iskanje recepcije statuarno pravo

  • View
    69

  • Download
    1

Embed Size (px)

Text of iskanje recepcije statuarno pravo

ISKANJE RECEPCIJE PRVIN RIMSKEGA PRAVA SKOZI STATUARNO PRAVO, DRUBENO IN POLITINO IVLJENJE PREBIVALSTVA S POSEBNIM POUDARKOM NA IZOLSKEM STATUTU

Avtor: Ksenja Suli

KAZALO

UVOD..............................................................................................................................................2 ZGODOVINSKI ORIS RAZVOJA RIMSKEGA PRAVA IN NJEGOVA RECEPCIJA V SLOVENSKEM OBALNEM PROSTORU ..................................................................................4 RIMSKA DOBA.........................................................................................................................4 SREDNJI VEK............................................................................................................................7 RECEPCIJA PRAVA..................................................................................................................9 DRUBENO, POLITINO IN PRAVNO IVLJENJE PREBIVALSTVA, DRUBENIH IN POKLICNIH SKUPIN....................................................................................................................9 VRSTE PRAVA V IZOLSKEM STATUTU IN NJEGOVE VZPOREDNICE Z RIMSKIM PRAVOM ......................................................................................................................................18 PROCESNO PRAVO................................................................................................................18 RODBINSKO PRAVO............................................................................................................20 STVARNO IN GOSPODARSKO PRAVO..............................................................................22 ZAKLJUEK................................................................................................................................26 VIRI IN LITERATURA................................................................................................................27

UVOD

Recepcija rimskega prava je mnogim pravnim podrojem vtisnila neizbrisan peat, ki se je odraal skozi politino, drubeno in nenazadnje tudi kulturno ivljenje prebivalstva. Skozi stoletja, e potem, ko je bilo antike e zdavnaj konec, so doloila iz rimskega prava vplivala na pravno ivljenje ljudi in vplivajo e danes. Zahodno slovenski prostor predstavlja od antike pa vse do dananjih dni razgibano stiie in prehodno obmoje med sredozemskim in srednjeevropskim, vzhodno in zahodno evropskim prostorom, med razlinimi drubenimi, gospodarskimi, kulturnimi, umetnostnimi, idejnimi in politinimi tokovi. Rodovitna zemlja, primerna za gojenje vinske trte, oljnih nasadov in zgodnjega sadja ter ugodna lega ob morju so bili tisti dejavniki, ki so pospeili gosto poselitev severozahodne obale Istre in tudi celotnega Istrskega polotoka. Tudi v asu srednjega veka, ko se je na tem obmoju ohranila kontinuiteta, je vpliv iz rimskih asov ostal e kako iv. Prebivalstvo na tem prostoru se je delilo na tiste, ki so iveli v mestih (meane) in tiste, ki so iveli na podeelju (podeelane). Znotraj te dveh velikih skupin, pa je obstajala e cela vrsta drubenih slojev, za katera so obstajala pravna pravila, ki so jih doloali leni v statutih. Namen priujoe seminarske naloge je najprej predstaviti razvoj rimskega prava v asu rimske dobe na naem ozemlju in kako se je to pravo ohranjalo e v asu srednjega in se odraalo skozi statuarno pravo, politino in drubeno ivljenje prebivalstva in njihovih vlog, ki so jih na poklicnem in zasebnem ivljenju opravljali vsak dan. Skozi prvo poglavje tako spoznamo razvoj prava in pravnih pravil s posebnim poudarkom na dananji slovenski obalni prostor. V nadaljevanju pa se naloga posveti iskanju vzporednic drubenega, politinega in pravnega ivljenja prebivalstva v rimski dobi, z ivljenjem in delovanjem prebivalstva na slovenskem obalnem prostoru, pri emer se primerja posamezne drubene in poklicne skupine, ki jih sreamo v lenih izolskega statuta in katerih vloge v marsiem kaejo na rimsko tradicijo. V zadnjem poglavju pa se naloga posveti e posameznim vrstam prava, ki jih statut skozi lene opredeljuje in preko katerih lahko tradicijo rimske pravne ureditve primerjamo z ureditvijo srednjeveke Izole. Kljuno vpraanje, ki ga eli naloga osvetliti je v iskanju prvin recepcije rimskega prava skozi statuarno pravo, drubeno in politino ivljenje prebivalstva na dananjem slovenskem obalnem prostoru. Kako se je razvoj rimskega prava zael razvijati na slovenskem obalnem prostoru v rimski dobi in kako se je tradicija prava ohranjala v srednjem veku in katerih podrojih se to v statutih kae? Kako je ureditev mestnega sistema delovanja primerljiva s tistim v rimski dobi? Skozi katere drubene sloje in poklicne vloge se kae antina tradicija in kje lahko iemo vzporednice z njo? Ali lahko skozi razline vrste prava iemo zametke rimske pravne ureditve, ki se je s kontituiteto ohranjala v dananjem slovenskem obalnem prostoru?

Literatura na katero se seminarska naloga naslanja, je v slovenino preveden izolski statut, katerega lene in posamezna obravnavana podroja pravne ureditve ivljenja lahko primerjamo z tudijami nekaterih avtorjev, ki se z razvojem prava podrobneje ukvarjajo. Tu gre predvsem objave avtorjev kot so: Sergij Vilfan s svojim delom Pravna zgodovina Slovencev, Marko Kambi z delom Recepcij rimskega dednega prava na slovenskem, Viktor Koroec z delom Rimsko pravo, Rajko Bato z delom Rimska zgodovina in delo ike Bajuklia z naslovom Forum romanum: Rimska drava, pravo, verstva in miti.

ZGODOVINSKI ORIS RAZVOJA RIMSKEGA PRAVA IN NJEGOVA RECEPCIJA V SLOVENSKEM OBALNEM PROSTORUe preden se v nalogi posvetimo osrednji temi priujoe naloge si poglejmo, kako se je razvoj rimskega prava zael udejanjati na dananjem slovenskem obalnem prostoru in kako se razvija njegova recepcija.

RIMSKA DOBARimsko pravo se na dananje slovensko ozemlje raziri v 1. stoletju pr. n. t., ko se z ustanovitvijo Akvileje zane prodor Rimljanov na to podroje. Odtlej dalje je ta prostor vkljuen v rimski imperij in razdeljen na ve upravnih provinc, ki jih vodijo v cesarskih provincah namestniki cesarja t.i. legati v senatorskih provincah pa propretorji. Odloilno vlogo v upravi so igrala mesta, ki so se delila v dve vrsti: kolonije in municipije. Kolonije so imele bolji pravni poloaj, kot municipiji, saj so njihovi prebivalci veljali za prave rimske dravljanecives. Municipiji pa so bila mesta, katerih svobodni prebivalci niso imeli polnih politinih pravic (Vilfan, 1996, 33). Ozemlje Slovenije v antiki tako ni bilo administrativno enotno obmoje, saj je bilo razdeljeno na tiri razline upravne enote in je imelo prehoden znaaj. Ozemlje, v katerega je sodil tudi dananji slovenski del obale je pripadalo Deseti italski legiji, kasneje imenovani Venetia et Histria (Curk, 1999, 29-33). Ko se je na dananjem slovenskem ozemlju uveljavila rimska uprava, je mono pospeila razvoj sunjelastnike drube. Kljub razvoju prvih pravnih oblik se je rimsko civilno pravo tu uveljavilo postopoma. Kakor opozarja Sergij Vilfan v svojem delu, je za veljavnost civilnega prava veljalo osebno naelo, po katerem je plemenski izvor neke osebe odloal o tem, po katerem pravu ivi in kakne pravice po rimskem pravu ti priznavajo. Vendar je to veljalo le za prave rimske dravljane, za druge svobodnjake pa ne, ker ti niso bili po civilnem pravu pravno sposobni (Vilfan, 1996, 35).

V rimski dobi je bila dananja slovenska obala bogato poseljena, kar nam danes priajo tevilne arheoloke najdbe, ki jih na obalni rti od meje z Italijo, pa do izliva reke Dragonje sreujemo na vsakem koraku. Prvotni prebivalci istrske obale so bili Histri. Prav zaradi histrske nemirne narave, se je rimski senat, kakor pie Livij, odloil za ustanovitev rimske kolonije Akvileje (Boltin-Tome, 1979, 41). Leta 181pr.n.t. je bila Akvileja ustanovljena. Zaradi svojega poloaja, je imela Akvileja izreden gospodarski in strateki pomen, saj je stala na stiiu poti med Ilirikom in Italijo (Bandelli, 2003, 54). Pomorska pot v Istro, ki je s svojem obsegu zajemala tudi dananji slovenski obalni prostor, je v trgovskem smislu usmerjala na Akvilejo na skrajnem severu Jadrana, od tam pa na kopenske poti v severozahodne province cesarstva, lagunarne poti pa v severno Italijo. Iz Istre so vsaj v 1. stoletju n. t. izvaali olje, vino, drobnico in ito, uvaali pa so predmete za vsakdanjo rabo, med katere sodijo luksuzna keramika, steklo in predmeti iz kamna in kovine (Karinja, 2002, 262). Slovenski del Istre je bil v tem asu vkljuen v teritorij mesta Tergeste in je zato leal v neposredni bliini upravnega sredia (Boltin-Tome, 1979, 42). Severnoprimorska mesta so bila v tem asu nepomembna naselja. Njihov pomen se je kazal predvsem v gospodarskih okoliinah. V asu rimske oblasti je na tem ozemlju s stalia prava prevladovala predvsem lastninska pravica in posest. Namre veina tega ozemlja je bila v rimski dobi na gosto prepredena z razkonimi vilami rustikami in posestmi povezanih s pristanii-vile maritime. Tu je senatna rimska nobiliteta z izkorianjem mnoinega dela sunjev razirjala svoja posestva-latifundije in ob enem izrivala male kmete z njihove rodne zemlje (Koroec, 1997, 127). Pravne razmere v rimski dobi so za te kraje, kakor priznava Vilfan e povsem neznane, saj je premalo podatkov o konkretnih razmerah posameznih krajev (Vilfan, 1996,36). Na ozemlje dananje Slovenije je rimsko pravo dolgo prodiralo le preko rimskih kolonistov, ki so imeli rimsko dravljanstvo in civilne pravice. Ko je leta 212 Karakalov edikt constitutio Antoniniana podelil vsem svobodnim prebivalcem imperija rimsko dravljanstvo, to zagotovo ni izrinilo vseh prejnjih obiajev, je pa zagotovo njegovo veljavo pospeila romanizacija. Ko je bilo rimsko pravo po prevladi Carigrada nad Rimom in po udoru barbarskih ljudstev skoraj v zatonu, je v vzhodnem rimskem cesarstvu doivelo svoj najobseneji zapis, ki ga je po naroilu cesarja Justinijana izdelala posebna komisija. Enoten zakonik t.i. Corpus iuris civilis je nedvomno pripomogel k sistemat