G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O

L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J : Okrajni odbor S Z D L Novo mesto — Izhaja vsak četr tek — Posamezna številka 10 din — L E T N A NAROČNINA 480 dm, polletna 240 din, četr t letna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo »00 din oziroma 3 amer. dolarje — T E K . RAČUN pri Mestni hranilnici —

Komunalni bank: v Novem mestu štev. 606-70/3-24

Stev. 26 (432) LETO IX.

NOVO MESTO, 3. JULIJA 1958

U R E J U J E uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — N A S L O V UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — T E L E F O N uredniš tva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — T I S K A Časopisno podjetje -Slovensk 4

poročevalec«" v Ljubljani

S U TJES K A Trikrat je naša vojska prebrodila Sutjesko, Trikrat v

treh zaporednih pomladih. S Sutjeske so proletarske bri­gade s tovarišem Titom junija 1942 odriniie na zgodovin­ski pohod v Srednjo Bosno in Krajino. Maja in junija 1943 je naša vojska na Sutjeski in Zelengori bila usodno, odlo­čilno bitko. Takrat je glavnina nase vojske otidi popisala najslavnejše strani naše zgodovine, zmagala v neenaki bitki in dokazala, da je nepremagljiva. Tam je naša vojska pokopala nade in načrte fašističnih okupatorjev in nji­hovih hlapcev o našem uničenju. Poleti 1944 je držala pot brigad in divizij iz Hrvatske, Bosne In Vojvodine prek Sutjeske v Srbijo.

Udeleženci borbe na Sutjeski, vsa naša vojska ter na tisoče ranjencev in bolnikov je našlo, čeprav smo bili šel? komaj prišli iz te/av IV. ofenzive, iz nadčloveških napo­rov naše protiofeniive. iz nepretrganih bojev 36 dni in noči za ranjence irf da M razbili sovražnika, dovolj moralne In fizične moči, da so vzdržali in kljubovali še mnojjo hujšim težavam Pet? ofenzive, in zmagali.

Tudi nam se zdi včasih nemogoče in neverjetno vse tisto, kar smo pretrpeli v Peti ofenzivi. Komaj razumljivo In verjetno je. da je, denimo, Sedma banijska divizija, ki je bila malone že na kraju svojih moči, ki polagoma umirala od zadanih ran in pegavice. v tis. l položaju našla v sebi nove moči. da se je kratko In malo znova po­stavila na noge, in sicer zato, ker so njeni borci spoznali, da morajo in morejo vzdrfati še več, ker jih kliče dolž­nost, Tito in Partija in revolucija. In prebili so obroč na Sutjeski!

Od začetka borbe smo poznali samo t e ž a v e . . . pomoči nismo poznali. Navadili smo se bili boriti se sami, ker smo že leta 1941, ko smo začeli borbo, spoznali in doumeli kot dejstvo, da Je smisel našega življenja boj proti fa­šizmu za svobodo. Zdi pa sc ml, da nikoli tako. kakor • dnevih boja na Sutjeski, nismo tega tako živo občutili, ne tako mislili na to. Dobro se spominjam, kako so se naši borci opravičevali in govorili, da bi nam bilo kaj lahko prebiti sleherni obroč, da n| tistih 2500 hudo ranjenih in bolnih, ki smo jih morali na nosilnicah nositi čez črno­gorske grebene ter globoke soteske Tare, Pive in Sutjeske, in kako so isti borci takoj pripominjali, da je veličina nase borbe prav v tem, da ne pozabljamo na te tovariše, da »e moramo žrtvovati zanje, čeprav so bile mnogim nre življenja že štete. Prav ta človeška čustva, to plemenito žrtvovanje za tovariša je navdajalo ljudi z močjo. To je bil med drugim tudi vir optimizma In vere vase in v zmaga

Kdo bi prešle! primere žrtvovanja in junaške smrti za tovariša! Proletarec I>juro Kozomora, ki mu je letalska bomba 9. junija, isti dan in na istem po!ožaju, kjer je bil ranjen tudi tovariš Tito, odtrgala obe nogi, je pozdravljal s stisnjeno pestjo In govoril mimoidočim tovarišem: »Nič hudega ni, tovariši, nismo jih pustili...* ...vedel pa je, da mu ni več pomoči, da ga nima kdo nositi In ni pustil, da bi ga nosili. Slab 2. bataljona II. dalmatinske brigade, ki je imel zasedene položaje na Barah, je 8. Junija sporo­čil: »izgubili smo dve tretjini borcev, toda računajte t nami, ko da smo še vsi živi.- Ceta proletarcev iz IV. črno­gorske brigade je na Ljubinem grobu na pobočju, golem ko dlan, ves dan kljubovala srditim napadom nemških fašistov in malone do zadnjega padla toda položaj je obdr­žala (ta četa je ena izmed treh naših manjših enot, ki so bile odlikovane za nepopisno junaštvo: Pohorski bataljon, delavski bataljon Iz Užic na Kadinjači in ta, druga četa 3. bataljona IV. črnogorske brigade). Živili je ostalo samo U borcev, od teh polovica ranjenih, padlo pa Jih je 27. Toda Uo Je za položaj, od katerega je bil odvisen prehod bolnišnice, Vrhovnega štaba z ustanovami AVNOJ in dru­gimi . . . In mrtvi so se borili na Ljubinem grobu.

Ni pa moč našteti vseh junaštev, saj jih je štela vsaka enota mnogo. Sutjeska je pravzaprav skupek velikih junaštev.

Spominjam se, kako smo tiste dni v plitvih strelskih jarkih In zasilnih zakloniščih pod Ko'urom — položajem, ki so ga Nemci čvrsto držali, ker so računali, da bodo z njega preprečili naš proboj Iz Sutjeske proti Vrbnici in naprej — urejali in tiskali brigadni list. Ta nikoli nI pri­šel borcem v roke, kajti prav ko je bil dotiskan. je bomba fl. junija raznesla ll«t in konja, na katerem Je bil natovor-jen, skopaj z borcem, ki Je vodil konja, tako da ni bilo moč najti od njih niti koščka (to je bil za večino naših enot na Sutjeski najhujši dan. Tisti dan je bilo nebo ne­pretrgoma zastrlo I nemškimi letali. Samo tisti dan so nas manjše In večje formaciic nemškega letalstva napadle 78-krat, če ne računamo poletov IzvIdniŠklh letal). In spo­

minjani se, da smo prav listi dan, tudi za mojo brigado najhujši dan, pod dežjem krogel pojasnjevali borcem, da gremo v ofenzivo, in da so nam borci verjeli... In to je bila res ofenziva, proboj, ki se je pozneje nadaljeval čez vso vzhodno Bosno.

Ko smo tisti dan proti večeru slišali, da je tovariš Tito ranjen, sta nas takoj minila utrujenost in lakota in po desetinah smo sklicali sestanke, na katerih so se vsi borci kdo ve kolikokrat že svečano zavezali, da bodo prispevali še večje napore in odločnost, čeprav v resnici več niso mogli storiti, kot so storili. Ne lakota ne utrujenost ne žeja ne nespečnost, a ta je bila najstrašnejša, niso mogle oma­jati niti najbolj izčrpanih. Nespečnost je bila takrat naš najhujši sovražnik in zmerom smo se najbolj bali, da ne bi kak izčrpan borec zaspal, ker bi to v tistem položaju pomenilo, da je izgubljen, izgubljen za vedno.

Konji so bili dragoceni, ker so nosili ranjence, mino-mete in mitraljeze. Bili pa so tudi edina hrana Brigada je odločala, ali in katerega konja bomo zaklali . . . En konj za vso brigado... Konji pa so bili zelo z~lo mršavi. Razne trave in korenine so bile slaba tolažba tudi za tiste, ki so jih utegnili nabrati, por (ima okus po čebuli) je vzbuja! občutek sitosti, toda od njega so postajale noge težke kot svinec.

Ko zdaj govorimo o Sutjeski, o Peti ofenzivi, o tistem, kar smo vzdržali In preživeli, o zagonu in naglici, s katero smo neposredno onkraj Sutjeske lomili odpor sovražnika, po vzhodni Bosni ter osvobajali mesta in naselja, tedaj se nam zdi to čudno in komaj razumljivo, pa tudi malce šaljivo, in sicer zato, ker taksni, kakršni smo bili po Peti ofenzivi, v drugačnem položaju ne bi bili zmožni nobenih večjih naporov, nalog.

To pa vsekakor samo za hip, dokler se ne spomnimo — Komunistične partije. Kajti tudi tistim, ki tedaj niso bili člani Partije, sta bila njen pomen in vloga jasna. Kot v vsej NOB, so vodilno vlogo KP popolnoma občutili borci tudi v odločilni bitki na Sutjeski. In čeprav mnogi borci — nekomunisti ne bi znali tedaj natanko povedali, kaj je Partija, so v njej spoznali nepremagljivo mo<}, ki jim je vlivala novega poguma in brez katere ne bi " 'o l i mogli zmagovati. Se več! Vsi so čutili, da sta Partija in Tito približno isto. Zaradi tega ni bilo nič čudnega, če so izmu­čeni in izčrpani borci na Sutjeski ob besedah: "Tovariši — Partija zahteva!... Partija nam nalaga... Partija je od­ločila . . .* znova oživeli, če so našli ob teh besedah novih moči, poguma In vere v zmago. In z besedami o Partiji in pod vodstvom Partije so kot prerojeni odšli v boj na živ­ljenje in smrt. To pa je bilo dovolj za rešitev v odločilnih in kritičnih trenutkih, ki jih v V. ofenzivi ni manjkalo.

Toda Sutjeska je velika in edinstvena prav po teh nadčloveških naporih in trpljenju, po odločnosti in volji, da zmagamo, da živimo za zmago.

Zdaj je Sutjeska za vse pojem veličine naše borbe in trpljenja Sutjeska je več kakor zgodovinska epopeja in velika zmaga, več kakor spomenik revolucionarne odloč­nosti in žilavosti. Zato je močan tudi vir navdiha in pa­triotizma za tiste, ki jo bodo proučevali in iz zgodovine pomnili. A samo kdor je bil na Sutjeski, lahko popolnoma razume, kaj pomeni veličin* in radost največje zmage, dobljene bitke za življenje in svobodo, radost novega pora­janja. Toda tudi mi, ki smo sodelovali v bitki na Sutjeski, smo to spoznali šele pozneje. Takrat namreč nekateri nismo razumeli vse resnosti položaja in nismo bili zaskrb­ljeni, ker smo bili pač vsi prepričani, da ni, čeprav je težko, nič nemogočega in nevarnega, kadar Je Tito z nami, ker smo bili vsi prepričani, da moramo zmagati, če je Tito z nami. To pa je bila za nas sreča, kajti da ni bilo takšne vere. ne bi vzdržali.

Sutjeska j? za nas, zlasti za nas udeležence, velika tudi zato, ker so tam padli naši najdražji tovariši, mnogi dragoceni kadri revolucije, ker so padli tam borci, ki smo jih poznali in ljubili, kakor so Sava Kovačevič, dr. Sima MiloševIČ, pesnik Goran Kovačič in 8.500 drugih borcev.

In če bi me kdo vprašal, kako čutim Sutjesko, bi mu znal samo odgovoriti: Sutjeska je Sutjeska, ker ni druge takšne, po veličini bitke In po pomenu zmage tako velike.

Polkovnik Z A R I J A S K E R O V I C (Iz Borca)

Beseda mladih Misii z razširjenega plenarna mladinske organizacije — Mladini moramo nuditi več pomoći pri ideotoško-vzgojnem delu, pravtako na rud! vsa potrebno pomoč

pri kulturnem, političnem, športnem in zabavnem življenju

Z delom občinskih komitejev v okraju moramo biti na splo­šno kar zadov>lini, aj je vi-s uspeh, ki so ga pokazali pri dosedanjem delu, v glavnem njihova zasluga. Vendar pa lahko omenimo nekaj proble­mov, ki Jih bo treba pri na-dalnjem delu upoštevati. Opa­zilo se je, da je povezava med občinskimi komiteji in osnov-

VREME CA CAS OD i DO 13 JULIJA

Nestalno vremr; »prv» pogo­ste, toda kratkotrajne aH kra­jev** padavin«, sicer dsjMM ionom. Med I. In 10. julijem pričakujemo trajen (iti In mor­ao ohladitev. Po 10. Juliju bn SHMtopllo lepo pnIMno vrrme

NudmljnJI l>«lcdl: • drugi polovici ' l i l i j a |n v

M r g i m t i i v ftploAnfm prrlelno q*tx> vreme z obilico Jasnih « . V M.

niml organizacijami slaba. Po­vezava navzgor je zelo dobra, navzdol pn ni taka, kot bi mo-rnlH biti. Zato moramo pazili, da načrti ne ostanejo pri njih, ampak da j ih posredujemo mladini, ki bo tako čutila več povezave z vodstvom mladine in delo ji bo laže. Tako pa smo dostikrat osnovne organi­zacije prepustili same sebi in nekatere so se dobro znašle, druge pn ne. Ncknti-rf* so se i> , \ • • ' l lo *e z drugimi organi­zacijami, kot so sindikat, Zve­za komunistov, in delo je do­bro napredovalo. Na tem po­lju se čuti še pomanjkljivost; mladina se mora še bolj pri-bl i t t t l nnšim organizacijam, tu bo dobila pomoč za svoje na­daljnje delo. Lahko poudari­mo, da so nekatere organiza­ciji- d .v "!e uspehe, ki so vse pohvale vrsdni.

Včasih je bilo vprašanje ka­drov zelo pereče, danes ne mo­

remo reči, da je pomanjkanje. Mladinske delovne akcije bo­do pripravile mlade ljudi, k i bi radi delali, če Jih bomo le pravilno vključili v delo.

Naloge vodstva mladine bodo še nadalje, da bo znalo najti mladinske aktiviste, ki bodo samoiniciativno organizirali de­lo, da j im bo nudilo pomoč, dalo načr te in smernice za zb iv in je z vsemi našimi orga­nizacijami.

Ze dolgo se poudarja, da je potrebno mladini nuditi več ideološko vzgojnega dela. V ta namen bodo jeseni po vseh na­ših občinah mladinski semi­narji, na katerih se bodo ob­ravnavala naslednja vprašanja : aktualna politična problema-l ika in naloge ntladine, gospo­darska vprašanja komune, mladina in družbeno uprav­ljanje, delo mladine, naloge in

(Nadaljevanje na a. strani)

»Proslava 15-letnl-ce borbe na Sutje­ski mora ostati ne samo večen spo­min, temveč trajna svetloba, ki je za­čela bleščati v ti­stih dnevih, ko so morali naši narodi vzdržati največje breme na svojih plečih. - Sutjeska mora biti kraj, ka­mor bodo hodile naše mlade gene­racije in se spomi­njale, kako je na­stala današnja Ju­goslavija, sociali­stična Jugoslavija, v kateri vlada brat­stvo in enotnost.«

T I T O

P R E D JUTRIŠNJO P R O S L A V O 15-LETNICE E N E N A J V E Č J I H B I T K N O B

Neusahljiv vir moči Delegacije CK ZKJ, Zveznega izvršn ega sveta in zveznega odbora SZDL na proslavah v Sutjeski — Borci J U so včeraj izročili prometu novo cesto Foča-Gacko — Mesto brez imena za 20.000 prebivalcev — Slo­vesnosti so se začele že danes, gl avno slavje bo pa jutri, ko bo prišlo v Tjentište več kot 50.000 ljudi iz vseh krajev države in iz tujine K Sutjeski v Bosni in Her­

cegovini se zgrinjajo te dni dolge kolone nekdanjih borcev — junakov iz IV. in V . sovraž­nikove ofenzive, ki so pred 15 leti preživeli ob tej divji reki, na Zelengori, Maglicu, Jahori-ni in drugih planinah med Sa­rajevom, Kalinovikom, Fočo in Višegradom eno izmed največ­jih bitk v narodnoosvobodilni vojni. Jugoslovanski narodi se s ponosom spominjajo te ob­letnice in slavijo letošnji Dan borca s posebno hvaležnostjo do vseh, ki so v bojih na Sut­jeski dali za svobodo življe­nja. Naša hvaležnost pa velja danes in jutri tudi vsem še ži­vim borcem-junakom iz teh in vseh dragih bitk na Sutjeski in povsod drugod po naši do­movini, od Triglava do Djev-djelije, k i so kot borci-partiza-ni, aktivisti in sodelavci N O B kovali našim narodom svobod­no, srečno jn lepše življenje.

Sutjeska se je na ju t r i šn je glavno slavje pripravljala več mesecev. Na Tjentištu so danes prispeli številni gostje iz vseh krajev države, precej pa bo tam tudi gostov iz drugih dr­žav. Borci J L A so več kot leto dni gradili moderno avtomo­

bilsko cesto Foča—Gacko, ki bo glavna prometna pot za vse udeležence proslav na Sutjeski.

Na Sutjeski je te dni zraslo tudi celo novo mesto, ki bo od 1. do 10. jul i ja lahko sprejelo 20.000 .prebivalcev. Te dni je prispelo na Tjentište približno 8000 preživelih borcev iz 15 brigad, k i so sodelovale pri prebijanju sovražnikovih obro-čev. Na Sutjesko je prišlo tu­di kakih 3000 planincev, 3500 članov Počitniške zveze Jugo­slavije, 1000 članov in članic Partizana, nad 1200 tabornikov iz vseh naših republik, 800 članov druš tev prijateljev pri­rode, 450 udeležencev proslave iz Slovenije, mladinci pred vo­jaške vzgoje in predstavniki drugih organizacij, društev, ustanov in kolektivov. Na več kot 2 km dolgem prostoru od Popovega mostu preko Tjenti-šta stoje šotori novega mesta, ki ga ni na nobenem zemlje­vidu. Iz bližnjih vrelcev so na­peljali bistro studenčnico, ure­di l i pa so tudi celo naselje tr­govskih in gostinskih obratov.

Novo mesto brez imena bo imelo danes in jutri več kot 50.000 prebivalcev, od teh pr i ­bližno 34.000 iz bližnje okolice.

Glavna slovesnost bo jutri , na Dan borca, ko pričakuje.! re­ži velj borci Sutjeske in ; i -mi številni gostje obisk ii najvišjih državnih jn p o l j ­skih predstavnikov. *

Sutjeska 1958, naša največja letošnja proslava, bo praznik vseh jugoslovanskih narodov. Znova bo dokazala vsemu sve­tu, da nam svobode ni nihče podaril in nihče prinesel na tujih bajonetih. Vsa naša de­žela je bila od pomladi 1941 dalje ena sama velika, krvava in grenka Sutjeska, toda naša, ljubljena in draga tudi takrat, ko se je mrak fašizma spustil nad Evropo in grozil uničit i vse, kar je človeško. Iz teme obupa in grozot smo pod vod­stvom naše Komunistična par­tije in Osvobodilne fron' lašli dovolj moči, da smo .?ova vstali in zaživeli. In živimo, delamo ter ustvarjamo, čeprav sosedom na Vzhodu in Zahodu to dostikrat ni ljubo.

Preživeli smo Sutjesko in premagali morje gorja. Zato nas ne bo omajalo — kot nas ni leta 1948 — zdaj tudi to. kar umazano pljuska na naše oba­le z Vzhoda. Danes in jutri , jutri in do konca bomo vsi kot en mož — na naši Sutjeski'

Juli ja in avgusta 1946 je skupina 55 jugoslovanskih slikarjev na porabilo komande JLA obiskala kraje, kjer so bile najhujše borbe 4, in 5. sovražnikove ofenzive. Umetniki so potovali najprej s kamioni iz Beograda prek Drine, slavne planine Romanije, Sarajeva in Jajca, odkoder so se nato natanko držali smeri, po katerih so se premikali partizani in se borili z okupatorji v obeh najhujših ofenzivah. Potek bojev sta slikarjem sproti razlagala kolega, ki sta bila leta 1943 med udeleženci obeh ofenziv v Glavnem štabu NOV: sarajei>ski slikar Voja Dimitrijevič in major Branko Soira. Na vseh v bitkah po­membnejših krajih so se slikarji ustavljali in slikali, kolega pa sta jim razlagala potek bojev, premike naših in sovražnih enot ter razvoj operacij. Umetniki so se za dalj časa ustavili tudi v takrat docela razrušenem Prozoru, odkoder so šli po dolini Rame, se ustavili v Gračanici, nato pa za dlje pri Jablanicl, kjer so upodobili predvsem najslavnejši kraj iz bojev na Sutjeski — prehod prek porušenega mostu, kjer je bilo rešenih več tisoč ranjencev NOB. — V pokrajini, koder so takrat hodili slikarji, ni bilo niti ene cele koče, kaj šele hiše. Kosti padlih in od izčrpanosti, bolezni in ran umrlih borcev so ležale na mnogih krajih sredi orožja in razbite opreme pn grmovju in pod drevjem. Prek Mostarja, Nevesinja ter Nevesinjskega polja so odšli slikarji proti Kalinoviku in Foči. V dolini Su­tjeske so nato posebej obdelali motive na samem vhodu v Sutjesko pri Popovem mostu, na Tjentištu in na Suhi ob Sutjeski, razrušeni vasi, nekaj časa sedežu Glavnega JtaJba.

Prek Brčkega in Banovičev so $e slikarji vrnili in razšli po vseh naših republika^. Med njimi je bilo titdi 9 slovenskih slikarjev. Več del našega rojaka, akadem. slikarju VLADA LAMUTA, ki se je tudi udeležil tega pohoda, objavljamo v današnji številki.

Na sliki: SUHA PRI SUTJESKI.

Stran • • D O L E N J S K I L I S t * Stev. 26 (435?

Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D

11 — m. m — - — — » J — "

Obisk v taboru predvojaške vzgoje v Dolenjskih Toplicah Sprehajališče ob Topolščici,

nato vaška steza, še nekaj ko­rakov v hrib in že stojiš na ro­bu gozda pred mladim fantom z opasačem in s puško. Na dveh kolih obešena napisna deska: »Tabor predvojaške vzgoje OL.O Novo mesto«.

S stražarjem sva se hitro spo­razumela, pustil me je skozi vhod. Kakšnih dvajset šotorov v senci drevja t Povsod, kamor pogledaš, izredna čistoča. Ko­mandanta tabora tov. Staneta Gorinška sem kmalu našel in že sva bila v živahnem razgovoru.

»Kaj je glavni namen tabor­jenja predvojaške vzgoje?*

»Predvsem: mladince priva­diti življenju v kolektivu, jim dati osnovno predvojaško vzgo­jo ter j ih tudi politično, šport-' no, kulturno in prosvetno vzga­jati.^

»•Kako poteka dan?« »Ob petih zjutraj vstanemo,

nato je umivanje, jutranja telo­vadba, pospravljanje in zajtrk. Ob 6,30 prično priprave za do­poldansko delo, od 7.—13. ure pa »zanimamo« kot pravijo v vojski, filedi kosilo in popol­danski odmor do 16. ure, če je pa vreme lepo, odidemo na ko­panje. Popoldan od 16. do 18. ure so razna predavanja ter športno udejstvovanje: odbojka, šah, perjanica in nogomet. Ima­mo tudi majhno knjižnico in stenski časopis. Po večerji je prosto do devetih, nato obvezni nočni počitek.«

»Kako pa fantje?« »Tabor je kar dobro urejen;

je ozvočen, imamo električno napeljavo in radijski sprejem­nik, harmoniko pa vedno pr i ­nese s seboj kdo od udeležen­cev. Fantje so zadovoljni, hra­na je dobra, kuha nam najeta kuharica iz tukajšnje okolice.

vse ostalo za kuho pripravijo fantje sami. 2ivljenje je dokaj pestro, posebno za kmečko mla­dino in 10 dni hitro poteče. To je letos šesta zamena, namreč fantje s področja občine Semič in Metlika. Do zdaj pa so tabo­r i l i iz naslednjih občin: Mirne, Mokronoga, Trebnjega, Straže in Žužemberka ter Novega me­sta. Vsaka zamena si ogleda eno kino predstavo in eno odrsko delo v Dol, Toplicah, obiščemo tudi muzej iz NOB v Dol. Toplicah.

Včeraj, to je 25. junija, smo sodelovali v štafeti za Sutjesko na odseku od Gradišča do Pod-turna. Delamo tudi izlete v

Imamo tudi svojo obliko družbenega upravljanja, tako­zvane vodove svete. Vsak vod ima svoj svet, ki razpravlja o delu in disciplini ter nato svoja zapažanja pove na četnih kon­ferencah, kjer vsi razpravljajo o življenju čete. Vse notranje zadeve življenja v taboru in vprašanje discipline rešujejo • antje sami«.

Ura se nagiblje proti osmi, tabor je prazen, vsi razen de­žurne desetine, so na zanima­nju.

Dva fanta žagata drva, ede-n jih cepi, dva pa delata v kuhi­nji. Dežurni je ravnokar pre­gledal šotore: »V Četrtem šoto-

Vse u^mije fcieuv ^ometenec na u.*,, višji ravni, o kateri svet govori že več kot leto dni, se je zdaj osredotočilo na konferenci strokovnjakov ZDA, Velike Britanije, Francije, Kanade ter SZ, Polj­ske, CSR in Romunije v Ženevi, Ta kon­ferenca bi morala začeti z delom prvega julija, a še nihče ne ve, če bo zasedala tako kot je bilo prvotno mišljeno. Namen konference je predvsem ta, da bi stro­kovnjaki vseh zgoraj omenjenih držav razpravljali o znanstvenih sredstvih, ki naj zanesljivo omogočijo odkrivanje jedr­skih poskusov. Vsi so se strinjali, da je ta konferenca koristna pobuda.

Toda pred nekaj dnevi se je položaj zapletel. Ameriški zunanji minister Dul-les je na tiskovni konferenci dejal, da konferenca v Ženevi nikakor ne zavezuje ZDA, da bi te prenehale z jedrskimi po­skusi. To je bila vsekakor nesrečna i2java, saj je snano, da si celo v VVashingtonu utira pot mnenje, da bi bilo koristno in politično primerno končati poskuse. Tej Dullesovi izjavi je sledila sovjetska nota, v kateri vlada ZSSR trdi, da nima smi­sla pošiljati strokovnjakov v Ženevo, če ZDA ne mislijo spoštovati njihovih skle­pov in končati jedrske poskuse. To je bil tudi nekakšen ultimat in nepotrebno po­stavljanje pogojev tik pred konferenco.

Po najnovejših poročilih je sovjetska delegacija strokovnjakov le prispela v Že­nevo x letalom, ni pa še znano, če se bo udeležila konference. Upati je, da se bo, ko je že prišla v Ženevo.

To je tem bolj važno, ker je trenutno upanje za sklicanje konference na naj­višji ravni majhno. Usmrtitev Nagva in

. . . . . . . . . . . . ... ..,.0,n,.wi>c ravnanje Vzhoda do Jugoslavije je predvsem voda na mlin tistih zahodnih krogov, k] jim ie od za­četka ni dišala konferenca na najvišji ravni ln ki zdaj govorijo: »Ali vam nismo rekli?« Trenutno so pobornik! sporazu­mevanja med Vzhodom in Zahodom v precej težavnem položaju, saj jim na pri­mer sovjetska zunanja politika res ne krepi položaja.

Nesrečni položaj v Libanonu še zme-

hodnj politiki, ki jo zagovarja v Liba­nonu predvsem krščanski živelj. To je bilo v začetku tudi vse. Menda upornikom tudi zdaj ni do tega, da bi Libanon pri­ključili k Siriji oziroma k ZAR. Vse kar hočejo, je, naj predsednik vlade Sami el Solh in predsednik republike Čamile Cha-moun odstopi.

Nerazumljivo je predvsem vztrajanje drugega, čeprav izteče predsedniku re­publike mandat že letos septembra in je

Ž E N E V A IN BEJRUT rom ne kaže znamenj pomlrjenja. Boji se nadaljujejo, Hammarskjold, generalni sekretar OZN, je prišel in odšel, nekaj opazovalcev OZN pa napenja oči na meji s Sirijo, da bi odgovorilo na vprašanje: ali so Sirijci res oskrbeli libanonske upor­nike s orožjem in agitatorji ali jih niso. Vlada trđi, da so jih, medtem ko opozi­cija trdi, da so seveda orožje dobili iz Sirije (ker sicer ni mogoče pojasniti, od kod njim težko orožje), da pa so oni to orožje kupili v Siriji ln da sirijska oblastva za to niso odgovorna. Opazovalci OZN so zdaj v Libanonu, da bi razvozlali to skrivnost, ki že niti nI več skrivnost in tudi ni več važna.

Važno je po mnenju nepristranskih opazovalcev to-le: Ne glede na sirijsko »infiltracijo« bi do opora prišlo. Položaj je bil za to zrel. Muslimanske množice v Libanonu niso hotele slediti preveč za-

izključeno, da bi na volitvah bil ponovno izvoljen, ker je preveč osovražen. Vzrok za to, da se z vsemi štirimi drži svojega položaja, tiči najbrž v tem, da upa na zahodno vojaško vmešavanje, ki bi mu omogočilo ostati še dalje na oblasti.

Te želje so seveda zelo nevarne in Za­hod bi moral dobro premisliti, preden bi se odločil za ta korak. Libanonska opo­zicija ni sovražno razpoložena do Zahoda, saj je v njej mnogo trgovcev in poslov­nih' ljudi, ki trgujejo z zahodnimi drža vami. Toda prav gotovo je, da bo postala divje protizahodna, če bodo ZDA ln Ve lika Britanija posredovale z oboroženo silo. In zakaj ne bi Zahod naposled ne podprl upornikov, saj oni očitno kljub svoji neenotnosti izražajo mnenje veČine? Tega očitno še ni zmožen. Toda aH si nc bi pridobil simpatij že s tem, Če bi st korektno držal ob strani?

Komandni kader tabora predvojaške vzgoje okraja Novo mesto (Foto A . Božič)

Med brigadirji v Gmajni bližnjo okolico. Prv i dan tabor­jenja so vsi udeleženci zdrav­niško pregledani, da bi ugoto­vi l i , če so za taborjenje sposob­ni.

o b i s k

ru Je zopet obleka v vzglavju ležišča. Franci, takoj jo položi na kovček!« Franci takoj po­skoči, da bi izpolnil povelje, dežurni pa že poveljuje dalje dvema fantoma, ki skrbno po­metata taborišče.

Ko se vračam, še ujamem klic: »Zamenjajte stražo!« Za­mena sprejema puške od prejš­njih stražarjev in prevzame stražarsko dolžnost.

-c -š Nov most Sez Krko

Občina Straža-Toplice bo v jeseni dogradila lesen most čez

Vse naše ljudr.tvo se v teh čel Peto ofenzivo proti na-\ dneh spominja Pete ofenzive rodnoosvobodilni vojski vi in Sutjeske. Tudi slovenski Sandžaku, Bosni in Cmi gori.l K r k o n a Lokah. Režijski odbor

' je že ustanovljen, pripravljajo tudi gradbeni material. Z grad­njo bodo pričeli verjetno že ju­lija.

Za ta most in dovozno cesto so se že pred vojno potegovali prebivalci vasi Loka, Zalog in Sela. Most in cesta sta pa ra­zen tega pomembna tudi za opekarno Zalog. Cesta Je do opekarne Zalog že tlakovana, tako da se bo po dograditvi mostu lahko promet po skraj­šani poti nemoteno odvijal.

partizani so skušali takrat po­magati tovarišem, ki so na področju Bosne, Sandžaka in Crne gore bili krvavi boj. Predstavljamo vam Kostjo V iranta-Sama, uslužbenca

Prve dni junija smo pričeliž premik v smeri Sv. Križ nad \ Litijo. Prispeli smo 3. junija = ponoči kot zadnja brigada, l Tam so nas že čakale Tom- j šičeva, Sercerjeva in Can- \

občine Straža, ki je v takrat- karjeva. . Ko smo se na- • nih akcijah slovenskih parti- jedli, smo prejeli vsak za poli zanov sodeloval. dlani velik kos kuhanega me-j

-Tudi slovenski partizani sa z navodilom, da ga smemo j načeti šele po petih dneh la- \

(Prenos s 1. strani)

kote. Pričeli smo se približe- \ vati nemško-italijanski meji j med Sv. Križem in Stično. V I močnem navalu smo uničili \ minska polja in žične ovire j ter predrli čez mejo na nem-j ško stran. Sovražnik se je v\ dveh dneh skoncentriral inl pričel napadati, to je bil pa\ naš edini namen. \

Gubčeuci smo ostali v\ vloga dela osnovnih mladin-obmejnem pasu z nalogo zašči-l skih organizacij. Mladina je titi ostale tri brigade pri po- \ bila premalo seznanjena s pro-uratku. Ker smo se vračili j blematiko v svoji komuni, za-poslednji, smo se prebijali v \ to ni mogla vedno sodelovati grupah. Cez Krim smo odšli | pri reševanju raznih vprašanj, v Suho krajino. Spomnim se,} ki so se tikala komune ali pa da smo spotoma zaplenili ne-1 podjetja, v katerem je zapo-kemu italijanskemu polku pol-} slena. Skušali bomo mladino kovno zastavo, nato smo nada-\ vzgojiti s seminarji v dobre Ijevali boje okoli Čateža in j upravljavce po podjetjih, tako Dvora t? Suhi krajini. Ne pom- j da bodo laže živeli v svojem

nismo v dneh Sutjeske držali nim dneva, ko ne bi bili v bo-I delovnem krogu. križem rok. Bil sem borec jih. Mislim, da smo povelje j Na plenumu je bilo veliko Gubčeve brigade. Nekako ko- glavnega štaba, naj a pove- \ govora o delovnih akcijah. nec maja 1943 je izilo povelje čano aktivnostjo in napadi po-j Mladina novomeškega okraja glavnega štaba POS, da mo- magamo borcem na Sutjeski.} je do sedaj pokazala svojo za-ramo s povečano aktivno»tjo v celoti in po najboljših močenj vest, saj so naši brigadirji na tolči po sovražniku, ki je pri- izpolnili.* i avto cesti dosegli lepe uspehe,

Mladinsko naselje Gmajna delajo na cesti, popoldanska za-leži tam, kjer se bo nova avto mena p& uporablja prosta čas v cesta združila z že lani dogra- razne namene. Na nogometnem jemm brežiškim delom. V goz- igrišču se podijo brigadirji za dičku so skrite barake. Med žogo, žoga preskakuje prek njimi so speljane stezice, po- mreže na iigrišču za odbojko in aute z drobnim "gramozom. Ob hiti iz rok v roke tudi na igri>-stetficah so bele ograje iz upog. šču za mali rCkomet. Zvečer bo njenih šib. P r i vhodu so dro- redna televizijska oddaja, jutri govi za zastave, malo naprej iz bo mogoče film, čez dan ali dva raznobarvnega kamenja sestav- jih bo obiskala kakšna kultur-ljeni emblemi. Ob poteh so na­meščeni koši za smeti. Na ste­nah barak so iz šibja izdelane razne risbe. Vse to so naredili brigadirji sami Iz priročnih sredstev, z ljubeznijo do kra-s?itve tn dela.

To je mladinsko naselje Gmajna. V njem živi 600 mladih brigadirjev. Pet brigad: Mlade-novačka, Prizrenska, Leskovač-ka, Zagrebačka in Zenička. Vse razen prve so prispele 1. junija. Kmalu pa pride še 6 novih, od tega ena srednješolska in 5 štu­dentskih. ^

Iz zvočnikov, k i so razmešče­ni po vsem naselju, done po- na skupina aH pevski zbor. Sku-ročila in glasba, vmes pa tudi pina motoristov je zbrana okoli pozivi rn naročila brigadirjem, mopeda, inštruktor j ih uči vož-Brigadlrjl dopoldanske zamene nje z motorjem. Cas beži v delu

in zabavi, dnevi minevajo ka­kor ure.

»Kam tovarišica?« vprašam bn'gadirko, to; počasnih kora­kov drobi po stezici.

»V ambulanto, slabo se poču­tim, toda jutrd bom spet de­lala!«

Radovednost me premaga, zato jo u berem za njo. Baraka, ena cd mnogih v naselju, toda duh

nas bo cesta nekaj dobrega =jc— Bpodarsivo bo š lo laže in tudi m^ kmetje bomo imeli nekaj od tega. Laže bomo prodal i in tudi na stranskih cestah bo manjši promet, da ne bo toliko prahu in nevarnost i pri vožnji z voz -mi.«

Poslovila sva se. Sestanek šta­bov Je zaključen. Komandant glavnega Štaba Mičo Novković,

R a z p r a v a m l a d i h za katere zaslužijo vse prizna- na se pri svojem delu ne sme

nje. Naše brigade so s# vrnile čutiti osamljena. Imamo dobro večkrat udarne, kar pa je naj- mladinsko vodstvo, ki zna nu-važnejse: gradile so bratstvo diti pomoč, razen tega pa ima-med našimi narodi. V mesecu mo vrsto organizacij, ki nam avgustu gre na traso naša di- bodo pomagale na vsakem ko-jaška brigada in upamo, da bo raku. S. Doki delala z enakim poletom kot njihovi tovariši z vasi in iz podjetij.

Na zaključku plenuma so se vsi delegati strinjali z načr­tom po katerem naj bi delali občinski mladinski komiteji. Mladini moramo nuditi mož­nosti za kulturno, športno in politično življenje. S tem jo bomo organizirali in se bo z delom vzgajaJa V dobrega čla­na socialistične družbe. Mladi-

2V o t r a n j e p o l i t i č n i t e d e n s k i p r e g l e d

Resolucija o gradnji stanovanj V preteklih dneh se je zvrstilo precej

dogodkov, s katerim] bomo morali sezna­niti naše bralce'. Tako se je 24. Junija se­stal v Beogradu plenum zveznega odbora Socialistične zveze Jugoslavije. Na tem plenumu J« član predsedstva tovariš VelJ-ko Vlahovlč govoril o nalogah Sociali­stične zveze po VII. kongresu Zveze ko­munistov Jugoslavije. Dne 25., junija pa se je sestala Zvezna ljudska skupščina. To je bilo njeno zadnje casedanje pred poletnimi počitnicami. Poslanci so pro­učili poročilo Zveznega izvršnega sveta o gibanju gospodarstva v prvih štirih me­secih letošnjega leta, zvezni zbor je raz­pravljal o predlogu splošnega zakona v šolstvu, o zakonu, kj določa, kako se usta­navljajo in kako naj poslujejo počitniški domovi. Zvezni zbor proizvajalcev pa je mimo tega razpravljal še o drugih zako­nih in je potrebno omeniti predvsem spre­membe zakona o delovnih odnosih. S temi spremembami je uveljavljena možnost, da podjetja uvajajo delo v nadurah, če to sahtevajo posebni pogoji in če to odobri delavski svet. V izjemnih primerih pa mora dati pristanek za nadurno delo tudi občinski ljudski odbor, Na istem zaseda­nju je državni sekretar za zunanje i a -deve odgovarjal tudi na dve vprašanji o ftaši zunanji politiki.

V ponedeljek pa se je sestala n;i sad­nje zasedanje pred počitnicami tudi repu­bliška ljudska skupščina. Na republiškem iboru so obširno razpravljali in tudi sprejeli statute univerze v Ljubljani. Re­publiški zbor proizvajalcev pa je razprav­ljal o kooperaciji na področju elektro­industrije ter sprejel tudi priporočila, ki Veljajo sa podjetje Telekomunikacij« In

Industrijo ta elektroivese v Ljubljani ter njihove obrate v Sežani In na Dolenj­skem. Na skupni seji so poslanci rasprav­ljali o resoluciji o usmerjanju stano­vanjske izgradnje. Na osnovi te resolu­cije in navodil naj bi občinski ljudski odbori čimprej sprejeli svoj« predpise o usmerjanju grsdnje stanovanjskih hil ln o uporabi druftbeirih sredstev ia te na­mene.

Na zasedanju so ugotovili, da naia skupnost posveča stanovanjskemu vpra­šanju že dalj Časa veliko pozornost. Po­sebno v zadnjih letih smo uporabili sa gradnjo stanovanj velika sredstva. Kljub temu, da smo gradili veliko stanovanj, pa je v naših mestih in Industrijskih sredi­ščih ie vedno več kot 43.000 drutln, ki nimajo samostojne kuhinje In sanitarnih prostorov. 30 odstotkov novozgrajenih večjih stanovanj pa Je naseljenih z dve­ma družinama. Že ti podatki kažejo, kako veliko stanovanj potrebujemo, mimo tega pa tudi to, da smo gradili do sedaj pre­več draga stanovanja, premalo pa manj­ših, skromnejših stanovanj, ki bi ustre­zala potrebam delovnega človeka. Pri gradnji novih stanovanj nismo reševali ostalih potreb prebivalstva. Premalo smo skrbeli za obrate Javne prehrane, za tr­govino, za komunalne naprave in podob­ne stvari. Prav zato meni Ljudska skup­ščina, da rešitev ni le v večjih sredstvih, ki naj bi jih porabili za stanovanjsko komunalno gradnjo, marveč predvsem v tem, da gradimo ceneje in holj skromno. Preveliko povečan)e Investicij je Imelo celo nasprotni učinek. Cene gradbenih storitev so se namreč povečale. Pocenitev stanovanjske gradnje n« bomo dosegli

samo s znižanjem gradbenih stroškov, marveč tudi z zmanjševanjem velikosti In opremljenosti posameznih stanovanj, predvsem pa t uporabo cenejših, pa ven­dar ustreznih gradbenih materialov.

Skupščina svetuje, da naj b| prešli čimprej k organizirani stanovanjski iz­gradnji na večjih kompleksih. To bo vpli­valo na snilanje Izdatkov za komunalne naprave in podobno, Objekte, ki Jih po­stavljajo gradbena podjetja zato, da imajo v njih svoje pisarne in skladišča, naj bi r bodoče gradili tako, da jih bodo lahko po dograditvi z majhnimi spremembami spremenili v prostore za servisne delav­nice, • garaže, trgovske lokale In podob­no. Stanovanjske hile oziroma stanovanja naj bi gradili v serijah ln določili po-aamoane tipizirane gradbene in obrtniške elemente. Z drugo besedo, namesto de­setine različnih vrat, oken itd., kakor se to dela sedaj, naj bi v bodoče pri gradnji stanovanj uporabljali okna, vrata Itd., ki Jih bodo v večjih obratih Izdelali v se­rijah.

Vse občine, tudi manjše hi morale do­ločiti gradbene okoliše. Na ta način nuj hI dokončno preprečili raztreseno grad­njo, ki ne le da uničuje zemljo, pač pa povečuje stroške sa napeljavo kanalov, elektrike, cest In vseh podobnih komu nalnih naprav.

ObMnskl ljudski odbori naj bi ob spre­jemanju predpisov o gradnji stanovanj upoštevali, da moramo do leta 19ftl zgra­diti v Sloveniji še 21.000 novih stanovanj s skupno površino 1 In pol milijona kvn dratnlh metrov. To pomeni, da lahko pri­de "na vsako stanovanje v povprečju 71 kvadratnih metrov stanovanjske površine (vštevšl prltiktlne, stene, stopnišča Itd). Dejstvo je, da smo lani, pa tudi letos, gradili dražja in večja stanovanja. Zato Je treba toliko hitreje uresničiti zahteve po cenejši gradnji, sicer načrta i razpo­ložljivimi sredstvi ne bomo mogli uresni-«111.

R A Z P I S za sprejem učenk v kme­tijsko - gospodinjsko šolo

Vinomer pri Metliki Kmetijsko-gospodinjska šola Vi­

nomer pri Metliki sprejema učen­ke za šolsko leto 1858-59

Pogoji za sprejem: 1. Usipejno dovršenih 6 razredov

osnovne Sole ali dva razreda gim­nazije 3. Starost nad 16 let. 3. Ve­selje do kmetijskega gospodinj­stva.

Sola je internatako urejena. Me­sečna vzdrževalnlna Je 3.800 di­narjev. Kandidatke morajo pred­ložiti ravnateljstvu šole naslednje listine:

i Lastnoročno pisano prošnjo, kol kovano z državnim kolkom 30 dinarjev.

3. Izpisek iz rojstne in matične knjige (rojstni Ust).

3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Zdravniško spričevalo. 5. Potrdilo staršev ali varuhov,

da dovoljujejo obisk Sole In da bodo redno plačevali vzdrzaval-nlno v Internatu Šole. (Revne in-teresentke na.1 se obrnejo za šti­pendijo na ObLO ln KZ v doma­čem kraju, vojne sirote pa na ZB.)

Prošnje pošljiite ravnateljstvu kmetijsko-gospodinjsk« šole Vino­mer pri Metliki do 15, avgusta.

Ravnateljstvo lole

Požar v Rosalnicah pri Metliki

28. Junija Je sred, popoldneva pričel goreti hlev Martina Broda­rica U Rosalnic pr| Metliki. Vzrok požara za zdaj še ni znan. domne­vajo pa. da Je zazgal neki otrok, ki se Je Igral z vžigalicami. Hitre­mu posredovanju domačih gasil­cev, ki so bili že pet minut po izbruhu ognja na mestu, se Je za-ii v a 1 '.T i. da nI zgorela še nova sta­novanjska hiša, svinjaki ln sose­dov skedenj. Vsa živina lp pre­mičnine so bile rešene.

Na kraj požara so prUhltell tudi gasilci la Metlike, kt so skupaj z domačimi gasilci požar naglo za­dušili, tako cla gasi Icem Iz Bola-kovega in Drašič »ploh m bilo neba stopiti v akcijo. Na srečo je bila voda blizu, saj teče kakih SO metrov pod hišo potok Obršee.

Brodarlč Je bil sicer zavarovan, toda zavarovalnina ne bo krila nastale škode. Zgorelo mu le tudi okoli 300 kg sena. Zanimivo Je, da )e pn Brodarlčevlh. tO Je na do­mačij, pokojnega nat\>dnega hero-n Janka Brodarica, v razmeroma kratkem času •> že četrti požar Pred vojno jim Je hišo in gospo­darska poslopja dvakrat zažgala ifckra lz železniške lokomotive ln Je takrat vse pogorelo Med zad« njo vojno so Jim domačijo požgali Italijani, prejšnji teden pa je po­norel hlev. ki Je bil zgrajen šele pred dvema lentom a. -ar

Po razkužilih takoj pove, da je ki sem ga k sreč: še ujei v na­to zdravstvena postaja naselja, selju, je rade volje uteš',1 mojo Lanoš Lela, medicinska sestra radovednost.

»Vsa dela dobro napredujejo, Vse se dobro razvija in sem ze­lo zadovoljen z dosedanjimi uspehi!«

Sledil Je razgovor s koman­dantom naselja:

»Zaradi pomanjkanja orodja delamo v dveh izmenah. Teren je zelo težak, mehanizclja je pričela prihajati šele zdaj .Na§e glavno crodje sta biila doslej kramp in lopata. PrejSnja za­mena je dosegala norme pov­prečno z 200 odstotki, sedanja pa, ker so dela težja, s 160 do 170 odstotki. Delo je naporno, v prvi vrsti pazimo na kvaliteto. Vse briigade v naselju so pri­bližno enake, kljub ostri borbi za naziv naijboljše.«

Morda porečete: In avto ce­sta? Po vsej dolžinj bodo ze­meljska dela, izkope in nasipe, kmalu dokončali. Pričeli bodo utrjevati cestišče. Brigadirji, za­goreli od sonca, delajo na cesti. Karkoli jdh vpraSaS, pogovor so vedno obrne na delo, na kubike in tekmovanje.

Prvi obrisi avto ceste, useta in nasipi, betonski nadvozi In podvoz'], to je že narejeno. Avto cesta Je že stvarnost, dosedanji uspehi pa so porok, da bo ve­lika obljuba mladine dO roka iizpolnjiti.i. -e-1

iz Zagreba, in Djurić Ekre, sa­nitetni tehnik -iz Sarajeva, ki delata na postaji, sprejmeta brigadirko. Po pregledu ugoto­vita, da bo morala ostati v am­bulanti. Dekle se otepa, vendar se končno vda ln ostane.

Zdravstvena postaja, kj jo vo­di zdravmk, imria ves instrumen­tarij ter tri ležišča za ženske in štiri .moška v ločenih sobah, Bolnikov je malo, nesreč ni, najteže je pripričati brigadista ali brigadirko, da mora ležati, so mi povedali. SIcer sem se pa o tem na lastne oči prepričal

Štabi brigad naselja so zbra­ni v gozdičku, nedaleč od barak na posvetovanju. Tu je tudi M i -čo Novković, komandant glav­nega štaba. Novo brigade so ko­maj prispele, treba se je mar­sikaj pomeniti in ured'lti.

Ko sem čakal, da bo sestanek zaključen, sem na poti ob na­selju naletel na domačina Šte­fana Metelka, kmeta iz Gmaj­ne. Vprašal sem ga, kako misli on tn vHŠčani o avto cesti. Ma­lo se je nasmehml m povedal:

»V redu bol Čudimo se, kako hiitro gre naprej. Prve brigade, v njdh so bi l i Bosanoi in Srbi, so bile rolo pridne. Delali so ko mravlje. T i , let «o zdaj, so prišli šele pred tednom in so takoj krepko zagrabili. Veste, tudi za

U p r a v i č e n a p r i t o ž b a Letos B. aprila smo v članku

»odločneje proti napakam« med drugim objavili tudi tole:

»V Metliki so po vojni sezidali lg družbenih sredstev samo eno stanovanjsko zgradbo, vsak trgov­ski pomočnik pa ima po vojn., zgrajeno stanovanjsko hišo ali pa vsaj izkopane temelje zanjo . . .«

Tako Izjavo Je na konferenci predsednikov občinskih sindikal­nih svetov v Novem mestu 3. 4. 199« podal predsednik obč. sindi­kalnega sveta iz Metlike. Sindikat uslužbencev in delavcev trgovskih podjetij, podružnica | t l iz Metli­ke, se 1e zaradi tega dela Članka pri našem uredništvu pritožil ln pojasnil. I\H S O n;i s"s»inku v trgovskih nameSčecev v Metliki 11. aprila 1966 smatrali gornjo Iz-lavo za kloveto, ker Je v tej po­družnici med ostalimi trgovskimi nameščenci tudi jo trKovsA-in oo-močnikov od kii-tcrih nmta nihče stanovanjske hiše, k| bi si Jo zgra­dil o/, ki ht bila zgralena po voj­ni, čeprav bi to bilo nujno poln fi­no, ker stanovani tudi v Metliki zelo prlmanjkule, Ker 1e bila gor­nja izjava podana lavno na urad­ni konferenci in Jo Je naš sodela­vec pravilno zapisal, smo se obr­nili na tov. 'Rnmona Keržnna da hi avojo izjavo na konferenci po­pravili oz, pojasnil.

Iz 2 strani dolgega odgovora to­variša Keržana je razvidno da Je tako iztavo. kot Jo zgoraj navaja­mo, v resnlei dal na navedeni kon­ferenci, m »leer med splotno raz­pravo o neprimernosti pretiranega prtrotranja in delitvi nagrad v go-sjpodarskth organizacijah. Ko 1e govoru o n«pravlilnostlh, ki se do­

gajajo pn razdeljevanju premn m nagrad v gospodarskih podjetjih, 1e avoje mnenje o tem »zaključil s kritično izjavo, ki Je zato n, ra-/.umett dobesedno, marveč kot ne­kak splošen, nelendencioznt za­ključek osnovne misli«. Tov. Ker-žan v odgovoru trdi da ni imel namena napadat, trg uslužbencev n da prav nobenemu lastniku hi­

še v Metliki niti graditelj« ne mo­re Jn tudi ni Imei namena Česar­koli očitan, najmanl pa to, kot so se po Metliki kasneje razSlrlle go­vorice, da bi kdorkoli od priza­detih pridobi.1 sredstva za gradnjo hiše iz nelegalnih virov Neljubi m nepotrebni snor ie povzročil de­loma sam i naglo metaforično iz­javo, deloma pa Je za to treba iskati krivdo ludi v pomanjkanju prostora v časopisu, k; Je objavil njegovo izlavo brez nulno potreb-nci'a komentarja

Z izjavo tov. Keržana Je torej njegova prvotna fditev na kon­ferenci popravljena, s čimer pa se likrati oprav čuje trg. us;u2ben-rem v M.-Miki tUdI naš Ust. V ne­normalnih popu 11 h v kakršnih mora delati uredništvo Dolenjsk«; ga Usta. Je nemogoče preverjati resničnost izjav, danih na javnih konfertinruh. Kazen tegn odgovar-ia za vsako tako m podobno trdi­tev pcilvsem t,•.ti. k. Jo Jo dai. NUkdar nismo hoteli In nočem« lemati ugleda komurkoli. nI pa krivda Ća«.*iknr|ev če nošam** 0 1 " ki. krit ie večkrat dogaln, na J*>v" nlh konferencah ali zborih glasno ui tendenciozno postavlJaJP nekatere trditve, ki lih ka»nsj» podrobnejša analiza de.1a,ns**J" slanja ovrže. nrr(lnl«vw

Nepozabni spomini Sutješčanov Doživljaj podpolkovnika Boža čir o vi ča v prvih bojih Pete ofenzive

Četrta črnogorska proletarska brigada, II. bataljon, prva četa. Enota razbita in zdesetkovana v četrti ofenzivi, pohvaljena od vrhovnega komandanta Tita za Izredne uspehe in napore pri osvoboditvi Livna ln reševanju ranjencev na Bilič Guvnu pri Prozoru. Enota se je po prihodu na domače ozemlje takoj šte­vilčno okrepila in postala ena najmočnejših enot druge pro-letarske divizije ln IV. operativ­ne grupe. Ob pričetku V. ofen­zive.

»Pričetek ofenzive nas je za­tekel v vasi Živci. Prispeli smo zvečer 13. maja. Naša naloga — napasti Kolačin. O ofenzivi nismo še nič vedeli. T i dnevi so se mi vtisnili v spomin to­liko bolj, ker sem bil v bližini doma. Mame in sestre nisem videl že več kot leto ln pol. Upal sem, da j ih bom srečal. V vasi 2ivci sem našel nekaj znancev, ki so mi pripovedoval, o njiju.

Polegli smo po hišah. Okoli enajstih ponoči nas je prebudilo streljanje in kanonada. »Kje? Kod? S kom se borimo? Katera četa se bori?« so bila vprašanja, k i so se zarezala v srce vsakega od nas. Zapustili smo hiše in

VSI v Dan pred napadom na Bal i -

novac sem prvič osebno do­umel težak položaj, v katerem se je znašel moj drugi bata­ljon. Kol ikor se spominjam, sem bil ta dan dobil za nalo­go, da iz Lučkih kolib odidem v smer Ljubin grob — Bijelo Jezero — Crno Jezero — Konj­sko — Bavan.

Ob zori je priletelo izvidni-sko ietalo in nas ujelo sredi jase. Ves bataljon je polegel, pilot pa je krožil čisto nizko nad nami. Kur i r Dušan Boža-novič je prvi rekel: »Kaj le misu tale?« in ustrelil v letalo, nato pa je odjeknila cela sal­va. Iz letala je pilot vrgel sve­ženj bomb, toda nobena ni eks­plodirala. Na ta račun je bilo slišati šale: '»Srečen dan bo. Ne gre j im od rok.*

SI: smo dalje in se nekje v ra. >nu Bavana srečali z Nemci (z nami je bil tudi četrti bata­ljoni. Razvila se je borba in trajala ves popoldan. Šele proti mraku smo sovražnika vrgli z Bavana.

Ponoči smo izgubili stik s so­vražnikom. Pred nami je bil Bal i novac, toda mi nismo ve­deli (od Bavana do Balinovca je le dva do dva in pol kilo­metra). Z nami je bil tudi ko­mandant brigade. Kmalu so borci opazili na višinah pred nami kolono in ugibali so, kdo bi mogel bit i : naši ali Nemci. Ko smo se še malo približali, SITM opazili na kapah ščite proti soncu. Bilo je jasno, da so Nemci. Do kolone ni bilo več kot pet sto metrov zračne črte. Komandant Lekič je uka­zal, da ne smemo izstreliti niti ene krogle.

B i l i smo v kotlini in če bi nas sovražnik opazil, bi nam presneto trda predla, ^uajci je komandant Lekić rekel:

»Daj mi tri najboljše sko­jevce!«

Jaz sem seveda vzel tri, ki so bi l i najbližji.

Komandant Lekič se je use­del na kamen, dal na kolena torbo in napisal pismo. Nato je rekel skojevcem:

- V tejle smeri je giavni š tab , - in pokazal z roko. »Mo­rate ga najti in tam izročiti tole pismo.«

Po kratkem razgovoru j.e bil storjen sklep in komandant je ukazal:

"Uničite mitraljeze, mino-metalce in konje!-

V tem trenutku mi je po­stalo jasno: položaj je res težak.

Vso noč smo marširali po strmini in brezpotju, prešli pa le tri kilometre. Komandant je bil zaskrbljen, ker nismo imeli zveze s tremi ostalimi bataljo­ni brigade, ki so bil i usmer­jeni proti Vrbnici . Skrbeli smo za strogo tišino, vendar ni bi­lo mogoče preprečiti , da bi ka­teri ne padel. Zanimivo je b i -

posedli v skupinah po travi ter prisluškovali. Po jeku in deto­naciji smo ugotovili, da je bor­ba z Nemci. Od kod Nemci na italijanskem področju? Ofenzi­va?' Nemogoče, saj smo komaj preživeli zadnjo ofenzivo! Kma­lu smo zvedeli, da neki bataljon skuša osvojiti oporišča za na­pad na Kolašin. Toda od kod Nemci? Nihče ne more zaspati, kljub temu, da smo od dolgega m a r š a utrujeni,

1'odpoikovnik Božo Cirovič, šef Vojnega odseka v Novem mestu

Povelje: del bataljona naj ta­koj krene na Vučje. Ljudje so sporočili, da so na Kobilji glavi 1500 m visoki planini, opazili nekaj ljudi. Kdo so, ni bilo mo­goče ugotoviti. Kot domačin, ki pozna okolico, sem krenil z de­setino proti Kobilji glavi, ostali del čete naj bi prišel za nami. Malo pred sončnim vzhodom smo krenili. Pričelo se je svi­tati. Prvi sončni žarki so osvetljevali kamenite planine okoli nas, oglašati so se pričele ptice, na grmičevju in travi so se svetlikale kapljice rose.

Osem ura zjutraj je. Še vedno /lada popolna tišina, le pridu­šeni koraki borcev jo motijo. Obeta se lep sončen dan. Oči vseh so uprte na Kobiljo glavo. Iznenada se pojavi tam človek. Pastir ni, ugotovimo, ker je še prezgodaj, verjetno je četnik. Brez posebne previdnosti nada­ljujemo pot, ker so četniki slabi borci.

Približujemo se Kobilji glavi. Vrh planine je skalnat, širok kvečjemu 8 metrov. Se nekaj korakov. Nenadoma se izza skal dvigne Nemec. Oba sva iznena­đena. Oba izstreliva naboj*, ne da bi merila. Nimam časa pove-

VI LINIJI lo, da zjutraj nismo vedeli, da smo pod Balinovcem. Zelo tež­ko se je bilo dobro orientirati na maršu skozi gozd. Ob svitu smo se spustili po strmini. Borci, k i so prvi prišli do po­toka, so sporočili, da je na Balinovcu videti Nemce. K o ­mandant Lekič je takoj uka­zal vsem borcem, naj se umak­nejo v gozd.

Prav v tem trenutku je pr i ­šel Čedo »Mali«, kurir tretjega bataljona, s katerim koman^ dant ni imel povezave.

"Kje je bataljon?« je vpra­šal komandant.

-Tukaj ,« je odgovoril kurir. »Ali ste videli tudi druge?« »Za nami sta šesti in p r v i -Komandant je poskočil od

veselja — vseh pet bataljonov se je zbralo v najtežjem polo­žaju. Torej je zbrana vsa Pro­letarska.

Komandant je takoj sklical štabe prvega, tretjega in še­stega bataljona.

Opazovali smo Nemce z ro­ba gozda in opazili rove in zvezne rove v utrdbi. Nismo mogli ugotoviti, koliko j ih je, in ta negotovost nas je mučila. Slišati je bilo razne predloge Nekateri so bil i za to, da osta-*-nemo na mestu, na katerem smo bil i ponoči. Spet drugi so menili, da nas bodo Nemci opazili in se torej ne moremo umakniti, ker je ozemlje ne­ugodno. To je bil zelo kratek posvet komandanta brigade s komandanti bataljonov.

Za čakanje ni bilo časa, ker so bil i bataljoni v globeli. K o ­mandant je odločil:

»Bataljoni, kakor stoje se­daj, v strelce! Oprite se drug na drugega!«

In vsi v strelskem stroju, starešine in borci, so jurišali na Bali novac. Vseh pet bata­ljonov Prve proletarske. Zače-

Vojaki pozdravljajo »Z veseljem pričakujemo

dneva, ko nas obišče Dolenjski Ust, ki nam prinaša novice iz vseh krajev Dolenjske in Bele krajine, zlasti pa nas zanimajo športni dogodki in uspehi črnomaljskih rokometašic. Če­stitamo jim k zadnji veliki zmagi in jim želimo še mnogo nadaljnjih uspehov,« nam pi­šejo Belokranjci, ki služijo rok v Osijeku: Viljem Muc, Peter Kramarši-Č in Vinko Fir.

Jutri odkrijejo spomenik tudi v Kostanjevici

Na Dan borca bodo ob dese­tih dopoldne na pokopališču v Kostanjevici odkrili spomenik padlim. Peli bodo pevci SVO­BODE iz BršJjtna. Zveza bor­cev v Kostanjevici vabi k žalni slovesnosti vse člane SZDL, posebno pa še svojce padlih borcev, talcev in aktivistov OF.

V nedeljo dopoldne so v DOMU JLA slovesno odprli ratstavo nkad. slikarja Vlada Larauta »SUTJESKA«, ki bo odprta do 24. Julija. Razstavo je odprl predsednik OLO to­variš Franc 1'irkovlč - Cort, ki Je ob tej priložnosti sprego­voril tudi o pomenu borb na Sutjeski pred 13 leti in o ve­likem delu, ki so ga leta 191« opravili na povabilo JLA Ju­goslovanski slikarji. O poti na Sutjesko je spniiovoril tova­riš Vlado I.arniit. ki je nato ludi I talil po razstavi. Otvori­tve so se udeležili predstavni­ki druibenih organlsscij, pro-avetnl delavci, oficirji JI.A In drugI.

Uprava Doma JLA Je v spo-•ala 8utjeake organizirala tudi bretplačen festival domačih femiv, |rj t r i U cd 26. junl.h

do 7. julija. Obisk vzgojnih filmov priporočamo zlasti mla­dini. Organizacijo vseh pro­slav i a Dan horca sta prevzela občinski odbor Zveze borcev In Dom J L A .

Nocoj ob 20. uri bo v Domu ljudske prosvet- spominska akademija, na kateri sodeluje­jo dani ljubljanske Opere: Vilma Bukovec, Miro Brajnik. Janez Rohačck in Milena Tro-stova, orkester J L A , 'nvalklski pevski zbor ln pionirji. Ob 21. url bo v Domu J L A družabni partizanski večer; Igral bo or­kester J L A v polni zasedbi.

fntrl. 4. Julija, hodo odkrili v Ptidgrudu spominsko ploščo padlim borcem. IX julija bo ob 20. url na Loki zsključn« oro-alava: baletni večer K U D Ahraševlč Iz Beograda.

lo se je divje streljanje. Stre­ljal i so vsi, od komandanta brigade do zadnjega borca. N i bilo ne komore ne sanitete. . . Imeli smo avtomatsko orožje in vsak ga je uporabljal. To je bil tako zanosit in divji juriš , da sam sebi ne morem pojas­niti, kako smo tako hitro zdr­veli čez pobočje Balinovca. Prihrumeli smo na vrh in po­polnoma presenetili sovražni­ka. Plani l i smo v rove, toda Nemcev ni bilo. Zmešani spri­čo nenadnega napada, so se razbežali.-Čuden ie bil občutek borcev in komandantov po tej akciji. Zvečet smo še tičali v globeli, obkroženi, zjutraj pa smo se prebili na način, ki si ga nismo mogli zamisliti. Ko smo prišli na Balinovac, je nekdo vzk l ikn i l : »Svoboda je tu!«

Komandant brigade je ukre­nil vse potrebno za razširi tev obroča, da bi omogočili prehod ostalim enotam, k i so bile za nami.

General pod polkovnik Božo Božovič

(lz Narodne armije.)

Ijevati desetini, sama se razpo­redi v desno stran, ker je levi teren neprehoden. Gluho tišino presekajo streli in rafali. Nemci navalijo na vrh. Sovražnik je nepreviden. Vrh, ki lahko sprej­me le 10 borcev, skuša zasesti 20 sovražnikov. Naši streli jih podirajo. Postavijo dva »šarca«. Naš ogenj je tako močan, da jih ne morejo uporabiti. Streli, nemške čelade odletavajo v zrak. Sovražnik poizkusi z bom­bami, toda ročne bombe nas preskakujejo in se valijo po strmini navzdol. V tem prispe ostali del naše čete. Juriš pod zaščito puškomitraljezov. Nekaj skokov in Že smo na Čuki.

Sovražnik beži, topot kora­kov prekinjajo posamezni stre­li in eksplozije ročnih bomb. Cetniški vodič, popolnoma zmeden, v paničnem strahu be­ži na čelu Nemcev in skoči čez skalni previs. Nemci, misleč, da je tam skrita pot, skačejo za njim. Toda za previsom je 500 metrov globok prepad. Zrak pretrgajo strahotni kr iki pa­dajočih ljudi. Telesa se razbi­jajo ob skalnih stenah in previ­sih. Streli so potihnili, ozračje je zopet mirno.

Vračamo se težko otovorjeni z obilnim plenom. Sovražnik je pustil na Čuki 10 mrtvih, mi imamo samo enega lahko ra­njenega. Vrnemo se v vas Živci. Tovariši mi povedo, da me je iskala mati. N i verjela, da sem v akciji, odšla je jokajoč, pre­pričana, da sem padel. Kasnejši premiki so mi onemogočili srli-denje z njo in s sestro.«

VLADO LAMUT: Sutjeska pri Tjentištu — levo ravan Snježnice, vzadaj Bavan

u borb na Sutjeski Za revijo » B O R E C « napisal dr. Metod Mikuž

V zgodovini NOB v Sloveniji Je pozni pomladanski mesec od srede maja pa do srede Junija 1343 Iz­redno zanimiv. To je bil Cas — če bi uporabili vojaški izraz — eksploatacije uspehov velike ofen­zive prvih štirih slovenskih bri­gad, ki se je začela proti Italija­nom In beli gardi ie jeseni leta 1942 in se končala po velikih bor­bah v Suhi krajini, v najbližji okolici Ljubljane, v temeniški do­lini in Suhi krajini, v blizini Je­lenovega žleba z veliko zmago

Tovariš Rajo Malic, zdaj peš kapetan I. k l . , je bil borec mla­dinske čete v I. protetarski bri­

gadi

BORCI S SUTJESKE NAM PRIPOVEDUJEJO

Najmočnejše orožje je bilo tovarištvo

Bil sem v mladinski Četi Prve proletarske brigade. Mnogo spominov hranim na tiste težke dni, zlasti spo­minov na Sutjesko ne bom nikol i pozabil.

Kar smo najbolj cenili, je bilo tovarištvo. Zbližali smo se toliko, da drug brez drugega sploh živeti nismo mogli. Če nam je kateri od tovarišev padel, je bilo to tako boleče in žalostno, da še danes ne moremo poza­biti. Zaradi ljubezni do tovariša so padli mnogi na Sutjeski. Naj mimo mnogih drugih omenim le en primer.

Ob preboju obroča na Sutjeski, v borbi na Maglicu, je neki tovariš padel ob neki pečini. Da bi ga odnesli in tako preprečili Nemcem, da bi ga mrtvega zajeli, je naš najmlajši borec, 14-letni Nikica Vukovič, izko­ristil kritje in se splazil do mrtvega tovariša. Toda za skalo je stal Nemec, nemara prav tisti, ki je bil ubil našega tovariša. Oba sta bila presenečena, stala sta si na dosegljdju in oba sta zgrabila za orožje. Ko pa je Nemec videl, da stoji pred njim komaj 14-letni deček, je planil nanj in ga začel mlatiti s pestmi. Nemec je bil dvakrat mdčnejši od Nikice. Toda čeprav je bil naš mladi tovariš slaboten in izčrpan, je vendar, kdovedi kako, Nemca podrl in ubil; s čim, se ne spo­minjam. Tako je maščeval padlega tovariša, ki smo ga potem ponoči pokopali na pobočju Maglica.

Drugo, česar se posebno spominjam, je bila lakota. Ta nas je stalno spremljala in bila naš sovražnik Šte­vilka ena. Kako smo to mogli vzdržati, zlasti mi mlajši od 14 do 16 let, kakršnih nas je bilo veliko v partizan­skih enotah, niti sami ne vemo. Smrtna izčrpanost in vsakovrstni prividi, ki so nas spravljali v norost, to so bile vsakdanje posledice lakote. Težko je to opisati z besedo, treba je bilo čutiti in doživeti. To niso bila le posamična, temveč množična doživetja, ki so se stalno ponavljala. Ce vse to upoštevamo, šele dobro spreui* dimo, kako tetka, nadčloveška je bila naša borba...

Pešadijski kapetan I. klase RAJO MALIC

nad Italijani konec marca leta 1S43. Po tej zmagi so se brigade razšle in odšle vsaka na svoje po­dročje, na začetku Junija pa so bile zopet skupaj prav aaradl na­meravam razbremenitve ofensive na SunJeskJ. V tean pa Je začel general Gambara s skrbno pri­pravljeno ofenzivo in priznati Je treba, da je potisnil našo vojsko na Bog. misleč Jo prav tam popol­noma uničiti. Tođa partizani ne bi bili partizani, če bi s* Gannbari to posrečilo. Prav kmalu za tem so bile vse brigade že Izven Ko­čevskega Roga in ustanavljati sta se začeli prvi dve slovenski di­viziji.

Ce bi se držali strogo časa, kot s© trajale borbe na Sutjeski, mo­ramo najprej omeniti dnevno po­velj* Glavnega štaba NOV ln POS oa 2". maja 1943, v katerem je med drugim rečeno, da je sovraž­nik začel ofenzivo proti NOV v Crni gori. Sandžaku in Vzhodni Bosni in da Je dolžnost »nas vseh, da izpolnimo ukaz Vrhovnega ko­mandanta tovariša Tita. v kate­rem nas poziva, da okrepimo svojo aktivnost v borbah proti sovražniku in da na ta način pod­premo osnovne sile naše vojske v teh odločilnih borbah.«

V tem dnevnem povelju Je torej znova nadvse jasno poudarjeno, da Je NOV in POS sestavni del NOV in POJ in da Ji je zato tudi dolžna poimagatl. Kot je Glavni štab Slovenije pomagal razbreme­niti sovražnikov pritisk v tako imenovani 4. ofenzivi s tem. da

Pozdrav SutjeSčanom Preteklo sredo je šla Partiza­

nova spominska štafeta, ki se je začela v Tacnu ob Savi in Je medtem dospela na Tjentište ob Sutjeski, tudi skozi novome­ški okraj. Sprejeli so jo na Ča­težu mladinci z avto ceste; po­tem ko je šla skozi Trebnje, je ob 11.30 pritekla na novomeški Glavni trg, kjer so jo pozdra­vil i predstavniki Zveze borcev, ljudskega odbora in Partizana. Nosilcem štafete je izročil po­zdrave vseh delovnih ljudi Do­lenjske rez. kapetan I. k l . V i n ­ko Vitkovič, nakar so aktivni oficirji, gasilci in mladina Par­tizana ob igranju mestne god­be odhiteli proti Kandiji. B r i ­gadirji so nadaljevali pot s šta-fetno palico v Stražo, Dol. Top­lice, Semič in Metliko, popold­ne pa so na Kolpi prevzeli šta­feto tekači iz Hrvatske.

je poslal svoje brigade v 2umbe« rak, tako ie storil tudi to pot, ko je že trajala tako imenovana 5. ofenziva. Skoncentrira.1 je &Uri brigade na nemško-ltalijanskl me­ji med Stično in Sv. Križem, od koder sta potem Sercerjeva in Cankarjeva brigada udarili preko meje.

Prav ta koncentracija brigad pa Je naletela na Gambarovo ofenzi­vo, katere težo sta najprej obču­tili Tomšičeva in Gubčeva brigada na prostoru med nemSko-ltalijan-sko mejo in Čatežem in sta se po­tem po neverjetnih naporih pre­bili prav do Kočevskega Roga. Kmalu za tem sta moč te ofenzive občutili tudi Sercerjeva in Can­karjeva brigada, k] sta se na po­vratku z »nemške« strani zapletli v hude štiridnevne boje na po­dročju Grosuplje — St. Jurje — Sv. Peter (Visoko) — Smrjene — Pijava Gorica, torej pred vrati same LJubljane in se nato prebili proti Kočevskemu Rogu.

Tako je bdla v času borb na Sutjeski tudi Slovenija močno razgibana. Vse štiri bri.ga.1c> so bi­le v hudih borbah. Nekakšna po­moč Vrhovnemu štabu *n n'en;o-vim brigadam Je to vsekpV i, Če ne morda čisto direktna, pa vsaj moralna, saj so ti:ci: Isto­časne borbe v Sloveniji ze'o 7?ro-vomo dokazovale, da r,e tudi slo­venski narod bori in u":!rn za isto svobodo, za katero so umirali Junaki na Sutjeski.

J o k a l sem od vesel ja

N o v o m e s t o v p o č a s t i t e v S u t j e s k e t

Tovariši so mi rekli, da sem najmlajši borec v lil. dalma­tinski brigadi. Star sem bil di^anajst let in pol. Od voja­ške opreme sem imel le nem­ško torbico in »kolaš* brez vžigalne igle: z njim so me za­dolžili tovariši iz komande mesta sinjskega področja na Vrdovu, ko sem prišel v par­tizane in mi naročili, naj ga dam popraviti v artilerijsko delavnico IV. operativne cone v Lttmo. Ko pa sem prišel v Lirno, so bili toimriši preveč zaposleni s popravljanjem to­pov; moj »kola,?« so le pogle­dali, se sladko nasmejali in rekli: "-Marko, tale pištola ne potrebuje vžigalne igle, saj ubija tudi brez nje.*

Noč pred umikom proti Drež-nic.i in Neretvi. V Rakitah, va­si nedaleč od dalmatinskega mesteca Imotsk, se je na raz-buhtelem ognju vaškega ognji­šča pekel krompir in pražilo koruzno zrnje. Kakn prijetno je bilo gledati, ko je na go­stem kmečkem situ poskako-'vala pečeno zrnje in hitro zgi-njalo pod zdravimi zobmi to­varišev. Eden od njih je stopil k meni in mi dal škatlo iz nemške plinske maske, napol­njeno s hercegovskim tobakom. Naprosil me je, naj mu jo va­rujem do svitu.

Polnoč je že davno minila in polegli smo utrujeni od mar-Hev. Komaj smo pošteno za­spali, ko nas zbudi divje poka­nje težkega orožja, ne preveč daleč od nas. V hipu smo bili pokonci. Na nebu »o posijali

prvi žarki jutranje zarje. Se v polenu, neprespani in izmu­čeni, smo spraševali, kaj se dogaja. Hitro se je od ust do ust preneslo povelje: Naprej1. Cetniki in Nemci prodirajo prati našemu položaju.

Oprtal sem si torbo s toba­kom, pečenim krompirjem in koruzo in odšel s kolono; nje­no čelo se je razpotegnilo po zasneženih gorskih strminah kot telo plazeče se kače.

* Sli smo naprej in naprej. Dnevi so minevali. Nepretrga­ne borbe in marši so izčrpa­vali človeške moči, toda šli smo naprej. Moja otroška do­mišljija takrat ni mogla do­umeti vse tragične veličine te poti, po kateri je šla moja brigada. Poti, ki je danes po­stala pojem za herojstvo in patriotično zavest človeka na­šega časa.. •

Ne vem, kateri dan je da­nes; utrujeni smo, lačni, ne­prespani in mislim, da le ma­lokdo v naši formaciji ve, ka­teri datum imamo. Iz Konjica tolčejo havbice; čutim, da se vse Ivanj Sedlo ruši s Prenj planine. Skupine po deset, pet­najst borcev nosijo ranjenega tovariša. To so nadčloveški na­pori, toda borci prekašajo sa­mi sebe. Naprej, samo naprej!

Kolona je zagazila v sneg. Meni je segel do vratu, zgra­bil sem konja za rep, toda le težko sem se izvlačil. Brkat tovariš s krepkimi moškimi rokami mi je prišel na pomoč in slednjič sem se le nekako rešil, srečen, da sem ostal živ.

In pomislil sem v tem trenut­ku, koliko je sedaj laže, ko ni­sem več v tistem peklu, ki je skoraj neprehoden in pogubo-nosen, na snežni skorji, pod nepretrganimi zadetki topov. Nisem naredil še niti trideset korakov od te mlakuže, ki so

Marko Filipovtr KURIKCEK

jo izteptale neštete noge dolge partizanske kolone, ko je za-grmela težka havbica in sem po vsem telesu začutil top udarec. Dvajset minut kasne­je sem se osvestil in doume1

da me je zrak ob eksplo-vrgel v stran. V^ušesih mi je strahovito brenčalo, bolela me je vsaka mišica in vsaka kost. Spet mi je prejšnji brkati to­variš ponudil roko in pomagal, da sem vstal. Bil sem ves umazan od blata, smodnika in snega. Blizu mene, v tisti skaloviti soteski, je dirjal pra­vi pekel; ta orjaška luknja,

rdeča od krvi in črna od gra­nat, je bila prava slika groze. Dvajset mrtvih tovarišev je ležalo razmetano po gozdu. Ne­kaj ranjencev je stokalo od težkih bolečin in ran. Topovi so nepretrgoma tolkli, vendar niso vsi zadevali cilja. Ta dan je bil dan grozote. Klici na po­moč ranjenih tovarišev, žvižgi granat in noge tistih, ki so neutrudno šle naprej — vse to se je zlivalo v strahotno veli­častno simfonijo življenja in smrti.

Obstal sem in gledal, kako me mrtvo dekle zre s svojimi lepimi črnimi očmi; edino, kar je na nji še živelo, so bili pra­meni gostih črnih las, ki so ji trepetali okrog oči in golih pr­ti. Gledala me je, kakor da me prosi za pomoč, jaz pa sem sta! na mestu in moje oči so bile polne solz. Bilo me je strah, grozljivo strah. Sto ko­rakov dalje je ležala moja tor­bica; sklonil sem se in jo po­bral, sam ne vem zakaj, saj mi je že davno postala pretež­ka in sem jo hotel pustiti. To­da težko se mi je bilo ločiti od nje, posebno v tem trenut­ku. Čeprav so mnogi tovariši odvrgli vse nujno nepotrebne stvari, sem jo le vzel in šel dalje.

Povzpeli smo se na najvišje vrhove Prenj planine. , Neka globel je bila določena za po­čitek. Intendanti in ekonomi so odšli v divizijsko intendan­turo, ker so od tam po kurir­jih sporočili, da za večerjo pri­pravljajo celega vola. To je se-

Brigadirji — č>st?tfnttol Glavni štab MDB na avto

cesti je 23. junija proglasil za uspehe, dosežene v času cd 10. do 20. junija, za najboljšo bri­gado »Ivana Markoviča - Irca« iz Tuzle v naselju KADE K O N C A R V Korenitki Vrsta brigad je dobila petič, četrtič, drugič in prvič naslov udarnih brigad. Med njimi sa si briga­dirji II. novomeške brigade »Vinko Paderšič« \ D inaslav-cih priborili ta visoki in častni naziv že četrtič, III. novome­ška brigada »Dušan Jereb-Ste-fan« v Bobovici pa je postala drugič udarna.

Glavni štab MDB je razen tega izrekel brigadirjem »Vin­ka Paderšiča« še posebno pri­znanje za izredno prizadev­nost pri delu in dosežene uspe­he v drugi junijski dekadi.

Fantje tn dekleta v briga­dah: prejmite naše prisrčne čestitke in tople pozdrave! Pišite nam iz brigad o delu in uspehih, k i j ih dosegate!

veda zamikalo tovariše v enoti, pa so mnogi že začeli računati, kolikšen košček mesa bi lahko prišel na osebo. Nekateri so sklenili, da bodo ves svoj obrok takoj pojedli, drugi pa, da ga bodo prihranili tudi za jutri in morda še za pojutrišnjem. To je bila prva hrana v teh dveh dneh in nočeh, obrok, ki smo ga nestrpno čakali. Sonce je komaj prodiralo skozi veje sto­letnega gozda, kar je bilo, ra­zen večerje, prijetno presene­čenje za našo enoto, V takih težkih trenutkih je to velik dogodek, ki človeku krepi moč in. ga razvedri. Mnogi so po-legli in skrčili utrujeno telo v klopek, da bi bilo topleje, drugi so slekli srajce in jopiče pa obirali uši, najbolj vztrajni pa so stikali za suhim listjem, da si bodo zvili cigarete.

Med njimi sem videl tudi postavnega brkača »KaČunka«, kakor so mu rekli tovariši v četi. On mi je bil pomagal in postala sva nerazdružljiva pri­jatelja. Zdajci sem se spomnil, da imam v svoji torbici dua kilograma svežega hercegov­skega tobaka. Se prej, kot sem potegnil škatlo iz torbice, sem poklical tovariše: »-Pridite, imam pravi tobak!«

V trenutku so se zbrali okrog mene kot razigrani otro­ci in svojim ušesom niso ver­jeli, da je res, kar sem rekel. Ko sem odprl škatlo, so osuplo pogledali, nato pa nje začeli objemati in poljubljati. Bil sem ves vzradoščen in zjokal sem se od veselja. Komisar je vsakemu borcu razdelil ena­ko — polno prgišče tobaka. Tako smo imeli ta dan za ue-čerjo vsak po en kilogram go­vejega mesa. _po dve skodelt juhe, kos polente, dve glavUfi tata in prgišče tobaka.

Marko Filipovič

Stran 4 • D O L E N J S K I t* I S T • Stev.26 (432)

N a Ž i v l i e n i e l i l S i n r t Po poteh Xlll. Proietarske i ^ * * ^ * ^ * * * • Lepa povezava hrvaških in slovenskih planincev — »OUBROVAC« iz Karlovca 9 ¥ pripravlja »KARLOVsKO TRANSVERZALO PO SLEDI XIII. PROLETARSKE BRIGADE«

Podpolkovnik Božo Cirovic, šel Vojnega odseka v Novem mestu, je povedal našemu sod elavcu nekaj spominov o bojih okrog Sutjeske pred 15 leti.

Zadnji dnevi maja 1343. Če­trta Proletarska črnogorska brigada se v hitrem maršu pre­mika proti kanjonu Pive in Ta­re. Borci so izčrpani; neprestan hiter marš, razen tega pa ie štiri dni niso jedli. Blazne v i ­zije tifusarjev, pogovori o be­lem kruhu in mesu. spremljani t smehom, ki reže do kosti. Po­stave, izčrpane, suhe in okle-sane; štirideset in tudi petde­set kilometrov poti dnevno. Iz vseh strani bobni oglušujoč grom artilerijskega ognja, od­meva po dolinah ln soteskah ter se lovi in odbija od skalna­tih sten. Ni več zateglega vpit­ja pastirjev, ki so s« včasih k l i ­cali tukaj s hriba v hrib, nji­hove piščali so utihnile. Nado­mestila j ih je glasba divjih or­kestrov — grmenje orožja.

Zdaj vemo, da smo v obroču, toda tolikokrat smo se že pre­bil i iz obročev, da nam ta ne povzroča posebnih skrbi.

S p'snine Svinjavine krene­mo po nalogu vrhovnega štaba prot: Pivi v vas Mratinje, kjer je t dini prehod preko Pive, čez viseći mosti Spodnji prehod je že p? i sovražnikovim ognjem.

So - sžnik je prodrl iz Gacke-ga proti Mratinju. III. divizija

ni vzdržala pritiska. V Mrati­nju je vrhovni štab, tam je T i ­to. Takoj krenemo preko Vo-lujka in Maglica na Pivski Ja-vorak, da bi zaščitili Mratinje. Spet dva dni hitrega marša, spet dva dni brez hrane. Dru­gega junija smo bil i na Piv­skem Javorku. Dan je potekel

črpanosti, oči so skrite globoko v očesnih duplinah.

Drugi dan zjutraj gremo na­padat Nemce, ki so se utrdili 4 kilometre od nas. Gosta me­gla, skupina do skrajnosti izčr­pan Lh ljudi dobesedno plava v njej. 'Kolona suhih, izčrpanih postav, držečih se druga dru­ge, se pomika v napad. Človek bi rekel: to je nesmisel, toda ne, to je boj na življenje in smrt! Vso noč je porabila ko-

S u t j e s k e Avtomoto društvo Novo me­

sto bo priredilo 4. julija med-(trustveno ocenjevalno vožnjo v poča3*itev spomina borb na Sutjeski. Razen novomeškega avtomoto društva sodelujejo še druš va iz Črnomlja, Kočevja, Rib.- -8. Šentvida pri Stični, Br-. , : - ln Krškega. Prog za oce-nje/sr.o vožnjo je več, cilj je pa v Dol. Toplicah, kjer bodo razdalili lepe praktične nagra­de.

C-enjevalna vožnja na Frato 22. unija zaradi slabega vreme­na ni uspela v predvidenem ob­segu. Razdeljenih je bilo 12 zlatih značk in diplom Avto­moto zveze Slovenije članom iz Novega mesta. Prejeli so Jih: Tone Pire, Darko Prijatelj, Mi­loš Matko, Neno Peri«, Dane Ncvsk, Frane Colarič, Nace F?- in, Boris Kos, Vinko Ver-M I ibin Pipan, Franc Jeraj in Miklič. Vsem naše če­sti;.:* z željo, da bi j im vreme 4. ju ija bilo bolj naklonjeno.

O P O Z O R I L O Svobode, prosvetna društva

In ostale dr-jštvene organizacije naj tekoj pošljejo pkmene predloge za podelitev letošnje Trdinove nagrade.

Prcdlosje pošljite najkasneje do 3, julija 185$ na naslov:

Svet Svobod in prosvetnih driutev okraja Novo mesto, Ce­sta herojev 3.

UsvmaUe se po pravilniku za podelitev Trdinove nagrade, ki Je izšel v Dolenjski prosveti it. 4-54.

hovni štab? Nenadoma se me­gla dvigne in na hribu, 300 m od nas opazimo Nemce.

Do skrajnosti izčrpani se od­dahnemo, čeprav je pred nami borba; zavest, da vrhovni štab ni v nevarnosti, pomeni veliko olajšanje in vpliva kakor hra­na.

Ko smo bili oddaljeni 100 m, nas je sovražnik opazil. Zdajci izbruhne pobesneli ogenj. Po­časi napredujemo, približamo se na 50 metrov. Dlje ne more­mo. Vtem prispe naš minomet, ki je v hitrem maršu zaostal za nami. Sedem min ima in brez merilnih naprav je. Nišandžija požene vseh sedem min v sov­ražne rove iz oddaljenosti 600 metrov. Se poslednji juriš in sovražnik je potolčen.

Nismo fizično sposobni, da bi pobrali sovražnikovo orožje. Nekaj konzerv, ki smo jih našli na nemškem položaju, Je vsa hrana. Po 6 borcev si deli je­trno konzervo, veliko kot za­vojček cigaret. To nI hrana, to je le grenak spomin nanjo.

Utrujeni in izčrpani se kasno ponoči vrnemo na Pivski Javo-rak. Nočno tišino moti le sto­kanje ranjencev in blazni kro­hot tifusarjev v vizijah o belem kruhu in mesu. V neposredni bližini odmeva zlovešči grom sovražne artllerije.

Zvezde na jasnem nebu pa svetijo kakor včeraj, kakor pred letom in kakor bodo tudi prihodnjo noč.

Marljivo in prizadevno piaiun sika društvo »Dubovae« v Karlov­cu je sklenilo urediti na svojem področju planinsko transverzalo za izlete planincev lz sosednih hrva­ških krajev v Gorjance. Zamisel transverzale se že uresničuje m člani »Dubovca« so že določili tra­so in postojanke, ki se Jih bo do­tikala. Zlasti markacijska sekci­ja Je pridno na delu. Trasa bo no­sila naziv »Karlovška transverzala po sledi XIII. proletarske briga­de«, izhodišče pota je v Jastre-barskem. prva postojanka na tu ri pa bo v Japetiču, kjer ima društvo planinsko kočo »Zitnico«. To bL bila pot za eno popoldne in planinci bi prenočili! v Imenovani koči. Drugi dan bi se pot nadalje­vala na Draganoš, Jarušje, -po grebenu Orte čez potok Bregano, na Simrake, Kordiče, Mrzlo polje, petričko selo, Grič, PoganJo jamo ln preko hrvatsko-slovenske meje na Polom. Na Polomu je predvi­deno drugo prenočevanje. Tretji dan pojde pot proti slemenu, Mi­klavžu in Trdinovemu vrhu, na­to Pa čez Djedovac na Cvjetišič (Cvjetoši), Mallnce. Kast, Kama-nje in Jamo Vrlovko.

Kakor se vidi, je karlovška transverzala zajela tudi planinski dom na Polomu, ki ga upravlja planinsko društvo Kostanjevica na Krtci. Seveda so se Karlovčani o-brnill na kostanjeviško planinsko društvo, da jim dovoli vključiti tudi postojanko na Polomu v nji­hovo planinsko traso- Upravni od­bor kostanj eviskega planinskega društva je smatral ta predlo« za ljubeznivo pozornost hrvaških planincev do naše postojanke in je z velikim zadovoljstvom odo­bril predlog društva »Dubovae« S tem so dobili prisrčni in prijatelj­ski odnošaji, ki jih goji kostanje­viško društvo s planinskimi dru­štvi onkrai slovensko-hrvaške me­le, viden Izraz.

Vsekakor je omembe vredno, da so Karlovčani povezali sivojo trans­verzalo z našo skupno osvobodil­no borbo, saj je X i n . proletarska brigada delovala ravno v omenje­

nih predelih in je tud, /Jiaiio. da se je mudila na odpoeitku ravno v okolici sedanjega planinskega Doma na Polomu in da je ravno na Opatovi gori zbirala svoje si­le za nadaljnje junaške podvige Po tet transverzali bo Dom na Po­lomu obiskal marsikateri plani­nec z Zagreba. Samobora. Jastre-barskega in Karlovca, s čimer se bodo st iki med hrvaškimi In slovenskimi planinci Se bolj po­globili in ojačaLj in to v znamenju Klavne XIII. proletarske brigade '

Markacijska sekcija »Dubovae« )e zadnji Čas že dvakrat obiskala Dom na Polomu da Je do naj­manjših podrobnosti pripravila pohodno črto P r i tej priložnosti so Karlovčani izrazili svoje že­lje glede razločnejših markacij na posameznih koSenicah. kjer nI vidnejših objektov (skal. dreves. Itd.), da bi se pot dobro zaznamo­vala. Kostanjeviško druš tvo bo seveda rade volje ustreglo tem upravičenim željam l jubezniv i Karlovčani so ob tej p r i l ik i sporo­čili upravnemu odboru planinske­

ga društva Kostanjevica toplo pri* znanje in zadovoljstvo za odlič­no postrežbo in za lep sprejem na Polomu.

V Domu na Polomu bo imelo društvo »Dubovae« budi dva trans-verzalska žig«, ki bosta prišla v rabo. brž ko bo trasa dovršena. Žiga bosta imela sledečo besedilo v hrvaščini: »Tragom XIII. pro­letarske — Karlovačka transverza­la — Dom na Polomu 725 m« (• risbo doma) in; »Tragom XIII. pro­letarske — Karlovačka transverza­la — Pogana jama 820 m«. Tudi žig za Pogano Jamo se bo hranil na Polomu, ker ob Posanji Jami ni koče ali zavetišča. Samo po sebi 1e umevno, da bo ta dva žiga do­bil lahko le tisti, ki se bo izkazal, da je prehodil vso transverzalo od izhodišča v Jastrebarskem do Po­gani e jame. oziroma do Poloma. Pred otvoritvijo transverzale s« bodo na Polomu sestali hrvaški in slovenski planinci, da se do­končno pomenijo o vseh podrob­nostih.

A. Z.

» V A J I N A S R E Č A « Bil, je pravi partizanski

pesnik. Z njim je bilo še nekaj veselih tovarišev. Vračali so se z mitinga, ki se je končal 2 dobro kapljico.

Iz zasede ob cesti je zareg-Ijal mitraljez. Krogle so sicer letele v zrak, vendar je pri­spela vesela družba v taborišče v rekordnem času. Koman­dantu so na kratko sporočili, kaj se je zgodilo, in le-ta je takoj razposlal patrulje. Čez dobro uro sta prispela v tabo­rišče dva borca iz brigade, ki sta se slučajno mudila na

sreča, da po glasu bi vaju

P r a z n i k n a

VLADO L A M L T : S P O M I N N A S U T J E 8 K O

brez borb. Počitek. • • Luščimo bukovo skorjo z dreves in kop­ljemo korenine, da bi se želo­dec zaposlil. Ličnice na obrazih so že izstopile od lakote in iz-

lona, da je prehodila 4 km poti! Jutro. Se vedno gosta megla.

Na nemškem položaju smo. To­da rovi so prazni. Da niso Nemci odšli na Mratinje na vr-

Lepo kot že dolgo ne, je bilo v nedeljo na Planini nad Pod-bočjem, v naši najvišji vasici. Vsi so se zbrali okrog enaj­ste ure ob okrašenem spome­niku sredi vasi, z njimi pa so bili tudi znanci in prijatelji iz bližnjih vasi: iz Podbočja, Kostanjevice, Brežic, oficirji J L A in četa vojakov iz Cer-kelj. Slovesnost je začel Jože Gregel, predsednik obč. odbora SZDL. Obudil je spomin na Sutjesko, nato pa dejal, da se Planina kot en sam član Zveze borcev spominja krvavih voj­nih dni še vedno z bolestjo v srcu, saj so 14. septembra 1942 vsi njeni odrasli moški z živ­ljenjem plačali podivjani ži-

Pestra nedelja v Žužemberku V nedeljo, 29. junija, se je za­

čel kulturni festival občine 2užemberk. Ta dan je bil res pravi praznik, predvsem praz­nik mladine.

Ob 9. uri dopoldne je bila odprta razstava izdelkov Ljud­ske tehnike in ročnih del vseh pionirskih odredov razen Pre-vol. Razstava je v vseh učilni­cah v šoli in zgovorno prika­zuje, koliko spretnosti in do­miselnosti ima šolska mladina

M i n e r s k i p o z d r a v

l l . n o v o m e š k i u d a r n i D n g a d i s BOBOVICA. 14. junija.

Življenje mladinskih delovnih brigad v naselju »Jože Vla-hov.č« je burno, vse vre ln k1»pi. Prve ani po prihodu smo amell trdnega in vzuajnega tekmovavanja Mi smo naredili .epe načrte, U n ^ i mladine. <n zcaj pu*v.č oci dama. Mladinska zavest, da po-anaga^o pr i izgradnji avtomobilske ceste LJubljana—Zagreb, Jih Je p;M>ejala v novo okolje, v novo življenje.

V našem naselju Je pet brigad. Vsaka s: prizadeva, da bi n*m bilo č.imlcpšo l n da bi se počutili kot doma. postavljamo rušo, sadimo drevesca, peakamo POto. Vedno imamo občutek

tihoga ln vztrajnega tekmovanja. Mi amo naredili lope n a č n e , hranimo pa Jih le zase, dokler Jih ne uresničimo. Zdt se mi, da Je voaslh tako ljubosumje dobro, ka^tt vsi *m<> enak: ln delamo kot mravlje. Ne morem, da ne bi povedal, koliko Je pomagalo pismo naše brigade, objavljeno v predzadnji številki Dolenjske­ga listal Nihče ni maral za kosilo, vsak Je hotel takoj prebrati, kaj piše o brigadi!.

Potem pa novi načrte! Zelja, d« postanemo v prvi deka/Ul udarni, s* Je povečala. Se več amo delali. V prvi dekadil smo dowi?Ji povprečno normo t\3%. To Je pogoj, da bi poatalfi udar­ni, toda kako Je z življenjem v naselju? DJordJe J« zelo strog, mnogo aahterva in prav lima Imam občutek, da ho&e nekaj no­vega Da ga razumemo in da imamo Se določene načrte za v bodoče, pa lahko temo potiho povem, da ne bi izdal naše taj­nosti. Z njo želimo vzbuditi pri bralcih pozornost, da b1 nas

prišli obisikat. Prepričan sem, da bi marsikdo hotel ostati z nami. S preoej*njitmi vsestranskimi uspehi smo končali delo v prvi

dekadi — prvih deset Junijskih dni. Nastalo pa Je vprašanje ali bomo udarni aH ne. Mnogi brigadi-rji so ae neprestano zanimali, če bo brAgada proglašena »a udarno. Tudi jaz tem bil nestrpen. Pri sestavljanju dekadnega poročila me Je skrbelo, da ne bi kaj važnega pozabil. Upam, da nisem, kajti dosegli smo avoj cUj. Danes. 14. junija, smo lep« uredili in pooprav.rU naselje ln ae zvečer zbrali na svečanem mitingu Na vseh obraanh Je bilo pričakovanje nečesa nevsakdanjega Komandam nase'Ja Je pre­brali odlok glavnega Štaba MI>B o proglasitvi brigad za udarne. Vem, da » n o al vsi želeli, da bi bih med onemi, ki «o že četrtič proglašeni za udarne Že sedaj upamo, da bomo tudi mi to do-ee&U. Nekje med zadnjimi je prebral Imena brigad našega na­selja O, ko bi, bili tukaj in da bi b"Jt priča nepopisnemu na­vdušenj u, veselju in razigranosti! Vse brigade našega naaelja so bile proglašene za udarne! Brčaneka in naša p« »t* dobili ie posebno prfcnanje glavnega štaba. Vem, da ste tudi vi ponosni na nas in da bi nam zaklicali minerašc* pozdrav, kakor nam ga Je čeflofcno naselje.

Zdaj se pripravljamo na veliko tekmovanje v počastdrtev Dneva borca. Se danes bo štab brigad« priora vin četne konie-renon ;in brlgiadno konferenco, da si naredrtrn© načrt« ln napo­vemo tekmovanje ostalim brigadam. Sedaj bomo še z večjim poletom zagrabili za vsako delo ter gradili avto cesto in sami aebe Tud«, nase nismo in ne bomo pozabili Najdražje nam bo manje, ki st ga pridobivamo na raznih teč,.

Moram vam povedati tudi o naših najboljših brigadirjih. Stab brigade Je šestkrat pohvalil Štefko Pavlta, komandirja čete, A n -tončlč Marijo, Marijo J,enart, Martina t.uzarja Jn Franca Seplca pa petkrat. Po štirikrat: Marijo Metelko, Borita Pavtovbca. Leo­polda Bahorja, Jožeta SkeddJa, J ose ta Cindrič* joto Kastelic m t<Sgmo«a Klemenčlča. Po trikrat sen krita pohvaljeni Slavloa Spe-har, Marij« Franko. Adolr Ziapančlč, Karel Ko4 bežen. Braast ?.i-•art, Marjan Skrbeč. Prida Tesar, Jote KovaČIČ, Pavia DoHri.m »rano PoCočar, Zlogar, Marija Petric nn Franc Fink Mnogo Je iftJs>,pađavaljjenih po dvakrat, afltoraj val ostali pa po enkrat.

Eaapa pozdravljamo vse domača, znanoo In prijatelje1

i t «aa)e Znta

za tehnične Izdelke in ročna dela. Največ požrtvovalnega dela je v pripravo izdelkov in razstave vložil tov. Srečko Kodre, učitelj na osnovni šoli Žužemberk. To je že tretja večja razstava v zadnjih petih letih in po Številu in kakovo­sti izdelkov ter domiselni in estetski opremi prekaša dose­danje. Ob otvoritvi je predsed­nik LT obč. Žužemberk, obč. tajnik Franc Golob, pozdravil tudi okrajnega šolskega In­špektorja Janeza Solmajerja in tov. Sorna lz Novega mesta. Oba gosta sta se o razstavi zelo pohvalno izrazila. Nato so si razstavo ogledali vsi pionirski odredi.

Ob 10. uri so se začeli pevski nastopi na igrišču pod domom Partizana. Za začetek je na­vzoče pionirje pozdravil pred­sednik obč. ljud. odbora Jože Gosenca, zbrani pionirji pa so skupno zapeli pionirsko himno. Prvi so nastopili pod vod­stvom učiteljice Dragice Mla ­kar cicibani iz Žužemberka, nato zborček iz Ajdovca, za njimi pevski zbor z Dvora. Deklice so naredile dober vtis že zaradi enotnih oblek in so pod vodstvom učiteljice Rezke Kulovic ubrano zapele 5 pesmi. Tudi mali zborček » Sela - Sumberka je pritegnil pozornost zaradi spremljave I harmoniko. Nazadnje Je tri pesmi pod vodstvom Marije Kodre zapel še gimnazijski pevski zbor iz Žužemberka. Ko ja tov. Solmajer pozdravil pio­nirje, je hkrati izrekel tudi pohvalo in priznanje vsem na­stopajočim.

Stalni tabor . »SUTJESKA«

v Dol. Toplicah V Milini Dol. Topile bodo

kmalu pričeli postavljati bara­ke sa stalni tabor »Sutjeska«. Tam bo letno taborilo M otrok padlih boreev It vas države, is vsake republike po 10. Zveza prijateljev mladine Ljubljana je dala pobudo ra ta tabor ln mn dodelila 1.5 milijona dinar­jev.

Mošnja tekmovanja v kmetijstvu

Letos tekmuje za visoke pri­delke v kmetijstvu približ­no 1300 kmetijskih organi­zacij in približno 44.000 po­sameznih kmetovalcev. Naj­več prijav za tekmovanje Je v Vojvodini in na Hrvatskem.

Ob 11. Uri je 50 najboljših učencev sprejel predsednik ob­činskega ljud. odbora in jim po zakuski razdelil lepe knjižne nagrade, hkrati pa j im zaželel prijetne počitnice in še več uspeha v prihodnjem letu.

Na Loki ob K r k i so bila še športna tekmovanja v teku, skoku v daljino in višino ter v igri med dvema ognjema.

Vse nedeljske prireditve bi zaslužile večje zanimanje pre­bivalstva. Razstavo so jI ljudje ves dan ogledovali. Odprta bo do obč. praznika 13. julija in zares zasluži, da si jo ogleda čim več ljudi.

Za obč. praznik je postavljen poseben odbor, Ta dan bodo tudi gasilci proslavili 70-letni-co svojega društva.

s Zveza borcev se pripravlja

na praznovanje 4. julija — Dan borca — in 15. obletnice bojev na Sutjeski. Občino bo na ve­likih proslavah na Sutjeski za­stopal tov. Franc Lavrič, M K .

valski bes ustašev. Požgana vas brez moških ni klonila. Znova je vstala iz pepela in ruševin. Nato je govoril o vzrokih sedanje gonje ruskega in kitajskega vodstva proti naši državi. Pionirji šole na Gradcu so nato zborno reciti­rali Faturjevo »Minuto tišine«. Ljudski poslanec Tone Pire je zatem pozdravil Planince, nato pa zelo občuteno povedal, kako je bilo na Sutjeski pred 15 leti. Spomnil se je vseh žrtev, ki smo j ih dali za svobodo in lepše življenje; prav ničesar nismo pozabili, kar je bilo v preteklosti hudo ln težko. He­rojem Sutjeske se klanja danes vsa domovina, prav tako pa tudi vsem drugim žrtvam osvo­bodilne vojne. Z minuto molka so vsi navzoči počastili žrtve NOB, po recitacijah pionirjev pa je zbrano ljudstvo v imenu garnizije J L A Cerklje pozdra­vi l še kapetan Starman.

V prijetnem razpoloženju Je nato minil dan na Planini. Va-ščani so obstoplll poslanca To­neta Pirca in predsednika

Traktoristi so bodo pomerili

13. julija bo na kmetijskem gospodarstvu Trška gora ob osmih zjutraj okrajno prven­stvo traktoristov za leto 1958. Tekmovali bodo v oranju in v spretnostnl vožnji. Prv ih šest najboljših traktoristov bo zastopalo naš okraj kasneje na republiškem tekmovanju.

Naša udeležba na tujih sejmih

Letos se bo naša država s ko­lektivno udeležbo jugoslovan­skih podjetij udeležila med­narodnih sejmov v Londonu, Damasku, na Dunaju, v Solu­nu, Tunisu in v Plovdlvu. Po­samič bodo nekatera naša pod­jetja sodelovala tudi v Smirnl

ObLO tov. Kuntariča iz Kosta­njevice; povedali so jima, kaj vse j ih teži in da je najtežje vprašanje za Planino: poveza­va z dolino. Gre za 2 in pol k i ­lometra ceste, ki jo pri Sutni že gradijo. Radi bi se načrtno lotili živinoreje in sadjarstva pa brez ceste za njih napred­ka ni. Se vedno so mnogi brez gospodarskih' poslopij, hiše so že 13 let naometane in počasi propadajo. Pridelkov nimajo kam prodajati ln tako vas res ne more naprej. Pre­bivalcem Planine bo treba resnično pomagati — to je v nedeljo uvidel vsakdo, ki je pridne Planince obiskal ln se z njimi pogovarjal. —tg

osvobojenem ozemlju. Dobre volje sta pravila, da sta, vi­deč veselo družbo, spustila V zrak rafal. Hotela sta videti, kako bodo uporabili svoje brzpstrelke Veseljaki pa niso odgovorili z orožjem, marveč so samo izgubili dva saržerja, ki sta ju tovariša pobrala in prinesla v taborišče. Vsi so se smejali, le pesnik je rekel čisto resno:

»Tovariša, vajina smo vaju spoznali brzostrelk, drugače bili prerešetali. Nekateri so že hoteli streljati, pa sem jim prepovedal.*

Potem pa je mirno vzel sor-žer, patrulje pa so dobile ukaz, naj se vrnejo.

(Iz revije Borec)

USPAVALNO SREDSTVO

Poleti 1943 je bil Vice Bu-Ijan ob avtomobilski nesreči na osvobojenem ozemlju po­škodovan tako, da je moral le­žati. Tiste dni se je nenehno mudil pri njem njegov kurir ?, vzdevkom Tarzan. Nekaj od bolečin, nekaj od jeze. da se mu je to pripetile, Vice ni mogel spati in zdravnik mu je priporočil uspavalne tablete-Cez nekaj dni ga je zdravnik vprašal:

»Kako učinkujejo tablete, Vice?-"

»•Imenitno,*- je odgovoril Vice: »-Jaz zaužijem tablete, Tarzan pa spi.~>

NA SI P O G O V O R I

R a z p i s u s l u ž b e n s k i h m e s t

gimnazije

s t a ­r i «

Razpišejo se mesta: 1. Mesto ravnatelja

Novo mesto. Pogoji: filozofska fakulteta, stro­

kovni izpit. 10 let pedagoške prak­se v prosvetno znanstveni atrokl. Stanovanje v šolskem poslopju. Plača in tlodatki po uredbi. Na­stop službe s 1, septembrom 1»M.

I. Mesto upravitelja osemletne omovne tole v Mirni peči.

Pogoji; filozofska fakulteta sil višja pedagoška šola, strokovni izpit, 10 let pedagoške prakse prosvetno-znanstveni stroki, ' novanje v šolskem poslopju . ča ln dodatki po uredbi. Nastop službe s 1. septembrom 1»M.

Za raasplsano mesto se lahko po­tegujejo tudi kandidati z zvanjem učitelj, ki ima to več kot 10 let pertacoSke prakse.

3. Mesto upravitelj* osemletne osnovne Dol« v stoplcah.

Pogoli: fllozofsk« fakultet« al' višja pedagoška šola, strokovni izpit, 10 let pedagoške prakse v prosvetno-znanstveni stroki. Sta­novanje v šolskem poslopju. Plača ln dodatki po uredbi. Naatoo služ­be s 1. septembrom I B N )

Za razpisano mesto ae Lahko po­tegujejo tudi kandUdstl z zvanjem Ufl 'elj, ki imajo več kot 10 let pedagoške prakse.

I, Mestu upravitelja osemletne osnovna šole v flmarjeti.

Pogodi: Mo/.ofska fakulteta a/11 višja pedagoška šola, strokovni Izpit. 10 let pedagoške praksa v plosvetno-znanstveni stroki, sta­novanje v šolskem poslopju Pla­ča ln dodatki po uredbi1. Nastop službe a 1 septembrom IMft

Za razpisano meeto se lahko po­tegujem tudi kanddati z zvanjem

učitelj, ki Imajo več kot 1« let pedagoške prakse.

3. Mesto upravitelja osemletne osnovne sol« v Novem me­nim I.

Pogo.1l: tilozofska fakulteta aM višja 'pedngoška šola, utrokovnl iz-nt. 10 let pedagoške prakse v pro­svetno-znanstveni stroki. Plača in dodatki po uredbi. Nastop služb* s 1. septembrom 19M

Za mesto •« lahko potegujejo tudi kandidati z zvanjem učitelj, ki imajo več kot 10 let pedagoške prakse.

ti Mesto upravitelj.! osemletna osnovne lole v Novem me­sta II.

POlfOrJl: filozofska fakulteta ah višja pedagoška šola, strokovni izpit. 10 let pedagoflke prakae v prosvetno-znanstveni »trokl. Pla­ča ln dodatki po uredbi. Nastop služba s 1. septembrom 10!».

Za ranptsano mesto se lahko po­tegujejo tudi kandidati t zvanjem učitelj, ki Imajo več kot 10 let pedagoške prskse.

T. Mesto kusto«a is arheologijo v Dolenjskem muzeja Novo mesto.

Pogoji: predpisana fakultetna izobrazba, zaželena dal|«a praksa Plača in dodatki po ur+tlbl Na­stop službe s 1. septembrom 1 osa

Prošnje s potrebnimi dokazili pošljite občinskemu ljudskemu odboru Novo mesto — kom lat |1 za ushifbenska vprašanja — naJtCSS' neje do M. Julija 19M Pro«nJe SO takse proste.

Komisija xa nKluznentka vpraltanja sbčlnr*"«! ljudskega

odbora Kt »Stm eito

n A n 1 n j S v k : 3

0 uglednosti staršev Se grše pa je, če starši odvračajo otroka od poroke 17 a,ule sebičnosti, da bi j im pomagal v letih tegob. Ce se tak otrok poroči in se ne odseli, bo težko živel v zakonu. Taki starši namreč še vedno preveč navezujejo poročenega otroka nase, da pride med dva mlinska kamna, ki meljeta vso družino. Včasih povzroča razdor tudi prepisovanje premoženja, ker starši ne upoštevajo vseh otrok enako ali pa prezro priže-njeno osebo, da vplijo premoženje celo vnukom, ki j ih morda še nikjer ni. V tem pogledu je tako na kmetih kot v mestih še dokaj stare miselnosti, ki večkrat dela hud;> kr i .

Kaj naj rečemo k temu? Otroci so moralno dolžni spo­štovati s ta rše in j im lajšati leta tegob, če le ne rušijo zakon­ske harmonije. Ako pa si starši s tem spodnesejo palico, na katero naj bi se opirali, so si jo pač spodnesll. Tisti stnrSi, ki nesebično ljubijo otroke tudi po poroki, žanjejo za ljubezen še vedno ljubezen. Omalovaževanje in sovraštvo pa zmeraj rodita sovraštvo jn prepire. Ker je harmonija med zakonci pogoj uspešnega vzgajanja otrok, je manjše moralno zlo. nko M zakonca v primeru nesoglasja odselita in živita zase.

Se marsikaj bi bilo treba povedati o teh odnosih, a nam tega ne dovoljuje okvir članka, zato se dotaknimo dru­gega poboja za rast avtoritete staršev — zdravja. Tudi na to vprašanje največkrat zaročenci premalo resno mislijo, ker ne Upottevajo, da je bolezen nesreča za vso družino, posebno pa za otroke. Le-ta ubija vedrost. umirjenost in pripravlje­nost za požrtvovalno vzgojno delo. pri moralno šibkih zakon­cih pa načne daljša bolezen celo zdrave zakone ter tako onemogoča vzgojno delo.

Ce smo prej rekli , da more biti avtoriteta le osebnost tedaj je nnslednji pogoj zanjo izobraŽevanje. Otroci odra­ščajo v naših družhonih in kulturnih razmerah, ki se odra­žajo v časonisju, kinu, literaturi, gledališču Idr. Zato je razumljivo, da s tarš i ne smejo capljati za časom. Se posebej seveda priporočamo staršem, da bi prebirali mladinsko Psi­hologijo In literaturo o vzgoji, ker bi si tako prihranil i marsi­katero grenko uro. Pri vzgojnem delu se namreč navadno zavemo napak šele tedaj, ko je že precej pozno. Napake pa | f mnogo teže popraviti, kot če M pri vzgoji pravočasno potrudimo.

Ob vsem tem se bo morda bralcu vzbudil pomislek, če l : Kako pa naj več vem. kot otrok, ki se šola? Rekli smo. da se morajo starši vsa) za silo izobraževati , upoštevati pa mo­ramo tudi to, da otrok nima tistih življenjskih skušenj , k i Jih imajo starši. No. prav s temi pa se morejo starši kosati I otroki, da jih morda celo nadkrilijo v umskem pogledu.

Bol i kot utiska je pomembna za avtoritntlvnost s taršev moralna premoč nad otroci, ki se izraža v skrbi zanje, v vestnem družbeno koristnem delu, v pravilni vzgoji, v pošte­nosti, razsodnosti, umirjenosti itd. Vse to pa so lastnosti osebnosti, ki smo jih omenjali ž*> v uvodu. Taki starši *o otrokom zeled, ki imajo mnogo vočlo vplivno moč kot beseda in dnma vztroina sredstva.

Doslej smo govorili o splošnih pogojih za ugled staršev in smo le mimogrede omenjali tudi napake, ki zavirajo s tarše v rasti do osebnosti, zdaj pa bi si ogledali take vzgojne po­stopke, K I SO O D R A Z N A V I D E Z N I H , N E PA RESNIČNIH A V T O R I T E T .

Ljudje imamo deloma že po naravi značilne lastnosti in Jih ne moremo prikri t i , mnoge pa pridobimo v življenju. Zato govorimo o tipih ljudi. Ce so taki ljudje poročeni, smemo go­voriti turlt O T I P I H STARŠEV S t V l d i ti tipi nimajo vedno vamo slabih UuinOttl, ampak tudi dobit Z l tltM MnUHlf pa bomo poudarili predvsem slabe tipične lastnosti, da bomo laglje uvideli napake.

Taki tipi bi b i l i : nerv /nI starši, starši, ki se ne zmenijo za otroke, prestrogi starši , premehki starši, pikolovci, nadu-teži, »tarši, ki se nikakor ne morejo zediniti pri vzgoji otrok itd.

S t e v . 26 (432) • D O L G N J S K i L I S T Stran ti

jj t u d i v n e s r e č i N o v i z a k o n i

I M »sV M i V f t M W 1 A V w l 2 5 - i u n i i a i G , v e z n a n u d s k ; . 24. junija so o b treh popoldne

nenadoma zatulile sirene. V Dolenji vasi pri Mirni peći go­ri! Vžgala se je streha nekega skednja ob cesti, ki je bil krit I slamo in poln sena, zato ni čudno, če se je s pomočjo vetra ogenj z bliskovito naglico širil. Ljudje so pritekli s polja do­mov.

Brigadirji, ki so delali v bli­žini vasi na avto cesti, so s krampi in lopatami pritekli v vas, da bi pomagali omejiti po­žar. Kmalu nato pa so prtili

V TEM TEDNU NABIRAMO:

Cvet lipe (220 din), bezga (200 din), bele deteljice (100 din), kamilice, samo cele glavice brez pecljev (600—700 din).

List breze (20 din), vijolice brez pevljev (140 din), ajbša (36 din), slezenovea (180 din) hribske rese (500 din), gozdne jagode (100 din), melise (140 din) žmarnice brez pecljev (120 din)

Rastlino ptičje kaše — brado-vičnika (180 din), črnobine (70 din), giadišnika (36 din), hrib­ske rese (260 din), vodne kreše (140 din), jetičnika (105 din), njivske mačehe (110 din), krva­vega mlečka brez debelejših stebel (90 din), kopitnik s ko­renino (65 din).

Korenine gozdnega korena (100 din), regrata (110 din), bal-drijana (260 din), habata — . smrdljivi bezeg (36 din).

Lubje češminovih korenin (165 din), krhlike (54 din).

Plodovi suhe borovnice (440 din), seme jesenskega podleska (290 din).

tudi gasilci iz Hmeljišča, iz No­vega mesta in iz Mirne peči. Veter je raznašal po zraku šope slame in tako zanetil požar tudi na drugih poslopjih. Plamen je k r o n l H zajel štiri skednje i n eno

ci — brigadirji spet pokazali, da niso samo graditelji avto ce­ste, pač pa d a znajo požrtvoval­no ln nesebično priskočiti na pomoč domačinom, č e jih zade­ne nesreča.

stanovanjsko h i i o in j ih popol­noma uničil, kljub vsem napo­rom gasilcev, brigadirjev ln v a -šfanov.

Ob tej priložnosti so mladin-

V a š č a n / se l u p , o z - a i . M i K J o b r i g a d i r j e m , g a s š l c e m in vsem, k i so k a k o r k o l i p o m a g a l i ob ve­likem p o ž a r u .

S. P.

štiriindvcijsetkrat je dala kri R d e č i k r i ž v N o v e m m e s t u j e

n e d a v n o p r i r e d i l s l avnos tno a k a ­d e m i j o z b o g a t i m s p o r e d o m (or­kes t e r J e r e b o v c e v , d i j a k i g i m n a ­z i j e i n u č i t e l j i š č a i n u č e n c i o s n o v ­ne Sole). O p o m e n u l n d e l u R K je g o v o r i l A l o j z K e g l o v l č .

O r g a n i z a c i j a R K v N o v e m m e s t u je Zelo d e l a v n a i n p r i z a d e v n a . Z r a z n i m i p r e d a v a n j i i n a k c i j a m i je o r g a n i z i r a l a v N o v e m m e s t u i n o k o l i c i z d r a v s t v e n o i z o b r a ž e v a n j e . Z e l o d o b r o o b i s k a n a so b i l a z l a s t i

p r e d a v a n j a d r . P e v k a i n d r . B a j c a .

Uspelo predavanje v Brestanici Krajevna odbora Zveze bor­

cev in SZDL v Brestanici sta organizirala 27. junija preda­vanje o borbah na Sutjeski.

Predaval je udeleženec teh bojev, tovariš podpolkovnik Prošić lz Cerkelj. Pr i nadvse zanimivem predavanju je upo­rabil geografske karte in skice terena V. ofenzive. Na ta način so navzoči laže dojemali po­men teh velikih borb za na­daljnje operacije v tem delu države.

Zlasti zanimiv je bil tisti del predavanja, ko je predava­telj govoril o lastnih izkušnjah iz teh bojev, kjer je bil ko­mandant bataljona.

Ob zaključku je govoril še predsednik SZDL iz Brestanice o gonji Sovjetske zveze in ostalih držav vzhodnega blo­ka proti naši domovini. Po­udaril je, da nas laži in kleve­te, ki j ih Sirijo vsakodnevno z raznimi propagandnimi pripo­močki, ne bodo odvrnile od začrtane poti naše zunanje in notranje politike. Jamstvo za to nam je naša ljudska arma­da, katere pripadniki so nam ravno v borbah na Sutjeski nazorno pokazali, da so vredni zaupanja naših narodov in vsega svobodoljubnega sveta.

V T e d n u bo rbe p r o t i T B C je R K o r g a n i z i r a l a k a d e m i j o s poseb­n i m p o u d a r k o m , da j e p r e t e k l o ž e 10 le t , o d k a r je b i l a o s n o v a n a sek­c i j a za b o r b o p r o t i T B C pri c e n ­t r a l n e m o d b o r u R K i n pri repu­b l i š k e m o d b o r u R K . N a p l j u č n e m o d d e l k u s p l o š n e b o l n i š n i c e j e bil p r i r e j e n k o n c e r t , h k r a t i pa so b i l a v i z l o ž b i l e k a r n e g r a f i č n o pr i ­k a z a n a p l j u č n a o b o l e n j a v novo­m e š k e m o k r a j u .

N a p o b u d o s p l o š n e b o l n i c e je b i l a na k i r u r š k e m o d d e l k u o d p r t a t r a n s f u z i j s k a posta ja . O r g a n i z a c i j a R K v N o v e m m e s t u je p o s k r b e l a z a š i r o k o a k c i j o i n Odzva l i so se m n o g i č l a n i , k i so b i l i priprav­l j e n i d a r o v a t i kr i z a s o č l o v e k a . R d e č i k r i ž se z a h v a l j u j e v s e m k r v o d a j a l c e m , zlasti pa Se tov. M a r i j i K u r e , k i je d a r o v a l a k r i k a r š t i r i i n d v a j s e t k r a t . Zate j e p r e j e l a o d r e p u b l i š k e g a o d b o r a R K z la to z n a č k o k r v o d a j a l c a .

O k r a t n i o d b o r R K je o r g a n i z i ­r a l t u d i r a z s t a v o b r e z a l k o h o l n i h p i j a č ter r a z n a p r e d a v a n j a po š o ­l a h o š k o d l j i v o s t i p r e k o m e r n e g a u ž i v a n j a a l k o h o l a . V e l i k d e l e ž i m a R K t u d i p r i u s t a n a v l j a n j u š o l s k i h k u h i n j , k i so i z r e d n e g a p o m e n a , p r a v t a k o pa t u d i za z d r a v s t v e n o i n h i g i e n s k o v z g o j o m l a d i n e .

N a a k a d e m i j i so p r i z a d e v n i p o d -m l a d k a r . i l n o v o m e š k e o s n o v n e š o l e p r e j e l i za svo je d e l o lepo p r i z n a ­n je — d i p l o m o . S. D .

• N A R O Č A J T E • IN Š I R I T E

$ D O L E N J S K I LIST)

VI. do enjska veslaška regata P o d p o k r o v i t e l j s t v o m G l a v n e g a

š t a b a m l a d m s k l h d e l o v n i h b r i g a d j e b i l a v n e d e l j o na K r k i VI. Do­l e n j s k a rega ta . U d e l e ž b a n a r ega ­ti j e bMa z a d o v o l j i v a , saj so n a ­s t o p i l i n a j b o l j š i v e s l a š k i k l u b i iz S l o v e n i j e . Gos t j e i z H r v a t s k e n iso p : \ s p c l i , k e r so i m e l ; d o m a r e p u ­b l i š k o t e k m o v a n j e .

T e k m o v a n j e ie o t v o r i l p r edsed ­n i k d o m a č e » K r k e « M i r o T h o r ž e v -sk: . P o z d r a v i l j e p r e d s e d n i k a v e ­s l a š k e zve/.e S l o v e n i j e tov . K o c j a n -č i č a i n z a s t o p n i k a G l a v n e g a š t a b a M D B Z d r a v k a S a n d l a . Z a s f o p n 1 k M D B Je p r e d t e k m o v a n j e m i z r o ­č i l v s e m v e s l a č e m p o z d r a v e g r a ­d i t e l j e v av to ceste B r a t s t v a - E n o t -nos t i ,

G l a v n i š t a b je d a r o v a l za z m a ­g o v a l c e lepe p o k a l e — v s a k o n a ­se l je za enega z m a g o v a l c a .

G l a v n a b o r b a na r ega t i Je bila m e d B r a n i k o m i n S a v i c o jz L J u b ­l j ane . M a r i b o r č a n i so b i l | boljši i n z a s l u ž e n o z m a g a l i v ekipnem p l a s m a n u .

Z l a s t i l ep Je u speh d o m a č i h tek-m o v a l c e v B r e š č a k a l n B e l e t a . k i s ta o s v o j i l a p r v o mes to .

T e h n i č n i r ezu l ta t ) so b i l i : S k l f f m l a d i n k e j H O m : l . N o v a k ,

b o l a 1.57.7. 2 L i p o v S e k . S a v i c a 2.06,4. 3. Vreohik. B r a n i k , 2.10,1.

Č e t v e r e c m l a d i n k e JOOm: i . S a ­v l e * , L j u b l j a n a brev. k o n k u r e n c e .

S k l f f m l a d i n c i 8S0 m : I. Ž i t n i k , B r a n i k 3.00.6, 2. M a i k o v i č . K r k a , 3.01,7. 3. Zakov - lk , S a v i c a , 3.11,4. 3. T o l a r , B l e d . 3.18,2.

D o u b l e iscoul le m l a j . m l a d . 850 m : 3.01,7, 3. Z a k o v i k , S a v i c a , 3.07,8, i . 2. I zo l a ( C r b e c , R a j k o v l č ) 3.11,4, 3. B o r i s K i d r i č . P i r a n ( K r i g r l j . S u s -m a n ) 3.12.2. 4. S a v i c a 3.14,7.

S k l f r s u r e J M m l a d i n c i : l . L o ­v e c B r a n k , 4.2«.«. 2. K e l i h (B led) , 4.40,2. 3. D o l i n š e k ( K r k a ) , 4.53,3.

Č e t v e r e c m l a d i n c i 850 m : 1. I z o ­l a 2.45.5. 2. B r a n i k 2.49,6. 3. S a v i c a

2.57,5. 4. B l e d 2.57,5. 5. K r k a ie od ­p a d l a v p r e d t e k m o v a n j u

Č e t v e r e c s t a r e j š i mladinci 1209 metrov; l . B r a n i k 3.5S.4, 2. S a v i c a 4.08,5. 3. I z o l a 4.11,7.

D o u b l e s c o u l l e m l a d i n c i 1200 m l 1. B r a n i k (Vo. isk, F i d e r s e k ) 4:12,2, 2. I z o l a ( D u d i n e , B a r i č i č ) 4.34,9 3-B o r i s K i d r i č P i r a n ( B l e š k o , k l e -va) 4.3«,«, 4. S a v c a (Rode . M t i č i 4.47,6.

S k i f f č l a n i c e 850 m : 1. M a g e r , B r a n i k . 3.26.7. 2. H e b r l e . B l e d , 3.32,8. 3. A n ž u r . S a v i c a , 3.35,3.

Double scoulle č l a n i c e 850 m : 1. S a v i c a ( G a b r š č e k , P e t r o v č i č ) 3 .11,7 . 2. I t o l a ( T r i b u š a n , K o r e n ) 4.32,6.

Č e t v e r e c Članice 85* m: l . I z o l a 3W.f l . 2. B r a n i k 3.13,8, 3, S a v i c a 3.45,6

S k l f f č l a n j 1200 m ; 1. R o š . B r a ­n i k 4.23,5. 2. C e r n j a č . S a v i c a 4.26.6. 3. B e l e , K r k a 4 37.5. 4. P i b e r . B l e d 4.41,6.

D o u b l l e s cou l l e č l a n i 1200 m ; 1. K r k a ( B r e š č a k . Be le ) 4.1i>,0. 2. S a ­v i c a ( C e r n j a č . C e r n j a č ) 4.28.6.

Č e t v e r e c č l a n i 1200 m : 1. S a v i c a 4.04.7, 2. B r a n i l k 4.14,5,

S k u p n i p l a s m a n e k i p Je; 1. B r a ­n i k 1080 t o č k , 2. S a v i c a 920 t o č k , 3. I zo l a 460 t o č k . 4. K r k a 200 t o č k . 3, B l e d 100 t o č k . 6. B o r i s K i d r i č . P i r a n o t o č k .

Organizacija t e k m o v a n j a je b i l a o d l i č n a , saj so se vse t o č k e o d v i ­j a l e po d o l o č e n e m u r n i k u .

Slavko Doki

N o v o m e s t o i n P o ž a r -

z n o v a p r v a k a V 6oboto Je b i l o na L o k i t e k m o ­

vanje š p o r t n i h r i b i č e v S l o v e n i j e . Z l e t o š n j o u d e l e ž b o s m o l a h k o z a ­d o v o l j n i , saj se Je t e k m o v a n j a u d e l e ž i l o l e s t e k i p . O r g a n i z a c i j a t e k m o v a n j a Je b i l a le tos p o v e r j e ­na N o v o m e ^ č a n o m . k i so Jo i zpe ­l j a l i b r e z h i b n o .

S a m o t e k m o v a n j e ,1e p o t e k a l o v z n a t n i p r e m o č ; d o m a Č i h , saj je atandartnft e k i p a ( P o ž a r , R i f e l J , S u h v , GosrtiJa), o p r a v i č i l a p r i č a k o ­van ja v.seh i n p o n o v i l a u spehe iz p r e j š n j i h let . .

O d o s t a l i h d r u i t e v je n a p r e d o ­v a l a le L J u b l J a n * , v ka te r i , nas to ­pa o d l i č n i mladdnec B o j a n R u g e l J .

Lep uspeh mladih Elanovcev N i š e do lgo , k a r Je b!il z a k l j u ­

č e n s p o m l a d a n s k i de l n a m t z n o t e -h l&ke š o l e , k i l o Je o r g a n i z i r a l N ; i m : / . n o t e n l 4 k l k l u b E l a n la no­v o m e š k e - p i o n i r j e i n p i o n i r k e . S a ­d o v i tega d e l a se sedaj ž e k a ž e j o . N a z a d n j a « r e p u b l i š k e m m l a d i n -ske i u rn r j u v L J u b l j a n i so

to ao č l a n i Klauuvl l i p ionirskih » » a n i l / u o U m ,ki » f l i in . Na tur toirju v L J u b l j a n i ao se zelo

dobro postavil i

m l a d i E l a n o v c l , o d k a t e r i h je ve­č i n a i z š l a lz te š o l e . u g o d n o pce-M i e H H . osvojili so dve diplomi — za prvo mesto med pionirji posa­mezno ( J o ž e Turk) ln za drugo mesto med ekipami pionirk.

T o k r a t Je F.lan t e k m o v a l a t r e m i e k i p a m i — z m l a d i n s k o , s p i o n i r ­s k o to z e k i p o p i o n i r k . M l a d i n s k a e k i p a n i i m e l a s r e č e p r i ž r e b u . Z e t ako j v z a č e t k u je n a l e t e l « na m o č n o I l i r i j o l n I z g u b i l a s 5:2. Obe t o č k i za E l a n Je o s v o j i l J o ž e T u r k , k i je p r a v d o b r o i g r a l . T u d i p i o n i r s k a e k i p a je na l e t e l a na l l i r i l o l z i z g u b i l a s 5:3 (vse t r i t o č ­ke "je dosege l T u r k ) O m e n i m o naj d a le T u r k v o k v i r u e k i p n i h d v o b o j e v d v a k r a t p r e m a g a l l a n ­skega di-ugoploalranenja na d r ž a v ­n e m p r v e n s t v u m e d p i o n i r j i — G r i n t a l a . P i o n i r k e so t o k r a t p r v i č n a s t o p i l e na t e k m o v a n j u . M a j d a T u r k i n I r ena M l i k e c . k i sta se­s t a v l j a l i e k i p o , sta s l r e r fie z a č e t ­n i c i toda n a p r e d e k je v u l e n . V bo rb i za p r v o mer,to J i h Je p r e m a ­gal F u ž t n a r s 3:0

M e d p o s a m e z n i k i Je n a j v e č j i n i s t a dosegei J o ž e T u r k . ki Je v konkurenci 54 n a j h o i j š i l i plonlr.le\ Iz vse Slovenije aas l t izena osvojil I. mesto I g r a l je ze lo d o b r o , po­sebno drugI d a n t e k m o v a n j a , ko j e b i l o na » p o r e d n t e k m o v a n j e p o s a m e z n i k o v T u d i o s t a l i č ' a n l F . l n n o v l h c k V ( m l a d i n c a U h i P a v ­le | n . l a k š e , p i o n i r j i K o p a č , Mer-ger i n K a s t e l l e ) s , dobro I f M U . toda k o n k u i e n c a le bila t o k r a t ze lo m o č n a . P r i p i o n i r k a h posa ­m e z n o je I r ena Mikec- o s v o H l * 4. m e s t o M a j d a T u r k pa 5 mes to .

k i Je v e m d i s e i p l n . dosegel o d l i ­č e n r ezu l t a t , saj Je dosege l kar vseh 50 m o ž n i h t o č k .

O z m a g o v a l c i h ne b i m o g l i k a j p o v e d a t i , saj Je znano , da Je P o ­ž a r že v r s t o le t n a š n a j b o l j š i t e k ­m o v a l e c , za to nas n j egov p l a s m a n ne p r e s e n e č a . O s t a l a n o v o m e š k a e k i p a Je b i l a o d l i č n a ; doseg la Je mlmiimalen k a z e n s k i k o e f i c i e n t .

T e h n i č n i rezultati: Met muhe v A r c n b e r g : 1. R u ­

gelJ B o j a n ( L j u b . I.) 5 0 t o č k , 2. G o r š e S l a v k o ( L j u b . II.) 4(2 točk,' 3. S u h y B r a n k o ( N . m.) 40 t o č k .

M e t m u h e v d a l j i n o : 1. D i m n i k B o * o ( L j u b . T.) »7,06 m ( t r i je me t i ) , 2. R i f e l J D a n i ( N . m.) 85,94, 3. P o ­ž a r S i l v o ( N . m.) 80,«2. R e k o r d n i me t Je Ime l R i f e l J D a n i 31,20 m .

O b t e ž i l n l k v A r e n h e r g ; l . S i m u -nac Z l a t k o ( K r a n | ) 4-1 t o č k 2. P o ­ž a r S i l v o ( N . m.) 40 t o č k . 3. C i ž i -č i č D r a g o ( M a r i b o r ) .

O h t c ž l i n i k v d a l j i n o : 1. P o ž a r S i l v o ( N . m.) 163.47 m . 2! P o t r č L a ­do ( L j u b . J.) 161,26 m , 3 R i f e l J D a -n ; 159,37 m .

R e k o r d n i m e t Je i m e l P o t r č L a ­d o z m e t o m 58, 51 m .

V s k u p n e m p l a s m a n u m o š t e v j e v r s t n i r e d s l e d e č i :

j . R D N O V O mes to ( P o ž a r , R i f e l J . S u h y . G o s t l š a ) 30,2 k a z e n s k i k o e f i ­c i en t .

2. R D L j u b l j a n a I, ( T e k a v c . R u -gel1, P o t r č . D i m n i k ) 81,2.

3. R D L j u b l j a n a II. (Sfldar, M a v -r l c e l j . G o r š e , B e r a v s ) 117,6.

4 R D M a r i b o r 1. 131,2 5. R D K r a n j 133,4. 6. M a r i b o r m l a d i n c i 180.0. P l a s m a n p r v e desetorice (nasto­

p i l o j e 28 t e k m o v a l c e v ) ; 1. S i l v o P o ž a r N . m . 5,8 kaz

koef . 2. R l f e l j D a n i N . m . 8,8. 3. R u g e l j B o j a n L j u b . I. 11,B. 4. S u h y B r a n e N . m . 12,6. 5. G o s t i š a M i h a N m . 13.8. 6. P o t r č L a d o L j u b . I. 14,4. 7. D i m n i k B o ž o L j u b . I. 17,2. 11 llmunac Žlatko Kranj 1 M 9.' c i ž i č i č D r a g o M a r i b o r 20.6

10. G o r š e S l a v k o L j u b . I. 24.8 V nede l j o so r i b i č i l o v i l i v Tez

I tn i i p o t o k u ; tU Je Igra la v e č j o v l o g o s r e č a , p r i s o b o t n e m t e k m o van ju j i pa b i lo le / n a n j e osno va uspeha .

U p a m o , da se bodo n a š i r i b i č t u d i na b l i ž n j e m d r ž a v n e m p r v e n ­s t v u ob k o n c u • avgus ta na O h r i d u d o b r o i z k a z a l i ,n t a k o r ep rezen t i ­r a l i n a š o r e p u b l i k o i n N o v o meato

25. junija je zvezna ljudski« skupščina na svojem drugem zasedanju sprejela splošni za­kon o šolstvu, uvodni zakon k zakonu o šolstvu, zakon o usta­novitvi in poslovanju počitni­ških domov, zakon o spremem­bah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. S splošnim zakonom o šolstvu bomo dobili prožen in dosledno demokra­tičen šolski sistem, reforma šolstva, ki jo je narekovala potreba naše skupnosti, pa bo hkrati glavni temelj za sociali­stično vzgojo naših novih po­kol enj.

Iz M e t l i k e Na metliški gimnaziji je le­

tos pozimi tov. Mladena Han-zelj osnovala lutkovni krožek, ki šteje zdaj 10 članov. Pre­nosni, zložljivi oder jim je na­redil poklicni mizar, vso sce-nerijo, tehnično opremo kakor tudi lutke pa so pod vod­stvom tov. Hanzljeve naredili dijaki sami. Zdaj so naštudi-rali Rodetovo igrico »Meh za smeh« in z njo so v nedeljo. 29. junija, popoldan razveselili metliške cicibane. V jeseni bodo svoje delo še močno po­živili, saj nameravajo priteg­niti v krožek nove člane in organizirati stalno lutkovno gledališče, k i bo verjetno go­stovalo tudi po okoliških vaseh.

Tudi v Metliki so svečano sprejeli Štafeto Zveze borcev,

. ki je ponesla pozdrave naših ljudi v počastitev bitke rfa Sutjeski. V sredo, 25. junije, popoldne se je na Kolpi, na mostu, ki veže slovensko in hrvatsko republiko, zbrala večja množica ljudi, ki je pri­sostvovala predaji, štafetne pa­lice hrvatskim tekačem. Ob tej priložnosti je spregovoril pred­sednik občinskega odbore Zveze borcev v Metliki tov Franc Molek, sodelovala pa j tudi mestna godba.

Na proslavo D n e v a borci' se pripravljajo tudi v Metliki V četrtek. 3. julija, bo v Domu Partizana slavnostna akademi­ja, na katero vabi odbor Zveze borcev vse Metličane in okoli­čane.

DOUENjSk! OBVEŠČEVALEC

Č e t r t e k .> j u l i j a — N a d a Pe tek . 4 j u l i j a — D a n bo rcev Sobo ta . 5. j u l i j a — C i r i l i n M e t o d N e d e l j a , 6. j u l i j a — D u š i c a P o n e d e l j e k , 7. J u l i j a — M a n i c a T o r e k . 7 j u l i j a — L i z a S r e d a , 9. i u l i j a — V e r o n i k a L U N A : 9 -u l i t a o d 1.21 zadn j i

k ra i ' - e

K I N U

» K r k a « — N o v o m e s t o ; o d 4. do 7. 7 n e m š k i b a r v n i f i l m » K a p e t a n iz K o e p e n i c h a « . O d 7. d o 10. 7. m a d ž a r s k i f i l m » D v e p r i z n a n j i « .

Č r n o m e l j : 4 l n 6. 7. a m e r i š k i b a r v n i f i l m » S t e k l e n i č e v e l j č k i « . B. i n 9. 7. a m e r i š k i f i l m » M a -d a m X«.

M e t l i k a : 5. m 6. 7. m e h i š k i f i l m » U m i r a m s r e č n a « . 9. 7. J u g o s l o v a n ­s k i f i l m » V e s n a « I. de l .

T r e b n j e ; 5. 7_ a m e r i š k i f i l m » D a ­m a s k a m e l i j a m i « P r e d s t a v a v nede l jo o b 16. i n 19. u r l .

M o k r o n o g : 5. i n 6. 7. i t a l i j a n s k i f i l m » K r u h . l j u b e z e n i n l j u b o -s u m l e « .

S e m i č : 6. 7. m e h i š k i f i l m » R d e č ; KonEO«.

Ž u ž e m b e r k ; 6 7. f r a n c o s k i f i l m » E d v a r d m K a r o l i n a « .

suc; v l o ž i j o osebno a l , po p o š t i pr i u p r a v i podje t ja . C i g a l e t o v a 6

T r g o v s k o podje t je » K u r i v o « Ž e ­l e z n i č a r , L j u b l j a n a . P a r m o v a 3, o b v e š č a vse cenjene o d j e m a l c e i n ostale p o t r o š n i k e iz N o v e g a mes t a m o k o l i c e , da j e T u r k — K o r a č i n P r a n e iz. B r š l j i n a š t . 6. N o v o mesto n a š s t a l n i i n r e d n i u s l u ž b e n e c , k i s p r e j e m a n a r o č i l a j n d o b a v l j a o d ­j e m a l c e m vse v r s t e p r e m o g a , d r v n vse v r s t e os ta lega g radbenega m a t e r i a l a po že l j i o d j e m a l c e v na d o m po n a j n i ž j i h c e n a h .

N a r o č i t e vse v r s t e k u r i v a to g radbenega m a t e r i a l a p r i tov-T u r k — K o r a č i n u F r a n c u B r š l j i n št S - f N o v o mes to .

Trgovsko podjetje »Kur ivo« — Ž e l e z n i č a r Ljubljana

G o s t i n s k o podje t je M e t r o p o l s p r e j m e e k o n o m a , po m o ž n o s t i z n e k a j p r a k s e v g o s t i n s k i s t r o k i . Osebne p o n u d b e v u p r a v i ho te l a M e t r o p o l . N o v o mes to .

O B V E S T I L O

P r - . n i c a i n č i s t i l n i c a N o v o nfe-sto. P r e š e r n o v t r g 5. z a č a s n o n e s p r e j e m a v č i š č e n j e o b l a č i l . S t r a n ­ke o r o s i m o , da vsa o č i š č e n a o b l a ­č i la t ako j d v i g n e j o .

Uprava.

V n e i z m e r n i ž a l o s t i s p o r o č a m o , da je po k r a t k i t e ž k i b o l e z n i m r ­l a n a š a nadvse l j u b l j e n a i n d o b r a ž e n a , m a m a . h č e r k a i n ses t ra

D R A G I C A B L A Z l C r o j e n a K o z i n a

P o k o p a l i s m o j o 28. j u n i j a n a n o v e m p o k o p a l i š č u v B e o g r a d u .

Ž a l u j o č i : m o ž A l e k s a n d e r , s in I v o . m a m a P a v l a j n os ta lo so rods tvo v S r b i j i . S l o v e n i j i l n A m e r i k i .

S l i k e z a l e g i t i m a c i j e , p o t n a do­v o l j e n j a , v i z i t k e , ka r t e p o v e č a v e — vse to h i t r o i n pocen i n a r e d i m v v a š o p o p o l n o z a d o v o l j s t v o . P r i ­d e m n a d o m f o t o g r a f i r a t v a š e d o ­m a č e s l a v n o s t i . B o ž i č A l b i n . K o ­č e v j e

I z j a v l j a m , da nisevn p l a č n i k d o l ­gov m o j e ž e n e T e r e z i j e R a k o š e . J o ž e R a k o š e , S e l a 13. p. s t r a ž a

G O S P O D I N J S K O P O M O Č N I C O i š č e m o za P o r t o r o ž k t r i č l a n s k i d r u ž i n i . N a s t o p s l u ž b e t ako j aH 15. j u l i j a . N a s l o v v u p r a v i l i s t a .

G O S P O D I N J S K O P O M O Č N I C O • s p r e j m e m k š t i r i č l a n s k i d r u ž i n i . P o i z v e se na posta j i . K a n d i j a

P R O D A M k u h i n j s k o in s o b n o (samsko) p o h i š t v o , t u d i na o b r o ­ke . Sabec . K o č e v j e 21. Č r n o m e l j

P L U G , š t . B s k o r a j nov , p r o d a m . S i t a r . S m i h e l p r i N o v e m m e s t u .

P R O D A M 0 n o v i h r e s t a v r a c i j s k i h m i z z u l t r a p a s p l o š č a m i . F e r š e I g n a c i j . B i r č n a vas.

N O V O M E S T O V C-isu o d 20. do 28. j u n i j a le b i ­

lo r o j e n i h 15 d e č k o v i n 10 d e k l i c P o r o č i l i so se: A l o j z i j G a z v o d a ,

d e l a v e c i z G o r . T e ž k e vode . In M a r i j a V i d i c . p o l j e d e l k a s H r i b a V i k t o r Avsec, d e l a v e c i z M a l e g a S l a t n l k a . i t i M a r i j a K a v š e k . de­l a v k a i z L o č n e F r a n č i š e k K r a š o -vec d e l a v e c , i n A l b i n a G o r i š e k . p e r i c a , oba i z N o v e g a mes ta .

Umrl j e : A l o j z G e r d e n c č u v a j ,z G o r K a m e n j a 47 le t

G O T N A V A S R o j e n 1e b i l en d e č e k .

M a r č i č l z S m o i e n j e v a s i — d e č k a , P e t r o n e l a J a b l a n o v e c z M a l e L o k e — d e k l i c o . 1 H e l e n a S t a r i č iz T r e -be lnega — d e k l i c o . A n a J a r c i a D o i e n j e vas i — d e č k a . J o ž e f a Z a -k r a j š e k iz R a p l j e v e g a — d e k l i c o , A n a M u r g e l j iz B r š l j i n a — d e č k a , A l o j z i j a R u k š e iz D o l . M a h a r o v c a — d e k l i c o . I v a n k a S i m o n i č z V i š ­n jega v r h a — d e č k a , A n a B a n o v e c 12 K o č e v j a — d e č k a . T o n č k a L u z a r ;z G o r . S u h a d o l a — d e č k a . A m a l i ­ja G o l o b i z G o r e n j e v a s : — d e č k a . S l a v k a B e s e k s P o t o k a — d e k l i c o

O B V E S T I L O l ' cd je t je za P T T promet v L j u b -

janj s p r e j m e t ako j v s l u ž b o v e č j e • t ev i lo m o š k i h z d o v r š e n o o s n o v n o ?olo na d e l o v n a mes t a p i s m o n o š pr i pos t i L j u b l j a n a 1.

P o g o j : s taros t o d 18 do 25 let i n D o p o l n o m a z d r a v . P l a č a po ta r i f ­n e m p r a v i l n i k u . S t a n o v a n j e p re ­s k r b l j e n o — N e k o l k o v a n e pro imje z i z č r p n i m EivljenJepf#om naj p r o -

P r e t e k l l teden so v n o v o m e š k i p o r o d n i š n i c i r o d i l e : M a r i j a O k l e ­š č e n iz P r a p i o č — d e č k a P e p c a P u š a v e c z R a z d r t e g a — d e k l i c o , R o z a l i j a G a š p e r i z V e l . P o d 1.1 ubna — d e č k a . M i h a e l a M o r l c iz K o č e v ­j a — d e č k a , M i l e n a J a k š a iz B e r -č l c — d e k l i c o , Roza l i i j a H u d e l j a l z G o r . S u h o r j a — d e č k a , M a r i j a M a -le š t č lz B o r i t a — d e č k a . T e r e z i j a š e n i c a i z Č r n o m l j a — d e k l i c o . M i ­ra P e n c a iz N o v e g a mes ta — d e č ­k a , A n i c a K o n d a iz O s o j n l k a — d e k l i c o . M a r i j a Z g o n c iz S t u d e n č -n i c e — d e č k a . T e r e z i j a V i d e i z D o l . S t a r e v a s i — d e č k a . S t a n k a

P r e t e k l i teden so se p o n e s r e č i l i tn . s k a l i p o m o č i v n o v o m e š k i b o l ­n i š n i c i : M a r j a n K u k o v i č i č . s in s t ro j evod je z R a k e . j e pade l s k o ­lesa in s; p o š k o d o v a l l evo nogo . M a r i j a K o v a č i č . ž e n a p o s e s t n i k a Iz C u ž n j e v a s i , je p a d l a s č e š n j e i n si p o i K O d o v a l a desno nogo . j u r e O f a k . s i n p o s e s t n i k a \z P r a v u t i n e , ie oadel z d r e v e s a in si p o š k o d o ­val l evo r o k o . J o ž e P i r e , r u d a r l z K a p l j e vas i , je p a d e l s č e š n j e l n si p o š k o d o v a l r eb ra . F r a n c T r a m -te, vojnt i n v a l i d jz V e l S t r m i c e . ie na cest; pade l i n al p o š k o d o v a l l e v o nogo . I v a n k a B u k o v e c , v z d r -ž e v a n k a i z T r e b n j e g a . Je p a d l a v o b c e s t n i j a r e k in aj p o š k o d o v a l a desno r o k o

Četrtega julija na Grm! Terenska organizacija Zveze

borcev IV. terena Novo mesto pripravlja v počastitev Dneva borca veliko prireditev.. Na sporedu je mimo govora o po­menu praznika obširen in iz­bran kulturni spored. Med dru­gim bo kulturna skupina J L A odigrala dve enodejanki, od ka­terih ena prikazuj* dogodke iz bojev na Sutjeski "pred 15 leti. Sodelovala bo tudi godba na pihala J L A .

Po kulturnem sporedu bo za­bava z bogatim srečolovom in drugimi točkami. Prireditev bo 4. julija popoldne na vrtu kme­tijske šole na Grmu. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 6. julija, ob istem času.

Spominjajo se brigadirjev

Vse brigadirje in brigadir-ke na a v t o m o b i l s k i cesti toplo pozdravljajo in jim želijo mnogo uspeha p r i d e l u ter obilo zabave v prostem času: Tone Marlin, Jože Udovč, Slav­ko Nadu, Anton Dragane, Du­šan Vidmar, Ahaci j Muren, Alojz Košmrlj, Jože Kolenc in Jože Prijatelj. Hkrati pozdrav­ljajo vse domače, znance in prijatelje ter jim sporočajo, da nad vse radi berejo Dolenj­ski list, ki jim prinaša novice iz domačih krajev.

Prebivalce šentjemejske do­line toplo pozdravljajo domači fantje, ki služijo vojaščino v Nišu; tople pozdrave pa poši­ljajo staršem, sorodnikom in znancev.

Iz Suhe Po dolgem času , e padlo ne­

kaj blagodejnega dežja, k i £ 2 je bila suha zemlja tako potrebna. Dosedanja suša je že prizade­jala veliko škodo travi in sad­nemu drevju. Košnja je precej slabša kot navadno in tud; sadja J e nad polovico odpadlo. Na polju se S'UŠa še ne pozna preveč, pač pa nam letos uni-

• čuje poljske pridelke kolorad­ski hrošč. Trudimo se na vse načine z uničevanjem in zati­ranjem tega škodljivca, kljub temu pa ga je še vedno dosti. Co bi prva leta, ko se je poja­vi l in ko so oblasti opozarjalo nanj, upoštevali vse nasvete in se ne bi ljudje posmehoval!, češ naj ga obira kdor je zato plačan, bi bilo danes povsem drugače.

V Suhi krajini pridehijemo le slabo seno, ki mu primanj­kuje vitaminov, zato se vsako leto pojavlja kostolomnica in živali iSčejo na pasi les, cunje, staro usnje, f čemer dobi Žival v želodec razna kovinske ln druge predmete, posledice tega so pa zelo hude. Zdravljenje Je brezuspešno in edina pornoč je operacija. V vasi Građene *je ena krava poginila, druga pa je po spretni operaciji veterinarja Hvaležni moramo biti dobri .ve­lika žeblja, ostala živa in Ž* čez nekaj dni povrgla telička Hvalžni moramo biti dobri ve­

terinarski službi in lahko vsak uvidi, da je vsako ma-aštvo Li padarstvo odveč. Živalim pa je treba dajati več močnih krmil, ki so bogata vitaminov.

Tudi pravdarska žilica Je še huda. Za pedenj slabe zemlje so ljudje toiarijo in kar naprej pravdaj o, pri tem japravijo le­pe tisočake, godrnjajo pa, če je treba plačati bolnišnico ali od­šteti denar za davke. Upošte­vajmo raje ljudski pregovor, ki pravi: »Kdor pravdo dobi je v srajci, kdor jo izgubi je nag.«

J.C.

Z novomeškega sejmišča

Zadnjega Junija so pripeljali rejci prašičev na novomeški trg 587 repov, starih do 10 tednov, ra­zen teh pa še 23 do 8 mesecev starih prašičev. Od 610 Je bilo pro­danih 483 Sest do deset tedenski so šil po 3000 do 5000 dinarjev, večji pa od 5 do 20 tisočakov. Po­sebnega zanimanja za kupčijo ta dan m bilo.

Z a h v a l a Člani taborniškega voda J E ­

L E N iz rodu Gorjanskih tabor-*nlkbV "v Novem mestu se s tem javno zahvaljujejo podjetjem, ustanovam in posameznikom, k i so z razumevanjem pomagali, da je v gozdu nad Otočcem zrasel prvi taborniški domek v okraju — skromna lesena kla­dara voda J E L E N . Prav poseb­no toplo zahvalo izrekajo mladi taborniki pri tem upravi Kme­tijsko . gc/.darskega posestva Novo mesto, zlasti direktorju tov. Muleju in. upravniku G U tov. Kopinču, gradbenemu pod­jetju PIONIR, občinskemu ljud­skemu odboru Novo mesto, trg« podjetju ZELEZNINA, obč. od­boru Rdečega križa, ravnatelji­ci gimnazije prof. Palmiri Ka -sesnik, zlasti pa tudi pridnemu tesarjja Mihi Gašperju iz Birč-ne vasi za 7-dnevno strokovno pomoč, ing. Greinu za načrt kladare, logarju Prosenu z Otočca za sodelovanje in vsem ostalim, ki so pomagali pri po­stavljanju prve taborniške kla­dare na Dolenjskem.

Člani voda JELEN

K o r a k b l i ž e k c i l j u . . . S požrtvovalno igro so novomeški odbojkarji premagali 0K Branik in rešili 2 dragoceni točki

N a L o k i se je v nedeljo p o n o ­v i l a r e p r i z a n e d a v n e t e k m e z M a -g l i č e m . Spe t so d o m a č i d o p u s t i l i g o s t o m v o d s t v o 2:0, p o t e m pa so

Uspela teniška prireditev T e n i š k i dvoboj med r e p u b l i š k i ­

m a reprezentancama Hrvatske ln Slovenije, k i je M Pred kratkim v Novem mestu, Je bila dosle j n a j v e č j a tovrstna prireditev v me­t r o p o l i Dolenjske. V s i ljubitelji te ze lo p r i v l a č n e š p o r t n e panoge ( o m e n i m o naj , da se Jih Je n a L o k i zbralo lepo š t e v i l o ) so tokrat v i d e l i »pri delu« nekatere n a š e n a j b o U S e t e n i š k e m u š k e t i r j e , m e d n j i m i ' d r ž a v n e g a prvaka K a m i l a

K e r e t l č a I E Z a g r e b a . T o k r a t Je v naši r e p u b l i š k i r e p r e z e n t a n c i m a n j k a l le prvak L R S A l e k s a n d e r S k u l j .

Teniška I g r i š č a na L o k i so b i l a za to s r e č a n j e res p r a z n i č n o p r i ­p r a v l j e n a . N i č n i č u d n e g a , č e ao v s i g o v o r n i k i ob o t v o r i t v i d v o ­bo ja , t a k o z a s t o p n i k h r v a t s k e k o t s l o v e n s k e t e n i š k e zveze , p o h v a l i l i p r i za d e v a n.j a T e n i š k e g a k l u b a E L A N , p r e d v s e m n j e g o v e g a o d b o -

B teniškega dvoboja Hrvatska — Slovenija v Novem mestu. Predstavnik Teniške zveze Hrvatske predaja spominsko za*tavico

ra, k i Je u s p e l v t a k o k r a t k e m č a s u ob p o m o č i ljudske oblasti z g r a d i t i ze lo l e p a i g r i š ča , — po besedah g o v o r n i k o v — ena naj­l e p š i h v Jugoslaviji.

R e p r e z e n t a n č n i dvoboj se Je p r i ­če l z dvema Igrama posameznikov. D r ž a v n i p r v a k K e r e t i č v prvi i g r i n..; imel t e ž k e g a dela z Maribor­č a n o m Lovrecom (premagal ga je z 6:0 in 6:1). v e č j e napore p a Je moral v l o ž i t i zvezni, kapetan ing. B r i x y , da je premagal Cebularja z 2:1 (4:B. 6:2. 6:1). Ko smo ž e m i ­si "l i , da je prva t o č k a za S l o v e ­n i j o tu, ker je S k u l J ml. zelo do­bro z a č e l z P r e s e č k i m , Je nastal preobrat. P r e s e č k i Je nato zaigral dobro in zmagal z n a j t e s n e j š i m rezultatom 7:5 in 6:4. V igri dvo­jic »ta Hrvata K e r e t i č in Ing, Bitov prematSAla nerazpoloiena Stovsf .ee Puciharja in C e b u l a r j a s 6:0 In 6:2 i n tako se Je u r a d n i del dvoboj B k o n č a l . K e r ]e v h r ­v a t s k i e k i p i m a n j k a l Rlzvanbe.go-v i ć , 'je Slovenija dobila d v a d v o ­boja brez borbe in tako se Je s r e č a n j e končalo z zmago H r v a ­tov s 4:2. N a j l e p š o igro smo videli v posebnem ekshlbicljsikem sre­č a n j u med K e r e t l č e m in Pucihar-l e m . Mladi L j u b l j a n č a n je zaigral zelo dobro, tako d a Je K e r e t i č le <-, t e ž a v o zmagai z 7:5.

Celotna prireditev Je bila zelo d o b r o organizirana, zato z a s l u ž i j o prizadevni odborniki T K Elan vso nohvalo. Skoda je le, da s| u s p e ­le t e n i š k e p r i r e d i t v e niso ogledali b r i g a d i r j i , k e r je bila p r a v z a p r a v n j i m namenjena.

r . M.

r e š e v a l i , k a r se Je r e š i t i da lo . S l e d n j i č so d o m a č i le z a i g r a l i i n d o b i l i d v a seta. na to š e pe tega i n s t e m d v e t o č k i , k i j i m bos ta z e l o k o r i s t i l i .

L e zaka j Je b i l o p o t r e b n o u g r e -va t i d v a seta? T o o g r e v a n j e b i se b i l o l a h k o «Habo k o n č a l o . P r i tej t e k m i s m o v i d e l i , d a se n a š i l a h k o p o ž r t v o v a l n o b o r i j o . T a u s p e h p ro ­t i d o b r e m u B r a n i k u n a m daje v e ­l i k o u p a n j a na k o n č n i u speh . V p r e o s t a l i h t e k m a h bo t r e b a v l o ­ž i t i e n a k e n a p o r e k o t v n e d e l j o , d a b o Ime la S l o v e n i j a vsaj enega p r e d s t a v n i k a v z v e z n i l i g i .

Pr t s t a n j u 2:2 se je p r i č e l a d r a ­m a t i č n a b o r b a za z m a g o . V s e Je k a z a l o , da gostje ne bodo v z d r ž a l i t e m p a , to pa b i n a s . k m a l u p r e v a ­r a lo , saj so d o m a č i v o d i l i s 13:12. G o s t j e so i z e n a č i l i i n p r e š l i v v o d ­s t vo s 14:13 l n j e k a z a l o , da BO v s i n a p o r i z a m a n . Z v e l i k o b o r b e ­nos t jo so le i z e n a č i l i m p o t e m j e p r i č e l a rast; nape tos t i g r a l c e v i n g l e d a l c e v . N i se vede lo , k d o bo dosege l m i n i m a l n o p r ednos t i n s t e m z m a e o . K o n č n o l e z a d n j a ž o ­ga o d l o č i l a ta d v o b o j v k o r i s t do ­m a č i h i g r a l c e v i n j i h s t e m za k o r a k p r i b l i ž a l a k o n č n e m u uspe ­h u .

Z n e d e l j s k o t e k m o ne m o r e m o b i t i p o v s e m z a d o v o l j n i . N o č e m p o d c e n j e v a t i B r a n i k a , v e n d a r m o ­r a m o p r i z n a t i , da so b i l i d o m a č i za m a l e n k o s t b o l j š i i n so z a s l u ­ž e n o z m a g a l i . Gos t j e so se p r e d ­s t a v i l i z l e p o i n p o ž r t v o v a l n o i g r o , z a k a r so p r e j e l i t u d i z a s l u ž e n o p r i z n a n j e g l e d a l c e v .

P r i g o s t i h Je z l a s t i uga ja l m l a d i D r a k s l e r , k i j e b i l o d l i č e n na m r e ­ži m p o l j u .

P r ; d o m a č i h Je posebno p r i j e t n o p r e s e n e t i l J a n k o G o l e ž . k i j e p o ­k a z a l e n o s v o j i h n a j b o l j š i h Iger s p l o h . P a t u d i v s i o s t a l i so v z a d ­n j i h t r e h s e t i h p o k a z a l i v e l i k o bo rbenos t .

K a n č n i r e z u l t a t 3:2 (8:15. 13:16, lS-!» 15:9. 17:15)

P r e d 300 g l e d a l c i 1e t e k m o s o d U K o s e c iz L J u b l j a n e , d o b r o .

S l a v k o D o t t ,

Stran 6 D O & E N J S K 1 11 S T * Stev. 26 (432)

P r e d p r o b o j e m z a d n j e g a o b r o č a (Nadaljevanje in konec)

»Kdo se še javi?« Od povsod iz nevidne kolo­

ne se dvigajo roke. Namest­nik komandirja čete tovar iš Duško zapisuje imena. J a v i l i sta se tudi naši četni bolni­čarki Zora in M a j d a . . .

Vsepovsod globoka noč, vse­povsod tišina. Nikjer nit i stre­la, nikjer rafala. V duši v z k l i ­je upanje, da se je sovražnik premislil , da se mu je ofen­ziva razbila. Pripravljamo se za napad. To je čet r ta noč borbe na istem mestu. Izhod iz tega obroča pomeni za naše enote vrnitev v življenje, i z ­hod iz V . sovražnikove ofen­zive, k i jo p r enašamo na svojih hrbtih že od začetka maja do jul i ja . Utrujeni od neprotrganih borb in naporov, od mraza in lakote moramo zbrati zadnjo moč, k i je sploh n i več v našem telesu, da bomo prenesli vse napore in se rešili sedanjega stanja.

Zdi se nam, da že predolgo sedimo. Mora l i bi oditi takoj, da nas ne preseneti zarja, misl im sam zase. Vel iko se j i h je prijavilo v bombaše, vsi ne morejo i t i . nimamo dovolj

b o m b . . . Noč je temna, n i ­česar se ne vidi . Se vedno je čuti tihe glasove, šepetanje in nerazumljivo godrnjanje bor­cev, k i so se tudi jav i l i , pa zaradi pomanjkanja bomb ne morejo z n a m i . . .

Ne vem, kdaj smo se dvig­n i l i : ne, koliko časa smo šli.

moči za jur iš , k i nas je čakal čez nekaj trenutkov, minut...

Se en skok, dva, ne vem, če j ih je morda bilo več. Ne­kdo je zavpi l : »Bombe!« M e ­tali smo j ih in jur iša l i naprej. Kot na povelje je nenadoma zabobnela Zelen gora v pe­klenskem ognju. P rva prole-

Marko Filipovič: L A K O T A

Katastrofa v Dobličics

20. in 21. junija so opazili Čr­nomaljski ribiči, kako plavajo po Dobličici omotene ribe na površju vode (izpod Kanižari-ce do Doltarjevega slapa). Se več je bilo »pijanih« rib v vodi v nedeljo in ponedeljek, v to­rek pa si je ogledala vodo ko­misija Kmetijskega in ribiškega inštituta iz Ljubljane. Ker je bilo na površju vode čedalje več mrtvih somov, ščuk, linjev, platnic, podusti, klenov, rdeče-očk in drugih rib, so se ribiči lotili žalostnega dela: 26. in 27. junija so z lopatami pobrali iz vode 4032 rib v skupni teži 8.064 kilogramov. Ribe so zako­pali vzdolž vode. Skoda zaradi uničenega zaroda je verjetno še veliko večja kot izguba iz vo­de pobranih zastrupljenih rib.

Strokovnjaki bodo ugotovili, na kak način je prišlo do za­strupitve v tako velikem obse­gu.

Zdelo se mi je neznansko dol­go. A l i smo zav i l i na na­pačno pot in zašli v tem pragozdu? se je vpraša l mar­sikateri.

Nebo je bledelo. Ustrašili smo se, da ne bo sinila zarja. Toda na nebu je zasijal le mesec. K o bomo stopali proti vrhu, mora zaiti .

Desno in nekolikanj zadaj, z osamljene višine, je blisnilo nekaj luči in zaregljali so ra ­fali. To je bombaška skupina prve čete, javlja se o pravem času. Še malo, pa se bo za­čelo zares. Vse se razvija po načr tu . Čez nekaj časa so Nemci z grebena odgovorili na ogenj. Nad našimi glavami so švigali m se križali razbe­ljeni izstrelki in črtal i za seboj svetlo sled.

Skozi zamrenjeno nebo je spet posij al mesec. Pogledal sem desno in levo — naši so sklenjeni šli naprej, izkorišča­joč mesečevo senco kot kritje pred sovražnikovimi pogledi. Težko smo se vzpenjali in srce je burno utripalo, kakor da nam hoče prebiti prsi. Z b i ­ra l i smo zadnje trohe svojih

tarska, Tretja kraj iška z osta­l imi enotami sta prebijali tretji obroč v V . sovražnikovi o f e n z i v i . . .

Vse okrog se trese, vse je zakajeno. Kos i železa zraven nas topo udarjajo ob tla. Na životu čut im lepljivo in mo­kro o b l e k o . . . Veter nam hipa v hrbet in poganja naprej, kakor bi vedel, da nas lastne noge ne morejo več nositi. Povsod po grebenu stoje beli stolpi dima, ravni kot sveče, eksplodirajo in dim se zavali proti nam. Tam daleč, daleč vidimo sevanje sovražnikovih topov. Padajo granate, ena za drugo. In po eksploziji vsake granate se spet dvigne nekaj stolpov dima.

Od kamenitih pečin odmeva bobnenje strelov in zadetkov, črni oblaki dima prahu pred nami in za nami stalno ra­stejo . . . Spričo nepretrgane kanonade, sovražnikove ar t i -lerije in naših bomb padamo in spet vstajamo. Gozdovi in posamezno drevje se nam zdi v plamenu. Vsa okolica smrdi po žveplu — njegov dim se dviga od eksplozij granat in mitraljeskih rafalov.

Skozi to kanonado slišimo glas našega komandanta: »Na­prej, tovariši! N a p r e j ! . . . « V i ­dim le neke črne lise, kako tečejo in izginjajo v mraku, že daleč od nas. Sedaj je četa dosegla vrh Balinovca . . . »Hura, naprej!« kričijo borci med tekom.

Po nekaj minutah borbe prsi ob prsi, ko ni bilo več mogoče uporabiti puške, tem­več nož in bombo, Nemci niso imeli moči, da bi se upirali . Proti volji svojih oficirjev so noro bežali po pobočjih vrha pri Balinovcu.

Se je bilo slišati posamezne nemške strojnice, toda vedno bolj poredko, slednjič so. po­vsem utihnile. Pod nami v dolini so rasle sence . . .

Jutranji svit je b i l že viso­ko na nebu. Se malo smo lezli, da bi nas sovražnik ne opazil, kajti iz daljave stre­ljajo na nas. S tovar i šem M i ­lanom sva se priplazila do sprednje pečine, kjer je bil zgrajen nemški bunker, v ka ­terem je naša bomba pobila nekaj Nemcev z dvema m i -traljezoma. Ustavila sva se

govora. Zdajci zaslišim šepe­tajoč, toda prepričl j iv glas: »Kruh . . . krr . . . h, razdeli s t ova r i š i . . . « — Spustim ga in preiščem. Na prsih zagledam potoček k rv i . Mi l an je smrtno ranjen . . . Ne kaže več zna­menj življenja. Ostal je tukaj s tisoči drugih, da zaznamuje kraj najtežje in najslavnejše borbe naših narodov v boju proti okupatorju.

Pogledal sem v torbico padlega tovariša Milana in vzel iz nje kos kruha, k i ga je bi l našel pri padlem Nem­cu. Smrtno ranjen je misl i l na svoje tovariše, s katerimi ga je hotel deliti, vedoč, ka­ko so lačni in izčrpani. Taki smo bi l i vsi; prijateljstvo in tovariš tvo, skovano med na­mi , je bilo močnejše od zad­njega sovražnikovega obroča zato smo morali zmaga t i . . .

Povešenih ramen, upadlih prsi, z rokami do kolen smo šli skozi prebiti obroč in , kot da nam tega še ni dovolj pripravljeni za novo ofenzivo

V poznem jutru je brigada prišla na visoko planinsko pobočje, po katerem je sijalo

Vlado Lamut: S P O M I N N- A S U T J E S K O

pred podrtim drevesom, da bi jutranje sonce. Dolga, temna pogledala, kaj se dogaja pred kolona se je ustavila na jasi. nami. Nenadoma se Mi l an z da se odpočije. glavo zruši na tla. Stopim k njemu in ga primem za roko: »Kaj t i je, Milan?« Nič od-

N a tabore i n v k o l o n i j e !

Nad 8000 kg mrtvih rib so po­bral] črnomaljski ribiči samo v 2 dnevih lz zastrupljene Dobli-

čanke

Ribiči pri žalostnem delu

Okrajno socialno skrbstvo je že poslalo v Por torož 15 pred­šolskih otrok v spremstvu še­stih mater. Te otroke je konec meseca zamenjalo 40 šolarjev, katerim zdravniki priporočajo počitnice ob morju. V Portoro­žu bodo letovali otroci še v dveh naslednjih skupinah.

V Dol. Toplicah si bo v dveh izmenah krepilo zdravje po 80 otrok, ki j ih bo priporočila Zveza borcev.

V okreval išče R K na Debe­lem rtu bo odpotovalo 100 otrok iz na.šega okraja. Upoštevani bodo predvsem tisti otroci, k i j im je po zdravnikovi ugoto­vitvi zdravljenje ob morju nuj­no potrebno.

V Crikvenici bo 54 otrok v centralni koloniji Druš tva p r i ­jateljev mladine preživljalo prijetne počitnice, Gasilska zveza bo 15 najboljših gasilcev poslala na letni oddih v Pacug.

Tudi za otroke padlih bor­cev je lepo poskrbljeno. Zveza borcev bo okoli 120 otrokom

omogočila počitnice v Bakru Prva skupina bo odpotovala že 7. juli ja.

Dolenjski taborniški svet je organiziral tabor v Zelebeju pri Met l ik i , ki se je začel v po­nedeljek hkrati s tečajem za vodnike novih družin , k i j ih bodo ustanovili to jesen v Bre­žicah, Vidmu-Krškem, Mokro­nogu, Žužemberku, Kostanje­vici , Trebnjem in Met l ik i . Ju­tri se začne V Zelebeju tudi ta­bor 60 medvedkov in čebelic iz Novega mesta, Črnomlja in Straže, avgusta pa bo prav tam še tabor Rodu gorjanskih ta­bornikov.

Visoko nad gorskim grebe­nom se vsebolj širi in polzi pod nebom rumenkasta pah­ljača preostalega dima art i­lerijske in rafalske kanonade Okrog ušes in po kocinah na neobritem obrazu naš žgečka razgiban in hladen gorski zrak. Oči prijetno počivajo na belem morju megle, k i leži v nižinah pod nami. Spodaj so vasi, pogorišča in osovra­ženi okupator, borci pa s© se dvignil i v herojskem zaletu nad vse to in stoje v ostri in hladni jutranji tišini. Po­čivali bomo za trenutek, dva.. K o pa nas tovar iš Tito po­kliče, bomo spet šli doli v meglo in na brda, posejana s sovražnikovimi r o v i . . .

Naše majhne sile so izvo-jevale veliko zmago.

Dušan Bojanu

N O V O M E S Č A N K E DRUGE V LRS

» O p e r a Je moje ž i v l j e n j e « Neka 64-letna Italijanka je

brala v časopisu, da največji «zvezdi« milanske opere, pevki Mariji Altavillas 'grozi popolna slepota. In ta starka je takoj ponudila, da žrtvuje eno oko, da bi pevki rešila vid. Ko so jo vprašali, zakaj hoče doprinesti to žrtev, je odgovorila: »Opera je moje uživanje, vse moje živ­ljenje«.

Na republiškem prvenstvu v Partizanskem in orodnem mnogo­boju na Bledu so sodelovale tudi številne vrste in posamezniki iz novomeškega okraja. Zaradi ne­pretrganega deževja so morali tekmovanje v partizanskem mno­goboju odpovedati, medtem ko so tekmovanje v mnogoboju v va­jah na orodju izvedli v telovad­nici. O plasmanu NovomeAčanov Petelina. Koprivnika in Pavlina, ki so nastopili med posamezniki, nam ni Se nič znanega, vemo le to, da se med prvo trojico v svo­jih kategorttah niso uvrstili.

Zelo lep vuspeh scv na Bledu do­stigle mlade telovadRe novomeške­ga Partizana, ki so v nižjem raz­redu mladink, med 13 vrstami osvojile 2. mesto. Skupno so zbr;i le 21*.5 točk ln ao zaostale /.a zmagovalno vrsto Marltoora le za 8 točk. Ce bi bila vrsta brlj ize­načena, bi lahko posegla celo po prvem mestu, kajti v svojih vr­stah So imele nekaj dobrih posa­meznic (Marjeta Klemenčič ln Marija Mikec). Zelo lep uspeh sta dosegli Marjeta Klemenčič in Ma­rija Mikec med posameanlraml

(osvojili sta 1 oziroma 2. mesto). Klemenčlčeva je zbrala 37,1 točk, Mikčeva pa o,4 točke manj. Sele

na tretjem mestu Je predstavnlos zmagovalne vrste Kokotova 1 z Ma­ribora.

D r . N I K ' L P A N I C «i

»Popjevalo Ture uz tambure, da mi nije Slunja i Tounja i Ogulina grada bijeloga, kojeg brane ljuti graničari, sve bi moje do Ljubljane piJo.*

O vsem tem je dobro premislil Ivan Lenković, ko j * l . 3. 1552 predložil cesarju Ferdinandu I. popis vojske na Hrvatskem, stoječe pod njegovim zapovedništvom. General se je namreč odločil, da se bo po možnosti izogibal bitkam na odprtem polju, da pa bo nepomirljivomu in hitremu so­vražniku postavil na pot čimveč zaprek: trdnjav, obzidanih gradov, gozdnih posadk itd., k i bi ga ovirale pri napredova­nju aH mu pretile Ob vrnitvi . V svoji spomenici je na tančno določil, koliko in kakšnih vojakov dobijo posamezne trd­njave in gradovi tam od Bihaća in Senja pa do Osilnice in Kostela na Ko lp i . Organiziral je poštne zveze s postajami ter vpeljal vohunsko službo in signalizacijo. Ravnal je kakor tri sto let kasneje generalisimus Foš (Fosch) v I. svetovni vojni, ki je prenehal z masovnimi napadi zavezniških vojnih trum na Nemce, zato pa je odločil, da se vojska na fronti zakloni v strelske jarke in okope ter počasi napreduje ob izdatni pomoči vojnotehničnih iznajdb. V omenjenem pismu na ce­sarja je Lenković zahteval, da se predlagane zahteve izpol­nijo, ker drugače bi bile južnoslovanske dežele izgubljene. - A k o bi pa Vaše Veličanstvo ali morda glavni zapovednik vojske katerega od mojih predlogov ali celo več njih smatral za nepotrebne, ali da bi se morda hoteli stroški za vzdrževa­nje Krajine zmanjšati in ne povečati, potem naj me Vaše Veličanstvo za božjo voljo reši moje službe ter mi prepusti samo zapovedništvo v Senju ali pa me uporabi kje drugje . . .*

Hrvatska gospoda in njihovi kmetje niso marali svojih novih sosedov Uskokov iz raznih opravičljivih in neopravič­l j ivih vzrokov. Vendar so Uskoki v generalu Lenkoviću ve­dno našli zagovornika in zaščitnika, kajti bi l i so mu zvesti in vedno nared, Če se je sovražnik iznenada prikazal. Ko je bilo treba leta 1547 ponovno naseliti Uskoke, so nastale zopet težave, katere pa je Lenković premagal s svojo izku­šenostjo, razumnostjo in velikopoteznostjo. Vel iko državno posestvo Mehovo je bilo določeno za naselitev Uskokov. To posestvo pa je bilo treba odkupiti od vdove umrlega kape­tana Pichlerja, ker j i je bilo zastavljeno. Cesar Ferdinand I. je zapovedal v Draždanih 7. 3. 1547 predajo Mehovega v roke Ivana Lenkovića, k i je bi l obljubil, da bo zastavo za ta stari grad tn graščino plačal z lastnim denarjem, ker ga niso mogli ali niso hoteli odkupiti stanovi Kranjske, Šta jerske in Koroške. Mož je res denar izplačal, toda, kakor piše zgodo­vinar I. Steklasa, se je kasneje le malo Uskokov naselilo na mehovskem zemljišču.

Lenković, k i je bil odkupil graščino Mehovo od vdove Pichlerjeve, je tako postal lastnik tega posestva. Vendar stvar pravno še ni bi la čisto urejena. Zato je v začetku januarja 1555 v Met l ik i cesarju Ferdinandu napisal pismo s poroči­lom, da je dal za odkup Mehovega 1568 goldinarjev in prosi, naj se to imetje prepiše na njegovo ime. Dalje opisuje sam grad, k i stoji na visokem hribu in je v vojnem času važen in potreben za obveščevalno signalizacijo ter za varnost ljud­stva. Življenje tam pa je težko, saj je treba v sušnih letih goniti živino na vodo tri milje daleč, na Kolpo. Grad, k i bi moral služiti tudi za obrambo Dolenjske na severni strani Gorjancev, je b i l takrat v slabem stanju: ostrešje se je že podiralo, obzidje je bilo na več mestih zrušeno, zidava ob­rambnih stolpov nedokončana in cisterna je puščala vodo. tako da je bilo vse potrebno popravila. Po njegovem računu bi stroški za ta popravila stali najmanj 600 goldinarjev, katere naj bi utrpela cesarska komora.

Najvažnejši del Lenkovičevega pisma pa je stvar PobreŽ-ja, ko javlja cesarju, da mu je pripadlo posestvo 5 kmetij v Pobrežju (Podwresiach), ki je do tedaj po urbarju spadalo pod graščino Mehovo. Posestvo sta mu izročila kraljevska komisarja Oton Semenič in Jure Sigestorff, ki sta z njim raz­polagala pri zamenjavi zemlje ob naselitvi Uskokov. To imetje 5 kmetij naj se Izvzame iz razmerja dednega pod-ložništva in naj mu služi za hrano ter gospodinjstvo in naj se vsestransko preuredi kot vlastelinski dvorec. Obenem prosi cesarja za dovoljenje, da sezida stolp in trdnjavo na strmi skali, tam, kjer je na Kolpi brodišće (gaz) in turški prehod, tako da utrdba ne bi služila samo njegovi osebni varnosti, ampak bi stražila in varovala celo Belo krajino (Medlinger Boden).

Lenkovičevo pismo je dospelo na Dunaj 28. 1. 1550, v letu rojstva slovenske knjige. Ni pa znano, kdaj in kako je cesar odgovoril. Vsekakor je prosilcu v vsem ustregel, ker ga najdemo pozneje kot lastnika Mehovega in Pobrežja.

Rezan, bel kamen z Lenkovićevim grbom in rimsko let­nico M D L V I I , vzidan na severovzhodni strani v »Jandričkov turn- je pričal, da je bilo zidanje gradu Pobrežja končano leta 1557, torej pred 400 leti.

Pobrežje je bilo sezidano v času, ko je Turčin najbolj pritiskal na hrvatsko ln slovensko ozemlje, ko se je priprav­ljal na osvojitev Bihaća in Siska. Vdore okupatorja v severo-zapadni smeri sta sicer ovirali graničarski trdnjavi Slunj in Ogulin, ali pri ustju Korane in Dobre v Kolpo so Hrvati težko občutili , da j im manjka trdnjava. Sele belokranjski trd-njavski trikot Metl ika—Pobrežje—Črnomelj se je junaško upiral prodiranju sovražnika v dolino K r k e in na Kočevsko. Vlogo branitelja ' in varuha srednjega Pokolpja pa je pre­vzela leta 1578 novo sezidana trdnjava Karlovac.

Po vsem navedenem smo Belokranjci dolžni, da zdaj, ko pri nas, zlasti pa v tujini zmerom bolj narašča zanimanje za vel iki delež, ki so ga naša dežela in naši predniki imeli pri obrambi zahodne civilizacije pred razdiralnimi turškimi vpadi, ostanke te znamenite in Častitljive Lenkovičeve trd­njave rešimo in ohranimo zanamcem. Tega nismo dolžni samo spominu naših junašk ih prednikov, ampak tudi prihodnosti, ki bo našo kulturnost sodila tudi po zvestobi do naše zgodo­vine in starih izročil.

113. Opica Je kričala v drevesni krošnji, Jaz pa sem skočil s slonovega hrbta, se sklonil k tlom in stekel stran. Kari Je začel spet trobiti in rjo­veti na pomoč. Zdaj je bil ie do prsi v močvirju. Z zadnjim koncem se pa še ni tako globoko po-grez.nil ln je bil zato nagnjen naprej, kar mu Je še bolj oviralo lastna reševalna prizadevanja. Stekel sem v vas po pomoč. Ko sem S P vrnil z ljudmi, vrvmi in plohi, je bil Kari ie do brade pogreznjen in je moral držati trobec kvišku, da je mogel dihati.

114. Storiti smo mogli mamo eno: pomagali mu, da se vzdigne z lastno močjo. Okoli enega Izmed dreves smo privejali železno vrv in vrgli njen drugi konec Kaiiju. Kari je konec ujel, si ga ovil okrog trobca in začel vleči. Napeta železna vrv je drhtela ln brnela kakor ttlegrafska žica, dre­vo je pokalo. Uspeh pa je bil samo ta, da ie je slon potegnil nekoliko naprej In da se je s> A zadnjimi nogami pogreznil globlje v blato. Tako je bil Hkoruj i vsem životom enako globoko v močvirju.

115. Zdaj, ko se Je. slon v smrtnem strahu a vsemi močmi oprijemal vrvi, smo vedeli, da je ne bo izpustil, in smo se mu zato lahko brez skrbi približali ter porinili podenj plohe. Tako se Je naposled nehal pogrezati. Ampak, ker mu plohov nismo mogli podlo/iti pod noge. ni pomenil la nsp.li I« ni* drugega, kakor da bo Kari ostal na površju in si< ne bo zadušil. Zdaj. ko Je Imel glavo dvignjeno, je šlo za to. kako hI mu vzdignili prednji del. To je bilo mogoče storili le s po­močjo drugega HI on a.

116. Slon. po katerega smo poslali, Je bila rljeva mati, ki Je bila last sosrdnjrga kralj*. A

preden Je prišla, se Je žr zmračilo In tako nismo mogli nlčeaar storiti. Zjutraj smo ga dobili v rvn»-kem položaju, v kakršnem smo ga pustili t V t ' čer. Okoli nJega smo morali poloili >,.• več pl<*" hov. Ko smo plohe preizkusili. Je šla k nj i , , n " njegova mati. Ovlla mu Je trobec okoli vr»l« m ga z enim sunkom vzdignila. Kari Jc zatulil °° bolečine. Spet se Je začel pogrezati In ml mu ravno še utegnili poriniti nove plohe pod fC™