^ N A 4 0 d i n - L e t o X X X V I I I - Št. 79 K R A N J , torek , 15.10.1985

IgOMlKfcJJglSnGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE

Z V E Z E DELOVNEGA LJUDSTVA ZA

GORENJSKO

^Prejem za nabornike v Kranju ~~ Spremenjena ob l ika na-

Reva^ 6^ k a t e r i m mlad inc i ob oce-^ sposobnosti za služenje vo-

H k e z n o s t i n e pristopijo več rv'n komisijo, je terjala tudi druga-

• piočih-111 o r j v e s č a n J a nabornikov o w i rodu armade, v katerem bo­

do to obveznost izpolni l i . Sedaj mla­d inc i to izvedo ob prejemu vojaške knjižice.

V k ran j sk i občini so se odločili za skupno izročanje vojaških knjižic. D a b i bilo to dejanje kar najbolj slo­vesno, so povabi l i k sodelovanju

*zvoz so najbolj povečali v Tržiču V _ .

m e s e c m s e J e izvoz gorenjskega gospodarstva po-Sk: z a 15 odstotkov, od tega konvertibilni za 11 in klirin-S H l za 22 odstotkov din ^ 0 r e n J s k o gospodarstvo je v osmih mesecih izvozilo za 36 mi l i jard j e

a rJev blaga. Od tega na konvert ib i lno področje za 22 mi l i jard dinar-H» m n a klirinško področje za 13,69 mil i jarde dinarjev. (Dolar je raču-r e " P° enotni vrednosti 185,70 dinarjev.) Konver t ib i ln i izvoz so na Go-stotw v P r i m e r J a v i z enak im l ansk im obdobjem povečali za 11 od-22 Q J 0 v - k a r je za 4 odstotke več kot v Sloveni j i , klirinškega pa za r e n . st°tkov a l i za 18 odstotkov več kot v Sloveni j i . Skupno je letos go-

V i ) Z V 0 Z vety z a ^ odstotkov, s lovenski pa za 7 odstotkov. n a r i K ran ju so izvozi l i na konvert ib i lno področje za 11,8 mil i jarde di­hali * n n a k l i r i ng z a 6,6 mil i jarde dinarjev. Izvoz na zahod so pove-

2 a 13 odstotkov, izvoz na k l i r i ng pa za 5 odstotkov.

Proizvodnja večja za 1,8 odstotka Hja P°datkih Zavoda za statistiko je bila industrijska proizvod-d 0 ^ . n a Gorenjskem v prvih osmih mesecih večja od enakega ob-Na j z a f'8 odstotka. V Sloveniji pa je bila večja za odstotek. k a jj e??nicah je bila za 2,7 odstotka manjša, v Kranju za 5,6 odstot-V ečj e £ J t t ' V R a d o v , J ' c i z a 3 J odstotka in v Tržiču za 11 odstotkov tujj k £ 4 v enakem lanskem obdobju. Manj kot lani naj bi naredili Pak0

V| ' 'Ok i , vendar so že ugotovili, da gre za statistično na-kei», '^^tošnja proizvodnja v osmih mesecih je enaka lanski v ena-

mladinsko organizacijo. P lod pove­zave sekretar iata za l judsko obram­bo i n občinske konference Z S M S v K r a n j u je b i la slovesnost v kran j ­skem k i n u Center, kjer so 5. oktobra letos izročili fantom, rojenim leta 1967, vojaške knjižice.

Zbran i so s i po pozdravu predsed­n i k a O K Z S M S ogledali f i lm o voja­škem življenju i n spremljal i kul tur­n i spored, k i so ga pr iprav i l i učenci osnovne šole Franceta Prešerna iz Kran j a . S led i la je slovesna predaja vojaških knjižic, med katero so mla­de seznani l i z oceno njihove zdrav­stvene sposobnosti i n izborom vrsto usposabljanja v armadi . Predstav i l i so j i m tudi nadal jnj i potek sodelova­nja s sekretar iatom za l judsko obrambo i n j i m da l i nekatera osno­vna navodi la o služenju vojaškega roka. K e r bodo v armado odšli pr i ­hodnje leto, bo verjetno za nj ih že vel jal skrajšan, enoletni rok.

Med naborn ik i , k i so ob sprejemu vojaških knjižic postali vojaški ob­vezn ik i , je na srečanju vladalo pr i ­jetno vzdušje. Slovesnost i so se ude­ležili poleg delavcev sekretar iata za ljudsko obrambo tudi predstavnik i družbenopolitičnih organizaci j v kran jsk i občini. g g .

V SREDIŠČU POZORNOSTI

I n o v a c i j s k e vrzeli Po številu inovacij smo daleč za razvitim svetom, ven­

dar pa moramo priznati, da smo kar dobro zastavili korak za njimi. Vsako leto ugotavljamo, da se tudi pri nas vse bolj uveljavljata inovacijsko mišljenje in vedenje. Za vr­sto drobnih praktičnih inovacij in izboljšav se ideje pora­jajo ob delu, v delavčevem vsakdanjiku. Inovacije, s kate­rimi se predstavljajo mojstri, mehaniki, ključavničarji, skratka ljudje, ki so inovacije domislili in jo tudi sami spravili v življenje.

Praznina pa zija navzgor. Veliko redkejše so namreč inovacije tistih, ki so višje na izobrazbeni lestvici. Kdove-koliko idej se poraja v glavah razmišljaj o čih ljudi, koliko predlogov leži po predalih, pa ni ljudi, ki bi jih spravili v življenje. Ko stvari čakajo in se prelagajo, izgubljamo čas, ljudje voljo, zunaj pa nas prehitevajo. Če bi vsaka delovna organizacija, ki ima večje število inovatorjev, imela ljudi, da bi zamislili sproti uresničevali, bi bil naš napredek hi­trejši.

To je cokla razvoja, ena ključnih. Druga pa je zavist. Za­kaj se dogaja, da ob neki ideji; ko bi moral inovator dobiti večjo vsoto denarja, raje spreminjamo pravilnik, kot pa da bi mu izplačali, kar mu qre?! Saj bi bilo prav to izplačilo spodbuda za druge. Tudi denar prinaša napredek. Zato z inovacijami drugi osvajajo svetovna tržišča. Mi pa v svoji majnosti in ozkosti oklevamo, čakamo, skoparimo in — capljamo za njimi. Ko pa bo predlog, ki ga bo dal naš ino­vator, zagledal svet pri tujcih, bomo planirali v nakup za druge devize. Takrat nam pa denarja ne bo žal.

Odločnosti, prodornosti in poguma nam manjka, pred­vsem pa širine. Ali bomo končno spoznali, da bo z vsako inovacijo naša družba samo bogatejša?!

D. Dolenc

Dinar nima cene Kiro Hadživasilev, član predsedstva C K Z K J na obisku v jeseni­ški občini

Jesenice — M i n u l i teden je b i l na ob isku v jeseniški občini član pred­sedstva C K Z K Jugoslavi je K i r o Hadživasilev. Ob tej priložnosti so ga na razširjeni seji predsedstva ob­činskega komite ja Z K Jesenice se­znani l i s prot i in f lac i jsk imi prizade­vanj i i n gospodarskimi rezultat i v občini. Gost s i je ogledal tudi grad­bišče jeklarne 2 i n se v K r a n j s k i gor i pogovarjal s političnim akt ivom ob­čine.

N a Jesenicah ugotavljajo, da fizi­čni obseg proizvodnje v občini ne do­sega lanskega i n da je tudi izvoz ne­kaj manjši. Vendar so poudari l i , da so prav lan i p r i fizičnem obsegu pro­izvodnje (za 3 odstotke) in pr i izvozu (za 29 odstotkov) dosegli dobre rezul-

Di »W- ru^i P° izvozu so v Skofj i L ok i , ker so letos izvozi l i za odstotek *M<> l . v l a n s k i h osmih mesecih. Na tržišču s trdo valuto so prodal i din a j . r n ^ i J a r d e d in , kar je tol iko kot lan i , in na vzhod za 2,4 mil i jarde

z a 5 odstotkov manj . bii 0 )[ radovljiški občini je v osmih mesecih znašal izvoz na konvert i

Nute k°t i a

•07 mil i jarde dinarjev in na k l i r ing 867 mil i jonov dinarjev. Trde so iztržili 18 odstotkov več in klirinških dolarjev 4 odstotke več

vnLy enakem času.

|,85 .^ržiču so izvoz na zahod povečali za 40 odstotkov in iztržili ta j ^ i i j a r d e dinarjev, izvoz na vzhod pa je bi l kar osemkrat večji in

I^ e k znašal 2,7 mil i jarde dinarjev.

8a. Q d r Q t i J e gorenjsko gospodarstvo uvozilo za 30,4 mil i jarde d in bla-

ki-de H - a z z a h o d a z a 2 3 - 7 mi l i jarde dinarjev in z vzhoda za 6,7 mi l i -2 7n l n a r J e v . Uvozi lo je za 27,39 mil i jarde dinarjev repromateriala, Šir J n i l i J a r o ' e dinarjev opreme in za 0,38 mil i jarde dinarjev blaga p°«o potrošnjo.

!*o r v ~kritje uvoza z izvozom je na konvert ib i lnem področju 97-odstot-? 8 7-OH V e n i J i 1 0 8 - ° d s t o t n o ) , na klirinškem za 204-odstotno (v Sloveni-% 0 H

s t ° tno ) . Celotno pokrivanje pa je 121-odstotno, v Sloveni j i pa Q s t o tno . .

I D .

škofjeloški četverčki »kupovali« v Lesninl v Kranju — Nina, Jan, Ta­dej in Rok Logar — škofjeloški četverčki, ki bodo 17. oktobra stari pet mesecev — so minuli teden obiskali Lesnino Pohištvo v Kranju. Bili so povabljeni na obisk in »nakup«. Ob tednu otroka so jih v kranjski Lesnini obdarili z dvemd pogradoma. Štirim zdravim kričačem v spremstvu mamice in očka je darilo izročil direktor Lesnine Pohištvo v Kranju Milan Likozar. — A. Ž. — Foto: F. Perdan

tate. Zato letošnji, k i so malo pod lansk imi , niso tako slabi . To še po­sebno velja za Železarno, k i je svoje­vrstn i barometer stanja v občini. Ko ­ličinsko so v Železarni naredi l i sicer za 1,5 odstotka manj , vendar pa so kar za 7 odstotkov izboljšali kvalite­to. Povečali so tudi proizvodnjo bolj dodelanih izdelkov.

V Železarni imajo največ težav, ker porabijo preveč energije na pro­izvod. Upajo, da se bo to izboljšalo, ko bo končana investici ja. Vendar j i m povzročata precej težav inf laci ja in v i soka obrestna mera; interkalar-ne obresti so že celo večje od posojil.

Član predsedstva C K Z K J K i r o Hadživasilev se je str injal , da je tre­nutno največji problem v državi v i ­soka inflaci ja. Dok ler se tržišče ne bo umir i lo in ne bo začel delovati za­kon trga, ne moremo računati, da bo manjša. Glede cen pa je rekel , da je precejšen problem pr i tem prikazo­vanje rea lnih stroškov. Udeleženci so se str injal i s to ugotovitvijo, še po­sebej v zvezi z izvozom. Izvozni d i ­nar na zahodu n ima prave cene, medtem ko je na klirinškem tržišču celo preveč cenjen. To pa je tudi eden g lavnih v irov nerea ln ih stro­škov, je men i l predstavnik Železar­ne.

• V pogovoru so še posebej poudari­l i , da se tako na Jesenicah kot na Gorenjskem zavedajo, da akumula­cija še nekaj časa ne bo takšna, da bi omogočala večja vlaganja v mo­dernizacijo. Zato se še toliko bolj zavzemajo za vlaganja v tisto proiz­vodnjo, k i daje največ in s katero je moč doseči dobre izvozne rezultate. K o pa so razpravl ja l i o osebnih do­hodkih, je predstavnik s ind ikata opozoril , da bi se mora l i bolj zavze­mat i za zagotavljanje enak ih možno­sti za ustvarjanje sredstev za osebne dohodke kot pa za enako delitev sredstev za osebne dohodke.

A . Žalar

sejem stanovanjske opreme kranj, 11.~17.10/8S Na 18. sejmu stanovanjske opreme samo še DANES, JUTRI in v ČETRTEK 20 % 20 % 20 % POPUST Izjemne ugodnosti pri nakupu: ISKRA električna ročna orodja — 20 % nižje cene GORENJE bela tehnika ^ 20 % nižje cene, NOVO - prodaja staro. za novo Velika izbira volne — 20 % nižje cene Poleg navedenega še množica drugih ugodnosti in popustov pri na :

kupu blaga

Razstava ogrevalne tehnike gradbenih in izolacijskih materialov notranje opreme stanovanj prodaja razstavljenega blaga s popusti prodajna razstava likovnih del velika gobarska razstava ozimnica Vstopnina še vedno 100 din^

G L A S 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO TOREK. 15. 0KT0BRAJSJ5

Večji poudarek človekovemu okolju 18. sejem stanovanjske opreme ni pomemben samo zaradi raz­stavljenih izdelkov, ampak tudi zaradi spremljajočih dejavnosti, prodaje in strokovnih posvetovanj

Kranj — 18. sejem stanovanjske opreme v K r a n j u je v petek, 11. okto­bra, odpr l sekretar centralnega ko­mite ja Z K Slovenije M i h a Ravn ik . Poudar i l je, da tudi ta sejem dobiva pomembno vlogo v sedanj ih tržnih i n družbenih "razmerah. Pomemben pa n i samo zaradi razstavl jenih iz­delkov, ampak tudi zaradi spremlja­jočih dejavnosti , prodaje i n strokov­n i h posvetovanj. P rav b i bi lo, če b i v prihodnje prav na tem sejmu še bolj poudar i l i človekovo okolje.

Tokra t na 20 tisoč kvadra tn ih me­

t r ih razstavnega prostora v Sav­skem logu sodeluje 220 domačih i n 10 tu j ih razstavljavcev. Razen raz l i ­čnih dekorat i vn ih izdelkov, notra­njega i n stavbnega pohištva p r i ka ­zujejo tud i gradbene i n izolaci jske mater ia le , naprave za ogrevanje i n podobno. M e d razstavl javci i n pro­dajalc i je tudi precej zastopnikov male obrt i , k i so tudi tokrat popestri­l i ponudbo.

M e d različnimi razstavami na sej­m u je še posebno zan imiva letošnja

razstava gob. K l j u b suši je članom Gobarske družine K r a n j uspelo p r i ­kaza t i okrog 350 različnih gob. Prav­zaprav b i s i to sejemsko pr iredi tev težko zamišljali brez gobarske raz­stave, k i precej pr ipomore k pozna­van ju gob i n tudi k temu, da že ne­kaj časa na Goren j skem n i bi lo za-strupitve z gobami. Ob 15-letnici de­lovanja je Goba r ska družina K r a n j izročila Goren j skemu sejmu pr izna­nje za sodelovanje.

Privlačnost letošnji j esensk i se­j e m s k i pr i red i tv i pa poleg prodaje ozimnice, različnih popustov, preda­vanj i n posvetov daje tud i gostinsko-zabavni program. P r i p rav i l a sta ga Gos t i lna Sejem i n P ivovarna Laško. V ve l i kem šotoru med obema hala­ma , kjer postrežejo z laškim pivom, piščanci in k lobasami , vsako popold­ne ig ra tudi ansambel Tr ig lav, zve­čer pa različni popu larn i ansambl i .

Še pred otvoritvi jo je direktor Po­slovno pr iredi tvenega centra Go­ren jsk i sejem F r a n c i E k a r reke l , da je v se jemskih pr i red i tvah p r i nas še ve l iko neizkoriščenih možnosti. N a nedavnem sestanku sekcije za sej­me p r i republiški gospodarski zbor­n ic i , so sk l en i l i , da bodo zahteval i znižanje stopnje prometnega davka za prodajo izdelkov na se jmih.

18. sejem stanovanjske opreme v Kranju bodo zaprli v četrtek, 17. ok­tobra.

A . Žalar

Česa v naših šolah ne bi bilo treba

»Popravni izpit« iz telovadbe

Vzgojnoizobraževalni programi v osnovni i n srednj ih šolah so sicer p'^ n i za povprečno bistrega slovenskega učenca, vendar pa so tako natrpa*11

vsemi mogočimi vseb inami , da j i h lahko pošteno obvlada samo zares pri d ef; P rav zaradi obil ice snovi pa je tol iko pomembnejša učiteljeva P r e S°L

kaj bo otrok v nadal jnjem šolanju i n življenju res rab i l i n česa ne. Dober telj ne bo vsega t rpa l v otroške glave; izluščil bo najpotrebnejše, kar mo™ znat i i n ta znanja v nj ih tud i utrd i l . ' .u

Tako bo naredi l dober matemat ik, slavist, biolog, zgodovinar, tako n a L ravnal tud i dober učitelj telesne vzgoje. Če se bo strogo držal prograO)8^ zahteval od učencev domala v rhunske rezultate, bo telesno vzgojo večiai W skut i l . Če pa bo svoj predmet pr i lagodi l sposobnostim i n željam učenčeve pojmoval bolj kot sprostitvene ure med zahtevno matemat iko i n angleš^11' na pr imer , j i m bo naprav i l veselje. Učenci bodo ime l i tako telesno vzgoj0

učitelja rad i , ob tem pa bodo spoznal i tudi kor istnost zdrave športne rek r e

cije za življenje i n delo vsakega človeka. ^ A nekater i učitelji telesne vzgoje raz l ike med zahtevnostjo i n pome?

nostjo matemat ike a l i angleščine na eni s trani i n telovadbe na drugi (p°?\ no pr iznajmo, da je) n ikakor nočejo videti . Svojo pomembnost, s t opn ju j^ tem, da vztrajajo p r i začrtanem programu. Učenec ga mora obvladati, $lC

je neocenjen, ne dobit i n i t i najnižje opisne ocene, manj uspešno, potrebne spričevalo. Učenec iz Iskr inega šolskega centra v K r a n j u , na primer, & preteče šestih krogov na stadionu v dvanajst ih minutah , mora na »pop* izpit«. Fantje tožijo, da so tako zahtevni vs i učitelji telesne vzgoje.

Do podobnih nesmislov včasih pr iha ja tudi v šoli v narav i . Učiteljic8!J obali v »najlonkah«, učenci pa čofotajo v mrz l em morju, v katerem je V° še na gosto meduz. P rog ram je pač treba izpel jat i !

K j e je meja med zahtevami, k i j i h postavl ja pap i rnat i program, in j % v i m razumom, človečnostjo? V tem pr imeru učitelju man jka bistvena goška kval i teta. Naj se n ika r ne izgovarja, češ da učenec nalašč noče p r e ^ šestih krogov v dvanajst ih minutah . V s a k tega najbrž ne zmore, če P 8 ^ »šprica«, je tu spet vprašanje, zakaj . Če se učitelj strogo drži p r o g r a m 8 '

Dobro b i bi lo, če b i včasih kater i od učiteljev zamenja l učenca na ™ pravnem izp i tu. JJ J e l o v i

Zlate medalje za kakovost — Ob otvoritvi 18. sejma stanovanjske opreme v Kranju je predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Bo­jan Urlep razstavljavcem podelil tudi zlate medalje za kakovost. Dobili so jih: KIV Vransko za kotel za etažno centralno ogrevanje Etaž; Lesnina Kranj za program pohištva Alea, proizvajalec Bor iz Laškega; Pionir iz Novega me­sta, tozd Keramika za keramične pečnice; Javor Pivka za sedežno garnituro Kameleon in Mercator Tržič za kaminsko peč, proizvajalca EMO iz Celja. Na sliki podelitev zlate medalje Mercatorju. — A. Ž. — Foto: F. Perdan

Kali nezadovolj­stva delavcev

Kranj — Čeprav se je masa sred­stev, razdel jenih za osebne dohod­ke, v letošnjih 9 mesecih povečala za 85 odstotkov v pr imer jav i z lan­sko v tem času, glede na laško pov­prečje pa za 68 odstotkov, se v teh statističnih povprečjih skrivajo ve­l ike raz l ike . Standard v povprečju resda n i padel, toda med delavci v mnog ih ko lek t i v ih je kl jub temu čutiti nezadovoljstvo. Ponekod so se napetosti izrazi le v prek in i t vah dela. N a Goren jskem je bilo letos 12 prekini tev , v n j ih je sodelovalo 600 l judi . Na js i so ljudje na ta na­čin opozarjal i na globoka, težko rešljiva nasprotja v odnosih v kole­k t i v ih a l i pa so tako le izs i l jeval i izenačitev plač, se je treba oprede­l i t i do nj ih i n po iskat i rešitve. V s ind ika t ih so ob nekater ih »štraj-kih« poslušali očitke, da niso odi­

gra l i svoje vloge, saj b i sicer lahko preprečili mars ika te r i spor. Zato so se pr i gorenjsk ih s ind ika t ih to­kra t odločili, da b i od časa do časa ugotavl jal i , kaj se dogaja v kolekt i ­v ih : kako gospodarijo, delijo oseb­ne dohodke i n kakšno je razpolože­nje delavcev.

S tem namenom so se v četrtek zbra l i predsednik i nekater ih koor­d inac i j sk ih odborov s ind ikata v sozdih i n s ind ika ln ih konferenc v večjih tovarnah. P red vrat i so na­mreč volitve, tudi v s ind ika lne or­gane, kongres, razprave in spreje­manje srednjeročnih planov i n do­bro je vedeti, kakšno vzdušje v lada med delavci, ko se pr iprav l jamo na tako pomembne stvar i . V s ind ika­t ih sodijo, da prekin i tev dela najbrž še n i konec. Ne le zaradi osebnih dohodkov, k i so največkrat le povod za to, da nasprotja v ne­kem ko lekt ivu dosežejo vrelišče, temveč predvsem zato, ker je de­lavcem omejeno odločanje. V pla-niškem s ind ika tu pravijo, da dela­vec lahko vpl iva le na 11 odstotkov družbenega proizvoda. Namesto da b i tega najprej razde l i l i za enosta­vno reprodukcijo, gre najprej za davke, dolgove i n podobno, tako da slednjič ostane prav malo, s čimer lahko razpolaga delavec. V Žele­

zarni so zaskrb l j en i zaradi uravn1

lovke, k i nespodbudno vpl iva °. produktivnost . De lavc i v Železar so zadovol jni z dohodkom, vsaj °_ avgusta, ko so dosegli izredno a bre rezultate. Tud i delat i so še pP pravl jeni , celo prek delovnika, I da imajo za delo vse pogoje-Gozdnem gospodarstvu so pr i si d ika tu prepričani, da je sindiK neučinkovit tudi zato, ker si je n

ložil preveč nalog, potem pa ne MR re nobene dobro izpeljati . V v° renjskem zdravstvu, kjer s*e otap jo z izgubo, je že dolgo čutiti nez dovoljstvo delavcev. N i z k i dohod so tudi v KŽK razlog, da delav* odhajajo delat drugam. V Savi J najhujša stanovanjska s U s k a , ^ na stanovanja čaka kar 330 del cev, le 43 pa bodo lahko stanovanj, podel i l i . Mnogokje je sporna & ozimnica, saj je s ind ika t i niso gotovih v vseh de lovnih organiz a . j ah. Sicer pa b i se kazalo odloČi^ a l i je oz imnica res stvar s ind ik a

i n a l i se ne b i z njo raje ukvarj trgovina. , y

Obi l i ca problemov, o kater ih so. četrtek razpravl ja l i s i nd i * * || predstavnik i največjih g ° r e n J f * V ' kolektivov, bi terjala globljo obra navo. Nakopičeni problemi P? 3 tudi dokaz, da b i se mora l i si? ka ln i predsednik i večkrat dobiti-

D. Z. Žlebja

Zdravstvu niso potrebne palače V kranjskem zdravstvenem domu so odprli na novo urejene pro­store fizikalne medicine, rehabilitacije in ortopedije — Izziv za nadaljnje organiziranje stroke — Pomoč ljudem z različnimi obolenji

K r a n j — Večina gorenjskih paci­entov, k i j i m je zdravnik predpisal f iz ioterapevtsko zdravljenje, je po­navadi ob iska la oddelek f i z ikalne medicine, rehabi l i taci je in ortopedi­je v k ran j skem zdravstvenem domu. Ze lan i se je tod zbralo vsak dan oko­l i 250 in več bo ln ikov i n poškodovan­cev. Zarad i preobremenjenosti i n za­starelost i prostorov pa gradbenih po­manjkl j ivost i iz preteklost i se je po­kaza la potreba po prenovi kletnega de la kran jskega zdravstvenega do­ma. Obnovi tvena dela so se začela decembra lan i , sk l en i l i pa so j i h pred dnevi .

»To je po daljšem obdobju prva večja naložba v našem domu,« je na-glas i l d i rektor Z D Kran j dr. Aleš Pa-ternoster med četrtkovo slovesnost­jo ob odprt ju preure jenih prostorov. Zb ran im , med ka te r im i so b i l i poleg zdravstvenega osebja iz gorenjskih zdravstvenih domov i n kranjske po­rodnišnice tudi predstavnik i medob­činske i n občinske zdravstvene skupnost i ter izvajalc i del, je med drug im še dejal: »Številni so poma­gali pri njeni uresničitvi. Sedaj je na

vrst i dogovarjanje z de lovn imi ko l e ­k t i v i za združevanje denarja, s kate­r i m bomo k u p i l i sodobnejše apara ­ture i n op remi l i preurejene prosto­re. Za l zaenkrat n i denarja za druga dela , saj ves zdravstveni dom kliče po obnovi.«

Prenova k l e tn ih prostorov je tra­j a l a neko l iko dalj od predvidevanj, ke r so sproti odkr i va l i nove slabosti i n je pr imanjkova lo nekater ih mate­rialov. Celotno naložbo, katere vred­nost se je povečala na 40 mil i jonov dinarjev, je f inanc i ra la občinska zdravstvena skupnost iz K ran j a .

»Zdravstvu niso potrebne palače,« je v s lavnostnem nagovoru poudari­la special istka-ortopedinja dr. Tat ja­n a Veličkovič, k i je ves čas bedela nad uresničevanjem prenove prosto­rov, »ampak dobro organiz i rane službe. V kran j skem zdravstvenem d o m u , k i od vsega začetka sledi raz ­vojnem toku sodobne medic ine, smo se že po 1970. letu loteval i zdravl je­n ja težavnih obolenj p r i odras l ih i n o t r oc ih . Ob spoznanju potrebe po

sta lnem spreml janju človekovega razvoja smo postal i kos zahtevn im programom. V e l i k o pozornost i n a ­menjamo vse številnejšim obole­njem hrbtenice, zarad i ka te r ih p r i ­haja do ve l ike stopnje inva l idnost i .

Težnja po uvel javitv i sodobnega koncepta terapije je terjala prenovo prostorov. L e - t i pa naj bodo i zz iv za

nadaljnje organiziranje stroke, ki bo človeku omogočila kvalitetnejše ži­vljenje.«

Obnovljene prostore je odpr l pred­sednik delavskega sveta Z D Kran j dr. Miha Gril, k i je zaželel, naj ta adaptaci ja ne bi ostala osamljen pr i ­mer v domu. Za tem so si gostje ogle­da l i pridobitev, k i bo kor i s tna tako za paciente kot delavce. Dvanajs t im terapevtkam bo v pomoč predvsem ozvočenje v prostoru za hidroterapi-

jo. Lepo so uredi l i tudi oddel {

razvojno nevrološko obra . otrok v sosednji stavbi doma- J

Posodobitev v kran jskem * t v e n e m domu omogoča, kot J ^ n i la dr. Veličkovičeva, p r i P r a Y % l be za potrebe po rehabi l i tac i j i^ J zličnejših bolezenskih stanj- J

b o l n i c bodo tudi nadal jeval i zdravljenje, paciente usposablja življenje in delo ter j i m s v e -kako preprečiti poslabšanje V sodelovanju z delovnimi °to^f c i jami s i bodo pr izadeval i za P čevanje obolenj. j)i

Delo v prenovl jenih pro s*? steklo v začeteku tega tedna-P v

uspešnejše kot doslej, pred v" ^ prihodnje leto opremljanje s n im i med ic insk imi napravam 1

za elektroterapijo. Obenem ^ službo okrep i l i z d e l o v n i m i t e f

in več logopedi. ^

1 Proslava r a d o v l j i ^ planincev

Radovl j ica — S proslavo, J 1 ' A petek, 18. oktobra, ob 18. ur» f osnovne šole An tona TomažjVL harta v Radovl j ic i , bodo ? $ . \ \

G L A S O b 3 5 - l e t n i c i i zha j an j a o d l i k o v a n z R e d o m z a s l u g z a n a r o d s s r e b r n o z v e z d o

Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Skofja Loka In Trii« — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: l^opoldina Bogataj. Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej. Marija Volcjak. Cveto Zaplotnik, An­drej Žalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Oblikovalci: I.ojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 tri­krat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk. tisk Z P ljudska pravica Izubijana. Naslov uredniitva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3199» Telefoni: di­rektor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-980 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za II. polletje 1.250 din

Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek

praznovanje 90-letnice P l a n i % j j društva Radovl j ica. N a p r i r e j f\ do podeli l i p r i znan ja P lan in* f« ze Slovenije i n postaje Gorsj* d* valne službe, k i s lavi 20-letnJSj j vanja. P rogram bodo popes* ^ ški oktet iz Zas ipa, harmom.^ orkester glasbene šole Rado v . L inhar tov oder K U D R a d o v U ' ^

Proslave se bodo udeležili i * ni P lan inskega društva R^JLlj 1^ iz Varaždina, s kater im r 0 , ^ 1 ! društvo plodno sodeluje že d Pred proslavo bodo ob 16. u f

f l V, v graščinski dvorani r a z s t a v ' } f posvečena 90-letnici P lan 1

vestnika.

I95IK, 15. OKTOBRA 1985 DELEGATSKO ODLOČANJE — TRŽIČ —GOSPODARSTVO

34. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič bo v sredo, 23. oktobra 1985, °b 18. uri v mali sejni sobi

34. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič bo v četrtek, 24. oktobra 1985, ob 18. uri v veliki sejni sobi

32. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič bo v četrtek, 24. oktobra 1985, ob 18. uri v mali sejni sobi

Dnevni red *• Ugotovitev navzočnosti delega­

tov 2- Potrditev zap isn ika prejšnje . !fje <*• Poročilo o uresničevanju ka­

drovske pol i t ike v občini Tržič Poročilo o izvajanju družbene­ga dogovora o družbenopoliti-enem izobraževanju

* Pripombe na osnutek p lana SR Slovenije za obdobje od le­ta 1986 do leta 2000, poročilo

8- Osnutek družbenega p lana S R Slovenije za obdobje 1986-1990, mnenje Umik predloga odloka o zašči-tenih kmet i jah v občini Tržič

°- Volitve in imenovanja a- Predlogi i n vprašanja delega-

£ tov

Bleda kadrovska slika Na osnovi sklepov zbora združenega

dela in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič decembra lani je kadrovska služba izdelala poročilo o uresničevanju kadrovske politike v ob­čini. Obdeluje dve glavni poglavji: mož­nosti za združevanje kadrovskih funk­cij ter upadanje izobraževanja ob delu in iz dela.

V tržiški občini je bilo maja letos za­poslenih 6121 delavcev, od tega v go­spodarstvu 5626 in v negospodarstvu 495. Anketa je zajela 31 organizacij združenega dela in skupnosti od sku­paj 40 ali 93 odstotkov vseh zaposlenih.

Kadrovsko službo imata v Tržiču pri­merno organizirano le BPT in Peko, glede na velikost pa imajo to službo urejeno še v desetih organizacijah združenega dela. V drugih opravljajo zahtevnejše naloge s tega področja in­dividualni poslovodni organi, manj zahtevna administrativna dela pa taj­nice, referenti ali drugi delavci. V manjših organizacijah se kadrovska dejavnost še vedno uresničuje v smislu izpolnjevanja najnujnejših zakonskih zahtev. Združevanje kadrovskih funk­cij ni privlačno

V zaključkih poročila o uresničeva­nju kadrovske politike v tržiški občini iz leta 1980 piše: »Obstaja možnost, da tiste organizacije združenega dela, k i kadrovskih služb nimajo razvitih, ne­katere naloge, predvsem zahtevnejše, rešujejo in izvajajo v okviru skupne strokovne službe za več organizacij skupaj. To bi bilo izvedljivo predvsem za tiste organizacije, k i opravljajo ena­ko ali sorodno dejavnost (šole in po­dobno). Sicer pa naj se do tako organi­zirane kadrovske službe opredelijo or­ganizacije same.«

p o s l e j d r u ž b e n o

l * o b r a ž e v a n j e ?

^žben i dogovor o družbenopolitičnem izobraževanju bi d j A ^ b a v naslednjem srednjeročnem obdobju razširiti na

zbeno izobraževanje v širšem pomenu

<k, ržiška občina je ena redk ih v Sloveni j i , k i i m a podpisan družbeni °^obje ° d r u z D e n o P o u t i č n e m izobraževanju za iztekajoče se petletno

* b r a r a n * k * m ° r a l i za te namene zbrat i dobre t r i mil i jone dinarjev; letju \ s o Jih za več kot pol mi l i j ona manj . Tud i v letošnjem prvem pol­

je očitno zaostajanje v nakaz i l ih , ^ ^ . i z o b r a ž e v a l n i m i ob l ikami , k i so f inancirane iz tega dogovora, toriii n ? . J V e c J i delež odpadel na izobraževanje v družbenopolitičnih or-Mđte^ar i" To je bilo l an i i n v prvem polletju letos nekaj pod planom, 9taS» k° s o c ^ ^ 0 med najuspešnejše obl ike predvsem šola za starše, 'lUdcL r ^ z a pedagoške delavce in izobraževanje za potrebe splošnega

u s « e ga odpora. ( fe l n ° družbenem dogovoru o družbenopolitičnem izobraževanju se (%Pra " n a n c i r a tudi Radio Tržič, k i uspešno opravl ja svoje poslanstvo, km y, j e strogo ločnico med izobraževalnim in in format ivn im znača-

][ . d a j ^ e ž . k o potegniti. $n0 0 k ^ n J e i z pretekl ih let narekujejo, da b i za naslednje srednjero­čni.. °je obnovi l i družbeni dogovor o družbenopolitičnem izobraže-

,/>.v občini Tržič, seveda pr imerno spremenjen i n dopolnjen, ^ ž b n ^ u S° t ° v i t ve Delavske univerze Tržič kot glavne izvajalke

^Političnega izobraževanja bi kazalo družbeni dogovor razširi-

Proti združevanju kadrovskih funk­cij se je opredelilo osemnajst organiza­cij; gre za manjše, prav tiste zaradi ka­terih je bila anketa ponovno opravlje­na. Navajajo bojaze, da bi se v tem pri­meru delo podvajalo, da bi morala no­vo ustanovljena strokovna kadrovska služba imeti tudi nove strokovne delav­ce, vprašujejo o financiranju take usta­nove in menijo, da kadrovske skužbe ne more uspešno opravljati nekdo od daleč, ampak le tisti, k i ima stalen stik z delovnim okoljem.

Od trinajst organizacij, k i so se opre­delile za delno združevanje kadrovskih funkcij, so v štirih predlagali večje so­delovanje na področju zaposlovanja, glede pomanjkanja delavcev v tržiški občini. V vseh treh osnovnih šolah so menili , da bi bila združitev kadrovskih funkcij mogoča z združevanjem vseh treh šol. Samo v Peku so predlagali združevanje na področju planiranja kadrov in zaposlovanja ter na področju izobraževanja (usposabljanja, štipen­diranja, pripravništva, strokovnega iz­popolnjevanja, proizvodnega dela). Druge organizacije so predlagale zdru­ževanje na področju varstva in zaščite ter na področju družbenega standarda. Zlasti pa so želele strokovno pravno pomoč pri izvajanju normativne dejav­nosti, delovno pravnih razmerij in vrednotenju dela ter sistemu delitve osebnih dohodkov.

V zaključkih in sklepnih razmišlja­njih poročilo med drugim pravi, da je stvarna možnost za združevanje ka­drovskih funkcij, k i ne bi imela za po­sledico novih zaposlitev ali večjih stro­škov, le v osnovnih šolah. Zanje bi ka­drovsko funkcijo lahko opravljala, na primer,- socialni delavec in psiholog iz ene od šol.

Ker zaradi racionalnosti tudi v pri­hodnje ne bo mogoče zagotoviti v

majhnih organizacijah in skupnostih celovite kadrovske dejavnosti, bi del nalog s kadrovskega področja lahko prevzela strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje. Mišljena je predvsem priprava okvirnih kadrov­skih bilanc in spremljanje kadrovskih potreb.

Občinska kadrovska služba bo v so­delovanju z družbenim pravobranil­cem samoupravljanja sproti preverjala uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski polit iki v občini Tržič, na ne­pravilnosti opozarjala, v hujših prime­r ih kršitve pa dosledno ukrepala. S tem bi spodbudili organizacije, da bi začele resneje razmišljati o pomemb­nosti kadrovskih funkcij in o primer­nejši organiziranosti kadrovskih služb. Izobraževanje ob delu in iz de­la upada

Izobrazbena sestava zaposlenih v tr­žiški občini se iz leta v leto sicer ma­lenkostno zboljšuje, vendar pa podatki kažejo, da izobraževanje ob delu in iz dela pada. Za izobraževanje v srednjih šolah se je v zadnjih treh letih odločilo le 42 tržiških delavcev, za višje 23 in vi­soke osem. Ker pa so tu šteti le vpisi, je težko verjetno, da'bo toliko tudi di­plomantov.

Na upadanje izobraževanja ob delu po mnenju anketiranih najbolj vpliva nagrajevanje po delu, k i je vezano na opravljanje del na nalog in ne na pri­merno šolsko izobrazbo. Motiviranost za študij ob delu je s tem izničena saj z naknadno pridobljeno šolsko izobraz­bo ne bi materialno pridobili ničesar. Razen tega ni zanemarljiva pripomba o zahtevnosti študija ob delu. Študija iz dela pa v organizacijah skorajda ne poznajo.

Sestavljalci poročila menijo, da je dejanski vzrok za upadanje zanimanja za izredno izobraževanje predvsem ne­primerna kadrovska politika v prete-

.3. STRAN msSSB&SISM

Hosti p U Z D e n o izobraževanje v širšem pomenu. Z upoštevanjem dejav-^ativ - T r z * č bi bilo umestno namen dogovora razširiti še na infor-

jJ>rog rn i °"el- Zato bo tudi treba razčleniti, v kakšni višini in za katere

1 uf1*1-6 bosta dobila denar Delavska univerza in Radio Tržič. J f ^ b e n i dogovor za podpisnice ne sme predstavljati nek ih doda-j fy^n

ev

m e n i t e v , potrebna pa je točna predelitev, kaj je osnova za iz-^ D i V l ^ ' n e pr ispevka posamezne organizacije združenega dela. Za t i ^ ^ i e e . kater ih letni prispevek je določen v absolutnih zneskih, bo

določiti tudi pr imerno letno valorizacijo.

Zaradi sprememb v slovenski kmetijski zakonodaji: Velja sedanji odlok o zaščitenih kmetijah

Zbor kra jevnih skupnost i skupščine občme Tržič je poleti obrav­naval osnutek odloka o zaščitenih kmet i jah v občini Tržič, ga sprejel i n posredoval v javno razpravo. Osnutek je b i l pr ipravl jen na osnovi zakona o dedovanju kmet i j sk ih zemljišč i n zasebnih kmet i j sk ih go­spodarstev (kmetij), k i določa, da je kmet i ja t ista kmet i j ska al i gozdna gospodarska enota, k i zagotavlja las tn iku s kmet i j sko i n drugo z njo povezano dejavnostjo pr imerno preživaljanje ter jo je kot tako določi­la občinska skupščina z odlokom na predlog kmeti jske zemljiške skupnost i in krajevne skupnost i .

Osnutek je zajel 242 kmet i j , za katere se predvsem v pr imer ih de­dovanja omejuje prehod kmet i j sk ih zemljišč v last t is t ih , k i zemlje ne obdelujejo, preprečuje drobitev kmeti j kot gospodarskih enot in omo­goča prevzem kmeti j pod pogoji, k i dediča preveč ne obremenjujejo.

Ju l i j a pa so zbori republiške skupščine v sklopu sprememb kme­tijske zakonodaje obravnaval i tudi osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmet i j sk ih zemljišč in zasebnih kme­t i j sk ih gospodarstev (kmetij).

Po osnutku tega zakona b i b i l g lavni kr i ter i j za določitev zaščitene kmeti je katas t rsk i dohodek, predlagana višina katastrskega dohodka, k i zagotavlja l as tn iku pr imerno ekonomsko varnost, pa znaša 50.000 dinarjev. Pr imer java osnutka odloka o zaščitenih kmet i jah z novim kr i te r i j em višine katastrskega dohodka je pokazala, da kar 52 predlaganih kmeti j ne dosega 50.000 dinajev katastrskega dohodka. Obstojajo pa tudi težnje lastnkov nekater ih kmet i j , da se ponovno vključijo v odlok, pripombe krajevnih skupnost i , da se nekatere kmet i ­je, k i doslej niso zaščitene, zaščitijo, in želje lastnikov, da se izključijo iz odloka.

Glede na različnost interesov, predvsem pa na spreminjajočo za­konodajo, izvršni svet skupščine občine Tržič predlaga, da se predlog odloka o zaščitenih kmet i jah v občini Tržič umakne. Zaščitene kmetije bodo ohrani le ta status, lastnik, kmeti jsko zemljiška skupnost al i kra­jevna skupnost pa bodo lahko predlagal i , da pogoje za določitev kmet i ­je kot zaščitene po spremenjenem zakonu v upravnem postopku pre­veri občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.

klosti, k i pa je pogosto posledica po­manjkanja primernih delavcev.

Poročilo o uresničevanju kadrovske politike je obravnaval tudi izvršni svet skupščine občine Tržič. Poudarja, da mora postati načrtovanje gospodarske­ga razvoja Tržiča istočasno in tesno povezano z razvojem kadrov. Zato mt ra biti vsaka nova naložba v občini tuc kadrovsko preverjena in podprta. Za l tevne naloge iz planskih dokumente bodo lahko uresničene le z ustreznin i premiki na področju kadrovske polit -ke.

Republiški plan

Nekaj tržiških pripomb upoštevanih

Osnutek dolgoročnega p lana S lo -venije do leta 2000 je republiška skupščina sprejela 3. juni ja letos. V javn i razprav i so se na osnutek i zo ­bl ikovale številne pr ipombe tud i v tržiški občini.

V e l i k del pr ipomb i n predlogov Iz javne razprave je upoštevan v pred­logu dolgoročnega p lana, v katerem so opredeljene le temeljne razvojne usmeritve, ne vsebuje pa konkre tn i h mate r ia ln ih obveznosti i n odgovor­nost i . Te sodijo v dogovor o temelj h p lana naše republ ike za obdobje od 1986. do 1990. leta.

Izmed tržiških pr ipomb na kar to ­grafski del osnutka sta b i l i v predlo­gu dolgoročnega p lana upoštevani naslednj i : da je treba v Podl jubel ju vr isat i namesto nezajetega zajet vodni i zv i r , v r i sana je gradnja čistil­ne naprave do leta 2000.

Glede pr ipombe o možnostih gradnje železniške proge Podnart— Tržič daje republiški izvršni svet to­le pojasnilo: vs i v p lanu predvideni projekti temeljijo na komp leksn ih raz iskavah železniškega omrežja Slovenije i n med drug im na prič a -kovanem obsegu prometa oz i roma stopnji izkoriščenosti i n propustno­sti posameznih progovnih odsekov do leta 2000, vključno z oceno poten­c i a ln ih gradenj nov ih železniških povezav.

Niso upoštevane pr ipombe glede slabe pokritost i z d rug im T V progra­mom, glede števila PTT enot, Dolža-nova soteska je vr isana kot kra j in ­sk i park i n ne kot naravn i spome­nik . Panoramsk i cesti Tržič—Begu­nje i n Tržič—Golnik—Preddvor n i ­sta vključeni v turistično območje.

Z a dve pr ipombi je b i l tržiški dele­gat v zboru združenega dela rep l -bliške skupščine zadolžen vztrajati, da se vneseta v predlog p lana : 110-kV daljnovod Okroglo—Tržič je zaradi regionalnega pomena potreb­no vr isat i v karto zasnove elektroe­nergetskega omrežja; občina Tržič bi mora la b i t i v ka r t i zasnove u r b a ­nega omrežja ob upoštevanju funh-cije naseli j glede na proizvodne d> -javnosti označena kot pomembnej; e industr i jsko središče i n ne kot nas- -lje z večjimi obrat i .

T e ž a v e n a j v e č j e g a i z v o z n i k a

JjjJ1* Ravnik, sekretar C K ZKS, ob otvoritvi sejma stanovanj-* °preme

— Škoda, da se napoveda­l a X tf^i i z g o v o r a s sekretarjem cen­t i h I a k o m i t e j a Z K Slovenije $tan° Ravn ikom ob otvoritvi sejma

° vanjske opreme v K r a n j u n i -k i j e t ež i l i povabljeni predstavni-Po^^ 'P rede l ova lne in še posebej n a J s t v e n e industri je. T a panoga ta B j e ^ združuje vel iko delavcev in

največjih izvoznikov pr i

»k

°<iatki kažejo, da letos proiz­

vodnja v lesni industr i j i nazaduje; kar za desetino nižja je kot v osmih mesecih lani . Zmanjšala se je produktivnost, hkra t i pa so zelo narasle zaloge končnih izdelkov. Med poslovno povezapimi panoga­mi je lesna industr i ja v najslabšem položaju. Beležijo najnižji dohodek na delavca, n izke osebne dohodke, majhno skupno porabo, nizek pov­prečni čisti osebni dohodek, najniž­jo akumulaci jo in največjo izgubo na delavca. Ob tem pa imajo naj­

večji delež izvoza v celotnem pr i ­hodku.

M i h a Ravn ik je meni l , da so s i ­cer tudi v lesni industr i j i svetli pr i ­mer i , vendar j i h je malo. Zaradi slabega položaja nasploh pa bi se mora la ta panoga hitreje prilagaja­t i razmeram. Mars ik je to pomeni prestruktur iranje — podobno, kot se ga je pred leti lot i la tekst i lna in ­dustr i ja. S lednja bi bi la lahko še v nečem za zgled lesarjem. Čeprav je zelo odvisna od uvoza surovin in različnih materialov, so med tek­st i lc i redke delovne organizacije na sp isku poslovanja z motnjami. V sosednji Itali j i , na primer, n ima­jo dosti lesa, a so vendarle med vo­

d i ln im i .v Evrop i kar zadeva lesno predelavo in pohištvo.

Naša lesna predelovalna indu­str i ja se še vedno preveč ukvar ja s proizvodnjo izdelkov, k i postajajo za domači trg predragi, v tuj in i pa nimajo cene, ker so t i programi za­starel i in opuščeni. P r i nas še ved­no delamo klasične omare, čeprav j i h domala povsod že vgrajujejo v stene. Zato n i čudno, da je takšna omara v tuj in i cenejša od pručke.

Izvoz pa bo nedvomno še nekaj časa edini izhod iz sedanjega tež­kega položaja lesne industri je. Se­veda bo potrebna za to tudi druga­čna tečajna po l i t ika in spodbujanje za izdelke višje stopnje predelave.

Osnovno pa bo učinkovito prilaga­janje potrebam tujega trga. To pa narekuje maloseri jsko proizvod njo, izv irno oblikovanje in učinko vitejšo organizacijo. Če b i to ugoto vitev pr imer ja l i z razstavl jenim po­hištvom na sedanjem sejmu stano­vanjske opreme v K ran ju , potem je izhod najbrž v iskanju izvedb i n oblik, kakršne je predstavi la Les-n ina K r a n j , proizvajalec Bor L a ­ško, za to pohištvo je dobi la tudi zlato medaljo.

Ob takšni izv irnost i i n poslovno organizaci jski povezanosti pa seve­da tudi trgovina ne more stati ob strani .

A . Žalar

^Očna vodna skupnost Gorenjske

košnji program bodo ^esničili n»^ V eč težav jim povzročajo tisti, ki danes soodločajo o vodi in

P r *vah ob njej

K , ' k? *oII ~~ Prejet i program Obmo-

t ;]V r°Čju s k u P n o s t i Gorenjske na /1 ih'" sUr - r < ' f ' m > vzdrževalne in tudi

d e J u v n o s t i n Q nižinskih vodotokih je bi l za letos

i l i^k " S e ^ e n . K o smo se pozanima Mou 0 Poteka uresničevanji letos

smo izvedli da so sničili že 70odstotno

N 0 ^ i r a m a ,

S%fp "odo do konca leta popolno 'Sv '?" 1 ' Posebnih težav ni bilo.

e ^ j im j i h povzročujo tisti , k i

danes soodločajo o vodi in o napra­vah ob njej.

K a r zadeva skrb za varstvo kval i ­tete voda, je Območna vodna skup nost poravnala svoj del obveznosti za sanacijo hidroelektrarne Moste in prispevala delež za čistilno napra vo Jesenice. Za sanacijo akumuluc i je oz iroma druge zapornice v Mo­stah so prispevali 11 mil i jonov dinar­jev, za Čistilno napravo Jesenice pa 57 mili jonov. Pomembna in uspešno

opravljena naloga iz varstva voda pa so bile tudi šolske akcije čiščenja vo­dotokov. Akc i je so nagradi l i s 300 ti­soč dinar j i . 11 mil i jonov dinarjev je skupnost pr ispevala tudi za gradnjo objezerskega kana la na Bledu od Kaz ine do priključka mimo Toplic. Iz dodatnih sredstev je bilo odobre­nih tudi 40 mil i jonov dinarjev za či­sti lno napravo in kolektorje v K r a ­nju.

Pomemben je tudi delež skupnosti za uresničevanje zelenega progra­ma. Za hidromelioraci je v Srednj i vasi v Bohin ju, v Gorenj i vasi v Po­l janski dol ini in za sofinanciranje vodnogospodarskih posegov na ob­močju Vipave so nameni l i 100 milijo­nov dinarjev. Poravnal i so tudi repu bl iske obveznosti, suj so 8,5 mil i jonu nameni l i tudi za sanacijo reke Reke.

Glede nižinskih vodotokov sta še posebno pomembna dva programa: h idromel iorac i jsk i sistem Tenetiše in dola na Sor i v Žireh. Iz programa

vzdrževalnih del velja omenit i obno­vo Šeširjevega jezu na Sor i v Škofji L o k i , jaz na K o k r i v Preddvoru, ob­novo jezu na Mošeniku v Tržiču pa Petruzov jez v nasel ju Gaberk in jez v naselju V isoko na Pol janski Sor i . K m a l u pa bodo končana tudi zavaro­va lna dela na Sav i v K ran ju . Od po­membnejših del j i h čaka še urejanje Save Bohinjke v R ibnem zaradi za­ščite pašnih površin. Delat i bodo za­čeli še ta mesec.

Podobno je tudi z uresničevanjem programa del na višinskih vodoto­k i h . V jeseniški občini še trajajo de­la na Belem potoku pred Mojstrano. Končana pa so dela na Močilih pr i Erjavčevi koči i n na Dovškem poto­ku , kjer je plaz ogrožal vas Dovje. San i ran je tudi plaz nad letnim gle­dališčem na Jesenicah, na Jeseni­škem rovtu pa hudournik izpod Čr­nega vrha. V radovljiški občini je Podjetje za urejanje hudournikov

končalo dela na jezu pod Zoisov im gradom v Boh in j sk i B is t r i c i i n na Koprivniškem potoku v zvezi z obrambo pred poplavami. V tržiški občini so letos v programu redna vzdrževalna dela in bodo prav tako pravočasno končana.

V kran jsk i občini še vedno poteke jo precej obsežna dela na potoku B i str ica v Preddvoru, k i je pritok jeze ra Črnjava. N a Jezerskem Podjetje za urejanje hudournikov gradi za-plovno pregrado nad Planšarskim jezerom. V škofjeloški občini so le­tos uredi l i sotočje Žirovnice in Soro in tako omogočili gradnjo mostu na Brekov icah v Žireh. N a Hotaveljščici je obnovljen Šinkovcev jez, regula­c i jska dela pa so potekala tudi na Dašnjici v Železnikih. V obrambo pred poplavami pa sodijo tudi regu­laci jska dela na hudourn iku Kršiv ni k v Dolenj i vas i . ^

A. Žalar

3 ® 3 S @ S 5 J J © I E I I G L A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE

Bohinjski folkloristi navdušili Bavarce

Srednja vas v Boh in ju — Fo l ­k l o rna skup ina iz Srednje vas i v Boh in ju , k i je l an i praznovala de­seto obletnico nastopanja, je b i l a 'etos gost svetovno znane pr i red i ­tve Oktoberfest v M u n c h n u . Sode­lovanje na največjem sejmu p iva a l i p ra zn iku piva, kot imenujejo 1 to prireditev, je bi lo za Bohinjce vel i­ko pr iznanje, obenem pa je terjalo posebne pr iprave. V s a organizaci ja gostovanja je b i l a v r okah vodje skupine Janeza Iskre.

Fo lk lo r i s t i i z Srednje vas i v Bo­h in ju so b i l i nastanjeni v študent­s k e m počitniškem domu. Program gostovanja je b i l natrpan, tako da je ostalo za ogled čudovitega ba­varskega mesta malo časa. M i inc -hen je vsako leto med p i v s k i m p razn ikom pravo mravljišče. N a poteh do zabaviščnega prostora v lada prava gneča, pa naj se človek odloči za pešačenje a l i za vožnjo z mes tn im avtobusom, trolejbusom, nadzemsko ah podzemno železni­

co. Mesto se vesel i . Z a vse je poskr­bljeno: za najmlajše i n odrasle, sa­mo da človek potroši čim več de­nar ja . Z a Jugoslovane je b i l a vsa ta ponudba predraga. P ivo »superca« v največjem vrčku je veljalo ka r 6,60 marke , za 1000 dianrjev pa je bi lo mogoče v b a n k i dobit i 6 mark !

Boh in jc i so ime l i v M u n c h n u več nastopov. V soboto popoldne so nastopi l i na g lavnem trgu. V začet­k u nastopa n i bilo l judi , potem pa j i h je bi lo z minute v minuto več. Prostor je b i l k m a l u natrpan. Slo­venska pesem, ples i n poskočna glasba vžgejo. Fo lk lo r i s tom je b i l p r i predstavl janju naše domovine v ve l iko pomoč prospekt Sloveni ja, moja dežela. Po nastopu na pro­stem so b i l i p lesalc i iz Srednje vas i med nastopajočimi na mednarod­nem večeru folklore. Razen n j ih so nastopi l i še fo lk lor is t i iz Nemčije, Belgi je, Franci je , Švice, Avstr i je i n Italije. P rog ram je tra ja l nepreki ­njeno skoraj t r i ure. Naslednj i dan

Ob pivu v največji miinchenski pivnici

Folkloristi Srednje vasi pred začet­kom povorke

je b i l a po munchensk ih u l i cah pa­rada. P lesa lc i i n godci iz Srednje vas i so predstav i l i bohinjsko kmeč­ko ohcet. Nevest i i n ženinu ter bal i so namen i l i kočijo, svatom pa loj tr­n i voz.

Parada je že dolgo sta lni del ok­tobrskega praznovanja v Munch ­nu . Povedati vel ja, da segajo začet­k i oktoberfesta 175 let nazaj, ko sta kraljevič Ludvvig, kasnejši kral j Ludvvig I, i n pr incesa Theresa s Sa­škega s lav i la zaroko. Takra t je bilo vtedanjem M u n c h n u vel iko prazno­vanje, prav i p i v sk i prazn ik . V tra­d ic iona ln ih paradah sodelujejo vsa leta razen narodn ih noš še p iha ln i orkestr i , vojaški oddelk i v s tar ih un i f o rmah i n s s ta r im orožjem, ko­njenica in , seveda, vozovi, po ln i p i v sk ih sodčkov. Pivo dobesedno teče i n nik jer na svetu se ga ne po­pije v sorazmerno k ra tkem času to­l iko kot med oktobrfestom v M u n c h n u .

Gostovanje fo lklor istov iz Sred­nje vas i v Boh in ju je bi lo za vse prijetno doživetje, saj se z M i i n c h -nom in njegovim p i v sk im prazni ­k o m n i mogoče srečati vsak dan!

T. Markič

ČRTOMIR ZOREČ

Popravek V torek, 8. oktobra, smo v G l a s u v

poročilu o otvoritvi Doma krajanov v kra jevni skupnost i Poženik zapisal i , da je k uredi tv i telefonskega omrež­j a pr ispeval 20.000 dinarjev tudi KŽK. Iz krajevne skupnost i so nas obvesti l i , da je p r i naštevanju t is t ih , k i so j i m pomagal i , prišlo do neljube pomote. 20 tisoč dinarjev je namreč pr ispevala delovna organizaci ja Živi­la , k i je pomagala tudi p r i opremi prostorov v Domu krajanov. Z a na­pako se v krajevni skupnost i opravi­čujejo.

Kranj — Na povabilo Gasilske zveze Slovenije se je konec minulega tedna mudila v Sloveniji delegacija gasilskih organizacij iz Burgen-landa v Avstriji. V petek je obiskala tudi Gorenjsko, kjer se je v Kra­nju seznanila z organiziranostjo in delom gasilcev ter si ogledala to­varno obutve Planika. Predstavili so ji tudi dejavnost gasilskih dru­štev v Begunjah in na Bledu ter jo seznanili z usposabljanjem za po­trebe varstva pred požari v republiškem centru za obrambno usposa­bljanje v Poljčah. Na sliki: med ogledom proizvodnje v Planiki, kjer so spoznali tudi dejavnost industrijskega gasilskega društva. (S) — Foto: F. Perdan

P O P R E Š E R N O V I H S T O P I N J A H

V K R A N J U

40. zapis

Ime sibile je splošno ter velja za vse Apolonove svećenice in prerokinje. Najznamenitejša je bila Pitija, k i je v znanem preročišču Delfe stala na nad prepadom štrleči skal i in omamljena od zemeljskih sopar in plinov preroko­vala. Pač vedno dvoumno, pitij S K O ...

Sibile, prerokujoče nimfe, dostikrat kraljeve hčere ali celo polboginje po mitološkem verovanju, so navadno ze­lo dolgo živele. Posebno eritrejski sibi l i je bilo namenjeno dolgo življenje. Od samega lepega boga Apolona je men^a prejela toliko dni življenja, kolikor je peščenih zrn na morskem obrežju nje­ne domovine. Toda pod pogojem, da mora zapustiti grško domovino in se nikol i več vrnit i v svoj rodni kraj.

Šla je v italske Cume in živela tam neskončno dolgo. Tako dolgo, da si je zaželela smrti. Umreti pa ni mogla. Na­posled je dobila pismo, k i je bilo zape­čateno z domačo zemljo. Sele ko se je dotaknila pečata, je lahko umrla.

Pa poglejmo še v zgodovino stare­ga kranjskega pokopališča, k i hrani dragocene grobove dveh nesmrtnih slovenskih pesnikov, Franceta Prešer­na od leta 1849 in Simona Jenka od le­ta 1869.

Nekoč, pred več stoletji, je bilo po­slednje prebivališče umrl ih Kranjča­nov v mestu, tik ob sedanji župni cer­kvi . Na tem pokopališču je bila posta­vljena tudi kapelica. V cerkvici je služ­boval poseben pokopališki kaplan; za­ščitnik in pokrovitelj pa j i je bi l vsako­kratni graščak na Brdu pri Kran ju .

Pozneje, v začetku 19. stoletja, je bi­lo pokopališče ob farni cerkvi P°P°*n5 ma opuščeno. Novega so določili zuiw mesta, tam, kjer je zdaj Prešernov Leta 1825 so v središču novega lišča postavili večjo kapelo. 12 m dolg0

in 8 m široko. Posvetil pa jo je šele l • junija 1836 ljubljanski škof Wolf- u ' tarno sliko nasl ikal Leopold L 8 ^ i Predstavljala je Kristusa na križu, njem pa Marijo, Janeza in Magdale*"; V kripto sredi kapale so leta 1883 po*J pali Jerneja Widmerja, ljubljanskeg škofa, k i pa je življenjsko jesen p r e . vel v Kranju. Nanj še danes sponuDJ ima »škofija« za veliko stavbo v * a

carjevi ul ic i in kameniti grb v avli P vega nadstropja bivšega rotovža. pokrovno ploščo nad kripto so tedaj

vklesali. »Tu počiva, po mnogem tru^Ul

Jernej Widmer, petindvajseti škof lP bljanski, doktor bogoslovja, P 0 ^ kranjskega mesta, gojitelj c e r ^ e V ^). umetnosti, visoko škofijsko čast zap° stavljajoč ponižnosti.«

V ogredo okrog starega p o k o p a ^ je bilo vzidanih štirinajst kapelic kri*^ vega pota. Nenavadno zanimivost starost pa sta predstavljala dva zvo» va, pritrjena v kapeličnem stolp1

eden od njiju je bil vlit že leta 1464-Že med drugo svetovno vojno so *»

hali pokopavati pokojnike na s t ^ r eo 8

pokopališču, v prvih povojnih leti D r je občina naročila svojcem še tam P kopanih, naj prekopljejo in P r e n e S J j . nagrobnike na novo pokopališče na janskem polju. Le grobova in nag* nika obeh pesnikov, Prešerna in Jen­ka, sta morala ostati nedotaknjen*-

Gorenjski civilni invalidi v Beli Krajini — Medobčinsko društvo civtj' nih invalidov vojne z Gorenjske je pred časom priredilo izlet v Bel° krajino. Izletniki so si ogledali Metliko, se ustavili v Gradcu, kjerK bilo prvo letališče NOB, Črnomelj, središče osvobojenega ozemlja med­vojno. K spomeniku na Gričku so gorenjski invalidi položili venec lz~ letov, ki spominjajo na dogodke iz NOB, si gorenjski civilni invalid1

vojne še želijo. — Jože Mrovlje

Koncert Pankrtov vendarle bo K r a n j — Po daljših zaplet ih glede

dovoljenja za koncert l jubl janske glasbene skupine P a n k r t i je kran j ­s k a mlad ina vedarle dosegla, da koncert bo. P a n k r t i bodo igral i v če­trtek, 17. oktobra, ob 18. u r i na T i to­vem trgu.

K e r je K ran j vse od 10. decemfc-a 1977 Pankrte redno predstavl jal na začetku nj ihovih turnej , so se orga­nizator j i (center za prost i čas pr i Ob­činski konferenci Z S M S v Kranju )

Vandalizem — Zakaj je bila ne­komu napoti tabla na avtobusni postaji v Kranju, ki napoveduje odhode avtobusov proti Cer-kljam, Kamniku, Iskri in'Tekstil-indusu? Je bil pijan ali le toliko zloben tisti ponočnjak, ki se je obesil nanjo in jo takole zlomil. Naj bo tako ali drugače, storjena je škoda, ki bo šla iz delavčevega žepa. — Foto: D. Dolenc

tudi letos odločili, da priredijo * j| cert, čeprav De lavsk i dom v jl koncertni dvorani Pankrtov n l

pjti pr iprav l jen sprejeti. K e r v }*T^0p trenutno n i drug ih pr imern ih ^ cer tn ih prostorov, bodo Pankrt i cert i ra l i na prostem. Vstopnine k J . ^ da ne bo. Če bo dež, bo morala P ditev, žal, odpasti.

Nova knjižnica na Trati

Skofja L o k a — Knjižnica A V $ Tavčarja sporoča svoj im redni**1' ^ kdan j im in nov im bralcem iz * vne skupnost i Tra ta , da bo od s ^ 16. oktobra, naprej na Tra t i spe i no sposojala knjige. Knjižnica v k le tn ih prostor ih samskega do*1 ^ F rankovem nasel ju 74. O d p r t

f l r d l vsako sredo od 17. do 19. ure. * \c cem bo na voljo zan imiva i z D l jjtf poslovja in poljudne strokovni rature.

Kranj — Antirabična ambulanta v zavodu za socialno medicino in hi­gieno Gorenjske v Kranju skrbi za zavarovanje pred nevarnostmi ste­kline. Posebno veliko je storila v času, ko se je ta nevarna bolezen širi­la med živalmi po gorenjskih gozdovih. Delavci službe so preventivno cepili osebe, ki bi lahko prišle v stik z okuženimi divjimi živalmi, hi­tro pa so ukrepali tudi ob nevarnih pojavih stekline v bivalnih oko­ljih. Zato je Zveza lovskih družin Gorenjske sklenila nagraditi službo s plaketo svoje organizacije. Priznanje je izročil dr. Almi Vadnal pod­predsednik ZLD Gorenjske Viljem Tomat, ki je obenem opozoril, da nevarnost stekline še vedno ni minila. (S) — Foto: F. Perdan

P R A V N I K SVETUJE ODŠKODNINA T. Č. iz Kranja

Razlastitveni postopek za vaše zemljišče še ni kon­čan, vendar vas že sedaj skrbi višina odškodnine. Na zemljišču ste namreč opravili več posegov kot npr. tera-siranje, navoz humusa in zid za preprečevanje udora me­teornih voda. P r i pristojni organizaciji so vam povedali, da se bo postopek določanja odškodnine opravil pri pri­stojnem organu občine. Vseeno pa vas zanima, kaj se bo zgodilo, če se tu ne boste mogli pogoditi o pravični od­škodnini.

Odgovor: Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini res določa, da po prav­nomočni odločbi o razlastitvi premoženjsko pravni organ na ustni obravnavi skuša doseči sporazumno določitev odškodnine za razlaščeno nepremičnino. Tam boste po­dali svojo ponudbo. Seveda bo podala ponudbo tudi dru­ga stranka in če kljub prizadevanju sporazum ne bo do­sežen, bo premoženjsko pravni organ odločbo o razlasti­

tvi s spisi poslal sodišču, kjer leži nepremičnina, da °J meri odškodnino. Zato vam predlagamo, da o b l i k u j ponudbo v okviru realne vrednosti, seveda upoštevaj izboljšave, k i ste j ih navedli. Postopek bo namreč hit*^ končan.

ODVOZ SMET I G. G. iz okolice Kranja

0* Preseli l i se boste v novo hišo blizu Kranja Ker v# da je urejen odvoz smeti v smetnjakih, vas zanima, W .g

urediti, da boste tudi vi deležni te ugodnosti in kakŠn8J

cena za odvoz smeti? . j . Odgovor: Vprašanje, k i ste ga naslovili na našo ru&j,

ko, ni pravnega značaja, vendar vam bomo prav tako ^ govorili. Vašo željo sporočite (osebno se oglasite) j j K O G P — komunalna cona v Kranju, kjer boste & rf-podati osnovne podatek in kvadratne metre stanov* ^ ske površine. V Uradnem vestniku Gorenjske št. 6/. e jr bile objavljene nove cene komunalnih storitev. P*1 ^ kratnem tedenskem odvozu smetnjakov je sprejeta do 10 km 57,75 din, nad 10 km pa 87,74 din na mesec-veda pa morate sami kupiti tudi smetnjak

JMEK. 15. OKTOBRA 1985 KULTURA 5. STRAN @ ® s n s s J i © i s n c a A S

Pode l i l i so Zagar jeve p l a k e t e

Izobraževalna skupnost radovlji **e občine je lani za izjemne do L A iz jemne sezke na področju vzgoje i n i zobra zevanja začela podeljevati Žagarje-J * Plakete. Letos so j i h torej pode­lili drugič, prav tako sedem kot la­jn, čeprav j i h prav i ln ik predvideva l e pet.

Slovesnost ob podel i tvi letošnjih radovljiških Žagarjevih p laket je Popravila osnovna šola dr. Jos ipa jlemlja na B ledu, Plakete so preje-

• MARA TROJAR, učiteljica ^ r e d n e g a pouka v osnovni šoli Bratov Žvan v gorjah.

J e vestna i n vsestranska učitelji-C a . k i redno spremlja nove tokove ^Pedagoški teori j i i n p raks i . Uspe­šno vodi tudi delo šolske knjižnice, dejavna pa je p r i izvenšolskih ^hvnost ih na področju športa i n Kultu r e_ Ko t tajnica krajevne orga­nizacije Društva prijateljev mlad i ­ne organizira letovanja i n prazno­t a . Ak t i vna je tudi v samou­pravnih organih krajevne skupno-

EGI GAŠPERŠlC, ravnatelj 5'asbene šole v Radovljici

Priznanje je prejel za dvajsetlet­no delo pr i vzgoji i n izobraževanju padine na področju glasbene de­d n o s t i . Ko t dirigent, skladatelj i n Jganizator uspešno vodi nekaj Jaških zborov v občini, z n j im i na­čuje stike z zamejsk imi Slovenci

Hadišah na Koroškem i n v Do l in i f n T r s t u . Vneto zb i ra i n zapisuje J u dske pesmi, zato je pripomogel , * so se mnoge ohrani le i n j i h pre-

p e vajo naši zbori . • PETER NUK, ravnatelj osno-

JJe šole dr. Josipa Plemlja na Ble-

B V^Pešen je kot ravnatel j , peda-S°ski svetovalec i n vodja akt iva ^nate l j ev radovljiške občine, j.^rbi 2 a povezovanje šole z oko-fm, deluje v r a zn ih društvih. k o f t Š r i o u s m e r J a delo učiteljskega

Aktiva, učencem pa se posveča s tyim pedagoškim zanosom in j i m

J^zgaja čut odgovornosti. V le t ih u t 3 ° i V e g a ravnatel jevanja je šola s^upno t ^ 1 C d V k r a i U l n V Š i r Š 1

h * yU>A STARE, učitelji K ? 8 0 1 1 dr. Janeza Mene Don»njski Bistrici

i j ^ l j i c a je b i l a na K o p r i v n i k u c i

v Srednji vas i , sedaj je v B i s t r i ­j i 2 a v z e t o , vestno, požrtvovalno i n v j . e l i k i m posluhom za otroka opra-Pof ^ v o ? e d e l ° - Usposobi la i n izpo-, n i l a j e p ionirsko knjižnico. Odl i -rJ e j° posebna skrb za socialne rtio? 1 6 1" 6 n J e n i h učencev. K o t po-nb ? i c a ravnatelja je dobra orga-

^atorica dela, pobudnica števil-ta d

l n tv

e r e s n i h dejavnosti i n zavze-a ružbenopolitična delavka.

• Z L A T K O K A V C l C , je kot predsednik odbora za svobodno menjavo de la i n planiranje p r i ob­činski izobraževalni skupnost i ve­l iko pr ispeval k reševanju finančne problematike, njegovi napori so b i ­l i usmer jeni k zagotavljanju enake mater ia lne osnove i n opremljeno­sti osnovnih šol, poenotenju pr i ­spevkov staršev i n k izboljšanju družbenoekonomskega položaja prosvetnih delavcev. Ko t predsed­n i k odbora za programsko p r i p r a ­vo investici j v osnovno šolstvo je b i l iz jemno prizadeven. A n a l i z a šolskih okolišev je postala osnova za dolgoročno načrtovanje naložb, z g ib l j i v imi šolskimi okoliši so oprav i l i probleme s prevel iko kon­centracijo učencev v nekater ih sre­diščih.

• Z A V O D MATEVŽA L A N G U -S A V K A M N I G O R I C I je pr iznanje prejel za 33-letno usposabljanje du­ševno i n telesno prizadet ih otrok.

T a m se je izšolalo 1.162 otrok, veči­na se je zaposl i la i n tako vključila v življenje i n delo. Zavod je več pr i ­znanj prejel za l ikovno pa tudi športno udejstvovanje otrok. Leta 1984 pa dari lo mednarodne organi­zacije O R D E D E S A I N T F O R T U -N A T za uspešno delo z otroki.

• Kra jevna skupnost i n T u r i ­stično društvo L E S C E tesno sode­lujeta z osnovno šolo F. S. Finžgaf-ja v Lescah, šolske dejavnosti ima­jo kra jevni značaj, kra jan i in obča­n i turističnega društva so mentorj i izvenšolskih dejavnosti . Kra j evna skupnost in Turistično društvo pa šolo tudi denarno podpirata, opre­m i l a sta jo z računalniško opremo in pr ispevala sredstva za i zb i rn i pouk računalništva.

I Dovršena umetniška i n sporočilna

I a r t i k u l a c i j a Gledališče kot kritika življe

I

I

l ca v os-Janeza Menciger ja v

Izšla je knjižica O d rude do jekla

Jesenice — T i skarn i ca Delav­ske univerze V ik to r Stražišar na Jesenicah je nat isn i la brošurico Tomaža Iskre O d rude do j ek la . G re za poljudno znanstveni pr i ­kaz pridobivanje železa in j ek l a od najstarejših časov do danes, namenjen je predvsem učencem višjih razredov osnovnih šol, ute­gni l pa b i b i t i kor isten za vse, k i bi si radi pr idobi l i o črni metalur­gij i to l iko znanja, ko l ikor ga zah­teva splošna izobrazba. Knjižico so nat i sn i l i v naklad i 2.500 izvo­dov, založila jo je republiška izo­braževalna, skupnost, opremi l jo je M i h a Cene, i lus t r i ra l Rudol f A r h .

E . T.

J e z i k o v n o r a z s o d i š č e ( 2 2 3 )

»rog ali Goldhorn? 2lat< kah 2 p o l j a n s k i h trgovinah prodajajo B i r r a Laško, pivo v pločevin-r e g i s t

I m e n o m Go ldhorn. Ne glede na zakon, k i ureja poimenovanje in in r a 2

r a C ^ 0 8° s P° d arskih tvrdk (ime mora bit i obvezno v slovenščini V e ^ ^ l J i v o ) , bi se v P ivovarn i Laško brez ve l iko truda zavedali in V nem' v ^ a ^ e n a Š Z l a t ° r o g (Baumbachova bajka je zapisana v i z v i rn iku

Ašk Z i m e n o m Zlatorog in šele potem prevedena v slovenščino S v e tu ° ' F u n t e k > Drofelnik) znan v nemšk.o govorečem in pišočem Haj D

S a r n o k o t Zlatorog in ne kot nekakšen hlapčevski Goldhorn, k i preci ri^i° . m o z e m s t v u za nas lovil marke, franke in šilinge. — K o sem tn e j2

c^°lgimi leti predaval v Švicarskem Bas lu o s lovenskih gorah, so teg a. občinstva naprosi l i , naj j i m povem pravlj ico o Zlatorogu. Poleg nap j ' J * a m - S O v rogelj v nemščini n i Ho rn , temveč Kriicke!«. Tako nam je p l 0 c

a. M.P. iz Ljubl jalne. Pa n i edini , k i se je spotakni l ob te sporne sljj a s

m * e - Dopisnica L .K . iz Ljubl jane razmišlja o zadevi takole: »Mi-l a š k 0

e m ' d a g r e z a P o m o t o r n a poslano pošiljko p iva Go ldhorna B i r r a s ik j e

S a m o v naši trgovini , toda med počitnicami sem ga videla mar-Jasrjij^0 J a ° - r a n u - Pozan imala sem se v P ivovarn i Laško, kjer so mi po­stao,!' da pločevinke s s lovenskim imenom n i , ker b i b i la predraga. Še n i

0 r m e ni zadovoljil,.zato sprašujem Jezikovno razsodiše, mar res kratj. U r e J e n o - da bi b i la taka tuja poimenovanja domačih izdelkov

o in malo prepovedana?« tni n j , k ° r nam je znano, podjetja registrirajo nove izdelke v Paten-P a t e n t a r n i V L j i l j a n i . T a pa je samo posrednik Zveznega zavoda za V e 8 a JZ P o g r a d a . Uradu menda n imata pravice zavrni t i imena no-dr u ! z de l ka , razen če strokovno ne ustreza a l i če je že registr irano za V t Uj: l z.delek. Pivo Go ldhorn v pločevniki je bilo pri javljeno za prodajo

K - ^ ° J a s m l i s o nam, da o imenu odloča proizvajalec. ^°tvn ^' d a l a h k o problematiko poimenovanj obravnavamo samo Ven s? r ašanje poslovne morale Proizvajalci se morajo zavedati, da slo-dei^ e r n u i n Jugoslovanskemu kupcu ne smejo prodajati domačih iz-ljiv 0

V .P°d tu j im imenom. Nobeno komerc ia lno opravičilo ni sprejem-^ s l i w 1 C e r boroo priče jez ikovnemu onesnaževanju tudi na način, k i S l 0 v

K o y i t o opisuje M i h a Potočnik, častni predsednik P lan inske zveze žej n i »Pločevinke bodo zdaj v nahrb tn ik ih nosi l i s seboj številni li p o v

l z l e t n i k i , tur ist i , lovci, gobarji in p laninci in j i h seveda odmetava-nicjj s °d , tako kot že dolgo odmetavajo plastične vrečke, mlečne škr-V s ak * ~~ T o r e J l a h k o pričakujemo, da nas bo v slovenskih gorah Goi d . a s začel izza ska l namesto pravljičnega Zlatoroga pozdravljati

oorn. enj s t r i V o v a r n i L a s k o predlagamo,-naj t i ska pločevinke tako, da bo na Ha a n i besedilo v slovenščini, na drugi pa pojasni la za tuji trg. Ime-

a *orog pa n i treba prevajati , saj je že sličica dovolj zgovorna. % p orebitne predloge, kr i t iko in opozori la v zvezi s slovenščino v ja-

n?iPošljite na naslov: Sv i / l K O V N O RAZSODIŠČE, Republiška konferenca S Z D L Slove-

" ^ lobl juna, Komenskega 7.

življenja in družbe je izho­diščno vodilo Matjaža Zupančiča, avtorja uprizor i tve Življenje in smrt J . P. Marata, k i jo je v Prešernovem gledališču postavi l po d ramsk i predlogi sodobnega nemškega d ramat ika Petra Weissa. S takšno načelno ontološko odločitvijo za družbenokritično gledališče režiser izraža svoje prepričanje v gledališče kot eno izmed sredstev za spreminjanje sveta, pr i znava gle­dališču teleološko funkcijo i n s tem znova naj deva smise l gledališča v njegovi dejavni, enkra tn i i n pred­vsem živi ob l ik i kritičnega izražanja, k i potencialno lahko pomaga zrušiti razpadajoči i n v sebi razkraja­joči se svet.

M i s l i m , da zaradi tega tudi izvede temeljni drama­turški obrat od Weissove predloge i n Brookove upr i ­zoritve, k i uprizar jata pravzaprav igro v igr i , i n s tem, šele po nekem drugotnem mehanizmu, izraz i ta idejo, k i jo je Zupančič pravzaprav zreducira l na eno samo pr imarno komponento: spoznanje, da je vsaka revolu­cija, vsak zavestni ideološki boj posameznika brez kor is t i ; ker je v končnih konsekvencah (zmaga) ved­no razvrednoten, zlorabljen, opljuvan i n končno celo pozabljen.

Weissovo predlogo Zupančič torej omeji na eno samo igro, igro norcev, k i jo vodi »genialni norec« de Sade. Razmerje med osrednj ima l ikoma v igr i je ahi-storično, je v resnic i Weissova projekcija, kakor v predgovoru k M a r a t u tudi sam izjavi. Izmišljena raz­merja pa niso takšna zaradi nekakšne nove osvetlitve točno določne zgodovinske situacije ob zatonu franco­ske buržuazne revolucije, marveč, i n v tem je kvalite­ta (poleg drugih) besedila, razkr inkuje jo to specifično situacijo kot arhetipsko, ponavljajočo se 150 let i n več kasneje povsod, kjer je revolucija zmagala. Takšna ideološka pozici ja omogoča besedilu z njegovim spo­ročilom vred status nadhistoričnosti, univerzalnost i . Razmerje med temel jn ima nosi lcema besedila je

skonstruirano na temel ju sporočila, k i ga besedilo prinaša. Gre v bistvu za konf l ik t med skra jn im indiv i ­dual istom i n družbenim človekom, kakor j u poose­bljata de Sade i n Marat . To je v resnic i de Sadeova igra, za oba pravzaprav nič kaj dramatična, a za vsa­kega za sebe več kot to. De Sade s svojo življenjsko empiri jo i n human i zmom suvereno stoji vzvišen nad zemeljsko stvarnostjo, t a je le predmet njegove obravnave, raziskav, a le za to, da stvarnost r a zk r in -kuje, spregleduje i n zaradi tega zaničuje. Zato je nje­gova konf inaci ja v zavodu razumlj iva, saj se pred vsako individualnostjo vsak sistem zaščiti z represijo nad njo. M a r a t pa je ironično utelešenje oblasti , vodi­telja, k i v svojem kopalniškem piedestalu vodi svojo radikalno pol i t iko do konca prepričan v dobo svojega početja. Njegova smrt ne spremeni ničesar, na ozadju zgodovine se pojavi nov norec, k i bo stopil v zgodovi­no i n v času svoje kratke večnosti spreminja l svet po svoji podobi. To je ekspl ikac i ja zgodovine kot ponava-ljajočega absurdnega boja za oblast — vsak boj za oblast pa je ideološki boj. Zato de Sade Mara ta preži­v i — vizično i n v spominu naslednj ih generacij.

Zarad i teh ugotovitev Zupančiču sploh n i bilo po­trebnih aktual izaci j , ker je že samo besedilo zasta­vljeno aktualno, razkrinkujoče mehanizme ideološke­ga boja za oblast. Norc i ustvarjajo svet, družbenokri-tični norc i (preobrat v represivnem zavodu v smis lu humanizaci je in socializacije) pa ga skušajo spreme­ni t i . A v ljudeh ni nobene individualnosti več, zgro­žen'ugotavlja de S a d e . . .

Predstava, k i se j i v mizanscensk i postavitvi po­zna precejšen vpl iv že omenjene Brookove upr izor i ­tve, z do konca nezmanjšano intenziteto mnogopla-stno upr izar ja razpoloženja l judskih »revolucionar­nih« mas, j i h s tem razkr inkava in razvrednoti . D ina­m i k a i n število igralcev sta b i l i kar preve l ik i za oder Prešernovega gledališča, k i je s to predstavo pr iprav i ­lo uprizoritev, k i širokemu abonmajskemu občinstvu sicer ne bo ugajala, kritičnim i n razmišljaj očim gle­dalcem pa vsekakor . Upr izor i tev Življenja i n smrt i J . P. M a r a t a po njeni dovršeni umetniški i n sporočil­ni ar t ikulac i j i lahko postavimo ob bok upr izor i tvam Kozakove Afere, Beckettovega Godota, Mrakovega Vidovega plesa, Mrožkovih Emigrantov i n Šeligove Svatbe, to je najboljšemu, ka r so v zadnjih le t ih upr i ­zor i l i v Prešernovem gledališču.

M . Pušavec

Razstava o življenju in delu Jožeta Ranta Godešič — Ob krajevnem prazni ­

k u so postavi l i razstavo o življenju i n delu domačina, znanega stomato­loga dr. Jožeta Ranta . Rojen je b i l le­ta 1896 v de lavsk i družini kot naj­mlajši i zmed šestih otrok. Njegovo šolanje so spremljale denarne teža­ve, v g imnaz i j i v K r a n j u i n Novem mestu si je pomagal s štipendijo i n inštrukcijami. Po matur i je mora l na soško fronto, kjer je b i l težko ranjen i n je ž dvajset imi let i postal vojni i n ­va l id . Po vojni je študiral medicino v Gradcu , v Zagrebu i n na Dunaju, kjer je leta 1923 promovirah Prvo službo je dobi l v l jubl janski bolnic i , že leta 1925 pa se je splošni p raks i posveti l v Škof j i L ok i . Zaslužek m u je omogočil specializacijo v stomato­logij i , dve leti je b i l na dunajski k l i ­n i k i , nato se je leta 1928 v rn i l v Škof-jo Loko. K m a l u si je pr idobi l sloves in številni Ljubljančani so se voz i l i k zobozdravniku v Škofjo Loko.

Le ta 1933 se je presel i l v Ljublja­no, kjer je skupaj z dr. P i rcem in dr. Tavčarjem odprl ordinacijo v neboti­čniku, kar mu je omogočilo izpopol­nitev in prehod od zobozdravstva v stomatologijo. Duna jska šola s prof. P ichler jem in Schvvarzom ter drugi­mi sodelavci pa mu je nud i la zatočiš­če za nadaljevanje študija. Njegovo tedanje izpopolnjevanje kaže bogata strokovna knjižnica i n le tn ik i štirih strokovnih revij od leta 1928 dalje.

Leta 1941 se je po okupaci j i zaradi beguncev z Gorenjske in Štajerske povečalo število brezposelnih zdrav­nikov v L jubl jani . Zbra l je skupino sodelavcev in osnoval i legalni zobo­zdravstveni tečaj. Leta 1944 so mu poveri l i skrb za družine zdravnikov — part izanov in padle, saj so zadnji člani matičnega odbora zdravnikov v Ljubl jani odšli v partizane. Njegovo sodelovanje z O F tudi zapor n i mo­gel preprečiti. Že tedaj pa se je na

sestankih O F zavzemal za gradnjo , stomatološke k l in ike v L jubl jani .

T a želja se m u je po vojni uresniči­la, z otvoritvijo popolne medic inske fakultete je b i l a ustanovljena tudi stomatološka k l i n i ka , kjer je b i l leta 1945 imenovan za rednega profesor­ja stomatologije. Po iska l je stavbo za k l in iko , prenova je b i la končana leta 1946, sam je vodi l vsa dela, s so­delavci pa zb i ra l instrumente za k l i ­n iko.

Postal je prv i predsednik društva zobozdravstvenih delavcev Sloveni­je. Jasno je začrtal ci l j , da mora ime­ti Sloveni ja vel iko zobozdravnikov,

k i naj strokovno kval i f ikaci jo dobijo v šoli. Po začetnih dentističnih šolah in prekva l i f ikac i j sk ih tečajih je b i l a leta 1950 osnovana stomatološka fa­kulteta. S prire janjem strokovnih sestankov i n kongresov v L jubl jan i je širil sloves k l in ike , dvigal stroko­vno raven našega zobozdravstva. Le­ta 1951 je kot prv i Jugoslovan postal član F D I .

M e d številnimi domačimi i n med­narodn imi pr iznanj i vel ja omenit i orden zaslug za narod zlato zvezdo (leta 1964) i n Kidričevo nagrado (le­ta 1970).

U m r l je leta 1972 v Ljubl jani .

P e v s k i z b o r S t u d i o i z O f f e n b a c h a v K r a n j u

Večer zborovskega petja in orgelskega muziciranja

Čeprav vokalno- instrumentalni , ins t rumenta ln i i n voka ln i nastop mešanega pevskega zbora Studio iz zahodnonemškega Offenbacha s so­l ist i i n dir igentom V V I N F R I E D O M K I R S C H E M n i t i v eni sami točki sporeda n i vključeval glasbenih del letošnjih slavljencev evropskega le­ta glasbe (Bach, Hande l in D. Scar la-ti), je b i l z bistveno i n izvenglasbeno spremembo kranjskega koncertnega prostora (župna cerkev) z razpolo-

KULTURNI KOLEDAR

K R A N J — V galer i j i i n hkovn i šoli N O V A v K ran ju , T r g revolu­cije 3, vhod 6, bo v sredo, 16. okto­bra, ob 18. u r i otvoritev razstave sl ik akademske s l ikarke M i r n e Pavlovec.

V dvorani glasbene šole bo dre-vi ob 19.30 koncert Cveta Koba la (flavta) in Ac i j a Bertoncl ja (kla­vir). S k n j i ž n e p o l i c e

Ljudska umetnost na Slovenskem je naslov knjige dr . Ivana Sedeja,

k i jo je ob 2. mednarodnem festivalu enotloškega in ekološkega f i lma v K r a n j u predstavi la M l a d i n s k a kn j i ­ga iz Ljubl jane.

Poljudno napisano pričevanje, razkr ivanje l judske umetnosti na Slovenskem, oris in opis fenomena, k i ga avtor tokrat gleda kot celoto, ne pa po regionalnem ključu; kot pravi avtor, pr i znan i s lovenski umet­nostni zgodovinar in etnolog, ga je študij sodobnih umetnostnih poja­vov in predvsem antropoloških raz­sežnosti l ikovne umetnosti pripel jal do radikalnejših spoznanj — pred­vsem do radikal izaci je teze o l judski umetnosti kot o dejavnosti (in nači­nu konsuma) v t ist ih območjih umet­nostne stroke, k i se odvijajo nekje na robu ve l i k ih dogajanj kot skrom­na in nepretenciozna, l judem vsilje­na alternativa. Gre pač za mater ia l , za dragoceno gradivo, k i govori v največji mer i o splošnem l ikovnem okusu v nekem času in o t ip ih umet­nostnega konsuma.

Delo je nastalo že pred sedmimi

leti , vendar tako pozen iz id n i založ-nikova kr i vda in predstavlja nekak­šen povzetek avtorjevega konzerva-torskega dela. Že dejstvo, da se o l judski umetnost i ve l iko govori pa tudi piše, a je v tem razmeroma ma­lo konkretnega, je avtorja navedlo, da se je knjige lot i l na tak način — z zavedanjem, da se l judske umetno­sti ne da opredelit i kot nekakšnega proti pola visoke umetnosti , ker je integralen del kulture v nekem pro­storu in času in jo je kot tako treba tudi predstavit i . Kn j i ga je tudi zani­miv l judsko-umetnostni dokument, saj precej tistega, kar je obstajalo, pa n i v muzej ih, danes praktično žal že ne obstaja več, al i pa v najbolj­šem pr imeru propada.

Pred nami je studiozno or isan pre­rez, povprečje l judske umetnosti ži­vega mater i ja la in ne v rhunsk ih del l judske umetnosti pr i nas, k i ga do­polnjuje bogato sl ikovno gradivo, ve­činoma barvne fotografije. Kn j i ga je izšla v 6000 izvodih, maloprodajna cena pa je 2980 dinarjev.

Boris Bogataj

žljivim orge lsk im instrumentom t i ­sto letošnje dejanje, k i mu je veljalo še posebej pr i s luhn i t i . Zborovska de­la Havdna , Mendelssohna-Barthol-dyja i n Poosa terjajo kot nujni spremljevalni instrument prav orgle in brez tega oz i roma s kater imko l i d rug im nadomest i lom dela, k i so iz­zvenela, ne b i imela tiste avtentike, k i jo tako po nastanku kot po izved­bah terjajo. Resda je b i l prv i del zbo-rovega nastopa (zbor je pel na koru) malce okrnjen zaradi ne preveč do­bre akust ike; solistični orgelski vlož­k i manj znan ih in celo nepomemb­nih del Bo l lmanna i n Duboisa v iz­vedbi organista H A N S A - W O L F R A -M A H O O G A p r i pa so b i l i prijetno instrumentalno poživilo zborovske­ga večera.

Po uvodnem »oratorijskem« (vo-kalno- instrumentalnem) delu kon­certnega nastopa mešanega pevske­ga zbora Studio iz Offenbacha se je zbor presel i l v prezbiteri j cerkvene­ga prostora i n še tam odpel svoj a cappel la del s ponovnimi vložki pr i ­čujočega organista. Nadal jeval je z zbori Mendelssohna-Bartholdvja, Schumanna, B r a h m s a i n končal z dodatki (ponovno Schumann in K . Marx ) . A cappel la petje v prezbiteri-j u je imelo kl jub specifični naravna­nosti ansamblovega petja v renesan­so i n barok večji »čisto zborovski« odmev kot pa uvodno zborovo prepe­vanje. To se je izkazalo z jasno pev­sko tehniko, prepričljivo intonacijo in s t i ln im ter poglobljenim prebira­njem nemške zborovske romant ike M i s l i m , da bi zbor prav v tej smer mora l nadaljevati svoja nadaljnja koncertna iskanja in da v smer i kan­ta tnega oz i roma oratori jskega pre­pevanja z deli , k i smo j i h slišali v K ran ju , n ima kaj pr ida prihodnosti . Vo lumen pevskega zbora za pr ikaza­no zasedbo je prevel ik in ob družitvi s sol ist i ter obveznim orge lskim bas-so cont inuom se prav ta tehten delež podobnih zasedb razb l in i v dokaj ne­določljive tonske mase. Na kranj­skem nastopu je pela še sopranist-ka-sol istka U l r i ke Wurdak i n s svo­j i m deležem opravičila tako svojo vlogo kot delež skladb, k i j i h je pela z zborom Studio in organistom Ho-ogom. F R A N C KRIŽNAR

( ^ I M i S S ^ I S n G L A S 6. STRAN 18. SEJEM STANOVANJSKE OPREME

KIV — Kovinska industrija Vransko na sejmu stanovanjske opreme

N a g r a j e n a n o v o s t : k o t l i z a c e n t r a l n o o g r e v a n j e Zlato medaljo na sejmu je dobil kotel ETAŽ za centralno ogrevanje, pri katerem je izkoristek kurjenja celo 81 odstoten-Novost je tudi etažni štedilnik, predstavljajo pa še trajno gorečo peč za centralno ogrevanje SIGMA TŽ

S spodnjim odgorevanjem se je v šestdesetih letih na za­hodu pojavila univerzalna traj­no goreča peč. V zadnjih de­setih letih je bila ta rešitev prenesena tudi na toplovodne kotle manjših zmogljivosti. Glavna značilnost te zamisli je, da se zgorevalni zrak, ki je potreben za čimboljši in kako­vosten potek izgorevanja, hkrati dovaja na različna me­sta v kurišče. Takšen je tudi

pogoj za kurjenje z različnimi vrstami trdih goriv.

Primarni zrak, kot mu pravi­mo, se deli tako, da del zraka prihaja v zgorevalno področje pod rešetko, preostali (manj­ši) del tega zraka pa gre skozi jašek z gorivom. Pri prehodu tega dela primarnega zraka skozi gorivo se l e t a segreje in zmeša z gorivom. Tako imenovani sekundarni zrak, ki je potreben za kakovostno do-

S kotlom ETAŽ jim je uspelo doseči največjo kakovost zgo­revanja. Izkoristek kurjenja znaša celo 81 odstotkov, zato se za ta kotel resno zanimajo tudi v sosednji Avstriji, kamor Ko­vinska industrija Vransko že precej izvaža. Posebnosti tega kotla so: majhen presežek zraka, izgorevanje brez ogljikove­ga monoksida, tako imenovano dimnokatransko število zna­ša 20 do 30 (dopustno je 100). Zagotovljeno je termično varo­vanje etažnega kotla. Kotel ima tudi velik zalogovnik za gori­vo, kar omogoča večurno odgorevanje brez dodajanja goriva. Kotel je uporaben za vse sisteme ogrevanja in vse vrste re­gulacije ogrevalnih sistemov kurjenih s trdimi gorivi.

gorevanje, prihaja iz pepeliš-čnega prostora skozi zareze pod okencem tik nad plast žerjavice. Naloženo gorivo odgoreva v košarasti rešetki po posedanju iz zalogovnika. Pri tem se dimni plini ob stra­ni odvajajo proti zgornjemu delu peči.

Izkoristki pri takšnem kurje­nju so še enkrat boljši kot v navadnih pečeh na pregore-vanje in so pri nekaterih rešit­vah celo 80-odstotni. Tega strokovnega in v praksi preiz­kušenega dognanja se je pri nas prva lotila Kovinska indu­strija Vransko, ki je že 1971. leta kot takratni tozd Sigme na jugoslovnasko tržišče po­slala prvo domačo trajno go­rečo peč. Od takrat naprej so s sodelovanjem strojne fakul­tete nenehno razvijali tovrstni program. Uspehi so se kmalu pokazali.

Na tržišču je že nekaj časa znana trajnogoreča peč za centralno ogrevanje z ime­nom S I G M A TŽ. Na letoš­njem, 18. mednarodnem sej­mu stanovanjske opreme v Kranju pa se je KIV — Kovin­ska industrija Vransko — predstavila z dvema novost­ma. To sta kotel ETAŽ za cen­tralno ogrevanje in štedilnik ETAŽ za etažno centralno ogrevanje. Za kotel ETAŽ so na sejmu dobili tudi zlato me­daljo za novost oziroma kako­vost.

Druga novost Kovinske industrije Vransko je štedilnik ETAŽ, ki je prav tako namenjen za centralno

1 POKROV - NALAGALNI 2 POKROV - ČISTILNI 3 ZAGONSKA ROČICA 4 OKVIR KUHALNE PLOŠČE 5 TERMOMETER 6 PEPELIŠČNA VRATCA 7 NOTRANJA VRATCA 8 GIBLJIVA REŠETKA 9 POŠEVNA REŠETKA

10 GUMB REGULAT. MOČI 11 PEPELNIK 1 2 REGULATOR MOČI 13 LOPUTA REGULATORJA 14 PRIKLJUČEK ZA TIPALO TERMOVARO

VALA, TERMOMETRA IN REG. MOČI 15 ROČKA ZA ODPIRANJE VRAT 16 ČISTILNA LOPUTA 17 ZAGONSKA LOPUTA 18 PREDTOK 1" - TIPALO TERM. 19 POVRATNI TOK 1" 20 SANITARNA VODA - TOPLA 1 /2" 21 SANITARNA VODA - HLADNA 1 /2" 22 DIMNIČNI PRIKLJUČEK 23 PRETOČNI GRELEC

Prijetno presenečen ob po­delitvi zlate sejemske meda­lje za kotel ETAŽ za central­no ogrevanje je direktor Ko­vinske industrije Vransko Radenko Živanović povedal: »Za našo sorazmerno majh­no delovno organizacijo je to lepo priznanje. Lepo tudi za­to, ker v naši proizvodnji ni­smo odvisni od uvoza. Ne uvažamo nič, izvažamo pa precej. Naše delo in izdelke še cenijo v Franciji, Iraku, Li­biji, Avstriji...«

ogrevanje

Tetvvins. podatki za <rt<w.?fp« S0-3S

• mieiema mMs rHetka

t* ogr$vw;<> nr.-.tvn* voće-' moć šteotm*--enotna ?»itt * medtem i;?<ay * • trni ptetoCmqa as

štedilnik je namenjen za pripravo tople vode za toplovodne ogrevalne sisteme od 90/70 stopinj Celzija in sicer za radia-torsko ogrevanje, konvektorsko ogrevanje, talno ogrevanje, za pripravo sanitarne vode itd. Ker štedilnik hkrati ogreva tu­di prostor, v katerem stojLprihranimo eno grelno telo. Štedil­nik je prirejen tudi za kuhanje: po vsej kuhalni plošči (poleti) in na zadnji polovici kuhalne plošče (pozimi).

Trajnogoreča peč SIGMA TŽ na centralno ogrevanje 8P f l/J, (

že v železni proizvodni program Kovinske industrije V r a f l S J 0 ! ki je bila še pred letom dni tozd Sigme, zdaj pa nastopa o ma in v tujini kot samostojna delovna organizacija, hvalit ne lastnosti te peči so še vedno zanimive tako za dorna kot za tuje tržišče. Peč je prirejena za vse vrste trdih Q° . premog, les in gorljive odpadke. Obratovalna temperatu vode znaša do 110 stopinj Celzija. Kurišče je prirejeno za \ vrste premoga, lesa in gorljivih odpadkov. Enkratno polflJ nje pa zadošča za pet do dvajset ur. o 9

Kovinska industrija KIV Vransko se kot samostojna delov organizacija prvič predstavlja na mednarodnem sejmu f novanjske opreme. Njen predstavljeni program na se^j{ spada v področje toplotne tehnike za široko potrošnjo-manj kot ta pa je v Kivu pomemben tudi industrijski prog'r toplotne tehnike. Kolektiv Kovinske industrije Vransko j e ^ mreč danes poznan tudi po različnih izdelkih in napravah kotlarne in ladje. Na tem področju je njihova novost sist za izgorevanje in dovajanje lesnih odpadkov. Še do nedav ga je bilo takšne naprave treba uvažati.

Kotle,-peči, štedilnike oziroma napr^ za centralno ogrevanje si lahko ogledate kupite na sejmu. Naprodaj pa so tudi P Merkurju, Metalki in Kovinotehni.

MURKA iz Lesc se na letošnjem sejmu stanovanjske opreme v Kranju predstavlja kar v treh paviljonih. Kot na vsakem sejmu tudi tokrat prodajajo priznani bohinjski sir ter kraški pršut. Odeje lahko kupite že po 4000din, prodajajo pa tudi rjuhe ter kuhinjske krpe. Poslovalnica ELGO pa razstavlja in prodaja pralne stroje, hladilne omare, zmrzovalne skrinje in štedilnike na trda goriva. Kupljeno blago vam brezplačno pri­peljejo do doma.

Na sejmu opreme v Kranju je program ALEA nag zlato medaljo. Ta program je v Jugoslaviji edinstven- %

novan pa je po evropskih najsodobnejših modelih. Program je sestavljiv in se upora"1' spalnice, dnevne sobe, otroške sobe, predsobe in kabinete. Lesnina Kranj je že petič zapovrstjo dobila zlato medaljo, kar potrjuje, da se resnično P r l

ja potrebam zahtevnejših kupcev. Za obisk se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah. Ugodnosti: nasvet arhitekta in brezplačen prevoz do 30 km.

I S S U S - OKTOBRA 1985 18. SEJEM STANOVANJSKE OPREME 7. STRAN © © I M i S S o J J g l E I I G L A S

Na se jmu s o d e l u j e t u d i G o r e n j e . N a pr i je tno u r e j e n e m r a z s t a v n e m p r o s t o r u v ha l i A r a z s t a v l j a in p roda j a i z d e l k e iz p r o g r a m a be l e t e h n i k e ,

malih gospodinjskih aparatov in kuhinj­skega pohištva. Poleg sejemskih cen in nasvetov pri naku­pu je potrebno omeniti tudi NOVO UGOD­NOST za kupce pralnih strojev: Z A M E ­NJAVO STARO ZA NOVO. Opravite jo lah­ko le v Razstavno prodajnem centru GO­RENJE na Partizanski 12 v Titovem Vele­nju, kjer vam bodo strokovnjaki star pral­ni stroj ocenili, vi pa boste lahko izbrali novega ter doplačali razliko. Zamenjate lahko največ šest let star stroj. V razstavno prodajnem centru lahko naro­čite tudi obisk svetovalca za ureditev vaše kuhinje, zato vam posredujemo telefonsko številko centra: 0 6 3 8 5 4 - 4 9 6 . Oo četrt­ka pa na sejmu v Kranju, vsekakor velja obiskati paviljon GORENJA, kjer boste do­bili vse informacije in opravili tudi ugoden nakup.

Na sejmu stano­vanjske opreme v Kranju se predstavlja tudi tovarna čipk in vezenin VEZE­NINE Bled. V le­po urejeni vitri­ni razstavljajo vezene prte. Ves ostali nji­hov proizvodni program pa si lahko ogledate v tovarniški trgo­vini Tinca ' na* Bledu ter v tr­govini v Cankar­jevem naselju v Radovljici.

Sedežna garnitura POLANA (na sliki raztegljivi trosed) je popolnoma nov izdelek ZLIT-a iz Tržiča. Še letos bo v redni prodaji v vseh bolje založenih trgovinah s pohištvom in lastnem salonu na Deteljici. Ob obisku sejma poiščite paviljon ZLIT na razstavnem prostoru GLG Bled v novi hali, kjer si garnituro POLANA lahko ogledate.

Ferromoto razstavlja na letošnjem sejmu stanovanjske opreme v Kranju svoj proizvodnji program iz tozda Ferrotherm: trajnožarni ko­tel z bojlerjem in brez njega — model FF, toplovodni kotel z bojler-jem in brez bojlerja — MFB Megal, kopalniško peč 0KB, prosto stoječi bojler — model FB 1 8 0 , — ležeči, bojler-model VB 100. Trajnožarne toplovodne kotle FF 18 in 25 prodajajo s posebnim se­jemskim popustom.

? S T f i A Veletrgovifia in BLAGOVNICA ASTRA Kranj na sejmu iz jjJeBa obširnega prodajnega programa razstavljata in prodajata Paln'*L8, T A L N E

o t } ' ° 9 e ' s v e t l ! a ' sintetične kite, čistilna sredstva, ko­tam k o m P , e t e *a prekrivanje tal, steklene izdelke Hrpelje ter fojTe po skandinavskem zgledu ALPTHERM IN LOKATERM. Ne-

e r i izdelki so na voljo tudi s precejšnjimi popusti.

® JAUOR L e s n a i n d u s t r i j a

P i v k a

• • •

n a 1 8 . s e j m u

s t a n o v a n j s k e

o p r e m e v K r a n j u

V e č e r n i z a b a v n i

p r o g r a m p o d

š o t o r o m

Danes zvečer vas bo zabaval ansam­bel Lojzeta Slaka, jutri skupina GU-GU in v četrtek Pla­va trava zaborava. Vsako popoldne pa-za veselo razpolože­nje skrbi ansambel Triglav.

E J U P A POHIŠTVO

Ob obisku sejma ne pozabi te zaviti tudi v salon POHI­ŠTVA LIPA v prizidku večnamenske hale (v upravi sej­ma), kjer si lahko ogledate: kuhinje, jedilne kote, spal­nice, dnevne in otroške sobe, sedežne garniture. Omenit i pa moramo tudi posebne ugodnosti : brez­plačna dostava do 120 km, kuhinje so zavarovane 2

leti od dneva nakupa.

N a l e t o š n j e m s e j m u

s t a n o v a n j s k e o p r e m e v K r a n j u

s e p r e d s t a v l j a t u d i t o v a r n a

M E B L O iz N o v e G o r i c e .

P r i z n a n i p r o i z v a j a l e c p o h i š t v a

r a z s t a v l j a i n p r o d a j a s e s t a v l j i v i

p r o g r a m , g a r n i t u r e , s p a l n i c e

i t d . ' N a s e j m u k u p l j e n o

p o h i š t v o v a m b r e z p l a č n o

p r i p e l j a j o d o d o m a , n u d i j o p a

t u d i 2 0 % - s e j e m s k i p o p u s t . V

p a v i l j o n u M E B L O d o b i t e t u d i

v s e i n f o r m a c i j e o d n a k u p a d o

p o s t a v i t v e p o h i š t v a .

M ^ S ^ I E H G L A S 8. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 15. OKTOBRA IS}?

Priznanja najuspešnejšim inovatorjem preteklega leta v kranjski občini

Rešitev je lastno znanje Kljub temu da kranjska občina odvaja najnižji delež, le 0,02 odstotka dohodka, za raziskovalno in inovacijsko dejavnost, je po številu inovacij med najuspešnejšimi v Sloveniji — V pri­hodnje 0,05 odstotka?

Kranj — V četrtek, 10. oktobra, je b i la v k ran j sk i skupščini sloves- , nost, na kater i sta Občinska raz i ­skova lna skupnost K r a n j in Občin­sk i s ind ika ln i svet K r a n j podel i la pr i znan ja najuspešnejšim inova­torjem v občini. O pomenu razisko­valnega in inovaci jskega dela je spregovori l namestn ik predsedni­k a republiške raz iskovalne skup­nost i dr. Janko K r a l j , k i je pouda­r i l , da sedanja gospodarska k r i z a sicer n i obetavna za raziskave,

vendar pa bomo še bolj odvisni od razv i t ih držav, če bomo držali k r i ­žem roke. Resnična rešitev iz seda­n j ih težav je le lastno znanje, gmotno in moralno moramo podpi­rat i vse, k i razmišljajo in ustvarja­jo, k i bolje in več delajo.

Predsednik izvršnega sveta skupščine občine K r a n j Henr i k Pe-ternelj je zb ran im inovatorjem po­vedal, da se prav zdaj pogovarjajo, da b i na Goren jskem prispevek za raz iskovalno in inovaci jsko dejav-

Šest iskrških strokovnjakov, ki so izdelali avtomatsko napravo AMIKS za magnetenje, kontrolo in žigosanje telefonskih vložkov SL-6, Janez Gro­har, Matija Polajnar, Rado Logonder, Janez Vrhovnik, Anton Martinjak in Anton Vencelj, je prejelo priznanje Inovator leta I. stopnje.

nost v vseh občinah povišali na 0,05 odstotka od ustvarjenega do­hodka, kar b i b i l brez dvoma ve l ik napredek na tem področju.

V K r a n j u so do zdaj podel i l i 83 pr iznanj Inovator leta za 57 inova­ci j . Na četrtkovi slovesnosti pa je dobilo pr iznanje 45 inovatorjev za 22 inovaci j .

. Z a inovatorja leta 1984 je b i la imenovana Iskra Kibernetika, k i že dalj časa beleži stalen napredek na področju uvajanja tako profe­sionalne kot množične inovaci jske dejavnosti. L e ta 1984 je iz K iberne-t ike, k i zaposluje 4995 delavcev, prišlo 120 inovaci j .

Za Inovatorja leta I. stopnje je bilo imenovan ih 13 posameznikov i n sicer: F r i d e r i k Lazar i n Bo jan Šinkovec iz KŽK, Franc Dolenc, K a r e l Zelič, Shres ta Bi jay, Mar j an Poljanec, V i k t o r Tomaz in in An t on Mar t in j ak iz Iskre Te lemat ike ter Janez Grohar , M a r t i n Polajnar, Ra jko Logonder, Janez Vrhovn ik in An t on Vencel j iz Iskre.

Z a Inovatorje II. stopnje so bi l i imenovani E m i l Vizovišek i n Polde M i l e k iz Save, Jože Mrgole, Stane Štefe i n Janez R i b n i k a r iz Iskre Te lemat ike, Drago Skubic , Tomi­slav Košir, Janez Rakovec, Janez Bernard , Štefan Rozman, Henr i k Ciglič, Cveto Štrukelj, Janez P r i ­možič in N iko Gar tne r iz Iskre K i -bernetike, Drago V u k iz K O G P i n Bogomir Koželj iz VŠOD.

Pr i znan ja Inovator leta III. stop­nje so prejel i : B rane Galjot, An ton Horvat , Janez Komove, An ton Kanc i l j a , F ranc Šter, Zdravko Štrukelj, Draga Dardič, Aleš Drak-sler in Krs to Doder iz Save, Boži­dar Torkar , Andre j Val javec i n Alo jz Gantar iz KŽK, Štefan V id i c iz Iskre K iberne t ike , Jože Schauer in Ir fan Mahič iz Gradb inca .

Drugič pa so podel i l i tudi nagra­de Janeza Puhar ja . Za doktorske dizertacije so j i h prejel i dr. Janez Jereb, dr. Peter Tišler i n dr. Pavle M u n i h , za magistrsko delo mag. Peter Koko l , za d ip l omska dela pa Drag ica Šeško iz Save, M a r k o Margetič iz J L A in Janez Sajovic iz Iskre Delte.

D. Dolenc

Ob proglasitvi inovatorjev leta v kranjski občini je bila v četrtek, 10. ob' v^iy j y r u y m o u i ; i . i1 k\j uu, w ( j c u l e t u . u IVI U f y » M U U C l f U JK UHU V CeineK, IV-tobra, zvečer v Avli herojev odprta tudi razstava inovacij kranjskih ino­vatorjev — letošnjih dobitnikov priznanj. Tu je na ogled tudi ena od «r čno oblikovanih in izpopolnjenih traktorskih škropilnic, ki so jo izdela11

inovatorji v KŽK — Agro.mehaniki. Razstava bo do 18. oktobra odprt0,

vsak dan od 9'. do 18. ure. — Foto: F. Perdan

Srečanje invatorjev v Iskri Kibernet iki

Kolikor zaposlenih, toliko novih idej

Pr iznanje Inovator leta občine K r a n j , k i ga je tokrat prejela I skra K ibe rne t i ka , pomeni za ta 5.000-članski ko lekt iv novo spod­budo za uveljavljanje inovaci jske dejavnosti v vseh de lovnih oko l j ih .

N a sk romn i slovesnosti ob dnevu inovatorjev so v petek, 11. oktobra, v I skr i K i be rne t i k i v K r a n j u pode­l i l i pr i znanja 18 uspešnim inova­torjem i n trem strokovnjakom za spodbujanje inovacijske dejavno­st i .

V I skr i K ibe rne t i k i že vrsto let uspešno povezujejo in spodbujajo domač strokovni potencial. Nasla-njanje, na lastno znanje je v teh težkih stabi l i zac i jsk ih časih tesno povezano z uvel javl janjem inova­ci jske dejavnosti . Rezultat i se ka­

žejo v boljši organizaci j i dela, P* reševanju zapletenih projektov^ včasih komaj rešljivih težav, i skanju hitrejših i n cenejših tev z uporabo materialov, k i so n

razpolago. I skr in i strokovnjaki ^ rajo ve l ikokrat akt iv i rat i vse syoJ inventivne sposobnosti, če hoCeJ uspešno izpeljati zadane naloge 1

konkur i r a t i sorodnim firmam razv i tem svetu.

L a n i so ime l i v Iskr i Kiberneti*j 120 inovac i jsk ih p r e d l o g o v , l e t o S ^ je njihovo število v prv ih d e V ^ j l mesecih povečalo že za 30 ods»£ tkov. Podatek kaže na očiten P1^ mik v inovaci jski dejavnosti, ki J tudi posledica letos sprejetega* moupravnega sporazuma o spf j bujanju in vrednotenju ustvarj nega dela. r

Inovatorji kranjske Iskre Ki& e

netike so si na petkovem srečanj zadal i c i l j , da bodo v vseh delov*1

okol j ih u t rd i l i ustrezno vzdušje hitro uveljavljanje inovacijske a

javnost i . Tako bo inovacija P o S jL del življenja i n dela slehernega a

lavca, z last i še v neposredni P r°, a

vodnji . K temu naj bi p r i p o " 1 0 ^

z* tudi ustrezna delitev z inovacij' ustvarjenega dohodka med vse poslene.

Alojz Bo«

Bančni delavci praznovali

Udeleženci proslave. V drugi vrsti delavci, ki so v banki nad 30 let. F. Perdan

Foto:

Še naprej si bodo v banki prizadevali za kvaliteto poslovanja, za pravočasno in temeljito informiranje občanov. Bančni servis bodo kmalu opremili z novimi, modernimi aparaturami.

Predsednik poslovodnega odbora Ja ­nez Bedina in predsednik izvršilnega odbora Temeljne banke Gorenjske sta ob tej priložnosti podelila plakete tudi nekaterim najuspešnejšim članicam banke. Plakete so prejeli. Gorenjska predilnica Škofja loka , Gorenjski tisk Kranj, Kovinska oprema Mojstrnnu, LIP Bled, L T H Škofja Loka, Peko T r ­žič, Planika Kranj, Podjetje za PTT Kranj, Samoupravna stanovanjska skupnost Radovljica, Sava Kranj, Tek-stilindus Kranj, Elan Begunje, Žele­zarna Jesenice in I BI Kranj.

Plakete so prejeli tudi posamezniki, k i so dolga leta uspešno delovali v or­ganih banke: Janez Ahačič iz SGP Tr ­žič, Franci Balanč iz Save, Jožica Ču-fer z Letališča Brnik, Ivan Hafner iz L T H , Jože Lipnik iz Radovljice, M a ­tevž Malej iz Železarne Jesenice, M a ­

tevž Oman iz Alpetoura ter Franc Škerjanc iz PTT Kranj.

Posebna jubilejna priznanja so dobi­li tudi delavci banke Franc^ Guznar, Rudi Hlebec, Marjan Jerala, Rihard Jerebic, Zlatko Kavčič, Jožica Kopač, Silvo Marguč, Štefka Oblak, Majda Sa-dar, Anton Skrt in Janja Zugelj.

Za 30 let dela v Temeljni banki Go­renjske pa so jubilejna priznanja pre­jeli: Tončka Džordževič, Cilka Gorišek, IVI i nka Govekar, Francka Ješe, Marica Maleš, Jelka Pavlovec, Francka Per­dan, Vida Vidic, Sabina Višnar, Janko Brinšek in Marija Gruden.

Medobčinska gospodarska zbornica je Temeljni banki Gorenjske podelila posebno plaketo za zasluge pri razvoju gospodarstva na Gorenjskem.

Proslava 30-letnice gorenjskega ban­čništva je bila tudi pravo kulturno do­živetje, saj so delavci Temeljne banke Gorenjske v goste povabili Slovenski oktet in odličnega igralca Poldeta Bibi­ča.

D. Dolenc Predsednik poslovodnega banke Janez Bedina

Bled — Delavci Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske so pri­pravil i v petek, 11. oktobra, v Festival ni dvorani na Bledu lepo slovesnost ob 30-letnici bančništva na Gorenjskem. Trideset let je preteklo od takrat, ko so bile na Gorenjskem ustanovljene prve komunalne banke.

O zgodovini in razvoju bančništva na Gorenjskem je spregovoril predsed­nik poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske Janez Bedina. Danes je Temeljna banka Gorenjske po veli­kosti sredstev, s katerimi posluje, med temeljnimi bankami v Sloveniji na če­trtem mestu — pred njo so le Gospo darska banka Ljubljana, Kreditna banka Maribor in Temeljna banka Ko­per, v jugoslovanskem merilu pa je v okviru Ljubljanske banke Združene banke na šestem mestu

l u d i delavci banke so veseli, je v go­voru poudaril Janez Bedina, da so pre­nehala upadati t rend sredstev čla­nic in da sredstva varčevalcev se vedno rastejo.

Naložbe delovnih organizacij na Go­renjskem so se letos v primerjavi z lan­skim letom povečale kar za 94 odsto­tkov in pomenijo 18 odstotkov vseh na­ložb v Sloveniji. Vse nove investicije so namenjene objektom, ki bodo dajali proizvodnjo za izvoz, in za večjo kon­kurenčnost na tujih trgih. Jeklarna II., k i jo hitimo graditi na Jesenicah, je največja investicija, kar smo so j ih loti­l i na Gorenjskem. Tudi banka se bo trudila, da bo ta gigant zgrajen v roku. Vel ike naloge pa čakajo Temeljno ban­ko Gorenjske tudi pri obogatitvi go­renjski ' trgovske in turistične ponud­be, ko bo odprt karavanški predor. S i ­cer pa bo banka tudi v bodoče podprla vsak dober program.

Posebno jubilejno priznanje je ob 30-letnici Temeljne Priznanje Medobčinsko gospodarske zbornice banke Gorenjske prejel tudi Rudi Hlebec, njen prvi in banki Gorenjske je nu slovesnosti izročil P1^ dolgoletni direktor. /bornUe Bojan Urlep.

M E K , 15. OKTOBRA 1985 KRONIKA .9. STRAN ( m m m m m i c i L A s

Letalska enota milice

P r i p r a v l j e n i o d m r a k a d o m r a k a Letalska enota milice, ki ima sedež na brniškem letališču, je bila pred leti ustanovljena za reševanje in varovanje življenj, z a preprečevanje kaznivih dejanj, nadzor in urejanje cestnega Prometa, požarno varnost in pomoč pri elementarnih nesre­čah ter nadzor meje. Njeni piloti so nenehno pripravljeni, da letijo zaradi ene od teh nalog.

»rnik; — Varovanje i n reševanje ljudi je ena najplemenitejših na-l o8. k i j i h opravl ja Le ta l ska enota milice. To je tud i najpogostejša na-l o ga , k i jo opravl ja na Gorenjskem, saj sicer njen delokrog zajema vso Slovenijo. Skupaj z gorsk imi reše­valnimi službami namreč rešuje v gorah.

»Letos smo imeli 20 reševalnih akcij,« j e povedal načelnik Leta l ­ske enote M i r o Završek. »S posta­jami gorskih reševalnih služb, kjer imajo usposobljene l jud i tud i za r«ševanje s hel ikopter jem, tvor imo igrana moštva. Danes reševanje s Pomočjo he l ikopter ja mnogokje Nadomesti klasično reševanje po­nesrečencev v gorah, to pa zato, ker je hitrejše. Nedavno smo pole­teli nad Široko peč i n v dobr i u r i i n P°l prepeljal i t rup lo ponesrečenca v dolino. S klasičnim reševanjem ?> to trajalo ves dan. Za l ponesre­čencu ni b i lo več pomoči. Naši p i -i°ti pogosto letijo v severno steno r r»glava, Škrlatico, Stenar, Ja l o ­vec. Travn ik , Kamniško sedlo, t*rintovec, Dolič . . . «

»Ves čas smo pripravljeni,« dor d aja vodja pilotov Jože Pezd irc . *Hitro gremo v akcijo, če dobimo }2 katere od gorsk ih postojank, k i mia radijsko zvezo z dol ino, obve-plo o nesreči. Če je kraj nesreče »aže dostopen, gredo gorski reše­

va lc i reševat klasično, če n i , gremo s hel ikopter jem. Nemudoma pole­t imo nad kraj nesreče, pr istanemo, če je to mogoče, sicer pa z vrvjo a l i v i t l om dvignemo ponesrečenca. K a d a r tud i to n i mogoče, i zk r camo reševalce, medtem ko he l ikopter lebdi ob steni . P r i tem delu nas po­leg naše zakonske obveze, da rešu­jemo življenja, vodi tudi h u m a ­nost. Največ je vredno notranje z a ­dovoljstvo, da s i rešil življenje. No, v Nemčiji zadevo gledajo tud i z bolj praktične, mater ia lne s t rani , pravijo, da j i m eno rešeno življenje odtehta stroške dela reševalcev v letu d n i . T u d i to drži, če le upošte­vamo, ko l i ko za življenja v lagamo v človeka.«

Trenutno razmišljajo, da b i svojo reševalno dejavnost razširili na prevoz bolnikov in ponesrečencev ne le z gora, temveč povsod tam, kjer b i zaradi nedostopnosti i n od­daljenosti potrebovali njihovo po­moč. He l ikopter b i kajpak mora l i preuredit i v ta namen. To n i po­vsem novo, saj so že večkrat preva­žali dojenčke v inkubator j ih v L ju ­bljano.

T u d i druge naloge so zelo po­membne. Tako pr i hujših kazn i v ih dejanj ih prispevajo svoj delež, se­veda skupaj z enotami notranj ih zadev na tleh. Podobno je s prome­tom. Iz z r aka odkrivajo cestne za-

Miro Završek, načelnik Letalske enote milice

Jože Pezdirc, vodja pilotov

maske i n težje kršitve. Z last i je b i ­lo tega ve l iko v m inu l i turistični se­zoni, ko so mora l i ves čas imet i na očeh ceste na Gorenjskem, Pr imor­skem prot i Zagrebu, na Štajer­skem. Ob tej priložnosti je v posad­k i tudi miličnik opazovalec, k i se spozna na promet. Podobno kot ce­stn i nadzorujejo tudi obalni pro­met plov i l . Ve l ikokra t preletijo mejno območje, vse od M u r s k e So­bote do Trs ta i n Jadranskega mor­ja . Tud i pr i požarni varnost i imajo pomembne naloge. Čeprav nimajo pripomočkov za gašenje, pa je ne­precenlj ivega pomena nj ihova h i ­t ra informaci ja, da nekje gori, i n prevoz gasilcev na teže dostopen kraj požara. Tud i pr i e lementarnih nesrečah si je že moč pomagati s hel ikopterjem, zlasti s prevozom zdravnikov, sanitetnega mater ia la in ponesrečencev.

Z vsem tem imajo pr i Le ta l sk i enoti mi l ice ve l iko dela, vendar najdejo čas tudi za druge dejavno­sti, k i sicer niso njihova zakonska obveznost. Ves čas s hel ikopterjem oskrbujejo tudi p laninske posto­janke, saj danes le še redki konj i tovori j o živež v gore.

D. Z. Žlebir

S sodišča

^obro opremljeni za gašenje, *'ftbo za reševanje l l^ a s * lsko reševalni službi Kranj so do oktobra letos našteli 46 ^ ePanj ob požarih — Vsako leto okoli 700 raznih tehničnih po-

"- Skrbi jih neprimerna opremljenost in usposobljenost 1^

% f * n i ~ Osnovna naloga Gas i l sko •Ob V a l n e službe v K r a n j u je pomoč 0pt ^ s t a n k u požarov. K l jub tak i ^tp v i i n zadolžitvi imajo deluv-^ službe več opravit i s tehničnim

t u g i rn reševanjem. V *U s o v devetih mesecih sodelo-0 S e

p r i gašenju 46 požarov, ka r je toei P 0 s r e d o v a n j manj kot leto po-bh.v Največ požarov, kar 17, je iz­

lilo apr i la . Nastanek ognja je

b i l v g lavnem povezan s požiganjem trave. Sicer je pogosto zagorelo tudi v s tanovanjskih zgradbah; največji požar je nastal poz imi v komaj pre­novljenem stanovanju.

Ko t ugotavljajo gasi lc i , večino po­žarov še vedno zakr i v i človeška ma­lomarnost oz i roma neosveščenost o požarnih nevarnost ih. Kada r so na­stanek ognja zgodaj opazi l i in hitro obvesti l i gasilce, so le-ti uspešno

jj Poklicnih gasilcev iz Kranja so vedno nared, da najkasneje v pol mi-p 0 obvestilu o požaru zapeljejo iz garaže - hoto: S. Saje

ukrepal i . Gas i l ska voz i la z dežurni­mi gasi lci namreč lahko v 30 sekun­dah odpeljejo iz garaže; ker prevozi­jo približno en ki lometer v minut i , so tudi hitro na kra ju požara.

Žal je dostikrat, kot opozarjajo ga­si lc i , pomanjkl j ivo obvestilo o pred­metu in kra ju požara. Predvsem ob požarih v industr i j i se nemalokrat zgodi, da napačno ocenijo obseg po­žara, pa zato uporabijo preveč tehni­ke. Največja ov i ra za hiter skl ic ga­silcev, k i niso v službi, pa je slabo razvito telefonsko omrežje v nekate­r i h gorenjskih kra j ih .

Služba je pr imerno opremljena za gašenje, zelo malo pa ima ustrezne opreme za tehnično reševanje. Ob podatku, da pokl icn i gasi lc i opravijo na leto okrog 500 do 600 reševanj v prometnih nesrečah ter med 150 i n 250 razn ih drug ih tehničnih posegov, takšna opremljenost gotovo zaskr­bljuje. P r i vsakdanjem delu morajo zato ve l ikokrat ukrepat i povsem im­proviz irano, 'na račun česar trp i predvsem varnost nj ihovih delavcev. Za reševanje v nesrečah z nevarn imi snovmi, na pr imer, imajo le nekaj najnujnejše opreme, vendar se ni t i proizvajalcem nit i transporterjem in uporabnikom teh snovi ne zdi po­trebno storit i več za varnost na tem področju. K e r ni točnega pregleda o vrstah in količinah nevarnih snovi, je reševanje prepuščeno zgolj sluča­ju .

Zaradi slabe opremljenosti in stro­kovne usposobljenosti za tehnično reševanje si v gasi lsko reševalni službi pomagajo ob potrebi z nasveti razn ih proizvajalcev in strokovnih ustanov. Za l yh poleg pomanjkl j ive ga sistema izobraževanja za te nalo­ge pesti sta lna kadrovska st iska. Službi pr imanjkuje glede na predpi­sane zahteve kar 15 delavcev v ope­rat iv i , zaradi česar povečujejo obseg dela izven redn ih ur in dodatno obremenjujejo zaposlene.

S. Saje

Tatvina na blejskem otoku Komaj je M . Jenček prišel s prestajanja kazni, je že spet stopil na stara kriva pota, saj je ponoči okradel sodelavca

Radovl j ica — N a enotno kazen 1 leto i n 8 mesecev zapora je b i l pred Temel jn im sodiščem K r a n j , enota Radovl j ica, obsojen 41-letni M a r k o Jenček iz Ljubl jane.

Jenček je b i l ju l i ja letos zaposlen v kuh in j i P ibernikove gostilne na ble jskem otoku. Nekater i delavci so na otoku tudi stanovali , Jenček pa je ime l sobo na B ledu. V noči od 21. na 22. jul i j letos s i je v regatnem centru sposodil čoln na pedale ter tako p r i :

1 šel na otok. Splezal je na streho pr i ­z idka i n skoz i odprto okno prišel v pisarno, kjer je i ska l vredne pred­mete; vendar pa n i našel ničesar ta­kega. V sosednji stavbi, kjer so ime l i sobe tudi zaposleni na otoku, je zle­zel v sobo J . H . ter m u vzel 85.000 d in , 2100 mark, 5 škatel cigaret, dol­ge moške hlače i n deset kaset s pos­neto glasbo. Vse skupaj je bi lo vred­no 298.569,00 d in .

Zjutraj so tatvino pr i jav i l i i n na otok je prišel miličnik. T a je pogle­dal tudi v kuhinjo , kjer je tedaj de la l tudi M a r k o Jenček. Jenček se je m i ­ličnika ustrašil, pust i l je pr ipravo kos i la i n ka r v bel i kuh in j sk i hal j i s

čolnom zapust i l otok, vendar pa so ga nekaj u r kasneje že pr i je l i .

P red sodiščem se je Jenček izgo­var ja l , da je zapusti l otok zato, ke r m u je zmanjkalo cigaret. N a to, da b i cigarete lahko dobi l tudi na otoku od kakega sodelavca, menda n i pomi­s l i l , pa tudi na to ne, da se sredi p r i ­prav na kosi lo vendarle ne zapušča delovnega mesta. Sodišče se je na podlagi dokazov i n pričevanj prepr i ­čalo, da je Jenček zagrešil to tatvino. Razen tega ga je spoznalo tudi za kr ivega tatvine, k i jo je stor i l na ško­do las tn ika stanovanja, kjer je ime l sobo. Vze l m u je namreč dva z lata poročna prstana.

P r i odmeri kazn i za obe dejanji je sodišče upoštevalo, da gre za special­nega povratnika. Jenček se je na­mreč letos spomladi v rn i l s prestaja­nja štiriletne zaporne kazn i . Čeprav je kazalo, da se bo uredi l , saj je apr i ­la že našel delo, pa ga je znova zane­slo na k r i v a pota. N a ble jskem otoku pa je dela l komaj teden dni , ko je že zagrešil kaznivo dejanje. M e d olaj­ševalnimi okoliščinami pa je sodišče našlo le skrb za dva otroka i n zdrav­stvene razloge. L. m.

Planinska enota armade na urjenju

Čez vodo, kjer ni mostu Pred nedavnim so se v rn i l i z več­

dnevnega urjenja pr ipadn ik i enote armade, k i nadaljuje tradici je 7. slo­venske narodnoosvobodilne udarne brigade Franceta Prešerna. Tokrat svojega usposabljanja niso usmer i l i v p l an insk i svet, ampak v ravnino z vodn imi pregradami. Tako so vo jak i v rednem in rezervnem sestavu eno­te premagoval i kanjon Save na k ra ­ju , kjer n i mostu.

M e d vajo so izpolni l i več*nalog. U r i l i so se v prehodu prek reke s pr i ­ročnimi plov i l i , zatem pa so z brega na breg prešli po planinsko, s po­močjo v rv i i n žičnice. Za transport težje vojaške tehnike so si pomagal i z gozdno žičnico. Vsa dejavnost je potekala pod domnevo vojnih raz­mer. Tako je sk lepni del urjenja m i ­n i l ob pr iprav i in izvedbi ^napada na desantno enoto iz helikopterjev.

K l j ub zahtevnim okoliščinam je vaja potekala brez zapletov, čemur so pripomogle dobre priprave, zavze­to delo vseh sodelujočih i n sk rbn i ukrep i tehnične zaščite. K va rnem delu so vel iko prispeval i p r ipadn ik i spec ia l i z i ranih enot civi lne zaščite,

zlasti potapljači. Do izraza je prišla tudi povezanost s prebivalc i krajev, kjer je potekalo urjenje; kra jan i niso nudi l i le hrane i n pijače, ampak tudi pomoč p r i delu i n vodenju po terenu. Obenem so odprl i vrata svojih hiš i n sodelavce na vaji gostoljubno spreje­l i medse.

Vajo je odl ikovala tudi drugačna, tehnična posebnost. Vod i l i so jo s po­močjo posebej pripravl jenega pro­grama prek računalnika, ka r se je zgodilo prvič na ravni enote s t ak im obsegom. Izkazalo se je, da je moč računalnik koristno uporabit i ob so­delovanju s človekom tudi p r i voja­škem urjenju, saj je bilo zaradi so­dobnejšega načina vodenja potreb­n ih manj l judi .

Ko t so po vaji ugotovil i v vodstvu, so bile načrtovane naloge urjenja uspešno izpolnjene. Vajo so ugodno oceni l i tudi opazovalci, med kate r imi so b i l i predstavnik i zveznega sekre­tar iata za l judsko obrambo, republ i­ških štabov TO S R S in S R H , pokra­j inskega i n občinskega štaba T O ter družbenopolitičnih skupnost i .

S. Saje

GORENJSKA NOČNA KRONIKA

SPORNO DARILO H. H. je klical milico, češ da že­

na doma razgraja in razbija. To­da razgrajati je začel mož, to pa zaradi darila, ki ga je dobila že­na. Več kot očitno je, da ni šlo za njegovo darilo.

TRIKOTNIK Radovljičana se ločujeta, zato

je moški mislil, da mu je kot bo­dočemu samcu spet vse dovolje­no. V skupno stanovanje je pripe­ljal svoje novo dekle, da bi tu prespala. Zapuščeni ženi kajpak ni bilo prav, pa je klicala mili­čnike, naj vsiljivko odstranijo.

SAMA NE MORE PRIJAVITI R. Z. se je oglasila na milici in

zatožila soseda, da je pretepel že­no. Na vprašanje, zakaj pretepe­na ubožica sama ne pride prija­vit, je ustrežljiva soseda odgovo­rila, da je najbrž prehudo ranje­na. Ko so si šli možje v modrem zadevo ogledat, so dognali, da je bil pretep obojestranski.

NI SPOŠTOVAL DOGOVORA Henefija K. in Milica K. v Kra­

nju skupaj stanujeta. Zmenjena sta, da sme fant uporabljati le so­bo in stranišče, v kuhinjsko kra­ljestvo pa da nima vstopa. Lepe­ga dne ga je zalotila prav tam, ko je stikal po predalih. Ker ni spo­štoval dogovora, mu je posvetil sostanovalkin prijatelj.

Jesenice — Člani civilne zaščite iz jeseniške občine so na tekmovanju konec septembra preverili svojo usposobljenost za varstvo pred požari. Med 14 enotami, ki so pomerile v tridelnem napadu in gasilskih vajah raznoterosti, je bila najuspešnejša ekipa KS Blejska Dobrava, za njo pa so se uvrstili enote KS Stane Bokal in Ciril Tavčar z Jesenice ter prva ekipa KS Žirovnica. Pri organizaciji tekmovanja in ocenjevanju so sodelovali člani Poklicne gasilske in reševalne službe v Železarni Jesenice ter člani gasilskih društev v občini. Na sliki: prizor, s tekmo­vanja — B. Blenkuš

G L A S 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 15. OKTOBRA Ijgj

Na letošnjem maratonu Treh src, kije bil že četrti za­poredni v Kranju, je nastopilo osemsto šest tekačev in tekačic iz vse Slovenije. Maraton na 42.195 kilometra in mali maraton na enaindvajset kilometrov sta veljala tudi za republiško prvenstvo.

Četrti kranjski t r i m tek in maraton T r e h src

P r v a k a S r e č o

K o n č i n a i n

V e r o n i k a B o h i n c

V ženskem trim teku na 10 kilometrov so bile najhitrejše Venceljeva (2) iz Šentvida pri Stični, Pesjakova (1) iz Tržiča in Ažmanova (3) iz AK Triglav.

Kran j — Park stadiona Stanka Mlakar ja v Kran ju je bi l v soboto že četrtič zapored prizorišče tr im teka in maratona »Treh src.« Za pomla­danskim tekom v Radencih in letnim v Bovcu je jesenski v Kranju tretji in zadnji letošnji tek »Treh src« Tako kot vsi trije v preteklih letih je bi l tu­di letošnji odlično organiziran, za kar gre pohvala organizacijskemu odbo­ru, k i ga vodi predsednik občinske konference S Z D L Janez Grašič, pri­reditelji pa so atletski klub Triglav in kranjski Z T K O ter zbor kranjskih at­letskih sodnikov. Pomagala je tudi delovna organizacija Iskra Delta, k i je na svojih računalnikih hitro izra­čunala vse rezultate. Vsekakor gre pohvala tudi vsem delovnim organi­zacijam kranjske občine, k i so izdat­no finančno pomagale, da je vse do­bro potekalo. K a r osemsto šesire-kreativcev na desetkilometrskem tr im teku, malem maratonu na ena­indvajset kilometrov ter maratonu na 42,195 kilometra je opravilo več kot zadovoljivo vse preizkušnje. K la­sični maraton in mali maraton sta ve­ljala tudi za slovensko prvenstvo. Še enkrat lahko zapišemo, da so vsi or­ganizatorji svoje delo opravili ves odlično. Tak ih in podobnih prireditev si v Kranju še želimo.

Zmagovalka Veronika Bohinc je kmalu povedla in v tej konkurenci ni imela pranje tekmice. To je tudi ra­zumljivo, saj je bila kar za dvajset let mlajša od obeh tekmic. Vseeno iskre­ne čestitke vsem trem, k i so uspešno pretekle to najtežjo tekaško atletsko disciplino. Pr i veteranih si je prvo mesto »pritekel« Radovljičan Sitar, k i je bi l hitrejši od člana kranjskega Partizana Gregoriča in Vičana Kova­ča.

V malem maratonu na 21 kilome­trov je nastopil tudi paraplegik Marjan Peternel iz Podnarta. Na vozičku je spretno premagal progo in v cilj prišel kot 94.

Zanimivo je bilo ugibanje, kdo bo letošnji zmagovalec klasičnega mara­tona pri moških in ženskah. V obeh konkurencah je bilo več kandidatov za prvaka, medtem ko so v ženski konkurenci to progo pretekle le tr i . V moški konkurenci je do razpleta pri šlo pri sedemnajstem kilometru. Do tu je vodil" Kranjčan Dušan Mravlje; boljši je na super maratonih kot na tako »kratki« progi. Tu se "oddaljil zmagovalec Srečko Končina iz ŽAK Ljubljana, k i je nato sam dokaj hitro nabiral kilometre na zelo razgibani progi vse do končnega cilja na štadio­nu Stanka Mlakarja. Srečku Končini na zadnjih ki lometrih ni bil nihče kos, čeprav so ga vsi napadali. B i l je tako močan, da je zmagal z dokaj ve­liko prednostjo. DrugI je bil Okoliš iz Starega loga pri Ložu, tretji pa član Donita iz Medvod Dušan Mravlje. '

Srečko Končina, sedemindvajsetle­tni član Z A K iz Ljubljane:

»štiri kilometre pred ciljem sem imel krizo, a sem jo prebrodil. Vse od polovice proge sem vodil sam in ve­sel sem te zmage. Dve leti že tečem na dolge proge. Za trening imamo v k lubu res izredne pofroje, odlično je tudi prijateljstvo z vsemi, k i trenira­mo na daljše proge. To je doslej moj največji uspeh in lepu vzpodbuda /a specializacijo na maratonske proge.«

V ženski konkurenci so progo pre-" tekle le tri tekmovalke Članica Bo-mnčeva iz Ljubljane, v konkurenci veterank Lužnikova . iz Slovenj Gradca ter Ljubljančanka Justinova.

• Veronika Bohinc, Ljubljana-Be-žigrad:

»Vse je šlo po načrtu, čeprav je bilo na dokaj težki p roni nekaj težav. A treba j ih je premagati in uspeh je bil tu. To je moj največji uspeh in pre­srečna sem, da sem pritekla do kon­ca.«

Rezultati — moški (42.195 ki lome­trov) - člani - 1 Končina (ŽAK) 2;30.45, 2. Okoliš (Stari trg) 2;37,24, 3. Mravlje (Donit) 2;38,53; veterani — 1. Sitar (Radovljica) 2;41,00, 2. Gregorič (Partizan Kranj) 2;47,14, 3. Kovač (Vič) 2;59,18; članice in veteranke — 1. Bohinc (Ljubljana-Bežigrad) 3;23,44, 2. Lužnik (Slovenj Gradec) 3;43.40, 3. Just in (Ljubljana) 4;33,36.

V malem maratonu Vindiš in Kolmanko

Kar polovico krajšo progo so imeli mladinci, mladinke, Članice in člani ter veterani in veteranko. Tako kot v velikem so bih tudi v malem marato­nu v vseh kategorijah izredno napeti boji, ki so razgibali gledalce vzdolž proge. Vsi, ki so prišli na cilj obeh maratonov, so zmagovalci, saj so po­kazali, da so dobro kondicijsko pri pravljeni. Tu so bili mladi, starejši in tudi nekoliko starejši.

Vseeno bi lahko izpeli zmagovalca pri članih in članicah. Za preseneče­nje je poskrbel Ptujčan Vindiš, -ki je ugnal znanega državnega reprezen tanta Mariborčana Kremplja ,in Ra-dovljifana Kotnika. V,ženski konku­

renci je bi la najhitrejša članica lju­bljanske Olimpije Kolmankova, k i je ugnala klubsko kolegico Trobčevo in Pušnikovo iz Janževega vrha. V osta­l ih kategorijah pa so zmagovali tisti, k i so to načrtovali. Prav v tem malem maratonu ne morem mimo paraplegi-ka Marjana Peternela iz Podnarta, k i je na progo odšel s svojim vozičkom. B i l je res izvrsten, saj ga je poganjal vseh enaindvajset kilometrov, prišel v cilj in s časom 1;28,45 zasedel šti-riindevetdeseto mesto! Vse pohvale za Marjana. T r im tek na deset kilo­metrov je zbral staro in mlado in vsi so res dokaj hitro premagali to progo.

• Mi rko Vindiš iz Ptuja: »Res sem prišel v Kranj po zmago.

Toda strah me je bilo Kremplja. A vseeno mi je uspelo, da sem ga pre­magal. Vse teto sem se udeleževal ta­k ih in podobnih mal ih maratonov i n v Radencih sem tudi zmagal. Sedaj me čaka še nastop na krosu Dela, k i bo v Novem mestu.«

• Mari ja Kolmanko, A K Ol impi

»Svojo atletsko pot sem začela v Pomurju in nato prestopila v atletski klub Olimpija iz Ljubljane. Srečna sem da sem zmagala in upam, da bom i dobrim treningom lahko še zmagovala na takih in podobnih ma­lih maratonih.«

Rezultati — mali maraton — mla­dinci od 14 do 18 leta - 1. Rejc (Dol) 1:15,33, 2. Drobne (Sevnica) 1:17,46, 3. črne (Litija) 1:19,44; člani — 1. Vindiš (Ptuj) 1:04,10, 2. Krempelj (Maribor) 1:05,32. 3. Kotnik (Radovljica) 1:06,22; veterani od 41 do 50 let — 1. Berton-celj (Godešič) 1:16,30, 2. Lorenčič (TAM Maribor) 1:17,3; Kvas (Dolga pot-Ljubljana) 1:19,31; veterani nad 50 let - 1. Gologranc (Ljubljana) 1:22,32, 2. Kocbek (ZTO Maribor) 1:29,54, 3. Pušnik (Janžev vrh) 1:36,50; mladinke od 14 do 18 let - 1. Golob (Bled) 1:32,48, 2. J . Kovač (Dol) 1:34,19, 3. Petkovšek (Logatec) 1:35.35, članice od 19 do 30 let - 1. Komanko 1:31,32, 2. Trobec (obe Olimpija) 1:32.05. 3. Konečnik (Dra­vograd) 1:37,53; st. članice od 31 do 40 let— l . Jerman 1:34,44, 2. Ahačič (obe Tržič) 1:35,07, 3. Grm (Lesce) 1 36.49; veteranke nad 40 let — I. Suštaršič (Dolga pot-Ljubljana) 1.34.54. 3. Bre-gar (Emona) 1:35.23; trim tek (10 km) - moški - 1 Kranj (ZAK Ljublja­na}. 2. -Krek iTriidav). S. Zupančič

Foto: F.

Borut Ječnik —

kolesar kranjske Save:

V dveh letih od neznanega tekmovalca do državnega prvaka

Rakovica — Vs i , k i so trdil i , da bo v kranjski Savi po odhodu Ropreta, Marna, Lampica, Cudermana, Polanca in drugih kolesarjev prve članske ekipe zazevala praznina, so se krepko zmotili. Trener Bojan Udovč, nekda­nji državni reprezentant in jugoslovanski prvak, namreč dobro prenaša iz­kušnje na mlade in v Kranju že raste nov obetaven rod tekmovalcev, med katerimi se je v letošnji sezoni najbolj izkazal 16-letni Borut Ječnik z Ra­kovice, dijak drugega letnika elektronike v šolskem centru Iskra v Kranju-

Borut se je naučil voziti kolo še preden je začel trgati hlače v osnovnošol­skih klopeh. S prijatelji se je veliko prevozil s kolesi po bližnjih vaseh. Ko mu je pred tremi leti oče kupi l še prvo dirkalno kolo, ga je prijatelj Ivo P*" vec iz Savske loke prepričal, da se je včlanil v kolesarski klub Sava. Prv1* je dirkal lani: v Beltincih je nerodno padel in si odrgnil kolena. Nezgoda g8, je še bolj spodbudila, pridno je treniral in že v prvi sezoni dosegel prvi zmagi: na Prebačevem in v Varaždinu.

Borut je minulo zimo dobro izkoristi l . S trdim delom si je nabral dovolj moči za letošnjo tekmovalno sezono, v kateri je prekosil samega sebe i*J presenetil tudi najboljše poznavalce kolesarskega športa. Borut je namreč na državnih prvenstvih osvojil kar sedem kolajn — tr i zlate, dve srebrni m prav toliko bronastih. V Subotici je zmagal v cestni vožnji na 82 kilometrov in tudi veliko pripomogel, da je »zlato« osvojila še ekipa kranjskih mlajši? mladincev. Na dirkališčnem prvenstvu v Zagrebu je bi l najboljši na kriteri­ju. »Srebro« si je privozil v Kobaridu v vožnji na kronometer in v vožnji n 8

čas na dirkališču v Zagrebu. Bronasti kolajni je dobil za posamično vožnjo na 500 metrov na zagrebškem dirkališču in za ekipno vožnjo na 4000 me­trov. To je bera, s katero se lahko pohvali le redkokateri kolesar v Jugosla­vij i ; Borut pa je za nameček zmagal še na štirih dirkah: v Avstri j i , v Zagre­bu za veliko nagrado Metaliacommerce, v Novem mestu in pred kratkim v

Zaprešičih. Največ mu pomeni zmaga na državnem prvenstvu v cestni vož­nji v Subotici, najraje se spominja dvodnevne dirke v Novem mestu, kjer se je moral za zmago najbolj potruditi, največje razočaranje pa je dožive na d irk i po kranjskih ulicah v počastitev občinskega praznika. Hotel se j e

izkazati pred domačim občinstvom in pred številnimi prijatelji, k i so g 8

prišli bodrit, pa mu je pred odločilnimi vzponi po Jelenovem klancu počila guma.

Naslednje leto bo prvič nastopil med starejšimi mladinci. Konkurenca bo še močnejša. Težko bo ponoviti letošnje uspehe. »Potrudil se bom. da W se prebil v slovensko reprezentanco, če mi že ne bo uspela uvstitev v naj­boljše jugoslovansko moštvo,« je povedal Borut in dodal, da bo ta cilj mogo; če uresničiti le s trdim delom in tudi z nekaj športne sreče. Lani je na dir*" v Idriji nevarno padel, si pretresel možgane in tri dni okreval v bolnici; le­tos je telebnil v sprintu na d i rk i v Dolu. »Mama me ne opozarja zaman, naj se pazim,« se zasmeje skromni in na videz šibki fant, v katerem pa • »skrivajo« moč, vzdržljivost in predvsem veliko, veliko volje.

C. Zap lo tn ik^/

T r ž i č a n i t e k m o v a l i n a k r o s u

Lidija Ambrož (Križe), med člani J j J Bohinc (Križe) in med veterani Meglic (Podljubelj). w|j

Ekipno je zmagala K S PodlJ?^. pred Bistrico, Seničnim, Križam«. žičem-mesto itd. , <

J . Kikel

Šah M r v a r , Kogoj in Škrjanc

Tržič — Zanimanje za redne sečne hitro potezne turnirje, ki J . v Domu Petra Uzarja v Bistrici P Tržiču prireja Šahovsko društvo *

Senično — Telesnokulturna skup­nost Tržič in krajevna skupnost Seni­čno sta v Seničnem priredil i peto pr­venstvo v krosu za ekipe krajevnih skupnosti in posameznike. Tekmova­nje je bilo organizirano v počastitev krajevnih praznikov Križev, Pristave, Sebenj in Seničnega. Proge so bile dol­ge od 400 do 5000 metrov, teklo pa je 150 tekačev iz devetih krajevnih skup­nosti. Najdaljšo progo je najhitreje pretekel Jože Bohinc iz Križev (30 m i ­nut, 26 sekund) in prejel prehodni po­kal krajevne skupnosti Senično.

V cicibanskih kategorijah so bili naj­hitrejši Anže Lausegar (Bistrica), Su ­zana Meglic (Senično), Boštjan Ber-gant (Podljubelj), in Nuša Ferl in (Seni­čno). V pionirskih kategorijah so zma­gali Fadi l Hamzič (Bistrica), Urška Ude (Bistrica), Jure Rozman (Lom), in Edina Garibovič (Podljubelj). Pr i mla­dincih in mladinkah sta bila najhitrej­ša Mitja Vodnjov (Sebenje) in Polona Pesjak (Kovor), med članicami Anica Jerman (Bistrica), med veterankami

prirej žič, je med šahisti vedr veliko tobrskega turnirja se je udele kar 20 tržiških šahistov. Zmagaj J Srečo Mrvar s 17 točkami. Drug] * bil Boris Kogoj s 15 točkami in tji Franc Škrjanc s 14,5 točke.

J . Kikf ]

OK Žilo

ti*

U s p e h L o č a n o v n a r a l l y j u

Na cestah med Ljubljano in Postoj­no v organizaciji A M D Slovenija avta je bi l tretji rally za republiško prven­stvo »Slovenija avto 85«. Na 147 km dolgem rallvju s petimi hitrostnimi preizkušnjami v skupni dolžini 43 km su« p niso nastopili vsi naši najboljši vozniki, saj imajo nekateri poškodova­na vozila, Kuzmičev renault 5 turbo pa pripravljajo za naslednji rally za ev­ropsko prvenstvo. Kl jub temu pa so gledalci lahko uživali v napetih in ize­načenih bojih v vseh kategorijah. V ka­tegoriji do 850 cem je prijetno presene­tila posadka A M D Škofja Loka Oblak —Prosen, saj je v dokaj močni konkurenci zasedla prvo mesto in so s precejšnjo prednostjo pred posadko

K i ,i$ovec—Senogačiuk Tudi drug sadka A M D Škofja I-oka je vozil* ^ stno. V kategoriji do 1150 cem 8*^M lan in Pintar z jugom 55 osvoj i ' 0 J a mesto z le 42 sekundami 'aostanpJB zmagovalno dvojico Komel—ffvSB Čič (Kompas - Hertz). V skupni t M H tvi je po odstopu Romane *zrneC

tt\o^ H, renault 11 turbo) in Trobca Olimpija, opel aseona 400).dokaj n • čakovano zmagala posadka Val ^ Petarčič (K—H), Furlan in Pint» »^ bila četrta, med A M D pa sta &J p mesto razdelila Kompas— ^et%m škofja Loka. Na sl ik i : tretjeuvf- jjJ posadka Fur lan—Pintar (AMD " Loka) med vožnjo na letošnjem/ j^Ji Saturnus. Tekst in foto: Franci Pe A

Dušan Mravlje v dresu Spartathlona

*i r

Na Spartathlonu

Pravzaprav je naslov napačen, ^orenjec, k i je tekel na enem naj-°°>i nenavadnih in napornih tekov j a svetu, je bi l samo eden — Dušan M r av l j e iz Kranja, Kalamajc kot

pravijo prijatelji. Inženir stroj­ništva v medvoškem Donitu je do * d a J edini Gorenjec, k i si je upal na «k, dolg kar 250 kilometrov. Z njim je v vlogi maserja, trenerja i n še če-^ tudi žena Zdravka in tudi pisec *eh vrstic, k i je vse skupaj le opazo­val z velikimi očmi.

Dušan Mravlje'se je teka udeležil 2 e tretjič in kar na začetku povej­mo, da je bi l tr ikrat vztrajno drugi. *° pomeni, da ima doma v Stražiš-^ lepo zbirko pokalov in nagrad sa-J 1 0 s Spartathlona. Pridite jo pogle-~ a t . vendar imate malo možnosti, J * bo Dušan doma. Vsak dan na­mreč preteče 30 kilometrov tja pod Mohor in še kam, ali pa je na kateri p u hra-maratonskih dirk. Ul tra za­je, ker gre za razdalje čez 100 kilo­metrov! Ko boste sedli v svoj avto, P?8lejte na števec. Ko bo minilo 250 ^lometrov, se spomnite, da je vse "P Pretekel čez drn in strn naš ma-atonec, k i ga v-svetu izredno cenijo n celo bolje poznajo kot mi .

Spartathlon ni od včeraj. To je ki ga je prvi opisal zgodovinar

Jkrodot, dogajal pa naj bi se kakih let pred našim štetjem. V stari

pčiji so Perzijci neprestano straši-j s svojo vojaško močjo in iz ogro­mnih Aten so zopet kreni l i v»boj Proti njim. Toda stvar ni bila nedel­j i , zato so za pomoč zaprosili ne-7^anjo sovražnico Šparto. Ker pa *'efona še ni bilo, teleprinterjev in r^tornobilov tudi ne, je antični ku-n r Feipides pretekel pot do Šparte

J a drugem koncu Grčije na poloto-*^ Peloponezu v enem dnevu in se jpem tudi vrni l . Ta, res fantastičen l ^ s k i posel iz zgodovine je leta HJ2 navdušil tri bivše pilote, An-| l e z e , da so ga.ponovili. Ker pa so J*ng|eži vsaj tako trmasto pobje kot J*ntj e z Gorenjskega, so tudi uspeli. j *k od Aten do Šparte je bi l rojen ^enkrat in od tod do mednarodne jpmovalne prireditve je bi l samo j, 0 rak. Leto kasneje se je začel prvi , P aHathlon — preizkušnja za ljudi, 2 Pretečejo 250 kilometrov brez P r« stanka. . °ušan Mravlje se pri 33 letih in-Jpzivno ukvarja s tekom šele se-J \ m let. No, kljub temu je bil pova-v že na prvi Spartathlon, saj je j.^vropi hitro postal znan, vsi teka­

l a sedaj kličejo »Dušan« in po-

znajo njegovo presenetljivo nava­do, da si med tekom, k i je zares na­poren, privošči steklenico (in več) piva!

Torej smo se odpravili v Grčijo in po pravcatih pripetijah letalskega prevoza ponoči tja tudi prispeli. Na vozičku za prtljago smo videli na­pis, k i nas je spremljal ves čas — Spartathlon. Organizator je poskr­bel za vse. Čakali so nas tudi pred­stavniki naše ambasade — med nji­mi šofer Tomo, k i je postal pravi prijatelj naše male ekipe. Vse je bi­lo v redu, le Dušan je dejal, da ga potovanje z zamudami bolj utruja kot pa tek na 250 kilometrov. Na­smehnil sem se, toda kasneje se je to izkazalo za resnico. Skozi nočne Atene smo brzeli kakih 30 kilome­trov proč — v olimpijsko vas ob fan­tastičnem stadionu, k i mu po lepoti zares ni para. To je novi olimpijski stadion kjer svoje mojstrovine pred 80 tisoč gledalci kaže tudi naš Veli-mir Zajec. V olimpijski vasi so nam pokazali zares grofovsko razkošne sobe (v prostornini), tako da sem spal skupaj s še tremi — postelja­mi. Praznimi, seveda.

Organizatorji so sicer poskrbeli za vse, a se niso preveč trudil i . Zato pa so prav popoprano sestavili pra­v i la teka. Tekači so se kar malce pritoževali nad rigoroznimi zahte­vami, od prepovedi reklam do po­moči spremstva. Da se takoj razu­memo — tek je povsem amaterski, tu nagrad ni , so le lepi pokali. Tudi tekači so vsi amaterji, k i si sami plačujejo potovanja ali j im pomaga­jo letalske družbe kot Dušanu in že­ni naš JAT . Med tekači je veliko ta­kih, ki niso premogli niti za pošteno večerjo v Atenah. Ker pa je bila hrana v olimpijski vasi zares odli­čna so bi l i tekaču vsaj glede tega zadovoljni. .

Teči je začelo 48, med njimi tudi •dve ženski, ki sta lani prišli na cilj. Letos se to natakarici Donni Hud-son iz Z D A ni posrečilo, že pred te­kom je potožila Dušanu, s katerim sta v Avstral i j i tekla skupaj, da je nervozna. Mimogrede, na letoš­njem teku je bi l kot prej dvakrat, drugi favorit prav Dušan Mravlje. To so drugi tudi odkrito poudarjali. Dušan pa je vedno dejal, da teče na rezultat in ne na uvrstitev. Nervoza pred startom, k i je bil napovedan za naslednji dan zjutraj ob sedmih, je bila pri vseh prisotna; kar čudno se sliši, a je res, da je edino Dušan či­sto mirno odšel na ogled Aten.

M . Šubic

P r a z n i č n a

t e k m o v a n j a Križe — V počastitev krajevnega

praznika Križev, Pristave, Sebenj in Seničnega so pripravil i več špor­tnih tekmovanj, na katerih je bi la udeležba zadovoljiva, srečanja pa so mini la v prijateljskem vzdušju. Najboljši so prejeli častna prizna­nja in diplome.

Na rokometnem .turnirju genera­cij je zmagala starejša generacija pred mladimi in srednjo generacijo. V malem nogometu so zmagale Se-benje pred Seničnim in Pristavo, na teniškem turnirju dvojic pa je zma­gala dvojica M i l an Nadišar — Du­šan Jazbec. Na odbojkarskem tur­nirju sta prvo in drugo mesto zased­la Pristava in Križe, na namiznote-niškem tekmovanju je med ženska­mi zmagala A n i Ribnikar, med mo­škimi pa Dragan Manjulov. Naju­spešnejši na šahovskem tekmova­nju pa so bi l i Srečo Mrvar, Ivan Ravnik in Pavel Loc.

J . K i k e l

Najboljša udeležba doslej

Smučarski tekači že na snegu

H o k e j

**tri Jesenice : Partizan

j

I V 7 i t^ak 8 ' k o l u L Z H l ' s 0 d o s e ž e n i

• V o ° 7 A N I r e z u , t a u - Jeseničani so W ; i J- kola z Vojvodino preložili, %o r u n J s k e gore pa so v Zagrebu N t o i ' V » n d a r P o v s e m zasluženo pre-

W ^° d v eščak, ki je še po drugi |!° Kra V ° d i l s 5 : 2 - N a z a č e t k u tretjine N l j ^iskogorci izenačili in nato po-\ ^ Z a d n j i minuti srečanja, ko je

' S * S ^ a k v ž e l J ' ' d u b l I V / u l t a t v s a J fc^lce 2 a m - e n j a l vratarja s šestim V1 ir» bL V p o l J u * P a s o dosegli še sedmi th f*ip P ° r a / - spremenili v zmago. v JŠivT k o l u n i b i l t ) n a s P o r e d u z a n i "

n t ekem, še najbolj vroče je bilo }l * j k Jer je mariborski Avtoprevoz NJe r a z l i k e izgubil z Bosno. V S j. derbiju so Jeseničani v dvo-H S S L - Mežakljo visoko premagali

SS? g 0 r o s 1 ; i : 4 ' Vodstvo na lestvi-%nQ.° V / , ' l Partizan pred Jesenicami, bSrkn i s t o število točk in eno manj

tekmo, Kranjska gora pa je % 0 na zelo solidnem petem me-

J* <Je J*° v dvorani pod Mežakljo ve-j N | i b i med Jesenicami in beograj-^ t 0 5 , t t r t i l «nom. Moštvo Partizana se jH }„ Zfch> okrepilo, saj v njegovih vr-

u t , v u odlična češkoslovaška

rane, kot se je to zgodilo pred kratk im v Ljubljani, oziroma lahko pride celo do prekinitve tekme in tako bi domače moštvo avtomatično ostalo brez točk. Moštvo Kranjske gore bo gostovalo v Beogradu pri Crveni zvezdi.

Med tekmo so Jeseničani odigrali tu­di prvo tekmo v letošnjem pokalu ev­ropskih prvakov. V Durhamu so pre­magali prvaka Velike Britanije, mo­štvo Dunhamu s 7:6. Jeseničani so tek­mo začeli slabo, saj so domačini po dveh tretjinah igre vodili s 6:4, v zadnji tretjini pa so Jeseničani dosegli tri go­le zapored in zasluženo zmagali s 7:6. Povratna tekma bo 24. oktobra v dvo­rani pod Mežakljo, zmagovalec pa se bo v drugem kolu pomeril s prvakom Švice Davossom.

Rezultati: 7. kolo: Bosna : Partizan 1:8, Medveščak : Kranjska gora 5:7, Cr­vena zvezda : Cinkarna 8:4, Kompas Olimpija : Avtoprevoz 13:3, 8. Kolo: Kranjska gora : Jesenice 4:13, Kompas Olimpija : Cinkarna 11:3, Vojvodina : Crvena zvezda 1:8, Avtoprevoz : Bosna 4:5, Partizan : Medveščak 13:1. ( —fp)

K R A N J — Smučarski tekači in teka­čice se tako kot alpski smučarji in smučarski skakalci vneto pripravljajo na novo smučarsko sezono. Smučarska A mo§ka in ženska reprezentanca sta že imeli prvi trening na snegu. Čar-man, Klemenčič, Kršinar, Grajf, Slaba-nja, Klemenčič, Kerštajn, Raišp in K u -stec ter ženske Mlakarjeva, Bertonce-ljeva, Smrekarjeva, Beštrova in Kova­čeva so imeli prvi stik s snegom že sep­tembra v Piztallu v Avstri j i in v Crans Montani v Švici.

Pod vodstvom Jožeta Raišpa, zvez­nega trenerja za moško A reprezentan­co, in Janeza Mlakarja, k i trenira žen­sko, so vsi na tretjem snežnem trenin­gu v Ramsau v Avstri j i . Razmere za trening na višini tr i tisoč metrov so do­kaj ugodne, čeprav je v zadnjih dneh zapadlo nekaj novega snega. Vs i lahko povsem izpolnjujejo načrt dela, k i te­melji predvsem na izboljšavi tehnike smučarskega teka. Na srečo v Ramsau ni poškodb in obolenj. Po tem treningu se bodo 18. oktobra s snegom ponovno srečali za devet dni v Ramsau. Na tre­ningu se j im bodo pridružili tudi mla­dinci in mladinke, k i j ih v novi sezoni čaka nastop na svetovnem prvenstvu. Naši smučarski tekači bodo do prvih tekem trenirali na snegu. Še največ pa pričakujejo od novembrskega treninga v Skandinavij i . Tudi člansko žensko in moško reprezentanco v novi sezoni ča­kajo pomembni nastopi v svetovnem pokalu in na mednarodnih tekmah. Tekma svetovnega pokala bo tudi fe­bruarja v Bohinju.

Pomembno delo na treningu na pla­stičnih skakalnicah in skakalnicah z ledeno smučino so opravili tudi smu-

* carski skakalci, k i imajo sedaj na Ma­lem Lošinju rekreacijsko vadbo. Vs i naši najboljši skakalci bodo imeli prvi trening na 30-metrski snežni skakalni-

/ ci v Dachsteinu v Avstri j i . O pripravah naših biatloncev se ne ve dosti, saj so priprave prepustili posameznim repu­blikam, kasneje bodo sestavili repre­zentanco za skupen trening in prve tekme; potem bodo odločili o nadalj­njem delu. Med mladimi je vedno več zanimanja za biatlon, čeprav je tre­ning izredno zahteven.

" -dh

Tržič — Tržiški jesenski kros je pri­vabil rekordno število tekačev in teka­čic, kar ni presenetljivo, če vemo, da je bilo to tekmovanje izbirno za sestavo reprezentance, k i bo branila barve Tr­žiča na jesenskem krosu Dela v Novem mestu. Se posebej vzpodbudno je to, da je med skoraj 300-tekači in tekačicami nastopilo kar devet članov, kar se n i zgodilo še nikol i doslej. Tudi sicer so bile starejše kategorije solidno zasto­pane.

Tekmovalci in tekmovalke so se me­r i l i na terenih za osnovno šolo Kokr-škega odreda v Križah, jesensko pr­venstvo v krosu pa so organizirali člani Odbora za rekreacijo pr i T K S , Atletske sekcije T V D Partizan Tržič in ŠŠD Ko-krški odred.

Najboljši po posameznih kategorijah so bi l i : cicibani 77—78): 1. Grega Ribič (Storžič), 2. Aleš Jazbec, 3. Roman Per-ko, 4. Primož Perne (vsi Polet), 5. Fran­ci Soklič (Storžič); cicibanke 77—78): 1. T ina Jerkič (SK Tržič), 2. Tej a Tav­čar (Polet), 3. Tanja Perko (Storžič), 4. Bojana Belak, 5. Fadi la Hamzič (obe Polet); cicibani 75—76): 1. Anže Re-ner, 2. Florjan Jordan (K. odred), 3. Blaž Belhar (Storžič), 4. Boštjan Ber-gant (Storžič), 5. Aljoša Krohne (K. odred); cicibanke (1975—76): 1. Špela Jančič, 2. Petra Jurjevčič (obe Polet), 2. Urška Eržen (K. odred), 4. Janja Perne (Polet), 5. Simona Fer l in (K. odred); ml. pionirji 73—74): 1. Fadi l Hamzič, 2. Izidor Jerman, 3. Andraž Koren, 4. Nedžad Ibradžič, 5. Boštjan Praprotnik (Polet); m l . pionirke 73-74) : 1. Ur­ška Ude, 2. Danica Mlinaric, 3. Simona Božnar, 4. Damjana Mlinaric (vse Po­let), 5. Barbara Nikolič (K. odred); ml. pionirji 72): 1. Aleš Koder (K. odred), 2. Davorin Perne (Storžič), 3. Mati ja Koren (Polet), 4. Dragan Som (Stor­žič), 5. Vil jem Dolžan (K. odred); ml. pionirke 72): 1. Edina Garibovič, 2. Tanja Dežman, 3. Barbara Verbič, 4. Urške Rožič, 5. Mateja Špik (vse Po­let); st. pionirji 1. Juri j Rozman (Stor­žič), 2. Grega Janškovec (K. odred), 3.

5,HJ2 t e r b r » t e Ix>movšek, Vidmar >.lt)(.,,,<' Partizan ima tako dvr odli

^ i ' r ' treja pa po znanju precej Mtii Velik izbor kvalitetnih igral tu Da kondicijska pnpravlje-\ . s , ' i gla\ n i idut;i

\V°dstvo kluba prosi vse navi-CSr« ° P " * 1 ' bodrit svoje moštvo i k ^ , / ' 0 p o d Mežakljo, naj navijajo u t a , , n naj ne mečejo predmetvo

^ 1 k ' m v n a s P r o t m ' m primeru a hko zahteval izpraznitev dvo-

iAJstvica: 1. Partizan 2. Jesenice 3. Kompas

Olimpija 4. Crvena

/ve/da 5. Kranjska

gora 6. Bosna 7. Cinkarna

Vojvodina

0 1 0 0

8 (i 0 2

8 6 0 2

8 4 1 3 8 3 1 4 8 2 1 r> 7 1 1 5

9. Medveščak 8 1 0 7 10. Avtoprevoz 8 0 0 8

78:13 14 74:17 14

73:27 12

52:24 12

45:51 9 34:48 7 31*4 5 24:64 3 25:76 2 10:70 0

Evropski hokejski pokal J e s e n i č a n i

u s p e š n i

v A n g l i j i

NEVVCASTLK - V tem mestu je bilo prvo kolo pokala za evropski hokejski pokal. Jugoslovanski drža­vni prvak Jesenice se je v prvem kolu pomeril z angleškim državnim prvakom Duhanom. Jeseničani so bili na prvem gostovanju v An­gliji uspešni, saj so moštvo Duhana premagali z 7:6. Izid srečanja: Du­han : Jesenice 6:7 (3:1, 3:3, 0:3).

Angleški državni prvak je okre­pljen z igralci iz Kanade in je v pr­vih dveh tretjinah igral precej ostro. S tako igro je hotel Jeseniča­ne prisi l it i , da bi j im odgovarjali z enakimi ostrimi dvoboji. Toda Jese­ničani niso nasedli. Igrali so tako, kot znajo in na koncu slavili . Njiho va igra je bila zrela in tehnično do vršena. Čeprav so Angleži vodili vse do zadnje tretjine, je bilo to prema­lo, da bi premagali Jeseničane. Le­ti so v zadnji tretjini nadoknadili zamujeno in gostitelja premagali.

Povratno srečanje bo 24. oktobra na Jesenicah in skupni zmagovalec s«> bo v drugem kolu pomeril s pr­vakom Švice Davossom.

-dh

Izlet v neznano Kranj — Planinsko društvo Kranj

vabi v soboto, 19. oktobra, na izlet v ne­znano. Odhod avtobusa bo ob 7. ur i iz­pred hotela Creina, za izlet pa morajo imeti udeleženci planinsko opremo in veljaven potni list. Prijave z vplačilom 700 dinarjev sprejemajo v društveni pi­sarni do zasedbe mest v avtobusu.

Vojko Lapajna (Polet), 4. Bojan Bida, 5. Marko Tadl (oba Storžič); st. pionir­ke 71) : 1. Andreja Grašič (K. odred), 2. Jana Ahačič (Storžič), 3. Ramiza Hamzič, 4. Rosana Golmajer, 5. Saša Meglic (vse polet); st. pionirji 70): 1. Andrej Fijavž (Bistrica), 2. Matej Flor-jančič, 3. Janez Hladnik (oba Tržič), 4. Damjan Pavl in (Senično); ml. mladinci

69-68): 1. Janez Šmid (Tržič), 2. Flo-rijan Požun (Leše), 3. Mit ja Vodnjov (Križe), 4. Peter Klofutar (Bistrica), 5. M i h a Teran (9lt Tržič); ml. mladinke

69): 1. Slavi Roblek (Peko —Obutev II); st. mladinci 66—67): 1. Uroš Mar-kič (SK Tržič), 2. Slavko Pesjak (Ko-vor), 3. Jože Gabor (ZLIT), 4. Boštjan Uzar (SK Tržič); st. mladinke

76—68): Polona Pesjak (Kovor), 2. Mar i ja Petrinec (Žiganja vas), 3. Hele­na Govekar, 4. Darja Govekar (obe Podljubelj); članice 1. A n a Jerman ( W O Tončke Mokorelove); veteranke: 1. Sonja Sajovic (BPT — Konfekcija), 2. Majda Pesjak (SGP); člani: 1. Jože Bohinc (Peko — Orodjarna), 2. M i l an Rozman (GG Tržič), 3. Darko Lausegar (Peko — Mreža), 4. Matej Jazbec (Se-benje), 5. Drago Srečnik (OPT); vetera­ni »A«: 1. Jože Meglic (Podljubelj), 2. Franc Dobre (Križe), 3. Janez Ambrož, 4. Stane Valjavec (oba Peko DSSS); ve­terani »B«: 1. Ludvik Soklič (Slap); eki­pe ŠŠD: 1. Polet 120, 2 . - 3 . Storžič in Ko krški odred 90 točk.

J . K i k e l

Tenis O d l i č n a u d e l e ž b a

Tržič — Zanimanje za tenis narašča tudi v tržiški občini. Ta športna panoga je še posebno množična po zgraditvi te­niških igrišč v Križah. Potrdilo množi­čnosti je tudi zadnje občinsko teniško prvenstvo, na katerem je igralo kar 70 igralcev.

Med članicami je zmagala Mi l ena K ik e l , k i je v finalu premagala Kar­men Grum. Pr i pionirjih je bil najbolj­ši Jože Jazbec. V finalu je premagal Uroša Japlja.

Člani so bi l i razdeljeni v tri staro­stne skupine. V skupini nad 45 let je zmagal Pavel Kra l j pred Franci jem Stritihom in Ivanom Kaplom, v skupi­n i od 35 do 45 let so bi l i najuspešnejši Dušan Jazbec. Relja Dragutinovič in Štefan Jakšič, najostrejši boji pa so bi­li v skupini do 35 let, kjer je slavil M i ­lan Nadišar pred Matejem Jazbecem in Jožetom Jazbecem.

J . K i k e l

Veliko zanimanje za razstavo gob - Gobarska družina Kranj, ki bele­ži že 15-letnico obstoja, je tudi na letošnjem mednarodnem sejmu sta­novanjske opreme pripravila zanimivo razstavo gob. Kar okrog 350 vrst jih jim je uspelo zbrati kljub veliki suši. Zanimanje za razstavo je zelo veliko. Še posebej priporočajo, da si jo ogledajo učenci in dijaki. Razstava bo odprta do četrtka. — A. Z. — Foto: F. Perdan

Cojzovo kočo bodo razširili — Če kočo na Kamniškem sedlu pogledaš od zgoraj, iz ptičje perspektive, izgleda kot velik avion, da ji pravijo kar DC-9, Cojzova koča na Kokrškem sedlu pa je ozka in visoka, zato z višine spominja na transformator. Sploh se planinci v Cojzovi koči že dolgo čutijo utesnjene. Kuhinja je premajhna, shramba prav tako, le­žišč je premalo, stranišča že dolgo ne ustrezajo več, nove greznice po­trebujejo. Zato so se v kamniškem planinskem društvu odločili, da bo­do kočo razširili. Temelje za prizidek so naredili že to poletje, prihod­nje leto bo pa tu pravo gradbišče. A ne se bati, koča bo ves čas odprta. Zdaj ima koča 84 ležišč, po novem jih bo imela pa 150. — Foto: D. Do­lenc

G L A S 12. STRAN OGLASI IN OBVESTILA

Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. OBRATNA AMBULANTA ŽELEZARNE JESENICE b. o.

Delavski svet temeljne organizacije razpisuje ponovno ime­novanje

individualnega poslovodnega organa — direktorja temeljne organizacije za mandatno obdobje 4 let.

Kandidat i morajo poleg splošnih pogojev, k i j ih določa zakon, in pogojev, k i j i h d o * c a družbeni dogovor o izvajanju kadrov­ske politike v občini Jesenice, izpolnjevati še naslednje: — končana medicinska fakulteta z opravljenim specialisti­

čnim izpitom s področja splošne medicine al i medicine de­la, prometa in športa al i končana medicinska fakulteta — splošna ali stomatolo­ška smer z opravljenim strokovnim izpitom,

— najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki.

Kandidat i naj prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev poš­ljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: O Z G — tozd Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Cesta železarjev 30, z oznako »razpis za IPO.« Kandidat i bodo o imenovanju obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav.

V O D N O G O S P O D A R S K O P O D J E T J E K R A N J Komisija za delovna razmerja ponovno oglaša prosta dela oz. naloge

V O D E N J E SLUŽBE V A R S T V A PRI D E L U

Kandidat i morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastno­sti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delov­n im časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo dokončano višjo tehniško varnostno šolo, — strokovni izpit iz varstva pr i delu, — 5 let delovnih izkušenj, — 3-mesečno poskusno delo.

Kandidat i naj pošljejo pisne prijave s priloženim življenjepi­som, dokazilom o strokovnosti ter potrdilom o stalnem biva­lišču na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. Prošenj brez zahtevanih dokazil komisija za delovna razmerja ne bo obrav­navala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati pisno ob­veščeni o izbir i najkasneje v roku 40 dni.

p= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj

Z A V A R O V A L N A S K U P N O S T T R I G L A V

Razpisna komisija pr i Izvršilnem odboru Zbora delegatov Go­renjske območne skupnosti Kranj razpisuje naslednja prosta dela in naloge, na katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti in sicer:

L V O D E N J E S E K T O R J A ZA I Z V A J A N J E Z A V A R O V A N J 2. V O D E N J E S E K T O R J A F INANC, RAČUNOVODSTVA

IN I N F O R M A T I K E 3. V O D E N J E S E K T O R J A ZA S A M O U P R A V N O

ORGANIZ IRANOST IN K A D R E

Na razpisana dela in naloge bodo delavci imenovani za dobo 4 let. Za opravljanje razpisanih del in nalog so lahko imenovane osebe, k i poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje po­sebne pogoje: a) pod 1. in 2., da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo

ekonomske smeri pod 3., da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne smeri,

b) da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, c) da izpolnjujejo pogoje, k i j ih določa Družbeni dogovor o

kadrovski polit iki občine Kranj .

Kandidat i za opravljanje razpisanih del in nalog naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih razpis­n ih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalna skup­nost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj , Oldham-ska c. 2 — razpisna komisija za imenovanje delavcev s poseb­nimi pooblastili in odgovornostjo.

O opravljeni izbir i bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izte­ku razpisnega roka.

KOVINAR JESENICE

Komunalno podjetje KOVINAR J E S E N I C E

tozd Komunalne službe oddaja v najem neopremljene poslovne prostore v pokopališkem objektu ob pokopa­lišču na Blejski Dobravi v velikosti:

73 kv. m. za BIFE, 27,50 kv. m. za CVETLIČARNO in 27,50 kv. m. za SVECARNO.

Informacije dobite na gornjem naslovu oziroma po te­lefonu (064) 81-850.

I N T E G R A L DO S A P L J U B L J A N A , TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem J E S E N I C E

Komisi ja za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. A V T O L I C A R J A Pogoji: — K V ali P K avtoličar, 1 leto delovnih izkušenj. 2. S P R E V O D N I K A Pogoji: — dokončana osemletka, znanje slovenskega jezika. Izbrani kandidati bodo skleni l i delovno razmerje za nedolo­čen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazil i o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Integral, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in tu­rizem Jesenice, Titova 67. Kandidate bomo o izbir i obvestili v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav.

SŽ V E R I G A L E S C E

Komisija za delovna razmerja T O Z D Vzdrževanje ob­javlja prosta dela in naloge T E S A R J A Pogoji: K V tesar

Kandidati naj dajo pisne prijave v 10 dneh po objavi na naslov SŽ Veriga Lesce, kadrovska služba, Lesce, Alpska 43. Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavne­ga roka.

S R E D N J A L E S A R S K A ŠOLA ŠKOFJA L O K A

Komisi ja za delovna razmerja razpisuje dela in naloge

UČITELJA F I Z I K E IN M A T E M A T I K E Pogoj: — visoka izobrazba smeri f iz ika in matematika.

Delovno razmerje sklepamo za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke, k i je na porodniškem dopu­stu. Nastop dela 1. novembra 1985. Kandidat i naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Srednja lesarska šola Škofja Loka, Kidričeva 59, komisija za M D R .

(M) E N G I N E E R I N G K R A N J , p. o. Šuceva 23

Komisi ja za delovna razmerja vabi k sodelovanju V O D I L N E G A T E H N O L O G A Pogoji: — visoka ali višja izobrazba kemijsko-tehnološke

smeri, — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo, — pasivno znanje enega tujega jezika.

Ponudbe naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. O izbir i bomo kandidate obvestili v 14 dneh po objavi.

lesna industrija 64260 bted. tjufatjamka c 32

telefon: 064 77661 4 * l i p b l e d

LAHKO GRADIŠ.ČE IMAŠ VSE PRI ROKI • vrata*obloge«opažne plošče »pohištvo*

ALPETOUR A L P E T O U R ŠKOFJA L O K A

Delovna skupnost skupnih služb objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta dela in nalo­ge S A M O S T O J N E G A R E F E R E N T A ZA GRADBENIŠTVO Pogoji: — srednja gradbena šola in 6 mesecev delov­

nih izkušenj, delo je tudi na terenu, — poskusno delo dva meseca •

Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi.

Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 60 dni po izte­ku prijavnega roka.

TOREK, 15. OKTOBRAjji

SKUPŠČINA OBČINE R A D O V L J I C A

R A Z G L A S O J A V N I DRAŽBI najdenih in odpisanih predmetov

ki bo v četrtek, 17. oktobra 1985, ob 13. uri pred kinodvora»°v

Radovljici, Gorenjska cesta 19.

Na javni dražbi bomo prodajali več moških, ženskih in po^j koles, ročne ure, računske kalkulatorje, nekaj telefonski11

aparatov, fotokopirni stroj Nashua Copvgraph 240, kolo z torjem, osebni avto zastava 750, letnik 1977 in še druge mete.

Če bo slabo vreme, bo javna dražba teden dni kasneje, 24. ok' tobra 1985.

Upravni organi in strokovne službe OBČINE K R A N J

razpisujejo dela in naloge

POMOČNIKA S E K R E T A R J A IN S A M O S T O J N E G A SVETOVALCA v sekretariatu za finance

Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni in družbenhni govori, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje-— visoka izobrazba ekonomske smeri , — pet let delovnih izkušenj^ — trimesečno poskusno delo.

Kandidat i za imenovana dela in naloge morajo imeti P° z|^ ven odnos do samoupravljanja, socialistične ureditve in s™ štovanja zakonitosti. ^ Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerj e

nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati , k i izpolnjujejo pogoje za zasedbo razpisanih dej^ nalog, naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju r a Z P, l S s n e pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj , spl° službe — kadrovska služba, Kranj , Trg revolucije 1. O izbir i bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh P končanem zbiranju prijav.

KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. Kranj, M. Vadnova 1 TOZD OBRT, b. o.

objavlja prosta dela in naloge

V O D J E P E TAPETNIŠTVO -NOTRANJA O P R E M A

ali

SŽ V E R I G A L E S C E

Komisi ja za delovna razmerja delovne skupnosti s l

služb objavlja prosta dela in naloge K E M I J S K E G A T E H N I K A Pogoji: — dokončana tehnična šola — kemija,

— sprejmemo tudi pripravnika. ... Delovno razmerje sklenemo za določen čas — za čas P r , P ništva oziroma za 6 mesecev. ^ Kandidati naj dajo pisne prijave v 10 dneh po objavi n 9

slov SŽ Veriga Lesce, kadrovska služba, Lesce, Alpska * ' Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega r °

Pogoj: — srednja strokovna izobrazba lesne, tapetniške oblikovalne smeri ter tri leta delovnih izkušen]

Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim lom tri mesece.

Kandidati za zgoraj navedena dela in haloge naj pošljejo vf£ ge na naslov K O G P Kranj , Komisi ja za delovna razme TOZD Obrt, Kranj , Ul ica M . Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni po objavi oglasa.

K R A J E V N A S K U P N O S T K R A N J S K A G O R A Na podlagi 56. člena Statuta krajevne skupnosti svet krajema skupnosti Kranjska gora po sklepu z dne 30. septembra ponovno razpisuje prosta dela in naloge

T A J N I K A K R A J E V N E SKUPNOSTI

Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kand* izpolnjevati še naslednje pogoje: ^ e

— višja ali srednja izobrazba ekonomske ali sorodne sfl ter 2 leti oziroma 4 leta delovnih izkušenj,

— znanje strojepisja, ^ — imeti mora organizacijske sposobnosti in moralnopo*1

ter osebne vrline.

Izbrani kandidat bo izbran za 4 leta in je po poteku te lahko ponovno imenovan. ftjljti Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o i zpo ln j^ eJi pogojev ter z navedbo o družbenopolitični aktivnosti v 8 -po objavi razpisa na naslov: svet krajevne skupnosti **• ska gora, Borovška 81.

O G L A S I IN O B V E S T I L A 13. STRAN ® M M § S W S S l £ <

F E R D I N A N D

LAHKI IN MEHKI MODELI ZA HLADNE DNI S POLIURETANSKIMI PODPLATI IN TOPLO PODLOGO

[ŽIVILA CENJENE KUPCE

OBVEŠČAMO, D A JE OD 11. OKTOBRA 1985 DALJE PONOVNO ODPRTA

PRODAJALNA AGRARIA

V PREŠERNOVI ULICI V KRANJU.

V ADAPTIRANIH PROSTORIH V A M NUDIMO ^ L O T N O PONUDBO SVEŽEGA S A D J A IN ZELENJAVE, KONZERVIRANO BLAGO IN

OZIMNICO.

VSE ZA DOM IN DRUŽINO o d 14. d o 24. o k t o b r a

T ^ T L J U B L J A N A , ŠKOFJA LOKA, CERKNO, KOČEVJE, TITOVO VELENJE, ^ 1 SLOVENJ GRADEC, RAVNE NA KOROŠKEM, ŽALEC, LEVEČ

V.

DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE

£3 LIPA POHIŠTVO

S A L O N V K R A N J U V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem

UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - U G O D N O - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO

kovinotehna KOVINOTEHNA BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE

v 9 m v t e m č a s u n u d i p o i z r e d n o u g o d n i h c e n a h r a * n e t i p e p r a l n i h s t r o j e v t e r š t e d i l n i k o v P o t o v a r n i š k o z n i ž a n i h c e n a h .

P r i p o r o č a m o n a k u p t e r m o a k u m u l a c i j s k i h p e č i , t r a j n o ž a r n i h š t e d i l n i k o v , k a l o r i f e r j e v t e r p o d o b n i h o g r e v a l n i h t e l e s .

P o s e b e j p a š e r a d i a t o r j e v JUGOTERM.

Blagovnica je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.

55!0-— UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - U G O D N O - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO

G L A S 14. STRAN. OBVESTILA — OGLASI TOREK, 15. OKTOBRA

alples industrija pohištva Železniki

Želite sodobno in lepo pohištvo, želite sestavljivo pohištvo za opremo vseh bivalnih prostorov?

Kulturna skupnost Kranj

Svet za razvoj objavlja razpis za velike in male Prešernove plakete, ki jih podeljujejo kulturnih skupinam in kulturnim delavcem na področju ljubiteljske dejavnosti za posebne zasluge P r l

razvoju ljubiteljske kulture v občini Kranj ter za izredne ustvarjalne, poustvarjalne in organiz^ cijske dosežke na kulturnem področju. Kandidate za Prešernovo plaketo lahko predlagajo OD" činska konferenca SZDL, umetniška in kulturna društva, Zveza kulturnih organizacij Kram * e

organizacije združenega dela, ki na območju Kranja opravljajo kulturno dejavnost.

Predlogi z obrazložitvijo morajo prispeti na Svet za razvoj pri Kulturni skupnosti Kranj najkasneje* do 15. novembra 1985 na naslov: KULTURNA SKUPNOST KRANJ, Trg revolucije 1

Naši proizvodi so vam na voljo tudi v vseh trgovinah s pohištvom in v našem salonu v Železnikih, kjer vam nudimo strokovni nasvet

arhitekta ter brezplačno dostavo in montažo na dom.

poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj p. o.

PPC G O R E N J S K I S E J E M K R A N J , p. o. objavlja prosta dela in na­loge ČISTILKE - K U R I R K E Pogoji: — dokončana osnovna šola,

zaželen je vozniški izpit B kategorije.

Delo je za nedoločen čas, po­skusni rok traja 2 meseca. OD po pravi lniku.

Kandidati naj pošljejo prija­ve v 8 dneh po objavi na na­slov: PPC Gorenjski sejem Kranj , Kranj , Stara cesta 25. O izbir i bodo kandidati ob­veščeni v 15 dneh po izbiri .

Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska,

TOZD Komercialni servis, Kranj M e r c a t o r

SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE, tel.. 26-371

GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah vam nudimo gradbeni mater ia l :

— stavbno pohištvo INLES — OKNA INOVAK, KOMBIVAK,

— parket in lesne obloge, — cement, hidrirano apno, — SCHIEDEL - YU dimnik, — modularno in ostalo opeko, — strešno opeko, salonit plošče, — kombi plošče, tervol, stiropor, — betonske mreže in ostalo železo, — betonske mešalce, — ostali gradbeni material.

Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro pelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skla­dišča v Hrastju ih nazaj!

Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 11. do 17.10.1985

Se priporočamo!

SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, p. o. KRANJ

Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja za ne­določen čas dela in naloge

— 2 SNAŽILK

Pogoj: — nedokončana osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj

Poskusno delo en mesec. Kandidatke naj pošljejo prijave na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj , Staneta Žagarja 33.

Pluta. V vaš dom bo prinesla toplino in domač­nost. Je kvalitetna in obstojna, obenem služi kot odličen toplotni in zvočni izolator. Lakirana je uporabna za vsak prostor.

In če se želite naučiti polaganja, pridite na pri­kaz, ki bo v petek, 18. oktobra, med 10. in 12. uro dopoldne in 16. in 18. uro popoldne v Blagovnici Kranj.

•STRJJJ Blagovnica Kranj

S G P T E H N I K I K S T c J « * *

S GP T E H N I K Š K O F J A L O K A T O Z D Gradbeništvo

Objavlja proste delovne naloge:

1. K V K L E P A R J A

Pogoji. — KV klepar in 1 leto delovnih izkušenj ali KV dela­vec kovinske stroke z željo za priučitev kleparstva

2. 2 K V STROJNA KLJUČAVNIČARJA

Pogoji: — KV strojni ključavničar in 1 leto delovnih izkušenj

TOZD Komunalne dejavnosti objavlja proste delovne naloge:

L KV VODOVODNI INSTALATER

Pogoji. — K V vodovodni instalater in 1 leto delovnih izku­šenj ali K V delavec kovinske stroke z željo za pri­učitev vodoinstalaterske stroke

Prednost imajo kandidati iz bližnje okolice Škofje Loke.

Za vse delovne naloge je določeno dvomesečno poskusno u ( , i u .

Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru.

Prošnje z dokazili o izobrazbi sprejema S G P Tehnik Škofja Loka, Kadrovska služba, 15 dni po objavi.

Morebitne informacij** lahko kandidati dobe osebno ali po te­lefonu 064-60-371, kadrovska služba.

P O D J E T J E ZA PTT P R O M E T K R A N J

Obvešča uporabnike telefonskih storitev, da bo zaradi r e ° r A j nizacije in izboljšanja storitev službe informacij 12. 1985 prevzelo posredovanje naslednjih storitev PODJE* ZA PTT P R O M E T L J U B L J A N A .

Tel. št. 900: prijava medkrajevnih pogovorov Tel. št. 901: prijava mednarodnih pogovorov Tel. št. 904: prijava pogovorov z obvestilom ali pozivnico

splošne informacije športne informacije informacije o telefonskih naročnikih z obmocj SRS . $ informacije o telefonskih naročnikih iz orw> območij SFRJ

Uporabniki navedenih storitev iz območja omrežne s H u ^ a Kranj izbirajo telefonske številke brez prejšnjega i zbiram karakteristične številke omrežne skupine 061 Ljubljana-

Tel. št. 981: Tel. št. 984: Tel. št. 988:

Tel. št. 989:

Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisi ja za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela naloge:

1. O R G A N I Z I R A N J E IN P R O G R A M I R A N J E PROJ O B D E L A V — zelo zahtevno

Za uspešno opravljanje del se zahteva: .^e, — višja strokovna izobrazba organizacijsko-računaim

ekonomske ali tehnične smeri, . cjji — 4 leta delovnih izkušenj na programiranju in organih

AOP, — tečaji za organizatorje AOP, — znanje programskega jezika PL/1, Cobol ali Assemblef' — znanje tujega jezika, — organizacijske sposobnosti, — uspešno opravljen psihološki test (IBM), — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo.

Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek k o m b ' ^ . P lanika Kranj , Savska loka 21, v 8 dneh po objavi. O i z l? i r.! i t ev do kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za v»oJ

prijav.

DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE IJUBLJANA, Mestni trg 26 Splošno kadrovski sektor

Komisi ja za medsebojna razmerja delavcev objavlja P f

dela in naloge

PRODAJALCEV V (dva delavca) v knjigarni v Kranju Bledu n V . i*11

Pogoji: srednja šola trgovinske ali družboslovne smeri l V. stopnja)

Dela in naloge razpisujemo zu nedoločen čas. Poskusno traja en mesec.

Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju ™ jev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: AAe$' DRŽAVNA ZALOŽBA S L O V E N I J E , Kadrovski ooo^r Ljubljana, Mestni trg 26 ali pa neposredno v knjigarno nju, Prešernova 2, oz. na Bledu, Cesta svobode 3. ^

Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 d n e

opravljeni izbiri .

TOREK, 15. OKTOBRA 1985 MALI OGLASI. O B ^ T H A . OSMRTNICE KRONIKA .15. STRAN © © S B U S M S I 1

NESREČE Eksplozija v zabojniku

^MRL V BOLNIŠNICI

Štefanja gora — V soboto, ^•oktobra, je v ljubljanskem Khničnem centru za posledi­c i prometne nesreče umrl ^-letni Štefan Cimžar s Šte­t j e gore. Ponesrečil se je ^nulo nedeljo, 6. oktobra, ko ?.e i« z motornim kolesom pe-'ftl od spodnje postaje žičnice ^ Krvavec proti domu. V JJ^ku je zapeljal s ceste in tr-r v lato kozolca, nato pa še v °*k»nski steber. Po nezgodi so |k domači odpeljali domov, "Jslednjega dne pa v kranjski ^favstveni dom, kjer so po-Ijjsrečenca poslali v Ljublja-

^ U A L PO LEVI

Jegunje pri Tržiču — Voz-osebnega avtomobila Av-

Jj^ Bukovec, star 54 let, do-iz Begunj, je v soboto,

£ oktobra, peljal iz Tržiča v ^Sunje. P red križiščem je vo-r 1 Po levi, tedaj pa m u je nas­i t i pripeljal voznik motorne-

1 g kolesa Bor i s Zavr l , star J5

l e t , iz Tržiča. Voz i l i sta čel-^ trčili, motorist je padel i n

i! J^udo ran i l . Odpel ja l i so ga v jf^niško bolnišnico. Za B u -

so miličniki odredi l i l^izkus

MALI OGLASI tek27-960 c e s t a 1 L A t e

GOLF JGL, letnik 1982 prodam. Telefon 45-263

oktober, 13370

DPIPIDITVIT

Poljane nad Škofjo Loko — V T e r m i k i n e m tozdu v Polja­nah se je v petek, 11. oktobra, ponesrečil 34-letni M a r t i n J - T ==• Knape l j s Srednjega Brda pri a p a i a i l j l l T O H Škofji L o k i . Delavec je čistil zabojnike za prevoz smole. K o je vr ta l z v r ta ln im strojem, je v zabo jn iku nenadoma eksplo­diralo, vne l se je aceton, s ka ­t e r im je čistil, nato pa še K n a -pljeva delovna obleka. Delav­ca, k i je utrpel opekl ine 2. stopnje, so odpeljali v K l i n i ­čni center v Ljubljano.

z alkotestom.

^ K T O R SE JE PREVRNIL

upnica — N a gozdni cesti ? Jelovici, med Spodnjo L ip -

v ? u n o d c e P ° m z a Talež, se je .soboto, 12. oktobra, ponesre-

traktorist A leksander Roš, l i r . 2 7 iet, doma iz Radovlj ice.

i ^ J e peljal od L ipnice prot i del U ' s e J e n a preglednom J * 1 ceste srečal z osebnim av-s^°bilom. Po srečanju je Roš to a k t ° r j em zapeljal preveč j e

r°b ceste, udr la se je neutr-Pte °ankina i n traktor se je

' ^aT^ 1 p o s t rmin i . M e d pre-^ a n j e m je Roš skočil s ^ o r j a in s i z lomi l nogo.

Traktorski priključek zadel delavca

Šenčur — Dušan Lukić iz K r a n j a je v petek, 11. oktobra, voz i l t raktor po dvorišču KŽK v Šenčurju. N a traktor ju je ime l priključen t raktorsk i v i l i ­čar. M e d vožnjo s prazn im pr i ­ključkom se je pre lomi l h i ­dravlični c i l inder za nagib dvi­gala v i l i c . Ves priključek, te­žak več kot sto ki logramov, je padel na t la, p r i tem pa zadel mimoidočega delavca Valent i ­na Smole ja , starega 17 let, do­m a z Luž.

Otroška igra zanetila požar

Podljubelj — V Podljubelj u je v petek, 11. oktobra, začelo goreti n a podstrehi garaže Stan is lava Nemca. Ogenj je zanet i l 5-letni otrok z iskro, k i je nastala, ko je drgni l dva kres i lna kamna . Požar so po­gasi l i domači s pomočjo sovaš-čanov. Večje škode n i bilo.

Prodam star ŠIVALNI STROJ sin-ger. Tel.: 65-195 13323

Nujno prodam ZVOČNIKE PIONEER

HPM-40 (2 x 80W), Kalan, Planina 16, tel.: 26-729 13324

Prodam GLASBENI CENTER tensai compo 5, z deklaracijo. Korenjak, Pre-doslje 100/A 13325

Poceni prodam rabljen SORTIRNIK krompirja. Čežnjevk 12, Cerklje 13326

Prodam GLASBENI CENTER gore-nje. Šenčur, Partizanska 45, tel. 41-038

13374 Prodam TROSILEC hlevskega gno­

ja, nosilnost 1500 kg, prirejen za trak­tor TV in pasqvali. Miha Kosmač, Do-vje 16, Mojstrana 13375

gradbeni mal. Prodam NAPUŠČ in stenske OBLO­

GE, širine 9 cm. Volča 3, Poljane, tel. 65-042 13298

Prodam 1 tono CEMENTA, po 19 din za kg. Dolenja vas 34, Selca 13350

Prodam novomeški STREŠNIK s po-sipom, sive barve, nov, približno 180 kosov, 10 ceneje. Anton Prezelj, Otoki 26, Železniki 13351

Prodam dve novi OKNI Jelovica, z roletami, 140x120 in VRATA z nad-svetlobo, lužen hrast. Trampuž, Tem-niška 26, Naklo 13352

Prodam AUDI 80, 1973, v odličnem stanju. Trampuž, Temniška 26, Naklo

13371

Prodam VVARTBURG caravan, let­nik 1979. Zaplotnik, Letence št. 15 Gol-jTik 13333

Prodam TOMOS APN 4 in KOLO rog-sprint. Jezerska 26, Kranj 13334

Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Metod Zorman, Krvavška 9, Vodice nad Ljubljano 13335

rtan.oprema Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK

gorenje, na trda goriva. Škoberne, Smledniška 60, Kranj 13343

Ugodno prodam OTROŠKO POSTE­LJICO. Grujičič, Planina 7, Kranj 13344

Prodam dobro ohranjeno OTRO­ŠKO POSTEUICO. Pintar, Planina 21, Kranj 13345

Poceni prodam FOTELJE. Telefon 23 723 13346

Ugodno prodam PEC in ŠTEDILNIK kuppersbusch ter PEČ za etažno cen­tralno TVT central 17 K. Radovljica, tel. 75-501 13347

Prodam KUHINJSKO OMARO svea, z vgrajenim hladilnikom ter GARDE­ROBNO OMARO. Ogled po 16. uri. Radovljica, Cankarjeva 12, stanovanje 3 13348

Ugodno prodam 3 kW termoakumu-~"C. Telefon 50-361 dopoldan

MISS TOPLES SHOW v DISCU KO­BRA v Kranju, v SREDO, 16.10., ob 22. 30. GOST - DISCO MARATONEC Milan KABIĆ 13207

GOSTIŠČE »DRAGA« v Begunjah prireja vsako SOBOTO zabavo s PLE­SOM, od 20. do 24. ure. Igra harmoni kaš Andrej PIVK VABLJENI! 13208

PLESNI KROŽEK za otroke in PLE-SNI TEČAJ za ODRASLE v Radovljici EŠC organizira v Delavski univerzi, Linhartov trg 1 (graščina) PLESNE TE­ČAJE s pričetkom v PETEK, 18.10. 1985. Ob 16.30 PLESNI KROŽEK za otroke (1. do 4. razreda). Ob 18. uri ZAČETNI PLESNI TEČAJ za MLADINO in STAREJŠE. Ob 19.30 NADALJE­

VALNI TEČAJ. Vpis pol ure pred pn-četkom posameznega tečaja^jr G RA; ŠČINI. Informacije £ . £ j X 5 l 1 M 8 8 ali 21-130 dopoldan. VABLJENI!

O B V I 1 1 I 1 A

Izdelujem NAGROBNE SVETILKE ŽELEZNE IN BAKRENE. Predoslje 81 Kranj

SREBRNE SMREKE in OMORIKE za parke in vrtove ter CIPRESE v kontej­nerjih za ograje, dobite pri KANCILI-JA, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/A

13198 INVESTITORJI! Velika izbira prepro­

stih in manj preprostih načrtov, ki po­magajo prihraniti denar. Telefon 061/322-502 13388

lacijsko PE do 15. ure 13349

Sporočamo žalostno vest, d a nas je zapus t i l a naša sode l a vka v poko ju i z tozd VLP

M A R I J A M O H A R roj. 1931

O d nje smo se pos lov i l i v soboto, 12. ok t ob ra 1985, ob 15. u r i i z p r ed mrliške vežice v K r a n j u

SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ

Poceni prodam 28 KOMBI PLO 5 cm. Telefon 82-103

Prodam tel.47-190

MIVKO. Strahinj 68, 13354

razno prodam SEME razstavljene velikanske BUČE

lahko kupite na Cesti 1. maja št. 4, Kranj, tel: 21-582 13238

Prodam skoraj suha bukova DRVA v »goleh« ali »klaftrah«. Ambrož št. 6, Cerklje 13314

Prodam cementno strešno OPEKO — špičak in rabljeno kombinirano PEČ za kopalnico. Lahovče št. 52, Cerklje

13315

S CESTE t ^ k o v i c e — P reve l ika h i -p^t in alkohol sta k r i v a za toSetno nezgodo, k i se je v t j ! 1 0 . 12. oktobra, zgodila na

i v v^ . m e d Logatcem i n Žirmi, i Krekovice. Vozn ik oseb-

avtomobila Anton Ušeni-\\) S t a r 2 0 l e t - i z Žirov, k i je hot 5? l o k a m i cesti od Rovt toe i r e m > 3 e

v desnem ne­r e d n e m ov inku v Brekov i -v j*apel ja l s ceste in se pre­sta!" V n e s r e č i je b i l hudo ra-^r . s.°P°tnik 20-letni Matej O ° Ž n i k i z Zirov. Starši so ^ f nca odpeljali v Klinični

n t e r v L i u h l i a n o . D. Z.

rr— ,

ALPETOUR Hotel TRANSTURIST Škofja Loka vas vabi v soboto, 19. oktobra 1985, na GOBARSKI VEČER.

Sodelu je gobarska družina Škofja Loka, zabaval pa vas bo ansambel SIBILA.

Informacije in rezervacije: tel. 61-261.

" Prodam 100 suhih bukov.n BUTA* Zg. Besnica St. 68

Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c, tel.: 24-034

Obiščite naš razstavni pro­stor! Nudimo več vrst ogledal, obešalnikov, sten, razne mizice in masivne mize, klopi ter razne letve. J

Prodam GAJBICE. Tel.: 49-155 13317

Prodam 2KW termoakumulacijsko PEČ, dele za zastavo in prinza 1200. Jože Kuštrin, Mestni trg 33, Škofja Lo­ka 13318

Prodam droben KROMPIR za krmo in TELIČKO frizijko za pleme. Vohlje št. 63, Šenčur 13319

Zamenjam semenski DESIRE za se­menski igor. Debeljak, Podbrezje St. 72, tel.: 70-069 V3320

Prodam 200 kv. metrov LENDAPOR-JA, I. kvalitete in R 4 za dele. tel.: 21-164 popoldne 13321

Prodam KRZNEN PLAŠČ in KUČMO iz polarne lisice. Informacije po tel.: 45-646 13322

Prodam SIPOREKS BLOKE 25 x i x 50x20, modularno OPEKO MBV6, manjšo količino in SKLOPKO za opel rekord ali ascono. Telefon 061/317-153 do 13. ure — Tržič, Pristava 78 13376

Ugodno prodam dirkalno MOŠKO KOLO sprint, 10 prestav, bencinsko motorno KOSILNICO gorenje Muta, kavč in dva fotelja. Telefon 24-730

13377

rtano%anja Na Bledu ali okolici iščem SOBO.

Kličite po tel. 77-315 13359 Dve uslužbenki iščeta GARSONJE­

RO ali enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Telefon 62-169 13360

Zaposleno dekle, nujno išče oprem­ljeno SOBO na območju Selške doli­ne. Možnost pomoči, popoldan. Po-nudbe pod: Zanesljiva 13372

Kmetu takoj prodam GOZD na Je­senicah. Kličite po tel. 061/263-118 al, pišite: Pegan, Ljubljana, Škrabčeva 23

Novo vseljivo HISO, 14 km iz Kranja,

^ U V S K A UNIVERZA T O M O B R E J C K R A N J

j w v i j a prosta dela in naloge:

\ SJJESLIKOVALCA - M O N T A Ž E R J A O S K A R J A

8oji : __ d 0 k o n c a n a poklicna šola grafične smeri, — 1 leto delovnih izkušenj

Hijj^V 1* 0 razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov-V]0

a s o m , poskusno delo tri mesece. u ej z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objav

s ko univerzo Tomo Brejc Kranj , Staneta Žagarja 1. iavi na

w*lla

300 kv. m stanovanjske površine, 1140 kv. m vrta, možnost obrti, pro­dam. Stanko Kozamernik, Glinje 17, Cerklje 13362

Kupim ZAZIDUIVO PARCELO ali starejšo HIŠO z vrtom, v okolici Kra-nja. Šifra: Gotovina 13363

Prodam ZAZIDUIVO PARCELO, v izmeri 828 kv. m, v okolici Golnika. Po-nudbe pod: Posebna prildžnost 13364

, N K O L E S A R S K I K L U B J A N E Ž P E T E R N E L J

Š K O F J A L O K A

prirejata 18. in 19. oktobra S M U Č A R S K I S E J E M

n a torišču stare Odeje nasproti Name.

— prodaja nove in rabljene smučarske opreme,

brezplačna montaža okovja ob nakupu smuči ali okovja.

Prodam odlično ohranjen rdeč FIAT 127 special, letnik december 1982, prevoženih 18.700 km. Voglje 28, tel : 49-106 13104

Prodam ZASTAVO 750, prva regi­stracija januarja 1976, celo ali po delih. Boris Klemenčič, Sr. Brdo 5, Gorenja vaj . 13126

PEUGEOT 20/ caravan, prenovljen, nujno prodam. Kern, Britof 98/A, Kranj

13163 ZASTAVO 750, letnik 1966 vozno,

poceni prodam. Tel: 60-919 13327 Motoristični dvodelni KOMBINE­

ZON Darnice, manjša številka, pro dam. Tel: (064) 61 686 13328

ZASTAVO 101. 1977, registrirano do januarja, karambolirano, prodam. Vr­hovnik, Zasavska c. 49/A Kranj — po poldne 13329

živali

Kupim ZASTAVO 101, letnik 1980/81, lahko potrebno hčarskih del Ždbič. Retnje 45, Tržič

Za ZASTAVO 101, prodam ME NJALNIK, HLADILNIK (kiler) VOLAN, vsa VRATA, HAUBO, vse v dobrem stanju, ter še druge dele za Zastavo 101 čedo Vučenović, Proleterska 6 Tr­žič 64290. tel : (064) 25-761 - int. 263

13331 Prodam športno ŠKODO, letnik

1980 za 28 ŠM. Informacije po telefo-nu. 38-784 po 15 uri. 13332

Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Mežnarec. Selo 22, Žirovnica 13048

Prodam manjšo črno-belo KRAVO. Rihtaršič, LajSe 16, Selca 13336

Prodam plemenskega OVNA. Janez Stanonik, Hafnerjevo nas. 20, Škofja Loka . 13337

Prodam PRAŠIČKE, stare sedem tednov. Sp. Brnik 15, Cerklje 13338

Prodam TELETA - BIKCA, starega 10 dni. Struževo9. Kranj 13339

Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo, simentalko, dobra mlekarica. Tenetiše 44 13340

Prodam mlado KRAVO, staro leto dni. Milan šuligoj, Javorniški rovt 16/B, Jesenice 13341

Prodam dve OVCI in dva JAGNJE-TA. Krmelj, Gorenja dobrava 7, Gore-nja vas 13342

knplm

o

MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam!

Smrekova in borova suha DRVA, vseh dimenzij, kupim Kličite po tel. 061/612-246 ali 611-471 13355

Kupim SADJE za namakanje. Tele-fon 70-069 13356

Kupim 250 kosov STREŠNE OPEKE »Novo mesto«, sive s posipom in 6 SLEMENJAKOV Telefon 81-427 13357

TRAKTOR, približno 15 KM, s pri­ključki, dobro ohranjen, kupim. Ponud­be no tel. 064/77 406 13358

Kupim športni OTROŠKI VOZIČEK (marala). Darja Pivec, Grajska 48, Bled

13373

V SPOMIN

14. o k t o b r a m i n e v a leto, o d k a r je odšla od nas naša d r a g a

L J U D M I L A B A J T roj. KO KALJ, iz Laniš

H v a l a v s e m , k i čuvate topel s p o m i n nan jo !

NIKOLI JE NE BOMO POZABILI! VSI NJENI

Takoj zaposlim dva MIZARJA OD od 60000 do 80.000 din Telefon 061/841-048 13365

Takoj zaposlim KV KUUČAVNI CARJA. OD po dogovoru Informacije po tel. 62 926 13366

GOSPODINJSKO POMOČ, enkrat tedensko, iščem Ponudbe pod: Prim-skovo 13367

V 55. l e tu s taros t i je u m r l

JOŽE K O S borec Kokrškega odreda in Sercerjeve brigade,

upokojenec postaje milice Jesenice

Zadn j e s lovo j e b i lo n a željo p o k o j n i k a v družinskem k r o g u v sredo, 9. o k t o b r a 1985, n a pokopališču n a Bre z -

n i c i

VSI NJEGOVI

ZAHVALA O b boleči i n mnogo p r e r a n i s m r t i žene i n m a m e

P A V L E R U P A R roj. JURMAN

se iskreno zahva l ju j emo v s e m so rodn ikom, pr i ja te­l j em, n e k d a n j i m sode lavcem, sosedom i n z n a n c e m z a darovano cvetje, denarno pomoč, i z raze sožalja ter spremstvo n a n j en i mnogo p r e r a n i z adn j i po t i . I s k r e n a z a h v a l a z a darovano cvetje i n i z raze sožalja D O T e k s t i l i n d u s K r a n j , K S V o d o v o d n i stolp, Društvu inva ­l idov K r a n j , Društvu s l a b o v i d n i h K r a n j , g o vo rn i ku , pevcem i n župniku z a obred . V s e m , k i ste n a m v t eh

težkih t r e n u t k i h s ta l i ob s t r a n i , še e n k r a t hva la .

Žalujoči: mož T ine , hčerka T a t j a n a i n s i n Jože z družino.

K r a n j , 8. o k t o b r a 1985

ZAHVALA O b boleči i n p r e r a n i i z gub i našega dobrega moža, očeta, b ra t a , s t r i c a i n s v a k a

F R A N C A

Č E S N I K A Breg ob Savi 88

se i s k r e n o zahva l ju j emo z a izrečeno sožalje i n pomoč v s e m svo jcem, sosedom, pr i j a te l j em, znancem, bivšim sode lavcem v I B I K r a n j , O O S I B I K r a n j , D O S a v a K r a n j za podar jene vence, cvetje i n denarno pomoč. Posebno zahva l o dr . Stenšakovi i n bolnišnici G o l n i k za vso s k r b i n zdrav l jen je . P r a v t a k o se zahva l ju jemo go­v o r n i k o m a i z I B I i n K S V o d o v o d n i sto lp K r a n j z a gan­l j i ve pos lov i lne besede ob s lovesu . H v a l a tud i pevcem z a petje žalostink. V s e m skupa j , k i ste n a m v težkih

t r e n u t k i h s ta l i ob strani,še e n k r a t najlepša hva l a !

ŽALUJOČI: žena L o j z k a , s i n Z l a t k o i n drugo sorodstvo Breg ob Savi, Kranj, Idrija, Vojsko nad Idrijo in Krni­

ca pri Bledu, 8. oktobra 1985

G l a s o v i z l e t v N o v o G o r i c o

D o b r a volja je najbolja Z zelenim vlakom T T G iz Ljubljane se je v soboto 86 naročni­kov in bralcev Gorenjskega glasa odpravilo na Primorsko. Kot vselej na Glasovih izletih je bilo tudi tokrat veselo in pesem je potihnila šele pozno ponoči, ko se je druščina razšla na kranj­ski železniški postaji.

Ze len i v lak, k i je v soboto zarana pob i ra l po Goren j sk i udeležence je­senskega iz leta naročnikov v Novo Gor ico , najbrž že dolgo n i ime l ta­ko prešernih potnikov. Večina od 36 izžrebanih a l i pr i jav l jenih G la ­sovih iz letnikov, k i je vstopi la na kran jsk i železniški postaji, se je h i -,ro razživela. Z a ostale je na vožnji 3d K r a n j a mimo Lesc, Jesenic, Bo­hinjske Bistr ice , Podbrda, Kana l a , Mosta na Soči do Nove Gor ice neu­morno skrbe l vesel i Janez U r h z Brega ob Sav i . S pesmijo i n šaljivi­m i domis l i cami je razg ibal drušči­no, da se nihče več n i k is lo držal.

Ci l j tokratnega iz leta je b i la No­va Gor i ca . T a m smo »zelenca« pu­st i l i na t i r ih i n s i z dvema avtobu­soma ogledali okolico tega mlade­ga, po vojni zgrajenega mesta. Vo­diči so nas popel jal i n a Kostanjev i ­co, kjer stojita cerkev i n samostan

iz 17. stoletja. V n jem so sprva žive­l i j ezui t i , nato karmeličani, leta 1811 pa so ga nase l i l i frančiškani. Redovn ik i tega reda še zdaj prebi­vajo tu. Obiskova lcem radi povedo kaj iz zgodovine samostana, naj­bolj ponosni pa so na grobnico zad­njega Bourbona i n njegovih potom­cev, v ladarske družine iz Franci je , k i j i h je iz domovine pregnala revo­luci ja . Ponosni so tudi na bogato knjižnico, čeprav so knjige že stare i n propadajo. M e d n j im i je tudi pr­va s lovenska s lovnica A d a m a Bo­horiča. V samostanu je v prejš­njem stoletju deloval tudi sloven­s k i jezikoslovec, pater Stanis lav Škrabec. Od tod so nas popeljal i na bližnji hr ib , razgledno točko, od ko­der se v id i ta obe Gor i c i . Hribček, kjer stoji gost i lna p r i M a r k u , je pr i l jubl jena izletniška i n rekreativ­na točka Novogoričanov.

Glasovi razsodniki so ocenili, katera izletnica nosi najkrajše krilo.

N a kosi lo smo se ustav i l i v bliž­njem So lkanu, v hotelu Sabotin, kjer nam je popoldne mini lo ob glasbi domačega ansambla Tan­dem, plesu, prešernem pogovoru i n šaljivih tekmovanj ih , p r i kater ih s i je vsakdo lahko zaslužil eno od va-h l j i v ih nagrad. Najprej so podel i l i

Okusno malico za Glasove iz­letnike so prispevali v hotelu Creina v Kranju, vabljive na­grade pa: HP Kolinska, Ilirija Vedrog, Tekstilindus, UKO Kropa, Ljubljanska banka TBG, Zlatarna Goldie iz Radovljice, Eta Kamnik, Gostilna Sejem, hotel Transturist, Plastika Mira Varla in Iskra Reteče.

Harmonikar novogoriškega ansambla Tandem in veseli Gorenjec Janez Urh sta skrbela, da je izletniška druščina ves čas prešerno prepevala.

nagrade t is t im, k i so pod deser­t n i m krožnikom našli Glasovo na­lepko, nato smo nagradi l i najsta­rejšega i n najmlajšega iz le tn ika, obe sta b i l i ženski, po naključju tu­d i obe Mar i j i . Potem smo z grafi­čnim metrom i zmer i l i , kdo hodi po najdaljšem podplatu, prednjačil je Štefan Zaplotnik s Pristave s sto­palom, dolgim 74 cicerov (4,5 cicera sta 2 cent imetra, sicer pa izraču­najte sami). Podoben postopek smo ponovi l i p r i nežnejšem spolu, le da smo tokrat i ska l i najkrajše kr i lo , se prav i mer i l i razdaljo od tal do roba k r i l a . T u se je najbolje odrezala Jerca Šolar s 196 ciceri , k i je b i la že petkrat na naših iz let ih

i n je kot veteranka že vedela, kako visoko mora spodrecati kr i l o . V tej igr i smo podel i l i tudi eno glavno nagrado. Zmagova lka si je prisluži­l a svečnik U K O iz Krope , fen pa tekmova lka z najdaljšim k r i l om kot tolažilno nagrado. V igr ic i s čaj­no žličko sta sodelovala oba spola. Tekmovalo je pet parov. Ženska je mora la spravit i žličko skoz i moške hlače, i n sicer tako, da je začela p r i dnu leve hlačnice i n končala v dnu desne. Smeha n i manjkalo , pa tudi

zadrege ne p r i moških tekmoval* c ih .

S t ak im i šalami, s plesom, z rafl' g ran im petjem p r i omiz j ih je mini* lo popoldne. Še vedno pod vtisom veselega doživetja, nagrad in vseg* prijetnega, kar so doživeli Glasovi i z l e tn ik i , smo v So lkanu s t o p i l i * 8

»zelenca« in se po ist i poti vrni l i D» Gorenjsko. Malce hripavo od celo* dnevnega petja smo s i obljubili,«*8

sobotno srečanje n i bilo zadnje. D. Z. Žlebir

B e s e d a i z l e t n i k o v

77-letna M a r i j a Be rnard iz Škof­je Loke je b i la — čeprav n i bilo v i ­deti — najstarejša udeleženka G la -sovega izleta. N a pomladnem izle­tu v Logarsk i do l in i j i je bilo tako všeč, da tudi jesenskega n i hotela zamudi t i . S icer pa je M a r i j a zvesta b ra lka gorenjskega poltednika. P rav nobenega naslova ne spregle­da, nobenega malega oglasa, nobe­ne osmrtnice.

An t on Jelovčan iz Podblice »Vedno sem rad hodi l na izlete,

na tiste, k i so j i h pr i re ja l i v G G , kjer sem delal, na cerkvene, na Glasovem pa sem prvič. Tako sem videl že vel iko s lovenskih krajev. Tokra t sem b i l izžreban, prihodnjič pa bom najbrž ka r sam prišel zra­ven. Kdo b i s i m is l i l , da je lahko na iz letu tako prijetno.«

Še ena Mar i j a , Ma r i j a Vevar Gozda, tokrat najmlajša na Gla ^ vem izletu, najmlajša tudi kot n

ročnica. N a časopis se je z n 1 0 ? ^ naročila pred letom dni . »Tudi izletu sem prvič. Vendar ne z njič!« je pr ib i la .

Žirovski skakalci bodo nosili ime Alpina Žiri — V petek so v A l p i n i pod­

p isa l i samoupravni sporazum med Smučarskim s k a k a l n i m k lubom Ži­r i i n tovarno A lp ino . A l p i n a je za štiri leta prevzela pokrovitel jstvo nad k lubom, k i se bo odslej imeno­va l Smučarski skaka ln i k lub A lp i ­na Žiri.

»Alpina se je odločila za podporo k lubu kot .dober krajan',« je dejal direktor Alpine Tomaž Košir. »Spremljamo delo k luba in v id imo, da dobro delajo, ka r dokazujejo do­seženi rezultat i . Razen tega pa je A l p i n a vezana na smučanje in sko­ke z dobršnim delom svojega proiz­vodnega programa. Čutimo se pr i ­padn ik i teh športov in zato meni­mo, da j i h moramo podpirat i , z last i še, če se razvijajo v domačem kra ­ju . Smučarskemu k lubu A l p i n a bo­mo zagotavl jal i finančno pomoč, k i jo potrebuje za kval i tetno delo.«

»Pretekla smučarska sezona je pokazala , da je naše delo dobro za­stavljeno,« je povedal predsednik smučarskega skakalnega kluba Ži­ri Tone Oblak. »Največ je dosegel Borut M u r , k i je b i l prepričljivo najboljši v m lad insk i konkurenc i . Osvo j i l je naslov republiškega i n državnega prvaka . B i l je tudi naj­boljši Jugos lovan na 9. svetovnem mlad inskem prvenstvu ter tretji v seštevku pokala a lpsk ih dežel. Tu ­d i Rob i Kopač si je z rezultat i v po­ka lu mlad inskega pokala a lpsk ih dežel pr idobi l naz iv športnika zvez­nega razreda. Drug i mlad inc i i n p ionir j i pa so tekmova l i na doma­čih t ekmah za poka l Cockta ter z dobr imi rezultat i pr ipomogl i , da so ekipno Žirovci dosegli 3. mesto.

N a osnovi dobr ih rezultatov se je ka r šest naših tekmovalcev uvrst i ­lo v reprezentenčno selekcijo: Bo-

Niko BelopavloviČ in Oto Giaco-melli, ki je bil pred leti najuspeš­nejši žirovski skakalec.

rut M u r v člansko A reprezentan­co, Robi in Borut Kopač v mladin­sko reprezentanco, Evgen Jesenko, Mate j Oblak in Andraž Kopač pa v mladinsko perspektivno selekcijo.

Najvidnejši in najvrednejši so vsekakor rezultat i v članski konku­renci , kjer nas bo letos zastopal Borut M u r . V prvem delu sezone naj b i nastopi l na novoletni skaka l ­n i turnej i in drug ih t ekmah svetov­nega pokala, kjer naj bi se uvrščal v f inalno serijo. V drugem delu se­zone pa naj bi prišel prvič do točk svetovnega pokala, želimo pa tudi , da bi se uvrst i l v ekipo štirih naj­boljših skakalcev letalcev, k i bodo zastopali Jugoslavi jo na svetovnem prvenstvu v polet ih. Prvenstvo bo marca 1986 v K u l m u .

Primož Kopač naj bi se kot mla­d insk i reprezentant bor i l za čim-boljšo uvrstitev v pokalu a lpsk ih dežel. Robi Kopač ima kot mladin­sk i reprezentant za cilj uvrstitev med šest najboljših v mlad inskem pokalu O P A ter uvrstitev do 15. mesta na mlad inskem svetov­nem prvenstvu, k i bo na o l impi jsk i skaka ln i c i v Lake P lac idu.

V imenu skakalcev se je zahv* Kobi Kopač.

Mlajši mlad inc i in pionir j i P* j j bodo v svojih kategori jah skt fS . prebit i čim višje. H k r a t i pa bo** 1^ k lubu stalno skbel i , da bomo & . skakalce pr ivab i l i čim več P^ 1 ^-

io šli po poti sedanji«1 jev, k i bodo šli po pot prezentantov.«

n«5

Tone Oblak in Tomaž Košir sta podpisala sporazum med Alpino in Smu­čarskim skakalnim klubom Žiri, ki bo odslej nosil Alpinino ime.

Žirovski skakalci s trenerjema Janezom Poljanškom In Nikom Dollnar-jem.

»Brez dobr ih tekmovalcev '•\y Planice ne bi bilo,« je dejal f g j sednik planiškega "komiteja . ^ BelopavloviČ. »Na njej mora j 0 H| leg drug ih skakat i tudi doma' ' 1

ka lc i . Zato smo zelo veseli, da ^ ka ln i šport v Žiieh napredu j e^ podpiramo sporazum med k'u,Lrj(i in A lp ino . T a sporazum P ^ ^ o l j * zahteva od k luba, da bodo š° . delal i , kajt i ljudje so vedno p rJP jjj vl jeni dati denar za dobro de1

dober šport.«

V imenu skakalcev se je zahva l i l skakalec Robi Kopač. * j dejal, da bodo v k lubu tudi naP.^ dobro delal i , skaka lc i pa bodo P j , , no t renira l i , tako da bodo n ^ g 3 mah A lp inc i ponosni na svoje i " 1

L. B o g o ^