V Dovžanovi soteski so bili najdeni fosilni ostanki vseh upodobljenih živali z izjemo morskega psa in raže.

Avtorja besedila in strokovnih osnov:

Matevž Novak, Geološki zavod Slovenije; Irena Mrak, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Ilustracije: Vladimir Leben, Matija Križnar Risbe: Tanja Koželj, Staša Čertalič

Fotografije: avtorja, Matija Križnar, Marijan Grm, Luka Gale, Bogdan Jurkovšek, USGS, ©arts-wallpapers.com

Paleogeografske karte: ©Ron Blakey, Colorado Plateau Geosystems, Inc.

Izdajatelj in založnik: Občina Tržič

Oblikovalska zasnova: Matevž Novak

Tisk: Tiskarna Uzar d.o.o.

Naklada: 10.000 izvodov

Datum izdaje: oktober, 2013

Evropski kmetijski skladza razvoj podeželjaEvropa investira v podeželje

Lokalna akcijska skupinaza razvoj podeželja»GORENJSKA KOŠARICA«

1 morski pes Helicoprion 2 raža 3 riba Petalodus 4 pahljačasti mahovnjak 5 mahovnjak Fenestella 6 vejnati mahovnjak 7 spužvi 8 spužva 9 spužva z mahovnjaki 10 rugozna korala 11 morska vetrnica

12 amonit Agathiceras13 ramenonožca Productus14 ramenonožec Karavankina15 ramenonožec Spirifer16 ramenonožec Meekella17 polž Euomphalus18 polž Bellerophon19 trilobit Pseudophillipsia20 fuzulinidna foraminifera Sphaeroschwagerina 21 morska lilija Palermocrinus22 pecelj in členki morske lilije

3

OBMOČJE NARAVNEGA SPOMENIKA

Dovžanova soteska je zaradi ohranjanja edinstvenega nahajališča paleozojskih okamnin že vse od leta 1988 zavarovana kot naravni spomenik (Odlok o razglasitvi Dovžanove soteske za naravni spomenik, Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/88). Režim na zavarovanem območju pre-poveduje odkopavanje, razbijanje in odnašanje kamnin. Izjema velja za znanstvene raziskave. Vsak poseg in iznos kamnin je treba prijaviti pooblaščeni naravovarstveni or-ganizaciji in pridobiti naravovarstveno soglasje pristojnega ministrstva.

Nahajališče številnih fosilnih živalskih skupin in vrst, pose-bej ramenonožcev, je izjemno tudi v svetovnem merilu. Poleg okamnin so v soteski zanimivi tudi drugi geološki pojavi, zato je Dovžanova soteska prava geološka učilnica v naravi, izjemno pomembna za proučevanje geološke zgo-dovine paleozoika in nastanka današnjih Karavank.

Z uničevanjem nahajališča ter odnašanjem kamninskega in fosilnega gradiva izgubljamo pomembne in neponovljive podatke o geološki preteklosti in delamo nepopravljivo škodo naravi. Zato sotesko le ogledujte, občudujte, se v njej spočijte ter doživite njeno pestro geološko preteklost.

Tadeja Šubic, Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj

PSSST!

INFORMACIJE IN ORGANIZACIJA VODENIH OGLEDOV: Turistično promocijski in informacijski center Tržič (TPIC)Občina TržičTrg svobode 184290 TRŽIČTel.: (04) 597 15 36; (051) 627 057E-pošta: informacije@trzic.siSplet: www.trzic.si

4

DOVŽANOVA SOTESKA — SKOZI BORNOV PREDORV BARVITA MORJA IN NA OBALE IZ PRODA IN PESKA

Dovžanova soteska je geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji. To slikovito dolino, ki leži 3,2 km severovzhodno od Tržiča, je tok Tržiške Bistrice vrezal glo-boko v osrčje Karavank in odkril najpopolnejše zaporedje kamnin iz obdobja mlajšega paleozoika, starih med 300 in 260 milijonov let. Kamninske plasti tega zaporedja si lahko predstavljamo kot liste debele knjige, v kateri je zapisana čudovita zgodba o nenavadnih živih bitjih in spreminjanju okolij v daljni geološki preteklosti.

Dovžanovo sotesko odlikuje izjemna pestrost sedimentnih kamnin ter številnost in raznovrstnost fosilnih ostankov. Prav fosilno bogastvo soteske je njeno ime poneslo tudi v svetovno strokovno literaturo. Z dolgega seznama tukaj najdenih živalskih in rastlinskih vrst izstopata ramenonožec Karavankina schellwieni in luknjičarka Sphaeroschwagerina carniolica, oba prvič najdena in opisana v Dovžanovi sotes-ki in upodobljena na znamkah Pošte Slovenije. Kranjska švagerina je postala simbol geološkega bogastva soteske, zato nas tu spremlja na vsakem koraku.

Poseben pečat v soteski puščajo tektonske sile in erozijski dejavniki, ki so izklesali visoke skalne piramide ali turne in v strugo Tržiške Bistrice nasuli ogromne bloke kremenovega konglomerata, preko katerih si reka utira pot v živahnem slapišču. V Dovžanovi soteski je zelo jasno izražen vpliv geološke zgradbe (kamninske sestave in tektonskih ele-mentov) na oblikovanost površja, rastlinstvo in tudi na človekovo življenje.

Vsaka kamnina v Dovžanovi soteski pripoveduje svoj del zgodbe o nekdanjih morjih, morskih grebenih, obalah in pisanih puščavah. Pričujoča knjižica je pripomoček za »branje« te zgodbe. V prvem delu je predstavljena geološka zgodovina Karavank in Dovžanove soteske ter oblikovanje površja, drugi del pa je vodič po geoloških zanimivostih, ki jih lahko vidimo ob razgledni učni poti, ter beremo o njih na informacijskih tablah.

Luknjičarka Sphaeroschwagerina carniolica in ramenonožecKaravankina schellwieni iz Dovžanove soteske na poštnih znamkah.

5

PRAZGODOVINA KARAVANK

Najstarejši deli Karavank izvirajo z daljnega juga, kjer so na se-vernem robu velike celine, imenovane Gondwana, nastala sta-ra kamninska jedra današnjih Južnih Alp. V ordoviciju se je od Gondwane odcepila majhna celina in na njej so jedra Alp začela dolgo potovanje proti severu. V karbonu je priplula že skoraj do ekvatorja in se tam prilepila na južni rob velike severne celine, imenovane Lavrusija. Gondwana ji je vztrajno sledila.

starejši karbon

devon

ordovicij

kambrij

6

VARISTIČNA OROGENEZA

Pred približno 300 milijoni let je s trkom velike južne celine Gondwane v severno celino Lavrusijo nastala velecelina Pangea. Trk je povzročil dviganje Varističnega gorstva. Kamnine stare paleozojske podlage so se pri visokih tem-peraturah in pritiskih med orogenezo nagubale in močno spremenile. Iz sedimentnih in magmatskih so nastale meta-morfne kamnine.

PLITVO MORJEV MLAJŠEMPALEOZOIKU

Južno od Varističnega gorovja se je oblikoval »Karavanški bazen«, v katerem so v plitvem morskem zalivu oceana Paleotetide in na njegovi obali nastajale raznovrstne, s fo- silnimi ostanki bogate zgornjekarbonske in spodnje-permske kamnine, ki jih danes opazujemo v Dovžanovi soteski.

mlajši karbon

PLITVO MORJEV MLAJŠEMPALEOZOIKU

mlajši karbo

7

Za tolikšno pestrost kamnin in množičnost fosilnih ostankov so ključni trije razlogi:

Plitvo toplo morje v ekvato-rialnem pasu, kot na današnjih Sejšelih, z odličnimi razmera-mi za bujen razcvet morskih živih bitij. Njihovi ostanki so se ohranili kot okamnine ali fosili.

Ogromne količine sedimenta (proda, peska, melja in gline) so vodotoki iz predgorja mladega Varističnega gor-stva naplavili na obalo plitvega morja. Gradivo se je sprijelo v klastične kamnine (konglomerat, peščenjak, meljevec in glinavec), v morju pa je nastal apnenec.

Izmenično (ciklično) odlaganje klastičnih in karbonat-nih kamnin (apnenca) zaradi močnih globalnih nihanj višine morske gladine, povezanih z neprestanim širjenjem in krčenjem ledenega pokrova na Gondwani.

konglomerat

debelozrnat peščenjak

drobnozrnat peščenjak

meljevec

plastnat apnenec

masiven apneneckopastih grebenov

plastnat apnenec

meljevec

drobnozrnat peščenjak

debelozrnat peščenjak

konglomerat

GEOLOŠKI STOLPEC KAMNINA OKOLJE MORSKA GLADINA

nizka visoka

vrša

jna

delta

inob

ala

obre

žje

1 CI

KEL

plitv

o m

orje

obre

žje

vrša

jna

delta

in

oba

la

8

IZ KARBONA V PERM

Obalo »Karavanškega morja« je pokrivala obsežna vršajna delta. Delte so pahljačasti nasipi na izlivih rek v morje. Vršajna delta je posebna oblika, v kateri gradivo rečnega vršaja s pobočij gora na zelo kratki razdalji doseže morsko obalo. Ker ima reka iz gorskih dolin zelo veliko energijo, na svoji poti proti morju na ravninah odlaga samo velike prodnike in debelozrnati pesek, drobnejši sediment pa nosi naprej proti morju. Iz proda je nastal konglomerat, iz peska pa debelozrnati peščenjak.

Rečni (aluvialni) vršaj(Dolina smrti, ZDA).

Vršajna delta (BajaCalifornia, Mehika).

v r š a j n a d e l t anesprijet prod

debelozrnatpesek drobnozrnat pesek

v obrežnem pasu

9

Obala, na kateri so nastale kamnine Dovžanove soteske, se v permu ni veliko razlikovala od karbonske, morje priobalne-ga pasu pa se je popolnoma spremenilo. V mlajšem karbonu je imelo dno priobalnega pasu obliko zelo položne obalne ravnice brez zaščite proti odprtemu morju. Razburkano morje in nevihtni valovi so imeli velik vpliv na živa bitja v morju in na usedanje sedimenta. Tako imenovane »nevihtne plasti« drobnozrnatega peščenjaka in meljevca imajo prav posebne oblike, v njih so tudi po-gosta nakopičenja polomljenih členkov morskih lilij in lupin ramenonožcev. V globlji vodi so nastajale plasti črnega apnenca, bogate s fosilnimi ostanki, tam, kjer vpliv nevihtnih valov ni dosegel morskega dna, pa so apnenčeve alge gradile nizke kopaste grebenčke.

Nevihtni valovi.

p o l o ž n a o b a l n a r a v n i c a

kopastialgni

greben

drobnozrnatpesek

karbonatnimulj

melj

mahovnjaki, spužve,ramenonožci, alge in foraminifere

alge

zdrobljeni členki morskih lilij in lupine ramenonožcevpolži in zdrobljeni

členki morskih lilij

morske lilije, ramenonožci,belerofonski polži,školjke in sledovi lazenja na morskem dnu

nastajanjenevihtnih

plasti

10

V starejšem permu je na robu obalne ravnice iz zdro-bljenih živalskih lupin, rahlo zlepljenih z algami, mahov-njaki, mikroorganizmi in karbonatnim cementom zrasel greben in zavaroval obalo pred nevihtnimi valovi. Greben in mirno laguno za njim so množično poselila raznovrstna pisana živa bitja.

starejši perm

Pregradni greben ščiti obalo pred

valovi in je od nje ločen z laguno

(Belize obKaribskem morju

v Srednji Ameriki).

karbonatni grušč ramenonožcikarbonatni grušč ramenonožci

majhenkrpastigreben

melj

karbonatnimulj

m i r n a l a g u n a p r e g r a d n i g r e b e n

nasipdrobnozrnatega

peska

morske lilije, polži, ramenonožciin foraminifere

mahovnjaki, spužve, korale

korale

11

PISANA PUŠČAVA

Ozemlje današnje Dovžanove soteske se je vseskozi počasi pomikalo proti severu. V srednjem permu, pred 270 mili-joni let, je prispelo v puščavski podnebni pas. Tektonske sile ob koncu starejšega perma pa so dale povsem novo podobo pokrajini. Del ozemlja se je ob prelomih pogrezal in spodnjepermski apnenci so pogledali iz morja. Na slane plimske ravnice (sabke) ob vznožju apnenčastih gora se je v vršajnih deltah in aluvialnih pahljačah kopičil oglati grušč in se sčasoma sprijel v trbiško brečo. Morje se je umikalo in v suhem, vročem puščavskem podnebju so reke le tu in tam napolnile svoje struge. Kadar je bilo vode dovolj, so se odlagali prod, pesek, melj in glina, iz kate-rih so nastale pisane kamnine, imenovane grödenski klastiti.

Aluvialni vršaji in suha, prepletena rečna korita

(Pakistan).

Aluvialni vršaj na slanem jezeru v Dolini smrti (ZDA).

aluvialni vršaj

erozijskanezveznost

slana obalna ravnica - sabkapogreznitev

ob prelomu

spodnje- permski apnenec

prelomna stopnja

vršajna delta

12

»DOVŽANOVA SOTESKA« POD DEBELO ODEJO

Že v mlajšem permu je območje spet zalilo plitvo morje. Kamnine mlajšekarbonske do srednjepermske starosti je počasi pod seboj pokopala debela skladovnica plasti mlajšepermske, mezozojske (srednji zemeljski vek) in starejše kenozojske (novi zemeljski vek) starosti. Ozem-lje je potovalo iz ekvatorialnega pasu do današnje lege. Večinoma je bilo pod morsko gladino, nekaj časa potoplje-no zelo globoko, vmes so v bližini bruhali vulkani. Kamnine iz tistih časov gradijo širšo okolico Dovžanove soteske. V njih pa bi zaman iskali fosilne ostanke, kakršni so v sotes-ki. Pred 251 milijoni let, na meji med permom in triasom, je med najhujšim množičnim izumiranjem izginilo kar 95 odstotkov vrst živih bitij: vse fuzulinidne foraminifere, trilobiti in paleozojske korale, skoraj vse morske lilije in glavonožci, večina mahovnjakov, ramenonožcev, dvoživk in plazilcev.

Ozemlje današnjih Karavank je bilo na začetku neogena, pred okrog 20 milijoni let, še skoraj ravno. V srednjem neo-genu se je kontinentalna skorja Jadranske litosferske plošče začela podrivati pod Evrazijsko. Začelo se je močno stiskan-je ozemlja v smeri sever-jug, oživeli so stari in nastali novi dolgi in globoki prelomi.

13

NASTANEK KARAVANŠKE »PAHLJAČE« — DVIG IZ GLOBIN

V pliocenu, pred 5 milijoni let, se je podrivajoča Jadran-ska tektonska plošča začela počasi vrteti v smeri, nasprotni urnim kazalcem. Kamninske plasti so se gubale in ob pre-lomih premikale tako v navpični kot v vodoravni smeri. Ob najmočnejših strmih prelomih je prišlo do izrivanja ogrom-nih tektonskih blokov v obliki velike pahljače. Tako so se dvignile Karavanke. Paleozojske kamnine, davno odložene na vodoravnem morskem dnu, so v skoraj navpičnih plas-teh spet pogledale na površje.Podobne tektonske razmere vladajo še danes in tako pre-mikanje kot dviganje se nadaljujeta.

Plasti apnenca, odloženega na vodoravnem morskem dnu, so danes v Dovžanovi soteski navpične,nagubane in prelomljene.

14

OBLIKOVANJE POVRŠJA

Površje naravnega spomenika Dovžanova soteska zaznamu-je dolina Tržiške Bistrice, reke, ki izvira na območju planine Brsnina. V zgornjem toku Tržiška Bistrica teče proti zahodu, nato pa za sotočjem s potokom Kališnik zavije proti jugu sko-zi Dovžanovo sotesko, kjer se na razdalji približno 150 m zoži v ozko sotesko. Povprečna nadmorska višina na območju naravnega spomenika je 750 m, prevladujoča nagnjenost pobočij pa znaša 33˚ in več.

Trije prečni profili

doline Tržiške Bistrice: čez najožji del (2),

južno (1) in severno (3) od najožjega dela.

Najožji del soteske je nastal z vrezovanjem Tržiške Bistrice v plasti apnenca.

Raznolika kamninska in tektonska zgradba območja Dovžanove soteske se odražata v razgibanem površju, ki ga preoblikujejo močni erozijski procesi. Na strmih pobočjih so v konglomeratu, peščenjaku in meljevcu, ki hitreje prepe-revajo, nastale grape. Večji del leta so suhe, napolnijo pa se ob močnejšem deževju. Pod strmimi skalnimi piramidami, ki jih domačini imenujejo Kušpegarjevi turni, so nastala melišča, v njihovih skoraj navpičnih apnenčastih stenah pa so vhodi v podzemne jame. Prav lega podzemnih jam dokazuje, da je reka nekdaj tekla višje kot danes in svojo strugo še vedno vrezuje.

15

16

prelom

masivni apnenec

masivni konglomerat

menjavanje plasti klastitov(konglomerata, peščenjaka,meljevca) in apnenca

pobočni grušč

SKALNI GREBEN GRAPA

17

Kušpegarjevi turni zaznamujejo vzhodna pobočja nad strugo Tržiške Bistrice. Gradi jih debeloplastnati in masivni apnenec, nastali pa so s selektivno erozijo, pri čemer so bile manj odporne kamnine (tankoplastnati apnenci, konglome- rati, peščenjaki in meljevci) sčasoma odnešene/erodirane, odpornejši apnenec pa je ostal. Pri nastanku in oblikovanju turnov so pomagali še tektonski prelomi, ob katerih so se kamnine drobile.

Površje preoblikuje tudi človek.

Prikaz odvisnosti oblikovanosti površja od kamninske in tektonske zgrad-be ter tridimenzionalni model površja območja naravnega spomenika, prekrit s topografsko karto.

18

Geo

lošk

i pre

rez

vzdo

lž v

zhod

nega

pob

očja

Dov

žano

ve s

otes

ke (l

eveg

a br

ega

Trži

ške

Bist

rice)

.

19

Zanimivosti Dovžanove soteske nam pomaga odkrivati razgledna učna pot, ki vodi iz Čadovelj po desnem bregu Tržiške Bistrice do najožjega dela soteske in naprej do vasi Dolina. Na njej spoznavamo različne kamnine in okamnine, od najmlajših v Čadovljah do najstarejših v Dolini. Njihov nastanek je razložen tako na informativnih tablah ob poti kot tudi v pričujočem vodničku. Pri najožjem delu soteske se pot razcepi. Lažja vodi preko mostu čez Tržiško Bistrico skozi Bornov predor in naprej po cesti do geološkega ste-bra. Zahtevnejša pot (poimenovana »Bencetova pot« po domačinu, alpinistu Filipu Bencetu) pa vodi še naprej po desnem bregu Tržiške Bistrice in se v nekaj zavojih povzpne na sedlo nad najožjim delom soteske. Od tod je eden najlepših pogledov v sotesko in naprej proti severu. S sedla do struge Tržiške Bistrice je pot zahtevnejša in je v zadnjem delu opremljena z jeklenicami in klini. Ta del poti ni primeren za obiskovalce, ki jih je strah višine ali pa imajo težave z vrtoglavico. Pot proti geološkemu stebru je od tod spet lahka. Od geološkega stebra do Razstavno-izobraževalnega središča v Dolini je pot mogoče nadalje-vati po cesti, kjer nas vodi mimo točk Slovenske geološke poti; na točki 13 je bilo najdenih največ okamnelih ostan-kov rastlin in živali. Druga možnost je pot skozi zaselek Na Jamah (spet po desnem bregu Tržiške Bistrice). Sestop je mogoč po isti poti, lahko pa se pri najožjem delu soteske povzpnemo na gozdno učno pot, ki po levem bregu vodi do parkirišča v Čadovljah.

Za celotno pot bomo porabili 1 – 2 uri, glede na čas, ki ga imamo na voljo, pa se lahko odločimo tudi za krajši ogled. Pot je razdeljena na več odsekov, kar omogoča, da tudi sami načrtujemo ogled Dovžanove soteske (glej zadnjo stran knjižice).

20

Rdeči kremenovi konglomerati, peščenjaki, meljevci in gli-navci so najmlajše kamnine v Dovžanovi soteski. Po kraju Gröden (Val Gardena) v severni Italiji se imenujejo gröden-ske kamnine. Nastale so v srednjem permu, pred okrog 265 milijoni let, v suhem in vročem puščavskem podnebju.

Značilno rdečo barvo temkamninam in prsti, ki na njih nastaja, dajejo železovi oksidi, predvsem v obliki drobnih zrnc minerala hematita.

Prod, pesek , melj in glino so reke odložile v širokih rečnih dolinah, v katerih so struge napolnile le ob močnih deževjih.

Konglomerat je debelozrnata klastična sedimentna kamni-na, sestavljena iz zaobljenih klastov ali odlomkov, na katere so pri preperevanju in eroziji razpadle starejše kamnine, voda pa jih je zaoblila v prod-nike. Iz manjših, ven-dar s prostim očesom razpoznavnih zrn, nas-tane peščenjak, iz še manjših pa meljevec in glinavec.

– RDEČE GRÖDENSKE KAMNINE

Grödenski peščenjak

21

TRBIŠKA BREČA

Pisana trbiška breča je ena najbolj značilnih kamnin v Kara-vankah. Ime ima po kraju Trbiž (Tarvisio) v Italiji. Nastala je v srednjem permu, pred okrog 267 milijoni let, ko je vladalo suho puščavsko podnebje. Breča je debelozrnata klastična sedimentna kamnina, sestavljena iz ostrorobih odlomkov ali klastov, na katere so pri preperevanju in eroziji razpadle starejše kamnine. Trbiška breča je iz apnenčevega drobirja, ki so ga hudourniški potoki odložili v aluvialnih pahljačah in vršajnih deltah na vznožju gorskega hrbta. Od tam so ga reke, ki so svoje prepletene struge napolnile samo ob močnih deževjih, odnašale na slane obalne ravnice – sabke. Tam je nastal vijolični meljevec med plastmi breče.

Vijolični meljevecVijolični

spodnje-permskiapnenec

pogreznitevob prelomuvršajna delta

slana obalnaravnica - sabka

22

PREDOR

Bornov predor je zvrtan skozi plasti črnega apnenca. Ta je nastal v starejšem permu, v mirnem lagunskem morskem okolju, kjer so poleg številnih vrst alg, majhnih foraminifer, morskih lilij, polžev in ramenonožcev živele tudi kroglaste fuzulinidne foraminifere.

Foraminifere ali luknjičarke so enocelične praživali z zelo različno oblikova-nimi hišicami. Večina je mikroskopsko maj-hnih in nekatere živijo kot morski plankton.Velike fuzulinidne foraminifere so živele samo v mlajšem pa-leozoiku na morskem dnu. Imele so spiralas-to zavite apnenčaste hišice, pregrajene v majhne kamrice.

Fuzulinidno foraminifero vrste Sphaeroschwage-

rina carniolica sta leta 1938 prvič našla avstrij-

ska geologa Franz in Gustava Kahler prav v teh

apnencih na zgornjem ovinku serpentine. Danes

je »kranjska švagerina« simbol Dovžanove

soteske.

Vzdolžni presek pod mikroskopom, samostoj-ni hišici in prečni presek na površini apnenca. Velikost vseh je 9 mm.

23

Karbonatni mulj z nepoškodovanimi ostanki odmrlih živali in alg, iz katerega je nastal črn tankoplastnati apnenec, se je odlagal počasi na dno mirne lagune v zatišju pregrad-nega grebena. Z dna lagune so štrleli redki majhni krpasti grebenčki. Na njih so se tik pod morsko gladino, v območju z več kisika in višjo energijo, odlagala večja karbonatna zrna in polomljeni ostanki organizmov. Tako nastali svetlosivi, masivni (neplastnati) apnenec gradi večino skalnih piramid na pobočju nad predorom.

Na zunaj so si plasti črnega apnenca zelo podobne, pogled pod mikro-skopom pa razkrije velike razlike.V nekaterih so nakopičene fuzulinidne foraminifere, druge so iz listastih alg in majhnih foraminifer.

Plastnati apnenec se pod

tektonskimi pritiski zvija v lepe gube, ki

jih lahko opazujemo ob

cesti pri izhodu iz predora. Masivni

apnenec se ne more zvijati, zato

poka in se lomi.

nastajanječrnega, tanko-plastnatega apnenca

nastajanje svetlosivega,masivnega apnenca

mirna lagunamajhen krpasti

greben pregradnigreben

korale

morske lilije, polži, ramenonožciin foraminifere

24

GEOLOŠKI STEBER

V geološkem stebru so predstavljene paleozojske kamnine Dovžanove soteske in mlajše, mezozojske kamnine njene širše okolice po časovnem zaporedju nastanka. Ob njem je povzet razvoj življenja in okolij v času njihovega nastajanja.Geološki steber, ki je bil tu na pobudo prof. Stanka Buserja postavljen leta 1992, je prvi tovrstni steber v Sloveniji.

Prof. Stanko Buser pozdravlja udeležence otvoritve Slovenske geološke poti leta 1983 v Dovžanovi soteski.

25

SLAPIŠČE

Posebnost Dovžanove soteske je območje zaselka Na Jamah, ki leži pod Borovo pečjo. Površje prekrivajo številni veliki skalni bloki kremenovega konglomerata, ki so se odlomili s strmih pobočij Borove peči. Odlomi se dogajajo že tisočletja in tudi v današnjem času. Med podornimi bloki so nastali jamam podobni prazni prostori, od koder izvira ime zaselka Na Jamah, ki je del naselja Dolina. Skalne bloke, ki so obstali v strugi Tržiške Bistrice, je reka lepo zaoblila, preko njih pa ustvarila slapišče, ki je še posebej mogočno po dolgotrajnejšem deževju in po močnejših nalivih.

Slapišče ob običajnem vodostaju in po dolgotrajnejšem jesenskem deževju.

podorni bloki ob hišahzaobljeni podorni skalni bloki v strugi

26

BELI KREMENOV KONGLOMERAT

Beli konglomerat, ki gradi Borovo in Rjavo peč nad zaselkom Na Jamah in strmo pobočje na nasprotnem bregu doline, je sestavljen skoraj izključno iz lepo zaobljenih kremenovih prodnikov, ki so se v mlajšem karbonu nakopičili v vršajni delti in na obali morja. Izvi-rajo iz metamorfnih kamnin (kvarcitov) stare paleozojske podlage, ki je bila dvignjena v Varistično gorstvo. Pod težo mlajših sedimentov je potekal proces strjevanja v kamnino. Prod se je zgostil in praznega prostora med prodniki je bilo vse manj. Hkrati so se začeli z vezivom med seboj sprijemati. Tako je iz proda nastala kamnina konglomerat.

Vezivo je iz kremenovega cementa, ki se je izločil iz vodne raztopine in drobnozrnate peščene osnove.

Vršajna delta iz debelozrnatega proda. Vršajna delta iz debelozrnatega proda

nesprijet proddebelozrnat

pesek drobnozrnat pesekv obrežnem pasu

v r š a j n a d e l t a

27

Z natančnim opazovanjem plasti, velikosti in oblike prod-nikov, njihove razporeditve, zaobljenosti, usmerjenosti in sprijetosti, lahko ugotovimo, v kakšnem okolju se je prod odložil. Prepoznamo lahko stare rečne vršaje, poplavne ravnice, rečna korita, prepletajoče in meandrirajoče struge in morske obale.

Zelo debeli,neenakomerno veliki

in oblikovani ter slabo zaobljeni prodniki z veliko veziva so bili

odloženi v vršajni delti. Ravno nasprotne

lastnosti ima prod v rečnih koritih.

“Srečanje mladega in starega”.V strugi Tržiške Bistrice so se srečali pisani prodniki in velik blok kremenovega konglomerata iz belih prodnikov iz starega zemeljskega veka (paleozoika). Kremenov konglomerat je najtrša kamnina v Karavankah. Le kako ga lahko voda tako obrusi?

Tudi tektonske sile lahko površino konglomerata popolnoma zgladijo.

28

RAZSTAVNO - IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE DOLINA IN KARBONSKE KAMNINE

V razstavno-izobraževalnem središču (RISu) v nekdanji os-novni šoli so razstavljeni fosili in kamnine iz Dovžanove soteske ter objavljena znanstvena in poljudna dela o geoloških bogastvih soteske. Na ogled so tudi fosili iz drugih delov Slovenije. V majhnem laboratoriju so povečevalne lupe, s katerimi lahko raziskujemo svet drobnih fosilov v pripravljenih vzorcih kamnin.

V neposredni bližini RISa je polno geoloških zanimivosti. Med njimi izstopajo fuzulinski in algni apnenci ter t.i. nevihtne plasti.V nekaterih plasteh črnega zgornjekarbonskega apnenca so hišice fuzulinidnih foraminifer tako številne, da so kamnotvorne.

Fuzulinski apnenec je zgrajen iz samih podolgo-vatih, nekaj milimetrov velikih hišic. Najbolj značilna je vrsta Quasifusulina longissima s temnimi zapolnitvami v osi hišice. V tem apnencu karbonske starosti bi zaman iskali kroglaste švagerine, saj so se te pojavile pozneje, na začetku perma. Fuzulinidne foraminifere so zaradi hitre evolucije (spreminjanja oblik) in zaradi velike razširjenosti najboljši pripomoček za določanje starosti zgornjepaleozojskih kamnin.

29

Algni apnenec je druga značilna vrsta zgornjekarbonskih apnencev. Gradijo ga steljke apnenčevih zelenih alg, med katerimi močno prevladuje vrsta Anthracoporella spectabilis. Antrakoporelne alge so morske zelene alge iz rodu dazikladacej, ki so bile zelo razširjene v toplih tropskih in subtropskih morjih v mlajšem karbonu in starejšem permu. Njihove do 15 cm dolge, rahlo razvejane pokončne steljke je obdajal trden apnenčast (kalcitni) ovoj. V njem so bile majhne odprtinice, skozi katere so izraščali mehki deli rastline. Z njimi je alga s fotosintezo pridobivala hrano.

Antrakoporelne alge nam veliko povedo o okolju nastanka algnega apnenca. Ker so se prehranjevale s fotosintezo, so potrebovale svetlobo, zaradi krhkih kalcitnih steljk pa niso mogle živeti v razburkani vodi. To jih umešča v globino med 20 in 40 metri, kjer nevihtni valovi in močni tokovi nimajo več učinka. Tam so pri zelo hitri rasti v kratkem času pose-lile morsko dno in gradile do nekaj decimetrov visoke algne kope. V svojem okolju so močno dominirale in omejevale uspevanje drugih plitvomorskih organizmov. Prav to je raz-log, da v mnogih debelih apnenčevih masivih, v katerih bi pričakovali mnogo fosilnih ostankov, teh skoraj ni.

Nepoškodovani obročasti preseki krhkih algnih steljk (na površini apnen-ca in pod mikroskopom) so se v jedru algne kope ohranili v življenjskem položaju. To priča o mirnem okolju usedanja karbonatnega mulja, iz katerega je nastal masivni algni apnenec.

30

Zgornjekarbonski apnenci so nastajali v plitvem morju na položni obalni ravnici. Ko je morje v obdobjih višanja mor-ske gladine razmeroma na hitro zalilo kopenske in deltne sedimente, so bile fuzulinidne foraminifere med prvimi, ki so množično poselile plitvomorski prostor. Že v zelo plitvi vodi so se jim pridružili polži, školjke, posamezne ze-lene alge in manjše foraminifere, v nekoliko globlji pa še ramenonožci in morske lilije. Po odmrtju so nakopičene lu-pine teh organizmov nudile trdno podlago zelenim algam, ki so na njej začele graditi algne kope.

Obalni pas proti odprtemu morju ni bil zaščiten, zato so ime-li na nastanek kamnin v plitvem obrežnem pasu zelo velik vpliv visoki valovi in morski tokovi, ki so ob močnih nevih-tah orali po dnu. Menjavanje drobnozrnatega peščenjaka in meljevca z značilnimi strukturami imenujemo nevihtne plasti.

Hitromenjavanjekupolasto oblikovanih plasti peščenjaka (svetlejši, rjavkaste barve) in meljevca (temnejši, siv do črn) je ena od značilnostinevihtnih plasti.

p o l o ž n a o b a l n a r a v n i c a

nastajanjemasivnega

algnegaapnenca

morske lilije, ramenonožci, belerofonski polži,školjke in sledovi lazenja na morskem dnu

mahovnjaki, spužve,ramenonožci, alge in foraminifere

polži in zdrobljeničlenki morskih lilij

zdrobljeni členki morskih lilij in lupine ramenonožcev

alge

nastajanjemeljevca

nastajanjeplastnategafuzulinskega

apnenca

nastajanje drobnozrnategapeščenjaka

nastajanjenevihtnih

plasti

kopastialgni

greben

31

Valovi so v plitvini dvigovali oblake drobnozrnatega peska skupaj s skeleti odmrlih in hišicami še živih živali in jih odla-gali na meljasto dno v globljem morju ter zasuli tam živeče organizme.

O nekdanjem okolju nam veliko povedo tudi sledovi, ki so jih na morskem dnu pustili različni organizmi. Ihnofosili so še ena zanimiva in bogato zastopana skupina okamnin v Dovžanovi soteski. Fosilni sledovi ali ihnofosili so vse sledi aktivnosti nek-danjih organizmov. To so sledovi lazenja, plazenja, kopanja, vrtanja, hranjenja itn. Največkrat ne vemo, katera žival ali ras-tlina je pustila tako sled. V mnogih primerih gre za organizme brez trdnih skeletov (npr. črvi muljojedi), ki se niso ohranili kot telesni fosili. V kamnini se ponavadi ohrani »odlitek« sledi na spodnji površini mlajše plasti, ki je sled prekrila. V nevihtnih plasteh se menjavajo sledovi vrtanja navpičnih rovov, ko so organizmi bežali na površje skozi odejo sedimenta, ki jih je prekrila med nevihto (na levi) ter sledovi lazenja in iskanja hrane po površini v obdobju mirnega morja (na desni).

Gosta nakopičenja poškodovanih lupin ramenonožcev ali skeletov drugihorganizmov so prav tako značilna zanevihtne plasti.

32

ROŽNATI APNENEC Z RAMENONOŽCI

Dovžanova soteska je dobila svetovni pomen leta 1900, ko je nemški paleontolog Ernst Schellwien objavil obsežno razpravo o ramenonožcih (brahiopodih). V njej je opisal kar 81 različnih oblik iz barvitega rožnatega, rdečega in svet-losivega apnenca, med njimi 21 do tedaj nepoznanih vrst. Večina je bila najdena prav na tem mestu, kjer je bil konec 19. stoletja kamnolom tehničnega in okrasnega kamna.

Ernst Schellwien (1866 – 1906), naslovnica njegove razprave o

ramenonožcih Karnijskih Alp in Karavank iz leta 1900 in njegove risbe ramenonožcev iz apnenca Dovžanove

soteske.

33

Ramenonožci ali brahiopodi so morske živali z dvema lu-pinama. Podobni so školjkam, vendar se od njih razlikujejo po tem, da lupini po obliki in velikosti nista nikdar enaki in da je vsaka lupina simetrična. Manjša je ramenska lupina, ker je v notranjosti nanjo pritrjen spiralno zavit ramenski aparat, ki nudi oporo migetalkastemu prehranjevalnemu organu. Skozi večjo, pecljevo lupino pa običajno raste pecelj za pritrditev na pod-lago. Brahiopodi živijo vse od kam-brija do danes. Medtem ko pozna-mo preko 30.000 fosilnih vrst, jih danes živi samo okrog 350.

Pestrost oblik brahiopodnih lupin je posledica različnih načinov življenja na morskem dnu. Eni so s pecljem pritrjeni na podlago ali na pecelj morske lilije, drugi prosto ležijo na morskem dnu, tretji so na skalno podlago pritrjeni z eno od lupin, četrti pa v mehko dno zasidrani z bodicami ali vanj vkopani. V Dovžanovi soteski so med najbolj zanimivimi nenavadno oblikovani ramenonožci, ki so obliko prilagodili površini, na katero so bili priraščeni.

Slovenski geolog, prof. Anton Ramovš je leta 1966 s tega najdišča po Ernstu Schellwienu imenoval vrsto Karavankina schellwieni. Primerek je velik 1,6 cm.

Danes živeči ramenonožci z vidnimi prehranjevalnimi organi ali lofoforji.

pecljeva lupina

pecelj

ramenska lupina

34

Pisani svetlosivi, rožnati in mesnato rdeči apnenci so na- stali na zunanjem robu obalne ravnice, kjer je v starejšem permu začela rasti kopasta tvorba. Zgradili so jo raznovrstni mahovnjaki, morske lilije, polži, alge, čudne oblike majhnih foraminifer, posamične rugozne korale in zanimivi mikro-organizmi, imenovani tubifiti. Na svoje skelete so lovili karbonatni mulj in tako ustvarili precej obsežen pregradni greben, ki danes tvori osrednji hrbet v Dovžanovi soteski.

Pisani mahovnjaki in oblakom podobni tubifiti (mikroorganizmi, ki ver-jetno pripadajo modrozelenim cepljivkam) so bili glavni tvorci permskih grebenov.

Permski greben ni bil enak današnjim koralnim grebenom, saj takrat še ni bilo takih koral, ki bi gradile trdno ogrodje grebena. Grebenotvorne kolonij-ske korale so se pojavile šele v mezozoiku. Ta greben je bil večinoma iz nakopičenega or-ganskega drobirja, zelo rahlo sprijete-ga z mahovnjaki, algami, tubifiti in karbonatnim ce-mentom. Takim grebenom rečemo grebenske ali ske-letne kope.

foraminifera

tubifit

členekmorske lilije

mahovnjak

korala

pregradnigreben

ramenonožci

morske lilije, mahovnjaki, spužve,ramenonožci, korale

nastajanje rožnatega,masivnega apnenca

nastajanjepredgrebenske

apnenčevebreče

35

Morske lilije ali krinoidi so morske živali iz skupine iglokožcev, kamor sodijo tudi morski ježki in zvezde. Ime so dobile po podobnosti z rastlinami. Imajo pecelj, s korenina-mi pritrjen na morsko dno, in cvetu podobno krono iz čaše z dolgimi izrastki ali rameni. Ves skelet je sestavljen iz drobnih kalcitnih členkov, podobnih gumbom, ki po odmrtju najpo-gosteje razpadejo in jih razsute najdemo v kamnini. Krinoidi živijo od kambrija do danes. V paleozoiku in mezozoiku so v plitvinah poraščali obsežne krinoidne »travnike«, njihovi ostanki pa so pogosto tvorili krinoidne apnence.

Danes krinoidi živijo v vseh globinah, vendar so se tisti s peclji večinoma umaknili v globoke oceane (najdeni so bili celo 6 tisoč metrov globoko), na koralnih grebenih pa živijo taki, ki nimajo peclja.

Fosilni ostanki morskih lilij v rdečem in rožnatem apnencu v

Dovžanovi soteski. Zgoraj del peclja in čaše (širina vzorca je 5 cm), na desni 4 cm dolg del

členkastega peclja.

ramena

čaša

členki

krona

pecelj

korenina

36

Rugozne korale so bile morske živali iz skupine ožigalkarjev, ki so živele samo v paleozoiku. Najpogostejše so bile rogovom podobne oblike, ki so živele posamično, nekatere pa so tvorile manjše kolonije. Ime so dobile po rugah ali gubah na zunanji apnenčasti steni. Koraliti, ki so bili veliki od 1 do 10 cm, so bili vzdolžno simetrično pregrajeni s štirimi šopi sept in prečno s tabulami.

Na levi 3,5 cm velika rugozna korala z vidnimi prečnimi tabulami, na desni pa dva dela večje korale (s premerom 1,5 cm) z vidnimi vzdolžnimi septami.

Kolonijskarugozna korala v predgrebenski breči. Velikost kolonije je 5 cm.

Poleg opisanih fosilnih skupin se v pisanem apnencu pojavljajo še mnoge druge. Spodaj so 8 mm velik zadek trokrparja ali trilobita in polži.

37

Od parkirišča v Čadovljah po desnem bregu Tržiške Bistrice mimo paštbe do najožjega dela soteske: raz-gledna pot, skozi gozd, dolžina: 1 km, čas hoje: 30 minut, zahtevnost: lahka

Od najožjega dela soteske skozi predor do geološkega stebra: po cesti, dolžina 300 metrov, čas hoje: 10 minut, zahtevnost: lahka

Od najožjega dela soteske čez razgledišče do geološkega stebra – »Bencetova pot«: zavaro-vana razgledna pot, delno skozi gozd, delno plezalna (jeklenice in klini), dolžina 500 metrov, pribl. 50 metrov višinske razlike, čas hoje: 30 minut, zahtevnost: zahtevna, ni za vrtoglave!

Od geološkega stebra skozi zaselek Na Jamah do Razstavno-izobraževanega središča v Dolini: delno makadamska pot, delno cesta, dolžina: 1 km, čas hoje: 20 minut, zahtevnost: lahka

Od geološkega stebra po cesti do Razstavno-izobraževalnega središča: po cesti, dolžina: 600 metrov, čas hoje: 20 minut, zahtevnost: lahka

Gozdna učna pot (od najožjega dela soteske do parkirišča v Čadovljah): gozdna pot, dolžina: 800 metrov, čas hoje: 20 minut, zahtevnost: lahka

* (pri navedenih časih hoje so upoštevani postanki ob informativnih tablah)

1

Vstopna točka v Dovžanovo sotesko

Botanična dediščina in Jamenšnikova paštba

Trbiška breča

Razgledišče

Predor

Geološki steber

Slapišče

Zasek Na Jamah in kremenov konglomerat

Razstavno izobraževalno središče Dolina

Rožnati apnenec

Gozdna učna pot - dobrine gozda

Gozdna učna pot - razvoj gozda

Gozdna učna pot - gospodarjenje z gozdom

Gozdna učna pot - naravna obnova gozda

Gozdna učna pot - živalski svet v gozdu

Gozdna učna pot - gozd in človek

Tržiška Bistrica

Brv / most

Naselje

2

1

16

15

14

13

12

5

4

7

8

10

6

11

3

9

1

ovo sotesko

amenšnikova paštba

enov konglomerat

o središče Dolina

ne gozda

j gozda

odarjenje z gozdom

na obnova gozda

ki svet v gozdu

in človek

ČADOVLJE

2

RAZGLEDNA UČNA POT

16

1514

1312

5

4

7

8

10

113

9

10

7

8

9

6

5

16

1514

1312

5

4

7

8

10

113

9

10

7

8

9

6

5

POTARJE

DOLINA

NA JAMAH

Razstavnoizobraževalno

središče Dolina

Borova peč

Kušpegarjeviturni

mali predor

Partizanska tehnikaKokrškega odreda

predor3

6

Dovžanova soteska je edinstveno nahajališče okamnelih ostankov morskih živali in rastlin iz starega zemeljskega veka – paleozoika.

Ali to pomeni, da je bilo tukaj včasih morje?! Tako kot na sliki? – Ne, ni bilo čisto tako. Pravzaprav je bilo zelo drugače.

Sprehodi se skozi Dovžanovo sotesko in spoznaj fosile, kamnine, tedanja okolja in sile, ki so sotesko oblikovale skozi milijone let in jo preoblikujejo še danes.