Novice Občine Rače - Fram – JUNIJ 2013

NOVICEOBÎNERAÊ-FRAM

Št. 58 - 2/2013; junij 2013

Pošt

nina

pla

čana

pri

Pošt

i 232

7 R

ače

Iz vsebine Novic

1

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Ko pišem tokratni uvodnik, razmišljam, kako bo naša država Slovenija izgledala konec letošnjega leta, kako čez leto ali dve. Zastavlja se mi vprašanje, ali bomo sposobni spiralo razvoja obrniti navzgor.

Ko pogledam nazaj, se sprašujem, kakšni so bili cilji nove države pred 20 leti, kaj vse smo dosegli v dveh desetletjih?

Da smo stopili na pot samostojne, moderne države, so nam pomagala nekatera dejstva, zgodovinske vezi z Evropo, dokaj močno gospodarstvo in stabilna demokracija. Zato smo skoraj brez problema leta 2004 pristopili v NATO in EU ter leta 2007 v evro območje.

Veljali smo za zgodbo o uspehu. Potem smo dejansko začeli ugotavljati, da je privatizacija začela zaostajati že

leta 2000; premagal jo je (in jo še vedno premaguje) tako imenovani »nacionalni interes«. Prav tako smo začeli spoznavati, da imamo gospodarstvo z eno najvišjih stopenj državnega nadzora v EU in da se je pred leti začela divja privatizacija z menedžerskimi prevzemi, ki so v navezi z bankami dodobra izčrpali podjetja, veliko pa jih je moralo v stečaj. Zato se je danes stopnja brezposelnih povzpela na dobrih 13 % - z bojaznijo, da bo še naraščala.

Državljani smo že siti in utrujeni od nenehnih zgodb o korupciji in klientelizmu; neslavno prvo mesto na tem področju v eni izmed anket pove vse.

V zadnjih tednih smo postali tarča tujih medijev, ki nam prerokujejo in napovedujejo težke čase, če kot država ne bomo od teorije in obilice besed nemudoma prešli na nujno potrebna dejanja. Predvsem bo potrebno podpreti gospodarstvo, ki je vedno manjšega obsega in nima možnosti za večjo produktivnost, na žalost pa mu tudi uvedba višjih davkov in nekatere populistične spodbude ne bodo v pomoč. Velik poudarek na višjih davkih in premajhna pripravljenost na rezanje stroškov nista prava signala.

Iluzije nekaterih, da lahko še vedno delamo po svoje, se počasi razblinjajo. Obžalovanja vredno je, da nekateri mediji na veliko zagovarjajo socialistično mentaliteto in neko novo unikatno demokracijo, kot da lahko mi ali kdor koli sredi Evrope ignorira kapitalizem in začne živeti po svoje. Čista fantazija in zabloda!

Pa vendar: upanje umira zadnje, zato se ob sedanji gospodarski, družbeni in moralni krizi ne vdajajmo in ne vdajmo malodušju. Vsaka kriza in neuspeh v življenju nosita v sebi tudi nekaj dobrega. Če ni hudih časov, tudi ni junakov, ki te težke čase premagajo in naredijo svet okoli sebe boljši in lepši. Zatorej: naj zmaga dobro!

Približujemo se polovici leta, pred vrati je poletje. Zato dovolite še nekaj besed o občinskem prazniku, katerega izbrani datum je enak tistemu, ko je na vsem letnem koledarju dan najdaljši in noč najkrajša (21. junij).

Letos občani občine Rače-Fram svoj praznik praznujemo že štirinajstič. Iz leta v leto se ob tem praznovanju zvrsti več dogodkov, sodeluje več društev, zavodov, več ljudi v njih, pa tudi neodvisno od njih. Družabno in društveno življenje se tako nenehno razvija in bogati. Člani društev in posamezniki brezplačno predstavijo svojo dejavnost, zato je prav, da se udeležimo prireditev in s svojo prisotnostjo nagradimo nastopajoče in organizatorje.

Spoštovani! Še enkrat vas prisrčno vabim, da se udeležite vsebinsko raznovrstnih prireditev, ki se bodo vrstile ob 14. občinskem

prazniku, v obdobju od 14. do vključno 22. junija 2013, pa tudi živahnih in zanimivih dogajanj nekaj dni prej in kasneje.

Vsem občankam in občanom občine Rače-Fram čestitam ob našem prazniku ter ob dnevu državnosti, vsakemu posamezno in vsem skupaj pa želim prijetne poletne in dopustniške dni.

Lepo vas pozdravljam! Branko LEDINEK,

župan

ŽUPANOV UVODNIK

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM


2 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

Pred nami je poletje, eden izmed štirih letnih časov. Ko poslušam starejše okoli sebe, sicer slišim trditve, da nimamo več štirih letnih časov v pravem pomenu besede, ampak iz zime prestopimo direktno v poletje in iz poletja v zimo. In res! Zima 2012/13 se je zares vlekla kot jara kača. Čeprav ni bila ekstremno mrzla, je nikakor ni hotelo biti konec. Tako smo še

v začetku aprila imeli temperature okoli 0 stopinj in sneženje. Vsa opravila na vrtu, zelenicah in tudi poljih so se, glede na pretekla leta, precej zamaknila. Dolgotrajna zima pa je pomenila tudi skoraj sedem mesečno kurilno sezono. In moram priznati, da sem bil pred prvomajskimi prazniki, ko sem končno izključil ogrevanje, kar zadovoljen. Se čudite, kako je to mogoče? Preprosto. Pred začetkom lanske kurilne sezone smo se odločili, da spremenimo energent, s katerim se ogrevamo. Tako smo se odločili za nakup sanitarnega bojlerja s toplotno črpalko, ki s pomočjo zraka in kompresorja segreva vodo, v zimskih mesecih pa ga ogreva peč na centralno kurjavo. Seveda smo zamenjali tudi peč. Po dvajsetih letih je tisto na kurilno olje zamenjala peč na pelete. In končni učinek investicije – prihranek pri nakupu oz. porabi kuriva je bil skoraj 60 %. To je preseglo celo naša najbolj optimistična pričakovanja. Investicija v nov način ogrevanja se nam bo povrnila v 5-6 letih. S spremembo energenta pa smo seveda nekaj prispevali tudi k čistemu okolju, saj ga naš sedanji način ogrevanja z izpusti škodljivih plinov obremenjuje veliko manj kot prejšnji. Naj bo ta pozitivna izkušnja spodbuda tudi za vse tiste, ki morda dvomite v razna reklamna sporočila o prihrankih pri spremembi energentov. Svetujem vam, da razmislite o trenutnem načinu ogrevanja, ki ga uporabljate, seveda predvsem o stroških za ogrevanje. O vsem se posvetujte s strokovnjaki, da ugotovite, kakšna izbira bi za vas bila optimalna. Kot rečeno, poleg manjšega onesnaževanja okolja lahko tudi precej privarčujete, k temu pa, sploh v teh nehvaležnih časih, težimo vsi, kajne?

Začetek poletja pa ni samo priložnost za izdelavo bilanc, koliko in kaj smo potrošili v minuli zimi. Še bolj mora to biti čas, ko skupaj s člani družine načrtujemo, kako in kje bomo preživeli nekaj počitniških dni. Resda je gospodarska situacija v Sloveniji vse prej kot idealna, a včasih za to, da skupaj s svojimi bližnjimi preživimo nekaj prijetnih dni, sploh ni potrebno veliko denarja. Predvsem je potrebno imeti pravo idejo in v tem primeru lahko hitro najdemo kaj primernega tudi za naše trenutne zmožnosti. Seveda vam želim, da ste pri tem kar se da inovativni in uspešni. Večina si dopust zamišlja kje ob morju, ob poležavanju na soncu ali v senci, z več ali manj plavanja, v večji ali manjši gneči na plažah, v trgovinah, v trajektnih

POZDRAV IZ NA[EGA UREDNI[TVApristaniščih. Sam sem pristaš mirnejšega preživljanja dopusta, najraje kje v naravi, še najbolje v gorah. Narava nam že sama po sebi resnično ponuja številne možnosti za prijetna počitniška doživetja. Seveda lahko izberemo tudi kakšne bolj adrenalinske počitnice. Doma in v bližnjih sosednjih državah lahko odkrivamo številne naravne znamenitosti; poleg tistih domala vsem znanih, ki so praviloma tudi množično (preveč) oblegane, se najdejo tudi nekoliko bolj odmaknjene in manj obljudene, a nič manj lepe in zanimive. Tudi aktivnosti, ki jih lahko počnemo v naravi, so zelo raznovrstne. Za vse, ki se želite odpraviti kam v gore, pa nasvet, da začnete pravočasno s pripravami in hojo, saj boste le dovolj telesno in psihično pripravljeni lahko zares uživali v gorskem svetu.

Planinci smo za otroke OŠ Fram, Rače, Starše in Hoče 11. in 12. maja v Marjeti na Dravskem polju pripravili mini planinski tabor, ki smo ga poimenovali »Noč pod šotori«. Kljub za ta letni čas mrzlemu vremenu in dežju se nam je v dveh nočeh pridružilo nekaj čez 70 otrok. Bil sem vesel, da se otroci in starši niso ustrašili vremena in ostali v zavetju svojih domov. Prav tako me je razveselilo spoznanje, da se otroci še znajo družiti ob tabornem ognju, zapeti pesmi, sestaviti ekipo za igre z žogo ali orientacijski pohod. Čeprav naj bi bila to, kot pove že ime, noč pod šotori, je bilo spanja za vse bolj malo. Ko pa je bilo toliko drugih zanimivih dogodivščin! Prepričan sem, da se nam bo kateri izmed teh otrok pridružil tudi na poletnem planinskem taboru v Medvodju, kjer bo potrebno kar teden dni preživeti brez staršev, brez televizije, računalnika, interneta, kopalnice … Verjemite - kljub vsem zapletom, nevihtam, viharjem, poletni vročini in še čem, so doslej vsi, ki so se udeležili naših taborov, odnesli celo kožo in se vrnili domov s številnimi novimi spoznanji in doživetji. In to je tisto, kar šteje!

Kar predstavljam si, da, glede na trenutno situacijo, ob branju teh vrstic marsikdo zmajuje z glavo, češ, kako naj razmišljam o dopustu, ko pa se le s težavo prebijemo iz meseca v mesec. Pred dobrima dvema letoma sem v uvodniku Novic zapisal, da bi bilo nujno sprejeti reforme, ki jih je predlagala takratna vlada. Žal so bile tedaj vse zavrnjene na referendumu. In kje smo danes? Sedaj imamo že tretjo vlado, javnim uslužbencem so že nekajkrat zmanjšali plače, upokojencem zamrznili pokojnine, številni so ostali brez socialnih pomoči, v stečaju je končalo še nekaj podjetij, število brezposelnih se je povečalo, standard nas vseh pa krepko znižal. Res škoda za takrat zamujene priložnosti! Vse spremembe, ki so se zgodile v zadnjem času, žal še vedno niso dosegle želenih ciljev. »Tisti, ki so problem ustvarili, ne morejo prinesti rešitve problema,« je zapisal Albert Einstein. Številna vstajniška gibanja, ki so bila po mariborskem vzoru organizirana in so se razširila po vsej Sloveniji, nedvomno še niso dosegla tistega, kar si številni državljani želijo. To pa je odhod političnih elit, ki so nam več kot 20 let delile takšne in drugačne nauke in nas pripeljale v stanje, kjer smo danes. Zdi se, kot da stopicamo na mestu, kot da se vrtimo v krogu; še huje, že nekaj let nazadujemo.

3Želimo vam prijetno branje!


Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Rače-Fram brezplačno.Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum pisanja. Prispevek opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu skupine ljudi – zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi računalniški zapis na CD-ju ali USB ključku. Fotografije oddajte v obliki originala ali jih pošljite v posebni priponki po elektronski pošti (v JPG formatu).Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo.Javno glasilo Novice Občine Rače-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 52.

A pred nami je poletje in prav je, da tegobe zamenja vsaj malce bolj vedro razpoloženje. V občini bo od 13. do 24. junija 2013 potekal 14. občinski praznik. Številne prireditve, ki jih organizirajo društva v občini, so priložnost za druženje, spoznavanje drug drugega, za športna in kulturna udejstvovanja. Bolj kot kadarkoli se moramo zavedati, da drug brez drugega ne moremo. Društva v sodelovanju in ob pomoči občine pripravljajo številne aktivnosti, ki so namenjene vsem občanom. Zato je prav, da s svojim odzivom in navzočnostjo na kakšni prireditvi damo priznanje tistim društvenim delavcem, ki so jih pripravili. Osrednja proslava ob prazniku občine Rače-Fram bo tokrat v četrtek, 20. junija ob 20. uri, na grajskem dvorišču. Potrudimo se in se je udeležimo v takšnem številu, da bo dvorišče polno obiskovalcev.

Želim, da bi vas sonce spremljalo večji del poletja in vse tja do jeseni, da si v času dopustov naberete novih moči in energije. Storite tudi kaj zase s športnimi aktivnostmi, plavanjem, pohodništvom, kolesarjenjem in podobno. Svoja doživetja in zanimiva potepanja lahko tudi opišete in nam jih posredujete za objavo v Novicah. Čeprav številnim tiskanim medijem v zadnjem času slabo kaže, saj jih vse bolj izpodrivajo elektronske oblike novic, pri čemer se teh sodobnih medijev poslužujem tudi sam, pa je po drugi strani res, da sem še vedno pristaš tiskane oblike zapisa. Verjamem, da je tako pri mnogih, zato sem prepričan, da bomo s skupnimi močmi tudi v vaše zadovoljstvo v prihodnje ustvarili še številne Novice.

Jože BOBOVNIK,član uredništva Novic

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM; javno glasiloLetnik XVI, številka 58 - 2/2013; v Račah, junija 2013

Odgovorna urednica: Simona ANTOLIČUredniški odbor: Lidija BELCA, Simona NAPAST, Jože BOBOVNIKJezikovni pregled: Simona ANTOLIČ

Fotografije: Naslovnica: S. A. Nepodpisane fotografije so posneli avtorji člankov.

Izdajatelj: Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače Naslov uredništva: Uredništvo Novic Občine Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18 e-mail: [email protected] spletna stran: www.race-fram.si

Računalniški prelom: Grafična forma HUTTER, Tržaška 34, 2000 MariborTisk: Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rače

Spoštovani občani, spoštovane občanke!

Tudi za naslednjo številko občinskega glasila, ki bo predvidoma izšla na pragu barvite jeseni,

vas prijazno vabimo, da v njej sodelujete s svojimi prispevki.

Slednje, skupaj s fotografijami (te naj bodo ločene od teksta,

v posebni priponki in v e-verziji .jpg), posredujte na naslov

uredništva Novic Občine Rače-Fram najkasneje do vključno

torka, 20. avgusta 2013 in sicer na CD, DVD, USB ključu ali preko

elektronske pošte: [email protected].

Uredništvo


4 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

NOVICE O DELU OBÎNE RAÊ-FRAM

V Framu bo {e letospod streho novi vrtec

Prisrčen program, ki so ga malčki z vzgojiteljicami in njihovimi pomočnicami pripravili v mesecu novembru lani, ob položitvi temeljnega kamna za izgradnjo novega 7 – oddelčnega vrtca v Framu, očitno ni bil dovolj dobra popotnica gradbincu, da bi izpolnil prevzeto obveznost in do pričetka šolskega leta 2013/14 izgradil vrtec. Zgodba Gradbenega podjetja Radlje se s stečajem žalostno zaključuje, na občini pa smo bili (po izvedenih približno 10 % del) zopet na začetku poti.

Ko smo lani podpisovali pogodbo, smo bili prepričani, da je večina težav glede izbora izvajalca za nami. Bolj se ne bi bili mogli motiti. Okoliščine, v katerih se znajde naročnik ob propadu krovnega podjetja, ki izvaja javno naročilo, smo v razmeroma kratkem času na lastni koži spoznavali že drugič. Vsi na občini, od pravne službe do komunale, smo po malem postali gradbinci, kljub dejstvu, da je osnovna dejavnost občine izvajanje upravnih nalog. Tako v situaciji, v kateri smo se znašli, za uspeh štejemo že samo unovčitev bančne garancije ter pridobitev 123.000 evrov nepovratnih sredstev.

Vrtec v Framu tako septembra sigurno še ne bo končan, zaradi česar imamo pripravljene druge organizacijske rešitve. Problem pomanjkanja prostora za vse otroke iz gravitacijskega območja, ki bi jih starši želeli vključiti v vrtec v domačem kraju, bomo del novega šolskega leta še naprej reševali z gostovanjem v prostorih matične šole.

Nov terminski plan izvedbe investicije predvideva zaključek del in montažo opreme v prvih mesecih prihodnjega leta. V nasprotnem primeru bi bilo ogroženo črpanje evropskih sredstev. Opisanim nevšečnostim navkljub v letu 2013 za predmetno investicijo še vedno planiramo pridobitev 554.000 evrov sredstev iz evropskih skladov ter ponovno 123.000 evrov nepovratnih državnih sredstev. Nov izvajalec, izbran na novem javnem razpisu – SGP Pomgrad, s katerim smo v začetku meseca maja podpisali pogodbo, zatrjuje, da je v pogodbi določen rok dokončanja del realen. Pogodbena vrednost znaša 1,540.514,74 EUR.

Utrinki s podpisa pogodbe – na posnetku z leve: direktorica OU Občine Rače-Fram mag. Zorica Zajc – Kvas,

župan Branko Ledinek, namestnik predsednika uprave SGP Pomgrad Boris Sapač in tamkajšnji

direktor trženja visokih gradenj Boštjan Donša

Župan Občine Rače-Fram in predstavnik SGP Pomgrad med podpisom pogodbe

Zdravica v želji, da bi se tokrat vse izšlo v skladu s pogodbo; od leve: Nataša Jambrovič Marin, Zorica Zajc – Kvas,

Mateja Frešer, Branko Ledinek, Boris Sapač in Boštjan DonšaFoto: Simona Antolič

Nizko energetski vrtec, katerega uporabna površina bo cca 1200 m2, bo zgrajen iz naravnih ekoloških materialov. Vsi prostori za neposredno izvajanje predšolske vzgoje bodo locirani v pritličju, iz vseh igralnic in skupnega prostora pa bo prehod na ograjeni zunanji terasi. Vrtec bo imel lastno – centralno kuhinjo, kar predstavlja višji standard in pripomore k večji funkcionalnosti. V fazi načrtovanja so bila v smislu optimalne in funkcionalne izrabe prostora kot eden od pomembnih parametrov upoštevana tudi otroška igrišča.

Pred vrati so poletne počitnice. To je čas, ko naj bi si vsi malo odpočili - tudi ali predvsem otroci. Mogoče pa je prav, da jih v tem času ne obremenjujemo z učenjem in nastopanjem na otvoritvi, ki smo jo načrtovali v avgustu. Jeseni in pozimi bo za to dovolj časa.

mag. Zorica ZAJC - KVAS,direktorica občinske uprave



Dobrodo{la strokovna ekskurzija

V začetku letošnjega marca smo se predstavniki naše občine, v njej delujočih organov ter nekaj drugih interesentov (na pobudo KGZ Maribor, občine St. Marghareten in podjetja KWB) udeležili strokovne ekskurzije v avstrijsko Šmarjeto na Rabi.

Skupinski posnetek udeležencev ekskurzije (manjka avtorica prispevka, ki je fotografirala)

V sklopu projekta 'Grenz frei' smo si ogledali podjetje KWB - Power and Heat from Biomass GmbH, obiskali t. i. Energetske vrtove, se seznanili s projektom 'Zuerst' ter med panoramsko vožnjo občudovali lepote regije St. Marghareten/Raab.

V podjetju KWB so nas seznanili s proizvodnjo ogrevalnih sistemov na pelete in polena ter nam omogočili ogled Energijskih vrtov.

Na osrednjem mestu podjetja KWB se nahaja največji energijski razstavni vrt v Evropi. Obiskovalci lahko spoznajo vse o raznolikosti energijskih rastlin, možnosti njihove vključitve na kmetijske površine in uporabi za kurivo. Na 22.000 m2 zemljišča lahko uberete pot med polji in podrobneje spoznate raznoliko vegetacijo ter se seznanite s sistemom pridobivanja energije iz hitrorastočih dreves in trave. O številnih možnostih, ki jih ponuja ta alternativni model pridobivanja energije, priča podatek, da vsebujejo gojeni topoli na enem hektarju v enem letu toliko ogrevalne energije kot 7.500 litrov kurilnega olja ali 15.000 kg peletov.


6 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

V nadaljevanju ekskurzije smo spoznali projekt 'Zuerst'; gre za v bodočnost usmerjen energetski in surovinski center. Pri projektu sodeluje osem sosednjih občin, ki na podlagi omenjenega projekta izrabljajo sinergijo in potenciale za proizvodnjo in upravljanje energije ter povečujejo uporabo obnovljivih surovin regije z obstoječimi in mogočimi tehnologijami.

Zavzemajo se za to, da se odvečna toplota in obstoječa infrastruktura optimalno rabita za nadaljnje izkoriščanje in plemenitenje regionalnih surovin, pri čemer so komparativne prednosti omenjenega projekta naslednje:- biomasni center za zaposlitev ranljivih oseb,- največji razstavni vrt Evrope,- lastna solarna črpalka in pool za elektromobile,- CLEANSTGAS – eficientna proizvodnja plina in lesa,- največji zasebni raziskovalni center za biomaso v

Evropi.

Sinergijsko sodelovanje deležnikov, vpetih v projekt Zuerst, občin, podjetja KWB in prebivalcev je vzorčni primer dobre prakse, kako izrabiti alternativni vir energije v domeni družbene odgovornosti in pri tem ustvarjati ekonomski višek.

Mateja FREŠER

KOMUNALNO-CESTNO GOSPODARSTVO

Informacije in apeli

V spomladanskih mesecih smo na komunalnem področju zaradi dolge zime, ki se je zavlekla vse do sredine aprila, nekoliko kasneje kot običajno začeli z izvajanjem del, začrtanih v letnem proračunu. Predvidena so vzdrževalna in investicijska dela na vodovodnem, kanalizacijskem in cestnem omrežju.

Po neobičajno dolgem zimskem obdobju, ko so izvajalci zimske službe odstranjevali sneg s cestišč vse do sredine meseca aprila, smo opravili pregled občinskih cest in pogodbenim izvajalcem naročili sanacijo mrežastih razpok in udarnih jam na asfaltiranih cestiščih ter nasutje in utrditev cestnih bankin. Pred večjimi nalivi v sklopu občinskega režijskega obrata po najboljših močeh čistimo obcestne mulde, odtočne jaške in prepuste. Predvidoma do meseca avgusta bo na novo asfaltiranih ali preplaščenih nekaj cestnih odsekov (Rače: lokalna cesta od zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov proti Dravskemu dvoru, Ješenca: odcepa Frankovič in Ribič, Morje: Sončne terase), kar bo obremenilo občinski proračun predvidoma za 155.000 EUR (z DDV).

Zaradi nizkih temperatur v zimskem obdobju so potrebne sanacije poškodovanega vodovodnega omrežja. Okvare v veliki meri odpravljamo s pomočjo prizadevnih sodelavcev v režijskem obratu. Vodovodno omrežje na nekaterih območjih v Framu, Kopivniku in Morju bomo predvidoma do meseca avgusta razširili in tako omogočili uporabo pitne vode iz javnega omrežja tistim gospodinjstvom, ki doslej te možnosti niso imela in so koristila vodo iz zasebnih zajetij.

V mesecu juniju bomo v sklopu izvedbe plinovodnega omrežja na Grajskem trgu v Račah zamenjali dotrajano vodovodno cev, vključno z zasuni in namestitvijo dodatnih nadzemnih hidrantov. Zaradi predvidenih prevezav



vodov in menjave dotrajanih zasunov bo občasno prišlo do zaprtja in motene oskrbe s pitno vodo na območju Grajskega trga, zato se za morebitne nevšečnosti že vnaprej opravičujemo, seveda pa bomo občane o posegih in oskrbi s pitno vodo tudi sprotno obveščali.

Poleg rednega vzdrževanja in širitve vodovodnega omrežja ne smemo pozabiti na kanalizacijsko omrežje, kjer sprotno izvajamo priklope na javno omrežje. V največji meri gre za naselji Spodnja in Zgornja Gorica, kjer je bila leta 2010 (po poskusnem enoletnem obratovanju) upravljavcu - režijskemu obratu občine predana čistilna naprava Gorica, na katero se je doslej priključilo cca 80 % gospodinjstev obeh Goric. Naj ob tej priložnosti apeliram na vsa tista gospodinjstva, ki fizično priklopa na javno kanalizacijo še niso izvedla, da to v najkrajšem možnem času (ob predhodnem plačilu in pridobitvi dovoljenja za priključevanje na javno fekalno kanalizacijsko omrežje) tudi storijo in s tem pripomorejo k čistejšemu okolju. S sodelavci v režijskem obratu prosimo občane, da upoštevajo navodila upravljavca in v kanalizacijo odvajajo le odpadne fekalne vode. Med vzdrževanjem čistilnih naprav in črpališč se namreč vse pogosteje soočamo z neljubimi težavami in okvarami, ki so posledica nepremišljenega ravnanja občanov, saj posamezniki javno fekalno kanalizacijo obremenjujejo z odplakami (predvsem gre za odlivanje maščob in raznih odpadnih olj), ki vanjo nikakor ne spadajo. S tem povzročajo ogromno preglavic biološkim čistilnim napravam, saj lahko že majhne količine bistveno zmanjšajo učinek čiščenja odpadnih vod.

Vse do 15. 10. 2013 je s strani Občine Rače-Fram odprt javni razpis o dodeljevanju nepovratnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav s kapaciteto do 30 populacijskih enot (objavljen na spletni strani Občine Rače-Fram in v marčevskih Novicah Občine Rače-Fram). Nepovratna sredstva se dodeljujejo zgolj za objekte na tistih območjih, kjer gradnja javnega kanalizacijskega omrežja ni predvidena. Več podatkov o območjih, na katerih gradnja javnega kanalizacijskega omrežja ni predvidena, prav tako pa dodatne informacije v zvezi s samim razpisom, je možno pridobiti na tel. št. 02/609-60-17 (Samo) ali 02/609-60-23 (Mateja).

Oddelek za komunalo in okolje ne skrbi zgolj za vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje, temveč to področje zajema tudi vzdrževanje pokopališča z okolico v Framu ter drugih parkovnih površin. Podjetje Monet je v mesecu maju poskrbelo za urejenost brežin z obrezom in dodatno zasaditvijo okrasne vegetacije na framskem pokopališču. Prav tako smo na pokopališču v Framu namestili klopi, namenjene predvsem starejšim občanom, ki so zaradi strme poti do zgornjega dela pokopališča izrazili željo po namestitvi klopi za počitek.

Kljub okoljskim akcijam »Od vrat do vrat«, izvedeni čistilni akciji 2013 na celotnem območju občine Rače-Fram, delovanju zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov v Račah (vsako sredo in soboto), rednim odvozom ločenih odpadkov z zbirnih mest na kar 85 lokacijah širom naše občine, sprotnemu tedenskemu odvažanju kesonov z deponij, rednemu odvozu gos-podinjskih odpadkov s strani Snage ter za naše občane brezplačnemu odvozu salonitnih plošč ter še vsem našim

drugim podobnim tovrstnim prizadevanjem, vedno znova ugotavljamo, da posamezniki še vedno brez slabe vesti odlagajo razne mešane in kosovne odpadke na neprimerna mesta - v neposredni bližini cestišč ter v okolici zbirnega centra v Račah. Nezaslišano in brez besed! Naredimo tovrstnim nečednim dejanjem konec in s skupnimi močmi poskrbimo za lepše okolje!

Samo RAJŠP

TURIZEM

Iz{el novi katalog vodenihkolesarskih izletov

Novosti na področju kolesarskega turizma v destinaciji Maribor – Pohorje, Osrednja Štajerska

Z začetkom sezone je kolesarjem, domačinom in turistom na področju destinacije Maribor – Pohorje, Osrednja Štajerska na voljo veliko novosti. Te so odlično predstavljene v novem katalogu vodenih kolesarskih izletov 'Pridružite se nam na kolesarjenju'. Razvrščene v kategorije cestno kolesarjenje, gorsko kolesarjenja, kolesarjenje za sprostitev ter mestno kolesarjenje, s ponudbo tematskih vodenih izletov, so možne opcije kolesarjenja predstavljene z opisom, potekom, dolžino, zahtevnostjo, časom in tudi ceno. Tako bodo lahko cestni, gorski in tudi trek kolesarji - vse od mladine do družin in seniorjev, posameznikov ter skupin - našli najprimernejše poti in tudi večdnevne pakete zase.

Katalog vključuje stilizirano karto regije in navaja kolesarske prireditve ter turistične informacijske centre in točke, kjer je mogoče novi tri-jezični katalog tudi dobiti ter rezervirati oz. predhodno prijaviti izvedbo vodenih tematskih izletov.

Novi katalog je na voljo tudi v TIC Maribor in na sedežih posameznih občin. V katalog so vključeni uporabnikom prijazni kuponi s popusti, ki jih nudijo specializirane ali kolesarjem prijazne nastanitve.

Katalog je nadgradnja projekta Hiking&Biking, v okviru katerega je bilo vzpostavljeno tudi spletno mesto www.hiking-biking.net s predstavitvijo pomembnejših


8 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

kolesarskih in pohodnih poti ter poti za nordijsko hojo, izdana je bila kolesarska karta Pohorja v tiskani verziji, prav tako so postavljene informacijske table s karto kolesarskih in pohodnih poti na območju Osrednje Štajerske, tudi na območju naše občine. Povezali smo se tudi s Podravsko-ptujsko-ormoško regionalno destinacijsko organizacijo, saj vodijo nekateri kolesarski izleti tudi preko naših destinacijskih meja.

Dodatne informacije: Karmen Razlag, Zavod za turizem Maribor - Pohorje, T: 031 682 373, E: [email protected] in Občina Rače – Fram, T: 02 609-60-10, E: [email protected], http://www.race-fram.si .

Tanja KOSI

VABILO K SODELOVANJU V okviru občinskega projekta »MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 2013« vas vljudno vabimo,

da na naš naslov podate poimenske predloge za ocenjevanje urejenosti okolja in sicer za naslednje kategorije: • stanovanjske stavbe • poslovni in družbeni objekti • kmečka dvorišča • urejenost ulice • urejenost vasi oz. zaselkov.

Prosimo vas, da posredujete predloge v čim večjem številu in čim prej, najkasneje pa do konca junija 2013, po pošti ali preko telefona, na naslov: Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, Rače; tel.: 609-60-10.

OBČINA RAČE-FRAM

Komisija za ocenjevanje okolja

Nova turisti~na zloženka

Sprehajalne in pohodne poti po zelenem Pohorju – Planica nad Framom

Tekst turistične zloženke, ki med drugim govori: »Danes je Planica idilična pohorska vasica z izjemnimi naravnimi danostmi in pristno domačnostjo. Tukaj zlahka pozabite na skrbi vsakdanjika ter se naužijete lepot in posebnosti, ki jih ponuja umirjeno življenje na slovenskem podeželju,« nas vse vabi, da obiščemo Planico nad Framom, kjer lahko uživamo v pristnosti narave in si po označeni poti, primerni za vsakogar, ogledamo tako naravne kot kulturne znamenitosti tega kraja.

Dobrodošli!Naslovnica nove zloženke



Turistična zloženka 'Sprehajalne in pohodne poti po zelenem Pohorju – Planica nad Framom' je nastajala kar nekaj časa. Obstoječe tekste in fotografije kraja Planica je zbrala in povezala v smiselno celoto Polona Račič.

Skozi tekst zloženke boste varno prispeli do želenega cilja. Lepote narave in ohranjena kulturna dediščina vas bodo osupnili in navdušili, zato vas vabimo, da se brez oklevanja podate na pot. Čas, ki prihaja, bo več kot pravšnji za to.

Celoten tekst zloženke lahko najdete na spletni strani občine www.race-fram.si, tiskano brošuro pa na sedežu občine ter na turističnih kmetijah Planice nad Framom.

Suzana PUNGARTNIK

DRUŽBENE DEJAVNOSTIV sklop družbenih (negospodarskih) dejavnosti sodijo področja predšolske vzgoje, šolstva, socialnega varstva,

zdravstva, kulture, znanosti – raziskovanja, športa ter dejavnost društev. Naloge v naši pristojnosti tudi v letu 2013 izvajamo v skladu z zakonskimi obveznostmi in na ravni občine dogovorjenimi ter v proračunu opredeljenimi in ovrednotenimi aktivnostmi, zato posebnega poročila o tem za to številko glasila nismo pripravili.

V nadaljevanju se osredotočamo na naše najmlajše, nove občane - novorojenčke ter podajamo nekaj informacij, povezanih z javnimi deli, ki v času priprave prejšnje številke Novic še niso bile znane.

• Aja – tutaja …

»Biti starš je najtežja naloga na svetu. Ni namreč lahko otroku podariti kril, da, ko pride čas, lahko neovirano odleti proč od nas, in hkrati korenin, da vselej ve, kam se vrniti.« (avtor neznan)

Lepa in še kako resnična misel, kajne?

Kakorkoli že, z nedavnimi rojstvi so pomladili našo občino ter v dar dobili krila in korenine (poleg tega pa še denarni prispevek občine v višini 150 evrov za prvega ali drugega in 300 evrov za tretjega otroka) naslednji malčki in malčice: Elli Domajnko, Neža Mlakar, Nik Hajdinjak, Amadej Kvas, Lia Koren, Monika Šijanec, Ela Vizjak, Naja Šešerko, Julija Blažič, Timon Beriša, Gal Krajnc, Anže Ornik, Tilen Lorenčič, Luka Podbojec, Alina Frešer, Luka Bezjak, Jon Stubičar in Rok Petrović. V enajstih primerih gre za prvega, v šestih primerih za drugega in v enem primeru za tretjega otroka posamezne družine.

Mladim družinicam želimo vse najlepše, novorojenčkom veliko prejete ljubezni staršev, slednjim pa obilje brezzobih nasmeškov njihovih malih 'sončkov' in mirne noči.

• Problematiko brezposelnosti blažimo z javnimi deliŠtevilo prebivalcev v občini Rače-Fram se je v minulih letih nenehno povečevalo in trend zviševanja se še nadaljuje.

Leta 1995, ko smo se na slovenskem zemljevidu pojavili kot samostojna lokalna skupnost, nas je bilo okoli 5.600, 18 let kasneje nas je dobrih 28 % več, preko 7.200. To dejstvo se čedalje bolj odslikava tudi v občinski upravi, predvsem v smislu kopičenja najrazličnejših problemov, želja in pričakovanj, s tem pa seveda razraščanju obsega našega dela. Izdatno povečan 'udar' se tako čuti tudi (ali predvsem) na področjih družbenih dejavnosti, ki zajemajo tudi socialno in zdravstveno problematiko.

Kot delavka na teh področjih tako zavoljo vedno večjega števila ljudi v resnih eksistenčnih stiskah posredno še posebej močno čutim posledice gospodarske krize, ki je vsaj delno udarila domala vse, nekatere pa spravila že povsem na kolena in jih pahnila na prag revščine ali celo čezenj. Ne pretiravam, če rečem, da v povprečju skoraj vsak uradni dan prinese kakšno zares hudo, že kar travmatično izpoved in v nebo vpijočo prošnjo po pomoči. Kamen ali vsaj hlod moraš biti, da se te ne dotakne. In tako imam občutek, da se zaradi nastalih okoliščin vse bolj levim v nekoga, ki naj bi pomagal nositi čedalje več in čedalje hujša bremena drugih, tudi tistih, ki jih, kot gre sklepati, na drugih naslovih večinoma hladno birokratsko odslovijo z ugotovitvijo, da niso pristojni in/ali da nič ne morejo storiti. In da naj gredo pač - na svojo občino. Kar počez in povprek, ne glede na to, kjerkoli pač že koga čevelj žuli. Kako preprosta 'rešitev'! In tako bi lahko kot uslužbenka z najdaljšim stažem na naši občini o tem, s kakšnimi problemi so že bili ljudje napoteni na naš naslov ali so nas (me) poiskali sami, bodisi v skrajni nemoči in obupu ali zgolj zato, da so nekomu 'zlili' dušo, lahko


10 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

napisala že knjigo, ki bi v zadnjem obdobju z bliskovito hitrostjo pridobivala vedno nova in nova poglavja…

Da je vrag šalo resnično vzel, dokazuje tudi letošnja masa povpraševalcev za možnost vključitve v programe javnih del. Vse več občanov je brez služb, tudi marsikdo od zaposlenih ne prejema dohodkov (vsaj ne redno) ali pa so le-ti mizerni. In to so idealne priložnosti, da se znova sproži pritisk na občinska vrata…

Ker resne probleme naših občanov tudi mi jemljemo resno in prioritetno ter si po najboljših močeh prizadevamo v smer, da bi krizne situacije v skladu z razpoložljivimi možnostmi reševali ali vsaj blažili, se v obdobju 'suhih krav' še bolj intenzivno trudimo za odobritev čim večjega števila programov javnih del, ki pomenijo aktivno obliko zaposlovanja tako imenovanih ciljnih skupin brezposelnih oseb, prijavljenih kot iskalcev zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje.

Tako smo v letu 2013, v sklopu obeh dosedanjih tovrstnih povabil ZRSZ, za potrebe pomoči v režijskem obratu (komunalno področje) prijavili štiri programe javnih del.

Odobrili so nam vse prijavljene programe, to je:- Urejanje in vzdrževanje javnih površin;- Vzdrževanje občinskih cest;

- Ohranjanje in varovanje kulturne krajine, gozdov, obnove vasi;

- Ukrepi proti zaraščanju in degradiranosti kulturne krajine.

Kar zadeva število udeležencev, vključenih vanje, so naše prijavljene potrebe precej oklestili (17 prijavljenih, 10 odobrenih). Ne glede na to se, kot vsa leta doslej, s skupnimi močmi trudimo, da bi bila vsa dela opravljena kakovostno in pravočasno, zaradi česar se ob tej priložnosti udeležencem programov javnih del zahvaljujemo za njihov prispevek k doseganju tega cilja.

Enako velja tudi za tiste programe javnih del, kjer je občina zgolj naročnik (berite: zagotavlja delež sredstev za pokritje plač udeležencev; letos je za našo občino ta delež 25-odstoten, razliko zagotavlja ZRSZ), izvajalci pa so druge neprofitne organizacije in zavodi. V letu 2013 smo na ta način podprli (ZRSZ pa odobril) naslednje programe zunanjih izvajalcev: JD 'Družabništvo in spremljanje' – Dom Danice Vogrinec Maribor, 'Pomoč in varstvo za invalide' – VDC Polž Maribor, 'Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin' – Prizma, 'Učna pomoč' in 'Informator' – OŠ Fram; s pomočjo teh programov je problem brezposelnosti vsaj začasno premostilo 5 oseb iz naše občine.

Simona ANTOLIČ

Grad Ra~e

êstitamo ob ob~inskem prazniku in dnevu državnosti!



AKTIVNOSTI NAŠIH VRTCEV IN [OL

OŠ Ra~e – VRTEC RAÊPo po~itnicah

pa novo {olsko leto…

• Prvič v vrtecSe počasi začenjate pripravljati na ta nov, velik korak v

življenju vašega otroka? Tudi za vas predstavlja ta dogodek neko prelomnico. Verjetno vas prežemajo najrazlič-nejši občutki in strahovi, zato bi vam radi pomagali, da boste na dan »D« kar najbolje pripravljeni.

Odhod v vrtec pomeni za otroka veliko spremembo. Odhaja v novo okolje, med nove ljudi, kjer bo ločen od staršev in njemu poznanih ljudi. Ob tem mu sigurno ni lahko. Kar pomislimo nase in se spomnimo, kako je bilo, ko smo se, denimo, prvič podali na novo delovno mesto. Bili smo nezaupljivi, nekoliko prestrašeni in vznemirjeni. Ko pa smo se privadili, smo se lahko le še nasmehnili začetnemu strahu. Prav tako je otroku na začetku hudo, ko pa se naveže na nove ljudi in novo okolje, se veseli vsakega dne znova in vrtec postane kraj, kjer mu je lepo.

• Uvajalni čas – stresno obdobjeUvajalni čas je za celo družino stresno obdobje, zato je

pomembno, da si to obdobje dobro organizirate. Uvajalni čas ni primeren za druge spremembe v otrokovem življenju (selitev, odvajanje od pleničke, dude ipd.), saj je že odhod v vrtec zanj velika sprememba. V tem obdobju vas otrok zelo potrebuje, zato si popoldan vzemite čas in otroku namenite veliko pozornosti. Z otrokom ravnajte nežno, umirjeno, z ljubeznijo, vendar se vam naj ne smili, saj mu s tem ne boste pomagali prebroditi stiske.

Da bo otroku v vrtcu lažje, naj ima s seboj stvari, ki ga vežejo na dom: 'ninico', ljubkovalno igračko, dudo, stekleničko (ti predmeti naj ne bodo novi, pač pa tisti, ki jih ima doma, ker ga spominjajo na dom).

• Kaj lahko storite, da bo odhod v vrtec čim lažji?Kako in kako hitro se bo otrok navadil na vrtec, je v

veliki meri odvisno od njegovega značaja. Veliko pa je odvisno tudi od njegovih izkušenj - od tega, koliko stikov z ljudmi izven družine je že imel, kolikokrat je bil ločen od staršev in podobno. Otroci, ki prihajajo v vrtec, imajo različne karakterje in različne izkušnje in se privajajo z različnim tempom, zato ne primerjajte svojega otroka z drugimi malčki.

Uspešnost uvajanja pa je odvisna tudi od vaše pripravljenosti na ločitev in vašega zaupanja v vrtec. Najprej morate vrtec sprejeti vi, šele nato ga bo tudi otrok. Otrok namreč takoj začuti vašo stisko: negotovost vase, nezaupanje v vrtec, nezaupanje v otrokove sposobnosti, strah pred ločitvijo od otroka ipd.

»Če je vznemirjena moja mama, potem imam dober razlog, da sem vznemirjen-a tudi jaz, saj mama najbolje ve, kaj je zame dobro in kaj slabo,« so občutja otrok ubesedili strokovnjaki. Zato je dobro, da:- otroka uvaja starš, ki sam občuti manjšo stisko,- se o svojih stiskah in strahovih pogovorite z vzgojiteljico

in pomočnico vzgojiteljice,- se z otrokom že prej pogovarjate o vrtcu in mu vrtec

predstavite v pozitivni luči,- otroka ne strašite z vrtcem (npr. vzgojiteljica bo huda, če

boš jokal; vzgojiteljica ne bo dovolila, da imaš dudo),- se vam otrok ne smili, ker bo to začutil in se vas še bolj

oklenil,- ste optimistični, saj se boste na ta način svojim strahovom

lahko najhitreje nasmehnili.

Zaželeno je, da se veliko pogovarjate z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice v oddelku, kamor bo otrok vključen. Temu bodo namenjene pogovorne ure, za kratek pogovor pa bo morda čas tudi, ko pridete po otroka. Tako boste mirnejši, ker boste videli, da le ni tako hudo, otrok pa bo to začutil in bo tudi sam pomirjen.

• Kako naj poteka slovo od otroka?Ob slovesu se (ne glede na vse) od otroka poslovite

in nikakor ne odidite, ne da bi mu to povedali. Če boste izkoristili trenutek, ko vas otrok ne vidi in tedaj švignili ven, vi sicer ne boste deležni njegovega joka, a naslednjič bo otrok še previdneje pogledoval, kje ste, ali pa se bo priklenil na vas, da ne bi spet kar 'izginili'.

Otroku ob slovesu nikar ne recite, da pridete 'takoj', ker otrok zelo dobro razume časovni okvir tega izraza. Po pravici mu povejte, kdaj se vrnete in kaj boste med tem časom počeli.

Vedno držite obljubo, ki ste jo dali otroku. Če ste otroku rekli, da pridete ponj po kosilu, takrat tudi dejansko pridite. Če niste prepričani, da vam bo uspelo priti predčasno, raje podatek na samem zaupajte vzgojiteljici in otroka kasneje pozitivno presenetite, kot pa da bi otroku nekaj obljubili in ga potem razočarali.

Slovo od otroka naj bo kratko. Najbolje je, da imate kratek obred, ki naj bo vsak dan enak – da bo otrok vedel, da odhajate. Ko se poslovite, se ne obračajte in


12 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

se ne vračajte, če otrok joka, saj bi mu s tem sporočili, kaj mora storiti, da se bo mamica/očka vrnil-a še kdaj drugič. In s tem bi se znašli v začaranem krogu. Z dolgim poslavljanjem otroku kažete, da ga ne želite pustiti v vrtcu, kar bo začutil tudi otrok in mu bo zato težje.

Če se vas otrok oklepa, vam vzgojiteljica ne more iztrgati otroka iz naročja, temveč morate biti vi tisti, ki ga boste z zaupanjem in optimizmom predali vzgojiteljici.

• Prilagoditvene reakcije

Otroci so zelo različni in se zelo različno privajajo na novo okolje.

Otrok lahko:- ob slovesu joka, a se že čez minuto ali dve potolaži,- ne joka in skriva stisko v sebi,- dolgo in neutolažljivo joka, a se čez nekaj dni privadi,- brez problema in rad prihaja v vrtec, kriza nastopi kasneje,- izrazito odklanja vrtec,- se vede agresivno,- odklanja hrano ipd.

Mnogokrat se zgodi tudi, da otrok plane v jok tedaj, ko pridete ponj. Čeprav se je imel prav dobro v vrtcu, ga ob ponovnem snidenju s staršem objame val čustev. To ne pomeni, da je otrok trpel v vrtcu. V vaši bližini se je sprostil in izrazil svoje hrepenenje po vas, ki ga je v času dejavnosti v vrtcu potisnil stran.

Le redki, zelo redki otroci se resnično težko ali pa celo ne navadijo na vrtec. Pri takšnih otrocih pa je mogoče dobro razmisliti o drugi obliki varstva. O vsem tem se lahko pogovorite z vzgojiteljico.

Želimo vam, da bi čim lažje prebrodili to pomembno obdobje, da bi našli skupen jezik z osebjem, kajti vsem je v interesu, da se otroci pri nas dobro počutijo.

»Če vedno iščeš pozitivne stvari, tudi takrat, ko gre vse narobe – jih tudi najdeš.« (B. Tracy)

Andrea HERCEG, dipl. vzgojiteljicaMateja OGRIZEK, pomočnica vzgojiteljice

Razstava v avli klinike zainterno medicino v UKC Maribor

Zdravje je vrednota, ki je vpeta v vizijo vrtca in OŠ Rače. Zavedamo se, da zdravje ni samoumevno, kajti mnogi ljudje zbolijo in potrebujejo primerno bolnišnično oskrbo.

V oddelkih vrtca in 1. razreda OŠ Rače smo se pogovarjali o boleznih, o tem, kako je potrebno poskrbeti za zdravje, si ogledovali literaturo na dano temo, izvajali sprostitvene vaje in spoznavali svoje telo. Posebej zanimivi so bili otroci pri igri vlog »Pri zdravniku«. Seznanili so se z zdravniškimi pripomočki ter se vživljali v vlogo bolnika in zdravnika.

V želji, da bi bolniki čim prej ozdraveli in bi bilo bivanje v bolnišnici kar se da prijetno, smo se z otroki in vzgojiteljicami odločile, da pripravimo razstavo v avli Klinike za interno medicino v UKC Maribor. Z otroškimi izdelki in risbami smo popestrili prostor ter marsikaterim zaposlenim in obiskovalcem zvabili nasmeh na obraz. Tako bo v šolskem letu 2012/2013 nastala že tretja razstava otroških izdelkov in risb (pod vodstvom njihovih mentoric), ki bo pomladno obarvana.

Odzivi otrok so zelo pozitivni, kajti njihova naravna danost pomagati drugemu, se je izražala skozi njihovo domišljijo na risbah. Sodelovali so otroci v starosti od 1 do 7 let.

Svet je toliko zanimiv,kolikor smo mi radovedni.

(W. Shakespeare)



Otroci in vzgojiteljice smo pri dejavnostih zelo uživali in se že veselimo nove razstave, s sporočilom:

»Ta svet je lep,če nekomu nekaj daš;

ta svet je lep,če nekoga rad imaš,če stisneš roko komu,

ki ga kaj boli;ta svet je lep,

če si človek do ljudi«.(T. Pavček)

Razstave pripravljava Nada Kmetec in Maja Krajnc, v sodelovanju z diplomirano medicinsko sestro Tatjano Šopinger.

Veliko dobrega vam želijo otroci iz vrtca in OŠ Rače!

Maja KRAJNC,vzgojiteljica

OSNOVNA ŠOLA RAÊ

Povezujemo se z naravo

Učenci 3. a in b OŠ Rače prejeli knjigo ‚Naše ptice‘»Toliko lepote, kot je dajejo ptice, človek ne more

posneti. Poskušamo posnemati njihovo letenje, odevamo se v pisana oblačila, da bi pritegnili pozornost, se kitimo celo z njihovimi peresi, stremimo k skrbnemu starševstvu, zvestobi, iskanju boljšega in lepšega življenja, trudimo se živeti svobodno kot ptice, leteti … in vedno znova se vračamo domov v svoje gnezdo,« je zapisano v uvodu knjige, ki jo je izdala Lovska zveza Slovenije.

Mesec april je v naši šoli vselej še posebej obarvan z dejavnostmi na prostem. K temu nas spodbujajo prebujajoča se narava, Dan voda, Dan Zemlje in ne nazadnje otroci, ki hrepenijo po druženju z naravo.

Učenci 3. a in b smo torek, 16. april 2013, preživeli v naravi. Spoznavali smo živa bitja ter okolja, v katerih žive.

Dopolnjevali in oblikovali smo predstavo o značilnih okoljih v Sloveniji ter o živalih in rastlinah v njih (park, travnik, gozd, sadovnjak, polje idr.). Spoznavali smo, da imajo rastline, živali in človek lastnosti, ki jim pomagajo živeti v njihovih okoljih.

A šolski dan se je začel nekoliko drugače, saj nas je navsezgodaj obiskal predstavnik lovcev, Drago Vešner, ki je vsakemu učencu podaril knjigo E. Krašne 'Naše ptice' ter knjižico 'Stopinje in sledovi divjadi'. S tem se je zahvalil učencem in delavcem šole za desetletno sodelovanje v čistilnih akcijah. Pozval jih je tudi k letošnji čistilni akciji ter k skrbi za čisto in lepo okolje. Učenci so z zadovoljstvom in zanimanjem prelistali knjigi in se podali novim raziskovalnim podvigom naproti. Opremili smo se z lupami, daljnogledi, fotoaparati, tovrstno literaturo, rjuhami in posodami ter se podali na bližnji travnik med njivami in mejicami. Prisluhnili smo naravi, opazovali polže, deževnike, ptice in pajke. Bili smo tudi detektivi, saj smo ugotavljali, čigave so sledi v blatu.

Ob koncu dejavnosti smo z zadovoljstvom ugotovili, kako edinstvena in čudovita je narava. Potrudimo se, da bo takšna tudi ostala!

Petra PIPENBAHER in Kristina MILEC,učiteljici

Praznovali smo dan Zemlje

22. aprila naš planet Zemlja praznuje svoj dan.

Takrat smo šli v Botanični vrt TAL 2000. Spoznavali smo vodne živali in rastline. Videli smo strupene in zdravilne rastline. Roman Hergan nam je povedal, da so se ljudje nekoč zastrupili s krompirjem, ker so jedli njegovo steblo in liste. Pokazal nam je zbirko kamnov in Parzivalovo deželo zakladov.

Praznovali smo ob ognju, kjer smo si na žerjavici pekli krompir in jabolka. Narava je bila čudovita, krompir in jabolka pa tudi.

David REPOLUSK, 3. a OŠ Rače


14 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

OSNOVNA ŠOLA FRAM

Literarni nate~aj 'Potres'

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje že vrsto let razpisuje literarni natečaj o naravnih nesrečah. Letošnja tema je bila 'Potres'. Učenci OŠ Fram na omenjenem natečaju redno sodelujejo. Letos sta bili nagrajeni učenki Klavdija Krupič in Lucija Klavž. Podelitev praktičnih nagrad in priznanj je potekala v prostorih Javnega zavoda za zaščito in reševanje v Mariboru.

Mentorica z nagrajenima učenkamaFoto: Damjana Krupič

Nagrajenci so si z zanimanjem ogledali tudi potek dela v centru 112 in gasilska vozila.

Jožica RAVŠ

Na{i mladi literati znovanavdu{ili

• 7. Mednarodni festival otroške poezije »Dječije carstvo MIKROFIN 2013«V Banja Luki je med 16. in 18. aprilom 2013 potekal

mednarodni festival otroške poezije. Na razpis je prispelo več kot 2500 pesmi iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne Gore, Hrvaške, Makedonije in Slovenije. Sodelovalo je več kot 1200 mladih pesnikov.

Med šestdesetimi finalisti festivala v mlajši kategoriji je bila tudi učenka 5. razreda OŠ Fram, Brina Unuk. Dostojno je predstavljala našo šolo in državo na finalnem tekmovanju.

Dosegla je odlično 3. mesto.

Moja sestra TjašaMoja sestra Tjaša ima 8 let

in je ena izmed manjših deklet.Ko jo kaj boli, joka in stoka,

ko pa se smeji, od smeha kar poka.

Je dobra pri matematiki, slovenščina ji ne gre najbolje,

ko lahko pleza, pa je najboljše volje.Takrat, ko pri meni prespi,

se smejiva do polnoči, zjutraj pa naju mama le stežka zbudi.

Jaz Tjašo rada imam in nikomur je ne dam!Brina Unuk, 5.a OŠ Fram

Banja LukaSredi aprila sem bila v Banja Luki, na festivalu otroške

poezije ‚Dječije carstvo‘. Bilo je zelo lepo. Zbralo se je veliko otrok iz Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Hrvaške in Slovenije. Iz Slovenije sva bili dve predstavnici. Pripravili so nam prisrčen sprejem.

Srečali naj bi se bili tudi z njihovim županom, vendar je bil na žalost zaposlen, zato nas je sprejela njegova namestnica. Prebrati smo ji morali vsak svojo pesmico, prav tako pa potem še na prireditvi v gledališču, kjer so izbirali princeso oziroma princa festivala. Jaz sem osvojila tretje mesto in sem zadovoljna s svojo uvrstitvijo.

Zelo všeč mi je bil tudi obisk mesta.

Brina Unuk, 5. a OŠ Fram

Brina Unuk se je nadvse dobro odrezala



• Sončna pesmaricaZ učenci 5. razreda smo se na eni od razrednih ur

pogovarjali o ekologiji. Ogledali smo si razpisane naloge, ki jih vsako leto razpiše revija Modri Jan, v okviru okoljevarstvenega projekta za osnovnošolske otroke. Učenci so enotno izbrali SONČNO PESMARICO. Najprej smo zbirali misli, pesmi, uganke, ki govorijo o soncu, nato pa so se še sami lotili pisanja in likovnega izražanja. Naloga se jim je zdela zanimiva, saj so lahko sprostili svojo domišljijo in se prepustili likovni ustvarjalnosti.

Projekt so popestrili še z igrico, plesom in igro na instrumente.

V projekt smo vključili medpredmetno povezovanje. Pri naravoslovju in tehniki so učenci spoznavali, kako sonce segreva Zemljo. Pri glasbeni vzgoji smo peli pesmice o soncu ('Dobro jutro sonce', 'Na planincah', 'Sijaj, sijaj sončece'), pri slovenščini pa so učenci spoznali zgradbo pesmi. Vodilo nam je bila Pavčkova pesem o soncu. Pri likovni vzgoji smo slikali sonce.

Učenci so projekt predstavili ravnatelju naše šole in staršem. Odziv je bil zelo dober, saj so učenci poželi velik aplavz in pohvalo za vloženo delo. Učenci so tudi predlagali, da bi del projekta predstavili še drugim, kar se je ob materinskem dnevu tudi zgodilo.

Sonce sveti, najbolj pa poleti.Še vedno želim si poleteti, do zvezde velike, žgoče in tihe.Sonce rabi roža, čeprav tudi mene njegov žarek boža. Ko pa pride noč, sonce gre proč.Takrat je temno in mrzlo, toda pod odejo takoj mi je toplo.Zjutraj sonce vzhaja in meni navdihe za nov dan daje. V šolo odhitim, se pridno učim, ko kaj storim, pa raje molčim.Doma nalogo naredimin se igrati hitim. S soncem pleševa, da se kar kadi,takrat se meni najbolje godi.To je moj vsakdan, zato pa tebi rimo dam.Doma je vse bolje, prav in pošteno, sonce se meni smeje v koleno.Vanessa Medved, 5. a

Na soncu si, da gledaš, kako se greje zemlja.Na zemlji si, da se greješ v žarkih.Na svetu si, da hodiš za soncem.Nisi več na svetu, ko zakrijejo ga temni oblaki,ko pa se sonce prebija skozi oblake, se pojavlja nasmeh v vaseh in v mestih.Alexy Nicholas Karadža, 5. a

Še naprej bomo ustvarjali in širili svoje obzorje.

Valentina GSELMAN, učiteljica razrednega pouka

Trening socialnih ve{~inna OŠ Fram

Konec meseca aprila smo se na OŠ Fram odločili, da bomo izvedli prvi trening socialnih veščin (TSV) pri nas. Ker so naši petošolci čisto pravi za tak 'špas', sem se odločila, da jih povabim v ta pilotski projekt. Z njihovo razredničarko Valentino Gselman sva sestavili celoten projekt, katerega cilj je bil predvsem vzpostavitev takšnega okolja, v katerem se bo vsak otrok počutil dobro, sprejeto in ki mu bo omogočilo razvoj in urjenje tistih veščin, ki so potrebne za kakovostne odnose z drugimi. Celotna zadeva se je seveda začela s pripravami, v katere smo vključili izvedbo več razrednih ur po metodi delavnic, kjer smo s pomočjo socialno interaktivnih iger raziskali, kaj nam dobri odnosi predstavljajo, kateri so, kakšni naj bi bili, da bi bili zadovoljujoči in kaj lahko vsak od nas naredi, da jih doseže, vzdržuje in razvija. Tudi na starše nismo pozabili, zato smo najprej stopili do njih, jim predstavili koncept TSV-ja in jih prosili za njihovo povratno informacijo. Bili so več kot navdušeni in pripravljeni sodelovati. In stvar je

Učenci so se pri projektnem delu zelo potrudili, se zabavali in ob tem še marsikaj novega in koristnega naučili.


16 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

stekla. Priprave skupin, priprave programa, materiala, pa kaj bomo jedli in kaj počeli in kako bomo spali. Vse to in še mnogo več se je porajalo v naših glavah.

Morda je koga skrbelo predvsem spanje s sošolci, z ljudmi, s katerimi sicer preživljamo večino šolskih dni, vendar… In tukaj je v zraku lebdela tudi dilema, kje bodo spale punce in kje fantje, a lahko kar skupaj? Z vsemi težavami, izzivi in problemčki smo se uspešno spopadali na pripravljalnih srečanjih, kjer smo glavno vlogo pri oblikovanju takšnega okolja, v katerem se bo vsak počutil sproščeno, sprejeto in varno, predali otrokom. Vsak je bil vključen v eno skupino, slednjih pa je bilo več. Imeli smo skupino, ki je celostno obravnavala področje prehrane, sledila je skupina, ki je skrbela za materiale in ostale pripomočke, ki nam bodo zagotovili, da bo naše delo potekalo brezhibno, pa tudi brez skupine, ki je poskrbela za izpolnitev našega prostega časa (tega sicer ni bilo veliko), nismo bili. Bili smo torej vsestransko pripravljeni. Sedaj pa glavno vprašanje: kaj naj imam s seboj, ko bom spal-a eno noč v šoli? Spali smo v telovadnici, potrebovali smo spalne vreče, pa blazine, pa na kakšno plišasto igračo tudi ne bi bilo dobro pozabiti, da ne bi užaljeno samevala doma v naši postelji…

Napočil je težko pričakovani dan. Nekateri učenci so prišli že zjutraj in to v popolni opremi za tabor, drugi pa so izkoristili še nekaj ur do popoldneva, ko se je tabor dejansko začel. Po kar dolgem poslavljanju od mamic, očkov, bratcev, sestric in ostalih sorodnikov, ki so jih pospremili na to razburljivo potovanje oz. odkrivanje sebe, svojih potencialov, zmožnosti, kompetenc in znanj s področja medsebojnih odnosov, smo pustolovščino začeli s padalom, da nas je poneslo na otok, ki smo mu rekli Trening socialnih veščin.

Razkrivanje neznanega otoka se je pričelo s spoznavanjem načina dela in s sklenitvijo dogovorov, kako in kaj bomo počeli tu. Na začetku so nas obiskali morski psi, ki smo jih zelo uspešno pregnali s svojim pozitivnim pristopom, delovno energijo in neverjetno močjo (so)delovanja v skupini.

Tako kot pred vsakim treningom se je tudi pred našim potrebno ogreti

Ker so naši želodčki že bili lačni, smo se odpravili v zgornjo kuhinjo, kjer je skupina kuharjev pridno zavihala rokave in pripravila vse potrebno za otvoritev restavracije 'Za lačne'.

V kuhinji se je marsikaj dogajalo

Imeli smo tudi natakarje, pa spremljevalno ekipo in rojstnodnevno animacijsko ekipo punc, ki so poskrbele za polne želodčke, iskrice v očeh in nasmehe na obrazu. Ker dneva kar ni hotelo biti konec, smo se odpravili še na nočno igranje nogometa in družabnih iger. Dohitel nas je spanec in prišlo je jutro. Šola je že dišala po domačih dobrotah, ki so nam jih zapakirale naše mame. Ker smo pridne narave, smo tudi hitro začeli z delom. To dopoldne smo odkrivali meje zaupanja, odgovornosti ter varnosti v odnosih, v katere smo vpeti.

Delavniško vzdušjeVse foto: Valentina Gselman

Čas je hitro minil in že so nas (predčasno) čakali naši starši, ki smo jim potem še preostanek vikenda vneto pripovedovali o naših odkritjih, dognanjih in spoznanjih, predvsem pa o tem, da smo postali bogatejši in drug za drugega bolj dragoceni kot prej.

Andreja ŠTAVBE



Projekt Comenius

»Človek potrebuje kruh, da lahko raste in obstaja, igro, da svoj obstoj poživi.«

(F. J. J. Buytedijk)

Igra… Poznajo jo vse kulture sveta. Skozi njo spoznavamo sebe in druge. Z njo pridobivamo veliko dragocenih izkušenj.

Vemo, da ljudske igre tonejo v pozabo. Prav tako se vsi zavedamo, da računalniške igrice in plastični junaki ne morejo nadomestiti izkušenj, pridobljenih z igro na prostem, v družbi vrstnikov, staršev, dedkov in babic.

Vse to in še marsikaj drugega me je vodilo k temu, da sem se pred dvema letoma prijavila na razpis za sodelovanje v mednarodnem projektu Comenius. Naslov projekta je bil 'Let's play together like grandpa'. Novica o sprejetju v projekt nas je v OŠ Fram razveselila meseca avgusta 2011. Pred nami je bil velik izziv…

Učenci, ki so se odzvali povabilu za sodelovanje v projektu, so spomine njihovih dedkov in babic pridno zapisovali ter izbrali deset najpopularnejših iger (gnilo jajce, gumitvist, žabice, kamenčkanje, petelinji dvoboj, divji mož, zemljo krast, nebesa in pekel, leti, leti, preskakovanje vrvi), ki smo jih kasneje ponesli in jih delili z otroki po Evropi (Belgija, Portugalska, Poljska in Estonija).

Učitelje partnerskih držav, sodelujočih v projektu Comenius (Belgija. Estonija, Portugalska in Poljska), smo v sklopu njihovega

obiska Slovenije, natančneje OŠ Fram, popeljali tudi na ogled sedeža Občine Rače-Fram; posneto v Beli dvorani gradu Rače,

18. 4. 2013; foto: Simona Antolič

Z učenci naše šole smo sodelovali tudi na Tednu mlade Evrope, Evropske prestolnice kulture, na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Tam smo zraven starih otroških iger predstavili še ljudske plese.

Uspelo nam je. Dedki in babice naših učencev ter starejši krajani so pridno brskali po zakladnici svojega otroštva in nam ponudili mnogo zanimivih iger.

Namen projekta pa ni bil samo obujanje starih iger, ampak tudi spoznavanje kulturne in jezikovne raznolikosti, spodbujanje učenja živih tujih jezikov, izboljšanje kakovosti in povečanje obsega partnerstva med šolami.

V teh dveh letih so se stkale tudi čudovite nitke prijateljstva med učitelji in med učenci.

In tako bodo naši učenci že med letošnjimi šolskimi počitnicami pri sebi gostili svoje prijatelje iz Estonije, mene pa bo pot zanesla na Portugalsko, k novi prijateljici.

Življenje nam ponuja mnogo različnih odnosov, ki so se najbolj kvalitetno razvijali na posameznih partnerskih obiskih. Zadnji tak je bil v Estoniji (od 13. - 17. maja), kjer smo se namesto sestankovanja in pisanja dokumentacije družili, se igrali in se lepo imeli.

Slovenijo zastopamo veseli ljudje

Vsi sodelujoči iz partnerskih držav

Mi se imamo radiVse foto: Comeniusov popotniški arhiv OŠ Fram

Hvala, dragi prijatelji, za vse lepe trenutke. Bilo je nepozabno in neponovljivo!

Smiljanka LEDINEK


18 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

NAŠI POSLOVNI PARTNERJI ZA VAS

POLICIJSKA POSTAJA RAÊ

Nasveti za ve~jo varnostmotoristov

Na tem mestu objavljamo številne koristne napotke, namenjene voznikom enoslednih motornih vozil, vsako leto pa zanje policija pripravi tudi različne preventivne aktivnosti in delavnice.

Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo predvsem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj vselej prilagodijo razmeram na cesti!

To velja še zlasti spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta.

Prav tako svetujemo voznikom drugih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov), naj vozijo previdno, pri čemer naj bodo pozorni tudi na motoriste.

Voznikom motornih koles in koles z motorjem policisti svetujemo:• Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v

prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte.• Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično

čelado. Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost.

• Ne pozabite na oblačila s ščitniki.• Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi

prometni udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih.

• Poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik.

• Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter

globoko po smernem vozišču za nasprotni promet.• Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej

prilagodite v prvih minutah deževja.• Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS,

v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah.

• Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku).

• Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 - 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več.

• Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti.

• Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja.

OPREMAV prometnih nesrečah so poškodbe glave najpogostejše,

v kar 58 % pa tudi vzrok smrti. Zato mora biti čelada kakovostna. Ustrezati mora evropskim standardom, dokazilo za to pa je všitek ECE 22/05.

Čelada se mora tesno prilegati, ne sme pa tiščati, zato jo moramo imeti pred nakupom dovolj dolgo na glavi. Padcem se skoraj ne da izogniti, zato mora biti voznik motornega kolesa ali kolesa z motorjem opremljen s kompletno zaščitno obleko. Obleka mora biti udobna, vendar kljub temu tesno prilegajoča.

K opremi spadajo tudi ustrezni škornji, rokavice in ledvični pas.

OPAZNOST in VIDNOSTZa motoriste je prižgana luč zelo pomembna. Ozko

silhueto motornega kolesa z voznikom je v gostem prometu ali ob slabši vidljivosti lahko spregledati. Že širina svinčnika v iztegnjeni roki popolnoma zakrije motorista, oddaljenega 30 m ali več.

K boljši vidnosti precej pripomorejo raznobarvnost oblačil, ponoči pa odsevni všitki in odsevni trakovi ali napisi na jakni. Uporaba vseh luči in njihova brezhibnost sta izjemno pomembni za varnost.

OPAZOVANJE in GLEDANJE Motorist mora nenehno opazovati in spremljati razmere

v prometu. Ceste in vozišča so lahko spolzki tudi v suhem vremenu (prah, talne označbe, jaški, maščoba, pesek itd.). Vozne razmere se vseskozi spreminjajo, zato motorist nikakor ne sme spregledati posebnosti okolice.

Opazovanje dogajanja v prometu je izjemno pomembno za pravočasno ukrepanje. Pravilen pa mora biti tudi pogled motorista. Kamor ga usmeri, tja se tudi pelje.

Če pogled zastane na oviri na cesti, se bo v njo ali preko nje tudi zapeljal. Klasičen primer je pesek v desnem zavoju, ki mnogokrat povzroči strah pred zdrsom ali celo paniko. To povzroči podzavestno zaviranje, ki je, še posebej, če je motorist v nagibu, zaradi tega lahko usodno. Učinkovita in enostavna rešitev je v pogledu,

Foto: S. A.



ki ga usmerimo v očiščen del vozišča, tj. dobro vidne kolesnice, po katerih se odpelje skozi ovinek.

ZAVIRANJE in USTAVLJANJETako kot motorist mora biti tudi motorno kolo v dobri

pripravljenosti. Pnevmatike največkrat prispevajo k varni vožnji. Z izrabljeno pnevmatiko ni mogoče dobro pospeševati, se nagibati v zavoju, sploh pa ne dobro zavirati. Brezhiben pogonski agregat mora motorist nenehno nadzorovati in tudi ustaviti, zato morajo biti zavore brezhibne. Zaviranje motornega kolesa je mnogo zahtevnejše kot pri osebnem avtomobilu. Motorist mora istočasno z roko in nogo obvladati dva različna in neodvisna zavorna sistema. Pri zaviranju se prednje kolo močno obremeni, zadnje pa razbremeni, zato se s sprednjo zavoro doseže večji zavorni učinek.

Pri zaviranju v nevarnosti je zelo pomembno pravilno doziranje moči stiska zavorne ročice, saj prednje kolo nikakor ne sme blokirati, prav tako tudi zadnje ne. Začetek zaviranja ne sme biti eksploziven, vedno pa je treba zavirati z obema zavorama.

PREDVIDEVANJEPri vožnji sta predvidevanje in stalna pripravljenost

na hitro reakcijo nepogrešljiva. Kazalec in sredinec naj bosta vedno položena na ročico sprednje zavore, tudi med vožnjo, saj bosta tako vedno pripravljena na zaviranje v sili. Naš način vožnje mora biti za ostale udeležence jasen in razpoznaven.

Premike, prehitevanja in vse druge manevre moramo pravočasno in jasno nakazati. Ne smemo sunkovito pospeševati, se zaganjati od križišča do križišča, ne smemo 'slalomirati' med vozili. Upoštevati moramo t. i. mrtve kote drugih udeležencev ter biti posebej pozorni do otrok, pešcev, starejših in kolesarjev.

Vir: www.policija.siBoštjan LIPEJ,

vodja policijskega okoliša

Slovo od pomladiFoto: Doris Antolič

êz nekaj desetletij ne bo ve~ pomembno,kak{en avto ste vozili,v kak{ni hi{i ste ìveli,

koliko ste imeli na ban~nem ra~unu inkako ste se obla~ili.

A svet bo morda za odtenek bolj{i,ker ste bili pomembni v ìvljenju nekega otroka.

(neznan avtor)

Foto: Dino Ivanovič

Foto: S. A.

Juhu, poletje!


20 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

Poro~ili so se

V Beli dvorani gradu Rače je tudi ob letošnjih pomladnih sobotah (neredko pa tudi ob sredah) bučno odzvanjala Poročna koračnica, ki je pare – večino ženinov in nevest prvič, nekatere pa po petih ali šestih desetletjih skupnega zakonskega življenja – pospremila pred pooblaščeno osebo za sklepanje zakonskih zvez in matičarko, da bi v njuni prisotnosti in ob navdušenju vseh svatov dahnili tisti znameniti in usodni ‚da‘.

Poroka je prav poseben in zelo oseben dogodek. Želeli bi si, da bi se čim več zakoncev odločilo spomine nanj deliti z našimi bralci. Ta običaj se je zadnja leta, žal, nekoliko izrodil, vseeno pa ga s pomočjo tistih, ki nam zaupajo svoje fotografije in osnovne podatke, še uspevamo ohranjati. (Uredništvo)

• Biserna poroka zakoncev RajtmajerŠest desetletij skupnega zakonskega življenja (torej

biserno oz. diamantno poroko, kot temu jubileju pravijo nekateri) sta 2. 2. 2013 praznovala zakonca Berta in Stanko Rajtmajer iz Hotinje vasi.

Stanko je bil do upokojitve zaposlen kot strugarski mojster v Strojni, Berta pa v računovodstvu v Agroservisu. V zakonu sta se jima rodila hčerka Brigita in sin Stanko, na starost pa ju razveseljujejo še vnukinji, vnuka in štirje pravnuki: Niko, Ela, Luka in Evelin.

Čeprav sta Berta in Stanko že lep čas v pokoju, jima nikoli ni dolgčas. Veliko se posvečata vrtu, pa tudi za vnuke in pravnuke zmeraj najdeta čas.

Foto: Tomaž Rajtmajer

Zakoncema Rajtmajer čestitamo in jima želimo še čim več zdravih skupnih let!

LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI

• Mladoporočenca Vaupotič20. 4. 2013 sta se v Beli dvorani gradu Rače poročila

sovaščana Gregor Vaupotič in Jasmina Kline (poročena Vaupotič), ki sta njuni Sp. Gorici ostala zvesta tudi po poroki.

Želimo jima mnogo skupnih srečnih in nasmejanih let v objemu drug drugega!

S. A.

Velikono~ni presmec

V naše uredništvo smo prejeli fotografije velikonočnega 'presmeca', ki je nastal izpod ustvarjalnih rok ekipe dijakov Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, izhajajočih iz družin Plečko in Falež v Račah.

Ni slu~ajnih sre~anj.Vsaka oseba v na{em ìvljenju je bodisi izpit, kazen ali dar usode.



Visoook presmec, prislonjen k cerkvenemu zvoniku v Račah ter h gradu

Čeprav se letos ljudski rek: »Pust na peči – velika noč na trati« ni izkazal za resničnega (obakrat nas je zeblo in

so z neba naletavale snežinke), to mladim nadobudnežem in njihovim svojcem ni pokvarilo veselja do obujanja starega verskega cvetnonedeljskega običaja.

In kaj o velikonočnih butaricah - presmecih pravi Wikipedija (prosta enciklopedija)?

Izraz butarica predstavlja snop tradicionalno obarvanih oblancev in zelenja (brinje, tisa, jelka, hrast, bršljan, cipresa, macesen ipd.) in je del velikonočne simbolike. Butarice v katoliških cerkvah blagoslavljajo na cvetno nedeljo. Ta navada sega v 9. stoletje, poznana je na področju srednje Evrope (Nemčija, Češka, Avstrija) in po vsej Sloveniji. Za butarico obstajajo različna imena, značilna za posamezna slovenska področja in kraje: na Dolenjskem jim pravijo pušelj ali žegen, v Beli krajini drenek, v Prekmurju in na Štajerskem snop, presmec ali pegelj, na Gorenjskem beganica, v Kranjski Gori prakelj, na Primorskem veja in vivnik, v Zgornji Savinjski dolini potice, v okolici Ljubljane pa butarica ali samo butara.

S. A.

V Beli dvorani gradu Ra~e razstavlja Vojko Kumer

Slavni francoski novinar, pisatelj in filozof Albert Camus je nekoč zapisal: »Ustvarjati, to pomeni dvakrat živeti!«Ta stavek velja tudi za našega razstavljavca Vojka Kumra - člana Likovne sekcije Kulturnega društva Loče, člana

Društva likovnikov in fotografov iz Slovenskih Konjic ter Likovnega društva iz Oplotnice.Vojko Kumer si je na svoji slikarski poti doslej pridobil že veliko znanja. Razstava njegovih del nosi naslov 'Igra

barve' in kot ta naslov pove že sam, se Vojko resnično igra z barvo, saj jo je na nekatere slike nametal od daleč.Je mojster iz Malahorne v Oplotnici; rečemo lahko, da slika prav vse – od živih bitij do narave in stvari, torej prav vse,

kar je mogoče upodobiti s čopičem ali svinčnikom. Obnavlja tudi kapele. Med njegovimi slikami niso izostali niti akti, ki pomenijo vrhunec umetnosti v slikarstvu.

Različne likovne tehnike, raznoliki motivi

Slikati po živih ženskih modelih je v okolju, v katerem živi Vojko, precej pogumno dejanje. Riše in slika zelo natančno, skoraj naturalistično, razstavlja pa tudi abstraktne akte, pri čemer je vsem slikam skupno, da se izogiba cenenosti in žgečkljivosti.

Vojko je za svoja dela prejel številne certifikate (med njimi tudi za realističen akt) in priznanja, pohvali pa se lahko tudi z mnogo samostojnimi razstavami.

Njegov pester izbor slik povezuje skupna nota olje na platno ali akril na platno. Avtor se poslužuje več izbranih tehnik, s katerimi išče nove prijeme in vsebine ter danosti slikarskih tehnik, usmerjenih v tehnične inovacije. Tako njegovi motivi, predvsem akti, postanejo drugotnega pomena.

Justina STRAŠEK


22 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

PP Ra~e ima novega komandirja: Davida Kau~i~a nasledil Jože Šprah

Sredi aprila, 15. 4. 2013, je v prostorih vodstva Policijske postaje Rače prišlo do primopredaje poslov med dotedanjim komandirjem Davidom Kaučičem in novim možem na tem mestu, mag. Jožetom Šprahom. Še pred tem pa sta slednja obiskala Občino Rače-Fram in se o bistvenih zadevah pogovorila z županom Brankom Ledinekom. Prvi se mu je zahvalil za vsa leta dobrega sodelovanja, drugi se je predstavil ter se za nadaljevanje vzajemnega sodelovanja na lokalni ravni priporočal tudi v bodoče.

Bivši in novi komandir PP Rače, David Kaučič in mag. Jože Šprah

Sicer pa je za oba imenovana ta kadrovska rotacija pomenila napredovanje – David Kaučič je odtlej zaposlen na Policijski upravi Maribor, v Sektorju uniformirane policije, Oddelku za cestni promet, Jože Šprah pa se je na mesto komandirja PP Rače povzpel iz poprejšnje funkcije pomočnika komandirja na PP za izravnalne ukrepe Maribor, kjer se je prvenstveno ukvarjal s področjem zakonitosti prebivanja tujcev pri nas.

Jože Šprah v vrstah policije deluje od leta 1991; začel je kot policist na PP v Piranu, nato pa preko nekaj prezaposlitev zasedel vodstvene funkcije. Med delom se je tudi izobraževal in leta 2011 pridobil naziv magister javne uprave.

Gre za osebo, v kateri je močno prisoten tudi športni duh. Tako ne preseneča, da poleg opravljanja siceršnjih aktivnosti vodi društvo, ki se ukvarja s poučevanjem samoobrambe.

In kakšne so delovne prioritete in zadani cilji novega komandirja PP Rače, mag. Jožeta Špraha?

»Zavedam se pomena policijskega dela v skupnosti in za skupnost. Moj predhodnik je na tem področju postavil stabilne temelje, ki so dobra osnova za nadaljevanje v tej smeri. Zavzemal se bom za večpartnersko sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in s civilno družbo. Želim dati še večji poudarek vidnosti in prisotnosti policistov na terenu in sicer ne v smislu represije, temveč predvsem preventive. Prizadeval si bom za povečanje splošnega občutka varnosti med občani, s ciljem večjega zaupanja v delo policistov in posledičnega zadovoljstva z njimi. Ker pa je znano, da PP Rače za svoje delovanje nima ustreznih prostorskih pogojev, bom iskal tudi rešitve za izboljšanje tovrstnih razmer,« je svoje načrte v vlogi novega prvega moža PP Rače razkril Jože Šprah.

Nam tako ostane le še, da mu zaželimo uspešno delo in vse dobro v novi službeni vlogi ter med nami.

S. A.

Jan Knez – nov obrazna slovenski glasbeni sceni

Na naslovu uredništva Novic se je (z namenom predstavitve ‘novega pevskega obraza na slovenski glasbeni sceni’, kot je navedel, in posledične promocije v Novicah) oglasil naš občan, krajan Morja, 48 - letni Jan Knez, ki nam je kmalu zatem poslal vseobsegajoč življenjepis. Iz slednjega smo izluščili nekaj najpo-membnejših in najzanimivejših podatkov, za katere upamo, da bodo pritegnili tudi vašo pozornost.

Sponzorstvo študija solo petja podarila TV SLO 1 (oddaja ‘Dobro jutro’, rubrika ‘Spremenimo življenje in vitalnost’)

Jan Knez se je rodil v Mariboru. Osnovno šolo je obisko-val v Slovenski Bistrici, srednjo (trgovsko komercialno in ekonomsko) pa v mestu ob Dravi. Po nekaj letih v tistih časih še ‘stabilnejših’ rednih zaposlitev se je opogumil za samozaposlitev v trgovski dejavnosti. V domači Devini pri Slovenski Bistrici je, skupaj s tedanjo ženo in njunima hčerkama, ustvaril prijeten dom, ki pa to zaradi kasnejšega razpada zakonske zveze (in posledično tudi družine) zanj ni več. Po ločitvi je poiskal podnajemniško stanovanje v Mariboru. Sledil je čas, ki ga Jan opisuje kot zelo težkega. Tegobe tedanjih dni je blažil z glasbo, ki jo, kot poudarja, že od nekdaj nosi v srcu. To pripisuje dejstvu, da izhaja iz rodu, v katerem je pri neredkih posameznikih prihajala na površje nadarjenost za glasbo – za petje, pa tudi za igranje instrumentov (kot samouk se je tudi Jan,



po vzoru očeta, naučil igranja diatonične harmonike). Že kot osnovnošolski kratkohlačnik je prepeval v pevskem zboru, spogledoval pa se je tudi z glasbeno šolo, vendar ga starša vanjo nista vpisala. To Jan še danes obžaluje. Kljub temu ni vrgel puške v koruzo, pa tudi veselje do glasbe v njem ni zamrlo.

Leta 1993 se je prijavil na Karaoke, ki jih je takrat prirejala TV Koper, vodila pa Deja Mušič. Na avdiciji je bil izbran in se s tekmovanja v Celju vrnil kot zmagovalec. Zapel je pesem ‚Hej mala ŠKDM‘, avtorja Vilija Resnika. Veselje ob tem uspehu je bilo nepopisno in je predstavljalo dobrodošel obliž na življenjske rane, ki so bile nezaceljene in so skelele ter mu preprečevale, da bi na tako želeni pevski poti zajel nov veter v jadra.

Po izčrpavajočem in napornem obdobju vztrajanja na samostojni poslovni poti in po več selitvah se je Jan odločil za nakup parcele v Morju pri Framu, kjer je s trudom vzpostavil pogoje za začetek novega poglavja in kjer danes stoji njegov (še nedokončani) dom. Da je usoda marsikdaj kruta, je na lastni koži znova preizkusil pred dobrim desetletjem, ko je bil udeleženec težje prometne nesreče na Primorskem. Zaradi utrpelih poškodb se je več mesecev zdravil v ljubljanski bolnišnici ter v rehabilitacijskem centru Soča, leta 2005 pa je sledila invalidska upokojitev. Ker je bil tedaj star komaj 40 let, je bil to zanj hud šok in udarec, kljub temu pa se ni zapustil in vdal. Nasprotno - v sebi je zbral vso energijo in moč ter se sklenil posvetiti stvarem, ki so ga zanimale že od nekdaj: kot velik ljubitelj narave, rastlin in živali je veliko časa preživel izza štirih zidov, kar je ugodno vplivalo na njegovo zdravje in počutje, ki se je bistveno izboljšalo. Ker je pokojnina nizka, položnice pa je potrebno plačati, pa tudi brez hrane in drugih osnovnih potrebščin ne gre, si je prizadeval najti področje, kjer bi lahko deloval in kaj zaslužil. S svojo (za horoskopske bike menda tako zelo značilno) trmo in vztrajnostjo je znova sklenil poskusiti srečo na glasbenem področju, ki ga nikoli ni nehalo mikati in veseliti. Petja in nastopov si je želel tako močno, da si je dosego tega cilja zastavil celo za svoj največji in glavni življenjski projekt. V to smer je odtlej naperil vse upe, sanje in moči, odločen, da vztraja, pa naj se zgodi karkoli.

Februarja 2012 je na RTV SLO, natančneje v oddaji ‚Dobro jutro‘, zasledil razpis za izbiro treh zmagovalcev med prijavljenimi kandidati za sodelovanje na temo ‚Spremenimo življenje in vitalnost‘ (tak je bil tudi naslov). Nič ni okleval, temveč takoj poslal prijavo. Sledilo je povabilo na avdicijo, kjer je komisija izmed 400 prijavljenih oseb napravila ožji izbor, na osnovi katerega je ‚v igri‘ ostalo le 40 upajočih kandidatov, med njimi tudi Jan Knez. Ko je slednji izvedel, da je bil izbran med 10 odstotkov tistih, ki se bodo pomerili v nadaljnjem tekmovanju, je bil izjemno navdušen in opogumljen z veliko dozo adrenalina. Nestrpno je čakal na naslednjo oddajo ‚Dobro jutro‘, kjer so predstavili vseh 40 kandidatov publiki, ki je kasneje s telefonskim glasovanjem odločala o zmagovalcu. In zmagal je… Jan Knez!

Zgodilo se je torej natančno to, kar si je Jan najbolj goreče želel. Ta uspeh je doživel kot piko na i vseh prizadevanj, počutil se je na vrhuncu piramide svojih želja in zaradi tega presrečen. Povprašali so ga o njegovih

poglavitnih neizpolnjenih željah. »Povedal sem, da si najbolj želim nadaljevati pevsko pot in narediti kariero na tem področju, saj glasbo vseskozi nosim v srcu in jo želim deliti ter z njo razveseljevati tudi druge. Prav tako pa sem jim zaupal še estetski oz. lepotni želji po korekciji nosu ter sklestenju nekaj kilogramov lastne teže,« je, sedaj že s ‚pravilnim‘ nosom in domala atletsko postavo, brez zadrege povedal Jan.

Seveda me je zanimalo, kako se je vse skupaj odvijalo potem, ko je navedene želje dahnil iz svojih ust v ‚božja‘ ušesa. »Še v istem tednu sem začel z rekreacijo in se potil v fitnesu, po dveh tednih pa je sledilo veliko presenečenje, saj so me, ne da bi vedel, kaj me čaka, peljali h glasbenemu pedagogu, pevcu in opernemu pevcu Nacetu Junkarju ter k pedagoginji, pevki Darji Švajger, na preizkus petja. Šlo je za snemanje v živo, imel sem veliko tremo, a že po nekaj tonih zapete pesmi sta moja znana in spoštovana mentorja potrdila, da imam pevski talent in me spodbudila, da ta dar razvijam. Priznam, kipel sem od zanosa in veselja. Na RTV SLO 1 so mi nato podarili študij solo petja pri Nacetu Junkarju in Darji Švajger v Ljubljani, kamor sem se s tem namenom leto dni vsakodnevno vozil in kar nisem mogel verjeti, da se vse to resnično dogaja meni…

Decembra 2012 sem imel svoj prvi javni nastop na TV SLO 1, kjer sem se predstavil s pesmijo ‚Bele rože iz Aten‘, katere original je v izvedbi Ivanke Kraševec. Ta karierni krst sem uspešno prestal, saj je bil po mnenju poznavalcev moj nastop dovršen in brez napak, zanj pa sem požel bučen aplavz in prejel veliko prisrčnih čestitk,« ponosno pove sogovornik.

Vse to je za Jana Kneza seveda pomenilo preboj tja, kamor ga je vselej vleklo – na glasbene odre. Začel je s samostojnimi nastopi, predstavlja se v več glasbenih


24 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

zvrsteh (pop, narodno zabavna glasba, izvaja hite iz 60 – 80 let prejšnjega stoletja, očara tudi jugo nostalgike in še koga; skratka, ustreči skuša vsem tipom publike). Izdal je tudi že svoj prvi CD, na katerem sta večnosti zapisani z njegovih ust odpeti pesmi ‚Kje je moj dom‘ in ‚Pot do srca‘.

Jan, kakršen se smeje z ovitka svoje prve zgoščenkeVse foto: osebni arhiv pevca

»V obeh primerih gre za moji besedili, popevki pa imata čustveno noto in govorita o hrepenenju, ljubezni. Tretjo pesem, ki je pravkar v nastajanju, bom posvetil vsem mamam. Srčno si želim, da bi se te moje lastne pesmice dobro ‚prijele‘ pri poslušalcih. Zelo rad bi tudi čim več nastopal; pojem na porokah, osebnih jubilejih, najrazličnejših obletnicah in prireditvah, veselicah in podobno. Rad se odzovem tudi na dobrodelne koncerte. V mojem repertoarju je sedaj 25 pesmi, ki jih lahko odpojem na nastopih, seveda pa se bom potrudil, da ta šopek pesmi še razširim. Trenutno sem precej interesanten za medije, zato ‚skačem‘ sem ter tja in se veselim vsakega novega dne posebej, srečen, da končno počnem to, kar me tako zelo veseli. Jeseni načrtujem izid albuma s 14 pesmimi, vmes pa upam, da bo na moj mobitel s številko 041 846 376 ali e-mail: [email protected] čim več ljudi izrazilo željo po mojih nastopih. Vse bralce, posebej pa še občane občine Rače-Fram, prijazno vabim, da mi date priložnost. Že sedaj se zahvaljujem zanjo in obljubljam, da se bom vsaki tovrstni želji rad odzval,” se tudi preko Novic nekoliko promovira Jan - shujšan, polepšan, samo-zavesten in v sedanji vlogi končno srečen.

Naj traja!S. A.

Nagrada za Lumpi posteljninood{la v na{o ob~ino

Začetek 'zgodbe o uspehu' pravzaprav sega že kakšni dve desetletji nazaj, ko je tedaj še majhna deklica Tjaša rada posedala pred listi papirja in nanje neumorno risala, risala in še enkrat risala. Tako nikogar od njenih domačih ni posebej presenetilo, da je po končani osnovni in srednji šoli za svojo študijsko usmeritev izbrala nekaj ustvarjalnega in posledično odšla po nova tovrstna znanja na ljubljansko Naravoslovnotehniško fakulteto, Oddelek za tekstilstvo. Tam je Tjaša Žgalin iz Morja leta 2011, tedaj kot študentka 3. letnika programa Oblikovanje tekstilij in oblačil (letos pa končuje drugostopenjski bolonjski študij), sodelovala v projektu 'Tekstilni izdelki za Mercator', kjer je bila med dobitniki nagrad (podelili so štiri) za blagovno znamko LUMPI, v sklopu katere je ocenjevalce posameznih posredovanih idejnih osnutkov (slednjih je seveda bilo veliko) prepričala, da je prav njena zamisel dekliške in fantovske posteljnine za 'Lumpi sobo' najbolj estetska, izvirna in prilagojena željam potencialnih naročnikov.

Tjašina ideja iz leta 2011 je letos postala tržni izdelek, ki ga je mogoče kupiti v prodajalnah ‚najboljšega soseda‘ po vsej Sloveniji

Naši mladi ustvarjalki seveda iskreno čestitamo in ji želimo še veliko užitkov in uspehov na bodoči poklicni poti, bralkam in bralcem pa namig: posteljnina je lepo darilo.

S. A.

Uspeh mlade pianistkeMaje Podbojec

V Brežicah, Črnomlju, Kočevju, Krškem in Novem mestu je od 11. do 21. marca 2013 potekalo 42. državno tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki ga prireja Zveza slovenskih glasbenih šol. Letošnje državno tekmovanje mladih glasbenikov je potekalo v desetih disciplinah: diatonična harmonika, fagot, flavta, klarinet, klavir, kljunasta flavta, komorne skupine s trobili, oboa, petje in saksofon. Število tekmovalcev se iz leta v leto povečuje. Letos jih je bilo prijavljenih kar 742, od tega 642 solistov in 100 članov komornih skupin, prišli pa so iz 75 slovenskih in tujih glasbenih šol ter akademij.

Tekmovanja se je udeležila tudi učenka Maja Podbojec iz Rač, ki v domačem kraju obiskuje dislocirani oddelek

Nau~il sem se, da ne morem izbirati,

kako se po~utim.Lahko pa izbiram,

kaj bom glede tega naredil.

(A. Roonez)



Konservatorija za glasbo in balet Maribor, smer glasba, program klavir. Igranja na ta instrument jo že tri leta poučujem profesorica Vesna Govedič. Maja se je meseca februarja najprej udeležila regijskega tekmovanja Štajerske in Pomurja v Mariboru, kjer je dosegla 90,00 točk in s tem zlato priznanje, kar ji je omogočilo uvrstitev na državno tekmovanje.

Maja je bila uspešna na regijskem tekmovanju v Mariboru; na črno-bele klavirske tipke si je priigrala zlato priznanje

(na posnetku s svojo profesorico)

V mesecu marcu pa je Maja z doseženimi 92,60 točkami osvojila srebrno plaketo na državnem tekmovanju in s tem med 40 tekmovalci zasedla 12. mesto.

Državno tekmovanje v Novem mestu; avtorica prispevka s svojo nadarjeno učenko

Mladi glasbenici čestitamo!

Vesna GOVEDIČ

»Razstava« razgledniciz vsega sveta v ZP Fram

Pacienti, ki smo se opredelili za zdravnico v zasebni ambulanti splošne medicine v Framu (za Ireno Strojnik, dr. med., spec.) in smo jo zaradi takšnih ali drugačnih zdravstvenih nadlog tudi v resnici primorani kdaj obiskati, prizor s fotografije kajpak dobro poznamo – medicinska sestra Marica Muster pri pisalni mizi, navadno polni zdravstvenih kartotek in receptov, ter ob računalniku, na njeni desni pa stena, domala do stropa polepljena z razglednicami iz vsega sveta.

S stene sprejemne pisarne ZP Fram tudi paciente pozdravlja že kakšnih 300 razglednic iz vsega sveta

In ko se človek malo bolje posveti podobam, ki

božajo popotniška srca in duše s pričujočih potovalnih razglednic (ki so med drugim tudi prava poslastica za zbiralce znamk), lahko z enim pogledom zajame skorajda vso lepoto in raznolikost našega neverjetnega planeta - od skrajnega severa do najjužnejših točk, ki jih lahko doseže človeška noga, od vzhodnih prestolnic, manjših krajev ter brezpotij do slikovitega zahoda, polnega takih in drugačnih zgodovinskih, arhitekturnih, krajinskih, kulturnih kontrastov in presežkov. Od puščav preko morij do najvišjih gora. Od bledopoltih, svetlolasih in modrookih severnjakov do gosto skodranih temnookih prebivalcev okoli ekvatorja, črnih kot najtemnejša noč. Od skromnih domovanj od boga pozabljenih živo pisano pobarvanih afriških plemen, ki so v primerjavi z našo razvojno stopnjo v bistvu še sto let za leseno žlico in je njihovo največje bogastvo kopica na tričetrt golih, bosih, smrkavih in z mrčesom obkroženih otročajev v vsaki družini in pred vsako kolibo, ki je za silo postavljena v prahu sredi ničesar, do marmorno-zlatih palač arabskih multimilijarderjev, ki zdaleč presegajo tudi vse bivalne in premoženjske standarde najbolj razvpitih novodobnih slovenskih tajkunskih skrajnežev.

Skratka, četudi bi potovali vse življenje, en sam človek vsega tega, kar ponuja svet, za časa svojega omejenega bivanja v tuzemstvu nikoli ne bi mogel videti, okusiti, doživeti. Tudi tega, kar nemo, kljub temu pa več kot zgovorno priča ena sama stena v ZP Fram, ne. Zato nekega letošnjega pomladnega dne, ko sem se nazadnje smukala tam okoli, nisem mogla, da 'nebeškega' prizora – potovalnega leksikona na steni sprejemne pisarne framske

Svet potrebuje ljudi, ki znajo ìveti svoje sanje in se

znajo boriti za svoje ideje.


26 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

ambulante, ki so jo omogočili vsi pošiljavci razglednic, ne bi ovekovečila (medtem, ko je 'sestra Marica' zavzeto delala in mojega početja najbrž sploh ni opazila). In ga navdušeno delila z vami, seveda!

Mene pa danes (22. maja 2013), ko mediji non-stop 'meljejo' eno in isto 'atrakcijo', zanima še nekaj: le kje se zdaj po naši 'slavni' pravni državi kolca trenutno najbolj pogrešani Slovenki, Hildi Tovšak? Le kam jo je nevidno popihala ta propadla Vegradova gradbena 'navihanka'? Le od kod bi lahko na mednarodno tiralico odgovorila z razglednico?!?

S. A.

Turisti~na destinacijaRa~e-Fram v pomladi

V gradu Rače smo gostili Štajersko turistično zvezo in Zavod za turizem Maribor, s predstavniki katerih smo skupaj pripravili svečano podelitev izkaznic turističnim vodnikom po štajerski regiji. Ob tej priložnosti sem imela čast svojim kolegom spregovoriti o pomenu in vlogi turističnega vodnika ter seveda predstaviti našo domačo destinacijo.

Predsednica Zavoda za turizem Maribor, Janja Viher, je predstavila nove turistične produkte, ki vključujejo tudi naše področje, predsednik Štajerske turistične zveze, Jože Protner, pa je predstavil uspešna prizadevanja omenjene zveze na področju izobraževanja v turizmu.

Po prisrčni dobrodošlici našega župana smo gostom razdelili informacije o turistični destinaciji Rače-Fram in jim v pokušino ponudili domače dobrote.

Ponosna sem bila tudi na našo mlado občanko Lucijo Klavž, ki je svečanemu dogodku z zaigranimi melodijami na citre dala še poseben pečat.

Navzoči na predstavitvi

Z leve: Polona Račič, Janja Viher in Nevenka Kavčič

Lucija Klavž je blagozvočno zaigrala na citre

Še malo, pa se vidimo na izletu po domači destinaciji, ki ga organiziramo v času praznovanja občinskega praznika. Tako bomo lahko preizkusili resničnost reka, ki pravi: »Povsod je lepo, a doma je najlepše.«

Polona RAČIČ

Mozaiki iz dekorativnihkamen~kov

Že v tretji številki Novic zapored nekaj časnikarske pozornosti z veseljem namenjamo tudi ročnim spretnostim in ustvarjalnim dušam - natančneje izdelkom, za katere menimo, da so do te mere unikatni in stilsko redki (ali celo edinstveni), da jih enostavno ne gre prezreti.

In tako v tej številki Novic predstavljamo mlajše 'bratce' tistega mozaika, ki smo ga objavili v Novicah št. 56 (izšle so decembra lani) in ki je, denimo, mene osebno navdušil do te mere, da sem se še sama lotila izdelave slik iz peska (stran 52) oz. iz kamenčkov, ki se običajno uporabljajo za dekoracijo sobnih cvetlic v steklenih lončkih.

Avtor mozaikov z motivi maka, lokvanjev, kapljice in šaha, ki jih lahko občudujete v nadaljevanju (pri čemer nam je posebej ljubo, da je originalna fotografija lokvanjev, ki jo je prav tako posnel avtor kasneje izdelanega mozaika s to podobo, krasila jubilejno – 50. naslovnico našega glasila), je Leon Majerič, ki občasno prihaja na obisk v naše kraje iz tistega konca Slovenije, ki je v kulinaričnem smislu najbolj znan in čislan po bograču, dödölih, bujti repi, slastnih gibanicah in še čem, k čemur se tako zelo lepo poda odlična vinska kapljica iz Lendavskih goric, ki jo imenovani prav tako skrbno prideluje.



Čudoviti ročnodelski izdelki, kajne? Le kdo bi se branil teh unikatov na stenah stanovanja?S. A.

Tina letos zasen~ila ves ostali smu~arski svet!

Pred odhodom na poletni dopust pa še malo na (minuli) sneg s Tino Maze…

»Zakaj pa ta objava med našimi lokalnimi zanimivostmi, saj je Tina Maze vendar iz Črne na Koroškem?« se boste najbrž vprašali. »Zato, ker ga po vsej verjetnosti ni Slovenca in s tem tudi ne občana občine Rače-Fram, ki ne bi z navdušenjem in ponosom spremljal letošnjih neverjetnih uspehov zaenkrat (in ta primat ji bo kadarkoli sila stežka izmaknila katera druga!) najboljše smučarke vseh časov in pri tem z iskricami v očeh rekel, da je to 'naša' izjemna Tina,« pojasnjujemo iz uredništva Novic.

Torej, čeprav je pred vrati poletje in so iz časopisnih strani, radijskih poročil in televizijskih zaslonov izginili zanosni komentarji in posnetki smejoče, simpatične slovenske smučarke Tine Maze, kako sinhrono in suvereno drvi po belih strminah ter si nadeva eno medaljo za drugo, vse to pa so zamenjali taki in drugačni krizni ukrepi v deželici na (nekdaj) sončni strani Alp, najbrž ni odveč, da se tudi na tem mestu spomnimo na vrhunski športni potencial, ki se pretaka po slovenskih žilah.

Tina, tudi v imenu vseh nas, ki dihamo med ravnicami Dravskega polja in obronki Pohorja: iskrene čestitke za osvojenih 11 zmag, veliki kristalni globus, dva mala globusa, 24 stopničk in zbranih 2414 točk v sanjski sezoni 2012/2013!

S. A.Tina z vsemi letošnjimi lovorikami

Foto: internet

PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, NADZOR IN GRADNJOTržaška cesta 65, 2000 MARIBOR, [email protected],www.prodom.si tel.: 02 320 10 45, fax: 02 320 10 47

URBANISTIÈNA DOKUMENTACIJA,

KATALOGI TIPSKIH STANOVANJSKIH HIŠ,

PROJEKTI ZA GRADBENA DOVOLJENJA,

LEGALIZACIJE ÈRNOGRADENJ.

Oglasno sporočilo

OGLASA - IŠČEJO STANOVANJE:

• Sem mama s petletnim otrokom (hčerko) in nujno iščem najemniško stanovanje (najraje garsonjero ali 1-sobno stanovanje) na območju občine Rače-Fram.Kontakt: 041 886 963 (Katja).

• Smo 7-članska družina (zaposlena mama, brezposelni oče in 5 otrok v starosti od 6 do 18 let), ki na področju občine Rače-Fram nujno išče podnajemniško stanovanje ali hišo nižje vrednosti za obročni nakup.Kontakt: 040 901 741 (Alisa Abdulahu).


28 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO FRAM

Sveti Florjan bi bil ponosen

V mesecu marcu letos je potekal 127. občni zbor PGD Fram. Po uvodnih pozdravih in poročilih so izvolili predsednika in ostale člane upravnega odbora. V naslednjem mandatnem obdobju bodo funkcije opravljali: Anton Bergauer (predsednik), Franc Pečovnik (namestnik predsednika), Branko Domadenik (poveljnik), Matej Dreo (namestnik poveljnika), Darja Fric (tajnica), Vitomir Kotnik ml. (blagajnik), Zdenka Vrečko (predstavnica žensk), Miran Fric (predstavnik mladih) in Anton Cvetko (predstavnik veteranov). V letu 2012 so framski gasilci v svoje vrste sprejeli 14 novih članov. Podelili so tudi praktične nagrade šolarjem, ki so razmišljali o gasilcih, ter priznanja za napredovanja in odlikovanja. Potrdili so program delovanja društva za leto 2013. Veselijo se novega vozila za posege v naravnem okolju.

Sveti Florjan je zavetnik gasilcev. V sodelovanju z domačim župnikom se framski gasilci vsako leto udeležijo svete maše in se priporočijo svojemu zavetniku. Tudi letos je bilo tako. Čeprav je deževno vreme onemogočilo sprevod od gasilskega doma do cerkve, je bilo v srcih vseh prisotnih toplo in prijetno. Svete maše se je namreč udeležilo okoli 50 članov in članic ter mladincev in pionirjev. Po končanem bogoslužju v cerkvi sv. Ane je sledilo še prijetno druženje.

Foto: Benjamin Fras

Legenda (vir: Wikipedija) pravi, da je Florjan živel kot rimski častnik v Lauriacumu. Bil je kristjan in ni hotel žrtvovati daril rimskim bogovom. Mučili so ga in ga z mlinskim kamnom okrog vratu vrgli z mostu v reko Enns. Človek, ki ga je porinil v reko, je oslepel, reka pa se je ustrašila tega dejanja in ga je izvrgla na skalo, kjer ga je pričel varovati orel z razprostrtimi krili v obliki križa. Pojavil se je tudi svetnik, ki je neki ženi pokazal, kje leži truplo. Ženska je vpregla vole in se z vozom odpeljala do reke in ga naložila. V strahu pred neverniki ga je pokrila s slamo in vejami. Živali so bile utrujene in žejne in niso več mogle vleči voza. Na prošnjo ženice je iz zemlje na površje prodrl studenec, iz katerega še danes teče voda. Napojene živali so truplo pripeljale do mesta, ki ga je svetnik pokazal ženi. Pokopali so ga hitro in skrivaj. Po tem pokopu so se na tistem mestu začeli dogajati čudeži. To naj bi se zgodilo 4. maja leta 304. V obdobju med obema vojnama so Florjana zelo častili, mu postavljali spomenike, ustvarjali slike z njegovo podobo, tudi v cerkvah in gasilskih domovih je bilo mogoče pogosto zaslediti njegove kipe. Svoje mesto je imel tudi na društvenih praporih gasilskih društev. Od leta 1946 se je pri nas Florjana prenehalo slaviti, z osamosvojitvijo naše države pa se sveti Florjan vrača v gasilske domove in na nove prapore.

Jožica RAVŠ



DRUŠTVO UPOKOJENCEV RAÊ

62. volilni zbor ~lanov DU Ra~e

V mesecu marcu se vsako leto končuje obdobje, ko v društvu pregledamo opravljeno delo in ugotavljamo dosežene rezultate v minulem obdobju.

Letošnje leto je bilo volilno. Na 62. volilnem zboru članov društva, ki je potekal 23. marca 2013, smo tako izvolili novo vodstvo društva, prav tako pa tudi vse odbore (upravnega, nadzornega in častno razsodišče).

Novoizvoljeni člani UO DU Rače smo: Irma Kmetič (predsednica), Jožica Medved (tajnica), Darinka Bevc (blagajničarka), Cvetka Dvoršak, Marta Salaj, Veronika Krajnc, Jelka Petrovič (člani - poverjeniki), Jože Krajnc (član - oskrbnik, vodja kolesarske sekcije), Štefan Strmšek (član, vodja kegljaške sekcije).

V NO DU Rače so bili izvoljeni: Martina Potočnik (predsednica), Slavica Koren, Zlatka Španinger (članici).

Častno razsodišče sestavljajo: Rudi Pavlovič, Marjan Savski, Zvonko Bezjak.

V programu dejavnosti za letošnje leto, ki ga je zbor članov tudi sprejel, smo za vsak mesec posebej načrtovali razne aktivnosti in izlete ter sodelovanja na krajevnem in občinskem prazniku, družabna srečanja, tekmovanja, kolesarjenje in pohodništvo. Program dejavnosti želimo med letom dopolniti še s kakšno prireditvijo (literarnim večerom, predavanji, glasbenim večerom ipd.), morda pa tudi s kakšnim jesenskim piknikom ob pečenju kostanjev in prijetnem druženju.

Vsi si želimo, da bi bilo leto 2013 uspešno, predvsem pa pestro na različnih kulturnih področjih in po zaslugi raznovrstnih skupnih druženj, torej povsod tam, kjer se bomo počutili prijetno, se poveselili, lepo imeli in v prešernem vzdušju zapeli tudi kakšno slovensko narodno pesem.

Želimo si, da se v naše društvo včlanijo tudi mlajši upokojenci, da se seznanijo z našim delom in predvsem aktivnostmi, ki jih gojimo. V društvu imamo kar nekaj sekcij (rusko kegljanje, kolesarjenje, šahiranje in pohodništvo), torej se bržkone najde za vsak okus nekaj.

Naša tiha želja (ki jo sedajle obelodanjamo) je tudi ustanovitev kakšne manjše glasbene skupine s pevci, zato vabimo vse zainteresirane, da se nam javijo.

V prihodnje bomo naše člane in članice o vseh prireditvah obveščali preko Radia Maribor, preko oglasnih desk pri društveni pisarni v gradu, v našem društvenem domu ter preko naših poverjenic.

Upamo, da se nam boste v čim večjem številu pridružili na različnih prireditvah, se z nami poveselili in pozabili na vsakdanje težave in skrbi.

Pozabimo na leta in tegobe in poskrbimo za današnji dan, ki je najpomembnejši, kajti včerajšnjega ni več, za jutrišnjega pa nikoli ne vemo, če sploh bo!

Irma KMETIČ,predsednica

DRUŠTVO KRAJANOV KOPIVNIK

Na{ 18. ob~ni zbor

Društvo krajanov Kopivnik spada med mlajša društva v naši občini.

V začetku marca smo imeli že 18. redni letni občni zbor društva. Uvodoma smo z minuto molka počastili spomin na v preteklem letu umrla predsednika društva Antona Jarca in člana Franca Osterca. Na občnem zboru smo v skladu s statutom o delovanju društva razrešili obstoječe organe društva in za mandatno obdobje 2013-14 izvolili nove, v sestavi:• upravni odbor: Stanko Hojnik – predsednik, Janez Lešnik

– podpredsednik, Metka Meglič – tajnik, Slavica Jarc – blagajnik, Anton Repnik – hišnik, Boris Repnik in Jože Lunežnik – člana,

• nadzorni odbor: Peter Založnik – predsednik, Anton Kotnik in Andrej Kmetič – člana,

• disciplinska komisija: Vlado Miketek, Tadej Lunežnik, Jože Bele ter namestnika Pavel Ogrizek in Jože Frešer.Na zboru smo sprejeli tudi okvirni plan dela društva in

finančni plan. Plan dela za leto 2013 vsebuje naslednje aktivnosti: redni sestanki upravnega in nadzornega odbora, izvedba občnega zbora in društvenega izleta, izdaja koledarjev za leto 2014, oddajanje prostorov v najem, postavitev majskega drevesa, vzdrževanje doma krajanov v okviru finančnih možnosti, obdaritev starejših krajanov Kopivnika ob novem letu, novoletno srečanje za vodstvo društva, nakup opreme za dom v okviru finančnih možnosti, izdelava fotokronike, organizacija piknika za člane društva, sodelovanje s sosednjimi društvi, KS Fram in Občino Rače – Fram, sodelovanje na čistilni akciji, urejanje okolice doma in centra vasi, vse druge aktivnosti, za katere se tekom leta pokaže interes članov društva in so v okviru delovanja društva, organizacija okrogle mize o izgradnji kanalizacije na framskem Pohorju, izrez bele omele na lipi v centru Kopivnika ipd.

Na osnovi plana dela je bil tudi potrjen finančni plan, ki zajema prihodke in odhodke v višini cca 5000 €.

Društvo šteje že 140 članov, ki so letos plačali članarino. Skoraj polovica teh se je udeležila tudi občnega zbora, na katerem so nas s svojo prisotnostjo počastili tudi povabljeni gostje - župan, predsednik sveta KS in predstavniki nekaterih sosednjih društev, ki so pozdravili prisotne na občnem zboru ter nam zaželeli obilo uspehov pri delu.

Pozdrav župana Branka Ledineka


30 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

Po uradnem delu so ženske za praznik prejele rožo, nato pa smo ob jedači in pijači dobre volje nadaljevali z druženjem članov.

Za cvetno nedeljo smo na dvorišču Andreja Kmetca spletli 9 m dolgi »presmec« in ga v nedeljo peš nesli v farno cerkev na blagoslov.

Člani društva so izdelali presmec

Na snežno cvetno nedeljo so člani društva nesli presmec skozi vas v farno cerkev

Člani društva s presmecem pred cerkvijo, skupaj z župnikom Francem Dermolom in županom Brankom Ledinekom

Postavili smo ga ob domu, v slednjem pa se kasneje tudi nekoliko ogreli. Pri izdelavi 'presmeca' je sodelovalo 25 naših članov.

Za velikonočne praznike smo (ob pomoči Jelke Bojc) na sredi vasi ob lipi iz sena izdelali zajčka, ki je mimoidočim želel lepe praznike. Nekateri so se postavili ob njem in se fotografirali za spomin.

Ob našem velikonočnem zajčku

Tudi odziv na akcijo čiščenja okolja je bil zelo velik, saj se je je udeležilo okoli 30 naših članov. Razdelili so se v dve ekipi; prva je pobrala smeti ob cesti za Planico skozi Lepi vrh in po planinski poti do Streharja v Morju, nato pa mimo Čuriča do Kopivnika, druga (številčnejša) ekipa Lokmirčanov pa je pobrala smeti ob cesti iz Lokmirc do Kopivnika. Drugi člani pa smo očistili vas pri domu, avtobusni postaji, cvetlični gredi, lipah in v zgornjem delu vasi.

Zbor članov na čistilni akciji

Zaključek čistilne akcije ob domu krajanov



Zaključek čistilne akcije, v kateri je sodelovalo veliko pridnih rok naših krajanov, je bil ob domu, seveda z zasluženo malico.

V čast 1. maju - prazniku dela smo že v soboto, 27. aprila, postavili majsko drevo, ki nam ga je letos podaril Anton Repnik. Tokrat smo za spremembo mlaj postavili ob našem domu krajanov, čemur je sledilo druženje ob dobrotah za po grlu in pod zob. Še zanimivost: drevo je letos podrl kar podpredsednik društva Janez Lešnik, ki je tudi vodil postavitev mlaja. Za zaključek prijetnega dne pa smo zvečer na Jarčevem zakurili še kres.

Priprava mlaja za postavitev

Gasilski posnetek postavljavcev majskega drevesa ob domu krajanov Kopivnik

Omeniti je potrebno še druženje složnih Lokmirčanov, ki so se letos že desetič zbrali, da bi postavili mlaj. Praznično popoldne so nadaljevali z druženjem ob kosilu in tako slovesno obeležili praznik dela.

Jubilejna, 10. postavitev mlaja v Lokmircah

Po nekaj letih smo uspeli pomladiti vodstvo društva. Kot ustanovni član, dolgoletni tajnik in sedaj 4. predsednik društva upam, da nam bo s sodelovanjem članov uspelo realizirati zastavljene cilje. Tako se v času pisanja tega prispevka že intenzivno pripravljamo na izlet, ki ga že vrsto let organiziramo v juniju.

Stanko HOJNIK,predsednik DK Kopivnik

ŠAHOVSKO DRUŠTVO FRAM

Mladi talenti na~rno - belih poljih

V prostorih Šahovskega društva Fram se naši mali šahisti vsako sredo zbirajo in izpopolnjujejo v igranju šaha, razvijajo strategije ter se ob tem neizmerno zabavajo. Da vse poteka po pravilih in da kratkohlačniški šahovski upi postajajo iz tedna v teden spretnejši, vestno skrbita učitelja Boris Perkovič in Jože Velec. Da je njuno delo strokovno in odlično in da mladi šahisti resnično uspešno uporabljajo svoje pridobljeno znanje, so nedavno dokazali na državnem prvenstvu v Murski Soboti, kjer so se zares dobro izkazali.

Naši šahovski upi so tudi dobri prijatelji

V skupini F8 so se kar trije uvrstili med prvih osem – Maj Toplišek je zasedel 4. mesto (s tem si je priigral možnost nastopa na evropskem ali svetovnem prvenstvu), Vito Gojkovič 7. mesto, Jakob Ogorevc pa se je uvrstil neposredno za njim, na 8. mesto. V skupini F10 je Urban Štern dosegel 20. mesto, Aleš Podbojec Prelog pa 24. mesto. V skupini F12 je Timotej Gabrijan zasedel 27. mesto, v skupini D12 pa se je Eva Ježovnik zavihtela tik pod vrh, na 5. mesto in si tako priigrala možnost nastopa na evropskem ali svetovnem prvenstvu.


32 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

Naši junaki U8 po razglasitvi rezultatov na DP

Sedaj se že vsi njihovi najzvestejši navijači veselimo naslednjih tekmovanj – prvo, ki bo potekalo 25. maja 2013 na Duhu na Ostrem vrhu, bo v času izida junijskih Novic že za nami, mi pa seveda upamo na nove uspehe po centimetrih majhnih, po srcu pa že velikih šahistov. Prav tako pa postaja iz tedna v teden bolj napeto na tekmovanju 'Mladi prvak Frama'.

Zbrana igra naših šahistov

Na koncu bi želela še enkrat omeniti učitelja Borisa in Jožeta ter se jima iskreno zahvaliti, saj brez njune zavzetosti, dobre volje, časa ter seveda njunega znanja in potrpljenja z našimi nadobudnimi šahisti vseh njihovih uspehov ne bi bilo. Prav tako hvala vsem ostalim, ki na kakršen koli način podpirate naše male talente.

Mojca TOPLIŠEK

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO

SP. IN ZG. GORICA

Novi~ke izpod gasilskih ~elad

Čas po odhodu zime prinaša nov zagon in različna opravila. Nič drugače ni bilo v našem društvu, kjer pomladanske mesece namenimo raznolikim aktivnostim.

• Gasilska mladinaŠe posebej smo ponosni na našo gasilsko mladino, ki je

aktivna skozi vse leto. Največje zasluge za to ima mladina sama, seveda pa gre pohvala tudi njihovim aktivnim in zavzetim mentorjem.

Pomladanske mesece je gasilska mladina namenila predvsem pripravam na tekmovanje GZ Maribor, ki bo v mesecu juniju. Kot vsako leto, si bomo tudi letos prizadevali, da bomo čim bolje zastopali naše društvo in občino. Letošnji motiv je še toliko večji, saj bo v tem letu izvedeno regijsko tekmovanje, ki služi kot izborno tekmovanje za državno gasilsko prvenstvo, ki bo naslednje leto. Seveda bi radi uspehe, ki mo jih dosegali prejšnja leta, ponovili tudi letos.

Gasilska mladina pa se ne pripravlja zgolj na tekmovanje, saj pridno sodeluje tudi pri ostalih aktivnostih v našem društvu. 20. aprila je sodelovala pri čiščenju našega naselja, pomagala je pri pripravljanju okrasitve našega mlaja (majpana), povezana pa je tudi z uresničevanjem nekaterih naših drugih projektov.

• Mlaj (majpan) 2013

Kot vsako leto doslej, smo tudi letos (v

sodelovanju s KUD Sp. in Zg. Gorica ter

ŠD Sp. in Zg. Gorica) postavili maj-

sko drevo, hkrati paznova zabeležili dober obisk te praznično – družabne prireditve (udeležilo se je je preko 70 ljudi).

Samo praznovanje se je nadaljevalo v

gasilskem domu, kjer so nam naši kuharji pripravili odličen

bograč, prav tako pa je bilo poskrbljeno

za tekoče okrepčilo. Še ena prireditev

torej, kjer se je zbrala (skoraj) celotna vas

ter - kot nekoč - praznovala delavski

praznik…

Ne nehamo se igrati zato,ker se staramo,

temve~ se staramo zato,ker se nehamo igrati.



• Velika vrtna veselica pod šotorom – ves izkupiček namenjen nabavi novega gasilskega vozila

Naša letošnja osrednja prireditev pa bo vsekakor velika vrtna veselica pod šotorom. Kot smo že večkrat pisali v prejšnjih številkah Novic, je naša velika želja nabava novega gasilskega vozila. Zato smo se odločili, da bomo ob občinskem prazniku pripravili veliko vrtno veselico, pri čemer bo ves njen izkupiček namenjen nabavi novega gasilskega vozila.

Načrtovano veselico bomo izvedli v ponedeljek, 24. junija 2013, s pričetkom ob 19.00 uri (ne pozabite, da je naslednjega dne, torej v torek, 25. 6., državni praznik, tako da bomo lahko brez skrbi 'čagali' do jutra). Prireditev bo ob vsakem vremenu, pri čemer nas bodo zabavali člani ansambla ‚Akordi‘. Pripravljamo tudi druga presenečanja, ki pa jih seveda na tem mestu in sedaj še ne smemo razkriti…

Vljudno prosimo, da z udeležbo na veselici podprete naše aktivnosti, mi pa zagotavljamo, da bomo z dobro voljo, s prijetno glasbo ter z odlično hrano in pijačo poskrbeli, da se boste zares dobro počutili v naši družbi! In še nekaj: Vstop bo prost! Vsi skupaj nadvse prijazno vabljeni!

Peter FINGUŠT

DRU[TVO BORILNIH VE[ÎN TO TE RAÊ

Karate klub TO TE Ra~e ponovnonajbolj{i klub v SZTK zvezi za leto 2013

Rok Šlamberger kar trikratni državni prvak

Društvo borilnih veščin (DBV) TO TE Rače po naslovu prvaka v SZTK karate zvezi leta 2012 vztrajno drži zmagovalne vajeti v svojih rokah, izjemna pretekla sezona pa daje našim tekmovalcem veliko motivacijo.

Prehod iz 2012 v 2013 sta zaznamovala mednarodna turnirja Rušah (februarja) in Tolminu (aprila). V Rušah so trije člani iz našega društva nastopali za reprezentanco SZTK. Simon Vajs med starejšimi dečki in Mihaela Jerinič pri mlajših deklicah sta osvojila 1. mesto v katah. Istega dne je naša članica Vesna Bezgovšek na državnem prvenstvu KZS med članicami osvojila 1. mesto v borbah posamično. Na mednarodnem tekmovanju v Tolminu smo osvojili kar šest kolajn; med članicami je ponovno zmagala Vesna Bezgovšek (v borbah) ter v finalu pokazala svojo izjemno pripravljenost. Rok Šlamberger je zmagal v kategoriji jiyu kumite (borba) med starejšimi dečki. Medalje so osvojili še Tin Miljatovič, Julija Venko ter Bor Purnat (vsi v katah).


34 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

Ostali tekmovalci iz KK TO-TE Rače, ki so osvojili naziv državnega prvaka, so:- Tine Avšič (mlajši dečki; zmagal je v katah ter kata ekipno),- Benjamin Žgank (člani; zmagal je v borbah posamično

in sicer v finalu s klubskim kolegom iz KK Rače Avgustom Brezovnikom),

- Bor Purnat (kadeti; zmagal je v jiyu kumiteju - dogovorjeni sparingi),

- Julija Venko (mlajša deklica je zmagala v kihon kumiteju ter osvojila še 2. mesto v katah posamično),

- ekipa team kata (mlajši dečki in deklice - Julija Venko, Mihaela Jerinič ter Tine Avšič so prepričljivo zmagali v zelo močni konkurenci).

Prvaki kata team Tine Avšič, Julija Venko ter Mihaela Jerinič

Z leve: Avgust Brezovnik ter Benjamin Žgank

2. mesta so osvojili in s tem postali vice prvaki: Simon Vajs (mladinci v Fuko go - kata in borba), Urban Muršič (malčki v katah posamično) - debitant na državnem prvenstvu in najmlajši član kluba, Julija Venko, Bor Purnat (kadet v katah), Avgust Brezovnik (borbe člani), EnBu team (Rok Šlamberger ter Simon Vajs).

Med najboljšimi je bil tudi debitant Urban Muršič (drugouvrščeni)

Simon Vajs ter Mihaela Jerinič - zmagovalca v Rušah Celotne priprave na tekmovanja so letos potekale v

telovadnici OŠ Rače, kjer smo realizirali pet treningov tedensko po 2 uri. Udeležili smo se seminarja v izvedbi predsednika ETKF karate zveze, Vladimirja Jorge, ter seminarja legendarnega tekmovalca ITKF iz Italije, Silvija Camparija, ki je v tekmovalni karieri osvojil prav vse naslove svetovnega in evropskega prvaka.

Trener in predsednik Aljoša Lipavc, Silvio Campari ter Aljoša Balazevič

Sledile so priprave na državno prvenstvo, ki je letos potekalo v Račah (12. maja).

Pripravili smo izjemno tekmovanje in ga tudi uspešno pripeljali do konca. Rezultati pa govorijo sami zase: domačin Rok Šlamberger je zmagal kar v treh kategorijah (Fuko-Go - borba in kata med mladinici, njegovi pa sta tudi zmagi v katah posamično ter v kogo-borbah).

Z leve: Simon Vajs ter Rok Šlamberger, z desne Primož Vajs ter Jan Kozoderc



3. mesta pa so osvojili: Simon Vajs (ko go kumite), Primož Vajs (ko go kumite), Tin Miljatovič (jiyu kumite), Kata team 1 (brata Vajs ter Šlamberger) in Mihaela Jerinič (kihon kumite).

Skupaj smo s tekmovanja prinesli osem zlatih, šest

srebrnih in pet bronastih kolajn. K temu bleščečemu rezultatu naj povemo, da je DBV TO TE Rače zastopalo 14 tekmovalcev, ki so torej skupno osvojili kar 19 kolajn in s tem naziv ‚naj klub v sezoni 2013‘. Seveda smo na naše tekmovalke in tekmovalce ter na njihove dosežke zelo ponosni.

Ekipa, ki je poskrbela za potek tekmovanja

Do poletnih počitnic nas čakata še dva mednarodna pokala v Italiji (Zgonik) ter Bosni (Visoko), v mesecu novembru pa je planirana udeležba s SZTK reprezentanco na svetovnem prvenstvu ITKF, ki bo letos potekalo na Češkem (Praga). Sledilo bo pokalno tekmovanje v Ilirski Bistrici, zadnji mesec leta 2013 pa svetovno Fudokan prvenstvo (prav tako bo na Češkem), Ljubljana Open ter Trbovlje Open.

Športni pozdrav! Aljoša LIPAVC

ROKOMETNI KLUB RAÊ

O dosežkih nadobudnihmladih rokometa{ic

Lepo pozdravljeni, ljubitelji športa v občini! Dovolite, da uvodoma ponovno izrazim upanje, da se je

naš internetni naslov: www.rokometniklub-race.si že do te mere 'prijel', da samoiniciativno večkrat prebrskate, kaj se dogaja v našem klubu. V tem primeru tudi dobro veste, da pridno delamo že od leta 2003, torej celo desetletje. To letošnjo okroglo obletnico bomo bolj slovesno praznovali jeseni, ko bo za nami glavnina ostalih aktivnosti.

Letošnja sezona je bila (tako kot vsaka doslej) zelo naporna in polna tekem, saj smo imeli v tekmovanju RZS 4 ekipe.

Kadetinje (1996/97) so v rednem delu odigrale 14 tekem in dosegle 6. mesto v skupini vzhod. V razigravanju so potem odigrale še 4 tekme. Dekleta je vodil Mitja Žuran.

Starejše deklice (1998 in mlajše) so v skupini vzhod odigrale 14 tekem in zasedle 6. mesto. Po rednem delu smo se prijavili še naprej, kjer so dekleta odigrala še 4

tekme. Dekleta je vodila Leja Klemenčič.Mlajše deklice B (letnik 2001) so tekmovale v skupini

vzhod, odigrale 12 tekem in osvojile 5. mesto. Deklice so vadile pod vodstvom Leje Klemenčič.

Mini rokomet (letnik 2002 in mlajše) – deklice te ekipe so na 3 turnirjih dosegle 7 zmag in sicer proti ŽRK Branik, RK Drava Ptuj in OŠ Starše ter tako zasedle 1. mesto v skupini, posledično pa se uvrstile na finalni turnir, ki je bil v nedeljo, 2. junija, v Ljubljani. Dekleta je trenirala Leja Klemenčič.

V klubu imamo pri deklicah še mlajši skupini, kjer mlade rokometašice vadijo pod vodstvom Leje Klemenčič.

Mini rokomet od 1. do 4. razreda

Za obstoj in delovanje športnega kluba mora biti zagotovljeno sodelovanje mnogih dejavnikov. Tako bi se želel naš klub za sodelovanje v letošnji sezoni 2012/2013 zahvaliti Občini Rače-Fram in OŠ Rače. Zahvala gre tudi tistim, ki najbolj neposredno skrbijo za športno dvorano Rače; to sta predvsem Zlatka Mergeduš, ki dopoldne vse lepo počisti, in naša nepogrešljiva Milica Sovdat, ki vsako popoldne in čez vikende prenaša naše muhe.

Zahvaliti se želimo tudi vsem sodelavcem, staršem, igralkam in igralcem, skratka vsem, ki kakorkoli pomagajo, da v teh težkih časih rokomet v Račah živi (in upamo, da bo še dolgo!). Spoštovane občanke in občani, želimo vam lepo poletje!

• PRAGUE HANDBALL CUP 2013V četrtek, 28. marca 2013, smo se z avtobusom podjetja

Euroval odpravili na Češko. Bili smo pisana druščina: 12 kadetinj WB, 13 starejših deklic WC, 13 mlajših deklic, 3 trenerji, 2 spremljevalki in 3 mame. Udeležili smo se enega največjih turnirjev v rokometu v Evropi, saj je sodelovalo 410 ekip iz 25 držav, tekmovanje pa je potekalo v 10 kategorijah. Mi smo nastopili s 3 ekipami deklic, ki so skupaj odigrale 21 tekem. Naš skupni izkupiček je bil: 10 zmag, 3 neodločeni izidi in 8 porazov, kar za tako mali klub pomeni odličen rezultat. Pa gremo po skupinah:

Vsi skupaj pred našim hotelom


36 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

WB 96,97Naša najstarejša skupina so bile kadetinje WB, to

je letnik 1996/97, ki so igrale v skupini WB 6. V tej kategoriji je bilo 41 ekip. V skupini so igrale 5 tekem in 3 zmagale (ŽRK Dugo Selo – Hrvaška, Sokol Banovce n/B – Slovaška in Sokol Vršovice – Češka), 2 pa igrale neodločeno (Viby IF – Danska in GF Kroppskultur I – Švedska), torej so bile brez poraza in osvojile enkratno 2. mesto v skupini. Prve 3 uvrščene ekipe iz vsake skupine so se uvrstile v A finale tekmovanja. Tako so se dekleta uvrstila v četrtfinale, kjer so naredili 6 skupin po 3 ekipe (skupaj 18 ekip); naše rokometašice so igrale v skupini WB 11: izgubile so z FIF Håndbold I – Danska in premagale UDHK Nitra – Slovaška. Skupaj so odigrale 7 tekem: 4 zmagale, 2 igrale neodločeno in 1 izgubile.

Za RK Rače so igrale: Andreja Divjak, Asja Frangež, Nika Kelc, Žana Rodošek, Anja Finžgar, Mojca Gojčič, Mojca Hraš, Klementina Otič, Patricija Suk, Tippy Vračko, Rebeka Zel in Saša Lazar. Trener je bil Mitja Žuran, pomočnici pa Marina Gril in Irma Suk.

WC 98,99Našo sredinsko skupino so predstavljale starejše

deklice WC, to je letnik 1998/99, ki so igrale v skupini WC 5. V tej kategoriji je bilo 67 ekip, to je največ ekip v kateri od dekliških kategorij, kar pomeni, da je bila tudi največja konkurenca. V skupini so igrale 5 tekem, od tega 3 zmagale (Ajax København III – Danska, Stupava-Malacky II – Slovaška in Nøvling IF – Danska) in 2 izgubile (Rostocker HC – Nemčija in Nøtterøy Handball – Norveška) in zasedle 3. mesto v skupini.

Prve 3 uvrščene ekipe iz vsake skupine so se uvrstile v A finale tekmovanja. Tako so se dekleta uvrstila v četrtfinale, kjer so naredili 11 skupin po 3 ekipe; naše rokometašice so igrale v skupini WC 14, kjer so (zelo tesno) izgubile obe tekmi (ŽRK Izola – Slovenija in Ajax København II – Danska) in so zaključile s tekmovanjem. Skupaj so odigrale 7 tekem; 3 so zmagale, 4 pa izgubile.

Za RK Rače so igrale: Sabina Brezner, Nika German, Maša Kirbiš, Petra Kirbiš, Urška Kokot, Nina Kolednik, Kaja Ogrizek, Sara Pesek, Kaja Petrovič, Natalija Radolič, Katarina Rozman, Maruška Žunkovič in Brina Petek. Trener: Lea Klemenčič, pomočnica: Ana Kirbiš.

WE 01,02Za naše najmlajše je bil to prvi turnir in prva takšna

izkušnja, ki so jo dobro prestale. Naša najmlajša skupina je igrala v kategoriji WE, kjer je bilo 6 ekip, ki pa so lahko bile mešane (dekleta in 3 dečki). V tej kategoriji je bilo 6 ekip, zato so se v nadaljevanju tekmovanja srečale s fantovskimi ekipami. V skupini so igrale 5 tekem, od tega 2 zmagale (Sport school Nr.2 – Moldavija in HC Leipzig e.V. – Nemčija), 1 igrale neodločeno (SHK Kunovice – Češka) in 2 izgubile (HVSE Student Comfort - Madžarska in SHK Pardubice – Češka) ter tako zasedle 4. mesto v skupini. V nadaljevanju so se križale s fantovskimi ekipami in prvo tekmo odigrale s poznejšimi gladkimi zmagovalci Eles Kézisuli SE – Madžarska (in seveda izgubile), nato so izgubile še s fanti iz Hrvaške.

Za RK Rače so igrale: Zala Bedjanič, Nika Dobnik, Alja Finžgar, Eva Gradišnik, Katja Kobalej, Nina Kobalej,

Maša Mandl, Klara Otič, Alja Petrovič, Ana Vogrin, Sara Petrovič, Kaja Trifkovič in Nadin Zorec. Trener: Alenka Rižner – Šibila, vodja ekipe: Tanja Mandl, animator: Jožica Gradišnik.

Vsem ekipam gredo čestitke za nastope in igre na turnirju. Hvala vsem trenerjem (Mitji, Leji, Alenki), spremljevalcem (Ani in Marini) in mamam (Irmi, Jožici in Tanji), ki so prevzeli zelo odgovorno vlogo, da bodo čuvali vaše oz. naše otroke. Hvala tudi vsem staršem, ki ste prišli gledati in spremljati naše ekipe. Hvala občinama Rače – Fram in Starše za finančni prispevek. Na Češkem smo dostojno predstavljali klub in obe občini, prav tako tudi našo državo Slovenijo. Če pustimo v ozadju rezultate, ki so bili odlični, je bila v prvi vrsti to za deklice nepozabna izkušnja. Igrati na takšnem turnirju, kjer je nastopalo več kot 5.000 rokometašev in rokometašic iz 25 držav, je skoraj neverjetno. To so trenutki, ki so v športni karieri eni izmed najlepših, verjamem pa tudi, da za vse nepozabnih. Če bo volja in denar, bomo mogoče šli še kam!?

Pod vplivom vsega opisanega pa za konec še malo po češko: Na shledanou - na svidenje!

Alenka RIŽNER - ŠIBILA,sekretarka RK Rače

Mlajše deklice po tekmi z Moldavkami

Starejše deklice pred hotelom, kjer smo bivali

Naše kadetinje na Karlovem mostu



Mlaj{i de~ki B in Mini rokomet de~ki

Rokometna sezona za dečke se počasi bliža koncu in prav je, da vas obvestimo tudi o našem delu. V letošnji sezoni se je treningov udeleževalo 24 mladih rokometašev, ki so pridno nabirali rokometno znanje. Tekom

leta se je ekipi pridružilo nekaj novih članov, nekaj pa jih tudi prenehalo, kar nas še posebej žalosti, saj smo se zelo trudili (in to počnemo še dalje), da bi otroci pridobili odgovornost do dela v skupini.

V sezoni 2012/2013 sodelujemo (v okviru Rokometne zveze Slovenije) z ekipo dečkov v državnem prvenstvu mlajših dečkov B; to so dečki, rojeni leta 2001 in mlajši. Dečki so nastopali v skupini vzhod; to je najštevilčnejša in verjetno najmočnejša skupina v tej kategoriji. V rednem delu prvenstva so dečki odigrali šestnajst tekem in dosegli štiri zmage in dva remija, kar jih je na lestvici uvrstilo na 7. mesto; za sabo so pustili tudi ekipi RK Jeruzalem Ormož in RK Gorenje Velenje. To je vsekakor dober rezultat, saj je ekipa zaostala za 5. mestom samo 4 točke. Iz tekme v tekmo se je videl napredek v igri in s kančkom sreče bi lahko bili dosegli še nekaj točk več. V času pisanja tega prispevka še poteka nadaljevanje prvenstva v obliki razigravanja za mesta, kjer smo do sedaj dosegli eno zmago, en remi in dva poraza. Upamo, da bodo dečki še naprej nadaljevali z dobro igro in da se bomo veselili še kakšnega dobrega rezultata.

Poleg že prej omenjene skupine imamo tudi skupino mlajših dečkov, ki sodelujejo v tekmovanju mini rokometa. V tej skupini so vsi dečki letnika 2002 in mlajši. Ker so v letošnjem letu bili problemi glede organizacije tekmovanja na področju osnovnih šol Maribora, smo odigrali samo nekaj tekem mini rokometa in sicer se je naša najmlajša skupina (igrali so le dečki letnika 2003, 2004, 2005 in 2006) pomerila s puncami OŠ Rače in OŠ Starše. Organizirali smo tudi turnir, kjer so se naši fantje v mini rokometu pomerili med seboj in rečemo lahko, da smo skupaj s starši uživali v njihovi igri.

Najmlajša skupina v mini rokometu

Mlajši dečki B in mini rokomet

Zelo dejavni pa smo bili tudi kot navijači na rokometnih tekmah članske ekipe RK Maribor Branik, saj smo redno obiskovali vse domače tekme prej omenjene ekipe ter bučno navijali. Ob evropskih tekmah mariborskega kluba smo sodelovali pri spremljanju igralcev na igrišče. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili upravi kluba RK Maribor Branik za vse brezplačne vstopnice in povabila za sodelovanje, igralcem in celotni ekipi (njen trener je naš krajan Marko Šibila) pa seveda za prikazane odlične igre.

Do konca sezone nas čaka še nekaj pomembnih turnirjev; izpostavil bi predvsem mednarodni turnir v mini rokometu v Hrastniku in zaključni turnir osnovnih šol v mini rokometu v Brežicah. Upamo, da se bomo za te turnirje dobro pripravili in dostojno zastopali naš klub ter osnovno šolo, ne nazadnje pa tudi matično občino. Vsem otrokom pa bodo ti turnirji velika nagrada za ves trud, ki so ga vložili na treningih in tekmah.

Dejavni pa bomo tudi v času šolskih počitnic, saj bo nekaj naših članov ob koncu junija sodelovalo na Poletnem rokometnem taboru Akademije Uroša Zormana, zato ste že sedaj vabljeni, da spremljate dogodke, zgodbe in slikovne posnetke s tega tabora (na spletni strani: http://sl-si.facebook.com/pages/Rokometna-akademija-Uroša-Zormana). Še več naših članov pa bo sodelovalo na Vestnikovem rokometnem taboru v Murski Soboti (v začetku meseca julija). O vsem tem vas bomo obvestili v naslednjih Novicah.

V klubu smo zadovoljni, da nam je uspelo zbrati skupino dečkov, ki so se pripravljeni naučiti rokometne abecede. Še bolj smo veseli, da jih lahko vsaj za nekaj trenutkov usmerimo na nedvomno pravo pot, h gibanju, in ne na posedanje pred televizorjem ali računalnikom. V teh mladih letih lahko otroci dosežejo največji motorični razvoj, saj so dovzetni za osvajanje novih gibalnih elementov; prav rokomet je ena od športnih disciplin, ki jih prinaša največ. Seveda pa je potrebno poudariti, da je naša želja tudi, da otroci pridobijo smisel za skupinsko sodelovanje, prav tako pa, da se naučijo prenašati poraze, kar je v tem času velika slabost vseh otrok.

Poleg že navedenega je naš cilj, da dečkom zagotovimo čim prijetnejšo vadbo, da jim privzgojimo vrednote pozitivnega razmišljanja (tako človeka kot športnika) in jih ne izpostavljamo pritiskom za doseganje rezultatov.

Ob tej priložnosti vljudno vabimo vse fante letnika 2001 in mlajše, da se nam pridružite in spoznate lepote rokometne igre. Z veseljem vas bomo sprejeli in se potrudili, da se boste prijetno počutili. Dragi starši, vse informacije dobite na telefonski številki 041 688 525 ali na naši internetni strani, ki je bila pripravljena posebej za dečke RK Rače: http://rokometni-racek.si .

Andrej KUHAR, trener


38 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

ÊBELARSKO DRUŠTVO RAÊ

Doslej nam leto 2013 ni bilo naklonjeno

Kot smo ugotavljali že v predhodni številki glasila, je bilo leto 2012 za čebelarje negativno. Upali smo, da bo letos kaj bolje, a se naša pričakovanja niso izkazala za realna, saj se je z letošnjo dolgo zimo in mokro pomladjo slabo stanje kar nadaljevalo. V dobrih letih smo v tem času že tretjič točili med: ogrščico, cvetličnega in akacijo, letos pa zamujamo skoraj ves mesec.

'Padlo' nam je tudi veliko čebel, med drugim tudi zaradi nepravilnega zdravljenja. Predpisana zdravila Veterinarskega zavoda niso bila uspešna. Kljub slabemu pridelku medu pa imamo čebelarji kar veliko dela s čiščenjem, zdravljenjem in seveda z novimi nastavki.

V ČD Rače letos praznujemo 80-letnico obstoja društva, kar bomo primerno obeležili. V času občinskega praznika, torej že kmalu, nas čaka prijetna dolžnost - pobratenje s ČD Nova Gorica. Podpisali bomo častno listino, sledil pa bo bogat kulturni program, ki se bo v neuradnem delu nadaljeval s pogostitvijo vseh navzočih. Vse to bo potekalo na grajskem dvorišču. Točne informacije sledijo s prireditvenimi listi, ki jih izdaja Občina Rače- Fram (osnovni podatki pa so razvidni tudi iz programa prireditev, ki je objavljen na koncu tokratne številke Novic). Že zdaj prijazno vabljeni!

Nada HERGAN

NOGOMETNI KLUB RAÊ

Mladi nogometa{i na turnirju v Avstriji

Nogometna selekcija U8 NK Rače na mednarodnem turnirju v Gabersdorfu v sosednji AvstrijiNa povabilo nogometnega kluba USV Gabersdorf iz sosednje Avstrije se je selekcija U8 NK Rače v soboto, 18. junija

2013, udeležila mednarodnega nogometnega turnirja. Na njem so sodelovale ekipe iz Avstrije, Madžarske, Italije in Slovenije. Razen nogometnega kluba NK Rače so iz Slovenije sodelovali še NK Slivnica, NK Ilirija in NK Maribor - Branik. Od 16 sodelujočih ekip je selekcija U8 NK Rače zasedla 8 mesto.

Takšni in drugačni utrinki, povezani z mladimi nogometaši; foto: Lidija Jurkas

Mladim igralcem NK Rače bo prijetno druženje na mednarodnem turnirju na tleh naše severne sosede ostalo v prijetnem spominu, še posebej pa vožnja s starodobnim avtobusom na prizorišče dogajanja, za kar gre posebna zahvala lastnikoma tega vozila častitljive starosti - Jošku in Nadi Obrovnik iz Ješence.

Pripravila: Suzana PUNGARTNIK



ZDRAVJE - NAŠE NAJVE^JE BOGASTVO

Ob evropskem dnevu boja proti melanomu - najne- varnejšemu kožnemu raku - je specialistka dermato-venerologije dr. Nataša Grebenšek tudi letos pripravila članek, s katerim želi opozoriti in spomniti na pomen čimprejšnjega prepoznavanja melanoma in na nevarnost prekomernega sončenja. Pravočasno odkrivanje spre-memb na koži je ključno za pravočasno prepoznavanje bolezni. Ker so pred nami najbolj sončni meseci, je tema brez dvoma zelo aktualna. (Uredništvo)

Odkrijmo melanom pravo~asno

Melanom je maligni tumor kožnih celic melanocitov. Je najnevarnejši kožni rak, predvsem zaradi svoje velike sposobnosti širjenja na ostale organe. Ker je zdravljenje razširjene bolezni neuspešno, je umrljivost visoka.

Število bolnikov z melanomom se povečuje hitreje kot število bolnikov s katerokoli drugo vrsto raka. Predvsem zaskrbljujoče je naraščanje števila bolnikov z melanomom med mladimi odraslimi.

Melanom je rak, ki se lahko razvije pri vsakomur, vendar pa je tveganje za njegov nastanek pri nekaterih ljudeh večje: pri svetlolasih, svetlookih in svetlopoltih ljudeh, ki so bili zlasti v mladosti pogosto izpostavljeni sončnim žarkom, pri ljudeh, ki so večkrat utrpeli sončne opekline, pri ljudeh, katerih ožji sorodnik je imel melanom, pri starejših ljudeh, pri ljudeh, ki imajo veliko število znamenj, ter ljudeh, ki so že imeli melanom.

Melanom se lahko pojavi v obstoječem znamenju, večinoma pa nastane na novo. Na koži ves čas nastajajo nove pigmentne spremembe, med katerimi je lahko tudi melanom. Pomembno je, da ga ločimo od ostalih, nenevarnih pigmentnih sprememb na koži. Melanom je lahko v začetku zelo podoben navadnemu znamenju, a se za razliko od znamenja nato hitreje spreminja po obliki, barvi in velikosti. Je asimetričen (A – asimetry), nepravilnih robov (B – border), večbarven (C – colour), večji od 5 mm (D – diameter) in raste (E – elevation). Včasih lahko tudi srbi. Pri napredovali obliki se lahko pojavi tudi krvavitev.

Ker se melanomi ne spreminjajo vsi po sistemu ABCDE in jih je včasih težko razlikovati od znamenja in drugih pigmentnih sprememb na koži, je ključnega pomena za postavitev pravilne diagnoze dermatoskopski pregled kože.

Slika melanoma s pripadajočo dermatoskopsko sliko

Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek melanoma je UV sevanje. Z ustrezno zaščito kože pred soncem lahko nastanek melanoma preprečimo. Z omejitvijo izpostavljanja soncu je treba začeti že v zgodnjem otroštvu, saj so prav sončne opekline v zgodnjem otroštvu eden od dejavnikov tveganja za razvoj bolezni kasneje v življenju. Tudi število pigmentnih znamenj je povezano z izpostavljenostjo soncu v otroštvu. Več kot je otrok izpostavljen soncu v otroštvu, več znamenj se bo pojavilo na koži. Večje število znamenj pa pomeni večjo verjetnost za pojav melanoma kasneje v življenju. Kožo moramo zaščititi predvsem z izogibanjem soncu, z uporabo oblačil, pokrival in očal ter z uporabo zaščitnih krem za tiste dele telesa, ki jih pred soncem drugače ni mogoče skriti.

Ker bodo učinki preventivnih akcij o pomenu zaščite pred UV žarki vidni šele čez desetletja, je za zmanjšanje umrljivosti zaradi melanoma trenutno najpomembnejše zgodnje odkrivanje z rednim samopregledovanjem in preventivnimi pregledi kože.

Redno spremljajmo spremembe na koži! Če odkrijemo melanom pravočasno, je ozdravljiv!

Nataša GREBENŠEK, dr. med.Dermatološki center Arsderma

Nadomestki za sladkor aliumetna sladila

Glede na to, da smo prejšnjikrat (Novice št. 57-1/2013, ki so izšle marca letos) v tej rubriki govorili in spoznavali pasti sladkorja, se zdi nekako logično nadaljevati s sladkornimi nadomestki, ki jih imenujemo tudi umetna sladila.

Kaj so umetna sladila in zakaj jih uporabljamo? Umetna sladila ali sladkorni nadomestki so kemične

substance, ki jih uporabljamo za sladkanje hrane in pijač namesto naravnih sladkorjev. Ker so mnogo bolj sladka od naravnih sladil, za doseganje enako sladkega okusa kot s sladkorjem potrebujemo le majhne količine umetnih sladil. Prav zato z uživanjem živil, ki vsebujejo umetna sladila, zaužijemo manj kalorij. Poleg tega človeško telo umetnih sladil ne more absorbirati v celoti, zato zaužijemo še manj kalorij, kot bi jih sicer. Vendar pa z umetnimi sladili ne smemo pretiravati, saj lahko postanejo škodljiva za zdravje.

Umetna sladila so bila odkrita že leta 1879, ko jih je po naključju izumil raziskovalec Ira Remsen. Sprva so bila umetna sladila le iz saharina, tekom desetletij pa so se jim dodajale vedno nove umetno pridelane snovi, npr. sintetično sladilo acesulfam, ki je lahko kar 200-krat


40 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

slajše od naravne saharoze, še slajša sukraloza, ogljikov hidrat D-tagatoz itd. V grobem jih lahko razdelimo v dve skupini – sladkorne alkohole in (skoraj) neenergijska sladila.

Sladkorni alkoholi, ki jih štejemo med ogljikove hidrate, so ime dobili po svoji kemijski zgradbi, ki delno spominja na alkohole in delno na sladkorje (in ne, ker bi vsebovali alkohol). Mednje spadajo maltitol in maltitol v sirupu, ksilitol, sorbitol in sorbitol v sirupu, izomalt, laktitol, manitol in eritritol.

Najpogosteje jih najdemo v žvečilnih gumijih, nekaterih bombonih in nizkokaloričnih slaščicah ter piškotih, čokoladah, zmrznjenih sladicah, zobni pasti in ustni vodici.

Poleg sladkobe pa sladkorni alkoholi živilom dajejo tudi volumen, teksturo, ohranjajo njihovo vlažnost in hladilni učinek.

Prednost teh sladil je, da imajo nižjo energetsko vrednost, nižji glikemični indeks in ne povzročajo porasta krvnega sladkorja ter ne povzročajo kariesa.

Imajo pa sladkorni alkoholi tudi določene pomanjkljivosti. Zaradi nepopolne absorpcije v črevesju namreč povzročajo napenjanje, vetrove, zastajanje vode v telesu in celo diarejo. Pri večini ljudi lahko tovrstne težave povzroči že zaužitje 50 gramov sorbitola ali 20 gramov manitola na dan.

Nizkoenergijska oziroma neenergijska sladila so sintetični sladkorni nadomestki, ki so lahko narejeni iz umetnih ali naravnih substanc. So popolnoma brez ali pa z le malo hranilne vrednosti in zato priljubljen dodatek pri osebah, ki hujšajo. Mednje spadajo acesulfam kalij, aspartam, ciklamat oziroma ciklamna kislina ter njene natrijeve in kalcijeve soli (v nekaterih državah je ciklamat prepovedan), saharin in njegove kalcijeve, natrijeve in kalijeve soli, taumatin in neohespiridin DC. Neenergijska sladila so od 160- do 13.000-krat slajša od sladkorja, zato jih uporabljamo v veliko manjših količinah kot sladkor. Tovrstna sladila največkrat uporabljajo za sladkanje predelane hrane, slaščic, brezalkoholnih pijač, praškov za pripravo pijače, sladkarij, pudingov, konzervirane hrane, marmelad in džemov, mlečnih izdelkov in druge hrane. Umetna sladila pa številni uporabljajo tudi doma – pri kuhanju in pečenju, za sladkanje čaja, kave in drugih napitkov.

V Evropski uniji se lahko uporabljajo acesulfam, aspartam, sol aspartam-acesulfam, ciklamat, saharin, sukraloza, taumatin, neohesperidin, sorbitol, mani-tol, glicerol, izomalt, maltitol, laktitol in ksilitol.

V Sloveniji se lahko uporabljajo: sorbitol, sorbitol v sirupu, manitol, izomalt, maltitol, maltitol v sirupu, laktitol, ksilitol, acesulfam kalij, aspartam, ciklamna kislina ter njene natrijeve in kalcijeve soli, saharin in njegove natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli, taumatin, neohesperidin DC. Določeni so tudi največji dovoljeni odmerki sladil v živilih.

V ekološko pridelanih in predelanih živilih so vsa umetna sladila prepovedana.

O najbolj uporabljanih umetnih sladilih pa še tole:Najbolj znan umetna sladila na trgu so aspartam (E951),

saharin (E954), ciklamat (E952), umetno pripravljena poliolna sladkorja sorbitol (E420) in manitol (E421).

• ASPARTAM je ime za umetno sladilo, ki se pogosto uporablja za slajenje pijač in ostalih napitkov ter živil (jogurti, žvečilke, bomboni, pudingi, vitamini itd.). Prodaja se pod različnimi zaščitenimi imeni, kot so Equal, NutraSweet, Canderel, Spoonful itd. Leta 1965 ga je po naključju odkril James M. Schlatter, kemik družbe G.D Searle & Company, ko je iskal zdravilo proti čiru na želodcu. Ko je ustvaril aspartam iz aspartanske kisline in fenilalanina, je okusil njegov sladek okus.

Aspartam je sintetična spojina dveh izoliranih amino kislin, fenilalanina in aspartanske kisline, kemično povezanih z metanolom (lesni alkohol). Njegovo kemično ime je N-L-aaspartyl-L-phenylalanine-l-methyl ester (APM). Ima kalorično vrednost 4 kcal/g, vendar je 180-krat slajši od sladkorja in se ga zato uporablja v zelo majhnih količinah, saj je njegov doprinos k skupni kalorični vrednosti živila zato zanemarljiv.

Aspartam je sestavljen iz 40 % aspartanske kisline, 50 % fenilalanina ter 10 % metanola in pri presnovi razpade na naštete kemikalije, pri nadaljnji presnovi pa tudi na formaldehid in mravljinčno kislino. Po sistemu označevanja s števili E ima številko E951.

Aspartam je povzročitelj preko 75 % negativnih reakcij, ki so bile v obdobju med letoma 1981 in 1995 prijavljene na FDA. Zabeleženih je 92 stranskih učinkov, ki so jih prijavili zdravniki in uporabniki, najpogostejši med njimi pa so: glavobol, migrena, vrtoglavica, izguba zavesti, slabost, nespečnost, težave z vidom in sluhom, težave z dihanjem, piskanje v ušesih, utrujenost, povečanje telesne teže, krči v mišicah, oteženo pomnjenje in razne čustvene


NOVICE OBČINE RAČE-FRAMNOVICE OBČINE RAČE-FRAM

motnje (depresija, razdražljivost, napadi panike ipd). Prav tako pa naj bi uživanje aspartama lahko spodbudilo ali poslabšalo kronične bolezni, kot so tumor na možganih, multipla skleroza, epilepsija, sindrom kronične utrujenosti, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen ter duševna zaostalost. Aspartama ne smejo uživati nosečnice, saj lahko povzroči razne deformacije pri plodu.

• SAHARIN je umetno sladilo brez kalorične vrednosti, ki je 300-krat slajše od saharoze. Odkril ga je Constantin Fahlberg (že leta 1879). Njegov sladek okus je bil odkrit po naključju. Po sistemu označevanja s števili E ima številko E954.

Kalcijev in natrijev saharin je umetno sladilo, ki ga pridobivajo iz toluena (znane rakotvorne substance). V ZDA je bil prepovedan leta 1977, a kasneje znova vrnjen, saj so proizvode, ki ga vsebujejo, opremili z napisi, da lahko povzroča raka na mehurju pri laboratorijskih živalih, česar pa niso mogli dokazati na ljudeh. Najpogosteje se uporablja pri proizvodnji pijač, bombonov, zdravil in zobnih past.

• CIKLAMAT so sintetizirali leta 1937. Je 100-krat slajši od sladkorja, topen v vodi in odporen na kisline, zamrzovanje in na povišane temperature. Ima pomembno lastnost, da ne pušča grenkega priokusa. V razmerju 10 : 1 (ciklamat : saharin) daje zelo sladko zmes, ki je sestavni del danes najbolj znanega diabetičnega sladila Natreen. V

črevesju ga bakterije metabolizirajo do cikloheksilamina, ki je rakotvoren. V ZDA je prepovedan, ker je bilo v raziskavi leta 1970 dokazano, da pri poskusnih živalih povzroča raka na ledvicah.

Po sistemu označevanja s števili E ima številko E952.

• SORBITOL se pridobiva iz glukoze - iz jagod ali sintetično. Uporablja se v lizalkah, suhem sadju, pecivu, slaščičarstvu, nizkokaloričnih jedeh, lekarniških sirupih in zdravilih za oči. Je sedmi najbolj uporabljan konzervans v kozmetiki. Prepovedan je v hrani za dojenčke in mlajše otroke. Lahko povzroča želodčne motnje.


• MANITOL se pridobiva iz morskih alg. Lahko povzroča alergije. Prepovedan je v hrani za dojenčke, ker lahko povzroča diarejo in slabo delovanje ledvic, pa tudi slabost in bruhanje. Najpogosteje ga najdemo v hrani z manj kalorijami.


Umetna sladila imajo nekaj pozitivnih in veliko negativnih učinkov. Sami pretehtajte, če so za vas sprejemljiva ali ne. Berite deklaracije na živilih in se odločajte, kaj boste zaužili in česar ne. Predvsem pa umetna sladila odsvetujem otrokom in nosečnicam.

Snježana WEISS,svetovalka za prehrano in zdrav način življenja

Poletno - kulinari~na pobarvanka za otroke


42 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

AKTUALNOPoletje pomeni tudi veliko gibanja v naravi, zato apeliramo:

POBIRAJTE PASJE IZTREBKE!

»Če dobro premislimo, eleganten način pobiranja pasjih 'kakcev' pravzaprav sploh ne obstaja. Najboljši približek elegantnemu pobiranju iztrebkov je morda pretvarjanje, da se kuža sploh ni podelal. In ker ta način seveda odpade, je najboljša izbira, ki jo imamo trenutno na voljo lastniki psov, plastična vrečka, v katero oblečemo svojo roko, z njo poberemo iztrebek, nato pa vrečko obrnemo, zavežemo in odvržemo v koš,« boste med drugim o potrebnem (da ne rečem nujnem!), higieničnem in hkrati najenostavnejšem reševanju problematike klica narave pri psih prebrali (zapis Helene Jagodic), če boste v Googlejev brskalnik vtipkali ključne besede iz zgornjega naslova.

V nadaljevanju izvemo, da so (kdo drug kot Američani) že izumili posebno napravo, ki naj bi kar na licu mesta omogočala kemično pretvorbo oz. izničenje organskih odpadkov štirinožnih kosmatincev. Ameriška agencija za zaščito okolja namreč pasje iztrebke uvršča med nevarne odpadke – tako kot olje in toksične kemikalije. In če se to, kar nastane, ko se pes podela v naravi in če lastnik tega ne odstrani, znajde v vodovodnem sistemu, se lahko v njem razvijejo glivice, trakulje in salmonela. Že zaradi zgoraj naštetih nevarnosti je z ekološkega vidika torej nadvse priporočljivo (s strani lastnikov psov pa predvsem kulturno in ozaveščeno) vedno in povsod pobrati iztrebke manjših in večjih lajajočih domačih ljubljencev – pa čeprav s preprosto plastično vrečko.

Da je to pereč problem, čedalje bolj opažamo tudi na zelenih površinah, ki obdajajo lepo urejen grad Rače, v bližini katerega se v prostem času rado zadržuje vse več ljudi. Na klopcah na grajski zelenici si med sprehodom oddahnejo starejši občani, na njih posedajo in si poklanjajo romantične poglede zaljubljenci, pa tudi za mirno lizanje sladoleda so kot naročene. Mamice z vozički h gradu pripeljejo svoje malčke, tudi učenci bližnje šole kdaj pa kdaj kakšno pomladno učno uro ali telesno aktivnost izvedejo v tem okolju. Grad Rače je zadnja leta postal tudi znan in priljubljen ambient za sklepanje zakonskih zvez, njegova okolica pa nudi obilo možnosti za čudovite in nepozabne fotografske spomine na te pomembne življenjske dogodke poročnih parov. A vse te lepe trenutke lahko z nekaj smole hitro pokvari na zelenici prežeča nevarnost v obliki kakšnega pasjega kakca... Ker smo kje kdaj kaj takšnega najbrž doživeli že vsi, verjamem, da ni potrebno pojasnjevati, kako se človek počuti, ko se mu na podplat čevljev odtisne nekaj umazanega in smrdljivega… Najbolj ‚plastično‘ je to nadlogo morda ubesedila neznana avtorica na enem izmed spletnih forumov, kamor je zapisala: »Nekaj najbolj ogabnega mi je videti pasji kakec sredi ceste. Fuj! Sorry, saj pes ni kriv, da je tam opravil svojo potrebo, je pa zato gospodar tisti, ki bi lahko to zadevo pospravil za njim. Mislim, da si nihče ne želi imeti pasjih iztrebkov na čevlju in da je lastnikova dolžnost, da to na javni površini pospravi! Ok, ne rečem, če se kuža podela kje v širnem gozdu (ne na stezo), tam, kjer ni nobenih drugih sprehajalcev, ampak kjer koli drugje pa je nesprejemljivo. To, da iztrebek z vrečko pobere in ga vzame s seboj oz. ga odvrže v temu namenjen koš, je resnično najmanj, kar lahko gospodar psa naredi za dobrobit vsem ostalim živim bitjem v okolju. To bi moral biti dolžan storiti! Pes namreč ni plišasta igrača. Je več, tudi več kot le hranjenje in vodenje na sprehod. Očitno se mnogi tega ne zavedajo, vsaj ne dovolj. Pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah bi moralo biti z zakonom določeno in sankcionirano v primeru, da se tega ne počne! Kaj nekdo dela doma, mi je res bolj ali manj vseeno, zaradi mene lahko bos pleše po pasjih drekcih, če v tem morda po nekem čudežu uživa, ampak na cesti, pločnikih, na zelenicah itd., pa me še kako briga in moti nevestno ravnanje lastnikov psov!«

Menim, da k tem mislim in stališčem ni kaj dodati. Ker tudi na naši občini ugotavljamo (problematika je bila izpostavljena celo na eni izmed nedavnih sej občinskega

sveta), da so pasji iztrebki vse bolj pereča težava, saj nekateri nepremišljeni, 'bistroumni' lastniki psov ne spoštujejo pravil in nimajo obvezne opreme za pobiranje iztrebkov, ali pa jo imajo in iztrebke puščajo kjerkoli ter s tem kvarijo videz okolja in povzročajo upravičeno slabo voljo med prebivalci, na vse lastnike psov oz. njihove sprehajalce apeliramo, da se pri priči nehajo vesti v smislu 'kajmebriga', namesto dosedanje brezbrižnosti pa pričnejo ravnati okoljevarstveno in skrajno odgovorno do soljudi.

Pripravila: Simona ANTOLIČ



PISALI STE NAMIz prepovedanega mesta

Začelo se je pred slabimi petnajstimi leti. Takrat sem bila kot sopotnica v avtomobilu udeležena v hudi prometni nesreči, v kateri sem utrpela poškodbo hrbtenice, ki me je prikovala na invalidski voziček. Dobri dve leti za tem me je zanesenjak - takrat na področju potapljanja invalidov še zelenec, danes pa naš inštruktor Branko Ravnak - povabil na morje. S še tremi invalidi in skupino spremljevalcev (od teh sta bila dva zdravnika) smo dejansko šli na morje, z namenom, da se poskusimo potopiti.

»No, pa dajmo,« sem si rekla in se jim seveda pridružila, zakaj pa ne?! Sem človek, ki se ničesar ne ustraši, kajti dovolj slabega se mi je že zgodilo in življenje je prekleto prekratko, da bi izgubljali priložnosti, ki nam križajo pot.

Torej: takrat sem se prvič v življenju potopila tako zares, z jeklenko in regulatorjem. Tega potopa se še danes zelo dobro spomnim. Bilo je na globini okoli dveh metrov, okoli mene pa sama trava ter tu in tam kakšen rakec. Vse skupaj je, pod budnimi očmi zdravnikov, trajalo približno deset minut. Dovolj, da me je prepričalo. »To si želim početi, želim se potapljati!« je dozorel sklep v meni. In tako se je začelo. Sestavljala sem skupino šestih paraplegikov, ki smo v letu dni opravili prve potapljaške izpite v Sloveniji. Nekaj od teh se nas potaplja še danes. Potapljali smo se v Rdečem morju, preiskali dobršen del Jadrana, raziskali marsikatero potopljeno ladjo, srečevali velika in malo manj velika morska bitja. Nekateri so se potapljali z morskimi psi, drugi pod ledom, soočili smo se z globinami, na katere nekateri ne drznejo niti pomisliti. Skratka, dokazali smo, da potapljanje za invalida ni nikakršna ovira.

No, na vesoljsko postajo se dotlej še nismo potopili. Sicer pa: ali kaj takega sploh obstaja, je to sploh mogoče? Da! Izkazalo se je, da tudi to gre. In prav jaz sem imela to neizmerno srečo, da sem bila temu priča in to izkušnjo doživela na svoji koži.

Ta skorajda neverjetna zgodba sega v mesec marec letos, ko sem prejela telefonski klic z vprašanjem, ali bi šla z delegacijo v Moskvo, potopiti se v vesoljsko postajo. Časa za odločitev sem imela le do naslednjega dne. No, lepa reč! Ko sem prvi šok malo prespala, naslednje jutro pa pozorno prebrala še prejeto elektronsko sporočilo, sem začela dojemati, za kaj pravzaprav gre. Čeprav, roko na srce, še danes ne verjamem prav, da smo dejansko dosegli, kar smo... Po interesni plati odločitev seveda sploh ni bila težavna – vleklo me je. Močno sem si želela. Res pa je, da je bil zame in za naš družinski proračun to, sploh pa v tako kratkem času, res prevelik zalogaj. »Mah, grem, pa naj se zgodi, kar se bo, kajti takšne priložnosti zagotovo ne bo več!« sem bila odločna. Za finančno podporo sem se s pomočjo Plavalnega kluba Slovenske Konjice in Mednarodne organizacije za potapljanje invalidov – IAHD-Adriatic, ki sta organizirala odpravo, obrnila na več naslovov, med drugimi tudi na Občino Rače-Fram, ki je imela posluh in me finančno podprla, za kar sem nadvse hvaležna.

Vse je potekalo zelo hitro, priprave so bile v polnem teku. Naposled je napočil dan, ko smo se odpravili. 26. aprila smo z brniškega letališča poleteli v Moskvo. Ko smo odhajali od doma, je v Sloveniji sonce prav prijetno grelo, saj se je živo srebro povzpelo tudi do 25 stopinj Celzija. V Rusiji pa nas je pričakala druga pesem, saj je bilo vsaj deset stopinj hladneje. Ne samo, da je bilo občutno bolj mrzlo kot pri nas, tudi narava se še ni prebudila. Prvi vtis je bil, da smo prišli v neko sivo, na trenutke že skoraj depresivno velemesto, ki si zaradi svoje ogromnosti zasluži ta naziv. Moskva namreč šteje nekaj manj kot petnajst milijonov prebivalcev in utrip mesta je res neverjeten – nikoli, ampak res nikoli ne spi. Nastanjeni smo bili v hostlu, nedaleč od centra Moskve.

Kako je bila videti naša odprava? Predstavljajte si štiri invalide z vozički in moškega, ki je za nami capljal z berglami, ter enajst potrpežljivih spremljevalcev. V potovalke nismo tlačili prav veliko oblačil, da smo imeli prostor za potapljaško opremo. Nastanjeni smo bili v prvem nadstropju hostla, ki ni imel dvigala, hodnik pa je bil tako ozek, da se dva vozička nista mogla srečati. Kljub temu je bil prijetno domač, poleg tega so nas lepo sprejeli ter se do nas vedli običajno in brez zadržkov. Prvo noč smo, po večerji in krajšem sprehodu po ulicah Moskve, seveda vsi hitro zaspali. Drugi dan je že bil delaven. Po nas so poslali avtobus, ki je imel praktično dvižno ploščad, s katero so nam pomagali nanj.

Takole smo se prevažali po mestu - prilagojen avtobus; foto: Gaber Guna

Ta nas je odpeljal na drugo stran mesta, v modernejši, še nastajajoči del, kjer se je na sejmišču dogajal REHA sejem rehabilitacije. Gre za največji tovrstni sejem v Rusiji – 'Integration.Life.Society‘. Tam smo se srečali z ruskimi kolegi (potapljači invalidi) in predstavniki njihove potapljaške organizacije. Te potapljače so naši (med njimi je tudi prvi inštruktor potapljač paraplegik na svetu, Damjan Peklar iz Ptuja) pred dvema letoma izučili rekreativnega potapljanja ruskih invalidov. Na moje presenečenje je imel sejem bore malo pokazati, pa tudi nekih novitet ni bilo videti. Smo se pa pridružili okrogli


44 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

mizi, na kateri je Branko predstavil potapljanje invalidov pri nas, delo z invalidnimi potapljači in izpostavil nekatere dosežke. Na sejmu se nam je pridružila in nas pozdravila slovenska veleposlanica v Rusiji, Ada Filip-Slivnik. Po zaključku okrogle mize smo imeli na voljo dobro uro, da so se vsi tisti, ki so šli v Bolšoj teater gledat predstavo Spartakus, nališpali, ostali pa smo (takih nas je bilo pet) izkoristili prosti čas za potep po Moskvi. Šli smo na pico in pivo (tipično po naše, kjane?). Vmes je začelo deževati in ker ni in ni nehalo, mi pa smo morali nekako priti do hostla, ki je bil na drugi strani mesta, smo oddrveli do prve metro postaje, ki je bila na srečo v bližini. Postaje metroja v Moskvi so znane po svoji bogati okrašenosti in neizmernih količinah marmorja. Žal so tudi te brez dvigal, sem se pa zato prvič vozila s tekočimi stopnicami, kar je bil svojevrsten izziv zaradi globine, naklona in hitrosti spuščanja stopnic.

Nedelja je bila rezervirana za to, po kar smo v Moskvo pravzaprav prišli - za potapljanje v hidrolabu, kot ga imenujejo v Zvezdnem mestu, to je mestu, kjer Rusija vzgaja generacije kozmonavtov. Omenjena lokacija je od Moskve oddaljena uro vožnje z avtobusom. Na poti tja je med nami vladala neka čudna tišina, saj, resnici na ljubo, do zadnjega dejanja nismo vedeli, kaj nas čaka. Nas bodo sploh spustili naprej? Se bomo lahko potopili? Če vas ti dvomi čudijo, naj poudarim, da je ruska vlada potrebovala dve leti, da je izdala dovoljenje za naš obisk, zato je bil vseskozi prisoten strah pred nenadno odpovedjo projekta. A se je na koncu vse lepo izteklo. Še več. Sprejeli so nas tako rekoč z odprtimi rokami, nihče ni od nas zahteval nobenih dokumentov, niso nas legitimirali; nasprotno, priznati moram, da tako toplega sprejema že dolgo nisem nikjer doživela.

Foto: Nevenka Richter Peče

Poučili so nas, da ruski kozmonavti svoje EVA breztežnostne treninge, ki simulirajo breztežnost v vesolju, opravljajo v hidrolabu, kar simulira do 95 % realne situacije. Sam hidrolab ni nič posebnega, vsaj na prvi pogled ne. Je navaden bazen premera 32 metrov in globok do 12 metrov, napolnjen pa je z destilirano vodo. Zato pa je bilo toliko bolj posebno tisto, kar je bilo v njem in ob čemer so se nam na široko odprla usta, saj nas na takšno presenečenje niso pripravili. V hidrolabu smo namreč zagledali čisto pravo vesoljsko postajo MIR s prehodnim modulom, na katerem kozmonavti trenirajo in

se učijo del, popravil, zahtevnih tehničnih podvigov ipd. Bilo je kot v filmu… Ta postaja je bila stara in je služila samo za priprave. Poleg nje pa je bil v bazenu še novejši modul vesoljske postaje ISS, ki se bo v vesolje odpravila letošnjo jesen.

Foto: IAHD Adriatic

S prihodom v stavbo hidrolaba nas je sprejel inštruktor kozmonavtov, ki nam je ves potek treningov tudi razložil, nas poučil, kako naj se vedemo v bazenu, bil pa je tudi zelo odprt za vsa naša vprašanja. Sama sem jih imela seveda veliko in želene odgovore sem s pomočjo prevajalca (ruščine namreč ne obvladam) tudi uspela dobiti. Pred potopom smo pozorno prisluhnili navodilom v smislu, da se ne smemo ničesar dotikati ter da moramo paziti, da ne bi česa premaknili. Sam potop pa je potekal čisto drugače, saj so nas popeljali v notranjost modula, kjer smo odpirali in zapirali izhodno loputo ter module raziskali ‚od glave do petá‘.

Foto: IAHD Adriatic

Potopi so trajali po eno uro. Mislim, da smo ta čas, ki nam je bil dan, res dobro izkoristili. Ko smo se vsi srečni in zadovoljni posušili in preoblekli, so nas znova presenetili. Celotno zadevo, ki je bila v bazenu na platformi, so namreč dvignili iz bazena, da smo jo lahko občudovali tudi na suhem. Vesoljska postaja res vzame sapo!



V ozadju modul na platformi; foto: Blaž Ribič

Iz poslopja hidrolaba so nas povabili v stavbo poleg, kjer se nahajajo trije simulatorji raketoplana, v katerih kozmonavti pilijo svoje znanje. Spoznali smo, v kakšnih razmerah se morajo kozmonavti uriti, saj morajo biti, zaradi morebitnega napačnega povratka na Zemljo, pripravljeni znajti se v najbolj ekstremnih situacijah. Razložili so nam, da takšni treningi trajajo v povprečju pet let, bodoči kozmonavti pa v tem času ne smejo imeti partnerskih razmerij in drugih zanimanj, saj morajo biti maksimalno osredotočeni na urjenje in se usposobiti do te mere, ko za njih vsaka malenkost oz. vsaka situacija postane čisti avtomatizem. Dan za našim obiskom so prav v prostorih, ki smo jih obiskali, trije bodoči kozmonavti opravljali končni izpit pred državno izpitno komisijo, ki je odločala, ali bodo ravno oni tisti, ki bodo naslednji poslani v vesolje.

Ko smo mislili, da smo v Zvezdnem mestu zaključili svoje poslanstvo, sta nas sprejela še načelnik tega mesta Nikolai Nikolajevich Rybkin in kozmonavt Sergej Aleksandrovich Volkov, ki je potomec slavne ruske družine kozmonavtov, državnih herojev.

Avtorica prispevka s kozmonavtom Volkovom; foto: Gaber Guna

V njuni družbi smo k spomeniku Jurija Gagarina položili venec in si ogledali še muzej vesoljstva ‚Hiša astronavtov‘. Izvedeli smo veliko o delu in življenju Jurija Gagarina, o zgodovini vesoljstva v Rusiji ter si ogledali Gagarinovo delovno sobo.

Gagarinova delovna soba; foto: Gaber Guna

Sledilo je vnovično veliko presenečenje, saj so vsem, ki smo se kot prvi lahko potopili v hidrolabu, simbolično podelili diplome. Dan je bil sklenjen in vse, kar smo doživeli, je bilo nujno ‚zapiti‘ z rusko vodko. Sprejem so nam pripravile članice projektne skupine za socialo v Zvezdnem mestu, v tipični ruski Jurti. Kar je sledilo, dovolite, da zaenkrat ostane zapisano v zvezdah…

Res izjemnemu dnevu, polnemu doživljajskih presež-kov, je sledilo nekaj klasičnih turističnih ur. Pri tem nas je spremljala vodička, ki nas je (kar nekoliko preveč) zasula s kopico informacij. Ogledali smo si Kremelj in Rdeči trg, pa nacionalno zakladnico zelooo zastraženih diamantov in dragih kovin, obiskali nekaj cerkva v Kremlju in si z avtobusa panoramsko ogledali Moskvo.

Foto: IAHD Adriatic


46 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

Seveda nismo želeli ostati brez doživetja obiska tržnice, kjer smo nakupili tradicionalne babuške in druge spominke. V večernih urah je sledil še lep, domač sprejem na slovenskem veleposlaništvu, kjer smo po obveznih formalnostih, prisrčnih stiskih rok, predstavitvah in fotografiranju ostali še na večerji.

Na slovenskem veleposlaništvu; foto: Nevenka Richter Peče

Obisk Moskve smo sklenili z jutranjim obiskom hrvaškega veleposlaništva, kjer nas je sprejel njihov veleposlanik Igor Pokaz.

Protokol je potekal podobno kot večer poprej, le da se nam je tokrat že malo mudilo, saj ob 15. uri nismo smeli zamuditi poleta v domovino, za prihod na letališče pa je bilo s kombijem potrebno predhodno premagati še gost moskovski promet. Da se ne bi kaj zalomilo, smo se vkrcali na vlak, ki nas je odpeljal direktno na letališče Sheremetyevo in od tam domov.

Za kaj več ni besed – bilo je preprosto fantastično! Še enkrat hvala vsem, ki ste mi to omogočili!

Barbara SLAČEK iz Rač

V Kremlju; foto: Nevenka Richter Peče

Turistični del obiska Moskve - na Rdečem trgu;

foto: Katarina Richter

25. obletnica zaklju~ka OŠ Ra~e

V OŠ Rače smo začeli hoditi za naše pojme že davnega leta 1980, to je pred 33 leti. Osnovnošolske klopi smo zapustili pred 25 leti, leta 1988, torej smo generacija, ki je obiskovala OŠ Rače v obdobju med leti 1980 in 1988. V generaciji letnika 1973 in 1974 nas je bilo 54; enega izmed sošolcev zdaj, žal, ni več med nami. Od 53 tedanjih učencev nas je 26 ostalo v kraju bivanja, 27 se jih je preselilo. Med slednjimi so nekateri ostali blizu, v soseščini (Hotinja vas, Radizel, Fram, Maribor, Leskovec, Hoče ipd.), nekateri pa so se preselili nekoliko dlje, izven Slovenije, natančneje v Nemčijo, Belgijo, Francijo. V osmih letih OŠ so nas učili: 1. razred - Milena Žbogar in Anka Kumrič, 2. razred - Adela Jarc in Hermina Bračko, 3. razred - Marija Sučič in Teodora Petrovič, 4. razred - Majda Kobale in Anka Radkovič, 5. razred - Slavica Čelofiga in Zdenko Stare ter Vidka Breznik.

5. A (leta 1985, torej pred 28 leti); zgoraj od leve stojijo: Robi Kapš, Damjan Lesar, Lojze Ficko, Boštjan Zupanc, Luka Belšak, Dušan Predan, Igor Lah, Boštjan Gril, Karli Zel; srednja vrsta z leve: Mihael Močnik, Roman Mom, Aleš Oder, Benjamin Peršuh, Toni Kotnik in razredničarka Slavica Čelofiga; spredaj od leve

sedijo: Bojana Premzl, Mateja Klemenčič, Tatjana Frangež, Vesna Vuk, Blanka Sagadin, Petra Vute, Simona Sternad, Anita Podlesnik,

Klavdija Skodič, Nina Jarc, Nataša Krajnc in Tatjana Rajšp (manjka Irena Pauman)

6. B (leta 1986, torej pred 27 leti); zgoraj levo stojijo: Robi Breznik, Sandi Horvat, Marko Stoilkovič, Robi Ciglarič, Primož Berglez, Danijel Ferenc, Tanja Novak, Silvana Dončev in razredničarka Darja Pernek - Lesjak; srednja vrsta: Matjaž Gradišnik, Iztok

Pipenbaher, Oto Soršak, Matjaž Doberšek, Alenka Rižner, Sebastijan Soršak in Denis Kokol; spredaj z leve sedijo: Bojan Otorepec (sedaj že pokojni), Boštjan Kralj, Alenka Vihar, Marjana Miklošič, Klavdija

Bezjak, Irena Pongračič, Tanja Pernat, Sabine Bračko, Nataša Plečko, Janja Bedjanič, Romana Bučar in Jasna Marin



V 6., 7. in 8. razredu so nas učili: razrednik A razreda Ivo Partljič in razredničarka B razreda Darja Pernek Lesjak ter Franc Vodušek (Fizika in Tehnika), Ivanka Paitler (Matematika), Karmen Radar, Sabina Ozmec, Lidija Skaza in Simona Milič (Nemški jezik), Jožica Kočan in Tanja Tramšek (Zgodovina in Zemljepis), Olga Partljič in Marjana Španinger (Slovenski jezik), Bruno Windisch (Telesna vzgoja), Mira Bernard (Gospodinjstvo) in Ivanka Fingušt (Fizika). Ravnatelj v našem času je bil Roman Premzel.

V minulega četrt stoletja smo imeli več obletnic in na vsaki je bilo živahno, prijetno. 11. maja 2013 pa smo nestrpno pričakovali jubilejno srečanje. Na letošnji 25. obletnici se nas je zbralo 29 bivših sošolcev. Že zdavnaj so bili pozabljeni 'cveki', strah pred spraševanjem in mladostne zamere učiteljem. Tudi 'najhujši' trenutki ob spraševanjih in šolskih nalogah so le še megleni spomini, ki pa jih je med pogovori vredno obnavljati in se jim sedaj, s časovne razdalje, da celo iz srca nasmejati. Tudi same obletnice so z leti postajale pravcati dogodki, ki smo se jih vselej veselili in jih tudi nestrpno pričakovali. Na srečanjih sicer še vedno govorimo o preteklih šolskih dneh kot o najlepših trenutkih, radi se spominjamo šolskih ljubezni, toda z našim 'žlahtnenjem' se je vsej tej zimzeleni 'klasiki' vse bolj pridruževalo veselje, da znova vidimo drug drugega, da smo znova skupaj, čeprav le za en večer. Tedaj se družno veselimo novih dosežkov in uspehov vseh nas, novih sprememb in izkušenj, novih služb, novih družin in otrok. Seveda pa so prisotne tudi bolj žalostne in neželene informacije - ločitve, odhodi v tujino s trebuhom za kruhom, izgube služb, smrti najbližjih, učiteljev in na žalost tudi sošolcev so tiste, ki se jim ne moremo izogniti in nas najbolj ganejo.

Na obletnicah nas ob vsakem druženju povezuje občutek, da vsakemu od nas pripada delček našega skupnega življenja v tistem obdobju, ko je bilo vse lepo in je bilo vse mogoče.

Posnetek z naše 25. obletnice valete - tako izgledamo 33 let po začetku osnovnošolskega izobraževanja in četrt stoletja po

njegovem zaključku; zgoraj z leve: Lojze Ficko, Matjaž Doberšek, Boštjan Gril, Dušan Predan, Silvana Dončev - Mlakar, Mihael Močnik, Robi Ciglarič; srednja vrsta: Irena Pongračič, Roman Mom, Klavdija Bezjak - Korošak, Alenka Rižner - Šibila, Robi

Kapš, Mateja Klemenčič - Živko, Damjan Lesar, Blanka Sagadin, Anita Podlesnik, Marko Stoilkovič, Petra Vute, Sebastijan Soršak, Jasna Marin, Vesna Vuk - Lenart, Benjamin Peršuh, Tanja Pernat

- Pšeničnik, Romana Bučar in Janja Bedjanič - Klemenčič; spredaj čepijo: Primož Berglez, Simona Sternad - Vogrin, Iztok Pipenbaher

in Klavdija Skodič - Leskovar; posneto 11. 5. 2013

Vsem našim bivšim učiteljem, ki jih bodo dosegle te vrstice, želimo še veliko lepih trenutkov v življenju. Hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji tega lepega dogodka – naše jubilejne obletnice.

Smo generacija, ki letos ali v začetku naslednjega leta praznujemo 40 let. Zato vsem, ki ste že ali še boste praznovali ta okrogel rojstni dan, velja naslednje voščilo:

Vse, kar upaš, naj se izpolni, kar si želiš, naj se uresniči,

kar iščeš, naj se odkrije, vse, kar v srcu čutiš,

naj se v srečo in ljubezen zlije. Vse najboljše!

Vsem sošolkam in sošolcem želim, da bi se nam zgodilo še veliko obletnic in da bi se nas čez 5 let, na 30. obletnici valete, ob istem času na istem kraju zbralo še več!

Že sedaj prijazno povabljeni!

Alenka RIŽNER – ŠIBILA,generacija 1980/88 OŠ Rače

Pozdrav poletju

Foto: S. A.


48 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

NAŠA POTOVANJA

Medina v Fesu Vozimo se po razgibani asfaltni cesti. Pred približno eno

uro smo zapustili antični Volubilis, ki je bil pomembno mesto v tedanji rimski provinci na severu Afrike. Malo smo še utrujeni od dvournega sprehoda med ostanki ruševin nekdaj cvetočega mesta. Popolnoma so nas prevzeli zelo ohranjeni talni mozaiki v rimskih vilah. V celoti so ohranjeni tlorisi mnogih hiš in lepo je vidna genialna urbanistična zasnova, kjer se vse poti stekajo na glavno ulico, ki vodi k templju oziroma poznejši starokrščanski baziliki in slavoloku zmage rimskega osvajalca Karakale.

Ostanki antičnega mesta Vollubilis

Na široki glavni ulici je še vedno viden zelo lepo ohranjen sistem prvotne oskrbe z vodo in kanalizacije. Na obrobju mesta so ostanki številnih torkelj (oljčnih mlinov), ki jih je bilo v času največjega razcveta mesta kar štirideset. Naselbina se nahaja na vzpetini nad prostranimi rodovitnimi polji. Oljke, vinogradi in agrumi se razprostirajo kamor ti seže pogled. Prava podoba svetopisemskega raja. Prijetno utrujeni iz varnega zavetja turističnega avtobusa opazujemo izredno lepo gričevnato pokrajino, zapolnjeno s številnimi travniki, na katerih se pasejo velike črede drobnice in manjše črede goveda.

Oljčni nasadi v okolici Fesa

V nižinah travniki odstopijo mesto poljem, na katerih se v poznem popoldanskem soncu bleščijo že skoraj dozoreli žitni posevki. Med polji so številni nasadi oljk in pomarančevcev. Opazim, da se ob robu oljčnega nasada mirno pase nekaj osličkov. Hiše v vaseh ob cesti so na prvi pogled skromne, a nekako pravljično stopljene s

pokrajino. Vse po vrsti so grajene iz na soncu posušene glinene opeke, ki ji primešajo slamo. Med oljkami kmetje pogosto zasadijo bob, ki je med domačini nadvse priljubljena vrtnina, ali pa zasadijo različna zelišča. Na ta način plodno prst kar najbolje izkoristijo. Polja večinoma obdelujejo ročno, zato le redko opazimo traktorje. Na kolovozih med polji pa vidimo veliko mul, oslov in konjev, ki so natovorjeni s pridelki ali pa vpreženi v lahke dvokolesne vozove.

Tudi kamele so avtohtone prebivalke Maroka

Zlasti pogosti so osli, ki jih domačini koristijo za prevozno sredstvo. Na stojnicah ob cesti v naseljih ljudje prodajajo pridelke in sadje. Največ je pomaranč, dateljnov, jagod, medu, suhih sliv, sladkih melon in vseh vrst začimb. Ob dobri letini Maroko zadovolji vse svoje potrebe po pšenici, zato je ta dežela na severozahodu Afrike že v starem veku slovela kot žitnica Rimskega cesarstva.

Smo na poti proti starodavnemu mestu Fes, ki je s svojima dvema in pol milijonoma prebivalcev za velemestom Casablanco in prestolnico Rabatom tretje največje mesto te trideset milijonske afriške kraljevine. Bližajoče se veliko mesto naznanjajo številna barakarska naselja, imenovana slami, in stojnice z vsakovrstno kramo.

Potem pa kar naenkrat velika sprememba. Zapeljemo na široko mestno vpadnico, kjer na sredini vozne pasove ločuje čudovit drevored dateljnovih palm, med njimi pa rastejo lepo ostrižena drevesa pomarančevcev ter veliko vrtnic, sivke in rožmarina.

Cvetlični nasadi ob vpadnici v mestoPovsod visijo državne zastave. »Je morda praznik?« se

vprašamo. Naš lokalni vodič Hamid nam pojasni, da so



izobešene zastave znak, da trenutno v mestu biva kralj z družino. Nastanjeni so v eni izmed razkošnih kraljevih palač. Vsako leto je kralj v mestu približno dva meseca, ker od tu prihaja njegova žena, princesa Lalla Salma. Hamid nam pove, da je v Fesu ena izmed številnih palač, ki jih ima kraljeva družina v raznih delih države. Kralj Mohamed VI., kakor ga podaniki naslavljajo, je ekonomijo doštudiral v Franciji in je eden najbogatejših ljudi na svetu. Povedo nam, da je med drugim tudi lastnik največje verige trgovskih centrov v Maroku. Ženo, ki je študirala matematiko, je spoznal na vsakoletni podelitvi diplom najuspešnejšim diplomantom. Kljub temu, da lahko ima moški v Maroku do štiri žene, je to prej izjema kot pravilo in kralj je ljudstvu pri tem zgled. Je pa zanimivo, da mora dati moškemu dovoljenje za poroko z morebitno drugo in z vsemi nadaljnjimi ženami prva žena. Tudi zato se je ta običaj ohranil še samo ponekod na podeželju, zlasti na jugu države, ki je v vsakem pogledu bolj tradicionalen. Mesto Fes sestavljajo trije deli, med katerimi je najstarejši starodavna medina, katere začetki segajo nekako v osmo stoletje in se v svojem bistvu ni veliko spremenila vse do današnjih dni. Velika medina se razteza na vzpetini v spodnjem delu mesta (na površini približno tristo hektarjev) in je med največjimi urbanimi peš conami na svetu.

Medina v Fesu

Zaradi svoje urbane zasnove in načina življenja, ki se je ohranil skozi stoletja, je na Unescovem seznamu kulturne dediščine. V stari obzidani del mesta vstopimo v zgornjem delu, kjer ga od čudovitega trga pred kraljevsko palačo ločuje zelo ohranjena židovska četrt, ki je zaradi lepo izrezljanih lesenih portalov in umetelno izdelanih balkonov vsekakor vredna ogleda.

Židovska četrt v Fesu

Žal je od številne židovske skupnosti, ki je v zlati dobi Fesa, v času od trinajstega do petnajstega stoletja, štela nekaj tisoč ljudi, ostala le še peščica judov. V organizirani skupini se strumno podamo v starodavni suk, srce medine. Opozorjeni smo bili, da se nikakor ne smemo oddaljevati od skupine in se ne smemo preveč ustavljati, saj bi na ta način povzročili prometne zastoje. Prvi ulici je sledila druga pa tretja pa vse naslednje in kmalu se znajdemo v nepreglednem labirintu uličic. Skupaj naj bi jih bilo okrog devet tisoč.

Mnoge uličice so zaradi zaščite pred soncem prekrite z lesenimi mrežastimi stropovi. Nekateri med njimi so prave majhne mojstrovine. Seveda hitro opazimo, da ni nikjer nobenih avtomobilov ali motornih koles in da se ves promet odvija peš. Večje tovore prenašajo osli in mule, pogosto prevozno sredstvo pa so tudi ročni vozički na dveh kolesih, ki ji lastniki spretno potiskajo pred seboj. Med množico se nenehno slišijo vzkliki 'beleg', kar v arabščini pomeni 'umaknite se', ali pa 'jala, jala' – 'gremo, gremo'. Zanimivo je, da se pri glasnem vzklikanju gonjači in vozniki ne ustavljajo, ampak kar rinejo naprej, zato je od opozorjenega odvisno, če se pravočasno umakne, da ne doživi bližnjega srečanja z živaljo ali otovorjenim vozičkom. Nekatere uličice niso širše od enega metra, zato je včasih umik skoraj nemogoč.

Počasi se pomikamo mimo množice majhnih obrtnih delavnic in trgovinic. Nekatere med njimi niso večje od enega ali dveh kvadratnih metrov, zato so spretni mojstri večino dela opravljali kar na ulici. Opazimo številne čajnice ter stojnice z raznovrstnimi medenimi pecivi, začimbami, zelišči, sladkimi praženimi lešniki, dateljni in svežim sadjem. Neverjetna mešanica vonjav, kjer se je vonj mesa iz uličnih mesnic pogosto mešal z vonjem zelišč in sladkobnim vonjem, ki je prihajal iz uličnih pekarnic. Na prehodu dveh ulic je nekdo na vozičku ponujal kuhane polže in posel mu je lepo cvetel.

Zraven njega sta deklici ponujali sveže jagode in šopke raznovrstnih zelišč. V prehodih na dvorišča in stopnišča so se igrali otroci, na pragovih so posedali starci in opazovali pisani vrvež mimoidočih. »Beleg, beleg,« je znova vpil neki gonjač in vsi smo brž odskočili pred otovorjenim osličkom. Hip za tem me nekdo, ko si zatopljeno ogledujem usnjene sandale v trgovinici na vogalu, lahno odrine in s kretnjami nakaže, naj se umaknem slepcu, ki se je skoraj zaletel vame. Ja, veliko invalidov smo videvali in domačini so se do njih vedli sočutno in spoštljivo. Spomnim se mlajšega moškega brez nog, ki si je s pomočjo rok na nekakšni rolki počasi utiral pot med delavnicami in prodajalnami. Vsi so mu v roko stisnili kakšen dirham, mu odzdravljali in bili do njega zelo vljudni. Ustavili smo se na dvorišču starega karavan seraja, nekdanjega počivališča srednjeveških popotnikov, kjer smo obiskali ročno tkalnico posteljnih prevlek, zaves, rut in šalov. Zanimivo je, da nit za tkanje pridobivajo iz vlaken kaktusa agave, ki ga je veliko tudi na obali Jadranskega morja. Liste kaktusa prerežejo in nitke izvlečejo na podoben način, kot smo to včasih počeli otroci s stebelci trpotca. Zanimivo je bilo opazovati spretne tkalce za velikimi lesenimi statvami. Agavino svilo barvajo izključno z naravnimi rastlinskimi barvami. Veliko izdelkov je v modri barvi in povedo nam, da je to tradicionalna barva Fesa. Pot nadaljujemo po temačnih ulicah skozi nekaj ozkih prečnih prehodov in kmalu prispemo do največje znamenitosti medine, usnjarske četrti. Kmalu v zraku začutimo rezek vonj svežega usnja in ob poti so številne delavnice, kjer iz usnja delajo vse mogoče. Prispemo

Zobozdravniška ordinacija z zanimivo izložbo protez


50 Novice št. 58 - 2/2013; junij 2013

v ozek prehod in se mimo dveh prodajaln usnjenih izdelkov vzpnemo po zavitem ozkem stopnišču na ravno ograjeno streho. Sprašujemo se, zakaj so domačini tako prijazni in nam v hodniku pred zadnjim delom stopnišča, ki vodi na teraso, v roko stisnejo sveže dišeče metine vejice. Odgovor je sledil takoj, ko smo nekoliko zasopihani prispeli na plano. V nosnice nam je z vso silo udaril močan neprijeten vonj. Hkrati smo pod seboj ugledali na desetine ovalnih glinenih kadi, v katere so delavci namakali strojene živalske kože. Lokalni vodič nam je razložil, da tradicionalni postopek barvanja usnja poteka s pomočjo golobjih iztrebkov, ki jih dodajajo naravnim barvilom v bazene.

Da se usnje enakomerno obarva, morajo delavci zmes

nenehno mešati z nogami. Barvna godlja jim je segala krepko čez kolena. Po celotni okolici se je širil neverjeten smrad in dvorišče te manufakture je bilo obkroženo s stanovanjskimi zgradbami. Sprva smo si meto kar tlačili v nosnice, a sčasoma smo se vonja privadili in veselo fotografirali nenavadno delavnico. Pozneje smo si na obrobju medine ogledali še tradicionalno keramično delavnico, kjer smo občudovali spretnost deklet in fantov pri ročni poslikavi keramike. V odprtem drugem delu zgradbe so moški kar na tleh s posebnimi naostrenimi kladivci iz različnih enobarvnih keramičnih ploščic klesali miniaturne ploščice (kamenčke) različnih geometrijskih oblik za mozaike. Nekatere niso bile večje od nekaj kvadratnih milimetrov.

Malo dalje so mojstri iz njih sestavljali mozaike, ki so resnične miniaturne mojstrovine. V kotu delavnice smo lahko občudovali nekaj razstavljenih mozaičnih fontan – studenčkov, ki jih muslimani uporabljajo za obredno umivanje pred vsakodnevnimi molitvami.

Ko smo nekaj minut po ogledu keramične delavnice zapuščali suk, je v naši mali skupinici štirih v hipu dozorela odločitev - popoldan pojdemo sami še enkrat v medino. Ko smo s tem seznanili našo vodičko, ni pokazala pretiranega navdušena nad našo željo po neodvisnosti, zato nas je poskušala odvrniti od naše odločitve. »Kaj če se izgubite, kako boste prišli sami ven? Ali veste, da je predel za obiskovalce lahko nevaren in da je naš hotel dvajset kilometrov izven mesta? In jutri moramo že zarana kreniti naprej,« nam je naštevala vse možne preteče nevarnosti. A končno se je ob naših zagotovilih, da bo vse v redu, vdala. Po kosilu so nas odložili pred enim izmed obokanih vhodov v suk in Hamid nam je na hitro dal še nekaj uporabnih napotkov. Priznam, da sem čutil kar malo strahu, ko smo se kar na slepo podali v eno izmed ulic. Skrbno smo gledali, v katere ulice smo zavijali, a toliko vsega se je dogajalo okoli nas, da smo kaj kmalu pozabili na dogovorjeno previdnost. In zgodilo se je, kar je bilo pričakovati že od začetka. Kmalu nismo več vedeli, kje smo, zato je bila edina možnost, da gremo naprej. Hodili smo vedno globlje in si z zanimanjem ogledovali dogajanje okoli nas. Kmalu smo lahko iz radovednih pogledov mimoidočih in predvsem otrok razbrali, da smo zavili malo izven običajnih poti. Bili smo v delu medine, ki je očitno namenjen zgolj domačinom in ni označen na zemljevidih turističnih vodičev. V nekaterih uličicah so prevladovali krojači, v drugih pasarji ali piskrovezi, v nekaterih ulicah so ponujali hrano nenavadnih sestavin in vonjav. Veliko je bilo prodajaln in delavnic tradicionalne obutve in krojačev, ki so ponujali vse vrste oblačil. Posebej zanimivi so bili mizarji, ki so zgolj ročno, na primitiven način, kar na ulici pred delavnico izdelovali čudovite izdelke. Ustavil sem se ob enem, ki je z nekakšno stružnico, ki jo je poganjal ročno s pomočjo loka, izdeloval šahovske figure. Na koncu jih je z ostrim dletom še okrasil in spremenil v čudovite unikate. Kar naenkrat smo se zavedli, da imamo čas in zato smo lahko z odprtimi očmi opazovali ljudi, med katere smo se pomešali.

Trgovska ulica v medini

Prodajalec polžev v suku

Barvanje usnja

Delavnica, kjer pripravljajo ploščice za mozaik

Mozaik na umivalniku



Veliko žensk je bilo oblečenih v tradicionalna oblačila, imenovana kaftan, ki so jim večinoma segala do tal. Na glavah so nosile hajk, ruti podobno črno pokrivalo, ki je bilo ovito tudi okoli vratu. Starejše ženske so vse brez izjeme nosile burke, v katerih je bil samo izrez za oči. Tudi večina mlajših žensk in deklet je nosila naglavne rute, ki so nezaželenim pogledom prikrivale pogled na lase, vrat in ramena. Tudi večina moških je nosila tunikam podobne kaftane v različnih barvah. Videli pa smo tudi veliko mlajši ljudi, ki se niso pretirano ozirali na tradicijo in so bili opravljeni bolj zahodnjaško. V starem delu smo opazili številne mošeje in izvedeli, da se verniki petkrat na dan zbirajo k molitvi, pri kateri so moški strogo ločeni od žensk. Po navadi imajo mošeje pod stropom nekakšen balkon ali galerijo, kjer lahko molitev opravijo tudi ženske. Minareti niso takšni, kot jih poznamo iz soseščine, temveč oglati in brez kupole. Morda vam še ni znano, da se lahko pogrebov udeležijo samo moški, zato se ženske od pokojnikov poslovijo že doma. Sicer pa ima islam veliko podobnosti z judovstvom in katolicizmom. Vsem trem veram naj bi skrivnost verovanja zaupal očak Abraham. Nenavadno je, da je v Koranu, sveti knjigi muslimanov, Jezus kot prerok omenjen čez tridesetkrat. Vsekakor zanimivo, mar ne? Zato vsak minaret na vrhu zaključuje kopje s tremi zlatimi kroglami, ki simbolično predstavljajo tri svetovne religije.

Vseeno smo imeli ves čas občutek, da bolj slabo na-predujemo. Ko smo tako znova stali na križišču dveh uličic in modrovali, kako naprej, smo opazili fantiča, ki jih morda ni imel še niti deset, kako nas radovedno opazuje. »Way out, exit?« plaho reče. »Ja. Bi nas res znal popeljati ven?« ga vprašamo. Pomenljivo prikima in dogovor je sklenjen. Zaupljivo mu sledimo in po dvajsetih minutah zavite razgibane poti nas res pripelje do obzidja, v katerem uzremo odrešilni široki obokani izhod. Nad našo nagrado je bil navdušen in vsi srečni se za slovo skupaj fotografiramo. Kmalu zatem se je fantiček izgubil v nepregledni množici suka v medini. Rahlo dehidrirani pristanemo na vrtu čajnice ob ozidju in ob krepilnem dišečem čaju, v katerega so pomočene sveže vejice mete, obujamo spomine na pretekle dogodke.

Precej glasni smo in očitno pritegnemo pozornost dveh turistk v zrelih letih, ki sedita nedaleč stran. »Od kod ste?« vpraša ena izmed njiju. Ko ji povemo, nam zaupa, da je profesorica ruščine v Kopenhagnu, zato se ji je zdela naša govorica nekako znana. Pove nam, da sta s prijateljico, ki uči angleščino, tudi na Danskem, v Fesu že dva tedna in sta tako navdušeni nad dogajanjem, da bi najraje še kar ostali. Večerí se, zato se moramo posloviti in si hitro poiskati taksi za prevoz do hotela. Takoj ko se malo razgledamo, k nam pristopi domačin in nas vpraša, če potrebujemo prevoz. »Ja, seveda. Poznate naš hotel?« ga vprašamo in mu pokažemo vizitko. Seveda ve, zato ga vprašamo za ceno. Zdi se nam sprejemljiva in odpravimo se k njegovemu taksiju. Nikjer napisa, zato se spogledamo, a se vseeno brez besed zbašemo v miniaturni priletni japonski kombi. Med potjo je od vsepovsod pihalo in povsod škripalo, a po dobre četrt ure nas je le srečno pripeljal pred hotel. Prvi gosti so se že odpravljali k večerji in gospodična nas ni vprašala, kako je bilo.

Medino v Fesu si bomo pa res zapomnili.

Jožef JURIČ

Prodajalec (suhega) sadja

na tržnici

Avtor prispevka v družbi domačinov

in nikakor se ga nismo mogli otresti, zato smo na dan potegnili še zadnjo karto in mu povedali, da smo del skupine in da že imamo svojega vodiča. Končno se je vdal in nas nejevoljen zapustil. A opazili smo, da nas je še kar nekaj časa zasledoval na varni razdalji. Pozneje smo še nekatere domačine vprašali za pot in vsi so nas, navkljub jezikovnim preprekam, rade volje pomagali usmerjati.

Ko smo po nekajurnem pohajkovanju po medini že pošteno utrujeni iskali izhod, smo najprej naleteli na gospoda srednjih let v beli galabeji, katerega osnovni interes je bil, da bi postal naš vodič. To smo takoj opazili, saj nam je ponujal vse mogoče, od najboljšega usnja do najčistejšega arganovega olja, ki ga prodaja njegov prijatelj nekaj ulic vstran. Mudilo se nam je že

Množica na mestnem trgu z mošejo v ozadju

Povabilo na občinske prireditve

OBČINA RAČE – FRAM

(Slika iz peska; S. A.)

53



54

55



56

www.osebnikredit.si Kontaktni center: 01 / 477 20 00

Z NLB Osebnim kreditom. Denar vam je lahko na razpolago že v 1 uri, če s seboj prinesete ustrezno potrjeno dokumentacijo in zahtevane osebne dokumente ter ste kreditno sposobni.*

Za več informacij vas vabimo v NLB Poslovalnico Rače, Grajski trg 21, Rače. Lahko nas pokličete tudi na telefonsko številko 02 603 56 70 ali obiščete www.osebnikredit.si.

* Velja za kredite zavarovane pri zavarovalnici in kredite brez zavarovanja, če se v NLB Poslovalnici oglasite več kot 1 uro pred zaprtjem.

NLB Osebni kredit

Dosegljivo je lahko v 1 uriN

LB d

.d.,

Trg

repu

blik

e 2,

100

0 Lj

ublja

na

Oglasno sporočilo

Prijazno vabljeni na prireditve

ob ob~inskem prazniku!

Ob~ina Ra~e - Fram

Documents

Novice Občine Rače - Fram – JUNIJ 2013