Spletna knjiga je enaka originalu, izdanem s strani oekom. Dostopna za tisk samo po potrebi.Original napisan v nemščini.Obstoječa izdaja izvedena v skladu s Creative Commons License, kot navedeno:.

BY: www.oekom.de | www.plant-for-the-planet.orgNC: NekomercialnoNO: Brez derivatov

5. dopolnjena izdaja, februarja 2012

Urednika: VeronikaStraaß in Claus-Peter LieckfeldKoncept in urejanje: Ulrike VölkmannNaslovnica, ilustracije, prelom strani in vnos besedila: Carsten AbelbeckLektoriranje: Nina RehbachPrevod: Simona ŠinkovecPregled: Pascale Sarah Naumann Prosto dostopna na spletu na www.plant-for-the-planet.org in brezplačno tiskanje-po-potrebi v vseh obstoječih tujih jezikih.

Obstoječa izdaja te knjige je bila natisnjena za distribucijo otrokom na Plant-for-the-Planet Akademijah.

Tiskano na RecyMago Plus (100 odstotno reciklirano) Vse pravice pridržane s strani Plant-for-the-Planet.

na DREVO

Mi, otroci, sedaj rešujemo svet

Feliks & Prijatelji

DREVO

Uvod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

1. Zakaj moramo ukrepati mi, otroci

Feliks razloži:

Kako se je vse pričelo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

Predstavitev s posledicami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Rastemo! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Pomembni ljudje s Plant-for-the-Planet . . . . . . . . 16

Wangari Maathai:

Mama Miti – Mama Dreves . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Zakaj je Wangari stopila v akcijo . . . . . . . . . . . . . . . . 20

Gibanje Green Belt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Billion Tree Campaign . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

Plant-for-the-Planet Otroška iniciativa. . . . . . . . . . . 24

Plant-for-the-Planet Billion Tree Campaign . . . . . . 24

Zakaj sem se pridružil? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

2. Kaj podnebne spremembe pomenijo?

Klima v krizi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

Klara intervjuja napovedovalca

vremena na ARD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

Klimatske spremembe pred našim časom . . . . . . . 33

Ustvarjalci podnebja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

Cikel ogljikovega dioksida . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

Od kje prihajata premog in nafta . . . . . . . . . . . . . . . 35

Zadimljeni dimniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

Človek kot povzročitelj klimatskih sprememb . . . 37

Kaj je klimatska pravičnost? . . . . . . . . . . . . . . . . 42

Trgovanje z emisijami, najlažja stvar je najtežja . . 44

Kaj storijo drevesa proti klimatskim

spremembam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

3. Kaj lahko storimo mi

Kaj lahko stori vsak …

ali: varovanje podnebja doma . . . . . . . . . . . . . . 52

Kaj je narobe z javnim prometom? . . . . . . . . . . . . . . 52

Požiralci energije doma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

Sprememba dobaviteljev energije . . . . . . . . . . . . . 55

Koliko CO2 je na mojem krožniku? . . . . . . . . . . . . . 55

O tem, kaj lahko storiš …

ali: o šoli in učenju za življenje . . . . . . . . . . . . . .58

Drevo na drevo …

ali: velika saditvena zabava . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

Kako lahko najdete partnerje, da

se vam pridružijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

Kje lahko sadite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

Kako lahko najdete najboljša drevesa . . . . . . . . . . . 69

Kako in kje kupiti drevesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

Kako lahko vzbudite pozornost na vašo

saditveno zabavo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71

Kako spremeniti sajenje v pravo zabavo . . . . . . . . 72

Kako prešteti svoja drevesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73

Drevesa za južne kraje …

ali: 10 evrov = 10 dreves . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

Namibija (Afrika) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

Ekvador (Južna Amerika) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Demokratična Republika Kongo (Afrika) . . . . . . . . 76

Kostarika (Srednja Amerika) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

Malezija (Azija) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

Dober odgovor na butast argument! . . . . . . . . . . . 78

“Tek za drevesa” . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

Vs

eb

in

aNaš planet potrebuje Ambasadorje

klimatske pravičnosti ...

Ali: Plant-for-the-Planet Akademije . . . . . . . . . 84

Modul 1: Predstavitev

Ali: Poslušanje in diskusija po govoru

Ambasadorja za klimatsko pravičnost . . . . . . . . . . . 86

Modul 2: Podnebna kriza

Ali: Diskusija na temo klimatske pravičnosti . . . . . 88

Modul 3: Retorika & stil

Ali: Naučiti se, kako podati kratko predstavitev . . 89

Modul 4: Sajenje

Ali: Sajenje in načrtovanje novega sajenja . . . . . . . 91

Modul 5: World Café

Ali: Zbiramo ideje o tem, kako priključiti

še ostale! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

Modul 6: Delo v šolskih kupinah

Ali: Mi smo v akciji! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

Modul 7: Naša prva lekcija

Ali: Predstavljamo svoja prizadevanja odraslim . . 93

Dodatek:

Kontaktne informacije/Avtorstvo fotografij . . . 128

4. Naša vizija

Mi smo otroci sveta

Ali: Naša globalna saditvena skupnost . . . . . 98

Mi, otroci, smo globalni državljani in svetovni

politikiAli: Razmišljanje in delovanje kot globalni

državljani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

Morali bi se kaj naučiti iz novejše zgodovine! . . . 106

Kaj nas opogumlja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108

Kaj bi storili mi, otroci?

Ali: Naš 3-točkovni plan za reševanje naše

prihodnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108

Predstavništva vlad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111

Združeni narodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112

Parlamenti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117

3-Točkovni plan za države, regije in skupnosti . . 118

Prispevek za prihodnost iz privatnega sektorja. . 118

Čokolada sprememb –

Naš prvi Plant-for-the-Planet izdelek . . . . . . . . . . . 119

Naša prva globalna politična stranka . . . . . . . . . . 120

Naša demokratična struktura . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120

Uvod

Podnebna kriza ogroža našo Zemljo in mi, ljudje, smo zanjo odgovorni. Če bomo nadaljevali tako, kot smo doslej, bo to povzročilo katastrofalne posledice. Še vedno je bilo storjenega zelo malo za njeno zaustavitev.

Mi, otroci, želimo to spremeniti – še posebej s to knjigo!

Napisali smo „Drevo na drevo“ najprej za ljudi, kot smo mi – otroci in najstniki,

ker smo mi tisti, ki bomo plačevali za posledice, če odrasli ne bodo polnomočno

razrešili teh globalnih problemov.

Kakorkoli, knjigo usmerjamo tudi k odraslim – staršem, učiteljem, politikom,

podjetnikom in ostalim „odločevalcem“ v naši družbi, ker bi radi, da nam pomaga-

jo pri naši dejavnosti.

Naša otroška iniciativa Plant-for-the-Planet je bila zelo omejena, ko se je pričela

leta 2007 – vendar se je od takrat razvila v globalno gibanje. V primerjavi z večino

odraslih, ki se raje o podnebnim spremembah zgolj pogovarjajo, smo mi dejansko

glede tega nekaj ukrenili!

Tudi ti lahko izkusiš, kako zabavno je sajenje dreves, če se odločiš, da bi se nam

pridružil ter nam priskočil na pomoč!

S to knjigo, upamo, da te bomo k temu opogumili.

6

Najprej bi ti radi povedali, kako se je gibanje Plant-for-the-Planet priče-

lo in kako se je razvilo v ogromno (in zabavno!) gibanje v tako kratkem

času. Videl boš, kaj „klimatske spremembe“ pomenijo, koliko mi, ljudje, k

njim prispevamo, in kaj lahko storimo, da bi obvarovali naše okolje.

Videl boš, zakaj je tako zelo pomembno, da se mi, otroci, zavežemo

k večjemu varovanju okolja in klimatski pravičnosti na tem svetu. In

mi ti bomo razložili, zakaj sadimo drevesa, da bi te cilje dosegli.

Seveda se lahko naučiš še veliko zabavnih stvari! Na primer: Ali veš,

koliko zraka lahko prečisti eno samo drevo in zakaj? Ali veš, kakšna je

razlika med vremenom in klimo? Ali veš, kako nastajata premog in naf-

ta? Ali veš, kaj je CO2 in kakšen vpliv ima na našo atmosfero? In, ali veš,

zakaj bi bilo tako zelo narobe, če bi se led na Grenlandiji in na Antarktiki

stalil, ali zakaj obstaja vsakoletni t. i. „Svetovni klimatski vrh“ itd.

V kolikor je karkoli v tej knjigi, česar ne bi razumel, na primer besede ali fraze,

s katero nisi najbolj seznanjen, vprašaj svoje starše, učitelje ali druge odra-

sle. Tukaj so vseeno zato, da pomagajo nam, otrokom. Prav tako, če nimaš

dostopa do svetovnega spleta, si lahko o tem na hitro prebereš tudi tukaj.

Glede pomoči: veliko odraslih nam je pomagalo pri pisanju te knjige za vas. Za

vse njihovo opravljeno delo, bi se še posebej radi zahvalili Carsten, Claus-Petru,

Melaniji, Pascale, Sebastianu, Simoni, Ulriki, Veroniki in vsem pri založbi Oekom

Publishers. Hvala!

Najpomembnejše, z „Drevo na drevo“ bi vam radi pokaza-

li, kako lahko postanete del tega, za kar si prizadevamo, in

kako ogromno se lahko zabavate med svojim delom!

Feliks in Prijatelji7

Za

ka

j m

ora

mo

uk

re

pa

ti m

i, o

tro

ci

“Dejanja državljanov so majhna dejanja. Toda ta so tista, ki lahko nekaj spremenijo. Moje majhno dejanje je sajenje dreves.”

Wangari Maathai Dobitnica Nobelove nagrade in okoljevarstvena aktivistka

Feliks razloži:

Kako se je vse pričelo 11

Wangari Maathai:

Mama Miti – Mama

Dreves 19

Billion Tree Campaign 23

Zakaj sem se pridružil? 26

1.

10

Feliks razloži:

Kako se je vse pričelo

Brez moje učiteljice ta otroška iniciativa najverjetneje danes ne bi obstajala. Ona je bila tista, ki je leta 2007 najprej pomislila na to, da je skrajni čas za nas, učence, da pričnemo razmišljati o svetovni krizi.

Zima 2006/2007 je bila nenavadno topla in moja učiteljica je posumila, da bi

lahko to imelo kaj opraviti z globalnim segrevanjem. V vsakem primeru, zazdelo

se ji je, da bi mi, učenci, morali pripraviti vsaj manjšo raziskovalno nalogo o tej

temi na svetovnem spletu, da bi videli, kaj bi se tam našlo. Obljubil sem jim, da

bom imel predstavitev na temo podnebne krize naslednji ponedeljek. Zato sem

vikend prej gledal Al Goreov film „Neprijetna resnica“* in prekopiral drsnice za

svojo predstavitev iz njegove knjige, ki mi jo je kupil dedek.

Ko sem prebral o tem, koliko ogljikovega dioksida (CO2) vnašamo v ozračje z

našimi avtomobili, letali, hišami, tovarnami in elektrarnami in kaj CO2 in ostali

toplogredni plini* povzročajo atmosferi, me je zelo razburilo. S podnebnim

segrevanjem, taljenjem ledenikov in dvigovanjem gladine oceanov – se uničuje

naša prihodnost in ljudje samo posedajo naokoli in le debatirajo o tem! Zakaj

nismo ničesar storili!?

Na svetovnem spletu sem prebral o Wangari Maathai iz Kenije. V času svojega

življenja je posadila drevesa v veliko afriških državah in se tudi borila proti sebič-

nim interesom bogatih. Nato sem prišel

na idejo, da bi lahko tudi mi, otroci, sadili

drevesa! Otroci iz vsega sveta se bodo lahko

pridružili in sodelovali skupaj, kot ena velika

svetovna družina!

Če je Wangari Maathai uspelo zagotoviti,

da je bilo posajenih 30 milijonov dreves v

Afriki v 30 letih, potem lahko tudi mi, otroci,

absolutno to storimo, posadimo najmanj en

milijon dreves v vsaki državi sveta, ne?

Wangari med sajenjem enega

izmed tridesetih milijonov dreves.

*Več podat-kov o Wanga-ri Maathai na strani 19

*Kaj natančneje so toplogredni plini in zakaj postajajo bolj in bolj nevarni za našo klimo, je podrobneje razloženo na strani 34.

11

Predstavitev s posledicami

Naslednji ponedeljek sem imel svojo predstavitev pred razredom. Pomenoval sem

jo: „Konec polarnih medvedov.“ Vsem sem povedal o učinkih toplogrednih plinov

in kaj ima povečevanje CO2 opraviti s povečevanjem temperatur v ozračju. Ravno

tako sem govoril tudi o tem, kako drevesa vsrkavajo CO2 in ga spreminjajo v kisik.

Drevesa pomagajo pri tem, da toplogredni plini niso več tako uničujoči. Seveda,

spoznal sem, da bi moralo obstajati več dreves – mi moramo samo zagotoviti, da

bi se to res zgodilo! Zato sem, na koncu svoje predstavitve, dejal svojim sošolcem:

„Posadimo milijon dreves v vsaki državi sveta.“

Od takrat naprej sadimo drevesa. Za nas in za cel svet, vsako posamezno drevo

stoji kot simbol za klimatsko pravičnost. Zaradi tega, ker če v primerjavi z

Afričanom, Američan spusti v ozračje 40 x več CO2 in Evropejec 20 x več, potem bi

moral Afričan za to plačati najmanj. Če pa bi vsaka oseba imela pravico do izpusta

enakovredne količine CO2, potem bi Afričan, ki izpusti samo 0,5 tone, lahko prodal

svoje pravice do izpusta ostalih 1,5 ton komu drugemu, nekomu, ki bi rad vozil

avto, na primer. Posamezniki bi tako morali globlje seči v svoje žepe, če bi hoteli

voziti Lexusa. V tem primeru bi Afričan dobil več denarja, ker ne bi tako zelo

negativno vplival na okolje kot ostali, in z denarjem bi lahko naredili dobre reči,

kot je gradnja šol in bolnišnic. To bi konec koncev pomagalo spremeniti dejstvo,

da preko 30.000 ljudi še vedno trpi za lakoto vsak dan, vključno z neštetimi otroci.

O Feliksu Finkbeinerju

Feliks je bil vedno samostojen otrok. Že ko je bil

star 7 let, je vsak dan sam potoval iz našega malega

mesteca Pähl štiri ure z vlakom, avtobusom in pod-

zemno železnico do Ausburga, ker je absolutno

vztrajal pri tem, da bi tam obiskoval mednarodno

šolo. Za nas kot njegove starše, je bilo to kar tež-

ko. Ko se on odloči za neko stvar, je nenavadno

odločen in vztrajen; je, za kar mi na Bavarskem

pravimo, da gre “z glavo skozi zid”, ali v visoki nem-

ščini, trmoglav posameznik, vendar nedvomno v

dobrem smislu.

Ko je bil star 9 let in je imel idejo o sajenju dreves

po celem svetu, smo pomislili, da je to zelo lepo,

nismo pa temu dajali prevelikega pomena – do

zgodnjega 2008, ko smo lahko videli na lastne oči:

Frithjof Finkbeiner o

svojem sinu, Feliksu:

Konec polarnih medvedov je bil (komaj) zače-tek.

12

Najprej sem bil presenečen, kako ogromno interesa

sem vzbudil v svojem razredu. Moji sošolci so bili

mnenja, da je to super ideja, in moja učiteljica prav

tako. Dva dni kasneje mi je dovolila, da sem imel

predstavitev pred predstavniki vsakega razreda na

šoli. In v četrtek sem imel še eno predstavitev, pred

ravnateljem šole! Zelo kmalu sem že s prenosnikom

potoval v druge šole, razlagal, kaj podnebna kriza je, in o svoji ideji o sajenju

dreves. Takrat sem bil star 9 let.

Predstavitev v šoli je bila resnično zelo dobro sprejeta. Najverjetneje zato, ker je tam zelo veliko otrok, ki jih resnično skrbi podneb-na kriza, kot tudi mene, in bi radi glede tega nekaj ukrenili.

In, najverjetneje so oni enakega mnenja, da bi odrasli morali prenehati samo

govoriti in končno nekaj storiti. Mislim, da če mi, otroci, ne najdemo rešitev in

pripravimo odraslih do ukrepanja, se ne bo nič zgodilo še zelo dolgo časa! Mi,

otroci, moramo delati skupaj! Potem bodo vsi problemi, s katerimi se trenutno

soočamo, končno znotraj našega dosega. Podnebna kriza, krčenje virov zalog,

izguba biodiverzitete, finančna kriza, konflikt med bogatimi in revnimi – vse to

najverjetneje ne bi bilo rešljivo, dokler vsi samo razmišljamo in delujemo tako,

kot da ima njihova država pri tem kakšno prednost. Očitno ne bi bilo nobenih

svetovnih pogodb, če bi vsak razmišljal samo o samem sebi. Samo, če bi vsi videli

sebe znotraj ene svetovne družine, in samo, če bi razumeli, da gre za našo skupno

prihodnost, bi se lahko lotili vseh teh problemov.

Fundacija Global Marshall Plan Foundation, ki

je bila ustanovljena z moje strani in s strani moje

žene, je organizirala World Commons Forum v Ber-

linu. Fantastičen dogodek s tiskovno konferenco,

strokovnjaki z vsega sveta in veliko pomembnimi

in vplivnimi ljudmi, vendar nobenega predstavnika

tiska ni bilo videti. Niti enega! Mesec kasneje so

Feliks in njegovi prijatelji organizirali svojo tiskov-

no konferenco v Munich Literature House in pred-

stavniki tiska so stali v vrsti, da so lahko prišli noter!

Zgodba je bila objavljena in napisana okoli 500-

krat! Na tej točki smo mi in naša fundacija prvič

razumeli, koliko vpliva res lahko imajo otroci v tem

boju. Vendar za otroke, ta boj ni za ekonomsko rast,

vpliv ali povečevanje dobička, je boj za njihovo

prihodnost, njihova življenja. Njihova kredibilnost

in iskren namen je tisto, kar pogosto primanjkuje

nam, odraslim.

13

Rastemo!

Veliko in še več študentov se je že pridružilo našim načelom. Srednješolski matu-

ranti Gregor, Sascha in Christian, ki so k nam prišli preko Evangelical Academy iz

Tutzinga, so za nas naredili spletno stran, preko 100 študentov nam je pomagalo

s pošiljanjem pisem drugim šolam, obe moji sestri Franziska in Flurina sta mi

pomagali in tudi moji starši. Morali smo samo še najti ime za naše gibanje.

Na svetovnem spletu sem na koncu odkril, da je v letu 2003 UNEP začel s projek-

tom za otroke, Plant-for-the-Planet (mimogrede, UNEP je okrajšava za okoljski

program United Nations Environment Programme, oddelek UN*, ki je odgovoren

za varovanje okolja). Dolgo časa se ni veliko dogajalo v zvezi s tem projektom –

ampak MI smo hoteli nekaj storiti takoj! Plant-for-the-Planet – ime se je odlično

ujemalo z našimi načrti.

Zaradi tega, ker moramo vsi na Zemlji delovati vzajemno, je smiselno ime naše

organizacije v angleščini. To je edini način, da lahko zagotovimo, da bi ljudje vseh

narodnosti lahko prišli skupaj. Mi, otroci, hočemo biti slišani!

Po naključju, je Wangari Maathai združila naš začetek pri UNEP s pričetkom njene

„Kampanije za milijardo dreves“ za odrasle. Skupna kampanija odraslih in otrok se

imenuje Plant-for-the-Planet: „Kampanija za milijardo dreves.“

28. marca 2007, dva meseca po moji predstavitvi, smo posadili naše prvo drevo pred mojo šolo. Kmalu zatem, so temu sledile še druge šole.

Prišli so poročevalci za časopise in radio in želeli izvedeti več o naši ideji. Novem-

bra 2007 sem imel svojo prvo večjo predstavitev pred Rotary Clubom v Welheimu,

Nemčiji. Potem, ko sem zapustil Weilheim, je postalo res stresno, ker sem mislil, da

sem pozabil zapiske z besedilom za svoj govor. Po predstavitvi sem jih končno le

našel -- v eni od svojih nogavic!

Zbasal sem jih tja, zato da jih ne bi pozabil doma ... ampak vse od takrat nisem več

potreboval svojih zapiskov za predstavitev.

ww

w.p

lant

-for-

the-

plan

et.o

rg

*UN (Združeni narodi) je unija več držav iz celega sveta. Njene glavne naloge so: varo-vanje svobodnega sveta, observa-cija mednarodne-ga prava, varo-vanje človekovih pravic, promoci-ja mednarodnega sodelovanja.

14

Naše prvo drevo je bilo posajeno 23. aprila 2008. Vendar, v samo enem letu sem

lahko na tiskovni konferenci oznanil, da smo že posadili 50.000 dreves. Zgodba

o tem, kaj smo otroci naredili za našo prihodnost, je bila objavljena povsod: v

časopisih, TV, radiu in na svetovnem spletu. Julija 2008 sem potoval iz Norveške,

da bi imel predstavitev o klimatski pravičnosti za 700 otrok iz 105 držav na otroški

konferenci UNEP. Po koncu so me ostali otroci v Youth Boardu UNEP izglasovali

za to, da se jim pridružim. Odbor sestavlja 7 otrok, vsak od njih predstavlja svojo

celino v celoti. „Moj“ kontinent je Evropa in moja naloga je razložiti toliko ljudem,

kot je mogoče, da absolutno moramo nekaj storiti proti podnebni krizi, nepravič-

nosti in neenakosti, ne enkrat v prihodnosti, takoj!

Še celo v najlepših sanjah si nisem mogel predstavljati, da bo Plant-for-the-Planet

tolikšen uspeh! Vendar je bil zelo pomemben del moje ideje ta, da bi se mi, otroci,

lotili reševanja teh problemov skupaj – vključno z dejstvom, da bi, ne samo jaz,

temveč tudi toliko ostalih otrok, kot je mogoče, potovalo naokoli, imelo predsta-

vitve in intervjuje, organiziralo informativne dogodke, gostilo saditvene zabave.

Plant-for-the-Planet je sporočilo, ki potrebuje Ambasadorje! Skupaj lahko

dosežemo

ogromno!

15

Danes nisem več edina oseba, ki ima predstavitve in poziva k saditvenim zaba-

vam. Sedaj, po celem svetu, obstaja 2000 Ambasadorjev za klimatsko pravičnost,

otroci iz preko 70 držav, ki delajo s Plant-for-the-Planet. In ljudje nas resnično

poslušajo! Naša ideja je nalezljiva!

Jaz sam se ne bi imel možnosti odzvati na vsako predstavitev in intervju. Enostav-

no morali smo dobiti več otrok.

Na začetku veliko otrok ne zaupa samim sebi, da bi začeli s tako nalogo, vendar

dejansko ni sploh noben problem! Morajo se samo naučiti vse podatke o

podnebnih spremembah in kako predstaviti te informacije drugim ljudem. Na

koncu oktobra 2008 smo povabili skupino študentov na našo prvo „Akademijo“

na srečanju v Sonnenbergu, Nemčiji. Vsaka šola v območju Spodnje Saške je lahko

poslala 2 otroka. Franziska, Gregor in jaz smo imeli predstavitve na akademiji in

predstavili naše izkušnje študentom. In nenadoma se jim to ni več zdelo kot šala,

ideja da bi tudi oni lahko imeli predstavitve, ne samo pred ostalimi otroci, temveč

tudi pred odraslimi, da bi jim povedali, da se moramo končno spoprijeti s temi

problemi.

Od takrat se je zvrstilo kar precej tovrstnih akademij* , ne samo v Nemčiji, Avstriji

in Švici, temveč tudi v ostalih državah. Celo na Kitajskem!

Pomembni ljudje pri Plant-for-the-Planet

Da bi lahko zagotovili, da bi se naše gibanje Plant-for-the-Planet širilo po svetu

tako hitro, kot je mogoče, potrebuje veliko Ambasadorjev za klimatsko pra-

vičnost. Zato smo, od vsega začetka, predvidevali, kdo bi lahko bili naši glavni

podporniki – poleg seveda nas, otrok –

* Več informacij o teh Akademijah in kaj se iz njih lahko naučite, je na strani 84.

Ne govori.

Posadi!

16

Peter Maffay

Albert II iz Monaka

David Suzuki

Wangari Maathai

Raje

ndra

Pac

haur

i

* Po naklju-čju, se „Pomem-ben“ nanaša na „Izjemen“ – kar nas avtomatično razveseli – ker pomeni, da lahko delamo skupaj s tako „izjemnimi“ ljudmi!

Ali bi tud

i ti rad

postavil s

vojo dlan

pred usta

pomembne a

li

slavne ose

bnosti?

Stop talki

ng.

Start plan

ting.

je bil nag

rajen z

nagrado Go

lden Socia

l

Effie za na

jboljšo

mednarodno

kampanijo

2010 – “Os

kar” za

oglaševanj

e.

še posebej kdo bi bil najbolj primeren za to nalogo. In kdo bi bil boljši za to kot

ljudje, ki so res zelo poznani? V zelo kratkem času smo k naši ideji pridobili veliko

pomembnih in vplivnih ljudi, ljudi, katerim se je naša ideja zdela super in ki se

strinjajo z nami glede tega, kako pomembna je. V to skupino spadajo glasbeniki,

športniki, znanstveniki, politiki in veliko drugih visoko profiliranih ljudi znotraj

družbe.

To so, na primer: Wangari Maathai (naša vzornica!), Peter Murray (glasbenik),

Michael Stich (profesionalni teniški igralec), Klaus Töpfer (znanstvenik, politik in

bivši direktor Okoljskega programa ZN), Princ El Hassan bin Talal iz Jordanije, Hans

Küng (avtor in teolog), Gisele Bundchen (model in brazilska igralka) in veliko več.

Ne govorimo tega, da bi se hvalili. To pravimo zato, ker smo navdušeni nad tem,

da tako veliko pomembnih* in vplivnih ljudi podpira našo idejo! In prepričani

smo, da bomo našli še veliko, veliko več ljudi, ki se nam bodo radi pridružili.

Peter Maffay

17

18

Wangari Maathai:

Mama Miti –

Mama Dreves

Najobičajnejši razlog, zakaj ljudje sadijo drevesa, je zato, ker jih želijo kasneje uporabiti, na primer, zbrati les za ogenj ali gradnjo nečesa. Včasih je vse, kar si nekdo želi, obrati drevesne sadeže, kot so jabolka, slive, hruške ali češnje. Drevesa so pogosto posajena enostavno zato, da izgledajo lepo, v bistvu je posebni šarm večine parkov in vrtov moč prisoditi njihovim številnim čudovitim drevesom.

V zgodnejših časih, so bila drevesa posajena poleg cest, tako da so lahko popo-

tniki in kočije na konjsko vprego uživali v hladni senci. In tukaj so od nekdaj bili

tudi ljudje, ki so drevesa sadili, da bi izboljšali kvaliteto svojega okolja. Na primer,

oblikovalci antičnih mest so vedeli, da gozdovi in zeleni pasovi izboljšujejo kva-

liteto zraka, ki ga vdihavamo, ko skozenj potegne veter, preden doseže mesto.

Tako so pričeli s tradicijo zasajevanja gozdov v bližini mest, v smeri, iz katere je

najpogosteje pihal veter.

Feliks je prišel na idejo o ustanovitvi Plant-for-the-Planet, ko je bral o afriški

ženski, ki je sadila drevesa, da bi s tem rešila svojo celotno državo. Zanjo, to ni

bilo vprašanje zbiranja lesa ali sadja, ni bilo niti zavoljo njihove lepote same po

sebi; kar hotela, je bilo nekaj več kot samo osebna uporaba. Želela je ustvariti

nekaj, kar bi bilo lahko v splošni uporabi in posesti.

Wangari Maaathai se je rodila v Keniji 1. aprila 1940. V njeni mlado-

sti jo je njena mama pogosto pošiljala nabirati les, pripovedovala ji

je veliko zanimivih reči o drevesih in grmičevju svoje afriške domovine. „Ne jemlji

suhega lesa izpod figovca. Za drevo je to kot zlato! Ne uporabljamo ga in ga ne

posekamo.“ * je bilo nekaj, kar je ponavadi rekla. Vsak otrok iz Afrike najbrž sliši

tak nasvet ... in ga potem takoj pozabi, vendar ne Wangari. Vpijala je vase vse,

kar je imelo opraviti z živim svetom okoli nje, kot drevesna korenina vpija vodo.

Še nekaj, kar ji je Wangarina mama pogosto govorila, v upanju, da bi to nekoč

postalo njeno življenjsko vodilo: „Ne posedaj brezdelno naokoli, pojdi nekaj

posadit!“ Kasneje, je Wangari postala svetovno znana ravno s tem, ko je počela

natanko to.

1940

* To je citat iz knjige „Trees save the world!“ („Drevesa rešujejo svet!“), ki opisuje Wangari Maathaijino življenje in je njena zgodba zelo podrobno opisana. Mi, iz Plant-for--the-Planet, jo podarimo vsakemu našemu Ambasadorju za klimatsko pra-vičnost. V njej se lahko pouči o tem, kako je Wanghari Maathai postala „Mama Dreves“, kot tudi velika vzor-nica celemu svetu in še posebej nam iz Plant-for-the--Planet.

19

Začnimo na začetku, Wangari je imela srečo, da sta bili njena inteligenca in

sposobnost opaženi s strani nekaterih Sester lokalnega misijona. Posedle so se

skupaj, da bi se prepričale, ali bi ta mlada kenijska deklica iz podeželja lahko obi-

skovala zelo poznano samostansko šolo in dobivala dobro izobrazbo. Wangarijin

nastop v šoli je bil tako dober, da je prejela štipendijo za študij v tujini, odpotovala

je najprej v Zda in zatem v Nemčijo, da bi študirala biologijo. Leta 1971 je postala

prva Kenijska ženska na Univerzi v Nairobiju, ki je prejela doktorski naziv. Tega

istega leta je postala prva profesorica anatomije v veterinarni medicini.

Zakaj je Wangari stopila v akcijo

Bila je to posebna izkušnja, ki je Wangari pripeljala do tega, da se je popolnoma

posvetila varovanju okolja. Petra Schäfer-Timpner je zapisala: * „Ko je pričela razisko-

vati okolje na območju Nairobija za klope, da bi jih preučevala v svojem laboratoriju,

je z grozo opazila, da so bile reke polne blata, prestopajoč bregove in poplavljajoč

ulice in da so bile krave izčrpane, ker nikjer niso mogle najti dovolj trave za pre-

hranjevanje. Nenadoma ji je vse postalo jasno. Spoznala je, da klopi niso najhujša

nadloga za živino, hujše je bilo uničevanje okolja ... Kmalu zatem je ugotovila, da je

bil njen priljubljeni figovec podrt zato, da so napravili prostor za plantažo čajevcev

... In da je bil bližnji potok, kjer se je včasih igrala kot otrok, namenoma izsušen.“

Wangari Maathai je uvidela, da je oskrunitev in opustošenje pokrajine očitno

imelo veliko opraviti z dejstvom, da so drevesa izginila. Veliko let je kenijska

vlada odstranjevala gozdove, da je lahko namesto njih posadila plantaže kave in

čajevca. V resnici pa iztrebljenje gozdov ni prineslo državi nič kaj dobrega.

Wangari Maathai je zbrala ženske iz več različnih organizacij, da bi skupaj o tem

razpravljale in ugotovila je, da je veliko teh predanih žensk že bilo seznanjenih s

problemom.

Kenijski

figovec

1971

*Petra Schä-fer-Timpner je avtorica knji-ge, „Drevesa rešujejo svet!“

20

1975

Wangari je že bila članica National Council of Women of Kenya (NCWK – Nacio-

nalno združenje žena Kenije) nekaj let, zato je drugim ženskam povedala o svoji

ideji o „sajenju“, s katerim bi zaustavili posledice erozije prsti in suše. Wangari

je bila prepričana, da so njeni poslušalci iz svojih osebnih izkušenj vedeli, kaj

omogočajo drevesa: držijo tla trdno skupaj. Tudi še ob hudourniških nalivih, ki so

nekaj običajnega med deževno dobo v Afriki, lahko drevesne korenine zadržujejo

dragoceno prst pred odplaknjenjem.

Po drugi strani, pa je Wangari vedela, kako težko je življenje za ljudi v majhnih

vaseh in vedela je, da si ne morejo privoščiti izčrpanosti gozdov, saj je njihova

temeljna potreba po iskanju lesa za gorivo in kuhanje hrane ter ogrevanje. Poeno-

stavljeno, ne bi odsekali veje, na kateri so sedeli. Ali bi smel nekdo reči ubogim, ki

v veliko primerih že tako niso imeli dovolj hrane, „Prste stran od dreves?“ To bi bilo

tako, kot da bi odrekal hrano lačnemu.

Wangari Maathai je naredila velik korak naprej s svojo idejo, ko je sodelovala na

prvi UN Women‘s conference (Ženska konferenca Združenih narodov) v Mexico

City leta 1975. Udeleženke iz 133 držav iz vsega sveta so se strinjale s tem, da je na

tri področja: Ženske, Razvoj in Okolje, treba gledati kot na celoto. Strinjale so se v

tem, da ne more biti razvoja na nobenem od teh področij, če ne bi upoštevale še

drugih dveh.

Leta 1977 je National Council of Women of Kenya (NCWK), pooblastilo Wangari

(ki je bila v tem času že poznana znanstvenica, tako nacionalno kot medna-

rodno), da bi njeno idejo o sajenju dreves pripeljali do akcije. To je bil začetek

gibanja „Green Belt Movement“.

Drevesa držijo tla trdno skupaj!

Uničeni so bili celotni

gozdovi!

Wangari Maathai ob deljenju semen

prebivalcem vasi – in prepri-čujoč politike.

21

1981

Gibanje Green Belt Movement

Začetek ni bil lahek. Policijske enote skorumpirane Moi* vlade so pogosto izru-

vale na novo posajene sadike – drobna drevesa, ki so jih ženske sadile na roke – iz

zemlje. Od prvega dne, se je moralo gibanje boriti za svoj obstoj.

Vendar pionirji gibanja Green Belt Movement niso vrgli puške v koruzo. Wangari

je končno pridobila obljubo s strani kenijske Službe za gozdove, da bo njeni sku-

pini podarila milijon brezplačnih drevesnih sadik. Vendar, ko so se ženske pričele

vključevati v saditvene zabave po celi državi, je Služba za gozdove prelomila svojo

obljubo. „Ne gre samo za biti proti neplačilu,“ je dejal nek mož Wangari in njenim

pomočnicam (s sugestijo, da so bili tudi proti ženskam).

Na žalost ni bilo nobenega razpoložljivega denarja, s katerim bi lahko kupili

stotisoč sadik, kaj šele milijon! Ljudje iz Službe za gozdove so to vedeli in so upali,

da se bodo s prelomitvijo svoje obljube lahko znebili „težavnih“ žensk. Ideja, ki je

na koncu rešila gibanje, je bila v bistu precej enostavna: „Vzgojile bomo same

svoje sadike!“ Kako je to potekalo, tako da so ženske iz podeželja dobile s strani

organizacije Gibanja Green Belt, 4 ameriške cente za vsako sadiko, ki so jo vzgojile

doma. To se mogoče ne sliši kot mnogo, vendar je bil to za veliko žensk prvi denar,

ki so ga zaslužile v vsem svojem življenju. Zato, s samostojnim gojenjem dreves je

kampanija ne samo rešila prst s pomočjo desetih milijonov drevesnih korenin,

temveč pripeljala skromen način zaslužka denarja v majhne kenijske vasi. Prvič so

ženske lahko nakupile osnovne dobrine za vsakodnevno življenje zase in za svoje

družine, potrebščine, ki so bile do tega trenutka tako predrage, kot da bi bile za

njih prepovedane.

Leta 1981 je glavno mesto Kenije, Nairobi, gostilo Konferenco Združenih narodov

na temo „Obnovljiva energija“. Za Wangari je to predstavljalo veliko priložnost za

spoznavanje mnogo drugih podobno mislečih ljudi s celega sveta. Kolegi z

Norvegian Forestry Board so ji ponudili manjše plačilo, da si je lahko vzela čas in je

lahko nadaljevala in okrepila gibanje Green Belt Movement. In nekaj denarja je

tudi prišlo s strani Združenih narodov (UN), da je lahko njena organizacija pričela

plačevati svoje zaposlene za polni delovni čas. Gibanje Green Belt Movement se je

razvijalo počasi in na začetku oklevajoče, sedaj pa je postalo močno in trdno, kot

mlado drevo v rodovitni prsti. Nič ni močnejšega od ideje, katere pravi čas je

prišel. Wangari je dosegla še več uspeha s tem, ko je pripeljala veliko srednješol-

skih maturantov iz Nairobija v organizacijo, da bi delali kot inšpektorji. Delegacije

iz celotne Afrike so nadaljevale z odpiranjem vrat ženskam gibanja Green Belt

Movement – v upanju, da bi se tudi oni lahko naučili, kako zaščititi svoje naravno

okolje v svojih državah z inspiracijo s strani teh žensk. Ideja je vzcvetela in

obrodila sadove.

* Daniel arap Moi je bil kenijski pred-sednik od 1978 do 2002. Čeprav je bil demokra-tično izvoljen, je bila njegova vladavina v bistvu dikta-tura.

22

2006

Petra Schaefer Timpner piše:

„Leta 1989 je bila Wangari

Maathai nagrajena, skupaj z

Mati Terezo, z nagrado Ženska

sveta. Nagrado je celo dobila

osebno od princese Diane. Ta

dogodek je razširil znanje in

zavedanje o gibanju Green Belt

Movement po vsem svetu.

Vendar, zaradi česar je bila

Wangari najbolj srečna, je bilo

to, da je svet končno videl, da

se čudovite stvari dogajajo v

Afriki, čudovite stvari, ki jih je povzročila iniciativa s strani afriških žensk.

Ni se zaključilo samo z eno nagrado – odtlej je Wangarijino gibanje sprejelo 13

različnih nagrad in priznanj. Leta 2004 je Wangari Maathai postala prva afriška

ženska, ki je kadarkoli prejela Nobelovo nagrado za mir. To je bilo prvič, da je

Wangarijino varstvo okolja – skupaj z njenim uporništvom proti diktatorstvu vlade

Moi – bilo prepoznano kot dejavnost za ohranjanje miru. Vendar je vodja komiteja

za podeljevanje Nobelovih nagrad Ole DanboldMjøs modro dejal: „Mir na Zemlji

je odvisen od naše sposobnosti ohranjati življenja polno okolje.“

Pri Amnesty International se je zahvalila vsem ljudem iz veliko držav iz celega

sveta, ki so ji dajali podporo, medtem ko je bila v priporu: „Ne morem našteti,

kolikokrat so rešili moje življenje in omogočili nemoten potek našega dela.“

Zdi se, kakor da so jezni napadi, ki jih je Moi usmeril proti njej, propadli, jo

napravili še močnejšo in bolj poznano. Ko je diktator moral zapustiti pisarno leta

2002, je bila to prijetna nagrada za gibanje Green Belt Movement. Od leta 2003 je

bila Maathai namestnik ministra za Varovanje narave in okolja v Keniji.

Gibanje Green Belt Movement je aktivno v 13 državah in je vzpostavilo preko 600

drevesnic. Doslej, je bilo posajenih preko 30 milijonov dreves s strani članov

gibanja. To so ti člani, ki so dali Wangari njen vzdevek. „Mama Miti“, kar pomeni

„Mama Dreves“ v jeziku svahili, kenijskem jeziku domorodcev.

Billion Tree Campaign

Ko je korporativna skupina v Združenih državah Amerike sporočila, da namera-

vajo posaditi milijon dreves, je bil njen spontani odgovor: “To je super, vendar,kar

resnično potrebujemo, je posaditi milijardo dreves.” Ideja o kampaniji Billion

Tree Campaing je bila rojena in se je začela med UN Klimatskim vrhom COP 12

Wangari Maathai ob

prejetju Nobelove

nagrade za mir

23

2009

2007

2009: Tiskovna

konferenca v New

Yorku na UN

novembra 2006 v Nairobiju, Keniji, pod pokroviteljstvom Wangari Maathai in HSH

Princa Alberta II iz Monaka s podporo UNEP.

Mesec kasneje, deset tisoč kilometrov daleč v Evropi, Nemčiji v božičnem času, je

Feliks bral Al Goreovo knjigo “Neprijetna resnica”. Na internetu se je poučil vse o

Wangari Maathai, ki je navdihnila ženske v Afriki.

Plant-for-the-Planet Otroška iniciativa

15. januarja 2007 je imel svojo prvo predstavitev o podnebju pred razredom.

Njegovo razmišljanje: če so bile ženske v Afriki sposobne posadili milijon dreves

vsako leto, lahko mi, otroci, po celem svetu, posadimo milijon dreves v vsaki drža-

vi sveta. To je bil začetek Plant-for-the-Planet Otroške inciative. Odrasli v kampani-

ji The Billion Tree Campaing so uspešno posadili milijardto drevo novembra 2007.

Feliks in njegovi prijatelji pri Plant-for-the-Planet Otroški iniciativi pa so dosegli

svoje prvo milijonto drevo maja 2010.

Plant-for-the-Planet Billion Tree

Campaign

21. septembra 2009 sta se Wangari in Feliks prvič srečala v New Yorku. Oba sta se udeležila novinarske conference UNEP med zasedanjem UN Generalne skupščine.Wangari Maathai je podprla potrebo po kampaniji z besedami: “Ljudje preveč govorijo. Mi ne govorimo več, mi delamo. Izziv je sedaj povedati svetu, naj gre kopati luknje in posaditi sadike. Ne dvomim, da bomo ta cilj dosegli.”

Feliks je prvič v New Yorku predstavljal kampanijo “Stop Talking. Start planting.”

Wangari in Feliks sta se dogovorila za tesnejše sodelovanje v prihodnosti v

Plant-for-the-Planet Billion Tree Campaign. Feliks je posnel fotografije za kampa-

nijo „Stop talking. Start

planting.“ z Wangari,

Gisele Buendchen,

Jia Zhibang, kitajskim

Ministrom za gozdove

in veliko drugih.

Dve leti kasneje,

zopet v New Yorku,

sta bila oba, Feliks in

24

Predaja kampanije

The Billion Tree

Campaing s strani

Achima Steinerja,

UNEP in Princa

Alberta II otrokom

decembra 2011 v

Durbanu, Južna

Afrika

Wangari, povabljena s strani UN Združenih narodov

k nagovoru UN Generalne skupščine na

otvoritvi Mednarodnega leta gozdov,

2. februarja 2011. V svojem govoru je

Feliks Maathai predlagal, naj zastavi

1000 milijard dreves kot nov uradni cilj. Wangari je

bila nad tem predlogom navdušena.

Ko je Feliks potoval v Afriko julija 2011, je obiskal tudi Nyeri v Keniji, Wangarijino

rojstno mesto, vendar je bila Wangari že zelo bolna. V Nairobiju, predstolnici

Kenije na sedežu UNEP, je imel Feliks srečanje z njegovim izvršnim direktorjem

Achimom Steinerjem in se dogovoril za predajo kampanije The Billion Tree Cam-

paing otrokom pri Plant-for-the-Planet. Wangari in Feliks bi se tako morala dobiti

na klimatskem vrhu UN Climate Summit COP 17 v Durbanu decembra 2011. 25.

septembra 2011, je ta navdihujoča in čudovita ženska preminila. Feliks je napisal

v svoj dnevnik: „Wagari, bila si tako inspirativna osebnost. Živela boš še naprej v

srcih tisočih otrok. Mi, otroci, bomo izpolnili tvojo vizijo! Ponosna boš na nas, ko

nas boš od zgoraj opazovala dol na Zemljo!“

Ko je Mama Miti, mama dreves, umrla, so otroci prevzeli odgovornost za kampani-

jo The Billion Tree Campaing. 14 milijard dreves je bilo zajamčenih in 12,5 milijard

dreves posajenih v tistem času. Feliks in prijatelji so v Durbanu, Južni Afriki,

pozvali vse državljane sveta k akciji: „Dve drevesi na vsakega državljana v petih

letih je dober začetek. Vendar, sedaj moramo pohiteti: vsak svetovni državljan

naj posadi 150 dreves, da bomo dosegli cilj 1000 milijard dreves posajenih do

2020. Nadaljevali bomo s sajenjem dreves, dokler ne bomo dosegli 1000 milijard.

Wangari Mathaai nam je pokazala, kako je s sajenjem dreves uspešno opolnomo-

čila ženske v Afriki. S skupnim sajenjem dreves po celem svetu se bomo naučili

razumeti, da smo svetovni državljani in nas spodbujali h globalnemu gibanju za

sonaravnost.“

Predaja uradnega števca

dreves s strani UNEP otro-

kom s Plant-for-the-Planet

je bil zgodovinski dogodek

in resnična spodbuda za vse

otroke sveta. Vsaka vlada,

podjetje in državljan sedaj

poroča otrokom, koliko dre-

ves bodo zajamčeno posadili

ali so jih že dosedaj.

2011

Srečanje med Felixom in Wangari septembra 2009 v New Yorku

25

Raphael

Sem s Plant-for-the-

-Planet, ker mislim,

da je zelo pomembno,

da vsi skupaj skrbimo

za okolje. Če bi končno

začeli saditi drevesa,

potem bi mogoče lahko

imeli pozitiven vpliv na

podnebno krizo.

Max, Szesima in

Karoline

Pridružili smo se,

ker nočemo biti zapisani v zgodovino

kot generacija, ki je dopuščala, da so

bile obmorske države poplavljene

zaradi dvigujoče se morske gladine. Ne,

hočemo biti poznani kot generacija, ki je

bila uspešna v premagovanju najhujših

kriz, ki so doletele človeštvo.

Anting

Aktivna sem

bila od sep-

tembra 2010 in moj

cilj je zagotoviti, da

bi Kitajska prav tako

postala podnebno-

-orientirana država!

Jona

Pridružila sem se, ker

bi rada naredila nekaj

za našo prihodnost. Večina

odraslih veliko govori, vendar

nikoli nič od tega, kar so rekli,

res ne naredijo. Nič ne odreagirajo,

ker razmišljajo samo o sedanjosti

in svojem osebnem udobju. Ni jim

treba skrbeti za to katastrofo, ker

takrat, ko bomo mi odrasli, njih

ne bo več in ne bojo čutili njenih

posledic. Zato, če sta udobje in

denar veliko bolj pomembna odra-

slim kot nam otrokom, bomo mi

morali nekaj ukreniti glede tega

sami, ker oni ne bodo.

Alina in

Moritz

Zavzeta sva, ker

moramo vzeti prihodnost v svoje roke. Politiki samo govorijo.

Mi moramo nemudoma nekaj storiti! Vsak najmanjši prispevek

je boljši kot velike obljube. Se pa tudi zelo zabavamo.

Carolina

Resnično me skrbijo posledice globalnega segrevanja in njihov

vpliv na našo prihodnost in prihodnost naslednjih generacij.

Dandanes, nas je veliko ljudi na tem planetu, nismo se rodili z namenom,

da bi uničili naš planet, čeprav smo vedno hoteli prevladati, nadzorovati,

manipulirati vsako živo bitje na tem planetu. Medtem, ko iščemo nove

načine manipuliranja z Zemljo, postaja naš vpliv vsako leto večji, zaradi

novih industrij in tehnologij. Sedaj, ko smo

začeli spoznavati, kakšni so problemi, bi

radi nekaj spremenili. Toda spremembe

niso lahke, to je počasen proces. Če bomo

vsi skupaj po vsem svetu delali vzajemno,

lahko nekaj spremenimo.

Lea in Mira

Pridružili sva se, ker meniva, da je res pomembno, da so

ljudje poučeni o tej pomembni temi krize podnebnih sprememb. Gre za

našo prihodnost!!! Verjamemo, da, ne glede na to, da smo otroci, še vedno

lahko vplivamo na svetovno dogajanje. Ni nam treba poslušati tistih, ki

pravijo: „Moraš biti odrasel, preden lahko to storiš.“ Misliva, da je Feliksova

ideja super in radi bi, da bi se ji čim več ljudi, kot je mogoče, pridružilo, da

bi ta ideja lahko bila kot po hribu navzdol kotaleča se snežna kepa, ki se

neprestano povečuje.

Josia

Zanima me vse

v povezavi s

podnebjem. Mislim, da je

zelo pomembno vedeti,

kako in zakaj se okoljska

katastrofa povečuje.

Govorili smo že o tem na

naših šolskih predstavi-

tvah. To je bilo resnično

zanimivo in bila sem zelo

vesela, da sem jo opravila

s svojo prijateljico Jono,

bile sva si obe v medse-

bojno pomoč.

26

Zakaj sem se pridružil?

Nekaj moramo storiti! Zato, ker storiti nič in samo čakati, da strašne napovedi o

podnebnih spremembah postanejo resničnost, res ni nobena možnost. Seveda,

včasih se vprašamo, ali sploh pomagamo. „Da ni že prepozno ...?“

Moder človek je nekoč dejal: „Vprašanje, ali je pomoč prišla prepozno ali ravno

prav, nima vedno jasnega odgovora z da ali ne. Vendar eno je zagotovo: tisti, ki

obupajo, so že takoj izgubili!“

Mi pa ne bomo obupali.

Pravzaprav, ravno naspro-tno – mi smo šele začeli obračati stvari na bolje!

Clara

Obstaja veliko razlogov: Eden je,

da bi še vedno rada videla sneg, ko

bom stara. Gre nenazadnje največ za mojo

prihodnost in za slabe razmere ljudi v tretjem

svetu. Zame, je varovanje klime velik del

družbene odgovornosti.

Leon

Pridružil sem se, ker

bi rad pomagal pri

reševanju naše Zemlje – in

to se lahko zgodi samo v

primeru, če bi ljudje bolje

razumeli naše okolje. Rad

bi pomagal osveščati naše

soljudi – razložiti jim, na

primer, da ena oseba ne

potrebuje jesti mesa vsak

dan, ker je nepredstavljiva

količina izpustov CO2 v

zraku povzročena z mesno

proizvodnjo.

Melik-Sina

Zakaj sem se pridružil? Ker

lahko s Plant-for-the-Planet

storim nekaj za naše okolje!

Franziska Mislim, da je super, da lahko spoznavamo nove

prijatelje iz vsega sveta in ne samo rešujemo sveta skupaj z njimi, ampak se pri tem še zabavamo.

Maiken

Pridružila sem se zato,

ker sem hotela nekaj

storiti za okolje, kjer lahko

vsi skupaj soustvarjamo bolj

uravnoteženi svet.

Jule in MerleZa svojo priho-dnost moramo poskrbeti sami, ker drugače ne bomo sposobni preživeti. S kampanjo Plant--for-the-Planet hkrati stopamo v akcijo in se pri tem še zabavamo. Razširjenost iniciative dobiva veliko pozornosti in vedno več je slišati, zakaj je dosegla takšen uspeh.

Rufat Plant-for-the--Planet je velika mreža in

povezava otrok iz veliko različnih držav. Skupaj smo močnejši in odrasli nam morajo posvečati pozornost. Skozi Plant--for-the-Planet lahko povabim še več otrok, da se pridružijo naši kampaniji.

Julian

V Indoneziji sem videl in izkusil

onesnaženost okolja v večji meri

kot tukaj v Nemčiji. Videl sem izsekavanje gozdov iz prve roke

in v kakšne posledice to vodi – veliko plazov povzroča smrt

neštetim živalim. Onesnaženost zraka z izpuhi avtomobilov

in mopedov, ki je imelo na to velik vpliv, in v Jakarti so zelo

pogosti alarmi za prekomerno koncentracijo smoga.

Lexam

Pridružila sem se Plant-for-the-Planet, ker je prava

demokratična organizacija na podlagi otroške

iniciative. Mi, otroci, lahko edinole rešimo našo prihodnost z

izgradnjo svetovne mreže, da pokažemo odraslim, da smo mi

večina, ki prevladuje na tem planetu.

27

“Dobro ravnajte z Zemljo: ni vam bila podarje-na s strani vaših staršev, bila je izposojena od vaših otrok. Mi ne podedujemo Zemlje od naših prednikov, sposodimo si jo od naših otrok.”

Citat Ameriških Indijancev

Podnebje v krizi 30

Kaj je klimatska

pravičnost? 42

Kaj storijo drevesa proti

klimatski krizi? 46

2.

Ka

j p

od

ne

bn

e s

pre

me

mb

e p

om

en

ijo

?

“Ali je ok, če vas kličem

po vašem imenu?”

“Seveda, absolutno! Gospod Plöger je

preveč staromodno za moj okus.”

“Velja isto zame. Tudi vi me

lahko kličete po imenu.”

Že na samem začetku intervjuja s

Svenom Plögerjem je bilo vse sprošče-

no, in tako je ostalo do konca. Skoraj

vsi odgovori, ki mi jih je dal, so bili zelo

podrobni in izčrpni.

“Sven, kako natančno se

imenuje tvoj poklic in tvoja

služba, ki jo opravljaš?”

“Torej, uradno sem diplomirani meteo-

rolog: ‘dipl.’ je dodano, ker sem študiral

Podnebje v krizi

Če se pojavi zelo huda snežna nevihta sredi maja, veliko ljudi pravi: „Oh, to je le podnebna sprememba.“ Ali če cel dan dežuje na višku poletja in reke prestopajo bregove, ljudje poslušajo – pogosto celo na TV: „To je globalno segrevanje – to je povzročilo globalno segrevanje.“ Toda v resnici, noro vreme ni nujno povezano s podnebnimi spremembami, ker sta podnebje in vreme pravzaprav dve popolnoma različni stvari.

Clara je imela intervju s Svenom Plögerjem, “Vremenkotom” z ARD (nemški TV

kanal). Kar predstavlja njegovo sporočilo je, ne samo razlika med vremenom in pod-

nebjem, ampak še veliko več, kot bomo videli - o tem lahko preberete tukaj:

Clara interjuva „Vremenkota“ iz ARD.

30

meteorologijo. Vendar, ker ravno tako

napovedujem vreme, se imenujem

“Vremenko”.

“Kako dolgo že dela-

te kot “Vremenko”?”

“Mislim, da je od tega danes že 14 let.”

“V svoji predstavitvi kot Ambasador-

ka klimatske pravičnosti, sem vedno

razlagala o podnebju kot povprečju

temperatur, toda to je nekoliko

poenostavljeno. Ali lahko nekoliko

podrobneje razložite, kaj je to?

“Podnebje ni samo povprečje tempera-

tur v vsakem obstoječem kraju, ampak

tudi povprečna količina padavin,

skupaj z ostalimi vremenskimi pogoji.

Te meritve potekajo v razponu 30

let. Zaradi tega, se vedno upošteva

povprečje (vreme), skupaj s časovno in

krajevno komponentno. Naše globalno

podnebje je tako rezultat 30-letnega

(vremenskega) povprečja na celotni

Zemlji. Ena zelo pomembna razlika

med obema je, da lahko občutimo

vreme, vendar ne podnebja.”

“Čeprav so med njima tudi

določene podobnosti, mar ne?”

“Podobnosti so v tej meri, da oba –

vreme in podnebje – imata opraviti s

fizičnimi dogajanji v atmosferi. Nenaza-

dnje pa sta si oba zelo različna.

Na primer pri športu, natančneje pri

odbojki in nogometu.

Pri obeh se igra z žogo. Toda, v eni

igri igralci poskušajo spraviti žogo čez

mrežo, pri drugi pa v mrežo. Odbojka

in nogomet sta si podobna v tem, da se

pri obeh igra z žogo, vendar s popolno-

ma različnimi pravili. Takšen podoben

je tudi odnos med vremenom in

podnebjem.”

“Ali ste opazili kakšne podobnosti

med podnebnimi spremembami

in vremenom v Nemčiji skozi čas?”

“Iz včeraj na danes, v resnici ne. V

zadnjih 100 letih pa je povprečna

temperatura v Nemčiji narasla za

približno 1.1 stopinje Celzija (1.98

stopinje Fahrenheita), in po svetu za

nekje 7 stopinj Celzija (1.26 stopinje

Fahrenheita) – rezultat večletnega

merjenja.

To se morda zdi malo, vendar je pov-

prečna temperatura na Zemlji narasla

zgolj za 4°C (7.2 stopinje Fahrenheita)

od zadnje ledene dobe, ki je bila pred

11.000 leti. Če bomo nadaljevali s

takim početjem kot doslej, bodo tem-

perature v naslednjih 100 letih narasle

za 2–4 stopinje Celzija (3.6–7.2 stopinj

Fahrenheita). Zaenkrat nihanja pojavov

vzorcev neviht v Nemčiji ostajajo še

vedno večinoma normalna.

Kljub temu, ko se atmosfera segreje,

lahko absorbira več toplote, zato je

pričakovati porast števila neviht v pri-

hodnosti zaradi toplejšega podnebja.”

“Kakšne nasvete bi dali tistim,

ki bi radi nekaj storili zoper

podnebne spremembe?”

“Mislim, da je najbolj pomembno razlo-

žiti ljudem, da lahko veliko naredimo

proti podnebnim spremembam. Ne

obupati!

V tem časovnem trenutku sta dva fak-

torja, ki spreminjata podnebje: narava

in človeštvo. Kakor deluje narava, je

nekaj, kar ne moremo spremeniti,

lahko pa nadzorujemo to, kar delamo

sami. Na primer, po celem svetu, se

dnevno pokonzumira 13.8 milijard

litrov nafte. Zato se moramo vprašati:

Kako jaz sam porabljam energijo v

31

* Kar Sven misli na temo “klimarske pravičnosti”, je podrobneje razloženo na strani 42.

svojem življenju? Po eni strani lahko z

energijo varčujem, lahko pa pričnem

uporabljati tudi alternativne vire

energije.

Da bi se to lahko zgodilo, bi morale biti

nadgrajene obstoječe tehnologije za

alternativno energijo in bolje upora-

bljane.

Še več, vsak posameznik bi moral

spoznati, da tudi sam lahko pomemb-

no prispeva k varovanju podnebja.

Samo postati morajo v tem bolj aktivni.

S čakanjem na nekoga drugega, ki bi to

storil, ne pridemo nikamor. Ljubosumje

ne bo pomagalo: samo zato, ker ima

sosed večji avto, ne pomeni, da ga

avtomatično potrebujem tudi jaz.

Veliko boljša ideja je, uživati enostavno,

okolju prijazno življenje.”

“Kaj od tega pa počnete sami?”

“Elektrika, ki jo uporabljam doma,

prihaja iz zelenih obnovljivih virov.

Ravno tako poskušam tudi prihraniti

toliko papirja v službi, kot je mogoče.”

“Argument, da viri alternativne

energije še niso dovolj razviti,

zagotovo ne drži. Zakaj zato

nismo že napravili masovnega

prehoda na zeleno energijo?”

“Najprej, ne razumejo vsi, da je ta

sprememba nujna. Drugič, zelo

veliko ljudi zasluži ogromno denarja

z onesnaževanjem okolja. Iskreno,

kar potrebujemo, je postaviti ceno na

strošek onesnaževanja – v svetovnem

merilu!* Splošen argument proti

temu je: “Čista energija je predraga!”

Vendar v resnici, obstoječa energija ni

nič cenejša, ker bodo stroški uporabe

obstoječih metod sčasoma morali biti

plačani. Narava ne kompenzira s tem,

kar ji mi povzročamo. Dosedaj smo

popolnoma narobe doumeli resnično

vrednost energije!”

“Omenili ste oboje, moralne in

politične razloge. Ali je tukaj še

kakšen, ki se ga lahko domislite?”

“Ja, nedvomno. Vzemite na primer

ekonomijo: Če vlada države ‘A’ reče:

‘Dvignili bomo naše okoljske standar-

de,’ se oglasijo podjetja in rečejo: ‘To bo

dvignilo naše stroške – tega nočemo

storiti.’ Tako, enostavno preselijo

svoje podružnice v drugo državo,

državo ‘B.’ Za A, to pomeni ekonomsko

izgubo. Zato se že v osnovi odločijo za

neukrepanje.”

“Sven, ali bi radi še kaj

dodali za konec?”

“Ja. Radi bi se vsem skupaj zahvalil:

vaša prihodnost se zdi svetla. Nadaljuj-

te s tem, kar počnete, ste na pravi poti!”

“Najlepša hvala za ta zelo

poučen intervju!”

Intervju je vodila Clara, Ambasadorka klimatske pravičnosti iz Augsburga, Nemčija.

32

Vreme je tudi to, kar mi občutimo,

danes ali naslednji mesec. Podnebje,

obratno, pa je povprečje vremenskih

podatkov zadnjih najmanj 30 let. Samo

takrat, ko se vreme premakne v eno

smer za nekaj desetletij – na primer,

če poletja vedno bolj postajajo vse

toplejša in sušnejša, ko so bila prej

hladnejša in vlažnejša – v tem primeru

gre za spremembo podnebja.

Podnebne spremembe pred našim

časom Ko nekdo omeni podnebne spremembe, jih večina ostalih odvrne, “Pa kaj?” in skomigne z rameni. “Podnebje se neprestano spreminja. To je normalno!”

Da, to drži. Podnebje na Zemlji je bilo

vedno podvrženo spremembam – ven-

dar običajno zelo počasnim. Neprestano

nihanje med toplimi in hladnimi obdobji

in v 11.000 letih od zadnje ledene dobe

se je povprečna temperatura Zemlje dvi-

gnila samo za 4 stopinje Celzija (7.2 sto-

pinje Fahrenheita). Ker se je sprememba

pojavila v tako dolgem obdobju, se ji

je bilo veliko živali in rastlin sposobnih

prilagoditi ali se izogniti kakršnimkoli

neprijetnim posledicam.

Dejstva, ki jih poznamo danes, z nekaj

večjo natančnostjo, kakšno je bilo pod-

nebje na Zemlji pred sto tisoč leti, ima

nekaj opraviti z našim poznavanjem

ledenikov. Ledeniki so še posebej v

pomoč znanstvenikom, pomagajo odgo-

varjati na vprašanja, kdaj, kje, kako dolgo

in kako tople ali hladne so bile razmere

v nekem določenem časovnem trenutku.

Ker so ledeniki masivni ledeni pokrovi,

ki se vsakoletno tanjšajo, strokovnjaki

lahko iz njihovih “letnih krogcev” izraču-

najo, da so njihovi globlji sloji ledenika na

Greenlandiji starejši od 200.000 let in da

so ledeni griči na ledeniku na Antarktiki

verjetno starejši od 900.000 let.

800.000 let star ledeni pokrov,

izvrtan iz globine 3.200 metrov

(skoraj 2 milj)!

33

Der Treibhauseffekt

Sonneneinstrahlung

Wärmeabstrahlung

Wärmerückstrahlungin den Weltraum

Erdoberfläche

Treibhausgase

Učinek tople grede

Sončna svetloba

Odboj toplote

Toplota, izpuščena nazaj v vesolje

Površje Zemlje

Toplogredni plini

Znanstveniki jemljejo dolge cilindrične

vzorce iz tega starega ledu, imenova-

nega ledeni pokrov. Ti ledeni pokrovi

– ali točneje, majceni mehurčki zraka,

ki jih najdejo v njih – so zelo zanimivi za

znanstvenike. Znanstveniki lahko iz teh

mehurčkov dobijo odgovore na vpra-

šanja, koliko metana (CH4) je v njih na

globini 150, 170 ali 200 metrov? In koliko

ogljikovega dioksida (CO2) vsebujejo?

Če je vsebnost ogljikovega dioksida in

metana v teh mehurčkih nenavadno

visoka, potem je to znak, da je moralo biti

podnebje zelo toplo v času nastajanja

teh lednih mehurčkov.

Ustvarjalci pod-

nebja

Vendar, kaj imata ogljikov dioksid (CO2)

in metan (CH4) opraviti s podnebjem?

Dejansko, kar precej. Oba plina – in tudi

nekateri drugi – ustvarjata podnebje.

Delujeta tako, kot topel pulover prepre-

čuje telesni toploti, da bi uhajala. To se

dogaja zato, ker sončni žarki, ko dose-

žejo Zemljino površje, se del njih odbije

nazaj, kot bi se od ogledala in preostali

del je spremenjen neposredno v dovaja-

jočo toploto.

Pravzaprav bi ta toplota morala sevati

nazaj in uiti v vesolje, vendar je tam

nekaj, kar preprečuje tej toploti, da bi

se porazgubila: Zemljina zaščitna plast

plinov, atmosfera – njen “pulover”. Neka-

teri plini v atmosferi dovoljujejo sončnim

žarkom, da bi z lahkoto prešli skoznje

med svojim potovanjem v notranjost,

vendar ohranjajo toploto pred sevanjem

nazaj navzven – tako kot pokrivno steklo

tople grede. Zato, se ti plini imenujejo

toplogredni plini.

Najpomembnejši toplogredni plini so

ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4) in

zračna vlaga. Njim se imamo v največji

meri zahvaliti za dejstvo, da ima Zemlja

ugodno povprečno temperaturo 15 sto-

pinj Celzija (59 stopinj Fahrenheita). Če

ne bi obstajal noben toplogredni plin,

bi bile povprečne temperature na Zemlji

-18 stopinj Celzija (-0.4 stopinj Fahren-

heita)! Nedvomno ne več tako ugodno!

34

Der Treibhauseffekt

Sonneneinstrahlung

Wärmeabstrahlung

Wärmerückstrahlungin den Weltraum

Erdoberfläche

Treibhausgase

Der CO2-Kreislauf

Landpflanzen

Humus Meerespflanzen

Ozean

Atmosphäre

gibt CO2 abnimmt CO2 auf

fossile BrennstoffeLandwirtschaftAbholzung !!!Hier liegt

das Problem.

Učinek tople grede

Sončna svetloba

Odboj toplote

Toplota, izpuščena nazaj v vesolje

Površje Zemlje

Toplogredni plini

Cikel CO2

Vegetacija

Površje Zemlje Oceansko rastje

Ocean

Atmosfera

j jj

Izpusti CO2

Absorbcija CO2

Izgorevanje fosilnih gorivAgrikulturaDeforestacija !!!

V tem je

problem!

Cikel ogljiko-

vega dioksida

Ogljikov dioksid (CO2) neprestano

kroži v atmosferi. Rastline ga absor-

birajo skozi številne drobne pore na

svojih listih in ga v prečiščeni obliki

predelajo v hrano in rastlinsko tkivo. V

tem zapletenem procesu, nastaja kisik

kot odpadni material in ga bo rastlina

navsezadnje izdihala nazaj v ozračje.

Vendar je ta odpadek rastlin v obliki

plina ravno to, kar ljudje in ostale živali

potrebujemo za življenje, ker vdihu-

jemo kisik (O2) in izdihujemo ogljikov

dioksid (CO2). Kar torej prihaja iz listov

rastlin, grmov in dreves, je kasneje

znova uporabljeno – popoln krogotok.

Vendar ogljikov dioksid (CO2) ne vstopi

takoj v atmosfero, ko ga živali in ljudje

izdihnemo. Pravzaprav, več CO2 pride

v atmosfero, vsakič ko neka žival umre

in njeno telo razpada, ali drevesna veja

gnije, ali gori kos lesa. Smrt obojih,

živali in rastlin, je kot velika poslednja

ekshalacija CO2 nazaj v ozračje.

Od kje prihajata

premog in nafta

Skozi Zemeljsko zgodovino je bilo

obdobje, ko je bilo podnebje veliko

topleje in vlažnejše kot danes. Za rastli-

ne je bil to raj. Nikoli poslej niso bile

rastline sposobne tolikšne hitre in bujne

rasti.

Kljub temu, v močvirjih in močvirnatih

gozdovih, ko so ogromna drevesa in

druge rastline umirala in propadala, so

bila nemudoma prekrita z vodo in bla-

tom.

Toda rastline potrebujejo zrak, da bi

se lahko razgradile in zrak je nekaj,

česar v teh močvirjih niso imele, zato

so debla, stebla in listi ovenelih rastlin

ostala takšna, kot so bila v vodi, kjer so

se pričela sčasoma nalagati v tanke sloje

odpadlega rastlinskega materiala.

Prvotno so bile ugasle rastline stisnjene

v snov, imenovano šota, po še tanjšem

sloju peska in proda, naloženega ocea-

nu odmirali in se nalagali na oceanskem

35

Wie K

ohle/

Erdö

l ent

steh

t

Pflanzen und Tiere sterben.

Es entsteht Torf bzw. Schlamm.

Weitere Schichten erzeugen Druck.

Es entsteht Kohle bzw. Öl.

Kako

nas

taja

ta p

rem

og in

naf

ta

Rastline in živali odmrejo

Rezultat je šota ali blato

Druge plasti ustvarijo pritisk

Rezultat je premog ali nafta

dnu. V krajih, kjer je bilo premalo kisi-

ka za to, da bi njihova telesa razpadla,

so se začela spreminjati v gnijoče

blato. Tako, so tekom milijonov let ta

“pokopališča” postajala vedno tanj-

ša, na vrhu njih pa so se neprestano

nalagali pesek in drugi materiali. Teža,

ustvarjena z večjim pritiskom in večji-

mi temperaturami (pritisk proizvaja

toploto), do tiste točke, ko se je sčaso-

ma vse skupaj spremenilo v nafto. Ta

nafta je ravno tako kot neko ogromno

podzemno zbirališče CO2.

Večja nahajališča nafte, ne glede na

to, ali se nahajajo na Arabskem polo-

toku, Venezueli, v Kaspijskem morju,

so vedno znanilci tega, da je bilo v

območju nad njimi ogromno ocean-

sko dno na milijone let nazaj.

Zadimljeni

dimniki

Na tisoče let smo ljudje kurili samo

tisto, kar je bilo nad zemljo – najprej

les, šoto in živalski kompost – in takrat

je bilo vse v ravnovesju. Še tisto (malo)

ogljikovega dioksida, ki je bilo spušče-

nega v ozračje, je bilo moč znova zajeti

z novimi rastlinami in hitro “odstraniti

iz cirkulacije.” Naša dilema se je začela,

ko so ljudje odkrili, da sta oglje in nafta

odličen material za kurjenje. Najprej

so izkopali premog, ki je ležal tik pod

Zemeljskim površjem. Kasneje nato so

razvili izboljšane metode, da bi dosegli

globlje ležeča odlagališča premoga in

nafte. Danes se, starodavni gozdovi, ki

so bili stisnjeni v premog, in življenje

v oceanu, ki je bilo stisnjeno v nafto,

imenujejo “fosilna goriva.” Beseda “fosil”

prihaja iz latinščine in najprej pomeni

“izkopati”.

Mi, ljudje, počnemo tudi veliko drugih

reči, ki proizvajajo ogromne količine

CO2. Ogromen oblak CO2 nastaja z izpu-

sti veliko prevoznih sredstev, še posebej

letal, avtomobilov in ladij.

Proizvodnja energije in toplote (Zaradi

katere imamo, na primer, elektriko!)

ustvarja še večje količine plinov. Veliko

izpuščenega CO2 je tudi ob izsekavanju

ali požiganju gozdov.

Ali bi bilo za ljudi bolje, če sploh ne bi

izkopavali? Ali bi bilo bolje za nas, če

bi pustili premog in nafto globoko pod

zemeljskim površjem? Brez “hitro prido-

bljene energije” iz premoga ali nafte, se

industrijska doba z vsem svojim napred-

kom (vendar tudi s slabimi stranmi in

problemi) sploh nikoli ne bi pričela.

Med izgorevanjem nafte in premoga, se

36

Wie K

ohle/

Erdö

l ent

steh

t

Pflanzen und Tiere sterben.

Es entsteht Torf bzw. Schlamm.

Weitere Schichten erzeugen Druck.

Es entsteht Kohle bzw. Öl.

600.000 500.000 300.000 200.000 100.000 0

Abwe

ichun

g vom

Durch

schnit

t

CO2 p

pm

Gemessene CO2-Konzentration

Temperatur in °C

Zeit ( Jahre vor der Gegenwart)

200

240

260

300

400

600

derzeitige Erdtemperatur

CO2-Niveau in 45 Jahren (wenn wir nichts ändern)

CO2-Niveau heute

600.000 500.000 300.000 200.000 100.000 0

Ods

topa

nje

od p

ovpr

ečja

CO2

ppm

(del

cev

na m

ilijo

n)

Merjenje koncentracije CO2

v stopinjah Celzija

Čas (Leta pred sedanjostjo)

200

240

260

300

400

600

Trenutna temperatura na Zemlji

Nivo Co2 v 45 letih (Če glede tega nič ne storimo)

Nivo CO2 danes

*Več info

r-

macij na:

www.350.or

g

CO2, ki ga vsebujejo, ponovno izpušča v

atmosfero, namesto da bi bil za vedno

shranjen pod zemljo.

V samo nekaj kratkih obdobjih smo

porabili življenjske prihranke celotne

Zemlje. V enem samem letu izpustimo

toliko CO2 v ozračje, kot so ga rastline

absorbirale in shranjevale en milijon let!

In več ogljikovega dioksida, ki je izpu-

ščenega v ozračje, več toplogrednih

plinov se nabira v atmosferi in več

toplogrednih plinov, kot je tam, toplejši

postaja celotni planet. Nič čudnega, da

se je podnebju zmešalo.

Kljub temu obstajajo še drugi viri CO2,

o katerih ljudje ponavadi ne razmišljajo

ali se jih ne zavedajo. Na primer, vsako-

garšnja predstava o podeželju, verjetno

vključuje pomladno oranje na polju z

velikimi mogočnimi traktorji, ki Zemljo

dvigujejo na površje v velike, globoke

brazde. Če bi CO2 imel barvo – na primer

rumeno – potem bi ta slika vključevala

gigantske žvepleno-rumene oblake,

lebdeče nad sveže preoranimi polji; in,

kjer je bila zemlja ravnokar dvignjena na

površje, bi izgledalo kot rumeni dim, ki

prihaja iz dimnikov.

Obstajajo nepredstavljivo ogromne

količine CO2, shranjenega v višjih slojih

prsti, ki so izkopavane in spravljene na

površje zaradi pluženja. To je velik razlog

(čeprav ne edini), zakaj je bilo organsko

kmetovanje v veliki meri izpuščeno iz

prakse. Organski kmetovalci “izkopa-

vajo” bolj previdno, to pomeni, rahljajo

zemljo, ne da bi ven uhajali ogromni

oblaki CO2. Skrb za podnebje je zelo

dober razlog za kupovanje organsko

pridelane hrane.

Človek kot pod-

nebni “motor”

Drži, da je bilo podnebje neprestano

podvrženo spremembam, vendar je

trenutni trend podnebnih sprememb,

da se pojavljajo s takim tempom ali

hitrostjo, kot je Zemlja še nikoli prej ni

doživela*.

37

Koncentracija CO2 in metan v zraku

je večji kot kjerkoli v zadnjih 600.000

letih. V zadnjih 1000 letih svet ni bil

tako topel, kot je danes. Povprečna

temperatura planeta se je dvignila

za 0.74 stopinje Celzija (1.33 stopinje

Fahrenheita) samo v zadnjih 100 letih.

Za tri četrt stopinje Celzija ali več v

samo enem stoletju! Pred tem bi za to

Zemlja potrebovala 2000 let!

“Ja, in …?” pravi veliko ljudi. “To ni niti ena

stopinja! Zakaj ste tako zaskrbljeni?!”

Zaskrbljeni smo zato, ker se je dvignila

samo povprečna temperatura za 0.74

stopinje. V nekaterih območjih pa se

je dvignila še hitreje. Na Aljaski, na

primer, se je temperatura dvignila

med 3 in 4 stopinjami Celzija (5.4 -7.2

stopinjami Fahrenheita) od 1950-ih let

in v Zahodni Sibiriji se je dvignila preko

3 stopinje od 1960-ih let.

Permafrost na Aljaski in v Sibiriji je že

začel kopneti, zaradi tega se vdirajo

ceste in zgradbe nimajo več trdne

podlage in se zato pričenjajo sesedati.

Zaskrbljeni smo zato, ker je 0.74 stopinj

šele začetek. Znanstveniki so že dolo-

čili, da se bo v stoletju, temperatura še

vedno zviševala, v najslabšem primeru

za 4°C (7.2 stopinj Fahrenheita) – če

ne začnemo proti temu ukrepati, in to

takoj.

Zaskrbljeni smo, ker je še celo najmanj-

ši dvig temperature za 0.74°C že imel

ogromen vpliv na naš planet, s tem, ko

je povzročil dvig morske gladine preko

15 cm (skoraj 6 inčev) v zadnjih 100

letih. To je zato, ker se je led iz ledeni-

kov na Greenlandiji in Antarktiki pričel

taliti veliko prehitro.

Metan in krave kot grešni kozel

Najprej slaba novica:

Metan je toplogredni plin, ki je 25-krat močnejši kot ogljikov dioksid. Dobra novica je zelo nenavadna.

Delež ogljikovega dioksi-da v atmosferi je skoraj 400-krat večji kot delež metana: zato kljub nje-govi moči, konec koncev manj prispeva h globalnemu segrevanju kot CO2.

Metan je izpuščen iz njiv, riževih nasadov, močvirij in odtaljenega permafro-sta. Metan ravno tako

prihaja iz obeh, sprednjih in zadnjih živalskih odpr-tin – brez heca! Vsakič, ko krava rigne ali prdne, kar oboje počnejo kra-ve kar pogosto, pride do izpusta metana v ozračje. In, ker ljudje (še posebej obilnejši ljudje) jedo ogromne količine govedine, obstajajo ogromne kravje črede, ki rigajo in prdijo in obenem puščajo še večji madež na naši atmosferi.

Vendar dejansko kravam lahko odpustimo, ker resnično, kdo smo mi, da lahko obsojamo. Če bi živina živela samo na Grenlandiji, če bi tako predvidela narava, raje kot da so pospravljene v hlevih in krmljene s sojo in koruzo, potem bi stvari

izgledale precej drugače, kot izgledajo danes.V bistvu, zaradi tega, da bi napravili prostor za krmilo iz soje, bi večina deževnega gozda na Zemlji bilo odstranjenega. Zaradi tega naša zelena ‘pljuča’ planeta izginjajo in zato niso sposobna shraniti toliko CO2 kot prej. Te metode izsekavanja in sežiganja gozdov so konec koncev pripeljale do ogro-mnega zviševanja izpustov CO2.

Tako, na koncu pa mi hranimo s sojinimi seme-ni krave, da lahko potem rigajo in prdijo cel dan samo zato, da mi lahko vsak dan jemo meso.

Ali je to res potrebno?

38

Ogromne količine vode na Zemlji je

naložene in ‘shranjene’ v ledenikih

in ledenih pokrovih na Antarktiki in

Greenlandiji in ta voda se tali in hitro

napolnjuje oceane.

S taljenjem, strokovnjaki pravijo, da

bo stanje svetovnih oceanov postalo

vedno bolj nevarno v tem stoletju. Oto-

ki v Pacifiškem oceanu, kot so Maldivi,

bodo skoraj popolnoma poplavljeni,

obalna območja bodo za vedno

spremenjena, in okoliška mesta bodo

pogoltnila naraščajoči nivo vode. Kot

40 procentov ljudi živi blizu svetovnih

obalnih območij, je okoli 100 milijonov

ljudi na tem, da izgubi svoje domove in

postanejo podnebni begunci.

Zaradi spremenjenih obalnih pasov,

se bodo življenja trajno spremenila.

Koralni grebeni ne bodo sposobni

prenašati toplejših temperatur, in

milijarde živalskih vrst, živečih v

grebenih, bo izumrlo, ena za drugo.

Prav tako, naj bi bili koralni grebeni

tudi oblika naravne zaščite, brez njih

bodo imele naravne sile lažji dostop

do nezavarovanih obalnih območij,

kar pomeni, visoki nevihtni valovi in

cunamiji* bodo privedli do veliko več

smrtnih žrtev kot v preteklosti. Koralni

grebeni na en način delujejo tudi kot

tropski deževni gozdovi, kot habitat

večine svetovne biodiverzitete. Zato,

če izgubimo grebene, bomo prav tako

izgubili večino raznolikosti življenja na

Zemlji.

Medtem, ko se vodni nivo dviguje

vzdolž obal, se na drugi strani širijo

puščave. Pokrajine, na katerih so ljudje

prej gojili hrano, ne bodo več

rodovitne. Deževni gozdovi s

svojo neverjetno raznolikostjo

rastlin in živali, se bodo izsušili

in erodirali. Strokovnjaki se

med seboj pogovarjajo o tem,

kdaj bo postalo prevroče celo

za preživetje samega deževnega

gozda – vendar se strinjajo v tem, da

bo manjša količina dežja omejila njiho-

vo sposobnost biti varno domovanje

za številne rastline in živali.

Veliko rek in hudournikov se sooča

s podobno grožnjo. Ko se reke, ki

dobivajo vodo iz ledenikov, da lahko

naprej tečejo, ne “nahranijo” s staljenim

snegom in ledom (npr. ko ledeniki

izginejo), ne bo več velikih rek niti

najmanjših potočkov – ker se bodo

“nahranili” samo sem ter tja le še ob

dežju. Ne moremo si niti predstavljati,

v naši najhujši nočni mori, kaj bi to

lahko pomenilo. Na primer, reka

Ganges v Indiji in za na milijone ljudi, ki

živijo vzdolž njenega obrežja, bi pitna

voda, ki jo dovajajo ledeniki, izginila,

pojavila bi se lakota in na milijone

ljudi bi moralo pobegniti pred sušo

in lakoto, samo za golo preživetje.

Območja, ki jih bodo podnebne

spremembe prizadele manj, bogate

države – predvsem Združene države

Amerike in veliko evropskih držav – bo

hitro postalo prenaseljenih.

To je nekaj, kar bi resnič-no radi ustavili!

Nujno je, da uspemo takoj zagotoviti, da ima vsak dostop do čiste pitne vode in dovolj hrane za prehranjevanje.

Feliks in drugi Ambasadorji za klimatsko pravičnost so se tekom let naučili, da ne gre samo za reševanje severnih medvedov, ampak za prihodnost človeštva. Med predstavitvijo v Ženevi, je Feliks imel idejo za “predrzno” nalepko, ki mu jo je pomagal ustvariti nje-gov prijatelj Johann. Ideja je sčasoma našla svojo pot na Svetovni klimatski vrh v Kopenhagnu. Odrasli so stali pred prizoriščem srečanja med “Podnebnimi politiki”, maha-joč s plakati in posterji teh

severnih medvedov, ki pravijo: “Rešite ljudi.”

* Cunamiji so gigantski valovi, ki jih povzročajo potresi na ocean-skem dnu.

39

Nivoja morske gladine ne zvišuje le ves staljeni led

Opazili smo veliko napačnega razumevanja med

veliko ljudmi, še posebej v pogovorih s tistimi, ki

smo jih pred kratkim pridobili za naša prizadevanja.

To napačno razumevanje se nanaša na led in na

vprašanje, kaj se lahko zgodi po celem svetu, ko bi

se ta stalil.

Veliko jih verjame, da ko se ledene gore stalijo v

oceanu – se morski nivo nemudoma dvigne. To

ne deluje čisto tako. Na primer, ko je kozarec za ¾

napolnjen skupaj z vodo in ledenimi kockami in se

ledene kocke stalijo, se voda ne izlije čez rob kozar-

ca. In, ko se led v ribniku v sredini marca stali, v njem

na koncu ni več vode kot prejšnjo jesen. Vendar, če

postavimo zraven še velik kos ledu na rob ribnika, pa

je zelo verjetno, da se bo ribnik povečal.

Enaka situacija nastane pri ledu, ki leži “varno spra-

vljen” v ledenikih na vsakem kontinentu. Ko jih glo-

balno segrevanje tali, voda izteka v ocean, dviguje

nivo morske gladine in poplavlja obalna območja in

mesta v neposredni bližini.

“In zato, da bi ustavili vse te ogrožujoče razvojne faze, vse, kar bi radi storili, je sajenje dreves?” nas ljudje sprašujejo. “Ja! Ker ne gre samo za odvzem CO2 iz zraka, gre za skupinsko sodelova-nje za novo prihodnost s sajenjem dreves po celem svetu, mi, otroci, začenjamo gledati nase kot na eno svetovno družino, kot na svetovne državljane. Ne posedamo naokoli in se sprašujemo, kdo je odgovoren za nastali kaos, skupaj sodelujemo, da bi ga lahko popravili. Gre tudi za to, da k temu opogumimo še ostale!

Seveda, se zavedamo, da bo veliko več gozda posekanega ali uničenega vsako leto, kot ga mi pri Plant-for--the-Planet lahko ponovno zasadimo.

Vemo tudi to, ta mlada drevesa in grmovje, ki ga sadimo, ne more sprejeti toliko CO2 kot razviti deževni gozdovi. Vendar tudi vemo, da sedenje z nogami v zraku in delati nič, enostavno ni nobena možnost.

Mi, Ambasadorji za klimatsko pra-vičnost, smo se že razvili v kar veliko skupino. In naše vrste se bodo še naprej povečevale, ker vemo, da ljudje, ki bi morali narediti največ za to, da bi rešili prihodnost našega planeta, so še vedno za to naredili veliko premalo.

Večina politikov, industrialcev, poslov-nih vodij in predstavnikov kmetoval-cev, ki nočejo ukrepati, leta 2040 ne bo več obstajala. Toda mi, otroci, bomo.

Ledenik Aletsch

v Švici, leta

1900 in 2005

40

Gre za našo prihodnost, naša življenja! To je razlog, zakaj uporabljamo izraz podnebna kriza. Globalno segrevanje se sliši manj kritično. “Kriza” kaže na resnost situacije in daje jasno vedeti, da moramo mi, ljudje, nekaj glede tega storiti.

Zavedamo se, da je pred nami še dolga pot, vendar se vsako potovanje prične z enim samim korakom, in mi smo že na dobri poti.

“Če hočeš priti hitro, pojdi sam. Če hočeš priti daleč, pojdi v skupini.” (Star indijski pregovor)

Mi moramo priti hitro in daleč!

Velika količina celinskega ledu (led, ki je “shranjen”)

na Zemlji, je na Antarktiki in na Greenlandiji, vendar

so tudi velike količine v Južni Ameriki kot tudi na

različnih gorskih verigah po celem svetu.

Ali to pomeni, da led, ki je že v morju, ne vpliva na

podnebje? Ne! Led, ki se stali v oceanih, ima dejan-

sko močan učinek na globalno klimo. To je še pose-

bej opazno v morjih, ki so večji del leta zmrznjena

ali za nekaj mesecev izgubijo svoj ledeni pokrov. To

pa zato, ker sneg in led odbijata sončne žarke kot

ogromne površine aluminijaste folije: spuščajoč do

90 % sončnih žarkov neposredno nazaj v vesolje,

obstaja velika možnost za segrevanje Zemlje ali nje-

ne atmosfere.

Vendar, če bi se ta ogromna ogledala (plavajoče

ledene plošče ob polih) stalila, bi Zemlja izgubila

svoj najučinkovitejši “hladilnik”. To pa zato, ker ko

sonce obseva vodo namesto ledu, absorbira do 90

odstotkov toplote in energije. To neprestano dova-

ja več toplote v Zemljino že tako segrevajoče se

ozračje, in konec koncev povzroči taljenje ledu na

kontinentih in dvigovanje nivoja morske gladine še

hitreje kot prej.

Z globalnim segrevanjem, bodo vremen-

ski pojavi postajali vedno bolj ekstremni.

In tako imenovane “poplave stoletja”

se že pojavljajo vsakih nekaj let.

Namig v pomoč:

Led na severnem polu ima 2 metra (6.5 čevljev) debeline.

Led na Greenlandiji ima 2 kilometra (skoraj 1.25 milje)

debeline

41

1 Amerikaner 1 Europäer 1 Chinese 1 Afrikaner

CO2-Ausstoß pro Kopf und Jahr CO2-Ausstoß gesamt

ca. 1.000.000.000 MenschenUSA + Europa

ca. 6.000.000.000 Menschen übrige Welt

60% CO2-Ausstoß

40% CO2-Ausstoß

20t 10t 4t o,5t

1 Američan 1 Evropejec 1 Kitajec 1 Afričan

Ogljični odtis na osebo na leto Skupne emisije CO2

pribl. 1.000.000.000 ljudiZDA + Evropa

Ok. 6.000.000.000 ljudiPreostanek sveta

60% emisij CO2

40% emisij CO2

20t 10t 4t o,5t

To bi se lahko zdelo smešno na začet-

ku, vendar mi resnično verjamemo, da

bi vsak moral imeti pravico do izpusta

enake količine CO2 kot vsi ostali, ne

glede na to, kje živijo in kje so se rodili.

Če sklepamo po današnjem nivoju

CO2 v atmosferi, bi to naneslo okrog

4 tone ogljikovega dioksida na osebo

vsakoletno.

Vendar, tudi če nam uspe pravična

porazdelitev količine izpustov CO2 glede na celotni svet, potem je tukaj

še vedno veliko sprememb, ki jih je

treba napraviti. Povprečna količina

izpustov, 4 tone CO2 bi bila še vedno

previsoka, in bi sčasoma pripeljala do

kaotičnega globalnega podnebja z

grozovitimi posledicami. Na primer,

nivo morske gladine se bo še naprej

dvigoval, če ne bomo zmanjšali celotne

količine CO2, ki ga izpustimo v ozračje.

In, ker skoraj 40 odstotkov človeške

populacije živi poleg svetovnih obalnih

območij, bi na milijone ljudi izgubilo

svoje domove. V bistvu bi bili najbolj

zaradi tega prizadeti ljudje, ki živijo v

državah, ki izpustijo najmanjše količine

CO2. Ali ni to popolnoma nepravično?

Nekaj moramo glede tega storiti. Moramo porazdeliti izpuste CO2 tako, da bo pravično za vse. In moramo vsako leto to količino izpustov prepoloviti, na 2 toni CO2 na leto, ker s to vsoto, ima Zemljina atmosfera spet možnost, da se lah-ko obnovi*. Nimamo druge izbire!

* Merjenje na oko:

4 toni CO2 = 4 stopinje temperatur-nega dviga (stopinj Celzija)

2 toni CO2 = 2 stopinji temperatur-nega dviga (stopinj Celzija)

Kaj je klimatska pravičnost?

V povprečju Američan izpusti 20 ton CO2 v ozračje vsakoletno. Evro-pejec 10 ton, Kitajec 4 tone in Afričan komaj nekaj več kot 1.5 tone.

ZDA in Evropa – skupno vsega 1 milijarda ljudi – je odgovornih za 60 odstotkov CO2 izpuščenega v ozračje, in preostanek člo-veštva – okrog 6 milijard – si deli preostalih 40 odstotkov.

Ali je to pravično? Seveda ne!

42

1 Amerikaner 1 Europäer 1 Chinese 1 Afrikaner

CO2-Ausstoß pro Kopf und Jahr CO2-Ausstoß gesamt

ca. 1.000.000.000 MenschenUSA + Europa

ca. 6.000.000.000 Menschen übrige Welt

60% CO2-Ausstoß

40% CO2-Ausstoß

20t 10t 4t o,5t

1 Amerikaner 1 Europäer 1 Chinese 1 Afrikaner

CO2-Ausstoß pro Kopf und Jahr CO2-Ausstoß gesamt

ca. 1.000.000.000 MenschenUSA + Europa

ca. 6.000.000.000 Menschen übrige Welt

60% CO2-Ausstoß

40% CO2-Ausstoß

20t 10t 4t o,5t

1 Američan 1 Evropejec 1 Kitajec 1 Afričan

Ogljični odtis na osebo na leto Skupne emisije CO2

pribl. 1.000.000.000 ljudiZDA + Evropa

Ok. 6.000.000.000 ljudiPreostanek sveta

60% emisij CO2

40% emisij CO2

20t 10t 4t o,5t

To morajo razumeti tudi odrasli. Morajo spredvideti, da je ta pravila treba upoštevati, tako kot moramo otroci upoštevati pravila, ki nam jih postavijo odrasli. Čisto vsak od nas, pa naj smo majhni ali veliki, ali prihajamo iz Afrike, Evrope, ali Amerike, potrebuje zakon, ki lahko zagotovi, da nihče ne izpusti v ozračje več kot 2 toni CO2 na leto.

Toda, kaj če presežemo to mejo? Potem pa moramo za to plačati! Če proizvedemo več CO2, kot ga lahko, potem moramo kupiti dodatne “onesnaževalske pravice” od držav, ki ne presegajo svoje kvote CO2.

Ker bo Afričan verjetno porabil samo 0.5 tone od te mejne količine 2 ton, bi lahko preostanek neporabljene 1.5 tone prodali državam, ki proizvedejo več kot 2 toni na leto. Denar, ki bi ga Afričani zaslužili s svojo neporabljeno količino izpustnega CO2, bi porabili za moderne ekološke in okolju prijazne tehnologije. Lahko bi zgradili šole in bolnišnice, izobrazili zdravnike in učitelje, in njihovim otrokom ne bi bilo več treba stradati. Mi, otroci,temu pravimo prava klimatska pravičnost.

Trgovanje s CO2 bi tudi spremenilo naše vsakdanje navade. Če bi CO2

dejansko stal nekaj denarja in bi morali plačati davek na CO2 za vsak izdelek, ki ga kupimo, potem bi izdelki z večjo porabo CO2 kmalu postali predragi kot ekološki in okolju prijazni izdelki. Na ta način bomo začeli posvečati več pozornosti temu, kar kupujemo in kako živimo. Na primer, grozdje iz Južne Afrike in jabolka iz Čile, oboje je transportirano preko celega sveta in proizvaja ogromno izpustov CO2, bi postala zelo draga. Enako bi veljalo za avtomobile, ki porabljajo veliko bencina in “izdihajo” ogromne oblake CO2. Dobili bi klofuto z izjemno velikim davkom na CO2.

In, mogoče bi več ljudi pričelo potovati z vlaki, ker bi tako letalski prevozi, z vključenim ogromnim davkom na CO2, končno imeli pravo ceno.

Vse od Svetovnega klimatskega vrha 2005* , je bil ta pristop implementa-cije klimatske pravičnosti imenovan “trgovanje z emisijami”. Ponavadi beseda “emisije” pomeni vse, kar je izpuščeno v okolje, vendar v tem pri-meru se v glavnem nanaša na izpuste toplogrednih plinov (predvsem, CO2).

* Mimogrede, UN World Climate Sum-mit je organiziran vsako leto v drugem svetovnem mestu.

43

Trgovanje z

emisijami: Naj-

lažja stvar je

najtežja

“Da, lahko deluje ... pa kaj? Mi samo strgujemo dovoljene preko-račitve za onesnaževalske pravice?” To je najpogostejši odgovor, ki ga dobivamo od skeptikov, ko se pogovarjamo o uporabi trgovanja z emisijami za reševanje okolja.

Mi pravimo: „Ja, lahko deluje! Vendar,

seveda, ideja za tem mora biti popolno-

ma implementirana.

V vsakem primeru, plan izgleda takole:

Vsak član Evropske skupnosti (EU) raz-

deli t. i. „razporeditveni plan“ v „dovolje-

ne prekoračitve onesnaževanja“* na vse

lastnike tovarn in podjetja, ki porabljajo

veliko električne energije v svoji državi.

Kdorkoli se bo držal teh pravil, mu bo

dovoljeno izpustiti določeno količino

toplogrednih plinov za določeno časov-

no obdobje.

Sedaj pride najpomembnejši del: Zato,

da bi plan deloval – tj. dokončno imeti

manj toplogrednih plinov, izpuščenih

v ozračje – morajo biti ljudje varčni pri

svojih CO2 odmerah. To pomeni, da

morajo ljudje, ki podeljujejo certifikate,

preveriti, da je dovoljenih manj emisij

CO2, kot je bilo prej sprejeto za „normal-

no“. To je nekoliko tako kot igra Glasbeni

stol. Deluje samo, dokler je premalo

stolov, ker pomanjkanje pripravi ljudi do

tega, da so pazljivi in na nogah.

Zato, če konec koncev izpuščate več

CO2, kot ga dovoljuje vaš certifikat,

potem morate kupiti več. Vendar, ker so

„redka ugodnost“, je kupovanje presež-

ka zelo drago. To deluje kot tržnica: na

primer, če so v ponudbi posebno sladke

in sveže jagode, in so v omejeni količi-

ni in je po njih visoko povpraševanje,

Joy [12, Krefeld, Nemčija]

Ko sem prvič slišala za to idejo, da bi vsi ljudje na Zemlji morali imeti enake „pravice

do onesnaževanja“ kot vsi ostali, sem odkrito pomislila, „Pa saj so nori! Mi že tako

ali tako preveč onesnažujemo – kaj se bo zgodilo, ko bomo vsem dejali, naj s tem nadaljujejo

in to tudi počnejo? Potem bi vsi onesnaževali okolje še bolj – kot se sedaj dogaja na Kitajskem!

In povrh vsega, ko bomo stari 50 let, bosta na planetu 2 milijardi ljudi več, kot danes, in vsi

(Kitajci, Indijci, Južnoameričani, Afričani itd.) bodo hoteli živeti tako udobno kot mi tukaj ...

Toda, ko sem izvedela več o ideji za klimatsko pravičnost, še posebej, da je njen glavni namen

znižati onesnaženost v celoti s pravičnim porazdeljevanjem med vse posameznike – sem bila

navdušena!

* Odrasli jim pravijo “Emi-

sijski Certifi-

kati”

Trgovanje z

emisijami delu-

je v bistvu

tako kot Glas-

beni stoli.

44

potem bodo dražje, ker bodo ljudje za

njih pripravljeni plačati več.

Povišanje cen na „tržnici onesnaževal-

skih certifikatov“ bo imelo velik vpliv:

hitro jih bodo dolgoročno znižali za

proizvajalce energije in druga podjetja

za razvoj novih tehnologij ali metod,

ki ne onesnažujejo tako zelo, raje kot

da bi morali neprestano kupovati več

certifikatiov za dodatne emisije. Tisti, ki

investirajo v čisto energijo in način pro-

izvodnje, lahko nato prodajo preostanek

svojih onesnaževalskih pravic ostalim za

dobiček, ker jih enostavno ne potrebu-

jejo več.

Zaenkrat kaže dobro ... ali pač?

To je super ideja, vendar, kot se včasih

pripeti, ko se odrasli poskušajo lotiti

reševanja zapletenega problema, ki še

ni bil implementiran v svojo pravo obli-

ko: V prejšnjih poskusih za ustanovitev

tržnice za trgovanje z emisijami, je bilo

enostavno premalo emisijskih certifika-

tov natisnjenih in razdeljenih naokoli

(ljudje, ki so jih kupili, jim za to ni bilo

treba nič plačati!). Bilo je tudi (še vedno)

premalo spodbude za upravljalce tovarn

in druge množične onesnaževalce, da

bi spremenili in pričeli s proizvajanjem

čistejše energije in več eko-prijaznih

izdelkov.

Zato seveda, to lahko uspe!

Nekaj je jasno: Potrebujemo pravo, pra-

vično in zavezujočo globalno pogodbo,

ki je resnično lahko implementirana

povsod!

Da bi se lahko odločno premaknili

naprej, bomo morali premagati korupci-

jo, ki uničuje našo prihodnost, in prepre-

čuje klimatsko pravičnost.

Franziska [13, Pähl, Nemčija]

Moram priznati, da je moralo preteči nekaj časa, preden sem popolnoma razume-

la trgovanje z emisijami, vendar je pravzaprav čisto preprosto: Znanstveniki nam

vsako leto lahko povedo, točno koliko CO2 okolje (ocean, drevesa itd.) lahko še varno absor-

bira, na primer, 20 milijard ton CO2. Nato mi lahko to vsoto vzamemo in razdelimo na število

ljudi na planetu – recimo, na 10 milijard (ker je tako lažje izračunati). Rezultat je 2 toni CO2 na

osebo. Kdorkoli hoče več, lahko kupi na tržnici za pravice do CO2. Če bo veliko ljudi hotelo več

CO2, potem bo cena tako hitro narasla, da bo postalo ceneje investirati v zelene tehnologije.

Kar je resnično pomembno za nas, otroke, je to, da ni dovoljenih več kot 20 milijard ton CO2 za

izpust v atmosfero. Če bi vsak otrok na Zemlji prejel ob svojem rojstvu pravico do 2 ton CO2,

potem nam ne bi bilo treba skrbeti za pošiljanje nobenega denarja v dobrodelne namene

ali za pomoč v razvoju. Klimatska pravičnost je svež veter! Zato bi radi videli, da bi bil ta plan

dokončno zastavljen med naslednjim World Climate Summit.

45

Mi, otroci, s Plant-for-the-Planet smo se

naučili, da resnično potrebujemo jasno

in celostno razumevanje nečesa, če želi-

mo to razlagati še drugim na enostaven

način, tako kot hitro in z gotovostjo

odgovarjati na kakršnakoli vprašanja, ki

jih lahko imajo. Videli smo to kot rezul-

tat dajanja lekcij in zbiranja donacij za

drevesa.

Znanje ozadja je pomembno, da lahko

vedno odgovorimo na nova vprašanja.

Kakorkoli bi poskušali drugače, bi stali

na majavih tleh. Zaradi tega bomo razlo-

žili medsebojno razmerje med drevesi in

vsemi različnimi stopnjami globalnega

podnebja.

Kot že vsi vemo, gozdovi lahko shranju-

jejo ogljikov dioksid. Toda en gozd ni

točno enako kot katerikoli drug gozd,

ravno tako kot eno drevo ni popolnoma

enako kot vsako naslednje drevo. Trop-

ski gozdovi rastejo hitreje kot gozdovi

v Srednji Evropi. Zaradi tega je več CO2

shranjenega v gozdovih bližje ekvatorju.

Tudi zato bi bila izguba tropskih gozdov

toliko hujša za globalno podnebje.

Iz tega razloga je veliko naših doniranih

dreves posajenih v državah juga: v Afri-

ki, Južni in Srednji Ameriki, in v Aziji. Ta

drevesa ne samo, da pomagajo globalni

klimi, ampak se tudi borijo proti širjenju

puščav s ponovno zasaditvijo pokrajine,

del za delom, medtem ko hkrati zago-

tavljajo ponovno dvigovanje nivoja

podzemne vode. Kjer je to uspešno,

populacija v bližini lahko uživa več vode

v svojih vodotokih in izvirih.

Toda istočasno, si ne moremo dovoliti,

da bi podcenjevali učinkovanje gozdov

tudi tukaj, v severni hemisferi. S svojo

rastjo, ti gozdovi dovoljujejo vnos v

atmosfero najmanj 1/3 manj emisij CO2,

kot bi bilo v primeru brez njih.

Kako to poteka? Torej, vsaka rastlina

absorbira molekule CO2 iz zraka skozi

Kaj naredijo drevesa proti

podnebni krizi

Velika večina ljudi ve, da so drevesa dobra za globalno klimo, vendar so ravno tako dobra za t. i. mikroklimo (tj. neposredno okolje). Razlog, ki stoji za tem in torej zakaj smo izbrali sajenje dreves, bo zahteval nekoliko več dodatnega prostora za razlago.

Poznavanje

ozadja je

pomembno!

Tropski gozdo-vi so pljuča našega plane-ta Zemlje.

46

Laub

Kohlendioxid (CO2)

Kohlenstoff (C) wird in Holz, Blättern und Wurzeln

gespeichert

Wurzeln, Pflanzenteile und Bodenlebewesen bilden den Kohlenstoffspeicher im Boden

Sauerstoff (O2)

KohlenstohlKohlenstoff

CO2-Speicher Baum

listi

ogljikov dioksid (CO2)

Ogljik (C) je shranjen v lesu, listih in

koreninah

korenine, deli rastline in organizmi shranjujejo ogljik v prsti

kisik(O2)Ogljik (C) jOOOgljik (C) je

Drevesno skladišče CO2

svoje liste in iglice. Potem loči kisik in

atome ogljika drug od drugega in nato

kemično pretvori ogljik v les in za rast.

Da bi to delovalo, mora zapleten kemič-

ni postopek (ki se imenuje fotosinteza)

potekati v listih in iglicah rastline, in če

bi nekdo hotel to razumeti popolnoma,

bi se verjetno moral vpisati na nadalje-

valni tečaj biologije ali študirati botani-

ko.

Kar je pomembno za nas, je rezultat:

Rastline lahko pretvorijo ogljikov dio-

ksid (skozi fotosintezo) v nekaj trdnej-

šega, nekaj kar je primarna sestavina

za les. In dokler ta les ne zgori ali zgnije,

bodo toplogredni plini ostali vezani v

njem. Rastlina v bistvu shranjuje ogljik

v svojem steblu, vejah in koreninah, kjer

ne pride do atmosfere.

Dva primera: 35 metrov (okoli 115

čevljev) visoko drevo borovca s preme-

rom debla 50 centimetrov (20 inčev),

lahko shrani 0.7 metričnih ton ogljika.

To pomeni, da za to, da je drevo zraslo

do te velikosti, je moralo absorbirati 2.6

metričnih ton CO2 iz atmosfere.

Bukova drevesa imajo še trši les. Zatorej

potrebujejo več CO2, da bi lahko zgra-

dila trdnejše korenine, s čimer bi še bolj

obvarovala podnebje. Bukev z enako

višino in premerom debla kot borovec

zgoraj, shranjuje okoli 0.95 metričnih

ton ogljika. To je enako 3.5 metričnih

tonam CO2, absorbiranih iz atmosfere

– skoraj za eno celotno metrično tono

več!

Skoraj tretjina Nemčije je pokrita z

gozdovi, v katerih je shranjenih okoli

4.4 milijard ton CO2 (če se jih pretvori

iz ogljika v ogljikov dioksid) – skoraj

nepredstavljivo ogromna vsota.

Vsako posa-

mezno drevo

shranjuje CO2!

47

Vendar drevesa in gozdovi niso samo

bližnji zavezniki v boju zoper globalno

segrevanje. Ravno tako imajo neverje-

tno dober vpliv na svojo neposredno

okolico – dober vpliv, ki se ga lahko

občuti tudi brez uporabe merilnih

naprav. Vrnimo se k bukovemu drevesu.

Na sončen poletni dan, absorbira skozi

svoje liste okoli 9.400 litrov* (galon)

CO2 nazaj v atmosfero.

Kdorkoli je mnenja, da ni dovolj, naj naj-

prej premisli, da zato, da bi eno bukovo

drevo lahko absorbiralo 9,400 litrov

čistega CO2, mora sfiltrirati do 24.737

kubičnih metrov zraka. To je približno

enaka količina zraka, ki se nahaja v 7

ogromnih balonih vročega zraka! Ali ni

to resnično gigantski vpliv?

Toda to še ni vse. Med poletnim „delov-

nim dnem“ vsako drevo izčrpa 6.000

litrov vode iz tal – enakovredno okoli 40

kopalnim kadem, napolnjenih do roba.

Od tolikšne impresivne količine vode,

drevo potrebuje samo 1 odstotek, okoli

6 litrov, neposredno za svoje „delo“

(fotosinteza). Preostalih 99 odstotkov

bo drevo „izdihalo“ v ozračje kot vodno

paro in ta ekshalacija dramatično ohlaja

okoliški zrak, medtem ko v veliki meri

povečuje njegovo vlažnost. Skupaj, oba

učinka proizvajata hladno in vlažno

gozdno klimo, ki je še posebej prijetna

na vroč poletni dan.

Mesta z veliko ulicami in zgradbami,

ki se lahko pregrejejo do neznosne

vročine, lahko napravijo svojo „klimo“

prijetnejšo s sajenjem veliko dreves ob

cestah in z ustvarjanjem majhnih par-

kov v bližnjih okoliših, kjer ljudje delajo

in živijo.

In še nekaj: Drevesa prefiltrirajo veliko

različnih vrst delcev prahu* – približno

80 odstotkov – iz mestnega zraka. Ko se

ljudje odločijo za sekanje dreves v urba-

nih območjih, samo zato, da bi napravili

prostor za več parkirnih mest, ne samo

da napadajo gozd; napadajo tudi pljuča

stanovalcev mest.

Eno samo drevolahko vsrka tolikozraka v samo enem samem dnevu!

* Pozor: 9.400 litrov plina ni enako kot 9.400 litrov olja! 1 liter CO2 teh-ta samo 1.96 gramov, toda to pomeni, da absorbira preko 18 kilogramov CO2 vsakodnevno!

* Prah je sesta-vljen iz mikro-skopskih del-cev, ki so tako drobni, da lahko vstopajo globoko v naša pljuča in tam povzročijo poškodbe.

48

Zato, ko nas vprašajo, ali je naša kam-

panija resnično pomembna, potem

lahko rečemo: „Ja, in tako v večjem kot

v manjšem obsegu!“

Drevesa lahko, korenino za korenino,

zadržujejo potek spreminjanja klime:

s črpanjem toplogrednih plinov CO2 iz

zraka in shranjevanjem v svojih rastlin-

skih delih.

In izboljšujejo zrak, ki ga vsakodnevno

vdihujemo – nekaj, kar je kar veliko olaj-

šanje, še posebej v velikih mestih.

Mi ne samo, da sadimo drevesa v okviru

naše globalne kampanije. Predvsem

želimo izobraziti in informirati ostale

otroke in najstnike, o globalnih pod-

nebnih

spremembah in jih obvestiti o vseh

načinih, na katere lahko sodelujejo in

pomagajo pri tem, da se nekaj naredi

za podnebje. Naša drevesa so simboli –

simboli za klimatsko pravičnost.

UNESCO Učitelj Gerhard de Haan je

nekoč poimenoval nas, učence iz Plant-

-for-the-Planet, „diplomate v gumijastih

škornjih“. Dejal je, da je to zato, ker v

nasprotju z veliko politiki in diplomati,

mi hočemo biti aktivni; mi hočemo vzeti

naše znanje in ga uporabiti v praksi.

Ne samo govori. Posadi nekaj!

Mi, otroci, sadimo drevesa po vsem

svetu, da bi rešili našo prihodnost.

49

Kaj lahko stori vsak …

Ali: Varovanje podnebja

doma 52

O tem, kaj lahko storiš ...

Ali: O šoli in učenju za

življenje 58

Drevo na drevo …

Ali: Velika saditvena

zabava 66

Drevesa za južne kraje …

Ali: 10 evrov = 10 dreves 74

Naš Planet potrebuje

Ambasadorje za klimatsko

pravičnost …

Ali: Plant-for-the-Planet

Akademija 84

Ka

j l

ah

ko

sto

rim

o s

am

i

3.

Kaj lahko stori vsak ... Ali: varovanje podnebja doma Ko razmišljamo o tem, kaj lahko naredi vsak posameznik za znižanje vpliva na podnebne spremembe, pogosto pridemo do občutka utapljanja ... ali občutka obupanosti: „Mah, brez veze, če samo jaz kaj naredim ...“

Tukaj je samo en dober, empatičen odgovor: vsaka velika spre-memba je sestavljena iz več majhnih, in vsak majhen trud za pravo stvar vodi k več majhnih naporom, in več bo sčasoma pripeljalo do veliko, dokler ne bo cilj, ki je na začetku izgle-dal nedosegljiv, že dosežen. Dobri zgledi so nalezljivi!

Vredno je pobližje pogledati nekaj primerov iz vsakdanjega življenja, tudi najbolj

„očitne“.

Kaj je narobe z javnim prometom?

Približno koliko ur časa naj bi posameznik poslušal radio, če bi hoteli prešteti

vsa poročila o prometu in zgodbe o vseh prometnih nesrečah, ki so se kdajkoli

zgodile? Včasih se moramo vprašati, ali avtomobili resnično lahko olajšajo naša

življenja – še posebej, če upoštevamo, koliko izpušnih plinov spustijo v ozračje

vsak dan. Očitno, da tisti, ki ne živijo v mestih, bi težje shajali brez njega, toda ali je

res nujno za vse, da bi vsi potovali vsako miljo posebej z avtomobilom?

Nočemo nikomur zbujati slabe vesti, samo zato, ker imajo svoj avto in ga tudi

uporabljajo. Smo osredotočeni bolj na celo sliko, na neverjetno veliko število

potovanj, ki bi jih lahko prihranili, če bi enostavno spremenili navade ljudi: „Toda,

sem prepočasen, ko se vozim s kolesom“ je včasih, kar pogosto slišimo. Kakorkoli,

to zagotovo ne drži, če govorimo o potovanju znotraj mest. Vzemimo za primer

mesto Minhen. Samo njegova mreža kolesarskih stez je dolga več kot 1200 km!

Zato, medtem ko so vozniki avtomobilov prisiljeni sedeti in čakati na semaforjih v

prometnih zastojih, so kolesarji že zdavnaj lahko prišli do svojih destinacij.

52

CO2-Ausstoß auf 100 kmIzpusti CO2 na vsakih 100 km

„Toda vožnja samo

nekaj kilometrov z

mojim kolesom ne

bo naredila nič za

obvarovanje pod-

nebja,“ pravijo mnogi. Toda kdo neki je dejal, da se mora ustaviti samo pri nekaj

kilometrih? Vsakič, ko se vozim s svojim kolesom na glasbene vaje ali športni

trening, raje kot da me tja odpelje in pride iskat mama s svojim avtom, prihranim

3.360 gramov CO2. In če uporabljam kolo 30 tednov vsako leto (če odvzamemo

naše počitnice in čas, ko tega ne dopušča vreme), potem lahko jaz sam preprečim

100 kilogramom CO2, da vstopijo v atmosfero – kar impresivna vsota!

Kaj pa počitnice? Tukaj je nekaj v razmislek: Vsak polet iz Minhna v Palmo de

Mallorco in nazaj izpusti okoli 680 kilogramov CO2 v zrak, na osebo. Nekoliko

preveč, kajne? Definitivno ne pravimo, da se mora vsak popolnoma odpovedati

letenju – toda ali je res nujno, da to počnemo vsako leto?

Požiralci energije doma

Ko moja družina pripoveduje drugim ljudem, da smo preklopili na energijsko varčne sijalke v naši hiši že pred nekaj časa, pogosto slišimo rahlo posmehovanje in potem nas vprašajo, če vemo, da so žarnice majhni požiralci energije v primerjavi z drugimi električnimi napravami za dom. Seveda, tega se zavedamo, toda vemo tudi, da ko se doda veliko majhnih stvari na kup, lahko pridemo do velikih rezultatov. Zakaj?

Jule [13, iz Bremna, Nemčija] in Merle [13, iz Bremna, Nemčija ]

Ko so nas prvič vprašali o določenih stvareh, ki jih počnemo doma, da bi obvaro-

vali podnebje, smo potrebovali nekaj časa, da smo ugotovili, da so bile precej nenavadne! To je verjetno

zato, ker je za nas, učence s Plant-for-the-Planet, obvarovanje podnebja postalo vprašanje postopka: na

primer, mi „avtomatično“ ugasnemo radiator, luči, računalnik, in katerokoli drugo elektronsko napravo,

ko jih več ne potrebujemo ali ko zapustimo prostor. Pogosto tudi pustimo avto doma, namesto tega

potujemo z vlakom ali kolesom, če je poletje. In mi varčujemo z vodo tako, da se tuširamo večkrat po

malem. Trudimo se prihraniti električno energijo, kjer je možno. Prav tako, Jule je vegetarijanec in Merle

se prehranjuje z le zelo malo mesa, kar že ima velik učinek. In mi vedno ločujemo svoje odpadke in

recikliramo ... aja, in sadimo drevesa!

53

Drugače pa naj bi se Evropska skupnost odločila prepovedati tradicionalne žarnice, v začetku leta 2012? Mi zelo podpiramo to idejo, tako zelo, da upamo, da bo implementirana prej in da bojo energetsko učinkovite žarnice hitreje dostopne toliko ljudem, kot je mogoče. Ker je vsaka kilovatna ura, ki ni potrošena, enaka povprečno 616 gramom prihranjenega CO2! Zato šteje vsak dan prej, preden bo ta standard uveljavljen.

Zdi se, da sta hladilnik in zmrzovalnik kar precejšnja potrošnika energije – še posebej, če sta postavljena na nepravo mesto in nepravilno uporabljana. Hladilnik poleg štedilnika? Slaba ideja. Moral bi se neprestano shlajevati zaradi vročine, prihajajoče iz pečice. Kaj pa postavitev razbeljeno vroče hrane v hladilnik? Še slabše! Hladilnik bi moral porabiti veliko več energije, da bi lahko ohladil hrano in bi jo lažje, če bi se prej hrana samodejno shladila na kuhinjskem pultu. Kaj pa zmrzovalnik v neogrevani shrambi? Odlično! Tukaj je še en hiter in enostaven nasvet za zmanjševanje energijske porabe vašega hladilnika: če je nastavljeno na 7 stopinj Celzija (44.6 stopinj Fahrenheita), raje kot na 5 stopinj Celzija (41 stopinj Fahrenheita), lahko porabi do 15 odstotkov manj električne energije!

Na drugi strani temperaturne lestvice, je veliko načinov, na katere se lahko prihrani energijo med kuhanjem. Včasih lahko samo enostavno dodamo pokrovko! Tisti, ki kuhajo s pokrovko, znižujejo svojo porabo energije za 1/3, in tisti, ki uporabljajo ekonom lonec namesto običajnega lonca, znižujejo porabo energije za nadaljnjih 40 odstotkov zapovrh. To je enako učinkovito pri pečici za pečenje. Zapirajte vratca! Zato, ker vsakič, ko so vratca od pečice odprta, 20 odstotkov njene toplote uide in več energije se mora porabiti za ponovno vzpostavitev predhodne temperature.

Naslednji nasvet za tiste, ki radi pijejo čaj. Kdor segreje liter vode v grelcu vode namesto v čajniku na štedilniku, prihrani 32 gramov CO2 . To pa že nekaj prispeva!

Ogromen oblak izpustov CO2 se lahko prihrani doma, z izogibanjem prekomerni količini odpadkov. Ker vsak kilogram odpadkov ni samo stran metanje denarja, temveč v povprečju tudi 320 gramov CO2 . Izogibanje odpadkom je najneposrednejša možna oblika varovanja podnebja! Najboljše jih je seveda eliminirati, kolikor je le mogoče. Ali ste vedeli, da je steklenica lahko pouporabljena do 50-krat in plastenka do 25-krat, preden je obvezno, da jih zavržemo? In ko pride ta čas, da naj bi šli na odlagališče odpadkov? Ne! Mora se jih reciklirati! Če ločujemo naše odpadke, ponovno uporabimo, kar lahko, in potem preostanek recikliramo, se naša količina dejanskih neuporabnih odpadkov skrči na zelo smešno majhno količino.

Večina energije se lahko privarčuje doma, v kolikor je hiša sama „podnebju prijazna“. Kakorkoli, to področje je tako obširno, da ga ne moremo v celoti pokriti s to knjigo. Na srečo, obstaja veliko virov informacij o tem, kako izolirati okna s primernimi materiali, tako kot tudi druge manjše stvari, ki jih lahko začnete spreminjati, ko želite preurejati svojo hišo, da bi privarčevali toliko energije, kot je mogoče.

Varovanje

podnebja v

hladilniku

Varovanje podne-bja s pečico

Varovanje pod-nebja doma

Varovanje

podnebja v

zbiralniku

odpadkov

54

CO2-Ausstoß im Vergleich

Ökostrom

konventioneller Strom

Izpusti CO2 v prim

erjavi

Zelena elektrika

Konvencionalna elektrika

Zamenjava dobavitelja

električne energije?

Frustrirajoče, toda resnično: velika energetska podnebja so trmasta, ko pride do opuščanja neodgovornih tehnologij, kot sta premog in nuklearna energija. In na žalost niso vsi toliko prevzeti nad našimi argumenti. Toda dobro pa razumejo eno govorico. In to je govorica denarja. Če jih ogroža izguba svojih odjemalcev, so prisiljeni prisluhniti, če hočejo ali ne! Zato bi bilo res fantastično, če bi toliko nas, kot je možno, bilo zmožnih preklopiti na bolj okolju prijazne dobavitelje električne energije. Sprememba je dejansko zelo enostavna!

Preklop na dobavitelje zelene energije ni samo politična akcija; je tudi neposrednejši način varovanja okolja. Generiranje zelene energije ustvarja samo 1/3 količine CO2, proizvedene s konvencionalnimi postopki, preostanku pa onemogoča dostop do atmosfere.

Če bi štiričlanska družina uporabljala električno energijo namesto konvencionalne električne energije za eno celo leto, potem bi prihranili nekje okrog 3.265 kilogramov CO2 !

Koliko CO2 je na mojem krožniku?

Lahko se prehranjujete z zdravo, organsko, nizkokalorično hrano, ki je povrh vsega še podnebju prijazna! Vendar, kako?

Nekaj primerov: 500 gramov jagod iz Nemčije ustvarja (med sezono zorenja jagod

od maja do julija) 80 gramov manj CO2 kot enaka količina jagod, pritovorjenih iz

Italije. In v primerjavi z jagodami iz Južne Afrike, nemške jagode ustvarijo 6000

gramov CO2 manj. Še več, 500 gramov organskega masla privarčuje 425 g CO2

v primerjavi s konvencionalnim maslom, in 1 kilogram eko-štruce ustvarja 1.1

kilograma manj CO2 kot enaka količina konvencionalnega kruha.

Kaj pomeni to za nas? Da bi morali kupovati hrano, kadarkoli je to možno, ki ima

dober „ogljični odtis“, hrano, ki za proizvodnjo ne pobere toliko energije in ki je ni

treba transportirati iz celega sveta. Najlažji način je to narediti tako, da med nakupo-

vanjem, nakupimo samo tiste izdelke, ki so narejeni ali vzgojeni nedaleč stran od

našega doma, kot se imenuje, „kupovati lokalno“.

Varovanje podne-

bja na večernem

krožniku.

Varovanje pod-nebja v nakupo-valni košarici

55

Trgovine z živili – še celo najbolj konvencionalne – se v celoti resnično odzivajo na

želje kupcev.

Ko, na primer, vodstvo oddelka za sadje in zelenjavo ugotovi, da stranke pričenja-

jo kazati interes za to, koliko milj mora biti določena hrana transportirana, preden

prispe v trgovino, se bodo nedvomno na to odzvali. Ne reagirajo zato, ker bi se

nenadoma strinjali z okoljevarstvenimi argumenti, kot je naš; ne, odzivajo se zato,

ker želijo privabiti določen segment kupcev. Toda to se nas ne tiče – kar je najbolj

pomembno, je, da okolju prijazni izdelki pridobivajo na veljavi in najdejo svojo

pot na police običajnih supermarketov.

Od časa do časa, so vendarle stvari nekoliko bolj komplicirane, kot se zdijo na prvi

pogled. Natančno, koliko okolju prijazno je določeno sadje in zelenjava, je v veliki

meri odvisno od tega, ali so bile pospravljene v času največjega zorenja – o tem si

lahko preberete pod naslovom „Problem z jabolki“.

Pomembnejše od vseh prepotovanih kilometrov, ekološko pridelana jabolka in

reciklirane pločevinke so nekaj povsem drugega: Odgovorna, ekonomična in

sonaravna poraba energije mora biti nekaj tako naravnega kot – recimo –

Problem z jabolki:

Jabolko iz Nemčije ni vedno in avtomatično bolj okolju prijazno kot jabolko iz Čile

ali Nove Zelandije. Razlog je v tem, da mesec trajajoče skladiščenje nemškega

jabolka v shranjevalnih hladilnikih porabi kar precej več energije in zato izpušča

kar precej CO2 v ozračje. Podnebju prijazna lokalna jabolka so zato dostopna

samo v času obiranja, od septembra do maja. Od junija do naslednjega obiranja

v septembru pa so, nenazadnje, jabolka iz Nove Zelandije boljša v smislu zaščite

podnebja, kljub dejstvu, da so bila pretovorjena čez pol sveta. V vsakem primeru,

je vedno boljše kupiti sadje, ki je bilo sveže obrano – brez dolgega čakanja v

skladiščih in brez tisočerih transportiranih milj za seboj.

Samo za primerjavo: en kilogram sadja ali zelenjave lokalnega območja izpusti v

povprečju 230 gramov CO2; kilogram iz druge evropske države izpusti v povpre-

čju 460 gramov CO2, če je pritovorjeno z ladjo, potem smo že pri 570 gramih CO2,

in če je transportirano z letalom, potem doseže 11.000 gramov CO2 na kilogram.

Prmejbananc!

Ali absolutno moramo jesti jagode pozimi?

56

Brezmesni ponedeljek

Kaj je Brezmesni ponedeljek?

Mednarodno gibanje za pomoč ljudjem zmanjševati uživanje mesa za 15 % za

izboljšanje zdravja posameznikov in planeta.

Je iniciativa The Monday Campaigns, v sodelovanju s šolo Johns Hopkins

Bloomberg School of Public Health v ZDA.

Zakaj brezmesni?

V povprečju, Američani použijejo 8 inčev mesa na dan – 45% več kot jih USDA

priporoča. Izpustiti meso enkrat na teden lahko zmanjša tveganje kroničnih

obolenj in pomaga zniževati ogljični odtis ter ohranjati dragocene vire, kot je

sveža voda in fosilna goriva.

En dan brez mesa prihrani toliko toplogrednih plinov kot jih en dan brez

vožnje z avtomobilom.

Kampanija je podprta s strani znanih osebnosti, zvezdnikov in voditeljev,

kot so Michael Pollan, Al Gore, Sir Paul McCartney, Gwyneth Paltrow in Mario

Batali.

Kar deluje v ZDA, lahko ravno tako deluje tudi v drugih državah po svetu!

Mi smo že začeli s tako spremembo, in vi se nam lahko pridružite. Vsak

posameznih bi moral zgrabiti bika za roge in se vprašati, ali je res nujno jesti

toliko mesa.

odgovor na vprašanje: „Jih lahko ukradem?“ Vsi vemo odgovor na to, brez predol-

gega razmišljanja. Je že zasidran v nas – ne samo v naših glavah, tudi v naših srcih.

Če je okolju prijazno obnašanje trdno zasidrano v nas – to pomeni, da je postalo

del našega drugega jaza – potem smo že zmagali z ogromno količino (v ogromni

meri). Če se, kakorkoli, moramo neprestano vsakič opominjati, zakaj je prekomer-

no trošenje tako zelo slabo, potem izgubljamo dragoceni čas, v katerem bi lahko

delali bolje.

Zatorej: moramo imeti dovolj poguma za to, da pričnemo z majhnimi koraki! Pogum, še posebej zato, ker več kot ga bomo imeli, več ljudi se nam bo pridružilo in skupaj nam bo lažje!

57

Kaj lahko naredimo sami...

Ali: o šoli in učenju za življenje Feliksova predstavitev v njegovi šoli – Mednarodna šola (Munich International

School, Starnberg, Percha) – je bila začetek Plant-for-the-Planet. Kar je pomem-

bno, še celo pomembneje kot sama predstavitev, je bilo nekaj drugega: reakcija

ljudi nanjo, še posebej reakcija njegove učiteljice Tonianne Phillips in šolske

ravnateljice Mary Seppala. Brez njune vzpodbude, Plant-for-the-Planet verjetno

sploh ne bi obstajala. In če Feliks in njegovi sošolci ne bi bili tako navdušeni nad

vključitvijo v ta načrt, posaditi drevesa po celem svetu, potem bi ta ideja najver-

jetneje obležala le v njegovi glavi.

Veliko nas, otrok, ima podobno srečo kot Feliks: prejeli smo podporo tako s strani

naših sošolcev, kot tudi od naših učiteljev od začetka. V bistvu, je bila za nas zelo

pomembna vloga šole pri uspehu Plant-for-the-Planet.

Prva stvar, ki jo ponavadi slišimo od odraslih, pravzaprav ni vzpodbuda, temveč

dvom. “Super je, ko otroci prevzamejo odgovornost in se nekam vključijo, vendar

v čem je smisel s tem problemom obremenjevati nas? Otroci bi morali uživati

svojo svobodo in pustiti odraslim, da se ukvarjajo s tovrstnimi problemi. Resnejša

plat življenja bo tako ali tako prišla dovolj zgodaj. Šola je že sama po sebi dovolj

stresna; ne bi se vam bilo treba ukvarjati še z globalnimi problemi. Še posebej

ne s tako velikimi problemi, kot je podnebna kriza, naraščajoča lakota, in njim

podobne.”

Vsak izmed nas je poslušal tak odgovor in tudi ostali pred nami.

Veliko odraslih, ki meni, da je to vse pretežko obvladljivo za nas, ne razumejo, da

zavzemanje za in soočenje z realnostjo ni pol tako težko, kot je branje o tem ali

gledanje vseh groženj naši prihodnosti na dnevniku in na TV; potem poslušanje

o tem, da tako ali tako ne moremo nič storiti glede tega, ker je že tako ali tako

prepozno. Večina odraslih gleda na to iz svoje perspektive. Za njih pomeni pri-

hodnost le še nadaljnjih 20, 30, ali 40 let, toda za nas pomeni 70, 80, ali celo 90 let

in 2100 je še vedno znotraj našega življenjskega obdobja. Če se bo gladina morja

Ne dajajte nam

preveze čez oči!

58

dvignila za 1, 2, ali celo 3 metre, potem bo to vprašanje preživetja nas, otrok; za

odrasle, pa je to samo akademsko vprašanje.

To počnemo zato, ker želimo imeti pozitivno prihodnost.

Kdorkoli je to doživel, ve: Nič ni boljšega kot deljenje istega razmišljanja z drugimi

in delo skupaj z njimi, da bi spremenili svet. Tukaj sta združena moč in pogum

številnih!

In glede frustracij in preobremenjenosti: Mi samo hočemo zagotoviti odraslim,

da prizadevanje za boljšo prihodnost ni utrujajoče, je hkrati zelo pomembno in

zabavno!

Šola nam tukaj res lahko veliko pomaga, če bi nam le dali več priložnosti za

vključevanje v avtonomne in neodvisne projekte.

Maks, Szesima in Karoline, na primer, obiskujejo šolo Evangelical Community

School v središču Berlina. Na njihovi šoli, so Plant-for-the-Planet saditvene zabave

neverjetno uspešne.

Toda to še zdaleč ni vse. Kar se dogaja v tej šoli, ne bi bilo mogoče na nobeni

drugi šoli, in to samo zato, ker dajo učencem priložnost, da uresničijo svoje ideje.

Menimo, da bi bilo res fantastično, če bi več šol lahko dovolilo enake priložnosti za

svoje učence, kot šola v Berlinu. Še celo slišali smo od Maksa, Szesime in Karoline,

da imajo pri njih šolski predmet, ki se imenuje “Odgovornost”, nekaj podobnega

kot etika in družba, kjer diskutirajo o tem, kako delujeta država in družba in kako

bi moralo biti. Vsaj, v teoriji. To nas je napravilo zelo radovedne. Toda ko nam je

Maks razložil, za kaj je šlo, smo se naučili, da je bistvo tega šolskega predmeta

predvsem v tem, kako prevzeti iniciativo.

Potem, ko smo slišali o tem, smo pomislili, da bi bilo zanimivo napraviti intervju z

ravnateljico šole, Margaret Rasfeld.

Šolski predmet

„Odgovornost“

Hočemo podporo!

59

Draga gospa Rasfeld, kaj je šolski predmet “Odgovornost”?

Predmet “Odgovornost” pomeni, na kratko, da se vsak otrok posebej vključi v

projekt skupnosti. Namen tega je pospešiti njihov osebni razvoj – enostavno z

odprtostjo šole in dati učencem priložnost, da uresničijo svoje lastne ideje s svojo

voljo izven šolskih zidov. Njihove ideje ni nujno, da imajo socialni namen, vendar

v večini primerov ga na koncu vseeno imajo.

Kaj torej natančno učenci konec koncev počnejo?

Veliko jih gre v svoje stare vrtce ali male šole in jih tam dela. Nekateri pomagajo s

čimerkoli lahko, medtem ko naslednji izboljšujejo otroška igišča, z ustvarjanjem

potk ali majhnih hišk za otroke. Spet nekateri se lotijo raziskave. Nekateri so

postavili svoje majhne eksperimente iz lekcij fizike in kemije, ki so hkrati varni in

zanimivi za predšolske otroke. Seveda, se morajo vnaprej prepričati in zagotoviti,

da bo eksperiment deloval, kot je treba. Potem so tukaj učenci, ki grejo v domove

za ostarele, kjer igrajo namizne igre s stanovalci, jim berejo in jim pomagajo pri

njihovih motoričnih vajah, da lahko obdržijo gibčnost svojih rok. Žoganje, na pri-

mer, je odlična telovadba. Ali organizirajo “skrivnostne urice”. Otroci so še posebej

v pomoč tam med “dnevi živalic”, ko lahko obiskovalci pripeljejo svoje domače

živalice in lahko stanovalci uživajo v njihovi družbi.

In, kaj se učenci iz teh projektov naučijo?

Otroci, seveda, dobijo pogled na življenje z vidikov, s katerimi lahko prej niso

bili seznanjeni, včasih še celo s smrtjo. Vem, da, za primer, mlada punca, ki se je

namenoma odločila, da bo obiskala dom za upokojence za njeno osredotočenje

na “odgovornost”. Izvedela sem, da je bila neraščiščena smrt v njeni družini.

Zaradi njene izkušnje v domu za upokojence je bila sposobna iti domov in dati

spodbudo svoji mami in ji pomagati pri soočanju s smrtjo, kar je družino še bolj

povezalo.

Po drugi strani, učenka, ki si je izbrala center za dnevno varstvo, se je potem bolje

razumela s svojo mlajšo sestro, s katero se je prej neprestano kregala in prepirala.

Sedaj pravi, da veliko bolje razume, kako majhni otroci razumevajo in kaj potrebu-

jejo.

Ali skupnostni centri menijo, da lahko kaj pridobijo s tem programom?

Seveda, nedvomno. Skupina učencev je sprejela sodelovanje z lokalnim igriščem,

na primer. Počeli so take stvari, kot je obveščanje o tem, kdaj je bila oprema na

igrišču poškodovana, prebarvali so plezalno opremo za zaščito pred rjo, zbirali

steklenice in papir in očistili igrišče tudi drugih odpadkov. In pripeljali nazaj

veliko enostavnih igric, ki so se jih igrali, ko so bili majhni, ki so jih tudi zelo dobro

Družbena angažiranost je zanimiva!

Akcija za skupnost

60

sprejeli tamkajšnji mlajši otroci. Postopoma, je skoraj zapuščeno igrišče spet

popolnoma zaživelo.

Ostali so se pripravljali za turistične vodnike v muzejih in so imeli svoje obhode ne

samo za svoje starše, temveč tudi za odrasle. Ena očarljiva stvar, ki sem jo videla,

je bila skupina iz sedmega razreda, ki je pripravila brezplačne tečaje računalniških

programov za stanovalce domov za ostarele. Tečaje so naznanili s puščanjem

letakov v zelo znanih zdravstvenih ambulantah in organizirali vse popolnoma

sami. Presenetljivo, kar so tam poučevali starejše, je bilo običajno za deveti razred.

Ti učenci sedmega razreda so celo uspeli odpraviti strah starejše gospe, ki je bila

na začetku popolnoma prepričana, da bo vse, kar bo napisala na računalnik,

uničilo program.

Računalniški otroci so razvili zavedanje, ki bo imelo dolgoročnejše posledice.

Zelo previdno so se odločili, katerim izmed kandidatov med mlajšimi učenci, ki

so hoteli prevzeti tečaj, ga bodo prepustili. Če se je nekdo resno želel priključiti

tej skupini, je moral najprej prisostvovati tečaju. To je popolnoma čudovito: niso

samo hoteli reči, da so učili na računalniškem tečaju. Resnično so hoteli, da se ta

dobra stvar nadaljuje.

To je učenje za življenje, mar ne?

Da, točno. Nekateri se nato sklicujejo na te izzive, s katerimi so se soočili, ko iščejo

službo, z razvojem osebne odgovornosti. Za primer: Deklica, katere starši so živeli

kot begunci v Berlinu, se je odločila za delo v azilu za druge tuje begunce. Ona je

Albanka, in ker ni bilo nikogar v azilu, ki bi govoril albansko, je lahko pomagala

osebju kot prevajalka.

Ko učenci sprejmejo take naloge, dobijo kreditne točke za 2 do 3 ure na teden. To

očitno ni nobena izguba za njih, ker se med urami njihove „odgovornosti“ naučijo

več, kot bi se v običajni šolski uri. To je včasih popolnoma drugače, kot takrat, ko

učiteljica reče: „Predstavljajte si, da bi imeli ...“ Ne, spoznati morajo, da je najboljši

način za učence, da vidijo, kako lahko sami preoblikujejo, spreminjajo in izboljšu-

jejo svet, tako da sami doživijo te stvari – ne da si jih samo predstavljajo.

Kako se je vaša šola priključila Plant-for-the-Planet?

Že prej smo imeli prireditve in aktivnosti na naši šoli, za varovanje okolja. In ko

sem prvič imela letak od Feliksa Finkbeinerja in njegove Iniciative v svoji roki, sem

ga povabila k temu, da postane del našega programa „Ljudje s sporočilom“, da bi

lahko nekaj več povedal o svoji saditveni kampaniji učencem. Feliks je imel govor

pred nami na šolskem srečanju julija 2008 in mi smo se spontano odločili, da

bomo posadili 100.000 dreves v Berlinu. To je seveda gigantska številka, toda ko

se nas je pričenjal polotevati dvom o tem, ali je to sploh izvedljivo, je eden izmed

učencev dejal: „Mi smo glavno mesto; mi moramo biti zgled ostalim!“

Učenje za življenje

61

Nato smo se odločili, da bomo pričeli s prirejanjem akademij za klimatsko

pravičnost, in dosedaj smo strenirali 168 Ambasadorjev za klimatsko pravičnost.*

Večina jih ima sedaj uvodne govore o podnebju pred drugimi učenci. Ravno tako

smo povabili oskrbnike gozdov ali strokovnjake za drevesno oskrbo, da bi nam

povedali, katera drevesa so najboljša za sajenje in na katerih območjih. Otroci so

nase prevzeli premislek o tem, kje najugodneje kupiti drevesne sadike. S pomočjo

doktorskih pisarn in organskih restavracij so imeli izjemno dobro izkušnjo. Kot

učiteljica, je zelo težko včasih presoditi samo preko pisma, kaj bi bilo resnično

učinkovito in pustilo trajne rezultate; in kaj se bo izkazalo samo kot visokoleteče

razmišljanje. Razlika med enim in drugim je enaka razliki med pojedino in stranjo

v kuharskem priročniku.

Če želite vedeti več o dejavnostih na naši šoli, si oglejte našo spletno stran na

spletu. www.ev-schule-zentrum.de

Najlepša hvala, gospa Rasfeld za ta zelo zanimiv intervju!

To pa ni edini spodbuden zgled. Na njeni šoli v Neussu na Rhini, je Joy imela

skupaj s prijateljico Luno nekaj, iz česar je uspešno nastalo nekaj resnično

fantastičnega.

Septembra 2009, so imeli projekt: “Aktivnost: Plant-for-the-Planet.” Njihov cilj:

pokazati sošolcem, kako pomembna je klimatska pravičnost in kako lahko skupaj

sodelujejo pri njenem doseganju.

Samostojno so razvili celoten program, ki se je nadaljeval še več tednov.*Seveda, taki super projekti se ne odvijajo na vsaki šoli. Vendar to lahko spremenite

tudi na vaši šoli! Poskusite, je enostavno – pogovorite se s svojimi starši, svojimi

prijatelji iz šole in s svojimi učitelji -- in ugotovili boste, da je kar precej enostavno

za nekoga, da izpelje tak projekt. Lahko celo, na primer, vzamete to knjigo in jo

nesete ravnatelju svoje šole in vztrajate pri tem, da jo prebere. Nekoliko kasneje

se vrnite in vprašajte, ali bi bili pripravljeni podpreti vaš načrt, da bo stekel. In če

vaš ravnatelj ne želi sodelovati, potem pojdite k učiteljici, ki vam je res všeč – k

nekomu, ki je pripravljen pomagati!

In samo zato, ker sem ter tja kdo ne bo takoj vzhičen nad idejo, je še vedno

prezgodaj, da bi obupali!

„Zmoremo“ izkušnja

*Več o treniranju Kli-matskih Ambasadorjev na strani 84

62

Samo za primer, da ta postopek ni nič drugačen

za nas, vam bomo predstavili naše osebne

izkušnje na naših šolah:Program: “Aktivnosti: Plant-

for-the-Planet”

Teden 1Predstavitev in ugotavljanje, kaj učenci že

vedo o globalnem segrevanju

Teden 2Plant-for-the-Planet predstavitev, “Drevesa za

klimatsko pravičnost” in zaključna diskusija

Teden 3“Kaj točno je klimatska pravičnost?”

“Kako se jo lahko implementira?”

Teden 4 in 5“Globalno segrevanje in posledice, ki jih ima

na okolje.”

“Kaj lahko napravijo drevesa proti globalne-

mu segrevanju.”

“Razširjen in poglobljen pregled dejstev in

zapletenih povezav.”

Teden 6“Skupinsko gledanje filma o podnebni krizi z

zaključno diskusijo.”

Teden 7Izdelovanje plakatov/kolažev o različnih

podnebnih spremembah, ki jih povzroča

globalno segrevanje

Teden 8 in 9Različne lekcije obstoječih Klimatskih

Ambasadorjev

Teden 10Vzpostavitev “akcijskega plana” za postavitev

mednarodne mreže in širjenje znanja

Teden 11Iskanje podpore za vodenje saditvenih zabav

na šolskih območjih in priprava na zbiranje

sredstev

Josia [11, Duisburg, Nemčija]

Nekateri so mi

dejali, da mislijo, da je res kul.

V bistvu, nekaj ljudi v mojem

razredu je prišlo do mene in

dejalo, da so končno dobili

cilj, ki bi ga radi dosegli. V kar

precej kratkem časovnem

okviru smo vzpostavili otroško

skupino za Plant-for-the-Planet.

Raphael [12, Aichach,Nemčija]

Odzivi so bili različni;

nekateri so rekli: “Hej, sem za

to!” in drugi: “Kako slaba ideja,

brez veze.” V vsakem primeru,

moji starši in moja učiteljica Ga.

Bueschl so me podpirali pri tem

100-odstotno. Oni menijo, da

je ideja pomembna, tako kot

tudi jaz.

63

Clara [12, Augsburg, Nemčija]

V šoli se trudim s pomočjo našega ravnatelja in ene izmed naših učiteljic za

ustanovitev okoljevarstvene akcijske skupine.

Moji prijatelji so mi dali vzdevek: „Kimatska Klara“, vendar mislim, da je res kul.

Moj prijatelj je celo šel na akademijo v Augsburg.

Moji sošolci so bili najprej zelo navdušeni. Toda po nekaj časa, kot se ponavadi

dogaja, so nekateri fantje v našem razredu pričeli zavijati z očmi, ko sem s

svojimi prijatelji prišla do njih z navodili za delo za Plant-for-the-Planet. Zato

smo jim skupaj s prijatelji enostavno razložili realnost situacije, in jim dejali, da

če ne morejo tega razumeti, je potem njihov problem, ne naš.

Upam, da bomo lahko posadili več kot milijon dreves in tudi zagotovili, da

se bo uporabljal recikliran papir in bio-izdelki na naši šoli, na veliko načinov,

kot je mogoče (kopiranje, revije, robčki). Za to pa bomo verjetno potrebovali

pomoč več prijateljev aktivistov.

Rufat [12, Baku, Azerbajdžan]

Prvič, ko sem slišal za Plant-for-the-Planet, je bilo na konferenci UNEP Tunza Conference

junija 2008. Feliks je imel na njej predstavitev organizacije in vse odtlej sem bil na tekočem z

obiskovanjem njihove spletne strani. Resnično me je ganilo, ker znanje in informacije, ki sem jih našel na

Plant-for-the-Planet spletni strani, popolnoma ustrezajo mojim interesom. Sem član Plant-for-the-Planet

mladinskega odbora Youth Board, ker bi rad delal skupaj s temi otroci iz vsega sveta, ki bi ravno tako

radi rešili našo prihodnost.

Da bi lahko izobrazili moje prijatelje sošolce o Plant-for-the-Planet, sem imel 15-minutno predstavitev

na temo globalnega segrevanja (z dovoljenjem svojih staršev, seveda). Moji prijatelji so že od prej vedeli,

da sem se zanimal za vprašanje naše prihodnosti in izzive, s katerimi se bomo morali soočiti zaradi

globalnega segrevanja, zato so bili potem, ko sem imel predstavitev o Plant-for-the-Planet, tudi oni o

tem navdušeni!

Skupaj, moji prijatelji in jaz, smo letos posadili okoli 1000 dreves. Vedno pa jih skušam motivirati v to, da

bi posadili še več. Naš ultimativni cilj je povečanje števila saditvenih zabav in kampanij, deliti znanje z

drugimi, vključiti v to toliko novih ljudi, kot je mogoče!

64

Jule in Merle [13, Bremen, Nemčija]

Ljudje zelo različno odreagirajo na našo zavezanost reševanju podnebja. Veliko iz

naših šol, jih ta problem ne briga preveč. Včasih slišimo ironične ali pokroviteljske

pripombe o našem vodilu, kot: „Ali ni to čudovito, tako zelo ste zavezani reševanju

podnebja, ampak ...“

Vendar so vseeno tudi pozitivne reakcije. Med našimi lekcijami v razredu so nam

nekateri naši učitelji nevoščljivi, ker tako dobro znamo pridobiti pozornost ostalih

učencev in nas vsi poslušajo, sodelujejo in postavljajo vprašanja o tem, kar jim

predstavljamo. Komentar, ki smo ga prejeli po zaključku: „To je bil pa res odličen

govor!“ In otroci, ki navadno nikoli ne poslušajo, so nam prisluhnili in se odzvali na

našo lekcijo. Bila je tako dobra, da se je je leto kasneje učiteljica še vedno spomnila

in bila vidno presenečena, da smo še vedno aktivni.

Ker smo dobili podporo na naši šoli, smo zaradi tega prodornejši in toliko bolj

zavzeti. Želeli smo si končno postati ambasadorji za podnebje!

In, ko je bilo objavljeno v tisku, da se bo glavna diskusija na temo podnebnih spre-

memb odvijala v naši mestni hiši, smo samo enostavno šli tja in se ji priključili ...

Joy [12, Krefeld, Nemčija]

Mislim, da je veliko mojih

sošolcev spoznalo idejo za

zanimivo, vendar še vedno niso dovolj

samo-motivirani, da bi kaj naredili.

Mislim, da se počutijo nemočne, čeprav

sem jim razložila, da lahko uporabimo

internet, da bi povezali skupaj večjo

skupino ljudi, več skupin, kar bo imelo

večji vpliv. Mogoče, če bi tudi jaz od

nekdaj živela v Nemčiji, se mi mogoče

uničevanje okolja ne bi zdelo tako oči-

tno. Ni pa lahko opazovati tega ljudem,

ki živijo na drugih območjih, kjer sem

živela, po svetu.

65

Drevo na drevo ... Ali: Velika saditvena zabava

Ko smo vprašali naše prijatelje iz Poljske, Ulo in Kamil, zakaj organizirajo saditvene zabave v njihovem majh-nem mestecu Borek, so nam odgovorili z besedami:

“To počnemo zato, ker so drevesa pljuča našega planeta. Ni življenja brez dreves.

So tudi zelo lep simbol. Na naši šoli imamo navado, da vsak prvošolec posadi

drevo zadaj za šolo; tako lahko gledamo in opazujemo, kako njihovo drevo raste

v istem času, kot oni. Drevesa ostanejo, tudi dolgo časa potem, ko so šolo že

končali. Saditvene zabave organiziramo zato, ker hočemo pokazati, da kljub temu,

da smo otroci, lahko napravimo nekaj pomembnega ... Mi, ne samo

govorimo, kot to počnejo politiki; mi se lotimo dela. Tudi, bilo je

uničenih 7 milijonov dreves samo med zadnjo veliko nevihto v

naši regiji, kar je še dodaten zelo dober razlog za posaditi še nekaj

več!”

Strinjamo se:Stop Talking. Start planting.(Prenehaj govoriti. Prični saditi.)

Max [12, Berlin, Nemčija]

Dovoljeno nam je saditi drevesa

na območju, ki nam ga je dodelilo

mesto. Na primer, posadili smo majhen gozdiček

v Pankowu na obrobju Berlina. Potem ko nam

je Oddelek za gozdove, Forestry Department

dodelil zemljo, smo vprašali gozdnega oskrb-

nika, G. Franuscha, katera drevesa so najbolj

primerna za območje in kdaj bi bil najbolj

primeren čas za sajenje.

Tako mi razširjamo novice o naših saditvenih

zabavah: Če pokličeš 5 ljudi, in potem 2 od njih

pokličeta druga 2, in ti pokličejo druga 2 itd. ...

potem ko napoči čas sajenja, se bo tam pojavilo

ogromno ljudi v pomoč! Ravno tako uporablja-

mo majice Plant-for-the-Planet, letake, plakate

za širjenje novic, in tudi množično pošiljanje

spletne pošte. Povrh vsega pa pogosto komu-

niciramo z mediji in jih sprašujemo, ali lahko

podprejo naše saditvene kampanije s pisanjem

zgodb v časopisu ali poročanjem o tem na radiu

in TV.

66

Kdorkoli se nameni, da bo pričel s sajenjem dreves, si mora na začetku odgovoriti

kar na nekaj vprašanj:

Kako lahko poiščem partnerje, da se nam priključijo?Kako sem lahko prepričan, da toliko ljudi izve za ta dogodek, kot je mogoče, in kako navdušiti tudi njih?Kje lahko sadim?Katera drevesa sodijo kam?Kje lahko dobim mlade sadike?Kdo lahko posname našo saditveno zabavo?

Se sliši težko? Ni pol tako zapleteno, kot se sliši, ker smo sami že organizirali veliko

saditvenih zabav in tako pridobili veliko izkušenj. Kdorkoli bi rad organiziral

saditveno zabavo sam, se lahko nauči kaj iz naših izkušenj, brez problemov.

Najprej pa najpomembnejše pravilo: Stvari so veliko lažje (in veliko bolj zabavne!) če jih počneš skupaj v družbi.

Leon [13, Cologne, Nemčija]

Med sajenjem smo se zelo zabavali.

Čeprav je deževalo in je bilo nekoliko

hladneje, je naša skupina 30 otrok posadila 1000

dreves v nekaj manj kot 2 urah in pol!

Ponavadi, ko smo hoteli organizirati saditveno

zabavo, smo začeli s pošiljanjem spletnih

sporočil našim prijateljem, lepljenjem plakatov

na oglasne deske v šolah in vsem pripovedovali o

tem, kar se dogaja.

Vse, kar potrebujemo za sajenje, je trdna lopata

in par gumijastih škornjev. Potem nam gozdni

oskrbniki pokažejo del zemlje, ki je naše posadi-

tveno območje. Pogosto imajo že pripravljeno

skupino sadik, ki že čaka na sajenje. Potem

otroci skopljejo luknje toliko globoko, da pokrije

korenine, ko je rastlina v zemlji. Potem dodamo

sadiko v zemljo in pokrijemo z zemljo, ki jo na

koncu še poteptamo okoli rastline, in že lahko

začnemo pri naslednji luknji. Zelo enostavno!

67

Josia [11, Duisburg, Nemčija]

Moja saditvena zabava se je odvijala

leta 2009 kot del duisburških Dni

okoljevarstva. Feliks in župan našega mesta, ki

je tudi posadil drevo, sta bila oba na njej. Feliks

je bil sponzor ali mogoče “glavni podpornik” Dni

okoljevarstva. (Končno je bil lahko to otrok!) Prika-

zalo se je tudi veliko poročevalcev, nekateri tudi s

kamerami. Potem se je nekaj nas, otrok, postavilo

pred njih in jim predstavilo, kaj smo dosedaj že

naredili za Plant-for-the-Planet.

Niklas [12, Cologne, Nemčija]

Sadim drevesa, ker bi rad naredil

nekaj za okolje, hkrati pa tudi zato,

ker upam, da lahko delamo skupaj za to, da bi

ustvarili bolj uravnoteženi svet, ko prenehamo

izsekavati deževni gozd. Resnično sem vesel, kako

vsako drevo, ki ga nekdo posadi, napravi majhno

spremembo v našem okolju na bolje.

Kako najti partnerje, da se vam

priključijo Najboljši partnerji so v vašem krogu prijateljev ali družine. Ponavadi je dovolj, da jim

samo poveste o načrtovani saditveni zabavi, preden nemudoma vprašajo, ali lahko

pridejo tudi oni, na kar lahko odgovorite: “Seveda, več, kot nas bo, bolje bo!”

Šolska predstavitev o podnebni krizi je tudi zelo dober način, kako najti ljudi, ki želijo

pomagati pri saditveni zabavi. Nenazadnje, še Plant-for-the-Planet iniciativa se je

pričela s Feliksovo predstavitvijo. In če zagotovite, da boste svoj govor zaključili z v

zrak dvignjeno lopatko in z besedami: “Torej, dovolj smo se pogovarjali o podnebni

krizi, sedaj pa, kaj hočemo glede tega STORITI?” potem ste zagotovo že prepričali kar

nekaj vaših prijateljev sošolcev, da se pridružijo vaši zabavi.

Kje lahko sadite

Seveda ne morete kar zavihati vaših rokavov, vzeti lopate v roke in marširati naokoli

in saditi vse počez katerakoli drevesa, kjerkoli nanese. Ker se vam lahko z lahkoto

zgodi, da bo prostor, kamor ste posadili skupino dreves en dan, posekanih naslednji

dan, da bodo lahko napravili prostor za nov stadion ali tovarno ... in vsa vaša drevesa

in težko delo posekana skupaj z njimi.

Poiščitepartnerje!

68

Raphael [12, Aichach, Nemčija]

Prevzel sem vodenje našega saditve-

nega dogodka za december 2009.

Oče enega mojih prijateljev sošolcev je doniral ne

samo zemljo, temveč tudi drevesa. Naša učiteljica,

Ga. Bueschl, je sestavila urnik, po katerem je bilo

zagotovljeno, da bomo sadili na dan z lepim vre-

menom. Uspeh je bil popoln. Obkroženi z lokalnimi

predstavniki tiska, je naš razred posadil preko 500

drevesnih sadik.

Zadnje novice: Odločitev je padla s strani otroškega

parlamenta 6. februarja 2010: Fundacija Plant-

-for-the-Planet Foundation bo donirala velik del

ozemlja moji šoli za našo naslednjo saditveno kam-

panijo to pomlad. Juhu! Prepričali smo skupnost!

Zemljišča, na katerih se bodo sadila drevesa, morajo biti najprej odobrena s strani

njihovih lastnikov – včasih zasebnikov, včasih tudi mestne občine, regije, države – še

posebej v ta namen. Najboljše je najprej vprašati oskrbnika gozdov v lokalnem

Zavodu za gozdove za možne lokacije.

Lahko greste tudi v mestno upravo in vprašate, kdo je zadolžen za vzdrževanje

parkov in zelenih površin.

Brez skrbi! Ljudje, ki delajo tam, so skoraj vedno odprti in pripravljeni pomagati,

kadar delajo s tako zavzetimi mladimi ljudmi. In mogoče vam bodo celo pomagali

organizirati zabavo!

Kako najti najboljše sadike

Tako, našli ste primeren prostor za sajenje dreves. Kaj sledi? Pravilno, najti primerne

drevesne sadike! Morale bi biti primerno prilagojene ne samo zemlji, temveč tudi

njihovi prihodnji lokaciji. Gozdni oskrbniki so vaši ljudje, na katere se je najbolje

obrniti v tem primeru. Morali bi točno vedeti, katere drevesne vrste rastejo bolje na

direktnem osončenju in katere rastejo bolje v senci; tako kot, na primer, podatek, da

imajo borovci raje pesknato zemljo, medtem ko drugi obožujejo mokra tla.

Lahko pa enostavno obiščete lokalno drevesnico – tam so ponavadi strokovnjaki, na

katere se lahko obrnete po nasvet.

Poiščite prave vrste dreves!

Poiščite

mesta

za sajen

je!

69

Kako in kje lahko dobite drevesa

Skoraj vedno lahko dobite drevesne sadike, donirane s strani Zavoda za gozdove

ali mestne občine. Če ne (malo verjetno!) – potem boste lahko zagotovo našli

donatorje za drevesa ali druge sponzorje: enostavno vprašajte po rastlinjakih,

gojilnicah dreves, trgovinah z vrtno opremo v vaši bližini, če bi vas lahko podprli

pri vašem saditvenem dogodku.

Benedikt in njegova okoljevarstvena akcijska skupina z njegovo “Tek za drevesa”

kampanijo, je zbrala veliko predlogov za to, kje najti sponzorje, o čemer se boste

lahko več naučili v naslednjem poglavju. Po njihovi izkušnji, se lahko najde

sponzorje najlažje tako, kadar se objavi, da bodo na dogodkih prisotni tudi

predstavniki tiska.

Dobiti dre-vesa!

Kaj drevesom ustreza …

in kaj ne

Nekaj majhnih nasvetov za sajenje dreves

Izmed vseh nasvetov glede sajenja, obstaja en, ki ga

pod nobenim pogojem ne smete ignorirati: “Sajenje

dreves ni kompliciran postopek, vendar še vedno

lahko napravite veliko število majhnih napak.” Ravno

zato je v vsakem primeru dobro, in nenazadnje vsaj na

vaši prvi saditveni zabavi, da imate ob strani “profesi-

onalca”, ki vam lahko razloži sam postopek in popravi

kakršnekoli napake – nekdo, kot je gozdni oskrbnik

ali zaposleni na Zavodu za gozdove ali v drevesnici.

Tukaj so še ljubiteljski vrtnarji, ki imajo veliko izkušenj

s sajenjem dreves in ki bi se vam radi pridružili.Vse,

kar drevo potrebuje, da lahko lepo raste v svojem

novem okolju več desetletij, je samo nekoliko sajenja z

občutkom. Če je samo na silo potisnjeno v zemljo, bo

njegova rast ovirana za vekomaj.

Najpomembnejša stvar: Korenine potrebujejo prostor.

Da bi korenine lahko rasle, mora biti luknja, v katero

je posajeno drevo, dvakrat globlja in dvakrat širša kot

skupek korenin. To je zato, ker korenine potrebujejo

prostor za rast v vse smeri, nekoliko tako kot hobotni-

ca, ki širi svoje lovke. Preden so drevesa postavljena

2,000 dreves v enem samem popoldnevu!

70

Kako lahko pritegnete pozornost

na vašo saditveno zabavo

To nas pripelje do (skoraj) najpomembnejšega dela: Ali ste dovolj dobro premislili

o tem, ali bi povabili predstavnike tiska na zabavo? Radi bi, predvsem, zagotovili,

da bi toliko ljudi, kot je mogoče, slišalo za našo idejo in dobilo z njo navdih. Več

kot jih je, bolje je.

Glede medijev, vedno jih je najboljše obvestiti o dogodku čim prej je mogoče,

ker je zlahka možno, da imajo že druge obveznosti. Imeli smo še posebej dobro

izkušnjo z našo regionalno medijsko postajo. Zato, ker so saditvene zabave

vedno dobra priložnost za fotografiranje, smo ponavadi videni kot “božji dar” za

fotografe in televizijske snemalne ekipe.

Pomislite malo tudi vnaprej na vaš

dogodek. Še posebej o tem, kdo

bi bil najboljša oseba za dajanje

kratkih intervjujev pred kamero

in mikrofonom. Ne more škoditi

tudi nekaj vaje, zato da lahko

potem podate kratke in prepričujoče odgo-

vore. Vprašanja, ki bodo postavljena, so precej predvidljiva, na primer:

“Zakaj sadite drevesa? Kako je prišlo do te ideje? Kaj je vaš cilj? Kako reagirajo

nanjo drugi otroci in kako na vašo kampanijo reagirajo odrasli?”

Razširite

idejo!

v luknje, bi morali še zadnjč namočiti korenine v

vodo. To pomaga zagotoviti drevesu, da bo imelo

dovolj vode za preživetje v aklimatizacijskem obdo-

bju, preden se bodo korenine popolnoma razrasle

in bodo lahko načrpale dovolj vode iz tal, da bodo

lepo uspevale v svojem novem domu.

Luknje, v katerih so posajene drevesne sadike,

morajo biti samo toliko globoke, kot njihovi origi-

nalni lončki, v katerih so bile prej posajene. V redu

je, če vrh korenin še vedno nekoliko gleda ven iz

zemlje, ker če so rastline posajene pregloboko,

potem pričnejo korenine gniti.

Še en majhen nasvet: nekaj nasute zemlje okoli

stebla je tudi zelo priporočljivo. Pomaga pri tem,

da namočena zemlja ne odteče takoj, temveč

namesto tega pronica v zemljo točno tam, kjer jo

drevo potrebuje.

Najboljša letna časa za sajenje dreves sta pomlad

in jesen. Sveže posajena drevesa imajo največjo

možnost, da se primejo med tem obdobjem.

Kakorkoli, resnično pomembna stvar je, da naj

nihče ne izgubi volje, če njihova drevesa rastejo

počasneje kot katera druga, ali sploh ne – to je

popolnoma normalno.

71

Kako lahko vaša saditvena zabava

postane prava zabava

Kaj pa s hrano in pijačo za vašo zabavo? Vam lahko pomagajo vaši starši? Učenci

iz Augsburga so, na primer, spekli vafle in jih prodajali za Plant-for-the-Planet na

šolskem karnevalu. Toda to je tudi odlična ideja za saditveno zabavo!

Ali vam mogoče vaša babica lahko speče torto? Nekdo pripravi solato in jo prine-

se s seboj? Nekdo drug lahko poskrbi za posodo in jedilni pribor? Mogoče lahko

trgovina s pijačo za vogalom celo sponzorira vašo saditveno zabavo z doniranjem

vrtne mize ali pijače in/ali osvežilnih napitkov?

V vsakem primeru, smo spoznali z našimi izkušnjami, da so ljudje veliko bolj

pripravljeni pomagati, če jim obrazložimo, zakaj sadimo drevesa.

V okviru tega, kar smo videli na lastne oči, nošenje Plant-for-the-Planet majice

med iskanjem sponzorjev za saditveno zabavo je še posebej v pomoč.* Najprej,

to vsem da občutek, da počnejo nekaj zelo pomembnega. Ravno tako, to pomaga

tudi razumeti vsem ostalim, da vaša saditvena zabava ni en sam “osamljen”

dogodek, temveč del nečesa veliko večjega.

Včasih je težje povabiti znane osebnosti iz območja (lokalne politike, na primer)

na vašo saditveno zabavo. Vendar, ponavadi deluje, če jih o tem obvestite kar

nekaj časa vnaprej -- pomaga tudi zagotoviti, da bodo predstavniki tiska lahko

prisostvovali dogodku. Vsak politik se bo z veseljem postavil pred kamero ali

mikrofon.

Sedaj, ko imate vse zbrano na enem mestu – saditveno ekipo, sadike za drevesa,

lopate, zemljišče za sajenje, hrano in pijačo – končno lahko začnete! Kako en

posameznik lahko posadi drevesno sadiko, da nato zraste v zdravo drevo, ki bo

absorbiralo veliko CO2 v času svojega življenja, je nekaj, kar vam lahko pove

gozdni oskrbnik – še raje, nekdo, ki vas spremlja na vaši prvi saditveni zabavi.

Kjerkoli ste organizirali vašo saditveno zabavo, skupaj s številnimi drevesi, ste se zavezali sajenju – to je nekaj, na kar ste resnično lahko ponosni! Vaša saditvena zabava je del globalnega poziva k akciji.

Sajenje dreves!

*Lahko dodate slike za vaše majice in letake na vašo spletno stran.

72

Po celem svetu otroci sadijo drevesa. Mi smo kot ena velika svetovna družina, ker

drevo na drevo se mi, otroci, borimo za našo prihodnost. Ko smo posadili že milijon

dreves v vsaki državi sveta, potem bodo kmalu vsi izvedeli za nas in nas začeli

jemati resno – in vi boste zraven! To je to, za kar bodo štela vaša drevesa.

Kako prešteti svoja drevesa

Zato, da bi lahko imeli pregled nad tem, koliko dreves ste že skupaj posadili, je obo-

je nujno in pomembno, da se “vaša” drevesa lahko vštevajo v tako nacionalno kot

mednarodno številko. Zatorej, vsaka saditvena zabava se mora začeti s klikom na

internetu. Na naši spletni strani lahko registrirate vaše saditvene zabave. Enkrat ko

to storite, lahko oznanite, koliko dreves bi radi posadili – vaša zajamčena drevesa.

Po koncu vaše saditvene zabave je ključno, da se nato ponovno prijavite na spletno

stran in poročate o tem, koliko dreves je bilo dejansko posajenih. Veliko je otrok

iz veliko različnih mest, ki so že obljubili, da bodo posadili 100.000 dreves za

svoje mesto. To je gigantska številka … vendar dosegljiva, kot je pokazalo veliko

komentarjev in uspešno prirejenih saditvenih zabav v Nemčiji.

Naslednja pomembna točka, ki jo morate vedeti, je, da ni treba, da je vsako drevo,

ki ga določena saditvena skupina prispeva, posajeno točno znotraj skupine, ali na

lokalnem območju. Celotna številka posajenih dreves, všteva vsa drevesa, posajena

po vsem svetu kot rezultat skupinske akcije. Ravno tako, kadar neka skupina

zbira sredstva, se zbrani denar ravno tako lahko donira za sajenje dreves v drugih

državah. O tem si lahko več preberete na naslednji strani.

Je enostavno! Pridruži se!

www.plant-for-the-planet.org

Zakoličite vaša

drevesa!

Else  [12, Minhen, Nemčija]  in Miriam [12, Minhen, Nemčija]

Obiskujeva 6. razred šole Ernst-Mach-Gymnasium v Haar blizu Minhna. Bili

sva takoj zavzeti, ko sva izvedeli za Plant-for-the-Planet. Naša učiteljica nam

je priskrbela več infomacij in naredili sva internetno raziskavo. Feliksova ideja naju je navdihnila. Da

bi se naučili več, sva postal Ambasadorki za klimatsko pravičnost marca 2009 na Plant-for-the-Planet

Akademiji v Evangelical Academy v Tutzingu. Bili sva zelo zadovoljni sami s sabo, ko sva držali certifikate

v svojih rokah. Od takrat, sva imeli že 25 prezentacij, nekaj od njih v treh drugih šolah v naši skupnosti.

Vsaka prezentacija je bila posebna izkušnja, ker sva postavili veliko vprašanj najinim poslušalcem in

vedno dobili različne odgovore. Aprila 2010 sva bili povabljeni na Plant-for-the-Planet Akademijo na

naši šoli. Župan je imel otvoritveni govor, posadili smo 4000 sadik in natrenirali 25 novih Ambasadorjev

za klimatsko pravičnost.

73

Drevesa za jug ... Ali: 10 evrov = 10 dreves

Lahko kupite sadike za drevesa skoraj kjerkoli in ne stanejo veliko, vendar mi ne bi

hoteli posaditi samo enega drevesa, radi bi posadili toliko dreves, kot je mogoče –

milijon dreves v vsaki državi sveta!

Nedvomno vsak izmed vas, ki bi rad pripravil saditveno zabavo, lahko najde

sponzorje, ki bodo radi prispevali nekaj finančne podpore za to. Mogoče bodo

celo vaši starši, sorodniki ali prijatelji ravno tako pripravljeni pomagati.

Enkrat, ko ste postali Ambasador za klimatsko pravičnost,* lahko napravite večje

„uradne“ akcije zbiranja sredstev; in pričnete zbirati donacije na običajnih mestih,

kot so postaje podzemne železnice ali javni dogodki. Na naši spletni strani imamo

seznam najpomembnejših vprašanj na temo zbiranja sredstev in donacij.

Pogosto smo celo našli podjetja in organizacije, ki nas velikodušno podpirajo v

naši kampaniji – kot naši uradni sponzorji.

Lahko preberete več o tem, kako poteka dobra sponzorska in kampanija zbiranja

sredstev na koncu tega poglavja. Naš prijatelj, Benedikt*, je imel glede tega res

fantastično idejo.

Karoline [14, Berlin, Nemčija]

Prvič, ko sem šla s prijatelji zbirat

donacije kot Ambasadorka za klimatsko pravič-

nost, je potekalo takole: Med našim odmorom

sredi dneva smo šli ven (v polni opravi z našimi

Plant-for-the-Planet majicami in letaki) in se

najprej odpravili na Friedrich Street, ker je vedno

polna ljudi. Toda potem smo ugotovili, da ta načrt

ni bil najboljši. Večina ljudi se je samo sprehodila

mimo in prijazno pokimala. Zato smo se odločili,

da gremo na postajo podzemne železnice in

poskusimo tam zbirati donacije. Šli smo na podze-

mni vlak in samo dejali: „Pozdravljeni, smo učenci

iz šole Evangelican School iz Centralnega Berlina

in skupaj sodelujemo na projektu, ki se imenuje

Plant-for-the-Planet. S tem otroci sadimo drevesa,

da bi rešili podnebje. En evro je enak enemu

drevesu in bi bili zelo veseli, če bi nam lahko dali

majhno donacijo. Vsak cent šteje.“

*Več o Bene-diktovi ideji na strani 80!

* Lahko se naučite več o tem,kako postati Ambasador za klimatsko pra-vičnost v nasle-dnjem poglavju na strani 84!

74

Sedaj smo prišli do najpomembnejšega: Potrebujemo denar, predvsem, da bomo lahko posadili drevesa tam, kjer bodo imela največji vpliv – v južnih državah.

Tam je precej topleje kot tukaj; zato drevesa rastejo hitreje in pomagajo – s svojo

sposobnostjo vsrkavanja CO2 – še hitreje proti globalnemu segrevanju kot tista

drevesa v drugih delih sveta, kjer drevesa rastejo počasneje.

Zaradi tega, smo se povezali s partnerskima organizacijama v Afriki, Južni in

Srednji Ameriki, in v Aziji, ki sadita drevesa za Plant-for-the-Planet z denarjem,

ki ga zberemo mi. Vsak donirani evro je transformiran s strani naših partnerjev v

drevo. Tukaj je nekaj primerov:

Namibija (Afrika)

Z otroci v Namibiji in našo partnersko organizacijo „Drevesa

za ljudi“ smo že pogozdili s preko 40.000 drevesi! Poleg

vskravanja CO2 imajo ta drevesa še eno pomembno funkci-

jo: borijo se proti širjenju puščav v severni Namibiji.

To je šlo veliko bolje, ker nas ljudje na podzemni

niso mogli kar spregledati in se sprehoditi mimo. V

skupnem seštevku smo zaslužili dovolj denarja za

26 dreves!

Se pa odpravljamo tudi na skupinske vožnje na

mestne trge in javne dogodke (na primer na

mestno tržnico in botanični vrt). Ko se zberemo,

vedno prinesemo s seboj naše Kartice POGUMA,

ker vsakemu

kdaj lahko pride

prav nekoliko POGUMA. Kartica POGUMA je neke

vrste vodilo naše šole, in deluje nekako tako kot

recept. Na hrbtni strani piše: „Upaj si sanjati.“ Za to

kartico POGUMA, bo posajeno eno drevo.“ Vsak, ki

donira en evro, dobi v zameno svojo kartico.

Majhna porcija

40.000 dreves

v Namibiji

75

Ekvador (Južna Amerika)

Gregor, ki je bil s Plant-for-the-Planet od samega začetka in je opravil svojo

prostovoljno delo v Ekvadorju, je delal z lokalnimi Ekvadorčani, da bi posadili

preko 28.000 dreves. Skupaj z voditeljem regije in drugih lokalnih prebivalcev,

Edwinom Bustamantejem, okoljevarstvenim inženirjem, je pogozdil gozdna

območja province Pichnicha. Vsega skupaj, je bilo posajenih 13 različnih avtoh-

tonih drevesnih vrst. Skozi ta pogozditveni projekt, bodo negativne posledice

deforestacije (podnebne spremembe, erozija, izguba biodiverzitete itd.) počasi in

sčasoma spremenjene.

Demokratična

republika Kongo

(Afrika)

Demokratična republika Kongo leži v eni izmed naj-

večjih regij tropskih gozdov na Zemlji. Vendar se je

zaradi neverjetnih površin gozdov v Kongu, ki so bile

posekane, pojavilo povečujoče število popolnoma

razgaljenega površja na gorskih pobočjih, ki so zelo

občutljiva za erozijo. Drevesni nasadi in tamkajšnja

„odlična atmosfera“ z lokalnimi prebivalci, ki

si prizadevajo za uresničevanje prizadevanj

Plant-for-the-Planet, so napravili veliko v

boju s tem problemom.

Gregor na

saditveni

zabavi

76

Kostarika (Srednja Amerika)

Z našim partnerjem „TreeInvest“ smo že posadili 40.000 dreves na neobdelana tla.

Edinstvena mešanica tikovca in pisane množice drugih lokalnih drevesnih vrst, ki

so bile posajene tam, je bila predvsem izjemno pomembna za ekološko diverzite-

to območja in njeno odpornost proti drevesnim zajedalcem. Ena izmed drevesnih

vrst, ki so jih posadili, je mandljevec, katerega sadeži se uporabljajo za krmo redke

vrste papig.

Poleg tega, so pogozdili območja vzdolž lokalnih vodotokov. Slučajno, so bile

sadike za saditveno kampanijo zbrane neposredno iz predela, kamor so bile

presajene. In v nekaterih predelih so drevesa celo uporabili za naravni nadome-

stek za ograje.

Malezija (Azija)

V Maleziji imamo povsem novega saditvene-

ga partnerja – Šolo „SMK Teloi Kanan School“.

Seveda nas to neizmerno veseli, ker so tam

primarno učenci, ki postorijo večino sajenja

mangrov vzdolž njihovih obal. Gozdovi

mangrov so raj za življenje ptic, plazilcev,

sesalcev, rib, školjk, rakcev in veliko drugih

živali. Predvsem pa so mangrovrski gozdovi

na obali zelo pomembna zaščita pred povečanim valovanjem zaradi neviht in

cunamijev!

Verjamemo, da so ti projekti vsi vredni svoje donacije!

Mi, s Plant-for-the-Planet, zagotavljamo (tako kot potrjen računovodja), da bodo drevesa posajena v eni izmed teh držav za vsak donirani evro.

77

Mimogrede, evro, porabljen za to knjigo, ki jo imate ravnokar v rokah, bo tudi doniran , tako da bo lahko posajeno še eno drevo! Hvala!

Kaj pa „podariti“ drevo za darilo? Eden izmed naših prijateljev je dal 50 dreves svoji babici za njen rojstni dan, in ona je to darilo absolutno oboževala! Čudovit certifi-kat z donacijo sedaj visi v njeni dnevni sobi. Ali, mogoče lahko celo vprašate koga drugega, da vam za darilo podari drevesa za vaš naslednji rojstni dan ali za božič.

V vsakem primeru smo v naši kampaniji že doživeli, da je veli-ko ljudi kar precej dovzetnih in so zelo veseli, kadar jih prosimo za manjšo donacijo v pomoč doseganju našega cilja.

V vsakem primeru bodo vedno obstajali ljudje, ki so skeptični in vča-sih celo reagirajo negativno. Zaradi tega smo zbrali nekaj „ubijalskih“ argumentov, ki jih sprožimo vsake toliko, zato da lahko pridemo do ali si delimo možne odgovore. Mogoče lahko pomagajo tudi vam, kadar boste hoteli prepričati druge, da se vam pridružijo.

Toda, kot smo že dejali: Naša izkušnja je, da je veliko ljudem všeč, kar počnemo, in nam radi donirajo denar ali čas, da bi lahko pomagali.

Dobri odgovori na

butaste argumente!

Ubijalski Argument: Vendar saj bi bilo lepo, če bi se malo otoplilo! Odgovor 1: Ali bo tudi lepo, ko bodo poletja tako vroča, da bodo starejši ljudje in otroci umirali zaradi vročinskega udara?

Odgovor 2: Če se bo globalno segrevanje nadaljevalo po dosedanjem poteku,

potem bo na milijone ljudi izgubilo svoje domove – ali naj se preselijo k tebi?

Ubijalski Argument: Briga me! Nočem ničesar slišati o tem! Odgovor 1: Ali vam je več do vašega osebnega udobja kot do nas, otrok?

Odgovor 2: Ali mislite, da poplavljanje obalnih

območij po celem svetu in popolno izginotje

ledenikov (itd. ...) ni NOBEN problem?!

Ubijalski Argument: Jaz že počnem nekaj za zaščito podnebja. Poskušam se voziti tako malokdaj, kot je mogoče.Odgovor 1: Odlično! Toda žal niso vsi taki kot vi.

Zato se moramo tisti izmed nas, ki smo, še bolje

potruditi.

Odgovor 2: Ali letite? (Ali jeste dovolj mesa? Ali

ločujete vaše odpadke? Ali varčujete z energijo?

Itd.) ... Vsak lahko začne z majhnimi koraki.

Ubijalski Argument: Toda ena oseba ne more ničesar spremeniti! Odgovor 1: To ni čisto res! Kadar veliko, veliko ljudi,

naredi samo nekaj malega, skupaj lahko dosežejo

ogromno. Mogoče resda ne moremo ustaviti

globalnega segrevanja, vendar pa ga lahko upoča-

snimo, če bi vsak opravil svoj del naloge.

Odgovor 2: Mi, na primer, sadimo drevesa. Vsako

posamezno drevo lahko prečisti 24.000 kubičnih

metrov zraka vsakodnevno. In skozi celotno

življenjsko obdobje, lahko odpravi do 3 tone

nevarnega ogljikovega dioksida iz atmosfere!

78

Fantastično je tudi, seveda, kadar cel šolski razred, klub ali katera druga večja skupina opravi donacijo* za pomoč pri sajenju dreves na jugu ali sponzorira saditveno kampanijo v svojem domačem mestu. To je točno to, kar smo mislili s tem, kadar rečemo, da je vse veliko lažje in veliko bolj zabavno, kadar delamo skupaj!

Ljudje se največ naučijo o tem, kako bi morala izgledati velika kampanija, od tistih,

ki so jih že imeli pred tem. Zato smo zbrali skupaj poglede in mnenja članov okoljske

skupine Environmental Working Group na šoli Immanuel Kant School v Tuttlingenu,

Nemčiji, da bi nam razložili, kako so prišli na idejo, da bi organizirali „Tek za drevesa“. Kar

so ti otroci spravili skupaj, je res omembe vredno!

* POMEMBNO! Če nam boste posla-li donacijo, prosim navedite vašo šolo, ime vaše organizaci-je in mesto (da lahko zabeležimo vaš drevesni prispevek)!

Ubijalski Argument: Kaj? Vi se pogovarjate o 2050?

Do takrat mene že zdavnaj ne bo več?

Odgovor 1: Toda tisti, ki BODO še vedno prisotni,

mi, otroci, na primer, bi radi, da bi bila Zemlja še

vedno poseljiva.

Odgovor 2: Ali vi nimate otrok ... ali prijateljev, ki

imajo otroke?

Ubijalski argument: Podnebne spremembe? To obstaja že od nekdaj.Odgovor: Imate prav! Vendar svet še nikoli doslej

in doživel tako hitrega spreminjanja podnebja, kot

je opazno danes. To je zaradi tega, ker nivoji CO2 v

atmosferi rastejo hitreje kot kadarkoli doslej. Vzemite

v razmislek za trenutek tole: Več desetletij smo izko-

pavali vedno več ogljika iz tal v obliki premoga, olja in

surove nafte in ga sežigali – izpuščali s tem vedno več

CO2 v ozračje. Za ta ogljik je preteklo zelo veliko časa,

da se je naložil pod zemljo, danes pa ga izpuščamo v

atmosfero skoraj neprestano. Tako hitro, v bistvu, da

smo izpustili enako količino

CO2, kot je bila

shra-

njena pod zemljo v obdobju milijon dni (2738 let) v

samo enem dnevu!

Ubijalski Argument: Pa saj sem že sadil drevesa!Odgovor: To je super, vendar nam, prosim, poma-

gajte posaditi več! Če bi radi, da bi še več ljudi

sledilo vašemu dobremu zgledu, potem imamo

super idejo ... (Povejte jim o naslednji saditveni

zabavi in kako jo mogoče lahko podprejo ...)

Ubijalski Argument: Toda nekaj dreves ne bo naredilo nič.Odgovor: Vsako drevo spreminja CO2 v kisik, in mi

neprestano sadimo vedno več. Po našem prvem

milijonu, jih bo sledilo več, ker MI, otroci, skupaj

sadimo drevesa po celem svetu. Vemo, da so dreve-

sa samo delna rešitev, zato pa s svojimi saditvenimi

kampanijami obračamo pozornost na dejstvo, da

moramo delovati skupaj, če želimo rešiti tudi druge

globalne probleme.

Ubijalski Argument: To je stvar politike ... in če oni ne bodo ničesar storili, zakaj bi jaz?Odgovor: Če več ljudi deluje skupaj, potem nam

bodo prisluhnili tudi politiki in nam pomagali.

79

„Tek za drevesa“ – Benediktova

brilijantna ideja za okoljsko

delovno skupino Environmental

Working Group (WG)

Naša Environmental WG je bila ustanovljena s strani Benedikta Hitzlerina marca

leta 2008. Je šolski mentor za varovanje narave in okolja in vodja skupine. Ideja za

potekajoči dogodek je nastala, ko je Benedikt videl enega izmed Plant-for-the-Planet

letakov. Tema globalnega segrevanja je bila prisotna v glavah vseh ljudi in politiki so

imeli stresne diskusije o varovalnih ukrepih proti njemu.

Samo govorjenje! Po našem mnenju, je bil to največji problem. Nekaj je bilo treba

ukreniti – očitno več kot samo govoriti. In naslednje vprašanje, ki se je vprašalo kar

samo od sebe, je bilo, kaj lahko MI naredimo glede tega? Takoj sedaj? Našli smo

odgovor na letaku Plant-for-the-Planet o sajenju dreves.

Sajenje dreves? To se nam je zdelo zelo praktično. Razmišljali smo, kako in kje začeti.

Ali naj izpeljemo veliko pogozditveno kampanijo v naši državi? Ko smo mi, iz skupine

Environmental WG šole Immanuel Kant School izvedeli na sestanku z gozdnim

oskrbnikom Finkom, da v Tuttlingenu ni razpoložljive zemlje za pogozdovanje (dejali

so celo, da se gozd preveč razrašča!), smo spoznali, da je bil ta dober nasvet piškav.

Kakorkoli, raziskovanje na spletni strani Plant-for-the-Planet je bilo v veliko pomoč pri

ideji.

Naučili smo se, da organizacije sprejemajo donacije, da se lahko sadijo drevesa v

Ekvadorju, v Namibiji (tamkajšnja borba proti širjenju puščav) tako kot tudi na drugih

lokacijah. Všeč nam je bilo, da ima Plant-for-the-Planet certificirano garacijo, da bo

posajeno drevo za vsak evro, ki ga prejme. Vsi pri skupini Environmental WG smo bili

nemudoma navdušeni, še posebej, ko smo se naučili, da bodo drevesa posajena tam,

kjer so bili pred kratkim izsekani deževni gozdovi ali požgani – smrtni greh! Zavarova-

nje deževnega gozda je, v bistvu, bilo eno naših bolj pomembnih vprašanj že dolgo

časa.

Pogovarjali smo se o tem, kako bi zbrali več donacij: Ali naj gostimo košarkarsko

prvenstvo in doniramo vstopnino za saditveno kampanijo? Vendar smo kmalu ugo-

tovili, da enostavno ne bomo mogli vzbuditi dovolj zanimanja pri učencih ali odraslih,

da se je udeležijo in se nam pridružijo. Končno, je Benedikt prišel na brilijantno idejo:

Tek za drevesa! Večina dobrih idej se nikoli ne bi zgodila, brez pomoči dobrega zgleda.

80

Enako je veljalo tudi tukaj. V Tuttlingenu smo že imeli vsakoletni „Tek za zabavo“. Bilo

je očitno, da bi lahko združili to super idejo z že vzpostavljeno idejo in ustvarili „Tek

za drevesa“. Na ta način, bi lahko bilo veliko ljudi iz države osveščenih o problemih

podnebnih sprememb in krčenju deževnega gozda. Naš cilj je bil, podati novo per-

spektivo vsakemu posamezniku, ki ni vedel, kako naj postane aktiven. Do te točke je

vsak v naši skupini imel podobno izkušnjo, ko se je pogovarjal o učinku tople grede in

destrukciji svetovnih „zelenih pljuč“. Ljudje so se vedno odzivali z besedami: „Grozno,

grozno, grozno ... toda tukaj ni ničesar, kar lahko vsak izmed nas stori glede tega.

Ničesar? Napaka: lahko tečemo! Vse, kar je bilo treba narediti, je bilo, najti sponzorje,

ki bi donirali določeno količino denarja za vsako razdaljo maratona, ki bi jo vsak

udeleženec pretekel. Ta denar bi potem spremenili v drevesa – v konkretno obliko

varovanja okolja.

V naslednjih tednih je skupina Environmental WG promovirala svoj dogodek.

Prepričali smo šolsko administracijo in pridobili podporo našega župana pri njenem

vodenju. Glavni organizator dogodka „Tek za zabavo“ nam je celo pomagal prepoznati

in reševati probleme, preden bi postali preveliki, da bi jih lahko obvladali. Posneli

smo tudi film, da bi ga lahko predvajali našim prijateljem sošolcem med opoldansko

pavzo: tako se je naša ideja „Teka za drevesa“ razvijala in rasla.

Z gromozansko podporo obeh, mesta in šolske administracije, je bil čas, da pričnemo

iskati sponzorje, kar zamotana naloga. Iskanje se je nadaljevalo še precej v poletne

počitnice. In pogosto smo dobivali več vprašanj kot odgovorov. Kako bo deloval

catering? Kdo je zadolžen za letake in plakate? In kdaj boste imeli vse niti v rokah?

Benedikt je bil od začetka celo pot zraven, še celo med svojimi počitnicami na Korziki

v Sredozemskem morju je pomagal, ko je bil „elektronsko“ dosegljiv.

Takoj po končanih poletnih počitnicah smo pričeli z zadnjo fazo – bila je zelo kritična!

Bili so problemi s tiskanjem plakatov; podjetje, ki jih je izdelovalo za nas, je zamujalo,

in najprej lokalni tisk ni bil preveč zainteresiran ali podporniški do dogodka. Zato smo,

poleg rednih tedenskih sestankov skupine Environmental WG -- med zadnjo fazo dva

tedna pred dogodkom – imeli tudi še več dodatnih sestankov. Prvi izmed teh poseb-

nih sestankov (tri tedne pred tekmo) je bil nujni sestanek. Do te točke je bilo samo 20

udeležencev prijavljenih, kljub temu, da je bilo obdobje za registracijo daljše od 14

dni. Na tem sestanku v pisarni podjetja Hitzler Solar (oni so nam priskrbeli nekaj sob in

opreme za pripravo) smo se odločili, da bomo uredili vse ideje, probleme in sugestije,

ki smo jih imeli v zapiskih, in jih razvrstili po kategorijah. Na koncu smo jih razvrstili

glede na nivo nujnosti, določili končne datume in razjasnili vsa dejstva glede tega, kaj

81

je treba narediti, da bomo vsako izmed njih pripeljali do konca. Kdo lahko zagotovi,

da bodo vsi plakati viseli do določenega datuma? Kdo je odgovorni koordinator za

sodelujoče oglaševalce? Kdo lahko zagotovi, da bodo vse šole na območju obveščene

o tekmi?

Nujni sestanek je bil velika prelomna točka za nas, verjetno ultimativni preskok naprej

v našem razvoju: pripeljalo je več prepoznavnosti in nam dalo seznam opravil, ki je

vsakemu izmed nas veleval, kdaj so bile določene stvari zaključene ali še morajo biti.

Medtem, se je iskanje sponzorjev odvilo kar precej uspešno. Seveda, vsako mesto bo

imelo na razpolago različne možnosti, vendar za tiste, ki bi radi organizirali podobno

tekmo v svojem domačem mestu, menimo, da je dobra izhodiščna točka v njihovem

iskanju sponzorjev, seznam naših podpornikov: nekaj lokalnih in regionalnih podjetij,

lokalna politična organizacija, javno podjetje, samo mesto, dve banki, radijska postaja

in okoljevarstvena organizacija.

In zahvaljujoč velikodušnim donacijam materiala, kot so številke tekmovalcev,

oglaševalski plakati in pijača, smo lahko naše stroške obdržali zelo nizke. Po nujnem

sestanku so se stvari pričele odvijati precej bolj tekoče z oglaševanjem in aktiviranjem.

Glede na to, da so bili lokalni učenci naša ciljna skupina, smo sistematično obiskali

različne šole v okoliški regiji Tuttlingena. Obvestili smo učitelje vnaprej o našem

obisku, jim pokazali krajši predstavitveni film in razdelili letake po razredu. Imeli smo

večinoma celo priložnost za nekaj krajših naznanil in vodili informativno diskusijo v

obiskanih razredih.

Da bi lahko dosegli odraslo populacijo, smo fokusirali našo oglaševalsko kampanijo

na Tuttlinški tržnici. V nedeljo smo imeli možnost predvajati naše informacije na

velikem TV zaslonu. To se je izkazalo kot zelo uporabno, ker ko so se ljudje ustavljali,

da bi si ogledali zaslon, je bilo lažje neposredno priti do njih, jim razdeliti letake in

(zelo pomembno!) jih informirati o našem dogodku osebno. Veliko poslovnih ljudi

nam je dovolilo pustiti letake tudi po njihovih pisarnah. In dovoljeno nam je bilo, da

smo lahko dali naše informacije na zunanjo stran avtobusa, ki se je vozil naprej in

nazaj skozi mesto. Na mestih, kjer praktično vsi lahko vidijo ali potujejo z avtobusom,

je bil naš oglas nalepljen ulicam nasproti. Tudi, preko 200 plakatov je bilo nalepljenih

po državi s strani oglaševalske kampanije, s katero smo delali, 82 izmed njih na ulične

luči. Na kratko: samo peščica ljudi v regiji ne bi slišala popolnoma ničesar o našem

dogodku.

82

Kot omenjeno, naš kratki oglaševalski film, ki smo ga predstavili med šolskim

odmorom in med večernim srečanjem staršev z učitelji, je imel odličen odziv. In

naš pogovor s starši je tudi dodal nekaj dodatne motivacije – tako za nas, kakor

za njih. Članek za naš „Tek za drevesa“ se je redno pojavljal v dveh regionalnih

časopisih, in reklame na radiu ter postavitev informativne spletne strani so vsi

gromozansko povečali prepoznavnost našega dogodka. Na kratko, plaz je bil

sprožen, še dolgo potem, ko je izgledalo, da ne bo nič iz vsega skupaj.

Vendar ni bilo vedno tako lahko, in ne smemo ignorirati naših napak: izkazalo se

je nenavadno težko pridobiti podporo lokalnih znanih osebnosti (kot so politiki).

Večina odpovedi, ki smo jih dobili, je bila zaradi tega, ker so ljudje termine že imeli

rezervirane ali prenatrpan urnik v svojem koledarju. Toda tudi brez „pomembnih“

prostovoljcev, se je prijavilo več kot 1000 tekačev na startni črti – s podporo preko

60 prostovoljnih organizatorjev dogodkov. Na koncu, smo lahko donirali preko

7654 evrov za Plant-for-the-Planet – podprto s 1800 urami prostovoljnega dela in

super izkušnjo za vsakogar.

Učenci z nič izkušnjami v tem, kako organizirati večji dogodek, so lahko videli, kaj

je res izvedljivo, ko je nekdo zavzet za veliko idejo in trdo dela, da bi jo realiziral.

In sedaj je tukaj 7654 dreves več, ki rastejo v Namibiji, kot bi jih bilo brez naše

saditvene kampanije. Leta 2009 je Benediktova skupina Environmental WG

organizirala še eno tekmo in tokrat zaslužila 8000 evrov, rezultat česar je bilo še

nadaljnjih 8000 dreves, posajenih v Maleziji.

Moritz (9-letnik) in Alina (10-letnica) sta tudi organizirala svoj „Tek za drevesa“

s pomočjo svojih staršev. Učenci so obljubili, da bodo posadili 100.000 dreves

za svojo skupnost, in so to precej oglaševali. Med njihovih dogodkom „Tek za

drevesa“ niso samo Plant-for-the-Planet predstavili drugim, temveč so tudi zbrali

veliko donacij za svoj cilj. Naslednje leto bodo organizirali še eno tekmo, da bi

lahko zbrali donacije in posadili „svoja“ drevesa v južnih državah.

83

Naš Planet potrebuje

Ambasadorje za klimatsko

pravičnost ... Ali: Plant-for-the-Planet Akademije

Da bi lahko otroci vzeli prihodnost v svoje roke, bomo seveda potrebovali toliko

ljudi, kot je mogoče, ki bi nas lahko podprli. Dosedaj že imamo veliko skupino, ki

stoji z nami, vendar bi jih moralo biti še veliko, veliko več!

Moramo poiskati te ljudi in jih prepričati, da lahko skupaj nekaj storimo za obvaro-

vanje podnebja in za klimatsko pravičnost po celem svetu.

Da bi lahko razširili to pomembno sporočilo, potrebujemo ambasadorje. Bolj

natančno: Ambasadorje za klimatsko pravičnost. In mi, otroci in mladi ljudje smo

kot nalašč za to!

Če ste že prebrali vse v tej knjigi, potem ste se lahko že naučili kar precej o tem,

kaj potrebujete, da bi lahko prepričali druge. Seveda, to je v pomoč, kadar vam

pomagajo starši ali se učite od njih, vendar je še vedno najboljše, kadar si lahko

pomagamo otroci med sabo in podpiramo drug drugega.

Spomladi 2008 smo ustanovili “trening” Ambasadorjev za klimatsko pravičnost.

Večina jih je trajala samo 1 dan* -- imenujemo jih “Akademije” – v katerih se

otroci največ naučijo in pomagajo en drugemu.

Lea in Mira [13 & 11, Erlangen, Nemčija]

Januarja lansko leto smo prebrali v

našem lokalnem časopisu, Erlangen

News, da se bo klimatska akademija

odvijala na Environmental Station Lias

Grube v Eggorlsheimu, Nemčija. V naši

družini smo se veliko pogovarjali o

podnebni krizi in naš oče že tudi dela

na tem področju; zato smo nemudoma vedeli, da

je to prava stvar za nas.

Čeprav je bil zelo hladen vikend in je dež lil v

potokih, je bil dogodek res super! Vsi skupaj smo

posadili 130 dreves. Potem smo tudi mislili, da bi

bilo res kul, če bi Feliks, njegove sestre in njegov

oče tudi prišli. Še celo snemalna ekipa popularne

nemške otroške oddaje je prišla in kratko poroči-

lo o našem dogodku je bilo objavljeno na radiu

Bavarske v Nemčiji. Leto kasneje konec februarja

2010 smo imeli mi in naš prijatelj Feliks uvodni

govor na akademiji v Stuttgartu v Nemčiji. Bilo je

fantastično! Ravno tako načrtujemo akademijo v

našem domačem mestu Erlangen, da bo lahko še

več otrok iz našega območja postalo Ambasador-

jev za klimatsko pravičnost.

To lahko naredi vsak, vključno s teboj: pogovar-jaj se s toliko ljudmi, kot je mogoče, o podnebni krizi in o tem, kaj lahko proti njej naredimo!

* Kadar je bilo možno, smo tudi razširili trening na več dni skupaj.

84

V vsakem primeru smo zaključili vse treninge Ambasadorjev za klimatsko pravič-

nost, na katerih ne samo, da smo se veliko naučili, ampak smo se tudi neizmerno

zabavali!

Mimo grede, bivši minister za okolje, Sigmar Gabriel in profesor Dr. Klaus Töpfer

sta sprejela naše vabilo kot javna podpornika Plant-for-the-Planet Iniciative in

naših akademij.

V tem poglavju bi vam radi na enostaven način razložili, kako akademije delujejo in kakšne zanimive reči se tam lahko naučite.

Zbrali smo perspektive več različnih otrok, ki so se udeležili akademije, in dodali

še nekaj informacij o ozadju za kontekst njihovim pogledom.

Seveda, bi bilo super, če bi se lahko priključili akademiji v vaši bližini. Lahko si

pogledate tudi, kdaj po datumih so oznanjene prihodnje akademije, na naši

spletni strani:

http://plant-for-the-planet.org/take-action/academies

Mogoče bi celo radi ustanovili svojo akademijo, na vaši šoli, na primer. Če želite to napraviti, vam bomo z veseljem pomagali! Samo stopite v stik z nami. *

Plant-for-the-Planet

Akademije z Zuluji

v Thousand Hills,

Južna Afrika

*Na naši spletni strani smo pripravi-li in zbrali veliko količino “materiala” za akademije, ki ga lahko kadar-koli uporabite.

85

Toda če se (še vedno ...) ne morete ali nočete vključiti v akademijo, se potem še

vedno lahko veliko o tem naučite v tem poglavju!

Naše akademije vedno potekajo po točno določenem ustaljenem vzorcu, ki se je

izkazal za najbolj učinkovitega. Pripravljalni trening za Ambasadorja za klimatsko

pravičnost je sestavljen iz več različnih „gradbenih opek“ – imenujemo jih „moduli“.

Kar je resnično pomembno, je, da se v akademijah učenci učimo en od drugega.

Zato je vedno pomembno imeti zraven vsaj enega „predtreniranega“ Ambasador-

ja za klimatsko pravičnost (odrasli seveda tudi lahko prispevajo svojo podporo, na

primer z vodenjem dogodka).

Modul 1: Predstavitev

Ali: Poslušanje in diskusija po govoru

Ambasadorja za klimatsko pravičnost

Potem ko smo se poznali že nekoliko bolje, sta eden (ali več) izmed že natrenira-

nih Ambasadorjev za klimatsko pravičnost imela predavanje (lekcijo), ki je trajalo

okoli 45 minut. Beseda „lekcija“ se verjetno sliši nekoliko dolgočasno, vendar

sploh ni bilo!

Prvič, lahko mi, otroci, prisluhnemo drug drugemu veliko lažje, kot odraslim

(čeprav veliko odraslih ne mara tega slišati ...) zato smo mi, otroci, ostali osre-

dotočeni med celotno lekcijo na akademiji, čeprav je bilo kar veliko informacij

povedanih v njej.

Drugič, obstaja tudi zelo super PowerPoint predstavitev, ki spremlja lekcijo (obli-

kovana s strani otrok in najstnikov)*. Resnično zelo dobro predstavlja sporočilo

Ambasadorjev.

„Ko se je akademija začela in sem prvič videla tam vse ostale otroke, ki jih poleg svoje prijateljice

Momo nisem poznala od prej, sem imela precej treme ... vendar smo se potem igrali majhnno

zabavno igrico „spoznaj prijatelja“. Momina učiteljica (je vodila igro) nam je dala veliko volneno

žogo in nam naročila, naj jo vržemo v velik namišljen krog okoli vsakega izmed nas (medtem ko

zadržimo neodvito nit v naših rokah). Kadarkoli smo nekomu vrgli žogo, smo jih morali vprašati

kratko vprašanje. To je pomagalo prebiti led – in na koncu smo napravili res kul mrežo niti v sredini

našega kroga.“

* PowerPoint je računalniški program, s katerim se lahko prikazuje slike in grafiko med predavanjem.

86

Tretjič, tema predavanja je res neverjetno zanimiva ... je o naši prihodnosti!

Če ste prebrali poglavje „Kaj pomeni podnebna sprememba?“, potem že veste kar

veliko. V vsakem primeru, je vredno pregledati material še enkrat in se mogoče

naučiti kaj novega. Ker bolje in več kot veste o dejstvih te odločitve, lažje je

prepričevati druge, da bi se odločili enako.

Po koncu predavanja, smo prediskutirali vprašanja posameznikov in vsebino bolj

podrobno, pogosto v manjših skupinah, kjer je konverzacija lahko bolj natančna

in poglobljena. Na koncu smo se spet zbrali v eno veliko skupino in se pogovarjali

o vsem, kar smo se naučili.

Primer vprašanja in kako smo nanj odgovorili: Po predavanju, sta Mira in Lea iz

Erlangena v Stuttgartu, članici občinstva (in prihodnji Ambasadorki) dejali, da

kljub temu, da se ledeniki na splošno talijo zelo hitro, so tam še vedno mesta na

Antarktiki, ki se debelijo. Ali je to mogoče? In če, zakaj?

To smo preiskali. To drži. Čeprav se ledeni pokrovi na Antarktiki že pričenjajo taliti,

so področja na ledenem kontinentu, kjer se naraščajoče debelijo. Lahko bi dejali,

da je to povečevanje protitrendovsko. Zakaj? Zato, ker

ko se ledeni pas (led, ki plava po morju okoli Antarkti-

ke) stali spomladi na južni polobli, je tam večja količina

vlage v zraku. Če bi ta nadmorska vlaga prihajala nad

kopno z močnimi vetrovi, potem bi na teh območjih

močno snežilo – in zaradi zmrznjenega snega, se bi led

odebelil.

Vprašanja, kot je tole, so očitno zelo poglobljena in od

nikogar se ne more zahtevati, da drži vse zapletene

informacije v svoji glavi, toda mi vedno poskušamo

odgovoriti na vsako vprašanje tako podrobno in

celostno, kot je mogoče.

87

Modul 2: Podnebna kriza

Ali: Diskusija na temo klimatske

pravičnosti Dejstvo, da ta igra predstavlja pravičnost (oboje glede blaginje kot glede podnebne pravičnosti), je nekaj, kar ste verjetno že lahko prepoznali. Vendar, da bi lahko razumeli, samo kako res nepravično je na svetu, je mogoče samo takrat, kadar imamo lahko pred očmi celotno sliko: da je majhen del svetovne populacije imel največ čokolade (=bogati). In, da so postali tako bogati, je ta majhen del sveta izkoriščal surovine revnejših držav (nafta, plin, kovine itd.) in z njihovo porabo so ustvarili veliko globalnih izpustov CO2, ki obratno povzročajo globalno segrevanje.

Vendar niso tisti, ki so povzročili globalno segrevanje, ki občutijo njegove spremembe ... to so države, ki imajo najmanj čokolade od vseh (revne države)!

„Ko smo se vrnili iz kratkega odmora v veliko skupinsko sobo, so bila tam različno velika „mesta“

na tleh, pokrita s časopisnim papirjem, ki so nas že čakala. Ogledali smo si jih pobližje in videli,

da so bile na teh mestih (ki so bila tudi različnih oblik) majhne kartice z imeni različnih konti-

nentov: Evropa, Azija, Severna Amerika, Južna Amerika, Azija, Afrika, Antarktika, Avstralija ... bilo

je zelo zanimivo, kar smo nameravali početi za tem! Potem je ga. Hoffman, vodja igre, postavila

tablico čokolade in balon vsakemu izmed nas v roke, kar me je še bolj navdušilo. Kar smo se

naučili iz teh „sestavin“, je bilo, kako nepravično sta porazdeljeni blaginja in poraba energije na

Zemlji. Na koncu sem stala s celo skupino otrok na kontinentu in imeli smo zelo malo čokolade,

medtem ko je bilo na drugih kontinentih, (še posebej v Evropi in Severni Ameriki) veliko manj

otrok, toda imeli so veliko več tablic čokolade kot pa mi! In še huje je bilo, ko smo ugotovili,

kateri kontinenti (in pripadajoče države) proizvajajo največ CO2 – to je bilo prav neverjetno!

Očitno, nam je to dalo veliko teme za pogovor o tem, kaj lahko storimo, da bi spremenili to

nepravičnost, ki smo jo lahko opazili.

88

Modul 3: Retorika & stil

Ali: Naučiti se, kako podati kratko

predstavitev

Retorika je beseda iz antične Grčije in pomeni „oralno“. Retorika odgovarja na

vprašanje: kako in s kakšnim vedenjem naj govorim, da s tem lahko prepričam

ostale? Pravijo, da se je ta oblika umetnosti razvijala pred preko dva tisoč leti in

pol na javnih trgih antične Grčije, kjer so govorniki poskušali pritegniti množice za

svojo tematiko in jih prepričati o svojem prav.

Vsak izmed nas je v svojem življenju že doživel, kar nas nauči, da včasih nikakor

ni lahko sporočiti drugim, kar vemo. In vsi bi radi s tem kar vemo, dosegli druge,

tako da bi nas dobro razumeli. Pot iz glave čez usta do ušes v možgane poslušalca

pogosto ni tako enostavna, kot bi radi, da bi bila.

To drži iz več razlogov. Na primer,

včasih lahko postanemo preveč navdu-

šeni, zmedeni, pomešamo pomembne

z nepomembnimi vidiki ali temami,

izgubimo nit govora, ali nas občinstvo

prestraši – čeprav večina noče biti

zastrašujoča.

„Moj prijatelj Sebastijan, ki je bil Ambasador za klimatsko pravičnost sedaj že dolgo časa (ki me je prepričal,

da sem se udeležil akademije), nam je najprej razložil, kako naj oseba ne naredi predstavitve: z gledanjem

v list papirja in branjem nekaj stavkov s tihim glasom, gledal je samo v list ali samo v tla, in stal tam

nekoliko čudno ... nedvomno to ni bila preveč dobra predstavitev, ker ničesar, kar je hotel povedati, ni bilo

razumljivega in prepričljivega. Kakorkoli, ta prvi govor je bil tako slab, da smo se pričeli smejati – vendar ni

bilo zlobno ali karkoli, ker se je Sebastijan naravnost trudil, da bi to napravil ekstremno slabo.Potem smo vadili, kako naj izboljšamo retorične veščine drug drugega, ne da bi se druga oseba počutila

zaradi tega kaj slabše. Ko sem bil na vrsti jaz, za govor v naši skupini, sem imel, iskreno, precej treme ...

vendar je bilo potem res super videti, kako hitro se lahko izboljšuje samo z nekaj majhnimi triki in nasveti

med govorjenjem! Dva tedna kasneje sem imel svojo prvo uradno klimatsko predavanje na naši šoli – in

bilo je res zabavno!”

89

1. Ganz bewusst daran denken, laut und deutlich zu reden – sprich: möglichst nicht nuscheln! Und weder zu schnell noch zu langsam reden …

2. Es ist sehr gut, wenn ihr Worte und Begriffe, die euch wichtig sind, besonders betont; hier ein kleines Beispiel aus unserem Klimavor-trag: „Was ist Plant-for-the-Planet? Ganz einfach gesagt: eine Schülerinitiative, die Bäume für Klimagerechtigkeit pflanzt. Im Jahr 2007 hielt der damals 9-jährige Felix Finkbeiner ein Schulrefe-rat über die Klimakrise …“

3. Zwischendrin immer mal wieder die Leute im Publikum anschauen! Dann merkt ihr auch, wenn jemand etwas nicht versteht.

4. Darauf achten, dass ihr möglichst gut auf beiden Beinen steht (kein Witz, das hilft total!).

5. Wenn mehrere zusammen einen Vortrag machen, keinen Quatsch machen, während die anderen dran sind!

V nekaterih šolah, učenci vadijo veščino prostega govorjenja pred razredom.

Kljub temu to ni enostavna stvar.

Mi, Ambasadorji za klimatsko pravičnost, pogosto govorimo pred skupinami ljudi,

tako velikih kot majhnih. Razlaganje in poučevanje je naša posebnost. Zato je še

posebej pomembno vaditi veščino javnega govorjenja. Zato imajo naše akade-

mije lekcijo v retoriki. Prav tako, najboljša vaja izvira iz skupinskega dela v skupini.

Tukaj je nekaj trikov, ki jih lahko vključite v svoj naslednji javni govor:

1. Zapomnite si, da boste govorili dovolj glasno in razločno – ne momljajte! In

poskušajte hitrost govorjenja ohraniti v mejah normalnega, ne prehitro in ne

prepočasi.

2. Dobro je, če lahko uporabljate besede in izraze, ki so še posebej pomembni in

ki si jih z lahkoto lahko zapomnijo, tukaj je nekaj primerov iz naše klimatske

predstavitve: „Kaj je Plant-for-the-Planet? Zelo enostavno – otroška iniciativa,

ki sadi drevesa za klimatsko pravičnost. Leta 2007, je takrat 9-letni Feliks

Finkbeiner imel predstavitev na svoji šoli o podnebni krizi ...“

3. Vsake toliko poglejte proti ljudem v občinstvu! To vam bo ravno tako dalo

priložnost opaziti, ali morda kdo ni razumel česa, kar ste povedali.

4. Med govorjenjem stojite na obeh nogah (brez heca, to res pomaga!)

5. Kadar ima predstavitev več oseb hkrati, se ne hecajte medtem, ko niste na

vrsti!

Alina: Retorične

veščine!

90

1. Ganz bewusst daran denken, laut und deutlich zu reden – sprich: möglichst nicht nuscheln! Und weder zu schnell noch zu langsam reden …

2. Es ist sehr gut, wenn ihr Worte und Begriffe, die euch wichtig sind, besonders betont; hier ein kleines Beispiel aus unserem Klimavor-trag: „Was ist Plant-for-the-Planet? Ganz einfach gesagt: eine Schülerinitiative, die Bäume für Klimagerechtigkeit pflanzt. Im Jahr 2007 hielt der damals 9-jährige Felix Finkbeiner ein Schulrefe-rat über die Klimakrise …“

3. Zwischendrin immer mal wieder die Leute im Publikum anschauen! Dann merkt ihr auch, wenn jemand etwas nicht versteht.

4. Darauf achten, dass ihr möglichst gut auf beiden Beinen steht (kein Witz, das hilft total!).

5. Wenn mehrere zusammen einen Vortrag machen, keinen Quatsch machen, während die anderen dran sind!

„Es war spannend und lustig zuzuschauen und mitzumachen: Manche von uns hatten nämlich noch nie mit Erde zu tun und sind ein bisschen zimperlich an die Sache rangegangen. Der Förster musste ziemlich grinsen und hat nur gesagt: ‚Das ist Erde – kein Gift!‘ Manchmal musste er ein paar Bäumchen retten, mit denen wir es zu gut gemeint hatten: Die Winzlinge schauten gerade noch mit der obersten Triebspitze aus der Erde raus … Halbschatten ist übrigens besonders gut für Baumzwerge, haben wir dabei gelernt, pralle Sonne dagegen finden sie ätzend.“

Modul 4: Sajenje

Ali: Sajenje in načrtovanje novega

sajenja

Naše akademije se ponavadi odvijajo jeseni

in spomladi, ko je najboljša sezona sajenja

dreves. Seveda, na dan akademije lahko

imamo tudi katero od velikih saditvenih zabav,

vendar če je mogoče, gremo ven in posadimo

nekaj dreves pod nadzorom strokovnjaka – še

najraje gozdnega oskrbnika.

Ali pa posadimo sadike v lončke, zelo mlade

rastline, ki bodo potem lahko posajene kasneje.

Seveda, lahko in tudi bomo vzgojili več sadik

sami v prihodnje, vendar je pomembno, da

se najprej naučimo, kako se to dela, preden

poskusimo narediti vse sami.

Vendar gre tudi za to, kako voditi največje

možne saditvene zabave, potem ko je akademija

končana!

„Zanimivo in zabavno je bilo opazovati in sodelovati: nekateri izmed nas še nikoli nismo delali z zemljo in se nam je to nekoliko upiralo, ko smo delali prvič. Gozdni oskrbnik se nam je samo zarežal in rekel: „To je zemlja – ne strup!“ Vsake toliko časa je moral rešiti nekaj dreves pred našimi preveč dobrimi nameni. Majhne rastlinice so komaj pogledale iz zemlje ... naučili smo se, da je senca še posebej ugodna za majhne rastlinice, da pa lahko direktno sonce deluje na njih korozivno.“

91

Modul 5: World Café ...

Ali: Zbiramo ideje o tem, kako

priključiti še ostale

World Café nam daje priložnost, da lahko obdelamo več različnih vprašanj v manj-

ših skupinah eno po eno. Na vsakem plakatu se vse ideje, ki so bile že izbrane s

strani drugih otrok, lahko naprej razvijajo z našimi novimi idejami.

Modul 6: Delo v šolskih

kupinah ... Ali: Mi smo v akciji!

Obširna zbirka naših idej iz World Caféja bo nato uporabljena kot

osnova za naše nadaljnje delo in akcijo v šolskih skupinah. Tukaj, se

zberejo vsi otroci iz ene šole skupaj okoli enega plakata in izdelajo

določene projekte: kako se hočemo vključiti v Plant-for-the-Planet

na naši šoli?

Da bi lahko napravili učinkovit akcijski načrt, smo napisali točno “Kaj” načrtujemo, “Kdo” izmed nas, otrok, bo prevzel katero nalogo na šoli in “v katerem času” želimo doseči naše cilje. Na koncu še napišemo vse naše cilje, obljube in načrte na velike

„Potem, ko smo imeli spet razumno čiste roke, smo se vrnili v notranji prostor in se razdelili v različne

skupine ter se posedli na štiri različne mize. Tema naše World Café mize, je bila: „Kako lahko dosežemo

javnost (mediji, politiki, ...)?“ Ker je moja mama v mestnem svetu, se mi je diskusija zdela zelo zanimiva

... Skupaj smo napisali vse naše ideje na plakat. Po kratkem času, so se skupine zamenjale in posedle pri

novi mizi, kjer so si ogledale temo na plakatu, da bi videli, kaj so napisali drugi otroci. Na plakatu na mizi

poleg nas je pisalo: „Kaj lahko naredim, da bo manj izpustov CO2?“ Tam je bilo že napisanih kar nekaj

dobrih idej, mi pa smo dodali še nekaj naših. Potem smo zaokrožili še dvakrat in na drugih mizah so bili

plakati, na katerih je pisalo: „Kako lahko organiziramo saditveno zabavo?“ in „Kako lahko navdušimo

ostale učence in učitelje?“ Bilo je res čudovito, koliko super idej smo se tam domislili!”

92

plakate. Naši šolski plakati niso samo mišljeni kot opomniki za nas, otro-ke, temveč tudi predstavljajo odraslim, da jemljemo svojo zavezanost klimatski pravičnosti zelo resno.

Modul 7: Naša prva lekcija …

Ali: Predstavljamo svoja prizadevanja

odraslim

Glavni del Akademije se šele približuje: na koncu Akademije vedno povabimo

toliko odraslih, kot je mogoče (starše, učitelje, včasih tudi župana), katerim potem

lahko Ambasadorji za klimatske pravice predstavijo vse, kar so se naučili med

Akademijo.

To nas ne samo navdaja s ponosom,

temveč tudi skupaj lahko izkusimo,

kako je prevzeti odgovornost za naše

lastne cilje pred odraslimi. Med dru-

gim: je zelo super izkušnja, če lahko

nekdo razloži odraslim nekaj, kar oni

sami niso kaj dosti vedeli o tem prej.

“Bilo nas je pet iz naše šole in skupaj smo razmišljali, kako bi se vključili v Plant-for-

-the-Planet v prihodnosti. Med World Caféjem smo že nabrali veliko idej. Ker je bilo res

enostavno za nas, organizirati kampanije za našo šolo. Sara je prevzela organizacijo

Plant-for-the-Planet informativne stojnice na naši šolski zabavi ravno pred poletnimi

počitnicami. Potem, je Lisa hotela napisati članek o šolski zabavi, za katerega je hotela

napraviti Stop talking. Start planting. fotografijo s svojo teto, ki je predsednica sveta.

Antonia ni mogla počakati do šolske zabave. Imela je govor o Plant-for-the-Planet

naslednji teden. Kljub vsemu, tudi drugi otroci na naši šoli so lahko informirani o klimat-

ski krizi. Leon in Niklas sta tako uživala pri sajenju dreves, da sta prevzela organizacijo

naslednje saditvene zabave. Leon je postal glavni pri organizaciji sadik in opreme. Niklas

jo je registriral na domači spletni strani in poskrbel za vabila za odrasle in otroke.”

93

Seveda smo tudi pokazali odraslim, kaj smo se namenili, in kaj smo napisali na

svoje šolske plakate. Vprašali smo jih, če bi nas podprli pri uresničevanju naših

načrtov.

Na koncu, je vsaj udeleženec prejel

certifikat, ki ga ali jo predstavlja kot

uradnega izobraženega Amba-

sadorja za klimatsko pravičnost.

S tem certifikatom smo obljubili,

da se bomo posvečali Plant-for-

the-Planet enkrat mesečno (kot je

opisano na strani 92, s pričetkom z

najlažjim projektom in zaključkom

z, na primer: podeželje, 1000

dreves).

Kot dodatek certifikatu in naši Plant-for-the-Planet majici, vsi novi Ambasadorji

dobijo še torbo z veliko materiala. Vključevanje je zelo zabavno in mi, otroci, se

lahko še bolj vključimo z našimi družinami in v naši šoli! Nekaj je gotovo: če boste

sodelovali v eni Akademiji, boste pripravljeni na vse, kar sledi.

Odkar je bila Plant-for--the-Planet ustanovljena, je bilo več kot 10.000 Ambasadorjev za Klimatsko pravičnost vzpodbujenih v preko 20 državah na 4 kontinentih!

“Imel sem že tremo, preden smo imeli našo prvo predstavitev pred odraslimi,

še posebej zato, ker je bilo na njej toliko učiteljev. Hkrati pa, sem jim hotel

povedati, kako zanimive stvari počnemo skupaj s celim svetom … Po tem

večeru na Akademiji smo šli nazaj na našo šolo z veliko novimi cilji pred

seboj.”

94

Kako se je priključila Natalia iz Poljske

Prvič smo slišali o Plant-for-the-Planet med srečanjem v našem klubu Ecology Club na šoli leta 2008. Dve učenki, Zaneta in Sofja, sta se ravnokar vrnili iz predstavljanja Poljske na Otroški in mladinski konferenci UNEP na Norveškem. Tam je bilo ogromno otrok, okoli 700, iz preko 150 držav! Zaneta in Sofja sta nam povedali o nemškem fantu v kratkih usnjenih hlačah, ki sta ga srečali tam in kako je rekel, da je hotel posaditi veliko dreves v svoji državi. Bil je izvoljen v UNEP Otroški odbor in dekleta so si ga dobro zapomnila – ker, poleg tega, da je bil najmanjši in najmlajši od vseh, je vedno imel nekaj pomembnega za povedati in je bil zelo prepričljiv s svojim govorom.

Leto kasneje sva s prijateljico Mileno potovali na Otroško in

mladinsko konferenco UNEP v Južni Koreji, kjer sva videli Feliksovo

predstavitev. Ko sem ga slišala na koncu govora, ko je dejal: “Vsak,

ki želi posaditi milijon dreves v svoji državi, naj pride na oder!” sem

najprej pomislila: Resnično rada bi posadila milijon dreves v moji

državi ... toda ali je to sploh mogoče? Potem pa sem videla, kako

veliko drugih otrok namerava iti na oder, da bi se pridružili Feliksu,

in sem pomislila: mi, otroci, lahko to naredimo skupaj! Na Poljskem,

je zagotovo kar precej otrok moje starosti, ki se bodo pridružili in

pomagali spoprijeti se s tem ciljem, zato sem vstala iz svojega stola

in se tudi sama odpravila na oder.

Odtlej smo že dosegli neverjetno količino in še bolj trdno sem

prepričana, da bomo sčasoma dosegli naš ultimativni cilj.

Natalia

Na UNEP Otro-ška Konferenca na Jugu. Po Felikso-vem stavku: “Vsakdo,ki želi posaditi milijon dreves v svoji drža-vi, naj pride na oder.”

95

“Samo govorjenje ne bo zaustavilo ledenikov pred taljenjem in deževnega gozda pred izginjevanjem.”

Yugratna (13), Ambasadorka klimatske pravičnosti iz Aliganj Lucknow, Indija

“Če bi vseh 10.000 delegatov iz World Climate Summit v Kopenhagnu cel teden sadilo drevesa, bi od vsega tega verjetno imeli več.”

Feliks (13), Ambasador za klimatsko pravičnost iz Paehla, Nemčija

“En komarček ne more premakniti nosoroga, skupina tisočerih komarjev pa ga lahko prepriča, da spremeni svojo smer.”

Carolina (14), Ambasador za kli-matsko pravičnost iz Cancuna, Mehika

“Kar odrasli naredijo danes, moramo mi za to plačevati jutri. Zato, dajemo pobudo sedaj. Za klimatsko pravičnost.”

Maiken (14) Ambasadorka za klimatsko

pravičnost iz Gaborone, Botsuana

Odrasli pravijo: “Otroci so prihodnost” - toda, če nimamo več prihodnosti, kaj bo ostalo za nas?”

Alec Loorz (15) pobudnik pohoda iMatter March iz Kalifornije, ZDA

“Uspelo nam bo, Egipčanom je tudi uspelo!”

Theo (10), 31. Januarja 2011, sedmi dan Egipčanske revolucije po Feliksovem govoru na šoli v New Yorku

“Za veliko odraslih prihodnost pomeni 20, 30 ali celo 40 let. Toda za nas, otroke, je 2100 še vedno v našem življenjskem obdobju. Za odrasle je to akademsko vprašanje, ali se bo morska gladina dvignila za 1, 2 ali 3 cm ali 7 metrov do konca tega stoletja. Toda za veliko nas, otrok, je to vprašanje preživetja.”

Paulina (15), Ambasadorka za klimatsko

pravičnost iz Cancuna, Mehika

Na

ša

viz

ija

4.

Mi smo otroci sveta …

Ali: Naša globalna saditvena

skupnost 98

Mi, otroci, smo globalni

državljani in svetovni politiki …

Ali: Razmišljamo in delujemo

kot svetovni državljani 104

Kaj naj mi, otroci, storimo?

Ali: Naš “3-Točkovni plan

reševanja naše

prihodnosti” 108

“Ne bomo mogli poklicati odraslih na pomoč, ker bodo že mrtvi, takrat ko bomo mi morali reševati probleme, ki jih oni niso zmogli.“

Feliks (14)

Mi smo otroci sveta

Ali: Naša globalna saditvena

skupnost

Plant-for-the-Planet se je pričela kot majhna sadika v Nemčiji leta 2007, vse odtlej

smo se širili in rastli po celem svetu. Od tistega trenutka, ko je Feliks poklical

otroke na oder v Južni Koreji leta 2009, da začnejo s sajenjem milijon dreves v

vsaki državi, smo resnično postali globalno gibanje!

O aktivnostih v drugih državah se informiramo na naši spletni strani. Tukaj lahko

mednarodne Saditvene skupine nalagajo svoje nove saditvene kampanije in

dogodke in jih tako lahko delijo s preostalim svetom. S tem rastejo ne samo

mednarodne kampanije, temveč tudi prijateljstva. Super je, ko eden od Ambasa-

dorjev za klimatsko pravičnost v Duisburgu lahko (na primer) preko svetovnega

spleta pogleda na našo spletno stran in vidi slike dreves v Afriki, ki so jih posadili

otroci znotraj naše mreže.

Naloge, ki zadevajo nas, Klimatske ambasadorje po vsem svetu, so v bistvu enake,

tudi če se razlikujejo v podrobnostih, seveda. Vendar je naša bistvena naloga, od

A v Argentini do Z v Zimbabveju, saditi drevesa, osveščati ostale in širiti zaveda-

nje. Imamo že aktivne otroke v preko 70 državah in tam so tudi številne saditvene

skupine in poročila o njihovih aktivnostih na naši spletni strani.

Odziv in poročila iz Plant-for-the-Planet skupin iz vsega sveta so že tako številna,

da jih lahko vključimo samo zelo majhno število v to knjigo. Lahko najdete več

fotografij in zgodb iz držav, ki so se že vključile, na njihovi individualni Plant-for-

-the-Planet spletni strani na svetovnem spletu.

.

98

Argentina 21. septembra, je Vanina gostila svojo saditveno zabavo v svojem lokalnem območju: “Posadili smo drevesne vrste, ki so značilne za Patagonijsko regijo: Antarktična bukev, Coihue, Navadni češmin in Barberries. Prav vse iz naše zasebne drevesnice! 10. oktobra, je Daom Club v Buenos Airesu organiziral saditveno zabavo. Skoraj 100 otrok in več odraslih je sodelovalo pri sajenju 50 dreves na območju z zelo malo vegetacije. Še bolje, prispele so tudi majice!”

AzerbajdžanRufat potuje novembra v Baku. Tam bo gostil prvi Youth Forum

Azerbajdžana, podprt s strani Ministrstva za šolstvo. Rufat si

prizadeva za to, da bi zagotovil Plant-for-the-Planet kampaniji, da

bo glavna tema pogovorov. V Azerbajdžanu so otroci tudi hoteli

organizirati akademijo za treniranje Ambasadorjev za klimatsko

pravičnost. Radi bi stopili skupaj in zgradili mrežo otrok različnih

narodnosti.

Bolivija “Ravnokar smo se priključili Plant-for-the-Planet. Še dobro, da to ni naš čisti začetek,

ker je naša samostojna kampanija za sajenje dreves stara že 17 let. Gozd, ki smo ga

posadili v sušnih območjih visokogorja, se je razrasel v blizu 70.000 dreves. In med

naslednjo saditveno sezono bomo dodali še 7000 novih …”

KitajskaKitajska je posadila največ dreves na svetu. Kitajski minister za gozdove, JiaZhi-

bang in kitajska superzvezda, Wei Wei sta velika podpornika naše “Stop Talking.

Start Planting.” kampanije. Kitajska prva Akademija za klimatsko pravičnost

je bila vodena novembra, 2009. 70 študentov iz najboljših šol v velikem mestu

Guilin s preko 5 milijoni prebivalcev je bilo zelo navdušenih nad idejo gradnje

mednarodne mreže skupaj z nami in posadili so svojih prvih 26 dreves na svojem

šolskem dvorišču skupaj s Feliksom in

pevko Wei Wei in z njuno pomočjo. Še

celo z njihovo prvo saditveno zabavo,

so se otroci pojavili na naslovnicah več

časopisov in tudi na TV!

99

Kanada“Posadili smo že 500 dreves v Montrealu, posebno pozornost posveti-

li ogroženim živalskim vrstam. Nenazadnje, menim, da potrebujemo

več dreves v Montrealu, ker je tukaj veliko avtomobilov in ne dovolj

zelenja. Karkoli, kar bi moje mesto ozelenilo, je vredno truda. Mimo-

grede, večina otrok v Kanadi med 13. in 14. letom starosti preživi

poletje v oddaljenih območjih, še posebej zaradi sajenja dreves. Jaz

osebno sem posadil tisoč dreves – in letos jih bomo posadili še več!”

Egipt“Ravnokar smo prejeli potrditev s strani Guvernerja Aleksandrije, da lahko posadi-

mo preko 200 dreves po celem mestu v 14 dneh!”

Madžarska“Naš klimatski klub bo koordiniral Plant-for-the-Planet

aktivnosti. Klub ima preko 11.000 članov in naš cilj je posaditi

“podnebni gozd”, v katerem bi lahko vsak član imel svoje

drevo. Povabili smo že veliko učencev in poročevalcev, da se

nam pridružijo …”

Indija“Sadimo v petih lokalnih območjih. Vendar ne samo, da sadimo;

tudi delamo in informiramo ostale učence v sodelujočih šolah o podnebni grožnji. Še

posebej pa sedaj delamo na organizaciji “Hitrega saditvenega programa” za ogledni-

ške skupine, ki se osredotočajo na tista drevesa, ki so prilagojena na suho, ruralno

Indijo … še posebej Summer Lilac, za območja, ki so izpostavljena eroziji …”

Senegal“Posadili smo evkaliptusova drevesa v Birkami lansko leto, da smo lahko imeli več

sence okoli športnega igrišča. Drevesa so že zrasla za več kot dva metra v enem

samem letu! Naša partnerska šola v Berlinu nas je podprla. V začetku decembra

smo prejeli donacijo s strani Berlinčanov, s katero lahko posadimo še več dreves.”

BeninPreko 84 šol v Beninu je postalo aktivnih udeleženk.

“Za vsak mesec 2010, bomo posadili 5000 dreves.” S to

hitrostjo, do leta 2017, bo posajenih okoli 100 milijonov

novih dreves po vseh regijah Benina!

100

Mehika“Po Feliksovem govoru v Playi del Carmen v Mehiki marca 2010, se je pričelo razvijali

močno gibanje v Mehiki. Samo v Quintana Rooju, se je razvilo sedem lokalnih iniciativ,

ki so bile zelo aktivne v sajenju dreves in organizaciji Akademij. V 4 mesecih smo

otroci Lokalne iniciative v Mehiki posadili več kot 50.000 dreves, več Akademij pa je

bilo organiziranih in o njihovih dejavnostih je bilo poročano v več kot 50 medijskih

objavah. In to je šele začetek!

Ustanovljenih v Quintana Rooju otroci sadijo za vzpodbudo in motivacijo najmanj

2000 novih Ambasadorjev za klimatsko pravičnost v 30 Akademijah po celi Mehiki

vsako leto, da bi se priključili Plant-for-the-Planet.

Kenija Julija 2011, je bilo več kot 1400 otrok vzpodbujenih

v Keniji. Akademija se je odvijala v najhujših slumih

v Nairobiju, v Kayole Soweto. Navkljub težkim

okoliščinam so otroci pazljivo poslušali in dobili

veliko informacij po predstavitvi. Čeprav je bil center

Kayole Community Centre popolnoma nabit, so

bili vsi udeleženci tiho in dobro skoncentrirani med

dogodkom.

Lesoto 500 otrok se je udeležilo prve Akademije v eni izmed najrevnejših držav na svetu. Bil je resnični spektakel. Lesotski Minister za gozdove je pričel s svojim govorom z besedami, da je sedaj spoznal svojo zmoto v tem, da se je vedno zanašal samo na odrasle. Od tega dneva dalje je obljubil, da bo popravil svojo napako in pričel zaupati otrokom. Dodatno je še obljubil, da bodo lahko otroci iz manjših okrožij Lesota sedaj imeli brezplačne sadike iz vseh državnih drevesnic. Kraljica Lesota je dejala, da je velika čast, da je Lesoto lahko sedaj del svetovne medna-rodne mreže Plant-for-the-Planet.

101

Kamerun Mladina iz skupine Little Angels of the Environment je obljubila, da bo posadila drevesa za klimatsko pravičnost v svoji domači državi, Kamerunu. In obljuba je obljuba: 50 otrok je pričelo saditi svoja prva drevesa na plaži v Kribi med 29–31 julijem. Veliko odraslih je sadilo drevesa z njimi, še celo kamerunski minister za okolje, ki je otroke vzpodbudil k širjenju znanja in strasti s svojimi sošolci in sorodniki.

Nepal“Pa čeprav so naša drevesa in sadike danes majhni – v 10 letih bo vsak lahko nekaj

imel od njih. Navdušeni smo nad entuziazmom in predanostjo otrok,” je všeč

Raji. Drevesa, ne samo, da bodo absorbirala emisije ogljikovega dioksida iz zraka,

temveč tudi minimizirala uničujoče učinke erozije prsti in poplav.

Kolumbija“V kolumbiji, mi, otroci, iz Plant-for-the-Planet, želimo začeti z mestom Minca,

tako kot tudi še drugim mestom v gorovjih Sierra Nevade.” Učenci so že kar dobro

seznanjeni s podnebnimi spremembami, kaj drevesa pomenijo za obvarovanje

podnebja in o pomembnosti deževnega gozda. “Drevesa bi morala biti vzgajana

in zavarovana v naši drevesnici in med naslednjo deževno dobo junija in julija

posajena. Poleg teh načrtov, trenutno iščemo partnersko šolo v Nemčiji. Kdo je

zainteresiran?” sprašuje Lydia.

Gana“Ko smo prispeli v Gano in stopili z naše ladje, smo imeli saditveno zabavo in

posadili 240 novih dreves. S tem lahko navdušimo še več ljudi in organizacij, da

postanejo aktivni s Plant-for-the-Planet”, piše Edeltraud.

Libanon“Vsako leto organiziramo seditveno kampanijo v Bekaa Valley v boju proti defo-

restaciji. To leto smo posadili 5000 iglavcev na Kab-Elias Mountain, kjer so lansko

poletje pogorela. Dosedaj smo posadili

preko 30.000 iglavcev v regiji Bekaa Valley

od leta 2006” pravi Nour, star 12 let.

102

Uganda“Diocese na zemljišču naše šole, ima v lasti

prazno območje v naši soseski, na katerem

smo lahko posadili 14.000 novih dreves. Bilo

bi super, če bi lahko vzpostavili partnerstvo

z nemško šolo, da bi lahko te sanje spreme-

nili v resničnost …”

Zambija

“V Zambiji je saditvena kampanija že na svoji dobri poti: Lucky in še veliko

drugih – mora biti najmanj preko 40 ljudi (ker nismo imeli dovolj majic za vse)

– je hotelo posaditi toliko dreves, kot jih lahko posadijo. Naš cilj: en milijon. In

sedaj, bi radi celo tiskali svoje majice, samo da bi lahko vsak imel svojo!”

Toda to niti približno še niso vse države, v katerih so Plant-for-the-Planet kampanije

našle svoje mesto ali bile planirane – na primer, več dogodkov se je odvijalo v

Armeniji, Avstraliji, Avstriji, Bahrainu, Bangladešu, Belgiji, Belize, Bosni in Herce-

govini, Bocvani, Braziliji, Brunei, Burundi, Kolumbiji, Cookovih otokih, Kostariki, Češki republiki, Demokratični

republiki Kongo, Danski, Dominici, Dominikanski republiki, Ekvadorju, Etiopiji, Fidži, Franciji, Gambiji, Grčiji,

Gvatemali, Haitiju, Hondurasu, Islandiji, Indoneziji, Italiji, Izraelu, Ivory Coast, Japonski, Kazahstanu, Keniji, Kuvaj-

tu, Kirzigistanu, Laosu, Latviji, Lesotu, Lichtensteinu, Litvaniji, Luksemburgu, Makedoniji, Madagaskarju, Maleziji,

Malti, Mehiki, Mongoliji, Mozambiku, Myanmaru, Namibiji, Nizozemski, Nikaragvi, Nigeriji, Norveški, Pakistanu,

Palestini, Paragvaju, Peruju, Filipinih, Poljski, Portugalski, Romuniji, Rusiji, Samoi, Sejšelih, Slovaški, Sloveniji,

Somaliji, Španiji, Šri Lanki, Južni Afriki, Južni Koreji, St. Luciji, Suriname, Swazilandu, Švedski, Švici, Siriji, Tanzaniji,

Tajski, Trinidadu in Tobagu, Turčiji, VB/Bermuskih otokih, VB/Walesu, Ukrajini, Uzbekistanu, Vietnamu, ZDA,

Zimbabveju …

In to je šele začetek!

103

* Poglavar Swan iz

plemena Ameriških

Indijancev nam je

razložil ‘trajnost-

nost’: “Za vsako

odločitev, ki jo

Starešine v naši

vasi premlevajo,

vedno preverijo,

ali bi sedma gener-

acija zanamcev še

vedno imela od tega

prednosti.”

Mi, otroci, potrebujemo pra-vila – potrebuje jih tudi svet!

Mi, otroci, smo globalni

državljani in svetovni

politiki …

Ali: Razmišljamo in delujemo kot

svetovni državljani

Vsako drevo, ki ga posadimo s svojimi rokami, in vsak evro, ki ga spremenimo

v drevo v državi v južni hemisferi, je zelo pomemben prispevek, v boju proti

podnebni krizi. Z veseljem se nadejamo vsakega posameznega drevesa na tem

svetu, ki ni odstranjeno, temveč posajeno!

Kljub temu nismo naivni

Ne verjamemo, da lahko rešimo cel svet samo s sajenjem dreves. Da bi lahko

videli, kako se pred nami odvija pozitivna prihodnost, potem moramo storiti več.

Veliko več.

Na našem zadnjem srečanju Ambasadorjev za klimatsko pravičnost, nam je nek

otrok povedal o predvajanju, ki ga je videl, ki je poročalo o zanimivem eksperimen-

tu, ki so ga naredili z živalmi: Če pustite opici “izbrati”, ali hoče samo eno banano

sedaj ali šest banan kasneje, potem bo opica vedno vzela eno banano takoj.

To je dobra primerjava. Za nas, otroke, prihodnost pomeni 70, 80 ali celo 90

nadaljnjih let, toda za odrasle pomeni samo 20 ali 30 nadaljnjih let. Zato, če bi

odrasli ukrepali samo nekoliko tako kot opice, potem se nam obeta naša priho-

dnost mračna. Ker če mi, ljudje, razmišljamo in delujemo kratkoročno kot opice,

potem bodo vsi raje izbrali udobno življenje danes, kot pa da bi jih skrbelo za

blaginjo prihodnjih generacij.

Trajnostni razvoj*Trajnostni razvoj je “razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanje

generacije brez potrebnega sklepanja kompromisov z zmo-

žnostmi, ki zadevajo prihodnje generacije, da bi lahko same

zadovoljile svoje potrebe.” Mi, otroci, definiramo trajnost

takole: “Živeti danes ne bi smelo biti na račun prihodnosti,

in tudi ne na račun nekoga, ki živi nekje drugje.”104

Čeprav mi, otroci na splošno ne maramo slediti pravilom, nihče ne nasprotuje

temu, da jih ne potrebujemo. Drugače verjetno nikoli ne bi naredili naše domače

naloge in bi namesto tega izbrali samo igranje video-igric. Odrasli so verjetno

nekoliko takšni kot veliki otroci. Ravno zato smo mi, Ambasadorji za klimatsko

pravičnost, prepričani, da absolutno potrebujemo globalne zakone in regulacije.

V poglavju “Kar lahko stori vsak” ste lahko prebrali, da naj bi se vsak od nas manj

vozil z avtom, manj letel z letalom, kuhal samo s pokrovko, nadomestil vse

tradicionalne žarnice z varčnimi sijalkami, jedel manj mesa, zamenjal dobavitelje

električne energije itd.

To so vse prostovoljni ukrepi. Toda, koliko ljudi jih je že napravilo? Pet, šest, sedem

odstotkov? Preko 90 odstotkov ljudi ni še niti začelo s spremembami dosedaj.

In veliko ljudi verjetno še vedno živi na podlagi vodila: “Zakaj bi naredil nekaj za

prihodnje generacije? Karkoli naredim sedaj, ne bo ničesar spremenilo.”

Vzemite za primer avtomobil: Ko smo se mi, otroci, rodili, so nemški proizvajalci

avtomobilov obljubili, da bodo prenehali izdelovati avtomobile, ki v ozračje

izpuščajo več kot 120 gramov CO2 na kilometer. No, obljubo so prelomili in zato

je danes vedno več požiralcev goriva SUV na naših cestah, kot kadarkoli prej.

Med zadnjo UNEP Otroško in mladinsko konferenco smo se pogovarjali s skupino

otrok iz drugih držav in ugotovili, da je v Nemčiji davek na SUV veliko nižji kot, na

primer, v Franciji, Veliki Britaniji, ali Norveški. V Nemčiji je veliko

terenskih vozil obdavčenih, enako kot bi bili poslovni avtomobili.

Zato, kdorkoli vozi ogromen avto, ima veliko večje koristi od

države. Mi lahko samo pogledamo na naše ulice, pa lahko vidimo

rezultate takšnih pravil – ali bolje, rezultate neobstoja pravil:

tukaj, v Nemčiji, se na stotine tisoč ljudi prevaža v terenskih

vozilih, v drugih državah z razumljivejšim obdavčenjem pa je ta

številka veliko manjša.

Ali, vzemimo letalski promet: Tako kot avtomobili, regulacija

letalskega prometa ne upošteva emisij CO2. Aviacijsko gorivo

za mednarodne lete je neobdavčeno po celem svetu. Leta 2005

so finančni ministri EU nameravali po celotni Evropi vzpostaviti

davek na aviacijsko gorivo, vendar je temu nasprotovala turistič-

na industrija. Res lepo – potemtakem lahko vsak poceni leti po

celem svetu. Edini ljudje, za katere je to drago, smo mi, otroci. Ker

ne samo, da ljudje mislijo, da bi vedno morali leteti na željeno

destinacijo – tudi s seboj pretovorijo vso nepotrebno robo preko celega sveta v

letalih, ker je ceneje. Veliko prepoceni. Nihče si tako zelo obupano ne želi jagod

pozimi!

Leta 1992 je bil prvi klimatski vrh UN-Summit v Riu o trajnost-nem razvoju. Svet bo, upamo, da kmalu, spoz-nal sonaravnost bolje. Za veli-ko odraslih je trajnostni razvoj danes samo beseda, dobra za odno-se z javnostmi, dobra za korpo-rativno družbeno odgovornost in dobra za večkratno upo-rabo v vsakem izmed govorov. Za nas, otroke, je trajnostni raz-voj edini kon-cept preživetja in naša edina možnost za našo prihodnost.

„Vsak list veže nase CO2.“ Naša nova kampanija

2012

105

Sedaj, ko smo že omenili hrano, enak princip velja za konzumiranje mesa. V

preteklosti, so naši dedki in babice jedli meso samo enkrat na teden, sedaj pa je

meso za veliko večino ljudi tako poceni, še posebej za tiste v bogatih državah, ki

ga jedo vsak dan. Če bi se zedinili v globalnih pravilih, da bi morala cena vsakega

izdelka odsevati tudi izpuščeno količino CO2 med njegovo izdelavo, potem bi

bilo meso veliko dražje, in ljudje bi morali tako kot včasih jesti manj (in živeti bolj

zdravo življenje).

Vsi izmed nas, Ambasadorjev za klimatsko pravičnost, se strinjamo glede sajenja

tolikih dreves, kot je mogoče, po celem svetu, ker želimo ohraniti stabilno podne-

bje. Toda, naučili smo se, da moramo veliko naše energije usmeriti v postavljanje

pravih pravil in zakonov po celem svetu – zato, da bi ljudje, ki tega dosedaj še niso

spredvideli, kako pomembno je narediti nekaj proti globalni krizi in so v nekem

smislu “primorani se pridružiti” vsem nam ostalim.

Morali bi se kaj naučiti iz

sodobne zgodovine!

Mi, Klimatski ambasadorji, smo na tekočem s tem, kar se po svetu dogaja – niso

samo odrasli, ki berejo časopise ali sledijo novicam. Zaradi tega smo spredvideli,

da bi naša vlada veliko raje dala denar bankam in tovarnam avtomobilov, kot pa

običajnim posameznikom, ki ga veliko bolj potrebujejo. Veliko let smo vedeli, da

30.000 ljudi izstrada do smrti po celem svetu vsakodnevno. Velika količina teh

30.000 stradajočih ljudi so otroci. Stradajo v bogatem svetu.

Na G8 Summit v Veliki Britaniji leta 2005, so se vladni voditelji osmih najbogatej-

ših držav na Zemlji sestali in slovesno obljubili, da bodo podvojili vsoto pomoči

Afriki do leta 2010. To bi bilo 30 milijard ameriških dolarjev. Kakorkoli, pomoč

¨ Podnebne spremembe so poleg lakote vprašanje, ki dandanes še posebej skrbi otroke in odrasle.

¨ 3/4 otrok in odraslih vidi lakoto in podnebne spremem-be kot največji svetovni izziv.

¨ 2/3 otrok in odraslih vidi eksistencialno grožnjo človeštvu zaradi podnebnih sprememb. Bertlesmannova študija 2009 / študija Shell Youth Study 2010

106

* Newyorška borza je danes najpo-membnejša borzno-posredniška hiša na svetu.

Afriki ostaja, tudi danes, 20 milijard dolarjev nižja, kot bi morala biti – zato so

prelomili svojo obljubo. Mimogrede, 20 milijard dolarjev je enaka vsota denarja,

ki si ga bankirji na Wall Streetu* izplačajo kot dodatek k plači (bonusi) na koncu

2009 – leto zatem, ko jim je vlada prihranila denar za plačevanje davkov.

Mi, otroci, smo se vprašali, zakaj odrasli ničesar ne storijo proti taki nepravičnosti

– saj tudi berejo časopise, ne? Namesto, da bi priskrbeli pomoč ljudem v revnih

državah, jih puščamo same, da utrpijo najhujše posledice globalne krize, katero

smo pomagali ustvariti mi, v bogatih državah.

Mi, otroci, nismo raziskovalci podnebja. Mi niti ne razumemo

globalnega finančnega sistema, niti globalne ekonomije. Mi,

otroci, ne vemo niti, ali imajo prav raziskovalci podnebja ali

podnebni skeptiki.

Nihče danes ne ve, ali se bo nivo morja dvignil za 0.2 ali 2.0 metra

do konca stoletja. Toda, tri stvari so, v katere smo mi, otroci,

popolnoma prepričani:

� Veliko nas bo živelo do konca tega stoletja.

� Z vsako tono ogljika, ki ga odvzamemo izpod površja v obliki kurilnega olja,

premoga in surove nafte in ga nato izpustimo v ozračje, še pospešujemo

učinek tople grede.

� Že imamo tehnologijo, s katero bi lahko nadomestili olje, premog in surovo

nafto pod površjem (tudi Uran, seveda, saj mi, otroci, nočemo smrtonosnih

nuklearnih odpadkov)

Za nameček, pa grabimo iz zemlje toliko kurilnega olja, naravnega plina in

premoga vsakodnevno, kot ga je sonce shranjevalo en milijon dni. To izčrpava

našo atmosfero že desetletja. Zato se povečuje efekt tople grede in temperatura

narašča. Skozi tako globalno segrevanje se v nekaterih območjih povečujejo

poplave in na drugih suše. Ljudje iz revnih držav sveta bodo utrpeli posledice

podnebne krize, kljub temu, da so sami k njej prispevali najmanj.

Zakaj ne predvidevamo, da imajo prav podnebni znanstveniki (ali da je še huje,

kot se zavedajo) in spremenimo svoje obnašanje temu primerno? Če v 40 letih od

sedaj izvemo, da globalno segrevanje ni tako zelo slabo, kot napovedano, potem

smo lahko veseli in brezskrbni v vedenju, da nismo dokončno poškodovali našega

planeta. Toda če namesto tega izberemo neukrepanje, in kot 50-letniki izvemo,

da so se podnebni skeptiki zmotili, potem bo že prepozno za nas, da bi karkoli

naredili glede tega.

107

Kaj nas opogumlja?

Zgodovina je pokazala, da se je morala vsaka skupina boriti za

svojo prihodnost. Ženske so se morale boriti za svoje pravice,

kot Wangari Mathaai v Afriki danes in veliko drugih žensk v

svojih državah. Ljudje iz Afrike so se morali boriti za svoje pra-

vice, kot Martin Luther King v ZDA in Nelson Mandela v Južni

Afriki. Mogoče res ni nobene druge izbire za nas, otroke, kot

pa, da se tudi mi borimo za svojo prihodnost.

Leta 2007 nas je bila samo peščica otrok, toda danes v letu

2010, nas je nekaj tisoč in čeprav nas nekateri še vedno ne

opazijo, v nekaj letih nas ne bodo mogli več ignorirati …

Med UNEP Otroško in mladinsko konferenco v Južni

Koreji avgusta 2009, je 800 otrok iz skoraj 100 držav

celega sveta sprejelo skupno izjavo – za Klimatski vrh v

Kopenhagnu. Kljub temu, da ni mogla preprečiti vrhu,

da je bil porazen, je omembe vredno, da smo otroci uspešno

formulirali skupno izjavo.

Kaj naj mi, otroci, storimo?

Ali: Naš “3-Točkovni plan

reševanja naše prihodnosti”

Mi, otroci, smo veliko premišljevali o tem, kaj bi naredili, če bi vodili svet (tj. če bi

bili voditelji svetovnih vlad) in se pripravljali na srečanje na naslednjem Klimats-

kem vrhu za sprejemanje odločitev. Kaj bi naredili za to, da bi rešili svojo skupno

prihodnost? Organizirali smo svoje odgovore na ta vprašanja v naš “3-Točkovni

plan za reševanje naše prihodnosti”.

1. Dajte ogljik v muzej. Mi, ljudje, absolutno moramo znižati nivo emisij CO2 na nič do leta 2050.

Tehnologija za takšno prihodnost brez ogljika, že obstaja. Izvedljivo je, da

sodobni inženiring napravi tranzicijo iz 100% svetovnih zalog energije na

obnovljive vire energije (brez potrebe po nuklearni energiji) do leta 2050.

„Vsaka generacija potrebuje novo revolucijo.“ Thomas Jefferson (1743-1826, Predsednik ZDA)

108

2. Dajte revščino v muzej, s pomočjo klimatske pravičnosti.Da bi lahko omejili nadaljnje segrevanje na ne več kot za 2°C, kot je bilo oblju-

bljeno s strani predsednikov vlad v Kopenhagnu, je dovoljenih samo 600 milijard

ton izpustov CO2 do leta 2050. Če bomo imeli več izpustov CO2, potem se bo

temperatura povečala za več kot 2°C. Če se bo povprečna temperatura povečala

za več kot 2°C, se bo led na Grenlandiji stalil popolnoma in zato se bo nivo morske

gladine dvignil za 7 metrov. Če razdelimo 600 milijard ton CO2 na 40 let, dobimo

15 milijard ton CO2 letno za vse nas. V primerjavi: leta 2010 je bilo 31 milijard ton

CO2. Soočamo se z vprašanjem, kako lahko razdelimo teh 15 milijard ton CO2 med

svetovno populacijo? Še posebej, ker pade 60% na ZDA in Evropo? Za nas, otroke,

obstaja samo ena rešitev: vsem enako, kar pomeni 1.5 tone CO2 na osebo in na

leto z 9 do10 milijardami ljudi leta 2050.

In kaj se zgodi s tistimi, ki porabijo več in hočejo porabljati več? Zelo preprosto:

Kdor hoče več, mora plačati. Če želi evropski državljan izpustiti 10 ton CO2, to lah-

ko stori samo z nakupom pravic od drugih ljudi, npr. v Afriki, ki izpusti samo 0.25

ton CO2. Zato princip klimatske pravičnosti zagotavlja, da tudi revščina postane

za v muzej. Z denarjem, ki ga s tem lahko Afričan vloži v hrano, izobraževanje in

zdravstveno oskrbo. Zato njim tudi ni treba napraviti iste napake, kot smo jo mi

napravili s premogom, kurilnim oljem in ostalimi fosilnimi gorivi, lahko pa nepo-

sredno generirajo svojo energijo s pomočjo sončnega in drugih obnovljivih virov.

Zato ljudem v revnejših državah ni treba več ponavljati naših butastih napak.

2°C več se ne zdi veliko, vendar bo za naše otroke že pomenilo veliko spremembo.

Kakšno, natančno ne ve nihče. Mi samo vemo, da nam pred očmi ležita dva

kilometra ledu, ko je bila povprečna temperatura za 5°C nižja od današnje. Samo,

če ostanemo pod 600 milijardami ton CO2 izpustov do 2050, je 75% zagotovo, da

bo povprečna temperatura obstala pod 2°C plus. Nihče ne ve 100%.

3. Posadite 1000 milijard dreves.Radi bi zaščitili obstoječe gozdove in bi radi posadili milijardo novih dreves. V

skupnem seštevku, 1000 milijard novih dreves. Še vedno obstaja ena milijarda

hektarjev na naši Zemlji, kjer bi milijarda novih dreves lahko absorbirala dodatnih

10 milijard ton CO2 vsako leto. 1000 milijard dreves se sliši kot ogromna vsota,

vendar je možna.

Kitajska je sama posadila 2.7 milijard dreves leta 2009 kot prispevek h kampaniji

UNEP-Billion Tree Campaign. Če bi vsak posadil 150 dreves v naslednjih desetih

letih, potem bi dosegli 1000 milijard dreves do leta 2020. Ni tako težko in ni več

nemogoče. Zakaj odrasli hočejo potiskati CO2 v tla in to vse skupaj imenovati

CCS? CCS pomeni Carbon Capture and Storage (Zajem in shranjevanje ogljika).

109

Pri CCS nihče ne ve, ali bo kadarkoli deloval in nihče ne

more z gotovostjo trditi, da ne bo nevarno potiskati CO2 v

zemljo. Ali bo tam res ostal za vekomaj? Kaj se bo zgodilo,

če ne? Kdo hoče živeti poleg cone odlaganja CO2 ? Veliko

odprtih vprašanj …

Včasih je odrasle res težko razumeti! Zakaj ne uporabijo

raje že potrjenega CCS z uporabo dreves, kar je že

delovalo izpred na milijone let.

Saditi drevesa je otročje lahko in lahko shranjujemo “C”

v drevesih, tako tudi v lesenem pohištvu, lesenih hišah

itd. še veliko let. Odrasli hočejo investirati ogromno

količino denarja v raziskave CCS. Zakaj ne investiramo enake količino denarja,

ki bi se uporabila za razsikave CCS, za pogozdovanje; delujoč CCS že izpred na

milijone let?

Če bi vsak človek na našem planetu lahko posadil 150 dreves v naslednjih 150

letih, bi to naneslo skupaj 1000 milijard dreves. Kdor ne bi našel prostora v

okoliškem območju, lahko sadi drevesa tudi v južnih državah. V tropskih regijah

drevesa rastejo hitreje in zato vežejo več CO2 . Vsekakor, ni tako težko in ni

nemogoče.

Teh 1000 milijard dreves ne bo delovalo kot dodatno shranjevanje ogljika in veza-

lo dodatnih 10 milijard ton CO2 . Teh 10 milijard ton je izjemno pomembnih iz več

razlogov za implementacijo drugih dveh točk našega 3-Točkovnega plana. Teh

dodatnih 10 milijard ton CO2 s pomočjo dodatnih dreves bo nujno potrebnih.

So nekaj takega, kot prihranek časa, ki nam daje nekoliko več časovnega okvira za

redukcijo naših emisij CO2 . Namesto 15 milijard ton CO2 , ki nam jih je dovoljeno

izpustiti na leto, smo mi celo izpustili 31 milijard ton CO2 leta 2010. Leta 2010 v

primerjavi z 2009 smo povečali emisije za 5%, namesto da bi jih zniževali.

Če bi povečevali emisije vsako leto za 5%, kot leta 2010, potem smo že porabili

naš okvir 600 milijard ton CO2 do leta 2024. Če ne povečamo naših emisij leta

2011 in vseh naslednjih let, to pomeni, da obstanemo pri 31 milijardah ton CO2,

bi lahko porabili naš okvir 600 milijard ton leta 2009 in bi zato ustvarili dodatni

2°C.

Oboje se nikoli ne sme zgoditi – in drevesa so zelo pomemben korak proti temu!

1000 milijard dreves po celem svetu

9. decembra

2009 pred

vladnim pred-

stavništvom v

Berlinu, Nem-

čija

110

Milijonto drevo v Nemčiji

1000 milijard dreves, ki jih otroci ne zmoremo posaditi sami, zato potrebujemo

pomoč odraslih. Mi, otroci, smo že začeli in sadimo en milijon dreves v vsakih

državi sveta.

Mi, otroci, smo posadili milijonto drevo v Nemčiji v samo treh letih! 4. maja 2010

smo jih že posadili v Petersbergu blizu Bonna, skupaj z okoljskimi ministri iz

Danske, Nemčije, Kanade, Mehike in Turčije.

Okoljski ministri so se sestali v Bonnu na t. i.”Petersberškem klimatskem dialogu”

COP 16, da bi se pripravili na Klimatski vrh (Climate Summit) v Cacunu, decembra

2010. Vse okoljske ministre smo tudi imenovali doživljenjske Ambasadorje za

klimatsko pravičnost in jim pokazali, kako pomembno je za nas, otroke, da se

vedno potegujejo za svetovno pogodbo, ki bi temeljila na klimatski pravičnosti, v

Cancunu in na COP 17 v Durbanu, Južni Afriki, in v

prihodnje.

Predsedništva vlad

Vse vlade iz vsega sveta lahko prediskutirajo

našo Plant-for-the-Planet 3-Točkovno stra-

tegijo za reševanje naše prihodnosti in naše

predloge reševanja, ki smo jih poslali vsem

predsedništvom vlad po svetu. Da bi lahko

zagotovili, da bodo pisma res prispela, in

tudi, da bi prihranili pri poštnini, smo jih mi,

otroci, izročili osebno predsedništvom vlad

v glavnih mestih. Ostale smo poslali na

embasade v Berlinu, 1. julija 2010.

Naše pismo predsedništvom vlad je imelo

naslednje vprašanje v naslovu:

“Ali imate načrt za reševanje naše prihodnosti?” Vse odgovore lahko najdete

na naši spletni

4. maja 2010 v

Petersburgu v Bon-

nu, Nemčija

111

strani. Zato da jih mi, otroci sveta, lahko preberemo, komentiramo,

predebatiramo in si ustvarimo svoje osebno mnenje.

Mi, otroci, smo bili prepričani, da nam bo odgovorila najmanj

polovica predsedništev. Vendar smo dobili odgovore le od 11 izmed

200 vlad, namreč iz Angole, Burkine Faso, Danske, Nemčije, Kanade,

Libanona, Malte, Maroka, Mehike, Švedske in Švice. Nekateri odgo-

vori so bili zelo široki, vsebovali so nesmisle in zelo malo konkretnih

stvari. Bili smo šokirani. Ali je res mogoče, da je naša prihodnost lahko tako malo

pomembna predsedništvom vlad? Ali je potem resnično samo na nas, otrocih, da

sami rešimo svojo prihodnost? Kdo drug pa bi lahko pomagal nam, otrokom, pri

reševanju naše prihodnosti?

Združeni narodi

Podnebje ne pozna meja in svetovna podnebna kriza ravno tako ne more biti

rešena s strani samo enega vladnega predsedništva. Poskušali smo najti izgovore

za vladna predsedništva, da mogoče vsak posamezni mandat vlade enostavno

traja predolgo. Vlada je tudi odgovorna samo za svoje ljudi, ki so jo izvolili. Ti

ljudje naj bi dejansko ponovno izvoliti isto vlado po nekaj letih, zato vlada ne bo

naredila nič takega, kar bi lahko ogrozilo ponovno izvolitev. Mogoče je mednaro-

dna skupnost, Združeni narodi pravi naslov za naš 3-Točkovni plan za reševanje

naše prihodnosti. Zbrali bomo pogum in poskusili znova.

Tukaj izro-čamo pismo, naslovljeno na ameriškega predsednika Baracka Oba-mo, ameriškemu ambasadorju v Berlinu

Poslali smo naše pismo – seveda v angleščini – vsem predse-dništvom na svetu

112

Kdaj se bodo sestali predsedniki vlad, da bi se pogovorjali o reševanju

prihodnosti za nas, otroke?

Pogledali smo na spletno stran Združenih narodov, UNO, da bi poiskali,

katera organizacija bi lahko bila zainteresirana za našo 3-Točkovno strate-

gijo. Poleg samih UNO, s svojo sejo razširjenega odbora v New Yorku, smo

našli še druge pod-organizacije, ki bi lahko bile pomembne za nas, otroke.

• Okoljski program UNEP, United Nations Environment Program, ki ima

svoj sedež v Nairobiju, Keniji.

• UNFCCC s svojim sedežem v Bonnu, Nemčija, UNFCCC, kot mu pravijo, “UN

trojni C”, pomeni konvencija UN za podnebne spremembe, United Nations

Framework Convention on Climate Change.

• CBD ima svoj sedež v Montrealu, Kanadi. CBD pomeni Convention on

Biological Diversity.

• UNFF, United Nations Forum on Forests. Ima svoj sedež v New Yorku, ZDA.

• UNCCD, Convention to Combat Desertification, Bonn, Nemčija

Te štiri zadostujejo za sedaj. V prvem letu tako ne moremo doseči več. Vse te

organizacije imajo redne sestanke in vabijo vlade in vladna predsedništva nanje.

Izvedeli smo za nekaj dogodkov, ki so pomembni za nas.

UNEP: Okoljski program

Še dobro, da je tukaj UNEP. Koordinira vse okoljevarstvene aktivnosti UN. Njen

zadnji vodja, Achim Steiner, in njegova delovna skupina sta tudi začela kampanijo

Billion-Tree-Campaign skupaj z Wangari Mathaai in Princem Albertom II. Wangari

Mathaai je navdušila Feliksa in Feliks je navdušil nas, otroke. Mi, otroci, smo še

naprej navdušili veliko več otrok in ti otroci so spet navdušili druge otroke in tako

naprej …

Prvi vodja UNEP, Klaus Töpfer, ki je tudi podpornik naše šolske iniciative Plant-for-

-the-Planet. Med njegovim mandatom je ustanovil UNEP-Junior-Board za otroke

vsega sveta. Za ta Junior Board otroci izvolijo vsaki dve leti enega predstavnika za

vsak kontinent sveta. In UNEP tudi vsako leto organizira Otroško Konferenco. Na

tej konferenci sodeluje več sto otrok iz včasih preko 100 držav sveta. Taka srečanja

so res kul. Lahko spoznate otroke iz vsega sveta in ugotovite, da tudi oni razmi-

šljajo tako, kot vi. Njih tudi skrbi prihodnost in okolje, kot tudi vas. Lahko spoznate

veliko novih prijateljev in se povežete z njimi. Registrirajte se, če bi radi sodelovali

na naslednjem srečanju. www.unep.org/tunza ... UNEP tudi podpira naslednje tri

podorganizacije UN:

Podpredsednik Global Boarda Plant-for--the-Planet – ima govor na UN v New Yorku.

Kdorkoli bi se rad pridružil, naj se enostav-no registrira na UNEP!Ali nam pošlje e-pošto!!

www.unep.org

info@plant-for-the-planet.org

113

Mi, otroci, nismo potovali v Kopenha-gen, smo pa demonst-rirali pred nemškim veleposlaništvom, 9. decembra 2009

.

UNFCCC: The Climate Summit

Sestanki vlad se imenujejo Conferences of Parties, za vse države sveta. Klimatski

vrh Climate Summit v Kopenhagnu 2009 je bil COP15. Gostitelj je UNFCCC iz

Bonna.

COP 3 je bil leta 1997 v Kyotu, mestu na Japonskem. Postal je dobro poznan po

rezultatih COP 3, t. i. Kyotski protokol. V Kyotskem protokolu, se je veliko držav stri-

njalo glede pravil, kolikšen odstotek emisij toplogrednih plinov v vsakih državi mora

biti zmanjšanih do leta 2020. Kakorkoli, Kyotski protokol bo pretekel leta 2012.

15. podnebna konferenca je bila leta 2009 v Kopenhagnu. Preko 100.000 ljudi iz vse-

ga sveta, svetovnih državljanov, vključno z veliko mladimi, je prišlo v Kopenhagen,

toda COP 15 je bil poraz. Svetovni voditelji se niso sporazumeli o naslednji pogodbi,

ki bi nasledila Kjotski protokol Edina obljuba, ki so jo dali svetovni voditelji, je bila,

da se povprečna temperatura ne bo dvignila za več kot 2°C. Bili so zelo razočarani

in jezni. Na naslednjem srečanju COP 16 decembra 2010 v Cancunu, Mehiki,

bodo najstniki nosili majice z napisom: “Sedaj že debatirate dlje, kot smo mi na

svetu – ne recite nam, da potrebujete še več časa!” . V Cancunu se tudi ni razvilo v

nič konkretnega. Odrasli so poskušali zlepiti skupaj razbite drobce stekla, ki so ga

razbili v Kopenhagnu. Bilo je kar ganljivo v Cancunu, ko so nekatere otoške države

oznanile, da ne morejo podpreti cilja 2°C, ker če bi se temperatura na njihovih

otokih dvignila za 2°C, bi se zaradi dviga morske gladine, že utopili: Zato so prosili

druge države za razumevanje, da gre njihova podpora samo za najvišji dvig

temperature za 1.5°C kot cilj.

Med COP 16 v Cancunu smo mi, otroci, povabili vse ministre in predsednike

vlad, da posadijo z nami, otroci, drevo za vsako državo takoj pred vhodom v

Konferenčni center. Raphael Correa, Predsednik Ekvadorja,

je bil edini predsednik vlade, ki je posadil drevo skupaj z

nami. Kakorkoli, zelo malo predsednikov vlad se je osebno

prikazalo na Climate Summit v Cancunu. Dvanajsterica

ministrov je posadila drevo za svojo državo in preostala

drevesa so bila posajena s strani delegatov, skupno 193

dreves. Dejansko bi bila kul ideja, da bi na začetku vsake

konference, odrasli posadili najmanj eno drevo za vsako

udeleženo državo, skupaj z nami, otroci. Mogoče bi

odrasli potem več razmišljali o prihodnosti nas, otrok,

med sprejemanjem odločitev na konferenci.

114

COP 17 v Durbanu, Južni Afriki decembra 2011, se je končal katastrofalno za

našo prihodnost. Vlade so se dogovorile za to, da ne bodo izdale nobene nove

pogodbe do leta 2020. To pomeni, da od 2013 do 2020 ne bo več nobene zave-

zujoče pogodbe. Vladni voditelji so prelomili svojo obljubo, da bodo omejili dvig

temperature na manj kot 2°C. Brez zavezanosti zniževanju toplogrednih plinov

od leta 2012 dalje je postal cilj 2°C popolnoma nedosegljiv. Nekateri znanstveniki

napovedujejo dvig za več kot 4°C.

Kot da to še ne bi bilo dovolj, je samo nekaj ur po povratku kanadskega okoljske-

ga ministra, tudi sam dejal, da Kanada uradno odstopa od Kjotskega protokola.

Glede na Kjotski protokol, bi morala Kanada znižati svoje CO2 emisije za 6% do

2012, v primerjavi s 1990. Toda do 2010, so narasli že za 35% nad nivo leta 1990.

Odločitev za odstop bo kanadski vladi prihranila, po vseh ocenah, 14 milijard

ameriških dolarjev ali 11 milijard evrov v kaznih in globah, je pojasnila kanadska

vlada.

Pet dni prej, je bilo šest mladih Kanadčanov vrženih ven iz UN pogajanj za

podnebne spremembe v Durbanu, Južni Afriki. Matthew, Sonia, Brigette, Meghan,

James in Karen so pojasnili, zakaj: „Ko je kanadski okoljski minister predal svoje

sporočilo na plenarnem zasedanju zbranih držav, smo stali v tišini in jim obrnili

hrbet. Nosili smo majice z napisom „Ljudje pred onesnaževalci“ in „Obrnite hrbet

Kanadi“. Uslužbenec varnostne službe UN nas je pospremil ven, nam potrgal

značke in nas vrgel ven iz stavbe. Ena oseba se lahko upre. Šest oseb se lahko

upre, Toda, ko se nas bo uprlo na stotine, tisoče, ko se nas bo na milijone uprlo

našim vladam in zahtevalo alternativo obstoječi poti, takrat bo varen dom za nas

postal spet možen.

Feliks (14) in Carolin (13) sta potovala vso pot od Nemčije do Durbana, toda mla-

doletnim iz civilne družbe, kot je bilo možno leta 2011, ni

bilo več dovoljeno udeležiti se COP 17 zaključnih pogajanj

na najvišjem nivoju, kljub temu, da so Feliks in prijatelji

dobili dovoljenje za vstop leto prej v Cancunu.

Kako naj otroci še zaupamo odraslim?

Šest mladih Kanadčanov je obrnilo hrbet kanadski vladi med COP 17 v Durbanu, Južna Afrika

Predsednik Ekvadorja, Rafael Correa, med sajenjem z nami, otroci, in fotografira-njem za kampa-nijo z Alesso iz Mehike

115

� Da ne bodo več in spet prelamljali svojih obljub v prihodnosti?

� Da ne bo nobena državna vlada več sledila kanadskemu zgledu in odstopila

od zavezujočih pogodb v prihodnosti?

V našem globalnem odboru smo se odločili, da se bomo med naslednjimi COPi,

s pričetkom v Qatarju leta 2012, osredotočali na organiziranje demonstracij pred

vrati parlamenta, embasad in vlade v naših glavnih mestih, kot smo naredili že v

Berlinu med COP 15. Demonstrirali bomo za nove globalno zavezujoče pogodbe,

ki morajo biti zastavljene pred 2020 in se borili za klimatsko pravičnost. Brez

klimatske pravičnosti, bo naša prihodnost postajala z vsakim dnem bolj in bolj

mračna.

CBD: Biološka diverziteta

Vsake dve leti se predstavniki vlad sestanejo in se pogovarjajo o biološki diverzi-

teti, saj vsakodnevno izumira 180 živalskih in rastlinskih vrst. Izumrtje pomeni za

vedno. Oktobra 2010 se je odvijalo 10. srečanje na Japonskem, v Nagoyi, COP 10.

Konferenca je bila uspešna in se je zaključila z Nagoyskim protokolom. Na enajsto

srečanje, COP 11, vabijo Indijci.

UNFF: Forum za gozdove

Ko so se zbrali predstavniki vlad na otvoritvi Mednarodnega leta gozdov, febru-

arja 2011 v New Yorku na UN General Assembly, smo imeli priložnost predstaviti

jim našo 3-Točkovno strategijo in ideje. Video in besedilo govora lahko najdete na

naši spletni strani. Poimenovali smo naš govor: “O gozdovih, opicah in komarčkih.”

Feliks se je osredotočil na eksperiment opice z banano in je apeliral na ostale

otroke sveta, da tisoč komarčkov lahko pripravi nosoroga do tega, da spremeni

svojo smer.

UNCCD:

Konvencija

za boj proti

dezertifikaciji

Ta del UN se osredotoča na sušne

kopne površine. 41% Zemlje

je pokritih s kopnim in preko 2

V Avditoriju na UN General Assembly je nas šest predstavilo naš 3-Točkovni plan za reševa-nje naše priho-dnosti, februar-

ja 2011.

116

milijardi ljudi tam prebiva. UNCCD podpira pogozdovalne

projekte na sušnih kopnih površinah. Mi, otroci, sodeluje-

mo z UNCCD pri sajenju dreves na njih.

Parlamenti

Šok zaradi nekaterih reakcij vladnih predsedništev nas je

izzval k razmišljanju o alternativnih možnostih: zbrali smo

se skupaj in razmišljali o tem, kako lahko nadaljujemo.

Ker predsedniki vlad niso pokazali zanimanja za naše predloge, moramo

sami poskrbeti za to, da se bodo sprejemali zakoni, ki so pomembni za našo

prihodnost. Zakoni se sprejemajo v večini držav s strani parlamentov. To so

predvsem demokratično izvoljeni predstavniki ljudi, ki posredujejo zakone.

Najlažji način bi bil, če bi se parlamenti odločili, da naj vsak državljan njihove

države posadi 150 dreves v naslednjih desetih letih. Miren, enostaven zakon.

Tako bi se lahko odločili tudi lokalni sveti in mestni svet. Če ima država že

toliko dreves, da jih nima več kam posaditi znotraj države, potem bi njeni

državljani lahko sadili v južnih državah. Veliko skupnosti ima pobratena

mesta, veliko šol ima pobratene šole, veliko podjetij ima podružnice v drugih

državah, uporablja se internet in bogatejši in revnejši bi morali delati skupaj

in ugotoviti, kako lahko pomagajo drug drugemu. Revnejše države na Jugu

imajo nekaj zelo posebnega, namreč trope, v katerih drevesa rastejo dvakrat

hitreje kot npr. v Evropi in zatorej vežejo nase več CO2.

Imeli smo dolge diskusije o vprašanju bogatih držav, ali naj posadijo petkrat več

dreves, kot jih nameravajo posaditi revnejše države. Vendar smo se končno odlo-

čili, da bi državljani sveta morali to uskladiti med seboj. Zato imamo

internet. Sajenje dreves je nekaj, kar lahko naredi vsak, reven ali bogat.

To smo se naučili od Wangari Maathai. In veliko bolje bi bilo, če bi bili

vsi ljudje na svetu enakopravni, samo državljani sveta.

Parlament of Federal State, Quintana Roo v Mehiki je bil prvi Parla-

ment, ki je povabil nas, otroke. To je bila velika čast, saj prej ni bilo

nobenemu ne-članu kongresa dovoljeno govoriti pred kongresom. In

potem za nameček še otrok!

Izkoristili smo to priložnost, 22. aprila 2011, in prvič predložili naš

predlog zakona o tem, da bi moral vsak državljan posadili 150 dreves.

Quintana Roo se nahaja direktno na obali in vsak meter dvigajoče se

morske gladine pomeni, da bo veliko ljudi izgubilo svoje domove.

Otroci so predsta-vili svoj pogled na svet na COP 10, konferenci za bio-loško diverziteto v Nagoyi na Japonskem

Otroci imajo govor na kon-gresu v Quin-tana Rooju v

Mehiki.

117

3-Točkovni plan za države, regije

in skupnosti

Nima vsak Klimatski Ambasador priložnosti, da stopi v stik s svojo nacionalno vla-

do, toda vsak Ambasador za klimatsko pravičnost lahko kotaktira svojega župana,

svojega predstavnika v državni politiki ali direktorje podjetij v svoji skupnosti za

implementacijo 3-Točkovnega plana na lokalni, regionalni ali korporativni ravni.

Primer dobre prakse je otok Gran Canaria. Skupaj s predsednikom Gran Canarie,

smo razvili 3 korake, s katerimi bo Gran Canaria postala najbolj okolju prijazen

otok do leta 2020.

1. Do leta 2020 ne bo več vsa energija na otoku proizvedena s fosilnimi gorivi,

temveč s sončno in vetrno energijo.

2. Po letu 2020 oblasti ne bodo registrirale nobenega avtomobila na fosilna

goriva več, temveč bodo dovoljevale samo prevozna sredstva na električni

pogon.

3. Kot je od vsakega globalnega državljana zaželjeno, da posadi 150 dreves,

bodo prebivalci Gran Canarie odgovorni za sajenje dodatnih 120 milijonov.

10 milijonov jih bo na samem otoku in 110 milijonov v najbližjih afriških

državah.

Glede na to, da več milijonov turistov obišče Gran Canario vsako leto, jim bodo

tovrstne finance pomagale postati najbolj okolju prijazen otok na svetu.

Ko smo imeli prvo Akademijo v Lichtensteinu maja 2011, smo takoj predlagali

parlamentu Lichtensteina, da bi moral dvigniti davke samo za nekaj tisočink ali

celo za samo 0.1 tisočinke. Ta denar bi se zbiral v fond za prihodnost otrok. S tem

denarjem smo mi, otroci, lahko navdušili ostale otroke, da bi sadili drevesa z nami.

Lichtenstein – s tem smo zaključili naš predlog – bo še vedno nekonkurenčno

poceni, kljub dvigu davka. Ker je še vedno na nas, da rešimo vse probleme sami,

katerih odrasli ne bodo, bi nam lahko vsaj priskrbeli denar.

Prispevek za prihodnost iz

privatnega sektorja

Razmišljali smo tudi o tem, kako bi nam podjetja lahko pomagala. Veliko podjetij

nas že podpira, toda mi bi radi šli korak naprej. Upamo, da bo stopila skupaj v

pomoč celotna industrija. Glede na našo prihodnost, podjetja ne bi smela gledati

drug na drugega kot na tekmovalnega nasprotnika, temveč bi morali vsi sode-

118

lovati v kampaniji. Takoj smo vedeli, h kateri industriji bi radi najprej pristopili.

Seveda je to, kar imajo otroci najraje: čokoladna industrija in industrija sladkarij.

Maja 2011 se je pojavila priložnost, ko je Švicarsko podjetje Buhler, vodilno na

svetovnem trgu v tehnoloških strojih za proizvodnjo kakava, povabilo

svoje stranke iz vsega sveta in povabilo tudi Feliksa kot govornika.

Skupaj so Feliks in uprava Buhlerja predlagali, da bi vsak proizvajalec

čokolade investiral samo en evro od vsake prodane tone čokolade, v fond

prihodnosti za otroke. To bi znašalo samo 0,01 % (tisočinka) njihovega

skupnega letnega prihodka. Za zasebni sektor, je to malenkost, toda

velika priložnost za otroke in sajenje dreves, da bi s tem lahko vzpodbuja-

li še ostale otroke k promoviranju večje sonaravnosti.

Komunikacijska agencija Leagas Delaney – ki je že prišla na idejo za

našo kampanijo “Stop talking. Start planting.” – je oblikovala kampanijo

za celotno čokoladno industrijo. “Rjava je nova zelena.” Buhler je proi-

zvedel 20.000 čokoladnih kovancev, imenovanih kovanci prihodnosti

in Feliks je nemudoma predstavil pobudo še podjetjem maja 2011 v

Duesseldorfu. Niti en sam samcat predstavnik podjetja se ni odzval,

kar je Feliksa povsem šokiralo in onesrečilo. Toda, ni obupal in januarja

2012 so se na srečanju the Sweet Global Network New Year’s Reception

povabilu odzvali direktorji in lastniki prvih dvanajstih podjetij: Bahlsen,

Becks Cocoa, Brandt, Buhler, Chocolats Halba, Chocri, Trolli, Heilemann, Pit

Hoffmann, Sweet-tec, S R Vertrieb in Zotter.

Več podatkov o kampaniji si lahko pogledate na www.future-fee.org in poiščete

posodobljen seznam vseh podjetij, ki so se zavzela za Prispevek-za-prihodnost.

Upamo, da se mu bo priključilo še veliko podjetij iz različnih sektorjev. Prispevek-

-za-prihodnost se zbira s strani Plant-for-the-Planet Fundacije in bo investiran

samo v organizacijo akademij po vsem svetu in v sajenje dreves v državah v Južni

hemisferi. V sodelovanju s privatnim sektorjem, smo organizirali Akademije, kjer

otroci zaposlenih lahko sodelujejo, skupaj z ostalimi otroci iz mesta.

Čokolada sprememb – Naš prvi

Plant-for-the-Planet izdelek

Med pripravljanjem predloga za naš Prispevek-za-prihodnost v čokoladnem

sektorju smo se veliko naučili o čokoladi. Proizvodnja 100g čokolade proizvede

300g CO2. Ravno tako smo se naučili, da mora večina od 2 milijonov otrok

pridelovalcev kakava delati na kakavovih poljih, namesto hoditi v šolo. Kot mi v

Fotografije kam-panije iz www.future-fee.org

Zbirali bomo prostovoljni Prispevek-za--prihodnost iz vsakega gospodarske-ga sektorja. In začeli smo z našo najljubšo: čokoladno industrijo in industrijo sladkarij!

119

bogatejših državah plačujemo

zelo nizko ceno za kakavova zrna,

pridelovalci potrebujejo poceni

otroško delovno silo in si ne

morejo privoščiti zaposlovanja

odraslih pridelovalcev.

Med srečanjem Global Boarda smo prišli na idejo, da bi izdelovali sami svojo

čokolado, ki bi bila pravična do otrok in CO2 nevtralna. Pridelovalci bi morali

zaslužiti dovolj denarja, da bi lahko poslali svoje otroke v šole (kot bi bila pravična

trgovina), mi pa bi skompenzirali emisije CO2 s pogozdovanjem, sajenjem dreves.

Če pridelovalci že sadijo dragoceni les, ga lahko kasneje prodajo v lesnoprede-

lovalno industrijo, skompenzirajo za CO2 emisije še za dolgo časa in povečajo

družinski prihodek.

Našli smo odličnega proizvajalca švicarske čokolade, Chocolats Halba, in stro-

kovnjaka za posaditev dragocenega gozda pri pridelovalcih kakava, Pur Projet.

Našo čokolado smo poimenovali „Čokolada sprememb“ in prepričali prve trgovce

za prodajo naših izdelkov. Del maloprodajne cene vsake čokoladne tablice je

namenjeno Plant-for-the-Planer Fundaciji za vzpodbujanje več otrok k sajenju

dodatnih novih dreves.

Zelo smo ponosni na naš prvi Plant-for-the-Planet izdelek. Proizvajamo čokoladne

tablice tako, kot bi otroci proizvajali vsak izdelek na svetu: pravično in podnebju

prijazno. Reševanje sveta še nikoli ni imelo tako dobrega okusa.

Naša prva globalna politična

stranka

Reakcijo vladnih voditeljev kot njihovo prevladujočo ne-reakcijo, vrednotimo kot

zelo jasen in enostaven signal. Razumeli smo. Sami moramo vzeti prihodnost v

svoje roke, moramo stopiti v akcijo sami in ne smemo biti odvisni od odraslih. Na

naših zgodnejših sestankih smo večkrat imeli idejo, da bi sami ustanovili svojo

politično stranko. Ta ideja je postala zelo aktualna takoj po šoku: Prvič bi lahko

imeli mednarodno zabavo v vsaki državi sveta. Naš “3-Točkovni plan za reševanje

naše prihodnosti” bi bil osnova za to prvo svetovno saditveno zabavo kot pro-

gram naše zabave. Starejši od nas, stari 14 +, so delali na tem projektu “globalne

zabave” od našega zadnjega srečanja leta 2011. Takoj ko bomo dovolj stari, bomo

imeli svojo “Zabavo državljanov sveta.”

„Svet je v rokah otrok.“ Herbert Groenemeyer, Nemški pevec

Takole pa izg-leda naša nova

čokolada

120

Naša demokratična struktura

V naši iniciativi in v naši fundaciji smo mi, otroci, že glavni!

Cilj naše šolske otroške iniciative je ta, da so otroci navdušili en milijon drugih

otrok, da postanejo Ambasadorji za klimatsko pravičnost do leta 2020. Do 2020

bi tudi radi posadili 1000 milijard dreves po celem svetu. Seveda ne vseh sami,

vendar s pomočjo odraslih. Zavedamo se, da bo prvi milijon v vsaki državi najtežji.

Takoj, ko bomo opravili s prvim milijonom v vsaki državi, bo gradnja mednarodne

mreže otrok in odraslih veliko lažja in hitrejša. Nadaljnja podvojitev, da bi dosegli

štiri milijone, bi bila tako hitrejša in tako naprej. Na začetku, je bil Feliks sam s

svojo idejo. Danes je tukaj več kot 4000 ostalih otrok, ki imajo govore v več kot

dvanajstini držav in organizirajo saditvene zabave, tako kot jih on. In takoj, ko bo

obstajal en milijon Ambadasorjev za klimatsko pravičnost, ki bodo imeli govore

v vseh 200 državah in organiziralo saditvene zabave, potem bo to nenadoma še

tisočkrat hitreje. In najkasneje do 2020 bodo vsi veljaki in vplivni ljudje že morali

slišali o nas.

V naši iniciativi vsakdo – ne glede na narodnost in starost – lahko postane član,

kar pomeni tako odrasli kot tudi malčki. Toda mi, otroci, v starosti 8 do 14 let, lah-

ko volimo. V naši iniciativi mi, otroci, lahko razumemo sami sebe kot eno svetovno

družino, kot državljani sveta. Medtem, ko so odrasli že diskutirali dlje, kot smo mi

na svetu, kdo naj naredi prvi korak v reševanju podnebne krize, smo mi, otroci, to

naredili skupaj.

Zakaj ne ustanovite svojega Plant-for-the-Planet Kluba!

Naša demokratična struktura z več tisoč Plant-for-the-Planet klubi, razširjena po

vsem svetu, bo okrepila našo mednarodno mrežo in celo povečala naš vpliv.

Naši Plant-for-the-Planet klubi pomenijo, da so naše lokalne iniciative najpo-

membnejše aktivne enote Plant-for-the-Planet. Odločili so se sami in sami so

prevzeli odgovornost. So tudi tisti, od katerih prihaja vsa moč, ko izvolijo vsako

leto naš svetovni menedžment odbor, imenovan Global Board, enkrat letno.

Otroci Global Boarda so izvoljeni kot predstaviki za naslednje Plant-for-the-Pla-

net regije: Kitajska, Evropa, Indija, Latinska Amerika in Karibi, Severna Afrika in

Zahodna Azija, Severna Amerika in Oceanija, Podsaharska Afrika, preostala Azija

in glede na svetovno populacijo: dva iz Kitajske, en iz Evrope, dva iz Indije, en iz

Latinske Amerike in Karibov, en iz Severne Afrike in Zahodne Azije, en iz Severne

Amerike in Oceanije, dva iz Podsaharske Afrike in dva iz preostale Azije. Dve regiji

z najvišjim številom članov pošljeta dva dodatna kandidata. Skupaj imamo 14

članov v Global Boardu.

121

Mi, otroci iz vsega sveta, smo izvolili naš prvi Global Board 2011/2012, 27. marca

2011 in drugi Global Board 2012/2013, aprila 2012. Za sedaj nas večina otrok

prihaja iz Nemčije, ker se je iniciativa tukaj tudi začela in bili smo aktivni že več kot

štiri leta. Toda v celoti gledano, prihajamo iz osmih različnih držav iz vseh delov

sveta.

S podpiranjem lokalnih Plant-for-the-Planet klubov pri svojem delu smo mi, otroci

iz Global Boarda, nadzorovali svetovne aktivnosti otroške iniciative. Mi, otroci, iz

Global Boarda, smo sprejeli odločitev o splošni strategiji in podatkih organizacije

in pripravili glavne letne aktivnosti. Predstavljamo mnenje svetovne organizacije

in se pogovarjamo z mediji in javnostjo v imenu vseh članov in klubov. Vedno

ga marca izvolimo in do 1. julija predajo člani prejšnjega Global Boarda kontrolo

nad iniciativo naslednjemu Global Boardu in tako naprej na naslednjo generacijo

Plant-for-the-Planet otrok. Ponovna izvolitev je možna.

Naš Global Board je sestavljen iz 14 otrok in enega odraslega, ki je obvezno priso-

ten pri določenih nalogah, kot so finance in pravne zadeve, ki zahtevajo nekoga

dopolnjene starosti. Samo ta en odrasel je tudi postavljen s strani odraslih in ne

spada v ustanovitveni odbor fundacije

Plant-for-the-Planet Fundation.

Nas 21 avtorjev te knjige je skupaj

ustanovilo fundacijo Plant-for-the-Pla-

net, 31. januarja 2010 med tretjim letnim

srečanjem iniciative. Tistega 31. januarja

nas je Feliks povabil k sebi domov v

majhno vasico Pähl. Tam smo začeli pisati

to knjigo in ustanovili fundacijo.

S Plant-for-the-Planet fundacijo smo

podprli Plant-for-the-Planet klube z

organizacijo in financiranjem njihovih

aktivnosti. Plant-for-the-Planet fundacija

sprejema sporazume z nacionalnimi in

globalnimi partnerji iz ekonomije in

institucij.Global Board, otroške iniciative

Plant-for-the-Planet 2011/2012 od leve proti desni: Maiken, Gaborone, Bocvana; Anting, Canton,

Kitajska; Nour, Bekka Valley, Libanon; Jule, Hamburg, Nemčija; Karoline, Berlin, Nemčija; Rufat, Baku,

Azerbajdžan; Yugratna, Aligani Lucknow, Indija (Sve-tovni podpredsednik); Felix, Paehl, Nemčija (Svetovni

predsednik); Viacheslav, Polyarnye Zori, Rusija; Caroline, Waldkirch, Nemčija; Clara Madeleine; Augs-burg, Nemčija; Carolina, Cancun, Mehika; Alberto, Playa del Carmen, Mehika; Antonia, Cologne, Nemčija

122

Youth Board

Med letnim srečanjem naše iniciative 27. Marca 2011 v Youth Hostelu Possenho-

fen pri jezeru Starnberg Lake smo bili otroci tja povezani z video konferenco. Na

tem srečanju smo se starejši otroci, kar pomeni, vsi ki so že nad 14 let ali starejši,

odločili, da bomo ustanovili svoj mladinski odbor. Zbrali smo konstitutivni

mladinski odbor, Youth Board.

Mi smo Alec (Ventura, ZDA), Caterina (Vincenza, Italija), Clara (New Brunswick, Kanada), Franziska (Paehl, Nemčija), Hanna (Berlin, Nemčija), Jessica (Bekka Valley, Libanon), Jule (Axstedt, Nemčija), Laxman (Odisha, Indija), Lea (Moehrendorf, Nemčija), Lione (Appeln, Nemčija), Luisa (Sao Goncalo, Brazilija), Martha (Berlin, Nemčija), Merle (Lundestedt, Nemčija), Paulina (Cancun, Mehika), Szesima (Berlin, Nemčija).Naši prvi problem so bili priprava volitev v Youth Board marca 2011 in razmišljanje

o tem, kako bi lahko mi, mladi, razširili idejo Plant-for-the-Planet po vsem svetu.

Nekaj pa smo implementirali takoj. Lahko bi rekli, da smo

se odločili, da ne bomo začenjali nekaj popolnoma novega

po svoje, temveč najprej ugotovili, ali se lahko povežemo

skupaj z ostalimi mladimi iz drugih delov sveta, ki že imajo

kul ideje. Raje širili eno idejo, ki je že podprta s strani veliko

drugih, kot produciranje novih idej, ki bi lahko imele samo

nekaj podpornikov.

I matter – mi smo

pomembni

Alec Loorz (16) iz Kalifornije je tudi član v našem Youth

Boardu in nas je povabil, da se pridružimo njegovemu

“Jaz-štejem” pohodu 8. maja. Jaz štejem, pomeni, “Jaz sem

pomemben”. Menimo, da je to super ideja. Spontano so se

pridružili Plant-for-the-Planet klubi v štirih mestih, namreč

Augsburgu, Dresdenu in Cologne. Bilo je zelo zabavno.

Policija je za nas zaprla ceste in preusmerila promet. In mi

smo držali kartonska drevesa, natisnjena na plakate, ki smo

jih naredili sami, na začetku in na koncu pa smo imeli zbor.

Zvečer smo bili vsi popolnoma brez glasu, ker smo se med

pohodom tudi veliko drli.

Demonstrirati je čisto enostavno. Potrebujete samo enega

odraslega, ki jih prijavi oblastem. V demokratičnih državah sveta,

kjer je uzakonjena svoboda govora, se lahko vsak prijavi na

demonstracije.

Vsakič smo zavpili naglas: “Odrasli vedno pravite, da smo otroci

prihodnost. Toda ko ne bo več prihodnosti, kaj bo ostalo za nas, otroke?”

123

Demonstracije izvirajo iz latinske besede demonstrare=pokazati. Mi smo javno pokazali, da je prihodnost pomembna za nas.

Alec je poleg Jaz-štejem imel še veliko drugih kul idej. S svojimi prijatelji je našel

več odvetnikov v ZDA, ki so hoteli tožiti odrasle, da uničujejo našo prihodnost.

Alec nas je informiral o tem, kako se pravni sistem v ZDA razlikuje od pravnega

sistema v Nemčiji. V ZDA odvetnik dobi honorar samo, če zmaga, pogosto pa se

poveča na 30%. Če nekdo izgubi, potem ne stane nič. Zato je v ZDA lažje pripraviti

takšno akcijo. Če ste zainteresirani: www.imattermarch.org

Naša pisarna

Seveda mi, otroci, potrebujemo tudi tajnico, kar pomeni asistenta, ki vse skupaj

organizira in ti potrebujejo pisarno. Prvi meseci po Feliksovem govoru in po njeg-

ovem prvem drevesu so on in njegovi prijatelji še vedno lahko sami odgovarjali

na e-pošto. Gregor Hintler in Sascha Suaheli, srednješolska maturanta iz

Tutziga sta postavila spletno stran. Potem se je vse samo še povečevalo.

Feliks je imel idejo in predlagal svojim staršem naslednje: “Če mi, otroci,

zberemo denar, potem bi dejansko lahko en asistent delal pri nas doma

čez dan.” Starši so se strinjali in Feliks in njegovi prijatelji so napisali 40

pisem, naslovljenih na podjetja.

Podjetje Toyota je bilo prvo, ki se je odzvalo in dalo denar. V decembru

2007, je bil zaposlen prvi asistent.

Leta 2008, sta sledila že drugi in tretji. Starši so izpraznili drugo, tretjo in poleti

2011 še četrto sobo, ko je tam že delalo kar dvanajst asistentov v hiši Feliksovih

staršev v Paehlu.

V garaži, ni bilo nobenih avtomobilov, koles ali kosilnic, stali so na terasi, v garaži

pa so starši postavili police in na njih hranili vse super knjige, ki jih bodo dobili

Ambasadorji za klimatsko pravičnost med Akademijami. Ravno preden bi se hiša

in garaža razpočili po šivih, se je s tem dejstvom seznanil lastnik verige supermar-

ketov Tengelmann, family Haub, in dal otroški iniciativi nov dom jeseni 2011 v

Tutzingu z več kot 200 kvadratnimi metri veliko pisarno in 70 kvadratnimi metri

skladiščnega prostora neposredno ob železniški postaji s pogledom na jezero

Starnberg Lake.

Kot simbol našega novega doma smo na otvoritveni zabavi pričeli graditi hiško

na drevesu na obrežju jezera Starngerg Lake. To bo najinteligentnejša drevesna

hiška na svetu. Naša hiška bo povezana z veliko drugimi drevesi po svetu in si bo

izmenjevala zadnje novice. Hiška na drevesu je postala nekaj takega kot simbol

tega, da smo otroci sveta povezani med seboj skozi drevesa.

Pisarna v hiški na

drevesu, 1. julij 2011

124

Hvala vsem odraslim, ki nas jemljete resno

Veseli smo, da nas je toliko odraslih povabilo kot govorce. To je res zelo zabavno,

kadar lahko povemo starejšim ljudem, kako mi, otroci, vidimo prihodnost, kaj

občutimo pri tem, ko preberemo časopis in kako otroci razmišljamo in čutimo, ko

spet propade nasledji Climate Summit.

Če nas povabite kot govorce, radi pridemo. Vedno to počnemo prostovoljno

in vse prejeto plačilo vložimo v naslednjo Akademijo, v kateri spet mi, otroci,

navdušimo 80 novih otrok, da se nam pridružijo. Najraje organiziramo Akademijo

ravno na isti dan in prostor našega govora. Tako se lahko veliko več otrok nauči,

kako saditi drevesa, kako imeti govor in potem oni tudi svoje plačilo vložijo naprej

v Akademije itd.

Vedno damo odgovor vsakomur, ki nas vpraša, kaj lahko on ali ona naredi:

“Povabite 80 otrok v starosti 10 – 12 let iz deset ali dvajset šol v enem dnevu na

Akademijo. Ambasador za klimatsko pravičnost, ki je že bil izobražen na prejšnji

Akademiji, pride in navduši 80 novih otrok, da se nam pridružijo.”

To je najboljše, kar lahko naredite za nas.

Z gotovostjo se zahvaljujemo vsem VIPovcem, ki so nam dovolili, da smo jim zapr-

li usta z rokami, in tako pomagali razširiti našo vizijo po svetu. Hvala tudi vsem

ljudem, podjetjem in institucijam, ki so nas finančno podprli, saj smo le z njihovo

pomočjo lahko prišli tako daleč in podprli našo otroško fundacijo. Vsi odrasli, ki

nas ne ujčkajo, temveč se skupaj z nami borijo za našo prihodnost: Hvala vam!

Prav tako smo zelo zadovoljni z vsemi priznanji in nagradami, ki smo jih dobili od

odraslih po vsem svetu: Bavarian State Medal za Plant-for-the-Planet,

B.A.U.M environmental price, „2010 International Young Eco-Hero Award“ (USA),

GWA Social Effie 2010 – zlato za „Stop talking. Start planting.“, 21st Century Super-

hero (Global Tolerance and UNESCO), Humanity4Water Award in the category

Polar Bear, Success for Future Award 2011.

Veseli smo vseh poročil v medijih. V prvih štirih letih je več kot 10.000 medijev po

vsem svetu poročalo o nas. Pomagajo nam, da nas spozna še več odraslih in otrok.

125

Socialni mediji

Potencial Interneta – Sledimo egiptovskemu primeru!

“En komarček ne more ničesar proti nosorogu, vendar lahko skupina tisočerih

komarjev pripravi nosoroga do tega, da spremeni svojo smer.” Preko Interneta

lahko dosežemo na tisoče ljudi in jim sporočimo naše aktivnosti! Na primer: Več

kot 800 milijonov ljudi uporablja Facebook. Vsak izmed nas lahko pripomore k

širjenju in ohranjanju naše globalne družine!

facebook: “Stop talking. Start planting”: facebook.com/plantfortheplanet

Twitter: Twitter.com/pftp_int

Kaj storiti?

• Postani oboževalec naše Facebook strani “Stop Talking. Start Planting.” in

promoviraj stran na svojem zidu. Povabi tudi svoje prijatelje!

• Objavi fotografije na naš Facebook zid in označi sebe in svoje prijatelje.

• Posnemi svoj video, naloži ga na YouTube in objavi link na našem Facebook

zidu!

• Pridruži se naši globalni skupnosti na www.plant-for-the-planet.org: Naloži

fotografije in poročila o svojih aktivnostih in objavi povezavo na svojem

Facebook profilu.

Egiptovska revolucija nam je pokazala, da ima internet moč povezovati ljudi in jim

pomagati združiti svoje moči! Uporabimo internet za pridobivanje pozornosti! Če

lahko to storijo Egipčani, lahko tudi mi!

Skupaj lahko dosežemo ogromno!

Internet nam omogoča komunikacijo v skupinah in koordinacijo naših akcij.

Veliko t. i. flashmobs se je zgodilo, ker so ljudje imeli kreativne ideje! Ti flashmobsi

pritegnejo veliko pozornosti! Samo predstavljajte si tisoč otrok, ki stojijo pred

sedeži parlamenta v svojih glavnih mestih med srečanjem na Climate Summit.

Ali otroke na srečanju v embasadah, ki so najbolj pomembne za pogajanja o

podnebju in sajenje dreves. Veliko dreves.

In če sajenje dreves ni mogoče, potem mahanje s papirnatimi drevesi, kot so

naredili otroci iz Berlina pred njihovim veleposlaništvom 9. decembra 2009, med

potekom Climate Summit v Kopenhagnu.

126

Doživeti nekaj takega nas opogumlja.

Seveda, nam je jasno, da nas tisoč otrok v Nemčiji in naših milijon dreves samih

ne more spremeniti sveta. Vendar, lahko k temu opogumimo še veliko otrok

okoli sveta in jim pokažemo, da so velike stvari dosegljive. In ne bomo se ustavili.

Nadaljevali bomo s sajenjem, dokler ne bosta klimatska pravičnost in naša

prihodnost končno rešeni!

Skoraj vsaka šola ima partnersko šolo nekje v drugem delu sveta. Razložite jim,

kako Plant-for-the-Planet deluje. Povabite jih k sajenju dreves. Drevesa so naši

simboli za klimatsko pravičnost. Drevesa so simbol naše prihodnosti.

Biti del velike svetovne mreže je postalo veliko lažje zaradi interneta. Vsak lahko

sodeluje – ne glede na to, kje na svetu se nahaja. Moramo se boriti za našo

prihodnost.

Če ne mi, kdo pa?

Kdaj pa, če ne sedaj?

Z nadaljevanjem skupnega dela preko vseh meja, imamo mi, otroci sveta, resnič-

no možnost za varno in srečno prihodnost!

Franziska je nekoč dejala: “Če se vidimo kot eno veliko svetovno družino, potem lahko premagamo podnebno krizo in krizo revšči-ne.”

Se strinjamo!

Alberto, Alec, Alina, Anting, Antonia, Carolin, Carolina, Caterina, Clara, Clara Madeleine, Else, Felix, Franziska, Hanna, Jessica, Jona, Josia, Joy, Jule B., Jule S., Julian, Karoline, Laxman, Lea, Leon, Liam, Lione, Luisa, Maiken, Martha, Max, Melik-Sina, Merle, Mira, Miriam, Moritz, Niklas, Nour, Paulina, Raphael, Rufat, Szesima, Viacheslav, Yugratna.

Ali si z nami?

127

Dod

atek Kontaktne informacije:

Plant-for-the-Planet Foundation

Kreuzeckstraße 2

82396 Pähl, Nemčija

Tel. +49 (0) 88 08 93 45

Fax +49 (0) 88 08 93 46

www.plant-for-the-planet.org

info@plant-for-the-planet.org

Posebni E-naslovi:

Vprašanja o sodelovanju in organiziranju

Akademije za Klimatsko pravičnost:

academy@plant-for-the-planet.org

Vprašanja o donacijah:

donation@plant-for-the-planet.org

Za mesečni bilten:

newsletter@plant-for-the-planet.org

Račun za donacijePlant-for-the-Planet Foundation

Konto 200 000

BLZ 700 20 500

IBAN DE13 7002 0500 0000 200000

BIC BFSWDE33MUE

Plant-for-the-Planet se smatra za dobrodelno

fundacijo s strani fundacije Garmisch-

Partenkirchen Tax Foundation in lahko izdaja

neobdavčene račune za donacije.

Vedno smo dostopni na naši strani. Raste iz dneva

v dan, s pomočjo veliko otrok in mladih ljudi.

Avtorstvo fotografij:

Razen če ni objavljeno drugače, slikovno gradivo, uporabljeno v tej knjigi, izhaja iz arhivov iniciative

učencev Plant-for-the-Planet. Založba je v največji možni meri poskušala določiti vse njihove vire. Avtorstvo

katerekoli, ki je bilo po možnosti spregledano, je lahko dodeljeno naknadno.

Fotografije kampanije: Andreas Biedermann, Anita Bischoff, Per Eriksson, Annette Koroll, Andreas Müller,

Thomas Rosenthal, Bernd Schumacher, Markus Seidel in Jens Umbach.

Fotografije akademij: Andreas Biedermann

Portreti klimatskih ambasadorjev: Andreas Mueller

Ilustracije: Carsten Abelbeck.

P. 11, t.r., Riemann; P. 11, b.l., Wanjira Mathai; P. 15, Frankfurter Allgemeine Zeitung, Augsburger Allgemeine

und The Korea Herald; P. 18, dpa; P. 19, epubli GmbH (www.epubli.de); P. 20, Fritz Pölking/Okapia; P. 21, epa-

Bildfunk; P. 23, dpa; P. 24, 25, t., Plant-for-the-Planet; P. 25, b. Shane Doyle Photography; P. 30, t., meteomedia;

P. 30, b., DigitalVision; P. 33, l., Digital Vision; P. 33, r., dpa; P. 40, Sammlung Gesellschaft fürökologische

Forschung/Schweizerisches Alpines Museum Bern; P. 41, l., Jason Branz – Fotolia.com; P. 41, r., Martina

Topf – Fotolia.com; P. 46, guentermanaus Fotolia.com; P. 48, Creativ Collection; P. 49, Christine Anrather; P.

56, Photodisc; P. 57, Creativ Collection; P. 60, Margret Rasfeld; P. 71, Mittelschwäbische Nachrichten; P. 85,

Plant-for-the-Planet; P. 87, Claus-Peter Lieckfeld und Veronika Straaß; P. 88, Backarts; P. 89 - 95, 99 -102, Plant-

for-the-Planet; P. 103, m., Nawal Mdallaly; P. 103, b., Plant-for-the-Planet; P. 105, 107, Leagas Delaney; P. 108,

Kids vs. Global Warming; P. 110, Michael Setzpfand; P. 111, Andreas Biedermann; P. 112, Michael Setzpfand;

P.113, Plant-for-the-Planet; P. 114, Michael Setzpfand; P. 115, t., Plant-for-the-Planet; P. 115, b., Canadian

Youth Delegates, P. 116, Plant-for-the-Planet; P. 117, t., CBD; P. 117, b., Plant-for-the-Planet; P. 119, 120, Leagas

Delaney; P. 122, Andreas Müller; P. 123, Plant-for-the-Planet.

128