Navodila za izdelavo diplomske naloge · iskanje po posamezni drţavi (npr. Najdi.si) lokalno iskanje (npr. Raziskovalec.com) 2.1 Zgodovina spletnih iskalnikov Svetovni splet (imenovan

Nastja Portir

OPTIMIZACIJA SPLETNIH STRANI

GLEDE NA SPLETNE ISKALNIKE

Diplomsko delo

Maribor, julij 2010

I

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

OPTIMIZACIJA SPLETNIH STRANI GLEDE NA SPLETNE ISKALNIKE

Študentka: Nastja Portir

Študijski program: VS ŠP Računalništvo in informacijske tehnologije

Smer: /

Mentor: izr. prof. dr. Milan Ojsteršek, računalništvo

Maribor, julij 2010

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Milanu

Ojsteršku za pomoč in vodenje pri opravljanju

diplomskega dela. Posebna zahvala gre staršem,

ki so me vedno podpirali in mi omogočili študij.

IV

OPTIMIZACIJA SPLETNIH STRANI GLEDE NA SPLETNE

ISKALNIKE

Ključne besede: spletne aplikacije, optimizacija spletnih strani, spletni iskalniki,

SEO

UDK: 004.738.5:004.41(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu smo predstavili metode in prosto dostopna orodja, ki omogočajo

optimizacijo spletnih strani, katere rezultat je njihova čim višja uvrstitev na spletnih

iskalnikih. Raziskali smo teoretično ozadje od začetkov optimizacije do danes. Podali

smo osnovna pravila, dejstva in napotke za optimizacijo ter na koncu vse to praktično

preizkusili in prikazali na primeru portalov Mestne občine Maribor in Digitalne

knjižnice Univerze v Mariboru.

V

SEARCH ENGINE OPTIMIZATION

Key words: Web applications, Web page optimization, search engines, SEO

UDK: 004.738.5:004.41(043.2)

Abstract

In this diploma, methods and open source tools providing web site optimization for high

ranking within search engines are presented. We elaborated theoretical background

from the beginning till now. Basic rules, facts and recommendation for optimization are

also provided. At the end, we made a practical test and presentation of our approach on

two portals: of Municipality of Maribor and Digital library of University of Maribor.

VI

VSEBINA

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

2 SPLETNI ISKALNIKI .......................................................................................... 3

2.1 ZGODOVINA SPLETNIH ISKALNIKOV ................................................................... 3

2.2 RAZLIKA MED SPLETNIMI IMENIKI IN SPLETNIMI ISKALNIKI ............................... 5

2.2.1 Spletni imenik ............................................................................................... 5

2.2.2 Spletni iskalnik .............................................................................................. 5

3 DELOVANJE SPLETNIH ISKALNIKOV ......................................................... 7

3.1 FAZE SPLETNEGA ISKALNIKA ............................................................................. 8

4 OPTIMIZACIJA SPLETNIH STRANI ............................................................. 12

4.1 KAJ JE OPTIMIZACIJA SPLETNE STRANI ............................................................. 13

4.2 POTEK OPTIMIZACIJE ....................................................................................... 13

4.3 PRVA FAZA OPTIMIZACIJE ................................................................................ 14

4.4 DRUGA FAZA OPTIMIZACIJE ............................................................................. 15

4.4.1 Uporaba meta oznak ................................................................................... 16

4.4.2 Vsebina za internet ..................................................................................... 17

4.4.3 Naslovi strani .............................................................................................. 17

4.4.4 Struktura strani ........................................................................................... 17

4.4.5 Posebne vhodne strani za iskalnike ............................................................ 20

4.5 TRETJA FAZA OPTIMIZACIJE ............................................................................. 20

4.5.1 Tabele in CSS ............................................................................................. 21

4.5.2 Optimizacija dinamičnih strani .................................................................. 21

4.6 ČETRTA FAZA OPTIMIZACIJE ............................................................................ 22

5 OPTIMIZACIJA KOT STORITEV ................................................................... 23

5.1 WHITE HAT TEHNIKA ....................................................................................... 23

5.2 BLACK HAT TEHNIKA ....................................................................................... 23

5.3 GREY HAT TEHNIKA ......................................................................................... 24

6 NAJVEČJE NAPAKE PRI OPTIMIZACIJI .................................................... 25

VII

7 ISKALNI MARKETING ..................................................................................... 26

7.1 PLAČILO NA KLIK ............................................................................................. 27

7.2 PLAČANA VKLJUČITEV V ISKALNIK .................................................................. 27

7.3 MOBILNO OGLAŠEVANJE ................................................................................. 27

7.4 OGLAŠEVANJE VSEBINE ................................................................................... 28

7.5 OGLASNE PASICE ............................................................................................. 28

7.6 OPTIMIZACIJA SPLETNE STRANI ALI OGLAŠEVANJE SPLETNE STRANI? ............. 28

8 ORODJA ZA ANALIZO IN POMOČ ............................................................... 30

8.1 POMOČNIK ZA IZBIRO KLJUČNIH BESED ........................................................... 30

8.2 ORODJE ZA OPTIMIZACIJO SPLETNE STRANI ..................................................... 32

8.3 POMOČNIK ZA VPIS V ISKALNIK ....................................................................... 33

8.4 POMOČ PRI PREVERJANJU UVRSTITVE PRI ISKALNIKIH ..................................... 33

8.5 POMOČ PRI OCENITVI SPLETNE STRANI GLEDE NA RANG .................................. 34

8.6 ANALIZA IN PODATKI SPLETNE STRANI ............................................................ 35

8.7 DRUGA ORODJA IN POMOČNIKI ........................................................................ 36

8.7.1 Dostopnost strani ........................................................................................ 36

8.7.2 Predogled za oglaševanje ........................................................................... 36

8.7.3 Primerjava besedila in kode spletne strani ................................................ 37

8.7.4 Pomoč pri sestavi robots.txt datoteke ......................................................... 37

9 REZULTATI ......................................................................................................... 39

10 SKLEP ................................................................................................................... 41

11 LITERATURA ..................................................................................................... 43

12 PRILOGE .............................................................................................................. 46

12.1 SEZNAM SLIK ................................................................................................... 46

12.2 SEZNAM GRAFOV ............................................................................................. 47

12.3 SEZNAM TABEL ................................................................................................ 47

12.4 NASLOV ŠTUDENTKE ....................................................................................... 48

12.5 KRATEK ŢIVLJENJEPIS...................................................................................... 48

VIII

UPORABLJENE KRATICE

WWW – svetovni splet (ang. world wide web)

.txt, .doc, .pdf, .html – kratice oblik datotek

URL – imenovan tudi enolični krajevnik vira, je naslov spletnih strani v svetovnem

spletu

HTML – jezik za označevanje nadbesedila (ang. hyper text markup language)

CSS – slogovne predloge (ang. cascading style sheets)

SEO – optimizacija spletnega iskalnika (ang. Search engine optimization)

MOM – Mestna občina Maribor

DKUM – Digitalna knjiţnica Univerze v Mariboru

Optimizacija spletnih strani glede na spletne iskalnike Stran 1

1 UVOD

Internet (imenovano tudi medmreţje) [1], je v splošnem pomenu računalniško omreţje1, ki

med seboj povezuje več računalniških omreţij. Je javno razpoloţljiv (nima lastnika), kjer si

več milijonov računalniških uporabnikov po svetu izmenjuje podatke oziroma informacije.

Ker je Internet vedno bolj pridobival na moči in se je vedno bolj razširjal po celem svetu,

so se sčasoma začeli pojavljati kupci oziroma uporabniki, ki so zaradi njegove večje

uporabe ţeleli imeti nadzor nad trţenjem, ki je obsegal več panog. Pred prihodom interneta

se je večina oglasov pojavljajo v časopisih in revijah, kjer se je oglaševalo vsako podjetje,

ki je za oglas plačalo. Danes pa Internet ni več samo brskanje po spletu, ampak je prava

borba podjetij oziroma lastnikov spletnih strani, da bi jih kupci čim prej videli in jih

uporabili. Ker je danes ţivljenje hitro, uspejo v večini samo dobre spletne strani, ki jih

najdejo uporabniki, saj se izpišejo kot prvi zadetki na iskalnikovi spletni strani. Večina

uporabnikov na iskalnikih pregleda samo prvo stran z zadetki. Zaradi takšnega vedenja

uporabnikov so podjetja prisiljena (če se ţelijo dobro oglaševati in prodajati) najeti ali pa

sama izvesti optimizacijo za svojo spletno stran. Zaradi vedno večje konkurence in straha

»navadnih« lastnikov spletnih strani do izdelave optimizacije, je optimizacija kot storitev

postala relativno draga.

V diplomskem delu bomo najprej preučili optimizacijo kot vsebino oziroma snov, da bomo

dodobra spoznali teoretično ozadje. Nato bomo predstavili kako je najbolje spletno stran

zgraditi in oblikovati, da jo bodo različni spletni iskalniki in imeniki kot rezultat le teh

uvrstili čim višje v svojih zadetkih, glede na iskano ključno besedo. Nato se bomo

seznanili s potekom in analizo kako praktično optimizirati spletne strani ter preučili in

uporabili čim več orodij, s katerimi si bomo pomagali pri analizi in gradnji dobre

optimizacije. Primerjali bomo spletne strani ter na njih s pomočjo spletnih orodij izvajali

raziskavo vsebine in zgradbe ter dobljene rezultate analizirali.

1 Je omreţje v katerem so povezani vsi računalniki


V drugem poglavju bomo predstavili spletne iskalnike. Spoznali bomo njihovo zgodovino

ter jih primerjali s spletnimi imeniki. V tretjem poglavju bomo preučili delovanje

iskalnikov in faze delovanja. V četrtem poglavju se bomo posvetili najbolj pomembni temi

in sicer optimizaciji spletnih strani, v katero bomo zajeli optimizacijo kot pojem in potek

ter opisali vse štiri faze optimizacije, kjer bomo tudi slikovno nakazovali dobre predloge

spletnih strani. V petem poglavju bomo preučili optimizacijo kot storitev in jo razdelili na

tri poglavitne skupine, kjer bomo spoznali, da niso vse tehnike optimizacije dobre in imajo

razne posledice. Šesto poglavje bomo uporabili za nabor in opis napak, ki se pri

optimizaciji spletnih strani, največkrat pojavijo. V sedmem poglavju bomo opisovali

optimizacijo kot spletni marketing, kot je na primer plačilo na klik, plačilo za vključitev

spletne strani v iskalnik, mobilno oglaševanje, kako oglašujemo vsebino, kaj so spletne

pasice ter primerjali kaj je bolje – optimizacija spletne strani ali pa oglaševanje spletne

strani. V osmem poglavju bomo preučili in uporabili orodja za analizo in pomoč pri

optimizaciji. V devetem poglavju, pa bomo preučili in primerjali dobljene rezultate iz

realnih spletnih strani glede na poznano teoretično ozadje.


2 SPLETNI ISKALNIKI

Spletni iskalniki [2] (imenovani tudi internetni iskalniki) so danes nepogrešljivo orodje za

iskanje informacij v spletu. Iskanje informacij po spletnem prostoru delimo na tri

geografske razseţnosti:

iskanje po svetu (npr. Yahoo, Google, Bing)

iskanje po posamezni drţavi (npr. Najdi.si)

lokalno iskanje (npr. Raziskovalec.com)

2.1 Zgodovina spletnih iskalnikov

Svetovni splet (imenovan tudi "World Wide Web") je uradno nastal leta 1990, ko so v

Švici na inštitutu CERN, postavili prvi streţnik ter prvo spletno stran. Ker je bilo potrebe

po spletnih iskalnikih in imenikih malo, se je komaj leta 1994 postavil mejnik v zgodovini

iskanja. Prvi imenik, ki se je pojavil je bil Galaxy. Za njim je sledil Yahoo!, za njim pa se

je pojavil prvi pravi iskalnik z imenom WebCrawler. Pred letom 2001 so bili imeniki, ki so

jih ustvarjali ljudje bolj popularni kot pa iskalniki; po letu 2001 pa so imeniki skorajda

zamrli.

V naslednjih letih se je pojavljalo vedno več iskalnikov. Najbolj priljubljeni so bili

AltaVista, Excite, Magellan ter Inktomi. Najbolj pa je zaslovel Google (in druge strani, ki

so uporabljale njegovo iskalno tehnologijo), ki je leta 1998 postavil mejnik glede

iskalnikov. Leta 2003 [3] je bilo prek Googla opravljenih pribliţno tri četrtine vseh

svetovnih iskanj. Iz grafa 2.1 je razvidno, da Google tudi v današnjem času prevladuje med

iskalniki.


Graf 2.1: Svetovni pregled uporabe spletnih iskalnikov (julij 2009).

Na začetku "cvetenja" [2] uporabljanja spletnih imenikov ter iskalnikov, se je veliko časa

vlagalo v razvoj le teh. Razvilo se je kar nekaj omembe vrednih inovacij, kot so:

Metaiskalniki, ki so seznam zadetkov prikazali s pomočjo kombinacije rezultatov

pridobljenih od različnih iskalnikov. Uporabljali so več različnih tehnologij s

katerimi so zagotovili bolj relevanten prikaz seznama zadetkov.

Uvedba urednikov (prvo uvedlo podjetje Mining Company), s katerimi so na

posameznih področjih sestavljali imenik povezav.

Rangiranje spletnih strani (leta 1998 je to uvedlo podjetje DirectHit), ki je uvrstitev

spletne strani na seznamu zadetkov izračunavala glede na pretekle klike

uporabnikov na različne povezave.


2.2 Razlika med spletnimi imeniki in spletnimi iskalniki

Pogosto se zamenjuje pojem spletni imenik ter spletni iskalnik, čeprav sta si zelo različna.

2.2.1 Spletni imenik

Spletni imenik [2, 4] je stran, ki je razdeljena na več kategorij in omogoča lastnikom

spletnih strani vpis v eno ali več kategorij (moţno tudi v pod-kategorije). Obstajajo

plačljivi, brezplačni ter kombinirani spletni imeniki. Delimo jih na:

splošne imenike (t.i. general),

usmerjene na točno določeno dejavnost (t.i. niche),

spletni imeniki, ki spletno stran takoj ob vpisu dodajo v imenik,

spletni imeniki, ki dodajo spletno stran v imenik po pregledu urednika imenika, ki

določi ali je vpisana stran primerna za objavo v imeniku ali ne.

Spletni imenik se poglavitno razlikuje od spletnega iskalnika tudi v tem, da spletni imenik

prikazuje vse vpisane strani na svojih straneh oziroma podstraneh. Pomembno je tudi, da je

potrebno spletno stran pri spletnih imenikih vpisati ročno. Imenik nato išče le po straneh in

opisih, ki so ţe vneseni, zraven tega pa iščejo le po kratkih opisih.

2.2.2 Spletni iskalnik

Spletni iskalniki [2, 7] se od spletnih imenikov razlikujejo v tem, da ne iščejo po kratkih

opisih, ki so lahko varljivi, temveč uporabljajo sezname vsebin, ki jih samodejno

generirajo s pomočjo algoritmov za branje spletnih strani oziroma spletnih vsebin (to so t.i.

pajki2).

Kljub nekaterim razlikam v delovanju spletnega iskalnika in spletnega imenika, obstaja

tudi skupno oziroma enako delovanje.

Skoraj vsi iskalniki in imeniki pa omogočajo napredno iskanje podatkov oziroma

informacij:

najdejo strani, ki vsebujejo vse besede,

najdejo strani, ki vsebujejo točno določeno besedo,

2 Programska aplikacija, ki brska po internetu


najdejo strani, ki vsebujejo vsaj eno izmed iskanih oziroma podanih besed,

najdejo le strani, ki so napisana v določenem jeziku (npr. slovenščina, nemščina,

angleščina, ...),

najdejo le strani, ki so napisane v določenem formatu (npr. .doc, .pdf, .html, ...),

najdejo le strani, ki so bile spremenjene v določenem obdobju.


3 DELOVANJE SPLETNIH ISKALNIKOV

Spletni iskalniki [2, 7] so programske aplikacije, ki iščejo podatke glede na kriterije, ki jih

določi uporabnik sam. Danes imajo skoraj vsi spletni iskalniki enak uporabniški vmesnik.

Večina jih je sestavljenih po naslednji shemi:

1. Organski rezultati iskanja – (na sliki 3.1 prikazani s številko 1) pomenijo tiste zadetke,

ki jih spletni iskalnik izbere na podlagi svojega algoritma za razvrščanje in rangiranje.

Zanje podjetja oziroma lastniki spletnih strani ne plačujejo. Poudariti je potrebno, da

organski rezultati niso vedno rezultati samega iskalnika, ki ga uporabljamo, temveč so

rezultati vodilnih iskalnikov kot na primer Google ali Yahoo!. Razlog za to so visoki

stroški, saj je delovanje dobrega spletnega iskalnika izredno drago.

2. Oglasi – (na sliki 3.1 prikazani s številko 2) to so tisti zadetki, za katere podjetja oziroma

lastniki spletnih strani plačajo, da se pojavijo na strani kot rezultati iskanja. Po navadi

podjetja oziroma lastniki plačajo te oglase po sistemu plačila na klik, kar pomeni, da mora

podjetje oziroma lastnik strani plačati le, če je uporabnik kliknil na oglas.

3. Drugi rezultati – (na sliki 3.1 prikazani s številko 3) različni iskalniki lahko na straneh

prikaţejo tudi druge rezultate, kot na primer rezultati iz spletnega imenika (npr. Yahoo!

prikazuje tudi druge podatke, saj vodi še sam spletni imenik), slike, video vsebine, razne

izdelke iz različnih (spletnih) trgovin, ....


Slika 3.1: Sestava uporabniškega vmesnika pri iskalniku Google.

3.1 Faze spletnega iskalnika

Način delovanja iskalnika [2] lahko opišemo v štirih fazah:

1. faza: Iskanje spletnih strani in shranjevanje vsebine.

Za pravilno in dobro delovanje spletnega iskalnika, si mora iskalnik najprej ustvariti bazo

čim več spletnih strani ter jo shraniti na svojih streţnikih. Nato s pomočjo posebnih

algoritmov na podlagi ustvarjene baze, prikaţe rezultate iskanj uporabnikov.

Pajek (ang. spider) je ključnega pomena pri iskanju spletnih strani ter vpisa njihove

vsebine v podatkovno bazo.

S pomočjo pajkov, ki so programska aplikacija in brskajo po internetu na avtomatiziran

način, delajo posnetke vseh prebrskanih spletnih strani ter jih vpisujejo v indeks. Pajki

sledijo vsem povezavam, ki jih najdejo na obdelani spletni strani ter tako prebrskajo na

milijone različnih strani. Takšen proces imenujemo indeksiranje.

Indeks je mesto, kamor pajek zapisuje vse informacije o obiskani spletni strani. Indeks

lahko preprosteje opišemo kot ogromno bazo podatkov. Pajek najde vsako spletno stran

samostojno, s pomočjo povezav, ki do nje vodijo od drugih spletnih strani; posledično ni


potrebno vpisovati v iskalnike spletne strani, saj jih najdejo sami. Za primer si poglejmo

Google, ki za ponovni pregled vseh spletnih strani, ki jih hrani v indeksu, potrebuje en do

dva tedna; Najdi.si pa potrebuje samo za slovenske spletne strani pribliţno toliko časa.

Pajkovo delovanje se naslanja na logiko, da je vsak naslov URL samostojen dokument, ki

ga je pametno shraniti v indeks. Ker se veliko strani dnevno spreminja (npr. časopis, revije,

vreme, ...), si jih iskalniki posebej zapomnijo in jih nato obiskujejo (s pomočjo pajkov)

dnevno ali celo večkrat na dan.

Pri optimizaciji spletnih strani [2, 5] je potrebno vedeti, da pajek ne vidi spletne strani tako

kot jo vidijo uporabniki. Pajek vidi le kodo HTML spletne strani. Slike, animacije in

podobno so za pajka nevidne, kar je posebej treba paziti pri izdelavi spletnih strani (npr. če

je naslov spletne strani animacija, tega pajek ne vidi in strani oziroma naslova ne bo mogel

indeksirati, razen če je posebej poimenovana). Osnovna oblika v kateri pajek shranjuje

spletne strani v indeks je HTML. Če je stran oziroma dokument shranjen v kakšnem

drugem formatu (npr. .pdf), jo pajek najprej pretvori v HTML, nato pa jo shrani.

2. faza: Analiza vsebine dokumentov.

Za iskalnik [2, 6] se prične teţko in zahtevno delo, ko pajek opravi svoje delo. V tej fazi

iskalnik razporedi vsebino, ki jo je našel pajek ter jo razporedi v svoj indeks po določenih

ključih. Vse besede, ki jih dokument vsebuje na spletni strani vpiše v tabelo, ki vsebuje

zraven tega še druge informacije (npr. URL, poloţaj besede v besedilu, ...). Iskalnik

obravnava tudi besedilo, povezavo, ki je v tej povezavi ter stran na katero ta povezava

vodi.

3. faza: Analiza povezav med stranmi.

Spletni iskalniki imajo kot eno izmed glavnih nalog najti čim bolj podobne spletne strani

glede na vpisano besedo.

Velik problem, ki se pojavi pri iskalnikih, ko indeksirajo nove strani je, da ne vedo kako

dobra oziroma relevantna je posamezna spletna stran glede na ključne besede. Dogajalo se

je namreč, da kadar so iskalniki razvrščali strani le glede na ključne besede, da vsebina ni

bila ista podanim ključnim besedam. Iskalnike so izdelovalci spletnih strani zavajali tudi

tako, da so določene besede obarvali v enaki barvi kot je bilo ozadje, s čimer so dosegli, da

uporabniki teh besed niso videli, pajki, ki pa vidijo samo besedilo in ne izgleda, pa so jih

višje rangirali oziroma jim dodelili boljšo oceno. Ker se je na spletu pojavljalo vedno več


takih strani, so iskalniki morali izumiti nov pristop rangiranja oziroma objavljanja spletnih

strani. Kot rešitev so našli pomoč pri povezavah iz drugih spletnih strani na obdelano

spletno stran. Takšno povezavo imenujemo zunanja povezava. Ideja temelji na tem, da če

so ljudje povezali sami svoje spletne strani do določene druge spletne strani, to pomeni, da

se v njej nahajajo koristne informacije. Tukaj se iskalnik torej zanaša na mnenje tretje

spletne strani o relevantnosti obdelujoče spletne strani. Pomembne so torej postale

povezave, ki kaţejo na to stran.

4.faza: Prikaz rezultatov iskanj.

V tej fazi [2, 7] je najbolj pomemben iskalni algoritem iskalnika. Delovanje algoritma

iskalnikov je zelo varovana skrivnost. Obstajajo pa znana skupna izhodišča, ki jih

uporabljajo skoraj vsi iskalnik; to sta lokacija in frekvenca pojavljanja ključnih besed na

spletnih straneh ter zunanje povezave.

Znano je tudi, da algoritem iskalnika deluje v dveh korakih:

1. korak: Ko uporabnik vpiše v spletni iskalnik ključno besedo, naredi algoritem

predselekcijo. Če vpišemo določeno ključno besedo v iskalnik, sprva algoritem

poišče vse spletne strani oziroma vsebino, ki bi lahko prišla v poštev glede na

podano ključno besedo. Vse ostale izpusti oziroma jih ne izpiše.

2. korak: Spletne strani, ki so ustrezale podani ključni besedi razvrsti po rangu in jih

izpiše višje v seznamu zadetkov.

Algoritmi spletnih iskalnikov se nenehno spreminjajo. Razloga za to sta:

Konkurenca med iskalniki ter čim bolj kakovosten prikaz rezultatov. Velikokrat se

je zgodilo, da so uporabniki zapustili iskalnike, saj jim niso prikazovali ţelenih in

dobrih zadetkov.

Preprečevanje vdorov oziroma goljufanje pri rangiranju spletnih strani s tehnikami,

ki jih iskalnik ne odobrava.

Zelo znan algoritem pa je PageRank spletnega iskalnika Google. PageRank je dobil ime po

soustanovitelju Googla Larryju Pageu. PageRank je znan po tem, da deluje zelo

demokratično; se pravi če imamo dve spletni strani, na primer A in B in ima spletna stran

A povezavo na spletno stran B, potem se šteje povezavi B en glas, kot je prikazano na sliki

3.2. Ker so uporabniki uvajali veliko novih spletnih strani, ki so imele povezave na stran B,


so pa bile ustvarjene samo za povišanje PageRanka, je Google svojemu algoritmu še dodal

določene izboljšave. Tako so v ta algoritem vključili še pomembnost strani. Če kaţe

spletna stran A na spletno stran B in ima spletna stran malo zunanjih povezav, oceni

algoritem to povezavo z manj glasovi, kot pa če bi imela več zunanjih povezav, kot kaţe

slika 3.3.

Čeprav PageRank ne vpliva na rangiranje v iskalniku, pa daje spletni strani moč,

popularnost ter tudi ceno strani.

Slika 3.2: Spletna stran A ima povezavo na spletno stran B.

Slika 3.3: Spletna stran C ima več povezav kot spletna stran A, zato spletni strani B prinese

več glasov.


4 OPTIMIZACIJA SPLETNIH STRANI

Največja ţelja vsakega podjetja, ki oglašuje na spletu [2, 8, 9] je, da se njegova spletna

stran pojavlja na enem izmed prvih mest spletnega iskalnika. Če se spletna stran podjetja

pojavi na prvi strani, lahko to za podjetje pomeni velik uspeh ter razpoznavnost – za

uspešno poslovanje podjetja seveda to ni merilo.

Iz grafa 4.1 je razvidno, da 68% uporabnikov izbere povezavo do spletne strani, ki se

nahaja na prvi strani. Zaradi teh raziskav so podjetja ţelela biti na prvi strani zadetkov. Ker

je potreba po tem vedno bolj rastla, se je začela ponujati storitev optimizacije, ki je

podjetjem oziroma lastnikom spletnih strani omogočala izpis strani na prvi strani iskalnika.

Graf 4.1: Prikaz rezultatov za vedenje uporabnikov spletnih iskalnikov (april 2008).


4.1 Kaj je optimizacija spletne strani

Optimizacija spletnih strani [2, 8] (ang. SEO) je proces, ki zahteva tehnično in vsebinsko

optimizacijo spletne strani z namenom, da ji zagotovimo čim višje mesto na iskalnikih.

Optimizacijo spletnih strani še razdelimo na:

Optimizacija na spletni strani (ang. on-site) – ta optimizacija se navezuje na

optimizacijo elementov, ki so sestavni del spletne strani ter jih je mogoče

spreminjati.

Optimizacija izven spletne strani (ang. off-site) – pri tej optimizaciji se vsi procesi

izvajajo izven spletne strani in nad njim po navadi nimamo popolnega nadzora.

V tabeli 4.1 je prikazano kaj vse zajema optimizacija na spletni strani in optimizacija izven

spletne strani.

Tabela 4.1: Prikaz razlik optimizacije na spletni strani in izven spletne strani.

Optimizacija na spletni strani Optimizacija izven spletne strani

meta oznake v glavi spletne strani

(naslov, ključne besede, opis)

vpisovanje spletne strani oziroma naslova v

spletne iskalnike in imenike

vsebinska preureditev, katere namen je

optimalna gostota ključnih besed

nakup zunanjih povezav

notranje povezave z ustreznimi ključnimi

besedami

izmenjava povezav s sorodnimi spletnimi

stranmi

poimenovanje ter opis grafičnih

elementov (npr. in oznake)

4.2 Potek optimizacije

Preden pošljemo našo spletno stran na indeksiranje k iskalniku [2], jo moramo dobro

zasnovati in pregledati (tudi vse podstrani), da bi lahko dosegli najvišje rangiranje ter

dobili največ točk od iskalnika.


Za dobro uvrstitev spletne strani pri iskalniku moramo upoštevati določena pravila in

napotke, ki jih lahko razdelimo na štiri faze.

4.3 Prva faza optimizacije

Prva faza pri optimizaciji spletnih strani je, izbira ključnih besed za optimizacijo.

Prvi pogoj za uspešno rangiranje spletne strani pri iskalnikih je, da je potrebno izbrati

primerne ključne besede, za katere optimiziramo stran.

Razne raziskave so pokazale, da večina uporabnikov vnese v iskalnik samo eno ključno

besedo; zato je pomembna izbira optimalne ključne besede. Pri tem pa se nam postavi

vprašanje kaj je čim bolj optimalna oziroma primerna izbira za ključno besedo.

Sprva si je pametno zapisati vse ključne besede, ki bi lahko prišle v poštev pri naši spletni

strani. Paziti je potrebno, da se izbirajo besede, ki imajo res povezavo z našo vsebino, saj je

tudi od tega odvisna popularnost naše spletne strani.

V pripravo seznama ključnih besed lahko izbiramo in si pomagamo:

Z izbiro samoumevnih ključnih besed – to so tiste ključne besede, ki se neposredno

navezujejo na našo storitev oziroma izdelek, ki ga ponujamo (npr. imamo storitev

»jahalna šola«, uporabili bi lahko ključne besede, kot so: »učenje jahanja«,

»rekreativno jahanje«, …).

Z ogledom in preučitvijo spletnih forumov in dnevnikov – tukaj analiziramo

potrebe ljudi oziroma potencialnih uporabnikov, kajti veliko uporabnikov piše na

forum in dnevnikih kjer izraţajo svoje potrebe (npr. vzamemo našo ključno besedo

ter ji dodamo pripono forum; v iskalnik nato vpišemo »učenje jahanja forum« in

preučimo dobljene rezultate).

Z analizo ključnih besed konkurentov – tukaj vpišemo našo ključno besedo ter

pogledamo katera druga podjetja se nahajajo pod to besedo ter preučimo njihove

ostale ključne besede (v Firefoxu najdemo to opcijo pod Pogled – Pokaţi izvorno

kodo strani).

Z uporabo orodij (pomočnikov) [2, 10] – to so orodja, ki so nam v pomoč pri izbiri

in tvorbi primerne ključne besede. Prikaţe nam tudi še druge pomembne

informacije, kot so: kolikokrat na mesec se je iskala ta ključna beseda, kakšna je


konkurenca glede na izbrano ključno besedo ter nam ponudi še dodatne ključne

besede, ki bi jih lahko sami vključili v opis oziroma izbiro. Na sliki 4.1 je prikazan

primer delovanja za naš primer - »Jahalna šola«.

Slika 4.1: Googlov pomočnik za izbiro primernih ključnih besed.

Ko je naš seznam zaključen in smo z njim zadovoljni, pa je potrebno narediti selekcijo

besed s pomočjo rezultatov, ki smo jih pridobili s pomočjo orodij in iskanja po spletu.

4.4 Druga faza optimizacije

Druga faza [2] za optimizacijo spletnih strani je, kako optimiziramo osnovne elemente

spletne strani.

Zelo veliko vlogo pri optimizaciji spletnih strani igrajo elementi spletnih strani. Večina

napotkov in tehnik ne vzame dosti časa, jih pa je vseeno potrebno upoštevati. Pred

pričetkom spreminjanja in dopolnjevanja spletne strani si je pametno narediti načrt kako

bomo optimizirali.

Načrt naj zajema:

seznam vseh dokumentov na spletni strani, ki jo hočemo optimizirati,

za vsak dokument navedenih eno do pet ključnih besed,


navedba spletnih strani iz katerih bi radi pridobili zunanje povezave do dokumenta.

4.4.1 Uporaba meta oznak

Meta oznake so del izvorne kode spletne strani (ang. meta tags), kot je vidno na sliki 4.2.

Slika 4.2: Izgled in zgradba meta oznak.

Ločimo tri različne meta oznake in sicer:

Naslov spletne strani – je najbolj pomemben, saj se spletna stran na nek način s tem

identificira. Če v naslovu ni ustreznih ključnih besed, lahko podjetje tvega dobro

rangiranje.

Ključne besede – je mesto kjer podjetje oziroma lastniki spletnih strani vpišejo več

ključnih besed, ki so relevantne za stran.

Opis strani – je krajši opis vsebine, ki se velikokrat pojavi kot opis strani na

iskalnikovi strani z zadetki.

Na sliki 4.3 in 4.4 je prikazana pravilna uporaba meta oznak.

Slika 4.3: Pravilen zapis meta oznak.

Slika 4.4: Rezultat pri pravilni rabi meta oznak.


V primeru, da teh meta oznak ni, ima spletna stran manj moţnosti za dobro uvrstitev v

iskalnikih.

Meta oznake so bile izredno pomembne za iskalnike nekje do leta 2001, v zadnjih letih pa

je njihova pomembnost in moč padla (npr. Google daje meta oznakam zelo malo vrednost,

Najdi.si pa jim še vedno daje veliko vrednost). Eden izmed razlogov je, da lahko vnesemo

meta oznake, ki niso povezane z dejansko vsebino spletne strani; drugi pa, da so iskalniki

postali boljši. Čeprav se je moč meta oznakam zmanjšala, pa so še vedno nujen del

optimizacije.

4.4.2 Vsebina za internet

Dobra vsebina spletne strani, je osnova za dobro uvrstitev, saj je ključna naloga iskalnikov,

da poiščejo spletne strani s primerno vsebino glede na podano ključno besedo. Pri vsebini

za boljšo uvrstitev zelo pripomorejo članki, nasveti, opisi izdelkov, navodila,…, ki pa naj

bodo čim bolj povezana s ključnimi besedami. Potrebno je vedeti tudi, da v prvi vrsti

pišemo vsebino za uporabnika ne pa za iskalnik; to pomeni, da naj bo besedilo berljivo,

razumljivo ter naj vključijo uporabnika.

Kot pomoč lahko izkoristimo tudi povezave, ki se bi nahajale na spletni strani ter uporabo

slik. Povezave od dokumenta do dokumenta lahko izkoristimo tako, da jih poimenujemo

tako, da vključimo še ključne besede (npr. »Poglejte še naš poseben cenik potovalnih torb

Golla«). Tudi z objavo in poimenovanjem slik si lahko pomagamo tako, da sliko

poimenujemo v kodi HTML z uporabo oznake ALT (npr. alt= »Nova kolekcija Golla

torb«). Pri uporabi povezav, pa je potrebno poskrbeti, da so vse povezave aktivne oziroma

da delujejo, saj nas drugače iskalnik oceni negativno za nedelovanje povezav.

4.4.3 Naslovi strani

Najbolj osnoven in pomemben del vsebin so naslovi v besedilu strani in dokumentov.

Tukaj je pomembno, da so vključene ključne besede. Naslov označimo z oznako , ki

ima šest ravni naslovov (po navadi se uporabljajo samo prvi trije).

4.4.4 Struktura strani

Da lahko pajki iskalnikov raziščejo spletno stran, je potrebna primerna struktura.

Velikokrat se je pojavilo, da so spletne strani narejene tako, da pajek ne najde nobene

povezave, ki bi ji lahko sledil, kar nam doprinese to, da se dokumenti spletne strani ne


bodo indeksirali (npr. nekatere spletne strani narejene s Flash tehnologijo). Ko pajek obišče

spletno stran je potrebno upoštevati naslednje napotke:

povezave URL naj bodo podane z besedilom in ne s sliko,

vsaka povezava URL naj vodi v drug (drugačen) dokument.

V veliko pomoč pajkom je tudi kazalo strani (sitemap)3. Primer kazala strani je prikazan na

sliki 4.5.

Slika 4.5: Primer kazala strani.

Ob pogledu na običajno strukturo spletne strani [32] kot je vidna na sliki 4.6, je razvidno,

da je na vrhu vhodna stran, nato pa ji sledi še nekaj dokumentov, informacije strani,

produktne strani itd.

3 Dokument, ki vsebuje strukturo spletne strani


Slika 4.6: Primer strukture strani.

Vhodna stran naj bo optimizirana za najbolj splošne ključne besede, ker so uporabniki v

fazi pridobivanja informacij o ponudbi. Če na primer ponujamo telekomunikacijske

storitve bi naše ključne besede bile telefon, telefonija, povezava, pogovor, ….

Informacijske strani so tiste strani, kjer se uporabniku ponujajo različne informacije, ki bi

jih lahko potreboval (npr. nasveti, članki, odgovori na pogosto zastavljena vprašanja,

novosti, …).

Produktne strani pa se lahko optimizirajo za ključne besede, ki so precej bolj specifične.

Na teh straneh se po navadi predstavlja specifična ponudba, za katero je ţelen uporabnikov

odziv.

Dobra struktura strani [31] naj omogoča tudi dostopnost navigacije. Ker je lahko vsebina

spletne strani organizirana tako, da ima globoko strukturo, je za uporabnika pomembno, da

se hitro znajde na spletni strani in lahko ugotovi kje in kako globoko v strukturi se nahaja.

Za pomoč uporabnikom se naj doda navigacijski gumb ali pa se dodajo t.i. krušne

drobtinice, kot kaţe slika 4.7.


Slika 4.7: Primer uporabe krušnih drobtinic.

4.4.5 Posebne vhodne strani za iskalnike

Dodaten način za optimizacijo spletnih strani je, da se na spletni strani ustvarijo

dokumenti, ki so izključno namenjeni za uvrščanje spletnih strani na iskalnikih; te

dokumente imenujemo doorway pages4. Naloga in smisel teh strani je, da podjetje oziroma

lastnik spletne strani pripravi nekaj posebnih dokumentov, ki so optimizirani za iskalnike

glede na določeno ključno besedo (po navadi eno ali dve). Te dokumente iskalnik vstavi v

svoj indeks in jih uvrsti zelo dobro glede na tisto ključno besedo, ki smo jo uporabili pri

gradnji spletne strani.

4.5 Tretja faza optimizacije

Tretja faza optimizacije je zahtevnejša optimizacija, ki se nanaša na tehnično naravo.

Namenjena je predvsem tehničnim urednikom spletnih strani in njihovim razvijalcem. Pri

snovanju in pripravi spletne strani se mora razvijalec osredotočiti na dve vrsti obiskovalcev

spletne strani:

uporabnika kot človeka,

pajka.

Glavna naloga tukaj je, da se najde optimalna zasnova spletne strani za uporabnike in za

pajke hkrati.

4 Posebne vhodne strani za iskalnike


4.5.1 Tabele in CSS

Eno izmed večjih dilem je ali uporabljati tabele HTML ali pa CSS. Pri uporabi tabel je

problem v tem, da se lahko pojavi, da imamo navigacijo na levi strani, vsebino pa na desni.

Ker je lahko takšna postavitev in optimizacija zamudna, je z vidika uporabnosti in

prijaznosti do iskalnika boljše uporabiti slogovne predloge.

4.5.2 Optimizacija dinamičnih strani

Večina današnjih spletnih strani se generira ob kliku (dinamične spletne strani [2, 11] -

podatki se prenašajo iz baze, kot na primer MySQL). Pri teh straneh se lahko pojavijo

naslednje teţave v zvezi z indeksiranjem:

Podvajanje vsebin – podvojenih ali identičnih strani pajki ne bodo indeksirali.

Indeksiranje spletnih strani – strani, ki določen čas ohranjajo uporabniške seje

(strani kjer se je potrebno prijaviti), morajo biti posebej nastavljene tako, da bodo

pajkom omogočale brskanje po spletni strani. Potrebno je vedeti tudi, da pajki ne

sprejemajo piškotkov.

Zmogljivost in zanesljivost – dobro delovanje dinamičnih spletnih strani zahteva

hitro pridobivanje informacij, ki pa je odvisno od zmogljivosti streţnika. V

primeru, da se spletna stran ne nalaga dovolj hitro, obstaja velika moţnost, da je

pajki ne bodo popisali.

Podvajanje vsebin lahko rešimo z uporabo protokola oziroma datoteke robots.txt. Namen

tega protokola oziroma datoteke je, da nam omogoča nadzor nad pajki spletnih iskalnikov.

S to datoteko, pajku natančno povemo katere dokumente in mape na spletnem streţniku

lahko indeksira in katere ne, kot kaţe slika 4.8. Robots.txt je v bistvu preprost tekstovni

dokument, ki se nahaja v osnovnem direktoriju streţnika, kjer se nahaja spletna stran. Pajki

vedno najprej obdelajo to datoteko, preden začnejo dalje indeksirati.

Slika 4.8: Prikaz kako pajku povemo katere datoteke ne sme indeksirati.


4.6 Četrta faza optimizacije

Četrta faza optimizacije [2] je zaključna faza. Tukaj še dodamo in se poglobimo na

naslednja področja:

Imeti čim več zunanjih povezav.

Vključitev spletne strani v čim več spletnih imenikov – v nasprotju od spletnih

iskalnikov, ki spletno stran najdejo sami, se moramo pri spletnih imenikih vpisati

sami. Čeprav spletni imeniki zgubljajo vrednost, so vseeno lahko koristen vir za

pridobivanje zunanjih povezav.

Sodelovanje na forumih – če imamo odprt forum oziroma moţnost foruma je

pomembno, da v njih tudi sodelujemo.

Pisanje člankov – v primeru, da imamo zanimive članke, lahko drugim spletnim

stranem ponudimo brezplačno objavo, saj tako usmerjamo zanimanje za našo

spletno stran oziroma dejavnost.

Uporaba sporočil za javnost – sporočila, ki jih podjetja dajejo novinarjem, lahko

objavijo na spletni strani kot aktualni vir in zunanjo povezavo.

Če upoštevamo vse štiri faze optimizacije in delamo po navodilih, lahko doseţemo zelo

dober rezultat pri rangiranju spletnih strani pri iskalnikih.


5 OPTIMIZACIJA KOT STORITEV

Veliko spletnih programerjev je izkoristilo trţno nišo, ki se ponuja na področju

optimizacije spletnih strani. Večina uspešnih podjetij ima svojega optimizatorja oziroma

naroča optimizacijo kot storitev. Optimizacija kot storitev je zelo draga, zato nekatera manj

uspešna podjetja iščejo optimizatorje, ki jim to storitev nudijo ceneje od drugih; tukaj pa je

potrebna zelo velika pazljivost. Po internetu kroţijo ţe razni dokumenti kjer ljudje

opisujejo kako razpoznati pravega in dobrega optimizatorja. Ţe sam Google ponuja vrsto

vprašanj, ki bi jih naj zastavili optimizatorju preden se zanj odločimo.

Ločimo tri vrste tehnik optimizacije:

1. White hat tehnika,

2. Black hat tehnika,

3. Grey hat tehnika.

5.1 White hat tehnika

Prva tehnika optimizacije [2, 12] se imenuje white hat (slo. bel klobuk). White hat pomeni

uporabo priporočenih metod s strani iskalnikov. Za to tehniko je značilno, da je

učinkovitejša za daljše obdobje. V tem primeru je vsebina, ki jo vidijo uporabniki in

iskalniki ista. Če je stran narejena po priporočilih iskalnikov, potem je večja verjetnost, da

bo popularnost in rang strani naraščal. Rast popularnosti in višjega rangiranja je

počasnejša, a zagotavlja dolgotrajne učinke ter nam zagotavlja, da naša spletna stran ne bo

izločena iz iskalnika.

5.2 Black hat tehnika

Druga tehnika optimizacije se imenuje black hat (slo. črn klobuk). Sem spadajo metode, ki

jih lahko označimo kot zavajanje, saj se uporabljajo metode, ki jih iskalniki odsvetujejo. Z


njo doseţemo hitro rast rangiranja. Ker black hat tehniko vedno pogosteje uporabljajo

strani, ki hočejo doseči velik odziv, so iskalniki te metode sankcionirali z odvzemom

pozicije in neprikazom strani. Najbolj pogoste metode, ki jih uporablja black hat tehnika

so:

Skrivanje besedila – tukaj se skrije besedilo tako, da se pobarva v isti barvi kot pa

je ozadje. Uporabniki teh besed ne vidijo, pajki pa jih berejo.

Zakrivanje vsebine – to so strani, ki iskalnikom prikaţejo drugačno vsebino kot

uporabnikom.

Preusmeritve in vhodne strani – to so strani, ki so dodane le z namenom, da

vsebujejo in promovirajo določeno ključno besedo, uporabnika pa nato preusmerijo

drugam, kjer ni iskane vsebine.

Pod slabe tehnike dvigovanja ranga strani še sodijo:

Uporaba besedo-pisane strani – tukaj se lahko pojavijo uporabniki, ki uporabljajo

t.i. spamdexer programe, ki vstavljajo na stran neprimerno in ponovljivo vsebino.

Podvajanje vsebine – veliko se je pojavljajo, da so optimizatorji oziroma lastniki

spletnih strani skopirali prvotno besedilo ter ga ponovno objavili. Ker se bi

pojavitev istega besedila takoj opazila, so uporabljali programe, ki zamenjajo

določene besede (npr. namesto »slika«, bi program izpisal »fotografija«).

Kraja spletno objavljenih vsebin – z ţe prej omenjenim orodjem spamdexer so

optimizatorji predelali vsebino, ki so jo dobili iz druge strani ter jo uporabili na

svoji.

5.3 Grey hat tehnika

Tretja tehnika za optimizacijo spletnih strani pa je grey hat (slo. siv klobuk). To je tehnika,

med white hat in black hat tehniko. Najpogosteje gre za metode, za katere ne moremo

točno povedati in opredeliti kam sodijo. Ker, je moţno, da nas iskalniki tudi s to tehniko

lahko izločijo, se jo je pametneje izogibati, če niste povsem prepričani.


6 NAJVEČJE NAPAKE PRI OPTIMIZACIJI

Večje napake pri optimizaciji spletnih strani [2] so:

Strah pred povezavami na druge spletne strani – več povezav imamo bolje je.

Potrebno je paziti le, da nimamo povezave na spletne strani, ki so jih iskalniki

označili kot slabe.

Optimizacija narejena samo na vhodni strani – vhodna stran je samo en del spletne

strani, zato je potrebno optimizirati tudi vse ostale strani.

Slike in drugi večpredstavni dokumenti niso poimenovani z alternativnim

besedilom – zelo pametno je, da uporabimo zraven slik oznako , treba pa je

paziti, da se ne ponovimo preveč krat.

Preveč ključnih besed – besedila na spletni strani naj bodo napisana naravno in brez

pretiravanja navajanja ključnih besed, saj iskalniki to ocenijo kot negativno.


7 ISKALNI MARKETING

Iskalni marketing [2, 14, 15] (SEM) je oblika trţenja interneta. Boljšo rangiranost spletnih

strani na iskalnikih, ali prikaz reklamnih pasic, doseţemo proti plačilu. Da je oglaševanje

spletnih strani na spletnih iskalnikih [13] vedno bolj pomembno, kaţe graf 7.1, kjer je

vidna posebno visoka rast oglaševanja v Sloveniji.

Graf 7.1: Rast spletnega oglaševanja (junij 2009).

Poznamo več kategorij spletnega oglaševanja:

plačilo na klik (ang. Pay Per Click - PPC),

plačana vključitev v iskalnik,

mobilno oglaševanje,

oglaševanje vsebine,

oglasne pasice.


7.1 Plačilo na klik

Plačilo na klik [2, 16] pomeni, da oglaševalec plača oglaševanje glede na število

uporabnikov, ki so kliknili na oglas. Poznamo dve vrsti plačil:

Flat-rate PPC – tukaj se oglaševalec in zaloţnik dogovorita za fiksno ceno, ki bo

zaračunana ob vsakem kliku na oglas. Na višino cene vpliva »teţa« ključne besede,

vsebina spletne strani in regija objave (npr. oglaševanje samo na .si domenah). Pri

tej vrsti plačila je moţen dogovor za cenejšo oglaševanje če se sklene dolgotrajna

pogodba. Zelo znan je produkt podjetja Google z imenom AdSense.

Bid-based PPC – tukaj se plačujejo in višje prikazujejo strani, kjer se zaračuna klik

na oglas, glede na ponujeno vsoto oglaševalca. Oglas tistega oglaševalca, ki je

pripravljen za svoj oglas plačati največ, bo tudi najvišje rangiran pri prikazih

iskalnikov. Na primer, če imamo oglaševalca A, ki je za klik na svoj oglas

pripravljen dati 0,50 € in imamo oglaševalca B, ki je za klik na svoj oglas

pripravljen dati 1,00 €, se bo oglas oglaševalca B pojavil višje v iskalniku.

Zanimivo pri tem je, da oglaševalec B plača samo 0,51€, ker je bil pripravljen

ponuditi več (do 1 €) kot pa oglaševalec A.

Ker se je pojavljajo veliko zlonamernih klikov na oglase, da se bi konkurenci povečal

znesek plačila glede na klik oglasa, se spletni iskalniki trudijo razpoznati in

sankcionirati zlonamerne klike, tako da ni potrebno plačati za te klike.

7.2 Plačana vključitev v iskalnik

Tukaj podjetje plača iskalniku [2, 15], da jih doda v svojo bazo, prej kot pa bi jih drugače.

Zraven tega jim iskalnik zagotavlja, da bo spletno stran obiskoval in osveţeval podatke

bolj pogosto.

7.3 Mobilno oglaševanje

To oglaševanje obsega oglaševanje na mobilnih aparatih [2, 15, 17], ki imajo brezţično

povezavo in sprejemajo spletne strani na mobilnik ali katero drugo mobilno napravo.


7.4 Oglaševanje vsebine

V tem primeru vključi iskalnik na stran s seznamom zadetkov [2, 15] in povezavo do druge

relevantne informativne vsebine.

7.5 Oglasne pasice

Oglasne pasice [2, 33] so grafični oglasi, kot kaţe slika 7.1. Grafični oglasi se prikaţejo na

vhodni strani iskalnika ali pa na straneh z zadetki. Tukaj se oglaševanje plačuje glede na

prikaz in ne glede na klik oglasa.

Slika 7.1: Primer oglasnih pasic.

7.6 Optimizacija spletne strani ali oglaševanje spletne strani?

Optimizacija spletne strani [2] je drag in dolg proces. Potrebno je razmisliti kaj se nam v

določenem času bolj obrestuje. Iz tabele 7.1 je razvidna razlika med spletnim oglaševanjem

in optimizacijo.


Tabela 7.1: Razlika med optimizacijo spletnih strani ter oglaševanjem.

Optimizacija Oglaševanje

Posredni stroški Neposredni stroški

Rezultati vidni v dveh do šestnajstih

tednih

Rezultati vidni v enem do dveh dneh

Stalno učenje, nova pravila, hitre

spremembe

Ne zahteva veliko znanja

Ni mogoč nadzor nad obiskom Nadzor nad obiskom

Dolgoročen vir obiska Kratkoročen vir obiska

Velika konkurenca Laţje tekmovanje s konkurenco z uporabo

sponzoriranega oglasa oziroma povezave

Možna izključitev iz iskalnikov, v

primeru, da uporabljamo prepovedane

tehnike optimizacije

Prikaz spletne strani zagotovljen

Plačilo za optimizacijo (1 krat do

ponovne posodobitve)

Plačilo za vsak klik

Počasne odzivne informacije, saj je za

viden rezultat potrebno čakati dalj časa

Hitre odzivne informacije, saj si s plačilom

oglasa oziroma povezave, zagotovimo

prikaz spletne strani na prvi strani iskalnika

v zelo kratkem času


8 ORODJA ZA ANALIZO IN POMOČ

Programov in programskih paketov za pomoč pri optimizaciji spletnih strani [2], je zelo

veliko, zato je pri izbiri orodij potrebno biti pazljiv. Eden najpomembnejših faktorjev za

pravilno izbiro je njegova funkcionalnost. V programskih paketih se po navadi nahajajo

naslednja orodja:

pomočnik za izbiro ključnih besed,

orodje za optimizacijo spletne strani,

pomočnik za vpis v iskalnik,

pomoč pri preverjanju uvrstitve pri iskalnikih,

pomoč pri ocenitvi spletne strani glede na rang,

analiza in podatki spletne strani,

druga orodja in pomočniki.

Vsako orodje bomo opisali, preizkusili ter izmenično analizirali na dveh različnih spletnih

straneh:

1. spletna stran Mestne občine Maribor (MOM) - http://www.maribor.si/,

2. spletna stran Digitalne knjiţnice Univerze v Mariboru (DKUM) - http://dkum2.uni-

mb.si/podrocje.aspx?id=0

8.1 Pomočnik za izbiro ključnih besed

Pomočnik za izbiro ključnih besed [2, 18, 20] je program, ki podjetju pomaga pri izbiri

ključnih besed za ţeleno spletno stran. Za analizo bomo izbrali orodje Google AdWords,

dostopno na https://adwords.google.com/select/KeywordToolExternal. Rezultati za spletno

stran MOM so vidni na sliki 8.1.

http://www.maribor.si/http://dkum2.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=0http://dkum2.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=0https://adwords.google.com/select/KeywordToolExternal


Slika 8.1: Prikaz rezultata za ključno besedo »občina Maribor«.

Iz slike je razvidno, da se bi optimizacija na besedo občina Maribor, lahko zelo dobro

odnesla, saj nima velike zasedenosti, je pa velikokrat iskana. Zraven nam še orodje ponudi

druge ključne besede, ki bi jih lahko uporabili za našo spletno stran. Na sliki 8.2 je

prikazana uporaba meta oznak na sami spletni strani.

Slika 8.2: Meta oznake spletne strani MOM


Iz slike je razvidno, da spletna stran MOM nima meta oznak, kar je zelo slabo, saj tako

iskalniku ne definiramo točno katere besede so ključnega pomena za to stran in lahko se

zgodi, da pri širšem iskanju besed, spletna stran ne bo vidna.

8.2 Orodje za optimizacijo spletne strani

To orodje [2, 19, 21, 22] pomaga lastniku spletne strani narediti potrebne spremembe na

spletni strani, ki bodo pripomogle k višji uvrstitvi pri iskalnikih. Na sliki 8.3 so prikazani

rezultati oziroma opombe spletne strani DKUM.

Slika 8.3: Rezultati orodja za optimizacijo spletne strani, narejeni za spletno stran DKUM.

Orodje vrne rezultate in jih ustrezno pobarva. Rdeča barva simbolizira, da nekaj na spletni

strani ni v redu in se je temu treba posvetiti. Rumena barva simbolizira priporočila, ki se bi

naj upoštevala. Zelena barva pa simbolizira, da je določen testiran del narejen po

priporočilih.

V našem primeru nam orodje vrne:

Znak STOP pri ključnih besedah – pove nam, da spletna stran ne vsebuje nobenih

meta oznak, ki pa bi bile potrebne. Za moţno rešitev nam ponuja povezave do

strani, ki bi nam generirale moţne ključne besede.

Znak KLICAJ – pove nam, da imamo preveliko spletno stran ter da se v oznaki

ne pojavlja nobena ključna beseda. Za moţno rešitev glede prevelike

strani nam orodje svetuje, da zmanjšamo slike, nepotrebne slike izbrišemo ali pa


spremenimo vsebino spletne strani; glede ključnih besed v oznaki pa nam

ponuja povezavo do spletne strani, ki bi nam generirala moţne ključne besede.

Znak GO – pove nam, da se spletna stran dovolj hitro odziva glede na različne

specifikacije modemov oziroma internetnih povezav.

8.3 Pomočnik za vpis v iskalnik

Pomočnik za vpis v iskalnik [2, 23] je orodje, ki pomaga pri vpisu spletne strani v spletni

iskalnik. Dobri pomočniki za vpis v iskalnik, omogočajo vpis v veliko iskalnikov in

imenikov, ki so lahko zastonj ali pa dosegljivi proti plačilu, kot je prikazano na sliki 8.4.

Slika 8.4: Pomoč pri vpisu spletne strani v kar 700000 iskalnikov in imenikov.

Slika prikazuje, da nam na tej spletni strani ponujajo vpis v več kot 700000 iskalnikov in

imenikov. Ponudnik za to zahteva 39,90 dolarjev, seveda pa obstajajo tudi zastonj

ponudniki, ki pa zato ponujajo vpis v manj iskalnikov in imenikov.

8.4 Pomoč pri preverjanju uvrstitve pri iskalnikih

Pomoč pri preverjanju uvrstitve v iskalnikih [2, 24] je orodje, ki pove lastniku spletne

strani, kako visoko in na katerih iskalnikih je spletna stran rangirana. To orodje nam

pomaga tudi pri pridobivanju podatkov kako dobro smo stran zasnovali in optimizirali. Na

sliki 8.5 je prikazano kje se nahaja spletna stran MOM glede na ključno besedo »občina«.


Slika 8.5: Pozicija spletne strani MOM v Google iskalniku za ključno besedo »obcina«.

Iz slike je razvidno, da se spletna stran MOM nahaja na strani 1 in sicer na tretjem in

četrtem mestu zadetkov v Google iskalniku.

8.5 Pomoč pri ocenitvi spletne strani glede na rang

Pomoč pri ocenitvi spletne strani glede na rang [2, 25], je orodje, ki pove kako visoko je

stran rangirana na določene kriterije, ki jih poda in oceni iskalnik. Največja ocena je 10. Na

sliki 8.6 je prikazana ocena oziroma rang za spletno stran DKUM.

Slika 8.6: Rang spletne strani DKUM.

Iz slike je razvidno, da ima spletna stran DKUM oceno 6. Moţna izboljšava bi bila v tem,

da bi se dodale ključne besede v in v meta oznake ter še dodale kakšne zunanje

povezave.


8.6 Analiza in podatki spletne strani

Analiza in podatki spletne strani [2, 29] je poseben program, ki oskrbuje lastnika spletne

strani z raznimi podatki kot so: koliko uporabnikov je na določen datum obiskalo spletno

stran, od kod so uporabniki prišli, kako dolgo so se v povprečju zadrţali na spletni strani,

katera povezava je bila največkrat kliknjena, s katerim brskalnikom so uporabniki

dostopali do spletne strani, s kakšno hitrostjo (povezava), itd.. Najbolj priljubljeno in znano

orodje za to je Google Analytics, ki je prikazano na sliki 8.7 ter 8.8.

Slika 8.7: Podatki o uporabnikih oziroma obiskovalcih za spletno stran MOM.

Iz slike je razvidno, da je spletna stran MOM v času od 11. do 12. aprila, imela čez 20000

obiskovalcev, od katerih je največ uporabljajo spletni brskalnik Internet Explorer.

Povprečen čas na strani je bil 2 minuti in 30 sekund.


Slika 8.8: Podatki o prometu za spletno stran MOM.

Iz slike je razvidno, da je največ uporabnikov prišlo na spletno stran MOM iz iskalnika

Google. Ključna beseda, ki je bila največkrat uporabljena za iskanje, je »Maribor«, tik za

tem pa »občina Maribor«.

8.7 Druga orodja in pomočniki

Pod druga orodja in pomočniki [2], sodijo orodja, ki se uporabljajo glede na zasnovo strani

(npr. dinamična spletna stran) ter lastnika spletne strani.

8.7.1 Dostopnost strani

To orodje oziroma storitev ponuja lastniku spletne strani, podatke o tem če se je spletna

stran zrušila, za kako dolgo in kdaj.

8.7.2 Predogled za oglaševanje

Ta program [2, 26] nam omogoča, da lahko vidimo predogled oglaševanja (npr. AdSense)

na naši spletni strani, če se za to odločimo. Primer za spletno stran DKUM je viden na sliki

8.9.


Slika 8.9: Moţna oglaševanja, ki bi se pojavila na spletni strani DKUM.

8.7.3 Primerjava besedila in kode spletne strani

To je program [2, 27], ki primerja besedilo in kodo spletne strani. Pove nam kolikšen deleţ

vsakega imamo. Pomaga nam lahko pri tem, da lahko razberemo ali imamo preveč ali

premalo kode oziroma besedila, kot je vidno na sliki 8.10 za spletno stran MOM.

Slika 8.10: Rezultati stanja kode in besedila na spletni strani MOM.

Iz slike je razvidno, da je skupna velikost strani 62 KB, velikost kode 59 KB ter velikost

besedila 3 KB. Iz tega sklepamo, da je preveč kode in premalo besedila – za boljšo

optimizacijo in ravnovesje bi lahko poimenovali značke, povezave, dodali opis strani itd.,

kar bi nam lahko dvignilo oziroma uravnovesilo stanje velikosti med besedilom in kodo

strani, saj vidimo, da je ravnovesje samo 4.97%.

8.7.4 Pomoč pri sestavi robots.txt datoteke

Programu [2, 28] podamo mape in agenta, za katere hočemo sestaviti robots.txt, kot je

vidno na sliki 8.11.


Slika 8.11: Primer pomoči za izdelavo robots.txt datoteke, v primeru dinamične spletne

strani.


9 REZULTATI

Z uporabo različnih spletnih orodij, ki so zastonj dostopna na spletu, smo opravili različne

raziskave, ki so nam podale zanimive rezultate. Preučili smo teorijo iz področja

optimizacije spletnih strani ter jih nato preizkusili še praktično. Za testiranje smo si izbrali

dve znani slovenski spletni strani. To sta spletna stran mestne občine Maribor ter spletno

stran digitalne knjiţnice univerze v Mariboru. Izkazalo se je, da spletna stran MOM ne

vsebuje meta podatkov, opisa strani in nima optimalne velikosti; rezultati pa so pokazali,

da se ta spletna stran vseeno nahaja na prvi strani zadetkov spletnih iskalnikov. Iz tega

lahko sklepamo, da ima Slovenija majhen spletni trg glede svojih spletnih strani, glede na

določene ključne besede ter konkurenco. Ker so ključne besede kot so »občina« in

»Maribor« redke, se lahko tudi brez posebnih meta oznak in opisov uvrstimo na prvo stran

zadetkov spletnih iskalnikov. Ugotovili smo, da nam zelo koristijo orodja, ki spremljajo

spletno stran ter si o njej zapisujejo določene podatke. Na podlagi takih rezultatov lahko

izboljšujemo in nadgrajujemo spletno stran glede na potrebe in navade uporabnikov. V

primeru, da spletna stran ni specifična in uradna (kot spletna stran MOM), si lahko

prisluţimo tudi nekaj dobička z oglaševanjem in uporabo oglaševalskih orodij oziroma

oglasov. V primeru spletne strani, ki je uradna kot na primer MOM je relativno enostavno

opraviti optimizacijo, saj uporabniki po navadi iščejo uradne strani z vednostjo po točno

določenih informacijah. Ker je veliko takih uporabnikov, se lahko višje uvrstimo pri

spletnih iskalnikih glede na število klikov, ki se zabeleţijo ter zunanjih povezav. V primeru

spletne strani DKUM [30], ki ga kaţeta sliki 9.1 in 9.2, pa smo odkrili, da optimizacija ni

tako enostavna, saj je več konkurence, ima manj klikov in obiskov na strani, kar nas lahko

na določene ključne besede, uvrsti na niţja mesta v iskalniku (npr. iskanje po ključni

besedi »knjiţnica« in »digitalna« se stran ni pojavila med prvimi stotimi zadetki). Zato je

potrebno spletno stran dodobra dodelati ter premisliti vse moţne izboljšave pri katerih nam

lahko pomagajo spletna orodja, preden se odločimo in pošljemo spletno stran na

indeksiranje, da bi lahko dosegli čim boljši zadetek med iskalniki.


Slika 9.1: Pozicija spletne strani DKUM v Google iskalniku za ključno besedo digitalna

knjiţnica.

Slika 9.2: Analiza prometa in obisk uporabnikov za spletno stran DKUM.


10 SKLEP

Med procesom nastajanja diplomske naloge smo prišli do zaključka, da je optimiziranje

spletne strani vse drugo, kot pa enostavno delo. Optimizacija zahteva veliko razumevanja

teorije ter predznanja, da se lahko resnično dobro odreţemo pri optimiziranju spletnih

strani. Pokazalo se je tudi, da je optimizacija spletne strani laţja oziroma teţja glede na

regijo, na kateri hočemo, da spletna stran deluje. Za dobro odzivnost uporabnikov za

določeno spletno stran je treba analizirati tudi potrebe uporabnikov ter preučiti psihologijo

obnašanja in zahtev uporabnikov.

Spoznali smo, da je potrebno biti pozoren ob raznih tehnikah optimiziranja, ki nam sicer

lahko hitro prinesejo dobre rezultate rangiranja spletne strani na iskalnikih, a so s strani

iskalnikov zelo nepriljubljeni in sankcionirani. V takšnem primeru, kjer si ţelimo hitro

odzivnost in pojavitev spletne strani v iskalnikih, uporabimo oglaševanje, ki je lahko

relativno poceni.

V sklopu analize in raziskave orodij s katerimi si lahko pomagamo pri snovanju in

spreminjanju spletnih strani za boljšo uvrstitev spletne strani v iskalnik, smo ugotovili, da

je orodij, ki nam to omogočajo, veliko. Med seboj se razlikujejo po kvaliteti, plačilu in

dostopnosti (regijske blokade – npr. storitev ponujena samo v Ameriki). Nekaj orodij je

potrebno plačati, večina orodij, ki pa so povsem sprejemljiva in dobra, pa je brezplačnih.

Moţno je prenesti programski paket, ki vsebujejo več različnih programov, ki pa se

razlikujejo po kvaliteti in namembnosti. Med testiranjem in raziskovanjem orodij smo

opazili tudi to, da je kar nekaj programov, ki jih nismo mogli preizkusiti, saj niso bila

dostopna za našo regijo (npr. starost domene na spletu). To kaţe, da je v Sloveniji zelo

malo optimizatorjev oziroma ljudi, ki bi radi znanje delili ter ponudili pomoč v obliki

programov. Velikokrat smo tudi naleteli na vsiljene povezave in ponudnike (spam), ki nam

hočejo programski paket namestiti na računalnik (zastonj ali vnaprejšnje plačilo). Ker je

veliko podjetij, ki si optimizacije enostavno ne morejo privoščiti, radi posegajo po takih

povezavah, ki pa jim ne prinesejo nič dobrega. V pomoč so nam bili tudi sami iskalniki

(kot na primer Google), ki sami opisujejo kaj mora vsebovati spletna stran in kako mora


biti organizirana, da se bo v iskalniku pojavila čim višje. Imajo tudi pomoč in nabor

vprašanj za podjetja, ki se hočejo podati v optimizacijo ali bi rada naročila optimizacijo,

da bi podjetja lahko čim bolje razpoznala dobrega optimizatorja.

V času raziskovanja smo tudi opazili, da se optimizacija kot tehnika relativno hitro

spreminja, zato je potrebno nenehno sledenje novostim, dodatno izobraţevanje ter stalno

spreminjanje spletnih strani.


11 LITERATURA

[1] Kaj je internet. Dostopno na naslovu:

http://www.s-gimorm.mb.edus.si/PDF/Listi1/DL5-slike.pdf, obiskano 2.4.2010.

[2] R. Rolih, Trženje s pomočjo spletnih iskalnikov, GV Zaloţba, Ljubljana, 2007.

[3] Statistika za svetovni pregled uporabe spletnih iskalnikov. Dostopno na naslovu:

http://searchenginewatch.com/3634922, obiskano 2.4.2010.

[4] Spletni imenik, Wikipedija, prosta enciklopedija. Dostopno na naslovu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Spletni_imenik, obiskano 3.4.2010.

[5] Html, Wikipedija, prosta enciklopedija. Dostopno na naslovu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Html, obiskano 3.4.2010.

[6] URL, Wikipedija, prosta enciklopedija. Dostopno na naslovu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/URL, obiskano 4.4.2010.

[7] N. Klemenčič, M. Lavrih, M. Magdič, M. Pauman, M. Vratuša, Spletni iskalniki:

prikazovanje rezultatov iskanja, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana,

2009. Dostopno na naslovu: http://ibmi.mf.uni-lj.si/~jure/pred_bib/szp/seminarji-

09/spletni-iskalniki-prikaz-rezultatov.pdf, obiskano 6.4.2010.

[8] Optimizacija spletnih strani, Wikipedija, prosta enciklopedija. Dostopno na

naslovu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Optimizacija_spletnih_strani, obiskano 6.4.2010.

[9] Statistika klikov strani na spletnih iskalnikih, iProspect. Dostopno na naslovu:

http://www.iprospect.com/premiumPDFs/researchstudy_apr2008_ blendedsearchresults.

pdf, obiskano 6.4.2010.

[10] Orodje za ključne besede, Google. Dostopno na naslovu:

https://adwords.google.com/select/KeywordToolExternal, obiskano 6.4.2010.

[11] OutFront - T. Brunt, Učenje izdelave robots.txt datoteke. Dostopno na naslovu:

http://www.outfront.net/tutorials_02/adv_tech/robots.htm, obiskano 6.4.2010.

http://www.s-gimorm.mb.edus.si/PDF/Listi1/DL5-slike.pdfhttp://searchenginewatch.com/3634922http://sl.wikipedia.org/wiki/Spletni_imenikhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Htmlhttp://sl.wikipedia.org/wiki/URLhttp://ibmi.mf.uni-lj.si/~jure/pred_bib/szp/seminarji-09/spletni-iskalniki-prikaz-rezultatov.pdfhttp://ibmi.mf.uni-lj.si/~jure/pred_bib/szp/seminarji-09/spletni-iskalniki-prikaz-rezultatov.pdfhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Optimizacija_spletnih_stranihttp://www.iprospect.com/premiumPDFs/researchstudy_apr2008_%20blendedsearchresults.%20pdfhttp://www.iprospect.com/premiumPDFs/researchstudy_apr2008_%20blendedsearchresults.%20pdf../Orodje%20za%20ključne%20besede,%20Google.%20Dostopno%20na%20naslovu:%20https:/adwords.google.com/select/KeywordToolExternal../Orodje%20za%20ključne%20besede,%20Google.%20Dostopno%20na%20naslovu:%20https:/adwords.google.com/select/KeywordToolExternalhttp://www.outfront.net/tutorials_02/adv_tech/robots.htm


[12] White hat, black hat ter grey hat tehnika, Optiweb – Optimizacija spletnih strani.

Dostopno na naslovu: http://www.optiweb.si/white-ter-black-hat/, obiskano 7.4.2010.

[13] Rast bruto obsega spletnega oglaševanja v Evropi. Dostopno na naslovu:

http://www.oglasevanje.org/tag/iskalni-marketing/, obiskano 7.4.2010.

[14] Spletni marketing, Wikipedia, the free encyclopedia. Dostopno na naslovu:

http://en.wikipedia.org/wiki/Search_engine_marketing, obiskano 7.4.2010.

[15] Spletni marketing, Wikipedia, the free encyclopedia. Dostopno na naslovu:

http://en.wikipedia.org/wiki/Paid_inclusion, obiskano 7.4.2010.

[16] Plačilo na klik, Wikipedia, the free encyclopedia. Dostopno na:

http://en.wikipedia.org/wiki/Pay_per_click, obiskano 8.4.2010.

[17] Oglaševanje na mobilnikih, Wikipedia, the free encyclopedia. Dostopno na

naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Mobile_advertising, obiskano 9.4.2010.

[18] Spletna stran MOM, Mestna občina Maribor. Dostopno na:

http://www.maribor.si/, obiskano 9.4.2010.

[19] Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru, Univerza v Mariboru. Dostopno na

naslovu: http://dkum2.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=0, obiskano 9.4.2010.

[20] Analiza spletne strani. Dostopno na naslovu:

http://www.sitesolutions.com/analysis.asp?F=check&B=A4E72D63-A8D5-4352-A7BA-

9D5E930E1A5E, obiskano 12.4.2010.

[21] Analiza spletne strani. Dostopno na naslovu:

http://www.creatingonline.com/site_promotion/website_checker.htm, obiskano 12.4.2010.

[22] Vpis v iskalnike in imenike. Dostopno na naslovu:

http://www.softwaresubmit.net/engine_details.htm?ref=google&gclid=CNaAmqzRgKECF

ckTzAodGnNKuw, obiskano 13.4.2010.

[23] Pozicija spletne strani. Dostopno na naslovu:

http://www.iwebtool.com/search_engine_position?domain=http%3A%2F%2Fwww.marib

or.si%2F&searchin=google&limit=100&keyword=obcina, obiskano 13.4.2010.

[24] Rang spletne strani. Dostopno na naslovu:

http://www.prchecker.info/check_page_rank.php, obiskano 13.4.2010.

../White%20hat,%20black%20hat%20ter%20grey%20hat%20tehnika,%20Optiweb%20–%20Optimizacija%20spletnih%20strani.%20Dostopno%20na%20naslovu:%20http:/www.optiweb.si/white-ter-black-hat/../White%20hat,%20black%20hat%20ter%20grey%20hat%20tehnika,%20Optiweb%20–%20Optimizacija%20spletnih%20strani.%20Dostopno%20na%20naslovu:%20http:/www.optiweb.si/white-ter-black-hat/http://www.oglasevanje.org/tag/iskalni-marketing/http://en.wikipedia.org/wiki/Search_engine_marketinghttp://en.wikipedia.org/wiki/Paid_inclusionhttp://en.wikipedia.org/wiki/Pay_per_clickhttp://en.wikipedia.org/wiki/Mobile_advertisinghttp://www.maribor.si/http://dkum2.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=0http://www.sitesolutions.com/analysis.asp?F=check&B=A4E72D63-A8D5-4352-A7BA-9D5E930E1A5Ehttp://www.sitesolutions.com/analysis.asp?F=check&B=A4E72D63-A8D5-4352-A7BA-9D5E930E1A5Ehttp://www.creatingonline.com/site_promotion/website_checker.htmhttp://www.softwaresubmit.net/engine_details.htm?ref=google&gclid=CNaAmqzRgKECFckTzAodGnNKuwhttp://www.softwaresubmit.net/engine_details.htm?ref=google&gclid=CNaAmqzRgKECFckTzAodGnNKuw../Pozicija%20spletne%20strani.%20Dostopno%20na%20naslovu:%20http:/www.iwebtool.com/search_engine_position?domain=http%3A%2F%2Fwww.maribor.si%2F&searchin=google&limit=100&keyword=obcina../Pozicija%20spletne%20strani.%20Dostopno%20na%20naslovu:%20http:/www.iwebtool.com/search_engine_position?domain=http%3A%2F%2Fwww.maribor.si%2F&searchin=google&limit=100&keyword=obcina../Pozicija%20spletne%20strani.%20Dostopno%20na%20naslovu:%20http:/www.iwebtool.com/search_engine_position?domain=http%3A%2F%2Fwww.maribor.si%2F&searchin=google&limit=100&keyword=obcinahttp://www.prchecker.info/check_page_rank.php


[25] Predogled spletnega oglasa. Dostopno na naslovu:

http://www.seochat.com/?go=1&option=com_seotools&tool=34&url=http%3A%2F%2Fd

kum2.uni-

mb.si%2Fpodrocje.aspx%3Fid%3D0&adformat=0&imageverify=8qkyl&timehsh=62446b

714e43553d&toolsubmit=Submit, obiskano 13.4.2010.

[26] Primerjava kode in besedila spletne strani. Dostopno na naslovu:

http://www.seochat.com/?go=1&option=com_seotools&tool=16&url=http%3A%2F%2Fw

ww.maribor.si%2F&imageverify=43h8y&timehsh=594673705654413d&toolsubmit=Chec

k+Ratio, obiskano 14.4.2010.

[27] Pomoč pri izdelavi robots.txt datoteke. Dostopno na naslovu:

http://www.seochat.com/?go=1&option=com_seotools&tool=21&usera=Googlebot&allpa

ges=0&exclude_list=%2Fcgi-

bin%2F%0D%0A%2Fimages%2F&imageverify=vhytg&timehsh=416941344f53343d&to

olsubmit=Create, obiskano 14.4.2010.

[28] Statistike spletnih strani, Google. Dostopno na naslovu:

https://www.google.com/analytics/settings/home, obiskano 14.4.2010.

[29] Statistike spletnih strani, Piwik. Dostopno na:

http://chp.uni-mb.si/statistika/index.php?module=CoreHome, obiskano 15.4.2010.

[30] Primer uporabe krušnih drobtinic, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in

informatiko. Dostopno na naslovu: http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx, obiskano

15.4.2010.

[31] Primer strukture strani, Telekom Slovenije. Dostopno na naslovu:

http://www.telekom.si/, obiskano 16.4.2010.

[32] Primer oglasnih pasic, Najdi.si. Dostopno na naslovu: http://www.najdi.si/,

obiskano 16.4.2010.

http://www.seochat.com/?go=1&option=com_seotools&tool=34&url=http%3A%2F%2Fdkum2.uni-mb.si%2Fpodrocje.aspx%3Fid%3D0&adformat=0&imageverify=8qkyl&timehsh=62446b714e43553d&toolsubmit=Submithttp://www.seochat.com/?go=1&option=com_seotools&tool=34&url=http%3A%2F%2Fdkum2.uni-mb.si%2Fpodrocje.aspx%3Fid%3D0&adformat=0&imageverify=8qkyl&timehsh=62446b714e43553d&toolsubmit=Submithttp://www.seochat.com/?go=1&option=com_seotools&tool=34&url=http%3A%2F%2Fdkum2.uni-mb.si%2Fpodrocje.aspx%3Fid%3D0&adformat=0&imageverify=8qkyl&timehsh=62446b714e43553d&toolsubmit=Submithttp://www.seochat.com/?go=1&option=com_seotools&tool=34&url=http%3A%2F%2Fdkum2.uni-mb.si%2Fpodrocje.aspx%3Fid%3D0&adformat=0&imageverify=8qkyl&timehsh=62446b714e43553d&toolsubmit=Submithttp://www.seochat.com/?go=1&option=com_seotools&tool=16&url=http%3A%2F%2Fwww.maribor.si%2F&imageverify=43h8y&timehsh=594673705654413d&toolsubmit=Check+Ratiohttp://www.seochat.com/?go=1&option=com_seotools&tool=16&url=http%3A%2F%2Fwww.maribor.si%2F&imageverify=43h8y&timehsh=594673705654413d&toolsubmit=Check+Ratiohttp://www.seochat.com/?go=1&option=com_seotools&tool=16&url=http%3A%2F%2Fwww.maribor.si%2F&imageverify=43h8y&timehsh=594673705654413d&toolsubmit=Check+Ratio../Pomoč%20pri%20izdelavi%20robots.txt%20datoteke.%20Dostopno%20na%20naslovu:%20http:/www.seochat.com/?go=1&option=com_seotools&tool=21&usera=Googlebot&allpages=0&exclude_list=%2Fcgi-bin%2F%0D%0A%2Fimages%2F&imageverify=vhytg&timehsh=416941344f53343d&toolsubmit=Create../Pomoč%20pri%20izdelavi%20robots.txt%20datoteke.%20Dostopno%20na%20naslovu:%20http:/www.seochat.com/?go=1&option=com_seotools&tool=21&usera=Googlebot&allpages=0&exclude_list=%2Fcgi-bin%2F%0D%0A%2Fimages%2F&imageverify=vhytg&timehsh=416941344f53343d&toolsubmit=Create../Pomoč%20pri%20izdelavi%20robots.txt%20datoteke.%20Dostopno%20na%20naslovu:%20http:/www.seochat.com/?go=1&option=com_seotools&tool=21&usera=Googlebot&allpages=0&exclude_list=%2Fcgi-bin%2F%0D%0A%2Fimages%2F&imageverify=vhytg&timehsh=416941344f53343d&toolsubmit=Create../Pomoč%20pri%20izdelavi%20robots.txt%20datoteke.%20Dostopno%20na%20naslovu:%20http:/www.seochat.com/?go=1&option=com_seotools&tool=21&usera=Googlebot&allpages=0&exclude_list=%2Fcgi-bin%2F%0D%0A%2Fimages%2F&imageverify=vhytg&timehsh=416941344f53343d&toolsubmit=Create../Pomoč%20pri%20izdelavi%20robots.txt%20datoteke.%20Dostopno%20na%20naslovu:%20http:/www.seochat.com/?go=1&option=com_seotools&tool=21&usera=Googlebot&allpages=0&exclude_list=%2Fcgi-bin%2F%0D%0A%2Fimages%2F&imageverify=vhytg&timehsh=416941344f53343d&toolsubmit=Createhttps://www.google.com/analytics/settings/homehttp://chp.uni-mb.si/statistika/index.php?module=CoreHomehttp://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspxhttp://www.telekom.si/http://www.najdi.si/


12 PRILOGE

12.1 Seznam slik

Slika 3.1: Sestava uporabniškega vmesnika pri iskalniku Google. ....................................... 8

Slika 3.2: Spletna stran A ima povezavo na spletno stran B. .............................................. 11

Slika 3.3: Spletna stran C ima več povezav kot spletna stran A, zato spletni strani B prinese

več glasov. ................................................................................................................... 11

Slika 4.1: Googlov pomočnik za izbiro primernih ključnih besed. ..................................... 15

Slika 4.2: Izgled in zgradba meta oznak. ............................................................................ 16

Slika 4.3: Pravilen zapis meta oznak. .................................................................................. 16

Slika 4.4: Rezultat pri pravilni rabi meta oznak. ................................................................. 16

Slika 4.5: Primer kazala strani. ............................................................................................ 18

Slika 4.6: Primer strukture strani......................................................................................... 19

Slika 4.7: Primer uporabe krušnih drobtinic. ...................................................................... 20

Slika 4.8: Prikaz kako pajku povemo katere datoteke ne sme indeksirati. ......................... 21

Slika 7.1: Primer oglasnih pasic. ......................................................................................... 28

Slika 8.1: Prikaz rezultata za ključno besedo »občina Maribor«. ....................................... 31

Slika 8.2: Meta oznake spletne strani MOM ....................................................................... 31

Slika 8.3: Rezultati orodja za optimizacijo spletne strani, narejeni za spletno stran DKUM.

..................................................................................................................................... 32

Slika 8.4: Pomoč pri vpisu spletne strani v kar 700000 iskalnikov in imenikov. ............... 33

Slika 8.5: Pozicija spletne strani MOM v Google iskalniku za ključno besedo »obcina«. . 34

Slika 8.6: Rang spletne strani DKUM. ................................................................................ 34


Slika 8.7: Podatki o uporabnikih oziroma obiskovalcih za spletno stran MOM. ................ 35

Slika 8.8: Podatki o prometu za spletno stran MOM. ......................................................... 36

Slika 8.9: Moţna oglaševanja, ki bi se pojavila na spletni strani DKUM. .......................... 37

Slika 8.10: Rezultati stanja kode in besedila na spletni strani MOM. ................................. 37

Slika 8.11: Primer pomoči za izdelavo robots.txt datoteke, v primeru dinamične spletne

strani. ........................................................................................................................... 38

Slika 9.1: Pozicija spletne strani DKUM v Google iskalniku za ključno besedo digitalna

knjiţnica. ..................................................................................................................... 40

Slika 9.2: Analiza prometa in obisk uporabnikov za spletno stran DKUM. ....................... 40

12.2 Seznam grafov

Graf 2.1: Svetovni pregled uporabe spletnih iskalnikov (julij 2009). ................................... 4

Graf 4.1: Prikaz rezultatov za vedenje uporabnikov spletnih iskalnikov (april 2008). ....... 12

Graf 7.1: Rast spletnega oglaševanja (junij 2009). .............................................................. 26

12.3 Seznam tabel

Tabela 4.1: Prikaz razlik optimizacije na spletni strani in izven spletne strani. .................. 13

Tabela 7.1: Razlika med optimizacijo spletnih strani ter oglaševanjem. ............................ 29


12.4 Naslov študentke

Nastja Portir

Pesnica 59/b

2211 Pesnica pri Mariboru

Tel. številka študentke: (02) 653 – 3651

e-mail študentke: [email protected]

12.5 Kratek življenjepis

Rodila sem se 14.4.1988 v Mariboru. Obiskovala sem Osnovno šolo Pesnica v Pesnici pri

Mariboru, ki sem jo končala leta 2003. Nato sem se vpisala v Srednjo ekonomsko šolo v

Mariboru, smer ekonomski tehnik, kjer sem leta 2007 z odliko opravila poklicno maturo

ter se vpisala na Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer sem v

drugem letniku izbrala projekt splet in omreţja.

mailto:[email protected]

Documents

Navodila za izdelavo diplomske naloge · iskanje po posamezni drţavi (npr. Najdi.si) lokalno iskanje (npr. Raziskovalec.com) 2.1 Zgodovina spletnih iskalnikov Svetovni splet (imenovan