Notarski vestnik 2002

ISSN: 1580 - 9226

Notarski vestnik, leto III, številka 3, junij 2002

Izdajatelj: Notarska zbornica Slovenije

Naslov: Notarska zbornica Slovenije, Tavčarjeva 2, 1000 Ljubljana

Glavni in odgovorni urednik: Bojan Podgoršek

Uredniški odbor:

Bojan Podgoršek, Andrej Dokler, Andrej Rozman, Vojko Pintar, Mojca Tavčar Pasar, Aleksander Šanca

Oblikovanje, priprava in filmi: Artes studio® Sevnica

Tisk: Kolortisk Krško

otarski vestnikN

Nekateri problemi in perspektive notariata /Darko Jerše stran 7

Poročilo o delu notarske zbornice Slovenije v letu 2001 /Bojan Podgoršek stran 10

Mednarodna aktivnost NZS / Erika Braniselj stran 16

Prisegam… / Sonja Kralj stran 19

Vloga notariata pri alternativnem reševanju in pri preprečevanju sporov / dr. Vesna Rijavec stran 23

Notar kot sodni pooblaščenec iz diplomske naloge /Andrej Veble stran 27

Izvršljiv notarski zapis po avstrijskem pravu / dr. Klaus Voschnak stran 35Izvršljivi notarski zapisi / Erika Braniselj stran 39

Premoženjska razmerja med zakonci in »ženitna pogodba« / Gorazd Šifrer stran 45

Promet z nepremičninami / Nataša Erjavec stran 48

Posebnosti pri prometu s kmetijskimi zemljišči in gozdovi / mag. Andrej Rošker stran 50

Posebnosti pri prometu z (ne) zazidanimi zemljišči in stavbami / Nataša Erjavec stran 53

Varovanje kulturne in naravne dediščine pri prometu z nepremičninami / Hubert Rot stran 60

Obdavčitev pri prometu z nepremičninami / Jože Dernovšek stran 65

Poslovanje notarske pisarne / Andrej Dokler stran 70

Spremembe, dopolnitve in popravki notarskih listin / Jože Dernovšek stran 85

Notarska izkaznica / Aleksander Šanca stran 87

Iz sodne prakse / Bojan Podgoršek stran 89

Kronološki pregled dela Notarske zbornice Slovenije / Aleksander Šanca stran 96

Seznam notark, notarjev, notarskih kandidatk in kandidatov stran 99

Vsebina

Darko Jerše junij 2002 stran 7otarski vestnikN

Nekateri problemi in perspektive notariata

Notarska zbornica vsako leto zbere podatke o številuvpisov v posamezne vpisnike pri vseh notarjih. Zaleto 2001 na prvi pogled podatki kažejo celo povečanobseg dela, kar pa je le posledica obveznosti družb zomejeno odgovornostjo, da do konca leta uskladijoosnovni kapital z ZGD in je šlo torej za izjemnoakcijo, ki se vsaj vrsto let ne bo ponovila. Obpodatkih, ki zbujajo vtis povečanja prometa, jemorda nenavadno, a po moji oceni vsekakorpotrebno prav sedaj opozoriti na neugodne trende,ki jih je enkratna akcija dokapitalizacij družbzačasno nekoliko prikrila, ne bo pa jih odpravila.

Kljub navidez uspešnemu poslovanju v letu 2001 senamreč realno nadaljuje trend upadanja številastoritev :

• prav zaradi tega, ker je morala večina obstoječihdružb z omejeno odgovornostjo v letu 2001 povečatiosnovni kapital, bo v daljšem obdobju manjšapotreba po storitvah za te družbe, saj so hkrati spovečanjem kapitala uredile tudi vse drugo, kar bisicer urejale postopno (dejavnost, sedež, ipd);

• zaradi spremenjene ureditve izdajanja delovnihdovoljenj za tujce in poenostavitve postopkov privpisu dijakov v različne oblike študija ter šenekaterih drugih razlogov se je bistveno zmanjšaloštevilo overitev prepisov; ker za overitve prepisov neobstaja poseben vpisnik, iz podatkov, poslanihZbornici, upad prometa ni razviden, dejansko pazmanjšanje števila overitev (k čemur moramo dodatiše sicer neizogibno znižanje same tarife na tempodročju v preteklem letu), pomembno vpliva nakončni rezultat poslovanja;

• zaradi umirjanja stanja na Balkanu se zmanjšujetudi število »garantnih pisem«, v razmeromakratkem času pa teh sploh ne bo več;

• zemljiškoknjižnih predlogov sestavljamo vsemanj, saj poskušajo stranke na podlagi nekakšnihobrazcev, ki so v prodaji, delo opraviti same, čepravpogosto tudi obrazcev brez dobrega poznavanja

zemljiške knjige preprosto ni mogoče pravilnoizpolniti; nepravilno izpolnjeni obrazci pa seveda nadrugi strani pomembno prispevajo tudi kdodatnemu delu zemljiškoknjižnih referentov in stem podaljšanju že tako neskončnih čakalnih dob;predvidena je odprava notarskih zapisov pri prodajinezazidanih stavbnih zemljišč;

• pristojnosti notariata krojijo tudi drugi predpisi,tako je na primer novi Obligacijski zakonik ukinilnotarski zapis pogodbe z lastninskim pridržkom, kotjo je doslej določal čl. 47, tč. 5 ZN (te pogodbe sobile sicer redke in so direktne posledice zakonskespremembe zanemarljive; problematičen pa je sampojav erozije pristojnosti in s tem pomenanotariata);

• pričakovati je nadaljnje »protibirokratske«ukrepe, ki sicer marsikdaj kažejo na pomanjkljivopoznavanje razmer in problematike, imajo pa kljubtemu dobre možnosti, da bodo sprejeti.

Iz naštetih razlogov se ob naraščanju vseh vrststroškov ostanek dohodka zmanjšuje in prinajmanjših notariatih prihaja do situacije, da vposameznih mesecih prihodki komaj še krijejosprotne stroške poslovanja. Vprašanje motivacijenotarjev, ki nosijo popolno, tudi materialnoodgovornost za svoje delo ob neto dohodkudržavnega uslužbenca - pa brez njegovih bonitet - jevse bolj aktualno. Prav v krajih, kjer promet komajzadošča za obstoj notarske pisarne, seveda ninobenih možnosti za zaposlitev notarskihkandidatov kot namestnikov. Posledica tega je, da sinotarji ne morejo privoščiti niti bolniške odsotnosti,če ni prav skrajne nuje, medtem ko morebitnegarednega dopusta verjetno sploh ni treba posebejomenjati. Tudi na področju izobraževanja je notarbrez namestnika v slabšem položaju; dobra udeležbana seminarjih, ki jih organizira zbornica ob koncutedna, dokazuje željo notarjev, da razširijo znanje,žal pa so seminarji, ki jih drugi organizatorjiprirejajo sredi tedna, za notarje brez namestnikapraktično nedosegljivi.

otarski vestnikNjunij 2002stran 8

Ob opisanih trendih se zdi logično in potrebnozastaviti nekatera vprašanja o perspektivah notariatav slovenskih razmerah. Čeprav je latinski notariatbodisi že dolgo, ali pa kot rezultat družbenihsprememb v zadnjem desetletju, uveljavljen(dobesedno !) od Argentine preko stare intranzicijske Evrope do Japonske, je ravno v Slovenijiže vseskozi tarča številnih nasprotnikov - kar pačgotovo ni brez povezave z zloglasno slovenskozavistjo, resda ponavadi zavito v leporečje»argumentov«. Značilen absurd v naših razmerahje, da se ponavadi celo kar hkrati pojavljajo ideje okrčenju pristojnosti in povečanju števila notarjev.

Resnici na ljubo lahko priznamo, da bi bilo možnomarsikateri postopek poenostaviti, zato se je zidejami o krčenju »birokratskih« opravil mogoče vdoločeni meri strinjati, kadar so ustreznoutemeljene in ne pomenijo odpravljanja»formalnosti« kar vsevprek, tudi tam, kjer le-teimajo določen pomen in prispevajo k zakonitosti inpreglednosti delovanja subjektov pravnega prometa.Predvsem pa se ni mogoče strinjati z odnosomdržave do notariata, saj ne zna ali noče izkoristitinjegovih prednosti to pa občutijo tako državljani, kimorajo na ureditev popolnoma nespornih zadevčakati pred sodišči, kakor tudi notarji, zlasti napodeželju, kjer dela praviloma primanjkuje. Notariatkot javna služba za normalno delovanje potrebujeustrezen kader, prostore in tehnične pripomočke. Čenaj notar zagotovi vse to in s tem obstoj kvalitetneganotariata v državi - mora imeti zadosten obseg dela.Pri tem ne gre za vprašanje »monopola«,»privilegijev« in podobno, kar vse nam je bilo žeočitano, ampak za preprosto dejstvo, da je notarjuizrecno prepovedano opravljati vsako drugopridobitno dejavnost, hkrati pa je od njegazahtevano, da sam zagotovi vse pogoje za brezhibnodelovanje javne službe.

Tudi po sedmih letih delovanja notariata je očitna(ali celo vedno bolj očitna), nujnost prenosanespornih zapuščinskih zadev na notarje - in tonikakor ne le zaradi interesa notarjev. Res je seveda,

da bi bilo realno mogoče samo s tem kompenziratiizpad drugih storitev in zagotoviti stabilen obsegdela, ki bi bilo hkrati tudi vsebinsko relativnoustrezno (glede na zahteve, ki so pač za imenovanjenotarja postavljene, saj ni mogoče spregledati, davsak notar v Sloveniji dosega in presega kriterije zaimenovanje na sodniško mesto višjega sodnika!). Zobžalovanjem lahko ugotovimo, da se vlade sicermenjajo, nezaupanje do notariata pa ostaja stalnicana levi in na desni. Tako Slovenija na celotnemobmočju latinskega notariata postaja osamljen otok,neprimerljiv z ostalimi pravnimi sistemi, saj bomo(po informacijah o zakonskih spremembah naHrvaškem in v Makedoniji) vsak čas ostali zadnjibranik anahronizma iz polpretekle zgodovine, da sez nespornimi zapuščinami ukvarjajo sodišča. Po vsejverjetnosti bi bilo prav, če bi bilo v razpravah oreševanju težav v pravosodju slišati tudi glas našezbornice. Namesto sprememb statističnih meril, kiomogočajo izkazovanje zmanjšanih zaostankov inakcij, kot je program Herkules (ki je v najboljšemprimeru lahko uspešen le zelo kratkoročno), bi sekazalo vprašati o utemeljenosti in širši družbenisprejemljivosti vztrajnega upiranja nekaterih dovoljvplivnih dejavnikov prvemu in najbolj logičnemuukrepu, ki ga zahteva razum (in evropska tradicija):več kot jasno je, da bi morala biti sodišča z ustreznospremembo zakonodaje najprej razbremenjenaopravil, ki ne predstavljajo sojenja v smisluodločanja o spornih zadevah; šele potem bi splohdobili realno sliko o tem, kakšne so kadrovske inprostorske potrebe in kateri ukrepi so še potrebni (česploh!). V zadnjem času je kadrovski »problem« vpravosodju nekoliko v ozadju - ob že sedaj skorajrekordnem številu sodnikov na prebivalca karrazumljivo - in se kot problem bolj poudarjapomanjkanje prostorov, kot rešitev pa poleg (očitnododatnih) prostorov še (očitno dodatno zaposleni)sodniški pomočniki. Tudi o tem je mogočerazpravljati, vendar bi bilo treba najprej odgovoritina vprašanje: koliko prostorov in delovnih ur dnevnopo slovenskih sodiščih zasedajo naroki vzapuščinskih zadevah, sporazumnih razvezah indrugih zadevah, s katerimi se brez potrebe (če

Darko Jerše

Darko Jerše junij 2002 stran 9otarski vestnikN

zanemarimo izpolnjevanje »norme«) ubadajosodišča? S stališča davkoplačevalcev se navsezadnjemora zastaviti vprašanje, ali je smotrno prostorskoin kadrovsko širiti pravosodje, ob tem ko lahkonotariat ponudi svoje »proste kapacitete« in s temne le prihrani kakršnekoli dodatne investicije,ampak celo proračunu zagotovi nekaj dodatnihsredstev. Da bi notar (v povprečju z nekajdesetletnimi izkušnjami) zmogel opraviti delo vsajtako dobro kot »sodniški pomočnik«, pa si dovolimdomišljati.

Nekaj pozornosti je treba nameniti tudi takoimenovanemu alternativnemu (po domače»izvensodnemu«) reševanju spornih razmerij. Ko jekjerkoli govora o tej modni temi, se seveda poudarja,da se v državah, ki so nam ponavadi za zgled, velikdel ali celo večina sporov reši z različnimi oblikamiporavnav, vendar za naše razmere tuji zglediprenehajo biti zanimivi, ko kdo omeni, da bi vsaj delteh pristojnosti lahko prevzeli notarji (ne nazadnje jepraviloma razen pred sodiščem - prav pred notarjemmogoče o rešitvi spora sestaviti listino z izvršilnomočjo). Za sedaj kaže, da se bo »alternativno«reševanje sporov dogajalo spet - na sodiščih! To papomeni, da bodo potrebne dodatne zaposlitvepravniškega in administrativnega kadra in dodatniprostori, ali pa se bo statistično in dejansko delzadev preselil z enega na drugi kup na sodnikovimizi, stranke pa bodo na pravico čakale v povprečjutoliko kot doslej.

Za konec, čeprav zadeva naše temeljno poslanstvo:vsi predlogi, da bi bil uzakonjen notarski zapis kotobvezna oblika listine pri prenosu lastninske pravicena nepremičninah, so kot kaže padli v vodo.Kronska argumenta sta seveda standardna: stroškiin »pretirana« obličnost. Tako se zamuja priložnost,da bi bile končno listine o teh pomembnih pravnihposlih brezhibne in volja strank zanesljivougotovljena in jasno zapisana. Gre za posle, ki jihvečina strank opravi enkrat ali največ nekajkrat vživljenju in je že zaradi tega, pa seveda tudi glede nanjihov pomen, strošek tako ali tako neznaten v

primerjavi s stroški, ki jih prinaša kakršenkoli zapletzaradi pomanjkljive listine. Vsekakor je mogočetrditi, da sta oba omenjena očitka notariatunekorektna. Kar zadeva stroške, je neizpodbitnodejstvo, da bi bil med vsemi običajnimi izdatki,povezanimi s prodajo nepremičnine (posrednikovaprovizija, morebitna geometerska odmera, davek napromet nepremičnin) prav notarski zapis dalečnajcenejši. Kar zadeva obličnost, pa je preprostoneresna trditev, da gre za »pretirano« obličnost pritem, ko notar strankam listino o pravnem poslu, kibo praviloma za dolga leta vplival na njihovoživljenje, prebere, jih pouči o pravnih posledicahpogodbenih določil in preveri, ali so vse to tudirazumeli. Kljub temu se obeta, da bodo stranke šenadalje prinašale v overitev podpisa listine, ki jihmenda noben razumen človek ne bi podpisal, če bijih res prebral in še vedno bodo (preobremenjena?)sodišča reševala nepotrebne pravde.

Zaključujem v upanju, da ta nekoliko polemičenprispevek tistim, ki v notariatu delamo, ne bo prevečkvaril vzdušja ob obletnici notariata če bo vsajkateri od zunanjih bralcev sprejel to pisanje kotspodbudo k razmisleku, pa bo moj namen dosežen.

Darko Jerše

otarski vestnikNjunij 2002stran 10 Bojan Podgoršek

Poročilo o delu Notarske zbornice v letu 2001

1. Delo organov zbornice

1.1. Skupščina Notarske zbornice Slovenije

Skupščina se je v letu 2001 sestala trikrat. Rednozasedanje je bilo 31. marca 2001 v Ljubljani. Na temzasedanju je skupščina sprejela poročilo o deluzbornice v preteklem letu in finančni načrt za leto2002, ter opravila volitve v disciplinske organe.Sprejela je tudi sklep o spremembi notarske tarife.Po soglasju ministra za pravosodje so spremembezačele veljati 21. aprila 2001.

Na izrednem zasedanju 2. junija 2001 na Bledu sobile opravljene dodatne volitve člana in dvehnamestnikov disciplinske komisije II. stopnje.

Na izrednem zasedanju 1. decembra 2001 vMariboru sta bila izvoljena dva nadomestna članaizvršnega odbora: predstavnica območnega zboranotarjev ljubljanskega sodnega okrožja MetkaZupančič in predstavnica zbora notarskihkandidatov Katja Fink za čas do 25. marca 2003, koizteče mandat sedanjemu izvršnemu odboru.Skupščina je sprejela tudi spremembo statutazbornice z določilom, da vpisnine, članarine indruge prispevke notarskih kandidatov plačuje notar,pri katerem je notarski kandidat zaposlen.

1.2. Izvršni odbor

Izvršni odbor se je v letu 2001 sestal na šestih rednihsejah, opravil pa je tudi šest korespondenčnih sej.Reševal je vloge strank in obravnaval problematikoposlovanja notarjev (skupaj 56 zadev). Pri tem jesprejel štiri obvezna navodila za uporabo notarsketarife ter zbral in obvestil notarje o vseh dosedajsprejetih stališčih in obveznih navodilih za uporabotarife, ter tudi o drugih sklepih izvršnega odbora, kise tičejo notarskega poslovanja.

Na korespodenčni seji 4. decembra 2001 je izvršniodbor sprejel sklep o spremembi vrednosti točke vnotarski tarifi od 90 SIT na 100 SIT, ki je po objavi v

Uradnem listu RS pričel veljati 12. januarja 2002.Izvršni odbor je sprejel sklep o ustanovitvi notarskeakademije in imenoval predsednika AndrejaDoklerja ter člane upravnega odbora. Podpisana jebila pogodba o sodelovanju pri izvedbi programovnotarske akademije s Pravno fakulteto v Mariboru.Notarska zbornica je pristopila tudi k kolektivnemučlanstvu v Inštitutu za gospodarsko pravo pri Pravnifakulteti v Mariboru.

Na podlagi sprememb Zakona o gospodarskihdružbah (ZGD-f) je izvršni odbor sprejel pravilnik ooveritvi in vodenju knjige sklepov enoosebne družbez omejeno odgovornostjo, ki je po soglasju ministraza pravosodje in objavi v Uradnem listu RS, pričelveljati 15. decembra 2001.

Člani izvršnega odbora so v začetku leta preverilipravilnost vodenja notarskih vpisnikov in knjig.Izvršni odbor je na podlagi izkušenj pri vodenjuknjig in ugotovitev dosedanjih pregledov sprejelsklep, da se pristopi k oblikovanju spremembpravilnika o poslovanju notarja. Delovno besedilopredloga je v obravnavi območnih zborov notarjev.

Sklep izvršnega odbora o nakupu novih poslovnihprostorov zbornice na Tavčarjevi ulici 2 v Ljubljani jebil realiziran v začetku leta 2001. Za nakup inadaptacijo je bil pridobljen kredit z odplačilno dobo7 let v znesku 107.400 EUR. Po opravljeni adaptacijije zbornica v novih prostorih pričela poslovati julija2001.

1. Uradna otvoritev lastnih zborničnih prostorov.

junij 2002 stran 11otarski vestnikNBojan Podgoršek

1.3. Komisije izvršnega odbora

V letu 2001 sta aktivno delovali komisija zazakonodajo in spremljanje dela parlamenta, terkomisija za tarifo.

Predstavniki prve komisije so se aktivno udeleževalizasedanj parlamentarnega odbora za notranjopolitiko pri obravnavi predlogov obligacijskegazakonika, stvarnopravnega zakonika, ter novelzakona o izvršbi in zavarovanju, zakona o dedovanjuin zakona o sodnih taksah.Komisija je ministrstvu za pravosodje predstavilasvoje predloge pri sprejemu zakona o overitvi listin vmednarodnem prometu ter zakona o preprečevanjupranja denarja.

Komisija za tarifo je predvsem po zaslugi njenegapredsednika in člana izvršnega odbora, DarkaJeršeta, spremljala uporabo tarife in sprotipredlagala izvršnemu odboru sprejem obveznihnavodil.

Delo preostalih komisij izvršnega odbora je prevzelaNotarska akademija, ki skrbi za izobraževanje,organizacijo strokovnih in družabnih srečanj članovzbornice ter za promocijo notariata. Njenpredsednik Andrej Dokler že organizira in snujenove dogodke v letošnjem in prihodnjih letih.

1.4. Notarska akademija

Notarska akademija je v letu 2001 organiziralanaslednja izobraževanja za notarje in notarskekandidate:

• marec (Ljubljana): vloga notarja v slovenskem inevropskem pravnem sistemu (dr. Eduardo MartinezPiniero Carames - predstavnik Mednarodne unijelatinskega notariata in dr. Vesna Rijavec);

• marec (Ljubljana): predstavitev makedonskegaregistra zastavnih pravic na premičninah vsodelovanju z norveško družbo Norway registerDevelopment in predstavnikov makedonske vlade,

ter profesorja skopske pravne fakultete dr.Janevskega;

• maj (Ljubljana): predstavitev predlogastvarnopravnega zakonika in predloga spremembzakona o dedovanju (dr. Vesna Rijavec in dr. MihaJuhart);

• junij (Bled): prireditev ob 6. obletnici ponovneuvedbe notariata v RS - izvršljivi notarski zapis,notarske listine v mednarodnem prometu (dr. HansWolfsteiner - notar v Münchnu, dr. Klaus Woschnak- podpredsednik avstrijske Notarske zbornice, dr. Judith Bokai - predsednica madžarske Notarskezbornice in dr. Vesna Rijavec iz Pravne fakultete vMariboru);

• september (Ljubljana): ZGD – f (prof. dr.Marijan Kocbek);

• december (Maribor): prodajna in zakupna(najemna) pogodba - mag. Renato Vrenčur, vpis vzemljiško knjigo - dr. Vesna Rijavec, promet skmetijskimi zemljišči in gozdovi - mag. AndrejRošker, promet s stavbnimi zemljišči - NatašaErjavec, promet z nepremičninami, ki predstavljajokulturno in naravno dediščino - Stane Krainer,obdavčitev pri prometu z nepremičninami - JožeDernovšek, obligacijski zakonik in dednopravnepogodbe - dr. Vesna Rijavec in mag. TomažKeresteš, poslovanje notarske pisarne - AndrejDokler in komunikacija zaposlenih v notarskipisarni s strankami – prof. Klara Ramovš.

2. Proučevanje novosti v ZGD.


Predsednik notarske akademije Andrej Dokler je bilimenovan za člana delovne skupine, katere nalogabo oblikovanje predloga in usmeritev za spremembesistema sodnega pripravništva, pravniškegadržavnega izpita ter sistema izobraževanjakandidatov za pravosodne poklice,

Na predlog Notarske akademije so bila ob šestiobletnici notariata v Republiki Sloveniji podeljenapriznanja - plakete Notarske zbornice Slovenije, ki sojih prejeli: Erika Braniselj, Boris Lepša, dr. KlausWoschnak in dr. Judit Bokai. Podeljena je bila tudirazpisana nagrada za najboljšo diplomsko nalogo spodročja notarskega poslovanja. Prejel jo je AndrejVeble.

1.5. Nadzorni odbor

Nadzorni odbor se je kot običajno sestal enkrat, ter vskladu s statutom pregledal dokumentacijofinančnega poslovanja zbornice v letu 2000, pričemer ni ugotovil nepravilnosti.

1.6. Disciplinski organi

Disciplinski tožilec je v letu 2001 prejel v obravnavoosem pobud strank za vložitev zahteve za uvedbodisciplinskega postopka. V sedmih primerih jeodločil, da ne bo zahteval uvedbe disciplinskegapostopka, v enem primeru pa ga je zahteval.

Disciplinska komisija I. stopnje je v letu 2001 zoprostilnima sklepoma zaključila dva disciplinskapostopka, ki sta bila uvedena v prejšnjih letih.

Disciplinska komisija II. stopnje je obravnavala enopritožbo zoper odločitev disciplinske komisije I.stopnje in odločila, da se zahteva za uvedbodisciplinskega postopka zavrne.

2. Članstvo

Notarka Katja Terčelj Verovšek je 15. avgusta 2001prenehala opravljati notariat. Na predlog izvršnegaodbora je minister za pravosodje 8. oktobra 2001imenoval Natašo Erjavec na prosto notarsko mesto ssedežem v Ljubljani.

V letu 2001 je bilo v imenik notarskih kandidatovvpisanih sedem notarskih kandidatov, štirje pa sobili izbrisani.

3. Mednarodne aktivnosti

3.1. Mednarodna unija latinskega notariata(UINL)

Od 30. septembra do 5. oktobra 2001, je v Atenahpotekal 23. kongres UINL. V okviru kongresa je bila

3. Predavanje notarjem in kandidatom o prodajni pogodbi.

4. Izobraževanje zaposlenih v notarskih pisarnah - uspešno inspodbuda za naprej.

junij 2002 stran 13otarski vestnikNBojan Podgoršek

tudi generalna skupščina UINL, na kateri smosodelovali predsedniki nacionalnih notarskihzbornic iz 68. držav iz celega sveta. Na kongresu sobila podana poročila o delu unije v preteklemštiriletnem obdobju, spremenjen in dopolnjen je bilstatut, izvoljeno pa je bilo tudi novo vodstvo. Vorganizacijo sta bili slovesno sprejeti tudi dve novičlanici in sicer: Makedonija in Čad.Kongres, ki je potekal pod geslom »Notariat v 21.stoletju«, je med drugim obnravnaval teme, kot so:svetovanje in posredovanje (mediacija) kot prispeveknotariata k preprečevanju sporov in prost pretoknotarskih listin.

Na predlog Notarske zbornice Slovenije, je bil začlana Stalnega sveta - upravnega in izvršilnegaorgana UINL, izvoljen naš podpredsednik BorisLepša. Splošna ocena udeležencev kongresa je bila,da je izvolitev našega predstavnika v najvišji organUINL, priznanje Notarski zbornici Slovenije, kot eniizmed najmlajših in tudi najmanjših članic.

Predstavniki Notarske zbornice Slovenije so aktivnosodelovali v dveh stalnih komisijah UINL - Komisijiza Evropske zadeve in Sredozemlje (CAEM) inKomisiji za zadeve Evropske unije (CAUE).Zasedanj v Firencah (Italija) in Granadi (Španija) seje udeležila Erika Braniselj, medtem ko se je KatjaTerčelj Verovšek udeležila zasedanja v Firencah. Vokviru komisije CAEM je naša zbornica oddala svojprispevek o ureditvi dednopravne zakonodaje indavkov, ki se nanašajo na to področje, ki bo objavljenv »Modri knjigi« - zbirki predpisov s področjadednopravnega in družinskega prava, ki veljajo naobmočju vseh držav članic in kandidatk EU.

3.2. Konferenca notariatov Evropske unije(CNUE)

Slovenska notarska zbornica je pridružena članicaCNUE. V letu 2001 sta bili sklicani dve zasedanji.Naša zbornica se je udeležila obeh in sicer januarja vParizu in decembra v Rimu.

3.3. Druge mednarodne aktivnosti

V Salzburgu so od 19. do 21. aprila 2001 potekali 13.Evropski notarski dnevi, ki se jih je udeležila tudipredstavnica Notarske zbornice Slovenije ErikaBraniselj. Tema srečanja je bila: »Alternativni načinireševanja sporov in vloga notarjev v teh postopkih.«

Tradicionalno vsakoletno srečanje predsednikovnotarskih zbornic srednje Evrope je bilo maja vBudimpešti. Na srečanju je bilo, poleg pregledanacionalnih zakonodaj v zvezi z notarskimposlovanjem, veliko pozornosti namenjeno tudiuvajanju elektronskega poslovanja v notariat invarnemu elektronskemu pravnemu in listinskemuprometu.

Maja 2001 je bilo na Pravni fakulteti v Celovcuposvetovanje o problematiki razvoja pravagospodarskih družb v Italiji, Avstriji in Sloveniji.Posvetovanja se je udeležila notarka Erika Braniselj.

V novembru sta se mag. Andrej Rošker in StanislavBohinc udeležila srečanja ob 10. obletnici uvedbelatinskega tipa notariata na Madžarskem, septembrapa je Erika Braniselj s svojim prispevkom oizvršljivih notarskih listinah sodelovala nastrokovnem posvetovanju na Poljskem. Na povabiloavstrijske notarske zbornice sem se oktobra udeležilskupščine avstrijske notarske zbornice v BadKleinkirchheimu.

4. Dosedanje delo in načrti

Pomemben dosežek zbornice v letu 2001 je bilsprejem sprememb notarske tarife, ki je sedajenostavnejša, nižja, ter dostopnejša uporabnikom.Tarifa je objavljena na spletni strani notarskezbornice, tako da se lahko vsakdo na enostavennačin seznani s cenami notarskih storitev. Izvršniodbor spremlja uporabo notarske tarife in izdajaobvezna navodila v primerih različne razlageposameznih določb. Evidentiranje primerov različnerazlage je podlaga za pripravo nadaljnjih predlogovsprememb tarife z natančnejšo opredelitvijoposameznih določb.


V letu 2001 je zaživela spletna stran zbornice(http://www.notar-z.si), na kateri lahko uporabnikiizvejo najpomembnejše podatke o slovenskihnotarjih, zakonodaji, tarifi, notarskih pristojnostih vRepubliki Sloveniji ipd. Spletno stran bo potrebno šeizboljšati. V letu 2002 poteka priprava besedila znasveti uporabnikom, kako pristopiti k prenosupravic na nepremičninah v posameznih primerihnamembnosti nepremičnin (stavbna zemljišča,kmetijska zemljišča ipd.) tako, da bosta sestava inpodpis listin o pravnih poslih v notarskih pisarnahhitrejša in manj zamudna za uporabnike. Nasvetibodo objavljeni na spletnih straneh zbornice.

Zbornica si tudi prizadeva za prepoznavnost inenotno zunanjo podobo in v ta namen je izvršniodbor sprejel logotip institucije slovenskeganotariata (večpomenski stiliziran lik tehtnice inperesa), ki se bo po izdelavi konkretnih predlogov,uporabljal poleg uradnega znaka Notarske zborniceSlovenije.

K prepoznavnosti notariata in informiranostiuporabnikov o notarskih storitvah veliko prispevatudi naše sodelovanje v svetovalni radijski oddaji naprvem programu Radia Slovenija.

Pomembno je sodelovanje zbornice pri pripravisprememb zakonov in podzakonskih aktov, ki setičejo notarskega poslovanja. V letu 2001 smozakonodajalcu predstavili naše predloge pri pripravisprememb vseh pomembnejših zakonov (obligacijskizakonik, stvarnopravni zakonik, zakon o dedovanju).

Ker predlagane spremembe zakona o dedovanju inzakona o notariatu, po katerih bi se nespornezapuščinske zadeve prenesle v notarsko pristojnost,niso bile sprejete, smo si te spremembe zadali kotcilj za prihodnost. Hkrati je potrebno pripravitipredlog tarifiranja takšnih storitev ob upoštevanjucilja, da bi nižji stroški dednega dogovora v oblikinotarskega zapisa v primerjavi s stroški pravde, če dosporazuma ne bi prišlo, pomenili stimulacijostrankam v prid sporazumnega urejanja dednihzadev pri notarju.

Naše sodelovanje pri pripravi sprememb uredbe ovpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register,ter posvetovanje s predstavniki registrskih sodišč imaza cilj poenostavitev in poenotenje prakse pri vpisihv sodni register in s tem bistveno zmanjšanjenepopolnih vlog na registrska sodišča,razbremenitev sodišč, ter hitrejši postopekregistracije.

Informatizacija zemljiške knjige bo poenostavilanaše delo pri sestavljanju listin o pravnih poslih znepremičninami in povečala pravno varnost strank.V ta namen sodelujemo z Vrhovnim sodiščem RS, kinam bo po izvedbi izobraževanja in sprejemuustreznega pravilnika, omogočilo dostop do bazepodatkov zemljiške knjige in nato tudi elektronskovlaganje zemljiškoknjižnih predlogov.

Zelo pomemben je projekt e-notar, ki gapripravljamo skupaj s Centrom vlade za informatiko.Prvi korak je informatizirana knjiga sklepov, ki bopredvidoma zaživela že letos, na tej podlagi pa bomopristopili k pripravi predlogov spremembzakonodaje, ki bodo omogočile elektronskoarhiviranje notarskih listin in kasneje tudisestavljanje notarskih listin v elektronski obliki. Pritem so nam v veliko pomoč izkušnje avstrijskihnotarjev, ki so prvi cilj (elektronsko arhiviranjenotarskih listin) že dosegli. Seveda ni odvečpoudariti, da pri vseh naštetih prizadevanjihračunamo tudi na podporo in pomoč Ministrstva zapravosodje.

Bojan Podgoršek


Mednarodno sodelovanje NZS

1.SPLOŠNO

Slovenski notarji se zavedamo, da je v času, ko senaša država posepešeno pripravlja na vstop vEvropsko unijo (v nadaljevanju: EU), še kakopomembno, da se v fazo priprav vključi tudi našaNotarska zbornica.Ne le na strani opazovalcev, temveč tudi kot aktivnisoustvarjalec priprav na zagotavljanje večjegapoenotenja pravnih pravil na področju notariata.Mednarodni stiki so ena pod važnih področijdelovanja naše zbornice, saj smo na ta načinseznanjani z dogajanjem v notariatih po svetu innašimi bodočimi nalogami.Glede na to, da ima naša država po petdesetih letihponovno vzpostavljen institut notariata, smo bilislovenski notarji marsikdaj izpostavljeni raznimdvomom o potrebnosti ponovne uvedbe notariatakot neodvisne in samostojne ter visoko strokovnejavne službe.Zato nam je bilo in nam je še potrebno, zlasti sstrokovnim delom, dokazovati potrebnost notariatakot enega od pomembnih temeljev za zagotovitevpravne varnosti v naši državi.

Takšnega dokazovanja o potrebnosti notariatavsekakor nimajo države, kjer notariat neprekinjenoobstaja od 12.stoletja dalje, kot naprimer npr. Italija,Francija, Španija, Nemčija, Avstrija in to kot privatninotariat ali na drugi strani Poljska, Rusija,Madžarska, Češka, kjer je bil do druge svetovnevojne privatni notariat, v času od druge svetovnevojne do leta 1990, državni notariat in končno odtega leta dalje spet notariat kot privatni notariat.Na raznih mednarodnih srečanjih dobimopomembne podatke o načinu in organizaciji dela inseveda o problemih iz prakse. Enako pomembna sotudi srečanja z notarji iz Hrvaške in Makedonije, konas spet povezuje nekdanja enaka zakonodaja inpodobna pot v Evropski prostor.

Vsekakor pa nas vse skupaj povezuje Mednarodnazveza notarjev latinskega tipa notariata-U.I.N.L./Union International Notariat Latin /, v nad.UINL.

2. UINL

UINL je mednarodna zveza nacionalnihnotariatov držav, v katerih je uveljavljen notariatkot pravna institucija.Kot mednarodna organizacija je bila ustanovljena02.10.1948 v Buenos Airesu.

UINL povezuje 70 držav na celem svetu. Tako so vzvezo včlanjene Avstrija, Albanija, Argentina,Anglija, Belgija, Benin, Bolivija, Brazilija, BurkinaFaso, Čile, Češka, Costarika, DominikanskaRepublika, Ekvador, El Salvador, Estonija, Francija,Gabon, Grčija, Gvatemala, Gvineja, Haiti,Honduras, Indonezija, Italija, Japonska, Kamerun,Kolumbija, Kongo, Kuba, Hrvaška, Latvija,Louisiana /ZDA/, Luksemburg, Madžarska, Mali,Malta, Maroko, Mehika, Monako, Nemčija,Nikaragua, Nizozemska, Nigerija, Panama, Paragvaj,Peru, Poljska, Portugalska, Portoriko, Kanada/Quebec/, Romunija, Rusija, San Marino, Švica,Senegal, Slovaška, Slovenija, Španija, Togo, Češka,Turčija, Urugvaj, Vatikan, Venezuela, Centralnaafriška Republika. V lanskem letu sta bila na novosprejeta Makedonija in Čad.

Pred vstopom v UINL njena posebna komisijapreveri pogoje za vstop v državi kandidatki za vstop.Komisja preveri najprej pogoje, ali nacionalnazakonodaja ureja notariat kot neodvisno javnoslužbo, kjer ima notar vlogo nepristranskegaobjektivnega pravnega svetovalca. Nato preveriprostorske pogoje za opravljanje notariata vnaključno izbranih notarskih pisarnah. Komisijapregleda tudi kvaliteto notarskih listin.

V okviru UINL so nacionalni notariati povezani naobmočju posameznih kontinentov:V EVROPI delujeta komisiji CAEM – komisija zaevropske in sredozemske zadeve, in CAUE Komisijaza zadeve Evropske unije.V obeh komisijah imaSlovenija svoja delegata.

Za področje Amerike deluje CAA-komisija zaameriške zadeve, za področje Afrike pa CAAF.

Erika Braniselj

junij 2002 stran 17otarski vestnikNErika Braniselj

Pomembna je Konferenca notariatov EvropskeUnije (CNUE), kjer se redno dvakrat letno sestanejopredsedniki notarskih zbornic držav članic EU, sejipa kot opazovalci prisostvujejo predsednikinotarskih zbornic držav kandidatk iz Madžarske,Slovenije, Estonije, Poljske in Češke.Slovenija se redno udeležuje vseh zasedanj takokomisij CAEM in CAUE, kot tudi konferenceCNUE.Poudariti velja, da so enako pomembna kolegialnasrečanja in stiki z notarji Hrvaške, Mekedonije, skaterimi uspešno sodelujemo.V zadnjem letu smo se slovenski notarji udeležilinaslednjih mednarodnih srečanj in konferenc:

1. V maju 2001 je v Budimpešti potekalo srečanje predsednikov notarskih zbornic držav vzhodne Evrope. Srečanja sta se udeležila predsednik NZSin sekretar.

2. V maju 2001 je Univerza iz Celovca priredila predavanje o novostih zakonodaje na področju trgovinskih družb v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Oslovenski ureditvi sta predavala prof. dr. Zabel inprof. dr. Kocbek. Predavanja se je udeležila notarka Erika Braniselj.

3. Multilateralnega izobraževanja notarjev, ki ga organizira zvezna nemška notarska zbornica in Inštitut za pravno izobraževanje, sta se udeležili dve udeleženki iz Slovenije.

4. V avgustu je Koroška notarska zbornica povabilana poletno srečanje tudi predstavnike slovenske notarske zbornice. Srečanja, na katerem je bilo govora o tesnejšem regijskem sodelovanju in skupnem izobraževanju med koroškimi in slovenskimi notarji, se je udeležila notarka ErikaBraniselj.

5. V septembru je na Poljskem Evropska pravna akademija skupaj z notarsko zbornico republike Poljske organizirala izobraževlni seminar na temo izobraževanja notarjev v vzhodni Evropi. Sistem izobraževanja v Sloveniji je v svojem referatu podala notarka Erika Braniselj .

6. Oktobra 2001 je v Grenadi potekala redna letna konferenca komisij CAEM in CAUE pri Uniji Latinskega notariata. Konference se je udeležila notarka Erika Braniselj, ki je poročala o novostihna področju notariata v Sloveniji.

7. V Atenah je v dneh od 30. septembra do 5. oktobra 2001 potekal 23. kongres Mednarodne unije latinskega notariata. V okviru kongresa je bila tudi generalna skupščina vseh držav članic UINL. Udeležila sta se je predsednik in sekretar naše zbornice .

8. V decembru 2001 je bil v Rimu redni letni sestanek CNUE - Konference notarjev EvropskeUnije, na kateri se redno sestajajo predsedniki notarskih zbornic držav članic EU. Na sestanek povabijo predsednike notarskih zbornic držav kandidatk in sicer Madžarske, Poljske, Češke, Estonije in Slovenije. Srečanja se je udeležila notarka Erika Braniselj.

9. Kot odlični organizatorji in gostitelji so se izkazali kolegi iz Hrvaške, ki so v aprilu 2002 organizirali redno srečanje Komisij CAEM in CAUE. V čast te prireditve so pripravili razstavonotarskih listin iz dubrovniško-korčulanskega področja. Konference sta se udeležila delegata komisij CAEM in CAUE pri UINL, notar AndrejRošker in notarka Erika Braniselj.

10. Vsakoletnega tradicionalnega srečanja notarjev izvse Evrope, ki je bil v Salzuburgu v aprilu letos, so se udeležili notarji Dušica Kalinger, Stanislav Bohinc in Andrej Rošker .


11. V dneh od 26. do 28.aprila 2002 je bila v Madridu Konferenca predsednikov notarskih zbornic držav članic Evropske Unije, od držav kandidatk so bile prisotne Madžarska, Poljska, Češka, Estonija in Slovenija. Konference sta se udeležila predsednik NZS Bojan Podgoršek in notarka Erika Braniselj. Tema: - uskladitev enotnega evropskega registra oporok; - enotni pogoji za mednarodno veljavnost izvršljivih notarskih listin.

12.10. maja 2002 je v Padovi potekalo medregijsko študijsko srečanje italijanskih notarjev. Srečali sose notarji iz regij Venezia, Milano, Bologna in Trsta. Tema srečanja so bile spremembe na področu davčne zakonodaje in področja prava družb. Srečanja se je udeležila notarka Erika Braniselj.

13. V Moskvi je Mednarodni Institut za visoke notarske študije iz Švice -IHN - 17. in 18. maja 2002 organiziral Simpozij na temo Družbena vloga notariata v Vzhodni Evropi, Ruski federaciji in neodvisnih državah. Na simpozij so bili povabljeni predsedniki nacionalnih notarskihzbornic in predstavniki Ministrstev za pravosodjeiz držav Vzhodnbe Evrope, Ruske federacije in neodvisnih držav. Uradni jezik delovnega simpozija je bil ruski s simultanim prevodom v francoščino. Simpozija se je udeležilo 120 predstavnikov navedenih organizacij in Ministrstev iz 24 držav in vodstvo Mednarodnegainstituta ter UINL. Simpozija se je udeležila notarka Erika Braniselj. Na simpoziju je bila sprejeta deklaracija o pomembnosti latinskega tipa notariata v državah udeleženkah simpozija, o nujnosti usklajevanja pogojev dela in dobrega sodelovanja z Ministrstvi za pravosodje.

Skupni imenovalec vseh mednarodnih srečanj nanivoju Evrope, je prizadevanje držav članic EU zapripravo poenotenih in usklajenih tipskih besedil narazličnih pravnih področjih.

Na področju prava gospodarskih družb je v okviruUINL - Konferenca CNUE predlagala Komisiji

Sveta Evrope sprejem enotnega teksta pogodbe oustanovitvi evropske gospodarske družbe - SocietasEvropea - ki naj bi bila ustanovljena v roku 24 ur.Poenoten je obrazec za izpiske iz trgovinskihregistrov družb na območju vse Evrope.Enoten naj bi bil tekst pogodbe o prodaji podjetja. Vloga notarja v postopkih ustanavljanja inposlovanja gospodarskih družb naj bi bila enotna vcelotnem evropskem prostoru. Na področju splošnega civilnega prava je ob podporievropskega parlamenta projekt enotnega tekstaEvropskih pogodb (pogodbe splošnega civilnega intrgovinskega prava), čim večje poenotenje sistemazavarovanja terjatev.Opazna so prizadevanja za poenotenje tekstapogodbe o time sharingu, zaradi številnih pravnihrazmerij na področju Španije in Portugalske .

Enoten naj bo tudi sistem izobraževanja notarjev vcelotni Evropi, prav tako naj bo čim bolj enotnavloga notarjev pri nepremičninskih poslih. S tem seukvarja posebna komisija pri UINL, ki proučujevlogo notarja pri poslih z nepremičninami zlasti zvidika čim večje zaščite potrošnikov, z vključitvijogarancijskih klavzul in pojasnilno dolžnostjo notarjapri sestavi tovrstnih pogodb.Poudarjena je vloga notarja pri reševanju nespornihzadev in s tem razbremenitev sodišč, kar je ena oddirektiv evropske unije. Notar naj bi se vključevaltudi v postopke mediacije.V Avstriji in Nemčiji sonotarske zbornice skupaj z Ministrstvom zapravosodje organizirali posebne posebneizobraževalne programe za usposabljanje notarjev zamediacijo, ki jo notarji že opravljajo.

Sicer pa velja omeniti še zagotovitev enotnegaevropskega registra oporok, ter enotnih pogojev zaprost pretok izvršljivih notarskih listin, v skladu zuredbo Sveta Evrope št. 44 / 2001.

Erika Braniselj

Erika Braniselj

junij 2002 stran 19otarski vestnikNSonja Kralj

“ Prisegam, da bom cesarju zvest in poslušen, dabom neomajno spoštoval temeljne predpisedržave in da bom mojo službo cesarjevega notarjapo predpisih in zakonih natancno in vestnoizpolnjeval, tako mi Bog pomagaj!”

Tako so notarji na Slovenskem podali zaprisego leta1871.

Slovenski notarji smo se 2. junija 2001 zbrali naBledu, da proslavimo 6. obletnico ponovne uvedbenotariata na Slovenskem.

Mrzel in siv dopoldan nam ni pokvaril dobregarazpoloženja, ko smo se zbirali v blejskem hoteluGolf. Čakalo nas je prijetno dvodnevno druženje, kismo ga želeli izkoristiti tako za strokovne teme kotza praznovanje 6. rojstnega dne našega notariata.Vabilu na srečanje so se odzvali tudi kolegi iz tujine;iz Avstrije dr. Woschnak, iz Madžarske dr. JuditBokai, iz Hrvaške gospod Ilič. V naši sredi je bilatudi dr. Vesna Rijavec, ki je, kot že tolikokrat doslej,dala poseben pečat strokovnemu delu našegasrečanja, katerega naslov je bil Izvršljiv notarskizapis in Notarske listine v mednarodnem prometu.Z zanimanjem smo prisluhnili tudi ostalimpredavateljem, dr. Hansu Wolfsteinarju, dr.Woschnaku, dr. Bokai in pozdravnim besedampodpredsednika UINL g. Simu Santoji.

Dopoldanskemu strokovnemu delu srečanja jesledil družabni del.

Prisegam

Druženje smo nadaljevali na Blejskem gradu, kjernas je sprejel sam Graščak.

Člani Amaterskega gledališca z Jesenic so nam nagrajskem dvorišču pričarali življenje, ki so ga nekdajživeli na gradu.

Z velikim zanimanjem smo si vsi udeleženciogledali tiskarno tiskarskega mojstra Janeza.

V tej priročni tiskarni smo lahko sami izdelali tudipriložnostno listino “ Notarske prisege naSlovenskem” in vsak udeleženec srečanja je izvodle-te odnesel s seboj.

Ob tem se nas je najbrž veliko prvic seznanilo zbesedilom prisege slovenskih notarjev, ki so jo dalileta 1930 in ki glasi:“Jaz A.A, nastopajoč dolžnost javnega notarja,prisegam na vsemogočnega Boga, da bomvladajočemu kralju kraljevine Jugoslavije zvest inda bom opravljal svojo notarsko službo pozakonih in zakonskih določbah zvesto, točno investno. Tako mi Bog pomagaj!”

junij 2002 stran 21otarski vestnikNSonja Kralj

Seveda smo se ob tem vsi spomnili zaprisege, kismo jo dali Slovenski notarji v letu 1995:

“Prisegam, da bom spoštoval pravni redRepublike Slovenije in notariat opravljal vestno,pošteno in nepristransko.”

Spomini na začetke našega dela v letu 1995, ko smose čudili dolgim vrstam ljudi, ki so čakali na našestoritve, ko smo se srečevali z neštetoorganizacijskimi težavami, ko smo spoznavali našedelo v dobri in slabi luči, so bili tema ob kramljanjutudi v večernem delu našega srečanja v Brasserijihotela Golf.

Spomini in pogovori o aktualnih zadevah, prijetnaglasba godalnega kvarteta “Rožmarin” in ansamblaTrio “Tri” so prijetno vzdušje med nami le šeokrepili.

Pozdravili smo dobitnike plaket notarske zborniceSlovenije, ki jih je podelil predsednik NZS BojanPodgoršek, dr. Judit Bokai, dr. Klaus Woschnak innaša kolega Borisa Lepšo in Eriko Braniselj.

otarski vestnikNjunij 2002stran 22 Sonja Kralj

Podelili pa smo tudi nagrado za najboljšodiplomsko nalogo s področja notarskega poslovanja,ki jo je prejel Andrej Veble.

V čast nam je bilo, da se je našega druženja udeležiltudi minister za pravosodje, gospod Ivo Bizjak.

Plesni takti so večino nas držali pokonci vse dojutranjih ur, ko smo se skoraj ob svitu poslavljali odkolegice Katje, ki je z mesecem septembrom svojdelovni status spremenila in srčno upamo, da uživav zasluženi “penziji”.Lepo jutro nas je pozdravljalo in niti vabilo kolegaKrainerja, da se popeljemo okoli Blejskega jezeranas ni premamilo in utrujeni smo se odpravljalispat.

Prepricana sem, da je bilo vzdušje šestega rojstnegadne takšno, da bi lahko vsakdo od udeležencevdejal: “Prisegam, da se bom vedno udeleževal srečanjSlovenskih notarjev.”

Naj tako tudi bo, zato pa se vsi še enkrat spomnimoprisege, ki smo jo dali v letu 1995 in ravnajmo vslehernem trenutku tako, kot nam besedilozaprisege veleva.

Sonja Kralj

junij 2002 stran 23otarski vestnikNdr. Vesna Rijavec

1 Z notariatom je nezdružljivo opravljanje odvetništva ali katerekoli plačane službe oziroma funkcije. Notarju ni dovoljeno opravljanje poslov, ki

so nezdružljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata, ali zaradi katerih bi bilo lahko okrnjeno zaupanje v notarjevo

nepristranskost oziroma v verodostojnost po njem izdanih listin (9.čl..ZN). Tudi iz besedila zaprisege sledi dolžnost nepristranskega opravljanja

notariata. Prisega se glasi: "Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in notariat opravljal vestno, pošteno in nepristransko."

(2.odst.16.čl.ZN).

2 Notar mora varovati kot tajnost podatke o osebah, dejstvih oziroma pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarski zapis, kolikor iz volje strank

ali vsebine pravnega posla ne izhaja kaj drugega. Predpisi o sodnih in upravnih postopkih določajo, kdaj in v kakšnem obsegu je notar dolžan

dati podatke iz prejšnjega odstavka sodišču ali drugemu državnemu organu. Dolžnost veže tudi osebe, zaposlene pri notarju (25.čl. ZN).

3 Izraz konciliacija, angleško Conciliation pomeni pomiritev, mediacija pomeni posredovanje. Latinski glagol mediare pomeni posredovati. Kljub

temu se izraza večinoma uporabljata kot sinonima za isto vrsto alternativnega načina reševanja sporov.

4 Mirko Ilešič, Arbitražno reševanje sporov, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor 1994/95, str. 3.

UVOD

Notarjevo delovanje pri sklepanju pravnih poslov jenamenjeno preprečevanju bodočih kršitev pravic inpreventivnemu urejanju razmerij, ki temeljijo nazasebnih pravicah (preventivni namen). Glede natemeljne elemente, ki opredeljujejo notarski poklicpa lahko sklepamo, da je notar oseba, ki je posebejprimerna za tudi za vlogo posrednika medstrankami, ki so že v sporu.

Za notarje je značilno, da so pri opravljanjunotarskih opravil strogo vezani na zakonskopredpisane zahteve. Kršitev službenih dolžnosti papomeni notarjevo osebno odškodninskoodgovornost. Takšna organiziranost notarskegapoklica omogoča vključitev notarjev na različnihpodročjih vzpostavljanja pravne varnosti.

Posamezne notarjeve dolžnosti so opredeljene v ZNna večih mestih, npr. dolžnost poštenosti, vestnosti,točnosti in nepristranosti1, dolžnost ohranitvetajnosti2, dolžnost spoštovanja oblikovnih invsebinskih zahtev pri listinski dejavnosti (od 31. do42.čl. ZN in od 43.do 48.čl.ZN), dolžnost poučitvestrank o pravnih posledicah nameravane sklenitvepravnega posla, dolžnost ugotavljanja prave voljeudeležencev pravnega posla, dolžnost preprečevanjanejasnih in dvoumnih formulacij. Nekateredolžnosti so podrobneje opredeljene tudi v drugihpredpisih, ki urejajo posamezno področje pravnegaživljenja. Tako npr. dolžnosti notarja na področju

prava gospodarskih družb ureja tudi Zakon ogospodarskih družbah (v nad.ZGD).

Nekateri alternativni načini reševanja sporov

Arbitraža

Temelj: zavezujoč dogovor o izključitvi sodnepristojnostiCilj: arbitražna odločba z učinki pravnomočnesodbePooblastilo arbitra: vodenje postopka in odločitev vsporu

Mediacija ali konciliacija3

Temelj: dogovor za mediacijoCilj: Mirna rešitev spora, poravnava, ki je pogodbazasebnega pravaPooblastilo mediatorja: nima pravice odločiti vsporu

Prepustitev določitve elementov pogodbetretjemuNe gre za spor, temveč za dopolnitev pomanjkljivegadogovora strank.4

Tehnična ekspertizaTemelj: dogovor, da bosta stranki določenovprašanje v njunem poslovnem razmerju rešili vskladu z mnenjem izvedenca.

Vloga notariata pri alternativnem reševanjuin pri preprečevanju sporov


Cilj: ni obvezne odločitve, mnenje predstavlja dokaz.Pooblastilo izvedencu: podaja mnenja v skladu spravili stroke, ne rešuje pravnih vprašanj

Mediacija

Med vsemi alternativnimi načini reševanja sporov jenotarskemu poklicu najbljižje mediacija. Pomenivključitev nevtralnega, nepristranskega tretjega vspor, ki sprtim stranem pomaga pri razpravljanjuspornih okoliščin in pri reševanju možnih rešitev zasporazum, Nima lastne pristojnosti za odločitevsporu. Mediacija je samostojni instrumentalternativnega reševanja sporov, zato jo je trebarazlikovati od postopka za sklenitev sodneporavnave, četudi gre za preventivno sodnoporavnavo. Ta poravnava ima učinekpravnomočnosti in izvršljivosti. Poravnava primediaciji pa je pogodba brez procesnih učinkov.

Značilnosti mediacije:

• aktivna vloga mediatorja;• komunikativno in kooperativno sodelovanje

sprtih;• mediator nosi odgovornost za vodenje postopka

ustrezno naravi mediacije, ne pa za izid. Ne moreprisiliti strank v sporazum;

• sporazum je pogodba.

Temeljna načela mediacije

Za postopek ne veljajo kakšni prisilni predpisi, razensplošne prepovedi v civilnih razmerjih glede pravic skaterimi stranke ne morejo razpolagati. Stranke inmediator sami oblikujejo potek. Teorija in praksa jekljub temu izoblikovala nekatera načela, ki soznačilna za mediacijo:

• prostovoljnost• neomejena pravica do umika tudi za mediatorja• neodvisnost-nepristranost mediatorja, ki mora

ves čas skrbeti za vse strani in jim svetovati• ohranitev tajnosti• preglednost dogajanja • stranke se zavežejo, da v morebitnem nadaljnjem

sporu ne bodo predlagale mediatorja -za pričo• stranke so gospodar postopka

ni prisilnih sredstev. Stranke se zavežejo, da ne bodo med postopkom uporabile sodnega varstva,zaradi česar bi bila druga stran pod pritiskom.

• načelo pravičnosti in poštenja• zaupanje5

Nekatere institucije namenjene alternativnemureševanju sporov so izoblikovale posebne pravilnikeza mediacijo. kot npr. Mednarodna trgovinskazbornica v Parizu. Njena pravila (ICC rules ofConciliation), vsebujejo pomembno pravilo, da kotdokaz ni mogoče uporabiti stališč, izraženih v tempostopku .

Pravna narava dogovora o mediaciji

Dogovor o mediaciji je dvostranski pravni posel -pogodba zasebnega prava, medtem ko je dogovor oarbitraži pogodba procesnega prava. Atipičnapogodba o mediaciji ne ustreza nobenemupogodbenemu tipu niti mandatu niti pogodbi odelu, je sui generis.

Pogodbena obveznost ni sklenitev poravnave, temvečzagotovitev pogojev za pogajanje. Določen je lahkočasovni okvir, v katerem naj se odvija postopek.Takšno trajno pogodbeno razmerje se konča zodpovedjo/ odstopom, potekom roka ali sklenitvijoporavnave. Odpoved velja z učinkom ex nunc

Zastavlja se vprašanje, ali je mogoče zahtevatiizpolnitev dogovora o mediaciji pred sodiščem ali

5 Christian Fitsch, Rechtsfragen des Mediationsvertrages, Juristische Ausbildung und Praxisvorbereitung, “/2000/2001, Manz,

Dunaj, str.70 in sl..

dr. Vesna Rijavec

junij 2002 stran 25otarski vestnikN

pa kršitev dogovora nima pravnih posledic.Izpolnitev je skupno delovanje z namenom rešitvespora in stranke se morajo vzdržati vsakega ravnanja,ki to onemogoča. Če bi dogovor o mediaciji štelizgolj za Gentlmen's agreement, bi izničili pomenmediacije kot alternatvnega načina reševanja sporovsaj bi imeli samo dogovor za neformalna pogajanja.Posledica kršitve je odškodninska odgovornost.

Ko se stranki sporazumeta o mediaciji, kontaktirataizbranega mediatorja Prvo srečanje je namenjenodogovoru o nadaljnjem poteku obravnave konfliktain določitev konkretnih nalog obeh strank inmedatorja o vsem mora biti dosežen sporazum

Če ni upoštevan kateri od temeljnih značilnosti inelementov mediacije, ni neposrednih pravnihposledic kot da dogajanja ni mogoče opredeliti kotmediacijo.6

Prednosti mediacije:

• tajnost glede spora in reševanja;• fleksibilnost pri iskanju rešitve;• cenenost;• poravnava – izhodišče za dobro nadaljnje

sodelovanje.

Pomanjkljivosti, če je mediacija procesnapredpostavka:

• odločitev za mediacijo samo z namenom odlaganja pričetka sodnega postopka;

• nedoločenost pravil postopka;• nejasnost izida.

Notar-mediator

Glede na predstavljene temeljne značilnostinotarskega poklica lahko sklepamo, da mednotarske dolžnosti že sedaj spada vloga

nepristranskega posrednika. Notar si mora vskladu s predpisanimi možnostmi prizadevati zarazjasnitev spornih okoliščin med udeležencinotarskega opravila, pri čemer je poudarek napravnem svetovanju. Za preprečevanje sodnihpostopkov je posebnega pomena možnostsklenitve notarske poravnave, ki je lahkoneposredno izvršljiva.

Notar je zelo primeren za posrednika- mediatorjamed sprtimi strankami, ker lahko kotnepristranski pravni strokovnjak in oseba javnegazaupanja sprtim stranem razloži njihove pravnemožnosti. Postopek mediacije vodi tako, da bistranke same našle rešitev. Notar ne more odločitinamesto njih. Če se stranke z notarjevo pomočjolahko poravnajo, notar v skladu z voljo strankzapiše poravnavo kot zasebno listino, kot navadenali kot neposredno izvršljiv notarski zapis. Listinaje običajni rezultat notarskega opravila. Vpostopku mediacije pa ne bo vedno prišlo dolistine o poravnavi. Možno je tudi, da notar sestavisamo notarski zapisnik, s katerim potrdi dejstva odogajanju pred njim, s katerimi so povezanekakšne pravice. Včasih bodo stranke tudi samoposlušale notarjev nasvet in bodo nato sameposkrbele za dogovorjeno rešitev, npr. opustilevložitev tožbe. Seveda je možen tudi izid, darešitve stranke ne bodo našle.Z notarskim poklicem pa je nezdružljiva vlogaarbitra. Arbiter mora v sporu odločiti in se takoopredeliti za eno ali drugo stranko.

Za mediacijo notarja se lahko odločijo stranke zdogovorom pred nastankom spora, ob nastankuspora ali sprejmejo njegovo posredovanje meddrugim zahtevanim notarskim opravilom.

Menim, da ni potrebe, da bi mediacijo ZN posebejurejal, ker je to dolžnost notarja v zvezi z listinskodejavnostjo. Tudi v primeru, ko bi stranke notarjapooblastile samo za mediacijo, to ni nezdružljivo znjegovo notarsko dejavnostjo. Pri listinski dejavnosti

6 Fitsch, op. cit. str. 73 in sl..

dr. Vesna Rijavec


spada mediacija v njegovo službeno dolžnost, dadeluje ko preventivni organ za preprečevanje sodnihsporov. Zato tudi mediacija ne spada med drugedejavnosti, ki z notarskim poklicem niso združljive.Pri tem notar ne sme računati izven tarife.

Obstajajo trije možni izidi mediacije prednotarjem:A) Doseženo poravnavo notar zapiše kot:• zasebno listino, • notarski zapis, • neposredno izvršljiv notarski zapis.

B) Stranke ne zahtevajo listine: Same izpeljejo dogovorjeno rešitev, npr. opuste vložitev tožbe, tožbo umaknejo itd.

C) Do poravnave ne pride:

Notar lahko na predlog sestavi notarski zapisnik odogajanju pred njim (potrjevanje dejstev, s katerimiso povezane kakšne pravice)

Sklep

Pri razmišljanjih, da bi notarjevo posredovanje kotobvezno določili pri nekaterih vrstah sporov pa jepotrebna previdnost. Notarjem bi npr.lahko naložilivlogo poravnalnega organa v sporih majhnevrednosti. Za takšno vlogo bili pravzaprav celo zeloprimerni. Pomisleke vzbuja le okoliščina, da bi najnotarjevo posredovanje predstavljalo procesnopredpostavko. V preteklosti se je v praksi namrečjasno izkazalo, da poravnalni sveti niso doseglisvojega namena. Po drugi strani pa je potrebnorazlikovati notarske možnosti od možnostiporavnalnih svetov pri krajevnih skupnostih.

Notarjeva vloga je nezdružljiva z vlogo arbitra.Arbiter mora v sporu odločiti in se tako opredelitiza eno ali drugo stranko. Drugače je v Nemčiji, kjerso notarji lahko tudi arbitri.

dr. Vesna Rijavec

dr. Vesna Rijavec

junij 2002 stran 27otarski vestnikNAndrej Veble

RAZVOJ

Notarski red iz leta 1850 ni predvideval dejavnostinotarja samo na področju dejavnosti z listinami.Patent o nepravdnem postopku iz leta 1854 jenotarja kot sodniškega komisarja iz razlogov nujnostipredvideval samo v krajih, kjer ni bilo sodišč(fakultativni sodniški komisariat). Do ukinitvenotariata na področju Slovenije, torej ni bistvenihsprememb.V Republiki Avstriji pa po drugi svetovnivojni z razvojem gospodarskih in pravnih razmerpotom jasno določenih ukrepov pride dospremembe. Vedno večji pomen trgovinskega pravain izključne pristojnosti notarja za poslovanje zlistinami ter sprejetje Zakona o sodniškemkomisariatu leta 1970 je prispevalo do ureditveenotnega sodniškega komisariata za celotno Zveznoobmočje. Na notarje je prenešena tudi dejavnostizpiskov,ki se tiče avtomatske obdelave podatkov vzemljiški knjigi. Notarji pa izdajajo tudi izpiske izsodnega registra.

Tako je današnja pozicija notariata v organizacijiavstrijskega pravosodja dobro utemeljena. Notariatse trudi obdržati odličen odnos do sodnih oblasti34

TENDENCE

V razvoju latinskega notariata so se občasnopojavljali tudi povsem radikalni predlogi o prenosuvseh pristojnosti za reševanje zadev v nepravdnihpostopkih na notarje, ki so jih v veliki meri uresničiliv sistemu državnega notariata. V sistemihneodvisnega notariata ti predlogi niso biliuveljavljeni. Vseeno je obveljalo mnenje, da notarkljub temu, da ni sodni organ, na nepravdnemobmočju odloča na podlagi lastne uradne moči (vAvstriji z lastno odgovornostjo odloča, npr. vzapuščinskih zadevah, kjer sprejeme končneodredbe in pripravi podlago prisojilnega sklepa odedovanju, v Franciji v nespornih primerih prav takoodloči o izidu dedovanja, kar je razvidno iz notarskihlistin, ki jih izda na zahtevo strank, francoski

notarski zapis je tudi v zapuščinskih zadevahizvršilni naslov).

Pri razmišljanju o možnosti prenosa pristojnosti zareševanje nepravdnih (zapuščinskih)zadev naslovenske notarje naletimo na nezaupanje sodišč inpravniške stroke do notarjev, s kakršnim so seukvarjali tudi v Avstriji. Avstrijska sodišča so nazačetku obravnavala notarje kot povsem pomoženpodrejeni organ, na katerega je možno prenesti lepopravo popisa in ocenitve zapuščine. Vendar pa sije notarska dejavnost v okviru sodnega komisariatapostopoma pridobivala vedno večji ugled, ki ga uživaše danes.35

ASPEKTI KREPITVE NOTARSKE VLOGE VSODNEM KOMISARIATU

=> Z izboljšanjem splošnega premoženjskega stanjaudeležencev v notarskem postopku jevprašanje višjih stroškov za udeležence postalobrezpredmetno.

=> Pri izbiri med uradnikom pri upravnem organuin notarjem je v interesu pravne varnostiodločitev za notarja.

=> Pri odločitvi med sodnikom in notarjem, naj bibil spet v prednosti notar, ki je specialist na svojempodročju. Notariat z dolgoletno tradicijo zagotavljaodlično poznavanje prava in pravil komuniciranjamed ljudmi. Ker pa je povezan z okoljem, v kateremposluje, notar pogosto dobro pozna tudi dejanskeokoliščine posameznih primerov. Zato lažje svetujein posreduje pri urejanju razmerij (po smrtizapustnika.)

=> Dobra organizacija poslovanja in nudenjastoritev, s katerimi so stranke zadovoljne, sta vnotarjevem osebnem interesu, saj je od tega odvisnanjegova poklicna in finančna uspešnost.Za sodišča pa velja splošno znano dejstvo, da so

34 povzeto po - Meyer; Der Notar - eine Bestandsaufhahme mit historischen Bezugen; Salzburg 1989 ... str. 34

Notar kot sodni pooblaščenec


vedno preobremenjena in da si sodnik praviloma nemore vzeti dovolj časa, da bi se v enaki meri, kotnotar, posvetil posameznemu primeru in strankampri iskanju najustreznejše rešitve tudi svetoval ter jihusmerjal.

Razen tega je sodišče pri svojem poslovanjuomejeno tako, da preko sodišča ni mogoče ureditivseh vprašanj (povezanih s smrtjo zapustnika).

=> Pomislek, da je položaj sodnika v primerjavi zpoložajem notarja urejen tako, da zagotavljastrankam višjo stopnjo pravne varnosti je odveč.Sodnik je poklicni pravnik, ki je del državnegaorgana, nosilec javne oblasti, medtem ko notaropravlja svoboden poklic. Pojem "svobodni poklic"pa je v zvezi z notariatom zelo relativen. Notarskipoklic je natančno vezan z državno regulativo, kipredpisuje pogoje za izbiro notarjev in pogoje zaopravljanje notariata. Notar je nato podvrženoblikam nadzora, vezanosti in odgovornosti, ki soobičajne za nosilce javnih funkcij, kar morazagotavljati, da bo v redu izvrševal naloge, ki spadajov državno sfero. Kljub temu je pri izvrševanju javneslužbe tudi notarjem, podobno kot sodnikom,potrebno zagotoviti neodvisnost. Neodvisnost, ki jepovezana z ustrezno stopnjo strokovnosti,spoštovanjem zakonitosti in funkcionalno avtoritetonotarja, pogojuje obstoj javnega zaupanja. Zaupanjepa je temelj notarske dejavnosti. Če pa primerjamoše organizacijskopravne in službenopravne položajesodnikov z notarjevimi, opazimo precejšnjopodobnost, posebej z ozirom na ureditevpripravništva (ZN ga ne urejuje) in položajanotarskih kandidatov, prepoved dodatne dejavnosti,določitev sedeža uradovanja in uradnega okrožja,predpisano službeno in izven službeno obnašanje,ugled, dolžnost opravljanja dejavnosti, zavezomolčečnosti, službeno odgovornost, zastopanje,prenehanje opravljanja službe, disciplinski postopekin službeni nadzor.36

SODNI POOBLAŠČENEC V ZAPUŠČINSKEMPOSTOPKU

SPLOŠNO

Po uvedbi notariata v slovenski pravni sistem je medsubjekte zapuščinskega postopka potrebno šteti tudinotarje, čeprav je zaenkrat njihova vloga vzapuščinskem postopku precej neopazna. Osrednjiprocesni subjekt pri obravnavanju zapuščine je vnašem pravnem sistemu še vedno sodišče, ki podzakonskimi pogoji opravi zapuščinski postopek.Prenos pomembnih sodnih pristojnosti vzapuščinskem postopku na notarje, po vzgledunekaterih tujih ureditev, v ZN ni predviden. Po temzakonu lahko sodišče pooblasti notarja s sklepom leza hrambo ter popis in cenitev zapuščine.

Drugje, kjer notariat deluje že dolgo, imajo notarji vpostopkih v zvezi z dedovanjem pogosto izrednopomemben položaj. Ponekod (glej prejšnje poglavje,Zakon o sodniški komisiji) so celo centralna osebapri procesni izvedbi dedovanja. Pri notarski funkcijije poudarek na objektivnem svetovanju, na kateremtemelji ugotavljanje prave poslovne voljeudeležencev. Strokovna notarska presoja, bi najimela preventivno vlogo pri zmanjševanju številasodnih sporov (tudi na dednem področju).Zainteresirane osebe bodo imele možnost svojededne zadeve preventivno urejati z notarjevopomočjo. Njegovo sodelovaje pa bo koristno tudipotem, ko bo zapuščinski primer že nastopil (npr.sklepanje dednih dogovorov).

POZITIVNO PRAVO V REPUBLIKISLOVENIJI, KI UREJUJE STATUS SODNEGAPOOBLAŠČENCA IN MATERIALNO PRAVO,KI DOLOČA NALOGE NOTARJA

GENERALNO PRAVILO

V novi slovenski ureditvi notariata zaenkrat zazapuščinski postopek poseben prenos pristojnosti in

35 povzeto po – Rijavec ; Uveljavljanje pravic iz zapuščine – procesna promblematika, doktorska disertacija; Univerza v Ljubljani – Pravna

fakulteta; januar 1997

36 povzeto po (glej vir * 35)

Andrej Veble


38 povzeto po - Rijavec; Uveljavljanje pravic iz zapuščine - Procesna problematika, doktorska disertacija;

Univerza v Ljubljani - Pravna fakulteta;januar 1997 ... str, 85

39 povzeto po - Zupančič; Dedno pravo; Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije; 1984 ... str. 153

40 povzeto po (glej vir *39) ... str. 181

bil sprejet. Kljub temu ZN upošteva možnost, dasodišče v zapuščinskem postopku naloži notarjemposamezna opravila, ki se jim lahko odstopijo pozakonu. Katera opravila se lahko odstopijo, moradoločiti zakon (2. člen ZN, notarji kot osebe javnegazaupanja opravljajo po nalogu sodišč zadeve, ki sejim lahko odstopijo po zakonu).38

PODROČJA DEDNEGA PRAVA, KJER POSLOVENSKI ZAKONODAJI NOTAR DELUJEKOT SODNI POOBLAŠČENEC(71. člen. ZN)

I.

Dejanja, ki jih lahko opravi notar kot sodnipooblaščenec so del pomembnejših dejanj, ki jih jepotrebno pripraviti pred zapuščinsko obravnavo.

II.

1. Popis in cenitev zapuščine po ZD (člen 184. do190.) nista obvezni dejanji. To stališče, ki je bilosprejeto že v Zveznem zakonu o dedovanju, seupravičeno kritizira, zlasti zato, ker se samo napodlagi popisa in cenitve zapuščine lahko ugotovivišina odgovornosti dedičev za dolgove zapustnika(če bo ta napaka v novem ZD popravljena, bodovečino popisov in cenitev zapuščine opravljali notarjikot sodni pooblaščenci).

Popis in cenitev zapuščine odredi zapuščinskosodišče po uradni dolžnosti samo, če to zahtevaskrbnik zapuščine (skrbnik zapuščine se postavi, čenastanejo ob prehodu zapuščine na dediče težave,torej, če so dediči neznani ali so znani pa ni znanonjihovo prebivališče 121/1 ZD). Začasnega skrbnikapostavi zapuščinsko sodišče 192/1 ZD, sodišče paobvesti tudi CZSD, ki lahko postavi drugega (131/2ZD) skrbnika zapuščine, začasni skrbnik skrbi zazapuščino v interesu dediča in se kot njegov zakoniti

zastopnik glede konkretne zapuščine lahko obrnetudi na notarja.39 Če je treba iz zapuščine izločiti del,ki ustreza vrednosti družbene pomoči, ki jo jeprejemal zapustnik (128. člen ZD) ali iz drugihopravičenih razlogov. Taki razlogi bi bili zlasti: čezahtevajo upniki ločitev zapuščine od premoženjadediča (143. člen ZD), če preide zapuščina brezdediča v državno lastnino (130/2. člen ZD), če sodednopravni upravičenci osebe, ki niso sposobnesame skrbeti za svoje pravice in koristi, itd.

Popis in cenitev se opravita tudi brez odločbesodišča pri sestavljanju smrtovnice, če to zahtevakateri od dedičev ali volilojemnikov. Sicer pa sepopis in cenitev zapuščine opravita samo na zahtevozapustnikovih dedičev, volilojemnikov ali upnikov.Popis in cenitev izpelje delavec sodišča obnavzočnosti dveh polnoletnih občanov m morebitneprizadete osebe, lahko tudi s sodelovanjemizvedenca. Sodišče pa lahko določi naj popis incenitev zapustnikovega premoženja opravi notar podoločbah ZD. Popis in cenitev zapuščine, ki je bilaopravljena v zapuščinskem postopku, lahko dedičispodbijajo v pravdi, na katero jih napoti zapuščinskosodišče.40

KAKO RAVNA NOTAR(povzetek členov ZD 184. do 190)

=> Popis obsega vse nepremično in premičnopremoženje, ki je pri kom drugem, z navedbo prikom je to premoženje, ki ga je imel pokojnik, zakatero se trdi, da ni njegovo (185. člen);

=> premične stvari se popišejo po vrsti, številu, meriin teži ali vsaka posebej;

=> nepremičnine se popišejo vsaka posebej znavedbo kraja, kjer so, kulture zemljišča inzemljiško-knjižnih podatkov, če so znani (186. členZD);

Andrej Veble


==> ob podpisu se navede vrednost posameznihpremičnin in nepremičnih stvari, ki spadajo vzapuščino (187. člen ZD);

=> popis in cenitev se opravita v navzočnosti dvehpolnoletnih občanov, kadar je to potrebno tudi obsodelovanju izvedenca, pri popisu je lahko navzočavsaka prizadeta oseba (188.členZD);

=> notar, ki je opravil popis in cenitev zapuščine,pošlje podatke o popisu in cenitvi zapuščinskemusodišču;

=> kadar se v zapuščini najdejo predmeti, za katereveljajo posebni predpisi glede posesti, hrambe alipriglasitve, se mora potem, ko so popisani, ravnati znjimi po teh predpisih.

III.

1. Za zavarovanje zapuščine ali dela zapuščine lahkov nujnih primerih pristojni upravni organ (CZSD)odredi začasne ukrepe (191. člen ZD). Za nujneprimere gre tedaj, kadar je potrebna posebnaprevidnost, ker grozi nevarnost razgrabljanja aliuničenja zapuščinskega premoženja in ni nobenegadediča, ki bi bil sposoben in primeren za upravljanjez zapuščino in dediči tudi nimajo zakonitegazastopnika, dalje, če so dediči neznani ali odsotni inse ne ve za njihovo prebivališče. O storjenih ukrepihje dolžan upravni organ, pristojen glede na kraj kjeje zapuščina obvestiti sodišče, na katerega območjuje zapuščina. Sodišče lahko ukrepe spremeni aliodpravi. Začasni zavarovalni ukrep izvede upravniorgan tako, da zapuščino ali njen del da vshranjevanje zanesljivi osebi (notarju) oziroma, daizroči gotovino, vrednostne papirje, dragocenosti,hranilne knjižice in druge pomembne listine vsodno shranjevanje (sodišče pa to premoženje alinjegov del izroči v hrambo notarju, če tako določizapuščinsko sodišče, notar kot sodni pooblaščenec).Za začasne ukrepe gre zato, ker jih morazapuščinsko sodišče, ki ga je treba obvestiti,

zamenjati z ukrepi trajnejšega značaja. Zavarovalneukrepe lahko zapuščinsko sodišče odredi ves čas,dokler teče postopek, posebno tudi, če upravniorgan ni ukrepal (200. člen ZD). Preden sodiščepostavi začasnega skrbnika, zasliši, če je mogočetiste, ki so upravičeni dedovati, glede osebeskrbnika.41

OHRANITEV SODNEGA POSTOPKA ALIREŠEVANJE ZAPUŠČINSKIH ZADEV VIZVENSODNEM POSTOPKU

Pri razvijanju vloge notarja v nepravdnem postopkune moremo prezreti, da je alternativa sodnemupostopku izvensodno urejanje zapuščinskih, zadevpri notarju. Doslej se pri nas niti v teoriji niti vpraksi še niso resneje ukvarjali z zamislijo, da bi v tejsmeri spreminjali sedanjo ureditev zapuščinskegapostopka.

OHRANITEV SODNEGA POSTOPKA SPOVEČANIMI PRISTOJNOSTMI NOTARJA

Pri možni odločitvi za sodni postopek, v katerem jenotar osrednji subjekt, moramo najprej opozoriti nanačelno ugotovitev, da slovenski notar glede napozitivno ureditev notariata ne more v celotiizpeljati sodnega postopka, ker ne more izdati sodneodločbe.

Nobenega dvoma namreč ni, da notar ni sodniorgan, temveč opravlja svoboden poklic z nekaterimijavnimi pooblastili, ki pa ne morejo vsebovatipravice do sodnega odločanja. Izgleda, da se naMadžarskem s tem vprašanjem niso ukvarjali, sajnjihovi notarji vodijo zapuščinski postopek v celoti,vključno z izdajo sklepa o dedovanju z učinki sodneodločbe. Za takšno rešitev ne moremo najtidrugačne razlage kot, da je to ostanek nekdanjeureditve državnega notariata, ko je bil notar državniorgan in del sodne organizacije. Kljubpreoblikovanju v obliko svobodnega notariatalatinskega tipa, je madžarski notar pri vodenju

41 povzeto po -- glej vir *40... str 181

Andrej Veble


zapuščinskega postopka še vedno v vlogi državnegaorgana. Čeprav je takšna ureditev lahko uspešna, sevendar ne bi mogli zavzemati za takšnorazcepljenost notarskega poklica, ki posega vtemeljno koncepcijo v Sloveniji uzakonjene vrstenotariata. Res je, da lahko država, ne glede naomenjene pomisleke, z zakonom prenesepristojnosti iz državne sfere na različne institucije.Tudi v Sloveniji bi bilo relativno enostavno zzakonom spremeniti pravilo 99. čl. 11/3, Zakona osodiščih (Ur.L RS 4/93).

99. člen ZS (povzetek)Okrajna sodišča so pristojna:

=> V civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanjena prvi stopnji;

=> v zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah terza vodenje zemljiške knjige.

Tako bi bil za izvedbo zapuščinskega postopka naprvi stopnji v celoti pristojen notar, njegova odločbapa bi imela značaj sodne odločbe. Ponovno moramopoudariti, da bi se s podelitvijo sodne oblasti nujnospremenila temeljna koncepcija slovenskeganotariata.Če pa bi se pričeti sodni postopek končal z izdajonotarske listine, ki nima značaja sodne odločbe, bito povzročilo nedopustno pravnodogmatskonedoslednost.Stranpot, ko mora sodišče s posebnim sklepom,četudi zgolj formalnim, v vsakem primeru posebejpooblastiti notarja za opravo zapuščinskegapostopka, je zelo moteča. Pri tem pa stranka nimanobene izbire, saj je notarjeva pritegnitev obvezna.Zakonodajalec bi lahko v vsakem konkretnemprimeru potrebni nalog nadomestil z generalnodoločbo o pristojnosti notarjev, da izvedejozapuščinsko obravnavo v vseh primerih, ko je tapredvidena (184. par. Zakona o javnih notarjih izleta 1930 je z generalno delegacijo naložil opravodejanj v zapuščinskih stvareh za posamezne primereali za celo občino oziroma kraj). Notarjem nimogoče naložiti, da pričnejo postopek po uradnidolžnosti, če hkrati ni določena obveznost, da jepotrebno notarju sporočiti vsak smrtni primer. Prav

tako je skoraj nemogoče zahtevati, da bi se pri temsami držali določenega vrstnega reda razdeljevanjazadev med več notarji pri istem sodišču. Če binotarja izbrale stranke, sodišče ne bi imelo večpregleda med zapuščinskimi primeri.

Če hočemo obdržati enoten sistem spremljanja vsehzapuščinskih primerov preko sodišča, se je potrebnosprijazniti s sklepom o delegaciji zadeve notarju.Zapuščinsko sodišče bi z vodenjem evidencezapuščin zagotovilo kontinuiteto in jasnost vodenjapodatkov o zapuščinskih primerih. Sodišče bi pravtako ne začetku preizkusilo pristojnost in popredpisanih pravilih izbralo notarja, ki naj zadevorešuje.

Če bi slovenski notarji dobili pristojnost, da kotsodni pooblaščenci vodijo zapuščinsko obravnavo, bijim bilo smotrno zaupati nekatera širša pooblastila,kot jih imajo notarji v Avstriji (glej tudi poglavjeZakon o sodnem komisariatu). Izhajati je potrebnoiz predpostavke, da bi moral notar kot sodnipooblaščenec smiselno uporabljati vse za sodiščepredvidene pravne prepise, tako materialne kotformalne narave (§9. Zakona o sodnemkomisariatu). Procesne določbe bi za notarje veljale,kolikor se lahko nanašajo nanje in niso kot izrazsodne oblasti predvidene samo za sodišča. Notar bimoral biti kot sodni pooblaščenec vezan tudi nanavodila zapuščinskega sodišča. Na splošno notarjapri vseh opravilih enako kot sodnika veže načelospoštovanja zakonitosti in nepristranosti. Samodgovarja za to, daje vse, kar je zapisano v notarskilistini, zgodilo pred njim na opisan način. Odgovarjatudi za vsako netočnost, četudi bi bila posledicapovršnosti ali nepazljivosti. Zato bi notar vizvrševanju vloge pooblaščenca moral uživati takšnozaupanje, da bi imeli tudi nekateri njegovi ukrepienake posledice kot ukrepi sodišča. Imel bi npr.zakonska pooblastila, da bi pri popisu in cenitvizapuščine pritegnil zapriseženega cenilca, zakaterega bi veljale enake dolžnosti kot, če bi gapostavilo sodišče. Odločal bi tudi o postavitviskrbnika zapuščine ter o razrešitvi skrbnika,izvršitelja oporoke in zapriseženih izvedencev.Takšnih pooblastil avstrijski notarji nimajo.

Andrej Veble


V enakem obsegu kot sodišče bi bil notar upravičenpovabiti udeležence na narok. Če se kateri odudeležencev ne bi odzval na osebno vročenonotarjevo vabilo, bi to pomenilo, da ne želisodelovati in bi notar pripravil potrebno podlago zasodno odločitev brez tega udeleženca. V Avstrijimorajo notarji v takih primerih, ko se povabljeni neodzove njihovemu vabilu, s postopanjem počakati,dokler sodišče udeležencev ali prič ponovno nepovabi. Šele sodno vabilo, ki ga udeleženec neupošteva, omogoči, da nadaljuje notar obravnavobrez tega udeleženca. Priče se v Avstriji običajnoprostovoljno zglasijo na notarjevo vabilo, vendar paso se dolžne odzvati samo sodnemu vabilu. Veljatudi, da mora priče zaslišati sodišče, če naj zanjeveljajo dolžnosti pričanja in druge prisilne določbe.

Po našem mnenju je primerneje, da bi imelopravilno notarjevo vabilo udeležencu, v primerunjegovega izostanka, določene učinke in ne bi bilopotrebno posredovanje sodišča. S tem ne bi biloprekršeno načelo kontradiktornosti, saj bi prednotarjem enako kot pred sodiščem imel možnostizastopati svoje stališče o zadevi m tudi uveljavljatipravice iz zapuščine. Potrebno bi bilo posebejdoločiti, da bi morali udeleženci uveljavljati svojepravice do zapuščine pri notarju. Glede tega nemoremo imeti pomislekov, saj bi bil notar kotpooblaščenec v smislu 165. člena ZD dolžan pouradni dolžnosti gledati na to, da bi se pravicestranke čimprej ugotovile in zavarovale in da bi sezabeležil vsak predlog prizadetih oseb, ki bi ga dalepisno ali ustno. Razen tega bi za notarja veljaladoločba 166. člena ZD o posebni skrbi za osebe, kine morejo same skrbeti za svoje zadeve.

Nujni dediči, ki bi hoteli uveljavljati nujni delež, bimorali zahtevek postaviti v postopku pri notarju. Čebi nujni dediči imeli možnost sodelovanja vpostopku pred notarjem, pa bi uveljavljanje nujnegadeleža kljub temu opustili, bi izgubili pravico nujnidelež uveljavljati kdaj pozneje. Njihovo sodelovanjeali možnost sodelovanja v postopku pri notarju jepotrebno razlagati kot sodelovanje v sodnempostopku, katerega del se odvija pri notarju. Čenotar izvaja del sodnega postopka, potem morajo zaudeležbo udeležencev na zapuščinski obravnavi

veljati enaka pravila kot za udeležbo pred sodiščem.Predpisi o izvedbi zapuščinske obravnave bi ostali vveljavi, v kolikor se ne nanašajo na izvajanje sodneoblasti.

Čeprav bi bilo smotrno notarju prepustiti tudiodločanje o prekinitvi postopka in napotitvi napravdo, pa to iz pravnodogmatskih razlogov ne bibilo mogoče. Odločitev o tem, kdo mora prevzetivlogo tožnika v pravdi, ima lahko pravne učinke le,če je sprejeta v sodni odločbi. Zoper takšnoodločitev je dopustna pritožba na višje sodišče.Notarjev sklep o napotitvi na pravdo ne bi mogelimeti značaja sodne odločbe, ker sojenje ne spada vpristojnost notarja niti takrat, ko deluje kot sodnipooblaščenec. Notar sicer odloča s svojo uradnomočjo o zadevah, ki spadajo v njegovo pristojnost,vendar te pravice ne moremo razširiti v pravicosojenja. Sodna funkcija je pridržana samo sodišču.Zoper notarjevo odločitev o napotitvi na pravdoudeleženci ne bi mogli vložiti pritožbe in takšnaodločitev ne bi bila zavezujoča za sodišče in stranke.Zato bi bilo potrebno za primer, ko pride v poštevprekinitev postopka in napotitev na pravdo,predvideti posredovanje sodišča, ki bi udeležence ospornih okoliščinah lahko še dodatno zaslišalo inizdalo sklep o napotitvi na pravdo. Postopek prinotarju bi se nadaljeval, ko bi bil pravdni postopekpravnomočno končan.

Notar bi kot sodni pooblaščenec izvajal potrebnedokaze in sprejemal izjave o odpovedi dediščine indruge izjave ter o njih sestavljal notarski zapisnik.Razčistiti bi namreč moral dejansko stanje, napodlagi katerega bi bilo razvidno, kdo so pokojnikovidediči, katero premoženje sestavlja njegovozapuščino in katere pravice iz zapuščine gredodedičem, volilojemnikom in drugim osebam (62.člen ZD).

Pri izvajanju dokazov bi bil v primerjavi s sodiščemrazumljivo omejen. Lahko bi zahteval podatke odrazličnih organov in ustanov kot uradna oseba,vendar bi edicijsko dolžnost zoper določeno osebolahko uveljavil le preko sodišča. Prav tako bi bilnotar omejen pri zaslišanju prič. Dolžnost pričanjain resnice izpovedbe velja samo pred sodiščem, ker

Andrej Veble


je v nasprotnem primeru ni mogoče uveljaviti sprisilnimi sredstvi. Razumljivo je npr. da notar priče,ki ne bi hotela pričati, čeprav zato ni zakonskegaopravičila, ne bi mogel kaznovati. Notar tudi zanikogar ne more odrediti prisilnega privoda. Priče sose dolžne odzvati le na povabilo sodišča. Kaznivodejanje krive izpovedbe pa lahko priča stori le predsodiščem. Zaslišanja prič pod prisego notar pravtako ne bi mogel opraviti.42

UKINITEV SODNEGA ZAPUŠČINSKEGAPOSTOPKA

Kot naslednja alternativna možnost namestouradnega sodnega postopka je za nas zanimivafrancoska izkušnja izvensodnega urejanja nespornihzapuščinskih zadev pred notarji. Po uvedbidedovanja je francoski notar upravičen posredovatipri urejanju večine vprašanj povezanih z zapuščino,vendar pa morajo prizadete osebe same vzpostavitistik z njim. Pri tem ni dovolj, da se dediči samosklicujejo na svojo dedno pravico, temveč morajonotarju predložiti zanesljive dokaze, na podlagikaterih lahko zanesljivo sklepa o zatrjevani lastnostidediča. Dediči, ki so izkazali svojo dedno pravico, soupravičeni od notarja zahtevati notarsko listino "actede notariete" ali popis in cenitev zapuščine. V poštevpridejo še druga notarska opravila, s katerimi jemogoče urediti razmerja umrlega, če je umrli imelveč otrok in je zapustil zakonca; npr. popis daril,prijava dedovanja, posredovanje pri izvršitvi daril involil, pridobitev listine o stanju nepremičnine,prejem izjave o odločitvi zakonca glede ohranitvepremoženja, izvedba spremembe v registru podjetij,likvidacija in delitev dediščinske skupnosti, izvedbospremembe titularja lastninske pravice v zemljiškiknjigi, urejanje razmerij povezanih z upravnimpostopkom in javnopravnimi zadolžitvamizapustnika.

Če bi v Sloveniji ukinili sodni zapuščinski postopekin reševanje vseh zapuščinskih zadev prenesli nanotarje, bi notar, v okviru svojih v zakonu izrecnodoločenih pristojnosti, samostojno izdajal notarskelistine, s katerimi bi se stranke lahko izkazale kotdednopravni upravičenci.43 To ne bi bil več

nepravdni postopek ampak "notarski postopek" okaterem v tem poglavju ne govorim.

OCENA REALNIH MOŽNOSTI

Notar bi udeležencem lahko posvetil dovolj časa injim podrobno razložil možnosti za čim boljkompleksno rešitev vprašanj, povezanih zdedovanjem. Sodnik praviloma nima možnosti, dabi se v takšni meri posvečal strankam in zanjeopravil tudi nekatere formalnosti, povezane zbančnimi zadevami, upravljanjem premoženja inpodobnim. S stališča države je prav tako pomembenargument pocenitve teh postopkov. Za stranke pa bito pomenilo nekaj več izdatkov, vendar pa bi lahkovečino opravil povezanih z dedovanjem uredile neenem samem mestu. Ker je notariat pod državnimnadzorom ( po Zakonu o sodniškem komisariatujamči za napake notarja Republika Avstrija §9.), podrugi strani pa notar osebno odgovarja strankam zakršitev svojih notarskih dolžnosti, se ni bati, da notarne bi mogel zagotavljati v enaki meri spoštovanjakogentnih predpisov in varstva oseb, ki same nemorejo poskrbeti za svoje zadeve, kot to zagotavljasodišče.

S stališča države je notarska pristojnost zanimiva sajje nastavitev sodnika draga, notar pa je zastonj.Notar je tudi zavezan redno prijavljati rezultatededovanja v davčne namene. Takse, ki se plačujejo vsodnem postopku bi zamenjale notarske pristojbine,premoženjsko ogrožene stranke pa bi bile deležneolajšav (glej tudi Zakon o sodnem komisariatu §11.).

Kadar bi zapuščino sestavljale samo premičnine, bibilo smotrno spremeniti ZN in notarje pooblastiti zaizdajo samostojne listine o dedovanju na predlogdedičev (tako bi v tehtnih primerih ostal sodnioficiozni postopek, sodišča pa bi se razbremenilamanj pomembnih zadev).

V kratkem bi tudi kazalo med pooblastila notarjev vSloveniji prenesti več pomožnih opravil s področjaurejanja dednih razmerij (sodne pristojnosti se ne bibistveno spremenile).

Andrej Veble


Notarji bi lahko bili zadolženi za sestavljanjesmrtovnic in za zapečatenje. Po ZJN iz 1930 sonotarji kot sodni komisarji po nalogu sodiščasestavljali smrtovnice, opravili zapečatenje in drugadejanja. V tem smislu bi kazalo čimprej razširitipristojnost notarjev (zapuščinski postopek pa se nebi v celoti ukinil). Popis in cenitev premoženja nistapogosti opravili v sedanji sodni praksi, tako gre sedajza zgolj navidezno pomembno vlogo slovenskihnotarjev kot sodnih komisarjev.

Prednosti takojšnje pritegnitve notarja so sepokazale v sosednji Avstriji. Pri sestavljanjusmrtovnice se namreč notar še pred uvedbopostopka sreča s svojci pokojnika in zbere ustreznepodatke, ki so nato podlaga rešitve zadeve.

Pomanjkljivost naše sedanje ureditve je v tem, da sopodatki v smrtovnici vse preveč odvisni le od navedbstrank. Če bi smrtovnico sestavljal notar, bi lahkokot uradna oseba že v tej fazi zahteval pri različnihdenarnih ustanovah podatke o zapustnikovempremoženju in že tudi kontaktiral z upniki terdrugimi udeleženci, ki sicer niso stranke v postopku.Na ta način bi lahko razčistil odločilna vprašanja inpripravil dejansko podlago za sodno odločitev, kadarse po uradni dolžnosti ali na predlog strank opravizapuščinski postopek. V preprostejših primerih bilahko takoj pri sestavi smrtovnice tudi sprejel dedneizjave in zapisal dogovor dedičev. Strankam bi lahkosvetoval, katere ukrepe za zavarovanja zapuščine bibilo smotrno opraviti.

Smotrno bi tudi bilo, da bi notar opravljal vsaopravila v zvezi z oporoko (sprejem ustne oporoketer dejavnosti, povezane z zavarovanjem zapuščine).Pri tem bi imel zakonska pooblastila, da bi zagotovil

pritegnitev zapriseženega cenilca pri popisu incenitvi zapuščine.Po sedanji ureditvi notar lahko izdaja potrdila opravnorelevantnih dejstvih, s katerimi stranke natouveljavljajo svoje pravice v zapuščinskem postopku(npr. potrdilo, da oseba živi). Prav tako lahko sestavilistino o podani dedni izjavi, ki se nato predložisodišču (posredna vloga notarja v nepravdnempostopku).

Zakonsko je potrebno urediti tudi način objektivnerazdelitve zadev med notarje (Zakon o sodnemkomisariatu §4.)

Zakon o sodnem komisariatu v Republiki Avstrijiugodno ocenjujejo tako notarji kot sodniki. Oboji somnenja, da so z uveljavitvijo obvezne delegacijezadev na predpisan objektivni način končno uspelipremostiti prepad med sodniki in notarji, zaradiočitkov o pristranski delegaciji zadev.

Kljub predpisanemu načinu razdelitve zadev moranotar ostati neodvisen, nepristranski organ, nevezanna sodišče in niti ne na stranke. Predvsem pa jepomembno, da ostaneta ločena notariat inodvetnišvo.44 (glej tudi "Razmejitev notariata odostalih vej pravosodja).

42 povzeto po – Rijavec; Uveljavljanje pravic iz zapuščine – Procesna problematika, doktorska disertacija; Univerza v Ljubljani – Pravna fakulteta;

januar 1997 … str. 111-117

43 povzeto po - Rijavec; Uveljavljanje pravic iz zapuščine - Procesna problematika, doktorska disertacija;

Univerza v Ljubljani - Pravna fakulteta;januar 1997 ... str. 118

44 povzeto po – Riajvec; Uveljavljanje pravic iz zapuščine – Procesna problematika, doktorska disertacija; Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta;

januar 1997 … str. 121 -125

Andrej Veble

Andrej Veble


Izvršljiv notarski zapis po avstrijskem pravu

Pravne podlage

Pravna podlaga za izvršljivost notarskega zapisa vAvstriji je paragraf 3 Notarskega reda (avstrijskegaZakona o notariatu) in točka 17 paragrafa 1 Reda oizvršbi (avstrijskega zakona o izvršbi)

Določbe glasijo:

V Notarskem redu:

paragraf 3»Notarski zapis je izvršljiv kot pred sodiščemsklenjena poravnava, če

a) je v njem določena obveznost izpolnitve aliopustitve; izjema je obveznost izselitve iz stanovanjaali iz posameznih stanovanjskih delov, v kolikor negre za izselitev lastnika ali solastnika nepremičnine;

b) je iz zapisa razbrati, za katero osebo upravičencain zavezanca gre, če obstaja pravni naslov, predmet,način, obseg in čas izpolnitve ali opustitve;

c) je za obveznost po točki a) dopustna poravnava;

d) je oseba, ki je dolžna izpolniti obveznost, vposebnem notarskem zapisu dala soglasje, da jenotarski zapis neposredno izvršljiv.«

V Redu o izvršbi:

paragraf 1»Izvršilni naslovi v smislu predmetnega zakona sosestavljeni zapisi in listine v sledečih veljavnihpodročjih tega zakona: …………..

17. notarski zapisi, ki so opisani v paragrafu 3 zakonaz dne 25. julija 1871 uradni list št. 75; …………….«

Takoj nam pade v oči, da je za izvršljivost notarskegazapisa v smislu paragrafa 3 točka d) Notarskega redapotrebno izrecno soglasje zavezanca. To pomeni, da

v Avstriji ni vsak notarski zapis izvršljiv, ampak letisti, za katerega je predloženo izrecno soglasjezavezanca.

Ta pravna podlaga je kompromis, ki je nastal izpostavljenega vprašanja glede pozicij o ponovnivzpostavitvi notariata med leti 1850 in 1871.

Notariat je bil uveden v Avstriji z Notarskim redomiz leta 1850 (uradni list 366) po francoskem vzoru.Vendar pa notarskemu zapisu kot javni listini ni bilotakoj odobrene neposredne izvršljivosti.

Z Notarskim redom iz leta 1855 je bil uveden takoimenovani mandatni postopek za listine (uradni list95). To je bil posebni izvršilni postopek v pospešeniobliki. Ta postopek je omogočal, da je za zapadleterjatve, ki so bile dokazljive z notarsko listino, bilomožno doseči plačilni nalog. S tem je bilo možnodoseči čim hitrejšo izpolnitev terjatev. To pa ni bilopreveč posrečeno nadomestilo za izvršljivostnotarskih listin, kot je bilo predvideno pofrancoskem pravu (glej tudi Neschwara, Avstrijskonotarsko pravo v Srednji in Vzhodni Evropi, Dunaj2000, stran 20).

Šele s sprejetjem Notarskega reda leta 1871 je bilanotarskim listina priznana neposredna izvršljivost,vendar pa je bila ta izvršljivost neposredno vezanana izrecno izjavo dolžnika o »podvrženosti« (op. osoglasju).

Predpostavke za izvršljivost notarskega zapisa

1. V notarskem zapisu ni »ugotoviti« obveznostistoritve ali opustitve zavezanca, kot bi lahko to braliiz zakonskega teksta. Po sodni praksi se moradolžnik izrecno v notarskem zapisu zavezati kizpolnitvi obveznosti. Opozorilo na obstoj obveznostine zadostuje. Če je potrebno obstoječo obveznostnapraviti z notarskim zapisom neposredno izvršljivo,je potrebno sestaviti pogodbo o priznanju terjatve stočnim opisom pravnega razmerja, ki se priznava, gav obliki notarskega zapisa potrditi in določiti zaizvršljivega.

dr. Klaus Woschnak


2. Obveznost izselitve iz stanovanja aliposameznega stanovanjskega dela ni možno dati podneposredno izvršljivost v obliki notarskega zapisa. Tose lahko opravi le pred sodiščem. Izjema od teprepovedi je izselitev lastnika ali solastnikanepremičnine ali lastnika stanovanja. Primerna paje izselitev iz poslovnih prostorov pod neposrednoizvršljivostjo v obliki notarskega zapisa.Pogodba o dovolitvi zastavne pravice je zadostnaobveznost izpolnitve, ki omogoča izvršbo nazastavljeni stvari s soglasjem zastavitelja (3 OB127/87=NZ 1988, 260). Tudi izvršljivost terjatve, ki jevrednostno zavarovana, je načeloma možna (NZ1949, 175).

3. Če je naj notarski zapis izvršljiv, mora vsebovati sledeče:

a) upravičencab) zavezancac) pravni naslovd) predmet, način, obseg in čas izpolnitve ali

opustitve

V kolikor katera od teh navedb manjka, jo jepotrebno v smislu paragrafa 10 Reda o izvršbipridobiti s pomočjo tožbe na dopolnitev naslova.Kar bi pa bilo za notarja, ki je potrdil tako listino,zelo neprijetno.

Pri izvršljivem notarskem zapisu je v nasprotju ssodno poravnavo potrebno natančno navesti pravninaslov (NZ 1996, 210, NZ 1999, 406). Ta določbasluži varstvu zavezanca. Točen opis dejanskegastanja, ki ustvarja pravno podlago, je nujna. To veljaše posebej pri priznanju. Izvršilno sodišče bo moglosposobnost poravnave obveznosti preizkusiti.

Sposobnost poravnave, kot zgoraj prestavljeno, vsmislu paragrafa 3 točke c) je predpostavkaizvršljivega notarskega zapisa. Navedba pravneganaslova je potemtakem vedno nujna, tudi priobveznosti izselitve, izročitve ali opustitve. Kotprimeri so navedeni »izselitev zaradi prenehanjanajemnega razmerja« ali » izročitev zaradi prodaje«.Posebno je potrebno posvetiti pozornost definicijizapadlosti in času izpolnitve. To pa zato, ker

avstrijski pravni red generalno ne pozna pogojnesodbe. V notarskem zapisu so pa takšne formulacijemožne.

Nastop tistega dejstva, ki je za zapadlost aliizvršljivost merodajen, je potrebno v smislu 2.odstavka 7. paragrafa Reda o izvršbi dokazati z javnoali javno overjeno listino. Odpoved navedbi takihlistinskih dokazov v notarskem zapisu, ni možna(glej primer NZ 1990, 19).

Nikoli pa se ne sme dokazovati plačilna zamuda aliizguba termina. Če želi zavezanec prerekati izgubotermina in s tem zapadlost, se ga napoti na tožbe poparagrafu 35 Reda o izvršbi (opozicijska tožba) inparagraf 36 Reda o izvršbi (impugnatorna tožba).

4. Pri sestavi notarskega zapisa je potrebnopreizkusiti sposobnost poravnave pravnega razmerja,ki se ga potrjuje v obliki izvršljivega notarskegazapisa.

Kar ni sposobno za poravnavo je na primer pravdaglede zahtevkov iz nedopustne pogodbe (paragraf879 ABGB – ODZ), pravna veljavnost zakonskezveze (paragraf 1382 ABGB), pravda o vsebini izjavposlednje volje in njihovih razglasitev (paragraf 1383ABGB) zahtevki o nadomestilih v d.o.o.-jih zoperposlovodje za njihove napačne navedbe v prijavah vsodnem registru, v kolikor je nadomestilo zazadoščenje upnikov potrebno (6. odstavek paragrafa10 Zakona o d.o.o-jih), ali o nadomestilu stroškov, kijih je imel delavec za njegovo nadomeščanje (tč. 4 1.dost. par. 290 EO).

5. Izjava o (podvrženju) priznanju dolžnika morabiti vsebovana v notarskem zapisu ali v posebnemnotarskem zapisu. Je sestavni del notarskega zapisa,ki je bil sestavljen za pravni posel ali pravno izjavo.Izjava o priznanju mora biti podana pred notarjem.Pri izjavi o (podvrženosti) priznanju dolžnika nipotrebe akcepta in sprejema. Tudi ni enostranskopreklicna. Praviloma se dolžnik na splošno podvržeizvršljivosti. Potem je lahko podvrženo izvršljivostinjegovo celotno premoženje. Dolžnik pa lahko omejiizvršljivost le na določene predmete, na primer na

dr. Klaus Woschnak


zastavljene nepremičnine. 6. Če je izjava o (podvrženosti) priznanju podana vposebnem notarskem zapisu, mora tudi listina opravnem poslu ali o pravni izjavi sami biti sklenjenav obliki notarskega zapisa. Če izhaja obveznost oizpolnitvi ali opustitvi iz zasebne listine, mora ta bitisočasno ali pred potrditvijo izjave o (podvrženosti)priznanju dolžnika v smislu paragrafa 54 Notarskegareda v notarskem zapisu notarsko potrjena (takoimenovana solemnizacija).

Izvršljiv notarski zapis v avstrijskem hipotekarnempravu

paragraf 3a avstrijskega notarskega reda glasi:

paragraf 3aČe je na podlagi izvršljivega notarskega zapisa vsmislu paragrafa 3 vpisana zastavna pravica alirealno breme v zemljiški knjigi in je istočasno alikasneje zaznamovano, da je notarski zapis v smisluparagrafa 3 Notarskega reda izvršljiv, se sme zaradizapadle terjatve na nepremičnini ali na zastavljenizemljiškoknjižni pravici zoper vsakega kasnejšegapridobitelja voditi neposredna izvršba. Če jezemljiškoknjižno zavarovana terjatev zastavljena,lahko pri sodišču, ki je pristojno za dovolitevnakazila, neposredno vložimo predlog.

Če je dovolitev zastavne pravice za terjatev potrjenav obliki notarskega zapisa in se zastavni dolžnikstrinja z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa,se sme pri vpisu zastavne pravice v zemljiški knjigizaznamovati, da je notarski zapis izvršljiv. S tem serazteza učinek izvršljivosti iz notarskega zapisa tudina bodoče lastnike nepremičnine. Kar pomeni, dase zaradi zapadlih terjatev sme voditi na zastavljenihnepremičninah ali zastavljenih zemljiškoknjižnihpravicah neposredna izvršba zoper vsakegapridobitelja nepremičnine.

Istočasno pa moramo biti pozorni na posebnostavstrijskega hipotekarnega prava. Avstrijsko pravopozna dve vrsti hipotek, in sicer hipoteko s fiksnimzneskom in maksimalno hipoteko. S hipoteko sfiksnim zneskom se zavaruje posojilo, ki se ga plača

v enkratnem znesku in tako ni nobenih težav vprimeru izvršbe.

Maksimalna hipoteka pa služi za zavarovanjeterjatev iz »odobrenih kreditov« in se smejo bodočapravna razmerja zavarovati do določenegamaksimalnega zneska.

Izvršljivost maksimalne hipoteke se po avstrijskisodni praksi odklanja. To pa z utemeljitvijo, damaksimalna hipoteka kot takšna ne zavarujedoločene posamezne terjatve. Tako torej naj ne bibilo konkretnih obveznosti izpolnitve in tudi nedoločljivosti terjatve, ker je potrebno terjatev vednodokazovati s saldo-izpiski. Posamezne odločitve vdrugi smeri se na prevladajočem stališču do sedajniso spremenile.

Kljub vsemu pa je ustanovitev maksimalnih hipotekpo avstrijskem pravu zelo priljubljena. Razlog je ta,da se iz davčnega vidika maksimalne hipoteke inhipoteke s fiksnimi zneski enako obravnavajo,maksimalna hipoteka pa se lahko vedno znova(revolving) izkorišča, ne da bi se za to ponovnoplačala državna pravna pristojbina. Isto velja tudi zasodne pristojbine.

Izvršljivost hipoteke s fiksnim zneskom ima vavstrijskem pravu trdno mesto, npr. zavarovanjekupnin iz pogodb o prodaji nepremičnin, primer pridogovorjenem obročnem odplačilu ali moratoriju.

Izvršilni postopek

Avstrijski izvršilni postopek se vodi pred sodiščem.Tudi izvršitelj deluje izključno po sodnem nalogu.Postopek obsega dva samostojna dela, postopek odovolitvi izvršbe in izvršba sama. V nadaljevanju sebodo prikazale le nekatere opombe glede postopka odovolitvi izvršbe.

Postopek o dovolitvi izvršbe se začne z izvršilnimpredlogom upnika. Predlogu je potrebno priložitiodpravek notarskega zapisa. Sodnik preizkusipredlog o izvršbi v vseh njegovih bistvenihsestavinah in ostale predpostavke glede izvršbe. K

dr. Klaus Woschnak


temu spada tudi predložitev izjave o podvrženosti ( =strinjanje z izvršljivostjo). Zapadlost terjatve alipredložitev merodajnih dejstev za izvršljivost sedokazuje z javno ali javno potrjeno listino ( 2.odstavek par. 7 EO – Red o izvršbi). Odpoved gledenavajanja tovrstnih listiniskih dokazov po pogodbi nidopustna. Kot že rečeno, se plačilna zamuda aliizguba termina nikoli ne dokazuje.

Avstrijski izvršljivi notarski zapisi v Avstriji nevsebujejo klavzule o izvršljivosti, kot je to potrebnoza druge izvršilne naslove, ker tukaj zadošča izjavadolžnika o (podvrženju) priznanju izvršbi. Drugačepa je v primeru prekoračitve izvršbe, npr. na podlagiBruseljskega in Luganskega sporazuma. V kolikor jenotarski zapis sestavljen v Avstriji in se v drugidržavi pogodbenici vodi izvršba, mora na predloguupravičenca v državi izvršbe biti razglašen zaizvršljivega (glej npr. art. 31 EuGVU). Enako boveljalo po uredbi (EU) Sveta Evrope, ki bo stopila vveljavo 1. marca 2002 št. 44/2001 z dne 22.12.2000.

Sodnik izda dovoljenje za izvršbo, zoper katero jezaradi postopkovnih pomanjkljivosti možen rekurz.Če zavezanec želi izvršljiv zahtevek prerekati, moravložiti tako imenovano opozicijsko tožbo. Če želiprerekati izvršljivost izvršilnega naslova, mora vložititako imenovano impugnacijsko tožbo.

dr. Klaus Woschnak

dr. Klaus Woschnak


A. ZGODOVINA IZVRŠLJIVIH NOTARSKIHLISTIN

Prva izvršljiva notarska listina je bila sestavljena vFirencah leta 1251, kjer so glosatorji z notarskimipooblastilli sestavljali izvršljive listine, imenovanezadolžnice.Prve izvršljive listine so se imenovale "instrumentaguarentiata". Iz 13. stoletja izvirajo izvršljivenotarske listine iz Francije. Zlasti na območjuFrancije je imela izvršljiva notarska listina največjotradicijo, ta se je kasneje prenesla tudi na območjeostale Evrope.Tako italijanski, francoski, kot tudi nemški inavstrijski pravni ureditvi izvršljive notarske listine paje skupno, da jih sestavljajo le notarji z javnimipooblastili v sistemu latinskega notariata, saj ima lepod tem pogojem izvršljivi zapis značaj javnelistine.

B. NEPOSREDNI IZVRŠLJIVI NOTARSKIZAPIS PO SLOVENSKEM PRAVU

1. POMEN

Notarski zapis je izvršljiva listina na podlagi 4.členaZakona o notariatu (Ur.list RS.št. 13/94,vnadaljevanju:ZN ); izrecno ga je kot izvršilni naslovuvedel tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. ListRS ,št. 51/98, v nadaljevanju :ZIZ ).Neposredni izvršljivi notarski zapis pomeni vslovenskem pravnem prostoru velik napredek napodročju varstva upnika .Ker ima s podpisomneposredno izvršljivega notarskega zapisa upnik vrokah izvršilni naslov, je dolžniku onemogočenozavlačevanje plačila - upnik je bil v primeruneplačila prisiljen s tožno uveljavljati plačilo, saj ješele s pravnomočno sodno odločbo pridobil izvršilninaslov ,kar je pogosto trajalo več let .Dolžnika sedaj že ob podpisu izvršljivega zapisanotar izrecno opozori na pravne poslediceneposredne izvršljivosti ,na katero je dolžnik izrecnopristal , kar pomeni, da se dobro zaveda, da imaupnik v primeru neupoštevanja obvez prevzetih vnotarski listini , možnost takoj začeti z izvršbo .

Vsekakor ima zato takšna notarska listinapomembno mesto pri preprečevanju sodnih sporov .

2.. SESTAVA NEPOSREDNO IZVRŠLJIVENOTARSKE LISTINE

2.1. Splošno

Prav zaradi narave neposrednega izvršilnega naslovaje vloga notarja ,kot tudi odvetnika ali druge osebe,ki sestavlja nesposredno izvršljivi notarski zapis ,izjemno odgovorna .Notarske listine po našem pravu lahko sestavljanotar neposredno ,v primeru , da jo kot zasebnolistino sestavi odvetnik ali druga prava vešča oseba ,pa jo mora notar vsekakor potrditi z notarskimkrovnim aktom .Po približni oceni je več kotpolovica notarskih listin z naslovom neposredneizvršljivosti v že sestavljeni obliki predloženanotarju in ga notar le potrdi s krovnim aktom .Zakaj izpostavljam ta podatek ? Prav zato, ker sečesto dogaja ,da je potrebno predložene zasebnelistine dopolnjevati ,saj tako iz procesnih alimaterialnih razlogov ne ustrezajo pogojemneposredne izvršljivosti .Zlasti se dogaja ,dasestavljalci , ki niso notarji, pozabijo na temeljnepogoje neposredno izvršljivih notarskih listin po4.členu ZN , najpogosteje na dolžnikovo izrecnosoglasje z neposredno izvršljivostjo notarske listine.Pogosto tudi obveznosti niso formulirane tako,da bibile sposobne za izvršbo .

2.2. Splošni in posebni pogoji za neposrednoizvršljivo notarsko listino

Notarska listina mora izpolnjevati splošne pogojeza veljavnost po Obligacijskem zakoniku in posebnepogoje po Zakonu o notariatu.

2.2.1.Splošne pogoje za vsa obligacijska razmerjadoloča Obligacijski zakonik od prvega do desetegačlena .Tako velja prosto urejanje obligacijskihrazmerij, enakopravnost udeležencev v obligacijskihpostopkih, načelo vestnosti in poštenja, skrbnosti,prepoved zlorabe pravic, načelo enake vrednostidajatev in dolžnost izpolnitve obveznosti ter

Izvršljiv notarski zapis

Erika Braniselj


prepoved povzročanja škod.2.2.2.Posebne pogoje določata Zakon o notariatu inzakon o izvršbi in zavarovanju.Četrti člen Zakona o notariatu določa, da jenotarski zapis izvršljiv, če izpoljnuje naslednjepogoje:

• da je v zapisu določena obveznost nekaj storiti aliopustiti

• če je glede take obveznosti dovoljena poravnava,• da je podano soglasje zavezanca z neposredno

izvršljivostjo.

Navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno.

- Obveznost nekaj storiti ali opustiti

Obveznost je zaveza, ki ustvari razmerje medupnikom in dolžnikom.Natančnejšo razlago te obveznosti daje Obligacijskizakonik, ki določa , da je pogodbena obveznost lahkov tem, da nekdo nekaj da, stori ali opusti ali trpi.Kadar je med strankama dogovorjena obveznost

nekaj dati, se določi tudi rok, v katerem se moraizpolniti. Ta rok ima značaj materialnopravnegaroka, ker je določen za izpolnitev .Pogodbeni stranki dogovorita določeno pozitivno alinegativno obveznostno dejanje. Pozitivno dejanje jetisto, ki dolžnika veže, da nekaj da ali stori,negativno pa tedaj, kadar ga obvezuje, da nečesa neda ali ne stori.

Vloga notarja v tem delu notarske listine jenatančna določitev zahtevka ,ki obstoji v tem , da setočno opiše obseg in čas obveznosti ali storitveoz.opustitve in to v takšni obliki,da je kasneje vizvršbi možna njena realizacija. Izvršilno sodišče namreč odloča le v mejah, ki so jihv skladu z načelom dispozicije določili udeležencinotarskega zapisa. Sodišče zahtevka iz notarskegazapisa ne more več dopolnjevati.

Zgolj ugotovitev navedenih dejstev obveznosti nezadošča za pravilnost zapisa, zavezanec se mora tudiobvezati, da bo obveznost izpolnil.Kadar je predmet notarskega zapisa dajatev, je

določitev izpolnitvenega roka ali zapadlosti nujnatako kot je izrek izpolnitvenega roka obvezni sestavnidel vsake sodbe po ZPP.Obveznost mora biti tudi dopustna po veljavnizakonodaji, sicer je pravna posledica ničnost, na karnaj notar pazi po uradni dolžnosti.

- Dovoljenost sodne poravnave

V pravnem postopku stranke lahko prostorazpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile. Takonamreč določa načelo dispozitivnosti po Zakonu opravdnem postopku.

Načelo prostega razpolaganja stranke je omejeno insicer stranke ne morejo skleniti sodne poravnave ozadevah, ki nasprotujejo prisilnim predpisom,določbam mednarodnih pogodb in javni morali.To pomeni , da je v smislu 4.člena ZN , tudi vneposredno izvršljivem notarskem zapisu možnourejati le tista pravna razmerja , ki ne nasprotujejoprisilnim predpisom, določbam mednarodnihpogodb ali javni morali .

- Soglasje zavezanca

Soglasje zavezanca, da je notarski zapis neposrednoizvršljiv, je nujna in najpomembnejša predpostavkaza neposredno izvršljivost notarske listine in s temizvršilnega naslova. Kot pogoj ga postavljata Zakon onotariatu v 4. členu in Zakon o izvršbi inzavarovanju v 20. členu.

Tako mora biti v vsakem notarskem zapisu soglasjezavezanca izrecno zapisano in sicer v tekstu nakoncu opisa zavezane storitve ali dajatve aliopustitve, "da pristaja na neposredno izvršljivostnotarske listine, ki jo je podpisal."Pravna narava soglasja je procesna predpostavka , kinotarskemu zapisu daje značaj izvršljivosti.Notarska listina ,ki takšnega soglasja nima , nimaznačaj izvršljivosti .O tem se je že izrekla slovenskasodna praksa in takšno stališče zavzela v primeruVSL Sklep III Cp 1836/99( bistvo te sodbe je , »daje notarski zapis neposredno izvršljiv le , če jedolžnik pristal na njegovo izvršljivost".

Erika Braniselj


Podobno je odločilo Višje sodišče s sklepom III Cp817/96. "Ni izvršilni naslov tisti notarski zapis osporazumu med zakoncema, ki nima v skladu sčlenom 4 Zakona o notariatu določbe o njegoviizvršljivosti".Sodišče svojo odločitev utemeljuje znaslednjo obrazložitvijo:"Sporazum, je zapisan v notarskem zapisu, ki je v tejizvršilni zadevi predložen kot izvršilni naslov, bimoral vsebovati, kot je to določeno v 4. čenu Zakonao notariatu, dogovorjeno izvršljivost tega notarskegazapisa. Predloženi notarski zapis takega sporazumanima in zato ne more biti veljaven izvršilninaslov.Dolžnikova izjava nedvomno pomeni obvezodolžnika, obenem pa terjatev upnice, ki jo bo lahkouveljavljala v pravdi in način prišla do izvršilneganaslova.«

Vloga notarja v tem delu neposredno izvršljivenotarske listine je , da obe stranki, zlasti pa dolžnika, izrecno opozori na pravne posledice takšne izjavein seveda paziti na to ,da je pristanek dolžnika naneposredno izvršljivost prostovoljen in resničnoodraz prave in pristne poslovne volje dolžnika in daso odstranjeni kakršnikoli dvomi ali zmota .Nenazadnje je notar dolžan opozoriti tudi upnika ,da jepredmet morebitne izvršbe lahko samo zahtevek,kije predmet notarskega zapisa ,torej bo v izvršbi lahkoposegel le na tisto premoženje ,ki ga je dolžnikprostovoljno dal upniku kot predmet zavarovanja ,ne pa tudi drugo premoženje dolžnika.

-Zapadlost terjatve

Dogovor o zapadlosti je po 4.členu ZN in 20.členuZIZ-a nujno potreben pogoj za neposredno izvršljivnotarski zapis.

Zapadlost terjatve je v prosti dispoziciji strank.

Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom oporavnavi, z notarskim zapisom ,z javno listino ali spo zakonu overjeno listino.

Če zapadlosti ni mogoče dokazati na način iz 2.odstavka tega člena, se dokazuje s pravnomočno

odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero seugotavlja, da je terjatev zapadla.

Problematičen je dokaz zapadlosti pri pogojnih inbodočih terjatvah ki v določenem trenutku še neobstajajo, pač pa bodo nastale v bodočnosti .Na temmestu bi opozorila kolege na članek Prof.Dr.VesneRijavec v Pravni praksi št. 28/2001 , kjer navaja,da jev teoriji večinoma nesporno sprejeto stališče, da sopogojne in nezapadle terjatve lahko predmetnotarske listine z učinki neposredne izvršljivosti.Zlasti opozarja na novejše stališče procesne teorije,da neposredna izvršljivost ne pomeni neposredneizvršbe ,temveč možnost izvršbe brez predhodnegapravdnega postopka .Dolžnikovo strinjanje zizvršljivostjo še pred nastankom zahtevka ,jerazumeti kot njegovo procesno dispozicijo ,karpomeni ,da je možno sestaviti neposredno izvršljivelistine tudi za bodoče zahtevke » .Takšno bodočo in pogojno terjatev je po stališčuprof.Dr.Rijavčeve tudi možno zavarovati s takojšnjoustanovitvijo hipoteke .Nova ureditev slovenskegastvarnega prava bo omogočala za bodočo in pogojnoterjatev zavarovnje le z maksimalno hipoteko.(Poročevalec DZ 69/2001).

C. IZVRŠLJIVI NOTARSKI ZAPIS PONEMŠKEM PRAVU

V nemšem pravu urejajo notarski zapis zvezni Zakono notariatu (Bundesnotarordnung),Zivilprosessordnung ZPO - Zakon o pravdnempostopku in Zwangvollstreckung-Gesetz (Zakon oizvršbi).

Izvršljive notarske listine neposredno urejajoparagrafi od 794, 796 c in 797 odst. 6. ZPO.

Paragraf 794 ZPO šteje med izvršilne naslove v točki5 "listine",

• ki jih je izdalo nemško sodišče ali nemški notar vmejah svoje pristojnosti,

• v predpisani obliki,

Erika Braniselj


• v katerih je dolžnik glede zahtevka, označenega vlistini, pristal na neposredno in takojšnjo izvršljivost.

Isti paragraf v drugem odstavku določa, daudeleženec listine, sestavljene po 1. odstavku par.794 točka 5, pristaja na takojšnjo prisilno izvršitevzahtevka.Pristanek na prisilno izvršitev predstavljaenostransko izjavo,ki ima za posledico nastanekizvršilnega naslova .Pristanka na izvršljivost dolžnikne more izpodbijati zaradi napak volje .Do sprejema Novele ZPO , so nemški notarji zizvršljivimi notarskimi listinami urejali le zadeve,kiso se nanašale na denarne zahtevke. Od 01.01.1999pa je Novela s paragrafom 794 1.odstavek, št. 5,razširila možnost tudi na vse druge , nedenarnezahtevke .

Značilno za nemški sistem je zlasti, da notarjivključujejo klavzulo izvršljivosti prav v vse tistenotarske listine, v katerih se pogodbene strankedogovorijo za določene obveznosti, to je skoraj v vsenotarske zapise.V listini se takšna klavzula imenuje"Vollstreckbarerklaerung", ki jo ureja paragraf 796, 1.odstavek ZPO.

Zvezna notarska zbornica in Zvezno ministrstvo zapravosodje sta opravila Analizo za izvensodnoreševanje spornih primerov in ugotovila , da jevključevanje neposredno izvršljivih notarskihzapisov v sistem izvensodnih rešitev izjemnegapomena , tako zaradi dosti nižjih stroškov sestaveizvršljivih notarskih listin od visokih pravdnihstroškov, do hitrosti rešitve zadev ,saj je notarskizapis sestavljen v nekaj dneh, pravdni postopki patrajajo več let.Pomembna prednost notarskih izvšljivih listin jeopazna z aspekta zaščite potrošnikov ,saj je notarjevapojasnilna dolžnost tista ,ki varuje socialno šibke inprava nevešče stranke.

V knjigi prof.Dr.Wolfsteinerja ,"VollstreckbareUrkunden" je v poglavju 4 zaslediti podatek, da je vNemčiji v letu 1976 od 3,5 milijona notarskih

listin odpadlo na izvršljive notarske listine kar 1,7milijona, torej skoraj na eno polovico vsehsestavljenih notarskih listin.

Iz izvršilnih postopkov pa je razvidno, da so sodiščapribližno dve tretjini izvršb opravila na podlagiizvršljivih notarskih listin.

Gornji podatki pokažejo, da je brez dvoma izjemnovelik tudi gospodarski pomen notarskih izvršljivihlistin, potrjuje pa tudi visoko stopnjo zaupanja ne lestrank, temveč tudi države do navedenega pravnegainstituta.

D. IZVRŠLJIVI NOTARSKI ZAPIS PO PRAVUEVROPSKE UNIJE

Za neposredno izvršljivost notarskih zapisov vEvropskem prostoru potekajo že dalj časa intenzivnaprizadevanja ,tako v evropskem parlamentu ,kot vokviru posebne njegove Komisije, v kateri sodelujejoeminetni pravni strokovnjaki iz vse Evrope .Vkomisiji sodeluje tudi CNUE-Konferenca Evropskihnotariatov , posebno delovno telo mednarodne unijelatinskega notariata Notarske listine niso izvršljivesame po sebi, temveč morajo izpolnjevati predpisanepogoje. Ti pogoji so določeni v pravnem sistemudržave, katere državljan je oseba, na katero seizvršljiva listina nanaša.Zakonodajalec posamezne države lahko določi, da seučinek izvršljivosti razteza na njegovo področje -obseg izvršljivosti se na podlagi tega učinkaobravnava po pravu države, ki je takšno listinoizdelala (tako prof. dr. Geimer - notar v Munchnu,Internationales Zivilprozessrecht 1997, Rz 2799 ff).Takšna ureditev velja v Nemčiji po členu 792 in 723ZPO in Avstriji na podlagi člena 79 ffExecutionsordnung.

Področje izvršljivih notarskih listin urejaBrusseljska konvencija z dne 27. septembra 1968in Luganska konvencija z dne 16. septembra 1988.

50. člen EuGv/Lug konvencije, ki ureja civilne intrgovinske zadeve, določa:

Erika Braniselj


1. Javna listina, ki je sestavljena in izvršljiva v enidržavi, je v drugi državi izvršljiva, če je podanpredlog za njeno izvršljivost in opravljen postopek, kije predpisan v členu 31 te konvencije. Predlog zaizvršljivost je mogoče zavrniti le, če je vsebinaizvršljive listine v nasprotju z javnim redom državeizvršiteljice.

2. Predložena listina mora izpolnjevati pogoje zaveljavnost izvršljivosti, ki veljajo v državi, v kateri jesestavljena.

50. člen Bruseljske in 50. Člen Luganske konvencijesta postavila tri kriterije javnosti listin:

1. Listina mora biti obvezno sestavljena pred oseboz javnimi pooblastili. Tako niso izvršljive privatneporavnave kot npr. poravnave, sklenjene pred odvetniki. Te imajo značaj zasebnih in ne javnih listin (glej Geimer: Die internationale Durchsetzung vollstrecbarer Urkunde).

2. Potrditev javne listine se mora nanašati na sam izvršljiv zahtevek, zgolj overitev ne zadošča.

3. Listina mora biti v državi, v kateri je bila sestavljena, izvršljiva sama po sebi. Ne zadošča, da bi bila potrjena kasneje v kakršnemkoli potrditvenem postopku pred drugim organom (tako Leutner: Die vollstreckbare Urkunde in Europaeischen Rechtsverkehr, 1997, 45 ff).

4. Sodelovanje dolžnika pri sestavi izvršilnega naslova je nujni pogoj za izvršljivost. Zadošča enostranska izjava dolžnika, da pristaja na izvršljivost listine. Izvršljivosti nimajo npr. izvršljivi čekovni protesti po francoskem pravu, ker pridobijo po francoskem pravu izvršljivost brez sodelovanja dolžnika (Leutner: 44, 202).

Enako je odločilo Evropsko sodišče 17.06.1999 vzadevi C - 260/97 v sporu Unibank A/S et FlemmingG. Christensen.

Konferenca notariatov Evropske unije (CNUE) je vpredlogi top 10 A2, dne 14.02.2000, sprejela Stališče

CNUE za poenotenje pogojev izvršljivosti notarskihlistin kot naslov za sestavo premoženjskih pravic invpis v javne knjige in registre.Pripoznava tuje notarske listine je odvisna od tega,ali so predpisi, po katerih je bila listina sestavljena vsvoji državi, upoštevni in veljavni tudi v državi, kjernaj se tuja listina izvrši. Iz tega razloga predlagaCNUE za področje priznanja in s tem povezanouporabo tujih notarskih listin naslednji POSTOPEK:

1. Notar (A), ki sestavlja listino, naj ugotovi "da je ta, pred njim sestavljena notarska listina, v njegovi državi članici izvršljiva po pravu izvorne države, in je brez nadaljnjih formalnosti pravna podlaga za vpis v javne knjige in registre".

1. To potrdilo naj bi v obliki mednarodno standardizirane klavzule bilo v obliki žiga natisnjeno v več jezikih na listini.

Tako bi sestavljajoči notar (A) podobno kot napodročju prostega pretoka blaga in v Cassi-de-Dijon -pravnem jeziku potrdil, da listina po pravnihpredpisih v njegovi državi članici "v skladu s pravnimredom ustreza pravnemu prometu."

Notar (A) pošlje svojo lsitino k drugemu notarju (B)druge države članice, v kateri naj bi listina služilavknjižbam ali registraciji. Ta notar B bi listino vneselv elektronski register, v katerega bi imeli vpogled inpravico vnosa podatkov vsi notarji v Evropski unijiter preveril, ali je listino res sestavil notar A.

3. Notar B v prejemni državi bi pregledal notarski listini priložen overjen prevod in preveril, ali vsebina listine izpolnjuje vse nujne pogoje za veljavnost v njegovi državi članici. Po pregledu bilistino predložil nemudoma v predlagani vpis oziroma postopek.

Erika Braniselj


RESUME

Primerjava pravnih ureditev izvršljive notarskelistine pokaže , da je v Sloveniji glede na kratkodobo od uvedbe notariata in glede na kasnopriznanje notarski listini značaj izvršilneganaslova , neposredno izvršljivi notarski zapispremalo uporabljen institut .

Prednosti neposredno izvršljivih notarskih listinso :

-hitra in relativno poceni ureditev listine ,ki imaznačaj izvršilnega naslova -preprečevanje sodnih postopkov in s temrazbremenitev sodišč,-zagotavlja pravno varnost vsem udeležencempravnega posla ,saj je notar nepristranski pravnistrokovnjak ,ki je dolžan poučiti o pravnihposledicah vse udeležence ,

Glede na številne spore v nepremičninskemprometu bi bilo tako,kot v Nemčiji ,razmisliti ouvedbi neposredno izvršljive notarske listine vvseh nepremičninskih poslih, kjer bi se plačevanjekupca vršilo glede na stopnjo realizacije posla ,Prav tako se v Nemčiji uporabljajo izvršljivelistine v vseh gradbenih pogodbah , kjer notarpreko skrbniškega računa , nakazuje gradbenifirmi denar glede na opravljeno realizacijogradnje po posameznih fazah .

Ni odveč pripomniti ,da se izvršljive notarskelistine uporabljajo v Nemčiji in Avstriji v vsehkončanih postopkih mediacije .

Erika Braniselj

Erika Braniselj

junij 2002 stran 45otarski vestnikNGorazd Šifrer

Sedaj veljavna premoženjska razmerja medzakonci so obravnavana v šestem poglavju Zakonao zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)in sicer v členih 51 do člena 62. Zakon, ki je bilsicer sprejet v bivši državi (1976) je doživel večnovel, vendar ne korenitih v smislu spremenjenihdružbenih razmer, ki se odražajo predvsem vspremenjenem odnosu do lastnine (člen 33 in člen67 Ustave RS) in temeljnih načel obligacijskihrazmerij (člen 2 in člen 3 Obligacijskega zakonaOZ), ki urejata temeljne postulate civilnega prava zdispozitivno naravo zakonskih določb in prostimurejanjem obligacijskih razmerij.

Člen 51/2 ZZZDR namreč na kongentni (prisilni)način določa, da je premoženje, ki ga zakoncapridobita z delom v času trajanja zakonske zveze,njuno skupno premoženje. Enako velja tudi za člen54, ki določa, da zakonec ne more razpolagati ssvojim nedoločenim deležem na skupnempremoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga nemore odsvojiti ali obremeniti.

Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle,ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami in natej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti, kot todoloča člen 62 ZZZDR, kar pomeni, da lahkosklepata tudi pogodbe, ki urejajo njunapremoženjska razmerja, vendar pa sta pri sklepanjuteh pogodb omejena s posebnim premoženjskimrežimom, ki ga predpisuje ZZZDR. Ugotovimolahko, da zakonca statusa premoženja pridobljenegaz delom v času trajanja zakonske zveze in je njunoskupno premoženje ne moreta spremeniti v naprej,oziroma se o tem premoženju dogovoriti drugače(npr. s posebno pogodbo), kot je to določeno vZZZDR. Po slovenskem pozitivnem pravu tudi nimožno skleniti pogodbe po kateri bi zakoncaprepustila oz. zapustila drug drugemu svojozapuščino oziroma njen del (pričakovana dediščina),saj bi bila takšna pogodba v nasprotju z zakonom odedovanju (člen 103 in člen 104 ZD) in torej zatonična. Prav tako so prepovedane tudi pogodbe, ki bispreminjale kogentni način premoženjapridobljenega v času trajanja zakonske zvezeoziroma bi v naprej po sklenitvi ali pred sklenitvijo

zakonske zveze urejale premoženjska razmerja medzakonci.

Premoženje, ki sta ga zakonca pridobila predsklenitvijo zakonske zveze ostane njuna izključnalast in lahko z njim prosto razpolagata. Enako veljatudi za premoženje, ki sta ga pridobila kasneje,vendar ne z delom, kot npr. (dediščina, volilo,darilo). S posebnim premoženjem, t.j. premoženjempridobljenim pred sklenitvijo zakonske zveze in tudipremoženjem pridobljenim na drug način, kot zdelom pa lahko prosto razpolagata. V smislu člena47, tč. 1 Zakona o notariatu (Znot), morajo bitipogodbe o urejanju premoženjskih razmerij medzakoncema sklenjene v obliki notarskega zapisa.Zahteva se torej najstrožja obličnost notarski zapis.

V primeru delitve skupnega premoženja se šteje, dasta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka,zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala kskupnemu premoženju v drugačnem razmerju, kotto določa člen 59/1 ZZZDR. Zakonca se lahkosporazumeta o višini deležev na skupnempremoženju, kar storita predvsem ob razvezizakonske zveze. Takšen sporazum mora biti pravtako sklenjen v obliki notarskega zapisa.

V primeru spora o tem, kolikšen je delež vsakegazakonca na skupnem premoženju, upošteva sodiščene le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi drugeokoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec dajedrugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok,opravljanje domačih del, skrb za ohranitevpremoženja in vsako drugo obliko dela insodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanjuskupnega premoženja.

Skupno premoženje je skupna lastnina, ki joopredeljuje člen 18/2 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerij (ZTLR) in sicer, kot lastnino večoseb na nerazdeljeni stvari, kadar se dajo njihovideleži določiti, vendar niso vnaprej določeni. ZTLR,kot splošno obliko premoženjske skupnostipredvideva solastnino in je skupna lastnina možnasamo takrat, ko tako določa lex specialis (npr. člen51/1 ZZZDR). ZZZDR tako ureja režim skupnega

Premoženjska razmerja med zakonci in“ženitna pogodba”


premoženja, kot celoto, skupnost pravic inobveznosti glede stvari, (tudi upravljanje inuporabo), ki sodijo v to skupno premoženjsko masoin ne vsako posamično stvar, ki to premoženjesestavlja. Bistveni problem pri skupni lastnini ni vtem ali so deleži določeni ali ne, temveč v tem, da znjimi ni mogoče samostojno razpolagati. Pravice nanepremičninah, ki so skupno premoženje zakoncevse vpišejo v zemljiško knjigo na ime obeh zakoncev,kot njuno skupno premoženje po nedoločenihdeležih, kot to določa člen 55 ZZZDR. Zakon ozemljiški knjigi ne ureja posebej vpisovanja skupnelastnine v zemljiško knjigo, o vpisu govori lepravilnik o vodenju zemljiške knjige, ki določa včlenu 19/3, da se skupna lastnina vpisuje na imevseh skupnih lastnikov z oznako skupne lastnine. Vpraksi takšnih vpisov v zemljiško knjigo praktično ni.Verjetno tudi zato, ker zakonec ne more razpolagatis svojim nedoločenim deležem na skupnempremoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga nemore odsvojiti ali obremeniti, kot to določa člen 54ZZZDR. Skupno premoženje zakoncev se v praksiprikazuje, kot solastnina ali izključna lastnina enegazakonca in se kot tako tudi vpisuje v zemljiško knjigone glede na to, da je bila nepremičnina pridobljenana način določen v členu 51/2 ZZZDR. Sočasnolahko tako obstajajo tri različne »vrste« lastnin.Skupno premoženje zakoncev, kot skupna lastnina,posebno premoženje zakoncev(a) kot izključnalastnina in solastnina, ki lahko nastane na ta način,da zakonca vsak s svojim posebnim premoţenjem -izključno lastnino skupaj kupita nepremičnino in sev zemljiđki knjigi vknjiţita, kot solastnika, vsak npr.do ˝ od celote. Problemov je torej dovolj. Kot sem žeomenil posamezni zakonec s skupno lastnino nemore samostojno razpolagati s solastnino pa lahko,tudi tako, da jo odtuji oziroma zastavi. Kaj pa upravaskupnega premoženja? Skupno premoženje zakoncaupravljata in z njim razpolagata skupno insporazumno (člen 52/1 ZZZDR). Zakonca pa selahko dogovorita, da lahko le eden izmed njijuupravlja in z njim tudi razpolaga. Pri tem moraupoštevati koristi drugega zakonca. Med zakoncemamora tako obstajati nekakšno societetno razmerje osoglasju v smislu ciljev pridobivanja skupnegapremoženja in tudi glede načinov upravljanja

obstoječega skupnega premoženja, kakor tudi vsegaostalega premoženja, ki lahko seveda obstajavzporedno. Vse to pa ni enostavno, zato se mi zdismiselno, da bi se to lahko zapisalo v posebnipogodbi. V praksi lahko pride do različnih situacijpri uporabi skupnega premoženja ali posebnegapremoženja v smislu poslovnega ali poklicnegasodelovanja zakoncev, saj lahko npr. zakoncaustanovita gospodarsko družbo.

Na tem mestu ni odveč, da opozorim tudi na vseprobleme, ki se pojavljajo v zvezi s premoženjskimirazmerji med izvenzakonskimi partnerji tako intervivos, kot mortis causa (člen 12 ZZZDR v zvezi sčlenom 10/2 Zakona o dedovanju).

Zaradi vsega navedenega bi bilo potrebno resnorazmisliti o ponovni uvedbi »ženitne pogodbe« v našpravni sistem.

Za ženitno pogodbo (pacta nuptialia) bi lahko nakratko rekli, da je to pogodba, ki ureja premoženjskarazmerja med zakoncema (tudi zaročencema) napodlagi dispozicije strank, tako, da zakonca ureditain uskladita vse premoženjske pravice in skupneinterese v medsebojnih razmerjih, kot tudi vrazmerjih do tretjih.

Ženitne pogodbe je urejal nam dobro znani Občnidržavljanski zakonik (ODZ) iz leta 1811 vosemindvajsetem poglavju (par. 1217 do par. 1266).Par. 1217 je določal, da se ženitne pogodbeimenujejo tiste pogodbe, ki se sklepajo glede nazakonsko zvezo o imovini in se tičejo zlasti dote,zaženila, jutrnje, skupnosti imovine, dedneganasledstva ali za primer smrti določenegadosmrtnega uživanja imovine in vdovščine. Par.1217 ODZ navajam zato, da opozorim na to kako jepojem ženitne pogodbe zasidran v zavesti takostrokovne, kot nestrokovne javnosti. Seveda samtermin ženitna pogodba in ostali izrazi, kot so: dota,zaženilo in jutrnje delujejo arhaično oziromazastarelo.

Brez dvoma bo potrebno pri ponovni uvedbidispozitivnosti pri urejanju premoženjskih razmerij

Gorazd Šifrer


v naš pravni sistem ostopiti od koncepcije ODZ inuporabiti sodobnejša spoznanja, zlasti tista iznemškega BGB (Bürgerliches Gesetzbuch). Par.1363 BGB namreč določa, da zakonca živita vpremoženjski skupnosti, ki se povečuje oziromadosega prirast (Güterstand derZugewinngemeinschaft), če se z ženitno pogodbo(Ehevertrag) ne dogovorita drugače. Premoženjemoža in žene ni skupno premoženje zakoncev,enako velja tudi za premoženje, ki ga pridobitazakonca po sklenitvi zakona (posebno premoženje).

Prirast - dobiček (Zugewinn), ki ga zakonca vzakonski zvezi dosežeta (seveda ne samo z delom,temveč tudi drugače) se razdeli, če premoženjskaskupnost preneha. Par. 1408 pa določa, da lahkozakonca s pogodbo spremenita oziroma določitadrugačen način premoženjskih razmerij. Vnadaljevanju BGB natančno opisuje kaj spada vskupno premoženje (Gesamtgut) in kaj v posebnopremoženje (Sondergut) in kako poteka upravljanjein vse modalitete o katerih se zakonca lahkosporazumeta in jih zapišeta v notarskem zapisu, obhkratni navzočnosti obeh strank pred notarjem (par.1410 BGB).

Zanimivo je da je termin »Ehevertrag« preveden, kotpogodba o zakonski zvezi (Veliki nemško - slovenskislovar, str. 245 Doris, Božidar in Primož Debenjak,DZS, 1992), kar kaže na to do kakšnih zapletovlahko prihaja pri uporabi termina ženitna pogodba.Zato bi jo bilo potrebno nenazadnje tudi imenovatidrugače, saj z direktnim prevajanjem naletimo naproblem »Ehe Gesetz«, ki bi ju oba lahko prevedli,kot zakon.

Zavedam se, da celotni problem ne relacijipremoženjska razmerja med zakonci in dopustnostdispozitivne ureditve teh razmerij z posebnopogodbo(mi) ni enostavno rešljiv. Kako bi se tapogdba(e) imenovala niti ni tako pomembno.Samsem seveda proti izrazu ženitna pogodba.

Namen tega prispevka je zbuditi zavest o nujnostisprememb kongentnih določb ZZZDR, predvsem paneustreznost besede delo iz drugega odstavka 51.

člena ZZZDR. Originarni način pridobitvelastninske pravice, t.j. skupne lastnine z delomsodna praksa sicer razlaga zelo široko in seveda negre samo za fizično delo, temveč za vse aktivnosti, kipripeljejo do pridobitve ali ohranitve skupnegapremoženja. Že v uvodu tega prispevka sem navedel,da je zaradi spremenjenih razmer obligatornaureditev premoženjskih razmerij med zakonci vsmislu določil ZZZDR vprašljiva, če že ne zastarelain s tem neprimerna.Glede na to, da je Obligacijski zakonik že sprejet inže velja, bo potrebno razmisliti o spremembioziroma reformi ZZZDR, ki ureja celotno družinsko-pravno snov. Fenomen ženitne pogodbe posega takov klasično civilno pravo, kakor tudi v družinsko indedno pravo.

Najbolj verjetna rešitev se zdi sprememba znotrajZZZDR na način, ki bo zakoncema dopustil, da sesvobodno odločita o režimu skupnega premoženja.V kolikor te volje (cause) ne bi bilo pa bi veljalzakoniti premoženjski režim, kakršenkoli pač booziroma je.

Argumentov za takšno odločitev oziromaspremembo pozitivne zakonodaje je vsekakor dovolj,nenazadnje je pred vrati tudi naša vključitev v EU ins tem povezano prilagajanje naše zakonodaje,evropskim standardom.

Gorazd Šifrer

Gorazd Šifrer


Pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah vvseh družbenih sistemih zavzema posebno mesto,upoštevaje njihovo relativno omejenost, velikoekonomsko vrednost, njihovo negibnost in trajnost.Navedeno področje je politično, pravno in socialnoobčutljivo in mu zato pravni redi držav posvečajoposebno pozornost.

Ustava Republike Slovenije zagotavlja lastninskopravico ter pri tem določa, da zakon določa načinpridobivanja in uživanja lastnine tako, da jezagotovljena njena gospodarska, socialna inekološka funkcija . Prav tako Ustava omogočalastninsko pravico tujcev na nepremičninah, določavarstvo zemljišč (zlasti kmetijskih) ter ureja javnodobro in naravna bogastva.

Vse sodobne države omejujejo način pridobivanja inuživanja lastnine bodisi v javnem interesu, bodisi vinteresu posameznikov (zasebni interes). Omejitvelastninske pravice v javnem interesu so mnogostrožje in številčnejše pri nepremičninah kot pripremičninah. V okvir socialne funkcije lastninesodijo omejitve pri naravni in kulturni dediščini,omejitve pridobivanja in rabe nepremičnin glede nanjihovo opredelitev (kmetijska, gozdna, stavbnazemljišča) ter predvsem razlastitev. Razlastitevpredstavlja največjo omejitev lastninske pravice vjavnem interesu in se lastninska pravica nanepremičnini lahko odvzame ali omeji le protinadomestilu v naravi ali pod pogoji, ki jih določazakon .

V letu 1997 spremenjeni 68. člen Ustave omogočatujcem pridobivanje lastninske pravice nanepremičninah v Republiki Sloveniji pod pogoji, kijih določa zakon ali če tako določa mednarodnapogodba, ki jo ratificira državni zbor, ob pogojuvzajemnosti. Za sprejem zakona ali mednarodnepogodbe se zahteva strožja, dvotretjinska večinaglasov vseh poslancev.

Pred spremembo je Ustava Republike Slovenijetujcem prepovedovala pridobitev lastninske pravicena zemljiščih, razen z dedovanjem ob pogojuvzajemnosti. Prepoved pa ni veljala za domače

pravne osebe, ki so bile v lasti tuje fizične ali pravneosebe in na ta način je bilo že pred sprememboustave tujcem posredno omogočena pridobitevlastninske pravice na nepremičninah v RepublikiSloveniji.

Ustava sedaj predvideva dva pravna vira, ki lahkourejata pogoje za pridobitev lastninske pravice tujcevna nepremičninah in sicer zakon ter mednarodnopogodbo, ki jo ratificira državni zbor. Vendar zakon,ki bi na splošno omogočal tujcem, da pridobijolastninsko pravico na nepremičninah v RepublikiSloveniji, še ni bil sprejet.

Državni zbor je sprejel Zakon o ratifikacijiEvropskega sporazuma o pridružitvi med RepublikoSlovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi innjihovimi državami članicami, ki delujejo v okviruEvropske unije na drugi strani, s sklepno listino terProtokol, s katerim se spreminja Evropski sporazumo pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni straniin Evropskimi skupnostmi in njihovimi državamičlanicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, nadrugi strani . Na podlagi Priloge XIII navedenegasporazuma lahko državljani držav članic Evropskeunije pridobijo nepremičnine na ozemlju RepublikeSlovenije z nakupom, in sicer pod dvema pogojema.To sta obstoj materialne vzajemnosti in triletnostalno bivališče tujca na ozemlju RepublikeSlovenije. Pogoj triletnega stalnega bivališča nasedanjem ozemlju Republike Slovenije bo veljalsamo do 01.02.2003 , po tem datumu pa bododržavljani EU lahko slovenske nepremičninepridobivali zgolj ob pogoju vzajemnosti.

Vzajemnost opredeljuje Zakon o ugotavljanjuvzajemnosti kot materialno vzajemnost, njen obstojpa ugotavlja Ministrstvo za pravosodje, ki o obstojuvzajemnosti odloči z odločbo. Zoper to odločbo nipritožbe, mogoč pa je upravni spor, ki ga lahko polegstranke v postopku sprožijo tudi državnipravobranilec, državni tožilec in lokalna skupnost.Pravnomočna odločba o ugotovitvi vzajemnosti veljaeno leto in tujcu omogoča vpis v zemljiško knjigo,saj je obvezna priloga predloga za vpis lastninskepravice pri kupljeni nepremičnini. Vpis lastninske

Promet z nepremičninami

Nataša Erjavec


pravice tujca v zemljiško knjigo, ki je v nasprotju zdoločbami ZUVza je ničen.

Pravo Evropske unije na področju gospodarjenja sprostorom in prava nepremičnin držav članic indržav pridružitvenih članic prepušča nacionalnimzakonodajam, da urejajo to področje z notranjozakonodajo ob upoštevanju temeljnih načelEvropske unije (načelo prostega gibanje ljudi, prostpretok blaga, kapitala in storitev). Države članiceEvropske unije smejo glede nepremičnin uvestiposebne zaščitne ukrepe. Le-ti morajo spoštovatinačelo stvarne utemeljenosti in nediskriminacije.

Za sklop zakonodaje in drugih ukrepov za varovanjedržavnega oziroma javnega interesa v zvezi znepremičninami se je uveljavil izraz zaščitnazakonodaja. Zaščitna zakonodaja v najširšempomenu je urejen in notranje usklajen sistemnormativnih, upravno-organizacijskih, finančnih insocialnih instrumentov, ki vplivajo na učinkovitogospodarjenje z nepremičninami ter vključujezakonske in podzakonske akte, strategije in politike,ki vplivajo tako na promet z zemljišči kot naprostorsko (plansko) razsežnost pri določanjunamembnosti prostora. Njihov ključni namen jeprispevati k večji preglednosti in notranji skladnostipravnega reda in s tem povečati pravno varnost zavse udeležence pri prometu z nepremičninami.V sklopu zaščitne zakonodaje v Republiki Slovenijiso bili med drugimi sprejeti tudi zakon o stavbnihzemljiščih, zakon o varstvu kulturne dediščine terzakon o ohranjanju narave. Določbe navedenihzakonov in vloga notarjev pri njihovemuresničevanju so podrobneje predstavljene vprispevkih v nadaljevanju.V Sloveniji ločimo štiri osnovne pravne režime, kiurejajo področje kmetijskih, gozdnih, vodnih instavbnih zemljišč. Vsako od njih je varovano sposebnim zakonom. Kmetijska in gozdna zemljišča urejata zakon okmetijskih zemljiščih in zakon o gozdovih . Področjestavbnih zemljišč ureja zakon o stavbnih zemljiščih .Vode ter vodna zemljišča ureja še zakon o vodah izleta 1981 , nov zakon o vodah je v zakonodajnempostopku (druga obravnava).

Vsak od režimov bolj ali manj omejuje razpolaganjez zemljišči, ki jih varuje, uvaja predkupne pravice,veže pridobitev lastninske pravice na odobritevupravne enote, ponekod so upoštevani tudi interesiobrambe države. V prispevkih, ki sledijo, jepodrobneje predstavljena ureditev in posebnosti napodročju kmetijskih, gozdnih in stavbnih zemljišč, spoudarkom na vlogi, ki jo imajo pri njihovemvarovanju notarji.

Opozoriti velja, da so ti prispevki nastajali novembralani, torej še preden je ustavno sodišče RSrazveljavilo III. poglavje zakona o kmetijskihzemljiščih (členi 17 do 25), ki ureja promet skmetijskim zemljišči. Razveljavitev začne učinkovatipo preteku enega leta od objave te odločbe vUradnem listu RS . Na tem področju torej lahkopričakujemo spremenjeno ureditev, z varovalnimiukrepi, ki bodo manj omejevalni kot dosedanji,zaradi katerih je bil promet s kmetijskimi zemljiščiprecej ohromljen. Spremembe se obetajo tudi napodročju stavbnih zemljišč, saj predlog zakona ourejanju prostora, ki je v drugi obravnavi, meddrugimi predvideva tudi razveljavitev zakona ostavbnih zemljiščih (razen v delu, ki se nanaša nanadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) indrugačno ureditev področja, ki ga ta zakon ureja.

Varovanje naravnih danosti pri nas je urejeno zzakonom o ohranjanju narave , glede varovanjakulturne dediščine pa je bil sprejet zakon o varstvukulturne dediščine , ki med drugim opredeljujenepremično in premično kulturno dediščino terureja njeno varstvo. Problematika prometa znepremičninami na območjih, ki uživajo varstvo podoločbah citiranih zakonov, je izčrpno predstavljenav posebnem prispevku.

Nedvomno je za delo notarjev, zlasti njihovosposobnost pravilne razlage predpisov in svetovanjastrankam, pomembno poznavanje področja davkovpri prometu nepremičnin. Tudi to pomembnopodročje je podrobno predstavljeno v posebnemprispevku.

Nataša Erjavec

Gorazd Šifrer


Posebnosti pri prometu s kmetijskimizemljišči in gozdovi

mag. Andrej Rošker

Zakonska ureditev: Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS59/96, 31/98 in 68/2000) Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradnilist RS 70/95, 54/99) Zakon o gozdovih (Uradni list RS 30/93)

1) Promet s kmetijskimi zemljišči je prenos lastninskepravice s pravnimi posli med živimi in tudi spravnimi posli za primer smrti.

2)Če se kmetijsko zemljišče, kmetijsko gospodarstvoali gozd prodajajo, je potrebno, da prodajalec podaponudbo na upravni enoti, kjer mora predložitiizpisek iz zemljiške knjige, v katerem je vpisananepremičnina, ki je predmet ponudbe. Rok zasprejem ponudbe je 30 dni od dneva, ko je ponudbabila nabita na oglasno desko. Če ponudbe nihče nesprejme, jo mora prodajalec ponoviti . Tisti, ki paželi kupiti zemljišče, mora podati pisno izjavo osprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočenoprodajalcu in upravni enoti. Upravne enotekomisijsko ugotavljajo stanje po sprejemu ponudb.

3)Promet s kmetijskimi zemljišči, ki so del zaščitenekmetije, kot je opredeljena po drugem členu Zakonao dedovanju kmetijskih gospodarstev, je še posebejomejen. Dopustno pa je, da posamezno kmetijskozemljišče, ki je del zaščitene kmetije pridobi kmet, kiima kmetijo, pri kateri pa ni potrebno, da gre zazaščiteno kmetijo. Predmet pravnih poslov so lahkotudi tiste nepremičnine, ki so del zaščitene kmetije,ki se lahko po zakonu o dedovanju kmetijskihgospodarstev naklonijo z oporoko, oziroma čepostanejo lastnina Republike Slovenije ali občine.Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev padoloča, da so lahko predmet volil neobdelovalnakmetijska zemljišča, če posamezno volilo ne presega2 %, vsa volila skupaj pa ne 10 % skupnih kmetijskihpovršin ali če so predmet volila stavbna zemljišča, kispadajo v zaščiteno kmetijo, če vrednostposameznega volila in vseh volil ne presega ženavedenih odstotkov.

4) Pri pravnih poslih odobritev ni potrebna, če jekmetijsko zemljišče gozd ali kmetija pridobljena vokviru kmetijsko prostorsko ureditvenih operacij, čegre za posel med zakoncema ali osebama vizvenzakonski skupnosti, ali lastnikom in njegovimzakonitim dedičem. Kot zakoniti dediči pridejo vpoštev osebe iz vseh dednih redov. Prav tako nipotrebna odobritev, če gre za gradnjoinfrastrukurnih objektov iz 8. člena Zakona okmetijskih zemljiščih, ali za zagotovitevnadomestnih zemljišč. V takih primerih si morapridobitelj kmetijskega zemljišča pridobiti potrdilo,da odobritev ni potrebna. Samo s takim potrdilom jemožna overovitev podpisa na pogodbi.

5) V vseh drugih primerih, tudi če gre za zeta ali snaho,pa si mora pridobitelj kmetijskega zemljišča, gozdaali kmetije pridobiti odobritev pri upravni enoti, kjerleži nepremičnina. Zakon našteva kdaj se odobritevne izda, med drugim tudi takrat, če ni bil upoštevanprednostni vrstni red kupcev, ki so sprejeli ponudbo,ali če pridobitelj ni usposobljen za kmetijskoproizvodnjo ali je na drug način očitno, dapridobitelj ne bo obdeloval zemljišč na način, kot todoloča sedmi člen zakona. Upravni organ ima pritem veliko možnosti, da zavrne odobritev. Takolahko vnaprej pripiše pridobitelju, da ne boobdeloval zemljišč kot dober gospodar, nadalje da boprišlo do negospodarne razdrobitve zemlje, nadaljeda ugotovi, da ima kupec namen preprodaje, da bibili ogroženi obrambni interesi, ali če kmetijskozemljišče pridobi fizična ali pravna oseba, ki ga nepotrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti ali dabi pravni posel očitno pripeljal do uporabe zemljišča,ki je v nasprotju z njegovo namembnostjo. O posluse mora izjaviti občina, kjer leži kmetijsko zemljiščein upravni organ Ministrstva za obrambo. Zaključkiupravnega organa lahko večkrat segajo v bodočnostin pripišejo pridobitelju negativne konotacije, pričemer pa realno ne more biti nobenih trdnihzaključkov ali nekdo kupuje nepremičnino znamenom prodaje ali ne. Upravna enota izdaodobritev v roku 30 dni po prejemu popolne vloge inče odločba v tem roku ni izdana, se šteje, da


odobritev oz. potrdilo ni bilo izdano. Overovitevpodpisa pa brez odločbe o odobritvi ni dopustna inpravni posli, sklenjeni brez odobritve oziromapotrdila so nični. Zelo vprašljivo je tudi določilo, dalahko upravna enota začne po uradni dolžnostipostopek za ugotovitev primerne cene zemljišča,očitno protiustavno pa je določilo, ki prepovedujepridobivanje veleposesti preko 200 ha primerljivekmetijske površine oziroma skupno 600 ha.

6) Upravni potrditvi je zavezana tudi pridobitevkmetijskega zemljišča, gozdov ali kmetije na javnidražbi (25 člen Zakona o kmetijskih zemljiščih in189 člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).

Če je prišlo v stečajno maso kmetijsko zemljišče,njegova prodaja v stečajnem postopku ni pravniposel iz 19 člena Zakona o kmetijskih zemljiščih inodobritev upravne enote za prodajo ni potrebna.Potrebno pa je obvestiti predkupne upravičence, karstečajni senat stori tako, da sklep iz 152. členaZPPSL dostavi v treh izvodih Upravni enoti naobmočju, na katerem zemljišče ali gozd leži, zaradinabitja na oglasno desko (stališče s posvetovanjesodnikov z dne 28.11.1996).

7)Pri uveljavljanju prednostne pravice pri nakupukmetijskega zemljišča so razvrščeni solastnik,zakupnik, ki je kmet, kmet ki ima v lasti, zakupu alidrugačni obdelavi zemljišče, ki meji na zemljišče, kije naprodaj, drug kmet, ki ima zemljišče v lasti,zakupu ali drugačni obdelavi v primernioddaljenosti, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov,občina in nato kmetijska organizacija, ki ima sedež vprimerni oddaljenosti.

8) Za kmeta se šteje oseba, ki je lastnik, zakupnikoziroma drugačen uporabnik kmetijskega zemljišča,ki to zemljišče obdeluje sam ali s pomočjo drugih inje zato obdelovanje ustrezno usposobljen in izkmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del

dohodka. Za kmeta se šteje tudi družinski član takeosebe, če opravlja kmetijsko dejavnost kot glavnodejavnost, če sredstva, pridobljena iz te dejavnostipomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje.Interesent lahko da tudi izjavo pri upravni enoti, dabo sam ali s pomočjo drugih obdeloval kmetijskazemljišča, za katere verjetno izkaže, da jih bopridobil, da bo iz kmetijske dejavnosti na tehzemljiščih pridobival pomemben del dohodka inizpolnjuje pogoje glede usposobljenosti. Kotpomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti se štejevrednost kmetijskih pridelkov, ki dosega najmanj2/3 povprečne plače na zaposlenega v RepublikiSloveniji v istem obdobju.

Kmet mora imeti najmanj poklicno kmetijskoizobrazbo ali opravljen preizkus iz kmetijstva. Člen111 Zakona o kmetijskih zemljiščih pa določa, da sešteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanjekmetijske dejavnosti, če je starejši od 30 let in imaod 15. leta starosti dalje najmanj 5 let delovnihizkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijskidejavnosti.

Gospodarska družba, kmetijska zadruga ali drugapravna oseba, je kmetijska organizacija, če jeregistrirana za kmetijsko dejavnost, za kateropotrebuje kmetijska zemljišča in izpolnjuje drugepredpisane pogoje za opravljanje dejavnosti.

9) Tudi za zakup (doba zakupa je določena na 25 let, 15let in 10 let) se uporabljajo določbe o ponudbi inodobritvi (oziroma potrdilo). Izjema je zakup, ki gasklepa lastnik, ki odhaja k vojakom, na začasno delov tujini, zaradi bolezni in podobno, vendar se tazakup sme sklepati za dobo dveh let. Zakupnorazmerje se vknjiži v zemljiški knjigi.

10) Za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč se štejemenjava, ki se izvaja zaradi racionalnejše rabezemljišč in če vrednost enega zemljišča ne presegavrednosti drugega zemljišča za več kot 50 %.

mag. Andrej Rošker


Potrdilo o tem, da gre za medsebojno menjavokmetijskih zemljišč izda upravna enota. Tudi topotrdilo je treba preskrbeti pred overovitvijopodpisov.

11) V praksi večkrat pride do primerov , da je delzemljišča opredeljen kot kmetijsko zemljišče in delkot nezazidano stavbno zemljišče. V takem primeruje treba kombinirati predpise, ki govorijo o prodajikmetijskega zemljišče in predpise, ki govorijo oprodaji nezazidanega stavbnega zemljišča.

12)Če gre za kmetijsko zemljišče, je lahko kmetijskozemljišče opredeljeno kot kulturna dediščina vsmislu Zakona o varstvu kulturne dediščine. Vtakem primeru je pred overovitvijo potrebnoizkazati, da upravičenec ni sprejel prodajneponudbe. V primeru, da je kmetijsko zemljišče delzavarovanega območja po Zakonu o ohranjanjunarave, je treba upoštevati določila o zakonitipredkupni pravici in o potrebi pridobitve soglasjaupravne enote.

13)Če gre za sporazum o delitvi solastnine ali skupnelastnine, ki ga omenja 118 člen Zakona onepravdnem postopku, ne gre za promet skmetijskimi zemljišči. Ni potrebno, da bi taksporazum odobril upravni organ (Oddelek zakmetijstvo in gozdarstvo).

14)Zakon o gozdovih določa, da se za prodajo inmenjavo gozdov in uveljavljanje prednostne pravice,smiselno uporabljajo določbe Zakona o kmetijskihzemljiščih, razen če zakon ne določa drugače.

Zakon o gozdovih pa posebej določa, da ima RSpredkupno pravico pri nakupu gozdov iz 43. členater prvega, drugega in tretjega odstavka 44. členaZakona o gozdovih (gozdovi, ki v zaostrenihekoloških razmerah varujejo okolje, gozdovi zposebno ekološko funkcijo (varovalni gozdovi),gozdovi, v katerih je poudarjena raziskovalna,

higiensko zdravstvena funkcija ali funkcija varovanjanaravne in kulturne dediščine (gozdovi z posebnimnamenom), gozdovi, v katerih je poudarjenazaščitna, rekreacijska, turistična, poučna, obrambnaali estetska funkcija (gozdovi s posebnimnamenom), gozdovi, kjer so skladišča ali objektiobrambe; gozdovi s posebnim namenom so lahkotudi gozdovi na območjih, ki so razglašena zanaravne znamenitosti po predpisih o varstvunaravne dediščine. Povsod je potrebno, da so takigozdovi z določenim aktom razglašeni kot gozdovi sposebnim namenom. Kot naravne znamenitosti selahko razglasijo tudi posamezna gozdna drevesa indrugi posamezni objekti v gozdu. Če se zakonsklicuje na predpise o varstvu naravne dediščine, jetreba upoštevati tudi te predpise.

Lokalna skupnost pa ima predkupno pravico prinakupu gozdov iz drugega in tretjega odstavka 44.člena Zakona o gozdovih. Tudi v takem primerumorajo biti gozdovi razglašeni za gozdove sposebnim namenom s posebnim aktom. Če lokalnaskupnost predkupne pravice ne uveljavi, jo imalastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki seprodaja. Zakon o gozdovih pa tudi drugače kot lexspecialis določa prednostno pravico pri nakupugozda za lastnika, katerega zemljišče meji na gozd,sekundarno pa prednostno pravico drugega lastnikagozda, katerega gozd je najbližje gozdu, ki seprodaja.

Dne: 01.12.2001

Opomba

Ustavno sodišče Republike Slovenije je razveljavilopoglavje z naslovom: »III. Promet s kmetijskimizemljišči« (členi 17 – 25) Zakona o kmetijskihzemljiščih.Razveljavitev začne učinkovati po preteku enega letaod dneva objave.Odločba je bila objavljena v Uradnem listuRepublike Slovenije številka 27 z dne 28.03.2002 .

mag. Andrej Rošker

mag. Andrej Rošker


Posebnosti pri prometu sstavbnimi zemljišči in stavbami

1. UVOD

Že slovenska ustava ( UL RS, št. 33/91 in 42/97) vsvojem 71. členu govori o varstvu zemljišč.

Ločimo štiri osnovne pravne režime, ki opredeljujejokmetijska, gozdna, vodna in stavbna zemljišča invsako od njih je varovano s posebnim zakonom(zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o gozdovih,zakon o vodah).

Zakon o stavnih zemljiščih (ZSZ, UL RS ŠT: 44/97),ki je stopil v veljavo 25.07.1997, varuje stavbnazemljišča. Zakon določa stavbna zemljišča, javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javnodobro ter pogoje za gospodarjenje s stavnimi zemljišči.

Novi ZST je skoraj v celoti razveljavil dotedanjizakon o stavbnih zemljiščih (UL SRS 18/84, 33/89ter UL RS 24/92-odločba US), razen določb prve intretje alinee 41. člena (ki govori o zagotovitvisredstev za urejanje stavbnega zemljišča na območjunaselij in na drugih območjih, namenjenih zakompleksno graditev) in določb VI. poglavja, kigovori o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč.

Hkrati z novim ZSZ je začel veljati tudi zakon olastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL, UL RS 44/97 in 59/01), ki je uredillastninjenje tistih zemljišč in stavb v družbenimilastnini, ki niso bila predmet lastninjenja po drugihzakonih. Še vedno pa ni rešeno vprašanjelastninjenja vodnih zemljišč, sindikalnegapremoženja, nepremičnin športih društev terlastninjenje tistih nepremičnin v družbeni lastnini,na katerih imajo pravico uporabe ali razpolaganjatuje osebe.

ZSZ in ZLNDL sta bila sprejeta v paketu »zaščitnezakonodaje«, skupaj s spremembo 68. člena ustave,ki ureja lastninsko pravico tujcev na nepremičninahv RS ter ratifikacijo pridružitvenega sporazuma zEvropsko unijo. Z ZLNDL se je dotedanja pravicauporabe po samem zakonu spremenila v lastninsko

pravico. Po uveljavitvi ZLNDL je odpravljen dvojenpoložaj z lastninsko pravico na stavbi kotsamostojnem predmetu lastninske pravice indružbeno lastnino s pravico uporabe na zemljišču,na katerem stavba stoji. Zakon tako pomenidoslednejšo ureditev klasičnega pravila superficiessolo cedit.

Zemljišče kot pravni pojem ni posebej definiran inni povsem primerljiv s pojmom zemljišča iz področjanaravoslovja. Zemljišče lahko opredelimo kot zmejami prostorsko odmejen del zemeljske površine,ki se zemljiškoknjižno vodi kot zemljišče. Stavba, čeni s posebnim zakonom določeno drugače, je lesestavni del zemljišča, zato ni samostojen predmetpravnega prometa in v celoti deli usodo zemljišča.

V promet s stavbnimi zemljišči nadalje posegauredba o določitvi objektov in okolišev objektov, kiso posebnega pomena za obrambo in ukrepih zanjihovo varovanje (UL RS št. 7/99). Pogoji za izdajosoglasja ministrstva za obrambo, ki ga zahtevauredba pri prometu z nezazidanim stavbnimizemljišči, so določeni v navodilu o pogojih za izdajosoglasij ministrstva za obrambo za promet skmetijskim zemljišči ter z nezazidanimi stavbnimizemljišči (UL RS št. 14/97).

Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor(ZUN) vsebuje v 76.c členu prepoved pravnegaprometa za objekt ali del objekta ali zemljišča, nakaterem je objekt, v primeru črnih gradenj (prigradnji oziroma posegu v prostor brez lokacijskegadovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del oz.v nasprotju z njima). Prav tako prepoveduje sklenitevkreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih,delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. Vsipravni posli v nasprotju s I. odst. 76.c člena ZUN sonični, razen če so določeni z ZUN. Med kazenskimidoločbami istega zakona je v 80. členu določeno, dase kaznuje z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIToseba, ki overi pogodbo iz 76.c člena.

Nataša Erjavec


2. POSEBNOSTI UREDITVE PO ZAKONU OSTAVNIH ZEMLJIŠČIH

Promet s stavbnimi zemljišči je prost, pod pogoji, kijih določa zakon.Nepremičnine, ki so grajeno javno dobro, niso vpravnem prometu, kar do ureditve s posebnimzakonom velja tudi za vodna zemljišča in zemljiščanad gozdno mejo.

Zakon o stavbnih zemljiščih določa posebneomejitve pri prodaji nezazidanih stavbnih zemljišč,zato je ključnega pomena delitev in opredelitevzazidanih in nezazidanih stavnih zemljišč.

2.1. Primerjava s starim zakonom o stavbnihzemljiščih:

Stari ZSZ je kot stavbna zemljišča opredelil:zemljišča, ki so s srednjeročnim družbenim planomnamenjena za graditev objektov in naprav in zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti in napraveter zemljišča, za katera so izdana predpisanadovoljenja za graditev.

Stavna zemljišča je delil na zazidana in nezazidana.Zazidano stavbno zemljišče je bilo opredeljeno kot:

zemljišče, na katerem stoji objekt (stavbišče),zemljišče, potrebno za njegovo redno rabo(funkcionalno zemljišče) terzemljišče, urejeno kot javna površina.Nezazidano stavno zemljišče je bilo opredeljeno kot: zemljišče, na katerem ni zgrajen objekt ali je nanjem zgrajen začasni ali pomožni objekt,zemljišče, na katerem še ni zgrajen objekt do tretjegradbene faze terzemljišče, ki presega površino funkcionalnegazemljišča.

Takšna opredelitev stavbnih zemljišč je izvirala izskrbi za družbeno lastnino. Rešitev, da je nezazidanostavno zemljišče tudi tisto zemljišče, na katerem šeni zgrajen objekt do tretje gradbene faze, je bilauzakonjena zato, da osebe, ki so zemljišče vdružbeni lastnini pridobile od sklada stavbnihzemljišč in na njem pridobile pravico uporabe, ne bitrgovale s takšnimi zemljišči.

Ker se je medtem dosedanja družbena lastnina žepreoblikovala v lastnino z znanimi titularji, takšnovarstvo ni več potrebno. Hkrati z novim ZSZ je začelveljati tudi zakon o lastninjenju nepremičnin vdružbeni lastnini, ki je uredil lastninjenje tistihzemljišč in stavb v družbenimi lastnini, ki niso bilapredmet lastninjenja po drugih zakonih, zdoločenimi izjemami, omenjenimi zgoraj.

2.2. Zazidana in nezazidana stavbna zemljišča

Novi ZSZ na splošno ne opredeljuje stavbnihzemljišč, vendar ohranja delitev na zazidana innezazidana stavbna zemljišča. Nezazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcelana območju, ki je s prostorskim planom namenjenoza graditev objektov.Zazidano stavbno zemljišče je pravtako zemljiškaparcela na območju, namenjenem za graditevobjektov, na kateri je zgrajen objekt.

Nataša Erjavec


Pojem nezazidanega stavbnega zemljišča v noviureditvi nima več funkcije varovala družbenelastnine, temveč je pomemben kot »kriterij zaoblikovanje različnih (lokalnih) politik urejanjaprostora« (Poročevalec, št. 31/97).

Posledica delitve stavbnih zemljišč na zazidana innezazidana je v posebni obličnosti, predpisani zaprodajo nezazidanih stavbnih zemljišč, ureditvipredkupne pravice pri tovrstnih zemljiščih inposebne omejitve, ki jih pri prometu z nezazidanimstavbnim zemljišči prinaša uredba o določitviobjektov, ki so posebnega pomena za obrambo inukrepih za njihovo varovanje (UL RS RS št. 7/99).

Status zemljišča (zazidano, nezazidano) opredeliobčina po veljavnem prostorskem planu. Razviden jeiz informacije o namembnosti, ki jo izda pristojenobčinski organ.

Opozoriti velja, da se zemljišče v zemljiško knjigovpisuje kot parcela, skupaj s parcelno številko, vrstorabe in površino, v skladu z zemljiškim katastrom.Glede na posebno ureditev pri prometu znepremičninami v posebnih zakonih (poleg ZSZ

tudi v zakonu o kmetijskih zemljiščih, zakonu ogozdovih, zakonu o ohranjanju narave) je priprometu z nepremičninami zelo pomembenpodatek, kakšen je status predmetnega zemljišča vprostorsko izvedbenih aktih. Zemljiško knjižnapodatka o vrsti rabe in površini nista nujnonatančna in se nanju tudi ne razteza načelozaupanja v zemljiško knjigo (Zakon o zemljiški knjigis komentarjem, GV Ljubljana, str.53)

Status konkretnega zemljišča je torej razviden izobčinskega prostorskega plana tiste občine, naobmočju katere to zemljišče leži. V skladu zdoločbami zakona o urejanju prostora (ZUreP) morabiti razmejitev v rabi prostora in s tem povezanstatus zemljišč (kmetijska, gozdna, vodna, stavbna -zazidana in nezazidana) dokončno določena vprostorskem planu.

Prostorski izvedbeni akti so prostorske sestavine

Nataša Erjavec


občinskih planskih aktov, ki se pripravljajo insprejemajo na način, določen v členih 34 dovključno 40 zakona o urejanju naselij in drugihposegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84 innaslednji). Prostorsko izvedbeni akti soprostorsko ureditveni pogoji (PUPi)prostorsko izvedbeni načrti (PINi):zazidalni načrtiureditveni načrti inlokacijski načrti.

Zakon o urejanju prostora in planiranju vprehodnem obdobju (ZPUP, Uradni list RS-stari, št.48/1990) podaljšuje veljavnost prostorskih sestavindo sprejema novih predpisov o urejanju prostora.

2.2.1. Nezazidana stavbna zemljišča

a) obličnost

Pogodba o prodaji nezazidanega stavbnega zemljiščamora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

ZST določa dodatne obvezne sestavine notarskegazapisa pogodbe o prodaji nezazidanega stavbnegazemljišča. Tak notarski zapis mora poleg vsebin,določenih v zakonu o notariatu, vsebovati tudištevilko in datum potrdila o tem, da na zemljišču, kije predmet pogodbe, predkupna pravica po zakonu ostavbnih zemljiščih ne obstaja. Nadalje moranotarski zapis vsebovati ime organa, ki je potrdilo oneobstoju predkupne pravice izdal.V primeru molka organa, ki izdaja potrdila opredkupni pravici, ko se šteje, da na takem zemljiščupredkupna pravica ne obstaja, mora biti v notarskemzapisu vsebovana tudi ustrezna ugotovitev notarja.

Pri zakonski določbi, da mora biti pogodba o prodajinezazidanega stavbnega zemljišča sklenjena vposebni obliki (obliki notarskega zapisa) je potrebnougotoviti, kakšne interese želi zakon s tako ureditvijovarovati.Določena oblika pri prodaji nezazidanih stavbnihzemljišč ima nedvomno namen varovati javni

interes- zagotoviti kontrolo (nadzor) nad pravnimprometom z nezazidanimi stavbnimi zemljišči.

b) predkupna pravica

Teorija opredeljuje predkupno pravico kot omejitevrazpolaganja, ki se nanaša na prodajno pogodbo kotzavezovalni pravni posel in omejuje svobodoprodajalca, da si avtonomno izbere drugopogodbeno stranko.

Zakonita predkupna pravica predstavlja način zazagotavljanje javnih interesov v pravnem prometu.Predkupnega upravičenca določa zakon, njenotrajanje ni omejeno in takšna predkupna pravicaučinkuje erga omnes. Pri njej se prepletajojavnopravni in civilnopravni elementi.

Ureditev po starem SZS pred ustavno razveljavitvijoje predvidevala, da ima občina predkupno pravicona nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jo je uveljavljalapreko sklada stavbnih zemljišč. Določbe II. poglavja(členi 9 do 28) z naslovom: »pridobivanje stavbnihzemljišč v družbeno lastnino« so bile kasnejerazveljavljene na podlagi odločbe Ustavnega sodiščeU-I-105/91-18 z dne 23.04.1992.

Nov ZSZ ponovno uvaja predkupno pravico prinezazidanih stavbnih zemljiščih, z namenom»doseganja aktivne politike prostorskega razvoja«,predkupni upravičenki pa sta dve, občina in država.

Na nezazidanih stavbnih zemljiščih, na katerih je sprostorskim izvedbenim načrtom predvidenagradnja:objektov javne infrastrukture,objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva,šolstva, znanosti, kulture, športa in javne uprave alisocialnih in neprofitnih stanovanj,imata občina in država predkupno pravico.

Samo država pa ima predkupno pravico nanezazidanem stavbnem zemljišču, na katerem je sprostorskim izvedbenim načrtom predvidenagradnja za potrebe države. Za nastanek predkupne pravice po ZSZ, zaznamba v

Nataša Erjavec


zemljiški knjigi nima konstitutivnega pomena.Zakonita predkupna pravica nastane, ko je izpolnjenpogoj, določen v zakonu - ko je uveljavljen prostorskiizvedbeni načrt, s katerim je predvidena gradnja zakaterega od namenov ki so določeni v 1. in 2.odstavku 14. člena. Obstoj tako vzpostavljene pravicese potem, kot pomembno pravno dejstvo, na podlagi16. člena ZSZ v zemljiški knjigi zaznamuje.

Predkupna pravica se zaznamuje v zemljiški knjigina predlog predkupnega upravičenca. V primeru, dase prostorsko izvedbeni načrt spremeni, lahko izbriszaznambe predkupne pravice predlagata takopredkupni upravičenec kot tudi lastnikobremenjenega zemljišča.

Postopek uveljavljanja predkupne pravice: lastnik zemljišča, obremenjenega s predkupnopravico, mora o nameravani prodaji in njenihpogojih pisno obvestiti predkupnega upravičenca.rok, v katerem se mora predkupni upravičenecizjasniti o ponudbi, je 30 dni od prejema obvestila,kadar uveljavlja predkupno pravico občina, ustreznoizjavo o tem poda pristojni občinski organ, kadar pajo uveljavlja država, to izjavo poda vlada.

V primeru, da na nezazidanem stavnem zemljiščupredkupna pravica ne obstaja, izda ustrezno potrdilopristojni občinski organ. Odločitev o tem, kateri odnjenih organov bo izdal to potrdilo, je prepuščenaobčini. Gre za potrdilo po določbi 179. člena zakonao splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni listRS, št. 80/99) o dejstvih, za katera se vodi uradnaevidenca. Izdajo potrdila lahko zahteva prodajalecali kupec, torej kdorkoli, ki namerava zemljiščekupiti.

Če občinski organ ugotovi, da je na zemljiški parceli,za katero se zahteva izdaja potrdila, s prostorskimizvedbenim načrtom predvidena gradnja objektov poI. in II. odst. 14. čl. ZSZ, izdajo potrdila z odločbozavrne.Če v roku 30 dni od pravilno vložene zahteve organne izda zavrnilne odločbe, zakon postavlja domnevo,da predkupna pravica ne obstaja.V primeru prodaje nezazidanega stavbnega

zemljišča, pri katerem je v zemljiški knjigizaznamovana predkupna pravica, v nasprotju zdoločbami zakona, ki urejajo postopek uveljavljanjapredkupne pravice (15. člena ZSZ) je tak pravniposel ničen.Na ničnost pazi zemljiškoknjižno sodišče po uradnidolžnosti (83. člen ZZK).

Zakonito predkupno pravico poleg ZSZ določajotudi mnogi drugi predpisi, npr. zakon o kmetijskihzemljiščih, zakon o gozdovih, zakon o ohranjanjunarave in zakon o varstvu okolja. V praksi povzročajotežave zlasti primeri, ko prihaja pri določenemzemljišču do kolizije različnih predkupnih pravic(npr. del zemljišča je kmetijsko, del pa nezazidanostavbno zemljišče, na nezazidanem stavbnemzemljišču obstoji tudi predkupna pravica po zakonuo ohranjanju narave), saj določbe različnih zakonov,ki urejajo zakonito predkupno pravico, med sebojniso usklajene.

c) soglasje Ministrstva za obrambo

Naslednjo omejitev razpolaganja z nezazidanimstavbnim zemljiščem prinaša uredba o določitviobjektov in okolišev objektov, ki so posebnegapomena za obrambo in ukrepih za njihovovarovanje, ki v II. odst. 6 člena določa, da morataprodajalec in kupec pred sklenitvijo prodajnepogodbe za nezazidano stavbno zemljišče pridobitisoglasje ministrstva za obrambo. Izjemo predstavljajo le primeri, kadar ima država natakšnem zemljišču zakonito predkupno pravico. Omejitev je sprejeta v javnem interesu (obrambniinteres države) in vpliva na razpolagalno sposobnostsubjekta, ki je vezana na določeno soglasje.Uredba je bila sprejeta na podlagi zakona o obrambiin zakona o vladi. Zakon o obrambi tako v 29. členudoloča, da vlada določi objekte in okoliše objektov,ki so posebnega pomena za obrambo ter predpišeukrepe za njihovo varovanje. Okoliš je funkcionalno,ograjeno ali neograjeno zemljišče vojaškega alidrugega objekta, ki je posebnega pomena zaobrambo ter varnostni pas ali območje, ki jepotrebno za varno uporabo takega objekta. Kotokoliš posebnega pomena za obrambo se lahko

Nataša Erjavec


določi tudi območje, predvideno za razmestitevvojske. Ministrstvo daje soglasje k prometu zzemljišči v okoliših iz tega člena, če obrambniinteres ni zavarovan z drugimi predpisi.

Zahtevo za izdajo soglasja lahko vložita prodajalecali kupec. Soglasje izda pristojna uprava za obramboMinistrstva za obrambo ali njena izpostava, naobmočju je zemljišče. Vlogi za izdajo soglasja morapredlagatelj priložiti kopijo katastrskega načrtazemljišča, ki je predmet pravnega posla in kopijopotrdila o državljanstvu kupca.

Pristojna uprava za obrambo pri izdaji soglasjaupošteva štiri kriterije:načrtovane razmestitve enot in sredstev Slovenskevojske ter drugih za obrambo potrebnih sredstev,obseg, vrsto in namembnost objektov in okoliševobjektov, ki jih v miru uporablja Slovenska vojska aliMinistrstvo za obrambo oziroma so namenjenivarstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi terpri delovanju zaščite, reševanja in pomoči v vojni,načrti razvoja in razmestitve enot Slovenske vojskeglede potreb po zagotovitvi objektov in zemljišč napodlagi materialne dolžnosti innačrti razmestitve in delovanja Ministrstva zaobrambo in drugih državnih organov v vojni.

Soglasje za promet z nezazidanim stavbnimzemljiščem se ne izda, če bi bilo zaradi tega na temobmočju zmanjšano ali onemogočeno izvajanjenujnih ukrepov za pripravljenost,otežena ali onemogočena izvedba mobilizacije enotSlovenske vojske,zmanjšano ali onemogočeno izvajanje načrtovanegaobsega materialne dolžnosti v zvezi z objekti inzemljišči, potrebnim za razmestitev enot Slovenskevojske,zmanjšano ali onemogočeno skladiščenje aliuničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstevoziroma uporaba objektov, posebej namenjenih zaizvajanje zaščite, reševanja in pomoči,oteženo, zmanjšano ali onemogočeno izvajanje, vskladu z zakonom in uredbo predpisanim ukrepov zavarovanje ali omejena razmestitev in uporaba enotSlovenske vojske.

V notarskem zapisu mora biti poleg vseh ostalihsestavin, določenih s predpisi o notariatu navedenatudi številka in datum soglasja ministrstva zaobrambo. V primeru, da notarski zapis navedenihpodatkov ne vsebuje, uredba določa, da sodiščepredlog za vknjižbo lastninske pravice pri prometu znezazidanim stavbnim zemljiščem zavrne.

3. JAVNO DOBRO

Javno dobro urejajo mnogi predpisi (ustava RS,zakon o varstvu okolja, zakon o gospodarskih javnihslužbah, zakon o javnih cestah, zakon o zemljiškiknjigi, zakon o stavbnih zemljiščih …), ki med sebojniso vedno usklajeni.

Teorija javno dobro pojmuje kot eno od kategorij»javnih stvari«. Javna stvar zajema vse stvari, ki sonamenjene javni rabi. To so stvari, ki jih uporabljadržava za izvajanje svojih funkcij.Javno dobro so stvari, ki so pod enakimi pogojidostopne vsem. Temeljna značilnost javnega dobraje dostopnost anonimnemu in vnaprejnedoločenemu krogu oseb pod enakimi pogoji.Pogoji morajo biti opredeljeni z zakonom in soodvisni od namena posamezne stvari.

Javno dobro se deli v dve skupini: naravno ingrajeno javno dobro. Med obema skupinama jerazlika zlasti glede nastanka in prenehanja javnegadobra. Naravno dobro načelno nastane z naravnimdogodkom, grajeno javno dobro pa z aktompristojnega organa. Vendar se tudi pri naravnemjavnem dobru zakonodajalec odloči, katereposamezne dobrine bo varoval kot naravno javnodobro.

Grajeno javno dobro je opredeljeno v 4.členu zakonao stavbnih zemljiščih in sicer so to objekti javneinfrastrukture in zemljišča, na katerih so zgrajeni. Pomembna je torej tudi definicija objektov javneinfrastrukture, ki je vsebovana v 3. členu istegazakona. Javna infrastruktura so objekti in omrežja,ki so neposredno namenjeni izvajanju gospodarskihjavnih služb na področju komunalnega in vodnega

Nataša Erjavec


gospodarstva, varstva okolja, energetike, prometa inzvez ter drugi objekti, če tako določa zakon. Nadaljeso javna infrastruktura tudi komunalni objekti,katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjenavsem, kot so ulice, tržnice, igrišča, parkirišča,pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine inpodobno.Grajeno javno dobro je lahko lokalnega alidržavnega pomena in nastane z odločbo, ki jo napodlagi sklepa pristojnega občinskega organa alisklepa vlade Republike Slovenije izda občinskauprava ali pristojno ministrstvo. Podelitev statusagrajenega javnega dobra je vezana na uporabnodovoljenje za objekt ali omrežje, kadar je takodovoljenje predpisano. Status javnega dobra seodvzame z odločbo, ki jo na podlagi sklepapristojnega občinskega organa ali sklepa vlade RSizda tisti upravni organ, ki je nepremičnin statuspodelil. Grajeno javno dobro se v zemljiški knjigivpiše ali izbriše na podlagi odločbe.Na javnem dobru lastninske pravice ni mogočepriposestvovati.

V preteklosti, v času družbene lastnine je institutdružbene lastnine zajemal tudi javno dobro, tedajimenovano »dobrine v splošni rabi«. Za dobrine vsplošni rabi je veljala absolutna prepoved odtujitve izdružbene lastnine. Seveda še danes obstajajoposebni razlogi za varstvo in posebno ureditev tegapodročja, zato tudi po sedaj veljavnih predpisih veljaprepoved pravnega prometa z javnim dobrom.

ZSZ v II. odst. 10. členu določa, da nepremičnine, kiso grajeno javno dobro, niso v pravnem prometu. Opozoriti velja, da se omejitev pravnega prometa poZSZ ne nanaša le na grajeno javno dobro. Zakonnamreč v prehodnih in končnih določbah (50. člen)določa, da do ureditve s posebnim zakonomzemljišče, na katerem je zgrajen vodnogospodarskiali melioracijski objekt, šteje kot vodno zemljišče.Do ureditve s posebnim zakonom tudi vodnazemljišča in zemljišča nad gozdno mejo niso vpravnem prometu.

Prepoved pravnega prometa nadalje pomeni, dajavno dobro ne more biti predmet izvršbe (32. člen

zakona o izvršbi in zavarovanju) ali zavarovanja(241. člen ZIZ), niti predmet stvarnega vložka vgospodarski družbi.

4. STAVBNA PRAVICA

Opozoriti je potrebno, da ZSZ nakazuje na stavbnopravico ter v 50. členu določa, da mora biti pogodba,s katero lastnik zemljišče odda za gradnjo, sklenjenav obliki notarskega zapisa. Določbe o oddaji zemljiščza gradnjo se bodo pričele uporabljati šele pouveljavitvi zakona, ki bo urejal lastninsko in drugestvarne pravice.

Nataša Erjavec

Nataša Erjavec

otarski vestnikNjunij 2002stran 60 Rot Huber

Varovanje kulturne in naravne dediščine priprometu z nepremičninami

vrednote lokalnega pomena, ki se ravno tako vpiše vzemljiško knjigo (čl. 63 ZON). Za oceno trenutnegastanja z vidika poslovanja notarja, je pomembno, darealno in v kratkem času, še ni moč pričakovati, dabi se notar v tem pogledu, lahko zanesel na ažurnostin točnost podatkov iz zemljiške knjige, saj vsenepremičnine na zavarovanih območjih, še dolgo nebodo kot takšne zaznamovane v zemljiški knjigi.Nenazadnje se to zaradi različnih razlag, tudi vpreteklosti ni dosledno izvajalo. Zato je spraktičnega vidika, pri preverjanju statusanepremičnine, edino uporabna urbanističnainformacija, iz katere sta razvidna status innamembnost posamezne nepremičnine.

Nadalje ZON v čl. 49 določa, da so naravne vrednotelahko v lasti fizičnih, ali pravnih oseb ter v lastidržave, ali lokalne skupnosti.

OMEJITVE PRI PRODAJI NEPREMIČNIN Nepremičnine na zavarovanih območjih in naravnevrednote, ki so v lasti države, so "res extracommercio", razen v primerih, ki jih določa tazakon (čl. 85 ZON).

Zakon uvaja zakonito predkupno pravico državepri nakupu nepremičnin na zavarovanih območjih,za katera je sprejela akt o zavarovanju, ne glede nadoločbe drugih zakonov, ki urejajo predkupnopravico na kmetijskih, gozdnih, vodnih, ali stavbnihzemljiščih (čl. 84/1 ZON).

Lastnik je dolžan o nameravani prodaji takšnenepremičnine, obvestiti upravljalca zavarovanegaobmočja (npr. na našem področju je to javni zavodTriglavski narodni park) in ministrstvo. Ponudbamora vsebovati podatke o nepremičnini, ceno indruge prodajne pogoje (čl. 84/2 ZON). Z vidikanotarskega poslovanja to pomeni, da je potrebno prikupoprodaji takšne nepremičnine, o nameravaniprodaji in pogojih, najprej obvestiti oba zakonitaupravičenca. Država ima nato možnost, da v roku60 dni pisno sporoči lastniku, da sprejema ponudbo(čl. 84/3 ZON). Če predkupne pravice ne uveljavi, tolahko storijo predkupni upravičenci po vrstnemredu, določenem v zakonih, ki urejajo predkupnopravico na kmetijskih, gozdnih, vodnih, ali stavbnihzemljiščih. (čl. 84/ 3 ZON). V primeru kolizijepredkupnih upravičenj istovrstnih upravičencev, ima

PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAZAVAROVANIH OBMOČJIH, KI UŽIVAJOVARSTVO PO ZAKONU O OHRANJANJUNARAVE IN ZAKONU O VARSTVUKULTURNE DEDIŠČINE

UVODNamen tega referata je predstaviti in delno osvetlitiproblematiko prometa z nepremičninami naobmočjih, ki uživajo varstvo in zaščito zakona oohranjanju narave (ZON Ur. l. RS št. 56/99) inzakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD Ur.l.RS št. 7/99). Pri tem se bom omejil na kupoprodajoin najem, oz. zakup navedenih zemljišč. Ob stranipuščam v glavnem vse tiste splošne pogoje, ki sovezani na promet z nepremičnino, glede na njenosnovni status, oz. glede na to, ali gre za zazidanostavbno zemljišče, nezazidano stavbno zemljišče, alikmetijsko zemljišče, ker je to predmet drugihreferatov. Na tem mestu je treba poudariti le, da vsezakonske predpostavke, kot so določene za promet(prodajo in zakup) navedenih zemljišč, veljajoodvisno od njihovega statusa, tudi za promet znepremičninami, ki so zavarovane bodisi po ZON-u,ali ZVKD, s tem, da vsak od navedenih zakonov,poleg teh, določa še svoje pogoje, posebnosti indelno tudi postopek.

PRAVNA UREDITEV PROMETA ZNEPREMIČNINAMI PO ZONNamen zakona o ohranjanju narave je določitevukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti insistema varstva naravnih vrednot, zaradi prispevanjak ohranjanju narave (1/1 ZON). Naravne vrednoteobsegajo vso naravno dediščino na območjuRepublike Slovenije (čl. 4 ZON) in so državnega, alilokalnega pomena (čl. 37 ZON). Naravne vrednotedoloči minister in jih razvrsti glede na državni, alilokalni pomen. (čl.37/6 ZON). Zgolj zaradi lažjegarazumevanja gre pojasniti, da so naravne vrednotedržavnega pomena tiste, ki imajo mednarodni, alivelik narodni pomen (čl.37/2), s posebnim aktom pajih zavaruje vlada RS (čl. 49/5 ZON), medtem konaravne vrednote lokalnega pomena, s posebnimaktom zavaruje lokalna skupnost (čl. 49/5 ZON).Na podlagi akta o zavarovanju naravne vrednotedržavnega pomena, izda pristojna upravna enotaugotovitveno odločbo, ki se vpiše v zemljiško knjigo.Lokalna skupnost izda enako odločbo za naravne


v isti kategoriji prednost tisti, ki je že lastnikistovrstne nepremičnine, ki je na zavarovanihobmočjih. Določbe o zakoniti predkupni pravicidržave se uporabljajo tudi, če je prodajalecnepremičnine na zavarovanem območju lokalnaskupnost.Lokalna skupnost je predkupni upravičenec prinakupu nepremičnin na zavarovanih območjih, zakatere je sama sprejela akt o zavarovanju, predkupnopravico pa uveljavlja na način, določen v ZON-u.

Če nihče od zakonitih predkupnih upravičencev niuveljavil predkupne pravice, lahko prodajalec prodanepremičnino drugemu kupcu, ki je njegovoponudbo pravočasno sprejel na način, določen spredpisi o kmetijskih zemljiščih, pod pogojem, da spogodbo soglaša pristojna upravna enota (čl 84/4ZON).

PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAZAVAROVANIH OBMOČJIH

ZON določa, da je pridobitev lastninske pravice spravnimi posli (torej ne le z nakupom in prodajo,pač pa tudi vsemi drugimi pravnimi posli, pri čemerni razlike med posli inter vivos in posli mortis causa)na nepremičninah na zavarovanih območjih, možnale s soglasjem upravne enote. Še prej pa moraupravna enota pridobiti predhodno soglasjeorganizacije, pristojne za ohranjanje narave (čl.86). Ta organizacija je dolžna, pred izdajo svojegapredhodnega soglasja, pridobitelja seznaniti zvarstvenimi režimi in razvojnimi usmeritvamizavarovanega območja. Pridobitelj pa mora podatiizjavo, da z njimi tudi soglaša, kar je pogoj za izdajosoglasja upravne enote.

Soglasje ni potrebno, če gre za pridobitev lastninskepravice z dedovanjem, ali pravnim poslom,sklenjenim med lastnikom in državo, oz. lokalnoskupnostjo, na območju katere leži nepremičnina, kise prodaja torej, če država, ali lokalna skupnostpridobivata lastninsko pravico na takšnihnepremičninah. V teh primerih upravna enota tudipisno potrdi, da soglasje ni potrebno (čl. 87/3 ZON).V praksi o tem izda posebno potrdilo.

Odločba o soglasju se ne izda, če niso bileupoštevane določbe o predkupni pravici po določbah

čl. 84. ZON ali pridobitelj ne da izjave, da soglaša zvarstvenimi režimi in razvojnimi usmeritvami nazavarovanem območju.

Postopek za pridobitev soglasja se prične z vlogo zaizdajo soglasja. Pridobitelj nepremičnine nazavarovanem območju jo vloži pri upravni enoti, naobmočju katere leži nepremičnina, oz. njen pretežnidel. Priložiti ji je potrebno tudi dokazilo o pravnemposlu, kar pomeni da mora biti pogodba sklenjena vnaprej, soglasje, ali potrdilo pa sta solemnizacijskegaznačaja. Prav tako je potrebno predložiti tudi vsedruge priloge, določene v ZKZ, zakonu o stavbnihzemljiščih, odvisno od statusa nepremičnine.

Stranke v postopku so pogodbene stranke, v delu, kise nanaša na izvajanje zakonite predkupne pravice,pa tudi vsak od predkupnih upravičencev.

Rok za izdajo odločbe o soglasju je 30 dni odprejema popolne vloge. Če odločba, ali potrdilo, dasoglasje ni potrebno, v tem roku ni izdano, se šteje,da soglasje, oz. potrdilo ni dano. Stranka lahko v temprimeru ukrepa skladno z določili upravnegapostopka o molku organa, kar bi seveda šepodaljšalo postopek.

Overitev podpisov na pogodbi o odtujitvinepremičnine na zavarovanem območju terzemljiškoknjižni prenos lastninske pravice, stamogoča le na podlagi soglasja, oziroma potrdila.Zakon strogo določa tudi sankcijo za nespoštovanjedoločb glede pridobitve soglasja, oz. potrdila, saj sonični pravni posli, sklenjeni brez soglasja, alipotrdila, ali v nasprotju z njim. Zato štejem, da je prinotarskih zapisih, ki se sestavljajo v naprej, tudi nato okoliščino potrebno v listini opozoriti stranke.Overitev podpisa, pa je potrebno skladno s 5. odst.64. čl. ZN zavrniti, če pogodbi ni predloženovsebinsko ustrezno soglasje, oz. potrdilo.

Če je predmet nakupa nepremičnina v zavarovanemobmočju, ki ima status kmetijskega zemljišča, kar vpravilu tudi je, morajo biti spoštovane še vseustrezne določbe ZKZ. Ni odveč poudariti, da je zakupoprodajno pogodbo glede nezazidanegastavbnega zemljišča, ki leži v zavarovanem območju,določena oblika notarskega zapisa po zakonu ostavbnih zemljiščih.

Rot Huber


Zakon o ohranjanju narave ne določa nikakršnihomejitev pri sklepanju najemnih, ali zakupnihrazmerij, glede nepremičnin na zavarovanihobmočjih, kar pa ne pomeni, da teh ni. Če nekanepremičnine na zavarovanem območju, predstavljasočasno tudi kmetijsko zemljišče, bodo morale bitipri zakupu le -te spoštovane tudi določbe ZKZ, kiurejajo zakup. Povedano ne velja za nezazidana, alizazidana stavbna zemljišča, glede katerih niomejitev pri zakupu.

PRAKSA

Kljub potrebni normativni zaščiti, se vseeno zdi, daje postopek za pridobitev lastninske pravice nanepremičninah na zavarovanih območjih dokajzapleten in dolgotrajen. Zgolj procedurapridobivanja izjav in vseh potrebnih soglasij, alipotrdil, po samem zakonu, ne more trajati manj kot60 dni. Če se k temu prišteje še čakalna doba narazne druge potrebne dokumente, npr.zemljiškoknjižne izpiske, informacije onamembnosti in statusu zemljišč ter ostalo, zlasti patudi človeški faktor, je očitno, da je lahko takšenpostopek učinkovit, vendar očitno predolg. To doneke mere pomeni seveda tudi dražitev vseh storitev,ki so s tem povezane in tudi notarske. Pripomniti pagre, da po izkušnjah naše pisarne, podražitev nibistvena, morda za stroške dveh vlog po dejanskemčasu. Večji problem za stranke predstavljadolgotrajnost. Vprašanje je, ali bi se enako varstvolahko uspešno doseglo s poenostavljenimpostopkom, morda s skrajšanjem rokov za izjavo opredkupni pravici, ki znaša celo 60 dni. Tudi v praksise doslej ni izkazalo kot možna rešitev skrajševanjarokov na ta način, da se o nameravani prodaji,obvesti predkupne upravičence po tem zakonu inizvede ta postopek ter sočasno vloži ponudbo poZKZ. Upravni organ namreč zavrača objavoponudbe po ZKZ na oglasni deski, dokler nizaključen postopek po ZON-u. Časovno torej nimogoče ničesar pridobiti. Po naših izkušnjah, veljapohvaliti državo in ostale zakonite predkupneupravičence, ki ne le spoštujejo določene roke, pačpa praviloma vse, že precej pred iztekom zakonitihrokov, podajo ustrezno izjavo in s tem, kar se da,pripomorejo k skrajšanju postopka.

Težave pravzaprav nastajajo drugje. Ne glede nazakonske določbe o tem, da se zavarovana območjazaznamujejo v zemljiški knjigi, je treba izpostavitidejstvo, da v zemljiški knjigi doslej na podlagi tegapredpisa, zaznambe po večini niso ažurirane. Tegatudi realno ni mogoče pričakovati v kratkem času.Podatki se v zemljiški knjigi dajo preveriti le, če so ozavarovanih območjih zaznambe že podlagidosedanjih predpisov, ki so doslej urejali to materijoin se prekrivajo z novo ureditvijo (npr. Triglavskinarodni park na našem območju). Edinaoprijemljiva podlaga za delo notarja, v nasprotnemprimeru predstavlja informacija o statusu innamembnosti zemljišča, ki jo izda pristojna občina,sicer ni mogoče verodostojno preveriti, alinepremičnina, ki je predmet nakupa, leži vzavarovanem območju. Glede na naše različneizkušnje pri adekvatnosti statusnih opredelitev, obdejstvu neoznačenosti v zemljiški knjigi, ni mogočepovsem izključiti možnega obida navedenihpredpisov pri prometu z nepremičninami nazavarovanih območjih. Po našem mnenju je tanevarnost še toliko večja pri prometu znepremičninami po ZVKD. Ne glede na to, se donadaljnjega, vseeno velja zanesti na podatke ostatusnih opredelitvah zemljišč, čemur pritrjuje tudipojasnilo Ministrstva za okolje in prostor, gledeizvajanja zakona o ohranjanju narave, ki pojasnjuje,da je stanje zavarovanja vrisano v planske akte in jepodlaga za planiranje oz. načrtovanje v prostoru,kakor tudi za dovoljevanje posegov v prostor, kar jerazvidno iz t.i. urbanističnih informacij, ki jih izdapristojni organ lokalne skupnosti. Takšnourbanistično informacijo pri overitvi vedno spojimos pogodbo, pri morebitnem notarskem zapisu, pa jenjegov sestavni del, ali priloga. To je koristno tudi zvidika spremenljivosti prostorskih dokumentov, sajtakšna informacija dokazuje določen statusnepremičnine v času oprave prometa, ne glede namorebitne njegove kasnejše spremembe.

PRAVNA UREDITEV PROMETA PO ZAKONUO VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE

Namen zakona o varstvu kulturne dediščine jezaščita kulturne dediščine, ki se kaže v ohranjanjumaterialnih in vsebinskih lastnosti predmetov,skupin predmetov oziroma objektov, ali območij, ki

Rot Huber


so opredeljeni kot dediščina po tem zakonu, skrbi zanjihovo celovitost in neokrnjenost ter poudarjanje inzagotavljanje pomena, ki ga imajo kot bistvenasestavina sodobnega življenja (čl. 4 ZVKD). Zakondoloča, da je ohranjanje in varovanje dediščine skrbvseh in vsakogar, dolžnost njenega varovanja paobstaja v vseh okoliščinah. Pojem kulturnedediščine je opredeljen v določbi čl. 2 ZVKD, pokaterem kulturno dediščino predstavljajo območjain kompleksi, grajeni in drugače oblikovani objekti,predmeti, ali skupine predmetov, oziroma ohranjenamaterializirana dela kot rezultat ustvarjalnostičloveka in njegovih različnih dejavnosti, družbenegarazvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobjav slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo jezaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega incivilizacijskega pomena v javnem interesu.Dediščina so tako lahko nepremičnine, ali njihoviposamezni deli, skupine nepremičnin in območja (nepremična dediščina), ali premičnine in njihovezbirke (premična dediščina).

Če kulturna dediščina izpolnjuje elemente, skaterimi je dokazana kontinuiteta, ali posameznastopnja kulturnega in civilizacijskega razvoja, alielemente, ki predstavljajo kakovostni dosežekustvarjalnosti, lahko ta dediščina dobi statuskulturnega spomenika (čl. 5/1 ZVKD). Zakon ločistatus spomenika državnega pomena, če dediščinapredstavlja vrhunski dosežek ustvarjalnosti, oziromaključno, ali redko ohranjeno dokazilo določenegaobdobja zgodovinske preteklosti (čl. 5/2 ZVKD), alistatus spomenika lokalnega pomena, če dediščinaizpolnjuje elemente kulturnega spomenika, njeneznačilnosti pa so po strokovnih merilih posebnegapomena za ožje, oziroma širše lokalno območje (čl.5/3 ZVKD).

Kulturni spomenik pridobi svoj status z aktom orazglasitvi (čl. 12/1 ZVKD). Akt o razglasitvispomenika državnega pomena sprejme Vlada RS inse objavi v Uradnem listu RS. Akt o razglasitvispomenika lokalnega pomena pa sprejme pristojniorgan lokalne skupnosti in se objavi v uradnemglasilu te skupnosti (čl.12/5 in 6 ZVKD). Na podlagiakta o razglasitvi ministrstvo, oziroma pristojniorgan lokalne skupnosti, v 30 dneh od njegoveuveljavitve, predlagata zaznambo nepremičnegaspomenika v zemljiško knjigo (čl. 16 ZVKD), kar je

pomembno za delo notarja v postopkih overjanja,potrditve, ali sestave pogodb o prodajinepremičnine, ki predstavlja kulturni spomenik.

OMEJITVE PRI PROMETU S KULTURNIMISPOMENIKI

Glede sklepanja zakupnih, ali najemnih razmerij,zakon sicer ne uvaja omejitev. Določena pa je celavrsta omejitev pri načinu izkoriščanja in rabekulturnih spomenikov ter ukrepov za njihovovarstvo in ohranjanje (npr. čl. 48 -52 ZVKD), karposredno seveda lahko omejevalno vpliva tudi naekonomski motiv strank, povezan s posameznimnajemom, ali zakupom. To je potrebno in koristnoupoštevati pri vsebini morebitne konkretnenajemne, ali zakupne pogodbe, ki jo sestavlja notar.Pod določenimi zakonskimi pogoji in obstoju javnekoristi, je mogoče kulturni spomenik protinadomestilu, oz. odškodnini celo razlastiti ( čl. 54 -57 ZVKD), bodisi v korist države, ali lokalneskupnosti.

Spomenik državnega pomena, ki je v lasti države, jepo izrecni določbi zakona (čl. 62/1) res extracommercio in ga ni dopustno odtujiti.

V primeru prodaje kulturnega spomenika, zakondoloča predkupno pravico države in lokalneskupnosti, na območju katere je spomenik (čl. 63/1ZVKD).

Lastnik spomenika mora o nameravani prodaji in opogojih prodaje, pisno obvestiti predkupnegaupravičenca. V primeru prodaje spomenikadržavnega pomena, država v 60 dneh sporočilastniku, ali sprejema prodajno ponudbo. Če te nesprejme, se do nje v nadaljnjih 30 dneh opredelilokalna skupnost na območju katere je spomenik.

V primeru prodaje spomenika lokalnega pomena,lokalna skupnost v 30 dneh sporoči lastniku, alisprejema prodajno ponudbo.

Pravne posledice nespoštovanja določb o predkupnipravici so zelo stroge, saj so kršitve sankcionirane zničnostjo (čl. 64. ZVKD).

Rot Huber


Tudi ta postopek je izjemno dolgotrajen, saj posamem zakonu ne more trajati manj kot 90 dni (60 +30). Na ceno notarskih storitev najbrž to samo posebi ne bo imelo bistvenega vpliva, bo papodaljševalo čas sklenitve končne pogodbe. Morda jepredkupna pravica z vidika postopka tudi premalonatančno urejena, kar se pokaže v primerjavi zzakonom o ohranjanju narave.

Navedeni mehanizmi vsekakor postavljajo notarjapred nove izzive pri poslovanju. Enako kot priuveljavljanju določb zakona o ohranjanju narave, setudi tu odpira vprašanje evidenc in dostopa notarjado podatkov o kulturnih spomenikih. Morda je tuproblem možnega obida predpisov še bolj pereč.Analiza določbe čl. 63 ZVKD namreč pokaže, da sepredkupno upravičenje države in lokalne skupnosti,nanaša na vse "spomenike". Torej ne le nanepremičnine, pač pa tudi premičnine. Gledenepremičnin so položaj in težave podobni tistim, kiso opisane v poglavju o ZON. Če pustimo ob straniproblematiko ažurnosti zaznamb spomenikov vzemljiški knjigi in ustreznost statusnih opredelitevzemljišč, za katere ni mogoče reči, da vselej vernoodražajo dejansko situacijo, je vseeno nekoliko lažjipoložaj pri spomenikih državnega pomena, gledekaterih morajo biti akti o razglasitvi, objavljeni vUradnem listu RS. Notarju je vsaj dana možnostpreveritve statusa. Odprti ostajta vprašanji dejanskesledljivosti spremembam in časa, ki je ob temnotarju na razpolago.

Bolj zapleteno postane preverjanje statusa prinepremičnih kulturnih spomenikih lokalnegapomena, če imamo pred očmi število občin v RS inmožnost, da vsaka od njih, po svoji presoji razglašaspomenike ter načelo proste izbire notarja širom poSloveniji je jasno, da tega segmenta brez ustreznihdostopov do uradnih evidenc ni mogoče kakovostnopreveriti. Najtežja naloga pa je, ob upoštevanjunavedenih okoliščin, preverjanje statusapremičnine, zavarovane kot kulturni spomenik. Žepo samem zakonu so namreč status spomenika,pridobile zbirke predmetov, ali posamezni predmetipremične dediščine, s katerimi upravljajo javnizavodi (čl. 17 ZVKD). To so državni muzeji ter mrežapokrajinskih in mestnih muzejev, ki pokrivajo vsevrste premične dediščine na celotnem območjuSlovenije. Morda nam gre, kljub nepreglednosti v tej

smeri, v prid dejstvo, da takšni posli niso ravnopogosti, realno pa je pričakovati, da bo slej ko prej,notar sodeloval tudi pri sestavi kakšne od pogodb,katere predmet bo premičnina, s statusomkulturnega spomenika. (npr. vrednejša slika ipd.)

Evidentno je, da bi moral imeti notar, ki uresničujejavna pooblastila po zakonu o notariatu, zanormalno delo in prevzem odgovornosti, priprometu po obeh navedenih predpisih, zagotovljentudi dostop do podatkov o vseh vrstah kulturnihspomenikov. Tako zemljiškoknjižnih, kot tudi gledestatusa zemljišč in registra kulturne dediščine. Potdo tega bo po vsej verjetnosti še dolga! Rešilno bilkona področju prometa zavarovanih nepremičnin, vsajzačasno in premostitveno, predstavlja omenjenastatusna opredelitev nepremičnine, ki jo izdajajopristojne občine. Pri zavarovanih premičninah poZVKD pa je vsaj za sedaj, status povsem nemogočepreveriti. Zaenkrat se v naši pisarni, kot z začasnorešitvijo, ukvarjamo z možnostjo, da bi zaprosiliZavod za spomeniško varstvo v Kranju, za seznanamspomenikov, ki so po tem zakonu zavarovani napodročju Gorenjske.

Po sestavi tega prispevka, je Ustavno sodišče RS zodločbo št. U -I-266/98-72 z dne 28.02.2002, ki jebila objavljena v Uradnem listu RS št. 27 dne28.03.2002 (str. 2267), z odložnim učinkom enegaleta od objave, razveljavilo celotno poglavje "III.Promet s kmetijskimi zemljišči (čl. 17 -25 ZKZ). Vobširni obrazložitvi je Ustavno sodišče kot bistveno,med drugim ugotovilo neskladje nekaterih, ne pavseh določb obstoječe ureditve s 33. čl. (pravica dozasebne lastnine) in 74.čl.(svoboda gospodarskepobude), pa tudi z 2. čl.(načelo pravne in socialnedržave) ustave RS. Določbe 4.odst. 20. čl ZKZ pa sotudi v nasprotju s 25 čl.(pravica do pravnegasredstva) ustave RS. Na zakonodajalca je nasloviloočitek v smeri nesorazmerno velikih omejitev pripridobivanju in razpolagi s kmetijskimi zemljišči. Taodločba Ustavnega sodišča bo imela neposredenvpliv tudi na promet s tistimi kmetijskimi zemljišči,ki se nahajajo na zavarovanih območjih (TNP). Kotbi bilo mogoče povedati v trenutno aktualnemnogometnem žargonu, je "žoga vrnjena" naizhodiščno točko in se ponovno pričenja "tekma" vusklajevanju različnih interesov na tem področju.

Rot Huber

Rot Hubert

junij 2002 stran 65otarski vestnikNJože Dernovšek

Obdavčitve pri prometu z nepremičninami

I. UVOD

Notarji pri svojem delu pogosto obravnavamo tudidavčna vprašanja in moramo strankam svetovati šepred sklenitvijo pravnega posla, kako naj v skladu spredpisi sklenejo pogodbo tako, da bo oproščenaplačila davka, oz. da bo davek čim manjši. Čepravnismo davčni svetovalci, je nujno, da poznamopredpise, po katerih davčni organi odmerjajo davekna promet nepremičnin, davek na dediščine indarila, davek od dohodkov iz premoženja, davek oddobička iz kapitala itd. Pri tem smo dolžniupoštevati predpise, ki nam nalagajo obveznosti, insicer tako zakon o notariatu kot tudi številne davčnepredpise.

Zakon o notariatu v 1. odstavku 6. člena določa, damora notar opravljati zadeve iz 2. člena ZN poštenoin vestno v skladu s predpisi. Kršitev dolžnosti inpooblastil ima za posledico odškodninskoodgovornost notarja.

V 23. členu ZN je določeno, da notar ne smeopravljati zadev iz 2. člena ZN v poslih, ki so pozakonu nedopustni ali za katere sumi, da jih strankesklepajo navidezno ali zato, da bi se izognilezakonskim obveznostim ali da bi protipravnooškodovale tretjo osebo. Razen tega notar ne smeposlovati z osebo, ki zaradi mladoletnosti ali izdrugega zakonskega razloga ne more veljavnosklepati pravnega posla.

Pri overjanju podpisov strank na listinah notar niodgovoren za vsebino listine in tudi ni dolžanugotavljati, ali smejo stranke skleniti posel, nakaterega se nanaša listina (3. odst. 64. čl. ZN). Pačpa se je notar v skladu s 4. odst. 64. člena ZN dolžanseznaniti z vsebino listine in tudi upoštevati njenovsebino, če je z drugim predpisom določeno, da jeoveritev podpisa vezana na izpolnitev določenihpogojev (npr. pri prometu z nezazidanimi stavbnimizemljišči, s kmetijskimi zemljišči ipd.).

Iz vseh opisanih določil zakona o notariatu izhaja,da smo notarji dolžni opravljati zadeve, za kateresmo pristojni, vestno, pošteno in v skladu s predpisi.

Obdavčitev prometa z nepremičninami in drugedavke, ki se nanašajo na promet z nepremičninami,obravnavajo zlasti naslednji predpisi:

* zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-1- Ur. l. RS št. 57/99), * zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV - Ur. l.RS št. 89/98 in sl.),* zakon o dohodnini (ZDoh.- Ur.l. RS št. 71/93 insl.) * zakon o davkih občanov (ZDO - Ur.l. SRS št.36/88 in sl.)* zakon o davčnem postopku (ZDavP - Ur.l. RS št.18/96 in sl.)

II. DAVEK NA PROMET NEPREMIČNIN

Zakon o davku na promet nepremičnin določa, da seta davek plačuje od prometa nepremičnin. Prometnepremičnin je po tem zakonu:

* vsak odplačni prenos lastninske pravice nanepremičnini in * zamenjava nepremičnin

Za prenos lastninske pravice po ZDPN-1 se ne štejeprvi prenos lastninske pravice na novozgrajenihobjektih, od katerih je bil plačan davek na dodanovrednost.

Davčni zavezanec za davek na promet nepremičninje prodajalec, pri menjalni pogodbi pa vsakapogodbena stranka za vrednost svoje nepremičnine,ki je predmet menjave. Položaj stranke v postopkuima tudi kupec, če s pogodbo prevzame obveznostplačila tega davka.

Davčna osnova za davek na promet nepremičnin jeprodajna cena nepremičnine, torej s pogodbodogovorjena kupnina. Po 2. odst. 6. člena spada vdavčno osnovo vse, kar predstavlja plačilo - bodisi vdenarju ali v stvareh, storitvah, prevzemu dolgabivšega lastnika (prodajalca) ipd..


Davek na promet nepremičnin znaša 2% od davčneosnove, kar je eden od najnižjih davkov, ki seplačujejo v Republiki Sloveniji. Zakon določa kotdavčno osnovo prodajno ceno nepremičnine, torejpogodbeno dogovorjeno kupnino in ne mordaprometno ali tržno vrednost nepremičnine.

Davčna obveznost praviloma nastane, ko jesklenjena pogodba. Če pa je za prenos lastninskepravice potrebno dovoljenje državnega organa,nastane davčna obveznost, ko je zavezancudovoljenje sporočeno oz. ko postane odločba oz.pravni akt pravnomočen.

Glede postopka 10. člen ZDPN-1 napotuje na zakono davčnem postopku.

III. DAVČNI POSTOPEK PRI PROMETU ZNEPREMIČNINAMI

Zakon o davčnem postopku (ZDavP) obravnavadavek na promet nepremičnin v XVII. poglavju včlenih 193 do 197. Za delo notarja je pomembenzlasti 197. člen, ki v 1. odst. določa, da brez dokaza,da je plačan prometni davek (očitno je pri temmišljen davek na promet nepremičnin), ni mogočeoveriti podpisov na pogodbi o prenosunepremičnine.

Po 193. členu cit. zakona je davčni zavezanec dolžanvložiti davčno napoved v roku 15 dni po nastankudavčne obveznosti. K napovedi mora priložitidokazila o lastništvu nepremičnine, to je veljavenz.k. izpisek, pri nevknjiženih nepremičninah paizvirnik pogodbe o lastništvu, pravnomočen sklep odedovanju oz. drugo listino, ki dokazuje zavezančevolastninsko pravico.

Davčni organ je dolžan izdati odločbo o odmeridavka v roku 30 dni po prejemu davčne napovedi. Zaodločbo se šteje tudi uradni zaznamek davčnegaorgana na sami listini. Iz tega zaznamka mora bitirazvidna odmera davka in plačilo davka. Takšnaodmera je dopustna samo v enostavnih zadevah, kodavčni organ v celoti upošteva davčno napoved (17.člen ZDavP).

Menim, da bi morali notarji v notarskem zapisunavesti tudi, da smo stranke opozorili na dolžnostpredložitve listine davčnemu organu in vložitevdavčne napovedi v predpisanem roku 15 dni.Primerno je tudi, da notar strankam pomagaizpolniti obrazec davčne napovedi.

V 3. odst. 194. člena ZDavP je določeno, da moradavčni organ ugotoviti prometno vrednostnepremičnine, če dogovorjena prodajna cena neustreza ceni nepremičnine, ki bi se dala doseči vprostem prometu. V takem primeru lahko davčniorgan v roku 30 dni odmeri davek na prometnepremičnin z začasno odločbo od napovedanedavčne osnove. Ta določba ZDavP je v nasprotju s 1.odst. 6. člena zakona o davku na prometnepremičnin, ki določa, da je davčna osnovaprodajna cena nepremičnine, torej dogovorjenakupnina. S procesnim zakonom se torej spreminjamaterialnopravna določba ZDPN-1 in to na škododavčnih zavezancev.

Tako Zakon o obligacijskih razmerjih, ki je veljal do31.12.2001, kot tudi novi Obligacijski zakonik neprepovedujeta sklepanja prodajnih pogodb zakupnino, ki bi bila nižja od prometne vrednosti. VZOR-u in v OZ-ju imamo določbe o čezmernemprikrajšanju, ki ga lahko uveljavlja oškodovanapogodbena stranka, če je bilo ob sklenitvidvostranske pogodbe med obveznostmi strankočitno nesorazmerje. Ta pravni institut je pravicapogodbenih strank ne davčnega organa, zaradi česarse mi zdi sporno že omenjeno določilo v ZDavP.

Po 196. členu ZdavP mora davčni zavezanec plačatizamudne obresti, če ni pravočasno napovedaldavčne obveznosti, kakor tudi v primeru, da je bilazaradi neustrezne prodajne cene začasna odločbanadomeščena z novo odločbo, kot tudi v primerunove odločbe v obnovljenem postopku.

Novelirana določba 196.a člena ZDavP določa, da vprimeru, ko zavezanec ne napove pravočasno davčneobveznosti, prične teči zastaralni rok za odmerodavka po preteku leta, v katerem je bila davčnaobveznost odkrita oz. napovedana. Zastaralni rok je

Jože Dernovšek


10 let. S to novelo se je zastaralni rok zelo podaljšalin praktično ne more več priti do zastaranja. Menimpa, da je določbo 196.a člena ZDavP dopustnouporabljati samo za pravne posle, ki so bili sklenjenipo uveljavitvi te novele in ne za nazaj.

IV. DAVEK NA DODANO VREDNOST

Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV) določa,da se DDV plačuje od prometa blaga in prometastoritev. Kot promet blaga je opredeljen prenoslastninske pravice na opredmetenih stvareh, če ni stem zakonom določeno drugače. Promet znepremičninami pri tem ni izvzet, pač pa ZDDV vIX. poglavju obravnava oprostitve DDV in v 2. točki27. člena določa, da je plačila DDV oproščen prometnepremičnin, razen prvega prenosa lastninskepravice oz. pravice razpolaganja na novozgrajenihobjektih.

Po 4. točki 2. odst. 4. člena ZDDV je z DDVobdavčena izročitev novozgrajenih objektov terprenos stvarnih pravic in deležev na nepremičninah,ki dajejo imetniku lastninsko pravico oz. pravicoposesti na nepremičnini ali delu nepremičnine. ZDDV je obdavčen tudi najem poslovnih prostorov(ne glede na čas trajanja najema) ter oddajanjestanovanj za čas, ki je krajši od 60 dni.

Stopnja DDV znaša sedaj za novozgrajene poslovneprostore 20%, nižja 8,5% stopnja pa se plačuje odgraditve, obnove in vzdrževanja stanovanjskihprostorov in stanovanjskih hiš.

Po pravilniku o izvajanju ZDDV se za prvi prenoslastninske pravice ne šteje, če fizična oseba, ki nizavezanec za DDV, proda novozgrajeni objekt, to pavelja tudi za nadomestno gradnjo.

V. DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA

Zakon o davkih občanov iz leta 1988 je bil z uvedbozakona o dohodnini močno zreduciran. Prečiščenobesedilo je objavljeno v Ur. l. RS št. 8/91. Ta zakon v

poglavju o davku na dediščine in darila obravnavatudi obdavčitev po pogodbi o dosmrtnempreživljanju, sporazumu o izročitvi in razdelitvipremoženja po zakonu o dedovanju (sedaj izročilnipogodbi) in po pogodbi o razdelitvi solastnine.

Zavezanec za davek na dediščino in darila je samofizična oseba, ki v RS podeduje ali dobi v darpremoženje, vključno tudi na podlagi pogodbe odosmrtnem preživljanju. Darilo premičnegapremoženja je obdavčeno samo, če skupna vrednostpodarjenih premičnin, prejetih od istega darovalca vrazdobju enega leta, presega povprečno letno čistoplačo zaposlenih delavcev v RS v preteklem letu. Pritem se predmeti gospodinjstva ne upoštevajo.

Višina davka na dediščine in darila je odvisna odsorodstvenega razmerja. Dediči in obdarjenci prvegadednega reda tega davka ne plačajo. Prav tako davkane plača dedič kateregakoli dednega reda, kipodeduje stanovanje, če nima drugega stanovanja inje ob smrti zapustnika živel z njim v skupnemgospodinjstvu (2. tč. 1. odst. 6. člena ZDO). Zdedičem prvega dednega reda so izenačeni zeti,snahe, pastorki in dedič, ki je z zapustnikom živel vdalj časa trajajoči življenjski skupnosti v smisluZZZDR. Davka na dediščine in darila tudi ne plačadedič ali obdarjenec, ki se po določbah zakona okmetijskih zemljiščih šteje za kmeta, če podeduje oz.dobi v dar kmetijsko zemljišče (8. člen ZDO).

Dediči drugega dednega reda (starši, bratje, sestre innjihovi potomci) so dolžni plačati davek na darilo, kiznaša glede na vrednost od 5% do 14% vrednostidarila oz. dediščine. Za dediče tretjega dednega reda(dedi in babice) znaša davek od 8% do 17%, za vsedruge pa od 11% do 30% vrednosti darila oz.dediščine. Minister za finance izda vsako letoodredbo o valorizaciji zneskov, od katerih se plačujeta davek. Za leto 2002 je bila izdana odredba v Ur. l.RS št. 106/2001). Odredba je izdana na podlagi193.a člena ZDO oz sedanjega 32.a členaprečiščenega besedila ZDO.

Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju nastanedavčna obveznost ob smrti preživljanca. Zato davčni

Jože Dernovšek


organ ob prejemu napovedi na pogodbi samozaznamuje, da je bila prijavljena in da bo davekodmerjen po smrti preživljanca. Glede na praksodavčnih uradov, da se pri tovrstnih pogodbahupoštevajo kot odbitek ovrednotene obveznosti, kijih je s pogodbo prevzel preživljalec, je vsekakorsmotrno, da se v pogodbi prevzete obveznostičimbolj natančno opišejo in po možnosti tudiovrednotijo. Možno je tudi, da preživljalec po smrtipreživljanca davčnemu uradu predloži izvedenskomnenje z ocenitvijo vrednosti prevzetegapremoženja in revalorizirane vrednosti prevzetihobveznosti. Predmet obdavčitve je razlika vvrednosti, ki se obdavči kot darilo. Glede na to, da jepogodba o dosmrtnem preživljanju tvegan pravniposel, pri katerem je skupna vrednost obveznostiodvisna od dolžine preživljančevega življenja in časaizpolnjevanja pogodbe, se mi zdi takšna praksadavčnih organov problematična.

Pri pogodbi o razdelitvi solastnine velja opozoriti na12. člen ZDO, ki določa, da se davek na dediščine indarila plača tudi ob razdelitvi solastnine, in sicer odtistega dela premoženja, ki ga je posamezni solastnikprejel brez odplačila, prek dela, ki bi mu pripadal izsolastništva. Zato je v pogodbah o razdelitvisolastnine smotrno vnesti določilo, da solastnik, kiprejme v naravi manj kot mu pripada glede nasolastniški delež, dobi od tistega solastnika, kiprejme več, izplačano razliko v denarju. Če razlika vpogodbi ni ovrednotena in ni določeno, da jo prejmesolastnik, ki dobi v naravi manj kot mu pripada, sešteje za darilo, od katerega se plača davek (razen vprvem dednem redu). Davčni uradi pri tovrstnihpogodbah praviloma zahtevajo predložitev cenitve,na podlagi katere ugotovijo, ali je treba katerega odpogodbenikov obdavčiti. Zato ni smotrno, če je vpogodbi o razdelitvi solastnine zapisano, da sistranke solastnino razdelijo brez doplačil. V temprimeru bo razdelitev solastnine obdavčena kotdarilo - razen v primeru, da je razdelitev v naravienakovredna deležem solastnikov nepremičnine.Tudi v primeru, da kateri od solastnikov prejmesamo izplačilo v denarju, je potrebna cenitevnepremičnine, ker se iz nje ugotovi, ali je solastnikprejel svojemu deležu ustrezno izplačilo. Smotrno je,

da strankam svetujemo, da še pred sklenitvijopogodbe pribavijo cenitev nepremičnin, ki sopredmet delitve in v cenitvi ugotovljene vrednostiupoštevajo v pogodbi.

Davčni uradi obravnavajo kot promet znepremičninami tudi »promet« na podlagi pogodb ouskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim inna podlagi pogodb o priznanju lastninske pravice tervknjižbenih dovoljenj, če iz teh listin izhaja, da jenjihova pravna podlaga dejansko v preteklostiizvršena prodaja, darilo ali drugačna odtujitev, ki nibila prijavljena davčnemu organu ob nastankuobveznosti. Glede na že omenjeni 196.a člen ZDavP,ki je zelo podaljšal zastaralne roke, je takšna praksadavčnih organov razumljiva, vendar je vprašljivo, alije pravilna.

VI. DAVEK OD DOBIČKA IZ KAPITALAIN OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA

Davek od dobička iz kapitala obravnava Zakon odohodnini v členih 58. do 62. in določa, da jezavezanec za ta davek fizična oseba s stalnimprebivališčem na območju RS, ki doseže dobiček sprodajo nepremičnine, če je bila prodaja izvršenapred potekom treh let od dneva, ko je bilanepremičnina pridobljena. Ta davek se ne plača, čese od prodaje ne plača davek na prometnepremičnin. Iz tega bi sledilo, da se davek oddobička iz kapitala ne plača, če je bila nepremičninapridobljena z darilom, saj se od darila ne plača davekna promet nepremičnin. Dejanska praksa davčnihuradov je drugačna, ker se sklicujejo na to, da 1.odst. 58. člena Zakona o dohodnini govori opridobitvi nepremičnega premoženja in ne onakupu. Ta praksa se mi zdi sporna.

Osnova za davek od dobička iz kapitala je razlikamed prodajno ceno nepremičnine in valoriziranovrednostjo nepremičnine v času pridobitve. Pri temse upoštevajo tudi vsa dodatna vlaganja vnepremičnino in plačani davek na prometnepremičnin, če ga je plačal zavezanec. Kot vrednostnepremičnine v času pridobitve se upošteva v

Jože Dernovšek


kupoprodajni pogodbi navedena nabavna vrednostnepremičnine. Če pa nepremičnina ni bilapridobljena s kupoprodajno pogodbo, se kotvrednost v času pridobitve upošteva vrednost, ki jozavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili (npr. scenitvijo). Kot prodajna cena se upošteva v prodajnipogodbi navedena cena, če pa ta ne ustrezaprometni vrednosti, se za ugotovitev osnove za davekupošteva v odmernem postopku ugotovljenavrednost nepremičnine (59. člen). Investicije ininvesticijsko vzdrževanje se valorizirajo po predpisu,ki ga določa Vlada RS.

Stopnja davka od dobička iz kapitala je 30%, vendarje treba upoštevati, da je davek od dobička izkapitala samo podvrsta dohodnine, ta pa pri naszelo hitro doseže 50%, kar pomeni, da je lahko davekod dobička iz kapitala z dohodnino obdavčen s 50%in ne le po 30% stopnji!

Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo fizičneosebe, ki imajo v RS stalno prebivališče ali naobmočju RS dosegajo dohodke iz premoženja. Po64. členu zakona o dohodnini se ta davek plačujetudi od dohodkov, doseženih z oddajanjem v najemstanovanj, poslovnih prostorov, garaž, vikendov,zemljišč, opreme, prevoznih sredstev in drugegapremoženja. Osnova za davek je najemnina,dosežena v celem letu ter zmanjšana za strošketekočega in investicijskega vzdrževanja, upravljanjain za stroške obratovanja, če te stroške plačujelastnik sam. Za potrebne stroške se štejejo normiranistroški v višini 40% od najemnine, če zavezanec neuveljavlja dejanskih stroškov (67. člen). Stopnjadavka od dohodkov iz premoženja je 25%, gledeplačila dohodnine pa velja enako kot je navedeno vprejšnjem odstavku.

Predstavitev prispevka na izobraževanju v Mariboru.

Jože Dernovšek

Jože Dernovšek


Poslovanje notarske pisarne

1. Viri

Poslovanje notarske pisarne določajo in urejajonaslednji predpisi in pravila : Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št.33-1409/91-1 z dne 28. decembra 1991)Zakon o notariatu (Uradni list RS, št. 13-512/94 z dne 10.03.1994 in spremembe (Uradni list

RS, št. 48-1823/94 z dne 5. avgusta1994) in Uradni list RS, št. 82-

2977/94 z dne 30. decembra 1994)Zakoni s posameznih pravnih področij , ki določajopristojnost notarjevPravilnik o poslovanju notarja (Uradni list RS, št. 50-1870/94 , 28-10305/95) Odredba o številu in sedežih notarskih mest(Uradni list RS, št. 40-1678/94 in 8-493/95) Pravilnik o delovnem času notarjev (Uradni list RS,št. 50-1871/94, 28-1306/95) Statut Notarske zbornice Slovenije (Uradni list RS,št. 18-83/95) Notarska tarifa (Uradni list RS, št. 28-1320/95) Pravilnik o standardih notarskih listin (SkupščinaNZ 13.5. 1995 in sprememba 10.5.1999)Pravilnik o registraciji notarskih vpisnikov in knjig (sprejeto NZ skupščini 15.3.1997) Kodeks notarske etike Obvezna navodila skupščine Notarske zbornice Obvezujoče tolmačenje tarife Izvršnega odboraNotarske zbornice

2. Načela

Državni zbor Republike Slovenije je v letu 1994sprejel zakon o notariatu (Ur. List RS , št. 13 z dne10. marca 1994) in dva zakona o spremembahzakona o notariatu (Ur.l. RS št. 48 z dne 5 avgusta1994 in št. 82 z dne 30. decembra 1994) . S tem je popetdesetih letih na ozemlju današnje RepublikeSlovenije ponovno uveden notariat kot institucija, kizagotavlja pravno varnost.

Zakon o notariatu je uvedel tako imenovani latinskitip notariata, ki ga pozna večina držav. Ustava: Notariat je javna služba, ki jo ureja zakon. Zakon : Notar opravlja javno službo kot svobodenpoklic in je neodvisen od državnih organov.Notarji so osebe javnega zaupanja , pooblaščene za

Andrej Dokler

sestavljanje in hrambo javnih listin ter za opravljanjedrugih uradnih dejanj zaupana jim je javna naloga,da sprejemajo izjave volje strank, jih opredelijo injim dajo pravno obliko s tem, da ustvarijo ustreznelistine in jim podelijo moč javne listine , hranijoizvirnike teh listin in izdajajo njihove kopije s polnoveljavo , javno potrjujejo dejstva, so svetovalcistrankam kot poklicni pravniki in ustvarjalci listinkot nosilci uradnega pooblastila.

Zakon o notariatu vsebuje temeljna načela značilnaza latinski tip notariata. To so :1. samostojnost opravljanja notariata2. imenovanje notarjev : z aktom državnega organa

ob sodelovanju Notarske zbornice 3. avtonomija notarske zbornice4. pooblastilo za izdajanje javnih listin ter

neposredna izvršljivost notarskih aktov5. nepristransko upoštevanje interesov vseh

udeležencev pravnih poslov6. načelo poklicne tajnosti7. možnost opravljanja določenih procesnih opravil

po nalogu sodišča

Na kratko bi opozoril le na dve razsežnosti tehnačel, ki hkrati determinirajo poslovanje notarja :

a) Notar je oseba javnega zaupanja Notar je lahko samo oseba, ki izpolnjuje pogoj, da jevredna javnega zaupanja tako ob imenovanju kotpozneje ves čas opravljanja notarskega poklicanjegovo ravnanje ne sme biti v nasprotju spričakovanji, ki jih zakon in etika nalagata notarju.Notar je dolžan spoštovati resnico in zakonitost in jepri tem neodvisen. Notarske dejavnosti je dolžanizvrševati nepristransko in se izogibati vsakršnemuravnanju, ki bi lahko omajalo javno zaupanje vnjegovo neodvisnost in nepristranost, še več : notarsi mora ves čas prizadevati, da si to zaupanje ohrani,ga utrjuje in ga z nobenim dejanjem ne omaje; ševeč : kodeks razširja te dolžnosti tudi na čas poprenehanju opravljanja notarskega poklica in nanjegove najbližje. Z imenovanjem sprejme notartorej precejšnje etične obveznosti in tako je prav . Stem ko ima javna pooblastila, ima v svojih rokahveliko moč, ki pa jo je dolžan smotrno uporabljati inne zlorabljati. b) Varovanje tajnosti Notar mora varovati kot tajnost podatke o osebah,


dejstvih in pravnih razmerjih, glede katerih sestavinotarski zapis, kolikor iz volje strank ali vsebine neizhaja kaj drugega. To veže tudi pri njem zaposleneosebe (ZN čl. 25) . To velja za vse notarske listine intudi za samo poslovanje. Notar mora poskrbeti, da osebe, ki so pri njemzaposlene , v enaki meri varujejo poklicno tajnost.Ob sprejemu na delo je dolžan svoje zaposleneprimerno opozoriti na dolžnost ohranitve tajnosti inod njih zahtevati podpis izjave, da bodo spoštovale todolžnost. V dosedanji praksi se je skozi stališča organovNotarske zbornice izoblikovalo navodilo , kinatančno določa kdaj, komu in pod kakšnimi pogojije dopustno sporočiti podatek iz poslovanja notarja.

3. Poslovanje notarja

Posebne določbe o notarskem poslovanju , o hrambilistin in o vodenju knjig podrobneje predpisujejodelokrog notarja, splošne in posebne pogoje zanjegovo poslovanje, pogoje za polno pravnoveljavnost posameznih vrst notarskih listin ,opredeljujejo pa tudi posamezne vrste notarskihopravil ter urejen način in obseg evidentiranjanotarjevega poslovanja. Namen teh določb je zagotoviti : a) skladnost pravnih razmerij, ki se ustanavljajo spravnimi posli, zajetimi v notarskih listinah, spravnim redom b) pravno varnost vseh udeležencev posameznegapravnega posla V teh določbah je poudarjeno notarsko poslovanjekot preventivno, saj glede pravnih poslov, sklenjenihoziroma zapisanih v obliki notarskih listin,načeloma ne sme prihajati do sporov med strankamioziroma udeleženci posla. Zaradi tega in glede nakvaliteto notarskih listin zakon dopušča tudipreobrazbo zasebnih listin v obliko notarskegazapisa kot najvišje kvalitete notarskih listin.c) časovno neomejeno dokazljivost vsebine pravnegaposla ali drugih izjav volje, ki imajo po zakonudoločene pravne posledice. Uspešnemu naknadnemu dokazovanju pravnihposlov, sklenjenih v obliki notarskega zapisa terenostranskih izjav volje, podanih v isti obliki, sonamenjene določbe o zapisnih pričah, tolmaču terdoločbe o hrambi notarskih zapisov in drugih

notarskih listin.

4. Organizacija pisarne

Notarsko pisarno in ustrezno opremljenost je dolžanzagotoviti notar sam . Notar mora prostore svojenotarske pisarne urediti primerno namenu inugledu notariata in jih tudi vzdrževati v takšnemstanju. Notar mora organizirati svojo notarsko pisarno vskladu s pravilnikom o poslovanju notariata terzagotovi red in tekoče delo.Nedvomno si notarji prizadevajo izpolnjevatiopisane zahteve ter večji del dohodka namenjajoravno temu. Gotovo pa je za to potreben ustrezenpoložaj notariata v okviru pravosodja in zadostenobseg notarske pristojnosti pri urejanju pravnihrazmerij.

Cilji za katere bi si morala prizadevati vsakanotarska pisarna so: • stalno izboljšanje storitev• porast kakovosti• hitro postopanje pri nudenju storitev • nizke stroške • visoko zadovoljstvo strank

Le z zasledovanjem in doseganjem teh ciljev jemožno doseči, da bo storjenih manj napak , da bodostroški napak manjši, da bo čim manj reklamacij …Zadovoljstvo strank bi moral biti imperativ našegadela. To se da doseči le z : • upoštevanjem potrjenih terminov• upoštevanjem sporazumno dogovorjenih cen • tekočim neprekinjenim delom • skrajšanjem časa za izdajo listin • stalno kontrolo rokov• povečanjem produktivnosti

Na tem mestu je umestno opozoriti, da gre zazadovoljstvo vseh strank pravnega posla ter ob temza varovanje zakonitosti v družbi. Ena največjihprednosti notariata pred ostalimi (npr. odvetniki,sodišči) je gotovo ta, da si notar vzame čas in seposveti vsem strankam določenega pravnegarazmerja, da se temeljito pogovori o razsežnostipravnega problema in posledicah ter priporočinajustreznejšo rešitev. Tega druge institucije bodisi

Andrej Dokler


zaradi narave dela ali prezasedenosti ali pristojnostine morejo nuditi.

Kvaliteta dela notarske pisarne se lahko izkazuje kot: • notranja: Pri tem gre le za tisti del notarskega

dela, ki se nanaša na strokovni aspekt in ga lahko stranka do določene mere presodi kvečjemu v primerjavi z enakimi ali podobnimiprimeri v krogu svojih sorodnikov in znancev. Ta kvaliteta se pokaže šele po daljšem času ali pa sploh ne.

• zunanja: Nanaša se na neposredna strankinazaznavanja. Ta vrsta kvalitete jerazpoznavna na prvi pogled, enostavno primerljiva, takoj učinkovita in vpliva predvsem na »imidž« (posameznega) notarja.

Kvaliteta notarjevega dela se kaže v izpolnitvipričakovanj in zahtev naših strank, torej vsubjektivnem odnosu stranke do notarjevega dela ,obenem pa je objektivizirana (na strani notarja) vstrokovno sestavljeni listini .

5. Nadzor nad poslovanjem notarja

Praviloma zakonodajalec želi s strogimi obličnimipredpisi zagotoviti varstvo interesov strank, tretjihoseb in nasploh pravno varnost, kar naj vpliva napreprečevanje sodnih postopkov.Notar mora skrbeti za zakonitost.Zato je dolžanodkloniti opravo tistih uradnih dejanj, pri katerih jeočitno ali pa obstaja le utemeljen sum, da gre zanavidezni pravni posel, ali da je namen strank obidzakona ali protipravno prikrajšanje tretjih oseb. Njegova dolžnost je na najustreznejši način preveritisposobnost strank za sklepanje pravnega posla, jihpoučiti o učinkih in posledicah nameravanih poslov. Poučiti jih mora tudi o posledicah nejasnih ,dvomljivih določil, ki lahko povzročijo spore alineveljavnost pravnega posla. Prepričati se mora oresni in pravi volji pogodbenih strank.Delo mora torej opraviti vestno in pošteno,strokovno pravilno, s skrbnostjo strokovnjaka,preudarno in nepristransko.

Nadzor nad delom opravlja :a) ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki lahko :• odredi pregled poslovanja notarja ali začasnega

namestnika ; • predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper

notarja ;• opravlja pregled poslovanja zbornice, njenega

izvršnega odbora in predsednika ter arhiva; • odreja druge ukrepe, za katere ima pooblastilo po

zakonu . b) predsednik višjega sodišča, na katerega območjuje sedež notarskega mesta, ki lahko npr.: • odredi pregled poslovanja notarja ali začasnega

namestnika v zadevah , ki jih notarju zaupa sodišče ali drug državni organ;

• predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper notarja oziroma začasnega namestnika ;

c) notarska zbornica :• V okviru pooblastil določenih v Zakonu onotariatu in Pravilniku o poslovanju sme zbornicapo vnaprejšnjem obvestilu ali brez njega pregledovatinotarske spise, vpisnike in druge evidence,poslovanje z listinami, prevzetimi v hrambo, terposlovanje s prevzetim tujim denarjem,vrednostnimi papirji in dragocenostmi, ter notarjunaložiti, kar je treba, da poslovanje uskladi s predpisioziroma dokumentacijo spravi v red. Opisano pristojnost Notarske zbornice jeopredeljena bolj kot izjema. Dosedanje poslovanjepa kaže na potrebo po občasnem rednem pregleduvsake pisarne z namenom doseči boljše in enotnejšeposlovanje. V pripravljalnem predlogu spremembPravilnika o poslovanju notarjev je predviden rednipregled v mandatu Izvršnega odbora notarskezbornice torej vsake 3 leta. d) predsednik notarska zbornice • po pravilniku opravlja nadzor preko potrjevanja

knjig in vpisnikov

6. Notarska zbornica in njeni organi

Notarji se obvezno združujejo v Notarsko zbornicoSlovenije. Člani zbornice so poleg notarjev obveznotudi notarski kandidati. Notarska zbornica Slovenije je poklicna organizacijanotarjev, ki skrbi za ugled, verodostojnost in razvojnotariata, zastopa interese notarjev in notarskihkandidatov ter opravlja druge z zakonom določenenaloge.

Andrej Dokler


Zbornica opravlja svoje naloge preko svojih organov.Organi zbornice so :1. skupščina2. predsednik zbornice3. izvršni odbor4. nadzorni odbor5. disciplinski tožilec6. disciplinska komisija I. stopnje7. disciplinska komisija II. stopnje8. disciplinsko sodišče

Povzel bom le nekatere pristojnosti posameznihorganov zbornice, ki se bolj ali manj neposrednonanašajo na poslovanje notarske pisarne.

Skupščina zbornice med drugimi :• sprejema statut ter njegove spremembe in

dopolnitve,• sprejema pravilnik o finančnem poslovanju ,

pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju ter obvezna navodila v zvezi s poslovanjem notarja,

• obravnava poročilo izvršnega odbora o delu zbornice v preteklem letu,

• sprejema druge akte, med drugimi tudi obveznanavodila

Predsednik zbornice opravlja naslednje naloge :• izvršuje sklepe skupščine in izvršnega odbora;• potrjuje knjige in vpisnike • posreduje v sporih med strankami in notarji ali

med notarji

Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:• obravnava problematiko poslovanja notarjev in

druga vprašanja, ki se nanašajo na organizacijo in položaj notariata ;

• imenuje in razrešuje člane komisij, ki jih ustanovi kot svoja delovna telesa;

• sprejema programe strokovnega izobraževanja notarjev in notarskih kandidatov ;

• tarifa podaja obvezna navodila o uporabi tarife • posreduje v sporih

Komisije izvršnega odbora so naslednje • Komisija za spremljanje zakonodaje in dela

parlamenta• Komisija za spremljanje sodne prakse in

strokovne literature• Komisija za mednarodno sodelovanje

• Komisija za ugotavljanje ustreznosti poslovnih prostorov

Notarska akademija

Na osnovi 108. člena Zakona o notariatu ter 19.členaStatuta NZ Slovenije je Izvršni odbor Notarskezbornice Slovenije ustanovil dne 30.1.2001 notarskoakademijo.

Delovanje notarske akademije obsega:• izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v

notarskih pisarnah;• oblikovanje predlogov in osnov za strokovna

srečanja (obvezna navodila) ;• spodbujanje raziskovanja in nagrajevanje del, ki

obravnavajo problematiko notarskega delovanja;• vodenje in izvajanje izobraževanja in

usposabljanja notarjev, notarskih kandidatov.

Notarska akademija je dolžna vsako leto :1. organizirati najmanj dva strokovna seminarja za

notarje in notarske kandidate2. organizirati najmanj eno strokovno mednarodno

srečanje predstavnikov NZ iz EU držav3. organizirati vsaj eno strokovno srečanje za

zaposlene v notarskih pisarnah4. razpisati , izbrati in podeliti nagrade NZ za

najboljše dosežke na področju proučevanja pravnih in organizacijskih vprašanj značilnih za notarsko poslovanje

5. izdati najmanj eno številko notarskega vestnika Nadzorni odbor nadzoruje finančno poslovanje zbornice.

Disciplinski tožilec, disciplinska komisija, sodišče: Dejanja , ki pomenijo kršitev dolžnosti priopravljanju notarskega poklica, so med drugimi:

• če notar oziroma notarski kandidat pri opravljanju svojega poklica krši zakon, kodeks etike, statut in druge splošne akte ;

• če posluje v nasprotju z zakonom o notariatu, zlasti , če posluje v zadevah za opravljanje v zadevah za opravljanje katerih nima zakonskih pooblastil ali če prekrši dolžnost varovanja poslovne tajnosti;

• če ne izvrši odredb sodišča ali ne posluje v skladuz obveznimi navodili organov zbornice;

Andrej Dokler


• če ne vodi poslovanja v skladu z določbami pravilnika o poslovanju notarja ;

• če se pri opravljanju notarskega poklica neprimerno in žaljivo obnaša ali izraža;

Območni zbori - jih je 8 in delujejo v smerirazreševanja problemov pri delu notarjev terprispevajo k poenotenju poslovanja na svojemobmočju. Zbor kandidatov združuje in varujeinterese kandidatov v notarskih pisarnah ter prekosvojega predstavnika v Izvršnem odboru uveljavljanjihove interese.

7. Število in sedež notarskih mest

Število notarjev in sedeži posameznih notarskihpisarn so s predpisi določeni, kar je odraz latinskegatipa notariata : numerus clausus + teritorialnapokritost

1. Točno določeno število notarjev in posledičnoomejeno število notarjev ima svoj smisel inutemeljenost v pomenu in vsebini dela notarjev :javne službe ne more opravljati vnaprej nedoločenoštevilo oseb, ki jih določa nedržavna institucija. Zapregledno urejenost in delovanje za kvaliteto in»oblastno« delovanje, za strogi nadzor in vodenje terza utrjevanje pravne države je pač potrebna takšnaorganiziranost, da vse to omogoča. Tip latinskeganotariata z načelom numerus clausus gotovo vnajvečji meri izpolnjuje navedeno.

2. Princip primarnega delovanja na teritorijuokrajnega sodišča in sedeža notarske pisarne sekaže v več smereh :a) zagotoviti notarske storitve na območju okrajnegasodišča Notar mora imeti pisarno v kraju, kjer je določensedež njegovega notarskega mesta ter primarnoredno tam opravljati notarske storitve. Notarskestoritve sicer veljajo in so lahko opravljene kjerkoli vRepubliki Sloveniji, v nasprotju s tem pa sodiščaodstopijo zadeve le notarju, ki ima sedež nanjihovem območju. S tem v zvezi bo potrebnourediti vprašanje po kakšnem vrstnem redu sezadeve dodeljujejo tam, kjer je več notarskih mestza posamezno sodišče. Razmišljalo se je tudi ouveljavitvi tega principa pri sklepanju pravnih

poslov in zavarovanj, ki se navezujejo na okrajnezemljiške knjige, vendar je prevladalo stališče, da bito pomenilo omejevanje strank. b) izven sedeža notarske pisarne lahko notarobrtoma opravlja svoje storitve le z izrecnimdovoljenjem Notarske zbornice

Notarska zbornica lahko dovoli notarju periodičnoopravljanje poslovanja zunaj sedeža če takonarekujejo potrebe prebivalstva (ZN čl. 20) Sprejetaso bila stališča : • le notarji, ki so imenovani za določeno območje posameznega okrajnega sodišča , lahko zaprosijo zaobčasno poslovanje izven sedeža notarskih mest na območju tega okrajnega sodišča.

• če potrebe prebivalstva narekujejo delo notarjaizven notarskega sedeža, se pozove krajevno pristojninotar (notarji), da sprejmejo opravljanje dela v do-ločenem kraju izven svojega notarskega sedeža. Vkolikor krajevno pristojen notar dela izven svojegasedeža ne sprejme, dovoli izvršni odbor Notarskezbornice delo v takem kraju drugemu notarju, ki jevložil predlog za opravljanje takšnega dela. Priodločitvi o vprašanju , ali so izkazane potrebeprebivalstva po delu notarja izven sedeža notarskegamesta, upošteva izvršni odbor potrebe prebivalstvaza vsak primer posebej. Pri tem se upoštevaoddaljenost kraja, kjer naj se delo izven sedežanotarskega mesta opravlja, ev. obstoj izpostaveDavčnega urada (v občini) oz. upravne enote terdruge pogoje, ki vplivajo na to, da je treba notarskodelo približati potrebam ljudi.

V tej zvezi je tudi izvršni odbor dovolil večimnotarjem opravljanje občasnega dela izven svojegasedeža• pred izdajo dovoljenja je potrebno obvestitiostale notarje, ki imajo sedež v območju istegaokrajnega sodišča in jih pozvati za mnenje.c) posamično in izjemoma za delovanje notarjaizven sedeža notarske pisarne ni ovire.S tem v zvezi je potrebno poudariti, da je to lahko leizjema in ne pravilo zaradi zagotavljanjanemotenega in rednega dela v pisarni v časuuradnih ur je namreč takšna notarska storitev drugjepraviloma lahko le izven uradnih ur, takšna storitevpa je dražja tudi zaradi potnih stroškov, dnevnic ipd.V kolikor se navedenega ne upošteva, ravnanje

Andrej Dokler


notarja kaj hitro lahko pomeni nelojalnokonkurenco, kršenje etičnih norm in s temdisciplinsko odgovornost.

3. Kriteriji za določitev števila notarjev

• v bistvu sta določena dva : en notar na določenoštevilo prebivalcev (do 30.000) in gospodarska močpodročja. V praksi se je upošteval in uporabil samoprvi kriterij torej število prebivalstva. To jepovzročilo oblikovanje dveh vrst notarskih pisarn, kiimajo bistveno različen pripad zadev, bistvenorazlično strukturo, bistveno različne prihodke instroške, različne interese ipd., kar posledičnopomeni tudi drugačno organiziranost pisarn.Nedvomno bo treba ravno v tej točki napraviti karnekaj korekcij v smeri izenačevanja pogojev delanotarjev, to pa je uresničljivo le ob spremembištevila in strukture zadev ter korekciji pristojnostinotarjev in ob povečanju notarskih mest.

8. Delovni čas notarskih pisarn

Uradne ure v notarskih pisarnah trajajo odponedeljka do četrtka od 9. do 12. ure dopoldan inod 14. do 16. ure popoldan ter v petek od 9 do 12 uredopoldan in od 13 do 14 ure popoldan.Ob tem večina notarjev ugotavlja, da ob petkih včasu od 13. in 14. ure praviloma skorajda ni strank.Zato je že kar nekaj časa dana pobuda, da tedaj ne bibilo uradnih ur in da se torej Pravilnik o delovnemčasu notarjev spremeni.

Največja težava strank v zvezi z uradnimi urami paje, da imajo različni državni organi povsem različendelovni čas. Ob dodatnem problemu pravilnegavrstnega reda pridobivanja dokumentacije zaposamezno vrsto posla (vsaka vrsta posla pa zahtevatudi drugačen vrstni red), pa je zbeganost strankdokončna. Zato potrebujejo kar nekaj dni za opravopovsem preprostih stvari, da o potratnosti takšnegasistema in slabi volji niti ne govorimo. Za ilustracijonaj navedem uradne ure :

Upravne enote : ponedeljek od 7,30 do 14,30 sreda od 7,30 do 16,30 petek od 7,30 do 13,30

Občina : ponedeljek, torek , četrtek, petekod 8 do 13,00 ure sreda od 8 do 14 ure

DURS : ponedeljek od 7,30 do 11,00,od 12,00 do15 ,00 ure sreda od 7,30 do 11,00,od 12,00 16,30 ure petek od 7,30 do 11,00,od 12,00 do 14,00 ure

CSD : ponedeljek od 7,30 do 14,30 uresreda od 7,30 do 16,30 urepetek od 7,30 do 13,30 ure

Geodetska: ponedeljek od 7,30 do 14,30 uresreda od 7,30 do 16,30 ure petek od 7,30 do 13,30 ure

Zemljiška knjiga : ponedeljek od 9,00 12,00 in od 14,00 do 16,30 ure sreda od 9,00 12,00 ure inod 14,00 do 16,30 ure

petek od 9,00 do 12,00 ure Register: ponedeljek od 9,00 do 12,00 ure in

od 14,00 do 16,30 ure sreda od 9,00 do 12,00 ure inod 14,00 do 16,30 ure torek, četrtek, petekod 9,00 do 12,00 ure

V zvezi z uradnimi urami se je kmalu po začetkudelovanja pojavilo vprašanje uresničevanje tehdoločb.

Pravilnik o delovnem času notarjev (Ur.l.RS št.50/94) določa v 2.členu uradne ure v času od 9.do12. in od 14. do 16 oziroma v petek od 13. do 14 ure.Člen 3 tudi določa, da je notar dolžan čas trajanjauradnih ur označiti na vidnem mestu na vhodu vpisarno.Glede na določbo 1.člena , ki določa , da delovni časv notarski pisarni določi notar samostojno, razenuradnih ur za sprejemanje strank, ki se določajo znavedenim pravilnikom, so nekateri notarji navidnem mestu na vhodu v notarsko pisarno označiliuradne ure v daljšem trajanju, kot je to določeno včlenu 2 (npr. od 7 ali 8 ure zjutraj do 17 urepopoldan, brez ali s skrajšano opoldanskopavzo, itd)S tem v zvezi je Izvršni odbor Notarske zbornicesprejel naslednje stališče : za vse notarje morajoveljati enotne uradne ure tako, kot jih je določiloministrstvo v navedenem pravilniku in da mora

Andrej Dokler


imeti notar označeno na vidnem mestu na vhodu vnotarsko pisarno zgolj in samo te uradne ure. Pomnenju IO ni sprejemljivo, da bi notarji uradnouradovali v različnem časovnem obdobju, mordatudi v soboto, za praznike itd. Gotovo pa je, da vsaknotar prilagaja svoj dejanski delavnik različnimokoliščinam, da sledi potrebam strank in da popotrebi delavnik tudi podaljša. Vendar naj bo to stvarnjegove odločitve in dodatna usluga strankam,nikakor pa to ne sme postati obveza in istočasnotudi zaveza ostalim notarjem, ki bi se morali širjenjuuradnih ur prilagoditi v izogib različnim očitkom.Glede na navedeno pozivamo vse notarje, danemudoma namestijo oznake uradnih ur, skladno zgornjo sprejeto določitvijo.V krajih, kjer je več notarjev, lahko uradovanjenotarja izven uradnih ur pomeni nelojalnokonkurenco in s tem disciplinsko odgovornost.Vedno pa je to vprašanje dejanskega stanakonkretnega primera.

9. Notarski vpisniki in knjige

a) VrstaNotar mora voditi naslednje vpisnike in knjige :

1. splošni vpisnik SV2. vpisnik overitev in potrditev dejstev in izjav z

abecednim imenikom strank OV3. protesni register PR4. vpisnik zadev, ki jih notarju preda v poslovanje

sodišče VS , z abecednim imenikom strank5. imenik oseb, ki so pred notarjem sestavile

oziroma mu predale oporoko IO 6. knjigo pologov o prevzetem denarju in

vrednostnih papirjev DK7. OV DP 8. skupni abecedni imenik strank za vpisnike pod

točko 1, 3 in 5Pravilnik o registraciji notarskih vpisnikov in knjig -NZ Skupščina 15.3.1997 :Notarska zbornica Slovenije vodi evidencovpisnikov in knjig , ki so bile izdane oz. potrjeneposameznemu notarju.

Vsak notar mora ob zaključku poslovnega letaobvestiti Notarsko zbornico koliko vpisnikov oz.knjig je po posameznih vpisnikih v tekočem letuizpolnil in zaključil , kakor tudi število opravljenih

notarskih opravil po posameznih vpisnikih. Posamezni notar ima lahko največ dva šeneizpolnjena overjena vpisnika zaradi zagotovitvenemotenega tekočega dela. V pripravljalnem predlogu sprememb Pravilnika oposlovanju notarja se v zvezi z vrstami knjig invpisnikov že obstoječim dodaja knjiga deponiranihpodpisov z imenikom, s čimer se poskuša obstoječaraznolika praksa poenotiti. Prav tako naj bi se uvedlaknjiga hrambe listin in stvari ob že obstoječi knjigipologov denarja in vrednostnih papirjev, ker se jeocenilo, da je tovrstna dejavnost notarja izrednopomembna in zato potrebna posebne evidence intransparentnosti.

b) OblikaVpisniki in knjige iz 3.člena tega pravilnika morajobiti vezani v trde platnice, strani pa označene zzaporednimi številkami, listi morajo biti prešiti zvrvico, oba konca vrvice pa pritrjena s pečatnimvoskom ali lepilnim trakom, pritrditev pa zavarovanaz notarskim pečatom ali žigom.

Na ovitku vpisnika oziroma knjige mora biti označbavpisnika oziroma knjige, leto za katero se vpisnikvodi in priimek in ime ter sedež notarja. Gledevodenja vpisnikov, knjig in imenikov s pomočjoračunalnika je v predlaganih spremembahPravilnika o poslovanju notarja opredeljen načinpričetka takšnega poslovanja in zaključevanja poposameznih koledarskih letih. Vse modalitetevodenja in shranjevanja so v bistvu stvarračunalniško tehničnih rešitev, problem pa obstojipri knjigah in vpisnikih, kjer se mora vanje podpisatistranka predvidena rešitev je dvojna : da se v fizičniobliki vodi le del vpisnika oziroma knjige za navedboopr. številke in podpisom stranke ALI da se tudipodpis stranke shrani računalniško.

Ocenjujejo se , da tovrstno vodenje knjig, vpisnikovin imenikov, ne bo predstavljajo poseben strošek zapisarno, saj vse pisarne že imajo potrebno opremo,program za vodenje tega pa ne bi smel biti drag. V zvezi s takšnim vodenjem pisarne se postavlja tudivprašanje ali naj se zavarovanje tako vodenih knjig,vpisnikov in imenikov organizira in hrani na nivojuzbornice ali pa vsaka pisarna zase, s tem pa je vnadaljevanju povezana tudi rešitev elektronskegaarhiviranja notarskih listin.

Andrej Dokler


c) Vpisovanje V vpisnik se vpisuje tako, da se izpolnijo ustreznistolpci. Neizpolnjeni stolpci v posameznih vpisnikihse označijo z vodoravno črto. Vpisniki in knjige se vodijo čitljivo , brezprečrtavanja in tako, da ni med eno in drugozaporedno številko prazne vrste. Pri pomotno vpisani zadevi v vpisnik se zaporednaštevilka poševno prečrta z rdečilom, v stolpec zapripombe pa vpiše »pomotni vpis« . Pomotni vpis vposameznih stolpcih se z rdečilom vodoravnoprečrta, tako, da ostane čitljiv in se vpiše pravilnipodatek.V vpisnik in knjigo se vpisuje z obstojnim črnilom.

d) ZaključevanjeVpisniki in knjige se praviloma vodijo kronološko zaposamezno koledarsko leto.Če se vpisnik ali knjiga vodi za več let, mora biti prvivpis v novem koledarskem letu opravljen vedno nanovi strani vpisnika. Vsako izpolnjeno stran vpisnika oziroma knjigenotar podpiše. Takšna določba je verjetno povsemnepotrebna, saj je knjiga vnaprej potrjena,zaključena vsako leto in tedaj, ko je polna. Notar ob koncu koledarskega leta vpisnik oziromaknjigo zaključi tako, da za zadnjo številko vpisa vkoledarskem letu vpiše skupno število vpisanihzadev v koledarskem letu ter datum sklenitvevpisnika. Ta zapis notar potrdi tako, da ga podpišein opremi s svojim pečatom ali žigom. Imenike notar zaključi tako, da za zadnjim vpisom vkoledarskem letu vpiše za vsako črko skupno številovpisnih zadev v koledarskem letu ter datumsklenitve imenika. Ta zapis notar potrdi tako, da gapodpiše in opremi s svojim pečatom ali žigom. V predlaganih spremembah Pravilnika je bistvenospremenjen način v zvezi z overitvami in preglediknjig, vpisnikov in imenikov. Predvideno je, da seoveri vpisnik in knjiga pred uporabo, zaključi pa jihvsak notar sam. Pravilnost vodenja pisarne , knjige,vpisnike etc pa se preveri s pregledom pisarne, ki jeobvezen vsaj enkrat v mandatu IO NZ.

e) Potrjevanje Potrjevanje praznih vpisnikov in knjig Vsak vpisnik in knjigo mora overiti predsedniknotarske zbornice. Predsednik notarske zborniceoveri vpisnik oziroma knjigo tako, da na zgornji levi

strani na zadnji strani vpisnika ali knjige vpišeskupno število strani, datum overitve in predajevpisnika oziroma knjige in ta zapis potrdi s svojimpodpisom in pečatom notarske zbornice. Pravilnik o registraciji notarskih vpisnikov in knjig(sprejela NZ skupščina 15.3.1997 )določa:• notar lahko uporablja predpisane vpisnike in

knjige šele po tem, ko jih, skladno z določbo 5.člena o poslovanju notarja, overi predsednik Notarske zbornice oz. oseba, ki jo za takšne overitve pooblastil predsednik Notarske zbornice.

• notar mora skrbeti, da bo imel v notarski pisarnivedno pripravljen nov vpisnik oz. novo knjigo, ki bo predhodno overjena.

Dilema v zvezi z dosedanjim poslovanjemob tem je:

• ali je možna razširitev overoviteljev praznih knjigna pooblaščence predsednika v našem pravilniku? (v 1. členu)

• overjeno mora biti vse : vpisniki, imeniki etc., pričemer pa so bistveni vpisniki in bi bilo zato potrebno 5. člen dopolniti tako, da se navede za katere vpisnike to velja (OV, SV, PR, IO, DK, OVDP ipd.) torej brez imenikov. Pojavil pa se boproblem elektronskih evidenc, če bi se uvedlacertifikat za elektronsko vodenje bi moral bitipodeljen notarju ob pričetku vodenja. Potrjevanje izpolnjenih knjig in vpisnikov Zaključene vpisnike in imenike notar izročipredsedniku notarske zbornice, ki preveri pravilnostvodenja vpisnikov in knjig. Če predsednik notarskezbornice pri pregledu ne ugotovi nepravilnosti, overivpisnike in knjige tako, da na zadnjo stran vpisnikaoziroma Knjige vnese besedilo : »Potrjujem, da jevpisnik (imenik) ki ima______strani, pravilnozaključen. » Ta zapis opremi predsednik notarskezbornice Slovenije s svojim podpisom in pečatomNotarske zbornice Slovenije. čl. 15 Pravilnika. Pravilnik o registraciji notarskih vpisnikov in knjig -čl. 7 in 8 določata :Zaključene vpisnike in imenike lahko, popooblastilu izvršnega odbora Notarske zbornice,pregleda in vidira član Izvršnega odbora, ki ni izobmočja območnega zbora. Pregled se opravi vnotarjevi pisarni. O ugotovitvah se sestavi zapisnik.

Andrej Dokler


Član izvršnega odbora, ki pregleduje vpisnike inknjige, opozori posameznega notarja na napake inpredlaga popravo. Predsednik notarske zbornice na podlagi poročilačlana izvršnega odbora, z zapisnikom ugotovinepravilnost pri vodenju poslovnih knjig.Obstoji torej neskladje med obema pravilnikoma!IO to razrešil letos z mnenjem : Določila 6. 8. člena Pravilnika o registracijinotarskih vpisnikov in knjig so v nasprotju s15.členom ; obenem nikjer ni določeno, da se toopravlja s kakšnimi letnimi pregledi ali zazaključeno koledarsko leto. Zato:15. člena Pravilnika o registraciji notarskih vpisnikovdoloča, da zaključene vpisnike in imenike notarizroči predsedniku Notarske zbornice v potrditev. IOje sprejel sklep, da se na podlagi opravljenihpregledov v letošnjem letu šteje, da so bile vseknjige, vpisniki in imeniki, ki so bili zaključeni(izpolnjeni ) do 1.1.2001 z opravljenimi pregledi tudipotrjeni. Za vpisnike in knjige , ki so zaključeni po1.1.2001 pa naj se v skladu s čl. 15 pravilnika oddajoPredsedniku notarske zbornice v potrditev. Ob temje potrebno upoštevati tudi določilo, da seizpolnjene knjige ne smejo pošiljati po pošti.

Potrjevanje zaključenih knjig in vpisnikov je pomojem mnenju nepotrebno, Edini možni razlog zato je, da gre za način nadzora nad poslovanjempisarne in vodenjem knjig in imenikov, pa tudi ta niprepričljiv in tudi ne učinkovit. Zato se mi zdi dostiboljša rešitev ta, ki je sicer predlagana kotsprememba Pravilnika o poslovanju notarja : daknjige in imenike zaključi vsako koledarsko letonotar sam z ugotovitvijo o številu zadev , pomotnihvpisih in nedokončanih zadevah; da se to evidentirapri Notarski zbornici Slovenije, pravilnost vodenjaknjig in vpisov pa se opravi ob rednih pregledihpisarn vsake 3 leta. Takšno postopanje ustreza tudielektronskemu vodenju knjig in vpisnikov.

10. Posamezni vpisniki in knjige

a) Splošni vpisnik V splošni vpisnik notar vpisuje : notarske listine,prevzem listin in ostale notarske storitve, razenoveritev prepisov, izpiskov iz družbenih in poslovnihknjig, prevodov in zadev, ki se vpisujejo v posebnevpisnike v skladu s določbo 3.člena tega pravilnika.

(protest, VS, IO, DK)V splošni vpisnik se vpisujejo podatki :1. zaporedna številka vpisa2. datum vpisa3. priimek in ime, poklic in prebivališče oziroma

firma in sedež stranke;4. vrsta notarske listine oziroma storitve z označbo

vrednosti predmeta ;5. znesek nagrade , po posameznih tarifnih

postavkah ;6. opombe

Stališča IO z dne 30.1.2001 v zvezi z vpisi v SVvpisnik :V zvezi z oštevilčenjem notarskih listin vpisanih vsplošni vpisnik (SV) je bil na strokovnem srečanjunotarjev v Ribnem na Bledu leta 1996 sprejet sklep(zanj je glasovalo 38 notarjev od 48 prisotnih) ,da sevsaka listina , ki jo notar izda vpiše pod svojo številkov SV vpisnik.Izvršni odbor poziva notarje, da upoštevajo navedenisklep in dodaja sledeča tolmačenje:Vsaka listina o pravnem poslu (javna ali zasebna), kijo sestavi notar, se oštevilči s posebno zaporednoštevilko vpisa v SV vpisnik.Predlogi, ki jih notar sestavi kot pooblaščenec strankv nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornihstvareh pred drugimi državnimi organi na podlagi5.člena ZN, pa se oštevilčijo s SV številko listine vzvezi s katero notar zastopa stranko. Ob vodenju splošnega vpisnika se pogosto pojavljadilema kdaj vpis opraviti glede na nastanek spisa obprvem prejemu »pisanja« , prvi informaciji stranke,podpisovanju listin ipd. torej v kateri fazi storitve.Praksa notarjev je različna, posledica pa je različnoštevilo pomotnih vpisov nedokončanih zadev priposameznih notarjih.

b) Vpisnik overitevV vpisnik overitev in potrditev dejstev in izjav sevpiše :1. zaporedna številka2. datum overitve3. priimek in ime , poklic in prebivališče oziroma f

firma in sedež stranke in lastnoročni podpis4. označba listine, na kateri se overja podpis (

izdajatelj listine, datum izdaje listine, št. listine, vkaterem jeziku je sestavljena) z označbo vrednosti predmeta ;

Andrej Dokler


5. način ugotovitve istovetnosti strank;6. datum izdaje potrdila, da oseba živi7. označbo datuma in ure, ko je bila listina

predložena na vpogled8. znesek nagrade , po posameznih tarifnih

postavkah9. podpis notarja10. opombe

V zvezi s tem vpisnikom je bilo doslej sprejeto : • Pravilnik o registraciji notarskih vpisnikov inknjig(NZ skupščina 15.3.1997) : Notar, ki želi voditi evidenco overitev v dvehvpisnikih istočasno, mora za takšno vodenjepridobiti posebno pisno dovoljenje izvršnega odboraNotarske zbornice Slovenije, ki takšno dovoljenjeizda le v primeru, če notar izkaže upravičene razlogeza vodenje evidence v dveh vpisnikih. Poslovanje poobeh vpisnikih se mora voditi vsakodnevno tako, dase vsak uradni dan prva dva vpisa overitev vpišetaločeno vsak v svoj vpisnik.• Sklep IO iz leta 2001 :Ugotovljeno je bilo, da pri vpisovanju podatkov vposamezne vpisnike prihaja do določenih razlik mednotarskimi pisarnami. IO bo zato pripravil navodilaza izpolnjevanje notarskih vpisnikov. Notarji , kivodijo evidenco overitev v dveh vpisnikih istočasnoin nimajo za to dovoljenja IO, morajo to nemudomasporočiti zbornici zaradi izdaje posebnega pisnegadovoljenja IO, po 3.členu pravilnika o registracijinotarskih vpisnikov in knjig. Poslovanje po obehvpisnikih se mora, na podlagi istega določila voditivsakodnevno tako, da se vsak uradni dan prva dvavpisa overitev vpišeta ločeno vsak v svoj vpisnik. (p.s.vsem notarjem je bilo nato izdano splošnodovoljenje za vodenje dveh vpisnikov) • Stališče IO NZ z dne 10.10.1996 :V primeru, da stranka za svoje potrebe potrebujenpr. dva ali več izvirnikov enostranske izjave, ki sovsi potrjeni pri notarju, je takšne listine mogočepotrditi s tem, da se dva ali večkrat vpišejo v OVvpisnik vsaka pod svojo overitveno številko.V predlogu sprememb Pravilnika o poslovanjunotarjev se predvideva ukinitev podpisa notarja v OVknjigi , saj je z vpisom v knjigo samo po sebirazumljivo, da je Potrdilo podpisal notar. V zvezi sposameznimi rubrikami v knjigah pa se črtajozahteve po vpisovanju »poklica« in »jezika, vkaterem je sestavljena listina« (pri slednjem naj bi se

pod opombo vpisal jezik v katerem je listinasestavljena, sicer velja domneva, da je v slovenskemjeziku.

c) Imenik oseb, ki so pred notarjem shranile alisestavile oporoko IO V imenik oseb, ki so pred notarjem sestavile ali mupredale v hrambo oporoko , se vpisujejo naslednjipodatki :1. zaporedna številka vpisa2. datum sestave, prevzema oporoke3. priimek , ime in prebivališče stranke4. datum izročitve oporoke sodišču5. številka spisa v katerem se oporoka hrani 6. znesek nagrade, po posameznih tarifnih

postavkah 7. opombe

d) knjiga pologovV knjigo pologov se vpisujejo naslednji podatki :1. zaporedna številka vpisa2. datum vpisa ( prevzema denarja, vrednostnih

papirjev)3. priimek, ime, poklic in prebivališče oziroma

firma in sedež stranke4. ugotovitev istovetnosti stranke5. natančen opis pologa6. naslov osebe (sedež firme), ki naj se ji

polog izroči 7. datum izročitve predmeta s podpisom

prevzemnika8. znesek nagrade po posameznih

tarifnih postavkah9. opombeČ0e se polog izroči v sodni depozit, je potrebnovpisati naslov sodišča , ki se mu polog izroči.

e) ProtestRazlična praksa izpolnjevanja knjige in izdajanjapotrdila to je posledica različne prakse sodišč, ko jebila še to njihova pristojnost. Z elektronsko vodenimvpisnikom se bo to razrešilo samo po sebi.

f) Vpisnik deponiranih podpisov OV DP Ureditev glede deponiranih podpisov zakonitihzastopnikov in nosilcev javnih funkcij je notariatpovzel in prevzel od sodišč z uvedbo notariata.Nedorečenost pravne ureditve tega področja , znovimi zakoni pa tudi pravna praznina, povzročajo

Andrej Dokler


kar nekaj dilem in problemov. Z opredelitvijo inpredpisano knjigo v predlagani spremembiPravilnika o poslovanju notarja bi se to uredilo nanačin, kot je to opredeljeno v mnenju Izvršnegaodbora Notarske zbornice dne 24.04.2001 : Notarjiso dolžni overjene deponirane podpise oštevilčiti invpisati v svoje OV-DP vpisnike ter shraniti v svojihpisarnah na enak način kot to storijo z deponiranimipodpisi, ki jih preko notarske zbornice prejmejo oddrugih državnih organov. Če želijo jih lahko vstavijotudi v ovitke. Knjiga deponiranih podpisov naj bi vsebovalanaslednje podatke : • zaporedna številka vpisa• datum overitve • institucija identifikacija• pooblaščena oseba + podpis oz. številka vpisa v

listino na kateri je podpis• način ugotovitve istovetnosti• datum začetka pooblaščenosti• datum prenehanja pooblaščenosti• znesek nagrade • podpis notarja

V zvezi z deponiranimi podpisi pa je Izvršni odborNotarske zbornice 30.01.2001 obravnavalinformacijo o iniciativi Vlade RS, da bi se podpisidržavnih funkcionarjev ministrov deponirali privseh notarjih v Sloveniji. Sprejel je sklep, da naj se zadeponiranje njihovih podpisov sestavi notarskizapisnik, katerega overjeni prepis se pošlje vsemnotarjem. Pred overitvijo podpisa na podlagiposameznega deponiranega podpisa bi moral bitizaradi izkazovanja upravičenja za zastopanje RSlovenije , notarju predložen tudi ustrezen sklepVlade RS. Za sestavo notarskih zapisnikov je bilzadolžen predsednik zbornice oz. notar, ki gapredsednik za to zadolži. Predsednik je za to opravilozadolžil notarko Nado Kumar, ki je sestavila trinotarske zapisnike o deponiranju podpisovministrov Lucije Čok in mag. Janeza Kopača tergeneralnega sekretarja Vlade Mirka Bandlja.

10. Notarski spis

a) Odprtje spisa Spis se odpre po prejemu pisanja.Pisanja oziroma poštne pošiljke prevzame notar alioseba , ki jo notar pooblasti. Na vsako pisanje se

odtisne štampiljka o prejemu. (problem je pripoškodovani pošiljki ) Če je pisanju priložen denar ali vrednostni papir,notar sestavi o prejemu pošiljke poseben zapisnik.Na zahtevo stranke je notar dolžan odtisnitištampiljko o prejemu tudi na kopijo pisanja. Pisanje, zaradi katerega je potrebno odpreti spis, sevpiše v ustrezen vpisnik še isti dan, ko notar prejmepisanje.Dilema kdaj se spis nastavi in vpiše v vpisnik obstojiob neposrednem naročilu pravnega posla, saj sepogosto izkaže, da gre za neresno stranko oziroma sestranka premisli.

b) UrejenostSpis se odpre tako, da se pisanje vloži v ovitek spisa,ki je iz trdega papirja in vpiše v popis spisa.Naslovno stran ovitka spisa notar opremi tako, dananj odtisne svoj pečat v zgornji desni kot vpišeopravilno številko spisa, na sredino ovitka spisa papodatke o predmetu in strankah.Opravilna številka spisa se sestoji iz označbevpisnika, v katerega se predmet vpiše , zaporedneštevilke vpisa in zadnjih dveh številk leta, v kateremje predmet vpisan v vpisnik.Oštevilčenje : Na vsako pisanje , ki se vloži v spis, se v desni zgornjikot vpiše opravilna številka spisa. Spis se uredi tako,da se pisanja vložijo v spis kronološko, tako kot sovpisana v popis spisa.Vsaka priloga se označi z opravilno številko spisa , vkaterega se vlaga in zaporedno številko. Vse prilogese hranijo na koncu spisa v ovitku prilog z označbopriloge.

c) obnova spisa Če se spis ali del spisa izgubi, uniči ali poškoduje,mora notar sprožiti postopek za obnovo spisa.O obnovi spisa odloča predsednik Notarske zborniceSlovenije.Spisi se obnavljajo na podlagi podatkov vpisnika,prepisov izgubljenih ali poškodovanih listin in izjavstrank.Stroške obnove spisa je dolžan nositi notar.

10. Izdelava listin Notarske listine so : notarski zapisi, notarskizapisniki , notarska potrdila (ZN čl. 3/1) To so javnelistine.

Andrej Dokler


Stališča komisije za notarske listine z dne 17.1.1996 :Javne listine so tudi odpravki. Pri overjanjupodpisov, potrjevanju dejstev in izjav in overjanjeprepisov so javne listine zgolj potrdila notarja (prioverjanju podpisov notarjeva klavzula, s katero jeoveril podpis).

Pravilnik o standardih notarskih listin določa :Notarske listine morajo biti pisane na papir , kiglede formata in kakovosti ustreza standardom,določenim z aktom Notarske zbornice Slovenije.Za izdelavo notarskih listin se uporabi brezlesnipapir kakovosti offset teže 70 do 80 gr/m2 v oblikiA4 formata (29,7 x 21 cm) zaradi trajne obstojnostipisave. Liste vsakega papirja se vloži v ovitek izdelaniz papirja kakovosti »umetniški papir IMITEX BEL«ali njemu sorodne kakovosti, teže od 130- 135 gr/m2bele barve dim 44x 30,7 cm ali pa papir bel ališamoa 140 g(m2 , lahko pa tudi papir bel bioglos135g/m2.V naslednjem členu je opredeljena naslovna stranovitka. Z ovitkom je obvezno izdelati vse listine , čegre za več kot 4 pisane strani , lahko pa za vse, če setako odloči notar. Obrazec ovitka in sam ovitek notarskih listin se napredlog Notarske zbornice Slovenije registrira priMinistrstvu za pravosodje v Ljubljani z označbo»Obr. Notariat št. 001« ter se tudi tiska s to označbona zadnji spodnji strani ovitka iz 2.člena , encentimeter nad spodnjim robom sredinjsko , pritiskarju, ki ga zaradi enotne izdelave ovitkov, določiNotarska zbornica Slovenije v Ljubljani. ( Opomba:se ni izvedlo , kar ima za posledico, da se pojavljajorazlični ovitki tako po teži, , debelini papirja , barviin označbi. )Ovitek in liste, na katere je izpisan notarski zapis tereventuelne priložene listine se združi tako , da seovitek in liste ter event. priloge perforira ter prešije zjamstvenikom , ki se ga pritrdi s pečatnim voskomali lepilnim trakom , pritrditev pa zavaruje znotarjevim žigom ali pečatnikom. Pritrditev inzavarovanje se opravi na neizpisanem delu zadnjegavloženega lista v ovitek. Enaka obličnost je obveznatudi pri izdelavi notarskih zapisnikov. Notarske listine morajo biti izpisane s trajnoobstojnim črnilom ali napravami za pisanje tekstov,ki omogočajo trajno obstojnost zapisa (pisalni stroji,računalniški tiskalniki).Notarske listine smejo biti ročno izpisane s trajno

obstojnim črnilom ali z napravami za pisanjetekstov, ki omogočajo trajno obstojen zapis. Uporabadrugih postopkov zapisovanja je dovoljena le, čezagotavljajo enake značilnosti kot natipkana listina.Če obsega notarska listina več strani, se morajo le-teoznačiti z zaporednimi številkami. Če je vpisana vvpisnik, se označi tudi s številko in oznako vpisnika,pod katero je vpisana.

Če obsega listina več pol, morajo biti vse pole prešitez jamstvenikom, oba konca le tega pa na zadnjistrani pritrjena s pečatnim voskom ali lepilnimtrakom, pritrditev pa zavarovana z notarskim žigomali pečatom. Enako velja za listine, ki morajo biti pozakonu ali drugem predpisu priložene javni listni.Če pooblastil in drugih prilog ni mogoče spojiti znotarsko listino na opisan način , morajo bitiopremljene z zaznamkom , da so priloge, inposlovno številko listine. Število in vrsta takih prilogse zapiše na koncu notarske listine pred podpisi. V zvezi za našimi »izdelki« notarji ne izkoristimomožnosti, ki jih ponuja sodobna tehnika. Za lastnorazpoznavnost bi že morali imeti svoj logotip in vseizpeljave v zvezi s tem . Uporabljen bi moral biti prietiketah (nalepkah) , pri označevanju listov, kot suhipečat ali vodni žig papirju, ki bi bil uporabljan (indostopen) samo notarskim pisarnam etc. etc. Obprepoznavnosti, ličnosti in enotnosti bi bil to tudiprispevek k varnosti naših listin, nezmožnostiponarejanj ipd. A žal so dosedanji poskusi v to smervselej propadli.

12. Izdajanje odpravkov, potrdil, prepisov

a) Odpravki Če ni določeno v notarskem zapisu kaj drugega, sesme izdati odpravek notarskega zapisa samo :1. osebam, ki so sklenile v svojem imenu pravni

posel, obsežen v listini 2. osebam, v katerih imenu je bil ta pravni posel

sklenjen 3. osebam, v katerih korist je bil ta pravni posle

sklenjen 4. pravnim naslednikom oseb iz 1.. 2. in 3. točke Od izvršljivega notarskega zapisa se sme izdati, vsakiizmed oseb iz prejšnjega člena samo en odpravek .Ponovni odpravek takega zapisa se lahko izda samo : 1. če pristanejo na to vse osebe iz 1. in 2. točkeprejšnjega člena ali njihovi pravni nasledniki;

Andrej Dokler


pristanek se zaznamuje v notarskem zapisu ,podpisanem od stranke ali s posebno overjenolistino, ki se priloži notarskemu zapisu.2. če je bil prej izdani odpravek zaradipomanjkljivosti notarju vrnjen ali je le amortiziran3. če sodišče, na katerega območju ima notar sedež,na strankin predlog izda sklep, s katerim dovoliizdajo ponovnega odpravka, tak sklep izda sodišče,če stranka izkaže za verjetno, da ji je ponovniodpravek potreben. Zoper sklep, s katerim se dovoliizdaja ponovnega odpravka, ni pritožbe. Od neizvršljivega notarskega zapisa sme notar izdatiponovni odpravek stranki, ki izkaže za verjetno, da jije ponovni odpravek potreben. Če notar ne ugodistrankini zahtevi, lahko stranka vloži predlog zaizdajo ponovnega odpravka pri pristojnem sodišču(3. točka drugega odstavka 74.člena ZN) Če se izda ponovni odpravek,je treba v overitveniklavzuli označiti, kateri odpravek po vrsti je ta, inrazlog, iz katerega je bil ponovni odpravek izdan.Odpravki in prepisi oporok se smejo izdati, če ni vnotarskem zapisu določeno drugače, doklerzapustnik živi, samo njemu samemu ali osebi, ki jozapustnik pooblasti z overjenim pooblastilom. Pozapustnikovi smrti se smejo taki odpravki ali prepisiizdati po razglasitvi oporoke. Dan razglasitve sezaznamuje na odpravku ali prepisu.

Overitvena klavzula se vpiše na koncu odpravka termora vsebovati : potrdilo, da se ta odpravek ujema zizvirnikom, označbo iz 76. člena Zakona o notariatu,navedbo prilog iz prejšnjega člena , navedbo, za kogaje ta odpravek sestavljen,ter navedbo kraja in časaodpravka s podpisom in pečatom notarja. Eno od mnenj (sodišča) : »Menimo, da je večinaodpravkov notarskega zapisa, izdanih za zemljiškoknjigo, pravilno sestavljenih,to pomeni, da jeoveritvena klavzula odtisnjena na zadnji straninotarskega zapisa, ki pa se mu nato dodane še nujnepriloge (npr. pooblastilo, potrdila po določbahzakona o stavbnih zemljiščih …) , ki so pravilnospojene v notarskem zapisu, kot to določa 35.členZakona o notariatu. Nekateri notarji pa za zemljiškoknjigo izdajajo odpravke neizvršljivega notarskegazapisa, za katere menimo, da niso pravilni :overitvena klavzula je odtisnjena na zadnjo prilogo.» Takšno stališče je botrovalo praksi, da so referentiv zemljiški knjigi listino raztrgali ter v zbirko listinvlagali le tiste listine, ki so jih ocenili za ustrezne.

Seveda je takšno ravnanje povsem nesprejemljivo. Vizogib takemu postopanju je izvršni odbor sprejelstališče : » Notarji naj notarskim zapisom prilagajooziroma jim pripojijo samo tiste priloge, ki sopredpisane z zakoni in drugimi predpisi oziroma sejim priporoča, da naj bodo pri prilaganju prilog, neglede na zahtevo strank, čimbolj selektivni. Stališče IO z dne 4.7.1996 : - označitev naslovnika innamembnosti odpravka : glede na določbo Zakona onotariatu predstavlja vsak odpravek notarskegazapisa pravzaprav nadomestek originala , stranke palahko zahtevajo tudi več odpravkov notarskegazapisa. Tako prihajamo do situacije, ko pri sestavipogodbe v obliki notarskega zapisa izda notar večodpravkov, ki so praktično vsi originali, medtem kobi notar v primeru, da bi bil isti pravni posel zapisanv obliki zasebne listine, overil podpise le na enemsamem izvodu pogodbe in bi le en sam izvodpredstavljal original. Na ta način bi lahko kdo takšnostanje zlorabil v postopku pridobivanja posojil shipotekarnim varstvom, saj bi lahko več odpravkovpredložil večim kreditodajalcem in jih zavedel, dajim je izročil edini original listine, takšen original,kot ga zahtevajo kreditodajalci pri zasebnih listinah.Zlasti je takšno izigravanje možno prinepremičninah, katerih stanje v zemljiški knjigi niurejeno.

V izogib tej možnosti izigravanja je izvršni odborsprejel stališče, da lahko notar izdela le en odpravekza sodišče in da le-ta odpravek predstavlja originalza vse sodne postopke, bodisi pri vknjižbi v zemljiškoknjigo, bodisi v postopku za zavarovanje posojila shipoteko na sodišču oz. pri drugem notarju. Leizjemoma, kadar bi bilo na osnovi iste listine večupravičencev za vknjižbe( npr. lastninska pravicakupca in služnostna pravica stanovanja zaprodajalca) bi se lahko izstavila dva odpravka zasodišče s tem, da bi se v vsakem označilo za kakšennamen se izdaja.

b) Potrdila in prepisi • O zapisnikih in vpisih se izdajo potrdila ; kotpopolna ali kot izpiski.Za ponovno izdajo potrdil velja določba 74.členatega zakona. Osebam , upravičenim zahtevati prepis (77. in 78.člen) se na njihovo zahtevo izda potrdilo, da je prinotarju notarski zapis ali izjava poslednje volje.

Andrej Dokler


• Če obsega notarski zapis več samostojnih pravnihposlov, se sme na zahtevo upravičene osebe izdatinamesto popolnega odpravka izpisek, ki se nanašana posamezni pravni posel. Od izvršljivih notarskih zapisov se sme izdati samopopoln odpravek ; izpisek ni izvršljiv-V izpisku je treba navesti, kateri deli notarske listineso izpuščeni. Stališča komisije za notarske listine z dne 17.1.1996 :• Zakon o notariatu za vse notarske listine (zapis,zapisnik, potrdila) v členih 31. do 35 . določazunanjo obliko, V tej obliki morajo biti sestavljenevse notarske listine, ne glede na to, da predpisaneštampiljke , ki se uporabljajo pri overjanju tega neupoštevajo. Razen pri uporabi štampiljk, je trebanotarske listine zapisati v predpisani obliki.(praksa !) Nalepko, ki jo nalepimo preko jamstvene vrvicežigosamo, vendar je ni treba podpisovati.Podpisovanje ni praksa v sosednjih deželah. Čeoverimo prepis listine in je ta sestavljena iz večlistov, je treba vse tako listine speti z jamstvenikom,opremiti z nalepko in pečatom. Po uvedbi enotnih in označenih nalepk je obveljalostališče : nalepke se ne žigosajo in ne podpisujejo.

13. Hramba

a) Način Notar je dolžan hraniti spise v svoji pisarni in sicertako, da niso izpostavljeni vlagi in drugimokoliščinam, zaradi katerih bi se lahko uničili alipoškodovali.

b) ArhivNotarski spisi se hranijo v posebnih omarah(notarski arhiv) , vloženi v registratorje. Spise jepotrebno vložiti v registratorje ločeno poposameznih vrstah vpisnikov, in sicer po zaporednihštevilkah vpisa v posameznem koledarskem letu.Vsak registrator je potrebno označiti z vrsto vpisnikain številko spisov, ki so vanj vloženi. V notarskemarhivu se hranijo tudi vpisniki, imeniki in drugeknjige, ki jih je dolžan voditi notar.

c) Hramba listin • Notarske listine, ki jih je notar sam sestavil, jedolžan notar hraniti ločeno od drugih spisov v

železni omari.• V vsak spis iz katerega notar vzame notarskolistino zaradi hrambe , se vloži uradni zaznamek znavedbo mesta, kjer je shranjena listina. • Listine, ki jih je notar prevzel v hrambo, jepotrebno hraniti v železni omari, in sicer poabecednem vrstnem redu. • Oporoke hrani notar v zaprtem in zapečatenemovitku. Hraniti jih mora v zavarovani železniblagajni, in sicer po abecednem vrstnem redu.• Če zakon ne določa drugače, hrani notarskezapise notar, ki jih je sestavil, udeležencem pa seizdajo odpravki.• Izvirnik notarskega zapisa se sme izročiti samo ssoglasjem vseh udeležencev. Soglasje mora bitiizkazano z notarsko listino. To listino in overjenprepis izročenega notarskega zapisa hrani notar namestu izročenega izvirnika notarskega zapisa; vvpisniku pa mora biti navedeno, kdaj in komu je bilizročen izvirnik notarskega zapisa. V takem primeruse ne sme več izdati odpravek, pač pa prepis. • Razen v primerih, določenih v tem zakonu, smenotar izročiti izvirnik notarskega zapisa samosodišču ali Notarski zbornici Slovenije in sicer le napodlagi pisne odredbe oziroma naloga ter protipisnemu potrdilu o prejemu.Izročitev po določbi prejšnjega odstavka je lahkosamo začasna. Na mesto izročene listine vloži notaruradni zaznamek o predmetu , udeležencih, datumusestave in poslovni številki notarskega zapisa ter odatumu , ko je bil zapis poslan oziroma izročen.Uradnemu zaznamku pripoji odredbo oziromanalog, na podlagi katerega je bil zapis izročen, terpotrdilo o prejemu.

d) Roki Notarske listine, oporoke, vpisnike in knjige notarjaje potrebno hraniti trajno.Notar hrani spise še deset let po sklenitvi spisa. Popreteku tega roka mora spise komisijsko uničiti.Uničevanje spisov vodi tričlanska komisija, ki joimenuje predsednik Notarske zbornice Slovenije.Komisija iz prejšnjega odstavka :b) zapisniško ugotovi, kateri spisi se lahko uničijo,c) skrbi, da se iz spisov izloči dokumentirano

gradivo, ki ima lastnost arhivskega gradiva d) odda spise , določene za uničenje v industrijsko

predelavo in prisostvuje njihovemu uničenju.

Andrej Dokler


14. Pečati, žigi, štampiljke

a) Pečat in žig je predpisanPečat in žig iz 15.člena ZN sme notar uporabljatisamo za dejanja , ki jih je opravil med poslovanjemin ne za žigosanje čestitk in raznih dopisov, ki se netičejo neposredno poslovanja notarja (28. člen ZN) .Za tovrstne primere notar lahko uporablja štirioglatoštampiljko. Večina notarjev je mnenja, da bi moralžig in pečat vsebovati tudi »Republika Slovenija.«

b)Štampiljke Za mehanično odtiskovanje imena, kratke zaznamkein overitve notar lahko uporablja pri svojem deluštampiljke . Štampiljke so določene in objavljene vprilogi pravilnika o poslovanju notarja in so njegovsestavni del.

Komisija za zakonodajo je s tem v zvezi zavzela dvestališči:• Brez ustrezne predhodne spremembe 61. členaZN ni mogoče spreminjati vsebine same štampiljkeza overitev prepisa v prilogi pravilnika o poslovanjunotarja. • Ker potrebe notarske prakse dejansko narekujejouvedbo še nekaterih štampiljk poleg tistih, ki sodoločene in objavljene v prilogi pravilnika oposlovanju notarja, zlasti za ugotavljanjedržavljanstva, in za vpis firme v sodni register,pripravi komisija z namenom poenotenja prakse donaslednje seje predlog za razširitev priloge pravilnikaz novimi, enotnimi štampiljkami za te primere. Doustrezne rešitve tega vprašanja se smejo uporabljatisamo štampiljke, ki so v prilogi pravilnika.

V predlaganih spremembah Pravilnika o poslovanjunotarja so izrecno naštete tiste, ki so po vsebinipredpisane in ki se jih ne sme spreminjati brezspremembe pravilnika; opredeljene pa so tudi tiste,ki si jih lahko izdela vsak sam za lažje in hitrejšeposlovanje (npr. o državljanstvu, o predloženihlistinah etc.)

Andrej Dokler

Andrej Dokler


Obvezno navodilo št. 5 (prečiščeno besedilo, ki jebilo sprejeto na skupščini NZS 22.5.1999) določa, dasme notar sam kadarkoli popraviti napake v imenihin številkah ter druge očitne pisne in računskepomote v notarski listini na način, ki je določen v 2.odst. 34. člena ZN; vse druge napake v notarskilistini pa sme odpraviti le z novo notarsko listino.Menim, da je to obvezno navodilo pomanjkljivo, kerne pokriva vseh možnih situacij, ki se v praksidogajajo pri popravkih, spremembah in dopolnitvahnotarskih listin.

V 2. odst. 34. člena ZN je določeno, da sme notar nakoncu notarske listine vnesti spremembe alidopolnitve besedila v listini, pri čemer moraoznačiti, na kateri del besedila listine se spremembaali dostavek nanaša. Zakon v tem določilu govori ospremembi ali dopolnitvi listine in ne o popravkulistine. Pač pa je v 2. odst. 43. člena ZN določeno, dase v primeru, če se notarski zapis pozneje dopolni,popravi ali spremeni z drugim notarskim zapisom,to mora zabeležiti z uradnim zaznamkom naizvirniku prejšnjega notarskega zapisa. To določilose nanaša samo na notarske zapise in ne na vsedruge notarske listine, ki jih obravnava 2. odst. 34.člena ZN.

V notarski praksi se dogajajo različni primeri, ko jetreba že sklenjeno notarsko listino spremeniti,dopolniti ali popraviti. Kadar gre za očitne pisne aliračunske pomote, ki so posledica napake, storjene vnotarski pisarni (napake notarja ali pri njemzaposlenih oseb), je vsekakor smotrno, da notar sam(brez dodatnega sodelovanja udeležencev pravnegaposla) storjeno napako popravi v skladu s cit.navodilom št. 5. Zakon o notariatu te situacije sicerne obravnava, ker se 2. odst. 34. člena sklicuje samona spremembe ali dopolnitve notarske listine.Menim, da je potrebno to določilo razlagati širšetako, da se spremembe nanašajo tudi na očitnepomote, torej na popravke notarske listine. Zakon opravdnem postopku v 328. členu obravnava popravosodbe in določa, da lahko predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter drugeočitne pisne in računske pomote, pomanjkljivostiglede oblike in neskladnost prepisa sodbe z

izvirnikom, o čemer se izda poseben popravni sklep,ki se zapiše na koncu izvirnika sodbe, strankam pase vroči prepis tega sklepa. O takšni popravi sodbeodloči sodišče brez zaslišanja strank. Menim, da jetudi za notarsko prakso možna smiselna in analognauporaba navedenega določila, ker ZN ne vsebujedoločb o popravku notarske listine v tovrstnihprimerih.

Kadar gre za primer poprave očitnih pisnih oz.računskih pomot, je treba v skladu s 1.odst. 34. členav notarski listini prečrtati del besedila, na kateregase nanaša popravek, vendar tako, da ostaneprečrtani tekst čitljiv. Na koncu listine je trebazapisati popravek z nedvoumno označbo, na kateridel besedila listine se popravek nanaša. Če gre zamanjši popravek, lahko notar zapiše popravek zrokopisom na koncu listine (za podpisi strank innotarja), mora pa navesti datum popravka in gapodpisati ter potrditi s pečatom. V primeru, da greza obsežnejše popravke, jih je smotrno zapisati(»sprintati«) na posebnem listu, ki ga je trebapripojiti k izvirniku listine. V samem besedilunotarske listine notar ne sme ničesar dopisati, ker toizrecno prepoveduje 33. člen ZN. Menim pa, da jekljub navedeni prepovedi smotrno pri prečrtanemdelu besedila ob robu izvirnika listine pribeležiti»glej popravek«, ker tak pripis opozarja na popravek.

Pri opisanih popravkih lahko pride do problemov,kadar udeleženci pravnega posla notarju ne vrnejovseh odpravkov oz. prepisov notarske listine in notarne more popravkov vnesti v že izdane odpravke oz.prepise. Odpravek in prepis se morata dobesednoujemati z izvirnikom, spremembe in dopolnitve, kiso vnešene v izvirnik po 34. členu ZN, pa je v skladuz 81. členom ZN dopustno v odpravku ali prepisuvstaviti v besedilo na mesto, kamor spadajo.Odpravek oz. prepis listine v takem primeru neizkazuje posebej popravka, ker je vanj že vključen.Gre torej za prečiščeno besedilo listine, vsebovano vodpravku ali overjenem prepisu. Če ni tehtnihrazlogov za odpravke ali prepise v prečiščenembesedilu, menim, da je bolj enostavno fotokopiratipopravek in priložiti k odpravku ali prepisu overjenprepis popravka.

Spremembe, dopolnitve in popravkinotarskih listin

Jože Dernovšek


V primeru, ko pride do pisne napake v izvirnikunotarske listine zaradi napačnih podatkov, ki so jihnotarju dali ali posredovali udeleženci pravnegaposla, je pri izdelavi popravka potrebno sodelovanjevseh udeležencev, ki morajo tudi podpisati takšnopopravno listino, imenovano »popravek notarskegazapisa«. V takem primeru notar v popravku zapiše,da so udeleženci predlagali popravek notarske listinein tudi obrazloži razloge za popravek. (Takšna jepraksa notarke Nevenke Tory, ki jo velja posnematiin tudi ustrezno dopolniti obvezna navodila.)

V vseh drugih primerih, ko notar na zahtevo vsehudeležencev pravnega posla spremeni ali dopolnivsebino notarske listine (notarskega zapisa alinotarskega zapisnika), je potrebno sestaviti novnotarski zapis (npr. dodatek k pogodbi) oz. novnotarski zapisnik, v katerem se prejšnja listinaspremeni oz. dopolni in navede, na kateri delbesedila notarske listine se te spremembe oz.dopolnitve nanašajo. V teh primerih je treba ravnativ skladu z 2. odst. 43. člena ZN.

Jože Dernovšek

Če je prišlo do popravka notarske listine ali do novenotarske listine (aneksa ipd.) zaradi napačnihpodatkov, ki so jih posredovali udeleženci pravnegaposla, oz. zaradi spremembe listine po voljiudeležencev, so le-ti dolžni notarju plačatipristojbino za dodatno delo. Za takšne primere jeveljavna notarska tarifa pomanjkljiva in bi jo veljalodopolniti, ker sedanja omogoča le zaračunanjepristojbine po porabi časa (tar. št. 14 NT). Če pa jeprišlo do popravka notarske listine ali dospremembe oz. dopolnitve po krivdi notarja oz. prinjem zaposlenih, notar ni upravičen do pristojbine (15. člen NT).

Jože Dernovšek


Notarke, notarji, notarske kandidatke in kandidatilahko, od začetka letošnjega leta dalje, izkazujejoistovetnost pri opravljanju notarskega poslovanja znotarsko izkaznico. Plastificirana izkaznica velikosti85 x 55 mm, je svetlo modre barve, v ozadju pa se vnežnih tonih prepleta napis notariat. Na prednjistrani vsebuje fotografijo imetnika izkaznice, grb RS,napis “Notarska zbornica Slovenije”, registrskoštevilko izkaznice, ime, priimek in sedež notarskegamesta imetnika izkaznice ter žig in podpispredsednika Notarske zbornice Slovenije. Na hrbtnistrani izkaznice je navedena opravilna številka indatum odloka ali odločbe o imenovanju notarjaoziroma številka in datum sklepa o vpisu v imeniknotarskih kandidatov.

Vzorec izkaznice:

Notarska izkaznica je praktičen dokument zaizkazovanje istovetnosti pri opravljanju notarskegaposlovanja zlasti v primerih, ko notarji, zaradi naravezahtevane notarske storitve (kot so npr. overitvepodpisov v bolnišnicah, domovih starejših občanov,priporih; protesti menic ipd...), opravljajo notarskestoritve izven svojih pisarn.

Obliko, vsebino, postopek izdaje, zamenjave inprenehanje veljavnosti izkaznice je določil Pravilniko notarski izkaznici, ki ga je Izvršni odbor Notarskezbornice Slovenije sprejel na seji dne 5.3.2002.

PRAVILNIK O NOTARSKI IZKAZNICI

1. člen

S tem pravilnikom se določajo oblika, vsebina,postopek izdaje, zamenjave in prenehanjeveljavnosti ter evidenca izdanih notarskih izkaznic.

Notarska izkaznica (v nadaljevanju: izkaznica) jedokument za izkazovanje istovetnosti pri opravljanjunotarskega poslovanja.

2. člen

Izvršni odbor Notarske zbornice Slovenije izdaizkaznico notarkam, notarjem in notarskimkandidatkam ter kandidatom (v nadaljevanju:imetnik izkaznice), ki so vpisani v imenik notarjevoziroma notarskih kandidatov pri Notarski zborniciSlovenije in vodi evidenco o izdanih oz. vrnjenihizkaznicah.

3. člen

Izkaznica vsebuje:

v levem zgornjem kotu grb Republike Slovenije,v levem spodnjem kotu fotografijo imetnika,desno zgoraj napis »Notarska zbornica Slovenije«,pod njim pa napis »Izkaznica« in navedbo registrskeštevilke,desno od fotografije je ime in priimek imetnika,napis notarka/notar in sedež notarskega mesta. Prinotarskih kandidatih je pod njihovim imenom inpriimkom napis notarski/a kandidat/ka, ime inpriimek notarja/ke pri katerem je zaposlen/a insedež notarskega mesta,desno spodaj je žig in podpis predsednika Notarskezbornice Slovenijeza notarke in notarje: opravilno številko in datumodloka oz. odločbe o imenovanju,za notarske kandidate/ke: opravilno številko indatum sklepa o vpisu v imenik notarskih kandidatovpri Notarski zbornici Slovenije.

Osnovna barva izkaznice je svetlo modra, v ozadju sev nežnih tonih prepleta napis notariat, grbRepublike Slovenije je natisnjen v barvni tehniki,ostali napisi so črni.

4. člen

Evidenca o izdanih, zamenjanih, izgubljenih invrnjenih izkaznicah vsebuje ime in priimek imetnikaizkaznice, registrsko številko izkaznice, datum izdajein datum ter razlog za prenehanje veljavnostiizkaznice.

Notarska izkaznica

Aleksander Šanca


Registrska številka izkaznice je enaka zaporedništevilki vpisa v imenik notarjev oziroma v imeniknotarskih kandidatov. Pred zaporedno številko je prinotarjih/kah navedena črka »N«, pri notarskihkandidatih/kah pa črka »K«.

5. člen

Veljavnost izkaznice za notarje/ke preneha z dnemuveljavitve odločbe o razrešitvi notarja, ki jo v skladuz 19. členom Zakona o notariatu izda minister zapravosodje.

Veljavnost izkaznice za notarske kandidate/kepreneha z dnem prenehanja delovnega razmerja prinotarju.

V primerih iz prejšnjih dveh odstavkov mora imetnikizkaznico vrniti.

6. člen

Izkaznica se na zahtevo imetnika zamenja:

če jo je izgubil,če je poškodovana,če je imetnik spremenil osebno ime aliso se spremenili drugi podatki iz izkaznice.

Imetnik izkaznice mora v primeru izgube izkazniceali v primeru katerega koli drugega razloga izprejšnjega odstavka to dejstvo nemudoma sporočitina Notarsko zbornico Slovenije.

7. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejemuna seji Izvršnega odbora Notarske zborniceSlovenije.

Aleksander Šanca

Aleksander Šanca


Iz sodne prakse

NEKAJ ODLOČB IZ SODNE PRAKSE, V

KATERIH NAJDEMO KAJ ZANIMIVEGA

TUDI ZA NOTARSKO POSLOVANJE:

1. Notarski zapis kot izvršilni naslov:

Iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr.

št. III Ips 184/99 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v

Mariboru opr. št. Cpg 741/99:

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve

stopnje spremenita tako, da se izrek sodbe glasi:

»Ugotovi se, da obstoji pravica tožeče stranke do

posebnega poplačila (ločitvena pravica) iz

premoženja tožene stranke - dvostranske robne

furnirke firme IMA AVM/II Tip 654/SR/80/1.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki stroške

vsega postopka v znesku 994.714,20 SIT v osmih

dneh pod izvršbo«.

O b r a z l o ž i t e v

Stečajni upravitelj je v stečaju tožene stranke

prijavljeno terjatev tožeče stranke priznal, prerekal

pa je pravico do njenega ločenega poplačila. Zato

zahteva tožeča stranka s tožbo ugotovitev, da ima

pravico do ločenega poplačila terjatve iz dela

premoženja tožene stranke - dvostranske robne

furnirke firme IMA AVM/II Tip 654/SR/80/I.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Menilo je, da tožeča stranka na robni furnirki ni

pridobila zastavne pravice, ker ji je tožena stranka ni

izročila. Zato tudi ni pridobila pravice do ločenega

poplačila.

Pritožbeno sodišče je sicer menilo, da je tožeča

stranka pridobila zastavno pravico na robni furnirki.

Kljub temu je pritožbo tožene stranke zavrnilo in

potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Menilo je, da je

tožena stranka utemeljeno ugovarjala, da je

ustanovitev zastavne pravice dejanje, ki je

izpodbojno po 125. členu Zakona o prisilni

poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS štev.

67/93...52/99; v nadaljevanju: ZPPSL).

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožeča stranka

zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Revizijskemu sodišču predlaga zlasti, naj

izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku

ugodi.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu

Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči

stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je revizijsko

sodišče nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77.

Reviziji je bilo treba ugoditi predvsem iz razlogov

zmotne uporabe materialnega prava, ki je tožeča

stranka ni ugotovila, mora pa revizijsko sodišče

paziti nanjo po uradni dolžnosti (386. člen ZPP).

Revizijsko sodišče se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je

tožeča stranka na robni furnirki pridobila zastavno

pravico. To ni bilo potrebno, ker je tožeča stranka

pridobila na njej z notarskim zapisom z dne 3.2.1998

opr. štev. SV 52/98 pravico do ločenega poplačila že

na drugačni podlagi.

Kot ločitvene pravice se ne pojavljajo samo zastavne

pravice, ampak tudi pravice poplačila, retencijske

pravice in tudi druge ločitvene pravice (četrti

odstavek 10. člena in prvi odstavek 131. člena

ZPPSL).

Glede na drugi odstavek točke "tretjič" notarskega

zapisa je notarski zapis izvršilni naslov (4. člen

Zakona o notariatu - Ur. list RS štev. 13/94). Zato je

tožeča stranka z njim pridobila na robni furnirki

pravico poplačila, oziroma najmanj vsaj "drugo

ločitveno pravico" po določbah tretjega odstavka 10.

Bojan Podgoršek


člena oziroma prvega odstavka 131. člena ZPPSL.

Zato pridobitev ločitvene pravice na robni furnirki

utemeljeno uveljavlja. Ker sodišče prve stopnje

upravičenj tožeče stranke iz notarskega zapisa ni

presojalo na obrazloženi način, je zmotno uporabilo

materialno pravo.

Ustanovitev ločitvene pravice je tožena stranka kot

pravno dejanje iz 125. člena ZPPSL lahko

izpodbijala z ugovorom. V primerjavi z

izpodbijanjem pravnega dejanja s tožbo, ji je izbrani

način nudil samo to ugodnost, da ni bila vezana na

rok iz prvega odstavka 129. člen ZPPSL (četrti

odstavek 129. člena ZPPSL). Sicer pa morajo biti

tudi pri izpodbijanju z ugovorom izpolnjene prav vse

predpostavke iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL,

da je izpodbijanje lahko uspešno.

Trditveno breme, da so vse predpostavke

izpodbijanja izpolnjene, je na stranki, ki izpodbijanje

uveljavlja. Drugo je vprašanje, ali se obstoj

subjektivnega elementa dejanskega stanu

izpodbijanja po zakonu domneva (četrti odstavek

125. člena ZPPSL). Toda če ga upravičenec ne

zatrjuje, se tudi domnevati ne more. Prav do takšne

situacije je prišlo v obravnavanem primeru. Tožena

stranka je v ugovoru zatrjevala samo obstoj

objektivnega elementa dejanskega stanu

izpodbijanja, ne pa tudi subjektivnega. Iz njenih

trditev zato sploh ne izhaja za izpodbitje pravnega

dejanja upoštevna dejanska podlaga. Ne glede na to

je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke

zavrnilo izhajajoč iz predpostavke, da je tožena

stranka utemeljeno ugovarjala izpodbojnost

ustanovitve zastavne pravice (po pravni presoji

pritožbenega sodišča je bila zastavna pravica

ustanovljena). S takšno odločitvijo je zmotno

uporabilo materialno pravo. Ni namreč upoštevalo

določbe prvega odstavka 125. člena ZPPSL v celoti

tako, kot se glasi. Glede na to in, ker je tudi sodišče

prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo

glede vprašanja obstoja ločitvene pravice, je

revizijsko sodišče, upoštevajoč zatrjevano dejansko

podlago in ugotovljeno dejansko stanje, na podlagi

prvega odstavka 395. člena ZPP odločilo tako, kot to

izhaja iz izreka sodbe.

Na podlagi drugega odstavka 166. člena ZPP je

revizijsko sodišče odločilo, da mora tožena stranka

povrniti tožeči stranki 994.714,20 SIT stroškov vsega

postopka. Od tega odpade na stroške prvostopnega

postopka 326.794,00 SIT (tožba je "vredna" samo

700 točk in ne 800, pripravljalnega spisa pa

revizijsko sodišče tožeči stranki ni priznalo, ker ni v

njem povedala nič za odločitev relevantnega), na

stroške pritožbenega postopka 330.322,20 SIT in na

stroške revizijskega postopka 337.798,00 SIT.

2. Obličnost zasebne listine, notarski zapis, izvirnik

listine, fotokopija listine, overitev podpisa:

Iz sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije

opr. št. II Ips 264/99 v zvezi s sklepom Višjega

sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1591/98:

»Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in sklep

sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba

zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odredi se izbris predznambe Dn. št. 10570/98 in

zaznambe vložene zahteve za varstvo zakonitosti

Dn. št. 2972/99.«


Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom

zavrnilo ugovor predlagatelja M. P., ki ga je vložil

proti zemljiškoknjižnemu sklepu z dne 23.1.1998,

Dn. št. 7260/95. S tem sklepom je sodišče zavrnilo

predlog za vknjižbo solastninske pravice pri vl. št.

1333 k.o..., ker je predlagatelj predlogu za vpis

priložil neoverjeno kopijo darilne pogodbe, predloga

pa ni dopolnil, kljub temu, da je bil k temu pozvan

in mu je bil rok za dopolnitev predloga dvakrat

podaljšan. Proti temu sklepu je predlagatelj vložil

Bojan Podgoršek


ugovor, ki ga je sodišče s sklepom z dne 6.5.1998,

Dn. št. 4154/98 zavrnilo na podlagi 22. in 82. člena

Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS, št. 33/95, v

nadaljevanju ZZK).

Proti temu sklepu je predlagatelj vložil pritožbo.

Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani

sklep spremenilo tako, da je dovolilo predznambo

lastninske pravice pri navedenem vložku. Svojo

odločitev je oprlo na 2. odstavek 76. člena in 28. člen

ZZK. Ugotovilo je, da predlog za vknjižbo obsega

tudi predlog za predznambo, razen če jo predlagatelj

izrecno izključi, predznamba pa se dovoli tudi na

podlagi zasebne listine, na kateri ni overjen podpis

osebe, ki mora biti po tem zakonu overjen.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložilo Državno

tožilstvo Republike Slovenije na podlagi 401. in 403.

člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (v

nadaljevanju ZPP) v zvezi s 63. členom ZZK

in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v

nadaljevanju ZNP) zahtevo za varstvo zakonitosti.

Sklep sodišča druge stopnje izpodbija v celoti zaradi

zmotne uporabe materialnega prava, in sicer zmotne

uporabe 2. odstavka 76. člena ZZK v zvezi s 1.

odstavkom 25. člena ZZK, zaradi neuporabe 2.

odstavka 30. člena ZZK, 4. točke 28. člena ZZK ter

21. člena ZZK v zvezi s 3. točko 47. člena Zakona o

notariatu (Ur.l. RS, št. 13/94 in 82/94, v

nadaljevanju ZN). Vrhovna državna tožilka v zahtevi

navaja, da predlagateljev predlog za vknjižbo

lastninske pravice na podlagi "darilne pogodbe" z

dne 14.2.1995 ni bil utemeljen, ker predlagatelj ni

predložil javne ali zasebne listine, ki vsebuje veljaven

pravni temelj (21. člen ZZK). Po mnenju vrhovne

državne tožilke predložena listina ni za vknjižbo

lastninske pravice neustrezna le zato, ker ni izvirnik

in na njej ni overjen podpis darovalke. Iz vsebine

pogodbe izhaja, da sploh ne gre za darilno pogodbo,

ampak za odplačno pogodbo v smislu 3. točke 1.

odstavka 47. člena ZN. S to pogodbo je I. V. svoje

premoženje prenesla na predlagatelja pod pogojem,

da ji bo ta zagotovil brezplačno stanovanje, elektriko

in vodo. Takšna pogodba bi morala biti sestavljena v

obliki notarskega zapisa. Ker pravni posli, sklenjeni

v nasprotju s 47. členom ZN, niso veljavni, tudi

predznamba ni bila dovoljena. Sodišče druge stopnje

je s tem zmotno uporabilo 2. odstavek 76. člena

ZZK. Navedena določba predpostavlja, da je predlog

sposoben za obravnavo. To izhaja iz pravne narave

predznambe, ki je opredeljena v 1. odstavku 25.

člena ZZK. Vrhovna državna tožilka nadalje trdi, da

sodišče druge stopnje tudi ni uporabilo drugega

odstavka 30. člena ZZK, ker predlagatelju ni

določilo roka, v katerem bi moral predznambo

opravičiti. Tako tudi ni omogočilo ravnanja po 2. in

3. odstavku 31. člena ZZK, ki določata pogoje za

izbris pravice, ki je bila predznamovana. Vrhovna

državna tožilka zato predlaga, da Vrhovno sodišče

Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti

ugodi in drugostopenjski sklep spremeni tako, da

potrdi sklep sodišča prve stopnje v zvezi z

zemljiškoknjižnim sklepom z dne 23.1.1998, Dn. št.

7260/95.

Zahteva za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju

zahteva) je bila vročena predlagatelju in nasprotni

udeleženki (390. člen ZPP v zvezi z 2. odstavkom

408. člena ZPP, 63. členom ZZK in 37. členom

ZNP). Nasprotna udeleženka na zahtevo ni

odgovorila, predlagatelj pa je nanjo odgovoril.

Predlaga, da jo vrhovno sodišče zavrne.

Zahteva je utemeljena iz naslednjih razlogov:

Vrhovno sodišče najprej ugotavlja, da se vrhovna

državna tožilka neutemeljeno sklicuje na 21. člen

ZZK v povezavi z 3. točko 47. člena ZN. V 21. členu

ZZK je res določeno, da se vknjižba dovoli na

podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati

veljaven pravni temelj. V 3. točki 47. člena ZN pa je

navedeno, da morajo biti v obliki notarskega zapisa

sklenjeni pogodba o izročitvi in razdelitvi

premoženja za življenja, pogodba o dosmrtnem

preživljanju in sporazumi o odpovedi neuvedenemu

dedovanju. Gre za pogodbe po Zakonu o dedovanju

Bojan Podgoršek


(Ur.l. SRS, št. 15/76 - Ur.l. RS, št. 82/94). Vrhovno

sodišče ugotavlja, da nobena od navedenih pogodb

ni predmet tega postopka. V obravnavanem primeru

je tožnik priložil kopijo darilne pogodbe, ki ima sicer

klavzulo, da darovalka prepušča darovalcu

nepremičnino in dovoljuje tudi, da se na

obdarjenčevo ime prenese lastninska pravica, vendar

"s pogojem", da ji bo zagotovil brezplačno

stanovanje, elektriko in vodo. Takšna pogodba je

sicer lahko pogodba, ki je delno tudi odplačna,

vendar pa samo to dejstvo še ne pomeni, da

gre za katero od pogodb, ki so urejene v Zakonu o

dedovanju. Tako ne gre za pogodbo o razdelitvi in

izročitvi premoženja za časa življenja, saj ni bila

sklenjena med prednikom in potomcem. Prav tako

ne gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, saj

prenos lastninske pravice ni odložen do smrti

»darovalke«. Iz vsebine pogodbe končno jasno

izhaja, da ne gre za sporazum o odpovedi

neuvedenemu dedovanju. Ker torej ne gre za

pogodbo, ki bi morala biti sklenjena v obliki

notarskega zapisa po 3. točki 47. člena ZN,

uveljavljana pomanjkljivost ne more biti razlog,

zaradi katerega bi moralo zemljiškoknjižno sodišče v

tem postopku obravnavano pogodbo šteti za listino,

ki ni sposobna za vpis.

Vendar pa ima vrhovna državna tožilka prav, ko

navaja, da je sodišče druge stopnje zmotno prezrlo

tudi dejstvo, da predložena listina ni izvirnik. Že

ugotovitev te pomanjkljivosti bi bila zadosten razlog

za zavrnitev pritožbe.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je treba pri zasebnih

listinah, ki so podlaga za vpis v zemljiško knjigo,

ločiti zahtevo, ki je določena v 22. členu ZZK, od

zahteve, ki jo predpisuje 2. odstavek 82. člena ZZK.

Po 22. členu ZZK se dovoli vknjižba na podlagi

zasebne listine, na kateri je overjen podpis osebe,

katere pravica se omejuje, obremenjuje ali preneha.

V 2. odstavku 82. člena pa je določena druga vrsta

zahteve. Ta določa, da mora predlagatelj

zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti listine v

izvirniku ali overjenem prepisu. V 3. odstavku tega

člena so nato podrobneje urejene značilnosti, ki jih

mora imeti zasebna listina. Zanjo je določeno, da

mora biti predložena v izvirniku. Določen pa je tudi

postopek overitve prepisa s strani sodišča, v primeru,

ko predlagatelj potrebuje izvirnik zase.

Medtem ko je zahteva iz 3. odstavka 82. člena ZZK

splošna in je temeljni pogoj za obravnavo zasebne

listine v zemljiškoknjižnem postopku, pa druga velja

le, ko zakon tako določa. Fotokopija ni izvirnik. Po

14. členu Zakona o overitvi podpisov, pisave in

prepisov (Ur.l. SRS, št. 29/72 in Ur.l. RS, št. 13/94 -

29/95) ima naravo prepisa.

Izvirnik pa ne pomeni, da je podpis tistega, ki

nepremičnino odsvaja, tudi overjen. Overitev

podpisa ene od strank je dodatna obličnostna

zahteva, ki potrjuje pristnost podpisa in s tem

dokazuje, da je listino res podpisal tisti, ki je na njej

kot podpisnik naveden (1. odstavek 1. člena Zakona

o overitvi podpisov, pisave in prepisov).

Določba 4. točke 28. člena ZZK dovoljuje

predznambo na podlagi zasebne listine, na kateri ni

overjen podpis osebe, ki mora biti po tem zakonu

overjen. To pa ne pomeni, da ima lahko status

zasebne listine kakršnakoli listina z vsebino, ki je

lahko predmet vpisa. Imeti mora splošne

značilnosti, ki jih določa 82. člen ZZK. Fotokopija

zasebne listine, ki jo je predložil predlagatelj, torej

ne zadošča niti za vpis predznambe po 76. in 28.

členu ZZK.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije zato ugotavlja,

da je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je

ugovor zoper zemljiškoknjižni sklep Dn. št. 7260/95

zavrnilo. Pravilno se je sklicevalo na 22. in 82. člen

ZZK. Sodišče druge stopnje pa je zmotno uporabilo

2. odstavek 76. člena v zvezi s 4. točko 28. člena ZZK

ter 82. člen ZZK.

Le v pojasnilo predlagatelju, ki nima strokovnega

pooblaščenca, pa vrhovno sodišče še dodaja.

Bojan Podgoršek


Predlagatelj bi v tem zemljiškoknjižnem postopku

pravilno ravnal, če bi vložil izvirnik darilne pogodbe,

nato pa bi prosil za rok, v katerem bi lahko dosegel

overitev podpisa. Postopek po 3. odstavku 82. člena

ZZK omogoča tudi vrnitev izvirnika. Predlagatelj bi

namreč lahko zahteval, da se mu po izdaji sklepa (v

obravnavanem primeru sklepa o dovolitvi

predznambe) listina vrne, vendar bi moral v takem

primeru priložiti prepis izvirnika (oz. listino, ki ima

status prepisa), ki bi ga sodišče overilo in vzelo v

zbirko listin. Šele tedaj bi sodišče lahko samo overilo

fotokopijo pogodbe in jo do opravičbe predznambe

imelo v zbirki listin. Ko bi predlagatelj dosegel od

obdarjenke overitev njenega podpisa na izvirniku

pogodbe, bi lahko v skladu s 3. alineo 29. člena ZZK

predznambo opravičil. Takšna (overjena) zasebna

listina bi izpolnjevala vse pogoje za vpis lastninske

pravice na predlagateljevo ime v skladu z 22. in 82.

členom ZZK.

Vrhovna državna tožilka sicer opozarja še na kršitev

2. odstavka 30. člena ZZK. Sodišče druge stopnje bi

res moralo, če je že menilo, da je lahko listina, ki jo

je predložil predlagatelj, podlaga za vpis

predznambe, vsaj določiti rok, v katerem bi

predlagatelj predznambo opravičil. Vendar pa ta

(nadaljnja) kršitev za odločitev ni več pomembna,

ker je vrhovno sodišče zahtevi ugodilo že zaradi prej

navedenih kršitev ZZK.

Odločitev temelji na 1. odstavku 395. člena v zvezi s

408. členom ZPP, 63. členom ZZK in 37. členom

ZNP. Ker je vrhovno sodišče sklep sodišča druge

stopnje spremenilo tako, da je pritožbo zavrnilo, je

smiselno uporabilo tudi 2. in 3. točko 95. člena ZZK

in odredilo izbris predznambe in zaznambe vložene

zahteve.

3. Sporazum v obliki notarskega zapisa:

Iz sklepa Vbrhovnega sodišča Republike Slovenije

opr. št. III Ips 37/2001 v zvezi s sklepom Višjega

sodišča v Mariboru opr. št Cpg 1288/2000:

»Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.«


Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe 1.

odstavka 36. člena Zakona o prisilni poravnavi,

stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS št. 67/93, 39/97 in

52/99, v nadaljevanju ZPPSL) zavrnilo predlog

upnika za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo

zastavne pravice na nepremičnini na podlagi

sporazuma strank, ker se je pred odločitvijo o

predlogu zoper dolžnika začel postopek prisilne

poravnave.

Pritožbeno sodišče je upnikovo pritožbo zavrnilo in

potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Sklep sodišča druge stopnje izpodbija vrhovna

državna tožilka z zahtevo za varstvo zakonitosti,

vloženo zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Meni, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno

uporabili 36. člen v zvezi s 1. odstavkom 131. člena

ZPPSL, nista pa uporabili 5., 20., 21. in 46. člena

Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 33/95, v

nadaljevanju ZZK) v zvezi z 250. členom Zakona o

izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98, v

nadaljevanju ZIZ). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj

sklep sodišča druge stopnje spremeni, ugodi pritožbi

upnika in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako,

da dovoli predlagano zavarovanje denarne terjatve.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena obema

strankama, ki nanjo nista odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 250. člena ZIZ lahko upnik

predlaga zavarovanje z zastavno pravico na

nepremičnini ali premičnini za zavarovanje denarne

terjatve, ki izvira iz notarskega zapisa, v katerem je

dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost.

Bojan Podgoršek


Na podlagi takega notarskega zapisa je upnik v

obravnavani zadevi predlagal zavarovanje na

določeni nepremičnini. Izvršilno sodišče o takem

predlogu odloči s sklepom iz 1. odstavka 251. člena

ZIZ. S tem sklepom odloči o vknjižbi zastavne

pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo. Glede

na določbo 2. odstavka 251. člena v zvezi s 1.

odstavkom 244. člena ZIZ pridobi upnik zastavno

pravico na nepremičnini z vknjižbo. Šele v tem

trenutku (in ne že s sklenitvijo sporazuma v obliki

notarskega zapisa, kot zmotno trdi zahteva za varstvo

zakonitosti) pridobi upnik ločitveno pravico, na

katero po določbi 2. odstavka 60. člena ZPPSL

potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka,

razen če je bila pridobljena v zadnjih dveh mesecih

pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne

poravnave (enako določa za primer stečajnega

postopka 1. odstavek 131. člena ZPPSL, na katerega

se sklicuje zahteva za varstvo zakonitosti).

V 4. odstavku 251. člena ZIZ je predpisano, da ima

sklep o dovolitvi vknjižbe zastavne pravice na

nepremičnini iz 1. odstavka 251. člena ZIZ naravo

sklepa o zavarovanju. Iz tega razloga za odločitev o

predlogu za zavarovanje ne pridejo v poštev določbe

ZZK, na katere opozarja zahteva za varstvo

zakonitosti, in ni mogoče govoriti o tem, da je

predlog upnika v obravnavanem primeru predlog za

izdajo sklepa po 20. členu ZZK. Notarski zapis o

sklenitvi sporazuma o zavarovanju terjatve je namreč

samo podlaga za izdajo sklepa o zavarovanju po 1.

odstavku 251. člena ZIZ, ne pa neposredna podlaga

za izdajo zemljiškoknjižnega sklepa po 20. členu

ZZK.

Po določbi 1. odstavka 36. člena ZPPSL pa od

začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku

ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v

zavarovanje. Besedilo te zakonske določbe je zelo

jasno. Začetek postopka prisilne poravnave proti

dolžniku je ovira za dovolitev izvršbe ali zavarovanja

terjatve po določbah ZIZ. Po določbi 2. odstavka 36.

člena ZIZ pa se izvršbe iz 1. odstavka tega člena

(torej izvršbe v poplačilo ali v zavarovanje), ki že

tečejo, prekinejo. V zvezi s pomenom oziroma

razlago te določbe je razpravljanje o tem, kdaj začne

teči izvršba (z vložitvijo predloga ali ob smiselni

uporabi določb ZPP o začetku teka pravde), odveč.

Glede na to, da je v 1. odstavku 36. člena ZPPSL

tako jasno predpisano, da se od začetka postopka

prisilne poravnave proti dolžniku ne more dovoliti

izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje, je

popolnoma jasno tudi, da se prekinejo samo tiste

izvršbe, ki so bile že dovoljene. Te so torej tiste

izvršbe, za katere po določbi 2. odstavka 36. člena

ZPPSL lahko rečemo, da že tečejo. Zato je stališče,

da je treba zavrniti tudi tiste predloge za izvršbo ali

zavarovanje, ki so bili vloženi pred začetkom

postopka prisilne poravnave proti dolžniku (in ne

samo tistih, ki so bili vloženi po začetku postopka

prisilne poravnave), materialnopravno pravilno.

Uveljavljane zmotne uporabe materialnega prava

torej ni, zato je vrhovno sodišče na podlagi določbe

378. člena v zvezi z 2. odstavkom 391. člena ZPP in v

zvezi s 15. členom ZIZ neutemeljeno zahtevo za

varstvo zakonitosti zavrnilo.

Bojan Podgoršek

Bojan Podgoršek


NOTARSKI VESTNIK

Priloga »Slovenskemu Pravniku ».Urejuje dr. Ivan Grašič. Štev. 2.

1925.

Zanimiva odločba.

Vrhovno sodišče na Dunaju je izdalo v zemljiškoknjižnih stvareh tudi za nas zelo važno odločbo, ki jorazglaša zadnja »Notariats_Zeitung« od 15. aprila 1925. Vrhovno sodišče na Dunaju je namreč ugotovilo, da jevknjižba zastavne pravice v zaznamovanem vrstnem redu dopustna tudi po izvršeni zaznambi domika vizvršilnem postopanju, ker določbe §§ 183 i. r. in 72 z. z. nimata nobene omejitve § 55 z. z. To pa iz nastopnihrazlogov: § 56/2 z. z. določa, da je vpis v zaznamovanem vrstnem redu dovoliti tudi tedaj, če je zemljišče pozaprosilu za zaznambo vrstnega reda in pred vložitvijo predloga na vknjižbo zastavne pravice prešlo v drugeroke.

Ni zakonite podlage zato, da je s tem mišljen samo pogodbeni prenos in ne tudi prenos potom izvršbe. § 72z. z., ki se sklicuje na § 183 i. r., ne pozna nobene izjeme glede v § 56 z. z. določenih posledic zaznambevrstnega reda, ker je razumeto pod »nadaljnimi vpisi« le vpise s poznejšim vrstnim redom, ne pa onih vpisov,ki se nanašajo samo na vzvratno veljavo prejšnjega vpisa, za katerega se je že določil vrstni red. Nasprotnomnenje bi imelo za posledico, da bi upnik, ki da posojili v zaupanju na zemljiško knjigo proti izročitvi sklepa ozaznambi vrstnega reda, ne bil deležen v interesu hipotekarnega prometa zahtevane varnosti ter bi bil vslednepredvidnega postopanje druge osebe lahko znatno oškodovan. Neutemeljena je skrb, da bi izdražitelj vsvojem zaupanju na zemljiško knjigo varan ali oškodovan, če bi se pravočasna izraba pridržanega vrstnega redadopustila tudi po zaznambi dodeljenega domika. Izdražitelj je utegnil že pri ponudbi videti v zemljiški knjigi,da je zaznamovan vrstni red za določeno terjatev ter radi tega ponuditi ustrezno manjše izkupilo. Če je toprevidnost opustil, je njegova krivda. Zdražitelj pa škode tudi radi tega ne more trpeti, ker jamči vedno le zzneskom izkupila in je za njega vseeno, če in v kakšnih zneskih se odkaže izkupilo upniku, ki je bil zanjzaznamovan vrstni red, ali pa poznejšemu upniku. Zastavnopravna terjatev upnika, ki ima sklep o zaznambivrstnega reda, pa se utegne pri razdelitvi izkupila upoštevati, ker za take terjatve velja analogija § 224 i. r. Če bipa se uveljavila zaznamba vrstnega reda šele po razdelilnem naroku, je izdražitelj varovan po § 237 i. r.Zaznamba vrstnega reda je zakonito vpeljana radi lažjega hipotekarnega prometa ter je tudi zato vpiszaznambe prost vsake pristojbine, doba veljavnosti zaznambe v § 44. III. novele pa podaljšana do enega leta.Tudi je zadolžnica oziroma zastavna listina, na podlagi katere se zahteva vknjižba zastavne pravice vzaznamovanem vrstnem redu, podpisana pred izvršitvijo dražbe in od takratnega lastnika zadevnega zemljišča.


Kronološki pregled delaNotarske zbornice Slovenije

Kronološki pregled dela Notarske zbornice Slovenijeod junija 2001 do junija 2002

Leto 2001:

20.5. do 15.6.: Mednarodni hospitacijski programa za notarje v ZR Nemčiji. Izobraževalnega programa, ki staga organizirala Notarska zbornica ZR Nemčije in nemška Ustanova za mednarodno pravno sodelovaje, sta seudeležili tudi predstavnici Notarske zbornice Slovenije.

02.06.: Prireditev ob 6. obletnici ponovne uvedbe notarita v Republiki Sloveniji.

06.06.: Seja odbora za notranjo politiko Državnega zbora, na kateri je bil obravnavan predlog Obligacijskegazakonika. Notar Vojko Pintar je kot predstavnik NZS predstavil stališče notarjev k predlogu zakona.

19.06.: Seja Izvršnega odbora NZS.

27.6 do 29.6: Predstavniki NZS so se udeležili konference v okviru Twinning Phare programa na Brdu priKranju na temo: Organizacija in delovanje pravosodja. Program sta sooblikovala Ministrstvi za pravosodje RSin ZR Nemčije. Cilj konference je bil pridobiti pozitivni ustvarjalni prispevek vseh, ki so odgovorni zavarovanje pravic posameznika in gospodarskega razvoja in s tem oblikovati rešitve, ki bodo izboljšale položaj vpravosodju.

3.7.: Na odboru za notranjo politiko je potekalo drugo branje obligacijskega zakonika. Seje sta se udeležilapredsednik NZS Bojan Podgoršek in notarka Nevenka Tory, predsednica komisije za zakonodajo in spremljnjedela parlamenta pri NZS.

24. in 25. 07.: Notarka Nevenka Tory se je udeležila seje odbora za notranjo politiko Državnega zbora v zvezi znovelo zakona o dedovanju.

27.07.: Notarska zbornica je pričela poslovati v novih lastniških poslovnih prostorih na Tavčarjrvi ulici 2 vLjubljani.

11.9.: Seja Izvršnega odbora NZS. IO je opravil izbiro kandidatov za prosto notarsko mesto s sedežem vLjubljani in sprejel pravilnik o overitvi in vodenju knjige sklepov enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo

13.09. do 15.9.: Predstavnica NZS se je udeležila slovesosti in strokovnega srečanja ob 10. obletnicireprivatizacije notariata na Poljskem.

15.09.: Predavanje prof. dr. Marijana Kocbeka na Pravni fakulteti v Ljubljani v zvezi z novelo zakona ogospodarskih družbah (ZGD - f).

27.09.: NZS je Ministrstvu za pravosodje poslala svoje predloge in pripombe k noveli zakona o izvršbi inzavarovanju.

30.09. do 5.10.: Predstavniki NZS so se udeležili 23. kongresa Mednarodne unije latinskega notariata vAtenah.

Aleksander Šanca


08.10.: Minister za pravosodje je na predlog NZS imenoval Natašo Erjavec za notarko, na prosto notarskomesto s sedežem v Ljubljani.

10.10.: Na seji odbora za notranjo politiko Državnega zbora je potekala prva obravnava predlogastvarnopravnega zakonika. Predstavniki NZS so predstavili stališče notarske zbornice k predlaganem zakonu.

24. do 26.10.: Na konferenci v okviru Twinning Phare programa, ki je bila na Otočcu na temo: Izobraževanjein usposabljane v pravosodju, je sodeloval notar Andrej Dokler.

25.10.: Seja Izvršnega odbora NZS.

01.11. do 3.11: Predstavnica NZS se je udeležila zasedanja evropskih komisij Mednarodne unije latinskeganotariata - CAEM in CAUE v Granadi.

7.11.: Sodelovanje na seji odbora za notranjo politiko DZ v zvezi z novelo zakona o sodnih taksah.

15.11. do 17.11.: Predstavnika NZS sta se udeležila strokovnega srečanja ob 10. obletnici uvedbe latinskega tipanotariata na Madžarskem.

1.12.: Izredna skupščina NZS v Mariboru. Opravljene so bile volitve dveh nadomestnih članov izvršnegaodbora in sprejeta je bila spremeba statuta NZS.

1.in 2. 12.: Strokovno srečanje NZS v Mariboru.

6.12.: Udeležba predstavnice NZS na skupščini CNUE - Konference notariatov Evropske unije v Rimu.

13.12.: Predsednik NZS Bojan Podgoršek, se je kot član delovne skupine za pripravo uskladitev Uredbe o vpisudružb in drugih pravnih oseb v sodni register, udeležil sestanka na ministrstvu za pravosodje.

15.12.: Začel je veljati pravilnik o overitvi in vodenju knjige sklepov enoosebne družbe z omejenoodgovornostjo.

17.12.: Sestanek na Ministrstvu za notranje zadeve na temo problematike izvajanje zakona o ustanovah.

22.12.: Slovenske notarke in notarji so se udeležili prednovoletne humanitarne akcije tako, da so sredstva, kibi jih sicer namenili za nakup novoletnih čestitk, darovali v sklad za izgradnjo nove Pediatrične klinike vLjubljani.

24.12.: Notarska zbornica je za člana delovne skupne, katere naloga bo oblikovanje predloga in usmeritev zaspremembe sistema sodnega pripravništva, pravniškega državnega izpita ter sistema izobraževanja kandidatovza pravosodne poklice, predlagala notarja Andreja Doklerja.

Leto 2002:

12.01.: Sprememba vrednosti točke v notarski tarifi. Na podlagi sklepa IO z dne 4.12.2001 in soglasja ministraza pravosodje znaša vrednost točke v notarski tarifi 100 SIT.

Aleksander Šanca


17.01.: Seja odbora za notranjo politiko v zvezi z novelo ZIZ.

17.01.: Seja Izvršnega odbora Notarske zbornice Slovenije. IO je sprejel sklep, da zbornica pristopi k projektue-Notar, ki je posledica sprejetja pravilnika o overitvi in vodenju knjige sklepov, ki vključuje tudi možnostelektronskega vodenja knjige sklepov.

6.2.: Delegacija NZS se je na vabilo avstrijske Notarske zbornice udeležila predstavitve Elektronskegaarhiviranja notarskih listin v Avstriji.

8. 2.: Zasedanja evropske komisije za pokojninsko zavarovanje notarjev se je udeležil predstavnik NZS.

05.03.: Seja Izvršnega odbora Notarske zbornice Slovenije. IO je sprejel pravilnik o notarski izkaznici.

11.- 13.3.: Zasedanje komisij UINL v Cavtatu

12.04.: Redna letna skupščina NZS v Rogaški Slatini.

13.04.: Strokovno srečanje notarjev in notarskih kandidatov v Rogaški Slatini. Dr. Nina Plavšak je predavala o:sestavi in sprejemu letnega poročila pri d.d. in d.o.o.; odločanju o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemusvetu pri d.d.; spremembah statuta d.d. in družbene pogodbe oz. akta o ustanovitvi d.o.o.; skupščinah d.d. ind.o.o.; ničnosti in izpodbojnosti. Sodnica Joža Nikolič pa o uredbi o vpisu družb in drugih pravnih oseb vsodni register.

16.04.: Predvanje o elektronski zemljiški knjigi. Notarjem je predaval direktor Centra za informatiko priVrhovnem sodišču RS, g. Rado Brezovar.

25.-27.04.: Predsedniki NZS so se udeležili skupščine Konference notariatov Evropske unije (CNUE) vMadridu.

16.05..: Seja Izvršnega odbora NZS.

08.06.: Strokovna in slavnostna prireditev ob 7. obletnici ponovne uvedbe notariata v Republiki Sloveniji.Predavanja na temo:1. Pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah s strani tujcev;2. Notarske listine pri prometu z nepremičninami.

Predavali bodo: ga. Jana Savkovič, univ. dipl. iur., Ministrstvo za pravosodje RS, Nataša Erjavec, notarka izLjubljane; Dr. Eliana Morandi in Dr. Federico Tassinari, notarja iz Italije; Dr. Dietrich Kühnelt, notar izSpittala, Avstrija; Dr. Vera Varkony in Dr. Erno Fiedler, notarja iz Madžarske in predstavnik hrvaške notarskezbornice.

Aleksander Šanca

Aleksander Šanca


Seznam

NOTARSKA ZBORNICA SLOVENIJE,Tavčarjeva 2, 1000 LJUBLJANA, tel.: 439-25-70,fax: 434-02-47

Ajdovščina:

ČERMELJ Laura,Tovarniška c. 4/a, 5270 Ajdovščina,tel. 05/366 37 79, tel. in fax: 05/364 11 90e-mail: mailto:[email protected]

Brežice:

DOKLER Andrej,Maistrova ul. 2, 8250 Brežice,tel. 07/499 02 70, 499 02 71, 496 14 74,fax: 07/496 14 77e-mail: mailto:[email protected] kandidatka: Darka DOKLER

Celje:

FINK Marko,Stanetova 16, 3000 Celje,tel. in fax: 03/548 30 50notarska kandidatka: Katja FINK

ROJEC Anton,Miklošičeva 1, 3000 Celje,tel. 03/ 548 12 62, tel. in fax: 03/548 12 51, notarski kandidat: Milan GRASSELLI

Cerknica:

INTIHAR Draga,Cesta 4. maja 16, p.p. 72, 1380 Cerknica,tel: 709 33 47, 709 63 50, fax: 709 63 51e-mail: mailto:[email protected]

Črnomelj:

FERLEŽ Janez,Lojzeta Fabjana 7, 8340 Črnomelj,tel. in fax: 07/305 10 82, 305 60 30e-mail: mailto:[email protected] kandidat: Ivan ŽETKO

Domžale:

ROŽMAN Jože,Kolodvorska 9a, 1230 Domžale,tel. in fax 721 58 66, 721 58 68, 722 03 80, 722 03 85notarska kandidatka: Barbara LEŠNJAK

LOKOŠEK Majda,Kolodvorska 6, 1230 Domžale,tel.: 721 58 96, 721 58 64, 724 80 00, 724 80 01,fax: 721 58 64, 721 58 96e-mail: mailto:[email protected] kandidat: Milan DOLGAN

Gornja Radgona:

HOJS PERŠAK Danica,Kerenčičeva 3, 9250 Gornja Radgona,tel.: 02/564 95 80,fax: 563 10 62e-mail: mailto:[email protected]

Grosuplje:

KOTAR Marjan,Taborska 6, 1290 Grosuplje,tel.: 786 36 61, fax: 786 25 15

Idrija:

ROZMAN Andrej,Lapajnetova 39, 5280 Idrija,tel. : 05/377 31 30, fax: 05/372 23 35e-mail: mailto:[email protected]

Ilirska Bistrica:

TERNOVEC Aleksander,Cankarjeva 26,6250 Ilirska Bistrica,tel. in fax: 05/714 26 22.


Jesenice:

SVETINA Nada,C. Cirila Tavčarja 3/b, 4270 Jesenice,tel.: 04/583 54 20, fax: 583 54 21

Kamnik:

NOVAK Janez,Maistrova 2, 1241 Kamnik,tel. notar: 831 95 35, tel. in fax: 831 95 30e-mail: mailto:[email protected]

Kočevje:

Mag. ČEŠAREK Nina,Trg zbora odposlancev 66, 1330 Kočevje,tel. 895 56 15, tel. in fax: 895 56 16

Koper:

KOVAČIČ Nevenka,Ferrarska ul. 30/I, 6000 Koper,tel.: 05/6301 480, 6301-481, fax: 05/639 32 33e-mail: mailto:[email protected]

FERLIGOJ Dravo,Ferrarska 14, 6000 Koper,tel. 05/611 60 00, fax: 05/611 60 20 notarska kandidatka: Alenka FERLIGOJ

Kranj:

PINTAR Vojko, Bleiweisova c. 20/1, 4000 Kranj,tel.: 04/281 55 20, 202 20 40, fax: 281 55 30 e-mail: mailto:[email protected] kandidatka: Marjana TIČAR BEŠTER

TROBEC BUČAN Duša,Koroška cesta 2/II, 4000 Kranj,tel. 04/202 44 33, fax: 04/202 43 22notarski kandidat: Leon PETREVČIČ

Krško:

PAVLIN Boris,Cesta krških žrtev 9, 8270 Krško,tel. 07/49 01 750, 490 17 51, fax: 07/492 13 35

Lenart:

LEŠNIK Miloš,Trg osvoboditve 15, 2230 Lenart,tel. in fax: 02/720 62 71

Lendava:

ZAG GYOFI Marija,Mlinska ul. 3, 9220 Lendava,tel. 02/575 19 36, 578 13 56, fax: 02/575 19 36

Litija:

BREGAR Miro,Ul. Mire Pregljeve 4, 1270 Litija,tel. in fax: 898 42 97e-mail: mailto:[email protected]

Ljubljana:

BERDEN Dušica,Trg OF 13, 1000 Ljubljana,tel. 433 72 78, 430 95 55, fax: 433 72 78 e-mail: mailto:[email protected] kandidatka: Mateja GABROVŠEK

DERNOVŠEK Jože,Trg Prekomorskih brigad 2, 1000 Ljubljana,tel.500 55 30, fax:500 55 35e-mail: mailto:[email protected] kandidat: Jože SIKOŠEK

ERJAVEC Nataša,Tržaška c. 2, 1000 Ljubljana,tel. 426 76 33, fax: 426 76 34e-mail: mailto:[email protected] kandidat: Uroš KOS


KOŠAK Miro,Trg republike 3, 1000 Ljubljana,tel. 425 74 72, fax: 425 74 82e-mail: mailto:[email protected] kandidata:Barbara DETIČEK JERŠE, Miro KOŠAK

KUMAR Nada,Slovenska 56, 1000 Ljubljana,tel. 433 93 75, 433 93 88, 300 37 71tel. in fax: 232 50 00e-mail: mailto:[email protected] kandidatki:Barbara ANDRIČ VELKOVRH, Nina RESMAN

LEPŠA Boris,Slovenska c. 55/c,1000 Ljubljana,tel. 433 10 11, 439 24 24, fax: 434-45-13e-mail: mailto:[email protected] kandidat: Tomaž Lepša

PODGORŠEK Bojan,Tavčarjeva 3, 1000 Ljubljana,tel. 439 63 70, fax: 439 63 75e-mail: mailto:[email protected] kandidata: Ana PEŠEC, Luka ŠOUKAL

RUŽIČ TRATNIK Marina,Šmartinska 111, 1000 Ljubljana,tel. 546 62 80, fax: 546 62 90e-mail: mailto:[email protected] kandidata:Nataša STAREC, Miha TRATNIK

ŠKRK Andrej,Dunajska 56/I, 1000 Ljubljana,tel. 436 12 42, 436 11 02, fax: 436 11 35e-mail: mailto:[email protected] kandidatki: Vanda ŠKRK, Blaž HROVATIN

TORY Nevenka,Beethovnova 14, 1000 Ljubljana,tel. 426 42 72, 425 94 59, 425 33 64, fax: 426 42 98e-mail: mailto:[email protected] kandidatka: Barbara KONTE

ZUPANČIČ Metka,Vilharjeva 27, 1000 Ljubljana,tel. in fax: 437 73 61, tel. 437 73 62. e-mail: mailto:[email protected]

Ljutomer:

ŠOMEN Franc,Glavni trg 4, 9240 Ljutomer,tel.: 02/584-8444, 02/581 18 00, fax: 02/584 84 43e-mail: mailto:[email protected]

Maribor:

AJDIČ Tomislav,Partizanska 13/a, 2000 Maribor,tel. 02/252 58 36, 252 47 72, fax: 02/252 53 84notarski kandidat: Boris KOSI

BOHINC Stanislav,Partizanska 6, 2000 Maribor,tel. in fax: 02/252 46 71notarski kandidat: mag. Primož ROGLe-mail: mailto:[email protected]

BUKOVIČ Friderik,TPC “CITY” Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor,tel. in fax: 02/231 04 40 e-mail: mailto:[email protected] kandidati: Ines BUKOVIČ ŠTURBEJ,Edita ŽIVEC, Gorazd ŠIFRER

HORVAT Breda,Vetrinjska 11, 2000 Maribor,tel. in fax: 02/252 55 53e-mail: mailto:[email protected] kandidatka: Nadica OMERZU

KALINGER Dušica,Gregorčičeva 4, 2000 Maribor,tel. 02/234 25 10, 234 25 12, fax: 02/234 25-13 notarska kandidatka: Edita ŠPITALAR

MATEL Erih,Prešernova 18, 2000 Maribor,tel. 02/250 06 76, 250 06 77, fax: 02/250 06 78e-mail: mailto:[email protected] kandidatka: Darinka KOBALEJ


Murska Sobota:

RATNIK Jože,Kocljeva 14a, 9000 Murska Sobota,tel. 02/534 82 90, fax: 02/534 82 94e-mail: mailto:[email protected] kandidatka: Alenka RATNIK

Mag. ROŠKER Andrej,Staneta Rozmana 11a, 9000 Murska Sobota,tel.: 02/530 30 40, fax: 02/530 30 48e-mail: mailto:[email protected] kandidatka: Romana GAJŠEK

Nova Gorica:

GUSTINČIČ Zdenka,Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica,tel. 05/333 24 70, fax: 05/302 33 60 notarska kandidatka: Nadija JABLANŠČEK ŠULER

LUČOVNIK Eva,Bevkov trg št. 2, 5000 Nova Gorica,tel.: 05/302 97 92, 330 78 00, fax: 05/330 78 05e-mail : mailto:[email protected] kandidatka: Andreja CAJHEN

Novo mesto:

MALIČ Marta,Rozmanova ul. 38, 8000 Novo mesto,tel.: 07/337 50 20, 337 50 21, fax: 337 50 30notarska kandidatka: Darja JARNOVIČ

TIRAN Andrej,Prešernov trg 8, 8000 Novo mesto,tel. 07/373 10 50, 373 10 51, fax: 07/373 10 55e-mail: mailto:[email protected]

Ormož:

KEČEK Slavko Alojz,Vrazova 2, 2270 Ormož,tel. 02/744 20 10, fax: 02/744 20 11e-mail: mailto:[email protected]

Piran:

TAVČAR PASAR Mojca,Lucija, Obala 114, 6320 Portorož,tel. 05/617 60 00, fax: 05/677 04 54notarska kandidatka: Nana Povšič Ružiće-mail: mailto:[email protected]

Postojna:

JERŠE Darko,Prešernova 1, 6230 Postojna,tel. in fax: 05/726 42 60

e-mail: mailto:[email protected]

Ptuj:

ŠKOVRLJ Marija,Ulica heroja Lacka 5, 2250 Ptuj,tel. in fax: 02/779 19 51e-mail: mailto:[email protected]

ŠOEMEN Andrej,Trstenjakova ul. 5, 2250 Ptuj,tel. in fax: 02/779 10 41, 02/778 35 01 e-mail: mailto:[email protected] kandidat: Borut FEKONJA

Radovljica:

KRAINER Stane,Gorenjska c. 2, 4240 Radovljica,tel. 04/531 44 16, 531 53 25, fax: 04/531 53 25e-mail: mailto:[email protected] kandidat: Hubert ROT

Sevnica:

VIDIC Alojz,Glavni trg 41, 8290 Sevnica,tel. 07/816 01 50, fax: 07/816 01 52


Sežana:

MESAR Milan,Kosovelova 4/b, 6210 Sežana,tel. 05/731 08 00, 731 08 01, fax: 05/731 08 05notarska kandidatka: Lenčka ŽEFRAN

Slovenj Gradec:

KRALJ Sonja,Francetova 7, 2380 Slovenj Gradec,tel. 02/883 18 20, fax: 02/884 53 03e-mail: mailto:[email protected]

MLAKAR Janez,Glavni trg 39, 2380 Slovenj Gradec,tel. 02/882 22 30, fax: 02/882 22 31

Slovenska Bistrica:

ŠKRK Jožica,Trg svobode 28, 2310 Slovenska Bistrica,tel. in fax: 02/818 18 80e-mail: mailto:[email protected]

Slovenske Konjice:

MARGUČ Franc,Mestni trg 8, 3210 Slovenske Konjice, tel.: 03/759 38 00, fax: 759 38 01

Šentjur pri Celju:

BEČAJ BOŽIČNIK Jasna,Mestni trg 1, 3230 Šentjur pri Celju,tel. in fax: 03/ 749 21 90

Škofja Loka:

BRANISELJ Erika,Kapucinski trg 7, 4220 Škofja Loka, tel. 04/515 50 30, 512 18 00, fax: 04 515 50 32e-mail: mailto:[email protected] kandidatka: Mateja ANDREJAŠIČ

Šmarje pri Jelšah:

ROJS Pavel,Aškerčev trg 2, 3240 Šmarje pri Jelšah,tel. 03/582 12 16notarski kandidat: Sergej ROJS

Tolmin:

SIVEC Edvard,Brunov drevored 13, 5220 Tolmin,tel.: 05/381 18 00, fax.: 05/381 17 99e-mail: mailto:[email protected]

Trebnje:

BEVC Tonček,Gubčeva c. 23, 8210 Trebnje,tel. 07/346 08 00, fax: 07/346 08 00

Trbovlje:

KOLENC RUS Marjana,Obrtniška c. 14, 1420 Trbovlje,tel.: 03/562 51 40, 562 51 42, fax: 03/562 51 55

Velenje:

RIBIČ Avgust,Prešernova 1, 3320 Velenje,tel. 03/587 14 20, fax: 03/897 65 10e-mail: mailto:[email protected] kandidatka: Anita DOLINŠEK

Vrhnika:

MEZE Peter,Stara cesta 4 a, 1360 Vrhnika,tel.: 750 48 34, fax: 750 23 63e-mail: mailto:[email protected]

Žalec:

GABRILO Srečko,Savinjska c. 20, 3310 Žalec,tel. 03/571 73 90, fax: 03/710 25 90notarski kandidat: Aleksander MRAZ

Documents

Notarski vestnik 2002