44
Na temeljih tradicije. Na krilih prihodnosti.

Na temeljih tradicije. Na krilih prihodnosti.MOSTOVI, KI POVEZUJEJO DRŽAVE IN LJUDI, TRADICIJO IN PRIHODNOST … V deželi sonca, mineralnih vrelcev in gostoljubja, med rodovitnimi

  • Upload
    others

  • View
    3

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Na temeljih tradicije. Na krilih prihodnosti.

2

Pomurski sejem ni podjetje, ki zgolj opravlja sejemske storitve. Je institucija, je del religije, povezane z zemljo, je poslanstvo živeti s to zemljo in graditi na njej posamezniku in naravi prijazno družbo in infrastruk-turo. To poslanstvo je Pomurski sejem v pol stoletja stkalo v slovenski in širši mednarodni prostor kot po-membno sejemsko hišo. Stičišče štirih držav, Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske, štirih jezikov in kultur ter reka Mura pa je to poslanstvo dodatno bogatilo z ustvarjalnimi poslovnimi in medčloveškimi povezavami.

Pri organizaciji prvega Pomurskega sejma v letu 1962 ni bilo nikakršne danes znane sodobne tehnike. Priredi-tev pa je vseeno imela obrise pravega sejma in se je z vsako nadaljnjo ponovitvijo lažje primerjala s podobnimi panožnimi sejmi v Sloveniji in Evropi. Hkrati pa je imela še nekaj več kot drugi: veliko predanih strokovnih so-delavcev, živinorejske in druge strokovne razstave, stanovske, strokovne in družabne dogodke, pestro zabavno in kulinarično ponudbo ter številne posameznike, ki so dajali sejmu dušo.

V 55 letih se je veliko spremenilo. Zamenjale so se generacije, nastale so nove države, spreminjali so se lastništvo, gospodarska in družbena struktura. Prihajale so nove tehnologije in drugačno razmišljanje. Sejmi so postavljeni v drugačno vlogo, pa vendar ostajajo nepogrešljivi v promociji novih podjetij, izdelkov in tehno-logij, v ohranjanju stikov s konkurenco, stroko, poslovnimi partnerji in potrošniki.

Pomurski sejem se vsem spremembam, ki jih prinaša čas, nenehno prilagaja. Pogosto jih tudi sam uvaja v domači prostor in regijo, v katero odmevajo njegovi učinki. Stavimo na tradicijo in hkrati na inovativnost, na prilagajanje in na uvajanje novih trendov. Iz prve sejemske prireditve smo razvili sodobne panožne sejme na področju kmetijstva in živilstva, gojenja in nege rastlin, gradbeništva, energetike, komunale, urejanja okolja, ekologije, podjetništva in obrti, embalaže, tehnike pakiranja in logistike, lovstva in ribištva, aktivnosti in oddiha v naravi, obrambe, varovanja, zaščite in reševanja, zdravstva, pa tudi pokopaliških in pogrebnih dejavnosti.

Hkrati z novimi projekti razvijamo sejemsko infrastrukturo in prilagajamo svoje storitve specifičnim zahtevam sejemskih vsebin, razstavljavcev in obiskovalcev. Veliko pozornosti namenjamo spremljevalnemu obsejem-skemu dogajanju. Vsak sejem spremljajo strokovni posveti, poslovna, stanovska in družabna srečanja, novi-narske konference, tekmovanja, s katerimi nagovarjamo in vabimo ozko specializirane, obenem pa najširše ciljne skupine obiskovalcev.

Pomurski sejmi ostajajo v 3. tisočletju stalnica v iskanju novih in ohranjanju tradicionalnih poslovnih in prija-teljskih vezi. Tudi danes, ko lahko računalnik ponudi vse tehnične informacije, je za dobro kupčijo in ob novih spoznanjih in znanstvih še vedno potreben trden stisk rok. In ta je najtoplejši ravno na Pomurskem sejmu …

Sezimo si v roke!

Janez Erjavec, predsednik uprave

Na temeljih tradicije, na krilih prihodnosti …

3

MOSTOVI, KI POVEZUJEJO DRŽAVE IN LJUDI, TRADICIJO IN PRIHODNOST …

V deželi sonca, mineralnih vrelcev in gostoljubja, med rodovitnimi ravnicami in vinorodnimi griči. Tu smo doma. V pokrajini, ki s svojo izra-zito kmetijsko usmerjenostjo, živo tradicijo in odprtostjo v evropski pros-tor predstavlja temelj uspešnega razvoja gospodarstva in s tem uspe-šnega sejemskega delovanja.

4

Gornja Radgona, rojstno mesto Pomurskega sejma, leži sredi Pomurja, pokrajine na severovzhodu Slo-venije, v neposredni bližini tromeje, kjer se srečajo Slovenija, Avstrija in Madžarska in le nekaj kilome-trov stran Hrvaška. Pokrajina je z rodovitno prstjo, obsijano s soncem in obdelano z ljubeznijo, izrazito kmetijska. Glede na celotno Slovenijo predstavlja 6 % površine, na kateri pa se nahaja več kot 22 % vseh slovenskih njiv in več kot 11 % slovenskih vinogradov.

Prepoznaven značaj pokrajine tako oblikujejo prostor-ne ravnice, ki predstavljajo osrednje kmetijske povr-šine, vinorodna gričevja, ki se razprostirajo od Rad-gonsko-Kapelskih goric do Lendavskih in Goričkega, zdravilni vrelci, ki so temelj zdraviliškega turizma,

klopotci, štorklje, ki se vsako leto vračajo domov, znamenita radgonska penina z več kot 160-letno tra-dicijo in značilna govorica gostoljubnih ljudi. Pomurje je namreč znano po svoji neizmerno bogati naravni in kulturni dediščini, ki sta že od nekdaj povezani z reko Muro in življenjem ob njej – plavajoči mlini, Bujraške šefe – tradicionalno plovilo na reki Muri, tradicional-ne obrti, specifičen ekosistem z mrtvicami – ostanki nekdanjega rečnega rokava, prodišči in močvirskimi travniki …

Ni naključje, da se je ravno sredi Gornje Radgone razvila tako pestra sejemska dejavnost in da je svoj cilj kmalu našla v usmeritvi na kmetijsko področje.

Lepota domačih krajev seže čez vse meje

5

55 LET PESTRE ZGODOVINE

Petinpetdeset let uspešnosti. Vsako leto korak dlje. Preteklost, ki je začrtala prihodnost. Odličnost, ki je rasla z razvojem pokrajine, vizijami njenih ljudi, močjo poslovne volje. Prvi spomini so še črno beli, a vselej živi.

6

Sejemska aktivnost v Gornji Rad-goni ima že zelo dolgo tradicijo, ki sega več stoletij nazaj v zgodo-vino. Radgona je imela kot posest deželnega vojvode že v srednjem veku velike tržne privilegije, zlas-ti v trgovini z vinom. Zaradi svoje strateške lege je bila že od nekdaj sejemski kraj z živahno gospodar-sko dejavnostjo. Sprva trdnjava, ki je zrasla v trg in kmalu v po-membno mesto, kjer so se iz prvih semnjev v 19. stoletju razvili sejmi v pravem pomenu besede. Tako je bila septembra 1877 v Gornji Radgoni velika kmetijska razsta-va kmetijskih pridelkov, živine in vinogradniške dejavnosti, od leta 1878 pa vsak prvi četrtek v mese-cu živinski sejem.

Živahno sejemsko dejavnost sta okrnili prva in druga svetovna voj-na, ki sta ohromili tudi intenzivne stike med državama. Po vojnem obdobju se je s krepitvijo gospo-darstva začela ponovno krepiti tudi kmetijska panoga in Gornji Radgoni je pripadla čast, da je na-stopila kot gostiteljica okrajnega sejma, ki ga je prej gostila Murska Sobota. Tako je bila leta 1962 or-ganizirana prva sejemska priredi-tev pod imenom Pomurski sejem, ki je zabeležila več kot 35.000 obi-skovalcev, slovenskih in iz sosed-nje Avstrije, udeležila pa se jo je tudi uradna avstrijska delegacija.

Od prve prireditve je Pomurski sejem prehodil pot do danes širo-ko prepoznavnega organizatorja mednarodnih sejemskih priredi-tev, ki obsegajo najrazličnejše go-spodarske dejavnosti in področja – od kmetijstva, gradbeništva in energetike, ekologije in komuna-le, embalaže in logistike do civil-ne zaščite in obrambe, lovske in ribiške dejavnosti ter aktivnega preživljanja prostega časa v na-ravi. Dodali smo jim še medicino, zdravstvo, trajnostne tehnologije, zelen življenjski slog in vse tisto, s čemer se še srečujemo v življenj-skem krogu in tam, kjer se ta kon-ča … začenja nov. Vsak sejem je zgodba zase, čeprav so vsi zrasli iz enega gnezda, temelja znanja in izkušenj, na katerem že 55 let gra-dimo kakovost in prepoznavnost Pomurskega sejma.

Dediščina dobrih zamisli in dobrih dejanj

7

1962 se je zapisalo v zgodovinoLeto prve sejemske prireditve pod imenom Pomur-ski sejem, ki je v enem tednu privabila več kot 35.000 obiskovalcev, iz naše dežele in bližnje Avstrije ... Na-men sejma je bila predstavitev regionalnega gospo-darstva, kljub potrošniški usmeritvi pa je imel veliko vlogo pri razvoju in krepitvi gospodarskih odnosov in blagovnega prometa med državama.

Razvoj v znamenju kmetijstvaIz potrošniškega sejma se je Pomurski sejem v na-daljnjih dveh letih strateško preusmeril v kmetijske vode, kar je bliskovito povečalo prostorske zmogljivo-sti sejmišča. Leta 1966, na 4. Pomurskem sejmu, je bila organizirana prva razstava in prodaja plemenskih govedi, ključni del sejemskega programa pa je obse-gala tudi kmetijska mehanizacija, ki se je leto kasne-je tako razširila, da je podvojila svoj razstavni prostor. Od leta 1977 je sejem vselej poskrbel tudi za stalne strokovne razprave, kar je v 70. letih še okrepilo nje-govo prepoznavnost in sloves.

Mednarodno, z novim imenomSejem je že v prvih letih razvoja utrdil svoj medna-rodni značaj in 1967. leta je bilo na sejmu 14 odstot-kov tujih razstavljavcev. Razstavni prostori v središču mesta niso več zadoščali uspešni rasti, zato se je leta 1973 sejem preselil na novo lokacijo na Trate, kjer je pridobil 35.000 m2 razstavnih površin. Hkrati je dobil tudi novo ime. Prepoznaven je postal kot veliki Kme-tijsko-živilski sejem.

Povezovanje za nove izziveSejem v Gornji Radgoni je postal osrednji slovenski kmetijsko-živilski sejem, zato se je leta 1975 združil s tedanjim Gospodarskim razstaviščem Ljubljana. Leta 1979 je bila ustanovljena Poslovna enota Pomurski sejem Gornja Radgona, ki je strateško širila sejem-sko dejavnost, sejemski prostor in infrastrukturo ter popeljala sejem v novo desetletje. Leta 1979 in 1980 sta bila ob kmetijsko-živilskem sejmu organizirana še sejma Elektroenergetika in Elektronika v kmetij-stvu.

8

Dokaz kakovosti, razcvet ocenjevanjNamen Kmetijsko-živilskega sejma je poleg preple-tanja ponudbe in povpraševanja postalo tudi spodbu-janje kakovosti pridelovalcev in predelovalcev hrane. Leta 1975 je potekalo prvo ocenjevanje slovenskih vin, 1980. leta se je prvič ocenjevala kakovost mesa in mesnih izdelkov, leto dni kasneje je sledilo ocenjeva-nje kmetijske mehanizacije, leta 1987 pa ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov.Leta 1997 se je pričela tradicija mednarodnega oce-njevanja sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in uste-kleničenih vod. Ocenjevanje slovenskega medu po prekinitvi od 2003 do 2008 ponovno zaživi kot ocenje-vanje z mednarodno udeležbo.

Novi izzivi, nove vsebineIz osrednje kmetijske zgodbe se je Pomurski sejem v zgodnjih 80. letih usmeril v nove vsebine in leta 1981 pripravil prvi sejem gradbeništva, 1982 pa prvi med-narodni sejem embalaže, tehnike pakiranja, skladi-ščenja in transporta. Sprva bienalni sejem gradbeni-štva se je leta 1995 preimenoval v Mednarodni sejem gradbeništva MEGRA. Na bienalnem sejmu emba-laže, tehnike pakiranja, skladiščenja in transporta, danes znanim pod imenom INPAK, pa je pod pokro-viteljstvom takratne Trgovske zbornice Slovenije po-tekalo tudi strokovno ocenjevanje oskar za embalažo, ki je del sejma INPAK še danes.

Samostojnost v vseh pogledihOsamosvojitvi Slovenije leta 1991 sledi osamosvojitev Pomurskega sejma, ki leta 1993 postane delniška družba. Korak naprej doseže leta 1999, ko z odkupom sejmišča od družbe Gospodarsko razstavišče Ljublja-na v celoti prevzame krmilo v svoje roke. Osamosvoji-tev kmalu obrodi sadove, saj se leta 2000 v mednaro-dno zvezo UFI včlanita Mednarodni kmetijsko-živilski sejem in mednarodni sejem gradbeništva MEGRA. Leta 2003 se organizira tudi 1. sejem lovstva in ribi-štva LOV ter 1. mednarodni sejem znanja, tehnike in sredstev za obrambo, ki se danes imenuje SOBRA.

Nagrada prepoznavnosti in uspešnostiLeta 2008 je Pomurski sejem sprejet v evropsko zvezo organizatorjev kmetijskih sejmov EURASCO. Medna-rodni kmetijsko-živilski sejem dobi še okrajšano ime AGRA, ki postane osrednji prepoznavni simbol sejma. Leta 2004 Janez Erjavec, direktor Pomurskega sej-ma, prejme nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

2017 in naprejPomurski sejem organizira enajst mednarodnih sej-mov in sedem mednarodnih ocenjevanj kakovosti iz-delkov. Vsako leto nastopi več kot 2200 razstavljav-cev iz preko 30 držav, ki si jih ogleda več kot 150.000 obiskovalcev. S projektom Vinska kraljica Slovenije že od leta 1996 širi tudi vinsko kulturo in prepoznav-nost slovenskih vin. S povezovanjem mednarodnih interesov, prepletanjem ponudbe in povpraševanja, z zagotavljanjem izmenjave strokovnih mnenj in idej je Pomurski sejem pomembno evropsko sejmišče in organizator sejmov, ki bo svoj pomen in prepoznav-nost krepil tudi v prihodnje.

9

STIČIŠČE POSLOVNIH DOGODKOV

Prostor družabnosti in prijateljstva. Prostor priložnosti in poslovnih izzivov. Kar daje pečat tej pristnosti, se skriva v ljudeh. Iskrenih stiskih rok, prijaznih besedah in trdnih obljubah. Kajti lepota uspeha je v ljubez-ni do tega, kar delamo.

10

Sejemske prireditvePomurski sejem organizira sejme v partnerskem odnosu z razsta-vljavci, z vladnimi, stanovskimi, zborničnimi in strokovnimi institu-cijami ter z mediji. Pestro ponudbo odmevnih mednarodnih sejemskih prireditev v Gornji Radgoni zao-krožujejo: mednarodni kmetijsko--živilski sejem AGRA, mednarodni sejem gradbeništva, energetike, komunale in urejanja okolja, podje-tništva in obrti MEGRA, mednaro-dni sejem lovstva in ribištva LOV in RIBOLOV, mednarodni sejem ak-tivnosti in oddiha v naravi NATURO, mednarodni sejem obrambe, var-nosti, zaščite in reševanja SOBRA, mednarodni sejem embalaže, teh-nike pakiranja in logistike INPAK, mednarodni sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti POST VIVA, mednarodni sejem trajnostnih teh-nologij in zelenega življenjskega sloga GREEN in mednarodni sejem sodobne medicine MEDICAL.

Mednarodna ocenjevanja kakovostiObjektivnost mednarodnih stro-kovnih ocenjevanj kakovosti iz-delkov Pomurskega sejma za-gotavljajo licencirani in priznani domači in tuji ocenjevalci. Pri-znanja so potrošnikom kažipot po kakovosti tržne ponudbe, sodelu-jočim podjetjem pa odlično orodje trženja. V vsakoletnem programu so: Mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, Mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih iz-delkov, Mednarodno ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, Odprto držav-no ocenjevanje vin - Vino Sloveni-ja Gornja Radgona, Ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo ter Mednarodno ocenjevanje kmetij-ske mehanizacije in opreme. Bi-enalno poteka ocenjevanje kako-vosti embalažnih rešitev Slovenski oskar za embalažo.

Kongresna dejavnostV sklopu sejmišča je 5 sodobnih dvoran za strokovna in poslovna srečanja, ki sprejmejo od 60 do 220 udeležencev. Pomurski sejem ponuja svojim poslovnimpartnerjem najem forumskih prostorov za strokovne posvete, kongrese, seminarje, sprejeme in druge dogodke v času sejmov in v terminih po dogovoru. Nudi tudi organizacijo dogodkov po meri na-ročnikov s promocijsko podporo, ponudbo kulturnega programa, vrhunske kulinarike in vin.

Srčnost ustvarja resnične sejemske zgodbe

11

TRADICIONALNO SVEŽ

Mednarodnikmetijsko-živilski sejem

12

Kmetijsko-živilski sejem AGRA v Gornji Radgoni je največja tovrstna prireditev v Sloveniji, katere sloves in ugled segata ne le čez meje države, temveč tudi Evrope. Tra-dicijo uspešnega delovanja vsako leto dopolnijo nove, sveže teme, ki predstavijo aktualno dogajanje in najnovejše trende na področju kmetijstva, živilske in predeloval-ne industrije.

Sejem povezuje bogat razstavni program s številnimi strokovnimi predavanji in srečanji, kjer se pre-pletajo inovativne ideje, mnenja in prakse. Pomemben del sejma predstavljajo strokovna ocenjeva-nja izdelkov, ki z namenom spod-bujanja doseganja čim višje ka-kovosti sogradijo konkurenčno in vrhunsko ponudbo na slovenskem trgu in v tujini.

Leta 2017 je sejem praznoval 55. obletnico delovanja, ki s ponosom predstavlja pomemben prispevek k bogati zgodovini sejmišča in tra-diciji ustvarjanja prepoznavnih se-jemskih zgodb.

Darovi narave so sadovi izkušenj in znanja

Ob poslovnih razstavljavcih sejem AGRA pomembno sooblikujejo pristojno ministrstvo ter krovne zbornične, stro-kovne, stanovske in izobraževalne organizacije s področja kmetijstva in živilstva. Tradicionalno ga odpira predse-dnik države.

13

»V sejem AGRA je vgrajeno več kot pol stoletja prizadevanj, načrtov in uspehov razstavljavcev, strokovnih sode-lavcev, kmetijske politike in mnogih generacij prijateljev kmetijstva in podeželja. V tem obdobju je postal poslovni in strokovni dogodek, ki s svojim poslanstvom širi optimizem in samozavest med razstavljavci in obiskovalci ter z novimi spoznanji odpira ideje in načrte za prihodnost. Sejem poleg najboljših blagovnih znamk kmetijske meha-nizacije, opreme, živilskih proizvodov, najboljših živali, najpomembnejših rastlin ter novih znanj in spoznanj vsako leto pokaže vse tisto, kar je pomembno za razvoj kmetijstva, agrikulture in za trajnostni razvoj podeželja.«

Janez Erjavec

14

Številke mednarodnega uspehaSejem AGRA predstavlja najvi-dnejše svetovne blagovne znamke kmetijske mehanizacije, vse tis-to, kar potrebujemo za pridelavo zdravju prijaznih živil na način pri-jazen okolju ter vrhunske pridelke, prehranske izdelke, jedi, vina in produkte živilsko predelovalne in-dustrije. Vsako leto ga oblikuje bli-zu 1800 razstavljavcev iz 30 držav. Sejemske razstave skupaj s ko-mercialnimi razstavami, razstava-mi vladnih, zborničnih, stanovskih in strokovnih institucij, razstavami živali, vzorčnimi nasadi, manežo in predstavitvenim prostorom zavze-majo več kot 70.000 m2 površin, ki jih obišče več kot 120.000 obisko-valcev iz Slovenije in Evrope.

Strokovnost je kakovost, kakovost je strokovnostSvojo prepoznavnost je začel Kmetijsko-živilski sejem že zelo zgodaj graditi ne le na zanimivem in pestrem razstavnem programu, temveč tudi bogatem strokovnem delu. Sejem vsako leto vključu-je številna strokovna predavanja, posvetovanja in okrogle mize, kjer priznana imena iz domače in tuje strokovne javnosti odprejo in povzamejo najaktualnejše teme in trende ter smernice razvoja kmetijstva in živilsko-predeloval-ne industrije. Pečat strokovni plati sejma dajejo tudi številna ocenje-vanja kakovosti izdelkov, kjer je konkurenca zelo velika in medna-rodno zastopana.

Sejem, doživetje za vsakogarSejem AGRA ima vsako leto prip-ravljen zanimiv, obsežen spre-mljevalni program, ki poskrbi za sproščeno in prijetno vzdušje. Obiskovalci uživajo v kulturnih, glasbenih in športnih priredi-tvah, ki popestrijo sejemski vrvež in ponujajo priložnost za prijetno zabavo. Razveselijo jih pokušnje jedi in vin, nagrajenih na med-narodnih ocenjevanjih kakovosti pod okriljem sejma, atraktivne razstave in predstavitve živali ter vzorčni nasadi rastlin … Za pri-dih domačnosti pa poskrbijo šte-vilni stanovski dogodki ter žive predstavitve tradicionalnih obrti in običajev.

15

Mednarodni sejemgradbeništva

GRADIMO Z NARAVO, GRADIMO TRAJNOSTNO

16

Mednarodni sejem MEGRA zdru-žuje poleg področja gradbeništva, gradbene mehanizacije in gradbe-nih materialov še področja ENGRA (energija in trajnostna gradnja), KOGRA (komunala, urejanje okolja in ekologija) ter POS (podjetništvo in obrtništvo). Povezljivosti in lo-gično prepletanje področij v eno zgodbo zagotavlja splošni in stro-kovni javnosti celovit pregled nad aktualnimi temami gradbeništva, energetike, ekologije in komunale, investicij in podjetništva.

Sejem MEGRA gradi na tradici-ji, ki izhaja iz organizacije prvega sejma gradbeništva leta 1981. Da-nes je namenjen povezovanju po-nudnikov z investitorji, s tistimi, ki gradijo, obnavljajo in posodabljajo za trg, za znane naročnike ali zase. Strateško se usmerja v področje sodobne in trajnostne individualne gradnje, kjer dom odlikuje učin-kovita raba energije in sonaravna ureditev okolice.

Poleg povpraševanja in ponudbe se na sejmu vsako leto srečujejo posel, stroka in institucije, saj je to tudi odlična priložnost za izmenja-vo znanja, izkušenj, informacij in inovativnih idej.

Raznolikost idej je priložnost za unikatnost rešitev

17

Lokalno je mednarodnoSejmi premikajo meje sveta, saj povezujejo tudi naj-bolj oddaljene kraje. Sejem MEGRA vsako leto privabi številne razstavljavce in obiskovalce iz tujine. Na več kot 10.000 m2 predstavi blizu 200 zasebnih in javnih podjetij, institucij, različnih inštitutov in drugih po-slovnih subjektov iz različnih držav, ki zadovoljijo pri-čakovanja več kot 10.000 obiskovalcev.

Znak kakovosti je znak dobrega delaOd leta 1997 je nepogrešljiv del sejemskega progra-ma podelitev priznanj Znak kakovosti v graditeljstvu, ki v organizaciji gradbenega instituta ZRMK, Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij, predstavlja visoko priznanje za izdelke in storitve na področju graditeljstva v Sloveniji. Kriteriji izbora zahtevajo do-seganje visokih, mednarodno primerljivih standardov kakovosti za spodbujanje odličnosti v vseh pogledih.

Pomurski sejem je že na prvem sejmu gradbeništva uvedel strokovno ocenjevanje gradbenih elementov in kon-strukcij. V letu 1996 je bil pobudnik projekta Znak kakovosti v graditeljstvu in projekt tudi finančno podprl.

18

MEGRAMEGRA predstavlja na področju gradbeništva trajnostno gradi-teljstvo, energetsko sanacijo stavb in smotrno rabo materialov. In-vestitorjem, ki gradijo za trg ali za lastne potrebe, ponuja novosti s področja mehanizacije, orodij, opreme, materialov, kritin, izola-cij, stavbnega pohištva in vsega drugega, kar potrebujejo za člo-veku in okolju prijazno gradnjo ter obnovo.

ENGRA Na področju energetike je pos-lanstvo sejma učinkovita raba energije v stavbah s pomočjo na-

prednih energetskih sistemov in rešitev ter s čim večjim deležem obnovljivih virov energije.

ENGRA skrbi za trajnostni razvoj na področju energije z najnovejši-mi znanji, napravami, opremo in s konkretnimi nasveti.

KOGRAVizija komunalnega dela sejma je vlaganje v posodobitev in razvoj komunalne infrastrukture, za ure-jeno okolje posameznika in družbe v sožitju z naravo. Njegova trajno-stna obzorja širijo najnovejša stro-kovna znanja, izdelki in storitve ter izmenjava izkušenj.

POSCilj podjetnikov in obrtnikov, ki jih povezuje sejem, je predstavitev obeh področij kot najbolj prilago-dljivih, perspektivnih in inovativnih področij gospodarstva. Skupna tržna ponudba obrtnikov in podje-tnikov je namenjena investitorjem in lastnikom objektov v obmejni regiji Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Pomembno pos-lanstvo prireditve je tudi pred-stavljanje deficitarnih poklicev in prenos izkušenj iz zrele na mlado generacijo.

19

Mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in

zelenega življenjskega sloga

ZELENA ZA PRIHODNOST

20

Sejem GREEN druži razvijalce in uporabnike okolju in človeku nak-lonjenih tehnologij. Širi poslova-nje med ponudniki in odjemalci zelenih izdelkov in storitev. Sooča znanstvene ustanove, inovatorje, vladne in nevladne ustanove ter potrošnike, ki želijo prihodnosti pustiti zeleno sled. Varuje okolje ter ponuja pravične ekonomske, družbene in razvojne modele.

Zmanjšuje ogljični odtis in nago-varja k zelenemu življenjskemu slogu. Ozelenjuje podjetja ter oza-veščenim družinam in posame-znikom nudi naravne gradbene in oblačilne materiale, električno mobilnost, semena in sadike iz ekološke pridelave, pripomočke za vrtnarjenje ter izdelke zele-nih obrti. Na razstavnih prostorih predstavlja inovativne trajnostne

dosežke. Na strokovnih srečanjih izmenjuje zamisli za zelen razvoj, na poljudno izobraževalnih do-godkih pa med najširšo javnostjo pridobiva njegove nove ambasa-dorje. Kot mlad sejem, ki ga orga-niziramo hkrati s sejmom MEGRA, privabi blizu 100 razstavljavcev, ki se na več kot 1.000 m2 površin predstavijo več kot 10.000 obisko-valcem.

Prihodnost je lahko samo trajnostna

21

POMEMBEN DEL ŽIVLJENJA

Mednarodni sejem pogrebnih in pokopaliških

dejavnosti22

Mednarodni sejem pogrebnih in pokopaliških dejav-nosti POST VIVA predstavlja iz najrazličnejših zornih kotov eno najstarejših obrednih dejavnosti človeštva. Na njem svoje storitve in izdelke prikazujejo kamno-seki, cvetličarji, aranžerji, fotografi, svečarji, kulturni-ki ter druga panožna podjetja, institucije, organizacije in posamezniki iz Slovenije in tujine. Zaradi svoje spe-cifičnosti je sejem POST VIVA namenjen predvsem strokovni in poslovni publiki, odprt pa je tudi za ostale zainteresirane obiskovalce. Ti se lahko na njem sez-nanijo z različnimi oblikami posmrtnih obredov ter

s sodobnimi storitvami in izdelki, ki jih ponuja trg za pogrebno dejavnost in urejanje grobov. Na sejmu naj-dejo pomoč in informacije, ki jih potrebujejo ob izgubi svojcev ter opremo in izdelke, s katerimi skrbijo za nji-hova poslednja bivališča. Sejem spremljajo poslovna in strokovna srečanja ter stanovski dogodki. Čeprav prostorsko ločen, poteka sočasno vsakih pet let s sej-mom MEGRA. Na prvi prireditvi se je predstavilo 50 razstavljavcev iz sedmih držav na površini 1.300 m2, v treh dneh pa si ga je ogledalo 6.000 obiskovalcev.

Najstarejša obredna dejavnost človeštva v poslovni in etični luči

23

Mednarodni sejemsodobne medicine

POSKRBIMO ZA ZDRAVJE

24

MEDICAL povezuje zdravstvene delavce, strokovnjake, ponudnike novih medicinskih tehnologij, in-stitucije, bolnike in vse, ki skrbijo za svoje in zdravje bližnjih. Ponuja jim strokovne nasvete, izdelke za boljše zdravje in počutje, znanje za preprečevanje bolezni, za laj-šanje zdravstvenih težav in zdrav življenjski slog.

Sejemsko skrb za zdravje sta v letu 2016 premierno pričela Pomurski sejem in Združenje proizvajalcev in distributerjev medicinskih pri-

pomočkov SLOMED. Z vsako novo ponovitvijo pa se vanjo vključujejo vse številčnejši ponudniki me-dicinskega napredka, zdravega bivanja in prehrane, nacionalnih programov za krepitev zdravja in preprečevanja bolezni ter združe-nja zdravstvenega osebja in bolni-kov.

Ob poslovnih predstavitvah pri-naša MEDICAL tehtne strokovne posvete. Zdravstveno osebje, bol-nike in njihove svojce vabi sejemski oder z neprekinjenim programom

predavanj in praktičnih delavnic na tematiko varovanja, ohranjanja zdravja in lajšanja zdravstvenih te-žav. Obiskovalci pa lahko mimo ča-kalnih vrst opravijo tudi brezplač-ne meritve vseh najpomembnejših vitalnih parametrov.

Na sejmu MEDICAL se na 7.000 kvadratnih metrih površin predstavi več kot 100 razstavljav-cev iz desetih držav, udeleži pa se ga več kot 6.000 obiskovalcev.

Zdravilno sodelovanje za posameznika in skupnost

25

Mednarodni sejemembalaže, tehnike

pakiranja in logistike

SKRB ZA VSEBINO

26

Sejem INPAK je nastopil svojo poslovno pot leta 1982, ko je Po-murski sejem prvič uresničil svojo vizijo razvoja sejemske dejavnosti tudi na področju embalaže, paki-ranja in logistike. Že od samega začetka je bienalni sejem iz leta v leto utrjeval svoj mednarodni zna-čaj.

Sejem INPAK vključuje celovit pre-gled dosežkov preteklih dveh let, spodbuja predstavitev sodobnih tehnoloških rešitev ter odpira vra-ta novostim in smernicam za pri-hodnost. Širok razstavni program predstavlja različne vrste embala-že, materiale in tehnologijo za nje-no izdelavo, tehnologijo za pakira-nje, embaliranje in označevanje, stroje in opremo za skladiščenje, tehnologijo za logistično podporo in transport ter tehnološke siste-me za zbiranje in vračanje upo-rabljene embalaže ter ravnanje z odpadno embalažo.

Poleg razstavnega programa se-jem odlikuje zanimiv strokovni program, ki odpira aktualne te-matike specializiranega področja na konstruktivnih razpravah in se-minarjih slovenskih in tujih stro-kovnjakov.

Pod okriljem sejma INPAK poteka ocenjevanje odličnosti inovativ-nih embalažnih rešitev Slovenski oskar za embalažo.

Atraktivnost je nadgradnja uporabnosti

INPAK poteka bienalno s sejmom AGRA, kar razstavljavcem zagotavlja ciljen obisk in hkrati najširšo promocijo.

27

Mednarodni sejemlovstva in ribištva

ZAGLEDANI V NARAVO

28

Prvi mednarodni sejem lovstva in ribištva je Pomurski sejem or-ganiziral leta 2003 in od takrat je rasel tako z vsebinami kot števi-lom razstavljavcev in obiskoval-cev. Že od samega začetka sejem pomembno sooblikujejo krovne slovenske okoljevarstvene orga-nizacije in nevladne institucije ter številna društva, ki skrbijo za

ohranjanje naravne in kulturne dediščine Slovenije: Lovska, Ri-biška in Kinološka zveza Slove-nije, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed ... Ob jubilejnem, 10. sejmu v letu 2017 je bil ribolov prvič postavljen kot zaokrožena, samostojna predstavitev.

Bienalni sejem lovstva in ribištva obsega v zadnjih ponovitvah 9.000 m2 površin, na katerih se predsta-vlja več kot 150 razstavljavcev iz dvanajstih držav, ogleda pa si ga 13.000 obiskovalcev.

Povezanost z naravo je povezanost z življenjem

Bogat sejemski program ponuja po-membno strokovno dogajanje, ki se odvija v sklopu aktualnih posvetov, izmenjav mnenj in poučnih razstav. Za sproščeno vzdušje in zanimivo dogajanje pa vselej poskrbi pester spremljevalni program, ki vključuje atraktivne razstave in prireditve, kot

so razstave lovskih psov, predstavi-tve športne kinologije, predstavitve lovskih pevskih zborov in rogistov, predstavitev izdelovanja lovskih pušk, tekmovanje v kuhanju lovske-ga golaža, ribje čorbe in gobove juhe, predstavitve vezanja muh ter mnoge druge. Sejem LOV, RIBOLOV

namenja velik poudarek varovanju narave, ohranjanju neokrnjenega okolja in biotske raznovrstnosti, saj je odgovorno poseganje v okolje bi-stvena naloga vsakogar, ki v naravni preživlja svoj delovni ali prosti čas.

29

Mednarodni sejemaktivnosti in oddiha v naravi

POVEZANI Z NARAVO

30

Mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi NATURO je bil od samega začetka del mednarodne-ga sejma LOV. Z letom 2013 ima lastno ime, vizualno podobo in prostor, kar je strateška priložnost za širši obseg vsebine in podrob-nejše predstavitve tematike aktiv-nosti in oddiha v naravi.

Privlačno sejemsko dogajanje pomembno sooblikujejo številne krovne slovenske okoljevarstvene organizacije in nevladne institucije ter društva, ki izvajajo aktivnosti v naravi: Slovenska turistična orga-nizacija, Turistična zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Združe-nje turističnih kmetij Slovenije …

S svojo ponudbo se jim pridružuje-jo ponudniki storitev in opreme za kakovostno in odgovorno prijate-ljevanje z neokrnjenim okoljem.

Narava je edinstveni prostor užitka in sprostitve

Pester razstavni program vključuje predstavitev najrazličnejših aktiv-nosti v naravi, kot so lovni in ribiški turizem, pohodništvo in planinarje-nje, kolesarjenje, vodni športi, adre-nalinski športi ter oprema, oblačila in pripomočki za aktivnosti v naravi. V sklopu tematike oddiha v naravi se predstavi zdraviliški in wellness

turizem, turizem na kmetiji, iz-letništvo, kampiranje in taborjenje ter oprema, oblačila in pripomočki za oddih v naravi.

Pomemben del sejma NATURO vključuje strokovni in spremljeval-ni program, ki obsega strokovne in poučne razstave, predstavitve na-

ravnih zdravilišč, predstavitve regi-onalne kulinarike in domače obrti in dinamične predstavitve aktivno-sti v naravi. K ohranjanju narave s skrbjo za tehnično dediščino pa vabi tudi mednarodna razstava sta-rodobnih vozil.

31

Mednarodni sejemobrambe, varnosti, zaščite in reševanja

ZAVEZNIŠTVO ZAUPANJA

32

Programska zasnova bienalnega sejma SOBRA obsega področje obrambe in varnosti ter področje zaščite, reševanja in pomoči. Po-dročje obrambe vključuje strokov-ne predstavitve Slovenske vojske in vojsk iz tujine, Slovenske policije in podjetij za varovanje. Razstavni program obsega osebno in zašči-tno opremo, oborožitvene sisteme, transportna sredstva, specializira-

no opremo in tehnologijo, prehrano vojske, opremo za usposabljanje, strokovno literaturo ipd. Področje zaščite, reševanja in pomoči v stro-kovnem delu predstavlja Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Gasilsko zvezo Sloveni-je, civilno zaščito, humanitarne or-ganizacije, Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Potapljaško zvezo Slo-venije, ter enote in službe društev

in drugih nevladnih organizacij za zaščito, reševanje in pomoč. V razstavnem delu programa pred-stavlja opremo, ključno za tovrstne dejavnosti: gasilsko opremo in vo-zila, sisteme varovanja pred popla-vami, reševalna vozila, opremo za orientacijo, prvo pomoč, alarmne sisteme ipd.

Občutek varnosti je temelj delovanja družbe

Prvi mednarodni sejem s področ-ja obrambe je Pomurski sejem organiziral leta 2003 in z imenom SOBRA predstavlja edinstven tovr-stni sejem v tem delu Evrope.Poslanstvo sejma je izobraževa-nje in promocija sodelovanja med

institucionalno sfero ter civilno družbo na področju obrambe, var-nosti, zaščite in reševanja. Gre za pomembno promocijo dejavnosti in poslanstva številnih institucij ter možnost, da gospodarske družbe pridobivajo nove in vzdržujejo tradi-

cionalne mednarodne poslovne po-vezave. To je še posebej pomembno za strateško in poslovno sodelova-nje med Evropsko unijo in državami jugovzhodne Evrope ter članicami zveze NATO.

33

PRIZNANJA KAKOVOSTI SO DOKAZI ODLIČNOSTI

Odličnost, ki dosega najvišja merila. Za dobro vse družbe. Saj le s pravimi vrednotami poslovanja, delovanja in življenja dosegamo napre-dek v pravi smeri.

34

Mednarodna strokovna ocenjevanja kakovosti doka-zujejo poslovno odličnost sodelujočih proizvajalcev in izdelkov. Prejeta priznanja prispevajo k rasti njihove-ga ugleda in prepoznavnosti na slovenskem in med-narodnih trgih. Potrošnikom pomenijo kažipot v ka-kovostno izbiro. Ocenjevanja kakovosti pod okriljem sejmov AGRA in INPAK ter blagovne znamke Vino Slovenija Gornja Radgona izvajajo mednarodne ko-misije z vrhunskimi neodvisnimi strokovnjaki iz Slo-venije in tujine.

Pri organizaciji ocenjevanj Pomurski sejem tesno sodeluje z vodilnimi znanstvenimi in izobraževalnimi ustanovami, kot so Katedra za tehnologije, prehrano in vino Biotehniške fakultete Ljubljana, Veterinarska fakulteta Ljubljana ter Akademija za likovno umet-nost in oblikovanje Ljubljana.

Ocenjevanja pod strokovnim očesom

Natančno meritev kakovosti zago-tavljajo: Mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, Mednaro-dno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov, Mednarodno ocenjevanje

sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, Odprto držav-no ocenjevanje vin - Vino Slovenija Gornja Radgona, Ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo, Mednaro-

dno ocenjevanje kmetijske meha-nizacije in opreme ter Slovenski oskar za embalažo.

35

Mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkovNajboljše meso in mesne izdelke nagradi strokovna komisija z bro-nastimi, zlatimi, srebrnimi in veli-kimi zlatimi medaljami. Priznanje Šampion kakovosti lahko prejme izdelek, ki je bil tri leta zapored nagrajen z zlato medaljo. Proizva-jalci pa se lahko potegujejo tudi za Priznanje za tržno ponudbo svežega mesa ter Priznanje za varne mesnine. Vsako leto raz-piše komisija tudi tekmovanje za priznanje v eni izmed posebnih kategorij izdelkov.

Mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkovRazen bronastih, zlatih, srebr-nih in velikih zlatih medalj lahko prejmejo izdelki najvišje kakovosti šampionski naziv, ob njih pa podeli komisija tudi posebna priznanja za doseženo izjemno kakovost.

Mednarodno ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vodNagrade, ki jih lahko pričakujejo najboljši izdelki, so bronasta, sre-brna, zlata in velika zlata medalja ter posebno priznanje Šampion kakovosti.

Ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo Čebelarji so za svoj med lahko na-grajeni s srebrnimi, bronastimi in zlatimi medaljami, s priznanjem Šampion za med z najvišjim števi-lom doseženih točk, ter z nazivom Prvak vrste.

Mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opremeVrhunska kmetijska mehanizacija in oprema za poteguje za brona-ste, srebrne in zlate medalje. Po-sebni nagradi pa vsako leto komi-sija podeli za najboljši novi izdelek slovenske proizvodnje ter za naj-boljši novi izdelek tuje proizvodnje.

36

Odprto državno ocenjevanje vin - Vino Slovenija Gornja Radgona Ocenjevanje Vino Slovenija Gor-nja Radgona poteka v dveh delih, kot najpomembnejše preverjanje kakovosti slovenskih vin v medna-rodni konkurenci ter kot ocenje-vanje vin iz ekološko pridelane-ga grozdja, Vino Slovenija Gornja Radgona »BIO«. Nagrajena vina prejmejo srebrne, zlate in velike zlate medalje. Najbolje ocenjena vina v kategorijah suho

nearomatično belo vino, aromatič-no suho, polsuho belo, polsladko belo, sladko nearomatično belo, sladko aromatično belo, teran PTP, suho rdeče vino mlajše od treh let, suho rdeče starejše od treh let, peneče vino in BIO vino prejmejo naziv Šampion. Vina iz-brane sorte ocenjuje tudi komisija novinarjev, ki podeli naziv Novi-narski šampion. Tu pa so še prvaki vinsko turističnih cest in kot naj-višje priznanje Vinar leta.

Slovenski oskar za embalažoV sklopu sejma INPAK utrjuje svo-jo prepoznavnost Slovenski oskar za embalažo. S strokovnim oce-njevanjem, ki poteka po evropskih in svetovnih standardih kakovosti, vzpodbujata Gospodarska zbor-nica Slovenije in Pomurski sejem odličnost, nagrajujeta največje do-sežke s področja vseh vrst emba-laže, njenih sestavnih delov, proto-tipov in izboljšav. Nagrajeni izdelki so razstavljeni na posebni razstavi v okviru sejmov AGRA in INPAK, kar omogoča odličen vpogled v ra-zvoj trendov kakovosti, praktičnos-ti in inovativnosti.

37

VINSKA KRALJICA SLOVENIJE

Slovenija, vinorodna dežela. Kjer ljubezen do trte rodi neizmerno bogastvo narave. Kjer se v vsaki kapljici vina zrcali zgodba stoletne tra-dicije. Kjer znanje prehaja iz roda v rod, lente iz ene vinske kraljice na drugo. Ker dediščina živi z nami.

38

Projekt Vinska kraljica Slovenije že od leta 1996 združuje dragoce-no znanje o vinogradništvu in vi-narstvu z znanjem o vinu in vinski kulturi, z namenom širjenja zgod-be Slovenije kot prepoznavne vino-rodne dežele. Je simbol promocije vrhunskosti in raznovrstnosti slo-venskih vin, bogate dediščine vi-nogradništva in vinarstva, ki se iz roda v rod razvijata in izpopolnju-jeta s sodobnimi znanji in smer-nicami vinogradniške dejavnosti. Prvi častni izbor in kronanje vin-ske kraljice sega v leto 1996, od koder se je njen glas širil na vse strani neba.

Izbira vinske kraljice poteka vsa-ko leto pod okriljem Pomurskega sejma, kjer slavnostno zmago-valko izbere posebna komisija na osnovi javnega natečaja. Za laska-vi naziv se lahko potegujejo dekle-ta, ki dokažejo dobro splošno zna-nje, poznavanje vinogradništva in vinarstva v Sloveniji ter znanje pri ponujanju in postrežbi vina. Krite-riji izbora upoštevajo tudi sposob-nosti in znanja suverenega javne-ga nastopanja ter poznavanje tujih jezikov, ki prispevajo k večji mož-nosti promocije kraljice.

Prepoznavnost vinske kraljice v domovini in svetu predstavlja od-lično priložnost tudi za splošno promocijo slovenskega turizma in spoznavanje bogate slovenske kulturne dediščine, povezane s pridelovanjem, negovanjem in kul-turnim uživanjem vin ter drugimi dejavnostmi, običaji in tradicijami preteklosti. Ker vsaka zgodba, ki prihaja iz srca Slovenije, pripove-duje o njeni lepoti, gostoljubju in znamenitostih.

Z ljubeznijo do trte in njenih sadov

39

NOVE DIMENZIJE SEJMIŠČA NA TEMELJIH TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

Novi časi prinašajo nove smernice razvoja. Naši načrti za prihodnja leta so jasni in zarisujejo nove dimenzije uporabnosti prostora. Pomurski sejem bo pridobil prenovljeno sejmišče, z izboljšano sejemsko infrastruk-turo, ki bo temeljila na sodobnih načelih trajnostnega razvoja. Človeku in okolju prijazna gradnja ohranja ravnovesje življenja in izhaja ne le iz soži-tja med človekom in naravo, temveč tudi sožitja med ljudmi. Gradimo na višjem standardu za razstavljavce in obiskovalce naših sejmov.

40

uprava sejma, recepcija, tiskovno središče

dvorana – predavalnica

maneža

parkirišče

sejemska hala

vhod – izhod

hlevi za razstavo živine

Pomurski sejem skupaj s ponudniki turističnih storitev poskrbi za prijetno bivanje in dobro počutje vseh razsta-vljavcev in obiskovalcev v pokrajini gostoljubnih ljudi. V okolici Gornje Radgone so svetovno znani termalni vrelci, vinske kleti, naravne, zgodovinske in kulturne znamenitosti, ki jih obiskujejo turisti iz vseh kontinentov.

Podporne storitvePomurski sejem nudi partnerjem zunanje in pokrite površine v najem za razstave, predstavitve in skladi-ščenje.

Ponuja načrtovanje, izdelavo, postavitev, opremo, vzdrževanje in demontažo predstavitvenih prostorov, promocijskih površin, panojev, zastav ...

Zagotavlja logistično podporo, storitve transporta, nakladanja in razkladanja ter organizacijo parkiranja.

Na voljo so celovit informacijski, bančni, turistični, varovalni in zavarovalni servis, razglasna postaja oz. sejemski radio, recepcijska služba in novinarsko sre-dišče.

Za razstavljavce in obiskovalce prireditev organizira tudi nastanitev, avtobusni in druge vrste javnega pre-voza ter taksi službo.

Infrastruktura Sejmišče v Gornji Radgoni obsega 90.000 m2 vseh razstavnih površin. Od tega je 12.000 m2 sejemskih hal, 8.000 m2 montažnih hal, 43.000 m2 zunanjih raz-stavnih prostorov,2.400 m2 hlevov za razstavo živine, 15.000 m2 vzorčnih nasadov ter 17.000 m2 parkirnih površin.

Na vseh predstavitvenih prostorih so priključki za in-ternet, telefon, elektriko in vodo.

Ob razstavnih prostorih je 5 dvoran v velikosti od 50 do 200 m2 z vso tehnično opremo za izvajanje kongresne dejavnosti. Tu pa je tudi Vinski hram, namenjen degu-stacijam vin, družabnim srečanjem in pogostitvam.

41

Koper

Ljubljana

Gornja Radgona

Celje

CRO

HA

I

Maribor

Koper

Ljubljana

Gornja Radgona

Celje

CRO

HA

I

Maribor

DOBRODOŠLI V GORNJI RADGONI

Oddaljenost od Gornje Radgone

Maribor • 40 km • • • •

Graz • 80 km • • • • • • • •

Zagreb •140 km • • • • • • • • • • • • • •

Ljubljana •162 km • • • • • • • • • • • • • • • •

Dunaj • 210 km • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Trst • 258 km • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •• •

Koper • 270 km • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Budimpešta • 300 km • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

München • 460 km • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

42

Koper

Ljubljana

Gornja Radgona

Celje

CRO

HA

I

Maribor

Idejna zasnova, oblikovanje in realizacija: AV studio Besedilo: AV studio, Pomurski sejem Fotografije: Arhiv Pomurskega sejma, Jure Zauneker, AV studio, Shutterstock, Milan Klemenčič, Ivan Kramberger

Pomurski sejem, d.d.Cesta na stadion 2

9250 Gornja Radgona, SlovenijaTel.: 02/ 5642 116

Faks: 02/ 5642 160E-pošta: [email protected]

Na ponovno snidenje

Janez Erjavec, predsednik uprave

Mateja Jaklič, izvršna direktorica, članica uprave

Boris Nicolas Erjavec, projektni vodja, član uprave

mag. Vesna Dajčman, projektni vodja

Jana Dimec, projektni vodja

Robi Fišer, projektni vodja

Miran Mate, projektni vodja

Andrej Slogovič, projektni vodja

Natalija Dvoršak, organizatorka

Blaž Jaklič, organizator

Stanko Hamler, gospodar

Marjan Ščančar, vzdrževalec tehnike

Tamara Vogrin, poslovna sekretarka

43

www.pomurski-sejem.si