Novice Občine Rače - Fram – DECEMBER 2015

NOVICEOBÎNERAÊ-FRAM

Št. 68 - 4/2015; december 2015

Poštn

ina

plač

ana

pri P

ošti

2327

Rač

e

www.race-fram.si

Iz vsebine Novic

1Želimo vam prijetno branje!

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

1

Spoštovane občanke, spoštovani občani!Počasi se končuje leto, ki je bilo izredno pestro na najrazličnejših področjih.

Zapomnili si ga bomo po marsičem, pa vendar bodo največji pečat v letu 2015 pustili dogodki v Parizu in begunska kriza. Mi v občinah pa si bomo leto 2015 zapomnili tudi po tem, da smo občine skoraj postale državni sovražnik št. 1. Potem, ko se je državi uspelo uskladiti in dogovoriti z ostalimi skupinami in ko bo uskladitev s sindikati stala državo dodatnih 200 milijonov evrov več, se je zataknilo pri financiranju občin. Pogajalski kos pogače z občinami je bil težak okoli 10 MIO EUR. Za prihodnje leto nam je bil zopet odrezan tanjši kos kruha (manj denarja), čeprav smo bili župani že v startu pripravljeni popustiti veliko, saj bi povprečnina (ta predstavlja kar polovico prihodkov proračuna) za vse naloge, ki jih država z zakonom nalaga občinam, morala po zakonodaji znašati 652 EUR na prebivalca (to se zaradi varčevanja v praksi že nekaj časa ne upošteva), župani pa smo zahtevali vsaj 536 EUR na prebivalca. Finančno ministrstvo je v pogajanjih z občinami ostalo neomajno in nam na koncu - brez soglasja občin - namenilo 522 EUR na prebivalca, kar je skoraj 20 % manj od zakonske obveze in blizu 3 % manj od naših že predhodno močno znižanih, zato pa sedaj nujnih potreb ter posledičnih zahtev in pričakovanj.

Kaj to za prihodnost pomeni v praksi? Dejansko to v prvi vrsti pomeni, da bomo lahko za investicije namenili še manj sredstev kot prejšnja leta. Najbolj bolijo očitki predstavnikov Ministrstva za finance RS, da občinske investicije ne prinašajo dodane vrednosti oz. dobička in da so predvsem strošek. To 'obrazložitev' razumem v smislu, da se občani na podeželju ne bi smeli voziti po urejenih in varnih cestah, imeti kanalizacije, vodovoda, da bi šolam in društvom zadostovale precej manjše športne dvorane, da so za lokalno kulturo dovolj stari zadružni domovi in podobno. Po drugi strani pa razlagajo, da bodo investitorji raje prišli v komunalno in tudi sicer bolje urejeno okolje. A ni to popolnoma narobe svet?!

Pogajanja z vlado so na videz še najbolj spominjala na kakšno zares živahno medsebojno barantanje na tržnici. Tisti, ki odločajo na ravni države, kot da nočejo videti, da so za zahtevami občin številni ljudje, obrazi, življenjske usode, ki si zaslužijo povsem drugačen, resnejši in odgovornejši pristop. Navsezadnje je tudi predsednik Računskega sodišča RS, Tomaž Vesel, poudaril, da se o povprečnini sploh ne bi smeli pogajati, ampak bi morala biti (kot v večini evropskih držav) natančno določena z merili. Dodaja, da so sedanja merila - dolžina cest, starost prebivalstva - že davno preživeta. Občine morajo namreč danes dodatno plačevati tudi osnovno zdravstveno zavarovanje brezposelnim in tistim, ki živijo od socialne pomoči, zato je tudi s tega zornega kota zelo pomembno, s kakšno socialno sliko se sooča posamezna občina. Še več. Država financiranje javnih kuhinj, zavetišč za brezdomce, materinskih domov in podobnih služb ter institucij, ki niso zakonsko obvezne, označuje za luksuz, sredstva, realizirana za njihovo delovanje, pa za nenamensko potrošen denar. Višek ironije pa je očitek ministrstva za finance, da občine porabimo več kot 20 MIO EUR za nepotrebne izdatke - bonitete staršem predšolskih otrok, namesto katerih večina lokalnih skupnosti v poletnem času, ko so otroci zaradi počitnic začasno odsotni iz vrtca, iz občinskega proračuna dodatno subvencionira znesek razlike med ceno programov vrtca in obveznostjo plačila oskrbnin staršev. Če občine to olajšavo (pri nas za meseca julij in/ali avgust, v primeru celomesečnih odsotnosti otrok, ta olajšava znaša 60 %, kar pomeni, da starši tedaj plačajo le 40 % siceršnje obveze, ki je, glede na finančno in premoženjsko stanje posamezne družine, določena z odločbo pristojnega centra za socialno delo) ukinemo, bi to pomenilo nov udarec za že sicer močno finančno obremenjene žepe mnogih mladih družin. Zato jim - ne glede na nerazumevanje in nizke udarce, ki jih zavoljo takih in podobnih odločitev prejemamo od tistih, ki imajo v rokah škarje in platno na državnem nivoju - ne bi želeli obrniti hrbta še mi.

Hkrati pa se isti predstavniki države na drugi strani smehljajo, ko podpisujejo sporazume s sindikalnimi partnerji o višjih plačah v teh istih vrtcih. Znova: narobe svet!

Ko človek spremlja ta in podobna dogajanja, dobi občutek, da se naša država obnaša, kot da ne živi tukaj - na naših tleh, in zdaj - na koncu leta 2015. S svojimi ravnanji in odločitvami ustvarja vtis, kot da ne uporablja infrastrukture in javnih storitev v naših občinah, ampak s kakšnega tujega, oddaljenega planeta gleda na nas, nam nenehno ukazuje in nas non-stop 'osrečuje' z novimi pravili in predpisi…

ŽUPANOV UVODNIK



2 Novice št. 68 - 4/2015; december 2015

Posveti se ljubezni do drugih,posveti se skupnosti okoli sebe in

posveti se ustvarjanju ne~esa,kar ti bo dalo smisel in pomen.

Branko LEDINEK, župan

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM; javno glasilo

Odgovorna urednica: Simona ANTOLIČUredniški odbor: Jože BOBOVNIK, Simona NAPAST, Nataša JAMBROVIČ MARIN Jezikovni pregled: Simona ANTOLIČFotografije: Nepodpisane fotografije so posneli avtorji člankov.Izdajatelj: Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače Naslov uredništva: Uredništvo Novic Občine Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18 e-mail: [email protected] spletna stran: www.race-fram.si

Računalniški prelom: Grafična forma HUTTER, Tržaška 34, 2000 MariborTisk: Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rače

Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Rače-Fram brezplačno.Prispevke, ki jih pošiljate za objavo, opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu skupine ljudi - zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg takega prispevka posredujte tudi računalniški zapis. Fotografije pošljite v posebni priponki po elektronski pošti (v JPG formatu) ali jih oddajte v obliki originala.Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo.

Letnik XVIII, številka 68 - 4/2015; v Račah, decembra 2015

Ne glede na dogajanja doma in po svetu pa si ne smemo dovoliti odvzeti časa in čara prazničnega decembra. Ta mesec je vedno bil in bo ostal mesec za družabnost. Gre za čas, ko smo ljudje v različnih oblikah druženja še prijaznejši, bolj sproščeni in veseli. Zato ne zamudite srečanj, druženj in veselega razpoloženja, ki vam ga bomo pričarali na božično-novoletnih prireditvah in silvestrovanju na grajskem dvorišču.

Tik pred nami so prazniki - dan samostojnosti, torej državni praznik, na katerega smo kot domoljubi še posebej ponosni, pa tudi božično-novoletni prazniki, ki jih vsako leto znova z radostjo pričakujemo.

V dneh, ki so namenjeni praznikom, praznujte. Ustavite delo in se veselite.Želim vam, da praznične dni, ki se bližajo, preživite kar se da prijetno in da optimistično odprete vrata

letu 2016, ki naj bo za vse zdravo, srečno in uspešno!

Osebni uspeh ni nikoli stati~en.Obi~ajno pride z majhnimi koraki,

ki vodijo do drugih majhnih korakov,ti pa do ve~jih dose`kov.



Prisrčen decembrski pozdrav!Po letošnji vremensko dokaj pri-

jetni pomladi in ekstremno vročem, pravzaprav dobesedno žgočem poletju, je sedaj v zraku konec koledarske jeseni, obenem pa na lastni koži čutimo tudi že meteorološko zimo. Pomladi smo ob sapicah vetra občudovali nežno, všečno valovanje cvetočih trav-nikov, na poletnih dopustih nekateri za nekaj dni prisluhnili skriv-nostnim, včasih tudi bučnim valo-vom morja, sredi globoke jeseni (v začetku novembra) pa smo doživeli v bistvu najlepši del zapoznelega poletja, z neverjetnimi in rekordnimi toplotnimi valovi, ko so se po mrzlih jutrih dnevne temperature povzpele vse tja do 20 ali celo 25 stopinj Celzija. To bi bilo prav blagodejno in razveseljivo, če ne bi šlo za očitno napoved katastrofalnih vremenskih sprememb, za katere se je resno bati, da jih na globalni ravni prav kmalu ne bo več mogoče učinkovito (ali vsaj zadovoljivo) obvladovati. Bo prebivalcem planeta Zemlja, tem v civiliziranih predelih še posebej visoko umsko in tehnološko razvitim bitjem, res usodno ušlo iz rok področje, od katerega smo v bistvu najbolj odvisni in do katerega so bili bolj spoštljivi in so se do njega pametneje vedli že neandertalci? Poleg tega smo še nedavno z mešanimi občutki spremljali informacije in zgovorne prizore o zdaleč največjih valovih pribežnikov (pretežno beguncev, deloma pa tudi migrantov) v sodobni zgodovini, ki so iz daljne nemirne Sirije in okoliških držav prihajali v zajetnih pošiljkah in, večinoma sicer zgolj tranzicijsko, množično preplavili obmejne kraje naše državice, večinoma z namero nadaljevanja poti in lepšega življenja v kateri od obljubljenih nemško govorečih dežel. Ti tuji ljudje so, s svojimi nedvomno hudimi stiskami na eni in nič manj očitnimi specifikami na drugi strani, tudi pri nas med drugim v ospredje čedalje glasneje postavljali vprašanja in porajali pomisleke v smislu, ali smo - ko so nekateri sosedje že v startu preprosto pogledali proč, se tako ali drugače ogradili, dvignili roke in se gladko požvižgali na humanitarnost, strpnost in evropsko zavezo - v Sloveniji res prvenstveno dolžni pomagati in zaščititi pribežnike, ki jim ni in ni konca, ali je morda nastopil čas, ko moramo v ospredje vendarle nujno postaviti sebe. Če gre verjeti vse več in vse glasnejšim govoricam (tudi z močnimi argumenti podprtim) o dejanskih vzrokih in napovedim o (možnih) alarmantnih posledicah 'selitve narodov' velikanskih razsežnosti, bi lahko nepripravljeno in neenotno Evropo namreč kmalu zajel popolni kaos in jo dokončno destabiliziral; to naj bi bil tudi skrbno načrtovan in dirigiran 'višji cilj', v interesu katerega domnevno deluje del sveta. Ko je podatek o pribežnikih, ki so vsaj za kratek čas stopili na tla deželice na sončni strani Alp, sredi novembra že presegel število 200.000, je tudi naša vlada sprožila postopke za nabavo in postavitev t. i. tehničnih ovir, kakor se po novem na prvi pogled nekoliko prijazneje reče krutim žičnatim ograjam, s

katerimi si najbrž nikoli nismo mogli misliti, da bomo (in to celo pri še ne 25 letih samostojne države) kdaj dejansko fizično ločeni od koga izmed geografskih sosedov. A težko obvladljive, vse bolj zaostrene razmere na naši južni meji, kjer so migrantski valovi začeli dosegati že moč cunamija, so po dolgih tednih solidarnosti in nesebičnega razdajanja številnih služb in posameznikov, to nedvomno brezkompromisno zahtevale. Obenem pa sprožile nov val polemik ter natrosile dodaten ščepec soli na odprto rano še vedno nerešenih mejnih vprašanj s Hrvaško. Begunci pa še vedno prihajajo... Kam vse to dogajanje vodi?

Za spremembo prioritetne medijske teme je poskrbel petek, trinajstega (novembra), ko je pokalo. Dobesedno. Na več mestih sočasno. Tokrat v turistično enem najbolj obleganih evropskih mest - v veličastnem Parizu. Strah v kosti Francozov je nagnal krvavi val novodobne pošasti - terorizma. Zaradi nedoumljivih dejanj poveza-nih posameznikov so znova ugasnila življenja mnogih nedolžnih. Po še enem v nizu brutalnih napadov skrajnežev žaluje in sočustvuje vsa Evropa. Naraščajoča grožnja pritiska na sod smodnika. Zlo zaskrbljujoče seje po stari celini, ki je tudi naš kontinent. Želimo si miru in sožitja z vsemi narodi!

O tem, kakšne valove bi utegnila prinesti zima, ki trka na vrata, bi bilo sedaj še preuranjeno govoriti. A nekaj je nesporno res - zdi se mi, da smo komaj prav vstopili v leto 2015, pa ga z eno nogo že zapuščamo. Kot da se kolesje resnično vrti iz leta v leto hitreje, divje in vrtoglavo. So tudi vam ti občutki postali nekam čudno znani, čeprav se vam je v mladosti, ko ste tako slišali govoriti starejše, to, da 365 dni pri enem, treh, petih ali sedmih križih na hrbtu mineva z različno in s čedalje bolj stopnjevano hitrostjo, zdelo docela nemogoče ali vsaj zelo neverjetno? Kakorkoli že - hočeš nočeš se moram strinjati, da to očitno ni povsem 'iz trte izvito'. In lahko mi verjamete, da vem, kaj govorim, saj imam po novem Abrahamovo družbo…

Najbrž vsak človek pri 'magičnih' petdesetih vsaj podzavestno naredi bilanco. Kako je potekalo dosedanje življenje? Ali sem z njim zadovoljna? Kaj sem morda storila narobe, kaj bi, če bi se še enkrat rodila, ponovila? Kaj mi je uspelo in kje spodletelo? Kaj imam pokazati kot rezultat lastnega uma in plod dela svojih rok? Kaj lepega sem dala, kaj dobrega storila najbližjim in drugim, po čem me poznajo, pomnijo? Kakšne so moje želje za prihodnost? So cilji uresničljivi?

Podobne 'bilance' kdaj pa kdaj delamo tudi sicer v življenju, posebej še, ko menjujemo letni koledar. In tudi v našem uredništvu se v tem času nekoliko ozremo tudi nazaj. Letos ob tem ugotavljamo, da z Novicami v vaše domove prihajamo že osemnajsto leto. V tem času ste v poštnih nabiralnikih (vključno s tole) dočakali 68 številk, ki so v povprečju izšle na prav toliko straneh. Za naše glasilo smo se vsi sodelujoči po najboljših močeh trudili in v njem poročali o vseh pomembnejših pridobitvah in prireditvah v občini, poleg tega pa objavili še številne druge aktualne in/ali zanimive informacije. Veseli nas, da so bili v tem obdobju, dolgem skorajda celo polnoletnost, tiskarski škrati prizanesljivi z nami; upamo, da bomo

POZDRAV IZ NA[EGA UREDNI[TVA



s temi nagajivimi in nepredvidljivimi lumpi, ki so nenehno na preži, kje in kako bi jo lahko čim bolj zagodli, še naprej ostali v dobrih odnosih. Seveda pa si, spoštovani bralci in bralke, še naprej želimo predvsem vašega zaupanja, sodelovanja in naklonjenosti. Vse to nam veliko pomeni, zato iskrena hvala!

December je. Podajmo se v objem božičnih praznikov in v novo leto z mislijo na vse trenutke, ki so nas osrečili, in bodimo hvaležni zanje. Za vsakega izmed njih, saj gre za prav posebne dragocenosti.

Mamljivo dišeč in čim bolj čaroben praznični adventni čas vam želim, pa zdravo, optimistično, nasmejano, uspešno prestopno leto 2016 kličem vsakemu posamezno in vsem skupaj - a slednje, če ste vsaj malo vraževerni, seveda šele potem, ko vam je oz. bo prvi voščil - moški!

Simona ANTOLIČ,odgovorna urednica

Spoštovani občani, spoštovane občanke!

Tudi za naslednjo številko občinskega glasila, ki bo predvidoma izšla na pragu cvetoče pomladi, vas prijazno vabimo, da v njej

sodelujete s svojimi prispevki.

Slednje, skupaj s fotografijami, posredujte na e-naslov: [email protected],

najkasneje do vključno ponedeljka, 22. februarja 2016.

Zaradi zaščite avtorskih pravic vse avtorje prispevkov prosimo, da pri posredovanih vsebinah, ki morda niso v celoti njihovi avtorski zapisi (v primeru povzemanja ali citiranja drugih avtorjev), obvezno navajajo vir in dejanskega avtorja.

Uredništvo

Ogl

asno

spo

roči

lo



PROGRAM IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE 2015/2016

IZVAJALCI:

1. Cestno podjetje Ptuj -državna cesta Šikole - Podova - Rače -državna cesta Rače (Cesta talcev, Ljubljanska c.) - Fram - Planica

2. Franc Hvauc s.p., Rače-LC št. 340070 - Mariborska cesta -LC Sp. Gorica - Stražgonjca -JP Rače - Sadjarska ulica -LC Marjeta-Rače-JP št. 840511 Rače - Pot na gomilo - podvoz-LC Podova - Brunšvik -LC št.386040 Podova - Brunšvik-LC št.340050 Brezula - Brunšvik-LC št.386050 Rače - Marjeta-LC št. 340031 Rače zbirni center - Dravski dvor

-JP št.840580 ul. za Mariborsko cesto - Jakopin

-JP št.840590 ul. za Mariborsko cesto - Glavar - Benkovič

-JP št.840130 Križna pot - Brezula-JP št.840020 Sp. Gorica - h.št. 20a-JP št.840030 Sp. Gorica - h.št. 47-JP št.840040 Sp. Gorica - h.št. 61-JP Sp. Gorica - Sagadin - Eker - Žbogar-JP št.840050 Sp. Gorica - Zg.Gorica-JP št.840100 Zg. Gorica - h.št. 31a-JP št.840110 Zg. Gorica - h.št. 16-JP št.840120 Zg. Gorica - Podova-JP št.840130 Podova - ribogojnica Požeg-JP št.840200 Podova - Žbogar-JP št.840201 Podova - Otič - h. št. 27-JP št.840210 Podova - h. št. 20b-JP št.840210 Podova - h .št. 58/a-JP št.840210 Podova - galerija - h.št. 61a-JP št.840240 Brezula-JP št.840230 Brezula - Braunsberger - Švegl - ČN Rače

-JP št.840240 Brezula - Braunsberger - LD Podova - Klemenčič

-JP št.840240 Brezula - Čelan-LC Morje - Priolova cesta (križišče RII - Dom krajanov Morje)

-LC Morje - Morska cesta-LC Morje - Fram - Mlinska ulica-vsi pločniki v KS Fram-avtobusne postaje na Mariborski cesti-avtobusne postaje na Ljubljanski, Ptujski cesti in Grajskem trgu

-avtobusne postaje v Brezuli, Podovi, Sp. in Zg. Gorici

-vsi pločniki v KS Rače-posip navedenih ulic, pločnikov in krajevnih poti

3. Dušan Predan s.p., Rače -JP št.840280 Obrtniška ulica-JP št.840290 Pot k mlinu-JP št.840300 Vrtna ulica

-JP št.840310 Pred njivami-JP št.840320 Poljska cesta-JP št.840330 Ozka ulica-JP št.840340 Cesta talcev - h. št. 28b-JP št.840380 Cesta talcev - Anton Novak-JP št.840341 Sončna ulica-JP št.840390 Pri kozolcih-JP št.840400 Lončarska ulica-JP št.840410 Za vrtovi-JP št.840500 Ul. Lackove čete - Lobnik-JP št.840510 Pot na gomilo - Greif - podvoz-JP št.840550 Grajski trg-JP št.840610 Nova ulica-JP št.840620 Glaserjeva ulica-JP št.840650 Ob potoku-JP št.840660 Gasilska ulica-JP št.840670 Drevesniška ulica-JP št.840680 Kolodvorska ulica-JP št.840690 Mladinska ulica-JP št.840700 Ul. Ivana Šalamuna-JP št.840730 Gortanova ulica -JP št.840730 Gortanova ulica - Batagelj-JP št.840740 Ob železnici-JP št.840840 Prečna ulica-JP št.840850 Turnerjeva ulica-JP št.840860 Delavska ulica-JP št.840870 Gozdna ulica-JP št.840880 Mejna ulica-JP Ul. bratov Turjakov-JP št.840920 Ješenca - Brodej-vsa javna parkirišča v Račah-parkirišče ob železniški postaji v Račah-parkirišče bloki Ljubljanska c. (Sortima)- posip zgoraj navedenih cest in odsekov

4. Anton Kerhe s.p., Rače-LC Fram - Cesta na Ješenco -LC Ješenca - gostilna Kostanj-JP obvozna cesta Ješenca - Rače-LC št. 340060 Ješenca (Vihar) - Požeg-JP Požeg - Kelhar (za bivšo tiskarno)-JP št.840910 Ješenca - h.št. 1g-JP Ješenca - Krajnc-JP št.840930 Ješenca - Ribič-JP št.840940 Ješenca - Jelšek-JP št.840950 Ješenca - Marin-JP št.840960 Požeg - Zorčič-JP št.840970 Ješenca - Mom-JP št.840980 Fram - Potisk-JP št.840800 Fram - Petrol skladišče-JP št.840810 Fram - Majcen-JP št.840990 Ješenca - Kolman-JP št.840770 Ljubljanska - ribniki TAM-JP Ljubljanska - proti Tekolu-JP ob Ljubljanski cesti proti Predanu (pri tabli Fram)

-JP ulice za Ljubljansko cesto-JP Rače - Opekarniška ulica-JP Fram - Turnerjeva ul. 10 (S. Fišer)-TP Fram - okolica-JP Ješenca - Trlep - Partlič- posip zgoraj navedenih cest in odsekov

5. Darko Štern, Kopivnik -JP št. 841410 Kopivnik - Bučar - Kokol-JP št. 841420 Kopivnik - Špindler-JP Planica - Krle-JP Kopivnik - Repnik-JP Kopivnik - Marica Štauber-JP Kopivnik - gozdarska hiša -odcep proti Repniku (mlekarna)-posip zgoraj navedenih cest in odsekov

6. Anton Majal, Planica-LC Planica - Gradišče - Loka - Zg. Polskava-JP Planica - Bezovnik-JP Planica - Vešner-JP Planica - Harbul-JP Planica - cerkev-JP Planica - Dominek-JP Planica - Kovačnik - dom Planica-JP Planica - lovski dom - Rožman-JP Planica - Uranjek-JP Planica - Capl-JP Planica - Mom-JP Bogdan Domadenik - Bračič-JP Vrhovšek-JP Šlamberger-odcep Fifer-mlekarne-JP Loka vaški dom -Bukovec-JP Loka - Potočnik-JP Loka - Šlamberger-JP Loka - Kokol-JP Loka - Trglec (Gradišče)-JP Loka - Štefan Tomše -JP Loka - Edi Tomše-JP Loka - Karlina Trglec-JP Loka - Bukovec-JP Mlekarna Brdnik-JP Štern v Gradišču-JP Gradišnik v Gradišču-odcep Silvo Jurič-odcep Kapelar-zbiralnica Ivo Tomše-odcep Slavko Koren-odcep Rovtet-JP Štefan Tomše- posip zgoraj navedenih cest in odsekov

7. Miran Potočnik s.p., Morje -LC Morje - Strma ulica-JP Morje - Na livadi-JP Morje - Tajna-LC Morje - Cesta na Bukovec in odcepi do križišča Sernc

-JP Morje - Med vinogradi-JP Morje - Vauhnik-JP Papež - Gril-JP Morje - Račič-JP Morje - Majerič-JP Morje - Miro Sernc-JP Morje - Detela-JP Morje - Gobec-JP Morje - Sončne terase

OBVESTILA, VABILA



-LC Morje - Priolova cesta (Dom krajanov do krožišča Kopivnik-Loka)

-JP Morje - Potnik-JP Morje - Rak-JP Morje - Ivan Podlesnik-JP Morje - Stara gora-JP Morje - Meklav-JP Morje - Brezovec-JP Morje - Čebelarska ulica-JP Morje - Jani Klauž-JP Morje - Zelena ulica-JP Morje - Senčna ulica-JP Morje - Nikolič- posip zgoraj navedenih cest in odsekov

8. Boštjan Koželj s.p., Fram -JP Fram - V gaj-JP Varta - Prejac-JP Varta-Mikolič-Greif-JP Varta - Helb l- terase-JP Varta - Beli dvor - Milan Koželj-JP Varta - Mom -Kosmačin - Ličen-JP Varta -Vlado Poljanec-JP Varta - Rotko-JP Varta - Sončna lica -JP Varta - Sončna ulica (odcep Fuchs)-JP Varta - grob talcev-JP Varta - Ulica talcev -JP Fram - Framska ulica-JP Fram - za pokopališčem-LC 340110 - Kopivniška cesta (odsek Strehar - Jarc) - cesta Lepi vrh - Kotnik

-JP št.841600 Lokmirce-JP št.841600 Lokmirce - Lunežnik - mlekarna

-JP št.841590 Lepi vrh-JP št.841590 Lepi vrh - med njivami - Lokmirce

-JP št.841590 Lepi vrh – J. Repnik-JP št.841620 Lokmirce - žaga-JP Fram - Čurič-JP Lokmirce - Zvonko Ačko-JP Planica - Lipej-JP Lepi vrh - Planica-JP Jug - Ačko

-LC 340140 Kopivnik - Loka (do križišča za Morje in Loko)

-JP Kopivnik - Kuki-JP Fram - Nad gradom-odcep proti Jarcu-odcep Auda - Žerjav-posip vseh zgoraj naštetih cest

9. Vinko Domadenik, Ranče-LC Fram - Cesta v Ranče -LC Fram - Ranče – Domadenik - bolnica-JP Šestdobje - Robič-JP Šestdobje - Repnik-JP Šestdobje - Ovnik-JP Ranče - Jug-JP Ranče - Cvirn-odcep Andi Falež-odcep Belinšek-JP Ranče - dom krajanov - Kolarek-JP Ranče -Repnik-JP Ranče - Milan Meglič-JP Ranče - vikendi Bergauer-JP Ranče - vikendi - Krajnči - Šauperl-JP Ranče - vikendi - Petrovič-JP Ranče - ulica pod Borovim gajem-JP Fram - Kugl-JP Fram - Črešnjev vrh-JP Fram - Turnerjeva ulica (odcep Hojnik - Pisanec)

-JP Fram - Kratka ulica-JP Fram - Eberlova ulica-JP Fram - Pirkmajerjeva ulica-JP Fram - K ribniku-JP Fram - Ob sadovnjaku-JP Fram - Na hribu (odcepa Veber in Žgalin)-JP Fram - Oljarska ulica-JP Fram -Oljarska ulica (odcep Tišič)-JP Fram - Cafova ulica-parkirišča nogomet in tenis-JP Fram - Bregar-JP Kopivnik - Osterc-JP Kopivnik - Pliberšek-JP Ranče -Rudolf-JP Fram - Golčnik -posip zgoraj navedenih cest in odsekov

10. KO-BAU, Koren Aleksander s.p., Fram

-JP Fram -Koropčeva ulica-JP Morje - Log-JP Morje Log - odcep Bedenik-JP Morje - Cvetlična lica-JP Morje - Pod terasami-JP Morje - Cestnik - Podbojc-JP Morje - Kobilica -JP Fram - Dobrava -JP Morje - Cestarska pot-JP Morje - Ob gozdu-JP Morje - Potrč-JP Morje - Ob potoku-JP Morje - Jurič - Hojnik-JP Morje - Leskovar-JP Fram - Čerič-JP Fram - odcep Klančnik - Satler-JP Morje - Prisojna ulica-stara cesta - Ačko-odsek Morje - Zajmi - Bržan-odsek Morje - Domanjko-odsek Morje - Skrbič - Hafner-JP Morje-Prisojna ul. -parkirni prostor pod cerkvijo v Framu-vse avtobusne postaje v KS Fram-parkirni prostor ZD Fram -JP Fram-pokopališče-parkirni prostor pri mrliški vežici Fram-parkirišča nogomet in tenis-dvorišče KS Fram-parkirni prostor pred DTV Partizan Fram-parkirišča v okolici novega vrtca v Framu- posip zgoraj navedenih cest, odsekov, parkirišč in javnih površin

• Deponije peska:- parkirišče pri pokopališču v Framu,- Hvauc - Mariborska cesta 57,- Mejal - Planica 29,- Domadenik - Ranče,- Dom krajanov Morje,- Potočnik - Morje- Križišče Loka - Lokmirce,- Loka - Kokol.

Vsi udeleženi v prometu morajo imeti ob-vezno zimsko opremo.

Pluženje se bo izvajalo po prioriteti in sicer najprej državne ter lokalne povezovalne ceste s pločniki, nato krajevne ceste in na koncu javne poti. Plužiti se prične, ko zapade 10 cm snega.

Uvoze in dovoze do svojih parcel so lastniki dolžni očistiti sami, prav tako prostore pred trgovskimi, gostinskimi in drugimi lokali. Vse tiste občane, ki puščajo avtomobile in tudi posode za smeti pred hišami ob cestah ter tako ovirajo pluženje, prosimo, da jih umaknejo in tako omogočijo neovirano in učinkovitejše izvajanje zimske službe.

OBČINA RAČE-FRAMPripravil: Samo RAJŠP

Oglasno sporočilo



Boži~kovo povabilo

Dragi presenečenj in zabave željni mladi prijatelji!

Božiček vas tudi tokrat prijazno in dobrohotno vabi v svojo veselo družbo.

Srečanje s težko pričakovanim belobradim možakom v rdečem, ki med vas ne bo prišel sam in tudi ne praznih rok, bo potekalo

v soboto, 19. decembra 2015 ob 10. uri, v športni dvorani Rače.

Prireditev, v sklopu katere bo tudi predstava z naslovom 'Prigode veselih palčkov', je namenjena otrokom iz občine Rače-Fram in sicer

predšolskim ter učencem iz prve triade (do vključno 3. razreda).

OBČINA RAČE-FRAM invaš BOŽIČEK

Obvestilo o obratovalnem ~asu Zbirnega centra za lo~eno zbiranje odpadkov v Ra~ah

V zimskem času (med 1. novembrom in 15. marcem) bo zbirni center odprt vsako sredo med 13. in 17. uro ter vsako soboto med 9. in 13. uro. Ob prazničnih dneh bo zbirni center zaprt. Sprememba urnika obratovanja velja do 15. marca 2016, ko bomo znova prešli na poletni delovni čas zbirnega centra v Račah.

Ponovno moramo poudariti, da zbirni center za ločeno zbiranje odpadov ni namenjen pravnim, temveč zgolj fizičnim osebam oz. gospodinjstvom v naši občini. Podjetniki si morajo v lastni režiji zagotoviti ločen odvoz odpadkov iz dejavnosti. Prav tako je vsakršno odlaganje odpadkov in ostalih materialov v bivšo SCT jamo strogo prepovedano!

OBČINA RAČE-FRAMPripravil: Samo RAJŠP



ZA VSE PRIREDITVE JE VSTOP PROST! VLJUDNO VABLJENI!

OBČINA RAČE-FRAM



Tudi letos bomo silvestrovali na grajskem dvori{~u v Ra~ah

Vse, ki ste na najdaljšo noč v letu postali že stalni udeleženci občinskih silvestrovanj, pa tudi vse tiste, ki se nam ob teh priložnostih pridružite občasno ali o tem prvič razmišljate letos, obveščamo, da smo se v občinski upravi Občine Rače-Fram ponovno lotili organiziranja skupnega 'skoka' v novo leto.

Zadnji dan v letu ponuja številne razloge, zaradi katerih je vstop v novo leto prijetno pričakovati in dočakati v družbi veselih znancev in neznancev, ki se vselej v precejšnjem številu zberejo na grajskem dvorišču, da bi staro leto skupaj pospremili v zgodovino ter družno odprli prvo stran novega poglavja življenja.

V obdobju, ko je vsakodnevno vse preveč hitenja, stresov in skrbi, je še toliko bolj pomembno, da si znamo vzeti čas za sprostitev, veselje in drug za drugega.

Da bi bilo tudi letos tako, bomo skušali poskrbeti s pomočjo glasbenih gostov (ansambel 'Okajeni muzikanti') in ponudnikov gostinskih uslug (Turistično in rekreacijsko društvo 'Toti lisjak' Rače).

Zaradi rizičnosti vremena v tem času se bomo, kolikor bo v naši moči, tudi 'tam zgoraj' skušali pravočasno dogovoriti za praznični večer brez prehudega mraza, vetra in padavin, za skorajda vse ostalo pa lahko poskrbimo z lastnim trudom, dobro voljo in pozitivnimi mislimi ter najboljšimi željami za prihajajočih novih 366 dni, ki jim velja dati možnost in priložnost.

Veselimo se z vami prihajajočega novega leta -naj bo radodarno s toplimi, prijaznimi vezmi,

z vsakodnevnimi dobrimi odločitvami,z uspehi in priložnostmi, predvsem pa z

zdravjem, optimizmom, dobro voljo,smehom in z mirnim morjem v srcu.

Kresničke bomo spet prižgali, se spomnili preteklih dni,vse slabo bomo pozabili,

zapomnili vse dobre si stvari.Zato zdaj sezimo si v roke,

zazrimo si v oči,zaželimo si sreče, zdravja v letu,

ki kmalu se rodi.

Naj se vas v novem letu 2016 oklepajo samo dobri ljudje,

naj vas izdatno razveseljujejo osrečujoči trenutki in dogodki,

naj vas na vseh poteh spremljajo najprijaznejše zgodbe življenja!

Toliko na tem mestu, več o načrtovanih dogajanjih na občinskem silvestrovanju pa sledi na prireditvenih informativnih listih, ki jih mesečno prejemate na dom.

Pridružite se nam in 31. decembra 2015 pomagajte odštevati sekunde do leta 2016! Veseli bomo vaše družbe - prijazno vabljeni!

OBČINA RAČE-FRAM



IZ DELA OBÎNSKE UPRAVE

Ustanovljena nova lokalna akcijska skupina (LAS) Dobro za nas

Evropska sredstva za razvoj podeželjaV začetku meseca septembra (4. 9. 2015) je bila podpisana Partnerska pogodba o ustanovitvi in o delovanju lokalne

akcijske skupine (LAS) Dobro za nas, za programsko obdobje 2014-2020.LAS Dobro za nas je nova lokalna akcijska skupina, ki pa vsebinsko nadaljuje delo predhodne Zadruge LAS Dobro

za nas, z.b.o. Razlika je v tem, da LAS Dobro za nas po novem pokriva tudi območje občine Rače - Fram, ki se je partnerstvu priključila za že predhodno sodelujočimi na območju občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica.

V torek, 6. oktobra 2015, je potekala ustanovno-volilna skupščina, ki se je je udeležilo 83 članov. Po potrditvi pravil LAS so potekale volitve članov v upravni in nadzorni odbor. Člani upravnega odbora so se po razglasitvi rezultatov na kratko sestali in izbrali predsednika LAS. Soglasno so za novega predsednika izvolili Branka Žnidarja, predstavnika Občine Slovenska Bistrica.

V nadaljevanju skupščine so prisotni člani za vodilnega partnerja potrdili Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica, ki je vlogo upravljavca opravljal že v preteklem programskem obdobju 2007-2014.

V novi finančni perspektivi bo za območje LAS na voljo približno milijon in pol evrov, ki jih nudita Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za regionalni razvoj. Sredstva iz omenjenih skladov bodo dosegljiva na podlagi izdelane in s strani koordinacijskega odbora CLLD potrjene Strategijo lokalnega razvoja. Strategija lokalnega razvoja za programsko obdobje 2014-2020, pripravljena s strani vodilnega partnerja LAS, t.j. Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica, je bila oddana v potrditev 30. oktobra 2015.

Prvi javni poziv za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev bo objavljen predvidoma spomladi 2016. Prednost bodo imele naložbe v delovna mesta, razvoj storitev, varstvo okolja in ohranjanje narave ter v večjo vključenost ranljivejših skupin.

Vstop v članstvo LAS je možen kadarkoli in je odprtega tipa. Podrobnejše informacije najdete na spletni strani www.zadrugalas.si ali na tel. št. 02 620 22 70 - Mirjana Predikaka.

mag. Zorica ZAJC - KVASTanja KOSI

Ob~ina Ra~e-Fram spodbuja (žensko) podjetnost

Izvedena je bila 3. konferenca ženske podjetnostiRdeča nit dogodka, ki je bil regijskega značaja in se je odvijal v hotelu City v Mariboru, je bilo druženje in izmenjava

medsebojnih izkušenj, ki so si jih sodelujoče nabrale na svoji poslovni poti, z delom bodisi v gospodarskem ali negospodarskem sektorju.

Konferenca, ki je potekala po principu 'spoznajmo primere dobrih praks uspešnih žensk', je udeleženkam omogočala sejemsko predstavitev ter ponudila možnosti mreženja in vzpostavitve neposrednih poslovnih kontaktov.

Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, ki je bila glavna organizatorka konference, je izpostavila, da bo namen konference dosežen, ko bodo ženske začele medsebojno sodelovati in bodo druga drugi nudile priložnosti.

Svoje zgodbe so z nami delile nekatere, ki se jim v preteklosti ni bilo strah izpostaviti in vztrajati.Lastnosti, ki jih lahko pripišemo vsem govornicam, ki so občinstvu javno predstavile svoje izkušnje, so ambicioznost

in podjetnost, pozitivna naravnanost ter sledenje svojim ciljem. Obenem vse priznavajo, da so na svoji poti prešle številne ovire in da so zbrale pogum ter se borile, ko ni bilo lahko.

Žal mi je, da te brezplačne motivacije, navdiha in energije niso v večjem številu okusile podjetnice z območja naše občine, saj jih je bilo prisotnih le za vzorec. Neodzivnost je toliko bolj presenetljiva ob zavedanju, da smo v letošnjem letu polovico sredstev, ki jih je naša občina namenila za pomoč pri samozaposlitvah, dodelili ženskam.

Možnosti, da pridobijo informacije, do katerih je (predvsem tistim brez izkušenj) pot zaprta, po mojem mnenju ne bi smele zamuditi predvsem začetnice na samostojni poti. Zgolj podjetniška ideja ter pridobljena občinska sredstva za samozaposlitev namreč - na žalost - nikakor ne morejo zadostovati za prodor.

mag. Zorica ZAJC - KVAS,direktorica občinske uprave



Osvežena podoba gradu Ra~e

Kot smo napovedali že v predhodni številki glasila, je barvito čarobnost jeseni v Račah še dodatno obogatila obnovljena zunanjost gradu.

Izvajalec del, podjetje ZAVOD MATA, ki je z deli pričel v poletnih mesecih, je s skrbnostjo svojo obveznost izpolnil še pred iztekom pogodbenega roka. Nad na objektu izvedenimi deli je, zraven pristojnih iz občinske uprave, bdel tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine.

mag. Zorica ZAJC - KVASMateja FREŠER



Tudi letos smo ogromno naredili

V zadnjih novembrskih dneh zaključujemo z investicijskimi deli na komunalnem področju, ki so bila predvidena v koledarskem letu 2015. V zaključku koledarskega leta se običajno ozremo nazaj in anali-ziramo, ali smo izpolnili začrtane plane.

V drugi polovici letošnjega leta smo imeli 'odprtih' kar nekaj gradbišč, vezanih tako na vzdrževalna kot tudi na investicijska dela. Obseg vzdrževalnih del se iz leta v leto povečuje, saj kanalizacijsko in vodovodno omrežje (zaradi potreb občanov) vsakoletno širimo, obenem pa je komunalna infrastruktura na posameznih odsekih že precej dotrajana. Predvsem v hitro rastočem Morju je ostalo nekaj območij, kjer je potrebna izgradnja kanalizacijskega omrežja za odvajanje odpadnih voda. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja za drugo fazo izvedbe fekalnega kanalizacijskega omrežja v Morju (v zaključku leta 2014) smo tam v letu 2015 intenzivno pristopili k nadaljevanju širitve javnega kanalizacijskega omrežja za odpadne vode. V letu 2015 smo tako zgradili kolektorje za odpadne fekalne vode ne delu Morske ceste (odsek Grašič - Toplak - Krnjak ter od doma krajanov v Morju do križišča s Strmo ulico in vse do križišča Lešnik), v delu Strme ulice in Tajne v Morju, pa na Priolovi cesti od doma krajanov Morje do Stožerja in v Framu (odsek Klančnik - Satler - do Mlinske ulice). V sklopu navedenih odsekov je bilo zgrajenih tudi pet črpališč in nekaj sto metrov tlačnih vodov za odvajanje odpadnih voda. Ker se investicija nadaljuje tudi v letu 2016, prosimo občane za posluh in razumevanje med samim nadaljevanjem gradnje fekalnih kolektorjev, saj bodo zaradi navedenega na posameznih cestnih odsekih postavljene začasne delne ali popolne cestne zapore. Trudimo se, da bi fekalni vodi v največji možni meri potekali po javnem zemljišču, vendar zaradi razgibanosti terena in gravitacijske izvedbe to ni vedno mogoče. Na območjih, kjer zaradi razgibanosti terena, manjše poseljenosti in posledično nesorazmernih stroškov izvedbe ne predvidevamo izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje odpadnih voda, bomo, tako kot v preteklih letih, predvidoma tudi naslednje leto iz občinskega proračuna nudili možnost sofinanciranja izgradnje malih bioloških čistilnih naprav (letos se je na razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav prijavilo 12 investitorjev).

Sanacijska dela na centralni čistilni napravi Rače

KOMUNALNO – CESTNO GOSPODARSTVONa cestni infrastrukturi je bilo v jesenskih mesecih

izvedenih precej vzdrževalnih del; predvsem gre za dotrajana vozišča na asfaltnih površinah, udarne jame z mrežastimi razpokami ter (ob povečanem številu tovornih vozil) za sprotne sanacije obcestnih bankin. Ob cestnih vzdrževalnih delih smo investirali tudi v novo gradnjo hodnika za pešce (pločnika) ob Bistriški cesti v Morju (odsek Požeg - križišče s Priolovo cesto) in v tem sklopu obnovili tudi uvoze obeh avtobusnih postajališč. Druga faza izgradnje hodnika za pešce od Priolove ceste do Prisojne ulice ob Bistriški cesti je prav tako v zaključni fazi. V Morju je bil hodnik za pešce izgrajen tudi ob Morski cesti (Žgalin - Toplak).

Sanacija in razširitev dela Morske ceste v Morju

Hodnik za pešce je že v funkciji tudi v Ulici bratov Turjakov v Račah in delu Ješence, medtem ko smo v ulici Ob železnici v Račah v sklopu asfaltiranja in razširitve cestišča z ločilno črto nakazali traso hodnika za pešce.

Na razpisu izbrano gradbeno podjetje Pomgrad d.d. je saniralo ali na novo asfaltiralo šest odsekov občinskih cest v Račah (Ulica bratov Turjakov in odcep Boškovič na Cesti talcev), Ješenci (odcep Krajnc) in Morju (del Morske ceste z odcepoma Bržan in Domanjko ter del Strme ulice).

Sanacija dela Strme ulice v Morju po izgradnji fekalne kanalizacijeVse foto: Gregor Ovnik



Sanacija in novo asfaltiranje cestišča sta bila po izgradnji fekalnih kolektorjev izvedena še v Tajni in delu Čebelarske ulice v Morju.

Nadaljevali smo tudi z zamenjavo dotrajanih salonitnih cevi v Račah in delu Ješence (v Ulici bratov Turjakov in Ob železnici).

Da bi prometno varnost ohranjali na kar se da viso-kem nivoju, skušamo (v skladu z veljavno prometno zakonodajo in cestno varnostnimi predpisi) poskrbeti tudi za ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. Vlaganja v cestno razsvetljavo prav tako pripomorejo k povečani varnosti udeleženih v prometu. Omrežje javne razsvetljave smo v letu 2015 obnavljali in širili (nameščene LED svetilke, ob povečani varnosti, vodijo k zadanemu cilju zmanjševanja in racionalizacije porabe proračunskih sredstev) v sklopu izvedbe optičnega in kanalizacijskega omrežja v naseljih Morje in Kopivnik.

V zimskem času je prometna varnost zaradi neugodnih vremenskih razmer še posebej odvisna od prizadevnih lokalnih izvajalcev zimske službe, ki bodo tudi to zimo sedli na delovne stroje in po najboljših močeh odstranjevali sneg s cestišč in drugih javnih površin (seznam izvajalcev objavljamo na straneh 5-6).

Pozabiti ne smemo tudi na področje ekologije in ravnanja z odpadki, ki se jih prav v prazničnih dneh pojavi največ. Zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadov se nekateri občani pridno poslužujejo. Odlaganje ločenih odpadkov je za naše občane - ob predložitvi odrezka Snage d.o.o., ki dokazuje vključenost posameznega gospodinjstva v redni odvoz gospodinjskih odpadkov - brezplačno. Podjetnikom pa vnovič namenjamo opozorilo, da so dolžni odvoz in odlaganje odpadkov iz dejavnosti organizirati v lastni režiji, saj odlaganje tovrstnih odpadkov na zbirnem centru ni predvideno! Ko že teče beseda o ločevanju odpadkov, pa še obvestilo občanom, da bodo decembra 2015 in v januarju 2016 vsa gospodinjstva, ki so vključena v sistem rednega odvoza gospodinjskih odpadkov, prejela rumene vreče za zbiranje embalaže, ki bi naj posameznemu gospodinjstvu zadostovale do konca koledarskega leta 2016.

Ob bližajočih se praznikih in zaključku koledarskega leta želim vsem obilo osebne sreče.

Samo RAJŠP

KMETIJSTVO

Na{a odlo~itev - podpiramo doma~e;projekt 'Prehranska samooskrba Podravja'

Povezujemo podeželjeObčina Rače - Fram aktivno pristopa k izvajanju aktivnosti za pripravo projektnega predloga 'Samooskrba regije', ki

ga izvaja Mariborska razvojna agencija (v nadaljevanju MRA). S projektnim predlogom bomo, v dogovoru s partnerji, v prihodnje kandidirali na razpise evropskih sredstev. V projekt je vključenih 23 občin Zgornje Podravske regije in predstavlja aktivnosti za zvišanje stopnje lokalne samooskrbe, ki vključujejo predvsem podporo razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, izobraževanje, povezovanje pridelovalcev in potrošnikov, trženje in promocijo s poudarkom na lokalnem prebivalstvu. Občina Rače - Fram je 3. septembra gostila 1. srečanje kontaktnih oseb - občinskih koordinatorjev navedenega projekta, na katerem se je na odmeven, inovativen način predstavila Turistična kmetija Štern iz Planice 9.

Ključnega pomena v projektu je prepoznati in ozavestiti t. i. dodano vrednost lokalnih proizvodov in storitev ter pozitivne učinke, ki jih okolju prinaša, hkrati pa jih tudi okolje prepozna in sprejme kot zaupanje v domače pridelovalce ter kot pomemben in dolgoročen razvojni doprinos.

Objavljamo predstavitev koordinatorice projekta MRA: Mariborska razvojna agencija je v letu 2014 začela vzpostavljati prehransko platformo za samooskrbo Podravja.



Potekala so številna srečanja z različnimi deležniki iz gospodarskega, javnega in nevladnega sektorja. Srečanja so se nadaljevala v letošnjem letu, ko so k sodelovanju v projektu aktivno pristopile tudi občine Zg. Podravja in izvedbo projekta tudi podprle. Aktivnosti v projektu izvaja za občine ORP SG tudi Razvojna agencija Slovenske gorice.

Glavni cilj projekta je prepoznati prioritete regije in se na tej osnovi pripraviti na bodoče razpise za programsko obdobje 2014-2020. Hkrati prepoznavamo tudi prioritete posamezne občine, na katerih bo temeljil njen razvoj. Prioritete se razlikujejo od občine do občine, zato iščemo vsebine, ki jih lahko na ravni lokalnih skupnosti skupaj povežemo in razvijamo. Pogovori o vsebinah potekajo s kontaktnimi osebami občin (iz vseh treh sektorjev). Z njihovo pomočjo pridobivamo potrebne podatke za projekt.

Ključni partnerji projekta so kmetijski pridelovalci, zato so v oktobru 2015 potekala srečanja, na katerih smo pridelovalcem predstavili projekt ter prodajne poti, ki jih odpiramo in razvijamo za njih. Aktivnosti smo usmerili v ciljno skupino - javne ustanove. Najprej smo projekt predstavili ravnateljem/ravnateljicam vrtcev in osnovnih šol ter dijaških domov. Nato so potekala srečanja z organizatorji prehrane ustanov, na katerih so se predstavile organizacije, ki povezujejo male pridelovalce ter posamezni pridelovalci. Javne ustanove se že sedaj trudijo otrokom in mladostnikom zagotoviti kvalitetno hrano, vendar so z izvajanjem javnih naročil velikokrat primorane naročiti hrano z najnižjo ceno, ker drugače presežejo znesek, ki ga imajo na voljo za te namene.

Želimo si, da pri celotnem procesu tvorno sodelujejo tudi starši otrok in mladostnikov, saj bomo le z njihovo pomočjo in podporo lahko aktivnosti tudi dosledno izvedli. Prehranjevalne navade so se zelo spremenile, zato je toliko bolj pomembno, da otroke glede odnosa do hrane in drugih vrednot vzgajamo že od malih nog.

Načrtujemo tudi srečanja s potrošniki in jih prosimo, da so pri nakupu hrane pozorni, od kod prihaja in kaj vsebuje (deklaracije). Zavedamo se, da predstavlja znesek za prehrano v proračunu družine velik delež in da si vsi ne morejo privoščiti kakovostne hrane. Prav zato so naše aktivnosti usmerjene v to, da lokalne pridelovalce čim bolje povežemo, dosežemo večje količine hrane in s tem ugodnejša razmerja v ceni.

Predvsem sporočamo: MANJ JE VEČ in sicer v smislu kupiti manj hrane ter kupiti bolj kvalitetno hrano. Pri tem pa se moramo zavedati, da zavržena hrana prav tako predstavlja strošek, ki ga je potrebno zmanjšati.

Kvalitetna hrana in nizka cena ne gresta skupaj.Kvalitetna hrana je zdrava hrana in kot taka pomeni

investicijo v naše zdravje, ki je največja vrednota.

Pripravili:Tanja KOSI,

mag. Danijela KOCUVAN, koordinatorica projekta Samooskrba Podravja

CIVILNA ZAŠÎTA

Gasilstvo v ob~ini Ra~e - Fram

Objavljamo zapis poveljnika občinskega gasilskega poveljstva, Jake Krajnca, o letošnji pripravljenosti in delovanju sistema za zaščito, reševanje in pomoč.

Leto se spet bliža kraju in prav je, da vam napišemo, kaj se je dogajalo na gasilskem področju v naši občini.

Ko nastaja ta zapis, sedim v gasilskem vozilu v Šentilju, v NC za begunce, kjer s kolegi iz PGD Rače in PGD Podova vršimo požarno stražo in pomagamo pri logistiki. Je nedelja, 1. november in smo v dnevni izmeni od 7.00 do 19.00 ure, nakar nas menjajo kolegi iz PGD Fram in PGD Sp. in Zg. Gorica, ki bodo tukaj v nočni izmeni (od 19.00 do 7.00 ure zjutraj). To dežurstvo izvajamo že drugič v 10 dneh; naslednje nas čaka 13. 11. zjutraj in bo trajalo do 14. 11. 2015 zjutraj.

V nadaljevanju bi rad predstavil še, koliko smo imeli skupno intervencij v naši občini in tudi, kaj smo pridobili z vašo pomočjo in s pomočjo občine ter župana.

Na našem področju smo zabeležili kar 18 požarov - od dimniških, stanovanjskih, notranjih, požara kurje farme in še bi lahko našteval. 10 krat smo imeli izvoz za tehnično pomoč, to je razlitje olja, podrta drevesa, razkrite strehe, reševanje mačk z drevesa itd. Prav tako smo deset krat posredovali z AED-om pri zastoju srca, kar je včasih uspešno, včasih pa, žal, tudi ne.

Naj omenim še pridobitve na področju gasilstva v naši občini. V juniju smo imeli krst dveh vozil pri PGD Sp. in Zg. Gorica - uradno smo namenu predali novo vozilo GVM-1 za prevoz moštva in prenovljeno vozilo GVC-16/25. Tudi mesec avgust je bil v znamenju tovrstnih pomembnih pridobitev, saj smo krstili vozili v PGD Rače in sicer novo GVM-1 za prevoz moštva ter obnovljeno PV-1 (poveljniško vozilo) Land Rover, ki pa je predvsem namenjen 'prvim posredovalcem' z aparaturo AED za posredovanje ob zastoju srca.

Seveda pa vsega tega ne bi bilo brez vas, krajanov, ki s svojimi prispevki podpirate gasilce v domačih krajih in naši občini, ter brez podpore lokalne skupnosti in njenega prvega moža, župana Branka Ledineka. Hvala vsem za vaše prispevke ter za pomoč pri razvoju gasilstva v naši občini.

V imenu gasilcev vam želimo vesele božične praznike in zdravo ter uspešno novo leto 2016!

Jaka KRANJC, poveljnik OGP in Tanja KOSI



TURIZEM

Zaklju~ek projekta 'Moja dežela - lepa in gostoljubna 2015'

Podelitev priznanj za lepo urejeno okolje in prizadevanje za lepši videz naše občine za leto 2015

Zaključek projekta 'Moja dežela - lepa in gostoljubna 2015' je potekal v soboto, 21. novembra 2015, na slovesni prireditvi priznanj v Beli dvorani gradu v Račah. Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek in ocenjevalna komisija so podelili skupno 43 priznanj (od tega eno najvišje) nagrajencem za najlepše urejene stanovanjske stavbe, poslovne objekte in kmečka dvorišča v občini Rače Fram.

Letošnji nagrajenci so:

* Kategorija 'stanovanjske stavbe'; priznanja so prejeli:

v KS Rače: • družina Braunsberger, Ptujska cesta 58, Rače • družina Predikaka, Brezula 59 • družina Dolenc, Delavska ulica 13, Rače • družina Kline, Sp. Gorica 18b • Silva Krajnc, Grajski trg 7, Rače • družina Firbas - Mihurko, Delavska ulica 18, Rače • družina Mohorko, Zg. Gorica 8 • družina Mlakar, Podova 23 • družina Florjančič, Ul. bratov Turjakov 21, Rače • družina Renčelj, Ul. bratov Turjakov 22a, Rače • družina Lah, Podova 29 • družina Tomanič - Renčelj, Ptujska c. 72, Rače • družini Rižner in Šibila, Cesta talcev 13, Rače • Anka in Mladen Roner, Cesta talcev 9, Rače • Vesna Zupe;

v KS Fram: • družina Veber, Črešnjev vrh 10, Fram • družina Vogrin - Domadenik, Črešnjev vrh 3, Fram • družina Lešnik, Ranče 180 • družina Lep, Kopivnik 63 • Jožica Vajngerl, Andrej Kmetič, Kopivnik 12 • Milena Štern, Loka pri Framu 24 • družina Repnik, Kopivnik 24 b • družina Špes, Cesta na Bukovec 74, Morje • družina Knafelj, Ješenca 49, 2327 Rače • Liljana Hojnik, Ješenca 49 a, 2327 Rače • Anica Šoštarič, Tajna 4, Morje • Štefan Marčič, Kopivnik 8 • Marija Petek Verdev, Turnerjeva ul. 68, Fram.

* Kategorija 'poslovni družbeni objekti'; priznanja so prejeli:

• Ribogojnica Živko, Kopivnik 58 • Gostilna Karla, Ljubljanska cesta 17, Rače • Gostilna Kostanj, Ljubljanska cesta 78, Rače • Mesarija in predelava mesa Skodič

Danilo s.p., Ljubljanska c. 60, Rače • Župnija Rače, Ptujska cesta 6, Rače • Prostovoljno gasilsko društvo Rače, Ptujska c. 15, Rače.

* Kategorija 'kmečka dvorišča'; priznanja so prejeli: • kmetija Frešer, Kopivnik 9 • kmetija Jarc, Kopivnik

14 • kmetija Štern Krajnc, Tajna 37, Morje • izletniška ekološka kmetija Uranjek, Planica 6 • kmetija Lešnik, Ranče 175 • turistična kmetija Štern - Kovačnik, Planica 9 • kmetija Pernat, Zg. Gorica 4.

* Priznanje za dolgoletno sodelovanje v projektu 'Moja dežela - lepa in gostoljubna' je prejel Ročnodelski krožek Metuljček Rače.

Najvišje priznanje v kategoriji 'stanovanjske stavbe' je prejela družina Gradišnik - Žižek iz Strme ul. 49 v Morju pri Framu (vabimo vas, da si več fotografij ogledate na notranji hrbtni strani Novic).

Z glasbenim nastopom so razveseljevali člani harmonikarskega orkestra Nina Jamnika iz Slovenske Bistrice.

V preddverju Bele dvorane gradu Rače so članice ročnodelskega krožka Metuljček Rače tradicionalno na ogled postavile unikatne izdelke, ki so izpod njihovih spretnih prstov nastali letos.



Družabno srečanje se je nadaljevalo z domačo kuli- narično pogostitvijo, ki jo je pripravilo Društvo pode-želskih žena Klasje Rače.

Vse foto: Luka Kolarič

V imenu ocenjevalne komisije podajamo zaključno misel, povzeto po Timu Vargi: Vsak se mora naučiti biti srečen tam, kjer je, in s tistim, kar ima. To ne pomeni, da si ne zasluži več ali pa da se vdaja usodi, temveč to, da se osvobodi stresa, povezanega s pomanjkanjem, in zaživi sproščeno in mirno življenje - kljub skromnim razmeram. Dejstvo je, da če se cel čas razburjaš in obremenjuješ z vsem tistim, kar bi lahko bilo boljše, spregledaš vse tisto, kar je resnično dobro in največ vredno v tvojem življenju. Pravijo, da najboljše stvari v življenju niso stvari, in to spoznaš šele takrat, ko si že veliko dosegel.

Pripravila: Tanja KOSI

Dekoracija iz pravega cvetja (in zelenjave) ter čudovita ročno spletena cvetova

DRUŽBENE DEJAVNOSTI

Aktualne informacije

• Januarja 2016 pričakujemo novega (dodatnega) zobozdravnika v ZP RačeV predhodni številki Novic smo med drugim podali

naslednjo informacijo: »Kot smo najavili že v sklopu prispevka z naslovom 'Poziv zainteresiranim pacientom: čim prej izkoristite priložnost prepisa v ZP Rače!', objavljenim na strani 28 Novic št. 66-2/2015, smo se z vodstvom ZD dr. Adolfa Drolca dejansko uspeli dogovoriti za prenos dodatnega programa zobozdravstva v našo občino, natančneje v Rače, kjer so (v sklopu nove zdravstvene postaje) na voljo ustrezni prostori za opravljaje tovrstne zdravstvene dejavnosti.

Obeta se nam torej, da bomo v občino Rače-Fram že letos (predvidoma novembra) dobili še tretjega zobozdravnika (in tako imeli 2 v Račah in 1 v Framu), po katerem je veliko povpraševanje in ga dejansko nujno potrebujemo. Znano je tudi že, da se bo koncesionarju Andreju Maleku, dr. dent. med., ki v sklopu MADENS d.o.o. nudi zobozdravstvene storitve v Framu, ter koncesionarki mag. sci. Bojani Lobnik - Gomilšek, dr. dent. medicine, ki vodi zasebno zobozdravstveno ambulanto v Račah, na slednji lokaciji pridružil Boris Sapač, dr. dent. med., ki je bil doslej kratek čas zaposlen v Rušah, pred tem pa je nekaj časa nadomeščal stanovsko kolegico v Lovrencu na Pohorju. Imenovani bo deloval v sklopu t. i. javne mreže, ki je organizirana v okviru mariborskega zdravstvenega doma.

Razveseljuje dejstvo, da bomo s prihodom novega zobozdravstvenega tima dobili tudi zobozdravnika za otroško in mladinsko populacijo, ki je bila sedaj skrb za svoje zobe večinoma primorana prepuščati tovrstnim strokovnjakom izven domačega okolja.

Zobozdravnik bo torej v novo odprti zobozdravstveni ambulanti opravljal tako zobozdravstvene storitve za odrasle kakor za otroke in mladino, in sicer v razmerju 60 % odrasli (to pomeni 1.020 pacientov) in 40 % otroci in mladina (tj. 450 opredeljenih otrok in mladostnikov). Ob takšni delitvi dela bi zobozdravnik tri dni v tednu opravljal zobozdravstvene storitve za odrasle, preostala dva dneva pa za otroke in mladino.«

Kot smo od pristojnih v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor izvedeli kasneje, se je terminski plan prihoda novega zobozdravnika zaradi objektivnih okoliščin (javno naročilo za nakup opreme) nekoliko podaljšal in zamaknil v januar 2016. Da bomo kmalu po novem letu v ZP Rače dejansko lahko pozdravili in skrb za naše zobe (velja tako za odraslo kot otroško in mladinsko populacijo) zaupali Borisu Sapaču, dr. dent. med., so predstavniki mariborskega ZD nazadnje potrdili tik pred zaključkom zbiranja prispevkov za to številko Novic (sredi novembra).

Ker zainteresirani že dokaj množično povprašujete o možnosti prijave - opredelitve za novega zobo-zdravnika, naj tudi na tem mestu zapišemo, da bo to (po informaciji ZD) mogoče šele tedaj, ko bo novi (dodatni) zobozdravnik že fizično prisoten v ordinaciji ZP Rače.



• Zdravstvo - družinska medicina: kako je z zasedenostjo naših ambulant splošne medicine?Na območju občine Rače-Fram so nam od sredine

letošnjega leta na voljo skupaj trije timi izvajalcev storitev s področja splošne medicine; dve ambulanti (referenčni) delujeta v prostorih nove ZP Rače (organizacijsko sodita v sklop ZD dr. Adolfa Drolca Maribor), ena pa, na osnovi podeljene koncesije, v prostorih ZP Fram.

Kako je z njihovo zasedenostjo?

REFERENČNA AMBULANTA RAČE:* Nataša Naskovska - Ilievska, dr. med., spec.: skupno

število vseh opredeljenih pacientov: 1835, od tega iz občine Rače-Fram: 1204;

* Marija Repolusk, dr. med., spec: skupno število vseh opredeljenih pacientov: 1966, od tega iz občine Rače-Fram: 604 (podatek ZD Maribor z dne 14. 10. 2015);

ZASEBNA AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE FRAM:

* Irena Strojnik, dr. med., spec.: skupno število vseh opredeljenih pacientov: 2105 (podatek z dne 5. 11. 2015), od tega preko 80 % iz občine Rače-Fram.

Na naši spletni strani www.race-fram.si so objavljeni ordinacijski časi (delovni časi za paciente) vseh javnih in zasebnih izvajalcev osnovne zdravstvene, patronažne, zobozdravstvene, fizioterapevtske in lekarniške dejavnosti v občini Rače-Fram.

• Do žepnine v šolskem letu 2014/15 upravičenih skupno 378 (lani 410, predlani 439) dijakov in študentovV Novicah št. 66-2/2015 in na naši spletni strani smo, na

osnovi v letih 2009 in 2011 sprejetih sklepov Občinskega sveta Občine Rače-Fram, objavili Javni razpis za dodelitev žepnin dijakom in študentom za šolsko/študijsko leto 2015/16.

Na podlagi navedenega so do občinske žepnine, ki znaša 30,00 EUR mesečno in upravičencem pripada od 1. septembra tekočega do 30. junija naslednjega leta (10 mesecev), upravičeni naši šolajoči se občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• imajo stalno prebivališče na območju občine Rače - Fram,• imajo status dijaka, v kolikor:

- v času vložitve vloge še niso dopolnili 20 let in/ali niso vpisani v programe samoizobraževanja, poklicnega tečaja in imajo status dijaka od 1. 9. 2015 dalje, v trajanju celotnega šolskega leta 2015/16,

• imajo status študenta, v kolikor:- bodo študentje 1. letnikov vseh študijskih programov

do 30. 6. 2016 dopolnili največ 21 let,- v času vložitve vloge še niso dopolnili 25 let oz. v

primeru študija medicine v času vložitve vloge niso starejši od 27 let,

- z izobraževanjem pridobivajo strokovne (in ne znanstvene) nazive (študentom, ki se izobražujejo po bolonjskem sistemu, žepnina pripada za 1. in 2. bolonjsko stopnjo /3 + 2 ali 4 + 1 – statistični ravni 6 in 7/ in za čas statusa absolventa, v kolikor ustrezajo ostalim pogojem),

• so pravočasno vložili vlogo za pridobitev žepnine.

Število vloženih vlog za občinske žepnine se je letos ustavilo pri številu 408 (lani 430, predlani 461). Ugodeno je bilo 378 (lani 410, predlani 439) vlagateljem (od tega 220 dijakom in 158 študentom), ostale vložene vloge pa so bile zaradi neizpolnjevanja katerega izmed razpisanih pogojev zavrnjene.

Iz teh podatkov izhaja, da bomo v šolskem/študijskem letu 2015/16 za žepnine iz občinskega proračuna namenili skupno nekaj nad 113.000 evrov. Dodeljevanje žepnin na tak način in v tolikšnem obsegu predstavlja edinstveno pravico, ki je vrstniki dijakov in študentov iz naše občine v nobenem drugem lokalnem okolju niso deležni.

Z ozirom na številne pozitivne odzive 300 evrov na posameznika letno iz občinskega proračuna mladim večinoma očitno veliko pomeni in vsaj nekoliko olajša finančne skrbi njihovim staršem, ki so v današnjem času bolj kot kadarkoli primorani gledati dobesedno na vsak cent.

Vsem dijakom in študentom želimo uspešno izobra-ževanje!

• Naši novorojenčkiObčina Rače-Fram (na osnovi občinskega pravilnika) že

vrsto let dodeljuje tudi prispevek za novorojence. Slednji za starše, ki povijejo prvega in/ali drugega otroka, znaša 150,00 evrov, za tretjega in morebitne naslednje otroke pa 300,00 evrov. Prispevek je mogoče uveljaviti v roku 6 mesecev od otrokovega rojstva.

V kolikor so starši pripravljeni novorojencu za nakazilo občinskega prispevka odpreti t. i. Hrčkovo knjižico pri PBS, je pripadajoča sredstva občine mogoče oplemenititi še z dodatnimi 30,00 evri, ki jih primakne navedena banka; v tem primeru je vlogi (oba obrazca sta dostopna na naši spletni strani: www.race-fram.si) potrebno oddati v roku 3 mesecev po datumu otrokovega rojstva.

Objavljamo še imena otrok, za katere je bil prispevek za novorojenca uveljavljen v zadnjih dveh mesecih (od oktobra do vključno novembra 2015): Lana Črepinko, Marvin Karmuzel, Helena Toplak, Eva Balažic, Tay Mesarič Sambolec, Ema Umek Šušterič, Julija Beriša, Miha Pitamic, Ana Vidovič, Žana Toplak, Žiga Krivec. Kot lahko preštejete, smo v svojo sredo z veseljem sprejeli 11 novih občank in občanov, od tega 7 deklic in 4 dečke. Med njimi je 5 prvorojencev, 6 dojenčkov sta po vrnitvi s porodnišnice doma že pričakala bratec ali sestrica.

Pa še zanimivost: v letu 2013, ki je bilo, kar zadeva nataliteto, v naši občini povprečno (prav tako večina preteklih), smo prejeli skupno 68 vlog za denarni prispevek za novorojenca. Lani je bilo tovrstnih vlog bistveno več, za kar 97 novorojenčkov, kar je dosedanji absolutni rekord. Tekoče leto 2015 pa, sodeč po količini doslej vloženih vlog, očitno znova ni tako radodarno z rojstvi - do konca novembra smo namreč prejeli skupno 55 upravičenih vlog za prispevek za novorojence in najbrž ni realno pričakovati, da bi lahko december to število občutneje dvignil.

Kakor koli že: vsem malčkom in njihovim staršem želimo čim več družinske topline, nežnosti in sreče, vsem pa zvrhan koš smeha in zdravja.



• Javna dela v letu 2016V časih, ko je stopnja brezposelnosti tudi v našem okolju precej visoka (po zadnjih znanih podatkih 12,6 %), je

aktivna politika zaposlovanja eno izmed pomembnih področij.V Občini Rače-Fram si vsako leto znova intenzivno prizadevamo, da bi z zaposlovanjem preko programov javnih del

zadostili čim več potrebam v lokalnem okolju, s tem pa čim širšemu krogu (dolgotrajnih) iskalcev zaposlitve ponudili priložnost za delo in s tem za lasten zaslužek, ki nudi ne le možnost preživetja oz. dostojnejšega življenja, temveč pomembno vpliva tudi na dvig samopodobe in ohranjanje socialnih stikov posameznika.

V času priprave tega prispevka (sredi novembra) pričakujemo, da bo Zavod Republike Slovenije kmalu objavil javno povabilo za izbor programov javnih del v RS za leto 2016, na katerega se nameravamo odzvati s prijavo za nas aktualnih vsebin s komunalnega področja, ki jih kot pomoč zaposlenim v režijskem obratu na ta način izvajamo že vrsto let. Tudi letos obstaja realna potreba po vključitvi vsaj 10 oseb, ki jih na 'borzi dela' sedaj vodijo v evidenci brezposelnih in se želijo zaposliti ter za to izpolnjujejo tudi na ravni države določene pogoje. Prav tako bomo v mejah mogočega podprli prizadevanja domačih vzgojno-izobraževalnih in varstvenih zavodov ter različnih zunanjih izvajalcev, ki bodo na javnem povabilu kandidirali s svojimi programi, v katere bi lahko vključili iskalce zaposlitve iz naše občine. Z veseljem lahko povemo, da so izkušnje, ki jih imamo z izvajanjem javnih del, praviloma dobre oz. celo zelo dobre. Manj prijetna plat javnih del, ki imajo, kar zadeva časovno možnost vključenosti posameznikov, omejen rok trajanja (praviloma leto dni), pa je, da se vsako leto težko poslovimo od udeležencev, ki so vsak zase in kot celota prispevali pomembne kamenčke v naš skupen mozaik prizadevanj za čim bolje in čim lepše urejeno občino Rače-Fram.

Pripravila: Simona ANTOLIČ

Kako polna sta na{a vrtca?

Zasedenost javnih vrtcev na območju občine Rače-Fram v šolskem letu 2015/16 Obveščanje javnosti, ki jo predmetna tematika še posebej zanima, je za Občino Rače-Fram (predvsem v zadnjih štirih

letih) postala že ustaljena praksa. Tako vam skoraj za vsako številko Novic pripravimo kakšno informacijo oz. obvestilo o številu vlog in številu prostih oz. zasedenih mest v obeh naših vrtcih. S tem prispevkom vam posredujemo trenutno dejansko stanje na tem področju - predvsem v Enoti vrtca pri OŠ Rače, saj je Enota vrtca pri OŠ Fram vsa prosta mesta zapolnila že do 1. septembra 2015 (skupaj 138 otrok, vključenih v 7 oddelkov).

Menimo, da je pomemben podatek, da je imela Enota vrtca pri OŠ Rače v mesecu novembru v oddelku I. starostnega obdobja, kjer so otroci stari od 1 - 2 let (jaslični oddelek), še vedno 4 prosta mesta (v mesecu septembru v dveh jasličnih oddelkih skupaj celo 7 prostih mest, ko je bilo čakajočih na centralnem čakalnem seznamu - CČS 14 otrok). Vrtcu je 3 mesta sicer uspelo zapolniti z naknadno prispelimi vlogami, ki jih vrtca vsak zase vodita v posebnem evidenčnem seznamu (to so vloge, ki sta jih vrtca po zaključenem postopku javnega vpisa v mesecu marcu 2015 do sedaj že prejela in vloge, ki jih bosta še prejemala vse do naslednjega javnega vpisa, ki bo marca 2016). Enota vrtca pri OŠ Rače je tako med 14 evidenčnimi vlogami prejela tudi vloge otrok, ki so starostno ustrezali takojšnji vključitvi na še prosta mesta (v oddelku, kjer so otroci stari od 2 - 3 let) oz. tistim prostim mestom, ki so se v mesecu septembru oz. oktobru naknadno sprostila zaradi izpisov. Ob tem je treba povedati, da je bilo to mogoče, ker na CČS ni bilo otrok, ki bi prostemu mestu takoj starostno ustrezali oz. starši/skrbniki otrok, ki so izpolnjevali pogoje za vključitev na prosto mesto, po pozivu vrtca pogodbe niso želeli podpisati in tako še naprej ostajajo na CČS, ker je takšna zakonska določba in torej ni mogoče šteti, da odstopajo od vloge.

Mesece septembra, oktobra in novembra je strokovna služba vrtca iz Rač pozivala k podpisu pogodbe starše/skrbnike otrok iz CČS, ki bi se glede na doseženo število točk in ob izpolnitvi zakonskega pogoja, t. j. starost 11 mesecev, lahko v vrtec vključili z mesecem oktobrom, novembrom ali decembrom. Do konca meseca novembra (ko pripravljam ta prispevek) je tako vrtcu v Račah uspelo podpisati še dodatne 3 pogodbe za vključitev in sprejem otrok, ki se bodo vključili oz. bodo sprejeti z mesecem decembrom. Vrtec v Račah ima tako sedaj na voljo samo še eno prosto mesto (pa tudi to bo morda v času, ko boste brali ta prispevek, lahko že zasedeno).

Naknadno (med letom) prispelih vlog v obeh vrtcih skupaj je trenutno 19. Od tega ima vrtec v Račah 11 naknadno prispelih vlog (5 otrok je letnik 2015, 2 otroka sta letnik 2014, 3 so letnik 2012 in 1 otrok je letnik 2010), vrtec v Framu pa je prejel 8 takšnih vlog (2 otroka sta letnik 2014, 1 otrok je letnik 2013, 3 so letnik 2012 in 2 otroka letnik 2011).

V času priprave prispevka je na CČS 11 otrok. Od tega sta bili v Račah oddani vlogi le za dva otroka, za vse ostale otroke so bile vloge oddane v Framu. Od teh enajstih otrok štirje otroci niso občani občine Rače-Fram (vse 4 vloge so sprejeli v Framu) in so, glede na število doseženih točk, čisto na koncu seznama. Ostali otroci, ki so naši občani, s 1. septembrom še niso izpolnjevali z zakonom določene minimalne starosti 11 mesecev, po izpolnitvi pogoja in pozivu vrtca, da starši/skrbniki podpišejo pogodbo za vključitev otroka v vrtec, pa le-tega niso želeli storiti.

Na koncu moramo kljub vsemu ugotoviti, da Enota vrtca pri OŠ Rače sicer počasi, a vztrajno zapolnjuje prosta mesta in bo torej tudi vrtec v Račah kmalu (ali pa je morda že) polno zaseden (skupaj 171 otrok v 9 oddelkih).

Če strnemo podatke izvajalcev predšolske vzgoje iz Rač in Frama, vidimo, da sta vrtca na območju občine Rače - Fram v šolskem letu 2015/2016 doslej vključila in sprejela že 308 otrok; ko bo zapolnjeno še zadnje mesto v vrtcu v Račah, jih bo torej skupaj 309.

Pripravila: Nataša JAMBROVIČ MARIN



AKTIVNOSTI NAŠIH VRTCEV IN ŠOL

OŠ Ra~e – VRTEC RAÊ

Babice in dedki v vrtcu

V tednu otroka (5. 10. - 9. 10. 2015), natančneje v torek, 6. 10. 2015, so nas obiskale babice in dedki. Vsaka skupina vrtčevskih otrok je zanje pripravila prav posebno presenečenje. Otroci so jih sprejeli z nasmehom na obrazih in jim hitro stekli v objem.

Otroci iz skupine 'Kometi' so za babice in dedke pripravili jesenske delavnice. Z različnimi jesenskimi plodovi so izdelovali možičke. Pomagali so si z zobotrebci, ki so jih natikali v kostanj in izdelali prav posebne figure. Babice in dedki so s pomočjo svojih malčkov dokazali, da svet domišljije ne pozna meja. Tako so zanimive figure nastale tudi iz koruznih storžev, želodov in orehov. Da bi dogajanje dodatno popestrili, so otroci starše svojih staršev v zahvalo za obisk nagradili še z jesensko pesmijo 'Ježek teka, teka'. Ker je čas prehitro mineval, ga skoraj ni ostalo dovolj, da bi jim vnučki pokazali njihovo novo igralnico in vrsto igrač, ki jih imajo skrbno pospravljene v omare.

Malčki iz skupine 'Kapljice' so dedke in babice nestrpno pričakali z jesensko deklamacijo 'Ježek'. Nato so se stisnili k babicam in dedkom, jim razkazali igralnico in jih povabili k ustvarjanju z nami. Na mizah jih je čakal različen jesenski material (pšenica, koruza, sončnična semena, vejice dreves, padalci, želodove kapice). Vzgojiteljice smo babicam in dedkom ter njihovim vnučkom pustile povsem odprte roke pri ustvarjanju. Namignili sva le, da naj uporabijo domišljijo in skupaj z otroki ustvarijo jesenski izdelek. Nekatere babice in dedki so bili zelo spretni ter ustvarili več izdelkov, spet drugi so hitro naredili nekaj z otroki, nato pa se raje igrali na drug način. Otroci so pri vsem tem zelo uživali. V svoji igralnici so brž pokazali celotno paleto igrač, ki jo premoremo, ter hiteli razlagati, kako je potrebno sestaviti to in ono. Naše skupno dopoldne je zelo hitro minilo, saj smo bili vsi zelo zaposleni z delom. Nekateri nadobudneži z nasmehom na licih, drugi pa s solzami v očeh, so se poslovili od babic in dedkov in nadaljevali z dejavnostmi v svoji skupini.

V skupini 'Mehurčki' so otroci z babicami in dedki obrisovali svoje dlani. Izbrali so si kolaž papir različnih barv, obrisali svojo dlan in dlan dedka ali babice ter ju izrezali. Babice in dedki imajo velike dlani, njihovi vnučki pa dokaj majhne. Igrali so se z velikostjo dlani, jih na koncu skupaj prilepili na en list ter med seboj primerjali. Za otroke je bila ta dejavnost zelo zanimiva, saj so nato opisovali prste babic in dedkov ter si ogledovali svoje majhne in drobne prstke. Ko je bil izdelek gotov, so se zapodili med igrače. Najbolj aktualne so bile lego kocke ter majhni in veliki lego gradniki. Otroci so svojim babicam in dedkom pokazali, kako zelo spretni in hitri so s svojimi ročicami, ki so hitele graditi hiške, garaže in stolpe. Ko je bil čas za malico, so otroci babicam in dedkom na lička stisnili sladek poljubček in jim korajžno pomahali v slovo.

Skupina 'Oblački' je babice in dedke zaposlila malce drugače. Otroci so se prelevili v kuharske mojstre, oblekli so si predpasnike, umili roke in nabrusili nože. Njihovi dedki in babice so ob vstopu v igralnico postali gledalci. Tako so mali mojstri hitro in veselo začeli rezati različno sadje. Na pladnju ni manjkajo jabolk, hrušk, pomaranč, jagod in še česa. Ko je bilo sadje pripravljeno, so babicam in dedkom postregli z okusno sadno solato, pripravljeno izpod njihovih spretnih prstkov. Nasmeh na obrazih babic in dedkov je povedal, da je bila to njihova najboljša sadna solata do tedaj.



'Sončki' so se babicam in dedkom pokazali s svojim znanjem. Skupaj z vzgojiteljicama so poimenovali in našteli vso sadje in zelenjavo, ki jo najdemo na tržnici. Povedali so, kaj vse počnemo na tržnici, kako se obnašamo, pogovarjamo in nakupujemo. Nato so skupaj z babicami in dedki v igralnici pričarali pravo nakupovanje. Babice in dedki so morali pošteno napeti svoje možgane ter seštevati in odštevati denar, seveda pa tudi čim bolj napolniti vrečke s sadjem in zelenjavo. Otroci so vse izdelke pridno tehtali in se spretno pogajali na tržnici. Nekaj jih je bilo kupcev, nekaj prodajalcev. Čas je minil tako hitro, da so si babice in dedki zaželeli še več takšnih uric v družbi svojih vnučkov v vrtcu.

V skupini 'Snežinke' so otroci za njihove drage goste pripravili lutkovno predstavo. Izdelali so svoje mavrične ribice ter dedkom in babicam pričarali čisto pravo pravljično vzdušje. Popeljali so jih nazaj na morje, v čas, ki še ni tako daleč. Otroci, skriti za zaveso, so spretno plavali v morju s svojimi ribicami, se igrali in babicam ter dedkom pripovedovali zgodbo o čisto pravi mavrični ribici iz istoimenske knjižne verzije. Skozi odigrano lutkovno predstavo so povedali in pokazali, kakšni prijatelji so in kako si med seboj pomagajo ter delijo stvari. Babice in dedki so bili tako ponosni, da kar niso želeli oditi. Še posebej navdušeni so bili nad pogostitvijo s suhim sadjem. Z zanimanjem so prisluhnili svojim vnučkom, ki so jim povedali, kako so izdelali ribice in kaj vse počnejo v vrtcu, kadar babic in dedkov ni z njimi.

OSNOVNA ŠOLA RAÊ

Podjetje Albaugh TKI podarilo25 tablic Osnovni {oli Ra~e

Učenci 7. b so bili tisti, ki so v torek, 3. novembra 2015, prevzeli dragoceno darilo iz rok direktorja podjetja Albaugh TKI iz Rač. Bili so navdušeni. Douglas A. Kaye, generalni direktor in Vojko Dominc, vodja podjetja za jugovzhodno Evropo, sta namreč osebno prinesla 25 novih tablic Samsung, ki jih sedaj učenci naše šole uporabljajo za učenje pri pouku.

Našim sedmošolcem so bile s strani predstavnikov Albaugh TKI svečano predane tablice, ki nam omogočajo

sodelovanje v inovacijskem projektu in so tudi sicer več kot dobrodošle

Učenci 7. b med uporabo tablic za utrjevanje učnih vsebin pri angleščini

Tablice so zelo kakovostne, zmogljive in vse imajo tudi pripadajoče zaščitne ovitke.

Za našo šolo je to ogromna pridobitev, saj nam omogoča sodobnejše delo. Učenci tako (poleg vsebin posameznih predmetov) usvajajo tudi digitalne veščine, ki so že dandanes nepogrešljive za vsakogar, ki išče zaposlitev, kaj šele v prihodnosti.

Podjetju Albaugh se zato iskreno zahvaljujemo, da so ugodili naši prošnji in podprli projekt, ki ga sicer nikakor ne bi mogli začeti, saj potrebnih finančnih sredstev ni. Na našo prošnjo sta se sicer, poleg podjetja Albaugh, odzvala samo še dva naša dobavitelja med mnogimi, in sicer Avtoprevozništvo Predan iz Rač in trgovina Mercator. Natalija BODNER, vzgojiteljica



Nikoli ne pozabite, da so

najbolj dragoceni dragulji,

ki jih boste kdaj imeli okoli vratu,

objemajo~e roke va{ih otrok.

Obema se najlepše zahvaljujemo. Njuna finančna prispevka bomo koristno porabili za vzdrževanje tablic.

Tablice zlasti uporabljamo v inovacijskem projektu z naslovom 'Uporaba tablic in spletnega dnevnika za učenje v šoli'. Inovacijski projekt poteka pod okriljem Zavoda RS za šolstvo in zajema usposabljanje na področju formativnega spremljanja napredka učencev. Šolski tim, ki skrbi za izvedbo projekta, sestavljamo: Rolando Lašič - ravnatelj OŠ Rače, Ksenija Pečnik - učiteljica angleščine (vodja), dr. Irena Marković - učiteljica zgodovine, Sara Jurečko - učiteljica angleščine in nemščine ter razredničarka 7. a, ter dr. Borut Batagelj - zunanji sodelavec. Projekt poteka pri pouku angleščine in zgodovine ter pri razrednih urah, vključeni pa so učenci 7. a in 7. b. Učenci že od začetka šolskega leta s pomočjo računalnikov ter lastnih mobilnih telefonov vodijo spletni dnevnik svojih aktivnosti, učiteljice v projektu pa jim nudijo formativno spremljanje njihovega napredka. Z uvedbo tablic navedene aktivnosti potekajo veliko lažje. Učenci jih lahko uporabljajo v katerikoli učilnici, medsebojno delijo svoje digitalno znanje in veščine ter ob tem usvajajo vsebine posameznega predmeta. Z veseljem opažamo, da njihovo znanje ni več omejeno na igranje igric in klepet na socialnih omrežjih, ampak znajo uporabljati številne programe za iskanje informacij ter aplikacije za predstavitev svojega znanja.

Tablice pri pouku bodo začeli uporabljati tudi drugi učitelji in učenci in sicer pri različnih učnih predmetih. Izjemno se veselimo, da lahko naši učenci z uporabo tablic raziskujejo, ustvarjajo, se učijo in uživajo v interaktivnem pouku. Pravzaprav je težko verjeti, da nam je uspelo uresničiti tako velik in zahteven načrt, kot je nabava tablic. Nekatere slovenske šole jih uporabljajo že nekaj let, zato se nam je zdelo nujno, da začnemo s preobrazbo pouka tudi na naši šoli. To nam je, kot že navedeno, s pomočjo podjetja Albaugh TKI tudi uspelo. Veseli nas, da so v podjetju pokazali tolikšno mero posluha za potrebe posodobitve vzgoje in izobraževanja na naši šoli. Počasi, korak za korakom, vnašamo spremembe v načine medsebojnega sodelovanja in izobraževanja, kar bo pripeljalo do novih odnosov in znanj na vseh področjih.

Učence lahko pohvalimo, saj s tablicami ravnajo v skladu z našimi dogovori glede čuvanja, shranjevanja in uporabe. Učijo se zelo hitro. Za usvajanje digitalnih spretnosti so zelo dojemljivi, ob tem pa si veliko bolje zapomnijo tudi vsebine izhodiščnega predmeta.

Več podrobnosti o projektu si lahko ogledate na spletni strani OŠ Rače www.osrace.si in pod zavihkom Inovacijski projekt.

Ksenija PEČNIK, prof.

'Svetloba' v OŠ Ra~e

Leto 2015 je UNESCO proglasil za leto, posvečeno svetlobi in z njo povezano tehnologijo. Zato smo se na naši šoli odločili, da bomo v tednu otroka tokrat izvedli projekt, namenjen letu svetlobe.

Organizatorica je bila učiteljica fizike in matematike, ki nas je navdušila z idejo in predlagala delavnice, ki smo jih ponudili učencem. S projektom je dihala vsa šola, od prvo- do devetošolcev.

Svetloba nas obdaja povsod, zato smo se je lotili z vseh področij.

Manjši so v delavnicah 'Mali modri' in 'Mali rumeni' mešali barve, poslušali pravljice, si ogledali fotografski muzej v Mariboru, bili so detektivi in iskali zaklad ter si na koncu ogledali še lutkovno igrico.

Prvošolci v fotografskem muzeju v Mariboru; foto: Tian Strmšek

Učenci 4. in 5. razredov so spoznali nastanek mavrice in njenih barv, nastanek sence, izdelovali so senčne lutke in z njimi uprizarjali prizorčke. Obiskali so etnološko zbirko v gradu Rače, kjer jim je Nevenka Gril Hameršak predstavila svetila iz preteklosti. Sami so izdelovali sveče, skavtinje pa so jih na orientacijskem pohodu naučile zanetiti ogenj. Učenci so v eni izmed delavnic ustvarjali tudi verze in pesmi na temo svetlobe.

Četrto- in petošolci pri slikanju mavrice in ustvarjanju senčnih lutk Foto: Neli Veg



Starejšim učencem (od 5. - 9. razreda) so bile ponujene raznolike delavnice. Ugotavljali so vpliv sonca na segrevanje različnih površin, merili temperaturo in ugotavljali razlike med sončnimi in senčnimi legami. Merili so svetlobo prostora, zunanjosti, goriščno razdaljo leč, mikroskopirali, ugotavljali so barvila v rastlinah, izdelali so periskop, plavajoče, peščene in ledene sveče ter sončno uro.

Sedmošolci pri spoznavanju vesolja; foto: Nastasia Keček

Eksperimentirali so z elektriko in spoznali glavni umetni vir svetlobe. Pri optiki so spoznali različna svetila, izvedeli, iz česa je sestavljena sončna svetloba, zakaj vidimo barve, kako delujejo barvni filtri. Seznanili so se tudi s poškodbami, povzročenimi s svetlobo, in z nekaterimi optičnimi prevarami. Učenci so se spoznavali s pomenom svetlobe pri ustvarjalnem delu na likovnem področju. Seznanili so se z uporabo svetlobe pri fotografiji in izdelali svojo svetlobno risbo, fotografijo in kratko animacijo (pikselacija). Učitelj likovne umetnosti je v kabinetu ustvaril tudi 'camero obscuro', ki smo si jo ogledali vsi in bili nad fenomenom obrnjene slike fascinirani.

Učenci so v delavnici 'light sources' iskali besedišče za poimenovanje virov svetlobe. Besedišče so slikovno in besedno prikazali s pomočjo dveh aplikacij, v delavnici 'light idioms' pa so spoznavali angleške frazeme, ki se navezujejo na temo svetlobe. Poučili so se o tem, kaj frazem je in poiskali tiste najbolj zanimive na tematiko, ki je bila rdeča nit projekta. S pomočjo digitalne in informacijske tehnologije so jih na zanimiv in ustvarjalen način upodobili.

Ker pa je svetloba povsod okoli nas, je pomembna tudi pri športu. V delavnici so učenci skozi igre in poligon spoznali, da je vid neprecenljiv in ga moramo znati ceniti in čuvati.

Kaj pa naši medsebojni odnosi? Je tudi tukaj pomembna svetloba? Seveda.

Učitelji so učencem ponudili tudi delavnice, v katerih so učenci s pomočjo pogovora in socialnih iger spoznavali sebe in mavrico odnosov, drugačnosti in sprejemanje le-te.

Devetošolci na delavnici: Spoznajmo se v 'dobri‘ luči

V sredo so nas obiskali gostje iz podjetja Planetarium iz Krškega, ki so (poleg delavnic) postavili tudi Planetarij, ki je bil učencem nadvse privlačen.

V tednu dni raznolikega, ustvarjalnega, razgibanega, uporabnega (in še kakšnega) dela smo se veliko naučili, se družili in zabavali, kar pa je v bistvu tudi osnovni cilj tedna otroka in leta, namenjenega svetlobi. Prošnja enega izmed učencev, ki jo bom zaradi avtentičnosti zapisala fonetično, pove vse: »Učitlca, zrihtajte nam še en tak tedn. Blo je ful kul.«

In če vas o opisanem projektu zanima še kaj več, brž smuknite na našo spletno stran, kjer so člani novinarskega krožka s pomočjo računalnikarja pridno spremljali naše delo in opremili stran z besedo in fotografijo o vseh realiziranih dejavnostih.

Sabina OZMEC

OSNOVNA ŠOLA FRAM

Šola ni le redovalnica …

• Zaključna ekskurzija framskih devetošolcevV Framu je ustaljena navada, da se devetošolci že v

mesecu septembru odpravijo na zaključno ekskurzijo. Tako so letos 9. septembra uživali v Gardalandu.

Dogodek si bodo (med drugim) gotovo zapomnili po dolgih vrstah in čakanju - najprej na cesti, nato pa v samem zabaviščnem parku. Čakati je bilo potrebno namreč tudi po dve uri, da si se nato lahko za nekaj sekund spustil po izbrani napravi. Popoldne so občudovali čudovit razgled s Socerba, nato pa podoživljali podzemni svet Škocjanskih jam. Naslednji dan so se odpravili na ogled Pirana in kopanje v Portorož.

Učenci so bili s svojim vedenjem v ponos svoji šoli, zato sta bili spremljevalki Jelka Bojc in razredničarka upravičeno ponosni nanje. Hvala KO RK in Karitas Fram, ki sta s svojo donacijo omogočila, da so na ekskurzijo lahko šli vsi učenci, ki so to želeli. Hvala tudi agenciji Pozejdon turizem iz Rač, s katero so prijetno in varno potovali.

• Male sive celicePriljubljena TV oddaja Male sive celice poteka že 21.

sezono. Letos je predtekmovanje za Podravsko regijo



potekalo 23. septembra in sicer na OŠ Toneta Čufarja v Mariboru. Ekipo sestavljajo sedmošolci. Sodelovalo je 56 ekip, le prve štiri pa se uvrstijo na snemanje v Ljubljano. Letos so to ekipe OŠ Toneta Čufarja, Dušana Flisa Hoče, Antona Ingoliča Sp. Polskava in Franca Rozmana Staneta iz Maribora. Framsko šolo sta zastopali ekipi sedmošolcev v sestavi: Filip Ogorevc, Katarina Klauž, Brina Osonkar, Anja Zimet, Tjaša Lešnik in Neža Ornik.

Framski sedmošolci med čakanjem na rezultate pisnega dela kviza; pri oknu stojita avtorja oddaje Marjan Škvorc in Darko Hederih

Na pisnem delu kviza so zbrali 44 točk od 50 možnih. Delili so si 20. mesto, kar je vsekakor lep uspeh, saj sta jih do ustnega dela ločila le dva pravilna odgovora. Iskrene čestitke!

Jožica RAVŠ

Dedi{~ina - praznovanja:poroke neko~

Od 25. septembra do 3. oktobra 2015 so po vsej Sloveniji potekali dnevi evropske kulturne dediščine. Že četrt stoletja posamezniki, društva, vrtci, šole in drugi skrbijo za ohranjanje in širjenje naše bogate kulturne dediščine in izročila naših prednikov.

Med številnimi prijavljenimi v projektu je sodelovala tudi Osnovna šola Fram, ki je letošnjo temo o praznovanjih popestrila s prikazom porok nekoč.

V petek, 2. oktobra, je nastopil dan, ko je bilo v naši šoli in izven nje zelo veselo, saj smo na osrednji prireditvi pričarali pravo pravcato ohcet. Goste so pred šolo presenetili 'mautarji', ki so nemoteno kartali, nazdravljali, a ko je vrag vzel šalo, so za nevesto na leseni lopar zapisali izklicno odkupno ceno: 1,000.000 EUR.

Začela so se pogajanja, pri katerih je poleg ženina imel glavno besedo tudi njegov starešina, župan Branko Ledinek.

Ženin in starešina se potita

Neumorno izbijanje cene (za sicer dragoceno, neprecenljivo nevesto) se je kot žogica pri namiznem tenisu odbijalo z ene strani 'igrišča' na drugo stran in nazadnje sta se obe strani pogodili za 50 EUR, ki so se stekli v blagajno šolskega sklada.

V telovadnici je razgibano prizorišče najprej popestrila projekcija starih običajev pred poroko, med njo in po njej, nato pa sta s humorno igro prikaza dvorjenja in zaroke nadaljevala Brina in Martin. In priprave na skupno življenje so se nadaljevale. Dekleta in fntje na štirih prizoriščih so začeli neumorno delati, da bosta ta mlada dva čim prej pod skupno streho. Ličkarice niso mogle skriti veselja, da ne bosta več živela na koruzi, šiviljam so šivanke kar brzele skozi platno, da bo bala čim prej pripravljena, mesarji so v 'pac' in 'zelh' dali meso, kuharice pekle 'prolenka' in zvijale potico.

Nevestina bala

Prišli smo po nevesto



Živela ženin in nevesta!

Temeljite priprave so svate na koncu pripeljale na nevestin dom, kjer so po težkih vprašanjih in napačnih nevestah le prijadrali do srečnega konca, ko so vsi skupaj nazdravili na srečo v zakonu ter se ob zvokih poročne koračnice odpravili na gostijo.

Simona NAPAST

Bodimo osve{~eni in jejmolokalno pridelano hrano

V torek, 6. oktobra 2015, smo na Osnovni šoli Fram izvedli naravoslovni dan, katerega glavni namen je bil spoznati pomen zdrave prehrane in gibanja za zdravje, se podrobno seznaniti s projektoma Shema šolskega sadja in Tradicionalni slovenski zajtrk, spoznati živila in pomen lokalno pridelane hrane, degustirati pridelke in izdelke lokalnih pridelovalcev sadja ter pripraviti zdrav namaz ali napitek.

Zdrava prehrana oziroma zdravo prehranjevanje vključuje varno, energijsko in hranilno uravnoteženo in varovalno hrano, ki ohranja in krepi človekovo zdravje. Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja, ki ogroža zdravje posameznika, ali kot zaščitni dejavnik, ki krepi zdravje in izboljša kvaliteto življenja. Dokazano je, da dejavniki nezdravega življenjskega sloga (nezdrava prehrana, telesna nedejavnost, alkohol, tobak) spadajo med ključne vzroke za nastanek najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, nekaterih vrst raka, nekaterih kroničnih pljučnih obolenj, debelosti, osteoporoze ter drugih bolezni mišično-skeletnega sistema.

(Vir: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacijedatoteke/cindi_zdravkroznik_preview.pdf)

Z učenci smo se pogovarjali o izvoru hrane in si ogledali prehransko piramido oz. krožnik, novi prikaz popolnega razmerja med količino žitaric, sadja, zelenjave, beljakovin in mlečnih izdelkov. Predvsem pa smo izpostavili pomen lokalno pridelane hrane ter naravi prijazno integrirano pridelavo, kjer se z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, prideluje kakovostna in zdravju koristna hrana. Integrirana pridelava je naravi prijaznejši način pridelave od konvencionalnega, kjer

se z rednim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov, pristojnega inšpektorata in natančno določenimi pravili kmetuje na način, ki zmanjšuje negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi.

(Vir: http://www.shemasolskegasadja.si/uploads/datoteke/Gradivo%20za%20ucitelje_TISK_2.pdf)

Učenci so pripravljali namaz iz skute, kisle smetane, zelišč, paprike, zdrave napitke (bananin napitek z mlekom), stiskali svež pomarančni sok, jedli sveže sadje in poskusili domač kruh.

V jedilnici pa je nekaj lokalnih pridelovalcev pripravilo zanimivo degustacijo svojih izdelkov (namazi, kruh, jogurti, sokovi).

Ker zdravje, poleg uravnotežene prehrane, krepi predvsem redna in pravilna telesna vadba, so se otroci v telovadnici tudi razgibali in pognali kri po žilah.

Ob koncu dneva so učenci vse doživeto strnili v plakate, risbe, skulpture in podobne likovne izdelke. Tako je nastal Zdravko, maskota, sestavljena iz samih (čim bolj) zdravih stvari.

Šestošolci pa so npr. sestavili prehranski krožnik in si ogledali še kratek posnetek o uvajanju zdrave prehrane v ameriške šole in domove s projektom, ki ga v Ameriki vodi Jamie Oliver (https://www.ted.com/talks/jamie_oliver).

Devetošolec Timi je ob tej priložnosti spesnil še nekaj misli na temo zdrave prehrane:

Jej hrano iz domače pridelave,ne pa iz tuje države.

Sadje in zelenjava!Jej ju, ker sta zelo zdrava.

Domačo zelenjavo jej, ker vitamini so v njej.

Vitamin Bdober je za živčevje.

Ne jej samo vlaknin,naj bo zraven še vitamin.

Jej sadje, ki ni z ladje. Jej lan za dober dan.

Preživeli smo poučen naravoslovni dan, ki je bil

kuharsko, umetnostno in športno obarvan.

Jasna BELAS, vodja šolske prehrane



NAŠI POSLOVNI PARTNERJI ZA VAS

UPRAVNA ENOTA MARIBOR

• Obvestilo o ukinitvi treh krajevnih uradov, ki delujejo na območju Upravne enote Maribor Sporočamo vam, da je Upravna enota Maribor prejela soglasje Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije za

ukinitev treh krajevnih uradov. Upravna enota je na podlagi prejetega soglasja s sklepi (z dne 11. 11. 2015) ukinila delovanje Krajevnega urada Fram (sklep št. 200-1/2015-83), Krajevnega urada Malečnik (sklep št. 200-1/2015-81) in Krajevnega urada Orehova vas-Slivnica (sklep št. 200-1/2015-82).

V Upravni enoti Maribor se trudimo, da bi kljub kadrovskim težavam zagotavljali prebivalkam in prebivalcem vaših občin kakovostne in hitre storitve. Dostopnost upravnih storitev želimo zagotoviti tako, da bo oddaljenost do sedeža upravne enote ali do najbližjega krajevnega urada približno enaka za vse prebivalce območja, ki ga pokriva upravna enota. Vsekakor pa moramo prednostno zagotavljati sprejem in obravnavo strank na sedežu upravne enote.

Vljudno prosimo za vaše razumevanje.

• Obvestilo o uradnih urah krajevnih uradov na območju UE Maribor

KRAJEVNI URAD NASLOV URADNE URE

KRAJEVNI URADDUPLEK

Sp. DuplekCesta 4. julija 1062241 Sp. Duplektel.: 681-41-71

TOREK8.00 – 12.00 in 13.00 – 15.00

KRAJEVNI URADFRAM

Turnerjeva ulica 1072313 Fram

tel.: 601-41-51

S 1. 1. 2016 BO URAD UKINJENDO TAKRAT JE URAD ZAPRT

KRAJEVNI URADHOČE

Sp. HočePohorska 202311 Hoče

tel.: 618-59-23

PONEDELJEK8.00 – 12.00 in 13.00 – 15.00

SREDA8.00 – 12.00 in 13.00 – 17.00

KRAJEVNI URADGAJ-KAMNICA

Vrbanska cesta 972351 Kamnicatel.: 623-13-39

VSAK2. TOREK V MESECU

8.00 – 12.00

KRAJEVNI URADMALEČNIK

Malečnik 512229 Malečniktel.: 473-02-88


KRAJEVNI URADMIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU

Nad izviri 62204 Miklavž na Dravskem polju

tel.: 629-23-51

TOREK8.00 – 12.00 in 13.00 – 15.00

ČETRTEK8.00 – 12.00 in 13.00 – 15.00

KRAJEVNI URADOREHOVA VAS – SLIVNICA

Orehova cesta 262312 Orehova vas

tel.: 605-61-41


KRAJEVNI URADRAČE

Grajski trg 142327 Rače

tel.: 609-60-21

PONEDELJEK8.00 – 12.00 in 13.00 – 15.00

SREDA8.00 – 12.00 in 13.00 – 17.00

KRAJEVNI URADSTARŠE

Starše 932205 Starše

tel.: 688-10-61

PETEK8.00 – 10.00 in od 10.30 – 13.00

UPRAVNA ENOTA MARIBOR Ul. Heroja Staneta 12000 Maribor

PONEDELJEK, TOREK, ČETRTEK8.00 – 15.00

SREDA8.00 – 12.00 in 13.00 – 18.00

PETEK8.00 – 13.00

mag. Ksenija KLAMPFER,načelnica



KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, ZAVOD PTUJ

Ponosni na podeželje

Gonilo interesnega in stanovskega združenja, Društva podeželske mladine Spodnje Podravje - DPM SP (nekdanji DPM Ptuj), je poudarjena želja mladih po sodelovanju na različnih ravneh in z različnimi institucijami, predstavniki. V svoje vrste so pritegnili celo ministra za kmetijstvo, mag. Dejana Židana. Širok spekter delovanja štejemo kot odlično izhodišče, ki mlade povezuje v idejah in zamislih, z željo le-te dobro izvesti.

Po tem ključu so se člani DPM SP z veseljem odzvali vabilu k sodelovanju z RTV Slovenija. V sklopu projekta 'Ponosni na podeželje' so 15. septembra 2015 lahko predstavili svoje spretnosti v tekmovalnem duhu. V Šentrupertu so se s prevezanimi očmi pomerili v štafetnem predajanju koruznega zrnja in v zbijanju kegljev v obliki lesenih polen z veliko kroglo, ki so jo namestili v traktorski sprednji nakladač. V sklepnem delu so se ob neodločenem izidu pomerili še v oddaji Slovenski pozdrav, v studiu Avsenik v Begunjah na Gorenjskem. V odličnem vzdušju, ob prekipevanju od dobre volje in dobre glasbe so se pomerili z nasprotno ekipo še v hitrostnem sestavljanju manjšega voza 'lojtrnika'. S posebno, premišljeno in izpiljeno tehniko so premagali konkurente in napredovali v sklepni del tekmovanja. Opazovati, kako se mladi z obeh strani dogajanja, z odra in iz občinstva, po dogodku veselo družijo in sklepajo prijateljstva, da vsej zgodbi še posebno patino zadovoljstva in dobrih obetov. Oddaja je bila na sporedu RTV Slovenija in sicer 2. oktobra 2015.

Naš naslednji projekt je bil 'Inovativni mladi kmet' (IMK), kjer je bil s strani strokovne komisije izbran najboljši kandidat izmed predstavnikov vsake regije naše države. Vsak Kmetijsko gozdarski zavod izbere enega kandidata, z namenom, da je enakovredno zastopana vsa država. Dogodek je v domeni DPM SP, ki ima sedež na Ptuju. Lani je naziv IMK pripadel Borisu Uranjeku iz Kmetije pri Baronu na Planici nad Framom. Prireditev in podelitev naziva letošnjemu zmagovalcu je bila izvedena na območju, od koder prihaja lanskoletni zmagovalec, torej v občini Rače-Fram (več o tem na straneh 36-37; op. ured.).

Jože MURKO, mag.

Pobarvanka za otroke



AKTUALNO

Z novim letom nov izvajalec javnih služb ravnanja skomunalnimi odpadki

Izhajajoč iz zakonodaje se trenutno v vsaki izmed slovenskih občin na področju ravnanja s komunalnimi odpadki izvajajo tri gospodarske javne službe in sicer: zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

V naši občini je trenutni izvajalec navedenih služb podjetje Snaga d.o.o., z novim letom pa se na tem področju obetajo spremembe. Predstavniki javnega komunalnega podjetja Komunala Slovenska Bistrica d.o.o. so nam zagotovili, da bodo s pridobitvijo javnega pooblastila občanom nudili servis enake oz. višje kakovosti.

Objavljamo prispevka sedanjega in bodočega izvajalca javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki. (Občina Rače-Fram)

• Ostajamo zanesljiv poslovni partnerS prehodom v novo leto se Snaga kot podizvajalec službe

ravnanja z odpadki poslavlja iz občine Rače-Fram. Delo zbiranja odpadkov smo z veseljem in ponosom opravljali več kot desetletje, skupaj z vodstvom občine in občani pa smo se trudili, da bi nam ločeno zbiranje odpadkov postalo način življenja in da bi se zavedali, da ne ločujemo zaradi predpisov, ki nam to narekujejo, ampak zaradi ohranjanja naravnih virov in zelene prihodnosti našega planeta.

Delo smo opravili dobro, kar potrjujejo tudi rezultati. V letu 2014 je povprečen občan pridelal 282 kilogramov odpadkov, od tega jih je več kot polovico ločil (na biološke odpadke, papir, embalažo, steklo in kosovne odpadke). Prepričani smo, da bodo rezultati ločeno zbranih vrst odpadkov v naslednjih letih še boljši, delček zaslug pa si bomo pripisovali tudi sami, saj se zavedamo, da je grajenje odnosa do načina ravnanja z odpadki proces, ki terja svoj čas in prinaša vidne rezultate skozi daljše časovno obdobje.

Snaga ostaja zanesljiv poslovni partner Občini Rače-Fram, saj bomo tudi v prihodnje za občane izvajali oskrbo zapuščenih živali v Zavetišču za živali Maribor, s katerim upravljamo. Prav tako smo v desetletju, ki so ga zaznamovali odlični poslovni odnosi, zgradili pomembno in trdno vez z lokalno skupnostjo, s katero nas povezuje tudi več medijsko odmevnih projektov na področju ozaveščanja in varovanja okolja.

Čeprav je naša primarna dejavnost povezana z ravnanjem z odpadki, znamo v Snagi še veliko več. V zadnjem letu smo razvili obilico dodatnih storitev, ki našim uporabnikom ne prihranijo le časa, temveč tudi denar. Pomagamo lahko pri številnih hišnih in vrtnih opravilih, zato bomo veseli, če se boste po pomoč obrnili na nas in postali del vse številčnejše družine naših zadovoljnih strank. Celovite storitve vam nudimo na naslednjih področjih:

• urejanje okolja (košnja trave, ureditev nasadov, obrezovanje grmovnic ipd.);

• črpanje greznic in prediranje kanalizacije;• selitveni servis;• iznos predmetov, ki jih ne potrebujete več (iz kleti,

podstrešij ipd.) in njihov odvoz ter• čiščenje prostorov vseh velikosti in namembnosti.

Številne od naštetih storitev ponujamo po akcijskih cenah, zato lahko s sodelovanjem z nami prihranite še več. Če želite biti obveščeni o aktualnih akcijah, vam svetujemo, da se na naši spletni strani www.snaga-mb.si prijavite na prejemanje elektronskih novic, ki jih prejmete enkrat mesečno v vaš elektronski nabiralnik.

Vsak zaključek pomeni nov začetek. Zahvaljujemo se vam za zaupanje, ki ste ga izkazali našemu podjetju, prepričani pa smo, da ga bomo upravičili tudi v prihodnje.

Cveto ŽALIK, direktorSnaga d.o.o.

• Z letom 2016 bomo pričeli izvajati službo ravnanja z odpadki v občini Rače-Fram

Obveščamo vas, da bomo s 1. januarjem 2016 pričeli v občini Rače-Fram izvajati službo ravnanja z odpadki. Zbiranje in odvoz odpadkov bosta potekala enako, kot ste bili občani vajeni doslej.

Tudi cene ravnanja z odpadki bodo ostale enake. Da boste imeli nižje stroške s plačevanjem, bomo te storitve zaračunali na skupnem računu - skupaj z našimi ostalimi



storitvami (oskrba s pitno vodo in storitve, povezane z odpadno vodo). Če bo torej mogoče, boste za vse naše storitve skupaj prejeli eno položnico in posledično eno provizijo za plačilo.

Zavedamo se, da lahko pri prenosu in usklajevanju podatkov pride do kakšne napake ali netočnosti. Takšne napake nam nemudoma sporočite in takoj jih bomo ustrezno popravili.

Ločeno zbiranje odpadkov je postalo način življenja, zato bomo v bodeče strmeli k še učinkovitejšemu ločevanju odpadkov. Da bi lahko vključili aktivnosti ravnanja z okoljem v vsakodnevno delovanje, bomo nadaljevali z okoljskim izobraževanjem, upoštevali mnenja občanov in se aktivno vključevali v okoljevarstvene aktivnosti.

Dušan MOŠKOTEVC KOMUNALA Slovenska Bistrica d.o.o.

V RAZMISLEK

Brez dlake na jeziku -javna izjava premiera Avstralije

Pred približno poldrugim letom je po svetovnem spletu večkrat zaokrožila vsebina, na katero smo se - zaradi sedanje še povečane teže spričo aktualnih razmer v Evropi - na pobudo nekaj naših notranjih in zunanjih sodelavcev znova spomnili. Zapis, katerega avtor je Kevin Rudd, predsednik avstralske vlade, je bil v originalu (preveden) pospremljen s pomenljivim komentarjem ‚Če bi bili vsi predsedniki tako neposredni, bi na svetu vladal mir!‘ (Uredništvo)

Muslimani, ki bi radi živeli po islamskih zakonih, so naprošeni, da zapustijo Avstralijo. Avstralska vlada poskuša preprečiti potencialne teroristične akcije. Migranti se morajo adaptirati in ne Avstralci! To je to, pa če vam to odgovarja ali ne. Sit sem tega, da naš narod skrbi, da ne bi morda užalili nekaterih posameznikov ali njihove kulture. Od terorističnega napada v Baliju do danes opažamo vse več patriotizma pri večini Avstralcev. Ta naša kultura je nastala pred dvesto in več leti - s težkim delom in trudom in zmagami več milijonov žena in mož, z željo po svobodi. Govorimo pretežno angleško, in ne špansko, libanonsko, arabsko, kitajsko, japonsko ali kateri drug jezik. To pomeni, da, če želite biti del naše družbe, se naučite naš jezik!Večina Avstralcev veruje v Boga. To ni neka krščansko desničarska smer ali politično vsiljena opcija, to je dejstvo, ker so ta narod, to se vidi iz dokumentov, osnovali možje in žene krščanske vere, po krščanskih principih. Zato so v naših ustanovah in šolah krščanski simboli. Če je Bog za vas žalitev, vam predlagam, da si izberete nek drug del sveta za vaš dom, saj je ta Bog del naše kulture. Mi vam vašo vero dovoljujemo in vas ne sprašujemo, zakaj verjamete vanjo. Želimo samo, da to sprejmete in da živimo skupaj v harmoniji, miru in veselju.Tukaj je naša domovina, naša dežela in naš način življenja, kjer vam omogočamo in dovolimo, da v vsem tem uživate tudi vi. V kolikor pa se ne želite vključiti v ta sistem, se ne prenehate pritoževati, protestirati in žaliti našo zastavo, našo čast, našo vero, naš način življenja, vam iz vsega srca priporočam, da svojo svobodo, ki jo imamo tukaj v naši državi, izkoristite in svobodno zapustite našo državo. Če ste tukaj tako nesrečni, pojdite iskat svojo srečo drugam.Nismo vas prisilili priti sem. Prišli ste na svojo željo. Torej, morali se boste prilagoditi nam, saj ste to državo sami izbrali za svojo, mi pa smo vas sprejeli brez predsodkov.

Gospodarji ali hlapci

Več stoletij je dilemamali narod naš morila,pa je roka takrat sama

tisti pravi - ZA - obkrožila.

Potlej je v kotlu vrelo,klokotalo in se grelo,zagrmelo, prekipelo

in nam hvalabogu - uspelo!

Zdaj državo svojo imamo.Sanje prednikov in nas.Kaliko pa nanjo damo,bo pokazal kmalu - čas!

(Janez Medvešek)

Čestitamo ob dnevu samostojnosti!

Spremembe so te`ke na za~etku,naporne na sredini in

~udovite na koncu.



LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI

Minister mag. Dejan Židan pri Kova~niku na Planici nad Framom

V veliko čast nam je, da smo (na priporočilo Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor) gostili delegacijo slo-venskega in nizozemskega ministrstva za kmetijstvo. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, mag. Dejan Židan, je v sredo, 7. oktobra 2015, gostil nizozemsko kolegico - ministrico za kmetijstvo, Sharon Dijksma.

Iz slovenske delegacije so ministra spremljali mag. Tanja Strniša - državna sekretarka, Darja Kapš - vodja kabineta, Tadeja Kvas Majer - generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo, mag. Snežana Popovič - vodja SEUMZ, Luka Kočevar - vodja Službe za stike z javnostjo in promocijo ter Nina Baloh - predstavnica SEUMZ.

Nizozemskega uradnega obiska v Sloveniji so se udeležili Sharon Dijksma - ministrica za kmetijstvo, Hans Hoogeveen - generalni direktor, Monique Remmers - vodja Službe za SKP/ SCA (predstavnica), Bram Wits - politični svetovalec ministrice, Thierry van Es - predstavnik za stike z javnostjo, Bart Twaalfhoven - veleposlanik in Martijn Homan - svetovalec za kmetijstvo.

Visoke goste je ob prihodu pozdravila direktorica občinske uprave Občine Rače-Fram, mag. Zorica Zajc - Kvas.

Minister Dejan Židan je ponosno poudaril, da je tudi on naš občan, saj je kot otrok odraščal in živel v gradu Rače.

Člani družine Štern smo slovensko-nizozemsko dele-gacijo popeljali po Kovačnikovi domačiji.

Razkazali smo jim novi sodobni hlev na prosto rejo, nad katerim so bili gostje navdušeni. Za začetek smo jim ponudili pristno pohorsko 'južno' s toplim ajdovim kruhom, pohorsko bunko, suho salamo, mladi kravji sirček in naš odličen bučni namaz s čemažem. Manjkali nista niti domača pašteta in tradicionalna zaseka. Gosti so degustirali tudi Barbarine slastne marmelade.

Vse foto: Jožica Zorec

Diplomatski gostje so se pri Kovačniku zadržali debele 3 ure in pol, zasedali so na uspešnem bilateralnem sestanku, pred odhodom pa smo jim postregli s pristnim pohorskim kosilom z bučno juhico, mlado govedino iz Kovačnikove reje ter babičinim krožnikom sveže solatke, ki se ga je minister še posebej razveselil, saj je bil ob tem prijetno presenečen, da uporabljamo veliko kosov emajlirane posode slovenske tovarne Emo iz Celja.

Dogodek so promocijsko podprli tudi naši zvesti vinarji: družina Greif iz Frama in družina Frešer iz Ritoznoja. Ob kosilu smo visokim gostom tako natočili Greifov laški rizling (s srebrom nagrajenim na Dunaju) in Frešerjev chardonnay, kajti nizozemska ministrica je bojda velika ljubiteljica chardonnayev.

Barbara in Danilo ŠTERN z družino Turistična kmetija Pri Kovačniku



Do~akali smo novi bibliobus

Otvoritvena vožnja novega bibliobusa Mariborske knjižniceV začetku meseca oktobra, natančneje 2. 10. 2015, se je po cestah, po katerih je zadnjih 20 let vozil sedaj že stari

bibliobus Mariborske knjižnice, prvič odpeljal čisto nov in sodoben bibliobus. No, seveda se ni odpeljal čisto sam. Vozil ga je izkušen voznik in knjižničar Jože Antolič, član ene od ekip knjižničarjev,

ki do uporabnikov pripeljejo knjige in (glede na zanimanje in potrebe posameznega uporabnika - bralca) pomagajo pri njihovi izbiri.

V preko 40-letni tradiciji (od leta 1974) je to že četrti bibliobus Mariborske knjižnice. Še pred prvo uradno delovno potjo se nam je predstavil v vsej svoji pisani zunanji podobi (ustvarjeni izpod rok Matica Brezovška in Domna Rupnika), ki je po besedah direktorice Mariborske knjižnice, Dragice Turjak, sodobna in domiselna ter sovpada s postopno prenovo celostne grafične podobe knjižnice.

Novi bibliobus z obeh strani • foto: Primož Kocbek

Bibliobus je opremljen z dvigalom za invalide in gibalno ovirane ljudi ter z računalnikoma (z internetno povezavo do sistema COBISS-a na vseh postajališčih) za še lažje iskanje posameznih knjig. Bibliobus ima sedaj 120 metrov polic in 3 kilometre led diod, ki osvetljujejo knjižne police. V zadnjem delu potujoče knjižnice pa je tudi kotiček z udobnimi blazinicami, ki je namenjen najmlajšim za gledanje in predvsem poslušanje pravljic.

Novi bibliobus je najnovejša pridobitev Mariborske knjižnice, vredna 284.000 evrov. Preko razpisa je 150.000 evrov prispevalo Ministrstvo za kulturo, preostali del sredstev pa smo zagotovile občine, knjižnica in nekaj tudi različni sponzorji (posamezna podjetja).

Z novim bibliobusom so se torej na otvoritveno vožnjo s kratkimi postanki podali direktorica Mariborske knjižnice in njeni sodelavci - knjižničarji, ki sestavljajo sicer dvočlanske ekipe potujoče knjižnice (eden v tej ekipi je vedno tudi voznik). Namen te vožnje je bil predvsem, da novo pridobitev ponosno pokažejo vsem občanom in županom občin, kjer bibliobus čez leto na svojih postajališčih razveseljuje mlade in malo starejše bralce tistih klasičnih, še na papir natisnjenih knjig, ter se jim tako zahvalijo za podporo in jih navdušijo za nadaljnje sodelovanje.

Na območju naše občine delujeta dve ekipi knjižničarjev potujoče knjižnice. V Podovi (pri gasilskem domu) ter Spodnji Gorici (prav tako pri gasilskem domu) bralce vsakih 14 dni ob ponedeljkih obiščeta in s svetovanjem pomagata Mojca Gomboc, ki je ob tem tudi vodja enote bibliobusa, in Ljudmila Podlesnik, ki je hkrati še voznica. Vsakih 14 dni ob petkih pa z enako nalogo ter poslanstvom razveseljujeta bralce v Framu (pred dvorano DTV Partizan Fram) in Račah (parkirišče ob tovarni kemičnih izdelkov) že omenjeni Jože Antolič in njegova sodelavka Ksenija Trs.



Predzadnja postaja otvoritvene vožnje novega bibliobusa (pred njegovo vrnitvijo v Maribor, kjer je sledila sklepna slovesnost ob tej pomembni pridobitvi Mariborske knjižnice) je bila v naši občini - v Račah. Župan Branko Ledinek in direktorica občinske uprave, mag. Zorica Zajc Kvas, sta direktorici Dragici Turjak in vsem knjižničarjem potujoče knjižnice zaželela nadaljnje uspešno delo, z željo, da bi bili tudi v prihodnje deležni veliko veselja ob pogledih na zadovoljne bralce. Direktorica Mariborske knjižnice se je v imenu celotnega kolektiva, predvsem pa v imenu prisotnih sodelavcev in v svojem imenu, zahvalila za vso dosedanjo podporo in lepe želje.

Če povzamem besede Dragice Turjak, pride knjižnica s pomočjo bibliobusa še lažje do ljudi, še posebej do tistih, ki živijo v oddaljenejših krajih, kjer ni krajevnih knjižnic. Bibliobus je v letih svojega poslanstva tako postal tudi pomemben člen v vseživljenjskem izobraževanju in informiranju ter prostor za srečevanja in druženja ljudi.

Na koncu pa še aktualen urnik prihodov bibliobusa na postajališča v naši občini do konca februarja prihodnjega leta:

• vsakih 14 dni ob ponedeljkih (21. december 2015, 4. in 18. januar 2016 ter 1., 15. in 29. februar 2016) - Podova (med 16.15 in 17.15 uro) in Spodnja Gorica (med 17.30 in 18.30 uro);

• vsakih 14 dni ob petkih (18. december 2015, 15. in 29. januar 2016 ter 12. in 26. februar 2016) - Fram (med 15.00 in 16.30 uro) in Rače (med 17.00 in 18.30 uro).

Vsi zainteresirani bralci - uporabniki potujoče Mariborske knjižnice (bibliobusa) pa lahko do urnika dostopate tudi preko spletne strani knjižnice (http://www.mb.sik.si/vsebina.asp?lang=sl&str=305).

Zanimivo in predvsem prijetno branje vam želim - mrzli in temni dnevi, ki so pred nami, so po mojem mnenju naravnost idealni za to.

Nataša JAMBROVIČ MARIN

'Ga-ga' krompir

Očitno se v Račah veliko vsega vrti okrog račk. Celo krompir raste v obliki, ki močno spominja nanje. No, seveda ne gre za serijo krompirja takega videza, pač pa za edinstven primerek, ki je presenetil, navdušil, nasmejal in vzbudil asociacije letos.

Kje je zrasla ta naravna zanimivost, se sprašujete? Pri Finguštovih v Zgornji Gorici, kjer se sicer s pridelavo krompirja za trg ukvarjajo že več kot 40 let.

Ob posredovanju fotografije so zapisali, da se je 'ga-ga' krompirja, kot ga je v svoji otroški domišljiji in iznajdljivosti logično poimenovala, najbolj razveselila še ne 2-letna Mia, ki se seveda šele spoznava z bogastvom besednega izražanja in račk še ne zna poklicati s tem nazivom. Je pa menda njihova velika ljubiteljica, zato ne preseneča, da je tudi 'ga-ga' krompir nemudoma uvrstila v dosedanjo zbirko tovrstnih igrač. Ljubko, kajne?

S. A.



10 let delovanja ro~nodelskega krožka 'Unikat' iz Frama

Članice ročnodelskega krožka 'Unikat'

Raznoliki ročnodelski izdelki • foto: Tanja Kosi

V sklopu praznika KS Fram so se organizatorji in sodelujoči tudi letos izkazali in pripravili ter pokazali marsikaj zanimivega.

Izmed prireditev so gotovo vselej najbolj fotografsko zanimive in nazorne razstave različnih izdelkov pridnih in kreativno navdihnjenih rok; takšne imajo tudi članice ročnodelskega krožka 'Unikat' iz Frama, ki se družijo in skupaj ustvarjajo že celo desetletje..

»Ni da ni,« bi lahko občudujoče rekli. Sicer pa - presodite sami!

Vsem ustvarjalkam želimo še veliko domišljije, izvirnih zamisli in posledično nastanka všečnih ter uporabnih izdelkov, tisti, ki tudi sami premoremo kakšno ročnodelsko spretnost in/ali znamo ceniti rezultate slednje, pa dobro vemo, kako čudovit je občutek ob pogledu na tisto, v kar smo vtkali trud mnogih ur, dni, tednov ali celo mesecev.

S. A.



Dahnili so poro~ni 'da'

• Mladoporočenca Erika in Ivan DolničarV soboto, 6. 6. 2015, sta ženin Ivan Dolničar in nevesta Erika

Mally (poročena Dolničar) pred pooblaščeno osebo za sklepanje zakonskih zvez in matičarko, v prisotnosti veselih svatov, v čudoviti Beli dvorani gradu Rače dolgoletno ljubezen potrdila tudi z usodnim 'da' ter s poročnima prstanoma.

Zakonca, ki sta se za sklenitev zakonske zveze odločila po 26-ih letih skupnega življenja, sta starša 22-letnega sina Roka. Družina živi na območju Pragerskega, na naslovu Vrhloga 71.

Še na mnoga srečna in nasmejana leta!

• Zlata poroka Nade in Franca Hergana20. 9. 2015 sta zlato poroko praznovala Nada in Franc Hergan iz Podove 51.Nada je po poklicu tekstilni tehnik. Do upokojitve je bila zaposlena v Mariborski tekstilni tovarni. Franc je inženir

organizacije dela, zaposlen je bil v Avtoobnovi Maribor, danes pa se z vsem srcem ukvarja s čebelarjenjem. V zakonu sta se jima rodili hčerki, osrečujejo ju tudi tri vnukinje in vnuk.Zlatoporočenca sta 50 let skupnega življenja praznovala v ožjem družinskem krogu, na turistični kmetiji Ačko na

Štatenbergu. Dogodek jima ostaja v lepem spominu.

Ob jubileju jima iskreno čestitamo in želimo še obilo zdravih in srečnih skupnih let!S. A.

Že tretja razstava slik Rajka Ferka v Beli dvorani gradu Ra~e

Razstavo likovnih del z naslovom 'Nekaj za dušo', avtorice Katje Pifko, je 16. oktobra 2015 v Beli dvorani gradu Rače nasledila otvoritev v tem ambientu že tretje razstave slik Rajka Ferka, ki je v mariborskem in slovenskem prostoru, pa tudi širše, znan ne le kot slikar, temveč tudi kot upravnik galerij, pisec aforizmov in humanist.

Postavitev razstave slik Rajka Ferka, z nazivom 'Grad Rače III'; oktobra 2015



Otvoritev razstave slik je popestril tudi izbran, bogat in kakovosten kulturni program, v katerem so bili udeleženci navdušeni nad nastopom gledališkega igralca Bojana Maroševiča, zvok gongov (izvedba: Vesna Gong) pa je dodatno blagodejno vplival na njihovo počutje in globino dojemanja celotnega dogajanja. Prireditev je povezoval znan radijec, Andrej Okreša.

In kdo je Rajko Ferk?

Gre za slikarja, ki je osnove likovnega izražanja pridobil pri akademskem slikarju Otonu Polaku, akademskemu kiparju Vojku Štuhcu in slikarju Leopoldu Strnadu, njegove umetnine pa krasijo številne hotele, poslovne stavbe ter zasebne stene.

»Od vedut v tehniki kolorirane risbe s tušem se je oddaljil, ko je začel eksperimentirati in razvil svojo prepoznavno tehniko 'odvzemanja' akrilne barve na platnu s pomočjo slikarske lopatice. Tako je ustvaril večplastne, pastozne strukture, ki s plastenjem stopnjujejo globinsko iluzijo prostora. V svojih slikah svobodno izraža barvne nanose, igra se s prosojnostjo, svetlobo, gibom in ritmom. Slikarju Rajku Ferku je tako uspelo narediti nekaj neverjetnega - brez klasičnih perspektivičnih sredstev je ustvaril abstraktno fantazijsko pokrajino, kjer se prepletajo vegetabilni, geomorfni, včasih tudi ponavljajoči se vzorci in oblike. Njegove fantazijske pokrajine so prepletene z geometrijskimi elementi, vanje je vtihotapil tudi metamorfozno človeško, živalsko obliko in s tem ustvaril fantastično nadrealistično likovno celoto. Njegove umetnine pišejo zgodbe, gledalce vabijo in jih spodbujajo ter nagovarjajo, da si lahko vsak sam v njegovih slikah interpretira svojo zgodbo. Rajko Ferk tako ostaja zvest svojemu likovnemu slogu in je v slovenskem likovnem prostoru edinstven,« je med drugim zapisala umetnostna zgodovinarka Petra Pokos.

Rajko Ferk ima številne samostojne razstave (20 - 30 letno, doslej skupno že blizu 200), rad sodeluje na skupinskih razstavah, kot upravljavec galerij pa skrbi tudi za prisotnost

najbolj eminentnih slikarjev iz domovine in tujine. Organizira likovne kolonije v Sloveniji, tozadevno aktiven pa je tudi na mednarodni ravni. Poleg vsega navedenega Rajka Ferka odlikujeta odprto srce in humanitarno delo.

Razstava bo na ogled do 6. februarja 2016. Prijazno vabljeni!S. A.

Toplo sobotno martinovanjena grajskem dvori{~u

Sezidal sem si vinski hramtam doli, kjer vinograd‚ mam.

Če kdo prijat‘ljev ima čas, naj pride k meni v vas.

Tudi letos je Občina Rače-Fram, skupaj z Društvom vinogradnikov Rače-Fram, organizirala sedaj že tradi-cionalno martinovanje na grajskem dvorišču v Račah.

Če je bilo vsa leta doslej še dan ali dva pred načrtovanim martinovanjem vprašljivo, kako se bo vedlo vreme, ki precej učinkuje na obisk prireditve na prostem, letos tega

strahu in dilem ni bilo - že teden dni prej nas je nebo razvajalo z zlatim soncem in za ta čas več kot prijetno toplimi temperaturami, prav taka pa je bila tudi napoved za (pred)Martinovo soboto, 7. novembra 2015.

In res… Ljudje so pričeli prihajati iz vseh koncev in krajev, mnogi peš, tisti bolj oddaljeni z avtomobili. Vse je lepo steklo. Stojnice na grajskem dvorišču so se šibile od dobrot (tistih za pod zob in onih za poplakniti grlo), ansambel Pajdaši pa je brez težav dodatno ogrel ozračje in pomagal pričarati veselo ter praznično vzdušje krsta mošta.



Moštu sta do preobrazbe v vino pomagala tudi Branko Ledinek, župan Občine Rače-Fram in Stanko Štern,

predsednik Društva vinogradnikov Rače-Fram

Bolj je na dolino padal hiter novembrski mrak, bolj se je na prizorišču trlo ljudi. Kot se za Martina spodobi, so lahko vsi obiskovalci pokušali najboljša mlada vina, ki so dozorela v sodih naših vinarjev Letos je resnično potrebno reči, da ni bilo niti sledu o kakšnem razočaranju nad okrnjenim obiskom (kot se še spominjamo od predlani, ko nam jo je prav nesramno grdo zagodlo vreme). Še več - nikomur se ni mudilo domov, zadnji pa so prizorišče zapuščali šele debele tri ure po polnoči.

Kakorkoli že - za nami je še eno uspelo martinovanje, vinogradi počivajo, vinogradniki in ostali 'degustatorji' pa ugotavljajo, da je letošnja žlahtna kapljica več kot odlična!

Vino - ti si čudežna zlatnina, v tebi tisoč je resnic, ti si

radost, bolečina, si najlepši smeh goric. (avtor neznan)

Marjetka KRISTL

Novo v Ra~ah: Street Caffee

3. oktobra 2015 je na Ljubljanski cesti 43 v Račah svoja vrata odprla nova kavarna in slaščičarna - Street Caffee.

Lastnica Street Caffee-ja Patricija Vrzel, Uroš Napast in njuna starejša hčerka Ana Katarina so

slovesno prerezali otvoritveni trak nove kavarne

Prijeten ambient so popestrili z raznoliko ponudbo za vse okuse in generacije.

Za dober začetek dneva vas ob najboljši Illy kavici med 8. in 11. uro razvajajo še z gratis maslenimi rogljički. Za vse sladkosnede imajo izvrstno slaščičarsko ponudbo Tete Fride. Med njenimi sladkimi kreacijami se najde nekaj za vsak okus, sladice brez glutena in laktoze ali presne dobrote. Tudi njenemu 100 % naravnemu sladoledu se niti v zimskem času zagotovo ne boste mogli odreči. Svoje najdražje pa lahko razveselite presenečenjem iz njihove vitrine z darilnim programom; mamijo vas izbrani čokoladni izdelki, krhki piškoti in odlične marmelade Tete Fride. Božansko!

Krst mošta na humorističen način

Martinovo 2016 na grajskem dvorišču v Račah



Ob mrzlih zimskih dnevih se lahko ob kaminčku pogrejete tudi z odličnimi čaji, ki prihajajo iz stare pariške čajne hiše Dammann Freres, ali s kozarčkom vrhunskega vina s posestva Kraner-Plateis.

Kot vsaka prava kavarna imajo tudi v Streetu na voljo dnevne časopise, revije in Wi-Fi povezavo. Medtem ko boste vi uživali v sproščenem klepetu s prijatelji, pa se lahko vaši najmlajši igrajo v zunanjem ali notranjem igralnem kotičku.

Ker se v Streetu vedno nekaj dogaja, jih lahko spremljate preko Facebook strani ali pokličete na 051 669 600. 'Streetovci' vas ponujajo možnost, da vam posladkajo dan. Veselijo se vašega obiska in se zahvaljujejo za izkazano

zaupanje. Zagotavljajo, da bodo tudi v bodoče poskrbeli, da se boste pri njih odlično počutili ter ujeli čim več trenutkov zase. Se vidimo!

Simona NAPAST

Pozejdon turizem d.o.o. iz Ra~ ponovno prejel prestižno nagrado

V terminu od 9. do 12. 11. 2015 smo bili povabljeni na križarjenje z MSC Fantasio, ki je ena izmed najbolj elegantnih in razkošnih ladij. MSC Cruises se tudi sicer ponaša z vrsto ekskluzivnih ladij, ki križarijo po svetovnih vodah.

Ponosni smo, da je MSC Cruises naši turistični agenciji, kjer veliko naših strank vsako leto peljemo prav na čudovita križarjenja širom po svetu, dodelil nagrado 'Best initiative award' (kot glasi v originalu) in nam s tem izkazal posebno zaupanje. Za nas to priznanje odličnosti pomeni nov velik korak in dodatno motivacijo.

Prepričani smo, da bomo tudi v bodoče našim dragim in zvestim gostom ponudili ekskluzivnost in da bodo še naprej uživali na valovih nepozabnih doživetij Pozejdon turizma.

Barbara POTOČNIK

Inovativni mladi kmet, kmetica

Letošnji izbor potekal v Račah, nagrado zmagovalcu podelil predsednik RS Borut PahorZveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije vsako leto organizirata izbor

Inovativni mladi kmet, kmetica (IMK). IMK je izbor mladih kmetov z inovativnimi idejami na kmetijskem, gozdarskem ali ribiškem področju.

Inovativni mladi kmet, ki je lansko leto prejel ta naziv, je Boris Uranjek, ki prihaja iz Planice pri Framu, kjer imajo Izletniško ekološko kmetijo Uranjek - Pri Baronu.

Letošnji izbor je potekal v petek, 20. 11. 2015, na gradu Rače. Iz občine Rače-Fram prihaja tudi predsednik Zveze slovenske podeželske mladine, Rok Damijan. S svojim obiskom nas je počastil župan, Branko Ledinek. Šest kandidatov z inovativnimi idejami je strokovna komisija na njihovih kmetijah obiskala že v septembru in med njimi izbrala zmagovalca.

Letošnji kandidati so bili: Boštjan Čulk, Gregor Fras, Janez Škrjanec, Marko Dolenc, Matjaž Frešer, Primož Homar.Za najbolj inovativnega med njimi je strokovna komisija izbrala Matjaža Frešerja, vinogradnika iz Ritoznoja, ki se

nahaja v občini Slovenka Bistrica.

Letošnji MSC nagrajenci

Nagrada za Pozejdon turizem d.o.o.

Nagrade so se razveselili vsi v agenciji, predvsem Matjaž Tomanič, njen direktor • foto: S. A.



Matjaž se ukvarja z ekološkim vinogradništvom. Z ekološkim načinom pridelave grozdja je povečal kakovost vin, hkrati pa znižal vhodne stroške in se v celoti prilagodil sodobnemu kupcu, ki spoštuje lokalno pridelavo z visoko kakovostjo. Ponudba je sestavljena iz treh stilov vin in sicer svežih (ritoznojčan, laški rizling, sauvignon, rumeni muškat in renski rizling), zrelih (sivi pinot, modri pinot) in posebne polnitve. Z željo večje prodaje na domu so pred leti v kletnem delu uredili vinotoč, v 300 let stari, obokani kleti, pa prostor vinske banke, kjer dajejo kupcem možnost shranjevanja in uživanja vina.

Nagrado je Matjaž Frešer, inovativni mladi kmet 2015, prejel iz rok predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja, ki bo podelitev IMK 2016 gostil v Kristalni dvorani Predsedniške palače.

Nagrade ostalim inovatorjem je podelil predsednik KGZS, Cvetko Zupančič. Predsednik ZSPM, Rok Damijan, pa je podelil nagrado Janezu Škrjancu, ki so mu največ glasov namenili obiskovalci spletne strani www.zspm.si, na kateri si lahko še vedno pogledate predstavitve vseh idej.

Namen prireditve je spodbuditi promocijo dobitnika naziva, podpirati inovativnost med mladimi s področja kmetijstva, gozdarstva ali ribištva ter spodbuditi prenašanje znanja.

Petra SIMONIŠEK

SPOZNAVAMODELO DRUŠTEV

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO FRAM

Framski gasilci nastrokovni ekskurziji

Tudi letos so framski gasilci pripravili strokovno ekskurzijo. V soboto, 19. septembra, so se odpeljali proti Gorenjski. Obiskali so poklicno gasilsko enoto v Kranju.

Foto: Benjamin Fras

Tam so jim pokazali svojo opremo in jih seznanili z delom poklicnega gasilca. Nato so framski izletniki ekskurzijo nadaljevali po starem mestnem jedru in si ogledali zunanjost Prešernove hiše, gledališča, mestne hiše in predel, ki ga imenujejo Pungert.

Framski gasilec Herman Razboršek pred hišo v Kranju, kjer je zadnja leta preživel France Prešeren, deklamira Zdravljico

Seveda je bilo vmes poskrbljeno za okusno malico. Pot so nadaljevali do Begunj. Z zanimanjem so si ogledali video o velikanu slovenske narodno-zabavne glasbe, Slavku Avseniku, v gostilni Pri Jožovcu pa pojedli kosilo. Nekateri so stopili tudi do Avsenikovega groba. Polni lepih vtisov so se odpravili do term Snovik v Tuhinjski dolini in nato proti Framu. Pri domačem vinogradniku Robiju Greifu so v veselem razpoloženju zadovoljni zaključili druženje.

Jožica RAVŠ

IMK Matjaž Frešer • foto: Matej Pal



DRUŠTVO KRAJANOV MORJE

V spomin Mariji Jurkovi~

Konec letošnjega septembra smo se poslovili od tedanje predsednice Društva krajanov Morje, Marije Jurkovič. Po dolgem in hrabrem boju je bolezen prekinila njeno življenjsko pot.

Marija se je rodila 18. 8. 1944 v Pernici, kjer je preživela otroštvo, nato pa je dolga leta živela v Mari-boru.

V Morje je prišla že leta 1975, najprej kot 'viken-dašica'. Z možem sta si na današnji Strmi ulici 25 zgradila hišo, saj je rada živela na vasi, med srčnimi ljudmi.

Članica našega društva krajanov je bila 12 let. Zadnje desetletje je aktivno sodelovala v upravnem odboru, zadnji dve leti kot predsednica.

Večkrat je dokazala, da je dihala s krajem in imela krajane Morja zelo rada. Trudila se je, da bi polepšala dom krajanov in ustvarila pogoje, da bi ljudje radi zahajali vanj. Neutrudna je bila pri organizaciji prireditev, vsi pa si jo bomo zapomnili po dobri in obilni hrani, ki jo je pripravila ob raznih dogodkih. Organizirala je razna srečanja krajanov - od postavljanja majskega drevesa, trgatve stare vinske trte, peke kostanjev, do novoletnih srečanj in izletov v okviru društva, ki so vselej napolnili avtobus. Izletnike je vedno razveselila s potico oziroma sveže pečeno gibanico.

Bila je optimistična, vedrega duha in vesele narave. Predvsem pa je imela rada ljudi. Za sočloveka je vedno našla čas. Znala je pristopiti, poklepetati, razumeti in objeti. Verjela je, da je, če si dober človek in imaš rad ljudi, življenje bistveno lepše in polnejše.

S svojo zagnanostjo in vztrajnostjo je bila dobra predsednica, ki je krajane Morja združevala za njihovo dobrobit. S tem je v kraju pustila trajne sledi in spomin nanjo bo tako živel v srcih ljudi, s katerimi je sodelovala tako v društvu kot izven njega.

Milojka DREO

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO DR. PAVEL

TURNER FRAM

Nagrada, veselje in užitek -nov oder

Pevci, KUD-ovci dr. Pavel Turner Fram, smo si že zelo dolgo želeli, da bi imeli možnost prepevati v dvorani, kjer bo petje za pevce nagrada, veselje in užitek. Dolgoletna želja je bila uslišana in uresničena. Največja zahvala velja Občini Rače-Fram, ki je finančno podprla in omogočila to pomembno prenovo.

Sanacija odra DTV Partizan FramFoto: Mateja Frešer

27. septembra 2015 je v dvorani DTV Partizan Fram potekala otvoritev prenovljenega akustičnega odra, kjer so se ob zaključku krajevnega praznika predstavile skupine iz domače občine in izven.

Nastopile so vse sekcije domačega KUD-a: Etno Zale, VS Virtus, Antonija Ribič s prijatelji in nosilec prireditve, MePZ dr. Pavel Turner Fram.

Že s samo otvoritvijo odra smo želeli pokazati njegovo večnamensko uporabo. Tako so se zraven MePZ Zg. in Sp. Gorica (zborovodkinja Katja Lovrenčič) in KZ Škrjanček (zborovodja Tone Žuraj) predstavili tudi plesalci KUD Milke Zorec in Simona Napast z vlogo čistilke Marije (gledališka skupina KUD Rače).

Tone Planjšek (pobudnik), Milan Rakovnik in avtorica prispevka; v ozadju MePZ

Foto: Slavko Osebik

Ker smo umrljivi, bodo vsaka nadarjenost,

spretnost, sposobnost, ki jih premoremo,

vsaka misel in ~ustvo, ki ga ob~utimo,

vsak ~udovit prizor, ki ga vidimo,

vsaka materialna dobrina, ki jo imamo,

na koncu izgubljeni - razen, ~e vse to delimo.



Za uspešno realiziran projekt - obnovo odra torej še enkrat hvala Občini Rače-Fram, predvsem županu Branku Ledineku, direktorici Zorici Zajc-Kvas in strokovni sodelavki Mateji Frešer.

Zahvala prav tako velja pevcu Tonetu Planjšku (za pobudo in aktivno sodelovanje čez celotno obnovo), KS Fram, Antonu Trlepu, Milanu Rakovniku, Tonetu Žuraju, Ivanu Nemcu (idejni vodja projekta) in izvajalcu Miru Zadravcu.

Otvoritveni nagovor direktorice OU Občine Rače-Fram, mag. Zorice Zajc-Kvas; prerez traku

Kudovci smo prepričani, da bo prenovljeni oder pripomogel k razvoju in širjenju kulturnega dogajanja ter druženja v Framu, ki si ga vsi želimo. Njegova veličina bo privabila zbore, gledališke skupine, plesalce in druge ljubitelje kulturnih dejavnosti iz domačega kraja, pa tudi od drugod.

Za kraj je to velika pridobitev in lahko smo neizmerno hvaležni zanjo.

Dora OŽVALD

Iz Ritoznoja v Visole

Vokalna skupina Virtus, ki deluje v sklopu KUD dr. Pavel Turner Fram, je novo pevsko sezono pričela s sodelovanjem na odmevnem dogodku Vinarstva Frešer iz Ritoznoja.

5. septembra 2015 smo punce nastopile na ekskluzivnem vinsko-glasbeno-kulinaričnem dogodku 'WINE FREŠER MUSIC', kjer smo v Frešerjevi vinski kleti s polurnim programom navdušile goste s slovenskimi napitnicami.

Foto: vir - FB

Prav tako smo 24. oktobra 2015, z ubrano pesmijo o žlahtni kapljici in vincu, navdušile občinstvo v Kosovi kleti, ki velja za najstarejšo klet v Visolah. Zgradili naj bi jo bili bistriški minoriti nekje v 18. stoletju. Na dogodek z nazivom 'Po Vošnjakovi poti' smo se odzvale na povabilo Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica.

Patricija SIMRAJH

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PODOVA

Uspeva nam s skupnimi mo~mi

Naše društvo ima že več kot stoletno tradicijo. Prav leto 2015 je za nas, gasilce PGD Podova, eno od najuspešnejših v zadnjem obdobju.

Zelo uspešno smo delovali tako na operativnem kot tudi organizacijskem področju. Cilji, ki so bili postavljeni na občnem zboru, so doseženi: izvedli smo občni zbor, pripravili in realizirali pustovanje, uredili dom in okolico, nabavili in postavili majsko drevo, v sodelovanju z župnikom Robertom Emeršičem pripravili Florjanovo mašo, udeležili smo se tekmovanja GZ Maribor (člani - 3 ekipe, mladina - 1 ekipa in pionirji - 2 ekipi), sodelovali smo na proslavah sosednjih društev in na dnevu GZ Maribor, uredili stolp na domu (nova streha in ograja), izvedli poučen izlet za člane društva, uredili geodetske meje gasilskega zemljišča, skrbno pripravili društvo za

VS Virtus

KZ Škrjanček



ocenjevanje po II. delu GZ Maribor, priskrbeli in prižgali svečke na grobovih pokojnih članic in članov.Da pa smo vse našteto lahko dostojno izvedli, je bilo potrebnih veliko prostovoljnih delovnih ur in marljivih članov,

ki jih v našem društvu na srečo ne manjka.Še posebej so nas v letu 2015 razveseljevali pionirji in mladina s svojimi dosežki na raznih tekmovanjih. Naše društvo

v svojih vrstah v gasilce vzgaja dve pionirski in eno mladinsko ekipo.Tudi tekmovanja GZ Maribor smo se udeležili z ekipama pionirjev in ekipo mladincev. Pionirji so dosegli 2. in 5.,

mladinci pa 3. mesto. Zaradi doseženih uvrstitev med prve tri sta si dve ekipi zagotovili nastop na regijskem tekmovanju. Slednjega smo se udeležili le s pionirji, mladina pa se (zaradi šolskih obveznosti) tekmovanja ni udeležila. Pionirji so dosegli 2. mesto in si tako priborili nastop na državnem tekmovanju prihodnje leto.

S tem pa uspehov pionirjev še ni konec, kajti tekmovali so še na dveh memorialnih tekmovanjih in sicer v Malečniku in Miklavžu. V Malečniku smo tekmovali z dvema ekipama in osvojili 1. in 5. mesto. Zaradi treh zaporednih zmag smo dobili v trajno last tudi prehodni pokal. Prav tako smo na memorialnem tekmovanju v Miklavžu sodelovali z dvema ekipama in dosegli 2. in 3. mesto, s tem pa tudi zaključili uspešen ciklus tekmovanj pionirjev v letu 2015.

Splošni dobri rezultati in uvrstitev pionirjev na državno tekmovanje je za nas, funkcionarje društva, zaveza, da za vadbo in prevoze priskrbimo čim boljše pogoje in pravo opremo.

Prav posebej bi se zahvalil staršem, ki so nam zaupali otroke, da jih vzgajamo v duhu gasilstva in tovarištva.

Hvala tudi mentorjem za njihovo skrb, trud in znanje, ki so ga vložili v delo s pionirji. Največje plačilo za njihovo vztrajno in kakovostno delo so vsekakor uspehi, ki bodo zapisani v kroniko društva.

Upamo, da smo z uspehi prepričali in pritegnili tudi lokalno skupnost, da nam bo pomagala, ko jih bomo zaprosili za to, kajti priprave in vse ostalo, kar sodi k državnemu tekmovanju, ni mali zalogaj.

Želimo vam VESEL BOŽIČ ter ZDRAVJA in SREČE V LETU 2016!Boris FUREK, g.č. 2 st.,predsednik PGD Podova

Edino pravo zadovoljstvo izhaja iz tega,da ves ~as rastemo v svoji notranjosti,

da postajamo bolj iskreni, pravi~ni,velikodu{ni, preprosti, ènstveni, moàti,

dobrohotni, dejavni, ustvarjalni.Vse to lahko doseèmo, ~e po svojih

najbolj{ih mo~eh opravimo svoje vsakdanje delo.

Najve~je in najpomembnej{e teàvev ìvljenju so v nekem smislu nere{ljive.

Nikoli se jih ne da odpraviti,le prerastemo jih lahko -

preprosta na~ina sta ne`nost in prijaznost,ki nista znamenji slabosti in obupa,ampak dokaza mo~i in odlo~nosti.



KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO RAÊ

Svetovna umetni{ka scena v Beli dvorani

• Programski kontrast, kakršnega ne pomnimo: ameriška sopranistka Marisol Montalvo, čembalist Jahannes Keller in violinistka Eva Saladin iz Švice navdušili5. abonmajski koncert, ki je bil na sporedu 18. oktobra

2015, je bil gotovo umetniški vrh abonmaja, zraven tega pa programsko izjemen zaradi časovne razlike od glasbe 16. ter 21. stoletja. Izjemni izvajalci, ki kotirajo po svetovnih odrih, so nam izvedli glasbo za violino in čembalo (pri nas redko slišanih avtorjev stare glasbe) A. Pandolfijag: Frescobaldija, T. Merula, G. F. Fontane, M. Rossija, M. Uccelinija ter P. F. Böddeckerja. Zvezda večera je bila izjemno muzikalna in temperamentna ameriška sopranistka Marisol Montalvo, ko je izvedla 4 Recitative za sopran in kromatični čembalo Vita Žuraja. Zvočna posebnost te glasbe so mikrosozvočja, saj je bil čembalo uglašen na 22 četrttonov na oktavo, kar daje posebno, nenavadno zvočno občutje. Ta čembalo je tudi edini te vrste v Evropi. Sicer je čembalist postavil v dvorano kar tri čembala z različnimi uglasitvami, saj je tudi skladba iz 16. stoletja zahtevala instrument, ki je bil uglašen na 16 razdelkov v oktavi.

Polna dvorana poslušalcev je izjemno nagradila izvajalce, RTV Slovenija je koncert tudi posnela.

Za prijetno druženje publike ter izvajalcev po koncertu je prispevalo tudi Čebelarstvo Hergan.

• Vokalna skupina A cappellaVS A cappella je nastopila na 9. Kulturnem dnevu

kulturnih društev Maribora, 13. novembra 2015, v Unionu v Mariboru. Prireditev je bila obarvana s koroškim večerom Kluba koroških Slovencev iz Maribora. Zraven družinskega septeta Breznikova pojoča družina iz Pameč iz Avstrije ter Mariborskega okteta so koroške pesmi pela tudi naša dekleta.

A cappella v dvorani Union, na 9. Kulturnem dnevu kulturnih društev Maribora

Foto: Rade Bakračević

Vse nastopajoče je polna Unionska dvorana poslušalcev nagradila z bogatim aplavzom. Ob tej priložnosti je (med drugimi dobitniki regijskih priznanj za gledališke dosežke) priznanje prejel tudi dr. Borut Batagelj iz naše gledališke skupine.

• Vokalna skupina Fantje na vasi na dveh fes-tivalih v Gradcu v AvstrijiFantje na vasi so 20. septembra 2015 nastopili na

festivalu v Gradcu, ki ima naslov Aufsteirern. S polurnim programom slovenskih pesmi in skladb so peli na Utrinek z druženja po koncertu

Po uspešnem koncertu; v družbi gostujočih glasbenih izvajalcev domačina Vito Žuraj in Tone Žuraj

Izvajalci koncerta 18. 10. 2015 v Beli dvorani; desno nasmejana Marisol Montalvo

Vse foto: Eva Mustafa



mednarodnem odru, ki je bil postavljen pri graški Operi. Prireditev je bila odlično obiskana in pevci so prejeli

nedeljen aplavz. Ves spored je posnel avstrijski ORF. Dan je bil lep, stari del mesta je bil natlačen z različnimi odri izvajalcev - glasbenikov, uličnih igralcev, stojnic. Zanimanje ljudi je bilo ogromno, avstrijski tisk je poročal o čez 100.000 obiskovalcih festivala.

Člani vokalne skupine Fantje na vasi so bili nato povabljeni na Mednarodni zborovski festival z naslovom Voices of Spirit, ki je v Gradcu trajal od 20. do 22. novembra 2015.

na prominentnih svetovnih odrih, sledi naš 5. ciklus Koncertnega abonmaja Grad Rače, v katerem imajo večjo zastopanost prav tako izjemni slovenski izvajalci, priznani tudi v tujini (nekateri tam tudi delujejo). V letu 2016 bomo v programih ponovno dali priložnost domači ustvarjalnosti, saj so naši sodobni skladatelji enakovredni tujim. Tako ostajamo premočrtno naravnani v kvaliteto interpretov, kakor tudi v kakovost programov (kot že v prejšnjih dveh ciklusih).

Družabno komponento po koncertih bodo ponovno popestrili naši simpatizerji s pripravo zanimivega lokalnega artikla, ki 'poveže telo in dušo'.

Poskrbimo za širitev naše koncertne druščine!

Naši pevci so nastopili na koncertu s še tremi drugimi zbori in sicer s sporedom sedmih slovenskih pesmi (na otvoritvenem koncertu 20. novembra, v dvorani Orfeum). S svojim unikatnim sporedom so navdušili polno dvorano poslušalcev, kar dokazuje, da ima naša kultura enakovredno mesto z drugimi.

• Najavljamo: božični koncert, 14. tradicionalni novoletni koncert in Koncertni abonma Grad Rače 2016Na tradicionalnem božičnem koncertu, ki bo 25.

decembra 2015 ob 18.00 uri v cerkvi Sv. Jožefa Delavca v Račah, bodo za praznično vzdušje s petjem slovenskih božičnih pesmi poskrbeli Vokalna skupina Virtus KUD dr. Pavel Turner Fram, Vokalna skupina Fantje na vasi ter Komorni zbor Škrjanček KUD Rače.

14. tradicionalni novoletni koncert v Beli dvorani gradu Rače, ki bo 2. januarja 2016 ob 18. uri, bo obenem prvi abonmajski v letu 2016. Nastopili bosta harfistka Tina Žerdin in violinistka Vesna Stanković in sicer s sporedom glasbe od baroka do romantike.

Izjemnemu letošnjemu ciklusu koncertov, ko smo imeli priložnost uživati ob nekaterih interpretih, ki so 'doma'

Program koncertnega abonmaja Grad Rače 2016:* 1. koncert: Tina Žerdin, harfa; Vesna Stanković, violina; sobota, 2. januar 2016, ob 18. uri (G. Tartini, J. S. Bach, Z. Ciglič, J. Golob, N. Paganini, C. Salzedo, V. Monti, J. Massenet, A. Piazolla)

* 2. koncert: Caroline Hettler, kljunasta flavta; Vito Žuraj, elektronika; nedelja, 21. februar 2016, ob 18. uri (F. Romitelli, M. Eggert, M. B. Ricercare, E. Casale in V. Žuraj)

* 3. koncert: Niko Sajko, violončelo; Vinko Haas, klavir; nedelja, 17. april 2016, ob 18. uri (L. v. Beethoven: Sonata za klavir in violončelo v A-duru, op. 69, Slovensko delo, S. Prokofjev: Sonata za violončelo in klavir v C-duru, op. 119)

* 4. koncert: Trio Reverie: Tanja Činč - klavir, Mojca Jerman - violina, Katarina Leskovar - violončelo ; nedelja, 16. oktober 2016, ob 18. uri (F. Mendelssohn: Klavirski trio št. 1 v d - molu, op. 49 J. Brahms: Klavirski trio št. 2 v C - duru, op. 87)

* 5. koncert: Ljoba Jenče, vokal; Domen Marinčič, viola da gamba; nedelja, 20. november 2016, ob 18. uri (slovenske ljudske pesmi)

Koncertni abonma podpirajo Ministrstvo za kulturo RS ter Občina Rače-Fram.

Abonentske vstopnice po ceni 20,00 EUR lahko prevzamete na novoletnem koncertu 2. januarja ali jih rezervirate na naslov: [email protected] .

Tone ŽURAJ

Na Facebooku smo naleteli na tole poskakujočo, lahkotno, sproščeno, vedro, prikupno in - skratka - čudo-vito fotografijo pevskih sestavov v sklopu KUD Rače: VS A cappella in Fantov na vasi. Tako nam je všeč, da jo moramo deliti še z vami! (Uredništvo)



Linhartovo priznanje zaglavno mo{ko vlogo

Čeprav se petkov, trinajstega, drži slab sloves, je ta kombinacija dneva in datuma našo gledališko skupino ped nedavnim obogatila s še eno pomembno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Linhartovim priznanjem za glavno moško vlogo. To je letos pripadlo dr. Borutu Batagelju za doživeto odigrano vlogo pacienta Francija (Pacienti v čakalnici), ki s hudomušnostjo in nabritostjo na odru v smeh spravlja staro in mlado.

Izlet ~lanov KUD-a Ra~e

Iztekajoča se jesen je člane KUD Rače povezala na zanimivem izletu po avstrijskih in slovenskih gričih.

Jutranja kavica nas je prebudila v Lipnici, kjer smo izvedeli veliko zanimivih stvari o cerkvi sv. Jakoba in z obzidja mogočnega gradu Seggau zrli na moderno Flavio Solvo. Ko smo zapustili graško kotlino, smo se povzpeli na vinorodne griče Slovenije ter v Slovenskih goricah obiskali Sv. Ano, kjer smo si ogledali vinogradniški in zobozdravstveni muzej, pa Sv. Trojico z mogočno baziliko in nazadnje Komarnico pri Cerkvenjaku, kjer smo na izletniški kmetiji Breznik degustirali domačo hrano. V izvirni kleti z zidano majoliko in polnimi sodi smo degustirali tudi izvrstno vino ter se nazadnje dobre volje odpravili proti domu.

Naslednje leto pa spet!Simona NAPAST

ROKOMETNI KLUB RAÊ

Že globoko v sezoni 2015/16

Lep (skoraj že povsem zimski) pozdrav od rokometašev in rokometašic!

V sezono 2015/2016 smo septembra vstopili s tremi tekmovalnimi ekipami in dvema vadbenima skupinama mini rokometa, v katerih vadi več kot 100 otrok. Zdaj smo že globoko zakorakali v sezono, ki smo jo s treningi pričeli v začetku avgusta.

Ukvarjanje s športom za mlade pomeni kvalitetno organiziranje in preživljanje prostega časa, ohranjanje duševnega in telesnega zdravja, razvijanje socialne mreže in zmanjšanje tveganja negativnih vplivov, kot so zloraba alkohola in drog, nestrpnost, agresivnost, destruktivnost, odvisnost od interneta, mobitela, televizorja ipd. In prav to, da čim več mladih kakovostno preživi prosti čas, je tudi želja v našem klubu.

Predstavljamo ekipe, s katerimi tekmujemo letos.

Starejše deklice A (letnik 2001 in mlajše) - po razpustitvi mladinske ekipe je to naša najstarejša dekliška

Podelitev priznanja našemu igralcu

Letošnji nagrajenci; v sredini dr. Borut Batagelj, član gledališke skupine KUD Rače

Ponosni smo nanj, saj se je naši skupini pridružil šele v lanski sezoni in s svojim prihodom popestril naše skupinsko delo tako s pozitivno energijo kot tudi z mehko, pojočo primorsko govorico.

Vsi skupaj pa si ob takih uspehih želimo še več podobnih ustvarjalnih podvigov.

Simona NAPAST

Sladko smejanje je brez~asno,

bogata domi{ljija nima let in

naj~udovitej{e sanje so ve~ne.



skupina. Nastopa v izredno težki skupini vzhod in večina naše ekipe je letnik 2002. Trenutno stanje je takšno, da po šestih tekmah še nimajo zmage. Do konca rednega dela jih čaka še 12 tekem in potem razigravanje, ki je odvisno od mesta na lestvici. Vadijo pod vodstvom Leje Klemenčič.

Starejše deklice A

Starejši dečki B (letnik 2002 in mlajši) so že skoraj na koncu prvega dela državnega prvenstva v skupini vzhod. V predtekmovanju so v sedmih krogih dosegli šest zmag ter zabeležili en poraz. To jim je uspelo v družbi rokometnega pomladka prvoligaških skupin RK Pivovarna Laško Celje, RK Gorenje Velenje, RK Jeruzalem Ormož in RK Slovenj Gradec. Tako so si tri kroge pred koncem predtekmovanja že skoraj dokončno zagotovili uvrstitev v polfinale, kar prestavlja zelo lep uspeh in tudi potrditev uspešnih iger iz lanskega leta. Uvrstitev v polfinale namreč pomeni, da je ekipa že tretjo leto zapored med najboljšimi 16 ekipami v Sloveniji.

Fantje vedno znova dokazujejo, da se tudi manjši klubi lahko kosajo z veliko številčnejšimi in večjimi klubi. S svojimi igrami so si pridobili spoštovanje rokometnih delavcev po vsej Sloveniji, seveda pa naš kraj uspešno predstavljali tudi v tujini. Ne pozabimo namreč, da je ta ekipa v mesecu aprilu na velikem mednarodnem turnirju v Pragi zasedla odlično (skoraj neverjetno) 3. mesto.

Želimo si, da bi domače tekme naših fantov spremljalo še več ljudi in da bi se mogoče še kdo od sovrstnikov priključili tej skupini nadarjenih rokometašev. Fantje trenirajo pod vodstvom Andreja Kuharja, občasno mu pomaga Klemen Hameršak.

Starejši dečki A in B

Mlajše deklice B so letnik 2004 in mlajše ter nastopajo v skupini vzhod. Do zdaj so odigrale dve tekmi in ju zaključile s polovičnim uspehom. Tukaj gre za privajanje na ligaški sistem tekmovanja. Do konca aprila jih čaka še 14 tekem. Zraven deklet vadi tudi 6 dečkov letnika 2005 in 2006; zanje upamo, da bodo igrali v Mariboru, saj jih imamo premalo, da bi sestavili ekipo. Dekleta in dečki vadijo pod vodstvom Leje Klemenčič.

Mlajše deklice B

Mlajši dečki B

V klubu vadita še ekipi mini rokometašev in rokometašic letnik 2007 in mlajših, ki so letos začeli z vadbo. Trenerji najmlajših vadbenih skupin se zavedamo, da imamo zelo zahtevno in odgovorno nalogo, saj se otroci med 6. in 10. letom starosti nahajajo v tako imenovanem 'zlatem' obdobju motoričnega razvoja, ko so najbolj dovzetni za osvajanje novih motoričnih elementov, pospešen je njihov fiziološki razvoj in vedno bolj se oblikujejo njihovi vrednostni sistemi ter sam odnos do športa.

Mini rokometaši OŠ Rače - 1. do 3. razred



Vse podatke o našem klubu in tekmah najdete na naši spletni strani: www.rokometniklub-race.si , za dečke pa še posebej na spletni strani: rokometni-racek.si . Pridite nas kaj pogledat, ne bo vam žal!

Zahvaljujemo se Občini Rače-Fram za finančno in vso ostalo podporo pri našem delovanju. Hvala podjetju SEZAM d.o.o. za donacijo dresov za dekleta ter podjetju Albaugh TKI za donacijo sredstev za delovanje kluba.

Vsem našim športnikom in njihovim staršem, kakor tudi vsem drugim občankam in občanom, voščimo vesel in prijeten božič v krogu njihovih najdražjih ter srečno in zdravo 2016. V novem letu si želimo, da se nam uresničijo želje po zdravju, razumevanju in čim večjem številu zadovoljnih otrok v našem klubu.

Velik športni pozdrav!

Alenka RIŽNER - ŠIBILA inAndrej KUHAR

DRUŠTVO UPOKOJENCEV RAÊ

Poletno - jesenske novice

• Kolesarski trimZa nami je kolesarski trim na Ptujsko Goro, ki smo

ga izvedli v soboto, 22. avgusta 2015, tokrat že sedmo leto zapovrstjo. Vreme je bilo tudi letos naklonjeno rekreativnemu kolesarjenju, zato se je ob sončnem in toplem dnevu na startu pri 'Calimeru' v Račah zbralo 20 udeležencev. Vožnja je potekala po ustaljeni vsakoletni poti, s kratkim enkratnim postankom. Hitrost je bila primerna našim zmogljivostim, brez velikega napora in prijetna. Nihče ni omagal, vsi smo srečno prispeli do našega cilja, kjer sta za prijetnejše druženje kolesarjev poskrbeli Marta Salaj in Veronika Krajnc, ki sta nam pripravili obilno malico.

Skupinski posnetek izpred cerkve na Ptujski Gori

Tako okrepčani smo brez težav in dobro razpoloženi zmogli tudi kolesarski povratek v Rače.

• Letovanje na Dolgem otoku v kraju LukaOb zaključku turistične sezone se je 17 članov in

članic našega društva 7. septembra 2015 (preko zasebne hrvaške agencije) odpeljalo na Dolgi otok, natančneje v kraj Luka, ki ima zanimivo zgodovino. Leži na severni strani Dolgega otoka, torej v srednjem Jadranu, v mirnem zalivu, 300 m od naselja. Zaradi neokrnjene narave in čistega morja je kraj Luka privlačen za mirne počitnice. Kraj zaznamujejo dolga promenada ob morju, borov gozd ob plaži, mir in tišina v naselju, kristalno čisto morje in možnost dopustovanja brez gneče.

Dnevi našega letovanja so bili prijetni, popestreni z izleti in dalmatinskim večerom. Naužili smo se tamburaške glasbe in uživali v pokušini tamkajšnje kulinarike. Obiskali smo ribiško naselje in manjše pristanišče Sali (to je največje mesto na otoku, ime pa je dobilo po proizvodnji soli), svetilnik Veli Rat (gre za ponos otoka na njegovi severovzhodni strani), naravni park Telašćica (naravni rezervat s slanim jezerom) in družino Žampera (prideluje kozji sir, olivno olje in travarico).

Nekaj posameznikov se je z ladjico odpeljalo tudi na enodnevni izlet po Kornatih.

Dnevi našega skupnega druženja so prehitro minili in prišel je čas slovesa. Za trajen spomin na naše letovanje smo se skupinsko fotografirali z našim gostiteljem, direktorjem hotela Luka.

V družbi svetilnika Veli Rat

Skupinski posnetek pred hotelom Luka; skrajno levo zgoraj

Lovre Gaćina, direktor

Ob povratku smo se ustavili v mestu Zadar, ki leži na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji in je glavno mesto Zadarske županije. Sledil je ogled znamenitih morskih orgel, ki so narejene po projektu arhitekta Nikole Bašića in so nameščene v bližini novega pristanišča za križarke. V neposredni bližini morskih orgel se nahaja (vsaj) še ena zanimivost, vredna ogleda; imenuje se 'Pozdrav Soncu', kjer smo se prav tako



občudujoče zadržali kar nekaj časa. Nato nas je šofer - turistični vodnik Dušan Lubej (po

vmesnih večkratnih postankih) srečno pripeljal v Rače. Ob slovesu smo si obljubili, da morda naše skupno druženje ponovimo tudi prihodnje leto.

• 90 let Marije GodecKo se je poletje začelo nagibati v sončno jesen, se je

pred 90. leti, natančneje 21. septembra 1925, pri Sv. Barbari v Halozah rodila naša jubilantka, Marija Godec.

V družini je bilo šest otrok, od tega štirje bratje in sestri. Mariji življenje že od rane mladosti ni prizanašalo. Pri petih letih je izgubila mamo in zgodaj izkusila krutost borbe za preživetje. Po osnovni šoli ni bilo možnosti za nadaljnje učenje, morala je na delo po raznih kmetijah in si tako služiti kruh. Poročila se je leta 1983 (v Slivnici) in v letih zatem povila sinova. Kmalu se je z družino preselila v Rače, nazadnje, pred 50 leti, v grad Rače, kjer prebiva skupaj s snaho Zoro Vigec, ki ji nudi prijazen in topel dom, in njeno hčerko (Marijino vnukinjo) Aleksandro Godec. Po potrebi obe poskrbita za Marijine redne obiske pri zdravniku in za jemanje predpisanih zdravil.

90 let Marije Godec; slavljenka z vnukinjo Aleksandro Godec in snaho Zoro Vigec

V teh letih je ovdovela in izgubila oba sinova. Marija je ponosna babica vnukinji in vnuku ter prababica pravnukinji in pravnuku. Vedno se razveseli njihovih obiskov ter ceni vse trenutke, ko so skupaj.

Marija je kljub težkim življenjskim izkušnjam danes dobre volje, zadovoljna in nasmejana. Večkrat se spominja mladosti in srečnih trenutkov v družbi svojih vrstnikov, pa tudi tistih malo manj prijetnih spominov se ne izogiba. Rada je v družbi svojih najdražjih in še zdaj živahno poklepeta s sosedi, kadar se srečajo.

Tako je skromno in zdravo življenje Marijo nagradilo z visokim jubilejem. Sama pravi, da gre za dočakanih 90 let življenja zasluga zmernemu življenju, delu na svežem zraku in doživeti sreči ob družinskih obiskih.

Ob slovesu smo Mariji zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu njenih najdražjih.

• Izlet v Ljubljano17. septembra 2015 smo se odpeljali na krajši izlet v

našo prestolnico. V Ljubljani smo si ogledali Plečnikovo cerkev, se popeljali z ladjico po Ljubljanici in obiskali živalski vrt.

Prvi večji postanek je bil v Črni vasi, kjer smo se napotili do cerkve sv. Mihaela; gre za delo slovitega arhitekta Jožeta Plečnika. Cerkev je bila zgrajena v obdobju med letoma 1937 in 1938. Je rimskokatoliška in spada pod župnijo Ljubljana-Barje, zaradi močvirnih tal pa stoji na pilotih. Večina opreme v cerkvi je lesena.

Plečnikova cerkev Sv. Mihaela

Po krajšem postanku in ogledu notranjosti cerkve smo pot nadaljevali do Trnovskega pristana, kjer nas je že čakala rečna ladjica 'Pirati'. Med prijetno tri urno vožnjo smo iz rečnega korita občudovali Plečnikovo arhitekturo, tržnico in mostove ter rečne ptice in druge živali. Plovba je potekala v uživaškem tempu, v ritmu reke, ki nas je popeljala v romantično Barje in nazaj, vmes pa nas razvajala s piknikom.

Sledil je ogled živalskega vrta, ki je bil ustanovljen leta 1949. Pred vhodom je postavljen kovinski kip bika, delo kiparja Janeza Boljke. V živalskem vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov. Lanskega februarja je bil ljubljanski živalski vrt zaradi žleda močno poškodovan in nekaj časa zaprt za obiskovalce. Žled je povzročil ogromno škode, ki še vedno ni povsem sanirana in je tudi ob našem obisku ni bilo mogoče spregledati.

Udeleženci izleta pred živalskim vrtom

Nekoliko utrujeni in suhih grl smo se vrnili do avtobusa, nato pa se počasi odpeljali proti domu.

• Koncert 'Tamburašev za dušo'V mesecu oktobru, natančneje 18. 10. 2015, smo v

našem Domu upokojencev v Račah izvedli prireditev z naslovom '1. koncert Tamburašev za dušo', s povabljenimi



gosti. Nedeljsko popoldne smo želeli popestriti s pesmijo in glasbo, saj nas ti združujeta, razveseljujeta, včasih pa seveda tudi razžalostita - odvisno od priložnosti, ob kateri se zberemo. Tistega dne nas je pesem razveseljevala, saj je prihajala iz src vseh, ki so sodelovali v programu.

Kot prvi smo zaigrali in zapeli 'Tamburaši za dušo' iz našega društva, ki glasbeno sodelujemo že dve leti, pod vodstvom mentorja Draga Ceclja.

Tamburaši za dušo

Sledil je MPZ KUD Sp. in Zg. Gorica, ki je bil prav tako formiran pred dvema letoma in deluje pod strokovnim vodstvom profesorice glasbe, Katje Lovrenčič.

MPZ KUD Sp. in Zg. Gorica

Po bučnem aplavzu in vedrih obrazih gledalcev smo vedeli, da je koncert uspel in da ga velja še kdaj ponoviti.

• Ribiška sekcijaNa letošnjem zboru članov Društva upokojencev

Rače smo (na osnovi pisne vloge šestih članov društva) ustanovili ribiško sekcijo. Njen vodja je Silvo Koren, ki je zboru predložil finančni načrt, termine tekem in program dela sekcije za leto 2015.

V petek, 21. 8. 2015, so člani ribiške sekcije organizirali in izvedli tekmovanje za 1. prehodni pokal DU Rače v športnem ribolovu. Prva ekipa (Mirko Lenart, Andrej Voršič, Drago Turk in Milan Lorenčič) je v konkurenci 32 tekmovalcev zasedla ekipno 1. mesto. Druga ekipa DU Rače (Vitko Vidovič, Drago Senekovič, Jože Ritlop in Zvonko Brodnjak) pa je zasedla ekipno 4. mesto. Pokal sem ekipi podelila predsednica društva.

Prejem 1. prehodnega pokala ribiške sekcije DU Rače

V torek, 1. septembra 2015, se je ekipa ribičev DU Rače - v sestavi: Silvo Koren, Mirko Lenart, Andrej Voršič in Vitko Vidovič - udeležila ekipnega tekmovanja za 'Štajerski pokal' v Gačniku pri Pesnici. V konkurenci 40 tekmovalcev oziroma 10 ekip je zasedla 3. mesto in prejela pokal.

Veselimo se njihovih uspehov in jim ob tej priliki še enkrat čestitamo, z željo, da jim tudi v bodoče 'riba dobro prime'.

Bliža se slovo od starega letaStaro leto 2015 se približuje končni točki. Krajši dnevi

in daljše noči nas opozarjajo, da je pred vrati novo leto 2016. Vsi, ki smo bili v tem letu povezani pri našem delu v društvu, ugotavljamo, da smo vse bolj izkušeni, modri, zreli in dragoceni, v tem duhu pa se nadejamo tudi prihoda mladega leta.

Z novim letom se rodijo nove želje - naj se uresničijo vsem! Svojim bližnjim in vsem krajanom in upokojencem želim obilo sreče in zdravja. Naj nas lepota božičnega večera spremlja skozi vse novoletno praznovanje.

Irma KMETIČ,

predsednica DU Rače

ê ne izkaè{ spo{tovanja do starosti,je to tako, kot da bi zjutraj poru{il hi{o,

v kateri namerava{ pono~i spati.

Zanimaj se za ìvljenje okoli sebe -za ljudi, stvari, literaturo, glasbo.

Svet je tako bogat, da kar kipiod dragocenih zakladov,

plemenitih zna~ajev in zanimivih ljudi.



DRUŠTVO KRAJANOV LOKA

Otvoritev nadstre{niceob brunarici

Lepega jesenskega dne, ko so si okoliški gozdovi že nadeli čudovite barve in nas razveseljevali s svojimi jesenskimi dobrotami, natančneje 18. oktobra 2015, smo se v Društvu krajanov Loka zbrali na otvoritvi nadstrešnice pri že obstoječi brunarici, ki stoji nad igriščem v Gradišču.

drugih prostočasnih srečanjih, pozimi pa si krajšamo dolge zimske noči s kartanjem, igranjem 'Človek ne jezi se' in podobnimi družabnimi igrami.

Za izdelavo nadstrešnice smo krajani Loke prispevali 32 m3 lesa in opravili približno 1800 ur prostovoljnega dela. Zato se v imenu našega društva krajanov zahvaljujemo:

• vsem krajanom, ki so s svojimi prispevki in trdim delom omogočili izgradnjo nadstrešnice;

• vsem krajanom sosednjih zaselkov, ki so prispevali in pomagali pri izgradnji objekta;

• vsem mojstrom, ki so delali na objektu, pa za to niso zahtevali plačila oz. so delo opravili za simbolično ceno;

• Občini Rače - Fram in županu, saj so imeli veliko razumevanja za naše načrte in so nam nudili vsestransko pomoč pri izgradnji;

• članom družine Jurič (lastnikom zemljišča, na katerem stoji objekt), da smo našli skupen jezik in sklenili dolgoročno najemno pogodbo ter tako kot društvo postali upravljavec objekta.

Prepričani smo, da bo objekt služil svojemu namenu in da bomo krajani dobri ter vestni gospodarji.

Postavitev nadstrešnice ob brunarici ter zaščita in barvanje lesa so bila sklepna dejanja vseh gradenj na igrišču, ki so potekala od leta 1999. Želimo si, da ta pridobitev ne bi bila naša zadnja, zato v glavah že sedaj kujemo načrte za nove nadgradnje, dodelave in ureditve, ki bodo temu objektu dale dodano vrednost. Naš projekt torej še ni končan in že vnaprej se priporočamo za posluh vseh, ki ste nam pomagali že do sedaj.

Veselimo se prihajajočih zimskih uric in skupnih druženj. Hvala še enkrat!

Zvonimir STANKO

DRUŠTVO UPOKOJENCEV FRAM

Delo na{ega dru{tvav letu 2015

V Društvu upokojencev Fram že v začetku leta določimo program vseh sekcij. Vsak naš član dobi zloženko (ob plačilu letne članarine). Takoj se lahko odloči, kje in kdaj bo sodeloval. Ko pa pripravimo predavanja, izlete ali piknike, vsak dobi še pisno povabilo. Letošnje leto smo, kljub nekaterim težavam, uspeli uresničiti celoten program.

Februarja smo imeli predavanje oz. tečaj digitalne fotografije. Izvedbo tečaja je omogočila Zgornjepodrav-ska pokrajinska zveza društev UP Maribor - komisija za tehnično kulturo. Spoznali smo, kako z digitalnim fotoaparatom priti do tehnično dovršene fotografije. Tečaj je bil brezplačen.

V marcu je potekal občni zbor, ki se ga je udeležilo zelo veliko članov.

Foto: Doris Antolič

Po treh letih smo zaključili dela na objektu, ki ima za sam kraj, predvsem pa za krajane Loke, izreden pomen. Nanj smo zelo ponosni (vsaj) zaradi dveh razlogov: prvič, ker smo objekt zgradili krajani sami s prostovoljnim delom in prispevki ter delno z nepogrešljivimi sredstvi Občine Rače - Fram, in drugič, ker je to objekt, v katerem se skozi vse leto dobivamo krajani - poleti na raznih športnih in



V aprilu smo realizirali predavanje o zeliščih in domačih začimbah. Predaval je priznani zeliščar Borut Cerkvenič iz Maribora. Predavanje je bilo zanimivo, saj je bil poudarek samo na domačih zdravilnih rastlinah in začimbah, ki so avtohtone in so služile že našim prednikom. Izkušnje so se tako ohranjale iz roda v rod, danes pa je vse zapisano v knjigah in dostopno na internetu.

V aprilu smo razpisali izlet za splavarjenje po Savi. Odziva ni bilo; vzrok za to gre pripisati slabemu vremenu in poplavam.

V začetku junija smo se podali na avstrijsko Koroško. Vodil nas je dr. Danijel Grafenauer, zgodovinar z dušo. Ogledali smo si cerkev Gospa Sveta - Marijino svetišče, ki ga je že leta 757 posvetil sv. Modest. Današnjo obliko je svetišče dobilo v 15. stoletju. Pod cerkvijo je vojvodski prestol. Tam je deželni knez potrjeval fevdalne pravice in razsojal. V Celovcu smo si ogledali dvorano grbov in karantanski knežji kamen, na katerem so marca 1414 zadnjič ustoličevali koroškega vojvodo v slovenskem jeziku. Bili smo tudi v Slomškovem domu Mohorjeve družbe, kjer so nas zelo lepo sprejeli. Tam sta tudi internat in šola v slovenskem jeziku. Prav tako smo bili gostje na Generalnem konzulatu Republike Slovenije. Sprejela nas je generalna konzulka, Dragica Urtelj, in nam poročala o delu diplomatskega predstavništva. Sledil je še panoramski ogled Celovca, v sklopu katerega smo videli tudi rojstno hišo slovenskega fizika in pesnika, Jožefa Stefana. Nazadnje smo se ustavili v Tinju, v katoliškem domu prosvete Sodalitas. Ogledali smo si še prenovljeno kapelo z mozaiki patra Marka Rupnika. Danijelu Grafenauerju se iskreno zahvaljujemo za odlično in brezplačno vodenje ter čudovito podano zgodovino Koroške.

Že v juliju pa smo občudovali lepote Prekmurja. Pot nas je vodila najprej v Mursko Soboto. Ustavili smo se v mestnem parku, ki je najlepše ohranjen grajski park v Sloveniji. Sprehodili smo se po Trubarjevem drevoredu, kjer je razvrščenih 19 kamnitih litopunktur, delo Marka Pogačnika. V parku je doprsni kip Primoža Trubarja, spomenik učiteljem, padlim v 2. svetovni vojni in spomenik prvim prekmurskim pisateljem.

Park je nadvse lep, z malim jezercem in otroškim igriščem. Pot smo nadaljevali v Bugojino in si ogledali znamenito Plečnikovo cerkev Gospodovega vnebohoda. V kraju Strehovci smo obiskali vinotoč Urisk.

Vse foto: Ivan Juhart

Vinotoč leži med vinogradi, na čudoviti razgledni točki nad prekmursko ravnico. Postreženi smo bili s perecami, sirom in degustirali smo nekaj dobrih vin. Pot nas je nato vodila v Lendavo, najvzhodnejše mesto v Sloveniji, tik ob meji z Madžarsko. Mesto ima veliko znamenitosti, ki smo si jih panoramsko ogledali, grad pa smo obiskali. Od 1973 deluje v grajskem poslopju Galerija Muzej. Ogledali smo si razstavo Hommage à Picasso, ki prikazuje 42 originalih grafičnih del (jedkanice, litografije, lesoreze in linoreze) Pabla Picassa in 71 originalnih grafičnih del svetovno znanih umetnikov 20. stoletja. V gradu je razstava metuljev iz celega sveta, zbirke narodnih noš, starega orožja, kipov itd. V Lendavskih goricah, blizu novega razglednega stolpa, smo bili zelo dobro pogoščeni z bogračem, pecivom, vinom itd. Obiskali smo še Hotizo,



vas, ki leži na meji s Hrvaško. Zelo znan je Halasov Križev pot, ki smo ga nekateri, kljub vročini, obhodili peš. 14 postaj je razporejenih ob njivah, konča pa se v gozdu. Ta Križev pot je tudi moj, tvoj, torej naš. Na vsaki postaji lahko najdeš nekaj zase. Spremljali so nas roji komarjev, ker so v bližini mrtvice reke Mure. Po osvežitvi smo se vračali s prekrasnega izleta. Žalostni smo gledali od toče uničene njive.

Septembra zaradi poškodbe in bolezni izlet ni bil realiziran. Zato smo pohiteli s piknikom v oktobru, ki smo ga organizirali v gostišču Siva čaplja v Trnovski vasi. Zanimanje je bilo zopet veliko (da kdo od prijavljenih na koncu ne bi moral ostati doma, je s prijavo potrebno pohiteti). Cel teden je deževalo, tisti petek pa je sijalo sonce. Tudi kostanji, ki smo jih prinesli s seboj, so bili odlični. Ustavili smo se še v ptujskih termah, v hotelu Primus, kjer so nas prijazno sprejeli in nam predstavili njihovo bogato ponudbo.

Tudi decembrsko prednovoletno srečanje bo v Trnovski vasi.

V letu 2016 želim v imenu predsednice in upravnega odbora vsem članom DU Fram veliko zdravja in dobre volje. Enake želje gredo tudi vsem ostalim občankam in občanom občine Rače - Fram.

Zalika STAUBER

Zaklju~ili s kolesarjenjem

za letos

Kolesarska sekcija DU Fram je v letošnjem letu z aktivnostmi pričela že 25. aprila. Na otvoritveni vožnji v novo sezono je sodelovalo kar 22 od skupno 25 aktivnih članov. Na prvem srečanju smo si zastavili ambiciozen program in ga v celoti realizirali.

Vožnje smo planirali ob sobotah, s startom pri trgovini Lipa v Framu. Tam smo se zbrali kolesarji iz Frama ter se podali proti gostilni Kostanj v Račah, kjer so se nam pridružili kolesarski kolegi z Ješence, s Požega in iz Rač. Pot smo nadaljevali do sladolednice v Račah, kjer smo se malo okrepčali. Po dogovoru smo se razdelili v dve skupini - v prvi so bili kolesarji z večjo fizično kondicijo, željo po hitrejši vožnji in bolj oddaljenim ciljem, v drugi pa smo ostali ljubitelji počasnejše, rekreativne vožnje, ki je potekala po poti krajinskega parka skozi vasi Rače, Brezula, Podova in do Brunšvika v sosednji občini Starše. Tam smo se oboji združili, se okrepčali ter zadovoljni vrnili v domači kraj.

Naš največji kolesarski podvig pa je bil dosežen ob letošnjem praznovanju občinskega praznika. V mislih imam kolesarski trim na Donačko goro, kombiniran s pohodom na vrh (o tej akciji smo v Novicah že obširneje poročali). Želimo si, da bi ta junijska vožnja postala tradicionalna.

Naši kolesarji so sodelovali tudi na prireditvi Polskav-sko poletje, kamor so nas povabili člani Turističnega društva Polskava.

Po predhodnem dogovoru s predsednikom Čebelar-skega društva Rače, Francem Herganom, smo se udeležili strokovnega predavanja o čebelah in čebelarjenju. Ob tej priliki se imenovanemu, prav tako pa njegovi ženi Nadi, iskreno zahvaljujemo za zanimivo predstavitev čebelarjenja in ogled čebelarskega muzeja v Podovi. Še posebej pa smo bili navdušeni nad predstavitvijo čebelarskih medenih izdelkov in pijač, s katerimi smo bili počaščeni.

Skupinski posnetek s Francem Herganom (levo)

Na povabilo Športnega društva Šikole smo se udeležili kolesarskega trima v dolžini cca 20 km, ki je potekal od Šikol do vznožja Haloz - Ptujske Gore - Lovrenca na Dravskem polju ter nazaj do izhodiščne točke. Za zaklju- ček rekreativno bogatega dne smo se tam udeležili še polževih dirk na starodobnih kolesih in osvojili bronasto medaljo.

Veliko pomoč smo izkazali na vinski trgatvi pri našem članu, Ivanu Čretniku. Za povabilo smo mu zelo hvaležni, saj se je trgatev (oz. tisto, kar ji običajno sledi), zavlekla pozno v noč.

V sklopu prireditev v počastitev praznika Krajevne skupnosti Fram smo organizirali skupno akcijo z odbojkarsko sekcijo. S kolesi smo prevozili nekaj vasi v naši KS, se udeležili razstave čudovitih izdelkov ročnodelskega krožka Unikat, nato odigrali odbojkarski turnir ter dan končali v prostorih kegljaške sekcije DU Fram.

Zaključno vožnjo za leto 2015 smo opravili 14. novembra. Udeležba je bila množična - 24 kolesarjev. Dogodek smo nekoliko proslavili, saj smo nanj povabili tudi naše funkcionarje in funkcionarje iz nekaterih drugih društev, ki so nam pomagali pri našem delovanju. V prihodnjem letu si želimo še več aktivnega članstva, saj je kolesarjenje - zraven plavanja in teka na smučeh - zelo zdrav in sprejemljiv šport za vse generacije.

Zato naj tudi v bodoče velja: »Za zdravo telo - vsi na kolo!«

Tone PLANJŠEK,vodja kolesarske sekcije

Vedeti mora{, v kateri pristan si namenjen,~e èli{ ujeti pravi veter, ki te bo ponesel tja.

Dober popotnik nima natan~no izdelanih na~rtov inni osredoto~en zgolj na to, da nekam pride.



KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEÊGA KRIŽA FRAM

Pavlici Rihtari~ v spomin

Na sončno, idilično jutro - v nedeljo, 8. 9. 2015 - smo prejeli žalostno vest, da 63-letne Pavlice Rihtarič, podpredsednice odbora RKS KO Fram, ni več med nami. Kar verjeti nisem mogla, kako je to mogoče! Še pred nekaj dnevi sva namreč govorili po telefonu in prav nič nisem slutila, da jo bomo v tako kratkem času izgubili za vedno. To dejstvo se nas je vse, ki delujemo v KO RK Fram, zelo dotaknilo. Ob novici o njeni smrti je tudi naš častni predsednik, Karli

Golaušek, od žalosti ostal brez besed, saj smo skupaj humanitarno delovali preko tri desetletja in pol. Težko bo nadomestiti tako pridno in požrtvovalno odbornico.

Pavlica svoji družini in nam nikoli ni tožila nad nobeno bolečino. Prehranjevala se je zdravo, nikoli ni tarnala, da je kaj narobe, samo strpno je prenašala slutnje o nevarni bolezni. Svojih najdražjih, hčere Rosite in sina Danija, ni želela obremenjevati s svojimi težavami, preveč ju je imela rada. Da je čutila, da jo zdravje zapušča, so slutili samo njeni najbližji.

V odboru RKS KO Fram je delovala od leta 1979, torej celih 36 let, zadnjih 15 let kot podpredsednica. Nesebično in z dobro voljo je pomagala vsem krajanom na področju Ješence, ki so našo pomoč potrebovali, raznašala pakete pomoči, zbirala sredstva za članarino in prostovoljne prispevke za koledarje, obiskovala starejše, jim prisluhnila v pogovoru in marsikdaj kupila iz svojih sredstev drobnarije, ki so te ljudi zelo osrečile. V zadnjih letih je obiskovala občane naše KS v domovih starejših, prijazno poklepetala z njimi in jim poklonila paket, ki smo ga pripravili za ta namen. O vsem je poročala na sejah našega odbora.

Za njeno izjemno delo pri RKS Fram je prejela mnoga priznanja RK, tudi srebrno plaketo, za vsestransko delovanje na področju humanosti pa leta 2006 priznanje župana Občine Rače- Fram.

Tudi v vrstah Karitas Fram je bila zelo aktivna; skrbela je za starejše ljudi in jim posvetila mnogo prostega časa. Izbrana je bila tudi za večkratno zastopnico Karitas Fram na plenumu Škofijske Karitas, sodelovala in pela pri framskem cerkvenem zboru in se družila z njegovimi člani v prostem času. Pri DU Fram je pomagala pri organizaciji izletov, pri Planinskem društvu Fram pa pri organizaciji občnih zborov.

Življenje ji ni prizanašalo, a znala se je pobrati in vso ljubezen posvetiti svojima otrokoma, Rositi in Daniju, ki ju je imela neizmerno rada, saj sta bila svetli lučki v njenem življenju. Pomagala je pri varstvu in vzgoji vnukov Aljaža in Eneja, pridobljenih bogatih življenjskih izkušenj in spoznanj pa ni skrivala zgolj zase.

Samo teden dni po postavljeni diagnozi o nevarni

bolezni je izgubila boj z življenjem, v objemu svojih najdražjih, hčere Rosite z družino in sina Danija, ki jo neizmerno pogrešata.

Tudi mi smo jo imeli radi, pogrešamo jo in smo hvaležni, da smo z njo preživeli mnogo lepih in ustvarjalnih let. Trajno ostaja v naših srcih in spominu.

V imenu odbornikov RKS KO FramSonja TIŠIČ

80 let Karlija Golau{ka

Pred kratkim, 31. oktobra 2015, je Karli Golaušek praznoval visok življenjski jubilej, 80 let ustvarjalnega in plodnega življenja. Praznoval je v krogu svojih najdražjih, ki ga imajo zelo radi in so zanj pripravljeni narediti vse, mu z razumevanjem in ljubeznijo pomagati in s tem premostiti še tako velike zdravstvene težave. Dokaz za to so njegova dobra volja, nova energija in po kratkem predahu ponovno sodelovanje v vodstvu našega odbora.

Karli Golaušek je za našo organizacijo RK Fram in naš kraj naredil toliko dobrega, da sploh ne vem, kje začeti. Gre namreč za človeka z velikim srcem, ki pomaga vsem in sodeluje pri mnogih organizacijah in društvih. Njegova priljubljenost med krajani je izjemna, le malokdo ga ne pozna in z njim na tak ali drugačen način ne sodeluje. Naj v nadaljevanju spomnim zgolj na najpomembnejše funkcije, ki jih je opravljal v različnih organizacijah in društvih.

Na čelu RKS KO Fram je Karli Golaušek že celih 50 let. Prav od njega smo se učili, kako začeti z delom v humanitarni organizaciji, ga dopolnjevati in deliti z drugimi, kako pomagati ljudem v stiski, kako biti human.

Naša tradicionalna akcija 'Drobtinica'; posnetek iz leta 2012

Pod njegovim vodstvom deluje prostovoljno, brez-plačno in anonimno krvodajalstvo že 61 let, vsako leto pa poleg zvestih krvodajalcev pridobimo še nekaj



novih. Uresničila se je tudi njegova velika želja, saj smo s pomočjo predsednika KS Fram, Antona Trlepa in župana Občine Rače-Fram, Branka Ledineka, pridobili in lani predali namenu naše prostore na Turnerjevi ul. 107. Naše delo je tako sedaj bolj dostopno ljudem; enkrat mesečno imamo uradne ure in s skupnimi močmi rešujemo stiske posameznikov in družin, ki našo pomoč najbolj potrebujejo. Za svoje dolgoletno, požrtvovalno in brezplačno delo je Karli prejel mnoga, tudi najvišja priznanja, med njimi zlato plaketo RK in spominsko plaketo Občine Rače-Fram.

Karli Golaušek je vodil tudi našo KS; večkrat je bil član sveta KS, pa tudi njen predsednik. V okviru DTV Partizan Fram (nogometna sekcija) je bil vrsto let predsednik nogometnega kluba Fram, zadnja leta pa njegov častni predsednik. Generacije nogometašev ga trajno nosijo v srcu in spoštujejo njegov velik prispevek za uspešno delo kluba.

Tudi pri PGD Fram je Karli Golaušek član že več kot 50 let.

Požarna akcija 2011 na OŠ Fram; Karli Golaušek skrajno desno

Opravljal je različne funkcije - od mladinskega in pionirskega mentorja, podpoveljnika in poveljnika društva, tajnika, člana upravnega odbora in v sedanjem mandatu člana nadzornega odbora. Za svoje nesebično in požrtvovalno delo je prejel društvena priznanja in zahvale ter najvišja priznanja Gasilske zveze Slovenije - zlato gasilsko plaketo in plaketo gasilskega veterana, podeljena pa mu je bila tudi Listina častnega člana društva.

Njegov osebni jubilej - osem desetletij - smo z njim praznovali tudi odborniki KO RK Fram. Zaželeli smo mu zdravja in mnogo lepega, naši druščini in voščilom pa so se pridružili tudi Anton Trlep, Branko Ledinek in Valentina Gselman, mentorica mladim članom RK na OŠ Fram. Lepo je bilo. Člani celotnega odbora smo uživali v razgovoru s slavljencem in se v sproščenem doživetju prijetnega večera družili z našim dragim (v zadnjem letu častnim) predsednikom.

Želimo, da bi naš dragi Karli svoje bogato znanje s področja delovanja RK in humanosti delil z nami še mnogo let, nam svetoval, pomagal in ostal naš prijatelj.

Zelo lepo je biti vaš sodelavec in prijatelj, dragi naš Karli!

Sonja TIŠIČ

Drobtinica

V okviru mednarodnega dneva hrane, ki je 16. oktobra, v Sloveniji poteka akcija 'Drobtinica'. Namen te dobrodelne prireditve je, da bi zbrali čim več sredstev, s katerimi bi omogočili plačilo šolske prehrane (malic ali kosil) otrokom iz socialno šibkejših okolij.

Tako smo odborniki KO RK Fram organizirali to dobrodelno akcijo v soboto, 17. 10. 2015. Od donatorjev iz domačega kraja in okolice smo uspeli pridobiti pekovske izdelke, veliko moke, iz katere so gospodinje spekle odličen kruh, ter sadje in ostale domače dobrote. Vse te izdelke smo nato ponujali na stojnicah, kjer smo v zameno zanje dobili denarna sredstva.

'Drobtinica' 2015

Vreme nam je bilo naklonjeno in prireditev je zelo lepo uspela. Zbralo se je veliko ljudi, ki so pokazali svoje sočutje in z veseljem prispevali denar za otroke. Na ta način smo zbrali 781,82 €. Zbrana sredstva smo v celoti namenili za prehrano otrok na Osnovni šoli Fram. Zadoščala bodo za plačilo 372 kosil ali 977 malic otrok.

Ob tej priliki se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki so darovali izdelke za našo prireditev, vsem, ki so pomagali pri organizaciji, predvsem pa vsem vam, ki ste si vzeli čas, obiskali našo stojnico in prispevali denar za naše otroke.

Vabljeni spet oktobra 2016, ko načrtujemo naslednjo tovrstno akcijo.

Darja FRIC

Toliko ljudi okoli nas ìviìvljenje brez pomena.Zdijo se napol v snu,

pa ~eprav hitijo delati stvari,ki se jim zdijo pomembne.To je zato, ker se ènejo

za napa~nimi ideali.



PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SP. IN ZG. GORICA

Uspe{no zaklju~ili (prvih)90 let delovanja

• Uspešno zaključili praznovanje 90-letnice delo-vanjaKot smo že obširneje poročali v prejšnjih številkah

glasila, naše društvo letos praznuje 90 let delovanja. Osrednje prireditve so potekale v juniju, pri čemer smo bili (z izjemo vremena) zadovoljni z izvedenimi aktivnostmi. Hvala vsem, ki ste pri slednjih pomagali ali nas podprli z udeležbo.

• Prenova gasilskega domaKer je bila fasada našega gasilskega doma dotrajana, jo

je bilo potrebno prebarvati in obnoviti. V ta namen smo angažirali zunanjega izvajalca. Tako je naš dom v oktobru 2015 dobil novo podobo.

Foto: Natalija Vratinčič

Prav tako smo, skupaj s KUD Sp. in Zg. Gorica, obnovili dvorano gasilskega doma, s pomočjo članov in vaščanov pa smo bivši bife preuredili v garažo, v kateri imamo sedaj hranjeno gasilsko prikolico ter stari GVM-1 (gasilski kombi). Ker imamo na prostem veliko opreme, smo prav tako dogradili nadstrešek, pod katerim bomo to opremo hranili.

Ob koncu praznovanja 90-letnice delovanja smo torej poskrbeli za novo podobo našega gasilskega doma, ki nam bo služila še dolgo časa.

• Operativna dejavnost in izvajanje požarne straže v ŠentiljuTudi letos smo izvajali standardne operativne

aktivnosti, ki so bile bolj intenzivne v oktobru - mesecu požarne varnosti. Pregledali smo hidrantno omrežje, imeli operativne vaje itd.

Prav tako pa od oktobra 2015 dalje dvakrat mesečno izvajamo požarno stražo v begunskem zbirnem centru v Šentilju. Za delovanje begunskega zbirnega centra je namreč potrebna 24-urna gasilska požarna straža. V ta namen so bila angažirana vsa gasilska društva iz mariborske regije, pri čemer je požarno stražo do sedaj v eni 12-urni izmeni izvajalo sedem gasilcev. Požarno

stražo izvajamo gasilci iz celotne občine, pri čemer jo naše društvo izvaja skupaj s PGD Fram, v drugi 12-urni izmeni pa jo skupaj izvajata PGD Podova in PGD Rače.

• Zahvala ob zaključku letaOb zaključku leta bi se radi zahvalili vsem članom,

vaščanom Sp. in Zg. Gorice, Občini Rače-Fram, KS Rače, donatorjem in podpornikom, 'hišnima društvoma' ter vsem, ki sta nam pomagali pri delovanju. Hvala vam!

Več aktualnosti in utripov iz našega delovanja najdete na naši Facebook strani www.fb.com/pgdgorica.

Vsem bralcem tega glasila želimo mirne in prijetne praznike ter srečno, zdravo in mirno novo leto 2016!

Peter FINGUŠT

ŠPORTNO DRUŠTVO SP. IN ZG. GORICA

Hiter pregled leta

Tudi letos smo bili v Spodnji Gorici, v športnem parku Krč, priče pestremu dogajanju. Čez poletje se je odvijala liga odbojke na mivki, ki se je zaključila s prireditvijo 'Pomahajmo poletju', ki smo jo tudi letos organizirali prvi vikend v septembru. Lanskoletna podobna prireditev je doživela velik uspeh, kar nas je razveselilo in spodbudilo, da se tovrstne organizacije lotimo tudi letos.

Prireditve so se znova najbolj razveselili otroci, kar je bilo tudi pričakovano, saj je v največji meri namenjena prav njim. Tudi letos smo za razigrane najmlajše pripravili več napihljivih igral, za njihove želodčke pa ponujali hot-doge, kokice, sok (seveda je bilo poskrbljeno tudi za ostale). Na relaciji Sp. Gorica - Rače je vozil turistični vlakec, na končni postaji pa jih je čakal odličen sladoled in - pozor! - vse to brezplačno!

Da smo prireditev lahko izvedli, se moramo zahvaliti Občini Rače-Fram, na pomoč pa so nam priskočili še Mesarija Skodič - Mes Pub, Reklamni atelje Babšek iz Šikol, Pekarna Evropa Rače, Sladoled Calimero Rače in Dejan Klampfer s.p.

Kljub malce slabšemu vremenu se je zbrala velika množica otrok in ostalih obiskovalcev.



Istočasno je potekal tudi turnir v odbojki na mivki, kjer je prvo mesto osvojila ekipa z Ješence. Glede na pozitivne odzive vas že sedaj vabimo, da se nam pridružite tudi naslednje leto in sicer prvi vikend v septembru; potrudili se bomo, da bo prireditev še boljša.

Tudi v letu 2015 smo organizirali tradicionalni nogo-metni turnir - memorial Mirka Robarja. Ker je v našem že ustaljenem terminu, okrog 25. junija, letos potekalo veliko praznovanje gasilcev PGD Sp. in Zg. Gorica, je bil ta turnir izjemoma izveden v septembru. Zmaga je znova pripadla ekipi M tlak, ki se je suvereno zavihtela na 1. mesto. Iskrene čestitke in se vidimo naslednje leto, takrat ponovno junija.

Ker se v našem športnem parku vedno nekaj dogaja, se je pojavila potreba po izgradnji nadstreška, ki ga je zgradila ekipa našega društva. Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem članom in ostalim, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri delovanju društva.

Vsem, ki prebirate te vrstice, želimo mirne in prijetne praznike ter vse dobro v novem letu 2016!

Sašo ROJS in Peter FINGUŠT

Foto: Alen Vuk

TURISTI^NO ŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO

TOTI LISJAK RAÊ

Humanitarnost znova v ospredju

Bliža se konec leta 2015 in čas je za nekakšno inventuro iztekajočega se obdobja.

Ko se ozremo na minule mesece, kar ne vemo, kje bi začeli s pregledom opravljenega dela v našem društvu, pri katerem so v različnih akcijah sodelovali ne le skoraj vsi naši člani, pač pa tudi naši družinski partnerji in otroci.

V mesecu aprilu smo se udeležili čistilne akcije v Račah. Člani društva in naše družine smo se z zbirnega mesta odpravili po vasi in mimo Račkih ribnikov, nato pa po gozdu do lovskega doma LD Rače. Veliko smeti se je nabralo v naših vrečah, ki smo jih oddali na za to določeno mesto. V kolikor se bo podobna akcija ponovila tudi v letu 2016, lahko zopet računate na nas.

V sodelovanju s KS Rače in PGD Rače smo bili aktivni pri postavitvi majskega drevesa, ki je v čast prazniku dela pred 1. majem 'zraslo' na zelenici pri gradu Rače. Ob prijetnih zvokih domačega ansambla ter hrani in pijači smo se, skupaj z drugimi občani, ob tej priložnosti veselili dolgo v noč.

Sodelovali smo tudi na Flančič piskru v Dobrovcah, Pohorskem piskru na Mariborskem Pohorju, na Bučijadi v Loki ter seveda na tradicionalnem martinovanju v Račah.

V mesecu juniju so se nekateri člani udeležili krvodajalske akcije v organizaciji KO Rdečega križa Rače.

Tradicionalni, že VIII. Lisjakov kotel, smo organizirali drugo soboto v juniju. Letos se je tekmovanja v kuhanju jedi na žlico udeležilo 21 ekip. Neverjetno, koliko inovativnosti, znanja in tudi poguma so pokazali tekmovalci! Čeprav so bile zmagovalke vse sodelujoče

ekipe, je sodniška komisija, pod vodstvom kuharskega mojstra Mirana Benca, največ točk podelila ekipi 'Stara postaja - Bar na ovinku'.

Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so nam omogočili izvedbo prireditve. Pri tem bi posebej omenili Občino Rače-Fram, KS Rače, Pivovarno Laško, pekarno Hlebček d.o.o., Pošto Slovenije, Zlato Ribico - Matjaž Ribič s.p., Pozejdon turizem d.o.o., Transport Maro Avto d.o.o. ter podjetji Biromatik NT d.o.o. ter Tiskarno Rojko d.o.o.

Veliko obiskovalcev od blizu in daleč nam daje vedeti, da so ljudje našo prireditev vzeli za svojo, s tem pa nam dali še dodatno motivacijo za organizacijo naslednjega Lisjakovega kotla.

S prodajo jedi iz kotlov smo zbrali 1.200 €, ki smo jih, kot vsako leto, namenili pomoči potrebnim. Tako smo Rdečemu križu v Račah dostavili različne prehranske artikle v vrednosti 900 €.

Pozabili pa nismo tudi na Alino Braunsberger iz Podove, ki smo ji za rehabilitacijo podarili 300 € in ji s tem vsaj za trenutek olajšali bolečino in ji na usta priklicali nasmešek.



Alina, vidimo se na IX. Lisjakovem kotlu, ti pa čim prej okrevaj!

Seveda donacije ne bi mogli izvesti, če sodelujoče ekipe ne bi skuhale tako dobrih jedi. Posebna zahvala gre naslednjim ekipam: Balinarsko društvo Angel Besednjak,

BI Bar, Dom Danice Vogrinec - razvoz kosil, Drajof, Fantje treh vasi, GD Snežka, Hot Chili Boys, Lovska družina Rače, Nomad, PGD Podova, Pohorski risi, Surovina, ŠD Raček, ŠD Raček - jadralci, TD Breza, TD Hotinja vas, TD Miklavž, Team Willys, Testing Team Durex, Yacht Club Atlantic in zmagovalna ekipa Stara postaja - Bar na ovinku.

V veselem decembru se že veselimo sodelovanja na božično-novoletnem sejmu v Račah, v tem mesecu pa nas čaka še ena krvodajalska akcija v našem kraju - humanitarnost je naša rdeča nit.

Drage bralke in bralci Novic! Želimo vam srečne, mirne in naklonjene božične praznike, v novem letu 2016 pa čim več veselih trenutkov in prijetnih snidenj.

Kristijan GSELMAN in Tedi PLEVNIK

KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEÊGA KRIŽA RAÊ

Zahvala 'Lisjakom'

V občini imamo precej društev, ki s svojim delovanjem plemenitijo življenje skupnosti. Mirno pa lahko zapišem, da so člani Turistično rekreativno športnega društva Toti lisjak nekaj posebnega, saj s svojo vedro energijo in znamenito 'kuharijo' popestrijo vsak občinski praznik. So kreatorji najznamenitejše društvene prireditve v občini - 'Lisjakov kotel', kjer sodelujejo ljubiteljske kuharske skupine iz celotne Slovenije. Prireditev je tako pestra in množična, da bo najbrž kmalu prerasla nekdaj legendarno 'Račko noč'.

Lisjakov pa ne povezuje samo druženje in kuhanje, ampak tudi humanitarna dejavnost. Njihov izkupiček od kuhanja vedno namenjajo posameznikom, ki so potrebni pomoči, ali humanitarnim društvom. Tako so koncem novembra obiskali naše skladišče Rdečega križa in ga napolnili z moko, testeninami, zdrobom, pašteto in sladkarijami za otroke. Neizmerno smo jim hvaležni! Upamo, da bodo še dolgo tako pozitivno delovali in da jim bo prihodnost čim bolj naklonjena ter jim uresničila želje.

Spoštovani občani,iskreno se vam zahvaljujemo za vaše prispevke za koledarje in za vašo podporo pri našem delu. Želimo vam zdravo, uspešno in mirno novo leto.

Olga BOROVNIK,predsednica

ÊBELARSKO DRUŠTVO RAÊ

Dru{tvene aktivnosti

Čebelarji tudi v jesenskem času nismo počivali. Kljub temu, da s čebelami ni bilo toliko dela, kot ga je v pomladanskem in poletnem času, nismo sedeli križem rok. V nadaljevanju vas seznanjam z našimi aktivnostmi.

Dvočlanska ekipa Čebelarskega društva Rače se je udeležila tekmovanja v kuhanju krompirjevega golaža, ki ga je organiziralo Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju. Med sedmimi tekmovalnimi ekipami sta naša člana zasedla prvo mesto.

V organizaciji Čebelarske zveze društev Maribor smo se oktobra, skupaj s čebelarji iz drugih društev, udeležili strokovne ekskurzije, ki smo jo začeli z ogledom zasebne čebelarske zbirke Franca Hergana v Podovi. Po ogledu smo pot nadaljevali preko Ptujske Gore v Dravinjsko dolino, do samostana dominikank v Studenicah, nato pa še do bližnje Križeče vasi, kjer smo si ogledali prvo slovensko etnološko vas. Zanimivo je bilo videti žitni



mlin, ki za svoje delovanje koristi moč vetra, oglarsko kopo, kozolec, kmečko izbo s krušno pečjo, stiskalnico za sadje in grozdje. V etnološko vas seveda sodi tudi tipični slovenski čebelnjak. Zanimiva je lokalna vaška tržnica, kjer enkrat tedensko prodajajo lokalno pridelana živila, med katerimi najdemo suhomesnate izdelke, sir, kis, med, čajne mešanice, bučno olje in sezonske vrtnine ter poljščine. V kolikor pridelki niso vnaprej naročeni, je nanje potrebno počakati 15 minut (da jih poberejo). V dnevih, ko tržnica ne obratuje, je možno vse izdelke kupiti v bližnji gostilni, kjer smo si žejo in lakoto (ob spremljavi domačega ansambla) potešili tudi mi. Od tam smo odpotovali v Poljčane, kjer so nas v vzorno urejenem čebelarskem domu, ob katerem stoji društveni čebelnjak, pričakali tamkajšnji čebelarji ter nas pogostili z moštom in pečenimi kostanji. Popoldan smo ekskurzijo zaključili z obiskom pri čebelarjih v Slovenski Bistrici, kjer smo si ogledali čebelarsko učno pot medovitih rastlin, vzrejališče matic in društveni čebelnjak. Prisluhnili smo njihovim načrtom, da zgradijo čebelarski center. Po okrepčilu smo odpotovali proti domu.

Čebelarji smo pred leti začeli z medenim zajtrkom v šolah in vrtcih, katerega pobudnica je bila Čebelarska zveza Slovenije. Sčasoma je medeni zajtrk prerasel v tradicionalni slovenski zajtrk, ki se ga, poleg čebelarjev, udeležujejo tudi lokalni pridelovalci hrane. Letošnjega zajtrka, ki je bil 20. novembra (na Dan slovenske hrane), smo se čebelarji Čebelarskega društva Rače udeležili v vrtcih in šolah v Framu, Račah in Marjeti. Čebelarji se vseskozi zavzemamo za uživanje lokalno pridelane hrane s čim krajšo transportno potjo od proizvajalca do potrošnika. Čebelarji od prvega medenega zajtrka dalje širimo idejo, da je lokalno pridelana hrana boljša izbira od hrane, ki je prepotovala na stotine ali celo tisoče kilometrov.

Renata MOČNIK

KORONARNI KLUB MARIBOR

Vadbeni skupini Ra~e in Fram

Koronarno društvo in klubi, združeni v zvezi, so s svojim delovanjem po vsej Sloveniji in s programom vseživljenjske rehabilitacije koronarnih bolnikov postali pomemben člen pri varovanju zdravja srčnih bolnikov. Z rehabilitacijo odpravljamo dejavnik tveganja, ustrezno zdravimo ter izboljšujemo telesno, duševno in socialno počutje bolnikov. Na ta način podaljšujemo življenja in - kar je še pomembneje - dokazano je, da ga izboljšujemo. Ozaveščen in zadovoljen bolnik je naša nenehna skrb.

Dejavnosti koronarnih klubov so: skupinska rehabilitacijska vadba in druge fizične aktivnosti (nordijska hoja, vadba v naravi in strokovno vodene vadbe v bazenu v zdravilišču Radenci), zdravstveno izobraževanje, organizirano druženje, izleti.

Koronarni klub Maribor letos praznuje 10 let svojega

delovanja. Smo humanitarna, neprofitna organizacija kroničnih bolnikov. Koronarni klub Maribor je bil ustanovljen na pobudo Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije, Društva za srce in ožilje Maribor in Podravje, Splošne bolnišnice Maribor, Iniciativnega odbora delavcev kardiološkega oddelka in bolnikov laikov. Sedež kluba je na Partizanski cesti 24 v Mariboru. V klub je včlanjenih 217 članov, ki delujejo v trinajstih vadbenih skupinah - pet jih je v Mariboru, dve v občinah Hoče-Slivnica in Rače-Fram, po ena pa v občini Šentilj, Miklavž na Dravskem polju, Ruše in Slovenska Bistrica. Uradne ure kluba so vsako sredo od 9. do 11. ure in sicer na sedežu kluba. Sicer pa smo dosegljivi na telefonski številki 051 440 551 ali 051 440 552 ter preko e-pošte: [email protected]. Najdete nas tudi na spletni strani www.koronarni-klub-maribor.si.

V program vseživljenjske rehabilitacije se združujejo bolniki z naslednjimi težavami: s stabilno angino pektoris, po srčno mišičnem infarktu, s srčnim popuščanjem (stabilno obdobje), z vstavljenimi umetnimi zaklopkami ali srčnim spodbujevalnikom, s prisotnimi dejavniki tveganja (povišan krvni tlak, sladkor, maščobe). Člani kluba so lahko tudi svojci in prijatelji bolnikov.

Z željo zagotoviti čim več koronarnim bolnikom skupinsko rehabilitacijsko vadbo v krajih njihovega bivanja, smo v občini Rače-Fram v letu 2007 ustanovili dve vadbeni skupini:• vadbena skupina 'Račke' deluje v telovadnih prostorih

OŠ Rače. Vadbo obiskuje 22 članov, ki vadijo vsak torek od 17.30 do 19.00 ure. Rehabilitacijsko vadbo izvaja študent medicine Alen Pavlec;

• vadbena skupina 'Zlati studenec' deluje v telovadnih prostorih OŠ Fram. Vadbo obiskuje 12 članov, vadijo pa vsak četrtek od 17.00 do 18.30 ure. Rahabilitacijsko vadbo izvaja dipl. med.sestra Nataša Ulamec.

Skupina lahko sprejme še nekaj novih članov, zato prijazno vabljeni!



Pred začetkom vadbe si izmerimo krvni tlak, nato se lotimo vaj s poudarkom na pravilnem dihanju (to ugodno vpliva na delovanje srca), sledijo pa aerobne vaje za krepitev mišic telesa in srca (trajajo 30-45 minut) ter 15 minut sproščanja. Ob koncu vadbe si ponovno izmerimo krvni tlak, izmerjene vrednosti pred in po vadbi pa vpišemo v karton vadečega, ki vaditelju vadbe pomaga pri določitvi težavnosti vadbe.

Vsako vadbeno skupino obišče po letnem planu kluba tudi kardiolog, ki opravi informativno motivacijsko predavanje o dejavnikih tveganja, zdravljenju koronarnih bolezni, pomenu v RKB, zlasti učinku redne telesne aktivnosti in zdrave prehrane. Pregleda tudi vrednosti krvnega tlaka in enkrat letno odčita vrednost srčnega utripa; to uslugo nam prostovoljno opravi naš strokovni vodja Koronarnega kluba Maribor, primarij Mirko Bombek, dr. med., spec. internist.

Meseca julij in avgust sta tudi za nas počitniška. Cena mesečne vadbe je 12 evrov, letna članarina pa

znaša 17 evrov. Za ta znesek nudimo našim članom skupinsko vadbo, zdravstveno izobraževanje ter dva krat letno brezplačno kopanje v zdravilišču Radenci. Enkrat letno organiziramo izlet in ga glede na finančno situacijo tudi sofinanciramo. Organiziramo tudi 7-dnevno obnovitveno rehabilitacijo v Strunjanu, Šmarjeških toplicah in Radencih in dva pohoda s piknikom.

Sofinanciramo tudi izobraževanje novih vaditeljev skupin in delovanje kluba.

Cilj vadbe in drugih aktivnosti, ki jih izvaja Koronarni klub Maribor, je izboljšanje telesne kondicije, zdravje članov in preprečitev ponovitve bolezni.

Koronarni klub Maribor se zahvaljuje Občini Rače-Fram za sodelovanje in pomoč pri delovanju vadbenih skupin.

Vabljeni v naš klub! Naredite nekaj zase in ostanite zdravi!

Darinka PEČOVNIK,predsednica

Kako pravilno pripraviti prispevke za Novice?

Znova vas naprošamo, da pri pripravi in posredovanju prispevkov za objavo v našem glasilu dosledno upoštevate naslednje usmeritve:• prispevki naj bodo vsebinsko širše aktualni;• zaželene so predvsem vsebine, ki se nanašajo na aktivnosti, dosežke, dogajanja in zanimivosti, neposredno

povezane z našo občino in občani;• vsebine, ki jih posredujete z namenom objave, naj bodo napisane kratko in jedrnato (optimalna dolžina

posameznega članka je pol strani A4 formata, v primerih večje pomembnosti oz. aktualnosti za širok krog občanov pa je omejena na eno stran (do maksimalno stran in pol) formata A4; morebitno dodatno povečanje obsega je mogoče le izjemoma in sicer po predhodni in pravočasni uskladitvi avtorja z odgovorno osebo uredništva);

• prispevke posredujte v pisavi New Times Roman, velikost pisave 12, razmah med vrsticami oznake 1, brez centriranja in vsakršnih drugih vrst oblikovanja tekstov (brez okvirjev, tabel, senčenja ipd.),

• e-prispevkom priložite od 1 do maksimalno 3 fotografije (in sicer obvezno kot priponko v formatu .jpg, nikakor pa vstavljenih med wordow tekst!), ki naj bodo pospremljene s kratkimi komentarji in navedbami avtorjev;

• med tekstom označite - navedite, kam kateri slikovni posnetek, ki ga prilagate kot posebno priponko, po vsebini sodi;

• tekstov ali dela tekstov ne pišite z velikimi tiskanimi črkami;• prispevke za objavo pošljite čim prej, po možnosti takoj tedaj, ko se nek dogodek zgodi in že lahko o njem

pripravite ustrezen, še 'svež' zapis (ne čakajte do zadnjega trenutka!);• prispevkov ne pošiljajte po datumu, ki je v vsakem predhodnem glasilu naveden kot skrajni rok;• v primeru prevelikega obsega Novic bomo po potrebi ukinili ali vsaj skrčili nekatere rubrike;• v primeru predhodne (pred iztekom roka za oddajo člankov) zapolnitve razpoložljivega (zmanjšanega)

prostora v Novicah bodo pri objavi imele prednost vsebine, ki bodo prispele prej.

V primerih morebitnega nespoštovanja navedenih prošenj bomo primorani članke zavrniti oz. jih ne bomo objavili.

Hvala za razumevanje! Uredništvo



PISALI STE NAMOdbojkarska pravljica v Mehiki

Zakorakali smo v mesec december. Mesec, ko diši po cimetu, kandiranem sadju. Mesec, ko ljudje živčno tekajo po trgovinah, nakupujejo darila ter v glavi sestavljajo silvestrske jedilnike z natančno preračunano količino bifteka, ki ga je lani zmanjkalo že ob osmih zvečer. Za mnoge je to čas, ko si obljubijo, da v novem letu ne bodo več kadili, da bodo privarčevali kak cent, kupili nov avto, mogoče odšli na potovanje in vsak dan pojedli kakšno jabolko. Na radijskih postajah predvajajo popularne hite preteklega leta, po televiziji pa nas spominjajo na aktualne dogodke doma in po svetu, na plano vlečejo najbolj spektakularne inserte posnetkov z naše politične scene in secirajo podatke o tem, s katero tematiko s(m)o se ukvar-jali najdlje. Ob tem pa nas seveda ne pozabijo prosvetliti tudi z informacijami v stilu, koliko bo za silvestrsko obleko odštela kembriška princesa. Skratka, za vsakega nekaj, raznovrstne iz sivega povprečja izstopajoče zadeve, ki naj bi - kakor na koga, pač - naredile močan vtis in dokazale, da zapuščamo še eno legendarno in spektakularno leto, ko se je dogajalo na polno...

Odbojkarske navdušence pa nas v tem prazničnem, skorajda že povsem zimskem času, še vedno prijetno grejejo spomini na navijaško leto 2015 ter vročo Mehiko. Tja smo na svetovno prvenstvo, po zaslugi naše rdečelase odbojkarske četice v sestavi Jernej Vrhunc, Urban Drvarič, Jure Okroglič, Sergej Drobnič, Matej Kök, Žiga Donik, Sašo Štalekar, Jan Kozamernik, Primož Vidmar, Tonček Štern, Jakob Rojnik in Matevž Ledinek, odpotovali v mesecu septembru.

Vsi naši

Ideja o isti barvi las se je fantom porodila že po lanskem uspehu v Brnu, kjer so na evropskem prvenstvu končali na četrtem mestu. Še pred odhodom v Mehiko so se tako fantje zedinili in se vsi skupaj pobarvali na rdeče. Prav zaradi edinstvenih frizur in seveda tudi odličnih iger, s katerimi so razvajali svoje ne prav mnogoštevilne, zato pa toliko glasnejše in zveste navijače, so fantje na prizorišču tekem v Mexicaliju šokirali ostalo občinstvo, obenem pa kot po

tekočem traku osvajali mehiška srca nežnejšega spola. Kljub utrujenosti po tekmah so se rade volje podpisovali na žoge, odbojkarske brošure in majice, nikakor pa ne dvomim tudi, da še danes prenekateri ohranjevalnik zaslona na računalnikih mehiških deklet krasi selfie z našimi odličnimi, simpatičnimi, neukrotljivimi rdečelasci.

Ves čas prvenstva so fantje stopnjevali tempo igre in vzdušje v dvorani, ki je svoj vrhunec doseglo na tekmi s Francijo. Z neporavnanimi računi z evropskega prvenstva v Brnu, kjer so prav Francozi slovenskim fantom za eno mesto speljali kolajno, so se z izbrano vrsto Francije naši junaki soočili na tekmi, ki je vodila v osmino finala. Varovanci selektorja Iztoka Kšele so po udarnih prvih dveh dobljenih nizih nekoliko popustili, tako da je po štirih nizih na semaforju z rdečo utripal rezultat 2:2. Kako napeta neodločenost! Kljub uvodnemu vodstvu naših fantov v petem nizu sem pri rezultatu 11:14, ko je nasprotnike do zmage ločila samo še ena samcata točka, klonila brutalnemu pritisku in se v navalu adrenalina spoštljivo, obenem pa krčevito ovila v slovensko trobojnico - preko glave, da nisem videla ničesar. V domnevno izgubljenem položaju sem pod zastavo - ob divjem bitju srca, belih členkih od močnega stiskanja pesti in dušljivem zadrževanju dihanja - kot v nekakšnem unikatnem bunkerju preživela zame neskončno dolge minute, vse do rezultata 16:15 za naše, ko so z nekaj odličnimi servisi ter močnim blokom in obrambo povedli. Do končnega rezultata 20:18, ki je rdeče bojevnike popeljal v osmino finala, sem nato izmenično pokukala izza zastave le, ko je v moji neposredni bližini strašno zavreščalo, saj je to oznanjalo doseženo točko za naše. Takšnega preobrata tekme resnično ni pričakoval nihče! Infarkten peti niz s Francozi je naše odbojkarske heroje popeljal med osem najboljših reprezentanc na svetu, navdušene navijače pa skoraj prisilil k nakupu srčnih spodbujevalnikov. Če sodim po sebi, moram namreč priznati, da je taka količina športnega adrenalina za navijače na tribuni pravi šok za organizem.



Mehiški mediji so nas naslednje jutro z mastnim tiskom na naslovnici 'Slovenska rdeča armada vstala od mrtvih' znova izdatno spomnili na sladko zmago prejšnjega dne, emocionalno izražanje veselja in nepojmljiv uspeh fantov pa uvrstili na prvo stran celotnega dnevnega časopisja, ob bok tenisača Noleta.

Trenutek zgodovinske zmage in nepopisno veselje naših odbojkarjev

Seveda niso pozabili omeniti tudi nas, zvestih navijačev, ki smo ves čas prvenstva dihali z našimi fanti in si v navijaško podporo prinovačili tudi gledalce s Kitajske ter drugih narodnosti, ki so nam pomagali pri spodbujanju.

Po prvem (več kot uspešnem) delu tekmovanja smo zapustili vroč in puščavski Mexicali ter se (tako igralci kot navijači) preselili v bližnje mesto Tijuana, kjer se je v nadaljevanju prvenstva odvijal boj za najvišja mesta. Prost dan smo oboji izkoristili za oglede; fantje so se odpravili na plažo Rosarito, navijači pa smo se odločili za 'skok' preko meje ter si z navdušenjem ogledali San Diego.

Po nekaj težkih dvobojih v nadaljevanju tekmovanja je naš rdečelasi ponos, z zmago nad reprezentanco Kanade, svetovno prvenstvo zaključil na pravljičnem sedmem mestu, kar je v svetovnem merilu do sedaj najboljša uvrstitev slovenskih odbojkarjev. Da je leto 2015 v športnem svetu res leto odbojke, je dober mesec po prihodu iz Mehike potrdila tudi članska reprezentanca, ki

se je na evropskem prvenstvu v Bolgariji, skupaj z mladincem Janom Kozamernikom, zavihtela na drugo mesto. Da so naši fantje v Mehiki podirali vse rekorde, je pokazala tudi statistika, saj so se Tonček Štern, Jan Kozamernik

in Žiga Donik uvrstili med najboljšo dvajseterico prvenstva, od tega Tonček Štern na prvo mesto po številu osvojenih točk. Prav tako smo mi, 'občinski' navijači, ves čas prvenstva prekipevali od ponosa nad odličnimi sprejemi in požrtvovalno igro našega Matevža Ledineka iz Morja, ki

Naš Matevž Ledinek

se je v svoji kategoriji uvrstil v sam vrh med sprejemalci.In če si na tem mestu sposodim misel enega izmed tekmovalcev, da moč ekipe

ni le v posameznikih, temveč mora za končni uspeh čisto vsak dodati svoj delček, seveda nikakor ne gre spregledati, da so k mozaiku uspeha - med drugim s trdno moralno podporo ter koristnimi nasveti - izdatno pripomogli tudi predstavniki strokovnega štaba. Kapo dol torej pred selektorjem Iztokom Kšelo, pomočnikom Zoranom Kedačičem, fizioterapevtom Juretom Ivartnikom (slednji je vestno odpravljal poškodbe naše izbrane vrste) in Alešem Andlovičem (poskrbel je, da je tudi statistika 'štimala').

Polna vtisov in prijetnih doživetij po tem, ko so slovenski odbojkarji 12 dni skoraj dobesedno puščali srce na igrišču, navijači pa na tribunah, se je naša navijaško-igralska odbojkarska družinica vrnila z mehiškega popotovanja. Igralci (sedaj oranžnolasci, saj je po Mehiki sledilo že kar nekaj pranj glav) si s svojimi klubi v sklopu državnega prvenstva že stojijo na nasprotnih straneh mreže, navijači pa še naprej pridno spremljamo tekme, glasno navijamo in tudi ostale vabimo, da ob kakšni od naslednjih priložnosti navijaški utrip doživite na lastni koži. Nepozabno je!

Petra PLEŠIVČNIK

Želimo vam lepe decembrske praznične dni in da bi v novem letu tudi življenje

bilo čim večkrat praznik.

Srečno, zdravo in uspešno 2016!

KS Rače in KS Fram



Slavil je Pav~ev Franci s Planice

13. maja letos je minilo 70 let, odkar se je na Černejevem rodil Pavčev Franci.V življenje se je pogumno napotil na Bučarjevem, na domu očeta, kjer je preživel rosna leta.Najraje je pasel živino, nikakor pa mu niso bili tuji tudi okopavanje, žetev, domači mlin in kolo na žagi, a najbolj ljuba

mu je zmeraj bila kosa.K sorodnikom Pavčevim ga je pot zanesla po vojski. Franci ima rad vsa dela, v posebno veselje pa mu je košnja. V gozdu ima vedno urejeno kot v parku! Za živino ima

veliko skrb in pazi, da so jasli vedno polne. Franci rad pomaga vsem sosedom. Na drevju nam poreže ves 'lim' (omelo), 'peklic' za krušno peč pa nam nikdar ne

zmanjka! V košnji skrbno očisti vse nabrežine. Zadnja leta Franci preživlja z Gelico in Mirkom. Zelo pogreša Slavico.Čeprav leta kažejo svoje, njegova mladost še zmeraj ni minila. Franciju želimo, da bi bil še naprej tako zdrav, vesel,

kreposten in mladosten!

Dragi Franci, prisrčno se ti zahvaljujemo, da smo se lahko v lovskem domu na Planici poveselili v tvoji družbi.

V imenu sosedov zapisalaBarbara ŠTERN

Pozor: gradbeno dovoljenje ni enakovpisu stavbe v kataster stavb

V Zgornji Gorici že nekaj časa deluje projektivni biro IPN Goran Korošec s.p. Pretežno se ukvarjamo z izdelavo

gradbene dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja novih gradenj ter nelegalnih gradenj. Izvajamo tudi strokovne gradbene nadzore nad gradnjo.

Opažamo, da je veliko strank v naši občini zmotno prepričanih, da je vpis stavbe v kataster, ki so ga opravili pred časom, enakovreden gradbenemu dovoljenju.

Postopki pridobitve gradbenega dovoljenja pred osamosvojitvijo Slovenije so bili dolgotrajni (običajno so trajali več let), zato so investitorji po dolgoletnem boju z birokratskimi mlini omagali in hišo preprosto zgradili brez gradbenega dovoljenja. To so nekatera geodetska podjetja s pridom izkoristila in vpisovala objekte v kataster stavb - nekako zavajajoče, da je s tem uradno vse urejeno. Ljudje so po vpisu stavbe v kataster bili prepričani, da so s tem ugodno uredili gradbeno dovoljenje za njihovo hišo.

Vpis stavbe v kataster stavb je sicer prav tako zakonsko obvezen in se izvede po končani gradnji objekta, na primer hiše. Postopek vpisa stavbe v kataster stavb vam uredi geodetsko podjetje ali projektant. Podjetje izmeri dokončno zgrajeno hišo, notranje prostore, zabeleži bistvene lastnosti objekta in na osnovi tega izdela elaborat za vpis stavbe v kataster stavb. Elaborat se vloži na Geodetsko upravo, ki tako objekt evidentira v katastru stavb. Pomembno pa je poudariti, da s tem vpisom objekt ne pridobi gradbenega dovoljenja in je v primeru nelegalne gradnje še vedno nelegalno grajen. Seveda ni nič narobe, če je vpis stavbe v kataster že opravljen, vendar se tako potrebi po pridobitvi gradbenega dovoljenja ne izognemo.

Da bi se stanje, ki je specifično za Slovenijo, uredilo, je dovoljeno pridobiti gradbeno dovoljenje za že obstoječe objekte, ki so grajeni nelegalno. Po domače to imenujemo legalizacija črnogradnje.

Gradbeno dovoljenje je dokument, ki ga je potrebno pridobiti pred pričetkom gradnje objekta. Izda se v obliki



odločbe s strani upravne enote, na osnovi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela projektant in vsebuje z zakonom in pravilniki obvezne načrte, soglasja ter elaborate.

Odločba za gradbeno dovoljenje je običajno na A4 formatu enega ali več listov in vsebuje žig upravne enote, kjer je navedena številka gradbenega dovoljenja, kraj in datum izdaje ter podpis uradne osebe. V večini primerov je odločba vezana na gradbeno dokumentacijo kot priloga z navedbo številke gradbene dokumentacije na žigu in v besedilu odločbe.

V kolikor niste prepričani, ali vaš objekt že ima gradbeno dovoljenje, želite dodatne informacije in brezplačno svetovanje, smo vam na voljo na [email protected] ali na gsm 041 327 313, od 9. do 16. ure (ali po dogovoru). Več informacij lahko najdete tudi na spletni strani www.ipn.si .

Goran KOROŠEC,

univ. dipl. gosp. inž.

Kolesarski dopust 2015

Lansko zimo je v naju zorela želja po dopustu s kolesi, brez avtomobila in strešnega kovčka - zamislite si: samo nekaj najnujnejših oblačil, skromna toaletna torbica, bicikla in midva. Z razmišljanjem se je tudi cilj vse jasneje izrisoval: Gorenjska, Posočje, Goriška Brda do slovenske obale. Vedela sva, da to pomeni prekolesariti približno 400 km v tednu dni, spati v hostlih, jesti 'hitro hrano' ob poti…

In tako sva v nedeljo, 5. julija 2015, kmalu po sončnem vzhodu, otovorjena s prtljažnima torbama in manjšima nahrbtnikoma, polna pričakovanj iz Frama odkolesarila v smer Celja, po Tuhinjski dolini, skozi Kamnik in proti Radovljici, kjer je bil najin cilj za prvi dan in prenočišče za prvo popotniško noč.

Že dopoldne naju je močno zdelovala vročina, pripekalo je poletno sonce. Tako je bil najbolj zaželen produkt krema za sončenje, najljubša pijača pa voda, ki pa se je segrevala hitreje, kot sva jo lahko pila. Natakala sva jo,

kjerkoli se je ponudila priložnost za to, med drugim tudi na letališču Jožeta Pučnika na Brniku. Po dobrih osmih urah in prevoženih 153 km sva, precej utrujena, z bolečimi koleni in ahilovo tetivo ter z odrgnjenimi 'sedalnimi' deli telesa, prispela v Radovljico.

Drugi dan sva pot nadaljevala proti Kranjski Gori. Od Jesenic do cilja naju je vodila krasno urejena kolesarska pot D-2, ki je skoraj v celoti speljana ločeno od avtomobilske ceste. V Kranjski Gori sva si privoščila malo razvajanja - polpenzion v hotelu s štirimi zvezdicami, ki je vključeval tudi kopanje v hotelskem bazenu. Torej le nisva potovala čisto špartansko. Dva dni sva raziskovala lepote Kranjske Gore, obiskala Planico in Belopeška jezera, se osvežila v jezeru Jasna, predvsem pa dobro jedla in malce več počivala kot kolesarila.

Tretji dan naju je čakal vzpon čez Vršič (1611 m. n. v.), ki so ga spremljale meglice nad vrhovi Julijcev in vremenska napoved, ki je obljubljala nevihte. In res, ena manjša naju je ujela v 35. ovinku pri spustu proti Trenti, naslednja - tokrat taka res konkretna, s točo - pa naju je brez usmiljenja nagnala pod streho v kraju Soča.

V naslednjih dneh naju je 'siva pot' vodila v Bovec, kjer sva prvič poskusila bovške krafe, pa v Kobarid, Tolmin, Most na Soči in vse do Kanala, kjer sva se prvič skopala v prijetno hladni Soči. Od Plav sva se vzpela do Goriških Brd, kjer sva si v Gonjačah najprej ogledala slikovita Brda z razglednega stolpa, nato pa sva jih prevozila še s kolesom. Najin cilj sta bila vas Ceglo in znameniti Gredič, kjer se dogaja priljubljena nadaljevanka 'Ena žlahtna štorija'; no, pravzaprav so tam snemali le zunanje prizore, notranjost pa je bila posneta v studiu. Ista štorija pa je tudi z gostilno in trgovino - na pročelje hiše v Biljani so za potrebe snemanja pritrdili tablo z napisom, zato v tisti gostilni nisva dobila pijače in v trgovini nisva mogla kupiti sendvičev. Sva pa zato rade volje poklepetala s prijaznimi domačini, ki jim pozornost, ki so je deležni zaradi omenjene nadaljevanke, ni prav nič odveč.

Ko sva zapustila Goriška Brda, naju je pot vodila do Solkana in Nove Gorice, čez Kras, mimo Štanjela do Dutovelj in Pliskovice. Ko nama je Slovenija postala premajhna, sva prevozila še košček Italije - od mejnega prehoda Col sva kolesarila skozi Bazovico, Opčine in Žavlje, kjer sva se spet priključila na nama tako drago in deloma že poznano kolesarsko traso Parenzano (in jo tako sedaj prevozila v celoti). Le-ta naju je vodila skozi Škofije in Bertoke do železniške postaje Koper, kjer sva najino potovanje, s krepko 'petko' in širokim nasmehom, tudi slovesno zaključila.



V sedmih dneh sva tako prevozila dobrih 450 km. Seveda sva se v Kopru še malce prepustila morskim užitkom, dobri hrani, predvsem pa sva se veselila, da končno spet objameva najina otroka, ki sta naju doma že nestrpno pričakovala.

Po vrnitvi domov sva od drugih pogosto slišala: »Pa kaj sta vidva nora, mi na dopustu uživamo, ne pa trpimo!« In midva odgovarjava: »Tudi midva sva uživala.« Uživala sva v vsakem prevoženem kilometru, uživala v ponosu, ki sva ga čutila, ko sva dosegala zastavljene cilje. Predvsem pa sva uživala v lepotah naše dežele, ki jih iz brzečega avtomobila in/ali na avtocestah ne moreš opaziti. Tako sem letos imela dve motivacijski pesmi: 'Čista jeba' (MI2) in Avsenikovo 'Slovenija, od kod lepote tvoje'. Če združimo obe, v praksi nastane dobitna kombinacija!

Nataša in Emir MAČEK

Krajinski park Ra~e: ponos krajanov - ali res?

Kot bivša krajanka občine Rače-Fram se seveda rada vrnem domov, da obiščem družino. Pot pa me skoraj tedensko odnese tudi v tamkajšnji krajinski park, oazo miru in nepopisne lepote. V park, na katerega bi morali biti domačini še kako ponosni, a se ob bližjem pogledu zdi, da vsi niso.

Na to območje sem zahajala že kot čisto majhna deklica in sicer z družino in mamo, ki so se ji ribniki sredi gozda vedno zdeli čarobni. Kot osnovnošolka pa sem tesno prijateljevala s čudovito deklico, ki je živela na obronkih sedanjega krajinskega parka. Spomnim se, da sem že takrat imela srečo opazovati marsikateri sončni zahod z njihove terase. Sonce je zahajalo za velikim ribnikom in gozdom in zdelo se mi je, da ni večjega trenutka lepote.

Takrat je imel ta košček narave še veliko bolj divjo podobo, brez urejenih poti za sprehajalce. Skozi leta so ribniki z gozdovi postali urejen krajinski park, ki je zdaj prepleten s potmi za ljubitelje narave in tiste, ki iščejo mir in sprostitev, ter za družine z otroki. Krajinski park privablja tudi številne fotografe, saj nudi obilje možnosti za odlično fotografijo - včasih se ti tam zdi, kot bi bil del oddaje na kanalu National Geographic, tako lepo je.

Treba je pohvaliti občino, ki si resnično prizadeva za urejenost krajinskega parka. Postavljajo informativne table, koše za smeti, postavili so celo razgledni stolp. Nova in nadvse pomembna pridobitev pa je učna pot na območju Turnovih ribnikov, ki je naravnost krasna in zares poučna. Priporočam vsem družinam!

Potrebno pa bi se bilo zavedati, da krajinski park vendarle v prvi vrsti ni za nas: niti za sprehajalce, niti za fotografe, temveč je v prvi vrsti pribežališče za številne ptice, žuželke, dvoživke in druge živali ter seveda habitat za nekatere ogrožene rastlinske vrste. Vsak krajinski park predstavlja veliko ekološko in biotsko vrednost.

Človeku, ki krajinski park obiskuje redno, se hitro zazdi, da se nekateri krajani teh dejstev resnično ne zavedajo. Ob zadnjem nedeljskem obisku v septembru 2015 sem (ponovno!) na svojo veliko žalost ugotovila, da očitno številni domačini jemljejo krajinski park kot možnost za odlaganje svojih odpadkov in tako sredi krajinskega parka vznikajo mikro-deponije. Ljudje tam odmetavajo vse mogoče stvari - od gradbenega materiala in opeke, ostankov keramičnih ploščic, poliuretanske pene, raznovrstnih plastičnih vrečk in cvetličnih lončkov ter 'bioloških' odpadkov, med katerimi je vedno znova

moč zaslediti pločevinke, plastične vrvice in druge 'zanimivosti', ki uničujejo in škodijo okolju.

Sprašujem se, kdo so onesnaževalci in uničevalci tega čudovitega koščka narave? Družina, ki je v jesenskem času doma ličkala koruzo, pri tem spila par pločevink različnih pijač in se potem odločila odpeljati vso svojo svinjarijo po gozdni poti v globine krajinskega parka? Druga družina, ki se je z dvorišča želela znebiti stare opeke? Zakaj neki bi jo odpeljali do lepo urejenega zbirnega centra v Račah, če pa je morebiti lokacija krajinskega parka za njih bližja? Je to morda storila gospa, ki je presajala in gnojila rože za svoj prečudoviti vrt in potem ni marala iti na 'predolgo' pot do zabojnika za plastiko s preostalimi lončki (ali pa se ji sploh ne zdi vredno ločevati)? Gospod, ki je porezal svoje ciprese, po delu popil par piv, zvezal nekaj nerazpoznavnega z modro plastično vrečko in nato vse skupaj odpeljal v gozd, za nameček pa na vrh ni pozabil naložiti še vse gnile paprike in paradižnika s svojega vrta? Zakaj bi vendar doma polnil svojo kanto za biološke odpadke?

Ne vem. Res ne vem. Nimam natančnih odgovorov, kdo so ljudje, ki bi počeli oz. dejansko počnejo te stvari. To lahko samo ugibam. Zanima pa me, ali onesnaževalci vedo, da se plastika v povprečju razkraja v naravi 450 let, nekatera pa celo do 1000 let? In da pločevinke za to potrebujejo od 50 do 500 let? In če to morda celo vedo, ali jim je za vse skupaj sploh kaj mar?

Poleg ljudi, ki ustvarjajo ta mini-odlagališča v zavarovanem(!) krajinskem parku, se najdejo tudi hudobci, ki uničujejo koše za smeti. Še več - očitno si prisvajajo informativne table, saj le-te nenadoma kar izginejo. Ob tem imamo, oprostite izrazu, opravka tudi s človeškimi izmečki, ki hodijo npr. po učni poti in sproti odmetavajo vse odpadke, ki jih pač tisti trenutek najdejo bodisi v svojih žepih ali pa jih na novo 'proizvedejo'. Tudi pločevink pri tem seveda ponovno ne manjka. Ni mi jasno, kdo, za vraga, gre na pivo v krajinski park? Pa tudi, če ima človek piknik v krajinskem parku, naj, za božjo voljo, odnese smeti s seboj in jih odvrže tja, kamor v civiliziranem svetu sodijo! Poleg tega na tej relativno novi učni poti manjkajo že nekatere označevalne tablice. Skratka, ni, da bi človek govoril…

Od silne jeze in strašnega razočaranja nad ljudmi sem se odločila, da napišem ta članek. Na sprehodu sem posnela tudi fotografije, ki si jih lahko ogledate.



Posameznike, ki z navedenim dokazujejo svoje primitivno vedenje brez vsakršne ekološke osveščenosti, pozivam, naj nehajo s tem zmotnim, nizkotnim in škodljivim početjem! Občina Rače-Fram ima vzorno urejen zbirni center, kamor lahko odlagate svoje smeti. Pa tudi za biološke smeti ima vsako gospodinjstvo kanto za bio-odpadke - to so tiste rjave, če kdo morda tega še ne ve. Tiste, ki pa ne vedo, kaj početi sami s seboj in se odpravijo v krajinski park iz dolgočasja, škodoželjnosti in ne iz ljubezni do narave, pa vljudno naprošam (verjamem, da tudi v imenu mnogih drugih), da si omislijo kak drug hobi kot odmetavanje pločevink in cigaretnih ogorkov v gozdovih Krajinskega parka Rački ribniki - Požeg.

Preden zaključim, pa le še namig občini: morda bi lahko cesto od lovskega doma do Šveglovih skozi park zaprli s stebričkom ali zapornico? Ne vidim namreč niti enega zares tehtnega razloga, zakaj bi moral kdorkoli skozi krajinski park z avtom. Pa še otroci bi se v tem primeru v naravi (parku) gibali bolj sproščeno. Stanovalcem, ki jih je na tistem območju zares malo, pa bi lahko priskrbeli dovolilnice. Na ta način bi tudi občina pomagala prepre-čiti, da se domačini s traktorji in avtomobili, naloženimi s škodljivimi odpadki za ta ranljivi in prečudoviti košček narave, ne bi mogli voziti do svojih mikro-deponij. Rače imajo že brez tega sramotno točko - tovarno kemičnih izdelkov - sredi kraja, nasproti šole. Naj ne postane sramota tudi krajinski park!

Kristina KOČAN iz Maribora

Ra~ki tek 2015

Ljubitelji teka še nismo pozabili rekreacijskih tekov v okviru KS Rače in Občine Rače - Fram. Kolikor se spomnim, jih je bilo devet - zadnji okoli leta 2000. Bilo je vsako leto bolj množično in zelo zanimivo. Žal se je potem vse to končalo. Pri nekaj posameznikih pa je dolga leta tlela želja po organiziranem rekreacijskem teku v Račah.

Tako smo po nekaj letih govorjenja v decembru 2014 sklenili, da naslednje leto tek v Račah bo. Neformalna skupina Mladi upi in KS Rače, predvsem njen predsednik Sebastijan Soršak, smo združili svoje moči in organizirali tek. Mladi upi smo poskrbeli za označitev prog, KS Rače je poskrbela za majice, malico in organizacijo.

Skupina Mladi upi v majicah Rački tek 2015

Start na Račkem teku 2015

Prvi postavljen datum je bil 24. maj, vendar nam je tedaj zagodlo obilno deževje, saj je bilo pol proge poplavljene. Zato smo tek prestavili na september.

V zelo lepem vremenu, v nedeljo, 13. septembra 2015, pa je šlo zares. Zbrali smo se pri Lovskem domu Rače in tekli na dveh razdaljah: 3,2 km in 8,5 km, po našem lepem krajinskem parku. Časa nismo merili, prav tako ni bilo starostnih kategorij; tekli smo za dušo in v ospredju je bilo druženje.

Zbralo se je približno 60 tekačev in tekačic in še kar nekaj spremljevalcev. V čudovito sončnem vremenu smo vsi uživali lepote krajinskega parka, obenem pa premagovali kilometer za kilometrom. Po teku smo se vsi zbrali pri lovskem domu, pomalicali, se še malo pomenili in razšli z obljubo, da se vidimo spet naslednje leto in to še v večjem številu.



Hvala KS Rače, predvsem že omenjenemu predsedniku, za vso finančno in organizacijsko podporo. Hvala skupini Mladi upi in njihovim družinskim članom, ki so pridno tekli in pomagali pri organizaciji. Predvsem pa hvala vsem, ki ste se udeležili teka in nam s tem dali potrditev, da smo na pravi poti. Upam, da se res vidimo septembra naslednje leto - na Račkem teku 2016.

»Če ne morete leteti, tecite. Če ne morete teči, hodite. Če ne morete hoditi, se plazite. Karkoli že počnete, pojdite dalje.« (Martin Luther King, borec za človekove pravice)

Alenka RIŽNER - ŠIBILA

Mozaik dobrot, Zavod za zaposlovanje invalidnih oseb Fram

Stara modrost pravi: »Naj bo hrana vaše zdravilo in zdravilo vaša hrana.« Naša osnovna naloga je omogočiti ljudem zdravo in kakovostno življenje. Uresničujemo jo z bogato paleto izdelkov

ekološke in konvencionalne pridelave. Že vrsto let se v sklopu dopolnilne dejavnosti na kmetiji ukvarjamo z ekološkim poljedelstvom, sadjarstvom, živinorejo ter peko kruha in drobnega peciva.

Proizvode, ki jih ponujamo, prepoznate po bogatem in tradicionalnem okusu. Ker zelo dobro poznamo zahteve lokalnih potrošnikov glede okusov in načina priprave hrane, v svoje recepture vnašamo tradicionalne okuse in postopke, kar bogati pestrost ponudbe naših izdelkov.

V letu 2015 smo naš program nadgradili - ustanovili smo Mozaik dobrot, Zavod za zaposlovanje invalidnih oseb Fram. Zaposlujemo ranljive skupine ljudi (invalide). Naša želja je pokazati, da so ranljive skupine (invalidi) lahko koristen del naše družbe, da lahko s svojimi znanji in izkušnjami, ki jih neposredno vnašajo v delovni proces in se reflektirajo skozi izdelke, pripomorejo k izboljšanju kvalitete življenja in zdravja številnih posameznikov ter družin.

Trenutno imamo zaposlenih pet oseb s statusom invalida in strokovni delavki. Zelo dobro sodelujemo z izvajalci zaposlitvene rehabilitacije (Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije in Ozara d.o.o.) ter Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Osebam v postopku zaposlitvene rehabilitacije namreč omogočamo možnost usposabljanja v našem delovnem okolju. Dobro sodelujemo tudi s številnimi drugimi organizacijami, društvi, zavodi, podjetji ter zasebnimi in javnimi ustanovami.

Kaj ponujamo? Sezonsko sadje in zelenjavo ekološke pridelave, konzervirano sadje in zelenjavo, orehe, suhi fižol, sokove ekološke pridelave, jabolčni kis, suhomesnate izdelke, zaseko, ocvirke, jajca, drobno pecivo (orehove in vanilijeve rogljičke, pirine piškote, piškote brez glutena, marmeladne žepke, polnozrnate piškote, linške oči, janeževe upognjence), testenine, rezance in široke rezance, gibanice, potice ter ostalo pecivo po naročilu, kruh (rženi, mešani in pirin) iz krušne peči.

Tek in krasna kulisa krajinskega parkaVse foto: Karin Falež

Intenzivne pevske pripraveetno skupine Zala

Vsako leto se zale pevke etno skupine Zala odpravimo v eno od slovenskih zdravilišč, kjer združimo prijetno s koristnim.

V treh dneh se zvrstijo tako pevska razdajanja kot raznovrstna razvajanja; pripravimo celoletni repertoar, ga izpilimo in sproščeno zajadramo v novo pevsko sezono. Letos smo jo otvorile s tremi nastopi: na turističnih kmetijah Uranjek in Štern ter v DTV Partizan ob otvoritvi novega odra.

Simona NAPAST

Zale Zale na letošnjih intenzivnih pevskih pripravah



Izberite zase in za svoje najbližje le najboljše prehranske proizvode. Naši tovrstni izdelki pa so prav tako odlična izbira za zasebna ali poslovna darila.

Najdete nas vsako soboto na tržnici Rače-Fram, vsak petek in soboto pa tudi na razstavno-prodajni stojnici v trgovskem centru Leclerc. Prav tako bomo veseli vašega obiska na naši lokaciji Tajna 26 (Morje) ali klica na tel. št.: 041 711 657. Po dogovoru naše kakovostne in okusne kulinarične dobrote dostavimo tudi na dom. Ob nakupu naših izdelkov nad 50 € vam nudimo 5 % popust.

Vabimo vas, da se prepričate o pestrosti naše ponudbe in ugodnih cenah.

Petra ŽIVKO

Nari{imo nasmehs skupnimi mo~mi

• Obvestilo o dobrodelni akciji podjetnikov in podjetnic občine Rače-FramPonovno je tu december - mesec, ki ponazarja praznični

čas, čas pozornosti, obdarovanj, voščil in dobrih želja za prihodnost. Hkrati pa je december tudi mesec solidarnosti, čas, ko se spomnimo tistih manj srečnih, tistih, ki jim življenje ne prizanaša in vseh tistih, ki nam niso nujno najbližji, pa vendar še kako potrebujejo našo pomoč.

S to mislijo se spominjamo leta 2012, ko nam je skupaj uspelo na obraz štirinajstih družin v občini Rače-Fram vsaj za trenutek narisati nasmeh. Z donacijami 31 podjetnikov nam je tedaj, kot mnogi najbrž že veste, uspelo zbrati 6.100 €, s katerimi smo opravili nakup osnovnih živil, peletov ipd., preostanek pa razdelili socialno ogroženim in s tem pomagali plačati prenekatero položnico ter vsaj malo razbremenili finančno najšibkejše v naši sredini. In prav to nas je navdihnilo za organizacijo in izvedbo vnovične dobrodelne geste, zato smo sredi novembra podjetnike in podjetnice iz občine Rače-Fram povabili, da znova združimo moči v akciji, ki sedaj nosi tudi ime: 'Narišimo nasmeh‘.

Poleg tega, da je akcija dobila ime, je novo tudi to, da smo našo pobudo vključili v sklop prizadevanj Humanitarnega združenja Žvižgač; zanj ste morda že slišali preko medijev, saj ne le, da so v navedenem združenju izjemno uspešni pri opravljanju humanitarne dejavnosti, temveč tudi zelo glasni pri opozarjanju na socialne razlike v naši državi. Obenem to pomeni, da lahko podjetniki za donirana sredstva prejmejo tudi donatorsko pogodbo, vsi prilivi in odlivi pa potekajo preko transakcijskega računa Humanitarnega združenja Žvižgač.

Upamo in verjamemo, da smo v prvi akciji upravičili zaupanje, zato smo se na podjetnike in podjetnice z vsemi ustreznimi podatki, potrebnimi za realizacijo nakazil, znova obrnili z željo, da se širokih src ozremo naokoli in ne pozabimo na tiste v naši sredini, ki potrebujejo našo pomoč, in s tem vsaj malo pripomoremo k njihovemu lepšemu jutrišnjemu dnevu, k prijaznejšim praznikom zanje ter izboljšanju družbeno-socialnih razmer posa-meznikov v naši lokalni skupnosti.

Za morebitna dodatna vprašanja in pojasnila o akciji sem vsakomur kadarkoli na voljo na telefonski številki: 041-339-839 (Goran Cigler) ali po e-pošti na: [email protected] .

Skupaj s prejemniki pomoči se že vnaprej zahvaljujemo za pomoč ter solidarnost, o rezultatih akcije pa bomo z veseljem poročali v naslednji številki Novic.

V božičnem času in skozi vse leto 2016 vam želimo čim več razlogov za nasmehe! Srečno!

Goran CIGLER

Na{a glavna potreba v ìvljenjuje nekdo, ki nas bo pripravil do tega,

da naredimo, kar zmoremo.



Nasveti za na{e hi{neljubljen~ke v zimskem ~asu

Zima je skorajda že tukaj, z njo pa tudi mrzli dnevi ter prijeten, prazničen čas. Skupaj z našimi hišnimi ljubljenčki lahko uživamo v zimskih radostih, vendar moramo poskrbeti tudi, da jih primerno zaščitimo pred mrazom in ostalimi nevšečnostmi, ki jih zanje prinaša ta čas.

Na mraz so najbolj občutljive notranje živali, ki največ časa preživijo z nami v stanovanju, ter mladički in starejše živali. Razlika je tudi med velikimi in dolgodlakimi psi, ki bolje prenašajo mraz, ter manjšimi, kratkodlakimi psi in mačkami, ki se lahko hitreje podhladijo.

Ekipa Primavet vam z veseljem svetuje, kako hišnim ljubljenčkom pomagati med mrzlimi zimskimi dnevi.

DLAKAŽivali se že same deloma pripravijo na hladnejše

zimske dni z menjavo dlake. Pri tem jim lahko pomagamo z dodatkom omega 3 in omega 6 maščobnih kislin ter vitamini k prehrani, s katerimi pospešimo rast dlake. Omega 3 in omega 6 maščobne kisline, ki jih lahko dobimo v ribjem olju, pomagajo tudi pri bolj suhi koži in dlaki, ki sta posledici centralnega ogrevanja (predvsem pri notranjih živalih) in suhega zimskega zraka. Bolj kvalitetna hrana že vsebuje vse potrebne vitamine in maščobne kisline. Prav tako pa na suho kožo in dlako blagodejno deluje tudi hrana, ki vsebuje ovčje meso, saj je bogata z lanolini, ki mastijo suho kožo.

Za dolgodlake pse in mačke je še posebno neprijeten sneg, saj se jim na dlaki na trebuhu in med prsti naredijo snežne kepice, ki so nadležne in lahko povzročajo bolečino. Priporočljivo je, da jih že med sprehodom sproti odstranjujemo.

OBČUTLJIVE TAČKEMed zimo so zelo izpostavljene tudi tačke. Na mrzlih

tleh nista le vlaga in sneg, ampak tudi sol, pred katero je potrebno tačke zaščititi. Po sprehodu moramo lastniki psov tačke dobro splakniti z vodo, dodatno jih lahko zaščitimo z zaščitnimi kremami. Za tačke je zelo nevaren tudi led, ki lahko rani občutljive blazinice in kremplje. Če opazimo, da si je pes na ledu porezal blazinice na tačkah, ga je potrebno peljati k veterinarju, ki mu rane oskrbi in po potrebi zašije.

HRANAPozimi svetujemo, da predvsem zunanji psi dobijo večjo

količino bolj kalorične hrane. Najbolj primerna hrana so briketi, saj druga hrana, če je pes ne poje takoj, hitro zmrzne. Prav tako tudi voda pri nizkih temperaturah hitro zmrzne, zato jo moramo lastniki zunanjih psov zamenjati večkrat na dan.

Notranje živali se po navadi ne gibljejo toliko kot zunanje, prav tako jim ni potrebno porabljati energije za ohranjanje telesne temperature, zato jim ne damo večje količine hrane, saj se lahko zredijo.

TEMPERATURNA RAZLIKATako kot nas tudi živali zebe, ko pridejo iz toplega

stanovanja ali ute na svež zimski zrak. Pri tem jim najbolj pomagamo s kakšno igro, npr. metanjem žogice ali palice, da se pes med tekom hitreje ogreje. Majhnim in kratkodlakim pasmam pomagamo s plaščkom, ki preprečuje izgubljanje telesne temperature.

Notranje živali so pri tem bolj občutljive, hitreje lahko pride do slabšega počutja in padca odpornosti, ki lahko privede tudi do bolezni. Lastniki moramo biti pozorni, če pri psu ali mački opazimo nelagodje zaradi mraza. Če se žival ne počuti dobro, bo postala nestrpna, cvilila bo in drgetala. Zunanje živali so bolj prilagojene na mraz, saj temperaturne razlike zanje niso tako velike in tudi njihova dlaka je gostejša.

UTA ZA ZUNANJE PSEZelo pomembno je, da zimskemu času primerno

uredimo tudi uto za zunanje pse. Uta naj bo primerno velika in izolirana, da toplota ostane v njej. Priporočamo, da je uta dvignjena od tal, saj tako vlaga ne more vanjo. Uta naj ima predprostor in vhod ute naj bo prekrit z zaščitno zaveso; to bo zadržalo veter, toplota pa bo ostala v uti. Psu ponudimo tudi toplo in mehko ležišče in odejo. Pes se bo potem sam odločil, ali odejo potrebuje ali ne.

ZUNANJE MUCEZunanje muce so mrazu izpostavljene bolj kot notranje,

zato vsak vir toplote izkoristijo za toplo zavetje (med drugim imajo zelo rade topel avtomobilski motor). Pozimi moramo biti zaradi tega še posebno previdni. Preden se usedemo v avto in prižgemo motor, preverimo, če se kakšna muca ne skriva pod pokrovom motorja.

PIROTEHNIČNA SREDSTVAMed božičnimi in novoletnimi prazniki so na žalost

živali zelo priljubljena tudi pirotehnična sredstva. Psi, na primer, slišijo kar trikrat bolje kot človek in lahko slišijo tudi visoke frekvence, ki jih človeško uho ne zazna. Zato so pokanje in svetlobni učinki za živali še posebno neprijetni, saj ne vedo, kaj se dogaja, in postanejo preplašene in zbegane. Med pokanjem moramo biti lastniki pozorni na znake nelagodja, ki so med drugim skrivanje ali beganje po stanovanju, lajanje, cviljenje in tuljenje, iskanje tolažbe pri lastniku, pretirano slinjenje, želja po begu in nekontrolirano lulanje. Zelo pomembno je, da žival med pokanjem ni sama. Notranje živali zamotimo z igro v sobi, kjer se pokanje sliši najmanj, in prižgemo radio. Zunanje živali premestimo v hišo, kjer je



pokanje manj slišno. Predvsem pa moramo ostati mirni, saj bo le tako ostala mirna tudi žival. Za kužke, za katere veste, da so v velikem stresu zaradi pokanja pirotehničnih sredstev, imamo v ambulanti na voljo

pomirjevalne tablete ali gele, ki jim v takšnih primerih lahko pomagajo.

Zimski praznični čas je čas, ko se življenje nekoliko umiri. Vzemimo si čas tudi za naše hišne ljubljenčke in skupaj z njimi uživajmo v zimskih radostih.

Ekipa Primavet vam želi prijetne božične praznike v družbi vaših hišnih ljubljenčkov, družine in prijateljev ter srečno in uspešno novo leto 2016!

Primož ŠUŠTERIČ

Uspe{no izvedli dobrodelni akciji

• Jesenska tržnicaOd začetka novega šolskega leta do konca novembra

2015 smo 'skladovci' OŠ Fram organizirali uspešni dobrodelni akciji.

Jesenska tržnica je (v soorganizaciji s skladom vrtca Fram) potekala 12. oktobra 2015 ob igrišču DTV Partizan, kjer smo ponujali domače dobrote za ozimnico. Mize so se šibile od vabljivih marmelad, vložene okisane zelenjave, sokov, kompotov, medu, čajev in drugih dobrot. Potekala pa je tudi tiha dražba oblačil znanih športnikov (Filip Flisar, Erazem Lorbek, Tim Gajser) ter športnih ekip (NK Maribor, slovenska nogometna ter košarkarska reprezentanca). Daleč naokoli je dišalo po hrustljavih pečenih kostanjih, ki jih je sproti zmanjkovalo.

Ob prijetnem vzdušju je popoldne hitro minilo, s pomočjo staršev, starih staršev, vzgojiteljev, učiteljev, drugih udeležencev in seveda naših donatorjev (Aurora s.p., Foto Čerič, sadjarstvo Greif, turistična kmetija Štern - Pri Kovačniku) pa smo zbrali kar lepo finančno vsoto, ki bo namenjena za potrebe otrok vrtca in šole Fram.

• Gledališka igra 'Pacienti v čakalnici'12. novembra 2015 zvečer je lepo prenovljena dvorana

DTV Partizan v Framu gostila odmevno komedijo z naslovom Pacienti v čakalnici, v izvedbi gledališke skupine KUD Rače.

Smeha ni manjkalo, vse goste pa smo v martinovem duhu pogostili z dobrotami izletniške kmetije in vinogradništva Papež. Vsem nastopajočim, obiskovalcem ter družini Papež gre posebna zahvala za lepo preživet večer ter zbrane prispevke za otroke.

Tukaj pa se naše delo še ne konča. V mesecu decembru nas namreč čaka izdelava koledarjev, v novem letu pa še veliko raznovrstnih dogodkov in akcij. Da se bomo spet izdatno razvedrili in nasmejali, bo poskrbela naša domača stand up komedijantka Meta Kovač. Obljubljamo, da ne bo manjkalo niti čaranja, petja in še česa.

Da pa boste vedno prvi izvedeli vse informacije, pa nas redno spremljajte na naši facebook strani Sklad šole in vrtca Fram.

Hvala in vse dobro!Nina LIČEN GORIČAN,

predsednica šolskega sklada OŠ Fram

Ko božič in novo leto trkata na vrata, s seboj nosita mnogo želja;naj vam prineseta zvrhan koš zdravja, sreče, uspehov in

za vse stketa nevidne čipke iz najlepših trenutkov tega sveta.

OBČINA RAČE-FRAM

Foto: Luka Kolarič

Moja dežela -

lepa in gostoljubna 2015

(grad Rače - Bela dvorana, 21. 11. 2015)

Najvišja nagrada v kategoriji 'stanovanjske stavbe': družina Gradišnik - Žižek, Strma ul. 49, Morje pri Framu

Po To Sr Če Pe So Ne

1 2 3

4 5 6 7 8 9 10

11 12 13 14 15 16 17

18 19 20 21 22 23 24

25 26 27 28 29 30 31


1 2 3

4 5 6 7 8 9 10

11 12 13 14 15 16 17

18 19 20 21 22 23 24

25 26 27 28 29 30


1 2 3

4 5 6 7 8 9 10

11 12 13 14 15 16 17

18 19 20 21 22 23 24

25 26 27 28 29 30 31


1 2

3 4 5 6 7 8 9

10 11 12 13 14 15 16

17 18 19 20 21 22 23

24 25 26 27 28 29 30

31


1 2 3 4 5 6 7

8 9 10 11 12 13 14

15 16 17 18 19 20 21

22 23 24 25 26 27 28

29


1

2 3 4 5 6 7 8

9 10 11 12 13 14 15

16 17 18 19 20 21 22

23 24 25 26 27 28 29

30 31


1 2 3 4 5 6 7

8 9 10 11 12 13 14

15 16 17 18 19 20 21

22 23 24 25 26 27 28

29 30 31


1 2 3 4 5 6

7 8 9 10 11 12 13

14 15 16 17 18 19 20

21 22 23 24 25 26 27

28 29 30


1 2 3 4 5 6

7 8 9 10 11 12 13

14 15 16 17 18 19 20

21 22 23 24 25 26 27

28 29 30 31


1 2 3 4 5

6 7 8 9 10 11 12

13 14 15 16 17 18 19

20 21 22 23 24 25 26

27 28 29 30


1 2 3 4

5 6 7 8 9 10 11

12 13 14 15 16 17 18

19 20 21 22 23 24 25

26 27 28 29 30


1 2 3 4

5 6 7 8 9 10 11

12 13 14 15 16 17 18

19 20 21 22 23 24 25

26 27 28 29 30 31

Lep adventni čas, mirne in radostne božične praznike terzdravo, zadovoljno in uspešno novo leto 2016!

Župan, občinski svet, občinska uprava Občine Rače-Fram inUredništvo Novic

2016

Documents

Novice Občine Rače - Fram – DECEMBER 2015