Naš Krog

INTERVJUJI

ŠTEFAN SRAKA Komunika d. o. o.

ALEŠ ŠTUMPF Panvita EKOTEH d. o. o.

SONJA SUKIČ Pomgrad d. d.

BRANKO BAGOROŠ Panvita Agromerkur d. o. o.

AVGUST MESARIČ Pomgrad d. d.

26

04

12

18

20

INTERNA REVIJA december 2015–februar 2016

AVE novosti

Prleška tünka

Kurji drek

Digitalni DJ-ji

kolofon

Vsebinsko kazalo

Kolumna | Boris Hakl

Novice | Skupina Panvita

Gradimo | SGP Pomgrad

Novice | Regal GH

Intervjuji

Zanimivo | Prleška tünka ...

Novice | Razvoj vodstvenih potencialov v podjetju Pomgrad

Recept | Marinirana svinjska ribica

Poudarki iz kroga znanja | Kurji drek

Novice | Komunika

Informatika | Digitalni DJ-ji

Naši nasveti | Jemo zato, da živimo, ne živimo zato, da jemo.

Zabava | Sudoku in vici

Jubilanti

Voščila

03

08

04

09

06

12

15

18

21

19

22

23

24

20

17

Izdajatelj

Panvita, d. d.Lendavska 5, Rakičan9000 Murska Sobotatel: 02 530 36 10fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Simona Petek Čerpnjak

Uredniški odbor Dušan BanfiHelena ČiričBoštjan DonšaMatej FišerDominik KetišBoštjan KojzekUrša KoplanPeter PolaničKristian RavničAlenka Samec RadonjićAleš Zver

Naklada

1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe

[email protected]

Verjetno si vsi delodajalci želijo ustvariti okolje, v katerem bodo delali zadovoljni in motivirani posamezniki. Seveda pa je za dose-go teh ciljev potrebno v podjetju poskrbeti za dobre medčloveške odnose, za zdravo in ustvarjalno delovno klimo ter predvsem za obilico pozitivne energije. K temu seveda spada tudi ustrezen in stimulativen način nagrajevanja za dobro opravljeno delo.

No, tu pa nastopijo težave, kako nagraditi tiste, ki si to zasluži-jo, ne da bi večino te nagrade pobrala država, čeprav malo ali pa skoraj nič ne prispeva k temu. Ravno nasprotno, navkljub popol-noma drugačnim zagotovilom, nam kar naprej nalaga nove davke in dajatve, sama pa ne poskrbi za svojo stroškovno in vsakršno učinkovitost.

Ne morem razumeti, zakaj zakonodajalec še zmeraj, po vseh teh letih, odkar imamo svojo državo, ni uredil zakonodaje, ki bi božič-nico in 13. plačo obdavčila tako, kot je to urejeno v državah, ki so nam za vzor oz. se radi primerjamo z njimi. Ne razumem, zakaj se sindikati ne zavzemajo za razbremenitev dela z davki in s prispev-ki ter s tem za višje neto plače. Žal pa vse te zahteve podkrepljene s tehtnimi argumenti ne zaležejo, da bi se karkoli spremenilo. Vsa ta leta vodijo to državo v glavnem profesorji s fakultet, ki pa žal nimajo pravega stika z realnostjo, da ne govorimo o vseh aferah povezanih z njimi in njihovim delom.

No, pa da ne bo izgledalo kot da samo tarnamo in jadikujemo, lah-ko povem, da nam kljub vsemu uspeva preživeti iz leta v leto, pa ne samo preživeti, tudi razvijamo se kljub vsem tegobam in bo-lečinam, ki jih imamo, kar bo tudi pokazala bližajoča se razvojna konferenca Holdinga.

Zato bi ob koncu tega mojega kratkega razmišljanja, vsem odgo-vornim v naši skupini, zaželel čim več posluha za ljudi, čustvene inteligence, pozitivne energije in čim bolj jasne razvojne strategije.

Vsem ostalim pa želim čim več angažmaja na delovnem mestu, dobrih odnosov s sodelavci in nadrejenimi ter seveda zdravja in osebne sreče.

Svojim sodelavcem pa želim čim manj stresen prehod na davčne blagajne, državo pa prosim, da si v bodoče zamisli kakšen pame-tnejši datum za uvedbo tovrstnih sprememb, saj je to čas, ko bi si vsi ljudje želeli malo miru in počitka.

Boris Hakl

Bliža se konec leta, čas, ko zaključu-jemo preteklo leto in delamo smele načrte za prihajajoče. Pa ne samo to, ukvarjamo se z načrtovanjem dolgo-ročnih razvojnih strategij, snovanjem novih produktov in razvojem storitev, pri tem pa dostikrat pozabimo na lju-di. Na tiste ljudi, ki bi se tudi po tako lepih božično-novoletnih praznikih, z veseljem kar naprej vračali na svoje delovno mesto in se še z večjo vnemo lotili zaupanih nalog.

kolumna

03INTERNA REVIJA december 2015–februar 2016

AVE Chef v novi preobleki

novice


Z otvoritvijo letošnje sezone Chef programa smo le tega preoblekli v novo podobo. Sedaj najdete Chef dobrote v črni embalaži.

Kranjska klobasa ima dolgo zgodovino in je svojo prepoznavnost dobila že v času avstro-ogrske monarhije, saj je spadala poleg frankfurterc, debrecink med bolj prepoznavne mesne izdelke tis-tega časa. Prvo omembo z recepturo zasledimo v kuharski knji-gi Felicije Kalinšek, in sicer v šesti izdaji, ki je izšla leta 1912. To pomeni, da je bila Kranjska klobasa takrat že dobro prepoznana

med ljudstvom. Dandanes je receptura Kranjske klobase zaščite-na, proizvajajo pa jo lahko samo proizvajalci, ki so del konzorcija. Z oznako KRANJSKA KLOBASA se lahko označijo le tisti izdelki, ki so na ocenjevanju prejeli najmanj 16 točk od 20 možnih.

Z decembrom pa je zaenkrat AVE Kranjska klobasa edina za katero jamčimo, da je izdelana iz 100 % slovenskega mesa.

Zaradi neposredne bližine Italije je ponudba mesnice prilagojena italijanskim kupcem in po prvih odzivih so zadovoljni tako z našo AVE ponudbo kot tudi s kakovostjo.

NOVA AVE MESNICA v Škofijah

Kranjska klobasa je poltrajni mesni izdelek, ki je narejen iz svinjske-ga mesa I. kategorije in je rahlo prekajen. Originalno Kranjsko klobaso prepoznamo po značilni obliki v paru klobas, ki je ukrivljen na o in je na zgornjem delu zašpiljen z leseno špilo.

Konec oktobra je Panvita MIR v Škofijah na Primorskem odprla novo AVE mesnico.

AVE Kranjska klobasa iz slovenskega mesa

05

novice


Razvojni center Panonski vrt V NOVIH PROSTORIH Zgodovina RC sega v leto 2005, ko so se na Panviti odločili, da bodo začeli pridelavo jagod.Da bo plastično: za velikega, klasičnega poljedelca je to isto, kot če se Pomgrad (pri vsem potrebnem spoštovanju) odloči, da bo začel graditi novi, 6-žilni tunel pod Rokavskim zalivom … Seve-da je vse izvedljivo, rabi pa čas, prave ljudi in seveda vire …

In tako se je začelo.

V stari štali, sicer na gradbišču novonasta-jajoče družbe Panvita EKOTEH v Ižakovcih, pozneje znotraj desnega kota nove polje-delske ekonomske enote v Beltincih. Veliko entuziazma, časa, podpore in dobrih živcev zaposlenih in tudi lastnikov. Predvsem pa

s trdim delom … od tod dalje se je realno začelo …

Izhajajoč iz naših začetkov, ki po prvi sezo-ni jagod, kljub pozitivnim odzivom okolja, nismo bili ravno ekonomsko na trdnih tleh, smo toliko bolj ponosni, da smo zadevo na-daljevali in nekaj tudi ustvarili … ja, še več …

Nova hala …

Beton pa je, priznamo ali ne, trajna stvar … Vendar brez vsebine ostaja le hladen, nepremičen in trd tujek v okolju …

Zahvala, podpora in hkrati popotnica la-stnikov je, da smo se konec leta 2014, po kar 9 letih podnajemništva z vsemi pozitiv-nimi, pa tudi malo manj pozitivnimi izkuš-njami, preselili v popolnoma nove prostore. Namenske. Ustvarjene za našo proizvo-dnjo. Iz naše glave, preko papirja direkt na zeleni travnik na območju starega Marofa v Beltincih …

Nismo se še dokončno preselili, manjka še kar nekaj stvari. Ampak, nadaljuje se … v gibanju smo …

Objekt obsega halo in pisarniške prostore ter garderobe z dvoriščem.

Del, ki je vezan na proizvodnjo, je velik je 830 m², v njem sta suha in mokra pakirnica, 2 hladilnici, prostori za skladiščenje semen (konvencionalne in BIO pridelave) kakor tudi prostori za skladiščenje materialov, strojev in opreme …

Kot že rečeno, dobro izhodišče, ki pa se bo moralo nadgrajevati … Idej za dokončno popolnitev prostora nam ne zmanjka …

Vse pa zato, ker smo sposobni, hočemo, znamo in zmoremo navdušiti naše zveste potrošnike … teh pa je vedno več …

Andrej Smodič

Popust ne velja za izdelke v akciji. Kupon lahko unovčite do konca decembra 2015.

gradimo


MIMO MARIBORA PO »NOVEM ASFALTU«

OBNOVILI SMO UPRAVNO STAVBO ZAVAROVALNICE TRIGLAV

Obnovo je vodila že utečena ekipa pod vodstvom vodje gradbišča Marjana Černčiča, ki je na kratko predstavil tudi sam potek ob-nove: »Obravnavan odsek avtoceste Maribor (Ptujska)–Slivnica je bil zgrajen in predan v promet maja 2000. Obnova voziščne konstrukcije na tem odseku se je izvajala pod preusmeritvijo pro-meta na sosednje prometne pasove preko začasnega prehoda na srednjem ločilnem pasu, kjer je bila potrebna demontaža obsto-ječe JVO na dolžini 2 x 100 m. Dostop do gradbišča je potekal po obstoječi cestni infrastrukturi. Gradbiščni transport pa se je od-vijal po trasi avtoceste in priključkov na njo. Najprej se je izved-la demontaža obstoječih BVO in JVO, nato se je izvedlo rezkanje poškodovanega oz. dotrajanega asfalta. Na odrezkanih površi-nah se je vgradil asfalt v debelini od 11 do 12 cm do višine obsto-ječega asfalta (lokalne sanacije). Vsi LTŽ pokrovi ter LTŽ rešetke obstoječih jaškov in peskolovov so se dvignili na novo niveleto za 11 cm in so se zamenjali z novimi. Na mostu VA 0801 Maribor se je na območju obnove odstranila stara hidroizolacija in se je za-menjala z novo hidroizolacijo. Po lokalnih sanacijah obstoječega asfaltnega vozišča se je izvedla izravnava asfaltne podlage, nato pa se je asfaltirala nadgradnja voziščne konstrukcije s 7 cm ve-

zne asfaltne plasti in s 4 cm obrabno zaporne asfaltne plasti po celotni širini vozišča. Območje obdelave vozišča znaša ca. 80.000 m² asfaltnih površin, od tega 38.000 m² na odseku A1/0666, na katerih se je porabilo ca. 9.000 ton AC 32 base asfaltne mase za nosilne plasti, ca. 8.000 ton AC 22 bin in ca. 5.000 ton SMA 11 PmB asfaltne mase za obrabno zaporne plasti. V sredinskem lo-čilnem pasu se je vgradila nova JVO v dolžini 3,9 km, torej v celot-ni dolžini obravnavanega odseka, ločilni pas pa je bil predelan iz zelene v nezeleno obliko (izvedla se je asfaltna bankina). Sanacija vozišča z nadgradnjo se je izvedla tudi na krakih C in D priključka A1/0167 Rogoza, kjer se je izvedla razširitev ter utrditev bankin. Po končanih gradbenih in asfalterskih delih se je izvedla monta-ža nove BVO in JVO na zunanjih in notranjih pasovih AC, ponovna postavitev začasno odstranjene vertikalne prometne signaliza-cije in ponovna izvedba horizontalne prometne signalizacije. Na gradbišču je bilo dnevno prisotnih povprečno 60 delavcev. Dela so bila zaključena v pogodbenem roku, ki je znašal 31 koledarskih dni za I. fazo Maribor (Ptujska)–Slivnica, smer MB. Druga faza AC v smeri Ljubljane se bo izvajala spomladi naslednje leto.«

Obnova in dozidava objekta Zavarovalnice Triglav OE Murska Sobota, v skupni vrednosti nekaj manj kot 0,25 milijonov eurov, je obsegala odstranitev obstoječe strešne kritine in zamenjavo z novo kritino, ki je bila izvedena z bakreno pločevino v skup-ni velikosti 800 m2. Na dvorani je bila prav tako izvedena delno nova streha iz Alu pločevinaste kritine ter nova fasadna stena,

ki omogoča ustrezno navezavo nadstreška, nadalje je obnova obsegala še zamenjavo steklene strehe, na nadstrešnici z novo Alu pločevinasto kritino velikosti 280 m². Ob obstoječem vho-du z dvorišča je dograjen vetrolov z novimi vhodnimi vrati. Prav tako so bila na objektu izvedena tudi manjša strojna in elektro dela.

Poleg gradnje novih avtocest smo v Pomgradu aktivni tudi pri obnovi in re-konstrukciji obstoječih avtocest, zadnja v vrsti je bila »Štajerska« avtocesta, in sicer odsek med Mariborom in Slivnico.

V 60 dneh smo v skupini Pomgrad obno-vili upravno stavbo zavarovalnice Triglav v Murski Soboti.

07

gradimo


gradimo

DELA PRI IZGRADNJI AVTOCESTNEGA ODSEKA MED DRAŽENCI IN GRUŠKOVJEM V POLNEM TEKU

Kot verjetno že veste, smo v Pomgradu sre-dini julija z DARS-om podpisali pogodbo za gradnjo I. faze avtocestnega odseka med Draženci in Gruškovjem v vrednosti nekaj več kot 56 milijonov evrov. Med 13 prijavlje-nimi smo bili izbrani kot najugodnejši ponu-dnik v konzorciju skupaj z Gorenjsko grad-beno družbo, s CGP Novo mesto in Cestnim podjetjem Ptuj.

Danes lahko to pustimo za seboj in se osre-dotočimo na ključni del – to je kakovostna in pravočasno gradnja odseka. Avgusta smo namreč tako že zasadili prvo lopato in po načrtih naj bi gradnjo odseka končali jeseni 2017.

Gradnja avtocestnega odseka med Dra-

ženci–Gruškovje je trenutno največji infra-strukturni projekt v izvajanju v Sloveniji. Le ta zajema gradnjo 7,28 km avtoceste, 25 kategoriziranih deviacij in 24 nekatego-riziranih deviacij, priključka Lancova vas in Podlehnik, 4 nadvoze, 2 podhoda, 1 podvoz, 12 mostov, 8 škatlastih prepustov, 6 opor-nih zidov, vodnogospodarske ureditve vo-dotokov, plato oskrbne postaje Podlehnik in prestavitve ter ureditve energetske in komunalne infrastrukture.

Posebnosti pri gradnji tega odseka so zlasti ureditev prometnih tokov oz. prometne lo-gistike v času gradnje, saj je potrebno glav-no traso avtoceste graditi ob oz. na mestu obstoječe glavne ceste. Tako bo promet na

relaciji glavne ceste Šentilj–Gruškovje skozi celotno gradnjo potekal skorajda nemoteno.

S pričetkom del so si končno oddahnili tudi lokalni prebivalci, ki na gradnjo tega odse-ka že predolgo čakajo. Dokončanje odseka bo za njih pomenilo manj smradu in hrupa, čistejši zrak, za vse nas pa varnejše ceste.

Izbor Pomgrada kot nosilca tega projekta pomeni priznanje za naše dosedanje delo, predvsem pa zavezo za vse nas, da bomo tudi v prihodnje zagotavljali celovite in ka-kovostne storitve v gradbeništvu. Ta posel in referenca, ki jo bomo s tem pridobili, bos-ta nedvomno odlična odskočna deska za takšne posle v prihodnje doma in uspešno širitev Pomgrada v tujino.

Po podpisu pogodbe in simbolični položitvi temeljnega kamna za gradnjo zadnjega dela avtocestnega križa, so dela na avtocestnem odseku Draženci–Gruškovje v polnem teku.

BOXMARK LEATHER, KMALU Z NOVIM SODOBNIM PROIZVODNIM IN SKLADIŠČNIM OBJEKTOM

Po dveh uspešno zaključenih projektih se h koncu približuje tudi gradnja tretje- ga projekta, v skupni vrednosti nekaj manj kot 2,5 milijonov eurov, za investitorja Boxmark Leather iz Kidričevega, ki velja za enega izmed vodilnih svetovnih proi-zvajalcev in predelovalcev usnjenih izdel-kov.

»Objekta sta konstrukcijsko enaka, in sicer je osnova za oba objekta armirano-be-tonska konstrukcija, katero je izvedlo pod-jetje Pomgrad – ABI d. o. o., fasada je iz fa-sadnih panelov debeline 15 cm, streha pa je sestavljena iz trapezne pločevine, kamene volne in izolacijske folije. Tlak v obeh objek-tih je zalikani beton s posipom Quartz-a in

impregniran z Ashford formulo. Prvi objekt Skladišče 2 je velikosti nekaj več kot 1.000 m2 in je namenjen skladiščenju materiala potrebnega za proizvodnjo, objekt Dozida-va Jug pa je dejansko povečanje obstoječe-ga proizvodnega dela za več kot 4.500 m2, kjer bo potekala proizvodnja,« je povedal vodja gradbišča Mitja Vogrinec.

Sedem mesecev po začetku gradnje novih proizvo-dnih in skladiščnih prostorov za podjetje Boxmark Leather se le ta približuje h koncu.

Bamboo_1,29_420x320.indd 1 26/08/2015 17:00


novice

ZIMSKA ZGODBA Z ELANOM V PRODAJALNI TRAVEL VALUE & DUTY FREEElan piše zgodbo že sedemdeset let. Tokrat postajamo manjši del nje tudi mi. V decembru 2015 in januarju 2016 si boste lahko v prodajalni Tra-vel Value & Duty Free ogledali ponudbo vodilnega proizvajalca izdelkov za športno in aktivno preživljanje časa. Med športnimi oblačili, kapami in rokavicami bodo na ogled tudi svetovno zna-ne Elanove smuči. 70 let inovativnosti in postavljanja trendov bo zajetih v novi kolekciji oblačil, ki bo predvsem v prepoznavnih Elanovih barvah. Pripravite se na prihajajoče mrzle dni in pridite v zimsko obarvano prodajalno Travel Value & Duty Free.

GUCCI BAMBOOGucci Bamboo je citrusno-cvetna dišava namenjena moderni ženski, ki v sebi skriva svojo nežno plat. Lastnosti parfuma »Bamboo« sta moč in samozavest ― v zgor-njih notah prevladuje bergamotka, srednje note so orientalske z ylang, ylang, lilijo in s pomarančnim cvetom, v spodnjih notah pa vonjamo sandalovino, vanilijo in mošus.

V Travel FREE shopih vsak nakup Gucci Bamboo parfumske vo-dice nagradimo z ljubkim darilcem. Vabljeni!

DECEMBRSKA »MEDVEDKASTA« PROMOCIJAV mesecu decembru smo za vse obiskovalce naših Travel FREE shopov in tudi tiste, ki boste obiskali naš Travel Value & Duty Free shop, pripravili posebno, praznično obarvano, promocijo. Skrbno smo izbrali veliko število določenih izdelkov iz kategorij parfumerija in kozmetika ter modni dodatki. Ob nakupu že samo enega promocijskega izdelka vas razveselimo z gratis plišastim medvedkom, ki je posebej za letošnje leto označen z letnico 2015. Za tiste, ki bi pa medvedka ne glede na promocijo vseeno želeli imeti, smo pa pripravili še manjšo dobrodelno akcijo ― ob nakupu medvedka za 12,90 €, bomo 6 € podarili v dobrodelne namene.

*Promocijski izdelki so označeni s simbolom medvedka **Promotion articles are marked with a Teddy

Ob nakupu promocijskega izdelka* prejmete ekskluzivnega medvedka gratis!Buy a promotion article** and receive an EXCLUSIVE Teddy for FREE!

ELN_airportLjubiana_2016_Poster_790x1165_ESE.indd 2 19/11/15 14.57

ELN_airportLjubiana_2016_Poster_790x1165_ESE.indd 2 19/11/15 14.57

09

intervju


1. Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj? Ne bi se z nikomer zamenjal, ker se v svoji koži počutim zelo dobro.

2. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal? Priprave jedi z dušikom.

3. Skok s padalom, »bungee jumping«, ali potop med morskimi psi? Trdno na zemlji je najboljše.

4. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil? Ugriz mesoreznice.

5. Čemu bi se ti bilo težje od-povedati: kavi ali alkoholu?Alkohola ne pijem, tako da kavi.

6. Gin, vodka, ali tekila? Jasminov čaj z medom.

7. Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel da bo kmalu konec sveta? Nič. Čakal na nebesa.

8. Verjameš v duhove? Da.

9. Koliko različnih spolov živali je Mojzes vzel s seboj na ladjo? Od vseh vrst dva.

10. Je tvoj sredinec daljši od prstanca? Da.

11. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Biblija.net.

12. Najljubši dan v tednu?Nedelja.

13. Najljubša beseda? Strašno.

14. Katero knjigo si nazadnje prebral? To še ni konec.

15. Levičar ali desničar? Desničar.

16. Politično tudi? Ne, neopredeljen.

17. Zakaj ima kisla smetana rok uporabe? Ker bi bila sicer še bolj kisla.

18. Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti? Ker so komplicirana navodila.

19. Nekateri meseci imajo 31 dni; koliko jih ima 28 dni? Vsi.

20. Kaj si se naučil danes?Potrpežljivost je dobra učite-ljica.

Štefan SRAKAKomunika d. o. o.

1. Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Bil bi naša psička Pika – ona živi sanjsko življenje.

2. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?Zaenkrat sem poskusil vse, kar sem si vedno želel, kar bo v pri-hodnosti, tega pa ne vem.

3. Skok s padalom, bungee jum-ping ali potop med morskimi psi?Definitivno potop med morskimi psi. Obožujem ribice in imam doma akvarij. Zato bi bilo plavati med velikimi ribami zame velik izziv.

4. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil?Mogoče brazgotina na desni roki, ki jo imam zaradi šivov.

5. Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu?Nobenemu – oboje uživam zmerno.

6. Gin, vodka ali tekila?Tekila, ampak pivo bi bilo najboljši izbor.

7. Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta?Peljal bi se na morje, vrgel v vodo (ne glede na to koliko stopinj ima) in pil pivo.

8. Verjameš v duhove?Samo v grozljivkah.

9. Koliko različnih spolov živali je Mojzes vzel s seboj na ladjo?2.

10. Je tvoj sredinec daljši od prstanca?Ja, je. Zakaj? To kaj pomeni?

11. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsako-dnevnega življenja?Youtube je tista spletna stran brez katere bi marsikatera fešta bila dolgočasna.

Ne bi mogel živeti brez foto-aparata – v objektiv ujamem vsakodnevne lepote narave in z njim ohranjam trajne spomine našega vsakdana. Brez njega ne grem nikamor!

12. Najljubši dan v tednu?Enostavno – petek! Vikend, dobrodošel!

13. Najljubša beseda?Nimam je.

14. Katero knjigo si nazadnje prebral?Ha ha … Grozljivko in to kar na medenih tednih!

15. Levičar ali desničar?Desničar.

16. Politično tudi?Nisem politično opredeljen.

17. Zakaj ima kisla smetana rok uporabe?Da gre lahko moja žena potem spet v trgovino po novo in potem pride domov brez nje, čeprav je nakupila 2 polni vrečki vsega ostalega!

18. Zakaj embalaže za enostav-no odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Ker enostavno ni vedno tudi najboljši način.

19. Nekateri meseci imajo 31 dni; koliko jih ima 28 dni? Trenutno imajo še vsi meseci 28 dni …

20. Kaj si se naučil danes?Da so enostavna vprašanja vča-sih lahko tudi trd oreh.

Aleš ŠTUMPF Panvita EKOTEH d. o. o.

intervju


1. Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?

Dokler vidim v ogledalu svoj nasmejan obraz, sem zadovo-ljen sam s sabo, ne želim pa reševati problemov drugih, saj verjamite, ni ga človeka, ki bi ne imel problema.

2. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?

Hišo strahov.

3. Skok s padalom, »bun-gee jumping« ali potop med morskimi psi?

Skok s padalom, saj nihče ni ostal gor.

4. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil?

Vreznina z motorno žago na levi nogi, zaradi katere sem izgubil veliko količino krvi, padel v nezavest in se po določenem času zbudil v rešilcu.

5. Čemu bi se ti bilo težje od-povedati: kavi ali alkoholu?

Šlo bi brez obojega.

6. Gin, vodka ali tekila?

Pozimi dobra slivovica, ki jo sam skuham (domače je domače).

7. Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta?

Usedel bi se na domači terasi in v krogu najdražjih ob kavi občudoval naravo ter pogled na štiri vasi moje občine.

8. Verjameš v duhove?

Ne, do predkratkim pa sem verjel v bau-bau, ampak tudi to ne več, saj je mlajša hčerka stara že osem let in tudi ona več ne verjame.

9. Koliko različnih spolov živali je Mojzes vzel s seboj na ladjo?

Ker je to bilo pred davnimi časi, oba spola, v današnjih časih pa bi bilo možno, da samo svojega.

10. Je tvoj sredinec daljši od prstanca?

Malenkost, ne pa dosti, ker sredinca ne treniram.

11. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja?

Rad se pogovorim s stricem GOGLOM, razumem se pa tudi z ostalimi.

12. Najljubši dan v tednu?

Nedelja.

13. Najljubša beseda?

Branko BAGOROŠPanvita Agromerkur d. o. o.

1. Če bi se lahko za en dan zamenjala s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Z nikomer.

2. Kaj si zmeraj želela poskusi-ti, pa si se bala?Pobožati pajka.

3. Skok s padalom, »bun-gee jumping« ali potop med morskimi psi?Skok s padalom opravljen, bungee jumping me ne interesira, torej potop med morskimi psi.

4. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobila?Brazgotina na kolenu. V vrtcu sem trikrat padla na isto ko-leno, ker nisem mogla pri miru sedeti, ko so se drugi lovili.

5. Čemu bi se ti bilo težje od-povedati: kavi ali alkoholu?Kavi.

6. Gin, vodka ali tekila?Vodka.

7. Katere 3 stvari bi naredila, če bi vedela, da bo kmalu konec sveta?Šla bi še enkrat na Pohorje, pojedla bi še eno Milko in uživala do konca.

8. Verjameš v duhove?Seveda.


Noe? Dva.

10. Je tvoj sredinec daljši od prstanca? Da.


Telefona.


Nedelja.

13. Najljubša beseda? Da.

14. Katero knjigo si nazadnje prebrala?

Ana Karenina.

15. Levičarka ali desničarka?

Desničarka.

16. Politično tudi? Ne.

17. Zakaj ima kisla smetana rok uporabe?

Ker ni večna.

18. Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?

Ker bi bilo preveč enostavno.

19. Nekateri meseci imajo 31 dni; koliko jih ima 28 dni?

Vsi.

20. Kaj si se naučila danes?

Da fizioterapija lahko dela čudeže.

Sonja SUKIČPomgrad d. d.

11

intervju


3x dobro jutro (1x partnerka,

1x starejša hčerka, 1x mlajša

hčerka), saj vem, da je pred

mano še en dan.

14. Katero knjigo si nazadnje

prebral?

Že nekaj časa nobene, saj ni

časa, rad pa prelistam določe-

ne revije.

15. Levičar ali desničar?

Desničar.

16. Politično tudi?

Dokler bodo karta, Marta in

politika prijateljice, me politika

ne zanima.

17. Zakaj ima kisla smetana

rok uporabe?

Ker po tem času iz nje nastane

sladka in je dosti boljša. Za

dežjem vedno posije sonce.

18. Zakaj embalaže za

enostavno odpiranje ni nikoli

enostavno odpreti?

Zato ker ko so naredili prvo,

so poklicali policijsko patruljo,

naj poskusijo le to odpreti, na

žalost so to poskusili s stro-

kovnim prijemom, pomagal jim

je pa še pendrek in še vedno se

uporablja ta prototip.

19. Nekateri meseci imajo 31

dni; koliko jih ima 28 dni?

Dobro, da je to mesec, ki ima

v svojem imenu R in ga vsaka

štiri leta menja njegov brat, ki

je malo večji.

20. Kaj si se naučil danes?

Da so naši politiki res čudni,

saj bežijo pred intervjuji, jaz

pa vem od danes naprej, da to

sploh ni tak bau-bau.

Avgust MESARIČ Pomgrad d. d.

8. Verjameš v duhove?

Duhovi ali duhovnost. Niti da, niti ne. Morda pa res nekaj obstaja. Mi smo duhovna bitja in kaj se zgodi po smrti? Veliko povedanega, malo dokazanega.


Dva – moški in ženski (Koliko spolov pa obstaja?).

10. Je tvoj sredinec daljši od prstanca?

Če je mišljeno na rokah – ja.


Od spletnih strani nisem od-visen. Je pa več takih stvari v vsakdanjemu življenju, npr. čas za jutranjo kavo, pogovor s si-nom in hčerko, tudi debata s soprogo, čas za sebe.


Petek.

13. Najljubša beseda?

Oprosti. Kljub temu, da jo včasih težko izgovarjamo.

14. Katero knjigo si nazadnje prebral?

Dolina konjev, Auel J. M. (stro-kovna literatura).

1. Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?

Res bi bil to izziv, vendar se v svoji koži dobro počutim.

2. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?

Skok s padalom z visoke višine.

3. Skok s padalom, »bun-gee jumping« ali potop med morskimi psi?

Skok s padalom.

4. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil?

Na srečo nisem imel nikoli nekih nesreč s posledično »zanimivi-mi« brazgotinami.

5. Čemu bi se ti bilo težje od-povedati: kavi ali alkoholu?

Kava je zakon, brez alkohola pa še gre.

6. Gin, vodka ali tekila?

Če že moram, bi tekilo.

7. Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta?

Nič posebnega. V zadnjih dneh bi poskusil biti z družino, naj-bližnjimi in s prijatelji – kaj še, bi se že spomnil takrat.

15. Levičar ali desničar?

Desničar.

16. Politično tudi?

S tem nisem obremenjen.

17. Zakaj ima kisla smetana rok uporabe?

Kar je pokvarljiva.

18. Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?

Za enostavne stvari niso pot-rebna navodila in jih niti ni. Po drugi strani pa dobimo navo-dila tudi za zadeve, ki jih 3-letni otrok zna (recimo npr. nekateri deli NOV za tehnični pregled objektov). Enostavno se moraš znajti.

19. Nekateri meseci imajo 31 dni; koliko jih ima 28 dni?

Vsi imajo 28 dni – nekateri pa še več.

20. Kaj si se naučil danes?

To, kar že vem – da dan traja 24 ur.

zanimivo


Zaradi nenehne dostopnosti svežega mleka ljudem ni bilo treba izdelovati sira. Podnebne razmere in naravne danosti pač določajo tudi tehnologijo, bi lahko rekli. Pri nas je doma soljenje, sušenje in dimljenje, Primorci imajo veter in dima ne potrebu-jejo. Mnogo je načinov, kako živilo ohrani-ti, tovrstne tehnike pa so se razvile pred-vsem zaradi dejstva, da vsega pridelanega ni možno porabiti naenkrat. Nekoč so se načini razvijali zaradi racionalnosti, gospo-darnosti in golega preživetja. Dandanes se različni načini konzerviranja uporablja-jo tudi zaradi gastronomskih posebnosti in tako imenovanega dodajanja vrednosti posameznim generičnim živilom ter trans-formacije v kulinarično posebnost. Enako zaradi prilagajanja sodobnim prehranskim trendom in načinu življenja.

Prleška tünka je izdelek ali živilo, o kate-ri smo že veliko pisali. Hkrati pa še vedno ostaja neka rariteta in tradicionalna kuli-narična posebnost iz naših krajev, ki lahko vedno znova dobi svoje mesto v debati. Če

nekoliko posplošimo, gre v bistvu za iz-delek, ki je nastal kot veliko drugih zaradi racionalne potrebe po konzerviranju živi-la. Dandanes, ko skoraj ni televizijskega kanala, ki ne bi imel v udarnem terminu kuharske oddaje, pa lahko Prleško tünko postavimo ob bok tistim živilom, ki jih uče-no imenujemo confiti. Predvsem franco-ska kuhinja pozna množico confitov, tako mesnih, zelenjavnih ali sadnih. Pametni kuharji si jih pripravijo veliko in imajo tako vedno na voljo sestavino, s katero lahko hitro zadovoljijo gosta. V osnovi gre pri vseh za hranjenje živil v maščobi ali slad-korju.

Prleška tunka je ena od posebnosti naše regije, v kateri smo. To ne pomeni, da drug-je ne konzervirajo mesa na enak ali podo-ben način, vendar se pri nas to dela tako, da lahko tudi tehnološko standardiziramo postopek. To smo tudi uspeli zaščiti na ravni EU, kar pomeni, da imamo tehnolo-ški standard, s katerim kupcem zagota-vljamo določeno stopnjo kakovosti izdel-

PRLEŠKA TÜNKA – zaščita zagotavlja standardno kakovostŠe preden se je v gospodinjstvih pojavil hladilnik, so ljudje iznašli mnogo načinov, kako konzervirati živila, da jih lahko uporabljamo v daljšem časovnem obdobju. Sir je že eden tistih produktov, s katerim mleko ohranimo v daljšem časovnem obdobju. V nekem pogovoru smo se spraševali, kako to, da se v Pomurju nikoli ni razvila tradicija pridelave sirov, saj imamo vse pogoje za tovrstno dejavnost. Na drugi strani pa gledamo otoške Dalmatince ali hribovce, ki že skozi zgodovino proizvajajo izvrstne sire. Odgovor smo našli v dostopnosti.


zanimivo

ka. Standardizirana kakovost je vsekakor ena najboljših osnov za nadaljnje korake pri prodaji izdelka. Prleška tünka je na od tistih posebnosti, ki je s svojo zaščito lah-ko en od temeljev turizma in kulinarične prepoznavnosti regije v širšem okvirju EU. Namen zaščite ni le, da omejimo proizvo-dnjo na ozko število certificiranih proizva-jalcev, marveč predvsem to, da je izdelek, ki ga ponudimo pod tem imenom standar-dizirane kakovosti in da kot takega najprej prepoznamo sami.

Društvo za promoci-jo in zaščito prleških dobrot je nosilec zaščite izdelka z oznako GEOGRAF-SKA OZNAČBA, tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU. Ta označba pomeni, da se lahko izdelek za-radi svoje geografske specifike proizvaja zgolj na posameznem, v elaboratu dolo-

čenem območju. V konkretnem primeru je to območje Prlekije oz. proizvajajo ga lahko proizvajalci, ki imajo svoje proizvo-dne prostore v naslednjih občinah: LJUT-OMER, RAZKRIŽJE, KRIŽEVCI, VERŽEJ, SVETI JURIJ, RADENCI, GORNJA RADGONA, ORMOŽ. Proizvajalci morajo imeti svoje obrate registrirane za proizvodnjo mesnih izdelkov in zagotoviti vse tehnično-sani-tarne standarde, ki so potrebni po zako-

nodaji. V projektu sodelujejo tako velika kot tudi majhna podjetja oz. proizvajalci. To pomeni, da bodo kupci, gostje in na-sploh gurmani lahko posegali po izdelku, ki bo enake kakovosti tudi v daljšem ča-sovnem obdobju, ne glede na to kje ga bodo kupili ali poizkušali. Znaki, s katerimi je izdelek označen, zagotavljajo, da je le ta proizveden po standardu, ki ga predvideva elaborat.

Prleško tünko so kmetje na vasi “proizvajali” zaradi dejstva, da je bilo treba meso, ki so ga pridobili od prašičev, na neki način konzervirati. Klimatske razmere niso dovoljevale, da bi meso dlje časa ohranili v toplejših mesecih. Da bi meso dlje časa ostalo uporabno, so meso termično obdelali in ga potapljali “tünkali” v zaseko. To je bilo hranjeno v lesenih po-sodah, ki jim še danes lokalno pravijo “tünka”. Na ta način je meso bilo uporabno dalj časa ne glede na to, da ni bilo tehnologije za zamrzovanje. Rezultat tega tradicionalno ra-cionalnega postopka je gastronomska posebnost, ki je po svojem okusu unikatna in prav zaradi tega zanimiva. Zaradi povezave mesa in zaseke, v kateri meso zori, se razvije spe-cifičen okus, ki daje temu izdelku svojo kulinarično vrednost. Na ta način se proizvaja Prleška tünka še danes, tako v go-spodinjstvih za lastno uporabo, kot tudi v pogojih industrij-ske proizvodnje namenjene za trg.

14

IZBOR OSNOVNE SUROVINE- prašičje stegno, hrbet, ledja ali vrat,- trda prašičja slanina.

PRIPRAVA KOSOV MESABrez kosti, kože in površinske slanine.

SKLADIŠČENJE MESANajveč 5 dni po obdelavi iz razseka.

RAZSOLJEVANJE MESAOblikovani in ohlajeni kosi mesa se razsoljujejo z 2,4 do 2,8 % soli za razsol na maso svežega mesa. Dodajati se sme tudi do 0,5 % sladkorja. Injiciranje razsolnice v meso je pre-povedano. T razsoljevanja je 0–8 °C. Dovoljene začimbe so: poper, sol, česen, kumina.

DIMLJENJE IN TOPLOTNA OBDELAVASrediščna temperatura mesa mora biti najmanj 68 °C. Upo-rabljati se mora toplotni postopek s toplim zrakom in z di-mom. Uporabljati se mora le les trdih listavcev.

HLAJENJE PEČENEGA MESAPo toplotni obdelavi se meso čim prej ohladi do središčne temperature pod 10 °C.

PRIPRAVA ZASEKESlanina se obdela s suhim (vroč zrak, rahlo dimljenje) ali mo-krim (barjenje) tehnološkim postopkom. Mletje slanine je na 6–8 mm premera. Mleta slanina se nasoli z 2–2,4 % kuhinj-ske soli, dodajo se začimbe.

ZORJENJE MESA V ZASEKIKosi mesa in zaseka se izmenično vlagata v posode, tako da sta prva in zadnja plast zaseka. Pri zlaganju v zaseko se meso ne sme stikati med seboj. Posode ne smejo biti neprodušno zaprte. Izdelek mora zoreti v zaseki najmanj 30 dni, pri temperaturi 4–12 °C.

PAKIRANJE

Izdelek se pakira v razmerju meso: zaseka, od 60 : 40, do 70: 30 %.

OCENJEVANJEDruštvo za zaščito in promocijo Prleških dobrot organizira tudi letno ocenjevanje, kar je neke vrste preverba tako za proizvajalce kot tudi vodilo za potrošnike.

Ocenjujejo se naslednje lastnosti:Zunanji videz (maksimalno število točk 2).Sestava prereza (maksimalno število točk 3).Barva prereza (maksimalno število točk 3).Tekstura (maksimalno število točk 4).Vonj (maksimalno število točk 3).Okus (maksimalno število točk 5).

Proizvajalec lahko uporablja ime Prleška tünka, če je bil nje-gov izdelek ocenjen z najmanj 15,5 točkami od 20 možnih.

Na tem mestu lahko vidimo, da zaščita ni zgolj modna muha, ampak temelji na tradiciji, sodobnem tehnološkem znanju in nenehnem prizadevanju po ohranjanju najvišje stopnje kakovosti. Le tako bomo tudi v prihodnosti zago-tavljali najboljše izdelke na najvišji ravni in le tako nam bodo kupci dolgoročno zaupali. S tem načinom delovanja pridobi-vamo tako proizvajalci, kupci kot tudi prepoznavnost regije, od kod prihajamo.

Naslednjič, ko boste pripravljali narezek, pa nikar ne poza-bite na Prleško tünko.

Matej Fišer, Nuša Ivanuša

Za vse, ki se želite tudi doma preizkusiti pri pripravi tünke, podajamo v naslednjih vrsticah osnovni proces priprave izdelka:

POTEK IZDELAVE PRLEŠKE TÜNKE**Povzeto po PROIZVODNI SPECIFIKACIJI PRLEŠKA TÜNKA 321-155/01/61 (stran 5, 6,7,8).


zanimivo


novice

Jesen je potekala v duhu prepoznavanja vodstvenih potencialov in razvojnih pri-ložnosti. Prvi korak v tej smeri so naredili člani uprave in direktorji področji. Njihove-mu zgledu pa so sledili še vodje projektov. S pomočjo orodij Profiles International smo prepoznavali ključne vrline in talen-te vsakega posameznika ter vodstvenih timov. Vsak izmed sodelujočih je bil dele-žen koristne povratne informacije. Z osre-dotočanjem na posameznikove talente in priložnosti, ki mu jih ponujajo njegove veščine, smo povišali elan in motivacijo za doseganje višjih ciljev. Prav tako pomembo pa je zavedanje potencialnih izzivov, ki jih lahko srečamo na poti do vrha. Zato je v in-dividualnem razgovoru s strokovnjakom za razvoj kadrov, vsak prejel koristna priporo-čila, kako lahko izzive uporabi sebi v prid in postane še bolj uspešen.

ČESA SE LAHKO VESELIMO V NASLEDNJEM LETU?V začetku prihajajočega leta bomo na-daljevali s prepoznavanjem potencia-lov in talentov pri naših vodjih enot in strokovnem kadru. S tem bo vsak prejel priložnost individualne povratne infor-

macije. Kasneje bomo nadaljevali z izva-janjem razvojnih pogovorov, na katerih bosta vodja in njegov nadrejeni postavila individualne razvojne cilje na poti do sk-upnega uspeha. Zelo kmalu pa bomo iz-vedli tudi prve delavnice splošnih vodst-venih kompetenc za naše cenjene linijske vodje. S skupnim sodelovanjem pa bomo prepoznavali želje in potrebe za nadaljnje razvojne delavnice, ki sledijo v nadalje-vanju projekta.

Želimo si, da bi se že tekom projekta vsak izmed nas na delovnem mestu počutil še bolje. Po končanem projektu pa bo imel vsak izmed nas informacijo o tem:

• kaj pri svojem delu počne najboljše;

• kakšne veščine bi bilo smiselno okrep-iti ali dodatno pridobiti, da bo pri svojem delu še bolj uspešen;

• s kakšnimi novimi prijemi lahko še pove- čamo sodelovalnost delovnih ekip;

• kako lahko lažje in še bolj učinkovito opravljamo svoje delo.

O naših napredkih in dosežkih vas bomo še naprej obveščali tudi v naši interni re-viji.

RAZVOJ vodstvenih potencialov v podjetju PomgradV oktobrski izdaji naše revije smo napovedali obsežni projekt razvoja vodij, ki že poteka v skupini podjetij Pomgrad. S projektom, ki ga izvajamo v sodelovanju s Profiles International Slovenia, bomo še povečali učinkovitost naših poslovnih procesov, naše počutje in zadovoljstvo na delovnem mestu ter splošno us-pešnost slehernega sodelavca. Zato smo polni pričakovanj v septembru začeli z izvajanjem prvih aktivnosti, ki so že prinesle prve rezultate.

Tudi potovanje, dolgo tisoče kilometrov, se začne z enim korakom. ”(Lao Tze)

“


novice

Na pobudo člana uprave g. Iztoka Polaniča so se štirje sodelavci Pomgrada d. d. (Brankica Kropf, Boštjan Kojzek, Aleš Krpič in Du-šan Nađ) dodatno usposabljali iz poslovnih procesov.

Z izobraževanjem so začeli 5. 5. 2015. Udeleženci so se pripravljali na izpit na podlagi prejetih gradiv preko E-učilnice, ki so bila veči-na v angleškem jeziku in s pomočjo delovnih srečanj z zunanjim mentorjem.

Po programu so morali izdelati nekaj praktičnih primerov procesov matičnega podjetja.

Izpit je potekal na daljavo. Bil je nadzorovan s strani mednarodnih nadzornikov preko webkamere, mikrofona in ekrana. Izdelane na-loge udeležencev so predstavljale prvi del izpita. Pozitivno oce-njene naloge so bile pogoj za pristop k pisnemu delu izpita, ki je potekal v tujem jeziku.

Skozi osnovno izobraževanje so udeleženci pridobili znanje:

• kako predstaviti organizacijo kot celoto v obliki poslovnih proce-sov – shem in strukturiranih opisov;

• kako dokumentirati izmenjavo informacij znotraj (in tudi izven) podjetja/stične točke;

• kako uporabljati grafično orodje BPM za modeliranje poslovnih procesov (v našem primeru smo pridobili znanje za delo z gra-fičnim orodjem »Aris«);

• kakšne so pasti (in kako jih rešiti) pri uvedbi procesnega načina vodenja v organizacijo;

• kako motivirati zaposlene za spremembe.

Pri nadaljevalnem izobra-ževanju s poudarkom na programiranju, pa dodat-no znanje:

• kako pretvoriti proces v aplikacijo;

• kako izdelati zaslonske maske in jih povezati s procesom;

• kako povezati proces z zunanjimi aplikacijami;

• kako in zakaj simulirati proces;

• kako zasnovati organizacijsko arhitekturo (enterprise architec-ture).

Po izobraževanju in uspešno končanem izpitu (dne 26. 6. 2015) so vsi štirje udeleženci pridobili osnovni (Foundation) certifikat “ECQA Certified Business Process Manager” (ECQA Certificirani vodja poslovnih procesov).

Prvi trije našteti sodelavci so se udeležili še nadaljnjega izobraže-vanja (ki je potekalo podobno kot osnovni del). V mesecu novem-bru so vsi trije uspešno opravili izpit in pridobili certifikat ECQA za nadaljevalni nivo (Advanced).

Certifikat je mednarodno prepoznaven dokument in dokaz, da smo strokovnjaki za upravljanje poslovnih procesov in z njim dokazuje-mo znanje in kompetence na tem področju.

Vsem udeležencem za trud iskreno čestitamo.

Sodelavci podjetja Pomgrad d. d. med prvi-mi v skupini Pomgrad pridobili certifikat: ECQA Certificirani vodja poslovnih procesovStandard ISO 9001:2008, za “Sisteme vodenja kakovosti” (nova verzija standarda – oktober 2015), zahteva od podjetja, ki želi imeti mednarodno priznan certifikat po tem standardu, da predstavlja svojo organizacijo kot celoto v obliki poslovnih procesov – shem in strukturiranih opisov aktivnosti, ki se odvijajo v teh procesih.


gradimorecept

MARINIRANA SVINJSKA RIBICA Z VINSKO SUNKO MAROF IN S KORENCKOVO OMAKO Z INGVERJEM

Sestavine PripravaSvinjska ribica (cela)Vinska šunka MarofMetaSolPoperSladkorLimonaOljčno oljeSveži topinamburSemena bučnic, pinjole …KorenjeIngverMasloSojini kalčkiJabolčni kisFolija

Marinirana svinjska ribicaV manjši posodici zmešamo oljčno olje, narezano meto, ščepec soli in pol žličke sladkorja. Dodamo nekaj kapljic li-moninega soka. Na folijo položimo svinsko ribico in jo na vseh straneh pomažemo z marinado. Zavijemo, da marina-da ne izteka in položimo za nekaj ur v hladilnik.Po pladnju razporedimo šnite vinske šunke, tako, da se rez-ine ca. 1 cm prekrivajo. Na rezine šunke položimo svinjsko ribico, ki smo ji prej odstranili folijo. Vse skupaj zavijemo, da rezine v celoti obdajo ribico. Pečemo v pečici cca. 30 min na temperaturi 200 °C.

Korenčkova omaka z ingverjemKorenček z ribežem nasekljamo na majhne koščke, dodamo nekaj vode in ca. 3 cm velik kos ingverja. Solimo in popramo ter zavremo. Temperaturo zmanjšamo in kuhamo še nekaj časa, da postane korenje mehko. Odstavimo in pustimo, da se omaka ohladi. Odstranimo ingver, ponovno pogrejemo ter vse skupaj zmeljemo s paličnim mešalnikom. Dodamo košček masla in še nekaj časa kuhamo, da postane omaka gladka in kompaktna. Semena bučnic rahlo prepražimo v ponvi brez maščobe. Sojine kalčke operemo in rahlo začinimo z oljčnim oljem in jabolčnim kisom. Svinjsko ribico narežemo na kolobarje, dodamo korenčkovo omako, semena bučnic, sveže narezan topinambur in začin-jene sojine kalčke.Postrežemo.K tej jedi bi priporočili belo vino MAROF BREG CHARDONAY.

Policisti – tako kot jih vidimo navadni občaniŠtrajkajo zaradi nizkih plač, iztrošene opreme in premajhnega števila. Gledano z druge plati, pa so plače pri nas za vse prenizke, oprema je iztrošena tudi v zdravstvenih ustanovah (naj štrajkamo pacienti, saj je za nas iztrošeni rentgenski aparat bolj nevaren kot iztrošeni pendrek?), proporcionalno na število prebi-valcev pa imamo v primerjavi z Avstrijo za ca. 36 % več policistov. Vem, da jim ni vselej lahko, vendar tudi drugim ni. Se pa lahko zgodi, da bodo po njihovem vzgledu ob izbruhu kakšne množične epidemije štrajkali zdravniki.

Vojaki – ki naj bi bili steber obrambe državeRaztepeni so po Kosovu, Afganistanu, Iraku in Maliju, kjer naj bi skrbeli za mir in varnost tuje države, doma se pa naši poslanci in os-tali humanitarni modreci prepirajo, če se jim naj podelijo dodatna pooblastila za varova-nje lastne države. Če sem rahlo sarkastičen, se nam obeta, da bomo o tem, ali naj na mejo postavimo en ali kar oba tanka, ki ju premo-remo, glasovali na referendumu.

Teroristi – ki naj bi bili povsod, ali pa tudi ne

Res je, da se nevarnost pred terorističnimi napadi povečuje, kar pa ne pomeni, da je vsak, ki ima brado in čudno ime, tudi terorist. Zaenkrat se dovolj uspešno pobijamo v pro-metnih nesrečah in medsebojnih (tudi krimi-nalnih) obračunih kar sami. Ko bodo prišli in če bodo prišli ter udarili, pa od nas, navadnih občanov, ni kaj dosti odvisno. Zaenkrat bo dovolj, da včasih pomolimo k pravemu bogu, kar pa lahko kmalu postane problem – pro-blem izbire pravega. Če pa vseeno razmišlja-te o preselitvi v varnejše okolje, je po mojem mnenju Vladimir Putin boljša izbira kot pa Barack Husein Obama.

Človekove pravice – prosto po JanezkuSo univerzalne in vsakemu človeku dekla-ratorno dodeljene že z njegovim rojstvom. Torej pot pod noge in tja, kjer jih je največ oziroma so najbolj kvalitetne in lahko doseg-ljive, pa še vabijo vas (nas, njih), da pridete in si postrežete z njimi; kajne Frau Merkel?! Ti, Franček, pa bodi tiho in ne cvili o (človekovih) obveznostih in pravilih obnašanja ter spo-štovanja tradicionalnih vrednot in kulture okolja. To je prepuščeno in naloženo tebi.

Ko sem povprašal prijatelja Antona s. p., če pripadajo človekove pravice tudi ljudožer-cem, mi je modro odgovoril: »Seveda, samo na pravi strani kotla morajo biti.«

Islam – če ga pogledamo nekoliko drugačeMenim, da je strah pred islamom in islami-zacijo Evrope odveč. V vsaki stvari je nekaj dobrega in to velja tudi za islam kot nam za-enkrat še tujo religijo (ki je hkrati tudi način življenja) – tudi če je bolj fundamentalistične sorte. Malo sem razmislil in ugotovil pred-nosti, ki nam jih obeta ali prinaša:

• množična gradnja džamij bo dala nov za-gon gradbeništvu;

• zaporov ne bo več, saj bomo tatovom in ostalim kradljivcem sekali roke, večjim kri-minalcem glave, ženske pa kamenjali;

• zaradi prepovedi pitja alkohola bo ciroza jeter skoraj izginila;

• moški se ne bomo več razburjali in penili zaradi »babe za volanom«;

• imeli bomo toliko potomcev, da jih bomo lahko izvažali;

• nosili bomo »cele štumfe« in si redno umivali noge, saj nas drugače ne bodo spustili v džamijo;

• ob pogledu na žensko v burki se nam bo razvnela domišljija, ali ima (nadaljevanje je cenzurirano);

• nezdravi svinjini bo odklenkalo, saj bomo množično gojili in žrli ovce;

• ob junaški smrti nas bo (moške) v nebesih pričakal trop devic, ki so danes že prava redkost;

• ne bo nam več treba hoditi k spovedi;• pretepanje žene ne bo več kaznivo dejanje.

Ostalo dodajte sami, saj so možnosti skoraj neomejene.

Ta članek – za razliko od v uvodu omenjene-ga kurjega videza naše države – namenoma nima ne repa, ne glave, spominja pa na kurji drek. Treniram namreč za vstop v politiko. Prihodnje leto se bom včlanil v DESUS, iz-podrinil Erjavca kljub obilici njegove (kot pra-vi) politične kilometrine in potem »naskočil« Cerarja. Ob moji laškopivski kilometrini in vaši volilni podpori mi bo zagotovo uspelo. In takrat bo laško teklo v potokih.

Pa lepo praznujte!

Abu Dušan Banfi

KURJI DREK

poudarki iz kroga znanja


Dušan Banfi

Slovenija, če jo pogledamo na zemljevidu, spominja na kuro. Tam, kjer je glava in torej možgan(čk)i, je Prekmurje in naj bi bili mi, tam, kjer so čreva in ve se kaj v njih, je prestolnica Ljubljana in torej oblast – parlament, vlada, ustavno sodišče. Takšen je zunanji videz in formalni vtis, bojim pa se, da tudi iz tega izpeljana dejstva, ki izhajajo iz stanja v Sloveniji, ustrezajo temu vtisu. Pa si pobliže poglejmo nekatera aktualna stanja in ravnanja, ki jih ta čas najbolj občutimo.


gradimonovice

JE OBISKAL MIKLAVŽMiklavž je obiskal otroke v Maxi-musu Gornja Radgona in Maximusu Murska Sobota. Namesto parkljev ga je spremljala ekipa otroškega gledališča Ku-kuc, ki je poskrbela za praznično vzdušje. Še preden se je poslovil in jim zaželel lepe praznike, pa je vseeno razdelil parkeljce, am-pak take sladke iz testa.

Naša letošnja rojstnodnevna želja je bila, da bi Maximus še naprej ostajal kraj, kjer se izpolni mnogo želja in zabavno preživimo prosti čas.

V soboto, 23. novembra je bilo na naši rojstnodnevni zabavi obojega. Obi-skovalce smo pričakali z največjimi svetovnimi in slovenskimi glasbenimi uspešnicami, s štirimi tortami, kolesom sreče, z degustacijami, otroško gledališko predstavo in mnogimi rojstnodnevnimi popusti.

Tudi prihodnja leta se bomo trudili, da Pomurci za dobre nakupe ne bi rabili kam daleč ali v tujino, ampak v Maximus.

9. ROJSTNI DAN MAXIMUSA IN SPARA

informatika


DIGITALNI DJ-JI (poslušanje glasbe na pametnih mobilnih napravah)

Aplikacije, kot so Apple Music in Spotify, po-nujajo ogromne knjižnice različne in raznoli-ke glasbe dejansko na dosegu roke, medtem ko vam dinamični radijski programi najdejo oz. ponudijo najboljši bend, glasbene zvrsti, ki jih imate radi, pa še ga niste slišali.

Obstoječe in prihajajoče aplikacije, kot so YouTube Music, ponujajo tudi videe in druge vsebine. Obstaja veliko glasbenih aplikacij, ki si zaslužijo pozornost, pa naj jih naštejemo in opišemo le nekaj.

1. APPLE MUSIC (Android, iOS)Apple Music (Android, iOS), zgrajena na hrbtenici iTunes Radia in Beats Music, na-ročnikom ponuja veliko knjižnico glasbe z več kot 30 milijonov skladb.

Uporabniki si lahko ustvarijo sezname pred-vajanja po meri, poslušajo novo/staro glas-bo v kategoriji »For You« (ki gradi priporočila iz vaših poslušalskih navad), zanimiva je vsebina, ki jo nalagajo umetniki/glasbeniki sami skozi »Connect« ter seveda seznami predvajanj (Beats 1) radijskih postaj.

Brezplačno se lah-ko posluša Beats 1, Apple Radio in vsebina na »Con-nectu«, za meseč-no plačilo nekaj EUR (odvisno od paketa) pa je na razpolago celotna vsebina glasbene zakladnice Apple-a.

2. YOUTUBE MUSIC (Android, iOS)Tudi Google je okrepil svoje aktivnosti in se vključil v to »igro« z aplikacijo YouTu-be Music (Android, iOS), kjer gradi veliko skupnost na osnovi uporabnikov YouTu-be aplikacije/servisa. Na voljo je na plat-

formah Android in iOS, in sicer prej znan kot Music Key. YouTube Music omogoča uporabnikom dostop do več kot 30 mi-lijonov glasbenih videospotov. Iščete lahko umetnike, video posnetke in albu-me. Ponuja več kot le glasbene videe – tudi remikse, ovitke, celotne albume in klasične posnetke. YouTube Red naročni-ki poslušajo/gledajo glasbo brez oglasov, imajo možnost ogleda vsebin brez inter-netne povezave (offline) in opcijo samo avdio načina, brez prenosa videa.

3. SPOTIFY (iOS, Android, Windows Phone, BlackBerry)Spotify je postal sinonim za online pre-takanje glasbe predvsem zaradi svojega uporabniškega vmesnika, Facebook in-tegracije in prav tako velike količine raz-položljive glasbe, ki presega 30 milijonov skladb. Mobilna aplikacija Spotify je bila posodobljena tako, da omogoča posluša-nje še več brezplačne glasbe kot doslej. Za nekaj EUR mesečno pa lahko prenesete in shranite neomejeno število skladb za po-slušanje brez povezave. Poslušanje radia

in nova funkcija iskanja seznamov pred-vajanj pa sta tisti, kar vas bo vedno po-gosteje napeljalo, da pritisnete »play« na Spotify aplikaciji.

4. AMAZON MUSIC S PRIME (Android, iOS)Amazon v smislu digitalnega DJ-a ponuja Prime Mu-sic, ki omogoča pr e t ak anja/p o-slušanje glasbe, ki ste jo že kupili na Amazonu, kakor tudi poslušanje glasbe, ki jo imate shranjeno v sami napravi – telefonu ali tablici. Naročni-ki Prime-a (za nekaj EUR mesečno) imajo pravico dostopanja do knjižnice skladb, ki jih je trenutno na razpolago čez milijon, preko playlistov (seznamov predvajanj) ali klasičnega poslušanja, brez oglasnih spo-ročil na sami napravi. Kakor večina osta-lih aplikacij, tudi Prime ponuja možnost poslušanja glasbe offline oz. brez pove-zave.

5. GOOGLE PLAY MUSIC (Android iOS)Google Play Music zagotavlja naročnikom »brezoglasno« pretakanje in prenašanje glasbe iz bazena 30 milijonov pesmi – raz-ličnih žanrov in umetnikov/glasbenikov. Lahko ustvarite lastne radijske postaje z vaših najljubših albumov in umetnikov/glasbenikov ali poslušate že pripravljene sezname predvajanja na vaši mobilni nap-ravi. Na osnovi vaših poslušalskih navad vam tudi sam predlaga glasbo za poslu-šanje. Poleg tega omogoča nalaganje do 50.000 skladb iz vaše glasbene knjižnice v oblak.

Zahvaljujoč bogastvu nabora kakovostnih aplikacij za predvajanje glasbe, ki so na voljo za mobilne naprave, lahko vaš pametni telefon ali tablica zelo hitro postaneta super orodje za odkrivanje in uživanje v glasbi – skoraj samo s pritiskom na gumb.


naši nasveti

Saša Štraus, direktorica Pan-nutri, kmetijsko živilskega tehnološkega centra, d.o.o., je v službi odgovorna za razpise in nove projekte, ki se dotikajo trajnostnega kmetijstva, iz katerega je doktorirala, v prostem času pa se ukvarja z ekološkim kmetovanjem.

Kar pa je še bolj zanimivo, je, da ima sit del veliko bolezni tako imenovanega pre-snovnega sindroma (debelost, diabetes, srčno-žilna obolenja, povišan krvni tlak, nekatere oblike raka), pa tudi veliko alergij ali pa vsaj intoleranc in podobnega. Torej kot pravi stari pregovor, od preveč dobre-ga tudi glava boli, kajti posplošeno rečeno na zahodu umiramo od preveč, na vzhodu pa od premalo hrane. Na podlagi tega sem začela razmišljati o tem, kakšen je naš od-nos do hrane. Zdi se mi, da obstajata pre-težno dve vrsti ljudi, tisti, ki verjamejo, da je najpomembnejše kaj dajo v usta, kajti po Hipokratovo je hrana zdravilo. To so tisti, ki živijo zato, da jedo. Tako razmišljanje lahko preraste v motnjo hranjenja (ortoreksijo), ki je podobna anoreksiji, vendar nje ne za-nima količina, temveč kakovost. Človek z ortoreksijo večino prostega časa nameni

iskanju informacij o zdravju in zdravi pre-hrani, nabavi živil, ki nikakor ni enostavna, potem pa je tu še priprava in slaba vest, če se ne drži strogo začrtanih smernic. Na drugi strani so tisti, ki jedo pač tisto, kar jim paše po prepričanju, da telo že ve, kaj rabi in to prosi.

Googlanje nas pripelje do tisoč in enega načina pravilne prehrane, tisoč prehranskih dopolnil, tisoč super živil in tisoč novih spo-znanj, enkrat je paradižnik strupen, drugič ozdravi raka. Enkrat je super dieta brez žitaric po analogiji pračloveka, ki je pred izumom poljedelstva lovil meso. Ampak so vmes pozabili, da povprečen človek danes ne lovi mesa, ampak je najdaljša pot, ki jo prehodi od računalnika do avta. Drugič je najboljše jesti presno, potem pride maca in potem še kakšna druga iz tropskega goz-da, ki nas oboroži z vsem, kaj potrebujemo. In potem hodiš od ene trgovske police do druge, ješ od ječmenove trave do b kom-pleksa, probiotike, prebiotike, piješ silicij, hodiš spat z masko od avokada in si masi-raš noge z olivnim oljem, potem prebereš, da vse kar daješ na kožo, pride v telo in začneš paničariti še pri tem. Imaš rad ži-vali in ne želiš ničesar, kar je testirano na živalih. In na koncu si do konca zbegan in pod stresom. Stojiš pred polico v trgovini in naenkrat nakup kruha ali zobne paste pos-tane znanstvena fantastika. In naenkrat

začneš pogrešati čase sivine, ko ni bilo barv in ko ni bilo izbire. In čase, ko ni bilo toliko informacij. Kajti nikoli ne moreš biti čisto prepričan, da si izbral prav, kajti vedno se pojavi še ena nova informacija. Včeraj je bila svinjska mast najhujši »no go«, da-nes je to margarina. In naenkrat ugotovim, da sem utrujena od tega bombandiranja z informacijami, od preučevanja sestavin in od iskanja certifikatov. S slabo vestjo po-jem fižol iz pločevinke in če kupim maskaro od Loreala, me še cel dan preganjajo ubogi zajčki iz laboratorija. In enkrat, preden bi se mi do konca zmešalo, je bilo potrebno izstopiti iz tega vlaka. In sedaj se držim predvsem načela preprostosti, ki je tudi te-melj osnovnega koncepta zdrave prehrane: sveže, naravno, polnovredno in predvsem preprosto. Jem tisto, kar zrase na mojem ogračeku in tisto, kar je zraslo v moji bližini (čokolada izvzeta) in je kar najmanj prede-lano, torej osnovna živila: zelenjavo in sad-je, žitarice in meso. Kajti lokalna pridelava & predelava pomeni podporo lokalnemu gospodarstvu, ohranjanju kmetijstva in kulturne krajine. In spet me je zaneslo ... Torej končno jem, zato da živim in ne obra-tno. No, bolj res bi bilo, končno jem, zato da lahko filozofiram : ).

Ob tej priložnosti pa izkoriščam še prilož-nost, da vam zaželim srečno novo leto in veliko vrtnarskih uspehov v letu, ki prihaja.

V mesecu decembru ne morem dajati nasvetov o delu na vrtu, lahko pa v mesecu prenažiranja in hodenja od ene polne mize do druge, filozofiram o hrani in o prehra-ni. K temu me je spodbudilo tudi svetovno prehransko poročilo, ki ugotavlja, da se razkorak med lačnim in presitim delom sveta nič kaj ne zmanjšuje.

Edere oportet ut vivas, non vivere ut edas.(Jemo zato, da živimo, ne živimo zato, da jemo.).

vici

NIČ VEČ SAMAMož sedi pred televizijo, ko do njega pristopi žena. Prične ga masirati, medtem pa mu šepne na uho:“Dragi, nekaj ti moram povedati. Kmalu ne bova več sama v hiši … trije bomo!”

Mož se navdušeno ozre proti njenemu trebuščku, ga poboža ter pravi:“Ljubica, naj te poljubim. Kako veš?”

Žena še malo tišje reče:“Zjutraj me je klicala mami in rekla, da pride na večdnevni obisk.”

LEKARNARPride Janezek v lekarno in reče lekarnarju, da rabi kondom,saj ga je punca, s katero hodi že pol leta, danes povabilana družinsko večerjo in kot posla-dek pričakuje nakaj akcije.Lekarnar mu da kondom in Jane-zek odide iz lekarne.Čez pet minut se vrne po nov kondom in razloži,da je tudi sestra njegove punce dokaj mična gospodična,ki mu že kar nekaj časa namiguje in vzbuja pregrešne misli.Lekarnar mu da novi kondom in Janezek odide.

Ne traja dolgo, pa je Janezek spet v lekarni,

češ da rabi še tretji kondom.Lekarnarju razloži, da je mama njegove punce kljub starostiše dobra mrha in da na tihem upa, da se mu bo tudi pri njejnocoj nasmehnila sreča.Tako odide iz lekarne založen s tremi kondomi.Zvečer se vsa familija vsede za mizo in Janezekzačne z molitvijo. Moli 5 minut, 10 minut, 15 minut …Pa kar ne neha …Njegova punca se nagne k njemu in ga vsa začudena vpraša:“Nisem vedela, da si tako veren?”Janezek pa ji odgovori: “Tudi jaz ni-sem vedel, da je tvoj oče lekarnar.”

VREMENSKA SLIKA PADAVINBlondinka si v galeriji ogleduje razstavljena umetniška dela. Njen pogled se pozorno sprehaja od slike do slike, ko do nje stopi prodajna svetovalka:“Gospodična, želite pomoč?”“Ja, iščem točno določeno sliko.”“Morda poznate slikarja?”“Ne, žal mi avtor ni znan.”“Pomagal bi tudi naslov, morda kratek opis iskanega dela?”“No, direktor se mi že nekaj dni posmehuje, ker prihajam v službo vsa premočena zaradi dežja. Pravi, da si moram pred vsakim odho-dom iz stanovanja dobro ogledati vremensko sliko padavin. Sliko bi rada kupila, ali imate na zalogi kaj podobnega.”

SUDOKU

V mrežo 3 x 3 kvadratov, od katerih vsak vsebuje 3 x 3 polja, umeščamo številke od 1 do 9 z naslednjimi omejitvami:

• v vsaki vrstici (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;• v vsakem stolpcu (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;• v vsakem kvadratku s 3 x 3 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Obilo zabave ob reševanju.

IGRIVI SUDOKU TEŽJI SUDOKULAHKI SUDOKU

7 3 5 6 8 99 2

5 84 1

4 7 9 3 1 87 8

9 68 31 3 7 8 9 6

2 36 3

8 6 7 39 2 5 8 3

8 4 2 6 19 5 8 4

1 92 8

8 22 5

4 5 2 7 38

27 3 8 2 6

1 86 4

22

zabava


10 letRenata Horvat Panvita d. d.

Marjeta Kohek Panvita Agromerkur d. o. o.

Nataša Makovec Panvita MIR d. d.

Simona Serdt Panvita Kmetijstvo d. o. o.

Tomaž Žižek Panvita d. d.

20 letMiran Kološa Panvita d. d.

Zvonko Lukač Panvita MIR d. d.

Robertina Šalika Panvita Agromerkur d. o. o.

30 letHilda Balažic Panvita Veterina d. o. o.

Irena Čuš Panvita MIR d. d.

Marjeta Klemenčič Panvita Veterina d. o. o.

Renata Korpič Panvita Agromerkur d. o. o.

40 letMilan Črnko Panvita MIR d. d.

Jože Fekonja Panvita MIR d. d.

10 letAndrej Biro Pomgrad – VGP d. d.

Ibrahim Macanović Pomgrad – GNG d. o. o.

Simon Nemec Pomgrad d. d.

Suzana Zrim Pomgrad d. d.

20 letDanilo Bedek Pomgrad d. d.

Fredi Benkič Pomgrad d. d.

Nikolaj Schmidlechner Pomgrad d. d.

30 letBranko Fujs Pomgrad d. d.

Andrej Špilak Pomgrad d. d.

jubilej

Jubilanti


Darilni bon za kopalno kartoS predložitvijo tega kupona lahko kupite bon za kopanje in savno v bazenskem kompleksu Terme 3000 za samo 10,32 EUR namesto 18,80 EUR. Na voljo na kopališki blagajni Term 3000.

Velja do: 31.1.2016

Ugoden nakup kopalnih kart AquapassS predložitvijo kupona ste upravičeni do 20 % popusta ob nakupu Aquapass kopalne karte. Karte Aquapass lahko kupite na kopališki blagajni Term 3000.

Velja do: 31.1.2016

Velja do: 31.1.2016

10 % popustna vse sladice v slaščičarni Cafe Praline

Velja do: 31.1.2016

+ 1 EUR

V predbožičnem času vam v Termah 3000 ob doplačilu samo 1 EUR k celodnevni ali popol-danski kopalni karti, podarjajo hamburger, hot-dog ali porcijo testenin. Za otroke nudimo slastne »chicken nugetse«.

Silvestrovanje na bazenu Ajda 31.12.2015 od 20.00 naprej

Plača 1, kopata se 2S predložitvijo tega kupona se v bazenskem kompleksu Terme 3000 za ceno 1, kopata 2 osebi.

Velja do: 31.1.2016

) 02/512-2455 * [email protected] www.terme3000.si

Velja do: 24.12.2015

Kuponi ideja za nakup_oglas_SLO_T3_0312 15_A.indd 1 12/4/15 8:35 AM23

24

voščila


VoščilaSpoštovane sodelavke, cenjeni sodelavci!

David Allan Coe pravi, da lepota zgrajenega ni tis-to, kar bi nas moralo zanimati, ampak gradnja te-meljev, ki bodo prestali test časa. Z vašo pomoč-jo v družbi SGP Pomgrad ustvarjamo kakovostno gradnjo na trdnih temeljih, ki se v širši regiji pred-stavlja s celovitimi in z vrhunskimi gradbenimi storitvami in stvaritvami.

Zavedam se, da so naši uspehi odraz skupnega sodelovanja in zavzetosti, za kar sem vam hvale-žen in na to ponosen.

Prepričan sem, da bomo tudi v prihajajočem no-vem letu še naprej skupaj gradili ambiciozne in prodorne zgodbe.

Naj bodo prihajajoči prazniki prijetni, v prihaja-jočem letu 2016 pa Vam želim veliko delovnega elana, motivacije in uresničenih osebnih želja!

Igor Banič, predsednik uprave v družbi Pomgrad

Leto 2015 se bliža koncu, leto polno izzivov, ne le za nas v Sloveniji, temveč za vse v Evropi in po svetu. Resnično upam, da bo trenutno doga-janje prej ali slej Evropo zbližalo in ne razdvoji-lo. Da bi se to res zgodilo, ne zadostuje, da se trudijo le vlade, temveč moramo zbrati moči vsi. Božični duh naj nas motivira, da bomo po svo-jih najboljših močeh podpirali tiste, ki so pomoči najbolj potrebni.

Vam in vašim družinam želim vesel božič in srečno novo leto, osebno pa upam na bolj mirno leto 2016.

Andreas Winnen, direktor Regal – GH d. o. o.

Ni razloga, da ne bi v prihodnost zrli optimistič-no in verjeli, da je pred name srečno in uspešno leto. Uživajte te praznike z ljudmi, ki so vam bli-zu in užijte uspehe, ki ste jih letos dosegli. Zdra-vo, srečno in uspešno leto 2016.

Kristian Ravnič, direktor IMO – REAL d. o. o.

Spoštovane sodelavke in sodelavci!

Ob izteku leta se vam zahvaljujem za vaš trud, sodelovanje, delovno vnemo in zaupanje. V prazničnih dneh pozabite na skrbi in počnite to, kar najraje počnete in to s tistimi, ki so vam najbolj dragi. V prihajajočem letu 2016 pa vam in vašim bližnjim želim zdravja, sreče in uspeha.

Peter Polanič, predsednik uprave Skupine Panvita

Dragi sodelavci.

Novo leto ni konec in ne začetek.Je le točka kroga, ki daje nov zalet.Je energija, ki združuje ljudi.Je čas, ko svetle misli umirijo skrbi.

Lepe praznike in hvala za dobro opravljeno delo.

Helena Čirič, direktorica KOMUNIKA d. o. o.

Documents

Naš Krog