FI 178 25 OPFINANCE, torek, 16. septembra 2008, št. 178 INFORMATOR IKT OGLASNA PRILOGA 26, 27 Stroški so zadnji razlog za zunanje izvajanje Povej nekaj lepega > internet > telefonĳa

FINANCE, torek, 16. septembra 2008, !t. 178www.finance.si

INFOR

MATO

RIK

TOGLASNA PRILOGA

26, 27

Stro!ki so zadnji razlog za zunanje izvajanje

Povej nekaj lepega

> internet > telefon!a > televiz!a

Poslovne telekomunikac!ske re"itve

www.simt.si

FI_178_25_OP.indd Sec1:33FI_178_25_OP.indd Sec1:33 9/15/08 3:19:31 PM9/15/08 3:19:31 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 16. septembra 2008, !t. 178www.finance.si26

Urednik oglasnega uredni!tva:Branko "nidar!i#

Urednik priloge:Branko "nidar!i#Tel.: (01) 30 91 526E-po!ta: [email protected]

Stalni zunanji sodelavec:Esad Jakupovi$Tel.: 040 296 184E-po!ta: [email protected]

Tr"enje:Darinka "emljaTel.: (01) 30 91 539E-po!ta: [email protected]

Ra#unalni!ki prelomRomina Colnari#

Lektoriranje: Ivana Petrova

Naslednji IKT informator bo iz!el 14. oktobra 2008

IKT informator je oglasna priloga #asnika Finance. Izhaja enkrat mese#no.

Z unanje zagota-vljanje izvajanja, ki ga navadno kraj!e imenuje-

mo »zunanje izvajanje« (angl. outsourcing), je po Wikipedii sklenitev po-godbe o prena!anju pro-cesa – na primer razvoja proizvoda, oblikovanja izdelka, proizvodnje ali vzdr"evanja – na drugo podjetje. Motiv za spre-jem odlo#itve za zunanje izvajanje je navadno "e-lja po zni"anju stro!kov podjetja, osredoto#anju na glavno dejavnost ali u#inkovitej!em izkori-!#anju informacijskih tehnologij oziroma dru-gih virov (zemlje, delovne sile, kapitala).Po metodologiji analit-skega podjetja IDC, ki analizira podro#ja infor-macijskih tehnologij, je »zunanje zagotavljanje storitev dogovor med organizacijo in ponudnikom, po katerem slednji prevzame upravlja-nje in izbolj!ave delovanja celotne informacijske infra-strukture ali njenega dela, funkcij, poslovnih procesov ali poslovnih re!itev, ki jih organizacija potrebuje«. IDC deli trg zunanjega izvajanja na dve kategoriji, in sicer na »prilagojeni outsourcing«, ki se nana!a na informacijske sisteme, aplikacije ali pa upravljanje omre"ij in namizij, ter na »gostiteljski outsourcing«, ki se nana!a na upravljanje gostujo#ih aplikacij ali infrastrukturnih storitev.Analitsko podjetje IDC ocenjuje, da bo v Sloveniji do konca naslednjega leta med vsemi 13 segmenti, na katere IDC deli celotno podro#je IT storitev, najhitreje raslo ravno zunanje izvajanje, ki se bo s sedanjih 12 povzpelo na 15 odstotkov vrednosti trga storitev IT. $e natan#neje, pri slovenski podru"nici IDC so izra#unali, da se je v letu 2007 zunanje izvajanje v primerjavi z letom prej pove#alo za dobrih 46 odstotkov, medtem ko sta bili rasti celotnega IT trga in tudi rast trga IT storitev 17-odstotni.Pri#akovanja o rasti dele"a zunanjega izvajanja temeljijo na visoki razvitosti doma#ega trga programske opreme, saj, kot razlaga Bo!tjan Klajn!#ak, direktor IDC Slove-nija in glavni analitik za podro#je IT storitev, kupci niso ve# zadovoljni zgolj z dobrimi izdelki, temve# si "elijo celovitih in prilagojenih re!itev s strani #im manj!ega !tevila ponudnikov, najraj!i pa celo enega samega. S tem poenostavijo vzdr"evanje, nadgrajevanje, nenazadnje pa tudi porazdelitev odgovornosti. Vse ka"e na nadaljnje preusmerjanje na#ina dobave storitev na zunanje vire, !e posebno na podro#ju gostovanja aplikacij. Po raziskavah IDC namerava kar polovica velikih doma#ih podjetij v letu 2009 najve#ji del svojega prora#una za informacijske tehnologije vlo"iti ravno v podro#ji poslovnih aplikacij in IT storitev. Iz tega lahko sklepamo, da prihajajo !e bolj!i #asi tudi za ponudnike zunanjega izvajanja, !e posebno #e, kot poudarja Bo!tjan Klajn!#ak, »imajo na voljo zadostne vire za ponujanje celostnih re!itev«.

Zlati !asi za zunanje izvajalce

UVODNIKEsad Jakupovi$ [email protected]

Prihajajo !e bolj!i "asi za ponudnike zunanjega izvajanja, !e posebno "e imajo na voljo zadostne vire za ponujanje celostnih re!itev.

Veliko podjetij se ne zaveda, kako odvisna so od nekaj posameznikov v IT. Mnogi opazijo, da so odvisni od enega posameznika, !ele ko ta da odpoved. V primeru zunanjega izvajanja podjetje to svojo odvisnost odpravi.

Outsourcing oziroma po slo-vensko zunanje izvajanje je bese-da, ki je v Sloveniji izredno razli#-no razumljena. Jaz jo razumem predvsem kot pomo# podjetjem, ki jim informacijska tehnologija ni temeljna dejavnost. Veliko lju-di to besedo razume kot proces, v katerem ljudi in tehnologijo enega podjetja prevzame v upravljanje drugo podjetje, specializirano za zunanje izvajanje, posledica tega pa je zmanj!evanje stro!kov upravlja-nega podjetja. Vendar je to samo en na#in zunanjega izvajanja. To je lahko dopolnilo notranjemu IT, in ne njegova izlo#itev.

IT brez skrbi Moj kolega je pred #asom rekel,

da zunanje izvajanje pomeni IT brez skrbi (peace of mind). To je pretiravanje, kajti nekaj pozorno-sti bo vseeno treba nameniti tudi izlo#enemu delu IT-ja. Je pa v tem stavku vseeno nekaj resnice.

Kaj torej pridobi naro#nik? Vsako podjetje naj bi se osredo-to#ilo na svojo temeljno dejav-nost. Koliko ljudi prideluje hra-no doma? Zelo malo, razen tistih, ki jim je to primarna dejavnost. Za pridelavo hrane nimamo ne

[ZUNANJE IZVAJANJE] V Sloveniji smo !ustveno navezani na svoje s

Stro!ki so zadnji razlog za

#asa, ne volje, ne energije, ker se ukvarjamo z druga#no pridobitno dejavnostjo. Zato to dejavnost v svojem zasebenm "ivljenju izlo-#imo. Enako velja za IT. Zakaj bi podpora IT infrastrukturi terjala pozornost in postavljala primarno dejavnost v ozadje, ko bi morala biti ta v ospredju?

Neodvisnost pri zunanjem izvajanju

Naro#nik ob naro#ilu storitev zunanjega izvajanja kupi tudi stro-kovno znanje, ki ga ima ponudnik.

Ta ima opravka z ve#jim !tevilom strank in posledi#no nabira izku-!nje pri vseh te"avah, ki se pojavijo pri strankah. Nekateri, denimo Avtenta.si, gredo !e korak dlje in vzpostavijo !olski center, kjer svo-je znanje ponudijo na trgu.

Veliko podjetij se ne zaveda, kako odvisna so od nekaj posame-znikov v IT. To je pa# kri" opera-tive, ker nih#e ne ve, da obstaja, dokler vse dela. Vsi pa za#nejo skakati in vpiti, ko pride do te-"av. Tako podjetja opazijo, da so odvisna od enega posameznika

!ele, ko ta da odpoved. V primeru zunanjega izvajanja podjetje to svojo odvisnost odpravi.

Primerjati jabolka z jabolki Stro!ki, na katere vsi najprej

pomislijo, so zadnji razlog za zu-nanje izvajanje. Seveda se stro-!ki podjetja pogosto zmanj!ajo, vendar ne nujno v nominalnem znesku. Stro!ki se zmanj!ajo tu-di, ko se porabi enaka koli#ina denarja, a se izbolj!a kakovost storitve. Potrebno je primerjati jabolka z jabolki, ne pa jabolka s

V zadnjem #asu podjetja vedno ve# povpra!ujejo po zunanjem izvajanju storitev s podro#ja informatike, ki pa ne more biti univerzalen odgovor na premostitev te"av z upravljanjem informatike. Vsaj ne kot tradicionalno zunanje izva-janje, ki v tujini za razliko kot pri nas, ne pridobiva ve# na pomenu, kot je to veljalo do sedaj.

V nadaljevanju bo predsta-vljen v poslovni praksi preizku-!en na#in zunanjega izvajanja, ki ustreza zahtevam naro#nikov iz vrst srednje velikih podjetij, saj se usmerja v razre!evanje poslovnih te"av ter zagotavlja skrb za njihov poslovni interes v procesu izvajanja sprememb na podro#ju informatike.

Kdo so se izkazali kot naro#-niki tovrstnih storitev? Tipi#no so to najnaprednej!a podjetja, ki imajo izoblikovan fokus po-slovanja, natan#no vedo kaj

Outsourcing IT inovacij Usposobljene zunanje ekipe poskrbijo za uvedbo sprememb, ki

Toma% Goren!ek, Logitus [email protected]

Matej Susti#, [email protected]

"elijo, znajo opredeliti interne stro!ke ter si tudi priznajo, da z lokalnimi ekipami ne zmorejo ali morda tudi ne znajo opravi-ti vseh pri#akovanih zadol"itev informatike.

Kaj ka"ejo raziskave v povezavi z inovativnostjo?

Poglejmo nekaj suhopar-nih dejstev in podatkov, ki bodo podkrepili tezo o smiselnosti tovr-stnega poslovnega modela z vidiki referen#nih analiz.

Po moji oceni je bil eden izmed bolj!ih povzetkov najrazli#nej!ih raziskav prikazan na CIO konfe-renci - R(evolucija )IT. G. T. Kav-#i# je takrat predstavil tudi dejstva glede pogleda vodij informatikov na stanje inovativnosti (raziskava Cio.com; 2007):- inovativne aktivnosti se raje

zadr"ijo znotraj podjetij zaradi zadovoljstva z inovativnostjo internega IT,

- nekoliko manj je zadovoljnih s stopnjo inovativnosti zunanjih ponudnikov, od katerih so slab-!e ocenjeni tako imenovani »off shore« ponudniki,

- dobra polovica sogovornikov je izpostavila kulturne in komuni-kacijske te"ave, kot glavno oviro za inovativnost zunanjega izva-janje storitev.

Velja omeniti tudi gibanja, ki se ka"ejo v najrazli#nej!ih raziskavah:- !tevilo zaposlenih v inter-

nih IT oddelkih podjetij se zmanj!uje,

- vse ve# je storitev in dela na po-dro#ju poslovne inteligence, po-slovnih odnosov ter celovitega upravljanja dejavnosti,

- velika ve#ina podjetij in njiho-vih vodstev dvomi v upravi#e-nost lastnih nalo"b v IT,

- vedno bolj so prisotni novi po-slovni modeli zunanjega izva-janja (UC – utility computing, Saas – software as service, »IT Swat teams«),

- rast podjetij s podro#ja zunanje-ga izvajanja je najbolj intenziv-na na Kitajskem ter Indiji,

- tudi v Sloveniji se zelo te"ko do-bi prave kadre s podro#ja IT in !e te"je zadr"i,

- zunanje izvajanje ima vrsto pasti (ob#utek poslab!anja kakovosti storitev IT, nepoznavanje po-slovnega procesa naro#nika, ne-doseganje obljubljenih stro!kov-nih prihrankov zaradi porasta skritih stro!kov, komunikacijske te"ave, pove#an odpor internih zaposlenih, nezmo"nost izva-janja timskega pristopa razre-!evanja na#rtovanja ter analize kompleksnih te"av).

Pozabimo na suhoparne podatke

Za trenutek pozabimo naniza-ne podatke, ki nas zagotovo niso pustili popolnoma hladne. Ne gre pozabiti, da v informatiki navadno obstajata dve obdobji. Prvo je ob-dobje prenove in razvoja, drugo pa obdobje uporabe "e razvitih re!itev. Vsako od teh obdobij ima dolo#ene zakonitosti, vendar sta obdobji med seboj povezani.

Zaradi zapisanih dejstev imajo te"ave tako interne informacijske ekipe kot tudi ponudniki storitev in programske opreme, saj so ob kompleksnih projektih prenove informatike usklajevanja ter pro-u#evanje poslovnih procesov zelo dolgotrajna ali se izvajajo celo brez vsebinskih nosilcev. V obdobju uporabe "e razvitih re!itev pa je tipi#no lokalna ekipa dale# najbolj ekonomi#na.

So za zmedo krivi informatiki sami?

Tipi#en direktor ali uprava podjetja na informatiko v#asih povsem upravi#eno gleda kot na nujno zlo. Za to so veliko krivi kar vodje informatike sami. Primerno vklju#evanje v plansko odlo#eval-ske procese podjetij, preslikava poslovnih pri#akovanj v aktivno-sti, priprava razumljivih in neteh-

Veliko ljudi ne zaupa ponudnikom zunanjega izvajanja. To je v Sloveniji !e posebno ob#utno.!

FI_178_26_27_OP.indd 2FI_178_26_27_OP.indd 2 9/15/08 3:11:57 PM9/15/08 3:11:57 PM

IKT INFORMATORFINANCE, torek, 16. septembra 2008, !t. 178www.finance.si 27

Saved by Mikrocop.

www.mikrocop.com

Zajem dokumentov in podatkov Upravljanje poslovnih procesov Klasi!na in elektronska hramba dokumentov Svetovanje pri upravljanju dokumentov

Mikrocop d.o.o., "martinska cesta 134a, Ljubljana, T: + 386 (0)1 587 42 80, F: + 386 (0)1 587 42 99, E: [email protected]

Mikrocop je va# naslov za vsa vpra#anja o upravljanju in hrambi dokumentov. Pomagamo vam upravljati dokumente v vseh pojavnih

oblikah, pove!ujemo u!inkovitost poslovnih procesov inzagotavljamo hiter dostop do klju!nih poslovnih informacij.

Zaupa nam ve! kot 200 podjetij in organizacij na podro!ju Adriatic regije. Pridru!ite se nam tudi vi.

stre!nike – vsak jih mora imeti v svojem hlev"ku

a zunanje izvajanje

hru!kami – povedati ho"em, da je treba pogledati ne le ceno, ampak predvsem, kaj storitev obsega in kaj bo naro"nik dobil. To velja tu-di, ko naro"nik primerja ponudbe razli"nih ponudnikov zunanjega izvajanja.

Vendar je veliko ve"ji pomen v tem, da stro!ki postanejo pred-vidljivi, kar pomeni, da se v teku poslovnega leta izognemo prese-ne"enjem, "e je seveda pogodba dobro sestavljena in ni sprememb v zahtevah naro"nika. Poleg tega se kapitalske nalo#be v IT, ki bi

sicer zahtevale amortizacijo, z zunanjim izvajanjem prelevijo v operativne stro!ke pla"evanja storitve.

Kako izbrati ponudnika Veliko ljudi ne zaupa ponu-

dnikom zunanjega izvajanja. To je v Sloveniji !e posebno ob"utno. Zadnjih 11 let sem se z zunanjim izvajanjem ukvarjal v Kanadi. Tam je miselnost bistveno druga"na. Ljudem je jasno, da so IT tehnolo-gije vedno bolj kompleksne, stro-kovnjaki so dragi, te#ko jih je najti (govorim o pravih strokovnjakih, in ne bleferjih) in da sami novim tehnologijam enostavno ne bodo mogli ve" slediti. Medtem, ko je bil med leti 1999 do 2001 tudi tam outsourcing !e v povojih, je pri!lo po letu 2002 do prave eksplozije. Kdorkoli ima IT sistem, od katere-ga je zelo odvisen, ga ho"e prepusti-ti zunanjemu izvajanju izku!enim strokovnjakom. V Sloveniji pa kot da smo "ustveno navezani na svoje stre#nike – vsak jih mora imeti v svojem hlev"ku.

Razmerje je treba jasno dolo!iti

Zelo pomembno je, kako iz-beremo ponudnika zunanjega izvajanja. V Avtenti.si na primer gradimo odnos na kakovostnih SLA-jih (service level agreement – dogovor o ravni storitev). Gre za precej podrobno sestavljeno po-godbo ali dodatek k pogodbi, ki to"-no dolo"a, kak!ne so na!e dol#nosti in kazni, "e teh dol#nosti ne bomo izpolnjevali. Po drugi strani pa SLA tudi naro"niku jasno predstavi, kaj lahko pri"akuje. Najve"ja nevar-nost pri zunanjem izvajanju je neskladje med pri"akovanji naro"-

nika in ponudnika, nesodelovanje naro"nika ali nestrokoven odnos ponudnika. Iz tega potem sledi sla-ba volja, kazanje s prstom na krivca in tako naprej. S svojimi naro"niki se v Avtenti.si redno sre"ujemo in na ta na"in stalno preverjamo, ali so njihova pri"akovanja in na!i rezultati usklajeni.

Pomen dokumentiranih postopkov

Velikokrat sem se sprehajal po podjetjih, kjer so mi kazali, kako dobro urejen IT imajo. Ve-dno pa se je zataknilo, ko sem vpra!al po dokumentiranih pro-cesih. Kako re!ujejo te#ave, ki se pojavljajo dnevno? Koliko jih imajo? Ali vedo, kje so gori!"ne to"ke njihovih te#av in koliko jih bo stala odprava teh gori!"-nih to"k? Ponudnik zunanjega izvajanja mora imeti dobro do-kumentacijo o tem, "e ne zaradi drugega, zaradi pravne odgovor-nosti. Ta dokumentacija pa je veliko vredna, ko se za"ne te#ave pri stranki analizirati.

V Avtenti.si se trudimo, da bi "imbolj upo!tevali ITIL pri-poro"ila in na ta na"in izbolj!ali na!e storitve. ITIL je sicer krati-ca, ki jo uporabljajo vsi, vendar pa je bistvo v izvedbi teh pri-poro"il, zato predlagam vsem prihodnjim naro"nikom, da si postopke ogledajo, preden se od-lo"ijo za nekega ponudnika. Pri tem mislim na dokumentirane postopke in njihovo dejansko uporabo v praksi.

se !ele uveljavljai jih pozneje prepustijo internim ekipam

ni"no obarvanih na"rtov/strate-gij, sprejemanje novih vlog ter vzpostavitev zaupanja z vodstvom namre" niso samoumevne lastno-sti ter sposobnosti vsake interne informacijske ekipe. $e posebno, "e je informatika na slabem gla-su oziroma slab!e od pri"akovanj opravlja podporno funkcijo. %e pa je interna informatika preobra#e-na v interni storitveni center, se le manj!i dele# stro!kov upora-blja za vzdr#evalne aktivnosti in pravzaprav informatika upravlja prora"un, ki ga zagotavljajo enote poslovanja.

Sinergija outsourcinga in internega znanja

Dru#ba Pristop, vodilno sloven-sko komunikacijsko in svetovalno podjetje, ima srednje veliko inter-no ekipo informatike, ki je do pred kratkim skrbela predvsem za ponu-janje pomo"i uporabnikom, delo-vanje informacijske infrastrukture ter lastno razvite aplikacije. Vodje projektov znotraj informacijske ekipe so v Pristopu zaposleni #e dalj "asa, zato tudi dobro poznajo podjetje, njegove zakonitosti ter poslovne procese.

V minulem letu pa se je vodstvo odlo"ilo, da je koli"ina zaostalih na-log in te#av s podro"ja informatike prevelika, da bi se lahko s preobraz-

bo ekipe odla!alo. Vzpostavljeno je bilo novo delovno mesto vodje inovacij, ki je pomenilo za"etek zu-nanjega upravljanja. Novi vlogi, ki naj bi bila vzpostavljena samo za "as prenove in izpeljave najve"jih projektov, je bila podeljena pri-prava strate!kega na"rta razvoja informatike, coaching interne ekipe, umestitev informatike v cilje poslovanja celotne poslovne skupine ter razvoj novih storitev. In tako so bila dana izhodi!"a za sinergijo zunanjega upravljanja informatike ter internega znanja brez #e v zibelko polo#enih trenj z obstoje"o informacijsko ekipo.

Uvedba sprememb je bila pre-pu!"ena zunanjim sodelavcem, ki svoje znanje plemenitijo na najra-zli"nej!ih sorodnih projektih in niso odvisni od koli"ine prodanih licenc ali strojne opreme. Zato so bili predlogi sprememb usmerjeni predvsem v zagotovitve informati-zacije poslovnega procesa dru#be Pristop ter nastopanja navzven, kot da bi bili interni zaposleni. Se-veda ob podpori in sodelovanju z interno ekipo.

Po besedah vodje interne ekipe so se lahko s pomo"jo zunanjih ne-obremenjenih sodelavcev izvedli in se !e izvajajo projekti, ki so sicer #e dalj "asa zoreli, a se ni na!lo na"ina, kako jih spraviti v #ivljenje.

Delo !e ni povsem zaklju"eno, vendar je vodstvo dru#be s spre-membami zelo zadovoljno, interna ekipa pa je tudi dobila nov zagon in priznanje ob prevzemanju upra-vljanja uvedenih sprememb.

Nih!e ni zapostavljen U"inki tovrstnega upravlja-

nja informatike, preizku!ene-ga v dru#bah skupine Pristop, so pozitivni za vse. Podjetja na eni strani pridobijo branilca in-teresov, zunanji informacijski uvajalci pa verodostojnega in-ternega sogovornika, kar lahko ob"utno skraj!a predprodajne faze in s tem poceni uvajanje in-formacijskih sistemov. Zelo po-membno je, da se hkrati opravlja tudi usmerjanje in usposablja-nje interne ekipe. Ta naj bi bila sposobna zagotavljati delovanje uvedenih re!itev in spremenje-nega upravljanja informatike v celoti. Interne ekipe tako ne iz-gubijo motivacije ter v predsta-vljenem pristopu ne prepoznajo nevarnosti. In to ne glede na to, da za prehodno obdobje zunanji izvajalci prevzamejo koordina-cijo vseh aktivnosti na podro-"ju informatike, kar pravzaprav pomeni tudi zunanje izvajanje vodenja informatike za dolo"eno omejeno obdobje.

Matej Susti! je direktor IT operacij v podjetju Avtenta.si.!

INFO

»Sodobno poslovanje od podjetij zahteva pregled nad velikim !tevilom informacij, pridobljenih ve"inoma preko elektronskih medijev,« razla-ga Matja# Mo!kerc, poslovni svetovalec za pisarni!ke re!i-tve v podjetju Canon Adria. Zaradi skokovite rasti infor-macij se pove"uje tudi upo-raba papirnih dokumentov, "eprav se razmerje vse bolj nagiba v prid elektronskemu, brezpapirnemu poslovanju. Potro!ni!ka dru#ba ustvari velik del papirnih dokumen-tov v obliki reklamnih spo-ro"il, natisnjenih ra"unov in podobno. Povpre"nemu uporabniku je natisnjen do-kument !e vedno bli#e, kot prebiranje v elektronski obliki.

Varni, pod nadzorom in vedno pri roki

»Vsi si #elimo, da bi bili

na!i dokumenti pod nadzo-rom, varno shranjeni in ve-dno pri roki,« pravi Mo!kerc. Vse to in !e ve" nam ponuja hranjenje dokumentov v ele-ktronski obliki. Bolj!i sistem upravljanja dokumentov z za nas zelo pomembnimi in-formacijami pomeni za pod-jetje u"inkovitej!i nadzor, organiziranost in vodenje samega poslovanja na varen in uporabniku enostaven na-"in. Dostop do elektronskih dokumentov je torej nadzo-rovan in hkrati na voljo po-membnim osebam, katere iz-polnjujejo varnostne zahteve samega sistema.

Centralno shranjevanje z varnostnimi kopijami

Matja# Mo!kerc poudarja, da dokumentni sistem ni sa-mo hranjenje dokumentov, pa" pa vklju"uje tudi re!itve za nadzor izpisovanja doku-mentov. Tu imamo v mislih centralni nadzor nad napra-vami, njihovimi uporabniki in razli"nimi na"ini za!"ite in ravni varnega pristopa uporabnikov ter izpisovanja dokumentov. Dokumentni sistem predvsem podjetjem, ki imajo opravka z mno#ico razli"nih dokumentov ta-ko v elektronski (razli"nih formatov iz razli"nih me-dijev) kot v papirnati obliki

(klasi"na po!ta, faks, torej dopisi, ra"uni, naro"ila, za-pisniki, odlo"be in podobno), omogo"a njihovo centralno shranjevanje z varnostnimi kopijami.

»Hkrati pa omogo"a tu-di enostaven na"in izdelave razli"nih poro"il, ki vpliva-jo na kakovost poslovanja,« dodaja Mo!kerc. Seveda ne smemo pozabiti tudi prila-godljivosti tak!nega sistema posebnim zahtevam stranke. Nenazadnje pa mora sistem omogo"ati delovanje po stan-dardih, ki jih za arhiviranje zapoveduje zakonodaja.

Zagotovljeno neprekinjeno in u!inkovito delovanje

Prednost zunanjega izva-janja v povezavi z dokumen-tnimi sistemi, ki vklju"uje analizo trenutnega stanja, svetovanje, strokovno uspo-sobljenost in poprodajno podporo, je predvsem v tem, da ima uporabnik zagotovlje-no neprekinjeno delovanje svojega poslovanja na u"inko-vit na"in, za katerega skrbijo ustrezna re!itev in strokovno usposobljeni izvajalci. »Pri tem se zni#ujejo stro!ki po-slovanja podjetja,« pravi Mo-!kerc. S Canonovim sistemom UniFlow se na primer stro!ki izpisovanja dokumentov zni-#ajo do 30 odstotkov.

Zunanje izvajanje digitalizacije papirnatih dokumentovV podjetjih je 20 odstotkov znanja shranjenega v !love-"kih glavah, 80 odstotkov pa na razli!nih medijih, med katerimi je "e vedno najpomembnej"i papir. Prena"anje dokumentov v elektronsko obliko z namenom ustreznega in trajnega ohranjanja je pogosto predmet zunanjega izvajanja.

Stro#ki se lahko zni!ajo do 30-odstotkov

Drea

mst

ime



Marko Der!a, MBA, je svetova-lec za IT strategijo v svetovalni dru"bi A. T. Kearney.

!

Incident Monitor

ITIL skladna re!itev za podporni

center

Podjetje s tradicijo, certificiranimistrokovnjaki, z bogatimi izku!njami in

!tevilnimi zadovoljnimi strankami.

www.astec.si

P rojekti se navadno pri!nejo z velikimi pri!akovanji o zmanj-"anju kompleksnosti in

stro"kov, resni!nost pa ka#e, da so tovrstni projekti podvr#eni mnogim in razmeroma visokim tveganjem. Prvi in pogosto kriti-!en korak je odlo!itev o vsebini in obsegu outsorcinga. Pogosto podjetja zanj uporabljajo napa!-na merila. Niso vsa podjetja in okolja primerna za outsourcing in pogosto niso vsi razlogi za od-lo!itev o oddaji izvajanja IT sto-ritev zunanjemu podjetju dovolj tehtni. Za projekte outsourcinga so najprimernej"a okolja, kjer IT ni osrednja kompetenca podje-tja, kjer je kompleksnost okolja velika zaradi mno#ice IT dobavi-teljev, ali pa v podjetju potekajo aktivnosti IT prestrukturiranja zaradi zdru#evanj podjetij, dez-investiranja ali reorganizacije.

Ve! oblik outsourcinga Poznamo tudi ve! oblik in

pristopov k outsourcingu, ki se premalo izkori"!ajo in tako zavirajo mo#nosti za popoln iz-koristek potencialov tovrstnih projektov. Vsak pristop zahteva poseben pristop in izbiro vsebi-ne outsourcinga. Glavne oblike in pristopi obsegajo insourcing in sodelovanja z zunanjimi iz-vajalci na zahtevo ter v posa-meznih posebnih primerih za kraj"e obdobje. Selektiven out-sourcing se izvaja za posamezne

operacije in aktivnosti, ki zah-tevajo specialisti!na znanja ali pa izkori"!ajo ekonomijo obsega (Hel Desk, ERP operacije, WAN podpora in operacije). Polni out-sourcing posameznih in "ir"ih podro!ij ter aktivnosti, ki je najbolj zahteven in zato zahteva strokovni pristop v vseh fazah priprave projekta za ubla#itev morebitnih tveganj in polni iz-koristek potencialov, pa se naj-pogosteje uporablja v primerih, ki niso osrednje kompetence podjetja in ne zajemajo aktiv-nosti obvladovanja in izvajanja IT strategije, IT kontrolinga in IT varnosti.

Ena od vrst oddaje izvajanja IT storitev v podjetjih je tudi Offshoring, ki pomeni relokacijo izvajanja storitev v drugo dr#a-vo. Tak"en projekt zahteva dru-ga!en pristop, ker se pojavljajo druga!na in posebna tveganja. V Sloveniji so tovrstni projekti redkej"i predvsem zaradi manj-"ega obsega in "e vedno razme-roma nizke cene storitev.

Za !etrtino ni"ji stro#ki Tipi!ne koristi dobro izvede-

nih projektov outsourcinga so po mojih izku"njah tudi do 25 odstot-

kov ni#ji IT stro"ki, konsolidacija in la#je obvladovanje aplikativ-nih in drugih IT okolij, poslovno usmerjene pogodbe o ravni izva-janih storitev (SLA), hiter dostop do novih IT tehnologij ter ve"!in in prilagodljivost upravljanja s kapaciteto in IT viri, potrebnimi za podporo v podjetju.

Ker se za projekte outsour-cinga ne odlo!amo vsak dan in so pogosto strate"ke narave, je vsekakor priporo!ljivo v proces #e na samem za!etku vplesti tre-tji, neodvisni pogled na stanje in pripravo strategije. Svetovalec vam tu lahko pomaga pri oceni stanja, izbiri morebitnih doba-viteljev in pogajanju z njimi, pripravi merljivih in v poslo-vanje osredoto!enih pogodb o ravni izvajanja storitev, obvla-dovanju tranzicijskega obdobja in upravljanju odnosov s par-tnerji. Ker se svetovalci pogosto sre!ujejo s tovrstnimi projekti, dobro poznajo in obvladujejo najpomembnej"a tveganja out-sourcinga ter jih lahko tako tudi uspe"no zaznajo in odpravijo.

Outsourcing procesa priprave outsourcinga

Uprave podjetij se vse

pogosteje odlo!ajo tudi za outsourcing proces pripra-ve outsourcinga. $eprav se na prvi pogled ta izjava zdi oddaljena, se po podrobnej-"em premisleku zdi smiselna. Za zagotovitev pri!akovanih koristi tak"nega projekta je potrebno pripravi posvetiti precej !asa in virov, ki so v

podjetjih zmeraj omejeni, ob tem pa zagotavljati visoko ra-ven strokovnosti.

Sam zagovarjam me"ani pri-stop, kjer delno outsourcamo procesa priprave predvsem na podro!jih usmerjanja procesa, oceni stanja IT organizacije, uporabi ustreznih metodologij, definiciji SLA, pripravi povpra-

Ne outsourcajte te!av v svojih osrednjih IT kompetencahKOMANTARMarko Der"a [email protected]

INFO

Navedbe naro!nikaStoritve in cene niso transparentne.Mi smo tisti, ki prej zaznamo sistemske te"avein izzive na projektu.Kakovost ponudb o izvajanju storitve je nizka.Ni zagotovljenih rednih poro!il o izvajanju stori-tev in napredku (samo 10-20 odstotkov storitev je ustrezno dokumentiranih).Projekti presegajo finan!ne in !asovne okvirje.Proces in na!in obra!unavanja storitev ni tran-sparenten.Pogodbe in SLA niso natan!no dolo!ene.Odgovori na vpra#anja zamujajo ali pa ne pridejo nikoli.

!!

!!

!!

!!

"evanja in dodajanju izku"enj svetovalcev iz drugih podobnih projektov.

Navedbe izvajalca IT outsourcinga

Naro!nik je premikajo!a se tar!a.Naro!nik ne dolo!ajo svojih zahtev dovolj natan!no.Spremembe so sporo!ene prepozno.Spremembe so zahtevane do naslednjega dne.Ponavljajo!e se razprave o istih temah.Naro!nik ne sprejme odlo!itve.Zahteve po zni"anju stro#kov so previsoke.Ni izku#enj z delovanjem v okolju, kjer storitve izvajajo zunanji izvajalci.

!!

!!!!!!

NARO!NIK IN IZVAJALECPogosto imajo tako naro!niki kot izvajalci tehtne

razloge in pomisleke, zakaj projekti outsourcinga zaidejo v te"ave. Najpogostej#im o!itkom obeh strani

! bi se lahko izognili ob ustreznej#ih pripravah na tovr-stne projekte in upo#tevanju nekaj temeljnih pravil v posameznih fazah izvajanja procesov outsourcinga.

Aktivnosti, ki jih zajemajo projekti priprave outsourcinga.!

»Stik uporabni"kega okolja in storitvenega sredi"!a dolo!ajo zah-teve, potrebe in #elje uporabnikov. Z druge strani stik izvajal!evega okolja in storitvenega sredi"!a omejujejo: nabor storitev, zmo#-nosti, sposobnosti, znanja in orodja, ki jih izvajalec obvladuje in so razpolo#ljivi uporabniku,« pojasnjuje Skubic. Omenjena se-gmenta sta v poslovno zahtevnem in profesionalnem okolju primer-ljiva ne samo v lokalnem, pa! pa tudi v svetovnem merilu. Oba sta najpomembnej"a dejavnika pri zagotavljanju uspe"nega zuna-

njega izvajanja, a "e zdale! nista odlo!ilni lo!nici med uspehom in neuspehom.

Kultura izvajanja je glavna Tretji segment je stik uporabni-

"ke kulture in storitvenega sredi-"!a. Uporabniki so ljudje s svojimi prednostmi in slabostmi, vredno-tami, vrlinami in znanji. Bolje ko jih razumemo, bolj ko poznamo zahteve njihovega poslovnega procesa, njihove osebne zahteve, omejitve in #elje, la#je se bomo spoprijeli z njihovim odnosom in na!inom v pri!akovanju storitev. Kriti!no razliko, ki pripomore k ve-!jemu zadovoljstvu odjemalcev in ve!ji uspe"nosti izvajalcev, prinese zadnji, !etrti segment sestavljanke – kultura izvajanja in zagotavljanja storitev. »Prav stiku izvajal!eve in uporabnikove kulture, odnosu, na-!inu in ve"!inam med!love"kih od-nosov je v storitvenem sredi"!u treba posvetiti najve! pozornosti, skrbi in nege,« pravi Skubic.

Vpliv dru"be realnega !asa Ale" Skubic poudarja, da na ta

segment pritiska najve! zunanjih dejavnikov, na katere omejeno vplivamo, lahko zmanj"amo ali (pre)usmerimo njihov vpliv. Naj-mo!nej"i med njimi je vpliv dru#-be realnega !asa – takoj ho!emo vse. Prav v navedenih dejstvih gre verjetno iskati (ne)uspe"nost glo-balnih storitvenih sredi"! pri ne-posrednem stiku in zagotavljanju podpore in pomo!i kon!nim upo-rabnikom. Hitro lahko ugotovimo, da so izvajalci v storitvenem sre-di"!u zelo pomemben del ena!be kulture in vrednot. Izku"nje ka#e-jo, da so znanja s podro!ja medse-bojnih odnosov –pozitiven odnos, pripravljenost pomagati, empatija, spo"tovanje, odgovornost, prilago-dljivost in tako naprej – pravzaprav mnogo pomembnej"a, kot visoko strokovna, tehnolo"ka znanja.

Kje je te"ava? »Podro!je IT velja za visoko

strokovno, specialisti!no in teh-nolo"ko izjemno zahtevno. Zato so bili vsi napori industrije in izvajal-cev namenjeni hitremu osvajanju tehni!no-tehnolo"kih znanj ter "ir-jenju tehnolo"kega in poslovnega obsega,« dodaja Skubic. Te#ave uporabnikov pa so vsakodnevne, enostavne, #ivljenjske – tak"na pa so tudi njihova pri!akovanja. Uporab-niki so v #elji razre"evanja teh te#av iskali hitre in njihovim potrebam prilagojene, ve!inoma neformalne oblike pomo!i. Slednje se je tako mo!no zakoreninilo v podzavest, da danes predstavlja eno ve!jih te#av podjetij in izvajalcev storitev.

Usklajevanje izvajanja s priporo!ili dobre prakse

Uspe"na podjetja na trgu IT prepoznajo lastne in vrednote zaposlenih ter na!rtujejo kadro-vsko politiko, skladno s temi vre-dnotami, pravi Skubic. %e nekaj let v stroki namre! velja, da je zaposlenega v IT industriji la#je

nau!iti tehnolo"kih, kot znanj s podro!ja medsebojnih odnosov, komunikacije in vedenja v stresnih razmerah. Dejstvo verjetno izhaja tudi iz prevladujo!ih osebnostnih zna!ilnosti ljudi, ki se izobra#ujejo in zaposlujejo v informatiki. Druga splo"na ocena je, da je bil vpliv tako imenovanih mehkih znanj (pisne, govorne in slu"ne komunikacije, med!love"kih odnosov in podob-nega) za izvajalce podpore predol-go podcenjen in sedaj vse vpletene strani pla!ujemo davek tak"nemu podcenjevanju.

Ale" Skubic v podkrepitev nava-ja izku"nje, pridobljene v projektu usklajevanja izvajanja storitev s priporo!ili dobre prakse v zrelem okolju storitvenega sredi"!a pod-jetja Astec. Podjetje z izdelanimi postopki podpore, prepoznavnimi vrednotami in dolgoletnimi (ve! kot 15-letnimi) izku"njami na podro!ju izvajanja storitev na!r-tovanja, podpore in vzdr#evanja operativne ravni delovanja na vseh

Storitveno sredi!"e za uspe!no zunanje izvajanjeStoritveno sredi#!e je temeljna sti!na to!ka uporabnikov in izvajalcev. Uspe#no komunikacijo in obojestransko zadovoljstvo omejujeta dva kriti!na robna pogoja – okolje in kultura, razlaga Ale# Skubic, samostojni svetova-lec v podjetju Astec.

ravneh podpore, se je ob integra-ciji standardiziranega podpornega (ITIL) okolja in priporo!il dobre prakse (HDI standardizacija) so-o!ilo z enakimi te#avami.

Potreba po lokalni prisotnosti storitvenega sredi#!a

V celotnem !asovnem in fi-nan!nem obsegu projekta prenove storitvenega sredi"!a je bila ve! kot polovica !asa in dve petini finan!-nih sredstev namenjenih vsebinam netehni!nega izobra#evanja. Ob usklajevanju izbranih priporo-!il dobre prakse z izku"njami in prakso dosedanjega izvajanja se je izkazala tudi najve!ja !asovna razlika med na!rtovanim, izve-denim in "e potrebnim vlo#kom, s katerimi bodo dose#eni #eleni rezultati.

Iz navedenega izhajata dva zaklju!ka. Prvi je, da je lokalna prisotnost storitvenega sredi"!a zaradi robnih pogojev, ki jih defi-nirajo zahteve prilagojenosti sto-ritev kulturi sprejemanja storitev uporabnikov, ne samo za#elena, pa! pa nujno potrebna vsaj na pr-vi, ve!inoma tudi na drugi ravni podpore. To se je izkazalo tudi na tako majhnem, specifi!nem in zah-tevnem trgu IKT, kot je sloven-ski. Drugo dejstvo, ki je velikokrat napa!no ocenjeno, pa je, da gola sposobnost in iz tega izhajajo!a cena programske opreme, ki zago-tavlja informacijsko podporo sto-ritvenemu sredi"!u, ne zagotavlja uspe"nega projekta, zadovoljnih izvajalcev in prejemnikov storitev, zaklju!uje Ale" Skubic.



Znotraj IBM-ovega In!tituta za poslovno vrednost deluje majhna skupina vizionarjev, ki spremlja in napoveduje dolgo-ro"ni razvoj ban"ni!tva. Kak!na so prihajajo"a strate!ka giba-nja, ki bodo pomembno vplivala na poslovanje bank v prihodnjih letih?Na!a !tudija zajema odgovore ve" kot 640 vodilnih svetovnih ban"ni-kov. Predstavlja strate!ka gibanja, ki bodo imela v prihodnjih letih najve"ji vpliv na podro"ju ban"ni-!tva. Poro"ilo ka#e, da kar 69 od-stotkov bank ne posluje globalno. Le pe!"ica je poleg u"inkovitega poslovanja na svojih doma"ih trgih sposobna uspe!no konkurirati na rasto"ih trgih. Med pomembnej-!imi gibanji, ki bodo vplivala na poslovanje bank v prihodnjih letih, so zagotovo rast "ezmejnega ban-"nega poslovanja, pretok kapitala in blagovne menjave ter stalni na-predek in razvoj tehnologije, kar pomeni ve"jo povezanost in bolj!o komunikacijo. Najve" prilo#nosti za svojo rast banke danes vidijo v !iritvi na nove trge.

Skrivnost uspeha poslovanja bank va!a ! tudija odkriva v zmagovalni miselnosti in ino-vativnosti. Kaj to pomeni v praksi in kak!ni naj bodo pri-stopi bank?Banke se bodo morale na izzive, ki jih prina!a prihodnost, odzvati z inovativnostjo, ki mora kot klju"na

vrednota v poslovni kulturi bank nadomestiti togost in rutino. Ra-zumevanje lastnih prednosti v "edalje bolj spremenljivem okolju finan"nega sektorja v razli"nih de-lih sveta ban"nikom ponuja izbiro ustreznih strategij. Ko govorimo o obvladovanju tveganj in odkriva-nju novih mo#nostih za rast, bodo v bolj!em polo#aju tiste banke, ki lahko identificirajo in analizirajo morebitni vpliv industrijske sood-visnosti preko celotnega sektorja finan"nih storitev. V potrditev temu zgovorno pri"a globalna kriza na podro"ju trga s posojili, ki se je za"e-la v minulem letu. Kar 51 odstotkov splo!no usmerjenih bank opisuje svoje integracijske zmo#nosti kot zmerne ali celo slabe. Premik k bolj prilagodljivem in globalno in-tegriranem poslovanju bi bankam omogo"il izkori!"anje prilo#nosti za dobi"ek in zmanj!evanje stro!kov. Pomemben element uspe!nosti bank pa so tudi njihovi ljudje. Ban-ke bodo morale mo"no izpopolniti svoje sisteme za identificiranje in usposabljanje klju"nih kadrov, sisteme merjenja in nagrajevanja ter sisteme za izmenjavo znanj. Za zagotavljanje celovitih storitev komitentom to pomeni u"inkovito obravnavanje lastnih uslu#bencev, pa tudi kadrov zunanjih izvajalcev posameznih opravil.

Glede na va!e napovedi je razumeti, da bodo uspe!no po-slovale na eni strani globalno delujo"e univerzalne banke, na drugi strani pa tiste zelo speci-alizirane. Kaj pa se bo zgodilo z bankami, ki niso strate!ko tako definirane?Banke bodo morale sprejeti jasne strate!ke odlo"itve. Osredoto"iti se bodo morale zgolj na dejavnost, ki je za njih strate!ka in jih razlikuje

od konkurence. Pogosto me vpra-!ajo, ali to pomeni, da bodo morale univerzalne banke postati manj!e. Moj odgovor je ne, pomeni pa, da bodo morale biti univerzalne banke operativno izvrstne na vsakem od podro"jih, ki jih bodo pokrivale. Tu-di na globalni ravni. V kolikor tega ne bodo zagotovile, bodo morale razmisliti o radikalnih spremembah delovanja na podro"jih, na katerih niso konkuren"ne oziroma vanje ne #elijo ali ne zmorejo vlagati.

Konkurenca med bankami se krepi, pritiske na banke pa predstavljajo tudi neban"ni ponudniki. Kdo predstavlja najve"jo konkurenco bankam in ali bodo te lahko ubranile svoj primat? $tudija je pokazala, da najve"jo konkurenco bankam predstavljajo velike tuje univerzalne banke, ki vstopajo na doma"i trg, na drugi strani pa so to banke s specializira-no usmerjenim delovanjem. Prav tak!na je tudi dolgoro"na napoved. Pre#ivele bodo velike univerzalne banke, sledili jim bodo specialisti in ni!ni ponudniki. Specializirane banke lahko univerzalne preka!ajo v marsi"em. Ponudijo lahko bolj!e produkte in konsistentnej!e stori-tve, svojim komitentom pa so tudi sposobne zagotoviti svetovanje, ko to #elijo in potrebujejo. Pred-nost univerzalnih bank je v njiho-vi primernosti ban"nih storitev, navadno pa so tudi tiste, ki imajo produkte z ugledom, kar pri komi-tentih vzbuja zaupanje.

Ponuditi stranki produkte, ki jih potrebuje, !e prej pa ve-deti, kaj potrebuje, za banko pomeni prednost. Kako dobro banke danes poznajo potrebe svojih strank?

Banke bodo morale svoje poslo-vanje preoblikovati tako, da bo resni"no temeljilo na odnosu s posameznim komitentom. To v prihodnosti zahteva vse bolj!e poznavanje navad in pri"akovanj sedanjih in morebitnih komiten-tov ter nenehno izbolj!evanje komitentove izku!nje pri poslo-vanju z banko. Danes banke sku-!ajo ponujati vse produkte vsem uporabnikom, v prihodnje pa se bodo morale usmeriti v ponudbo skrbno izbranih storitev natan"no izbranim komitentom. %e danes banke ogromno vlagajo v bolj!e razumevanje svojih komitentov, kar po"no s pomo"jo sistemov za upravljanje odnosov s strankami, z izobra#evanjem in usposabljanjem kadrov za posamezno podro"je, pa tudi z novim dizajnom in bolj!o funkcionalnostjo spletnih bank.

IBM ima med vsemi svetov-nimi ponudniki najve"ji tr#ni dele# v ban"ni infrastrukturi. Kak!na je IBM-ova vloga v ban-"nem sektorju? Napredne banke se #e danes za-vedajo, da strate!kih iniciativ ni mogo"e uresni"iti brez intenzivne uporabe sodobnih tehnologij. Zato je klju"no, da se banke kar se da hitro in samokriti"no ocenijo ter sistemati"no pristopijo k na"rto-vanju in izgradnji prihodnjih siste-

mov. IBM ima v ban"ni industriji velik ugled, saj je prisoten v kar 80 odstotkih najve"jih svetovnih bank, ki so zaradi zanesljivosti, varnosti, obvladljivosti, prilago-dljivosti in preglednosti stro!kov tradicionalne uporabnice IBM-ovih sistemov. Poleg tega pa vodil-ne svetovne banke stopajo z IBM v dolgoro"ne partnerske odnose tudi na drugih podro"jih. IBM je znan kot vodilni ponudnik zuna-njega izvajanja (»outsourcing«), pa tudi kot ugledna hi!a na po-dro"ju svetovanja. Svetovanje na podro"ju zasnove in obratovanja kompleksnih informacijskih in ko-

munikacijskih sistemov sodi med tradicionalna podro"ja IBM-ovega delovanja, po pripojitvi svetovalne hi!e Price Waterhouse Coopers Consulting pred nekaj leti pa se je IBM izjemno okrepil tudi na podro"ju poslovnega svetovanja. Torej, IBM lahko bankam danes ponudi celovito in v praksi prever-jeno ponudbo, to je od strate!kega svetovanja, preko svetovanja na podro"ju poslovnih procesov, do zasnove, uvedbe in obratovanja informacijskih sistemov, usmer-jenih v zadovoljevanje dana!njih in prihodnjih poslovnih potreb vodilnih svetovnih bank.

Nobena banka ni otok, za!nite delovati globalno

[ INTERVJU ] Cormac Petit, vodja ban!nega sektorja v IBM-ovem In"titutu za poslovno vred-nost (IBM Institute for Business Value – IBV)

Najnovej"a IBM-ova "tudija predstavlja podro!ja, na katerih je v prihodnjih letih pri!akovati najpomembnej"e spremembe, klju!ne za poslovno uspe"nost bank. O tem smo se pogovarjali z vodilnim IBM-ovim ban!nim strategom Cormacom Petitom.

Banke se bodo morale na izzive, ki jih prina!a prihodnost, odzvati z inovativnostjo.

Tako pravi vodilni IBM-ov ban"ni strateg Cormac Petit.!

Da bi bilo urejanje doku-mentacije !im hitrej"e in !im cenej"e, so se v Merkur zavarovalnici odlo!ili uvesti elektronsko hrambo dokumentov. Odlo!ili so se za vzpostavitev sodobnega dokumentacijskega siste-ma, prek katerega imajo poobla"!ene osebe v zelo kratkem !asu omogo!en dostop do dokumentov v elektronski obliki.

V zadnjem letu so bili v Mer-kur zavarovalnici postavljeni pred izbiro, ali priskrbijo nove urejene prostore za potrebe shranjevanja dokumentacije, ali pa se odlo"ijo za digitaliza-cijo obstoje"e dokumentacije. Odlo"ili so se za slednjo re!itev in za sodelovanje z zunanjim specializiranim ponudnikom digitalizacije dokumentacije. Izbrali so podjetje Mikrogra-fija, ki se ukvarja z obvlado-vanjem dokumentacije #e ve" kot 15 let, njihove zmogljivosti digitalizacije pa dosegajo tudi

deset milijonov dokumentov na mesec.

Pridobitev celostne slike in zaupanja

Konec novembra 2006 je uprava ustanovila projektno skupino, ki je dobila nalogo iz-peljati projekt elektronskega arhiva. Projektna skupina je na sestankih dolo"ila obseg, kla-sifikacijo in potek zajemanja dokumentov. V sodelovanju z Mikrografijo so v obdobju od februarja do aprila 2007 zgradili pilotno bazo s testnimi dokumenti. Pilotni projekt je v celoti uspel. V Merkur zava-rovalnici so pridobili celostno sliko in zaupanje v sistem ter na podlagi informacij in izve-denih postopkov predvideli in zapisali izpeljavo posnemanja dokumentov.

Pet ciljevS samo uvedbo elektronske-

ga arhiva je bilo treba uresni-"iti naslednjih pet ciljev:• nemoteno delo uporab-

nikov tudi med samim skeniranjem,

• skalabilnost sistema,• nadzor nad uporabo do-

kumentacije – sledljivost dogodkov,

• varovanje podatkov pred vdori in neza#elenim poizvedovanjem,

• izdelavo rednih varnostnih kopij.Za izvedbo je bil med Mikro-

grafijo in Merkur zavarovalni-co potreben vzajemni dogovor o zaporedju dogodkov.

EASY ENTERPRISE.x je prava re"itev

Eden od glavnih ciljev elek-tronskega hranjenja doku-mentarnega gradiva je njego-va dostopnost v trenutku, ko dolo"eno gradivo potrebujemo – bodisi le kot informacijo za pripravo novega gradiva ali pa za nadaljevanje dela na posa-mezni zadevi. Tovrstna pri-"akovanja v celoti izpolnjuje in presega prva akreditirana programska oprema v Slove-

niji EASY ENTERPRISE.x, ki je temelj dokumentacijskega sistema. Dostop ali vpogled v dokumente poteka z uporabo uporabni!kega imena in ge-sla prek spletnega brskalnika preko Intra- ali Interneta od kjerkoli in kadarkoli. Vsi doku-menti na stre#niku so kodirani, nepoobla!"enim uporabnikom je branje onemogo"eno, saj za varnost dostopa skrbi tudi sis-tem avtorizacije.

Merkur zavarovalnica uspe"no uvedla elektronsko hrambo

»Pri pripravi projekta elektronske hrambe dokumentacije je so-delovanje z zunanjim izvajalcem nujno. Mikrografija se je izkazala kot zanesljiv, prilagodljiv in strokoven partner,« pravi mag. Rado Ga"per"i! , vodja informatike v Merkur zavarovalnici.

!

Prednosti dokumentov v elektronski obliki: PLUSI

vsa dokumentacija je doseglji-va na enem mestu,

popolna sledljivost dokumen-tov,

nadzor nad uni!evanjem doku-mentacije po zakonsko poteklih rokih,

revizijska sled dogodkov pove-zanih z dokumentom,

!

!

!

!

dokument je dosegljiv ve! uporabnikom hkrati, seveda spreminjanje originalnega doku-menta ni mo"no,

varnost dokumentacije pred vpogledom nepoobla#!enih oseb,

enostavno in hitro iskanje ter ve!ja preglednost nad doku-menti,

!

!

!

enostavna #iritev dokumen-tacije,

enostavno posredovanje dokumentov z dovoljenjem nadrejenega ali po predpisanem protokolu,

zmanj#ani stro#ki vzdr"evanja.

!

!

!



KYOCERA. RAÈUNAJTE NA NAS.XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si

KYOCERA MITA Corporation - www.kyoceramita.com

Desetletja izkušenj s tehnologijami z dolgo življenjsko dobo ECOSYSso jamstvo za izredno trpežnost vsakega izmed palete Kyocerinih produktov. Tiskalniki in ve!opravilne naprave so primer izjemne zanesljivosti in opaznega dviga delovne u!inkovitosti. Vgrajene komponente z dolgo življenjsko dobo zagotavljajo izjemno nizke stroške lastništva Kyocerinih naprav in koristno denarno naložbo. Prihranite denar pri tiskanju in kopiranju. Ra!unajte na Kyocero.

NE DAJEMO PRAZNIH OBLJUB

Kako danes vidite preteklih 30 let razvoja?Kopa je po 30 letih poslovanja eden najpomembnej!ih par-tnerjev slovenskih podjetij na podro"ju informatike. Podje-tja, za katera delamo in v njih uporabljajo na!e informacij-ske re!itve, so lani zaposlovala 30.862 ljudi in so ustvarila 16,55 odstotka slovenskega dru#bene-ga bruto proizvoda. To veliko pove o pomenu in vpetosti Kope v slovensko gospodarsko okolje. $e ve" pa pove dejstvo, da je Ko-pa v teh letih velikokrat odigra-la pionirsko vlogo pri uvajanju novih tehnologij in tehnolo!kih dose#kov v slovenski gospodar-ski prostor.

Ali bi, hipoteti!no, z dana-"njimi izku"njami kaj druga-!e usmerjali podjetje, kot ste ga v zadnjih 15 letih, ko ste direktor?

Seveda bi kak!no stvar z dana-!njimi informacijami in izku-!njami naredil druga"e, vendar sem ponosen, da smo v vsem

tem obdobju dr#ali besedo, ki smo jo dali uporabnikom na!ih re!itev. To, da smo svoj razvoj podredili njihovim zahtevam, pa je njim omogo"ilo, da so bili uspe!ni na trgu. Nekateri med njimi, kot na primer Perutnina Ptuj in Pivovarna La!ko, so v tem "asu dosegli izjemno rast in tako reko" prevlado na svojem podro"ju poslovanja.

Kaj Kopa danes pomeni na slovenskem trgu?Kopa je po ocenah mednarodnih analitskih hi! najve"ji doma"i ponudnik poslovne programske opreme v Sloveniji. Ponudbo poslovnih programskih re!itev pa !e !irimo z intenzivnim ra-zvojem na podro"ju re!itev za podporo odlo"anju, sistema za celovito upravljanje s "love!kimi viri ter re!itev, ki pomagajo pri dvigu produktivnosti proizvo-dnega procesa.

Kaj pa na trgih regije in Evrope?Na ostale trge prodiramo z zna-njem, re!itvami in predvsem z izku!njami, ki smo jih pridobili v vseh teh letih dela na sloven-skem trgu. Trenutno najve" ak-tivnosti, poleg uvajanja na!ih re!itev v h"erinskih podjetjih, ki jih imajo na!i slovenski uporab-niki v tujini, izvajamo na obmo-"ju Balkana. Sodelujemo pa tudi pri precej zahtevnih projektih na zahodnih trgih, kjer smo se uveljavili z dobro usposobljeno in !tevil"no kadrovsko zasedbo

za implementacijo re!itev na po-dro"ju obvladovanja strate!kih sredstev in storitev.

V podjetju je zaposlenih 60 strokovnjakov s podro!ja IT. Kako ocenjujete njihovo zna-n j e , s p o s o b n o s t i i n izku"nje?V Kopi se zavedamo, da imamo ekipo, ki nima samo zagnanosti in zmagovalne miselnosti. Ta eki-pa predstavlja pravi talilni lonec za preoblikovanje novih mladih ljudi v vrhunske strokovnjake, ki so sposobni iz dosedanjega zna-nja, oplemenitenega s sve#imi zamislimi, dodati novo vrednost Kopinim poslovnim in tehnolo-!kim re!itvam in storitvam.

Kak"ne so prednosti re"i-tev Kope v primerjavi s tujimi standardnimi poslovnimi in-formacijskimi sistemi?Na mednarodne korporacije s po-dro"ja IT lahko gledamo na razli"-ne na"ine. Velikokrat so nam res ostra konkurenca, vendar nas to vzpodbuja, da se trudimo biti !e bolj!i. To pa najve" koristi prina!a na!im strankam in uporabnikom. Ve"krat pa se zgodi, da je na!a re-!itev ali posamezen sklop skupaj z re!itvami vodilnih svetovnih ponudnikov sestavni del celovi-te re!itve, ki najbolj optimalno zadovoljuje zahteve in potrebe stranke oziroma uporabnika.

Kako je Kopa poslovala le-tos in kak"ni bodo na!rti za naslednji leto?

Kopa je pravzaprav vseh 30 let poslovala dobi"konosno in sta-bilno ter stalno rasla. Rezultati v zadnjih treh letih so !e posebno dobri. $e posebno, "e vemo, da panoga ni ve" bele#ila tak!ne rasti, kot v preteklih obdobjih. Imamo pa tudi ambiciozne na-"rte – predvsem na podro"jih, za katera smo prepri"ani, da je sedaj "as, da izkoristimo na!o konkuren"no prednost in dobro tr#no pozicijo.

Kako vidite naslednjih 30 let podjetja, ali pa vsaj nasle-dnje desetletje?Ker sta informatika in poslovanje vedno bolj soodvisna in nelo"lji-va, se tudi Kopa vidi kot nepogre-!ljiv partner proizvodnih podje-tij in ostalih ustanov. Pomagali bomo zagotavljati vi!jo dodano vrednost in ve"jo u"inkovitost poslovanja – z znanjem, zami-slimi in inovacijami, pa tudi z uvajanjem novih, naprednih teh-nologij v slovensko okolje.

Uspe!ni zaradi znanja, re!itev in izku!enj[ INTERVJU ] Bernard Osvald o 30-letnici podjetja Kopa

Kopa je "e 30 let med vodilnimi slovenskimi pod-jetji pri uvajanju celovitih re!itev informacijskih siste-mov v slovenska proizvodna podjetja. O 30-letnem delovanju, izku!njah, sodelovanju, poslovanju in na#rtih smo se pogovarjali z direktorjem Bernardom Osvaldom.

Kopa se vidi kot nepogre!ljiv partner proizvodnih podjetij in ostalih ustanov.

To pravi Bernard Osvald, direktor podjetja Kopa.!

Kaj pomeni izraz “360-sto-pinjska virtualizacija”?Izraz Microsoft uporablja, da pri-ka#e svojo celovito vizijo za podro-"je virtualizacije, ki se razteza od tradicionalne virtualizacije opera-cijskega sistema na stre#nikih in odjemalcih do virtualizacije pred-stavitvenih tehnologij, s katero lah-ko uporabniki za#enejo aplikacije na osrednjih stre#nikih, posamezni elementi uporabni!kega vmesnika pa se prikazujejo na odjemalski na-pravi. Vizija vklju"uje tudi virtua-lizacijo aplikacij, kar pomeni, da so aplikacije pripravljene, zagotovlje-ne in prenesene na uporabni!ko napravo, kjer delujejo v za!"itenem in izoliranem virtualnem okolju. Microsoft to vizijo na stre#nikih in odjemalcih uresni"uje z izdel-ki Virtual PC, Virtual Server in Hyper-V, virtualizacijo predsta-vitev zagotavljamo s terminalskimi

storitvami, virtualizacijo aplikacij pa z re!itvami Microsoft Applica-tion Virtualization, ki je bila prej znana pod imenom Softgrid.

Kaj pa je koncept »dinami!-n i h i n f o r m a c i j s k i h tehnologij«?Gre za koncept, kjer je upravljanje informacijskih tehnologij popol-noma avtomatizirano, vire pa je mogo"e razporejati dinami"no. To organizacijam omogo"a, da uporabnikom in strankam bolj u"inkovito zagotavljajo informa-cijske storitve. Pri dinami"nih in-formacijskih tehnologijah je treba zagotoviti instrumentalizacijo sistemov, vzpostaviti mehanizme obve!"anja in opozarjanja, mode-lirati delovanje sistemov ter zajeti znanja – vse to za popolno avtoma-tizacijo upravljanja sistemov.

Zakaj so s stali"!a virtuali-zacije pomembne ra!unalni"ke storitve na zahtevo?Virtualizacija je eno izmed !tevil-nih orodij, s katerimi je mogo"e zagotoviti ra"unalni!ke storitve na zahtevo. Microsoft je razvil nabor tehnologij, s katerimi lahko stranke hitro vpeljejo operacijske sisteme, aplikacije in nastavitve v fizi"nih in virtualnih okoljih. Pri tem lahko uporabljajo orodja, kot so Windo-ws Deployment Services (vklju"eni v Windows Server 2008), Hyper-V, System Center Configuration Manager in System Center Virtual Machine Manager. Prednost, ki jo

prina!a virtualizacija, je odstranje-vanje meja med strojno opremo, aplikacijami in operacijskim sis-temom ter ustvarjanje okolja, ki dovoljuje dinami"no zagotavljanje aplikacijskih virov v realnem "asu. Napredek, ki ga lahko pri"akujemo v prihodnosti, pomeni, da bo imela virtualizacija pomembno vlogo pri zagotavljanju ra"unalni!kih stori-tev na zahtevo.

Kak"ne pa so prednosti za-gotavljanja virov v realnem !asu?Prednosti se odra#ajo na ve" rav-neh. Organizacije lahko tako za-poslenim zagotovijo informacije, ko jih potrebujejo, ter avtomati-zirajo procese in jih uskladijo s poslovnimi zahtevami. Prav ta-ko lahko organizacije na ta na"in zagotovijo skladnost z zakono-

Od namizja do pod[POGOVOR ] Steven Adler o virtualizaciji

Virtualizacija je danes eno od klju#nih podro#ij zelene var#ne in okolju prijaznej!e informacijske tehnologije. Tej temi je bila posve#ena tudi nedavna konferenca analitskega podjetja IDC v Ljubljani, na kateri je predaval tudi Steven Adler, tehni#ni strokovnjak Microsoft EMEA, odgovoren za prodajne in marketin!ke pobude za na!o regijo. Z njim smo se pogovarjali o strategiji podjetja Microsoft na podro#ju virtualizacije.

Virtualizacija je eno izmed !tevilnih orodij, s katerimi je mogo"e zagotoviti ra"unalni!ke storitve na zahtevo.

To pravi Steven Adler, tehni"ni strokovnjak pri Microsoft EMEA.!



Perftech, d.o.o., Bled, Pot na Lisice 4, 4260 Bled www.perftech.si, info!perftech.si, tel.: +386 4 579 00 00, fax: +386 4 579 02 00PE Ljubljana, Baragova 5, 1000 Ljubljana, tel.: +386 1 588 44 00, fax: +386 1 588 44 20 PE Maribor, Ptujska 132, 2000 Maribor, tel.: +386 2 460 01 52

Konsolidacija delovnih postaj

Pri vsakdanjem delu je postal ra!unalnik (delovna postaja) nepogre-"ljivo orodje, njegovi uporabniki pa vse bolj zahtevni. Delovne po-staje so postale tako samoumevne kot televizorji. V kolikor #elimo, da delovne postaje postanejo !im bolj enostavne za uporabo, hitro nadomestljive, optimalne, enostavne za vzdr#evanje in var!ne, lahko prenesemo znanje in orodja, ki smo jih uporabili pri konsolidaciji in virtualizaciji stre#nikov na podro!je delovnih postaj oz. lahko re!emo, da se po!asi vra!amo nazaj v obdobje centralnih stre#nikov.

Kaj vse lahko pridobimo s konsolidacijo delovnih postaj?

S konsolidacijo delovnih postaj premaknemo skoraj vse vire nazaj v podatkovni center. S tem se nam poenostavi upravljanje, saj delo-vne postaje postanejo del okolja, ki ga la#je obvladujemo in s tem posredno zni!amo stro"ke vzdr!evanja. Bolj enostavna postane namestitev delovne postaje. S pomo!jo osnutkov delovnih postaj le te v nekaj minutah namestimo in damo v uporabo. Delovne posta-je postanejo bolj varne, varnostno kopiranje je enostavnej"e.Zelo enostavno postane tudi oddaljeno delo, ki postaja vsakdanjik v sodobnem svetu. Poleg #e na"tetega pa z uporabo konsolidacije delovnih postaj naredimo uporabniku bolj prijazno delovno okolje (ve!ja delovna povr"ina, nesli"ni ra!unalniki).

V podjetju Perftech z lastnimi izku"njami na podro!ju konsolida-cije in virtualizacije ter s pomo!jo partnerjev pripravljamo re"itve za stranke glede na njihova speci$!na okolja. V podatkovni center tako lahko prestavimo zahtevne uporabnike (CAD/CAM, gra$!na okolja), klasi!ne pisarni"ke uporabnike ali pa uporabnike na terenu. Glede na zahteve uporabnikov pripravimo optimalno re"itev za stranko. O

glas

no sp

oro!

ilo

Pisarni"ki uporabniki

Napredni uporabniki

Mobilniuporabniki

Mre#ni uporabniki

dajnimi predpisi in prilagodijo informacijske storitve poslovnim potrebam. Pomembna prednost so tudi preprostej!e upravljanje, ni"ji stro!ki lastni!tva, vi!ja raven storitev ter izbolj!ana stopnja razpolo"ljivosti sistemov.

Kaj lahko pridobimo z virtu-alizacijo stre!nikov, namizij, a p l i k a c i j o z i r o m a preds tavitve?Stre"ni!ko virtualizacijo upo-rabljamo za konsolidacijo delov-nih obremenitev, kar zagotavlja bolj u#inkovit izkoristek virov. Stre"ni!ka virtualizacija stran-

datkovnega centra

kam pomaga zmanj!ati stro!ke na podro#jih strojne opreme, energetike in prostora ter pove-#ati razpolo"ljivost stre"nikov. Obenem virtualizacija zagotovi u#inkovito ponovno vzpostavitev sistemov, zmanj!a motnje zaradi vzdr"evanja ter poenostavi razpo-rejanje virov. Virtualizacija na-mizij ustvarja dodatno izolirano okolje na standardnem namizju ter strankam omogo#a, da podpre-jo starej!e aplikacije ter zmanj!a !tevilo konfliktov med operacij-skim sistemom in aplikacijami. Prav tako lahko stranke pospe!ijo vpeljavo novih operacijskih siste-

mov in migracijo. Virtualizacija aplikacij lo#i aplikacije od nami-znega operacijskega sistema ter omogo#a zagotavljanje aplikacij na zahtevo. Posebna prednost je tudi zmanj!anje !tevila konfliktov med aplikacijami ter preprostej!e pre-izku!anje aplikacij in name!#anje posodobitev programske opreme. Virtualizacija predstavitve centra-lizira procesiranje in shranjevanje podatkov, uporabniku pa se lokal-no prikazuje uporabni!ki vmesnik. S tem se zmanj!ajo stro!ki vzdr"e-vanja namiznih ra#unalnikov ter poenostavi zagotavljanje skladno-sti z zakonodajo.

Slovensko telekomuni-kacijsko podjetje Akton !e vrsto let dokazuje, da je zanesljiv ponudnik telekomunikacijskih storitev v Sloveniji, Hrva"ki, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoniji. Je eno najhitreje rasto#ih podjetij v Sloveniji z mo#no in stabilno lastni"ko strukturo. V letu 2007 je podjetje ob imenovanju novega vodstva, Igor Ko"ir CEO in Miha Novak CFO, zabele!ilo 200-odstotno rast prihod-kov, kar je glede na rast v prej"njih letih izjemen dose!ek. Letos pri#akujejo nadaljnjo rast in 33 milijo-nov evrov prihodkov. Glede na dose!ene rezultate se uvr"#a na vodilna mesta med primerljivimi podjetji v panogi.

Akton ima vzpostavljenih prek 50 mednarodnih povezav z najve#jimi evropskimi in sve-tovnimi operaterji. Na ta na-#in je postal zelo prepoznaven (preferiran) »Hub« za posre-dovanje telekomunikacijskih storitev med jadransko regijo in svetom. So edino podjetje v regiji, ki ima v vsaki dr"avi svojo lastno infrastrukturo, prodajno-tehni#no ekipo in 24/7 de"urno slu"bo. S tem dose"kom se te"ko pohvali celo kateri od nacionalnih operaterjev v regiji.

$tevilo povezav in termi-niranih minut pogovorov se vsako leto pove#uje. Za podje-tje sta klju#ni to#ki PoP Dunaj (Interxion) in PoP Frankfurt (Ancotel), kjer je podjetje po-vezano z ve#ino mednarodnih operaterjev. S svojo neposre-dno prisotnostjo v regiji po-staja Akton najbolj!a izbira za mednarodne telekomuni-kacijske storitve.

Popolna re"itev za jadransko regijo

Akton je gotovo eno naj-ugodnej!ih in najkakovo-stnej!imi ponudnikov med-narodnih podatkovnih »Data« ter glasovnih »Voice« stori-tev v regiji na »Wholesale« segmentu. Hkrati pove#uje tudi »Retail« segment s po-udarkom na poslovnih upo-rabnikih. Podjetje je prime-ren ponudnik TK storitev za multinacionalne korporacije, regijsko prisotna podjetja, mednarodne ustanove in ne-nazadnje za lokalna podjetja s potrebami po zanesljivih mednarodnih povezovanjih. Glede na to, da upravlja in ponuja kapacitete za celotno regijo, je kot pravi One-Stop-Shop ponudnik edini na trgu, ki strankam omogo#a, da na eni to#ki uredijo vse za nji-hove potrebe v regiji. S tem je zagotovljena najugodnej!a re!itev po najvi!jih standar-dih kakovosti.

Ponudba podatkovnih sto-ritev najve# vklju#uje medna-rodne najete vode IPLC, GRX, internet pakete, IP tranzit, IP VPN storitve, Serverhousing, Colocation, Managed services sistemsko administracijo in ostale storitve. Podjetje bo v bli"nji prihodnosti uspelo raz-!iriti ponudbo z mednarodni-mi MPLS storitvami na svojem omre"ju s poudarkom na QoS (Quality of Service). Sodobna in visoko zmogljiva redun-dan#na hrbtenica z edinstveno #ezmejno prisotnostjo omo-go#a, da dose"ete katerokoli stranko v obmo#ju regije.

Regijska prisotnostPodjetje s sede"em v Lju-

bljani, ima v lasti podjetja v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu in Skopju. Z vsakim vstopom na nove trge "eli Akton vlo"i v lokalno telekomunikacijsko okolje. V podjetju menijo, da je to pogoj za uspeh v sosednjih dr"avah na dolgi rok. V letu 2006 so zgradili lastno po-vezavo, kapacitete 4xSTM-1, na relaciji Ljubljana – Zagreb – Banja Luka – Sarajevo. S tem so mo#no pove#ali mednaro-dne kapacitete za BiH. Lokalno vodena podjetja uspe!no !irijo poslovanje podatkovnih in gla-sovnih storitev na svojih trgih, z mati#nim podjetjem enotno nastopajo na razpisih za ve#je mednarodne povezave in ne-nazadnje zagotavljajo najvi!jo

kakovost storitev svojim stran-kam (Service Level Agreement - SLA). Izku!ena prodajna in tehni#na ekipa lahko ponudi najbolj!e dolgoro#ne re!itve v najkraj!em mo"nem #asu. Podjetje ima visoke referen-ce saj mu je kot prvemu od manj!ih ponudnikov uspelo mednarodno povezati klju#ne ustanove in mednarodne or-ganizacije v regiji z mati#nimi ustanovami v zahodni Evro-pi (banke, borze, ambasade, pomembne tovarne, trgovske verige in druge mednarodne organizacije).

V podjetju izvajajo 24/7 nadzor nad delovanjem siste-ma in na ta na#in zagotavljajo, da je odzivnost in odpravljanje napak za tovrstne storitve naj-bolj!a v regiji in primerljiva najve#jim ponudnikom, ki nastopajo na globalnih trgih. Vodstvo podjetja poudarja, da so klju# do uspeha prav kadro-vsko mo#na zasedba, know-how, primeren nastop na trgu in zanesljivo zagotavljanje sto-ritev. Ob temu ne gre pozabiti, da podjetje posluje v investicij-sko zelo intenzivni panogi, kjer so visoka vlaganja v opremo in nove projekte klju#ni za raz!i-ritev obstoje#ih in razvoj novih storitev. Lokacije prisotno-sti podjetja v regiji (PoP-i) so skrbno izbrana vozli!#a, kjer so s svojo infrastrukturo pri-sotni ve#inoma vsi pomembni lokalni operaterji. To omogo#a

podjetju kratek #asovni okvir za pripravo ponudbe in za-nesljivo sposobnost izvedbe projektov.

Dolgoro#ni izziviRezultati poslovanja do-

se"eni v zadnjih nekaj letih nedvomno ka"ejo, da je Akton sledil visoko zastavljenim ci-ljem ter dosegal odli#ne rezul-tate na visoko konkuren#nih trgih. %eli se lokalno okrepi-ti in pove#ati tr"ne dele"e z

namenom postati najbolj!i in najve#ji alternativni ponudnik TK storitev v regiji. Posledi#-no to pomeni, da na#rtujejo tudi prisotnost na kak!nem zunaj evropskem PoPu (ZDA, Azija, Afrika) in odpiranje no-ve h#erinske dru"be v eni od dr"av v regiji. Podjetje "eli postati najbolj za"elen par-tner mednarodnim in lokal-nim operaterjem. Akton ne vidi konkurence, vidi samo partnerje.

Sodobno in visoko zmogljivo omre!je z edinstveno "ezmejno prisotnostjo

Akton ne vidi konkurence, vidi samo partnerje

Akton ima vzpostavljenih prek 50 mednarodnih povezav z najve"ji-mi evropskimi in svetovnimi operaterji.!

www.akton.si



tušmobil50

Paket tušmobil50 vklju!uje: > 1000 minut pogovorov> 500 SMS sporo!il> 50 MMS sporo!il

Cena telefonov 1 ¤ velja za naro!nike paketa tušmobil50 ob sklenitvi naro!niškega razmerja za najmanj 24 mesecev. Paket tušmobil50 mese!no vklju!uje 1000 minut pogovorov v vsa omrežja znotraj Slovenije, 500 SMS sporo!il in 50 MMS sporo!il, poslanih znotraj Slovenije in iz Slovenije. Vklju!ene minute pogovorov ne veljajo za klice na posebne in komercialne številke, klice v tujino ter za odhodne in dohodne klice v tujini. Ponudba velja do 17.9. oz. do razprodaje zalog. Vse cene so izražene v evrih in vklju!ujejo DDV. Tušmobil d.o.o. ne odgovarja za morebitne napake v tisku. Podrobnejše informacije o paketih in pogojih te ponudbe so na voljo na spletni strani www.tusmobil.si ali na brezpla!ni telefonski številki 080 700 700. Slike so simboli!ne. Navedene znamke so registrirane blagovne oz. storitvene znamke njihovih lastnikov.

ww

w.t

usm

obil.

si á

080

70

0 7

00

Tušm

obil

d.o.

o., R

eslje

va c

. 16,

30

00

Cel

je

HTC Touch Diamond

Nokia E90 Communicator

novo v prodaji

akcijskaponudba

Po besedah Bo!tjana Klajn-!"aka, direktorja lokalnega urada IDC Slovenija, je bil najbolj dinami"en del tr-ga segment strojne opreme (rast 18 odstotkov), sledila pa sta segmnent storitev IT (17 odstotkov) in programske opreme (rast pod stopnjo ra-sti celotnega trga). V skladu s tem se je prvi" po nekaj le-tih znova pove"al tudi dele# strojne opreme v skupni po-tro!nji za IT, in sicer na ra"un dele#a programske opreme. Glavni pozitivni vplivi na rast celotnega trga so bili ve" kot 40-odstotna rast prodaje prenosnih ra"unalnikov in precej!nja (sicer ve" kot pol po"asnej!a) rast v segmentu storitev IT, pa tudi shranje-valnih re!itev ter stre#nikov.

Na prebivalca 459 dolarjev Slovenska poraba za IT na

prebivalca je v 2007 zna!ala 459 dolarjev oziroma pribli-#no 51 odstotkov povpre"ne lanske porabe na prebival-ca EU27. ($e #elimo zneske prera"unati v evre, moramo upo!tevati srednji te"aj za le-to 2007, ki je bil, zaokro#eno, 1 evro = 1,37 dolarjev.) Hkrati je, kot poudarja Klajn!"ak, v primerjavi s povpre"jem regije Adriatic (biv!a Jugo-slavija in Albanija), katere del je v okviru raziskav analit-ske hi!e IDC tudi Slovenija, ta znesek pribli#no 3,5-krat vi!ji, a !e vedno veliko manj!i kot v skandinavskih dr#avah, denimo na Danskem (1.983 dolarjev) ali %vedskem (1.709 dolarjev). Dele# Slovenije v skupni potro!nji za IT v regiji Adriatik je v letu 2007 zna!al 28 odstotkov.

Porast vrednosti tehnolo!kih know-how re!itev

Bo!tjan Klajn!"ak razla-ga, da so raziskave analitske hi!e IDC pokazale, da je bil segment poslovnih re!itev v letu 2007 eden bolj dina-

mi"nih na slovenskem trgu IT, kar je premisa, ki jo med drugim potrjuje precej!nja rast posameznih ponudnikov tovrstnih re!itev. Poslovne re!itve, kot sta denimo CRM ali BI, v Sloveniji predstavlja-jo !e razmeroma nove in po-sledi"no nezasi"ene trge, za-radi "esar morajo ponudniki vanje vlagati ve", tako na po-dro"ju izobra#evanja kon"nih uporabnikov kot na"rtovanja prodajnih aktivnosti.

Ve"je zahteve do ponudnikov

Hkrati s postopnim brisa-njem lo"nice med poslovnimi in nalogami IT se pove"uje-jo tudi zahteve do ponudni-kov, ki morajo v postopkih na"rtovanja, vpeljevanja in integracije dolo"enih re!i-tev zdru#evati tako pozna-vanje poslovnih procesov kot know-how s podro"ja tehno-logije. Ponudnikom, ki bodo v prihodnje zmo#ni ponuditi tak!no kombinacijo znanja, je uspeh na teh trgih tako reko" zagotovljen. V analitski hi!i IDC pri"akujejo, da bo trg IT v Sloveniji v naslednjih petih letih rasel s povpre"no letno

stopnjo 7,6 odstotka letno in v letu 2012 presegel vrednost 1,3 milijarde dolarjev.

Slovenski trg IT storitev ka#e zrelost

Po IDC slovenski trg sto-ritev IT ka#e znake zrelosti in je v letu 2007 presegel 300 milijonov dolarjev, kar predstavlja okrog 17 odstot-kov rasti v primerjavi z letom 2006. Slovensko gospodar-stvo, ki je vedno bolj odvisno od sodobnih tehnologij, bo vzpodbujalo rast storitev IT, prav tako pa tudi dejstvo, da privatizacija sili podjetja k posodabljanju obstoje"e in-frastrukture IT in poslovnih procesov. Upo!tevajo" !e ve-dno trajajo"e u"inke vstopa Slovenije v EU na razvoj podro"ja IT pri nas, je mo" s precej!njo zanesljivostjo predvideti stabilno, okoli desetodstotno letno stopnjo rasti trga storitev IT do leta 2012, pravi Klajn!"ak.

Kljub zrelosti slovenskega okolja IT pa trg storitev !e vedno ostaja usmerjen ve"i-noma v podporne storitve. V letu 2007 so storitve podpore strojne in programske opre-

me skupno dosegle 28-od-stotni dele# trga. Podobno je sistemska integracija, kot ena bolj dobi"konosnih dejavno-sti za ponudnike storitev IT, dosegla 23-odstotni dele#. Nasprotno velja za podro"je zunanjega izvajanja storitev, ki bo kljub dejstvu, da je bilo v letu 2006 najhitreje rasto-"i segment trga storitev IT, predstavljalo sorazmerno skromnih 12 odstotkov trga.

Poslovna programska oprema v stagnaciji

Vrednost slovenskega trga poslovne programske opreme (EAS) je v letu 2007 skromno porasla, gledano v dolarjih, medtem ko je malenkost padla v evrih. IDC realno stagnaci-jo trga pripisuje zasi"enosti v segmentu velikih in najve"jih podjetij, pa tudi premajhni de-javnosti ponudnikov ter ne-zadostni rasti povpra!evanja v segmentu malih in srednje velikih podjetij, ki za najve-"jim zaostajajo ne le po !tevilu in vrednosti prodanih licenc, temve" tudi in predvsem po svojem dojemanju koristi, ki jim jih tovrstne re!itve lahko prinesejo.

V Sloveniji je bil najbolj dinami"en segment strojne opreme

[STATISTIKA] Slovenski trg IKT v letu 2007

Po oceni analitskega podjetja IDC Adriatics je slovenski trg informacijskih tehnologij v letu 2007 presegel vrednost 900 milijonov ameri!kih dolarjev ter se, merjeno v tej valuti, pove"al za 17 odstotkov, medtem ko je v evrih rast zna!ala le okrog osem odstotkov.

Glede na prihodke, ustvar-jene s prodajo re!itev EAS, so bili v letu 2007 najve"ji ponu-dniki na trgu SAP, Microsoft Dynamics in lokalni ponudnik Kopa. V primerjavi z letom 2006 se je dele# prvouvr!"e-nega ponudnika SAP-a zni#al, Microsoft Dynamics je poro-"al zdravo rast, medtem ko je Kopi sicer uspelo ostati na skupnem tretjem mestu, ne pa tudi ponoviti zelo dobrih re-zultatov iz leta 2006. Najve"ji potro!nik re!itev EAS glede na vlo#ena sredstva !e naprej ostaja predelovalna dejavnost, sledita pa ji maloprodaja in telekomunikacije, je zaklju-"il Bo!tjan Klajn!"ak, direktor IDC Slovenija.

Opomba: V nedavno ob-javljeni raziskavi analitske hi!e IDC Slovenia »IT Services 2008–2012 Forecast and 2007 Vendor Shares« lahko najdete podroben pregled trga storitev IT v Sloveniji v letu 2007 s po-datki o velikosti trga, tr"nih dele"ih glavnih ponudnikov ter napovedi za velikost in prihod-nja gibanja na vsakem izmed 13 segmentov trga storitev IT do leta 2012.



Za Slovenijo se je v pre-teklosti zelo dobro izkazalo »Nielsenovo pravilo«, ki do-lo!a, da se potrebe po pasovni "irini pri uporabnikih letno pove!ujejo za 50 odstotkov. Naj spomnimo: leta 1991 smo uporabljali modemske povezave s hitrostjo prenosa 14,4 kilobitov na sekundo, le-ta 1996 smo kombinirali dva ISDN kanala za 128 kilobitov na sekundo, leta 2001 je Siol ponujal ADSL s hitrostjo 1 megabita na sekundo, letos pa osnovni paketi na optiki omogo!ajo hitrost 20 mega-bitov na sekundo. #e pravilo uporabimo za napoved, bodo leta 2012 tipi!ni uporabni"ki paketi omogo!ali hitrost 100 megabitov na sekundo in !ez 10 let (2018) $e okrog 1 gigabit na sekundo.

Med prvimi z IPTV V Sloveniji smo med pr-

vimi na svetu vpeljali IPTV in postavili UMTS omre$je. Dobro je, da danes te storitve ponuja $e ve!ina na"ih ope-raterjev. Da bomo pri"li do kakovostne »informacijske hi"ne vti!nice«, po analogiji elektri!ne in vodovodne, pa je potrebno zgraditi opti!no dostopovno infrastrukturo. To je na za!etku velik eko-nomski zalogaj, ki pa nasle-dnjih 25-40 let zagotavlja tehni!no superiornost. Za-radi dobre konkurence in ustreznih predpogojev se na tem podro!ju Slovenija prebi-ja med deset najbolj"ih dr$av na svetu oziroma med prve tri v Evropi.

Zlivanje omre!ij je poslovna prilo!nost

Zlivanje omre$ij in storitev je poleg tehnolo"ke nuje tudi poslovna prilo$nost. Opera-terji $e preizku"ajo najnovej-"e tehnolo"ke re"itve, da bodo lahko dolgoro!no zagotavlja-li za sebe ekonomi!ne in za uporabnike inovativne ter uporabne re"itve. Fiksno te-lefonijo v Sloveniji izpodriva VoIP in mobilna telefonija, v prihodnosti bodo prevladale multimedijske komunikacij-ske povezave. Tudi ekonomi-ja obsega ima svoje meje, saj ima mobilni telefon $e sko-raj vsak Slovenec, medtem ko "irokopasovni internet

ne uporablja veliko ve! kot 70 odstotkov gospodinjstev. Uporabniki poleg funkcio-nalnosti vse bolj zahtevamo kakovost storitev. Pri fiksni telefoniji je bilo v Sloveniji s popolno digitalizacijo to zelo hitro dose$eno. Enake zahteve imamo uporabniki sedaj tudi pri uporabi novih storitev (mobilna telefonija in prenos podatkov, mobilna TV in IPTV).

Manj"a poraba energije Vse ve! se razmi"lja o

manj"i porabi energije za telekomunikacije. Dana-"nja omre$ja zahtevajo vse bolj zmogljive terminalne naprave (modemi, set-top boxi, mobilni terminali), to pa je hkrati s pove!evanjem njihovega "tevila pri uporab-nikih in energetske potratno-sti $e resni!ni izziv. Opti!na omre$ja so zagotovo energet-sko prijaznej"a.

IKT po desetletjih hitre tehnolo"ke rasti podjetij, ki so obvladovala celoten segment, prehaja v zrelo obdobje. Poja-vlja se vse ve! igralcev, ki vsak kakovostno obvladuje del ce-lotnega podro!ja, za kakovo-stno delovanje slovenskega omre$ja in storitev kot celote pa bo potrebno njihovo kako-vostno tehni!no in poslovno sodelovanje. Normalno je, da ponudniki IKT storitev skr-

bijo predvsem za pozitivne finan!ne rezultate. Po eni strani so soo!eni z izredno hitrim uveljavljanjem novih tehnologij, kar jim pomaga pri inovativnosti in ekonomiki novih ponudb za uporabnike, po drugi strani pa zanemar-janje poslovno-tehni!nega razvoja v zelo kratkem !asu vodi do nekonkuren!nosti.

Informacijska vti#nica Ko bomo imeli kakovostno

»informacijsko vti!nico« (fi-ksno ali mobilno), bo "e ve!ji poudarek na aplikacijah in njihovi uporabnosti. Danes so igre in zabava mre$na sto-ritev, prihodnje storitve pa bodo morale vsebovati !im ve! elementov za dvigova-nje na"e osebne, poslovne in nacionalne produktivnosti. Pomembno bo tudi, ali bomo znali uporabljati vse predno-sti, da bo na"e $ivljenje bolj enostavno in kakovostno. Kot primer si lahko zamislimo $e obstoje!o integracijo mobil-ne komunikacije in satelitske navigacije.

Ker smo majhni in odprti za novosti, imamo veliko stra-te"kih prednosti, da uporabne pridobitve telekomunikacij hitreje in kakovostnej"e im-plementiramo v drugih indu-strijskih segmentih (promet, finance, industrija, zdravstvo, dr$avna uprava).

Telekomunikacijska omre!ja so hrbtenica gospodarstva

Objektivnej"o sliko dobi-mo, !e slovensko stanje IKT primerjavo s svetom. Eden kakovostnej"ih kazalcev je »ICT Opportunity Index«, ki ga zadnjih pet let pripravlja in objavlja ITU. Glavni ele-menti tega indeksa so kazalci tehni!ne razvitosti omre$ja ("tevilo mobilnih in fiksnih telefonskih naro!nikov na sto prebivalcev ter koli!ina mednarodnega internet pro-meta na prebivalca), kazalci dostopnosti do IKT ("tevi-lo uporabnikov interneta, "tevilo ra!unalnikov in TV aparatov na gospodinjstvo), kazalci intenzivnosti upora-be IKT ("tevilo "irokopasov-nih uporabnikov in koli!ina mednarodnega telefonskega prometa na prebivalca) ter gospodarska razvitost in iz-obra$enost prebivalstva (pi-smenost, dose$ena izobra$e-nost prebivalstva). Slovenija se na tej lestvici med 181 dr-$avami pojavlja na robu 30 najbolj razvitih dr$av. Kljub velikim letnim spremembam na lestvici na vrhu vztraja-jo %vedska, Luxemburg in Hongkong.

T e l e k o m u n i k a c i j s k a omre$ja so danes glavna hrb-tenica gospodarstva in vsak-dana dr$avljanov. Bolj kot bo

Razvoj IKT omre"ja v SlovenijiZlivanje omre!ij in storitev je poleg tehnolo"ke nuje tudi poslovna prilo!nost Zadnjih deset let sta IKT v Sloveniji zaznamovala hitri internet in mobilnost. Hitra rast mobilnih uporabnikov se je pri#ela leta 1999 s pove#evanjem ponudbe. Internet dostop pa je dobil pospe"ek po letu 2001 in danes imamo v Sloveniji !e ve# kot 56 odstotkov gospodinjstev s hitrim internetnim dostopom.

omre$je tehnolo"ko, stro-"kovno optimalno in donosno za uporabnika in operaterja, bolj privla!no in konkuren!-no bo na"e gospodarstvo. Ne smemo pozabiti na turiste in tuje poslovne$e, ki morajo v na"em prostoru dobiti enake storitve, kot so jih navajeni v svojem doma!em okolju. Zato nas mora skrbeti zao-stajanje za vodilnimi okolji (Ju$na Koreja, Japonska, Hongkong, Singapur) in po-sledi!na nekompatibilnost.

Bodimo med zmagovalci Slovenski IKT »eko-sis-

tem«, kamor sodijo operater-ji, izobra$evalne in razisko-valne ustanove ter industrija, zaenkrat "e ima kriti!no ma-so. #e pa bo fokus v prihodnje usmerjen le v zadovoljevanje slovenskih potreb in prevze-manje EU direktiv, pa se ta slika lahko hitro poslab"a. Slovenske uspele re"itve mo-ramo plasirati na globalni trg in le takrat bo nekaj kruha. Pravkar kon!ane Olimipijske igre v Pekingu so pokazale, da v dolo!enih sredinah velja le zlata medalja, na sre!o pa v Sloveniji nekaj pomeni $e medalja. Naj bo tako tudi v telekomunikacijah – bodimo med najbolj"imi tremi vsaj v EU.

Mag. Alojz Hudobivnik, Iskratel



Prihranek stane, a se spla!a

Na storitev Asistence se je treba naro!iti. Letni znesek za telefonsko pomo! velja 32,42 evra, v ceno pa so vklju!eni vsi klici na brezpla!no telefonsko "tevilko. Informacije se mogo-!e na prvi pogled zdijo drage, a !e pomislimo, da se s tem iz-ognemo jezi, stresu ter izgubi !asa pri iskanju informacij, se izra!un kaj hitro prevesi v upo-rabnikovo korist. #e prera!u-nate znesek na dnevno porabo, vas va" asistent, ki ga dobite s kartico Asistent, stane komaj 8 centov na dan, kar je manj kot stane zgolj ena minuta pogovora pri klicu v katerokoli drugo omre$je. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da "tevilo asistenc ni omejeno.

!

Dnevno potrebujemo znanja in spretnosti ponudnikov storitev in blaga, ki nam lahko uresni!ijo na"e #elje, re"ijo te#avo ali celo #i-vljenjsko stisko. Pogosto pa so po-nudniki, ki jih sami pokli!emo, #e zasedeni ali nimajo !asa takrat, ko mi to #elimo in pri!akujemo. Re"i-tev, ki jo potrebujemo takoj, morda v nekaj urah ali dneh, zahteva od nas veliko energije in z njenim is-kanjem izgubimo preve! drago-cenega !asa. To vodi v nejevoljo, !asovno stisko in stres. Na"teto je mo! odpraviti z enim klicem v specializirani klicni center.

Vedno na voljo Nekateri ljudje vse preredko

priznajo, da potrebujejo pomo!. A "e huje se godi tistim, ki pomo!i ne najdejo pravo!asno in posle-di!no utrpijo ve!jo "kodo. Prav zato je prava informacija ob pra-vem !asu vredna zlata. Pohvaliti moramo dejstvo, da v Infocentru uporabnik vedno naleti na #ivega sogovornika in ne na odzivnik, kot je to #e navadno pri linijah pomo!i v tujini.

Hitro in natan!no Storitev Asistenca ponuja iz-

redno hiter dostop do prostih in ustreznih ponudnikov, ki razu-mejo nujne primere. Samo en klic zadostuje za naro!ilo mojstra za popravilo na domu ali na terenu, "e posebno ob nedeljah in praznikih. Center za asistenco potrebuje za obve"!anje ve! sto ponudnikov (obrtnikov, mojstrov, svetovalcev ...) le nekaj minut, uporabnik brez asistence pa ve! ur.

Za vse primere Asistenti v Infocentru klico-

!im pomagajo z najrazli!nej"imi asistencami. Najve! primerov pomo!i je pri opravilih znotraj gospodinjstev, kjer okvare niko-li ne po!ivajo. Ob po"kodovani vodovodni napeljavi, prekinjeni elektri!ni in"talaciji, ko voda pri!-ne uni!evati stanovanje ali zagori elektri!na napeljava, je izrednega pomena tudi prepre!evanje na-stajanja nadaljnje "kode. Nestro-koven poseg lahko nenazadnje ogrozi tudi #ivljenje. V tak"nih primerih je hitro posredovanje usposobljenega strokovnjaka bi-stvenega pomena.

Asistenti pa strankam poma-gajo priti tudi do najbli#jega av-tomobilskega servisa ali pa servis

Infocenter – pomo! na zahtevo[ ASISTENCA] Asistenti klico!im pomagajo z najrazli!nej"imi asistencami

Klicni centri lahko izpolnjujejo veliko razli!nih nalog. Eden zanimivej"ih v slovenskem prostoru je klicni center Infocenter, ki ponuja storitev Asistenca. Ta deluje 24 ur na dan in omogo!a interventni dostop do ponudnikov blaga in storitev, kadarkoli jih pa! potrebujemo.

CENE

Kontaktni centri dajejo velik poudarek intergraciji interneta in telefonije. Uporaba spletnih strani za upravljanje s klici in vnos podatkov je postala del vsakdana. Klasi!nemu telefon-skemu pogovoru so se pridru#ili video klici, spletne klepetalnice, elektronska po"ta in druge nove oblike komuniciranja, ki jih je omogo!il nov medij.

V "katlah malo novosti Med ponudniki tradicionalne

opreme za klicne centre velikih novosti, !e izvzamemo vsepo-vsod prisotno internetno telefo-nijo, ni. Med najve!jimi imeni, ki so prisotna tudi na slovenskem trgu, najdemo podjetja Alcatel-Lucent, Avaya, Cisco Systems, Ericsson-Astra, Genesys Labs, Nortel, Siemens in druga.

Ve! dogajanja je na strani stre#ni"kih re"itev. Tu so po be-sedah Mateja $vana, direktorja

PrehoKlicne centre smo doslej poznali kot centre za spre-jemanje in izvajanje klicev, po novem pa se postopoma spreminjajo v povsem nov kanal komuniciranja. Poleg telefonske komunikacije omogo!ajo "e druge vrste komunikacij, kot so faksira-nje, elektronska sporo!ila, SMS sporo!ila, klepetal-nice, oddaljeni agenti in podobno. Klicni centri tako postajajo kontaktni centri oziroma multimedijski navidezni centri.

oziroma vle!no slu#bo naro!ijo kar na lokacijo klico!ega, pomagajo mu lahko tudi do najbli#je po"te, restavracije, bencinske !rpalke in tudi preno!i"!a, !e je potreb-no. Vedno bolj dobrodo"li so tudi podatki o kolonah na cesti, mejnih prehodih in voznih redih trajektov, vlakov, avtobusov ter letalskega prometa.

Pomo! v prostem !asu Storitev podajanja to!nih in-

formacij lahko izkoristite ne le v stiski, temve! tudi v prostem !asu. Asistent lahko posreduje tudi vrsto informacij o priredi-tvah, kino sporedu in raznovr-stnih dogodkih, ki jih ni malo. Na telefonski "tevilki 041 66 66 41 namre! lahko prikli!ete

informacije o turisti!nih zname-nitostih, de#urnih prodajalnah in "e bi lahko na"tevali. Na #eljo uporabnika asistent le-tega tudi usmerja do #elene lokacije.

Zanesljivost in profesionalnost

Informacije, ki jih posreduje Infocenter, so zelo zanesljive. Visoko stopnjo zanesljivosti za-gotavlja prav mno#i!nost ponu-dnikov, teh je preko 3.000, ter vzpostavljene in v praksi pre-verjene komunikacijske poti. Asistenca zato uporabnikom ponuja stalni ob!utek varnosti in odpravo mnogih skrbi, saj je na voljo vsaki!, ko se je zavejo. Seveda je ustrezno poskrbljeno tudi za zasebnost.

Informacije, ki jih posreduje Infocenter so zelo zanesljive. !



Kaj ne sme manjkati V sodobnem klicnem centru ne sme manjkati:

zmogljiv telefonski sistem oziroma profesionalna telefonska centrala,

dodelana CTI programska oprema,

zmogljivi stre!ni"ki sistemi,varnostni sistemi,sistemi za arhiviranje podat-

kov,stalna "irokopasovna pove-

zava.Oprema mora biti v primerno

opremljenem informacijsko-te-lekomunikacijskem prostoru, ki ima zagotovljeno neprekinjeno delovanje tudi v primerih kraj"ega izpada elektri#ne energije.

!

!

!!!

!

!

podjetja CDE nove tehnologije, vse bolj prisotne kompleksne re!itve z uporabo redundan-ce in tehnologije gru". Manj!a podjetja, ki si zaradi razli"nih razlogov stre#ni!kih gru" ne morejo privo!"iti, najemajo storitev gostovanja stre#nikov v podatkovnih centrih in imajo lokalno name!"ene le agente klicnega centra. Telefonske aparate na delovnih mestih so po $vanovih besedah #e zdavnaj zamenjali telefonski aparati v obliki programske opreme na ra"unalni!kih za-slonih (tako imenovani soft phone).

Odprtokodno proti pla!ljivemu

Velike razlike v kontaktnih centrih nastajajo pri uporabi programske opreme. Pri pro-gramskih re!itvah, ki jih sicer poleg svojih izdelkov ponujajo proizvajalci strojnih re!itev, se neredko pojavijo te#ave s pri-lagodljivostjo posebnim #eljam naro"nikov. Odprtokodne re!itve teh te#av nimajo, zato se po"asi, a vztrajno vse bolj uveljavljajo v manj!ih klicnih centrih, kjer so nalo#beni stro!ki nizki. Odprto-kodno programje zve"ine deluje na platformi Linux, najbolj pri-ljubljene re!itve, ki uporabljajo SIP protokol za VoIP telefonijo, pa so Asterisk, CallWeaver, Fre-eSwitch in OpenSER.

V veliki prednosti so centri, ki so dodatno razvili lastne pro-gramske re!itve na podlagi CTI

(ang. Computer Telefon Integra-tion), prilagojene storitvam, ki jih ponujajo oziroma opravljajo.

Kontaktni center kot konkuren!na prednost

Kot pravi Sonja %eh, vodja tr#enja v klicnem centru SiCall, je kontaktni center lahko ena iz-med poglavitnih konkuren"nih prednosti in nekatera podjetja se tega zelo dobro zavedajo. »Vloga kontaktnih centrov v prihodnje se bo !e pove"ala, ne glede na uporabo novih in #e uveljavljenih ostalih komunikacijskih poti, saj je telefonska komunikacija po neposrednosti takoj za pogovo-

rom na !tiri o"i,« meni %ehova. Izpostavlja !e interaktivni od-nos pri komuniciranju, dodatne prednosti pa vidi v merljivosti u"inkov, mo#nosti testiranja rezultatov ter stro!kovni u"in-kovitosti teh centrov.

Razlike med malimi in velikimi

Med doma"imi kontaktnimi centri so najve"ji ponudniki sto-ritev Telekom Slovenije, Studio Moderna in SiCall, obstaja pa tudi veliko manj!ih in speciali-ziranih klicnih centrov. Veliki centri imajo ve"je zmogljivosti in lahko sprejmejo veliko !tevilo

klicev v kratkem "asu. Slabost teh centrov je lahko, da zapo-slujejo ve"inoma !tudente, ki se zelo hitro menjavajo in nimajo ustreznega znanja. Majhni cen-tri imajo praviloma prav to – so specializirani in prilagodljivi.

Barvito primerjavo o zahte-vani vi!ini vlo#ka za postavitev novega centra podaja Andrej Grcman iz podjetja Grom, ki pravi, da »medtem ko postavitev klicnega centra za nekaj sto ope-raterjev stane celo premo#enje, si lahko omislimo re!itev za !tiri operaterje za drobi#, sestavljeno iz rabljene ra"unalni!ke opreme in odprtokodnih programov.«

od iz klicnih v kontaktne centreOBVEZNA OPREMA

Agenti v klicnih centrih prihodnosti ne bodo samo dajali nasvetov, temve" bodo lahko uporabnikom do neke mere na daljavo pomagali upra-vljati z njihovimi napravami, kot so ra"unalniki, komunikacijski usmerjevalniki, mobilni telefoni in podobno.!

alizirala, stre#niki pa se bodo postopoma selili v podatkovne centre, ki bodo edini lahko za sprejemljivo ceno ponudili do-volj visoko raven redundance.

Kot ugotavljajo v Telekomu Slovenije, so smernice glede pri-hodnjih re!itev jasne – !teje le prava ponujena storitev za !e tako zahtevnega uporabnika oziroma hitra pomo" pri morebitnih te#a-vah. Tako bomo na primer klicni center za pomo" pri uporabi sple-tne strani priklicali s klikom na ikono na strani, klicni center za pomo" vozniku bo na voljo prek multimedijske naprave v avto-mobilu in podobno.

Prihodnost narekuje zadovoljstvo uporabnika

Kontaktni center prihodno-sti bo sledil razvoju novih oblik komuniciranja. Poleg zvoka in videa se bo zelo razvilo spletno klepetanje, ki ga bodo podjetja povezala s svojimi spletnimi stranmi. Agenti v klicnih centrih ne bodo samo dajali nasvetov, temve" bodo lahko uporabni-kom do neke mere na daljavo pomagali upravljati z njihovimi napravami, kot so ra"unalniki, komunikacijski usmerjevalni-ki, mobilni telefoni in podob-no. Delovna mesta v kontaktnih centrih se bodo povsem virtu-



Informativni dan bo 18. 9. 2008, ob 16.30 v vseh !tudijskih sredi!èih.

Ob tem se seveda pojavljajo vpra!anja, kako omogo"iti izobra-#evanje na daljavo vsem ljudem, ki #ivijo v razli"nih delih sveta, pripadajo razli"nim kulturam, veram in so na razli"nih stopnjah tehnolo!ke razvitosti? Kako uspo-sobiti ljudi, ki ne pripadajo tako imenovani internetni generaciji, za uporabo nove tehnologije v e-izobra#evanju? Kako omogo"iti, da bo na razvoj e-izobra#evanja in novih tehnologij vplivala dru#ba, in ne posamezniki?

Prilagajanje na vseh podro!jih

$as danes ogromno pomeni. Poleg slu#benih in dru#inskih obveznosti ter #elje po kakovost-nem pre#ivljanju prostega "asa, se zaposleni, ki imajo ambicije po nadaljnjem izobra#evanju, te#ko udele#ujejo popoldanskih preda-vanj in vaj. Ve"ina kandidatov se v svetu in v Sloveniji za e-!tudij odlo"a zaradi prilagodljivosti !tudija, kar je v skladu z gibanji v svetu. Prilagodljivost !tudija je

najpogostej!i razlog za vklju"itev v e-!tudij kar pri 51 odstotkih !tu-dentov. Vendar pri e-!tudiju ni po-membno le "asovno in krajevno prilagajanje !tudija, ampak tudi vsebinsko, metodi"no, didakti"no prilagajanje posamezniku, njego-vim potrebam in predznanju, kar je najpomembnej!e. E-!tudentje zelo dobro sprejemajo e-!tudij tudi zaradi usmerjenosti !tudija k in-dividualnim potrebam !tudenta, hkrati pa tehnologije, ki podpirajo virtualno komunikacijo, niso ve" neznanka.

Model e-"tudija %tudij poteka izklju"no na

spletu, v virtualnem !tudijskem okolju. Dejstvo, da sta u"itelj

in !tudent lo"ena pri e-!tudiju, kompenzirajo s posebno prilago-jenimi !tudijskimi aktivnostmi, ki spodbujajo sodelovanje tako med !tudenti in u"itelji kot tudi med samimi !tudenti in tehnolo-gijami, ki omogo"ajo asinhrone in sinhrone na"ine komunikacije. %tudijske aktivnosti so obliko-vane tako, da ob stalni pedago-!ki podpori spodbujajo sodelo-vanje med !tudenti in drugimi izvajalci pedago!kega procesa. U"na gradiva in na"rt !tudijskih aktivnosti !tudentje prejmejo v u"nem okolju na spletu, prav tako navodila za u"enje.

Mentorjeva vloga pri e-!tudiju je ena izmed glavnih, saj !tudente usmerja, spremlja in spodbuja.

E-!tudij je !tudij priDo magisterija ali visoko!olske diplome z e-!tudijE-izobra#evanje nima pomembne vloge samo v razvoju posameznika, ampak tudi v razvoju dru#be celotnega sveta. $tevilo prebivalcev na svetu se mo!no pove!uje, zato ne bo mogo!e graditi vedno novih u!ilnic, ampak je potrebno poiskati re"itev v globalnem izobra#evanju na daljavo.

Ve"ina kandidatov se v svetu in v Sloveniji za e-!tudij odlo"a zaradi prilagodljivost!

E-u"enje (elektronsko u"enje) je izobra#evanje, ki kot medij pou"evanja uporablja informa-cijsko komunikacijske tehno-logije (IKT) in multimedijska gradiva, lahko pa se pojavlja v najrazli"nej!ih oblikah. Pogo-sto poteka preko interneta, brez fizi"ne prisotnosti, zaradi "esar je v uporabi tudi termin »u"enje na daljavo«. O e-u"enju smo se pogovarjali z doc. dr. Janezom Be!terom, predstojnikom La-boratorija za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.

Ali je danes vsako izobra-!evanje postalo vsaj v dolo-"eni meri tudi e-u"enje?Termina e-u"enje v razvitih okoljih, ki se zavedajo pomena sodobne dru#be znanja, skoraj ne uporabljajo ve", saj je to po-stalo neizogiben del vsakega izobra#evalnega procesa. E-u"enje je del vsakdana vsakega posameznika v razvitih okoljih. V okoljih, kjer temu ni tako, se bodo morali v najkraj!em "asu prilagoditi in pospe!eno upo-rabljati sodobne tehnologije v izobra#evalne namene.

V kolik#ni meri e-u"enje zares spreminja ve" kot dva tiso" let star izobra!evalni model, ki ga sestavljajo u"i-telj, u"enci, u"ilnica in u"ni program?

Mo#nosti, ki jih omogo"ajo so-dobne tehnologije in storitve, klasi"ni izobra#evalni model res silijo v spremembe. Pomislimo, koliko informacij in odli"nih mul-timedijskih gradiv je danes prek interneta dostopnih !tudentom. Lahko uporabijo predavanja na-juglednej!ih univerz, komunici-rajo s kolegi po vsem svetu ... %tu-dent oziroma u"enec je postavljen v sredi!"e izobra#evanja, profesor pa je le moderator izobra#eval-nega procesa in mentor. Tabla in kreda ter frontalno izobra#evanje #e dlje "asa ne zadostujeta ve" v hitro spreminjajo"em se svetu, kjer je merilo uspeha in blaginje obseg in raven znanja posamezni-kov. E-u"enje ni le pripomo"ek k obstoje"im izobra#evalnim pro-cesom temve" neposredno vpliva na spremembe izobra#evalnega modela.

Koliko je e-u"enje razvito v Sloveniji?V minulem letu so se, "eprav z za-mudo, tudi pri nas na tem podro"ju pri"ele dogajati ve"je spremembe. Nastajajo razli"na elektronska gra-diva za osnovne in srednje !ole, poudarek pa se iz infrastrukture po"asi seli na vsebinski del. Po-trebno je poudariti, da imamo vse pogoje za hiter razvoj, saj smo v Sloveniji #e pred ve" kot deseti-mi leti razvili lastne tehnologije in storitve, ki so povsem primerljive z najbolj sodobnimi s tega podro-

"ja. Za razliko od formalnega izo-bra#evanja se v ve"jih poslovnih okoljih vse bolj zavedajo pomena e-u"enja in ga uspe!no uveljavljajo v praksi, saj vedo, da brez tega niso konkuren"ni na globalnem trgu. V Sloveniji imamo lastno znanje, razvite tehnolo!ke re!itve in sto-ritve, ki so povsem primerljive z najbolj uspe!nimi dr#avami s tega

podro"ja, vendar z izjemo nekate-rih ve"jih poslovnih okolij in posa-meznih izobra#evalnih ustanov na nacionalni ravni e-u"enje ni dovolj uveljavljeno in podprto. Zato se dolo"ene organizacije, ki se ukvar-jajo z uvedbo e-u"enja, ozirajo po trgih izven na!ih meja, kjer je ve"ja mo#nost uspeha pri tr#enju njiho-vih re!itev in vsebin.

Ali najnovej#e spremembe v izobra!evalnem sistemu pri nas v zadostni meri upo#te-vajo in omogo"ajo e-u"enje?E-u"enje ni le klasi"ni izobra#e-valni pripomo"ek, ki popestri iz-obra#evalni proces, temve" vpli-va na spremembe v obstoje"em izobra#evalnem modelu. To po-meni, da bi moral izobra#evalni

U!enci marsikje prehiteva[ INTERVJU] Janez Be!ter, predstojnik Laboratorija za telekomunikacije na Fakulteti zNa kratko

Programi F-Secure za leto 2009Finsko podjetje F-Secure, ki ga zastopa Amis, je predsta-vilo nove programske pakete za za!"ito ra"unalnikov pred spletnimi gro#njami. Progra-mi z letnico 2009 uporabljajo najnovej!o tehnologijo F-Se-cure DeepGuard 2.0 za takoj-!nje prepoznavanje nevarnih programov in prej neznanih gro#enj. F-Secure je za leto 2009 pripravil pakete F-Se-cure Internet Security 2009, F-Secure Anti-Virus 2009, F-Secure Home Server Security 2009, F-Secure Health Check in Online Wellbeing portal.

Predstavljen CyberLink PowerDVD 8Podjetje CyberLink, ki ga za-stopa Xenon forte, je predsta-vilo novo razli"ico programske opreme PowerDVD, ki s pod-poro najnovej!im formatom za zvok in video visoke lo"lji-vosti (med drugim tudi AVCH in Blu-ray) prina!a doma"im uporabnikom nove na"ine za u#ivanje v filmih. Funkcija Pure Home Theater Audio omogo"a u#ivanje v visoki jasnosti in "i-stosti zvoka, Movie Collection je namenjena zbiranju infor-macij o filmih, Movie Remix pa omogo"a ustvarjanje lastne »zgodbe« s pomo"jo prilju-bljenih DVD-filmov.

Formula uspeha je sestavljena iz pravilne kombinacije klasi!nega u!enja in e-u!enja.

To pravi doc dr. Janez Be"ter, predstojnik Laboratorija za te-lekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani

!



Kdo so e-!tudentje

Potencialna ciljna skupina za e-!tudij so zaposleni v podjetjih, ki delujejo na globalnih trgih, kjer virtualna komunikacija po-staja del njihovega vsakdana. Zanimanje za e-!tudij na podro-"ju terciarnega izobra#evanja v Sloveniji nara!"a. Tako se pove"uje dostopnost programov in tudi uveljavljanje na"el vse-#ivljenjskega u"enja. Velikokrat se za e-!tudij odlo"ajo tudi mla-de mamice in !portniki.

!

Oglasi 189x255 image Business.indd 1 9/11/08 12:44:05 PMProcess CyanProcess MagentaProcess YellowProcess Black

E-!tudij in izzivi prihodnosti Na vrata !ole trkajo tudi

predstavniki tako imenovane net generacije, ki jim internet s svojimi storitvami predstavlja na"in #ivljenja. Generaciji tako imenovanih ‚digital natives‘, ki jim je bil internet tako reko" po-lo#en v zibko, generaciji, ki se raje dru#i virtualno, kot da bi zahaja-la v lokale, ki ima #e sedaj mre-#o poznanstev stkano po celem svetu, ki soustvarja wikipedijo in predstavlja sebe in svoj na"in razmi!ljanja preko blogov in ta-ko dalje, bo potrebno ponuditi druga"en na"in ! tudija, na"in !tudija, ki bo omogo"al preple-tanje formalnega in neformalnega oziroma prilo#nostnega prido-

bivanja znanja s podporo novih tehnologij.

Inovativno u"enje, ki je podpr-to iz IT tehnologijo je eno glavnih gibanj v izobra#evanju. Tudi splet 2.0 je pomemben mejnik v razvo-ju e-!tudija, saj predstavlja vrsto tehnologij in orodij, ki spodbujajo ustvarjalnost, izmenjavo infor-macij in kar je najpomembnej!e, sodelovanje med uporabniki. So-cialna omre#ja, spletni blogi, wiki-ji, virtualni svetovi, RSS obvestila in ostale tehnologije spleta 2.0 so najprej izkoristila podjetja za bolj!e poslovanje in posamezniki za osebne potrebe po sodelova-nju in komunikaciji, danes pa tudi izobra#evanje priznava potenci-ale teh tehnologij in te se vse bolj vklju"ujejo tudi v podro"je for-malnega izobra#evanja.

ihodnostijem

POTENCIALI

ti !tudija, kar je v skladu z gibanji v svetu.

ajo u"itelje in !olea elektrotehniko v Ljubljani, o e-izobra!evanju, ki postaja nuja za vse

sistem omogo"iti pogoje za uve-ljavitev e-u"enja, torej zagotoviti in umestiti kakovostne kadre za IKT podporo pedago!kemu ose-bju, skrbeti za celovito ter siste-matsko usposabljanje u"iteljev in primerno ovrednotiti njihovo delo na tem podro"ju. Izobra#evalni sistem se prepo"a-si odziva na spremembe na po-

dro"ju e-u"enja. Lahko re"em, da marsikje u"enci prehitevajo u"itelje.

Kako na e-u!enje v Slove-niji gledajo izobra"evalni krogi?Izobra#evalne ustanove, ki se zavedajo pomena e-u"enja, za-poslujejo tudi strokovnjake, ki se spoznajo na didaktiko e-u"e-nja. V takih okoljih se e-u"enje uporablja, ponekod tudi v ve"in-ski meri. Slovenske univerze za-zdaj e-u"enju ne dajejo ve"jega pomena in ne vrednotijo dovolj dela izobra#evalcev na podro"ju e-u"enja. $teje le izobra#evalno gradivo na papirju. Ni sistem-skih re!itev in ve"inoma so raz-mere odvisne od posameznega u"itelja ali profesorja.

Kako pa ga vidi dr"ava?Dr#ava na e-u"enje zaenkrat gle-da kot na u"ni pripomo"ek. To je sicer napredek glede na preteklo obdobje, ko ga z izjemo nalo#b v opremo in infrastrukturo sploh ni podpirala, vendar !e zdale" ni dovolj. Ob #e omenjenih potreb-nih spremembah izobra#evalnega sistema bi bilo potrebno pose"i tudi v u"ni na"rt z novimi zna-nji s podro"ij komunikacij, upo-rabe medijev, iskanja in izbire pravilnih podatkov ter drugimi znanji, ki bodo zagotavljale IKT funkcionalno pismene dr#avljane Slovenije.

Koliko pa so sami u!enci zadovoljni s stanjem e-u!enja pri nas?Napredek na podro"ju e-u"enja je izjemno hiter, odzivnost dr-#ave in izobra#evalnega sistema na spremembe pa je prepo"asna, kar pomeni, da u"enci, dijaki in !tudentje, ki zelo hitro dojemajo spremembe, sami uporabljajo najbolj napredne tehnologije ter ustvarjajo svoj vzporedni sistem izobra#evanja in prehi-tevajo u"itelje, ki jim le te#ko sledijo.

Kak#en nadaljnji razvoj e-u!enja lahko pri!akujemo?V e-u"enju se poudarek seli na vse ve"jo uporabo multimedi-je, komunikacije in sodelovanja med u"enci s pomo"jo sodob-nih tehnologij. Izobra#evanje hkrati postaja nuja za vsakega

Na kratkoNovi izdelki, storitve in re!itve HPHP je predstavil nove izdelke, storitve in re!itve, izdelane za poenosta-vitev implementacije in upravljanja virtualizacije, s "imer lahko podjetja dose#ejo ve"jo poslovno vrednost tehnologije. Pristop HP k virtualizaciji je usmerjen v odstranjevanje tehnolo!kih ovir, ki zmanj!ujejo vpliv vir-tualizacije v podjetjih. Poudarek je na delovanju aplikacij in poslovnih storitev ne glede na to, kje gostujejo, kako so upravljane in kako so vklju"ene v omre#je. Novosti, ki vklju"ujejo tako namizne ra"unalnike kot podatkovne centre, so oblikovane glede na tri podro"ja: upravljanje aplikacij in delovanja, odstranjevanje infrastrukturnih ovir in izkori!"a-nje arhitekture odjemalcev.

FRiSK pod geslom Omre"i me 3.0V Murski Soboti je, pod geslom Omre#i me 3.0, #e drugi" potekal dvo-dnevni festival ra"unalni!tva in sodobnih komunikacij FRiSK. Na festi-valu, ki je namenjen tako stroki kot tudi splo!ni javnosti, so se zvrstila !tevilna predavanja, predstavitve, okrogle mize in delavnice. Med dru-gim so odprli tudi edinstveni muzej ra"unalni!tva v Sloveniji.

Logitech predstavil nove izdelkePodjetje Logitech je v Moravskih Toplicah predstavilo svoje najnovej!e izdelke, ki so jih pred tem pokazali na sejmu IFA v Berlinu. Gre za varno-stne kamere, s katerimi lahko hitro in brez dodatnih stro!kov ter brez konfiguracije omre#ja in dodatnih #ic zavarujemo prostore. V ponudbi je tudi priljubljena ergonomska tipkovnica Wave v kombinaciji z novo brez#i"no lasersko mi!ko MX 100 s polnjivo baterijo. Med drugim so prikazali !e novi predvajalnik Squeezebox, ki vklju"uje visoko zmogljive zvo"nike in integrirani oja"evalec.

posameznika. Zaradi hitrih sprememb le kombinacija kla-si"nega in e-u"enja lahko zado-sti potrebam funkcionalnega in vse#ivljenjskega izobra#evanja. V prihodnosti torej govorimo o sodelovalnem delovnem okolju vsakega posameznika, v katerem se bo lahko u"il, delal in zabaval, do tega okolja pa bo dostopal tako z delovnega mesta kot tudi od doma. Gre torej za nekak!no nadgradnjo prilagojenih intra-netnih spletnih strani oziroma spletnih aplikacij, kot jih danes poznamo v nekaterih poslovnih okoljih. E-u"enje se bo zlilo v vsakdanje delovno okolje. Za zaklju"ek moram nujno pouda-riti, da so "love!ki stiki v #ivo nenadomestljivi in da je formula uspeha sestavljena iz pravilne kombinacije klasi"nega u"enja in e-u"enja.



Mobilni telefon kot zgolj tehni!no sredstvo dvosmernega komuniciranja je stvar preteklosti. Ob izjemno hitrem razvoju tehnologije in ob "elji po informiranosti vedno in povsod so mobilni telefoni postali mno"i!ni medij z vlogo informirati, omogo!ati interakcijo, zabavati.

Oglasno sporo!ilo Mobitel , d. d., Vilharjeva 23, 1537 Ljubljana

SMS-sporo!il in MMS-sporo!il so lahko uporabniki na mobilni portal dodajali svoja sporo!ila in mobilni portal se je kmalu izkazal kot forum za izmenjavo relevantnih informacij iz slovenskega poslovnega okolja, le da je bil za razliko od internetnih forumov uporabnikom vedno in povsod dosegljiv. Ob tem je za"ivela tudi spletna stran podjetja, na katero so uporabniki za!eli dodajati #e dodatne vsebine. Podjetju je tako uspel za!rtani cilj: obiskovalci spletne strani so se za!eli ve!krat vra!ati na spletno stran, obenem pa so dosegli tudi ob!u-tno pove!anje prodaje svojih storitev.

Mo"nosti so ve!je kot kadarkoli. Tehno-logija jih podpira. Potrebujete le inova-tivnost, kreativnost in svet mobilnega marketinga lahko postane tudi va#.

Podrobne informacije:

01 472 80 00

[email protected]

www.m-vrata.com

Nova vloga mobilnih telefonov prina#a tudi nove mo"nosti za tr"enje, !esar se strokovnjaki dobro zavedajo. Na po-dro!ju mobilnega ogla#evanja bo po napovedih dru"be Group M dele" ogla-#evalskega prora!una, namenjenega ogla#evanju v interaktivnih medijih, do leta 2009 predstavljal "e 15 odstotkov celotnega ogla#evalskega prora!una.

Podatek ni presenetljiv, saj so mobilni telefoni vse bolj navzo!i na vseh ravneh na#ega "ivljenja. Celo tako zelo, da do-polnjujejo in ponekod celo nadome#!a-jo obi!ajne medije. Ob leto#njih Olim-pijskih igrah v Pekingu so se na primer dru"be, kot je NBC, odlo!ile, da bodo na svojih spletnih straneh razvile privla!ne mobilne vsebine za svoja ob!instva, ki so lahko hiter vpogled v olimpijsko do-gajanje dobili tudi prek mobilnih telefo-nov. Z re#itvami, ki vklju!ujejo uporabo mobilne tehnologije, so ob tem seveda sku#ale vzpodbuditi tudi poskok upora-be drugih storitev.

Prilo"nosti za mobilni marketing so sicer na voljo tudi v Sloveniji. Dru"ba Mobitel "e od leta 2001 ponuja #irok nabor oro-dij mobilnega tr"enja pod enotno stori-tveno znamko M-vrata. Re#itve M-vrat vam zagotavljajo uresni!itev "elja poten-

cialnih in obstoje!ih uporabnikov, saj lahko za komunikacijo z njimi izbirate med najsodobnej#imi mobilnimi kanali, kot so tekstovna SMS-sporo!ila, multi-medijska MMS-sporo!ila, mobilni (WAP) portali, glasovni klici v "ivo ali prek od-zivnikov ter mobilno glasovanje (USSD).

M-vrata omogo!ajo inovativne kom-binacije omenjenih re#itev v obliki sa-mostojnih marketin#kih akcij, ki lahko svojo mo! poka"ejo tudi kot podpora klasi!nim marketin#kim pristopom. Svojim uporabnikom lahko s pomo!jo re#itev, ki jih ponujajo M-vrata, posre-

dujete finan!ne, poslovne, zabavne, kulturne in druge uporabne vsebine. Obve#!ate jih lahko tudi o novostih v ponudbi, posebnih akcijskih ugodnosti ter pozivate na dogodke ali sre!anja. Tak#ne informacije so lahko za upo-rabnike zelo koristne, saj jim prihranijo !as in denar.

Z re#itvami M-vrat lahko zelo uspe#no nadgradite svoje obstoje!e re#itve. Primer podjetja, ki mu je z mobilnim marketingom uspelo ne le obdr"ati ob-!asnih obiskovalcev svoje spletne stra-ni, ampak tudi ob!utno pove!ati obseg

stalnih naro!nikov, je le eden med mnogimi uspe#nimi. Na svoji spletni strani – sicer dobro obiskani, a z ve!in-skim dele"em enkratnih obiskovalcev – je podjetje spro"ilo celovito mobilno marketin#ko akcijo.

Za vsako podro!je ponudbe podjetja so pripravili dodatne vsebine; za obi-skovalce strani s finan!nimi storitva-mi podjetja so pripravili vsakodnev-na borzna poro!ila, ponudbo pa so zaokro"ili z mobilnim portalom, ki je vklju!eval dnevno sve"e poslovne no-vi!ke iz Slovenije in tujine. S pomo!jo

Mobilni marketing kot inovativen pristop k razvoju va!ega podjetja

Ali ste vedeli?Nekatere re# i t ve M -vrat so re# i t ve na klju! in j ih lahko uporabite takoj ob podpisu pogodbe. Za ostale re# i t ve, ki zahtevajo razvoj za kon!-no uporabo, pa se lahko obrnete tudi na par tnerje M -vrat , ki imajo aplikaci je "e razvi te. Seznam par tner-jev M -vrat je objavljen na www.m-vrata.com/Partnerji.

IKT_M vrata 4 285x190.indd 1 9/4/08 9:47:15 AM

Pred leti so bile vloge razli!-nih vodnikov jasno razdeljene. Bakrena parica se je uporabljala za prenos telefonskih pogovorov, koaksialni kabel je slu"il za prenos televizijskih in radijskih signalov, opti!ne povezave pa so bile rezer-virane za zakupljene vode in po-membne medkrajevne povezave med vozli#!i nacionalnega opera-terja telekomunikacij ter malo#te-vilna podjetja s potrebo po visokih hitrostih prenosov podatkov.

Internet je spro!il plaz Nato pa se je pojavil internet

in v slabem desetletju dodobra preme#al karte. Z vse ve!jim ob-segom in bogatenjem vsebin na svetovnem medmre"ju se je poja-vila tudi potreba po #irokopasov-nem dostopu do njega. Bakrene telefonske "ice marsikje niso bile kos novim zahtevam, kabelski operaterji pa so svoja omre"-ja, ki so bila sprva namenjena enosmerni komunikaciji, nad-gradili v sodobna dvosmerna omre"ja, v katerih je bilo ve! kot dovolj pasovne #irine za prenos podatkov. A z uporabo napre-dnih tehnologij, kot sta ADSL

in VDSL, so klasi!ni telefonski vodniki hitro ujeli priklju!ek in predvsem zaradi #ir#e dostopno-sti celo prevzeli pobudo pri dis-tribuciji vsebin. Vendar ima pri distribuciji signalov TV progra-mov kabel prednost, saj je signal vseh programov vedno prisoten na uporabnikovi priklju!ni to!-ki, kar omogo!a sprejem na ve! TV sprejemnikih brez dodatnih naprav.

Vsi imajo vse Danes smo pri!a sobivanju

treh konkurentov – bakrenih paric, kabelskih ter opti!nih omre"ij. Vsem je skupno ponud-ba ve!ine sodobnih storitev elek-tronskih komunikacij. Vse ve! uporabnikov posega po tako ime-novanih troj!kih. Gre za pakete, ki v enem naro!ni#kem razmerju ponujajo telefonijo, televizijo ter dostop do interneta.

Je kabel konkuren"en optiki?

Janez Smolkovi!, direktor pod-jetja Teleing, pravi, da je opti!ni kabel kot prenosni medij v pred-nosti pred koaksialnim. Zato vsi ve!ji kabelski operaterji pospe#e-no gradijo lastna opti!na (FTTH – fiber to the home) omre"ja. Tre-nutno stanje omre"ij je #e najbolj podobno hibridu. Gre za opti!no koaksialno hibridno omre"je. Pri UPC Telemach poudarjajo, da "e okoli 80 odstotkov njiho-

vega omre"ja sestavlja opti!ni del. »Imamo pribli"no deset tiso! ki-lometrov opti!nih vlaken po celi Sloveniji,« pravi Roman Vol!i! iz dru"be UPC Telemach.

$e je kabel le zadnji !len do uporabnika, potem se nam za prihodnost #e ne gre bati. Teh-nologija, zapakirana v standardu EuroDocsis 3.0, namre! omogo!a visoke hitrosti prenosov v smeri k uporabniku – vse do 120 me-gabitov na sekundo in to preko koaksialnega kabla. Teoreti!no bi z uporabo kompresijskih algo-

Dostojno upiranje Do 120 megabitov na sekundo lahko zna!a hitrossmeri k uporabniku, ki jo omogo"a standard EurDanes smo pri"a sobivanju treh konkurentov – bakre-nih paric, kabelskih ter opti"nih omre!ij. Vsem je skupno ponudba ve"ine sodobnih storitev elektron-skih komunikacij.

Vse ve" uporabnikov posega po tako imfonijo, televizijo ter dostop do interneta.!



Kaj se obeta v kabelskih omre!jih

Nekaj doma!ih operaterjev kabelskih omre"ij smo vpra#ali o morebitnih novostih, ki jih na-meravajo uvesti v svojo ponudbo. Roman Vol!i! iz dru"be UPC Tele-mach nam je zaupal, da s septem-brom uvajajo ponudbo prenovljene digitalne televizije. Uporabniki bodo dele"ni novih digitalnih pro-gramov, vklju!no s HD tehnologijo in osebnim snemalnikom. »Upo-rabniki digitalnega sistema bodo lahko snemali do #tiri programe hkrati, ustavili sliko, si jo prevrteli nazaj ali naprej, saj sistem omo-go!a shranjevanje filmov, #portnih dogodkov, risank, novic in drugih vsebin na trdi disk. Verjamemo, da bo ve! kot sto skrbno izbranih programov zadovoljilo "elje in pri!akovanja na#ih uporabnikov, pri !emer nas je vodila predvsem "elja bo !im ve!ji kakovosti, in ne le #tevilu programov,« razlaga Vol!i!. UPC Telemach uvaja tudi video na zahtevo (VOD – video on demand). Enako ponudbo snujejo tudi v podjetju Teleing. »Naro!niki bodo lahko izbirali med razli!nimi programskimi paketi in naro!ali njim zanimive video vsebine,« pravi Janez Smolkovi!, direktor podjetja Teleing.

!

Pustite ga Ëakati... z upc digitalno televizijo.

S pomoËjo digitalnega video snemalnika lahko ustavite neposreden televizijski program in nadaljujete gledanje, kadarkoli æelite. Novi digitalni paketi TrojËek z digitalno televizijo æe od 25 Q*.

Casino Royale zdaj na HBO.

Preprosto za vsakogar.

080 22 88www.upc.si

*Moænost doplaËila za digitalni video snemalnik 4 Q na mesec.Storitev je moæna, kjer obstajajo tehniËne moænosti priklopa.! 2008 UPC Telemach. Vse pravice pridræane.

Cas

ino

Roy

ale

- ! 2

00

6 D

anja

q, L

lc, U

nite

d A

rtis

ts C

orpo

rati

on in

Col

umbi

a P

ictu

res

Indu

stri

es. V

se p

ravi

ce p

ridr

æane

.

UPC_DTV_bond_285x190 Finance.ai 12/9/08 09:39:35

ritmov operaterji lahko dosegali hitrosti prenosov vse do 400 me-gabitov na sekundo, kar je dovolj za vse trenutne in prihodnje po-trebe uporabnikov.

Uporabnike zanima vsebina, ne tehnologija

Kabelska omre!ja tako osta-jajo pomembna alternativa omre!jem nacionalnih teleko-munikacijskih operaterjev. Ver-jameta, da kon"nih uporabni-kov sama tehnologija omre!ja ne zanima. Uporabniki bodo v

prihodnje dobivali vse teleko-munikacijske storitve od istega ponudnika, kar je nenazadnje tudi cenovno najbolj ugodna po-nudba – ne glede na omre!je. Pri raznih troj"kih in "etvor"-kih (paketom se bo priklju"ila #e mobilna telefonija) bosta v prihodnje odlo"ala predvsem vsebina in odnos do naro"nika. Pri sami kakovosti storitve bodo vse bolj #teli dejavniki, kot so odzivnost, podpora in skrb za naro"nike. Cene pa so !e sedaj ugodne.

kabelskih omre"ijst prenosa podatkov preko koaksialnega kabla v

roDocsis 3.0 NOVOSTI

menovanih troj#kih – paketih, ki v enem naro#ni!kem razmerju ponujajo tele-


FINANCE, torek, 16. september 2008, !t. 178oglasna priloga

[ ZANIMIVOST ]

KOLEDAR DOGODKOV

Navedeni so naziv in opis dogod-ka, organizator, mesto, kraj in datum ter spletna stran za doda-tne informacije.

ETNO – evropska telekomunika-cijska delavnica, seminar na temo nadzora prevar, spletnega krimi-nala in spletne varnosti, Hermes SoftLab, Ljubljana, 16.-19. septem-ber (www.hermes-softlab.com)

Mikrocop konferenca 2008, poslovna konferenca o upravljanju dokumentov, Kongresni center Mons, Ljubljana, 17. september (www.mikrocop.com)

IT horizont, Hotel Slovenija, konferenca, na kateri bo HP strankam in partnerjem predstavil, kako lahko z uporabo IT uresni"ijo svoje vizije poslovnega uspeha in osebne storilnosti, Kongresni center LifeClass, Portoro!, 17. in 18. september (h40033.www4.hp.com/dogodki)

SIOUG 2008, 13. strokovno sre"anje ponudnikov in uporabni-kov programske opreme Oracle, Oracle Software, Kongresni center Bernardin, Portoro!, 21.-24. sep-tember (www.sioug.si)

Oracle OpenWorld 2008, sve-tovno sre"anje strokovnjakov in uporabnikov programske opreme Oracle, Oracle Corporation, Mosco-ne Center, San Francisco 21.-28. september (http://www.oracle.com)

Odprtje NETFORK Akademije za poslovni internet, akademija zdru-#uje vodilne slovenske strokovnja-ke za poslovanje preko interneta in usposablja mened#erje za internet, Ljubljana, 23. septembra (www.netfork-akadmija.si)

Photokina 2008, vodilni svetovni (dvoletni) sejem foto in video opre-me, Koelnmesse, Köln, 23.-28. september (www.photokina-colo-gne.com)

Varno poslovanje z re"itvami ActivIdentity, strokovni seminar, Crea, Hotel Lev, Ljubljana, 24. sep-tember (www.crea.si/AI)

Ban#ni dan 2008, 3. sre"anje o IBM-ovih sodobnih konceptih za fi-nan"ne institucije, Ljubljanski grad, Ljubljana, 24. september (www.ibm.com)

Varno poslovanje z re"itvami ActivIdentity, strokovni seminar, Crea, Hotel Lev, Ljubljana, 24. sep-tember (www.crea.si/AI)

Upravljanje poslovnih procesov (BPM), strokovni seminar, Crea, Hotel Lev, Ljubljana, 24. septem-ber (www.crea.si/BPM)

Dok_Sis 2008, mednarodno posvetovanje o sistemih za upra-vljanje z dokumenti, Dru!tvo infor-matikov, mikrofilmarjev in doku-mentalistov, Hotel Larix, Kranjska Gora, 24.-26. september (www.media-doc.si)

IDC Outsourcing Conference, konferenca IDC na temo »Ljudje in procesi – Zunanje izvajanje IT v praksi«, IDC Slovenija, Kongresni center Mons, Ljubljana, 25. sep-tember (www.idc-cema.com)

Kontroling oblikuje prihodnost,

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

OD 16. SEPTEMBRA DO 17. OKTOBRA

Tipkovnica kot bo!i"no drevesceVelikokrat se nam zgodi, da se moramo za ra"unalnik usesti pono"i oziroma v pogojih slab!e vidljivosti. Logitech je za no"ne ptice razvil novo tipkovnico, imenovano Illuminated. Od konkuren"nih izdelkov se razlikuje po optimizirani osvetlitvi tipk. Osvetlitev je namre" ve"raven-sko nastavljiva (4 razli"ne mo"i) in zahvaljujo" posebni tehnologiji izde-lave (ve"plastno lasersko graviranje in velika svetilna plo!"a) tudi povsem enakomerna na celotni povr!ini tipkovnice. Sistem tipk Logitech Perfect-Stroke omogo"a !e udobnej!e in teko"e tipkanje, ki je, kot se za no"ni "as spodobi, zelo tiho. Izdelek iz tako imenovanega premijskega razreda je zelo tanek, saj je debelina tipkovnice vsega 9,2 milimetra. Elegantni namizni pre-sti#, ki je te dni #e naprodaj, prodajalci cenijo na slabih 80 evrov.

8. strokovno posvetovanje kontro-lerjev, crmT, Grand hotel Bernardin, Portoro!, 25. in 26. september (www.kontroling.si)

Bleeding Edge 2008, tehni"na konferenca, namenjena arhitek-tom, razvijalcem in tehni"nim strokovnjakom, Microsoft Slovenija, Hotel Slovenija, Portoro!, 1. okto-ber (www.bleedingedge.si)

phion Roadshow 2008, dogodek na temo poenostavitve upravljanje informacijske varnosti, Actual I.T., Kongresni center Mons, Ljubljana, 1. oktober (www.actual.si)

IBM System x & BladeCenter Technical Conference, tehni"na konferenca o stre#ni!kih sistemih, Grand Hotel in Malahide, Dublin, 6.-8. oktober (www-304.ibm.com)

IBM WebSphere Portal Technical Conference, tehni"na konferenca o IBM WebSphere portalih, Maritim Hotel Berlin, Berlin, 6.-9. oktober (www-304.ibm.com)

Invex 2008, mednarodni sejem informacijskih in komunikacijskih tehnologij, BVV Veletrhy Brno, Exhi-bition Center, Brno, 7.-11. oktober (www.bvv.cz/invex-gb)

Junaki {obvladujejo podatke} s stre!nikom SQL Server 2008, teh-ni"ni pregled stre#nika SQL Server 2008, Microsoft Slovenija, Ljublja-na, 9. oktober (www.microsoft.com/slovenija/)

JavaBLEND 2008, strokovna mednarodna konferenca s podro"ja javanskih tehnologij, Parsek. Hou-sing, Ljubljanski grad, Ljubljana, 9. oktober (www.javablend.net/sl)

CeBIT Biliim Eurasia 2008, mednarodni sejem IKT za podro"je Evroazije, Sredozemlja in Bli#njega vzhoda, HIF (Deutsche Messe), Tüyap Beylikduzu Congress Center, Istanbul, 7.-12. oktober (www.ce-bitbilisim.com)

SAP forum ‘08, najve"ja SAP-jeva slovenska konferenca stro-kovnjakov za vse velikosti podjetij, sre"anje podjetij, strokovnjakov in partnerjev, hkrati tudi postaja sve-tovne turneje SAP World Tour ‘08, SAP Slovenija, Hotel Golf, Bled, 13.-14. oktober (www.sapforum.si)

SAP TechEd ‘08, svetovna SAP-jeva tehnolo!ka konferenca o najnovej!ih trendih SAP-jeve tehnologije, re!itev in aplikacij, SAP, ICC Berlin, Berlin, 14.-16. oktober (www.sapteched.com/emea)

Sinergija 2008, konferenca strokovnjakov Microsofta ter par-tnerskih podjetij in uporabnikov Microsoftove programske opreme, Microsoft Srbije in $rne gore, Master Centar, Novi Sad, 14.-17. oktober (www.mssinergija.net)

Infosek Expo 2008, izobra#e-valna konferenca o upravljanju varnosti, Palsit, Kongresni center Mons, Ljubljana, 15. oktober (www.palsit.com)

IDC Business Intelligence Roadshow 2008, konferenca na temo poslovnega obve!"anja, IDC Slovenija, Kongresni center Mons, Ljubljana, 16. oktober (www.idc-adriatics.com)

PANTHEON konferenca 2008, 5. partnerska konferenca DataLaba, prvi del: Portoro!, 2. in 3. oktober, drugi del: Br#ko, 16. in 17. oktober (www.datalab.si)

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

S&T kot ponudnik popolnih storitevPodjetje S&T je na Dunaju orga-niziralo mednarodno konferenco za novinarje z naslovom »Trgi IT storitev v preoblikovanju – Poslovne inovacije in zmagovalni tr#ni dele#i partnerjev v preoblikovanju«. Na njej so zvr!ni direktor skupine S&T Christian Rosner in izvr!ni finan"-ni direktor Martin Bergler skupaj z regijskima direktorjema dru#b PAC in EMC% predstavili spremem-be na trgu IT storitev. Doslej sta trg zaznamovala dve vrsti ponudnikov storitev – svetovalci mened#menta in sistemski integratorji. V prihodnje pa bo vse bolj rasla vloga ponu-dnikov popolnih storitev, to je tako imenovanih partnerjev za poslovne inovacije in transformacije (BIPT). Na konferenci se je S&T predstavil kot ponudnik BIPT.

Ustanovljen bo Tehnolo#ki dizajn centerNa Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE) so mini-strica za visoko !olstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, rektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Andreja Kocijan"i" in dekan FE prof. dr. Janez Nastran podpisali pismo o nameri za ustanovitev in izgradnjo Tehnolo!kega dizajn centra (TDC). TDC bo usmerjen v ustvarjalni tehnolo!ki razvoj, na katerem temelji sodobna dru#ba znanja, ter vzpostavljal partner-ske povezave in projekte med razvojno naravnanimi podjetji in inovacijskim okoljem univerze. V okviru centra bo lahko potekalo tudi nadaljnje podiplomsko izobra-#evanje, ki temelji na individualnih programih, projektnem delu ter mednarodnem povezovanju.

NIL predstavil sistem TelePresencePodjetje NIL je na tiskovni konferen-ci, ki jo je organiziralo med Ljubljano ter Zagrebom in Beogradom, pred-stavilo novo re!itev za poslovno komuniciranje Cisco TelePresence. NIL je prvi v tem delu Evrope postavil sistem TelePresence v demonstra-cijske namene in ga tudi sam #e uspe!no uporablja. Gre za sodoben in tehni"no popoln sistem za komu-niciranje prek spleta med geograf-sko razpr!enimi poslovnimi okolji, katerim omogo"a ve"jo u"inkovitost in odzivnost ter hkrati zni#anje stro!kov potovanj. Sistem zdru#uje sliko visoke lo"ljivosti, kakovosten prostorski zvok in preprosto upora-bo ter zagotavlja ob"utek pravega osebnega stika. TelePresence vklju-"uje namensko izdelano pisarni!ko opremo s plazemskimi zasloni, kamerami, osvetlitvijo, mikrofoni, zvo"niki in projekcijsko opremo. Mo-dela 3000 in 3200 sta opremljena s posebno oblikovano konferen"no mizo, modela 500 in 1000 pa je mo-#no vklju"iti tudi v obstoje"e pisarni-!ko pohi!tvo.

Navigacijska na-prava Garmin nüvi 860 omogo!a med drugim varnej"o vo#njo z uporabo glasovnih uka-zov oziroma fraz, kot sta »Kje se nahajam?« ali »Poi"!i najbli#-jo picerijo!«, namesto rok. Ukazi morajo biti v enem od "estih svetov-nih jezikov, za zdaj #al ne tudi v sloven"!ini. Nüvi 860 ima 4,3-pal!ni na dotik ob!utljiv zaslon, berljiv tudi na soncu, sprednje stereo zvo!nike in odstranljivo baterijo. Vsebuje predvajalnik MP3, predvajalnik knjig, svetovno uro, budilko, pre-gledovalnik slik, pretvornik valut in merskih enot, kalkulator in celo nekaj iger. Omogo!a shra-njevanje do deset na!rtovanih

poti in tudi opravljene poti do deset tiso! to!k. Vgrajen od-dajnik FM omogo!a brez#i!no povezovanje na avtoradio ter poslu"anje glasovnega vodenja, datotek MP3 in knjig prek radia.

Naprava se je na na"em testu na poti po Nem!iji in Skandinaviji odli!no izkazala #e s prednalo#e-nim zemljevidom City Navigator NT za Evropo in nas pripeljala na vsak #eleni cilj.

Cestni navigator in potovalni pomo"nik

FI_178_40_OP.indd 2FI_178_40_OP.indd 2 9/15/08 3:08:36 PM9/15/08 3:08:36 PM

Documents

FI 178 25 OPFINANCE, torek, 16. septembra 2008, št. 178 INFORMATOR IKT OGLASNA PRILOGA 26, 27 Stroški so zadnji razlog za zunanje izvajanje Povej nekaj lepega > internet > telefonĳa