Novice Občine Rače - Fram – DECEMBER 2012

NOVICEOBÎNERAÊ-FRAM

Št. 56 - 4/2012; december 2012

Radosten, lep bozic in vse dobro v letu 2013!

Iz vsebine Novic

1

Vse dobro v letu 2013!

Lepo pozdravljeni!

Že v naslovu lahko ugotovite, da je moja želja in prepričanje, da je mogoče tudi v sedanjem času z optimizmom gledati v prihodnost. Po vsej verjetnosti sicer vse, kar se bo zgodilo v letu 2013, ne bo dobro za vse, vendar pa si moramo vsi po svojih močeh prizadevati, da izplavamo iz krize in da se čim bolj približamo želenim ciljem.

Stanje, v katerem se nahajamo, je splet veliko dejavnikov in okoliščin. Evropska (ali pa če hočete svetovna) kriza je močno zarezala tudi v posamezne države, ki se bolj ali manj uspešno spopadajo s problemi; mednje spada tudi naša država Slovenija, ki ni izjema. Stanje v državi pa kaže, da se s težavami spopadamo manj uspešno. Za nas je značilno, da v težkih časih začnemo iskati krivce oziroma odgovorne, to pa se največkrat pokaže kot neproduktivno. Danes je pomembno, da združimo vse svoje potenciale s ciljem, da čim prej premagamo sedanjo stanje in da do Evrope nastopamo enotno, predvsem pa učinkovito. Pat položaj v državi, ko najprej ena, zdaj pa druga stran, blokira vse reforme oziroma spremembe, nas ne vodi v pravo smer. Vlada skoraj nima vzvodov, da ukrepa, saj grožnje z referendumi blokirajo racionalne rešitve. Postali smo ujetniki agresivnih sindikatov, ki so blokirali reformne ukrepe prejšnje vlade in z podobnim načinom delovanja nadaljujejo tudi sedaj - ne glede na posledice, ki proti prepadu potiskajo celo državo. Vlada se mora pogajati s 30 različnimi sindikati in stalno katera interesna skupina ni zadovoljna. Ker grožnja z referendumi nenehno visi v zraku, se vse predlagane spremembe na koncu skoraj izničijo. Vsi pa imajo veliko mnenj in nasvetov, kako naprej, predvsem v smislu, da je potrebno marsikaj spremeniti, vendar ne na 'mojem' področju. In ker to govorijo vsi, stopicamo na mestu, kriza se poglablja, na vidiku ni prave rešitve, čeprav bi se vsi morali zavedati, da je nujno potrebno nekaj spremeniti. Osnova je, da ne moremo leta in leta porabiti več kot smo ustvarili. Z dodatnim zadolževanjem države pod neugodnimi pogoji prelagamo velike obveznosti na svoje otroke in vnuke. Zato bo potrebno varčevanje, ki pa ni edino od možnih poti. Združiti bo potrebno več ukrepov. Enotni smo si, da je potrebno ustvariti nova delovna mesta, to pa je zelo zahtevna naloga. Pričeti moramo spodbujati mala in srednja podjetja, za rabo je potrebno koristiti domače vire energije, perspektivna je obdelava lesa, ki ga imamo veliko, nujna pa je tudi večja samooskrba s hrano. Potrebna je višja obdavčitev tistih, ki se lahko odrečejo nekaterim dobrinam. Prevetriti je potrebno tudi socialno politiko, tako da bodo pomoč dobili res tisti, ki so je potrebni in si jo zaslužijo. Kot posamezniki bomo morali pri sebi razčistiti, koliko lahko prispevamo za skupno dobro in koliko želimo ter pričakujemo od države.

Država pa bo morala, če želi aktivirati državljane, začeti delovati kot resnično pravna država, o kateri se veliko govori, delovanje pravne države pa si v praksi marsikdo razlaga po svoje. Zato bo morala država, če si želi povrniti zaupanje, končati procese in obsoditi početje nekaterih ljudi, ki so si prilastili naše skupno dobro na nelegalen in kriminalen način. Prepričan sem tudi, da so vrednote, kot so osebna svoboda, pravično pridobljena lastnina, spoštovanje različnosti, upoštevanje enakopravnosti in še kaj, osnova za gradnjo pravne ter od vseh državljanov spoštovane in cenjene države.

Spoštovani, spoštovane!Dovolj je bilo besed o tem, kaj nas čaka oziroma kaj moramo spremeniti ali postoriti. Pred nami so namreč božično novoletni prazniki, ki jih vsako leto še posebej radostno pričakujemo, in

državni praznik - Dan samostojnosti, na katerega smo Slovenci še posebej ponosni.V dneh, ki so namenjeni praznikom, praznujte, ustavite delo in se veselite!Želim vam, da praznične dni, ki se bližajo, preživite kar se da prijetno in da optimistično odprete vrata

letu 2013, ki naj bo za vse zdravo, srečno in uspešno.

Branko LEDINEK, župan

ŽUPANOV UVODNIK

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM


2 Novice št. 56 - 4/2012; december 2012

Spoštovani bralci in bralke, dragi soobčani in soobčanke, prijazno pozdravljeni na staneh letošnje zadnje, po vrsti pa 56. številke Novic!“Nobena stvar ne naredi človeka

srečnejšega, kot njegovo lastno prepričanje,

da je naredil najboljše, kar je mogel.”

(Mihailo Pupin)

Kratka, jedrnata in krasna misel. Strinjam se z njo. Vendar – koliko nas je dandanes še takih, ki se lahko z njeno vsebino poistovetimo in ji prikimamo, in koliko takih, ki se ob tem naprhnejo in pomislijo, da so sedaj časi drugačni in da Pupinov citat izraža prepričanje in občutja ljudi iz časov 'sto let pred leseno žlico'?!

Vseeno vas vse vabim, da tokrat, ko sem v našem uredništvu za svojih uvodnih 'pet minut' na potezi jaz, o tej temi z enega izmed več možnih zornih kotov razmišljamo in razmislimo skupaj.

Ni dobro, če je malomarna snažilka - prostori ne bodo primerno očiščeni. Ni dobro, če je neprijazna prodajalka - ljudje bodo po nakupe v bodoče raje zavili kam drugam. Ni dobro, če je negospodaren kmetovalec - ljudem, živalim in celotni kmetiji (v tej in najbrž še pri naslednjih generacijah) se slabo piše. Ni dobro, če je nepozoren šofer - trenutek nepazljivosti lahko privede do hude nesreče. Ni dobro, če je nenatančen bančni uslužbenec - oškodovanje stranke ali blagajniški manjko si bo tako ali drugače zapomnil. Ni dobro, če delu ni v celoti predan policist - najrazličnejšim nepridipravom in cestnim divjakom ne bo nihče stopil na prste ali jih udaril po žepu. Ni dobro, če je namrgodena, ležerna ali vzkipljiva učiteljica - klima v razredu ne bo ustrezno motivacijska. Ni dobro, če je neažuren uradnik - nerešene zadeve se bodo hitro kopičile in počasi kopnele. Ni dobro, če je prenagljen novinar - z nepreverjeno informacijo bo vrgel vnetljivo 'kost za glodanje' in razburkal javnost. Ni dobro, če je površen in hoče koga ukaniti gradbeni izvajalec - s stropa pregrešno dragega predora lahko kmalu po otvoritvi na vozeče avtomobile začne 'deževati' protipožarni omet. Ni dobro, če je nezbran pilot - strmoglavljenje letala pomeni velikansko tragedijo. Ni dobro, če je nedosleden sodnik - zaradi neustreznih postopkov in pomanjkanja dokazov bodo krivci ostali na prostosti. Ni dobro, če so neodgovorni poslanci - sprejete bodo slabe ali celo škodljive odločitve. Ni dobro, če neetično, nestrokovno ravna zdravnik - usoda njihovih pacientov se lahko zaradi morebitnih napačnih presoj in storjenih napak konča zelo klavrno. Ni dobro, če so lahkomiselni državniki - zgodovina beleži kar nekaj ekoloških katastrof in vojn zaradi tega razloga...

Kakorkoli že - dejstvo je, da smo vsi ljudje in da smo prav vsi zmotljivi (tudi tisti, ki bi si raje dovolili zvrtati luknjo v koleno kot to svojo šibkost priznali), kdaj pa kdaj manj zbrani in občasno manj produktivni, manj uspešni.

Vendar – če je malomarna snažilka, bo zaradi prahu in pack čez čas morda deležna bolj ali manj vljudne kritike. Če je neprijazna prodajalka, ji bo šef sčasoma povedal, da je ne potrebuje več. Če je negospodaren kmet, bodo polja in hlevi, posledično pa tudi njegov hladilnik, klet in denarnica, kazali klavrno podobo. Če je nezbran šofer, bo prej ko slej skesano odgovarjal za svoja dejanja. Če je nenatančen bančni uslužbenec, ga bo finančna kazen gotovo streznila. Če svoje obveznosti zanemarja policist, se lahko znajde na 'tapeti' za premestitev ali mora sleči modro uniformo. Če je za ukvarjanje z učno snovjo in mladimi nadobudneži kronično nerazpoložena ali pomanjkljivo strokovno podkovana učiteljica, bo, razen resnega pomenka z ravnateljem, za vrat dobila plaz zahtev razjarjenih staršev. Če nekomu zaradi česar koli ne ustreza uradnik, bo ta brž 'popljuvan' od strank. Če je prenagljen ali pretirano senzacionalistično naravnan novinar, bo sprva z radovednimi ušesi poslušan in velikimi očmi bran, nato pa se bo zagovarjal na sodišču in mu bodo anonimno grozili oz. na kakšnem zakotnem mestu v slogu 'pravil divjega zahoda' celo fizično obračunali z njim. Če polni lastne žepe, ob tem pa s spremljajočimi nečednimi početji in posli podizvajalce vodi v verižno reakcijo poslovnih zlomov, svoje delavce pa potiska na rob preživetja in obupa kak 'sposoben' gradbinec, bo doživel pompozen medijski in javnomnenjski linč ter po možnosti še odmevno hišno preiskavo (kar pa se ob pridobljeni trdi koži očitno da čisto dobro prenesti in po prostosti še naprej hoditi z dvignjeno glavo; da pa bi naše pravosodje kdaj kakšni 'veliki ribi' uspelo tudi kaj dokazati, ji stopiti na rep in jo pravnomočno obsoditi, pa sicer, če se ne motim, doslej še nismo doživeli, a upanje umira zadnje in se pustimo presenetiti). Če je nevesten pilot, bo to v najslabšem primeru, skupaj z nedolžnimi potniki, plačal z življenjem… In nekako na tej stopnji se zadeva z vzročno-posledičnimi epilogi običajno konča. Kajti, če je nedosleden sodnik, neodgovoren poslanec, če kaj pomembnega spregleda zdravnik ali lahkomiselno ravna državnik, se vse prevečkrat dolgo, dooolgo (ali pa sploh nikoli) ne zgodi - nič. Sodniki so nedotakljivi. Poslanci (in ostali izvoljenci ljudstva - saj veste, kak sloves se drži politike) so neverjetno trdoživi. Zdravniki, če kdo (domnevno upravičeno) kritično pokaže nanje, do 'zadnje kaplje krvi' zagovarjajo edino svoj prav. Najvišji državniki (pa tudi kakšni drugi veljaki) pa bi se (ob podpori resničnih ali za lase privlečenih 'stricev in tet iz ozadja') najraje do konca svojih dni prilepili k najvišjim stolom in od tam okušali opojno slast oblasti ter do poslednjega atoma moči samovoljno branili svoj položaj, četudi je vsaki preprosti pameti jasno, da so nekateri izmed njih s svojimi dejanji ali nedejanji oz. vzvišenostjo, cinizmom, aroganco in begom pred realnostjo že davno in povsem izgubili kompas in naklonjenost 'malega človeka'… Ceno za to, da marsikdaj marsikaj ni tako, kot bi moralo biti, pa plačujemo vsi (predvsem tisti nič krivi in nič dolžni), tako ali drugače. Zato se strinjam z nekoliko humoristično izraženo, a vsebinsko prav nič humorno mislijo, ki pravi, da včasih, po stiku z nekaterimi ljudmi, ob pregledovanju posameznih elektronskih sporočil, branju dnevnega

POZDRAV UREDNICE

3Želimo vam prijetno branje!


časopisja ali ob gledanju televizijskih poročil o dogajanjih doma in po svetu, človek iz razočaranja nad današnjimi 'vrednotami' in ponekod premajhno, ponekod pa preveliko dozo demokracije, občuti potrebo, da prijateljsko poboža kamen, se prijazno nasmehne drevesu ali s spoštovanjem sname kapo pred oslom…

Velja pa - če se znova vrnemo k razmišljanju o tem, da se da vsako delo opravljati boljše ali slabše - seveda tudi obratno. Lepo je priti v čist, pospravljen in dišeč prostor. Prijetno je poklepetati in se pustiti prepričati prijazni, ustrežljivi prodajalki. Všečen je pogled na urejena polja in zadovoljnega, klenega kmečkega gospodarja. Dober občutek se je voziti z zanesljivim, umirjenim šoferjem. Stik z bančnim uslužbencem, ki je vešč svojega posla, krepi občutek zaupanja komitentov. Zavzet policist prebivalcem daje pomemben občutek varnosti. Svojemu delu iskreno predana učiteljica lahko pri otrocih vzbudi zdravo radovednost in iz njihovih vedoželjnih glavic naredi čudeže. Na vrata človeško toplega in dostopnega uradnika stranke potrkajo brez cmoka v grlu, se z njim lepo pogovorijo, pa tudi želene zadeve lahko, če je to le mogoče, uredijo v lastno zadovoljstvo. Novinar, ki spoštuje etični kodeks in podaja verodostojne informacije, bo slišan, bran in upoštevan na daljši rok. Gradbinec, ki ne teka na kratke proge in se želi dokazati brez fige v žepu, na svojem področju pa je inovativen in ustvarjalen, bo s svojimi idejami, rešitvami in izvedbami zadovoljil še tako zahtevnega naročnika. Ni ga potnika, ki po uspešnem pristanku ne bi navdušeno zaploskal pilotu. Nihče, ki ima čisto vest, se ne boji pravice in vsak tak si želi zgolj resnici naklonjenega sodnika. Poslanec, katerega besede in ravnanja so v sozvočju, bo dal signal volilni bazi, da je 'človek na mestu' (sploh, če dosežene titule in ravnanja niso sporna). Dostojanstven, human, plemenitemu poslanstvu vsestransko predan zdravnik, ki je s svojim znanjem, sposobnostjo, izkušnjami ter človeškim občutkom in temu primernim odnosom (kar ni prav nič manj bistveno kot ostale naštete lastnosti!) nekomu olajšal stisko, odpravil zdravstvene težave ali mu celo rešil življenje, bo v očeh pacienta in njegovih najdražjih zasluženo in za vselej 'odrešenik', strokovno ter osebnostno čislan (in prav je tako!). Državnik, ki s svojim pozitivnim jazom daje vzgled 'navadnim ljudem', bo deležen njihovega zaupanja in se ne rabi bati za svoje ime in za izid naslednjih volitev.

In tako se poklici in dela, ki jih opravljamo v službah (seveda tudi tista, ki niso navedena), delijo na manj in bolj zahtevna, manj in bolj dostopna, manj in bolj izpostavljena, manj in bolj cenjena, manj in bolj plačana (in še bi lahko naštevali). Vsi poklici in opravila imajo tudi svoje prednosti in slabosti. Vsako delo je po svoje pomembno, potrebno, častno in vredno spoštovanja – če ga posameznik opravlja dobro, pošteno in z najboljšimi nameni, seveda. Skratka: če je človek prepričan, da je v danih okoliščinah naredil najboljše, kar je mogel (pa naj se to nanaša na poslovno ali zasebno sfero življenja), je po mojem trdnem prepričanju tudi na pragu leta 2013 to še vedno velik in pomemben razlog za duševno srečo ter najboljši vzglavnik za mirno spanje in veder pogled v jutrišnji dan (četudi se najde kdo, ki skuša prizadevanja drugih omadeževati ali izničiti).

Zato vam, spoštovani, želim, da bi v teh prazničnih dneh, pa tudi vse naslednje dni, tedne, mesece in leta, udejanjili in doživeli čim več osrečujočega, obenem pa želeli in znali osrečevati tudi ljudi okoli sebe.

Ko gledam fotografijo, ki sem jo namenila za tokratno naslovnico – v ospredju bel labod na snegu, v ozadju pa temna podlaga – se mi v misli prikrade vzporednica tega prizora in letnega časa, ki trka na vrata. Zima, ki nas bo kmalu obiskala, bo na naše kraje z neba najbrž znova natrosila obilje belih krpic, ki prinašajo radost smučarjem in nevšečnosti voznikom na cesti, noči, ki so pred nami, pa bodo ponovno dolge, temačne, črne. In tako bo pred nami znova obdobje črno-belega sveta. Prav takšnega torej, kot je marsikdaj tudi naša življenjska pot, na kateri se - če se izrazim v slogu pianistov - mešajo črne in bele tipke, da dobimo lep akord.

Kljub splošni recesiji ter ostalim skrbem in težavam, ki vas morebiti tiščijo k tlom, vam želim, da vsaj v prazničnem decembru vse negativno potisnete v kot, v ospredje pa postavite tisto, kar ustvarja iskrice v očeh, povzroča toplino v srcu in riše nasmehe na obraz. Upam, da bomo prav takšno prijetno mešanico občutkov v vas uspeli pričarati tudi vsi, ki smo pripravili tokratno zajetno – praznično številko Novic; silno raznolike in zanimive vsebine najdete v njej, zato ste prijazno vabljeni v našo družbo!

Naj bo prihajajoči božič lep in miren, novo leto pa prav takšno, kakršnega si želite! Vse dobro in srečno!

Simona ANTOLIČ,odgovorna urednica

Spo{tovani ob~ani, spo{tovane ob~anke!

Naslednja {tevilka ob~inskega glasila bo predvidoma iz{la na pragu zelene in cveto~e pomladi 2013.

Prijazno vas vabimo, da sodelujete s svojimi prispevki,ki jih, skupaj s fotografijami,

posredujte na naslov uredni{tva Novic Ob~ine Ra~e-Fram najkasneje do vklju~no ponedeljka,

18. februarja 2013 in sicer

na CD, USB klju~u ali preko elektronske po{te,navedene v kolofonu.

Uredni{tvo



Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Rače-Fram brezplačno.Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum pisanja. Prispevek opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu skupine ljudi – zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi računalniški zapis na CD-ju ali USB ključku. Fotografije oddajte v obliki originala ali jih pošljite v posebni priponki po elektronski pošti (v JPG formatu).Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo.Javno glasilo Novice Občine Rače-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 52.

Boži~kovo povabilo

Dragi presenečenj in zabave željni mladi prijatelji!

Božiček vas tudi tokrat prijazno in dobrohotno vabi v svojo veselo družbo.

Srečanje s težko pričakovanim belobradim možakom v rdečem, ki med vas ne bo prišel sam in tudi ne praznih rok, bo potekalov soboto, 22. decembra 2011 ob 14. uri, v športni dvorani Rače.

Prireditev je namenjena otrokom iz občine Rače-Fram in sicer predšolskim ter učencem iz prve triade (do vključno 3. razreda).

OBČINA RAČE-FRAM in vaš BOŽIČEK

Obvestilo vsem naro~nikom objav preko nenaslovljene po{te

Obveščamo vas, da bomo po novem vsa obvestila o prireditvah v naši občini odpošiljali po domovih enkrat mesečno (doslej tedensko), zato vas vljudno prosimo, da nam podatke o vaših načrtovanih prireditvah, s katerimi želite občane seznaniti preko nenaslovljene pošte, posredujete najkasneje do 25. v tekočem mesecu za prireditve, ki se bodo dogajale v naslednjem mesecu. Podatke pošljite preko navadne pošte ali na e-naslov: [email protected].

Občinska uprava

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM; javno glasiloLetnik XV, številka 56 - 4/2012; v Račah, decembra 2012 (poštnina plačana pri Pošti 2327 Rače)

Odgovorna urednica: Simona ANTOLIČUredniški odbor: Lidija BELCA, Simona NAPAST, Jože BOBOVNIKJezikovni pregled: Simona ANTOLIČ

Fotografije: Nepodpisane fotografije so posneli avtorji člankov.

Izdajatelj: Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače Naslov uredništva: Uredništvo Novic Občine Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18 e-mail: [email protected] spletna stran: www.race-fram.siRačunalniški prelom: Grafična forma HUTTER, Tržaška 34, 2000 MariborTisk: Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rače



OBVESTILA, VABILA

IZVAJALCI:

1. Cestno podjetje Ptuj -državna cesta Šikole-Podova-Rače -državna cesta Rače (Cesta talcev, Ljubljanska c.)-Fram-Planica

2. Franc Hvauc s.p., Rače-LC št. 340070 - Mariborska cesta -LC Sp. Gorica – Stražgonjca -JP Rače – Sadjarska ulica -LC Marjeta-Rače-JP št. 840511 Rače – Pot na gomilo - podvoz

-LC Podova-Brunšvik -LC št.386040 Podova-Brunšvik-LC št.340050 Brezula-Brunšvik-LC št.386050 Rače-Marjeta-LC št. 340031 Rače zbirni center – Dravski dvor

-JP št.840580 ul. za Mariborsko cesto-Jakopin

-JP št.840590 ul. za Mariborsko cesto-Glavar-Benkovič

-JP št.840130 Križna pot-Brezula-JP št.840020 Sp.Gorica-h.št. 20a-JP št.840030 Sp.Gorica-h.št. 47-JP št.840040 Sp.Gorica-h.št. 61-JP Sp. Gorica-Sagadin-Eker-Žbogar-JP št.840050 Sp.Gorica-Zg.Gorica-JP št.840100 Zg.Gorica-h.št. 31a-JP št.840110 Zg.Gorica-h.št. 16-JP št.840120 Zg.Gorica-Podova-JP št.840130 Podova-ribogojnica Požeg-JP št.840200 Podova-Žbogar-JP št.840201 Podova-Otič h. št. 27-JP št.840210 Podova-h.št. 20b-JP št.840210 Podova-h.št. 58/a-JP št.840210 Podova-Galerija h.št. 61a-JP št.840240 Brezula-JP št.840230 Brezula-Braunsberger-Švegl-ČN Rače

-JP št.840240 Brezula-Braunsberger-LD Podova-Klemenčič

-JP št.840240 Brezula - Čelan-LC Morje – Priolova cesta (križišče RII – Dom krajanov Morje)

-LC Morje – Morska cesta-LC Morje – Fram – Mlinska ulica-vsi pločniki v KS Fram-avtobusne postaje na Mariborski cesti-avtobusne postaje na Ljubljanski, Ptujski cesti in Grajskem trgu

-avtobusne postaje v Brezuli, Podovi, Sp. in Zg. Gorici

-vsi pločniki v KS Rače-posip navedenih ulic, pločnikov in krajevnih poti na področju KS Rače ter ceste Fram-Ješenca-Požeg

3. Dušan Predan s.p., Rače -JP št.840280 Obrtniška ulica-JP št.840290 Pot k mlinu-JP št.840300 Vrtna ulica-JP št.840310 Pred njivami-JP št.840320 Poljska cesta-JP št.840330 Ozka ulica-JP št.840340 Cesta talcev-h. št. 28b-JP št.840380 Cesta talcev-Anton Novak-JP št.840341 Sončna ulica-JP št.840390 Pri kozolcih-JP št.840400 Lončarska ulica-JP št.840410 Za vrtovi-JP št.840500 Ul. Lackove čete-Lobnik-JP št.840510 Pot na gomilo-Greif-podvoz-JP št.840550 Grajski trg-JP št.840610 Nova ulica-JP št.840620 Glaserjeva ulica-JP št.840650 Ob potoku-JP št.840660 Gasilska ulica-JP št.840670 Drevesniška ulica-JP št.840680 Kolodvorska ulica-JP št.840690 Mladinska ulica-JP št.840700 Ul. Ivana Šalamuna-JP št.840730 Gortanova ulica -JP št.840730 Gortanova ulica-Batagelj-JP št.840740 Ob železnici-JP št.840840 Prečna ulica-JP št.840850 Turnerjeva ulica-JP št.840860 Delavska ulica-JP št.840870 Gozdna ulica-JP št.840880 Mejna ulica-JP Ul. bratov Turjakov-JP št.840920 Ješenca-Brodej-vsa javna parkirišča v Račah-parkirišče ob železniški postaji v Račah-parkirišče bloki Sortima

4. Anton Kerhe s.p., Rače -LC Fram –Cesta na Ješenco -LC Ješenca-gostilna Kostanj-JP obvozna cesta Ješenca-Rače-LC št. 340060 Ješenca (Vihar)-Požeg-JP Požeg-Kelhar (za tiskarno)-JP št.840910 Ješenca-h.št. 1g-JP št.840930 Ješenca-Ribič-JP št.840940 Ješenca-Jelšek-JP št.840950 Ješenca-Marin-JP št.840960 Požeg-Zorčič-JP št.840970 Ješenca-Mom-JP št.840980 Fram-Potisk-JP št.840800 Fram-Petrol skladišče-JP št.840810 Fram-Majcen-JP št.840990 Ješenca-Kolman-JP št.840770 Ljubljanska-ribniki TAM-JP Ljubljanska – proti Tekolu-JP ob Ljubljanski cesti proti Predanu (pri tabli Fram)

-JP ulice za Ljubljansko cesto-JP Rače - Opekarniška ulica-JP cesta pri transformatorski postaji Fram-JP Fram – Turnerjeva ul. 10 (Fišer S.)

-TP Rače-JP Ješenca-Trlep-Partlič

5. Darko Štern, Kopivnik -LC 340110 –Kopivniška cesta (odsek Strehar-Jarc)

-JP št.841410 Kopivnik-Bučar-Kokol-cesta Lepi vrh - Kotnik-JP št.841420 Kopivnik- Špindler-JP št.841600 Lokmirce-JP št.841600 Lokmirce-Lunežnik-mlekarna

-JP št.841590 Lepi vrh-JP št.841590 Lepi vrh-med njivami-Lokmirce

-JP št.841590 Lepi vrh-Repnik J.-JP št.841620 Lokmirce-žaga-JP Fram-Čurič-JP Lokmirce-Zvonko Ačko-JP Planica-Krle-JP Planica-Lipej-JP Lepi vrh-Planica-JP Jug-Ačko-LC 340140 Kopivnik-Loka (do križišča za Morje in Loko)

-JP Kopivnik – Kuki-JP Kopivnik – Repnik-JP Kopivnik – Štauber Marica-JP Kopivnik – gozdarska hiša -JP Fram – Nad gradom-odcep proti Jarcu-odcep proti Repniku (mlekarna)-odcep Auda - Žerjav-posip vseh zgoraj naštetih cest

6. Anton Majal, Planica -LC Planica-Gradišče-Loka-Zg. Polskava

-JP Planica-Bezovnik-JP Planica-Vešner-JP Planica-Harbul-JP Planica-cerkev-JP Planica-Dominek-JP Planica-Kovačnik-dom Planica-JP Planica-Lovski dom-Rožman-JP Planica-Uranjek-JP Planica-Capl-JP Planica-Mom-JP Bogdan Domadenik-Bračič-JP Vrhovšek-JP Šlamberger-odcep Fifer-mlekarne-JP Loka vaški dom-Bukovec-JP Loka-Potočnik-JP Loka-Šlamberger-JP Loka-Kokol-JP Loka-Trglec (Gradišče)-JP Loka-Štefan Tomše -JP Loka-Edi Tomše-JP Loka-Karlina Trglec-JP Loka-Bukovec-JP Mlekarna Brdnik

PROGRAM IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE 2012/2013



-JP Štern v Gradišču-JP Gradišnik v gradišču-odcep Jurič Silvo-odcep Kapelar-zbiralnica Tomše Ivo-odcep Koren Slavko-odcep Rovtet-JP Tomše Štefan

7. Miran Potočnik s.p., Morje -LC Morje - Strma ulica-JP Morje - Na livadi-JP Morje - Tajna-LC Morje - Cesta na Bukovec in odcepi do križišča Sernc

-JP Morje - Med vinogradi-JP Morje - Vauhnik-JP Papež - Gril-JP Morje - Račič-JP Morje - Majerič-JP Morje - Sernc Miro-JP Morje - Detela-JP Morje - Gobec-JP Morje - Sončne terase-LC Morje - Priolova cesta (Dom krajanov do krožišča Kopivnik-Loka)

-JP Morje-Potnik-JP Morje-Rak-JP Morje-Ivan Podlesnik-JP Morje-Stara gora-JP Morje-Meklav-JP Morje-Brezovec-JP Morje-Skrbič Nada-JP Morje-h.št. 46A-JP Morje-h.št. 49-JP Morje-Čebelarska ulica-JP Morje-Klauž Jani-JP Morje-Zelena ulica-JP Morje-Senčna ulica-JP Morje - Nikolič- posip zgoraj navedenih cest in odsekov

8. Boštjan Koželj s.p., Fram -JP Fram-V gaj-JP Varta-Prejac-JP Varta-Mikolič-Greif-JP Varta-Helbl-terase-JP Varta-Beli dvor-Milan Koželj-JP Varta-Mom-Kosmačin-Ličen-JP Varta-Vlado Poljanec-JP Varta-Rotko-JP Varta-Sončna lica -JP Varta-Sončna ulica (odcep Fuchs)-JP Varta-grob talcev-JP Varta-Ulica talcev -JP Fram-Na hribu (odcepa Veber in Žgalin)-JP Fram-Oljarska ulica-JP Fram-Oljarska ulica (odcep Tišič)-JP Fram-Cafova ulica-Parkirišča nogomet in tenis-JP Fram-Bregar-JP Kopivnik-Osterc-JP Kopivnik-Pliberšek-JP Ranče-Rudolf-JP Fram-Framska ulica-JP Fram-Koropčeva ulica-JP Morje-Log-JP Morje-Cvetlična lica-JP Morje-Pod terasami-JP Morje-Cestnik-Podobojc-JP Morje-Kobilica -JP Fram-Golčnik -JP Fram-za pokopališčem-JP Fram-Dobrava -JP Morje-Cestarska pot-JP Morje-Ob gozdu-JP Morje-Potrč-JP Morje-Ob potoku-JP Morje-Jurič-Hojnik-JP Morje-Leskovar-JP Fram-Čerič-JP Morje - Prisojna ulica-stara cesta - Ačko-odsek Morje-Zajmi-Bržan-odsek Morje-Skrbič-Hafner-odsek Morje-Bedenik-ulica pred M10-nove hiše

9. Vinko Domadenik, Ranče-LC Fram-Cesta v Ranče -LC Fram-Ranče-Domadenik-bolnica-JP Šestdobje-Robič-JP Šestdobje-Repnik-JP Šestdobje-Ovnik-JP Ranče-Jug-JP Ranče-Cvirn-odcep Falež Andi-odcep Belinšek-JP Ranče-dom krajanov-Kolarek-JP Ranče-Repnik-JP Ranče-Milan Meglič-JP Ranče-vikendi Bergauer-JP Ranče-vikendi -Krajnčič-Šauperl-JP Ranče-vikendi-Petrovič-JP Ranče-ulica pod Borovim gajem-JP Fram-Kugl-JP Fram-Črešnjev vrh-JP Fram-Turnerjeva ulica (odcep Hojnik-Pisanec)

-JP Fram-Kratka ulica-JP Fram-Eberlova ulica-JP Fram-Pirkmajerjeva ulica-JP Fram-K ribniku-JP Fram-Ob sadovnjaku-posip zgoraj navedenih cest v Rančah ter ulic v Framu

10. KO-BAU, Koren Aleksander s.p., Fram

-parkirni prostor pod cerkvijo v Framu-vse avtobusne postaje v KS Fram-parkirni prostor ZD Fram -JP Fram-pokopališče-parkirni prostor pri mrliški vežici Fram-parkirišča nogomet in tenis-dvorišče KS Fram-parkirni prostor pred DTV Partizan Fram

Deponije peska: parkirišče pri pokopališču v Framu • Hvauc - Mariborska cesta 57, Rače • Mejal - Planica 29 • Domadenik - Ranče • Dom krajanov Morje • Potočnik - Morje • Križišče Loka - Lokmirce • Loka - Kokol.

Vsi udeleženi v prometu morajo imeti obvezno zimsko opremo.

Pluženje se bo izvajalo po prioriteti in sicer najprej državne ter lokalne povezovalne ceste s pločniki, nato krajevne ceste in na koncu javne poti. Plužiti se prične, ko zapade 10 cm snega.

Uvoze in dovoze do svojih parcel so lastniki dolžni očistiti sami, prav tako prostore pred trgovskimi, gostinskimi in drugimi lokali.

Vse tiste občane, ki puščajo avtomobile in tudi posode za smeti pred hišami ob cestah ter tako ovirajo pluženje, prosimo, da jih umaknejo in tako omogočijo neovirano in učinkovitejše izvajanje zimske službe.

OBČINA RAČE-FRAMPripravil: Samo RAJŠP



Preživite predboži~ni zimski dan v pravljici

ROMANTIČNI BOŽIČ NA GRAJSKEM DVORIŠČU (grad Rače, od 21. do 23. 12. 2012)

Božični sejem v romantičnem okolju gradu Rače, uživanje v pokušanju in vonjavah božiča, nakup božičnih daril, božični koncerti, dramske predstave, božične risanke in filmi …

Program dogodkov:

OPOMBA: V primeru močnejših padavin vožnje s kočijo odpadejo. Sejem bo v tem primeru organiziran v notranjih prostorih gradu.

ZA VSE PRIREDITVE JE VSTOP PROST! VLJUDNO VABLJENI!OBČINA RAČE-FRAM

Organizacijski odbor

Naj vam bližajoči se prazniki prinesejo mir in družinsko srečo, leto 2013, ki prihaja, pa naj vam nakloni obilo zdravja, osebnega zadovoljstva in delovnih uspehov.

V imenu OO SLS Rače-Fram:Branko LEDINEK



Ponovno lučke bomo zdaj prižgali,se spomnili preteklih dni,vse slabo bomo pozabili,

zapomnili vse dobre si stvari.Zato zdaj sezimo si v roke,

zazrimo si v oči,zaželimo si sreče, zdravja,

v letu, ki kmalu se rodi.

Od leta 2007, ko smo prvič pripravili občinsko sil-vestrovanje na prostem, pri gradu Rače, se vedno znova potrjuje, da si občani in občanke takih prireditev želite, zato smo se v Občini Rače-Fram tudi letos lotili organizacije praznovanja najdaljše noči v letu.

»In če Silvestrovanje bo, naj bo znova takšno, kot se spodobi – vsaj tedaj naj vsakodnevne tegobe in skrbi preglasijo živahni ritmi žive glasbe, štajersko veselje, dobra kapljica, jedača in ognjemet, ki za uvod v novo leto v srce prinese tople občutke in s slovesno svetlobo prežene temnost polnočnega neba!« smo znova sklenili.

Obvestilo o obratovalnem ~asu Zbirnega centraza lo~eno zbiranje odpadkov v Ra~ah

V zimskem času bo zbirni center odprt vsako sredo med 13. in 17. uro ter vsako soboto med 9. in 13. uro. Na dan praznika bo zbirni center zaprt. Sprememba urnika obratovanja velja do preklica v naslednjem občinskem glasilu.

Ponovno moramo poudariti, da zbirni center za ločeno zbiranje odpadov ni namenjen pravnim, temveč zgolj fizičnim osebam oz. gospodinjstvom v naši občini. Podjetniki si morajo v lastni režiji zagotoviti ločen odvoz odpadkov iz dejavnosti. Prav tako je vsakršno odlaganje odpadkov, zemljine in ostalih materialov v bivšo SCT jamo strogo prepovedano!

OBČINA RAČE-FRAMPripravil: Samo RAJŠP

Da bi bilo temu res tako, lahko, poleg glasbenih gostov (trio Tim) in ponudnikov gostinskih uslug (Ribiška družina Rače) najbolj poskrbite prav vi – s svojo udeležbo, dobro voljo in zvrhanim košem dobrih želja za prihajajoče novo leto, seveda!

Toliko na tem mestu, več o načrtovanih dogajanjih na 6. občinskem silvestrovanju pa sledi na prireditvenih informativnih listih, ki jih mesečno prejemate na dom.

Pridružite se nam in pomagajte odštevati sekunde do leta 2013! Prijazno vabljeni!

OBČINA RAČE-FRAMPripravila: Marjetka SONIČKI

Povabilo na 6. silvestrovanje na grajskem dvori{~u v Ra~ah

PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, NADZOR IN GRADNJOTržaška cesta 65, 2000 MARIBOR, [email protected],www.prodom.si tel.: 02 320 10 45, fax: 02 320 10 47

URBANISTIÈNA DOKUMENTACIJA,

KATALOGI TIPSKIH STANOVANJSKIH HIŠ,

PROJEKTI ZA GRADBENA DOVOLJENJA,

LEGALIZACIJE ÈRNOGRADENJ.

Oglasno sporočilo



IZ DELA OBÎNSKE UPRAVE

Podpis pogodbe in poloìtevtemeljnega kamna za

novi vrtec v Framu

S podpisom pogodbe med investitorjem Občino Rače-Fram in izvajalcem GP Radlje je bila sredi oktobra letos dana zelena luč za izgradnjo novega, 7-oddelčnega otroškega vrtca Fram, ki deluje kot organizacijska enota v sklopu OŠ Fram.

Podpis pogodbe; direktor GP Radlje Marjan Potnik in župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek

Na 'zdravje' začetku nove investicije!

Stavba vrtca v Framu, v katerem sedaj delujejo trije oddelki predšolske vzgoje z najmlajšimi otroki, je bila postavljena pred štirimi desetletji, v montažni izvedbi. Največji problem, ki je postal posebej pereč v zadnjih treh letih, je pomanjkanje prostora za vse otroke iz gravitacijskega območja, ki bi jih starši želeli vključiti v vrtec v domačem kraju. Tako tri starejše skupine vrtca Fram sedaj gostujejo v prostorih matične šole, kjer so del tamkajšnjih prostorskih kapacitet preuredili v otroške igralnice. Ta začasna rešitev je mogoče le še v tekočem šolskem letu, saj se prihodnje leto obeta vnovično povečanje števila oddelkov šoloobveznih otrok, zaradi česar šola vrtcu gostovanja ne bi mogla več nuditi.

Podpisu pogodbe za izgradnjo novega vrtca v Framu je v četrtek, 8. novembra 2012, sledila še simbolična položitev temeljnega kamna za bodoči novi vrtec, ki bo lociran v neposredni bližini regionalne ceste Fram – Slovenska Bistrica, v k. o. Fram, in bo pomenil novo

veliko in izjemno pomembno pridobitev tako za kraj Fram z okolico kot za celotno občino Rače-Fram, predvsem pa za starše naših najmlajših občanov.

Pred položitvijo temeljnega kamna so zapeli otroci pevskega zborčka iz vrtca Fram

Na javnem razpisu je bil za izvedbo gradbenih del izbran izvajalec GP Radlje, ki ga v teh za gradbeništvo težkih časih čaka izgradnja sodobnega projekta, kjer bodo vsi prostori za neposredno izvajanje predšolske vzgoje locirani v pritličju, iz vseh igralnic in skupnega prostora pa bo prehod na ograjeni zunanji terasi. Novi vrtec bo imel lastno – centralno kuhinjo, kar predstavlja višji standard in pripomore k večji funkcionalnosti. Novi vrtec je zasnovan kot visoko energetsko učinkovit, z maksimalno uporabo

Simbolična položitev temeljnega kamna za izgradnjo novega vrtca v Framu (levo: Marjan Potnik, direktor GP Radlje, na sredini župan

Občine Rače-Fram Branko Ledinek, desno Zoran Kregar, ravnatelj OŠ Fram, ter udeleženci dogodka)



naravnih ekoloških materialov. V fazi načrtovanja smo v smislu optimalne in funkcionalne izrabe prostora kot enega od pomembnih parametrov upoštevali tudi otroška igrišča.

Investicija, katere skupna vrednost je ocenjena na okoli 2 milijona evrov, bo delno sofinancirana tudi iz evropskih kohezijskih sredstev, kjer je Občina Rače-Fram na razpisu za sofinanciranje projektov iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, razvojne prioritete »Razvoj regij«, za izgradnjo novega vrtca v Framu pridobila nepovratna sredstva v višini 554.000 evrov, sofinancerski delež v višini 123.000 evrov pa bo zagotovilo Ministrstvo za gospodarstvo.

Z izgradnjo novega otroškega vrtca v Framu bo v občini Rače-Fram zaključena še druga velika investicija na področju predšolske vzgoje; septembra 2011 je bil namreč namenu predan novi 8-oddelčni vrtec v Račah.

mag. Zorica ZAJC – KVAS,direktorica občinske uprave

Zasluga za to, da bo Fram dobil novi vrtec, gre tudi sedanjim in bivšim članom/icam Občinskega sveta Občine Rače-Fram

(na posnetku le del slednjih, čeprav jih je bilo na položitvi temeljnega kamna prisotnih več, predvsem tistih iz KS Fram)

Foto: Nataša Jambrovič Marin in Simona Antolič

Obnovili smo objekt 'KS Fram'

Letošnjo jesen si bomo v občinski upravi zapomnili tudi po zaključku del prvega sklopa obnov več kot 100 let starega nadstropnega objekta s pripadajočim gospodarskim L krakom, sedaj imenovanega KS Fram, v preteklosti pa poznanega kot domačija Hegnvart.

Kompleks je registrirana nepremičnina dediščine, ki se hkrati nahaja v zaščitenem jedru naselbinskega spomenika: Fram-vas. To dejstvo nam je koristilo pri pridobitvi nepovratnih sredstev, ki jih preko Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja črpamo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Vrednost izvedenih del je presegla 220.000,00 EUR, sofinancerski delež je približno 70 %.

V okviru obnovitve objekta je bila izvedena sanacija obeh lesenih ostrešij, vključno z napušči in novo opečno kritino, celotna zamenjava in obnova stavbnega pohištva po vzoru obstoječih originalov, vendar z upoštevanjem energetskih standardov. Prav tako je obnovljen zunanji fasadni omet, dodelane so poškodovane fasadne profilacije in rekonstruirane manjkajoče vratne in okenske obrobe.

Obnovljena, lepa in ponosno stoječa sredi Frama – stavba KS Fram

Ker se predmet ukrepa 'Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja' lahko nanaša le na obnovo zunanjosti objekta, smo se potrebne obnove notranjosti stavbe le dotaknili. Tam smo obnovili vse sanitarne prostore, notranje kamnito stopnišče in arkadni hodnik z balkonom ter kovinsko ograjo. Objekt smo opremili tudi s strelovodom. Vsi posegi so bili izvedeni v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in so potekali pod strokovnim nadzorom delavcev ZVKDS OE Maribor.

Obnova stavbe je z opisanimi deli za nekaj časa zaključena, vendar gradbeni stroji iz lokacije še niso umaknjeni, saj je v teku ureditev okolice stavbe, ki bi naj bila zaključena do pomladnih mesecev.

mag. Zorica ZAJC KVASMateja FREŠER



KOMUNALNO – CESTNO GOSPODARSTVO

Kmalu bo sklenjen {e enletni delovni krog

Lepo pozdravljeni!V zadnjem mesecu koledarskega leta 2012 'z enim

očesom' že zremo proti naslednjemu letu. Pa vendar prehitevanje ni smotrno, zato se bom v tem članku posvetil okvirnemu poročilu o izvedenih delih v tekočem letu na področju komunalne infrastrukture.

Rečem lahko, da je bilo iztekajoče se leto polno investicij ter raznih vzdrževalnih del, katerih obseg se iz leta v leto povečuje, saj kanalizacijsko in vodovodno omrežje zaradi potreb občanov vsakoletno širimo, obenem pa je komunalna infrastruktura na posameznih odsekih že precej dotrajana. Kot je bilo opaziti, smo se v tekočem letu osredotočili predvsem na zamenjavo dotrajanih transportnih vodov (vodovod v Račah na Ptujski cesti in Cesti talcev) ter širitvi javnega kanalizacijskega omrežja v Morju (del naselja Sončne terase ter na delu Priolove ceste). Predvsem v hitro rastočem Morju je ostalo še precej območij, kjer je izgradnja kanalizacijskega omrežja za odvajanje odpadnih voda nujno potrebna. Pravkar pridobivamo gradbeno dovoljenje (ko bodo decembrske Novice izšle, bo slednje najverjetneje že pridobljeno) za prvo fazo izvedbe fekalnega kanalizacijskega omrežja v spodnjem delu Morja. Večjih težav pri sami izvedbi ni pričakovati, že vnaprej pa prosimo občane za posluh in razumevanje pri pridobivanju dovoljenj in soglasij za izvedbo kanalov v drugi in tretji izvedbeni fazi, saj se največkrat zaplete pri soglasjih za prekope in potek tras po zasebnih zemljiščih, kar lahko podaljša zastavljene terminske plane za izvedbo del. Trudimo se, da bi fekalni vodi v največji možni meri potekali po javnem zemljišču, vendar zaradi razgibanosti terena in gravitacijske izvedbe to vedno ni možno. Na območjih, kjer zaradi razgibanosti terena, manjše poseljenosti in posledično nesorazmernih stroškov izvedbe ne predvidevamo izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje odpadnih voda, bomo, tako kot letos, predvidoma tudi naslednje leto iz občinskega proračuna nudili sofinanciranje za izgradnjo malih bioloških čistilnih naprav (letos se je na razpis za sofinanciranje do 20. 11. 2012 prijavilo 8 investitorjev).

Na cestni infrastrukturi je bilo tudi letos izvedenih precej vzdrževalnih del; predvsem gre za dotrajana vozišča na asfaltnih površinah, udarne jame z mrežastimi razpokami ter ob povečanem številu tovornih vozil za sprotne sanacije obcestnih bankin. Ob cestnih vzdrževalnih delih smo se odločili tudi za investicije v rekonstrukcije in preplastitve naslednjih cestnih odsekov: rekonstrukcija in asfaltiranje javne poti v Kopivniku na odcepu Medved – Kotnik ter asfaltiranje odcepa mimo Ogrizkov, asfaltiranje odcepa pred Borovim gajem v Rančah, rekonstrukcija z ureditvijo odvodnjavanja ter asfaltiranjem povezovalne ceste Beli dvorec – Kerkez – kapelica Sv. Neže v Framu, asfaltiranje krajšega odcepa v Ješenci proti Velecem, asfaltiranje ulice na Ljubljanski cesti v Račah na odcepu Rozman - Ciringer ter asfaltiranje odcepa Skodič – Greifoner v Zg. Gorici.

Da je prometna varnost na kar se da visokem nivoju, skušamo v skladu z veljavno prometno zakonodajo in cestno varnostnimi predpisi poskrbeti tudi za ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. Sem uvrščamo tudi vlaganja v cestno razsvetljavo, ki prav tako pripomore k povečani varnosti udeleženih v prometu. Omrežje obnavljamo in širimo z nameščanjem varčnih LED svetilk, ki ob povečani varnosti bistveno pripomorejo tudi k želenemu cilju zmanjševanja in racionalizacije porabe proračunskih sredstev. Navedene ukrepe izvajamo na podlagi sodelovanja s PP Rače, navodil občinskih inšpektorjev ter seveda upoštevajoč predloge občanov v okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V zimskem času je prometna varnost zaradi neugodnih vremenskih razmer še posebej odvisna od prizadevnih lokalnih izvajalcev zimske službe, ki so letos že konec meseca oktobra sedli na delovne stroje in odstranjevali sneg s cestišč v višje ležečih krajih naše občine.

Pozabiti ne smemo na področje ekologije in ravnanja z odpadki, ki se jih prav v prazničnih dneh pojavi največ. Zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadov se nekateri občani pridno poslužujejo. Odlaganje ločenih odpadkov je za naše občane ob predložitvi odrezka Snage d.o.o., ki dokazuje vključenost posameznega gospodinjstva v redni odvoz gospodinjskih odpadkov, brezplačno. Podjetnikom pa vnovič namenjamo opozorilo, da so dolžni odvoz in odlaganje odpadkov iz dejavnosti organizirati v lastni režiji, saj odlaganje tovrstnih odpadkov na zbirnem centru ni predvideno! Ko že govorim o ločevanju odpadkov, pa še obvestilo občanom, da bodo tudi letos v prvi polovici meseca decembra vsa gospodinjstva, ki so vključena v sistem rednega odvoza gospodinjskih odpadkov, prejela rumene vreče za zbiranje embalaže (predvidoma 4 rolice po 13 vreč), ki bi naj posameznemu gospodinjstvu zadostovale do konca koledarskega leta 2013.

Naj ob zaključku leta in bližajočih se praznikih vsem zaželim obilo osebne sreče ter kanček optimizma in poguma pri osebnih odločitvah, pa seveda veliko ljubezni v letu 2013.

Samo RAJŠP



PROSTORSKO PLANIRANJE

Ob~inski prostorski na~rt (OPN) Ob~ine Ra~e-Fram V mesecu decembru 2011 je Občina Rače – Fram vsem nosilcem urejanja prostora posredovala osnutek občinskega

prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN), da skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12) podajo smernice za načrtovane prostorske ureditve. V tem času smo prejeli večino smernic nosilcev urejanja prostora (manjkajo še smernice Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direktorata za prostor). Z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje, Direktoratom za kmetijstvo, ki je podalo v večini primerov negativno mnenje, pa prejete smernice še zmeraj usklajujemo in na osnovi strokovnih utemeljitev posegov v prostor poskušamo pridobiti pozitivno mnenje za vsaj nekaj novih razvojnih površin.

V postopku priprave osnutka OPN je potrebno upoštevati zakonske zahteve, usmeritve državnih prostorskih aktov in dokumentov, varstvene režime, ki veljajo na območju občine in razvojne prioritete, v okviru katerih je možno upoštevati tudi prejete pobude občanov. Občina je v tem času prejela preko 750 pobud za spremembo namenske rabe zemljišč, kar predstavlja predlog za 180,8 ha dodatnih stavbnih zemljišč; če to površino preračunamo na 700 m2 povprečne velikosti parcele, to pomeni 2.195 novih gradbenih parcel. Ob tem bi želeli opozoriti na dejstvo, da je sedaj na območju naše občine 1.854 obstoječih stavb s stanovanji. Pobude je potrebno obravnavati v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju in določili podzakonskih predpisov, kot so: Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave OPN ter pogojih za določitev območij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij in Pravilnika o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših zemljiščih zunaj naselja. Na podlagi teh predpisov se poselitev usmerja predvsem v naselja, izven njih pa le izjemoma oziroma samo za določene namene gradnje, vse pod pogojem, da se najprej izrabi vse še nezazidane stavbne površine. Širitev naselij pa je dopustna le, ko znotraj naselja razvoj ni več možen.

Izven naselij, na tako imenovanih območjih razpršene gradnje (največ tovrstnih gradenj je na hribovitem območju), je dopustno graditi le objekte, ki so namenjeni kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti, opravljanju lokalnih

gospodarskih služb, objekte, ki so namenjeni splošni rabi, izvajanju ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, za namene obrambe ter varstva pred naravnimi nesrečami. Iz navedenega izhaja, da glede na dosedanje stanje, ko je v naseljih še veliko nepozidanih površin in da se veliko gradenj zunaj naselij lahko prepozna kot razpršena gradnja, ki je v neskladju z zakonom, ni pričakovati veliko pozitivnih rešitev za predlagane spremembe namenske rabe.

Nosilci urejanja prostora imajo po Zakonu o prostorskem načrtovanju 30 dni časa, da podajo smernice k predlaganim prostorskim ureditvam. Vendar izkušnje kažejo, da večina nosilcev urejanja prostora tega roka ne upošteva, kar dodatno podaljšuje celoten postopek, ki je glede na shemo potrebnih izvedenih aktivnosti že sicer zapleten in dolgotrajen (shemo v pomanjšani verziji prilagamo, v čitljivi velikosti pa je objavljena na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor: www.mzip.gov.si).

Po pridobitvi vseh smernic bo občina izdelala dopolnjen osnutek OPN in pripravila okoljsko poročilo, saj je potrebno za območje naše občine izdelati celovito presojo vplivov na okolje. Tako izdelan dopolnjen osnutek OPN in okoljsko poročilo bosta javno razgrnjena, o čemer vas bomo obvestili. Javni obravnavi pa bo sledila še pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora in obravnava na občinskem svetu. Glede na zahtevnost postopka in precejšnje zamude pri pridobivanju strokovnih mnenj, končnega roka za zaključek postopka ne moremo navesti, vsekakor pa bo veliko kasnejši od prvotno načrtovanega..

Suzana PUNGARTNIKPostopek priprave in sprejema občinskega prostorskega načrta (OPN);

iz sheme je razvidno, da gre pri tem za niz potrebnih korakov



KMETIJSTVO

Ekolo{ki dan – Vesela jesenna tržnici ob~ine Ra~e-Fram

Predstavitev ekoloških in domačih kmetijskih pridelkov, eko in domače kulinarike, eko delavnice za otroke in veseli glasbeni program

13. oktobra letos je na dvorišču gradu Rače, na tržnici občine Rače – Fram, potekala prireditev 'Eko dan – Vesela jesen'. V sodelovanju s ponudniki na tržnici, domačim društvom, Občino Rače – Fram ter Zadrugo za razvoj ekološkega kmetijstva je bila izvedena uspešna in odmevna predstavitev domače kakovostne ponudbe hrane in izdelkov.

Posebej gre pohvaliti Organizacijski odbor tržničarjev Rače – Fram. Slednji so prvič pripravili samostojno kreativno razstavo njihovih lastnih domačih pridelkov in izdelkov, ki jih ponujajo oz. prodajajo na sobotni tržnici. Vsi ponudniki na tržnici izpolnjujejo zakonske normative za prodajo na tržnici in imajo pridobljena vsa zakonsko potrebna dovoljenja in soglasja, registrirane dopolnilne dejavnosti na kmetiji oz. registrirane druge dejavnosti.

V deževnem dopoldnevu so se stojnice na grajskem dvorišču šibile od darov jeseni, pridne delovne roke gospodinj pa so vabile k degustaciji eko in domače kulinarike, med katero so bili, denimo: pohorski pisker, pohorska gobova juha, pohorska gibanica in domača peciva, bučni zavitek, jabolčna pita, pirin in domač kruh s zaseko, nekvašen pirin kruh, divjačinska salama, domači paradižnik z bučnim oljem, zeliščni namazi in čaji, domači jabolčni in grozdni sok.

Ekološki čebelarji društva Rače in okolice Maribora, ki pridelujejo izredno kakovosten slovenski med s zaščiteno geografsko označbo, so poskrbeli za medeno sladko doživetje z izredno pestro, bogato ponudbo in degustacijo različnih vrst domačega medu in ostalih čebelarskih izdelkov.

Izpod otroških rok so iz njihove ustvarjalne delavnice prihajale kreacije izključno iz naravnih ekoloških materialov.

Za pristno slovensko doživetje in navdušujoč utrip dogodka v jesenskem grajskem ambientu pa so z odličnim glasbenim nastopom poskrbeli člani Harmonikarskega orkestra Primoža Zvira, v letu 2009 absolutnega svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko, ki so prišli iz Rečice ob Savinji.

Sejem bil je živ (foto utrinke dogajanja najdete na notranji hrbtni strani ovitka Novic).

Domače in okusno – grajska tržnica Rače! Vljudno vabljeni!

Več informacij: Tanja KOSI, Občinska uprava Občine Rače – Fram, tel. 02/609 6024, [email protected].

Tanja KOSI

TURIZEM

Zaklju~ek projekta'Moja dežela –

lepa in gostoljubna 2012'

Podelitev priznanj za lepo urejeno okolje in prizadevanje za lepši videz našega kraja za leto 2012

Ob zaključku projekta 'Moja dežela – lepa in gostoljubna 2012' je v petek, 16. novembra 2012, na zaključni slovesnosti v Beli dvorani gradu v Račah župan Občine Rače –Fram Branko Ledinek podelil 63 priznanj (od tega dve najvišji) nagrajencem za najlepše urejene stanovanjske stavbe, poslovne in družbene objekte ter kmečka dvorišča v občini Rače Fram.

Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma. To je temeljni namen, smisel in dolgoročno sporočilo projekta. Ob dolgoletnem sodelovanju in prizadevanju v tem projektu s ponosom opažamo razvoj visoke skladnosti urejenega okolja na podeželju. Toda prav vsi moramo storiti še več in priznanja najboljšim v projektu so dokaz, koliko lahko ljudje storijo skupaj.

Sporočilo letošnje ocenjevalne komisije je naslednje:* Tanja Kosi, vodja projekta: »Tekmovanje v urejanju in

varstvu okolja, v kakovosti turistične ponudbe kraja ter v gostoljubju prebivalcev je letos potekalo že enaindvajsetič. S tekmovanjem aktivno prispevamo k urejeni in lepši podobi občine Rače – Fram. Namen projekta je tudi v spodbujanju občanov, da združijo moči v izvajanje skupnih turističnih in kulturnih dejavnosti. V naši občini želimo spodbuditi oz. razviti takšen osebni odnos do domačega kraja, ki doprinaša k dodani vrednosti turistične ponudbe in zagotavlja pristnost ponujenega doživetja.«

* Renato Majarič: »Po hladni in dolgi lanskoletni zimi je končno prišla pomlad in z njo prva hišna in vrtna opravila. V vročih poletnih dnevih smo se odpravili od hiše do hiše in občudovali cvetoče vrtove, zasaditve, gredice, zelenice in barvne balkone; skratka - prava paša za oči. Težko je bilo izbrati najboljše med tako čudovitimi lepotami naših krajev. Kljub našim prepotenim obrazom so ure bežale kot minute. Prav vsak kotiček naše občine smo prehodili. Pohvala gre tudi vsem ostalim, ki danes niso med nami, kajti vsak se je potrudil po svojih najboljših močeh. Želim, da naša občina ostane cvetoči biser v naši skupni domovini Sloveniji.«

* Patricija Thaler: »Tudi letošnje leto ni dalo mirnega spanca ljubiteljem narave in lepega cvetja. Močne poletne vročine ni moglo omiliti niti redno zalivanje. Kljub temu smo člani komisije našli veliko lepih balkonov, zelenic, obrežij. Opazili smo kar nekaj novosti, ki le počasi prodirajo k nam. Predvsem je veliko novih sort pelargonij (Kaliop), begonij (Bonfeier) in še česa. Na žalost pa smo opazili tudi veliko praznih balkonov, ki so se prejšnja leta šibili od cvetja. Kriza se več kot očitno pozna tudi tukaj. Upam, da se bo gospodarstvo kmalu postavilo na noge in da bodo tudi ti balkoni ponovno zacveteli, s tem pa tudi naši zaskrbljeni obrazi.«

*Tatjana Majarič: »Občutki so bili enkratni, prevzela me je prijaznost domačinov, njihov trud in ideje. Ta prelep košček naše domovine se mi je vtisnil globoko v srce.«



Delo ocenjevalne komisije projekta se je pričelo spomladi in zaključilo jeseni. Nujno bi potrebovali nove člane komisije, zato vas vljudno vabimo k sodelovanju – prosimo, da se v zvezi s tem

obrnete na Tanjo Kosi (tel. št. 609 6024). In kdo so letošnji nagrajenci? Kategorija »stanovanjske stavbe«:Priznanja so prejeli: • Zofija Lesjak, Gortanova ul. 16, Rače • družina Šprager, Delavska ul. 20, Rače • Milan Dolenc, Delavska ul. 13,

Rače • Marija in Franc Florjančič, Ul. bratov Turjakov 21, Rače • Anica in Miran Drevenšek, Ul. bratov Turjakov 29, Rače • Jožica Hraš, Ob potoku 27, Rače • Anja Doberšek, Cesta talcev 83, Rače • družina Hauptman, Ptujska c. 54, Rače • družina Braunsberger, Ptujska c. 58, Rače • Jože Krajnc, Ptujska c. 59, Rače • Jožica Vindiš, Brezula 9 • Mirica Mlakar, Podova 23 • družina Lah, Podova 29 • Darja Pestiček, Podova 32 • družina Krajnc, Podova 40 • družina Simonič, Podova 66 • Hilda Domuz , Zg. Gorica 7 • družina Kline, Sp. Gorica 18 b • družina Krajnc, Sp. Gorica 19 • Veronika Majhenič, Ješenca 2 i • družina Fojtl Ogrinc, Ješenca 21 • Irena Zupanič, Požeg 18 • Frida Knafelj, Ješenca 47 • Ivica Veber, Črešnjev vrh 10, Fram • družina Uremović, Nad gradom 17, Fram • Zofka Jelenčič, K ribniku 3, Fram • Leopoldina Razboršek, K ribniku 4, Fram • Hilda Domadenik, K ribniku 1, Fram • Marija Petek Verdev, Turnerjeva ul. 68, Fram • Jožica Frešer, Kopivnik 9 • Štefan Marčič, Kopivnik 8 • Jožica Vajngerl, Andrej Kmetič, Kopivnik 12 • družina Repnik, Kopivnik 24 b • družina Lep, Kopivnik 63 • Anica Šoštarič, Tajna 4, Morje • Milica Rems, Morska c. 114, Morje • Mira Jerovšek, Stara gora 40, Morje • družina Ivančič, Pod terasami 8, Morje • družina Rošker, Bistriška c. 138, Morje • Zdenka Kerle, Loka pri Framu 4 • Anton Kerle, Loka pri Framu 5 a • Turistična kmetija Štern, Planica 9 • Ekološka kmetija Uranjek, Planica 6 • Manica Uranjek, Ranče 25 a • Darinka Pahler, Ranče 4a.

Kategorija »poslovni družbeni objekti«:Priznanja so prejeli:• Župnija Rače, Ptujska c. 6, Rače • Prostovoljno gasilsko društvo Rače, Ptujska c. 15, Rače • Gostilna Karla, Bračič

Ivanka s. p., Ljubljanska c. 17, Rače • Ribogojnica Živko, Kopivnik 58 • Župnija sv. Ane v Framu, Pohorska c. 2, Fram • Društvo krajanov Morje.

Najvišje priznanje za doprinos k urejenosti okolja gradu Rače je prejela Vlasta Majarič, Ul. bratov Turjakov 21, Rače.

Kategorija: kmečka dvorišča: Priznanja so prejeli:• kmetija Trčko, Brezula 48 • kmetija Lešnik, Brezula 49 • kmetija Pauman, Brezula 50 • kmetija Krepfl, Mariborska

c. 18, Rače • kmetija Hojnik, Ješenca 49 • kmetija Fišer, Turnerjeva ul. 2, Rače • kmetija Greif, Turnerjeva ul. 1, Fram • kmetija Pristavnik Marjana, Planica 26 • kmetija Kobalej, Planica 34 • kmetija Lešnik, Ranče 20.

Čeprav se Vlasta ne fotografira rada, smo jo vendarle včasih uspeli ujeti pri urejanju okolja gradu Rače, med rožicami;

foto: Simona Antolič (arhiv uredništva, z leta 2007)

Vlasta Majarič v vlogi nagrajenke; na letošnji prireditvi



Najvišje priznanje je prejela kmetija Štern, Tajna 35, Morje.

Prireditve so se udeležili in na njej spregovorili tudi pomembni gostje - Nevenka Kaučič iz Štajerske turistične zveze ter Leopold Turk, predsednik Turistične zveze Slovenska Bistrica.

V preddverju Bele dvorane gradu Rače so članice in člani domačih ročnodelskih krožkov Metuljček Rače in Deteljica iz Zg. in Sp. Gorice na ogled postavili svoje avtohtone, lepe in dragocene izdelke, ki ne navdušujejo le domačinov, temveč tudi tovrstne ljubitelje v širši regiji. Večer smo popestrili s odličnim glasbenim nastopom Harmonikarskega orkestra Primoža Zvira, v letu 2009 absolutnega svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko iz Rečice ob Savinji. Družabno srečanje se je nadaljevalo s kulinarično pogostitvijo Društva podeželskih žena Klasje Rače.

Tudi v prihodnje želimo, da vas prireditev navdušuje in motivira z uspehi ter razveseljuje s pozitivno energijo.

Pripravila: Tanja KOSI

Kmetija Štern letos poleti • Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek z nagrajenko Angelo Štern

NUSZ – pomembno obvestiloPonovno obvestilo o zakonodaji v zvezi z odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

(NUSZ) in oprostitvijo za novogradnjeKer prihaja do nesporazumov, vas ponovno seznanjamo z veljavno zakonodajo, ki ureja odmero nadomestila za

uporabo stavbnega zemljišča in oprostitve za novogradnje.

PRAVNE PODLAGE:• Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Rače –Fram (MUV, št. 7/04, 9/04, 5/05).Opozarjamo na 21. člen navedenega občinskega odloka, ki določa, da so zavezanci dolžni sporočati pristojnemu

organu vse podatke oziroma spremembe podatkov, potrebne za odmero nadomestila, v 15. dneh po nastanku spremembe.

Spremembo podatkov na navedeni nepremičnini prijavite na sedežu tukajšnje občine ali na Davčnem uradu Maribor, Titova c. 10, Maribor (obrazec prijave spremembe podatkov je dosegljiv tudi na spletni strani občine).

V primeru, če zavezanec po prejemu odločbe nepremičnino proda oz. je več ne uporablja, mora po 406. členu ZDavP-2 (Zakon o davčnem postopku) davčnemu uradu javiti spremembo, kajti le v tem primeru se mu odločba za tekoče leto lahko spremeni in novemu zavezancu odmeri ustrezen znesek NUSZ;

• Zakon o stavbnih zemljiščih - ZSZ (Ur. list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89, Ur. list RS, št. 44/1997, s spremembami)Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo (po podaji pisne vloge) za dobo pet let oprosti občan,

ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše neposredno plačal stroške urejanja stavbnega zemljišča po določbah tega zakona.

Petletna doba oprostitve plačevanja NUSZ začne teči od dneva vselitve v stanovanjsko hišo, zavezanec pa lahko da vlogo kadarkoli znotraj tega 5 – letnega roka, vendar se oprostitev šteje od vložitve vloge naprej (vloga za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za novogradnje je dosegljiva tudi na spletni strani občine).

Obiščite www.race-fram.si, za dodatna pojasnila pa pokličite na tel. št.: 609 6024 ali 031 675 280 (Tanja Kosi).

OBČINA RAČE-FRAMPripravila: Tanja KOSI



DRUŽBENE DEJAVNOSTI

Žepnine, novorojen~ki, kriteriji za sprejem otrok v vrtce,javna dela in {e kaj

* Do žepnine v šolskem letu 2012/13 upravičenih skupno 434 dijakov in študentovV Novicah št. 55-3/2012 in na naši spletni strani smo, na osnovi v letih 2009 in 2011 sprejetih sklepov Občinskega sveta

Občine Rače-Fram, objavili Javni razpis za dodelitev žepnin dijakom in študentom za šolsko/študijsko leto 2012/13.Na osnovi navedenega so do občinske žepnine, ki upravičencem pripada od 1. septembra tekočega do 30. junija

naslednjega leta (10 mesecev), upravičeni naši šolajoči se občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:• imajo stalno prebivališče na območju občine Rače - Fram,• imajo status dijaka, v kolikor:

- v času vložitve vloge še niso dopolnili 20 let in/ali niso vpisani v programe samoizobraževanja, poklicnega tečaja in imajo status dijaka od 1. 9. 2012 dalje, v trajanju celotnega šolskega leta 2012/13,

• imajo status študenta, v kolikor:- bodo študentje 1. letnikov vseh študijskih programov do 30. 6. 2012 dopolnili največ 21 let,- v času vložitve vloge še niso dopolnili 25 let oz. v primeru študija medicine v času vložitve vloge niso starejši od 27

let,- z izobraževanjem pridobivajo strokovne (in ne znanstvene) nazive (študentom, ki se izobražujejo po bolonjskem

sistemu, žepnina pripada za 1. in 2. bolonjsko stopnjo /3 + 2 ali 4 + 1 – statistični ravni 6 in 7/ in za čas statusa absolventa, v kolikor ustrezajo ostalim pogojem),

• so pravočasno vložili vlogo za pridobitev žepnine.Kljub prvotni nameri, da bi v novem šolskem letu omejili krog upravičencev do občinske žepnine, so nas številne

prošnje s strani šolajoče se mladine, predvsem pa njihovih neredko in nemalokdaj precej obupanih in v nekaterih primerih tudi že dobesedno obubožanih staršev, naj tega ne storimo (mesečni znesek žepnine znaša 30 evrov, kar pomeni, da ni prav visok, kljub temu pa v trenutnih zaostrenih socialnih razmerah tovrstna pomoč marsikomu pomembno blaži finančno stisko), prepričale, da nadaljujemo po sistemu, ki smo ga z letošnjim septembrom pričeli izvajati četrto leto zapored.

Število vloženih vlog se je letos ustavilo pri številu 456 (lani 468, predlani 476, leto pred tem 439). Ugodeno je bilo 434 vlagateljem (od tega 252 dijakom in 182 študentom), ostale vložene vloge (22) pa so bile zaradi neizpolnjevanja katerega izmed razpisanih pogojev zavrnjene.

Iz teh podatkov izhaja, da bomo v šolskem/študijskem letu 2012/13 za žepnine iz občinskega proračuna namenili skupno nekaj preko 130.000 evrov.

* Naši novorojenčkiNajbrž nikomur ni več neznano, da Občina Rače-Fram (na osnovi občinskega pravilnika) dodeljuje tudi prispevek za

novorojence. Slednji za starše, ki povijejo prvega in/ali drugega otroka, znaša 150,00 evrov, za tretjega in morebitne naslednje otroke pa 300,00 evrov. Prispevek je mogoče uveljaviti v roku 6 mesecev od otrokovega rojstva.

V kolikor so starši pripravljeni novorojencu za nakazilo občinskega prispevka odpreti t. i. Hrčkovo knjižico pri PBS, je od letošnjega leta dalje pripadajoča sredstva občine mogoče oplemenititi še z dodatnimi 30,00 evri, ki jih primakne navedena banka.

Objavljamo še imena otrok, za katere je bil prispevek za novorojenca uveljavljen v zadnjih treh mesecih (od konca avgusta do konca novembra 2012): Neja Jamnikar, Lina Vidovič, Jurij Luka, Vid Hude, Mark Arnuš, Eva Žuman, Tian Felicijan, Luka Riškarič, Nik Habjančič, Zala Zidar, Rok Vauhnik in Rene Keček. Kot ste lahko prebrali, smo dobili 12 novih občanov, od tega štiri deklice in dva krat toliko fantkov. Med njimi je 8 prvorojencev, 4 dojenčke pa sta po vrnitvi s porodnišnice doma že pričakala bratec ali sestrica.

* Pravilnik o postopku vpisa in kriterijih za vključitev ter sprejem otrok v javna vrtca na območju občine Rače-Fram nekoliko dopolnjen

V letu 2012 sta enoti vrtca Fram in Rače prvič izvedli postopek sprejema in vključitve novincev na podlagi Pravilnika o postopku vpisa in kriterijih za vključitev ter sprejem otrok v javna vrtca na območju občine Rače – Fram, ki ga je občinski svet sprejel na svoji 11. redni seji (januarja 2012).

Po besedah kolegice Nataše Jambrovič Marin, ki je bila kot članica naše občinske uprave imenovana v komisiji za sprejem otrok v vrtca Rače in Fram in je tudi avtorica nadaljevanja prispevka, ki se nanaša na tovrstno tematiko, se je po



realiziranem postopku v obeh vrtcih v praksi pokazalo, da bi bilo koristno opraviti nekaj manjših korekcij obstoječega pravilnika, predvsem v delu, ki se nanaša na vrednotenje kriterijev. V vrtcih so se npr. soočili s situacijo, da so otroci, ki še niso dopolnili starosti 11 mesecev (oz. te starosti ne bi dopolnili niti v mesecu septembru), dosegali višje število točk od tistih, ki so za leto ali več starejši. Ker mora komisija sprejemati otroke po vrstnem redu glede na doseženo število točk, se je zgodilo, da bi morali sprejeti otroka z višjim številom točk, ki pa za dejanski sprejem v vrtec ni izpolnjeval osnovnega zakonskega pogoja, t.j. starosti vsaj 11 mesecev.

Občina Rače – Fram ne omogoča rezervacij prostih mest, saj zagovarja interes polne zasedenosti vrtca že v začetku šolskega leta in mora skrbeti za to, da omogoči čim več vpisanim otrokom vključitev v vrtec glede na izpolnjevanje starostnega pogoja ter prostih mest po oddelkih tudi tekom šolskega leta. V izogib nesporazumom smo v občinski upravi pripravili spremembe (oz. natančneje rečeno dopolnitve) pravilnika in občinskemu svetu na oktobrski seji predlagali, da te dopolnitve sprejme. S tem smo želeli vrtcema, v skladu s prostorskimi možnostmi, omogočiti vključitev vseh vpisanih otrok, ki izpolnjujejo zakonske pogoje - tudi tistih otrok iz novih evidenc vpisanih otrok, t.j. otrok, za katere so starši oddali vloge po javnem vpisu, vendar samo v primeru, ko so po končanem postopku vpisa na podlagi javnega vpisa novincev na čakalni seznam uvrščeni samo še tisti otroci, ki ne izpolnjujejo vseh zakonskih pogojev za vključitev v vrtec.

Na svoji 17. redni seji (15. 10. 2012) je Občinski svet Občine Rače – Fram sprejel predlagane spremembe, ki jih lahko najdete na spletni strani Medobčinskega uradnega vestnika in/ali na občinski spletni strani www.race-fram.si, pod rubriko 'Občinski organi, službe in predpisi'.

* Ugibamo, kako bo s programi javnih del v letu 2013Na začetku druge polovice novembra, ko pripravljam ta prispevek, niti odgovornim na Zavodu RS za zaposlovanje,

ki nekako v tem času že vrsto let razpisuje programe javnih del (oz. od lani objavlja tovrstna povabila), ni natančneje znano, česa se na tem področju lahko obetamo v bližnji prihodnosti, torej prihodnje leto.

Kaj so javna dela?Kot naročniki in organizatorji javnih del se lahko pojavljajo le neprofitni delodajalci ali druge organizacije in sicer

za tiste dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička in kadar z dejavnostjo, ki se izvaja v okviru javnih del, ne povzročajo nelojalne konkurence na trgu.

Brez sodelavcev iz javnih del, vključenih v naša sedaj aktivna programa »Vzdrževanje občinskih cest« in »Ohranjanje in varovanje kulturne krajine, gozdov, obnove vasi«, si v Občini Rače-Fram zadovoljevanja številnih potreb na komunalnem področju sploh ne znamo več predstavljati.

Zato upamo, da bomo ekipo režijskega obrata v letu 2013 lahko (po možnosti izdatneje kot letos) okrepili s tovrstno dragoceno in nepogrešljivo pomočjo, ki jo, v odvisnosti od stopnje brezposelnosti v posamezni občini, poleg lokalnih skupnosti v znatni meri sofinancira državni proračun. Na tak način je mogoče ublažiti socialno stisko (žal le manjšega dela) težje zaposljivih skupin občanov, kar je v teh časih, ko se je gospodarska kriza zažrla v vse pore življenja in trdovratno vztraja in terja svoj davek, še toliko več vredno in nadvse pomembno. Upamo torej, da finančno zategovanje pasu, ki ga čutimo vsi in vsepovsod, ne bo (še bolj) prizadelo socialnih transferjev in zmanjšalo kvote razpoložljivih sredstev za izvedbo nadvse dobrodošlih, pravzaprav celo nujno potrebnih programov javnih del.

Simona ANTOLIČ

Oglasno sporočilo



AKTIVNOSTI NAŠIH VRTCEV IN [OL

OŠ Ra~e – VRTEC RAÊ

Odnos in sodelovanje medvzgojitelji in star{i

Najbrž ste že precej prebrali o pomenu sodelovanja oz. odnosih med vzgojiteljem in starši, vendar mislim, da je napočil čas, da se ta tema malce obnovi oz. osveži.

Sodelovanje s starši je nuja in obveza vsakega vrtca. Odnos med vzgojiteljico in starši je izrednega pomena, saj lahko le tesno sodelovanje vodi k dopolnjevanju vzgoje doma in v vrtcu. Uspešnost vzgojnega dela lahko pričakujemo le, če se starši in vzgojitelji pri vzgoji otrok medsebojno dopolnjujejo in podpirajo. Ko otrok začuti, da je med starši in vzgojitelji pristna vez, postane tudi sam zaupljivejši do vzgojiteljice.

Sodelovanje s starši – kostanjev piknikFoto: Mateja Dovnik

Vrtec je institucija, ki skrbi za uresničevanje temeljnih otrokovih pravic. Ker so starši otrokovi zastopniki pravic, imajo pravico do sodelovanja pri načrtovanju in organiziranju življenja in dela v vrtcu. Vzgojitelji pa se zavedamo, da moramo biti mi tisti, ki bomo motivirali in spodbujali starše za sodelovanje.

Naše sodelovanje temelji na spoštovanju in upoštevanju načela sodelovanja s starši (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 15):• staršem mora biti javno dostopno pisno in ustno

obvestilo o različnih ponudbah programov v vrtcu; • starši imajo pravico do sprotne izmenjave informacij

in poglobljenega razgovora o otroku z vzgojiteljem in pomočnikom, s svetovalno službo;

• starši imajo pravico do postopnega uvajanja otrok v različne programe vrtca,

• starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in v oddelku ter po dogovoru z vzgojiteljem aktivno sodelovati pri vzgojnem delu, pri tem pa morajo starši upoštevati strokovno avtonomnost vrtca;

• pri stiku s starši je treba spoštovati zasebno sfero družin, njihovo kulturo, identiteto, jezik, svetovni

nazor, vrednote, prepričanja, stališča, navade in običaje, dosledno upoštevati njihovo pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov;

• staršem je potrebno zagotoviti stalno informiranje ter sistematično seznanjenje z njihovimi pravicami in odgovornostmi.

Da pa ostanemo na ustreznem nivoju delovanja, morajo tudi starši upoštevati meje soodločanja, ki ne smejo posegati v strokovnost vrtca oz. določene vzgojiteljice.

Nina BREZNER, dipl. vzg.

OSNOVNA ŠOLA RAÊ

Kulturni dan na O[ Ra~e

Zadnjo soboto v letošnjem mesecu septembru, ki je bila za nas delovna, smo izkoristili za izvedbo kulturnega dne.

Ker je bil kulturni dan uvod v teden otroka, smo povabili na šolo plesno šolo Samba. Želeli smo, da se naši učenci učijo plesnih korakov na zanimiv in zabaven način ter da se družijo ob plesu in glasbi.

Plesni pedagogi so izvedli z učenci odlične in predvsem zanje zabavne plesne delavnice, ki so jih zaključili s predstavitvijo v športni dvorani. Tako so se prvošolčki predstavili z venčkom otroških plesov, drugo- in tretješolci so se naučili nekaj korakov zumbe, četrto- in petošolci so nas navdušili z znanjem latino plesov, show dance je šel dobro od ‚nog‘ šesto- in sedmošolcem, v hip-hopu pa so več kot uživali osmo- in devetošolci.

Zaključna predstavitev v dvorani

Gledalci, med katerimi je bilo tudi veliko staršev, smo uživali v suverenem nastopu naših učencev, ki jim je kljub sobotnemu obisku šole dopoldan hitro in zabavno minil.

V imenu tima za pripravo kulturnega dne:Sabina OZMEC



V spomin Zdenki in Alenki

Smrt. Vsi smo ji zapisani. Spada med najbolj pretresljive dogodke našega življenja.Človek je nenehno povezan z vprašanjem: kdo sem? Poznamo le razliko med dobrim in manj dobrim, med

mladostjo in starostjo, med rojstvom in smrtjo. V človeškem življenju ni mirovanja. Poznamo samo pot navzgor ali navzdol. Dokler delaš in zasleduješ svoje življenjske cilje, se vzpenjaš, ne glede na to, koliko dejansko zmoreš in koliko si uspešen za druge.

Slovenski modrec dr. Trstenjak je svojo življenjsko filozofijo strnil v stavek: dobro je biti človek! V življenju pa štejejo dejanja in ne besede, velja resnica in ne laž, velja znanje in ne prazna obljuba.

Pride čas, ko nas besede ne morejo potolažiti, ko se zdi, da je kelih sreče izginil za vedno, ko izgine veselje, ko se začno tla majati pod nogami. Katera prijazna roka bo obvezala skelečo rano, katera beseda osladila grenko bolečino? Ostane le, kot so dejali Rimljani: čas vse prenese in tudi vse odnese.

Poleg vseh radosti ob začetku novega šolskega leta, je jesen našo šolo obsipala z veliko žalostjo, ki je do vrha in še čez napolnila naša srca.

Prišlo je prvo sporočilo: umrla je naša sodelavka, učiteljica in pomočnica ravnatelja Zdenka Puhar. Onemeli smo, čeprav smo spremljali njen boj s kruto boleznijo in ves čas verjeli, da jo bo premagala. Kakor je zmogla premagati premnoge ovire, ki so se večkrat pojavile na njeni poti. Občudovali smo njeno pokončnost, ji zaupali, ko so bili pred nas postavljeni novi izzivi, in sprejeli njeno življenjsko filozofijo. Zasvojila nas je s svojo veliko ljubeznijo do narave in tako smo brez pomislekov sprejeli pobude in zadolžitve za ohranjanje čistega in zdravega življenjskega okolja. Z vso odgovornostjo je sprejemala in opravila naloge tako v vrtcu kot v šoli. Objektivno meriti razsežnosti njene ustvarjalne moči na vseh področjih njenega delovanja ni mogoče, gotovo pa drži, da je bila uspešna, pronicljiva in predana svojemu poklicu, ki mu je v življenju odredila mesto takoj za družino. Zato je bilo pričakovano, da so v žalno knjigo ob prižgani svečki na šolskem hodniku tudi učenci zapisali lepa sporočila, ki so izražala spoštljiv odnos do učiteljice. Ostali smo brez nje, a z lepimi spomini na skupno druženje in njeno delo.

Žalost se še ni polegla, ko nas je znova ranilo ob presunljivi novici, da je umrla tudi Alenka Planinšek. Jutro nas je zavilo v molk, čutili smo eno samo bolečino, ki je skelela do kosti. Nemo smo zrli predse, preveč žalosti se je v tako kratkem času razlilo po slehernih kotičkih naše šole. Pričakovano? Najmanj.

Bila je prava borka, od katere smo se učili in naučili, kako dragoceno je življenje. Kloniti? Nikoli! Vsako oviro je treba preskočiti, vsako misel na bolezen odmisliti, slediti ciljem, ki si jih zastaviš in mirno hoditi po poti pred sabo. To je bila Alenka. Občudovali smo njen izreden čut za estetiko, ki ga je pokazala pri svojem delu z najmlajšimi, njeno (kljub hudi bolezni, ki jo je doletela) neizmerno voljo do življenja, do sobivanja. S svojim zdravim in duhovitim humorjem, osebno skromnostjo in požrtvovalnostjo je razodevala srce žene, matere, vzgojiteljice in iskrene sodelavke. Njene besede so bile jasne in prijateljske, vedno je bila je odprta za vse dobro. Živela je prehitro, kot da bi podzavestno slutila svojo kratko življenjsko pot.

Izgubiti nekoga, ki si ga cenil in spoštoval, pomeni praznino, ki se ne da napolniti. Ostajamo s spomini na sodelavki in vzorni učiteljici ter obujamo vse tisto, čemur pravimo: lepo, pošteno in dobro.

Delavci in učenci OŠ Rače

Ne izbira{, kako bo{ umrl.

Ali kdaj.

Lahko pa odlo~a{,

kako bo{ živel.

Sedaj.

(Joan Baez)

Ostra, temna ~rta je zarezala v ìvljenje,

da je postalo pokrajina bole~ine in àlosti.

Stojimo nemi in brez mo~i, da bi stopili onstran,

kamor so od{li nam dragi, ki jih pogre{amo.

Nobena beseda nas ne more ve~ zdruìti; le misel,

da je bilo z njimi neko~ lepo, pomaga tolaìti.



Teden otroka

V OŠ Rače smo teden otroka od 1. do 5. oktobra 2012 obeležili z raznovrstnimi dejavnostmi, na katerih smo predvsem uživali. Pohvala vsem organizatorjem!

In kaj so o dogajanjih ob tednu otroka zapisali učenci pri izbirnem predmetu šolstvo novinarstvo?

• PLESNE DELAVNICEZačeli smo že v soboto, 29. septembra, ki je bil za

večino slovenskih šol delovni dan. Izvedli smo kulturni dan s plesnimi delavnicami, v katerih smo sodelovali vsi učenci. Zjutraj smo se učenci osmih in devetih razredov polni pričakovanj zbrali v športni dvorani. Pozdravil nas je plesni mojster Jure Krajina, ki nam je predstavil plesno sliko. Komaj smo verjeli, da se bomo zmogli naučiti kaj takega. Trdo in disciplinirano smo delali tri šolske ure in Jure je priznal, da smo delo odlično opravili in osvojili zahtevne plesne korake. Oddahnili smo si, saj smo si tudi mi želeli biti najboljši na predstavitvi, ki je sledila. Med gledalci so bili tudi nekateri naši starši in drugi gostje. Najprej so naši najmlajši učenci pokazali nekaj osnovnih plesnih korakov, potem pa so se z višjo starostjo nastopajočih zvrstile vse bolj zahtevne plesne kreacije. Nazadnje smo osmošolci in devetošolci zaplesali hip-hop in z njim razgreli dvorano. Bilo je zabavno in nepozabno sobotno dopoldne.

Nastja Harih in Lan Kukovec, 9. b

• TEHNIŠKI DANDnevi dejavnosti so lahko zelo zanimiva oblika pouka,

če smo na njih učenci ustvarjalni in domiselni.V tednu otroka smo imeli učenci 3. triade tehniški dan,

ki je bil namenjen izdelovanju didaktičnih pripomočkov za učence 1. triade. Ti jih še kako potrebujejo, da je njihov pouk bolj nazoren in zanimiv. Ves dopoldan so v učilnicah nastajali zanimivi izdelki: lesene kocke, slikovne karte za pouk matematike, človek ne jezi se in spomin. Učenci devetih razredov smo izdelovali novoletne okrasne predmete, ki jih bomo prodajali na novoletnem sejmu, učenci osmih razredov pa so nam z jesensko dekoracijo polepšali šolsko jedilnico.

Nastja Bohak, 9. b

• 5. OKTOBER – DAN UČITELJEVUčenci se naše šole se zavedamo, kako odgovorno in

zahtevno je delo učitelja. Njihov trud za naš boljši jutri je opaziti pri pouku in drugih oblikah dejavnosti, ki potekajo na naši šoli. Lahko rečemo, da skupaj z njimi ustvarjamo dobro šolo, v kateri se vsi dobro počutimo.

Že nekaj let na dan učiteljev prevzemamo njihove vloge mi, učenci. Pred tem se vsak učenec, ki bo v razredu izpeljal uro pouka, poveže z učiteljem posameznega predmeta, in tako skupaj pripravita učno uro. Tako je bilo tudi letos, le da je tokrat delo ‚učiteljev‘ skrbno nadzorovala ravnateljica Julija. Marsikoga je presenetila z vstopom v razred, kjer je nekaj časa spremljala pouk. Upamo, da smo

našim učiteljem polepšali njihov praznik, saj so se lahko ta dan malo odpočili in brezskrbno spremljali naše delo. Kot enodnevna učiteljica sem spoznala, da ni niti najmanj lahko. Prepričana pa sem, da so oni ta dan kot ‚učenci‘ uživali v šolskih klopeh kot nekoč.

Aneja Majhen, 9. b

• RAZISKOVALI SMO AVSTRIJSKO KOROŠ-KO IN BENEŠKO SLOVENIJO

Pouk je lahko tudi zunaj šole. Na tak način pridobivamo učenci vseživljenjska znanja in izkušnje. Če se pa ob tem še zabavamo, ostane vse skupaj nepozabno.

Učenci 9. razredov smo se v spremstvu učiteljic udeležili dvodnevne interdisciplinarne ekskurzije, na kateri smo povezovali znanja in pridobivali nova s področij tujega jezika, slovenščine, zgodovine in geografije. Za prijetno in varno potovanje je poskrbela turistična agencija Pozejdon iz Rač, za posamezne zadolžitve nas, učencev, pa učiteljica Tanja.

Pot nas je vodila iz Rač proti mejnemu prehodu z Avstrijo do Libelič, kjer je bil naš prvi postanek. Ogledali smo si kostnico in muzej, nato pa knežji kamen, na katerem so ustoličevali karantanske kneze. Nadaljevali smo proti Celovcu in tam obiskali dvojezično šolo, v kateri so nam predstavili, kako pri njih poteka pouk. Potem, ko smo poskrbeli za naše prazne želodce v McDonaldu, smo se odpeljali nazaj v Slovenijo, v Bovec, in se za eno noč nastanili v hotelu Alp. Drugi dan je bil namenjen spoznavanju Beneške Slovenije. Na poti smo se ustavili pri trdnjavi Kluže, kjer so nam najprej predstavili dogodke iz 1. svetovne vojne, potem pa še postregli s čajem v skodelicah iz tistega časa. Pot nas je peljala v Rezijo. Ob poslušanju lokalnega vodiča smo spoznali govorico, ki nam je bila precej neznana. Zanimivo si je bilo ogledovati tamkajšnje vasice, saj se njihova podoba zelo razlikuje od naših. Domov smo se vračali z lepimi vtisi, najbrž pa mnogi izmed nas ne bodo imeli nikoli več priložnosti videti te prečudovite kraje.

Doroteja Korenčič, Ines Pregl, 9. b

Pozdrav z

imi



Tabor mediacije

Mediatorji OŠ Rače smo se odpravili na dvodnevni tabor v Center šolskih in obšolskih dejavnosti – v Dom Škorpijon (Sv. Duh na Ostrem vrhu), z željo, da utrdimo znanje o mediaciji in pripravimo delavnice, ki jih bomo izvedli v okviru kulturnega dneva.

Tabor je potekal od 12. do 13. oktobra 2012 in sicer pod vodstvom šolskih mediatorjev.

Prvega dne zjutraj smo se avtobusom odpeljali proti cilju. Po namestitvi v Dom Škorpijon smo izvedli prvi sklop delavnic, se okrepčali s kosilom in nadaljevali z delom.

V odmoru smo se pomerili v lokostrelstvu. Nekatere puščice so letele daleč mimo tarče, a naučili smo se pravilnega držanja loka in drug drugega spodbujali, da smo iz sebe iztisnili zbranost in obdržali mirno roko.

Ženski del skupine - nabiralke smo nabrale veliko vrečo kostanja, ki smo ga v večerni megli in rosenju spekli, se posladkali z njim in med tem neutrudno klepetali.

V soboto nas je čakalo trdo delo, saj smo drug drugemu predstavili delavnice, ki smo jih pripravili prejšnji dan. Po kosilu smo pometli in uredili sobe, kar je med drugim pomenilo tudi, da so prazne vrečke čipsa končno romale v koš za smeti. Polni vtisov in novega znanja smo se ob 14. uri vrnili v Rače.

V veselje nam je, da smo sredstva za izvedbo tabora pridobili iz šolskega sklada, stroške prevoza z avtobusom OŠ Fram pa nam je krila Občina Rače - Fram. Tabor je bil za učence brezplačen in se ga je udeležilo vseh devet vrstniških mediatorjev. Njihovi vtisi, zbrani z zaključnim vprašalnikom, so bili več kot pozitivni in želijo si, da bi se lahko znova družili in ustvarjali v sproščenem vzdušju izven šolskih sten.

Kratek izvleček pisno izraženih vtisov ene izmed vrstniških mediatork:

Na taboru mediacije je bilo razen tega, zaradi česar smo v osnovi prišli tja, vsakemu všeč nekaj drugega - enim pohod, drugim spanje, meni osebno hrana, spet drugim lokostrelstvo in delavnice. Z učitelji smo se dobro razumeli, saj smo bili pridni in smo dosti delali. Vsem je bilo v bistvu fantastično. Hrana je bila dobra in tudi osebje je bilo prijazno. Učiteljem in tistim, ki so nam to omogočili, se lahko zahvalimo za nepozabno izkušnjo in upamo, da bomo to lahko še enkrat doživeli. Pripravljeni smo na mediacije, ki jih bomo reševali in tudi na kulturni dan, kjer se bomo predstavili. Seveda pa ne smemo pozabiti še na supervizije, kjer vsakič obnavljamo svoje znanje in smo zato v polni pripravljenosti na nove izkušnje.

Julija Štih, 8. b

Zelo smo hvaležni šoferju Zvonku, ki nas je po razmočeni cesti srečno pripeljal do Doma Škorpijon in nazaj. Hvala vsem, ki ste se velikodušno odzvali našemu klicu po pomoči in nam tako omogočili, da se počutimo močnejši in boljši. Z veseljem bomo svoje znanje podelili z vsemi učenci in učitelji Osnovne šole Rače na kulturnem dnevu v mesecu februarju prihodnje leto.

V imenu mediatorjev OŠ Rače:Severina PFEIFERPosladkali smo se tudi s kostanji



U~iteljica OŠ Ra~eprejela Šilihovo odli~je

V Narodnem domu Maribor so letos ponovno svečano podelili Šilihova odličja. Slovesnost sta pripravili Poslovna skupnost osnovnih šol Maribor in Skupnost vrtcev Maribor. To je posebno priznanje za uspešno delo delavcem na področju vzgoje in izobraževanja otrok v vrtcih in osnovnih šolah. Med prejemniki Šilihovega odličja je bila letos tudi naša sodelavka, Mira Bernard.

Podelitev Šilihovih odličij; slednje je pripadlo tudi učiteljici Miri Bernard iz OŠ Rače

Mira Bernard, učiteljica razrednega pouka, je 36 let aktivnega dela preživela v razredu med učenci. Z lanskim šolskim letom je poklicno pot zaključila in se upokojila.

Njena najvišja vrednota je človek z vsemi potrebami, željami, talenti, interesi in značilnostmi. Cilji, za katere si je vsa leta prizadevala, so: samospoštovanje, spoštovanje vseh in vsega, odnos do okolja, delavnost, iskrenost, poštenost, sprejemanje, pozornost, sprostitev, možnost izbire in sodelovanje. Ob vseh obveznostih v službi je že 15 let članica Društva za boljši svet, kjer aktivno sodeluje v številnih projektih in aktivnostih. Njihov moto je ustvariti drugačen svet; ljudem, živalim in okolju prijaznejši. Izvaja delavnice in predavanja za starše, učence in učitelje po šolah v Sloveniji. Prav tako izvaja delavnice v domovih za ostarele v Mariboru in Ptuju, sodeluje v gledaliških predstavah v domovih, ki jih podarijo varovancem ob praznikih. 10 let že deluje kot vaditeljica joge.

Učiteljica Mira Bernard se je vsa leta strokovno izpopolnjevala in vnašala v svoj pouk inovativne pristope. Na podlagi pridobljenih izkušenj je oblikovala bolj življenjski pouk. Bila je pobudnica novih oblik pouka. Prizadevala si je, da bi učenec postal aktiven soorganizator pouka, da bi rad prihajal v šolo, da bi v tem videl vrednoto in vrednost. Že od samega začetka si je prizadevala tudi za drugačne oblike druženja s starši: vesele urice, lutkarske delavnice, božične pravljice, skupne športne dneve, orientacijske pohode, izlete, skupne dneve v šoli v naravi. Kot razredničarka je večkrat povabila starše k sooblikovanju učne ure. Svojo strokovnost je izkazala kot soavtorica učbenika in avtorica priročnika za kolesarske izpite (Varno v promet).

Naši (sedaj že upokojeni) sodelavki še enkrat iskreno čestitamo in ji želimo še veliko ustvarjalnih dni.

Komisija za priznanja OŠ Rače

Razstava fotografijRoka Breznika na OŠ Ra~e

Teden otroka je teden, ko se spomnimo na otroka in njegovo vlogo ter položaj v družbi. Na naši šoli smo letošnji teden otroka popestrili s številnimi dogodki. Med njimi vsekakor izstopa razstava fotografij Roka Breznika.

Avtor se je v razstavišču naše šole predstavil s fotografijami pokrajin in portretov. Pokrajinske fotografije so vezane na Krajinski park Rački ribniki – Požeg in okoliške kraje, portreti pa segajo vsebinsko vse od modne do umetniške portretne fotografije.

Avtor v svoje ustvarjanje vključuje tudi poseben fotografski pristop - fotografiranje iz zraka. S svojim fotoaparatom, pritrjenim na daljinsko vodeni model letala, zapisuje poglede z višine na okoliško pokrajino.

Vse ljubitelje umetniške fotografije vabimo na ogled razstave. Fotografije si bo mogoče ogledati vse do konca meseca januarja v šolskem razstavišču. Vabljeni!

Primož KRAŠNA

Pozdrav praznikom



Na{ u~ni potep

Potepali smo se od Rač do Celovca, v Posočje in Rezijansko dolino

Na začetku tekočega šolskega leta so učiteljice seznanile starše in devetošolce, da je za slednje tudi letos načrtovana učna šolska ekskurzija na avstrijsko Koroško, v Posočje in Benečijo. Po predstavitvi programa in načrtovanih aktivnosti smo se začeli pripravljati na dvodnevni učni potep po treh državah. Učiteljice so nam razdelile teme za referate, ki smo jih predstavili svojim sošolcem ob ogledih na naši poti.

Učenci 9. razreda smo se 25. oktobra, v spremstvu učiteljic zgodovine, slovenščine, angleščine in nemščine, odpravili na dvodnevno učno ekskurzijo. V želji, da bi čim bolj doživeto in med predmetno povezano spoznavali slovensko zgodovino, geografski prostor in jezik, smo se podali na pot po Dravski dolini do Libelič na Koroškem. Med vožnjo smo videli cel niz dravskih elektrarn in se v mislih poklonili nekdaj težkemu in napornemu delu dravskih flosarjev. V Libeličah smo si ogledali kostnico ter prisluhnili pripovedi o boju tamkajšnjih krajanov, da je bil njihov kraj (kljub plebiscitarni odločitvi po 1. svetovni vojni) priključen k tedanji Jugoslaviji.

Ogled muzeja v Libeličah

Namen naše ekskurzije je bil med drugim tudi spoznavanje slovenskega etničnega ozemlja v Avstriji in Italiji ter srečanje z zamejskimi Slovenci na avstrijskem Koroškem in v Benečiji v Italiji. Na poti proti Celovcu smo imeli postanek na Gosposvetskem polju, kjer nas vojvodski prestol in knežji kamen spominjata na čas prve slovenske srednjeveške države Karantanije. Zgodovinsko predstavitev Karantanije smo popestrili s kratko dramatizacijo o ustoličevanju karantanskih knezov in ogled zaključili s spominsko fotografijo pred vojvodskim prestolom.

Skupinski posnetek na Gosposvetskem polju

V Celovcu smo obiskali slovenski mladinski dom, kjer so nas prisrčno sprejeli in nam predstavili delo in življenje otrok in dijakov, ki obiskujejo ali prebivajo v tem slovenskem mladinskem domu. Tamkajšnji ravnatelj nam je seznanil s prizadevanji za ohranjanje slovenske besede in kulture v nemško govorečem prostoru. Učenka Lana se je v imenu naše šole zahvalila za prisrčen sprejem. Popoldan smo opravili kratek ogled Celovca, ki mu je sledila vožnja proti Beljaku in končnemu cilju prvega dne, Bovcu. Ob poti proti Beljaku se nam je odpiral pogled na slikovito Vrbsko jezero in pobeljene Karavanke v ozadju. Že kar utrujeni od naporne in dolge vožnje smo se počasi vzpenjali po cesti čez prelaz Predel in se ob čudoviti rečici Koritnici pripeljali v Bovško kotlino, kjer smo prenočili v hotelu Alp. Nočni pogovori (in posledično kratko spanje) nas je prebudilo v lepo sončno jutro. Vrhovi Mangarta in Kanina so bili obsijani s soncem, ko smo se mi že odpravljali proti trdnjavi Kluže. Tam nam je amaterska gledališka skupina nazorno in na humorističen način prikazala življenje avstroogrskih vojakov v zaledju Soške fronte. Po ogledu predstave in trdnjave smo pot nadaljevali proti vasici Log pod Mangartom. V Logu smo si najprej ogledali vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne in prisluhnili referatu sošolke, v katerem nam je predstavila spominska obeležja iz časa Soške fronte.

Log pod Mangartom je vasica, ki jo le leta 2000 prizadel močan zemeljski plaz. Mi smo ob našem ogledu izvedli opazovalno nalogo, v kateri smo primerjali pokrajino pred plazom, po zasutju in danes. Videli smo, da so zgradili nov most, veliko novih hiš in obnovili cesto.

Pot po dolini Koritnice, čez gorski prelaz Predel, dolini Bele in Kanalski dolini nas je po dobrih dveh urah pripeljala v Rezijo. To je zelo lepa alpska dolina, vendar precej geografsko odmaknjena in hkrati posebna. V tej dolini živijo zamejski Slovenci, Rezijani. Zaradi že omenjene odmaknjenosti in zaprtosti doline so Rezijani razvili svoje narečje - rezijanščino. V Reziji nas je sprejel prijazen lokalni vodič, ki nam je v muzeju predstavil življenje Rezijanov in njihov jezik.

Muzej brusačev v Reziji

Polni novih vtisov in znanj smo se odpravili proti domu. Ob rosenju dežja nas je šofer varno in potrpežljivo vozil skozi Beneško Slovenijo, Vipavsko dolino ter mimo Postojne in Ljubljane do doma. Učenci smo se naučili veliko novega in videli kraje, kamor nas pot ne zanese pogosto. Bilo je lepo doživetje, ki bi ga radi še kdaj ponovili.

Eva MUSTAFA, učenkaTatjana TRAMŠEK, učiteljica



OSNOVNA ŠOLA FRAMMale sive celice

Priljubljena TV oddaja z naslovom ‚Male sive celice‘ poteka že 19. leto. Redno, vsako leto, v njej sodelujejo tudi framski sedmošolci. Letošnjo ekipo so sestavljali Nina Repnik, Tadej Pučko in Sašo Domadenik. Tekmovanje je potekalo v torek, 2. oktobra, v OŠ Anice Černejeve v Makolah. Pomerilo se je 177 učencev (59 ekip) iz 33 osnovnih šol. Framčanom je šlo odlično v pisnem delu kviza, saj so si z 41 točkami (od 50 možnih) delili 7. mesto. Nekoliko manj sreče so imeli v ustnem delu, kjer jih je z majhno prednostjo premagala ekipa sedmošolcev OŠ Jarenina. V ‚pravo‘ TV oddajo, sodelovanje v kateri velja za zelo velik dosežek, se uvrstijo prve štiri ekipe. Bravo, Nina, Sašo in Tadej - Ljubljana vam je ušla le za eno vprašanje.

Od leve: mentorica Jožica Ravš, Tadej Pučko, Sašo Domadenik in Nina Repnik

Ponosni smo na vas! Jožica RAVŠ, mentorica

Žalna komemoracija v spomin na padle v drugi svetovni vojni

V petek, 26. 10. 2012, je bila izvedena že tradicionalna žalna komemoracija za padle v 2. svetovni vojni. V komemoraciji so sodelovali učenci Osnovne šole Rače ter članica Zveze borcev Rače – Fram.

Ob zvokih flavtistke, Klare Repolusk, se je komemoracija pričela pred spomenikom pri Osnovni šoli Rače, kjer so se zbrali učenci, delavci šole, redki krajani in člani zveze borcev. Žalna prireditev se je nadaljevala z recitacijami, kratko zgodbo (njen namen je bil otrokom približati čustva in način reagiranja ob smrti) ter z žalostinkami pevskega zborčka. Osrednja govornica, Marija Petek - Verdev, je v svojem govoru osvežila spomin na trpljenje in pogumna dejanja naših prednikov. V dopoldanskih urah so predstavniki Občine Rače – Fram položili žalni venec pred spomenik, posvečen padlim v 2. svetovni vojni. Prižgana svečka pa simbolizira upanje, da se ta grozovita dejanja ne bodo več ponovila.

Petra PIPENBAHER

Pri predsedniku RSdr. Danilu Türku

V mesecu juniju letos je potekal literarni natečaj z nazivom ‚Moja rodna domovina‘, na katerem so bile nagrajene framske učenke Maša Ačko, Pia Berglez in Tina Ačko. Oktobra pa je bil v Ljubljani izveden posvet o domoljubju v slovenski poeziji. Sklical ga je tedanji (v času tega pisanja - pred letošnjimi volitvami, pa še ne vemo, ali tudi bodoči) predsednik države, dr. Danilo Türk. Dekleta so omenjeni tematiki z zanimanjem prisluhnila. Pia je prebrala svojo pesem.

Iskrene čestitke, dekleta, biti povabljen k predsedniku države pa le ni kar tako!

Jožica RAVŠ

Od leve: Tina Ačko, predsednik dr. Danilo Türk in Maša Ačko

Pia Berglez s predsednikom RS dr. Danilom Türkom



NAŠI POSLOVNI PARTNERJI IN DRUGI ZA VAS

POLICIJSKA POSTAJA RAÊ

Tatovi in drugi nepridipravine po~ivajo …

Drzne tatvine iz vozil – opozorilo policijeNa območju Policijske postaje Rače in na območju

celotne Slovenije se v zadnjih mesecih pogosto pojavljajo drzne tatvine denarnic, torbic, mobitelov in drugih vrednih predmetov. Storilci tovrstnih kaznivih dejanj omenjene drzne tatvine izvedejo večinoma na zelo podoben način: ko oškodovanec pripelje na parkirišče trgovine, počivališče ob avtocesti idr., se približno minuto za njim pripelje tudi osumljenec. Eden ali dva osumljenca, ki se pripeljeta, po navadi parkirata zraven vozila oškodovanca in preluknjata pnevmatiko na oškodovančevem vozilu. Nato se osumljenci odpeljejo z vozilom, vendar so ves čas v neposredni bližini oškodovančevega vozila. Ko se oškodovanec vrne do svojega vozila, ima običajno eno pnevmatiko že prazno. Oškodovanec pa tega večinoma ne opazi takoj (včasih to ljudje ugotovijo šele, ko pnevmatiko peljejo k vulkanizerju in ko šele ta najde manjšo vreznino na njej).

V trenutku, ko oškodovanec opazi prazno pnevmatiko, gre po navadi iz vozila, da bi jo menjal, še pred tem pa pogledal, zakaj je pnevmatika prazna. V tem času storilci izkoristijo nepozornost oškodovanca in pridejo do oškodovančevega vozila ter ga nagovorijo (glede pnevmatike oz. če je kaj narobe in če mu lahko kako pomagajo ipd.). S tem nepridiprav odvrne pozornost lastnika od njegovega vozila, ki pa je v takih okoliščinah seveda odklenjeno. V tem času pristopi drugi storilec (ki ga oškodovanci večinoma sploh ne vidijo) in iz odklenjenega vozila odtuji torbice, denarnice, mobitele in druge vrednostne predmete, ki jih najde v vozilu.

Naj vas opozorimo, da so storilci, ki izvršujejo opisana kazniva dejanja, zelo dobri retoriki in vas kaj hitro ‚spodbudijo‘ k pogovoru ter vas zamotijo. Prav tako so to urejeni ljudje, za katere po videzu ne bi niti posumili, da imajo z vami slabe namene. Večinoma ta kazniva dejanja izvršujejo tujci, ki slabo govorijo slovensko.

Prav tako velja ponovno opozoriti, da se še vedno pojavljajo vlomi v zaklenjena vozila, predvsem v tista, kjer je moč takoj opaziti vrednejše predmete v vozilu (torbice na sedežih, denarnice na policah, navigacijske naprave…). Zato vas ponovno pozivamo, da vse vredne predmete vedno vzamete iz vozil, če pa to ni mogoče, jih skrijte tako, da od zunaj ne bodo vidni.

Vlomi v hiše in vikendeZaradi prihajajočih praznikov bo veliko ljudi ponovno

odšlo na dopust za nekaj dni, drugi pa bodo od doma najbrž odsotni vsaj kak dan ali popoldan. To pa je naravnost idealna priložnost za tatove in vlomilce - prazna hiša, v zimskem času se hitro stemni, zaradi mraza je na ulicah manj ljudi ipd.

V prejšnjih člankih smo že govorili samozaščitnih ukrepih oziroma zavarovanju vašega premoženja in vaših nepremičnin, kadar vas ni doma. Zato tega ne bomo ponavljala. Tokrat želimo le pozvati vse občane, da doma fotografirajo in podrobno zapišejo vse vrednejše predmete, ki jih imajo doma.

Namreč, policisti imamo velikokrat težave pri iskanju in dokazovanju izvora raznih predmetov, ki jih zasežemo raznim osumljencem kaznivih dejanj. Če vam odtujijo na primer motorno žago, vi pa nam poveste le, da so vam odtujili motorno žago zelene barve, bomo policisti zelo težko dokazovali (v kolikor tako žago nato nekomu zasežemo), da je to vaša žaga.

Zato pozivamo vse občane, da fotografirajo vredne predmete, na primer: izdelke iz zlata (verižice, prstane, zapestnice idr.), vrednejše elektronske naprave, orodja, vredne starine idr. Če imajo predmeti kakšne številke, si jih zapišite, prav tako pa zapišite tudi ime proizvajalca, model ali tip naprave in druge posebnosti, ki so razvidne (na primer poškodbe ohišja, nalepke na ohišju, vgravirana imena).

Prav tako nam bo pri preprečevanju in odkrivanju storilcev kaznivih dejanj v veliko pomoč, če nas o pojavu vseh sumljivih vozil in oseb, ki bi lahko izvrševala kazniva dejanja, o tem obvestite na tel. št. 607 38 00 ali na tel. št. 113.

Varno, mirno in srečno 2013!

Maja ELJON MARTINŠEK,vodja policijskega okoliša

Snežinke tiho prekrijejo sledi,a čas naj ne zabriše dragocenih vezi,

ki stkali smo jih do soljudi.

Prijazen, miren božič in zadovoljno, srečno novo leto 2013!

Uredništvo Novic



MARIBORSKA KNJIŽNICA

Kako so otroci OŠ Framiskali princa

12. strokovno posvetovanje Sekcije za splošne knjižnice in 17. strokovno posvetovanje Sekcije za potujoče knjižnice in Festival potujočih knjižnic (Zveza bibliotekarskih društev Slovenije; Maribor, Ptuj, 6. – 8. 9. 2012)

• Hotel City - četrtek, 6. september 20128.00 - 9.30Čudovit dan se rojeva. Jutranji sončni žarki ter njihova

topla mehkoba obljubljajo kratke rokave, nasmejana lica ter odlično razpoloženje.

Strmim skozi okno in jo zagledam: našo učeno sovo, kako ‹preleti› Titov most in se ustavi na nabrežju lenobne Drave. Naš bibliobus! Veteran med prihajajočimi, ki se lahko pohvali z nazivom » EVROPSKI NAJBIBLIOBUS 2001!« Skupaj z ekipo si ga je priboril na Nizozemskem, kjer je potekalo srečanje potujočih knjižnic Evrope.

Prvi, kot se spodobi za gostitelja, tekom dneva s prisrčno dobrodošlico pričaka še ostale.

9.30 – 18.30Kdo smo knjižničarji? Je pozitivna samopodoba

knjižničarja dovolj za kvalitetno knjižnico ali je potrebno še kaj?! Kaj pomeni in doprinese osebno zadovoljstvo h kvalitetnemu ter učinkovitemu delu? Koliko pomenimo našim uporabnikom? Ali izpolnjujemo njihove zahteve? Koliko je naše delo ovrednoteno? Smo soustvarjalci pozitivne delovne klime? Imamo dovolj znanja, da ga lahko prenašamo na druge? Smo dovolj strokovno podkovani? Kakšen je naš odnos do uporabnikov? Smo vsestransko ustvarjalni? Ali vemo kritično vrednotiti svoje delo? Ali javnost pozna dovolj dobro naše delo? Je potrebno za to storiti še več? Ali se bomo zaradi recesije še naprej stiskali v premajhnih prostorih ter se plazili po tleh za založenimi knjigami? Ali jo pošljemo k vragu in se prilagodimo situaciji ali se po svojih najboljših zmožnostih odločno spoprimemo z njo ter molimo za boljši jutri in se nadejamo novih, sodobnih knjižnic!? Nove situacije naj bodo izziv! Dober tim - pozitivna klima - zadovoljen delavec - dobro delo - zadovoljen uporabnik!

To so razglabljanja, vprašanja o prihodnosti knjižničarstva, opredeljevanje ključnih problemov, s katerimi se vsakodnevno srečujemo pri svojem delu.

Malo vmes:Našemu bibliobusu se pridruži še murskosoboški, malo

kasneje pa ‚tujec v našem mestu‘, lahko bi mu rekli kar madžarski ‚bibliošleper‘ iz Pecsa. Vau! Tekom dneva prispe večina slovenskih bibliobusov! Vsak se ‚šopiri‘ na svoj način…

• Lent – petek, 7. september 2012; festival potujočih knjižnicNaše poti vodijo iz vseh smeri v vse smeri.Vijejo se ob zelenomodri Soči, preko mostov jo

koračijo! Zvedavo pogledujejo prek meje in prisluškujejo pojočemu italijanskemu jeziku! Vijugajo med dolenjskimi griči! Zrejo v julijske vršace! Stapljajo se z Ljubljanskim barjem! V prekmurski širjavi s sončnicami nastavljajo svoje lice soncu! Prepletajo se po Ptujskem in Dravskem polju ter vzpenjajoče grizejo trdo haloško zemljo! Upogibajo hrbet neusmiljeni ajdovski burji! Izginjajo med stoletnimi pohorskimi smrekami in se znova najdejo visoko v pohorski vasici, kjer belina vaške cerkvice sili v nebesa! Sanjavo se ozirajo v bleščave kamniške planine! Odpirajo Postojnska vrata in smuknejo proti obali, kjer koketirajo z mehkimi valovi in se drgnejo ob pahljačaste palme, te naše poti.

Prišli so iz vseh smeri. Polno parkirišče knjižnih in pravljičnih junakov, frfotajočih knjig in stihov, ki plemenitijo zunanjosti bibliobusov. Njihovi odsevi kodrajo Dravo in burijo domišljijo otrok, ki nas pridejo obiskat. Vsak na svojem mestu, kot jih razporedi Jože. Posebno čast ima nova slovenska pridobitev (upam, da ne zadnja), ajdovski sonček, kot ga sami imenujejo. In seveda so lahko ponosni nanj, saj je nov in razigran.

12 bibliobusov in 12 ekip, ki na vseh teh poteh spletamo mrežo, spreminjajočo se v najfinejšo, najžlahtnejšo čipko, v kateri se prepletajo sedanjost, preteklost in prihodnost, pravljice, nasmehi, radovednost, stiski rok, vedoželjnost, različne usode, otožnost, drame, znanost, spoštovanje, mnenja o prebranih knjigah, predvsem pa druženje in prijateljevanje tostran in onstran meje!

12 bibliobusov, 12 ekip, na tisoče kilometrov prevoženih poti, ne glede na vročino in mraz, dostikrat pa tudi ne glede na bolezen in čas. Kot da se je v vseh nas 'potujočnikih' tisti trenutek, ko smo prišli na bibliobus in se srečali z našimi bralci, zgodila neka zaprisega, da teh ljudi nikoli ne bomo pustili na cedilu. Dovolj je bil stisk žuljave roke kmetice, solzne oči starke, presrečne, da ima na razpolago knjige, široko odprte navihane očke malčkov ob listanju slikanice ter spoštovanje bralcev do nas in našega dela.

Tako smo se povezali tudi z vsemi nastopajočimi danes. Izbrali smo jih, ker je vsak izmed njih kamenček v mozaiku mariborske potujoče knjižnice. Kot zvesti bralci prihajajo k nam ali pa mi k njim, kakor hočete. Tukaj so, da pokažejo, kaj znajo in da nas razveselijo.

31 nastopajočih v kulturnem programu srčno in radoživo deli z nami vse, kar so pripravili posebej za to srečanje. Naj rečem, da so res 'kul'. Med njimi je dramska skupina OŠ Fram, ki pod vodstvom mentorice Nataše Maver srčno predstavi krajšo igro z naslovom ‚Otroci iščejo princa‘. Ni kaj, obiskovalci prireditve z užitkom spremljajo zgodbo od začetka do konca. Pa saj ni čudno, kajti zgodila se je strašna stvar: zlobna vila v Trnuljčici začara princa in ta se hoče poročiti s Sneguljčico, oba brata Grimm pa senilna, da bog pomagaj. Razplet je več kot zanimiv. Glavni rešitelji so seveda otroci, ki v še tako zapleteni življenjski peripetiji znajo narediti srečen konec. K slednjemu je pripomogla tudi knjižničarka iz OŠ Fram, Simona Napast, s katero je pravi užitek sodelovati v knjižničarskih ‚poslih‘! Omeniti moram še Male folkloriste OŠ Benedikt, Šolski bend OŠ Ludvika Pliberška ter kitarista Dušana Videčnika - učitelja OŠ Sp. Polskava.



Po končanem kulturnem programu se tako nastopajoči kot ostali obiskovalci lahko ustavijo pri različnih delavnicah, kjer ‚se dogaja‘ do večera. Lahko si ogledajo tehnike pirografije v les, izdelavo knjižnih kazal s tehniko pickpoint, stiching in možnost učenja šivanja motivov s to tehniko, predstavitev vezenja knjižnih kazal z motivi, ki so povezani z Lentom, potujočo knjižnico ter samim Mariborom (delavnice izvajajo varovanci VDC POLŽ).

Knjižničarka Metka Lipnik cel dan, na žgočem soncu, dokler ji ne izklopijo elektrike, pridno dela knjižne kazalke in vzbuja zanimanje mimoidočih, še posebej otrok.

Prav tako veliko zanimanje vzbudita tudi Milena Tanšek in Aleš Brodnik, ki pripeljeta na Lent del njune (knjižnične) knjigoveznice ter prikažeta osnove knjigoveštva. Za marsikoga, tako za mimoidoče kot knjižničarje, je to nekaj novega.

S prodajo odpisanih knjig se močno trudi Milka Podlesnik, čeprav prevladuje zanimanje za bibliobuse.Igor Černe in Robert Kereži pa pri svoji pravljični gasilski mizi, ob pripovedovanju zgod in nezgod pravljičnih

junakov, sestavljata lesene bibliobuse. Posledica: nepretrgoma sta obkrožena z majhnimi, malimi ter velikimi otroki!

Lent zaživi in pušča nepozabne vtise! To je razbrati iz nagovora mag. Tomaža Kanclerja, podžupana Mestne občine Maribor, Marjana Gujtmana – sekretarja na ministrstvu, v resor katerega sodi tudi kultura, ter vseh prisotnih, ki so prišli od blizu in daleč (iz Srbije, Hrvaške, Nizozemske, Madžarske ipd.). Vzdušje je enkratno!

Bilo je zanimivo, poučno, pestro in nepozabno!

Čas mineva in sonce na drugem koncu Drave že počasi tone, pred našim biliobusom pa zadoni mogočna pesem iz 16 moških grl, ki jim dirigira Nevenka Gril Hameršak iz Rač, prof. glasbene pedagogike. Moški pevski zbor Obrtnik Slovenska Bistrica – Sp. Polskava se nam predstavi z osmimi pesmimi ter nam z njimi polepša že sicer lep in doživet večer. Pesmi osvojijo srce in omehčajo dušo, zato se jim spontano pridružimo.• Sobota, 8. september 2012

Priče smo fenomenalnemu konvoju bibliobusov v spremstvu gasilskih avtomobilov, ki skrbijo za nemoten prehod skozi vsa križišča od Maribora do Ptuja. Ni kaj, pravi asi smo! Gasilci pa tudi!

In nato se zgodi še Ptuj. Bibliobusi, razporejeni v središču mesta, od minoritskega samostana pa do občine, privabijo mimoidoče, da si jih ogledajo in povprašajo o njihovem delovanju.

Sledi sprejem z pozdravnim govorom Tjaše Mrgole Jukič, predsednice Sekcije za potujoče knjižnice pri ZBDS ter župana Štefana Čelana. V sodelovanju z Glasbeno šolo Ptuj je izveden kulturni progam. Izredno zanimiv je tudi ogled samega mesta, ki s pridihom večnosti očara slehernega obiskovalca.

In naposled slovo, pozdravi, objemi, želja‚ srečno na vseh poteh in po treh nepozabnih dneh čim prej domov!Biti potujoči knjižničar je izziv in hkrati navdih!

Ksenija TRS,Potujoča knjižnica Maribor

' '



• Sreda, 17. oktober 2012 – zaključek projekta ‚Skupaj v igri‘Pred dobrim letom dni smo se delavci Svetovalnega

centra Maribor odločili, da prihajajočo 60- letnico zavoda zaznamujemo z neko dejavnostjo, ki bi jo izvajali skozi vse leto. Nagovoril pa nas je tudi Maribor - EPK 2012. Tako smo skupaj s partnerskimi zavodi iz mestne četrti Studenci v Mariboru (OŠ Janka Padežnika, Vrtcem Studenci, Mestno četrtjo Studenci, domom starostnikov Dom pod Gorco in Lesarsko šolo Maribor) zastavili projekt ‚Skupaj v igri‘, s katerim smo želeli spodbuditi krepitev medgeneracijskega sodelovanja, medsebojnega učenja in ohranjanja kulturne dediščine. Preko intenzivnega sodelovanja vseh sodelujočih v projektu smo želeli spodbuditi in ohraniti socialne stike, vzpostaviti proces medsebojnega druženja, sodelovanja, vzajemnosti, učenja, izmenjave izkušenj in solidarnosti.

Slovesen nagovor Marinke Bečela, strokovne sodelavke na SC; v avli Lesarske šole Maribor

Vsi, ki smo sodelovali v navedenem projektu, smo se zbrali na zaključni prireditvi, ki je bila v sredo, 17. 10. 2012, v avli Lesarske šole Maribor.

Učenci OŠ Janko Padežnik med nastopom

• Četrtek, 18. oktober 2012 – svečana akademija ob 60 letnici obstoja in delovanja našega svetovalnega centraSvečana akademija je potekala v četrtek, 18. 10. 2012,

v avli Lesarske šole Maribor, kjer nas je obiskal tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki je bil tudi častni pokrovitelj. Bili smo veseli številčnega obiska; med gosti je bilo tudi več visokih predstavnikov lokalnih oblasti, predstavnikov Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter ostalih strokovnih zavodov.

Predstavniki šolskega ministrstva, lokalnih oblasti in ostalih strokovnih zavodov

Šest desetletij strokovnega dela in humane dejavnosti, petdeset zaposlenih in številni zunanji sodelavci, množica otrok, mladine in odraslih s problemi in težavami, številna predavanja, delavnice, strokovna srečanja, ki so namenjena svetovalnim ter drugim pedagoškim delavcem različnih strokovnih usmeritev v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, poljudni in strokovni članki, delo s prostovoljci – to je le nekaj osnovnih podatkov o našem svetovalnem centru in delu, ki ga opravljamo.

Strokovni delavci Svetovalnega centra Maribor s predsednikom Republike Slovenije, dr. Danilom Türkom

SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN

STARŠE MARIBOR

Na{ svetovalni center jepraznoval 60 let



• Petek, 19. oktober 2012 – simpozij in zbornik‚ 'V labirintu odraščanja'

Ob 60-letnici zavoda smo v petek, 19. 10. 2012, v prostorih Lesarske šole Maribor pričeli s simpozijem z naslovom 'V labirintu odraščanja'.

Uvodno predavanje je izvedla predavateljica iz Trsta, psihologinja dr. Alenka Rebula Tutta, z naslovom: 'Samo povezani zares živimo: o vitalnih odnosih med ljudmi', sledila pa je predstavitev strokovnih prispevkov, ki smo jih objavili v priložnostnem zborniku ob 60-letnici zavoda.

Dr. Alenka Rebula Tutta

V skladu s tradicijo zadnjih let je tudi v okviru praznovanja 60-letnice Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor izšla nova knjiga oz. zbornik z naslovom ‚V labirintu odraščanja‘. Zbornik je rezultat dela strokovnih prispevkov svetovalnih delavcev Svetovalnega centra Maribor, vsebuje pa zelo precizno analizo stanja v naši družbi, opredelitev negativnih trendov, posledic in stranpoti, ki se kažejo na področjih vzgoje in izobraževanja ter zbir konkretnih smernic za možen izhod iz 'labirinta odraščanja'. Zbornik je namenjen vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z vzgojo oz. odraščanjem otrok in mladine.

• Podelitev priznanja Svetovalnega centra MariborDobitnik letošnjega priznanja je naš dolgoletni sode-

lavec mag. France Prosnik.

Direktor Svetovalnega centra Heliodor Cvetko in letošnji nagrajenec mag. France Prosnik

V tem letu, ob praznovanju 60. obletnice obstoja in delovanja zavoda, podelitvi priznanja Svetovalnega centra Maribor dajemo velik pomen. Želimo, da se v največji meri nanaša na delovanje in poslanstvo ustanove, na umeščenost Svetovalnega centra Maribor v prostor in čas. Priznanje torej podeljujemo strokovnjaku, ki je s svojo dejavnostjo pomembno zaznamoval daljše obdobje obstoja in delovanja našega zavoda.

Dobitnik priznanja Svetovalnega centra Maribor za leto 2012 je mag. France Prosnik, naš dolgoletni sodelavec, v dveh obdobjih direktor zavoda, predvsem pa človek, na katerega so se obračali številni otroci in mladostniki, starši, učitelji, šolski svetovalni delavci in drugi, mu zaupali svoje probleme ter mu z zanimanjem prisluhnili.

Prepričani smo, da je priznanje prišlo v prave roke!

Aljaž TULIMIROVIĆ



CENTER ZA POMO^ NA DOMU MARIBOR

Storitev nudenja pomo~i na domu tudi za ob~ane ob~ine Ra~e-Fram

Center za pomoč na domu Maribor (v nadaljevanju: CPD) deluje kot javni zavod od leta 2002. Ustanoviteljica zavoda je Mestna občina Maribor. V CPD je zaposlenih 67 ljudi.

Storitev javne službe izvajamo v Mestni občini Maribor in v primestnih občinah Starše, Hoče-Slivnica, Rače-Fram in Duplek.

Služba pomoči na domu je v Mestni občini Maribor organizirana 7 dni v tednu, v ostalih občinah (Duplek, Hoče-Slivnica, Rače-Fram in Starše) pa 5 dni v tednu.

• Pomoč družini na domu je storitev javne službe in je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti.

Z različnimi oblikami organizirane praktične pomoči in uslug upravičencem vsaj za določen čas nadomestimo potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Za nekatere ljudi pa pomeni pomoč na domu tudi trajno rešitev, saj jim omogoči, da izberejo sebi najustreznejši način preživetja starosti.

Do pomoči so upravičene:- osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,- osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne

komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja ali vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,

- druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,- kronično bolne osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni

pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje.

Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil: – pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju ali slačenju,

pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;

– gospodinjsko pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;

– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.

Socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja

in koordinator storitve, izvajalec storitve, upravičenec, ključni ali odgovorni družinski člani ter prostovoljni sodelavci.

Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela:- prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju

in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino;

- drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.

Socialna oskrbovalka Martina Jelen ter uporabnika Štefan Tomanič in Romana Drofenik • Socialna oskrbovalka Špela Mohar ter uporabnik Janez Gojčič



Pomoč na domu izvajajo strokovno usposobljene socialne oskrbovalke v skladu z etičnimi načeli izvajalcev storitev v socialnem varstvu. Vsebine in trajanje izvajanja storitve beležijo v dnevnik opravljenih storitev, ki je osnova za obračun storitve.

Javna služba - Pomoč družini na domu/socialna oskrba na domu se financira iz proračuna občin in sicer najmanj v višini 50 % subvencije k ceni storitve in v višini, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila. Sredstva za financiranje pravic in prispevkov oziroma storitev in pomoči iz prejšnjega odstavka se financirajo iz proračuna občine, na območju katere ima upravičenec storitev in pomoči prijavljeno stalno prebivališče.

V kolikor upravičenec nima dovolj sredstev za plačilo storitev, lahko odda vlogo na centru za socialno delo, ki ugotovi njegovo plačilna sposobnost.

Izračun oprostitve oziroma prispevka upravičenca:- minimalni dohodek, - meja socialne varnosti je minimalni dohodek + 30 % ugotovljenega dohodkaPlačilna sposobnost je ugotovljen dohodek minus meja socialne varnosti, vendar ne več, kot znaša vrednost storitve.

• Prostovoljski programOd leta 2005 CPD razvija prostovoljski program družabništvo in spremstvo, ki obsega:družabništvo na domu uporabnika/uporabnice (pogovor, branje, družabne igre, petje, ročna dela, likovno ustvarjalnost itd.),spremstvo pri opravkih izven doma (urejanje zadev na banki, pošti, pri zdravniku, spremstvo po nakupih, v kino,

gledališče, pokopališče, zdravilišče itd.),ohranjanje in vzpostavljanje stikov s sorodniki, sosedi, prijatelji in drugimi v ožjem življenjskem okolju uporabnika

/uporabnice.V programu deluje povprečno 13 prostovoljcev.

Za informacije o naših storitvah je občanom občine Rače-Fram dosegljiva strokovna delavka - koordinatorica na telefonski številki: 02/23-505-24, ali osebno v času uradnih ur (ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne med 8. in 12. uro, ob torkih in četrtkih med 8. in 9. uro, ob ponedeljkih in sredah pa še popoldne in sicer 13. in 15 uro /ponedeljek/ ter med 13. in 17. uro /sreda/) na sedežu Centra za pomoč na domu Maribor, Partizanska cesta 12/II.

Jonata POTOČNIK,direktorica

VARNA HIŠA MARIBOR

Pomo~ ženskam in otrokom ob nasilju v družini

Socialno varstveni program 'Varna hiša Maribor', ki se izvaja pod okriljem Centra za socialno delo Maribor (od 25. novembra 1996 dalje), je namenjen ženskam in otrokom, ki preživljajo nasilje v družini.

Prvi stik z nami je mogoč preko telefonskega kontakta, na tel. št. 02 480 11 86, vsak delovni dan v tednu, med 8. in 21. uro. Žrtvam nasilja posredujemo informacije o vseh možnih oblikah pomoči,

vključno z možnostjo namestitve v VARNO HIŠO. Katero od oblik pomoči bodo izbrale, je njihova svobodna odločitev.

V Varni hiši Maribor uporabljamo pravila, ki so nujna za zagotovitev varnega bivanja. Tako ni dovoljeno izdati tajnosti lokacije varne hiše ter osebnih podatkov drugih stanovalk. Ženske zase in za svoje otroke skrbijo same, v program so lahko vključene največ leto dni (odvisno od njihovega sodelovanja, želja in potreb). Prekinitev nasilnega odnosa, varen prostor in strokovna pomoč, ki so jo deležne, jim omogočajo, da se soočajo s posledicami, ki so jih z otroci utrpele v nasilnem odnosu in predelajo travmatične izkušnje. Namen našega svetovalnega dela je, da ženske pridobijo nova znanja, izkušnje in osebno moč, s katero kasneje vstopajo v samostojno življenje.

Preden se ženske odločijo za namestitev v varno hišo, nasilje praviloma doživljajo več let. Največkrat gre za stopnjevano telesno nasilje (od klofute do brutalnega pretepanja) ter različne oblike duševnega nasilja. Odločitev za umik od nasilnega partnerja je lahko trenutna, na podlagi različnih naključij, lahko pa v ženski dozoreva več let in odhod od doma uresniči takrat, ko je ogroženo njeno življenje in/ali življenje njenih otrok.

Poleg individualnih svetovalnih pogovorov ima pomembno vlogo skupina za samopomoč, ki deluje znotraj hiše in se sestaja enkrat tedensko. Prisotne so vse stanovalke in strokovna delavka. Vsaka stanovalka ima v skupini možnost,



da ob razumevanju in podpori žensk s podobno izkušnjo, spregovori o svoji izkušnji nasilja, zgodbe drugih pa jim pomagajo prepoznavati, kaj se dogaja z njimi samimi. V skupini dobijo dragoceno izkušnjo, da niso same, da so pomembne in da lahko oblikujejo in povedo svoje mnenje. S tem se jim krepi njihova samopodoba in moč za ukrepanje v smeri zaščite pred nadaljevanjem nasilja in realizacije njihovih ciljev.

Ženske pridejo k nam tudi z otroki. Otrokom, ki so preživeli nasilje, pomagamo na način, da smo pozorni na njihove potrebe in posledice, ki so jih utrpeli v nasilnem odnosu. Pomembno je, da otroci predelajo strahove in negativna čustva ter ponovno vzpostavijo zaupanje v odrasle oz. bližnje osebe. S tem, ko otrokom omogočimo na varen in sprejemljiv način izraziti svoje stiske, strah, jezo, agresijo, jim pomagamo presekati začarani krog. Če otrok te priložnosti nima, bo najverjetneje zrasel v bodočega nasilneža ali novo žrtev.

Pri svojem delu sodelujemo tudi z drugimi institucijami pomoči. Najpogosteje so to policija in centri za socialno delo. Za žrtev je pomembno, da dobi na institucijah prave informacije, nasilnež pa jasno obsodbo nasilja in opozorilo, da je nasilje kaznivo dejanje. Če tega ne storimo, je to za žrtev sporočilo, da se nima smisla obračati po pomoč na institucije, za nasilneža pa, da ne dela nič narobe.

Program Varne hiše Maribor financirajo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter občine podravske regije, manjkajoča sredstva pa pridobivamo s pomočjo donacij, ki so za nas ključnega pomena. V prihodnje si želimo stabilnejše financiranje s strani države, kar bo mogoče zagotoviti z vključitvijo našega programa v sistem javne službe v okviru bodočega regijskega centra.

Naj poudarim, da sredstev za delovanje programa nikoli ne zbiramo 'od vrat do vrat', ampak izključno na račun Centra za socialno delo Maribor.

Ženskam, ki preživljalo nasilje in se ne morejo odločiti, da bi poiskale našo pomoč, želimo sporočiti misel ene izmed žensk, ki se je opogumila in poiskala pomoč v naši ustanovi. V knjigo vtisov Varne hiše Maribor je zapisala: »Vsem, ki oklevate, bi rada povedala: Ne čakajte! Odidite! Odidite čim prej! Ko odideš, je kljub težavam vedno čas 'potem'. Če ostaneš, pa ne veš niti tega, ali boš preživela.«

Anka FINGUŠT, mag. soc. dela,vodja programa



POGOVOR s Timom Koresom – Korijem iz Ra~, udeležencem X Factorja/2012,

~lanom popularne glasbene skupine In&Out

Mladi in po srcu mladi ljubitelji zabavne glasbe, pozor! Najstnice, oči na peclje in dušilce zvoka na vrata in okna! Tokrat bo uvodni del kratek. Zadošča zgolj podatek, da predstavljamo fanta, za katerega ste stiskale pesti, glasovale, upale na zmago, vreščale ob pogledu nanj in njegove glasbene kolege Alena Luko, Tonija in Lovra. Pa za te štiri mušketirje niste navijale le ve, ki štetje svojih let končujete z 'najst', temveč v bistvu ni starostne skupine, ki je ne bi očarali in poželi njenih pozitivnih reakcij.

Bil je udeleženec odmevnega (prvega) X Factorja, izvedenega v Sloveniji. Je član glasbene skupine In & Out, ki jo je prav oddaja X Factor z vso silovitostjo katapultirala v slovensko glasbeno orbito. Je pripadnik generacije 1989, torej star (mlad) 23 let.

Čim bolj 'pod kožo' smo skušali zlesti in čim celoviteje predstaviti našega občana, novodobnega slovenskega glasbenega idola, ki ne mara polovičarstva in je poln humorja, ob tem pa nadvse simpatičen, perspektiven, prijazen, komunikativen in karizmatičen ter za piko na i še pravi magnet za punce.

Kratko in jedrnato: za vas se v besedi in sliki razkriva čisto pravi Tim Kores - Kori.

• Tim, ker se zavedam, da bi sedajle marsikdo, predvsem pa najbrž domala sleherna najstnica, nadvse želela biti v moji koži, ti izrekam dobrodošlico in zahvalo za sodelovanje na straneh Novic Občine Rače-Fram.

Za uvod pa me zanima, ali obstaja kakšno vprašanje, za katerega ne želiš, da ti ga zastavim?He, he… Hvala za prisrčen začetek pogovora. Torej:

načeloma ‚prepovedano‘ vprašanje ne obstaja. Če pa že imam to možnost, bi moratorij uveljavil v zvezi z vprašanjem o svojem minulem zasebnem življenju z javnosti že nekaj časa dobro znano in odlično slovensko pevko (Majo Keuc, drugouvrščeno v finalu prve oddaje 'Slovenija ima talent' in našo lanskoletno evrovizijsko predstavnico – op. avt.), v novejšem času pa s tv novinarko (Matejo Ropoša – op. avt.) in zmagovalko X Factorja (Demetro Malalan – op. avt.). Dvomim namreč, da se bralkam in bralcem po vseh informacijah in natolcevanjih, ki so jih na to temo v preteklih mesecih objavili že mnogi drugi mediji, ljubi vedno znova prežvekovati isto temo… Poleg tega se v prvi vrsti počutim in želim predstaviti ter še naprej uveljavljati predvsem kot glasbenik, ustvarjalec, ne pa kot nek poskočen žrebec… (smeh). Mlad sem še in verjamem, da je večina najslajšega, pa tudi tistega resnega, šele pred menoj.

• Vseeno pa ni slabo biti priljubljen med dekleti in oblegan z oboževalkami, kajne?

Aja?!? Nič ne vem o tem… (smeh).

No, šalo na stran: res je, da imam rad življenje in da punce vsekakor predstavljajo lepši del slednjega ter da se z njimi rad družim, smejem, prijateljujem in dajem ter prejemam vse, kar pač k temu sodi zraven…

• Ne, ne… Tako poceni pa se vseeno ne boš izmuznil. Bom vprašala kar direktno: nam lahko zaupaš, če si sedaj samski ali te je katera že uspela omrežiti? Predvsem pa, kakšno mora biti dekle, da bi bilo oz. je po tvojem okusu?Recimo, da sem omreženo samski (smeh). No, ne

počutim se resneje vezan, čeprav imamo vsi kakšno simpatijo in pri tem tudi sam nisem izjema.

Mojemu okusu so všeč preprosta dekleta, taka, ki imajo rada življenje in njegove radosti, obenem pa stojijo na trdih tleh. Zaželeno je tudi, da premorejo kuharske sposobnosti, da imajo svoj stil. Aja, pa iščem tako z veliko denarja – no, tole zadnje je hec… V bistvu, v nasprotju z nekaterimi drugimi, na tem področju sploh nimam veliko in velikih zahtev. Sem človek, ki se včasih kar prepusti toku, da ga odnese, četudi morda v povsem drugo smer… Skratka, se še učim in iščem.

• No, zdaj pa lahko mirne duše preideva k drugim temam… Od kod prihajaš, kje in s kom živiš, kje študiraš ali delaš, kaj najraje počneš v prostem času?Prihajam iz Maribora, po ločitvi staršev pa sem se z

mamo in mlajšima sestrama pred približno desetimi leti preselil v Rače. Sem neke vrste nomad, saj živim pri obeh starših, hkrati pa pri nobenem. Zanima me arhitektura, zato sem izbral to študijsko smer, ki pa je trenutno malo ‚na čakanju‘ (a bo, mama in ata, obljubim!).

Zelo rad slikam, rišem, kuham, se potapljam, rekreativno se ukvarjam z več vrstami športa. Obožujem poletja. In glasbo, jasno. Pa še kaj bi se našlo.

Kori na počitnicah, nekega poletja… pravi, da je zob (za verižico) sam iztrgal morskemu psu, ki ga je ta hotel za kosilo…



Pravzaprav že sedaj počnem zares veliko stvari, veliko pa je še takih, ki me mikajo in bi se jih rad lotil, jih pobliže spoznal. Obožujem intenzivno, barvito, razgibano življenje, zato sta mi nenehno gibanje in dogajanje potrebna kot zrak. Upam, da mi bodo na ta način pridobljene izkušnje koristile v kasnejšem življenju.

Tudi pri nas doma ni dolgočasno, saj nas je prilično veliko, sploh, če k temu prištejem še pasje ‚frendice‘ Rozi, Luno in Loli. Z njimi se pogosto sprehajam, z domačinko Loli pa greva velikokrat tekat v krajinski park.

Kori z neskončno poredno psičko Loli

Glede na vse to se boste najbrž strinjali, da res živim polno.

• Pa preskočiva k bistvu, zaradi katerega si tokrat osrednja osebnost Novic: med ‚zvezde‘ domače glasbene scene te je izstrelil X Factor… Kako je prišlo do tvojega sodelovanja, zakaj si se prijavil?Na X Factor sem se prijavil samoiniciativno. Moja

primarna glasbena zvrst je metal, omenjena televizijska oddaja pa me je pritegnila zaradi osebne želje po raziskovanju še drugih glasbenih žanrov, ki so prav tako zanimivi in raznoliki.

• Kdo pa je najbolj stiskal pesti zate na predizboru?Jaz (smeh)! Definitivno in edino jaz. Prav nikomur

namreč nisem niti črhnil, da se nameravam poskusiti na predizboru za X Factor. Da se za moje sodelovanje ne bi razvedelo prej, preden sem uspešno prestopil prvo stopnico, sem se na predizbor odpeljal v ilegali in sicer tja, kjer me ni nihče osebno poznal - v Novo mesto.

• In potem?Potem pa sem umaknil tančico skrivnosti in zadevo

nadaljeval z vednostjo najbližjih.

• Kaj pa oddaja ‚Slovenija ima talent‘? Si morda imel prste zraven že tam?Ne, nisem. Po mojem mnenju je tam šlo vse preveč

na široko, možnost sodelovanja so imeli ljudje s silno raznolikimi interesi in sposobnostmi, ki jih medsebojno ni mogoče primerjati, objektivno ocenjevati in selekcionirati. V tistem Babilonu talentov se sam nisem prepoznal, poleg tega takrat tudi še nisem imel dodelane verzije, kaj želim počenjati s seboj v glasbi.

• Kaj si želel, pričakoval in kaj od tega se je s pomočjo X Factorja dejansko uresničilo?V mojih računalniških mapicah obstaja in na primeren

trenutek čaka veliko različnih avtorskih pesmi, zato sem hotel izkoristiti priložnost, da katero od njih predstavim širšemu krogu ljudi.

Za svoj cilj sem postavil nastop v velikem finalu oddaje; ta želja se je uresničila, a ne v celoti, saj sem sprva imel v mislih do tja priti sam, ne kot član skupine.

• Torej: na X Factor si se prijavil kot solist, končal pa kot član fantovske zasedbe In&Out, ki, poleg tebe, šteje še Alena Luko, Tonija in Lovra. Najprej nad dejstvom, da je žirija štiri soliste oblikovala v skupino, nisi bil navdušen. Zdelo se je, da si bil prav ti odločujoč jeziček na tehtnici. Kaj te je sprva odvračalo od tega in zakaj si naposled vendarle ‚zagrabil‘ predlog, da nadaljujete kot ‚štirje mušketirji‘?Ko sem se na X Factorju znašel v okoliščini, da izberem

skupino ali grem domov, sem sprva res omahoval, saj nisem vedel, kaj skupina prinaša. Poleg tega si samega sebe nisem predstavljal plesati po koreografiji in podobno. Potrebno je vedeti, da smo skupina postali iz danes na jutri, dobesedno v roku ene minute. Ob prvem soočenju s tem dejstvom nisem bil najbolj prepričan, da si res želim sodelovati v skupini, sploh takšni ‚umetno‘ ustvarjeni. Nisem se nadejal, da ima to kak smisel, kakšno perspektivo. Človek, kakršen sem, pa sem v tem sočasno začutil tudi velik izziv. Ko sem ga sprejel, sem mu začel po najboljših močeh slediti, skušal iz dane situacije potegniti kar največ, zadevi dati profesionalne temelje in verjeti v nas.

• Si si tedaj znal predstavljati, da boste štirje udeleženci X Factorja iz različnih krajev Slovenije, ki se niste poznali in je bilo že na prvi pogled očitno, da ste precej različni po videzu in najbrž tudi po značaju in glasbenih izkušnjah, skupaj tako bliskovito napredovali in prišli v finale, nato pa se tudi tam izjemno izkazali in se po glasovih občinstva pred tv ekrani uvrstili tik pod vrh? Predstavljati ne, sem pa po tihem upal, kar se je na

koncu res zgodilo. A tak dosežek ni prišel brez truda; zanj smo veliko garali, da smo lahko izpilili vse potrebno za dober nastop, vsak teden povsem znova.

In&Out: veselje, ko so zaslišali ime njihove skupine - na prvi oddaji X Factorja, ki je potekala v živo



Trenutki po nastopu na drugi živi oddaji X Factorja

In&Out, predzadnja oddaja X Factorja

Rešilna pesem (Chris Cornell - You know my name)

Kljub temu pa me je, če sedaj pogledam, kako smo peli in nastopali, precej sram, saj nismo bili najboljši. Vsekakor smo sedaj veliko bolj upeti in uigrani, saj je, odkar so ugasnile odrske luči X Factorja, kljub relativno kratki dobi obstoja skupine, za nami ogromno vaj, pa tudi že zelo veliko koncertov in ostalih nastopov.

• Kako ste se fantje organizirali in s čim dosegli hitro napredovanje od prve do zadnje stopnice X Factorja?Predvsem s treznim razmišljanjem in ravnanjem, kar

pomeni, da smo se v osnovi dogovorili, da se ne bomo kregali, predvsem pa, da bomo položili karte na mizo in videli, kaj premoremo, nato pa iz tega skušali doseči maksimum mogočega. To je bil naš recept, dobitna kombinacija. Ne želimo se slepiti, da nismo slabi, kadar smo, se pa zavedamo tudi, da smo dobri, ko smo takšni.

• Vaš mentor je bil žirant Aleš Uranjek. Kakšna je bila njegova vloga? Kako ste se ujeli, na kak način vas je motiviral, spodbujal, usmerjal, da ste se vzpenjali tako hitro in uspešno?Aleš je zelo izkušen in nam je ogromno pomagal, zato

smo zelo zadovoljni, da smo spoznali prav njega. Ob tem, da naše sodelovanje nadaljujemo poslovno, smo tudi sicer postali zelo dobri ‚frendi‘.

IN&OUT na prvem uradnem foto shootingu

• In&Out torej ne želi biti zgolj muha enodnevnica ali nekaj sezonskega, ampak ostajate tesno skupaj še naprej. Kaj želite dati slovenski glasbi? Kako boste zagotovili kakovost, izvirnost, poslušljivost? Stavite tudi na avtorske ‚komade‘, kajne? In, kolikor vem, niste le pevci, temveč se dobro razumete tudi z instrumenti?Naj ponovim, da sem danes vesel, da tedaj izziva

sodelovanja v skupini, sedaj znani pod imenom In&Out, nisem odklonil. Nasprotno, naravnost super se počutim, saj smo s kolegi iz skupine postali pravi prijatelji in natančno vemo, kaj želimo postati in kaj ne. Moram priznati, da so nam bile zvezde naklonjene in da je šlo za splet srečnih naključij, saj smo se vsi fantje takoj zelo ujeli in nas že od začetka vodijo iste misli in prizadevanja. Skupaj ostajamo predvsem zaradi tega, ker radi nastopamo, pišemo lastne, avtorske skladbe, se z veseljem družimo in se dobro razumemo, skratka, ker smo v relativno kratkem času uspeli zgraditi vse potrebno, da skupina lahko uspešno deluje. Želimo narediti in poslušalcem ponuditi nekaj svežega, čeprav veliko ljudi še zdaj misli, da smo le ‚boyband‘ alias ‚‘Backstreetboys‘. Pa nikakor ni tako. To bomo kmalu dokazali tudi na odru, saj se bliža dan, ko bomo tudi v javnosti zagrabili inštrumente in, verjamem, v novih vlogah, s to dodano vrednostjo, vnovič presenetili, navdušili, razgibali glasbeno sceno. Naj namignem, da vsi igramo kitare, sam pa še bobne in klavir.

• Kdo se je domislil imena skupine in kako bi ga ‚obrazložil‘? Hm… Pravzaprav se ne spomnim natančno, kako

smo prišli do tega imena. Vem le, da ni zraslo na našem ‚zeljniku‘. Kar naenkrat se je pojavilo na spisku idej za imena in ko ga je videl naš mentor, je navdušeno vzkliknil: ‚IN&OUT‘! Spogledali smo se in odgovorili:



‚OK, pa dajmo!‘ Smo ga pa izbrali, ker je relativno lahko izgovorljivo, tudi pomen je enostaven, hkrati pa dopušča domišljiji prosto pot… (smeh).

• Kako bi orisal tekmovanje za X Factor, kaj ti je ‚dalo‘ to sodelovanje? Na kratko: bilo je vedno bolj napeto in v delo odeto

(smeh). Dalo mi je predvsem veliko izkušenj v smislu, kaj vse se da narediti v najkrajšem možnem času. Veliko mi pomenijo tudi mnoga nova poznanstva. Sam sem se spoprijateljil z zares veliko ljudmi; stike ohranjam z Alešem Uranjekom, ki je naš mentor, pa z Vidom Valičem, Petrom Polesom in še z veliko drugimi, s katerimi se družimo tudi neuradno. Po tej izkušnji lahko med drugim rečem, da je za realizacijo takšnih oddaj potrebnega tudi veliko igralskega talenta in improvizacije, te sposobnosti pa človeku marsikdaj koristijo tudi v povsem vsakdanjem življenju.

• Lahko opišeš trenutke pričakovanja rezultatov po vsaki oddaji, predvsem pa po finalni?Neopisljivi trenutki… Med čakanjem, da zaslišimo

ime naše skupine, so nam srca bila kakšnih 234 krat na minuto… Nepopisno veseli smo bili že samega finala, tam pa smo pričakovali, kaj se bo zgodilo.

• Veljali ste za enega od favoritov (priznam, tudi mojega) za zmago na X Factorju. To se ni zgodilo, saj ste se (med prvotno sicer 1500 prijavljenimi) v finalu uvrstili na 3. mesto, za zmagovalko Demetro Malalan in Matijo Jahnom. Koliko je bilo ob čestitki zmagovalki iskrenosti in koliko razočaranja?Hvala! Čeprav upanje umira zadnje, lahko iskreno povem,

da ob razglasitvi zmagovalke ni bilo razočaranja, saj je bil naš cilj – uvrstiti se v finale – dosežen. In to je bila naša zmaga! Že tedaj smo se namreč zavedali, da ena dobljena borba ne pomeni, da si dobil vso vojno. Tako tudi dejanska zmaga na X Factorju ne šteje prav nič, če tega ne izkoristiš, ko se reflektorji ugasnejo. Mi imamo polno koncertov, tako da smo zelo zadovoljni. Mogoče pa sledi še kakšna prelomnica, recimo EMA, kdo bi vedel?!

• Čeprav so mnogi ugibali in menili, da boste hitro ‚razpadli‘, ste šli naprej in pravite, da je bil X Factor šele vaš začetek…Točno tako, s koncem oddaje se zgodba komaj začne,

šele potem se začne pravo, resnično tekmovanje.

• Najbrž nič ne pretiravam, če ugotovim, da se ti je z X Factorjem in letom 2012 življenje precej spremenilo? Res se je veliko spremenilo, dejansko se mi je v zgolj

štirih mesecih življenje obrnilo dobesedno na glavo. Ampak mi je všeč, ne bi nič zamenjal, saj gre za nov izziv in to je to! Je pa res, da je sedaj težje dobiti in obdržati prijatelje, ki niso iz krogov ‚šovbiznisa‘, saj ne vem, kdo je pravi prijatelj in kdo to samo hlini zaradi svojih interesov.

Veseli me, da lahko delam glasbo, ki me veseli. Ne veseli pa me dejstvo, da je ta pot zelo trnova, saj je v Sloveniji izjemno težko, sploh v časih današnje krize, funkcionirati tako, kot je to bilo mogoče še pred kakšnimi petimi leti.

• Kaj ti pomeni glasba? Kdaj si jo začutil v sebi in se ji resneje posvetil? Kakšna je bila tvoja glasbena pot pred X Factorjem? Kaj na njej si do tistega prelomnega trenutka štel za svoj glasbeni vrhunec in kaj šteješ sedaj? Glasba mi ne pomeni vsega, mi pa vsekakor pomeni

veliko. Začel sem že kot otrok in to z igranjem saksofona, ki sem ga igral 5 let.

Korijevi prvi začetki - duet z mamo na kitari, ko je skoraj pojedel saksofon

Nato sem se sam naučil igrati kitaro, kasneje pa začel peti v metal skupini ‚‘ I vs. I‘‘, s katero sodelujem še sedaj.

Koncert z I vs. I

Ne domišljam si, da sem glasbeni vrhunec že okusil. Nisem še namreč zadovoljen z doslej doseženim, še zmeraj upam na kaj bolj spektakularnega. Torej: kar se tiče glasbe, vedno želim še višje, rad eksperimentiram in se učim.

• Sprva si v bistvu bil ‚metalec‘. Rokerski stil In&Outa je zagotovo bliže večji množici ljudi, je pa, v primerjavi s tvojimi začetki, tudi bolj ‚pocukran‘. Na kateri frekvenci se bolje počutiš in vidiš dolgoročneje? Metalec preprosto sem, mi je pa vedno smešno, ko

me ljudje želijo nekam popredalčkati. Rokerski stil mi je najbližje, saj sem to po duši. Tudi v bodoče želim ustvarjati glasbo, ki bo zaigrana bodisi v živo bodisi v studiu. Dobro se namreč počutim povsod.



37


• Ko sva se dogovarjala za intervju, si bil ravno na snemanju. Ste tedaj snemali vaš prvi ‚singel‘, balado ‚Te čakam‘ ali kujete že novo železo?Kujemo novo železo. Posneli smo drug singel ‚Od

višine se zvrti‘, za katerega smo posneli tudi videospot. Gre za poklon naši skoraj že nacionalni pesmi ter njenim originalnim avtorjem in izvajalcem.

• Med fanti skupine In&Out najbolj izstopaš prav ti. Večinoma tudi ti daješ intervjuje, si nekakšen moralni vodja, v vaši glasbeni štiriperesni deteljici veljaš za najbolj nepogrešljivega in fanta z največ glasbenimi (in še kakšnimi) izkušnjami. Ti ta vloga moralnega vodje godi ali kdaj tudi preseda? Mogoče me ljudje res vidijo kot nekega neformalnega

‚liderja‘, ampak ni tako, saj se tako rekoč o popolnoma vsem odločamo skupaj. Res pa je, da prispevam, kolikor lahko in da je dobrodošlo, da imam nekaj več tozadevnih izkušenj, saj sem s skupino I vs. I prehodil trnovo pot, ko smo skušali metal dvigniti na drugo raven. Zato želim samo najboljše skupini, v kateri sem. Mogoče sem včasih preveč direkten, ampak v želji po resnicoljubnosti pač povem, kar mislim in pri tem ne ovinkarim. Morda prav zato, ker se upam izpostaviti, delujem bolj samozavestno in kot vodja; ne bi mogel reči, da mi to preseda, a tudi nekega ugodja ob tem ne čutim.

• Odkar najbrž ni več nikogar, ki za vas še ne bi slišal, ste imeli tudi že precej koncertov. Kje ste doživeli najlepši sprejem, najmnožičnejši obisk in na lastni koži izkusili, da evforija v Sloveniji še ni umrla?Zelo smo bili veseli, ko smo prvič po oddaji nastopili

na razprodanem Titovem trgu v Kopru. To je bila res noro dobra, super, prava adrenalinska izkušnja.

Koncert In&Out na razprodanem koncertu na Titovem trgu v Kopru; poletje 2012

Kori na koncertu na Titovem trgu v Kopru

Smo pa imeli zelo dobro obiskane tudi ostale koncerte, zato se vsem, ki so prišli nanje, javno zahvaljujem, čeprav delujemo v smislu izbranega mota, da ni važno, koliko je ljudi, glavno je, da se imamo ‚fajn‘ do konca!

Koncert v Avditoriju v Portorožu

Koncert v super obiskanem Planetu Tuš v Mariboru

• Kje in kdaj, koliko vadite sedaj? Vaše vaje so najbrž kar glasne? Se sosedje kaj pritožujejo ali so hvaležni, da imajo večkrat brezplačne koncerte?Vadimo večinoma v Mariboru, pri meni, dvakrat

tedensko. Sosedje se zaenkrat ne pritožujejo (vsaj ne na glas). Še več: dajejo vtis, da vsi podpirajo, kar počnemo. Včasih nas celo namensko poslušajo, prav simpatično pa je tudi zaslišati kak njihov mini aplavz (smeh).

• Kje so tvoje meje in meje vaše skupine?Žal je potrebno ugotoviti, da je pri tem največ odvisno

od financ. Ni določene meje, imamo pa jasne cilje.

• Stopil si v medijski svet, kjer ni več miru. Te to moti? Se kdaj počutiš, da ti je omejena osebna svoboda? Kako se je teden za tednom videvati v tabloidih?Definitvno ni miru (smeh). Zaenkrat me taka opaženost

in prepoznavnost ne motita, se pa šele privajam, da včasih ne morem v miru niti v trgovino po kruh, ne da bi mi kdo pred nos pomolil list in kulico ter prosil za avtogram ali skupen posnetek. A je zabavno, četudi človek za te hece ni vedno najbolj idealne volje. Kar pa zadeva razne revije, je v njih zanimivo videti sebe in včasih iz njih izvedeti tudi kaj, česar še sam ne veš (smeh). Se navajam na vse mogoče in nemogoče ter jemljem v zakup, da tako pač pri tem ‚biznisu‘ to je…



• V nekem intervjuju si izjavil, da so za uspeh na glasbenem odru pomembni talent, osebnost in videz, vse to pa mora biti začinjeno z energijo. A po tvoje drži tudi ta vrstni red?Zame drži, za veliko ljudi pa bi lahko – žal – rekel ravno

obratno.

• Če bi moral vsakomur izmed kolegov iz vaše skupine nadeti tri pridevnike, kdo bi si zaslužil kakšnega?Luka, Lovro, Toni ter pridevniki zanje?! Hehe, oni so

številni pridevniki že sami po sebi… (smeh).

• Imaš kakšnega vzornika in če, zakaj prav njega/njo?Imam vzornike. Pravzaprav jih imam kar veliko. Izmed

tistih v tujini bi izpostavil Metallico, Black Stone Cherry, Nickelback, Rolling Stones, Chris Cornell, Phil Collins, Queen… V Sloveniji so mi pri srcu Dan D, Siddharta, Šank Rock, Mi2… Zakaj? Ker so carji!

• Na katere svoje lastnosti si ponosen in katera je tista, ki bi se ji najraje odrekel? Sem perfekcionist, zaradi česar, denimo, včasih

zamujam (kar pa potem ne izpade perfekcionistično). Za vrat si občasno nakopljem (ali mi jih nakopljejo drugi) preveč obveznosti, da bi vse zmogel narediti v pričakovanem času, zato sem v nenehni borbi z urami in minutami. Čeprav se skušam čim bolje organizirati in sistematično delati, mi to ne uspe vedno. Tedaj je pač potrebno kaj spustiti iz rok in odleteti na teren…

• Česa v življenju pri ljudeh najbolj ne maraš in kaj je tisto, kar najbolj ceniš?Na prvem mestu med lastnostmi, ki jih pri ljudeh ne

prenesem in ne toleriram, je brez dvoma neiskrenost, podobno osovraženi pa sta tudi zahrbtnost in ljubosumje… Fuj! Zato najbrž ne preseneča, da bom na prvo mesto najbolj cenjenih lastnosti uvrstil iskrenost. Občudujem odkrite, odprte, načelne ljudi in take, ki si za dosego lastnih ciljev in osebnega zadovoljstva dovolijo in upajo iti preko vseh ovir, po potrebi tudi preko sebe.

• Kateri pregovor se ti zdi najbolj resničen? Imaš kak življenjski moto?Glavno, da smo zdravi! Se pravi, da gre za pregovor

‚Zdravje je naše največje bogastvo‘. Sam si to prevajam v tem smislu, da se le enkrat živi in da je zato potrebno poskrbeti, da to človek od začetka do konca počne na polno, iztisne iz sebe maksimalno. Vesel sem, da taka miselnost v naši družini prevladuje, da se pri tem podpiramo.

Korijeve tri - sestra Zala, mama Neva in sestra Ajda, vse ponosne in z In&Out majicami

• Se česa bojiš in če, česa in zakaj?Bojim se, kaj bo z našo državo čez eno ali dve leti… Res

sem skeptičen glede tega… Tudi zato skušam početi veliko stvari, saj ne vem, kaj bo trenutna situacija pomenila za prihodnost. V tem času, na primer, vsako leto pospešeno rišem božične voščilnice, ki jih potem prodajam in me zelo veseli, ker mi gre tudi to dobro od rok (smeh).

Kori in njegovi (po lastni izjavi skrajno butasti) Božički na prazničnih voščilnicah

• Bližajo se prazniki, med katerimi še prav posebej ne gre brez kulinarike. Zato me za konec zanima še, katero jed in pijačo imaš najraje? Menda tudi sam rad poprimeš za kuhalnico? Nisem izbirčen. Rad jem vse, rad pijem vse… (smeh).

Kar se tiče kulinarike, drži, da z veseljem kuham in ob tem eksperimentiram.

Tudi kuhanje je namreč umetnost, podobno kot slikanje in glasba. In vse te vrste umetnosti so mi zelo, zares zelo pri srcu.

Pripravila: Simona ANTOLIČ

Priprave na kuhanje - najprej preveri, če vse strune 'štimajo''

Tako pa izgleda, ko se Kori zadeve loti, kot je treba



LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI

Angela Nosan, na{a najstarej{a ob~anka,praznovala 103. rojstni dan

‚Še vedno je taka rožica…‘Spoštovani bralci in bralke, predlagam, da za uvod skušate prešteti do 103. Že to se kar nekoliko vleče, kajne? In sedaj izračunajte, koliko let vam še manjka do datuma, ko boste (oz. bi) tudi sami dočakali 103. rojstni dan. In z

njim v preteklost pogledali na preživetih 37.620 dni. Nikogar v naši občini ni, ki bi tako častitljivo rojstnodnevno število lahko doživljal kot nekaj, kar se mu je že bilo zgodilo. Natančneje: ni nikogar razen nje – Angele Nosan, naše najstarejše občanke, ki zadnjih sedem ali osem let jesen življenja preživlja v Domu Danice Vogrinec v Mariboru, v enoti Pobrežje. In ko sem na začetku septembra poklicala tja, da bi povprašala, kako se na pragu 103. osebnega jubileja drži naša Angelca, sem dobila odgovor: »Še vedno je taka rožica… S svojci in prijatelji z doma ji pripravljamo majhno slavje. Saj se ga boste letos ponovno udeležili tudi vi iz občine, kajne?«

In res je bilo tako. Ker je bila 15. septembra letos, ko jo Angelca dopolnila tista tri leta preko stotice, ravno sobota,

je bilo veselo proslavljanje prestavljeno na ponedeljek, 17. septembra. Tedaj nas je slavljenka pričakala v vsem svojem zrelem sijaju – z lepo frizuro, elegantno oblečena, po izgledu pa - pa saj človek ne more verjeti svojim očem! – še mlajša in vitalnejša kot leto poprej! In dobre volje, nasmejana, kot se za slavljenko sicer seveda v vsakem primeru spodobi, vendar je dejstvo, da se s toliko križi (da o življenjski formi sploh ne govorim) lahko ponašajo le največji izbranci...

Poleg svojcev, ki jo tudi sicer obiskujejo in lepo skrbijo zanjo, so ji lepe misli, najboljše želje, cvetje in druge skromne spominske pozornosti namenile še najožje domske prijateljice, prijazno jo je nagovoril in ji v imenu celotnega osebja in stanovalcev doma čestital direktor mag. Marko Slavič, enako pa smo storili še župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek, avtorica tega prispevka ter predstavnika KO Rdečega križa Fram, Karli Golaušek in Sonja Tišič.

Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek in direktor Doma Danice Vogrinec Maribor mag. Marko Slavič

s skoraj enakima šopkoma za slavljenko

Angelca Nosan s predstavnikoma KO RK Fram (Karli Golaušek, Sonja Tišič) in županom



Na koncu se je slavljenko, ki je drobna in nižje postave, komaj videlo izza obilice šopkov, kljub temu pa, ko je zarezala v slavnostno torto in smo si nazdravili, nismo spregledali njenih nasmeškov in iskric v očeh ter preslišali obljube, da se še, če bo vse po sreči, prihodnje leto znova vidimo. Nato je druščina še malo pokramljala med seboj, prijazno osebje doma, ki je največ v stiku z Angelco, pa ji je zapelo nekaj razpoloženjskih pesmi.

Angela Nosan (na posnetku slabo vidna) s sorodniki in prijateljicami z doma

Vsi pa smo si bili enotni, da je Angela Nosan prava korenina in preprosta, čudovita oseba – skratka, še vedno pravi biserček in vedno večji čudež.

Iz srca ji želimo, da bi ji zdravje še naprej služilo!S. A.

Rotacija kadra v krajevnihuradih – Franci v Miklavž,

Silva v Ra~e in Fram

Odkar je morala zaradi bolezni delovno mesto v Upravni enoti Maribor oz. v njeni izpostavi v Krajevnem uradu Rače pred nekaj leti zapustiti (sedaj žal že pokojna) Albina (Plošinjak) Fritzenwanker, smo v našo sredino leta 2004 (krajevni urad ima namreč prostore v gradu Rače, prav tako kot občina) z veseljem sprejeli moškega ‚soseda‘ – Francija Berglesa. Hitro smo se ujeli, dobro poslovno sodelovali, v času malice pa občasno kaj skupaj prigriznili in ob tem seveda rekli tudi kakšno neformalno. Tako smo Francija službeno spoznali kot prijaznega, zavzetega, marljivega uslužbenca, zasebno pa si o njem ustvarili sliko dobrega moža in krasnega, ponosnega očeta dveh odraslih otrok z zanimivima interesnima in študijskima potema. Radi smo poslušali njegova pripovedovanja, saj je zanimiv, fantastičen sogovornik in bi bil nedvomno (če čebula ne bi imela če-ja in bi bil Franci pri študiju novinarstva vztrajal čisto do konca) odličen tudi v svojem prvotno načrtovanem poklicu in delu, ki ga danes opravlja nekaj znanih obrazov s tv ekranov, ki so Francijeva generacija in so ‚butnglavska‘ študentska leta preživljali skupaj. Tudi zato, ker je ostal naklonjen novinarstvu, s tem pa pozoren na izražanje in vse, kar sodi v ta sklop, je vedno z zanimanjem pričakal naše občinsko glasilo. Po izidih posameznih številk Novic se je pogosto odzval s kakšnim pohvalnim komentarjem in opazko, ki je dala slutiti, da je resnično zavzet bralec in gledalec. A pustimo sedaj to…

Francija je, kot tudi druge njegove sodelavce po krajevnih uradih, letos poleti ‚zadela‘ novica o rotaciji matičarjev – referentov; po direktivi vodstva UE Maribor je bil premeščen v KU Miklavž na Dravskem polju, v Račah pa odtlej uraduje Silva Žgalin, ki jo poznamo in se z njo prav tako dobro razumemo in lepo sodelujemo že od prej, saj je pred tem delala v KU Fram (sedaj ‚pokriva‘ obe lokaciji).

Franci je, preden nas je (proti svoji volji) zapustil, 'častil' skupno malico, župan pa se mu je v imenu našega kolektiva zahvalil za vzorno sode-lovanje in mu zaželel dobro počutje tudi na novi lokaciji.

Tako nam ostaja le še, da Francija lepo pozdravimo še preko teh vrstic, v upanju, da se je na novo okolje že navadil in da nas ne pogreša preveč, pa tudi, da se mu ob sredah opoldne zgolj zmerno kolca po naših skupnih kosilih.

S. A.

‚Gospa Angelca, na zdravje!‘ sta trknila slavljenka in naš župan

Angelca s tistimi, ki vsakodnevno skrbijo zanjo

Župan Branko Ledinek se je v imenu kolektiva Občine Rače-Fram zahvalil

Franciju Berglesu za dobro sodelovanje in mu izročil

spominsko pozornost



KS Fram koncem septembra znova praznovala

V drugi polovici letošnjega septembra se je Krajevna skupnost Fram ponovno izkazala z dobro organizacijo in izvedbo številnih ter vsebinsko raznolikih prireditev in spremljajočih aktivnosti, ki so potekale v čast praznika omenjene KS.

Za uvod v praznični prireditveni program je Šahovsko društvo Fram v prostorih DTV Partizan Fram 15. septembra pripravilo mladinski šahovski turnir. V sredo, 19. septembra je Turistično društvo krajanov Ješenca-Požeg v svojem domu izvedlo šahovski turnir za posameznike. V četrtek, 20. 9. 2012, so se, po sv. maši v framski cerkvi sv. Ane, tradicionalno srečali starejši krajani v OŠ Fram, kjer so jim članice RK Fram zaželele dobrodošlico z rdečim nageljnom, učenci OŠ Fram pa so jih razveselili z lepim kulturnim programov, medtem ko je osebje šolske kuhinje poskrbelo za odličen prigrizek.

V prostorih bencinskega servisa Shell oz. tamkajšnjega autogrilla v Framu ter pod okriljem Šahovskega društva Fram je bilo realizirano odprto prvenstvo v pospešenem šahu za pokal KS Fram 2012. Jutro naslednjega dne se je pričelo zgodaj, saj je bilo ob 8. uri na sporedu ribiško tekmovanje za pokal KS Fram, za kar je poskrbelo domače ribiško društvo. V mali dvorani DTV Partizan Fram so ljubiteljice in ljubitelji ročnih del od 10. ure dalje lahko občudovali razstavljene mojstrovine, nastale izpod domiselnih, spretnih in pridnih prstov članic ročnodelskega krožka 'Unikat', ki deluje v sklopu DU Fram.

Predstavitev izdelkov je bila tako lepa in zanimiva, da smo v odziv dobili zajeten arhiv fotografij navdušene obiskovalke.

Še utrinek z ogleda razstave in pogled na zadovoljne članice ročnodelskega krožka 'Unikat':

Vse foto: Tanja Kosi

Turistično društvo Ješenca – Požeg je v vaškem domu Požeg ob 14. uri pripravilo turnir v ekipnem ruskem kegljanju, ob 16. uri pa na enaki lokaciji še turnir v pikadu za posameznike. V vmesnem času je kolesarska sekcija DU Fram poskrbela za trimčkanje s kolesi po Framu. Ob 18. uri so člani Društva krajanov Morje pobrali grozdje potomke stare trte z Lenta, ki raste pred tamkajšnjim domom. Za tiste, ki raje ‚potujejo sede‘, pa je bil obisk vaškega doma v Morju, kjer so lahko spremljali nevsakdanje in zanimivo predavanje o popotovanju po Portugalski, ravno pravšnja odločitev.

V nedeljo, ko je na koledarju dokončno prevladala letošnja jesen, je praznično dogajanje doseglo vrhunec z že tradicionalnim pohodom na Jugovo domačijo, kamor so se iz izhodišča pri OŠ Fram podali ne zgolj organizatorji iz Planinskega



društva Fram, temveč tudi mnogi drugi krajani oz. občani. Prav tako so proti Jugovi domačiji krenili pohodniki iz KS Slivnica oz. Hoče-Slivnica. Srečanje ljudi obeh lokalnih skupnosti in širše je bilo tudi tokrat pristno in prisrčno. Osrednja prireditev, ki je letos potekala v organizaciji ZB za vrednote NOB Fram in KS Fram ter s kulturnim programom, v katerem so sodelovali člani in članice MPZ KUD dr. Pavel Turner in učenci OŠ Fram, je letošnjemu praznovanju KS Fram vtisnila pomemben pečat.

Na Jugovi domačiji: predsednik KS Fram Anton Trlep je nagovoril navzoče

Sledila je še podelitev priznanj Hortikulturnega društva Maribor ter priznanj ZB organizacijam ter posameznikom.

Dobitniki priznanj ZB za vrednote NOB Fram

Da so vezi med lokalnima skupnostma trdne in prijateljske, je pokazala velika udeležba na sami prireditvi in kasnejšem druženju pri domu krajanov Ranče.

Nekaj dni kasneje, natančneje 29. 9. 2012, je Prostovoljno gasilsko društvo Fram izvedlo še gasilsko vajo, v sklopu katere je potekala evakuacija OŠ Fram.

Udeleženci gasilske vaje PGD Fram pred OŠ Fram, 29. 9. 2012Foto: Sonja Tišič

Še kasneje, že v oktobru (12.10.2012), pa so člani kegljaške sekcije Društva upokojencev Fram organizirali in izvedli turnir v ruskem kegljanju.

Praznik KS Fram, vključno z vsemi prireditvami, tudi letos ostaja v lepem spominu.

Anton TRLEP, predsednik KS Fram

Priprava knjige o Framu vsklepni fazi

Po besedah dr. Vlaste Stavbar, urednice nastajajoče knjige o Framu (v uredniški odbor za njeno pripravo sva bila imenovana še Slavko Osebik in Simona Antolič), je projekt, katerega realizacija je bila sicer po terminskem planu predvidena že nekoliko prej, konkretno septembra letos (v času praznika KS Fram; žal se to ni izšlo), sedaj vendarle v sklepni fazi, pred 'velikim finalom'.

Natančnejše napovedi, kdaj bo knjiga zagledala luč sveta, v tem trenutku še ne upamo dati, vsekakor pa naj bi se to, povedano v ohlapnem časovnem okvirju, zgodilo v prvi polovici prihodnjega leta.

Verjamemo, da knjigo, ki bo sedanjim in prihodnjim generacijam pričala o življenju ljudi na tem koncu slovenske zemlje nekoč in danes, tudi mnogi med vami že težko pričakujete in se veselite njenega izida.

S. A.

Dragi Boì~ek!

V letu 2013 si èlim debelo denarnico in

tanko postavo.

P. S.: In prosim, ne pome{aj tega tako,

kot si to storil lani in letos.

Hvala!



Veseli smo Matejeve dragocene in nepozabne izkušnje, dodatno pa nas veseli tudi, da so naše Novice tudi po njegovi zaslugi dobile mednarodne razsežnosti.

Vsem folkloristom želimo še veliko poskočnih plesnih korakov in uspešnih promocij našega ljudskega izročila in domovine v svetu.

S. A.

»Dobrodošli! Juhu, tukaj ste!« je kričala skupina Tajvancev, nič kaj starejših od mladih folkloristov otroške folklorne skupine Krog iz

Maribora, ki se je odpravila na turnejo na Tajvan, tam pa doživela dih jemajoč sprejem s transparenti, baloni in slovenskimi zastavami

Odplesali so v Tajvan

Kadar na občino dobimo vlogo za donacijo kot pomoč pri udeležbi posameznika ali skupine iz našega lokalnega okolja na kakšnem kulturnem ali športnem gostovanju, nastopu oz. predstavitvi v tujini, ji, če le možnosti to dopuščajo, radi vsaj delno ugodimo. Tako je bilo tudi v primeru prošnje Mateja Zupaniča iz Brezule 27, člana Folklornega društva KROG Maribor, ki se je s prijatelji folkloristi letos udeležil Mednarodnega otroškega folklornega festivala C.I.O.F.F., imenovanega Children Folklore and Folkgames Festival. S tem namenom je odplesal naravnost v otoško državo ob vzhodni obali Azije, ki ni splošno mednarodno priznana in uradno še vedno nosi ime Republika Kitajska, dejansko pa jo poznamo (večina le po nazivu) pod imenom Tajvan.

Po vrnitvi se nam je Matej s svojimi starši prijazno zahvalil za finančno pomoč in izrazil navdušenje nad

gostovanjem, spoznanji o nam tako tuji deželi, predvsem pa nad novimi poševnookimi prijatelji, ki vas v družbi štajerskih folkloristov tokrat pozdravljajo tudi s strani Novic.



Nov mednarodni uspeh mladegaskladatelja Vita Žuraja iz Ra~

33-letni Vito Žuraj iz Rač je bil kot skladatelj izbran v tretji – zadnji – krog udeležencev mednarodnega umetniškega tekmovanja »Premio San fedele 2010-2013 Milano« v Italiji.

Od sprva 25 skladateljev iz Italije, Španije, Francije, Cipra, Venezuele in Izraela se je kot edini slovenski (in tudi slovanski) predstavnik uspel uvrstiti med šest umetnikov, ki se bodo letos s svojimi deli pomerili v zaključnem krogu tekmovanja, ki ga organizira Centro Culturale San Fedele v Milanu in se razteza čez tri leta. V vsakem krogu se izbrani skladatelji predstavijo na koncertu, ki je posnet in izdan na DVD.

Tekmovanje poteka v treh fazah:- v 1. krogu (oktober 2010 – september 2011) se je

vsak izmed 25 sodelujočih kandidatov predstavil na svojem seminarju, nato pa so kandidati pisali vsak po eno solistično klavirsko delo za izvedbo na koncertu v Milanu junija 2011; v naslednji krog je napredovalo 12 kandidatov, med njimi tudi naš občan Vito Žuraj;

- 2. krog (oktober 2011 – september 2012) je zajemal seminarje s priznanimi skladatelji, nato je vsak izmed preostalih 12 kandidatov pisal vsak po eno delo za godalni kvartet, za izvedbo na koncertu v Milanu oktobra 2012. Po odločitvi mednarodne žirije se je 6 kandidatov uvrstilo naprej, v tretji in hkrati zadnji krog. Tudi to stopnico je Vito uspešno prestopil;

- 3. krog poteka sedaj; v obdobju od oktobra 2012 do septembra 2013 se znova vrstijo seminarji s priznanimi skladatelji, nato bo vsak od 6 kandidatov pisal novo skladbo za ansambel. Njihova nova dela bodo izvedena jeseni prihodnje leto (zaključni koncerti v Milanu, Torinu, Grazu in Parizu). Tema tekmovanja bo skladba za dunajski ansambel Klangforum Wien, ki je na področju sodobne glasbe eden najbolj priznanih nasploh. Jeseni 2013 pa bodo razglašeni tudi najboljši trije. Najvišje nagrajeni – zmagovalec – bo prejel bronasti kip.

Vitu čestitamo za dosedanje uspehe in mu želimo, da mu tudi v zadnjem krogu maksimalno uspe. Tudi drugod po svetu žanje velike uspehe, naslednje leto bo imel koncerte na festivalih v Stuttgartu, Berlinu, Frankfurtu, Salzburgu, Glasgowu in Seattlu, junija 2013 pa bo praizvedena njegova prva opera v nemškem Bielefeldu.

S. A.

Vito Žuraj

Pohod na Pohorje -'Mostovi dveh ob~in'

Ideja za pohod na Pohorje, imenovana ‚Mostovi dveh občin‘, je vzniknila na pobudo predsednika Društva rezbarjev Slovenije, Srečka Ornika. Kmalu za tem smo se, vključno s slednjim, v vlogi organizatorjev sestali predstavniki iz naše in sosednje občine Hoče – Slivnica. Predstavniki KS Fram, KS Slivnica, PD Fram, PD Skalca Hoče, DU Fram in DU Slivnica smo se dogovorili za skupinski pohod na Pohorje in sicer do planinskega doma Jelka, z izhodišči v Framu in Slivnici. Društvo rezbarjev je prispevalo osem lesenih skulptur (izdelane so bile v sklopu EPK, ustvarili pa so jih umetniki iz različnih držav), ki smo jih postavili ob planinskih poteh iz Frama in Slivnice proti Pohorju.

Lesene skulpture ob poti

Kot datum pohoda smo določili 6. oktober, ko so se prvi pohodniki pričeli že ob 8. uri zjutraj zbirati pred OŠ Fram; tam je postavljena tudi prva skulptura, ki ponazarja pohodnika - šolarja na pohodu.

Nato se je ob lepem, sončnem vremenu okoli 60 pohodnikov podalo na tri urno pot na Pohorje.

Vsem udeležencem nam je prijetno in varno pot zaželel župan Občine Rače-Fram, Branko Ledinek. Pod strokovnim vodenjem vodnikov PD Fram smo pešačili po ustaljeni planinski poti mimo Ranč, pljučne bolnice in vse do planinske koče Jelka.

Pohodniki pred UKC Maribor – Oddelkom za pljučne bolezni

Nekateri pohodniki so se priključili med potjo ali pa so se (zlasti najmlajši planinci iz vrtca ter njihovi starši oz. spremljevalci) pripeljali kar do cilja. Tam so člani PD Fram pekli okusne jesenske sadeže - kostanje, kar je bilo za mnoge nadvse prijetno doživetje, ki je dalo pohodu še poseben čar. Med pohodom smo se pohodniki iz framske



in slivniške strani srečali ter združili na stičišču poti, na ‚Sodevcu‘, kjer je postavljena skulptura v obliki roke, ki simbolizira prijateljstvo ljudi dveh lokalnih skupnost oz. sosednjih občin.

Za okrepčilo med potjo so poskrbeli člani in članice DU Fram in DU Slivnica. Po približno treh urah prijetne hoje smo prispeli do želenega cilja, kjer so nas čakali že omenjeni pe- čeni kostanji in okusna malica, pripravljena v planinski koči. Po okrepčilu je sledila še podelitev ‚Kekcev‘ (izdelal in podaril jih je Srečko Ornik) za najmlajšega in najstarejšega udeleženca pohoda, za najštevilčnejšo družino na prehojeni poti ter za srečnega izžrebanca. Naj omenim, da je bil najmlajši pohodnik, ki je zmogel celotno pot, star komaj 4 leta in pol let, najstarejši pa 75 let. Najštevilčnejšo družino na pohodu so sestavljali člani, ki so prišli iz obeh sodelujočih občin – prvi iz Frama, drugi iz

Hoč; kot zanimivost naj povem, da gre za družino, katere članica je tudi direktorica občinske uprave naše občine, mag. Zorica Zajc-Kvas, ki je med potjo občudovala lepo pokrajino in spoznavala njej doslej še neznane kotičke občine, kjer službuje. Po nekajurnem veselem druženju smo se vsi pohodniki (skupno cca 150) strinjali, da smo skupaj preživeli čudovit dan in da bi bilo smiselno, da tak pohod postane tradicionalna oblika rekreacije in druženja ter združevanja prijetnega s koristnim.

Ko smo se razhajali - nekateri so se do izhodiščnih točk vračali peš, drugi z organiziranim avtobusnim prevozom, spet tretji z osebnimi vozili – smo izražali upanje in željo, da se prihodnje leto srečamo v še večjem številu.

Anton TRLEP, predsednik KS Fram

Kljub posebnim potrebam vesela - nova Mor~anka Nata{a Polanec

Potem, ko se je lani septembra iz Maribora v Morje preselila naša sodelavka iz občinske uprave, Nataša J. Marin, smo od letošnjega septembra v Morju bogatejši še za eno Natašo.

Gre za 31-letno punco, ki z mamo, očimom ter nemškim ovčarjem po novem stanuje na naslovu Med vinogradi 19 in je tam, sredi narave, nadvse srečna in nasmejana.

»Naša Nataša je mongoloidna, zato ima posebne potrebe. Obiskuje varstveno delovni center POLŽ v Mariboru, kjer med drugim izvajajo tudi delovno usposabljanje. Ko je bila Nataša še majhna in je njen oče še živel, smo dolgo časa bivali v Mariboru, v bloku, sedaj pa je tam ostala le mlajša hči Diana, ostali člani naše sedanje družine pa smo beton v prvi fazi zamenjali za košček zemlje in vikend v naravnem okolju. No, sedaj imamo hišo in rečem lahko, da nam je v Morju izredno všeč in da pod obronki Pohorja zares uživamo.

Posebej lepo je opazovati napredek, ki ga je sprememba okolja v smislu boljšega počutja in zdravja prinesla Nataši. Punca, ki je bila prej večinoma ujeta med štiri stene, sedaj namreč komaj čaka sprehodov s psom Erasom, v naravi pa najde tudi številna druga zadovoljstva,« je z veseljem povedala Natašina mama, Irena Polanec - Lešnik.

Nataša se je veselila preselitve v Morje, kjer uživa v sprehodih s psom, ob peki koruze in še marsičem, kot ljubiteljica narave pa je bila navdušena tudi nad izletom, v sklopu katerega sta z mamo obiskali vrtni center Mele (vrtnarijo Kurbus) pri Radencih



Irena je dejala, da sta z Natašo, odkar živijo v Morju, poseben ritual razvili tudi ob jutrih, preden po Natašo k trgovini Lipa v Framu ob 7.30 uri prispe POLŽ-ev kombi. »Najprej v trgovino stopiva po štručko za Natašino popotnico, nato pa se, ob živahnem Natašinem mahanju, za nekaj ur posloviva.«

Izvedela sem še, da so bile ena od prvih stvari, ki so Ireno po preselitvi v našo občino prijetno presenetile in očarale, prav Novice, zato se je tudi samoiniciativno odločila, da nas pokliče v uredništvo in svojo zgodbo deli z bralci tega glasila.

Ob vsem številnem, zaradi česar se Irena z družino v novem domu v Morju počuti lepo, me je za konec zanimalo, kaj pa je tisto, kar ji morda ni všeč ali predstavlja oviro Nataši. »Z možem se pravzaprav ne pritožujeva nad ničemer, je pa res, da zame do neke mere predstavlja problem vsakodnevna vožnja Nataše od doma do framske trgovine, kjer jo pobere POLŽ-ev kombi. Sicer sva obe zelo hvaležni, da prijazno prihajajo ponjo do tja, seveda pa bi bilo za nas še nekoliko udobneje, če bi lahko nanje počakala kar doma, kot je to omogočeno večini njenih prijateljev – vozačev,« sem izvedela.

Prešernoo razpoložena Nataša Polanec med čakanjem na POLŽ-ev kombi, med vstopanjem vanj in med vožnjo

Dobrovoljni Nataši in njeni celotni družini še naprej želimo dobro počutje med nami in stiskamo pesti, da se jim v novem letu izpolni čim več želja.

S. A.

Kjer je volja, tam je pot

Gjurgjica Paunović je iz Makedonije v Slovenijo prišla pred štirimi leti. S svojo številčno družino živi v Framu, kjer dve hčerki obiskujeta osnovno šolo, starejša je že drugo leto gimnazijka, mlajši bratec pa bo na šolanje nekaj let še počakal in se najprej predajal igri v vrtčevskih igralnicah.

Poleg tega, da družino pestijo težave ob prilagajanju na povsem novo okolje, se borijo še z bivanjskimi in finančnimi nevšečnostmi, a z dobro voljo so do sedaj skupaj vse premagali. Zadnja nosečnost pa je Gjurgjici prinesla prepreko, ki jo je morala premagati popolnoma sama. Odvečni kilogrami so se nekdanji uspešni rokometašici nabirali kot za šalo in teža na tehtnici je lezla le še navzgor.

Gjurgjica ima rada življenje, praznične trenutke in svoje najdražje, vendar se nekoliko bolj ‚okrogla‘ ni dobro počutila in se s pojavom prekomerne teže ni želela sprijazniti

Poleg tega so ji ponagajali še hormoni in vse do letošnjega februarja se je neuspešno borila s svojim ‚širjenjem‘. Nato pa ji je pomagal - ne striček Google - ampak bratranec Facebook. Na FB strani je tako zasledila oglaševanje šole

hujšanja. Začela je s pomočjo knjižic z opisom in recepti 90-dnevne ločevalne diete. Svoja občutja je dnevno opisovala preko socialnega medmrežja, kamor je pošiljala tudi svoje fotografije, kjer so njen trud opazili in kmalu tudi nagradili.



Povabili so jo na snemanje za revijo Rina, kjer je v intervjuju opisala potek hujšanja, napore ob tem, predvsem pa končen uspeh, ki jo še sedaj zapolnjuje in ji daje dodaten zagon.

Kilogrami so vsak mesec kopneli tako hitro, da je celo domači ob prihodu v Makedonijo niso spoznali. 90-dnevna ločevalna dieta jo je ‚olajšala‘ za slabih 30 kilogramov, pri čemer se je strogo držala predpisanih postopkov priznanih slovenskih dietetičark Brede Hrobat in Mojce Poljanšček. Na jedilniku je bilo vse, največ pa, seveda, sadja in zelenjave. Poleg tega pa je Gjurgjica spoznala zdravilne učinke Donata, brez katerega danes ne more.

Z bralci revije Rina je delila tudi recept za pripravo pindjurja, neke vrste makedonskega ajvarja, ki se mu se ne more upreti.

PINDJUR - priprava: 1 kg paprike popečemo, olupimo in narežemo na majhne koščke. V drugo posodo damo malo soli in kakšnih 7 strokov česna ter jih stolčemo z lesenim tolkačem. Dodamo papriko in stolčemo še le-to. Nato naribamo olupljen paradižnik, ga dodamo v posodo s papriko in česnom, solimo, vse skupaj zlijemo v vrelo olje in pražimo. Ko tekočina povre, je pindjur pripravljen.

Njena sedanja teža je skoraj idealna, a na dieti še vedno vztraja, saj je videla, da se ji je izboljšalo počutje, vsakodnevne napore s štirimi otroki lažje premaguje, odnos z družino je bolj sproščen in vesel, podoben njenemu notranjemu počutju.

Da dosežemo nek cilj, je potrebno imeti vizijo, jasen cilj, predvsem pa močno voljo za dosego zadanega. Gjurgjica vse to ima, bralce naših Novic pa želi s problematiko odvečne teže seznaniti, osvestiti, najbolj pa spodbuditi in pokazati, da se z močno voljo daleč pride in premaga na videz še tako nepremagljiva ovira.

'90-dnevna ločevalna dieta' je plod zanimivega dela, raziskovanja, eksperimentiranj in testiranja. Kot posebna izdaja revije Rina je zagledala luč sveta 15. marca 2004 in leto pozneje dobila nadaljevanje, namenjeno vzdrževanju telesne teže. Nastala je na željo Rininih bralk in bralcev, a je kmalu po izidu postala tako znana, da so se zanjo začeli zanimati tudi v tujini. Doslej je prevedena že v 10 tujih jezikov, izšla je na Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, v Litvi, Ruski federaciji, Bosni in Hercegovini, Romuniji, Srbiji, Bolgariji in Nemčiji.

Dobila je številne posnemovalce, piratske verzije, predelave, doživela ‚sposojo‘ imena, receptov in metode od tistih, ki trpijo zaradi pomanjkanja lastnih idej pri nas in v tujini.

90-dnevna ločevalna dieta postaja prava biblija prehranjevanja, saj na zdrav način učinkovito rešuje problem debelosti, ki postaja bolezen številka 1 - ne samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu (vir: http://www.rina.si/j2/).

Simona NAPAST

Ve~kratno 'klonirana'kostanjeva ježica

Kako že pravi slogan nekega oglasnega sporočila? Aha, takole: ‚Oktober je dober!‘

In res je tako – tudi po zaslugi slastnih kostanjev. Verjamem, da smo jih kdaj nabirali, predvsem pa jedli že prav vsi. Prav tako pa sem prepričana, da je le redkim izbrancem dano, da bi po zaslugi ene najdene vejice s kostanjevo ježico (berite: z večkratno ‚kloniranimi‘ ježicami) lahko nasitili ‚pol družine‘.

Prav to se je zgodilo enemu izmed naših bralcev, ki je v uredništvo Novic poslal dokaz, česa je (med drugim) zmožna narava.

Vas zanima? Poglejte! Neobičajno in zanimivo, priznajte!S. A. Foto: Leon Majerič



Drobec leto{nje obilne jesenske gobje bere tudi nagrajskem dvori{~u v Ra~ah

Čeprav smo v letošnjem oktobru (ko so se menda gobe tudi v naših krajih na za njihovo rast primernih lokacijah izredno radodarno pojavljale in ponujale, da 'skočijo' v košare in cekarje številnih iskalcev) iskreno upali, da se bo v našem uredništvu znašel kak posebej uspešen gobarski srečnež in prinesel na pogled in fotografiranje kakšno lepotico s kocenom in klobukom XXL dimenzije, se to – žal – ni zgodilo. Smo pa vseeno uživali ob informacijah najbolj strastnih gobarjev iz našega kolektiva, ki so podirali rekorde v količini in teži nabranih gob. To pa še ni vse. Vonj po gobah smo namreč zaznali tudi na Grajskem trgu 14; 4. 10. 2012 je namreč naš sodelavec Maks Novak na meji med grajsko zelenico in brežino, ki se spušča proti potoku, med komunalnimi deli naletel na prav lepo razbohotenega belega kukmaka, ki mu je nedaleč proč družbo delal še čvrst (in užiten) vražji goban. Nemudoma me je poklical in ko sem ju ovekovečila, sva ju prekrila z listjem in pustila povsem pri miru (z namenom še naprej rasti).

Ker sama sodim v skupino tistih ljudi, ki si z gobami nisem ravno na ‹ti› in bi me one našle prej kot jaz njih, me je

determinator (prepoznavalec gob) Maks ob tem poučil še, da poleg žametnega poznamo še vražjega (neužiten) in brezovega gobana. Vražji menda na grajski zelenici še ni vzniknil, brezovega pa se, podobno kot žametnega, občasno da občudovati.

Ker pa je Maks velik ljubitelj, buden opazovalec in dober poznavalec narave in procesov v njej tudi sicer, je povedal še, da se je ena izmed štorkelj, ki so se z gnezda pri odcepu za krajinski park letos sredi septembra odpravile na jug, po treh tednih že vrnila in znova zasedla skrbno spleteno 'stanovanje' na tamkajšnjem drogu. »Sigurno sta se z zakoncem po poti skregala, pa ga je imela poln 'kufer' in ga zapustila ter se raje vrnila nazaj,« je komentiral. Jaz pa dodajam: »Glejte, da se v mrzlih, temačnih zimskih dneh, ko bomo pretežno prikovani med štiri stene in bo tako zelo primanjkovalo blagodejnega sonca, kak prepir ne zaneti tudi pod domačo streho!«

S. A.

Prvo bu~no olje pridelano leta 1750 v Framu

Štajersko prekmursko bučno olje - 15. slovenski izdelek, registriran v Bruslju, pri Evropski komisijiNa straneh Lise 46/2012 smo v rubriki 'Okusni intervju' naleteli na zanimiv članek z naslovom 'Bučno olje od zdaj tudi

uradno slovenski izdelek!'. Zapis je nastal pod peresom Ane Mihelič, ki se je pogovarjala z oljarjem Gorazdom Kocbekom, članom združenja GIZ Golica.

Kot izhaja iz prispevka, je Slovenija – poleg doslej pri Evropski komisiji registriranih proizvodov: Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, Nanoški sir, Kočevski gozdni med, Tolminc, Prleška tünka, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski lük, Kraški pršut, Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi, Prekmurska gibanica, Kraški zašink in Bovški sir – kot 15. slovenski izdelek uspela zaščititi še Štajersko prekmursko bučno olje.

»Štajersko-prekmursko bučno olje je zdaj uradno 15. slovenski proizvod, ki je registriran v Evropski uniji. Postopek in pogovori, da smo prišli do tega, so bili dolgotrajni. Vse skupaj je trajalo kar osem let. Naš največji nasprotnik tega je bila Avstrija, ki ima od leta 1996 v Bruslju zaščiteno ime Štajersko bučno olje – prevedeno v slovenščino. Vsa zbrana dokumentacija je potrdila, da je predelava olja v naši regiji dovolj izvirna za priznanje najvišje institucije v Bruslju. Konec koncev uradni zapisi potrjujejo, da je bilo bučno olje najprej pridelano v Sloveniji – natančneje v Framu pri Mariboru, in sicer leta 1750, v Avstriji pa leta 1774. Da pa ne bi prišlo do zavajanja potrošnikov, moramo slovenski pridelovalci na etikete ob zaščitenem imenu navajati tudi državo izvora. Prav tako pa se zaščiteno ime izdelka ne sme prevajati,« navaja v uvodu citirani časopisni vir.

S. A.

Kukmak Žametni goban pred gradom Rače



Predstavitev kolesarskegaromanja iz Ra~ v Španijo

Danilo Napast v sliki in besedi predstavil kolesarsko romanje v Santiago de Compostela

V prejšnji številki Novic smo objavili obširen intervju z Danilom Napastom, ki je opravil neverjeten kolesarski podvig, saj je v maju in juniju prekolesaril skoraj 3000 km dolgo pot iz Rač do znamenitega romarskega središča Santiago de Compostela.

20. septembra je vso pot v sliki in besedi predstavil v kinodvorani Rače. Dogodek je bil poslastica za oči in ušesa, saj je zanimive projekcije spremljal bogat kulturni program s Fanti na vasi iz Rač, Zalami iz Frama ter tamburaškim orkestrom iz Dupleka.

Predavanje so popestrili pevski vložki; na posnetku vokalna skupina 'Fantje na vasi'

Zale 'Zale' so zalo zapele

Prisotni na cedilu niso pustili niti svojih brbončic, saj so se okrepčali s kozarcem rujnega vinogradnikov Franca Šušteršiča in Branka Hribernika, se okrepili z domačimi namazi in mesninami turistične kmetije Uranjek, za konec pa posladkali z dobrotami izpod pridnih rok Društva kmečkih žena 'Klasje' iz Rač.

Druženje z zakusko po predavanju

Glavna organizatorja prireditve, Danilo Napast in njegova žena Simona, sta se za pomoč zahvalila Občini Rače-Fram, posebej pa še Matjažu Tomaniču iz turistične agencije Pozejdon turizem iz Rač, ki je Danila sploh spodbudil, da se je predstavil širši javnosti.

Vsi prisotni so prireditev zapustili zadovoljni in polni vtisov, predvsem pa ponosni na sokrajana, ki mu je uspel tako velik podvig.

Predvidena je ponovitev potopisne predstavitve, čas in kraj pa bosta javljena naknadno.

S. A.

En dan za zajtrk medslovenskih ~ebelarjev

Enak zgornjemu naslovu je tudi moto izobraževalne

akcije, ki jo zadnja leta v jesenskem času že tradicionalno izvaja Čebelarska zveza Slovenije, z njo pa aktivno ‚dihajo‘ tudi vsa čebelarska društva.

Organizatorji so zadovoljni, da jim je akcijo v preteklem letu uspelo nadgraditi tako, da je upravičila nov naziv ‚Tradicionalni slovenski zajtrk‘. Kako pomembna je lokalno pridelana hrana in pri tem naša čebela, se zaveda tudi Vlada Republike Slovenije, ki je tretji petek v novembru razglasila za dan slovenske hrane.

Letošnje leto je to bil 16. november. Na ta dan so naši otroci v vrtcih in osnovnih šolah zajtrkovali kruh, mleko, maslo, med in jabolka – vse domačega izvora.

Med je zdravo in kakovostno živilo; posegajmo po medu domačih proizvajalcev

Ob tem so vzgojitelji in učitelji otrokom prenašali vsebine s področja kmetijstva, okolja, zdravega prehranjevanja in gibanja, čebelarstva, pomena lokalne pridelave in predelave itd. Ob tem so se v vrtčevske in šolske aktivnosti vključevali tudi številni slovenski čebelarji.

S. A.



ârovni{ko sre~anje, rajanje in compranje v Talu 2000

Pisala se je sreda, 31. oktobra 2012. Vreme je bilo primerno za rajanje na prostem. Ko sem se zvečer na ta dan prvič v svojem življenju našemila in postavila pred domače ogledalo, so se mi usta razlezla v širok nasmeh – seveda tak z (za to priložnost) srebrnim zobom. Visok in unikaten čarovniški klobuk z lasmi iz ostankov volne, oboje izdelano po lastnem receptu in ustvarjalni domišljiji, prav tako izpod mojih rok skreirana in poslikana garderoba iz črnih komunalnih vreč za smeti, kot dodatek pa umetne srebrne trepalnice, z motivom skrivnostne pajčevine poslikan obraz, namesto dolgega, mozoljavega in kljukastega nosu pajek, na nogah pa 'pošvedrani' čevlji – vse je bilo torej 'v stilu' in dovolj nevsakdanje, nerutinsko, 'odštekano', da sem se morala uščipniti in na ta način preveriti, če sem v odsevu zrcala res jaz… Ob pogledu na svojo novo podobo nikakor nisem mogla ostati resna in ravnodušna, dodatno še zato, ker me je v kotu že vsa nestrpna čakala brezova metla, ki je želela, da jo čim prej 'zastartam' in na njej z reaktivno hitrostjo poletim naravnost v Zgornjo Gorico. Tam je namreč Roman Hergan, lastnik botaničnega vrta Tal 2000, na predvečer 'vseh svetih' znova prirejal Halloween s coprniškim srečanjem in že pregovorno znanim vsevednim, natančnim compranjem.

Ker je moje delo (in s tem dobršen del življenja) večinoma resno in stresno, sem se že poleti odločila, da letos ščepca jesenske priložnosti za sprostitev in 'stilsko preobrazbo' nikakor ne smem zamuditi. Zato sem bila vesela, da je končno napočil svojstven in napeto pričakovan trenutek, ko sem se tudi javno pojavila v nevsakdanji garderobi ter v na videz bolj kot ne 'odpiljeni' verziji.

Ko sem se Simona prelevila v (prijazno) čarovnico Anomis… in na metli priletela v Tal2000 • Foto: Miran Antolič

In – nisem bila edina ter osamljena (čeprav sem prišla, kot sem na žalost prepozno ugotovila, ko se je večina že ‚pometla‘ domov). Kot je povedal lastnik Tala 2000, Roman Hergan, so se v Talu ob prvem mraku tudi letos spontano zbrale vse… Velike, majhne, starejše, mlajše, nekoliko bolj plašne in sramežljive ter tiste, ki s(m)o komaj čakale, da malo zacompramo, se pokažemo radovednežem in jih (ob zvokih nekoliko groteskne glasbe) prestrašimo, spravimo v smeh, v njih vzbudimo začudenje, grozo, občudovanje… ali karkoli pač že…

Iz foto arhiva: coprniška druščina v Talu 2000, leta 2010, ko je bilo nadvse veselo in živahno

Pa tudi kaj drugega se je v botaničnem vrtu dogajalo na letošnji zadnji oktobrski dan in večer (še pred mrakom) – otroci so izdelovali buče in ‚džekove‘ laterne, nato pa skupaj s starši zakurili kres in zaplesali ob njem.

Foto: Žiga Duh



Bil je to večer smeha in zabave, pa tudi vsega, kar prija za pod zob in za spustiti po grlu. Šlo je za precej fascinantno izkušnjo, vredno ponovitve ob še kakšni podobni priložnosti! Morda pa vendarle kdaj spet tudi na Goričkem, kjer je letos – žal! – največje 'praznovanje' noči čarovnic po 12 letih tamkajšnje tozadevno bogate tradicije, ki je v impozantno okolje gradu Grad zadnja leta privabljala tudi do 20.000 obiskovalcev iz vse Slovenije, odpadlo. Ker so organizatorji vsako zadnjo oktobrsko soboto v tisti sicer precej 'od Boga pozabljeni' del deželice na sončni strani Alp uspeli privabiti tako rekoč 'vse, kar leze in kar gre' in v eni sami noči uspeli poskrbeti za odlično simbiozo tradicije, glasbe, kulinarike in zabave ter posledično za niz doživljajskih presežkov, o katerem so obiskovalci še dolgo govorili in širili dober glas, je vsekakor škoda, da je bilo po stari slovenski navadi tudi to 'zlato jajce' potrebno uničiti…

Foto utrinek – Goričko 2011: zmagovalna čarovnica je več kot navdušila večtisočglavo množico; upamo, da še kdaj…

Očitno se je še enkrat več udejanjil pregovor, ki pravi, da je bilo prelepo, da bi trajalo.

Upam, da se vsaj v Talu kaj takega še dolgo ne bo zgodilo, poleg tega pa še, da bi bil obisk na predvečer vseh svetih prihodnje leto boljši in noč čarovnic s tem še bolj mistična!

S. A.

Uspe{no pod streho {e enomartinovanje na grajskem

dvori{~u Občina Rače-Fram je, skupaj z Društvom vinogradnikov

Rače-Fram, po sedaj že ustaljeni praksi na grajskem dvorišču v Račah organizirala martinovanje. Ta tradi-cionalna prireditev je potekala v soboto, 10. novembra 2012, ko se je še enkrat več izkazalo, da je Martinovo res največji, najveselejši, najbolj čaščen (in seveda tudi najbolj ‚mačkast‘) štajerski praznik. Njegovi privrženci (vključno z bolj ali manj naključnimi ‚firbci‘) so na Grajskem trgu 14 znova tvorili veliko množico dobre kapljice in nazdravljanja željnih ljudi iz soseščine in tudi od manj blizu. Letos, ko je bilo vreme na dan prireditve prav prijetno toplo in več kot idealno za druženje na prostem, se nikomur ni prav hitro mudilo domov.

Kot se za Martina spodobi, so lahko vsi obiskovalci pokušali najboljša mlada vina, ki so dozorela v sodih naših vinarjev, ki so se predstavili z izdatno obloženimi stojnicami.

Letos smo za ponudnike najrazličnejših dobrot ponovno pripravili tekmovanje v potiskanju soda, ki pa je potekalo pod strožjimi pravili in po točno določeni trasi. Kot prvi so tekmovali lanski zmagovalci, člani Vinogradniške in izletniške kmetije Papež, ki so si sposodili tekmovalca pri Turističnemu društvu Toti Lisjak. Za njimi se je v veščini potiskanja soda pomerila ekipa Kmetije Tomše iz Loke (tudi Kmetija Tomše – Slavica Ačko iz Loke si je tekmovalca sposodila iz vrst predstavnikov Turističnega društva Toti Lisjak iz Rač), sledili pa so še Tomislav Pokrivač iz Morja, Rok Stožer Papež iz Frama, Društvo podeželskih žena ‚Klasje‘ iz Rač, Vinogradnišvo Lešnik, Vinogradništvo Mladen Stoilkovič iz Rač, Turistično društvo Toti Lisjak in kot zadnji tekmovalec Vino Robi Greif iz Frama. Igra se je med tekmovalci dobro ‚prijela‘; pa ne le med njimi, temveč tudi med drugimi obiskovalci prireditve, ki so sodelujoče z vzkliki in aplavzom spodbujali. Na koncu je najhitrejšemu tekmovalcu, ki mu je uspelo prikotaliti sod do cilja, pripadla lepa nagrada – klopotec; le-ta je dobil domovanje pri članih Turističnega društva Toti Lisjak.

Dogodek je bil tudi glasbeno obarvan; spremljali so ga glasovi Moškega pevskega zbora KUD Obrtnik Slovenska Bistrica-Polskava. Seveda pa Martinovanje tudi letos ni moglo miniti brez krsta mošta, ki so ga ponovno pripravili člani ansambla Show band Klobuk.

Že tradicionalno martinovanje Občine Rače-Fram pa poleg mošta oz. vina odlikujejo tudi odlične jedi, za katere vsako leto poskrbijo žene iz Aktiva kmečkih žena Klasje iz Rač, člani Društva vinogradnikov občine Rače-Fram ter Turističnega športnega društva ‚Toti lisjak‘ iz Rač, ki jim gredo vnovične čestitke za tudi letos najlepše okrašeno stojnico.

Veliko število zadovoljnih obiskovalcev martinovanja nam pove, da so takšne prireditve vedno dobrodošle, da v prijetnem in sproščenem ozračju družijo ljudi, zato imamo namen nadaljevati s tovrstno tradicijo.

Ker to iz leta v leto gotovo pozabimo, naj za konec obudimo nekaj teorije in ščepec znanja o Martinovih koreninah:

Noč čarovnic ali Halloween je praznik pred nočjo‚vseh svetih‘ (31. oktober). Svoje korenine vleče iz davnega

predkrščanskega keltskega festivala mrtvih. Halloween je pravzaprav skrajšana beseda, in izhaja iz besede

»All Hallow‘s Eve« ali »Hallow eve« (Sveta večer, noč).Ta praznik oz. to tradicijo so pred približno 2000 leti na

ameriška, avstralska in novozelandska tla prinesli priseljenci iz keltskih področij (v Veliki Britaniji, na Irskem in iz severnega

dela Francije). V keltski Irski se je poletje uradno končalo 31.10. Ta dan so imenovali Samhain (gospodar smrti).

Stari Kelti so 1. novembra praznovali začetek novega leta, oz. začetek zime in konec življenjskega ciklusa. Verjeli so,

da v času polnega meseca in na predvečer vseh svetih mrtvi zapuščajo svoje grobove ter za kratek čas obiščejo svoje domove na Zemlji. Iz strahu pred obiskom in srečanjem z

mrtvimi so si ljudje zakrivali obraze s strašljivimi maskami in zganjali velik hrup. S prihodom Rimljanov se je noč vseh

svetih uveljavila kot praznik (polna luna pa ne igra več vloge pri določanju tega dneva).

Osnovni simbol Noči čarovnic so buče, maske, duhci, čarovnice in drugi simboli, namenjeni strašenju.

(vir: internet)



Sveti Martin je bil Francoz de Tours, ki je bil velik del svojega življenja namenil širjenju krščanstva v Franciji. Rodil se je na ozemlju današnje Madžarske. Njegov oče je bil rimski vojak in tudi Martin je vstopil v rimsko vojsko.

Med službovanjem v vojski se mu je neke mrzle zimske noči zgodilo, da je blizu Pariza, v Franciji, srečal berača. Ker ni imel nič drugega, kar bi mu lahko podaril, je prerezal na pol svoj topli vojaški plašč in podaril eno polovico. To dejanje je bilo zanj prvi korak spreobrnitve.

Takrat je spoznal, da vojaška služba ni zanj. Prosil je za odpust in bil zato obtožen, da je reva. Nato je vstopil v službo Cerkve in šel širit krščansko vero. Ko se je vrnil, si je postavil manjšo celico, ki se je v poznejših

stoletjih razvila v znameniti samostan.Zaradi svoje dobrote in skromnosti so ga imeli ljudje izredno radi in so si želeli, da bi postal škof. Legenda pripoveduje,

da je v svoji skromnosti zavrnil škofovsko mesto in se vernikom skril v bližnji hlev, kjer so imeli goske vendar so ga z glasnim gaganjem izdale in ljudje so ga našli.

Po tem dogodku je le privolil v to, da postane škof.Iz tega dandanes izhaja tudi tradicija peke gosi za Martinovo – kot kazen, da so izdale sv. Martina.

Kakorkoli že: za nami je še eno uspešno martinovo, ko se je mošt spremenil v vino. V živahno dogajanje na grajskem dvorišču smo biti tako vpeti, da ga letos nismo utegnili fotografsko dokumentirati. Ne bomo pa pozabili na koristen in v vsakem trenutku aktualen napotek, ki se nanaša na vino: po pameti ga pijmo!

Marjetka SONIČKI

Razstava slik Mire Sven{ek in Marjane Ko{at

V petek, 9. novembra 2012, sta na prvi samostojni razstavi v Beli dvorani gradu v Račah svoja slikarska dela na ogled postavili Mira Svenšek in Marjana Košat. Poklicno sta obe zdravstveni delavki – prva, Mira Svenšek, je laborantka, zaposlena v mariborskem zdravstvenem domu, druga, Marjana Košat, pa letos upokojena zdravnica družinske medicine.

Kako se je vse skupaj začelo? »Marjana mi je pred približno dvema letoma omenila, da ima doma že nekaj let slikarsko stojalo in tiho željo po slikanju,« se spominja Mira. »Z veseljem sem jo povabila v slikarsko skupino, ki je delovala in se učila slikanja pri priznanem akademskem slikarju Toplici Ignjatoviču iz Srbije. S tem je Marjana začela slediti svoji tihi želji in izpod njenega čopiča so se pričele vrstiti podobe rož, živali, lepih dogodkov ter najrazličnejših spominov,« je povedala Mira.

Odtlej sta ustvarili že veliko slik in sodelovali na kar nekaj razstavah; nazadnje sta bili delček v mozaiku 86 ustvarjalcev, ki smo svoja likovna dela poleti razstavljali na gradu v Sevnici.

»Veseli in ponosni sva, da se imava preko likovnega ustvarjanja sedaj možnost nekoliko bolje predstaviti v Račah, v čudovitem ambientu grajske dvorane. Za pomoč pri pripravah na tukajšnjo razstavo sva zelo hvaležni Marjetki Sonički in Matjažu Tomaniču; obema se toplo zahvaljujeva, prav tako županu Branku Ledineku,« sta navdušeno povedali..

Na otvoritvi razstave sta se razveselili vseh, ki so skupaj z njima začutili pomembnost tega trenutka – prijatelji, sorodniki, znanci, občani. Priložnostno prireditev v sklopu uradne otvoritve razstave je povezovala Barbara Jert, s tremi pesmimi so slike na ogled širšemu krogu zainteresirane javnosti pospremili Fantje na vasi. Ob spremljavi kitare je dve pesmi zapel Leon Svilar. Po ogledu slik je sledila zakuska, ki jo je s pesmijo Adija Smolarja ‚20 ljubic‘ popestril prvošolček Jon Košat. Otvoritev razstave se je zaključila s smehom, ploskanjem in dobrim razpoloženjem.

Vsem sodelujočim se zahvaljujeta, največje plačilo za njun trud pa so bile številne prejete čestitke, lepe želje in cvetje.

Po naključnem sistemu avtorice prispevka izbrane slike Marjane Košat in Mire Svenšek

Pa vi - ste si razstavo že ogledali?S. A.



Mozaiki iz kamen~kov, podobe iz peska

Ste že slišali za mozaike iz zelo drobnih kamenčkov ali slike iz peska ? Kaj si predstavljate pod tema pojmoma? Ste že kdaj kje kaj takega ali vsaj podobnega videli? Da? Ne? Ideja za nekoliko neobičajen ‚mozaik‘ iz drobnih barvnih okrasnih kamenčkov, ki jih običajno uporabljamo za dekoracijo lončnic v steklenih posodah, je po meni znanih podatkih vzniknila v Dolini pri Lendavi in bila realizirana izpod prstov Leona Majeriča (tudi s pomočjo spleta namreč nisem uspela zaslediti, da bi se je v taki obliki lotil že kdo pred tem; če naletite na drugačne informacije, se zanje toplo priporočam), ki je z domala filigransko natančnostjo svojemu prvemu občudovanja vrednemu izdelku te vrste vdihnil podobo poljskega maka.

Ta pogruntavščina me je zelo očarala in navdušila – celo do te mere, da sem se v prostem času s kamenčki in peskom za sprostitev začela poigravati in z njimi ‚slikati‘ tudi sama.

Slike iz peska (iz kolekcije 'Ženska')

Kakorkoli že: od letošnje pomladi v naši občini nastajajo in obstajajo tudi slike iz peska.S. A.

Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače - Tel.: 02/609 60 10, fax: 02 609 60 18E-mail: [email protected], spletna stran: www.race-fram.si

Občina Rače-Fram

Race Fram voscilnica 2013 15x10.indd 1 11/12/12 8:45 AM

Sre~no 2013!



Doma~i podjetniki podajajo roko pomo~i potrebnim,akcijo podpira in se ji pridružuje tudi Ob~ina Ra~e-Fram

Sredstva, ki bi jih sicer namenili za novoletna darila, bodo podjetniki donirali za humanitarne nameneGloboka gospodarska kriza, ki traja že okoli dve leti in bi se naj po napovedih nekaterih strokovnjakov v letu 2013 še

okrepila in dosegla dno, je prodrla v vse pore našega življenja. Občutimo jo vsi; nekatere je udarila celo tako močno, da še komajda držijo ‚glavo nad vodo‘ in se, glede na dohodke in posledične siceršnje življenjske razmere, iz meseca v mesec pretolčejo bolj kot ne po čudežu. Pravzaprav je takih ‚čarovnikov‘ vse več… Ne zgolj tam nekje, daleč, ampak tudi tukaj, sredi nas. Nekateri potrkajo na vrata socialnih institucij, Rdečega križa, Karitasa ali občine in zaprosijo za pomoč, drugi si na vse kriplje prizadevajo najti službo ali vsaj s pomočjo sive ekonomije zaslužiti kak evro, tretje pa zajame melanholija, apatija, zaprejo se vase in med štirimi stenami tiho prenašajo stisko, nemočni in preponosni, da bi komurkoli povedali, da ne zmorejo sami, da jim draginja na eni in porazen socialni položaj na drugi strani skorajda ne pustita več niti dihati.

Razlike med ljudmi so postale in postajajo vse bolj evidentne. So taki, ki še vedno ne vedo, kako bi se šopirili, kak avtomobil bi kupili, kakšne hiše zgradili in kako bogato jih opremili, tudi na valovih slovenskega morja je zasidranih veliko število pregrešno dragih plovil, nekateri pogosto poprimejo za ročaj potovalnih kovčkov. Nekateri otroci se v šolah norčujejo iz hlebov belega kruha, drugi nimajo več za kos črnega… Te razlike se bodo nedvomno zelo poznale in začutile tudi v prazničnih dneh, ki so pred nami. Nekateri bodo zaradi polnosti in obteženosti vsakodnevno komaj premikali nakupovalne vozičke, drugi bodo veseli, če bodo ob pogledu v hladilnik imeli kaj dati v usta. A takih, ki si res lahko privoščijo veliko, ni prav mnogo. Vse manj je tudi t. i. srednjega sloja. Zato pa toliko bolj narašča število ljudi, potisnjenih na rob revščine ali celo pahnjenih čezenj.

Na osnovi navedenega se je Goranu in Jožici Cigler iz Frizerskega studia in kava bara Joca iz Rač v sklopu priprav na letošnji božično-novoletni čas porodila zamisel, da sredstva, ki bi jih sicer potrošila za praznično obdarovanje strank in poslovnih partnerjev, usmerita v dobrodelne namene – del kot dodatek k sredstvom za šolske malice socialno ogroženih učencev OŠ Rače in OŠ Fram, del pa v obliki direktne pomoči posameznikom v stiski. K temu sta spodbudila še nekatere kolege podjetnike v naši občini in akcija je hitro ter učinkovito stekla, naletela na plodna tla in požela številne simpatije.

Zato nas veseli, da lahko našim bralcem sporočimo, da je domačim podjetnikom do oddaje glasila v tisk s skupnimi močmi uspelo zbrati 6.100 evrov, ki jih je Občina Rače-Fram oplemenitila še s 1.000 evri proračunskih sredstev.

V sklopu akcije smo torej zbrali skupno 7.100 evrov, s katerimi bomo lahko prejemnikom nekoliko olajšali življenje.

V akciji z donatorskimi sredstvi sodelujejo naslednji podjetniki:

Pobudnikoma akcije in vsem, ki so se ji pridružili v iskreni želji pomagati pomagati, izrekamo priznanje in spoštovanje.

Želimo si, da bi v bodoče podobnim dobrim in plemenitim zgledom sledili vsi, ki jim razmere to omogočajo.Prav tako pričakujemo, da bo akcija v prednovoletnem času postala tradicionalna in da se ji bo pridružil tudi kdo, ki je

letos, ko se je lotevamo prvič in o njej nismo uspeli obvestiti vseh, iz katerega koli razloga ‚padel skozi‘.Več o sklepnem delu letošnje akcije pa v besedi in sliki prihodnjič!

S. A.

* FRIZERSKI STUDIO, KAVA BAR in AVTOPRALNICA JOCA - Jožica Cigler s. p., Ljubljanska cesta 9, Rače (500 €) * KOZMETIKA LEA, Leonida Kmetec Potočnik s. p., Ljubljanska cesta 9, Rače (300 €) * GOSTILNA KOSTANJ, Mara Petrovič s. p., Ljubljanska cesta 78, Rače (300 €) * GRADBENA MEHANIZACIJA, Dušan Predan s. p., Pred njivami 16, Rače (300 €) * ORODJARSTVO GORJAK d.o.o., Ljubljanska cesta 102, Rače (300 €) * AVTO-STORITVE, Saša Jakopin s. p., Mariborska cesta 3, Rače (300 €) * GRADBENIŠTVO, Repnik Jože s. p., Ranče 16, Fram (300 €) * WEBO MARIBOR d.o.o., Podova 24, Rače (250 €) * OPTIKA AUER, Denis Auer s. p., Ljubljanska cesta 14a, Rače (250 €) * MARO AVTO, Robert Napast s. p., Ulica bratov Turjakov 7, Rače (200 €) * KEMIČNA ČISTILNICA IN KNJIGOVODSKI SERVIS, Damjan Klampfer s. p., Ljubljanska cesta 16, Rače (200 €) * KAVA BAR BRAVO, Majda Breg s. p., Glaserjeva 1, Rače (200 €) * TRANSPORT MARO AVTO d.o.o., Ulica bratov Turjakov 7, Rače (200 €) * AVTOSERVIS, Danilo Janežič s. p., Ljubljanska cesta 94, Rače (200 €) * AVTOMEHANIČNA DELAVNICA, Tomislav Jakopin s. p., Drevesniška ulica 50, Rače (200 €) * PEKARNA EVROPA, FETAHI d.o.o., Ljubljanska cesta 18, Rače (200 €) * LEKARNA RAČE, Miran Golub, Ljubljanska c. 14, Rače (200 €) * POZEJDON TURIZEM, Matjaž Tomanič s. p., Grajski trg 15, Rače (200 €) * BAR MES PUB, Danilo Skodič s. p., Ljubljanska cesta 60, Rače (150 €) * GOSTIŠČE FRAMSKI HRAM, Marko Tepej s. p., Turnerjeva 117, Fram (150 €) * BAR TERASA KAFE, Zora Repnik s. p., Fram 5a, Fram (150 €) * GOSTILNA KARLA, Ivanka Bračič s. p., Ljubljanska cesta 17, Rače (150 €) * VRTNARSTVO RAMUT, Majda Miholič s. p., Ljubljanska cesta 108, Rače (150 €) * PIZZERIJA VERONA, Karel Zel s. p., Ljubljanska cesta 67, Rače (100 €) * AS BOATS d.o.o., Turnerjeva ulica 2, Fram (100 €) * MZ gostinstvo, BAR BONSAI, Zdenka Kosar s. p., Zg. Gorica 15, Rače (100 €) * TISKARNA ROJKO d.o.o., Ptujska cesta 80, Rače (100 €) * AVTOPREVOZNIŠTVO IN GRADBENIŠTVO, Kerhe Anton s. p., Gortanova 10, Rače (100 €) * KAVA BAR MAYA, Mojca Ekart s. p., Ljubljanska cesta 16, Rače (100 €) * CVETLIČARNA ROŽMARIN, Majda Letonja s. p., Nova ulica 6, Rače (100 €) * AVTOKONTOR d.o.o., Grajski trg, Rače (50 €).



SPOZNAVAMO DELO DRUŠTEV

DRUŠTVO UPOKOJENCEV RAÊ

Lep spomin na letovanje

Dejstva, da življenje nikoli ni bilo lahko, se upokojenci zaradi števila križev, ki jih nosimo, in časov, ki smo jim bili priče, še posebej zavedamo. Prebrodili smo že mnogo kriz, varčevalnih programov, zategovali smo pasove, ko je bilo treba, pa tudi, ko bi morale biti državne rešitve drugačne in bolj pravične do nas. Tudi danes smo sredi razmer, ko je in bo pomemben vsak cent, ki ga lahko privarčujemo.

V našem upravnem odboru Društva upokojence Rače se, v sodelovanju s turistično agencijo Relax, ki nas že nekaj let zapored popelje na dopust, trudimo, da lahko naši člani skupinsko letujejo na morju in da plačilo izvedejo na obroke.

Vsak mesec od januarja do avgusta kot tajnica DU ob ‚penziji‘ zbiram denar, da se lahko potem nekaj dni pustimo vsestransko razvajati, all inclusive kulinarična ponudba pa krepi občutek našega dopustniškega ugodja. Doslej smo na tak način obiskali in si ogledali Veli Lošinj, Stari grad s Paklenico pri Zadru, Banjole pri Puli, otok Hvar, Karlobag, tri krat po teden dni pa smo preživeli v Poreču. K tem čudovitim obmorskim spominom smo letos dodali še konec Dalmacije, natančneje polotok Pelješac – Orebič.

Naša letošnja izletniška skupina na obmorskem dopustovanju Jezi nas, da je v Izoli upokojenski hotel Delfin, ki je

pod okriljem ZDUS, za nas, upokojence, veliko dražji kot letovanje na Hrvaškem.

Ker obstajajo tudi člani, ki nam jih še ni uspelo prepričati, da bi se nam pridružili na skupnem letovanju, še naprej iskreno upamo, da si bodo na jesen življenja nekega dne vendarle zaželeli družbe sebi podobnih, sproščenosti, zabave, humorja, rekreacije, počitka in dobre volje.

Prijazno vabljeni! Slavica KOREN,tajnica DU Rače

KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV ZA

VREDNOTE NOB FRAM

Na{e aktivnostiv drugi polovici leta 2012

23. septembra smo se krajani Frama in Slivnice z gosti na letošnji že 40. tradicionalni spominski slovesnosti na Jugovi domačiji v Rančah spoštljivo poklonili Francu Pristovniku, takratnemu gospodarju na ‚Jugovem‘ v Rančah, ter partizanom Slavici Iskra, Janku Veroniku, Ambrožu Kovačiču, Hinku Domadeniku in Francu Kagerju, ki so bili 22. septembra 1944 tam izdani in kruto pobiti.

Letos smo se torej že štiridesetič organizirano zbrali krajani Slivnice in Frama, da bi dostojno obeležili tragične dogodke na Jugovem in Planici, kjer se je podobna tragedija zgodila dva dni kasneje.

Pobuda za skupno dostojno obeleževanje spomina na Jugovem se je rodila na občnem zboru

KO ZB NOB Slivnica (leta 1971), ko so v dogovoru s predstavniki KO ZB NOB Fram sklenili, da Slivnica prevzame pokroviteljstvo za ohranjanje spomina na tragičen dogodek na Jugovi domačiji.

Prvi pohod na Jugovo domačijo je bil organiziran septembra 1972; posebno zaslužna zanj sta bila Janez Šifrar, predsednik OO ZB za vrednote NOB Hoče-Slivnica in Peter Kovaček, predsednik KS Slivnica. Sodelujočih predstavnikov Frama žal ni več med nami.

Letošnja spominska slovesnost pri Jugovih je potekala v zelo lepem vremenu, pred številnim občinstvom.

Po Zdravljici, ki jo je z občutkom zapel MePZ dr. Pavel Turner iz Frama, se je nadaljeval program pod vodstvom učiteljice – mentorice iz OŠ Fram, Nataše Maver. Učenci OŠ Fram so nas znova prijetno presenetili s svojim nastopom. Prikazali so zanimivo, na sodoben način izvedeno igrico z aktualno vsebino, gledano skozi današnje oči otrok in mladine. Po proslavi je bilo na njihov nastop izrečenih veliko pohval.

Vsi govorniki so poudarjali velik doprinos NOB za končno zmago koalicije zaveznikov, obenem pa opozarjali na razdvojenost politike, ki v skrbi za dobrobit posameznika in celega naroda ne deluje povezovalno. Prav tako je bila izražena skrb, ker si veliko 'osamosvojiteljev' pripisuje izključne zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije, pri tem pa išče samo lastne koristi. Tudi omalovaževanje vloge NOB je docela nesprejemljivo. Govorniki so spomnili na dejstvo, da smo si svojo državo priborili z enotnostjo in pogumom celotnega naroda.

Prisrčna hvala vsem, ki vsako leto nesebično pomagate organizirati dostojno, velikokrat celo izjemno spominsko slovesnost. Hvala tudi vsem, ki se dogodka udeležujete, saj s svojo prisotnostjo slovesnosti dajete pomembnost in kažete spoštljiv odnos do NOB.



Izvajalci programa na letošnji 40. spominski slovesnosti na Jugovi domačiji v Rančah

Položitev venca

Na spominski slovesnosti smo podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim za predano 40-letno sodelovanje pri tako zahtevnih nalogah. Priznanja KO ZB za vrednote NOB Fram za dolgoletno neumorno delo so prejeli Janez Šifrar - predsednik OO ZB za vrednote NOB Hoče-Slivnica, Peter Kovaček - predsednik KS Slivnica, Dana Šušteršič - nekdanja dolgoletna predsednica KO ZB za vrednote NOB Fram, Krajevna skupnost Fram, Društvo krajanov Ranče, Planinsko društvo in Hortikulturno društvo Maribor.

Dobitniki priznanjVse foto: Slavko Osebik

26. oktobra smo se na komemoraciji pri centralnem spomeniku žrtvam 2. svetovne vojne na framskem mrtvim poklonili z nastopom učencev OŠ Fram, priložnostnim

govorom naše mlade članice Mateje Kosirnik in položitvijo venca.

Utrinek s komemoracije v Framu; nastop učencev OŠ FramFoto: Simona Antolič

Prispevali smo tudi govor na komemoraciji, ki jo je organizirala OŠ Rače.

Zaradi skrajno slabega vremena je bil preložen tradicionalni spominski zbor lovskih družin Frama, Hoč in Šmartnega na kurirski postojanki TV 13 S pri Perkovem križu nad Planico, kjer lovci in KO ZB za vrednote NOB Fram med drugim položimo venca k spomeniku (zavetišče padlemu kurirju Francu Predanu).

Ernest NAPAST

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO RAÊ

Novice KUD Ra~e

• 3. koncert letošnjega koncertnega abonmaja Grad RačeV desetletni zgodovini koncertne dejavnosti KUD Rače

je bila zasedba saksofon (tenor, alt) in klavir, ki smo ji bili priče 22. septembra 2012 v Beli dvorani gradu Rače, prva te vrste. Instrumenta, ki se v različnosti zvoka med seboj odlično dopolnjujeta, nudita s primernimi protagonisti in sporedom del nadvse vabljiv zvočni dogodek. Prav takšnega smo doživeli na našem koncertu. Spored del M. Marais - Le Basque, R. Muczinski - Sonata, R. Boutry - Divertimento, A. Piazzolla – Tango, A. Ginastera - Danza de le moza donosa, H. Villa - Lobos Fantasia za sopran saksofon, P. Ituralde – Suite hellenique in J. Demersseman – Fantasie sur un theme original (zanimivo bi bilo slišati kakšno skladbo iz hrvaške skladateljske produkcije) je bil tehtno in večina virtuozno zasnovan, ko sta bila glasbenika v zvočnem dialogu skoraj enakovredno zastopana. Poslušali smo muzikalne izvedbe z mnogo energije – lahko



bi rekli nad pričakovanji, saj umetnika Berislava Antice - saksofon in Tomija Domančića - klavir v slovenskem prostoru ne poznamo.

Saksofonist Berislav Antica in pianist Tomi DomančićFoto: Eva Mustafa

3. in s tem predzadnji koncert letošnjega abonmaja Grad Rače je torej postregel z umetniško zapomnljivim večerom.

• Naši pevski sestavi ne počivajoVokalna skupina A Cappella je oktobra nastopila s

koncertom v gledališču mesta Hvar, najstarejšem v tem delu Evrope.

Nastop Vokalne skupine A Cappella ob praznovanju 400-letnice mesta Hvar in njegovega gledališča

(samostojno in z ostalimi sodelujočimi)Foto: Dušan Kamnikar

21. novembra je VS A Cappella nastopila z Mariborskim oktetom in Zborom Glasbene matice v Unionski dvorani, v okviru 90-letnice Kulturnih društev Slovenije in 90- letnice dolgoletnega kulturnega ustvarjalca Janeza Karlina.

Vokalna skupina Fantje na vasi je na regijskem tekmovanju Sozvočenja 2012 Pomurja in Podravja, ki je potekalo 17. novembra na Ptuju, med petimi zbori in vokalnimi skupinami zmagala.

Zmagovalci – vokalna skupina Fantje na vasi KUD RačeFoto: Eva Mustafa

Popotovanje od Dalmacije do PtujaZa Vokalno skupino A Cappella se je nova pevska

sezona začela zelo aktivno. Na povabilo Klape Galešnik smo se namreč, v družbi Stiškega kvarteta, v začetku oktobra odpravile na velik jubilej ob desetletnici obstoja klape. Tako smo 6. oktobra nastopili na njihovem velikem koncertu na Hvaru, ki je potekal v najstarejšem gledališču v Evropi, v okviru festivala ob praznovanju 400-letnice mesta Hvar in tudi omenjenega gledališča. Na razprodanem koncertu so nastopile hvarske klape in dve skupini iz Slovenije, zato smo bili veseli povabila, da v dalmatinskem okolju predstavimo domačo pesem, pa tudi, da pred jesenjo izkoristimo zadnje sončne žarke na morju.

Po vrnitvi domov smo se začele pospešeno pripravljati na tekmovanje Sozvočenja 2012, regijsko tematsko tekmovanje srednješolskih in odraslih pevskih zasedb, ki je letos potekalo na Ptuju. Vokalna skupina se je nanj prijavila in bila sprejeta s sporedom štirih pesmi našega cenjenega skladatelja Jakoba Ježa z naslovom Žlahtne bodice.

Komaj so se naša grla ohladila, pa smo že spet prepevale. 21. novembra smo namreč bile povabljene, da zapojemo na slavnostni prireditvi ob 90-letnici Zveze kulturnih društev Slovenije in 90-letnici Janeza Karlina, poosebljenja slovenske društvene kulture. Nastopiti na koncertu v Unionski dvorani nam je bilo v veliko čast in veselje, saj tudi same delujemo zaradi premika v kulturi, ki se je zgodil pred skoraj stoletjem.

‹Kapelce› se že veselimo nadaljevanja pevske sezone in upamo, da bo tako uspešna, polna dobre volje, petja in potovanj, kot je bila do sedaj.

Pevke vokalne skupine A Cappella



Na zaključnem koncertu na državnem nivoju bodo naši fantje nastopili z drugimi zmagovalci regijskih tekmovanj in sicer 8. decembra 2012 v dvorani Konzervatorija za glasbo v Ljubljani.

Komorni zbor Škrjanček bo v soboto, 12. januarja 2013 ob 18.00 uri, v Beli dvorani izvedel svoj letni koncert s prenovljenim sporedom in pomlajeno zasedbo.

• Vabljeni na 11. tradicionalni Novoletni koncertNa letošnjem Novoletnem koncertu bosta nastopila

violinist Peter Kuhar in pianist Ivan Ferčič. Koncert bo v nedeljo, 6. januarja 2013 ob 17.00 uri, v Beli dvorani gradu Rače.

• 2. ciklus koncertnega abonmaja Grad RačeV letu 2013 bodo v okviru abonmaja zopet štirje koncerti.

Nastopili bodo slovenski umetniki:1. Koncert: Saška Gerželj Donaldson – klavir; nedelja,

17. marca 2013 ob 17.00 uri, v Beli dvorani;2. Koncert: VS A cappella, Fantje na vasi, Komorni

zbor Škrjanček (vsi KUD Rače), z izbranimi sporedi; nedelja, 19. maja 2013 ob 17.00 uri, v Beli dvorani.

3. Koncert: Branko Robinšak – tenor, Tone Potočnik - orgle; septembra 2012 (točen datum sledi kasneje), v eni od cerkva v občini Rače - Fram.

4. Koncert: Amadej Herzog – akordeon; nedelja, 17. novembra 2013 ob 17.00 uri, v Beli dvorani.

Cena abonmaja je 20.00 evrov; nakup vstopnic bo mogoč po novem letu, v Turistični agenciji Pozejdon turizem v Račah.

Tone ŽURAJ

Novi~ka z gledali{kega koti~ka

Gledališka skupina KUD Rače je za novo sezono pripravila še eno v nizu komedij, bolje rečeno burk iz življenja malega človeka.

Igra ‚Moj Vinko‘, avtorja Antona Žumbarja, sicer ravnatelja OŠ Velika Nedelja, se dogaja na vasi, in sicer v Žabniku, pri družini Miško. Gre za tipično kmečko družino, ki je živela (in morda živi še tudi danes) v revnih predelih Dravskega polja.

Kmeta Marija in Vinko sta srednjih let in imata 18-letno hčerko Marinko, ki obiskuje ekonomsko šolo. Treza in Janez sta njuna soseda. Medsebojno se obiskujejo in obirajo ljudi po vasi. Še posebej jim je zanimiv skrivnosten, mlad fant Jure, ki je prišel iz Nemčije in se nastanil v hiši na vogalu, za katero išče kupca.

Težava nastane v tem, da so vse ženske v vasi vrgle nanj oko, mladenič pa jih pridno obiskuje, pri čemer nastaja veliko ljubosumnih izpadov in zabavnih scen. Igro smo postavili v naše okolje in raško narečje.

Ko resnica sproža salve smeha – oglejte si novo gledališko komedijo!

Premiera bo predvidoma 9. decembra ob 18. uri v kinodvorani Rače, sicer pa se bomo na odru predstavili tudi v času predbožičnega dogajanja, v soboto, 22. decembra, ob 18. uri.

Vabljeni!Melita LAŠIČ

Želimo vam prijetno doživetje boži~no - novoletnega vzdu{ja!



Skupina ljudskih pevcevšTa{~icaš zaklju~uje {e eno

pevsko leto

Ker je leto 2012 že skoraj za nami, moram ljubiteljem naše lepe slovenske ljudske pesmi povedati, da smo tudi letos veliko nastopali. Omenila bom le nekaj izmed skupno več kot 30 nastopov, ki so se zvrstili med februarjem in novembrom. ‚Glas Slovenije‘ nas je marca povabil na prireditev v okviru EPK Maribor 2012. Dobili smo priznanje in pokal z nazivom EUROPEAN CAPITAL OF CULTURE - MARIBOR 2012. Sredi maja smo prišli v medije na povabilo TV Polka in Majolka ter zapeli v okviru EPK MARIBOR 2012 (v lepem kulturnem domu v Koreni); dogodek je prenašalo kar devet televizijskih kanalov. Z nastopi smo nadaljevali doma in v tujini. Tako smo 19. maja 2012 na povabilo KUD ‚Cvetlinski Zvon‘ zapeli na Hrvaškem, na prireditvi ‚Svibanjska noč‘.

Naše naslednje gostovanje beležimo natanko mesec dni kasneje, 19. 6. 2012, ko smo na povabilo slovenskih rojakov v mestu Reutlingen zapeli na prireditvi, ki so jo izvedli slovenski in hrvaški rojaki, potekala pa je v čudovitem hotelu ‚Split‘‘. Bilo je zelo lepo in nepozabno. Poleti so se naši nastopi kar vrstili. 22. julija smo bili, ponovno v sklopu EPK Maribor, znova povabljeni v oddajo Polka in Majolka (pri gostišču Štajerc). Zadnje dni avgusta smo doživeli nekaj posebno navdušujočega, saj je prišel snemat za našo zgoščenko mag. David Taljat, ki se je pripeljal 950 km daleč, iz Švice, snemanje pa je trajalo kar 14 ur. Priznati je potrebno, da je bilo res zelo naporno, a se je izplačalo potruditi in vztrajati; zelo nas veseli, da lahko za božič najavimo izid zgoščenke z našimi glasovi. Prejeli in sprejeli smo povabilo Turističnega društva Brloga iz Šentilja in se 1. septembra 2012 udeležili prireditve, imenovane ‚Iglov večer‘, ki je potekala v kulturnem domu Šentilj. Javni sklad Republike Slovenije, območna izpostava Maribor in Zveza kulturnih društev Maribor sta nas 14. 9. 2012 povabila na prireditev ‚Tam dol na ravnem polju‘; za izvedbo našega programa smo bili pohvaljeni in prejeli priznanje. Konec septembra smo, v organizaciji Turističnega humanitarnega društva ‚Glas‘ Maribor sodelovali na srečanju ljudskih godcev, pevcev in pevk ‚Pod Brajdami‘ (EPK).

Skupina ‚Taščica‘ torej nadvse rada prepeva slovensko ljudsko pesem, kar njeni člani s ponosom počnemo tako

doma kakor tudi izven naših nacionalnih meja. Med slovenskimi rojaki smo tako zapeli tudi v hrvaški Podravini, natančneje v Koprivnici, ob njihovem prazniku. Zveza Slovencev in Svetovni kongres na Madžarskem sta nas sredi oktobra povabila v gledališče Monošter, na prireditev ljudskih pevcev in godcev. Za to srečanje, na katerem je sodelovalo še več skupin iz Slovenije, Slovencev iz Porabja, pevcev iz Sombatela in Budimpešte, je vladalo tudi precejšnje medijsko zanimanje, saj sta ga snemali tako TV Madžarska kot TV Slovenija.

V mesecu oktobru je mariborska televizija posnela oddajo ‚Slovenci po svetu‘, v kateri so predstavili Milana Keržiča, Slovenca, ki že preko 60 let živi v Južni Ameriki (Argentina – Buenos Aires). Naša ljudska pevska skupina ‚Taščica‘ je zapela pesem ‚Kje so tisti mladi fantje‘, oddaja pa je bila že večkrat predvajana na TV Maribor in SLO 2.

V mesecu oktobru in novembru nam je uspelo posneti še eno zgoščenko, ki nosi naslov ‚Moja domovina Slovenija‘.

Ob praznovanju Martina niso pozabili na nas pevci in godci ‚Lipa‘ iz Lenarta, ki so priredili lep koncert, na katerem smo radi sodelovali. Nato smo se odpeljali v Gederovce k našim pevskim prijateljem - ‚Vinskim bratom‘ - in z njimi zapeli ter dočakali spremembo mošta v vino. Le nekaj dni zatem smo zapeli na Mednarodnem koncertu ‚Kicar poje‘. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan se je vsem nastopajočim prisrčno zahvalil za sodelovanje.

Ob vsem navedenem se najbrž tudi vi strinjate, da smo letos zares veliko nastopali, hkrati pa tudi veliko prepotovali in doživeli mnogo lepega. Da nam je bilo to omogočeno, se moramo zahvaliti Občini Rače-Fram, ki nam po svojih močeh stoji ob strani, za donatorstvo.

Vsem občanom in občankam, predvsem ljubiteljem slovenske ljudske pesmi, želimo vesele božične in novoletne praznike ter veliko zdravja in osebne sreče v letu 2013.

Majda VAKE, vodja skupine



DRUŠTVO VINOGRADNIKOV RAÊ - FRAM

O nekaterih aktivnostihna{ega dru{tva

Društvo vinogradnikov Rače – Fram (dalje DV) uspešno nadaljuje s svojim delovanjem tudi v letu 2012. Poleg organiziranja strokovnih predavanj smo opravili ocenjevanje vin, obrezali smo potomko najstarejše trte, izvedli strokovno ekskurzijo, postavili klopotec in opravili prvo trgatev potomke. Bili smo tudi soorganizator martinovanja. V času nastajanja tega prispevka pa se pripravljamo na prvo oceno mladega vina letnika 2012, ki bo v začetku decembra v domu krajanov Morje.

• Ocenjevanje vin letnika 2011Letos smo opravili že 12. ocenjevanje vin. Večina

strokovnjakov je mnenja, da je vinski letnik 2011 na našem vinorodnem območju nadpovprečne kakovosti, vina pa so zelo dobra, tudi čudovita. To je posledica skrbi vinogradnikov za pridelavo zdravega grozdja, ki je bilo količinsko primerno, z dovolj sladkorja, bogatimi aromami in ustrezno harmonično. K navedenemu je prispevala svoj delež še narava, zlasti lepa jesen. Verjetno nas je hotela narava v teh težjih časih spodbuditi, da naj še naprej skrbimo in ohranjamo naše vinograde. Dosežke iz vinograda smo nadgradili s primerno predelavo grozdja in dobrim delom pri negi vina v kleti.

Letošnje društveno ocenjevanje vin je bilo opravljeno 26. aprila 2012 v Domu krajanov Morje.

Ocenjevanje vin letnika 2011; Morje 2012 (strokovna komisija in udeleženci)

Ocenjenih je bilo 54 vzorcev, od tega 49 vzorcev normalne trgatve in 5 vzorcev posebne trgatve (predikati).

Vzorce je ocenjevala 7-članska strokovna komisija po standardni Buxbaumovi metodi, po kateri se lahko doseže največ 20 točk. Priprava in izvedba ocenjevanja je bila na primerni strokovni ravni. Ocenjevanje je bilo javno. Tako se lahko vinogradniki – vinarji s primerjanjem različnih vin tudi nekaj naučimo.

Rezultati so potrdili naša pričakovanja, ocene vin so bile nekaj višje od letnika 2010. Skupna povprečna ocena vin je znašala 18,18 točk (letnika 2010 18,13 točk); povprečna ocena normalnih trgatev je znašala 18,13 točk, ocena vin posebnih kakovosti pa 18,66 točk. Ob teh uspehih se

potrjuje še naslednji pregovor: »Kdor dobro vino želi imeti, umno mora ravnati že v vinogradu in z njim še v kleti.«

• Našo potomko smo obrezali in jo zavarovaliLetos praznuje naša potomka, žametovka iz mariborskega

Lenta, že 4. rojstni dan. Lepo se je razrasla ob brajdi. Obrezali smo jo 31. marca 2012. Potomki smo narezali po krajši šparon in reznik. Iz šparona lahko v naslednjih letih oblikujemo krajši kordon. Tudi letos je bil med gledalci velik interes za odrezane rozge potomke, zato jih je prehitro zmanjkalo (imamo že nekaj interesentov za rozge potomke ob rezi v letu 2013, verjetno pa se bo ‚čakalna lista› še podaljšala).

Zatem je zastopnik sponzorja potomke (Zavarovalnica Maribor, d. d., v njenem imenu Benjamin Schlauer) predal polico o zavarovanju pridelka gospodarju potomke in županu Občine Rače – Fram, Branku Ledineku, ta pa je polico zaupal v hrambo Stanku Šternu, predsedniku DV.

• Postavili smo društveni klopotecDV nadaljuje s tradicijo postavljanja društvenega

klopotca. Že tretjič smo ga namestili na zelo lepem kraju, med vinogradi nad Framom, blizu kapele sv. Neže. Pri tej kapeli daruje framski župnik nedeljske maše že več let. Od leta 2010 je to postala tradicionalna maša za vinogradnike in vinogradnice. Po maši postavimo klopotec, ob izvedbi krajšega kulturno – družabnega programa. Pri tem smo sodelovali: predsednik DV Stanko Štern, Tone Kolar z recitacijo pesmi in kot ‚pooblaščenec‘, ki je zaprisegel avtorja – Milana Rokovnika, gospodar vinogradov Robi Greif in izdelovalec klopotca Tone Frešer (iz Morja), Sonja Greif, ki je prebrala odlomek iz Dnevnika nadvojvode Janeza, učenca OŠ Fram Andraž Greif (prebral je pesem) in Jan Mulec (prebral je anekdoto iz šolskih klopi) ter moški pevski zbor Obrtnik Slov. Bistrica – Polskava.

Številne udeležence je pozdravil župan naše občine Branko Ledinek, ki se je pohvalno izrazil o delu DV, saj ohranjamo in obujamo starejše vinogradniške običaje, zraven pa poskrbimo še za dobro voljo.

Klopotec sta blagoslovila – letos prvikrat skupaj – oba župnika, Franc Dermol iz Frama in Robert Emeršič iz Rač. Tako bi naj bilo tudi v prihodnje, pri čemer si vinogradniki želimo in upamo, da bo takšna okrepljena zasedba dušnih pastirjev imela večjo težo pri prošnji ‹tam zgoraj›, za ugodne vremenske pogoje.

Framski župnik Franc Dermol blagoslavlja klopotec



Od letos naprej bomo klopotec postavljali v nedeljo, pred praznikom Marijinega vnebovzetja (ta je 15. avgusta); letos je to bilo 12. avgusta.

Udeleženci pri postavljanju klopotcaVse foto: Slavko Osebik

Po postavitvi klopotca so se udeleženci zadržali še ob prijetnem druženju, prigrizku in kozarcu dobrega vina.

Omeniti je še potrebno, da je bil klopotec letos zelo ‚priden‘. Bilo je precej vetra, pa tudi vroče, zato se je klopotec pogosto ‚ohlajal‘; s kiji je desko tako izrabil, da jo bo treba v letu 2013 zamenjati!

Klopotec nad vinogradom(avtor: neznan, priredba: Anton Kolar)

Klopotec nad vinogradom stoji in pravi:

Tu na hribu stojimin v daljavo strmim.

Ko zapiha veter, se z veseljem zavrtimin za vaše grozdje skrbim.

Saj vem, da gospodarja razočarati ne smem.Veter, pridi mi že v pomoč!

In res zapiha veter,klopotec pa se zopet predramiin nas s svojo pesmijo privabi.

Prinaša nam veselje in klopoče tako močno,da ptičev in drugih tatičev več blizu ne bo.

Grozdja bo polno in lepo bo dozorelo,da bo v trgatvi zopet veselo.

Trta bo obrana in samevala naslednje dni,pesem klopotca v slovo ji doni,

ker dela zame več ni.Klipa-klapa, klapa-klip,

pa sva si kvit.

• Trgatev potomkeZa širšo javnost, zlasti še za občane občine Rače – Fram

in krajane Morja, sta za počastitev potomke najstarejše trte iz mariborskega Lenta pomembna dva dogodka: prvi je rez potomke (o tem smo že pisali), drugi, še bolj pomemben in srečen dogodek, pa je trgatev.

Naša potomka od 9. maja 2009 lepo raste pred domom

krajanov v Morju. Prva trgatev potomke je bila 22. septembra 2012. Organizirala sta jo DV Rače – Fram in Društvo krajanov Morje. Po uvodnih besedah predsednika DV Stanka Šterna in predsednika DK Morje Štefana Pliberška smo izvedli kratek kulturni program. Nato smo opravili prvo trgatev potomke.

Trgatev potomke

Natrgali smo 24 lepih in za žametovko primerno sladkih grozdov. Grozdje smo nato razrezali na manjše, približno enako velike dele, in pridelek postregli zbranim. Dogodek je spremljalo lepo število prijateljev in častilcev naše potomke.

Menim, da bo naslednja trgatev potomke (jeseni 2013) še zanimivejša, bolj vesela in popestrena s še več tradicionalno – zgodovinskih prvin oziroma običajev. Verjetno pa bomo napolnili tudi že prvo stekleničko vina naše žametovke.

Trgatev potomke je predstavljala tudi del aktivnosti v okviru krajevnega praznika Morje. Zato smo po trgatvi v domu krajanov Morje poslušali še zanimivo predavanje o Portugalski. Svoje tamkajšnje popotniške vtise je v besedi in sliki predstavila Andreja Bečan. Kot zanimivost naj navedem, da ima Portugalska cca 366.000 ha vinogradov. Najbolj znano vino je Portovec (v različnih tipih), na Portugalskem pa raste tudi veliko plutovca, iz katerega pridobivajo najkakovostnejše zamaške iz plutovine.

Tone KOLAR

Zimi v pozdrav



KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEÊGA KRIŽA FRAM

Drobtinica 2012

Območno združenje Rdečega križa Maribor se je odzvalo na projekt ob svetovnem dnevu hrane, ki so ga v Sloveniji poimenovali ‚Drobtinica 2012‘. Na pobudo predsednika Karla Golauška smo letos v tej akciji prvič sodelovali tudi aktivisti KO Rdečega križa Fram in mladi člani Rdečega križa na Osnovni šoli Fram.

Namen ‚Drobtinice 2012‘ je bil zbrati kruh od darovalcev, zanj pa z zbiranjem prostovoljnih prispevkov omogočiti plačilo prehrane socialno ogroženih otrok na naši osnovni šoli.

Prošnje za darovanje kruha smo naslovili na ponudnike kruha v naši občini in na pridne gospodinje, ki so vešče peke kruha. Naši prošnji so se odzvali trije večji darovalci kruha in veliko posameznikov. Zbrali smo 130 kg kruha, 20 kg moke in 2 zaboja domačih jabolk.

Akcija je potekala v soboto, 13. oktobra, pred trgovino Lipa Fram, med 8. in 12. uro. Zbrali smo se zgodaj zjutraj in pričeli s pripravo dveh stojnic, ki nam ju je velikodušno odstopil Bar Studenček iz Frama. Za dekoracijo stojnic so poskrbeli mladi člani RK z mentorico Valentino Gselman; po njihovi zaslugi so stojnice dobile zanimivo, jesensko obarvano podobo, ki je privabljala številne poglede.

Učenci Urška, Klara in Domen so pripravili presenečenje, saj so izdelali polno košaro dekorativnih ročnih izdelkov, ki smo jih razdelili med darovalce prostovoljnih prispevkov. Da nas ni preveč zeblo, so poskrbele prijazne trgovke s toplim čajem in kavo. Nekoliko zaskrbljeni zaradi slabega vremena smo upali, da bosta odziv krajanov in podpora naši akciji dobra. Nismo bili razočarani. Ob prijetnem druženju in kramljanju se je naša lepo okrašena škatla za prostovoljne prispevke počasi polnila. Veseli smo bili obiska predstavnice Območnega združenja RK Maribor, Tatjane Žižek, prav tako pa tudi vsakega posameznika, ki nam je naklonil pozornost in izkazal posluh v obliki prostovoljnega prispevka.

Zbrali smo 605,30 €, kar zadošča za približno 300 kosil ali 760 malic socialno ogroženih otrok, prispevke pa predali Osnovni šoli Fram.

Vsem darovalcem kruha in tistim, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi naše akcije, smo se že pisno zahvalili, v našem imenu in v imenu otrok, ki bodo z njihovo pomočjo dobili tople obroke hrane in tako nekoliko lažje preživeli zimske dneve, pa se po tej poti javno zahvaljujemo tudi sedaj.

Sonja TIŠIČ

ŠPORTNO REKREATIVNO TURISTI^NO DRUŠTVO

TOTI LISJAK

Razveseljujemo sebe in druge

Pozdravljeni, občani občine Rače-Fram!

Jeseni, ko se narava umirja in pripravlja na počitek, smo v našem društvu TOTI LISJAK v polnem pogonu. Skoraj ne mine teden, da se ne udeležimo kakšne prireditve v naši občini ali v soseščini.

Od oglašanja v prejšnjih Novicah smo vam dolžni še informacijo, komu smo letos podarili izkupiček od naše tradicionalne prireditve ‚Lisjakov kotel‘. V letu 2012 smo se odločili, da bomo sredstva donirali OŠ Rače in sicer v višini 700 €. Sredstva smo nakazali na njihov račun in upamo, da bodo namensko uporabljena (za malice in sofinanciranje šole v naravi za devet socialno najšibkejših predšolskih otrok in učencev šole), kot je bilo predhodno dogovorjeno.

V oktobru smo se udeležili rekreativnega dobrodelnega pohoda na Urban, s katerim so organizatorji sredstva zbirali za socialno ogroženo družino iz Kamnice.

Na povabilo DGMŽ Gojitelj Miklavž smo se udeležili tekmovanja kuhanja jedi na žlico, ki so ga organizirali v okviru Regijske razstave malih živali v Račah, konec meseca oktobra. Naša ekipa si je delila 2. -3. mesto in sicer z ekipo iz Republike Češke. Ocenjevalno komisijo smo



prepričevali z ovčjim segedinom. Da pripravljamo najboljšo štajersko kislo juho, smo

znova dokazali na srečanju v Hotinji vasi, ki je potekalo v organizaciji tamkajšnjega turističnega društva.

Na martinovanju v Račah smo nadaljevali tradicijo najlepše urejene stojnice. Da je šel še drugi klopotec v naše vitrine, je poskrbel naš član Kristijan Gselman, ki je kotalil sod po grajskem dvorišču, kot da je čisto pravi grajski kletar. Na naši stojnici (pa tudi na drugih, da ne bo pomote) so se ustavili mnogi naši simpatizerji, sponzorji, prijatelji iz drugih društev in kuharskih ekip, pa tudi drugi udeleženci martinovanja, ki so poskušali, kaj so pridelali naši člani, saj je v naši druščini kar 5 vinogradnikov.

V veselem decembru se že veselimo sodelovanja na Božično-novoletnem sejmu v Račah, še prej pa se bomo nekateri člani udeležili krvodajalske akcije v organizaciji Rdečega križa Rače.

Na koncu vam Toti lisjaki želimo vesel božič in srečno novo leto 2013 - da bi bili zdravi, da bi si medsebojno pomagali ter tako lažje in hitreje premagali težave in premostili ovire, ki nam jih nalaga država in vse bolj tudi narava.

V imenu Totih lisjakov:Tedi PLEVNIK

ROKOMETNI KLUB RAÊ

Rokometni pozdrav in na{enovice na pragu zime

Lep (skoraj že zimski) pozdrav od rokometašev in rokometašic!

V sezono 2012/2013 smo septembra vstopili s tremi tekmovalnimi ekipami deklic in ekipo dečkov ter s štirimi vadbenimi skupinami mini rokometa, v katerih vadi več kot 100 otrok. Zdaj smo že globoko zakorakali v sezono, ki smo jo s treningi pričeli 30. julija.

Ukvarjanje s športom za mlade pomeni kvalitetno organiziranje prostega časa, ohranjanje duševnega in telesnega zdravja, razvijanje socialne mreže in zmanjšanje tveganja negativnih vplivov, kot so zloraba alkohola in drog, nestrpnost, agresivnost, destruktivnost, odvisnost od interneta in televizorja ipd. V našem klubu si prizadevamo, da bi čim več mladim omogočili kakovostno preživljati urice, ko so brez učnih in ostalih obveznosti.

Vse naše dekliške tekmovalne skupine v prvem delu tekmovanja tekmujejo v skupini vzhod, ki je zelo močna, saj v njej nastopa podmladek 5 klubov iz 1.A lige (Celje, Velenje, Žalec, Ptuj in Zagorje). Zraven so po navadi še Brežice, Branik in Nazarje (njihove članice tekmujejo v 1.B ligi) in še kakšne ekipe brez članske ekipe (kot je DRŠ Alen Mihalj). Večina ekip ima boljše finančne in prostorske pogoje za trening. Prav tako imajo večji izbor dobrih igralk, saj imajo bazo na večjem področju – tam, kjer je bistveno več deklet. Če nimamo res sreče z

generacijo, zaradi vsega navedenega zelo težko tekmujemo proti ekipam, ki trenirajo vsak dan, saj to pomeni iz leta v leto večji zaostanek v količini treninga. Vendar se v našem klubu vsi - vodstvo, trenerji, igralke in starši - trudimo po svojih najboljših močeh. Včasih nam to uspeva bolj, drugič nekoliko manj.

Ekipe, s katerimi tekmujemo letos, so :

Kadetinje (letnik 1996 in 1997) - po razpustitvi članske ekipe je to naša najstarejša skupina, ki nastopa v izredno težki konkurenci. Trenutno imajo dekleta po 7 tekmah 2 zmagi in 5 porazov. Do konca rednega dela jih čaka še 7 tekem in potem razigravanje, ki je odvisno od mesta na lestvici. Vadijo pod vodstvom Mitje Žurana, ki mu pomaga Leja Klemenčič.

Kadetinje

Starejše deklice (letnik 1998, 1999 in 2000) - tekmujejo v skupini vzhod in imajo po 7 tekmah 2 zmagi in 5 porazov. Nekatera dekleta so lani zelo malo ali sploh nič trenirala, kar se jim letos opazno pozna. Kljub temu smo veseli, da se jih je v letošnji sezoni zbralo dovolj, da lahko sploh tekmujejo. Dekleta vadijo pod vodstvom Leje Klemenčič.

Starejše deklice

Mlajše deklice B (letnik 2001 in 2002) - nastopajo v skupini vzhod in so do zdaj odigrale 2 tekmi; obe so izgubile. Večina teh deklet je še mini rokometašic (samo 3 dekleta so letnik 2001) in bodo igrale še mini rokomet. Dekleta vadijo pod vodstvom Leje Klemenčič.



Mlajše deklice B

Mlajši dečki B in mini rokomet dečkiV sezoni 2012/2013 sodelujemo v okviru Rokometna

zveze Slovenije tudi z moško ekipo in sicer v državnem prvenstvu mlajših dečkov B; to so dečki, rojeni leta 2001 in mlajši. Dečki nastopajo v skupini vzhod. To je najštevilčnejša in verjetno najmočnejša skupina v tej kategoriji. Do sedaj so dečki odigrali šest tekem, na katerih so dosegli dve zmagi in en remi ter tri poraze, kar jih na lestvici uvršča na 6. mesto. To je dober rezultat, saj ekipa zaostaja za tretjim mestom samo 2 točki. Iz tekme v tekmo se vidi napredek v igri in upamo, da se bo tako tudi nadaljevalo. V okviru mlajših dečkov trenutno trenira 22 rokometašev, ki nastopajo v že prej omenjeni kategoriji ter tudi v mini rokometu (na področju mariborskih osnovnih šol). V letošnjem letu bomo sodelovali v mini rokometu z dvema ekipama. Tekmovanja se bodo pričela v mesecu januarja in upamo, da bomo ponovili uspešno lansko sezono.

Mlajši dečki B in mini rokomet

Mini rokomet deklice - v letošnjem šolskem letu smo z vadbo naših najmlajših skupin pričeli v mesecu septembru. Oblikovali smo 2 skupini mini rokometa v OŠ Rače in 1 skupino v OŠ Starše. Na OŠ Rače imamo skupino mini rokometa deklic od 1. do 4. razreda, kjer je kar 17 deklet in 4 fantje, zato smo morali angažirati še dodatne moči, da lahko vadbo normalno izvajamo. Tako ta skupina vadi pod vodstvom Leje Klemenčič, ki ji pomagata Marina Gril in Alenka Rižner Šibila. Skupina deklic letnika 2002 vadi skupaj z mlajšimi deklicami B.

Mini rokometaši OŠ Rače 1. do 4. razred Trenerji najmlajših vadbenih skupin se zavedamo, da

imamo zelo zahtevno in odgovorno nalogo, saj se otroci med 6. in 10. letom starosti nahajajo v tako imenovanem ‚zlatem obdobju‘ motoričnega razvoja, kjer so najbolj dovzetni za osvajanje novih motoričnih elementov, pospešen je njihov fiziološki razvoj, hkrati pa se vedno bolj oblikujejo njihovi vrednostni sistemi in sam odnos do športa.

Cilj našega kluba je, da deklicam in dečkom mlajših starostnih kategorij zagotovimo čim prijetnejšo, a zanimivo rokometno vadbo, da jim privzgojimo vrednote pozitivnega športnika in jih ne izpostavljamo pritiskom za doseganje rezultatov. Postopoma jih navajamo na tekmovalni šport, ki pa prinaša nekoliko večje napore, odpovedovanja, ki jih brez ljubezni do izbranega športa, ki jo pridobimo v mladih letih, težko prenašamo.

Vse podatke o našem klubu in naših tekmah najdete na spletni strani: www.rokometniklub-race.si, za dečke pa še posebej na spletni strani: rokometni-racek.si Pridite nas kaj pogledat, ne bo vam žal.

Zahvaljujemo se Občini Rače – Fram za finančno in vso ostalo podporo pri našem delovanju. Hvala tudi podjetjema Tera – Vizija d.o.o. in Karma za darovana sredstva.

Vsem našim športnikom in njihovim staršem, kakor tudi vsem drugim občankam in občanom, voščimo vesel in prijeten božič v krogu njihovih najdražjih ter srečno in zdravo 2013. V novem letu si želimo, da se nam uresničijo želje po zdravju, razumevanju in čim večjem številu zadovoljnih otrok v našem klubu.

Velik športni pozdrav!Alenka RIŽNER – ŠIBILA

in Andrej KUHAR



PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SPODNJA IN ZGORNJA GORICA

Aktivna gasilska mladina

Jesenski meseci so po poletnem zatišju prinesli v naše društvo več različnih aktivnosti - žal tudi po ‚zaslugi‘ narave. Pri tem imam v mislih poplave, ki so ogrožale tudi naselji Brezula in Podova. Krajanom teh krajev v naši občini je priskočilo na pomoč tudi naše društvo. Prav tako smo se aktivno vključili v ukrepe nudenja pomoči na območju Dupleka, kjer je večje število naših članov ves dan pomagalo prizadetim odstranjevati vodo in blato iz kleti ter sanirati druge posledice poplav.

Ker je bil mesec oktober mesec požarne varnosti, smo v tej zvezi izvajali razne aktivnosti. Največja med njimi je bil t. i. dan odprtih vrat, v sklopu katerega smo vsem zainteresiranim prestavili opremo in vse ostalo, kar premore naše društvo, za naše operativne člane pa smo pripravili praktične vaje. Ko pripravljam ta prispevek (v drugi polovici novembra), se pripravljamo na ocenjevanje društev (o rezultatih bomo lahko poročali prihodnjič).

Še posebej je bila v tem času aktivna gasilska mladina, ki se sicer redno srečuje v gasilskem domu. Njeni predstavniki so se v septembru in oktobru udeležili gasilskega tekmovanja v Malečniku in Miklavžu, v avgustu pa tekmovanja iz orientacije v Lovrencu na Pohorju, kjer smo osvojili 3. in 4. mesto.

Naša mladina si je ogledala tudi makete gasilskih vozil v Kadetnici. Nad samo razstavo in zaključkom so prevladovala navdušujoča mnenja.

Tekmovali so v gasilski orientaciji Z ogleda razstave modelov gasilskih avtomobilov

Razne aktivnosti se bodo nadaljevale tudi čez zimo, ko bomo pristopili k izdelavi gasilca (podrobnosti naj ostanejo za kdaj drugič), pa tudi česa drugega se imamo namen lotiti. Mentorjem in naši gasilski mladini gre torej pohvala za kolektivni duh in aktivno delovanje.

Za sodelovanje pri delovanju društva se ob koncu leta iskreno zahvaljujemo prav vsem aktivnim članom vseh generacij, vsem podpornikom, donatorjem in sponzorjem (ki pa jih poimensko ne navajamo, da ne bi slučajno koga izpustili), ki s svojim delom in finančnimi sredstvi pomagate pri delovanju društva. Zahvala tudi vsem Goričanom ter preostalima ‚hišnima‘ društvoma za pomoč, ki nam veliko pomeni in se je nadejamo tudi v bodoče!

Vsem bralcem občinskih Novic želimo vesele božične praznike ter veliko sreče, zdravja in uspehov v letu 2013!

Peter FINGUŠT



ZDRAVJE – NAŠE NAJVE^JE BOGASTVO

ûdežna mo~ zajtrka

Že naše babice so govorile, da je zajtrk najpomembnejši obrok. Nastalo je tudi nekaj pregovorov na to temo; eden izmed njih pravi: »Zajtrkuj kot kralj.«

Ste se kdaj vprašali, zakaj je temu tako? V naslednjih vrsticah bom poskusila razložiti, zakaj je zajtrk tako pomemben obrok.

• Zdrav, uravnotežen zajtrk zagotavlja bistvena hranila Zajtrk zagotavlja nujno potreben vnos vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin v naše telo. Študije kažejo, da kasneje skozi dan težko dobimo dovolj teh hranilnih snovi, če smo zamudili priložnost pri zajtrku. Ljudje, ki jedo zdrav zajtrk, bolj verjetno zaužijejo priporočen vnos železa, kalcija in vitaminov skupine B od tistih, ki preskočijo zajtrk.

Pa se vrnimo kakšnih 12 ali več ur nazaj… Vsa hranila, ki smo jih pojedli včeraj, lahko razdelimo v dve osnovni skupini – v skupino hranil, ki nam priskrbi energijo (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati) in skupino hranil, ki nam priskrbi gradbeni material za obnovo (beljakovine, aminokisline, vitamini, minerali, mikroelementi itd.).

Dokler nismo legli k počitku, je naše telo porabljalo hranila za energijo, ki smo jo potrebovali za vse opravke pred spanjem. Ko smo spali, pa je telo porabljalo hranila, ki jih potrebuje za obnovo, saj se telo med spanjem obnavlja (regenerira). To je tudi eden od vzrokov, zakaj se priporoča 7 - 8 ur spanca na noč.

Zraven vseh hranil je telo čez noč porabilo še cel liter vode pri dihanju, potenju in prvem jutranjem obisku toaletnih prostorov. Torej smo se zjutraj zbudili brez hranil in vode, ker je telo porabilo vse zaloge. Okrog 100 bilijonov celic, iz katerih je sestavljeno naše telo, zjutraj kliče po hranilih in vodi.

In tukaj se poraja vprašanje: kaj vi jeste za zajtrk, da telesu priskrbite nova hranila? Koliko vode popijete zjutraj in čez dan?

Moje izkušnje kažejo, da ljudje v našem okolju v glavnem na to vprašanje odgovorijo nekako tako:

- zjutraj ne jem ničesar, saj nimam časa za zajtrk; - kavo in še kaj (kar si ne zasluži reklame); - kos kruha z margarino; - corn flakes, žitne kosmiče, rogljiček in kavo ipd.

V različnih raziskavah je bilo ugotovljeno, da skoraj polovica odraslih in skoraj tretjina mladostnikov v Sloveniji ne zajtrkuje, ostali pa na hitro zaužijejo enostavne ogljikove hidrate, sladkor in maščobe. Žal nam ta hranila ne morejo zagotoviti hranil za energijo in obnovo za vse napore, ki nas čakajo čez dan.

• Kaj se zgodi v našem telesu, če ne jemo zajtrka?Zjutraj vstanemo in oddirjamo v dan. Čez nekaj ur

ugotovimo, da smo zelo lačni. Po navadi takrat ne razmišljamo o zdravi prehrani, saj se ne počutimo dobro, energija nam je upadla, čutimo lahko slabost in pojemo prvo hrano, ki nam pride pod prste. Običajno je to nekaj iz trgovine ali iz avtomata, narejeno iz bele moke (enostavni ogljikovi hidrati) in sladkorja. Trenutno smo zadovoljeni (siti), a ne za dolgo. Takrat se v telesu začnejo dogajati reči, ki jih dolgo časa ne opazimo: sladkor v krvi nam zraste čez mejo normalnega, žleza trebušna slinavka začne izločati inzulin, ki je zadolžen za uravnavanje sladkorja, saj preveč sladkorja v krvnem obtoku poškoduje ožilje in povzroča zdravstvene težave. Kot rezultat tega raven krvnega sladkorja upade, zato smo lačni, kar povzroči, da ponovno iščemo enostavne ogljikove hidrate (čokolado, sladko kavo, sendviče, piškote, slaščice, krofe ter osvežilne, gazirane pijače, sokove ipd.), ki ponovno dvignejo nivo krvnega sladkorja, to pa nas osvobodi lakote in slabosti. Vsako dodajanje sladkorja spremlja porast inzulina. Ta cikel se ponovi večkrat na dan in tako lahko razvijemo odvisnost od ogljikovih hidratov (sladkor, kruh). Presežek ogljikovih hidratov prisili trebušno slinavko, da je neprestano preobremenjena. To je eden od najpogostejših razlogov za razvoj sladkorne bolezni. Ker skozi evolucijo naša telesa niso bila navajena na takšno prehrano, kot jo imamo danes, v telesu nimamo sistema za izločanje tega sladkorja, ki ga inzulin uravna, telo pa ga shrani v maščobne zaloge. Tako nastajajo maščobne obloge – redimo se, holesterol, diabetes tipa 2 in druge bolezni, povezane z neuravnoteženo prehrano, pa počasi najedajo naše zdravje.

Približno enako se v telesu dogaja, če za zajtrk, ki ga sicer pojemo pravočasno, uživamo zgoraj našteta živila. V tem primeru se pojavi le ta razlika, da je časovna razporeditev dogodkov, ki sledijo, nekoliko drugačna.

• Kakšna živila naj torej izberemo za zajtrk? Eno osnovnih meril pri izbiri živil za zajtrk in ostale

dnevne obroke je glikemična obremenitev. Ta, zraven glikemičnega indeksa (GI), vključuje tudi količino ogljikovih hidratov na enoto živil. O tej temi bom v enem naslednjih člankov pisala podrobneje.

Zajtrk naj bo uravnotežen - sestavljen iz čim manj predelanih in čim več naravnih živil: žitnih kosmičev, polnovrednega kruha, naravnih namazov, nemastnih beljakovin, svežega sadja in zelenjave.



Tak zajtrk napolni naše telo z vsemi potrebnimi hranili in energijo, ne da bi drastično dvignil nivo krvnega sladkorja ter inzulina. Pomaga, da se izognemo odvisnosti od ogljikovih hidratov tekom dneva. Na tak način imamo apetit pod kontrolo, želja po ogljikovih hidratih (prigrizki, čokolada, pecivo, osvežilne pijače, nekakovostna hitro pripravljena hrana ipd.) se zmanjša in telo začne uporabljati svojo uskladiščeno maščobo za pridobivanje energije.

Zajtrk naj bo zdrav, saj mora zagotoviti več zahtev:- zbuditi mora metabolizem,- obnoviti mora zaloge hranil, ki smo jih porabili čez noč,- zagotoviti mora nove hranilne snovi za soočanje z novim

dnem,- razporediti mora energijo za ves dan.

Redno uživanje zajtrka naj bi prispevalo k zmanjšanemu indeksu telesne mase, boljši koncentraciji in razmišljanju, predstavljanju in spominjanju ter zmanjšani možnosti

Prav tako prispeva k bolj zdravemu življenjskemu stilu, izbiri bolj zdravih živil ter rednemu prehranjevanju.

Ste vedeli, da imajo tisti, ki zajtrkujejo redno, več moči za učenje od tistih, ki ne? Ste vedeli, da imajo boljši spomin, hitreje reagirajo, so bolj miselno zbrani in hitreje računajo?

Torej: zajtrkovanje naj postane naša zdrava odločitev in navada, ki jo prenesimo tudi na naše najmlajše!

To ter veliko zdravja in dobrih odločitev vam želim v prihajajočem letu 2013!

Snježana WEISS,svetovalka za prehrano in zdrav način življenja

Zgovorna karikatura, ki na humoren način in brez besed jasno pove, da takšna hrana zagotovo ni primerna za zajtrk (pa tudi tekom dneva je ne priporočamo prepogosto in v prevelikih količinah,

če želite ohraniti zdravje in se ne nameravate obkrožiti s salom kot zmagovalec na najvišjem hamburgerju…)

pojava kroničnih bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2 ter bolezni srca in ožilja.

Zimska pobarvanka



NAŠA KULTURNA DEDIŠÎNA

Grajske kleti

Grad v Račah, ki se prvič omenja leta 1530, je razen trakta, v katerem je grajska kapela, v celoti podkleten. Kleti so različnih velikosti v tlorisih in globinah ter kažejo slikovitost takratne gradnje. Uporabljene so bile kot shrambe, kašče, vinske kleti, pa tudi ječe.

Prenovitev sta med temi mnogimi prostori doživela le klet, kjer je sedaj restavracija (klet je obnovila TKI Pinus) in prostor, kjer je etnološka zbirka.

Grajska restavracija v restavrirani kleti Etnološka zbirka v restavrirani kleti

Vse druge kleti so javnosti nepoznane, sicer pa v večini (s strani stanovalcev gradu) uporabljane kot drvarnice, skladišča in podobno.

Najmarkantnejša je gotovo nekdanja grajska vinska klet, ki je v severovzhodnem delu gradu in v kateri je naprava za centralno gretje. Obokan prostor z merami približno 6 x 6 m in višino približno 4,5 m je tudi najgloblja grajska klet – nahaja se pod nivojem potoka, kljub temu pa ni nič vlažna.

Kot turisti v tujini (redkeje pa v Sloveniji) videvamo podobne ambiente, obnovljene v turistične, kulturne in podobne namene.

Naš grad se po slikovitosti v gradnji vseh arhitekturnih komponent (tudi kleti) prav nič ne razlikuje od podobnih v tujini, je pa pri nas eden redkih, ki gre po poti kakovostne prenove. Ker je tista nad zemljo v glavnem zaključena, obstaja upanje, da se bo v bodoče tudi v 'podzemlje' selila s podobnim učinkom, kakršen je viden zgoraj. Naj bo ta prispevek pobuda in spodbuda v to smer. Ne gre namreč pozabiti, da so tudi grajske kleti prvovrstna kulturna dediščina.

Tone ŽURAJ

Klet kot skladišče Luknja, ki je 'na čakanju' Klet, v kateri je kurilnica



IZ ZAPRAŠENEGA ARHIVA

Mamina pripoved: dogajanje na Jugovi doma~ijiv Ran~ah pri Framu, 22. septembra 1944

(pripoved Marije Veronik, poročene Šifrar)

Spomin na leto 1944, ko se je poletje prevešalo v jesen

»Petek, 22. september 1944, je bil lep dan na prehodu med poletjem in jesenjo. Pasla sem krave na domačem travniku. Iznenada sta iz Hoč prihiteli Marica Čokl in Ela Kovač. Naša hiša je imela pogoste stike s Hočami, saj so se tukaj pogosto dogajale razne aktivnosti med NOB. Tudi takrat so se na našem seniku skrivali trije ruski ujetniki.

Moji mami sta Ela in Marica povedali, da so prišli Nemci s kamionom do Hoč. Avto so parkirali pri tovarni Sana. Rekli sta, da so partizani v Rančah izdani in da so Nemci namenjeni tja. Izdajalec Uroš je poznal te kraje, zato je Nemcem dobro opisal najkrajšo pot iz Hoč v Ranče. Med partizani na Jugovi domačiji je bil tudi moj brat Janko Veronik. Kolona Nemcev pod poveljstvom glavnega poveljnika iz Gradca za Štajersko je šla preko Brde do svojega cilja.

Moja mama je poklicala mene in sestro Lojzko. Rekla nama je, da morava takoj pohiteti v Ranče, kjer morava biti pred Nemci in povedati partizanom, naj se umaknejo. S sestro sva resnično nemudoma šli na pot. Ko sva prišli čez zadnji hrib pri hiši, je bilo tam vse mirno. Vstopili sva v hišo in povedali razlog najinega obiska. Že naslednji trenutek pa se je od zunaj zaslišalo streljanje in kričanje podivjanih nemških vojakov. Prestrašeni smo se vrgli na tla, saj tisti hip nismo vedeli, kaj se dogaja. Nemci so kričali, naj zapustimo hišo in pridemo ven. Moj brat Janko Veronik in Ambrož Kovačič sta hotela pobegniti, saj sta vedela, da ju bodo Nemci ubili, če jima padeta v roke. Ker so ju Nemci videli, so streljali nanju in ju pokončali. Tistega dne je na tej domačijo zgorelo ali bilo ubitih šest ljudi, preživele domače pa so Nemci nagnali v vas.

Spomnim se, da sem takrat bila tako prestrašena, da sem komaj dihala. Zapustiti smo morali hišo, ki so jo Nemci zažgali, nas pa postavili pred goreč zid. Ves čas so kričali. Ogenj na goreči hiši je prasketal in stopnjeval grozo, ki smo jo doživljali. Nemci so sklenili, da nas bodo tam vse pobili. Pred hišo smo se morali postaviti v vrsto. Jaz sem stala poleg sestre Lojzke. Prijeli sva se za roke. Krčevito sem stisnila njeno dlan in trdno zaprla oči. Nisem mogla gledati, kako so Nemci naperili puške v nas…«

V mariborski zapor»To je bil najhujši trenutek groze v mojem življenju. Ko

sem imela oči zaprte, sem slišala prasketanje goreče hiše in kričanje podivjane horde. Takrat sem si govorila: ‚Tu je pekel in to so hudiči.‘ Moja edina želja tedaj je bila, da se vse čim prej konča, ne glede na to, kaj se bo naslednji hip zgodilo z mano. Ker pa se dolgo ni zgodilo nič, sem nalahno odprla oči.

Od nekod je prišlo povelje, naj nas ne ustrelijo. Nemci so nam ukazali, naj se postavimo v kolono in tako obkoljeni

iz vseh strani smo pešačili do Sane v Hočah, kjer je stal tovornjak. Ves čas so mi misli uhajale k vprašanju, kako bi pobegnila. Upala sem, da mi bo to uspelo že nekje v gozdu ali pa vsaj kasneje v Reki pri šoli oziroma niže pri Žvanu. Čeprav sem dobro poznala te kraje, pa se je kmalu izkazalo, da je nemogoče uiti, saj smo bili za kaj takega premočno zastraženi z vseh strani. Želela sem se pogovarjati s sestro Lojzko, ki je bila šest let starejša od mene, a tudi medsebojna komunikacija ni bila mogoča.

V Hočah so nas posadili na tovornjak, kjer smo bili pomešani med vojaki. Sedela sem nasproti sestre. Tu in tam sva si izmenjali prestrašene poglede, iz njih pa je zevala bolečina, ki sva jo doživljali. Ko smo se peljali s tovornjakom proti Mariboru, je bila zadnja stran vozila nepokrita, zato smo videli, da se peljemo proč od doma. Tisti pogled nazaj mi bo ostal v spominu za zmeraj. Oddaljevali smo se, v daljavi pa sem videla Ranče in rdeče nebo, ki ga je v to barvo odel ogenj iz še vedno goreče Jugove hiše.

Odpeljali so nas v mariborski zapor. Tam so nas že naslednji dan začeli zasliševati, med tem pa nas pretepali, brcali in suvali. Spomnim se, da so me tako udarili, da sem se opotekla in zaletela v zid. Zaslišanja so se nadaljevala tudi naslednje dni. Takrat sem doživela veliko trpljenja, groze in strahu. Pogosto sem razmišljala, koliko jih je bilo v tem zaporu pobitih in kdaj bom na vrsti za streljanje tudi sama.«

Odpeljali so tudi mamo»Nemci so vedeli, da je bila naša družina med NOB zelo

aktivna. Zato so se 24. septembra 1944 še enkrat odpravili do nas; tedaj so šli v Čreto, na našo domačijo. Prišli so po mojo mamo in morebitne partizane, če bi jih našli, da se skrivajo pri nas. Očeta namreč nisem več imela. Umrl je leta 1941, po prestanih težkih letih, ko si je nakopal bolezni na soški fronti, kot Maistrov vojak in vojak v Šleziji.

Veronikini otroci, od leve: Marija, Drago, Alojzija, Alfi in padli brat Janko; živita še Marija in Alojzija



Mama je vedela, da bodo Nemci prišli tudi po njo. Obupana, ker je izgubila vse najbližje, se je podala v usodo. Ker so se tedaj na našem seniku skrivali trije ruski ujetniki, jim je s pomočjo soseda Martina Faleža pomagala, da so pravočasno odšli na varno.

V nedeljo, 24. septembra 1944, so Nemci res prišli. S seboj so pripeljali tudi sestro Lojzko. Na njej so že bile vidne posledice gorja, ki jih je prestala v zadnjih dveh dneh. Pregledali so hišo in okolico. Mama je imela nekaj hlebcev doma pečenega kruha, ki je bil namenjen delavcem na njivi, saj smo se pripravljali na izkopavanje krompirja. Nemci so mami ukazali, naj vzame kruh in ga nese s seboj. Peljali so jo skozi Hoče. Tamkajšnji ljudje so pravkar šli od jutranje maše in videli mamo, kako nese kruh v spremstvu oboroženih vojakov. Kruh so najverjetneje pojedli Nemci v zaporu, kamor so pripeljali mamo. Tam sem jo videla le enkrat.

15. oktobra 1944 je bil Maribor bombardiran. Ker je bil pri tem poškodovan tudi zapor, so zapornike preselili v druge prostore. Mojo mamo (eno od skupno kar treh Veronik v zaporu) in sestro Lojzko so kasneje odpeljali s transportom v taborišče Ravensbruck, mene pa pustili v Mariboru. Mama se je želela posloviti od mene, a ji tega niso dovolili. Svoj štirinajsti rojstni dan sem tako dočakala v zaporu. Spomnim se, da je moja prva zaporniška celica imela pogled na dvorišče, od koder sem lahko opazovala streljanje zapornikov. Na ta način so želeli ustrahovati predvsem nas, mlade, da bi videli, kaj nas čaka, če bi skušali pobegniti in bi nas ujeli.

Po 15. oktobru 1944 so me, skupaj z ostalimi političnimi zaporniki, ki so ostali v Mariboru, preselili v mariborsko kaznilnico. Ko so nas transportirali, so nam porogljivo rekli: 'Jetz Sie gehen nach Graz' in z roko zastrašujoče pokazali, kako nas bodo likvidirali. Celice v kaznilnici so bile zelo tesne; v nekaterih nas je bilo natrpanih tudi okoli 40 žensk in punc. Na posteljah smo spale po dve skupaj, nekatere pa so spale kar na tleh. Pogosto smo bile zelo lačne, družbo pa so nam poleg strahu delale še bolhe, uši in stenice.«

Svobodna, a sama»Dnevi in meseci so tekli. Aprila 1945 so zopet

bombardirali Maribor. Nemci so klicali še na zadnje streljanje, ki se ga spomnim. Pod streli je tedaj preminila tudi Darinka Flis iz Hoč.

Tik pred koncem vojne sem dočakala novico, da se lahko vrnem domov. Takrat sem že otopela od vsega gorja, ki sem ga prestala v zadnjih mesecih, zato nisem čutila posebne radosti. Ko sem zapuščala zapor, sem se bala, da me bodo ustrelili v hrbet, češ, da sem hotela pobegniti…

Domov sem šla počasi. Vedela sem, da me tam nihče ne bo čakal. Bila sem zelo žalostna ob dejstvu, da bom našla prazen dom. Ko sem v Hočah stopila v gozd, me je znova postalo strah. Šele tedaj sem se zavedla, kaj vse sem prestala. Razmišljala sem, ali je sploh smiselno, da grem domov. Med potjo sem se izogibala srečanjem s sosedi in znanci, kajti nisem želela njihovih vprašanj, povezanih z dogajanji v zadnjem letu. Bilo je preveč kruto in boleče. Na domačem dvorišču sem se ustavila in dolgo nisem zmogla koraka v hišo. Bridko sem

zajokala, vendar ni bilo nikogar, da bi me potolažil. Sestra Lojzka se je vrnila domov, zlomljena od trpljenja, dva meseca za menoj, mama pa nama je tik pred koncem vojne umrla v Ravensbrucku.«

Marija Veronik – Šifrar danes

Po pripovedovanju Marije Veronik - Šifrar zapisala njena hčerka: Simona ŠIFRAR

Prazni~na - boì~na pobarvanka za otroke



PISALI STE NAMV 80. letu do~akala tudi asfalt

Jesenski letni čas je čas, ko nas narava obdari z lepo obarvanimi listi, sadovi in je čas, ko imamo veliko dela. Toda kljub tej vpetosti v razna opravila smo se v soboto, 6. oktobra 2012, z veseljem zbrali na otvoritvi asfaltnega odseka Medved – Kotnik, ki je najbolj razveselil nas, Kotnikove, naše sosede, sorodnike in vse ostale, ki uporabljamo ta cestni odsek v Kopivniku. V kratkem kulturnem programu je prisotne pozdravil in se zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k ureditvi ceste, domačin Anton Kotnik, nato pa nas je nagovoril župan Občine Rače Fram, Branko Ledinek, cesto pa blagoslovil župnik Franc Dermol.

Nagovor župana Branka Ledineka

Slavnostni trak je pomagala prerezati tudi Angela Kotnik, ki je pred kratkim praznovala svoj 80. rojstni dan, na katerem se je med drugim pošalila, da je prej dočakala 80 let kot asfalt.

Slavnostni prerez otvoritvenega traku

Po končanem uradnem delu smo se z zadovoljstvom družili na pogostitvi in nazdravili s kozarcem domačega. Da Občina Rače-Fram dobro gospodari in poskrbi za svoje občane, je dokaz tudi ta asfaltiran odsek ceste.

Pripravila:družina KOTNIK iz Kopivnika

Nova zgo{~enkaetno skupine Zala

Etno skupina Zala je začetek letošnjega šolskega leta pridno zagrabila in se tako najprej pilila na tridnevnih pevskih pripravah v Zrečah, nato pa dober mesec za tem izdala svojo že drugo zgoščenko narodnih in ponarodelih pesmi z naslovom ‚Zale iz Frama‘.

Zale smo glasbena skupina, ki prepeva izključno ljudske pesmi ter pesmi naših zamejskih Slovencev. S petjem smo pričele v oktobru 2001, ko je bil naš sestav številčno močnejši, od septembra 2003 pa prepevamo v sestavi ljudskega seksteta. Smo delavke OŠ Fram, pesem pa nas druži in nam nudi veliko prijetnih trenutkov izven delovnega okolja. Za sabo imamo kar veliko nastopov. Popestrimo božične koncerte v našem kraju, se udeležujemo občinske revije, povabijo pa nas tudi, da zapojemo ob otvoritvah razstav. Sodelovale smo na radijskih postajah, kot sta Murski val in Slovenske gorice, z veseljem pa so nam prisluhnili tudi poslušalci in gledalci priljubljene oddaje V naši družbi s Smiljanom Greifom in Blažem Švabom. Radi nas povabijo med ljudske godce in pevce v Hotinjo vas, v Kicar, Slovensko Bistrico ali Zlatoličje, naša želja pa je z domačo pesmijo razveseliti slovenske zdomce in zamejce.

Umetniški vodja skupine je Romana Maté, poleg nje pa se predajamo ljudskim zvokom še Jelka Bojc, Branka Pečovnik, Zdenka Marolt, Maja Radinovič in Simona Napast.

Da pa so naši vokali polnejši in zvočnejši, poskrbita virtuozinji Dora Ožvald na violini in Tina Bohak na harmoniki.

Če bi zgoščenko želeli naročiti, bo Romana Maté vašega klica na tel. številko 040 252 033 zelo vesela.

Simona NAPAST



Mladi ribi~ in trofejni som

Učenec OŠ Rače, osmošolec Mitja Perko, je že prekaljeni ribič. Spomnimo se, da je leta 2011 ulovil orjaškega krapa, ki je tehtal 10 kg in meril 102 cm. Takrat je Mitja krapa vrnil v ribnik, še zdaj pa se spominja čudovitega občutka, ko ga je držal v rokah. Mitja je najmlajši član Ribiškega društva Rače. Da velja za velik ribiški up v športnem ribolovu, je ponovno dokazal letos. Pohvali se lahko z izjemnim ulovom 65 kg težkega in 205 cm dolgega soma. Seveda smo na Mitjo vsi ponosni. Iskreno mu čestitamo in mu želimo še veliko ribiških uspehov.

Kot učiteljica slovenščine sem ga spodbudila, da je o svojem velikem uspehu napisal zanimiv spis. (Marjana Falež)

Moj trofejni somS športnim ribolovom se ukvarjam že od petega leta

starosti. Zanj me je navdušil moj oče, ki je že prekaljeni ribiški maček in moj mentor. V tem času sem ujel že kar nekaj velikih rib, med njimi tudi krapa, težkega 10 kilogramov. Toda takšne ribiške sreče, kot sem jo imel pred kratkim tiste nedelje, nikakor nisem pričakoval, čeprav priznam, da sem si jo po tihem želel. Le kateri ribič pa ne sanja o kapitalni ribi?

V soboto sva se z očetom, kot že velikokrat, odpravila na nočni ribolov. Nameravala sva loviti soma. Oče je že lani ujel velikega soma, dolgega 162 cm in težkega 26 kg. Od takrat dalje so bili cilji in pričakovanja še večji. Ves popoldan sva pripravljala ribiško opremo. Mama nama je pripravila še malico in termovko vročega čaja, nato sva se odpravila. Vreme je bilo ravno pravšnje za ribolov, rahlo je deževalo, vendar ni bilo hladno. Okoli 18. ure sva potopila najine trnke in pričelo se je čakanje. Nič razburljivega se ni zgodilo. Nato pa je okoli ene ure ponoči nočno tišino zmotil glasen tlesk ribe, ki je z repom udarila po gladini vode. Račke, ki so spale v bližini, so se splašile in dvignile v zrak. V tistem trenutku sem začutil močan zateg. Takoj sem vedel, da gre za veliko ribo. Pričel se je boj. Le kdo bo koga potegnil in kam? Ali riba mene v vodo ali jaz ribo na kopno? Po nekaj minutah sem začutil veliko premoč ribe. Takrat mi je na pomoč priskočil oče in skupaj sva potegnila ribo na suho. Vanjo sva usmerila najine nočne svetilke in zagledala ogromnega soma. Meritve so pokazale, da je som dolg rekordnih 205 cm in težak 65 kg. Bil sem razburjen, predvsem pa srečen, saj na tako kapitalno ribo nisem pomislil niti v sanjah, kaj šele v živo.

Novica o kapitalni ribi se je zelo hitro razširila. Že zjutraj je bilo naše dvorišče polno ljudi, ki so si prišli ogledat in fotografirat soma. Nekdo je poklical še RTV ekipo in posneli smo kratko reportažo o kapitalnem ulovu.

Nato sva z očetom ribo očistila. Glava in rep sta ostala na Ribiškem društvu Rače, kjer bosta preparirana krasila ribiške prostore. Meso pa smo razdelili med ostale ribiče, sosede, prijatelje in znance.

Moja nadaljnja želja je, da z očetom za nekaj dni najameva ribiško barko in se podava še na morski ribolov. Kdo ve, morda pa se mi želja uresniči že prihodnje leto.

Mitja PERKO

Nova slikarska galerijav gradu Ra~e

V mesecu decembru 2012 bo v gradu Rače otvoritev nove galerije. V njej bodo razstavljena dela v oljni in akrilni tehniki, ne bo pa manjkalo tudi akvarelov, grafik, pastelov ter del na svilnati podlagi. V galeriji boste lahko naročili poljuben motiv in izdelali vam bomo umetnino (glede na posredovano podlago - poljubne fotografije, družinske fotografije in podobno).

Koliko krat se vam je že zgodilo, da ste odšli po nakup darila za rojstni dan, poroko, božič ali katero koli drugo priložnost in ste se znašli v zadregi, kaj kupiti? Tega vam ni treba več doživljati, če imate v mislih umetniško sliko kot darilo. Umetniška slika je odlična ideja za darilo iz več razlogov. Primerna je skoraj za vsako priložnost, priporočljivo je poznati le osebni stil in preference prejemnika darila za to, da bi znali izbrati pravo. To je dokaj preprosto; potrebno je le pogledati način življenja osebe, notranjost doma ali slog oblačenja, in že dobite idejo o tem, kakšne stvari bi bile tej osebi všeč. Recimo, da imate prijatelja, ki je strasten jadralec. Umetniška slika z jadrnicami v modrini bi ga prav gotovo navdušila in bi jo zelo cenil. Eden od sorodnikov ima na primer stanovanje s moderno notranjo opremo. Abstraktna umetniška slika bi v tem primeru prišla še posebej prav.

Če razmišljate o nakupu umetniške slike za darilo za svojo družino ali prijatelje, imamo za vas nekaj odličnih nasvetov:

1. Upoštevajte želje osebe, ki jo želite obdariti. To je zagotovilo, da bo prejemniku darilo všeč. Kot že omenjeno, ni tako težko dobiti ideje, kaj bi utegnilo biti nekomu blizu. To lahko preprosto ugotovite tako, da si ogledate, kako ima oseba okrašen dom ali kako se oblači.

2. Oblikujte proračun. Nakup darila ne pomeni zapraviti celo bogastvo. Določitev proračuna vam lahko pomaga, da se izognete porabiti več, kot si lahko privoščite.

3. Razmislite o nakupu preko interneta (v kolikor nimate v bližini galerije). Internet je priročen za nakupovanje, ker lahko celoten postopek nakupa opravite v nekaj klikih iz udobja vašega doma, izdelek pa bo dostavljen na vaš dom že v nekaj dneh. V kratkem bomo



aktivirali tudi spletno stran galerije na www.galerijaelipsa.si. Nič več se vam ne bo treba obremenjevati z iskanjem popolnega darila. Umetniška slika je prav gotovo odlična izbira.

Ena izmed slik Ivane Kuhar

V galeriji se bodo vršile razstave, v prihodnosti pa načrtujemo tudi razne umetniške delavnice za različne starostne skupine. Vabljeni vsi, ki imate interes in bi radi sodelovali oz. se udeležil umetniških delavnic; pogovorili se bomo o možnosti izvedbe. Kontaktna telefonska številka 41/577-715 (Ivana).

Ivana KUHAR

Živalska romantika na višini, kjer že zdavnaj ni več nobenega greha…

Tudi sin Matevž je bil navdušen nad neobičajno družbo svizcaFoto: Miran Pleteršek

Dan smo preživeli v prijetni druščini in na lepem kraju našega planeta.

Klaudia PLETERŠEK

Poletni dan v družbi svizcevpod Grossglocknerjem

Bilo je 30. avgusta letos, ko je bilo v nižini toplo poletno vreme, v Avstriji, pod Grossglocknerjem – Velikim Klekom (ta meri 3.798 m), konkretno na višini 2369 m (Kaiser – Franz Josef), pa smo imeli komaj štiri stopinje nad lediščem.

Ko smo ob panoramski vožnji skozi visokogorje po najbolj znameniti cesti skozi Alpe (vzhodno od Brenerskega prelaza) uživali v pogledih na nepozabne lepote Nacionalnega parka, si nismo predstavljali, v čigavi družbi se bomo kmalu znašli. Nato smo jih zagledali - ljubke, gostoljubne, prav nič plašne in simpatično lačne ter romantične svizce, ki so naredili veliko veselje vsem, predvsem pa otrokom. Ob srečanju s temi živalcami so nas neobičajni in še nikoli v živo doživeti prizori njihovega gorskega bivanja tako pritegnili, da smo za nekaj časa kar nekoliko odvrnili pozornost od čudovitih razgledov, ki so se nam iznad 2.000 m ponujali navzdol, na urbane predele, kjer ljudje dihajo povsem drugače in življenje teče veliko hitreje.

Staro leto srajčko slači, sveže zlikano oblači.Srajčka je poslikana z vzorci drobcenih želja.

Izberite najlepši vzorček zase – takšnega, ki v čipkoujel bo zdravje, mir in srečo za vse čase.

Raztegnite ga v ljubečo mavrico okrog planetaza novo 2013 in še vsa naslednja leta!

Miren božič in srečno novo leto vam želi

KS Rače

Ponovno lučke bomo zdaj prižgali,se spomnili preteklih dni,vse slabo bomo pozabili,

zapomnili vse dobre si stvari.Zato zdaj sezimo si v roke,

zazrimo si v oči, zaželimo si sreče,zdravja v letu, ki kmalu se rodi.

Vesele praznike in srečno 2013!

KS Fram



Musova trofeja iz Kanade

Preživljam jesen svojega življenja. Časa imam na pretek. Kadar so dnevi še posebno turobni, se rad zatečem v sobo, kjer so izobešene moje lovske trofeje; za vsako izmed njih se skriva zanimiva zgodba z nepozabnimi dogodivščinami. Še posebej pri srcu mi je trofeja, ki sem jo prinesel iz Kanade.

Potovanje se je pričelo preko Dunaja in Londona, preko velike luže pa smo nato pristali v provinci Alberta. V Calgaryju sem si ogledal smučišča, na katerih so naši smučarji osvojili srebrno medaljo. Pot me je vodila preko Edmontona v Piace River, kjer sem se nastanil v hotelu. Tam sem se srečal s kanadskim vodičem, ki mi je vseskozi pomagal uresničevati cilj mojega potovanja – uloviti musa in si pridobiti tovrstno trofejo.

Naslednji dan sva se z vodičevim džipom, ki je bil opremljen z različnimi orodji, odpeljala skozi gosto poraščen gozd. Na poti sva naletela na mnogo ovir, odstranjevati sva morala podrta debla, da bi se lahko prebila do lovišča. Očarala me je nepopisno lepa, naravnost čudovita narava. Opazoval sem idilična drevesa, predvsem za tiste kraje značilen javor. Najbolj pa me je fasciniral pogled na druščino musov, ki se je sprehajala dobesedno pred mojimi očmi. V spremstvu izkušenega vodiča sem obiskal različna lovišča. Tretji dan mojega kanadskega bivanja in ogledovanja sva se odločila za uresničitev moje namere in izpolnitev zadanega cilja. Izbrala sva eno izmed lovišč in se temeljito pripravila. Adrenalin v meni je iz minute v minuto naraščal, dokler se nisem počutil ves nabit z njim. Vodič je s pihanjem v rog oddajal glasove, ki naj bi privabili samca musa.

Čakala sva kar nekaj časa. Nato sem ga zagledal. Ko sem ga uzrl, kar nisem mogel verjeti svojim očem in sem nekaj trenutkov omahoval. Šlo je namreč za musa neverjetne velikosti in teže. Nameril sem… In ustrelil… Padel je v ognju, ali, kot rečemo po lovsko, šlo je za smrtni strel.

In je padel…

Vodič je musa očistil drobovine ter ga pripravil za odvoz k mesarju, ki naj bi delal v sosednji vasi, zaradi česar sem – pač vajen slovenske geografske majhnosti - sklepal, da bo zadeva hitro opravljena. Pošteno sem se motil! Do sosednje vasi in tamkajšnjega mesarja sva se namreč vozila kar 180 kilometrov!

Naposled je napočil čas, da končno dobim, po kar sem prišel tako daleč. Mesar je musa stehtal. Veste, na koliko je poskočila tehtnica? Ustavila se je pri 680 kg! Zajeten kos mesa, ni kaj! Še sam sem bil presenečen in začuden. Meso je ostalo pri mesarju, meni kot lovcu pa je pripadla musova glava z rogovi in kožo do oprsja, medtem ko so bila njegova jetra pravo, slastno okrepčilo. Ves ta dogodek smo še izdatno poplaknili z viskijem in vinom. Res se je izplačalo!

Do vrnitve v Slovenijo me je musova trofeja čakala v zmrzovalniku, potem pa v letalu potovala skupaj z menoj. Sedaj ponosno krasi steno moje lovske sobe – prostora mojih posebnih spominov, ki me v mislih vračajo v leta, ko sem bil poln energije in željan pustolovščin, ki me navdihujejo še dandanes.

Jože s svojo lovsko trofejo

Še danes sem hvaležen lovskim kolegom ter vodiču iz Kanade, ki so mi omogočili to nepozabno doživetje. Zahvala gre tudi Diani - boginji lova, ki mi je bila dokrat resnično nadvse naklonjena!

Lovski pozdrav!Jože BERDNIK iz Frama

Slovo

od

jeseni



ravno na tem segmentu uvajamo tehnologijo zorenja z inovativnimi pristopi. Prav tako so bili z visokimi odličji nagrajeni izdelki, ki jih imamo v programu že vrsto let in jih odlikujeta tradicija in kakovost.

Dobili smo naslednja odličja:• ZLATA MEDALJA ZA TRŽNO PONUDBO: zorjeni ekološki rostbif V.P.• SREBRNA MEDALJA ZA TRŽNO PONUDBO:

goveji ekološki zrezki in čevapčiči KZ Rače• SREBRNA MEDALJA: meso iz kible, mesnata zaseka

KZ Rače, navadna klobasa KZ Rače• BRONASTA MEDALJA: domače klobase KZ Rače,

domača bunka, hrenovke KZ Rače

Zlata, srebrna in bronasta medalja; skupno smo jih prejeli kar 9

V prihajajočem letu bomo poskušali naša odličja narediti še žlahtnejša, v upanju, da bomo zadovoljili vse naše stranke.

Navdihnjen z nagrajenimi delovnimi prizadevanji vam vse dobro v prihajajočem letu želi

V imenu kolektiva Kmetijske zadruge Rače:Simona STERNAD VOGRIN

Nove stopnice pri kapeli sv. Neže

Na slemenu vinogradniškega griča vzhodno od Frama sta mariborska meščana Franc in Jera Strašil leta 1843 postavila kapelo svete Neže, v kateri je prostora za 25 ljudi. Leta 1870 sta lastnika kapelo prenovila in zaprosila pri ordinariatu v Mariboru, da bi se smelo v njej maševati. Še istega leta je župnik Franc Rath prvič maševal v kapeli in sicer ob asistenci drugih duhovnikov. Slovesnosti, ki jo je spremljalo pokanje topičev, se je udeležil framski pevski zbor in okoli 250 drugih ljudi. Zakonca Strašil sta se s posebno listino zavezala, da bodo, kakor onadva, tudi njuni nasledniki vzdrževali kapelo v dostojnem stanju.

Med vojno je iz kapele izginila mašna oprema s kelihom vred. Po vojni je bila kapela svete Neže denacionalizirana; njena lastnika sta postala dva vinogradnika, ki sta jo kasneje podarila framski fari. Tako je kapelica od leta 1993 v lasti cerkve, štiri leta kasneje pa je bila tudi obnovljena. Ker kapela svete Neže stoji med vinogradi, imamo vsako leto tam redno sveto mašo in sicer na nedeljo pred 15. avgustom. Takrat vinogradniki postavijo tudi svoje klopotce.

AGRA 2012 in na{i uspehi

Ponosni na 9 medalj za meso in mesne izdelke Kmetijske zadruge Rače

Mednarodna tekmovanja v okviru sejma AGRA – Gornja Radgona pomenijo veliko v kmetijski kakor tudi živilsko predelovalni industriji. Proizvajalce spodbujajo k vedno boljši in kakovostnejši ponudbi, skrbijo za rast kakovosti posameznih izdelkov in njihovo konkurenčnost na globalnem trgu. Merila na ocenjevanjih kakovosti na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni ustrezajo merilom evropskih tekmovanj.

V Kmetijski zadrugi Rače smo se letos prvič odločili, da se izpostavimo kritikam strogih ocenjevalnih komisij in na tekmovanje pošljemo naše izdelke. Ker s tovrstnimi tekmovanji nimamo izkušenj in smo v družbi največjih slovenskih in evropskih živilskopredelovalnih industrij nastopali skoraj kot amaterji, so nas rezultati prijetno presenetili in nam dali številne potrditve, da naša prizadevanja gredo v pravo smer.

Veseli in ponosni na prejeta priznanja

Del ekipe KZ Rače ob prejemu priznanj

Kljub temu, da je naš obrat nov in eden najsodobnejših v državi, v njem izdelujemo izdelke po tehnologijah in recepturah, ki so nam jih zapustili naši sedaj že upokojeni sodelavci. Poleg tega pa v proizvodnjo uvajamo tudi nove tehnologije, kar nam uspeva s pomočjo domačih in mednarodnih strokovnjakov. Izredno smo veseli, da je prepoznana kakovost zorjenega govejega mesa, saj



Družine Baumhakl, Domadenik, Gradišnik, Fras, Fric in Veber skozi vse leto urejujemo okolico kapele svete Neže. Ker smo že več let opažali, da so stopnice, ki vodijo h kapeli svete Neže, v zelo slabem stanju, smo se letos odločili, da jih popravimo in s tem izboljšamo podobo kapele. Stare stopnice so bile že precej razmajane, nevarno so visele na stran, pa tudi ograja je bila že zelo razpokana in slabo pritrjena. Zato je Marjan Brezočnik izdelal načrt za nove stopnice, mi pa smo se odločili, da naprosimo les. Le-tega so prispevali in dostavili kmetje iz Planice. Zbrala se je skupina delavcev, ki so te stopnice tudi izdelali.

Za posluh pri našem delu gre posebna zahvala županu Občine Rače Fram, Branku Ledineku, pa tudi Stanku Šternu in vsem vinogradnikom, ki so karkoli prispevali ali pomagali pri izdelavi stopnic. Tudi framski župnik Franc Dermol se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri realizaciji navedenih del. Prihodnjo pomlad bomo postavili še novo ograjo in uredili okolico.

Renata GOLAVŠEK

Strokovna ekskurzija indonacija DeSUS

• V začetku avgusta je OO Desus Rače – Fram za svoje člane, svojce in simpatizerje organiziral strokovno ekskurzijo na Gorenjsko. V sklopu tega družabnega dogodka je 48-članska ekipa popotnikov obiskala kolege iz OO DeSUS Radovljica, nato pa so si v družbi člana občinskega sveta Občine Radovljica Franca Marklja ogledali okoliške turistične znamenitosti in ostale zanimivosti.

Skupno kosilo članov OO DeSUS Rače-Fram in OO DeSUS Radovljica, avgust 2012

Grajski vitez in grajska gospodična sta pri vhodu na blejski grad pričakala druščino iz naše občine

• IO OO DeSUS Rače-Fram je sprejel sklep o dodelitvi prednovoletne donacije obema KO RK (Rače in Fram) – vsaki po 380,00 €. Za to smo se odločili zaradi zelo težkega gmotnega stanja nekaterih občanov.

Za IO OO DeSUS Rače-Fram:občinska svetnika Štefan STRMŠEK in Alojz DUH

ter član Nadzornega odbora Občine Rače-Fram Slavko VINDAR

U~enje in podpora za otroke instar{e v Modri hi{ki in

Zavodu Simetris

• Šola za starše v Modri hiškiSklop petih srečanj šole za starše so vodili predvsem

ljudje iz občine Rače-Fram. Udeleženci so zelo dejavno sodelovali in delili zelo osebne starševske izkušnje. To deljenje izkušenj in skupno iskanje je bilo enako dragoceno kot predavanje na začetku srečanja. Nekaj misli iz posameznih srečanj predstavlja vpogled v vsebino.

Psihologinja mag. Tadeja Batagelj je govorila o razvoju otroka od popolne odvisnosti do zdrave navezanosti. Starše nas pogosto zanima, kaj je pri neki starosti otroka normalno, kaj moramo otroku v tistem trenutku ponuditi starši in kako se da popraviti nekaj, s čimer nismo zadovoljni. Odzivnost staršev je pomemben dejavnik dobrega razvoja. Tadeja pravi: »Starši, ki zaradi medsebojnih konfliktov, stresa, preobremenjenosti, žalovanja ali drugih vzrokov ne bodo mogli otroku dati na razpolago svoje odzivnosti, bodo kasneje zelo težko vzpostavili stik z njim.« Čeprav je starševska vloga izjemno pomembna, pa po drugi strani ne zahteva super ljudi: »Če smo torej skozi otroštvo pripluli s čistimi računi, puberteta ne bo problematična. Poskrbeti moramo, da otrok razvije osnovno (za)upanje, voljo, namernost, marljivost, da bo lahko kasneje zvest, ljubeč, da bo skrbel tudi za družbo in izražal modrost.«



Predavanja so spodbudila aktivni pogovor

Psihologinja in družinska terapevtka Maja Seliškar je razmišljala o tem, kako postati in ostati zadovoljni starši. Starševski občutki krivde so zelo pogosti. Za dobro starševstvo pa ni potrebno tako veliko – Maja je delila naslednjo misel: »Kadar smo kot starši relativno zadovoljni sami s seboj in s svojimi odnosi (oziroma se trudimo izboljšati razmere, kadar nismo zadovoljni), potem je velika verjetnost, da nas bo otrok posnemal (v načinu, kako uravnotežiti svoje lastne potrebe in potrebe drugih ljudi)«.

Profesorica matematike in montessori pedagoginja Polona Čuk Kozoderc je predstavila možnosti montessori pedagogike v domačem okolju. Montessori pedagogika poudarja pomen pripravljenega okolja in materialov za optimalen otrokov razvoj. O tem nazorno govori misel Marie Montessori, ki pravi: »Zanimanje in koncentracija se bosta pojavila takrat, ko bomo iz okolja odstranili zmedo in vse, kar je v njem odvečnega.« Montessori pedagogika ponuja veliko možnosti za učenje vsakdanjih veščin, branja, pisanja, matematike. In vse to lahko uspešno uporabljamo tudi v domačem okolju.

Tema Izzivi in strategije učenja v vrtcu in prvi triadi je odpadla oz. jo bomo izvedli v prihodnosti. Predavateljica, mag. Milena Pačnik, namreč v najbolj kritičnem poplavnem obdobju ni mogla iz Slovenj Gradca.

Danilo Kozoderc sem predstavil vzgojo s celotnimi možgani. Naše možgane lahko delimo (in tudi fiziološko so tako zgrajeni) iz več bolj ali manj med sabo ločenih in hkrati povezanih delov. Če otroke spodbujamo in jim omogočamo, da svoje možgane integrirajo, bodo lažje prešli čez različne izzive in tudi starši bomo bolj zadovoljni. Otroku, ki je npr. čustveno zelo vznemirjen, ne pomagamo veliko z logičnimi razlagami. Otrok takrat namreč deluje v desni možganski polovici, logični razlogi pa so doma v levi polovici. Najprej se moramo povezati z njim na čustveni ravni, ga objeti, pritrditi njegovemu stanju in šele kasneje lahko po potrebi vstopamo z logičnimi razlogi.

• Samooskrba s hrano v SlovenijiPredavanje mag. Dejana Židana, predsednika parla-

mentarnega odbora za kmetijstvo, je v kinodvorano v Račah privabilo okrog 40 ljudi. Obiskovalci so bili pretežno izven občine Rače-Fram. Predavanje je odprlo številne izzive

in obenem pokazalo potrebo in možnosti za povečevanje samooskrbe v Sloveniji

• Brain Gym – telovadba za možganeZelo uspešno smo izvedli seminar Brain Gyma. Gre za

sistem 25 preprostih vaj, ki omogočajo integracijo možganov in s tem boljše učenje, zbranost in osredotočenost.

Preproste vaje prispevajo k boljšemu delovanju otrok in odraslih

• Otroške dejavnostiV novem šolskem letu tečejo celoletne dejavnosti

angleščine, gimnastike, plesa in ustvarjalne znanosti za otroke v starosti med 4 in 8 let. Pri vsaki od dejavnosti je še prostor za kakšnega mladega nadobudneža.

Pretvorbe energije v delavnici Ustvarjalna znanost

• Nemščina za delo v AvstrijiV lokalnem okolju smo prepoznali potrebo po učenju

nemščine. Kar precej ljudi razmišlja o delu v Avstriji, pri čemer je znanje tujega jezika nujen pogoj. Soliden odziv ob prvem tečaju nas usmerja, da ponudimo priložnosti še ostalim, ki bi se želeli učiti nemščine.

• Možnosti lokalnega razvojaV Zavodu Simetris želimo soustvarjati lokalno okolje.

Če vidite kakšno priložnost sodelovanja, bomo veseli vaše pobude.

Informacije: [email protected], 040 395 951, www.modrahiska.si

Danilo KOZODERC



Kneippov nauk za dana{nje dni

V naslednjem letu bo v Mariboru potekalo mednarodno srečanje Kneippovih društev.

Ugotavljamo, da naši ljudje to področje premalo poznajo, zato bralcem Novic v seznanitev ponujam informacije, kaj Kneippov nauk je.

Za nami so vroči poletni in prijetno topli jesenski dnevi, zdaj pa nas že prebujajo meglena jutra, hladni vetrovi in vedno daljše noči. Ob prehladih in revmah se zavemo, da moramo kaj več postoriti za svoje zdravje in še posebej za dobro splošno počutje. Šola obremenjuje učence, služba starše in skrbi se kar prikradejo v nas.

Proti vsem tem težavam imamo na voljo starodavno Kneippovo modrost, ki nam pomaga prevzeti odgovornost za lastno zdravje. Žal je ostalo kot knajpanje v spominu po večini samo izmenjevanje toplih in hladnih kopeli. Nauk bavarskega duhovnika Sebastiana Kneippa pa je veliko več.

Postavljen je na pet stebrov: voda, gibanje, prehrana, zdravilna zelišča in življenjski slog.

Sam je spoznal korist vode in zelišč, ko si je pozdravil tuberkulozo. Prav zato je širil znanje o tem med preproste ljudi, pa tudi širše, saj so njegove nauke prevzemali po celi Evropi in kasneje po vsem svetu. Samo krepitev telesa in premagovanje stresa je prava preventiva. Pri nas namreč knajpanje še ni vključeno v uradno medicino, kot je to denimo v Nemčiji in Švici. Delujejo pa društva, ki posredujejo to bogato znanje.

VODA ima zdravilno moč. Številnih duševnih tegob, pobitosti, obupa, malodušja in nerazpoloženja ne bi bilo, če bi s svežo vodo marljivo čistili bivališče duha (telo), je ugotavljal Kneipp. Zato velja za utemeljitelja hidroterapije.

Hladna voda blaži bolečine, znižuje vročino, poživlja in povečuje koncentracijo. Vroča voda pomaga pri kroničnih bolečinah, krčih in pri težavah s sklepi. Blaga toplota v obliki ovitkov prodre globoko v tkivo in zdravi zakrčene mišice. Menjajoče hladno tople kopeli krepijo imunski sistem.

O GIBANJU je Kneipp menil, da nedejavnost slabi, vaja krepi, čezmerna obremenitev pa škoduje. Najboljše je, da se gibamo v naravi, kjer se naužijemo svežega zraka, prav pa pridejo tudi ples, telovadba ali podobne dejavnosti, ki nas sprostijo.

PREHRANA naj bo zdravilo - od vsakega nekaj, ne premalo, pa tudi ne preveč. Izbira, priprava in uživanje hrane naj bodo povezani z dobro voljo, poskrbeti je treba za letom in letnemu času primerno izbiro živil.

Poznavanje in uporaba ZDRAVILNIH ZELIŠČ sta stari kot človeštvo. Kneipp je védenje o njih dobil od svoje mame. Učinkovine zeli so lahko v cvetu (kamilica, lipa, bezeg ipd.), listih (jagode, robide, praprot ipd.), korenini (gabez, regrat ipde.) ali kar v celi rastlini (kopriva, rman ipd). Uporabljajo se sveža, posušena, ekstrahirana, pomešana v čajih ali, kar je še kako pomembno, kot del vsakdanje prehrane. Nabirati jih je možno v naravi, gojiti doma ali nabaviti kot gotove pripravke.

ŽIVLJENJSKI SLOG lahko posamezni dejavniki obogatijo ali otežijo, odvisno od posameznika. Urejen slog pomeni: zdrav način življenja, negovanje družabnih stikov in izogibanje preobremenitvam. Goethe je rekel: 'Ni dovolj vedeti, znanje je treba uporabljati. Ni dovolj hoteti, treba je narediti.'

Samo vseh pet stebrov, združenih v življenjski slog, nam ponuja bogato preživljanje vsakdana in samo od nas samih je odvisno, če to res hočemo. Potem tudi zmoremo.

Društvo Kneipp že več kot 20 let širi znanja o tem in zato lahko priporočamo tudi tistim, ki ga še ne poznate, da se priključite ali pa vsaj pregledate knjigo ‚Kneippova šola zdravja‘, ki jo je letos izdala Mladinska knjiga. Prijazen priročnik na simpatičen način ponuja rešitve za skoraj vse težave, ki nas doletijo.

Frančiška ČUK

Zimska pobarvanka za otroke



POROÎLI SO SEČeprav pozna jesen in tudi prihajajoča zima nista ravno čas, ko bi se trlo parov, ki bi hiteli pred matičarko in

pooblaščeno osebo za sklepanje zakonskih zvez, pa Bela dvorana lepo obnovljenega renesančnega gradu Rače tudi v teh hladnejših in vremensko manj prijaznih mesecih ob sredah in sobotah daje akustiko akordom Poročne koračnice ter zbira spomine na zaljubljene poglede in vroče poljube ženinov in nevest, ki z 'usodno izjavo' in izmenjavo poročnih prstanov postanejo možje in žene.

Minula leta so se pari v večjem številu odločali, da bodo trenutke prehoda iz samskega v zakonski stan s pomočjo fotografij in osnovnih podatkov delili tudi širše, z bralci in bralkami Novic, v zadnjem času pa so tovrstne odločitve vse redkejše.

Lepo je deliti tudi jesenske in zimske trenutke osebne sreče

Zdi se nam škoda, da bi ta tradicija ugasnila, zato prijazno vabimo vse, ki ste se pred kratkim poročili (ali to nameravate storiti v prihodnje) v gradu Rače, da se odločite tudi za objavo podatkov v Novicah (v ta namen smo pripravili kratek vprašalnik, ki vam ga bodo ponudili v izpolnitev ob prijavi sklenitve zakonske zveze na Krajevnem uradu Rače).

Poročna para, ki ju predstavljamo tokrat, pa naj bosta pri tem svetel vzgled!

• 15. septembra 2012, sredi z zlato sončno svetlobo obsijanega devetega meseca v letu, ko smo se pripravljali na prihod koledarske jeseni, je grajsko dvorišče v Račah, poleg slovesno okrašenih avtomobilov, napolnila še nadvse veselo razpoložena druščina svatov, središče katere sta bila skorajda do ušes nasmejana domačina - nevesta Mojca Hvauc (poročena Kline) iz Rač in ženin Uroš Kline iz Spodnje Gorice, s prav tako smejočo hčerkico Emo.

Vesela družinica od poroke naprej skupaj biva v Račah, na Mariborski cesti 75.

Vse lepo in najlepše jim želimo!

• 13. oktobra 2012 sta pred matičarko in pooblaščeno osebo za sklepanje zakonskih zvez, ob navzočnosti prič, staršev in drugih veselih svetov, v Beli dvorani gradu Rače poročna prstana nadela in slovesen 'da' izrekla domačina – ženin Peter Šlamberger iz Planice nad Framom in nevesta Vanina Krajnc (poročena Krajnc Šlamberger) iz Rač, ki sta si večno ljubezen in zvestobo obljubila še v cerkvi sv. Ane v Framu.

Peter, diplomirani inženir zootehnike in Vanina, magistra kmetijstva, po poroki živita v Planici nad Framom, kamor jima pošiljamo najlepše želje in kličemo: 'Srečno!'

Uredništvo



NAŠA POTOVANJASkrivnostna Transilvanija

Priznati moram, da se mi je dežela za mogočnimi Karpati, tam na vzhodu Balkana ob Črnem morju, vedno zdela nekoliko skrivnostna in divja. Morda je temu botrovala tudi znamenita legenda o grofu Drakuli in z njim povezanimi zgodbami o vampirjih iz filmskih grozljivk.

Popotniki, ki so že obiskali Romunijo, so znali povedati, da je to dežela izjemnih naravnih lepot, številnih kulturnih spomenikov in zelo prijaznih ljudi. Svojevrstna kultura romunskega naroda je nastala ob sobivanju številnih ljudstev na stičišču pravoslavnega in katoliškega sveta. Stoletja so bili stisnjeni med velikima sosedama Rusijo in Turčijo. Njihova bogata kulturna dediščina se je ohranila navkljub dolgemu obdobju turške vladavine in skoraj pol stoletja trajajočemu totalitarnemu in krvavemu režimu Nicolaeja Ceausescuja. Verjetno je bralcem znano, da sta z ženo Eleno končala svojo kruto vladavino leta 1989, ko se je zgodila vzhodno-evropska pomlad narodov in ju je naglo vojaško sodišče obsodilo na smrt s streljanjem.

Romunija so čudovito poslikani samostani, utrjeni gradovi in razkošne palače, lesene vasice in cerkvice, narodni parki, skrivnostna jezera, blatni vulkani, pa tudi bogato ljudsko izročilo s čudovitimi ljudskimi plesi in pesmimi. Romunija so tudi mogočni Karpati, poraščeni z gostimi gozdovi in slikovitimi gorskimi soteskami, prostrane ravnine z žitnimi polji in seveda Donava, ki sprva teče kot mejna reka z zahodno sosedo Srbijo in nato še po meji z južno sosedo Bolgarijo. Pred izlivom v Črno morje se reka obrne proti vzhodu in se razširi v mogočno delto, ki je daleč naokoli znana po poraslosti s številnimi redkimi rastlinskimi vrstami in tamkajšnjem domovanju raznoterih živalskih vrst. V državi, ki je skoraj 12- krat večja od naše Slovenije, živi 23 milijonov ljudi, od katerih je 89 % Romunov, 8 % Madžarov in 3 % Nemcev. Zanimivo je, da je romunščina, ki je uradni jezik večinskega naroda, bližja latinščini, kot katerikoli drugi romanski jezik. Zaradi zelo rodovitne prsti in rudnega bogastva je bilo to področje naseljeno že v kameni dobi. Znano je bilo pod imenom Dakija (latinsko Dacia). Poznavalcem avtomobilske industrije bo to ime zagotovo bolj poznano.

Seznanjeni z osnovnimi podatki o deželi smo se nekega poznopomladnega dne z osebnim avtomobilom odpravili na pot, ki nas je peljala mimo Zagreba do Beograda, kjer smo zavili proti severu, v ravninsko Vojvodino. Ko smo v predmestju Vršca sedeli v prijetnem 'kafiču' in srkali osvežilno pijačo, sem iz čiste radovednosti povprašal mladega natakarja, če je že bil kdaj v Romuniji in kako je tam. Odgovoril mi je, da še ne in na moje nadaljnje 'vrtanje', zakaj ne, mi je odrezavo odvrnil: »Pa šta ću ja tamo?« Po opravljenih formalnostih na mejnem prehodu Vatin smo prečkali srbsko-romunsko mejo in le modra zastava z rumenimi zvezdicami nas je opomnila na vstop v Evropsko unijo. Kupiti smo morali tudi vinjeto za vožnjo po romunskih cestah. Polni pričakovanj smo se zapeljali proti Temišvarju, ki smo ga izbrali za prvi postanek. Timisoara, kot se imenuje po romunsko, je

znana tudi kot mesto cvetja. Je staro univerzitetno mesto s čudovito urejenim starim mestnim jedrom, ki smo si ga brž ogledali.

Temišvar s pravoslavno cerkvijo

In imamo kaj videti. V ponedeljkovem sončnem popoldnevu so trgi, ulice in parki polni ljudi. Dogajanje na glavnem trgu dopolnjujejo številni godci in animatorji. Presenečeni smo nad urejenimi pročelji hiš, številnimi cvetličnimi nasadi, lepimi vodometi. Vse je čisto, nikjer nobenih smeti. Je to res Romunija, kakršne smo se nadejali in kakršna je bila v naših predstavah? Med sprehodom po mestu na nekih stopnicah pred vhodom v mogočno zgradbo uzremo sedeče dekle v skromni opravi, z dojenčkom v naročju. Mimoidočim plašno ponuja skromen šopek spomladanskih cvetic. Mlada ženska se nam zasmili in ji damo bankovec, a ga sprva zavrne, ker nočemo njenega šopka. Omehča se šele, ko ji razložimo, da smo na potovanju in nimamo kam odložiti cvetja.

Ulična prodajalka cvetja



Odpravimo se skozi park in pogled se nam ustavi na čudovito okrašeni pravoslavni katedrali pred nami. Pozneje ugotovimo, da je v mestu nenavadno veliko cerkva za različne verske skupnosti, kar priča o zelo pestri narodni in verski pripadnosti meščanov. Ob romunskih pravoslavnih cerkvah smo odkrili še dve sinagogi, rimsko-katoliške in protestantske cerkve.

Med njimi smo videli tudi srbsko pravoslavno cerkev. Skozi park smo prišli do urejenega obrežja reke, ki ni širša od naše Ljubljanice. Takoj opazimo, kako se razigrana mladina prevaža po mirni vodi s številnimi plovili na nožni pogon. Na privezanih ladjah so urejene lične restavracije, klopi na obrežju so polne počitka željnih sprehajalcev. Sedemo v eno od restavracij v parku na obrežju ob reki in opazujemo prijeten vrvež okoli nas. Še dobro, da smo imeli prenočišče že rezervirano, zato smo se lahko brez skrbi potepali po mestu do večera.

Naslednji dan smo se po zgodnjem zajtrku hitro spravili v ognjeno kočijo ter se odpeljali proti Transilvaniji, našemu glavnemu cilju naproti. Pokrajina se razprostira po zahodnem in osrednjem delu te velike države. Transilvanska mesta so najbolj cvetela v času saškega naseljevanja v 13. in 14. stoletju, zato naj bi bil v zgodovinskih jedrih še danes zelo viden močan germanski vpliv.

Po lepo vzdrževani dvopasovnici se peljemo proti mestu Hunedoara, nekdanjemu središču železarske industrije. Ob prihodu v mesto smo se prvič srečali z drugačno Romunijo in s posledicami propada socialistične industrije. Ostanki opustelih tovarniških zgradb z zloveščimi dimniki segajo skoraj do čudovitega gradu na vzpetini nad mestom. Grad, ki je zgrajen v gotskem slogu, stoji na ostankih trdnjave iz 12. stoletja. Zanimivo je, da ga je v 15. stoletju dogradil madžarski kralj Matija Korvin, pri nas bolj znan kot Kralj Matjaž. Čeprav ni grad nikoli pripadal Vladu Tepešu, bolj znanem kot grof Drakula, med domačini prevladuje mnenje, da je to njegov pravi grad. Grajsko poslopje so filmarji že večkrat uporabili za prizorišče pri snemanju filmov o grofu Drakuli.

Grad Hunedoara

Pozneje smo se lahko v skromni točilnici ob poti z gradu proti središču mesta sami prepričali, da je tudi

romunska tranzicija pahnila številne delavce na rob revščine. Že na prvi pogled se je videlo, da tukaj ljudje živijo zelo težko in da mnogi med njimi dobesedno životarijo. Pot smo nadaljevali proti mestu Sibiu, ki je bilo leta 2007 razglašeno za kulturno prestolnico Evrope. In mesto ima res kaj pokazati. Že kratek sprehod po izredno lepo ohranjenem srednjeveškem mestnem jedru nam daje občutek, da so se Romuni projekta EPK lotili profesionalno. Ob pogledu na čudoviti osrednji trg, poln življenja, mi je postalo kar malo nerodno, da je Maribor, naša letošnja evropska kulturna prestolnica, v mestnem jedru večino dni tako pusta in brez življenja.

Osrednje mesto na trgu zavzema nenavaden vodomet v obliki plitke skodele, kjer so številni curki vode usmerjeni proti nebu. Škropljenje je vodeno z nevidnim programom, saj izmenično škropi na različnih mestih, s spremenjeno jakostjo. Otroci se radi veselijo ob vodometu; opazili smo, da so nekateri dobro vedeli, kdaj in kje bo pritekel curek in kam se morajo umakniti. Mestno jedro v Sibiu ne more skriti izrazitih nemških potez. V trenutku te prevzame skrivnosten labirint ozkih ulic s številnimi kamnitimi stopnicami in stražnimi stolpi. Vredni ogleda sta tudi evangeličanska in pravoslavna cerkev, pa Bukentalov muzej, ki se ponaša s številnimi zanimivimi zbirkami.

Strma ulica v Sibiu

Po prespani noči v Sibiu smo se zgodaj zjutraj odpravili proti drugemu največjemu romunskemu mestu - Brašovu. Ko smo zapuščali mesto, smo ob cesti zagledali naselje nenavadno razkošnih hiš. Prepričani, da je to novo nastajajoča kitajska četrt, brž ustavimo na primernem prostoru ob cestišču, da naredimo nekaj fotografskih posnetkov. Naše početje opazi mlajši moški iz sosednjega parkiranega avtomobila (z angleškimi registrskimi tablicami) ter se nam brž približa. Pove nam, da je to, kar pravkar gledamo, ciganska arhitektura, ki se zgleduje po indijski tradiciji. Osupnemo, ko nam pove, da vse novogradnje, ki jih vidimo, pripadajo nekemu romskemu poslovnežu in da so vse po vrsti nenaseljene.



Ciganske vile v predmestju

Pove nam še, da pagodaste okrašene strehe izdelujejo domači mojstri iz ceha bivših piskrovezov ter kako dobro varovane skrivnosti in spretnosti izdelovanja reliefnih okraskov iz kositra prehajajo iz roda v rod. Očitno se je naš sogovornik dobro spoznal na svojo kulturo. Dejal je, da so v Romuniji zelo prepoznavni še drugi ciganski cehi, ki so zelo vešči v svojih spretnostih. Najbolj znani so cehi muzikantov, zbiralci perja, vzrejevalci konj, gojitelji gosi in že omenjeni piskrovezi. Največkrat ostanejo ciganske vile nenaseljene, dokazujejo pa bogastvo in tekmovalnost (šopirjenje) med ciganskimi baroni. Bogati lastniki po navadi celo plačujejo ljudi, ki urejajo okolje in opravljajo redna vzdrževalna dela na objektih. Zanimivo je, da smo v bližini novogradenj opazili številne siromašne ciganske hišice. Nasprotje je bilo resnično veliko. Sicer pa smo na poti proti Brašovu, ki je kulturno središče nemških rudarjev (ti so se tu naselili v 13. in 14. stoletju), občudovali lepe in urejene vasi. Lepo prepleskane in z narodnimi vzorci okrašene hiše stojijo tesno ena ob drugi.

Vas ob poti

Nezaželene poglede na kmečka dvorišča so po navadi onemogočale visoke ograje z umetelno izrezljanimi lesenimi vrati, ki so večinoma obokana. Včasih so bile te kapije pokrite z zelo lepimi nadstreški, ki naj bi morebitne goste varovali pred slabim vremenom. Ob poti so nas spremljala tudi polja, na katerih pa smo opazili le nekaj manjših traktorjev, zato pa toliko več konj, ki so vlekli različne vrste plugov. Lepo je bilo videti njive, kjer je hkrati koruzo ali krompir okopavalo po več deset ljudi - kot bi se za hip povrnili desetletja nazaj v zgodovino.

Okoli poldneva smo prispeli v veliko mesto, ki se že desetletja ponaša z znamenitim filmskim festivalom, zato tudi velik beli napis BRAŠOV na hribu nad mestom

želi spominjati na ameriško filmsko Meko. Torej, če naj bi bila po mnenju mnogih Bukarešta vzhodni Pariz, naj bi bil Brašov vzhodni ali romunski Hollywood. Znamenitost mesta je gotska Črna cerkev z zbirko orientalskih preprog, a pri ogledu nismo imeli sreče, saj so v tem času v cerkvi opravljali obsežna obnovitvena dela. V spomin se nam je vtisnilo izredno lepo ohranjeno staro mestno jedro, z okroglimi prodniki tlakovane ulice, trgi s številnimi vodometi in zanimivo dogajanje na osrednjem trgu, kjer je bila nekakšna prireditev z velikim številom mladih udeležencev. Nekateri so bili v zelo zanimivih kostumih, zato me je vse skupaj spominjalo na nekakšne igre brez meja.

Brašov - mesto mladih; pomešali smo se v živahen mestni utrip

Opazil sem tudi izredno domišljijo pri oblikovanju gostinskih vrtov, ki so nameščeni sredi ulice na območju za pešce. Niti dva lokala nimata podobnih mizic ali stolov, vse pa je obdano z veliko cvetja. Nekaj podobnega sem doslej videl samo še v italijanskem San Remu. Težko smo se poslovili od zelo lepega mesta in si obljubili, da se še vrnemo vanj. Čas nas je opozarjal, da je napočil trenutek, da se odpeljemo na obisk k grofu Drakuli v šestdeset kilometrov oddaljen grad Bran. Menili smo, da bomo tja prispeli hitreje, če uberemo bližnjico in s tem prihranimo nekaj kilometrov. A glej ga, zlomka, sprva dokaj sprejemljiva asfaltna cesta se je sčasoma spremenila v eno samo luknjo. Prometni znaki so sicer signalizirali nekakšna dela na cesti, a za nas bodo urejena očitno prepozno. Po zelo vijugasti cesti smo nadaljevali pot skozi ozko dolino in ob cesti naleteli na zanimiv prizor trgovanja z ovčjo volno. Volno so kmetje pripeljali z vozovi, jo tehtali in se s trgovcem pogajali za ceno. Nekateri niso bili preveč veseli, ko sem jih fotografiral. Po naporni vožnji smo si končno oddahnili, ko so obcestne table najavile, da smo zelo blizu cilja. Kaj kmalu smo pred sabo zagledali zaselek ter na skali nad njim grad Bran, kjer je delček svojega življenja preživel legendarni grof Drakula. Že na prvi pogled nam je postalo jasno, da je to turistično zelo obljuden kraj, zaradi česar si bomo morali pri ogledu pot utirati med številnimi drugimi turisti. Ob poti do gradu so bile postavljene številne stojnice, a spominki na njih so se pogosto ponavljali. Očitno se zelo prilagajajo okusu povprečnega turista. Grajski prostori so zelo utesnjeni, z nizkimi stropi, zato verjetno grad njegovim stanovalcem ni nudil velikega udobja in razkošja. Nikjer ni bilo sledu o temačnih in srhljivih sobanah, ki jih obljubljajo potovalne agencije. Razočaranje smo ublažili z nakupovanjem spominkov na že omenjenih stojnicah pod gradom.



Pot smo nadaljevali nazaj skozi Brašov in dalje proti severu, v srce Transilvanije, saj smo morali do večera prispeti v eno najlepših romunskih mest – Sighishoaro. Naj omenim, da so romunske magistralne ceste v glavnem urejene, lepo vzdrževane in s primerno urejeno signalizacijo. Avtocest je malo in so zgrajene pretežno v južnem delu države, na širšem območju glavnega mesta Bukarešte proti Brašovu in v smeri proti morju. Ob poti smo videli številna gradbišča novih cest, zato se bo prometna infrastruktura v prihodnjih letih verjetno še precej izboljšala. V Sighisoaro smo prispeli pozno popoldne. Ko smo se na hitro razgledali po mestu, se nam to sprva ni zdelo nič posebnega. Od vožnje smo bili pošteno utrujeni, sence so postajale vse daljše in bližal se je večer, zato smo vse sile usmerili v iskanje prenočišča. Pri tem pa nismo imeli posebne sreče – tudi ne preveč urejeni hoteli so bili izredno dragi. Zato smo po zavitih ulicah vztrajno sledili tablam, ki so vodile k hotelu z obetajočim imenom Hotel Castle. Pot je vodila navkreber in kmalu smo se morali ustaviti, saj nam je nadaljevanje preprečila spuščena zapornica. Nikjer nikogar. Nenadoma se iz mraka prikaže možak v srednjeveški uniformi, ki nam nadaljevanje poti zaračuna. Peljemo naprej in kmalu skozi kamniti obok v obzidju prispemo na čudoviti tlakovani srednjeveški trg, obkrožen s še lepšimi hišami. V hipu nam je postalo jasno, zakaj mestu pravijo biser Transilvanije. Težko je opisati to nenavadno skladje oblik in prostora - spoja germanske racionalnosti in romanskega občutka za lepo. Ni čudno, da je staro mestno jedro od leta 1999 del svetovne dediščine Unesca.

V rojstni hiši grofa Drakule, na robu trga, je danes restavracija s tradicionalnimi romunskimi jedmi. Trg obvladuje znameniti renesančni stolp z uro, s katerega je čudoviti pogled na okolico mesta. Pohajkovanje po trgu in stranskih uličicah je bilo resnično nepozabno doživetje. V gostišču pri mladinskem hotelu srečamo simpatičen mlad nemški par. Fant in punca pravita, da potujeta z vlakom in sta že tretjič v teh krajih. Dežela se jima je priljubila in se je kar ne moreta nagledati. Radi smo se strinjali z njima in že premišljevali o nadaljevanju poti.

(Se nadaljuje)Prihodnjič: Skrivnostna dežela Mara Mureš in smešno pokopališče

Jožef JURIČ

Renesančni stolp z uro v Sighisoari

Pozdravljeni!Priznati moram, da sem se resnično razveselila

in kot svojstven izziv sprejela pobudo, ki je ob neki priložnosti, za kratek oddih od rednih delovnih tem, 'padla' na eni izmed sej našega občinskega sveta in izzvenela v obliki predloga, da v Novicah za vse, ki jim veščine pozdravljanja niso bile privzgojene ali so jih v množici domnevno pomembnejših reči na svoji poti skozi življenje kasneje zavestno opustili oz. pozabili, obnovimo temelje vsakodnevnega pravilnega obnašanja. To se ob srečanjih nedvomno začne prav s pogledom v oči in z ravno prav glasno ter razločno izgovorjenima besedama: »Dober dan!« ali s katerim izmed drugih v našem kulturnem okolju ustaljenih in posameznim situacijam in ljudem primernih oblik pozdravov. S pozdravom (in predstavitvijo) se namreč začnejo prav vsi zasebni in poslovni stiki. Kakorkoli obračamo, je torej dejstvo, da je pozdrav pomemben in nepogrešljiv ob vsakem srečanju (načrtovanem in nenačrtovanem), posebej bistven pa je prav na začetku vzpostavitve nekega stika in odnosa; ne smemo namreč pozabiti, da nikoli ne dobimo nove priložnosti za ustvarjanje dobrega prvega vtisa, čigar pomena in moči nikakor ne gre zapostavljati.

Preden vas povabim k branju vrstic, ki sledijo, naj povem še, da je naključje hotelo, da ta zapis nastaja prav 21. novembra, ko 'praznujemo' - pozor, ne boste verjeli! - svetovni dan pozdrava.

Pozdravljanje – vrlina, odzdravljanje – dolžnost!

Minevanje dni na zadnjem listu koledarja nas opozarja, da se leto 2012 neizbežno poslavlja. Pred vrati je zima. Mrzlo je in ljudem najbolj prija zavetje na toplem, med štirimi stenami. Zdi se, da je bilo še pred kratkim povsem drugače – celotno dolgo, vroče poletje in v prvem delu vremensko prijazne jeseni nam je bilo dano v prostem času uživati zunaj, kaj koristnega početi v naravi, opazovati druge ljudi, komunicirati z njimi. To je bil tudi idealen čas za potepe po bližnji okolici – če smo to želeli storiti na ekološki način, obenem pa svojemu telesnemu in duševnemu počutju privoščiti nekaj koristnega, smo vzeli pot pod noge ali se zavihteli na kolo. In – hop na cesto oz. pločnik. Kamorkoli. Za primer pa tokrat vzemimo naše občinsko središče, torej Rače, ki so se v zadnjih letih močno razvile ter vse bolj dajejo videz in vtis mesta (ne le v pozitivnem, pač pa tudi v negativnem smislu). Tam pa na vsakem koraku ali prekolesarjenem metru dokaj živahen utrip. In srečevanja z bolj ali manj odtujenimi ljudmi, ki večinoma nekam mrko in vase zazrto hodijo (kolikor pač za premik od točke A do točke B dandanes sploh še kdo uporablja lastne noge) drug mimo drugega – nekateri v parih, zaljubljeni, z roko v roki, drugi z dojenčki v vozičkih, tretji strastno lizajoči slastne sladolede, spet četrti ostareli, zadihani in ob pomoči palic. Neredki mladi,

BONTON – SE ZNAMO PRAVILNO VESTI?



za katere večina 'staroselcev' (kaj šele drugih) ne ve več, v katero gnezdo sodijo in včasih tudi ne, kakšnega spola je kdo, švigajo mimo na rolerjih in s slušalkami v ušesih ali mobilnimi telefoni ob ušesih, ob srečanjih z drugimi pripadniki vrste homo sapiens pa buljijo v tla, v neko drugo navidezno in v tistem trenutku strašno interesantno točko, v zrak ali preprosto kar 'skozi' človeka, pri tem pa jim očitno ne pade na kraj pameti, da bi vsaj prikimali ali kaj zamomljali v pozdrav, če že višje stopnje osnovne olike in vzgojenosti ne premorejo.

Kot je na spletni strani http://zlataleta.com/pozdraviti-je-lepo-odzdraviti-dolznost/ v zapisu iz leta 2009 ugotavljala že Uršula Godec, nekateri ljudje ne znajo pozdraviti niti, ko vstopijo v prostor, kaj šele, da bi bili pozorni, kako naj vstopijo, kako naj podajo roko, kam naj pogledajo in kaj naj rečejo. Žalostno in zaskrbljujoče je, da se taka neandertalska komunikacija, ki temelji na čemernem in nerazumljivem mrmranju v brado, vse bolj uveljavlja tudi na vseh ravneh našega družabnega in poslovnega življenja (da se o zasebnih elektronskih sporočilih in popularnih kratkih sms-ih, ki so skoraj praviloma brez pozdravov, napisani v stilu 'piši kao što govoriš', pogosto do maksimuma slengovsko obarvani in na celi fronti skregani s knjižnim jezikom, sploh ne pogovarjamo, saj ob njih ljubitelj pravilne materinščine enostavno ne ve, ali bi se na vsa usta krohotal ali nemilo razjokal…). Pa pri tem sploh ne gre okarati samo mladih oz. mlajših ljudi; tudi mnogi odrasli in starejši so pozabili na vljuden, spoštljiv in prijazen pozdrav ter odnos do soljudi nasploh. Svetle izjeme sicer potrjujejo pravilo, a kaj, ko so vse redkejše.

Ob prvem stiku - pa ne samo takrat, ampak vedno, ko nekoga srečamo ali ko vstopimo v prostor, v katerem so ljudje - bi morali pozdraviti. Poleg tega obstaja še množica pravil, kdo koga pozdravi in kako to stori; seznanjamo vas z najosnovnejšimi.

Za konec se pridružujem predlogu že omenjene Uršule Godec: na osnovi napisanega skušajte od tega trenutka dalje spremeniti delček svojega sveta. Pa ne s pridigami in glasnim opozarjanjem, da vas človek, ki je šel mimo vas, ni pozdravil. Pustite nerganje zaprto v Pandorini skrinjici in človeku, ki ga srečate, prijazno poglejte v oči, nasmehnite se mu in ga vljudno pozdravite. Mogoče bo začuden. Mogoče presenečen in v zadregi. Mogoče spada med tiste ljudi, ki vas nikoli ne bodo pozdravili nazaj (kar je njegov in ne vaš problem). Morda pa se bo v njem vendarle nekaj zganilo in se bo zgodil čudež: mogoče vas bo prijazno pozdravil nazaj in boste dobili novega znanca, mogoče sčasoma celo prijatelja.

Tudi za ta cilj se splača potruditi – prvič, nato pa vedno znova in znova! Tako vam kot premnogim potomcem, ki so jim – žal – čari in učinki pozdravljanja vse bolj tuji.

Pa na svidenje in lep pozdrav!Pripravila: Simona ANTOLIČ

POZDRAVLJANJE – NEKAJ OSNOVNIH PRAVIL:• Vsaj tiste ljudi, ki jih poznamo, vedno pozdravimo!• Oseba, ki vstopi v nek prostor, prva pozdravi tiste, ki so že prisotni v tem prostoru (četudi nikogar ne pozna –

na primer ob vstopu v čakalnico pri zdravniku, ob vstopu v dvigalo, v knjižnico, v gledališko ložo, v kupe na vlaku, v trgovino ipd.).

• Z isto osebo se pozdravimo dvakrat dnevno: pri srečanju in ob slovesu!• Za besedno (verbalno) pozdravljanje izberemo tiste besede, ki izražajo naš dejanski odnos do osebe, ki ji

namenjamo pozdrav.• Če isto osebo srečujemo večkrat dnevno (na primer v službi), se z njo glasno pozdravimo ob prvem srečanju,

ob naslednjih srečevanjih pa zgolj vzpostavimo stik z očmi in rahlo pokimamo z glavo, se nasmehnemo, morda namenimo kakšno splošno misel, se kaj pozanimamo ipd.

• Mlajša oseba pozdravi prva (ne glede na spol).• Pri srečanju oseb različnih spolov prvi pozdravi moški.• V poslovnih stikih tisti, ki so po hierarhični lestvici nižje, prvi pozdravijo nadrejene oz. višje uvrščene.• Zaposleni v posameznih delovnih okoljih prvi namenijo pozdrav poslovnim partnerjem, strankam, gostom

ipd. (čeprav se na primer ob vstopu v trgovino in gostinski lokal enako spodobi, da ob vstopu pozdravi tudi stranka oz. gost).

• Pri nagovarjanju skupin jih, ne glede na njihovo velikost, kot posamezniki vselej (prvi) pozdravimo.• Pri maši se pozdravljamo le z izrazom (mimiko) obraza; izjema je le obred cerkvene poroke.• Moški, ki nosi klobuk, ga ob pozdravu sname (morebitno čepico ali kapo pa zadrži na glavi). Ženska, ki nosi

klobuk, ga na glavi obdrži tudi med pozdravom.• Nikoli nikogar ne pozdravljamo s polnimi usti, med vidnim žvečenjem žvečilnega gumija ter s cigareto, cigaro

ali pipo v ustih.• Spoštujmo stare običaje za posamezne interesne skupine ljudi, kot so lovci, ribiči, planinci ipd. Tako lovcu, ki

se odpravlja na lov, zaželimo 'dober pogled', na ribolov odhajajočemu ribiču za slovo zaželimo 'dober pijem', za že tradicionalno pozdravljanje v hribih pa naj prvi poskrbijo tisti planinci, ki se proti vrhu šele vzpenjajo.

• Za vse pa velja: Vsak, ki mu je pozdrav namenjen, ga je dolžan vrniti - odzdraviti!

Moja dežela - lepa in gostoljubna 2012 (grad Rače - Bela dvorana, 16.11.2012)

Vesela jesen na grajskem dvori{~u v Ra~ah - EKO dan, 13.10.2012

Nastopajoči (člani Harmonikarskega orkestra Primoža Zvira) in udeleženci priredtve

Nagrajenki: Vlasta Majarič (za doprinos k urejenosti okolja gradu Rače) in Angela Štern (kategorija: kmečka dvorišča) z županom Občine Rače-Fram

Brankom Ledinekom • Foto: Tanja Kosi

Bliža se tisti čas v letu, ko so dnevi najkrajši in noči najdaljše.

Čas, ko črnino noči razblinja nešteto drobnih, prazničnih lučk.

Čas, ko se spomnimo preteklosti in pričakujemo prihodnost.

Čas, ko se želje po vsem dobrem in lepem selijo iz srca v srce.

Naj se uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja.

Prijazen božič in srečno 2013!

Župan, članice in člani občinskega sveta,občinske uprave in uredništva Novic

JANUARP 7 14 21 28T 1 8 15 22 29S 2 9 16 23 30Č 3 10 17 24 31P 4 11 18 25S 5 12 19 26N 6 13 20 27

FEBRUARP 4 11 18 25T 5 12 19 26S 6 13 20 27Č 7 14 21 28P 1 8 15 22S 2 9 16 23N 3 10 17 24

MARECP 4 11 18 25T 5 12 19 26S 6 13 20 27Č 7 14 21 28P 1 8 15 22 29S 2 9 16 23 30N 3 10 17 24 31

APRILP 1 8 15 22 29T 2 9 16 23 30S 3 10 17 24Č 4 11 18 25P 5 12 19 26S 6 13 20 27N 7 14 21 28

MAJP 6 13 20 27T 7 14 21 28S 1 8 15 22 29Č 2 9 16 23 30P 3 10 17 24 31S 4 11 18 25N 5 12 19 26

JUNIJP 3 10 17 24T 4 11 18 25S 5 12 19 26Č 6 13 20 27P 7 14 21 28S 1 8 15 22 29N 2 9 16 23 30

JULIJP 1 8 15 22 29T 2 9 16 23 30S 3 10 17 24 31Č 4 11 18 25P 5 12 19 26S 6 13 20 27N 7 14 21 28

AVGUSTP 5 12 19 26T 6 13 20 27S 7 14 21 28Č 1 8 15 22 29P 2 9 16 23 30S 3 10 17 24 31N 4 11 18 25

OKTOBERP 7 14 21 28T 1 8 15 22 29S 2 9 16 23 30Č 3 10 17 24 31P 4 11 18 25S 5 12 19 26N 6 13 20 27

NOVEMBERP 4 11 18 25T 5 12 19 26S 6 13 20 27Č 7 14 21 28P 1 8 15 22 29S 2 9 16 23 30N 3 10 17 24

SEPTEMBERP 2 9 16T 3 10 17 24S 4 11 18 25Č 5 12 19 26P 6 13 20 27S 7 14 21 28N 1 8 15 22 29

2530

DECEMBERP 2 9 16T 3 10 17S 4 11 18 25Č 5 12 19 26P 6 13 20 27S 7 14 21 28N 1 8 15 22 29

2330

2431

Documents

Novice Občine Rače - Fram – DECEMBER 2012