RAVNANJE Z ODPADKI V MESTNI OBČINI LJUBLJANA

Mentor: prof.dr. Viktor Grilc Sonja Ambrož

Nevenka Cukjati

Jernej Per

Maja Zupan

Seminar s področja varstva okolja

Vsebina

Analiza obstoječega stanja na področju ravnanja z odpadki v MOL

Stanje v mestu Graz in primerjava z Ljubljano

Stanje v mestu München in primerjava z Ljubljano

Opis tehnologije MBO in sežiganja

Možni scenariji za odlaganje odpadkov v MOL

Obstoječe stanje v MOL

Dejavnost odlaganja odpadkov na odlagališče Barje:

- za območje MOL in vseh osem primestnih občin- za občine Kamnik, Komenda, Vodice, Vrhnika, Borovnica

Površina: 1362,2 km2

Število prebivalcev: 375.696 (popis leta 2002)MOL: 265.881

Proces suburbanizacije in dnevni migranti v MOL

Odlagališče nenevarnih odpadkov Barje

Leži na južnem, barjanskem in ravninskem območju Ljubljane.

Začetek odlaganja: leto 1964, staro odlagališče: 47,5 ha,

odlaganje do leta 1987

Novo odlagališče: 41,5 ha; pet odlagalnih polj

Po izločanju uporabnih frakcij odpadkov se odpadki zmeljejo, razgrnejo in skompaktirajo.

Količina sprejetih in odloženih odpadkov na odlagališče Barje

Cilj JP Snaga je povečati delež sprejetih, a ne odloženih odpadkov. Kazalec obdelave odpadkov: leto 2003: 7,63 %,

leta 2004: 12,05 %.

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

2001 2002 2003 2004leto

količ

ina

odpa

dkov

(t)

Skupaj zbrani in sprejeti nenevarni odpadki

Odloženi odpadki na odlagališče Barje

Skupaj zbrani in sprejeti nenevarni odpadki s sekundarnimi surovinami, gradbenimiodpadki za predelavo, pepela iz TE-TO in ločeno zbranih frakcij

Vrsta prevzetih količin odpadkov na odlagališče Barje od leta 2000-2004

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

2000 2001 2002 2003 2004leto

ko

ličin

a (

t)

mešani kom. odpadki iz gospod. mešani kom. odpadki iz ind., obrti in stor. dej.kosovni odpadki zeleni odpadkiodpadki z oceno mulji iz peskolovovodpadni gradbeni material mešani komunalni gradbeni odpadkiazbestni odpadki pepel iz kurilnic

Sestava mešanih neločenih gospodinjskih odpadkov Ljubljane

0

10

20

30

40

50

PAPI

R

KART

ON

PLAS

TIKA

TEKS

TIL

MINER

ALNI

ODP

ADKI

STEK

LO

KOVI

NE

ORGAN

SKI O

DPAD

KI

OSTAL

O

mas

ni

del

ež (

%)

Leto 1995

Leto 2000

Primerjava Ljubljana – Graz - PREBIVALSTVO

meje upravno političnih okolišev

138 – Vodice

71 - Medvode

21 - Dobrova –Polhov Gradec

162 – Horjul

140 – Vrhnika

8 - Brezovica

5 – Borovnica

43 - Kamnik

164 – Komenda

22 - Dol pri Ljubljani

61 - Mestna Občina Ljubljana

123 - Škofljica

37 - Ig

134 – Velike Lašče

Graz

obe območji sta regionalna centra

nudita boljše možnosti za življenje – vpliv na priseljevanje (zaposlitev, študij)

prebivalstveno gledano približno enako obsežna območja:

LJ regija – Graz – 226.000 prebivalcev; 9,5 %

tujcev

gostote naselitve: Graz: cca. 1.700 preb./km2

LJ regija: cca. 275 preb./km2

migracijski saldo: LJ regija - negativni Graz - pozitivni m. s., ki se zmanjšuje

tujci usmerjeni v mesto, ne v okolico mesta

suburbanizacija izrazita v LJ regiji

Primerjava Ljubljana – Graz - ODPADKI

Primerjava sestave mešanih komunalnih odpadkov na podlagi vzorčnih analiz

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

PAPIR

KARTO

N

PLASTI

KA

TEKSTI

L

MINERAL

NI ODPAD

KI

STEKLO

KOVINE

ORGANSKI O

DPADKI

OSTALO

odpadkim

asn

i de

lež

%

pokrajina Štajerska 2003 območje Ljubljane in sosednjih občin 2000

dinamika gibanja odpadkov je primerljiva

deleža biološko razgradljivih odpadkov:

LJ regija: % organskih odpadkov višji - 45%

v pokrajini Štajerska: 37%

manjša osveščenost prebivalstva v ljubljanski regiji (nepopolno ločevanje frakcij!)

količina mešanih komunalnih odpadkov na prebivalca:

LJ regija: cca. 300 kg Graz: cca. 185 kg

ravnanje z odpadki v LJ regiji: 90% mešani komunalnih odpadkov se

odloži le 10% gre v predelavo

Ravnanje z odpadki v mestu Graz

vrsto ukrepov za zmanjšanje, recikliranje in ponovno uporabo zbranih odpadkov

ravnanje z odpadki v mestu Graz: 69% mešanih komunalnih odpadkov se reciklira 14% jih gre na deponijo (odlagališče) 17% zbranih odpadkov se termično obdela

deponija odpadkov (Frohnleiten) – 1964, cca. 30 ha

zakonodaja 1996 – izločiti gorljive odpadke, zmanjšati biorazgradljivi delež v odpadkih dve rešitvi

termična obdelava(sežig)

mehansko-biološka obdelava(MBO)

01. 01. 2004dodatno zmanjšanje količine

• ravnanje z odpadki v LJ regiji: - 90% mešani komunalnih

odpadkov se odloži - le 10% gre v predelavo

Sežigalnica odpadkov TRV Niklasdorf (2004)

cilji: oskrba z energijo za tovarno papirja Brigl &

Bergmeister termična obdelava nenevarnih odpadkov, med njimi

tudi frakcij mešanih komunalnih odpadkov in frakcije iz MBO

prednosti: proizvodnja električne energije in pare nadomeščanje fosilnih virov energije odpiranje novih delovnih mest oskrba z električno energijo podjetja Brigl &

Bergmeister prispeva pomemben delež k modernemu

gospodarjenju z odpadki daje prednost uporabi odpadkov, pred njihovim

odlaganjem

Primerjava Ljubljana – Graz - BDP/ODPADKI

LJ regija: večja produktivnost

(povečevanje BDP, boljša izraba N virov, manjšanje relativnih količin odpadkov

mesto Graz: že dosežena

določena stopnja razvoja (izkoriščenosti N virov), zato značilna stagnacija produktivnosti

Primerjava BDP na prebivalca in količine proizvedenih odpadkov(Slovenija)

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

2000 2001 2002 2003 2004leta

BD

P n

a p

reb

ival

ca v

EU

R

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

180.000

200.000

ko

ličin

a o

dp

adk

ov

v t

BDP na prebivalca za Slovenijo v EUR

Mešani komunalni odpadki iz gospodinjstva, industrije in obrti

Primerjava BDP na prebivalca in količine odpadkov

20000

20500

21000

21500

22000

22500

23000

23500

24000

24500

2000 2001 2002 2003 2004 leta

ko

ličin

a o

dp

adk

ov

v t

116.000

118.000

120.000

122.000

124.000

126.000

128.000

130.000

BD

P n

a p

reb

ival

ca v

EU

R

BDP za Avstrijo (na prebivalca, EUR)

Skupaj zbrani odpadki v mestu Graz iz gospodinjstev in mešani kom. odpadki iz ind., obrti in stor.dejavnosti

Primerjava indeksov (2000=100) rasti produktivnosti (BDP/odpadki)

0

20

40

60

80

100

120

140

160

2000 2001 2002 2003 2004

leta

ind

ek

si

Ljubljana s sosednjimi občinami mesto Graz

Mesto München, središče dežele Bavarske

Lega: jugovzhod Nemčije; središče pokrajine Bavarske.

Dežela Bavarska ima 12.400.000 prebivalcev (leto 2003), razporejenih na 70.550 km2; gostota poselitve je cca. 174 preb./km2.

Mesto München zajema območje 310 kvadratnih kilometrov.

V mestu živi 1.227.296 prebivalcev (leto2003 ); gostota poselitve je cca. 4.000 preb./km2

Rast prebivalstva: manj kot 1% letno.

Po letu 1950: začetki ročnega ločevanja vrst odpadkov.

Po letu 1960: usposobljena prva sežigalnica München-Nord - s toplotno in električno energijo oskrbuje mesto.

Po letu 1980: nov koncept ravnanja z odpadki: prednost ima ponovna uporaba odpadkov, ob čim manjšem obremenjevanju okolja.

Leto 2000: odprta kompostarna za biološko razgradljive odpadke.

Ravnanje z odpadki v mestu München

Cilji Globalno razmišljati,

lokalno ukrepati. Odgovorno ravnanje z

naravnimi viri. Izboljšanje kvalitete

življenja. Razvoj gospodarstva, v

smislu varovanja okolja.

Količine mešanih komunalnih odpadkov: primerjava Ljubljana (z okolico), Bavarska in München

173.636 164.070 154.871 139.687 143.963

2.510.0002.431.000 2.400.000

2.329.000

321.200 319.600 311.480 302.500

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

leto2000 leto2001 leto2002 leto2003 leto2004

ko

lič

ine

me

š k

om

od

p (

t)

količ ine odloženih meš. kom. odp. Barje - L jubljana količ ine meš. kom. odp. v deželi Bavarskikolič ine meš. kom. odp. v Münchnu

Sestava mešanih komunalnih odpadkov: primerjava Ljubljana (z okolico) in Bavarska

Delež organskih odpadkov je primerljiv.

Na Bavarskem se 90% meš. komun. odp. termično obdela (proizvodnja toplotne in/ali električne energije), 8-9% se jih odloži in 1-2% mehansko-biološko obdela.

V ljubljanski regiji pa se 90% meš. komun. odp. odloži, le 10% jih gre v nadaljno obdelavo.

V ljubljanski regiji je količina meš. komun. odp./prebivalca cca. 328 kg, v Münchnu 250 kg, v deželi Bavarski pa 187 kg.

17,68

10,06

2,91 2,66

7,01

2,72

44,62

12,34

7,6 7,1

3,4

7,5

4,42,6

35,9

31,5

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

PAPIR,KARTON

PLASTIKA TEKSTIL MINERALNIODPADKI

STEKLO KOVINE ORGANSKIODPADKI

OSTALO

mas

ni d

elež

(%)

sestava meš kom odp za odlag Barje-Ljubljana (leto 2000) sestava meš kom odp za Bavarsko (leto 2002)

Slovenija-Nemčija: primerjava BDP/prebivalca

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

BD

P/p

reb

ival

ca v

EU

R

BDP Slovenija 7.797 8.082 8.677 9.383 10.088 10.425 11.007 11.775 12.319 12.977

BDP Nemčija 18.520 19.060 19.850 20.450 21.130 21.990 23.120 23.460 23.950 24.080 24.900

leto 1994 leto 1995 leto 1996 leto 1997 leto 1998 leto 1999 leto 2000 leto 2001 leto 2002 leto 2003 leto 2004

Indeks rasti produktivnosti: primerjava Ljubljana, München, Bavarska

150,1

100,0

146,9

111,7

126,6

100,0

104,8108,3

112,2

100,0110,6

106,8102,0

0,0

20,0

40,0

60,0

80,0

100,0

120,0

140,0

160,0

leto 2000 leto 2001 leto 2002 leto 2003 leto 2004

Ind

ek

s r

asti

pro

du

kti

vn

osti

INDEKS rasti produkt. za Ljubljano 2000=100 INDEKS rasti produkt. za Bavarsko 2000=100INDEKS rasti produkt. za München 2000=100

Predvidevanja dinamike meš. kom. odp. za Bavarsko, za obdobje od leta 2003 - 2007

0,00

50,00

100,00

150,00

200,00

250,00

300,00

pre

dv

ide

ne

na

sta

le k

olič

ine

me

ša

nih

ko

mu

na

lnih

od

pa

dk

ov

(k

g/p

reb

.-le

to)

SKUPNE količine mešanih komunalnihodpadkov (kg/preb.-leto)

199,90 198,10 197,80 197,6 197,20

količine meš. kom. odp. na podeželju(kg/preb.-leto)

185,80 182,70 184,00 183,20 183,20

količine meš. kom. odp. na podeželju,gosto naseljeno (kg/preb.-leto)

169,40 169,30 167,60 167,60 167,60

količine meš. kom. odp.v mestnem okolju(kg/preb.-leto)

265,90 264,10 264,40 264,60 264,10

količine meš. kom. odp.v velemestnemokolju (kg/preb.-leto)

263,00 260,30 260,80 261,50 259,60

leto 2003 leto 2004 leto 2005 leto 2006 leto 2007

MOŽNI UKREPI

TRENDI:

a) nič več “End of pipe”

b) snovni tokovi

c) količine naraščajo

d) “Zero waste”

Pravne in mednarodne obveznosti:

Direktiva o odlaganju odpadkov (1999/31/EU)

Pravilnik o odlaganju: leta 2015 dovoljeno odložiti 16 % biološko razgradljivih odpadkov

MOŽNI UKREPI

Smernice iz EU po letu 2008 predvidevajo samo 5 %

biorazgradljivega ogljika.

1) MEHANSKA IN NATO BIOLOŠKA

- MEHANSKA EKSTRAKCIJA (STROJNO LOČEVANJE-

KOVINE, STEKLO, KERAMIKA, BATERIJE)

- BIOLOŠKA DEKOMPOZICIJA (ZAPRTA KOMORA)

MOŽNA TUDI ANAEROBNA OBDELAVA

2) BIOLOŠKA IN NATO MEHANSKA OBDELAVA

BIOLOŠKA OBDELAVA MEHANSKA OBDELAVA INERTNA FRAKCIJA KOVINE GORIVO BIOSTABILIZAT

PREOSTANEK MEŠANIH

KOMUNALNIH ODPADKOV

MLETJE

POSPEŠENA BIOOKSIDA-CIJA

STABILIZAT

IZCEDNE VODE

VRAČAMO V PROCES

H2O CO2

BIOFILTRACIJA

SEJANJE SEPARACIJA

MLETJE DEMATERIALIZA

CIJA

MOŽNI UKREPI

SEŽIG KOMUNALNIH ODPADKOV - INCINERACIJA

- Strateška usmeritev RS iz NPVO (Ur. l. Rs, 83/99)

- Klasičnega sežiga ni več

1 Economic evaluation the draft incineration Directive

2 Draft Reference Document on the BAT for the Waste Incineration (maj 2005)

Država

Število sežigalnic (1993) 1

Število sežigalnic (2005) 2

Avstrija 2 5

Nemčija 49 59

Italija 28 32

Španija 14 9

Velika Britanija

31 17

ZAKLJUČKI

3 MOŽNI SCENARIJI ZA DEPONIJO BARJE

NA PODLAGI OGLEDA:

- OMEJENE MOŽNOSTI DELOVANJA

- OMEJENE MOŽNOSTI ŠIRITVE

- TRENUTNO NI PREDVIDENIH NOVIH LOKACIJ ZA ODPADKE IZ MOL

ZAKLJUČKI SCENARIJ 1: Odpadki se še naprej odlagajo kot do sedaj

Letno prepeljanih odpadkov: 185.000 ton = 330.000m3 Nasipna teža po kompaktiranju je 700 kg/m3.

Velikost vsakega posameznega od dveh polj, ki sta na razpolago za odlaganje 1.119.490 m3.

185.000 ton = 330.000 m3 x 0,7 = 231.000 m3 odloženih v 1 letu

1.119.490 m3 zadostuje za X let

X = 1.119.490 m3 * 1 let = 4.8 let

231.000 m3

Po Scenariju 1 bi obe odlagalni polji zadoščali za 9,7 let.

ZAKLJUČKI SCENARIJ 2: MBO in nato odlaganje

185.000 ton oz. 60 % za odlaganje oz.198.000 m3

330.000 m3 po kompaktiranju vgradijo v telo deponije 138.600 m3

40 volumskih % (voda, CO2, ostali plini)

ca. 46250 ton 198.000 m3 x 0,7 = 138.600 m3 odloženih v 1 letu

1.119.490 m3 zadostuje za X let

X = 1.119.490 m3 * 1 let = 8,1 let 138.600 m3

Po Scenariju 2 bi obe odlagalni polji zadoščali za 16,1 let.

ZAKLJUČKI SCENARIJ 3: MBO, nato sledi sežig, pepel se odloži na deponijo

185.000 ton zbranih/leto 25 % 82.500 m3 za odlaganje 330.000 m3 pripeljanih 57.750 m3 odložijo po kompaktiranju

(ca. 40. 425 ton)

40 % (voda CO2, plini) 35 % gorivo = 115.500 m3

132.000 m3 od prvotnega volumna ca. 25 % od skupne teže na začetku

82.500 m3 x 0,7 = 57.750 m3 odloženih v 1 letu po kompaktiranju + 11.550 m3 pepel iz sežigalnice

1.119.490 m3 zadostuje za X let pepela se po sežigu odloži 10 % začetnega volumna 115.500 m3 x 0.1 = 11.550 m3

X = __1.119.490 m3 * 1 let = 16,15 let 57.750 m3 + 11.550 m3

Po Scenariju 3 bi obe odlagalni polji zadoščali za 32,3 let.

KOMENTAR ZAKLJUČKA

Scenariji: Življenjska doba odlagališča Barje

SCENARIJ 1: Brez MBO 9,7 let SCENARIJ 2: MBO 16,1 let SCENARIJ 3: MBO + sežig 32,3 let

- SMISELNOST MBO

- MBO V MOL

- OMEJITVE PRI SEMINARSKI