Torek, 24. novembra 2015, št. 229 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

Torek, 24. novembra 2015, št. 229 www.finance.si

Jejmo lokalno

Vzpostaviti želimo zaupanja vreden odnos v prehranski verigi

stva. Pri tem bomo sledili smernicam so-dobne kulinarike in sodobnim gastronom-skim pristopom.

" So Slovenci radovedni glede hrane in novih okusov? Kakšen odziv priča-kujete?Helena Jurše Rogelj: Grm Novo mesto že več kot 20 let intenzivno proučuje odnos porabnikov do hrane, izdelkov in deklara-cij o kakovosti. V zahodni Evropi so kupci večjo pozornost kakovosti hrane posveti-li že pred več kot desetletjem, Slovencem pa sta bila še pred nedavnim pomembna predvsem videz in cena hrane. Kakovost in lokalnost sta večje pozornosti deležni šele zadnjih nekaj let. Projekt naj bi pri-pomogel h krepitvi slovenskega kmetij-stva in preprečil opuščanje obdelovanja kmetijskih površin ter s tem pomagal oh-raniti antropogene habitate in krajinske značilnosti slovenskega podeželja. Oce-njujemo, da nam bo s takimi aktivnostmi uspelo deloma zajeziti tudi negativna de-mografska gibanja, s katerimi se srečuje slovensko podeželje. Z vzpostavitvijo mi-kroživilskih in mikrogastronomskih kon-ceptov pa bomo povečali število delovnih mest na podeželju in v mestu.

" Kaj menite o podobnih projektih, ki jih izvajata država in gospodarstvo?Tone Hrovat: V Konzorciju biotehniških šol Slovenije menimo, da je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zad-njih letih naredilo nekaj zelo pomembnih korakov, s katerimi je porabniku približalo slovensko kmetijstvo in slovensko hrano. Zelo učinkovite so bile tudi njegove pro-mocije za uživanje lokalno pridelane hra-ne. Nekaj pomembnih korakov so naredi-le tudi druge državne institucije, k ozave-ščanju kupcev pa so veliko pripomogle še številne nevladne organizacije, izobraže-valne institucije in aktivni posamezniki. V zadnjem obdobju so pri promociji do-mačih izdelkov s svojimi aktivnimi tržni-mi pristopi, kot so prodaja na domačem dvorišču ali dobava na dom, veliko delo opravili tudi posamezne kmetje in njiho-ve manjše povezave. H krepitvi zavesti o pomenu uživanja lokalne hrane pa je zago-tovo pripomoglo tudi gospodarstvo, pred-vsem živilskopredelovalna industrija. Ne-koliko večje zanimanje bi lahko pričako-vali od kmetijskih zadrug, se pa to zadnje čase res izboljšuje.

" Se vam ne zdi, da se pri promociji lo-kalne hrane preveč računa na državo, medtem ko predelovalna industrija in kmetje sami premalo naredijo za pro-mocijo svojih oziroma slovenskih iz-delkov?Tone Hrovat: Morda res. V slovenskem kmetijstvu je veliko neuspešnih povezav pri skupnem nastopu tako na prodajnem kot nabavnem trgu. So pa tu že tudi svet-

Pod Plečnikovimi arkadami lju-bljanske tržnice ob Zmajskem mo-stu je v začetku tega meseca začel poslovati prodajno-degustacijski lokal Učilna okusov. Zasnoval ga je Konzorcij biotehniških šol Sloveni-je, v katerem so Biotehniški izobra-ževalni center Ljubljana, Grm No-vo mesto – center biotehnike in tu-rizma ter Izobraževalni center Pira-mida Maribor. V njem bodo ponujali pridelke in jedi, značilne za posame-zne regije slovenskega podeželja. O projektu smo se pogovarjali z njego-vimi nosilci Tonetom Hrovatom, di-rektorjem Grma Novo mesto – cen-tra biotehnike in turizma, Vido Hle-bec, ravnateljico Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije, in Heleno Jurše Rogelj, ravnateljico višje stro-kovne šole Grm Novo mesto.

" Gospod Hrovat, kaj vas je pripeljalo do odločitve za odprtje lokala?Tone Hrovat: Učilna okusov je le eden od rezultatov razvojnega projekta povezova-nja proizvajalcev in porabnikov hrane, ki ga že dlje časa razvijamo na Grmu Novo mesto. Gre za koncept zbliževanja pride-lovalca, predelovalca in porabnika v tako imenovano kratko verigo, ki bo okrepil kupčevo zaupanje v živila, ponudniku ži-vil pa bo zagotavljal stabilnejši odkup po ustrezni ceni in hkrati povečal njegovo ne-posredno odgovornost do porabnika. Naš glavni cilj je vzpostaviti zaupanja vreden odnos v prehranski verigi.

" Kaj se skriva za malce nenavadnim na-zivom Učilna okusov?Vida Hlebec: Lokal smo organizirali kot učilnico za porabnike, a tudi za pridelo-valce in predelovalce hrane. Želimo, da se uporabnik in pridelovalec oziroma prede-lovalec spoznata iz oči v oči. Ponujali bomo samo slovenske izdelke, pridelke in hra-no, ki smo jih skozi sodelovanje prepoz-nali kot kakovostne. V ponudbo vključuje-mo že uveljavljene blagovne znamke, pot pa bomo utirali tudi manj znanim pridelo-valcem, ki se resnega nastopa na trgu šele lotevajo. Prizadevali si bomo, da bo na vo-ljo čim večji delež ekoloških pridelkov in iz-delkov posebne kakovosti.

" In kako naj bi potekalo učenje kup-cev?Vida Hlebec: Neposredno na gostinsko--prodajnem pultu, kjer bo hrana priprav-ljena, kupec pa jo bo lahko pred nakupom tudi pokusil. Lokal ponuja pridelke, izdel-ke in jedi, značilne za posamezne regije slo-venskega podeželja, v prvi fazi predvsem Dolenjske, Bele krajine in ožjega območja Štajerske. V prihodnjih mesecih bomo sko-zi dopolnjevanje ponudbe in promocijsko--izobraževalne dogodke širili predstavitev slovenskega kmetijstva, živilstva in gostin-

INTERVJU: Ob odprtju Učilne okusov, prodajno-degustacijskega lokala z zanimivim konceptom, smo se pogovarjali s tremi nosilci projekta

V slovenskem kmetijstvu je veliko neuspešnih povezav pri skupnem nastopu tako na prodajnem kot nabavnem trgu. So pa tu že tudi svetli biseri, ki svoje ideje spreminjajo v uspešno zgodbo.

" Tone Hrovat, direktor Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma

Da se uspeti. Veseli smo, da so mnogi med uspešnimi in zelo podjetnimi kmeti tudi naši nekdanji dijaki in študenti.

" Helena Jurše Rogelj, ravnateljica Višje strokovne šole – Grm Novo mesto

Želimo, da se v Učilni okusov kupec in pridelovalec oziroma predelovalec spoznata iz oči v oči. Ponujali bomo samo slovenske izdelke, pridelke in hrano.

" Vida Hlebec, ravnateljica Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije

dajatev za nosilce dopolnilnih dejavnosti ali na področju intenzivnejšega sofinan-ciranja postopkov certificiranja dejavno-sti in proizvodov ter sofinanciranja viso-kokakovostnih specialnih izobraževanj, usposabljanj in svetovanj. Dobrodošli bi bili tudi razpisi za spodbujanje vzpostav-ljanja kratkih verig, mikrotrgovinskih enot in promocijskih oziroma degustacij-skih centrov ter za spodbujanje vključeva-nja kmetij v razvoj turističnih destinacij.

" Pomembno vlogo pri živilih, pridela-nih v lokalnem okolju, ima cena. Stro-ški pridelave so v tujini nižji kot pri nas, zato so cene slovenskih pridelkov višje. Kako iz tega začaranega kroga?Helena Jurše Rogelj: Mnogi uporabni-ki na to vprašanje odgovorijo z lastno pri-delavo živil na svojih vrtovih. V Sloveniji je ta segment samooskrbe zelo razvit in še raste. Velik delež slovenskega kmetij-stva je na območjih z omejeno ali oteženo možnostjo pridelave, zaradi česar se mu priznava slabša konkurenčnost v primer-javi z drugimi kmetijskimi območji. Res pa je tudi, da imamo mnogo prvovrstnih kmetijskih območij, kjer stroški pridela-ve ne bi smeli pomembneje odstopati od stroškov pridelave v tujini. Verjamemo,

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@finance.si

Trženje:Maja Tanko Tel.: (01) 30 91 532 E-pošta: maja.tanko@finance.si

Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega ure-dništva: Branko Žnidaršič

Jejmo lokalno je oglasna priloga časnika Finance.

da je poleg vzpostavitve kratkih prodaj-nih verig, ki znižujejo strošek posredni-škega opravila, ena od oblik reševanja te-ga navzkrižja tudi drugačna poslovna or-ganiziranost kmetov oziroma ponudni-kov živil v okviru potrošniških zadrug.

" Zakaj kmetje vztrajajo pri pridelkih, ki se ne izplačajo, samo zato, ker jih pri-delujejo že leta in so nanje pač – nave-zani? Zakaj se ne preusmerijo na tiste poljščine, ki so bolj donosne in gredo bolje v promet?Tone Hrovat: Kmetijstvo je primarna, a zelo specifična panoga. Ob relativno ve-likih proizvodnih vložkih glede na pov-prečno vrednost končne proizvodnje ter visokih fiksnih stroških in stroških delov-nih sredstev je vsak odmik od ustaljene-ga precej tvegan. Kmetijstvo je tudi zelo odvisno od naravnih danosti, predvsem vremenskih razmer. Velik vpliv na pride-lavo posamezne vrste kmetijske rastline imajo tudi tla, ki so v svojih pedoloških la-stnostih izjemno raznolika. Poleg tega ima kmetijska panoga razmeroma dolg cikel razvoja – v večini primerov je to vsaj ena vegetacijska doba, pri trajnih nasadih pa še precej več – in je neprilagodljiva že po svoji naravi. Upoštevati je treba še zah-

teve čim širšega kolobarja, to je vrstenja rastlin na isti površini. To so gola tehno-loška dejstva, s katerimi se je treba na no-vo spoprijeti vsakič, ko se kmet odloči za kakšno pomembnejšo spremembo v pri-delavi ali reji. Glede na to, da je splošna in-vesticijska sposobnost slovenskih kmetov relativno majhna, je toga drža kmetov do sprememb v vrstah, načinih in tehnolo-gijah pridelave zelo razumljiva. Za hitrej-še prilagajanje razmeram bi bile smiselne določene finančne in strokovne spodbu-de, ki bi bile relativno lahko dostopne in bi ne bile tako toge, kot so. Smiselne bi bi-le tudi neposredne nepovratne spodbu-de ali pa vsaj spodbude v obliki ugodnih finančnih instrumentov.

" Ali in kako v Kmetijski šoli Grm dija-ke pripravljate na to, da bodo usposo-bljeni za promocijo in prodajo pridel-kov in izdelkov, ki jih bodo pridelovali na svojih kmetijah?Vida Hlebec: Veliko napora vlagamo, da naše dijake in študente v okviru vseh treh naših šol – to so Kmetijska šola Grm in bio-tehniška gimnazija, Srednja šola za gostin-stvo in turizem Novo mesto ter Višja stro-kovna šola – v teoriji in praksi seznanimo s tehnološkimi postopki v pridelavi in pre-delavi hrane ter z oblikovanjem kakovo-stne gostinske ponudbe, ki temelji na lokal-ni hrani visoke kakovosti. Ta del je osnova za suveren nastop pri promociji in prodaji izdelkov. V sami promociji in prodaji pa se dijaki in študenti preizkušajo v okviru šol-skih prodajnih mest, kot so šolske proda-jalne, Butična tržnica v Hiši kulinarike in turizma, v okviru številnih promocijskih dogodkov na šoli ali z udeležbo šole na sej-mih in podobno. Z Učilno okusov pridobi-vamo še eno primerno mesto za usposa-bljanje za promocijo in prodajo. Pričaku-jemo, da se bodo naši študenti in sodelav-ci lahko preizkusili tudi pred bolj zahtev-nimi porabniki.

" Kakšna podjetniška znanja dobijo di-jaki na vaši šoli?Helena Jurše Rogelj: Gre za teoretična in praktična znanja iz podjetništva, ki jih pri-dobivajo v modulih podjetništva in trženja. Med mnogimi aktivnostmi šolskega centra na tem področju je treba posebej predsta-viti intenzivni interni projekt šole »Delov-no mesto, ki sem si ga sam ustvaril«. Štu-dent skozi praktično zasnovano razvojno nalogo preuči celotno okolje za vzposta-vitev in razvoj svoje podjetniške ideje ter jo skozi poslovni načrt in druge aktivno-sti praviloma v praksi tudi uresniči. Precej tovrstnih projektnih nalog si lahko ogleda-mo v okviru uspešnih poslovnih enot ozi-roma že delujočih kmetij. Znanja je mogo-če izpopolnjevati v številnih podjetniško naravnanih projektih, ki potekajo na sre-dnješolski ravni, še bolj intenzivno pa na višji strokovni šoli.

Peter Kovač, chef restavracije Maxim v Ljubljani:Le sprehodite se po tržnici in preverite, kako diši, recimo, peteršilj. Prepričan sem, da boste hitro ločili, kateri je zrasel na domačih poljih.

Peter Polanič, predsednik uprave skupine Panvita:Okrepili bomo sodelovanje s kooperanti, predvsem malimi kmetijami, ki jim bomo ponudili izobraževalno in tehnološko podporo, nato pa bomo njihove pridelke pošiljali na trg pod našo blagovno znamko.

li biseri, ki svoje ideje spreminjajo v us-pešno zgodbo. Menim, da je naš celostni razvojni projekt povezovanja proizva-jalcev in porabnikov prek lokala Učilna okusov v bistvu lahko dober model, ki ponudnikom kmetijskih oziroma pre-hrambnih izdelkov ponuja okvir za ši-roko in učinkovito povezovanje s kupci.

" Kaj bi država vendarle še lahko na-redila za povečanje samooskrbe in za krepitev celotne prehrambne veje go-spodarstva?Tone Hrovat: Država je že sofinanci-rala veliko naložb za izboljšanje konku-renčnosti slovenskega kmetijstva in ra-zvoja manjših dejavnosti, ki kmetijstvo neposredno nadgrajujejo. Za uspešnejši razvoj in prilaganje tržnim razmeram pa bi z novimi ali vsaj prenovljenimi vzvo-di lahko storila še več. Lahko bi na pri-mer z ukrepi, ki bi bili v finančnem smis-lu skromni, omogočali hitre tehnološke rešitve ali posodobitve. Ena izmed mož-nosti bi bila na primer redno razpisova-nje finančnih spodbud za naprave za čr-panje vode, ki bi se lahko uporabljale za namakanje kmetijskih površin. Veliko možnosti je tudi za izboljšanje davčne zakonodaje, na primer pri zmanjšanju

" Se kmetje morda preveč zanašajo na velike trgovske verige in ob tem tarna-jo, da jih te preveč izkoriščajo z nizki-mi cenami?Vida Hlebec: Verjamemo, da je zdajšnji sis-tem kmetijskih zadrug, tudi z nadgradnjo v sodelovanju z našim projektom povezova-nja proizvajalcev in porabnikov, najboljša rešitev za izboljšanje zdajšnjega položaja.

" Na Dolenjskem so pridelovalci letos poleti uničili 70 ton paradižnika, ker so jim trgovci ponujali prenizke cene. Me-nite, da res ni bilo nikakršne možnosti, da bi kmetje sami poiskali poti do kup-cev in jim na primer ponudili kakovos-ten paradižnik po nekaj centov manj, kot ga prodajajo v trgovinah? V dobi in-terneta in družabnih omrežij naj to ven-darle ne bi bil prevelika težava?Tone Hrovat: Zgodila se je še ena od kru-tih zgodb na globalnem kmetijskem trgu. Paradižnik zahteva hitro pot od prideloval-ca do uporabnika, v vmesnem času pa vi-sokokakovostno skladiščenje. Podobno kot mnogi drugi kmetijski pridelki je letos pov-sod po Evropi bogato obrodil, in ker smo uvedli embargo proti Rusiji, so se v nekem trenutku na trgu pojavili veliki presežki pa-radižnika. O spretnosti slovenskih distri-buterjev in trgovcev, da bi primarno zago-tovili distribucijo slovenskega paradižnika na domače police, si ne upam soditi. Hkra-ti je bilo to obdobje, ko so skrbni slovenski vrtičkarji ter njihovi prijatelji uživali doma pridelan paradižnik, torej so ga kupova-li manj. Uspešno neposredno prodajo po internetu in drugih družabnih omrežjih je zaradi vseh naštetih razmer skoraj ne-realno pričakovati. Edina možna smisel-na rešitev bi bila predelava v predelovalni industriji, ki pa tudi ni bila pripravljena na takšne razmere.

" V projektu Agrobiznis, ki ga peljemo na časniku Finance, smo odkrili kar nekaj podjetnih kmetov, ki jim kljub majhnosti uspe s pridelki prodreti tu-di na tuji trg. To pomeni, da se da uspe-ti, le pravo voljo in znanja je treba ime-ti. Kaj menite vi?Helena Jurše Rogelj: Drži. Da se uspeti. Poleg znanja, zaupanja vase in v svojo ide-jo, trde volje in kančka sreče je potrebna tudi izjemna delavnost. Veseli smo, da so mnogi med uspešnimi in zelo podjetnimi kmeti tudi naši nekdanji dijaki in študenti.

" V Učilni okusov bodo ponujali samo slovenske izdelke, pridelke in hrano. Snovalci lokala si želijo, da se potrošnik in pridelovalec oziroma predelovalec v njem spoznata iz oči v oči.

www.finance.si Torek, 24. novembra 2015, št. 229

www.finance.si Torek, 24. novembra 2015, št. 22916 OGLASNA PRILOGA JEJMO LOKALNO 17

6 9. DECEMBER,HOTEL LEV,LJUBLJANA

Brezplačno srečanje, s katerim želimo poudariti, kako pomembni za slovenski gospodarski razvoj so inovativna podjetja in posamezniki. V ospredju letošnjega foruma bodo izvoz, pridelava hrane in inovativne podjetniške ideje. IZVOZNIŠTVO – Na globalnem trgu kot doma• Pogovor z uspešnim mednarodnim izvoznikom

NAJPODJETNIŠKA IDEJA – Kako spodbuditi nastajanje inovativnih zamisli v podjetništvu?• Matjaž Ravnjak, direktor razvoja in proizvodnje v podjetju Silco, slovenskem

proizvajalcu avtoličarskih materialov• Zlatko Waiss, direktor podjetja Advansys, ki razvija in izdeluje informacijske

sisteme za igralnice• Milan Krajnc, direktor podjetja AERO4M, ki opravlja poslovne potniške polete

zlasti v osrednji Afriki, za naročnike pa tudi vzdržuje letala in opravlja storitve letalske plovnosti

AGROBIZNIS – Kmalu ne bo več kmetije brez informacijske tehnologije• Gregor Ročnik s Kmetije Potočnik, ki za molžo uporablja visokotehnološki stroj• Janez Zupanec s kmetije Pr’ Jerin v Vogljah, ki končuje naložbo v novo in

sodobno opremljeno kisarno• Jože Kocuvan iz Vin Avos, kjer uporabljajo unikatno metodo za merjenje

sladkorja v tekočini

Udeležba je brezplačna. Prijava in dodatne informacije: www.podjetniski-forum.si

Sponzorji: Uradna voda: Uradno vino:Partnerja:

PODELITEV NAGRADE NAJBOLJŠIM PODJETNIKOM Z REGIONALNIH FORUMOV 2015.

Pred nami je praznič-ni čas, ko se v gospodinj-stvih mize šibijo pod težo dobrot. Slovenci smo ve-liki ljubitelji mesa in tu-di med prazniki zelo radi posežemo po njem.

Pri Hoferju že nekaj časa po-nujajo meso večinoma slo-venskega porekla, kar je ena izmed prednostnih nalog pri oblikovanju njihove ponudbe.

Preglednost izbire in preverjena kakovostŠiroko ponudbo svežega me-sa pri Hoferju najdete v hla-dilnikih, v embalažah različ-nih barv, ki označujejo vrste mesa in tako olajšajo pregle-dnost ter vam tako skrajšajo čas nakupa. Perutnina je ozna-čena z rumeno, goveje meso z rdečo, modra barva označuje svinjino in zelena meso iz bio-predelave. Hofer se zaveda po-membne vloge v lokalnem go-spodarstvu, zato si prizadeva za sodelovanje s priznanimi slovenskimi dobavitelji, med katerimi so Košaki, Celjske mesnine, Panvita, Perutnina Ptuj, Pivka perutninarstvo in drugi. Sveže meso boste našli pod združeno lastno blagovno znamko Okus tradicije.

S kratkimi dobavnimi verigami do svežineSodelovanje s slovenski-mi dobavitelji ima številne prednosti. Kratke dobav-ne poti namreč omogočajo kar najboljšo svežino izdel-ka, saj je meso že na dan pa-kiranja dostavljeno v Hofer-jev distribucijski center, le nekaj ur za tem pa ga lahko najdete v njihovih hladilni-kih. Ker želijo kupcem po-nuditi le najboljše, poskr-bijo, da se že pri razkosa-nju za sam izdelek upora-bijo le najboljši deli mesa kontroliranega porekla in kakovosti. Vse proizvodne obrate in izdelke dobavite-ljev mesa in mesnih izdel-kov redno testirajo neodvi-sni inštituti, hkrati pa inter-ne preglede večkrat na le-to izvajajo sami. Dobavite-lji morajo izpolnjevati naj-strožje standarde kakovo-sti izdelkov in proizvodnih procesov, poleg tega so pri Hoferju določili tudi lastne standarde, ki močno prese-gajo državne zakonske zah-teve. Vse izdelke redno po-šiljamo na preverjanja sen-zoričnih, kemijskih in mi-krobioloških lastnosti. Ka-že poudariti, da mora svo-jo stoodstotno primernost procesov in izdelkov dobavi-telj dokazati že pred sklenje-no pogodbo, ki pa mu viso-ko postavljena merila koris-tijo tudi interno, saj so stro-ge zahteve prispevek k nje-govemu znanju in razvoju.

Sodelovanje omogoča zdravo rast in razvojKošaki so eden izmed števil-nih Hoferjevih dobaviteljev svežega mesa in mesnih iz-delkov. Sodelovanje so zače-li leta 2009, ko so se v poslo-valnicah diskontnega trgov-ca lotili prodaje predpakira-nega svežega mesa, z leti pa so sodelovanje razširili tu-di na področje drugih mes-nih izdelkov. Meta Lovše, di-rektorica prodaje in nabave v podjetju Košaki, poudarja pomen kakovosti izdelkov: »Nadzor nad kakovostjo je vzpostavljen na več ravneh. Notranja služba kontrole ka-kovosti stalno bedi nad ka-kovostjo tako vhodne suro-vine in repromaterialov ka-kor tudi nad vsakim kora-kom v proizvodnem proce-su in vsako izdajo blaga po več parametrih. Delujemo po veljavnih predpisih. Nad-zor izvaja tudi Urad RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V podjetju

smo certificirani z mednaro-dnim standardom nadzora nad varnostjo in kakovostjo živil IFS, ki ga izpolnjujemo na najvišji ravni.« Sodelova-nje s Hoferjem opisuje kot us-pešno in veseli jo, da so njiho-vi izdelki v poslovalnicah tr-govca, saj ocenjujejo podjetje kot izredno korektnega po-slovnega partnerja, ki omo-goča dolgoročno sodelova-nje ter spodbudno okolje za zdravo rast in razvoj.

V prihodnje …Tudi v prihodnje bo Hofer po-večeval ponudbo svežega me-sa in mesnin slovenskega po-rekla, za enako si prizadevajo tudi pri drugih izdelčnih sku-pinah. Trendi bodo v osnovi sledili kupni moči porabnika. Ne gre pa zanemariti ozaveš-čenosti kupcev v smislu pore-kla in kakovosti ter rasti pro-daje izdelkov, ki ne vsebujejo alergenov in glutena, čemur pri Hoferju prav tako posve-čajo več pozornosti.

Dobro je imeti kakovostno izbiro svežega mesa

"Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-no Slovenec v povprečju letno poje malo manj kot 85 kilogramov mesa, od tega najraje svinjino, ki je zaužije okoli 35 kilogramov na leto, sledita perutnina in govedina. S samooskrbo se lahko pohvali-mo na področju perutnine, govedine in konjskega mesa.

Slovenec na leto poje 85 kilogramov mesa

Na praznični mizi si brezskrbno privoščite tatarski biftek ali zorjeno govedino iz proizvodnje podjetja Košaki ter mesnine drugih slovenskih dobaviteljev, ki

jih najdete pri Hoferju.

Tako imenovana skupna organska rast devetih prekmurskih podjetij, združenih v skupino Pan-vita, največjo verigo podje-tij v slovenski živilskopre-delovalni industriji, je po besedah predsednika uprave mag. Petra Polani-ča že stalnica. Tudi letos dosegajo povečanje proda-je. Realno pričakujejo, da bodo letošnje prihodke za-okrožili na sto milijonov evrov, dobiček pa na mili-jon evrov.

" Gospod Polanič, čemu pri-pisujete že tako utečeno us-pešno rast podjetja in utrje-vanje svoje prepoznavnosti na trgu doma in tujini?Prepričani smo, da je to rezul-tat primerno izbranih in moti-viranih sodelavcev in partner-jev ter našega premišljenega procesa pridelave in predela-ve živil v strogo nadzorovani proizvodni verigi od njive do krožnika. Večino osnovnih su-rovin, ki jih potrebujemo pri naših procesih pridelave hra-ne, oziroma okoli 65 odstotkov proizvedemo sami. Preostalo

pridelajo slovenski kooperan-ti po naših tehnoloških stan-dardih. Ker živila niso dozore-la na transportnih sredstvih in v hladilnicah, ampak na doma-čih poljih, sta našim izdelkom zagotovljena svežina in poln

okus. Le neznaten del živil, ki se jih ne da pridelati v Sloveniji, uvozimo od preverjenih pride-lovalcev. V naših tehnološko iz-popolnjenih procesih pridelave in predelave živil je vsak trenu-tek mogoča popolna sledljivost,

zato so naši izdelki za kupca tu-di varni. Žal smo v živilskopre-delovalni industriji prišli v ob-dobje, ko ni samoumevno, da je hrana res varna. Skratka, na-ših 600 zaposlenih – sodeluje-mo pa tudi z več tisoč družin-skimi kmetijami – se skupaj z našimi strokovnjaki trudi, da slovenskemu porabniku sku-paj omogočimo, da ima na mi-zi vedno svežo in varno hrano najvišje kakovosti.

" Znani ste po široki ponud-bi mesnih izdelkov, imate pa tudi veliko ponudbo žit, zele-njave in sadja.Več kot 60 odstotkov naše de-javnosti pomenijo meso in mes-ni izdelki, naš paradni sklop iz-delkov pa je Ave Grill, raznovr-stno pripravljeno meso za žar. Močni smo tudi pri pridelavi vrtnin, recimo paprike, jagod, špargljev in mini lubenic. Na okoli 4.600 hektarjih obdelo-valnih površin poleg krme za živino gojimo tudi mlado čebu-lo, mladi česen, sladko koruzo, buče, jajčevce in sladki krom-pir. Obujamo tudi pridelavo tra-dicionalnih žit, kot so ajda, pro-so, kamut, pira, čičerka in fižol,

ki so nekoč že bila pogosta hra-na na naših jedilnikih. Resne-je se bomo začeli ukvarjati še s konopljo. Velik poudarek daje-mo tudi ekološki pridelavi ozi-roma izdelkom pod blagovno znamko Panvita Eko. S svojimi 82 hektarji ekološko obdelanih površin, ki jih bomo še poveča-li za 30 hektarjev, bomo postali eden večjih pridelovalcev eko-izdelkov v državi. Sicer prak-ticiramo integrirano poljedel-stvo, uporabljamo čim manj fi-tofarmacevtskih sredstev z mi-nimalno potrebno intenziteto.

" So med vašimi poljščina-mi oziroma izdelki tudi ta-ko sporna gensko pridela-na živila?Res je o tem veliko razprav in pomislekov, a raziskave pove-do, da so gensko spremenjena živila še premalo časa v upora-bi, da bi bile znane njihove mo-rebitne posledice za naš organi-zem. Če sploh, naj bi bile zazna-ne šele čez čas, šele čez nekaj generacij. V Panviti smo glede tega raje previdni, zato gensko spremenjenih živil ne vključu-jemo v nobenega od naših pro-izvodnih procesov.

" Kakšen je vaš pogled v pri-hodnost?Brez naglice bomo še širili pro-izvodnjo na sadno-zelenjav-nem področju. V ta namen bo-mo še okrepili sodelovanje s kooperanti, predvsem mali-mi kmetijami, ki jim bomo po-nudili izobraževalno in tehno-loško podporo, mi pa bomo njihove pridelke pošiljali na trg pod našo blagovno znam-ko. Še bomo širili tudi naš eko- program, čeprav ne verjamem, da bo ekološka hrana postala splošen globalni trend. V sve-tovnem merilu moramo na-mreč pridelati čedalje več hra-ne na vse manj kmetijskih povr-šinah, pridelek z bioloških po-vršin pa je približno pol manjši kot pri klasičnem kmetovanju in zato dražji. Ker smo v Slove-niji samooskrbni le z govejim in piščančjim mesom, s svinj-skim pa ne, nameravamo po-večati lastno proizvodnjo svinj-skega mesa. Tako bomo lahko povečali tudi proizvodnjo mes-nih izdelkov. Nadaljevali bomo širitev na tuje trge, za zdaj izvo-zimo največ na Hrvaško, v Ita-lijo, Avstrijo, Nemčijo, Madžar-sko in Srbijo.

Recept za uspeh je varna in kakovostna hrana

INTERVJU: Peter Polanič, predsednik uprave skupine Panvita

www.panvita.si

Slovenskemu porabniku omogočimo, da ima na mizi vedno svežo in varno hrano najvišje kakovosti.

Dobro je imeti

kakovostno izbiro

svežega mesa

hofer.si |

V Hoferju vam vsak dan ponujamo pester izbor različnih vrst kakovostnega svežega mesa slovenskega porekla, ki ga najdete v hladilnikih, v embalažah različnih barv. Sveže meso je združeno pod lastno blagovno znamko okus podeželja, pri čemer večinoma sodelujemo s priznanimi slovenskimi dobavitelji, ki izpolnjujejo najstrožje standarde kakovosti izdelkov in proizvodnih procesov ter dodatno naše lastne standarde kakovosti, ki pogosto celo presegajo zakonske zahteve. Strogo nadzorovani higienski pogoji in pakiranje v kontrolirani atmosferi zagotavljajo svežino še nekaj dni po nakupu.

RDEČA EMBALAŽA

SVEŽE GOVEJE MESO

NATUR AKTIV EMBALAŽA

BIO SVEŽE GOVEJE MLETO MESO

RUMENA EMBALAŽA

SVEŽE PIŠČANČJE MESO

RUMENA EMBALAŽA

SVEŽE PURANJE MESO

MODRA EMBALAŽA

SVEŽE SVINJSKO MESO

www.finance.si Torek, 24. novembra 2015, št. 229

www.finance.si Torek, 24. novembra 2015, št. 22918 OGLASNA PRILOGA JEJMO LOKALNO 19

Udeležba jebrezplačna!

Pripravite se na DAVČNE BLAGAJNE in gotovinsko poslovanje25. november 2015, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana

Nova pravila o davčnih blagajnah in gotovini z vidika prakse. Kaj je brezplačno in kaj lahko naredite sami. Kakšne so odgovornosti.

Na izobraževanju vam bomo predstavili:• Kdo mora imeti davčne blagajne • Kaj lahko naredite sami in kaj je brezplačno• Kaj mora biti na računu• Postopek potrjevanja izdanega računa po novem• Kaj v primeru težav z električno povezavo• Obveznosti dobaviteljev programske opreme• Podatek o fizični osebi prodajalcu (odgovornosti, prispevki)• Praktični koraki do vpeljave davčnih blagajn• Kaj s storniranimi računi, dobropisi, bremepisi, predplačili, popravki• Kako usposobiti zaposlene za uporabo davčnih blagajn• Kaj s pologi, presežki in primanjkljaji gotovine, napitninami• Lastni notranji akt o gotovinskem poslovanju• Katere podatke lahko uporabijo računovodje• Davčni inšpekcijski nadzor po uvedbi blagajn• Kaj je mobilna blagajna, komu je namenjena, funkcionalnosti in konkurenčne prednosti

SEMINAR BOSTA VODILA:• Božena Macarol, Svetovanje Macarol, s.p. • Anton Rems, Telekom Slovenije, d. d.

Prijava in dodatne informacije: www.pripravanadavčneblagajne.si

Že pred davnimi časi so naši predniki kuha-li skuto iz sirotke, ki os-tane pri sirjenju, in me-dence, tekočine, ki os-tane po medenju masla. Malce drugače, a še ved-no po receptih naših pra-babic in pradedov, skuto delajo tudi v obratu Lju-bljanskih mlekarn v Ma-riboru.

Stara receptura pastirjev z Velike planine, ki je še da-nes nekakšen muzej mlekar-stva na prostem, gre približ-no takole: sirotko in meden-co je treba kuhati približno 15 minut, dokler se tekočina ne zgosti. Gošča se izlije v plat-neno vrečo trikotne oblike, skút'nco, ki visi na rogovili. Sirotka nato iz vreče počasi odteka v pripravljen čeber, gošča, ki ostane, pa se imenu-je skuta. Beseda skuta sicer ni slovenska, naši raziskovalci jo prištevajo med furlanske izposojenke, torej naj bi izvi-rala iz sosednjih pokrajin na italijanskem ozemlju. V Fur-

laniji so ji tako rekli scuete, na Beneškem skuta oziroma po italijansko scotta. Vse be-sede imajo svoj koren v latin-skem izrazu excocta.

Skuta s svojevrstnim okusom»Skutarji ves čas poudarja-jo, da se pri izdelavi skute na sodobnih tehnoloških napra-vah čim bolj držijo klasične-ga tradicionalnega postop-ka oziroma receptur naših prednikov. V strukturo izdel-ka mariborski skutarji niso posegali, ohranili so njen ru-stikalni zrnat videz, ki osta-ja značilnost tudi potem, ko skuto uporabimo v različnem pecivu, denimo skutnem za-vitku, gibanici ali štrukljih,« so nam pojasnili v Ljubljan-skih mlekarnah.

V obratu Maribor izdelu-jejo nepasirano posneto, ta-ko imenovano lahko skuto,

in nepasirano polmastno skuto ter Mariborsko skuto, katere ime so ohranili prav zaradi visoke prepoznav-nosti med kupci. »Nepasi-ranost je tisti atribut, ki spo-minja na neokrnjeno prvin-sko ročno izdelavo, ki sku-to ohrani v zrnih, da je na pogled privlačnejša in pred-vsem strukturalno bogatej-ša in sočnejša. Mnogi prise-gajo, da ima naša skuta pov-sem svojevrsten okus, in jo z lahkoto ločijo od skute dru-gih proizvajalcev,« še pou-darjajo v Ljubljanskih mle-karnah.

V mariborskem obratu iz-delujejo skuto že od leta 1941. Čeprav se je skutarna skozi desetletja spreminjala ozi-roma obnavljala, je skuta os-tajala zmeraj enaka, odlične-ga okusa in videza, vabljiva, slastna in predvsem zdrava. Prav zaradi svoje kakovosti je skuta Ljubljanskih mlekarn, narejena v Mariboru, posta-la sinonim za skute nasploh, zato jo dobro poznajo in ce-nijo po vsej Sloveniji.

Siti bomo dlje časaSkuta je kot obrok za zajtrk bolj hranljiva kot denimo jo-gurt, po katerem zjutraj po-seže marsikdo, saj ga je zara-di njegove bolj »tekoče« se-stave mogoče hitreje zauži-ti. Ima pa obrok s skuto več beljakovin, zato nas nasiti za dlje časa. Bogat skutni zajtrk s polnovrednimi beljakovi-nami odlično nadomesti pri-ljubljeno jutranjo jed, slanino z jajcem, ki zahteva nekaj več priprave oziroma dragocene-ga jutranjega časa. Odlična iz-bira za hitri vmesni obrok je pusta skuta, ki jo lahko poje-mo kar brez dodatkov ali pa kombiniramo s svežim sad-jem, žlico medu ali marmela-de. Ne nazadnje lahko nare-dimo tudi skutni namaz, re-cimo s hrenom in šunko ali pa le s sveže sesekljanimi ze-lišči, recimo pehtranom ali drobnjakom.

Jemo jo lahko na tisoč in en načinSkuto si lahko omislimo kot polnilo v štrukljih ali pala-činkah, odlična in rahla je tu-di skutna torta. V glavnem obroku skuto lahko na primer vključite kot dodatek pečene-mu krompirju. Recept gre ta-kole: na četrtine narezan neo-lupljen krompir kuhajte, dok-ler ne postane napol mehak. Krompir nato naložite na na-maščen pekač, ga potresite s soljo, origanom oziroma za-čimbami po izbiri ter pecite približno pol ure. Deset mi-nut pred koncem pečenja po vrhu krompirja dodajte sku-to. Dober tek!

Skuta, kot so jo nekoč delali pastirji

"Za skutni namaz potre-bujete:250 gramov skute125 gramov masla2–3 jedilne žlice sveže sme-tane2–3 stroke česna1 čajno žličko kaper2 mladi čebulisveže sesekljana zelišča, gle-de na sezono

"Priprava:Skuto zmešamo (lahko tudi s paličnim mešalnikom) z mas-lom sobne temperature. Mla-do čebulo in česen narežemo na kockice in jih s svežo sme-tano primešamo masi. Prime-šamo še sesekljane kapre ter začinimo s soljo in poprom. Na koncu dodamo seseklja-na zelišča.

Ideja za skutni namaz

THIN

KST

OCK

" Skuta je odlična ideja za bogat zajtrk s polnovrednimi beljakovinami.

" Zaradi svoje kakovosti je skuta Ljubljanskih mlekarn, narejena v Mariboru, postala sinonim za skute nasploh. Dobro jo poznajo in cenijo po vsej Sloveniji.

Pričarajte praznično vzdušje s sku tami Mu Cuis ine.

www.l-m.si

Za 4 osebe potrebujemo:skuta Mu Cuisine 400 g

delikatesni hren 50 gjabolka 100 g

hrenovi vršički 5 gmaslo Mu Cuisine 50 g

kisla smetana Mu Cuisine 100 g

sladka smetana Mu Cuisine 100 ml

cvetlični med 30 gsol, poper

Skutin namaz s hrenom in glaziranim jabolkom Penasto umešanemu maslu dodamo pretlačeno skuto in kislo smetano. Dodamo delikatesni hren ter fino sekljane hrenove vršičke, sol in poper. Medtem na raztopljenem cvetličnem medu glaziramo jabolčne rezine, ki smo jih predhodno oparili v sladki vodi. Jabolka naj bodo še čvrsta! Ohladimo jih ter narežemo na majhne kocke in dodamo skuti s hrenom. Nato trdo stepemo sladko alpsko smetano in vanjo rahlo vmešamo skuto s hrenom in glaziranimi jabolki, da bo namaz karseda rahel. Po želji lahko dodamo v namaz tudi rozine, ki jih predhodno oparimo v belem vinu. Tako pripravljen namaz ponudimo poleg velikonočne šunke.

Užitki v belem.

Surovine, pridelane lokal-no, so gotovo boljšega oku-sa od tistih, ki pridejo na prodajne police iz daljnih tujih dežel. Slovenski pri-delovalec zjutraj pobere pridelke in isti dan še sveži pridejo v našo kuhinjo. Ta-ka, domača zelenjava ima poln okus in vonj, več slad-kobe, mineralov in vitami-nov, na otip je bolj čvrsta, lupina je gladka, je skupna misel dveh priznanih moj-strov kuhalnice.

Peter Kovač, chef restavracije Maxim v Ljubljani, in Dejan Pa-vlič, chef restavracije Grad Oto-čec, sta nam zaupala, kje na-bavljata živila za svoje kuhar-ske stvaritve, kako jih izbirata in kaj lahko iz sezonskih oziro-

ma svežih poljščin pripravimo v tednih do novega leta.

»Zelenjava, ki je bila dlje ča-sa skladiščena v hladilniku ali vzgojena s kemičnimi pospe-ševalci, nima pravega okusa in vonja. Le sprehodite se po tržnici in preverite, kako di-ši, recimo, peteršilj. Prepričan sem, da boste hitro ločili, kate-ri je zrasel na domačih poljih in kateri je do prodajnega pulta naredil več sto ali tisoč kilome-trov,« pravi Peter Kovač, prvi mož restavracije Maxim. Doda-ja, da je tudi na otip domača ze-lenjava bolj čvrsta, kompaktna in že na pogled bolj zdrava. Po njegovih besedah so naši kme-tje manjši, lahko se bolj posve-čajo svojim pridelkom. S srcem opravljajo svoje delo in skrbijo, da so izdelki kakovostni in brez

Zjutraj še na polju, popoldne že v loncu

nepotrebnih dodatnih kemi-kalij, to pa podaljša rok njiho-ve uporabnosti.«

Po nekatere specialitete pač moram na tujePeter Kovač surovine pravilo-ma kupuje od slovenskih rej-cev in pridelovalcev oziroma proizvajalcev, veliko zelenja-ve pa nabavi tudi iz prodajne-ga programa matičnega pod-jetja Mercator, ki dobro sode-luje s slovenskimi prideloval-ci. Nekatera živila, ki jih v Slo-veniji ni mogoče dobiti, pa na-bavi v tujini. »Posebno perut-ninsko meso visoke kakovosti – gosja jetra, prepelice, pegat-ke – je predvsem francoskega izvora. Posebno goveje meso angus je ameriškega ali avstral-skega izvora, kakovost mesa za-radi letalskega prevoza ostane nespremenjena, saj ni presta-lo daljšega skladiščenja,« razla-ga sogovornik. Hkrati poudar-ja, da se za specialitete iz divja-čine oskrbujejo izključno v ko-čevskih gozdovih, saj je meso tamkajšnjih živali zaradi ne-okrnjene narave res odlično. »Mleko in mlečne izdelke seve-da naročamo izključno pri slo-venskih proizvajalcih.«

Jušno zelenjavo najprej popečemoKo Petra Kovača prosimo, naj nam predstavi kako jed, ki mu je posebej ljuba in jo bo gotovo pripravil v prednovoletnem ča-su, brez pomisleka izstreli: »Že

od nekdaj imam rad govejo ju-ho. Če le čas dopušča, družin-sko nedeljsko kosilo ne more bi-ti brez nje, redno pa jo priprav-ljamo tudi v restavraciji Maxim. Da dobimo dobro juho, so po-membne kakovostne kosti in meso. Jušno zelenjavo najprej malo popečemo in jo dodamo šele v drugi polovici kuhanja. Rezance pripravite iz ekolo-ško pridelane moke, ki naj bo, če je možno, mleta na kamen. Pripravite jih ročno, saj bodo taki rezanci goveji juhi dali no-to stare domačnosti, poznalo pa se bo tudi pri njenem okusu. Za glavno jed predlagam srnji hrbet iz kočevskih gozdov, za prilogo pa dušeno rdeče zelje, krompirjeve svaljke in pečeno kraško panceto. Vse naj bo se-veda iz domačih logov, saj bo jed gotovo bolj okusna.«

Recepti dolenjskih babicTudi Dejan Pavlič iz restavra-cije Grad Otočec, ki je del pod-jetja Terme Krka oziroma sku-pine Krka, je strasten zagovor-nik polnovredne hrane s polj okoliških kmetij brez vsebno-sti zdravju škodljivih snovi, ki so običajna posledica inten-zivne pridelave. »Zelenjava, ki jo zagotavljajo naši dobavitelji oziroma kmetje, je pridelana brez pospeševalcev, pridelki rastejo po čim bolj naravni po-ti. Zato ob pravilni pripravi je-di dobimo na krožnik tisti na-ravni polni okus, hrana pa ima visoko prehransko vrednost,« pravi Dejan Pavlič.

Dodaja, da tudi nepravilna toplotna obdelava hrane lah-ko povzroči nastanek strupe-nih snovi in prostih radikalov, zato je treba biti tudi pri tem po-zoren. Za večino jedi velja zapo-ved, da morajo biti pripravlje-ne na primerni, zmerni tem-peraturi oziroma se kuhati ali peči bolj počasi. Tako zadrži-jo svoj okus in hranljive vred-nosti. »Meso, ki ga pripravlja-mo v naši restavraciji, mora biti iz proste reje. Prehrana živali v taki reji je namreč kakovostnej-ša, živali rastejo počasneje, nji-hovo meso je bolj kompaktno, marmorirano in boljšega oku-sa. Da sem popolnoma zado-voljen z nekim kosom, pa so

Prehrana živali v prosti reji je kakovo-stnejša, živali rastejo počasneje, njihovo meso je bolj kompak-tno, marmorirano in boljšega okusa.

"Dejan Pavlič, chef restavracije Grad Otočec

Le sprehodite se po tržnici in preverite, kako diši recimo peter-šilj. Prepričan sem, da boste hitro ločili, kateri je zrasel na domačih poljih.

"Peter Kovač, chef restavracije Maxim v Ljubljani

"Raca na platnu ob rdeči pesi in skuti

"Gobova juha z zelenjavo in hišnimi ajdovimi žganci

"File sulca na koruzni kremi ob peteršiljevih drobtinah in kaviarju

"Hruškov sorbet "Goveji hrbet z vinsko oma-

ko ob bučnem trisu, kostanju in zdrobovem ocvrtku

"Gosja jetra z belo čokolado s tartufi

" Sladki orehov štrukelj po šefovo

Degustacijski meni Dejana Pavliča za jesen 2015

pomembni še drugi dejavniki, recimo starost živali, kako se je ravnalo z mesom po zakolu, njegovo zorenje in še kaj. Tako meso kot druge surovine zato nabavljamo pri preverjenih in zaupanja vrednih lokalnih po-nudnikih,« pripoveduje Pavlič.

Kot poudarja, je njegov de-gustacijski grajski meni vedno sezonsko obarvan. V njem se za raznovrstne tradicionalne lokalne jedi uporabljajo recepti dolenjskih babic, pa tudi iskri-ve nove recepture, ki se rojeva-jo v njegovi domišljiji. »To jesen na grajskih krožnikih pogosto ponudim sulca iz slovenskih rek, ob njem pa se znajdejo tu-di jedi iz kostanja, jabolk, buč, orehov oziroma vsega, kar v teh tednih ponuja naša bogata narava,« pravi chef restavraci-je Grad Otočec.