O G L A S N A P R I L O G A Č A S N I K A F I N A N C E , F E B R U A R 2 0 1 1 , Š T . 5 5O G L A S N A P R I L O G A Č A S N I K A F I N A N C E ,

»Napake v lesu so biseri, dragi kamni, ki mi pomagajo pri oblikovanju« 6

S r e č k o M o l k , o b l i k o v a l e c l e s e n e g a n a k i t a

FOKUS: Ni pusta brez krofov 10-11

GURMANSKI UŽITKI: Prestiž za brbončice 14-15

ZELENI TURIZEM: Tudi hoteli zelenijo 22-25

MODA: Spomladanski trendi 34-35

FIT: Daleč stran na belih vršacih 39-41

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

Tanja Pavovec urednica prilogetanja.pavovec@finance.si

Pred kratkim sem bila priča prometni nesreči, v kateri je bil udeležen otrok, ki je brezskrbno tekel v šolo. V trenutku se je vse

ustavilo. Prihiteli so reševalci, policisti so po šolskem nahrbtniku iskali podatke, da bi obvestili starše, mimoidoči smo obstali in

obnemeli.

Se nam res tako mudi? Res šteje tistih nekaj minut, saj več tako ali tako ne pridobimo?

Ko opazujem promet ali sem v njem udeležena, ne morem verjeti, koliko voznikov krši predpise. Saj ne rečem, vsak kdaj naredi

manjši prekršek, skrb zbujajoče pa so resne kršitve, kot je vožnja skozi rdečo luč na semaforju – tega je res ogromno. Se je že

zgodilo, da mi je kdo zatrobil, ko sem se ustavila pri oranžni ali rdeči luči! Da ne omenjam vinjenih, ki imajo po navadi srečo v

nesreči, poškodujejo pa nedolžne soudeležene v prometu. Ali pa divjaki, ki se očitno ne znajo dokazovati drugače kot na cesti. Se ti vozniki sploh zavedajo, kakšno tragedijo lahko povzročijo in

kako bodo živeli, če bodo imeli na vesti smrt človeka, verjetno še veliko huje – otroka? Vse se zgodi v trenutku, časa ne moremo zavrteti nazaj, krivi smo in s tem moramo živeti. Kako? Si ne

predstavljam.

Žalostno je, da se ljudje svoje krhkosti zavemo šele, ko nesreča doleti bližnje, nas same ali vidimo tragedijo na lastne oči. Ob

takih trenutkih spoznamo, da nismo večni, ampak čisto majhni, krhki in nemočni. Ampak vse skupaj nas še vseeno ne izuči. Še

naprej bomo poslušali novice o nesrečah, ki jih je v Sloveniji res veliko.

Naj se vam ne mudi. Vozite previdno in strpno.

Rdeča luč

darilo +

že od 299 EUR!*

Ponudba velja za nove in obstoječe naročnikečasnika Finance!

* Nakup tabličnega računalanika Apple iPad 16GB Wi-Fi + 3G po ceni 299 EUR je možen le ob letni naročnini na Finance in ob 24-mesečni vezavi z Mobitelovim naročniškim paketom Internet start Premium ali Internet neomejeno Premium.

** Akcijska ponudba s 350 EUR popusta za nakup Apple iPad velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS z naročniškim paketom Internet start Premium (29 EUR na mesec) ali Internet neomejeno Premium (39 EUR na mesec) za 24 mesecev (Aneks UMTS št. 14/2005) in ob sklenitvi 12-mesečnega naročniškega razmerja do spletnega dostopa na www.finance.si v vrednosti 216 EUR na leto. Ponudba velja do 31.5.2011 oziroma do odprodaje zalog.

Posebna ponudba Časnika Finance velja le ob nakupu celotnega paketa in podpisu aneksa za sklenitev obeh naročnin. Letna naročnina na časnik Finance znaša 305 EUR, na spletno geslo www.finance.si pa 216 EUR. Redna cena za tablični računalnik APPLE iPad 16GB Wi-Fi + 3G znaša 649 EUR, za APPLE iPad 32GB Wi-Fi + 3G pa 749 EUR. Davek je vštet v ceno in znaša za časopis 8,5 %, za tablični računalnik in geslo pa 20 %. V navedene cene popust za 350 EUR ni vključen. Končni znesek letne naročnine je odvisen od števila izvodov v vašem naročniškem obdobju. Naročniki pogodbo o ugodnem paketu za prenos po-datkov sklenete ob prevzemu Appla iPada. Garancija za tablični računalnik Apple iPad je eno leto. Za prevzem se dogovorite ob naročilu, dobite pa ga lahko šele po plačilu tabličnega računalnika in naročnine (plačilo po predračunu).

kavni avtomatNescafe Dolce Gusto

080 15 80 • www.finance.si/ipad

299 EUR!*

Z MOBITELOM DO

350 EUR POPUSTA!**

Apple iPad

Do vsebin na www.finance.si z najhitrejšim mobilnim internetom.

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

2 3

06-09 KLEPET

Srečko Molk, oblikovalec lesenega nakita

10-11FOKUS

Ni pusta brez krofov

18-19RAZVAJAJMO SE

V savno po zdravje in sprostitev

Harmonija telesa in duha

20KULTURA BIVANJA

Popestrite stanovanje s tapetami

22-31TURIZEM

Tudi hoteli zelenijo

Slovenci smo izkušeni popotniki, ki radi potujemo na toplo

39-45FIT

Daleč stran na belih vršacih

Praznik tenisa

14-15GURMANSKI UŽITKI

Prestiž za brbončice

12-13CLUB KOKTAJL

S Kube v svet

Urednica priloge: TANJA PAVOVEC, tel.: 01/30 91 421, e­pošta: tanja.pavovec@finance.si

Namestnik urednice: DUŠAN MATIČIČ, tel.: 01/30 91 509, e­pošta: dusan.maticic@finance.si

Računalniški prelom: IRENA PODOBNIK, tel.: 01/30 91 529, irena.podobnik@finance.si

Lektoriranje : JULIJA KLANČIŠAR

Trženje: ALEKSANDRA HORVAT, tel.: 01/30 91 472, e­pošta: aleksandra.horvat@finance.si

Fotografija na naslovnici: MATEJA JORDOVIČ POTOČNIK

Urednik oglasnega uredništva: BR ANKO ŽNIDARŠIČ

Tisk: DELO, d.d., Tiskarsko središče, Ljubljana

FINANCE CLUB so oglasna priloga časnika Finance.

Naslednja številka izide 25. februarja 2011.

Zmaga vnovič Vinski kleti Goriška Brda Na sejmu Vino so gostinci tudi letos izbirali najboljše vino. Tekmovali so tako domači kot tuji vinarji. Ocenje­vala jih je komisija, sestavljena iz gostincev iz vse Slo­venije, predsedoval pa jim je član evropskega združenja sommelierjev iz Vipavske doline, Bojan Škrlj. Vinska klet »Goriška Brda« je zmagala kar v dveh kategorijah – za najboljše peneče vino je bila po izboru gostincev razglašena penina rosé quercus 2009, v kategoriji de­sertnih vin pa je zmagal sladki quercus 2009.

HTC 7 Trophy ekskluzivno pri Si.mobiluNovi HTC­jev pametni mobilni telefon z izjemnim 9,6­centimetrskim zaslonom, občutljivim za dotik, ki ga poganja najnovejši operacijski sistem Windows Phone 7, Si.mobilovim uporabnikom ponuja napredno in prijazno izkušnjo mobilne te­lefonije. Enostavnejšo in preglednejšo uporabo telefona HTC 7 Trophy omogoča združevanje spletnih vsebin, aplikacij in storitev v tematske skupine Windows Phone Hubs, ki so namenjene za poslovno rabo, ohranjanje stikov s prijatelji prek družabnih omrežij ter lažjo izmenjavo fotografij in videoposnetkov. HTC­jev pa­metni mobilnik ima kamero s petimi megapikami, LED­bliskavico in enostav­nim sistemom približevanja objektu. Vgrajene tehnologije omogočajo ustvarjanje odličnih fotografij in visokokakovostnih videoposnetkov, ki jih boste lahko shra­nili na osemgigabajtnem pomnilniku telefona ali jih pokazali prijateljem na vaših najljubših družabnih omrežjih. HTC 7 Trophy omogoča širokopasovni dostop do mobilnega interneta s hitrostjo do 7,2 megabitov na sekundo ter brezžično pove­zljivost s spletom in drugimi napravami. Da se nikoli ne zgubite, pa poskrbi vgra­jeni sprejemnik GPS.

Darilo iz Dr. OetkerjaDr. Oetker vsem ljubiteljem slaščic v promocijskem pa­kiranju, ki vsebuje šest pudingov Dr. Oetker Original z okusom vanilje, podarja tudi posebno knjigo receptov s pudingi s prav takšnim naslovom. V njej je 29 receptov, opremljenih s slikami, ki bodo zagotovili številne zamisli za izbrane kremne užitke, kajti puding ni primeren le za klasične sladice, temveč tudi za najrazličnejše sladke stva­ritve in pecivo. Promocijska akcija pudingov s knjigo se je začela že v januarju v vseh bolje založenih drobnoprodaj­nih trgovinah po vsej Sloveniji, trajala pa bo vse do razpro­daje zalog.

Kazalo

Novi HTC­jev pametni mobilni telefon z izjemnim 9,6­centimetrskim zaslonom, občutljivim za dotik, ki ga poganja najnovejši operacijski sistem Windows Phone 7, Si.mobilovim uporabnikom ponuja napredno in prijazno izkušnjo mobilne te­lefonije. Enostavnejšo in preglednejšo uporabo telefona HTC 7 Trophy omogoča združevanje spletnih vsebin, aplikacij in storitev v tematske skupine Windows Phone Hubs, ki so namenjene za poslovno rabo, ohranjanje stikov s prijatelji prek družabnih omrežij ter lažjo izmenjavo fotografij in videoposnetkov. HTC­jev pa­metni mobilnik ima kamero s petimi megapikami, LED­bliskavico in enostav­nim sistemom približevanja objektu. Vgrajene tehnologije omogočajo ustvarjanje odličnih fotografij in visokokakovostnih videoposnetkov, ki jih boste lahko shra­nili na osemgigabajtnem pomnilniku telefona ali jih pokazali prijateljem na vaših najljubših družabnih omrežjih. HTC 7 Trophy omogoča širokopasovni dostop do mobilnega interneta s hitrostjo do 7,2 megabitov na sekundo ter brezžično pove­zljivost s spletom in drugimi napravami. Da se nikoli ne zgubite, pa poskrbi vgra­

Novičke

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

4 5

Kempinski je najboljša blagovna znamka leta 2011 Najstarejša skupina hotelov v Evropi je dobila nagrado Best Brands (najboljše bla­govne znamke) v kategoriji najboljšega ponudnika storitev. Zmagovalca nagrade Best Brands ne izbere žirija, temveč potrošniki sami in prav zato je ta nagrada tako posebna. Skupina luksuznih hotelov je bila uvrščena na prvo mesto, sledili pa sta ji največja nemška banka, Direktbank ING DiBa, in Lufthansa. Ta dosežek je znam­ko Kempinski pripeljal v ligo najuspešnejših blagovnih znamk v Nemčiji, v katero so že uvrščeni Volkswagen, Lego in Apple. Predstavniki Kempinskega so bili s to nagrado počaščeni na razkošnem gala večeru, v sredo, 9. februarja, v Münchnu.

86. tradicionalna Slanikova pojedinaNa pepelnično sredo, to je 9. marca, med 11. in 16. uro bo Union­ska dvorana Grand hotela Union ob 86. tradicionalni Slanikovi pojedini spet odprla svoja vrata vsem ljubiteljem kulinaričnih in estetskih dosežkov slovenskih in tujih kuharjev. Poleg razstave bo organizirano tudi že četrto kulinarično tekmovanje sloven­skih in tujih kuharjev. Za slanikovo razpoloženje bo poskrbljeno z vrhunsko ribjo kulinariko, pestro ponudbo sladic in širokim izbo­rom vin. Največja skušnjava za ljubitelje ribjih dobrot in obenem najlepša razstava izvirnih in vrhunskih primerov kulinarične estetike, ki je ne smete zamuditi.

Svetišča paleolitskih lovcev Slovenska znanstvena fundacija in družba BTC sta 16. februarja v pred­dverju dvorane Emporium odprli razstavo »Svetišča paleolitskih lovcev«. Avtor razstave je mladi znanstvenik arheolog, dr. Boštjan Odar, ki je med drugim želel opozoriti na jamo Potočko zijalko, kjer je človek pred 32 ti­soč leti pustil za sabo številne kulturne ostanke, med drugim tudi ceva­sto koščeno šivanko, ki je za zdaj najstarejša šivanka na svetu. Razstava Paleo litski lovci je tretja v nizu večletnega sodelovanja med Slovensko znanstveno fundacijo in BTC, projekt pa se imenuje Znanost v BTC Ci­tyju. Projekt je zasnovan z namenom spodbujanja zavedanja, da ima zna­nost v družbi razvojno vlogo.

Najnovejši modni dodatek Tru Virtu Oyster je najnovejši modni dodatek, ki ponuja sodobno alternativo klasični usnjeni de­narnici. Ta inovativni izdelek omogoča shranje­vanje gotovine in kartic, ki jih lahko in odporno aluminijasto ogrodje ščiti pred razmagnetenjem in vodo. Takšno denarnico zlahka najdemo v vsa­ki torbici, moški pa jih lahko nosijo tudi v žepih. Denarnice Tru Virtu vas bodo očarale s svojim prefinjenim dizajnom, uporabno notranjostjo in prestižnimi materiali. Na voljo v trgovinah Toko.

Moške obleke po vaši meri iz blaga po vaši izbiri 15. in 16. marca vam bo v Emporiumu (BTC, Ljubljana) v trgovini Canali svetoval strokovnjak za moške obleke Ales­sando Trevisian. Za to priložnost bodo v Emporium pripe­ljali široko paleto vzorcev in vrst blaga. Trevisian vam bo s svojimi izkušnjami in znanjem pomagal izbrati pravi model obleke v pravi kakovosti. Če si želite rezervirati termin, pokličite na 01 58 44 871 ali se naročite na spletu (www.emporium.si).

»Star papir za novo upanje« Društvo Ekologi brez meja letošnjo pomlad organizira novo vseslovensko akcijo z nazivom »Star papir za novo upanje«, v kateri bodo vrtci, osnovne šole, srednje šole, podjetja, javne organizacije in drugi zbirali star papir. Podjetje Dinos jim bo en dan v aprilu brezplačno zagotovilo zabojnik in prevoz zbranega papirja. Sred­stva od zbranega papirja bodo v celoti šla za dobrodelne namene. V sklopu akcije želijo organizatorji povezati varstvo okolja in dobrodelnost ter znova združiti pre­bivalce Slovenije, da skupaj premaknemo meje mogočega. V sklopu projekta poteka nagradni natečaj, količina zbranega papirja pa se lahko spremlja na spletu. Akcija »Star papir za novo upanje« bo po vsej Sloveniji potekala v aprilu.

TAG Heuer Carrera Mikrograph TAG Heuer je predstavil svetovno novost: prvo mehansko uro, ki do sto­tinke sekunde natančno izmerjen čas prikazuje s centralnim kazalcem. S tem so omogočili bistveno lažje in natančnejše odčitavanje stotink, kot je bilo to doslej možno v manjših kronografskih okencih. Omenjeni kronograf je v celoti zasnovan, izdelan in patentiran v urarski hiši TAG Heuer. Gre za izredno zapleteno urarsko mojstrovino, kjer kronografske funkcije niso dodane modularno, kot je to denimo pri TAG Heuerjevem kalibru 360 izpred petih let, temveč so vključene v osnovni mehanizem, ki je bil že v samem začetku zasnovan kot kronografski mehanizem. Za upravljanje teh funkcij skrbi prestavno kolesce. Natančnost mehanizma je certificirana v uradni švicarski ustanovi Controle officiel Suisse des Chronometres, ki podeli naziv »kronometer« le tistim, ki uspešno pre­stanejo zahteven 15­dnevni preizkus natančnosti v različnih legah in pri različnih temperaturah. Novi TAG Heuer Carrera Mikrograph iz rožna­tega zlata je izdelan v omejeni seriji zgolj 150 primerkov.

Novičke

�0

�5

�2�5

�7�5

�9�5

�1�0�0

�T�r�u� �V�i�r�t�u

�2�1�.� �f�e�b�r�u�a�r� �2�0�1�1� �1�7�:�0�3�:�4�4

7

Klepet

»Napake v lesu so biseri, dragi kamni, ki mi pomagajo pri

oblikovanju«Srečka Molka, oblikovalca lesenega nakita, je vonj in otip

lesa očaral že v otroških letih. Kmalu je vedel, da je to pot, po kateri se bo podal. Danes je uspešen oblikovalec lesenega

unikatnega nakita, po katerem posegajo ljudje, ki jim je blizu narava, hkrati pa želijo nekaj več.

Srečko Molk, oblikovalec lesenega nakita

Z lesom se je srečal že kot otrok, saj se je tudi oče ukvarjal z oblikovanjem lesa. »Med počitnicami

pa sem veliko časa preživel v de­lavnici sorodnika, ki je rezbar. Vonjal sem les in ves čas opazo­val rezbarja. Čez čas mi je v ob­delavo dal košček lesa, takrat se mi je že zdelo, da bi kaj boljšega težko delal. Prevzel me je vonj, otip, prav vse.«

Razpotje Naš sogovornik se je dejavno ukvarjal tudi z rokometom,

tako da je okleval, ali naj se odloči za svet lesa ali športa. Ker ga starši pri športu niso podprli, saj so bili mnenja, da je na prvem mestu poklic, je izbral lesarsko šolo. »Tam sem se spoznal z začetki oblikova­nja, z osnovami, kot so, kako les sušiti, lepiti, žagati. Poleg tega sem se za hobi ukvarjal z rezbarjenjem, ročnim obliko­vanjem lesa, nekaj malega sem tudi restavriral.« Po končani šoli je nekaj let delal pri mizar­jih, vendar pravi, da mu to nikoli ni ustrezalo, saj ni bil svoboden, držati se je moral smernic, kar

ga je utesnjevalo, zato v službo ni hodil z veseljem.

Prošnja za lesen prstan Da se je odločil za samostojno pot, je pravzaprav zasluga prija­teljice, ki ga je prosila, če ji izde­la lesen prstan, in mu s tem dala idejo o lesenem nakitu. »Kmalu so me tudi drugi prijatelji prosili za prstane in takrat mi je posta­lo jasno, da s tem lahko zaslu­žim. Da pa je vse skupaj steklo, se moram zahvaliti predvsem oblikovalki Olgi Košici. Ona me je seznanila s standardi, mi sve­tovala, me učila ter vpeljala v

Fot

o: M

atej

a Jo

rdov

ič P

otoč

nik

6

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

oblikovalske vode, saj kot lesar nisem imel smernic glede obli­kovanja in tudi vseh zakonitosti nisem poznal. Na začetku me je tudi zavirala, saj sem hotel vse naenkrat. Res mi je bila v veliko pomoč, vedno ji bom hvaležen. Tudi zdaj še vedno sodelujeva in sva dobra prijatelja.«

Najraje poseže po oljki Kot pravi, da ga les navdihuje s svojimi anomalijami in letni­cami. »Napake v lesu so biseri, dragi kamni, ki mi pomagajo pri oblikovanju. Najraje pose­žem po oljki, ker je nekaj po­sebnega, od drugih domačih le­sov se loči po liniji letnic. Poleg samega videza je oljka drevo, ki je zelo povezano s človeko­vo zgodovino, je simbol miru, rodovitnosti, čistosti, trdnosti, zmage in nagrade.« Kot razla­ga, so za izdelavo nakita najbolj primerna sadna drevesa, sliva, marelica, češnja, pa oreh, ra­zna grmičevja, ker so zelo trda. Lipa in breza sta premehki, res pa je, da je mehkejši les lažji za obdelavo. »Za prstane ne mo­rem uporabljati recimo smreke, jelke, bora, ker so zelo krhek les, imajo zelo široke letnice. Iz njih pri prstanih lahko naredim le kakšno strukturo, ki jo nato nalepim na površino.«

Fot

o: M

atej

a Jo

rdov

ič P

otoč

nik

Klepet

Ko se les za kurjavo spremeni v nakit

Les dobi kar na domačem dvo­rišču ali ga pokličejo prijatelji, če kaj posekajo. »Včasih se pe­ljem mimo kakšne hiše, kjer na dvorišču vidim štor ali dva in povprašam, ali ga lahko odpe­ljem. Nakit sem izdeloval tudi iz tropskih vrst lesa, vendar tega zdaj več ne delam oziro­ma res redko. Podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo tega lesa,

se pehajo le za zaslužkom, pri tem krčijo gozdove, nočem biti del te zgodbe. Zdaj raje delam z lužili, s katerimi lahko spre­menim ton in barvo lesa, ni mi več treba poseči po živo rdečem tropskem lesu, ampak lahko tako barvo ustvarim z lužili. Tako da sem zdaj pozoren na to, iz katerega lesa kaj naredim. Po navadi je to skoraj neuporaben les v lesni industriji, tak, ki ga ljudje namenijo za kurjavo. Jaz

ga razrežem in posušim. Lani sem recimo delal kolekcijo, ki so jo krasile grče, kar bi bilo za nekatere uporabno res samo za kurjavo. Zdaj se bom lotil tudi kombinacije lesa, srebra, zlata, predvsem za zaročne in poroč­ne prstane.«

Novost – lesena očala Poleg prstanov, zapestnic, uha­nov in ogrlic v zadnjem času iz­deluje tudi lesena očala. »Lese­nih očal ne dobite kar tako, saj je izdelovalcev malo. Kot sem raziskal, je en oblikovalec v New Yorku, ki se ukvarja samo

s tem, in podjetje v Avstriji, vendar si pomagajo s stroji in jih delajo iz lepljencev, jaz vse naredim iz masivnega lesa in ročno. Očala mi vzamejo ogro­mno časa, prva sem izdeloval 50 ur, zdaj malo manj, vendar še vseeno ogromno. Je pa seve­da zaradi vsega tega tudi cena višja.« Izdelava prstana, de­nimo, mu vzame nekaj več kot pet ur, kamor je vključeno tudi poliranje in lakiranje.

Unikati, po katerih posegajo predvsem

ženske Trudi se izdelati funkcio­nalen in nosljiv nakit, ki je hkrati estetski. »Ob različnih priložnostih, kot so razstave in modne revije, pa si lahko privoščim kose, ki so bolj kot nakit skulpture in so manj no­sljivi. Sicer pa so moji izdelki prepoznavni predvsem zaradi materiala, saj ni ravno veliko oblikovalcev, ki bi oblikovali iz lesa. Izdelke kupujejo ljudje, ki imajo radi les, cenijo unikat, neponovljivost, dejstvo, da ni mogoče narediti dveh enakih kosov. Moj nakit nosijo pred­vsem ženske različnih starosti, nekaj je tudi moških. Tudi sam ves čas nosim svoj nakit, le če se kdaj zjutraj preveč mudi in po­zabim,« pravi v smehu. Srečkov nakit lahko najdete v različnih trgovinah, tako na Ptuju kot v Ljubljani.

Brez predanosti ni uspeha

Ideje črpa od povsod. »Navdi­hujejo me narava, les, ljudje, v glavi se mi ves čas pretaka. Pri nakitu sem 24 ur na dan. Sem zelo predan, saj sicer ne moreš uspeti. Pravijo, da imam tudi talent – verjetno res. Se pa med delom tudi čisto izklopim; ko imam v rokah kos lesa, ne mi­slim na nič drugega. Po jutranji kavici se po navadi odpravim v atelje, kjer ustvarjam, včasih tudi do poznih večernih ur.«

Druga ljubezen je šport Srečko se že od otroških dni rad ukvarja s športom, včasih je treniral rokomet, zdaj teče, v zimskih dneh mu veliko za­bave prinaša deskanje na sne­gu. »Vsako leto se za teden dni odpravimo v Francijo, tam res uživam. Na smučišču kar kri­čim od veselja. Zdaj me je prija­telj navdušil za kajtanje in sem čisto notri. Vendar vse stane, tako da trenutno vneto varču­jem.«

Tujina vabi Naš sogovornik pravi, da je v ži­vljenju že veliko dosegel, največ­ji uspeh je vsekakor to, da lahko živi od oblikovanja nakita, dela stvari, ki so mu všeč, da se razvi­ja in prek nakita spoznava ljudi. V prihodnosti bi rad prodrl še v tujino. »Konec februarja imam razstavo v Zagrebu, dogovore imam tudi v Srbiji. To so večja mesta, kjer bi lahko marsikaj ponudil. Nekaj povpraševanja je tudi že zdaj. Slovenija je zelo majhna. Eden od ciljev je tudi, da bi imel vsako leto samostojno modno revijo, kjer bi predstavil svoje kolekcije, sicer se to še ni zgodilo, smo pa v dogovarjanju. Ker nočem delati nekaj na pol, bo treba še malo počakati.«

Pogovarjala se je Tanja Pavovec.

»Včasih se peljem mimo kakšne hiše, kjer na dvorišču vidim štor ali dva in povprašam, ali ga lahko odpeljem.«

»Lesenih očal ne dobite kar tako, saj je izdelovalcev malo. Izdelava mi vzame ogromno časa, prva sem izdeloval 50 ur, zdaj malo manj.«

»Izdelke kupujejo ljudje, ki imajo radi les, cenijo unikat, neponovljivost.«

»Navdihujejo me narava, les, ljudje, v glavi se mi ves čas pretaka. Pri nakitu sem 24 ur na dan. Sem zelo predan, saj sicer ne moreš uspeti.«

8 9

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

10 11

Pust praznujemo v obdobju, ko pomlad že trka na vrata in pre­ganja zimo. Prehode med letni­mi časi že od nekdaj spremljajo različne šege in navade. Za pu­

sta je še posebno značilno obilje hrane in pijače, verjetno najbolj povezani s tem pra­znikom pa so krofi.

Krofi so bili ocvrti v svinjski masti

Zgodovina krofov sega nekako v 1. stoletje, k nam pa so prišli iz flamskih dežel. Za pu­sta so se vedno pekli flancati in krofi, ki so spremljali drugo težko zimsko hrano, za ka­tero je bilo značilno, da je bila mastna. Pri nas so gospodinje družine razveseljevale s krofi, pripravljenimi na štedilniku na drva, povečini pa so bili ocvrti v svinjski masti.

Denar namesto krofa Med pustne tradicije sodijo tudi maškare, ki hodijo od vrat do vrat. Nekoč so v kmeč­kem okolju gospodinje maškaram ponudile

pustno kmečko kosilo in krofe ali flancate. Priznati moramo, da se je danes ta tradicija malce izneverila, še posebno v mestih, kjer so maškare ob ponujenem krofu kar malce nejevoljne, saj bolj kot kulinarični pribolj­šek pričakujejo, da jim bo v žep padel kak evro.

Pika na i je »krancelj« Glede na to, da so skoraj vse gospodinje včasih v pustnem času pekle krofe, se je razvilo neverjetno veliko različnih re­ceptov in skoraj vsaka gospodinja prise­ga na svoj način priprave. Pomembna je kakovostna bela moka, druge sestavine pa so še sveža jajca, sladkor, maščoba in rum. Ta zadnji prepreči, da bi krof med cvrtjem vpil preveč maščobe, seveda pa je pomembno tudi, da je olje za cvrtje kakovostno in da je cvrtje enakomerno. Kakovostne sestavine, ki morajo biti ob pripravi vse tople, so pogoj za dober okus in lep videz krofa. Prava pika na i pa je »krancelj«, ki pokaže, da je gospodinja

res vešča svojega dela in obvlada pripravo te dobrote. Tiste krofe, ki so ostali brez tega žlahtnega venca, so običajno še tople pospravili v okviru družine.

Slovenci prisegamo na krofe z marelično marmelado

Sodobno življenje s svojim hitrim tempom nam pogosto preprečuje, da bi si krofe pekli doma, zato jih največkrat kupimo kar v pe­karni, ki v pustnem času prodajo tudi do de­setkrat več krofov kot navadno. V Sloveniji se še vedno držimo klasičnih krofov, pol­njenih z marmelado, največkrat marelično. Nove smernice, kot jih večinoma poznajo v tujini, so nas zaobšle, saj krofov z vaniljevo in čokoladno kremo pojemo precej manj kot polnjenih z marmelado, prav tako pa nismo navdušeni nad tistimi, oblitimi z različnimi glazurami, kot jih vidimo v tujini. Vendarle pa se uveljavljajo tudi novi okusi, še poseb­no z množično proizvodnjo v različnih pe­karnah, ki nam postrežejo vedno več varia­cij sladkega užitka.

Priprave na izvedbo tako obsež­nega dogodka pa se začnejo že nekaj mesecev prej. »Treba je postaviti smernice finančnega načrta, oglaševalskega prosto­

ra, pripraviti sponzorske in pokroviteljske ponudbe, dopise in vabila k sodelovanju dosedanjim sodelujočim, to je vzgojno­var­stvenim zavodom, šolam, institucijam in drugim. Težko bi s številko opredelil, koli­ko ljudi sodeluje, a zagotovo čez sto. Nekaj je tudi prostovoljcev, a za organizacijske in finančne zadeve skrbijo večinoma ljudje, za­posleni na MOP in pri Javnih službah Ptuj, d. o. o. Kar nas zelo veseli, je tudi to, da se za sodelovanje pri kurentovanju vsako leto zanima vedno več mladih,« priprave opisuje Branko Brumen, vodja projekta Kurentova­nje 2011 in predstavnik FECC (Evropsko združenje karnevalskih mest) za Slovenijo.

Začne se na svečnico Pustni čas se začne na svečnico, 2. februar­ja. »Takrat se po izročilu kurenti lahko pre­budijo, si nadenejo zvonce, vse to pa točno ob polnoči ob ognju, kjer zaplešejo in s tem odganjajo zlo in prinašajo dobro. Od tega dne naprej lahko kurenti zvonijo, hodijo okrog v svoji opravi in želijo dobro ljudem – vse do pokopa pusta. Na Ptuju se v času pustovanja oblast preda princu karnevala,

ki ga ustoličimo na martinovo, 11. novem­bra. Uradno se prireditev začne na pred­pustno soboto 26. februarja z otvoritveno slovesnostjo, ko župan preda oblast princu karnevala, ki jo ima v rokah 11 dni, do pe­pelnice,« pojasnjuje sogovornik.

Pester program Tudi letos, kot že vrsto let doslej, bodo imeli obiskovalci na voljo zelo obširen program. »Pripravljamo pester etnografski program s številnimi povorkami, od tiste z najmlaj­šimi in za najmlajše do velike mednarodne

etnografske povorke, ki na Ptuj vsako leto privabi na deset tisoče ljudi. Neponovljivo je videti izvirnost slovenskih pustnih likov in mask ter se spoznati s tradicijo in izroči­lom tujih. Vsako leto namreč povabimo tuje skupine, da nas obiščejo, letos pridejo kar iz desetih evropskih držav,« pravi Brumen. Dodaja, da bo pester etnološko­zabavni program potekal tudi na mestnih ulicah in trgih vseh 11 dni, živahno bo v kavarnah in restavracijah, ki bodo obarvane pustno, vsak večer pa bo na voljo zabava za maske v karnevalski dvorani.

26. februar, Mestni trg, 11.00Otvoritvena slovesnost Kurentovanja 2011 (povorka)

26. februar–8. marec, vsak dan Mestni in Slovenski trg, 16.30–19.00 Prikaz tradicionalnih pustnih likov in mask

27. februar, Mestni trg, 11.00Karnevalsko srečanje pihalnih godb in mažoretnih skupin (povorka)

6. marec, Mestni trg, 14.00Mednarodni EtnoFest – 51. Mednarodna pustna in karnevalska povorka

Karnevalska dvorana, 25. februar– 8. marec Večerni glasbeno zabavni program

Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo v ptujskih kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih

20 let članstva Ptuja in Slovenije v Evropskem združenju karnevalskih mest - FECC

K O N Z O R C I J K U R E N T

Živahno bo kar 11 dniLetos bo na Ptuju že 51. mednarodni pustni karneval Kurentovanje 2011. V petih povorkah in dnevnih

prikazih pustnega obredja v starem mestnem jedru Ptuja bo sodelovalo več kot deset tisoč udeležencev iz desetih držav, od tega več kot tisoč kurentov. Samo na osrednjem EtnoFestu, mednarodni pustni povorki na

pustno nedeljo 6. marca, pričakujejo med 2.500 in tri tisoč udeležencev, od tega bo do 500 kurentov.

Ni pusta brez krofovPusta brez krofov si ne moremo predstavljati, saj nas ti priboljški v tem času obkrožajo prav povsod. Od krofov

naj bi bila odvisna celo letina, pomanjkanje pa lahko prinese še kopico drugih nevšečnosti.

Fokus

Foto: Dreamstime

Foto: Mestna občina Ptuj

12 1313

S Kube v svetPred letom 1860 je bil rum znan kot »aguardiente«, kar dobesedno pomeni goreča oziroma ognjena voda,

kajti njegov okus je bil surov, oster in rezek. Prava vizija enega samega moža je vse to spremenila in z njo se je za vedno spremenila tudi kultura uživanja alkoholnih pijač.

Bacardi Mojito (gradimo v visokem tamblerju)

• ½ limete, zrezane na 4 krhlje• 2 žlički sipkega belega kristalnega sladkorja• 8–10 lističev sveže mete• zdrobljen led • 50 ml ruma Bacardi Superior • 2 brizga sodavice

Okrasitev: vejica sveže mete

Don Facundo Bacardí Massó je želel ustvariti lahko, pre­finjeno pijačo blažjega oku­

sa. Želel je ustvariti rum, ki bi bil pisan na kožo porajajočemu se sre­dnjemu sloju na Kubi. Celo desetle­tje je posvetil raziskovanju – končni rezultat je rum BACARDI Superi­or, prvi prečiščeni starani rum.

Samostojno ali v koktajlu Američani, ki so obiskovali Kubo ob koncu 19. stoletja, vojaki, ki so sode­lovali s Kubanci v osamosvojitveni vojni proti Španiji, in inženirji, ki so po vojni pomagali obnoviti državo, so bili vzhičeni, ko so namesto moč­nega ruma, kakršnega so uživali ljudje na dnu družbene lestvice, od­

krili ta elegantni, prečiščeni starani rum, v pitju kate­rega so uživali najbolj uglajeni sloji družbe. Z enkratno aromo vanilje, mandlja, aromatskih cvetlic, agrumov in marelic je rum BACARDI Superior vsestranski, primeren tako za pitje kot samostojna pijača kot tudi za mešanje v odlične koktajle. To je spodbudilo domi­šljijo Američanov, ki so bili začetniki kulture mešanja koktajlov.

Razširjen po vsem svetu Rum BACARDI Superior vedno dopolnjuje okus, ni­koli ne prevladuje in s tem odpira neskončne možnosti ustvarjanja. Je lahek, svež, čist in osvežilen. Pijače, ki so narejene z rumom BACARDI Superior, so danes klasika. Koktajli, kot so mojito, daiquirí, mismo in cuba libre, so zelo priljubljeni med pivci koktajlov po vsem svetu.

Bacardi Mojito – pijača kubanskega naroda Izvor koktajla mojito sega v 17. stoletje, ko je Fran­cis Drake na svojih morskih odpravah rumu in limeti dodajal še meto, saj je verjel, da bo ta čudežni napitek njega in njegove spremljevalce obvaroval pred vročič­nostjo. Predhodnika mojita, ki se imenuje draque, pa naj bi izumil Richard Drake. Sprva je bil narejen iz žganja, pridobljenega iz bambusa, sladkorja, limete in divje mete, serviran pa je bil z leseno žlico s petelinjim ročajem. Razširjeno je bilo prepričanje, da draque va­ruje pred boleznimi. Proti koncu 19. stoletja je žganje iz bambusa zamenjal rum BACARDI Superior. Pijača je bila narejena s sodo in poimenovana BACARDI Rum Mojito. Pili so jo tako revni kot bogati in čez dobrih 30 let je postala neuradna kubanska narodna pijača.

Koktajl petek • 25. februarja 2011 • št. 55

Pokrovitelj rubrike Club koktajl je: Merit international, d. o. o.

Gurmanski užitki

Pri zdravljenju različnih obolenj so ga uporabljali že Egipčani, Rimljani in Grki, danes pa je znano, da koromač blaži pre­bavne težave, odpravlja čreve­

sne krče in nase veže slabe maščobe. Poma­ga tudi pri vnetjih, prehladu in gripi, pospe­šuje izkašljevanje, čisti ledvice, pospešuje izločanje seča in ureja menstruacijo. Ob­kladki, prepojeni z eteričnim oljem iz koro­mača, lajšajo revmatske bolečine, vnetja in otekline. Krepi tudi imunski sistem, saj ima dvakrat več vitamina C kot pomaranča, ra­hlo tudi pomirja in sprošča.

Surov, dušen ali … Koromač ima močan in značilen okus, ven­dar se dobro sklada z vso drugo zelenjavo in

začimbami, kot so poper, koriander, limo­nin sok, olivno olje. Okusen je kot presna hrana, če ga narežemo na tanke trakove in ga pomakamo v omako. Zelo priljubljen je tudi v solati skupaj z drugo zelenjavo, de­nimo s paradižnikom, korenjem, bučkami ali olivami v marinadi iz kisa in olja. Lahko ga dušimo kot zelenjavo in postrežemo kot prilogo ali ga izboljšamo s sirovo omako. Koromač se ujema tudi s pomarančami, ananasom, jabolki, hruškami, grozdjem in oreščki.

… kuhan v vodi Koromač lahko tudi kuhamo. Gomolje ope­remo, odrežemo zelena stebla in nastavek korena (odstranimo tudi luskaste liste, ki niso več sveži), nato gomolje po potrebi pre­

režemo na pol ali na štiri dele – vedno od listov proti nastavku korena navzdol. Trdo sredico odstranimo tako, da se listi še dr­žijo skupaj. Koromač kuhamo približno od osem do 12 minut, nežne liste, ki rahlo spo­minjajo na koper, pa nasekljane posujemo po gotovi jedi. Koromaču ni treba dodajati veliko začimb, zadostujejo že limonin sok, sol in poper, zelo primeren je še muškat.

Izberimo čvrste gomolje Pri nakupu moramo biti pozorni, da izbere­mo gomolje, ki so čvrsti, svetli in brez rja­vih, poškodovanih mest. Čim svetlejši je go­molj, tem bolj nežni so listi. Pernati listi, ki jih lahko uporabimo tudi kot začimbo, mo­rajo imeti intenzivno zeleno barvo. Pozorni moramo biti tudi na to, da rezna mesta na steblu niso čisto izsušena. Če pri kuhi ni­smo vsega porabili, ga lahko teden dni hra­nimo v zaprti plastični vrečki, napolnjeni z zrakom, ki jo damo v predal za zelenjavo v hladilniku, lahko pa ga tudi zamrznemo.

Okusen in zdrav gomolj Koromač je eden najstarejših naravnih virov zdravja in hkrati okusen dodatek različnim jedem. Izvira iz

Sredozemlja, v največjih količinah ga pridelujejo v Grčiji, Turčiji, Italiji in južni Franciji.

Foto: Dreamstime

Kaviar je včasih veljal za jed bogatašev, zdaj pa si ga lahko privoščijo tudi tisti, ki imajo malo manj pod palcem. Janez Dolšak, šef kuhinj Grand hotela Union, nam je pojasnil nekaj dejstev o kaviarju ter nam svetoval,

kako ga posteči ter s katerimi jedmi in pijačami.

Gurmanski užitki

Prestiž za brbončice

predvsem na izvor in datum. Najbolje je, da ga kupimo v manjših posodicah, saj se po­tem, ko ga odpremo, začne hi­tro kvariti in sušiti. Ikre tako niso več lepo napete in bistre, temveč postanejo motne in »zverižene«. »Kaviar uro pred serviranjem vzamemo iz hla­dilnika in ga v zaprti posodi postavimo na sobno tempera­turo. Za pravi kaviar uporablja­mo posebne žličke, ki ne smejo biti kovinske, ker dobi kaviar kovinski priokus. Ponudimo

ga v manjši stekleni posodi, v školjčnih lupinah ali keramiki, postavljeni na zdrobljen led,« predlaga sogovornik.

Vodka z zelišči, suha penina ali suho vino

»Kaviar najbolj tradicionalno postrežemo na ajdovem blinu (blin je gosto žvrkljano testo z dodatkom kvasa, ki ga speče­mo v ponvi) s kislo smetano ali brez. Poseben pečat daje kaviar v kombinaciji z drugimi jed­mi, tako hladnimi kot toplimi.

Kaviarjev je več vrst, največ ga pridobijo v Rusiji in Iranu. »Najbolj priznani so zlati

kaviar almas, kaviarji beluge, se­vruge in jesetra, ki so seveda tudi med najdražjimi. Izjemno redki zlati kaviar almas dosega ceno tudi dva tisoč evrov za kilogram, kaviarji beluge, jesetra in sevruge pa od 800 do 1.300 evrov. Danes pridobivajo kaviar tudi iz drugih vrst rib, tako morskih kot sladko­vodnih (polenovka, morski zajec,

losos, postrv, tun, bradač), rakov in morskih ježkov. Cene se giblje­jo od 40 evrov (denimo morski zajec) do 145 evrov za kilogram (losos, postrv). Na trgu pa se po­javlja tudi tako imenovani lažni kaviar, ki je narejen iz ribjega olja in želatine ter je najbolj podoben kaviarju lososa in postrvi,« opo­zarja Janez Dolšak.

Žličke ne smejo biti kovinske

Sogovornik svetuje, naj bomo pri nakupu kaviarja pozorni

Krompir operemo in z vilicam nekajkrat prebodemo. Peče­mo ga v razgreti pečici na 180 stopinj Celzija približno pol ure. Prerežemo ga na polovico, izdolbemo srednji del in ga zre­žemo na krhlje. Te v razgretem olju še malo cvremo, da posta­nejo zlato rumene barve. Kr­hlje položimo na pivnat papir, tako da z njih odteče odvečno olje od cvrtja. Zložimo jih na pladenj in z žlico dodamo kislo smetano, ki smo jo prej solili in popoprali, ter kaviar. Potrese­mo z nasekljano šalotko in po­strežemo.

V posodi stopimo maslo, po­pražimo narezan por, dodamo olupljen krompir in zalijemo s piščančjo osnovo. Vse skupaj naj vre približno 20 minut. Zalijemo s polovico smetane in kuhamo še 10 minut. S pa­ličnim mešalnikom zmešamo juho, da postane kremasta, solimo, popramo in pustimo na toplem. Prižgemo pečico za gratiniranje in medtem stepe­mo smetano. Juho vlijemo v skodelice, na vrh dodamo sme­tano ter gratiniramo v pečici. Ko se začne delati skorjica, vzamemo skodelice iz pečice, na vrh damo kaviar in takoj postrežemo.

Pečen krompir z lupino s kislo smetano in kaviarjem

100 g kaviarja (denimo lososovega) 4 srednje veliki krompirji 2 šalotkikisla smetanabeli popersololje za cvrtje

Gratinirana porova kremna juha s kaviarjem30 g masla500 g pora250 g krompirja piščančja jušna osnova

300 ml smetane za stepanje beli poper50 g kaviarja

Veliko se uporablja za majhne grižljaje, kot so kanapeji z ja­stogom, dimljenim lososom, prepeličjimi jajci, ostrigami, raznimi kapučino juhami, te­steninami z omako (špageti, tortelini z ribjim nadevom), kot dodatek sušiju. Originalno se je h kaviarju ponudila ohlaje­na vodka, odišavljena z zelišči ali sadjem, ali pa suha penina – najbolje šampanjec. Dobro se prileže tudi suho belo vino sau­vignon ali chardonay,« pravi sogovornik.

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

1514

PRIPRAVA

PRIPRAVA

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

16 17

Izpostavljenost negativnim okolj­skim dejavnikom in mehanskim obremenitvam je danes večja, zaradi dela z računalnikom pa so lahko oči tudi preobremenjene.

Če dalj časa delamo z računalnikom, vo­zimo, smo v suhem in onesnaženem zraku ali v klimatiziranih prostorih ali pa smo izpostavljeni cigaretnemu dimu, posta­nejo oči suhe, boleče in pekoče. Poleg zunanjih dejavnikov lahko na povečano suhost naših oči vplivajo tudi uporaba kontaktnih leč, hormonske spremembe

v menopavzi, bolezni, kot sta revma in diabetes, ter uporaba nekaterih zdravil. Simptomi suhega očesa se še posebno po­gosti pri ženskah in osebah, starejših od 35 let.

Če težav ne zdravimo, lahko nastanejo razjede

Ko se poruši ravnovesje vlažnosti roženice, postane branje, gledanje televizije ali delo z računalnikom neprijetno. Poveča se tudi občutljivost za prah, dim in veter. Če težav ne zdravimo, se lahko razvijejo roženične

razjede in brazgotine. Zato je pomembno, da simptome nezadostnega izločanja sol­zne tekočine blažimo takoj, ko se pojavijo, ter poskrbimo za vzpostavitev zaščitnega solznega filma.

Takojšnja in dolgotrajna pomočKapljice za oči Bepanthol® imajo takoj­šen učinek olajšanja, izravnavajo po­manjkanje solzne tekočine, zmanjšujejo neugodne simptome in pomirjajo oko. Vsebujejo edinstveno kombinacijo dveh učinkovin z visoko stopnjo vezave vode

Naravno ravnovesje vlažnosti očesa se lahko ob vplivu nekaterih zunanjih in tudi notranjih dejavnikov hitro poruši. Oči postanejo suhe in razdražene, pojavi se občutek pekoče bolečine in tujka v očesu.

Zaradi suhih oči trpi vse več ljudiNOVO

HIALURONSKA KISLINA+ DEKSPANTENOL

Intenzivno vlaži in pomiri Takojšnje olajšanje za suhe ociˇ

kapljice za oci

Majhen odmerek. Veliko olajšanje.

ˇOdpravlja obcutek suhosti, srbenja in peska v oceh.ˇ ˇ

17

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Bepanthol kapljice za oci Oglas 126x271.pdf 1 2/11/11 3:59 PM

KAJ LAHKO STORIMO SAMI

Uporabljamo umetne solze. Nežno pripiramo veke (kot bi hoteli zaspati). Poskrbimo, da je zračna vlaga v prostorih vsaj 50-odstotna. Ne uporabljamo kozmetike, ki draži oči. Med delom večkrat pomežiknemo. Uporabljamo kapljice za vlaženje, če nosimo kontaktne leče. Poskrbimo, da nam zrak iz ventilacije ne piha neposredno v oči. Izogibamo se cigaretnemu dimu. Pijemo dovolj tekočine.

– hialuronska kislina stabilizira solzni film, dekspantenol pa poskrbi za vla­žilni učinek. Kapljice ustvarijo čist, vi­skozno elastičen film na roženici očesa, stabilizirajo solzni film in z zadostnim vlaženjem ščitijo površino očesa pred škodljivimi zunanjimi dražljaji. Takoj po uporabi pomagajo odpravljati su­host, pekoč občutek, srbenje, draženje in občutek peska v očeh. Ker ne vsebu­jejo konzervansov, so varne za uporabo, primerne so tudi za tiste, ki nosijo kon­taktne leče, in osebe z alergijami.

Foto: Bayer

Zdravje

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

18 19

Tinka Oprešnik iz salona Spa v me­stu pravi, da zima kar kliče po obi­sku savne, ki je za

marsikoga že nepogrešljiva. Če ima kdo morda še pomisleke, pa ga bodo gotovo navdušili šte­

V savno po zdravje in sprostitev Nič novega ni, da v tem stresnem svetu, v katerem vedno nekam hitimo, za harmonično življenje potrebujemo

sprostitev. Izleti v naravo, fitnes, masaže, termalne kopeli, savne … Razlog, da vse našteto opuščamo, je največkrat čas. Ko pa si ga le vzamemo, je prav, da si privoščimo nekaj posebnega.

vilni pozitivni učinki savne na človekovo fizično in psihično zdravje. V salonu Spa v mestu se v savni ne boste tepli za svoj prostorček in tudi v kopalni kadi vas nihče ne bo opazoval, saj je savna odprta le za dve osebi in ob uri, ki jo izberete.

Kaj se v savni dogaja s telesom

Temperatura kože se v nekaj minutah s približno 30 zviša na 40 stopinj Celzija, v notra­njosti telesa pa je kmalu od 38 do 38,5 stopinje. Pred pregre­tjem nas varuje potenje, saj se po tej poti telo hladi. Zadostno količino znoja si telo zagotavlja z vodo, ki jo črpa iz tkiva. Poleg tega se poveča količina krvi, ki se pretaka po žilah, zato se žile razširijo. Če se za tem oprhate s hladno vodo, se krvne žile spet zožijo. Prav to je učinek, ki ga s savno želimo doseči. Izmenja­vanje vročega zraka in mrzle vode krepi krvne žile, utrjuje telo in zmanjšuje dovzetnost za bolezni, je pojasnila Tinka Oprešnik.

Toda savna zmore še več Savna je naše orožje v boju s povzročitelji bolezni, saj se telo na zvišanje temperature organov odzove kot na rahlo vročino. To pomeni, da začne pospešeno tvoriti obrambne snovi. Po obisku savne imamo tudi gladko in čisto kožo, saj se v desetih minutah z znojem izloči približno 0,3 litra vode. Z njo pa se izločijo neželeni odpa­dni presnovki in soli. Prav tako deluje kot piling za telo – znoj in voda napneta drobne luske

povrhnjice, poroženele celice se zrahljajo in se skupaj s praš­nimi delci, maščobo in bakte­rijami odplaknejo. Po savna­nju bo naša polt rožnata, saj se znojnice okrepijo, roževinasta plast povrhnjice pa se navlaži, je razložila sogovornica.

Ni za vsakogar Vendar savna ni primerna prav za vsakogar. Izogibali naj bi se ji lju­dje, ki imajo težave s srcem ali vi­sokim krvnim tlakom, saj jim bo savna prej škodovala kot koristi­la. Odsvetujejo jo tudi bolnikom z epilepsijo, motnjami krvnega pretoka, okvarami srca in ožilja, tuberkulozo, rakom, kožnimi bo­leznimi in tudi z virozo ali gripo.

Lahkotno savnanje za popolno sprostitev

V Spaju v mestu je izbira časa za obisk savne odvisna zgolj od nas – nekateri s savno radi zač­nejo dan, druge očiščeno telo najlepše zaziba v sen. Ne glede na to, kolikokrat in kdaj gremo v savno ali katero savno izbere­mo, pa se moremo zavedati, da se načelu »zdrav duh v zdravem telesu« najbolj približamo ob sproščenem, lahkotnem savna­nju, s katerim zares dosežemo sprostitev telesa, uma in duha, poudarja Tinka Oprešnik iz sa­lona Spa v mestu.

Danes ohranjanje zdravja postaja posebna vrlina. Počitek, spro­stitev, polnovre­

dna hrana in veliko gibanja so bistveni pri ohranjanju dobre­ga počutja in zdravja. Zdravje nikomur ni položeno v zibelko in se je zanj treba kdaj tudi po­truditi. Ljudje pa danes mno­gokrat nimamo časa. Tega se v Termah Olimia zavedajo, zato so razvili več kratkih progra­mov z učinkovitimi storitva­mi, ki hitro vračajo odlično počutje in gostu omogočijo, da že v dnevu ali dveh zadiha s polnimi pljuči ter odide domov s poletom v koraku. Ponujajo tudi storitve, pisane na kožo prezaposlene ženske, ki si ne zna sproti vzeti časa zase: za telo, misli in čustva. »Pri nas znamo svetovati in jo navdu­šiti za gibanje, zdravo hrano in sprostitev,« pravijo v Termah Olimia.

Hitri sprostitveni paketi za konec tedna

»Gosti se običajno odločajo za hitre oblike sprostitve ob koncu tedna. Vse pogosteje obiščejo fi­zioterapevte, ki obvladajo učin­kovite manualne tehnike za odpravo bolečin v hrbtu in skle­pih. Najraje pa izbirajo masaže. Zelo dobro so obiskani tudi pro­grami v savnah wellness centra Termalia in wellnessa Orhide­lia, ki pozitivne učinke savn še povečujejo. V Termah Olimia smo ponosni na našo najnovejšo pridobitev wellness Orhidelia. To je najprestižnejši del naših term, kjer je gostom zagotovlje­na individualnost in kjer imajo priložnost za celostno regene­racijo, saj se lahko doživijo na vseh treh ravneh. Plod znanja zaposlenih so tudi tri učinkovi­te masaže po receptu hiše, ki jih gost lahko doživi samo pri nas: Olimia, Armonia, Amarena. Z masažami dosežemo sprosti­tveno, terapevtsko in energijsko

harmonijo telesa,« pojasnjujejo v termah.

Novi individualni programi

V Termah Olimia so že zazrti v prihodnost, saj bodo gostom v kratkem ponudili individualno naravnane očiščevalne in shuj­ševalne programe ter učinkovite terapevtske programe za odpra­vo bolečin v hrbtu. Dopolnili bodo tudi ponudbo izobraževal­

nih programov ob koncu tedna. »Četudi smo v obdobju recesije, se gosti vedno bolj zavedajo svo­je vrednosti in nujnosti vlaga­nja vase. Za denar, ki ga vložijo, zahtevajo oprijemljiv rezultat in informacije, ki bodo izboljšale kakovost njihovega življenja,« pravijo v Termah Olimia, kjer s ponudbo postajajo vse pomemb­nejši ustvarjalec dobrega po­čutja posameznika, skupine in posledično tudi družbe.

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, SI – 3254 PodčetrtekT 03 829 78 36, info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com

We� ne� Orhidelia Razvajanje v mističnem svetu luksuznih termalnih užitkov.Wellness Orhidelia je nov svet termalnih užitkov, kjer se boste lahko v bazenih potopili v čudoviti vodni svet in sprostili v objemu vodnih kapljic, v savna centru pa boste ogreli svoje telo in srce. NOČNO KOPANJE IN NOČNA SAVNA - vsak petek in soboto, od 20.00 do 24.00 ter FKK NOČNO KOPANJE - vsak petek od 22.00 do 24.00 ure.

Ob večdnevnem razvajanju lahko prenočite v Wellness Hotelu Sotelia****, kjer boste padli v objem narave. “Napolnite se z energijo” (3 dnevni paket) vsebuje: 2x polpenzion, kopanje v vseh bazenih, neomejen vstop v Wellness Orhidelia, v savna svet v Termaliji, zanjo - havajska masaža Lomi Lomi Nui 60 min., zanj - masaža Olimia 60 min. Cena: 234,00 € po osebi v dvoposteljni sobi v terminu 27.2. - 31.3.2011.

We� ne� Orhidelia

Harmonija telesa in duhaSodobna ženska je obremenjena tako v službi kot doma. V mesecu marcu pa imajo predstavnice nežnejšega spola kar dva praznika, zato je prav, da si vzamejo nekaj časa zase ter si privoščijo sprostitev in razvajanje. V Termah Olimia smo povprašali, kako se v kratkem času čim bolj sprostiti, kaj vse imamo na voljo in po

katerih storitvah je največ povpraševanja.

Razvajajmo se

20

Tapete se vračajo, vendar ne v takšni obliki, kot smo jih poznali nekdaj. Z novimi materiali,

ki olajšajo njihovo namešča­nje in tudi odstranjevanje, so tapete spet postale aktualen element grafične opreme pro­storov.

Pester spekter vzorcev, motivov in dimenzij

Drzno oblikovane ali decen­tne, današnje tapete ponuja­jo vsakemu prav tisto, kar si želi – cvetlične vzorce, črte ali unikatne barve. S tapetami, barvo in vzorcem lahko tudi vizualno spreminjamo prostor­ske dimenzije. Proizvajalci in prodajalci ponujajo zelo pester spekter različnih že vnaprej pripravljenih vzorcev, motivov in končnih obdelav. Sodobna tehnologija omogoča popolno individualnost – vaš priljubljeni motiv vam načeloma brez težav aplicirajo na tapeto.

Kuhinja zahteva drugačne tapete

kot spalnica Vendar naj ne bo le želena po­doba stene edini kriterij za na­kup. Prostor sam ima pomemb­no vlogo pri odločitvi, kakšen tip tapete bomo uporabili. Ste­ne v kuhinji, kopalnici in tudi otroški sobi so drugače obre­menjene kot tiste na hodniku in v spalnici, zato je treba izbrati ustrezno odporen izdelek. O kakovosti tapete, možnih na­činih obdelave in vzdrževanja nam dosti povedo že simboli na embalaži. Papirnate tapete so mehansko precej občutljive, vendar dovolj odporne pri bri­sanju z vlažno krpo. Drugače je s samolepilnimi tapetami, izde­lanimi iz folij, na katere so apli­cirani tekstil, filc in podobno. Nekatere so dodatno plastifici­rane in zato dobro obstojne ter manj občutljive za umazanijo in jih lahko čistimo tudi s čisti­li. UV­zaščita zgornjega sloja tapet z motivom in danes zelo

priljubljenih fototapet zagota­vlja barvno obstojnost, tudi če je stena, oblečena s takšno ta­peto, izpostavljena neposredni sončni svetlobi.

Stena mora biti čista in gladka

Zahtevnost in način aplikacije tapet na steno sta odvisna tako od tapete kot tudi od predhodne obdelave stene. Priprava je zelo pomembna, zanjo lahko pora­bimo celo več časa kot za samo »tapeciranje«. Stena mora biti gladka in čista, saj bo vsaka nepravilnost kasneje postala opaznejša. Če so na stenah že nalepljene stare tapete, jih je treba odstraniti, pri barvanih stenah pa je treba preveriti ob­stojnost barve. Če se ta lušči, moramo odstraniti tudi to. Ne­katere tapete, predvsem papir­nate, lepimo na steno z lepili za tapete, samolepilne tapete so enostavnejše za polaganje, po odstranitvi pa tudi stena ostane nepoškodovana.

Dekorativne samolepilne nalepke

Kot prostorski poudarek, ko se ne odločimo za tapete na celotni površini stene, so na trgu dobavljive tudi le deko­rativne samolepilne nalepke manjših velikosti v različnih oblikah, materialih in bar­vah. Te laže namestimo na steno, pa tudi odstranitev ali zamenjava ne bo zahtevala večjih priprav.

Enostavna popestritev Tapete niso več le monoto­na stenska obloga, nanesena v neskončnem številu slojev, temveč dodatek interierja, ki omogoča enostavno spremem­bo in popestritev. Verjetno je vsem laže zamenjati motiv na steni in ga nadomestiti z novim ter tako spremeniti vzdušje v prostoru kot zamenjati celotno pohištvo.

Lučka M. Lesjak Soklič, u. d. i. a., BIRO 42, d. o. o.

Popestrite stanovanje s tapetamiČe so tapete nekaj časa veljale za staromodne, jih zdaj spet s pridom uporabljajo tako posamezniki kot arhitekti. Modne zidne tapete bivalni ali delovni prostor popestrijo, dopolnijo in vanj prinesejo

individualno noto. Dajejo prijeten in spodbuden občutek.

Arhitekt svetuje

Foto: Dreamstime

Zeleni turizem

Tudi hoteli zelenijoTuji turisti v Sloveniji najbolj cenijo čisto naravo.

V anketi Slovenske turistične organizacije (STO) je namreč 90 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so bile prav naravne lepote

Slovenije zelo pomemben dejavnik, ko so se odločali, kam na dopust.

21

Vir: www.slovenia.info; foto Tomo Jeseničnik

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

Poleg transportnega sektorja imajo v turizmu hoteli oziroma druge vrste namestitev ključno vlogo v prizadevanju za okolju prijazno ponudbo. Hoteli niso

samo eden od glavnih zaposlovalcev v tu-ristični industriji, temveč tudi med najbolj intenzivnimi porabniki energije in vode. Zato težnja, da bi njihovo delovanje čim manj negativno vplivalo na okolje, postaja vse bolj zanimiva poslovna priložnost in vse močnejša konkurenčna prednost.

Stran s strupiEvropska unija, ki premore slabo polovico vseh svetovnih hotelskih namestitev, že slabi dve desetletji upravljavce turističnih namestitev spodbuja s posebnim prepo-znavnim znakom za okolje, The European Eco-label for tourist accommodation ser-vice, ki pove, da je nosilec svoje delovanje zastavil kot »prijazno do narave«. To po-meni, da zmanjšuje onesnaževanje zraka z uporabo okolju prijaznejših barv in čistil, ki ne vsebujejo sintetičnih topil, da varčuje z energijo in naravnimi viri, da okolice ne onesnažuje s pesticidi oziroma nenaravni-mi gnojili ter da v ponudbi prehrane upora-blja organsko pridelano hrano.

EkohotelEkološko usmerjen hotel, ki je seveda pazljivo zgrajen iz (čim bolj) naravnih materialov, je čim bolj samozadosten s pridobivanjem energije iz naravnih virov. Njeno porabo zmanjšuje z ukrepi premi-šljenega osvetljevanja, ogrevanja oziroma hlajenja. Tako pozimi denimo najprej za-polnijo sobe na sončni strani hotela, po-leti pa na senčni, kar zmanjšuje porabo energije za ogrevanje oziroma hlajenje. V ekohotelu, ki je seveda nekadilski prostor, po njegovem območju pa se prevažajo z zelenimi vozili, skrbijo za racionalizacijo in ločevanje odpadkov, ekološko ozave-ščena pa je tudi njihova veriga dobavite-ljev. Pri posteljnini, brisačah in vzmetni-cah ne uporabljajo sintetičnih materialov, čistila, pralni praški in mila so nestrupe-ni, odpadno vodo uporabljajo za zalivanje parka. Da postane hotel resnično zelen in je kot takšen prepoznan tudi na trgu, mora podjetje vključiti trajnostni način razmišljanja v procese odločanja na vseh ravneh.

Marjetica za spodbudoTudi STO slovenske turistične delavce nagovarja k trajnostnemu ali zelenemu tu-

rizmu. Da bi spodbudila uvajanje znaka za okolje EU za turistične namestitve, je uve-dla svoj znak, EU marjetico. Država z jav-nimi razpisi sofinancira stroške, povezane s pridobitvijo znaka za okolje EU, in pro-mocijo konkurenčne prednosti podjetja, ki jo je s tem znakom pridobilo. Prav zato ministrstvo za gospodarstvo za slovenska turistična podjetja izvaja strokovne delav-nice o ekološki ureditvi in posodobitvi slo-venskih hotelov.

Nova strategija bo temeljila na trajnostnih načelih

Trenutno je z okoljskim znakom EU marje-tica certificiran samo hotel Terme Snovik, hotel Bohinj Park pa se ponaša z znakom GreenGlobe. Vedno več, trenutno okoli 50, je tudi kmetij, ki se zavedajo pomena traj-nostnega razvoja in delujejo v tej smeri. »Na STO si zato z informiranjem prek spleta ter prispevki v reviji Tur!zem prizadeva-mo, da bi k uvajanju trajnostnih poslovnih modelov in k pridobitvi ekološkega znaka spodbudili čim več ponudnikov turističnih nastanitev. Nastaja tudi nova turistična strategija, ki bo zasnovana na načelih traj-nostnega razvoja,« nam je povedala Katja Turk iz STO.

Zeleni turizem

ZElENa poNudba pritEgNE čEdaljE vEč goStov

»Vsesplošna težnja skrbi za okolje že vpliva tudi na moje odločitve pri potovalnem in dopustniškem načrtovanju« je v anketi evropske komisije odgovorilo 31 odstotkov Evropejcev. Podobna angleška raziskava razkriva, da šest od desetih Britancev raje rezervira svoja potovanja pri turističnem agentu, ki ima v svojem programu tudi zeleno, to je okolju bolj prijazno ponudbo. Tudi dobrih 40 odstotkov Američanov daje prednost ekološko usmerjeni turistični ponudbi.

ki je blizu: po ceni in po kilometrih!

Romantična pomlad - vikend paket za dve osebi 188 EUR

Enodnevni wellness paket (kopanje, savna, masaža in kosilo) 48 EUR

Potep po tematskih poteh - 4 dnevni pohodniški paket od 140 EUR

EV R O P S K

I

ZN

AK

Z A O K O

LJ

E

Dodatne informacije in rezervacije: Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Tel: +386 1 83 44 100, 080 81 23e-mail: info@terme-snovik.si, www.terme-snovik.si

u

u

u

V Termah Snovik se zavedamo, da okolje in njegovi narav-ni elementi – voda, zemlja in kamnine, zrak, energija, flora, favna in tudi kulturna

tradicija krajine – sestavljajo temelj narav-nega ravnotežja in pomenijo dragocen vir za ekološki turizem. Smo prvo slovensko turistično podjetje, ki je pridobilo znak Evropske unije za okolju prijazne turistič-ne nastanitve (EU marjetica).

Eko na vsakem koraku Strategija Term Snovik »ohranjanje zdra-vega in čistega okolja, varčno ravnanje z energijo in biti okolju prijazni« vas spremlja na vsakem koraku. Sončni kolektorji na strehi termalnega bazena, čistilna naprava, toplotne črpalke voda-voda in zrak-voda ter kotlovnica na biomaso so samo ekolo-ške tehnološke rešitve, ki pomagajo, da gost ravna skladno s prizadevanjem po ohranja-nju okolja. V »Eko novicah«, ki jih prejmete ob prihodu, vas poučimo, kako ravnati z od-padki, varovati vodo in varčevati z energijo.

»Eko cool novice« za najmlajše Moto zaposlenih v termah je ozaveščanje vseh, posebno pa otrok in mladih, kako ohraniti naravo s svojim načinom življe-nja. Vsak ponedeljek pripravljamo ekološke naravoslovne in tehnične dneve, kjer pou-čujemo osnovnošolce in jih seznanjamo z

ekološkimi tehnološkimi napravami, vidiki ohranjanja naravnih virov energije in s pra-vilnim ravnanjem z odpadki. Za najmlajše goste, ki so ključ do boljšega in kakovostnej-šega življenja v prihodnosti, smo pripravili tudi »Eko cool novice«. V njih si lahko pre-berejo več o tem, kako paziti na našo naravo in njene organizme, ne nazadnje pa tudi na sočloveka – novice so seveda napisane na za otroke privlačen način. Brez vsega navede-nega ponudba Term Snovik tudi ne bi živela.

Naravni materiali v apartmajih Apartmajsko naselje »Hiške na robu goz-da« so kot nalašč za pobeg iz stresnega vsakdanjika. Jutra pri nas so v vseh letnih časih nekaj posebnega. Na balkonu ali tera-si se naužijete svežega zraka, se s pogledom odpočijete na prekrasni naravi ter začutite posebno energijo, ki vam da zanos za nov dan. Apartmaji so opremljeni z naravnimi materiali, parket in bioležišča pa naredijo bivanje prijazno tudi za ljudi z alergijami.

Ekosurovine za kulinarične dobrote

Trajnostnemu razvoju sledimo tudi s po-vezovanjem z okoliškimi kmetijami in Tu-rističnim društvom Tuhinjska dolina. Su-rovine, ki jih kuharski mojstri uporabljajo pri pripravi okusnih kulinaričnih dobrot, prihajajo iz ekoloških in okoliških kmetij. Restavracija Potočka slovi tudi po boga-

to obloženem samopostrežnem zajtrku z ekokotičkom in vrhunski pripravi jedi iz domačih postrvi. Ponudbo okoliških kme-tij predstavljamo vsako sredo v preddverju term, dobrote pa je mogoče tudi kupiti.

Novosti Zdravilna termalna voda, ki se pretaka v bazenih, je bogata s koristnimi minerali in blagodejno vpliva na kosti in kožo. Vsem, ki si želijo termalnega razvajanja, so na voljo notranji bazen, divja reka, masažne klopi v vodi, whirpool in otroški bazen, v poletnem času pa je odprt tudi zunanji bazen. Novost v ponudbi so energetske masaže in kitajska masaža TU-INA, ki je učinkovita za odpra-vljanje bolečin v mišicah in sklepih. Svet savn vključuje finsko in turško savno, lede-ni prostor (frigidarium), bazen za knajpa-nje, zeliščno savno z aromaterapijo in kad s hladno vodo.

tematska pohodniška pot S TD Tuhinjska dolina smo izpeljali pilotni projekt tematskih pohodniških poti v Slove-niji, ki vodijo po starih urejenih poteh v oko-lici term. Vsaka pot vas pripelje do tematske točke oziroma objekta, kot so cerkev sv. Mi-klavža, čebelnjak, mini hidroelektrarna ali kmetija s prodajo na domu. Za vse, ki si želijo aktivnega preživljanja prostega časa, smo pripravili pohodniške pakete.

Karmen Žura, Terme Snovik

Zelene terme v Tuhinjski doliniNajvišje ležeče terme v Sloveniji imamo le 33 kilometrov od Ljubljane v manjšem naselju Snovik v Tuhinjski

dolini. Narava jim je poklonila zdravilno termalno vodo za sprostitev, razgibano okolico za športne dejavnosti, ljudje pa so poskrbeli za zdrave plodove narave, ki jih v okusne jedi spremenijo kuharski mojstri.

Foto: Terme Snovik

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

22 23

Zeleni turizem

Trajnostni poslovni dogodek v objemu Julijskih Alp in vodabohinjske ledeniške doline: 1. slovenski EKO hotelz osmimi konferenčnimi dvoranami, bowlingom ter možnostjo zimskih športnih dejavnosti na prostem ...

Bohinj Park Hotel, d. o. o. • Triglavska cesta 17, SI-4264 Bohinjska Bistrica • t +386 (0)8 200 4000 • f +386 (0)8 200 4200 • booking@phb.si • www.phb.si

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Oglas finance 22.2.2011.pdf 1 22.2.11 9:52

Z okolico harmonično zlit hotel je eden najnaprednejših ener-gijsko varčnih nastanitvenih objektov v tem delu Evrope. Bohinj Park EKO Hotel, ki je

prvi ekološki hotel v Sloveniji, se ponaša z vrsto priznanj in nagrad. »Prejšnji mesec smo prejeli priznanje za inovativnost v kon-gresnem turizmu, ki ga podeljuje Akademija Conventa. Priznanje smo prejeli kot edini na območju JV Evrope, ki omogočamo organi-zacijo trajnostnih dogodkov, poleg tega si v letu 2011 lastimo zlatega sejalca – prestižno nagrado STO za inovativnost v turizmu in smo edini objekt v Sloveniji s certifikatom GreenGlobe,« pojasnjuje Anže Čokl, direk-tor Bohinj Park EKO Hotela.

bistvo se skriva v »podzemlju« »V našem hotelu prevladujejo naravni ma-teriali, kot so kamen, les in steklo. Poleg tega so pri večjem delu notranje opreme uporabljeni reciklirani materiali. V kleti hotela je prva hotelska polnilnica za elek-trična in hibridna vozila (brezplačna za goste), spodbujamo pa tudi uporabo javne-ga prevoza – gostom, ki pridejo z vlakom, ponudimo popust ali povrnemo stroške. Bistveno za zmanjšanje vpliva na okolje pa se skriva v 'podzemlju'. Gre namreč za dovršen in tehnološko trenutno najbolj

napreden energetski sistem. Poleg tega, da varčujemo z energijo, je poskrbljeno tudi za ločevanje odpadkov, po trajnostnih nače-lih pa kupujemo lokalno slovensko hrano, ponujamo tudi kotiček z bioprehrano ter zdravo, varovalno prehrano,« razlaga sogo-vornik.

gosti pričakujejo svežino in novosti

Anže Čokl pravi, da se za hotel predvsem slovenski gosti za zdaj prednostno odločajo zaradi izjemnega razmerja med kakovostjo in ceno, saj ravni storitev v slovenskem pro-storu gotovo ni para, zelena naravnanost pa je še pika na i. Bolj kot individualni gosti prednosti trajnostne naravnanosti prepo-znajo poslovni obiskovalci, ki se namen-sko odločijo za ekološki hotel in pri njih naročajo tudi tako imenovane trajnostne dogodke. »Ljudje so postali zahtevnejši in 'kupujejo' zgodbe. Pričakujejo svežino in novosti, všeč jim je domačnost. Čeprav smo luksuzni hotel in k nam hodijo zelo ugle-dni gosti, večinoma – zanimivo – hvalijo predvsem domačnost in nasmeh. Kot kaže, časi zategnjenosti in skrajnih formalizmov minevajo, saj tudi poslovni gosti iz tujine, tudi veliki nemški koncern denimo, ki je ta trenutek pri nas, cenijo domačnost in izvr-stno vzdušje, ki ga lahko pričarajo samo za-

posleni z drobnimi pozornostmi, odkritim nasmehom in toplo besedo. Izjemno vesel in zadovoljen sem, da imamo takšen kader. Ta se mi zdi, sploh v turizmu, kjer imamo vsakodnevni stik z ljudmi, vse bolj pomem-ben,« pravi.

Načrti za prihodnost so razkriti V hotelu gostom ponujajo celo vrsto stori-tev: luksuzno namestitev, vrhunsko kuli-nariko, bowling, kinodvorano, savne, well-ness, razgibano okolje in naravne danosti – vse to v naravi prijazni obliki. »Zavedamo pa se, da ne smemo zaspati, zato pripravlja-mo različne produkte, kjer ni cena tista, ki narekuje storitev, pravzaprav ravno obra-tno. Trudimo se za kakovost in ne za koli-čino. Želimo si dobre, zapravljive goste, ki cenijo kakovost in so zanjo pripravljeni pla-čati, in takšne tudi imamo. S tem v mislih pripravljamo tudi različne novosti, kot so ZEN paket, Poslovna EKO alternativa za družbeno odgovorna podjetja in podobno. Združujemo danosti narave in vse skupaj zapakiramo v vselej inovativne turistične produkte, ki so med našimi gosti odlično sprejeti. Poleg tega ves čas nadgrajujemo tudi našo ponudbo, v prihodnosti načrtu-jemo kongresni center, smučišče 2864, ple-zalno steno in podobno,« načrte razkriva sogovornik.

Prvi in najnaprednejši

V osrčju Julijcev in bohinjske ledeniške doline stoji Bohinj Park EKO Hotel, katerega idejno in gradbeno zasnovo zaznamujeta trajnostni razvoj in skrb za naravo, poleg bogate kulturnozgodovinske dediščine v okolici Bohinja pa hotel promovira tudi udobno

življenje človeka v sožitju z naravo.

24

Foto: Bohinj Park EKO Hotel

26 27

Nekoč priznano vojaško kli-matsko zdravilišče se je v 15 letih spremenilo v razpada-jočo sramoto v državni lasti, na katero so vedno bolj gla-

sno opozarjali tudi krajani. »Ob številnih neuspešnih konceptih in nesojenih akterjih se je leta 2006 končno zagotovila finančna konstrukcija v znesku 13 milijonov evrov za začetek projekta in izvedbo prve faze (ob-nova Sofijinega in Zdraviliškega dvora ter historičnih kopeli). Decembra 2008 je bila ta faza sorazmerno uspešno dokončana. Velika težava je nastala ob začetku izva-janja druge faze (novogradnja osrednjega objekta), ko se je v gradbeno jamo sprožil zemeljski plaz. Sanacija plazu je zavrla na-daljevanje del do septembra 2009. Kmalu pa se je žal pokazalo, da izbrani glavni iz-vajalec nima dovolj finančnih zmogljivosti za dokončanje projekta. V tem obdobju se je pojavila tudi bojazen, da projekt ni obvlado-van z vidika končne investicijske vrednosti oziroma ekonomske upravičenosti. Po me-njavi vodstva je sledilo obdobje ugotavljanja dejanskega stanja, sprememb investicij-skega programa, revizije nekaterih poslov prejš nje uprave, zamenjave izvajalca in izpolnjevanja pogojev, ki so jih banke opre-delile kot ključne za odobritev dolgoročne-ga posojila za zaprtje finančne konstrukcije. Vse te dejavnosti so 30. septembra lani pri-

peljale do podpisa kreditne pogodbe. Takrat je šele postalo jasno, da bo projekt obnove Rimskih term lahko resnično dokončan in predan svojemu namenu spomladi leta 2011,« pojasnjuje Marjana Novak, direkto-rica Rimskih term.

vrata bodo odprli v začetku marca »Investicijska vrednost projekta je skoraj 50 milijonov evrov; to je tako z vidika vre-dnosti kot načrtovanih površin (30 tisoč kvadratnih metrov) trenutno največji in-vesticijski projekt slovenskega turističnega gospodarstva. Uspešno smo pridobili se-dem milijonov evrov nepovratnih evrop-skih sredstev. Preostale vire so zagotovili obstoječi lastniki, s kapitalizacijo terjatev izvajalci in dolgoročnimi posojili,« razlaga sogovornica. Dodaja, da bo hotelski kom-pleks odprl svoja vrata po pridobitvi upo-rabnega dovoljenja, kar je načrtovano v za-četku marca 2011.

Specifična in ekskluzivna ponudba Vodilno geslo ponudbe bo »bogastvo pre-teklosti za izzive sedanjosti«. »Programska opredelitev Rimskih term je poslovni well-ness in termalno zdravilišče. Ponudba bo namenjena vsem, ki organizirajo poslovne dogodke, izobraževanja, team buildinge, klavzure, pa tudi poroke in druga slavja. Hkrati bomo zagotavljali visok standard

hotelske namestitve in bogat sprostitveni program. Ta bo na voljo tudi vsem staci-onarnim in dnevnim gostom. V vsakem programskem spektru sprostitve bomo oblikovali ponudbo, ki bo specifična in ek-skluzivna. Tu naj omenim predvsem Via Sanum Romanum (Rimska pot zdravja), ki bo gosta v dve uri trajajočem ciklu popeljala skozi sedem vsebinskih sklopov sprostitve in zdravilnih terapij. Zdraviliški program, ki temelji na zdravilnih balneoloških učin-kih termalne vode, pa je sinonim za rehabi-litacijski center, kjer bomo poleg bolnikov z napotnico storitve ponujali tudi vsem dru-gim, ki želijo pod zdravniškim nadzorom izboljšati svoje zdravstveno stanje. Termal-na voda, 20 tisoč kvadratnih metrov parka z eksotičnimi rastlinami, tisočletna tra-dicija in druge naravne danosti aktivirajo posebne energije, ki že same po sebi ugodno vplivajo na počutje. Organizirali bomo po-svetovalnice in programe ter se strokovno posvetili vsem, ki imajo težave z glavoboli in migrenami, prekomerno telesno težo, za-kisanostjo organizma, zasvojenostjo s ciga-retami in še čim. Uporabljali bomo neinva-zivne metode zdravljenja in izkoriščali tudi blagodejni vpliv klime – Rimske terme ima-jo namreč z odločbo ministrstva za zdravje priznani dve naravni zdravilni sredstvi: ter-malno vodo in klimo,« o tem, kaj vse bodo imeli gosti na voljo, razlaga sogovornica.

gibanica – 5. slovenski plesni festival Osrednji plesni dogodek v Sloveniji z najuspešnejšimi domačimi avtorji in uprizoritvami

Eurosank 2011 Tekmovanje ročno izdelanih vozil na lastni pogon v slalomu

bo brrr fejst v bohinjuZabavna prireditev za otroke in družine

50. pokal vitranc, Fis Ski World Cup 2011 in Eksplozija zabave

Kobilarna lipica: Ponos, lepota, pogum – predstavitev klasične šole jahanja s koncerti klasične in popularne glasbe

Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih

vir: Sto

ljubljana, 23.–28. februar

pokljuka, 26. februar

Srednja vas (bohinj), 5.–6. marec

Kranjska gora, 5.–6. marec

Športna dvorana Stožice, 11. marec

planica, 17.–20. marec

KolEdar dogodKov

turizem pot pod noge

Rimske terme odpirajo vrata Rimske terme so se na svoji poti do odprtja srečevale z vrsto težav. V začetku marca pa bo po 20 letih goste

pričakal nov kompleks, kjer bodo poleg sprostitvenih in zdraviliških programov veliko pozornost namenjali tudi organiziranju poslovnih dogodkov in izobraževanju.

Krpljanje na Pokljuki

Krpljanje je športna dejavnost, podobna hoji, ki nam ponuja obilo užitkov v neokrnjeni zasneženi naravi. Z vadbo vplivamo na srčno-

žilni sistem, podobno kot pri teku na smučeh ali planinskih pohodih z uporabo palic. Pri tej dejavnosti lahko vsakdo doživi kaj lepega, tako

otrok kot odrasel človek. Krpljanje je primerno za vse starosti,

seveda pa se izbira ture in tempo

hoje prilagajata sposobnostim posameznika.

otrok kot odrasel človek. Krpljanje je primerno otrok kot odrasel človek. Krpljanje je primerno

Najprimernejše so športne krplje, ki so na-rejene iz plastike, gume in visokotehnolo-ških materialov, zato so lažje, obstojnejše in manj zahtevne za vzdrževanje. Potre-bujemo tudi pohodne (teleskopske) palice. Oblačila naj bodo lahka, tanka, zračna in neprepustna za veter. Najbolje je, da ima-mo oblečenih več tanjših oblačil, saj s tem laže uravnavamo telesno temperaturo. Po-hodnik s krpljami naj ima obute planinske čevlje. Priporočljive so smučarske ali poho-dniške nogavice, ki so izdelane iz volne ali mešanih materialov. Čez čevlje namestimo gamaše, ki preprečujejo vdor snega v čevelj.Prekrpljamo lahko vso Pokljuko, a vseeno

priporočamo naslednje zanimivosti:• Rudno polje–planina Zajamniki,• Rudno polje–planina Uskovnica

(vmes gremo mimo energetskih točk),• Rudno polje–Blejska koča na Lipanci,• Rudno polje–Javorniška planina–Kranj-

ska dolina.Možnih je še veliko drugih smeri, tudi v sre-dogorje. Potrebna pa je previdnost zaradi raznovrstnih snežnih razmer (led, snežne opasti, nevarnost plazov …). Če ne poznamo terena, je priporočljivo najeti vodnika.

Matej Kordežwww.center-pokljuka.si

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

Foto: Dreamstime

- Business Wellness Spa Resorta od 11.03. do

15.04.2011 in od 17.04 do 22.04.2011:

Podrobne informacije o sestavi paketa pridobite na

T : 03 574 20 00/ 03 574 20 11 oziroma na elektronski pošti booking@rimske-terme.si, marketing@rimske-terme.si

SPOMLADANSKO PREBUJANJE V RIMSKIH TERMAH za štiri dni in 120€ na osebo

v hotelu **** zvezdic s polpenzionom.

28 29

CIPERCIPERVsak tEdEn 28. 3. - 9. 5. Iz LjubLjanE, 7x PoLPEnzIon, 2 IzLEtaVsak tEdEn 28. 3. - 9. 5. Iz LjubLjanE, 7x PoLPEnzIon, 2 IzLEta

www.kompas.si • 01/2006 111www.kompas.si • 01/2006 111

ze od 395 €˘ 55+

spopustom

oglas FINANCE CIPER 2/2011.indd 1 2/18/11 12:07 PM

V tem zgodnjem spomladan-skem času si vsi želimo od-potovati nekam na toplo. V Kompasu pravijo, da se je spet povečalo povpraševanje

po že skoraj tradicionalnih počitnicah ob Rdečem morju, kjer goste vabijo predvsem Šarm el Šejk, Dahab in Hurgada. Ti kraji so vsem, ki si želijo sonca, kristalno čistega in s koralami bogatega morja, že dobro znani. Tudi cene so v tem času izjemno privlačne. Od marca do maja je prav tako veliko zani-manje za počitnice na Cipru, kjer je v tem

obdobju prijetnih 22 do 25 stopinj. Cipr-sko morje je sicer le za pogumnejše (ima 18 stopinj), so pa zato bazeni ogrevani. Otok boginje Afrodite je »posut« s kulturnimi ostanki, starimi več kot tri tisoč let, in raj za vsakega pravega popotnika na počitnicah.

Slovenski turisti so med zahtevnejšimi

»Slovenci smo izobraženi in izkušeni po-tniki, zato dobro izbiramo svoja potovanja. Radi smo bliže, kadar imamo manj časa, in zelo radi odpotujemo kam zelo daleč,« po-

jasnjujejo v Kompasu. Tako za tiste, ki radi doživijo »filmske plaže in morje«, ponujajo nepozabne počitnice na rajskem Zanzibar-ju, prelepih eksotičnih Sejšelih, nenavadnih Maldivih, kjer vsako jutro po plavanju in pozdravu koral in tisočih rib kar v kopalkah lahko pojemo zajtrk iz eksotičnega sveže-ga sadja, pa vse do otoka Fidži, kjer lahko odkrivate druge kulture in sledite razisko-valcu Cooku, in oddaljenega otoka Bora Bora, kjer boste na počitnicah tega verjetno najlepšega otoka na svetu srečali vsaj nekaj svetovno znanih imen.

Izkušeni popotniki, ki radi potujemo na toploKatere destinacije so med Slovenci najbolj priljubljene? Kako zahtevni popotniki smo in ali se je

povpraševanje po turističnih aranžmajih v zadnjem času povečalo, smo vprašali v naši največji turistični agenciji, Kompasu.

Vsakega gosta pritegneta predvsem ka-kovost in zanesljivost ponujenega, kar v Kompasu podkrepijo s kar 60-letno tradi-cijo. So namreč najstarejši in največji slo-venski organizator in ponudnik potovanj. »Preprosto ne sme manjkati iskrenosti do tega, kaj si želimo za dopust. Vsem lahko naši potovalni svetovalci dajo pravi nasvet,

saj imajo bogato potovalno znanje,« pou-darjajo v Kompasu.

bliža se konec turistične recesijePovpraševanje po počitnicah narašča. V današ njem tempu življenja si skorajda nihče več ne more privoščiti nekajtedenskih počitnic, zato pa imamo več kratkih, tedenskih ali tri- do

štiridnevnih odmorov. In ni lepšega kot zame-njati okolje, mraz in sivino nadomestiti s kri-stalnim morjem in toplim božanjem sončnih žarkov. Ljudje se vse bolj zavedamo, da se mo-ramo spočiti, saj se le tako lahko znova uspešno lotimo vsakdanjega dela. Če pa pri tem dobro jemo, se kaj naučimo in naredimo kaj zase, je takšna kombinacija vedno dobitna.

turizem petek • 25. februarja 2011 • št. 55

Foto: Shutterstock

30 31

Po podatkih Med-narodnega pomor-skega urada število napadov na morju v zadnjih letih neneh-

no raste. Lani se je njihovo šte-vilo glede na leto prej povečalo za deset odstotkov, napadenih je bilo 445 ladij, pirati so pri tem zajeli 1.181 članov posadke, od katerih so jih osem ubili. Za zdaj so gusarji osredotočeni še na tovorne ladje, napadli pa so tudi že kakšno manjšo potni-ško, predvsem jahte. Organizi-rane tatinske tolpe od lastnikov ladij nato zahtevajo odkupnino za posadko in/ali tovor ali pa plovilo izropajo, tovor pa pro-dajo. Nemalokrat se zgodi, da izgine kar cela ladja, ki se potem prebarvana in registrirana pod drugim imenom pojavi v ka-kšnem od svetovnih pristanišč.

več vojaških ladij v Sredozemskem morju

Gibraltarska ožina naj bi bila zelo primerno območje za pi-ratske napade, ki so v nekaterih

drugih delih sveta že zelo raz-vita pridobitniška dejavnost. V Sredozemskem morju tako ob luksuznih jahtah in velikih po-čitniških križarkah vse bolj na gosto plujejo tudi vojaške ladje, ki poskušajo zagotoviti kolikor toliko varen pomorski promet v tem delu sveta.

ozka in nevarna Malaška ožina

Gusarji so najbolj dejavni ob malezijsko-indonezijski oba-li oziroma Malaški ožini, kjer poteka pomorska pot polovice svetovnega tovornega ladjevja. Države in ladijski prevozniki z morskimi roparji tam bijejo pravo vojno. Okoli 50 tisoč la-dij, ki tu skozi plove vsako leto, je vir zaslužka tako za organi-zirane tatinske skupine kot za policiste, ki so podnevi obalna straža, ponoči pa se spremenijo v honorarne gusarje. Od vse-ga pa nekaj kapne tudi revnim obmorskim prebivalcem, ki s hrano ali gorivom oskrbujejo donosno roparsko podjetje.

Zaradi piratstva že trpi gospodarstvo

Naraščajoča pomorska ropar-ska dejavnost delno že vpliva na svetovne gospodarske tokove, saj se blago draži zaradi visokih zavarovalnin, pa tudi stroški za varovanje važnejših svetovnih pomorskih poti okoli Indonezi-je in obal zahodne Afrike so se povzpeli na okoli 20 milijard dolarjev na leto. Japonska, ki skozi nevarno Malaško ožino dobiva 80 odstotkov potrebne surove nafte, je indonezijski vladi že ponudila svoje ladje s posadkami, ki bi okrepile enote obalne straže. Zaradi piratstva trpita kitajsko in južnokorejsko gospodarstvo.

Nova tržna niša – varovanje ladij

Angleška varnostna podjetja so prva odkrila novo tržno nišo: ponujajo izurjene enote za va-

rovanje ladij. Sredozemsko morje »pokriva« ladjevje Nata, Mednarodni pomorski urad pa je predpisal, da morajo biti na vseh večjih ladjah (nemalokrat oborožene) varnostne ekipe. Potniške križarke imajo že vrsto let svojega varnostnega oficirja z ekipo varnostnikov, mornarji pa morajo skozi stro-go sito preverjanj. A kljub šte-vilnim varnostnim ukrepom je vsem jasno, da nihče nima dovolj sredstev in opreme, da bi zagotovil popoln nadzor nad širjavami svetovnih morij.

Na pot z vodnikom ali varnostnikom?

Prav zaradi razburkanega poli-tično-gospodarskega dogajanja po vsem svetu marsikateri so-dobni popotnik poleg turistič-nih agencij vse bolj potrebuje tudi varnostne agencije, ki naj bi zagotovile kar se da varno poto-

vanje oziroma bivanje v nevar-nejših delih sveta. Globalizacija od poslovnežev terja nenehno potovanje, varnostne agencije pa so zapolnile tudi že nišo potreb po njihovem varovanju in svojim strankam, v sodelovanju z lokal-nimi sodelavci, zagotavljajo za-ščito na vsakem koščku sveta. Ob ugrabitvi ali drugem neprijetnem zapletu svojemu varovancu po-šljejo specialiste za pogajanja, pa tudi vrhunsko usposobljene po-sameznike ali ekipe za reševanje iz nevarnih položajev.

bolj in manj prijazni konci sveta

Sicer pa po grobi varnostni oceni izkušenih »globtroterjev« velja, da so med najbolj varnimi de-stinacijami na svetu, vsaj kar se kriminalnih napadov na turiste tiče, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija. Med neprijetnejše države pa sodijo nekdanje drža-

ve vzhodnoevropskega bloka in Sovjetske zveze. Kriminalci so bolj nadležni tudi na afriški celi-ni in v Južni Ameriki. V Mehiki te denimo ob bančnih avtomatih radi čakajo roparji, ki od tebe iz-silijo pin kodo in ti osušijo ban-čni račun. V Kolumbiji se radi preživljajo z ugrabitvami in od-kupninami, v Gvatemali so spe-cializirani za ugrabitve otrok, ki so dobra »surovina« za trgovino s človeškimi organi, dejavnostjo, ki naj bi bila v tej deželi še poseb-no razvita. V Ameriki imamo največ možnosti, da se ponesre-čimo na Aljaski. Zaradi velikih razdalj v tej praviloma redko naseljeni državi brez dobrih ce-stnih povezav se veliko prometa odvija z majhnimi letali, ki zara-di hitro spreminjajočega se vre-mena večkrat tragično končajo svojo pot. V državi imajo tako več kot 300 letalskih nesreč na leto. V nasprotju s splošnim

prepričanjem, da so islamske države nevarne za krščanske popotnike, izkušnje govorijo, da so domačini praviloma prijazni do tujcev. Vendar pa trenutna politična in verska razcepitev prebivalcev našega planeta terja previdnost, zlasti pa primerno spoštljiv odnos do običajev v krajih, ki jih obiskujemo.

Ne vzbujajte skomin Med izkušenimi popotniki velja nekaj zlatih varnostnih pravil: ob prihodu v tuje mesto se po-zanimajte, katerim predelom se je dobro izogibati, bodite oble-čeni čim bolj neopazno (draga oblačila pritegnejo tudi ropar-je), dragoceni nakit pustite v domačem (ali vsaj hotelskem) sefu. Denar, potne liste, letalske vozovnice, če jih že ne pustite v sefu, nosite pri sebi na različ-nih mestih, da vam ukradejo le eno od stvari, ne da z ukradeno

torbico izgine vse hkrati. Na posebnem mestu je dobro imeti tudi fotokopije dokumentov, le-talskih vozovnic oziroma dru-gih dokumentov ali dragoceno-sti, ki jih nosite s seboj. Tudi z večjimi šopi denarja ne mahate okoli sebe. Pozorni morate biti na letališčih, kjer dobro orga-nizirane kriminalne skupine mimogrede zamotijo utruje-nega popotnika in mu z zvijačo poberejo prtljago. S temi nekaj ukrepi lahko popotnik precej zmanjša nevarnosti, ki prežijo nanj. Pred odhodom od doma pa si je modro pridobiti čim več informacij o krajih, kamor smo namenjeni. Tu je nekaj spletnih strani, ki pri načrtovanju poto-vanj pridejo prav: www.worl-dworx.tv/safety, www.mzz.gov.si, www.travel.state.gov/, www.crg.com, www.ijet.com, www.corporatetravelsafety.com/.

Vlado Kadunec

turizem

Svet je lep, lahko pa tudi

nevarenČeprav svet s sodobnimi potovalnimi sredstvi

postaja vedno manjši, pa so neprijetni zapleti, ki nas lahko doletijo na počitnicah ali popotovanju,

vsak dan večji. Če so bile doslej tarče roparskih in terorističnih napadov na morju predvsem tovorne

ladje, se obveščevalno-varnostna industrija boji, da bi odkupnine željni nepridipravi začeli ugrabljati tudi velike potniške ladje s po nekaj

tisoč (bogatimi) turisti.

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

32 33

Boštjan Kovačec, direktor jezi-kovne šole Dialog Plus, pravi, da je učenje jezika, še posebno do stopnje, ko ga zares dobro obvladamo, navkljub moder-

nim in učinkovitejšim metodam dolgotra-jen proces, ki lahko traja več let. Z inter-netom, multimedijsko in komunikacijsko opremo so učilnice danes povezane s sve-tom – omogočajo branje časopisov, brskanje po internetu, gledanje filmov in poslušanje podcastov.

Šole imajo učilnice, mi imamo ves svet

»Pogosto se dogaja, da je znanje, pridoblje-no v učilnici, na začetku težko uporabiti v resničnih situacijah na delu ali potovanju. To je razumljivo, saj za uspešno komuni-kacijo zgolj poznavanje slovnice in besedi-šča ni dovolj, pridobiti moramo ustrezne veščine in samozavest, kar se na klasičnih jezikovnih tečajih zgodi šele kasneje. Zato v naših jezikovnih programih vključujemo elemente izkustvenega učenja, skozi kate-re se izpostavimo resničnim situacijam in sogovornikom – denimo v hotelu, na pošti ali v banki, v blagovnicah ali pa turistič-no informativnem centru, odvisno seveda od ciljev in želja. Tako je delovno mesto najbrž najboljša učilnica za poslovne pro-grame. Vedno pogosteje pa se odločamo,

da se na večdnevne programe odpravimo v toplice ali konjeniške centre ali pa gremo igrat golf,« pojasnjuje sogovornik. Dodaja, da je pri tem izjemno pomembna ustrezna predhodna priprava, saj je delo »na terenu« namenjeno prakticiranju, ne pa utrjevanju negativnih stališč o tem, kako slaba je naša nemščina ali angleščina. Udeleženci pri tej obliki izobraževanja jezik osvajajo na um-ski, čustveni in telesni ravni, kar zagotavlja trajnejše znanje. Pomemben del je kasnej-ša refleksija, ko analiziramo, kako uspešni smo bili in kaj lahko še izboljšamo.

ali imajo jeziki okus? Na Dialogu Plus trdno verjamejo, da je ne-ločljiv del učenja jezika tudi spoznavanje kulture. »Priprava hrane in obredi, pove-zani z njenim uživanjem, so lep primer. Za

samostojno in samozavestno pogovarjanje o hrani in ob hrani moramo uporabljati tako izraze za sestavine, postopke pripra-ve in opisovanje jedi kakor tudi fraze, ki so običajne ob naročanju in strežbi hrane in kasneje med obedom. Samo pomislimo na okuse, vonjave, barve in teksture, ki nas prevevajo ob dobri hrani, in na zagate, kako gostitelju vljudno povedati, da je jed eno-stavno zanič. Zato smo pripravili sobotne užitkarije v priznani ljubljanski restavraciji JB. Namenjene so vsem, ki radi kuhajo in

uživajo ob dobri hrani, bi pa hoteli v spro-ščenem vzdušju obogatiti svoje jezikovne sposobnosti za štedilnikom in kasneje za omizjem. Ponujamo dve različici sobotnih uživanj ob dobri hrani: angleško, ki je na-menjena vsem, ki si želijo utrditi in razširiti svoje jezikovne spretnosti v angleščini, in slovensko, ki je namenjena predvsem tistim tujcem, ki živijo pri nas in se učijo sloven-sko,« posebno jezikovno doživetje opisuje sogovornik.

Kakšen okus ima angleščina?

Pridružite se nam na sobotnih kulinarično-jezikovnih užitkarijahv restavraciji JB

Začnemo 12. marca od 10. do 15. ure

Informacije in prijava:

Facebook stran: dialogplusinfo@dialogplus.si

tel.: 01/6 200 400

DIALOGPLUS

Izkustveno učenje jezikovČe le sedimo v učilnici, je učenje tujega jezika lahko suhoparno. Zato jezikovne šole ponujajo vrsto drugačnih

jezikovnih programov, s katerimi poskušajo tuji jezik čim bolj približati udeležencem, da ga lahko kar najhitreje uporabijo v praksi.

učenje tujih jezikov

Z Vesno Košir Šala-balija, direktorico jezikovnih poto-vanj v Intelekti, smo se pogovarjali

o prednostih jezikovnih poto-vanj pred tečaji. »Klasičen je-zikovni tečaj po navadi poteka enkrat ali dvakrat na teden ne-kaj ur, nato se vrnemo v sloven-sko govoreče okolje. Odvisno od posameznika, se v času med enim in drugim srečanjem uči-mo ali ne učimo, vadimo ali ne vadimo, še redkeje pa lahko na-

učeno preizkusimo v pogovoru z naravnimi govorci. Nasprotno smo med jezikovnim potova-njem v tujini s tujim jezikom v stiku 24 ur na dan, znanje, ki ga osvojimo med poukom, preiz-kušamo v vsakdanjih situacijah – med druženjem z domačini, sošolci, na ekskurzijah, ogledih, izletih, med obiski kulturnih in zabavnih prireditev, pri naku-povanju. Že po nekaj dneh smo prisiljeni v tujem jeziku razmi-šljati ter nove besede in bese-dne zveze kar mimogrede osva-jamo,« razlaga sogovornica.

organizirane dejavnosti in neformalno druženje

za več znanja Da jezik kar najhitreje osvo-jimo, veliko pripomorejo tudi neformalna druženja in doda-tne dejavnosti, ki jih imajo te-čajniki na voljo. »Poleg tečaja jezikovne šole v prostem času

ponujajo program različnih de-javnosti – športnih, družabnih, kulturnih, obiske znamenito-sti, izlete. Udeleženci tečajev se lahko priključijo tudi tečajem plesa (denimo flamenko, hula), kajtanja, potapljanja, jadranja, tenisa, nogometa, golfa, jaha-nja. Seveda vse poteka v tujem jeziku, kar je dodatna odlična priložnost za osvajanje besedi-šča z različnih področij. Možne so tudi kombinacije tečajev tu-jih jezikov v povezavi s kulina-riko, fotografiranjem in podob-

no,« našteva sogovornica. Kot dodaja, jezikovna potovanja poleg znanja jezika prinašajo bogato vsestransko izkušnjo – spoznavanje različnih kultur in načina življenja v različnih oko-ljih, kar od nas zahteva določe-no stopnjo prilagajanja, otroci se s tem navajajo na samostoj-nost. Vsekakor pa nas prepriča-jo, da smo v tujini ali pri delu in druženju s tujci brez znanja tu-jega jezika nemočni, in nas zato maksimalno spodbudijo, da kar najbolje osvojimo vsaj en tuj jezik, čeprav dandanes nujno potrebujemo dobro znanje vsaj dveh tujih jezikov.

poslovneži lahko poleg jezika izmenjujejo tudi

izkušnje Na vprašanje, kakšne tečaje priporoča poslovnežem, so-govornica odgovarja: »Na to vprašanje ne morem dati eno-

V tujini boste napredovali hitrejeDa je znanje tujih jezikov v tem času zelo pomembno, vemo vsi. Se pa tujega jezika lahko učimo na različne

načine, lahko obiščemo tečaj ali se odpravimo na jezikovno potovanje.

stavnega odgovora. Izbira je odvisna od potreb posamezni-ka, področja poslovnega jezika in časa, ki ga ima poslovnež na razpolago. Seveda pa je pogoj za dobro jezikovno šolo, ki jo priporočamo poslovnežu, da se na šoli resnično srečujejo poslovneži, ki poleg osvajanja tujega jezika lahko izmenju-jejo tudi izkušnje s svojega poslovnega področja, saj pri-hajajo iz različnih panog in okolij. Če govorimo o banč-nikih, pravnikih, inženirjih, bi priporočala The London School of English, za pravnike še drugo šolo v Cambridgeu,

za splošni poslovni jezik tako London kot Portsmouth in Cheltenham. Na vseh teh šo-lah lahko splošni poslovni je-zik za poslovneže kombinirate z individualnimi urami, na katerih se lahko izpopolnjuje-te na kateremkoli strokovnem področju. Seveda pa Anglija ni edina destinacija za učenje an-gleščine, odlične šole najdemo tudi v ZDA, na Novi Zelandiji, v Avstraliji. Vendar angleščina še zdaleč ni edini jezik, ki se ga učijo naši poslovneži. Odhaja-jo v Nemčijo, Rusijo, Španijo, Francijo, Italijo, na Japonsko, Kitajsko.«

Udeleženci pri izkustvenem učenju jezik osvajajo na umskem, čustvenem in telesnem nivoju, kar zagotavlja trajnejše znanje.

Že po nekaj dneh smo »prisiljeni« v tujem jeziku razmišljati in nove besede ter besedne zveze kar mimogrede osvajamo.

Neločljiv del učenja jezika je tudi spoznavanje kulture.

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

34 35

Demokratična moda z nespodbudno dolžino kril

Tudi letošnja moda je demokratična, vsakdo bo lahko našel oblačila, ki ustrezajo njegovemu slogu, tudi med barvami bomo lahko izbirali take, ki poživijo vsako naravno obarvanost.

stavi, danes pa po njej imenu-jemo hlače, ki so širše in imajo po vsej dolžini zelo široke hlač-nice. Tudi to pomlad se še poja-vljajo aladinke (sarouel). To so modificirane turške hlače, ki v razkoraku nimajo dodatne tka-nine kot turške. V pasu so ozke, proti bokom se močno razširijo in proti kolenom ponovno zoži-jo. Bluzice ste verjetno že opa-zile kot prva znamenja pomla-di. Bluzice z volančki, naborki, čipkami, izdelane iz različnih mehko padajočih tkanin, bodo razveselile vse, ki želijo obliko-vati ženstveno podobo.

Nesmrtni kostimi chanel Če želite kupiti kostim, ki bo všeč tudi vašemu možu, je ko-stim chanel zares dober nakup. To sezono jih bo polno – različ-nih barv, vendar vsi podobnega kroja. Kroj suknjiča chanel je preprost, poudarjen je s kon-

trastnimi pasicami (pletenico ali žametom), ki obkrožajo vse robove, tudi žepe. Podložen je s svilo kontrastne barve, veli-kokrat v barvi bluze. Suknjič chanel je priljubljen že več kot 50 let. Nosi se v kombinaciji s krilom iz enakega materiala, kavbojkami, usnjenimi hlača-mi ali kakšnim drugim kosom, ki kaže na to, da je suknjič, ki je doživel že neskončno variacij, nesmrten izum.

letošnji hit so črte – široke in barvite

Črte so letošnji modni hit. Po-gosto so zelo široke in barvite. Da horizontalne črte optično razširijo postavo in vertikalne zožijo, je splošno znano. Črte vseh velikosti in smeri pristaja-jo predvsem ženskam z ravno postavo in seveda vitkim posta-vam. Če je vaša postava v obli-ki trikotnika, lahko izkoristite črte v zgornjem delu oblačil, ki optično razširijo in pritegnejo pogled. Spodnji del oblačil pa naj bo enobarven in temnej-ši. Črte so del klasičnega in tudi inventivno klasičnega sloga. Črtasti vzorci niso najboljša izbira za ženske s postavo v obliki peščene ure, njim se odlično poda-jo cvetlični vzorci, ki jih bo letošnjo pomlad in poletje prav tako veliko opaziti. Rožice letošnje pomladi in poletja delujejo nekako an-gleško. Realistično izrisane, manjše in srednje velikosti bodo razveselile vse žen-ske z romantičnim slogom oblačenja. Metuljčki so pre-poznaven vzorec sezone, ki nas čaka. Prav teh se bo ro-mantična ženska še posebno razveselila. Pomladno-po-letna oblačila bodo krasili tudi listi različnih velikosti in barv. Vse tiste, ki ne lju-bijo črt, rožic ali metuljčkov, se bodo lahko oblekle v obla-čila, potiskana z živalskimi vzorci. Kot se spodobi za mesece z več sonca, bodo ti vzorci v neizvornih barvah,

Med opaznej-šimi zgod-bami se po-javljata tako zelo elegan-

tna silhueta s kakovostnimi tkaninami in minimalistič-nimi kroji kot vesela, zabavna moda, polna živih barv in za-nimivih krojev. Dolžina krila se vztrajno daljša. Vrtoglavo visoke pete prejšnje sezone so napovedovale konec krize. Moda je bila in je izraz stanja v družbi, zato letošnje daljša-nje krila ni prav spodbudno, če lahko sodimo po modi, krize še ni konec. Krilo, ki sega čez kolena, celo pokrije meča ali je dolgo do gležnjev, je velika sprememba v modni silhueti zadnjih let.

Klasična silhueta za vtis zanesljivosti in

zaupanja Elegantna, umirjena, kla-sična oblačila, ki nam jih modni oblikovalci ponu-jajo že nekaj sezon, nas nekako presenečajo tudi letos. Marsikdo meni, da so klasična oblačila zgodovina, pa vendar so tudi to sezono bi-stven del mode, zla-sti poslovne, tako za moške kot ženske. Nevtralne barve, kot so barva ka-mna, smetanasta barva, bež odten-ki, barva kamelje dlake, mornarsko

modra, svetlo siva (ki zaide do srebrne), so tiste, ki projicira-jo diskretnost, umirjenost in zanesljivost. Nakup oblačil v nevtralnih barvah in čistih, enostavnih linij je dobra nalož-ba; ženske jih lahko popestrijo

s sodobnim nakitom, barvitimi rutkami in torbicami, tako mo-ški kot ženske pa s sodobnimi čevlji.

Modni boste v zeleni barvi

Kombiniranje različnih, morda nenavadnih barv, nam ponujajo blagovne znamke, ki izdelujejo

oblačila za mlade. Z idejo o kombiniranju modre, rja-

ve in turkizne; oranžne in vijoličaste; rumene in rožnate se spogledujejo

tudi tisti, katerih ciljna skupina so zrelejše žen-ske. Če radi kombini-rate nenavadne barve, je pomembno, da so si materiali sorodni ali celo enaki. Poleg ome-njenih nevtralnih tonov to sezono zaznamuje zelena, ki jo kar premalo uporabljamo. Zelena je barva narave, zato delu-

je razumno in prilagodljivo. Če smo utrujeni in pod stresom, nas zelena pomiri. Zelena barva oblačil in dodatkov je zelo upo-rabna, ker se odlično kombinira z nevtralnimi toni, kot so bež, črna in temno rjava. Turkizno zelena je odlična izbira za večer-na ženska oblačila, maturantke, ne pozabite nanjo. Zelena barva vizualno pridobi pri slovesnih oblačilih, če gre za zeleno svilo ali drugo tkanino z leskom. Zele-no modri odtenki lepo pristajajo večini barvnih tipov. Vsem s to-plo barvo kože pristajajo zeleni odtenki s toplim podtonom. Lju-dem z modrimi očmi in hladno barvo kože odlično pristajajo zeleno modri barvni odtenki, torej zeleni odtenki s hladnim podtonom. Skladno s klasično podobo bo letos verjetno naj-bolj zaživela modra. Mornarsko modra za žensko s klasičnim slo-gom, zastrta modra za kreativke, ki jo bodo uspešno kombinirale s črno, in svetlo modra za roman-tične. Prav tako bo videti rdečo v vseh odtenkih.

Hlače z višjim pasom Tudi pri krojih hlač je moda zelo demokratična – ozke paj-kice so še vedno močan del mode, kombiniramo jih s tuni-ko ali kratkim krilom. Hlače, ki jih imenujemo po igralki in pevki Marlene Dietrich in ima-jo višji pas, so skorajda obvezen del nove modne zgodbe. Marle-

ne Dietrich je v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja pripomo-

gla k popularizaciji hlač med ženskami. Nosila je

klasične moške hlače, prilagojene njeni po-

NEKaj opaZNiH dEtajlov poMladNo-polEtNE SEZoNE 2011

Daljše krilo Široke hlače tričetrtinske dolžine Plastenje oblačil različnih dolžin Kombiniranje različnih tekstur in vzorcev Ozek usnjen pas kot del ženskih kostimov in oblek Hlačni ženski kostim Dolge obleke hipijevskih sedemdesetih Vzorci v obliki rož, listov, metuljčkov, črte in živalski vzorci netipičnih barv Ženstvene bluze Kostimi chanel Zadrge kot pogost detajl

prebarvani v poletne sveže ze-lene, vijoličaste, turkizne tone.

bela in črna za moške Tudi pri moški modi je opaziti več poslovnih oblek v sodob-ni silhueti. Celo kravata po-staja pomembnejši del moške mode. Opazen je telovnik k obleki, lahko pa je tudi bolj sproščen kot del neformalne podo-be. Oblikovalci so v ospredje

postavili belo srajco, za katero vemo, da je eden izmed osnov-nih kosov moške garderobe. Srajca k obleki je krojena ozko po telesu in ima manjši ovra-tnik. Barvi, ki se bosta poja-vljali najpogosteje, sta bela in črna.

Lea Pisani, Kultura oblačenja

Fot

o: R

exl

usiv

e by

Raš

ica

Fot

o: R

exl

usiv

e by

Raš

ica

Moda

36 37

Letos mineva 175 let od nastan-ka Silfide, ki jo od 50. let naprej redno uprizarjajo skoraj vsi imenitnejši mednarodni baletni ansambli, v Sloveniji pa jo bomo

prvič videli v izvirni koreografiji Augusta Bournonvilla, ki je utemeljitelj danskega klasičnega baletnega sloga in fenomen v klasičnem baletu. Silfido v izvedbi ljubljan-skega baletnega ansambla, ki ga zadnje leto vodi umetniški vodja Irek Mukhamedov, bo na oder postavil znameniti danski koreo-graf in nekdanji umetniški direktor šved-skega in danskega kraljevega baleta Frank Andersen.

andersen o bournonvillu Postavitve baleta Silfida so vselej vzne-mirljiv izziv. Bournonvillov slog, zanj značilno urno gibanje nog, drža zgornjega dela telesa, ramen in glave ter način, kako v koreografijo vključuje mimično igro, vse to je v resnici posebnost danskega plesne-ga sloga, ki od izvajalcev zahteva velike sposobnosti, a jim obenem ponuja tudi ve-lik umetniški izziv. August Bournonville (1805–1870) je bil otrok romantike in je živel v času, ko je lahko na sprehodu po Kö-

benhavnu srečal vrsto največjih danskih umetnikov in znamenitih kulturnikov. Bil je tudi dober prijatelj Hansa Christiana Andersena. In prav tako kot véliki pravlji-čar je bil tudi Bournonville pripovedova-lec zgodb – baletnih zgodb. Res pa je, da v njegovih delih primanjkuje kraljev, kraljic, princev in princesk, saj v njih večinoma nastopajo navadni ljudje. Bournonville je uporabljal prav vse odtenke barvne palete. Veliko je potoval, vendar je svojo domi-šljijo posodil tudi pravljicam dežel, ki jih ni nikoli obiskal. Prikazoval je navadnega človeka in svoje pripovedi črpal iz mestnih pravljic in legend. V ospredju koreografo-vega zanimanja je bila predvsem zgodba. Velikokrat je uporabljal mimiko – never-balno obliko komuniciranja, ki je tudi danes eden temeljev danskega kraljevega baleta in njegove bournonvillske tradicije.

prva premiera že leta 1832 Silfida (La Sylphide) je v svetovni baletni zakladnici eden prvih večjih romantičnih baletov, vsekakor pa eden najstarejših, ki se uprizarja še danes. Zgodba temelji na romantičnih načelih, natančneje na zgod-bi Charlesa Nodiera Trilby ou Le Lutin

dekameronMGL

večer stand up komedijeGrand hotel Union

Mulatu astatke Steps ahead (Etiopija/Zda) – jazz koncertCenter urbane kulture Kino Šiška

dnevi etnografskega filma – mednarodni festivalLjubljana

vaya con dios Hala Tivoli

državni simfonični orkester Nova rusijaCankarjev dom

14. pripovedovalski festival pravljice danes 2011Ljubljana

28. februar ob 19.30

2. marec ob 20. uri

11. marec ob 21. uri

7.–11. marec

12. marec ob 20. uri

15. marec ob 20. uri

13.–26. marec

Kultura

SilfidaHerman Severin Loevenskjold

PREMIERA 8. marca PONOVITVE 12., 13. in 14. marca ter 12. aprilaCankarjev dom, Gallusova dvorana

La Sylphide

Nakup vstopnic: blagajna SNG Opera in balet Ljubljana, Cankarjeva 11, www.opera.siblagajna Cankarjevega doma, podhod Maxija, www.cd-cc.siwww.mojekarte.si

Romantični balet Silfida v izvirni koreografiji Augusta Bournonvilla prvič v Ljubljani.

La Sylphide v izvirni koreografiji prvič v LjubljaniPo velikem uspehu Dvořakove opere Rusalka slovenska nacionalna operna in baletna hiša svojemu občinstvu tokrat pripravlja baletno poslastico. Osmega marca bo baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana v Cankarjevem domu predstavil romantični balet Silfida (La Sylphide) Augusta Bournonvilla, ki je ikona danske narodne in

mednarodne kulturne dediščine.

d’Argail, v kateri silf – bajeslovno bitje – očara mlado kmečko dekle. Libreto za balet je napisal Adolphe Nourrit in ga preobliko-val tako, da silfida očara mladega fanta ter ga popelje v neskončni svet sanj. Premiera je bila leta 1832 v pariški operi, in sicer v koreo grafiji Filippa Taglionia, ki je balet

koreografiral za svojo hčer Marie Taglioni, a se je do danes ohranila le različica v koreo-grafiji danskega baletnega mojstra Augusta Bournonvilla. Premiera Bournonvillove različice na glasbo norveškega skladatelja Hermana Severina Loevenskjolda je bila leta 1836 v Köbenhavnu. Že od svojega na-

stanka je zasenčila izvirno verzijo in se tako uvrstila med temelje baletne zakladnice. Baletni ansambel SNG Opera in balet Lju-bljana se bo s prvo uprizoritvijo te različice na slovenskih odrih pridružil vsem bale-tnim ansamblom, ki še danes uprizarjajo to klasično baletno delo.

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

KolEdar KulturNiH dogodKov

38

Daleč stran na belih vršacihGlede na to, da je Slovenija izjemno hribovita

dežela, ni presenečenje, da sta se Slovencem izmed rekreativnih dejavnosti najbolj priljubili dve, ki

združujeta uživanje v lepotah narave in rekreacijo: to sta planinarjenje in smučanje.

39

petek • 25. februarja 2011 • št. 55Fit

Foto: Dreamstime

38

Luka Novak, Valentina Smej Novak:

ljubEZEN SKoZi žElodEC 2

Totaliteta

Elizabeth L. Gilbert: jEj, Moli, ljubi Učila international

Boštjan Napotnik: KuHiNja Za pravE MoŠKE

Cankarjeva založba

Valentina in Luka Novak:

ljubEZEN SKoZi žElodEC

Vale Novak

Louise L.Hay:življENjE jE tvojEIskanja

John C. Parkin: K**C glEda - duHovNa pot

NajviŠjE ModroSti Mladinska knjiga

Alenka Kodele: NajboljŠi piŠKoti, SladKi

grižljaji iN SlaNo pECivo

Kmečki glas

Dan Brown: iZgubljENi SiMbol Mladinska knjiga

Paulo Coelho: ljubEZEN Učila International

Esad BabačićtrdobojECSanje

38

Violeta Babić: dNEvNiK Za vSaKo puNCo

Založba Rokus Klett

Violeta Babič:StilSKi vodNiK Za vSaKo puNCo

Založba Rokus Klett

Kate Ashforth: priKupNE ZaMiSli Za riSaNjE

Tehniška založba Slovenije

Več avtorjev: guiNNESSova KNjiga rEKordov 2011

Učila International

Joe Fullman: vEliKa KNjiga čarobNiH triKov

Didakta

Severin Clochard: Hura Za puNCE Tehniška založba Slovenije

Philip Waechter: jaZ Mladinska knjiga

tiSoč iN ENa Noč Mladinska knjiga

čudEžNi vrt; Mladinska knjiga

Paul Harrington: SKrivNoSt Za MladE

Mladinska knjiga

Naj 10 knjig v januarju

Za otroKE iN MladiNo

Za odraSlE

Kradljivka knjig

Vir: Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev, GZS

o avtorju:Marcus Zusak je navdih za roman črpal iz materinih pripovedi o na-cistični Nemčiji, bombardiranju Münchna in o Judih, ki so koraka-li skozi malo nemško mesto, kjer je živela. Markus Zusak je avstral-ski pisatelj, rojen očetu Avstrijcu in materi Nemki kot najmlajši od štirih otrok. Navdih za pisanje je dobil, ko je prebral knjigi Starec in morje ter Kaj žre Gilberta Grapa.

Pisati je začel, ko je bil star 16 let, njegova prva knjiga je izšla sedem let kasneje. Pri tridesetih že velja za enega bolj inovativnih in poe-tičnih pisateljev, ki ga avstralski in ameriški kritiki opisujejo kot lite-rarni fenomen. Za svoja literarna dela je prejel vrsto avstralskih, pa tudi mednarodnih literarnih na-grad.

Založba Sanje

Roman Kradljivka knjig, ki je postavljen v čas druge svetovne vojne, skozi oči smrti pripoveduje zgodbo o Liesel Meminger, ki živi v rejniški druži-ni v bližini Münchna. Tam se znajde zato, ker njeno mater, komunistko, transportirajo v Dachau. Čeprav Liesel ne zna brati, na pogrebu svojega brata prvič ukrade knjigo – precej srhljiv priročnik za grobarje. Ko se s pomočjo svojega rejniškega očeta nauči brati, knjige postanejo njena strast. Drugi kradejo hrano za preživetje, ona pa krade knjige, ki jih nato med bombnimi napadi bere drugim. Tako ona kot okoliški prebivalci se vse bolj spreminjajo, tako zaradi vsebine knjig kot tudi grozot, ki se do-gajajo okrog njih.

38

bralni kotiček

40 41

Ker pa smo iznajdljivi in tudi malce adrenalinsko odvisni, smo Slovenci kaj hitro tudi za potovanje po snegu, denimo zasneženih gorah, na noge

nataknili smučke. Z njimi lahko uživamo v zimskem planinarjenju, za nagrado pa do-bimo spust po pobočju, ki ga morda ni pre-smučal še nihče pred nami.

turno smučanjeČeprav je smučišč v Sloveniji ogromno, nas pogosto od njih odvrneta predvsem gneča in predvidljivost razmer na urejenih terenih. Zato smo Slovenci v hribolazniški tradiciji gorništvo zagrabili tudi pozimi. Turno smučanje pomeni smučanje zunaj urejenih smučišč v sredogorju in visoko-gorju, kjer se za vzpon na vrh hriba zane-semo le na svoje telo, ne pa na dolgočasno žičnico. Resda je hoja v hrib naporna, a napori so kaj hitro poplačani. Najprej že ob samem vzpo-nu, ko se nam z vsakim korakom odpirajo novi pogledi »z vrha« na našo deželo. Po na-pornem vzponu pa nas čaka še adrenalina poln spust po pobočju, kjer ni ograje, ki bi omejevala našo smučino, običajno pa tudi drugih smučarjev ne, razen nekaj podobno mislečih, ki nas ne motijo. Še posebno, ko nas razveseli sveže zapadli pršič, so užitki ob spustu nepopisni.

oprema za vzpon in smukoTurne smuči so od alpskih predvsem krajše, malce širše in precej lažje, na sprednjem delu pa imajo običajno luknjo za vleko. Obvezna oprema so varnostni paščki, ki preprečijo, da bi ob padcu zdr-snile v dolino. Na sprednjem delu imajo utore za srenače, neke vrste dereze za smuči, na zadnjem delu pa imajo zarezo, kamor pritrdimo pse, sintetične kože, ki jih nalepimo na drsno ploskev smuči. Psi omogočajo, da smuči drsijo zgolj naprej, nazaj pa ne, uporabljamo pa jih ob vzpo-nih.Vezi za turno smučanje so tisti del opreme, ki dajejo turnemu smučanju ime »turno«. Ker jim lahko odpnemo peto, nam omogo-čajo sproščeno hojo, podobno kot na teka-ških smučeh. Pod peto pa imajo tudi pod-stavek, ki si ga nastavimo za lažjo hojo v str-mino. Tudi smučarski čevlji so drugačni od

alpskih, saj so v gležnju gibljivi, tako da laže hodimo navkreber. Na vrhu pa tako vezi kot čevlje zablokiramo in se kontrolirano lahko spustimo v dolino. Tudi smučarske palice so malce drugačne: lahko so teleskopske, predvsem pa morajo imeti velike krpljice, ki preprečujejo vdiranje v globok in mehak sneg.

oprema, ki reši življenjeObvezna oprema vsakega turnega smu-čarja pa niso zgolj smuči, čevlji in palice. Zaradi nepredvidljivih razmer v gorah se moramo zavedati, da na nas prežijo ne-varnosti, ki jih na urejenih smučiščih ni. Največja nevarnost je snežni plaz. Zato med nujno opremo turnega smučarja sodi

tudi lavinska žolna, naprava, ki z oddaja-njem ali sprejemanjem signala omogoča najti zasutega v plazu. Sama žolna nam omogoča določiti širšo lokacijo zasutega, mikrolokacijo pa ugotovimo z lavinsko sondo, dolgo teleskopsko palico, s katero »sondiramo« plaz in najdemo ponesre-čenca, ki ga nato izkopljemo z lopato, ki je prav tako del obvezne opreme. Seveda pa ne smemo pozabiti na osnovno zašči-to, ki jo mora imeti vsakdo, ki se podaja v zimske gore: čelado, smučarska očala, topla oblačila, ki »dihajo«, rokavice, ga-maše, sončno kremo in sončna očala, čel-no svetilko, hrano in pijačo, kdor odhaja v zahtevno visokogorje, pa bo potreboval še cepin in dereze.

gore so nepredvidljiveSamo dobra opremljenost pa še ne zagota-vlja varnosti v gorah. Zanjo moramo v prvi vrsti poskrbeti sami. Osnov gibanja v zim-skih gorah se lahko naučimo na tečajih tur-nega smučanja in gibanja v gorah pozimi, ki jih prirejajo planinska društva in klubi. Tam se bomo seznanili z razmerami v go-rah pozimi in se naučili pravilnega gibanja na zasneženih pobočjih. Kajti kljub odlični opremljenosti in fizični pripravljenosti nas le trenutek nepazljivosti loči od proženja snežnega plazu. Velika nevarnost v turni smuki pa so tudi ledeniške razpoke, opasti in padajoče kamenje. Zdrs ali padec v viso-kogorju pogosto pomeni ne zgolj modrico ali buško, temveč resno poškodbo ali tudi

smrt. Zato velja, da je treba goro spoštova-ti in do nje pristopati razumno. Zaradi vse več je priljubljenosti turnega smučanja se na žalost pojavlja tudi vse več poškodb v gorah pozimi.

izberimo turo, primerno znanju in izkušnjam

Pri izbiri našega turnosmučarskega cilja se vedno najprej vprašajmo, ali smo fizično dovolj pripravljeni za vzpon in spust. Str-ma in zahtevna pobočja namreč zahtevajo ogromno gorniškega in predvsem smučar-skega znanja. Zato se začetniki najprej po-dajmo na enostavnejše sredogorske ture, v Sloveniji so predvsem primerne Dovška baba, Ratitovec, Snežnik ali Blegoš. Malce

boljši turni smučarji se bodo povzpeli na Viševnik, Kotovo sedlo ali Debelo peč. Še malce bolj zahtevni so Kredarica, Mala in Velika mojstrovka, Veliki draški vrh, Rodic in Stol. Zelo dobri smučarji se bodo spopa-dli s turnim smukom z Grintovca, Črne pr-sti in Tolste košute, za najbolj izkušene pa so izziv Jalovčev ozebnik, Stenar in Turski žleb kot tudi Storžič in podobni visokogor-ski cilji.Izkušnje so pomemben del turne smuke, zato se je na začetku najbolje včlaniti v dru-štvo ali klub turnih smučarjev ter se vsaj na prve ture odpraviti v organiziranih skupi-nah, kjer nam bodo izkušeni turni smučarji pokazali vse lepote in tudi pasti tega izje-mnega športa.

Fit

Foto: Dreamstime

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

42 43

Dvoboj bo gostila mala dvo-rana Hale Tivoli (podlaga bo peščena), ki bo sprejela 3.500 gledalcev. Dvoboji v Davisovem pokalu so nekaj

posebnega, saj je na njih dovoljeno »nogo-metno« navijanje (ne med igranjem točke), zato ne zamudite spektakla pod Rožnikom.

Slovenci močno napredovali Slovenski moški tenis je v zadnjih letih močno napredoval. Grega Žemlja in Blaž Kavčič sta postregla z vrhunskimi rezultati ter presegla vse zgodovinske mejnike. Zdi se, da je elitna svetovna skupina za sloven-ske igralce bliže kot kadarkoli, saj Slovenija

še nikdar ni imela tako dobrih igralcev, kot sta zdaj Blaž Kavčič (87. mesto na lestvici ATP) in Grega Žemlja (136.) Za ta cilj, uvr-stitev v svetovno skupino, pa bo prej treba premagati nekaj odličnih reprezentanc, najprej Finsko in Italijo, uspešni pa bodo morali biti tudi v končnici, prek katere bo vodila pot v teniško elito.

vse se je začelo na Harvardu Davis Cup je edini pokal, ki je preživel celo-tno stoletje. Tekmovanja so se leta 1899 do-mislili štirje člani teniške ekipe na harvard-ski univerzi, ker so si zaželeli tekmovanja z britanskimi kolegi. Teniški igralec Dwight Davis s Harvarda je izdelal model tekmo-

vanja, in ko so uredili birokratske zadeve, je naročil pravi srebrni pokal, ki ga plačal iz lastnega žepa.

prvo tekmovanje že leta 1900 Prvo tekmovanje je bilo odigrano leta 1900 v Longwood Cricket Clubu v Bostonu med Američani in Veliko Britanijo. Ameriška ekipa, katere član je bil tudi Dwight Davis, je presenetila Britance in dobila prve tri tekme. Od leta 1905 so se turnirja udeleži-le še Belgija, Avstrija, Francija in Avstrala-zija, ki je bila do leta 1913 kombinirana iz reprezentanc Avstralije in Nove Zelandije. Tekmovanje se je najprej imenovalo Inter-national Lawn Tennis Challenge, po smrti

Dwighta Davisa leta 1945 pa se je preime-novalo v Davis Cup.

junaki svojega časa V 30. letih so prevladovali »štirje mušketir-ji«, ki so Franciji prinesli šest zaporednih naslovov med letoma 1927 in 1932. Zatem je veliki primat Angliji omogočil legendar-ni Fred Perry. V obdobju od 1950 do 1967 je dominirala Avstralija, saj je v 18 letih osvojila kar 15 naslovov. Njihovi junaki so bili John Newcombe, Roy Emerson, Rod Laver in Ken Rooswell. Ameriki so k naslo-vom pomagali legendarni Američani Artur Ashe, John McEnroe, junaki zadnjih let pa so bili Stefan Edberg, Boris Becker, Andre Agassi, Carlos Moya, Andy Roddick in Ra-fael Nadal.

američani največkrat osvojili lovoriko

Pred leti je pokal osvojila tudi Hrvaška, ko je blestel Ljubičić, le pred nekaj meseci pa je do lovorike v Beogradu prišla še Srbija, ko je

odločilno točko za zmago prispeval Troicki, junak pa je seveda Djoković, ki vse leto ni izgubil tekme. Pokal je največkrat osvojila reprezentanca Amerike (32), sledijo ji Av-stralija (24), Francija in VB (9) in Švedska (7). Dwight Davis si verjetno ni predstavljal, kakšen razcvet bo doživelo tekmovanje in kakšno veljavo bo imel njegov pokal v teni-škem svetu. Po 111 letih tekmovanja je v Da-vis Cupu sodelovalo že 129 držav.

Slovenija in davisov pokal Slovenija je v Davisovem pokalu prvič na-stopila leta 1993 v Lusaki (Zambija). V tretji evro-afriški skupini, kjer se igra po sistemu Round Robin, je 23. aprila premagala San Marino z rezultatom 2 : 1. Za Slovenijo sta v tem dvoboju nastopila Marko Por in Blaž Trupej, kapetan pa je bil Aleš Filipčič. Na tem tekmovanju si je že zagotovila napredo-vanje v drugo evro-afriško skupino (zmage nad San Marinom, Kongom, Turčijo, Zam-bijo ter poraz proti Latviji). Prvi domači dvoboj je odigrala leta 1994 proti Grčiji in

zmagala s 3 : 2. V odločilni peti tekmi je na igriščih Teniškega kluba Branik Maribor Blaž Trupej v treh nizih premagal Solona Papasa. Tega leta je Slovenija premagala še Finsko in Gano ter si v letu 1995 zagotovila nastop v prvi evro-afriški skupini.

Finci so bili enkrat že usodni V tej skupini je Slovenija nastopila že dva-krat, leta 1995 je v prvem krogu v Portoro-žu izgubila proti Zimbabveju, za katerega sta takrat nastopila brata Wayne in Byron Black. Drugič pa je tam nastopila leta 2001 in se v prvem krogu v Helsinkih pomerila s Finsko. Po izenačenem dvoboju je v peti tekmi odločilno točko Finski priigral Jark-ko Nieminen, ki je bil boljši od Andreja Kra-čmana. Prav s Finsko – Nieminena in druge zdaj vsekakor čaka težje delo – se bo Sloveni-ja tudi tokrat pomerila v prvi evro-afriški skupini, kamor so se naši uvrstili po lanskih zmagah nad Norveško, Bolgarijo in Litvo.

Vir: www.daviscup.si

Praznik tenisa Od 4. do 6. marca se v Ljubljani obeta praznik tenisa. Moška teniška reprezentanca se bo v prvem krogu prve evro-afriške skupine v okviru Davisovega pokala pomerila z reprezentanco Finske, v kateri bo nastopil tudi

Jarkko Nieminen, eden najboljših teniških igralcev sveta, ki je leta 2006 že zasedal 13. mesto na lestvici ATP, zdaj pa je 44.

Fit

Grega Žemlja

Moška teniška reprezentanca

družabna kronika

Medicina danes je praznovala Prireditev ob drugi obletnici začetka izhajanja in hkrati grafični prenovi strokovnega časopisa Medicina danes je 10. februarja na ljubljanski grad privabila številne predstavnike iz zdravstva.

Podeljeno priznanje managerski izziv Revija Manager je 2. februarja na ljubljanskem gradu že petič podelila priznanje managerski izziv. Priznanje za drzen in prelomen poslovni načrt 2011 je prejel Robert Grah, direktor in lastnik podjetja SG Automotive.

Vita Cajnko Javornik, odgovorna urednica revije Manager, predaja priznanje za managerski izziv 2011 Robertu Grahu, direktorju in lastniku SG Automotive.

Gal in Severa Gjurin s skupino

Lanska prejemnika priznanja managerski izziv Mojca Lukančič in Nigel Buxton ob voditeljici Vesni Malnar

Robert Grah, direktor in lastnik podjetja SG Automotive, prejemnik priznanja managerski izziv 2011

Aleš Živkovič, svetovalec ministra za zdravja Dorjana Marušiča za področje zdravil, in Samo Fakin, generalni direktor ZZZS

Vesna Zornik s skupino TangoApasionada

Okrogla miza o zdravstveni reformi (z leve proti desni): Samo Fakin, generalni direktor ZZZS, Sabina Markoli, predsednica odbora za zobozdravstvo pri ZZS, Gašper Marc, predsednik Slovenskega farmacevtskega društva, Gordana Živčec Kalan, predsednica ZZS, in Dorjan Marušič, minister za zdravje

Lucija B. Petavs, odgovorna urednica časopisa Medicina danes

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

V komisiji, ki je izbrala letošnjega prejemnika priznanja, so bili lanska nagrajenca za mana-gerski izziv Mojca Lukančič in Nigel Buxton, lanski nagrajenec Časnika Finance za izjemne gospodarske dosežke Štefan Hoyer, odgovor-ni urednik in direktor Časnika Finance Peter Frankl ter članice uredništva revije Manager

Vita Cajnko Javornik, Bojana Humar in Na-taša Koražija. Slovesna prireditev na ljubljan-skem gradu, ki so se je udeležili številni vidni predstavniki gospodarstva, je povezovala vo-diteljica Vesna Malnar, za glasbeno razpolo-ženje pa sta poskrbela Gal in Severa Gjurin s skupino.

Več kot 200 zdravnikov, far-macevtov in zobozdravnikov je prisluhnilo nagovoru ministra za zdravje Dorjana Marušiča in se udeležilo tudi okrogle mize

o novi zdravstveni reformi. Za glasbene vložke med strokov-nim delom dogodka je poskrbe-la Vesna Zornik s skupino Tan-goApasionada.

44 45

petek • 25. februarja 2011 • št. 55

46 47

Še pred stoletjem je bila današnja filmska prestolnica majhen kraj, kjer so pridelovali in prodajali limone. S 15 kilometrov odda-ljenim Los Angelesom je meste-

ce povezovala cesta, ki se je vijugala med visokim grmičevjem z rdečimi jagodami. Domačini so ga imenovali kalifornijsko bo-žično drevesce – Hollywood. Sredi hitro razvijajočega se mesta so leta 1902 postavili hotel Hollywood. Osem let kasneje se je v njem ustavila tudi ekipa fil-marjev iz New Yorka. Glas o prijetnem kra-ju na zahodni obali, kjer je zaradi prijazne klime možno snemati vse leto, je priklical razne filmske ustvarjalce in leta 1913 so ob glavni ulici že zrasli njihovi studii in kinod-vorane. Osrednja dvorana prvih filmskih premier je bila Chinese Theatre.

akademija za filmarje Kitajski kino je zgradil neuspeli filmski igralec, a boljši poslovnež Sid Grauman. Mož se je domislil, da mora premiero filma spremljati gala prireditev z rdečimi pre-progami, glamuroznimi večernimi oblačili dam in obveznimi smokingi za gospode. Njegova je tudi zamisel, da se filmski zvez-dniki podpišejo in pustijo odtise svojih rok in nog na cementni ploščadi pred Kitajskim kinom. Prva zvezdnika, ki sta leta 1927 pu-stila svoje odtise v svetem cementu, sta bili najbolj oboževani filmski ikoni tistega časa – Mary Pickford in Douglas Fairbanks, sicer tudi solastnika Chinese Theatra. Da bi bolj popularizirali razvijajoče se filmsko mesto, je omenjena trojica po zamisli šefa studia Metro-Goldwyn-Mayer (MGM), Louisa B. Mayerja, tega leta ustanovila tudi Akademi-jo za filmsko umetnost in znanost. Ugledni filmski ustvarjalci, člani akademije, so se dogovorili, da bodo najboljše v stroki vsako leto počastili s posebnim priznanjem.

Hotel, kjer »žurirajo« zvezde Ustanovitelji akademije, ki se jim je s fi-nančnim vložkom pridružil tudi Charlie Chaplin, so nasproti Kitajskega kina posta-vili še hotel, ki so ga poimenovali po ameri-škem predsedniku Theodorju Rooseveltu. V naslednjih treh desetletjih so bili v njem priče marsikateri anekdoti slavnih žurer-jev. V njem sta se skrivaj dobivala ljubim-ca Carole Lombard in Clark Gable. Tu je nekaj časa stanovala Marilyn Monroe, ki je ob hotelskem bazenu še kot manekenka posnela svojo prvo reklamo za kozmetično kremo. V času prohibicije je mladi igralec Errol Flynn v garderobi hotelskega bri-vskega salona kuhal džin, David Niven pa je še kot neznani igralec stanoval v sobi za strežno osebje.Ko so se norčije filmskih zvezdnikov konec petdesetih razširile na širše območje Los Angelesa, kjer je bil Hollywood tedaj že ena od mestnih četrti, je slava hotela za nekaj de-setletij zamrla, poslopje pa skoraj propadlo. Konec minulega tisočletja so hotel temeljito

prenovili, vanj pa se je vrnil tudi zvezdniški glamur. Rumeni tisk je spet lahko poročal o divjih zabavah, kjer so redno omenjali Bru-cea Willisa, Scarlett Johansson, Evo Lon-gorio, Paris Hilton, Courtney Love in druge člane druščine slavnih. Pravijo, da se zaba-vam rada pridružita tudi že zdavnaj pokojna Marilyn Monroe in Montgomery Clift. Ma-rilynino podobo naj bi že večkrat opazili v ogledalu, ki je bil nekoč v njenem hotelskem apartmaju, zdaj pa visi na steni pri dvigalu v pritličju. Montgomeryja pa naj bi občasno slišali igrati na trobento v njegovi sobi šte-vilka 928, kjer je bival med snemanjem filma Od tod do večnosti.

prvi kipec so podelili mimogrede Dve leti po odprtju hotela Roosevelt, na-tančneje 16. maja 1929, so v njegovi Cvetlič-ni dvorani podelili prve zlate kipce akade-mije, in sicer za filmske dosežke v letih 1927 in 1928. V nasprotju z današnjo prakso, ko nagrajence »potegnejo« iz ovojnice šele na prireditvi, je bilo prvih 15 dobitnikov zna-

Nekoč so prodajali limone, danes sanje

Predzadnji dan februarja si bo glavna ulica Hollywooda spet nadela bleščice in se zavila v rdečo preprogo, po kateri se bodo najbolj všečni filmski ustvarjalci sprehodili do podelitve najprestižnejših filmskih nagrad.

goli rEžiSEr poStaNE oSKar

Doslej so podelili 2.789 oskarjev. Kipec golega moža z mečem, zapičenim v filmski kolut s petimi režami, ki ponazarjajo pet vrst filmskih ustvarjalcev (igralce, režiserje, producente, tehnike in scenariste), je po predlogi umetniškega direktorja filmske hiše MGM izdelal študent kiparstva. Model zanj je bil režiser mehiškega rodu Emilio El Indio Fernández. Dobrih 34 centimetrov visok in 3,8 kilograma težak kipec je bil sprva izdelan iz brona, zdaj pa je v osnovi iz zlitine kositra, antimona in bakra ter prevlečen s plastjo niklja, ki zapolni pore in zagotovi mehko gladkost. Sledi še plast srebra, da se nanjo bolje prime še vrhnja plast 24-karatnega zlata. Kipec je še vedno takšen kot ob nastanku, le da so leta 1945 marmorni podstavek zamenjali s kovinskim. V delavnici R.S. Owens & Company v Chicagu vsako leto v treh do štirih tednih izdelajo približno 50 kipcev. Posamezen je dokončan približno v desetih dneh, vreden pa naj bi bil okoli 1.800 dolarjev.Med drugo svetovno vojno, leta 1943 in 1944, so oskarje zaradi pomanjkanja kovine izdelali iz mavca, po vojni pa so dobitnikom mavčne kipce nadomestili s pravimi. V letih 1930–1950 so mladoletni nagrajenci dobivali pomanjšano kopijo kipca, sloviti ustvarjalec risanih filmov Walt Disney pa je za risani film Sneguljčica in sedem palčkov poleg »normalnega« oskarja dobil še sedem majhnih. Nagrado so prvih deset let imenovali preprosto kipec akademije ali zlata trofeja, potem pa naj bi ena od članic akademije pripomnila, da je kipec čisto podoben njenemu stricu Oscarju. Uradno je bilo nato to ime priznano leta 1939.

Svet filma

48

nih že tri mesece pred podelitvijo. Prva po-delitev teh prestižnih filmskih priznanj ni bila nič posebnega. Po slavnostni večerji, za katero je vsak od 270 povabljencev prispe-val po pet dolarjev, je predsednik akademi-je, igralec Douglas Fairbanks, v približno desetih minutah podelil prvih 15 oziroma 14 kipcev. Prvi kipec je namreč dobil igra-lec Emil Jennings, ki je v času slavnostne podelitve že odpotoval v Evropo, zato mu ga je Fairbaks izročil nekaj dni prej.

vse oskarjeve selitve Ceremonijo so z leti preselili v večje dvora-ne. Najprej za več desetletij v znana losan-geleška hotela Ambassador in Baltimore, tri leta je potekala tudi v Chinese Theatru, potem pa po dvoranah po vsem Los Angele-su. Sredi petdesetih je gala predstava nekaj-krat potekala vzporedno v Los Angelesu in New Yorku. Podeljevanje oskarjev je postal posel, šov in prestiž. Leta 2000 je devet dni pred prireditvijo izginila pošiljka s 55 kipci. Ukradene oskarje so na prireditvi nado-mestili novi. Teden po kraji so na mestnem smetišču našli 52 kipcev, aretirali so tudi ta-tova, en kipec pa so tri leta kasneje odkrili na Floridi, pri preiskavi bivališča nekega pre-prodajalca mamil. Slavnostna prireditev ni nikoli odpadla. Termin se je sčasoma z maja prenesel na april, pa marec oziroma februar. Slavnost so doslej prestavili le trikrat. Leta 1938 za teden dni zaradi velikih poplav, leta 1968 za dva dni zaradi atentata na Martina Luthra Kinga in leta 1981 za en dan ob aten-tatu na predsednika Ronalda Reagana.

promenada slavnih Po desetletjih zanemarjanja nekdaj blešče-čega filmskega bulvarja, po katerem so se od šestdesetih let dalje potikali izgubljeni iskalci filmske sreče, narkomani, klošarji, mali kriminalci in razočarani turisti, ki so iskali nekdanji blišč filmske industrije, so se mestni očetje odločili za temeljito pre-novo. Pod bulvarjem so leta 1999 speljali podzemno železnico, dve leti kasneje so na mestu, kjer je nekoč stal prvi hotel Holly-wood, postavili nakupovalni in družabni center Hollywood & Highland s Kodakovo dvorano s 3.300 sedeži, kamor se je leta 2002 vrnil tudi oskar s svojimi slavljenci. Pločnik, ki obroblja Hollywood Boule-vard, je zagotovo najslavnejši na svetu. Leta 1958, ko je slava Hollywooda že zatonila, so se mestni možje v upanju, da mu bodo

tako spet vrnili zbledeli sij, domislili zvezd v pločniku. Vgradili so 2.500 praznih zvezd in jih v dobrem letu dni napolnili že z okoli 1.500 imeni zaslužnežev, ki so se izkazali v industriji zabave. Prva je svojo zvezdo, to je bilo 9. februarja 1960, dobila igralka Joanne Woodward. Kandidata za zvezdo, ki mora biti v šovbiznisu uspešen vsaj pet let, običajno predlaga njegova produkcijska hiša, kolegi ali oboževalci. Končno besedo ima svet gospodarske zbornice mesta Hol-lywood, ki vsako leto med več sto predlogi izbere približno 20 srečnih zvezd. Imeno-vani se mora s podelitvijo tega »pritlehne-ga« priznanja strinjati, stroške vgradnje, približno 15 tisoč dolarjev, pa poravna tisti, ki ga je predlagal. Izbranec se mora tudi ob-vezati, da bo osebno prisostvoval slavnosti ob odkritju zvezde, kar je velika priložnost, ki jo vedno izkoristi vrsta oboževalcev.

ukradene zvezde»Doslej so ukradli že štiri zvezde. Med pre-novo pločnika je eden od delavcev ukradel zvezdi Jimmyja Stewarda in Kirka Dou-glasa, ukradeno zvezdo igralca Gena Au-tryja so odkrili v zvezni državi Iowa, pred desetletjem pa so tatovi kar izžagali zvezdo Gregoryja Pecka,« je zgodbo o Hollywoodu na večer najinega srečanja končal že močno zgubani gospod v preddverju hotela Roose-velt, ki v uniformi vratarja tu stoji že več kot pol stoletja. Videl je že marsikaj. »Tradicija je, da po slavnosti na pločniku zvezdnikova družba zavije še k nam na kozarček,« je rav-no razlagal, ko je na vratih nenadoma zavr-šalo, se zasvetilo od bliskavic fotoaparatov in zahrumelo od vzklikov množice. Zvezde v Hollywoodu so pogosto na dosegu roke.

Vlado Kadunec

Svet filma

Nova številka že naprodaj v prodajalnah časopisov, poštnih poslovalnicah in na večjih bencinskih servisih.

080 15 80 www.mojefinance.si

- v mojih rokah

T E M A T S K E I Z D A J E 2 0 1 1• M O D A • A R H I T E K T U R A I N I N T E R I E R • Z D R A V O Ž I V L J E N J E • Ž I V L J E N J S K I S T I L

TRENDI – PREMIKI V SLOGU

R E V I J A Z A S O D O B E N

Ž I V L J E N J S K I S L O G