BISERI SLOVENSKE BISTRICE IN NAŠA POT (kolesarsko

OŠ POHORSKEGA ODREDA SLOVENSKA BISTRICA

KOPALIŠKA ULICA 1

2310 SLOVENSKA BISTRICA

BISERI SLOVENSKE BISTRICE IN NAŠA POT (kolesarsko popotovanje od Slovenske Bistrice do Rač)

Avtorice naloge:

1. Maša Vidmar, 9. b 2. Ana Frešer, 9. b 3. Polona Kangler, 9. b 4. Veronika Novak, 9. b 5. Nika Janša, 9. b 6. Dana Kapun, 9. b

Mentorica: Bojana Skutnik, prof.

Somentorica: Živa Gabrijelčič, prof.

Slovenska Bistrica, januar 2010

2

POVZETEK Šola: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, Kopališka 1, 2310 Slovenska Bistrica Naslov raziskovalne naloge: Biseri Slovenske Bistrice in naša pot (kolesarsko popotovanje od Slovenske Bistrice do Rač) Avtorice:

1. Maša Vidmar, ([email protected])

2. Ana Frešer, ([email protected])

3. Polona Kangler, ([email protected])

4. Veronika Novak, ([email protected])

5. Nika Janša, ([email protected])

6. Dana Kapun, ([email protected])

Mentorica: Bojana Skutnik, prof. Somentorica: Živa Gabrijelčič, prof.

Naša želja je bila širši javnosti predstaviti kulturne in naravne znamenitosti našega mesta ter

zainteresirati mlade h kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa. Zanimalo pa nas je seveda tudi

mnenje naših sovrstnikov o našem mestu, tako, da smo v anketo vključile vprašanja, ki so nam

pomagala do zaključka.

V Slovenski Bistrici imamo veliko lepih biserov. Med najpomembnejšimi je seveda bistriški grad,

ki je zelo zanimiv za turiste in s katerim lahko Slovensko Bistrico naredimo prepoznavno. Veliko

anketiranih je dejalo, da jim je zelo všeč grajski park, ki leži neposredno ob gradu. Čeprav je veliko

mladim zelo všeč stadion, saj marsikdo preživi kar nekaj ur na teden na treningih, so naši učenci

mnenja, da je premalo poskrbljeno za zabavo in interese mladih. To nas je spodbudilo k temu, da

pripravimo kolesarsko pot, z njo predstavimo bisere mesta, si ogledamo širšo okolico in povežemo

z vrstniki iz bližnjega kraja. Tako bi združili prijetno s koristnim – ogledali bi si naše mesto skozi

naše oči, se družili in rekreirali.

Ključne besede: turistična kolesarska pot, biseri našega mesta, (ne)interesi mladih, rekreacija

3

The jewels of Slovenska Bistrica and our track

(Cycling track from Slovenska Bistrica to Rače)

Summary

Our wish with this research project was to present to the wide public cultural and natural places of

our town and to interest younger people to spent quality free time. We were also interested in the

opinion of our schoolmates in our town and so we included in our questionnaire questions that

helped us to get to the conclusion. In Slovenska Bistrica we have a lot of beautiful jewels. The most

important is of course the castle that is very interesting for the tourists and with it we can make

Slovenska Bistrica recognizable. A lot of schoolmates that were asked said, that they like the castle

park which lies next to the castle. Although many young people very much like the stadium because

they spend couple of hours per week on the training have our schoolmates the opinion that there is

not enough done about the pleasure and interests of young people. This stimulated us that we have

made a cycle track and with it we present the jewels of the town, we have a look at the wider

surroundings and we connect with the young people from the town nearby. So we would combine

pleasantness with usefulness – we would look at our town through our eyes, we would unite and

recreate.

Key words: tourist cycle track, jewels of our town, interests of young people, recreation

4

KAZALO

1 UVOD...............................................................................................................................................5

2 TEORETIČNI DEL........................................................................................................................6

2.1 Interesi mladih............................................................................................................................6

2.2 O športu......................................................................................................................................6

2.3 Biseri Slovenske Bistrice ...........................................................................................................7

2.4 Kraji ob naši poti......................................................................................................................17

3 EMPIRIČNI DEL .........................................................................................................................19

3.1 Namen raziskave ......................................................................................................................19

3.2 Zbiranje podatkov ....................................................................................................................19

3.3 Raziskovalni vzorec .................................................................................................................19

3.4 Rezultati in interpretacija .........................................................................................................19

3.5 Oblikovanje turističnega proizvoda .........................................................................................24

4 SKLEP............................................................................................................................................26

VIRI IN LITERATURA..................................................................................................................27

PRILOGA A .....................................................................................................................................28

5

1 UVOD Čeprav prihajamo iz različnih manjših krajev v okolici Slovenske Bistrice, smo se odločile, da kot

kraj, ki ga vse najbolje poznamo, izberemo prav Slovensko Bistrico. Tukaj že devet let hodimo v

šolo, se srečujemo s prijatelji, se udeležujemo raznih dejavnosti, preživljamo prosti čas.

Slovenska Bistrica predstavlja eno najstarejših mest v Sloveniji. Leži v SV Sloveniji med

Mariborom in Celjem. Mesto je dobilo mestne pravice že v 14. stoletju in od takrat zelo spremenilo

svojo podobo. S 7000 prebivalci je tudi med najhitreje razvijajočimi se mesto v Sloveniji. Kulturne

znamenitosti v Slovenski Bistrici predvsem v toplejšem delu leta privabljajo turiste. Bistriški grad z

grajskim parkom, 3 cerkve in samo mestno jedro, Trg svobode so zelo zanimivi. Poleg kulturnih,

ima Slovenska Bistrica tudi naravne znamenitosti, kjer si lahko človek odpočije in nabere novih

moči. Bistriški vintgar tako privablja mnoge pohodnike.

Menimo, da marsikateri izmed učencev tretjega triletja ne pozna zadosti dobro našega kraja in da v

njem ne najde prostora zase. Z raziskovalnim delom naloge nas je zanimalo, kaj o našem kraju in

njegovi ponudbi menijo naši vrstniki, učenci tretjega triletja. Nadalje smo jim ponudile možnost, da

se lahko peljejo po naši kolesarski poti, ki bi se začela v Slovenski Bistrici in nadaljevala do Rač, ob

kateri bi spoznavali lepote svojega kraja in okolice. To pot smo si zamislile zato, ker menimo, da se

mladi premalo rekreiramo, premalo poznamo svoj kraj in premalo družimo med seboj. Zamislile

smo si, da bi se povezali z učenci z OŠ Rače in z njimi preživeli nekaj časa. Z aktivnostjo mladih v

domačem kraju menimo, da bi se njihova pripadnost kraju povečala.

6

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Interesi mladih Različne organizacije po vsem svetu se ukvarjajo z organizacijo programov za mlade. Predvsem v

mestih lahko mladi svoj prosti čas zabijemo v različnih skupinskih dejavnostih: športne aktivnosti,

skavti, taborniki, gasilci, programi društva prijateljev mladine, razni dogodki v knjižnicah,

umetniški večeri, pevski zbori, dramske skupine, programi neformalnega in formalnega

izobraževanja (npr. glasbena šola in jezikovni tečaji), sodelovanje v prostovoljnih skupinah

samopomoči, študentskih klubih, političnih podmladkih, mladinskih klubih, centrih ipd.

Če se mladi znajdemo v težavah, nam pomoč nudijo razni programi pomoči. Če potrebujemo

različne storitve ali informacije, pa se lahko obrnemo na različne servise.

Po zgoraj naštetih možnostih lahko sklepamo, da moramo le izbrati ustrezen program in za vse naše

težave in interese je poskrbljeno. Na žalost pa to ni res. Mladi smo prevečkrat do ponudbe

nezainteresirani. Veliko programov se pritožuje nad nemotiviranostjo mladih in njihovo

neudeležbo. Izvajalci mladinskega dela v praksi izražajo potrebo po bolj sistematičnem urejanju

izhodiščnih konceptov in izdelavi podlag, ki bi omogočile boljše delovanje.

Mrgole v svoji knjigi Kam z mularijo? predstavlja koncept mladinskega središča, ki na osnovi

delujočih mladinskih iniciativ in uveljavljenih programov podpira razvoj množične mladinske

kulture. Mladinska središča bi delovala tako, da bi v njih mladi lahko zadovoljevali svoje temeljne

potrebe po kakovostnem preživljanju časa odraščanja in imajo možnost dobiti znanja in spretnosti,

ki jih potrebujejo v vsakdanjem življenju. Ob znanjih, ki jih mladim ponuja in podaja šola, le-ti

potrebujejo znanja, uporabna za življenje. (Mrgole, 2003)

2.2 O športu Rekreacija je tista dejavnost, ki prinaša človeku neposredno zadoščenje pri udeležbi v kaki

svobodno izbrani razvedrilni aktivnosti. Rekreacija mora pomeniti za posameznika neko truda

vredno vrednoto, če te prvine ne najdemo pri dejavnosti, s katerimi se ljudje v prostem času

ukvarjajo, potem ni rekreacija v pravem pomenu besede. (Pediček, 1970)

Šport je uveljavljen pojem za gibanje, ki je razširjen po vsem svetu. Za to dejavnost je značilna

gibalna in telesna aktivnost, uči nas praktičnih in teoretičnih športnih znanj, utrjuje nam zdravje,

pomaga ohranjati stik z naravo, osvežuje, sprošča, krepi in goji družabnost. Rekreativni šport za vse

starosti in vsak spol postaja nujen sestavni del življenja. Poleg množičnega športa poznamo tudi

tekmovalni šport, soočanje z drugimi športniki in doseganje boljših rezultatov. Vrhunski šport je

posel, kjer se pretaka ogromno denarja.

Športni način življenja je danes eden od smiselnih načinov bivanja, ki se pri posamezniku kaže kot

v redni, vsakodnevni športni aktivnosti, skrbi za zdravje in njegovo utrjevanje, skrbi tudi za lepo,

7

spodobno telo in zdrav duh, stalnem stiku z naravo. Športni način življenja je sistem vrednot, ki jih

vključujemo v svoj osebni življenjski slog in sčasoma postanejo del našega notranjega sveta.

Čim več pozornosti bomo namenjali preventivnemu športu za vsa starostna obdobja življenja, tem

bolj bomo zdravi in povečal se bo potencial celotnega naroda. Šport je učinkovito rehabilitacijsko

sredstvo, po hudih boleznih, težkih poškodbah in zasvojenosti nas vrača na prvotna pota. Šport nas

velikokrat razbremeni potrtosti, slabe volje, negativnih misli in depresije. Šport nas uči prisluhniti

naravi, da ob njem spoznamo, da smo del nje in da smo od nje odvisni. Ustvarjalnost na športnem

področju nudi športniku večji izziv in neskončne možnosti. Šport je lahko tudi avantura in pot v

neznano in neraziskano.

Učinkovitost v športni aktivnosti je odvisna od psihološkega statusa, značilnosti, sposobnosti in

lastnosti. (Bizjan, 2004)

2.3 Biseri Slovenske Bistrice 2.3.1 Gradišče Slovenska Bistrica se je začela razvijati iz trga, imenovanega Gradišče. Iz urbanistične zasnove

mesta lahko sklepamo, da je obstajalo in se razvijalo starejše jedro že pred 13. Stoletjem. Takrat je

naselbina postala trg. Trg Gradišče. Le ta leži v jugovzhodnem delu mesta, ki z obrobnimi

parcelami kaže na staro, ob cesti (križišče cest Maribor, Celje, Ptuj) ležečo tržno vas. Ob tej vasi se

je razvil trg.

Danes je Gradišče trapezasti trg, z vodnjakom ter s tremi mogočnimi debelimi, divjimi kostanji na

sredini.

Slika 1: Gradišče

2.3.2 Trg svobode Trg Svobode je glavni trg Slovenske Bistrice, ki leži v osrednjem delu starega mestnega jedra in

ima obliko dvojnega lijaka. Trg danes zavzema cerkev Marije sedmih žalosti z minoritskim

8

samostanom, rotovžem, nekdanjim mestnim dvorcem, nekdanjim hotelom Beograd z znanim

vogalnim in okroglim stolpnim pomolom in spomenikom na samem trgu. Celoten trg je zavarovan

kot primer stare mestne trške arhitekture.

Slika 2: Trg svobode

ROTOVŽ

Rotovž je stara mestna hiša, ki ima na severni strani fasadni stolpič z zvonasto streho in urnimi

številčnicami. Ima poznobaročni stil in ključni položaj na trgu.

MESTNI DVOREC

Na sproti rotovža, na severnem delu trga leži nekdanji mestni dvorec. Danes je v njem sedež

knjižnice Josipa Vošnjaka.

NEKDANJI HOTEL BEOGRAD

Nekdanji hotel Beograd leži v neposredni bližini trga in je ena novejših stavb s starem delu mesta.

Od ostalih stavb na trgu se razlikuje po tem da so v večini enonadstropne. Znan je hotelov vogalni

in okrogli stolpni pomol.

2.3.3 Cerkev Marije sedem žalosti Cerkev, ki kot zavarovan sakralni in umetnostni spomenik smiselno zaokroža podobo osrednjega

trga se prvič omenja leta 1379 kot mestna cerkev in je bila šele v začetku 17.stol. izročena celjskim

Minoritom, ki so gotskemu prezbiteriju dozidali prostrano ladjo in do 1686 zgradili samostan in

9

zraven stoječi obrambni stolp leta 1772 preuredili v zvonik. Prvotni zvonik, ki je sprva služil kot

mestni stolp, je bil nižji, cerkev pa verjetno manjša od današnje in z ravnim ladijskim stropom.

Križno rebrasto obokan prezbiterij so leta 1941 Nemci zaradi širjenja ceste skrajšali, za etažo so

skrajšali tudi zvonik, ki so ga v 16.stol. dvignili. V drugi polovici 17.stol. so povišali in obokali

ladjo, vdelali pevsko emporo ter barokizirali vsa okna in vrata, zato je oprema v celoti baročna.

Baročna preureditev cerkve je prinesla obokano notranjost. Križev in Boštjanov oltar sta iz prve

četrtine, Jožefov in Antonov oltar iz sredine in glavni oltar iz tretje četrtine 18. stoletja . V drugi

polovici 17. stol. je bil zgrajen poleg cerkve samostan, ki je deloma dvo – deloma enonadstropen in

so ga po letu 1929 upravljale šolske sestre, ki so imele v njem sirotišnico. Cerkveno notranjščino so

leta 1972 močno preuredili. Današnjo podobo je cerkev dobila v letih 1652-1685. (Gradišnik, 2006)

Slika 3: Cerkev Marije sedem žalosti

2.3.4 Graslov stolp Graslov stolp stoji na križišču Kidričeve in Čopove ulice. Po zgradbi lahko sklepamo, da je bil

zgrajen šele v 16. stoletju. V njem so živeli Grasli, ki so bili svobodnjaki in so se preživljali kot

fevdniki stolpov in manjših okoliških posestev. Ime je dobil po Antonu Graslu, ki je bil prvoten

posestnik Graslovega stolpa. Je edini ohranjen stolp iz preteklih stoletij in je znan pod različnimi

imeni, kot so Smodniški stolp, kašča, Žitni stolp ipd. Stavba, ki so jo v 19. stol. uporabljali za

kaščo, je tipično srednjeveško misterialno prebivališče, a se je do danes ohranila v precej predelani

obliki in podobi.

Zidava je sicer še nepravilna, gotska, ampak še po šivanih vogalih v pritličju kaže romansko

tradicijo. Stolp ima poglobljeno pritličje, nad njim pa še tri etaže; enega z obokanimi in dva z

10

lesenimi podi in povezane z lesenimi stopnicami. Le med kletjo in pritličjem pa je stopnišče zidano.

Po konceptu in velikosti je skoraj enak kot grajski severozahoden stolp. V stavbni masi je že v

osnovi zaznati tri gradbene faze, vezane na različna časovna obdobja.

V jugozahodnem zunanjem vogalu stolpa je na višini tretje tretjine vzidana kartuša s sivkastim

obrobjem, kombinirana z deželnim in mestnim grbom.

Po obnovi v letih 2001-2004 je v njem nastalo veliko in ambientalno zanimivo razstavišče. Z novo

razsvetljavo omogoča razstavitve najrazličnejših dokumentarnih in likovnih ter drugih razstav. Omogoča predstavitev več avtorjev, več tehnik in več vsebinskih sklopov naenkrat. Za javnost so

ga odprli 1. oktobra 2004. (Enciklopedija Slovenije)

Slika 4: Graslov stolp 2.3.5 Grad Med znamenitosti v mestu Slovenska Bistrica spada tudi grad. Sledi kratek opis njegove zgodovine

od časa, ko so v njem živeli grofje Attemsi in vse do danes, ko grajski prostori služijo družbenim in

kulturnim namenom.

Začetke bistriškega gradu smemo iskati okrog leta 1265. Leta 1311 se grad prvič izrecno omenja

kot »Burg«. Takratni grad si lahko predstavljamo kot utrjen, z nasipom in palisadami zavarovan

zidan pravokotni stolp, ki je imel zgornje nadstropje morda tudi leseno. Stal je na mestu današnjega

gradu. Poznejše predelave in širitve gradu so sledi prvotnega fevdalnega bivališča povsem zabrisale,

zato so kakršnakoli razpravljanja o njegovi podobi in lokaciji vse do začetka 17. stoletja precej

negotova.

11

Grofje Attemsi so nastopili šele leta 1717, ko jim je gospoščino prodal grof Janez Jožef von

Wildenstein, da bi poravnal dolgove svoje žene. Gospoščina Bistriški grad je ostala v lasti družine

Attems vse do leta 1945, torej do konca druge svetovne vojne.

Slika 5: Grad V vsakem od nas, se ob ogledu gradu izriše predstava o tem, kaj se je v preteklosti tukaj dogajalo.

Vonj po starem in prelepi hodnikih nas popeljejo v čas, ko so gradu vladali grofje in so za njih

delali služabniki. Da pa naše predstave o prejšnjih lastnikih gradu ne bi bile napačne, je pomembno,

da navedemo vsaj nekaj podatkov iz njihovega življenja.

Družina Attems je štela 5 članov, in sicer grofa Ferdinanda Marijo III., grofico Vando Nostitz-

Rieneck, Ignaca Marijo V., Emila Hansa, Franca, Edmunda in Louia oz. Alojza.

Grof je svoje sinove vzgajal po strogi aristokratski šoli, njihova vzgojiteljica je bila baronica

Mandorf. Najmlajši sin Loui se spominja, da jim je oče vedno dvoje dopovedoval: »Spoštujte

vsakega človeka, naj bo bogat ali reven, kraljevske ali viničarske krvi in nikoli ne pozabite, da ste,

četudi Avstrijci, jugoslovanski državljani.« Po prvi svetovni vojni je Ferdinand postal državljan

Jugoslavije ter dedič vseh Attemsovih posesti v Jugoslaviji: poleg posestev bistriškega gradu še

lastnik posestev v Podčetrtku, Brežicah in Olimju.

Po pripovedovanju starejših Bistričanov je bil grof izjemen in spoštovan človek: moder, pravičen in

zelo izobražen. On in njegovi sinovi niso nikoli bili na strani nacistov. V času nemške okupacije je

pomagal družinam partizanov na Pohorju, s tem da jih je oskrboval z lesom za kurjavo. Svoje

delavce je vedno pravično nagradil in skrbel, da so njihovi otroci bili oblečeni in obuti. Bil je

vsestransko razgledan in je poleg nemščine in slovenščine govoril še francosko in angleško. Že v

30. letih stare Jugoslavije je grof Attems začutil, da je aristokracija v državi pred izumrtjem in da ne

more več živeti brez tesnejše povezave z ljudstvom. V Slovenski Bistrici je imel dober odnos z

meščansko družino Jagodič.

12

Med drugo svetovno vojno je bil konjeniški stotnik nemškega wermachta s sedežem v Zagrebu.

Konec vojne je dočakal mirno na svojem gradu, vendar je na žalost usoda hotela, da so ga v noči na

13. maj skupaj z njegovo ženo in njegovima dvema sinovoma Francom in Emilom Hansom

aretirali. V avgustu sta bila po sojenju v Vojaškem sodišču v Mariboru spoznana za kriva in

obsojena.Kljub ugovorom prebivalstva, da bi jih izpustili, sta bila odpeljana na prisilno delo, in sled

za njima je bila nato zabrisana. Še danes se ne ve kako, kje ter na kakšen način sta umrla.

Slika 6: Družina Attems Lastniki gradu Attemsi, ki so grad in posestvo kupili leta 1717 so bili veliki ljubitelji umetnosti.

Med umetniki, ki so delali za Ignaca Marijo Attemsa, so najbolj poznani slikarji. Ti so bistriškemu

gradu dali današnjo podobo . Med najpomembnejšimi so bili Frančišek Karel Remb iz Radovljice,

Johann Casper Weginger in Franc Ignac Flurer. Slednji je na gradu poslikal kar nekaj prostorov,

med njimi slavnostno dvorano, imenovano tudi viteška dvorana, glavno stopnišče in grajsko kapelo

Sv. Jurija. Za grad je naslikal tudi več oljnih slik.

Po2. svetovni vojni so ljudje bili razočarani, otožni, obupani… Veliko jih je ostalo brez strehe nad

glavo in niso vedeli kam in kod, saj so jim okupatorji uničili vse njihovo imetje. Po tem, ko so

Attemse izgnali iz gradu, se je vanj naselila vojska s svojimi vojaki in nekaj bistriških družin.

Stanovalci gradu so v gradu videli le prostor, kjer lahko prebivajo, ga raziskujejo, niso pa spoštovali

gradu v smislu enkratne arhitekturne stvaritve. Neodgovornost stanovalcev in zob časa sta grad

pripeljala do točke, ko se je bilo treba odločiti ali ga rešiti ali pustiti času, da naredi svoje. Leto

1985 je bilo odločilno. Na gradu so se začela obnovitvena dela, zraven tega pa se je začelo postopno

izseljevanje prebivalcev. Aktivnosti so prevzeli kulturni delavci, saj so že takrat predvidevali, da bi

grad postal osrednje mestno in kulturno razstavišče. S pomočjo občine Slovenska Bistrica so upali

na najboljše. Obnovitvena dela so se pospešila leta 1989, ko se je v 2. nadstropje gradu vselila nižja

glasbena šola Slovenska Bistrica. Nastopi dijakov so ponavadi potekali v slavnostni dvorani gradu,

13

kjer so se iz leta v leto rojevali uspešni glasbeni mojstri. Pobudniki gradu so začeli urejati zbirke, ki

jih je omogočalo lokalno okolje in za katere je bilo gradivo mogoče pridobiti z majhnimi denarnimi

sredstvi. Nastajanje zbirk je napredovalo in leta 1993 je bil del gradu odprt za javnost. Leto prej je v

okviru javnih del zaživela vodniška služba. Nov, svež veter je v grad prinesel Zavod za kulturo

Slovenska Bistrica, ki je bil ustanovljen leta 1996. Svoje prostore je dobil v pritličju gradu, po

izselitvi glasbene šole pa se je preselil v drugo nadstropje.

Stanislav Gradišnik je eden izmed najpomembnejših oseb na področju revitalizacije Bistriškega

gradu. Grad se je zaradi njegovega truda in prizadevanj ostalih kolegov razvil v pomembno

kulturno žarišče v občini. Ima funkcijo kulturnega razstavišča, hkrati pa se v gradu in v njegovi

neposredni okolici odvijajo številni družabni dogodki in prireditve na področju glasbe, gledališča,

folklore… V gradu je možna civilna poroka, poleg tega pa imajo v njem profesorji in popotniki

svoja predavanja in predstavitve.

Danes je v gradu za ogled postavljenih več zbirk. Poleg prve stalne zbirke Rimska cesta od Celeie

do Poetovie, ki je bila postavljena že leta 1987, največ pozornosti pritegujejo bogata Pajtlerjeva

zbirka fosilov in mineralov, ki jo je zavod odkupil od prizadevnega zbiralca in velja za četrto

najobsežnejšo zbirko te zvrsti v Sloveniji, Zbirka molitvenikov, Zbirka petrolejk, ki kaže na razvoj

svetil od rimske oljenke do električne svetilke, Zbirka lutk v narodnih nošah z vseh celin, ki so

darilo Zore Tomič, Arkova etnološka zbirka z izbranim etnološkim gradivom z območja občine

Slovenska Bistrica in vrsta drugih.

2.3.6 Grajski park Park je nastal v drugi polovici 16. stol, po francoskem vzoru vrtnega oblikovanja. Posadili so ga

prvotni lastniki gradu, grofje Vetter. Olepšali in izboljšali so ga tudi naslednji lastniki, Wildensteini,

konec 17. stol. Takrat je park v širino meril 85 metrov, dolg pa je bil nad 500m. Navkljub

spremembam je v parku še danes vidna nekdanja podoba vrtnega oblikovanja. Spomin na baročno

obdobje sta 300 let star gabrov drevored in zid, ki je na nek način pravi naravni spomenik, saj v

njem najdemo pisano sestavo pohorskih kamnin. Sredi parka, ob severnem obzidju je še ohranjena

vrtna uta, ki je imela simetrično dvojčico ob levem zidu grajskega parka, kasneje pa je bila

predelana v vrtnarjevo hišo, ki je bila v 19. stoletju obnovljena. Park je bil v vseh teh letih prostor

za vse mogoče prireditve: kresovanje, veselice, tombole, motociklistični poligon, v poletnih

mesecih pa za urjenje nabornikov.

V grajskem parku stoječe plastike Merkurja in Herkula ter doprsni kipi Štirih letnih časov s konca

17. stoletja danes stojijo v vhodu gradu Slovenska Bistrica. Danes je ohranjena le četrtina parka.

Skupaj z razrušenim obzidjem je bil v 90-tih letih prejšnjega stoletja, temeljito obnovljen.

14

V okolici parka, v njegovem nekdanjem območju se med drugim nahajajo tudi osnovna šola,

športna dvorana in zdravstveni dom.

Slika 7: Grad s parkom 2.3.7 Cerkev svetega Jerneja Župnijska cerkev svetega Jerneja je bila prvič omenjena okoli leta 1240. Najprej je bila to

enoladijska cerkev s kornim zvonikom. V dvoladijski prostor je bila razširjena v začetku 16.

stoletja. Prizidana je bila tudi Marijina kapela. Današnji izgled je dobila okoli leta 1720. Istega leta

so na zahodni strani prizidali novi prezbiterij, starega, ki je stal v pritličju zvonika, pa so preuredili

v vhodno vežo. Nato so dodali z ograjo ograjen nadstropni prostor s pevskim korom in kapelo

svetega Frančiška Ksaverja. Leta 1730 je bila cerkev posvečena s 7 oltarji.

Cerkev sestavlja večja pravokotna ladja, kvadratni prezbiterij, stranski prizidani kapeli, zakristija ter

mogočni zvonik pred vzhodno fasado. Na južni strani ladje se je ohranila gotska freska sv. Krištofa.

Znotraj je velika baročna dvorana, ki jo ob strani spremljajo trije pari plitvih kapel in galerij ter dve

večji kapeli sv. Ksaverja in roženvenska kapela. Poslikal jo je Brollovo v letu 1885.

V prezbiteriju je poslikava F. I. Flurerja iz leta 1722. V Ksaverjevi kapeli pa poslikava Laubmana

iz leta 1738 in v roženvenski kapeli poslikava A. Lerhingerja iz tretje četrtine 18. stoletja. V cerkvi

je šest renesančnih nagrobnikov iz leta 1724.Istega leta so bile postavljene orgle. Lepa železna

kovana baročna mreža je vhod v krstilnico. Holzingerjeva dela so vsi oltarji, kip Janeza Nepomuka,

kiparski okras spovednice in krstilnika ter prižnica. Slika Jernejevega poveličevanja je delo

baročnega slikarja Kremzer - Schmidta. Ob stopnicah, ki vodijo v cerkev, so vzidani štirje

nagrobniki z nekdanjega pokopališča.

15

Slika 8: Cerkev sv. Jerneja 2.3.8 Trg Alfonza Šarha Na trg Alfonza Šarha pridemo preko kamnitega mostu. Prostor obvladuje Marijino znamenje in v

ozadju župna cerkev Sv.Jerneja. Trg Alfonza Šarha je arhitekturno zelo pester. Ob deželni cesti se

je razvil trg v prvi polovici 18. stoletja. Kip Brezmadežne Marije je bil postavljen leta 1771. To je

bilo delo Vida Konigerja. Stoji na kamnitem stebru s kamnitim vencem. Leta 1996 so znamenje

obnovili. Kip Marije je bil pozlačen in restavriran. Na novo izklesana sta bila kamniti podstavek in

steber. Prazna vogalna niša na hiši ob mostu je mesto lesenega kipca Janeza Nepomuka, ki se sedaj

nahaja v gradu Slovenska Bistrica.

Znamenitosti:

- Župna cerkev svetega Jerneja.

- Kip Antona Martina Slomška z Blažetom in Nežico delo Ivana Sojča.

- Slomškov dom.

- Kamniti most čez Bistrico.

- Neobaročna stavba ob Mariborski cesti.

2.3.9 Cerkev svetega Jožefa Podružnica cerkev svetega Jožefa leži v okolici Slovenske Bistrice in je eden najpomembnejših

sakralnih spomenikov pri nas. Stoji na vrhu istoimenskega hriba. Tip cerkve je sladkogorski tip

cerkvene stavbe iz obdobja baroka. Predstavlja izrazit prostorski in krajinski poudarek nad mestom.

16

Cerkveno zemljišče je junija 1744 kupil domači duhovnik Maks Lederer. Cerkev je bila zgrajena

med leti 1745-1757 po načrtih mariborskega arhitekta Hofferja. Oblikovana je v živahnem

baročnem slogu. Stavba je dolga 31,5 m ter široka in visoka 12,5 m. Odlikuje se po izjemni tlorisni

in prostorski razgibanosti.

Cerkev tvori ladja ovalnega tlorisa,ki se širi v stranski kapeli. Pred vhodno fasado je plitev ovalni

prezbiterij in dva nizka zvonika. Fasade so razgibane z gredami in pilastri, trikotnim čelom in

polkrožnimi nišami. Na severni strani je oltar in prizidana zakristija nad katero je prostoren

oratorij. V obliki kupole je zazidana svetla in prostorna cerkvena ladja. Glavni oltar je delo mojstra

Strauba. Postavljen je bil med leti 1757 in 1758. Dragocena je oltarna slika smrti sv. Jožefa, ki je

delo slikarja Metzingerja. Zraven stojijo štirje kipi dveh bibličnih zakonskih parov. Dva manjša

stranska oltarja sta ob slavoloku in dva večja v ladji. Vse slike so delo slovenjgraškega slikarja

Straussa iz let 1769 do 1774.

2.3.10 Bistriški vintgar Pot na Bistriški vintgar začnemo komaj tri kilometre iz mesta. Pohodniki z veliko kondicije, bodo

pot do Močnika prehodili v dveh urah, tisti ki pa ima namen uživati v lepotah narave, si odpočiti pri

šumečem miru potoka Bistrica, naj računa da bo za pot porabil najmanj štiri ure. Pot je lepa in lahko

prehodna, najbolj v spodnjem delu doline. V zgornjem delu je težje prehodna zaradi vlažnega in

spolzkega terena, vendar so na takšnih delih v oporo postavljene ograje in jeklene vrvi.

Vintgar je posebna oblika doline s strmimi pobočji in previsnimi stenami.

Skozi Bistirški vintgar lahko vidimo naravno in kulturno dediščino. Zavarovani objekti naravne

dediščine so: Kamnolom serpetina, potok Bistrica, Rimski kamnolom, slap Bistriški Šum,

Maroltova jelka, debela smreka pod kmetijo Žerjav in še mnogi drugi.

Zavarovani objekti kulturne dediščine so: Ančnikovo gradišče, Rimski kamnolom in Štampoharjev

mlin.

Na sprehodu skozi Bistriški vintgar lahko opazimo veliko živali. Srečamo lahko lisico, dihurja,

zajce, kune, veverice, če pa bomo hodili mirno in čimbolj tiho pa mogoče lahko naletimo na srnjad,

jelenjad in divje prašiče. Ob poti nas spremlja vseskozi tudi ptičje petje. Vidimo lahko tudi ptice, ki

so zaščitene in zelo redke: prepelico, smrdokavro, kanjo, kragulja in še mnoge druge.

Potok Bistrica nas spremlja skozi ves naš pohod po vintgarju. Vodi nas do zanimivosti, ki jih je

ustvarila voda- slapov, mlinov, žag. Potok Bistrica sodi med najbolj ohranjene pohorske potoke. V

preteklosti je potok Bistrica poganjal nekaj še danes stoječih mlinov in žag.

Po približno pol ure hoje pridemo do Rimskega kamnoloma, kjer so nekoč Rimljani lomili kamenje.

Kamnolom so zapustili v antični dobi, danes pa se počasi zarašča. Kamnolom je danes tipično

nahajališče pohorskega marmorja.

17

Lorbekova domačija je ena redkih hiš, ki je ohranila svojo prvotno obliko. Hišo sestavljajo hlev,

kovačnica in sušilnica za lan. Na kmetiji pri Lorbekovih so imeli do 60. in 70. let kajžarje, ki so si

morali z delom na njihovi lastni zemlji odslužiti stanovanje in zemljo. Pred drugo svetovno vojno

so pri Lorbekovih imeli tudi viničarje, ki so obdelovali vinograde, da so kmeti imeli svoje vino.

Hrano so si pridelovali veliko svoje hrane in vso svojo obleko naredili sami, saj je bilo ljudi dovolj.

Lorbekova domačija je pokrita z slamnato kritino, zgrajena je iz lesa in pobeljena. Domačija ima

prvotno obliko postavljenih prostorov. Glavni vhod je v lojpo, iz katere pridemo v veliko hišo na

desno, na levo pa pridemo v malo hišo, naravnost pa v kuhinjo. Iz kuhinje pridemo desno v špajzo,

levo pa v štibl. V veliki hiši je tudi krušna peč, ki jo kurijo v kuhinji. Na kmetijah so imeli tudi

ovce, ki so jih strigli dvakrat letno in tako so dobili volno za pletenje rokavic, nogavic in

puloverjev.

Ob poti skozi Bistriški vintgar vidimo veliko ostankov mlinov in žag. Eden najbolj ohranjenih

mlinov je Štampuharjev mlin v Ošlju. Ohranil se je zaradi tega, ker je imel dostop, ki so ga lahko

uporabljali vsi vaščani. Zgrajen je bil okoli v 19. stoletju., prvič so ga obnovili leta 1964. Leta 1975

so v njem še zadnjič mleli. Danes lahko vidimo še samo kamnita hiša, mlinsko kolo pa se ni

ohranilo.

Pri Štampuharjevem mlinu je stala tudi žaga. Tudi pri žagah je bilo tako, da jih je večina opustila.

Štampuharjeva žaga pa je delovala vse do 70. let prejšnjega stoletja. Kasneje so jo nehali obnavljati,

zaradi tega se je porušila leta 1984. Večina žag je bila lesenih, nekaj jih je imelo tudi eno kamnito

steno ali obzidane vogale. Poleg žag je bila tudi majhna lesena hiška, kjer si je lahko žagar kaj

skuhal in odpočil. Razžagan les so domov vozili z voli in včasih z konji. Večinoma so žagali

gospodarji, včasih pa so najeli žagmajstre, kjer so pa morali biti pazljivi, ker niso vsi bili enako

spretni.

Nekaj metrov naprej od Štampuharjevega mlina, pridemo do kamnitih ostankov Blažičeve

elektrarne. Namen zgrajene elektrarne je bil počitniški dom za Kraljico Marijo. Ta počitniški dom je

imel več zgradb: bolnico, hlev, pralnico, kapelico... Dom je sprejemal med počitnicami otroke,

bolne na dihalih. Stavbe, ki so bile poleg elektrarne so bile leta 1945 požgane.

Maroltova jelka je ena izmed najmogočnejših dreves v Bistiškem vintgarju, ki ima obseg 605cm. Je

najdebelejša jelka na svetu. Pred nekaj leti je še v vrh merila 43 m, vendar ji je strela odlomila vse

tri vrhove. Rano pri odlomljenem vrhu so pokrili z aluminjasto streho, začela ji je odpadati tudi

skorja, ki je prekrivala dve tretjini oboda debla. V letu 1999 so ugotovili tudi, da se ji je močno

poslabšala vitalnost krošnje.

2.4 Kraji ob naši poti

18

2.4.1 Leskovec- Stari Log Vasi Leskovec in Stari Log ležita med Pohorjem in Halozami in imata okoli 660 prebivalcev.

Prebivalci se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom in obrtjo. Tukaj deluje kulturno društvo Sloga,

dramska skupina Sonček, ljudske pevke in glasbena skupina Leskovške frajle. Med društvi je

uspešno turistično društvo Ajda, ki ohranja ljudske običaje. Leskovec je poznan po Špecovi lipi, po

mnogih kapelah in križih ter spomeniku NOB.

2.4.2 Pragersko – Gaj KS Pragersko sestavljata naselji Pragersko in Gaj. Leži ob križišču železniških prog iz Ljubljane

proti Mariboru in Avstrije proti Ptuju. V Gaju in na Pragerskem si lahko ogledamo naravne in

kulturne znamenitosti kot so: muzejska lokomotiva, pragerski grad, železniška postaja Pragersko,

vodni stolp z razstavnimi eksponati, spomenik NOB, ribnike z zanimivimi rastlinami,… KS

Pragersko – Gaj je najbolj znano po železniški postaji in olimpijskem strelišču za glinaste golobe, ki

je najnovejše v Evropi.

2.4.3 Botanični vrt TAL 2000 TAL 2000 je prvi in tudi edini zasebni botanični vrt v Sloveniji. Nahaja se južno od Maribora, med Račami

in Pragerskim v naselju Zgornja Gorica.

V vrtu si lahko ogledate največjo zbirko rastočih vodnih in obvodnih rastlin v Sloveniji (v tej zbirki so

zbrane rastline, ki rastejo pri nas v naravi, dodanih pa je še nekaj k nam prinešenih vrst), zbirko strupenih

rastlin, zbirko zdravilnih rastlin (ki je najmlajša), manjšo zbirko mineralov in kamnin (predstavljenih je nekaj

mineralov iz nahajališč doma in po svetu) in veliko drugih zanimivosti. Mlake in vlažna rastišča so hitro

naselile tudi različne živalske vrste in predvsem spomladi se po vrtu razlega glasno regljanje žab. Ob

sončnem vremenu preletavajo mlake pisani kačji pastirji, ki jih na tem območju živi okoli 50 vrst. Vrt

občasno obiskujejo nekatere vodne ptice, medtem, ko se glasno žvrgolenje iz okoliškega gozda sliši skozi

celo leto.

2.4.4 Rače V Račah je znan krajinski ribnik, Rački ribnik. Leži na obrobju Dravskega polja in meri 484 ha.

Zajema mešani gozd, travnike in stoječe vode. Park predstavlja življenjski prostor redkim in

ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. Tukaj je prisotnih preko 210 vrst ptic, 50 vrst kačjih

pastirjev ter 12 vrst dvoživk. Tukaj najdemo neokrnjeno naravo, spoznavamo rastline in živali ter

uživamo v miru. Med kulturne in naravne znamenitosti štejemo tudi grad Rače iz druge polovice

16. stoletja, ki je znan po svoji baročni, gotski in renesančni arhitekturi.

19

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen raziskave � Priljubljenost domačega kraja;

� Kako je po mnenju učencev poskrbljeno za njihove interese v domačem kraju;

� Obstoj razlik med učenci različnega in spola in starosti.

3.2 Zbiranje podatkov Vse podatke smo zbrali z vprašalnikom.

3.3 Raziskovalni vzorec Vzorec učencev 7., 8, in 9. razreda osnovne šole v šolskem letu 2009/2010.

Tabela 1: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) po spolu

Spol f f%

Dečki 78 50

Deklice 78 50

Skupaj 156 100,00

Iz tabele je razvidno, da je v vzorcu enako število deklic in dečkov.

Tabela 2: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) učencev glede na razred

Razred f f%

7. razred 52 33,3

8.razred 40 25,6

9.razred 64 41,1

Skupaj 156 100,0

Največ učencev je iz 9. razreda, sledijo učenci 7. in nato učenci 8. razreda.

3.4 Rezultati in interpretacija Tabela 3: Prikaz odgovorov na 1. vprašanje Kaj ti je v Slovenski Bistrici všeč?po spolu in razredih.

7. razred 8. razred 9. razred Dečki Deklice Skupaj Dečki Deklice Skupaj Dečki Deklice Skupaj

Trgovine 8 15 23 8 17 25 16 18 34

Park 11 13 24 6 5 11 17 15 32

Grad 8 14 22 9 2 11 4 8 12

Rimska cesta 1 6 7 2 1 3 1 2 3

Bistriški vintgar 15 14 29 11 10 21 10 18 28

Cerkve 0 0 0 2 0 2 0 1 1

Stadion 18 9 27 10 11 21 17 16 33

Drugo 0 0 0 5 6 11 1 0 1

20

Ugotovile smo, da so večini punc všeč trgovine v Slovenski Bistrici, fantom pa stadion. V 7.

razredu so se fantje in punce po skupnem številu odgovorov odločili za Bistriški Vintgar z 29

odgovori. V 8. razredu pa so se dekleta odločila za trgovine. Prav tako kot 8. razred so v 9. razredu

odgovorili, da so jim v Slovenski Bistrici všeč trgovine. Pod druge stvari pa so pisali predvsem

igrišče, telovadnica, slaščičarna in gasilski dom.

Graf 1: Prikaz odgovorov na 1. vprašanje po razredih.

0

5

10

15

20

25

30

35

a)Trgovine b)Park c)Grad d)Rimska

cesta

e)Bistriški

Vintgar

f)Cerkve g)Stadion h)Drugo

1. vprašanje: Kaj ti je v Slovenski Bistrici všeč?

7. razred

8. razred

9. razred

Tabela 4: Prikaz odgovorov na 2. vprašanje O čem bi v našem kraju rad/a vedel/a več?po spolu in razredih.


Zgodovina mesta 6 5 11 6 16 22 6 3 9 Grad 3 1 4 3 5 8 2 2 4 Bistriški vintgar 4 2 6 2 2 4 2 3 5 Park 2 4 6 3 3 6 0 0 0 Rimska cesta 0 0 0 0 0 0 1 2 3 Cerkve 0 0 0 0 0 0 2 0 2 Rimski kamnolom 0 0 0 0 0 0 0 1 1 Nič 0 0 0 0 0 0 4 11 15

Ugotovile smo, da bi v našem kraju prav tako fantje kot punce največ zvedeli/e o zgodovini mesta

Slovenska Bistrica. Najmanj bi izvedeli o Rimskem kamnolomu. O njem bi več izvedela le učenka

9. razreda. V 9. razredih se je večina punc in fantov odločilo, da nebi nič izvedeli o našem kraju.


21

0

5

10

15

20

25

Zgodovina

mesta

Grad Bistriški

Vintgar

Park Rimska

cesta

Cerkve Rimski

kamnolom

Nič

2. vprašanje: O čem bi v našem kraju rad/a izvedel/a več?

7. razred

8. razred

9. razred

Tabela 5: Prikaz odgovorov na 3. vprašanje Ali bi ti bilo zanimivo opraviti našo pot s kolesom?po spolu in razredih.

7. razred 8. razred 9. razred

Dečki Deklice Skupaj Dečki Deklice Skupaj Dečki Deklice Skupaj

DA 16 21 37 16 15 31 24 28 52 NE 9 6 15 4 5 9 9 3 12


0

10

20

30

40

50

60

DA NE

3. vprašanje: Ali bi ti bilo zanimivo opraviti našo turistično pot s kolesom

in združiti prijetno s koristnim?

7. razred

8. razred

9. razred

22

Ugotovile smo, da bi večini punc in fantov bilo zanimivo opraviti turistično pot s kolesom. Po

primerjavi med razredi so se v 9. razredih z 52 odgovori odločili za da. V 7. razredih se je za da

odločilo več punc kot fantov. Odgovori v 8. razredih se niso dosti razlikovali med fanti in puncami,

prav tako pa tudi v 9. razredih.

Tabela 6: Prikaz odgovorov na 4. vprašanje Ali se ti zdi, da je v našem kraju zadosti poskrbljeno za zabavo mladih? po spolu in razredih.


DA 8 10 18 6 3 9 7 5 12 NE 17 17 34 12 17 29 26 26 52

Večina anketiranih meni, da za zabavo mladih ni dovolj poskrbljeno. V 7. razredu 18 od 52

anketiranih meni da je za zabavo zadosti poskrbljeno. V 8. razredu jih večina ni zadovoljna z

zabavo v našem mestu: 29 od 38 anketiranih. V 9. razredu jih je prav tako večina nezadovoljnih: 52

od 64. Tudi če si tabelo ogledamo z vidika spola, ugotovimo, da so tako deklice kot dečki iz vseh

razredov prepričani, da za zabavo v našem mestu ni dovolj dobro poskrbljeno.


0

10

20

30

40

50

60

DA NE

4. vprašanje: Ali se ti zdi, da je v našem kraju zadosti poskrbljeno za

zabavo mladih?

7. razred

8. razred

9. razred

Tabela 7: Prikaz odgovorov na 5. vprašanje Ali se ti zdi, da je v našem kraju zadosti poskrbljeno za interese mladih? po spolu in razredih.


DA 14 8 22 13 17 30 20 13 33 NE 11 9 20 6 3 9 13 18 31


23

0

5

10

15

20

25

30

35

DA NE

5. vprašanje: Ali se ti zdi, da je v našem kraju zadosti poskrbljeno za

interese mladih?

7. razred

8. razred

9. razred

Pri tem vprašanju večina anketiranih meni, da je za interese mladih zadosti dobro poskrbljeno. 22

od 42 učencev iz 7. razreda, 30 od 39 anketiranih iz 8. razreda, ter 33 od 64 anketirancev iz 9.

razreda. Če si ogledamo tabelo po spolu, ugotovimo, da več deklic iz 7. in deklic iz 9. razreda meni,

da za interese mladih v mestu ni dobro poskrbljeno

Tabela 8: Prikaz odgovorov na 6. vprašanje Kaj bi še predlagal/a, da bi bilo za zabavo mladih tvojih let bolje poskrbljeno? po spolu in razredih.


Družabni klubi 9 13 22 0 2 2 13 18 31 Diskoteka 0 0 0 0 5 5 5 6 11 Kino 9 5 14 2 6 8 6 10 16 Bazen 9 14 23 5 4 9 0 5 5 Zabaviščni park 0 0 0 5 5 10 0 0 0 Trgovine 0 0 0 0 4 4 0 4 4 Drsališče 2 9 11 0 3 3 0 0 0 Nič 0 0 0 6 5 11 0 0 0

V 7. razredu si največ učencev želi bazen. Iz 8. razreda nimajo posebnih želja, 9. razredi pa si

najbolj želijo več družabnih klubov. Deklice 7. razreda si najbolj želijo nov bazen, iz 8. kino, ter iz

9. družabne klube. Učenci iz 7. razreda si najbolj želijo družabne klube, kino in bazen, iz 8. razreda

zabaviščni park ter bazen ter iz 9. razreda si prav tako kot učenke, želijo družabnih klubov.


24

0

5

10

15

20

25

30

35

Družabni

klubi

Diskoteka Kino Bazen Zabaviščni

park

Trgovine Drsališče Nič

6. vprašanje: Kaj bi še predlagal/a, da bi bilo za zabavo mladih tvojih let bolje poskrbljeno?

7. razred

8. razred

9. razred

3.5 Oblikovanje turističnega proizvoda

3.3.1 Predstavitev ideje Ker smo ugotovili, da menijo naši sovrstniki, da je za njihovo zabavo in marsikdo tudi za interese,

premalo poskrbljeno v Slovenski Bistrici, smo se odločile, da pripravimo idejo za kolesarsko pot, ki

bi bila pot mladih. Pot bi se začela z ogledom biserov Slovenske Bistrice in nadaljevala po bližnjih

krajih do Rač, kjer bi si privoščili skupni piknik. Ker smo za cilj naše poti izbrale Rače, bi se z

učenci z njihove šole povezale in se skupaj odpravili na to pot. Naša pot bi nam omogočila

druženje, spletanje prijateljstev in spoznavanje lepot našega mesta in okoliških krajev.

3.3.2 Promocija turističnega izdelka Našo idejo bomo promovirali na 24. državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava v Mercator

centru v Mariboru. Čas predstavitve bo 18. 3. 2010. Na stojnici bomo predstavile našo pot in

obiskovalcem delile zloženke. Obiskovalci stojnice si bodo lahko ogledali prototip naše poti v

pomanjšani obliki. Za promocijo si bomo izdelale tudi majice. Poleg tega pa bomo našo pot in

seminarsko nalogo predstavile in promovirale na spletni strani naše šole.

25

Za mlade od 12 do 14 let in tudi tiste starejše.

Kdor se želi družiti in nekaj narediti zase.

Promocija: - na naši šoli, med

učenci in učitelji ter starši,

- povabilo tudi učencem iz OŠ Rače,

- vabilo TIC Slovenska Bistrica,

- maj: otvoritev poti.

Nadaljna promocija: Na srečanjih in prireditvah TICa .

Ogled biserov, kolesarjenje, druženje, zabava in še in še.

26

4 SKLEP

Učenci 3. triletja na naši šoli menijo, da v Slovenski Bistrici ni zadosti poskrbljeno za njihove

interese in zabavo. Mladi med 12. in 14. letom oziroma mladi na splošno so skupina s specifičnimi

potrebami, ki jim je težko ugoditi. Ugotovitve kažejo, da se učenci vedno manj gibljejo in ukvarjajo

s športom in vedno manj kvalitetno preživljajo prosti čas.

Z našo zamislijo o kolesarski poti, ki bi povezala dva kraja med seboj, bi želele predvsem povečati

zanimanje mladih za domači kraj in povečati njihovo aktivnost. Da si učenci želijo tudi aktivnega

preživljanja prostega časa in da jih naša pot zanima, nam je pokazala tudi naša anketa.

Slika 9: Majica za našo pot.

27

VIRI IN LITERATURA

- http://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_svetega_Jo%C5%BEefa,_Slovenska_Bistrica (november 2009)

- http://www.tic-sb.si/?id=8&category=130&ponudnik=92 (november 2009)

- http://www.zavod-ksb.si/mesto.html (november 2009)

- http://kraji.eu/slovenija/slovenska_bistrica/slo (november 2009)

- http://www.tal2000.spletnestrani.com/botanicni-vrt/ (januar 2010)

- http://www.hribi.net/izlet/zgornja_bistrica_sveti_trije_kralji_skozi_bistriski_vintgar_mimo_

mocnika/4/917/1703 (november 2009)

- www.zavod-ks.si/grad.html (november 2009)

Bistriški zbornik III.

Bizjan M. (2004). Šport mladim. Ljubljana: Chatechismus. Curk J., (1968) Ozemlje slovenjebistriške občine. Ljubljana Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002 Gradišnik, S. (2006). Slovenska Bistrica: moje mesto. Slovenska Bistrica: Zavod za kulturo

Slovenska Bistrica Kajtna T., Jeromen T. (2007). Šport z bistro glavo. Ljubljana: Mladinska knjiga Kanop, M., Jenčič, S. idr. (2000) Bistriški vintgar. Slovenska Bistrica: Občina Mrgole, A., (2003). Kam z mularijo?, Načela kakovosti neformalnega dela z mladimi. [Ljubljana]:

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad Republike Slovenije za mladino, Maribor: Aristej, 2003

Pediček F. (1970). Pogledi na telesno vzgojo, šport in rekreacijo. Ljubljana: Mladinska knjiga

28

PRILOGA A

VPRAŠALNIK

Smo učenke 9. razreda in delamo raziskovalno nalogo o biserih Slovenske Bistrice. Izdelale smo idejo za kolesarsko pot, ki bi potekala po mestu, kjer bi spoznali bisere našega mesta in nato proti Račam v njihov park, kjer bi imeli piknik. Zanima nas, kaj ti meniš o našem mesto, o ponudbi za mlade v njem in tudi, ali bi se z nami odpravil/a na pot proti Račam. Spol: (obkroži) M Ž Razred:

a) 7. b) 8. c) 9. Vprašanja: Kaj ti je v Slovenski Bistrici všeč: (lahko obkrožiš več)

a) Trgovine. b) Park. c) Grad. d) Rimska cesta.

e) Bistriški Vintgar. f) Cerkve. g) Stadion. h) Drugo: _____________

O čem v našem kraju bi rad/a zvedel/a več?

Ali bi ti bilo zanimivo opraviti našo turistično pot s kolesom in združiti prijetno s koristnim?

a) Da. b) Ne.

Ali se ti zdi, da je zadosti poskrbljeno za zabavo mladih?

a) Da. b) Ne.

Ali se ti zdi, da je zadosti poskrbljeno za interese mladih (šport, kultura ipd.)? a) Da. b) Ne.

Kaj bi še predlagal/a, da bi bilo za zabavo in interese mladih tvojih let bolje poskrbljeno?

Hvala za sodelovanje!

29

Documents

BISERI SLOVENSKE BISTRICE IN NAŠA POT (kolesarsko