OBRATI ZA RAVNANJE Z

ODPADKI

Priročnik

Identifikacija in nadzor "začetnega dela verige" obratov za skladiščenje in obdelavo problematičnih odpadkov za

izvoz

Končna različica 8. november 2012

2

PREDSTAVITEV EVROPSKE MREŽE ZA IZVAJANJE IN UVELJAVLJANJE OKOLJSKE ZAKONODAJE (IMPEL)

Evropska mreža za izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje (IMPEL) je mednarodno neprofitno združenje okoljskih organov držav članic EU, držav pristopnic in držav kandidatk za vstop v EU ter držav EGP.

Združenje IMPEL je registrirano po belgijskem pravu in ima sedež in sekreta-riat v Bruslju, Belgija. Trenutno ima 45 članov iz 32 držav, to so vse države članice EU, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Turčija, Islandija in Norveška.

IMPEL je bil ustanovljen leta 1992 kot neformalna mreža evropskih regula-torjev in organov, pristojnih za izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonoda-je. Cilj mreže je dati Evropski uniji zagon za napredek pri zagotavljanju učinkovitejše uporabe okoljske zakonodaje. Ključne dejavnosti IMPEL so ozaveščanje, krepitev zmogljivosti, medsebojno ocenjevanje (peer-review), izmenjava informacij in najboljših praks glede izvajanja in mednarodnega sodelovanja kot tudi uveljavljanje ter promoviranje in podpiranje izvedljivos-ti in izvršljivosti evropske okoljske zakonodaje. Združenje izvaja svoje deja-vnosti predvsem v obliki projektov.

Zdaj je delovanje IMPEL osredotočeno na tri sklope: Izboljšati postopke izdaje dovoljevanj, inšpekcije in uveljavljanja “Improving permitting, inspec-tion & enforcement” (Sklop 1), Pošiljke odpadkov prek meja – (TFS) “Trans-frontier Shipments of Waste (TFS)” (Sklop 2) in Boljša zakonodaja – izvedlji-vost in izvršljivost – “Better regulation (practicability and enforceability)” (Sklop 3). Sklop Pošiljke odpadkov prek meja (IMPEL TFS Cluster) je namen-jen boljšemu uveljavljanju Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parla-menta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov.

Informacije o mreži IMPEL so na voljo na njihovi spletni strani: http://www.impel.eu

3

Naslov dokumenta: Priročnik o obratih za ravnanje z odpadki: Identifikacija in nadzor "začetnega dela verige" obratov za skladišče-nje in obdelavo problematičnih odpadkov za izvoz

Številka poročila:

Vodja projekta: Thomas Ormond (Regierungspräsidium Darmstadt, Nemčija)

Poročilo sprejela general-na skupščina IMPEL

Avtorji: Thomas Ormond in drugi (člani projektne skupine)

Število strani: 57 Besedilo: 33 Priloge: 24

Projektna skupina: • Thomas Ormond (RP Darmstadt = Regional Authority of South Hesse, Germany) • Piet ten Brink (ILT Inspectorate, Netherlands) • Lilija Dukalska (State Environmental Service of Latvia) • Kirsten Göbel (RP Darmstadt, Germany) • Pär Kollberg (Naturvardsverket = Swedish EPA, Sweden) • Mattias Lindgren (County Administrative Board of Norrbotten, Sweden) • Bojan Počkar (Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje) • Barry Sheppard (Environment Agency of England and Wales, UK)

Povzetek: Zaradi problematičnih tokov odpadkov po vsem svetu, zlasti elektronskih odpadkov, odpadnih izrabljenih vozil in njihovih delov iz Evrope v Afriko, se strokovnjaki za nadzor prevozov odpadkov strinjajo, da je nujno učinkovitejše nadzorovati vire nezakonitih tokov odpadkov in "začetni del verige" obratov, kjer se taki odpadki zbirajo, skladiščijo in/ali obdelujejo pred izvozom. Cilj projekta IMPEL-TFS – Pošiljke odpadkov prek meja – obrati za ravnanje z odpadki, vzpostavljenega leta 2011, je boljše razumevanje teh tokov odpadkov in obratov, izmenjava informacij in najboljših praks, ter priprava navo-dil (smernic) za identifikacijo in inšpekcijski nadzor takih obratov ter za nadaljnje deja-vnosti za spodbujanje upoštevanja predpisov.

Ta priročnik o obratih za ravnanje z odpadki temelji na izkušnjah projektne skupine, analizi obstoječih usmeritvenih dokumentov (navodil), vprašalnika, ki ga je IMPEL poslal državam članicam, in izsledkih strokovne delavnice, ki je potekala v Frankfurtu na Majni (Nemčija). Ponuja vpogled v ekonomijo nezakonite trgovine z odpadki in zakonski okvir za obrate za ravnanje z odpadki ter poudarja pomen proaktivnih ukrepov, kot so kam-panje za dvig ozaveščenosti in sodelovanje s carinskimi organi, trgovinskimi združenji in ladijskimi družbami. Nadalje priročnik ponuja smernice za identifikacijo problematičnih obratov in primere učinkovitih metod oziroma načinov, ki se uporabljajo v nekaterih državah EU, kot na primer pristop na podlagi toka odpadkov. Jedro priročnika je posve-čeno pripravi in izvajanju inšpekcijskih nadzorov obratov s poudarkom na načinih nad-zora, potrebnih informacijah in stikih, razlikovanju, ali je nekaj odpadek ali ne, in var-nostnih vidikih. Zadnje poglavje obravnava nujne ukrepe, ki jih je treba izvesti po inš-pekcijskem nadzoru obratov. Besedilo priročnika dopolnjuje enajst prilog, ki prikazujejo diagrame odločanja, kontrolne sezname, obrazce, sezname postopkovnih zahtev in kori-stne spletne naslove.

Izjava o odgovornosti: Ta priročnik je rezultat projekta mreže IMPEL. Vsebina ne izraža nujno stališča nacio-nalnih oblasti.

4

Vsebina

1 Uvod 6

1.1 Problem: nezakoniti tokovi odpadkov in obrati za ravnanje z odpadki na “začetku verige” 6

1.2 Ekonomika trgovine z odpadki in nezakonitega prometa 7

1.3 Pravni okvir za obrate za ravnanje z odpadki 9

1.3.1 Dovoljenja in izjeme 9

1.3.2 Inšpekcijski nadzor in spremljanje/monitoring 10

1.3.3 Okoljska politika in izvajanje 11

1.4 Proaktivni ukrepi, sodelovanje in odnosi z javnostjo 12

1.4.1 Kampanje za obveščanje in ozaveščanje 12

1.4.2 Sodelovanje s trgovskimi združenji in ladijskimi družbami 12

1.4.3 Sodelovanje z drugimi organi 14

2 Identificiranje problematičnih obratov za ravnanje z odpadki 16

2.1 Viri podatkov 16

2.1.1 Digitalni podatki 16

2.1.2 Drugi viri podatkov 18

2.2 Primeri dobre prakse: pristop na podlagi toka odpadkov in pristop na podlagi zbranih informacij 19

Primer: izvoz OEEO iz Združenega kraljestva 21

3 Inšpekcijski nadzor obratov za ravnanje z odpadki (priprava in izvedba) 23

3.1 Cilj inšpekcijskega nadzora obratov za ravnanje z odpadki 23

3.1.1 Splošni cilji inšpekcijskega nadzora obratov za ravnanje z odpadki 23

3.1.2 Posebni cilji inšpekcijskega nadzora pošiljk odpadkov 23

3.2 Priprava inšpekcijskega nadzora 24

3.2.1 Kakšne podatke potrebujete, kje jih boste dobili in s kom morate govoriti? 24

3.2.2 Načrt inšpekcijskega nadzora 25

3.3 Na kaj morate biti pozorni, ko pridete v obrat za ravnanje z odpadki? 26

3.3.1 Splošni inšpekcijski nadzor obratov za ravnanje z odpadki 26

5

3.3.2 Inšpekcijski nadzor pošiljk odpadkov prek meja 26

3.4 Kako razlikovati med odpadkom in neodpadkom 27

3.5 Katere podatke oziroma informacije je potrebno pridobiti v obratu? 27

3.6 Varnostni vidiki 28

3.7 Takojšnji ukrepi 29

4 Dejavnosti, ki sledijo inšpekcijskemu nadzoru obrata za ravnanje z odpadki (follow-up) 31

4.1 Evidentiranje podatkov 31

4.2 Analiza in določitev nadaljnjih korakov 32

4.3 Razpošiljanje izsledkov inšpekcijskega nadzora 33

Priloge Priloga 1: Diagrami odločanja za postopke čezmejnega pošiljanja odpadkov

Priloga 2: Primeri diagramov tokov odpadkov

Priloga 3: Kontrolni seznami za izvajanje inšpekcijskega nadzora

Priloga 4: Elementi načrta izvedbe inšpekcijskega nadzora (analiza tveganja)

Priloga 5: Primeri razlikovanja med odpadki in neodpadki

Odpadna električna in elektronska oprema Svinčevo - kislinski akumulatorji Izrabljena motorna vozila Avtomobilski deli Priloga 6: Primer diagrama odločanja odpadek/neodpadek (izrabljena motorna vozila) Priloga 7: Primer obrazca za pisanje ugotovitev (rezultatov) inšpekcijskega nadzora Priloga 8: Primer pravilno izpolnjenega dokumenta iz Priloge VII

Priloga 9: Osebna varovalna oprema

Priloga 10: Tabele postopkovnih zahtev za čezmejno pošiljanje odpadkov Priloga 11: Koristne povezave

6

1 Uvod

1.1 Problem: nezakoniti tokovi odpadkov in obrati za ravnanje z odpadki na »začetku verige«

V nedavnem poročilu, pripravljenem za INECE (International Network for Environmental Compliance and Enforcement – Mednarodna mreža za skladnost in izvrševanje okoljskih predpisov) je ocenjeno, da so v vsakem desetem zabojniku, poslanem iz evropskih prista-nišč, taki ali drugačni odpadki. V zadnjih letih so usklajene inšpekcijske akcije nadzora v okviru organizacije IMPEL pokazale, da od 10 do 20 % vseh pošiljk odpadkov ne ustreza temeljnim zahtevam zakonodaje EU (zlasti Uredbe 1013/2006 o pošiljkah odpadkov) in jih je zato treba šteti za nezakonite. Če vemo, da je letni obseg svetovnega kontejnerskega prometa okrog 150 milijonov polnih zabojnikov TEU, lahko sklepamo, da je vsaj 1,5 milijona zabojnikov, napolnjenih z odpadki, katerih tržna vrednost je več milijard ameriških dolar-jev, vsako leto odpremljenih nezakonito.

Vendar pa niso vse pošiljke odpadkov v standardnih zabojnikih. Veliko inšpektorjev v Evropi se že zaveda razširjene prakse uporabe starih avtomobilov in kombijev kot "priložnostnih" zabojnikov za pošiljanje, zlasti v Afriko, blaga tako imenovane široke potrošnje. Ob prihodu se to blago pogosto izkaže kot odpadek, ki se delno odvrže, delno pa reciklira na primitiven in okoljsko škodljiv način.

Nedavno poročilo projekta IMPEL – TFS "Enforcement Actions II" navaja štiri vrste odpad-kov, pri katerih je v letih 2008 – 2009 najpogosteje prihajalo do kršitev zakonodaje o pošilj-kah odpadkov: papir in karton, plastika, kovine ter odpadna električna in elektronska opre-ma (OEEO). Druga evropska in nacionalna poročila navajajo, da so OEEO (e-odpadki) in izrabljena motorna vozila (IMV) najverjetneje najpogostejši nezakoniti tok odpadkov iz EU v vzhodno Evropo, Afriko in Azijo. Odlaganje ali podstandardna predelava takih odpadkov (ki ne ustreza pravno zavezujočim standardom za varstvo okolja) povzroča številne okoljske in zdravstvene probleme v državah v razvoju.

7

Inšpekcijski nadzori pošiljk odpadkov se običajno izvajajo v pristaniščih in ob avtocestah, ki so pomembnejše tranzitne poti. Vendar pa so zaradi omejenih virov inšpekcijskih organov in ogromnih količin transportiranih odpadkov ti pregledi lahko samo naključni in ne zajamejo niti 1 % dejanskih tokov odpadkov. Na nezakonito trgovino z odpadki lahko zato učinkujejo le v manjši meri. Zato v zadnjih letih strokovnjaki vztrajno priporočajo, da se inšpekcije osredotočijo na "vire" problematičnih tokov odpadkov, natančneje na objekte "na začetku verige", kjer odpadki nastajajo, se zbirajo, skladiščijo in/ali obdelujejo pred izvozom iz Evrope.

Potencialni vir teh tokov odpadkov so lahko industrija, uporabniki izdelkov (podjetja in pot-rošniki) in trgovci na drobno. Za uporabnike in trgovce na drobno gre zlasti v primerih, ko se celotni rabljeni izdelki, ki se približujejo stanju popolne izrabe, jemljejo nazaj in potem izvažajo kot uporabno rabljeno blago. Zlasti za OEEO in IMV so proizvajalci in odobreni obrati za recikliranje zdaj le redko vir za nezakonit izvoz odpadkov. Pogosteje so to mali obrati za recikliranje, ki razgrajujejo avtomobile ali druge velike kose opreme in izvažajo njihove bolj ali manj vredne dele. Ta podjetja navadno nimajo dovoljenj, pogosto pa imajo kriminalno ozadje. Obrati, ki so vpletena v nezakonite pošiljke, so torej – glede na izkušnje iz severne in srednje Evrope – večinoma skladišča in zbirališča in ne proizvodni ali obdelo-valni obrati. V nekaterih primerih (zlasti v Združenem kraljestvu) pa so se tudi obrati za sortiranje in recikliranje mešanih gospodinjskih odpadkov izkazali za vir nezakonitega pošil-janja v kraje v Aziji. Teh obratov seveda ne smemo prezreti, vendar pa se ta priročnik osre-dotoča na drugačno vrsto "obratov".

Ukrepi, ki se osredotočajo na obrate za ravnanje z odpadki, imajo v primerjavi z inšpekcij-skimi pregledi prevozov več prednosti: njihov cilj so lokalna in regionalna vozlišča trgovine z odpadki namesto naključnih prestrezanj posameznih pošiljk, zajemajo večje količine odpad-kov in pri njih je večja možnost za odkrivanje poslovnih struktur v ozadju nezakonitega izvoza. Na podlagi teh predpostavk ta priročnik o obratih za ravnanje z odpadki daje korist-ne napotke za identifikacijo in nadzor tovrstnih obratov ter navaja ukrepe za zagotovitev, da njihovi upravljavci v bodoče upoštevajo predpise o pošiljkah odpadkov.

1.2 Ekonomika trgovine z odpadki in nezakonitega prometa

Študija, ki jo je leta 2009 objavila Evropska agencija za okolje Odpadki brez meja v EU? Čezmejne pošiljke odpadkov (“Waste without borders in the EU? Transboundary shipments of waste”) navaja, da se je trgovina z odpadki od 90. let prejšnjega stoletja izjemno pove-čala. Zlasti izvoz odpadnega papirja, plastike in kovin iz EU na Daljni vzhod se je povečal za faktor od 5 do 11 v prvi desetletju 21. stoletja. To povečanje spodbuja cvetoča ekonomija na Kitajskem in v drugih hitro rastočih azijskih državah, kjer se odpadki večinoma uporab-ljajo kot sekundarne surovine in reciklirajo v industrijskih procesih.

Povečale so se tudi pošiljke nevarnih in nenevarnih odpadkov znotraj EU, vendar v manjšem obsegu. Zahteve nedavno sprejete zakonodaje EU za recikliranje najmanjšega sprejemljive-ga odstotka različnih vrst odpadkov spodbujajo čezmejne pošiljke odpadkov, saj recikliranje pogosto zahteva uporabo posebnih tehnologij ali pa kritično količino odpadkov, da se izpla-ča. Zakonske zahteve so tudi razlog, da je na trgu vedno več odpadnih materialov za recikli-ranje. Tak razvoj že nekaj časa spodbujajo vedno višje cene surovin, zlasti kovin, kot sta železo in baker, kar pa je spet posledica rastočega povpraševanja po teh materialih v Aziji. Cene so se za kratek čas znižale med svetovno gospodarsko krizo v letih 2008–2009, odtlej pa spet naraščajo.

8

Cene nekaterih surovin za obdobje 2000 – 2012, vir: Evropsko poročilo o konkurenčnosti 2011, str. 114.

Med Evropo in Afriko se je razvil nekoliko drugačen tok odpadkov. Iz EU se material izvaža večinoma pod oznako "rabljeno blago široke porabe", za katerega uredba o pošiljanju odpadkov in prepoved izvoza nevarnih odpadkov ne veljata. Medtem ko imajo lahko neka-teri od teh materialov – točne količine so težko določljive in nihajo – še vedno tržno vred-nost kot delujoči proizvodi, pa preostale uničijo in razgradijo, da iz njih izločijo vrednejše surovine, običajno na primitiven in okoljsko škodljiv način.

Tržno ozadje za takšnimi in podobnimi pošiljkami je običajno možnost za kovanje dobička zaradi višjih cen odpadkov, surovin ali proizvodov v državi uvoznici ali pa zaradi nižjih cen recikliranja ali odlaganja odpadkov v državi uvoznici v primerjavi z državo izvora. Večja kot je razlika v cenah ali stroških, večja je motivacija za pošiljanje odpadkov ne glede na pre-povedi ali omejitve. Drugi dejavniki, ki spodbujajo nezakonito trgovino z odpadki, so lahko revščina in premajhna ozaveščenost med izvajalci ter majhno tveganje, da bodo odkriti in kaznovani. Tam, kjer je možnost, da bo pošiljanje odpadkov sankcionirano zelo majhna, lahko ta dejavnost postane razširjena praksa, pa čeprav so dobički relativno majhni.

Raziskave, ki so bile opravljene v številnih državah (npr. v Združenem kraljestvu in Nemčiji) kažejo, kako ta mehanizem deluje pri izvozu e-odpadkov. Interpolovo poročilo iz leta 2009 Elektronski odpadki in organizirani kriminal (“Electronic waste and organized crime”), ki se sklicuje na študijo Agencije za okolje Anglije in Walesa in poročilo IMPEL projekta »Seaport project«, navaja (str. 14): "Ta študija kaže, da je preprodaja e-odpadkov vir velikih dobič-kov. Večino odpadkov lahko izvoznik pridobi po majhni ceni ali celo zastonj. V nekaterih državah v razvoju se glede na specifikacijo rabljeni računalniki prodajajo po 50 do 200 fun-tov. Na Nizozemskem lahko posredniki kupijo televizorje od trgovin po ceni 4–5 evrov, potem pa jih prodajo naprej v Afriko z dobičkom okrog 5 evrov na kos. Običajno se lahko z e-odpadki doseže donos okrog 450 evrov na tono ..."

Z odpadki povezan kriminal je tudi vezni člen na korupcijo (na različnih ravneh) in kriminal "belih ovratnikov" in/ali organizirani kriminal. Številne organizirane skupine v EU so razširile paleto svojih dejavnosti in se zdaj ukvarjajo tudi z okoljskim kriminalom. Trenutno potrebu-jemo več podatkov, da bi lahko ocenili, v kolikšnem obsegu je vpleten organizirani kriminal.

9

Zgoraj omenjeno Interpolovo poročilo iz leta 2009 še navaja, da lahko nezakonita trgovina z odpadki poteka v sodelovanju z zakonitim poslovanjem na področju finančnih storitev, uvo-za/izvoza in recikliranja kovin. Nizozemske agencije so odkrile, da so v nekaterih primerih v posameznem sektorju vsa podjetja vpletena v nezakoniti izvoz e-odpadkov ne glede na to, ali se tega zavedajo ali ne.

V nezakoniti trgovini z odpadki je zdaj mogoče identificirati različne "družbenike" (zaintere-sirane stranke). Na eni strani – čeprav je zdaj videti, da manj razširjene – so hierarhične organizacije mafijskega tipa z močnim kriminalnim potencialom, ki nezakonito odlagajo nevarne in druge odpadke v nekaterih delih Evrope, zlasti v južni Italiji. Na drugi strani pa se številne manjše in bolj ohlapno strukturirane skupine po vsej Evropi ukvarjajo z zbiran-jem OEEO, IMV, svinčevo-kislinskih akumulatorjev, odpadnih kovin in drugih odpadkov v nasprotju s predpisi, pri čemer obidejo uveljavljene sisteme za zbiranje in celo brez pomis-leka zagrešijo krajo, in jih potem pošiljajo v države izven EU. Pogosto so člani teh skupin po poreklu iz držav nečlanic EU in oblikujejo mreže s svojimi sonarodnjaki v državah, iz katerih prihajajo (pri e-odpadkih, na primer, pogosto v državah Zahodne Afrike, kot sta Gana in Nigerija). Take nacionalno povezane skupine so lahko specializirane za posamezne tržne niše in vrste odpadkov, vendar pa so se sposobne, tako kot drugi deležniki na trgu, hitro odzivati na spremenjene pogoje v EU in namembnih državah. Opaža se tudi, da se skupine, ki organizirajo posamezne vrste pošiljk odpadkov, pod pritiskom razpršijo in sestavijo nove skupine.

1.3 Pravni okvir za obrate za ravnanje z odpadki

1.3.1 Dovoljenja in izjeme

Direktiva 2008/98 o odpadkih (krovna direktiva o odpadkih) v prvem odstavku 23. člena določa, da države članice od vsake ustanove ali podjetja, ki namerava obdelovati odpadke, zahtevajo, da pridobi dovoljenje pristojnega organa. "Obdelava" odpadkov je opredeljena v štirinajstem odstavku 3. člena kot "postopki predelave ali odstranjevanja, ki vključujejo pri-pravo za predelavo ali odstranjevanje". To se nanaša na dejavnosti, navedene v prilogi I in II te direktive; zajeto je torej "skladiščenje" pred katerim koli postopkom, naštetim pod D 1 do D 14 in R1 do R12, razen začasnega skladiščenja, do zbiranja na mestu nastanka odpad-kov (glej D15 in R13 navedenih prilog).

Po 24. členu krovne direktive lahko države članice izvzamejo ustanove ali podjetja izpolnje-vanja zahtev, če predelujejo odpadke ali če odstranjujejo lastne nenevarne odpadke na kra-ju nastanka. Kadar država članica izjeme dovoli, mora za vsako vrsto dejavnosti določiti splošna pravila, v katerih so navedene vrste in količine odpadkov, za katere izjema lahko velja, ter metodo obdelave, ki bo uporabljena (prvi odstavek 25. člena krovne direktive). Posebni pogoji za izjeme veljajo za nevarne odpadke, o vseh izjemah pa mora biti obvešče-na Komisija (drugi odstavek 25. člena in 3. člen krovne direktive).

Kadar dovoljenje ni potrebno, morajo države članice vzpostaviti sistem registriranja, tj. pris-tojni organ mora voditi register (a) ustanov in podjetij, ki poklicno zbirajo ali prevažajo odpadke, (b) trgovcev ali posrednikov, in (c) ustanov ali podjetij, za katere veljajo oprostit-ve izpolnjevanja zahtev za dovoljenje (26. člen krovne direktive). Podrobnosti glede dovoljenj in izjem za obrate za ravnanje z odpadki se torej določijo z nacionalnimi predpisi in se lahko zelo razlikujejo. V Nemčiji, na primer, v skladu z zveznim zakonom o nadzoru izpustov (BImSchG) potrebujejo dovoljenja/licenco proizvodni obrati in večji obrati za skladiščenje in razgradnjo odpadkov. Imeti morajo zmogljivosti skladiščenja najmanj 30 ton nevarnih odpadkov ali 100 ton nenevarnih odpadkov; za odpadne kovi-ne/izrabljena vozila se zahteva skladiščna površina 1000 m² ali več. Za obrate za predelavo

10

se zahteva zmogljivost predelave najmanj 1 t/h za nevarne odpadke in 10 t/h za druge odpadke; za izrabljena vozila pa razgradnja 5 avtov na teden. Obrati, kjer se odpadki skla-diščijo za daljše obdobje (več kot eno leto), morajo po BImSchG dobiti dovoljenje ne glede na zmogljivost. Obrati, ki ne dosegajo minimalnega praga, pa potrebujejo gradbeno dovol-jenje za gradnjo in rekonstrukcijo stavb.

Podobno tudi na Švedskem potrebujejo dovoljenje samo veliki centri/obrati za proizvodnjo, sortiranje in recikliranje. Manjši obrati morajo svojo dejavnost prijaviti lokalnim oblastem (občini). Zelo majhni obrati za ravnanje z odpadki so oproščeni navedenih dveh obveznosti.

Po drugi strani pa mora imeti v Sloveniji vsak center/obrat za recikliranje ali odlaganje odpadkov okoljevarstveno dovoljenje, ki ga izda Agencija za okolje. Vsi, ki zbirajo, tržijo in prevažajo odpadke in ki posredujejo pri ravnanju z odpadki, morajo biti registrirani pri agenciji, ki jim izda ustrezna potrdila.

Podobno je v Latviji. Tudi na Nizozemskem morajo imeti vsi obrati, ki ravnajo z odpadki, dovoljenje, ki ga praviloma izdajajo regionalne oblasti.

V Združenem kraljestvu morajo imeti vsi obrati, ki se ukvarjajo z odpadki, neke vrste dovol-jenje ali licenco za ravnanje z odpadki. Vendar pa lahko obrati, ki izvajajo preproste ali net-vegane dejavnosti ravnanja z odpadki, zaprosijo za izjemo.

1.3.2 Inšpekcijski nadzor in spremljanje/monitoring Prvi odstavek 34. člena krovne direktive določa, da pristojni organi redno izvajajo ustrezne inšpekcijske preglede v ustanovah ali podjetjih, ki izvajajo postopke obdelave odpadkov, ustanovah ali podjetjih, ki poklicno zbirajo ali prevažajo odpadke, pri posrednikih in trgovcih ter v ustanovah in podjetjih, ki so povzročitelji nevarnih odpadkov. Drugi odstavek 34. člena iste direktive poudarja, da inšpekcijski pregledi, ki se nanašajo na postopke zbiranja in pre-važanja, vključujejo izvor, naravo, količino in namembni kraj zbranih in prepeljanih odpad-kov.

Splošna zahteva po inšpekcijskih pregledih je zapisana tudi v drugem in tretjem odstavku 50. člena Uredbe (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov (Uredba o pošiljkah odpadkov – UPO). Drugi odstavek tega člena določa, da morajo države z ukrepi za izvrševanje te uredbe med drugim predvideti inšpekcijske preglede objektov in podjetij skladno s krovno direktivo in preverjanja po naključnem izboru pošiljk odpadkov ali z njimi povezane predelave ali ods-tranjevanja. Po tretjem odstavku 50. člena se lahko pregledi pošiljk opravijo med drugim zlasti na kraju izvora, in sicer tam, kjer nastanejo, pri imetniku ali prijavitelju.

Pogostost inšpekcijskih nadzorov je za obrate, za katere se uporablja, določena v četrtem odstavku 23. člena Direktive 2010/75/EU o industrijskih izpustih (IED). Gre za, npr., obrate za odstranjevanje in predelavo nevarnih odpadkov z zmogljivostjo nad 10 ton na dan, ods-tranjevanje nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo nad 50 ton na dan ali nekatere obrate za predelavo nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo nad 75 ton na dan (glej točki 5.1 in 5.3 Pri-loge I IED). IED pokriva samo dolgoročno skladiščenje (odlagališča v smislu direktive EU o odlagališčih (Direktiva 1999/31) in odlagališča za skladiščenje nevarnih odpadkov z zmoglji-vostjo nad 50 ton (glej točko 5.5 Priloge I IED).

To pomeni, da za obrate, s katerimi se ukvarja ta priročnik, IED in njene določbe o inšpek-cijskem nadzoru in spremljanju objektov ne veljajo.

Nasprotno pa se Priporočilo 2001/331/ES o minimalnih zahtevah za okoljske inšpekcije v državah članicah (RMCEI) uporablja za vsa podjetja in objekte (obrate), za katere se zahte-va potrdilo, dovoljenje ali licenca, vendar pa ni pravno zavezujoče. Dokler ne bo izvedena

11

predvidena revizija RMCEI, ki bi lahko privedla do zavezujočih pravil na ravni EU, se inšpek-cijski nadzori izvajajo skladno z nacionalno zakonodajo, ali, kar je še pogosteje, skladno z neobveznimi upravnimi navodili.

1.3.3 Okoljska politika in izvajanje Načeloma vsaka država članica določi upravni organ, ki je pristojen za izdajanje dovoljenj in izvajanje predpisov glede obratov za ravnanje z odpadki. Pristojnost se lahko izvaja na raz-ličnih ravneh, od zvezne, državne, regionalne, pokrajinske ali deželne do lokalne. Vrste pod-jetij in njihovih dejavnosti se lahko opredelijo glede na različne parametre, npr. velikost podjetja, finančni in fizični promet, vpliv na okolje in drugo. Glede na to opredelitev je za pridobitev dovoljenja ali za inšpekcijski pregled podjetja pristojen za to določen upravni organ. Na ustrezni upravni ravni se je treba odločiti, kako obravnavati različna okoljska tve-ganja, kot je onesnaženje vode, onesnaženje tal, hrup, ki so posledica različnih (človekovih) dejavnosti. Vendar pa obrati za ravnanje z odpadki niso edini dejavniki tveganja, s katerimi se ukvarjajo upravni organi.

Z usklajevanjem pravnih obveznosti, ocen tveganja, političnih prioritet in praktičnih omeji-tev se običajno oblikuje tako imenovana "okoljska politika" ali "izvedbeni okoljski načrt". Nadaljnja razdelava takega dokumenta lahko privede do "inšpekcijskega načrta", v katerem so opredeljene zahteve (pogoji) za različne vrste okoljskih inšpekcijskih nadzorov, ki se bodo izvajali.

Ena izmed faz take razdelave bo priprava razporedov inšpekcij za posamezno območje, urnik in določitev vrste okoljskih inšpekcijskih nadzorov.

Navodila IMPEL Pravilno ravnanje med inšpekcijami pošiljk odpadkov ("Doing The Right Things in Waste Shipment Inspections – DTRT-TFS"), pripravljena jeseni 2012 in objavljena na spletni strani IMPEL, zajemajo podrobne informacije glede tako imenovanih inšpekcijskih ciklusov, vključno z uporabo ocene tveganj. Ta dokument navaja razpoložljivost "navodil in opreme" kot neločljivi del inšpekcijskega ciklusa. V tem smislu lahko ta priročnik o obratih za ravnanje z odpadki služi kot navodilo.

Pravni okvir

• Praviloma morajo imeti objekti za obdelavo odpadkov dovoljenje skladno s krovno direktivo o odpadkih. Poleg tega morajo biti ustanove in podjetja, trgovci in posre-dniki registrirani. Podrobnosti opredeljuje nacionalna zakonodaja.

• Krovna direktiva o odpadkih in uredba o pošiljkah odpadkov določata izvajanje inš-pekcijskih nadzorov objektov in podjetij za obdelavo, zbiranje in prevažanje odpad-kov. Za velike objekte direktiva o industrijskih izpustih določa strožja pravila.

• Za obrate, ki ravnajo z odpadki, je načrtovanje inšpekcijskega nadzora urejeno z nacionalno zakonodajo in okoljsko politiko. Poleg priporočil EU (RMCEI) obstaja obsežen nabor navodil in smernic, tudi v poročilih in priročnikih IMPEL.

12

1.4 Proaktivni ukrepi, sodelovanje in odnosi z javnostjo

1.4.1 Kampanje za obveščanje in ozaveščanje

V državah članicah EU se poleg tradicionalnih metod (kot so okoljske inšpekcije) uporabljajo dodatne dejavnosti za izboljšanje izvajanja in spoštovanja okoljske zakonodaje in doseganje boljših okoljskih rezultatov. V letih 2011–2012 je IMPEL svoje projekte izvajal pod nas-lovom Preučevanje uporabe in učinkovitosti drugačnih inšpekcijskih pristopov za zagotavlja-nje skladnosti (“Exploring the use and effectiveness of complementary approaches to inspection for ensuring compliance”) in Izbira ustreznih dejavnosti ob inšpekcijah za zagota-vljanje skladnosti in doseganje pozitivnih okoljskih rezultatov ("Choosing appropriate inter-ventions alongside inspections to ensure compliance and achieve environmental outco-mes").

Ena od pomembnih smeri dejavnosti na področju ravnanja z odpadki, zlasti OEEO, izrablje-nimi vozili in drugimi odpadki od zasebnikov, je organiziranje kampanj informiranja, s katerimi se dviguje ozaveščenost o problemu nezakonitih pošiljk odpadkov in njihovega vpliva na človekovo zdravje in okolje, zlasti v državah v razvoju. Kampanje lahko potekajo v obliki rednih obvestil za javnost, niza časopisnih člankov, dnevov odprtih vrat, tematskih dogodkov, ki jih organizira sama okoljska agencija, če pa je na razpolago več sredstev, raz-deljevanje brošur po gospodinjstvih, lepljenje plakatov, priprava radijskih in televizijskih spotov. Za večji praktični učinek mora kampanja zajemati podrobne informacije o zakonitih poteh odlaganja odpadkov. Koristno je tesno sodelovanje z občinskimi in drugimi organi, pristojnimi za ravnanje z odpadki na zadevnem območju.

Primer video dokumenta, ki ga je mogoče uporabiti za ozaveščanje, je nedavno posnet film E-wasteland Davida Fedeleja, ki prikazuje primitivne postopke ravnanja z OEEO in njihov vpliv na zdravje in okolje v Gani (Zahodna Afrika). Film je na voljo na spletni strani http://www.e-wastelandfilm.com, videoklip pa na YouTubeu, http://www.youtube.com/watch?v=t_qnwinG0ZA.

Za druga gradiva se je koristno obrniti na nevladne organizacije, na primer Basel Action Network (BAN). glej npr. seznam njihovih poročil http://www.ban.org/library-page/#reports.

Bolj osredotočen način proaktivnega informiranja je neposredno obračanje na trgovce in upravljavce obratov, če jih inšpekcijski organ seveda pozna. Organi v nekaterih državah članicah (npr. v Združenem kraljestvu) imajo dobre izkušnje z organiziranjem sestankov, na katere povabijo ključne deležnike zato, da jih obvestijo o zakonskem okviru in opozorijo na posledice nezakonitih dejavnosti.

1.4.2 Sodelovanje s trgovskimi združenji in ladijskimi družbami Pomemben element proaktivne strategije za bolj proti nezakonitemu izvozu odpadkov pri viru (na začetku verige) je pridobitev podpore glavnih akterjev na trgu. Pri preprečeva-nju in zmanjševanju nezakonite trgovine imajo pomembno vlogo zlasti gospodarska združe-nja, ki se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki, prevzemanjem izrabljenih proizvodov, izvozom in špedicijo. Enako velja za veletrgovce, ki prodajajo in prevzemajo npr. električno in elek-tronsko opremo, in velike prevoznike in ladijske družbe, ki prevažajo blago po cestah in morju. Vlade in okoljski organi, pristojni za odpadke, bi torej morali vzpostaviti stike z ustreznimi poslovnimi združenji in velikimi podjetji ter se z njimi dogovarjati o tem, kako

13

preprečevati "puščanja" v verigi pravilnega ravnanja z odpadki in se učinkoviteje bojevati proti nezakoniti trgovini z odpadki. Takšni pogovori so tudi koristni za pridobivanje infor-macij iz prve roke o dogajanju na trgu. Na drugi strani pa lahko zakonodajni organ daje informacije o veljavni zakonodaji in jo razlaga, dviguje zavest o okoljskih in zdravstvenih tveganjih in svetuje glede postopkovnih zahtev. Končno naj bi sodelovanje med trgovinski-mi združenji in podjetji omogočilo poslovnemu svetu čim bolj neposredno in pošteno upoš-tevanje predpisov ter učinkovitejše ukrepanje proti kriminalcem in sivi ekonomiji, ki izkriv-ljajo pogoje poslovanja.

Koristno je uvesti sistem vodenja evidence (account management) za velika podjetja za ravnanje z odpadki in trgovinska združenja, ki se ukvarjajo s pošiljanjem odpadkov čez mejo. To bi se lahko izvajalo v obliki rednih sestankov med visokimi uradniki zakonodajnega organa, ki bi bili kontaktne osebe za posamezno podjetje ali trgovinsko združenje, in direk-torji teh podjetij ali združenj. Take bi se lahko razvil nekakšen poslovni odnos z direktorji, katerega namen bi bil zmanjšati vpliv na okolje, izboljšati upoštevanje zakonodaje, identifi-cirati dobre prakse ter zagotavljati informacije in razumevanje, kaj se od nas pričakuje.

Pošiljanje odpadkov prek meja skladno z uredbo o pošiljkah odpadkov po navadni izvajajo špediterji (ladijske družbe). Sodelovanje med špediterji in nadzornimi organi je v dolo-čeni meri potrebno, saj mora oseba, ki želi poslati blago ali odpadke, o tem obvestiti pris-tojne organe v državi izvoznici, državi uvoznici in državi tranzita.

Najboljša praksa: sodelovanje Združenega kraljestva z ladijskimi družbami

Izjemen primer uspešnega sodelovanja s poslovno sfero je sodelovanje Okoljske agencije Anglije in Walesa (EA) z ladijskimi družbami, ki se ukvarjajo z izvozom iz Združenega kral-jestva (ZK).

EA je začela delati z ladijskimi družbami pred nekaj leti, in to zaradi škandala, ko so v razli-čnih azijskih državah odkrili zabojnike, napolnjene z mešanimi odpadki iz gospodinjstev iz Združenega kraljestva. Najprej so približno dvajsetim velikim ladijskim družbam poslali zah-tevek za podatke o pošiljkah, tako da so lahko ugotovili, iz katerega obrata za ravnanje z odpadki so prišli ti nezakoniti zabojniki. Danes podjetja pošiljajo 80–100k linij podatkov na mesec in vsaka linija lahko vsebuje podatke o več zabojnikih.

Leta 2010 je EA zbrala informacije o 119 obratih, za katere je obstajal sum, da nezakonito izvažajo odpadke. Opravljeni so bili 103 inšpekcijski nadzori, od tega je bilo 60 zabojnikov ustavljenih, predanih preiskovalnim organom ali vrnjenih v obrat, kjer so bili natovorjeni, da se odpadki zakonito odstranijo.

Zaradi usposabljanja, ki ga je izvajala EA o odpadkih in izvozu odpadkov, zdaj ladijske dru-žbe zavračajo naročila iz problematičnih obratov in obratov brez licenc. V zadnjem času se je količina nezakonitih pošiljk odpadkov iz ZK, ki so prestrežene v neevropskih državah, zelo zmanjšala. Vendar pa nezakonita trgovina ostaja velik izziv in spoprijeti se je treba z resni-mi problemi. Trgovina z odpadki je izjemno obsežna in nepregledna, saj EA ni obveščena o vseh primerih, ko ladijska družba zavrne naročilo. Nekatera obvestila o zavrnitvi so bila pos-redovana, vendar pa nedavne omejitve objavljanja teh informacij zelo zmanjšujejo njihovo učinkovitost. Ladijske družbe tudi medsebojno ne izmenjujejo podatkov, zato lahko neza-koniti izvozniki nekaznovano prehajajo od enega do drugega. Zaradi tega se pogosto zgodi, da si ladijske družbe naberejo velike dolgove, saj morajo same plačati za odstranitev neza-konitih odpadkov.

Na splošno je tako, da podjetju, ki ni neposredno vpleteno v pošiljanje in/ali ima dobro evi-denco izpolnjevanja predpisov o skladnosti, ni treba sodelovati z oblastmi. Za sodelovanje bi

14

bila torej potrebna jasna spodbuda. Spodbuda bi lahko bila zmanjšano tveganje, da podjetje postane odgovorno za nezakonito pošiljko, manjša pogostnost inšpekcijskih nadzorov tran-sporta, boljši sloves glede podjetniške odgovornosti itd. Ko se kot predstavnik vlade pogajate s partnerji iz poslovnega sveta, je dobro, da te spodbude izrecno navedete. Postopek za vzpostavitev sistema sodelovanja z zasebno stranko lahko orišemo takole:

• Faza ugotovitve stanja: identificirajte primerno podjetje, s katerim boste sodelo-vali. Katero podjetje ima ključno vlogo na tem področju? Katero podjetje ima dos-top do informacij, do katerih vaša agencija ne more? Kakšna je evidenca izpolnje-vanja predpisov za predvideno podjetje?

• Faza pogajanja: pogovorite in dogovorite se o možnih področjih sodelovanja. Pogovorite se o koristih, ki jih ena in druga stran pričakujeta od sodelovanja; o tem, kakšne informacije si boste izmenjevali, v kakšni obliki, kako pogosto itd.

• Faza formaliziranja: dogovorite se o sestavi memoranduma o sodelovanju ali drugi vrsti sporazuma, na primer pogodbi o izvajanju.

Poseben problem, nedavno opažen v ZK (pa tudi v drugih državah), so izjeme od zahtev po dovoljenjih, ki olajšujejo izvažanje odpadkov. Do tega prihaja zato, ker po zakonodaji ZK izjeme niso tako regulirane kot odobreni obrati in ustvarjajo tančico zakonitosti, za katero se lahko izvoznik skrije. Ladijske družbe tako pogosto verjamejo, da imajo obrati, za katera vel-jajo izjeme, licenco angleške okoljske agencije.

1.4.3 Sodelovanje z drugimi organi Dobro sodelovanje z drugimi državnimi in lokalnimi organi lahko pomembno poveča učinko-vitost inšpekcijskih pregledov zakonitih in nezakonitih obratov. Zlasti je za okoljske organe nujno sodelovanje s policijo, carinsko in davčno upravo in seveda tudi z občinskimi oblastmi. Glede na okoliščine je lahko zelo koristno tudi sodelovanje z gradbenimi, zdravstvenimi, pristaniškimi in imigracijskimi oblastmi ali celo vladnimi socialnimi službami. Vsaka od teh agencij ima drugo področje strokovnega delovanja, zakonskih pravic, znanja in opreme, s povezovanjem teh virov pa je lahko boj proti nezakonitim dejavnostim učinkovitejši. To še toliko bolj, ker dejavnosti, o katerih je govora, pogosto zajemajo ne le nedovoljene dejav-nosti ravnanja z odpadki, ampak tudi tatvine in organizirani kriminal (npr. pranje denarja). Sodelovanje s policijo Sodelovanje s policijo (državno in lokalno) je pomembno za odkrivanje nezakonitih obratov in tudi za inšpekcije, pri katerih je treba poskrbeti za varnost inšpektorjev. Policija je po državni zakonodaji pogosto edini organ, ki je pristojen za ustavljanje vozil in za preiskovan-je ter pridržanje oseb na kraju samem. To je lahko pomembno, kadar upravljavci nezakoni-tih obratov, zaposleni ali njihove stranke skušajo pobegniti ali ko tovornjaki, naloženi z nezakonitimi pošiljkami odpadkov, zapuščajo obrat. Poleg tega je policija potrebna tudi v primerih, ko upravljavec obrata noče izpolniti naloga za zaprtje obrata ali prepovedi, ki jih je izrekel inšpekcijski organ. Sodelovanje s carinsko in davčno upravo Okoljski inšpektorji brez težav ugotovijo in ocenijo dejavnosti ravnanja z odpadki, ki se opravljajo v pregledovanem obratu, zlasti če imajo na voljo evidence o količinah odpadkov, dobaviteljih in namembnih krajih. Če ti podatki niso na voljo in obseg nezakonite dejavnosti ni znan, če se pošiljke odpadkov odvažajo brez vsakih dokumentov ali so na kraju samem na razpolago samo računovodski podatki, je podpora in strokovna pomoč carinskih in davč-nih organov lahko ključna, da se najdejo vpletene osebe. To je mogoče zlasti zato, ker dav-

15

čna uprava (in nekatere policijske enote) lahko preverja denarna nakazila. Običajno uprav-ljavci nezakonitih obratov ne plačujejo davkov in zaposlujejo na črno, če pa je to povezano še s kršitvami okoljske zakonodaje, je povezan pristop ključnega pomena. Sodelovanje s carinsko upravo Sodelovanje s carinsko upravo je pomembno zaradi zbiranja podatkov o pošiljkah odpadkov ali rabljenega blaga iz EU in v EU, saj ima carina vzpostavljen obsežen sistem deklariranja, po katerem morajo trgovci registrirati količino in vrsto blaga, ki ga nameravajo izvoziti ali uvoziti, kraje nakladanja in odgovorne osebe. Poleg tega so carinske oblasti tudi pristojne za ustavljanje vozil in odpiranje zapečatenih zabojnikov. Sodelovanje z različnimi organi je lahko zelo koristno, do njega pa praviloma lahko pride samo na podlagi vzpostavljenega okvira za tako sodelovanje (npr. z memorandumom o sodelovanju) in skupnega razumevanja pomena inšpekcij in usklajenega pristopa glede nezakonitih obratov. Čeprav so za hitro sodelovanje ključni osebni stiki, se ne sme pozabiti na formalno raven sodelovanja (sklenitev sporazuma o sodelovanju), če želimo zagotoviti trajno in trdno sodelovanje med agencijami. Vsak okoljski inšpektorat naj sam ugotovi, kako zagotoviti uspešno sodelovanje, nekaj klju-čnih podlag pa so skupni programi usposabljanja, navodila za izmenjavo informacij in zakonski okvir z jasno razdeljenimi pristojnostmi in ustreznimi pooblastili za takojšnje ukre-panje. Poleg tega mora biti v memorandumu o soglasju tudi jasno opredeljeno, kako se med posameznimi organi izmenjujejo občutljivi podatki.

Usklajevanje inšpekcij med nadzornimi organi v Sloveniji.

16

2 Identificiranje problematičnih obratov za ravnanje odpadki

2.1 Viri podatkov

Ključ do uspeha je dobro opravljeno raziskovalno delo. Po navadi ga je treba opraviti v več fazah , začne se s pripravo dokumentacije. Koliko bo raziskava poglobljena, je seveda odvi-sno od ljudi, ki so na razpolago.

Prvi korak usmerjenega raziskovanje je oblikovanje natančnega raziskovalnega profila, ki ga je treba nenehno dopolnjevati ("miselni vzorec").

• Kaj točno iščemo? (Kaj ali koga iščem? Kaj hočem odkriti?) • Opis problema, dejstev, informacij, relevantnih akterjev in institucij, ki se vrtijo

okrog zaželenega področja (Pravna podlaga? Odgovornosti? Povezave? Zainteresira-na stranke (deležniki?) Strokovnjaki/strokovni sestanki? Uradna poročila? Znanstveni podatki in podatki iz medijev?)

• Kdo so osebe, s katerimi moramo govoriti? (Gl. poglavje 3.2 v nadaljevanju) • Katere pojme, izraze in ključno terminologijo potrebujemo za poglobljeno raziskavo

(po možnosti z ustreznicami/sinonimi)?

Druga stopnja je odločitev, kateri mediji so primerni za raziskovanje in pri katerih naj zač-nemo (kje bomo najbolje našli to, kar iščemo). Končno, kombinacija različnih medijev in raziskovalnih korakov je običajno najučinkovitejši pristop.

Tretjič, v tem postopku zbrane informacije je treba ovrednotiti, zlasti njihovo pomembnost in točnost in jih, kolikor je najbolj mogoče tudi preveriti.

Zlasti pri kriminalnih dejavnostih je treba preveriti, ali so zbrani podatki zakonsko uporabni glede na predpise o zaupnosti, zasebnosti in avtorskih pravicah.

2.1.1 Digitalni podatki Vedno pomembnejše raziskovalno orodje za iskanje nepoznanih obratov za predelavo odpadkov, njihovih operaterjev in mrež je internet z vsemi svojimi storitvami.

E-naslovi oseb in podjetij (npr. smith.razgradnja@..., odpadki.fred@..., avtoizvoz@..., fri-gotrgovina@..., smith.demolition@..., trash.fred@..., carexport@..., @frigotrade...) nam lahko dajo koristen namig o njihovi dejavnosti.

Nadalje lahko koristne podatke dobimo na spletnih predstavitvah (spletnih straneh) pod-jetij in zasebnikov, tj. točne naslove, pravno obliko podjetja, ime pooblaščene osebe (oseb), številko vpisa v sodni register (matično številko) in davčno številko, dejavnost podjetja, pogosto tudi prikaz notranje organiziranosti in druge podrobnosti. Vendar pa velja, da bolj kot je podjetje vpleteno v nezakonite dejavnosti, manj konkretnih podatkov bo dalo na svo-jo spletno stran. Odsotnost ključnih podatkov, naslova ali številke za DDV mora vzbuditi vašo pozornost. O odsotnosti številke za DDV je treba nemudoma obvestiti davčno upravo.

Če ne poznamo spletnega naslova (domene), si lahko pomagamo z iskalnikom www.google.com tako, da vtipkamo naslov ali ključne besede in uporabimo Googlov gumb Počutim se srečnega (I'm feeling lucky).

Če želenega rezultata ni, in tudi za nadaljnje iskanje po spletu, je treba uporabljati orodja za upravljanje postopkov. Najbolj znani in navadno najprej uporabljeni so iskalniki po celotnem besedilu (npr. Google, Yahoo). Ker različni iskalniki dajejo različne rezultate, jih

17

je priporočljivo uporabiti več. Koristna je tudi uporaba različnih iskalnih tehnologij (na pri-mer Googlovo "zahtevnejše iskanje", izogibanje splošnim izrazom (zelo razširjenim bese-dam, kombinirano iskanje).

Če je število zadetkov premajhno, si lahko pomagamo z meta iskalniki (npr. MetaGer). Če je število zadetkov preveliko, si lahko pomagamo s posebnimi iskalniki (npr. yasni, blogli-nes), ki so specializirani za določene vsebine, na primer podatke iz posameznih virov ali za posamezne vsebine ali osebe.

Razvrstitvena načela nam pomagajo oceniti pomembnost informacije. Seveda se je treba zavedati, da informacije, ki nam jih ponudijo iskalniki, niso preverjene. Informacija je lahko nepopolna, zastarela, namenoma potvorjena ali nesledljiva. Primerjava podatkov z drugimi organi lahko pomaga pri ugotavljanju njihove zanesljivosti. Če je mogoče, se lahko prihrani čas z neposrednim dostopom do notranjih zbirk podatkov drugih organov. Poleg tega se lahko uporabljajo tudi katalogi (imeniki, direktoriji) – zbirke internetnih povezav.

Rezultati, ki jih dobimo pri iskanju po katalogih (vključno s telefonskimi imeniki, npr. nji-hovimi rumenimi stranmi, ali forumi, kot je www.alibaba.com ), so do neke mere preverjeni. Če potrebujete preverjene podatke, npr. pregled dobaviteljev, podružnic ali konkurentov določenega podjetja, so katalogi primerno iskalno orodje. Za iskanje podjetij ali oseb je zelo koristno tudi obratno iskanje, na podlagi telefonskih številk ali naslova.

Za iskanje ljudi in njihovega ozadja so zdaj zelo koristna tudi socialna omrežja (virtualne skupnosti) (npr. Facebook) in klepetalnice (npr. Twitter). Za dostop do teh skupnosti mora ustanova določiti nekaj svojih zaposlenih kot "predstavnike" v teh socialnih omrežjih.

- Odlagališče izrabljenih vozil na severnem Švedskem.

18

2.1.2 Drugi viri podatkov Poleg interneta je pogosto mogoče dobiti podatke o neznanih skladiščih, nakladališčih ali drugih obratih odpadkov iz "konvencionalnih" virov, kot so reklamni letaki za tak obrat, iz policijskih poročil ali pritožb sosedov in konkurentov. Ker so redni obhodi za inšpekcijo običajno predragi, je bolj izvedljiv dogovor z lokalno policijo, ki že izvaja take obhode "sum-ljivih" območij, z navodilom, na kakšne vrste krajev in dejavnosti naj bo pozorna. V nekate-rih državah (npr. na območju Frankfurta v Nemčiji) so se nadzorni preleti policijskih helikop-terjev izkazali za učinkovit način odkrivanja nezakonitih obratov za ravnanje z odpadki, vsaj tistih, ki imajo večja nepokrita skladišča.

Podatke o problematičnih obratih, ki se uporabljajo zlasti za zbiranje, skladiščenje in prede-lavo OEEO in izrabljenih vozil pred izvozom izven EU, pogosto najdemo tudi na oglasnih straneh časopisov, poslovnih publikacij in brezplačnikov, pa tudi v brošurah in reklamnih letakih. Točna imena in dejavnosti upravljavcev obratov ali podatke o njihovih značilnostih najdemo lahko tudi v časopisnih člankih.

Potem ko že poznamo lokacijo obrata, pa je najboljši način za pridobitev podatkov napove-dan ali nenapovedan obisk na kraju samem. Bistvena prednost nenapovedanega obiska je, da upravljavec nima veliko možnosti, da bi skril predmete, npr. da bi odstranil odpadke z lokacije pred inšpekcijo, in ga je tako mogoče zalotiti pri dejanju. Prednost napovedanega obiska pa je v tem, da dobi inšpektor dostop do vsega, tudi do zaklenjenih prostorov, da lahko v osebnem pogovoru postavlja vprašanja direktorju in zaposlenim v obratu. Dra-gocene podatke lahko pridobimo tudi s telefonskim pogovorom, dopisovanje je navadno manj koristno, saj bo odgovor upravljavca obrata dobro premišljen. Na lokaciji in dokler inšpektor nima celotnega pregleda nad stanjem, je priporočljivo, da sogovornika ne prekin-jamo, tudi če je videti, da nam namerava povedati svojo celotno življenjsko zgodbo. Tako nepremišljeno govorjenje nam lahko med vrsticami razkrije dragocene podatke. Po drugi strani pa je treba upravljavcu premišljeno postavljati ustrezna vprašanja, da ne razkrijemo prehitro, katere informacije nas zanimajo. V neformalnem pogovoru nam bo upravljavec pogosto namignil ali celo povedal imena drugih nezakonitih obratov, saj se mu bo zdelo nepravično, da so njega ujeli, njegovi konkurenti pa bi se izvlekli brez kazni.

Če upravljavec nezakonitega obrata ni znan, je po zakonodaji večine držav za stanje odgo-voren lastnik zemljišča in inšpektor se lahko za informacije obrne nanj. Lastnik po navadi pozna upravljavca obrata in ko se sooči z dejstvom, da bi moral prevzeti polno odgovornost, navadno razkrije identiteto upravljavca in pritisne nanj, da popravi stanje (odpravi nepravil-nosti). Druge zainteresirane stranke, npr. sosedje, konkurenti in okoljske nevladne organi-zacije pogosto poznajo pomembne podrobnosti in so na splošno pripravljene o tem sprego-voriti.

Poleg tega je mogoče koristne podatke pridobiti iz javnih zbirk podatkov in od drugih organov. Če poznamo geografske podatke, je mogoče določiti točno lokacijo obrata. Iz zemljiške knjige, ki obstaja v večini držav, lahko dobimo podatek o lastniku. Podatek o upravljavcu obrata lahko dobimo iz registra podjetij ali registra stalnih prebivalcev. Če se skladiščenje ali obdelava odpadkov izvaja v stavbah ali poleg njih, bi morala ustrezna občin-ska služba dati na razpolago podatke o gradbenem dovoljenju.

Poleg tega pa lahko te službe tudi preverijo podatke, ki so bili pridobljeni iz drugih virov. Koristno je tudi vzdrževati stalne osebne ali telefonske stike s kolegi, ki imajo podobne pris-tojnosti ali katerih delovno področje se prekriva z našim.

19

Pomembni viri informacij so tudi poslovna združenja, trgovinske zbornice in interesne skupine, v katere je vključena večina proizvajalcev, podjetij in drugih subjektov.

Za obrate so relevantna zlasti združenja podjetij, ki se ukvarjajo z obdelavo odpadkov, zbiranjem

OEEO (npr. WEEE Forum, http://www.weee-forum.org/), proizvajalcev avtomobilskih gum in podjetij,

ki reciklirajo avtomobilske dele (npr. http://www.egaranet.org/).

Za več nasvetov o podatkih, ki so nujni za pripravo inšpekcijskega nadzora, gl. poglavje 3.1 v nadaljevanju.

Raziskovanje na splošno

• Poglobljenost raziskave je odvisna od ljudi, ki jih imamo na razpolago.

• Najboljše rezultate dobimo tako, da o kombiniramo različne vire in načine pridobivanja informacij, o preverjamo in vrednotimo rezultate, o nenehno spremljamo zbrane informacije in o postopno iščemo več in bolj zanesljive informacije.

Preiskovanje neznanih obratov, upravljavcev, povezanih mrež

• Vedno več informacij je dostopnih prek spleta, zlasti o recikliranju odpadkov in trgov-skih podjetjih, ki ponujajo svoje storitve javnosti. Na ta način razširimo seznam tradi-cionalnih virov podatkov o nezakonitih obratih.

• Za odkrivanje neznanih obratov je ključnega pomena sodelovanje z lokalno policijo. Pomembne informacije lahko dobimo tudi od lokalnih oblasti, sosedov, konkurentov in okoljskih nevladnih organizacij.

• Obiski na kraju samem so ključni za ugotavljanje dejstev. Tako napovedani kot nena-povedani obiski imajo svoje prednosti.

2.2 Primeri dobre prakse: pristop na podlagi toka odpadkov in pristop na podlagi zbranih informacij

Zaradi vedno večje kompleksnosti tokov odpadkov, ko gre več odpadkov v predelavo kakor pa na odlagališča, je nujno začeti razumevati tokove odpadkov kot celoto in ne le izvajati pregledov v odobrenih obratih za ravnanje z odpadki in ugotavljati njihovo skladnost s predpisi.

Pristop na podlagi toka odpadkov se osredotoča na:

• kakovost in količino na vhodu in na izhodu (input in output) obratov za zbiranje, skladiščenje in obdelavo odpadkov,

• kam gredo posamezni tokovi odpadkov,

• kaj se zgodi s tokovi odpadkov, ko odpadki prispejo na cilj, na primer njihova obde-lava in predelava.

Ta pristop je zlasti primeren za odpadke, ki so namenjeni recikliranju, saj omogoča oceno kakovosti izvirnega odpadnega materiala (nastalega odpadnega materiala). Pogosto so ti materiali slabe kakovosti ali kontaminirani z drugimi vrstami odpadkov. Nekakovostne odpadke je težko predelovati in izdelek po navadi ni dovolj kakovosten, da bi ga nadaljnji predelovalci (reprocessors) lahko uporabili. Zaradi tega se taki materiali pošljejo v druge

20

objekte na dodatno sortiranje, lahko pa končajo kot nezakonito izvoženi odpadki po zelenem seznamu.

Zato je v interesu vseh držav članic, da izboljšajo vsakodnevne prakse v obratih za ravnanje z odpadki in s tem kakovost materiala, ki tam nastaja, ter da zagotovijo, da te dejavnosti nimajo škodljivih posledic za človekovo zdravje in okolje. To zajema učinke na lokalno okol-je in tudi na druge države članice ali države izven EU, v katere se ta material izvaža. Vzorci zemljevidov ali diagramov tokov odpadkov so na strani 6 ali v prilogi 2 v nadaljevanju.

Pristop na podlagi tokov odpadkov za odpadke, ki so namenjeni recikliranju, bi lahko zaje-mal naslednje korake:

• Razpredelnice (delovni listi) za nadzor tokov odpadkov, v katere inšpektorji vpisujejo podatke o količinah odpadkov, ki prihajajo v obrat in ki ga zapuščajo (input-output odpadkov). Evidentirani bi lahko tudi bili odgovori na vprašanja o možnih kontamina-cijah izhodnih surovin.

• Po nadzoru se zbrane informacije pregledajo, da se ugotovi, ali je mogoče (in na kakšen način) izboljšati kakovost izhodnih surovin.

• Če se izkaže, da je kateri od tokov odpadkov kontaminiran, se takemu toku odpad-kov sledi do naslednje namembne točke, da se zlasti zagotovi, da ti odpadki niso nezakonito izvoženi ali sortirani v nenadzorovanem objektu.

Kakovost podatkov je ključna za ohranjanje zaupanja. Če ni vzpostavljen poseben sistem zbiranja podatkov za nadzor tokov odpadkov, se država praviloma zanese na najboljša raz-položljiva dokazila, ki jih lahko dajo na voljo obstoječi sistemi zbiranja podatkov. Analiza celotnega toka odpadkov v prilogi 2 navaja nize temeljnih podatkov, ki bi jih bilo treba pri-dobiti, tj. podatke iz obvestil o pošiljkah odpadkov od lokalnih oblasti za komunalne odpad-ke in podatke, ki jih pristojnim organom pošiljajo odobreni obrati. Zbrane podatke je včasih treba še preveriti, zlasti kadar se pri križnem preverjanju nizov podatkov pokažejo pomanj-kljivosti. V takih primerih je v okviru nadzora obrata treba preveriti potrdila o tehtanju, da se ugotovijo točne količine materiala, ki je prišel v obrat in ki ga je zapustil (input in out-put). Prav tako bo mogoče potrebno preveriti tudi druge podatke, da se ugotovi, ali so upo-rabni za naš namen.

Poenostavljeni diagram toka odpadkov (Simplified Waste-Flow Diagram), kot se uporablja za obrate za recikliranje v Združenem kraljestvu. – "Drugi obrati" lahko zajemajo posebna obrate za OEEO in izrabljena vozila. Bolj razdelana različica tega diagrama je v prilogi 2.

21

Primer: izvoz OEEO iz Združenega kraljestva

Tok odpadkov

Trenutno je najhitreje rastoč tok odpadkov v Združenem kraljestvu odpadna električna in elektronska oprema (OEEO). Po raziskavah, ki jih navaja študija Ökopol Pošiljke OEEO prek meja/ elektronski odpadki – optimizacija tokov materiala in nadzora “Transboundary shipment of waste electrical and electronic equipment/electronic scrap – Optimi-zation of material flows and control“ (str. 23), je v "starih" državah članicah (EU-15) pred letom 2007 povprečni obseg OEEO na prebivalca na leto ocenjen na 16 do 18 kg. Za Nemčijo, na primer, je bilo obseg OEEO mogoče izračunati na približno 1,3 do 1,5 milijona ton na leto, od katerih pa jih je bilo 750.000 zbranih in obdelanih v skladu z direktivo OEEO. Podobne številke veljajo tudi za Združeno kraljestvo. Zaradi krajših inovacijskih ciklusov za mobilne telefone in druge elektronske proizvode se je količina e-odpadkov v zadnjih letih najverjetneje še povečala.

Problem

Eden od razlogov za zaskrbljenost je nezakoniti izvoz OEEO v bližnjevzhodne in afriške države. Na teh ciljnih krajih se OEEO – stari televizorji, računalniki in monitorji – razbijajo in zažigajo, da se iz njih pridobijo dragocene kovine, ki se potem prodajo na trgih za recikli-ranje kovin. Te predelane kovine pogosto končajo na Kitajskem ali v evropskih državah. Vendar pa so se začele vlade namembnih držav, kot sta Kitajska in Indija, pritoževati zaradi okoljskih in zdravstvenih vplivov na zaposlene v industriji in okoliških skupnostih. Zato je Evropska komisija zahtevala od držav članic, da učinkoviteje preprečujejo nezakonit izvoz OEEO in izboljšajo izpolnjevanje zahtev iz uredbe o pošiljkah odpadkov. Ta študija primera opisuje dejavnosti, ki se izvajajo v okviru projekta, ki ga s sredstvi DEFRA izvaja Okoljska agencija Anglije in Walesa (EA) in v katerem so bili razviti novi načini za reševanje problema nezakonitega izvoza odpadkov.

Pristop na podlagi zbranih informacij

Da bi se ugotovilo, kako pride do nezakonitega izvoza OEEO, je analitična skupina EA dobila nalogo, da sestavi sliko trga e-odpadkov v Angliji in Walesu. Uporabili so podatke notranje skupine za mednarodne pošiljke odpadkov in vladne podatke o pošiljkah, da so ugotovili, v katere namembne države se izvozniki nezakonitih pošiljk večinoma usmerjajo. Te pošiljke, ki po njihovih izjavah niso vsebovale odpadkov, so bile pogosto deklarirane kot električne naprave majhne vrednosti.

V sodelovanju z zunanjimi organizacijami, vključno z ladijskimi družbami, zakonitimi podjetji za ravnanje z odpadki in podjetji za obdelavo odpadkov, je bilo mogoče ugotoviti, kako e-odpadki iz lokalnih zbirnih mest (civic amenity sites) ter odpadki iz javnega sektorja in zasebnih podjetij izginejo iz zakonitih tokov (verig) odpadkov in se pojavijo na nezakonitem trgu odpadkov.

Uporaba zbranih podatkov

Iz slike, nastale na podlagi zbranih podatkov, je bilo očitno, da so v poznavanju tega podro-čja velike vrzeli. Nujno je bilo pridobiti dodatne podatke o količinah nezakonito izvoženih odpadkov, o virih za ta izvoz in ljudeh, ki so vpleteni v izvoz odpadkov. Nujno je bilo torej poslati inšpektorje na teren, da so pregledali posamezna obrate in upravljavce, in sodelovati z lokalnimi operativnimi skupinami, da so zapolnili te vrzeli.

22

Ko je bilo to opravljeno, se je pokazalo, da se pomembne količine e-odpadkov izvažajo prek visoko organiziranih mrež tujih izvoznikov, ki so pridobivali te odpadke na različne načine. Med drugim so se predstavljali kot podjetja za recikliranje odpadkov, kradli e-odpadke iz lokalnih zbirnih mest in kupovali e-odpadke od malih operaterjev, ki so pogosto vodili neza-konite zbiralnice odpadkov ali pa so se izdajali za dobrodelne organizacije.

Prav tako je bilo jasno, da so v okviru sistemov, ki upoštevajo predpise za OEEO, možne kraje, saj lokalne oblasti za proizvajalce e-odpadkov in centre za njihovo obdelavo niso vedele, koliko odpadkov je v verigi odpadkov v določenem času. To pomeni, da kraje teh odpadkov (v enem primeru celo 50 odstotkov) za namen nezakonitega izvoza nihče ni opa-zil.

Partnersko sodelovanje

EA je pri pripravi prave slike in taktike, potrebne za preprečevanje, oviranje in ustavitev nezakonitega izvoza OEEO, sodelovala s številnimi partnerji. Med njimi so bile ladijske druž-be in njihovi agenti, policija, lokalne oblasti in centralna vlada ter okoljske agencije za Škot-sko in Severno Irsko.

Ukrepi so zajemali odločbe za ustavitev ali prepoved pošiljanja pošiljk v tranzitu ali pošiljk, ki so bile pripravljene za odpremo; skupne racije, v katerih so sodelovali policija, vlada, lokalne oblasti in mejne službe (Borders Agency); in aretacije direktorjev podjetij in ključnih akterjev na nezakonitem izvoznem trgu zaradi njihovega sodnega pregona in povračila pre-moženjske koristi iz kaznivih dejanj.

Koristi in rezultati so:

• celovita slika nezakonitega izvoznega trga odpadkov,

• partnerstvo z drugimi organi odkrivanja in pregona v boju proti organiziranemu krimi-nalu,

• ladijske družbe prevzemajo odgovornost za zavračanje potencialno nezakonitih pošiljk,

• dokazi, ki spodbujajo proizvajalce OEEO, da so bolj pazljivi pri zbiranju in odlaganju teh odpadkov,

• formalizirana partnerstva z mednarodnimi organi, med njimi z nizozemskim inšpektora-tom VROM (zdaj ILT), IMPEL in Interpolom,

• preprečen je bil nezakonit izvoz več sto zabojnikov z OEEO,

• deset primerov je dobilo sodni epilog,

• spoznanje, da mora za učinkovito preprečevanje mednarodne kriminalne trgovine z odpadki agencija uporabljati svoje vire z veliko mero fleksibilnosti in centralno koordini-rati njihovo delo, saj organizirani kriminal presega operativne in geografske meje.

23

3 Inšpekcijski nadzor obratov za ravnanje z odpadki

(priprava in izvedba)

3.1 Cilj inšpekcijskega nadzora obratov za ravnanje z odpadki

3.1.1 Splošni cilji inšpekcijskega nadzora obratov za ravnanje z odpadki Temeljni namen inšpekcijskega nadzora obratov za ravnanje z odpadki je preveriti, ali je okoljski nadzor in nadzor poslovanja za preprečevanje onesnaženja okolja učinkovit v kon-kretnem obratu in tudi v drugih obratih, zakonitih ali nezakonitih, ki so vpletena v pošiljke odpadkov v obrat in z njega. Če ima obrat dovoljenje (licenco), se bo inšpektor osredotočil na pregled, ali obrat v celoti posluje skladno z dovoljenjem in/ali neposredno veljavnimi predpisi, zlasti uredbo o pošiljkah odpadkov. Popolna skladnost z dovoljenjem pa ni vedno zagotovilo, da okoljskih problemov ni, zato je treba preveriti tiste vidike poslovanja obrata, ki bi lahko škodili naravnemu okolju (environmental receptors).

Obrati, ki se ukvarjajo s pošiljkami odpadkov prek meja, so prav tako lahko nezakoniti, ker morda poslujejo brez dovoljenja ali prek okvira, določenega v dovoljenju. Na primer, uprav-ljavec posluje nezakonito, če skladišči ali obdeluje odpadke, dovoljenje pa ima samo za rav-nanje s predmeti, ki niso odpadek, ali če ravna z nekaterimi vrstami odpadkov, ki v dovolje-nju niso navedeni ali so navedeni napačno, in pošilja odpadke prek državne meje. V takih primerih je namen inšpekcijskega nadzora ugotoviti obseg nezakonite dejavnosti in jo čim prej in čim bolj učinkovito ustaviti.

3.1.2 Posebni cilji inšpekcijskega nadzora pošiljk odpadkov S stališča pošiljk odpadkov prek meja lahko obrat za ravnanje z odpadki razumemo kot člen v verigi (odpadkov). Cilj inšpekcijskega nadzora obrata na kraju samem in njegovega upra-vnega poslovanja je dobiti vpogled v celotno verigo odpadkov. Zato se za vsako vrsto odpadkov, ki se pregledujejo med inšpekcijskim nadzorom, uporabijo tri vprašanja:

1. Kako so odpadki te vrste prišli v obrat? Od kje so prišli, na kakšen način, v kakšnem stanju, v kakšnem postopku/proizvodnji so nastali, po kakšni ceni itd.?

2. Kako s takimi odpadki ravnati v obratu? Kakšen je postopek obdelave teh odpadkov, kako so skladiščeni, kako so evidentira-ni, ocenjeni itd.?

3. Kako odpadki te vrste zapustijo obrat? Namembno (ciljno) mesto, na kakšen način bodo prišli tja, v kakšnem stanju, za kakšen namen, po kakšni ceni itd.?

Glejte tudi enostavni diagram toka odpadkov v odstavku 2.2. Diagram ponazarja tri ključne korake, na katere se nanašajo zgornja tri vprašanja. Odgovori na ta vprašanja, skupaj z natančno opredelitvijo odpadkov, bodo inšpektorju omo-gočili oceniti raven upoštevanja predpisov (zahtev) na vsakem ključnem koraku v obratu in tudi pri prevozu. Odgovore na ta vprašanja bo težko dobiti samo iz enega "vira informacij" in z uporabo samo enega načina zbiranja podatkov. Vzorčenje, pogovor, analiziranje administrativnih podatkov in drugi načini zbiranja bodo najbrž tudi potrebni, uporabiti jih bo treba na različnih korakih

24

verige odpadkov in za vsakega bo treba navezati stik z drugo kontaktno osebo ali informa-cijskim virom.

3.2 Priprava inšpekcijskega nadzora

3.2.1 Kakšne podatke potrebujete, kje jih boste dobili in s kom morate govo-riti? Pri pripravi inšpekcijskega nadzora obrata morate opredeliti njen obseg glede na podatke, ki jih imate in ki jih boste pridobili, o sedanji dejavnosti obrata.

Obrat lahko deluje nezakonito, brez dovoljenja.

Za odobrene obrate se obseg inšpekcijskega nadzora določi, razen na podlagi virov, nave-denih v odstavku 2.1 zgoraj, večinoma na podlagi:

• pogojev iz dovoljenja,

• izkušenj iz prejšnjih nadzorov in izrečenih ukrepov, poročil o pregledih pošiljk odpad-kov, ki so jih opravili drugi nadzorni organi ali organi drugih držav v povezavi s tem obratom,

• spremljanja (monitoringa) podatkov, poročil, obvestil o nespoštovanju predpisov s poudarkom na podatkih o toku odpadkov,

• zakonodajnih zahtev, ki lahko vplivajo na dejavnost.

Ključne osebe/organi, s katerimi morate obvezno navezati stik in z njimi govoriti, so:

• vodstveni delavci in osebje obrata (če je inšpekcijski nadzor napovedan, naj bo to pred začetkom, če pa ni, pa na začetku in med samim inšpekcijskim nadzorom),

• osebje nadzornega organa, ki je že obravnaval obrat, tudi tisti, ki so izrekli ali izvajali prisilne ukrepe.

Osebe/organi, s katerimi boste morda morali govoriti, so:

• drugi vladni organi, državni ali lokalni, ki so lahko relevantni za obrat. To bo zajemalo tudi zakonsko določene ureditve (regulativne režime) za prevoz in/ali trgovino, ki pridejo v poštev zaradi upoštevanja uredbe o pošiljkah odpadkov. To lahko zajema tudi zakonsko določene ureditve glede prostorskega načrtovanja, zdravja in varnosti ter okoljskega nadzora, ki niso neposredno relevantni za dovol-jenje obrata,

• policija – v nekaterih državah članicah okoljske inšpektorje pri izvajanju inšpekcij-skega nadzora spremljajo policisti.

V prilogi 3 tega priročnika je kontrolni list, ki ga lahko uporabite za organiziranje podatkov v pripravljalni fazi. Uporaba tega kontrolnega lista vam bo pomagala pri zbiranju manjkajočih podatkov, kateri informacijski viri so nujni za predviden inšpekcijski nadzor in katere načine zbiranja podatkov bo treba uporabiti Da bi bila nameravan inšpekcijski nadzor obrata še učinkovitejši, bi bilo koristno tudi opre-deliti pričakovana tveganja in glede na to določiti način izvedbe inšpekcijskega nadzora (priloga 4). Nezakonit obrat se pregleduje zaradi izvajanja prisilnih ukrepov, vendar pa to ne bi smelo preprečiti, da bi se, kolikor je mogoče, pregled izvedel na enak način kakor v odobrenem

25

obratu. To bo seveda večji izziv, saj podatki o toku odpadkov ne bodo takoj na voljo in jih bo morda treba pridobiti z odredbami o izvršbi ali drugimi zakonsko določenimi mehanizmi, ki jih države določijo z notranjimi predpisi. Operacije v obratu je treba oceniti in evidentirati, kot da bi imel obrat licenco (dovoljenje), od osebja pa je treba pridobiti pojasnila o dejavno-stih v obratu. Vse obrate je treba pregledati v skladu z zakonskimi zahtevami posamezne države glede zdravja in varnosti. Varnostni vidiki, o katerih govori oddelek 3.6, morajo biti upoštevani, zlasti kadar gre za nezakonit obrat.

3.2.2 Načrt inšpekcijskega nadzora Načrt inšpekcijskega nadzora za posamezen obrat mora povezati podatke iz pripravljalne faze (zbrane z uporabo priloge 2) s premišljeno odločitvijo, na kaj se bomo osredotočili med obiskom. Odločitev o tem, na kaj se bo inšpekcijski nadzor osredotočil, bo podlaga za:

• sestavo skupine (katere sodelavce bomo vzeli s seboj), • izbiro kontaktov/informatorjev (osebe v obratu), • izbiro specifičnih administrativnih virov informacij, • izbiro opreme (za merjenje, vzorčenje, snemanje itd.), ki jo potrebujemo pri inšpek-

cijskem nadzoru. Ne glede na to, ali imamo pred obiskom v obratu na razpolago veliko ali malo podatkov, se je izkazalo za koristno, da se za začetek omejimo le na nekatere možne kršitve. To pomeni, da se pri inšpekcijskem nadzoru osredotočimo na posamezne tokove odpadkov ali na posa-mezen vidik postopka obdelave odpadkov. To bo vam in vaši skupini omogočilo, da imate s seboj pravo opremo, da ste tehnično dobro pripravljeni in da čimbolj izkoristite svoj čas. To vam tudi omogoča, da je med nadzorom pobuda vedno na vaši strani, ne pa v rokah zapos-lenih v podjetju, ki bodo mogoče skušali vplivati na vaše izsledke. Temeljno (ključno) pri pripravi individualnega načrta inšpekcijskega nadzora je sestaviti seznam z omejenim številom najresnejših tveganj ali najresnejših možnih kršitev, ki se lah-ko v tem obratu pojavijo. Ugotovitve iz pripravljalne faze so lahko v veliko pomoč pri ses-tavljanju tega seznama tveganj ali možnih kršitev. Na podlagi seznama tveganj ali kršitev je treba razmisliti, katere ugotovitve bodo potrebne kot prikaz ali dokaz dejanske kršitve. Vsak inšpektor je izpostavljen tveganju, da vidi ali sliši marsikaj, in tako zbere veliko "ugotovitev", ni pa sposoben na njihovi podlagi pripraviti zakonsko zavezujočih sklepov. Pri vsakem pregledu in v različnih okoliščinah so lahko poda-tki (informacije), ki so bistveni, zelo različni. Ustne izjave, navzkrižno preverjeni administra-tivni podatki, certificirani rezultati analiz vzorcev itd. Te ugotovitve, do katerih želi inšpektor priti med obiskom, se lahko vstavijo v individualni inšpekcijski načrt kot raziskovalna ali operativna vprašanja. V prilogi 4 so navedena tveganja, značilna za obrat, ali možne kršitve, za vsakega je prip-ravljen tudi niz raziskovalnih/operativnih vprašanj.

26

3.3 Na kaj morate biti pozorni, ko pridete v obrat za ravnanje z odpadki?

3.3.1 Splošni inšpekcijski nadzor obratov za ravnanje z odpadki Ko ugotavljate, ali obrat deluje po predpisih, se je med inšpekcijski nadzorom z upravljav-cem obrata dobro pogovoriti o naslednjem:

• med nadzorom ugotovljeno neupoštevanje predpisov (zahtev), • kraj nastanka odpadkov in kraj, kamor so namenjeni (namembni kraj), • obvestilih o neskladnosti, ki ste jih prejeli od upravljavca, • pritožbah, ki ste jih prejeli od sosedov, konkurentov, drugih organov itd., • neskladnostih, razvidnih iz podatkov in poročil, • težavnih ali nepredvidljivih dogodkih, na primer, ko zaradi slabega vremena ni bilo

mogoče normalno poslovati.

Pri splošni inšpekcijskem nadzoru obrata je mogoče odkriti potencialne pošiljke odpadkov prek meja ali nezakonite pošiljke odpadkov.

Izsledke inšpekcijskega nadzora je potrebno evidentirati (gl. 4. 1 v nadaljevanju). Po mož-nosti naj bo ta zapisnik v taki obliki, da lahko po končani inšpekcijskem nadzoru eno kopijo predate upravljavcu obrata.

Nezakonito obrat za ravnanje z OEEO v Nemčiji (2007).

3.3.2 Inšpekcijski nadzor pošiljk odpadkov prek meja V poglavju o pristopu na podlagi toka odpadkov (2.2) je bilo ugotovljeno, da so lahko odpadki, ki se v obratih reciklirajo, slabe kakovosti in se zato pošiljajo v druge obrate ali v nadaljnje sortiranje ali pa končajo kot nezakonito izvoženi odpadki po zelenem seznamu. Veliko je bilo tudi primerov, tako v Združenem kraljestvu kot tudi v drugih državah članicah EU, da so bili taki odpadki uvoženi in izvoženi. Še pogosteje pa se taki obrati uporabljajo za skladiščenje in včasih tudi obdelavo (razgradnjo, recikliranje) OEEO, akumulatorjev in izrab-ljenih vozil pred izvozom v države zunaj EU. Zato se mora inšpekcijski nadzor osredotočiti

27

na značilnosti materialov v obratu in na dokaze o izvozu, na primer avtomobilov, tako, da preverja navedbe na embalaži in išče tuje registrske tablice ali carinske dokumente.

V prilogi 3 je kontrolni seznam s točkami, ki so pomembne za inšpekcijski nadzor pošiljk odpadkov preko meja.

3.4 Kako razlikovati med odpadkom in neodpadkom Kdaj je rabljena snov ali predmet opredeljen kot odpadek? V skladu s prvim odstavkom 3. člena direktive 2008/98/ES (krovna direktiva o odpadkih) pomeni odpadek vsako snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči. Evropsko sodišče je v svoji pravni praksi določilo natančnejša določila o tem, kaj je odpadek in kaj to ni, večina sodb je navedena na spletni strani Komisije

http://ec.europa.eu/environment/waste/shipments/case_law.htm.

Za ugotovitev, ali je predmet odpadek ali ne, je treba za vsak primer posebej preveriti kro-nologijo njegovega roka uporabnosti. Za ločevanje med odpadki in neodpadki v kontekstu pošiljk odpadkov je treba upoštevati naslednja merila:

• Ali obstajajo dokazi o prodaji in/ali prenosu lastništva? Imetnik bi moral zagotoviti potrdila o prejemu ali zadevne pogodbe.

• Za opredelitev, da ni odpadek, mora biti predmet v delujočem stanju (mora biti ocenjen in opremljen s potrdilom o testiranju) in namenjen trženju.

• Ne sme vsebovati snovi, ki so zakonsko prepovedane in jih mora imetnik zavreči kot odpadek.

• Predmet zaradi starosti ni nujno opredeljen kot odpadek, je pa odpadek, če je zaradi starosti njegova uporabnost ali tržna vrednost nič.

• Če se pošilja kot izdelek, ne sme biti vidno poškodovan ali obrabljen ali kako drugače na zunaj videti kot odpadek.

• Prav tako mora biti embalaža ustrezna za zaščito izdelka med prevozom, natovarjan-jem in raztovarjanjem.

V prilogi 5 so navedeni primeri razlikovanja med odpadki in neodpadki za glavne vrste odpadkov (prioritetne tokove odpadkov) in so pomembni v kontekstu nezakonitega izvoza odpadkov, zlasti odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), izrabljenih motornih vozil (IMV), avtomobilskih delov in svinčevo-kislinskih akumulatorjev. Upoštevajte, da direk-tiva 2012/19/EU v prilogi VI natančno določa pogoje za razlikovanje OEEO od rabljene opreme (EEO). Obstajajo tudi podatkovne zbirke posameznih držav, ki so lahko v pomoč pri opredeljevanju, na primer podatkovna zbirka o odpadkih hessenske okoljske agencije (HLUG), ki je dostopna prek interneta na http://www.hlug.de/static/medien/abfall/abfall_client/EN/.

3.5 Katere podatke oziroma informacije je potrebno pridobiti v obratu?

Izbor informacij, ki jih bo inšpektor zbiral v obratu, bo v veliki meri odvisen od cilja inšpek-cijskega nadzora in predhodno pripravljene ocene tveganja. Če inšpektor obrata ne pozna, bo na primer najprej moral ugotoviti, kakšne vrste in kolikšne količine odpadkov se v obratu skladiščijo in/ali obdelujejo, kdo so odgovorne osebe, ali ima upravljavec dovoljenje, od kod prihajajo odpadki in kam gredo, ko zapustijo obrat, ali se obrat večinoma ukvarja z uvozom ali izvozom itd. V skladu z zakonodajo nekaterih držav, npr. Nemčije, je vprašanje, ali obrat

28

za skladiščenje ali obdelavo odpadkov potrebuje dovoljenje ali ne, odvisno od točne zmog-ljivosti obrata in torej od količine odpadkov, ki se skladiščijo ali obdelujejo, razpoložljivega prostora in tehničnim zmogljivosti strojev, kar bo moral inšpektor seveda ugotoviti.

Če obstajajo znaki, da se obrat uporablja za izvoz OEEO, izrabljenih vozil, akumulatorjev in podobnega, se lahko pregled osredotoči na kakovost materialov, na vprašanje, kako sam upravljavec razlikuje med "rabljenim blagom" in "odpadki", na carinske dokumente in na podatke o drugih osebah, ki so vpletene v pošiljanje (prevozniki, posredniki, trgovci in obra-ti, ki sprejemajo odpadke itd.).

Uporaba pristopa na podlagi toka odpadkov je posebej primerna za odpadke, ki so namen-jeni pošiljanju prek meja. Preden inšpektorji odidejo v inšpekcijski nadzor ali izvedejo revizi-jo s pristopom na podlagi toka odpadkov, morajo pregledati vse dostopne zanesljive vire podatkov, da si ustvarijo sliko o tem, kako se tok odpadkov "premika" skozi obrat. "Dostop-ni zanesljivi podatki" so večinoma podatki, ki jih mora upravljavec obrata pošiljati nadzor-nim organom, ali podatki iz drugih držav članic EU o pošiljanju odpadkov v ta obrat.

Če je inšpektor bolje seznanjen z dejstvi, lahko dodatna usmerjena vprašanja odkrijejo še bolj zanimive podatke, na primer, kako dolgo se hranijo evidence o skladiščenju ali obdela-vi, ali je mogoče tok odpadkov spremljati prek obvestil in transportnih dokumentov, zbirk računovodskih podatkov, potrdil o prejemu ali tovornih listov, ali o tem, kakšno škodo ima obrat zaradi kraje odpadnih kovin in drugih dragocenih odpadkov za recikliranje.

Priprava teh podatkov pred pregledom nadzornemu organu omogoči, da se osredotoči na nadzor najbolj problematičnih področij. Če je na primer videti, da obrat izvaža velike količi-ne odpadkov, se lahko nadzorni organ osredotoči na preverjanje kakovosti in namembnosti teh materialov (krajev, kamor so ti materiali namenjeni).

Med obiskom na kraju samem se ti podatki lahko dodatno preverijo. Druga slika o tem, kako se tok odpadkov premika skozi obrat, se sestavi na podlagi dejanskega dogajanja v obratu. Osvetliti je treba anomalije/odstopanja med podatki, zbranimi pred obiskom in rezultati obiska – in opredeliti nadaljnje preiskave ali ustrezne ukrepe.

3.6 Varnostni vidiki Inšpektor, ki opravlja pregled, se mora zavedati, da je tveganje pri pregledovanju skladnos-ti z Uredbo (ES) št. 1013/2006 zelo veliko. Pred vsakim inšpekcijskim nadzorom je treba narediti oceno tveganja na podlagi splošne analize tveganja glede na tok odpadkov ali kate-gorijo obrata (glej 3.1.2 zgoraj). Poostren nadzor pomeni, da lahko inšpektorji v obratu pri-čakujejo odpor, zato je nujno, da so psihično na to pripravljeni in da imajo na terenu podpo-ro svoje službe. V vsakem primeru pa je treba upoštevati previdnostne ukrepe, ki so na splošno predvideni za vsako inšpekcijo. Včasih so potrebni še dodatni ukrepi. Pred obiskom obrata je npr. koristno preveriti, ali je bil upravljavec ali vodja obrata že obsojen zaradi kaznivega dejanja.

Poleg tega je inšpektor, ki se ukvarja s področjem, v katerem se obračajo veliki dobički, lahko tarča različnih pritiskov, nasilnega obnašanja in celo groženj s smrtjo ali poškodovan-jem. Poznavanje strategij za umiritev situacije pomaga pri oceni sogovornika, analizi in nad-zoru situacije in pravilnega ravnanja, da se preprečijo ali odvrnejo grožnje ob upoštevanju sposobnosti samega inšpektorja. Zato je priporočljivo, da so vsi člani terenske skupine opravili usposabljanje iz tehnik umirjanja. Nadalje morata biti zaradi varnosti in da se prep-rečijo obtožbe o korupciji pri terenskih pregledih vedno prisotna najmanj dva inšpektorja. Če se inšpektorji čutijo ogrožene, naj pri pregledu pokličejo na pomoč policijo – bolje pa je, da to storijo že vnaprej, če so take grožnje očitne že med pripravo ocene tveganja.

29

Z osebnimi podatki inšpektorjev je treba ravnati zelo pazljivo, ti podatki ne smejo biti objav-ljeni na spletnih straneh inšpekcijskih organov ali drugih agencij. Pomembno je, da se v inšpekcijskem organu/agenciji poveča zavedanje o tem vprašanju in razvijejo notranji pos-topki ter pripravijo navodila za ustrezno ravnanje.

Osebna varnostna oprema

Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora pošiljk odpadkov se je treba zavedati varnostnih tve-ganj, ki jih predstavljajo različne vrste odpadkov. Inšpektorji morajo biti pozorni na oznake za nevarnost in druge pokazatelje nevarnih snovi na embalaži in v transportnih dokumentih. Na splošno velja, da mora zabojnik z odpadki odpreti voznik. Upoštevati je treba vsa varno-stna navodila, da se prepreči kakšna koli nesreča.

Seznam varnostne opreme je v prilogi 9.

3.7 Takojšnji ukrepi

Po 36. členu direktive o odpadkih in prvem odstavku 50. člena direktive o pošiljkah odpad-kov morajo organi držav članic sprejeti potrebne ukrepe za prepoved zapuščanja odpadkov, njihovega odmetavanja in nenadzorovanega ravnanja z njimi, za preprečevanje kršitev pa določiti učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazni. Upoštevati je treba, da morajo po 8. členu direktive o industrijskih emisijah pristojni organi ustaviti tudi delovanje odobrenih obratov po tej direktivi, kadar kršitev pogojev iz dovoljenja povzroča neposredno nevarnost za zdravje ljudi ali okolje.

Včasih mora inšpektor zaradi nujnosti zadeve ukrepati takoj, že med obiskom, da prepreči nezakonite pošiljke odpadkov ali nadaljevanje nezakonitega ravnanja z odpadki. To je pot-rebno zlasti takrat, ko operater ni pripravljen sodelovati z oblastmi, ali če obstaja nevarnost, da bo dejavnost obrata škodila okolju, ali da bodo nevarni ali drugi problematični odpadki zapustili obrat in bodo izvoženi v države izven EU.

Na upravni ravni in skladno z domačo zakonodajo se mora inšpektor odločiti, ali bo izdal nalog za zaprtje obrata za ravnanje z odpadki in prepoved prevoza odpadkov v obrat in iz njega, razen za namen okoljsko varne predelave ali odstranitve v odobrenem obratu. Če so odpadki v obratu nevarni in so velika nevarnost za okolje, bo nujno odrediti njihovo odstra-nitev. Zaradi pravne varnosti in evidence ustni nalog praviloma ni dovolj. Namesto tega nekateri organi, npr. v Nemčiji, uporabljajo delno izpolnjene obrazce, ki jih inšpektor lahko na kraju samem dopolni, podpiše in osebno preda upravljavcu. Po potrebi se tako dejanje kasneje potrdi z bolj formalno in ustrezno utemeljeno odločbo inšpekcijskega organa.

Poleg tega je glede na pristojnosti, ki jih ima inšpektor po notranji zakonodaji, lahko pri-merno upravljavca kaznovati z globo ali pa predati zadevo policiji za nadaljnji pregon. Upoš-tevati je treba, da je po 3. členu direktive 2008/99/ES o kazenskopravnem varstvu okolja, ki so jo morale države članice prevzeti do decembra 2010, zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, ki bi lahko povzročili dejansko škodo kakovosti zraka, zemlje, vode itd., treba v državah članicah preganjati kot kazniva dejanja, kakor tudi nezakonite pošiljke po 35. točki 2. člena uredbe o pošiljkah odpadkov.

Pomoč policije je seveda potrebna tudi v primeru, ko mora inšpektor izdati nalog za zaprtje ali prepoved pošiljanja, upravljavec obrata ali njegovo osebje pa se temu močno upirajo.

30

Inšpekcijski nadzor obrata za ravnanje z odpadki

• Inšpekcijski nadzor obrata mora imeti jasen cilj. Za inšpekcijski nadzor pošiljk odpadkov so bistvenega pomena tri vprašanja: Kako je ta vrsta odpadka prišla v obrat? Kako se s takimi odpadki ravna v obratu? Kako odpadki te vrste zapustijo obrat?

• Priprava in izvedba inšpekcijskega nadzora je odvisna od tega, ali obrat posluje z dovoljenjem ali nezakonito. Inšpekcije odobrenih obratov se običajno izvajajo na podlagi pogojev v dovoljenjih, prejšnjih poročil in podatkov monitoringa. Pregledo-vanje nezakonitih obratov zahteva veliko prilagodljivosti in po možnosti pomoč poli-cije.

• Pred inšpekcijskim nadzorom je treba navezati stik ne le z vodstvom in osebjem v obratu, ampak tudi z osebjem drugih nadzornih organov, ki so že imeli opravka s tem obratom.

• Koristno je, da se pri pripravi načrta inšpekcijskega nadzora povežejo predhodne ugotovitve z dobro premišljeno odločitvijo, na kaj se bo dejanski obisk osredotočil. Nujno je vnaprej oceniti najresnejša tveganja in možne kršitve.

• Inšpekcijski nadzor pošiljk odpadkov prek meja morajo biti osredotočene na značil-nosti materialov v obratu in dokazila o izvoznih dejavnostih. Kontrolni seznami so lahko v veliko pomoč.

• V praksi je pogosto zelo težko razlikovati med odpadki in neodpadki. Inšpektorji morajo poznati pravne opredelitve (npr. v direktivi o OEEO), sodno prakso in navo-dila (dokumente s smernicami) za posamezne vrste odpadkov.

• Pristop na podlagi toka odpadkov je posebej primeren za odpadke, ki so namenjeni pošiljanju prek meja. Uporabiti je treba vse dostopne zanesljive podatke, da se ustvari slika o tem, kako se odpadki premikajo skozi obrat, kar se preveri med obi-skom na kraju samem.

• Varnostni vidiki so ključnega pomena in glede na predhodno oceno tveganja je tre-ba upoštevati previdnostne ukrepe.

• Inšpektorji morajo biti pripravljeni na to, da bodo morda morali v obratu nemudo-ma ukrepati v skladu s pooblastili, ki jih imajo po notranji zakonodaji.

31

4 Dejavnosti, ki sledijo inšpekcijskemu nadzoru obrata za

ravnanje z odpadki (follow-up)

4.1 Evidentiranje podatkov Po novih navodilih IMPEL Pravilno ravnanje med inšpekcijami pošiljk odpadkov je treba po inšpekcijskem nadzoru predvideti naslednje dejavnosti, zlasti pripravo poročil (za namen projekta obratov za ravnanje z odpadki (Waste Sites project) so v oklepajih dodana pojasni-la):

• Poročilo (zapisnik) je treba sestaviti po vsaki inšpekcijskem nadzoru in ga dokončno ses-taviti čim prej.

• Ugotovitve inšpekcijskega nadzora je potrebno sporočiti pregledanemu obratu. (To mor-da ne pride v poštev pri nezakonitih obratih, ker so podatki potrebni za nadaljnje kazen-ske preiskave.)

• Ugotovitve inšpekcijskega nadzora je treba poslati partnerskim organizacijam (tj. zlasti policiji, carini, lokalnim oblastem, nacionalnim organom za nadzor nad pošiljkami odpadkov in drugim relevantnim regijam in državam članicam).

• Podatke je treba preučiti in oceniti za nadaljnje ukrepanje. • Podatke/poročila (zapisnike) inšpekcijskih nadzorov je treba hraniti v dostopnih zbirkah

podatkov. • Poročila o inšpekcijskih nadzorih morajo biti javno dostopna v največ dveh mesecih, če

niso zaupna (zlasti, kadar gre za nezakonite obrate). Za beleženje inšpekcijskih podatkov so koristni standardni obrazci, s katerimi si prihranimo čas, posebno za pregledovanje velikih odobrenih obratov, ki poslujejo po standardiziranih postopkih in pogojih. V prilogi 7 je naveden obrazec za beleženje izsledkov inšpekcijskega nadzora, pripravljenih na podlagi obrazcev za kontrolo podjetij, ki se uporabljajo v projektih tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (TMIS/twinning).

Vendar pa je za številne obrate potreben drugačen pristop, ki se razlikuje od pregledovanja velikih industrijskih obratov ali odobrenih obratov za gospodarjenje z odpadki. Ker so točke za zbiranje in skladiščenje OEEO in starih vozil pogosto vodene neformalno in izjemno prila-godljivo, je še toliko pomembneje, da se inšpekcijski organ odzove hitro in ne čaka z nadaljnjimi dejavnostmi, saj se v tem času razmere na lokaciji lahko bistveno spremenijo. Za inšpekcijsko poročilo zato ni nujno, da je preveč podrobno – ne bolj, kot je potrebno – bolje je, da je kratko, jedrnato in osredotočeno na bistvene probleme. Najbolje je, da inšpe-ktor dokonča svoje poročilo (zapisnik) v dneh takoj po inšpekcijskem nadzoru, vsekakor pa ne več kot en mesec pozneje, saj se drugače večina pomena dokumenta izgubi. Prav tako bi bilo treba izsledke inšpekcijskega nadzora poslati drugim pristojnim organom v nekaj dneh, ne pa v nekaj tednih. Po potrebi se za nujna sporočila seveda uporabi telefon in e-pošta.

Najboljša praksa za evidentiranje podatkov inšpekcijskega nadzora je seveda fotografiranje in v zadnjem času tudi snemanje (video posnetki) inšpekcijskega pregleda skupaj z inšpek-torjevo ustno razlago. Na Švedskem, na primer, tožilci zdaj priporočajo uporabo takšnih posnetkov kot dokaznega materiala in takšno prakso dovoljujejo tudi kazenska sodišča v Združenem kraljestvu. Pomembno ja zagotoviti varno hrambo takšnih dokazov (z omejenim dostopom), da se preprečijo trditve zagovornikov, da je bilo tako gradivo potvorjeno (mož-nost manipulacije).

32

4.2 Analiza in določitev nadaljnjih korakov Če začasni ukrepi niso bi sprejeti na kraju samem (glej 3.8 zgoraj), bo poročilo (zapisnik) o inšpekcijskem nadzoru podlaga za nadaljnje ukrepanje. Poročilo (zapisnik) mora zajemati priporočila o tem, kaj je treba narediti po inšpekcijskem nadzoru in v kakšnem časovnem okviru.

Če izsledki inšpekcije niso dokončni in so dejstva o primeru še vedno nejasna, je treba izve-sti dodatne preiskave. Mogoče bo moral inšpektorat od upravljavca zahtevati dodatne poda-tke in/ali izvesti poizvedbe pri njegovih dobaviteljih in trgovinskih partnerjih, pri organih za pošiljanje odpadkov vzdolž verige odpadkov, policiji, davčni upravi in drugih primernih organih (glej poglavje 2.1).

Na podlagi razpoložljivih podatkov mora inšpekcijski organ narediti novo oceno tveganja. Od resnosti in nujnosti okoliščin bodo odvisni ukrepi, ki jih bo treba sprejeti. Organ mora upoš-tevati količino in nevarnost odpadkov, ki so v obratu, s tem povezano tveganje za zdravje ljudi in okolje, možnost nenadzorovanega odlaganja ali izvoza, možne posledice v ciljnih državah, vpliv na konkurenčnost in drugo. Tveganja v pregledanem obratu je treba primer-jati s tveganji v drugih objektih ali v pošiljkah odpadkov, za katere je pristojen posamezen organ, ob upoštevanju virov in prioritet tega organa (glej oceno tveganja pri pripravi na inšpekcijski nadzor v poglavju 3.1).

Če so tveganja in nepravilnosti relativno majhni, po navadi zadostuje, da se pošlje opozoril-no pismo upravljavcu obrata in, če je primerno, izreče globa za upravni prekršek. Če pa je dejavnost operaterja resno tveganje za okolje in zdravje ljudi in/ali je kaznivo dejanje – delovanje brez dovoljenja ali kršenje bistvenih pogojev dovoljenja, organiziranje nezakonitih pošiljk itd. – bodo potrebni strožji ukrepi. V skladu z notranjo zakonodajo bo pristojni organ po navadi za nezakonit obrat izdal odločbo za zaprtje in prepovedal vsako nadaljnje spreje-manje odpadkov. Poleg tega bo treba urediti odstranitev odpadkov iz obrata in zagotoviti njihovo okoljsko ustrezno predelavo in odstranitev v odobrenem obratu. Če sta onesnažena tudi tla in voda, bodo nujni nadaljnji ukrepi za sanacijo. Če je upravljavec imel dovoljenje, pa je dosledno kršil pogoje iz tega dovoljenja, bi bilo morda primerno, da se mu dovoljenje odvzame.

Če je ugotovljeno kaznivo dejanje, je treba upravljavca ali druge odgovorne osebe ovaditi policiji, da nadaljuje kazenski pregon. Na ta način se lahko tudi doseže, da upravljavec pre-neha nezakonito opravljati dejavnost in začne obratovati skladno z zakonodajnimi zahteva-mi.

Izsledke inšpekcijskih nadzorov je treba upoštevati pri posodabljanju obstoječih načrtov in strategije inšpekcijskega organa.

33

4.3 Razpošiljanje izsledkov inšpekcijskega nadzora Nujen korak, ki ga je treba narediti po inšpekcijskem nadzoru, je takoj obvestiti o izsledkih pristojne osebe v inšpekcijskem organu in drugih organih za nadzor pošiljk odpadkov, polici-jo, lokalne oblasti in druge pristojne agencije. Poleg tega je treba o izsledkih inšpekcijskega nadzora obvestiti javnost, včasih je to celo priporočljivo, zlasti v primeru dobro pripravljenih akcij inšpekcijskih pregledov glavnih tokov odpadkov. Izjave za javnost lahko pripomorejo povečati ozaveščenost v poslovnem svetu in splošni javnosti, zlasti glede pravil za dobro gospodarjenje z odpadki, prepovedi izvoza nevarnih odpadkov in posledicah nezakonitega ravnanja. Zaradi možnosti kazenskega pregona je potrebna velika pazljivost pri objavljanju imen in drugih osebnih podatkov, prav tako tudi ni vsak podatek o obratu primeren za obja-vo.

Nadaljnje dejavnosti

• Poročilo (zapisnik) je treba sestaviti po vsakem inšpekcijskemprgledu in ga dokonč-no sestaviti čim prej. Zaradi hitro se spreminjajočih pogojev v obratih morajo biti poročila osredotočena na bistvene probleme.

• Danes je najboljša praksa fotografiranje in snemanje (video posnetki) inšpekcijskih nadzorov. Posneto gradivo mora biti varno shranjeno.

• Na podlagi zbranih podatkov je treba pripraviti dodatno oceno tveganja, da se dolo-čijo nadaljnji koraki, zlasti izdajanje nalogov za zaprtje in drugi ukrepi v skladu z notranjo zakonodajo.

• Izsledke inšpekcijskih nadzorov je treba upoštevati pri posodabljanju obstoječih inšpekcijskih načrtov.

• Hitro sporočanje izsledkov policiji in drugim pomembnim partnerjem je ključno za učinkovitost potrebnih sankcij.

• Medijsko spremljanje dejavnosti je lahko koristno za dvig ozaveščenosti o nezakoni-tih pošiljkah odpadkov, možnih posledicah takega pošiljanja in o pomenu pravilne-ga gospodarjenja z odpadki.

34

Priloge

Priloga 1: Diagrami odločanja za postopke čezmejnega pošiljanja

odpadkov

Diagrami odločanja so v pomoč inšpektorjem za ugotovitev ali je za dejansko pošiljko odpadkov preko meja izbran pravilni postopek. Pri izvozu v NE-OECD države je potrebno upoštevati Uredbo (ES) 1418/2007 za izvoz določenih zelenih odpadkov na predelavo

Izvoz iz EU

D (odstranjevanje)

ali

R (predelava)

PREPOVED

SOGLASJE (DRŽAVE EFTA)

DRŽAVE OECD

SOGLASJE-Priloga IIIA na vmesno predelavo-Priloga IV, IVA- Nerazvrš čeni

ČLEN 18 (PRILOGA VII)-Priloga III, -Priloga IIIA na kon čno predelavo

DRŽAVA NE-OECD

Člen 18 (PRILOGA VII) – III (Uredba 1418/2007)

PREPOVED NEVARNI – III (Uredba 1418/2007)

V.Izkazovanje H lastnosti

SOGLASJE- Priloga IIIA, IIIB- Priloga III (Uredba 1418/2007)- Ni na V.

ODPADKIODPADKI

Uvoz v EU

D (odstranjevanje)

ali

R (predelava)

SOGLASJE

PREPOVED

VSI ODPADKI

SPORAZUM ZA NEČLANICE BASELSKE KONV ENCIJE, OECD

VSI ODPADKI Z NEČLANIC BASELSKE KONV ENCIJE

VSI ODPADKI IZ NEČLANIC OECD

SOGLASJE

PRILOGA IV, IVA

NERAZVRŠČENI

SPORAZUM Z NEČLANICAMI BASELSKE KONV ENCIJE, OECD

ČLEN 18, PRILOGA VII

PRILOGE III, IIIA, IIIB

SPORAZUM Z NEČLANICAMI BASELSKE KONV ENCIJE, OECD

ODPADKIODPADKI

35

Priloga 2: Primeri diagramov tokov odpadkov

1

WEEE chain in the Netherlands

Discarding CollectionStorage & selection

Dismantling Recovery

HouseholdsBusiness

MunicipalitiesRetailers

Take back systems

Licensedoperators

Licensedoperators

actors

Re-use shopsInformal collectors

RefurbishmentcenterInformal brokers

Metal collectors Scrap yards

Non-licensedoperators

Non-licensedoperators

= Regular recycling system

Material recovery Export

Analiza tokov odpadkov

Spodnji diagrami, ki jih uporablja okoljska agencija Anglije in Walesa prikazujejo ti. pristop na podlagi spremljanja tokov odpadkov za objekte, ki odpadke reciklirajo (MRF – material recycling facilities) in tokove goriv, pridobljenih iz odpadkov (RDF – refuse-derived fuel). Prvi diagram (analiza tokov odpadkov) prikazuje temeljne vire za izvedbo ocene tveganja. Drugi diagram prikazuje:

• Količino in kakovost vhodnih in izhodnih surovin na zbirnih mestih za obdelavo odpadkov; • Kam različne vrste odpadkov potujejo; • Kaj se zgodi s tokovi odpadkov, ko prispejo na namembno destinacijo, na primer na obdelavo.

36

37

Priloga 3: Kontrolni seznami za izvajanje inšpekcijskega nadzora

A. Priprava inšpekcijskega nadzora Kontrolni seznami iz tega poglavja (A) so v pomoč pri pripravi potrebnih korakov in pri zbi-ranju temeljnih podatkov.

1. Zdravstvena in varnostna ocena • Je upravljavec obrata potencialno sovražen? Da Ne • Preverjanje ozadja pri drugih organih Da Ne • Ali vam drugi organi nudijo pomoč? Da Ne • Varovalna obleka in obutev Da Ne • Je vaš organ obveščen o vašem obisku obrata Da Ne • Potrebna navzočnost policista (osebje drugih organov) Da Ne

2. Oprema

• Zemljevid in načrt obrata Da Ne • Prenosni telefon Da Ne • Seznam kontaktov (upravljavec, lastnik, policija itd.) Da Ne • Poslovne kartice Da Ne • Fotografski aparat, kamera Da Ne • Magnetofon (diktafon) Da Ne • Meter (merilna naprava) Da Ne • Ročna svetilka Da Ne • Daljnogled Da Ne • Oprema za jemanje vzorcev Da Ne • Hitri test PAH (policikličnih aromatskih ogljikovodikov) Da Ne • Drugo Da Ne

3. Navodila in pravna podlaga

• Dovoljenja in licence za zadevni obrat Da Ne • Zapisi o inšpekcijskih pregledih vašega organa in drugih organov Da Ne • Predpisi (EU, državni, regionalni itd.) Da Ne • Navodila Da Ne

B. Opredelitev cilja in velikosti inšpekcijskega nadzora Vprašanja v tem poglavju naj inšpektorju pomagajo, da se pri načrtovanem pregledu osre-dotoči na posamezne elemente. To se lahko naredi z opisom obrata, ki bo predmet inšpek-cijskega nadzora, na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v pripravljalni fazi. Na podlagi tega opisa se sestavi seznam možnih kršitev, sprejme odločitev, kako se bodo zbirali podatki na kraju samem in kako bo sestavljena skupina, ki bo izvedla inšpekcijski pregled obrata.

1. Splošni opis

V tej fazi se pripravi splošni opis obrata, njegovih fizičnih značilnosti, dejavnosti in pravnega statusa.

• Naziv podjetja • Vrsta podjetja (njegova vloga v verigi odpadkov, tokovi odpadkov, dejavnosti,

povezane z ravnanjem z odpadki) • Lastništvo (npr. podjetje je del večjega holdinga) • Velikost podjetja (zmogljivost v tonah na leto, število zaposlenih itd.)

2. Tveganja, značilna za to podjetje/možne kršitve

• Zakaj je potreben inšpekcijski nadzor? (redni inšpekcijski nadzor, prijava, zahteva za pomoč od drugega organa itd.)

• Kakšno nepravilnost je najbolj verjetno pričakovati v tem obratu?

38

• Ali se pričakuje, da bodo odkrite kršitve glede sprejemanja/uvažanja odpad-kov? Če da, katere? Katera so vprašanja glede skladiščenja odpadkov/ /predelave odpadkov/ njihovega odstranjevanja/pošiljanja naprej (outpu-ta)/izvoza?

3. Izvedba inšpekcijskega nadzora

Ta vprašanja so v pomoč pri odločanju, kako se bo inšpekcijski pregled odvijal, če ne bo izveden kot običajen redni pregled.

• Glede na specifična tveganja in kršitve, ki jih pričakujete v obratu, v katerem delu/oddelku/enoti nameravate zbirati podatke?

• Na kakšen način boste zbirali podatke: 1. s pogovori, če da, s kom 2. z vzorčenjem , če da, katerih snovi, s kakšno metodo 3. dokumentarnim pregledom, če da, na kakšen način

• Kako bo sestavljena skupina za inšpekcijski obisk? Ali potrebujete tehnično, pravno ali finančno strokovno pomoč?

C. Izvedba inšpekcijskega nadzora obrata Spodnji kontrolni seznam za inšpekcijski nadzor obrata se osredotoča na informacije, ki so pomembne pred izvozom odpadkov (obrat odpreme) ter po izvozu odpadkov (namembni obrat). Vprašanja so odprtega tipa in njihov namen je zbrati vse potrebne podatke o obratu, ki ga inšpektor obišče. Inšpektor mora na koncu narediti povzetek vseh informacij in včasih zahtevati pojasnila o različnih vprašanjih, preden začne ukrepati.

1. Splošne informacije

V tem delu je tudi primerno zaprositi za splošen opis obrata in njegovega delovan-ja. • Datum inšpekcijskega nadzora: • Naziv podjetja: • Naslov: • Telefonska številka: • E-naslov: • Matična številka: • Kontaktna oseba v podjetju: Druga vprašanja:

• Ali se vodi evidenca postopkov skladiščenja odpadkov in/ali obdelave odpad-kov?

• S kakšnimi vrstami in količinami frakcij odpadkov se ravna v obratu? • Ali upravljavec obrata zatrjuje, da ravna samo s snovmi in predmeti, ki niso

odpadek (rabljeno blago, proizvodi)? • Ali upravljavec hrani dovoljenja in drugo dokumentacijo v obratu?

• Zahtevajte kopije dokumentov. Da Ne

• Zahtevajte potrdila o preverjanju in tovorne liste/potrdila, s katerimi lahko sledite toku odpadkov. Da Ne

• Ali obrat izvaža nenevarne ali nevarne odpadke?

• Ali gredo odpadki naprej do posrednikov ali trgovcev?

• Ali upravljavec pozna navodila glede odpadkov in izvoza odpadkov, ki so jih izdali pristojni organi? Da Ne

39

• Ali v obratu prihaja do kraje odpadkov? Da Ne

• Če je na zadnje vprašanje odgovor da: Koliko kraj je bilo v zadnjih 12 mese-cih, kakšne količine in vrste odpadkov so bile ukradene?

Opomba: V nekaterih primerih ni primerno postaviti zadnjih dveh vprašanj, zlasti kadar je sam upravljavec osumljen vpletenosti v nezakonito trgovino.

2. Uvoz/sprejemanje odpadkov

• Kako upravljavec razlikuje med rabljenimi snovmi in predmeti in odpadki? • Ali ima obrat ustaljene postopke za izvajanje nadzora

za različne predmete? Da Ne

• Kakšne vrste nenevarnih in nevarnih odpadkov se uvažajo? • Kdo (je oseba, ki) organizira pošiljanje? • Kdo so trgovci/obrati, ki pošiljajo odpadke, in v kateri državi so?

• Kdo je (ali so) prevoznik(i) pošiljk?

• V razpredelnici navedite, ali so odpadki v obratu predvideni za predelavo ali za

odstranitev (R ali D).

Vrsta odpadka

R ali D

Količina Država odpreme

Organizator prevoza

Namembna (ciljna) država

Obrat za obde-lavo odpadkov v namembni drža-vi

Drugo

• Postopek predhodne pisne prijave in soglasja

i. Ali pisna prijava in soglasje še velja? Da Ne ii. Ali obstajajo transportni dokumenti in ali se uporabljajo v skladu z

Uredbo (ES) št. 1013/2006 Da Ne

• Splošne zahteve glede podatkov

iii. Ali je bil pred pošiljanjem izpolnjen dokument iz priloge VII? Da Ne

iv. Se dokumenti hranijo tri leta? Da Ne

v. Ali obstaja med osebo, ki organizira pošiljanje in prejemnikom pogodba iz 2. odstavka 18. člena Uredbe 1013/2006? Da Ne

vi. Ali je pošiljatelj v državi odpreme pooblaščen za opravljanje dejavnosti obdelave podatkov? Da Ne

40

3. Predelava odpadkov

Vprašanja, ki se nanašajo na vse postopke za ravnanje z odpadki v obratu, sortiranje, mešanje, razgradnjo, stiskanje (zmanjševanje obsega), prepakiranje itd.

• Za vsak tok odpadkov v obratu opišite postopek, ki se zanj uporablja, od tre-

nutka, ko je odpadek sprejet (prevzet) na vhodu v obrat (center). (OPOMBA: Če se inšpekcijski nadzor nanaša samo na en tok odpadkov, zados-tuje, da se opiše postopek za ta tok odpadkov.

• Za tok odpadkov, na katerega je osredotočen inšpekcijski nadzor, opišite, kaj

navadno ostane od ene tone odpadkov. • Če je mogoče, prikažite te količine v diagramu toka odpadkov za celotno pod-

jetje ali za celoten obrat. 4. Izvoz odpadkov

• Kako upravljavec razlikuje med rabljenimi snovmi in predmeti (materiali) in odpadki?

• Ali ima obrat ustaljene postopke za izvajanje nadzora za različne predmete?

Da Ne • Kakšne vrste nenevarnih in nevarnih odpadkov se izvažajo?

• Kdo (je oseba, ki) organizira pošiljanje? • Kdo so trgovci/obrati, ki sprejemajo odpadke, in v kateri državi so?

• Kdo je (ali so) prevoznik(i) pošiljk?

• V razpredelnici navedite, ali so odpadki v obratu predvideni za predelavo ali za

odstranitev.

Vrsta odpadka

R ali D

Količina Država odpreme

Organiza-tor prevoza

Namembna (ciljna) drža-va

Obrat za obde-lavo odpadkov v namembni državi

Drugo

• Postopek predhodne pisne prijave in soglasja

i. Ali pisna prijava in soglasje še velja? Da Ne ii. Ali obstajajo transportni dokumenti in ali se uporabljajo v skladu z

Uredbo (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov? Da Ne

• Splošne zahteve glede podatkov iii. Ali je bil pred pošiljanjem izpolnjen dokument iz priloge VII?

Da Ne

iv. Se dokumenti hranijo tri leta? Da Ne

v. Ali obstaja med osebo, ki organizira pošiljanje in prejemnikom pogodba iz 2. odstavka 18. člena Uredbe 1013/2006?

41

Da Ne

vi. Ali je prejemnik v namembni državi pooblaščen za opravljanje dejavnosti ravnanja z odpadki? Da Ne

5 Druge stranke v obratu, vpletene v pošiljanje in sprejemanje (npr. posredniki, trgovci)

• Ime posrednika/trgovca:

• Naslov:

• Telefonska številka:

• E-naslov:

• Matična številka:

• Kontaktna oseba v podjetju:

• Druga vprašanja:

•

D. Povzetek nadaljnjih dejavnosti: 1. Pripravite poročilo/zapisnik

2. Poročajte o kršitvah

3. Naredite diagram tokov odpadkov na podlagi zbranih podatkov – glej diagram okoljske agencije Anglije in Walesa

4. Po potrebi posredujte informacije drugim organom

5. Načrtujte nadaljnje/kontrolne preglede

42

Priloga 4: Elementi načrta izvedbe inšpekcijskega nadzora (anali-za tveganja) Analiza tveganja

“Ta primer obravnava obrat za predelavo lesnih odpadkov. Obrat sprejema raz-lično kakovost lesnih odpadkov iz različnih virov, tako javnih kot zasebnih. Obrat skladišči, drobi in sortira odpadke, različna kvaliteta lesa se pošilja iz obrata. Velika količina se izvozi na podlagi pridobljenih soglasij za izvoz odpadkov.

Na podlagi zbranih dejstev ugotovi izpolnjevanje določb iz dovoljenja, skladnost delovanja, itd., možna tveganja za kršenje uredbe o pošiljkah odpadkov, na katere se bo nadzor osredotočil.

Določi možna vprašanja oziroma ukrepe za vsako ugotovljeno tveganje. Določi tveganja in vprašanja v spodnji tabeli

Določi način inšpekcijskega nadzora

Na podlagi informacij zgoraj določi kako se bo izvedel inšpekcijski nadzor, kot je način uporabe intervjuja, pridobivanje dokumentacije, ocene odpadkov v obratu,

Določi način inšpekcijskega nadzora v tabeli spodaj

Izvajanje inšpekcijskega nadzora

Inšpekcijski nadzor je izveden v skladu z letnim načrtom dela. Med nadzorom se včasih zgodi, da bo potrebno nadzirati drugo področje kot je bilo navedeno v načrtu dela. V teh primerih je potrebno delovati fleksibilno in izvesti nadzor na način, da se ugotovljena tveganja vseeno raziščejo. Zapiši ugotovitve nadzora v tabelo spodaj

Tabela : ocena tveganja – tveganje (1)

Uporabi prostor za opis največjega tveganja, ki si ga zasledil skozi analizo pred izvedbo inšpekcijskega nadzora.

“Največje tveganje za obrat se nanaša na izstop lesnih odpadkov. Tveganje se nanaša na odpadke, ki se izvažajo z izvoznim soglasjem, vendar sestava odpadkov ne dosega ocene odpadka, kot je navedeno v soglasju.

43

Vprašanje Kontrolna metoda

Odgovor Prejeti dokumenti Kontrolni pregled?

1

Kako je bila sestava odpadkov določena, ko se je napovedal izvoz?

Intervju predstavnika obrata. Pregled ocene odpadka.

Sestava navedena v soglasju dopušča širšo klasifikacijo

Pregled informacij iz podatkovne baze o soglasjih.

Ne

2 Kako se nadzira sestava posameznih pošiljk?

Intervju predstavnika obrata. Vprašaj za prikaz.

Kategorija C- les je vedno ločen, ostale kategorije se ločijo vizualno.

Novo dovoljenje dovoljuje mešanje vseh nenevarnih lesnih odpadkov.

Ne

3

Kako pogosto se iz-vaja analiza sestave pri pošiljatelju ozi-roma prejemniku?

Intervju v obratu in pre-gled analiz.

Analiza je vizuelna, ni drugih metod. -- Ne

4

Kako so določene odgovornosti v po-godbi glede neodgovarjajočih pošiljk?

Preglej po-godbo o so-delovanju med pošiljateljem in prejem-nikom.

Razprava na podlagi primera. Pošiljka je bila preusmerjena v drugi obrat. Sledi finančna kompen-zacija.

-- Ne

5

Ali je prejemnik zadovoljen s kvaliteto odpadkov, koliko pošiljk je zavrnil v letu 2010?

Intervju Eno pošiljko, glej zgoraj. -- Ne

6 Kakšna je cena za tono poslanega odpadka?

Intervju in pregled fi-nančnega poslovanja

Neznano. -- Da

7

Kateri deležniki so vključeni v ta tok odpadkov? Posrednik? Prevoznik?, itd.

Intervju, pre-gled do-kumentacije

Odpadki dostavljeni od tretje osebe, neposredno s strani fizičnih oseb. Nekaj pošiljk je v obratu, nadaljnji prevoz z lastnimi tovornjaki.

Nacionalni register prevoznikov odpadkov, nadzor med pregledom, intervju.

Ne

8 Kdo plača za prevoz? Pogoji dostave

Intervju, podatki iz pogodbe

Neznano za izvozne pošiljke.

-- Da

9

Kdo izdaja račune? Je cena stalna? Ali obstajajo kakšni kreditni računi?

Preglej fi-nančno do-kumentacijo

Neznano Ta točka ni bila obravnavana na inšpekcijskem nadzoru.

Ne

10

Kakšna je natančna sestava zadnje pošil-jke odpadkov, ki je prispela v obrat?

Vzorčenje Neznano Vzorčenje ni bilo izvedeno Ne

Zaključek (po inšpekcijskem nadzoru) glede na tveganje:

“Dobro ločevanje in ravnanje z lesnimi odpadki v obratu. Zadovoljivo ravnanje z nespecificirano pošiljko. Slabo vodenje dokumentacije. Opozorilo, da se s strani podjetja izvedejo bolj natančne in pogostejše masne bilance odpadkov, ki se v obratu predelujejo.”

44

Priloga 5: Primeri razlikovanja med odpadki in neodpadki

Odpadna električna in elektronska oprema Po Waste Shipment Correspondents’ Guideline No. 1 tudi priloga VI nove direktive 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (direktiva OEEO – prenovitev) določa minimalne zahteve za pošiljke in zlasti merila za razlikovanje med OEEO in (rabljeno) elek-trično in elektronsko opremo (EEO). Upošteva se opredelitev odpadkov iz krovne direktive o odpadkih, to je, da EEO postane OEEO, ko ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči. Za tako presojo pa je treba preučiti zgodovino vsake snovi ali predmeta posebej.

Imetnik blaga, ki namerava pošiljati ali pošilja rabljeno EEO in ne OEEO, mora to dokazati z naslednjim:

• kopijo računa ali pogodbe o prodaji in/ali prenosu lastništva EEO, ki dokazuje, da je oprema namenjena za neposredno ponovno uporabo in popolnoma delujoča,

• dokaz o preverjanju v obliki kopije zapisnika (potrdilo o testiranju – dokaz o funkcio-nalnosti) za vsak predmet v pošiljki in protokol z vsemi podatki,

• izjavo imetnika, ki ureja pošiljanje EEO, da nobena snov ali predmet v pošiljki ni odpadek,

• ustrezno embalažo za zaščito pošiljke med prevozom, natovarjanjem in raztovarjan-jem.

EEO običajno velja za odpadek, če izdelek ne deluje ali mu manjka kakšen bistveni del. Za odpadek velja tudi EEO, ki je namesto za ponovno uporabo namenjen odlaganju ali recikli-ranju ali pa razstavljanju za rezervne dele.

Slika: Okrožni upravni svet Västra Götaland, Švedska. Hladilnih naprav, v katerih so snovi, ki škodljivo vplivajo na ozonski plašč (CFC in HCFC), ni dovoljeno izvažati iz EU. To velja za vse naprave, nove in stare. Prav tako je prepovedano izvažati naprave, ki za delovanje uporabljajo CFC ali HCFC. V takem primeru je izvoz pre-povedan tudi v primeru, da je bilo hladilo iz naprave odstranjeno. Najpomembnejša hladila, ki vsebujejo CFC, so R 11 (drugi nazivi: Freon-11, Freon 11a, Fre-on 11b, CFC-11, Freon-HE, Freon MF, Arcton 9), R 12 (drugi nazivi: Freon 12, CFC-12, P-12, Propellant 12, Halon 122, Arcton 6, Arcton 12, E940), R 13, R502 (drugi nazivi: Freon 502, Frigen 502). Potrebno hladilo je običajno navedeno na ploščici z oznako na kompresor-ju, včasih tudi znotraj hladilnika. Ploščica je trdno pritrjena na ohišje hladilnika.

45

Svinčevo-kislinski akumulatorji Pri pregledovanju obratov,ki se ukvarjajo s svinčevo-kislinskimi akumulatorji, je nujno ugo-toviti, ali so akumulatorji odpadek ali ne. Kdor namerava prek meje pošiljati odpadke kot rabljeno blago, mora dokazati, da akumulatorji niso označeni kot odpadek. Imetnik blaga, ki trdi, da akumulatorji niso odpadek, mora nadzornim organom to dokazati z naslednjimi dokumenti:

• kopijo računa ali pogodbe o prodaji in/ali prenosu lastništva akumulatorjev, ki doka-zuje, da so akumulatorji namenjeni ponovni uporabi in popolnoma delujoči,

• dokaz o preverjanju/testiranju v obliki kopije zapisnika za vsak predmet posebej, • izjavo imetnika, da noben akumulator ni odpadek, • med prevozom morajo biti akumulatorji pravilno pakirani, da se ne poškodujejo, • Upoštevane morajo biti zahteve sporazuma ADR (prevoz nevarnih snovi).

Akumulatorji morajo biti v dobrem stanju in delujoči, kar pomeni:

• vsi pokrovčki morajo biti na svojem mestu, • akumulator ne sme imeti razpok in nobenih znakov puščanja, • akumulator ne sme biti prestar – običajen rok trajanja akumulatorjev je pet let, • med prevozom morajo biti akumulatorske sponke zaščitene s plastičnim pokrovom.

Za akumulatorje, ki so označeni kot odpadek, se uporablja uredba o pošiljkah odpadkov.

Slika: Policija okrožja Västernorrland, Švedska

46

Izrabljena motorna vozila Vozila, ki veljajo za odpadek, se ne smejo izvažati v države izven EU ali OECD, če še vedno vsebujejo tekočine ali druge nevarne sestavne dele ali če so namenjena za odstranitev. Poleg tega se avtomobili in druga vozila, ki so namenjeni za razrez, ne smejo več vključiti v promet in se zato tudi ne smejo izvažati iz EU.

Tehnično ustrezno vozilo v dobrem stanju, ki ima potrdilo o opravljenem tehničnem pregle-du v skladu z nacionalno zakonodajo, se lahko izvozi iz Evrope kot rabljeno vozilo, ki ne velja za odpadek. Na zahtevo pristojnih organov ali drugih državnih organov je treba pred-ložiti kopijo potrdila o (pozitivno) opravljenem tehničnem pregledu. Pregled mora biti oprav-ljen malo pred (največ en mesec) odpremo pošiljke.

Avtomobili in druga vozila, ki po manjšem popravilu dobijo potrdilo o opravljenem tehnič-nem pregledu, se lahko izvozijo kot blago, ki ni odpadek. Manjša popravila so, med drugim, nadomestilo počenega vetrobranskega stekla ali luči ali zamenjava akumulatorja ali stopal-ke. Cena popravila vozila v državi članici EU ne sme presegati njegove tržne vrednosti.

Na zahtevo nadzornih organov mora lastnik ali izvoznik rabljenega vozila, ki ga je mogoče popraviti, predložiti enega od spodnjih dokumentov:

- potrdilo, da je vozilo "mogoče popraviti", - druga dokazila, kot na primer kopijo potrdila o pozitivno opravljenem tehničnem pre-

gledu, da se potrdi, da gre res za manjše popravilo.

Vzorec potrdila je v Correspondents’ Guidelines No.9 on Shipments of Waste Vehicles (Navodila za kontaktne točke št. 9 o pošiljanju odpadnih vozil).

Če imetnik zatrjuje, da vozilo, ki ga namerava poslati ali pošilja, ni odpadek, mora tudi zagotoviti kopijo računa ali pogodbe o prodaji in/ali prenosu lastništva vozila, pri delujočem rabljenem vozilu pa še garancijski list, ki dokazuje, da je vozilo v celoti delujoče in primerno za vožnjo po cesti.

Drugi pomembni pogoji, ki jih je treba upoštevati:

• vozilo ne sme biti napolnjeno s pokvarjenimi avtomobilskimi deli, elektronskimi odpadki ali drugimi odpadki,

• ne sme biti znakov puščanja olja ali drugih tekočin, • vozilo ne sme vsebovati delov ali tekočin, za katere velja prepoved izvoza iz EU po

nacionalni ali EU-zakonodaji, na primer hladil iz klimatskih naprav, kot sta CFC ali HCFC.

Dodatne in podrobnejše informacije so navedene v Correspondents’ Guidelines No.9 on Shipments of Waste Vehicles.

47

Avtomobilski deli

Avtomobilski deli za izvoz morajo biti nepoškodovani in delujoči. Deli ne smejo puščati olja ali drugih tekočin.

Kdor namerava prek meje pošiljati rabljene avtomobilske dele kot rabljeno blago, mora dokazati, da deli niso označeni kot odpadek. Imetnik, ki trdi, da blago ni odpadek, mora to dokazati z naslednjimi dokumenti:

• kopijo računa ali pogodbe o prodaji in/ali prenosu lastništva zadevnih predmetov, ki dokazuje, da je blago namenjeno ponovni uporabi in popolnoma delujoče,

• dokaz o preverjanju/testiranju v obliki kopije zapisnika za vsak predmet posebej, • izjavo lastnika, da noben avtomobilski del ni odpadek, • med prevozom morajo biti deli pravilno pakirani, da se ne poškodujejo.

Poškodovani ali zarjaveli avtomobilski deli veljajo za odpadek.

Sliki: Občina Eskulstuna, Švedska.

48

Priloga 6: Primer diagrama odločanja odpadek/neodpadek (izrabljena motorna vozila)

Priloga 7: Primer obrazca za pisanje ugotovitev (rezultatov) inšpekcijskega nadzora 1.1 Datum in čas

inšpekcijskega nadzora …. …………. 20… do ……………..h do………………… h

1.2 Inšpekcijski organ

1.3 Inšpektor(ji) Ime: E-mail: telefon:

1.4 Drugi nadzorni organi

2 Vzrok za inšpekcijski

nadzor � Redni pregled � Prijava/ informacija …. � Kontrolni pregled � Drugo

3 Nadzorovan obrat Ime

Naslov

Država

Tel. / Fax

E-mail

Odgovorna oseba

4 Vrsta obrata � Zbirno mesto � Skladiščno mesto � Obrat za predelavo � Drugo (določi)

5 Dovoljenje � Da, izdano … � Ne

6 Type of waste � OEEO � Izrabljena motorna vozila � Baterije � Mešani komunalni odpadki � Drugo (določi)

7 Posebne ugotovitve

(Količina, poreklo in nam-embni kraj odpadkov, stanje obrata, znaki onesnaženja, itd.)

50

8 Nadaljnji ukrepi � Brez nepravilnosti � Izdano opozorilo upravljavcu obrata � Odločba za odpravo nepravilnosti � Prepoved pošiljanja odpadkov � Zaprtje/prepoved obratovanja obrata � Poročilo policiji / drugim organom � Drugo (določi)

Podpis inšpektorja

Datum Ime

51

Priloga 8: Primer pravilno izpolnjenega dokumenta iz Priloge VII

1. Oseba, ki pripravi pošiljko:

Ime: ABC d.o.o. Naslov: Vzorec 1, 1000 Ljubljana Kontaktna oseba: Marko Primer Tel.: + 386 1 1234567 Faks: + 386 1 9876543 E-naslov: marko@abc.si

2. Uvoznik/Prejemnik

Ime: XYZ Naslov: Decemberstr. 1, D- 25464 Munchen Kontaktna oseba: Hans Enn Tel.: 0041/ 123-567-489 Faks: 0041/123-489-567 E-naslov: hans@xyz.de

3. Dejanska količina: Tone (Mg): 22,500 m3: 4. Dejanski datum pošiljke: 15.12.2010

5.(a) prvi prevoznik (2): Ime: Prevoznik d.o.o. Naslov: Prevozniška 1, 2000 Maribor Kontaktna oseba: Janez Voznik Tel.: + 386 41 111 111 Faks: + 386 4 7654 321 E-naslov: prevozmik@prevoznik.si Prevozno sredstvo: LJ1111Z Datum prevzema: 15.12.2010 Podpis: Podpis

5.(b) drugi prevoznik: Ime: Naslov: Kontaktna oseba: Tel.: Faks: E-naslov: Prevozno sredstvo: Datum prevzema: Podpis:

5.(c) tretji prevoznik: Ime: Naslov: Kontaktna oseba: Tel.: Faks: E-naslov: Prevozno sredstvo: Datum prevzema: Podpis:

8. Postopek predelave (ali če je ustrezno, postopek odstranjevanja v

primeru odpadkov, navedenih v členu 3(4)):

Oznaka R (predelava)/oznaka D (odstranjevanje): R12

6. Povzročitelj odpadkov (3) Izvirni povzročitelj(-i), novi povzročitelj(-i) ali zbiralec: Ime: ABC d.o.o Naslov: Vzorec 1, 1000 Ljubljana Kontaktna oseba: Marko Primer Tel.: + 386 1 1234567 Faks: + 386 1 9876543 E-naslov: marko@abc.si

9. Opis odpadkov:

Odpadni elektromotorji

7. Objekt za predelavo ���� Laboratorij ����

Ime: XYZ Naslov: Decemberstr. 1, D- 25464 Munchen Kontaktna oseba: Hans Enn Tel.: 0041/ 123-567-489 Faks: 0041/123-489-567 E-naslov: hans@xyz.de

10. Označevanje odpadkov (vpiši ustrezne oznake): (i) Baselska konvencija – Priloga IX: (ii) OECD (če je različna od (i)): GC010 (iii) Seznam odpadkov ES: 16 02 14 (iv) Nacionalna oznaka: 16 02 14

11. Zadevne države: Država izvoza/država odpreme Tranzitna država Država uvoza/ciljna država

SLOVENIJA

AVSTRIJA

NEMČIJA

12. Izjava osebe, ki organizira pošiljanje: Potrjujem, da so zgornji podatki po moji najboljši vednosti popolni in pravilni. Potrjujem tudi, da so bile s prejemnikom pisno prevzete pogodbene obveznosti z učinkom (ni potrebno v primeru odpadkov, ki so navedeni v členu 3(4)):

Ime: Datum: 15.12.2010 Podpis: Podpis in žig

ABC d.o.o. Vzorec 1, 1000 Ljubljana

13. Podpis prejemnika ob prejemu odpadkov: Ime: Datum: Podpis:

IZPOLNIJO PRISTOJNE OSEBE OBJEKTA ZA PREDELAVO ALI LABORATORIJA:

14. Pošiljka, prejeta v objektu za predelavo ���� ali laboratoriju ���� Prejeta količina: tone (Mg): m³:

Ime: Datum: Podpis:

(1)Podatki, ki spremljajo pošiljke odpadkov na zelenem seznamu odpadkov, namenjenih za predelavo, ali odpadkov, namenjenih za

laboratorijsko analizo v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006. Za izpolnjevanje tega dokumenta glej tudi ustrezna posebna navodila iz

Priloge IC k Uredbi (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov.

(2) Če so več kot trije prevozniki, se priložijo podatki, zahtevani v poljih 5.(a), (b), (c).

(3) Če oseba, ki pripravi pošiljko, ni povzročitelj ali zbiralec, se priložijo podatki o povzročitelju ali zbiralcu.

52

Priloga 9: Osebna varovalna oprema

Odsevni jopič Primerna obutev Različne vrste rokavic,

odvisno od vrste odpadkov

Delovna oblačila Zaščitna čelada

Priporočeno je, da se med nadzorom uporablja vsaj še naslednja oprema:

− Fotoaparat

− Prenosni telefon

− Prenosni računalnik s tiskalnikom

− Možnost internetnega dostopa do različnih podatkovnih

− Naprava za merjenje radioaktivnosti

− Naprava za merjenje ogljikovega monoksida. Za ostalo opremo glejte kontrolni seznam za inšpekcijski nadzor (Priloga 4).

53

Priloga 10: Tabele postopkovnih zahtev za čezmejno pošiljanje odpadkov

Preglednica : Postopkovne zahteve pri čezmejnem pošiljanju odpadkov med državami članicami EU, v tranzitu čez države članice EU in med državami članicami EU preko ozemlja tretjih držav

ODSTRANJEVANJE PREDELAVA vsi odpadki »zeleni odpadki« iz

prilog III, IIIA, ki ne izkazujejo nevarnih

lastnosti

drugi odpadki

Med državami člani-cami EU

soglasje 18. člen (dokument iz priloge

VII)

soglasje

Tranzit čez države članice EU

soglasje 18. člen (dokument iz priloge

VII)

soglasje

Med državami člani-cami EU preko ozemlja tretjih

držav1

soglasje 18. člen (dokument iz priloge

VII)

soglasje

Seznam držav članic EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nem-čija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Velika Britanija.

1 Za države za katere velja prehodno obdobje (Bolgarija, Romunija) je za odpadke iz prilog III, IIIA, ki ne izkazujejo nevarnih lastnosti prav tako potrebna predhodna pisna prijava in soglasje.

54

Preglednica : Postopkovne zahteve pri čezmejnem pošiljanju odpadkov iz Evropske skupnosti in v Evropsko skupnost ODSTRANJEVANJE PREDELAVA vsi odpadki zelena lista oranžna lista nevarni odpadki izvoz

v

uvoz

iz

izvoz odpadkov iz prilog III, IIIA

v

izvoz odpadkov iz priloge IIIB

v

uvoz odpadkov iz prilog III, IIIA, IIIB

iz

izvoz odpadkov iz prilog IV, IVA in nerazvrščenih v

uvoz odpadkov iz prilog IV, IVA in nerazvrščenih iz

izvoz odpadkov iz priloge V, 3. dela priloge V, drugi

nevarni odpadki v

Države članice EFTE

soglasje 18. člen (dokument iz prilo-ge VII)

Države, ki niso članice EFTE

prepoved

18. člen (dokument iz prilo-ge VII)

Pogodbenice Baselske konven-cije

soglasje 18. člen (dokument iz prilo-ge VII)

soglasje

Države, ki niso pogodbenice Baselske konven-cije

prepovedano, vendar ne za **

prepovedano, vendar ne za **

prepovedano, vendar ne za države, za katere velja sklep OECD in **)

Države, za katere velja sklep OECD

soglasje

18. člen (dokument iz prilo-ge VII)

soglasje

soglasje

dovoljenje (soglasje)

prepoved ali

prepoved ali

prepoved ali

soglasje ali

Države, za katere sklep OECD ne velja 18. člen

(dokument iz pri-loge VII3)

soglasje

prepovedano, vendar ne za **

soglasje (samo za odpadke, ki ne izkazujejo nevarnih lastnosti)

prepovedano, vendar ne za **

prepoved

** Dvostranski ali večstranski spora-zum

soglasje

18. člen (dokument iz prilo-ge VII)

soglasje

** Kriza/izredne razmere

izjema

izjema

izjema

55

Priloga 11: Koristne povezave

EU zakonodaja (prečiščena besedila)

• Regulation (EC) No 1013/2006 on shipments of waste (WSR): http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32006R1013:EN:NOT

• Latest amendments to the WSR (Commission website): http://ec.europa.eu/environment/waste/shipments/legis.htm

• Commission Regulation (EC) No. 1418/2007 concerning export of green-listed waste: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32007R1418:en:NOT

• Directive 2008/98/EC on waste (Waste Framework Directive): http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32008L0098:EN:NOT

• Directive 2012/19/EU on WEEE: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2012:197:0038:0071:EN:PDF

• Directive 2010/75/EU on industrial emissions: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2010:334:0017:0119:en:PDF

• Directive 2008/99/EC on the protection of the environment through criminal law: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32008L0099:EN:NOT

• Recommendation 2001/331/EC providing for minimum criteria for environmental in-spections in the Member States (RMCEI)

• Review of the RMCEI (Commission website): http://ec.europa.eu/environment/legal/law/inspections.htm

Waste Shipment Correspondents’ Guidelines 1-9:

http://ec.europa.eu/environment/waste/shipments/guidance.htm

IMPEL priročniki o pošiljkah odpadkov in nadzoru obratov

• Manual on the return of illegal shipments of waste (2008): http://impel.eu/projects/manual-on-the-return-of-illegal-shipments-of-waste

• Step-by-step guidance book “Doing the right things for waste shipment inspec-tions (2012): http://impel.eu/projects/doing-the-right-things-for-waste-shipment-inspections-dtrt-tfs/

• Exploring the use and effectiveness of complementary approaches to inspection for ensuring compliance (2011): http://impel.eu/projects/exploring-the-use-and-effectiveness-of-complementary-approaches-to-inspection-for-ensuring-compliance/

• Transfrontier shipment of e-waste (2010; including Conducting a threat assess-ment …): http://impel.eu/projects/transfrontier-shipment-of-electronic-waste

56

• Development of an easy and flexible risk assessment tool as a part of the planning of environmental inspections linked to European environmental law and the RMCEI (easyTools; phase 2, 2012): http://impel.eu/projects/development-of-an-easy-and-flexible-risk-assessment-tool-as-a-part-of-the-planning-of-environmental-inspections-linked-to-european-environmental-law-and-the-rmcei-easytools-phase-2/

Študije in drugi uporabni priročniki - mednarodno

• Waste without borders in the EU? Transboundary shipments of waste (European Environment Agency, Report No. 1/2009): http://www.eea.europa.eu/publications/waste-without-borders-in-the-eu-transboundary-shipments-of-waste

• Movements of waste across the EU’s internal and external borders (EEA Report No. 7/2012): http://www.eea.europa.eu/publications/movements-of-waste-EU-2012

• Manual on waste control (Twinning project Austria/Bulgaria, 2010): http://www2.moew.government.bg/waste/englisch/transboundary/manual_waste_control.pdf

• Study on Inspection Requirements for Waste Shipment Inspections (IEEP, Bio and Ecologic for the European Commission, 2009): http://ec.europa.eu/environment/waste/shipments/pdf/report_august09.pdf

• Assessment and guidance for the implementation of EU waste legislation in Mem-ber States (BiPRO and others for the European Commission, 2011): http://ec.europa.eu/environment/waste/shipments/pdf/Annex%20VII.pdf

• Transboundary shipment of waste electrical and electronic equipment / electronic scrap – Optimization of material flows and control (Ökopol for German Environ-ment Agency, 2010): http://www.umweltdaten.de/publikationen/fpdf-l/3933.pdf

• Where are WEEE in Africa? Findings from the Basel Convention E-waste Africa Programme (2012): http://www.basel.int/Implementation/TechnicalAssistance/EWaste/EwasteAfricaProject/PublicationsReports/tabid/2553/Default.aspx

• Electronic waste and organized crime: Assessing the links (Interpol, 2011): www.interpol.int/content/download/5367/45070/version/.../Wastereport.pdf

Nacionalni priročniki

• Swedish EPA Guide for exporters of used goods: http://www.naturvardsverket.se/Documents/publikationer/978-91-620-8494-3.pdf

• Norwegian KLIF Guide for exporters of used goods: http://www.klif.no/publikasjoner/2516/ta2516.pdf

• Swiss BAFU Guide “Exporting consumer goods – Second-hand articles or waste?”: http://www.bafu.admin.ch/publikationen/publikation/01613/index.html?lang=en

• Germany / Hessian database on classification of transported waste: http://www.hlug.de/static/medien/abfall/abfall_client/EN/

57

• UK waste export controls tool: http://www.environment-agency.gov.uk/business/sectors/124357.aspx

Ključne spletne strani za čezmejno pošiljanje odpadkov

• European Commission / DG Environment: http://ec.europa.eu/environment/waste/shipments/index.htm

• European Commission / DG Trade: http://ec.europa.eu/trade/wider-agenda/environment/index_en.htm

• Secretariat of the Basel Convention: http://www.basel.int/

• IMPEL-TFS: http://impel.eu/cluster-2/

• INECE (International Network for Environmental Compliance and Enforcement): http://inece.org/topics/chemicals/

• WSCEP (Waste Shipments Compliance and Enforcement Platform): http://wscep.org/public/

58