EKONOMSKI IZZIVIVPLIV FINANČNE KRIZE NA KREDITNI TRG V SLOVENIJI

Ljubljana, 28.6.2010

Rast obsega kreditov je v Sloveniji na precej višji ravni kot v povprečju v EMU

Vir: BS, ECB, preračuni UMAR

Kljub izrazitemu umirjanju kreditne aktivnosti je Slovenija imela v letu 2009 še vedno eno izmed višji stopenj rasti kreditov v EMU

Vir: BS, ECB, preračuni UMAR

Neto tokovi kreditov slovenskih bank domačim nebančnim sektorjem so se močno umirili

Vir: BS, preračuni UMAR

Z izbruhom finančne krize se je struktura bančnih virov precej spremenila

Vir: BS, preračuni UMAR

Obrestne mere so v Sloveniji na višji ravni kot v povprečju v EMU

Vir: BS, preračuni UMAR

Pri slovenskih podjetjih in NFI pomemben finančni vir predstavljajo krediti

Vir: Eurostat, preračuni UMAR

Delež in ročnostna struktura kreditov v obveznostih

Vir: Eurostat, preračuni UMAR

Struktura finančnih sredstev podjetij in NFI se precej razlikuje od povprečja EMU

Vir: Eurostat, preračuni UMAR

Delež kreditov z nižjo bonitetno oceno se je v letu 2009 okrepil

Vir: BS,

Slovenija ima v primerjavi z nekaterimi drugimi državami še vedno nizek delež nedonosnih kreditov

Vir: IMF Opombe: 1 Q4 2007; 2 Q4 2008; 3 Q2 2009; 4 Q3 2009; 5 Q4 2009;

Pogoji zadolževanja bank so odvisni tudi tega pod kakšnimi pogoji se zadolžujejo matične države

Vir: Eurostat

V letu 2009 se je delež nedonosnih kreditov v večini gospodarskih dejavnosti okrepil

Vir: BS

Glede na delež obveznosti v BDP so Slovenska gospodinjstva med manj zadolženimi

Vir: BS, preračuni UMAR

Medletne stopnje rasti stanovanjskih kreditov so bile v Sloveniji na bistveno višji ravni kot v povprečju v EMU

Vir: BS, ECB, preračuni UMAR

Pomemben del stanovanjskih kreditov gospodinjstev predstavljajo devizni krediti

Vir: BS, preračuni UMAR *Strukturni preskok 31.1.2007 je posledica uvedbe evra.

Ugotovitve in izzivi

• Slovenija sodi med države z izrazitejšim umirjanjem kreditne aktivnosti, a je medletna stopnja rasti kljub temu med višjimi med vsemi državami članicami EMU

• Slovenska podjetja in NFI so v primerjavi s povprečjem EMU precej bolj odvisna od zadolževanja

• Kvaliteta aktive slovenskega bančnega sistema se postopoma poslabšuje

• Večje tveganje za stabilnost slovenskega bančnega sistema predstavljajo obveznosti podjetij in NFI

• Za izboljšanje likvidnostnega položaja :• bi na kratek rok lahko poskrbeli z večjo plačilno disciplino• na dolgi rok pa je nujno prestrukturiranje v smeri

dolgoročnejših virov financiranja