Embed Size (px)
Citation preview
TOREK, 13. oktobra 2009
vseb
ina
81
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Za sedaj so dosegli rentoZakon o žrtvah vojnega nasilja je mo-bilizirane v nemško vojsko izenačil zizgnanci in interniranci in jim priznalodškodnino za nasilje. Moralna zma-ga jih spodbuja, da si bodo prizade-vali še za pridobitev odškodnine odNemčije.
2
POLITIKA VREME
jutri: delno jasno
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Zapisnik inšpekcije postal javenRadovljiška lista e-Kolo je s pomočjoinformacijske pooblaščenke prišla dozapisnika o inšpekcijskem nadzorudela občinske uprave. Župan trdi, daje odpravil vse nepravilnosti, inšpek-cija pa bo zaradi novih prijav opravilanov nadzor.
3
AKTUALNO
Od pomladi misli na zimoRobert Kranjec se je takoj po marčev-ski tekmi v Planici začel pripravljatina olimpijsko sezono, treningi pa sose mu obrestovali že poleti, ko je od-lično skakal v svetovnem pokalu, in vsoboto v Kranju, kjer je postal držav-ni prvak.
6
Sporna strojna sečnjaOdbor državnega zbora za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano je po-zval gozdarsko inšpekcijo k ogleduposledic strojne sečnje na Pokljuki,zavod za gozdove pa bo za poslance,predstavnike vlade in občin pripravilpredstavitev na terenu.
Delno jasno bo, predvsem čezdan bo občasno tudi nekaj večoblačnosti. Hladno bo, jutranjetemperature bodo tudi pod lediščem. Ponekod bo slana.
18
KMETIJSTVO
62 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. ŠPORT
0/9°C
Leto LXII, št. 81, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada: 22.000 izvodov www.gorenjskiglas.si
Simon Šubic
Šenčur - V šenčurski poslov-ni coni so v petek odprli pa-ketno pretovorni center Poš-te Slovenije, ki jim bo v pri-hodnosti sledilo še pet podo-bnih regijskih centrov, s ka-terimi želijo razbremeniticentralna logistična centra vLjubljani in Mariboru, kjer jedoslej potekala predelava po-šiljk za vso državo. Po bese-dah direktorja kranjske eno-te Mirana Čehovina bo seli-tev paketnega centra v Šen-čur razbremenila tudi glavnopošto na Oldhamski cesti vKranju, najsodobnejša teh-nološka oprema pa bo znat-
no olajšala delo 22 zaposle-nih v paketni pošti.
Naložba v gradnjo ter vsotehnološko in informacijskoopremo novega paketnegacentra je vredna dva milijonaevrov, v Šenčurju pa so pri-dobili okoli 1300 kvadratnihmetrov uporabnih površin."Ta objekt je ena največjihinvesticij pošte na Gorenj-skem v zadnjih petnajstih le-tih," je povedal Čehovin. "Dasmo zgradili paketno preto-vorni center, je plod dobe-sedno znanstveno razisko-valnega razmišljanja o našiprihodnosti. Naročili smo lo-gistično študijo in ugotovili,da je uvedba tretje logistične
platforme za Pošto Slovenijeedina pametna odločitev," jedejal generalni direktor Poš-te Slovenije Aleš Hauc.
V podjetniški coni Šenčur,kjer so odprli novo paketnopošto, deluje že približnoosemdeset podjetij, v coni pabo kmalu zaposlenih tisočdelavcev. "Šenčur je majhnaobčina po številu prebival-cev, postajamo pa vse večjipo obsegu poslovne dejavno-sti. K nam prihaja vedno večpodjetij, ker ugotavljajo, daima šenčurska cona zelo do-bro lego blizu avtoceste in sov njej dobre razmere za po-slovanje," ugotavlja šenčur-ski župan Miro Kozelj.
Paketna pošta odslej v ŠenčurjuV Šenčurju so odprli prvega od šestih regijskih paketno pretovornih centrov.
Danes priloga:
Med ogledom novega centra: spredaj generalni direktor Aleš Hauc in direktor kranjske enoteMiran Čehovin, za njima župan Miro Kozelj in prvi nadzornik pošte Drago Bahun
Simon Šubic
Kranj - Vseslovenska civilnapobuda Dimnik je v petekna novinarski konferenciponovila svoje zahteve porazveljavitvi obstoječe dim-nikarske zakonodaje, ki semora urediti tako, da bododržavljani sami izbirali dim-nikarje in jih naročali, ko jih
bodo potrebovali. "Ne dovo-limo ropanja državljanov sstrani dimnikarskih mono-polistov," je dejal predsed-nik pobude Tone Kristan invse državljane pozval k dr-žavljanski nepokorščini."Državljanom priporočamo,naj dimnikarje ignorirajo,odpovejo njihove najavljeneobiske oziroma jim ne dovo-
lijo izvršiti storitve," je po-zval Kristan. Napovedal jetudi začetek aktivnosti zarazpis referenduma o dim-nikarski zakonodaji, pri če-mer po novem upajo na po-moč državnega sveta.
Civilna pobuda še vednozahteva razveljavitev vsehkoncesijskih pogodb, zaradineukrepanja pa k odstopu
poziva ministra za okolje inprostor Karla Erjavca. Sled-nji je v petek na pobudoDimnik naslovil pismo, vkaterem sporoča, da razve-ljavitev koncesij ni možnabrez plačila visokih odškod-nin, ki bi jih morala plačatidržava.
Dimnik poziva k nepokorščiniCivilna pobuda Dimnik poziva državljane, naj dimnikarjev ne spustijo v svoje domove, če jih nisosami poklicali.
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
� 3. stran
99.Glasova preja
Prvi mož zakonodajne oblastiTudi v naši državi se oblast deli na tri veje: zakonodajno, izvršno in sodno. Gorenjci smo lahko ponosni, da je bil kot prvi na čelu prvegaslovenskega parlamenta France Bučar, zdaj pa jeto Pavel Gantar, prav tako naš rojak. Doma je izGorenje vasi, po stroki sociolog, bil je minister za okolje in prostor ter za informacijsko družbo v vladah Janeza Drnovška, poslanec in zdaj predsednik Državnega zbora RS. Z njim se bopogovarjal Miha Naglič. Vabljeni.
Preja bo v Galeriji Krvina v Gorenji vasi v četrtek,15. oktobra, ob 19. uri.
Prosimo vas, da udeležbo na Preji potrdite po telefonu: 04/201 42 00.
Pokrovitelji večera: Galerija Krvina, Marmor Hotavlje in Občina Gorenja vas-Poljane
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
● Srce in ožilje: nič ne boli, a je lahko usodno
2GORENJSKI GLAS
torek, 13. oktobra 2009POLITIKA [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Za svoje pravice kotžrtve vojnega nasilja so seskoraj dve desetletji borilitudi ljudje, mobilizirani vnemško vojsko. Na Gorenj-skem je bilo med drugo sve-tovno vojno prisilno mobili-ziranih od osem do dva-najst tisoč mladih mož. "Iz-bire nismo imeli, preprostomoral si iti," pravi ZdravkoRibnikar, ki vodi Združenjemobiliziranih Gorenjcev vnemško vojsko 1943-1945.Danes je okoli 1600 še žive-čih članov na Gorenjskem,na Štajerskem pa okoli dvatisoč. Za pravice mobilizira-nih si kot krovna organiza-cija prizadeva Zveza dru-štev mobiliziranih Sloven-cev v nemško vojsko. Pred-sednik zveze Andrej Zorkonam je pojasnil, kaj so do-segli z zakonom o žrtvahvojnega nasilja:
"Po zakonu o žrtvah vojne-ga nasilja iz leta 1995 so bilimobiliziranci priznani kotžrtve vojnega nasilja, v 16.členi istega zakona pa medvsemi drugimi žrtvami iz-puščeni kot upravičenci dodosmrtne mesečne rente.Tak zakon je bil po našemmnenju diskriminatoren,zato smo se vse od njegovegasprejema zavzemali za spre-membo 16. člena. Pri tem
smo na vseh uradih naletelina ignoranco in birokratskoravnodušnost. Šele sedanjavlada je resno obravnavalanaše predloge. Decembralani smo podpredsedniku dr-žavnega zbora Miranu Potr-ču predali spomenico s svoji-mi zahtevami. Septembra le-tos je državni zbor izglasovalnovelo zakona o žrtvah voj-nega nasilja, v katerem jeupoštevana tudi naša zahte-va glede mesečne rente. Ta
zakon prisilne mobiliziranceizenačuje z izgnanci in inter-niranci in jim za vsak mesecnasilja priznava odškodnino0,835 evra. To pomeni, da bivsakdo k svoji mesečni po-kojnini prejel okoli 20 evrovrente. Mobiliziranci sicerlahko rečejo, da je to malo,kljub temu pa je to za nasmoralna zmaga."
Zdravko Ribnikar in An-drej Zorko pojasnjujeta, dapravica do mesečne rente
pripada le mobilizirancem,ne pa tudi svojcem. Rentapripada vsem mobiliziran-cem z urejenim statusomžrtve vojnega nasilja. Zade-ve, povezane z rento, bodourejale pristojne upravneenote. Zakon, sprejet sep-tembra, sicer velja od 5. okto-bra naprej, uporabljati pa sezačne šele 1. januarja 2010.Svetujejo, naj mobilizirancizahtevkov nikar ne vlagajona upravne enote pred 1. ja-nuarjem 2010, saj jih prej nebodo reševale. Pravica domesečne rente pa tudi ne boveljala za nazaj.
Renta je ena od pomemb-nih ekonomsko-socialnih za-dev, ki jih je zvezi društevmobilizirancev že uspelo re-šiti. Še vedno pa ni rešenovprašanje odškodnine odNemčije, v kar bo zveza vlo-žila svoja nadaljnja prizade-vanja, pravi Zorko. To name-rava doseči s preferenčnotožbo zoper Slovenijo inNemčijo, kajti slednja ne pri-znava zahtevkov posamezni-kov, pač pa navaja, naj to vnjihovem imenu stori drža-va. Tega Slovenija doslej šeni storila, čeprav je državnizbor že leta 1994 sprejelsklep, ki jo k temu zavezuje.Kot pravita sogovornika,bodo zahtevali tudi odškod-nino za umrle udeležence invključili tudi svojce.
Za sedaj so dosegli rento Z vključitvijo v zakon o žrtvah vojnega nasilja so mobilizirani v nemško vojsko doživeli moralno zadoščenje. S tem pa njihovih prizadevanj še ni konec.
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Poslanec BrankoGrims je na ministra za viso-ko šolstvo, znanost in tehno-logijo Gregorja Golobiča na-slovil poslansko vprašanje vzvezi z izidom javnega razpi-sa za razvoj centrov odlično-sti v obdobju 2009-2013. Iz-idi so po njegovem nespre-
jemljivi z vidika načela sklad-nega regionalnega razvoja,saj imajo vse tri institucije, kiso na razpisu uspele, sedež vLjubljani. Iz razpisa so izpa-dle so nekatere institucije, kiimajo sedež v regionalnihsrediščih. Grims Golobičasprašuje, ali je bil javni razpisza razvoj centrov odličnostiizveden transparentno in
skladno z evropskimi stan-dardi; zakaj so bili izločenivsi projekti nekaterih največ-jih univerz oziroma institucijs področja znanosti (na pri-mer Univerze v Mariboru, kije zaradi tega izrazila tudi ja-ven protest); zakaj se vladapovsem odpoveduje načeluskladnega regionalnega raz-voja, ko gre za znanost in raz-
voj centrov odličnosti, takoda so izidi razpisa obarvanicentralistično; in ali se minis-trstvo in vlada zavedata, dabosta s svojo odločitvijo zacentralizacijo na področjuznanosti in centrov odlično-sti dolgoročno povzročila ševečje neskladje v razvojumed različnimi regijami vSloveniji.
Grimsovo poslansko vprašanje Golobiču
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Zvesti Gorenjskemu glasuPavel Kušar je že petdeset let naročnik Gorenjskega glasa.Dobival ga je tudi v Beograd k vojakom, kjer so ga z veseljembrali vsi Slovenci. Rodil se je v Dragi. Rezka je z Dobruše priVodicah, spoznala pa sta se v Zbiljah. Letos praznujeta že47-letnico poroke. Oba sta upokojena, imata hčerko, sina intri vnučke: Ajdo Marušo, Iztoka in Špelo. Pavel je bil zapo-slen v tovarni papirja v Goričanah, Rezka najprej v Rašici, po-tem v Odeji. Pavel se rad pohvali, da je bil dolgo časa politič-no angažiran in se je udeleževal vseh protestov, na katerih sose zavzemali za Janšo in demokracijo. Janez Janša mu je všečzato, ker se je vedno upal postaviti za resnico, za katero seše zdaj postavlja in je zato glavni steber demokracije v Slove-niji, pove Pavel, ki je vedno stal v prvi vrsti protestnikov.Shranjene ima vse izrezke iz časopisov, kjer je na fotografi-jah in kjer so v pismih bralcev objavljali njegova stališča. Za-radi svoje politične drže je prejemal tudi anonimna pisma,onemogočali so ga tudi pri gradnji hiše, doda, ki jo je pravzaradi tega zgradil šele leta 1985. D. K.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Avtokarto prejme MINKA VALJAVEC iz Begunj.
Zdravko Ribnikar Andrej Zorko
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Petkova izrednaseja državnega zbora je bilanamenjena predstavitvi pro-računov in proračunskegamemoranduma za leti 2010in 2011. Premier Borut Pa-hor in finančni ministerFrance Križanič sta poslan-cem državnega zbora napetkovi izredni seji predsta-vila proračuna za prihodnjidve leti. Prihodnje leto boprimanjkljaj na ravni letoš-
njega in bo znašal 1,8 mili-jarde evrov (pet odstotkovBDP), leta 2011 pa 1,6 mili-jarde evrov ali 4,1 odstotkaBDP. Napovedujeta, da sebo recesija v prihodnjihdveh letih umirila, v gospo-darstvu se bo postopoma za-čutila pozitivna rast približ-no en odstotek, leta 2011 žeokoli 2,5 odstotka, okrevanjegospodarstva bo zelo počas-no. Po napovedih makro-ekonomistov so oblikovalitudi proračuna za prihodnji
dve leti, naravnana proti-krizno, razvojno in varčeval-no. Javnofinančna politikaje naravnana k doseganjumakroekonomske stabilno-sti in k dolgoročni rasti. Za-radi krize pa mora državatudi kratkoročno ukrepati,kar pomeni tudi tveganje zasrednje- in dolgoročno sta-bilnost javnih financ.
Premier Pahor napovedu-je strukturne prilagoditve naštirih področjih: pri upravlja-nju javnih institucij, spod-
bujanju podjetništva, kon-kurenčnosti in trga dela, pri-lagoditev prometa in ener-getske infrastrukture zaučinkovito okoljsko in ener-getsko politiko ter sistemzdravstvenega varstva in so-cialne varnosti.
O predlaganih proračunihsta si koalicija in opozicijaspet na nasprotnih bregovih.V strankah koalicije napove-dujejo, da ga bodo podprli,češ da je predlagani prora-čun najboljši v danih razme-rah. Opozicija pa opozarjana prevelik primanjkljaj, napreveliko javno porabo in napremajhno razvojno narav-nanost proračuna.
Izredna seja o proračunih
Kranj
Darja Lavtižar Bebler o odpravi smrtne kazni
Vodja delegacije državnega zbora v Parlamentarni skupščiniSveta Evrope Darja Lavtižar Bebler je ob dnevu odprave smrt-ne kazni zapisala, da letos mineva 12 let od odprave smrtnekazni v državah članicah Sveta Evrope. Svet Evrope je med vse-mi organizacijami največ prispeval k temu, da je Evropa od leta1997 postala kontinent brez izvrševanja smrtne kazni. Ob ev-ropskem dnevu boja proti smrtni kazni, ki je bil prvič razglašen10. oktobra 2007, se Republika Slovenija pridružuje tistim, kise zavedajo pomena zaznamovanja dneva odprave smrtnekazni. "Kljub popolni odpravi smrtne kazni v vseh državah čla-nicah Sveta Evrope namreč ocenjujemo, da naše delo ne bokončano vse do dotlej, dokler ne bo ta kazen ukinjena v po-slednji državi," pravi poslanka državnega zbora. "RepublikaSlovenija je že v svoji ustavi prepovedala smrtno kazen v vsehokoliščinah. Tudi kot predsedujoča država odboru ministrovSveta Evrope bo še naprej podpirala prizadevanja za njeno od-pravo v vseh okoliščinah v vseh državah sveta." D. Ž.
Ljubljana
SDS: Rešitev je menjava celotne vlade
Potem ko je ministrica za lokalno samoupravo Zlata Ploštaj-ner napovedala svoj odstop, o tem pa zaradi zdravstvenihtežav razmišlja tudi minister za zdravje Borut Miklavčič, seje odzvala tudi stranka SDS. "Odstopi in zamenjave posa-mičnih ministrov ne bodo rešili problema slabega vodenjadržave. Potrebna bi bila zamenjava celotne vlade," so zapi-sali v sporočilu za javnost. Vladajoči koaliciji predlagajo, najvsaj razmisli o tehnični vladi, kot mandatarja pa povabi ev-ropskega komisarja Janeza Potočnika, ki naj sestavi tehnič-no ekipo ministrov brez političnih predznakov. SDS je pri-pravljena podpreti vsako rešitev, ki bi bila za Slovenijo bolj-ša od sedanje vlade, četudi sama ne bi neposredno sodelo-vala v projektu. D. Ž.
Rezka in Pavel Kušar
Vsi mobiliziranci nimajo urejenega statusa. Tisti, ki gaimajo, lahko to dokažejo z zelenim kartončkom. Neka-teri ga še nimajo, pri urejanju statusa jim lahko poma-gajo na sedežu Združenja mobiliziranih Gorenjcev vnemško vojsko 1943-1945, ki je v Kranju na Ulici JuletaGabrovška 6. Uradne ure imajo vsako sredo, pokličetepa jih lahko tudi na telefonsko številko 04/235 39 09.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
3GORENJSKI GLAStorek, 13. oktobra 2009 AKTUALNO [email protected]
Marjana Ahačič
Radovljica - "Pri inšpekcij-skem nadzoru nad delomobčinske uprave je bilo ugo-tovljenih toliko nepravilnostiin nezakonitosti, zaradi kate-rih je bilo oškodovano javnopremoženje, da se čudim, dase inšpektorica ni odločila zaovadbo na državnem tožil-stvu," je Janez Urbanc z listee-Kolo na novinarski konfe-renci komentiral poročilo za-pisnika o inšpekcijskemnadzoru, ki ga je inšpektori-ca za sistem javnih usluž-bencev na podlagi prijaveopravila pred več kot dvemaletoma. Leto in pol si je listaprizadevala za vpogled v za-pisnik, kar je pred kratkimna zahtevo informacijske po-oblaščenke tudi dosegla. Kotso poudarili na v ta namensklicani novinarski konfe-renci, naj bi inšpektoricaugotovila, da je bilo kar štiri-najst od skoraj štiridesetihuslužbencev uvrščenih vprevisoke plačilne razrede,da so na delovna mesta raz-porejeni delavci, ki nimajoustrezne izobrazbe, in da sov razpisih za delovna mestanavedene alternativne izob-razbe, neprimerne za dolo-čeno delovno mesto in zato"pisane na kožo" določeni
osebi. Prav tako naj bi šestzaposlenih napredovalo pre-hitro in brez ustrezne izob-razbe, štirje uslužbenci, kiimajo vse pogoje za napre-dovanje, pa naj ne bi moglinapredovati.
Župan občine RadovljicaJanko S. Stušek trdi, da so poopravljenem inšpekcijskemnadzoru v predpisanih šest-desetih dneh odpravili vseugotovljene nepravilnosti inda je bila občina kaznovana spribližno devetsto evri kazniza prehitro napredovanjetreh uslužbencev, druge tr-ditve e-kolesa pa da ne drži-jo. Pojasnil je še, da je vpo-gled v zapisnik inšpekcije za-vrnil zato, da bi zaščitil de-
lavce občinske uprave, kate-rih osebni podatki so bili delomenjenega zapisnika. Gle-de samih nepravilnosti, kijih je ugotovila inšpekcija, paje dejal, da gre za "relativnomanjše nepravilnosti, kismo jih tudi odpravili."
Kot so povedali na Minis-trstvu za javno upravo, je žu-pan občine Radovljica nekajugotovljenih nepravilnostitakoj odpravil, zoper del za-pisnika pa vložil ugovor, a jeminister za javno upravo na-vedbe kot neutemeljene za-vrnil. "Po razveljavitvi neza-konitih individualnih aktov sstrani Komisije za pritožbeiz delovnega razmerja je žu-pan javnim uslužbencem iz-
dal nove individualne akte inponovno predložil nekaj do-kazil o odpravljenih nepra-vilnostih, vendar je inšpekto-rica prejela nove pobude inprijave, v katerih se županuObčine Radovljica očitajonove nepravilnosti na podro-čju uslužbenskega sistema,
zato bo inšpektorica znovaopravila inšpekcijski nadzorv občinski upravi Občine Ra-dovljica, saj bo le tako lahkougotovila, ali župan na po-dročju uslužbenskega siste-ma sedaj ravna v skladu z ve-ljavnimi predpisi ali ne." Kotje še pojasnil Miran Koren zMinistrstva za javno upravo,inšpektorica v ravnanjih žu-pana Stuška ni zaznala zna-kov kaznivega dejanja, zatozoper župana ni podalaovadbe. To pa bo storila listae-kolo.
Zapisnik inšpekcije postal javenS pomočjo informacijske pooblaščenke je do zapisnika o inšpekcijskem nadzoru o delu občinskeuprave prišla lista e-Kolo, ki radovljiškemu županu očita kup nepravilnosti.
Kot je povedal Boris So-dja, ki v okviru sindikatadelavcev v javni upravi za-stopa tudi zaposlene v ra-dovljiški občinski upravi, vzadnjih letih niso opazili,da bi imeli zaposleni naObčini Radovljica več te-žav kot drugje.
Ljubljana
Nagrada za trajnostni razvoj Dragu Paplerju
Javni sklad za razvoj kadrov je v soboto na Ljubljanskem gra-du podelil nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju druž-be za leto 2008. Za projekt Trajnostni razvoj učinkov obnov-ljivih virov energije je priznanje prejel tudi Drago Papler izKranja, absolvent doktorskega študija management na Fakul-teti za management Koper. Projekt je rezultat magistrske na-loge na poslovno-tehniški fakulteti z naslovom Primerjalnaanaliza razvojnih učinkov obnovljivih virov energije s šeststo-penjskim partnerskim razvojno-izobraževalnim modelom so-naravnega projekta gradnje sončne elektrarne Strahinj in eko-nomskih raziskav na podiplomskem doktorskem študiju spodročja trajnostnega razvoja obnovljivih virov energije. Dra-go Papler je zadnja tri leta vodja službe za investicije in razvojv družbi Gorenjske elektrarne. M. R.
Kranj
Kavar postal predsednik
Na 24. kongresu Mednarodne federacije vojaških gornikov,ki je bil med 6. in 9. oktobrom v Franciji, je prevzel enolet-no predsedovanje federaciji brigadir v pokoju Janez Kavar izKrižev, predsednik Združenja vojaških gornikov Slovenije.Za novega generalnega sekretarja federacije je bil izvoljenbrigadir mag. Bojan Pograjc. Slovenija, ki je članica Medna-rodne federacije vojaških gornikov od leta 1999, bo junija2010 gostila jubilejni 25. kongres federacije na Bledu. Prvičv zgodovini ga bodo združili s 44. letnim srečanjem Medna-rodne zveze vojaških gorskih šol. S. S.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Leto-pis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG,St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Lukovica
Oživljanje blagovneznamke Zakladi Črnigraben
Kmetijsko gozdarski zavodLjubljana in Občina Lukovi-ca sta že leta 2002 registri-rala blagovno znamko Za-kladi Črni graben, ki naj bizdruževala številne lokalnekmete, čebelarje, podjetnikein društva in označevala bla-go in storitve s področjakmetijstva, gostinstva in tu-rizma. Ker pa blagovnaznamka v minulih letih nizaživela, kot je bilo pričako-vati, je Občina Lukovica kotnosilec projekta pred dnevipodpisala pogodbo z 22uporabniki znamke, ki so siže dlje časa prizadevali pro-jekt oživiti. Sodelovanje najbi spodbujalo uporabnike kpromociji blaga in storitev,saj se vsi zavedajo pomenavse bolj cenjenih domačihpridelkov in proizvodov invelikih priložnosti, ki jih pri-naša razvoj turizma v kraju.Registrirani uporabnikiznamke so ob podpisu po-godbe prejeli označevalnetable, svoje pridelke in sto-ritve pa bodo predstavili vposebni zloženki in na Lu-kovem sejmu, ki bo v središ-ču Lukovice 17. oktobra. J. P.
Mateja Rant
Bled - "Z novelo zakona oorganizaciji in financiranjuvzgoje in izobraževanja, kismo jo sprejeli julija, smoželeli zagotoviti predvsemvečjo avtonomijo strokovne-mu delu v šoli. Zato se je se-stava svetov šol spremenila vsmeri, da se zmanjša vplivpolitike," je na drugem stro-kovnem srečanju Šola in
ravnatelj, ki ga je na Bledupripravilo Združenje ravna-teljic in ravnateljev osnovne-ga in glasbenega šolstva Slo-venije, poudarila predsedni-ca odbora za kulturo, šol-stvo, šport in mladino v dr-žavnem zboru Majda Potra-ta. Učitelj, je še dejala, je bilzanjo vedno steber kakovost-ne šole. Tudi predsedniksindikata vzgoje in izobraže-vanja Branimir Štrukelj je
dejal, da bodo zagotovo pod-prli zakon o učiteljih, če bookrepil učiteljevo avtonomi-jo, kot so jim zagotovili. Nadvodnevnem srečanju soravnatelji sicer spregovorili oizzivih, s katerimi se sreču-jejo pri vsakodnevnem delu,obenem, je dodal član orga-nizacijskega odbora MilanRejc, pa želijo javnosti pove-dati, da so organizirani inpripravljeni na dialog.
Učitelj steber kakovostne šole
Ravnatelji slovenskih osnovnih in glasbeniih šol so se zbrali na Bledu. / Foto: Tina Dokl
Janez Urbanc Janko S. Stušek
Erjavec obenem napove-duje tudi skorajšnjo pripra-vo predlogov za spremembodimnikarske zakonodaje, zakar je pristojna posebna de-lovna skupina. O slednjemdvomi Mitja Podgornik, kije iz delovne skupine junijaizstopil prav zato, ker je nje-no delo obstalo na mrtvi toč-ki. "Vsi člani komisije, ra-zen predstavnikov dimni-karskih zbornic in ministr-stva za okolje, menimo, da
tako ne gre več naprej. Deloje obstalo, ker je ministrstvopovsem pasivno in ne želiniti potrditi niti ovreči pri-pravljenih tez, s katerimismo opredelili obstoječe sta-nje. Brez te osnove pa sedelo komisije ne more nada-ljevati." Podgornik je še po-udaril, da država na podro-čju dimnikarstva krši zakono preprečevanju omejevanjakonkurence, saj je opravlja-nje dimnikarske dejavnostiomogočeno le nekaterimmonopolistom.
Dimnik poziva k nepokorščini�1. stran
4GORENJSKI GLAS
torek, 13. oktobra [email protected]
Vilma Stanovnik
Kranj - Že od junija 2007,ko je bila na zboru krajanovKrajevne skupnosti Kokricasprejeta pobuda za ustano-vitev nove Krajevne skup-nosti Mlaka, razumevanjavečine drugih (razen po-budnikov) ni bilo. To je do-kazal tudi junijski posveto-valni referendum, v kate-rem so bili v vseh naseljihsedanje KS Kokrica odloč-no proti novi KS Mlaka, zvečino oddanih glasov(62,12 odstotka) so jo podr-li le v naselju Mlaka, trije
od šestih glasovalcev pa sobili za tudi na Ilovki.
Tudi na zadnji seji kranj-skega občinskega sveta ve-čina svetnikov ni podprlaželje prebivalcev Mlake, dadobijo svojo krajevno skup-nost, saj je le en svetnik gla-soval za, osemnajst proti,drugi pa so se vzdržali. Če-prav so nekateri svetnikipredlagali, da bi bilo naj-prej smiselno razrešiti pravne dileme, kdo sploh lahko ustanovi krajevnoskupnost oziroma jo ukine(na to je opozorila tudi sta-tutarno pravna komisija
MO Kranj), pa je po razpra-vi prevladalo mnenje, da je v občini Kranj že sedajpreveč krajevnih skupno-sti, kar 26, in da bi nove povzročale zgolj dodatenstrošek.
"Krajevna skupnost Mla-ka je že samostojna, saj sopo zakonu krajani tisti, ki joustanovijo, mestni svet palahko le predlaga območjekrajevne skupnosti oziromaspremembo meje ali krajev-no skupnost ukine. Mordaje res, da je v Kranju prevečkrajevnih skupnosti, vendarpa je veliko manjših, kot je
Mlaka, in če so stroški zadelo krajevnih skupnostipreveliki, naj najprej ukine-jo manjše. Ker je strošek zadelo ene krajevne skupnostiletno okoli dva tisoč evrov,to zagotovo ni vzrok, da svet-niki niso podprli nove kra-jevne skupnosti, prej sovzrok še zamere zaradi sme-tišča Tenetiše. Kot krajanmenim, da je treba spošto-vati zakonodajo in je ne pri-lagajati, kot si kdo želi," vimenu krajanov Mlake po-udarja Miran Hude, sicertudi predsednik društva zaohranitev Udin boršta.
Krajevnih skupnosti je prevečKranjski svetniki niso podprli pobude krajanov Mlake za ustanovitev samostojne KS Mlaka, češ da jihje že preveč, na Mlaki pa poudarjajo, da s tem kršijo zakon.
Naših 30 let
Zbor vodi: Andrej Žagar
ŠKOFJA LOKA
Vabljeni na ponovitev koncerta
Kristalna dvorana v Škofji Loki,
sobota, 17. oktober 2009, ob 19.00 uri
Škofja Loka
Podelili priznanja MEPI
V Sokolskem domu so na prireditvi, imenovani Konec ješele začetek, predstavili program MEPI in podelili priznanja.Mednarodno priznanje za mlade (MEPI) je učinkovit, uravnotežen, netekmovalen, zabaven program, namenjenmladim med 14. in 25. letom. V njem sodeluje več kot petmilijonov mladih v 120 državah. Mladi se ukvarjajo s pros-tovoljstvom, pridobivajo mnoge veščine, se vključujejo v rekreativne športe, sodelujejo na odpravah. V Sloveniji je vprogram vključenih okoli štiristo mladih v osnovnih in srednjih šolah, na Gorenjskem so aktivni tudi v Kranju in vDomžalah. Na prireditvi v Škofji Loki, kjer je bil častni gostirski veleposlanik Patrick McCabe, so loški mepijevci pred-stavili projekt, ki so ga to poletje izvajali skupaj z irskimivrstniki. Mladim pa so podelili tudi bronasta in srebrna priznanja MEPI: srebrna je prejelo 16 udeležencev, bronastapa šest udeležencev tega mednarodnega programa. D. Ž.
Ljubljana
Med najboljšimi tudi Grajsko kopališče
V okviru radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija so tudi letosizbirali najboljša slovenska kopališča. Mednja se je uvrstiloGrajsko kopališče na Bledu, ki je zmagalo v kategoriji naravnih kopališč. Dobro so se uvrstila še nekatera drugagorenjska kopališča. V kategoriji srednjih in manjših ter-malnih kopališč so se na drugo mesto uvrstile TermeSnovik, prav tako drugo mesto je v kategoriji vodnih parkovpripadlo Vodnemu parku Bohinj. Letno kopališče Kranj je v kategoriji bazenskih kopališč osvojilo tretje mesto. Vkategoriji območij kopalnih voda, pri kateri priznanj sicer ne podeljujejo, pa je za najboljšega obveljal Fužinski zalivBohinjskega jezera. M. R.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Ugodnosti pri nakupu stanovanj
Lokainvest je minuli konec tedna na Planini pripravil danodprtih vrat novih stanovanj, ki si jih je presenetljivo ogleda-lo veliko radovednežev, med njimi zagotovo tudi nekaj kupcev. "Opazili smo, da je zanimanje med potencialnimikupci raslo skupaj z objektom, sedaj pa jim lahko pokažemotudi realnost bivanja v novogradnji," nam je povedal Alek-sander Schara, direktor Lokainvesta. Eno od manjših stano-vanj so skupaj z Merkurjem in Lesnino opremili in takšnegatudi ponudili, drugim pa omogočili popust - Merkur kup-cem ponuja desetodstoten (gospodinjski aparati, jedilni pribor, slike, klima), Lesnina pa 12-odstoten popust (pohiš-tvo). En mesec bo investitor (večja) stanovanja ponujal s sedemodstotnim popustom, kupcem pa bo na pomoč z ugodnim posojilom priskočila tudi Gorenjska banka. Lokainvest je do sedaj prodal 65 od 112 stanovanj, v prihod-njem tednu naj bi pridobili uporabno dovoljenje, nato se bo začela vselitev. B. B.
Dan oprtih vrat je v Lokainvestovo novogradnjo pritegnil velikoobiskovalcev, navdušilo je predvsem opremljeno stanovanje.
Simon Šubic
Šenčur - Šenčurski občinskisvet je na zadnji seji potrdilnove cene preskrbe z vodo,ki so začele veljati 1. oktobra.Za gospodinjstvo, ki meseč-no porabi petnajst kubičnihmetrov pitne vode in ima vo-domer dimenzije DN 20, sebo cena s sedanjih 16,99evra povišala na 19,32 evraoziroma z 18,02 na 20,35evra, če je gospodinjstvo že
priključeno na kanalizacij-sko omrežje. Izračun novihcen bo sicer možen tudi naspletni strani KomunaleKranj.
Po novem pravilniku ometodologiji za oblikovanjecen storitev obveznih gospo-darskih služb varstva okoljaje cena pitne vode seštevekstroškov omrežnine, ki je do-ločena glede na velikost vo-domera, in stroškov vodari-ne, ki jo določa količina po-
rabljene vode. Kot je pojasnildirektor Komunale KranjIvan Hočevar, je omrežninanamenski prihodek, ki ga bokomunalno podjetje s 1. ja-nuarjem 2010 odvajalo v ob-činski proračun, porabljenapa je lahko le za investicijskovzdrževanje oziroma obnovena vodovodnem sistemu."Začasno ga lahko občinauporabi tudi za drugo dejav-nost, a mora ta sredstva vprihodnjih letih vrniti za na-
men preskrbe z vodo." Viši-na omrežnine je za vsako ob-čino drugačna, saj je njen iz-račun odvisen od stanja vo-dovoda na posameznem ob-močju, medtem ko je cenavode povsod enaka. "V Šen-čurju je omrežnina kar viso-ka, ker imate je obnovljene-ga že od 70 do 80 odstotkovvodovoda, zato so manjšetudi izgube vode na omrež-ju," je še dodal Hočevar.
V šenčurski občini dražja vodaCene preskrbe z vodo so se v občini Šenčur ta mesec dvignile za približno trinajst odstotkov.
Kranj
Navodila za javne razpise
Pri Mestni občini Kranj bodo jutri, v sredo, 14. oktobra, pri-pravili javne inštrukcije za vse potencialne prijavitelje na jav-ne razpise s področja družbenih zadev. Potekale bodo med10. in 11. uro v prostorih Mestne občine Kranj, Slovenski trg1, v sejni sobi 16. Na javni inštruktaži bodo zainteresiraniprijavitelji dobili vse informacije o razpisnih področjih, po-gojih za sodelovanje na razpisih, vse informacije o pravil-nem izpolnjevanju razpisnih obrazcev in podobno. Razpis-no dokumentacijo za vse javne razpise je mogoče dobiti vsprejemni pisarni Mestne občine Kranj vsak delavnik med 9.in 12. uro osebno ali na spletni strani Mestne občine Kranjwww.kranj.si (pod rubriko za občane, Javna naročila, razpisiin druge objave v letu 2009). V. S.
Kamnik
Gradnja kolesarske steze ob Kamniški Bistrici
Občina Kamnik gradi kolesarsko stezo, ki je del projekta rekreacijske osi regije ob Kamniški Bistrici, h kateremu je občina pristopila že leta 1999. Kot so sporočili z občine,bo odsek od brvi pri Titanu do trgovske cone Perovo urejenkot nekakšen zeleni vstop v mesto. Poleg kolesarske steze in sprehajalne poti v širini 2,5 metra bodo uredili tudi otroška igrala, prostore za počitek, stojala za kolesa, javnorazsvetljavo, zaščitne ograje, klopi in fontano s pitno vodo. Dela bodo končana oktobra, prihodnje leto pa bodoprojekt nadaljevali na območju za podjetjem Kam-Bus. Kolesarji in sprehajalci se bodo po svojih površinah tako neovirano gibali od bencinske črpalke pa vse do zdravstve-nega doma. J. P. K
ULT
UR
NO
DR
UŠ
TVO
ZB
OR
LU
BN
IK,
FRAN
KO
VO N
. 1
66
, Š
KO
FJA
LOK
A
5GORENJSKI GLAStorek, 13. oktobra 2009
Ana Hartman
Sorica - V Sorici so v jesen-skem času tradicionalnoorganizirali prireditev Sado-vi sadovnjaka, ki se je nave-zovala predvsem na opravila,povezana s sadovnjakom insadjem, letos pa so programetnografske prireditve razši-rili še na druga jesenska dela,ki so nekoč spremljala življe-nje na podeželju, in jo po-imenovali Sadovi jeseni. Pri-kazi so letos zaradi strahupred dežjem potekali pod šo-torom, začeli pa so s posprav-ljanjem zadnje košnje in'krhljanjem' sadja. "Ko smopovečerjali in zmolili rožnivenec, je mama prinesla škafdrobnih jabolk, ki smo jihkrhljali. Sušili smo jih v pečiali na njej, paziti pa je bilotreba, da se niso zažgala, vča-sih pa tudi v 'pajštubi', kar jezbralo skupaj celo vas. Otrocismo suho sadje dobili le zaizredne praznike ali za na-
grado, danes pa imamo vse-ga preveč in suho sadje ni večtako cenjeno kot pred štiride-setimi, petdesetimi leti," jerazmišljala Jožica Kačar. Nastarih napravah so prikazalitudi mletje sadja, stiskanjemošta in kuhanje žganja, izbezgovih jagod pa so pripra-vili terjak, ki je zdravilen za
grlo. Med jesenska opravilaje sodila tudi priprava drv,prikazali pa so še, kako so ne-kdaj s konjem pripeljali steljoza živino.
"Na prireditvi bomo odslejvsako leto prikazali kakšnonovo jesensko opravilo napodeželju. Za prihodnje letorazmišljamo o striženju ovc,
ribanju zelja," je napovedalMarijan Peternelj, predsed-nik Turističnega društva So-rica, ki prireja Sadove jeseni.Prireditev je, kot pravi, velikorganizacijski zalogaj: "Pri-pravljenost domačinov za so-delovanje je zelo velika, vsavas živi s tem." S prireditvijosicer želijo poudariti tudi po-men domačega sadja in dru-ge doma pridelane hrane, kisicer na pogled ni vedno zeloprivlačna, a je bistveno boljzdrava. "V Sorici imamokvalitetne sadovnjake. Do-mačini se trudijo tudi z ob-delovanjem polj, zaraščenostse ne povečuje. Vesel sem,da imajo mladi voljo," je šedodal Peternelj.
Pester program so pripra-vili tudi v soboto, ko so orga-nizirali tržnico kmetijskihpridelkov in ponudbo doma-čih jedi, otroški Živ žav, sre-čanje ljudskih pevcev in god-cev ter veselico z ansam-blom Roka Žlindre.
Predstavili jesenska opravilaV nedeljo se je v Sorici s prikazom jesenskih del na podeželju zaključila prireditev Sadovi jeseni.
V Sorici so prikazali tudi cepljenje drv.
Boštjan Bogataj
Gorenja vas - Občini Gore-nja vas-Poljane je pred ča-som uspelo pridobiti evrop-ski denar za gradnjo široko-pasovnega interneta na ob-močjih, kjer večji del prebi-valcev nima in ne bi imelmožnosti dostopa do hitregainterneta. "Lani oktobra jeprojekt uradno zaživel in vletu in pol morajo biti delazaključena," je pojasnil Mi-ran Mihačevič, direktor Tri-tela, zasebnega partnerja v2,5 milijona evrov vrednemprojektu.
Gradbena dela so izvajajo zvedno večjo dinamiko, ven-dar morda še vedno prepoča-si. "Trenutno pri projektu de-lajo že trije podizvajalci, zara-di začetnih zamud ministr-stva pa upamo, da bomo ujeliroke," pravi Mihačevič. Smerigradnje optičnega omrežja soproti Lučinam (z odsekomproti Žirovskemu Vrhu inKladjam), Trebiji (proti StariOselici in Fužinam), Leskovi-ci, Gorenjemu in DolenjemuBrdu ter Malenskemu Vrhuin proti Podobenu z odseki zaŽabjo vas, Dobje ter proti Za-kobiljku. Občinske svetnike
je zanimalo, kdo je določil taobmočja in zakaj bo na neka-terih odsekih poleg novegatudi obstoječi optični kabel."Bele lise je določilo ministr-stvo na podlagi neizkazanegainteresa po gradnji operater-jev, prejšnje povezave pa soslabše kakovosti in niso zgra-jene do konca," je pojasnil di-rektor Tritela.
Vsi prebivalci na območjubelih lis bodo za priključekmorali plačati 230 evrov inbodo v štirih mesecih priklju-čeni na informacijsko avtoce-sto. Za enako ceno naj bi sepriključili tudi drugi občani,
vendar jih mora biti dovolj zanov priključek, da bo Tritelsploh zgradil omrežje do tehvasi. Kdaj, bo zelo odvisno odgradnje omrežja, saj graditeljine pridobivajo soglasij zaslužnostne pravice po prvot-nih načrtih. "Vpliv lokalnegaoperaterja je zelo močan. Čene bo šlo drugače, bomo gra-dili v cesto," pojasnjuje Mi-havčevič. Brezžična tehnolo-gija v Sloveniji ni in naj tudine bi zaživela, zato bodo osa-mele domačije stežka prišledo hitrega interneta. Takojim ostaja le še mobilna po-vezava v informacijski svet.
Gradnja nekoliko zaostajaŠirokopasovno omrežje, ki ga v občini Gorenja vas-Poljane gradijo z evropskim denarjem, zaostajazaradi težav pri pridobivanju služnostnih pravic.
Jasna Paladin
Kamnik - S temeljnim kam-nom, ki so ga konec minu-lega tedna slavnostno po-ložili kamniški župan ToneSmolnikar in predstavnikigradbenih podjetij, se jetudi uradno začela gradnjatežko pričakovane povezo-valne ceste, ki bo v bližinibencinske črpalke na eni inMetuljčka na drugi strani
povezala Ljubljansko cestoz obvoznico.
Dela na terenu so steklapred dvema tednoma, slav-nostno odprtje pa so odgo-vorni napovedali že čez enoleto. "Gre za največji projektobčine v zadnjih dvajsetihletih, in čeprav je moja opo-zicija v občinskem svetugradnji vseskozi nasprotova-la, lahko znova zatrdim, dase bo gradnja ceste financi-
rala s komunalnimi prispev-ki ter državnim in evrop-skim denarjem. Projekt jepomemben tako za Kamnikkot za širšo okolico, za ude-ležence v prometu, okoliškeprebivalce in podjetja, ki vprojektu sodelujejo," je po-vedal župan Tone Smolni-kar, ki je projekt poimenovalPovezovalna cesta treh mo-stov. Kot je povedala vodjaprojekta Suzana Stražar, je
bila cesta v prostorskih aktihnačrtovana že v 70. letih, lo-kacijski načrt pa so sprejelileta 2005. Gradbeno dovo-ljenje so dobili junija letos,zatikalo se je predvsem sštudijo poplavne varnosti,kasneje pa še z revizijo po-stopka izbire izvajalca. Do-brega pol kilometra dolgacesta bo imela na obeh stra-neh kolesarsko stezo inpločnik, gradnja pa bo za-htevna tudi zaradi treh mo-stov, med katerimi naj bi bileden, imenovan FutureBridge, karbonski, a je pro-jekt zaradi raziskovalne na-rave še negotov. Investicijaje ocenjena na dobrih 3,7milijona evrov.
Cesta bo velik zalogajGradnja Povezovalne ceste treh mostov je največji komunalni projektobčine Kamnik v zadnjih dvajsetih letih.
PREJELI SMO
Kdo je udarilprvi
Odgovor na članek sekre-tarke v Območni organizacijiZSSS Gorenjske Olge Drabikv Gorenjskem glasu dne 2. ok-tobra 2009.
Glede na vsebino zapisa me-nimo, da je napisan enostran-sko, ne da bi zunanji sindikatpreveril dejansko stanje in stem očitno želel dajati nizkeudarce. Zato navajamo na-slednja dejstva, ki v člankuočitno namenoma niso bilanavedena. Pohvalo direktorjuJEKO-IN-a je na seji Nadzor-nega sveta izrekel takratni članNS, predstavnik delavcev PeterKončnik, ki je bil takrat tudipredsednik Sveta delavcev inčlan Izvršnega odbora Sindi-kata KVNS JEKO-IN, d. o. o.,Jesenice, zato je njegovo izjavolahko šteti in razumeti koturadno stališče sindikata. VNadzornem svetu sta trenutnos strani podjetja dva predstav-nika delavcev, od tega je edenpredsednik sindikata, drugapredstavnica pa je predsednicasveta delavcev.
Podjetje je s 1. januarjem2009 povečalo izhodiščno pla-čo za prvi plačilni razred in jouskladilo tako, da je enaka pla-či, ki jo za I. tarifni razred do-loča Kolektivna pogodba ko-munalnih dejavnosti (KPKD),izhodiščnih plač drugih tarif-nih razredov pa ni povečevalo,saj vse presegajo zneske, ki sopo KPKD določeni za posa-mezne tarifne razrede, kar je vskladu s 3. odstavkom 1. členaTarifne priloge h KPKD (Ur. l.RS 5/09). Smo pa s 1. julijem2009 na podlagi spremenjenesistemizacije delovnih mest 32delavcem povečali osnovno pla-čo in sicer različno glede na za-htevnost delovnega mesta od2,5 do 6,3 odstotka, v povprečjupa za 3,9 odstotka. Poleg tegasta letos na svojem delovnem
mestu napredovala dva delav-ca, ki se jima je zaradi tegatudi zvišala plača.
Direktorju podjetja se izpla-čuje plača v višini, ki jo določalastnik podjetja in je vezana naplačo župana in se je letos zni-žala tudi plača direktorja za 5odstotkov. Poleg plače pripadadirektorju tudi letna nagradaza uspešnost poslovanja v pre-teklem poslovnem letu v višiniene plače, vendar pa kljub do-brim rezultatom poslovanja di-rektor po sklepu skupščine pod-jetja ni prejel celotne nagrade,ampak le 70 odstotkov možnenagrade.
V podjetju se tistim delav-cem, za katere podajo predlognjihovi vodji, izplačuje rednomesečno dodatek za delovnouspešnost in ta dodatek delav-cem ni bil okrnjen, medtem kose od 1. julija 2009 dalje direk-torju ta dodatek na podlagisklepa nadzornega sveta ne iz-plačuje več. Zaposlenim pripa-da tudi stimulacija za koristnepredloge, katerih višina sredstevprav tako ni bila zmanjšana.
Za konec. Če ne gre gospo-darstvu, ne gre tudi komunali.Mesečni izpad prodaje vode jebil tudi 10 odstotkov in več. Stem je manj prihodkov, stroškipa ostajajo. Zato je neodgovor-no navajati, da se delavcem vJEKO-IN-u v teh razmerahplače ne povečujejo. Žal sindi-kat, pa ne toliko v podjetju, kotočitno zunanji oziroma ob-močni naseda provokacijam ti-stih dveh ali treh oseb, ki so izpodjetja zaradi premalo dobre-ga dela odšli. Eden dogovorno,drugi kot tehnološki presežek zvisoko odpravnino, čeprav bilahko v podjetju delal na dru-gem delovnem mestu. Poudar-jamo, da smo ponosni na vsenaše dobre delavce in žal namje, da zunanji sindikat ščiti ti-stih nekaj manj dobrih.
Aleksander Kupljenikdirektor Jeko-in, d. o. o.
Bistričica pri Kamniku
Mamut v Bistričici že na ogled
Nekaj tednov za tem, ko je livar Roman Kamšek uspešno na-redil negativ mamuta v naravni velikosti, ki ga je izdelal kiparMiha Kač iz Bistričice pri Kamniku, je model mamuta v na-ravni velikosti zdaj na ogled vsem, ki jih zanima. "Model ma-muta, ki je težak približno dve toni, je uspešno prestal sne-manje negativa in to praktično brez poškodb. Prestavili smoga na posebne temelje, kjer bo zdaj stal," je kmalu po tem,ko so mamuta, ki je izdelan iz lesene konstrukcije, stiropora,emulzije, kremenčevega peska, kokosovih vlaken in betona,prestavili z dvigalom, povedal Miha Kač, ki upa, da bo obči-na kmalu naročila izdelavo bronastega kipa. J. P.
Strahinj
Kako z biološkimi odpadki
Danes ob 13. uri odpirajo v Biotehniškem centru Naklo raz-stavo o ravnanju z biološkimi odpadki. Razstava je rezultatprojekta Naravovarstveni tehniki na delu - sonaravne prakseravnanja z biološkimi odpadki kot poklicna priložnost. Pro-jekt bo predstavila Vlasta Juršak iz Centra za trajnostni raz-voj podeželja Kranj, program naravovarstveni tehnik NinaKaličanin, raziskovalno nalogo pa Mojca Smole iz Biotehni-škega centra Naklo. Pri pripravi razstave so sodelovali tudiučenci štirih osnovnih šol, društvo Ajda Gorenjska, Zavodza ohranjanje narave Loče in dve podjetji. S. S.
[email protected] GLAS
torek, 13. oktobra 20096
Maja Bertoncelj
Šenčur - Košarkarsko sezo-no v ligi Telemach so v sobo-to začeli tudi novinci zGorenjskega v ligi, košarkar-ji Šenčurja CP KR. Pred do-mačimi gledalci so s Parklji izLjubljane, prav tako novinci vligi, izgubili s 66 : 77 (19 : 14,12 : 20, 15 : 24, 20 : 19). Naj-boljši strelec v vrstah Šenčur-janov je bil s 15 točkami izku-šeni Roman Horvat. "Tekmosmo začeli zelo solidno, prešliv vodstvo z 11 : 2. Imel semobčutek, da smo na pravi, asmo kasneje zaspali. Nismoimeli razigranega igralca vnapadu, brez tega pa je težkouspeti. V prvem polčasu smodobili skok, a tega dejstvanam ni uspelo izkoristiti s hi-trimi napadi, kar je botrovalo
zaostanku že po 20 minutah,kasneje pa igre nismo moglidvigniti. To je bila zasluženazmaga Parkljev, za nas paupam, da bomo zaigrali boljena naslednji tekmi," je pove-dal Martin Gorenec, trenerŠenčurja CP KR.
Ligo sta začela tudi preosta-la gorenjska predstavnika. Povnaprej odigrani tekmi 2. kro-ga je Helios Domžale s 85 : 70ugnal moštvo Šentjurja, v 1.krogu pa so nato premagali šeZlatorog z 89 : 70. Z zmago paje ligo začela tudi ekipa TCGMercator, ki je v gosteh z 62 :67 premagala Geoplin Slovan.Tekme 2. kroga bodo odigraneta konec tedna. Obeta se go-renjski derbi, saj bodo Škofje-ločani v soboto doma z začet-kom tekme ob 20. uri gostiliŠenčur CP KR.
Poraz novincev
V Medvodah bo EP v badmintonu
Pretekli teden so predstavili Evropsko prvenstvo do 17 let vbadmintonu, ki bo od 7. do 15. novembra v Medvodah. Greza največjo prireditev, ki jo je kdaj doslej prirejala Badmin-tonska zveza Slovenije, ki je organizator prvenstva, izvajalecpa domači Badminton klub Medvode. Prvič v zgodovinibodo najprej potekala ekipna tekmovanja, nato pa še posa-mična. Tekme ekip se bodo začele 7. novembra in se zaklju-čile s finalom 11. novembra. Pomerilo se bo 32 ekip, štiri večkot pred dvema letoma v Istanbulu. Naslov prvakov branijoDanci. Slovenija bo igrala v 8. skupini skupaj z Avstrijo,osmo z zadnjega prvenstva, Finsko in Anglijo. Pri posamez-nikih, ki bodo prvenstvo s finali sklenili 15. novembra, pa pri-čakujejo udeležence iz več kot 35 držav. M. B.
Gorenjca uspešna na Havajih
Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Ironman triatlonu naHavajih je med 1800 udeleženci nastopilo tudi devet Slo-vencev. Vsem, razen starosti med triatlonci Francu Cokanu,je uspelo priti v cilj te ekstremne preizkušnje, najbolje pa seje izkazal 39-letni Kranjčan Tomaž Šink. Tomaž, ki je na Ha-vajih nastopil že devetič, je s časom 9:53:18 premagal 3,8 ki-lometra plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in 42 kilome-trov teka ter osvojil 234. mesto. Dobro se je odrezal tudi no-vinec na Ironmanu na Havajih Lojze Primožič s Spodnjih Bi-tenj, ki je v cilj prišel s časom 10:26:51 in skupno osvojil 493.mesto. Edina ženska med Slovenkami je bila Nada RotovnikKozjek, ki je za progo porabila dobrih 13 ur. Zmagovalec Ale-xander Craig je v cilj prišel s časom 8:20:21, zmagovalkamed ženskami Chrissie Wellington pa je s časom 8:54:02postavila tudi rekord proge med ženskami. V. S.
V četrtek gorenjsko prvenstvo v krosu
Športna zveza Tržič je organizator območnega prvenstvaGorenjske v krosu za osnovne in srednje šole, 1. teka po ma-mutovih poteh, ki bo v četrtek, 15. oktobra, ob 13.30 naKokrici pri Kranju. V primeru slabega vremena bodo določilinov termin. Informacije: 040/680 454 (Rok), 031/537 044(Andrej). M. B.
Vilma Stanovnik
Kranj - Smučarski klub Tri-glav je minulo soboto nakranjski skakalnici pripravilletošnje poletno državnočlansko prvenstvo v skokih.Več kot osemdeset skakal-cev, poleg njih pa še osemdeklet in petnajst nordijskihkombinatorcev, je poskrbeloza zanimive obračune, če-prav je tekmo motil dež.
Slabo vreme pa ni zmotiloprvega favorita, odličnegaTriglavana Roberta Kranjca,ki je s skokoma 113 in 114,5metra zanesljivo ugnal vsetekmece. Še najbolj se mu jepribližal izjemno razpolože-ni mladinski reprezentantDejan Judež iz SK Zagorje,na tretje mesto pa se je poodličnem drugem skokuuvrstil Jernej Damjan (Co-stela Ilirija).
"Naslov državnega prvakazame ni poseben dosežek,saj ne treniram zato, da semnajboljši na domači tekmi.Že takoj po končani zadnjisezoni sem se zavedal, daprihaja olimpijsko leto: us-peh na olimpijadi in nato nasvetovnem prvenstvu v Pla-nici sta moja glavna cilja, zakatera treniram. Seveda pa
bo po dobrih rezultatih napoletnih tekmah laže začetinovo zimo," je povedal Ro-bert Kranjec, ki je bil natotudi član ekipe Triglava, zakatero so poleg njega skaka-li Peter Prevc, Primož Peter-ka in Jaka Oblak. Ti štirjeTriglavani so si namreč zuvrstitvijo med najboljšihpetnajst na posamični tekmizaslužili mesto v prvi Trigla-vovi ekipi in zaupanje krona-
li z naslovom državnih prva-kov, saj so premagali prvoekipo Zagorja, na tretje me-sto pa se je uvrstila ekipaCostelle Ilirije. "Pričakovalsem zanesljivo Kranjčevozmago, prijetno me je pre-senetil mladi Judež in všečmi je, da na domačih tek-movanjih vidimo nove mla-de upe. Sicer pa smo v ob-dobju priprav in skoki vsehniso še bili takšni, kot si že-
limo in pričakujemo," je po-vedal glavni trener MatjažZupan.
Med dekleti je naslov prva-kinje osvojila Eva Logar (ŠDZabrdje), druga je bila ŠpelaRogelj (Costella Ilirija), tretjapa Barbara Klinec (Alpina).V nordijski kombinaciji jezmagal Gašper Berlot (SSKVelenje) pred Mitjem Orani-čem (Tržič Trifix) in Mati-cem Plaznikom (Triglav).
Dejan Judež, Robert Kranjec in Jernej Damjan (od leve proti desni) so na domačem državnem prvenstvu stali na zmagovalnem odru pod kranjsko skakalnico.
Od pomladi misli na zimoTakoj po marčevski tekmi v Planici se je Robert Kranjec začel pripravljati na olimpijsko sezono, treningi pa so se mu obrestovali že poleti, ko je odlično skakal v svetovnem pokalu in za konec potrdil naslov najboljšega slovenskega skakalca.
Maja Bertoncelj
Rudno polje - Danes bodona Rudnem polju slovesnoodprli Športni center Poklju-ka, kjer že nekaj časa trenira-jo člani slovenske biatlonskereprezentance, s katero sedrugo sezono pripravlja tudihrvaški biatlonec Jakov Fak,nosilec bronaste medalje sposamične tekme na letoš-njem svetovnem prvenstvu vKoreji. Mladi Hrvat, rojen 1.avgusta 1987, naj bi po olim-pijski sezoni tekmoval zaSlovenijo.
"Biatlon sem začel trenira-ti po naključju. Bil sem tekačna smučeh, potem pa so leta2000 v klub prišli trenerji inrekli, da bi začeli trenirati bi-atlon," je svoje biatlonske za-četke opisal Jakov Fak. Da jeizreden talent, je opazil tre-ner slovenske moške ekipeUroš Velepec in ga povabil vekipo, ki se ji je Jakov pri-ključil lani maja: "Ko je pri-šel, je bil soliden, a daleč odtega, da bi izkoristil svoje po-tenciale. V tem času je zelonapredoval. Strelja izredno
hitro, veliko tvega. Marič inBauer sta sicer za odtenekhitrejša v teku, kar pa Jakovnadomesti s hitrim strelja-njem. Je šampionski poten-cial, dober partner na trenin-gu, pa tudi sicer zelo v redufant: pošten, skromen, znase pošaliti tudi na svoj ra-čun." Jaka, kot ga kličejo, ses slovenskimi fanti dobro ra-zume. "Jaka je zelo v redu inupam, da bo prihodnje letonastopal za našo ekipo. Jezelo nadarjen in škoda bi gabilo spustiti," o njem pravislovenski biatlonec Janez Ma-rič.
Dvaindvajsetletnik iz Mr-kopalj si v letošnji sezoni želipredvsem bolj konstantnihnastopov: "Upam, da bom tosezono nastopal še na višjiravni, da bodo rezultati boljkonstantni, da bom v teku šehitrejši. Ob koncu sezone bibil rad uvrščen med najbolj-ših trideset biatloncev na sve-tu. Na vse najboljše upamtudi na olimpijskih igrah." PoVancouvru pa naj bi Hrvatoblekel dres s slovenskim gr-bom. "Na hrvaškem ni raz-
mer, ki si jih želim, ki so po-trebne za doseganje dobrihrezultatov. Po osvojeni meda-lji na svetovnem prvenstvu si-cer sem bolj znan, a očitno nedovolj, tako da sponzorjev nedobim. Evforija po medalji seje hitro polegla. Moja želja je,
da bi še naprej treniral s slo-vensko ekipo in tekmoval zaSlovenijo," je v povsem razu-mljivi slovenščini pojasnil Ja-kov, ki v Sloveniji preživi karveliko časa. Ko je doma, pa senajveč posveča svojemu de-kletu.
Jaka ima šampionski potencialHrvaški biatlonec Jakov Fak, ki naj bi po olimpijskih igral tekmoval za Slovenijo, je biatlonec postalpovsem naključno. Športno pot je začel kot tekač na smučeh.
Jakov Fak se je slovenski biatlonski reprezentanci na povabilo Uroša Velepca priključil maja lani. / Foto: Tina Dokl
Košarkarji Šenčurja CP KR (na sliki z žogo Luka Gorenec)so v debiju v Ligi Telemach izgubili proti Parkljem, katerih trener je Kranjčan Franci Podlipnik. / Foto: Matic Zorman
Miroslav Braco Cvjetičanin
Od Pulja do Dubrovnika senavadnim smrtnikom še z av-tom zdi pot dolga, kaj šele zmotorjem ali bognedaj s kole-som. Kaj pa s kajakom?
Sliši se neverjetno, vendar jeresnično, če poznate Francelj-na Miklja iz Bohinja in Andre-ja Primca z Lancovega. Mor-ska pot, ki sta jo veslala s hi-trostjo od pet do sedem kilo-metrov na uro, je bila dolgapetsto dvajset kilometrov, karpomeni dvanajst dni razburlji-ve avanture. Kajak, vesla, dvaprijatelja in veliko morja.
Morski kajak je dolg približ-no pet metrov in težak 25 dotrideset kilogramov. Spredaj inzadaj ima po eno vodotesnokomoro za prtljago. Opre-mljen je s krmilom, ki ga kaja-kaš upravlja z nogama. Vesloima dve lopati. Prostor med ka-jakašem in robom odprtine za-pira krovnica, ki preprečujebrizganje vode v čoln. Med ob-vezno opremo za morska poto-vanja spadajo kompas, navtič-ne karte, radijski sprejemnik,ki je obvezen pripomoček zara-di vremenskih napovedi, bate-rijska svetilka, vzgonski jopič,
mobilni telefon. Manjkati nesmejo rezervna obleka, spalnavreča, podloga, šotor, kuhalnik,posoda, hrana in zaloga vode.Vse to je mogoče brez težavzložiti v komoro kajaka.
Kajak je dokaj stabilen inudoben, zato omogoča spro-ščeno in varno veslanje tudipo zmerno valovitem morjuin vetru. Čeprav je kajak raz-meroma težak in na videzokoren, se z njim po morebit-ni prevrnitvi ni težko "pobra-ti" oziroma eskimulirati.
Pot ju je vodila iz Puljamimo skrajno južne točkeIstre mimo Kamenjaka. Po-tem je sledilo prečkanje Kvar-nerja in nočitev na idiličnemotočku Unije. Sledilo je vesla-nje ob Lošinju do Ilovika innaprej med otokoma Premu-da in Silba do otoka Ist ter na-prej do Dugega otoka, ki staga obveslala po zunanji straniin v enem dnevu po celih 55kilometrih veslanja pristalana Kornatu. Kompas je kazalsmer naprej do otoka Žirje indalje do letoviškega mestaRogoznica. Obiskala sta oto-ke Mali in Veli Drvenik, Šoltoin se nato odpravila na dolgoveslanje prek odprtega morjado Hvara. Naslednje dni sta
veslala ob južni obali Hvarain celotni dolžini polotoka Pe-lješac ter se enajsti, predzad-nji dan približala Elafitskimotokom, ki pa niso več dalečod Dubrovnika. Dvanajstidan sta si v zgodnjih urahstisnila žuljavi roki v prista-nišču ob dubrovniški trdnja-vi. Avantura je bila končana.
Ker Francelj in Andrej nistaekstremista, ki bi želela razda-ljo preveslati v rekordnemčasu, sta si večkrat vzela čas započitek, ogled zalivov, jam indrugih naravnih čudes, ki se skopnega ne vidijo. Na dolgihprečenjih odprtega morja:Kvarner, Žirje-Rogoznica,Šolta-Hvar, Hvar-Pelješac, kitrajajo po več ur, postankiniso mogoči in veslanje se zla-sti proti koncu vleče - ko je ciljvideti že precej blizu, običajnotraja še celo uro. To je edinoobdobje, poleg morebitnegaprehudega valovanja, ki je ne-prijetno. "Največ pozornostije treba posvetiti nevarnostim,ki jih lahko prinese morje.Spremljanje vremenske na-povedi je obvezno, saj pri temobjavljajo tudi opozorila gledevalovanja morja in vetrov. Odteh napovedi je odvisna izbira
poti, včasih pa je treba zaradineugodnega vremena poča-kati kak dan. Z orientacijo nitežav, če je cilj veslanja na vid-ni razdalji. Če pa je razdaljavečja, si je treba pomagati znavtičnimi kartami in kom-pasom ter po možnosti upoš-tevati še smer vetra. Večjihrazdalj prek odprtega morjase je priporočljivo lotiti čimbolj zgodaj zjutraj, ko je mor-je najbolj mirno. Seveda pa jepogoj za to tudi dobra vre-menska napoved. Če so valo-vi visoki, veter pa močan, po-stane veslanje zelo naporno.V takih razmerah je pristaja-nje na kamniti obali zelo ne-varno, zato se je treba umak-niti na kopno že prej. Na naj-ini poti od Pulja do Dubrovni-ka je le nekajkrat pihal sred-nje močan veter in ni bilo pre-tirano visokih valov. Edinonoč s hudo nevihto sva preži-vela v udobnem objemu šoto-rov," je povedal AndrejPrimc. On in Francelj sta žestara morska volka, saj sta vpreteklosti preveslala in ob-krožila že veliko jadranskihotokov, ta podvig pa sevedaprištevata med svoje največjein najlepše avanture s kajaki.
Ko na koledarju zagledam vi-nograde, oskubljena drevesa z li-sti pod nogami, ko po mestu za-diši pečen kostanj, ko se po vasioglasi cikularka, s katero žagajodrva in cena za plin ter kurilnoolje poskoči, vem, da je jesen. Je-sen prepoznam tudi po tem, dapo kolesarjenju pridem domovpo mraku in to z svetilko v ro-kah, ki mi jo posodi natakaricain jo moram naslednji dan vrni-ti, ker pravi, da jo vsak dan kakkolesar potrebuje, tako kot kakgost potrebuje dežnik, ko ga kap-lje presenetijo.
Jesen v življenju ni nikoli do-bra, lahko pa je lepa, če si joznaš pravilno razlagati ali pre-živeti.
Kaj je lahko lepega v jeseni?Slikarji in fotografi pravijo, da jeto to, kar čakajo s čopiči in ob-jektivi. Zanimivo, ker pri tem vi-dim samo velik dobiček proizva-jalcev slikarskih barv in razvijal-cev fotografij, na primer. Verjet-no je to poklicna deformacija, ki
izhaja iz mojih izkušenj, ali paje mogoče, da sem še kot otroksocializma bolj vajen črno-bele-ga sveta, ko so bili dodatki pa-stelnih barv bolj izjema kot palep vsakdan. Včasih je bila jesenreklama za žalost in so koledar-je krasile slike in fotografije vrbžalujk nad obrabljenimi klopca-mi, na njih pa po dva "hokeji-sta" z domom za upokojence vozadju. Jasno, v črno-beli tehni-ki, slikano oz. fotografirano izdaljave, ker je avtor hotel pouda-riti, da je motiv že v odhajanju.
Tako. Jeseni nisem nikoli ve-sel. Iz kolesarjevega zornega kotaje odurna, in če pomislite na idi-ota, ki si je spomnil "umetnega"premikanja kazalcev na uri dva-krat na leto, potem ... potem ...Nimam več besed. Že prvič bi gapo prstih, ko jih je premaknil,zdaj je prepozno. No, upam, daje jeseni vsaj kdo vesel, pa ne mis-lim samo na tiste, ki radi obirajogrozdje in so potem celo zimo ve-seli po svojih zidanicah.
Glasovi kolesarji smo imeliprejšnjo sredo zadnjo vadbo oz.
zadnjo "uradno"; naprej sebomo družili neuradno, kar po-meni, da bo tisti, ki bo hotel zjato poleteti čez kak kilometerasfalta, lahko prišel vsako sobotoob 13. uri na naše staro zbirališ-če. Trase si bomo izmišljevalisproti. Sredini popoldnevi so takokot vsaki drugi v tednu prekratki,da bi nam uspelo v števec spravi-ti spodobno kilometrino. Torejzato potrebujemo prost dan, če jemožno, in nekaj uric več, da po-begnemo večeru in se izognemosposojanju svetilk od natakaric.V piceriji Gorenc smo imeli me-šanico med komemoracijo inproslavo v počastitev odhajajočein prihajajoče sezone naših skup-nih vadb. Počaščeni smo bili odnaše direktorice kot tudi šefice izGorenca. Razglasili smo najbolj-še, to so tisti trije moški in ženske,ki so v tej kolesarski sezoni napodlagi naših dveh kronometrovnaredili največji napredek. Podčelado smo spravili eno prekras-no sezono druženj. Prekrasno
zato, ker ni bilo niti enega prehu-dega padca ali kakršnekoli drugetežave. Novih prijateljev in prija-teljic Gorenjskega glasa pa je po-stalo kar nekaj.
Da pa bomo lažje preživelipoplavo jeseni vsepovsod, bomože jutri začeli statično kolesariti.Se še spomnite? Lani smo zače-li izvajati kolesarsko vadbo nakolesih, ki se ne premikajo: tudiče mlatiš pedala kot Valjavec, neprideš dalj kot nič centimetrov.Ja, pa še pod streho smo vednoin imamo luči namesto nebeškesvetilke, sonca. Tudi letos sebova s statiko ukvarjala midva zGregom, vi pa boste, če bo takavaša volja, sodelovali in s temsvoje telo krepili skozi celo zimo."Konec je dostikrat nov zače-tek," so bile zaključne tolažilnebesede v piceriji Gorenc, potemko smo čakali na svetilko.
Ura je devetnajst in zunaj jetaka tema, da sem dvakrat pre-veril, če ni slučajno nebo padlona njivo pred hišo. Saj sem ven-dar nekaj dni nazaj ob tem časušele šel na kolo!?
Konec je dostikrat nov začetek
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
7torek, 13. oktobra 2009GORENJSKI GLAS
Malo drugačna morska volka
Slikovita obala rta Kumpar zahodno od Pulja
Med postankom na otočku Galijola v Kvarnerju
Vpis podatkov o prireditvah in programih vadbeDruštva, zveze in druge ponudnike športnih aktivnosti pozivamo,da na spletni strani www.migajznami.si vpišejo podatke orekreativnih prireditvah za leto 2009 in razne vadbene programe.Vpisovanje podatkov in objava v medijih je zagotovljena in popol-noma brezplačna! Če boste potrebovali pomoč, se obrnite naOlimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez in vambomo pomagali. Kontaktna oseba: Aleš Šolar, telefon 01/230 6030, 051/376 289 ali e-pošta: [email protected].
Slovenski dan športa - dan odprtih vratV letošnjem letu prvič na pobudo Društva športnih novinarjevSlovenije in Olimpijskega komiteja Slovenije organiziramo do-godek Slovenski dan športa - dan odprtih vrat, ki bo v četrtek, 15.oktobra. Lastniki in upravljavci športnih objektov ter vsi ponudnikišporta so pozvani, da na ta dan odprejo vrata in brezplačno pred-stavijo svojo dejavnost in programe. Vsi zainteresirani lahko infor-macije o aktivnostih, ki bodo potekale na ta dan, poiščejo na splet-nem portalu www.migajznami.si. Na športnih objektih pa bodoizobešeni tudi plakati z dodatnimi informacijami.
Napovednik rekreativnih dogodkov Šenčur
Po teku na pražen krompir
V organizaciji ŠD Šenčur in ŠD Maratonc je v soboto pote-kal prvi Šenčurski izziv, 10-kilometrski tek po ulicah in ce-stah občine Šenčur. Nastopilo je 247 tekačev, za večino jebil to dober trening pred Ljubljanskim maratonom. Pri mo-ških je zmagal Matej Beke iz Kranja s časom 34 minut in 46sekund pred Mirkom Janjatovičem in Matevžem Schaubac-hom, pri ženskah pa je najboljši čas (41:40) dosegla ErikaMelihen iz ŠD Kranjska Gora. Vse tekače, pa tudi navijače,je po koncu tekaškega dela prireditve čakal vedno odličenpražen krompir. M. B.
Sredina invazija Glasovih kolesarjev na picerijo Gorenc
Foto
: And
rej P
rim
c
Foto
: And
rej P
rim
c
V Šenčurju najprej na tek na deset kilometrov, nato pa še na pražen krompir.
GORENJSKI GLAStorek, 13. oktobra 20098 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Na Okrožnem sodiš-ču v Kranju so prejšnji te-den s pogojno obsodbokončali dolgotrajno sojenje61-letnemu Jožefu Zidar-ju, nekdanjemu direktorju Dominvesta, in MiroslavuOštirju, pred šestimi letitudi zaposlenemu v jeseni-škem podjetju. Zidarju jetričlanski senat pod vod-stvom sodnice AndrejeRavnikar zaradi zlorabepoložaja in ponareditve aliuničenja poslovnih listindosodil enotno kazen dveleti zapora, ki pa mu je nebo treba prestati, če se v pri-hodnjih štirih letih ne boprekršil zoper zakon. So-dišče mu je izreklo še plači-lo stranske denarne kaznitri tisoč evrov in sodnihstroškov. Na mesec dni po-gojne zaporne kazni s pre-izkusno dobo enega leta paje bil obsojen drugoobtože-ni Oštir, ki je (poleg neka-terih drugih zaposlenih v Dominvestu) podpisal ne-kaj lažnih potnih nalogov, skaterimi je Zidar črpal de-nar iz družbe in ga nalagalna svojo hranilno knjižico,kasneje pa z njim kupildvajsetodstotni delež Dom-investa. Sodnica je za dvameseca podaljšala veljav-nost začasne odredbe, zara-di katere Zidar že od leta
2006 ne more razpolagati sspornim lastniškim dele-žem.
Okrožna državna tožilkaRenata Vodnjov je za prvo-obtoženega Zidarja zahte-vala 26 mesecev zapora.Kot je dejala v zaključnemgovoru, je nekdanji direk-tor v letih 2002 do 2004odrejal dvige denarja iz bla-gajne Dominvesta ali združbinega tekočega raču-na, ga nalagal na svoj oseb-ni račun, z njim pa je po-tem sam razpolagal, saj jekupil lastniški delež, ki gaje imel Euroinfond v Dom-investu. Na ta način je jese-niško podjetje oškodoval insebi pridobil protipravnopremoženjsko korist v viši-ni približno 74 tisoč evrov."Zidar se je šele kasneje, kose je zapletlo in so v Dom-investu začeli ugotavljatistorjene nepravilnosti, za-vezal, da bo ta delež prene-sel na vse družbenike. Kotje ugotovila tudi sodna iz-vedenka, pa po zakonu ogospodarskih družbah nibilo nobenih zadržkov, dane bi družba Dominvestsama odkupila omenjene-ga deleža," je poudarila tožilka. Lastninjenje se je v družbi končalo že leta1999, je pripomnila.
Zagovornik Milan Vajdaje opozoril, da se je v Do-minvestu ves čas vedelo,
kaj počne Zidar, saj je šloza predhodno dogovorjenoin usklajeno ravnanje v po-stopku lastninjenja podjet-ja. "Namen je bil zavarovatidružbo pred sovražnimprevzemom in zaščititi in-terese zaposlenih. Zaradikasnejšega spora meddružbeniki pa so Zidarjaprikazali v slabi luči in gaizključili iz lastninjenja," jedejal odvetnik. Tudi Zidarje povedal, da je žrtev pod-taknjenega kaznivega deja-nja, s čimer so prikrili res-
nično nezakonita dejanjapri lastninjenju družbe inprave storilce.
"Ves čas postopka trdite,da ste delali vse za potrebelastninjenja podjetja. So-dišče ugotavlja, da ste izda-jali odredbe za lažne plačil-ne naloge ter kako naj sedenar dviga ali polaga nahranilno knjižico. Na ta na-čin se zadeve ne rešujejo intega ste se zavedali tudi vi,"je sodnica Ravnikarja prvo-obtoženemu pojasnila od-ločitev sodnega senata.
Dominvest lastninil po svojeKranjsko sodišče je zaradi zlorabe položaja in ponareditve listin na pogojno zaporno kazen obsodilonekdanjega direktorja Dominvesta Jožefa Zidarja, zaradi podpisovanja lažnih potnih nalogov pa jepogojna obsodba doletela tudi Miroslava Oštirja.
Jožef Zidar pravi, da so denar dvigovali zaradi lastninjenjapodjetja. / Foto: arhiv GG
Simon Šubic
Kranj - Predstavnike sindika-ta LTH iz Škofje Loke, ki so16. junija prišli na Policijskoupravo Kranj, je kriminalistopozoril na posledice podajekrive ovadbe v skladu z dolo-čili zakona o kazenskem po-stopku, so pojasnili na Poli-cijski upravi Kranj. V peteksmo poročali, da je komisijaza preprečevanje korupcijeprejela prijavi zoper ravna-nje kranjskih kriminalistovin nekdanje uprave LTH.Sindikat LTH je komisiji iz-ročil dokumentacijo, ki so joželeli izročiti kranjskemukriminalistu, vendar je ta pobesedah predsednika sindi-kata Davida Švarca ni želelprevzeti, temveč je sindikali-ste zgolj opozoril o kaznivo-sti krive ovadbe.
"Zakon o kazenskem po-stopku določa, da je treba vprimeru ustne ovadbe ovadi-
telja opozoriti na posledicekrive ovadbe, in pri tem greza običajen del postopkauradnih oseb pri sprejema-nju ustnih ovadb. Čepravovadba omenjenega dne nibila podana s strani ovadite-ljev oz. je Policijska upravaKranj do sedaj ni prejela,bodo kranjski kriminalistisume nepravilnosti v nave-denem primeru seveda pre-verili," je razložil Andrej Za-krajšek, tiskovni predstavnikpolicijske uprave.
V zvezi z domnevniminepravilnostmi pri razpisuza picerijo Jurček na Homunad Bledom pa Policijskauprava Kranj pojasnjuje, daso kriminalisti prijavo zara-di suma storitve kaznivegadejanja zlorabe uradnegapoložaja ali pravic, storje-nega pri postopkih javnegarazpisa pri izbiri noveganajemnika za gostinski lo-kal, prejeli decembra lani.
"Kriminalisti so navedbe vprijavi preverili z zbira-njem obvestil in s pregle-dom celotne obstoječe do-kumentacije ter z vsemi po-trebnimi postopki ugotovi-li, da v navedenem primerune obstajajo znaki uradnopregonljivega kaznivega de-janja. Zaradi tega so o vsehugotovitvah s poročilomobvestili Okrožno državnotožilstvo v Kranju, ki je po-ročilo štelo za ovadbo, jopreverilo in prav tako niugotovilo elementov kazni-vega dejanja, zato jo je zavr-glo," pojasnjuje Zakrajšek.Kot je znano, je protikorup-cijska komisija na General-no policijsko upravo podalazahtevo za preveritev delo-vanja kranjskih kriminali-stov v predkazenskem po-stopku zoper občino Bledin njenega župana JanezaPfajfarja glede najema go-stišča Jurček.
Opozorilo je običajna praksaNa Policijski upravi Kranj so pojasnili, da je opozorilo o kaznivosti kriveovadbe običajen del postopka policije pri sprejemanju ustnih ovadb.
Škofja Loka
Posoda ostala na štedilniku
V petek zvečer so gasilci po-sredovali v Frankovem na-selju v Škofji Loki, kjer se jev enem od stanovanj na šte-dilniku smodila hrana. Ga-silci so eno osebo zaradivdihanega dima odpeljali nasvež zrak, kjer so jo sprejelireševalci in jo prepeljali vtamkajšnji zdravstveni dom.Prostovoljni gasilci s Tratein iz Škofje Loke so odstra-nili smodečo se hrano instanovanje prezračili. S. Š.
Bled, Kranj
Pešca zbila na ”zebri”
Na Bledu je v soboto voznica osebnega vozila zbila pešca.Nekaj po 22. uri se je 53-letna voznica iz okolice Radovljicepeljala po Ljubljanski cesti iz smeri Mlina proti semaforizi-ranemu križišču, v katerem je s sprednjim delom čelno trči-la v 83-letnega domačina, ki je pravilno z njene leve straniprečkal vozišče na prehodu za pešce. Kljub zaviranju je voz-nica trčila v Blejca, ki je po trčenju padel najprej na vozilo,nato pa na tleh obležal hudo ranjen. Za prvo medicinsko po-moč je poskrbela dežurna zdravnica z Bleda, nato pa so gaz reševalnim vozilom odpeljali v Bolnišnico Jesenice. Istegadne popoldne se je podobna nesreča zgodila na Cesti talcevv Kranju. Ob 14.45 se je 65-letni voznik osebnega avtomobi-la peljal v smeri Ceste I. maja. Ker hitrosti vozila ni prilago-dil razmeram na cesti, se ni mogel ustaviti pred prehodomza pešce, na katerega je v tistem trenutku stopila 73-letnapeška. S prednjim delom vozila je zato zadel peško in jo zbilpo vozišču. Hudo ranjeno Kranjčanko so reševalci odpeljalina zdravljenje v Klinični center v Ljubljani.
Hrastje
Z mopedom po tleh
V petek zvečer se je na lokalni cesti v Hrastju hudo pone-srečil 67-letni Kranjčan. S kolesom z motorjem se je peljalpo lokalni cesti iz smeri nogometnega igrišča proti cestiHrastje-Kranj. V križišču omenjenih cest je zavil levo protiPrebačevemu, zaradi neprilagojene hitrosti pa je pri temskupaj z mopedom padel na levi bok in si zlomil levo stegnenico. Na kraju je za ponesrečenca poskrbela dežurnazdravnica Zdravstvenega doma Kranj, nato pa so ga reševal-ci odpeljali v Klinični center Ljubljana. S. Š.
Kranj
Ukradel motor
Neznani storilec je v petek na Kidričevi cesti v Kranjuukradel motorno kolo Tomos SM 125 črne barve, na kateremje bila nameščena registrska tablica z oznako KR DT-84. Tatje lastnika oškodoval za okoli 3200 evrov.
Selca
Izginil deset let star avto
V Selcih je v noči na nedeljo izginil osebni avtomobil Renault 19 zelene barve, star deset let, na njem pa sta bilipritrjeni tablici z registrsko oznako KR 13-68C. Gmotna škoda znaša dvesto evrov.
Cerklje na Gorenjskem
Izpraznil lopo
V noči na nedeljo je nekdo vlomil v vrtno lopo pri osnovnišoli v Cerkljah. Nepridiprav je odnesel več kosov ročnega in električnega orodja ter samokolnico, lastnika pa je z dejanjem oškodoval za okoli štiri tisoč evrov.
Domžale
V skladišče po orodje
Neznani storilci so vlomili v skladišče prodajalne vDomžalah, iz katerega so odnesli več orodja in drugega materiala. Podjetje so oškodovali za več tisoč evrov. S. Š.
Časopis izhaja občasno www.gorenjskiglas.si
stran 10
SPROSTITEVAKTUALNO
Talasoterapija in savnanje Splet metod strokovnjaki pri-poročajo kot uspešen načinza razstrupljevanje in prečiš-čevanje telesa, za katerega jepoleg pomladi najboljši častudi jesen.
Vročinski krčiVročinski krči so vrsta epi-leptičnih napadov, ima jihpet odstotkov otrok. Pišemoo izkušnji mamice Tanje innjenega sina Tila Zalarja (nasliki).
Zdravje & lepota je priloga časopisa Gorenjski glas Urednica: Suzana P. Kovačič
stran 12
Zdravje ● Kakovost bivanja ● Zdrava prehrana ● Napredek v zdravstvu ● Zdravila ● Kozmetika ● Nasveti za dolgo življenje
Suzana P. Kovačič
vetovni dan palia-tivne oskrbe in ho-spica so v Bolnišni-ci Golnik obeležili sproslavo, predvsem
pa je bilo četrtkovo srečanjepriložnost, da povedo, kakopomemben del bolnišničnedejavnosti je to. "Paliativnadejavnost v naši bolnišnici ježarek za najhujše bolnike, kijih ne znamo več dokončnopozdraviti. Pri nas se zdravi-jo kronični bolniki in bolnikis pljučnim rakom. Približnopetnajst odstotkov vseh bol-nikov z rakom ima pljučnegaraka, več kot polovica teh bol-nikov dobi diagnozo v našiustanovi. Treba je imeti po-sluh tudi za paliativno oskr-bo, saj se moraš z boleznijoukvarjati celovito," je povedalprof. Mitja Košnik, dr. med.,direktor Bolnišnice Golnik.Paliativno dejavnost, kakrš-
no imajo v Bolnišnici Golnikdanes, je prinesla v ustanovoUrška Lunder, dr. med., ki jeizkušnje s tem dobila v Ame-riki. "Paliativna dejavnost jeusmerjena v najboljšo mož-no kakovost življenja ob na-predovani neozdravljivi bo-lezni in je tudi podpora svoj-cem," je povedala in dodala,da je kar polovica njihovegadela sočutna komunikacijain da je zelo pomembno so-
delovanje. "Zato imamo prinas srečanja zdravstvenegatima z bolniki in svojci. Veli-ko tudi izobražujemo, samoletos smo imeli na izobraže-vanju 150 zdravstvenih delav-cev. Smo tudi koordinatorjipilotnega projekta Paliativnaoskrba v gorenjski, pomurskiin ljubljanski regiji, ki ga jepodprlo ministrstvo za zdrav-je," je povedala Lundrova.
Negovalni oddelek Ida Hafner je na negovalnemoddelku Bolnišnice Golnikorala ledino, saj je bila prvavodilna medicinska sestra vslovenskem prostoru, ki jesamostojno prevzela vodenjein organizacijo oddelka zaneakutno obravnavo. V sklo-pu neakutne obravnave nanegovalnem oddelku potekapaliativna oskrba, za to je na-menjenih šest bolniških po-stelj od skupaj devetnajstihna celotnem oddelku. "Nanegovalnem oddelku je zelomočan tim za paliativnooskrbo, ki ga sestavljajozdravnik, diplomirana medi-cinska sestra, srednja medi-cinska sestra, zdravstvenitehnik, socialna delavka, fizi-oterapevt, dietetik in kliničnipsiholog. Zelo smo ponosnina naše družinske sestanke,"je povedala. Negovalni odde-lek prenavljajo, prenovili sože vso severno stran stavbe z
inštalacijami in polovico bol-niških sob, preostane še ob-nova polovice hodnika indruge polovice bolniških sob. "Pri tem delu je izredno po-membna profesionalnost into prav vsak trenutek, čepravti je ob bolniku, ki trpi, šetako hudo. Na oddelku je ve-liko bolnikov, ki te morda po-trebujejo že naslednjo minu-to, zato moraš ostati zbran.Zelo so pomembna dodatnaizobraževanja, na katerih tenaučijo tudi tega, kako svoj-cem sporočiš slabo novico,kako spremljaš umirajoče-ga," je povedala Hafnerjeva,ki je dobitnica priznanja sre-brni znak 2008, ki ga pode-ljuje Društvo medicinskihsester, babic in zdravstvenihtehnikov Gorenjske. Načelo,ki mu zvesto sledi, je: "Čeverjameš v dobro, se vse do-bro vrača." Svetovni dan paliativne oskr-be in hospica je tudi pozivprostovoljcem, naj se pridru-žijo v pomoči neozdravljivobolnim, saj so za zdaj malo-številni. Urška Lunder je de-jala, da velikokrat sliši, "todelo mora biti pa hudo ža-lostno ...". Zato je zbrala ne-kaj misli prostovoljcev, ena jetakšna: " ... mogoče včasih (jeto delo res žalostno, op. a.), jepa polno najbogatejših tre-nutkov, ki jih v običajnemživljenju redko najdeš."
V Bolnišnici Golnik so zelo pozorni do oskrbe bolnikov z napredovano neozdravljivo boleznijo in do njihovih bližnjih. Dobri zgledi vlečejo, želimo siše več prostovoljcev, pa smo slišali ob Svetovnem dnevu paliativne oskrbe inhospica.
stran 13 stran 16
Čebelji pridelki, moč naraveMed, cvetni prah, propolis inmatični mleček pomagajolajšati vsakdanje tegobe. Šenajbolje je, če pridelke uživa-mo iz okolja, v katerem živi-mo.
S
Prehlad še ni gripa
Pogovor z Aleksandrom Ste-panovičem, dr. med., o simp-tomih prehlada, sezonskegripe, pa tudi o letošnji grož-nji, pandemiji nove gripe
Kjer pozdravijotudi ”lagitis” …
Obiskali smo otroški odde-lek Splošne bolnišnice Jese-nice, ki letos praznuje polstoletja obstoja.
Sočutje je treba deliti
stran 14
NASVET
Nič ne boli, a jelahko usodno
"Nepravilen življenjski slogje dejansko tisti, ki povzročanajvečje tveganje za boleznisrca in ožilja," opozarja kar-diolog Metod Prašnikar, dr.med.
stran 11
Barbara Miklič Türk je bila častna gostja, pohvalila je odlično organizirano paliativno oskrbo v Bolnišnici Golnik in poudarila, da je to, da spremljajo hudo bolne tudi na domu,velik korak naprej in v veliko oporo svojcem. Na sliki levo prof. Mitja Košnik. I Foto: Gorazd Kavčič
Pogoj za dobro paliativno oskrbo je dobra komunikacija med osebjem, bolniki ter njihovimisvojci. Bolnik in njegovi bližnji naj strokovnjakom,ki sodelujejo v timu paliativne oskrbe, zaupajosvoje težave, želje in pričakovanja. Prav tako jepomembno, da aktivno sodelujejo pri načrtovanjupostopkov obravnave za čas, ko sami ne bodomogli aktivno odločati. Tako bolnik in njegovisvojci postajajo enakovredni člani tima in aktivnosodelujejo pri zdravljenju.
10 Zdravje&lepota, torek, 13. oktobra 2009
Pediatrija
RO
MAN
A P
IŠTA
N S
. P
., P
OH
OR
SK
A C
ES
TA 2
1,
HO
ČE
Romina Pištan, Nega obraza in telesa,Poslovna cona A 37, Šenčur, 041/66 58 66
Prepustite se veščim rokam kozmetičarke, ki je znanje iz Londona in svetovno znanih križark prenesla na Gorenjsko.
● masaže ● specialne nege obraza ● hladni laser za pomlajevanje, učinkovit pri glajenju gub in brazgotin
● manikura, pedikura, ličenje
PRVI OBISK 40 % POPUSTA
Urša Peternel
o, povej, zakajsi ti spet v bol-nišnici!" je bol-nišnična učite-ljica Marija Rei-
chmann pozvala petletnegaMarka, povsem zatopljene-ga v računalnik v bolnišnič-ni "učilnici". "Ker imam la-gitis ...," mimogrede navržeMark in se spet zatopi v ra-čunalniško igrico (ki jo bočez nekaj kratkih trenutkovmoral prepustiti Noi, ki obnjem že nestrpno čaka nasvoj "odmerek" računalni-ka). "Laringitis," Markov od-govor "prevede" Reichma-nnova ...Prav okužbe dihal so najpo-gostejša obolenja, zaradi ka-terih mali bolniki prihajajona otroški oddelek Splošnebolnišnice Jesenice. Dokajpogoste so prebavne težave,zelo veliko sprejetih bolni-kov ima različne alergije,razlaga predstojnik oddelkaPeter Najdenov, dr. med.,specialist pediatrije. Medsprejetimi pacienti je največmlajših od dveh let. "Na leto
sprejmemo okrog dva tisočpacientov. Število postelj naoddelku ni več določeno, pri-lagajamo se potrebam, vpovprečju pa imamo na od-delku dvanajst do trinajstotrok na dan," o "zasedeno-sti" oddelka pravi sogovor-nik. Doslej so imeli največ 55otrok, vendar so morali po-staviti zasilne postelje - pobesedah Najdenova je bilo tores pravo "obsedno stanje" ...Za male bolnike skrbi šestpediatrov, kar po besedahpredstojnika zadošča. Res paje, da poleg rednega dela naoddelku veliko dela opravijotudi v ambulanti; na leto kar4500 pregledov. Največ pre-gledov opravijo v aler-gološko-pulmološki ambu-lanti, ki ima v jeseniški bol-nišnici že dolgo tradicijo (sto dejavnostjo se je začelukvarjati prim. dr. ŠtefanPlut). Kot poudarja predstoj-nik Najdenov, pa otroški od-delek skrbi tudi za otroškokirurgijo, gre za poškodbe,kirurške operacije, polegtega pa so pediatri nepogreš-ljivi pri novorojenčkih, ki sejih na Jesenicah letno rodi
okrog šeststo. Ob tem so vsipediatri v 24-urni dežurnislužbi; skratka, "v službismo več kot doma," praviNajdenov.
Medicinske sestre: angeli v modremPrav tako nepogrešljive sotudi medicinske sestre, kidan in noč bedijo ob malihpacientih. Ekipo petih diplo-miranih medicinskih sesterin dvajsetih srednjih medi-cinskih sester vodi glavnamedicinska sestra Jožica Tr-stenjak. Na oddelku je zapo-slena dobrih sedemnajst let,od tega je šest let glavna me-dicinska sestra oddelka. Inkatere so tiste lastnosti, ki jihmorajo imeti medicinske ses-tre na otroškem oddelku?"Moraš se najti v tem delu.Zelo pomembno je, da imašposluh za delo z otroki intudi s starši, da se znaš prila-goditi in da jih razumeš vrazličnih situacijah," odgo-varja Trstenjakova. Kot po-udarja, je delo zahtevno inodgovorno. Skrbeti morajoza bolnike, stare od le nekajur pa do dopolnjenegaosemnajstega leta starosti.Pri delu je zelo pomembno,da sestra zna opazovati otro-ka in njegove starše in danato zna na pravi način pri-
stopiti in jim pomagati. Pritem mora upoštevati bole-zen otroka, hkrati pa razu-meti tudi skrb staršev in jimnuditi čustveno oporo. Tudistarši so v svojih odzivih naotrokovo bolezen različni,nekateri znajo lepo sprejetisituacijo in so v pomoč oseb-ju, spet drugi žal iščejo samonapake ... Kot poudarja Joži-ca Trstenjak, sestre na oddel-ku obvladajo svoje delo, zelopomembno pa je tudi to, daso med seboj zelo povezanein se dobro razumejo. "Ved-no so pripravljene ostati dlje,če je potrebno, saj razporedvsakodnevno prilagajamoštevilu otrok," jih pohvaliglavna medicinska sestra.
Pol stoletja jeseniške pediatrijeOtroci so se zdravili v jeseni-ški bolnišnici vse od njene-ga obstoja, na začetku podokriljem internega oddelka.Leta 1959, natančneje 29.novembra, pa so dobili prvisamostojni otroški oddelek.Na začetku je imel 31 bolni-ških postelj in je kmalu po-stal premajhen, zato se jepreselil v prostore stano-vanjske stavbe. Od leta 1999pa deluje v novih, sodobnihin otrokom prilagojenihprostorih v zgornjem nad-
stropju glavne bolnišničnezgradbe. In kakšne so željein načrti ob obletnici? "Kotkolektiv imamo kar nekajželja. Želimo izboljšati stro-kovno znanje, kvalitetno ob-ravnavo bolnika, želimo gra-diti na medsebojnih odno-
sih, saj vse to pripomore kboljši obravnavi bolnika.Predvsem pa si še naprej že-limo pomagati otrokombrez večjih strokovnih na-pak in vzdrževati nivo stro-kovnosti," poudarja pred-stojnik Peter Najdenov.
N
Jožica Trstenjak, glavna medicinska sestra otroškega oddelka: "Ko dobimo otroka, ki je precej bolan, a najdemodober stik z njim in z njegovimi starši in mu lahko poma-gamo, čutim notranje zadovoljstvo, ker vem, da jim ne botežko priti nazaj, če bo otrok spet zbolel, saj vedo, da bomozanj dobro poskrbeli."
Marija Reichmann, učiteljica z OŠ Toneta Čufarja Jesenice(ob njej Noa in Mark): "Skupaj s kolegico Polono Tratar pri-hajava v bolnišnico vsako dopoldne, prisotni sva po pet ur,oblika dela pa ni klasična šolska, saj nimamo pouka, temvečpo programu izvajamo določene projekte, igre ... Nikoli neveš, kakšna starost otrok te čaka, zato moraš biti iznajdljiv."
Helena in Aleš Stražiščar: "V bolnišnici smo drugič, dvojčiciNika in Neža imata bronhitis. Vsak prehlad se jima razvije vdihalno stisko, zato morata priti v bolnišnico. Na oddelku jezanju odlično poskrbljeno, ne more biti boljše. Sestre so ne-izmerno prijazne, ne bi mogle biti bolj ... Seveda pa upamo,da bomo v bolnišnico morali priti čim manjkrat ..."
Obiskali smo otroški oddelek Splošne bolnišniceJesenice, ki letos praznuje pol stoletja obstoja.
Na leto na otroškem oddelku jeseniške bolnišnice sprejmejookrog dva tisoč bolnikov, starihod nič pa do osemnajst let. Poleg tega opravijo tudi 4500ambulantnih pregledov.
Povprečna ležalna doba na oddelku je 2,76 dneva. Najpogosteje so bolni otroci,mlajši od dveh let; takšnih bolnikov je kar dve tretjini.
V bolnišničnem dnevnem prostoru, ki se dopoldne spremeni v učilnico, imajo tudi računalnik. A ne samo zaigranje igric, temveč tudi za učenje. Na fotografiji sta učiteljica Polona Tratar in Dalila.
Foto
: An
ka B
ulo
vec
Predstojnik otroškega oddelka Peter Najdenov, dr. med.,specialist pediatrije: predstojnik je tretje leto, prihaja izKranjske Gore, dejaven je tudi v Gorski reševalni službi, sicer pa je oče dveh otrok.
Kjer pozdravijo tudi "lagitis" ...
www.hypoxi-sencur.si
Zdravje&lepota, torek, 13. oktobra 2009
Srce in ožilje
11
Suzana P. Kovačič
rži, da srčno žil-ne bolezni pov-zročijo več smrtikot vse rakavebolezni skupaj?
"Prej bi rekel, da je razmer-je takšno, da srčno žilne bo-lezni povzročajo nekaj nadpolovico vseh smrti."
Kateri so najpogostejši de-javniki tveganja?"V deželah, kjer je standard vporastu in kjer je prehranakalorično obilna, so boleznisrca in ožilja v porastu, karvelja tudi za Slovenijo. Taknačin življenja pripelje doprehitrega staranja ožilja, zizgubo elastičnosti, kar seodraža v porastu krvnega tla-ka. Strukturne spremembeso najbolj opazne v starostiod 35 do 50 let in so zametekvseh kasnejših zapletov, kotso možganska kap, srčni in-farkt, ateroskleroza, pešanjespomina. Nepravilen življenjski slog jedejansko tisti, ki povzročanajvečje tveganje za boleznisrca in ožilja. Žal je zdrav živ-ljenjski slog za večino ljudirazkošje, ker to tudi pomeniimeti dovolj prostega časa zarazvedrilne dejavnosti. Člo-vek naj bi vzdrževal normal-no telesno težo ter naj bi senajmanj štirikrat na teden,vsakič za najmanj 45 minut,posvetil telesni vadbi. Vseenoje, kaj delate, lahko samo hi-tro hodite, pomembno je, daintenzivnost telesne vadbedoseže aerobno območje, dapostanete zmerno utrujeni inda se oznojite. Ga ni zdravila,ki bi preseglo učinke telesnevadbe, zagotovo pa je najlep-še gibanje v naravi. Bolezni srca in ožilja so speci-fične, kajti ko že pride do obo-levanja arterij srčnega ožilja,do infarkta, je preventivnoravnanje več ali manj zamu-jeno. Prej ima človek večinoniti v svojih rokah, da to pre-preči. To pa se začne že zvzgojo v otroštvu."
Kako dedni zapis vpliva nasrčno žilne bolezni?"Pomemben del tveganja jededna obremenjenost. Danesimamo možnosti, da lahkoopravimo preventivne pre-iskave srca in ožilja, zlasti z
ultrazvočnimi preiskavamilahko ugotovimo zgodnjestrukturne spremembe arte-rijskega ožilja, ocenimo lahkoobseg prisotne ateromatozein stopnjo ogroženosti za na-stajanje srčno žilnih obolenj.Pomembne so laboratorijskepreiskave krvi, zlasti pregledholesterolov in trigliceridov, skaterimi lahko odkrijemo delogrožene populacije, pri kate-ri se bodo dogodki pogostejepojavljali kot pri nekom, ki teogroženosti nima. Zlasti po-višane vrednosti LDL holeste-rola nad 3 mmol/l pomenijopovečano tveganje za nasta-nek bolezni. Če k temu doda-mo še porušen življenjskislog s prekomerno telesnotežo, s pomanjkanjem giba-nja in z družinsko obreme-njenostjo za bolezni srca inožilja, je verjetnost, da bo pri-šlo do infarkta, velika. Poglejva samo varovalni hole-sterol visoke gostote, imeno-van HDL, ki mora biti visokoziroma več kot 1,3 mmol/l.Njegovo znižanje ob hkrat-nem povišanju nevarnega,aterogenega LDL holesterolanad 3,5 mmol močno povečatveganje za nastanek srčnegainfarkta, možganske kapi alibolezni ledvičnega ožilja. Greza izjemno ogroženo skupi-no, pri kateri bi s pravilnimiukrepi, tako preventivo kot zzdravljenjem, pomembnozmanjšali nastanek srčno žil-nih bolezni. Upoštevati mora-mo tudi dejstvo, da so vredno-sti holesterolov, ki jih imamopri nas za normalne, daleč odtistih vrednosti, ki dejanskoščitijo pred razvojem ateros-kleroze. Za preprečevanjeprocesov ateroskleroze mora-mo imeti LDL holesterol zni-žan pod 2,5, kar v praksi dose-ga komaj nekaj odstotkov po-pulacije. Aktivno morate so-delovati v procesih zdravlje-nja in si prizadevati, da bodovrednosti vaših holesterolov vokviru priporočenih zdrav-stvenih standardov."
Povišan holesterol in povišankrvni tlak ne bolita. Torej nanevarnost ne opozorita."Bolezni srca in ožilja v za-četni fazi nastajanja struktur-nih sprememb na ožilju nepovzročajo kliničnih znakov,bolečin. Začetne spremembepotekajo nemo, podobno kot
rakave bolezni in nas v začet-nem stanju ne opozarjajo, dase v našem telesu nekaj do-gaja. Ni nobenih bolečin, lah-ko se pojavi povišanje sistol-nega krvnega tlaka, simpto-mi splošne utrujenosti, ki paso seveda nespecifični. Bole-čina za prsnico se lahko poja-vi ob fizičnih ali psihičnihobremenitvah, vendar v po-lovici primerov nastane mio-kardni infarkt brez predhod-nih opozoril. Smiselno je, dapravočasno najdemo zgodnjepokazatelje, kot so dednaobremenjenost, povišan ho-lesterol, povišan krvni tlak,prekomerna telesna teža. Daz našim življenjskim slogomni vse v redu, nam pogostopokaže že preprosta meritevhitrosti srčnega utripa v mi-rovanju. Če vaš utrip v miro-vanju presega osemdesetutripov na minuto, je v oza-dju verjetno prisoten stres,povečana tenzija, adrenalin-ska napetost, ki pospešujevaše izgorevanje in splošnovnetje v organizmu."
Koliko mora biti strah kadilce?"Nepredstavljivo je, kako vi-sok dejavnik tveganja za srč-no žilne bolezni je kajenje.Samo tri pokajene cigaretena dan povečajo tveganje zabolezni srca in ožilja za 63odstotkov. Če pokadite škatli-co cigaret na dan, imate zakar 200 odstotkov večjo ver-jetnost, da boste zboleli zasrčnim infarktom. To so ne-verjetno visoke številke. Tudobite odgovor, zakaj tudi pa-sivno kajenje, kjer samo vdi-havate dim kadilcev, po-membno poveča obolevnostbolezni srca in ožilja. Italija-ni so kot prvi delali študijo poprepovedi kajenja v javnihprostorih in v teh petih letihprepovedi ugotovili po-membno znižanje številanovo nastalih kardiovasku-larnih obolenj."
Kaj pa še druge razvade, kotso kava, alkohol, sol?"Že dolgo raziskujemo, kajnaj bi bilo narobe s kavo,vendar nobena študija doslejtega ni potrdila. Ravno obra-tno, kofein ima lastnosti, kiob zmernem pitju kave do-datno ščiti vaše ožilje, kavaima podobno preventivnovlogo kot teini v čaju. O pitjualkohola bi pa rekel samotole: že Aristotel je vedel, davino deluje protektivno naožilje in da ne škoduje. Pro-blem alkohola je torej preko-merno pitje, alkoholizemoziroma zasvojenost z njim. Sol je velik problem, saj smonavajeni, da je okusna hranaslana. Dokler smo mladi, do-soljevanje ne predstavljakakšnih težav, ko smo starej-ši, postane sol dodatno bre-me za telo. Starejši ljudjetudi izgubljajo občutek zaslanost in si hrano dosoljuje-
jo. Slana hrana je glavni ge-nerator povišanega tlaka v te-lesu; če je zgornji pritisk nad135 mm/Hg, se pomembnopoveča tveganje za boleznisrca in ožilja. To pogosto vi-dimo v praksi; ljudje proti hi-pertenziji jemljejo po tri, šti-ri, celo pet vrst zdravil. Samoz medikamenti povišanegakrvnega tlaka ne moremovedno ustrezno znižati. Žezmerna omejitev soli v pre-hrani lahko prepolovi številozdravil, ki jih rabimo zazdravljenje krvnega tlaka."
Ali so ženske bolj izpostavlje-ne srčno žilnim boleznim?"Načeloma ne, tako kot sta simoški in ženski spol poraz-delila družbene in službene
obremenitve, tako je tudi po-gostnost javljanja srčno žil-nih obolenj v obeh skupinahprimerljiva, je pa umrljivostpri ženskah višja."
Večkrat nas tišči v prsnemkošu, pa se izkaže, da zaradistresa. Kateri pa so simptomi,ki nas morajo skrbeti, če go-voriva o grožnji srčnega in-farkta?"Zelo pogost znak je pojavkratkotrajne, nekaj minut tra-jajoče bolečine v predelu prs-nice ob začetku fizične aktiv-nosti, tako imenovana Angi-na pectoris. Še bolj specifičenpokazatelj je, če se bolečinapojavi ob prehodu iz toplega vhladen prostor, bolečina paseva še v vrat ali roko."
Nič ne boli, a je lahko usodno
D
"Nepravilen življenjski slog je dejansko tisti, ki povzroča največje tveganje zabolezni srca in ožilja," opozarja kardiolog Metod Prašnikar, dr. med.
"Samo tri pokajene cigarete na dan povečajo tveganje za bolezni srca in ožilja za 63 odstotkov. Če pokaditeškatlico cigaretna dan, imateza kar 200 odstotkov večjo verjetnost,da boste zboleliza srčnim infarktom. Toso neverjetnovisoke številke.Tu dobite odgovor, zakajtudi pasivnokajenje, kjersamo vdihavate dimkadilcev, pomembnopoveča obolevnost zabolezni srca inožilja."
Metod Prašnikar, dr. med. I Foto: Gorazd Kavčič
Lastnica mag. Nina Seiler in mag. Barbara Sturm vam radi svetujeta v slovenskem jeziku.
■ zdravila izdajamo tudi na slovenskerecepte
■ nudimo izdelke iz alternativne medicine - homeopatska zdravila;cvetje Dr. Bach, mineralne soli Dr. Schüssler
■ ekskluzivna kozmetika iz lekarne:VICHY; AVENE; LA ROCHE POSAY;OLIVENKOSMETIK DR. THEISS; SANOFLORE; EUBOS; WELEDA;WIDMER
■ naročila po elektronski pošti ali po telefonu
■ otroški kotiček
Drau Apotheke:lekarna v Beljaku, kjer dobitenasvet v slovenščini!
Telefon: +43- 4242/284 64Fax: +43- 4242/284 64 - 30E-pošta: [email protected] Spletne strani: www.drau-apotheke.at
odprto: 8.00 - 18.00ob sobotah : 8.00 - 12.00
Drau ApothekeMag. pharm. Nina Seiler 9500 Beljak (Villach), Ossiacher Zeile 45,Avstrija
Mag. pharm. Nina Seiler
Dobro je vedeti ...
Predavanje
Koronarno društvo Gorenjske vas vabi na predavanje mag. Tjaše Šubic, dr. med., spec.interne medicine, na temo Kaj lahko sami storimo v preventivi srčno-žilnih bolezni. Predavanje bo v sredo, 14. oktobra, ob 18. uri v veliki dvorani Doma krajanov na Primskovemv Kranju.
12 Zdravje&lepota, torek, 13. oktobra 2009
Prehlad in gripa
www.perutnina.comZA VITKO IN ZDRAVO TELO
wwwwww.peperuruKKOO IINN Zww
ZZAA VVIITTKK
Zaradi prehlada ne gremo k zdravnikuNa leto prebolimo šest, sedem prehladov, otroci pa nekajveč. Zapleti so redki, v manj kot enem odstotku pride dovnetja obnosnih votlin, pri dveh odstotkih do vnetja srednje-ga ušesa. Tega je več pri otrocih. Cepiva za prehlad ni in ga tudi ne bo, ker je več kot 150 različnih virusov in je nemo-goče vse zajeti v cepivo. Preventiva s higienskimi ukrepi jenajpomembnejša.
CepljenjeCepljenje proti običajni sezonski gripi in novi gripi bi dr.Stepanovič priporočal kar vsem. "Cepivo proti novi gripi ježe klinično preizkušeno. Stranski učinki cepljenja pri sezon-ski gripi so redki, mogoča je bolečina in rdečina na mestuvboda. Lahko da se kak dan slabše počutite in da imate bla-go zvišano temperaturo. Cepivo začne delovati od deset doštirinajst dni po cepljenju."
Kaj storimo, če zbolimo za gripoNikar ne hodite v ambulanto na vrat na nos, ampak prej po-kličite po telefonu, da se pogovorimo. Osebni zdravnik naj-bolje pozna bolnika in ve, ali ima kakšne pridružene bolez-ni in kakšna zdravila jemlje. Najlažje tudi oceni, ali bo po-trebno zgolj simptomatsko ali še kakšno drugačno zdravlje-nje. Sicer pa na splošno velja, da je gripo treba odležati inpiti veliko tekočine.
simptomi prehlad gripa
telesna temperatura redko zvišana visoka 3 do 4 dni
glavobol blag do izrazitzmeren
bolečine v mišicah blage do izrazitein sklepih zmerne
splošno slabo počutje blago traja 2 do 3 tedne
izčrpanost nikoli nenadna in izrazita
zamašen nos pogosto redko
kihanje pogosto redko
bolečina v grlu pogosto redko
bolečine v prsih, blage pogosto, kašelj jekašelj do zmerne lahko izrazit
Dobro je vedeti...
Suzana P. Kovačič
rehladPrehlad je najpo-gostejša okužbazgornjih dihal,
povzroča ga več kot 150 raz-ličnih do zdaj znanih viru-sov, med njimi najpogostejerino virusi. Običajno so re-zervoar okužbe otroci, kiokužbe prenašajo na odra-sle. "Za prehlad so značilnisimptomi, kot je zamašennos, bolečine v žrelu, pra-sketanje v žrelu, kihanje,suh kašelj. Telesna tempe-ratura je redko zvišana ozi-roma je zvišana na največ38 stopinj. Prehlad trajakakšen teden ali dva, kašeljlahko traja pri četrtini ljuditudi več kot dva tedna.Zdravniki priporočamo po-čitek, tekočino, v primeruzvišane temperature ali huj-ših bolečin lahko vzameteanalgetik, še najbolj pripo-ročamo paracetamol," praviAleksander Stepanovič, dr.med. iz Zdravstvenegadoma Kranj. Za preprečevanje širjenjaprehlada je treba paziti naosebno higieno. "Okužba seprenaša kapljično s kiha-njem, kašljanjem, govorje-njem, med otroki pa tudi znosnim izcedkom in z doti-kanjem predmetov, zato jezelo pomembno umivanje
rok. Kašljamo v robčke zaenkratno uporabo. Zaradiprehlada je dobro ostati kakdan doma, predvsem zato,da ga ne raznašamo okrog.Tudi hitreje se pozdravimo,če kak dan ležimo. Če vroči-na ne preseže 38 stopinj intraja le nekaj dni, še ni trebahoditi k zdravniku. Bolnikipogosto pozabijo izmerititelesno temperaturo, pre-den pridejo k zdravniku indobro bi bilo, če bi to nare-dili," svetuje zdravnik. Pa se prehladimo, če smopremalo oblečeni ali pa pre-več, glede na zunanjo tem-peraturo? "Vedno je po-memben splošni imunskiodgovor organizma. Ne mo-rete se prehladiti samo zato,ker ste premalo oblečeni, čeni zraven še enega od viru-sov. Ste pa vsekakor boljdovzetni za prehlad, če stepremraženi, preobremenje-ni, ker je vaš imunski si-stem že sicer oslabljen."
GripaStarejši ljudje pravijo, da jedanes virusov več, kot se jihspomnijo iz mladih let. Jihje res? "Mogoče. Ampakvčasih se ljudje niso takopogosto družili v velikih za-prtih prostorih in je bilomožnosti za prenos okužbmanj. Ni bilo vrtcev, ni bilonakupovalnih centrov, ni
bilo letalskega prevoza ... paše ljudi je danes več na sve-tu," odgovarja dr. Stepano-vič in nadaljuje: "Gripo pov-zroča virus gripe, je pa večpodtipov tega virusa. Doslejse je pojavljala običajna sezonska gripa, letos se je pojavila še nova gripa. Vmoji ordinaciji smo že ime-li sum na novo gripo, ki paje bil ovržen. Malo panike je bilo, ker je bilo to še čistona začetku in še nismo bilipripravljeni, zdaj pa imamonatančna navodila. V temprimeru je k nam prišla gospa, ki je priletela iz Argentine na počitnice vSlovenijo."Simptomi so enaki pri se-zonski gripi in pri novi gri-pi. Gripa se vedno začne ne-nadoma, z visoko vročino,lahko tudi 40 stopinj, ssplošno utrujenostjo, hu-dim glavobolom, bolečinamv mišicah. Lahko je zama-šen tudi nos, lahko so bole-čine v žrelu, ampak tega jemanj kot pri prehladu. Gri-pa traja približno teden dni.Kužni smo, dokler kašlja-mo, kihamo. Ravno tako jeto kapljična okužba, načinprenosa je tak kot pri pre-hladu. Sezonsko gripo pov-zročajo virusi, ki krožijo vnašem okolju. Nekaj ljudi jeprekuženih, odpornih na to,ker so gripo že prebolelilani ali pred leti, protitelesa
pa v organizmu ostanejo. Inzakaj se strokovnjaki takobojijo nove gripe? "Zlastizato, ker so v Mehiki zboleva-li in umirali predvsem zdra-vi mladi ljudje, ki naj bi imelidober imunski sistem. Tavzorec pa se je pojavil že prizloglasni španski gripi izleta 1918, ko so ravno takozbolevali in umirali mladiljudje. Kombinacije podtipavirusa nove gripe še nikoli
doslej ni bilo zaslediti in ni-hče na tem svetu na ta virusni odporen, nihče nima pro-titeles, širi pa se hitro. Dosedaj nova gripa ni bila takonevarna, kljub temu kaževzorec, da je obolelih inumrlih med mlajšimi več,kot bi pričakovali. To je za-skrbljujoče, zlasti če bi pri-šlo še do mutacije virusa.Mislim, da se pandemiji prinas ne bomo izognili."
Prehlad še ni gripa
P
Starejši ljudje pravijo, da je danes virusov več, kot se jih spomnijo iz mladihlet. Jih je res? "Mogoče. Ampak včasih se ljudje niso tako pogosto družili vvelikih zaprtih prostorih in je bilo možnosti za prenos okužb manj. Ni bilovrtcev, ni bilo nakupovalnih centrov, ni bilo letalskega prevoza, pa še ljudi jedanes več na svetu," pravi zdravnik Aleksander Stepanovič.
Aleksander Stepanovič, dr. med.
Se prehladimo,če smo premalo oblečeni ali papreveč, gledena zunanjotemperaturo? "Ne morete seprehladitisamo zato, kerste premalooblečeni, če ni zraven še enega od virusov. Ste pavsekakor boljdovzetni zaprehlad, če stepremraženi,preobremenjeni,ker je vašimunski sistemže sicer oslabljen."
Petra Logar
ročinski krči senajpogosteje po-javijo med še-stim mesecem inšestimi leti. Veli-
kokrat se ne ponovijo več,predvsem če je otrok pravil-no zdravljen ob naslednjivročini, včasih pa se ponovi-jo. Vročinski krči, ki prene-hajo sami od sebe po nekajminutah, niso nevarni zaotroka. Vseeno mora zdrav-nik vedno, ko je imel otrokkrče, otroka videti in pregle-dati. Otrok, ki je imel vro-činske krče prvič, ponavadiostane na opazovanju v bol-
nišnici nekaj dni. Zdravnikpredpiše ustrezno terapijoin pouči starše, kako ravnatiob morebitni ponovitvi.
Zakaj se pojavijoVročinski krči naj bi bili po-vezani z določenimi virusi,ki napadejo otrokov organi-zem. Nastali naj bi zaradinepravilnega delovanjamožganov ob vročini. Nisonevarni, se pa starši ob po-gledu na otroka, ki jih doži-vi, zelo prestrašijo.Veliko večja verjetnost, dabo vaš otrok imel vročinskekrče, je, če jih je že imel kdoiz družine. Najpogosteje sepojavijo ob vročini, ki ne
presega 39 stopinj Celzija. Vredkih primerih pa ti nasto-pijo že prej.
Kako jih prepoznamoOtrok, ki doživi vročinskekrče, navidezno preneha di-hati. Oči obrne nazaj, njego-vo telo je v krču, se ne odzi-va. Usta ima rahlo priprta,trd vrat, roke in noge se ena-komerno tresejo. Lahko imatudi modra usta in peno nanjih.
Kako ukrepamoČe otrok doživi vročinskekrče, je zelo pomembno, daga prevalimo na bok in takopreprečimo zadušitev. Ob-
varujemo ga z blazinami, dase ne poškoduje. Hladimoga. Najbolje je, da ga odne-semo pod prho, ki naj ne bopremrzla. Hladimo trebuš-ček oziroma celo telo. Nehladimo samo nog! Po-membno je, da se ohladitelo in ne okončine.
ZdraviloOtrokom, ki so že doživelivročinske krče, zdravnikpredpiše zdravilo za zniže-vanje vročine. To je nekolikomočnejše od običajnega inga ob vročini damo otroku včrevo. Prav tako zdravnikpredpiše pomirjevalo, ki gaotroku damo v primeru, čevročinski krči po nekaj mi-nutah ne popustijo. Tuditega damo otroku v črevo.Če tudi po pomirjevalu krčine prenehajo, stisnemonovo dozo. Če še vedno neprenehajo, moramo otrokatakoj odpeljati do najbližje-ga zdravnika ali pa poklicatinujno zdravniško pomoč. Vročinski krči, ki po nekajminutah ne popustijo, traja-
jo lahko tudi trideset minutali več. Ti krči so lahko zaotroka zelo nevarni. Približ-no en odstotek otrok imanevarne vročinske krče.
Zbijanje vročinePri otrocih zbijamo vročino,ki smo jo merili pod pazdu-ho, takrat, ko doseže 38,5stopinje Celzija. Otrokom zvročinskimi krči pa moramovročino zbijati že pri 38 sto-pinjah Celzijah. Najboljšezdravilo so svečke, ki jihvstavimo v debelo črevo.Zbijamo pa lahko tudi zmlačnimi obkladki, ki jihotroku polagamo na trebuš-ček, ali z mlačno kopeljo.Strah, da se bo otrok prehla-dil, je odveč. Otrok, ki imavročino, je že bolan in s ko-peljo ali obkladki mu le po-magate.Kadar ima otrok vročino, najbo le v plenički ali spodnjemperilu. Soba, v kateri leži,naj ne bo vroča. Pokrit najbo s tanko rjuho. Ves časmora biti pod nadzoromodrasle osebe.
V
Vročinski krčiVročinski krči so vrsta epileptičnih napadov, ima jih pet odstotkov otrok. Vvečini primerov niso nevarni in prenehajo sami po nekaj minutah. Pomemb-no je, da starši vemo, kako je potrebno ravnati v tem primeru.
13Zdravje&lepota, torek, 13. oktobra 2009
Aktualno
Pokovka je zdrava
meriški strokovnjaki so potrdili, da brezalko-holne gazirane pijače pospešujejo debelostpri odraslih za kar sedemindvajset odstotkov.Te vsebujejo poleg drugih škodljivih snovitudi veliko sladkorja in kalorij. Vsekakor sozadnji podatki strokovnjakov zastrašujoči, sajnaj bi v ameriških državah kar 41 odstotkovotrok in 62 odstotkov odraslih pilo brezalko-holne gazirane pijače namesto nesladkanih innegaziranih tekočin. Nedavne študije sopokazale, da uživanje gaziranih pijač povečatudi možnost za nastanek različnih simpto-mov, kot so sladkorna bolezen, povišan krvnitlak, holesterol. P. L.
Gazirane pijače
ritanski znanstveniki trdijo, da imajo osebe, kiso v otroštvu uživale veliko mleka in mlečnihproizvodov, daljšo življenjsko dobo. V raziskavije sodelovalo več kot štiri tisoč oseb, rojenih vtridesetih letih prejšnjega stoletja. Pokazalo seje, da so tisti, ki so uživali veliko mleka in mleč-nih proizvodov, bolj vitalni od tistih, ki jih nisouživali dovolj. Študije so pokazale, da z dnev-nim vnosom 400 miligramov kalcija, kolikorga dobimo iz treh decilitrov mleka, kar za 60odstotkov zmanjšamo možnost za nastanekmožganske kapi. Zadostna količina kalcija vorganizmu znižuje krvni tlak in s tem prepre-čuje bolezni srca in ožilja. P. L.
Mleko za vitalnost
A P Bred kratkim narejena raziskava je pokazala,da pokovka spada med zdrave prigrizke. Vse-bovala naj bi velike količine polifenola, to jevrsta antioksidanta, ki je zelo koristen za zdra-vo prehrano. Polifenol preprečuje nastanekrakavih in srčno žilnih obolenj. Zato pokovkaspada med sam vrh zdravih prigrizkov. Pomembno pa je, kaj se pokovki dodaja in vkakšni količini. Ponavadi se ji doda veliko večsoli, kot je priporočljivo. Otroci naj bi dnevnozaužili do tri, odrasli pa do šest gramov soli.Zdravniki opozarjajo, da imajo otroci, kivečkrat uživajo preslano pokovko, lahko kas-neje težave z visokim krvnim tlakom. P. L.
Izkušnja mamice Tanje Zalar: ”Moj miško Til se je prebudiliz popoldanskega spanja sumljivo vroč in rdeč. Zmerila semmu vročino, imel je nekaj čez 38 stopinj. Dala sem mu si-rup, nakar je malček otrdel in nehal dihati. Najprej sem gapotrkala po hrbtu, bila sem prepričana, da se mu je zaletelsirup. Pa ni odreagiral. Začela sem kričati, še vedno je bilotrdel, bila sem prepričana, da ne diha, imel je izbuljene oči.Z možem sva odhitela v avto in odpeljali smo se do bolniš-nice, ki je oddaljena petnajst minut vožnje. Med potjo semga oživljala, kar naenkrat sem se spomnila vseh prijemov izprve pomoči, ki so me jih učili pred dvajsetimi leti, in vesčas sem govorila, da ne diha. Po nekaj minutah pa sem le za-čutila rahlo dihanje.V bolnišnici sem kričala, naj mu pomagajo. Naenkrat je bilookrog njega šest zdravnikov, jaz pa sem se zgrudila po tleh.Mož ni vedel, komu naj pomaga. Otrok je dobil zdravilo inkrči so končno popustili.Naslednje tri dni sem preživela nekje med nebom in zem-ljo, med termometri, infuzijami, antibiotiki. V groznemstrahu. Srečala sem se z grozo, ki se ji reče vročinski krči.Raziskovali smo, kdo v družini jih je imel in ugotovili, dasem bila ravno jaz tista, ki jih je preživela, vendar je mojamama šestintrideset let živela v zmoti, da sem imela reakci-jo na penicilin in v vsaki moji zdravstveni kartoteki piše z
rdečim CAVE penicilin. Pa sploh ni bilo res, imela sem vro-činske krče. Po prihodu iz bolnišnice sem preštudirala, karse preštudirati da na temo vročinskih krčev, in nenehno ho-dila okrog malčka s termometrom. Nenehno sem ga prije-mala za čelo.In tako je nekaj časa bil mir, nakar spet vročina, spet krči inspet smo prileteli na urgenco dobesedno nagi, v pižamah,bosi. Ampak drugič je bilo lažje. Veš, kaj se dogaja, kaj sto-riti. Sem svetovna paničarka, ampak v tistem trenutku sembila neskončno zbrana, zdravilo sem prvič dala tako, kot čebi to delala vsak dan. Malčka sem prijela in ga odpeljala vbolnišnico.Glede na hitro ponovitev krča so nam v bolnišnici predlaga-li kontrolni pregled EEG in terapijo ob vročini z apaurinom.Test za epilepsijo je bil na našo srečo negativen. Nekaj časasmo potem imeli mir, potem pa spet. Novi vročinski krči.Otroka smo izpisali iz vrtca. Trije krči so povzročili, da migre od nervoze kar na bruhanje, če se mi samo zazdi, da jemalček malenkost bolj vroč, kot bi bilo treba ..., in vsekakorvnesli nekaj strahu v naše življenje in "zahtevali" nekaj pri-lagajanja. Kamorkoli gremo, pazimo, da je na dosegu bol-nišnica, tovorimo hladilno torbo z zdravili, termometre, hla-dilne blazinice. In seveda upamo, da je bilo to dovolj. Da sekrči ne ponovijo nikoli več.”
izkušnja z vročinskimikrči
”Trije krči sopovzročili, da mi gre odnervoze kar nabruhanje, če semi samo zazdi,da je malčekmalenkost boljvroč, kot bi bilotreba ...”
14 Zdravje&lepota, torek, 13. oktobra 2009
Sprostitev
Katarina Podnar
e vrsto let se pro-dukti morja po-vezujejo z do-brim zdravjem.To označuje ta-lasoterapija, ki
se vse bolj uveljavlja na po-dročju rehabilitacije in koz-metike, s pridom pa jo upo-rabljajo tudi pri wellnessstoritvah. Tako so pet "mor-skih zdravnikov" povezali vdruščino, ki obeta ne le raz-vajanje telesa in duha, am-pak tudi ohranjanje zdravja.Tako slanico (Acqua Ma-dre), solinsko blato (Fango),lokalno morsko klimo, mor-sko in termomineralnovodo, za boljše učinke kom-binirajo še s savno. Spletmetod priporočajo kot uspe-šen način za razstrupljeva-nje in prečiščevanje telesa,za katerega je po mnenjustrokovnjakov poleg pomla-di najboljši čas tudi jesen.
Očiščevanje s savnanjemZasičenost organizma sškodljivimi odpadnimi pro-dukti je pogosto vzrok pre-
utrujenosti, slabega počutja,pa tudi prenekatere zdrav-stvene težave. Zato je savnaže od nekdaj uspešen način,da se dodobra preznojimoin s tem prečistimo svojetelo. Savna pozitivno vplivana krvni obtok, pospešujesrčni utrip in prebavo. Red-ni obiski povečujejo odpor-nost organizma, kar poma-ga premagovati prehladnaobolenja, ki so pogostejša vzimskem času, blagodejnopa vpliva tudi na vse, ki ima-
jo težave z obolenji dihal. Vkombinaciji z aromaterapi-jo, ki uporablja različna ete-rična olja, se koristni vplivina telo in duha še povečajo.
Slanica in solinsko blatoSlanica je stranski proizvodpri proizvodnji soli in je iz-redno bogata z bromom, jo-dom in magnezijem. Doka-zano krepi obrambne sposo-bnosti telesa, pospešuje krv-ni obtok in povečuje dovaja-
nje kisika. Vse to pozitivnovpliva tudi na kakovost kože,ki postane z njeno uporabobolj elastična, napeta inzdrava. Ob tem jo uporablja-jo tudi pri protibolečinski te-rapiji ter različnih metodahza sprostitev. Pri zorenju soli pa nastajatudi solinsko blato. Znanoje, da je odličen preparat zaodpravo celulita in debelo-sti, pomaga pa tudi pri kož-nih spremembah, posebnoaknah. Blagodejno vpliva
tudi pri revmatičnih obole-njih, akutnih stanjih skle-pov in po operacijah.
Zdravničina navodilaDr. Lepa Veljanovič, Terme& Wellness LifeClass, svetu-je: "Za optimalni učinek ta-lasoterapije je potrebnoopraviti vsaj 6 do 10 postop-kov, seveda pa je marsikajodvisno od težav in splošne-ga zdravstvenega stanja ose-be. Thalasso vikend zajema
tri talaso postopke, ki se na-vadno razporedijo na dvadni, vključujejo pa sevedatudi savnanje. Te sklope pase potem večkrat ponavlja vdoločenih časovnih razmi-kih. Tako smo v Ter-mah&Wellness LifeClass,pred nekaj leti naredili razi-skavo, kako uspešna je tala-soterapija v primerjavi zdrugimi storitvami, ki jih fizioterapija ponuja. Izkaza-lo se je, da npr. blatne oblo-ge hitreje ublažijo bolečinekot sama fizioterapija ter daso učinki daljši. Prednost temetode je tudi, da se klasič-ni postopki v okviru talaso-terapije (fango in algo oblo-ge ter kopeli s soljo) lahkoizvajajo tudi doma. Največ-krat si ljudje v prijetnemokolju svojega doma privoš-čijo kopeli, ker so oblogeprecej zahtevne za pripravo.Menim pa, da je vseeno (ra-zen kopeli s soljo) bolj ele-gantno in tudi uspešnoopraviti tovrstne terapije vzdravilišču, tudi zato, ker jevelikokrat potrebno ali pri-poročljivo talasoterapije do-polniti še z drugimi postop-ki, tudi savnanjem."
Ž
Talasoterapija in savnanje z roko v roki
Fango obloga I Arhiv LifeClass. Hotels & Spa Talasso obloga I Arhiv LifeClass. Hotels & Spa
Zdravje&lepota, torek, 13. oktobra 2009
Farmacevtov nasvet
15
Kdo so mladostnikiMladostniki niso več otroci,hkrati pa še niso odrasli. Vobdobje mladostništvaumeščamo ljudi med 10. in24. letom starosti. To obdo-bje zaradi razvojnih spre-memb lahko razdelimo v triskupine: zgodnje mladostniš-tvo (od 10. do 14. leta), sred-nje mladostništvo (od 15. do18. leta) ter pozno mlados-tništvo (od 19. do 24. leta).Mladostnik in celotno okolje,v katerem živi (družina, šola...), se soočajo s številnimispremembami na telesni, ra-zumski, čustveni, osebnostniin družbeni ravni. Ob koncuotroštva se mora najprej pri-lagoditi na hitre telesne spre-membe, sprejeti mora svojzunanji videz in začeti samo-stojno skrbeti za svoje telo inzdravje. Hkrati pa ob tem ob-likuje spolno identiteto inrazvija čustveno neodvisnostod družine in drugih odra-slih. Mladostnik je v tem ob-dobju pod vplivom svetaodraslih in sveta vrstnikov, kista si med seboj zelo različna.Mladostniki so večinomazdravi. S posebnostmi rastiin razvoja ter načinom živ-ljenja pa so povezani značil-ne zdravstvene težave, upo-raba zdravil in tvegana vede-nja v tem obdobju.Za zdravje mladostnikov mo-ramo skrbeti z namenom, dabodo mladostniki znali spre-jemati odgovornost za svojezdravje in s tem zmanjšalištevilo bolezni in smrti vmladosti in kasnejšem življe-nju, ohranili reprodukcijočloveka ter omogočili nasled-nji generaciji mladostnikovzdravo življenje.
Kaj naj bi kot mladostnikvedel o zdravilihKaj so zdravilaPo definiciji je zdravilo vsa-ka snov ali kombinacija sno-vi, ki so predstavljene z last-nostmi za zdravljenje alipreprečevanje bolezni priljudeh in živalih. Lahko so vrazličnih farmacevtskih ob-likah (tablete, kapsule, siru-pi, svečke ...). Zdravila imajov navodilu za uporabo nave-dene verodostojne informa-cije o delovanju, učinkovito-sti, opozorilih, previdnost-nih ukrepih, kontraindikaci-jah, neželenih učinkih itd.To velja tudi za zdravila ras-tlinskega izvora.
Dostopnost do zdravilZdravila se med seboj razli-kujejo po dostopnosti. Neka-tera lahko dobiš v lekarnahle na zdravniški recept, spetdruga lahko kupiš v lekarnibrez recepta. Nekaj zdravil,
predvsem tistih iz zdravil-nih rastlin, pa lahko kupištudi v specializiranih proda-jalnah.
Vsi izdelki v farmacevtskihoblikah niso zdravilaPrehranska dopolnila so leživila, katerih namen je do-polnjevati običajno prehra-no. Vsebujejo vitamine, mi-nerale, maščobne kisline,rastlinske izvlečke ... Po-membno je, da veš, da pre-hranska dopolnila, kljubtemu da so na videz podo-bna zdravilom, to niso.Upoštevati moraš dejstvo,da nobenemu izmed pre-hranskih dopolnil niso do-kazani zdravilni učinki vnadzorovanih študijah, takokot to velja za zdravila. Pre-hranska dopolnila morajobiti ustrezno označena. Meddrugim jih lahko prepoznaštudi po napisu Prehranskodopolnilo na škatlici.
Kaj naj bi kot mladostnik vedel o svojih zdravilihPomembno je, da veš, da selahko glede pravilne in var-ne uporabe zdravil vednoobrneš na lekarniškega far-macevta.Ime zdravila - Najosnovnej-še, kar moraš vedeti o svo-jem zdravilu, je ime. Farma-cevti opažamo, da se primnogih uporabnikih zdra-vil, kljub dolgotrajnemu je-manju določenih zdravil, za-takne že pri imenu. Ker pro-izvajalci zdravil tržijo v istidržavi ali v različnih drža-vah enaka zdravila pod raz-ličnimi imeni, ki so si včasihpodobna, je dobro, če po-znaš tudi ime zdravilneučinkovine.Zakaj ga uporabljaš in kakodeluje - Poznati moraš na-men uporabe zdravila. Pri-poročljivo je poznati tudi na-čin delovanja. Tako bošzdravilo bolj pravilno upo-rabljal, hkrati pa se boš iz-ognil sočasnemu jemanju
zdravil z enakim ali podo-bnim učinkom. Kako ga pravilno uporabiš -Zdravilo lahko doseže svojnamen le ob pravilni upora-bi. Zato se vedno dobro pre-pričaj o pravilni uporabi svo-jega zdravila. Kadar pa si vdvomih, brez odlašanja zanasvet vprašaj lekarniškegafarmacevta. Vedno pred je-manjem zdravila preberitudi priložena pisna navodi-la. Nikoli ne zanemari vplivahrane in pijače na zdravilo.Na splošno se kot tekočinaza jemanje zdravil priporočavoda, glede hrane pa se mo-raš prepričati za vsako zdra-vilo posebej. Kdaj ga moraš vzeti in kakodolgo ga boš uporabljal - Toč-nost jemanja je pri določe-nih zdravilih izrednega po-mena, saj učinkovitost zago-tavlja le jemanje ob točnodoločenem času, v ustreznihčasovnih intervalih in pred-pisan čas zdravljenja. Naj-bolj je to pomembno prizdravljenju z antibiotiki. Ne-upoštevanje časovnega od-merjanja vodi v neuspehzdravljenja, ponovitev bolez-ni in/ali razvoj odpornostina antibiotik.Kaj storiš, če izpustiš odmerekzdravila - Če želiš dosečioptimalen učinek zdravila,moraš biti pri jemanju disci-pliniran. V primeru, da po-zabiš vzeti zdravilo ob dolo-čenem času, pa je najbolje,da v priloženem navodiluprebereš, kakšni so ukrepi.Kakšni neželeni učinki lahkonastopijo in komu lahko povešo njih - Vsako zdravilo lahkopoleg želenega učinka pov-zroči tudi neželene učinke.Če jih opaziš pri sebi, o temobvesti svojega zdravnika alifarmacevta v lekarni, ki boocenil, kako resni so, in pred-lagal nadaljnje ukrepe. Medneželene učinke spada tudivpliv zdravila na sposobnostupravljanja z vozili ali delo sstroji. Če že imaš vozniški iz-pit, se vedno pozanimaj, aliob jemanju nekega zdravilalahko nemoteno voziš avto.Na zdravilih je absolutna inrelativna prepoved vožnjeoznačena tudi že na škatlicizdravila s polnim oziromapraznim trikotnikom. Neže-leni učinki zdravila se lahkoodražajo tudi na zarodku,zato se o tem vplivu prepričajin se ustrezno zaščiti predmožnostjo zanositve.Kako pravilno shranjuješzdravilo - Navodilo za pravil-no shranjevanje zdravila jenavedeno na škatlici zdravi-la, v primeru posebnosti pate bo na to opozoril tudi le-karniški farmacevt ob izdajizdravila.
Kje naj mladostnik iščeinformacije o zdravilih inzdravstvenih težavahObstajajo različni viri, kjerlahko prideš do informacij ozdravilih in zdravstvenih te-žavah. V grobem pa jih lah-ko razdelimo v dve skupini:- Viri, ki jim lahko zaupaš -starši, zdravniki, učitelji,skupine za samopomoč, na-vodilo za uporabo zdravilain predvsem lekarniški far-macevti. Z lekarniškim far-macevtom se lahko vednopogovoriš, brez predhodnenajave. V lekarni imamo po-seben prostor, kjer boš lah-ko nemoteno zastavil tudiosebna vprašanja. Večina le-karn ima svoje spletne stra-ni, kjer se lahko pozanimašo stvareh, ki te zanimajo. Vprimeru, da za svojo težavone najdeš odgovora, pa lah-ko pošlješ vprašanje tudipreko e-pošte. Tudi Gorenj-ske lekarne imamo svojospletno stran na naslovuwww.gorenjske-lekarne.si,kjer je tudi možnost zastav-ljanja vprašanj farmacevtu.- Viri, ki jim ne moreš popol-noma zaupati - vrstniki,splet, revije
Katere so najpogostejšezdravstvene težave in tvegana vedenja za zdravjemladostnikov, ki lahkovplivajo tudi na pravilnoin varno uporabo zdravilNajpogostejše težave v mla-dostništvu so: težave s kožo,namerne ali nenamerne po-škodbe, motnje duševnegain družbenega zdravja, mot-nje hranjenja, neredna tele-sna dejavnost, nezdrava pre-hrana in tvegano spolno živ-ljenje.Med najpogostejše obliketveganega vedenja, ki lahkoresno ogrozijo zdravje, spa-dajo: alkohol, tobak, prepo-vedane droge, anabolni ste-roidi in energijske pijače. Pomembno je, da se mlados-tnik zaveda, da lahko vsa tatvegana vedenja vplivajotudi na učinkovitost in var-nost pri uporabi zdravil.Tako alkohol kot tobak vpli-vata na mnoga zdravila v to-likšni meri, da se jim tolikopoveča ali zmanjša učinek,da bi bilo to lahko škodljivo.Podobno velja tudi za prepo-vedane droge. Vprašljiva paje tudi zanesljivost in toč-nost jemanja zdravil mlados-tnika pod vplivom teh sub-stanc.Čas mladostništva je bil ved-no čas veselja, radosti doživljenja, čas načrtov, rastiin zdravja. Naj tako tudiostane.
Nataša Pazlar, mag. farm.
■ Lekarniške enote: Bled Zlatorog, Bohinjska Bistrica, Cerklje, Gorenja vas,Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Kropa,Lesce, Planina, Planina II, Podlubnik,Preddvor, Primskovo, Radovljica,Stražišče, Šenčur, Škofja Loka, Tržič,Železniki, Žiri, Žirovnica■ Farmakoinformativna služba ■ Galenskilaboratorij ■ Kontrolno analizni laboratorij
www.gorenjske-lekarne.si,[email protected]
Eterično olje poprove mete lajša tenzijski glavobol
Le redki se še niso srečali s tenzijskim glavobolom. To je naj-pogostnejša oblika glavobola, ki se lahko pojavi pri ljudehvseh starosti. Občutimo ga kot stiskanje okoli glave ter nape-tost v predelu senc, čela, obraza in vratu. Lahko se razširi povsej glavi in včasih navzdol v tilnik in ramena. Topa bolečina,ki je navadno blaga do zmerna, lahko traja samo pol ure, vnajslabšem primeru pa se vleče tudi več dni. Glavobol običaj-no nastopi zjutraj ali dopoldne in se čez dan slabša. Največ-krat ga sprožijo preobremenitve, kot so duševni stres, utruje-nost, neudobna lega telesa ali slaba drža. Pri lajšanju tenzijskega glavobola najprej poskusite s počit-kom in sprostitvijo. Koristna je tudi nežna masaža mišic vra-tu, ramen in glave. Šele ko ti ukrepi niso učinkoviti ali pa nji-hovo izvajanje ni mogoče, se odločite za uporabo zdravil pro-ti bolečinam. Le-teh ne uporabljajte prepogosto, saj lahkodolgotrajna uporaba zdravil za lajšanje glavobola povzročitako imenovani "z zdravili povzročen glavobol", kar ni redekpojav.
Eno od naravnih zdravil za lajšanje tenzijskega glavobola jetudi eterično olje poprove mete. V več kliničnih raziskavah sopotrdili učinkovitost raztopine eteričnega olja poprove metev etanolu, ki so jo ob pojavu glavobola nanašali bolnikom načelo in na sence. Pri večini bolnikov se je jakost bolečine zna-čilno zmanjšala v primerjavi s skupino, ki je prejemala place-bo (navidezno zdravilo). Eterično olje je bilo enako učinkovi-to kot običajni protibolečinski zdravili paracetamol in acetil-salicilna kislina v odmerku 1000 mg, kar pomeni, da ob na-našanju eteričnega olja na čelo in na sence dosežemo enakučinek, kot če zaužijemo dve tableti aspirina. Raziskave sopokazale tudi, da eterično olje poprove mete ne pomaga prilajšanju migrenskega glavobola. Zanimiva je ugotovitev raz-iskovalcev, da eterično olje poprove mete deluje na receptor-je za mraz v koži, ki imajo pomembno vlogo v nastanku inrazvoju glavobola. Daje občutek hlajenja na koži, pospešujeprekrvavitev kože na mestu nanosa, sprošča mišice ter takolajša bolečine pri glavobolu.Galenski laboratorij Gorenjskih lekarn izdeluje gel z eteričnimoljem poprove mete, ki je namenjen lajšanju bolečin pri bla-gem do srednje hudem tenzijskem glavobolu. Ob pojavu gla-vobola ga v tankem sloju vtremo na čelo in na sence.
Tjaša Prevodnik, mag. farm. spec
Za dodatne informacije smo vam na voljo v naših lekarnahali na spletni strani http://www.gorenjske-lekarne.si.
Zdravila in mladostnikiLekarniški farmacevti se zavedamo, kako pomembno je izobraževati mladostnike na področju pravilnein varne uporabe zdravil. Želimo, da se vsak mladostnik zaveda, da v lekarni od lekarniškega farmacevta vedno lahko dobi verodostojno informacijo o svojem zdravilu, pravilni uporabi, neželenihučinkih, pravilnem shranjevanju, medsebojnem delovanju ... Zakaj prav lekarniški farmacevti? Ker smodostopni in predvsem, ker smo strokovnjaki za zdravila.
GO
RE
NJS
KE
LE
KAR
NE
, G
ospo
svet
ska
ul.
12,
KR
ANJ
Več o tej temi je v knjižici znaslovom Zdravila in mladostniki, ki je na voljo v vseh lekarnah.
Poprova meta
16 Zdravje&lepota, torek, 13. oktobra 2009
Gorenjci in zdravje
Slavka Šink, Čebelarsko društvoBritof-Predoslje
nasvet
”
Pomanjkanje krvi
ožnati oktober je svetovni mesec boja protiraku na dojkah, ki je še vedno najpogostejširak pri ženskah. V Sloveniji vsako leto nanovo zboli približno 1.100 žensk. Rak na doj-kah je dobro ozdravljiv, če je odkrit zgodaj.Zato je za zmanjševanje umrljivosti pomemb-no predvsem zgodnje odkrivanje bolezni, ta-kojšnje učinkovito in vsaki bolnici prilagojenozdravljenje ter rehabilitacija. Tudi letošnjirožnati oktober je odprl Tek za upanje podsloganom Zaveži za življenje. Skupaj s podpo-rniki teka v Ljubljani in Mariboru je EuropiDonni v Ljubljani uspelo zbrati sredstva v vi-šini 7.000 evrov, ki bodo namenjena nakupuopreme za ambulantno kemoterapijo na On-kološkem inštitutu in UKC Maribor. Posebendatum je tudi 15. oktober, ki ga je Evropskazveza Europa Donna predlagala kot Dan zdra-vih dojk in ga letos obeležujemo drugič. Po-dročja, na katerih je Europa Donna še poseb-no aktivna, so posebni problemi mladih bol-nic z rakom na dojkah (do 40. leta), paciento-ve pravice in preventivni presejalni programDORA. Prizadevanja gredo v smeri, da bi seprogram DORA, v katerega trenutno vabijosamo Ljubljančanke, v čim krajšem časurazširil tudi na druga območja Slovenije. S. K.
Rožnati oktober
hotelu Creina v Kranju bo v četrtek, 15. okto-bra, ob 19. uri na povabilo KETER centra pre-daval Mahariši Ajurvede dr. Wolgang Scha-chinger. Ajurveda je znanost o dolgem življe-nju in izvira iz pradavne Vedske kulture z ob-močij Himalaje. Je najstarejši in najcelovitejšisistem zdravljenja na svetu. V Indiji je danes tasistem tradicionalne medicine popolnoma pri-znan, dnevno ga prakticira preko pol milijonazdravnikov. Dr. Wolgang Schachinger jezdravnik ajurvede evropskega formata in pri-znan pulz diagnostik šole dr. Rajuja - šole in-dijskega zdravnika, ki je ena redkih še ohrani-la ta starodavna znanja branja pulza. Edenglavnih razlogov, da je KETER center povabildr. Schachingerja v Slovenijo, je, da že tri dese-tletja uspešno združuje splošno družinskozdravniško prakso šolske medicine v svoji ordi-naciji in prakso ajurvede. Dr. Schachinger boimel predavanje na temo Najboljši nasvetiajurvede (zakaj potrebujemo ajurvedo, če ob-staja šolska medicina; principi ajurvedske me-dicine; terapije v ajurvedi; diete, masaže; pulzdiagnoza (na sliki); kako si s temi znanji samipomagamo...) Dan zatem bodo v KETER Cen-tru v Kranju organizirani tudi individualni po-sveti z zdravnikom za vse, ki si to želijo. S. K.
Ajurveda
RI V
Foto
: Tin
a D
okl
z Zavoda Republike Slovenije za transfuzij-sko medicino so sporočili, da so se v zadnjihtednih zaradi povečane potrebe po krvi (hudeprometne nesreče, operativni programi) za-loge krvi zmanjševale in trenutno niso za-dostne. Zato pozivajo vse krvodajalce, da se vvečjem številu udeležijo rednih krvodajalskihakcij v najbližjem kraju ali pa na odvzem krvipridejo posamično. Na odvzem krvi lahkopridete na Zavod RS za transfuzijsko medici-no v Ljubljani na Šlajmerjevo 6 v Ljubljano od7. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12 ure.Nov delovni čas velja do preklica! Oddelek zatransfuzijsko dejavnost na Jesenicahodvzeme opravlja v okviru rednega urnikaodvzemov. Seznam rednih krvodajalskih ak-cij, ki jih organizira Rdeči križ Slovenije, naj-dete na spletni strani www.rks.si ali spletnistrani Zavoda RS za transfuzijsko medicinowww.ztm.si. Kri lahko daruje vsak, ki je dobrega zdravja;med 18 in 65 let starosti; tehta vsaj 50 kg; zad-nje mesece ni imel večje operacije; v zadnjemletu ni prejel transfuzije; moški, ki vsaj trimesece ni daroval krvi; ženska, ki vsaj štirimesece ni darovala krvi in v zadnjem letu nibila noseča. S. K.
"Sem velik ljubitelj hoje, kolesarjenja, deloma teka, plavanja. Rekreiram se vsaj štirikratna teden, vsakič po najmanj dve uri. Prehranjujem se zdravo, že trideset let nidelovnega dne brez zajtrka. Za zajtrk imam sadje, črn kruh z medom in belo kavo. Zamalico jem sadje, kosilo imam doma, večerjam praviloma ne. Že trideset let imamenako težo." Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske
Že dolgo je znano, da čebeljipridelki, kot so med, cvetniprah, propolis in matični mle-ček, pomagajo lajšati vsakdanjetegobe. Še najbolje je, če pridel-ke uživamo iz okolja, v kateremživimo, saj tako v telo ne vnaša-mo sestavin, ki so slovenskemučloveku tuje. Vsaka vrsta medudaje jedi ali pijači svojo aromo,še posebej sta pri nas cenjenacvetlični in mešani gozdni med.Akacijev med je bolj lahek, pri-meren na primer za sladkanječaja, kave in drugih pijač; medje tudi sicer najbolj pristno na-ravno sladilo. Gozdni med jetemne barve in vsebuje velikorudninskih snovi in je zdravilenpri vnetju dihalnih poti in živč-ni napetosti. Cvetlični med kre-pi žile in srce, lipov med krepiorganizem (ker povzroča pote-nje, je manj primeren za srčnebolnike), kostanjev med ugodnodeluje na prebavila, jetra ter ne-
spečnost, akacijev med blažiutrujenost ... Pred spanjem najbi se človek umiril, a vedno negre; poskusite v mlačno mlekozamešati žlico ali dve medu into spijte, preden se odpravite vposteljo. Paziti morate, damedu ne dodajate v tekočino(čaj, mleko, ...), ki ima več kot40 stopinj Celzija, saj se v temprimeru vse koristne sestavine,ki so v njem, uničijo. Včasih sli-šim od koga, da je bil močnoprehlajen in je užival med, kipa mu ni takoj pomagal k hi-trejši ozdravitvi. Med ni anti-biotik in ne pomaga, ko ste že vakutnem stanju bolezni, delujepa preventivno kot podporaorganizmu, zato naj bi ga jedlikar čez celo leto. Učinkovita jetudi kombinacija medu in ja-bolčnega kisa (nekaj žlic zame-šate v mlačno vodo in spijete natešče), kar naj bi zniževalo ho-lesterol, blagodejno delovalo na
želodec in vplivalo na vitalnost.Vitaminska bomba je limona-da; v mlačno vodo stisnete soklimone in dodate žlico medu.Vsak naravni med se strjuje,kar je samo dokaz, da je zaresnaravni. Če ga želite nazaj ute-kočiniti, ga pogrejete, vendartemperatura pri segrevanju nesme preseči štirideset stopinjCelzija. Med je uporaben tudiza celjenje ran. Odlične so kope-li z medom, tudi za otroke. Cvetni prah uživate samega,lahko pa ga vmešate v vodo, jo-gurt, med. Še svežega zamrzne-te ali posušite, sicer se pokvari.Vsebuje veliko hranilnih snoviin se ga zelo priporoča vegetari-jancem. Preventivno ga jemljetedvajset gramov na dan, otrocipa polovico manj. Najbolje ga jejemati spomladi in jeseni, tri-krat na dan tri mesece. Alergi-kom, astmatikom svetujemo,naj bodo pri uživanju cvetnega
prahu zelo previdni, še posebej,če ta prihaja iz tujih dežel.Uporaba matičnega mlečka jeoblika terapije. Uživa se ga vmanjših količinah (štejemo ga vgramih) z medom in cvetnimprahom. Je zelo hranljiv. Šesvežega moramo zamrzniti, si-cer se pokvari. Preprečuje vnet-je, pomaga pri astmi, blaži te-žave v menopavzi, povečujeimunost organizma, povečujerazvoj (dekletom se pred jema-njem svetuje pogovor z zdravni-kom), lajša bolečine pri kronič-nih boleznih ... Daje energijo. Propolis je sestavljen iz različ-nih rastlinskih smol, ki jih čebe-le nabirajo na smolnatih po-pkih. Deluje proti bakterijam,glivicam in virusom. Velja zanaravni antibiotik in ga dobitekot tinkturo, vmešan je v raznekreme, zobne paste, mila, bon-bone ... S propolisom pozdravi-te herpes, če ga nanesete takoj,
ko se herpes pojavi. Z njimzdravite okužbe v ustih, lajšatezobobol, odpravite neprijetenzadah iz ust. Če vas praska vgrlu, kanete nekaj kapljic pro-polisa na žličko sladkorja,medu in to čim dlje časa zadr-žite v ustih (mlajšim od šest letse ga ne priporoča s prisotnostjoalkohola). Propolisova kremase uporablja tudi pri težavah zobnohtnim tkivom, pri kožnihizpuščajih, pri udrgninah nakoži (ni pa primeren za "žive"rane). Blaži bolečine pri vnetjuželodčne sluznice (sedem doosem kapljic kanete v mlačnovodo dvakrat na dan). Novost, ki prihaja tudi k nam,
je t.i. mikroklima čebelnjaka. Vprirejenem prostoru v čebelnja-ku vdihavamo zrak iz panja,eterična olja, čutimo vibraciječebel, kar blagodejno deluje načloveško telo, ga pomirja inugodno deluje na astmatike.
Čebelji pridelki, moč narave
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
17GORENJSKI GLAStorek, 13. oktobra 2009 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]
Štefan Žargi
Kranj - V dneh, ko se dogaja-jo dramatični stečaji, ko smopriče delavskim protestom,da z minimalnimi plačamini mogoče preživeti, ko sepovečujejo sindikalni pritiskiza povečanje najnižjih plač,ko se pripravlja državni pro-račun in je vse več dilem otem, ali smo že dosegli dnogospodarske krize in kakohitro lahko pričakujemo go-spodarsko okrevanje, so sena Gospodarski zbornici Slo-venije (GZS), največji delo-dajalski organizaciji v državi,očitno odločili za ofenzivnoopozarjanje na realno stanjein svarila na posledice nase-danja na preoptimistične na-povedi o koncu krize. V temduhu bi lahko razumeli tuditorkovo sejo upravnega od-bora Območne zborniceGZS za Gorenjsko. Predstav-ljen je bil namreč pogledGZS na gospodarske razme-re v Sloveniji ter podatki oposlovanju gorenjskega go-spodarstva.
Posledice krize šele prihajajo
V orisu gospodarskih raz-mer v državi je generalni di-rektor GZS Samo Hribar Mi-lič poudaril, da se je Sloveni-ja znašla med državami, kijih bo kriza najbolj prizadela.Kljub mednarodnim oce-nam, da je dno krize že dose-ženo, da so že opazni znakiokrevanja, se potrjujejo oce-ne GZS, da je Slovensko go-spodarstvo v to krizi vstopilos številnimi slabostmi. Pred-vsem s padajočo konkurenč-nostjo, zadolževanjem, raz-vojem na tuji akumulaciji.Zato so pred Slovenijo pravetežave, prave posledice krizešele pred nami.
Proizvodnja in izvoz padata
Gospodarstvo, prebivalstvoin država so v zadnjih štirihletih podvojili zadolženost.Večina je sedaj v likvidnost-nem krču, denar je težko do-biti, obrestne mere dosegajocelo prek sedem odstotkov. Vgospodarstvu še vedno zeloprimanjkuje naročil, proiz-vodnja je še vedno močnookrnjena, kar najenostavnejepotrjujejo podatki o občutnozmanjšani porabi električneenergije (za 24 odstotkov) indrugih energentov. Kljub ob-ljubam javnih naročil za vla-ganja v infrastrukturo in ob-nove ni. Pada pokritost uvo-za z izvozom, napačna jeocena, da je naša država zeloizvozno orientirana. Realno
z izvozom ustvarjamo tretji-no BDP in ne prek sedemde-set odstotkov, kot se trdi, inna takšni napačni oceni sotudi napačna predvidevanjain celo politika.
Manj ustvarimo, več porabimo
Korenitemu zmanjševanjuustvarjenega, manj zaposle-nim pa ne sledimo pri pora-bi, ki se v nasprotju s tem po-večuje. Povečevanje javneporabe - zlasti plač v javnemsektorju, po Hribar-Mi-ličevem mnenju vodi v pro-pad. Vladi je javna porabaušla iz rok, hkrati pa se tudi ziluzijami o prerazporejanju
bogastva krepi nezadovolj-stvo delavcev. Nora da je za-hteva po povečanju minimal-ne plače za trideset odstotkovob tem, da dve tretjini gospo-darstva ustvari manj kot tri-deset tisoč evrov dodanevrednosti na zaposlenega.Ob takih zahtevah je pričako-vati selitev proizvodnje v ce-nejše države in posledičnoveliko brezposelnost. Če biugodili sindikalnim zahte-vam, bi po oceni GZS izgubi-li 74 tisoč delovnih mest.
Na Gorenjskem še slabše
O poslovanju gospodarstvana Gorenjskem je spregovo-rila direktorica območnezbornice Jadranka Švarc. Čeje bila v primerjavi z drugimiregijami v Sloveniji Gorenj-ska po številu gospodarskih
družb, številu zaposlenih inpo premoženju na 4. mestu,je zaradi padca prodaje v EUpo doseženih prihodkih odizvoza že padla na 5. mesto,po številu družb, ki so skleni-le preteklo leto z izgubi nasubstanci, pa je na 3. mestu.Najbolj zbuja skrb podatek,da v predelovalnih dejavno-stih, ki predstavljajo približ-no polovico, dodana vred-nost pada, edina svetla izje-ma je trgovina, kjer je naras-la za devet odstotkov. Go-renjsko gospodarstvo je tudimočno zadolženo, zato slab-še konkurenčno, delež last-nih virov se je zmanjšal na le41 odstotkov. Plačilni roki sepodaljšujejo proti 120 dnem.
Izvoz se je letos v šestih me-secih zmanjšal za 35 odstot-kov, uvoz za 43 odstotkov.Pokritost uvoza z izvozom seneprestano zmanjšuje, od142 (v Sloveniji 94) odstot-kov leta 1993 na 112 (v Slove-niji 86) odstotkov lanskoleto. Konec avgusta je bilo naGorenjskem v evidenci brez-poselnih 6544 oseb, kar je zaosemdeset odstotkov več kotpred letom dni. Stopnja re-gistrirane brezposelnosti jejulija znašala 7,3 odstotka, toje za 3,1 odstotne točke večkot julija lani.
Več izdatkov, več neplačnikov, manj investicij, manjše plače
Nekaj skrb zbujajočih po-datkov je k temu dodala tudivodja kranjske izpostaveAgencije RS za javnopravne
evidence in storitve (AJPES)Vislava Potočnik iz zadnjeanalize o gospodarsko fi-nančnih gibanjih v letu2009 na Gorenjskem. Prianalizi prejemkov in izdat-kov pravnih oseb ugotavlja-jo, da je presežek prejemkovnad izdatki največji v finanč-ni in zavarovalniški dejavno-sti, pozitivno razliko pa imale sedem od skupno 19 de-javnosti, ki jih statističnospremljajo. Število nesol-ventnih pravnih oseb se po-večuje, v osmih mesecih jihje bilo povprečno 296 s pov-prečno skoraj sedmimi mili-joni neporavnanih obvezno-sti. Skupni znesek plačil zainvesticije je v sedmih mese-cih s 103 milijoni evrov za 15odstotkov manjši kot v ena-kem obdobju lani. Prispremljanju izplačil plač sougotovili, da se je število za-poslenih, ki prejemajo v go-spodarstvu plačo, od decem-bra lani do julija letoszmanjšalo za 4989 ali zašest odstotkov, povprečnabruto plača je znašala 1284evrov, kar je za 1,3 odstotkaveč kot januarja oziroma zašest odstotkov manj od pov-prečne plače v gospodarstvuv Sloveniji.
Vlada naj prisluhne zbornici
V razpravi so se prisotnigospodarstveniki v večinistrinjali s kritičnimi ocenamigospodarskega položaja inopozorili, da podjetja, ki sovlagala v znanje in tehnologi-jo, lažje prenašajo krizo. Kri-tični so bili do izobraževalne-ga sistema, slišali smo, da jebolonjska reforma katastro-fa, glede na potrebe gospo-darstva. Nujno je povečanjeprodajnih aktivnosti, zmanj-šanje stroškov in povečanjeproduktivnosti, izredno za-hteven je položaj v gradbe-ništvu, ki vpliva na številnedruge dejavnosti. Javna naro-čila lokalnih skupnosti se si-cer povečujejo, več bi morastoriti država. Tudi pri prido-bivanju evropskih sredstev.Predsednik upravnega odbo-ra Miro Pinterič je v zaključ-ku ocenil, da je ključni pro-blem najti kupce, prodajnemožnosti, pri čemer bi mo-rala pomagati država tudi vsodelovanju z zbornico. Ima-mo predrago državo, ki ukre-pa včasih nepremišljeno, sajv primeru subvencioniranjačakanja na delo prebogatoplačujemo nedelo. Potrebu-jemo odločnejšo in bolj učin-kovito vlado, saj iz gospodar-ske zbornice po mnenju Pin-teriča dobiva sprotna in pra-va opozorila.
GZS: izhoda iz krize še niNa GZS so prepričani, da nas v Sloveniji prave posledice gospodarske krize še čakajo. Gorenjsko gospodarstvo pa še naprej nazaduje tudi v slovenskem merilu.
Ljubljana
Prejeli skoraj devet tisoč vlog
Slovenski okoljski javni sklad - Eko sklad je v petek z objavov Uradnem listu zaključil javni razpis za nepovratne finanč-ne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije invečjo energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Vloge, kijih bo prejel po tej objavi, bo vrnil vlagateljem. Na razpis jeprispelo skoraj devet tisoč vlog, od tega več kot polovica poletošnjem 5. juniju, ko je povečal razpisani znesek in razširilkrog upravičencev. Vloge obravnava po vrstnem redu, gledena datum prejetja, podpore pa bo dodeljeval do porabe de-narja. Najprej je bilo razpisanih 7,5 milijona evrov za nalož-be v sončne ogrevalne sisteme, za energijsko varčne grad-nje ter za celovite obnove eno- ali dvostanovanjskih stavb,od junija dalje, ko so znesek povečali na 11,5 milijona evrov,pa so občani lahko kandidirali tudi za posamezne ukrepeobnove eno-, dvo- ali večstanovanjskih stavb, to je za vgrad-njo kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno bioma-so, toplotno izolacijo stavbe in za zamenjavo zunanjegastavbnega pohištva. Izjemoma so se za podporo lahko po-tegovali tudi občani, ki so katerega od teh ukrepov izvedli žemed 1. junijem 2008 in 5. junijem 2009. C. Z.
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Prva osebna zava-rovalnica je oktobra kot no-vost na trgu ponudila zavaro-vanje Prva Oskrba, to je zava-rovanje za primer nujnegasprejema v zasebni dom zastarejše. Zavarovanje je mož-no skleniti zase ali za svojebližnje do dopolnjenegaosemdesetega leta starosti obpogoju, da je zavarovanec obsklenitvi zavarovanja sposo-ben samostojno opravljativse osnovne življenjske po-trebe. Zavarovanec lahkouveljavlja nujni sprejem vdom v treh letih po sklenitvizavarovanja, vendar ne prejkot pred dopolnitvijo 65. letastarosti. Zavarovalnica mumora omogočiti sprejem vdom za starejše najkasneje vtridesetih dneh, nastanitev,ki jo zavarovanec plača poenakih cenah kot drugi, lah-ko traja največ pol leta, v temčasu pa mora zavarovanec alinjegov skrbnik najti prostomesto v domu za starejše.Mesečna premija je odvisnaod starosti zavarovanca, naj-nižja je dobrih sedem evrov.Zavarovalnica je za zagotovi-tev postelje v domovih za sta-rejše v nujnih primerih skle-nila pogodbo z družbo Deos,ki upravlja domove za starej-še v Trnovem, Medvodah,Cerknici in Gornjem Gradu,do leta 2011 pa naj bi jihzgradila še v Črnučah, Notra-njih Goricah in v Žireh.
Opozorila ministrstva
Ponudba Prve osebne za-varovalnice je v javnosti že iz-zvala polemiko, odzvali so setudi na ministrstvu za delo,družino in socialne zadeve.Na ministrstvu so pojasnili,da za sklenitev takšnega za-
varovanja ni ovir v domovihza starejše, v katerih je insti-tucionalno varstvo izvajajona podlagi dovoljenja zadelo. V domovih, ki delujejov mreži javne službe in so iz-vajalci socialnovarstveni za-vodi oz. koncesionarji, skle-nitev takšnega zavarovanjani možna. V teh domovihmorajo pri sprejemu spošto-vati pravilnik oz. seznam ča-kajočih, pri tem pa je trebaupoštevati vrstni red prispet-ja prošenj (čakalno dobo),zdravstveno stanje prosilca,bližino njegovega stalnegaprebivališča in svojcev ter so-cialne razloge. Noben od do-mov, ki jih v ponudbo vklju-čuje Prva osebna zavaroval-nica, še nima dovoljenja za
delo za izvajanje institucio-nalnega varstva in tudi še niv postopku za pridobitevtakšnega dovoljenja. Na mi-nistrstvu še opozarjajo, da bouporabnik v primeru nasta-nitve v dom, kot ga ponujazavarovalnica, moral samplačati celotne stroške zdrav-stvene nege in celotne oskr-be. To pa je bistveno drugačekot v domovih v javni mrežioz. s koncesijo, kjer stroškezdravstvene nege v celoti kri-je zavod za zdravstveno zava-rovanje, strošek socialneoskrbe pa se v primeru pla-čilne nezmožnosti krije izdrugih virov.
Zavarovanje za nujni sprejem v dom starejšihNa ponudbo Prve osebne zavarovalnice se je odzvalo ministrstvo za delo, družino in socialnezadeve.
Ministrstvo za delo, druži-no in socialne zadeve: vdomovih, ki delujejo vmreži javne službe in soizvajalci socialnovarstvenizavodi oz. koncesionarji,ni možna sklenitev zavaro-vanja, kot ga ponuja Prvaosebna zavarovalnica.
-2
-1
0
1
2
3
4
5
6
7
stroški dela rast BDP
III/2007 VI/2007 IX/2007 XII/2007 III/2008
Vir: GZS
47000
48000
49000
50000
51000
52000
53000
54000
55000
56000
število zaposlenih v gospodarstvu
XII/2008 I/2009 II III IV V VI VII
Vir: AJPES
Število zaposlenih v gorenjskem gospodarstvu
STROŠKI URE DELA IN BDP V SLOVENIJI(medletna rast v odstotkih)
18GORENJSKI GLAS
torek, 13. oktobra 2009KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Bled - Ko je odbor državnegazbora za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano na nedavniseji obravnaval poročilo delunadzornega odbora skladakmetijskih zemljišč in goz-dov, je sprejel tudi sklep, danaj si gozdarska inšpekcijaogleda sečišče na Pokljuki,kjer poteka strojna sečnja, innaj pripravi poročilo o posle-dicah tovrstne sečnje na oko-lje. Takšen sklep je predlagalgorenjski poslanec in član od-bora Borut Sajovic, ki je v raz-pravi ugotavljal, da bi moralisprejeti pravilnik, s katerim bistrojno sečnjo omejili, gledena težavnost terena, dostop-nost gozda ter na letni čas. Stem ne bi bistveno prizadeliekonomike, lahko pa bi že zdokaj majhnimi omejitvamiizboljšali odnos do okolja oz.do gozdnega zemljišča, ki gastrojna sečnja lahko prizade-ne za daljše obdobje.
Na sklep državnozborske-ga odbora so se odzvali v Za-vodu za gozdove Slovenije,kjer so napovedali, da bodo vkratkem skupaj z lastnikigozdov ter izvajalci strojnesečnje in spravila lesa orga-nizirali na Pokljuki terenskopredstavitev, na katero bodopovabili poslance državnegazbora, predstavnike vlade,občin in medijev. Kot po-
udarjajo na zavodu, so goz-dove na Pokljuki po predlan-skem in lanskem snegolomumočno napadli podlubniki.Blejska območna enota jelani zaradi pretirane namno-žitve lubadarja izdala odloč-be za posek 156 tisoč kubič-nih metrov gozdnega drevja,letos je ta količina že prese-gla 110 tisoč "kubikov". Kerje tako veliko količino "luba-dark" treba posekati in po-spraviti do zime, sicer boškoda prihodnje leto še večja,so lastniki gozdov poleg kla-sičnega načina sečnje in
spravila lesa uporabili tudistrojno sečnjo, ki naj bi bilapo zagotovilih zavoda v takš-nih razmerah najučinkovi-tejša in najvarnejša tehnolo-
gija. "Pri vsaki sečnji in spra-vilu lesa iz gozda se pojavijotudi poškodbe, tem si ni mo-goče popolnoma izogniti, sstrojno sečnjo pa jih ob dobripripravi in organizaciji delater strokovni izvedbi učinko-vito zmanjšamo," pravijo nazavodu za gozdove in po-udarjajo, da spremljajo inusmerjajo izvajanje strojnesečnje, vse z namenom, dabi potekala v dovoljenih me-jah in s čim manjšimi (neizo-gibnimi) poškodbami tal, kijih bodo lastniki gozdov pokončanih delih sanirali.
Sporna strojna sečnjaOdbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pozval gozdarsko inšpekcijo k ogledu posledic strojne sečnje na Pokljuki, zavod za gozdove pa bo za poslance pripravil predstavitev na terenu.
Strojna sečnja se je izka-zala kot učinkovit in va-ren način spravila drevja,poškodovanega pred tre-mi leti v vetrolomu na Je-lovici ter v lanskem neu-rju na območja Kamnikain Nazarij.
Cveto Zaplotnik
Olševek - V italijanskemPantianiccu je bilo ob kon-cu septembra v okviru re-gijske razstave jabolk tudiosmo mednarodno ocenje-vanje jabolčnega soka, ja-bolčnika in jabolčnega kisa.Kot je povedala Erika Ko-mel iz Sadjarskega centraBilje pri Novi Gorici, je naocenjevanje devetnajst slo-venskih kmetov oz. prede-lovalcev sadja oddalo skup-no trideset vzorcev. Gorenj-ski sadjarji so se tudi tokratizkazali. Mihael Kurnik izOlševka je pri ocenjevanjujabolčnega kisa prejel zlatopriznanje. Za jabolčni sokso dobili srebrno priznanjeJanez Gregorc iz Podbrezij,Janez Markuta iz Čadovelj,Vinko Kimovec iz Bukovicepri Vodicah in Damijan Je-raj iz Smlednika, ki je po-
leg tega prejel še bronastomedaljo.
Kot je povedal Mihael Kur-nik, ki gospodari na Oštetar-jevi kmetiji na Olševku, so le-tos prvič dali izdelke iz sadjana ocenjevanje - spomladi narazstavo Dobrote slovenskihkmetij na Ptuju, kjer so pre-
jeli bronasto medaljo za ja-bolčni sok in jabolčni kis,pred nedavnim pa na pobu-do Sadjarskega centra Bilješe v Italijo, kjer so bili rezul-tatov zelo veseli, saj so kotedini iz Gorenjske dobili zla-to priznanje. "To je potrdilokvalitete. Ni res, da je iz kis-
lih jabolk lahko narediti do-ber jabolčni kis. Nasprotno:dober kis je lahko le iz do-brih, sladkih jabolk, pa šeznati ga je treba delati," je de-jal Mihael in poudaril, da bopo upokojitvi čez dve letiimel več časa za sadjarstvo inpredelavo. Zdaj sadje, ki gapridelajo doma ali dobijo iztravniškega sadovnjaka v Tu-hinjski dolini, predelajo v ja-bolčni sok in jabolčni kis, izrdeče pese pa pripravljajotudi sok, ki mu dodajo še tri-deset odstotkov mošta. "Veli-ko eksperimentiramo, preiz-kušamo ... Naš cilj je, da bidosegli visoko kvaliteto izdel-kov in da bi v prihodnje stemi izdelki tudi zaslužilikakšen evro," je dejal Mihaelin še dodal: "Kmetija jemajhna, kmetijske zemlje je2,6 hektarja, redimo devetgoved in načrtujemo širitevsadovnjaka."
Dober kis le iz dobrih jabolkNa mednarodnem ocenjevanju jabolčnega soka, jabolčnika in jabolčnega kisa v Pantianiccu je z Gorenjske kot edini prejel zlato priznanje Mihael Kurnik z Olševka.
Škofja Loka
Rejci drobnice na ekskurzijo v Zasavje
Društvo rejcev drobnice Škofja Loka bo v soboto, 17. oktobra,pripravilo ekskurzijo v Zasavje. Udeleženci si bodo ogledalipredelavo ovčjega mleka na kmetiji Avgusta Aškerca in klanjena domu na kmetiji Uroša Materla, geometrično središče Slo-venije v Slivni in ekološko sadno drevesnico Ocepek, ustavilipa se bodo tudi na Podeželskem turizmu Arbi. Za člane druš-tva je cena izleta 20 evrov. Prijave sprejemata do vključno petka oz. do zasedenosti avtobusa strokovna tajnica društvaGermana Pivk (04/51 12 703 in 051/684 154) in predsednikdruštva Janez Kisovec (041/589 894). C. Z.
Železniki, Žiri
Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Razvojna agencija Sora bo v soboto dopoldne pripravila pripošti v Železnikih in pred zadružnim domom v Žireh tržni-co kmetijskih pridelkov in izdelkov. Na stojnicah bodo po-nujali visoko kakovostne izdelke. C. Z.
SVET VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA TRŽIČ, Cesta Ste Marie aux Mines 28, 4290 Tržič
Na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževa-nja (U. r. l. št. 16/07 in 36/08) ter sklepa 8. seje Sveta Vzgojno var-stvenega zavoda Tržič (v nadaljevanju: VVZ Tržič) z dne 07. 09. 2009
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE VVZ TRŽIČ
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevatisplošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. čl. Za-kona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFVI-UPB5 (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo in 36/08):
- izpolnjevati mora pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca v vrtcu,
- imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju,
- imeti naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in
- imeti opravljen ravnateljski izpit.
Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in dru-ge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Kandidat mora k prijavi poleg življenjepisa priložiti:
● načrt vodenja zavoda za prihodnjih pet let;
● izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz kateremorajo biti razvidna vrsta študijskega programa in smer izobrazbeter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena;
● opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje sledečih pogojev:
1. zahtevane delovne izkušnje, 2. pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti (opis mora
vsebovati navedbo delodajalca oz. druge fizične ali pravne osebe,za katero je kandidat opravljal delo, datum začetka in konca oprav-ljanja dela ter opis dela);
● izjavo, da je državljan Republike Slovenije;
● originalno potrdilo o tem, da ni bil pravnomočno obsojen zaradinaklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžno-sti, in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju večkot šest mesecev,
● originalno potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z:- višjo ravnijo znanja angleškega jezika,- izkušnjami pri pridobivanju evropskih razvojnih sredstev,- izkušnjami na področju vključevanja otrok s posebnimi potrebami- poznavanje delovne in upravne zakonodaje.
Ne glede na zgoraj navedene pogoje so za ravnatelja vrtcev v skladus 145. čl. Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževa-nja lahko imenovani kandidati, ki so na dan uveljavitve zakona (t. j. 15.3. 1996) imeli srednjo izobrazbo, petindvajset let delovne dobe in soopravljali funkcijo ravnatelja oz. pomočnika ravnatelja dva mandata.
Za ravnatelja je lahko imenovan tudi kandidat, ki nima opravljenegaravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letupo začetku mandata.
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 5 let.
Predviden začetek dela je 11. 02. 2010.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite vosmih (8) dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov SvetVzgojno varstvenega zavoda Tržič, Cesta Ste Marie aux Mines 28,4290 Tržič, z oznako "razpis ravnatelja - ne odpiraj". Vloga bo štelaza pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddanana pošto ali če bo zadnji dan roka do 10. ure dostavljena v tajništvoVVZ Tržič.
Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku.
Kontaktna oseba: Suzana Smolej, tel. št.: 04/59 71 600,elektronski naslov: [email protected].
Mihael Kurnik z zlatim priznanjem za jabolčni kis
S harvesterjem so pospravljali tudi podrtijo po vetrolomu poleti 2006 na Jelovici.
19GORENJSKI GLAStorek, 13. oktobra 2009 NASVETI [email protected]
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
V R A K O V I H K L E Š Č A H , 2. DEL
Marjeta Smolnikar
Pravljičnost življenja
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: čista goveja juha z ocvrtim grahom, pope-čena govedina iz juhe, blitva s krompirjem po dalmatinsko,radič s fižolom, jabolčni zavitek; Večerja: pečen kostanj, belakava ali sok.Ponedeljek - Kosilo: ohrovtova enolončnica s koščki pršuta(ali s pršutovo kostjo) in jetrnimi cmočki, palačinke z mar-melado; Večerja: krompirjeva kaša z gobami ali z ocvirki,bela kava.Torek - Kosilo: goveji golaž, polenta, endivija z lečo; Večer-ja: dušena cvetača z umešanimi jajci in parmezanom, fran-coska štruca.Sreda - Kosilo: kremna juha iz bučk, pečen piščanec, pečenkrompir, zeljnata solata s fižolom; Večerja: peperonata, toast.Četrtek - Kosilo: gobova juha, pleskavice z žara, endivija skrompirjem v solati; Večerja: ajdovi žganci, mleko.Petek - Kosilo: fižolova juha z riževimi rezanci, ribji fileti popariško, krompir v koscih, motovilec s koruzo v solati; Ve-čerja: slana pita iz buče, jogurt.Sobota - Kosilo: zelenjavna enolončnica, krompirjev štrukeljz mletim mesom in pršutom, pečena jabolka z orehi; Večer-ja: namaz s prekajeno postrvjo, toast.
Peperonata
Sestavine: 1 čebula, 2 rdeči, 1 rumena in 1 zelena paprika, 1 kgzrelih paradižnikov, 2 stroka česna, 5 lističev bazilike, sol, poper,oljčno olje.
Vso zelenjavo narežemo na kocke, jo stresemo na vročeolje, kjer smo že opražili sesekljano čebulo, solimo in duši-mo. Proti koncu dodamo strt česen in baziliko. Jed naj bosrednje gosta. Ponudimo jo z vročim toastom, ki smo ga na-trli s česnom in oljčnim oljem, odlično pa gre tudi k pirekrompirju ali testeninam.
Kanapeji s postrvjim namazom
Sestavine: 1 prekajena postrv (300 g), 250 g skute, 4 rezine kru-ha za toast, 4 žličke mehkega masla, 4 črne olive, žlica limono-vega soka, šopek kopra, po ščepec soli, sveže zmletega belegapopra in sladke paprike.
Postrvi odstranimo kožo in kosti. Fileje pretlačimo, jih zme-šamo s skuto in limonovim sokom. Kremo začinimo s soljo,poprom in papriko. Kruhovim rezinam obrežemo skorjo injih namažemo z maslom. Rezine diagonalno prerežemo.Postrvjo kremo naložimo v dresirno vrečko z velikim zvez-dastim nastavkom in nabrizgamo na kruh. Olive razkoščiči-mo in zrežemo na majhne koščke. Koper operemo in osuši-mo. Kanapeje okrasimo z olivami in koprom.
Gornji recept smo vzeli iz najnovejše knjige znanega kuhar-ja Andreja Frica z naslovom "Postrv iz reke na mizo".
Zdrav človek ima tisoč raz-ličnih želja, bolan eno samo:ozdraveti. Kdo je to misel prviizrekel, ne vem, vsekakor drži.
Če strnem življenjsko "dogo-divščino" Simone Šket v nekajbesed in stavkov, bi njeno zgod-bo brali takole. Pred nekaj večkot tremi desetletji se je v Mari-boru rodila deklica, ki so ji(predvidoma hudobne) vile vzibelko položile izjemno živ-ljenjsko preizkušnjo. Tako se jenamesto brezskrbne igrivosti,preko katere večina otrok spo-znava in dojema zunanji,njim tuj svet in s pomočjo kate-re si nežne otroške duše krepijoin kalijo njim lastne značajskekonture, nagonsko (in s po-močjo staršev, še zlasti svoje
mame) upirala smrti. In iz-brala življenje. Ja. Že v časusvojega otroštva in odraščanjaje zavrgla bolezen in smrt tersprejela življenje.
Na svoji poti v življenje je Si-mona verovala v Boga in neiz-merno ter brezkompromisnozaupala sama vase; v svojo no-tranjo moč, energijo, ki izviraiz globine hotenja ter radostiživljenja. V mirnem in idilič-nem zavetju naravnih lepotBleda in njegove okolice, zdajživi in "kraljuje" s svojo hčerkoter partnerjem.
Nikomur. Prav nikomur,vrojenim v nam edino znan indojemljiv svet, niso dani vedetičas, kraj, vzrok in način smrti.Edino, kar vemo, je, da smo vsi
mi, brez izjeme eni čisto na-vadni smrtniki; pa naj se piše-mo Farah Faucet ali (mojamalenkost) Marjeta Smolni-kar; pa naj smo zdravi ali bol-ni; življenjska usoda je celotako ohola in vzvišena, da neizbira niti med mladimi alistarimi. Tako se ta naš svet inz njim naše življenje, pač vrti.
Eno pa je v našem kratkemživljenju (ne glede na to, alidoživimo tri, sedemdeset alicelo sto dvajset let, je življenjena tem svetu in v nam znaniobliki bivanja kratko) vendargotovo: strah, zagrenjenost, po-trtost, nevoščljivost, nečimr-nost, vsakršno nezadovoljstvoin kar je drugih negativnihznačajskih vzorcev, niso in ne
morejo biti porok dolgemu, šemanj srečnemu življenju. Neglede na to, česa nas je, deni-mo, strah - bolezni ali samonebogljene miške, to pogostostanje duha najeda naše telo innam krajša čas bivanja naZemlji.
Dolgost slehernega človeko-vega življenja, človeka, recimo,z rakom v sebi ali brez njega, je(hočeš - nočeš, verjeli - ne verje-li) premosorazmerna: z lju-beznijo, ki jo dajemo in spreje-mamo; s svetlobo naših misli; znašo darežljivostjo, dobrotlji-vostjo in dobronamernostjo; znašo vero v Višjo silo, v Univer-zalno dobro, v Boga; s sme-hom, s katerim spremljamoživljenje; z brezskrbnostjo (ni-
kakor brezbrižnostjo), če je tre-ba, tudi do bolezni; z zaupa-njem vase, v svoje bližnje in vljudi nasploh; z urejeno druži-no oziroma z urejenimi dru-žinskimi odnosi ter vezmi; intako dalje in tako naprej do zad-nje svetle bilke, ki sveti ali samomedli na skrajnem koncu na-šega življenjskega hodnika.
Bodimo pogumni in sprej-mimo odločitev, da si vsakičznova, ko se prebudimo v živ-ljenje, rečemo: "Ne glede naživljenjske okoliščine in preiz-kušnje, je moje življenje vendarenkratno, neponovljivo, nepre-cenljivo in neopisljivo lepo.Zato ga ljubim z vsem srcemin z vso dušo."
(Se nadaljuje.)
117
Pavla Kliner
Kruh revežev
Pravi kostanj (Castanea sa-tiva Mill.) je dobil ime pomestu Kastansis v Tesaliji,izvira pa z območij Irana,Kavkaza in Himalaje. Do-mači kostanj, kot mu tudipravimo, je v času lakote inpomanjkanja nadomeščalkrompir in žita. Zaradi sled-njega naj bi se ga prijelo ime"kruh revežev". Jedli so ga vtej ali oni obliki: kuhanega,pečenega, kot slan pire, ko-stanjevo pogačo, v juhi zmlekom ... Pravi kostanj nevsebuje holesterola, ima niz-ko vsebnost maščob, je do-ber vir mineralnih soli ter selahko pohvali z nekaj vitami-ni C, B1, B2 in proteini. Za-radi visoke hranilne vredno-sti pravi kostanj, zlasti slast-ni in debeli goriški maroni,deluje kot naravno poživiloza telesno in duševno izčrpa-ne, starostnike in šibke otro-ke. Vsi, ki imajo oslabelorganizem, lahko v jeseni s
kostanjem okrepijo svojetelo. Odsvetuje se diabeti-kom in bolnikom z jetrnimiobolenji. Zaradi visoke vse-bnosti čreslovin ga ne pri-pravljamo v železnih poso-dah.
Divji kostanj krepi stenekapilar
"Stiški dohtar" SimonAšič je bil prepričan, da jedivji kostanj (Aesculus hip-pocastanum) eno najučin-kovitejših zdravil za ožilje.V plodovih je snov escin, kivpliva, da kri bolje kroži požilah. Napenja stene žil od-vodnic in pomaga, da krikrepkeje priteka v srce.Tudi s kliničnimi raziska-vami so potrdili, da escin,ki ga najdemo v zrelih se-menih divjega kostanja,zmanjšuje poškodbe kapi-lar, krepi njihove stene inščiti pred edemi. Pripravkiiz semen, ki jih pripravimosami po ustaljenih ljudskihrecepturah, ali gotovi kosta-njevi pripravki, ki jih dobi-
mo v lekarnah, lajšajo teža-ve, kot so težke noge, obču-tek napetosti v nogah, srbe-nje kože nad krčnimi žila-mi, bolečine in vnetje krč-nih žil. Prvi znaki izboljša-nja se ne pokažejo takoj,pač pa šele po enem dodveh tednih uporabe.
Pri krčnih žilah
Dr. Katja Galle-Toplak vZdravilnih rastlinah na Slo-venskem navaja recept zazdravilni tonik za nego kožepri krčnih žilah: dvajset sve-žih zrelih kostanjev olupi-mo, drobno zrežemo ali na-ribamo ter prelijemo z li-trom 70-odstotnega etanola.Po dveh tednih tekočino fil-triramo. Hranimo jo lahkodalj časa. Pred uporabo jorazredčimo z enakim delomvode in jo uporabimo v obli-ki oblog pri bolečih in ote-klih nogah, vnetjih krvnih žilali kot dodatek kopelim zanoge. Obnese se tudi kot do-datek kopelim pri revmatič-nih težavah. Tonika nikoli
ne uporabljamo pri poško-dovani koži.
Proti revmi in nespečnosti
Učinkovito kopel za rev-matike dobimo, če svež ko-stanj na drobno zrežemo inv vodi gosto skuhamo ter do-damo topli kopeli, ki jo s ku-halnico spenimo. V njej senamakamo dvajset minut.Ta kopel koristi tudi pri pro-tinu in povečani prostati terpri razdraženosti, stresu innespečnosti.
Zoper išias
Proti vnetju sklepov in iši-asu litrsko steklenico napol-nimo do polovice s plodovi,ki smo jih prej stolkli z lese-nim kladivom. Do vrha ste-klenice nato nalijemo doma-če žganje, dobro zapremo inpustimo stati štiri tedne,vmes vsebino občasno pre-tresemo. Z dobljeno tekoči-no vsaj trikrat dnevno masi-ramo obolela mesta.
Kostanj za boleče in otekle nogeZa bodečimi kostanjevimi ježicami se v enem primeru skriva slasten, a izjemno kaloričen, v drugempa zdravilen, a neužiten plod. Čeravno je pravi kostanj precej težko prebavljiv, si privoščimo kakšnega za občutek, da je res jesen. Divji kostanj je pomočnik v primeru težkih nog, občutkunapetosti v nogah ter pri bolečinah in vnetju krčnih žil.
Pravi kostanj obdaja še več ostrih bodic kot divji kostanj. Za bodičasto srajčko se skriva gladek plod divjega kostanja.
20 torek, 13. oktobra 2009NASVET, OGLASI [email protected] GLAS
DELAVEC BREZ POKLICAPRIPRAVLJALEC IN PRODAJALEC KEBABA; rokdo: 18.10.2009; OGREX, d.o.o., Mavčiče, PODRE-ČA 5, MAVČIČEPOMOŽNI MONTER; rok do: 18.10.2009; SETMONT,d.o.o., ZAGREBŠKA C. 20, 2000 MARIBOR
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBASKLADIŠČNIK; rok do: 14.10.2009; ADECCOH.R., d.o.o., BRNČIČEVA UL. 15 B, 1231 LJUB-LJANA - ČRNUČEČISTILKA; rok do: 24.10.2009; SUZANA POPOV-SKA S.P., ZG. GORJE 87, ZG. GORJESTREŽBA PIJAČ; rok do: 17.10.2009; MARIJA PRE-ŠERN, S.P., KRANJSKA C. 11, RADOVLJICAŽELEZOKRIVEC; rok do: 21.10.2009; DRAGAN ILI-EV, S.P., STRAŽARJEVA UL. 13, LJUBLJANArok do: 07.01.2010; št. del. mest: 10; DRAGAN ILI-EV, S.P., STRAŽARJEVA UL. 13, LJUBLJANAPOMOČNIK V KUHINJI IN STREŽBI; rok do:24.10.2009; KOBLA ŽTG, d.o.o., Bohinjska Bistrica,C. NA RAVNE 7, BOHINJSKA BISTRICADELAVEC V PROIZVODNJI; rok do: 14.10.2009; MAN-POWER, D.O.O., PE KRANJ, KOROŠKA C. 14, KRANJMONTER NA TERENU; rok do: 08.11.2009; SOS INŽ.ING,D.O.O., LJUBLJANA, TRŽAŠKA C. 2, LJUBLJANAVOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU; rok do:01.11.2009; TRENKWALDER, d.o.o., LESKOŠKO-VA C. 9 E, LJUBLJANAPRIPRAVA IN PRODAJA HRANE IN PIJAČE; rokdo: 05.12.2009; VOLENIK, d.o.o., CELOVŠKA C.170, LJUBLJANAOSEBNI ASISTENT HENDIKEPIRANE OSEBE; rok do:17.10.2009; YHD, NEUBERGERJEVA UL. 7, LJUBLJANA
VZDRŽEVALEC STROJEVrok do: 12.11.2009; TOP TEH, d.o.o., REBER PRIŠKOFLJICI 10, 1291 ŠKOFLJICA
NATAKARSKI POMOČNIKrok do: 29.10.2009; KRA-TA, d.o.o., VELESOVO
53, CERKLJE
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET)BLAGOVNI MANIPULANT; rok do: 17.10.2009;SUPERMARKET TUŠ PLANET KRANJ, C. JAKAPLATIŠE 18, KRANJ
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)PREVZEMALEC; rok do: 21.10.2009; SPAR SLO-VENIJA, Poslovna enota SPAR LESCE, LETALI-ŠKA UL. , RADOVLJICA
KLJUČAVNIČARrok do: 19.10.2009; GNS, d.o.o., SPUHLJA 112,2250 PTUJ
rok do: 10.11.2009;; REA METAL, d.o.o., RAJ-ŠPOVA UL. 18, 2250 PTUJ
KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČARrok do: 29.10.2009; SANDI PAŽEK S.P., GLAVNITRG 19 C, 2000 MARIBOR
OBLIKOVALEC KOVINrok do: 24.10.2009; SUZ, d.o.o., C. BORISA KI-DRIČA 44, JESENICE
ORODJARrok do: 16.10.2009; FOMI, d.o.o., UL. BRATOVKOMEL 66 A, 1210 LJUBLJANA - ŠENTVIDrok do: 14.10.2009; GOSTINSKA OPREMA GO-ST, d.o.o., GASILSKA C. 35, 1290 GROSUPLJE
VARILECrok do: 29.10.2009; SANDI PAŽEK S.P., GLAVNITRG 19 C, 2000 MARIBORrok do: 01.11.2009; MIRABELA, d.o.o., ZAGREB-ŠKA C. 20, 2000 MARIBORrok do: 10.11.2009; REA METAL, d.o.o., RAJ-ŠPOVA UL. 18, 2250 PTUJrok do: 29.10.2009; Mirko Mahorič s.p., GRA-DENŠAK 5 A, 2232 VOLIČINA
MONTER VODOVODNIH NAPRAVrok do: 14.10.2009; IGOR ŠPAROVEC S.P., PRI-STAVŠKA C. 27, TRŽIČ
ELEKTROMEHANIK ZA HLADILNO-KLIMATSKE NA-PRAVErok do: 14.10.2009; GOSTINSKA OPREMA GO-ST, d.o.o., GASILSKA C. 35, 1290 GROSUPLJE
TAPETNIKrok do: 18.10.2009; TRGODOM NO. 1, d.o.o., ZA-PUŽE 10 B, BEGUNJE
SLIKOPLESKARrok do: 21.10.2009; d.o.o., SLAMNIKARSKA C.4, 1230 DOMŽALE
FRIZERrok do: 12.11.2009; TINA DREŠAR S.P., DONOVAC. 2, 1215 MEDVODErok do: 07.01.2010; ALEX KUDUZOVIĆ S.P., MI-JAVČEVA UL. 15, 1291 ŠKOFLJICArok do: 18.10.2009; INTER STUDIO, d.o.o., Ljub-ljana, ŠMARTINSKA C. 152, LJUBLJANArok do: 28.10.2009; LASSANA, d.d., CANKARJE-VA C. 3, LJUBLJANA
ZIDARrok do: 29.10.2009; SANDI PAŽEK S.P., GLAVNITRG 19 C, 2000 MARIBOR
VOZNIKrok do: 14.10.2009; INTER MAK, d.o.o., IMENO73, 3254 PODČETRTEK
PRODAJALECrok do: 17.10.2009; 3 L, d.o.o., GOLNIK 170, GOLNIKrok do: 25.10.2009; DELNICA, d.o.o., TRŽAŠKAC. 2, LJUBLJANArok do: 29.10.2009; PEKARNA POSTOJNA,d.o.o., KOLODVORSKA C. 5 C, 6230 POSTOJNA
KUHARrok do: 20.10.2009; HOTEL SLON, d.d., BESTWESTERN PREMIER HOTEL LOVEC, LJUBLJAN-SKA C. 6, BLEDrok do: 25.10.2009; JOŠKOV HRAM, d.o.o., ZA-LOG 1, 8000 NOVO MESTOrok do: 08.11.2009; MARJAN OVNIK S.P.,STRUŽNIKOVA POT 8, ŠENČURrok do: 19.10.2009; SODEXO, d.o.o., ŽELEZNAC. 16, LJUBLJANArok do: 19.10.2009; SODEXO Prehrana in storit-ve, d.o.o., ŽELEZNA C. 16, LJUBLJANA
NATAKARrok do: 20.10.2009; HOTEL SLON, d.d. BESTWESTERN PREMIER HOTEL LOVEC, LJUBLJAN-SKA C. 6, BLEDrok do: 23.10.2009; HOTEL SLON, d.d., SLOVEN-SKA C. 34, LJUBLJANArok do: 25.10.2009; JOŠKOV HRAM, d.o.o., ZA-LOG 1, 8000 NOVO MESTOrok do: 20.10.2009; Klemen Brdnik, s. p., MAV-ČIČE 69, MAVČIČErok do: 17.10.2009; LA-FAJN, d.o.o., NOVI DOM3 A, 1430 HRASTNIKrok do: 01.11.2009; RESTAVRACIJA ARBORETUM,d.o.o., VOLČJI POTOK 43 G, 1235 RADOMLJErok do: 16.10.2009; ZHANG, d.o.o., GORENJAVAS - RETEČE 12, ŠK. LOKA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBAPRALEC VOZIL; rok do: 05.11.2009; AVTOHIŠAKAVČIČ, d.o.o., MILJE 45, VISOKOVOZNIK TOVORNEGA VOZILA; rok do:22.10.2009; IZLAKAR IVAN S.P., TROJANE 8,1222 TROJANEMEDNARODNI VOZNIK; rok do: 24.10.2009 GABERBERTONCELJ S.P., NA TRATI 22, LESCEPRODAJALEC BLAGAJNIK; rok do: 17.10.2009;SUPERMARKET TUŠ PLANET KRANJ, C. JAKAPLATIŠE 18, KRANJVODJA IZMENE V POSLOVALNICI II; rok do:17.10.2009; SUPERMARKET TUŠ PLANETKRANJ, C. JAKA PLATIŠE 18, KRANJODDELKOVODJA; rok do: 17.10.2009; SUPER-MARKET TUŠ PLANET KRANJ, C. JAKA PLATI-ŠE 18, KRANJTRŽNIK HOTELSKIH NAMESTITEV; rok do:19.10.2009; HOTEL MALOGRAJSKI, d.o.o.,SLAMNIKARSKA C. 18, 1230 DOMŽALECEVAR; rok do: 01.11.2009; MIRABELA, d.o.o.,ZAGREBŠKA C. 20, 2000 MARIBORMIZAR; rok do: 17.10.2009; TOMAŽ KRNIČARS.P., SREDNJA VAS - GORIČE 9, GOLNIK
OBDELOVALEC KOVIN - STRUGAR; rok do:25.10.2009; ORODJARSTVO, d.o.o., Šenčur,MLAKARJEVA UL. 63, ŠENČURZASTOPNIK; rok do: 14.10.2009; PRO-AQUA,d.o.o., PRUŠNIKOVA UL. 95, 1210 LJUBLJANA -ŠENTVIDTELEFONIST; rok do: 25.10.2009; SITIBLAAPART, d.o.o., TRŽAŠKA C. 2, LJUBLJANAMESAR - PRODAJALEC; rok do: 21.10.2009;SPAR LESCE, LETALIŠKA UL., RADOVLJICAPRODAJALEC; rok do: 21.10.2009; SPAR LES-CE, LETALIŠKA UL., RADOVLJICAVODJA IZMENE; rok do: 21.10.2009; SPAR LES-CE, LETALIŠKA UL., RADOVLJICAPRODAJALEC - ADMINISTRATOR; rok do:21.10.2009; SPAR LESCE, LETALIŠKA UL., RA-DOVLJICANATAKAR V LENDAVI; rok do: 08.11.2009;TAJMS, d.o.o., JUŽNA C. 97, 6310 IZOLA - ISOLA
ELEKTROTEHNIKrok do: 14.10.2009; GOSTINSKA OPREMA GO-ST, d.o.o., GASILSKA C. 35, 1290 GROSUPLJE
FARMACEVTSKI TEHNIKrok do: 01.11.2009; MIKONA, d.o.o., PREDILNI-ŠKA C. 14, TRŽIČ
FRIZERSKI MOJSTERrok do: 18.10.2009; INTER STUDIO, d.o.o., Ljub-ljana, ŠMARTINSKA C. 152, LJUBLJANA
KOZMETIČNI TEHNIKrok do: 24.10.2009; COFFOU, d.o.o., ZMINEC112, ŠK. LOKArok do: 18.10.2009; INTER STUDIO, d.o.o.,ŠMARTINSKA C. 152, LJUBLJANA
GRADBENI TEHNIKrok do: 25.10.2009; EES SISTEMI, d.o.o., LE-SKOŠKOVA C. 12, LJUBLJANA
EKONOMSKI TEHNIKrok do: 17.10.2009; DELNICA, d.o.o., TRŽAŠKAC. 2, LJUBLJANArok do: 17.10.2009; KOLI ŠPED, d.o.o., SAVSKAC. 22, KRANJrok do: 20.10.2009; TAXGROUP BLDG 1, d.o.o.,LITOSTROJSKA C. 52, LJUBLJANA
KOMERCIALISTrok do: 22.10.2009; SIFLEKS, d.o.o., TRŠKA C.5, 3254 PODČETRTEK
GRAFIČNI OBLIKOVALECrok do: 17.10.2009; ITU, d.o.o., BRNČIČEVA UL.13, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE
ZDRAVSTVENI TEHNIKrok do: 08.11.2009; SEPTUM, d.o.o., ŠMARTIN-SKA C. 53, LJUBLJANA
rok do: 14.10.2009; ZAVOD RR ŠK. LOKA, STA-RA C. 10, ŠK. LOKA
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBAKOMERCIALIST NA TERENU; rok do:16.10.2009; MATMAR-LINE d.o.o., BRNČIČEVAUL. 13, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČEZASTOPNIK I; rok do: 09.11.2009; MERKUR za-varovalnica, d.d., Ljubljana, DUNAJSKA C. 58,LJUBLJANAZASTOPNIK II; rok do: 04.01.2010; MERKUR za-varovalnica, d.d., Ljubljana, DUNAJSKA C. 58,LJUBLJANAKOMERCIALIST; rok do: 17.10.2009; TOMAŽKRNIČAR S.P., SREDNJA VAS - GORIČE 9,GOLNIKMONTAŽA V PROIZVODNJI AVTODOMOV; rokdo: 23.10.2009; SIPRAS, d.o.o., KOLOVEC 9,1235 RADOMLJENAMESTNIK POSLOVODJE; rok do: 21.10.2009;SPAR LESCE, LETALIŠKA UL., RADOVLJICA
INŽ. PROMETA ZA CESTNI PROMETrok do: 14.10.2009; ALPETOUR, D.D., UL. MIR-KA VADNOVA 8, KRANJ
VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (VSŠ)RAVNATELJ; rok do: 21.10.2009; VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD TRŽIČ, C. STE MARIE AUXMINES 28, TRŽIČ
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBAKOMERCIALIST ZA MADŽARSKO PODROČJE;rok do: 13.10.2009; BUSINESSMEN'S CLUB,d.o.o., CVETLIČNA UL. 24, 3000 CELJE
UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVArok do: 21.10.2009; ISKRA MEHANIZMI, d.d.,Lipnica, LIPNICA 8, KROPArok do: 30.10.2009; LOKALNA ENERGETSKAAGENCIJA GORENJSKE, SLOVENSKI TRG 1,KRANJ
DIPL. INŽ. LABORATORIJSKE BIOMEDICINE (VS)rok do: 21.10.2009; SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZO-LA, POLJE 35, 6310 IZOLA - ISOLA
DR. MEDICINErok do: 14.10.2009; MEDIM, d.o.o., RETEČE 154,ŠK. LOKArok do: 25.10.2009; ZDRAVSTVENI DOM BLED,ZDRAVSTVENI DOM BOHINJ, MLADINSKA C. 1,BLEDrok do: 25.10.2009; ZDRAVSTVENI DOM JESE-NICE, C. MARŠALA TITA 78, JESENICE;rok do: 25.10.2009; ZDRAVSTVENI DOM RA-DOVLJICA, KOPALIŠKA C. 7, RADOVLJICArok do: 05.11.2009; ZDRAVSTVENI DOM TRŽIČ,BLEJSKA C. 10, TRŽIČrok do: 20.10.2009; SPLOŠNA BOLNIŠNICA JE-SENICE, C. MARŠALA TITA 112, JESENICE
rok do: 01.11.2009; TRENKWALDER, d.o.o., LE-SKOŠKOVA C. 9 E, LJUBLJANA
DR. DENTALNE MEDICINErok do: 18.10.2009; ZDRAVSTVENI DOM ŠK.LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKA
DR. MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINErok do: 25.10.2009; ZDRAVSTVENI DOM BLED,ZDRAVSTVENI DOM BOHINJ, MLADINSKA C. 1,BLED
DR. MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJErok do: 05.11.2009; ZDRAVSTVENI DOM RA-DOVLJICA, KOPALIŠKA C. 7, RADOVLJICA
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBASTROKOVNI VODJA; rok do: 19.10.2009; DELNI-CA, d.o.o., TRŽAŠKA C. 2, LJUBLJANA
UNIVERZITETNA IZOBRAZBADIREKTOR; rok do: 21.10.2009; JAVNI GOSPO-DARSKI ZAVOD PROTOKOLARNE STORITVE,PREDOSLJE 39, KRANJINŠPEKTOR SVETNIK; rok do: 14.10.2009; OB-ČINA BLED, C. SVOBODE 13, BLEDUČITELJ/ICA IN ORGANIZATOR/KA ŠOLSKEPREHRANE; rok do: 18.10.2009; OSNOVNAŠOLA BISTRICA, BEGUNJSKA C. 2, TRŽIČRAVNATELJ OSNOVNE ŠOLE NAKLO; rok do:14.10.2009; OSNOVNA ŠOLA NAKLO, GLAVNAC. 47, NAKLOLOGOPED; rok do: 17.11.2009; ZDRAVSTVENIDOM ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKAZDRAVNIK SPECIALIST RADIOLOG; rok do:08.11.2009; SEPTUM, d.o.o., ŠMARTINSKA C.53, LJUBLJANA
DELODAJALEC ZAHTEVA NPKMaser; rok do: 01.11.2009; INTER STUDIO,d.o.o., Ljubljana, ŠMARTINSKA C. 152, LJUB-LJANAPediker, Maniker/manikerka; rok do: 01.11.2009;INTER STUDIO, d.o.o., Ljubljana, ŠMARTINSKAC. 152, LJUBLJANA
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RSza zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objav-ljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamopogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas,zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitnedruge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so do-stopni:- na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo za-voda;- na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:http://www.ess.gov.si;- pri delodajalcihBralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mo-goče.
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJEPROSTA DELOVNA MESTA NAGORENJSKEM (m/ž)
Kostanj
Boris Bergant
Ko jesenski mraz in veterotreseta zrele kostanje, obi-lje dobesedno leži na tleh inga je treba samo pobrati. Si-cer ga lahko tudi kupimo natržnici, in to velike marone,a to ni tako zabavno. Naj-slajši je, če še nekaj dni od-leži doma, a ne več kot te-den ali dva, potem se posto-poma izsuši, pa tudi črvičkiopravijo svoje. Za daljšeshranjevanje ga lahko za-mrznemo ali pa mu olupi-mo lupino ter notranjo ko-žico in ga na toplem posuši-mo. Posušenega samo sku-hate in ga uporabite kot sve-žega, lahko pa ga tudi zme-ljete v posebnem mlinčku vzdrob ali moko in iz njegapripravite kostanjevo polen-to ali kostanjeve žgance. Izkostanja pa pripravljamotudi razno pecivo, kostanjevpire, juho, kuhanega kotprilogo k mesnim in zele-njavnim jedem in še kakš-no jed vredno preizkusa.
Kremna kostanjeva juhas korenčkom
Za 5 oseb potrebujemo: 1 kgnapol kuhanega in povsemolupljenega kostanja, 1 l mes-ne juhe ali vode, 1 večjo čebu-
lo, 5 dag masla, 2 večja koren-čka, sol, sveže mleti poper, še-traj, 3 žlice kisle smetane.
Kostanj do konca skuhaj-te v mesni juhi, ga maloohladite in ga s tekočinovred spasirajte s paličnimmešalnikom. Čebulo pre-pražite na maslu, dodajtena kocke narezano korenjein skupaj pražite še nekajminut. Stresite v spasiranokostanjevo juho, začinite ssoljo, poprom in šetrajemter kuhajte toliko časa, da sekorenček zmehča. Nazad-nje primešajte še kislo sme-tano in postrezite z oluplje-nim pečenim kostanjem, kivam je morda ostal pri pekiprejšnji dan.
Mineštra iz kostanja inpora
Za 5 oseb potrebujemo: 1 kgkostanja, 60 dag pora, 5 dagmasla, 1 l mesne juhe ali vode,sol, poper, sesekljan peteršilj.
Por operite, ga narežitena kolobarje in ga na raz-topljenem maslu pražite,da ovene. Zalijte z mesnojuho in dodajte olupljen ko-stanj. Kuhajte 45 minut, so-lite ter popoprajte po okusuin na koncu posujte s sesek-ljanim peteršiljem ter po-strezite.
Kostanjev pire
Kostanjev pire lahko zači-nite ostro ali sladko. Pikant-nega ponudite k poljubne-mu pečenemu mesu, sladke-ga pa kot sladico s sladkosmetano. Kostanj skuhajte,ga olupite in pretlačite. Vpretlačeno zmes dajte malomasla, strtega česna in mle-ka, zmešajte in na krožnikuprelijte z mesnim sokom. Zasladki pire pa primešajte ko-stanjevi masi sladkor v pra-hu, mleko in rum. Dobropremešajte, ga razdelite naporcije, obrizgajte s stepenosladko smetano in sladica jenared.
S kostanjem in gorgonzolo nadevansvinjski kare
Za 5 oseb potrebujemo: 1,2kg svinjskega kareja, 50 dag ko-
stanja, 15 dag gorgonzole, sol,sveže mleti poper, majaron, 2čebuli in 2 žlici olja.
Kostanj skuhajte in gaolupite. Skozi sredino kare-ja z nožem vzdolžno prebo-dite, da dobite luknjo za na-dev. Olupljen kostanj poso-lite in mu primešajte nakocke narezano gorgonzoloter s tem napolnite kare.Kare posolite in ga z zuna-nje strani natrite z majaro-nom, poprom in oljem. Po-stavite ga na pekač, ga oblo-žite z na kocke narezano če-bulo in ga eno uro in polpecite v na 180 stopinj Cel-zija ogreti pečici. Vmes gapo potrebi zalijte z malovode. Ko je kare pečen, ganarežite na rezine, prelijte zomako, ki je nastala medpečenjem in postrezite spraženim ali pire krompir-jem.
Kostanj
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
DAN ODPRTIH VRAT HIŠE HONKAv Gozd Martuljku (Cesta na Srednji Vrh, Jezerci 3),
v soboto, 17. oktobra 2009, od 9. do 18. ure.
Vabljeni na ogled hiše Honka. Popeljali vas bomo skozi sanjsko eko hišo, ki vas bo zagotovo navdušila.
Veselimo se vašega obiska!Horizont dom d.o.o., Prešernova cesta 10 a, Ljubljana
21torek, 13. oktobra 2009GORENJSKI GLAS
[email protected]ŽIPOT, ZAHVALE
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA, TEL.: 04/53 15 249. Izleti: MADŽARSKE TOPLICE: 15. - 18. 10, 2. - 5. 11, 19. - 22. 11.; TRST: 30. 10.; KOPALNI IZLET - BERNARDIN: 2. 11.; BERNARDIN: 15. 11- 18. 11. ; RIM 19. 11. - 22. 11.; TOPOLŠČICA: 26. 10.; MARTINOVANJE: 14. 11.; LJUTOMER-BOŽIČNI PROGRAM: 23. 12. - 26. 12.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Dobrodelna akcija DrobtinicaKranj - Klub študentov Kranj organizira dobrodelno akcijoDrobtinica, ki bo potekala v petek ob 9. uri na Glavnem trguv Kranju. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za subven-cioniranje šolskih malic in kosil otrokom kranjskih osnovnihšol. Več na www.ksk.si.
Za otroke v knjižnicahRadovljica - V knjižnici bo pravljica Repa velikanka na spore-du v četrtek ob 17. uri.
Bled - Lutkovno-glasbena predstava se bo v knjižnici začelav petek ob 17. uri.
Bohinjska Bistrica - Ustvarjalna delavnica za otroke Torbica,torbica se bo v knjižnici začela jutri ob 17. uri.
Železniki - Pravljica Boben bo v knjižnici na sporedu jutri ob17. uri.
Trata - Delavnica za spretne prste Izdelajmo lonček se bo vknjižnici začela v četrtek ob 17. uri.
Sovodenj - Delavnica za spretne prste Izdelajmo lonček sebo v knjižnici začela v petek ob 18. uri.
Žiri - Delavnica za spretne prste O izgubljeni barvici se bo vknjižnici začela jutri ob 17. uri, delavnica Rišemo s sv-inčnikom pa ob 18. uri.
Jesenice - Jutri bo ustvarjalna delavnica Ptički od 16. do 17.30,v četrtek bo ura pravljic ob 17. uri, v petek bo Brihtina pravljič-na dežela od 10. do 10.45, angleške urice pa od 16. do 18.45.
Slovenski Javornik - Danes bo ustvarjalna delavnica od 16.do 16.45.
Naj izložba in naj pročeljeKranj - Turistično društvo Kranj v četrtek ob 10. uri orga-nizira podelitev priznanj z zakusko za Naj izložbo 2009 inNaj pročelje 2009, ki bo potekala v poročni dvorani Mestnehiše v Kranju.
Četrtkov klepetŽiri - Pogovor z znanim Slovencem iz sveta kulture se bo vGaleriji DPD Svoboda začel v četrtek ob 19. uri. Pogovor bovodila Milena Miklavčič.
Večer slavljenjaKranj - Župnija Zlato polje obvešča, da bo Večer slavljenjajutri ob 19.30 v cerkvi sv. Modesta na Zlatem polju. Večerislavljenja bodo potekali vsako 2. in 4. sredo v mesecu.
Večer s pravljičarko in pisateljico Anjo ŠtefanTržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bodo danes ob 19. uri obskorajšnjem odhodu v pokoj požrtvovalne knjižničarke JožiceAhačič gostili slovensko pravljičarko in pisateljico Anjo Štefan.
Pohod po Miškovi potiKranj - Planinsko društvo Kranj vabi na pohod po Miškovi poti vsoboto, 17. oktobra. Zbor bo pred Mercatorjem na Primskovemob 5.15. Informacije in prijave na gsm: 041/879 312 - Marjan.
Dvoranska vadba Kranj - Iz Društva upokojencev Kranj vabijo na dvoranskovadbo, ki bo potekala vsak torek in petek od 8.30 do 9.30 vprostorih Mega centra na Savski cesti 34. Začela se bo 20.oktobra.
OBVESTILA
IZLETI
PRIREDITVE
New York, New YorkKranj - Potopisno predavanje New York, New York ... Tone-ta Obadiča je povzetek štiriletnega bivanja v središču NewYorka. Prisluhnete mu lahko jutri ob 19.30 v Splošni oddelekv Delavskem domu.
Možnosti soočanja in obvladovanja stresnih situacijKranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalnozdravje, vabi danes ob 16. uri v prostore društvene pisarne naOldhamski 14 - pri Vodovodnem stolpu na predavanjeMožnosti soočanja in obvladovanja stresnih situacij v družini,kjer je prisotna psihiatrična bolezen. Predavanje bo vodila inna vprašanja odgovarjala dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr.med., specialistka psihiatrije Psihiatrične klinike Ljubljana.
Jaka ČopBled - Triglavski narodni park ob sodelovanju z Gornjesavskimmuzejem Jesenice vljudno vabi na odprtje spominske fo-tografske razstave z naslovom Jaka Čop (1911-2002) jutri ob 19.uri v Info središču Triglavska roža na Bledu.
V hribih se dela dan Slovenski Javornik - V Razstavnem salonu V. Gregorača Ja-vornik bo v petek, 16. oktobra, ob 19. uri odprtje fotografskerazstave V hribih se dela dan Lada Brišarja, F2 FZS, članaFDJ.
Zasavska industrijska dediščinaJesenice - Odprtje fotografske razstave Zasavska industrijs-ka dediščina bo jutri ob 19. uri v Fotogaleriji.
Skupinska razstava likovnih delJesenice - V Razstavnem salonu Dolik bodo v petek ob 18. uriodprli skupinsko razstavo likovnih del članic in članovLikovnega kluba Dolik.
Čefurji raus! Ljubljana - Predstava Čefurji raus!, v kateri blesti igralecAleksandar Rajaković, se zaradi izrednega zanimanja občin-stva oktobra seli v večjo dvorano v BTC. Naslednjeponovitve v SiTiTeatru BTC bodo: 23., 25. in 26. oktobra ter11. in 14. novembra, vsakič ob 20. uri.
Ženske&moški.com Sveti Duh - Kulturno društvo Simba obvešča, da bo dodatnapredstava Ženske&moški.com 31. oktobra ob 18. uri, saj jevečerna predstava ob 20.30 že razprodana. Vstopnice se do-bijo samo na LTO Blegoš, Kidričeva 1a, Škofja Loka (bivšiPetrol) v času od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, sobotaod 8. do 14. ure, telefon 04/517 06 00, gsm 051/427 827.
Na kmetihPredoslje - V petek bo v kulturnem domu v PredosljahGledališko društvo Gardelin Kokrica uprizorilo komedijoVinka Möderndorferja Na kmetih v režiji režiserja Jake Šuš-tarja. Vstop je prost.
PREDSTAVE
RAZSTAVE
PREDAVANJA
LOTORezultati 81. kroga - 11. oktobra 2009
7, 10, 13, 21, 28, 31, 37 in 29Lotko: 3 7 3 7 4 7
Loto PLUS: 2, 6, 15, 31, 34, 35, 36 in 37
Garantirani sklad 82. kroga za Sedmico: 200.000 EURPredvideni sklad 82. kroga za Lotka: 490.000 EURPredvideni sklad 82. kroga za PLUS: 65.000 EUR
Odbojka - Tekma četrtega kroga 1. državneodbojkarske lige
Jutri, v sredo, 14. oktobra 2009, bo v ŠD Planina vKranju ob 20. uri tekma četrtega kroga odbo-jkarskega državnega prvenstva moških. OdbojkarjiAstec Triglava se bodo pomerili z ekipo Krke. Na tek-mo vabimo čim več navijačev in ljubiteljev odbojke. Odbojkarski klub Triglav Kranj,
Staretova ulica 56, 4000 Kranj
OSMRTNICA
Z žalostjo sporočamo, da je svojo življenjsko pot sklenil
Rok Trpiniz Železnikov, Racovnik 41
Žara pokojnika bo v mrliški vežici na pokopališču vŽeleznikih danes, v torek, 13. oktobra 2009, od 12. do 19.
ure. Pokopali ga bomo v ožjem družinskem krogu.
Žalujoči vsi njegovi
OSMRTNICA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Sava Tires - Forma
Branko Finžgarrojen 1933
Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 13. oktobra2009, ob 15. uri na pokopališču v Žabnici.
Žara bo v poslovilni vežici od 10. ure dalje. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Kolektiv Sava Tires
OSMRTNICA
V 82. letu starosti je po hudi bolezni umrl
Alojz Slavko Kocijančič
iz Radovljice, upokojenec Elana, čebelar
Pogreb bo jutri, v sredo, 14. oktobra 2009, ob 15. uri na pokopališču v Radovljici.
Žalujoči žena Cilka, hči Zdenka z družino in sin Slavko z družino
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
KRANJ - okolica; 51.67 m2, mansardavečstan. objekta, lasten vhod, obn. l.08, solastništvo na parceli, 79.000eur, SVET RE d. o. o., Nazorjeva ul. 3,Kranj, ☎ 051/237-031
9006102
KRANJ - okolica; 1S, 45.42 m2 v I.nad. večstanovanjske hiše obn. l. 09,mirna okolica, čudovit razgled,69.000 eur, SVET RE d. o. o., Nazor-jeva ul. 3, Kranj, ☎ 051/237-031
9006104
ŠKOFJA LOKA - Podlubnik; 3 S,76.85 m2, delno obn. l. 08, 10/12,razgled na okoliško naravo, ZK urejeno112.000 eur, SVET RE d. o. o., Nazor-jeva ul. 13, Kranj, ☎ 051/237-031
9006103
ODDAM
STANOVANJE študentom ali delav-cem v Portorožu, ☎ 051/611-088,041/323-090 9005962
STANOVANJE v okolici Kranja, ☎041/390-422 9006057
DVOSOBNO stanovanje, novo, 61m2, Planina II, Kranj, ☎ 040/431-787
9006053
HIŠEPRODAM
KRANJ ; hiša 168.68 m2 s štirimi 1Sstan., obn. l. 09, garažni prostor, mo-žen nakup posameznih enot, 239.000eur, SVET RE d.o.o., Nazorjeva ul. 3,Kranj, ☎ 051/237-031
9006105
NOVOGRADNJA, 3. PGF, P+M, 112m2, parcela 661 m2, vsi priključki, ☎041/744-709
9006097
ODDAM
POLOVICO hiše, 86 m2, opremljenaje s spalnico, kuhinjo, kopalnico in wc,cena po dogovoru, ☎ 04/25-01-516,kličite zvečer od 18. ure dalje
9006095
POSLOVNI PROSTORIPRODAM
KRANJ ; poslovni pr. 73.55 m2 z iz-ložb. oknom v posl. strani stavbi, l. 07,dve park. mesti. Možen najem138.000 eur, SVET RE d. o. o., Nazor-jeva ul. 3, Kranj, ☎ 051/237-031
9006106
ODDAM
PISARNIŠKE prostore na Koroški ce-sti (center), ☎ 041/361-100
9005304
V VEČJI zaprti prostor vzamem v hram-bo čolne, prikolice itd., ☎ 040/244-011 9006107
GARAŽEPRODAM
na Planini, cena 10.500 eur ali po do-govoru, ☎ 04/20-23-015 9006090
ODDAM
GARAŽO za daljši čas na Vrečkovi vKranju, ☎ 041/712-662 9005958
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
RENAULT Clio 1.2, l. 2001, 70.000km 3 vrata, lepo ohranjen, ☎041/227-338 9006072
KUPIM
OSEBNI avto, let. 98 ali 99 do 1400cm, dobro ohranjen, ☎ 040/666-806
9006073
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
ZIMSKE gume 205/55 R16 Eskimo,4 kom, malo rabljene, s platišči in orig.kapami za Renault., ☎ 04/23-17-801
9006052
STROJIIN ORODJAPRODAM
BRUSILNI stroj za brušenje tračnihžag, ☎ 031/716-629
9006076
SEKULAR za razrez lesa, ☎ 059/038-650 9006065
GRADBENIMATERIALKURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
9005803
BUKOVA drva, 5 metrov, možen razrezin dostava, ☎ 041/214-500
9006069
BUKOVA drva, ☎ 031/817-7689006079
DRVA - mešana: bukev, gaber, javor,jesen, hrast, možnost razreza in dosta-ve, cena 40 EUR, ☎ 070/323-033
9005804
DRVA, možnost plačila na obroke, me-trska ali razžagana, možnost dostave,☎ 040/338-719
9005805
DRVA, suha, metrska, bukova, ☎ 031/688-234 9006062
DRVA, metrska ali razžagana s prevo-zom, ☎ 031/214-893, 040/214-893
9006089
DRVA bukova, suha, 20 m3, moženrazrez in dostava, cena 44 eur/m3, ☎031/616-879 9006098
RAZŽAGANA pripeljana, bukova drva,☎ 041/758-958
9006058
SUHA bukova drva, ☎ 040/372-0989006055
SUHA bukova drva in žagan les divječešnje, ☎ 051/204-264
9006056
SUHA bukova drva in jesenove plohe,☎ 031/555-588, Luka
9006068
SUHA bukova razžagana drva ter goz-darski zgibni traktor Iwafuji, ☎031/561-707 9006083
SUHA bukova in gradbena drva, mož-na dostava in razrez, ☎ 04/51-28-160
9006085
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
KOTNO sedežno garnituro, vel. 290 x200 cm za simbolično ceno, ☎041/911-835 9006071
STARO garderobno omaro s pripada-jočo zakonsko posteljo, potrebno ob-nove, javor, ☎ 031/412-164 9006087
KNJIGE,PUBLIKACIJEPODARIM
KNJIGI : Planica 1972, Planica 1934-1999, ☎ 04/51-20-859, 031/845-972 9006078
UMETNINE,NAKITPRODAM
TAPISERIJE na temo tarota, 28 strogounikatnih izdelkov, www.mit-tapiserije-tarot.si, ☎ 040/567-544 9006096
STARINEKUPIM
STAR mizarski ponk, omaro, skrinjo,mizo in ostale stare predmete, ☎031/878-351 9006074
OTROŠKAOPREMAPRODAM
OTROŠKO kolo Genesis, 20 col, pre-stave Shimano, cena 60 eur, ☎04/53-18-476, Pfajfar 9006064
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOKULISTIČNI pregledi za očala inkontaktne leče, velika izbira sončnihočal, popusti za upokojence in študen-te. Optika Aleksandra, Qlandia Kranj,☎ 04/23-50-123 9005259
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
MLADIČE pasme Irski seter, cepljenez rodovnikom, stare tri mesece, ☎031/202-463, Tatjana 9006099
PODARIM
DVA prijazna mucka, stara 4 mesece,☎ 051/427-576 9005934
MLADE mucke, ☎ 041/754-5479005946
MLADE, lepe mucke, ☎ 041/672-096 9005995
MUCKE, stare pol leta, ☎ 040/465-758 9006081
LEPE asparaguse, ☎ 051/427-5769006050
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
ROTACIJSKO kosilnico IMT, ☎ 04/572-57-71, 040/878-848
9002437
SEKULAR za žaganje drva s koritom,☎ 04/20-46-578, 031/812-210
9006014
KUPIM
TRAKTOR Univerzal, Štore, Fergus-son, Ursus ali Zetor, ☎ 031/868-034
9005933
TRAKTOR Universal,45 KM, ☎ 031/280-774 9006109
PRIDELKIPRODAM
FIŽOL, papriko in peteršilj, ☎ 041/517-551 9006067
JABOLKA, hruške, krompir, jabolčnisok in zelje (tudi naribamo). Matijovc,Jeglič, Podbrezje 192, ☎ 04/53-31-144 9005841
JABOLKA ester in gala, hruške vilja-movke in jabolka za predelavo, Marku-ta, Čadovlje 3, Golnik, ☎ 04/25-60-048 9005965
JEDILNI krompir, beli fiana in rdeči de-sire in fabiola ter krmni krompir, okolicaKranja, ☎ 041/971-508 9006054
KRMNO peso, ☎ 04/25-91-3559006080
KUPIM
JABOLKA voščenke, ☎ 041/789-836 9006088
REPO za kisanje, ☎ 041/420-1249006063
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BIKCA, starega 14 dni, ☎ 041/962-860 9006091
ČB BIKCA, starega 10 dni, Žabnica57, ☎ 04/23-10-268, 041/595-355
9006051
ČB TELIČKA bikca, starega 1 teden,☎ 041/665-296 9006094
DVE KOZI, ☎ 041/967-528 9006066
JAGNJETA za zakol ali nadaljnjo rejo,☎ 041/821-358 9006082
KOKOŠI RJAVE pred nesnostjo. Vsakdelavnik od 8. do 11. ure, sreda od 8.do 17. ure in sobota od 8. do 13. ure.Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99,pri Komendi, ☎ 01/83-43-586
9005954
KRAVO s prvo teličko, ☎ 04/57-21-387 9006060
KUNCE, pasme nemški lisec in orjak,za pleme, ☎ 040/267-108, 041/369-891 9006061
PONI KOBILO z žrebičkom, zelo mir-na in ujahana za otroke, cena po dogo-voru, ☎ 031/330-434 9005944
RJAVE jarkice, v začetku nesnosti,Stanonik, Log 9, Škofja Loka, ☎04/51-85-546, 041/694-285
9006070
TELIČKO simentalko, ☎ 040/516-763 9006077
OSTALOPRODAM
MESO telice, krmljene samo s senomin otavo, ☎ 04/51-22-490, 041/800-860 9006059
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
DELO dobi dekle ali fant v strežbi in pi-copek, Klub Kovač, Glavna c. 1, Na-klo, ☎ 031/339-003 9005936
HONORARNO zaposlim dekle za delov šanku, Bar Jordan, Žiganja vas 52,Križe, ☎ 040/516-024 9005972
IŠČEM študentko za delo ob vikendihv Dnevnem baru ”Škrbina”, Cesta svo-bode 1, Bled, ☎ 031/717-6759006092
ZAPOSLIMO picopeka v novi piceriji vMedvodah, Avtomaš, d.o.o, Češnje-vek 22, Cerklje na Gorenjskem, ☎051/379-888 9005957
IŠČEM ZAPOSLITEV? Pridružite senam. Terensko delo. Inf. od 15. do 16.ure, vsak dan razen vikende na tel. ☎070/521-553, Jancomm, d. o. o.,Retnje 54, Križe 9006100
TAKOJ zaposlimo samostojnega rez-kalca na numerično vodenih CNN stro-jih, BM-CNC, d. o. o., ul. Simona Gre-gorčiča 7, Radovljica, ☎ 0041-79/60-10-238 9006108
IŠČEM
IŠČEM DELO, varstvo otrok na svojemdomu, Predoslje, ☎ 040/561-408
9006049
IŠČEM DELO, nudim dnevno pomočstarejši osebi do 15. ure. Dnevnanega, kuhanje, pospravljanje, nabava,☎ 041/844-492 9006075
IŠČEM DELO, vsa gospodinjska dela,nega bolnika, nasplošno prevzamemcelotno skrb za starejše, ☎ 040/756-409 9006101
STORITVENUDIM
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi SKALA, d. n. o., Struževo3 a, Kranj, ☎ 041/222-741
9004469
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838
9005544
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloji, ro-lete, lamelne zavese, plise zavese, ko-marniki, markize, www.asteriks.net
9005800
BELJENJE in glajenje sten, antiglivičnipremazi, barvanje napuščev in fasad,dekorativni ometi in opleski, Pavec Ivo,s. p., Podbrezje 179, Naklo, ☎031/392-909
9005766
DELAM vsa gradbena dela, novograd-nje, adaptacije, fasade, notranje ome-te, betonske škarpe, z vašim ali našimmaterialom, Babič Miloš, s. p., Be-gunjska c. 9, Lesce, ☎ 041/622-946
9006093
DELAMO vsa zidarska dela, notranje ome-te in fasade z našim ali vašim materialom,Arjaniti, d. o. o., Žabnica 47, Žabnica, ☎041/288-473, 041/878-386 9005900
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, ometi,ometi fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871
9005834
TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvože-na tesnila, do 30 % prihranka pri ogre-vanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanj-šan hrup, 10 let garancije. BE & MA,d. o. o., Ekslerjeva 6, Kamnik, ☎01/83-15-057, 041/694-229
9005909
POSLOVNI STIKI
ZASEBNI STIKIOGROMNO raznovrstnih žensk odvsepovsod Vas želi spoznati, ☎031/505-495 9005764
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje zarazlične ljudi, različnih starosti, zastonj zamlade dame, ☎ 031/836-378
9005763
RAZNOPRODAM
ČEVLJARSKI brusilni stroj, rabljen insrajco ter brezrokavnik za narodnonošo, novo, ☎ 031/701-964
9006084
ZABOJNIK za odpadke, 240 l, nov,ugodno, ☎ 04/51-82-720
9006086
22 torek, 13. oktobra 2009MALI OGLASI, ZAHVALE [email protected] GLAS
ITD NEPREMIČNINE, d.o.o.MAISTROV TRG 7,
4000 KRANJTEL.: 04/23-81-120,
04/23-66-670
041/755-296, 040/204-661, 041/900-009
e-pošta: [email protected]
OVSENIK inženiring, d. o. o.Jezerska c. 108/c,
4000 KRANJ
Iščemo:delavca za delo
v lesni stroki (m/ž)
Priporočene delovne izkušnje in smer:
- KV mizar ter- monter
Informacije po tel.: 04/281-66-00
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE,TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERUPOKOJENCE, do 50 % obr.,obveznosti niso ovira. Tudi kre-diti na osnovi vozila in leasingi.Možnost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Roberts.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,02/252-48-26, 041/750-560
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
ZAHVALA
V 76. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ata,stari ata, brat, stric in tast
Anton PotočnikZahvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in gapospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njegoviZg. Besnica, 1. oktobra 2009
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 17.30 in za objavo v torek do petka do13.30! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek neprekinjeno od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18., v petek od 8. do 14. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
www.jur-tan.si
JUR-TAN, nepremičnine, d. o. o.PE Cankarjeva ulica 03 (staro-mestno jedro),
4000 Kranj, tel.: 04/236-92-14,mobi: 041/451-857
e-pošta: [email protected]
Stritarjeva ulica 7, 4000 Kranjwww.nepremicnine.gnd.si
e-naslov: [email protected]: +386 4 281 39 04, fax: +386 4 281 39 07gsm: +386 31 536 578
GN
D d
.o.o
.
Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66
GSM 051/320 700, Email: [email protected]
d.o.
o.
~ tvo.magnavel@
gmail.co
m
Mag
nave
l d.o
.o.,
Vis
oko
119,
Vis
oko
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
23torek, 13. oktobra 2009GORENJSKI GLAS
ZAHVALA
29. septembra nas je po hudi bolezni zapustila
Rozalija HafnerIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatel-jem, sodelavcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnjipoti. Hvala za podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr.Knapičevi za tako pogosto obiskovanje. Zahvala tudi župnikuGregorju Dolšaku ter pogrebnemu zavodu Komunala za lepoopravljen obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 90. letu je tiho zaspal naš dragi oče, ded, praded, tast in stric
Jože Dežman st.Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za daro-vano cvetje, sveče in izraze sožalja. Zahvaljujemo se dr. Bele-harju in patronažni sestri Vesni. Zahvala tudi župniku Kramar-ju, pevcem, trobentaču, DU Cerklje, za lep govor PGD Lahovče,praporščakom in ostalim PGD. Hvala tudi pogrebni službi Pogrebnik. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
Vsi njegoviLahovče, Sp. Brnik, Hraše, 2. oktobra 2009
14. oktobra 2009, mineva četrto leto od tistega usodnega petka,ko se je nenadoma utrnila luč življenja in nas je za vedno zapustil naš ljubi
Andrej BalančHvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prižigate sveče, prinašate rože ter v srcu ohranjate lepe misli nanj.
Žalujoči: mami, ati in sestra Mateja
ZAHVALA
V 93. letu dozorevanja nas je zapustil
Jožef Ostermanp. d. Francetov ATA iz Luž
Iskreno se zahvaljujemo Vsem, ki ste ob izgubi velikega ČLOVEKA bili z nami. Posebna zahvala Kranjskim godbeni-kom, vsem pevskim in molitvenim skupinam, številnim druš-tvom in združenjem in g. kaplanu ter sosedom, bôtrom, prijate-ljem ... Prav posebna zahvala sooskrbovancem in osebju Domastarejših občanov Potoče. Vsem imenovanim in neimenovanimiskrena zahvala.
Vsi njegoviLuže, 7. oktobra 2009
V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče,stari oče, tast, brat, svak in stric
Andrej NovakIskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkihstali ob strani. Hvaležni smo za vse molitve, lepe misli, darovandenar, cvetje in sveče. Hvala, da ste se v zares velikem številuudeležili pogreba, še posebej vsem sodelujočim na pogrebnislovesnosti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči žena Anica in vsi njegoviVodice, 12. oktobra 2009
ZAHVALA
Ob smrti sina, brata in strica
Zdravka Tonijase iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga zdravili in mu nudili pomoč pri njegovi
dolgoletni bolezni, in vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti v prerani grob.
Vsi njegovi
ZAHVALANi te več na vrtu, ne v hiši,nič več glas se tvoj ne sliši,če lučko na grobu upihnil bo vihar,v naših srcih je ne bo nikdar.
V neizmerni žalosti sporočamo, da je v 78. letu prenehalo biti plemenito srce naše dragemami, mame, babice, tašče, sestre in tete
Marije Ažmanroj. Noč, Bohinčeve Minke z Lancovega 77
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom - posebej sosedi Francki Rozman in Zupanovim, prijateljem, znancem, Minkinim sodelavkam iz vrtca, njenim dobrim
prijateljicam, sovaščanom, sodelavkam Metie in teti Minki za denarno pomoč, Krajevniskupnosti Lancovo in Društvu upokojencev Kamna Gorica. Posebej se zahvaljujemo
Kliničnemu centru v Ljubljani, ker so se tako borili, da bi jo ohranili pri življenju. Zahvala tudi dr. Marti Ropret in sestri Vlasti. Zahvala pogrebni službi Novak in g. župniku
za lepo opravljen obred. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Vida, vnukinje Anka z Mihom, Lucija, Dolores z Andrejem, pravnukiTimotej, Enej, Iza, Tit, zet Vid, sestra Vida in ostalo sorodstvo
Lancovo, 8. oktobra 2009
ZAHVALA
V 78. letu starosti je zaspala naša draga mama, sestra, tašča, stara mama in teta
Marija Potočnikrojena Jelenc, p. d. Hribova mama iz Nemilj
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljemin znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli pisna in ust-na sožalja, poklonili cvetje in sveče ter jo v tako velikem številupospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju od-delka intenzivne terapije operativnih strok bolnišnice Jesenicein dr. Terčonu za zdravljenje. Hvala župnikoma g. Urbaniji ing. Miheliču za duhovno podporo v času bolezni. Zahvala doma-čemu župniku g. Kralju za lep pogrebni obred, pevcem s Trste-nika, pogrebni službi Navček in zvonarjem. Hvala sodelavcempodjetij Četrta pot, VGP Kranj in Gorenje, krajevni skupnostiPodblica, domačim gasilcem in predsedstvu GZ MO Kranj, pevskemu zboru Sveti Tilen in folklorni skupini KUD Mali vrh.Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
Vsi njeniNemilje, Bukovščica, Ljubno, Reteče, Kokrica
Umrla je najina sodelavka
Alenka PorOhranila jo bova v lepem spominu.
Bogdan Greif in France Jamnik
OSMRTNICA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Sava Tires - PC Omega
Anton Zorkorojen 1934
Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 13. oktobra 2009, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Kolektiv Sava Tires
Mama je le ena,nam vsem dodeljena.Takrat je hudo,ko izgubiš tudi njo!
Ni je solze, ki bi te obudila,ni zemlje, ki bi te nam vrnila.Prikradejo se slike iz spomina.Pogled zdrsi na stol, kjer običajno si sedel,na stvari, ki si jih rad imel.V srcu nastala je praznina,ostale so le slike, bolečina.
V SPOMIN
Izčrpal svoje sem moči,zaprl trudne sem oči.Ne jokajte ob mojem grobu,le tiho k njemu pristopitein večni mir mi zaželite.
(D. Kette)
Kdo bi razumel,je trpljenje blagoslovso preizkušnje kakor sol,ki začinijo življenje.
ZAHVALA
SREDA
0/9°C
24 GORENJSKI GLAStorek, 13. oktobra 2009
Anketa
vremenska napoved
TOREK
2/12°C
....
....
....
....
....
....
...
Katarina Doberšek:
"Z besedami se veliko dose-že, kakšna "nežna po riti" paše ni nekaj tako zelo hude-ga. Ne vem pa, ali je to stvarzakona. Jaz še največkratuporabim kazen, da moraotrok za nekaj minut v sobo."
Mateja Rant
Bled - Jubilej so v soboto za-znamovali s kremno rezinovelikanko, ki je merila de-set milijonov kvadratnihmilimetrov. Med obiskoval-ce so tako brezplačno raz-delili skoraj dva tisoč kre-mastih sladic, ki predstav-ljajo simbol blejske kulina-rike.
"Kremne rezine še vednopripravljamo po originalnirecepturi, v vseh teh letihnismo prav nič spreminja-li," nam je zaupala slaščičar-ka s ta čas najdaljšim sta-žem v slaščičarki delavnicihotela Park Irfeta Bitevič.Tudi velikost je natančnodoločena, in sicer meri se-dem krat sedem centime-trov, v višino pa štiri do petcentimetrov. Pojasnila je še,da pri pripravi dobre krem-ne rezine nikakor ne sme-mo varčevati pri sestavinah."Sicer je bolje, da se je splohne lotimo!" Pravi, da pripra-vijo do 2500 kremnih rezinna dan, ob koncu tedna tudi
do štiri tisoč. "Recesija se pri'kremšnitah' prav nič ne po-zna," se je nasmejala IrfetaBitevič in dodala, da si jo ševedno vsako jutro z vese-
ljem privošči. In to že štiri-deset let, saj je v slaščičarskidelavnici kot vajenka začeladelati pri 14 letih. Kremnerezine v slaščičarski delavni-
ci hotela Park pa izdelujejože vse od leta 1953, ko je te-danji vodja delavnice IštvanLukačević ustvaril recept zato priljubljeno sladico.
....
....
....
....
....
....
...
ČETRTEK
-2/7°C
Jasna Žgajnar:
"Telesno kaznovanje se mizdi nesprejemljivo. Samasem za doslednost: kar re-češ, to naj drži. S tem priotroku veliko dosežeš. Semza to, da naj se prepoveduzakoni."
Eno po riti?Suzana P. Kovačič
V pripravi je družinski za-konik, ki naj bi prepovedaltelesno kaznovanje otrok. Je to stvar zakona ali stvarvzgoje, smo spraševali naGolniku. Kaj je torej vzgojnoin kaj je že nasilje?
Matjaž Torč:
"Z besedo se da veliko do-seči. Včasih je potrebna enapo riti, samo umirjen od-rasel človek jo mora upora-biti. Z zakonom ne bomonič rešili, zakon ni merilo."
Branko Perko:
"Odvisno, kakšna je vzgoja,tudi osebnost otroka. Neka-terim zaleže beseda, nekate-rim ne in dobijo vzgojno poriti. Vzgojne zadeve nisostvar zakona, nasilje je papovsem nekaj drugega."
Aleksandra Šimenec:
"Odvisno od otroka. Včasihse da z besedo, včasih jekakšna po riti, vse drugo paje že nasilje. Pri nas domaje kazen, če beseda ne za-leže, da otroka nesem vsobo za nekaj minut."
Napoved za Gorenjsko
Delno jasno bo, predvsem čez dan bo tudi nekaj večoblačnosti. Pihal bo severni veter. Hladno bo, jutranje temperature bodo tudi pod lediščem. Ponekod bo slana.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Mladoporočenci
V Kranju sta se 30. septembra poročila Boštjan Naglič in NušaMežek, 3. oktobra pa v Kranju Klemen Zajec in Maja Poličar, vPreddvoru Aleš Osterman in Anja Sajovic, na Bledu GorazdMehle in Ina Lamprecht, v Radovljici Matevž Uroš Pavlič inUrška Gale, v Škofji Loki Jurij Kalan in Petra Brišar. Mladopo-ročencem podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas.
Novorojenčki
Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 40 novihprebivalcev, od tega v Kranju 24, na Jesenicah pa 16. V Kra-nju se je rodilo 10 deklic in 14 dečkov. Najlažji je bil deček, kije tehtal 2510 gramov, najtežjemu pa je tehtnica pokazala4270 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 10 deklic in 6 dečkov.Najtežja deklica je tehtala 4510, najlažja pa 2600 gramov.
Pri kremnih rezinah ni recesijeV slaščičarski delavnici hotela Park so v 56 letih izdelali že deset milijonov originalnih blejskih kremnih rezin po originalnem receptu Ištvana Lukačevića..
Žiri
Izdano gradbeno dovoljenje za dom
Po številnih zapletih in večmesečnem čakanju je Upravnaenota Škofja Loka v minulih dneh podjetju Deos le izdaladovoljenje za gradnjo doma za starostnike v Žireh. "Gre za pomemben korak in upam, da dodatnih zapletov ne boveč. Investitor mora poskrbeti, da v času do začetka gradnjene izgubi pridobljene koncesije," je včeraj povedal županBojan Starman. B. B.
Ob jubileju blejskih kremnih rezin so med obiskovalce brezplačno razdelili skoraj dva tisočteh sladic. / Foto: Matic Zorman
Podbrezje
Darko se bo kmalu vozil
V petek je bila pri družini Debeljak v Podbrezjah slovesnost,na katero so povabili najzaslužnejše za to, da je njihov reje-nec Darko Džurić dobil invalidnosti prilagojen osebni avto.Vse se je začelo februarja letos, ko je prav Gorenjski glasprvi objavil Darkovo zgodbo in povabil donatorje, naj daru-jejo za avto, ki bo s prilagoditvijo vred stal šestdeset tisočevrov. Klopčič se je začel odvijati: za Darka so pripravili do-brodelno prireditev člani društva Kranjčani materam, zanjso zbirali vrstniki v Ekonomski gimnaziji v Radovljici, poma-gal je Darkov plavalni klub Žito Gorenjka Radovljica (tu seDarko pripravlja za paraolimpijske igre v Londonu), na Ble-du je bil dobrodelni koncert, v Kranju nogometna tekma Zlateselekcije Toneta Fornezzija Tofa ... in še več je bilo kamen-čkov, ki so izpolnili ta mozaik dobrote in solidarnosti. Po za-slugi donatorjev je Darko, sedaj že študent Fakultete zašport v Ljubljani, pred dnevi dobil avto. Opraviti mora še šo-ferski izpit, pred tem pa se je na prireditvi, ki sta jo pripravi-la njegova krušna starša Veronika in Milan Debeljak, zahva-lil vsem, ki so pomagali. Novi avto je doživel tudi blagoslovz željo, da bo Darkovo življenje z njim samostojnejše. D. Ž.
Darko s krušnima staršema in novim avtom / Foto: Matic Zorman
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 TORE
K_13
. 10.
2009MISS, TV, GLASBA
PREPEVALO MLADOIN STARO
V jeseniškem baru Tea - ter je v peteknastopil legendarni slovenski kan-tavtor Adi Smolar in s svojimi izvir-nimi besedili razvnel občinstvo. / Foto: Anka Bulovec
02
LJUDJE
GEORGE, JAGER IN HILOT
George bi bil star dvesto let, zeliščniliker se približuje polnoletnosti, ra-zličnim masažam, ki jih slovenskijavnosti ponujajo, pa se je pridružilaše filipinska umetnost starodavnegazdravljenja. / Foto: Črt Slavec
KULTURA
Z GORA NA MEDITERAN
Tri osrednje kranjske galerije odčetrtka naprej gostijo več kot sto del35 likovnikov iz Slovenije in tujine.Kakovosten izbor del na 8. bienalurisbe in slike Alpe-Jadran.
03
Mis
s Sl
oven
ije 2
009
Tina
Pet
elin
/ F
oto:
Črt
Sla
vec
02 TOREK_13. 10. 2009
MISS, TV, GLASBA
ariborčankaTina Petelin(dekle z naslo-vnice), ki bo vteh dneh do-
polnila 24 let, je prejšnji te-den osvojila naslov miss Slo-venije 2009. Pravzaprav je tanovica dobesedno odjeknila,saj je letos tekmovanje pote-kalo drugače, kot smo vajeni.Kot vemo, lani izbora nismoizpeljali in kot edina evrop-ska država ostali brez nosilkenaslova in tekmovalke nasvetovnem izboru. Nekateriso že namigovali, da bo Ta-deja Ternar ostala 'večnamiss' in res je tako kazalo.Celotna stvar se je obrnila naglavo v enem tednu. Kotnam je na tiskovni konferen-ci povedal novopečeni last-nik licence Damir Osredeč-ki, je žena pokojnega ustano-vitelja Erica Morleyja JuliaMorley, ki sedaj vodi tekmo-vanje, hotela, da se tekmova-nje v Sloveniji nadaljuje. Znjim je kontaktirala prekskupnih prijateljev in ga za-prosila za izvedbo tekmova-nja. Prejšnji lastnik licence
za Slovenijo Zdravko Gerži-na pa je v sporočilu za jav-nost zapisal, da tako glamu-roznega dogodka ne misliorganizirati na nižji ravni inda za lansko in letošnje letoni našel skupnega jezikapredvsem z medijskimi hiša-mi, ki bi skrbele za televizij-ski prenos. Damirja to očitno
ni motilo in tekmovanje soizvedli (tako rekoč) v enemtednu. Najprej so naredilimanjši kasting, na kateregaso povabili dvanajst deklet,od katerih se jih je na povabi-lo odzvalo deset. Petčlanskakomisija, ki ji je predsedovalkar lastnik licence, poleg nje-ga pa so ocenjevali še Sanja
Grohar, Miša Margan, EvaRepič in Aljoša Krošlin Grlj,je tako izbrala miss, prvi dvespremljevalki in miss fotoge-ničnosti. Za prihodnje letoorganizatorji obljubljajo naj-večji šov, kar smo jih videli vSloveniji, 59. svetovni izborza miss pa bo letos decembrav Johannesburgu.
Črt Slavec
M
ZZ Top in Dream Theater
V sredo bo ob 20. uri v ljubljanski Hali Tivoli nastopila pr-votna pevka skupine Nightwish Tarja Turunen. V skloputurneje Final Storm Tour 2009, na katerem predstavljasvoj aktualni album My Winter Storm, bo na ljubljanskemkoncertu zagotovo navdušila vse, ki še vedno prisegajona njen glas. Dva dni za njo bodo Tivoli osvajali boogibradači. Nastopili bodo ZZ Top, konec oktobra - na noččarovnic (31. oktobra) pa ne spreglejte postanka karavaneprogresivnega rocka in metala. Nastopili bodo DreamTheater in Opeth, ki bodo v Sloveniji nastopili že tretjič.Spremljali jih bodo še Bigelf in Unexpect. A. B.
Lento prve spremljevalke je prejela 21-letna Blejčanka Tara Zupančič, miss Slovenije 2009je postala Tina Petelin, druga spremljevalka Janja Gašljevič, Polona Golob iz Maribora pa jebila izbrana za miss fotogeničnosti. / Foto: Črt Slavec
o smešnih (pa tudizoprnih) izjavah jeprejšnji teden zno-va vodila Salome,po tesarskem zna-
nju in pridnosti Fredi, pospletkarjenju pa Artur. Gla-vo družine Alenko smo ko-maj opazili, enako tudi ne-katere druge člane družine(Miki, Marijan, Maja, Go-ran), spet druge povsemspregledali. Morda je takotudi prav. Zdi se, da so sinekateri spisali scenarij res-ničnostnega šova vnaprej.Kako je lahko nekaj, kar najbi bilo nepredvidljivo, zvedno novimi zapleti, takopredvidljivo, da si hlapeclepo izračuna: sedaj grem vdvoboj, ki ga bo nasprotnikpredal, potem gre ven La
Toya, nato sem jaz gospo-dar in ...
Ustvarjalci šova so jim karlepo zagodli z nadomestnimdvobojem, a kaj ko se je vserazpletlo po njihovih željah inscenarij se z manjšim odsto-panjem odvija naprej. Ok, sajgre lahko tudi tako naprej,vendar nas hudičevo zanima,zakaj so nekateri sprejeli izzivin prihod na kmetijo podMrzlim Vrhom? Slavni do-datne pozornosti ne potrebu-jejo (ja, seveda), premožni nedenarja (ja, ja), spoznali bodonove prijatelje (oh) ... Vse sku-paj diši kot veliki come backodpisanih, milni mehurčekprevelikih pričakovanj pa bona koncu počil tudi za finali-sta. Še to, Žitnikovo analizotekmovalcev in njihovih pri-čakovanj takoj podpišemo, vkrog finalistov bi vključili le šenašega Mikija.
Znani kmeti pod Mrzlim Vrhom
SCENARIJ SO SINAPISALI VNAPREJ
Boštjan Bogataj
P
CN
M L
TD.,
D.O
.O.,
MAI
STR
OV
TRG
6,
KR
ANJ
di Smolar, pri-ljubljeni glasbe-nik, katerega bipravzaprav lah-ko označili kot
najuspešnejšega slovenske-ga kantavtorja vseh časov,saj Smolarjeve naklade brez-kompromisno prekašajodruge na slovenski sceni, jespet navdušil jeseniško pu-bliko. Koncert, ki je bil zara-di slabe vremenske napove-di s Čufarjevega trga pre-stavljen v notranjost Tea-tra,je potekal v prijetnejšem inintimnejšem kavarniškemvzdušju, njegove pesmi - ve-liko jih je že kar 'ponaro-delih' (Rolica papirja, Dvaj-set ljubic, Daleč je za najupomlad, Jaz sem nor), ki te-
meljijo predvsem na zanimi-vih in poučnih tekstih izvsakdanjega življenja, pa so
ob kozarčku pijače skupaj sSmolarjem prepevale pravvse generacije.
PREPEVALO MLADO IN STAROV jeseniškem baru Tea-ter je v petek nastopil legendarni slovenski kantavtor Adi Smolar in s svojimi izvirnimi besedili razvnel občinstvo.
Anka Bulovec
A
Adi pravi, da glasbeni repertoar sestavi kar na odru. Pesmiizbira med koncertom glede na odziv publike, k nastopu paje dodal tudi nekaj lepih misli in, tako kot je že v njegovi na-vadi, poskrbel za obilico smeha. Mnoge šale so letele pravna njegov račun. / Foto: Anka Bulovec
INSTANTNI IZBOR MISS SLOVENIJEPonovno smo dobili miss Slovenije, vendar precej drugače, kot smo bili vajeni. Zaključna prireditev jepotekala kar v hotelu in se je končala v slabi uri v obliki tiskovne konference.
naročnine04/201 42 41
e-pošta: [email protected]
na od stalnic kranj-skega kulturnegaživljenja v preteklihdveh desetletjih sta
poleg bienalnih fotografskihpredvsem obe skupinski li-kovni razstavi, Slovenski bie-nale mesta Kranj in Razstavarisbe in slike v prostoru Alpe-Jadran, ki ju organizira Li-kovno društvo Kranj. Sled-nja tudi z močno mednarod-no udeležbo poteka že vse odleta 1995, ko je bila razstavaomejena zgolj na Malo gale-rijo Likovnega društva.Osma izvedba je oktobra naogled v vseh treh osrednjihkranjskih galerijah Prešer-nove hiše, Mestne hiše in vMali galeriji. Tokrat gre zaenega najobsežnejših biena-lov doslej, saj se predstavljakar 35 avtorjev iz šestih dr-žav. Sodelujejo vabljeni li-kovniki iz Avstrije, JohannJascha, Norbert Klavora,Karl Vouk, Zorka L. Weiss, sHrvaškega Ivan Balažević,Fulvijo Juričić, Bojan Šumo-nja, iz Italije Giorgio MariaCisco in Jasna Merku, zMadžarskega Agnes Szepfal-vi, iz Makedonije Tanja Ta-nevska in s Poljskega JoannaZajac-Slapničar, povabilo paje sprejelo tudi pet sloven-skih ustvarjalcev NikolajBeer, Dragica Čadež, PolonaPetek, Jože Slak - Džoka inJože Trobec. Tudi tokrat pasodeluje tudi osemnajst
ustvarjalcev domačega Li-kovnega društva Kranj.
"Tokratni bienale je zago-tovo ena najbolj kakovostnihprireditev v Kranju in na Go-renjskem, njeno najpo-membnejše sporočilo pa jezagotovo, da so dela doma-čih likovnikov povsem pri-merljiva z deli tujih ustvar-jalcev, ki so običajno tudividni predstavniki likovneumetnosti v svojih okoljih,"je na četrtkovem odprtju bie-nala razmišljal umetnostnizgodovinar dr. Damir Glo-bočnik. Pobudnica in umet-niška vodja bienala, akadem-ska slikarka Klementina Go-lija pa je povedala, da so gle-de na koncept tega medna-rodnega likovnega druženjavabili predvsem avtorje, kijim je risba tudi duhovna inemocionalna podstat njiho-vega likovnega izražanja in
imajo prepoznaven likovnirokopis.
"Ena najpomembnejšihstvari pri takih skupinskihrazstavah je, da tako avtorjikot kritiki in obiskovalci stem dobijo dober pregled te-kočega likovnega ustvarja-nja. Osebno se mi zdi, da jerazstava mogoče celo prema-lo profilirana zgolj na risboin bolj na sliko in druge li-kovne tehnike. Tako ob spre-hodu po razstaviščih lahkovidimo predvsem veliko slik,ki jih z risbo povezujejozgolj elementi linije ne parisbe kot take," je povedal sli-kar in arhitekt Karl Vouk, kise tokrat predstavlja z najno-vejšimi risbami na papirjuin se pri tem drži svoje zna-čilne tematike simbolov ... Ssvojimi najnovejšimi deli sepredstavlja tudi tržaška Slo-venka Jasna Merku: "V Kra-
nju se predstavljam prvič insem bila zelo vesela povabilana razstavo. Zelo me je pre-senetil visok nivo razstavlje-nih del, prav tako pa lahkorečem, da je organizacija bi-enala odlična. Obnovila semstara znanstva in spoznalaštevilne nove avtorje. Razsta-vo sem izrabila za predstavi-tev mojih novejših del, saj jemoj princip, da na vsaki raz-stavi poskušam pokazati kajnovega. Začela sem nov ci-klus Vezi, v katerem se izra-žam tako z risbo kot s kom-biniranimi tehnikami, kotsta vtiranka ali kolaž."
Razstavo je popestrilaglasbena skupina Slutnjapoletja, katere duhovni inidejni vodja je tudi eden odtokratnih razstavljavcev,Kranjčan Nejč Slapar. Raz-stava bo v vseh treh galerijahna ogled do konca oktobra.
TOREK_13. 10. 2009 03
KULTURA
Z GORA NA MEDITERANTri osrednje kranjske galerije od četrtka naprej gostijo več kot sto del 35 likovnikov iz Slovenije in tujine. Kakovosten izbor del na 8. bienalu risbe in slike Alpe-Jadran.
ranjska Gora - Naj-mlajši uporabnikiknjižnic v KranjskiGori in v Mojstraniže več kot leto so-
delujejo v projektu Berem zBirhto. Namenjen je mla-dim bralcem, predvsempredšolskim in osnovnošol-skim otrokom. "Zanimiveknjige, ki jih izberemoknjižničarji, označimo zBrihtino nalepko in natootroke, ki so te knjige pre-brali, tudi nagradimo.
Predšolski otroci ter otroci,ki obiskujejo prvi in drugirazred osnovne šole, namza vsako prebrano knjigoprinesejo risbico, ki se na-vezuje na vsebino prebraneknjige, otroci, ki obiskujejovišje razrede, pa izpolnijoBrihtin vprašalnik, ki ga do-bijo v knjižnici," je poveda-la knjižničarka Danica Ko-šir. "Z Brihto bere že 50otrok, ki so nad projektomnavdušeni. Knjižnica pa stem izpolnjuje svoje po-slanstvo - pridobiva in nav-dušuje mlade za branje," šepoudarja Koširjeva.
Igor Kavčič
E
Marjana Ahačič
K
BRIHTA ZA NAJMLAJŠE BRALCE
Kranj
Portret iz zraka
Jutri, v sredo, 14. oktobra, ob 20. uri bo v kranjskih rovihpod starim mestnim jedrom odprtje fotografske razstaveKranj - portret iz zraka, avtorja Primoža Hienga. Kot povenaslov razstave, gre za fotografije Kranja iz ptičje per-spektive. Na odprtju bo igrala skupina Beer Belly. I. K.
Škofja Loka
Na Blaznikovem večeru o Ivanu Omanu
Jutri, v sredo, 14. oktobra, ob 19. uri bo v Miheličevi galeriji vŠkofji Loki Blaznikov večer z naslovom Ivan Oman, glasljudstva v prelomnem času. Urednik Aleš Primc bo predsta-vil knjigo, ki je izšla ob Omanovi 80-letnici. Na večeru bostaspregovorila tudi dr. Rosvita Pesek in mag. Tone Košir. I. K.
Knjižničarji za projekt izberejo najbolj zanimive knjige in jihopremijo z Brihtino nalepko.
Na odprtju bienala so se ob kranjskem županu Damijanu Pernetu, ki je razstavo odprl, postavilisodelujoči avtorji (z leve): Karl Vouk, Jasna Merku, Klementina Golija in Norbert Klavora.
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
04 TOREK_13. 10. 2009
FILM, KINO, MODA
dovršenosti popol-nega videza vseka-kor sodijo skrbnoizbrani modni do-datki. Preverite
svoje dragocene zbirke alipa se podajte v lov za naj-boljšimi novimi kosi, kajtitrenutno je izbira teh v vsehmodnih prodajalnah dokajširoka. Posebej prav bodoprišli vsem tistim, ki vas jerecesija bolj ali manj udari-la po žepu, saj si namestonovih oblačil lahko kupitele nove modne dodatke intako popestrite in obnovitesvoj videz.
Izbirajte nakit s karakterjem
Nakit je najbrž tisto prvo,na kar pomislite, ko se go-
vori o modnih dodatkih.Tokrat lahko opustite vsesvoje zavore in izbirate mednajvečjimi, najbolj opazni-mi kosi, ki v sebi nosijosvojstven karakter. Ne bojtese barvnih masivnih in raz-košnih ogrlic geometrijskihoblik. Tudi zapestnice so venem ali največ dveh večjihkosih, prednost tega je, davas ne bodo motile s svojimžvenketanjem.
Brez pasu nikamor
Pas je lahko iz kakršnega-koli materiala, kakršnekolioblike, barve ali stila, zaradisvoje prilagodljivosti vsake-
mu videzu je v modnemsvetu med oblikovalci po-stal stalnica. Nosite ga lah-ko v kombinaciji z majica-mi, oblekicami, srajcami,jaknami in plašči. Letošnjojesen ga lahko kombiniratez rokavicami ali škornji venaki barvi.
Klobuki in rokavice
Velika pozornost je v le-tošnji jesenski modi name-njena klobukom in rokavi-cam. In čeprav je vloga na-glavnih pokrival in rokavicpredvsem v tem, da nas vhladnih dneh grejejo, jihmodni oblikovalci v modiuporabljajo bolj kot okras.Kar bo razveselilo vse ljubi-telje naglavnih pokrival, sajso letos trgovine dobro zalo-žene z raznovrstnimi klo-buki in kapami. Dolge roka-vice, ki segajo do komolca,so bile še do nedavnega re-zervirane za bolj ekskluziv-ne večerne priložnosti, se-daj pa vas bodo lahko grelečisto vsak dan.
Torbe in torbice
Osnovna vloga ženskihtorb in torbic, ki je bila na-menjena prenašanju inshranjevanju naših malihzakladov, je to sezono po-polnoma razvrednotena.Njihov osnovni namen jele, da izstopajo in tako po-udarjajo vaš slog in vašoosebnost. Torej male ali ve-like, pisane ali enobarvne,poiščite si takšne, ki bododel vas in vašega sloga.
ora Ephron, reži-serka večnih lju-bezenskih hre-penenj Čaka tepošta in Roman-
ca v Seattlu, predstavlja bio-grafiji dveh žensk, ločenih včasu in prostoru, toda neloč-ljivo povezanih v uresničeva-nju kuharskih in življenjskihhrepenenj Julie & Julia.
Pred Ino, pred Rachael,pred Emeril je bila Julia, žen-ska, ki je za vedno spremeni-la način kuhanja Američa-nov. A leta 1948 je bila JuliaChild (Meryl Streep) samo šeena Američanka, ki živi vFranciji. V Pariz jo je pripe-
ljala moževa služba. Njen ne-utrudljivi duh pa hrepeni, dabi se s čim zaposlil. Petdesetlet kasneje je Julie Powell(Amy Adams) obtičala. Pritridesetih živi v Queensu,dela v predelku skupinske pi-sarne. Medtem ko njene pri-jateljice dosegajo osupljiveuspehe, se ona loti na prvipogled norega načrta, v kate-rega bo usmerila svojo ener-gijo. Julie se odloči, da bo vnatanko letu dni skuhalavseh 524 receptov iz knjigeJulie Child Mastering the Artof French Cooking (ki jo jeChildova napisala z LouiseBertholle in Simone Beck) -in o svoji izkušnji pisalablog.
Alenka Brun
N
mali oglasi04/201 42 47, e-pošta: [email protected]
DVE JULIJIBiografska komična drama, kjer Julia v Parizuskuša slediti gurmanskemu navdihu, Julie pa pol stoletja kasneje želi udejanjiti recepte svoje predhodnice. Pa ne gre vse kot po maslu ...
LEPOTNE SKRIVNOSTI
JESENSKI MODNI DODATKITania Mendillo
K
SUDOKUNavodila: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilone v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov.
Sestavila: Petra F.
KINO SPORED
Torek, 13. 10.17.00, 21.40 BRATA BLOOM19.15 POVRAČILO18.10, 20.30 LJUBIMKI16.50, 19.00 V VIŠAVE sinhronizirano, 3D21.00 BREZ POVRATKA 4 3D
Sreda, 14. 10.17.00, 21.40 BRATA BLOOM19.15 POVRAČILO18.10, 20.30 LJUBIMKI16.20, 18.30 V VIŠAVE sinhronizirano, 3D20.40 BREZ POVRATKA 4 3D
Četrtek, 15. 10.16.00, 18.30 G.I.JOE: VZPON KOBRE21.00 SIROTA17.20, 19.20, 21.20 SLOVENKA16.40, 18.30 (medijska premiera), 20.50BITKA ZA PLANET TERRA 3D
Petek, 16. 10.16.00, 18.30 G.I.JOE: VZPON KOBRE21.00, 23.30 SIROTA17.20, 19.20, 21.20, 23.20 SLOVENKA16.20, 18.10, 20.00, 21.50, 23.50BITKA ZA PLANET TERRA 3D
Sobota, 17. 10.13.30, 16.00, 18.30 G.I.JOE: VZPON KOBRE21.00, 23.30 SIROTA13.30, 15.20, 17.20, 19.20, 21.20, 23.20SLOVENKA14.30, 16.20, 18.10, 20.00, 21.50, 23.50BITKA ZA PLANET TERRA 3D
Nedelja, 18. 10.13.30, 16.00, 18.30 G.I.JOE: VZPON KOBRE21.00 SIROTA13.30, 15.20, 17.20, 19.20, 21.20SLOVENKA14.30, 16.20, 18.10, 20.00, 21.50BITKA ZA PLANET TERRA 3D
Ponedeljek, 19. 10.16.00, 18.30 G.I.JOE: VZPON KOBRE21.00 SIROTA17.20, 19.20, 21.20 SLOVENKA16.20, 18.10, 20.00, 21.50BITKA ZA PLANET TERRA 3D
Torek, 13. 10.20.50 BREZ POVRATKA 4. 3D (18+)15.40, 18.10, 20.40 G.I. JOE:VZPON KOBRE
16.00, 18.40, 21.00 OKROŽJE 916.20 PARIZ19.00, 21.30 SIROTA15.20, 17.20, 19.20, 21.20 SLOVENKA16.10, 18.30 V VIŠAVE 3D sinhronizirano
Sreda, 14. 10.20.50 BREZ POVRATKA 4. 3D (18+)15.40, 18.10, 20.40 G.I. JOE:VZPON KOBRE16.00, 18.40, 21.00 OKROŽJE 916.20 PARIZ19.00, 21.30 SIROTA15.20, 17.20, 19.20, 21.20 SLOVENKA16.10, 18.30 V VIŠAVE 3D sinhronizirano
Četrtek, 15. 10.20.00 GRDA RESNICA
Petek, 16. 10.20.00 NESLAVNE BARABE
Sobota, 17. 10.20.00 GRDA RESNICA
Nedelja, 18. 10.19.10 NESLAVNE BARABE
Četrtek, 15. 10.20.00 LAJF
Petek, 16. 10.18.00 GRDA RESNICA20.00 HUDIČEVI JEZDECI
Sobota, 17. 10.18.00 HUDIČEVI JEZDECI20.00 GRDA RESNICA
Nedelja, 18. 10.18.00 LAJF20.00 GRDA RESNICA
Petek, 16. 10.Ni kinopredstav.
Sobota, 17. 10.18.00 LEDENA DOBA 3 - ZORA DINOZAVROV
Nedelja, 18. 10.17.00 LEDENA DOBA 3 - ZORA DINOZAVROV
KINO ŽELEZAR, JESENICE
LINHARTOVA DVORANA, RADOVLJICA
KINO SORA, ŠKOFJA LOKA
PLANET TUŠ, KRANJ
KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
Rešitev
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe sporeda.
Foto
: arh
iv d
istr
ibut
erja
Mladi nastopali za starejše
V programu za otroke na devetem Festivalu za tretježivljenjsko obdobje, ki je v začetku oktobra potekal vCankarjevem domu v Ljubljani pod geslom Za strpno insocialno sožitje vseh generacij, so na povabilo organiza-torja nastopili tudi plesalci iz Plesnega društva NetopirKranj in mladi igralci s podružnične šole Tadeusz Sa-dowski Bukovica. Slednji so pod mentorstvom lanskerazredničarke Irene Frakelj odigrali lutkovno predstavoRoka Vilčnika Čombo, sončni kralj, v kateri sodeluje tri-najst zdaj že nekdanjih učencev PŠ Bukovica, ki so zače-li obiskovati matično Osnovno šolo Ivana Groharja vŠkofji Loki: Klara Bergant, Maja Karlin, Mira Lavtar, MetaMohorič, Anže Habjan, Andrej Mohorič, Janez Leben,Ana Triler, Anže Klješčik, Žan Triler, Matjaž Bergant,Gregor Gartner in Miha Rihtaršič. Plesno društvo Neto-pir Kranj se je predstavilo z otroško predstavo Planetiplešejo. V njej so pod vodstvom koreografinje in pred-sednice društva Polone Cvikl nastopile Sara Hegler,Meta in Vita Polajnar, Karolina Mrak, Enja Kaličanin,Branka Krgović, Maja Petrovič, Sara Rešek, Manca Krs-nik, Iza Ana Drinovec in Žana Kočevar. Tako mlade ple-salke iz Kranja kot tudi igralci z Bukovice so se v Cankar-jevem domu po besedah mentoric zelo dobro odrezali intako navdušili občinstvo. A. H.
TOREK_13. 10. 2009 05
snovna šolaOrehek je mi-nulo sredo naDrulovki pri-redila četrti
Čopkov tek, s katerim že tra-dicionalno zbirajo sredstvaza Veveričkov sklad, name-njen otrokom s posebnimipotrebami. Udeležilo se gaje več kot petsto učencev, patudi dobra polovica vrtčev-skih otrok z Orehka in izMavčič skupaj s starši. Sstartninami in prostovoljni-mi prispevki so zbrali tisočevrov, dodatnih petsto evrovpa so zbrali učenci, ki so vhranilnike po razredih pri-spevali najmanj en evro, kiso ga odtegnili od svoje žep-nine. "Izkupiček bomo na-menili za dvižno ploščad, kibi jo radi namestili v stari delšol, kjer imamo v prvemnadstropju dva razreda, po-lovico vrtca in zobno ambu-lanto. Skoraj vsako leto ima-mo na šoli kakšnega učencana invalidskem vozičku, kiga moramo nositi v prvonadstropje," je razložila IvkaSodnik, ravnateljica šole naOrehku, ki jo letos obiskuje24 otrok s posebnimi potre-bami. Za dvižno ploščad sodoslej uspeli zbrati približno
polovico sredstev, upajo pa,da bo denar zanjo prispevalatudi občina Kranj in da bo donamestitve tako lahko prišlože prihodnje šolsko leto.
Zbiranje sredstev za Veve-ričkov sklad pa ni edini na-men Čopkovega teka, je šepoudarila ravnateljica: "Glav-ni namen je druženje. Želi-mo, da bi učenci bolje spo-znali svoje vrstnike s poseb-nimi potrebami in da bi namprišlo v zavest, da so tudi onidel našega življenja."
"Ni mi bilo težko teči. Šeenkrat bi lahko šla, saj smotekli za dober namen. Zdi semi, da učenci znamo kar do-bro sprejemati drugačnost in
da se zavedamo, da so tudiotroci s posebnimi potreba-mi del naše šole," je dejalašestošolka Nika Šušteršič.
Ob humanitarnem teku jetudi letos potekal pesterspremljevalni program.Otroci so z zanimanjemspremljali predstavitvi poli-cistov, ki so odprli tudi vrata'marice', in gasilcev PGDBreg-Mavčiče, ki so otrokomomogočili tudi zbijanje tarčez vodnim curkom, velikagneča je bila okoli zabavnegaklovna Žareta, nekateriučenci so sodelovali na med-razrednih tekmah, starši paso se lahko udeležili tudi de-lavnice nordijske hoje. Hu-
manitarno prireditev so obo-gatili še s predstavijo evrop-skega mednarodnega pro-grama Mepi, v sklopu kate-rega morajo mladi izpolnitizahteve s štirih področij: re-kreativni šport, veščine,prostovoljno delo in nekaj-dnevna odprava v naravo.Ob tej priložnosti sta vodjaprograma na šoli BernardaDebeljak in republiška koor-dinatorica Neda Kajfež pode-lili srebrna priznanja sed-mim, zdaj že nekdanjimučencem OŠ Orehek: Mati-cu Tavčarju, Tini Homan,Zali Hafnar, Anki Kavčič,Romani Krek, Jeri Oražemin Ajdi Rehberger.
IZKUPIČEK TEKA ZA DVIGALOS humanitarnim Čopkovim tekom so na OŠ Orehek zbrali 1.500 evrov za dvižno ploščad, ki jo želijonamestiti v starem delu šole.
Ana Hartman
O
SUDOKU ZA OTROKE
Rešitev:
Navodilo za reševanje:V mrežo uvrstite številke od 1 do 6. Upoštevajte:1. V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat.2. V vsakem stolpcu je vsaka številka vpisana le enkrat.3. V vsakem pravokotniku s 3 x 2 polji je vsaka številka vpisana le enkrat.
Sestavila: Eva in Bine
Na letošnjem Čopkovnem teku je teklo več kot 500 učencev. / Foto: Gorazd Kavčič
Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje so nastopaletudi mlade plesalke iz Kranja ...
... in lutkovna skupina z Bukovice.
TISOČ UGANK ZA MALČKEFranc Ankerst vam zastavlja naslednjo uganko:
Med milo in vodo ujel se je zrak, kako imenuje ujetnik se tak?
Do petka nam pošljite SMS z vsebino ug+rešitev+ime,priimek in naslov na številko 031/691 111. Nekdo bo pre-jel knjižno nagrado. Ime nagrajenca bomo objavili pri-hodnji torek. Rešitev prejšnje uganke se glasi riba. Izžre-bali smo Evo Kristanc iz Šenčurja.
Pred besniškim vrtcem dišalo po kostanju
Pred besniškim vrtcem so prejšnji teden pripravili tradi-cionalni Kostanov piknik. "Glavni namen je, da bi seotroci bolje spoznali med seboj in da bi njihovi starši na-vezali stike, saj smo z novim šolskim letom v vrtec spre-jeli kar nekaj novih otrok," je razložila Ivica Bavdek Doli-nar, vodja vrtca, ki ga obiskuje 21 otrok v drugem starost-nem obdobju. Živahen popoldan so preživeli ob okus-nem kostanju in sladkih dobrotah, ki so jih spekle mami-ce, ob pomoči staršev in starih staršev pa so ustvarjali iz-delke iz koruznega ličkanja, lutke na kuhalnicah, podspretnimi prsti so nastajali klobuki iz kostanjevih listov,petelinčki in zajčki iz sena ... Izdelke so v nedeljo razsta-vili na prvem rokovnjaškem Kostanovem pikniku v Bes-nici, obiskovalcem pa jih bodo ponudili tudi to nedeljona drugem pikniku. Izkupiček od prodanih izdelkovbodo namenili za izlet v Kekčevo deželo. A. H.
OTROŠKA PERESA
Moja prva operacija
Rodila sem se leta 1997. Imela sem deformacijo stopal, zatoso mi čez nekaj ur po rojstvu dali na nogi mavec in me od-peljali v Ljubljano. Tam so mi ugotovili diagnozo in mi vsakteden menjali mavec. Pri enem letu in nekaj mesecih semimela prvo operacijo stopal. Tega se ne spomnim, to mi jepovedala mami. Bila sem operirana, naslednji dan sem se žekar postavila na noge in hodila po posteljici. Mojo mamicoje zelo skrbelo. Zdravnik ji je rekel, naj raje počivam, da mistopalo ne bi zateklo. Ker sem imela zelo veliko moč in vo-ljo, sem kmalu po operaciji shodila, a žal se mi je noga spetzasukala tako, kot je bila na začetku. Tako me je čakala dru-ga operacija. Ker pa sem imela zelo deformirana stopala, ni-sem imela samo prve in druge operacije, ampak sem bila dosedaj operirana že šestkrat. Čaka me še ena operacija - mo-goče že drugo leto. Zelo si želim, da bi po operaciji imelastopala kot vsi ostali, mami pa mi vedno pravi, da je volja ti-sta, ki določa človeka. Te imam več kot dovolj.
Simona Križnar, 7. b, OŠ Stražišče, Kranj
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
eje med posa-meznimi razre-di se še naprejhitro brišejo in
vse več je tistih, ki bi radiimeli vse lastnosti v samoenem avtomobilu. Mednjenedvomno sodita Nissano-va "lahka" terenca Qashqaiin njegov podaljšani bratQashqai+2. Qashqai ni čis-to pravi predstavnik avto-mobilov spodnjega sred-njega razreda, saj je karose-rija predaleč od tal, pravtako se ga komaj uvrstimed našminkane terence,medtem ko oznaka +2 meddrugim pomeni tudi zrelej-ši in bolj terenski videz. Zavstop v potniško kabino nitreba veliko truda, kajti se-deži so dovolj visoko, da nitreba upogibati hrbta in toje razveseljivo za tiste, kiimajo težave s križem. No-tranjost je nekoliko temač-na, čeprav so steklene povr-šine velike, udobno se sedipredvsem spredaj, zadajnekoliko slabše kot obetazunanjost, prtljažnik je v si-vem povprečju, dodatno sije mogoče pomagati s podi-ranjem zadnje klopi in po-tem gre vanj precej več prt-ljage. Dodatna dva sedeža,ki se domiselno zložita vdno prtljažnika Qashqai-ja+2, imata le omejeno upo-rabnost, kajti prostor za do-
datna potnika je odmerjenprecej skopo, prostorski pri-manjkljaj v prtljažniku pa jepri prevozu sedmerice oči-ten.
Armaturna plošča je oba-krat estetsko in ergonom-sko prijazna, nekaj privaja-nja zahtevajo le rahlo raz-metana stikala, pohvalo pasi zaslužijo stikala za uprav-ljanje radijskega sprejemni-ka in tempomata na volanu.Pravzaprav notranjosti niočitati kaj hujšega, nekolikoso se stilisti ušteli le z barv-nimi kombinacijami plasti-ke armaturne plošče in ob-log vrat, ki nekako nočejo itiskupaj. Qashqai se lahkospopade tudi s slabimi ce-stami in lažjimi brezpotji,če motor poganja vsa štirikolesa. 2,0-litrski turbodi-zelski štirivaljnik suverenoopravlja svoje delo, čepravje pri višjih vrtljajih nekoli-ko glasen in kljub temu, dapovprečna poraba krepkopresega tovarniške zaveze.Več racionalnosti, tudi ce-nenosti je videti za vola-nom, kjer plastično mono-tonijo razbijajo vložki z vi-dezom aluminija. Sicer pasi je tudi v ta avtomobil mo-goče naložiti celo vrsto do-datkov, od brezžičnega ko-munikacijskega sistema donavigacije.
Kaj je torej skupno obe-ma avtomobiloma? Pred-vsem to, da se tisti, ki sedi-jo za volanom, le redko od-
ločijo za makadam, blato inbrezpotja, večino voženj paopravijo na gladkem asfal-tu. Od tod naprej sta si bra-ta Qashqai precej različna,
recimo, da daljši od njijukaže več smisla za družin-sko uporabo, a tudi tistim,ki jim je vseeno, če imajokrajšega, ne bo prav hudo.
06 TOREK_13. 10. 2009
AVTOMOBILIZEM
Matjaž Gregorič
M
NEKATERI BI IMELI DALJŠEGATest: Nissan Qashqai in Qashqai+2 2.0 dCi 4WD Tekna Pack
TEHNIČNI PODATKI
Mere: d. 4,315 (4,525), š. 1,780, v. 1615 (1645), medosje 2,630 (2,765) m Prostornina prtljažnika: 410/860 Teža (prazno v./ dovoljena): 1582/2085 (1608/2320) kg Vrsta motorja: štirivaljni, turbodizelski Gibna prostornina: 1995 ccm Največja moč pri v/min: 110 kW/150 KM pri 4000 Največji navor pri v/min: 320 pri 2000 Najvišja hitrost: 190 (189) km/h Pospešek 0-100 km/h: 10,9 (11,3) s Poraba goriva po EU norm.: 8,7/ 5,9/ 6,9 (8,0/ 5,9/ 7,0) l/100 km Emisija CO2 g/km: 184 (188) - Euro IVMaloprodajna cena: 28.310 (29.410) EUR Uvoznik: Renault Nissan Slovenija, Ljubljana
ospodarska krizase veliko bolj ob-čuti pri prodajilahkih gospodar-
skih vozilih kot pri osebnihavtomobilih. V letošnjih os-mih mesecih so bile namrečprodajne številke za približ-no četrtino nižje kot v ena-kem lanskem obdobju, za-dnje mesece pa so zazna-movali tudi padci cen. Lanije bilo v osmih mesecih pro-danih 5969, letos le 3350 vo-zil. Pri nekaterih znamkah
je upad cen skupaj z vsemikomercialnimi ugodnostmiznašal tudi do četrtine, nižjecene novih pa so povzročiletudi upadanje cen rabljenihlahkih gospodarskih vozil.Tako večini ni preostalo dru-gega kot ukrepati z različni-mi načini subvencioniranjaoziroma spodbud, pretežnopa je šlo za dodatno spušča-nje cen, možnost financira-nja nakupa za pravne osebebrez pologa, popusti pri ser-visnih storitvah in podobno.Težko je napovedovati, kajse bo na trgu lahkih gospo-darskih vozil dogajalo dokonca leta; septembra se si-cer kažejo rahli pozitivnipremiki, za kaj bolj otipljive-ga pa bo verjetno treba poča-kati na prepričljivejše gospo-darsko okrevanje.
VELIKI MINUSI PRI DOSTAVNIKIHProdaja lahkih gospodarskih vozil je po dveh tretjinah leta globoko pod lansko.
Prodaja lahkih gospodarskih vozil v Sloveniji
Znamka I-VIII 2008 I-VIII 2009 razlika
Renault 1279 669 -610
Volkswagen 664 343 -321
Citroën 711 575 -136
Fiat 653 293 -360
Peugeot 859 541 -318
Opel 319 195 -124
Ford 365 173 -192
Mercedes 307 176 -131
Iveco 243 113 -130
Nissan 124 31 -93
Matjaž Gregorič
G
TOREK_13. 10. 2009 07
NAGRADNA KRIŽANKA
Za reševalce križanke smo pripravili šest lepih nagrad: 1. nagrada - bon za nakupv vrednosti 40 EUR; 2. nagrada - bon za nakup v vrednosti 30 EUR; 3. nagrada -bon za nakup v vrednosti 20 EUR; 4., 5. in 6. nagrado podeljuje Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisanov kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 28. oktobra 2009, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi vnabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
OD 13. 10. 2009 DO 31. 10. 2009 OZ. DO ODPRODAJE ZALOG
TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714
KAR SE V LES3 DOGOVORI, TO ZAGOTOVO DRŽI! AKCIJA LES3
NOVO, NOVO, NOVO ● MIZARSKI PROGRAM (okovja, vodila, vijaki, ...)
● DOBAVA IN RAZREZ IVERNIH, OSB, VEZANIH,PANELNIH IN MDF PLOŠČ ● ELEKTRIČNO
IN BATERIJSKO ORODJE ● ''PROFY'' BRUSNI PAPIRJI ZA PARKETARJE
TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714
1. LAMINATI AC3/31 7mm HRAST, BUKEV, KOSTANJ, ČEŠNJA nora cena: 7,00 EUR/m2
2. LAMELNI PARKET HRAST STANDARD 16x16 7L nora cena: 9,99 EUR/m2
3. KANT PARKET HRAST 320x160x22 mm nora cena: 18,99 EUR/m2
4. GOTOVI KLASIČNI PARKET BAMBUS NATUR, KARBONIRAN LAK 960 x 96 x 15 nora cena: 21,99 EUR/m2
5. GOTOVI PARKETI ● PARKET GOTOVI PANELNI HARO BUKEV LOCK NATUREL LAK
600 x 180 x 13,5 nora cena: 18,99 EUR/m2
● PARKET GOTOVI PANELNI GRABO HRAST LOCK RUSTIK LAK 2250 x 200 x 14 nora cena: 19,99 EUR/m2
● PARKET GOTOVI PANELNI LIVA HRAST STRUCTUR LOCK LAK 2200 x 190 x 14 nora cena: 22,99 EUR/m2
● PARKET GOTOVI PANELNI HARO BUKEV TUNDRA TC LAK 2200 x 180 x 13,5 nora cena: 23,99 EUR/m2
● PARKET GOTOVI PANELNI LIVA BAMBUS SVETLI, TEMNI LC LAK 1860 x 148 x 15 nora cena: 29,99 EUR/m2
● PARKET GOTOVI PANELNI HARO OREH FLAIR LOCK LAK 1050 x 180 x 13,5 nora cena: 39,99 EUR/m2
6. GOTOVI PARKET DVOSLOJNI (za talno gretje) ● PARKET GOTOVI DVOSLOJNI HRAST DESIGN LAK
nora cena: 28,99 EUR/m2
● PARKET SUROVI DVOSLOJNI BAMBUS SVETLI horizontalni nora cena: 31,99 EUR/m2
● PARKET GOTOVI DVOSLOJNI BAMBUS SVETLI horizontalni nora cena: 34,99 EUR/m2
7. ZUNANJI LESENI PODOVI ZA TERASE ● SIBIRSKI MACESEN 21 x 145 x 4000/4200 mm
nora cena: 3,50 EUR/tm ● MASSARANDUBA 300 x 300 x 30 mm GLADEK - REBRASTI
nora cena: 3,50 EUR/kos ● IPE 300 x 300 x 30 mm GLADEK - REBRASTI
nora cena: 4,20 EUR/kos 8. AKCIJA NOTRANJIH VRAT ● RITA (iz zaloge) v barvi oreha, bela, hrast in češnja
z montažo že od 199,90 EUR/kos● ROBERTA (iz zaloge) v barvi oreha, hrast in češnja
z montažo že od 299,90 EUR/kos ● LIKO COMPACTA (iz zaloge) v barvi bukev, hrast, češnja - 10 %
* Vse cene veljajo za gotovinsko plačilo. * Vse cene so v EUR in vključujejo 20 % DDV * Cene z montažo veljajo na pripravljene odprtine in vsebujejo 8,5 % DDV.
08 TOREK_13. 10. 2009
renovljeni kino Ši-ška je pokal po ši-vih. Več kot tisočljudi se je zabavalo včast Georga Ballan-
tina, ki bi letos praznovalokroglih dvesto let. Na prire-ditvi so nastopali škotski du-daši, večer pa je povezovalzgovorni Lado Bizovičar,prav tako v škotskem kiltu.Ena od atrakcij je bil tudi'živi' Georgeov kip, ki je skr-bel za polne kozarce.
Ob tako visoki obletnici se jezabavalo veliko znanih Slo-vencev. Med drugimi Jani No-vak (Laibach), igralec DemeterBitenc, včasih televizijski ob-raz Sandi Salkič, režiser Jan
Cvitkovič, glasbeniki kot To-maž Domicelj, Rok in AndrejPredin, člani benda Billy's Pri-vate Parking, Rok Golob, DadiDaz pa igralec Uroš Smolej,oblikovalca Erik Maj Potočnikin Matjaž Plošinjak (z mamo),balerina Jerneja Zhembrov-sky, voditeljici Ota Roš in Jele-na Kovačevič, Janja Zupan.
Je pa minilo že šestnajstlet, odkar je na slovenski trgprišla priljubljena zeliščnaalkoholna pijača Jägermei-ster. Klub Top Eat&Party jetako gostil zasebno zabavo,na kateri so povabljenci ob-letnico primerno proslavili.Liker skrivnostnega receptaiz 56 zelišč, cvetov in koreni-nic, je namreč za izbrane go-ste pripravil prvovrstno zaba-vo v duhu kultnega filma Sin
City. Za primerno glasbenoatmosfero so skrbeli DJ-jiekipe Radyoyo in pevkaMaya, dogodek pa je povezo-vala Nina Osenar.
Japonci imajo šiatsu, iz Ki-tajske izvira tuina, Tajci slovijopo tradicionalni tajski masažinuad thai, Filipinci pa imajosvojo nacionalno masažo ime-novano Hilot. O njej smo selahko poučili v enem prepo-znavnejših wellnessov v Ljub-ljani, Sense Wellness Clubu.
Hilot je umetnost staro-davnega zdravljenja z upora-bo golih rok in zdravilnihrastlin. Je del tradicionalne,starodavne kulture Filipin-cev, ki nanjo gledajo kot načudežno umetnost zdravlje-nja. Poleg učinkovite masažeuporabljajo tudi zdravilne
rastline, kot so razna zeliščain bananini listi.
Na predstavitvi sta mističenin zanimiv ambient ustvarja-la člana skupine Billysi UrškaMajdič in Matic Ajdič, za pri-jetno počutje ženskega delaobčinstva pa je poskrbel aktu-alni mister Slovenije PeterKlinc, ki se je prepustil masa-ži izkušenih filipinskih ma-serk. Dogodku je prisostvovaltudi častni konzul RepublikeFilipini Jože Kastelic. Lastni-ca Sensa Andreja Medvedičin njena sestra Nataša, kiklub vodi, sta se odločili, dabo šel del zaslužka od ome-njene masaže v dobrodelnenamene, konkretno za obno-vo hiš zaposlenih filipinskihmaserk, katerih družine so vpoplavah izgubile dom.
DRUŽABNA KRONIKA
Umrl pevec Boyzone
Na Majorki, kjer je dopustoval s partner-jem Andyjem Cowlesom, so našli mrtve-ga člana nekdaj priljubljene skupine Boy-zone Stephena Gatelyja. Star je bil 33 let.Španska policija preiskuje vzrok smrti,pravijo pa, da ni bilo znakov sumljivih
okoliščin. BBC poroča, da naj bi odšel na pijačo, se vrnilv hotel, odpravil spat ter se ni več zbudil. Irec je zadnjesporočilo na twitterju objavil 6. oktobra: "Še vedno zelozaposlen, veliko se dogaja. Končujem svojo knjigo, zatobom bolj redkobeseden."
Vozniški izpit pri šestdesetih
Ozzy Osbourne je po 35 letih od prvegaposkusa naredil vozniški izpit. Ne spom-ni se, kolikokrat mu je spodletelo: "Poza-bil sem, kolikokrat. Spomnim pa se, dasem nekoč omedlel, ker sem bil prej prizdravniku in mi je dal valium za živce.
Nekateri ocenjevalci sploh niso hoteli z mano v avto."Priznava, da je velikokrat vozil brez izpita, aretiran pa jebil le enkrat, ko je pijan po enosmerni cesti peljal v na-pačno smer.
Še vedno jo ljubi
Guy Ritchie je leto po ločitvi prvič javnospregovoril o čustvih, ki jih goji do Ma-donne. V intervjuju za revijo Esquire jepriznal, da je zaradi ločitve zelo trpel inda jo še vedno ljubi. "Seveda jo še vednoljubim. Je pa tudi zaostala," britanski re-
žiser vrača udarec. Madonna je namreč lani oktobra nakoncertu v Bostonu eno od pesmi napovedala z beseda-mi: "Naslednja pesem je za čustveno zaostale. Mogočepoznate koga, ki spada v to kategorijo. Jaz ga."
Spolni škandal
Legendarni ameriški televizijski voditeljDavid Letterman, ki se je rad pošalil na ra-čun spolnega življenja znanih, je zaradiposkusa izsiljevanja (izsiljevalec naj bi ho-tel dva milijona dolarjev ali pa bo napisalknjigo o njegovih aferah) v svojem šovu
priznal, da je imel spolna razmerja z več ženskami, ki de-lajo v njegovi oddaji. Svoji ženi Regini Lasko, s katero staskupaj že 23 let in imata petletnega sina, marca letos stase tudi poročila, in sodelavcem se je že opravičil.
GEORGE, JAGER IN HILOTGeorge bi bil star dvesto let, zeliščni liker se približuje polnoletnosti, različnim masažam, ki jih slovenski javnosti ponujajo, pa se je pridružila še filipinska umetnost starodavnega zdravljenja.
Glasbenica Maya / Foto: Črt Slavec Big Brotherjevca Marcelo in Jeanine / Foto: Črt Slavec
Črt Slavec
P
George je skrbno polnil kozarce, Lado Bizovičar pa v precejsproščenem slogu skrbel za povezovanje programa.
Urška Majdič je med masažo poskrbela za glasbeni ambient.
Gostiteljica zeliščne zabave Nina Osenar, med povabljenimipa smo opazili tudi 'kmetovalca' Mikija Bubulja. / Foto: Črt Slavec
Foto
: Črt
Sla
vec
Foto
: Črt
Sla
vec
Aktualni mister Slovenije Peter Klinc / Foto: Črt Slavec
Naj bi bila med mlajšimi poznavalkami in urednicamimodnih strani ene (mlajših) slovenskih revij: IrenaLušičić; Jelene Kovačevič pa se še vedno spominjamo sKanala A, kot voditeljice E+. / Foto: Zaklop
VRTIMO GLOBUS
