Novi izzivi na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji

120.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva

Novi izzivi na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji

Marija Osojnik Bubnič


Zdravstveni sistemiSpremembe

IzkušnjeIzkušnje

Finančne Finančne razmererazmere

Razvoj Razvoj medicinske medicinske tehnologijetehnologije

VrednoteVrednote

Gospodarske Gospodarske razmererazmere

ZakonodajZakonodajaa

Staranje Staranje prebivalstvaprebivalstvaZgodovinski Zgodovinski

razvojrazvoj


Funkcije in cilji zdravstvenega sistema

Vir: WHO, 2000


Funkcije in cilji zdravstvenega sistema Odzivnost


Delež javnih izdatkov za zdravstvo glede na vse izdatke za zdravstvo v državah

EU


Potencial prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj


Potencial prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj


Pomanjkljivosti prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj


Vloga prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj


Vloga prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj


Tipologija prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EU

Tipologija prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje za storitve, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

Dopolnilno zavarovanje za

doplačila storitev, ki so pravica do

delnega plačila iz OZZ, za osebe, ki so

zavarovane z obveznim zdravstvenim zavarovanjem

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje za storitve, ki niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

Dodatno zavarovanje krije stroške

storitev, ki niso sestavni del pravic iz OZZ

Nadomestno zavarovanje

krije stroške storitev (največ v obsegu

standarda OZZ) za osebe, ki po predpisih

RS ne morejo biti zavarovane po OZZ

Vzporedno zavarovanje

krije stroške storitev, ki so sicer pravica iz

OZZ, a jih zavarovanciuveljavljajo po

drugačnih postopkih in ob drugih pogojih, kot

jih predpisuje OZZ

Tipologija prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EU po Thompson

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje za storitve, ki jih mora zagotavljati sistem zdravstvenega varstva

Dopolnilno zavarovanje za

doplačila storitev, ki so pravica do

delnega plačila iz obveznega javnega

zavarovanja, za osebe, ki so zavarovane z obveznim javnim

zavarovanjem

Nadomestno zavarovanje

krije stroške storitev (v obsegu standarda

obveznega javnega zavarovanja) za osebe,

ki po predpisih ne morejo biti zavarovane po obveznem javnem

zdravstvenem zavarovanju ali imajo pravico, da se lahko

odločajo o vključenosti v zavarovanje

Dodatno zavarovanje krije stroške storitev,ki

jih zavarovanciuveljavljajo po

drugačnih postopkih in ob drugih pogojih, kot

so predpisani za obvezno zavarovanje

Dopolnilno zavarovanje za storitve, ki niso pravica do plačila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, so pa

pravica do prejema v javni zdravstveni mreži

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje za storitve, ki jih ni nujno zagotavljati v sistemu zdravstvenega varstva

Dodatno zavarovanje krije stroške

storitev, ki jih ni nujno zagotavljati v javni zdravstveni mreži



Dopolnilna zavarovanjaVloga in najpomembnejše gonilo za razširjenost teh zavarovanj je:•prispevajo k finančni varnosti posameznikov z namenom izboljšanja dostopa do zdravstvenih storitev, ki niso krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma•znižajo finančne ovire za dostop do storitev, ki so deloma financirane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

So najbolj razširjena oblika prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.



Dopolnilna zavarovanja

Običajno so bolj regulirana s strani zakonodajalca (prost dostop do zavarovanja, enotne premije, izravnalne sheme), kar posameznikom olajša dostop do zavarovanja, hkrati pa se pojavlja manj antiselekcije), vendar zaradi take regulative potekajo proti nekaterim članicam EU postopki s strani Evropskega sodišča.



Nadomestna zavarovanja

Značilnosti teh zavarovanj so:•posamezniki imajo možnost ali pa dolžnost izstopiti iz javnega (obveznega) zdravstvenega zavarovanja oziroma ga ne morejo skleniti, •smisel teh zavarovanj: javna sredstva se porabljajo za manj premožne, premožnejši si sami izbirejo zdravstveno zavarovanje po lastnih željah glede na ponudbo na trgu oziroma omogočajo dostop za tujce,•tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju dopušča močnejšo regulativo s strani zakonodajalca posamezne države (delna ali popolna alternativa zdravstvenemu zavarovanju, ki ga zagotavljajo sistemi socialne varnosti),•opazni negativni vplivi na financiranje sistema zdravstvenega sistema (Nemčija, Nizozemska).



Dodatna zavarovanja

Značilnosti teh zavarovanj so:• omogočajo hitrejši dostop do storitev pri zasebnih izvajalcih, • omejen prispevek k finančni vzdržnosti zdravstvenega sistema,• večji prispevek k politični vzdržnosti zdravstvenega sistema,• sklepajo ga samo določene skupine prebivalstva,• ne gre za doseganje enakega dostopa do storitev, ampak za hitrejši

dostop do storitev,• za ta zavarovanja velja regulativa tretje direktive za premoženjska

zavarovanja enako kot za dopolnilna zdravstvena zavarovanja oziroma druga premoženjska zavarovanja.


Velikost in struktura trga prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EU

Politika Politika državedržave

Sposobnost Sposobnost razvoja razvoja

trgatrga

Davčne in Davčne in druge druge

spodbudespodbude

Politična Politična ideologijaideologija

Zgodovinski Zgodovinski razvojrazvoj

Moč Moč interesnih interesnih

skupinskupin

Sposobnost Sposobnost zavarovalniczavarovalnic

Pripravljenot Pripravljenot potrošnikovpotrošnikov

Vel

ikos

t in

stru

ktur

a tr

ga

Vel

ikos

t in

stru

ktur

a tr

ga

Vel

ikos

t in

stru

ktur

a tr

ga

Vel

ikos

t in

stru

ktur

a tr

ga

ZakonodajeZakonodaje


Delež prebivalstva s sklenjenim prostovoljnim zdravstvenim

zavarovanjem v letu 2008 v EU


Delež izdatkov iz zasebnih zdravstvenih zavarovanj glede na vse zasebne izdatke

za zdravstvo po državah EU


Delež izdatkov iz zasebnih zdravstvenih zavarovanj glede na vse izdatke za

zdravstvo po državah EU


Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji

Trenutno stanje



Trenutno stanje



Trenutno stanje

Razlogi za visoko pokritost prebivalstva z dopolnilnim zdravstvanim zavarovanjem (95% zavezancev za doplačila) so:•velika izpostavljenost posameznika za plačilo doplačila,•pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko nastopijo težave, če posameznik nima sklenjenega dopolnilnega zavarovanja,•ko posameznik postane zavezanec za doplačila, mora skleniti zavarovanje najkasneje v roku enega meseca, sicer takrat, ko sklene zavarovanje, plačuje povišano premijo (3 % pribitek na premijo za vsako leto, ko ni imel sklenjenega zavarovanja, a je bil obvezan za doplačila) in ima trimesečno čakalno dobo,•zavarovalnice, ki ponujajo ta zavarovanja, so aktivne pri trženju le-teh,•ker se deleži za doplačila spreminjajo, je posameznik še dodatno izpostavljen tveganju visokih stroškov.



Trenutno stanje

• Trg dodatnih in vzporednih zavarovanj je slabo razvit tako z vidika ponudbe kot povpraševanja.

• Trg nadomestnih zavarovanj je omejen z zakonodajo (tujci).



Vpliv finančne in gospodarske krize

Težave s finančno vzdržnostjo



Vpliv finančne in gospodarske krize - ukrepi



Vpliv finančne in gospodarske krize –viden



Vpliv finančne in gospodarske krize - pričakovanja



Vpliv finančne in gospodarske krize - pričakovanja



Vpliv finančne in gospodarske krize


Analiza izhodišč za pripravo novega ZZVZZ -

Sprememba pravic


Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji –

Trenutno stanjePrimeri tveganj, ki so jim v trenutnem sistemu OZZ izpostavljeni posamezniki:


Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji -

Razlogi za slabo razvit trg


Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji -

Razlogi za slabo razvit trg


Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji -Pogoji za nastanek trga


• Tretja direktivna o premoženjskem zavarovanju omejuje zakonodajalca pri določanju regulative za ta zavarovanja, zato ne moremo pričakovati, da bi zakonodajalec lahko bistveno posegal v obliko in vsebino zavarovanj in tako vplival na dostopnost le-teh-

• Zakonodajalec z vidika vsebine vpliva na ta zavarovanja predvsem z določitvijo pravic, ki jih mora zagotavljati zdravstveni sistem, in tistih pravic, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje skupaj z dopolnilnim zavarovanjem.

Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji

Regulativa


Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji –

Davčne spodbude

Zakonodajalec lahko z davčnimi spodbudami vpliva na •dostopnost teh zavarovanj, •razvoj in širitev le-teh ter•finančno vzdržnost zdravstvenega sistema.


Spodbujanje razvoja in sklepanja skupinskih zavarovanj za delojemalca (in ožje družinske člane) preko delodajalca:

• v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2):• uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove za premije teh zavarovanj),

• v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2): • dohodnina se ne bi plačevala od premije, plačane s strani tretje osebe,• premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za delojemalca in njegove

družinske člane ne bi predstavljale bonitete, • dohodki, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi

prejmejo upravičenci, ne bi bili predmet obdavčitve.


Davčne spodbude



Prednosti skupinskih zavarovanj

• Prednost za zavarovalnico: • večji obseg posla in nižje administrativne stroške ter stroške sklepanja

zavarovanj, kar posledično pomeni tudi nižjo premijo za posameznika,• homogeni riziki, zato je manjša možnost antiselekcije.

• Prednost za zavarovance (predvsem bolne in starejše):• nižji dodatki za antiselekcijo in stroške,• lažji dostop do prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.

• Prednosti za delodajalca: • znižanje absentizma s hitrim dostopom do zdravstvenih storitev in

zdravljenjem.


• Od prometa s prostovoljnimi zdravstvenimi zavarovanji ne plačuje posrednega davka (Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov), tako kot se ga ne plačuje od obveznih zdravstvenih zavarovanj.

• Za spodbujanje individualnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj: za premije, ki jih za prostovoljno zdravstveno zavarovanje plača posameznik sam, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove do določenega zneska (65. člen Zdoh-2)


Davčne spodbude


Sprememba zakonodaje na področju davčne ureditve prostovoljnih zavarovanj smiselna, saj je »menjalno razmerje« med izpadom prihodkov proračuna in prostovoljnim prilivom sredstev v zdravstveni sistem ugodno (Mrkaić: Davčni vidiki prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, 2009).


Davčne spodbude


Zaključek


HVALA ZA POZORNOST

Documents

Novi izzivi na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji