Upload
others
View
11
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
1
Priloga 1
NAVODILA ZA PISANJE SEMINARSKE IN
ZAKLJUČNE NALOGE
NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE ................................................................................... 2
Predloga seminarske naloge ............................................................................................................... 9
NAVODILA ZA PISANJE DISPOZICIJE DIPLOMSKEGA DELA .................................................................. 18
Predloga dispozicije diplomskega dela .............................................................................................. 22
NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE ................................................................................... 23
RAZISKOVALNI TIP DIPLOMSKE NALOGE ......................................................................................... 23
Predloga raziskovalne diplomske naloge ...................................................................................... 31
DIPLOMSKA NALOGA PREGLED LITERATURE ................................................................................... 45
Predloga diplomske naloge pregled literature .............................................................................. 52
Ljubljana, marec 2018
2
Priloga 1
NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE
1. PREDGOVOR
Pričujoča seminarska naloga bo za mnoge študente predstavljala prvi stik z raziskovalnim
delom. Bistvena ločnica od klasične seminarske naloge je spodbujanje kritičnega mišljenja ter
objektivnega vrednotenja zaključkov na podlagi obstoječih dokazov iz literature. Mnogim
študentom tovrstni način dela predstavlja oviro, saj pomeni odmik od ustaljene prakse. Glavni
problem, ki se najpogosteje pojavlja pri tovrstnih pisnih nalogah je (1) nejasno definiran
problem in raziskovalna hipoteza, (2) dolgovezen in preobširen uvod, (3) nedoslednost pri
sprotnem citiranju ali navajanju virov in (4) siromašno izražanje ali strokovno izrazoslovje.
Avtor mora imeti ves čas nastajanja naloge v mislih njeno uporabno vrednost. Najboljša
raziskovalna vprašanja ali hipoteze zato izhajajo iz prakse.
2. RAZISKOVALNI NAČRT
Področij, zanimivih za raziskovanje, je veliko. Zaželeno je, da študent sam izpostavi problem
izbranega področja, ki bi ga rad podrobneje raziskal s seminarsko nalogo. Mentor študenta
med delom le usmerja in mu svetuje.
Za reševanje raziskovalnega problema si moramo najprej izdelati raziskovalni načrt. Le s
kakovostnim raziskovalnim načrtom lahko izdelamo kakovostno seminarsko nalogo. Ključni
elementi raziskovalnega načrta so (1) (delovni) naslov seminarske naloge, (2) opredelitev
problema in (3) raziskovalna hipoteza. Tem točkam velja nameniti največ časa, saj je pisanje
seminarske naloge ob jasni opredelitvi problema in raziskovalne hipoteze enostavno opravilo.
3. VSEBINA RAZISKOVALNE NALOGE
Seminarska naloga naj bo napisana strnjeno, pregledno in mora biti v skladu z obliko, ki ustreza
predlogi.
Za pisanje uporabimo pokončno obliko pisave Times New Roman 12 pik (12 pt), razmik med
vrsticami naj bo 1,15.
Odstavki naj bodo med seboj razmaknjeni s presledkom, prva vrstica v odstavku naj bo
poravnana levo. Odstavki morajo biti obojestransko poravnani.
Seminarska naloga mora biti napisana v 3 osebi in mora vsebovati:
- naslovno stran,
3
Priloga 1
- strukturiran izvleček (maksimalno 250 besed),
- uvod z raziskovalnim vprašanjem ali hipotezo (maksimalno ena stran),
- metode dela,
- rezultate,
- razpravo,
- sklepne misli,
- seznam literature sprotno navedenih virov med besedilom seminarske naloge.
Seminarska naloga mora kot prilogo vsebovati preglednico uporabljenih raziskav
predstavljenih v poglavju rezultati. Za odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje ali
hipotezo je potrebno najti minimalno tri objavljene znanstvene ali strokovne publikacije.
Obseg seminarske naloge ne sme biti manjši od 6 in ne večji od 8 tiskanih strani (brez
upoštevanja naslovne strani in priloge).
3.1 STRUKTURIRAN POVZETEK
Strukturiran povzetek strnjeno povzame bistvo seminarske naloge in mora vsebovati uvod in
namen, metode, rezultate in sklep. Za povzetkom zapišemo tudi 3 – 6 ključnih besed.
V uvodu napišemo problem in postavimo raziskovalno hipotezo, v metodah način iskanja
literature, v rezultatih glavne zaključke najdenih študij in v razpravi ključne ugotovitve in
odgovorimo na raziskovalno vprašanje.
Primer:
Uvod in namen: Konzervativno zdravljenje simptomatske hernije medvretenčne ploščice v
ledvenem delu hrbtenice (SHML) je lahko zaradi manjše možnosti zapletov pomembna
alternativa operativnemu zdravljenju. Pri tem pa ne vemo, kateri pristop je boljši pri
zmanjševanju simptomov na kratki, srednji in dolgi rok. Namen seminarske naloge je
testiranje hipoteze, da je konzervativna terapija pri SHML enako učinkovita pri zmanjševanju
simptomov na kratki, srednji in dolgi rok kot operativna terapija. Metode: Iskanje literature je
potekalo s pomočjo elektronske baze podatkov XXX. Vključitveni kriteriji so zajemali (1) XXX,
(2) XXX, (3) … Rezultati: Študije so pokazale … Sklep: Na podlagi dokazov iz literature lahko
sklepamo, da je konzervativna terapija v primerjavi z operativno enako
učinkovita/neučinkovita…
4
Priloga 1
3.2 UVOD
V uvodu seminarske naloge širše predstavimo izbrano temo, predvsem pa moramo pri bralcu
vzbuditi zanimanje z opredelitvijo problema (kaj pravzaprav je problem, ki ga s seminarsko
nalogo nameravate razrešiti).
Primer:
Recimo, da nas zanima primerjava konzervativne in operativne terapije pri simptomatski
herniji medvretenčne ploščice v ledvenem delu hrbtenice (Gugliotta idr., 2016). V uvodu najprej
širše predstavimo izbrano temo s pojasnitvijo:
- razlike med bolečino v križu in lumboishialgijo,
- prevalence in incidence bolečine v križu in lumboishialgije,
- definicije in vzroka lumboishialgije,
- načinov zdravljenja lumboishialgije.
Problem, ki ga nameravamo rešiti s pomočjo seminarske naloge je lahko ta, da pravzaprav ne
vemo, kateri način zdravljenja (konzervativni ali operativni) je boljši pri zmanjševanju
simptomov na kratki, srednji in dolgi rok.
Na podlagi opredeljenega problema v zaključku uvoda postavimo raziskovalno hipotezo. To
je verjetna trditev ali domneva, ki jo bomo s pomočjo dokazov potrdili ali ovrgli. Hipoteza mora
biti enostavno oblikovana, lahko razumljiva in predvsem čim bolj specifična. Opredeljena je z
enim samim stavkom. Naša hipoteza bi se tako lahko glasila:
- H1: konzervativna terapija je pri simptomatski herniji medvretenčne ploščice v
ledvenem delu hrbtenice enako učinkovita pri zmanjševanju simptomov na kratki,
srednji in dolgi rok v primerjavi z operativno terapijo.
V uvodu je potrebno dosledno navesti vire, ki so nas pripeljali do raziskovalne hipoteze. Če
navedenih dejstev ne citiramo pomeni, da kršimo avtorske pravice. Z navajanjem virov hkrati
omogočimo, da se lahko bralec naše naloge globlje posveti tematiki, v kolikor ga le-ta zanima.
Naj že na tem mestu opozorimo, da je povzemanje spletnih virov prepovedano. Ti viri namreč
navadno nimajo recenzije (vsak lahko objavi kar hoče) in ne sodijo med verodostojne vire.
Izjeme so zgolj elektronske izdaje znanstvenih revij, spletne strani zavodov, agencij, fakultet,
vladnih služb, statističnega urada idr.
5
Priloga 1
3.3 METODE DELA
Navesti je potrebno elektronsko bazo podatkov za iskanje literature in ključne besede (če je
iskalnik v tujem jeziku je potreben prevod ključnih besed). Poglavje mora vsebovati tudi jasne
vključitvene kriterije.
Primer:
Za potrditev ali ovržbo naše raziskovalne hipoteze bomo najverjetneje iskali dokaze
(objavljene znanstvene in strokovne članke) v elektronski bazi podatkov PubMed s pomočjo
naslednjih ključnih besed: kirurško zdravljenje (surgical treatment), konzervativno zdravljenje
(conservative treatment), učinkovitost (effectiveness), hernija medvretenčne ploščice v
ledvenem delu hrbtenice (lumbar disc herniation).
Iskanje na dan 14.12.2017 povrne 31 člankov. V tem širšem izboru so zagotovo tudi članki, ki
za našo raziskavo niso pomembni. Te izločimo tako, da jasno navedemo vključitvene kriterije:
- jezik pisanja člankov,
- starost študij,
- vrsta in kvaliteta študij (randomizirane kontrolirane študije – RCT, študije primerov,
meta analize,…),
- velikost vzorca,
- vsebnost kontrolne skupine preiskovancev,
- trajanje raziskave
- …
3.4 REZULTATI
Rezultati našega iskanja s pomočjo ključnih besed v elektronski bazi podatkov so članki
(minimalno trije), ki izpolnjujejo zastavljene vključitvene kriterije. Povzetek vsakega izmed njih
mora vsebovati (1) namen raziskave, (2) opis vzorca merjencev, (3) uporabljene spremenljivke,
(4) opis intervencije in (5) glavni zaključki študije. Pri tem navajamo kvantitativne podatke.
3.5 RAZPRAVA
Razprava je ključni del seminarske naloge in izraža avtorjevo pronicljivost, strokovnost in
pismenost. Je pravi intelektualni doprinos, saj je potrebno rezultate najdenih študij ovrednotiti
in odgovoriti na raziskovalno vprašanje (potrditi ali ovreči hipotezo).
V zaključku razprave povzamemo ključne ugotovitve in ponovno odgovorimo na raziskovalno
vprašanje (potrdimo ali ovržemo hipotezo). Obvezno nakažemo tudi odprta vprašanja, ki so se
porodila med pregledovanjem literature in nakazujejo nadaljnja raziskovanja.
6
Priloga 1
3.6 LITERATURA
Lastnih misli in mnenj ne dokumentiramo. Karkoli napisanega pa je avtorstvo koga drugega,
moramo priznati. Vsa akademska, znanstvena, strokovna in raziskovalna poročila morajo imeti
dokumentirane vse uporabljene vire. Če namenoma uporabite pisanje druge osebe, kot da je
to vaše pisanje, ste krivi literarne oblike tatvine (plagiatorstva). Ni dovolj, da so viri in literatura
našteti samo na koncu naloge, ampak morajo biti jasno označeni tudi med besedilom.
Povzemanje pomeni, da v raziskovalni nalogi uporabimo povzeto besedilo, misli, podatke in
zaključke iz nekega tujega vira. Tudi pri povzemanju literature moramo skrbno paziti, da ga
jasno in pregledno označimo v nalogi. Daljša povzeta besedila je smiselno povzeti v
samostojnih odstavkih.
V seminarski nalogi je dovoljeno povzemanje le izvirnih znanstvenih ali strokovnih člankov
ter monografij. Povzemanje spletnih virov je prepovedano. Ti viri namreč navadno nimajo
recenzije (vsak lahko objavi kar hoče) in ne sodijo med verodostojne vire. Izjeme so zgolj
elektronske izdaje znanstvenih revij, spletne strani zavodov, agencij, fakultet, vladnih služb,
statističnega urada idr.
Navajanje virov med besedilom
Vire med besedilom tipično navajamo v uvodu in razpravi. Virov ne smemo navajati v izvlečku.
Pri navajanju vira med besedilom se navajata priimek avtorja in letnica izida vira (Priimek,
letnica izida publikacije). Pri citiranju med besedilom navajamo priimke največ dveh avtorjev
(Priimek 1 in Priimek 2, letnica izida publikacije). Če je avtorjev še več, navajamo priimek
prvega in dodamo idr. (Priimek idr., letnica izida publikacije). Če uporabimo več virov istega
avtorja, ki so izšla istega leta, jih ločimo s črkami: (Priimek 1, letnica 1a) (Priimek 1, letnica 1b)
itd. Enako jih označimo tudi v seznamu literature.
Če za isto trditev uporabimo več virov, jih v navajanju ločimo s podpičjem in jih razvrstimo
naraščajoče po letnici izida (Priimek, starejša letnica izida publikacije; Priimek, mlajša letnica
izida publikacije).
Oblikovanje seznama virov in literature
Seznam literature naj bo urejen po abecednem vrstnem redu. Pri tem pazimo, da navajamo
zgolj tiste vire, ki smo jih dejansko uporabili pri seminarski nalogi.
7
Priloga 1
Monografske publikacije (knjige)
Priimek, I. avtorja/jev. Naslov knjige: podnaslov knjige. Izdaja. Kraj izdaje: založba, letnica
izdaje.
Primera:
Stušek, P., Podobnik A. Celica. 1. izd. Ljubljana: DZS, 1995.
Fisher, J., Arnold, J. R. P. Notes in chemistry for biologists. 1st ed. Oxford: BIOS scientific
publishers Lt., 1999.
Navajanje med besedilom:
(Stušek, Podobnik, 1995)
(Fisher in Arnold, 1999)
Poglavje v knjigi
Priimek, I. avtorja/jev. Naslov poglavja. V: Priimek, I. urednika/kov knjige. Naslov knjige. Kraj
izdaje: založba, letnica izdaje. Prva stran poglavja – zadnja stran poglavja.
Primer:
Leštan, D. Načrtovanje eksperimentalnega preučevanja bioprocesov. V: Raspor, P. (ur.)
Biotehnologija: Osnovna znanja. Ljubljana, Bia, 1996. 397 – 409.
Navajanje med besedilom:
(Leštan, 1996)
Če je avtorjev več kot trije, potem se v seznamu virov navedejo vsi, med besedilom pa se piše
v obliki (Priimek 1 idr., letnica).
Članek v periodični publikaciji (reviji)
Priimek, I. avtorja/jev. Naslov članka: podnaslov članka. Ime revije. Letnica izida, letnik,
številka, prva stran članka – zadnja stran članka.
Primeri:
Palatinus, A., Kržan, A., Forte, J., Peterlin, M. Odpadki v morju in prva ocena prisotnosti
mikrodelcev plastike v slovenskem morju, Gospodarjenje z okoljem, 2012, let. 21, št. 82, str. 2
– 8.
8
Priloga 1
Bošnjak, B. Književna vzgoja v mladinski knjižnici: da ali ne? Otrok in knjiga: revija za vprašanja
mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 1998, št. 46, str. 64 -
70.
Adler, J. in Rogers, A. The new war against migraines. Newsweek: the international
newsmagazine, jan. 1999, let. 83, št. 2, str. 42-48.
Navajanje med besedilom:
(Palatinus idr., 2012)
(Bošnjak, 1998)
(Adler in Rogers, 1999)
9
Priloga 1
Predloga seminarske naloge
VISOKOŠOLSKI ZAVOD FIZIOTERAPEVTIKA
NASLOV
SEMINARSKA NALOGA
Kraj in datum: text text
Avtor: text text
Mentor: text text
10
Priloga 1
Spodaj podpisani (ime in priimek), študent (letnik in smer študija, z vpisno številko) izjavljam, da sem avtor seminarskega dela z naslovom (naslov seminarskega dela), ki je rezultat samostojnega dela pod mentorstvom (naziv, ime in priimek). Potrjujem, da je elektronska oblika naloge identična s tiskano obliko dela.
Podpis
11
Priloga 1
IZVLEČEK
Uvod in namen: text text. Metode: text text. Rezultati: text text. Sklep: text text.
Ključne besede: text text
Strukturiran povzetek strnjeno povzame bistvo seminarske naloge in mora vsebovati namen
dela, metode, rezultate in sklep. Za povzetkom zapišemo tudi 3 – 6 ključnih besed.
12
Priloga 1
UVOD
text text
Predstavite izbrano temo, problematiko naloge in njen smisel. Pri bralcu mora vzbuditi
zanimanje za branje. V uvodu je potrebno dosledno navajati vire, iz katerih smo črpali ključne
podatke. Viri ne smejo biti enaki tistim predstavljenim v rezultatih.
Ne pozabite navesti raziskovalne hipoteze. Ta mora biti enostavno oblikovana in lahko
razumljiva. Opredeljena je z enim samim stavkom.
13
Priloga 1
METODE DELA
text text
Navesti je potrebno elektronsko bazo podatkov za iskanje literature, ključne besede iskanja
(če je iskalnik v tujem jeziku je potreben prevod ključnih besed) ter vključitvene kriterije.
14
Priloga 1
REZULTATI
Predstavimo rezultate našega iskanja s pomočjo ključnih besed v elektronski bazi podatkov.
To so članki (minimalno trije), ki ustrezajo vključitvenim kriterijem zastavljenih v metodah.
Povzetek vsakega izmed njih mora vsebovati (1) namen raziskave, (2) opis vzorca merjencev,
(3) uporabljene spremenljivke, (4) opis intervencije in (5) glavni zaključki študije. Pri tem
navajamo kvantitativne podatke.
Strnjene ključne podatke vsakega članka predstavimo v tabeli kot prilogo seminarski nalogi.
15
Priloga 1
RAZPRAVA
V razpravi moramo kritično ovrednotiti rezultate najdenih študij in z njihovo pomočjo
odgovoriti na raziskovalno vprašanje (potrditi ali ovreči hipotezo). Poslužujemo se sprotnega
navajanja virov pri povzemanju ključnih podatkov in jih povežemo še z ostalo literaturo, ki smo
jo uporabili v uvodu.
16
Priloga 1
LITERATURA
Gugliotta, M., da Costa, BR., Dabis, E., Theiler, R., Jüni, P., Reichenbach, S., Landolt, H., Hasler,
P. Surgical versus conservative treatment for lumbar disc herniation: a prospective
cohort study, 2016, let. 12, št. 82, str. 1 – 7.
V seminarski nalogi je dovoljeno povzemanje le izvirnih znanstvenih ali strokovnih člankov
ter monografij. Povzemanje spletnih virov je prepovedano. Izjeme so zgolj elektronske izdaje
znanstvenih revij, spletne strani zavodov, agencij, fakultet, vladnih služb, statističnega urada
idr.
Navajanje virov med besedilom
Vire med besedilom tipično navajamo v uvodu in razpravi. Virov ne smemo navajati v izvlečku.
Pri navajanju vira med besedilom se navajata priimek avtorja in letnica izida vira (Priimek,
letnica izida publikacije). Pri citiranju med besedilom navajamo priimke največ dveh avtorjev
(Priimek 1 in Priimek 2, letnica izida publikacije). Če je avtorjev še več, navajamo priimek
prvega in dodamo idr. (Priimek idr., letnica izida publikacije) Če uporabimo več virov istega
avtorja, ki so izšla istega leta, jih ločimo s črkami: (Priimek 1, letnica 1a) (Priimek 1, letnica 1b)
itd. Enako jih označimo tudi v seznamu literature.
Če za isto trditev uporabimo več virov, jih v navajanju ločimo s podpičjem in jih razvrstimo
naraščajoče po letnici izida (Priimek, starejša letnica izida publikacije; Priimek, mlajša letnica
izida publikacije).
Oblikovanje seznama virov in literature
Seznam literature naj bo urejen po abecednem vrstnem redu. Pri tem pazimo, da navajamo
zgolj tiste vire, ki smo jih dejansko uporabili pri seminarski nalogi.
17
Priloga 1
Priloga 1: Tabela s predstavitvijo rezultatov relevantnih študij
ŠTUDIJA VZOREC MERJENCEV TRAJANJE RAZISKAVE IN
VRSTA EKSP. NAČRTA NAMEN SPREMENLJIVKE INTERVENCIJA REZULTATI
18
Priloga 1
NAVODILA ZA PISANJE DISPOZICIJE DIPLOMSKEGA DELA
PREDGOVOR
Dispozicija diplomske naloge je priprava študenta na opravljanje diplomske naloge. Študent si
z njeno pomočjo postavi okvirje diplomske naloge, ki ga nato usmerjajo pri nadaljnjem delu in
na podlagi katerih je moč presojati njegovo uspešnost pri realizaciji diplomske naloge.
Dispozicija diplomske naloge omogoča tudi presojanje o smiselnosti in izvedljivosti
diplomskega dela še pred njeno izvedbo.
IZBIRA NASLOVA
Naslov mora biti enostaven, jasen in mora nedvoumno odražati bistvo vsebine diplomskega
dela. Navadno ne vsebuje več kot 10 besed. V naslovu diplomskega dela ne sme biti ločil.
Priporočljivo je, da naslov vsebuje metodološki pristop, uporabljen v diplomskem delu (npr.
analiza, raziskava, primerjava …).
UVOD
V uvodnem delu opredelite (osvetlite) problem, ki bo predmet vaše raziskave. Diplomska
naloga praviloma obravnava prepoznaven in točno določen problem iz prakse ter išče
odgovore na zastavljeno vprašanje. Velja si zapomniti, da kakovostne diplomske naloge
praviloma odgovarjajo na preprosta vprašanja in so praktično uporabne.
NAMEN, CLJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Namen (zakaj), cilj (kaj) ter raziskovalno vprašanje diplomskega dela mora biti neposredno
povezan z njegovim naslovom.
NAMEN: daje odgovor na vprašanje, zakaj je to delo pomembno – kakšno korist ima lahko
za organizacijo, stroko, znanost oziroma k čemu želi študent s tem delom prispevati. Nameni
so lahko različni:
19
Priloga 1
- problema še ni nihče analiziral ali pa je bil analiziran pred mnogimi leti,
- študent se ne strinja z ugotovitvami določenih avtorjev,
- analiza problema zanima določeno podjetje ali institucijo in podobno, ipd.
CILJI: nam povedo, kaj želi študent v delu doseči, prikazati, razviti ali izdelati. S cilji
odgovorimo na vprašanje, kako bomo skušali doseči namen. Ciljev pisnega dela je lahko več.
Osnovni cilj dela se mora navezovati na raziskovalni problem. Cilj je neločljivo povezan s
problemom proučevanja, ki predstavlja razliko med trenutnim in želenim stanjem.
RAZISKOVALNE HIPOTEZE: so verjetne trditve ali domneva, ki jih bomo s pomočjo dokazov
potrdili ali ovrgli. Hipoteze morajo biti enostavno oblikovane in lahko razumljive.
Opredeljene so z enim samim stavkom.
PREDVIDENE METODE DELA
Navedite in natančno opišite metode dela, s katerimi nameravate odgovoriti na raziskovalna
vprašanja ali hipoteze.
V primeru pregleda literature je potrebno navesti elektronsko bazo podatkov za iskanje
literature, jezik, letnico starosti člankov in ključne besede iskanja (če je iskalnik v tujem jeziku
je potreben prevod ključnih besed). Poglavje mora vsebovati tudi jasne vključitvene in
izključitvene kriterije.
V primeru raziskovalnega dela je potrebno natančno opisati načrt raziskave (opis in število
preiskovancev ter kontrolne skupine, vključitvene in izključitvene kriterije, opis instrumentov,
potek in časovni okvir raziskave ter način obdelave podatkov).
LITERATURA
V uvodnem delu je potrebno navesti vsaj 5 virov, na katerih bo slonela diplomska naloga. V
diplomski nalogi je dovoljeno povzemanje le izvirnih znanstvenih ali strokovnih člankov ter
monografij. Povzemanje spletnih virov je prepovedano. Ti viri namreč navadno nimajo
recenzije (vsak lahko objavi kar hoče) in ne sodijo med verodostojne vire. Izjeme so zgolj
elektronske izdaje znanstvenih revij, spletne strani zavodov, agencij, fakultet, vladnih služb,
statističnega urada idr.
Navajanje virov med besedilom
Vire med besedilom tipično navajamo v uvodu in razpravi. Virov ne smemo navajati v
izvlečku. Pri navajanju vira med besedilom se navajata priimek avtorja in letnica izida vira
(Priimek, letnica izida publikacije). Pri citiranju med besedilom navajamo priimke največ
20
Priloga 1
dveh avtorjev (Priimek 1 in Priimek 2, letnica izida publikacije). Če je avtorjev še več,
navajamo priimek prvega in dodamo idr. (Priimek idr., letnica izida publikacije) Če
uporabimo več virov istega avtorja, ki so izšla istega leta, jih ločimo s črkami: (Priimek 1,
letnica 1a) (Priimek 1, letnica 1b) itd. Enako jih označimo tudi v seznamu literature.
Če za isto trditev uporabimo več virov, jih v navajanju ločimo s podpičjem in jih razvrstimo
naraščajoče po letnici izida (Priimek, starejša letnica izida publikacije; Priimek, mlajša
letnica izida publikacije).
Oblikovanje seznama virov in literature
Seznam literature naj bo urejen po abecednem vrstnem redu. Pri tem pazimo, da navajamo
zgolj tiste vire, ki smo jih dejansko uporabili pri seminarski nalogi.
Monografske publikacije (knjige)
Priimek, I. avtorja/jev. Naslov knjige: podnaslov knjige. Izdaja. Kraj izdaje: založba, letnica
izdaje.
Primera:
Stušek, P., Podobnik A. Celica. 1. izd. Ljubljana: DZS, 1995.
Fisher, J., Arnold, J. R. P. Notes in chemistry for biologists. 1st ed. Oxford: BIOS scientific
publishers Lt., 1999.
Navajanje med besedilom:
(Stušek, Podobnik, 1995)
(Fisher in Arnold, 1999)
Poglavje v knjigi
Priimek, I. avtorja/jev. Naslov poglavja. V: Priimek, I. urednika/kov knjige. Naslov knjige. Kraj
izdaje: založba, letnica izdaje. Prva stran poglavja – zadnja stran poglavja.
Primer:
Leštan, D. Načrtovanje eksperimentalnega preučevanja bioprocesov. V: Raspor, P. (ur.)
Biotehnologija: Osnovna znanja. Ljubljana, Bia, 1996. 397 – 409.
Navajanje med besedilom:
(Leštan, 1996)
21
Priloga 1
Če je avtorjev več kot trije, potem se v seznamu virov navedejo vsi, med besedilom pa se
piše v obliki (Priimek 1 idr., letnica).
Članek v periodični publikaciji (reviji)
Priimek, I. avtorja/jev. Naslov članka: podnaslov članka. Ime revije. Letnica izida, letnik,
številka, prva stran članka – zadnja stran članka.
Primeri:
Palatinus, A., Kržan, A., Forte, J., Peterlin, M. Odpadki v morju in prva ocena prisotnosti
mikrodelcev plastike v slovenskem morju, Gospodarjenje z okoljem, 2012, let. 21, št. 82, str.
2 – 8.
Bošnjak, B. Književna vzgoja v mladinski knjižnici: da ali ne? Otrok in knjiga: revija za
vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 1998, št.
46, str. 64 - 70.
Adler, J. in Rogers, A. The new war against migraines. Newsweek: the international
newsmagazine, jan. 1999, let. 83, št. 2, str. 42-48.
Navajanje med besedilom:
(Palatinus idr., 2012)
(Bošnjak, 1998)
(Adler in Rogers, 1999)
22
Priloga 1
Predloga dispozicije diplomskega dela
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V SLOVENSKEM JEZIKU
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V ANGLEŠKEM JEZIKU
1. UVOD
2. NAMEN, CLJI IN HIPOTEZE
3. PREDVIDENE METODE DELA
4. LITERATURA
23
Priloga 1
NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE
PREDGOVOR
Naloga vsakega študenta fizioterapije je, da ob zaključku svojega izobraževanja pripravi
in zagovarja diplomsko nalogo. Namen diplomskega dela ni, da bi iz diplomandov
naredili raziskovalce na področju fizioterapije. Tistim, ki imajo raziskovalno žilico in jih
to delo zanima, naj bi se s tem omogočil začetek raziskovalne kariere, ki jo na šoli
podpiramo. Predvsem pa želimo, da se diplomandi na praktičen način seznanijo z
raziskovalnim delom na področju fizioterapije. Namen je zato (1) spodbuditi
ustvarjalnost in raziskovalno izvirnost, (2) naučiti sistematične presoje o kakovosti
strokovne literature in (3) presojati o relevantnosti in pomembnosti teme za stroko in
znanost.
VRSTE DIPLOMSKIH NALOG
Odločite se lahko za izdelavo diplomske naloge (1) raziskovalnega tipa ali (2) sistematičnega
pregleda literature.
RAZISKOVALNI TIP DIPLOMSKE NALOGE
Za reševanje raziskovalnega problema si moramo najprej izdelati raziskovalni načrt. Le s
kakovostnim raziskovalnim načrtom lahko izdelamo kakovostno diplomsko nalogo. Ključni
elementi raziskovalnega načrta so (1) (delovni) naslov diplomske naloge, (2) opredelitev
predmeta in problema, (3) raziskovalne hipoteze in (4) natančno opredeljene metode dela.
Tem točkam velja nameniti največ časa, saj je izvedba eksperimenta neposredno odvisna od
jasne opredelitve problema in raziskovalne hipoteze.
Pri diplomski nalogi raziskovalnega tipa je potrebno izpeljati eksperiment, s pomočjo katerega
bomo odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Še pred pričetkom raziskovanja si
moramo izbrati problem, ki je raziskovalno zanimiv. Pravi problemi so navadno tisti, ki izvirajo
iz prakse in ki se porajajo med vsakodnevnim delom: (1) ali je metoda A bolj učinkovita od
metode B, (2) ali je metoda A učinkovita pri zdravljenju/lajšanju stanja A, (3) kako zanesljiva je
metoda A, (4) kakšne so merske karakteristike testa A za oceno stanja A, ipd. Pogosto je
namreč prepričanje, da je vsakodnevna praksa daleč od znanosti. Tako gledanje na raziskave
pa je povsem napačno in tudi škodljivo.
24
Priloga 1
Problem je potrebno pretvoriti v raziskovalno vprašanje. Pri raziskovalnem projektu se
postavi vprašanje tako, da je pojave mogoče opazovati v merljivi obliki.
Primer:
Morda vas zanima vpliv vaj za izboljšanje ravnotežja na pogostost padcev pri starostnikih. Prvi
poskus oblikovanja raziskovalnega vprašanja bi bil:
Ali vaje za izboljšanje ravnotežja zmanjšajo pogostost padcev pri starostnikih?
Takšno raziskovalno vprašanje je predvsem premalo specifično. Namreč ni povsem jasno, kaj
so »vaje za ravnotežje«, kaj pomeni »zmanjšanje« in kdo so »starostniki«. Zastavi se tudi
vprašanje o trajanju in načinu intervencije.
Ali 6 mesečni samostojni program vaj za izboljšanje statičnega in dinamičnega ravnotežja
statistično pomembno zmanjša pogostost padcev pri osebah starejših od 65 let v domu
starejših občanov Vič?
Tako postavljeno raziskovalno vprašanje je dovolj specifično in omogoča odgovore v merljivi
obliki z analizo podatkov.
Iz raziskovalnega vprašanja nato izpeljemo raziskovalno hipotezo:
H1.: Šest mesečni samostojni program vaj za izboljšanje statičnega in dinamičnega ravnotežja
statistično pomembno zmanjša pogostost padcev pri osebah starejših od 65 let v domu
starejših občanov Vič?
Ko smo natančno opredelili problem, raziskovalno vprašanje in hipotezo, smo opravili že
ogromno dela. Sledi načrtovanje eksperimenta, v katerem moramo opredeliti, kako bomo na
to vprašanje odgovorili.
EKSPERIMENTALNI NAČRT
V eksperimentalnem načrtu moramo skrbno in natančno določiti postopek izvedbe
eksperimenta. Kako natančno? Tako natančno, da lahko drug raziskovalec vaš eksperiment
kadarkoli ponovi. Opredeliti je potrebno naslednje elemente:
- skupina preiskovancev (npr. 50 moških in 50 žensk starejših od 65 let v DSO Vič),
- vključitvene in izključitvene kriterije (spremljajoča obolenja, pokretnost, mobilnost,…),
- morebitna kontrolna skupina,
- program vadbe (opis vaj, stopnjevanje zahtevnosti, čas izvedbe in počitka, način
posredovanja,…),
25
Priloga 1
- spremenljivke (vrsta testa, čas merjenja,…).
Nekoliko večjo pozornost pred izvedbo eksperimenta velja nameniti predvsem izbiri testov.
Primer:
Za odgovor na našo raziskovalno hipotezo moramo izbrati teste, s katerimi bomo merili
morebiten napredek. Odgovoriti moramo namreč na vprašanje (1) ali je naš program vadbe
izboljšal ravnotežje in (2) kakšna je razlika v pogostosti padcev. Za odgovor na prvo vprašanje
bomo izbrali test (klinični ali laboratorijski), ki ima za naše potrebe še dovolj dobre merske
karakteristike za beleženje sprememb. Za odgovor na drugo vprašanje moramo poznati število
padcev pred in po izvedbi programa.
Pri zbiranju podatkov je pomemben dovolj velik vzorec. Le iz dovolj velikega vzorca lahko
sklepamo na celotno populacijo. To je zlasti pomembno pri pošiljanju anketnih vprašalnikov.
Namreč v Sloveniji ljudje neradi odgovarjajo na anketna vprašanja po povratni pošti. Delež
vrnjenih anket se tako giblje okoli 50 odstotkov.
VSEBINA DIPLOMSKE NALOGE
Diplomska naloga naj bi le izjemoma presegala 20-30 strani. Napisana naj bo strnjeno,
pregledno in mora biti v skladu z obliko, ki ustreza predlogi.
Za pisanje uporabimo pokončno obliko pisave Times New Roman 12 pik (12 pt), razmik med
vrsticami naj bo 1,15.
Odstavki naj bodo med seboj razmaknjeni s presledkom, prva vrstica v odstavku naj bo
poravnana levo. Odstavki morajo biti obojestransko poravnani.
Diplomska naloga mora biti napisana v 3 osebi in mora vsebovati:
- naslovno stran,
- zahvala,
- strukturiran izvleček v slovenskem jeziku (maksimalno 250 besed),
- strukturiran izvleček v angleškem jeziku (maksimalno 250 besed),
- kazalo vsebine,
- razlago oznak,
- uvod (maksimalno ena stran),
- predmet in problem diplomske naloge,
- poglavja ključna za globlje razumevanje predmeta in problema diplomske naloge,
- hipoteze diplomske naloge,
26
Priloga 1
- metode dela,
- rezultate,
- razpravo,
- sklepne misli,
- seznam literature sprotno navedenih virov med besedilom seminarske naloge,
- priloge.
STRUKTURIRAN POVZETEK
Strukturiran povzetek strnjeno povzame bistvo diplomske naloge in mora vsebovati uvod in
namen, metode, rezultate, razpravo in sklep. Za povzetkom zapišemo tudi 3 – 6 ključnih
besed. Strukturiran povzetek mora biti napisan v slovenskem in angleškem jeziku.
Primer:
Uvod in namen: Padci so pri starejših osebah najpogostejši vzrok poškodb, njihove posledice
pa se odražajo na biološkem, psihološkem, socialnem in ekonomskem področju. Namen
diplomske naloge odgovoriti na vprašanje, ali 6 mesečni samostojni program vaj za izboljšanje
statičnega in dinamičnega ravnotežja statistično pomembno zmanjša pogostost padcev pri
osebah starejših od 65 let v domu starejših občanov Vič. Metode: V raziskavo je bilo
vključenih… Vzorec spremenljivk je zajemal… Rezultati: Naštejemo kvantitativne rezultate
naše raziskave. Razprava: Do rezultatov študije se kritično opredelimo in jih primerjamo z
ostalo literaturo. Sklep: Povzamemo bistvene zaključke naše raziskave in podamo predloge
za nadaljnje delo.
UVOD
V uvodu diplomske naloge širše predstavimo izbrano temo, predvsem pa moramo pri bralcu
vzbuditi zanimanje za nadaljnje branje. Uvod naj nebi bil daljši od ene tipkane strani.
V uvodu je potrebno dosledno navesti vire. Če navedenih dejstev ne citiramo pomeni, da
kršimo avtorske pravice. Z navajanjem virov hkrati omogočimo, da se lahko bralec naše naloge
globlje posveti tematiki, v kolikor ga le-ta zanima. Naj že na tem mestu opozorimo, da je
povzemanje spletnih virov prepovedano. Ti viri namreč navadno nimajo recenzije (vsak lahko
objavi kar hoče) in ne sodijo med verodostojne vire. Izjeme so zgolj elektronske izdaje
znanstvenih revij, spletne strani zavodov, agencij, fakultet, vladnih služb, statističnega urada
idr.
27
Priloga 1
PREDMET IN PROBLEM DIPLOMSKE NALOGE
Definirati je potrebno predmet (kaj proučujemo) in problem proučevanja (kaj pravzaprav je
problem, ki ga z diplomsko nalogo nameravate razrešiti).
Primer:
Predmet diplomske naloge je proučevanje ravnotežnih vaj na pogostost padcev pri
starostnikih. Problem je ugotoviti vpliv šest mesečnega samostojnega programa vaj za
izboljšanje statičnega in dinamičnega ravnotežja na pogostost padcev pri osebah starejših od
65 let v domu starejših občanov Vič?
PODPOGLAVJA KLJUČNA ZA RAZLAGO PREDMETA IN PROBLEMA
Sledijo podpoglavja, ki so pomembna za globlje razumevanje predmeta in problema diplomske
naloge. Tako se lahko na tem mestu osredotočimo na razlago ravnotežja, ravnotežnostnih
strategij, ravnotežja v povezavi s starostniki, vzrokov za padce in posledice, načini
preprečevanja padcev, vloga fizioterapevta,…
Tudi tukaj je potrebno vire navajati dosledno. Če navedenih dejstev ne citiramo pomeni, da
kršimo avtorske pravice. Z navajanjem virov hkrati omogočimo, da se lahko bralec naše naloge
globlje posveti tematiki, v kolikor ga le-ta zanima. Naj ponovno opozorimo, da je povzemanje
spletnih virov prepovedano. Ti viri namreč navadno nimajo recenzije (vsak lahko objavi kar
hoče) in ne sodijo med verodostojne vire. Izjeme so zgolj elektronske izdaje znanstvenih revij,
spletne strani zavodov, agencij, fakultet, vladnih služb, statističnega urada idr.
HIPOTEZE DIPLOMSKE NALOGE
Na podlagi opredeljenega predmeta, problema in razlage področja postavimo raziskovalno
hipotezo. To je verjetna trditev ali domneva, ki jo bomo s pomočjo dokazov potrdili ali ovrgli.
Hipoteza mora biti enostavno oblikovana, lahko razumljiva in predvsem čim bolj specifična.
Opredeljena je z enim samim stavkom. Naša hipoteza bi se tako lahko glasila:
H1. Šest mesečni samostojni program vaj za izboljšanje statičnega in dinamičnega ravnotežja
statistično pomembno zmanjša pogostost padcev pri osebah starejših od 65 let v domu
starejših občanov Vič?
28
Priloga 1
METODE DELA
V metodah dela moramo natančno opisati vsebino in potek eksperimenta. Poglavje navadno
vsebuje odstavke z opisom vzorca merjencev, kontrolne skupine, vzorca spremenljivk,
organizacije zbiranja podatkov in metode obdelave podatkov.
REZULTATI
V poglavju predstavimo kvantitativne rezultate naše raziskave. V poglavje vključimo tudi
tabele in grafe. V omenjenem poglavju navadno ne citiramo literature.
RAZPRAVA
Razprava je ključni del diplomske naloge in izraža avtorjevo pronicljivost, strokovnost in
pismenost. Je pravi intelektualni doprinos, saj je potrebno rezultate razložiti, ovrednotiti in jih
primerjati z ugotovitvami drugih avtorjev.
Tudi tukaj je potrebno vire navajati dosledno. Če navedenih dejstev ne citiramo pomeni, da
kršimo avtorske pravice. Z navajanjem virov hkrati omogočimo, da se lahko bralec naše naloge
globlje posveti tematiki, v kolikor ga le-ta zanima. Naj ponovno opozorimo, da je povzemanje
spletnih virov prepovedano. Ti viri namreč navadno nimajo recenzije (vsak lahko objavi kar
hoče) in ne sodijo med verodostojne vire. Izjeme so zgolj elektronske izdaje znanstvenih revij,
spletne strani zavodov, agencij, fakultet, vladnih služb, statističnega urada idr.
SKLEPNE MISLI
V poglavju strnjeno povzamemo bistvene ugotovitve naše diplomske naloge in podamo
predloge za nadaljnjo delo.
LITERATURA
Lastnih misli in mnenj ne dokumentiramo. Karkoli napisanega pa je avtorstvo koga drugega,
moramo priznati. Vsa akademska, znanstvena, strokovna in raziskovalna poročila morajo imeti
dokumentirane vse uporabljene vire. Če namenoma uporabite pisanje druge osebe, kot da je
to vaše pisanje, ste krivi literarne oblike tatvine (plagiatorstva). Ni dovolj, da so viri in literatura
našteti samo na koncu naloge, ampak morajo biti jasno označeni tudi med besedilom.
29
Priloga 1
Povzemanje pomeni, da v raziskovalni nalogi uporabimo povzeto besedilo, misli, podatke in
zaključke iz nekega tujega vira. Tudi pri povzemanju literature moramo skrbno paziti, da ga
jasno in pregledno označimo v nalogi. Daljša povzeta besedila je smiselno povzeti v
samostojnih odstavkih.
V diplomski nalogi je dovoljeno povzemanje le izvirnih znanstvenih ali strokovnih člankov ter
monografij. Povzemanje spletnih virov je prepovedano. Ti viri namreč navadno nimajo
recenzije (vsak lahko objavi kar hoče) in ne sodijo med verodostojne vire. Izjeme so zgolj
elektronske izdaje znanstvenih revij, spletne strani zavodov, agencij, fakultet, vladnih služb,
statističnega urada idr.
Navajanje virov med besedilom
Pri navajanju vira med besedilom se navajata priimek avtorja in letnica izida vira (Priimek,
letnica izida publikacije). Pri citiranju med besedilom navajamo priimke največ dveh avtorjev
(Priimek 1 in Priimek 2, letnica izida publikacije). Če je avtorjev še več, navajamo priimek
prvega in dodamo idr. (Priimek idr., letnica izida publikacije). Če uporabimo več virov istega
avtorja, ki so izšla istega leta, jih ločimo s črkami: (Priimek 1, letnica 1a) (Priimek 1, letnica 1b)
itd. Enako jih označimo tudi v seznamu literature.
Če za isto trditev uporabimo več virov, jih v navajanju ločimo s podpičjem in jih razvrstimo
naraščajoče po letnici izida (Priimek, starejša letnica izida publikacije; Priimek, mlajša letnica
izida publikacije).
Oblikovanje seznama virov in literature
Seznam literature naj bo urejen po abecednem vrstnem redu. Pri tem pazimo, da navajamo
zgolj tiste vire, ki smo jih dejansko uporabili pri seminarski nalogi.
Monografske publikacije (knjige)
Priimek, I. avtorja/jev. Naslov knjige: podnaslov knjige. Izdaja. Kraj izdaje: založba, letnica
izdaje.
Primera:
Stušek, P., Podobnik A. Celica. 1. izd. Ljubljana: DZS, 1995.
Fisher, J., Arnold, J. R. P. Notes in chemistry for biologists. 1st ed. Oxford: BIOS scientific
publishers Lt., 1999.
Navajanje med besedilom:
(Stušek, Podobnik, 1995)
30
Priloga 1
(Fisher in Arnold, 1999)
Poglavje v knjigi
Priimek, I. avtorja/jev. Naslov poglavja. V: Priimek, I. urednika/kov knjige. Naslov knjige. Kraj
izdaje: založba, letnica izdaje. Prva stran poglavja – zadnja stran poglavja.
Primer:
Leštan, D. Načrtovanje eksperimentalnega preučevanja bioprocesov. V: Raspor, P. (ur.)
Biotehnologija: Osnovna znanja. Ljubljana, Bia, 1996. 397 – 409.
Navajanje med besedilom:
(Leštan, 1996)
Če je avtorjev več kot trije, potem se v seznamu virov navedejo vsi, med besedilom pa se piše
v obliki (Priimek 1 idr., letnica).
Članek v periodični publikaciji (reviji)
Priimek, I. avtorja/jev. Naslov članka: podnaslov članka. Ime revije. Letnica izida, letnik,
številka, prva stran članka – zadnja stran članka.
Primeri:
Palatinus, A., Kržan, A., Forte, J., Peterlin, M. Odpadki v morju in prva ocena prisotnosti
mikrodelcev plastike v slovenskem morju, Gospodarjenje z okoljem, 2012, let. 21, št. 82, str. 2
– 8.
Bošnjak, B. Književna vzgoja v mladinski knjižnici: da ali ne? Otrok in knjiga: revija za vprašanja
mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 1998, št. 46, str. 64 -
70.
Adler, J. in Rogers, A. The new war against migraines. Newsweek: the international
newsmagazine, jan. 1999, let. 83, št. 2, str. 42-48.
Navajanje med besedilom:
(Palatinus idr., 2012)
(Bošnjak, 1998)
(Adler in Rogers, 1999)
31
Priloga 1
Predloga raziskovalne diplomske naloge
VISOKOŠOLSKI ZAVOD FIZIOTERAPEVTIKA
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V SLOVENSKEM JEZIKU
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V ANGLEŠKEM JEZIKU
(RAZISKOVALNA NALOGA)
Kraj in datum: text text
Avtor: text text
Mentor: text text
33
Priloga 1
Spodaj podpisani/-a ____________________študent/-ka Visokošolskega zavoda
Fizioterapevtika, z vpisno številko _________________, avtor/-ica pisnega zaključnega dela
študija z naslovom:
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________,
IZJAVLJAM,
1. da je pisno zaključno delo študija rezultat mojega samostojnega dela;
2. da je tiskana oblika pisnega zaključnega dela študija istovetna elektronski obliki pisnega
zaključnega dela študija;
3. da sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v pisnem
zaključnem delu študija in jih v pisnem zaključnem delu študija jasno označil/-a;
4. da sem pri pripravi pisnega zaključnega dela študija ravnal/-a v skladu z etičnimi načeli in,
kjer je to potrebno, za raziskavo pridobil/-a soglasje etične komisije;
5. da soglašam z uporabo elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija za preverjanje
podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki
je povezana s študijskim informacijskim sistemom;
6. da na VZF neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico
shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja
pisnega zaključnega dela študija na voljo javnosti na svetovnem spletu preko repozitorija ;
7. da dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v pisnem zaključnem delu
študija in tej izjavi, skupaj z objavo pisnega zaključnega dela študija;
8. da dovoljujem uporabo mojega rojstnega datuma v zapisu COBISS.
V Ljubljani, ________________
Podpis avtorja/-ice: __________________
34
Priloga 1
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V SLOVENSKEM JEZIKU
IZVLEČEK
Uvod in namen: text text. Metode: text text. Rezultati: text text. Razprava: text text. Sklep:
text text.
Ključne besede: text text
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V ANGLEŠKEM JEZIKU
ABSTRACT
Introduction and objective: text text. Methods: text text. Results: text text. Discussion: text
text. Conclusion: text text
Key words: text text
36
Priloga 1
RAZLAGA OZNAK
Na tem mestu razložimo kratice uporabljene med tekstom diplomske naloge.
M mediana
SO standardni odklon
38
Priloga 1
2 PREDMET IN PROBLEM DIPLOMSKE NALOGE
text text
2.1 PODPOGLAVJA NAMENJENA RAZLAGI PREDMETA IN PROBLEMA
Sledijo podpoglavja, ki so pomembna za globlje razumevanje predmeta in problema diplomske
naloge.
39
Priloga 1
3 HIPOTEZE DIPLOMSKE NALOGE
H1. Šest mesečni samostojni program vaj za izboljšanje statičnega in dinamičnega ravnotežja
statistično pomembno zmanjša pogostost padcev pri osebah starejših od 65 let v domu
starejših občanov Vič?
40
Priloga 1
4 METODE DELA
Opišemo vzorec merjencev, kontrolne skupine, vzorec spremenljivk, organizacijo zbiranja
podatkov in metode obdelave podatkov.
42
Priloga 1
6 RAZPRAVA
Do rezultatov se opredelimo, jih postavimo v širši kontekst in jih primerjamo z že obstoječo
literaturo.
43
Priloga 1
7 SKLEPNE MISLI
Povzamemo bistvene zaključke diplomske naloge in podamo predloge za nadaljnje delo.
45
Priloga 1
DIPLOMSKA NALOGA PREGLED LITERATURE
PREDGOVOR
Diplomska naloga s pregledom literature je nadgradnja seminarske naloge opravljene v 2.
letniku študija. Bistvena ločnica od diplomske naloge raziskovalnega tipa je iskanje dokazov v
že obstoječi literaturi brez izpeljave eksperimenta. Glavni problem, ki se najpogosteje pojavlja
pri tovrstnih pisnih nalogah je (1) nejasno definiran problem in raziskovalna hipoteza, (2)
dolgovezen in preobširen uvod, (3) nedoslednost pri sprotnem citiranju ali navajanju virov in
(4) siromašno izražanje ali strokovno izrazoslovje. Avtor mora imeti ves čas nastajanja naloge
v mislih njeno uporabno vrednost. Najboljša raziskovalna vprašanja ali hipoteze zato izhajajo
iz prakse.
RAZISKOVALNI NAČRT
Za reševanje raziskovalnega problema si moramo najprej izdelati raziskovalni načrt. Le s
kakovostnim raziskovalnim načrtom lahko izdelamo kakovostno diplomsko nalogo. Ključni
elementi raziskovalnega načrta so (1) (delovni) naslov diplomske naloge naloge, (2)
opredelitev problema in (3) raziskovalna hipoteza. Tem točkam velja nameniti največ časa, saj
je pisanje diplomske naloge ob jasni opredelitvi problema in raziskovalne hipoteze enostavno
opravilo.
VSEBINA DIPLOMSKE NALOGE
Diplomska naloga naj bo napisana strnjeno, pregledno in mora biti v skladu z obliko, ki ustreza
predlogi (Priloga 1).
Za pisanje uporabimo pokončno obliko pisave Times New Roman 12 pik (12 pt), razmik med
vrsticami naj bo 1,15.
Odstavki naj bodo med seboj razmaknjeni s presledkom, prva vrstica v odstavku naj bo
poravnana levo. Odstavki morajo biti obojestransko poravnani.
Diplomska naloga mora biti napisana v 3 osebi in mora vsebovati:
- naslovno stran,
- zahvala,
- strukturiran izvleček v slovenskem jeziku (maksimalno 250 besed),
- strukturiran izvleček v angleškem jeziku (maksimalno 250 besed),
- kazalo vsebine,
46
Priloga 1
- razlago oznak,
- uvod (maksimalno ena stran),
- predmet in problem diplomske naloge,
- poglavja ključna za globlje razumevanje predmeta in problema diplomske naloge,
- hipoteze diplomske naloge,
- metode dela,
- rezultate,
- razpravo,
- sklepne misli,
- seznam literature sprotno navedenih virov med besedilom seminarske naloge,
- priloge (preglednica uporabljenih raziskav predstavljenih v poglavju rezultati).
Diplomska naloga mora kot prilogo vsebovati preglednico uporabljenih raziskav predstavljenih
v poglavju rezultati. Za odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje ali hipotezo je potrebno
navesti minimalno 10 do sedaj objavljenih znanstvenih ali strokovnih publikacij. Obseg
diplomske naloge naj nebi presegel 20-30 tiskanih strani.
STRUKTURIRAN POVZETEK
Strukturiran povzetek strnjeno povzame bistvo diplomske naloge in mora vsebovati uvod in
namen, metode, rezultate, razpravo in sklep. Za povzetkom zapišemo tudi 3 – 6 ključnih
besed.
Primer:
Uvod in namen: Konzervativno zdravljenje simptomatske hernije medvretenčne ploščice v
ledvenem delu hrbtenice (SHML) je lahko zaradi manjše možnosti zapletov pomembna
alternativa operativnemu zdravljenju. Pri tem pa ne vemo, kateri pristop je boljši pri
zmanjševanju simptomov na kratki, srednji in dolgi rok. Namen seminarske naloge je
testiranje hipoteze, da je konzervativna terapija pri SHML enako učinkovita pri zmanjševanju
simptomov na kratki, srednji in dolgi rok kot operativna terapija. Metode: Iskanje literature je
potekalo s pomočjo elektronske baze podatkov XXX. Vključitveni kriteriji so zajemali (1) XXX,
(2) XXX, (3) … Rezultati: Predstavimo rezultate vsake študije. Razprava: Študije so pokazale…
Sklep: Na podlagi dokazov iz literature lahko sklepamo, da je konzervativna terapija v
primerjavi z operativno enako učinkovita/neučinkovita… V prihodnje predlagamo da…
47
Priloga 1
UVOD
V uvodu diplomske naloge predstavimo izbrano temo, predvsem pa moramo pri bralcu
vzbuditi zanimanje za nadaljnje branje. Uvod naj nebi bil daljši od ene tipkane strani.
Primer:
Recimo, da nas zanima primerjava konzervativne in operativne terapije pri simptomatski
herniji medvretenčne ploščice v ledvenem delu hrbtenice (Gugliotta idr., 2016). V uvodu najprej
predstavimo izbrano temo s pojasnitvijo:
- razlike med bolečino v križu in lumboishialgijo,
- prevalence in incidence bolečine v križu in lumboishialgije,
- definicije in vzroka lumboishialgije,
- načinov zdravljenja lumboishialgije.
PREDMET IN PROBLEM DIPLOMSKE NALOGE
Definirati je potrebno predmet (kaj proučujemo) in problem proučevanja (kaj pravzaprav je
problem, ki ga z diplomsko nalogo nameravate razrešiti).
Primer:
Predmet diplomske naloge je zdravljenje simptomatske hernije medvretenčne ploščice v
ledvenem delu hrbtenice. Problem je na podlagi obstoječe literature ugotoviti, kateri način
zdravljenja (konzervativni ali operativni) je boljši pri zmanjševanju simptomov na kratki,
srednji in dolgi rok.
PODPOGLAVJA KLJUČNA ZA RAZLAGO PREDMETA IN PROBLEMA
Sledijo podpoglavja, ki so pomembna za globlje razumevanje predmeta in problema diplomske
naloge. Tako se lahko na tem mestu osredotočimo na razlago anatomije, biomehanskih
zakonitosti, etiologije, patofiziologije, razlago konzervativnega in operativnega zdravljenja,
vloge fizioterapevta,…
Tudi tukaj je potrebno vire navajati dosledno. Če navedenih dejstev ne citiramo pomeni, da
kršimo avtorske pravice. Z navajanjem virov hkrati omogočimo, da se lahko bralec naše naloge
globlje posveti tematiki, v kolikor ga le-ta zanima. Naj ponovno opozorimo, da je povzemanje
spletnih virov prepovedano. Ti viri namreč navadno nimajo recenzije (vsak lahko objavi kar
48
Priloga 1
hoče) in ne sodijo med verodostojne vire. Izjeme so zgolj elektronske izdaje znanstvenih revij,
spletne strani zavodov, agencij, fakultet, vladnih služb, statističnega urada idr.
HIPOTEZE DIPLOMSKE NALOGE
Na podlagi opredeljenega predmeta, problema in razlage področja postavimo raziskovalno
hipotezo. To je verjetna trditev ali domneva, ki jo bomo s pomočjo dokazov potrdili ali ovrgli.
Hipoteza mora biti enostavno oblikovana, lahko razumljiva in predvsem čim bolj specifična.
Opredeljena je z enim samim stavkom. Naša hipoteza bi se tako lahko glasila:
H1: konzervativna terapija je pri simptomatski herniji medvretenčne ploščice v ledvenem delu
hrbtenice enako učinkovita pri zmanjševanju simptomov na kratki, srednji in dolgi rok v
primerjavi z operativno terapijo.
METODE DELA
Navesti je potrebno elektronsko bazo podatkov za iskanje literature in ključne besede (če je
iskalnik v tujem jeziku je potreben prevod ključnih besed). Poglavje mora vsebovati tudi jasne
vključitvene kriterije.
Primer:
Za potrditev ali ovržbo naše raziskovalne hipoteze bomo najverjetneje iskali dokaze
(objavljene znanstvene in strokovne članke) v elektronski bazi podatkov PubMed s pomočjo
naslednjih ključnih besed: kirurško zdravljenje (surgical treatment), konzervativno zdravljenje
(conservative treatment), učinkovitost (effectiveness), hernija medvretenčne ploščice v
ledvenem delu hrbtenice (lumbar disc herniation).
V širšem izboru iskanja so zagotovo tudi članki, ki za našo raziskavo niso pomembni. Te
izločimo tako, da jasno navedemo vključitvene kriterije:
- jezik pisanja člankov,
- starost študij,
- vrsta in kvaliteta študij (randomizirane kontrolirane študije – RCT, študije primerov,
meta analize,…),
- velikost vzorca,
- vsebnost kontrolne skupine preiskovancev,
- trajanje raziskave
- …
49
Priloga 1
REZULTATI
Rezultati našega iskanja s pomočjo ključnih besed v elektronski bazi podatkov so članki
(minimalno 10), ki izpolnjujejo zastavljene vključitvene kriterije. Povzetek vsakega izmed njih
mora vsebovati (1) namen raziskave, (2) opis vzorca merjencev, (3) uporabljene spremenljivke,
(4) opis intervencije in (5) glavni zaključki študije. Pri tem navajamo kvantitativne podatke.
RAZPRAVA
Razprava je ključni del diplomske naloge in izraža avtorjevo pronicljivost, strokovnost in
pismenost. Je pravi intelektualni doprinos, saj je potrebno rezultate študij razložiti in
ovrednotiti.
Tudi tukaj je potrebno vire navajati dosledno. Če navedenih dejstev ne citiramo pomeni, da
kršimo avtorske pravice. Z navajanjem virov hkrati omogočimo, da se lahko bralec naše naloge
globlje posveti tematiki, v kolikor ga le-ta zanima. Naj ponovno opozorimo, da je povzemanje
spletnih virov prepovedano. Ti viri namreč navadno nimajo recenzije (vsak lahko objavi kar
hoče) in ne sodijo med verodostojne vire. Izjeme so zgolj elektronske izdaje znanstvenih revij,
spletne strani zavodov, agencij, fakultet, vladnih služb, statističnega urada idr.
SKLEPNE MISLI
V zaključku razprave povzamemo ključne ugotovitve in ponovno odgovorimo na raziskovalno
vprašanje (potrdimo ali ovržemo hipotezo). Obvezno nakažemo tudi odprta vprašanja, ki so se
porodila med pregledovanjem literature in nakazujejo nadaljnja raziskovanja.
LITERATURA
Lastnih misli in mnenj ne dokumentiramo. Karkoli napisanega pa je avtorstvo koga drugega,
moramo priznati. Vsa akademska, znanstvena, strokovna in raziskovalna poročila morajo imeti
dokumentirane vse uporabljene vire. Če namenoma uporabite pisanje druge osebe, kot da je
to vaše pisanje, ste krivi literarne oblike tatvine (plagiatorstva). Ni dovolj, da so viri in literatura
našteti samo na koncu naloge, ampak morajo biti jasno označeni tudi med besedilom.
Povzemanje pomeni, da v raziskovalni nalogi uporabimo povzeto besedilo, misli, podatke in
zaključke iz nekega tujega vira. Tudi pri povzemanju literature moramo skrbno paziti, da ga
jasno in pregledno označimo v nalogi. Daljša povzeta besedila je smiselno povzeti v
samostojnih odstavkih.
50
Priloga 1
V seminarski nalogi je dovoljeno povzemanje le izvirnih znanstvenih ali strokovnih člankov
ter monografij. Povzemanje spletnih virov je prepovedano. Ti viri namreč navadno nimajo
recenzije (vsak lahko objavi kar hoče) in ne sodijo med verodostojne vire. Izjeme so zgolj
elektronske izdaje znanstvenih revij, spletne strani zavodov, agencij, fakultet, vladnih služb,
statističnega urada idr.
Navajanje virov med besedilom
Vire med besedilom tipično navajamo v uvodu in razpravi. Virov ne smemo navajati v izvlečku.
Pri navajanju vira med besedilom se navajata priimek avtorja in letnica izida vira (Priimek,
letnica izida publikacije). Pri citiranju med besedilom navajamo priimke največ dveh avtorjev
(Priimek 1 in Priimek 2, letnica izida publikacije). Če je avtorjev še več, navajamo priimek
prvega in dodamo idr. (Priimek idr., letnica izida publikacije). Če uporabimo več virov istega
avtorja, ki so izšla istega leta, jih ločimo s črkami: (Priimek 1, letnica 1a) (Priimek 1, letnica 1b)
itd. Enako jih označimo tudi v seznamu literature.
Če za isto trditev uporabimo več virov, jih v navajanju ločimo s podpičjem in jih razvrstimo
naraščajoče po letnici izida (Priimek, starejša letnica izida publikacije; Priimek, mlajša letnica
izida publikacije).
Oblikovanje seznama virov in literature
Seznam literature naj bo urejen po abecednem vrstnem redu. Pri tem pazimo, da navajamo
zgolj tiste vire, ki smo jih dejansko uporabili pri seminarski nalogi.
Monografske publikacije (knjige)
Priimek, I. avtorja/jev. Naslov knjige: podnaslov knjige. Izdaja. Kraj izdaje: založba, letnica
izdaje.
Primera:
Stušek, P., Podobnik A. Celica. 1. izd. Ljubljana: DZS, 1995.
Fisher, J., Arnold, J. R. P. Notes in chemistry for biologists. 1st ed. Oxford: BIOS scientific
publishers Lt., 1999.
Navajanje med besedilom:
(Stušek, Podobnik, 1995)
(Fisher in Arnold, 1999)
51
Priloga 1
Poglavje v knjigi
Priimek, I. avtorja/jev. Naslov poglavja. V: Priimek, I. urednika/kov knjige. Naslov knjige. Kraj
izdaje: založba, letnica izdaje. Prva stran poglavja – zadnja stran poglavja.
Primer:
Leštan, D. Načrtovanje eksperimentalnega preučevanja bioprocesov. V: Raspor, P. (ur.)
Biotehnologija: Osnovna znanja. Ljubljana, Bia, 1996. 397 – 409.
Navajanje med besedilom:
(Leštan, 1996)
Če je avtorjev več kot trije, potem se v seznamu virov navedejo vsi, med besedilom pa se piše
v obliki (Priimek 1 idr., letnica).
Članek v periodični publikaciji (reviji)
Priimek, I. avtorja/jev. Naslov članka: podnaslov članka. Ime revije. Letnica izida, letnik,
številka, prva stran članka – zadnja stran članka.
Primeri:
Palatinus, A., Kržan, A., Forte, J., Peterlin, M. Odpadki v morju in prva ocena prisotnosti
mikrodelcev plastike v slovenskem morju, Gospodarjenje z okoljem, 2012, let. 21, št. 82, str. 2
– 8.
Bošnjak, B. Književna vzgoja v mladinski knjižnici: da ali ne? Otrok in knjiga: revija za vprašanja
mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 1998, št. 46, str. 64 -
70.
Adler, J. in Rogers, A. The new war against migraines. Newsweek: the international
newsmagazine, jan. 1999, let. 83, št. 2, str. 42-48.
Navajanje med besedilom:
(Palatinus idr., 2012)
(Bošnjak, 1998)
(Adler in Rogers, 1999)
52
Priloga 1
Predloga diplomske naloge pregled literature
VISOKOŠOLSKI ZAVOD FIZIOTERAPEVTIKA
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V SLOVENSKEM JEZIKU
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V ANGLEŠKEM JEZIKU
(PREGLED LITERATURE)
Kraj in datum: text text
Avtor: text text
Mentor: text text
54
Priloga 1
Spodaj podpisani/-a ____________________študent/-ka Visokošolskega zavoda
Fizioterapevtika, z vpisno številko _________________, avtor/-ica pisnega zaključnega dela
študija z naslovom:
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________,
IZJAVLJAM,
1. da je pisno zaključno delo študija rezultat mojega samostojnega dela;
2. da je tiskana oblika pisnega zaključnega dela študija istovetna elektronski obliki pisnega
zaključnega dela študija;
3. da sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v pisnem
zaključnem delu študija in jih v pisnem zaključnem delu študija jasno označil/-a;
4. da sem pri pripravi pisnega zaključnega dela študija ravnal/-a v skladu z etičnimi načeli in,
kjer je to potrebno, za raziskavo pridobil/-a soglasje etične komisije;
5. da soglašam z uporabo elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija za preverjanje
podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki
je povezana s študijskim informacijskim sistemom;
6. da na VZF neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico
shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja
pisnega zaključnega dela študija na voljo javnosti na svetovnem spletu preko repozitorija ;
7. da dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v pisnem zaključnem delu
študija in tej izjavi, skupaj z objavo pisnega zaključnega dela študija;
8. da dovoljujem uporabo mojega rojstnega datuma v zapisu COBISS.
V Ljubljani, ________________
Podpis avtorja/-ice: __________________
55
Priloga 1
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V SLOVENSKEM JEZIKU
IZVLEČEK
Uvod in namen: text text. Metode: text text. Rezultati: text text. Razprava: text text. Sklep:
text text.
Ključne besede: text text
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V ANGLEŠKEM JEZIKU
ABSTRACT
Introduction and objective: text text. Methods: text text. Results: text text. Discussion: text
text. Conclusion: text text
Key words: text text
57
Priloga 1
RAZLAGA OZNAK
Na tem mestu razložimo kratice uporabljene med tekstom diplomske naloge.
SHML simptomatske hernije medvretenčne ploščice v ledvenem delu hrbtenice
59
Priloga 1
2 PREDMET IN PROBLEM DIPLOMSKE NALOGE
text text
2.1 PODPOGLAVJA NAMENJENA RAZLAGI PREDMETA IN PROBLEMA
Sledijo podpoglavja, ki so pomembna za globlje razumevanje predmeta in problema diplomske
naloge.
60
Priloga 1
3 HIPOTEZE DIPLOMSKE NALOGE
H1: konzervativna terapija je pri simptomatski herniji medvretenčne ploščice v ledvenem delu
hrbtenice enako učinkovita pri zmanjševanju simptomov na kratki, srednji in dolgi rok v
primerjavi z operativno terapijo.
63
Priloga 1
6 RAZPRAVA
Do rezultatov se opredelimo in na njihovi podlagi sprejmemo ali zavržemo hipotezo.
64
Priloga 1
7 SKLEPNE MISLI
Povzamemo bistvene zaključke diplomske naloge in podamo predloge za nadaljnje delo.