Novice Občine Rače - Fram - JUNIJ 2016

7/25/2019 Novice Obine Rae - Fram - JUNIJ 2016

1/64PotninaplaanapriPoti2327Rae

t.70


2/64

Iz vsebine Novic


3/64

1elimo vam prijetno branje!

NOVICE OBINE RAE-FRAM

1

Spotovane obanke, spotovani obani!

Petindvajset let ivimo v lastni dravi in namesto, da bi polni optimizmazrli v prihodnost, nas najrazlineji negativni dogodki, s katerimi nas dnevnobombardirajo mediji, delajo zmeraj bolj apatine. Dravna oblast pa se obnaa,kot da ne ivi v tej dravi. Lobiji in razline interesne skupine so se zajedli v vsepore drube, plenilski nagon je najhuji v vsej etrt stoletni zgodovini samostojnedrave. Zato se moramo vsi vpraati, kako naprej. Zavedati se namre moramo,da smo za lastne odloitve odgovorni sami ter da svet okoli nas priakuje, dabodo odloitve, ki jih sprejemamo, odgovorne in v korist vseh.

eprav nam je lo teh 25 let samostojne drave bolj ali manj dobro, smodobro naredili najvekrat takrat, ko so nam drugi pokazali, kako naprej. Ko smostopali v EU ali v zvezo NATO ali ko smo prevzeli evro, smo dobili seznam

'domaih nalog', pri katerih je bilo jasno, da za lanstvo in za prevzem denarnevalute veljajo tono doloeni pogoji. To pomeni, da so nam naloge in pogoje zadoseganje ciljev postavili drugi, mi pa smo jih pridno izpolnili. Tudi leta 2013,ko smo se za las izognili finanni katastrofi, smo javnofinanno nalogo vestnoizpolnili. To vse skupaj pomeni, da laje funkcioniramo, ko imamo od zunajpredpisan okvir, ko pa ostanemo sami s sabo, nam gre teje od rok. Zato non-stop govorimo, da bomo izkoreninilikorupcijo, izboljali politini sistem in javno upravo, uredili sodstvo, sprejeli razline reforme - vse to nam vsakiznova nekdo obljublja, premakne pa se skoraj ni. Spet smo torej v poloaju, ko nam nihe ne doloa, kaj naj ponemoz lastno dravo in samo od nas je odvisno, kaj bomo z njo naredili. Potrebujemo torej cilj in ker visokih ciljev ni ve,imamo tudi z majhnimi cilji hude teave, zato bo potrebno strniti vrste, jasno opredeliti vrednote in naela in jih tudidosledno uveljavljati. Samo tako bomo lahko pregnali rnogledost in apatinost, ki poasi, a vztrajno postaja vseoitneja. eleli smo svojo dravo, zato moramo narediti vse, da im bolj urejeno dravo in drubo predamo svojimzanamcem.

Dvaindvajseto leto ivimo tudi v svoji obini, kjer torej e toliko asa izgrajujemo podobo obine Rae-Fram, nakatero smo lahko ponosni. Trudimo se, da je razvoj viden v vseh vaseh od Gorice do Planice. Danes lahko s ponosomugotovimo in reemo, da spada obina Rae-Fram med tiste obine v Sloveniji, ki so dosegle nadpovpreen napredekin razvoj na marsikaterem podroju. Zato je bilo tudi 17. praznovanje obinskega praznika, popestrenega s tevilnimiprireditvami, ki so nam jih pripravila domaa drutva in organizacije, lepo, prijetno in slovesno. V tem asu se jezvrstilo veliko kulturnih dogodkov, portnih prireditev, razstav, predavanj, tekmovanj ipd. Preprian sem, da se je zaprav vsakogar nalo kaj zanimivega.

Pred nami je mesec julij - as, ko se zanejo dopusti in so na koledarju poitnice. Najbolj so se tega razveselili

olarji, pa tudi vsi ostali v teh turbolentnih asih e kako potrebujemo dopust. Vsem torej elim prijeten poletnioddih. Ni potrebno, da ga preivite ob morju ali v planinah. Dopust je lahko lep tudi doma, v krogu svoje druine,prijateljev, sosedov in znancev. Podajte se na potep v blinjo okolico, posedite na terasi kaknega lokala ali obiitekatero izmed kulturnih prireditev. Samo odloiti se morate in dan bo takoj lepi za kakno doivetje. Bistvo dopusta

je, da se ustavite, si oddahnete in naberete novih moi za pot naprej.

Prijetne poletne in dopustnike dni vam elim!

UPANOV UVODNIK


Branko LEDINEK,upan


4/64


2 Novice t. 70 - 2/2016; junij 2016

POZDRAV IZ NAEGA UREDNITVAPonovno pozdravljeni tik

pred oz. na zaetku letonjegapoletja, ko se poslavljamo odpomladi, ki od februarja dosredine maja ni skoparila scvetnim prahom leske, jele,breze in vrbe. K temu je pripo-mogel predvsem april, ki si nibil isto ni podoben - sicerhladen, a skoraj brez deja. este eni izmed tistih, ki vam vspomladanskem asu nenehnotee iz nosu, vas praska po oeh

in grlu, ne morete globoko ter normalno dihati, ker vampiska po pljuih in vas sili na kaelj, imate zelo verjetnoali pa celo postavljeno diagnozo senenega nahoda oz.

alergijskega rinitisa. Potem ste se tudi vi v mesecu majuz velikim olajanjem razveselili teko priakovanega'aprilskega' deja. Da lahko ta (za nekatere ljudi najljubiin najlepi) letni as, ko se v naravi vse prebuja, splohznosno preivimo, moramo - al - po veini jemati tabletein se tako e dodatno 'zastrupljati'.

Ker je vsaka pomlad (in za njo seveda tudi poletje)simbol ponovnega rojstva, novega zaetka, noemrazpredati o nesposobni vladi, brezposelnosti v dravi,begunskem valu, predvsem pa ne o ljudeh. Povedatielim le to, da vsak lovek, e premore vsaj malo vesti,ve, kdaj in kje je govoril ter delal samo zase - v svojokorist, ne mene se za posledice svojega govorjenja ali

dejanja nasproti drugim ljudem in v njihovo kodo panaj bo to zaradi ualjenosti, zavidanja, hinavine itd.Kljub vsem razoaranjem, ki sem jih e (in jih morda ebom) doivela, e zmeraj verjamem, da se dobro z dobrimpovrne in slabo s slabim ter da se tako reko vse enkratzarauna in slej ko prej na razline naine tudi plaa. Zatose sama ob stikih z ljudmi zmeraj trudim po najboljihmoeh ravnati enako - brez favoriziranja, predsodkovin vnaprejnjega obsojanja (torej brez kakrne koli

diskriminacije). Mnenja sem, da je bistvena kvalitetnakomunikacija - absolutno obojestranska, sicer pride ravnozaradi tega do konikta, ko komunikacije dejansko splohni (en govori, drugi pa bi /naj/ samo poslual ali pa,ko en govori, drugi pa samo kima in se ne prepria, alislii pravilno). Ali si zares elimo drubo, v kateri ljudjenoejo ve (se morda celo bojijo) komunikacije in se takoizogibajo interakcije z drugimi ljudmi, da ne bi izzivalinesporazumov - koniktov?

Na tem mestu vam bom tako raje zaelela lepo poletje,ki na sreo vedno pride za vsako pomladjo (pa naj bota e tako nasiena z vsem mogoim 'prahom'). Boditetorej ez poletje v kar se da prijetni ter od vas izbranidrubi, z dobro medsebojno komunikacijo - e posebej,e boste ob tem imeli tudi dobro hrano in hladno pijao.Predvidevam, da se nas veina (razen tistih, ki so alergini

tudi na cvetni prah trav, ki cvetijo poleti) e nadvse veseli,da so pred nami najbolj vroi meseci v letu, ko v zadnjidel omare odloimo majice z dolgimi rokavi, spodnjemajice, nogavice, dolge hlae in poiemo lahkotneja terobleemo predvsem kraja oblaila. Ponovno bomo lahkodo poznih veernih ur zunaj, v naravi ali na terasi in uivaliv obudovanju raznobarvnih ro ter cvetoih grmovnic,ob tem pa posluali prepevanje ptic in oglaanje drugihivali.

elim vam torej, da se v asu dopusta in olskihpoitnic dovolj odpoijete ter naberete novih moi zapremagovanje novih ivljenjskih izzivov. Ob tem nam vupanju, da nas na morju ne bo zeblo, elim obilo toplih,

s soncem obsijanih dni. Da pa nam ne bo v tem asupotrebno odpirati vodovodnih pip za zalivanje in priigatiklimatskih naprav za hlajenje, naj se sonce vasih skrije zaoblake le toliko, da ti poskrbijo za nujno poiljko denihkapelj. Narava naj torej sama poskrbi tudi za potrebno inpredvsem prijetno osveitev vseh - ljudi, ivali in rastlin.Pa prijetno prebiranje obinskih Novic v nadaljevanju invse dobro.

Nataa J. MARIN

Kako pravilno pripraviti prispevke za Novice?

Prispevki naj bodo vsebinsko ire aktualni. Zaelene so predvsem vsebine, ki se nanaajo na aktivnosti, doseke,dogajanja in zanimivosti, neposredno povezane z nao obino in obani. Vsebine, ki jih posredujete z namenomobjave, naj bodo napisane kratko in jedrnato (optimalna dolina posameznega lanka je pol strani A4 formata, vprimerih veje pomembnosti oz. aktualnosti za irok krog obanov pa je omejena na eno stran (do maksimalno stranin pol) formata A4; morebitno dodatno poveanje obsega je mogoe le izjemoma in sicer po predhodni in pravoasniuskladitvi avtorja z odgovorno osebo urednitva). Prispevke posredujte v pisavi New Times Roman, velikost pisave12, razmah med vrsticami oznake 1, brez centriranja in vsakrnih drugih vrst oblikovanja tekstov (brez okvirjev,tabel, senenja ipd.). E-prispevkom priloite od 1 do maksimalno 3 fotograje (in sicer obvezno kot priponkov formatu .jpg, nikakor pa vstavljenih med wordow tekst!), ki naj bodo pospremljene s kratkimi komentarji innavedbami avtorjev. Med tekstom oznaite - navedite, kam kateri slikovni posnetek, ki ga prilagate kot posebnopriponko, po vsebini sodi. Tekstov ali dela tekstovne piite z velikimi tiskanimi rkami. Prispevke za objavo poljiteim prej, po monosti takoj tedaj, ko se nek dogodek zgodi in e lahko o njem pripravite ustrezen, e 'sve'zapis (neakajte do zadnjega trenutka!). Prispevkov ne poiljajte po datumu, ki je v vsakem predhodnem glasilu naveden kotskrajni rok. Z namenom zmanjanja obsega Novic bomo po potrebi ukinili ali vsajskrili nekatere rubrike. V primeru

predhodne (pred iztekom roka za oddajo lankov) zapolnitve razpololjivega prostora v Novicah bodo pri objavi imeleprednost vsebine, ki bodo prispele prej.

Urednitvo


5/64



Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v obini Rae-Fram brezplano.Prispevke, ki jih poiljate za objavo, opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotograj.e piete v imenu skupine ljudi - zavoda, drutva, politine stranke in podobno, opremite dopis zigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg takega prispevka posredujte tudi raunalniki zapis.Fotograje poljite v posebni priponki po elektronski poti (v JPG formatu) ali jih oddajte v oblikioriginala. Urednitvo si pridruje pravico do krajanja lankov in spremembe naslovov.Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogo le s predhodnim pisnim dovoljenjem.

Nenaroenih fotograj ne vraamo.Javno glasilo Novice Obine Rae-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS,pod zaporedno tevilko 52.

NOVICE OBINE RAE-FRAM;javno glasiloLetnik IXX, tevilka 70 - 2/2016; v Raah, junija 2016

Odgovorna urednica: Simona ANTOLIUredniki odbor: Joe BOBOVNIK, Simona NAPAST,

Nataa JAMBROVI MARINJezikovni pregled: Simona ANTOLI

Fotograje: Nepodpisane fotograje so posneliavtorji lankov.

Izdajatelj: Obina Rae-Fram, Grajski trg 14, 2327 RaeNaslov urednitva: Urednitvo Novic Obine Rae-Fram,

Grajski trg 14, 2327 Raetel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18

e-mail: [email protected] spletna stran: www.race-fram.si

Raunalniki prelom: Grana forma HUTTER,Traka 34, 2000 Maribor

Tisk: Tiskarna ROJKO d.o.o.,Ptujska c. 80, 2327 Rae

Spotovani obani, spotovane obanke!

Tudi za naslednjo tevilko obinskega glasila,ki bo predvidoma izla na pragu barvite jeseni,

vas prijazno vabimo, da v njej sodelujete s svojimi prispevki.

Slednje, skupaj s fotograjami,posredujte na naslov naega urednitva

najkasneje do vkljuno etrtka, 25. avgusta 2016in sicer preko e-pote:[email protected].

Zaradi zaite avtorskih pravic vse avtorje prispevkov prosimo,

da pri posredovanih vsebinah,

ki morda niso v celoti njihovi avtorski zapisi

(v primeru povzemanja ali citiranja drugih avtorjev),

obvezno navajajo vir in dejanskega avtorja.

Urednitvo


6/64


4 Novice t. 70 - 2/2016; junij 2016

RAZPISI, OBVESTILA

Na podlagi sklepov t. 237 (sprejet na 24. redni seji Obinskega sveta Obine Rae-Fram, z dne 10. 9. 2009), t. 65(8. redna seja, 15. 9. 2011) in t. 72 (9. redna seja, 7. 11. 2011), Obinska uprava Obine Rae-Fram objavlja naslednji

JAVNI RAZPISza dodelitev epnin dijakom in tudentom za olsko/tudijsko leto 2016/17

1. Predmet razpisaPredmet razpisa so sredstva za epnine v olskem/tudijskem letu 2016/17. epnina znaa 30,00 EUR meseno naupravienca.epnina bo prosilcem (tako dijakom kot tudentom) dodeljena za deset (10) mesecev in sicer za obdobje od1. septembra 2016 do 30. junija 2017.

2. Pogoji razpisa

Pravico do prejemanja epnine imajo:*osebe s statusom dijaka ali tudenta, ki imajo stalno prebivalie na obmoju obine Rae-Fram in sicer

dijaki, v kolikor v asu vloitve vloge e niso dopolnili 20 let in/ali niso vpisani v programe samoizobraevanja,poklicnega teaja in imajo status dijaka od 1. 9. 2016, v trajanju celotnega olskega leta 2016/17,

tudenti, v kolikor: - bodo tudentje 1. letnikov vseh tudijskih programov do 30. 6. 2017 dopolnili najve 21 let, - v asu vloitve vloge e niso dopolnili 25 let oz. v primeru tudija medicine v asu vloitve vloge niso stareji od

27 let, - z izobraevanjem pridobivajo strokovne nazive (tudentom, ki se izobraujejo po bolonjskem sistemu, epnina

pripada za 1. in 2. bolonjsko stopnjo /3 + 2 ali 4 + 1 statistini ravni 6 in 7/ in za as statusa absolventa, vkolikor ustrezajo ostalim pogojem),

*tisti dijaki in tudenti, ki so pravoasno vloili vlogo za pridobitev epnine.

3. Dokumentacija, potrebna za reitev vloge za pridobitev epnineZa reitev vloge so potrebna naslednja dokazila:1. potrdilo o stalnem prebivaliu(potrdilo bomo pridobili sami);2. originalno potrdilo o olanju za dijake oz. originalno potrdilo o vpisu za tudente (obvezna priloga k vlogi);3. fotokopijo banne kartice transakcijskega rauna prosilca, iz katere je dobro vidna tevilka rauna (obvezna

priloga k vlogi).

4. Rok in nain prijave na razpisProsilec vloi vlogo za pridobitev epnine na obrazcu, ki je na voljo v prostorih Obinske uprave Obine Rae - Framali v tajnitvu upana ter na spletnih straneh Obine Rae - Fram (naslov: www.race-fram.si), pod rubriko Obrazciin vloge.Vloge z vsemi prilogami lahko v asu uradnih ur (v ponedeljek med 8. in 12. uro ter med 13. in 15. uro, v sredo med

8. in 12. uro ter med 13. in 17. uro in v petek med 8. in 13. uro) vloite osebno ali po poti na naslov: Obina Rae- Fram, Grajski trg 14, 2327 Rae:- dijakiod 31. avgusta do vkljuno 12. septembra 2016,- tudentiod 30. septembra do vkljuno 10. oktobra 2016.Roke za oddajo vlog je potrebno dosledno upotevati, ker vlog za dodelitev epnine po poteku teh rokov ne bomove sprejemali! Zaradi organizacije dela obinske uprave vas prosimo tudi, da upotevate, da bomo vloge za dijakein tudente zbirali loeno.

5. Rok za odloitev o vlogiO vlogah bo odloeno s skupno odlobo, ki bo izdana najkasneje do 11. novembra 2016 in javno objavljena naoglasni deski Obine Rae-Fram, Grajski trg 14, Rae ter na spletni straniwww.race-fram.si.Realizacija prvega nakazila (s porauni za as od septembra 2016 dalje) je predvidena do konca novembra 2016.

Prejemnikom epnin bodo v nadaljevanju olskega leta sredstva nakazana na transakcijski raun najkasneje do 15. vmesecu za pretekli mesec.OBINA RAE-FRAM

Pripravila: Simona ANTOLI


7/64



IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

Med nami so ustvarjalci kulture in umetnosti

Irena Polanec - dokumentarni lm o njeni ustvarjalni (slikarski) potiGlede na to, da je obina intitucija, ki med drugim spodbuja tudi razvoj kulturnih dejavnosti, smo zaposleni mnogokratdeleni povabil na dogodke s tozadevno vsebino. V zadnjem asu nas razveseljuje dejstvo, da so talenti naih obanovprepoznani tudi izven meja obine ter v posameznih primerih tudiizven meja drave. V naih krajih pa lahko sreamo tudi umetnico,ki ji je leta 1997 pripadel astni naslov 'Slovenka leta'.

Irena Polanec, katere povabilo na premierno predstavitevdokumentarnega lma o njeni ustvarjalni poti me je razveselilopred kratkim, sicer ni naa obanka, je pa med nami poznana kotlastnica objekta 'beli dvorec' v Framu.

Portret o njeni slikarski poti iz dokumentarne serije 'Zgodbeizza obrazov' je bil premierno predstavljen v Kazinski dvoraniSlovenskega narodnega gledalia v Mariboru.

Film o samosvoji akademski slikarki je posnela TelevizijaSlovenija, kjer je bil tudi predvajan.Mariboranka Irena Polanec sodi v vrh najbolj uveljavljenih

slovenskih in evropskih sodobnih slikark. e z osemnajstimi leti seje odpravila v Pariz in s svojim slogom, samoniklostjo in druga-nostjo prepriala francosko in tudi svetovno umetniko javnost. Leta1998 so ji v Franciji podelili 'Zlato medaljo' za izjemen prispevek kugledu francoske kulture, prestino Francosko zdruenje umetnikovpa jo je sprejelo medse kot dosmrtnega lana. To je ast, ki je prvidoletela Slovenijo in slovenskega umetnika. Med nagradami, kijih je prejela, izstopata srebrna medalja, ki jo je prejela na najvejipariki razstavi 'Art actuel' ter zlata medalja Evropsko-francoskegazdruenja iz leta 2015.

Irena Polanec je razstavljala v Parizu, New Yorku, Moskvi, Tokiu,Varavi, Dunaju in drugih svetovnih prestolnicah, pri tem pa nikoline pozabi ponosno povedati, da je Slovenka in predvsem tajerka.

Glede na to, da jo je izoblikovala tujina, loveka oara s svojim pogledom na svet, ki ga e vedno vidi kot zeloarobnega in ga na svojstven nain takega ohranja skozi slikarski opus. Ljubitelje umetnosti navduuje predvsem sslikami iz cikla 'Eva', sogovornika pa s svojo iskrenostjo ter temperamentom.

Veselo na 35-letnici tamburaev KUD HoeDa je kultura strast, so nam povedali tudi organizatorji

prireditve ob 35-letnici tamburaev Kulturno umetnikegadrutva Hoe. Razvoj skupine je bil skozi leta zelopester, saj se je v njihovi sestavi izmenjalo preko dvajsettamburaev. Kot stalnico zasedbe pa je skozi celotno

obdobje udejstvovanja mogoe izpostaviti prisotnostlanov iz obine Rae-Fram.

Utrinek s prireditve ob 35-letnici tamburaev KUD HoeFoto: Simona Napast

mag. Zorica ZAJC-KVAS, direktorica OU


8/64


6 Novice t. 70 - 2/2016; junij 2016

KOMUNALNO - CESTNO GOSPODARSTVO

Aktivnosti v polnem teku

V asu priprave tega prispevka je pred nami znovaobinski praznik, v okviru katerega se bo zvrstilo veliko

prireditev, ki jih vsako leto obie mnoica obiskovalcevod blizu in dale. Oi slednjih bodo uprte tudi v urejenostokolja, zato v reijskem obratu lovimo e zadnje urice, dabodo prireditveni prostori skrbno urejeni in pripravljeniza optimalno izvedbo raznovrstnih dogodkov v sklopupraznika.

Poleg omenjene teme se bom v nadaljevanju lankaposvetil podrojem, ki operativno prav tako spadajo podokrilje oddelka za komunalo in okolje. Obiajno opravimov mesecih aprilu in maju rutinski pregled obinskih cestter pripravimo popise za sanacije, sprotno odpravljamonapake na vodovodnem omreju ter istimo s posipnimmaterialom zamaene obcestne odtoke, prepuste in

meteorne kanale.Zaradi dotrajanosti komunalnih vodov smo ob rednih

vzdrevalnih delih proraunska sredstva namenili tudiinvesticijam na vodovodnem, kanalizacijskem in cestnemomreju. V Framu smo zamenjali del oskrbovalnegapovezovalnega vodovoda na trasi Fram-Rae, kjer je bilodelo posebej zahtevno, saj je bilo potrebno izvesti novpodboj in vgraditi cev alkaten 160 pod traso avtocestev Framu.

Na delu Mariborske ceste v Raah smo prav takozamenjali dotrajano vodovodno omreje ter optimiziralipotek trase vodovoda.

Javni razpis za obnovo petih odsekov obinskihlokalnih cest in javnih poti v letu 2016 je v zakljuni fazi.Predvidevamo, da bo najugodneji izvajalec s sanacijo inpreplastitvijo odsekov priel e v mesecu juniju in z delizakljuil do septembra. Obnova petih odsekov obinskihcest bo obremenila obinski proraun za cca 100.000 EUR.

V zakljuni fazi je tudi javni razpis za izgradnjo javnegakanalizacijskega omreja v Morju, ki bo z izvedborpalia za odpadne vode in tlanega voda v dolini 850m omogoilo navezavo dela naselja Morje z obstojeimikanali v Framu in posledino ienje odpadnih vod naistilni napravi v Raah. Ker se poraja ogromno vpraanjglede izvedbe hinih prikljukov na novo izvedenekolektorje za odpadne vode, lahko povemo, da boprikljuevanje objektov na kanal Morje-Fram mogoe vjesenskih mesecih letonjega leta.

Regulacija potoka oz. meteornih vod v Morju,v sklopu izgradnje javnega kanalizacijskega omreja

Zamenjava povezovalnega vodovoda Fram-RaeFoto: Gregor Ovnik


9/64



Z izgradnjo javne kanalizacije v Ulici Lackove ete v Raah smo prieli v letu 2015. Gradnja kanalov za odpadnevode, rpalia ter tlanega voda v navedeni ulici bo zakljuena v mesecu juniju 2016.

V sklopu iritve optinega omreja je bilo v preteklih dveh letih poloenih kar nekaj kilometrov kablovodov zanapajanje omreja javne razsvetljave. Tako bo v letonjem letu montiranih cca 100 novih svetilk javne razsvetljave.Seveda gre za vgradnjo varnih LED svetilk, ki ustrezajo vsem veljavnim energetskim in okoljevarstvenim predpisom.

Pripravil: Samo RAJP

KMETIJSTVO

Lokalna akcijska skupina LAS Dobro za nas - aktualne informacije

Razvoj podeelja 2014-2020: svee ideje, novi projekti ter nepovratna EU sredstvaS podpisom partnerske pogodbe je bila 4. septembra 2015 ustanovljena lokalna akcijska skupina (v nadaljevanju

LAS) Dobro za nas. LAS zajema obmoja obin Makole, Poljane, Rae - Fram in Slovenska Bistrica in se razteza odPohorja preko Dravinjskih goric do Haloz, zavzema pa tudi jugovzhodni del Dravskega polja. Na povrini 385,7 km 2

ivi blizu 39.000 prebivalcev.Na ustanovni in volilni skupini, ki je potekala 6. oktobra 2015, so bili izvoljeni lani upravnega in nadzornegaodbora. Predsednik LAS Dobro za nas je Branko nidar, podpredsednica pa mag. Brigita Kruder. Za vodilnega partnerjaza obdobje do leta 2023 je bil izbran Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica, ki je e v preteklem obdobjuopravljal funkcijo upravljavca Zadruge LAS Dobro za nas, z.b.o. - predhodnice sedanje LAS.

Strategija lokalnega razvoja za programsko obdobje 2014-2020, pripravljena s strani vodilnega partnerja LAS,Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica, je bila v presojo in potrditev pristojnim organom poslana v prvemod treh razpisanih rokov, konec oktobra 2015. Priakujemo, da bo naa Strategija lokalnega razvoja kmalu potrjena. Popotrditvi strategije bo pripravljen prvi javni poziv za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev. Prednost bodo imelenalobe v delovna mesta, razvoj storitev, varstvo okolja in ohranjanje narave ter v vejo vkljuenost ranljivejih skupin.

Temeljna vizija LAS Dobro za nas ostaja nespremenjena iz preteklega programskega obdobja: 'Obmoje LAS -kakovosten prostor bivanja in dela za vse generacije na obmoju lokalne akcijske skupine.'

Razvojni cilji strategije:- razvoj (socialnega) podjetnitva, obrti in spodbujanje zelenih delovnih mest,- spodbujanje povezovanja med lokalnimi razvojnimi deleniki,- izboljanje kvalitete in poveanje obsega infrastrukture za osnovne storitve (zlasti trajnostni turizem),- nadgradnja obstojeih in razvoj novih programov ter dejavnosti, ki izboljujejo kakovost ivljenja,- dvig ozaveenosti ljudi o pomembnosti varovanja okolja in naravnih virov,- raba obnovljivih virov energije,- inovativne ekosistemske reitve,- poveanje socialne vkljuenosti ranljivih skupin v lokalno okolje.

Prijavitelji projektov morajo ob prijavi projekta zagotavljati nanna sredstva v viini 100 % celotne vrednostiprojekta, ki mora imeti tudi zaprto nanno konstrukcijo. Ob zakljuku projekta se k Zahtevku za povrailo sredstev(najve do 85 % upravienih strokov) predloijo rauni ter potrdila o plailu le-teh. Agencija RS za kmetijske trge in

razvoj podeelja po pregledu zahtevka ter morebitni kontroli na kraju samem v roku pol leta od oddaje zahtevka izvedeizplailo nepovratnih sredstev.Kljunega pomena pri izboru projektov (po novem operacij), ki se bodo nancirali in izvajali v okviru CLLD, je, da

vsak izmed projektov predstavlja odgovor na katerega izmed ciljev strategije lokalnega razvoja, ki mu je v lokalnemokolju potrebno posvetiti posebno pozornost. Kljuno je torej, da prijavitelj projekta vnaprej temeljito in razlonoopredeli in utemelji dodano vrednost projekta ter vse pozitivne uinke, ki jih okolju prinaa, hkrati pa, da tudi okoljeprepozna, da je projekt nujno potreben, da so aktivnosti in cilji projekta inovativni ter da rezultati projekta prinaajopozitiven, pomemben in dolgoroen doprinos iremu okolju. Pomembno je torej, da okolje projekt prepozna kot nujnopotreben - bodisi za zadovoljitev osnovnih, nujnih potreb, bodisi za nadgradnjo obstojeega stanja.

V nanni perspektivi 2014-2020 bo za celotno obmoje LAS na voljo priblino milijon in pol evrov, od tega zaizvajanje projektov 1,146.115,00 EUR; to je torej celotni znesek razpololjivih nannih sredstev za vse tiri (uvodomanavedene) obine skupaj, ki pokrivajo obmoje LAS.

Pomembna sprememba glede na preteklo obdobje 2007-2013 je ta, da so sredstva za razvoj podeelja na voljo iz

dveh skladov: Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeelja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj(ESRR). Omenjena sklada imata tudi vsak svoja pravila, ki jih je za uspeno rpanje evropskih sredstev potrebnoupotevati. Eno izmed poglavitnih pravil Evropskega sklada za regionalni razvoj je, da bodo do sredstev upraviena


10/64


8 Novice t. 70 - 2/2016; junij 2016

samo obmoja, ki so opredeljena v Pravilniku o drugih urbanih obmojih; gre za naselja Makole, Poljane, Rae, Framin Slovenska Bistrica.

PodukrepSklad

Pripravljalnapodpora

Podpora zaizvajanje operacij v

okviru SLR

Priprava inizvajanje dejavnostisodelovanja lokalne

akcijske skupine

Podpora za tekoestroke in stroke

animacijeSkupaj

EKSRP 12.408,00 617.707,00 / 289.870,00 919.985,00ESRR 7.592,00 528.408,00 27.000,00 / 563.000,00

Skupaj 20.000,00 1.146.115,00 27.000,00 289.870,00 1,482.985,00

Ve informacij najdete na spletni strani www.lasdobrozanas.si, lahko pa tudi piete na [email protected].

Pripravila: Tanja KOSI

Priznanja kakovosti Trnice ob~ine Ra~e - Fram na26. Dobrotah slovenskih kmetij Ptuj 2016

Pripoved o ljudeh in njihovi ljubezni. Pripoved o ponosu in neloljivi vezi zemlje, sonca in lovekaVsako soboto dopoldan nas na dvoriu gradu Rae, na lokalni trnici, domai ponudniki na bogato obloenih

stojnicah zalagajo s svojimi pridelki in produkti, v nastanek katerih je potrebno vloiti veliko truda, asa, energije inznanja. Stojnice se ibijo od ponudbe kruha in krunih izdelkov, peciva, jajc, domaih testenin, bunega olja, mlenih inmesnih izdelkov, zelenjave, sezonskega sadja, zeli, ebeljih pridelkov, vina, izdelkov iz lesa ipd.

Kakovost svojih produktov so dokazali tudi na 26. dravni razstavi in ocenjevanju 'Dobrote slovenskih kmetij', kije med 19. in 22. majem 2016 potekalo v prostorih Minoritskega samostana na Ptuju. Osvojili so sedem zlatih, estsrebrnih in dve bronasti priznanji. Priznanja sta prejeli tudi nai najodlineji 'blagovni znamki' s Planice: Turistina

kmetija tern - pri Kovaniku in Izletnika ekoloka kmetija Uranjek - pri Baronu.Predstavljamo dobitnike:

Mleko in mleni izdelkiKmetija Selinek, Stare 35, 2205 Stare(novo v ponudbi trnice!)Ukvarjajo se s prirejo mleka ter predelavo kravjega

mleka v mlene izdelke. V lastni domai ponudbi imajojogurte (navadni, sadni), razline vrste sirov (mladi,poltrdi in kuhan), skuto (tudi albuminsko), skutine namazeipd. Vabijo vas tudi v domao prodajalno na kmetiji.

Prejeli so zlato priznanje za domai navadni jogurt in

srebrno priznanje za zeleni skutin namaz.

Kozjereja in sirarstvo Andrej Freer, Kopivnik 9, 2313Fram

Prejeli so zlato priznanje za poltrdi kozji sir in srebrnopriznanje za kozjo skuto.


11/64



Kruh, moka in pekovski izdelkiKmetija Pleko, Podova 69, 2327 RaePrimarno se ukvarjajo s poljedelstvom in ivinorejo,

v okviru dopolnilne dejavnosti pa peejo kruh v krunipei, gibanice, potice in drobno pecivo, izdelujejotestenine, moke, marmelade, buna in sonnina semena

pa predelajo v olja. elijo, da se osnovna in dopolnilnadejavnost na kmetiji dopolnjujeta, zato na njivah zravenkultur, ki so potrebne za prehrano govedi, pridelujejo tudipiro, ajdo, bue in sonnice.

Prejeli so srebrno priznanje za meani kruh iz krunepei in zlato priznanje za lenikove rogljike iz pirinemoke.

Kmetija Tome;Slavica Ako, Loka pri Framu 20, 2313 Fram

Prejeli so srebrno priznanje za domai kmeki kruh inbronasto priznanje za orehovo potico.

Vlonine, suhomesnati izdelki, gane pijae -likerjiKmetija Frange;Barbara Petri, Brezula 42, 2327 Rae

Prejeli so zlato priznanje za vloene kumare, vloenordeo papriko, vloen stroji ol in meano solato,srebrno priznanje za vloeno papriko in buni kompot terbronasto priznanje za domao salamo.

Izletnika ekoloka kmetija Uranjek - pri Baronu;Boris Uranjek, Planica 6, 2313 Fram([email protected], www.pribaronu.si)

Druina je predana spotovanju do narave in sozvojuloveka z njo. e od leta 1999 se ukvarjajo z ekolokopridelavo in predelavo izdelkov. V trgovinici na dvoriukmetije ponujajo pestro izbiro eko izdelkov: aje, pesto,

marmelade, kompote, zelenjavne meanice, sokove,sirupe, likerje, ganja, mesne izdelke, zelenjavo... Prinjih se e 25 let ukvarjajo s turizmom na kmetiji, hranopa pripravljajo z veliko mero ljubezni - vse od sadike dokronika.

Prejeli so zlato priznanje za bio enjev liker ter srebrnopriznanje za bio metin liker in za emaev pesto.

Vsem dobitnikom priznanj estitke za njihov uspeh!Prejeta priznanja so potrditev kakovosti ter motivacija zanadaljnje dobro delo in nadgradnjo produktov.

Domae in okusno - grajska trnica Rae! Vljudnovabljeni!

Ve informacij:http://www.race-fram.si/dokument.aspx?id=4475.



12/64


10 Novice t. 70 - 2/2016; junij 2016

Primeri dobre prakse

Obiskali smo primere dobre domae prakserazvoja podeelja v Prekmurju in v Porabju

Na strokovni ekskurziji po Prekmurju in Porabju, kije potekala v organizaciji Obmone enote Kmetijsko

gozdarske zbornice in Kmetijsko gozdarskega zavodaMaribor (13. aprila 2016), je na podlagi povabila bilamono zastopana tudi naa obina: kmetje - ponudnikilokalne trnice, Kmetijska zadruga Rae ter ostaliakterji razvoja podeelja. Zgodbo sta vsebinsko bogatoin vsestransko odlino predstavila direktor Kmetijskegazavoda, dr. Stane Klemeni in vodja svetovalne slube,Simona Hauptman, ki sta vodila na izlet.

Obiskali smo:

Kodila proizvodnja - Markiavci pri Murski Soboti(voden ogled predelave mesnih izdelkov, prodajalnein degustacija mesnih produktov)

e tri generacije druine Kodila se ukvarjajo s predelavomesa in mesnih izdelkov. Z veseljem vam bodo pokazalizorilnice z ilovnatimi ometi in slamnato streho, kjer visijoin zorijo trenutno najbolje prekmurske unke. Vzemitesi as, kot si ga vzamejo oni, ko vam elijo ponuditi lenajbolje.

Pridobljena imajo certikata za prekmursko unkoin kranjsko klobaso z zaiteno geografsko oznabo terekoloki certikat.

Hia sadja, Gornji Senik(ogled predelave sadja in proizvodnje sokov)

Predstavitev slovenske vzorne kmetije - RASK,Gornji SenikSlovenska vzorna kmetija v Gornjem Seniku stoji v

madarskem nacionalnem parku rseg in je namenjenapredstavitvi, kako naj bo organizirana kmetija vnacionalnem parku, da se lahko sama preivi. Projekt jenaravnan tudi tako, da kmetija spodbuja razvoj kmetijstvav Porabju in pritegne posamezne kmete k sodelovanju.S svojo turistino ponudbo bo vpeta v skupen turistiniprodukt Porabja, ki bo zaivel s povezavo z drugoturistino ponudbo samega Porabja, pa tudi z navezavona Prekmurje in obmejno obmoje sosednje Avstrije.

Je tudi eden od tirih pomembnih projektov v zamejstvu,ki jih je oziroma jih bo slovenska vlada letos uspenokonala. Poleg nje so to e Trako knjino sredie vTrstu, Slovenska glasbena ola v Celovcu in Slovenskidom Kulturno-prosvetnega drutva Bazovica na Reki.as bo pokazal, kako uspeni bodo nateti projekti in alibodo v sedanji gospodarski situaciji preiveli.

Madarski Monoter(ogled kulturno zgodovinskih znamenitosti)

Obisk kmetije Passero, Teanovci

(dopolnilna dejavnost predelave mesa, podeelskaokoladnica, trenje, mladi kmet prevzemnik,organizacijske povezave in degustacija produktov)

Ogled Lendavskih goric z novega razglednega stolpa'Vinarium'Lendava je kraj z dolgoletno tradicijo vinogradnitva.

Na podroju od Dolge vasi do Pinc se v dolini 9 kmrazteza grievje - Lendavske gorice. Na nekaj manjkot 500 hektarjih ima svoje vinograde preko 4.000vinogradnikov. To dejstvo priteva Lendavske gorice mednajbolj strnjena slovenska vinorodna podroja. Lendavskavinska turistina cesta je najvzhodneja v dravi, ob njej

pa se lahko obiskovalci ustavijo pri tevilnih vinotoih aliizletnikih kmetijah. Gostom najvekrat ponudijo lakirizling ter chardonnay. Na najviji toki goric stoji novirazgledni stolp Vinarium.


13/64



Povzemam skupne ugotovitve udeleencev: tovrstnadruenja omogoajo prepotrebno mreenje in izmenjavoinformacij med stroko, kmeti in javnim sektorjem, hkratipa usmerjajo nae aktivnosti v skupne cilje razvojapodeelja.


DRUBENE DEJAVNOSTI

Aktualnosti

Pri novem zobozdravniku v Raah je e dovoljprostih mest za vpis med njegove paciente, azainteresirane vseeno pozivamo, da pokliejo v

ambulanto in se postavijo v 'akalno vrsto'Borisa Sapaa, dr. dent. med., ki je z letonjim fe-bruarjem priel delati v prostorih nove ZP Rae na Noviulici 5 (pod okriljem ZD dr. Adolfa Drolca Maribor),smo zaprosili za nekaj vtisov in osnovnih informacij oaktualnostih, zanimivih za njegove opredeljene pacientein tiste, ki bi to v perspektivi eleli postati.

Delo poteka tekoe. Odkar smo pacientom na voljov ordinaciji v Raah, se je k nam vpisalo 242 odraslihin 101 otrok (spomnimo: v ambulanti bi naj opravili 60% storitev za odraslo populacijo pacientov, kar pomenimonost vpisa cca 960 odraslih oseb, ter 40 % za otroke inmladino, kar tevilno pomeni 520 vpisanih otrok. V asu

mojega predhodnega pogovora z novim zobozdravnikom,18. 2. 2016, je bilo na novo vpisanih 54 oseb, od tega 46odraslih in 8 otrok, kar pomeni, da se je v obdobju zadnjihtreh mesecev na novo vpisalo skoraj 200 odraslih in blizu

100 otrok. Od prej je imel Boris Sapa vpisanih 419pacientov, od tega 75 odraslih in 344 otrok; pri slednjihje veinoma lo za otroke iz Ru, kjer je Boris Sapa delalpred prihodom v Rae, ti otroci pa mu v veini primerovzaradi oddaljenosti seveda niso oz. mu ne bodo sledilina novo delovno mesto, kar v praksi pomeni, da so tako

reko vsa mesta na voljo naim obanom in obankam,ki imajo po naem priporoilu pri vpisu prednost - op.avt.). Prostora za vpis pacientov je torej e ogromno,tako da glede tega e nikakor ne tee voda v grlo. Je pateava sprejeti, pregledati in oskrbeti takno koliinopacientov, kot bi rada prila k nam, v kratkem asu. Zatozainteresiranim (tistim, ki bi se radi na novo naroili prinas) predlagamo, da nas im prej pokliejo (kontaktnatevilka za naroanje: 630-08-72, ordinacijski as:ob ponedeljkih in etrtkih med 12.30 in 19.30 uro, obtorkih, sredah in petkih pa med 7.30 in 14.30 uro) inse na ta nain 'postavijo v akalno vrsto'. Prej bodo tostorili, prej bodo na vrsti za prvi pregled in si zagotovili

svoje mesto pri nas. Rad bi dodal in poudaril e, da takodolgo, dokler tistih, ki jih vpiemo na seznam akajoih,ne pokliemo (dokler niso na vrsti pri nas), e naprejobiskujejo sedanjega izbranega zobozdravnika.ele, ko pridejo na vrsto pri nas, torej, ko jih na osnovinjihovega predhodno izraenega interesa (najbolje kar potelefonu) pokliemo in se dogovorimo za datum prvegapregleda, se prepiejo k nam in so odtlej nai pacienti.

Za delo z otroki imamo doloena dva dneva tedensko(40 % programa) in o kaknem velikem navalu te popu-lacije doslej ne bi mogel govoriti, zato pridejo otrocihitro na vrsto. Za odrasle pa imamo odmerjene tri dni nateden (60 % programa), s emer ne dohajamo dejanskegapovpraevanja, ki je v primerjavi z otroki bistveno veje.Tako se sooamo s situacijo, ko ne moremo pregledatitoliko odraslih pacientov, kot jih to eli in priakuje.

Zato se je, odkar smo zaeli delati, akalna doba zaprvi pregled podaljala na dobrega pol leta. Trenutnoimamo v obravnavi priblino 200 odraslih, priblino500 pa jih e aka na prvi pregled.


14/64


12 Novice t. 70 - 2/2016; junij 201612

Takoj po objavi v marevskih Novicah, da smo prielidelati, nas je namre klicalo ogromno ljudi, da bi radiprili k nam. Zdaj se je ta 'priliv' sicer nekoliko upoasnil,vendar e vedno presega nao monost oskrbe pacientov.Zato znova poudarjam, da imamo prostora za novepaciente e dovolj, zadrega pa je v tem, ker je nemogoe

sprejeti toliko ljudi naenkrat, zato je treba - al - poakati.Gre za okoliino, ki je logina posledica uvedene noveambulante, vsaka novost pa, kot vemo, za optimalnofunkcioniranje potrebuje as, s tem pa nekaj razumevanjain potrpljenja vseh udeleenih. Vsekakor upam, da sebo sasoma ta velik priliv novih pacientov, do kateregaprihaja tako reko 'naenkrat', ustalil do te mere, da bodotisti, ki bodo na novo prili k nam, dejansko prili tudiim prej na vrsto. Zagotavljam, da gre v to smer tudi mojin na trud.

Nujno pa je potrebno opozoriti e na neljubo zadevo,ki povzroa dodatne nevenosti: neredko se dogaja, dase ljudje naroijo pri nas, potem pa ne pridejo. Tako jihakamo, dragoceni as gre v ni, hkrati pa drugi pacienti,ki si elijo oskrbe, po nepotrebnem akajo dlje in doma.Zato vse paciente vljudno naproam, da so obzirni soostalih in da spotujejo datume in ure, ko so naroeni, vkolikor pa tedaj res ne morajo priti, pa naj nas o tem imprej obvestijo, da lahko namesto njih v takih primerihpokliemo koga drugega. Na tak nain bomo skupajpripomogli k im krajim akalnim dobam, kar verjamem,da je v interesu vseh.

Veseli me, ker lahko povem, da dobro sodelujemo z ORae. Tako imamo vsak petek preventivne sistematskepreglede uencev in ti se za to osnovno olo e bliajokoncu. Preko obveanja ole in tudi preko samih uencev,ki jih pregledamo, smo obvestili stare, da lahko otrocihodijo k nam. Nekateri se za to monost odloijo, drugiostajajo pri zobozdravnikih, h katerim so hodili doslej.

Septembra letos pa nameravamo prieti s sistematskimipregledi uencev O Fram. Sicer pa so nas tudi e sedajklicali stari nekaterih uencev te ole, pa tudi iz obehvrtcev v obini, in nekaj otrok e vpisali k nam.

Pa e nekaj: ker se blia poletje, vas obveam, damed 4. in 25. julijem 2016 zaradi dopustov ne bomonaroali in sprejemali pacientov; deurstvo za nujneprimere bo zagotovljeno v ambulanti na Ulici knezaKoclja v Mariboru.

Naj na koncu z zadovoljstvom povem, da smo poprvih mesecih dela v Raah in v tukajnji novi ordinacijizadovoljni - tako glede samega prostora kot tudi ostalihsodelavcev, ki so zaposleni na tej lokaciji. Oba z asistentkozato rada in z veseljem delava tukaj, je 23. maja 2016svoje 'poroilo' sklenil Boris Sapa, dr. dent. med.

Kaj dodati? Naj zadovoljstvo traja, akalna doba pa seskraja!

Cene programov v vrtcih v novem olskem letu

nespremenjene, kljub temu bo s 1. 9. 2016 uve-denih nekaj spremembV enotah vrtcev v Raah in Framu, ki delujeta v sklopu

matinih osnovnih ol, olsko leto 2015/16 zakljuujemo

s skupno 16 oddelki predolske vzgoje in sicer:

v sklopu O Rae deluje enota vrtca z 9 (pretekloolsko leto 8) oddelki, v naslednjih organizacijskihoblikah:

- 3 homogeni oddelki I. starostnega obdobja

(zgornji normativ/odd. 14 otrok),- 1 kombinirani oddelek(zgornji normativ/odd. 19 otrok),

- 5 homogenih oddelkov II. starostnega obdobja(zgornji normativ/odd. 24 otrok; povsod gre zarepubliki normativ, s sklepom OS zvian za 2 dodatnaotroka, kolikor dopuajo veljavni predpisi);

v sklopu O Fram deluje enota vrtca s 7 oddelki, kotsledi:

- 2 homogena oddelka I. starostnega obdobja(zgornji normativ/odd. 14 otrok),

- 1 kombinirani oddelek

(zgornji normativ/odd. 19 otrok),- 4 homogeni oddelki II. starostnega obdobja(zgornji normativ/odd. 24 otrok).

Skupno je v enoto vrtca v Framu vkljuenih 137 otrok(od tega 127 iz obine Rae-Fram), v enoto vrtca v Raahpa 172 (od tega 154 iz nae obine), skupno torej 309 (odtega 281 iz nae ter 28 iz drugih obin).

Ob tem kot zanimivost e podatek, da 42 otrok iz naeobine obiskuje (javne ali zasebne - s koncesijo) vrtceizven nae obine. Z ozirom na ta podatek ugotavljamo,da je v vrtce vkljuenih 323 predolskih otrok iz nae

obine, kar po podatkih MIZ predstavlja 76,7-odstotnidele vseh predolskih otrok, za katere stari v oblikioskrbnin v povpreju plaujejo 33,7 % cene, ki velja zaposamezno organizacijsko obliko/oddelke vrtca.

V pomladnem asu sta raunovodstvi obeh vzgojnoizobraevalnih in varstvenih zavodov pripravili izrauncen programov predolske vzgoje, po planu za leto 2016(sedanje cene veljajo od 1. 4. 2014). Ti podatki se medenotama nekoliko razlikujejo (na viino cene najboljuinkujejo stroki dela, ki v strukturi vseh kalkulativnihelementov v primeru enote vrtca v Raah predstavljajodele 79,36 %, v primeru enote Fram pa 78,25 %), zatosmo izraunali povprene vrednosti, po katerih naj bi se

cene za oddelke I. starostnega obdobja zviale iz sedanjih400,58 na 401,66 EUR (za 0,26 %), za kombiniraneoddelke iz 300,64 EUR na 315,28 EUR (za 4,86 %) inza oddelke II. starostnega obdobja iz 280,80 EUR na293,62 EUR (za 4,56 %). Trenutna cena in dejanskiprikaz strokov prehrane se po podatkih ol v bistvu nerazlikujeta.

Upotevajo navedene pridobljene podatke obehnaih vzgojno-izobraevalnih in varstvenih zavodov,spremljanje njihovega nannega stanja, priporoilaministrstva in ugotovljena dejstva pri izvajanju delana podroju predolske vzgoje smo izoblikovali nekajstali in predlogov, ki smo jih najprej predstavili Odboruza drubene dejavnosti (4. seja, 1. 6. 2016), nato pa, spriporoilom omenjenega resornega posvetovalnegaorgana, e obinskemu svetu (13. redna seja, 2. 6. 2016).


15/64



Kar zadeva ceno vrtcev, smo menili, da dvig cen programovpredolske vzgoje in sprememba viine dnevnega strokaivil v obstojeih pogojih do nadaljnjega nista nujna,bomo pa stroke spremljali in po potrebi cene dvignili vnaslednjem koraku.

Obinski svet je potrdil predlog, da cene programov

vrtcev zaenkrat ostajajo nespremenjene, torej za: oddelke prvega starostnega obdobja =400,58 EUR, kombinirane oddelke =300,64 EUR, oddelke drugega starostnega obdobja =280,80 EUR.

Viino plaila oz. znianega plaila starev, na podlagioddane vloge, doloa pristojni center za socialno delo, vskladu z doloili Zakona o uveljavljanju pravic iz javnihsredstev. Viina plaila starev je odvisna od dohodkovdruine in posledino uvrstitve v plailni razred (od 1. -9.). Starem, ki pri CSD ne uveljavljajo znianega plailavrtca, izstavi vrtec raun v viini najvijega dohodkovnegarazreda (9. dohodkovni razred), kar pomeni obvezo plaila

77 % veljavne cene programa, ki ga otrok obiskuje.Starem otrok s stalnim prebivaliem v obini Rae-

Fram, ki so vkljueni v oddelke I. starostnega obdobjav kateri od enot javnih vrtcev na obmoju obine Rae-Fram, bo s strani CSD doloeno plailo e dodatno znianoin sicer za 10 % (zdaj 20 %; ta ugodnost za kombiniraneoddelke in oddelke II. starostnega obdobja ne velja). Zavse otroke, ki imajo skupaj s stari stalno prebivalie vdrugi obini oz. je po odlobi CSD zavezanec za pailostar iz druge obine, bo osnova za doloitev plailastarev e naprej polna cena programa.

Dnevni stroek prehrane v ceni programov znaa v

oddelkih I. starostnega obdobja =1,65 EUR (od tega:zajtrk 0,33 EUR, kosilo 1,07 EUR, malica 0,25 EUR), vkombiniranih oddelkih in oddelkih II. starostnega obdobjapa 1,74 EUR (od tega: zajtrk 0,34 EUR, kosilo 1,10 EUR,malica 0,30 EUR).

Znesek v viini razlike med polnimi cenami programovpredolske vzgoje in fakturiranimi obvezami starem, kiimajo skupaj z otrokom stalno prebivalie v obini Rae-Fram ter obvezami, ki za drugega ali nadaljnje otrokeiz istih druin bremenijo dravni proraun, bo krit izprorauna Obine Rae-Fram.

Sredstva za mesece, ko bo tevilo otrok v oddelkih

manje od tevila, ki je doloeno kot najviji normativ zaoblikovanje posamezne vrste oddelka (sredstva v viinicene programa brez ivil za tevilo otrok, ki predstavljarazliko med dejanskim tevilom otrok v posameznihoddelkih in najvijim normativnim tevilom v tehoddelkih), bodo zagotovljena iz obinskega prorauna.

Stari, ki elijo za svojega otroka, ki ima stalnoprebivalie na obmoju obine Rae-Fram, ob eno- alinajve dvomeseni odsotnosti v asu poletnih poitnic(julij, avgust) obdrati oz. rezervirati mesto v izbranienoti oz. oddelku vrtca (velja za vse vrtce, tudi tiste izvenobine Rae-Fram), bodo plaali za mesec, ko bo otrok

v celoti odsoten, 40 % njim doloenega zneska plaila; vprimeru, da je soasno v vrtec vkljuenih ve otrok istedruine, ta ugodnost velja le za najstarejega otroka.

Za stare, ki imajo skupaj z otrokom stalno prebivalie

izven obine Rae-Fram in njihovi otroci obiskujejovrtec v Raah ali Framu, za obraun viine obveze za aspoletne odsotnosti otrok veljajo doloila njihove matineobine, ki je planica razlike med ceno programa inplailom starev (domicilna obina).

Za as nepretrgane bolezenske odsotnosti otroka (v

trajanju najmanj mesec dni), ki ima stalno prebivaliev obini Rae-Fram, lahko (kateri koli) vrtec, ki gatak otrok obiskuje, s soglasjem Obine Rae-Fram naosnovi individualne pisne vloge starev in predloitvezdravnikega potrdila - izvida zdravnika specialista inpotrdila izbranega pediatra z obrazloitvijo (vrsta in astrajanja bolezni, pokodbe, hospitalizacije ipd., vkljunoz navedbo potrebnega asa domae oskrbe), staremznia plailo in sicer tako, da znaa viina plaila 40% sicernje mesene obveze. Pri tem naj povemo, dasmo se pred zaostritvijo kriterijev za tovrstno dodatnosubvencijo sreevali tudi s primeri, ki so z dejanskimizdravstvenimi teavami in posledino resnino potrebo

po dalji odsotnosti otrok iz vrtca imeli bore malo (oz.ni) skupnega (pojav ui ipd. ni bolezen oz. stanje, zaradikaterega bi moral biti otrok upravieno odsoten mesec dniali ve, prav tako v to kategorijo nikakor ne sodi situacija,ki jo prakticirajo nekateri - ko zaradi rojstva mlajegaotroka stareji nekaj asa ne obiskuje vrtca. Staremseveda prepuamo presojo, ali bodo tudi v takih situacijahotroke dlje asa obdrali doma, vendar kot obina v takihprimerih ne bomo zagotavljali dodatne subvencije za asodsotnosti). Dokumentirano vlogo je potrebno oddatinajkasneje v 15 dneh po vnovini vrnitvi otroka v vrtec.To dodatno subvencijo je, ne glede na morebitni dalji asotrokove odsotnosti iz vrtca, ob izpolnjevanju pogojev

mogoe uveljaviti le za en mesec v koledarskem letu.V primeru, da je v vrtec soasno vkljuenih ve otrokiste druine, je to boniteto mogoe uveljaviti le za (naj)starejega otroka (za mlajega stari e sedaj plaujejo le30 % sicernje obveze, razliko pa MIZ in obina).

O tem, kako potekajo aktivnosti za vkljuitev otrok vvrtce z novim olskim letom (za obdobje od 1. 9. 2016dalje), pa v posebnem prispevku (na straneh 14 -15).

Odgovor na pogosto in znova aktualno vpra-anje dijakov in tudentov: Ali bomo lahko

tudi letos zaprosili za obinsko epnino? seglasi: Da!Verjamem, da - e ni neobhodno nujno - tedaj, ko bodo

poletne Novice izle in se bodo poitnice ele dodobrazaele, pa nihe ne bo mislil na olo, kaj ele na novoolsko leto, ki se bo prielo 1. 9. 2016. In prav je tako!Pa vendar - v izogib tevilnim klicem, ki smo jih deleniseptembra, ko ole znova odprejo vrata, jesenske Novicepa so tedaj ele v nastajanju, e v tej tevilki naega glasilaobjavljamo razpis za epnine, ki se nanaa na olsko/tudijsko leto 2016/17. Na tem mestu vas z njim elimole informativno seznaniti, za vse ostalo pa se s pogledomsprehodite do strani 4, kjer je razpis objavljen.

Prosimo vas, da se pred oddajo vloge dobro seznanites pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati za dodelitevobinske epnine. Prav tako prosimo, da z oddajo vlog neprehitevate in seveda tudi ne zamujate.


16/64


14 Novice t. 70 - 2/2016; junij 2016

Tudi v olskem letu 2016/17 bodo upravienci prejemali 30 EURobinske epnine meseno

Nai novorojenkiGotovo vsi zainteresirani e dobro in dolgo veste, da

Obina Rae-Fram (na osnovi obinskega pravilnika)starem novorojencev dodeljuje prispevek ob rojstvuotroka.

Tistim, ki povijejo prvega in/ali drugega otroka, pripadaprispevek v viini 150,00 evrov, za tretjega in morebitnenaslednje otroke pa je mogoe uveljaviti prispevek v viini300,00 evrov. Vlogo je mogoe vloiti v roku 6 mesecevod otrokovega rojstva. V tem primeru je obinsko vlogoin izjavo za PBS (oba obrazca sta dostopna na nai spletnistrani: www.race-fram.si) potrebno oddati prej, najkasnejev roku 3 mesecev po datumu otrokovega rojstva.

Objavljamo e imena otrok, za katere je bil prispevekza novorojenca uveljavljen v zadnjih treh mesecih (odzaetka marca do konca maja 2016): Aleksei Efremov,Ema Leskovar, Mila Brumen, Tinkara lamberger,Jaka Rukelj, Teja Cebe, Isabel Vabi, Bla Gole, NikoKozoderc, Jakob Kosi, Zoja Pongrai, Ela Dragar, HanaBauman, Aslan Dibrani in anin Robar.

Ob tetju ugotovimo, da smo medse z veseljem sprejeli15 novih obanov, od tega 9 deklic in 6 dekov. Med njimije 6 prvorojencev, prav toliko dojenkov sta po vrnitvis porodninice doma e priakala bratec ali sestrica, ennovorojenek se je rodil kot tretji, en kot etrti, en pa kot

esti otrok iste druine.Vsem iskrene estitke in najlepe elje!Pripravila:

Simona ANTOLI

Vpisovanje, vklju~evanjein sprejem otrok v vrtca naobmo~ju ob~ine Ra~e-Fram

Zasedenost javnih vrtcev na obmoju obine Rae-

Fram v prihajajoem olskem letu 2016/2017Tudi v letonjem letu sta morali, v skladu z Zakonom ovrtcih in obinskim pravilnikom, prejete vloge ponovnoobravnavati za ta namen imenovani komisiji v obeh naih

javnih vrtcih. Tako enota vrtca pri O Fram kot tudi enotavrtca pri O Rae sta namre ez leto in v asu javnegavpisa prejeli ve vlog kot sta imeli prostih mest.

Enota vrtca Rae je v mesecu marcu 2016 sprejela 30vlog (1 ve kot lani), 18 vlog je bilo v vrtec oddanih emed letom (lani je bilo taknih 31 vlog), 2 vlogi (lani10) pa je imel vrtec iz Ra e za otroka, ki sta akalana centralnem akalnem seznamu (CS) po konanemzadnjem - lanskoletnem javnem vpisu. Komisija v Raah

je morala tako obravnavati in reiti skupno 50 vlog (t.j.20 vlog manj kot lani, ko jih je bilo 70).

Enota vrtca Fram je v asu javnega vpisa prejela 24vlog (2 ve kot lani), med letom je bilo e oddanih 21vlog (lani je bilo taknih vlog 30), 7 vlog pa je vrtec vFramu imel e od akajoih otrok na CS (lani 6 vlog),vendar sta 2 stara od vlog odstopila in je bilo za ponovnoobravnavanje le 5 vlog iz tega seznama - komisija vFramu je tako v obravnavanje in reevanje sprejela 50vlog (t.j. 8 vlog manj kot lansko leto, ko jih je bilo 58).

Komisiji sta obravnavali vse vloge - za otroke iznae obine in tudi tiste izven nje ter za otroke, ki e

izpolnjujejo (oz. bodo s 1. 9. 2016 izpolnjevali) starostnipogoj 11 mesecev za vkljuitev v vrtec, kot tudi za tiste,ki so mlaji).

Ponovno se je izkazalo, da tevilo vpisanih otrok (vprimerjavi z dejanskimi potrebami) ni povsem realno, sajse je zgodilo, da vsi pozvani stari oz. skrbniki otrok, ki sose uvrstili na prednostni vrstni red, niso v roku podpisalipogodb za vkljuitev njihovih otrok v naa vrtca oz. se jedejansko volalo ve otrok, kot so sprva predvidevali inso tako pridobili e kakno prosto mesto ve. Glede nato sta morala vrtca pozivati k podpisu pogodbe stare/skrbnike otrok, ki so bili najprej zavrnjeni in tako uvreni

na akalni seznam, zato je postopek (v asu priprave tegaprispevka - sredi junija) ele v zakljuni fazi in v pripravinovega CS.

Za pripravo tega prispevka je na razpolago nekajstatistinih podatkov, ki, znova poudarjam, niso do-konni, saj se v praksi ez leto e spreminjajo. Te podatkev interesu im bolj sprotnega obveanja javnosti spredmetno problematiko in glede na razumljivo zani-manje zainteresiranih starev vseeno navajamo.

Po podatkih strokovnih delavk obeh naih javnih vrtcevbo na podlagi Pravilnika o normativih in minimalnihtehninih pogojih za prostor in opremo vrtca ter Pravilnika

o normativih za opravljanje dejavnosti predolske vzgojev novem olskem letu 2016/17 (enako kot lansko leto)vkljuenih in sprejetih v:


17/64



* enoto vrtca Fram 138 otrok(od tega 36 novinkov) v7 oddelkih, kot sledi: homogeni oddelek I. starostnega obdobja

(otroci stari 1 - 2 leti): 14 otrok; kombinirani oddelek (otroci stari 2 - 4 leta): 19 otrok; kombinirani oddelek (otroci stari 2 - 4 leta): 19 otrok;

kombinirani oddelek (otroci stari 2 - 4 leta): 19 otrok; kombinirani oddelek (otroci stari 2 - 4 leta): 19 otrok; homogeni oddelek II. starostnega obdobja

(otroci stari 4 - 5 let): 24 otrok; homogeni oddelek II. starostnega obdobja

(otroci stari 5 - 6 let): 24 otrok;

* enoto vrtca Rae 171 otrok (od tega 43 novincev),ki so razporejeni v 9 oddelkov(opomba: s 1. 9. 2015 jebil formiran novi oddelek I. starostnega obdobja, zaradiesar se je en oddelek II. starostnega obdobja, ki vkljuujenajstarejo skupino predolskih otrok, preselil v prostoreO Rae), in sicer:

homogeni oddelek I. starostnega obdobja(otroci stari 1 - 2 leti): 14 otrok; homogeni oddelek I. starostnega obdobja

(otroci stari 1 - 2 leta): 14 otrok; homogeni oddelek I. starostnega obdobja

(otroci stari 2 - 3 leta): 14 otrok; kombinirani oddelek (otroci stari 2 - 4 leta): 19 otrok; homogeni oddelek II. starostnega obdobja

(otroci stari 3 - 4 leta): 19 otrok; homogeni oddelek II. starostnega obdobja

(otroci stari 3 - 4 leta): 19 otrok; homogeni oddelek II. starostnega obdobja

(otroci stari 4 - 5 let) leta: 24 otrok;

homogeni oddelek II. starostnega obdobja(otroci stari 5 - 6 let): 24 otrok; homogeni oddelek II. starostnega obdobja

(otroci stari 5 - 6 let): 24 otrok.

Skupno tevilo otrok, ki bodo z novim olskim letom2016/2017 vkljueni v oba javna vrtca na obmoju obineRae - Fram, je tako 309 otrok. To pomeni, da bosta obavrtca polno zasedena - v taknem tevilu, kot sta bila viztekajoem se letu 2015/2016 (enota vrtca pri O Raeje, zaradi medletnega izpisovanja otrok iz vrtca, ele predletonjo pomladjo dokonno zapolnila vsa prosta mesta,eprav je lani v tem asu stanje, kljub novemu oddelku,

delovalo precej bolj zaskrbljujoe).Ob zaetku oblikovanja seznama sprejetih otrok inakalnega seznama je bilo v Framu na slednjega uvrenih14 otrok. V asu priprave prispevka pa imajo v Framuna akalnem seznamu 9 otrok - 6 otrok je naih obanov(vseh 9 je otrok I. starostnega obdobja, od katerih pa 4nai obani do 1. 9. 2016 ne bodo dopolnili starosti 11mesecev). V Raah je bilo v asu oblikovanja seznamasprejetih otrok in akalnega seznama na slednjegauvrenih 7 otrok, na katerem so ostali 4 otroci, od tegaso 3 nai obani (nobeden od teh 4 pa do 1. 9. 2016 nebo dopolnil starosti 11 mesecev). Na CS bo tako (posedanjih podatkih) uvrenih 13 otrok. e povzamemo

dosedanje detajlne navedbe, pridemo do ugotovitve, da bos 1. 9. 2016 devet oddelkov vrtca Rae polnih do zgornjeganormativa, brez mesta v vrtcu pa ne bo ostal noben otrok

iz obine Rae-Fram, ki za vkljuitev izpolnjuje pogoje.V vrtcu Fram pa po sedanjih podatkih brez monostivkljuitve v novem olskem letu ostajata 2 otroka, ki za toizpolnjujeta pogoje in sta naa obana ter tudi prva v vrstiza vkljuitev in sprejem v primeru sproenih (njunimastarostma ustreznih) mest; to tevilo pa je seveda bistveno

premalo za razmiljanje o formiranju novega oddelka.Strokovne sodelavke v obeh vrtcih, katerihustanoviteljica je Obina Rae-Fram, in predstavnica izobinske uprave, ki sodelujemo v postopku, se vsako letoznova in znova sreujemo s problematiko vkljuevanja insprejemanja otrok, ki je predvsem zelo zapletena in zaradipredpisanih rokov tudi dolgotrajneja, kot bi si sicer samieleli. Zakonodaja je namre tista, ki s predpisaniminormativi glede prostorov, starostne strukture otrokpo oddelkih in e posebej dopustnega minimalnega inmaksimalnega tevila otrok v posameznem oddelkunajbolj omejuje vkljuevanje vseh, ki potrebujejo varstvov javnih vrtcih. Tudi letos se problematika, ki smo je

vajeni e nekaj minulih let, ponavlja. Vrtca sta namre naosnovi letonjega vpisa otrok nekaterim starem v tej fazimorala izdati obvestila, da so njihovi otroci na akalnemseznamu. Do nadaljnjega na alost ni mogoe predvideti,ali bo pri tem ostalo ali bo as do novega olskega letamorda vendarle e prinesel kakne spremembe na tempodroju (ali bodo stari kasneje obveeni, da bo zaradikaknega morebitnega naknadno sproenega mesta vvrtcu vkljuitev vseeno mogoa).

Sredi junija 2016, ko oddajam ta zapis, je torej vpripravi centralni akalni seznam (CS), na katerega souvrstijo tako otroci iz Frama kot iz Ra. Ta CS bo tekomleta seveda e predmet spreminjanja, v odvisnosti od

morebitnih medletnih izpisov in vkljuevanja akajoihotrok na sproena mesta. CS bosta vrtca takoj, ko bomogoe, objavila na svojih oglasnih deskah ter spletnihstraneh, pa tudi na naem spletnem naslovu www.race-fram.si ga bo mogoe najti.

Ker na obini spremljamo tudi nataliteto, nas velikolanskoletno in tudi precejnje letonje povpraevanje poprostih mestih v vrtcih ne presenea, saj je priakovanaposledica rekordnega tevila rojstev v letu 2014, ki je zapreko 40 % prekorailo dolgoletno povpreje, v kateregasmo se leta 2015 znova vrnili.

Pripravila:

Nataa JAMBROVI MARIN

Pozdrav poletju


18/64


16 Novice t. 70 - 2/2016; junij 2016

AKTIVNOSTI NAIH VRTCEV IN [OL

O Ra~e VRTEC RA^E

Ko bom velik, bom gasilecGasilci smo in pogasimo vse, kar je v ognju,hie stare, a najraje nae ljubice.Sirena poje, vsak na svoje mesto e hitimo,voda tee, cev se vlee, ogenj se gasi,je odmevalo iz ust malih nadobudneev iz vrtca Rae, ki

so v spremstvu vzgojiteljic obiskali gasilski dom v Raah.Gasilci so nas zelo lepo sprejeli in nam pripravili kup

aktivnosti, ki so popestrile petkov popoldan in otrokompribliale delo in pomembno vlogo gasilcev.

Pokazali so nam gasilsko vozilo, v katerega smo lahko

tudi sedli. Prav tako so nam predstavili gasilska oblaila,obutev, masko s kisikom in - kar je bilo po besedah otroknajbolj 'carsko' - tudi sami smo se lahko za nekaj trenutkovspremenili v lik 'gasilca Samota', idola mnogih malkov.

Preizkusili smo svoje spretnosti v 'gaenju' ploevink inpriznati je potrebno, da nam je to opravilo lo kar dobrood rok.

Za piko na i zanimivega, pounega in prijetnega doi-vetja so nas prijazni gasilci presenetili in pogostili s

Gasilci PGD Rae, e enkrat hvala za preudovitpopoldan, ki se je prevesil v nepozabno no v vrtcu.

V imenu otrok iz oddelkov Kapljice, Kometi inOblaki iz vrtca Rae

Petra VODOEK

OSNOVNA OLA RA^E

Svetovni dan pravljic2. aprila obeleujemo svetovni dan pravljic. Zakaj 2.

april?Na ta dan se je leta 1805 na Danskem rodil najveji

svetovni pravljiar, Hans Christian Andersen. Z njegovimiudovitimi pravljicami se otroci prvi sreamo e v vrtcu,zelo radi pa jih berejo tudi odrasli.

Na nai oli smo ta dan vsako leto obeleili tako, da je

naa knjiniarka Metka Pristovnik za uence od 1. do 5.razreda pripravila Andersenove dneve in jim tako skozipripovedovanje pravljic predstavila Andersena.

Letos pa se je odloila, da bo za sodelovanje povabilanekaj uencev. Tako smo 1. aprila Ana in Miha Vogrin,Naja alamun, Tian Strmek, Klara Repolusk, EduardaPedral in jaz, obleeni v pravljina bitja, na dvehprizoriih (oder v olski jedilnici in knjinica) tri urepripovedovali najlepe Andersenove pravljice.

Vsi, uenci in uitelji, so bili navdueni nad doivetim,najbolj pa smo uivali mi, pripovedovalci, ki smo se tadan poistovetili s pravljinimi junaki. elimo si e vetovrstnih izkuenj, zato komaj akamo naslednji dan

pravljic.Neja PRELONIK,

8. razred

pikoti in sokom, da bo dogodek ostal v trajnem spominu,pa smo se e druno fotograrali.


19/64



Obisk RTV Maribor

V petek, 4. marca 2016, smo se lani novinarskegakroka Frka (z mentorico Sabino Ozmec) odpravili naogled RTV Maribor.

Ko smo z avtobusom prispeli na cilj, nas je prijazno

sprejela novinarka Nataa Kuhar, ki nas je vodila poprostorih Radia Maribor in Radia SI. V montani sobiRadia Maribor so se uenci Ana Vogrin, Jan Brezner,Tian Strmek in Urban Zupani pogumno javili, da sepreizkusijo v vodenju oddaje. Nato nam je zvokovnisnemalec Ivo Smogavec pokazal, kako se uredi oddaja,ki jo poslualci na koncu sliimo. Posnetek oddajelahko posluate na spletni strani ole, kjer imamo laninovinarskega kroka svoj e-asopis Frka.

Po ogledu studia, kjer se dogajajo oddaje v ivo, smosi ogledali zelo moderno urejen studio Radia SI, ki skrbi,da poilja v eter tujejezine oddaje, namenjene tujcem vSloveniji. Tam so nam predstavili delo na tem modernem

radiu, kjer ljudi obveajo kar v treh razlinih jezikih:slovenini, angleini in nemini.Ko smo z radijskim delom konali, je vodstvo prevzela

TV novinarka Ana Buar, ki nas je prav tako lepo sprejela.Pokazala nam je sobo z raunalniki, raznimi napravami invelikimi ekrani, kjer v asu snemanja oddaje v ivo delavcivse tehnino urejajo. Nato nas je peljala e v studio, kjersmo spoznali in se v ivo prepriali, da nastopanje predkamerami res ni lahko.

Predstavitev je bila zelo zanimiva in pouna, zato se eenkrat zahvaljujemo vsem, ki so nam omogoili ogled temedijske hie.

Meta KREPFL in Ana FALE

Oddaja na Radiu Tednik Ptuj

V zaetku letonjega leta je bila naa ola povabljenana Radio Tednik Ptuj, da sodeluje v oddaji olski radio.Na to povabilo smo se z veseljem odzvali in zato smo seuenke olskega radia Nadin Zorec, Neja Prelonik, AnaVogrin in avtorica tega prispevka, skupaj z mentoricoMetko Pristovnik, 25. marca 2016 odpravile na RadioPtuj.

eprav smo imele nekaj treme, je ta ob prijetnem

sprejemu radijske voditeljice kar izginila. Sledila jeuro trajajoa oddaja, ki je potekala v ivo. V njej smopredstavile nekaj zanimivosti o nas, nai oli, obini inkraju.

Foto: Ana Vogrin

Na tovrsten medijski nastop smo se pripravljale vesmesec. Bile smo zelo vesele, ko smo po oddaji dobilepohvale starev, uiteljev, soolcev in drugih. Vse to panam ne bi uspelo brez nae mentorice, ki nam je pomagalasestaviti program. Kljub temu, da je bila najprej nekoliko

v skrbeh, kako bomo izpeljale oddajo, smo vesele, danas je ves as spodbujala in nam pomagala, da nam je nakoncu vendarle dobro uspelo.

Na radiu smo se poutile odlino in bi to izkunjo zveseljem e vekrat ponovile.

Klara KAC, 9. b

Poutili smo se kot pravi novinarjiFoto: Nastja Keek

Po predstavitvi smo se poutili polni novega znanja inzagona.

V {oli smo se nau~ili lekcijo,preden smo pisali test.

@ivljenje pa nam najprej da test inse {ele potem nau~imo lekcije


20/64


18 Novice t. 70 - 2/2016; junij 2016

Obiskal nas jeAndrej Rozman Roza

V maju smo na nai oli gostili enega najpomembnejihslovenskih literarnih ustvarjalcev za otroke. eprav je

bil dogodek sprva namenjen le tistim najbolj pridnimbralcem, ki so opravili bralno znako, nam bi bilo al, dazanimivega druenja z Andrejem Rozmanom Rozo ne bidoiveli vsi uenci. Pa naj bo to spodbuda za prihodnjeleto, saj so uenci ob spoznavanju njegovih del, predvsempoezije, spoznali, da je le-ta lahko na mo zabavna.

Andrej Rozman Roza je ustvarjalec s stotimi obraziin stotimi talenti, saj se je uveljavil kot pesnik, pisatelj,dramatik, igralec, reiser, pisec scenarijev, prevajalecUstanovili je tudi svoj teater - ROZIN TEATER.

Prejel je tudi mnoge odmevne nagrade: Levstikovo,Jekovo, upanievo, nagrado Preernovega sklada

Andrej Rozman Roza v nai drubiFoto: Nastasia Keek

Na nas je predvsem naredil vtis tisti lahtni humor vnjegovi poeziji, kot na primer v pesmi Vabilo na grauevdan.

Ko smo v 8. razredu obravnavali PreernovegaPovodnega moa, so uenci spoznali tudi njegovegaPovodnega moa, nad katerim so bili tako navdueni, daso sami napisali udovite pesmi o usodah sodobnih Urk.

Na druenju smo tudi naemu gostu predstavili

pesem Gaperja Vezjaka, prvoolka Lina Pepevnik pa jedeklamirala pesnikovo pesem Marela. Ugotovili smo, daje Andrej Rozman Roza deklamiral z njo. Sam zna veinosvojih pesmi na pamet.

Ko smo mu predali besedo, nam je interpretiral svojepesmi in neumorno odgovarjal na vpraanja uencev.Izvedeli smo, da je prve pesmi (vojake) napisal e v2. razredu, da nekatere pesmi napie v hipu, druge panastajajo tudi nekaj mesecev, da rad pie za otroke in ene bo odnehal.

Nae druenje je bilo sproeno, zabavno in je hitrominilo. Morda pa je naemu gostu uspelo s svojimzanimivim nastopom pridobiti e kaknega bodoega

zvestega bralca in tekmovalca.

Marjana FALE in Sabina OZMEC

OSNOVNA OLA FRAM

Na Orffomaniji in sre~anjumladih raziskovalcev tudi mi

50. dravno sreanje mladih raziskovalcevSlovenijeV petek, 1. aprila 2016, je potekalo 16. sreanje mladih

raziskovalcev Zgornjega Podravja. Uenka Eneja LinaBerglez je z nalogo Vrednotenje vsebin klasine glasbe

je lahko zabavno dosegla zlato priznanje in se s temuvrstila na 50. dravno sreanje mladih raziskovalcev, kije potekalo 16. maja 2016 v Murski Soboti. Tudi tam se jeodlino odrezala ter dosegla srebrno priznanje.

Iskrene estitke mladi raziskovalki in najlepa hvalavsem, ki ste sodelovali in pomagali pri reevanjuvpraalnika.

Vsako novo spoznanje, ki se je rodilo ob pisanjuraziskovalnih nalog, bo e kako pomembno in dobrodolov ivljenju.

Orffomanija20. aprila 2016 je, v organizaciji Slovenskega drutva

Carla Orffa in Zavoda RS za olstvo, na Gimnaziji Celjepotekalo dravno sreanje Orffovih skupin. e tretje letozapored so se sreanja udeleili tudi nai uenci - BrinaUnuk, Eneja Lina Berglez, Jan Gradinik Klanjek inFilip Freer, osmoolci, lani kvarteta NonStop. Tokrat sozaigrali priredbo Someone like you (Adele)in variacije naslovensko ljudskoJe pa davi slanca pala.

Kvartet Nonstop


21/64



Orffomanija (sreanje, namenjeno Orffovim skupinamiz vrtcev, osnovnih, glasbenih in srednjih ol ter tudentov)je potekala v dveh delih. Na kvartet je nastopil na prvemkoncertu, ki je bil na sporedu ob 9. uri.

Umetnikom iskreno estitam za uspeen nastop!

Dora OVALD

Na{a Tinkara

Tinkara Tanja Valcl v mesecu juniju zakljuuje osnovnoolanje v Framu. Je aktivna portnica. Z deskanjemprostega sloga se ukvarja e 6 let. V snowboard parku'slopestyle' in na skakalnicah 'big air' tekmuje tiri leta.V zadnjih treh letih je bila dravna prvakinja v skupini

deklic do 15 let. To sezono se je pod okriljem trenerjaAneja Miglarja prvi udeleila mednarodnih tekem vsklopu Qparks tour, ki je najveje evropsko prvenstvo zadeskarje in smuarje prostega sloga. Prvenstvo vkljuujedeset tekem v sezoni, nastopajoi pa prihajajo iz 19 drav.

V skupnem setevku prvenstva Qparks tour je v sezoni2015/2016 osvojila zmago pri dekletih (Grom ladies)in lanicah (Ladies). Treninge ima tekom celega leta,predvsem na smuiih v Avstriji, vkljuno s treningigimnastike, ki potekajo dva krat tedensko.

Pravi, da pri deskanju na snegu prostega sloga resninouiva, eprav se obasno vrne domov s kakno odrgninoali modrico.

Tinkara med eno od svojih akrobacij na Voglu

Tinkara na zmagovalnem odru na dravnem prvenstvu(Rogla, marec 2016)

Foto: Tinkarin osebni arhiv

Redno se je vsa leta udeleevala tudi smuarskihtekmovanj v okviru ole in dosegala vidne rezultate.elimo ji e veliko uspenih sezon.

Joica RAV

Kulturni dan z Rozo

Zadnji kulturni dan je bil za vse uence nae oleponovno pester, razgiban in raznolik. e zjutraj nas je

obiskal priznani literarni ustvarjalec Andrej RozmanRoza, ki nas je s svojimi rimami ne samo navduil,temve tudi mono prevzel. Njegov obutek za jezik inustvarjanje ritma sta resnino izjemna, zato smo njegovivirtuoznosti in pesniki okretnosti prisluhnili z vsemi uti,predvsem pa odprtimi uesi. Njegove prisotnosti, najboljpa iskrenega stiska roke, so bili zagotovo veseli nainaj bralci (kar 108 jih je bilo), ki so skupaj s pisateljevospodbudno besedo prejeli e lepo knjino darilo v znakpohvale za zvestobo knjigi.

Na alost tevilo bralcev v vijih razredih mono upada,kar nas iz leta v leto tako skrbi kot tudi alosti. Uiteljiostajamo istega mnenja, da je knjiga kljub obilici e-naprav

Kvartet Nonstop - Orffomanija 2016


22/64


20 Novice t. 70 - 2/2016; junij 2016

in virtualnih impulzov osnovna hrana za male sive celice,saj krepi domiljijo, bogati besedni zaklad in ui tako vleposlovnem kot tudi splonoznanjskem smislu.

Letonji moto parlamenta se je nanaal na stiske in pastiodraanja, zato smo medse povabili igralce Drutva zabolji svet z aktualno predstavo 'Ujeti se ne dam'.

Na humoren nain so uencem pokazali, kako setudi v dananjem asu, ko ivimo preko spleta in sopri vzdrevanju in ohranjanju stikov vmesnik razlinenaprave, da preiveti v naravi, obdan le z drevesi in divjimizvermi. Le takrat se lahko dodobra poglobimo vase,spoznamo svoja priakovanja in hrepenenja, negotovostiin stiske, katere s pogovorom delimo z drugimi, da veseljepodvojimo, alost razpolovimo.

e drugi pa smo (v sodelovanje z ameriko ambasado)imeli monost gostiti naravne govorce, ki so z otroki (7.- 9. r.) spregovorili o kulturnem oku ob sreanju z naokulturo in navadami. Le-ta je bil tako prijeten, da sta seJoshua in Jon odloila e nekaj asa preiveti pri nas.

Simona NAPAST

V `ivljenju je manj pomembno, kam gremo.Bolj pomembno je, s kom potujemo.

O Fram VRTEC FRAMiv av v vrtcu Fram

Novo slubo v enoti vrtca Fram sem nastopila 21. marca2016 in kar ne morem verjeti, koliko lepega smo z otroki

doiveli v minulih treh mesecih.22. aprila, na svetovni dan Zemlje, smo dobili nov vrt,ki je otrokom v veliko veselje. Skupaj z vzgojitelji skrbijozanj, ga zalivajo, odstranjujejo plevel, sadijo in sejejo.Vsaka skupina ima svojo gredico.

Aprila smo v Ruah izvedli tudi enotedenski plavalniteaj za vse predolske otroke. Otroci so uivali in veinaizmed njih je postala plavalcev. Vzgojiteljici MirelaJuri In Ines Mohorko Germ sta v DTV Partizan Frampripravili lutkovno predstavo 'Hudobija se z dobrim zbija'.Obisk in odziv starev in otrok je bil razveseljujo. Majasmo imeli odprta vrata igralnic. Otroci so v ustvarjalnihkotikih izvedli projekt 'Z igro do prvih turistinihkorakov'. Naredili so maketo kraja Fram, ki smo jorazstavili v telovadnici vrtca Fram. Udeleili smo se tudirevije 'Ciciban poje in plee' v SNG Maribor. Otroci so sepredstavili s plesno toko 'rno na belem' (pod vodstvomvzgojiteljice Zdenke Brodej Kurbus, s pevskim zborkomzborovodkinje - vzgojiteljice Ines Mohorko Germ in obglasbeni spremljavi harmonike vzgojitelja Mitje Kapuna).

Junija so v vrtcu potekale noitve. arovnica Bibi jeotrokom priarala palainke, ples in lepe sanje, ki sojih popeljale v pravljino deelo. V skupini Zvezdice je(skupaj s stari in otroki) nastala slikanica 'Nenavadenobisk v deeli Zvezdolandija'. Do julija nas aka e nekajlepih dogodkov - zakljuna sreanja s stari otrok, potz avtobusom na sladoled v Rae in seveda slovo naihmini maturantov, predaja kljua, zabavne igre in piknikna naem igriu.

Vsem se lepo zahvaljujem in elim lepe poitnice.Mihela EKART, dipl. vzg. predol. otrok,

pomonica ravnateljice


23/64



NAI POSLOVNI PARTNERJI IN DRUGI ZA VAS

UPRAVNA ENOTA MARIBOR

Obvestilo o poslovanju krajevnih uradov na obmo~ju UE Mariborv poletnem ~asu

Obveamo vas, da v asu od 1. 7. 2016 do 31. 8. 2016 krajevni uradi na obmoju Upravne enote Maribor ne bodoposlovali.

V Upravni enoti Maribor elimo tudi v juliju in avgustu zagotavljati kvalitetne storitve za nae stranke. al pa lahkozaradi manjega tevila uslubencev te storitve zagotavljamo le na sedeu upravne enote.

Vljudno prosimo za razumevanje, obanke in obane pa obenem obveamo in prosimo, da v mesecu juliju in avgustukoristijo nae storitve na sedeu upravne enote.

Uradne ure upravne enote bodo nespremenjene: v ponedeljek, torek in etrtek od 8.00 do 15.00 ure, v sredo od 8.00do 12.00 in od 13.00 do 18.00 ure ter v petek od 8.00 do 13.00 ure.

Od 1. 9. 2016 dalje bodo krajevni uradi poslovali po enakem urniku, kot poslujejo sedaj.

S spotovanjem! mag. Ksenija KLAMPFER,naelnica

MARIBORSKA RAZVOJNA AGENCIJA - MRA

Predstavitev regijske garancijske sheme (RGS)

V okviru RGS je bil 11. 3. 2016 v Uradnem listu RS (t. 19) ter na spletni stran MRA objavljen Drugi javni razpis zakredite z garancijo. Na razpolago je e za 2.263.812,50 EUR garancij. V okviru teh sredstev lahko podjetja pridobijo

garancijo za dolgorone kredite v viini najve 50 % od odobrenega kredita in hkrati ugodnejo obrestno mero za tekredite pri izbranih bankah.

Pogoji:

Upravienci - imajo sede ali poslovno enoto v eni izmed obin statistine regije Podravje;- delujejo na podroju upravienih dejavnosti;- so vlanjeni oz. se vlanijo v RGS.

Znesek kredita najniji znesek kredita je 8.000 EUR, najviji pa 150.000 EURObrestna mera odvisna je od izbrane bankeDoba vraanja do 8 let, v nobenem primeru pa ne sme presei 22. 5. 2025Moratorij do 12 mesecev in se vteva v as skupne dobe vraanja kreditaUpravieni stroki stroki materialnih in nematerialnih zaetnih nalob ter obratna sredstva v viini najve 20 % predraunske

vrednosti investicijeZavarovanje kredita prijavitelj zavaruje prejeti kredit z garancijo MRA in drugimi oblikami zavarovanj, odvisno od stopnje rizinosti

projekta in prijaviteljaKorienje namensko,v skladu s priloeno dokumentacijo in navedbami v vlogiRok korienja tri mesece od sklenitve kreditne pogodbe, v primeru dalje ronosti pa s soglasjem kreditno-garancijskega odbora

MRAViina garancije najve 50 % odobrenega kreditaZavarovanje garancije z notarsko overjenim Sporazumom o zavarovanju garancijskih obveznosti, pri emer stroke notarja v celoti nosi

prijaviteljOstali pogoji - investicija oz. naloba mora ostati v statistini regiji najmanj 3 leta po zakljuku investicije;

- garancije ni mogoe odobriti za tiste banne kredite, ki nadomeajo obstojee kredite;- prijavitelj mora imeti ob podpisu pogodbe ob dodelitvi garancije vsaj enega zaposlenega za polni delov-

ni asPostopek prijavitelj najprej zaprosi za kredit banko iz seznama sodelujoih bank, po prejemu pozitivnega sklepa o odobritvi

kredita pa vloi vlogo za izdajo garancijeRok za prijavo do 22. 4. 2018 do 14.00 ure.

Razpis je objavljen na spletni strani MRA p.o. na naslednji povezavi:http://www.mra.si/garancijska_shema.Informacije: MRA (Irena Podletnik), tel. t.: 02/333-13-26, e-naslov:[email protected] .

Irena PODLETNIK


24/64


22 Novice t. 70 - 2/2016; junij 2016

KMETIJSKA ZADRUGA RA^E

Lokalna samooskrba pri javnemnaro~anju v ob~ini Ra~e-Fram

V okviru projekta Samooskrba Podravja sta Mariborskarazvojna agencija in Obina Rae-Fram v sodelovanju zrazlinimi deleniki v letu 2015 in v zaetku letonjegaleta izvedli tevilne delavnice in sreanja - z namenomvejih povezav med javnimi ustanovami in ponudnikilokalno pridelane hrane.

eprav je zadeva zelo aktualna in mono medijskopodprta, je do naih javnih naronikov (ol in vrtcev)prihajal le majhen dele lokalno pridelane hrane, saj sojavni naroniki e vedno omejeni z zakonskimi normativiin ceno. Z velikim prizadevanjem Danijele Kocuvan izMariborske razvojne agencije in koordinatorke projektana nai obini, Tanje Kosi, ki sta v sreanja vloili veliko

truda, pridobivali informacije, povpraevali in zbiraliponudbe, nas izobraevali, iskali zakonske normative innas spodbujali, smo vendarle uspeli, da smo se seznanilidrug z drugim.

Namen sreanj in koordinacij je bil, da do potronikov(v tem primeru otrok) prihaja im ve hrane iz lokalnegaokolja, ki je svea, spoita - hrana brez kilometrine in brezdodanih sredstev, ki ji podaljujejo rok trajanja. Poudaritije treba, da so nai vrtci in ole (skupaj z ravnatelji,organizatorji prehrane, prehranskimi delavci in kuharji)zelo odprte in pripravljene na tovrstno sodelovanje,vendar na alost obstajajo velike zakonske omejitve, zatosmo se na zaetku projekta omejili oz. osredotoili na

zakonsko podlago, ki nam omogoa, da lahko naronik izpostopka javnega naroanja izloi enega ali ve sklopov,e predstavljajo izloeni sklopi najve 20 % vseh sklopovin je skupna vrednost izloenih sklopov manj kot 80.000EUR (blago, storitve).

Prav tako smo preverili, kako deluje sistem zelenegajavnega naroanja, ki doloa 10 % hrane iz ekolokocerticirane proizvodnje. Ugotovili smo, da imamo vobini Rae-Fram zelo pestro ponudbo ivil, ki ustrezajavnim naronikom. Ponudba pa ni le pestra, ampak je tudiglede kakovosti vrhunska, saj so bili tevilni ponudnikinagrajeni na Dobrotah slovenskih kmetij in na Agri.

Ponudniki lokalne hrane smo z individualnimi pogajanjinali poti in uskladili cene, ki so bile za naronike esprejemljive. Tako so nai otroci do konca olskega letae imeli na jedilniku, poleg ostale hrane, tudi lokalnopridelano (lokalno mleko, lokalni domai kruh, sadje inzelenjavo lokalnih ponudnikov, meso in mesne izdelkeivali, vzrejenih v Sloveniji, jabolni sok, slovenski medipd.). Proti koncu olskega leta pa je zaivel tudi projekt,na osnovi katerega imajo otroci v olah in vrtcih enkrat nateden slovensko kosilo.

Na alost smo lokalni ponudniki, ki ponujamo izkljunodomao, slovensko hrano, zaradi kriterijev odloanjana javnih razpisih na slednjih e vedno neuspeni.Najmoneji kriterij je e vedno cena. Kljub temu, danas drava spodbuja in je zadeva medijsko izjemnopodprta, so poti do javnih naronikov izredno zahtevne interjajoveliko truda in angairanosti vseh vpletenih.

Vseeno pa se lahko pohvalimo, da ravno naa obina,skupaj z olami in vrtci, predstavlja primer dobreprakse, saj dokazuje, da se lahko z vztrajnostjo in velikododatnega dela vseh vpletenih v projektu nekaj spremeniin premakne naprej.

Eden od sestankov na temo lokalne samooskrbe naObini Rae-Fram

Priakujemo nove zakonske spremembe, ki se namobetajo in bi nam naj omogoile laje poslovanje.

Simona STERNAD VOGRIN

Pobarvanka


25/64



Ne zgodi se vsak teden, niti vsak mesec ali leto, da bi Rae ali kateri izmed drugih krajev nae obine za ves dan postalsredie vseslovenskega dogajanja ter gostil prireditev, na kateri se ob istem asu na istem mestu zbere 1.400 ljudi, kisicer prihajajo iz razlinih koncev domovine (pa tudi tujine), a jih druijo sorodni interesi, elje, problemi, vizije in cilji.

To se je 21. maja 2016 zgodilo v Raah, kjer je potekal letonji 14. vseslovenski ebelarski praznik, ki mu zaradivsebinskega pomena in obsega udeleencev tudi v Novicah dajemo 'nalepko' AKTUALNO. (Urednitvo)

14. vseslovenski ~ebelarski praznik v ob~ini Ra~e - Fram

AKTUALNO

ebelarska himna in 100 praporakov so v soboto, 21. 5. 2016, v Raah naznanili praznovanje e tradicionalnega- 14. vseslovenskega ebelarskega praznika, ki je bil po dolgem asu zopet na severno-vzhodnem koncu Slovenije.Izjemno prireditev je obiskalo najve obiskovalcev doslej in sicer 1.400 ebelark in ebelarjev iz Slovenije in sosednjihdrav ter tevilni lokalni obiskovalci. Gostili smo tudi zelo pomembno delegacijo Ministrstva za gozdarstvo, kmetijstvoin prehrano s tevilnimi visokimi gosti iz sveta.

Prav vsi, ki so prireditev obiskali, so bili deleni bogatega spremljevalnega in kulturnega programa, okusnih domaihdobrot in prijaznega sprejema. Iz Ra so odli polni prijetnih vtisov in zadovoljni z odlino organizacijo, ebelarsko

drutvo Rae pa je e ves teden prejemalo estitke in pohvale iz vseh koncev Slovenije.otorin obiskovalci

upan Obine Rae-Fram, Branko Ledinek in predsednikebelarskega drutva Rae, Franc Hergan sta visoke goste - JosejaGraziana da Silvo (generalnega sekretarja FAO pri OZN), mag.Dejana idana (domaina in ministra za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano RS), Riccarda Jannoni-Sebastianina (generalnegasekretarja Apimondie - svetovne ebelarske organizacije) terBotjana Noa (predsednika ebelarske zveze Slovenije) najprejsprejela v Beli dvorani gradu Rae. Gostje so nazdravili in uivaliv izumu slovenskih ebelarjev - penei medici ebelarstva Cesar,

ampionu 15. slovenskega ocenjevanja medenih pija.

Govor ministra

Na bogati ebelarski in kmeki trnici soobiskovalci pokuali in kupili slastne lokalne inmedene dobrote. V gradu Rae so si obiskovalciogledali etnografsko zbirko, v prvem nadstropju parazstavo medenih pija ob 10-letnici penee medice

ter Belo dvorano, kjer je bilo organizirano brezpla-no turistino vodenje s strani Obine Rae-Fram.

Sprejem visokih gostov v Beli dvorani udoviti ambient vsebinsko raznolike trnice v Raah


26/64


24 Novice t. 70 - 2/2016; junij 2016

V parku so obiskovalci obudovali ustvarjanja slikarjevForma Vive Makole na temo ebel. Prav posebnazanimivost pa je bila brezplana krona vonja skozi

Krajinski park Raki ribniki - Poeg do Botaninega vrtaTal 2000 in to z avtobusom oldtimerjem. V grajskemprehodu so si obiskovalci lahko ogledali razstavo 'Odebele do medu', reprodukcijo une ebelarske poti, ki vnaravi stoji na jasi na Meranovem. Ob vhodu v grajskokapelo je stal ebelnjak s panjskimi konnicami, ki so jihslikali otroci v znak podpore svetovnemu dnevu ebel, zaogled pa je bila odprta tudi grajska kapela.

Forma Viva

tiri regionalne ekipe zvez ebelarskih drutev in ekipaebelarske zveze Slovenije pa so se pomerili v medenikulinariki in kuhanju 'medenega kotlika'.

Navduena VIP delegacija pred gradom Rae, 21. 5. 2016

Osnovna ola Rae je pripravila dobrodelni sreelov, skaterim so zbirali sredstva za konni izlet.

Na sveani prireditvi v otoru pri gradu je sodelovalo vekot deset razlinih nastopajoih. Bogat kulturni programje pripravila Daniela Hergan Grosek, prireditev sta vodilain povezovala mlada voditelja Katarina in Martin Hergan;vsi trije imenovani prihajajo iz ebelarske druineHergan. Prav posebej sta obiskovalce navduili vokalniskupini 'Fantje na vasi' in 'A cappella' ter komorni zbor

krjanek, vsi iz Kulturno-umetnikega drutva Rae,ki ga vodi Tone uraj. Simpatije je poel tudi gledalikinastop igralca Silva Safrana, prireditev pa je popestrila ezelo drugana folklorna skupina 'Bergltanc'.

Kuhanje medenega kotlika


27/64



Ena izmed osrednjih tem slovenskega ebelarskega praznika je bil svetovni dan ebel. Tej iniciativi se lahko zahvalimoza tako visoko delegacijo pomembnih gostov, ki so praznik obiskali prav v znak podpore tej pobudi. Slovenski ebelarjiso namre predlagali, da 20. maj, rojstni dan slovenskega ebelarja Antona Jane, postane svetovni dan ebel. ebele soglavne opraevalke in od njih je odvisna tretjina hrane na svetu. Kot podporo svetovnemu dnevu ebel je 13 ebelarjevkolesarilo iz Ra do Dunaja in nazaj, skupaj torej 660 km (ve o tem v posebnem prispevku na strani 56-57 - op. ured.).S sabo na potovanje so seveda vzeli tudi slovenski med, ki so ga na ebelarskem prazniku podarili ministru idanu inpredsedniku ZS, Botjanu Nou.

Celotno fotografsko predstavitev dogodka si lahko ogledate na spletni strani Obine Rae-Fram, http://www.race-fram.si/povezava.aspx?pid=1379 .

Tanja VERHOVNIK (Verus d.o.o.)in Tanja KOSI

Kulturni program - nastop KZ krjanek; vodja Tone uraj

Na prireditvi ebelarskega praznika v Raahtudi turistina promocija obine

Rek 'Turizem smo ljudje' se je potrdil tudi na prireditvi 14. vseslovenskega ebelarskega praznika, ko smo eleliobiskovalcem pokazati vsaj delek lepot naega kraja.

Ob tej prilonosti se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da je turistina promocija obine Rae-Fram uspela inda so se na ponujene oglede obiskovalci z veseljem in hvalenostjo odzvali.

Zahvala gre Joku in Nadi Obrovnik, ki sta omogoila brezplane krone vonje z avtobusom oldtimerjem. Hvalatudi Romanu Herganu, ki je za oglede prijazno odprl Botanini vrt TAL 2000, in lastnikom etnografske zbirke vgradu Rae (e posebej mlademu rodu druin Gril - Hamerak, katerega predstavniki so suvereno odgovarjali natevilna vpraanja o razstavljenih eksponatih zbirke).

Po sprehodu in ogledu gradu Rae je zgodba o zaroti, v katero je bil vpleten takratni lastnik gradu, Ivan Erazem

Tattenbach, zaivela ob pripovedovanju lokalne turistine vodike, Patricije Thaler.Nemalo vas je bilo, ki ste obiskali stojnico. Na vpraanji, kako se izdela ips z bunimi semeni, ki nam ga je

(poleg ostalih dobrot) podarila Turistina kmetija tern s Planice ter kako se ta kulinarina dobrota sploh lahkotako na tanko naree, takrat nismo znali odgovoriti, smo pa to raziskali kasneje in vam lahko na tem mestu izdamoskrivnost: testo z bunimi semeni oblikujemo v truco, jo rahlo popeemo v peici, nareemo tanke rezine zmesoreznico in e ponovno zapeemo do 'zlate' barve.

Suzana PUNGARTNIK

Na{a glavna potreba v `ivljenju jenekdo, ki nas bo pripravil do tega,

da naredimo, kar zmoremo.

^e te zanimajo spremembe letnih ~asov,je to veliko sre~nej{e stanje duha,

kot ~e si brezupno zaljubljen le v pomlad.


28/64


26 Novice t. 70 - 2/2016; junij 2016

LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI

Ob~inski praznik 2016

Na prvi poletni dan, 21. junija, Obina Rae-Framobeleuje svoj praznik. Letos smo ga praznovali esedemnajsti zapovrstjo. V ta namen se je v obdobjumed 10. in 19. 6. 2016 ponovno zvrstilo veliko tematskoraznovrstnih, zanimivih in dobro obiskanih prireditev.Na svoj raun so tako prili vsi, ki so jim blizu kulturna,glasbena, zabavna, portna, ustvarjalna in e kaknadogajanja.

Celotno dogajanje je doseglo vrhunec v soboto, 18.junija 2016, ko je v udovitem ambientu, med obokimogonega, lepo obnovljenega gradu v Raah, natamkajnjem dvoriu, polnem obiskovalcev, potekalaosrednja proslava. V sklopu slednje je upan Obine

Rae-Fram, Branko Ledinek, orisal tekoe aktivnostiin spomnil na nove pridobitve ter druge pomembnejeuspehe obine v zadnjem obdobju, obenem pa prisotnimzaelel vse dobro ob obinskem prazniku in bliajoem sednevu dravnosti.

Prireditev so v kulturnem delu popestrili kakovostniglasbeni izvajalci - domaa moka vokalna skupina Fantjena vasi, ki prepeva v sklopu domaega KUD Rae, inSalonski orkester Glasbene ole Premsttten iz Avstrije.

Kmalu zatem smo zaploskali prejemnikom zlatihupanovih petic (to simbolino nagrado si je letospo mnenju matinih ol v nai obini zasluilo 19najboljih devetoolcev), kar estnajstim dobitnikompriznanj upana (namenjena so posameznikom zaposebne do-seke in dolgo, portvovalno ter posebejuspeno delo na humanitarnem, drutvenem, portnemali kaknem drugem za lokalno skupnost pomembnempodroju) ter prejemniku najvijega priznanja -spominske plakete.

Iz rok upana Obine Rae-Fram Branka Ledinekaso zlate petice prejeli devetoolci Luka Ganik, pelaKapel, Gaper Kapel Polegeg, Miha Vogrin, PetraKralj, Alen Koren, Rok Kocman, Filip Leva, KlaraKac, Nadin Zorec iz O Rae ter Timotej Gabrijan,Hana Gradinik, Klavdija Krupi, Anteja Luketi,iva Osonkar, Anja Potonik, Alen Tuek, DomenUnuk in Tinkara Tanja Valcl iz O Fram.

Spominski skupinski posnetek najboljih devetoolcev -prejemnikov zlatih upanovih petic

V

Documents

Novice Občine Rače - Fram - JUNIJ 2016