ZELE

NE [ OGLASNA PRILOGA ]

TEHN

OLOG

IJEwww.finance.siFINANCE, torek, 31. marca 2009

Modna muha postaja nujaPodjetja, ki ne bodo vlagala v zelene tehnologije, bodo razvojno in tržno zaostajala.

28

Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in za zmanjša-nje odvisnosti od fosilnih goriv

Razvojni center za vodikove tehnologije je osrednji po-vezovalni člen slovenske industrije in razvojno razisko-valne sfere na področju gorivnih celic in vodikovih teh-nologij

Tel.: +386 (04) 51 17 400 • Mobi: +386 31 344 052Faks: +386 (04) 51 17 362 • e-mail: matjaz.cemazar@domel.com

http://www.domel.com

www.fonaterm.com

Tel.: 070 310 197

I Z O L A C I J A

»V prihodnje lahko pričakujemo enotne polnilnike mobilnih

telefonov,« pravi Simon Šketa iz Mobitela.

Fot

o: D

ream

stim

e

26 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, torek, 31. marca 2009

Pristojno ministrstvo ima za spodbujanje tehnološkega razvoja na voljo trikrat več sredstev kot lani, precej pa jih lahko nameni tudi za zelene tehnologije. Pri tem so mu v pomoč različni evropski programi.

Država prek Slovenskega okoljskega javnega sklada (Eko sklad) objavlja javne razpise za nepovratne finančne spod-bude, kot tudi kreditira okoljske naložbe, pravi Barbara Zalar z direktorata za tehnologijo, ki deluje v okviru ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT). Ministrst-vo prek javnih razpisov sofinan-cira raziskovalno-razvojne deja-vnosti v skladu s shemo državnih pomoči za raziskave in razvoj. Ta shema ne vključuje sofinan-ciranja naložb ali proizvodnje.

Sofinanciranje projektov EUREKA

»MVZT vsako leto v okviru programa EUREKA sofinan-cira okoli pet raziskovalno-razvojnih projektov, ki jih lahko uvrstimo v tehnološko področje energetske tehnologi-je, če pa jih tematsko uvrstimo pod okolje, pa okoli 35 do 40 projektov. Tako vsako leto v okviru programa EUREKA prispevamo za 250 tisoč evrov nacionalnih sredstev. V okviru mednarodnega programa Era SME, ki podpira raziskovalno-razvojne projekte v malih in srednjih podjetjih, trenutno sofinanciramo projekt Male vetrne energijske centrale,« razlaga Zalarjeva.

V drugi polovici prejšnjega leta je bil po njenih besedah v okviru evropske pobude ERA NET ERA ARD, ki poteka v okviru šestega okvirnega programa, v sodelovanju z MVZT objavljen mednarodni javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov z naslovom Bioener-gy – an opportunity or threat to the rural poor, ki razisku-jejo priložnosti in grožnje

pridobivanja biogenih goriv (bioenergije) za varnost hrane, zmanjševanje revščine, razvoj podeželskih območij in naravne vire. Razpisni konzorcij sestavlja deset držav EU. Sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih aplikativnih raziskovalnih in razvojnih projektov bo skupaj v bruto vrednosti 348 tisoč evrov potekalo tri leta.

Povezovanje prek tehnoloških platform

MVZT je tudi sofinanciralo delovanje centra odličnosti za okoljske tehnologije, ki je lani izvajal projekte s področja recikliranja in rabe odpadkov, remediacijskih tehnologij in čiščenja odpadnih vod. V pretek-losti je že sofinanciralo začetno delovanje tehnoloških platform, zdaj pa prek tehnološke agencije sofinancira njihovo nadgradnjo in povezovanje. Vse slovenske tehnološke platforme imajo v svojih razvojnih programih vključen tudi trajnostni razvoj.

Razvojni projekti v podjetjihV minulem letu je MVZT

v sodelovanju z agencijo za tehnološki razvoj objavilo tudi javni razpis za strateške raziskovalno-razvojne projekte v podjetjih, kjer se spremlja tudi vpliv rezultatov teh projektov na okolje.

Na MVZT so v sodelovan-ju z ministrstvi za gospo-darstvo, za okolje in prostor, za promet ter gospodarsko zbornico konec prejšnjega leta začeli pripravljati program za spodbujanje raziskav in razvo-ja na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v Sloveniji za obdobje 2008–2016. V njem so kot prednostna področja za spodbujanje raziskav in razvo-ja pri energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije v Sloveniji za obdobje 2008 do 2016 opredeljeni: energija v stavbah, energija v indus-triji in storitvenem sektor-ju, toplotna integracija in

optimizacija sistemov, energi-ja v prometu, energetski siste-mi in omrežja, proizvodnja električne energije iz obnov-ljivih virov energije, proiz-vodnja biogoriv, proizvodnja in uporaba vodika, napredne tehnologije zgorevanja in horizontalna področja.

Skoraj 98 milijonov evrov za tehnološki razvoj

MVZT ima za tehnološki razvoj, skupaj s sredstvi, ki jih pričakujejo v okviru rebala-nsa proračuna v letu 2009, na voljo skoraj 98 milijonov evrov, kar je bistveno več kot lani, ko so imeli 24 milijonov evrov. »Skladno s prijavljeno shemo državnih pomoči pri Evropski komisiji so ta sreds-tva namenjena horizon-talni podpori raziskovalno-razvojnih projektov v podjetjih. To pomeni, da MVZT trenutno nima načrtovanih namen-skih sredstev za vertikalne podpore,« razlaga Zalarjeva.

Z ministrstva za okolje in prostor pa so nam sporočili, da je bil z zadnjo spremem-bo Zakona o varstvu okolja (2008) vzpostavljen dodaten finančni instrument za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja, in sicer: vlaganje kapitala v gospodarske družbe, izvajan-je drugih oblik financiranja (denimo finančni zakup) in dodeljevanje nepovratnih sredstev za namene varst-va okolja. Eko sklad je z možnostjo vlaganja kapita-la v gospodarske družbe za pridobitev poslovnega deleža ali delnic gospodarske družbe tako pridobil nov, pomemben mehanizem za sodelovanje z zasebnimi vlagatelji pri ustanavljanju in oblikovanju gospodarskih družb, ki bodo svojo dejavnost usmerjale v doseganje ciljev varstva okolja. S tem se bo povečevalo število pravnih oseb, katerih delovanje bo skupaj z delovan-jem sklada zagotavljalo razvoj na tem področju.

Država pomaga predvsem finančnoZa spodbujanje razvoja zelenih tehnologij ima država na voljo kar nekaj instrumentov, zlasti finančnih

S pomočjo projekta Edison bi lahko prek avtomobilov dosegali precejšnje prihranke pri delovanju elektroenergetskega sistema. Ko ne bodo v uporabi, bodo avtomobili shranjevali neporabljeno energijo in jo kasneje vračali nazaj v električno omrežje.

Korporacija Siemens bo v prihodnjih letih v okviru projekta Edison razvijala tehnologije za priključevanje električnih avtomobilov na ja-vno distribucijsko omrežje, so sporočili iz Siemensa Slovenija. V tem projektu poleg danskih državnih in izobraževalnih ustanov sodelujejo še IBM, Eurisco in DONG.

Hranilniki odvečne energije v sistemu

V projektu bodo preiskovali možnosti, da bi avtomobili takrat, ko niso v uporabi, vračali neporabljeno energijo nazaj v električno omrežje. Prelimi-

Avtomobili bodo del električnega omrežjaZačenja se projekt razvoja avtomobilov, ki bodo shranjevali električno energijo, ko bodo v sistemu presežki, in jo oddajali, ko jo bo primanjkovalo

narne analize so namreč poka-zale, da približno 90 odstotkov vseh avtomobilov v industrijsko razvitih državah večino časa ni v uporabi. Če bi jih opremili z zmogljivimi akumulatorji, bi lahko ta vozila imela pomemb-no vlogo pri shranjevanju presežkov energije. Avtomobili bi torej ob presežkih v sistemu električno energijo v svojih aku-mulatorjih shranili, ko bi bilo v sistemu premalo energije, pa bi jo oddajali.

Izziv: hiter dvosmerni tok energije

V Siemensu pravijo, da bodo kot tehnološki partner v pro-jektu skrbeli za koordinacijo in razvoj ključnih tehnologij: polnilnih postaj in nadzornih sistemov za optimalen iz-koristek zmogljivosti akumu-latorjev. »Poseben razvojni izziv v tem pogledu je priključek na električno omrežje, saj morajo velike količine energije teči hitro in dvosmerno, če želimo, da bo avtomobil tudi sredstvo za shranjevanje presežkov en-

ergije,« razlagajo v Siemensu. V konzorciju sodeluje tudi družba DONG, ki upravlja in gradi največje morske vetrne elektrarne, ter IBM, ki bo raz-vijal tehnologije za sinhroni-zacijo omrežja: avtomobili se bodo napajali takrat, ko bodo v sistemu presežki energije iz ve-tra, oziroma jo vračali v omrežje ob brezvetrju.

Pilotni projekt na BaltikuKonzorcij Edison je pogodbo

o razvoju omenjenih tehnologij podpisal z dansko družbo Ener-gienet.dk, ki upravlja plinska in električna prenosna omrežja. Končni učinek projekta bo pre-hod na električna vozila, ki bodo namesto fosilnih uporabljala obnovljive, okolju prijazne vire energije. V fazi demonstracije (to je zaključna faza projekta, prvi dve sta razvoj in tehnološka faza) bodo zato projekt izvajali na otoku Bornholm na Baltiku, kjer 40 tisoč prebivalcev že zdaj uporablja nadpovprečni (večinski) delež energije, proiz-vedene iz vetra.

V času »počitka« bodo avtomobili shranjevali in oddajali električno energijo.

ZELENE TEHNOLOGIJE 27www.finance.siFINANCE, torek, 31. marca 2009

V GEN energiji si v prihodnosti največ obetajo od proizvodnje jedrske energije, zato vlagajo v predpripravljalno fazo projekta druge jedrske elektrarne v Krškem. Niso pa zanemarili niti vlaganja v gradnjo hidroelektrarn, čeprav je vodni potencial v Sloveniji že precej izkoriščen, in sončnih elektrarn.

Vsaka proizvodnja električne energije, ki med obratovanjem praktično ne spušča v zrak to­plogrednih plinov (predvsem ogljikovega dioksida) in drugih okolju neprijaznih plinov ozi­roma delcev, je zeleni vir energi­je, razlaga dr. Robert Bergant, inženir za strojno projektivo v GEN energiji. Strategija skupine GEN je proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov in jedrske energije, ki ima zane­marljive izpuste.

Širok portfelj zelenih elektrarn

V GEN energiji si predvsem prizadevajo povečati proizvodnjo električne energije iz trajnostnih virov z najmanjšim izpustom to­plogrednih plinov. Trenutno je ta delež večji od 95 odstotkov. V svojem portfelju vzdržujejo Nuklearno elektrarno Krško, Savske elektrarne Ljubljana, Termoelektrarno Brestanica, sončne elektrarne na Vrhovem, Medvodah in Brestanici ter novoustanovljeno družbo Hid­roelektrarne na spodnji Savi. Vlagajo tudi v predpripravljalno fazo projekta druge jedrske ele­ktrarne v Krškem in sovlagajo v nove hidroelektrarne na spodnji Savi.

V hidroenergijo bodo po Bergantovih besedah vlagali tudi v prihodnje. Projekt druge jedrske elektrarne v Krškem pa so začeli, ker je jasno, da samo varčevanje z energijo ne bo dovolj za zadovoljitev vseh

Takšna bi lahko bila jedrska elektrarna Krško, če bo zgrajen še drugi blok.

Jedrska energija se vračaJedrska energija ne povzroča toplogrednih plinov, zato je za proizvodnjo zelene električne energije najbolj obetavna

potreb sodobne družbe, saj bo treba nadomestiti zapiranje dotrajanih elektrarn, hkrati pa zaradi dvigovanja življenjske ravni omogočiti večjo porabo električne energije. »Projekcije za nadaljnja desetletja kažejo, da smo le z novo jedrsko elek­trarno sposobni zadovoljiti potrebe po električni energiji in hkrati zmanjšati izpuste to­plogrednih plinov za 20 odstotk­ov v primerjavi z letom 1990. Dejstvo je, da samo z obstoječo jedrsko elektrarno v Krškem ‘privarčujemo’ tri do štiri mili­jone ton izpustov ogljikovega di­oksida, kolikor bi jih proizvedla primerljiva termoelektrarna,« razlaga Bergant.

Vetrna in sočna energija premalo obetavni

Pri trenutno dostopni teh­nologiji in ob upoštevanju naravnih danosti Slovenije ni pričakovati, da bosta vetrna in sončna energija imeli kakšen pomembnejši delež pri oskrbi z električno energijo, nadalju­je sogovornik. Njune glavne pomanjkljivosti so majhne enote, ki zahtevajo sorazmerno velik poseg v prostor, nezanes­ljivost dobave, izredno visoka cena in posledično ekonomska nekonkurenčnost v primerjavi z drugimi elektrarnami ter odvis­nost od naravnih danosti, ki so v Sloveniji vse prej kot idealne. »Kljub vsemu bo skupina GEN še naprej vlagala predvsem v širjenje proizvodnih zmo­gljivosti iz sončnih elektrarn. Na podlagi spremljanja obra­tovanja teh in novih sončnih elektrarn pa se bo v prihodnosti odločala o smiselnosti nadaljn­jega vlaganja.«

Geotermalna energija predvsem za ogrevanje

Za proizvodnjo električne energije je zanimiva še geoter­malna energija, ki pa zahteva vrtine globin nekaj kilometrov, kjer je vroča voda s temperaturo

nad 150 stopinj Celzija. »Slov­enija je sicer bogata z geoter­malno energijo, vendar je realno pričakovati, da bo v prihod­nosti izkoriščena predvsem za ogrevanje,« poudarja Robert Bergant.

Po njegovih besedah sta naj­bolj dostopni in upravičljivi tehnologiji, ki omogočata proizvodnjo zelene energije, le hidro in jedrska. Velik del hidropotenciala je v Sloveniji že izkoriščen. V glavnem nam ostajajo spodnja Sava, kjer grad­nja novih elektrarn že poteka, srednja Sava in Mura. Vendar nam te nove hidroelektrarne še zdaleč ne bodo omogočale ener­getske neodvisnosti, opozarja Bergant.

Jedrska energija veliko obeta

V srednjeročnem obdobju je po sogovornikovih besedah jedrska energija edini realni vir, s katerim bi dosegli več nacion­alnih ciljev:

• zmanjšanje izpustov to­plogrednih plinov skladno s kjotskim protokolom in di­rektivami EU za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida za 20 odstotkov do leta 2020 ter dolgoročno do leta 2050 za 80 odstotkov,

• zadostitev domačim potrebam po električni energiji in povečan delež domače proiz­vodnje ter

• znižanje proizvodne cene električne energije in povečana konkurenčnost domačega gospodarstva.

»Takšna usmeritev bi lahko Slovenijo ob izpolnjevanju najvišjih okoljskih standar­dov postavila ob bok razvitim evropskim državam,« razlaga Bergant.

Zmanjševanje izgub na prenosnih in distribucijskih omrežjih

Pri varčevanju z energijo imajo pomembno vlogo tudi

izgube na prenosnih in dis­tribucijskih omrežjih. Slov­enija je po Bergantovih bese­dah primerljiva z Evropo in preostalim svetom, pri čemer izgube na prenosnih omrežjih

(110 kilovoltov in več) znašajo približno dva do tri odstotka, na distribucijskih (vse, kar je manj kot 110 kilovoltov) pa približno osem odstotkov. »Tudi tukaj poteka stalen razvoj, predvsem

uvedba novih materialov, teh­nologij in podobno. Veliko se vlaga v posodabljanje trans­formatorjev, stikalne opreme, vodnikov …« še pravi Robert Bergant.

Avtomobili bodo del električnega omrežja

28 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, torek, 31. marca 2009

Ogl

asno

spo

roči

loM

obite

l , d

. d.,

Vilh

arje

va 2

3, 1

537

Lju

blja

na

Okoljska ozaveščenost ni zgolj trend, ampak je danes postala nuja pri ohranjanju prijaznega okolja. Družba Mobitel je na področju varovanja oko-lja aktivna že vrsto let, svoj nastop na trgu in ponudbo pa oblikuje v skladu z družbeno odgovornim ravnanjem.

Za varno okolje in prijazno prihodnost

okolja. Takšna sta na primer DOPPS, Krajin-ski park Sečoveljske

soline ipd.

Ker se v družbi Mobitel

zavedajo, da se prijazna priho-

dnost lahko gradi le na tr-dih temeljih, so na pomoč že večkrat priskočili pri odpravi

posledic naravnih ujm in potre-sov, ki so prizadele posamezni-ke. Mobitel že dolga leta podpira

tudi mnoge humanitarne projek-te, ki izboljšujejo življenjske po-goje vseh nas. Prvi v Sloveniji je razvil in uvedel zelo popularne

SMS donacije, daroval sred-stva za nakup vrste pomemb-nih medicinskih aparatov, tudi aparatov za oživljanje, ki so razporejeni širom po

Sloveniji v Mobitelovih cen-trih. Veliko pozornosti je bilo namenjene sodelova-

nju z Rdečimi noski, Zvezo prijateljev mladine Slove-nije, Bralno značko in mnogim drugim projektom za naše najmlajše in socialno ogrožene posameznike in družine. Odgovornost Mobitel izkazuje tudi do svojih zaposlenih z zagotavljanjem družini prijaznega podje-tja, ki jim omogoča lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

V družbi Mobitel poskrbijo za okolju prijazno odstranitev in reciklažo vsakega odslužene-ga mobilnika ali akumulatorja. Z uvedbo okolju prijazne vre-dnostnice Mobi pa uporabnike spodbujajo k polnitvi Mobiračunov z Moneto. V Mobitelo-vi ponudbi se za vse okoljsko osveščene nahaja okolju prijazen solarni polnilec baterij mobilnikov, ki ne upo-rablja omrežne nape-tosti in vsebuje dodatni akumulator. Vsekakor priročna rešitev, ki za svo-je delovanje ne potrebuje elektrike.

Družbena odgovornost je pot, ki ustvarja lepšo priho-dnost za okolje in svet in na ka-tero bodo slej kot prej morala stopiti vsa podjetja. V družbi Mo-bitel na primer za primerno rabo energije skrbijo z varčno osvetlitvijo, spodbujajo elek-tronsko izmenjavo informacij z namenom zmanjšanja tiskanja dokumentov, ter zbirajo izrabljene kartuše tiskalnikov in jih predajo podjetjem, ki jih reciklirajo, zbrana sredstva pa namenijo v dobrodelne namene. Kot partner so pristopili k projektom organizacij, ki gojijo dejavnosti skladne z varovanjem in ohranitvijo

V Mobitelu poskušajo čim bolj omejiti moč sevanja mobilnih telefonov, tudi s pomočjo zelo zmogljivega omrežja. Uporabnike pa spodbujajo k okolju prijazni odstranitvi odsluženih mobilnih aparatov, polnilnikov in baterij.

Vodilni svetovni proiz­vajalci s področja mobilnih telekomunikacij si že vrsto let prizadevajo za okolju prijazno delovanje, pri čemer posebno skrb namenjajo obremenit­vam okolja z elektromagnet­nim valovanjem, pravi Simon Šketa, vodja službe za odnose z javnostmi v Mobitelu. Proiz­vajalci mobilnih telefonov med drugim pri lastnostih aparatov navajajo tudi vrednosti SAR, ki so zaradi preventivne zaščite uporabnikov strogo omejene. SAR je kratica za stopnjo specifične absorpcije, ki po­meni merilo za količino ab­sorbiranih visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj v

Simon Šketa, služba za odnose z javnostmi v Mobitelu: »Mobitelovo mobilno omrežje s svojo kakovostjo zagotavlja delovanje mobilnikov z minimalno močjo.«

Za čim manjše elektromagnetno sevanjeProizvajalci v panogi mobilnih telekomunikacij se trudijo, da sevanje pri mobilnih telefonih čim manj škodi uporabnikom

telesu med uporabo mobilnega telefona.

Mobitelovi mobilniki sevajo minimalno

»Vsi mobilniki, ki so napro­daj v Sloveniji, ustrezajo slove­nskemu in mednarodnemu standardu ICNIRP, ki določa mejno vrednost SAR. Poleg tega Mobitelovo mobilno omrežje s svojo kakovostjo zagotavlja delovanje mobilnikov z mini­malno močjo, kar v praksi po­meni vplive na okolje v obsegu, ki so tudi tisočkrat manjši od dovoljenih vrednosti,« poudarja Šketa.

Okolju prijazna odstranitev aparatov

Sogovornik tudi posebej omenja možnost okolju pri­jazne odstranitve mobilnih aparatov. Komponente mobil­nikov se namreč lahko prede­lajo za vnovično uporabo ali pa jih prek mreže za to spe­cializiranih podjetij odstra­nijo na okolju prijazen način.

»Mobitel je na tem področju dejaven že deveto leto in upo­rabnike spodbuja k okolju pri­jazni odstranitvi odsluženih mobilnih aparatov, polnilnikov in baterij. Vsi, ki oddajo dotra­jane mobilnike in/ali dodatno opremo v Mobitelovih centrih, v zahvalo prejmejo majhno po­zornost, Mobitelovo majico,« razlaga sogovornik.

V Mobitelovi ponudbi so tudi že cenovno ugodni energetsko varčni in solarni pomnilniki, na trg pa prihajajo tudi vedno bolj okolju prijazni tako imenovani eko mobilniki.

V prihodnje enotni polnilniki

V prihodnje lahko priča­kujemo enotne polnilnike, saj pobuda za njihovo standardi­zacijo postaja vse močnejša, po­leg tega pa bodo mobilni telefoni vedno bolj združevali funkcio­nalnosti več različnih naprav, z zmanjšanim številom naprav v uporabi pa se bo zmanjšala tudi obremenitev okolja.

S pomočjo spletnega portala OVE je mogoče priti do koristnih informacij v zvezi z obnovljivimi viri energije, je pa tudi stičišče ponudnikov izdelkov in storitev s tega področja in investitorjev.

Na spletni strani www.ove.si domuje prvi spletni portal, na­menjen vsem vrstam obnovljivih virov energije (OVE), kot so sončna, vetrna, vodna in druge, ki ponuja kakovostne strokovne informacije in novice s področju OVE. Z namenom ozaveščanja ljudi o ciljih na področju OVE združuje tako strokovno kot drugo zainteresirano javnost.

Borza informacijEden izmed glavnih ciljev

omenjenega spletnega portala je ustvariti borzo kakovost­nih strokovnih informacij na področju OVE med ponudniki opreme in storitev ter poten­cialnimi investitorji.

V prihodnje bo portal ponu­jal informacije o družbah, podjetjih, agencijah oziroma vseh organizacijah, katerih aktivnosti so usmerjene na področje OVE v Sloveniji, načrtovanih izobraževanjih, seminarjih, posvetovanjih o OVE v Sloveniji in drugod po svetu. Za večjo ozaveščenost in uporabo OVE bodo s splošnimi in tehničnimi članki poskrbeli oglaševalci.

V sklopu najpogostejša vprašanja spletni portal omogoča hiter pregled aktualnih vprašanj in odgovorov. Preostali sklopi so še zadnje aktualne novice iz Slovenije in drugih delov sveta, razlaga posameznih obnovljivih virov s tehničnimi in drugimi uporabnimi informacijami ter oglaševanje ponudnikov opreme in storitev (bannerji).

Treba se je registriratiRegistracija obiskoval­

cev poteka v »polju sončnic«. Samo če so registrirani, lahko

potencialni investitorji odda­jajo povpraševanja oziroma pošiljajo vprašanja ponud­nikom opreme in storitev. Registracija je neposredno povezana s sklopom Ponudba & Povpraševanje.

Sledenje razvoju doma in v svetu

Portal prek povezav omo­goča še sledenje trenutnim razmeram in razvoju OVE, direktivam EU, zakonodaji, državnim subvencijam, raz­pisom in podobno.

»Povečanje deleža OVE naj se s pomočjo www.ove.si iz trenutne ‘zvezde stalnice’ v medijskem prostoru prelevi v ‘zvezdo severnico’, ki bo vse sodelujoče dolgoročno vodila v prizadevanju za večjo rabo OVE in s tem k uresničevanju ciljev, ki si jih je postavila Slovenija in ki se nam bodo povrnili kot omilitev podneb­nih sprememb,« pravijo nje­govi upravljavci.

Portal za obnovljive vire energijeSpletni portal OVE kot prvi v Sloveniji ponuja informacije o obnovljivih virih energije, v njegovem okviru pa deluje tudi borza

ZELENE TEHNOLOGIJE 29www.finance.siFINANCE, torek, 31. marca 2009

finance-priloga zelene tehnologi1 1 30.3.2009 8:08:13

Strešni sistem Trimo EcoSolar PV omogoča proizvodnjo električne energije ob hkratnem estetskem videzu strešne konstrukcije. Svojim imetnikom ponuja številne prednosti, naložba pa se povrne sorazmerno hitro.

V Trimu so razvili strešne fotonapetostne sisteme Trimo EcoSolar PV, ki omogočajo okolju prijazno pridobivanje elektrike iz sončne energije. Gre za integrirano rešitev, ki je sestavljena iz strešnega sendvič panela iz mineralne volne in vanj vključenih fotonapetostnih modulov. To je že druga genera-cija tankoplastnih fotonapetost-nih modulov iz amorfnega silici-ja. Ker so moduli upogljivi, jih je mogoče integrirati v strešno kritino in tako zagotoviti enoten videz in odlično estetiko.

Montaža na objekt ali sončna elektrarna

Trimo EcoSolar PV lahko na-mestimo na vse vrste poslovnih, proizvodnih, reprezentančnih in drugih objektov, lahko pa vam izdelajo tudi projekt sončne elektrarne »na ključ«, pravijo v

Sončna elektrarna na vaši strehiS pomočjo Trimovih fotonapetostnih sistemov EcoSolar je mogoče pridobivati elektriko iz sončne energije

Okoljevarstvene

PREDNOSTI SISTEMA TRIMO ECOSOLAR PV

Integrirana rešitev brez dodatnih elementov, ki pokvarijo estetiko strehe Brez dodatne podkon-

strukcije (manjša obremeni-tev strehe, manj kritičnih

mest oziroma brez dodat-nih prebojev v streho) Primerno za trgovske,

industrijske, poslovne, stanovanjske in druge objekte

Arhitekturne

Subvencionirana odkupna cena električne energije – krajša povratna doba naložbe Dolga življenjska doba Večja tržna vrednost

objekta

Neodvisnost od obstoječih virov energije Proizvodnja na

oddaljenih krajih, kjer ni elektroenergetskih omrežij Podpora in individualno

svetovanje

Ekonomske

Okolju prijazna proizvodnja energije Zmanjševanje

izpustov ogljikovega dioksida

Trimu. Sončna elektrarna proiz-vaja zeleno električno energijo, ki jo investitor v Sloveniji lahko prodaja v elektrodistribucijsko omrežje po subvencionirani odkupni ceni (tako imenovani feedin tarifi), kar omogoča povr-nitev naložbe v krajšem času.

Računalniška napoved proizvodnje električne energije

Kot podporo uporabnikom so v Trimu razvili tudi računalniški program Trimo Expert PV, s katerim je mogoče za sončno elektrarno EcoSolar PV vna-prej napovedati proizvedeno količino električne energije in tako bolj natančno izračunati povratno dobo naložbe.

ECOSOLUTIONS

Za čim manjše elektromagnetno sevanje

V Trimu so razvili posebno družino ljudem in naravi prijaznih izdelkov Trimo EcoSolutions. Družino sestavljajo Trimo EcoSolar PV – strešni fotonapetostni sistem, Trimo EcoSolar AIR – zra č ni sprejemnik sončne energije, panel Trimo EcoClean – fasada s samočistilno površino in panel Trimo EcoEnergy – fasada za izjemne prihranke energije.

Energetske Velik energijski izkoristek v

sončnem in oblačnem vremenu Majhen vpliv delnega

senčenja na energijski izkoristek Možnost namestitve

strešnega panela na površine z neidealnim naklonom in orientacijo

Družina naravi prijaznih izdelkov

30 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, torek, 31. marca 2009

Tehnologije pogonov, ki temeljijo na vodiku, so še v povojih, vodilno vlogo pa naj bi najkasneje prevzele sredi stoletja. Uveljavljajo se v avtomobilski industriji, telefoniji in tudi pri kogeneracijah. V Sloveniji smo na tem področju precej dejavni, vodilno mesto pa imata Razvojni center za vodikove tehnologije in tehnološka platforma za gorivne celice.

Vodik bo dolgoročno – naj­kasneje po letu 2050 – postal pogonsko gorivo prihodnosti. Ne moremo ga šteti med energetske vire, ampak ga uvrščamo med energetske prenosnike. V naravi se nahaja vezan v najrazličnejših oblikah, kot so denimo zemeljski plin, nafta ali voda. Pretvorba energije v vodik kot energetski prenosnik in pretvorba tega v električno energijo dosega ve­like izkoristke in nima izpus­tov. Vodik je tako najbolj čist in učinkovit nosilec energije in je zato zelo kakovostno kemično gorivo.

Pretvorba s pomočjo gorivnih celic

Po besedah mag. Matjaža Čemažarja, vršilca dolžnosti direktorja Razvojnega centra za vodikove tehnologije, obstaja za pretvorbo kemične energije vo­dika v druge oblike energije več poti. Med najbolj učinkovitimi je direktna pretvorba kemične

Avtomobilska industrija veliko vlaga v razvoj vodika kot pogonskega goriva.

Vodik bo do sredine stoletja prevzel vodilno vlogoRešitve, ki temeljijo na vodiku kot pogonskem gorivu, se vpeljujejo v avtomobilsko industrijo in tudi na druga področja

energije goriva v električno energijo in toploto s pomočjo elektrokemičnih členov na gori­vo ali tako imenovanih gorivnih celic.

Glavni razlogi za razvoj vo­dikovih tehnologij in gorivnih celic so:

• klimatske spremembe – zmanjšanje izpustov toplo­grednih plinov;

• zanesljivost energetske os­krbe – zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv;

• povečanje deleža obnov­ljivih virov – zaveza k doseganju ciljev 20/20/20.

Vodilno vlogo imajo JaponciRazvojno pobudo na tem

področju je že pred nekaj leti od Severnoameričanov prevzela Japonska, zelo dejavno ji sledi Kitajska, razlaga Čemažar. Ev­ropska unija se prebuja in prek tehnološke platforme spod­buja industrijo k razvoju in naložbam.

Večji razvojno­raziskovalni projekti potekajo pod vodstvom večjih avtomobilskih koncernov, med katerimi sta najbolj dejavni Honda in Toyota. »Avtomobil­ska industrija bo tehnologijo vodika v najširšem obsegu pre­vzela takrat, ko bo ta zrela in bo pripravljena infrastruktura,« razlaga sogovornik.

Prodor v mobilne aplikacijeTehnologija gorivnih celic

pa se razvija tudi na področju mobilnih in celo staciona­

rnih aplikacij. Sledijo jim v večjih sistemih kogeneracije ali sistemih kogeneracije za stanovanjske objekte. »Raz­vojno prioriteto imajo danes tako imenovani zgodnji trgi (Early Markets), kjer so pred­nosti nove tehnologije in ekološki vidiki že danes tudi ekonomsko izračunljivi. To so denimo sistemi za neprekinje­no napajanje – tako imenovani UPS sistemi. Tak sistem s 30 kilovati priključne moči je podjetje Domel s pomočjo slovenskih podjetij instali­ralo v vojaškem objektu in služi za neprekinjeno napa­janje računalniških sistemov. Podobni sistemi se uporabljajo pri baznih postajah v teleko­munikacijah, mobilni in in­ternetni tehnologiji,« razlaga Čemažar.

Slovenci smo na visoki ravni

Pri razvoju in raziskavah bazičnih tehnologij so v Slo­veniji precej daleč na Insti­tutu Jožef Stefan, Kemijskem inštitutu Ljubljana in tudi na ljubljanski univerzi. Ob tem Matjaž Čemažar pravi, da ima­mo Slovenci kar nekaj patentov na zavidljivi tehnični ravni, ki pa jih manj uspešno prenašamo v industrijo. Aktivnejši prenos znanja in izkušenj iz laborato­rijev v prakso naj bi spodbudil Razvojni center za vodikove tehnologije, kjer so sile in znanje združili podjetja Domel, Petrol,

INEA, TPJ in Mebius ter Institut Jožef Stefan in Kemijski inštitut Ljubljana. V omenjenem centru raziskujejo tehnologije prido­bivanja vodika, njegovega shran­jevanja, transporta in uporabe v sistemih z gorivnimi celicami. Industrija in ustanove v Slo­veniji, ki jih zanimajo vodikove tehnologije, pa so združene tudi v Slovenski platformi za vodik in gorivne celice – SIHFC (www.sihfc.si).

Prihodnost v električnih in vodikovih pogonih

Matjaž Čemažar pravi, da bo dolgoročna rešitev v transportu slonela na električnih vozilih z najrazličnejšimi stopnjami hibridnih tehnologij. Vo­dik in gorivne celice so neke vrste alternativa baterijam, akumulatorjev pri tem raz­voju, vendar se vse pogosteje pojavljata obe tehnologiji v skupni rešitvi – torej gorivne celice v kombinaciji z dobrimi akumulatorji.

Danes je mogoče videti tehnične rešitve z vodikom pri vseh večjih avtomobilskih proizvajalcih, zato je pot do implementacije te tehnologije predvsem povezana z ekonomijo fosilnih goriv in infrastrukture. Po napovedih se bo po evrop­skih cestah z vozili na vodik brez večjih ovir možno voziti še pred letom 2020, v Severni Ameriki pa so posamezni odse­ki že danes pokriti z ustrezno infrastrukturo.

VARN

OST P

RI D

ELU

P R I L O G A

[DODAJAMO VREDNOST]

VARNOST PRI DELUNapovedujemo izid priloge

Izid priloge 9. aprila 2009Informacije za oglaševanje:

Polona Koštomajtel.: (01) 30 91 532polona.kostomaj@finance.si

Iz vsebine:

® Področje varnosti pri delu z zakonodajnega vidika® Ocene tveganja iz varnosti pri delu: katera podjetja jih morajo pridobiti?

® Delovna in zaščitna oprema: zahteve po posameznih področjih in periodični pregledi.

® Požarna varnost: pravilno načrtovanje in ukrepanje za zagotavljanje varnosti.

® Usposabljanje in izobraževanje na področju varnosti pri delu® Ekologija delovnih mest in ekološke meritve EL

EKTR

IKA

P R I L O G A

[DODAJAMO VREDNOST]

ELEKTRIKANapovedujemo izid priloge

Izid priloge 8. aprila 2009Informacije za oglaševanje:

Maja Čendaktel.: (01) 30 91 422maja.cendak@fi nance.si

Iz vsebine:

® Elektrika iz obnovljivih virov energije

® Energetska učinkovitost tehnologij za prenos električne energije

® Pametna omrežja za prenos in distribucijo električne energije

® Sodobne tehnologije gradnje elektroenergetskih omrežij

® Hidroenergetska oprema

® Investicije in prenova elektrarn

ZELENE TEHNOLOGIJE 31www.finance.siFINANCE, torek, 31. marca 2009

l

l

l

l

Zelene tehnologije so oglasna priloga časnika Finance.

Urednik priloge: Samo Kranjec, tel.: (01) 30 91 558E-pošta: samo.kranjec@finance.si

Trženje: Maja Čendak, tel.: (01) 30 91 422E-pošta: maja.cendak@finance.si

Računalniški prelom:Irena Podobnik

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

Ogrevanje s toplotno črpalko je energetsko učinkovito in okolju prijazno, pravi Ana Humar, direktorica družbe Timex AH. Toplotne črpalke izkoriščajo toploto iz okolice ter jo pretvarjajo v uporabno toploto za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter tudi za hlajenje. Primerni viri so toplota zraka, podtalne in površinske vode, toplota, akumulirana v zemlji in kamnitih masivih, lahko pa izkoriščamo tudi odpadno toploto, ki se sprošča pri različnih tehnoloških procesih.

Ogrevanje na različnih ravneh

Podjetje Timex AH proizvaja toplotne črpalke, ki kot medij uporabljajo geotermalno en­ergijo. Posebnost teh črpalk je po besedah Ane Humar v tem, da imajo v ogrevalnem delu (območje kondenzacije) Toplotne črpalke Timex se prilagajajo potrebam uporabnikov.

Izmenjevalniki omogočajo boljši izkoristekToplotne črpalke, ki jih proizvaja družba Timex AH, s pomočjo dodatnih toplotnih izmenjevalnikov dosegajo boljši učinek

dodatne toplotne izmenjeval­nike. Vloga dodatnega izmen­jevalnika je v tem, da iz dove­dene toplotne energije, zajete iz okolice in pogona, predaja potrebno energijo za ogre­vanje posamičnega kroga na različnih temperaturnih ravneh (za sanitarno vodo ali radiator­ske grelnike; za osnovno ogre­vanje objekta ali tehnologije in za dodatno ogrevanje). Ta kombinacija in različne di­menzije izmenjevalnikov omogočajo izkoriščanje toplote z ugodnejšim grelnim številom v primerjavi s konkurenco in s tem nižje stroške ogrevanja ter hlajenja. Tako se višja začetna naložba vrača z manjšo energij­sko porabo, ki ji s časom stroški stalno naraščajo.

Rešitev te toplotne črpalke je zasnovana na stalnem fre­onskem krogu, ki se pri gretju ali hlajenju ne spreminja, zato lahko dosegamo optimalne, s konstrukcijo zagotovljene parametre prenosa toplote. Posebna prednost take toplotne

črpalke je tudi modularni sistem, ki omogoča prilagajanje različnim objektom in različnim situacijam vgradnje. »Težava so predvsem že postavljeni objekti, ki s svojo umestitvijo v pros­toru onemogočajo vgrajevanje standardiziranih toplotnih črpalk in zahtevajo prilagajanje konkretnim razmeram, mi pa to težavo odpravljamo,« razlaga Humarjeva.

Dodatna izmenjevalnika za boljši izkoristek

V prihodnje se bo podjetje lotilo razvoja toplotne črpalke, ki ji bodo dodali dva izmenjeval­nika. Namenski dodani toplotni izmenjevalniki bodo pokrivali specifične zahteve uporabnika. Različni moduli bodo omogočali prilagajanje že postavljenim zgradbam kot tudi novim, kar bodo razvijali v prihodnjih treh letih. »Cilj je, da se čim bolj poveča izkoristek energije v razmerju 1 : 5 tudi pri največjih porabnikih (objektih),« razlaga Ana Humar.

Pri varčnosti in izkoristku energije imajo LED-diode izjemne prednosti pred klasičnimi žarnicami na nitko. Zaradi visoke cene in ker ne dajejo močne svetlobe, pa niso široko razširjene.

Nova tehnologija LED­diod omogoča, da beremo že ob enem samem vatu, pravi Danica Der­man iz družbe DRM. Te lučke so skorajda hladne, povprečna življenjska doba je 50 tisoč ur, posamezna dioda pa porabi od 60 milivatov do pet vatov električnega toka. Tako lahko z njimi že povsem nadomestimo klasično razsvetljavo. »Še več, so zelo varne, saj omogočajo nizko

delovno napetost, hkrati pa so tudi prijazne do okolja, nimajo lomljivih steklenih delov in ne oddajajo strupenih plinov. Ne morejo se poškodovati, zdrobiti in so odporne proti vibracijam,« poudarja sogovornica.

LED­diode so primerne za ambientalno razsvetljavo, denimo v hodnikih, ob točilnih pultih, povsod, kjer ni potreben močan vir svetlobe.

Primerne za vse priložnostiZa osvetljevanje prosto­

rov in objektov so priljubljene svetlobne letve, ki zagotavljajo usmerjeno ali ambientalno svetlobo. Za zunanjo uporabo pa pride v poštev vodotesna

izvedba za tlake, vrtove in ba­zene. V gospodinjstvu so LED­diode primerne za osvetljevanje kuhinjskih kotov, polic, omar, kopalnic, savn in teras. Zelo uporabne so tudi v navtiki, kjer je močna potreba po fokusirani svetlobi – velikem izkoristku in majhni porabi, primerne so za osvetlitev mizice, kopalnice, kuhinje in kot jamborna luč.

Dolga življenjska doba in varčnost

Pred klasičnimi žarnicami z žarilno nitko ima LED­dioda kar nekaj prednosti, pravi Der­manova. V povprečju ima skoraj 16­krat daljšo življenjsko dobo, izkoristek pa je vsaj dvakrat boljši.

Svetlobo, ki jo ustvari LED­dioda, je mogoče usmeriti, pri čemer je izkoristek energije 95­odstoten. Ob pravilni usmeritvi svetlobe pa porabi LED­dioda tudi do 10­krat manj energije kot klasična žarnica. Nova tehnologija omogoča tudi ustvarjanje različnih barv, za kar ni potreben barvni filter, prav ta­ko svetlobni spekter ne vsebuje UV­svetlobe.

Cena še vedno visokaRazvoj LED­diod se usmerja

k vedno večji moči svetilnosti pri zelo majhni porabi energije, pravi Dermanova. Kljub tolikim prednostim pa te svetilke še niso prav razširjene, ker je razmerje med ceno in svetilnostjo še ve­

LED-diode za ambientalno svetloboLED-diode so izjemno varčne in primerne povsod, kjer ni potreben močan vir svetlobe

dno precej slabo. »Tako razen v posebnih primerih nadomestitev močnejših žarnic (100 vatov) s svetili z LED­diodami še vedno

ni ekonomsko upravičena, zato je ta vrsta razsvetljave omejena na področja, kjer so prednosti dovolj izrazite.«

32 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, torek, 31. marca 2009

Naložbe v okolje in energetiko so odlična poslovna priložnost!

Ekonomija, energetika in ekologija z roko v roki

pomenijo zmagovito kombinacijo in odločilno

konkurenčno prednost podjetij.

Okolje in energija – popoln pregled aktualnih okoljskih in energetskih tem.

Okolje in energija – redna priloga poslovnega dnevnika FinanceKontakt v oglasnem trženju: Maja Čendak, tel. št.: 01 30 91 422, e-naslov: maja.cendak@fi nance.si

panoge in poselJunij 2008, št. 4

www.finance.si/eko Okolje in energija

Anke

ta: k

ako »

zele

na«

so na

ša po

djet

ja6

Zele

no og

lašev

anje

ali ek

olaž

i?10

Sežig

alnice

odpa

dkov

kot n

ujaa

li le

kotp

otuh

a 18

Pasiv

no hl

ajen

jeje

skor

aj za

ston

j38

P&P

Izdelki iz družine Fonaterm so vrhunska toplotna in zvočna izolacija, izdelana iz avtomobilskih tekstilij, ki nastanejo kot tehnični odpad pri krojenju avtomobilskih vzglavnikov in prevlek.

V družbi Fonaterm so razvili družino vrhunskih izdelkov za toplotno in zvočno izolacijo z enakim imenom. Izdelani so iz materialov avtomobilske indus-trije (ostanki sedežnih prevlek in vzglavnikov), ki so podvrženi zelo strogim zahtevam v zvezi z obstojnostjo, sestavo in toksičnostjo ter visokim stan-dardom glede varovanja okolja oziroma izpusta nevarnih snovi, zato ne oddajajo škodljivih sno-vi, niso radioaktivni, so inertni in trajni.

Namesto odpadkov vrhunska surovina

Direktor Fonaterma Matjaž Aberšek je s sodelavci prišel na zamisel o omenjenem izdelku, ko je bil zaposlen v avtomobil-ski družbi Johnson Controls

– NTU, kjer so iz vrhunskih materialov izdelovali sedeže in vzglavnike za vodilne proizva-jalce avtomobilske industrije. Pri krojenju prevlek nastajajo kot stranski produkt obrezline, ki so ji vozili na deponijo. S pomočjo sodelavcev ter Uni-verzo v Mariboru in Zavodom za gradbeništvo Slovenije so iz njih razvili vrhunski izolacijski material.

Kupci vključeni v razvojŽe na začetku so v tim

vključili potencialna kupca, ki sta takrat verjela v Fonaterm in sta zdaj tudi največja odjemalca – podjetji Tehnoles, d. o. o., iz Maribora in Evromojster, d. o. o., iz Ljubljane. »Sodelujemo tudi s podjetjem Petrič, d. o. o., iz Ajdovščine, s katerim smo izde-lali vrhunski zvočnoabsorpcijski panel za protihrupno zaščito ob avtocestah in železniških progah. S podjetjem Trimo iz Trebnjega smo razvili strešnik Trimoform z oblogo iz izolacije Fonaterm za potrebe visoke zvočne izolativnosti objekta. Lahko trdim, da je izolacija Fo-

naterm skupaj z izdelki iz nje (granular, mehke in trde plošče) v celoti plod slovenskega znanja in tehnologije, razvite v Sloveni-ji,« poudarja Aberšek.

Izjemna toplotna in zvočna izolacija

Bistvo izdelkov Fonaterm je v tem, da imajo zelo visoke faktorje toplotne izolativnosti in zvočne absorpcije. Ker so izdelani iz visokokakovostnih tekstilij (poliester/poliuretan), so neobčutljivi za omočenje z vodo, kar je v gradbeništvu zelo pomembno za dolgo življenjsko dobo izolativnega materiala. Hkrati imajo visoko absorp-tivnost vodne pare, tako da sušijo druge gradbene elemente, kot so les, mavec, zidovi in podobno. Fonaterm ne draži kože, dihal, oči, ima sposobnost uravnajanja vlage v prostoru (podobno kot volna) in je zelo zračen.

»Stanovanje, izolirano z izdelki Fonaterm, bo zračno, toplo in tiho, poleti pa pri-jetno hladno, saj je koeficient specifične toplote izjemno visok, kar povzroči toplotni fazni zamik

Vrhunska toplotna in zvočna izolacija iz avtomobilskih odpadkovV družbi Fonaterm so odpadke iz proizvodnje vzglavnikov in prevlek izkoristili za izdelavo izolacijskih materialov

Osnovne oblike izdelkov, ki temeljijo na uporabnosti FonaTerm® - granularja:

granular, plošče (mehke in trde), kalupirani izdelki in nabrizg izolacije.

IzdeLKI FONATeRm®

FonaTerm® - granular je izolacija iz kosmičev tek-stilnih ostankov, ki nasta-jajo pri krojenju avtomobil-skih prevlek in vzglavnikov, z dodanimi snovmi za zavi-ranje gorljivosti, povečanje obstojnosti ter zaščito pred insekti in zajedavci. Namenjena je vpihovanju v medprostore zidov, pri čemer dobimo izolacijo v enem kosu, brez stikov,

toplotnih in zvočnih mos-tov, zato takšna izolacijska plast enakomerno prekriva cevi in druge napeljave. Izdelek je zaščiten s patentom številka P-21620, registriranem pri uradu za intelektualno lastnino ministrstva za gospodarstvo. Slovensko tehnično soglasje (STS) so pridobili pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije.

tudi do 12 ur (za 23 centimetrov debelo izolativno plast man-sarde),« opisuje sogovornik.

Aberšek tudi pravi, da je izo-lacija Fonaterm neobčutljiva za mehanske poškodbe, plošče iz Fonaterma pa imajo izjemno visoko nosilnost z minimalno histerezo. »Naj omenim, da jih poleg toplotno-zvočnih izola-tivnih oblog sten, stropov in tal, zvočno absorpcijskih izolativnih

oblog RTV studiev in glasbenih sob uporabljamo tudi kot ab-sorpcijske elemente med kon-strukcijami težkih strojev in kot pohodne preproge za delovna mesta,« razlaga Aberšek.

Številne nagradeV Fonatermu so za svoje

izdelke dobili številne na-grade. Poleg raznih nagrad na občinski ravni je njihov uspeh

lani prepoznala tudi Gospo-darska zbornica Slovenije, in sicer jim je območna zbornica Koroške podelila zlato priznan-je, GZS na nacionalni ravni pa še srebrno.

Ogrevanje in hlajenje s čim manj energije

V Fonatermu se trudijo kup-cu ponuditi čim bolj kakovostne rešitve za aktivno zmanjšanje porabe energije za ogrevanje ali hlajenje objektov. Poleg tega želijo razviti čim boljše rešitve za zmanjšanje hrupa iz okolice oziroma za absorpcijo izvorov hrupov, ki postajajo čedalje bolj moteč dejavnik.

Kaj je FonaTerm® - granularINFORmACIJA