BESeDANEMEZA

1 

NEM

EZABESeDA

Alfred Nobel

Tragedijav stirihdejanjih

ˇ

BESeDANEMEZA

2 

BESeDA

Alfred NobelNEMEZATragedija v ‰tirih dejanjih

Originalni naslov:Alfred Nobel: Nemesis

Iz esperanta v sloven‰ãinoprevedel Vinko O‰lak

To izdajo pripravilFranko Luinfranko@omnibus.se

ISBN 91-7301-546-6

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BESeDANEMEZA

3 

Predgovor

Je Alfred Nobel znamenit? Ne. Njegov denar je sve-tovno znan, gotovo, a ne tudi on sam.Celo njegove nagrade napak razumejo. Na primer,

mnogi menijo, da obstajajo Nobelove nagrade za eko-nomijo, mnenje, zoper katerega danes Ïiveãi ãlaniNobelove druÏine moãno in vedno znova protestirajo.Nobelovih nagrad je petero: za fiziko, kemijo, medicino,literaturo in mir — vedno jih je bilo le pet in nikoli jih nemore biti veã kakor pet, saj je tako sklenil Alfred Nobelv svojem testamentu, in samo teh petero nagrad se fi-nanãno napaja iz njegovega denarja.

Res je, da Ïe nekaj desetletij skupaj z Nobeloviminagradi podeljujejo tudi nagrado za ekonomijo ‰vedskedrÏavne banke; a to je nagrada banke, ne pa Nobelovanagrada, tudi ãe banka temu pripi‰e klavzulo »v Nobe-lov spomin« — in tudi ãe prejemnik te nagrade govoriesperanto.1

1 Aluzija na nem‰kega nagrajenca omenjene banke z Nobelovimimenom prof. dr. Reinharda Seltena v letu 1994, katere naslov se vangle‰ãini glasi: »The Bank of Sweden Prize in Economic Sciences inMemory of Alfred Nobel 1994« — esperantski tisk pa ga od tedajslavi kot »prvega esperantskega nobelovca«, kar, strogo vzeto, nedrÏi. — Pripomba prevajalca.

BESeDANEMEZA

4 

In ãe gre za literarno Nobelovo nagrado, se vãasihzgodi, da Vatikan protestira, ãe je izroãena piscu, ki jenasprotnik katolicizma, kakor recimo Dario Fo ali paJosé Saramago.

Joj, ãe bi Vatikan vedel! Alfred Nobel je bil sam pisecgloboko protikatoli‰ki, kakor priãuje prav ta knjiga. Koje Saramago prejel svojo nagrado, se je Nobel gotovosmehljal v svojih vicah . . .

V letih 1895-1896, prav ko je sklenil svojo oporoko znagradami, je Nobel napisal to »tragedijo v ‰tirih deja-njih«, Nemesis (Nemeza). Tedaj je Ïivel v San Remu, vItaliji in nekoliko tudi v Parizu, a svojo dramo je napisalin dal natisniti v ‰vedskem jeziku v majhni nakladi stoizvodov. Konec leta 1896, 10. decembra, je umrl, izgo-tovljeni izvodi knjige pa so se pojavili na zaãetku leta1897 (natisnjeno v pari‰ki tiskarni Chamerot et Renou-ard, specializirani za knjige v tujih jezikih).

Nobelov znanec je bil tedanji (luteranski) pastor pri‰vedski legaciji in Ïupnik v Parizu, Nathan Söderblom(Nobel je z denarjem pomagal reveÏem v njegovi Ïup-niji). Söderblom je bil na zaãetku naklonjen ideji zaobjavo te drame, njegova soproga je celo prevzela nalo-go, da bi brala poskusne odtise (tiskarna ni imela speci-alista za ‰ved‰ãino).

A po Nobelovi smrti si je Söderblom zadevo premislil.Imel je velike ambicije na podroãju kr‰ãanskega ekume-

BESeDANEMEZA

5 

nizma. Dejansko je potem naredil veliko kariero: v letu1914, prvem letu tako imenovane prve svetovne vojne,je postal do danes najznamenitej‰i nad‰kov ·vedskeCerkve (drÏavna Cerkev vse do leta 1999), v letu 1925 paje dal pobudo za velik medcerkveni kongres v Stockhol-mu (ko se je sestalo veliko protestantskih, pravoslavnih,a ne tudi katoli‰ka Cerkev) — in v letu 1930, leto predsvojo smrtjo, je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Nobelova drama pa je, kakor Ïe malo prej omenjeno,poudarjeno protikatoli‰ka, lahko pa si jo razloÏimo celokot protikr‰ãansko. Torej, Söderblom je vodil resno ko-respondenco z Emanuelom Nobelom, Alfredovimneãakom, in natisnjeni izvodi knjige njegovega strica sonekako izginili — razen enega samega, ki je vsa poznej‰adesetletja leÏal v ‰vedskem drÏavnem arhivu.

(Söderblom je v letu 1926 zapisal, da so po Nobelovismrti »njegovi svojci, ki so po pravici menili, da ta dra-ma nizke kakovosti ne more poãastiti spomina tega po-membnega ãloveka, tedaj uniãili izdajo razen treh izvo-dov«. Torej bi morala obstajati ‰e dva izvoda, a nihãe neve, kaj se je z njima zgodilo.)

Edini naãin, kako brati to besedilo, je bil, naroãiti fo-tokopijo tega poslednjega izvoda, ko je bila tehnika zato iznajdena. (Celo narodna knjiÏnica v Stockholmu, kibi morala po statutu imeti vse ‰vedske knjige, posedu-je le fotokopijo — ne pa knjige same.)

BESeDANEMEZA

6 

Ostanek je bil molk.Do pred desetimi leti. Tedaj je ‰vedski pisatelj in film-

ski reÏiser Vilgot Sjöman zaãel snemati film o Nobelu(ki se je pojavil leta 1995) in je med svojimi pripravamiodkril to dramo.

Sjöman je pisatelj, ne pa izdajatelj ali prevajalec. Takoni publiciral te drame v celoti, paã pa je leta 2001 iz‰lanjegova lastna knjiga Vem älskar Alfred Nobel? (Kdo ljubiAlfreda Nobela?, Natur och Kultur 2001), prisostvovalpa je tudi debatam v mnoÏiãnih obãilih o njegovempomenu — posebno ‰e glede tega, na kaj je Nobel me-ril, ko je v svojem testamentu zahteval, naj dodelijo nje-govo nagrado za literaturo tistemu pisatelju, ki je vminulem letu ustvaril »najbolj imenitno [literarno delo]v idealni smeri«. âesto — posebej ‰e na zaãetku — je‰vedska akademija interpretirala pojem »idealni« vsmislu »idealistiãni« in tako ni podelila nagrade ne Tol-stoju ne Ibsenu ne Strindbergu (‰e posebej ne Strind-bergu!) ne kateremu koli drugemu pisatelju, ki bi bilpremalo ali v napaãni smeri poboÏen.

Ta debata je prebudila mojo radovednost, naroãil semfotokopijo te drame, jo prebral, jo sklenil prevesti vesperanto, in glej rezultat — menim, da je to besedilo,ãetudi morda ne »najbolj imenitno«, gotovo mednarod-nega pomena.

BESeDANEMEZA

7 

Kolikor vem, je ta prevod prvi doslej opravljeni pre-vod tega besedila.

Glavna junakinja drame, Beatrice Cenci, je resniãnoobstajala in je bila eksekutirana v Rimu na soboto, 11.septembra 1599. Veã literatov je poleg Nobela obdela-lo njeno Ïivljenje, od Percyja Shelleya v letu 1819 doAlberta Moravie v letu 1955. Shelleyeva drama — TheCenci, katere angle‰ki izvirnik je Nobel seveda bral vsajv svoji mladosti (saj je imel v svoji knjiÏnici ‰tiri izvodete knjige) — je napisana v peterojambu, Nobelova pa vprozi; sicer pa vsebuje Shelleyevo besedilo ‰e peto de-janje s sodnim procesom proti Beatrice, medtem ko seNobelova konãa z umorom v ãetrtem dejanju.

Gunnar Gällmoprevajalec v esperanto

BESeDANEMEZA

8 

Prvo dejanjeV Cencijevi palaãi v Rimu leta 1598

SCENA 1

Beatrice, Guerra

GUERRA Konãno trenutek, ko sem na samem s teboj!Ne more‰ si predstavljati, kako nepopisnosem hrepenel po tej sreãi.

BEATRICE Tudi jaz sem hrepenela po tem, da na sa-mem govorim s teboj. Si edini, s katerimlahko govorim odkrito o Ïalostnih dogodkihv na‰i hi‰i.

GUERRA Edini, ki globoko ãuti s teboj.BEATRICE In nihãe bolj ne potrebuje soãutja. Îivljenje

mojih bratov in moje Ïivljenje, to je nepre-stano muãenje.

GUERRA Tvoje Ïivljenje, grofiãna, bi moralo biti ne-prestana blaÏenost. Guido Reni zatrjuje, dasi lep‰a od njegovega sanjanega ideala. Vmojih oãeh pa si najbolj oãarljiva BoÏja stva-ritev. Îe samo misel na tvojo ljubkost meupijanja. A premlada si in preveã ãista, da bi

BESeDANEMEZA

9 

lahko razumela, kak‰na ãustva gorijo v mo-jih prsih.

BEATRICE Dajem ti vse, kar smem dati — sestrinskoneÏnost.

GUERRA A moje srce ne terja take neÏnosti! Îe kosem te videl prviã, sem vedel da je muãenjeali blaÏenost mojega Ïivljenja v tvoji drobni,fini, mehki roãici. Odtlej ni minil dan, ko setvoja podoba ne bi vse globlje utrjevala vmoji du‰i. Neizrekljive neÏnosti, s katero teljubim, ne more‰ povrniti s sestrinsko lju-beznijo.

BEATRICE Tudi v meni so ãustva do tebe; a saj vendarve‰, da bi bilo vse razen sestrinske neÏnostizloãin. Tvoja sveta Ïivljenjska naloga ti pre-poveduje . . .

GUERRA (jo prekine) Ljubljena Beatrice! Niã ni boljsvetega od ljubezni, in noben ãlove‰ki zakonne more narediti iz nje zloãina.

BEATRICE A zakon, ki je vendar veã kakor samo ãlo-ve‰ki, ukazuje. Vezi Cerkve onemogoãajovez zakona.

GUERRA Saj vendar ve‰, da lahko papeÏ te vezi raz-veÏe.

BEATRICE Vendar pa, ali bo to storil?

BESeDANEMEZA

10 

GUERRA On bo to kajpada storil. Imam mogoãne za-‰ãitnike celo v njegovem sorodstvu, in ãe bibila bolj vpeljana v na‰ gnili red, bi vedela,da se v Rimu vse da kupiti za zlato.

BEATRICE Vse ne. Moj oãe ima dovolj pomanjkljivosti,kakr‰ne si je le mogoãe zami‰ljati, a kupljivvseeno ni. Njegovega pristanka ne bi bilotako lahko dobiti.

GUERRA Oãitno mi je naklonjen; ãe ne, naju ne bipu‰ãal neopazovanih.

BEATRICE Slabo ga pozna‰. Nikoli ni bil naklonjen ni-komur razen sebi. Njegova vljudnost je po-sladkan strup.

GUERRA Vem, da je strog in krut. Ves Rim to ve. Aupirati se pro‰nji tak‰ne hãere, tega ne zmo-re; ljubkost vselej izterja svojo pravico.

BEATRICE Raje povej, da tiranstvo terja svojo pravicoprizadejati boleãino. Pri mojem oãetu jekrutost prava strast. Îe nekaj ãasa je milej‰ido mene, a toliko bolj dela silo mojima ne-dolÏnima bratoma.

GUERRA Morda si preveã kljubovalna; posku‰aj gaomehãati s ãasom svoje neÏnosti! Naredi tozame in tudi zase!

BEATRICE To je proti moji naravi. Ne znam se hliniti.Skrbi me za tiste, ki so mi dragi, a do svoje-

BESeDANEMEZA

11 

ga oãeta ne ãutim niã drugega kakor gren-kobo in zaniãevanje. To sem kakor da sesa-la z materinim mlekom. âe bi bil ti, kakorsem to jaz, Ïrtev najbolj stra‰nega posilstva;ãe bi gledal, kako moja mati in bratje vene-jo pod vsemi mukami, ki si jih je mogoãemisliti; in ãe bi sam sli‰al njegov peklenskikrohot medtem, ko smo mi trpeli, tedaj birazumel, da bi bilo laÏje omeãiti rablja kakorpa tak‰nega oãeta. âe ne bi bila njegova hãiin ãe bi ga smela sovraÏiti kakor Ïeli mojesrce, bi videl izbruh strasti, katere obseganihãe ne more slutiti. Moja vera du‰i ta ob-ãutja, saj vendar vem, da je greh, ãe jih ima‰,a toliko bolj obsedajo moje sanje, kjer plaãu-jem muke z mukami, ki so ‰e veãje od prvih.

GUERRA Tvoja zmoÏnost, da sovraÏi‰, je oãitna. Spre-menjene poteze na tvojem obrazu so ‰ezgovornej‰e od tvojih besed. Bolj se mi zdi‰Nemeza pod Afroditinim obliãjem!

BEATRICE Îal, a moj oãe je.GUERRA Posku‰aj uti‰ati svojo prizadetost in prido-

biti njegovo soglasje! Ne odvzemi mi naj-veãje radosti, edine stvari, zaradi katere jeÏivljenje kaj vredno — mojega upanja, da bibila kdaj moja!

BESeDANEMEZA

12 

BEATRICE Ali ti smem ãisto iskreno odgovoriti, ne dabi tvegala, da bi napak presodil moje bese-de?

GUERRA Angela ni mogoãe napak presojati.BEATRICE Meni‰, da sem premlada, da bi razumela

rahlej‰a srãna obãutja. A bolj se mi zdi, dasem zanje Ïe prestara. Zaradi neprestanegamuãenja izgubi ãlovek zaupanje v svetleluãke Ïivljenja. Moja prihodnost se mi zditemna kakor v samici, moja obãutja se vsebolj omejujejo na zgraÏanje nad tiranom insoãutje do zatiranih. Pozabi me, saj medse-bojna ljubezen v razÏaljeni hi‰i ne more us-pevati! A ne razumi me narobe! Moje srcedo tebe ni hladno, le apatiãno. Znotraj menegovori neki glas, ki pravi, da ãe bi bila osvo-bojena verig tiranije, bi lahko ljubila z vsemÏarom svoje juÏnja‰ke narave.

GUERRA To domnevam in ãutim. Ljubezen, takogloboka in ãista, kakor je moja, mora najtiakord v srcu, tako plemenitem kakor je tvo-je. Najprej me je oãarala tvoja ãudovita le-pota in gracija, pozneje pa je tvoj visoki duhpoplemenitil mojo ljubezen in oãistil mojeÏelje.

BESeDANEMEZA

13 

BEATRICE Hvala za te tolaÏeãe besede! So balzam zamoje bolno srce.

GUERRA Moja ljubezen do tebe me je re‰ila iz blata,v katerega sem se zaãel pogrezati. Dekletvojih let bi lahko verjelo, da so rimski du-hovniki vzgledno vrli, a tisti, ki jih poznajo,vendar vedo, da jim noben greh ni tuj in no-bena ãistost sveta. Vzgojen sredi izmeãkovtega sveta sem bil na poti v podobno pro-padlost, a zahvaljujoã tebi sem se nauãilprav razlikovati vi‰jo radost od strasti. Lju-bezen do tebe gnezdi v mojem srcu kakorikona in krutost mojih kolegov mi vzbujagnus.

BEATRICE O, ko bi mogla tudi tvojo du‰o re‰iti nejeve-re! A ãutim, Ïal, kako filozofski pogovori steboj vse bolj spodkopavajo mojo lastno po-boÏnost in hranijo dvome. V mojem fatal-nem poloÏaju bolj kakor drugi potrebujempodporo na‰ih svetih dogem. Ne odstranimi jih!

GUERRA Bog naj mi pomaga, da tega ne bi storil!Na‰a vera, ljubljena Beatrice, ima temelj, kiga ni tako lahko zamajati. Temelji na tem,ãesar se bojimo in ob ãemer trpimo, kar siÏelimo, za kar upamo in kar ugibamo. Je

BESeDANEMEZA

14 

dragulj, ki ga ni tako lahko ukrasti. Bodisi daga imamo ali ne, a tam, kjer je, ga obiãajnone varujejo prav dobro.

BEATRICE Prav ima‰; le molitev ‰e nekoliko pomirjamojo premetavano du‰o. Vãasih dvomim, asredi mojih najbolj Ïalostnih trenutkov vsanevera izgine. Zmaga ãa‰ãenje in pogovar-jam se z Madono, kakor da bi stali drugapred drugo. Zahvaljujoã njej lahko vãasihpozabim na vsakdanjo bedo, in nekaj, po-dobno upanju, osvetli moje sanje o prihod-nosti.

GUERRA Daj mi roko, ljubljena Beatrice! Kakor pravi-jo, so tu vrezane brazde usode. Naj posku-sim, ali bi lahko dojel njihov jezik! Ne tvojesanje o prihodnosti, temveã tvojo prihodnjosreão bi rad tu ugledal.

BEATRICE Nekdo mi je Ïe napovedoval ‰tevilne Ïalos-ti.

GUERRA Kdo?BEATRICE Starka, znana po svoji zmoÏnosti napovedo-

vanja.GUERRA (vzame njeno roko) Tak‰ni profesionalni na-

povedovalci usode so zgolj prevaranti. Vidi‰to ãrto, ãrto Ïivljenja? Obljublja ti dolgo,dolgo prihodnost; ta levo je ãrta ãiste ljubez-

BESeDANEMEZA

15 

ni; lep‰e in bolje izpeljane ‰e nisem kdaj vi-del. Angeli, ãe bi jih mi mogli videti, bi mo-rali imeti take, a na zemlji najbrÏ le ti edina.

BEATRICE Laska‰ mi. Obljubi mi, da tega ne bo‰ delal!Zdi se mi, kakor da bi dobila dvorjana in iz-gubila prijatelja.

GUERRA Nikoli ne laskam, a saj ve‰, kako ljubezendela vse lep‰e. — Glej, prav sredi dlani tuãrta ãutne pohote. Pri tebi je veliko boljizraÏena kakor pa to razodeva tvoj sladkiznaãaj. A ta obãutja leÏijo ãesto kakor seme-na v zemlji, skrita in neopaÏena, dokler nepride ãas in vzklijejo. Tudi iz najbolj nevid-nega semena vãasih zraste zajetna rastlina znajbolj opojnim vonjem.

BEATRICE In vse to bere‰ v tej roki!GUERRA V ãrtah dlani ali bolj prav povedano, ãrtah

obraza, saj jim vsakdanji vtisi obãutij inmisli dajejo vse bolj neizbrisen peãat. Sreãamojega Ïivljenja tu ni zapisana, Ïal; a kadarse zasanjam, ne da bi spal, sem s teboj, zdajv svetu najãistej‰e platonske romantike, zdajv kar se da sanjski ekstazi hotne pijanosti.

BEATRICE Govoriva o ãem drugem!(Njen pogled pa izraÏa nasprotno.)

BESeDANEMEZA

16 

GUERRA In v teh svojih noãnih sanjah ãisto pozabimna svojo Ïivljenjsko nalogo in tvojo devi‰-kost. Ko bi le vedela, kako pogosto te tedajljubkujem in poljubljam in kako blaÏenovzdihujoã in trepetajoã leÏi‰ obdana z moji-mi rokami! Tudi svet sanj je del resniãnosti,bil bi sladko lep, ãe se potem iz njega ne biprebudil.

BEATRICE Resniãni prijatelj ne govori tako.(Ni videti oãitajoãa.)

GUERRA Preizkusi me in bo‰ videla, kako daleã meljubezen lahko popelje! Niãesar si ne mo-rem predstavljati, za kar bi me ti zaman pro-sila — vse, kar imam, svoje Ïivljenje, svojedostojanstvo, vse, kar mi je drago in sveto.Lahko bi storil zloãin za poljub tvojih roÏna-tih ust.

BEATRICE Ne zahtevam take izroãitve, a posku‰aj pri-praviti papeÏa do tega, da bi zavaroval mojausmiljenja vredna bratca!

GUERRA Zaupaj mi! Zanju in tisoãkrat toliko zate,bom storil vse, kar je mogoãe.(Trkanje na vrata)

BESeDANEMEZA

17 

SCENA 2

Kakor prej, Andrea

ANDREA Va‰a grofovska milost, grof Cenci Ïeli govo-riti z Vami na samem.

BEATRICE (Guerri) Adijo! Daj, da te kmalu spet vidim!

SCENA 3

Beatrice, grof Cenci

CENCI Guerra je bil tu.BEATRICE Da.CENCI Ima nos za lepe Ïenske. Udvarja se ti.BEATRICE Ne.CENCI Ne laÏi! Dovoljujem njegovo ravnanje, ker

mi ustreza in dokler bo to delal. Tak‰no so-Ïitje pomaga dekletu, da razume samo sebein izpopolni svojo omiko. Seveda pa moramzagotoviti, da ne bi prekoraãil meje dovolje-nega. Kar zadeva zlaganost, nihãe ne morekonkurirati z rimskimi prelati. Zapeljevati,to je njihov poklic.

BEATRICE (se brez besed maje sem in tja, kaÏoã, kako se jipogovor upira)

BESeDANEMEZA

18 

CENCI Guerra je bil eden najbolj nevarnih vasoval-cev Rima. âe se bo moral prebijati skozi vicepo leto dni za vsako soprogo, ki ji je bil ljub-ãek, ga bodo lepo spraÏili. A zdaj, pravijo, jevsega presit in Ïivi bolj skrito.

BEATRICE To me vendar ne more zanimati.CENCI Rad bi ti samo pojasnil njegov znaãaj. Je na

pol pla‰en, a povsem predrzen. Med mo‰-kimi zardeva, kadar si pripovedujejo takolebolj zabeljene anekdote, Ïenske pa ljubkujes svojimi oãmi na naãin, ki ga razume Ïenajmlaj‰a deviãica. Nevaren tip, ta Guerra.Ti pa si posvarjena.

BEATRICE Ne potrebujem svarila.CENCI Zares, saj tu si dobro varovana. Tudi ãe bi

imel Guerra kako izredno dovoljenje, o ãe-mer dvomim, zate ne bi bil ustrezen soprog.Sicer pa, imam druge naãrte . . .

BEATRICE Prosila bi za dovoljenje, da smem oditi . . .CENCI Ne, ostani! S teboj bi se rad pogovoril tako-

le intimno.BEATRICE (vstran) Vljuden ton! Skrivati mora kako iz-

dajstvo!CENCI Sedi tu poleg mene! Veliko sem ti hotel v

tem dolgem ãasu povedati . . .(Za trenutek umolkne, nato zaãne znova)

BESeDANEMEZA

19 

Medtem ko si bila ‰e otrok ali skorajdaotrok, me morda ne bi razumela; a ãlovek bimoral biti slep, da ne bi opazil, da je otrokanadomestila mladenka. Si ãudovito lepa,moja oãarljiva deklica.

BEATRICE Brezmejno sem nesreãna.CENCI Okrivi samo sebe. Tvoje srce se spogleduje z

vsem in Ïalosti‰ se zaradi drugih. Razumniljudje skrbe zgolj sami zase.

BEATRICE Tako ne ravnajo niti Ïivali.CENCI Ker niso razumne. Ne morejo s pametjo ra-

zumeti, kako neumno je vÏivljati se v obãut-ja in Ïivce drugih. Kakor da lastnih pro-blemov ne bi bilo dovolj! Mar naj bi, ko menapade putika, trpel ‰e v prstih vseh drugihljudi in ne le v lastnih? Si je mogoãe zamislitikaj bolj absurdnega? A poskus, da bi ãlovekrazumno govoril z Ïensko, je prazno priza-devanje.

BEATRICE Da, ãe gre za take vrste razumnost.CENCI Tega si ne upa‰ povedati z besedami, a tvoj

izraz jasno kaÏe, da sem ti oduren.BEATRICE Strog tiran si in nepraviãen. Moja uboga

brata . . .CENCI Da, prav o njiju bi rad govoril s teboj. Meni‰,

da ravnam z njima neusmiljeno, a ko bo‰ iz-

BESeDANEMEZA

20 

vedela ãemu, bo‰ svoje mnenje o meni omi-lila.

BEATRICE Ni ljudi, ki bi bili bolj priljudni od mojihbratov.

CENCI Mogoãe, vendar mi nista niti malo podobna.BEATRICE Nasprotja kakor dan in noã.CENCI âudi‰ se, da ju ne maram in ju preganjam, a

ãe bi vedela, kako sem trpel zavoljo tvojematere, bi morda razumela in oprostilamojo krutost. Ona je naredila iz mojegadoma pekel in oneãastila je moje ime. Kajãuda torej, ãe me je znala narediti tako jez-ljivega in barbarskega?

BEATRICE Ti blati‰ spomin na mojo mater; vedno somi jo opisovali kot sveto Ïeno.

CENCI Kak‰na svetnica! Giacomo je opatov sin,Bernardo pa kardinalov. Ti sama pa bi semorali imenovati Colonna. Jaz nisem tvojoãe.

BEATRICE (si pokrije obraz z rokama)CENCI Tvoja mati je bila ãudovito lepa, skoraj tako

lepa kakor ti, imela je zapeljivo oãarljivost,ki se ji nihãe ni mogel upirati. Ti ‰e nima‰njenega strastnega pogleda in otoÏnegaizraza, ki sta zaãarali vso okolico. A zdaj si

BESeDANEMEZA

21 

prav v tem vzcvetanju, ko se te reãi razvija-jo.

BEATRICE (Hoãe oditi. Cenci jo zadrÏi. Molãe izraÏa du‰nobol in sovra‰tvo do Cencija.)

CENCI Ostani! Z marsiãem te ‰e moram seznaniti!Enkrat se vendar morava pogovoriti druÏin-sko! Tvojo mater sem ljubil le v strasti, dru-gaãe ne morem ljubiti, a ljubil sem jo mno-go in skoraj napol nor sem postal od ljubo-sumja. Takoj ko je koga ugledala, ki ji je bilv‰eã, so njena lica zaãela zardevati in njeneoãi sijati. Lahko si predstavlja‰, kako prijet-no mi je bilo vse to.

BEATRICE Prosim, dovoli mi oditi! Tvoje seznanitve somi odvratne. O svoji materi sem vedno sli-‰ala le dobre stvari.

CENCI Da, kdo pa, mislite, bi si ti upal pripovedo-vati kaj drugega? A zdaj bo‰ gotovo razume-la, zakaj sovraÏim tvoja brata, ki nista mojaotroka. In kadar sovraÏim, delam to iz vse-ga srca. Cenci niã ne dela na pol.

BEATRICE Da tvoja krutost ni poloviãna — o tem bilahko priãevali ti zidovi.

CENCI Resniãno. Tvojna brata, ki sta ‰e Ïiva . . .BEATRICE (seÏe v besedo) . . . ki ju ‰e nisi pobil do smrti.

BESeDANEMEZA

22 

CENCI Tako je; sta izredno trpeÏna, sicer bi se mo-rala Ïe zdavnaj razleteti. A ljudje, podobnokakor konji, se navadijo biãa.

BEATRICE (z izrazom sovra‰tva in zaniãevanja) Inmuãenja.

CENCI Na to malo manj. Tortura, ãe jo dobro upo-rabimo, lahko prepriãa prej ko kar koli dru-gega. Odliãna iznajdba!

BEATRICE (Hoãe oditi; Cenci jo zadrÏi; v nemi igri izraÏanara‰ãajoãe nasprotovanje in gnus.)

CENCI Saj tudi ti nisi moj otrok, a ker si postalatako lepa in ljubka, te ne morem veã sovra-Ïiti — prav nasprotno. Si ãudovito privlaãna,moja sladka Beatrice, in tisti, ki te bo imel,bo postal najsreãnej‰i ãlovek v vsej Italiji.

BEATRICE (Znova hoãe oditi, a jo Cenci zadrÏi.)CENCI âe bi bila moja hãi, bi kajpada opazil le tvoj

ljubek znaãaj. Zdaj pa te gledam s ãisto dru-gimi oãmi in sem nad tabo povsem oãaran.Saj po nobeni strani nisva v krvnem sorod-stvu in tako le izpolnjujem nalogo kurator-ja. Saj razume‰, da hãi koga drugega ne mo-re biti moja hãi in me mora tako tvoja lepotain gracija prevzeti tako, kakor bi prevzelatujca. Videl sem najlep‰o vrtnico Rima, kakoje pognala popek in oãaran opaÏam, kako se

BESeDANEMEZA

23 

zaãenja odpirati v bohotnosti in sladkihobãutjih. — Ni deklice, ki bi bila brez koke-tiranja, in gotovo si opazila, kadar se tu sha-jajo gostje, kako poÏeljivo se pogledi vsehusmerjajo vate in kako uÏivajo Ïe v samipomisli na obljube tvojih ustnic.

BEATRICE (Hoãe oditi.)CENCI To je ãisto naravna stvar, saj te je Previdnost

ustvarila tako oãarljivo. âlovek bi se lahkovate noro zaljubil. âe bi sam bil na Guerri-nem mestu . . .

BEATRICE (Molãe kaÏe svoj prezir.)CENCI Dobro je zanj, da je mlad in lep, a slabo, ker

ga lahko zdrobim. En sam korak delj kakorhoãem jaz, pa bo mrliã. Nisem mlad kakoron, a zato ne misli, da mi je Ïensko srce za-prta knjiga. ·e vedno Ïanjem zmage mednajbolj ãudovito lepimi Ïenskami. âe bimorala dekle, ki ni neumnica, izbirati medmladeniãem in zrelim mo‰kim, se bo vednoodloãila za starej‰ega. Njen instinkt ji pove,da je njegova izku‰nja z Ïenskami zanjo ne-precenljiv zaklad. Mladenke se ne poãutijodobro v nespretnih rokah. Ljubezen mlade-ga fanta je nespretna. Ne namigujem na

BESeDANEMEZA

24 

Guerro, saj njegova izku‰nja zado‰ãa. A nje-ga ne bo‰ dobila.

BEATRICE (Molãe izraÏa zaniãevanje in ironijo.)(Kratek odmor)

CENCI âe me je tvoja mati varala z drugimi, morampriznati, da sem ji polno vraãal. Mislim, daniti Guerra ne bi mogel pokazati dalj‰ega inlep‰ega seznama najbolj pikantnih avantur,kakor pa je moj. Naj ti jih nekaj pripovedu-jem . . .

BEATRICE (IzraÏa nespo‰tljivo ironiãnost.)CENCI Videla si Versatellijevo soprogo — malo Ve-

nero, prav tako pohotna kakor ta boginja. Lemalo manj lepa od tebe, a pohotnej‰a. Pet-najst let stara je Ïe razodevala najbolj pijanostrastnost. In kak‰na postava, kak‰ne oblike!Celo sam spomin spravljajo v ekstazo! Vpra-‰aj jo, kdo je bil v tistem ãasu njen prvi lju-bimec in ali se je kdaj zna‰la v bolj vroãihrokah . . .

BEATRICE Menim, da je vse to tako surova, odvratna‰ala in da vse, kar si rekel o moji materi . . .

CENCI (jo prekine) . . . da, vse to je ãista resnica. Pri-segam pri vsem seznamu svetnikov . . .

BEATRICE (ga prekine) In ti slovesno izjavlja‰, da nisemtvoja hãi?

BESeDANEMEZA

25 

CENCI Niã ne more biti bolj res. Saj lahko samavidi‰, kako si podobna Colonnu in kako neÏ-no te pogleduje. A ãe Ïeli‰ ‰e jasnej‰ih doka-zov, primerjaj vendar vsako posamezno po-tezo; ima‰ njegova usta, njegovo ãelo, njego-ve oãi, in tvoja u‰esa so skoraj iz istega mo-dela kakor njegova.

BEATRICE Hvala Bogu! Torej lahko prosto sovraÏim; totorej ni veã odvraten greh.

CENCI Tudi tvoja ljubezen ne bi bila zlodelo.BEATRICE V pomanjkanju ljubezni, katere ime tvoja

usta oskrunjajo, ti jaz lahko dajem sovra‰-tvo, globlje in z moãnej‰imi koreninami, ka-kor je lahko katera koli ljubezen.

CENCI Noro dekle! Misli‰, da mi lahko kljubuje‰.Ugnal sem bolj divje nature kakor je tvoja. Adanes hoãem biti mil.

BEATRICE Z milino ali ne, enako si mi odvraten in vse-ga zaniãevanja vreden. âe bi bila mo‰ki, bise vnel med nama boj na Ïivljenje in smrt,noÏ proti noÏu, s hrepenenjem, da te strpin-ãim.

CENCI Da, a ti nisi mo‰ki. âe bi imeli mo‰ki takeoblike, bi vse Ïenske umrle v devi‰tvu. Karnadaljuj! Zabava‰ me z eksplozijami svojejeze. To kaÏe tvojo lepoto v novi luãi. Glej —

BESeDANEMEZA

26 

pogledati bi morali v ogledalo, kako si sespremenila, a se vendar tudi polep‰ala, ãe bibilo to mogoãe.

BEATRICE In ti bi moral videti v hudiãevem ogledalusvojo veãno kazen za svoja niãvredna deja-nja na zemlji.

CENCI Vedno bolje, ljubka golobiãica; zdaj postaja‰zares tragiãna.

BEATRICE Norãevati se iz mene, ko obtoÏujem, to jestrahopetnost brez primere, strahopetnost,ki si jo lahko pred damo dovoli le prostak.Vedno si bil bojazljiv in vse tvoje Ïivljenjeima ta peãat. Strahopetno je bilo pred hãerjoobtoÏiti njeno mater; strahopetno ma‰ãe-vati resniãno ali izmi‰ljeno Ïalitev na niãesarkrivih otrocih; strahopetno in zahrbtno naskrivaj poãenjati sramotne stvari namestopri luãi dneva. In glej moÏa, ki se baha s svo-jimi ljubezenskimi osvojitvami in me hoãeprepriãati, da bi ena sama Ïenska, celo ãenajniÏja, mogla ljubiti tak‰no kanaljo. Mojspol nikakor ne izbira gobavosti du‰e.

CENCI Zapri gobec, noro dekle, ali pa te bom stisnilkakor ãrva! Opominjam te, da tudi moja krilahko zavre . . .

BESeDANEMEZA

27 

BEATRICE Meni‰, da me skrbijo tvoja gnila kri in tvojegroÏnje? Ti si me Ïe namuãil in moja dvabrata toliko, kolikor je mogoãe muãiti. Ne-kaj veã ali manj, to ni pomembno. NajveãjimoÏni obseg bi mi bil dobrodo‰el, saj bi sebrezmejno muãenje tvoje Ïrtve tedaj konãa-lo. Posku‰al si umoriti Ïivljenje in du‰o svo-jih resniãnih ali domnevnih otrok; a neãesapri meni nisi mogel umoriti — mojega go-reãega sovra‰tva proti na‰emu tlaãitelju! Toje moj zaklad, tolaÏba, upanje, zadnji Ïareksvetlobe, ki ‰e osvetljuje moje turobno Ïiv-ljenje.

CENCI Le nadaljuj! Zdaj sem mirnej‰i in premi‰-ljam o najbolj‰em naãinu, kako ukrotiti no-rico.

BEATRICE Hudiãev naãrt, morda ‰e bolj strahopetenod vseh prej‰njih podlosti.

CENCI Dovolj! Prva si, ki si je drznila Ïaliti me brezkazni; a to te lahko veliko stane. Vedi, dasem veã ko enkrat gledal smrti v oãi, ne da bipobledel, ne da bi spremenil izraz!

BEATRICE Bahanje! Strahopetec v eni zadevi je straho-petec tudi v vseh drugih!

CENCI Zdaj utihni — ukazujem!

BESeDANEMEZA

28 

BEATRICE In jaz se poÏviÏgam na vse ukaze. Letatrpljenja so hranila neukrotljivo sovra‰tvo.Ustra‰il bi se zdaj, ãe bi uganil njegov obseg.

CENCI Majhno namigovanje na vbode z bodalom!Ti bi bila morda tega zmoÏna; a poskrbelsem za to. Gotovo, rad imam nevarnosti.

BEATRICE Morala bi si misliti, da nisi moj oãe. Kak‰naneznanska sreãa, da se mi za svoje Ïivljenjeni treba zahvaliti takemu morilcu! Celo ‰ebolj ãastim sveti spomin na svojo ubogomater, vedoã, da svojega otroka ni prizade-la s takim poreklom.

CENCI Bo‰ kmalu odnehala? Zdi se, da se trudi‰, dabi me razdraÏila. A za lepotice ne uporab-ljam biãa; te krotim na drugaãen naãin. Sajsem kaznoval tvojo mater tako, da je maloãutila, a zdaj znam brzdati samega sebe inuporabljati druge naãine. Namesto tvojegasovra‰tva hoãem videti ljubezen in namestoÏaljivk ljubkovalne besede. Bo‰ videla . . .

BEATRICE In jaz, prisegam na vse, kar mi je sveto, damoje sovra‰tvo nikoli ne bo ugasnilo. Goji-la in hranila ga bom kot nekaj, kar mi jenajdraÏje na svetu. Vsaka pritoÏba, vsakvzdih iz Bernardovih ust moli, da bi te kaz-

BESeDANEMEZA

29 

novala zemlja in nebo, in ãe obstaja praviã-nost, zate ni dovolj Ïvepla.

CENCI Umiri se! Dovolj ga je za naju oba. A zdajsem sli‰al dovolj tvojega blebetanja in tihoãem dati svoja naroãila — imenuj jih Ïe-lje, ãe ti je tako ljub‰e!(Govori v Beatrice prav tiho, nesli‰no za gledal-ce, ki samo vidijo njen izraz na obrazu, ki razo-deva grozo in zaniãevanje. Ona odide. Cencipozvoni.)

SCENA 4

Cenci, Andrea

CENCI Moja hãi mi je kljubovala. ·ãegetaj jo popodplatih, dokler ne bo obljubila, da me vvsem uboga. âe se bo histeriãno zasmejala,takoj prenehajte, a nadaljujte, ko bo utihni-la! âe bo zaãela noreti, poglej, da se ne biranila, da bi si ne po‰kodovala svojo lepoto!S svojim Ïivljenjem odgovarja‰ za to.

ANDREA Va‰i ukazi, grofovstvo, bodo natanko izpol-njeni.

BESeDANEMEZA

30 

CENCI To verjamem; saj ve‰, kaj bi se zgodilo, ãe jihne bi izpolnil ali ãe bi jih napak razumel.

SCENA 5

Beatrice, Lucretia

LUCRETIA Tako vznemirjena si videti — se je kaj dogo-dilo? Je bil tvoj oãe strog s teboj?

BEATRICE Ne, nasprotno, bil je izjemno dobrovoljen inprizanesljiv. Jaz sem bila, ki sem mu izreklanekaj neprijetnih resnic.

LUCRETIA Moj Bog! Kaj si naredila? Premisli posledicesvoje arogantnosti! Takoj pojdi, ubogi otrok,padi pred njim na kolena in ga prosi odpu-‰ãanja!

BEATRICE Da bi pokleknila pred tako barabo! Kaj bi sivendar madona mislila o meni, ko bi potempadla na kolena pred njo? Tako bi vendarumazala in profanirala molitev.

LUCRETIA Kakor koli je Ïe strog in nepraviãen, vendarne pozabi, da je tvoj oãe; ne govori tako onjem!

BEATRICE Danes me je sam seznanil s tem, da ni mojoãe.

BESeDANEMEZA

31 

LUCRETIA Gotovo si ga narobe sli‰ala! Ni mogoãe, dabi rekel kaj takega.

BEATRICE Zatrdil je, da je bila moja prava mama go-ljufivka in da noben od njegovih tako ime-novanih otrok ni njegov.

LUCRETIA Nepredstavljivo. Saj nima vzroka, da bi jograjal, saj tako obrekuje samega sebe.

BEATRICE Tako je posku‰al pojasniti in opraviãiti svo-jo krutost do mojih bratov.

LUCRETIA Vedno sem mislila, da jih sovraÏi zaraditega, ker ga toliko stanejo.

BEATRICE Vsekakor tudi to nekoliko prispeva. Ko jeslovesno prisegal, da nisem njegova hãi, inko je govoril o moji podobnosti princu Co-lonnu, sem nevredneÏu odkrito povedala,kaj si o njem mislim. Bilo je neprevidno, aprijela me je neustavljiva Ïelja, da bi izrazi-la svoje sovra‰tvo.

LUCRETIA Znova ta tvoja nesreãna jeza! Kaj meni‰, dabo zdaj storil?

BEATRICE Ubogega Bernarda bodo verjetno spetmuãili, ‰e bolj kakor prej, mene pa mordaãaka ‰e kaj huj‰ega . . .

LUCRETIA Kaj hoãe‰ povedati?BEATRICE Zdim se mu lepa . . .

BESeDANEMEZA

32 

LUCRETIA O vsemogoãni Bog! Kak‰en prepad, Beatri-ce, odpira‰ mojim mislim! Pojdi, nedolÏni inljubi otrok mojega srca in padi pred podoboboÏje matere! Pomoli z vso poniÏnostjo svo-jega srca, z vsem zanosom svojega ãe‰ãenjain z vsem svojim kesanjem, kar ga je mogo-ãe najti v tvoji mladi du‰i; pomoli za podpo-ro madone, samo ona nama lahko pomaga.Moli k njej tako iskreno, tako vroãe, da botvoj mili glas prodrl skoz brezmejna pro-storja in dosegel njeno nebe‰ko uho, odpr-to za vsako praviãno pritoÏbo. Pojdi, otrokubogi; niti trenutka ne izgubljaj! Pozabi navse zemeljsko! Ne daj, da bi kaka druga mi-sel zmotila tvoje pozornosti, in videla bo‰,da ti bo madona poslala predobãutek svoje-ga boÏanskega varstva!

BEATRICE Ne zdaj, ljuba mati! Poãakati moram namilej‰e poãutje, ko mi bo uspelo uti‰ati svo-ja obãutja grenkobe in sovra‰tva.

LUCRETIA Pojdi torej in si spoãij in posku‰aj z vsemisredstvi pomiriti svojo glavo! Ne pozabi, daje bil na‰ Odre‰enik na kriÏu najbolj blagmed blagimi! S svojimi preganjalci se jesooãil z ljubeznijo in usmiljenjem, od nas pa

BESeDANEMEZA

33 

zahteva, naj sledimo njegovemu boÏanske-mu vzgledu.

SCENA 6

Cenci

CENCI Ljudi muãita vest in boÏji strah. Meni se tonikoli ni zgodilo. Da nekak‰en bog obstaja,o tem dejansko ne dvomim, saj stvarstvomolãe, a vendar zgovorno govori o njegovivsemogoãnosti. Toliko verujem. A kar ljud-je ãvekajo o njegovi veãni praviãnosti, to jevendar najbolj sme‰na od vseh pravljic. Tis-ta kaznovalnica, ki ji pravijo pekel, je prvo-vrstna iznajdba, saj dovoljuje duhov‰ãini, daobere denarnice vsega prismojenega ãlove‰-tva. A mene s takimi otroãarijami ne preva-rajo. V veliki delavnici narave ni nikakr‰nemilosti, nikakr‰nega zado‰ãenja za vrlino,nikakr‰ne kazni za zloãin. Vse Ïre ali jesamo poÏrto, muãi ali je samo muãeno, bogpa, enako kakor drÏava, nagradi najmoãnej-‰ega. âemu naj bi stvarnik kaznoval v dru-gem Ïivljenju tega, ki ga nagradi na temletu? Menim, da misli bolj logiãno in zaradi

BESeDANEMEZA

34 

takih ãudnih zamisli ne kanim zmanj‰atisvoje nedolÏne zabave. NedolÏne — ha haha! Kadar pomislim na nekatere od teh za-bav, zaãutim slino v svojih ustih. Dobri boggotovo milostno gleda na moje grehe, a pa-ziti se moram papeÏa. On in njegovi dragineãaki imajo pozorne oãi. Prav tako dobrokakor jaz vedo, da je morala danes zgoljnekak‰na ‰minka, s katerimi potegne‰ kme-tavze; njihova lastna morala je sestavljena izhudiãevih vrlin, skritih ali napol skritih podnajbolj pisanim pla‰ãem dozdevne svetosti.Oni ubijajo in muãijo za vero, ki je sami ni-majo prav niã. A mojo moralo opazujejo, vupanju na veliko podkupnino. Ta satanskiCamillo je najhuj‰i smolar, kar ga je pekloizbljuvalo v tem stoletju. Moram se pazitipred njegovim skopu‰tvom. PapeÏa pu‰ãakonfiscirati, kakor pravijo, za Cerkev, potempa to prodati za malenkost njemu. Resniãnatatinska dru‰ãina z drÏavno garancijo! âe biti izvedeli za majhen naãrt, ki ga boÏam vsvoji domi‰ljiji, bi me to veselje veliko stalo.A kar koli naj se Ïe zgodi, se svoji majhnikaprici ne odreãem za nobeno ceno. Îe dol-go si nisem zamislil ãesa takega, kar bi tako

BESeDANEMEZA

35 

vznemirjalo moj tek. Z milo ali s silo se bo tozgodilo. Hudiã in sreãa sta vslej bila mojazaveznika.

SCENA 7

Cenci, Andrea

CENCI No, kaj lahko poroãa‰? Je obljubila, da se mibo slepo vdala?

ANDREA Ne, grofovstvo, bojim se, da sem grofiãnomuãil zaman.

CENCI Zakaj? Moja volja je tu edini zakon.ANDREA Da. A zaãenjam se bati za njeno pamet.

Njen obraz je dobil izraz, ki zgrozi celo me-ne, ki nimam navade, da bi vztrepetal . . .

CENCI Ne govori neumnosti! K zadevi!ANDREA âe ukaÏete, grofovstvo, bom nadaljeval, a

ker odgovarjam za Ïivljenje in smrt, si drz-nem poniÏno prositi, ãe smemo prej opravitizdravni‰ki pregled. Se Ïelite, grofovstvo, otem najprej prepriãati sami?

CENCI Ne. Osvobodi jo in ji reãi, da ji naroãam pritisem!

BESeDANEMEZA

36 

SCENA 8

Cenci

CENCI Narava tega dekleta ima v sebi nekaj gran-dioznega. Aristokratka od glave do peta, vdu‰i pa speãa strast, ki jo lahko spodbudi kbrezmejni ljubezni ali pa k brezmejnemusovra‰tvu. Oãarljiva je tako v svojem ponos-nem kljubovanju, kakor tudi v svoji vsak-danji milini. A jaz poznam prijeme, ki bi lah-ko zlomili to kljubovalnost in bo kmalu, ka-kor moje prej‰nje Ïrtve, ustreÏljiva, vdanasuÏnja, ki si vsega Ïeli in niãesar ne moreodreãi. V despotskih rokah so vse Ïenskepodobne. Tisti trapasti moralisti, ki pridiga-jo, kako je treba pobolj‰ati ãlove‰tvo, uspe-jo kveãjemu pri enem izmed tisoã primerov,medtem ko je na moã lahko spremeniti vrli-no v najbolj divjo in neãisto pohotnost. Inkako je to zabavno! Kaj bi bilo vredno Ïiv-ljenje, ãe ne bi bilo nemoralnosti z vseminjenimi variacijami in odkloni?

BESeDANEMEZA

37 

SCENA 9

Cenci, Andrea

CENCI No, kje je Beatrice?ANDREA Grofiãna zavraãa, da bi pri‰la.CENCI Torej jo privedi s silo! Ali ne — najprej ji po-

reci, da bom, ãe ne pride prostovoljno, mu-ãil Bernarda, dokler me ne zaãne ubogati!

SCENA 10

Cenci, Beatrice

BEATRICE Tu je tvoja Ïrtev — koljite njo!CENCI Ne, ljubka golobica, to bi bilo preveã suro-

vo. Na voljo imam drugaãna preseneãenjaza tiste, ki si mi drznejo kljubovati.

BEATRICE Te vice na zemlji zame ne morejo imeti no-vih preseneãenj.

CENCI Menim prijetna preseneãenja in ti svetujem,da se brez upora vda‰ moji volji; celo z uÏit-kom. Dolga izku‰nja mi je povedala, da je odantipatije kakega dekleta do predanostiÏenske le majhen korak.

BEATRICE Izdajalski korak, ki ga ne bom naredila!

BESeDANEMEZA

38 

CENCI Misli si, kar si hoãe‰, a ubogaj! Moj zadnjioãitek ni dovolj deloval; a ãe misli‰, da ni-mam na voljo drugaãnih sredstev, napakpresoja‰ moje zmoÏnosti. Slepa ubogljivost,do katere bo‰ v vsakem primeru pri‰la, lah-ko tebi in drugim prihrani veliko trpljenja.

BEATRICE Naredi, kar hoãe‰ in more‰! Prostovoljno sene izroãim krempljem hudiãa.

CENCI »Kremplji« pravi‰ njegovim rokam, mehkimkakor zajãkove taãke. Hoãe‰ torej ubogati?

BEATRICE Ne. Tudi ãe bi ti bile na uslugo vse podzem-ne moãi!

CENCI Torej je med nama vojna.BEATRICE Da! Lahko trpinãi‰ in razkosa‰ moje telo, ne

more‰ pa umazati moje du‰e in je omadeÏe-vati s svojo niãvrednostjo.

CENCI No glej! Jutri bo‰ manj arogantna. Zdaj papojdi!

BESeDANEMEZA

39 

Drugo dejanjeV Cencijevi palaãi

SCENA 1

Beatrice, Lucretia

LUCRETIA Dragi otrok, si zdaj bolj mirna?BEATRICE Da, ljubljena mati! Morda gre za usmiljeno

Previdnost, ki me opogumlja, ali pa je to lenaravna spokojnost pred viharjem, ki je ne-hal divjati, a sama se ãutim manj brezupnoin brez poguma.

LUCRETIA In kje bi uspevalo upanje, ãe ne v tvoji mla-di du‰i? Prihodnost mora poplaãati vse, karsi trpela in trpi‰.

BEATRICE O Bog, ko bi bilo tako! A kako dolgo svaupali zaman!

LUCRETIA Ko bo minila noã, pride dan in po mraãnemrazpoloÏenju pride radost. Pri Bogu je vsezapisano. Bodi prepriãana, da bo njegovanevarljiva praviãnost nekoã povrnila z naj-slaj‰o blaÏenostjo stra‰ne Ïalitve, ki sva jihtu pretrpeli!

BESeDANEMEZA

40 

BEATRICE O, ãe bi bilo tako! Vãasih nekako ugibam,kako oãarljivo lepo je lahko Ïivljenje. V red-kih trenutkih, ko mi uspe malo pozabitinajino stra‰no usodo, me zgrabi boleãe hre-penenje, da bi uÏila vse, kar lahko da mla-dost, bogastvo in stan. Za naju bi vendar vseto bilo dosegljivo, ãe ne bi med sreão in naji-nim Ïivljenjem stal ta odvratni jeãar.

LUCRETIA Gospod Bog naju preizku‰a; poniÏno mora-va vse to sprejeti.

BEATRICE Ne, to je kljub vsemu preveã. V tem domi‰-ljavem Rimu, kjer si pijana pirovanja sledi-jo druga za drugo, kjer mi vsako oko pravi,kak‰ne zmage bi lahko proslavljala, tam binaravno bila vladarica namesto uboge suÏ-nje pod podlim tiranom. Se torej more‰ ãu-diti, da sovraÏim tistega, ki zastruplja mojomladost in spreminja sladkost Ïivljenja vÏolã?

LUCRETIA Pomiri se in ne misli znova na tako Ïalostnereãi! Molitev in poniÏnost morata biti ne-loãljiva dvojãka. Zaupam te bolj‰im rokamkakor so moje — tem boÏje Matere — inona, nepopisno dobra, naj potolaÏi in zava-ruje mojega ljubljenega otroka!

BESeDANEMEZA

41 

SCENA 2

Beatrice, na kolenih pred podobo Madone

BEATRICE Ti, presveta mati na‰ega Odre‰enika, pri-sluhni moji molitvi, ponudi svojo visoko, ãu-dovito varstvo najbolj neutolaÏljivi in ubogimed ãlove‰kimi otroki! Ti, ki si sama trpelaneizrekljive muke, ki si ãutila, kako je poãi-lo nebe‰ko materinsko srce, ki si videla last-nega boÏjega Sina umreti v najstra‰nej‰ihmukah, ti, in samo ti, lahko razume‰, kakovelika je moja beda, kako globoka moja ne-utolaÏljivost. Tvoja neizãrpna milost in tvojapotrpeÏljivost pred ãlove‰kimi napakami jevendar pribeÏali‰ãe vseh nesreãnih; iz naj-vi‰jega neba, kjer stoluje‰ v nepopisni slavi,vidi‰ vsako solzo in sli‰i‰ toÏbo slehernegasrca. âeprav nevidna, stoji‰ kakor tolaÏeãiangel poleg vsake postelje bolnega ali umi-rajoãega. Nihãe, ki res veruje, ãigar srce sepokori, ni loãen od tvoje ljubezni. Nemamolitev jezika solz si dela brezmejno pot dotebe. In zakaj ti, neskonãno potrpeÏljiva inmila, ne bi bila milostna tudi meni? Prizna-vam, da sem se velikokrat motila, da so seobãutki sovra‰tva in grenkobo zakoreninili

BESeDANEMEZA

42 

globoko v mojem srcu; a ti ve‰, saj ni niã,ãesar ti ne bi opazila, da je moje sovra‰tvohranilo soãutje do mojih bratov in ubogematere, njihovo nezasluÏeno in tako stra‰notrpinãenje; ti ve‰, da teh obãutij ni porodilanikakr‰na sebiãna misel. So v nasprotju znaukom odpu‰ãanja tvojega Sina, a on, pravtako kakor ti, ve, da ãlovek ni popoln. Radabi poskusila uti‰ati glas grenkobe in sovra‰-tva in povrniti zlo z dobrim in tlaãenje spotrpeÏljivostjo. A daj mi znamenje, svetaGospa, da me ne bo‰ zapustila v tej nesreã-ni uri, da ne bo‰ dovolila okrutnemu tiranu,da bi umazal mojo du‰o in posilil mojo de-vi‰kost! Ti, ki si nebe‰ki vzor ãistosti indevi‰kosti in varuje‰ te, ki se bojujejo za vrli-no, ne dopusti, da bi postala Ïrtev satanskeprevare! Naj me muãi, potrpeÏljivo bomprena‰ala, a ne daj, da muãi moja ubogabratca, saj bi tedaj moje vztrajanje upadlo inzaradi soãutja bi bila prisiljena pristati nasvoje stra‰no oneãa‰ãenje! O, Gospa, razu-mem, da sem doslej trpela zaradi pre-izku‰nje in da bi se moja du‰a oãistila; aprihrani mi to zadnje trpljenje, saj bi zaradinjega zaãela prezirati samo sebe! Bojim se,

BESeDANEMEZA

43 

da tedaj ne bi veã bila vredna tvojega nebe‰-kega varstva.(Kratek odmor)Ti, ki v mojem srcu razbira‰ vso bedo moje-ga Ïivljenja, ti ve‰, da sem bila Ïe kot otrokÏrtev vsakovrstnih grobosti. Lakota, biã,psovanje, niã mi ni bilo prihranjenega; ra-dost, za katero imajo pravico celo tisti, ki sonajbolj zapostavljeni, sem samo slutila; inzdaj, ko je pri‰la pomlad mojega Ïivljenja,ko poslu‰am okoli sebe ‰epetanje, da semljubka in lepa, ko se zdi, da me mladost inbogastvo izvabljata k veselju in uÏivanju,zdaj mi grozi najpodlej‰e od vseh oblik na-silja, ki zapeãati Ïensko z neãim, kar je pod-lej‰e od zloãina samega. Zloãin je namreãmogoãe zakriti in oprostiti, a razdejana sve-tost vrline ostane vse Ïivljenje neizbrisnapsovka. Oneãa‰ãeno srce se mora zapiratikakor polÏ v svojo hi‰ico; je mrtvo za ãa‰ãe-nje, ki ostaja pravica ãistih, in tako mrtvotudi za materinsko dolÏnost in ljubezen. O,ãa‰ãena, sveta Gospa, ne zapusti me v takobrezupni uri, re‰i me iz te stra‰ne usode!(Ostane ‰e nekaj ãasa na kolenih v globoki innemi pozi ãa‰ãenja in joka.)

BESeDANEMEZA

44 

SCENA 3

Cenci, Beatrice

CENCI Videti si Ïe manj kljubovalna. Si nazadnjezaãela razumeti, da je bolje biti moja prija-teljica kakor pa sovraÏnica? âe bo‰ ubogala,ti bo na voljo vse razko‰je in vsak uÏitek; ãepa bo‰ odklonila, bo tebe in tvoja brata ãa-kalo brezmejno trpljenje.

BEATRICE ObÏalujem izraze, ki sem jih uporabila v ihtiin te prosim, da mi oprosti‰ mojo nepremi‰-ljenost. Ubogati te Ïelim v vsem, kar s pra-vico zahteva‰ in kar ni v nasprotju z zakoniBoga in ljudi.

CENCI BoÏji zakon je ljubiti se in rojevati. To uka-zuje Sveto pismo. Ta zakon spo‰tujem doãrke natanko, ne da bi upo‰teval to, kakoljudje absurdno razlagajo njegov veãni insveti nauk. Je mar moja krivda, ãe najslaj‰ebitje v vsej deÏeli Ïivi prav v moji lastni hi‰i?

BEATRICE A to je tvoja hãi.CENCI Moja? Saj sem ti vendar rekel, ãigava hãi si.BEATRICE Vsekakor si na mestu oãeta, ali bi to vsaj

moral biti.CENCI Mar torej meni‰, naj bom Colonnu hvaleÏen

za njegovo prijateljsko uslugo? Ne zaprav-

BESeDANEMEZA

45 

ljajva ãasa za otroãarije! Mi hoãe‰ obljubitipolno ubogljivost?

BEATRICE Rekla sem ti Ïe, kaj lahko moja ubogljivostobsega.

CENCI Bova videla.(pozvoni)

SCENA 4

Kakor prej, Andrea

CENCI Privedi Bernarda!

SCENA 5

Kakor prej, Bernardo

CENCI (Bernardu) Tvoja sestra odreka poslu‰nost inkljubuje. Ti, grdi otrok, si, ki jo spodbuja kuporu!

BERNARDO Ne, oãe! Nasprotno, jaz sem, ki jo posku‰ampotolaÏiti in pomiriti. Pravim ji, da je Bogpredober in prepraviãen, da ne bi pri‰li bolj-‰i ãasi.

CENCI Kaj, bolj‰i ãasi? Ti torej obtoÏuje‰ lastnegaoãeta. V moji prisotnosti si videti ko milo

BESeDANEMEZA

46 

jagnje, a za mojim hrbtom grdo govori‰ omeni. Hoãe‰ vendar priznati, da si ti tisti, kipod hudiãevim vplivom ‰ãuva svojo sestro kuporu?

BERNARDO âesa takega nikoli nisem poãel.CENCI Brezmejna impertinenca! Le Satan sam bi te

lahko uãil takole lagati.BERNARDO Ne laÏem.CENCI Andrea, prebiãaj ga po podplatih, dokler ne

prizna! V njem je hudiã; moramo ga izgna-ti.

BEATRICE O Bog!CENCI (proti Beatrice) To so samo igraãe. Razpola-

gam s sredstvi, ki so veliko bolj uãinkovita.Mar ‰e vedno misli‰, da mi lahko kljubuje‰?

BEATRICE Kaj torej ne razume‰, da bo‰ za vsako trpin-ãenje, ki ga nalaga‰ svojim nedolÏnimÏrtvam, pomnoÏeno kaznovan v veãnemÏivljenju?

CENCI Toliko veã razloga za uÏivanje v tem Ïivlje-nju! Ali se torej hoãe‰ podvreãi moji volji?

BEATRICE Ne!CENCI (Andreu) Udari moãneje.

(Bernard stoka od boleãine.)BEATRICE O, sveta Gospa, ne zapusti me v tem stra‰-

nem trenutku!

BESeDANEMEZA

47 

CENCI (proti Bernardu) Tvoja sestra lahko z enosamo besedo ustavi kaznovanje. âe bo ne-hala odklanjati poslu‰nost meni, bo‰ osvo-bojen.

BEATRICE Ko bi vedel, moj dragi brat, kaj terja odmene, bi gotovo razumel, da mi to ni mo-goãe.

BERNARDO Ne skrbi zame, ljubljena sestra! PotrpeÏljivohoãem vse to pretrpeti.

ANDREA (proti Cenciju) Kri mu udarja izpod koÏe.CENCI Toliko bolje; nadaljuj!BEATRICE Bedni tiran! V primerjavi s teboj je hudiã

angel. Kaj nima‰ nobenega usmiljenja doubogega nedolÏnega deãka, podvrÏenegavsem trpinãenjem pekla? Naj te to potiso-ãerjeno zadene nazaj Ïe tu na zemlji!

CENCI Usmiljenje — takih reãi ne razumem. S svo-jim psovanjem ne bo‰ izbolj‰ala poloÏajasvojega brata. Samo en naãin je, da ga re‰i‰.

BEATRICE (vstran) O, ko bi mogla pridobiti na ãasu!(proti Cenciju) Do smrti trpinãi‰ Bernarda, neda bi dobil od mene odgovor na svoje pe-klensko vpra‰anje. Daj mi nekaj ur za pre-mislek! Moram se okrepiti z molitvijo insama zase premisliti, koliko se smem Ïrtvo-vati za to, da bi omilila trpljenje drugih.

BESeDANEMEZA

48 

CENCI Dobro, s tem se strinjam.(proti Andreu) Osvobodi Bernarda!(proti Beatrice) A dobro pomni, ãe bo tvojekljubovanje trajalo naprej, ne bo meja zamuãenje Bernarda in tudi tebe same! Mojavolja je tu edini zakon in zdaj si videla leposkus, kako ravnam. Moj cilj vedno posve-ãuje moja sredstva. Ne posku‰aj nasproto-vati, ker bo rezultat enak! Prihrani torej sebiin drugim nepotrebne muke! Ima‰ moÏost,da naredi‰ iz svojega Ïivljenja raj zase in zatiste, ki so ti dragi.

BEATRICE O Bog, kak‰no trpljenje! Pridi, ubogi Ber-nard! Posku‰ala bom omiliti tvoje boleãine.Dragi, ljubljeni brat, koliko mora‰ trpeti!

CENCI (Andreu) Je Cantaridina tu?ANDREA Da, ãaka va‰ih ukazov, grofovstvo.CENCI Naj pride sem!

(Beatrice in Bernardo odideta.)

BESeDANEMEZA

49 

SCENA 6

Cenci, Cantaridina

CANTARIDINA Ukazali ste mi priti sem, visokost.CENCI Moja visokost potrebuje tvoje nizkosti. Ka-

kor pravijo, ima‰ nov ljubezenski napoj, kipresega vse doslej znano.

CANTARIDINA To je najãistej‰a resnica.CENCI Bolj‰i od tistega, ki si mi ga dala zadnjikrat?CANTARIDINA Veliko bolj‰i. Njegov uãinek je povsem brez

primankljajev.CENCI âemu pravi‰ »povsem brez primankljajev«?CANTARIDINA Celo pri stari babnici kakor sem jaz vzbudi

kar najveãje poÏelenje. Pod uãinkom teganapoja bi me tudi njihovo grofovstvo vide-lo na moã oãarljivo. Iz tega je mogoãe naj-bolje presoditi, kak‰no blaÏenost bi to dalonjihovi visokosti v prisotnosti mladosti in le-pote.

CENCI Hoãe‰ ãisto resno trditi, da bi mi postalav‰eã celo ti?

CANTARIDINA O tem nimam najmanj‰ega dvoma.CENCI Torej je vrag tvoj zaveznik!CANTARIDINA Uporabljam samo naravna sredstva. Njiho-

va visokost vendar ve, kak‰en uãinek ima

BESeDANEMEZA

50 

vino na zelo mlade ljudi. Moja umetnost jepreprosto pomnoÏiti ta uãinek.

CENCI Potrebujem dva odmerka. Si ju prinesla?CANTARIDINA Ta stekleniãka vsebuje ‰tiri odmerke.CENCI Zlato zate. âe bom zadovoljen, bo‰ dobila

desetkrat toliko. Koliko naj vzamem vsako-krat?

CANTARIDINA Dvajset kapljic za visokost, a najveã po de-set za zelo mladega ãloveka. A svetovala bi,ne veã kakor osem, saj se veãinoma ljudjetako razgrejejo, da nekaj ur sploh niso spo-sobni, da bi se brzdali. Posebej to velja zamlada dekleta.

CENCI To se dobro sli‰i; in kak‰en stranski uãinekima napitek potem?

CANTARIDINA Po vsakem dejanju sledi protidejanje. Na-vadno se ãlovek potem ves dan poãuti izãr-panega in ga napada migrena; a lahko pre-bavljiva hrana in nekaj kozarcev dobregavina stvar hitro pozdravi.

CENCI Dobro, lahko odide‰.CANTARIDINA ·e nekaj besed, ãe njihova visokost dovoli.

Napitek ne upijani takoj. Najprej se ãuti ãlo-vek teÏkega, kmalu globoko zadremlje inima ãudne sanje, tako Ïive, da te potem ob-sedajo spomin in se zde povsem resniãne.

BESeDANEMEZA

51 

âez nekako ãetrt ure se ãlovek zbudi in pravtedaj ima napitek nanj svoj ãudeÏni ljube-zenski uãinek, ki kmalu postane neustavlji-va pijanost ãutov.(Cantaridina odide. Cenci nakapa nekaj kapljicv kozarec, poleg katerega stoji karafa z limona-do.)

CENCI Gotovo bo Ïejna po sceni z Bernardom! Go-tovo bo pila.

SCENA 7

Beatrice

BEATRICE ·e nekaj ur in moja stra‰na usoda se moraodloãiti. Bom mogla gledati svojega uboge-ga brata, kako ga kar se da kruto muãijo, neda bi mu pomagala, ko vendar morem po-magati? A vendar, o Bog, kako? Niã v temÏivljenju, morda niã v veãnem, ne moreoprati tega madeÏa. Madona, najbolj ãistamed ãistimi, se bo morala oddaljiti od one-ãa‰ãenega telesa in du‰e. A ona vendar ve,kako nemoãna sem proti prisili grobegatirana! Morda bo oprostila. Saj je njen ne-be‰ki Sin oprostil Magdaleni. A na tej zem-

BESeDANEMEZA

52 

lji padli ne uÏivajo popustljivosti. Oneãa‰ãe-na ali neoneãa‰ãena, tu gre za veliko vpra-‰anje vesti; ãe ne v oãeh drugih, pa vendar vlastnih, je padli obsojen na neizogibno po-niÏanje. Ne morem iti pred boÏji oltar zlaÏjo in obljubljati ãistost, ki je morda ne po-sedujem veã. In ãe bom prikrila svoje one-ãa‰ãenje, kdo ve, ali mi bodo verjeli? Tako lemalo‰tevilni postanejo Ïrtve nasilja in takomnogi postanejo Ïrtve lastnih nevrlin.(Kratek odmor)Kri mi buta v senceh, kakor da bi se imelerazpoãiti. O, ãe bi vsaj za trenutek mogla za-dobiti mir!(Stopi k mizi, napolni kozarec in izpije.)âutim tako teÏo. Mogoãe mi bo pomagalspanec, moj edini tolaÏnik.(LeÏe na zofo in zaspi.)

BESeDANEMEZA

53 

SCENA 8

Beatrice, Madona

(V sanjah vidi Beatrice Madono s avreolo, kisede poleg nje.)

BEATRICE Si ti, sveta mati na‰ega Odre‰enika, nevestavsemogoãega Oãeta?

MADONA Da, otrok moj. Tvoja molitev mi je ugajala.KaÏe ãa‰ãenje in obÏalovanje. Tu sem, da tepotolaÏim in ohrabrim v upanju tvojetrpinãeno srce.

BEATRICE Tvoj rahloãutni, usmiljeni pogled je podo-ben sporoãilu o ljubezni in miru.

MADONA TolaÏiti, to je moja naloga. Sem usmiljenjevesolja.

BEATRICE Samo tvoja pomoã me lahko re‰i.MADONA O, ko bi le mogla! A veãni Bog, moj visoki in

strogi soprog, je bolj naklonjen Cenciju ka-kor tebi. Francesco nam je dal cerkev in vsakdan daruje vo‰ãenke na‰im priljubljenimsvetnikom.

BEATRICE A saj on je izprijenec, da mu ni para!MADONA Tako se ne sme‰ izraÏati o kristjanu, ki nam

je daroval cerkev!BEATRICE Oprosti, ãa‰ãena Gospa, ãe izrazim svojo

grenkobo! A saj ve‰, da Cenci vse svoje Ïiv-

BESeDANEMEZA

54 

ljenje ni stopil v sveti boÏji tempelj. âe po-stavi‰ cerkev, medtem pa na skrivaj uganja‰bogokletstvo in kaÏe‰ svojo nevero, vendarbolj preklinja‰ kakor pa dokazuje‰ poboÏ-nost!

MADONA Da, otrok moj, glede tega ima‰ povsem prav.To mi daje videti zadevo s ãisto druge per-spektive. Norãevati se iz Boga je najbolj ne-odpustljiv izmed vseh zloãinov, ki bo kaz-novan z veãnimi mukami. Zanj ne bo re‰it-ve.

BEATRICE Prav to si Ïelim.MADONA Tako se ne sme‰ izraÏati. Srce gospodiãne

mora biti milo in rahloãutno. Cencijevo bo-gokletstvo pa bo Ïe na zemlji kaznovano ssmrtjo v mukah. Muãiti ga pozneje, to pa boprivilegij hudobca.

BEATRICE Kdaj bo kazen izvr‰ena?MADONA Kmalu. Ti bo‰ orodje za ma‰ãevanje Vsemo-

goãnega. âeprav ne more‰ sli‰ati njegovegaglasu, ki govori vsemu svetu, pa ga jaz sli‰imjasno, kako razgla‰a nujno kazen za Cenci-ja, katere izvr‰iteljica bo‰ ti.

BEATRICE Naj se zgodi tvoja volja, o Bog!MADONA Poslu‰aj! Morda bo‰ zdaj sama sli‰ala boÏji

ukaz, ki ti naroãa umoriti Cencija. A ne z

BESeDANEMEZA

55 

enim samim vbodom bodala, njegove mukemorajo biti hude in dolgotrajne! Razumetimora, da se ne kaÏiti s svojim Bogom. Dobrosi zapomni, da ga velja muãiti z vsemi mu-kami, ki si jih je mogoãe zamisliti!

BEATRICE Slepa ubogljivost naj bo moj zakon.MADONA Vlivaj raztopljenega svinca v njegova u‰esa,

a poãasi, da bo dolgo trpel! Na Ïalost ‰e tone bo dovolj. Za norãujoão nevero je vsakakazen premila.

BEATRICE Je torej nevera bolj pomemben greh kakorpa vsi drugi odvratni zloãini, ki jih je storilCenci?

MADONA Zloãine je mogoãe oprostiti, a za nevero, ka-kor je to pri Cenciju, je zaprto celo moje us-miljenje.

BEATRICE A ti, ki si tako nebe‰ko mila, gotovo gleda‰na dvome misleãega ãloveka s popustlji-vostjo. Guido trdi, da so nekateri dvomljiv-ci plemeniti ljudje in resniãni kristjani v pra-vem pomenu te besede.

MADONA On te zavaja, ubogi otrok! Dvomljivec nemore biti kristjan in kristjan ne dvomljivec.

BEATRICE Guido meni, da sta bila Sokrat in Platon ob‰tevilnih ‰e drugih poganih na moã praviã-na ãloveka.

BESeDANEMEZA

56 

MADONA Ne verjemi tega! Pogan ne more biti pravi-ãen.

BEATRICE Guido tudi Tita prikazuje kot kr‰ãanski vzoriz poganskega ãasa.

MADONA Tita! Kaj ne ve‰, da se je vojskoval proti odBoga izvoljenemu ljudstvu in oblegal Jeru-zalem! V vicah se muãi Ïe veã ko poldrugotisoãletje.

BEATRICE A to je bilo vendar ljudstvo, ki je kriÏaloboÏjega Sina samega.

MADONA Da, srãek moj, to je bil odvraten greh; a nemorem pozabiti, da sem sama Judinja in jemoj drugi soprog prav tako bil Jud.

BEATRICE Guido ni prepriãan, da bi ti pri‰la v njegovonaroãje kot najbolj ãista vestalka.

MADONA To izrecno potrjuje Biblija. Si drzne‰ dvomitio tem, kar pi‰e v Svetem pismu?

BEATRICE Bog naj zavaruje mojo du‰o zoper tako od-vraten greh! Guido je, ki trdi, da je brezma-deÏno spoãetje mit in da je enako pravljicomogoãe najti v religiji Zaratustre in drugih.

MADONA Imeti mojo poroko z boÏjim duhom Vseoãe-ta mit, je sramotno omadeÏevati svetostvere. Veãno bom pomnila, kako je Vsemo-goãni oÏivil mojega boÏjega Sina. Niã ãlo-ve‰kega se ni zgodilo, a vse moje bistvo je

BESeDANEMEZA

57 

preÏela in preÏgala neopisljiva neÏnost innebe‰ka ekstaza!

BEATRICE Si bila enako sreãna tudi s svojim drugimmoÏem?

MADONA Kako otroãje vpra‰anje! Saj bi vendar mora-la razumeti, da navaden tesar ne more na-domestiti Boga.

BEATRICE Guido je tako zgovorno prepriãljiv; bojim se,da bodo njegovi filozofski pogovori z menojnazadnje razmajali mojo vero.

MADONA Ubogi otrok! To bi bilo zate najhuj‰a odvseh usodnosti. Hudiã je, ki govori iz Guido-vih ust! Gnusi se mi filozofija, saj ta spodko-puje reputacijo mojega nebe‰kega Sina inmene same. Vsi filozofi so heretiki, in here-tiki so obsojeni na veãni ogenj.

BEATRICE Guido trdi, da so boÏji nauk Odre‰enika, okaterem sicer govori z navdu‰enim obãudo-vanjem, stra‰no zlorabili duhovniki in dapokriva njihove monstruozne zloãine.

MADONA Na prvi pogled bi utegnilo tako izgledati. Aniã se ne more zgoditi brez boÏje volje. Daso morali biti milijoni nedolÏnih ljudi, za ka-tere nismo imeli ãasa, da bi jih izdvojili izmnoÏice, do smrti muãeni, je brez skorajvsakega pomena, ãe gre za svetovni pro-

BESeDANEMEZA

58 

blem, kako izkoreniniti herezijo in izgnatihudiãa iz ãarovnic. Pomisli, da zemeljskemuke, v primerjavi z veãnimi, niso skorajniã.

BEATRICE Moj Bog, kako stra‰no!MADONA Vedi, da je muãilna orodja in grmado, ki jo

uporablja inkvizicija, izna‰la najãistej‰a lju-bezen. Vaka minuta trpinãenja na zemlji jeizbrisala stoletja veliko huj‰ih boleãin v pe-klu. Na Ïalost pa so ‰e vedno ravnali premi-lo, saj herezije, ki jo podpira hudiã, ni bilomogoãe zdrobiti, narodi pa z velikimi korakistopajo svoji veãni pogubi naproti. Ubogeizgubljene ovce! Z vsakim vlaknom svojegasrca ãutim do njih usmiljenje.

BEATRICE Guido meni, da jih je pouÏila tema fanatiz-ma in bi jih lahko re‰ila samo razsvetljenost.

MADONA Razsvetljenost srca da; z drugimi besedami,kar je mogoãe slepa in otro‰ko naivna vera.A Guerra ne meni tako. On ne razume, da jemi‰ljenje vzrok vsega hudega. Saj je sad dre-vesa spoznanja zastrupil ãlovekovo Ïivljenjein odprl jeão smrti. Tako je treba iskatire‰itev v vrnitvi k popolni nevednosti. Voãeh filozofov bi to bila velika zmota, a prav

BESeDANEMEZA

59 

oni so, ki se motijo o poti, saj njihovo umo-vanje hrani nevero in nevera zapira nebo.

BEATRICE Kaj tvoj nebe‰ki soprog, ki se je tako pogos-to prikazoval Abrahamu, Samuelu in dru-gim, nikoli veã ne bo pri‰el sem k nam, ubo-gim ãlove‰kim otrokom?

MADONA Ne na viden naãin. A z njegovim pristan-kom njegov boÏji Sin bdi nad usodami vsehin priÏema k svojemu srcu vse trpeãe in odgreha tlaãeno ãlove‰tvo. Samo tisti, ki od-klanjajo vero v njegovo boÏansko naravo, soizvzeti; ti ostajajo v strahu in grozi veãnegaprekletstva. Nihãe se ne bo mogel vrniti pomostu vzdihljajev.

BEATRICE Si sploh pojasnila svojemu vsemogoãnemusoprogu, kako objokovanja vredna je mojausoda?

MADONA Da, a odvrnil mi je, da je Ïivljenje paã plimo-vanje bede in radosti, ki ga ureja usoda.

BEATRICE Mar nesreãniki torej ne prejmejo nikakr‰-nega sprejetja na nebu?

MADONA Moje besede niso pomenile tega. Razumime prav! Na veãnega Oãeta lahko gledamokot na mozeg vesolja; moj boÏji Sin bi bilkakor njegovo srce. Oba pa nikoli nasilno neposegata na teritorij drugega.

BESeDANEMEZA

60 

BEATRICE A Bog je vendar dal svojega edinega Sina nakriÏ, da bi omilil trpljenje ljudi?

MADONA Da, a vzvi‰ena misel, odkupiti grehe ãlove‰-tva, je pri‰la od mojega boÏjega Sina. Prebu-di se lahko le v du‰i kakor je njegova, v srcu,ki ãuti usmiljenje z neizmernim trpljenjem vne‰tevilnih svetovih.

BEATRICE Je torej res, kakor zatrjuje Guido, da so vsaozvezdja naseljena?

MADONA Da! Kolikor more raziskovati najbolj drznamisel in veã, nebo, posuto z zvezdami, jegarnirano z milijoni svetov, na katerih ljud-je, prav niã drugaãni od teh tu, gre‰i in do-biva kazen, trpi in vzdihuje. Moj Sin imasrce, ki je tako nadnaravno vroãe, da ãuti us-miljenje do vseh. S solzami in pokleki je do-segel pri svojem strogem Oãetu privolitev,da sme umreti za te usmiljenja vredne gre‰-nike in podariti blaÏenost ne‰tevilni mnoÏi-ci, ki je postala Ïrtev lastne napake in suges-tij hudobe.

BEATRICE O ti sveta, ãa‰ãena Gospa! Sem te razumelaprav? Mar mora tvoj nebe‰ki Sin, neskonã-no dober in plemenit, znova preÏivetistra‰ne, srce trgajoãe, neizrekljve muke, ki

BESeDANEMEZA

61 

jih je prostovoljno in predano trpel tu nazemlji?

MADONA Da, Ïal! Vsakih trideset let umre v najstra‰-nej‰ih boleãinah na kaki daljni zvezdi. Jutriga bodo kriÏali na planetu Jupitru, kjer jenajstra‰nej‰a, veãtisoãletna dekadenca vrglamilijone ljudi v huj‰e okoli‰ãine, kakor sobile v Sodomi in Gomori.

BEATRICE Pa ga ti ne more‰ re‰iti?MADONA On sam tega ne dopu‰ãa. A prav lahko si

predstavlja‰, kaj ãutim jaz, ubogo, izmuãenomaterinsko srce. Predstavljaj si, da mora tostra‰no trpljenje trajati do konca ãasov —ãas pa konca nima.

BEATRICE O ti usmiljenja vredna, tisoãkrat objokova-nja vredna boÏja soproga in mati! Mojetrpljenje ni niã v primerjavi s tvojim. Rada bipome‰ala svoje solze s tvojimi. Rada bi Ïrt-vovala svojo kri, svojo du‰o, svojo blaÏenostsvojega veãnega Ïivljenja, da bi odvzela enosamo uro od prihodnjih zastra‰ujoãih muktvojega nebe‰kega Sina. O sveta devica! Pri-di k meni! Naj te objamem in odpoljubimtvoje boÏanske solze!

BESeDANEMEZA

62 

MADONA Otrok moj, tvoja zanesenost je ganljiva, apozablja‰, da nisem iz mesa in me smrtnikne more tolaÏiti.

BEATRICE Odpusti mi, sveta Gospa! Moje vroãe srce je,ki me navdu‰uje. Jaz uboga ti lahko poklo-nim le brezkoristne solze soãutja. A SvetiDuh gotovo enako trpi s teboj in te posku‰apotolaÏiti?

MADONA O ne! Odkar sem sedla na svoj prestol v ne-besih, je z mano kakor da bi si bila tuja ingreni moje srce. Moje Ïivljenje je tkaninamuk. Ves ta neprimerljivi bli‰ã okoli meneprej poveãuje kakor pa omiljuje moje du‰neboleãine zaradi hladu ãa‰ãenega soproga inzaradi trpljenja mojega neizrekljivo ljublje-nega Sina.

BEATRICE Tvoj utrujeni izraz jasno priãuje o dolgotraj-ni du‰ni boleãini

MADONA Da, da! Moja nekdanja lepota, tako obãudo-vana, je Ïe pred davnim izginila. Kak noviRafael v meni ne bi veã na‰el svojega ute-le‰enega ideala.

BEATRICE Sveta, ãa‰ãena boÏja Mati! Po vsem tem, karsem sedaj sli‰ala o tvojih Ïalostih, si te ko-majda upam spomniti na lastne Ïalosti. A ne

BESeDANEMEZA

63 

odvrni svoje milobe od mene! Reci, dasmem upati v tvoje ãudeÏno varstvo!

MADONA Danes, otrok moj, ne morem premi‰ljati oÏalostih drugih! Moja lastna Ïalost napol-njuje moje srce z najobilnej‰o mero.

BEATRICE O, uboga jaz! Je zame sploh ‰e kaka re‰itev?In tudi ti, ãa‰ãena mati na‰ega Odre‰enika,hoãe‰ odreãi svoje varstvo in me zapustiti vtem trenutku polnem strahu? O, ko bi mog-la videti, kako krvi moje devi‰ko srce, kakose vse Ïivljenje moje ãistosti upira Ïe samimisli na moje oneãa‰ãenje, ki mi je zagroÏe-no.

MADONA Vem vse to in celo skozi lastno boleãino ãu-tim usmiljenje s tvojo. Toda, ali ne sli‰i‰ gla-su vsemogoãnega Boga, ki me zdaj kliãe, damora‰ bit kaznovana zaradi svojega razmer-ja z duhovnim heretikom Guerrom?

BEATRICE Guido ni heretik — le filozof je.MADONA Nespametno dekle! Kaj si drzne‰ ugovarja-

ti Gospodu veãnosti in meni?BEATRICE Stra‰no se bojim. Je torej Guidovo mnenje,

da mora vero nadzirati razum, napaãno?MADONA On je nespokorljiv gre‰nik! Verovati samo

to, kar lahko razume ãlovekov razum, to jebrezboÏnost. Nebo bo odprto samo za tiste,

BESeDANEMEZA

64 

ki slepo verujejo vse, kar pridigajo sluÏabni-ki Cerkve. Zatemnjujejo razum, a raz‰irjajov srcu boÏjo luã.

BEATRICE Guido mi je na glas bral ‰tevilne pasaÏe izSvetega pisma, ki jih v velikem strahu zasenisem mogla razumeti.

MADONA Ker so pregloboki za tvoj ‰ibek razum. Uãise od mene, ti otrok zmote, da je vse, ãesarv Svetem pismu ni mogoãe razloÏiti, simbol.Biblija je polna ekskvizitnih simbolov, res-niãnih biserov, neprecenljivo dragocenih.Obãudovati jih mora‰ s srcem, niso mi‰ljeniza razum.

BEATRICE A razloÏi mi, veãno resniãna, s svojo ne-be‰ko modrostjo, kako naj razumem ssrcem to, kar je brez smisla za moj ‰ibki ra-zum!

MADONA Preveã umuje‰. To se zvestim vernikom nespodobi. Simbolov nam niti ni treba razu-meti, niti nimamo do tega pravice. Dragoce-ni so zaradi svoje mraãnosti. Predstavljaj siluã, ki bi bila povsem nevidna, pa ti bojasno, kaj hoãem povedati.

BEATRICE Priznavam, da zaãenja Guido delati zmedo vmoji veri; a fascinira me z bogastvom svojihmisli in prav rada poslu‰am njegove razlage.

BESeDANEMEZA

65 

MADONA Preveã rada! Ljubi‰ ga bolj kakor svojegaBoga.

BEATRICE Ljubim ga drugaãe.MADONA A bolj kakor Neskonãnega. To je oduren

zloãin. Sesala si strup zemlje in pekla iz Gui-dovih ust. To pomeni zate veãno prekletstvoin veãno trpljenje. Pozabila si, da je Vsemo-goãni Bog ma‰ãevanja enako kakor praviã-nosti. Usmiljenja vredni, nesreãni otrok,moje srce krvavi zate, ker si skrenila s poti inse mi zdi‰ doloãena za hudobãevo kraljest-vo. Kaj ga ne vidi‰ reÏati se v tistem kotutamle?(PrikaÏe se Satan.)Oãitno te je izbral za svojo Ïrtev. Povej mu,da ti je Bog naroãil umoriti Cencija in prosiza njegovo mogoãno pomoã!

BEATRICE O Bog! Moje srce razna‰a.MADONA Bodi pogumna, ti usmiljenja vredni prekle-

ti otrok! Pomisli, da Odre‰enik in njegovamati trpita tisoãkrat bolj. In zdaj pozdrav! Inpoljub v tolaÏbo!(Madona jo poljubi.)

BESeDANEMEZA

66 

SCENA 9

Beatrice, ki sanja, Satan

BEATRICE Kdo si vendar, s tako mogoãnim in zastra-‰ujoãim videzom?

SATAN Jaz sem bog teme in uniãevanja.BEATRICE Bojim se te.SATAN Brez potrebe. Vedi, da je v mojem kraljestvu

dovolj opija in drugih drog, ki pomirjajo Ïiv-ce! Muãenje je le dozdevno. Mi ãutimo stva-ri le, kadar to hoãemo.

BEATRICE Ali kadar tako ukaÏe‰.SATAN Jaz sem rahloãuten do ubogljivih. Zame je

pomembno le, kdo vlada. Nemoã je v mojihoãeh najveãje zlo. Za oblast se bijem vsoveãnost, veãno proti ustvarjajoãemu geniju,ki mu na Zemlji pravite Bog. V duhovnemsvetu ga imenujemo Kozmos.

BEATRICE Ga mar ti nisi prisiljen ubogati?SATAN Jaz pa ubogati! Za koga me vendar ima‰? A

jaz sem mu praviãen. Njegova stvarni‰kasposobnost je nekaj tako grandioznega, dato zaslepljuje celo moje moÏgane, ãe na tosamo pomislim. Kak‰na izredna genialnostÏari iz vseh njegovih del! Najmanj‰e seme jesvet, iz katerega se poraja neskonãno svetov.

BESeDANEMEZA

67 

Si more‰ zamisliti kaj globljega kakor je nje-gov naãin pripraviti organizme, da se samirazmnoÏujejo? Oglej si postopek hranjenja,ki vzdrÏuje bitja pri Ïivljenju; oko, to ogle-dalce, ki nam daje podobo zunanjega sveta,ki nikoli ni napaãna; spomin z njegovimimilijardami enot, kjer se vedno najde pravtista prava. In Ïivci, ti odliãni kazalci, pa ãutis svojimi izbruhi blaÏenosti in muãnosti —vse tako veliãastno, tako ãudovito, tako ko-renito boÏansko, da ko bi sam ne bil gospodsenãnega sveta, potem bi hotel biti hlapectega boÏanstva svetlobe.

BEATRICE V ãast ti je, da ga tako obãuduje‰. Vse ve-liãastno me zanima.

SATAN Ne morem dovolj obãudovati! Poglej taprah, ki napolnjuje vsemir! Zdi se mrtev, a vnjem prebiva speãe Ïivljenje, iz katerega jeboÏanstvu luãi uspelo skonstruirati svojomehaniko svetov. Ni on ustvaril Ïive pra-snovi, saj je ta obstajala Ïe vekomaj, a da joje uredil in grupiral v to ãudovito in fasci-nantno celoto bitij, ki se rojevajo in rastejo,ljubijo in rojevajo, uÏivajo in trpe, mislijo inravnajo — kaj to ni dovolj, da postane‰ nje-gov obãudovalec celo z oãesom sovraÏnika?

BESeDANEMEZA

68 

Boli me, ko se moram bojevati proti temuãudovitemu, neizmerno genialnemu duhu;a on se ne Ïeli spraviti z menoj; noãe prizna-ti, da ne more biti luãi brez sence, da je bogteme nepremagljiva moã, da sem od veãnoobstajal in bo moja moã preÏivela njegovo.Koliko njegovih sonc Ïe pripada mojemukraljestvu! Njegove plamenice so ugasnilein ne‰tevilni svetovi se opotekajo skozi pro-stor, ãrni in stra‰ni, kakor da Ïalno obleãenipo svojem lastnem izginotju.

BEATRICE Zgovoren si in po du‰i plemenit. Prav radaposlu‰am tvoje besede. Gospa je bila gotovobolj banalna.

SATAN Gospa, o kajpak! To je povsem druga reã.Koliko takih gospa, pa misli‰, da je ãlove‰kadomi‰ljija Ïe ustvarila? Ti ne morejo dvignitisvoje misli niti do najbolj rudimentarnegarazumevanja o neizmerni veliãastnostistvarnika, in ko se ne morejo dvigniti do nje-gove ravni, posku‰ajo njega pritegniti na-vzdol k sebi. Iz tega prihajajo vse te neum-ne pravljice o Jupitru z njegovimi stranskimiÏenami, Veneri z njenimi ‰ibkostmi, brez-madeÏne madone in ljudem podobni bogo-

BESeDANEMEZA

69 

vi. A Guido je vendar Ïe govoril s teboj ovsem tem.

BEATRICE Da, vsekakor! On ne veruje v boÏanskostmadone in njenega sina.

SATAN Njen sin je bil vse preveã plemenit, preveãresniãen in na moã skromen, da bi nastopalkakor bog. To so si duhovniki pozneje izmi-slili, da bi izvlekli denar od svojih vernikov.A jaz ne smem slabo govoriti o njih, saj somoja najbolj‰a orodja. Oni raz‰irjajo temo,kamor koli Ïe pridejo.

BEATRICE A Gospa je bila ravno prej pri meni. Celo vi-dela sem njeno avreolo.

SATAN Ne verjemi tega! Bila je diletantka z zlaganoavreolo.

BEATRICE Celo ona je bila, ki mi je svetovala, naj seobrnem nate.

SATAN Ti si vendar otrok! Kako bi si mogel kdo, kiima vsaj delãek zdrave pameti, predstavlja-ti, da bi vladajoãi duh neskonãnosti, on, kiukazuje ne‰tevilnim zvezdam in naseljenimsvetovom, skrbel za vsako malenkost v temmikroskopskem delãku vesolja? Predstavlja-ti si mora‰ prav mizerno majhnega boga, dalahko verjame‰, da se ta poroãi na tej zem-lji in ima otroke kakor si ti, uboge ãlove‰ke

BESeDANEMEZA

70 

otroãiãe. Ljudje ste vendar tako neskromni,da verujete, kako naj vas bi ustvaril po svo-ji podobi.

BEATRICE Kaj to potem ni res?SATAN O naivnica, za tvoje vpra‰anje bi te moral

poljubiti! Si torej ne more‰ predstavljatiboga drugaãnega od ãloveka? A otrok moj,kaj ne razume‰, da to pomeni preklinjati‰irokega boga luãnih svetov? Med bogom inãlove‰ko naravo je razlika, ki je morda veã-ja kakor pa med konãnim in neskonãnim.Kaj more‰ to razumeti?

BEATRICE Ne. To presega moje zmoÏnosti mi‰ljenja.SATAN Kajpak, raje diskutiram o metafiziki z Bru-

nom. Ta ãas je to edini, ki je sposoben pripi-sati stvarniku ustrezno velikost, ne da bi gastiskal v ãlove‰ki okvir.

BEATRICE Mar ni Bruno nevaren heretik?SATAN Bruno je veliãasten filozof. Je prvi, ki je do-

umel, kar bodo nazadnje vsi morali dojeti,da vse Ïivi, da niã mrtvega ne obstaja in ninikoli obstajalo, da je smrt samo prehod odenega Ïivljenja v drugo. Tudi ti ne veã svet-leãi svetovi, o katerih sem ravno govoril, somrtvi samo z ozirom na ãlovekovo razume-vanje Ïivljenja. âe bi bili zares mrtvi, bi jim

BESeDANEMEZA

71 

ne hotel vladati. Skozi vso njihovo bit grevalovanje Ïivljenja. ·e veã: preÏemajo jihtudi valovi obãutenja, in skozi neskonãniprostor pulzirajo hrepenenje veãnosti invzdihi veãnosti.

BEATRICE Ti prebuja‰ v meni duhovno Ïivljenje, ki gadoslej nisem dojemala.

SATAN Torej morda zaãenja‰ razumeti, da tedaj, kokakor mi, vladamo neizmernim kraljestvom,ne Ïelimo veã poklekovati in obljubljati sle-po ubogljivost. Zato najãe‰ãe divja vojnamed knezom luãi in knezom teme, in zato jerekrutiranje bojevnikov prav zdaj najboljpomembna sluÏba tako na nebu kakor tudiv peklu.

BEATRICE Nadvse me zanima vse, kar tu pripoveduje‰,a prav rada bi se posvetovala s teboj o mojilastni poziciji.

SATAN Kajpak, prav zato sem dejansko pri‰el. TaCenci je trmast gospod.

BEATRICE Kaj ti ve‰, kaj namerja?SATAN Gotovo to vem in morda bolj, kakor more‰ ti

uganiti. Ti ‰e vedno ãuti‰ le predokus tega,kar ima priti, a ãez hip bo‰ tako Ïiva, takosku‰ana, da se bo‰ komaj mogla upreti ko-mur koli. âutila bo‰ nepopisno ljubezensko

BESeDANEMEZA

72 

poÏelenje in prava blaÏena pijanost te boposvetila v misterij ãutenja.

BEATRICE O, kako hrepenim po Guidu. A povej, me tine more‰ re‰iti pred preganjanjem tega od-vratnega Cencija?

SATAN Tega niti ne morem niti noãem. A ko bo tvo-ja pijanost popustila, ga bo‰ pri priãi iz vse-ga srca zasovraÏila. Hoãem ti pomagati prima‰ãevanju.

BEATRICE O, kaka dobrodelnost! Lahko bi te zaraditega vzljubila!

SATAN Mogoãe bom kdaj zahteval tvojo ljubezen, apred tem jo podari Guidu. Postavi pogoj, najti pomaga umoriti Cencija. A daj mu samoobljube, dokler ne izpolni svoje naloge. Nepozabi, da je neizpolnjena ljubezen najbolj-‰e Ïensko oroÏje!

BEATRICE Kaj pa ti terja‰ od mene? S ãim naj plaãamtvojo uslugo?

SATAN Jaz ne zahtevam niã. Vse pride samo odsebe. Od boga ne more‰ niã priãakovati, sajje tvoje srce polno sovra‰tva in je tvoja verarazmajana. Torej bo‰ brez dvoma pri‰la kmeni.

BEATRICE Mi obljubi‰, da bom lahko muãila Cencijavse veãno Ïivljenje?

BESeDANEMEZA

73 

SATAN Na to prisegam pri svoji lastni nesmrtnidu‰i.

BEATRICE Si torej res nesmrten?SATAN Da, Ïal! âe bi me bog mogel pustiti umreti,

bi se do prahu pripognil pred njegovimi no-gami. A ne more. Nad njim, prav kakor nadmenoj, vlada vi‰ja moã, namreã usoda, ne-izogibnost. Mi smo samo orodja v njeni rokikakor kamen. Nihãe nima svobodne volje.Bog enako kakor jaz, kakor ãlove‰ki palãki,torej vse, kar Ïivi in hiti, moramo ubogativeãno pravilo narave. Beseda »smrt« tunima mesta, saj se niã ne izgubi. Noben duhne more biti izniãen; Ïivljenje je neugasljivasvetilka.

BEATRICE Nas gre‰nike torej ãaka neskonãna kazen?Trepetam Ïe ob sami misli na to.

SATAN Kazen, to je ãlove‰ki koncept, ki ga sevedatudi sam uporabljam, da me razumejo. Ausoda ne kaznuje. Na njeni tehtnici je odvsega zaãetka stehtana koliãina veselja inÏalosti, uÏitka in trpljenja za vsako bitje.

BEATRICE In kdaj je bil zaãetek?SATAN Nikoli. Tudi zaãetek je le reklo. A ne Ïelim

veã diletantsko uganjati filozofije. Adijo!Morda se sreãava v svetu senc.

BESeDANEMEZA

74 

SCENA 10

Beatrice se prebuja

BEATRICE Kak‰no ãudno videnje! Zbrati moram svojemisli, da si ustvarim jasno podobo.(Postoji za hip kakor v globokem premi‰lje-vanju.)Poãutim se tako ãudno. Poãutim se, kakorda bi se prebudila v novo Ïivljenje, povsemdrugaãno od prej‰njega, kakor da bi se me-tulj izlegel iz liãinke. Kako nenavadno! Neãutim strahu, prav tako ne Ïalosti in nemi-ra, niti sovra‰tva ne; le hrepenenje poneãem — ne vem prav dobro po ãem. Mojeprsi so napolnjene z najslaj‰im hrepene-njem. O, ãe bi bil Guido zdaj tu! Nikoli prejmi ni bil takosrãno, tako neizrekljivo drag.Da, moj ljubi, ãa‰ãeni Guido, pridi, objemime, tvoja sem; poljubi me! Ne morem se veãupirati, tako slabotna sem . . .(Kratek odmor)O, kakor zaãarana sem. Moja prej‰nja nara-va je izginila in moje novo Ïivljenje je ne-ustavljivo poÏelenje po tem, da bi ljubilo inbilo ljubljeno. Kaj torej ne pride‰, moj Gui-do? Hotel si pridobiti mojo obljubo; ni tre-

BESeDANEMEZA

75 

ba. Tvoja sem tudi brez nje, za vse Ïivljenjein veãno. Ti me bo‰ re‰il tega brezsramnegatirana, ki mi sledi. Moja ãistost pripada tebi,nikomur drugemu. Rada bi sodelovala vtvoji pijanosti. Ti sme‰ ugasiti mojo luã insamo zvezde bodo videle mojo poroko. Îepredobãutek je nebe‰ki; kak‰en bi torej bil‰ele obãutek, ãe bi ti, v tvojem objemu,darovala ves Ïar svoje krvi, vso neÏnost svo-jega srca?(Kratek odmor)O, moj Guido, zakaj nisi zdaj tu? Tak trenu-tek se ne bo nikoli vrnil. Sem neverjetnovroãa; zdi se, kakor da bi plala sama blaÏe-nost skozi moje Ïile. Doslej nikoli nisem do-jela, da bi bili taki obãutki sploh moÏni.(Vzdihuje)(Odmor)Moram si poãiti! Morda bo moj spanec od-pravil od mene to neustavljivo strast . . .(Kratek odmor)O, kak‰no razkritje! âe me je vendar le za-hrbtni Cenci zastrupil. Guido je nekaj ome-njal, da obstajajo ljubezenski napoji. O, ãe bibil on tisti, ki bi mi ga dal! Guido, Guido, ãe

BESeDANEMEZA

76 

bi ti vedel, kako neÏno bi me zdaj na‰el,kako neizrekljivo hrepenim!(Zagrne posteljno zaveso in ugasne luã, sli‰ati jeprekinjano vzdihovanje.)

BESeDANEMEZA

77 

Tretje dejanje

SCENA 1

Beatrice (vsa v joku), Lucretia

LUCRETIA O otrok moj, kako Ïalostna si videti!BEATRICE Bolj kakor Ïalostna sem videti; sem truplo

same sebe. NeÏna mati, daj, da naslonimglavo na tvoje prsi in se izjoãem! O, ãe bimoje solze mogle odplakniti spomin nastra‰nost, ki se je zgodila, na vse muke, ki jihje pretrpelo moje ubogo srce!

LUCRETIA Kaj se je vendar zgodilo?BEATRICE Kaj ti moram to povedati? Mar tega ne bere‰

v mojih brazdah na obrazu, v moji neuto-laÏenosti, ki je zavzelo prostor vere in upa-nja?

LUCRETIA Vera, nasprotno, ubogi otrok, bi te moralazdaj re‰iti. Kaj nisi klicala Gospe z vso po-boÏnostjo in poniÏnostjo, ki jo ona zahteva?

BEATRICE Da, a odklonila mi je varstvo.

BESeDANEMEZA

78 

LUCRETIA Torej te ima za ne dovolj preizku‰eno. Mo-ra‰ utrditi svojo potrpeÏljivost in iskatire‰itev v molitvi.

BEATRICE Ne verujem veã. Moja vera je preã.LUCRETIA Za boÏjo voljo, Beatrice, prekliãi te gre‰ne

besede! âe ne, te bo Bog morda kaznoval.BEATRICE Z vero ali brez, z molitvijo ali brez, kazno-

vana sem enako. Zame ni milosti.LUCRETIA Ubogi otrok, ob tvojem govorjenju se bojim

zate.BEATRICE Ti zadaja rane? Govoriva torej o ãem dru-

gem! Posku‰ala bom posu‰iti svoje solze, date ne bi vznejevoljila s svojo Ïalostjo in obu-pom.

LUCRETIA V tvoji starosti nikomur ni treba obupati.Vse Ïivljenje z notranjo in zunanjo luãjosonca je ‰e pred teboj.

BEATRICE Do zdaj me je ãakalo Ïalostno Ïivljenje mukin prekletstev, zdaj pa me ãakajo mraãnemisli o neãem ‰e huj‰em.

LUCRETIA Vztrajno moli v ãa‰ãenju in gotovo se ti borazsvetlilo, ãe ne na tem svetu, pa vendar vveãnem Ïivljenju.

BEATRICE Tako v veãnem kakor tem me ãaka stra‰nausoda, ki se ji ne morem izogniti.

LUCRETIA Molãi, Beatrice!

BESeDANEMEZA

79 

(Ji zapre usta.)Pridi in poglej, kako na moã modro in pri-na‰ajoã veselje se ble‰ãi nebo! Vsak Ïareksvetlobe je pozdrav in obljuba milosti veã-nega Boga. Bodiva hvaleÏni za njegovedarove in ne nergajva zaradi njegoveganaãina, da naju preizkusi.

BEATRICE Zgolj iluzije, vse te besede o preizku‰njah, kibodo poplaãane! Praviãnosti ni niti tu nitipo smrti.

LUCRETIA O, kako gre‰no govori‰! Ubogi otrok, molilabom zate!

BEATRICE Izgubljeno prizadevanje, mati! Usoda nepozna prizana‰anja.

LUCRETIA Zdi se, kakor da bi sam demon navdihovaltvoje misli.

BEATRICE Demoni in angeli imajo isti cilj — da memuãijo. Najbolj bi pozdravila duhove, ki bimi pomagali pri ma‰ãevanju.

LUCRETIA Pomiri se, Beatrice! Zgodila se ti je kruta kri-viãnost; a le Bog ima pravico kaznovati te, kijih ne doseÏe zakon druÏbe.

BEATRICE Saj prav z menoj to dela. Najsvetej‰i izmedvseh zakonov je zakon povraãila.

LUCRETIA In jaz ti pravim, da smemo ubogati samosveti nauk ljubezni in odpu‰ãanja.

BESeDANEMEZA

80 

BEATRICE Za druge naj velja tako, a zame velja le enzakon — zakon ma‰ãevanja. Niti na tej nitina oni strani groba se ne bom pomirila, do-kler ne odplaknem s krvjo strahotne Ïalitve,ki sem jo pretrpela. Kaj ne razume‰, da semimela v srcu neprecenljiv zaklad neÏnosti inljubezni, ki ga je ta mizerna kanalja spreme-nila v Ïolã; kaj ti ni jasno, da je zdaj za vse-lej umrlo v mojih prsih vsako upanje in vsa-ka vera in volja do Ïivljenja, in da vsak del-ãek moje biti, da vsaka misel v moji du‰i pri-pada samo ‰e sveti dolÏnosti ma‰ãevanja?Cenci mora umreti. To prisegam pri vsem,kar mi je ‰e sveto in pri vsem, kar mi je pre-kleto; pri vseh duhovih, dobrih in zlih, zaceno veãne kazni veãnega Ïivljenja; on moraumreti!

LUCRETIA O Bog, kak‰ne besede, kak‰ne misli! Vednosi bila vzkipljiva, zdaj pa kakor da povsempremi‰ljeno izgovarja‰ te stra‰ne groÏnje.Brzdati mora‰ svoje sovra‰tvo!

BEATRICE Ljubim to sovra‰tvo; to je bila moja edinaporoãna bala, ko sem se poroãila z vragomna zemlji, in to bo moja edina tolaÏba v Ïiv-ljenju.

BESeDANEMEZA

81 

LUCRETIA Ne prepoznam te veã, Beatrice, a molilabom zate in upala, da bo na‰ Odre‰enik,tako brezmejno usmiljen, odpustil te neres-ne kletve.

BEATRICE Moli, ãe veruje‰, da to pomaga! Jaz sem senamenila ukrepati. Madona sama mi je tonaroãila.

LUCRETIA Govori‰ norosti, otrok, kakor v vroãici. Me-nim, da si bolna.

BEATRICE Bolna? Da, glede tega se ne moti‰. Bolj bol-no je moje srce kakor pa srca prekletih,moja vera ima svoj dom v grobu. Zdravo jele moje sovra‰tvo. Videla bo‰, kako lahkouspeva in daje sadove.

LUCRETIA Saj tvoja ranjena ãast spravlja tvojo kri vvroãico. A trpljenje je paã Ïenska usoda. Kose nekoliko pomiri‰, se bo‰ govoto znovaomilila.

BEATRICE Bova videli.

BESeDANEMEZA

82 

SCENA 2

Beatrice sama

BEATRICE So bile to sanje ali razodetje? Jasno sem vi-dela kakor podnevi, tako Gospo z njeno av-reolo, kakor tudi Satana, visokega in impo-nirajoãega. Tako ni mogoãe sanjati. Hudob-neÏ mi je vendar napovedal, kak‰na obãut-ja me bodo prevzela po prebuditvi. Torej jeon tisti, ki jih je spodbudil in ne kak ljube-zenski napoj — kakor sem najprej verjela.Zdaj mi je vse jasno. Moje tosvetno Ïivljenjein ono v veãnosti sta prekleti. Zame ni odre-‰enja, a baraba, ki je kriva vsega tega, ta bokomajda prejel kako kazen. O, ti vrag medhudiãi, svojo veãnost hoãem prebijati vizmi‰ljanju novih muk zate.(Kratek odmor)Sem torej res obsojena na veãno trpljenje?Tako kratko zveni in preprosto, ta usodnabeseda »veãno«, a kako stra‰no Ïivljenje on-stran odpira obsojenemu! Vse, kar je biloprej svetlo, se mi zdaj dozdeva tako ãrno,kakor da bi bil ves svet brezmejni grob.(Trenutni odmor)

BESeDANEMEZA

83 

O, ko bi mogla zbrisati stra‰ni dogodek, vsoto mizerijo, ki sem jo videla, prekletstvo, kisem ga sama trpela in se vrniti k dnevomsvojega otro‰tva! V svojih mislih ãesto zno-va vidim samo sebe, kako sedim v naroãjusvoje resniãne matere, ki me neÏno boÏa inpoljublja, kakor da bi mati lahko bila angelali angel mati. ·e vidim njen Ïalosten, oto-Ïen, zasolzen pogled, ko je baraba v njeniprisotnosti posilil moja bratca in mene; vi-dim jo, kako tolaÏi in neguje muãene Ïrtve.In kakor okvir okoli teh spominskih slik vi-dim modri firmament z veãno luãjo, ki namdaje dnevno luã in se zdi, da nam obljubljaradosti dneva; in spodaj ãudovit kraj, kjer jeodra‰ãal otrok, bil muãen, bil laãen in jokal;vidim ga kakor skoraj v vsej lepoti gora indolin, polj in gozdov, vijugastih potokov inrek, kjer sem se ogledovala — kakor v davni-ni Narcis; bil je poseben svet, ki je najprejzgrabil mojo mlado du‰o in prebudil v meniprvo misel na uganko Ïivljenja in ãudeÏstvarstva. Tam je hrepenenje narave k ra-dosti su‰ilo solze muãenãka in otro‰ke igreso odgnale otro‰ko jezo. — Tako je to rastloin zorelo v misleãe, ugotavljajoãe bitje z

BESeDANEMEZA

84 

notranjim svetom poezije, ki ga ne more iz-ruvati nikakr‰no tiranstvo. Pesmi na‰ih ãu-dovitih pesnikov so bile zame vznemirljiviin tolaÏilni odmevi duhovnega sveta ãutovin misli. Bile so moje zveste spremljevalke,ko sem se ‰la v noãeh polnih zvezd roman-tiko ob sredozemski obali, v poslu‰anju rit-miãnih valov razpenjenega drsenja, medtemko je luna sijala s svojimi dolgimi Ïarki nadmorjem in metala svojo milo, pomirjujoãosvetlobo na ‰irok razgled; tedaj sem se s po-moãjo sanj prebudila v bolj‰em svetu, dok-ler ni spanec, ta predokus smrti, izbrisal po-dobe Ïivljenja in za trenutek pomiril nje-govo nujo, boje in muke . . .  O, te z luno osvetlene noãi! Nikoli veã mene bodo navdu‰evale s svojim mistiãnim‰epetom mojemu srcu. Zdaj prebujajo samo‰e Ïalostne misli. Jasni obrisi luãi in sence semi zde kakor meje med Ïivljenjem in smrtjo.Vsaka cesta v veãnem mestu ima senãnostran enako kakor osvetleno, in hi‰a poko-panih se zdi, da se je dotaknila te Ïivih. Mojabolna domi‰ljija skorajda ãaka, da bi videlaokostja, povita v smrtnih prtih, kako stojepred okni v mraãni Nekropoli.

BESeDANEMEZA

85 

(Odmor)Kako ãudno se izgubljajo danes moje misli!Saj me gotovost pogube spominja na mojeumrlo upanje na radost in uÏitek. Zablisnese kakor Ïarek blaÏenosti in potem se zdibrezup ‰e bolj ãrn kakor prej. Odre‰enik jevendar rekel na kriÏu: »Moj Bog, moj Bog,zakaj si me zapustil?« Kak‰no usmiljenjelahko priãakuje umirajoãi od njega, ki takomuãi svojega lastnega nesmrtnega Sina?

SCENA 3

Giacomo, Guerra

GIACOMO Moja sestra mi je rekla, da si ji obljubil, da sebo‰ obrnil na papeÏa ali tiste okoli njega, dabi tako pritisnili na mojega oãeta, da bi meniin moji ubogi soprogi dal vsaj toliko, da biimeli najnujnej‰e, kar potrebujemo.

GUERRA Lahko se zanese‰ na mojo pomoã in da sto-rim vse, kar je v moji moãi, da bi bil v‰eã tebiin tvoji sestri. Saj sem ti rekel, kako rad bi seodrekel svoji duhovni‰ki sluÏbi, da bi lahkozasnubil najbolj ljubko ãlove‰ko bitje — tvo-jo lastno sestro.

BESeDANEMEZA

86 

GIACOMO âisto prav ji pravi‰ ljubka! Njena brata naj-bolje vesta, kak‰en poÏrtvovalen angel je!

GUERRA Nekoliko sem se pozanimal pri kardinaluCamillu, kak‰ne moÏnosti bi utegnila imetipro‰nja za denarno pomoã pri Njegovi Sve-tosti.

GIACOMO In kaj je odvrnil?GUERRA Niã natanãnega. Niti da niti ne; a na izrazu

njegovega obraza sem lahko razbral, da neÏeli uÏaliti Cencija, ki ga podkupuje z veliki-mi zneski, da bi ‰kodoval tebi, ki nima‰ navoljo are.

GIACOMO Kaj torej niti kardinal, papeÏev neãak, ni ne-podkupljiv?

GUERRA Naivno vpra‰anje. Podkupovalni sistem imasvoje meje, saj mnogi nimajo dovolj pogu-ma ali predrznosti, da bi si upali ponuditipodkupnino; a skoraj nihãe je ne odkloni,razen ãe se mu zdi vsota premajhna. Na‰isodniki jemljejo od obeh strank, in kdor daveã, ta skoraj zanesljivo dobi. Kdo ima pravin kdo ne, je malo pomembno, ãe sodnik lelahko najde kako ozadje, da prelomi zakon.

GIACOMO Kak‰en vpogled!GUERRA A skoraj premalo oster. Sacerdokracija po-

vzroãa najveãja moÏna popaãenja. Najvi‰ji

BESeDANEMEZA

87 

prelati imajo ãesto v svoji sluÏbi roparje.Spovedovanje je ‰iroko rabljen sistem ‰pio-naÏe, da izvedo za skrivnosti, ki olaj‰ujejopogajanja. In ko gre za inkvizicijo, mi goto-vo ni treba reãi prav tebi, kako filantropskaustanova je to.

GIACOMO Strese me Ïe pri sami misli nanjo.GUERRA Duhovniki v celoti niso slab‰i od drugih.

Tudi v njihovih prsih udarja ãlove‰ko srce,dokler so ‰e mladi. A poãasi jih privajajo nagrobost, dokler ne gledajo na muãilna orod-ja kot na nekaj nepogre‰ljivega in karsedauporaben instrument. Saj stra‰no zlorablja-jo tudi kraljevo oblast in ves tako imenova-ni kr‰ãanski svet je ‰e vedno podoben klav-nici; a v primerjavi z odvratnostmi sacerdo-kracije je to malenkost, saj se lahko monar-hi naslanjajo na voja‰ãino, ki zagotavlja nji-hov poloÏaj, medtem ko Cerkev nima drugeopore kakor praznoverje, ki ga vzdrÏuje znevednostjo in strahom, za katerega trajnopreÏivetje skrbita doktrina pekla in inkvizi-cija. V Rimu noben vi‰ji duhovnik ni resni-ãen kristjan; prelati ne verujejo niti besedi-ce od tega, kar sami pridigajo ljudstvu. Za-nje velja samo, koliko lahko iz ljudstva iztis-

BESeDANEMEZA

88 

nejo, kako bi lahko ohranili lastno avreolo insi zagotovili oblast, ki jo podpirata zgolj ne-umnost in strah ljudskih mnoÏic.

GIACOMO Stra‰no ãrno vidi‰ vse skupaj.GUERRA Kakor se meni zdi, je najbolj‰i tisti nauk, ki

daje tudi najbolj‰i rezultat. S tega vidika jenajstra‰nej‰a odvratnost katolicizem. Kris-tus je oznanjal ãlovekovo pravico in brat-stvo. Njegovi satrapi s svojim dozdevno sve-tim nasledstvom pa predpisuje in izvaja vsa-ko trpinãenje in podlost, ki si jih ãlove‰kezverine sploh morejo izmisliti. Kaj si more‰predstavljati kaj huj‰ega, kakor je tako ime-novana cerkvena praviãnost v ·paniji? Vprimeri s tamkaj‰njimi kristjani so bili Mavrinaravnost vzgledno kr‰ãanski. Dokler so onivladali v deÏeli, je bil tam red, zakon inpotrebna prostost. V zahvalo so jih vrgli izdeÏele na naãin, katerega podlosti najin je-zik ne more izraziti. Skoraj milijon muãen-cev je bilo tedaj obsojenih na trpeão smrt alina ‰e kaj huj‰ega. In pozneje, je mar posta-lo kaj bolj‰e? Kaj pravi‰ za ãarovni‰ke proce-se in druga herojstva velikega inkvizitorja,pa o radostnih vzklikih in zabavi surovin,

BESeDANEMEZA

89 

medtem ko je tisoãe nedolÏnih Ïrtev javnodoÏivljalo svojo muãeni‰ko agonijo?

GIACOMO Ima‰ prav. Sedanji kr‰ãanski svet je podo-ben eni sami jeãi.

GUERRA Pravilneje eni sami nori‰nici, ki jo varujejorablji. A ne verjemi, da so na‰i papeÏi in vi-soki duhovniki iskreni fanatiki! Najveã mednjimi se jih v krogu intimnih prijateljev po-smehuje veri, h kateri sicer z ognjem in mu-ãenjem silijo zunanji svet. Julijan II. in LeonX. sta bila ãista pogana. Borgia in njegovadruÏina nista imela kake druge vere kakorneãednost. Pavel III. je bil absolutni svobo-domislec, pa je vendar podpiral odvratnostiinkvizicije.

GIACOMO Zdaj so bolj svobodni ãasi.GUERRA Ne verjemi tega! Tendenca je ista in morda

‰e huj‰a, saj hoãejo zdaj ugasniti luã, ki so joraz‰irili apostoli prebujajoãe se misli. Aoklevajo ‰e med Ïeljo, da bi du‰ili, in stra-hom, da bi sami bili zadu‰eni. Kadar nasto-pajo kralji proti papeÏevi moãi in kadar secele deÏele otresajo jarma Cerkve, tedaj biãlovek rad vedel, ali ni bil lok prenapet.Luthrova zmaga in edikt Henrika IV. staglasni opozorili.

BESeDANEMEZA

90 

GIACOMO Da, smo na koncu ãudovitega stoletja.GUERRA Prihodnje bo ‰e ãudovitej‰e, saj ko je misel

zaãela rasti, njenih korenin ne bo lahkoizruvati. Posebno najin rojak Kolumb je ssvojim odkritjem prebudil svet iz njegoveletargiãnosti in je raz‰iril obzorje misli inrazikovanja. V prihodnosti pa bo tiskarskaumetnost vse bolj pomembna. Njen iznajdi-telj bi lahko rekel kakor Stvarnik: »Bodiluã!«

GIACOMO Pa ne misli‰, da bi lahko bilo nevarno zadruÏbeni red, ãe bi razsvetlili suroveÏe?

GUERRA Kaj je lahko bolj surovega od zloãinske innore drhali, ki zdaj vlada svetu in ga duhov-no usmerja? Dobro vedi, da so ekscesi drha-li, kakor koli Ïe so gnusni, otroãarije v pri-merjavi z organiziranimi odurnostmi, podkaterimi jeãijo narodi, trpe in moralno pro-padajo!

GIACOMO Za prelata si prav skrajno svobodomiseln.GUERRA Tak‰ni so v na‰em ãasu kar ‰tevilni visoki

duhovniki v Rimu, a si ne upajo govoriti.Tudi sam skrbno izbiram svoje besede invem, kje lahko govorim svobodno in kje ne.Kadar Ïivi‰ v ãasu kakor je na‰, povsodvoha‰ vohljaãe.

BESeDANEMEZA

91 

GIACOMO Je res, da mislijo sproÏiti pregon proti Gali-leu?

GUERRA Tega ne verjamem, saj ima mogoãne prija-telje in milijone obãudovalcev. Nekaj takegakakor strah zadrÏuje papeÏa od take odur-nosti. Vsaj ne Ïeli seÏgati najveãjega sinuItalije, ãigar genij razsvetljuje ves svet. Adovolj je muke za velikega ãloveka Ïe v tem,da se mora skloniti pred svarili hinavskihzloãincev.

GIACOMO Ali ne grozi Brunu stroÏja usoda?GUERRA Kajpada, Ïal. Bil je skoraj nor pogum, da se

je sploh vrnil v Italijo. To je izreden genij inneprimerljiv bojevnik, vendar se bojim, dabo postal muãenik mi‰ljenja. Moral bi seuãiti iz usode drugih, da ãrna liga ne spi.

GIACOMO A je nekoliko milej‰a kakor prej.GUERRA Da, ker se bojuje za svoj obstoj. V tej stra‰ni

temi Evrope se vidi svetlikanje. Bolj ãlove‰kividik se razodeva v vseh slojih in razredih.Misel posoja svoj ãudoviti sij svetu, ki je va-ran in razbit. In lahko smo ponosni, da jeprav na‰a deÏela dvignila prapor civilizaci-je. Saj na‰ Kolumb, na‰ Galileo, na‰ Leonar-do, na‰ Bruno, na‰ Campanella, na‰i filozo-fi, pesniki in umetniki so najprej pokazali

BESeDANEMEZA

92 

svetu vi‰ji cilj kakor pa je seÏgati bliÏnjega inupepeliti njegove moÏgane.

GIACOMO Kako sva danes filozofirala! Z vami ãlovekzmeraj naãne kako tako temo.

GUERRA Da, vsak ima svojo manijo. A govoriva o vas!GIACOMO Moj oãe postaja celo ‰e bolj divji kakor prej.

Bernarda je dal muãiti na najbolj podelnaãin. Kaj ni mogoãe za‰ãititi se proti takimposilstvom?

GUERRA âe bi bili Bernardovi udje polomljeni ali nje-gove noge razdejane zaradi muãilnih na-prav, bi Cenci morda lahko bil obtoÏen za-radi uzurpiranja svetih privilegijev inkvizici-je. A v vsakem drugem primeru gre za oãe-tove vzgojne ukrepe. âlovek lahko do smrtiprebiãa svoje otroke, in ãe njihova telesakaÏejo moãne sledi, tudi ãe oãitne in dokaz-ljive, gledajo na to kakor na sledove Satano-vega vme‰avanja, oãeta pa hvalijo zaradiverske vneme, ko je izganjal hudobca.

GIACOMO Na Ïalost imate prav. âe moj oãe zatrjuje, daBernarda obseda hudiã, bo mojega ubogegabrata muãila tudi ‰e Cerkev.

GUERRA Ravnati morava bolj previdno. Mirno lahkoprepustite skrb za to meni.

BESeDANEMEZA

93 

SCENA 4

Guerra

GUERRA TeÏko bo pomagati ubogemu Bernardu, sajse ima papeÏ za oãeta vsega ãlove‰tva, ki gamorajo vsi ubogati; zaradi tega mnenja tudirad krepi moã vsakega druÏinskega pogla-varja nad njegovimi otroki. Camillo bi sicermogel posredovati, a brezplaãno ne bo sto-ril niã.

SCENA 5

Guerra, Beatrice

BEATRICE Ves dan sem hrepenel po tem, da bi govorilas teboj.

GUERRA O, ko bi bilo tako! âe bi mogla ãutiti domene le delãek mojega ãa‰ãenja, ki ga na-menjam tebi.

BEATRICE Dobro me poglej! âe bi lahko bral iz mojihoãi enako dobro kakor iz moje roke, ne biimel razloga za negodovanje.

GUERRA Kako ljubezniva si! Nekaj pri tebi mi dajeupanje. A v tebi vidim tudi sledove utruje-

BESeDANEMEZA

94 

nosti in nemira, in to me spravlja v slabovoljo. Mar trpi‰?

BEATRICE Du‰evno da, ker sem prekleta.GUERRA Ti pa prekleta! To ni mogoãe! Kdo bi si drz-

nil prekleti takega angela?BEATRICE Nisem veã tista Beatrice, ki si jo zadnjikrat

videl, le njena senca, samo zlomljena lilija.GUERRA Moj Bog!BEATRICE A kakr‰na Ïe sem, pripadam tebi; samo tebi

je govorilo moje srce, ti si prvi, ki me je se-znanil s tem, da je ljubezen veã vredna odprijateljstva. Brezmejna neÏnost je v vsakemtvojem pogledu, ki je namenjen meni.

GUERRA Pogled ljubezni! Kaj torej konãno doume‰,da Ïivi moja du‰a samo v tvoji, da te ljubimz vso silovitostjo? âe ne dobim papeÏevegadovoljenja, bo moje Ïivljenje grob.

BEATRICE PapeÏevega dovoljenja ne potrebuje‰. Zlom-ljena lilija ti ne more dati potrebnega za sve-to zvezo dveh bitij; a lahko te ljubi tako neÏ-no, tako polno, vroãe, da bi ti nobena devi-ca ne mogla darovati veã ãistosti in nobenaÏena veã neÏnosti.

GUERRA Angel vseh angelov!BEATRICE V vseh reãeh sem skrajna — v ljubezni, so-

vra‰tvu. Zdaj, ko me ne veÏe veã devi‰tvo,

BESeDANEMEZA

95 

lahko odkrito priznam, kako si bil od naji-nega prvega sreãanja v mislih vedno mojljubi moÏ. Îenska po instinktu bere iz mo‰-kih potez kakor iz knjige, in ãe vzbude Ïen-sko simpatijo, je njegova pred Bogom in vsvojem srcu, tudi ãe ne po zakonu druÏbe.

GUERRA Nem stojim v tej silni radosti in ne najdembesed.

BEATRICE Tvoje oãi jih najdejo in jaz razumem njihovjezik. UÏivam v njihovi zgovornosti.

GUERRA (Nema igra)BEATRICE Prepriãana sem, da razumem, kako mora

goreti tvoje srce, da lahko kakor ti ãutim inda lahko na tvojo toploto odgovorim s svo-jo.

GUERRA Ne more‰ si predstavljati, kako brezmejnote ljubim.

BEATRICE Ne more‰ ljubiti dovolj! Dolgo si bral v mo-jem srcu, da je tvoja podoba vsebovana vvsem, kolikor je tu neÏnosti, hrepenenja,vere, upanja in zaupanja. Saj si bral tudi vmoji roki o globini drugih obãutij. Mogoãeima‰ prav. Rada bi jih izkusila, rada bi senapila ljubezni du‰evne in ãutne; ob neÏno-stih bi rada pozabila stra‰ne krivice in pre-trpeto prekletstvo; rada bi ljubila tako glo-

BESeDANEMEZA

96 

boko, da bi zemlja in nebo bila pozabljena,da bi vsi mraãni spomini potonili v blaÏeniopitosti.

GUERRA Beatrice!BEATRICE A dokler ne ma‰ãujem svojega prekletstva,

ãutim, da me bo preganjalo kakor zastra‰u-joã fantom celo do najsvetej‰ih in najneÏ-nej‰ih trenutkov ljubezni. Moje sovra‰tvobo zastrupilo moje poljube in spomin naCencija bo zmotil mojo najslej‰o radost. MojGuido, ali sedaj razume‰, kako stoji med te-boj in menoj satanska senca, ki jo je trebaodstraniti? Cenci mora umreti.

GUERRA O Bog, Beatrice, tvoj lastni oãe!BEATRICE Moj rabelj. On sam mi je rekel, da je Collo-

na moj resniãni oãe.GUERRA Sli‰al sem za govorice te vrste, a jim nisem

verjel.BEATRICE Verjemi, saj je res! V mojih Ïilah se ne pre-

taka niti kapljica smrdeãe Cencijeve krvi; vmeni ni niti sledu te podle du‰e.

GUERRA Toda, ljubljena Beatrice, kar naklepa‰, jevendar zloãin. Angel bi ne mogel gojiti takihmisli.

BEATRICE Predstavljaj si, da sem angel smrti s ãrnimikrili! To bom, dokler moje prekletstvo ne bo

BESeDANEMEZA

97 

ma‰ãevano, dokler sveto ma‰ãevanje ob-seda mojo du‰o in obvladuje mojo voljo. Po-magaj mi in bo‰ videl, kako se bodo ta krilarazsvetlila, kako mila in preobraÏena, vmolitvi in ãa‰ãenju, boÏajoãa in boÏana sebom ukradla v tvoje naroãje, kako se bomoje srce stopilo s tvojim; kako bo tvoja lju-bezen moje nebo, kako neopisljivo strastnoznam ljubiti.(Ga vroãe poljubi.)

GUERRA Moje Ïivljenje je tvoje. Sem veã ko tvojsuÏenj. — Sem pijan od ljubezni do tebe. Aumor — pomisli vendar, ljubljena, umor jemadeÏ na ãasti in vesti, ki ga nobeno kesa-nje ne more odstraniti, nobena vrlina! Vsamoja minula po‰tenost, ves moj ãut za ãlo-ve‰ko in duhovni‰ko dostojanstvo se temuupira. âlovek nima pravice do Ïivljenja dru-gega ãloveka.

BEATRICE Do Ïivljenja podleÏa! DrÏava obsoja in ekse-kutira zaradi zlodejstev, ki so precej manj‰eod njegovih. âe pa noãe zagotoviti praviã-nosti, tedaj naj to naredi Ïaljeni sam.

GUERRA To je prav nevarno naãelo z morda hudimiposledicami.

BESeDANEMEZA

98 

BEATRICE Nevarno ali ne, zaradi njega bom prelilaCencijevo kri. Ljubim te, Guido, z vsem Ïa-rom in predanostjo svoje narave, a sovraÏimCencija, ãe ne tako vroãe, pa vsaj ‰e v veãjimeri. V kak‰nih trenutkih nate ne mislim, avsak hip ljubkujem svoje ljubljeno sovra‰-tvo.

GUERRA S teboj vred sovraÏim, Beatrice, in podleÏ mini manj odvraten kakor tebi; a umor je de-janje brezãastneÏa — bandita ali katerega odBorgijev — ne pa dejanje kak‰nega Guerra.

BEATRICE Si mar pozabil svojo trditev, da bi bil za mojpoljub zmoÏen zloãina? Obljubljam ti nes-konãno ‰tevilo poljubov, ves ãas in za veãnose izroãam izbrancu svojega srca, dajem tivse, kar lahko Ïenska daje, pod enim samimpogojem, da bo‰ za vse to storil to, kar si miobljubil storiti za en sam poljub.

GUERRA Toda pomisli vendar, Beatrice, gre vendar zaumor! Vest bi naju pozneje izkljuãila iz vsa-kega ãlove‰kega soÏitja.

BEATRICE Mar nimava lastnega? Kaj najini srci ne bimogli prebivati skupaj kakor dve ptici pev-ki v edinem blaÏenem gnezdu, loãeno odsveta?

BESeDANEMEZA

99 

GUERRA Niã slaj‰ega ne zahtevam, ãe le noben zloãinne bi oneãedil najine radosti.

BEATRICE Stori, kakor te je volja, a potem mene nevidi‰ veã! Moja ljubezen je hrepenenje, mojema‰ãevanje ãa‰ãenje, religija. Tega ne mo-rem zanikati. Ti me torej sili‰, ‰ibko in ne-za‰ãiteno deklico, da ukrepam sama in upo-rabim bodalo z nespretno roko, ãeprav ãis-to niã tresoão!

GUERRA Tega ne morem. O, ljubljena osvajalka, kak-‰en boj v meni samem med mojo ljubezni-jo in mojo praviãnostjo!

BEATRICE Saj mi je Gospa sama naroãila, naj se ma‰ãu-jem.

GUERRA Ljubljena Beatrice! Tebi se me‰a!BEATRICE Pravim ti, da se je vãeraj prikazala Gospa in

mi posredovala boÏji ukaz, naj umorim inmuãim Cencija, kolikor morem.

GUERRA Sanje, Beatrice; otroãje bi bilo verjeti, da jebil to navdih.

BEATRICE Ne, moje videnje je bilo preveã Ïivo, da bibilo samo iz sanj. Po Madoni je pri‰el ‰e hu-dobec — v idealni vzvi‰enosti — in mi rekel,da ãe me zares ljubi‰, mora‰ to dokazatitako, da mi pomaga‰ pri ma‰ãevanju.

GUERRA Iluzija, ljubljena!

BESeDANEMEZA

100 

BEATRICE Ne, jasno razodetje. Rekla je, da bo‰ ti pove-ril to nalogo dvema najetima morilcema —in jaz pravim, da tako dolgo, dokler ta mi-zerni tiran Cenci ‰e diha, prav niã ne morerazbremeniti mojega srca in mi vrniti rados-ti in veselja, prav tako pa tudi mojima brato-ma in materi.

GUERRA Kako vendar morejo sanje tako zaposestitvoj spomin? Saj je prav lahko v Rimu naje-ti plaãane morilce — trenutno je to poklic —po ropanju — z najveãjim profitom — a takose pogajati oneãasti tudi najbolj plemenite-ga ãloveka. Kaj ne more‰ odvrniti od menetako stra‰ne naloge?

BEATRICE Hotela bi to moãi, a ne morem. Saj bo‰ samgotovo razumel, kako malo mi je mogoãe,da bi se z goreãim, neugasljivim sovra‰tvomv svojih prsih povsem posvetila ljubezni dotebe, k ãemur sicer teÏi vsa moja narava. Korazmi‰ljam o tebi in te ljubkujem v svojemsrcu, tedaj se nenadoma pojavi pred menojodvratna podoba Cencija in umaÏe mojeveselje. Verjemi mi: najina ljubezen in Cen-cijeva smrt nista loãeni zadevi; pot do moje-ga srca gre prek njegovega trupla.

BESeDANEMEZA

101 

GUERRA Toda, ali se ne boji‰, da bi najina vest motilanajino ljubezen bolj kakor pa tvoje neugas-ljivo sovra‰tvo, ki pa bi bilo zahvaljujoã ãasuin sladkim obãutkom kmalu izbrisano —vsaj iz srca, ãe Ïe ne iz spomina?

BEATRICE Podcenjuje‰ moj Ïenski ponos in mojesovra‰tvo.

GUERRA Toda, ali se kljub temu le ne boji‰ odkritja?Klemen ne bo odpustil tistemu, ki bi ga ime-noval oãetomorilca. Ne toliko zaradi zloãi-na, temveã zaradi principa oblasti; on je paãmnenja, da je svetost Cerkve povezana ssvetostjo druÏine ali bolj prav povedano, zubogljivostjo v druÏini.

BEATRICE Vsi sovraÏijo Cencija. Nihãe ne bo obÏalovalnjegove smrti, in nihãe ne bo odkril najinevloge pri njej. Prepriãala ga bom, da se bonapotil h gradu Petrella; blizu bova midvanapadla. On bo izginil, od‰el v grob — innovo Ïivljenje bo vzcvetelo za njegove pod-loÏni‰ke Ïrtve.

GUERRA Njegove odurne podlosti so bogatile papeÏain njegove neãake. Po njegovi smrti tega nebo veã — pomisli! In ne pozabi, da je oneden izmed najbolj bogatih magnatov vdeÏeli in da Cerkev pohlepno i‰ãe moÏnost,

BESeDANEMEZA

102 

celo pretvezo, da bi si prilastila njegovzaklad!

BEATRICE Zagotoviti morava, da se bodo morilci sreã-no izmuznili. To je v njihovem lastnem inte-resu, kakor tudi v najinem.

GUERRA Mene pretresa misel, da bi ti, vendar vse,kar ljubim in ãastim v svojem Ïivljenju, da bitebe lahko ogroÏale te stra‰ne reãi, ki jimdanes pravijo praviãnost. Ali ve‰, kakoizpra‰ujejo sodniki?

BEATRICE Za kaj takega ne bodo imeli razloga.GUERRA O, ljubljena, ãe bi se le mogla odpovedati

svojemu Ïalostnemu naãrtu. âisto neupo-‰tevaje svojo vest in svojo lastno nevarnost,imam ‰tevilne in vaÏne moralne pomisleke.

BEATRICE Torej si me noãe‰ pridobiti. Katere svobodene bi imela ljubiti in skupaj prebivati takoj,ko bi odvrgla ta jarem, ki zdaj teÏko bremeninajino Ïivljenje in sreão! Zdaj ne moremnarediti veãjega dobrega, kakor da ti z last-nimi besedami povem, kako iz vsega srca,kako nepopisno si mi drag, kako hrepenimpo tem, da bi te povsem osreãila.

GUERRA O, ti bi ‰e angele prepriãala, da bi morili . . .A sam se tako bojim zate.

BESeDANEMEZA

103 

BEATRICE Mar torej hoãe‰, naj prebijem svoje Ïivljenjev rokah te nagnusne po‰asti? Kaj ne razu-me‰, da je to najveãje moÏno muãenje? Dabom pretrpevala neskonãne muke umira-nja; da bo moje srce moralo gniti pod temsmrdljivim poniÏanjem? Se ti nikakor nesmili uboga Ïrtev tako satanskega nasilja,nikakor ne razume‰ njenega du‰evnega trp-ljenja? In ãe res kaj ãuti‰ do mene, mar lju-bosumnost ne bi mogla oboroÏiti tvoje tre-soãe se, bojeãe roke? Dvigni se, srãno ljub-ljeni, nad vse skrupule! Dovoli, da bo‰ pos-tal vreden povraãila, za katerega tako iz pol-nega srca koprnim, da bi ti ga dala! Sicer gane dobi‰.

GUERRA Torej, dobro; obljubljam . . .BEATRICE Pojdi zdaj, prijatelj moj, pojdi in pripravi vse

kar najbolje! A bodi previden!GUERRA âe bi ti le mogla zaupati drugim, kako pazijo

nase, kakor lahko zaupa‰ meni.BEATRICE PaÏnja nase zdaj ukazuje, da odide‰. Bolj ko

kdaj morava paziti.

BESeDANEMEZA

104 

SCENA 6

Beatrice, Bernardo s povezanimi rokami

BEATRICE O ubogi, muãeni brat, kako si moral trpetizaradi mene!

BERNARDO Ne zaradi tebe, draga sestrica; saj me muãijozaradi katere koli pretveze.

BEATRICE Da, a odslej bo muãil le ‰e mene, pa tudi tone dolgo.

BERNARDO Je papeÏ obljubil pomoã?BEATRICE O ne; a videvam, da se pribliÏuje trenutek

kazni za najinega tlaãitelja in svobode zanaju.

BERNARDO Bog naj uresniãi tvoje upanje!BEATRICE ·e ima‰ tako hude boleãine? Naj pogledam,

ali ti jih lahko ublaÏim.(Razvije ovoj.)Kako oduren ãlovek! Tisoãkrat bi moral bitiusmrãen zaradi take podlosti nad lastnimiotroki.(Pomoãi ovoj v hladno vodo in ga znova ovije.)Prekolni ga, Bernardo! To bo ko balzam natvoje rane. O, ko bi mogla trpeti namestotebe; naredila bi to tako rada; a vsaj jaz bomposkusila omiliti tvoje boleãine in zagotovi-ti, da ti niã ne bo manjkalo.

BESeDANEMEZA

105 

BERNARDO Kadar si, ljubljena sestrica, tu pri meni, po-zabim na svoje muke.

BEATRICE A ne da bi dal rasti svojim boleãinam, ne bo‰mogel uporabiti svojih rok! Hranila te bom,moj ubogi Bernardo, kakor da sem tvojamati, ti pa moj otrok.(Bernardo se smehlja. Beatrice stopi do omarein vzame steklenico vina in nekaj okrepãil.)

BEATRICE Zdaj sedi sem k meni!(Mu daje hrano v usta.)Medtem poslu‰aj, kaj ti hoãem povedati!(Kratek odmor.)To sem Ïe lahko dosegla, da te odslej splohne bo veã preganjal. ·e veã. V zadnjem ãasusi bil videti tako bled in trpeã. Mislila sem,da bi utegnil biti zrak zunaj mesta zate pravzdrav, pa tudi za nas vse, in posku‰ala bompridobiti svojega oãeta za to, da odide doPetrelle.

BERNARDO Tisoãkrat hvala, ljubljena sestra! Ti si angel,poln dobrote. A povej mi ‰e enkrat, kaj ti jepodelilo tak‰en vpliv pri mojem barbarskemoãetu?

BEATRICE Deãki ne bodite radovedni. Sicer pa bo‰ zato kmalu izvedel. Medtem pa je to skrivnostmed nama.

BESeDANEMEZA

106 

BERNARDO To me ne pomirja. âe je tebi znana kakaskrivnost, zaradi katere odkritja bi moralnajin oãe trepetati, potem je tvoje Ïivljenjezelo malo varno.

BEATRICE To seveda vem, a glede tega se niã ne boj.Ne vpra‰uj me veã! Zdaj si odpoãij, Bernard,in spi onstran svoje boleãine in svojih Ïa-lostnih misli, da bi se jutri zbudil k novemuin bolj veselemu Ïivljenju!

BERNARDO O, hvala, Bog naj za‰ãiti in poplaãa mojoangelsko sestrico!

SCENA 7

Beatrice, Cenci

CENCI Tvoja lepota je zmagala. Nekaj ti je manjka-lo, a zdaj to ima‰. Zdi se, kakor da bi vrtni-ca odprla svoje zadnje najãistej‰e liste.

BEATRICE Ali kakor ãe bi se eksekutor laskajoã norãe-val iz svoje okrvavljene Ïrtve.

CENCI Saj si vendar obljubila, da se mi bo‰ podvrg-la v neizogibnosti in da me ne bo‰ jezila.Obljuba za obljubo, ãe hoãe‰, da bom izpol-nil svojo: da se bom usmilil tvojih bratov intvoje matere.

BESeDANEMEZA

107 

BEATRICE Storila bom, kar mi je mogoãe. A ti mora‰razumeti, da ni mogoãe pri priãi pozabitivse svoje Ïivljenje, sestavljeno iz krivic.

CENCI Zelo milo in popustljivo se bom vedel, ãelahko upam, da bom pridobil tvojo resniãnovdanost. Spoznala me bo‰ iz ãisto nove inlep‰e perspektive.(Hoãe poljubiti njena usta; ona odskoãi, kakorda bi jo piãila kaãa.)No, je to tako . . .

BEATRICE Dati mi mora‰ potreben ãas za boj z obãut-ji. Mogoãe bi to laÏje uspelo, ãe bi bila kjedaleã, kje, kjer me niã ne bi spominjala namoje minulo muãeni‰ko Ïivljenje. Vse, karme tu obdaja, zbuja v meni le Ïalost, srcetrgajoãe spomine. Vsak kos pohi‰tva imasvojo muãeni‰ko zgodovino. Me ne bi mo-gel odpeljati kam, kjer bi laÏje pozabila napreteklost?

CENCI Da, to je ideja. Saj skoraj bere‰ moje lastneÏelje. Tudi sam vidim v Rimu preveã oãi.Bolje bi bilo prebiti nekaj ãasa v Petrelli.

BEATRICE Lepa narava tam bi bila zame dobra. Namoã se veselim iti tja. A ti mora‰ obljubiti,da mi bo‰ dovolil ãas, ko se bom lahko po-vsem v miru dodobra najokala in tako pot-

BESeDANEMEZA

108 

laãila vse sovra‰tvo do tebe, ki si ga sam ust-varjal.

CENCI Obljubljam ti vse, kar Ïeli‰. Zdi se mi, da bo‰kmalu vsa ubogljiva. Brez pomoãi tega bab-‰eta Cantaridina bi bilo seveda teÏje. Saj taresniãno zna ãarati.

BEATRICE Kdo?CENCI Ta, ki ti je pripravila ljubezenski napoj.BEATRICE Je bilo to torej tvoje delo — kak‰na lopov-

‰ãina!CENCI Odpustljiva prevara, prijateljica. Niã ni bolj

res, kakor da cilj posveãuje sredstvo.BEATRICE Ali, da tvoja dejanja delajo iz ãloveka po-

kvarjenca.CENCI Posloviti bi se morala od svoje navade, da

mi z besedami zadaja‰ rane. S takim medse-bojnim jezenjem niã ne pridobi‰. Rad bi bilprav dober s teboj in kmalu bo‰ videla dan,ko me bo‰ s svojo ljubeznijo poplaãala. Zdajpa zbogom in daj, da poljubim najslaj‰oroãico, kar jih je Bog ustvaril vse od Evinihãasov!(Ona naglo izmakne roko.)

BESeDANEMEZA

109 

SCENA 8

Beatrice, sama

BEATRICE Ta odurni pokvarjenec, moram igrati prednjim. âe bi uganil, da leÏi njegova usoda vmoji ‰ibki roki, bi se mu zdela bolj kamnitakakor pa mehka.

BESeDANEMEZA

110 

âetrto dejanjeGorska pokrajina. Grad Petrella v ozadju.

SCENA 1

Guerra, Giacomo

GUERRA Gotovo Ïe ve‰, zaradi katere Ïalostne nalo-ge sem pri‰el.

GIACOMO Da, moja sestra me je obvestila o tem, a meprisilila, da ne obvestim svoje maãehe inBernarda. Onadva naj ostaneta prepriãana,da so Cencija napadli in umorili razbojniki.Tako Ïeli, naj se vse zgodi tule in ne v gradu.

GUERRA Toda, ali ga ne bo teÏko zvabiti sem?GIACOMO Tega ne verjamem. Kraj je dobro izbran, saj

se vsak dan tu sprehodi po obedu.GUERRA A predstavljaj si, ãe bi morilcema ne uspelo?

Cenci se nikamor ne odpravi brez oroÏja inne manjka mu poguma.

GIACOMO Moja sestra naãrtuje, da bi spustila nekajuspavalnih kapljic v njegovo ãa‰o vina.

GUERRA Saj sem ji jih jaz izroãil. A teÏko jih je name-riti tako, da spanec ne bi pri‰el prezgodaj.âe bi zaspal v gradu ali kje blizu, najin naãrt

BESeDANEMEZA

111 

danes ne bi bil izvedljiv. Sicer pa se je bati,da bo kaj posumil. Tako nagla zaspanost intako globoka, bi ga gotovo opomnila.

GIACOMO Moja sestra je prepriãana, da lahko dobronameri koliãino. Saj si rekel, da bo spalnadroga delovala ‰ele ãez kako uro?

GUERRA Da, skoraj vedno je tako.GIACOMO Je vse drugo naãrtovano?GUERRA Tu bom sreãal dva zlikovca, s katerima sem

se sklenil pogoditi za to stra‰no dejanje.Eden izmed njiju sovraÏi Cencija iz dobrihrazlogov, spodbuja ga tako osebna ma‰ãe-valnost, kakor tudi skopost; drugi pa je pro-fesionalni morilec s povsem pragmatiãnimodnosom do zadeve.

GIACOMO In vendar je umoriti ãloveka nekaj stra‰-nega!

GUERRA Za naju da, celo ãe gre za podleÏa kakor jeCenci. A zaman sem sku‰al prepriãati tvojosestro, da bi se odpovedala svojemu name-nu, in ljubim jo vse pregloboko, da bi ji lah-ko odklonil svojo pomoã. Stvari ne morevaniti odloÏiti, saj je njeno sovra‰tvo tako na-rastlo, da je pripravljena sama opraviti de-janje ma‰ãevanja, in ãe bi ji ne uspelo, ãenjeno bodalo ne bi zadelo s prvim udarcem

BESeDANEMEZA

112 

njegovega srca, bi bila izgubljena in najbrÏobsojena na najbolj stra‰no torturo. Streseme Ïe ob goli misli. In ãe bi ji uspelo, bi bilokomajda kaj bolje; tako opravljena bi bilazadeva takoj pred sodi‰ãem.

GIACOMO Se ti ne boji‰ razkritja?GUERRA Zdaj je prepozno, da bi mozgala o takih

reãeh. Trpeti v mislih pomeni dvakrat trpe-ti. Sam nasprotno Ïelim, da bi za trenuteklahko pozabil, kar je sedaj z vsemi strahzbujajoãimi pripravami in mraãnimi pome-ni. Predstavljaj si, kako lepo bi lahko bilo tuÏivljenje, ãe ne bi obsedale na‰ih moÏgannikakr‰ne lopov‰ãine in strahovi! Kako ãu-dovita narava in njen blaÏeni mir okoli naju!Nebo, v primerjavi z veliko prestolnico, temhiteãim, hinavskim, s predsodki okuÏenimRimom. Gnusi se mi Ïe sama misel na tobedno ozadje Petrove Cerkve. Tule pa bi podrugi strani lahko svobodno dihal, ãe mojazavest ne bi bila obloÏena s takim breme-nom; tule bi lahko vstopil v sanje o ãasu, da,bliÏnji prihodnosti, ko bo razsvetljevanje inbratenje vera narodov.

GIACOMO Mar res veruje‰, da bo tak ãas pri‰el?

BESeDANEMEZA

113 

GUERRA Polno in trdno. Res je, da je za ljudsko mno-Ïico ‰e vedno znaãilna surovost in prazno-vernost, ki izziva prizadevanje plemenitih inmisleãih, da bi jo izvlekli iz te mizerije. A lezelo redki posamezniki z nekoliko vi‰jiminazori se pomnoÏujejo, medtem ko so ne-vednost in neumnost ter ãlove‰ka kramadosegle mejo, ki je ni mogoãe preseãi.

GIACOMO A napake v mi‰ljenju nimajo meja. âe bopapeÏ, ko bo znova deÏevalo, razglasil, dapadajo z neba Kristusove solze ali kapljiceznoja, bodo milijoni to verjeli.

GUERRA Brez dvoma. A to ne bi bilo bolj otroãje ka-kor pa ‰tevilne druge fiksne ideje, ki jih tudistoletja niso uspela izkoreniniti.

GIACOMO In vendar veruje‰, da bo razsvetljenstvo nakoncu triumfiralo?

GUERRA Da, to verujem polno in trdno, a mar ni ãud-no, da je ãloveku mogoãe filozofirati v takonemirnem trenutku kakor je tale? Moj pri-ljubljeni konjiãek mi je zvestej‰i od kateregakoli psa.

GIACOMO In druge odvraãa od tega, da bi sledili tvoje-mu primeru.

BESeDANEMEZA

114 

SCENA 2

Guerra, Marzio, Olympio

MARZIO Klicali ste me, monsinjor.GUERRA Da, nalogo imam zate. Nalogo, ki bo precej

vrgla.MARZIO in OLYMPIO Lahko nama zaupate, monsinjor!GUERRA Vsak dobi tisoã cekinov, ãe bosta nalogo do-

bro opravila.MARZIO Tisoã cekinov!

(Vstran)To je cel zaklad; ni stvari, ki je ne bi naredilza tako vsoto.

GUERRA Umoril bo‰ nekoga, ki ti je storil krivico, ki sizasluÏi smrt in ga gotovo sovraÏi‰.

MARZIO Mar grofa Cencija?GUERRA âisto prav ugiba‰. Kakor pravijo, je opravil

posilstvo nad tvojo hãerko.MARZIO Da, in ãe bi vedeli vse o tem, monsinjor, bi

mi ne bilo treba zagotavljati, kako rad sebom za to ma‰ãeval.

OLYMPIO Prav rad kaj zasluÏim, a grof Cenci je vpli-ven moÏ, in ãe naju odkrijejo, naju ãaka kru-ta usoda. Dati bi nama morali, monsinjor,vsakemu po dva tisoã cekinov. Tako dejanjeto kar zasluÏi.

BESeDANEMEZA

115 

GUERRA Rekel sem tisoã in tako ostane.MARZIO Menim, monsinjor, da ima Olympio prav.

Naloga je na moã riskantna.OLYMPIO Zelo nevarna, monsinjor; z moje strani, je

ne mislim opraviti za manj kakor dva tisoã.MARZIO Monsinjor, vi imate plemenito srce in boste

gotovo upo‰tevali, v kak‰no nevarnost sepodajava.

GUERRA No, dobro, dam vama tisoã petsto, a niti es-kuda veã; raje vaju odslovim.

MARZIO (proti Olympiu) Kaj meni‰?OLYMPIO Menim, da je tisoãpetsto cekinov lepa vso-

ta.MARZIO No, dobro, monsinjor, sprejmeva. Kdaj in

kje naj nastopiva?GUERRA Zdaj prihaja grofiãna. Ta vama bo vse sku-

paj bolj detaljno razloÏila.OLYMPIO Njenega lastnega oãeta! Tega nisem vedel;

torej morava poveãati svojo ceno. Grofiãnanama mora dati ‰e kaj posebnega.

MARZIO To bo gotovo storila. Zaupaj v to. Da bi pravona, ki je poosebljena dobrota in jo vsi ãas-tijo, hotela umoriti svojega oãeta, gotovo seje zgodilo kaj monstruoznega.

BESeDANEMEZA

116 

SCENA 3

Guerra, Marzio, Olympio, Beatrice

BEATRICE O, ti si, Marzio!MARZIO Da, grofovstvo, in tu je moj prijatelj Olym-

pio. Pripravljena sva izpolniti va‰e ukaze.OLYMPIO Da, a gre za zelo teÏavno stvar. Va‰e gro-

fovstvo nama gotovo ne bo odtegnilo daru vvi‰ini petsto cekinov dodatno k temu, kar jeobljubil monsinjor?

BEATRICE Od mene dobita vsak po tisoã, ãe bosta na-tanko izpolnila moja naroãila.

MARZIO Normalno vedenje na‰e grofiãne! Vednonobel!

BEATRICE Naj se zgodi pribliÏno tule. Vidva moratabiti dobro skrita in se prikazati ‰ele, ko vajubom obvestila. Pokazala vama bom primer-no skrivali‰ãe. Evo tule!

MARZIO Da, tu naju nihãe ne more videti.BEATRICE Tod bo pri‰el. Dala sem mu napitek, ki ga bo

kmalu globoko uspaval, tako globoko, da nebosta prav niã tvegala. Ti, Marzio, bo‰ zabo-del v njegovo desno roko, in ti, Olympio, vlevo, a dobro, da ju ne bo mogel veã uporab-ljati. Potem bo‰ lahko zapiãil v obe nogi inpotem se sploh ne bo mogel veã braniti. A

BESeDANEMEZA

117 

naj ne umre Ïe zaradi teh ran. O naãinu nje-gove smrti bom izdala naroãila pozneje.

OLYMPIO A ãe bo vpil na pomoã? Tedaj bo vse razkri-to.

BEATRICE Tule nihãe ne bo sli‰al njegovih krikov. Azato, da bi Ïe vnaprej to prepreãili, bom Ïepo prvem vbodu z bodalom s prtom zaveza-la njegova usta.

MARZIO Va‰e grofovstvo je vse premislilo.BEATRICE Ti, Marzio, bo‰ ma‰ãeval le en sam zloãin.

Jaz jih bom ma‰ãevala veliko, storjene mo-jima bratoma in meni. Kakor sta gotovosli‰ala, je dva od mojih bratov umoril!

OLYMPIO Da, ta je dobro zasluÏil svojo kazen.(Vstran)Dva tisoã petsto cekinov! Za tak‰no vsoto bimogel pobiti pol Rima.

GUERRA (Vstran proti Beatrice) Zdi se, kakor da bi sehotela opraviãiti pred tema surovima bandi-toma?

BEATRICE Sta ãloveka, in nikomur ne Ïelim dati vtisa,da sem brez vsakega dobrega argumentaumorila tistega, za katerega mislijo, da jemoj oãe.

GUERRA Zaman se trudi‰, ljubljena! Edini problemzanju je, kolik‰no je tveganje, da bi ju razkri-

BESeDANEMEZA

118 

li in koliko dukatov bosta dobila. Vbod z bo-dalom veã ali manj je za njuno vest manj ka-kor teÏa lasu.

BEATRICE Ti, Marzio, uredi vse, da bo staljen svinecnared. Ima‰ ‰e kak‰no vpra‰anje?

MARZIO Ne, grofovstvo.BEATRICE Sta vajini bodali naostreni?MARZIO O, sta, in najini roki sta ãvrsti in moãni. Lah-

ko zaupate, grofovstvo, da svojega cilja nebova zgre‰ila.

BEATRICE Umrla bosta, ãe tega ne bosta storila.

SCENA 4

Beatrice, Guerra

BEATRICE Zdaj je slovesen trenutek, Guido, in globokoin z otoÏnostjo ãutim, kako stra‰no odgo-vornost sem prevalila nate in na svojegabrata, saj vednost o umoru pomeni sodelo-vanje pri njem.

GUERRA Zate se tresem, ne zase. Tvoje ma‰ãevanje jevendar samoobramba; a ti ne pozna‰ ãrnihmoãi, ki v na‰i deÏeli opravljajo tako ime-novano praviãnost.

BESeDANEMEZA

119 

BEATRICE Saj je Cenci sam umoril dva izmed svojih si-nov. Torej bom umorila le morilca.

GUERRA A zakon ti za to ne daje pravice. Cenci je spodkupnino dobil papeÏev spregled in mutako nikomur ni treba odgovarjati za svojzloãin. Najina podkupnina pa bi bila, podrugi strani, zavrnjena, saj je veãji profit, ãekonfiscira‰ vse kakor pa ãe se proda‰ za ne-kaj malega. V tem je najina nevarnost. O, kobi te mogel pregovoriti, zdaj v zadnjemhipu, da bi se odrekla svojemu nesreãnemunaãrtu!

BEATRICE Ni mogoãe! To je moja Ïivljenjska naloga incelo veã, saj jo je naloÏil Bog sam. Ne bomna‰la miru, ne bom na‰la spanca, doklermoje ma‰ãevanje ne bo izpolnjeno. Celo ãebi mogla pozabiti na preteklost, kar je ena-ko nepredstavljivo, kakor pozabiti tebe, bivselej imela pred seboj zastra‰ujoão podoboneprestanega muãenja in poniÏevanja. Ni-sem ustvarjena za suÏnjo.

GUERRA A tvoj suÏenj sem jaz, in vidi‰, kako uboglji-vo sprejemam tvojo voljo. Mar misli‰, da mije bilo prijetno, ubadati se z droÏmi druÏbe,z najetimi banditi in se pogajati za ceno tegaumora? Iz tega lahko sklepa‰, kako brezmej-

BESeDANEMEZA

120 

no draga si mi in kako je tvoja du‰a prema-gala mojo!

BEATRICE Vem to, Guido moj, in razumem ves obsegtvoje poÏrtvovalne vdanosti. Vse ÏivljenjeneÏnosti matere, sestre in soproge, ãe bi tozdruÏil, bi komaj moglo povrniti to, kar si tistoril zame.

GUERRA Rad bi, brezmejno ljubljena, da bi lahkonaredil zate kaj bolj‰ega, da bi te lahko zava-roval pred stra‰no nevarnostjo, ki ti grozi. Sikaj pomislila na to, kako teÏko bo skriti na-silno dejanje proti taki osebi? Umori se do-gajajo vsak dan in nihãe si s tem ne beli gla-ve, a le, ker niti Cerkev niti kak mogoãniknimata interesa za usodo umorjenih. Mori-lec da policiji zlatnik ali manj, umorjenegavrÏejo v vodo ali ga zagrebejo, in glas usode,kakor tudi ljudi, ostane nem. Vãasih se zgo-di, da ima umorjeni psa, ki bi rad poãastiltruplo in povzroãi zmedo. . . .

BEATRICE Ne kliãi nad naju teh neveselih slik! Vsemoãi potrebujem, kar jih imam. âe to ma-‰ãevanje zame ne bi bilo sveta dolÏnost inboÏji opomin, bi se Ïe davno umaknila predsvojo odgovornostjo, ki mi jo to nalaga inpred nevarnostjo, ki mi grozi.

BESeDANEMEZA

121 

GUERRA Nevarnost je nemara veãja kakor misli‰. Kobosta bandita dobila toliko zlata, se bostaopijanila. Kdo ve, kak‰ne Ïenske bosta tedajsreãala in kaj jim bosta razkrila? Tak‰ni ljud-je se radi postavljajo, in ãe bosta plaãevala vzlatu ali razkazovala svoje bogastvo, ju bodoz lahkoto osumili. Kaj ne vidi‰, Beatrice,kak‰en Damoklejev meã visi nad tvojo gla-vo?

BEATRICE In nad tvojo. — Dobro vidim, a nobeno sva-rilo ne zaleÏe. Nevidna roka me sili, da grembrez oklevanja proti izpolnitvi svoje usode.Kadar sem sama s Cencijem, moram vpreãivso moã svoje volje, da ne posku‰am samaopraviti ma‰ãevanja nad njegovo krvjo.

GUERRA Da, in strah zaradi tega me spodbuja k nore-mu koraku, da sem ti najel bandita in dazaupam v njun molk in oddaljitev. Kar jemogoãe storiti, je treba storiti, da bi ju kar seda naglo spravili iz deÏele, a ne morem tedovolj posvariti glede nevarnosti.

BEATRICE Raje me potolaÏi! To najbolj potrebujem.Svarila me tlaãijo, a me ne zadrÏujejo. Bodirahloãuten in ljubezniv! Tvoja uboga Beatri-ce je levinja v svojem sovra‰tvu, a v svoji lju-bezni poniÏna kakor otrok.

BESeDANEMEZA

122 

GUERRA Ta trenutek, ljubljena, je preveã stra‰en, dabi lahko spregovoril sladek jezik srca. âutim,kakor da bi imel svinec v srcu in strup v svojivesti.

BEATRICE Pusti me samo za hip, moj Orsino! Zbratimoram svoje misli.

SCENA 5

Beatrice sama

BEATRICE Prepriãan je, da so tak‰na svarila potrebna.Kaj mi svarilni glasovi v moji notranjostiniso pred nedavnim rekli, v kak‰ne nevar-nosti se podajam, sebe in najdraÏje v Ïiv-ljenju! A sovra‰tvo ima moãnej‰i glas kakorrazum. Vsa moja prej‰nja trpljenja, vse nek-danje muãenje mojih ubogih bratov Ïe odzibelke naprej, moje lastno globoko poni-Ïanje, moja umazana ãast, vse te odurnostise pojavljajo v tem zastra‰ujoãem trenutkukot stra‰ni strahovi. Sem ma‰ãevalka posi-ljene devi‰kosti in pohojene praviãnosti.Sem tudi eksekutorica vsemogoãega Boga,saj izpolnjujem njegov visoki ukaz. Da samne kaznuje, to zmore s tem, kar je naloÏil

BESeDANEMEZA

123 

meni. Madona ne more dovoliti, da bi biloneizpolnjeno dejanje, ki ga je sama ukazala.Saj bi bil kar se da velik zloãin, ãe bi ne spo-‰tovala razsodbo Najvi‰jega. Bolj voljneroke si ni mogla izbrati. Vsa moja narava jekakor studenec sovra‰tva; moj prvi otro‰kispomin je moj poskus, da bi ugriznila tirana.Celotno mojo Ïivljenjsko nit je tako rekoãpredla Nemeza. In zdaj je tu slovesni trenu-tek ma‰ãevanja! Nobena ãlove‰ka moã nemore razoroÏiti moje roke. In Cenci in jazodslej pripadava stra‰ni moãi teme. A nje-govo tlaãenje je, ki me je privedlo na pot vprepad, in on bo plaãal za moje neskonãnemuke. Le ‰e trenutek in njegova zemeljskakazen bo izvr‰ena.(Odmor)Kak‰na razvalina same sebe sem — to jedelo tega brezãastneÏa! Pred menoj ista ãu-dovita pokrajina, ki je navdu‰evala mojemisli v otro‰tvu. Vsaka potka, vsako drevoima spominski glas, ki ‰epeta to, kar sem ãu-tila in v kar sem upala; vsak gorski vrh vozadju me pozdravlja kot star znanec, kotpriãa mojega smehljaja in mojih solz, mojeradosti in moje Ïalosti. A kako drugaãe ka-

BESeDANEMEZA

124 

kor nekdaj se me zdaj dotikajo te otro‰kepodobe! Tedaj je upanje ‰e osvetljevalo mo-rebitno radostno prihodnost; zdaj pa mojavera in zaupanje leÏita v svojem grobu, ki jemoja lastna du‰a. Vse se mi zdi ãrno inporu‰eno in moja mladost, lepota, celo mojaljubezen, se mi vãasih zde, kakor da bi pri-padale kakemu drugemu bitju, kakor da bibile biseri, pridobljeni iz nevredne ‰koljke.Le moje sovra‰tvo je resniãni del menesame; to obseda vse moje sanje kakor tudimoje budno Ïivljenje, in ãesto se mi zdi, ka-kor da bi sli‰ala Cencijeve krike, ko mojesanjsko bodalo prebada njegove podle prsi.(Kratek odmor. V daljavi ugleda Cencija.)O, glej, prihaja! Moram mu iti nasproti.

SCENA 6

Beatrice, Cenci

CENCI Danes se ãutim nenavadno utrujenega.Morda se mi pribliÏuje nov napad artritisa.

BEATRICE Ali pa te muãi nenavadna vroãina. Celo me-ne stiska, ãeprav tako mlado. Ko bi kje sed-la?

BESeDANEMEZA

125 

CENCI Tako me daje spanec — komaj da ne zapremoãi.

BEATRICE Tu je ãudovito mesto; zelo dobro zate . . .CENCI Moje veke so svinãeno teÏke . . . jemlje me

spanec . . .LeÏe in skoraj pri priãi zaspi.

CENCI (govori v spanju) ârni hudiã, odidi s svojimikremplji; zaderi jih v Bernarda, meni pa pu-sti, da uÏivam v njegovem vpitju. Hej, be‰ti-ja, ti jih hoãe‰ preizkusiti na meni?(V spanju vzdihuje.)

BEATRICE (nemo nadaljuje igro)CENCI (v spanju) Cantaridina, ãarovnica, se spo-

minja‰, kako sva do smrti muãila Marziovohãerkico? Na nebu se lahko vsaj hvali, da jeumrla zaradi ljubezni. Dobila je petornoporcijo ãarovni‰kega eliksirja in v primerjaviz njo je bila Mesalina prava vestalka. Kakonenavadno je bilo videti njene predsmrtnekrãe. Zdi se, da je v nekaj trenutkih preÏivelavse, kar lahko vsebuje Ïivljenjski ãas tortu-re, ki se je porodila iz strasti.

BEATRICE In jaz upam, da bom gledala ‰e huj‰o tor-turo, kakor jo lahko naslika tvoja satanskanarava.

BESeDANEMEZA

126 

CENCI (v spanju) Enak poskus bova pozneje naredi-la z Beatrice. A najprej jo moram oneãeditiz najglobljimi umazanostmi. Ti debeli Bel-cebub tam v kotu, po‰lji mi dvajset heter, dapouãijo Beatrice!

BEATRICE Enako oduren v sanjah kakor v Ïivljenju.Trpinãiti takega pokvarjenca je najsvetej‰aod vseh dolÏnosti.

CENCI (v spanju) Kljubovala mi je in me preklinja-la; torej si bom izmislil zanjo trpinãenje, kibo ‰e bolj rafinirano kakor pa pri prej‰njiÏrtvi. Naj vidim . . . o, v pekel padam! Po-ãasneje vozi, prekleta koãija! Satan sam je.Dober dan, deãek! Nebesa, saj ima‰ dvarepa — kak‰no razko‰je! Vozi v pekel malohitreje. Zaãenja smrdeti po goreãem Ïveplu!Tu je Beatrice — poljubi jo!

BEATRICE Poãakati moram, dokler ne neha govoriti vspanju. âe ne, bi se barabina utegnila pre-stra‰iti in zbeÏati.

CENCI (v spanju) Zdaj hudiã Guerra ljubkuje mojoBeatrice! Sem, Andrea, prebiãaj ju do smrti!A kaj je to . . . dolgi ãrvi se plazijo v mojesrce . . . ne, saj to so pijani hudiãki, ki se tuprekopicujejo. Smrt in prekletstvo zate! Azdaj prihaja Clemens s svojimi neãaki, pol-

BESeDANEMEZA

127 

nimi poboÏnosti in vina. Sveta Brigita v Evi-nem kostumu poljublja in ljubkuje ubogegastarca. PapeÏ me ne vidi — priklanjam se dotal, hlineãa se svetost! In glej tu Loyola —njegov cilj je gotovo, da pride v pekel, ta paopraviãuje vsa sredstva.

BEATRICE Tudi moj cilj posveãuje sredstva.(Prisluhne.)Govori Ïe poãasneje . . . zdaj je umolknil,mislim.(Kratek odmor.)

SCENA 7

Kakor prej, Marzio, Olympio

(Na znak Beatrice steãeta k Cenciju in zabo-deta bodalo v vsako od njegovih okonãin.Cenci hoãe zavpiti, a Beatrice mu namestirobec na usta in ga pritrdi. Cenci si prizadeva,da bi vstal, a Marzio in Olympijo zabadata vnjegove noge. Nema igra Cencija naj izraÏajezo in boleãino.)

MARZIO Plaãujem svoj dolg, pa to, kar ti dolgujemoja hãi, baraba morilska!(Pljune vanj.)

BESeDANEMEZA

128 

BEATRICE (stopi k Cenciju z bodalom, porine vstran Mar-zia in Olympia.)Zdaj sem jaz na vrsti, na vrsti je tvoja zadnjaÏrtev. Dobro pomni, da tu ne stojim le v ma-‰ãevanje same sebe in zaradi neizbrisnegaprekletstva in stra‰nega trpljenja drugih,temveã tudi kot izvr‰iteljica kazni, ki jo jenaroãil vsemogoãni Bog. Njegova volja je,da ugasim svoje sovra‰tvo s tvojo pokvarje-no krvjo. Madona mi je naroãila, naj te karse da lepo namuãim. A za to ni potreben kakukaz z visokega. Ti, najodurnej‰i izmed iz-meãkov pokvarjenih! Mogoãe misli‰, da tebom pri priãi usmrtila in te poslala v pekelbrez muk. Moti‰ se. Marzio, prinesi raztalje-ni svinec! Kapljala ga bom v tvoja u‰esa invsaka peklenska muka, ki jo bo‰ ãutil, vsakatrpljenjska grimasa bo delovala blaÏeno namoje srce. Leto za letom sem hrepenela potem trenutku, najãudovitej‰em v svojemÏivljenju. Kaj sli‰i‰, odvratnik, kako vse tvojeÏrtve izrekajo z mojimi usti tvojo obsodbo?Sem s svincem, naglo, Marzio! Tolãi ga postopalih! Tudi ti, Olympio!

BESeDANEMEZA

129 

(Marzio izlije svinec v Cencijevo uho. Cencijevobraz izraÏa stra‰ne boleãine, a tudi sovra‰tvo;videti je moãne krãe.)Glej, svinec je zaãel delovati. Madona mi jedobro svetovala. Vidim, da te bo odliãnonamuãil. Mila povrnitev v primerjavi z letitrpinãenja, ki so jih tvoje uboge Ïrtve mo-rale pretrpeti. A ne misli, da je to Ïe vse! Na-daljevala bom, vse dokler bo v tvojem mi-zernem barabskem telesu ‰e kaka sled Ïiv-ljenja. Kos za kosom bom trpinãila v tebivse, kar je mogoãe trpinãiti in podalj‰evalatvoje muke z vso svojo moãjo in ob pomoãima‰ãujoãega se Boga in hudiãa, Z radostjo vsrcu vidim, da si ‰e dovolj Ïiv, da lahko ãuti‰boleãino. Hoãe‰ ljubkovanja. — Glej, tu ima‰sveÏe dokaze ljubezni! Najbolj pijana Sata-nova ljubkovanja! Marzio, izlij ‰e veã svinca!A pazi, to je samo igra, kajti kljub moji do-bri volji ti lahko darujem samo kako uroekskvizitnih muk! A Hudoba je ravno oblju-bila, da te bom lahko za veãno muãila v nje-govem kraljestvu, da te bom lahko videlakriÏanega milijone let in da mi bodo na voljovsa muãila pekla, da bi trpinãila tvoje veãnoÏivljenje.

BESeDANEMEZA

130 

GLASOVI IZZA PRIZORI·âA Prisegamo v Satanovem imenu!BEATRICE Kaj sli‰i‰ te glasove? To so njegovi glasniki.

Obljubljajo ti veãnost vsakr‰ne torture,predstavljive in nepredstavljive. A niti to nenapolnjuje moje mere sovra‰tva in ma‰ãe-valnosti! Kar ãuti‰, je pravi balzam v pri-merjavi s tem, kar te ãaka v veãnem Ïivlje-nju; sladkost sladkosti, blaÏenost blaÏenosti,v primerjavi z biãanjem brez konca, ki botvoje peklensko plaãilo za tvoja peklenskadela.

GLASOVI IZZA PRIZORI·âA Tvoje veãno plaãilo!BEATRICE Mar nisem od svojih otro‰kih dni videla od-

vratnega ravnanja, ki so mu bili podvrÏenitvoji otroci in pod katerim so propadali? Kajnisi umoril dveh izmed njih? Pa saj ne trpidovolj. ·e svinca, Marzio! Za vsako minutoBernardovih muk, mojega poniÏanja, teãaka milijone let torture, neprimerljivo boljstroge.

GLASOVI IZZA PRIZORI·âA Da, milijone let!BEATRICE Vsak dan bo‰ razrezan in bo‰ moral poÏirati

svoje lastno smrdeãe meso; v tvoje ranebom vlivala hudournike goreãega Ïvepla.Tvoj Ïolã bo tvoja edina pijaãa. In ko bo‰prosijaãil za milost, bodo vse moãi pekla

BESeDANEMEZA

131 

biãale tvoje okrvavljeno telo. Take reãi bodotvoja loterija za veãno, za vekomaj.

GLASOVI IZZA PRIZORI·âA Da, veãno, vekomaj!BEATRICE OdveÏi robec, Marzio! Odstrani ga, pravim!

Onemogoãa mi, da bi polno uÏivala v njego-vih mukah.(Cenci posku‰a ugrizniti Marzia, a zaman.)

OLYMPIO O, ti bi rad uporabil svoje zobe! Izbij mu jih,Marzio! V peklu jih bo zopet imel.(Sli‰ati je Cencijevo jokajoãe vzdihovanje.)

BEATRICE O, tvoje tarnanje sem pogre‰ala. Nobenaglasba ni bila zame nikoli polna tako ãudo-vitih tonov. Tvoja hropeãa agonija zveni lep-‰e kakor katera koli pesem, kakor katero koliveselje, katera koli blaÏenost. Tvoja muka jemoje plaãilo za vse Ïivljenje neutolaÏljivemizerije, obsodba tvojih muãenih Ïrtev nadnajveãji barabo in kanaljo, ãigar gnijoãe teloin du‰a skrunita to zemljo. Samo ‰e hip, kiga Ïal ne morem podalj‰evati, pa bo‰ od‰elv pekel, z bremenom neskonãnega ‰tevilaprekletstev, da bo‰ ãutil svojo neskonãnomuko.

GLASOVI IZZA PRIZORI·âA Da, neskonãno muko!MARZIO Stresa me. To je stra‰en prizor. Ne zdrÏim

veã.

BESeDANEMEZA

132 

CENCI (S skrajnim naporom) Milost!BEATRICE Da, milost! Prejel bo‰ milost!

(Marziu) Daj mu ‰e malo oku‰ati svinãevegamazila! Tega ãistega balzama!

MARZIO Pomirite se, grofiãna! Ne upava si ostati pre-dolgo. Pomislite, ãe bi kdo pri‰el sem!

BEATRICE Naj me mar skrbi, da bi kdo pri‰el! Mojema‰ãevanje ‰e ni nasiãeno.

MARZIO Izroãite ga meni, grofiãna! Zagotavljamvam, da ne bo ostalo v njem niti drobca Ïiv-ljenja, ko ga bova zagrebla.

BEATRICE Prav nasprotno! Zakopljita ga v jamo, pre-den bo nehal dihati; zagrebita ga Ïivega; toga bo ozdravilo! Rada bi to gledala.

MARZIO Pri priãi bom izpolnil va‰ ukaz. A zdaj bi vimorali domov. Morda vas bodo pogre‰ali iniskali.

BEATRICE Tu zlato zate, veliko zlata zate, Marzio, inzate, Olympio. A povzroãita mu ‰e kolikormogoãe trpljenja in kolikor mogoãe dolgo!(Na kolenih) Zahvaljujem se ti, veãna, ma-‰ãujoãa se moã, za tvojo pomoã! âlove‰kasodba je zdaj izvr‰ena. Pri‰la pa bo ‰e ne-be‰ka s svojo neizogibno usodo. Ta ãakananj in name. Tudi name, z neskonãnimi

BESeDANEMEZA

133 

mukami, a vsaj tudi njega bom mogla trpin-ãiti na vekomaj, na vekomaj.

SCENA 8

Kakor prej, Guerra

GUERRA ·e kaÏe znake Ïivljenja, moram ga zabostido smrti. Marzio, daj mi svoje bodalo!(Zabode v Cencijevo srce.)

BEATRICE Zdaj, Guido, sem tvoja v Ïivljenju in smrti.GUERRA Molãi, Beatrice, stoji‰ pred oltarjem smrti!

To Ïivljenje in Ïivljenje po smrti je veãnauganka; a njena uga‰ajoãa iskra zbuja v nassveto spo‰tovanje in uti‰a vsak glas razenglasu vere. Zdaj govori veãnost.

SCENA 9

Marzio in Olympio

MARZIO Poklekniva in pomoliva! Stra‰no sva gre‰ila.OLYMPIO Prav ima‰, a daj, da najprej pre‰tejem najin

denar!MARZIO Gre‰no govori‰! âe bi te sli‰al sveti Lazar!OLYMPIO Najprej pomoliva in potem kupiva sveãe.

BESeDANEMEZA

134 

MARZIO Hoãem se re‰iti grehov s spovedjo.OLYMPIO Naj te Bog obvaruje! Nikoli ne razkrij svoje

skrivnosti! Nobenemu duhovnu ne zaupam.MARZIO Kateri duhovnik bi profaniral spoved?OLYMPIO Bolj varno je vedno drÏati gobec skupaj.MARZIO Pomoliva, potem zagrebeva truplo!OLYMPIO Takoj, ko pre‰tejem svoje zlato.

(Oba poklekneta in globoko pomolita, medtempade zavesa.)

BESeDANEMEZA

135 

Dodatek

RECENZIJA, OBJAVLJENA V REVIJI MONATO

Dobro predstavljena drama, ki vznemirja

Alfred Nobel je znamenit ãlovek; le redki ne vedo zaobstoj vsakoletne Nobelove nagrade, ki jo je on ustano-vil. Prav tako je dobro znano, da se je Nobel obogatil zizumom in proizvodnjo dinamita. Precej manj pa jeznano, da je pisal tudi literaturo; njegovo lastno literar-no delo v glavnem ni bilo nikoli izdano.

Kar pa ve le pe‰ãica oseb, je, da je Alfred Nobel napi-sal to resno dramo.

Nemesis je ‰vedski naslov, Nemeza esperantski. Ta iz-daja ni le prva izdaja te drame v esperantu, ampak de-jansko sploh prva izdaja v katerem koli jeziku!

Nobel je dal natisniti 100 izvodov svojega dela, akmalu po njegovi smrti je bilo 97 izvodov uniãenih, za-radi verskih razlogov. Izmed preostalih treh izvodovvemo samo ‰e za enega, ki je shranjen v ‰vedskemdrÏavnem arhivu; niã pa ne vemo, kam sta izginila dru-

BESeDANEMEZA

136 

ga dva izvoda. Fotokopije izvoda iz ‰vedskega kraljevegaarhiva pa so vendarle na voljo.

Zdaj lahko svet v paralelni esperantski in ‰vedskiobjavi nazadnje v natisnjeni obliki bere to delo. Zanimi-vo bi bilo vedeti, ali bodo kdaj koli to dramo inscenira-li v kakem gledali‰ãu. S spretno reÏijo, menim, bi lahkobila prav uspe‰na predstava.

Za kaj gre torej v tem delu, za katerega versko zavzetiljudje niso hoteli, da bi ga svet bral?

Leta 1577 se je rodila deklica Beatrice Cenci, ki so jousmrtili v letu 1599 zaradi njenega umora svojega dom-nevnega oãeta, Francesca Cencija. Z njo so eksekutiralitudi enega od njenih bratov in soprogo Francesca Cen-cija. To delo dramatizira ta zgodovinski umor.

Zakaj pride do tega umora? Preprosto, ker Francesco,ki v drami taji svoje otroke (pravi, da so vsi pankrti, vsakod drugega oãeta), jih muãi, zasuÏnjuje in zlorablja.Beatrice predstavi dejstvo, da poleg tega, da ni njegovaprava hãi, hoãe imeti z njo spolno razmerje. Na silo, ãebo treba. In kljub njenemu upiranju, se to zgodi.

Kaj nihãe izmed rimskih avtoritet, kjer Ïivi, tej druÏinine more pomagati? No, Francesco Cenci je bil nadvsebogata in vplivna oseba. PapeÏa (Klemena VIII.) je boljzanimali pridobivanje bogastev Francesca Cencija kakorpa zavarovati druÏino in tako pustiti tam njegovo bo-gastvo. Dejansko, po Francescovem umoru in po ekse-

BESeDANEMEZA

137 

kuciji soproge in dveh otrok, je Klemen VIII uspel kon-fiscirati vse to bogastvo.

V tistem ãasu je bilo pape‰ko prizadevanje za veãanjelastnega materialnega kraljestva eden glavnih casus belliv Evropi.

Druga glavna naloga papeÏev je bila podpirati proti-reformacijo, ki je bila intimno povezana s politiãnimiupori in spori v tistem obdobju. Martin Luther, ãigaruspeh je bil zagotovljen z mogoãniki nem‰kih deÏel, jeumrl ne veã kakor petdeset let pred ustoliãenjem Kle-mena VIII. in politiãno-verske vojne so divjale po Evro-pi.

Podkupovanje oblastnikov je bilo obiãajno naãelomed bogatimi tistega ãasa, torej se Francescu Cenciju nibilo bati uradnega pregona zaradi svojih zloãinov.

V modernej‰em obdobju, v katerem je Ïivel Nobel pa,ãeprav Vatikan ‰e vedno ni maral priznati cerkvenihzlodel v 16. stoletju, najbrÏ ni bil veã skandal, ãe bi obja-vili dramo o tej snovi, ãeprav bi nedvomno sledili pro-testi. A veliko bolj ‰kandalozno je bilo njegovo obravna-vanje svete Marije (ki v drami nastopa kot Madona) inSatana.

V drami se pojavlja Madona v halucinacijskem vide-nju Beatrice in jo spodbuja k umoru lastnega oãeta. Po-leg tega, teolo‰ko ‰e veãji ‰kandal, Madona tudi poroãao sporu med Oãetom in Sinom ter njo samo. Strankar-

BESeDANEMEZA

138 

ske zdrage v Sveti Trojici po njeni izjavi torej obstajajo.Glede sebe same Madona poudarja, kako je bolj po-membno, da jo ljudje ãastijo in hvalijo; ne velja pa toli-ko, da bi jim ona tudi praktiãno pomagala. Nasploh lah-ko povzamemo, da so po njej teolo‰ke teme in verskiobredi veliko bolj pomembni kakor pa pomoã reveÏemin oviranje tiranov ãlove‰tva.

Tudi Satan se v halucinacijski viziji prikaÏe Beatrice,je veliko bolj po‰ten v svojem govoru in verodostojenkakor Madona sama in njeni boÏanski sorodniki. To nepomeni, da on ne bi hotel varati in delati zla, le, da namsporoãi tudi nekaj resnic.

Beatrice verjame svojim halucinacijskim vizijam, sajjo te opogumljajo pri uresniãenju umora. Ona sama ni-kakor ne pozna usmiljenja in tudi ni dekle, ki bi ga ve-ljalo obãudovati. A njen oãim jo je spolno zlorabil inmaltretiral njene brate, in ona se hoãe za to ma‰ãevati.Kolikor bolj bo trpel, toliko veãja bo njena radost. V kri-viãnem svetu je treba odstraniti kriviãnike, ne glede nato, kako.

Drama se konãa z uresniãenjem tega umora.V tej drami ni omenjena poznej‰a usmrtitev Beatrice

in njenih bliÏnjih.Îe v letu 1819 je angle‰ki pesnik Percy Blysshe Shel-

ley dokonãal svojo dramo The Cenci z dramatizacijo istezgodbe. Z Nobelom deli svoje zaniãevanje rimske Cer-

BESeDANEMEZA

139 

kve in njene zgodovine; a drugaãe kakor Nobel, nediskutira o vrednosti njenih naukov. Znani italijanskipisatelj Alberto Moravia je leta 1958 objavil svoje deloBeatrice Cenci na isto temo.

Z verskega vidika je Nobelova drama velika blasfemi-ja; drugaãe kakor Shelleyeva drama. (Sam ne poznamMoravijinega dela, torej ga ne morem komentirati.)Shelley skrbno povzema poboÏni vidik zavzetih verni-kov v Boga in rezervira svoje zaniãevanje za Cerkev, kideluje tako, da zlorablja BoÏje ime. V obsojanju CerkveShelley ‰e bolj poudarja njeno koruptnost kakor paNobel v svoji drami. A Nobel ne vidi le koruptnosti Cer-kve 16. stoletja, temveã tudi pokvarjenost naukov indoktrin te Cerkve in moãno poudarja to koruptnost. Pomojem mnenju je imel glede tega Nobel prav in Shelleyne.

Glede na Beatricin protret sta prav tako razliãnihmnenj. V svojem petem dejanju, ãeprav nekoliko vprotislovju z nekaterimi namigi o Beatricinem znaãajuin njenimi izjavami v prej‰njih prizorih te drame, jeShelley skoraj razpolovil Beatrice, toliko, da celo negi-ra njeno krivdo pri umoru. Peto dejanje v tej drami oro-pa dramo njene resnosti in jo skorajda romantizira. No-bel je v svoji konsekventni predstavitvi Beatrice velikouspe‰nej‰i, ko, ãisto po pravici, naãrtuje in uresniãiumor svojega oãima, in tega dejstva tudi nikoli ne taji.

BESeDANEMEZA

140 

Obe drami neodvisno druga od druge temeljita nazgodovinskih dogodkih. Niã ne kaÏe na to, da bi Nobelpoznal Shelleyevo dramo, in detajli obeh dram so simed seboj zelo navzkriÏ. V Shelleyevi drami so Beatri-ce in njeni bratje pravi Francescovi in njegove prve so-proge otroci; v Nobelovi drami pa so to bastardski otro-ci prve Francescove soproge in niso v nikakr‰nem krv-nem sorodstvu s Francescom Cencijem. V smislu dram-skega uãinka je bil Nobel glede tega uãinkovitej‰i. Obapa z enakim uãinkom, ãeprav z razliãnimi podrobnost-mi, predstavljata Francescov znaãaj.

Katera od obeh dram na koncu koncev presega dru-go? Sta enaki, dramatsko enakovredni, a sam bi dal ne-kaj prednosti Nobelovi.

Z zgodovinskega vidika pomenita obe drami zadetliterarni opis verske politike 16. stoletja. Z zgodovinske-ga vidika in vidika kr‰ãanske teologije pa pomeni Nobe-lova drama mogoãno dramatizacijo ponarejanja naukovv tem neslavnem obdobju »kr‰ãanske« Evrope.

Z vidika ãloveka, ki misli s svojo glavo, si obe dramizasluÏita pozornost. Razumljivo, z verskega vidika jeNobelova drama obsodbe vredna barabija, ki jo je nuj-no treba odstraniti zaradi njene odkrite realistiãneobsodbe pomena ljudskega verovanja o Madoni in SvetiTrojici. Osebe s tako vero naj torej te drame raje ne be-

BESeDANEMEZA

141 

rejo, saj se jim bo zdela drama v vsakem pogledu ne-okusna.

Ljudje vere bodo laÏje oprostili Shelleyu njegovo stro-go obsodbo Cerkve 16. stoletja, saj imajo argument, dase je Cerkev pozneje precej reformirala in postala mo-ralnej‰a.

Z gledali‰kega vidika: treba bi bilo videti obe dramiprofesionalno in s talentom uprizorjeni, da bi ju lahkopresodili. Niti Shelleyeva niti Nobelova nista bili nikoliuprizorjeni v gledali‰ãu. Po svojem branju lahko reãem,da bi utegnila Nobelova bolj imponirati s sodobno upri-zoritvijo, kakor pa nekoliko preromantiãna Shelleyevaverzija.

Zame osebno je vsebina Nobelove drame vredna res-ne obravnave in je dostojno predstavljena.

Ugaja mi, ko vidim izdajo tega dela, ki bogati espe-rantsko literaturo bolj kakor pa ‰tevilne sodobne izda-je. Tehniãno je knjiga ãvrsto vezana in profesionalnoizdana, papir je kvalitetem, videz natisnjenih strani ne-navadno dober; v celoti gledano, redek dogodek v so-dobni esperantski literaturi.

Naj ne pozabim omeniti, da je prevod tekoã in zveninaravno, jezikovno neoporeãen; najti je mogoãe nekajtiskovnih napak, a ne prav pogosto.

Donald Broadribb

BESeDANEMEZA

142 

KOMENTAR VINKA O·LAKA

Prevajalec Gunnar Gällmo, posebej pa ‰e recenzentv reviji Monato Donald Boadribb, propagirata pre-

senetljivo literarno razkritje, da je bil namreã Alfred No-bel pisatelj in da je napisal celo na moã sporno dramoNemeza, z interpretiranjem tega literarnega in dramske-ga dela, kakor da gre za nezasli‰ano blasfemijo, ki je naj-prej pobudila Nobelovega prijatelja in pastorja ‰vedskedrÏavne Cerkve Nathana Söderbloma, da je uniãil 97 od100 izdanih izvodov te drame takoj po avtorjevi smrti vletu 1896, zdaj pa naj bi prav ta blasfemiãnost in izrazitaprotikatoli‰kost pomagala prodajati to sicer prav ime-nitno knjiÏno izdajo.

Imata prevajalec in recenzent prav in sam, kakor nasopozarja recenzent, kot katoli‰ki kristjan tega dela prav-zaprav ne bi smel brati, drama pa ni zgorela samo v peãi‰vedskega pastorja, temveã gori tudi v literarnem pur-gatoriju za nespodobno literaturo, kakor nemara, pooãitnih predstavah nekaterih pregoreãih protikatoliãa-nov avtor sam gori v peklenskem ognju, v katerega sovrÏeni tako skrajni bogokletniki, kakr‰nega hoãeta pre-vajalec in recenzent videti v avtorju Nemeze?

BESeDANEMEZA

143 

A na stvar lahko posebej ‰e s katoli‰kega stali‰ãa gle-damo dosti bolj umirjeno in ne brez humorja. »Manjognja v pesmi in veã pesmi v ogenj« je Ïe neko velikopesni‰ko ime svetovalo mlademu zaãetniku — metanjeliterarnih del v ogenj ‰e nikoli ni zares ‰kodovalo litera-turi, oklevanje pred ogenj pa Ïe marsikdaj! Ob podrob-nej‰i, ne le literarni, tudi etiãni in verski analizi Nobe-love drame, bomo morda pomirjeni ugotovili, da stamoÏa pretiravala, ne le pretiravala, se morda celo teme-ljito zmotila, vsekakor pa sta nekoliko v zaostanku zaãasom, saj je danes provokacija z blasfemijo prav takozunaj vsake mode in moÏnosti za trÏni uspeh, kakor jeto danes provokacija s seksom ali kako drugo temome‰ãanske morale in spodobnosti. Danes smo katoliãa-ni veseli vsakega, ki zanikuje Boga ali se z njim prepiraali ga tudi narobe interpretira (kar je tako ali tako red-ni opravek teologije, celo dobre, kaj ‰ele slabe), saj prob-lem na‰ega ãasa ni nevera ali nasprotovanje veri, saj jetudi to vera, temveã je to verska indiferentnost, gluhost,ki pa je Nobelu vsekakor ni mogoãe oãitati. To je podob-no, kakor smo danes katoliãani danes veseli vsakeganeãistnika na spolnem podroãju, saj je to ‰e vedno nes-konãno bliÏje BoÏjemu naãrtu, kakor pa dana‰nja »spol-na indiferentnost«, ki se manifestira na eni strani v iz-ginjanju spolnih razlik, v nekak‰ni spolni asimilaciji, nadrugi strani pa v izgubljanju ‰e zadnjega spolnega vese-

BESeDANEMEZA

144 

lja in veselja do normalnih posledic vsake spolnosti,namreã novorojenih otrok. Casanova brez kondoma alipa brez Onanove interrupcije je danes v katoli‰kih oãehÏe napol svetnik mo‰ke ãednosti. Preden torej na‰a‰vedska prijatelja posku‰ata znova draÏiti katoliãane,naj se za boÏjo voljo informirata, kaj je na trÏi‰ãu izzi-vanj danes cenjeno in kaj pozabljena in zastarelaroba . . .

Da Nobel sam o katolicizmu ni mogel imeti velikopojma, kaÏe izjava njegove junakinje Beatrice v drugemdejanju v osmi sliki, ko pravi: »Stra‰no se bojim. Je to-rej Guidovo mnenje, da mora vero nadzirati razum,napaãno?« Globalna razlika med katolicizmom in pro-testantizmom je prav v tem, da je Luther pomen razu-ma zanikal, imenoval ga je celo »kurba«, namesto tegapa je ponudil reducirano geslo: »Sola fides« — samovera. Katolicizem pa gradi na obojem: veri in razumu,kar izpriãuje tudi okroÏnica papeÏa Janeza Pavla II., iz‰la14. septembra 1998: FIDES ET RATIO (Vera in razum).To, kar Nobel morda pripisuje katoli‰kemu nauku, jenaslovljeno na napaãen naslov, to pismo bi moral pos-lati v Wittenberg na naslov Martina Luthra! Ena od kva-litet katoli‰kega nauka je tudi ta, da ne vkljuãuje le ra-zuma na abstraktni ravni, temveã vkljuãuje in dovolju-je tudi njegovo kljuãno znamenje: dvom! Katoliãan smedvomiti — ãeprav ne sme v dvomu obtiãati. Vse to, kar

BESeDANEMEZA

145 

beremo v Nobelovi drami v smislu prepovedi lastnegarazmi‰ljanja in verskega iskanja ter celo dvomov, izviraiz popolnega nepoznavanja nauka Cerkve, ki jo je avtorvzel v precep. Kajpada, precej‰en del duhovnikov tecerkve te katoli‰ke znaãilnosti ni upo‰teval in je tudidanes ne upo‰teva, kar pa ne more odvzeti niã od nau-ka te Cerkve. Ti ljudje paã sami niso na ravni nauka, kibi ga morali pouãevati.

Kritika cerkvenih razmer v 16. ali kakem drugem sto-letju prav tako ni tuja katoliãanom samim. âe bi Nobelprebral Boccacciove zgodbe o spreobrnjenem Judu vDecameronu (ki jo je slovenska izdaja seveda izpusti-la . . .), bi si ne mogel domi‰ljati, da izdaja ubogimkatoli‰kim ovãicam stra‰ne skrivnosti in da jih lahko stem kakor koli ‰kandalizira. Katoliãani sami prav dobrovemo, da se v zlu ne razlikujemo od vseh drugih, da zdrugimi v tem veãkrat celo zelo »uspe‰no« tekmujemo— razlikujemo pa se v vrhovih dobrega. Te razlike pa nepripisujemo sebi in svoji »svetosti«, temveã uãinkukriÏanja med pravim naukom in pravo, se pravi zavze-to in dosledno uporabo tega nauka — oboje pa je darboÏje milosti in ne pridelek ãloveka samega.

A Nobel naj bi ‰el v svoji drami ‰e dlje kakor Schelley,ki je nazadnje tudi kritiziral tedanjo Cerkev, a se ni do-taknil vere in njenih stavkov. Nobel naj bi postavil podvpra‰aj samo Sveto Trojico in boÏjo mater Marijo. âe

BESeDANEMEZA

146 

odmislim zme‰njavo, ki jo avtor vnese v Marijino govor-jenje, ko se v Beatricini halucinaciji, povzroãeni s ãarob-nim napojem, dozdevno »prikaÏe« in najprej pripove-duje, kako daje Bog prednost Cenciju, nato pa pove, daisti Bog naroãa Cencijev umor . . . je treba reãi, da ha-lucinacije paã ni mogoãe imeti za resniãno prikazova-nje; da to, kar je Beatrice videla in sli‰ala, nikakor ni bilaMarija, Jezusova mati, temveã delirijska halucinacija alipa kveãjemu hudiã v podobi BlaÏene, kar je eden izmedznanih trikov iz njegove zakladnice. Neumnosti, ki jihgovori »Madona« so torej kveãjemu prismodarije iz ãa-rovniãine stekleniãke ali pa kar avtorja Alfreda Nobelasamega, nikakor pa ne osebe, ki ji gre ãast in rangnebe‰ke svetosti. Tako nismo priãa nikakr‰nemu za-vraãanju katoli‰kega nauka, prav tako ne bogokletju,temveã preprosti halucinaciji, ki ne podleÏe niti moralniniti verski presoji in razsodbi.

A ãe si Nobelove stavke bolje ogledamo, kmalu vidi-mo, da tudi sam obsoja katoli‰ke uzurpatorje vendarlespet z vidika katoli‰ke etike in verskega nauka in boÏjihzapovedi. Tako pravi nazadnje najbolj pozitiven lik vvsej drami duhovnik in prelat Guerra v tretjem prizorutretjega dejanja: »A ne verjemi, da so na‰i papeÏi in vi-soki duhovniki iskreni fanatiki! Najveã med njimi se jihv krogu intimnih prijateljev posmehuje veri, h katerisicer z ognjem in muãenjem silijo zunanji svet.« Nobel

BESeDANEMEZA

147 

teh pokvarjenih papeÏev in duhovnikov ne hvali, ker seposmehujejo veri — torej se ji tudi sam ne more zaresposmehovati, sicer bi postal podoben njim, ki jih tu raz-kriva — temveã jih zaradi tega zavraãa. Kaj je, prosimlepo, na tem bogokletnega in protikatoli‰kega?

Do tod vse lepo, a v svoji kritiki je vendar stopil naspolzka tla posplo‰evanja, ki je v literaturi vedno hudspodrsljaj, saj Ïivi literarna umetnina vedno od indivi-dualizacije in nikoli od pav‰alnosti in kli‰ejev. Ko praviv prvem prizoru ãetrtega dejanja — tokrat Giacomo,Beatricin brat — »âe bo papeÏ, ko bo znova deÏevalo,razglasil, da padajo z neba Kristusove solze ali kapljiceznoja, bodo milijoni to verjeli«, je to le prehuda predsta-va o domnevni slepi veri in naivnosti katoliãanov. âe bibilo to res, potem se ta vera in njena Cerkev ne bi uvelja-vili v Evropi in svetu kot mati kulture in znanosti, kotzaãetek karitativne in socialne misli in dejanj ter ustrez-nih ustanov, potem ne bi imeli drugega vatikanskegakoncila, ki je dokonãno zapeãatil to, kar je Cerkev naravni doktrine Ïe vedno verovala: da je namreã ãloveko-va vest najvi‰je moralno in versko razsodilo za svobod-nega posameznika in da boÏja milost ni vezana na ver-sko in cerkveno pripadnost in da njegov Duh resniãnoveje koder hoãe in razsvetljuje kogar in kakor hoãe. Zverniki, kakr‰ne vidi Nobel, ki bi papeÏu verjeli tak‰neneslanosti, ko mu ne verjamejo niti, kadar govori modre

BESeDANEMEZA

148 

reãi in temeljne stavke vere, bi vse to ne bilo mogoãe. Tuje zapadel Nobel zelo preprosti in ceneni ‰abloni, ki sijo o katoli‰tvu ustvarjajo njegovi nasprotniki na protes-tantski ali pa sploh protiverski strani. Umetnost resniã-nega umetnika pa ni v tem, da si delo olaj‰a s pav‰alnimikli‰eji, temveã da se poglobi v posebnosti nastopajoãihoseb in v njih odkriva to, kar ni vsakdanje priãakovano,kar presega povpreãje in ‰ablono. V tem smislu je AlfredNobel s to dramo gotovo slab umetnik, pravzapravsploh ne umetnik, temveã zgolj literat, njegovo delo papropagandna agitka.

Kljuãna elementa za presojo vsakega dramskega delasta znaãajska vrednost in bogastvo glavnega junaka oz.junakinje — in razplet. Beatrice je oseba z naj‰ibkej‰imznaãajem. Celo njen najveãji kontrahent grof Cenci, kinima veliko moÏnosti za uvrstitev v koledar svetnikov,ima v sebi nekak‰no doslednost, nekak‰en znaãaj. Slabv moralnem smislu, gotovo, a vendar moãan v smisludramske osebe. Beatrice pa je tako rekoã brez znaãaja.Niti slabega nima. Kajpada ne govorim o zgodovinskiosebi, ki je konãala na mori‰ãu in je prav gotovo bilapolnokrvna postava nekega nesreãnega zgodovinskegaobdobja; govorim o Nobelovi postavitvi te osebe vdramsko dogajanje. Kakor reka slamico jo ves ãas nosinajniÏje izmed ãlove‰kih ãustev — ma‰ãevalnost breznaravnih in nadnaravnih meja. âeprav je v prvem de-

BESeDANEMEZA

149 

janju predstavljena kot skoraj globoko poboÏno dekle,nima nikakr‰nih teÏav, da se od te vere brez vsakenotranje drame — in to bi bila naposled prava drama vtej »drami« — poslovi in si sestavi novo protivero, kate-re glavno boÏanstvo je Satan sam. Dramatik z nekajtranscendentalnega daru bi iz tega naredil sijajen zaplet,pretresljiv notranji boj v nesreãni junakinji, ki bi bralcadejansko pretresel, ne pa, da ga spravlja v prizanesljivonasmehanje. Junak kake drame pa v literarno-umet-ni‰kem smislu umre v tistem hipu, ko postane mehaniã-na figura in nima veã notranjih motivov in moãi za svojemoralne odloãitve. In nobena oseba v Nobelovi igri nitako mehaniãno predvidljiva, kakor prav glavna juna-kinja Beatrice!

Prav iz tega tako slabo zasnovanega znaãaja glavnejunakinje pa izhaja tudi medlost in nemoã razpleta.Ma‰ãevanje kot edini motiv, povezano s kli‰ejskimipredstavami o kr‰ãanskem nauku in katoli‰ki Cerkvi, nemore dati nikake moÏnosti za pravo dramsko stopnje-vanje in razplet. Stvar je vendar zanimiva tudi s teolo‰-kega vidika, saj nazorno kaÏe, kako blizu in kako nepre-hodna je meja, ki je dana temu nizkemu ãlove‰kemuobãutju. Oãitno je, da Beatrice iz Cencijevega muãenjain agonije ne prejme nikakr‰ne satisfakcije. Ma‰ãevanjepaã ni zdravilo za prizadetost, ãeprav njegov navdiho-valec prav to obljublja. Tako na koncu vse skupaj zmedli

BESeDANEMEZA

150 

v muãno ponavljanje, nenehno padanje gramofonskeigle v isto brazdo — s tako pokvarjeno plo‰ão pa ni mo-goãe uspe‰no skleniti dramskega dela.

O Nobelovi drami Nemeza je mogoãe reãi v najbolj-‰em primeru to, kar je o njej v elektronski po‰ti zapisalpisatelj Alojz Rebula: Je berljivo. Alfed Nobel namreã nibrez literarnega talenta. Îal ga je postavil v napaãnosluÏbo in nasedel lastni verski averziji, ki ji je potem izideolo‰kih, ne pa umetni‰kih potreb poiskal dozdevnoprimerno zgodovinsko snov. Izgubljena priloÏnost. Vse-kakor pa zaradi tega besedila niti on ne bo gorel v veã-nem ognju, a tudi njegovega prvega natisa ni bilo trebaseÏgati. Katoliãan, ko to prebere, se lahko mirno vrne ksvojim vsakdanjim opravkom, ne da bi se ãutil Ïaljene-ga ali v svoji veri zavrnjenega.

V ãasu, ko literarna javnost ‰e vedno prezira vse, karnastaja v preteÏno avtonomni, tudi finanãno avtonomniin nepodpirani esperantski kulturi, je seveda mogoãerazumeti veselje, da so se ob tej literarni kurioziteti ne-nadoma esperantski literati zna‰li v vrhu svetovne lite-rarne zanimivosti. A »dokonãne zmage« mednarodne-ga jezika prav tako ne bi smeli naivno priãakovati odtakih literarnih »uspehov«, kakor je ne moremo priãa-kovati od kakega prosvetljenega tirana, ‰e prav posebejpa ne od demokratiãnih vlad. âe bo do tega prebojakdaj pri‰lo, se bo to zgodilo po ãudeÏu, ne po volji

BESeDANEMEZA

151 

ãlove‰ke, temveã boÏje oblasti, kakor je po isti volji pad-la nad ãlove‰tvo tudi babilonska kazen jezikovne zme‰-njave, pod katero trpimo vse do danes in temu trpljenjuni kmalu videti konca. Esperantsko literarno podjetje bisi prav zaradi svoje neodvisnosti od politiãnih in ideo-lo‰kih finanãnih virov lahko privo‰ãilo luksuz, ki si ganacionalna literarna podjetja ne morejo veã privo‰ãiti:da bi si postavilo vi‰je zahteve, vi‰ja merila, kakor pa jihponuja vsakdanja nakljuãnost. Esperantska knjiga, ka-kor se Ïe to ãudno sli‰i, v svojem preÏivetju ni vezana nazunanja priãakovanja, pritiske in ovire, kakor je toknjiga v katerem koli nacionalnem jeziku. Zato bi si lah-ko privo‰ãila najvi‰je merilo literarne, etiãne in duhov-ne zahtevnosti. Tudi takih knjig v esperantski literaturine manjka, lahko pa bi imeli samo take, kar bi moÏ-nostim tega jezika veliko bolj koristilo, kakor pa mnoÏi-ca nepomembnih ali le navidez pomembnih knjig, medkatere moram Ïal uvrstiti sicer tako lepo izdano Neme-zo Alfreda Nobela.

Prevajalec je, z izjemo nekaj ãudnih re‰itev, med ka-terimi je predvsem pridevni‰ka oblika naslova, ki neustreza samostalni‰kemu izvirniku, svoje delo opravilsolidno, predvsem pa je imenitna grafiãna in fiziãnapodoba in kvaliteta knjige, za kar je predvsem trebapohvaliti opremljevalca Franka Luina, slovenskega ro-jaka iz Trsta, ki Ïivi na ·vedskem, ki ga ljubitelji elek-

BESeDANEMEZA

152 

tronsko oblikovanih knjiÏnih izdaj gotovo Ïe poznajopo njegovih serijah slovenskih in esperantskih knjig velektronski obliki, ki jih pripravlja z velikim idealizmomin znanjem, ne da bi mu slovenski kulturni uradi in skla-di pri tem kakor koli pomagali.

Vinko O‰lak