UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA · mednarodno povezujejo. Skozi zgodovino je sam institut posvojitve doţivel velike spremembe. Najprej je bilo vse usmerjeno v posvojitev odraslih

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

KSENJA PERTINAČ

PROBLEMATIKA MEDNARODNIH

POSVOJITEV

Diplomsko delo

Maribor, 2013

1

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PROBLEMATIKA MEDNARODNIH

POSVOJITEV

Študent: Ksenja Pertinač Številka indeksa: 71180718 Študijski program: UNI-B1-PRAVO Študijska smer: Pravo Mentor: doc. dr. Suzana Kraljić

Maribor, avgust 2013

2

Hvala doc. dr. Suzani Kraljić za mentorstvo in

vso pomoč pri izdelavi diplomske naloge.

Hvala moji družini, še posebej pa hvala tebi Peter,

ker si mi vedno stal ob strani.

3

POVZETEK:

V Sloveniji se soočamo s problemom neplodnosti in hkrati s problematiko ogromnega

števila otrok v rejništvu. Zaradi zapletenih, dolgotrajnih postopkov in ne dovolj

usposobljenega kadra je moţnost posvojitve slovenskega otroka samo mrtva črka na

papirju. Slovenci se zato mnoţično odločajo za posvojitve otrok iz tujine. Kljub

sporazumu z Republiko Makedonijo o mednarodnih posvojitvah se največ otrok še

vedno posvoji iz Ruske federacije. Razlog je dokaj kratka »čakalna doba« za otroka in

podobnost ruskega naroda našemu, tako se otrok lahko hitreje prilagodi novemu okolju.

Rusija ni podpisnica Haaške konvencije o varstvu otrok in mednarodnih posvojitvah, ki

določa minimume varstva otrok in pogoje za posvojitev. Najbrţ je tudi tu iskati razloge,

zakaj ne samo Slovenci ampak ljudje iz celega sveta mnoţično odhajajo po otroke v

Rusijo. Jasno je, da je postopek zaradi tega manj zapleten, potreben je samo denar.

Takoj, ko je v igri denar, pa pride tudi do moţnosti zlorab. Rusija je ena od drţav na

svetu, kjer letno ugrabijo največ otrok. Nekateri se kmalu vrnejo domov, za drugimi pa

se za vedno izgubi vsaka sled. Kaj se zgodi s temi otroci ni povsem znano. Se je pa

potrebno zavedati, da je velika moţnost, da ti otroci prisilno postanejo sirote in se jih

nato ponuja kot hitro dostopno »blago« v sirotišnicah. Bodoči posvojitelji morajo paziti

v prvi vrsti na interese otroka in šele nato na svoje interese. Zato je potrebno, da se

seznanijo s politiko drţave, v kateri nameravajo posvojiti in tako preprečijo trgovino z

otroci.

KLJUČNE BESEDE:

-Posvojitev

-Mednarodna posvojitev

-Trgovina z otroci

-Haaška konvencija o varstvu otrok in sodelovanje pri mednarodnih posvojitvah

4

SUMMARY:

In Slovenia we are facing with the problem of infertility and also with huge number of

children in foster care. Due to complicated, time-consuming procedures and not enough

qualified staff is the posibillity to adopt an Slovenia child only a dead letter. This is the

reason whay Slovenians are massively adopting children from abroad. Despite the

agreement on intercountry adoption with the Republic of Macedonia most of the

children is still adopted from Russian Federation. The reason is quite short "waiting

period" for the child and the similarity between nations, so the child can quickly adapt

to the new environment.

Russia has never signed the Hague adoption convention which provides minimum

protection of children and conditions for adoption. That is probably the reason why

Slovenians and people from around the world are massively adopting russian children.

Therefore the adopting procedure is less complicated and all you need to adopt a child is

money. As soon as there is money in the game, there is also a posibillity of abuse.

Russia is one of the countries in the world where every year a huge number of children

is kidnapped. Some of theme soon return home but others are lost forever. What exactly

happens to them nobody knows. There is a possibility that those children end up in

orphanages. Future adoptive parents must always work in the best interest of the

children. Therefore it is necessary to get acquainted with the policy of the country in

which they intend to adopt in order to prevent children trafficking.

KEYWORDS:

-Adoption

-International adoption

-Children trafficking

-The Hague adoption convention

5

KAZALO

1 UVOD .................................................................................... 7

2 OPREDELITEV POJMA IN VRSTE POSVOJITVE .......................... 9

2.1 Pojem posvojitve ............................................................................... 9

2.2 Popolna in nepopolna posvojitev .................................................... 10

2.3 Enostranska in dvostranska posvojitev ............................................ 10

2.4 Mednarodna posvojitev .................................................................. 10

2.4.1 Države podpisnice bilateralne pogodbe .......................................................... 12

2.4.2 Države podpisnice Haaške konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri

mednarodnih posvojitvah ......................................................................................... 12

2.4.3 Druge države ................................................................................................... 12

3 PRAVNA UREDITEV MEDNARODNIH POSVOJITEV ................ 14

3.1 Slovenija .......................................................................................... 14

3.2 Evropa ............................................................................................. 17

3.2.1 Svet Evrope ...................................................................................................... 17

3.2.2 Evropska unija ................................................................................................. 20

3.3 Mednarodne konvencije in sporazumi ............................................ 21

3.3.1 Haaška konferenca za mednarodno zasebno pravo ....................................... 21

3.3.2 Organizacija združenih narodov ...................................................................... 22

3.3.3 Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o

meddržavnih posvojitvah ......................................................................................... 24

4 POTEK POSVOJITVE IN PRAVNE POSLEDICE .......................... 26

4.1 Pogoji za posvojitev ......................................................................... 26

4.1.1 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati posvojitelj ....................................................... 26

4.1.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati posvojenec ..................................................... 27

4.2 Postopek posvojitve ........................................................................ 28

6

4.3 Pravne posledice posvojitve ............................................................ 30

4.4 Prenehanje posvojitve ..................................................................... 30

5 PROBLEMATIKA TRGOVINE Z OTROCI .................................. 32

5.1 Posvojitev kot iluzija ........................................................................ 32

5.2 Haaška konvencija o mednarodnih posvojitvah kot dobra rešitev? ..33

5.3 Korupcija še vedno ostaja ................................................................ 34

5.3.1 Odločen »NE« korupciji ................................................................................... 35

5.4 Slovenija ......................................................................................... 36

5.5 Ruska federacija .............................................................................. 38

5.5.1 Zakaj ravno Rusija? ......................................................................................... 38

5.6 Izvor otrok ....................................................................................... 39

6 NOVE METODE IN NAČINI POSVOJITEV ................................ 41

6.1 Posvojitve na daljavo ....................................................................... 41

6.2 »Spletni katalogi otrok« .................................................................. 41

7 ZAKLJUČEK .......................................................................... 43

8 LITERATURA IN VIRI ............................................................. 45

8.1 Monografije ..................................................................................... 45

8.2 Pravni viri ........................................................................................ 46

8.3 Članki .............................................................................................. 48

8.4 Spletni naslovi ................................................................................. 49

7

1 UVOD

Dandanes naj bi se vsak peti par spopadal s problemom neplodnosti. O neplodnosti

govorimo, ko ţenska kljub rednim spolnim odnosom, dvakrat do trikrat na teden, v roku

enega leta ne zanosi. Vzrok za takšno stanje je iskati predvsem v starosti, pri kateri se

pari odločajo za prvega otroka. Medtem ko je najboljša moţnost zanositve med 20. in

24. letom, pa imajo ţenske v Sloveniji statistično prvega otroka pri 30. letih.1 Številka

parov, ki se soočajo z neplodnostjo, pa naj bi bila neuradno še veliko višja, saj se pari,

ki imajo ţe enega otroka ne vštevajo v to statistiko, pa tudi tisti ne, ki se zaradi raznih

verskih nazorov ne odločajo za zdravljenje.

Ko se posameznik sooči z neplodnostjo, se ga najprej napoti na zdravljenje. Nato se jim

ponudi moţnost umetne oploditve in nenazadnje ostane še posvojitev. V Sloveniji se

letno posvoji zelo malo otrok. Število posvojitev pa glede na podatke Ministrstva za

delo druţino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ), zadnja leta narašča, še vedno

pa je veliko več posvojencev, ki prihajajo iz drugih drţav. Številka slovenskih

posvojencev je še posebej nizka in zaskrbljujoča zaradi tega, ker imamo v rejništvu več

kot 1000 otrok, ki čakajo na posvojitev.2

Razlog za nizko število posvojitev je v zapleteni dokumentaciji in dolgih postopkih, ki

jih vodijo naši Centri za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Po podatkih MDDSZ je

bilo leta 2011 kar 427 vlog za posvojitev, CSD so jih preverili in ocenili za ustrezne

okoli 300, za ostale pa še niso podali končnega mnenja. Torej parom, ki čakajo na

posvojitev, ne ostane dosti upanja, da bodo kmalu posvojili. Vsaj ne Sloveniji. Prav

zaradi tega so vedno bolj priljubljene posvojitve v drugih drţavah, tudi drţavah izven

Evrope. Takšne posvojitve so precej drage, cene se gibljejo od 10 000 € naprej. Velik in

zaskrbljujoč problem, ki se pojavlja pri mednarodnih posvojitvah je tudi trgovina z

otroci. Ko oseba posvoji otroka se na ţalost največkrat ne vpraša, kako je ta otrok postal

sirota ali zakaj niso nikoli nič izvedeli o njegovih starših. Nihče ne pomisli, kako se

počutijo starši, ki izgubijo otroka, zato da ga dobi nekdo drug, z denarjem v drugi

drţavi. Na ţalost, v Sloveniji ni zavedanja o tej problematiki in je glavni cilj samo čim

večje število posvojitev, izvor otroka pa se ne preverja.

1 Muoja besejda, URL: http://tinomamic.blogspot.com/2012/07/posvojitev-otroka-cakati-ali-placati.html

(28.8.2013). 2 Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve, URL:

http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/statistika/rejnistvo/,

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/posvojitve/ (25.7.2013).

8

V diplomski nalogi bom predstavila sam pojem posvojitve, kako se lahko posvojitev

izvede in mednarodne akte na tem področju. Dotaknila se bom tudi pereče teme o

trgovini z otroci in korupciji, ki omogoča ogromne zasluţke ugrabiteljem in

posrednikom pri trgovini z otroci. Še posebej se bom posvetila sporazumu o

mednarodnih posvojitvah, ki ga je Slovenija podpisala z Republiko Makedonijo.

Nekaj besed bom namenila tudi novim oblikam posvojitev, ki se pojavljajo. Tu gre

predvsem za »spletne trgovine otrok«. Bodoči posvojitelji lahko v internetni obrazec

vtipkajo kakšne lastnosti si ţelijo na otroku in brskalnik jim iz baze podatkov pokaţe

primerne otroke. Tu se pojavi vprašanje moralnosti, etičnosti in ali so posvojitve res le v

dobro otroka?! Pojavlja se tudi dvom, kakšni so bodoči posvojitelji, ki naj bi imeli svoje

otroke brezpogojno radi, če ne bodo zadovoljni z otrokom, ki ni po njihovih merah. Ga

mogoče ne bodo imeli radi samo zato ker nima modrih oči in svetlih las?!

Dejstvo je, da drţave ţelijo veliko posvojitev, če je moţno, predvsem posvojitve lastnih

otrok. Da bi bodočim posvojiteljem olajšale postopke posvojitve tujih otrok, sprejemajo

razne meddrţavne sporazume. Slednji pa prej kot olajševalne okoliščine, povzročijo

dodatne in zapletene postopke. Vse to z namenom varstva otrok.

Rusija je drţava, ki ni podpisnica nobenih mednarodnih sporazumov na tem področju in

zato so tu postopki za posvojitve laţji in predvsem hitrejši. Tu je iskati razloge, zakaj se

otroci mnoţično posvajajo iz te drţave. To dostikrat pomeni, da ponudba ne dosega

povpraševanja in takrat smo priča trgovini z otroci. Otroci se ugrabljajo z namenom

prodaje v sirotišnice.

9

2 OPREDELITEV POJMA IN VRSTE POSVOJITVE

2.1 Pojem posvojitve

Finţgar Alojzij3 opredeljuje posvojitev, kot postopek, s katerim oseba prevzame

starševsko skrb za drugo osebo. Vse pravice in dolţnosti biološkega starša, se prenesejo

na posvojitelja. Za razliko od skrbništva in drugih podobnih oblik, ki so namenjene

skrbi za mladoletne, je posvojitev trajna oblika spremembe statusa. Prav zato je

zahtevana druţbena potrditev tega novega odnosa, ki nastane med posvojiteljem in

posvojencem. V preteklosti so nekatere drţave sprejemale posebne predpise, ki so

vsebovali določbe o posvojitvah, medtem ko so druge ţelele doseči podobne učinke na

manj formalne načine. To so dosegale predvsem preko pogodb, ki so vsebovale določbe

o dedni pravici posvojenca in starševskih dolţnostih posvojitelja, vse to brez uradnega

prenosa starševstva. Moderni sistemi posvojitev drţav 21. stoletja imajo na tem

področju sprejetih ogromno predpisov. Zaradi globalizacije pa se drţave tudi

mednarodno povezujejo. Skozi zgodovino je sam institut posvojitve doţivel velike

spremembe. Najprej je bilo vse usmerjeno v posvojitev odraslih posameznikov in

ureditev njihove dedne pravice, medtem ko je sedaj pozornost usmerjena v posvojitve

otrok in mladostnikov, ter oblikovanja druţine s slednjimi.

V Sloveniji je temeljni zakon na področju posvojitev Zakon o zakonski zvezi in

družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR).4 Ta v 20 členih ureja osnovna pravila

o posvojitvah. Opredeljuje jih kot institut, ki je primarno namenjen skrbi za potrebe

brezdomnih, zlorabljenih in pobeglih otrok. Organ ki vodi postopek posvojitve je CSD

v sodelovanju z MDDSZ. Slednji je tudi pritoţbeni organ glede odločitev CSD.

Slovenija je med drugim tudi podpisnica konvencij in sporazumov na tem področju. Kot

članica Evropske unije pa mora spoštovati tudi pravila te skupnosti.

3 Finţgar Alojzij, Rodbinsko pravo, Uradni list LRS, Ljubljana, 1957, str. 108.

4 Zakon o zakonski zvezi in druţinskih razmerjih (ZZZDR) Uradni list SRS, št. 15/1976,

Spremembe: Uradni list SRS, št. 30/1986-ZNP (20/1988 popr.), 1/1989, 14/1989, RS, št. 13/1994-ZN,

82/1994-ZN-B, 29/1995-ZPDF, 26/1999-ZPP, 60/1999 Odl.US: U-I-273/98, 70/2000-ZZNPOB, 64/2001,

110/2002-ZIRD, 42/2003 Odl.US: U-I-312/00-40, 16/2004, 69/2004-UPB1, 101/2007 Odl.US: U-I-

328/05-12, 122/2007 Odl.US: U-I-11/07-45, 90/2011 Odl.US: U-I-85/10-10, 84/2012 Odl.US: U-I-30/12-

12.

10

2.2 Popolna in nepopolna posvojitev5

Popolna posvojitev pomeni, da se med posvojencem in posvojiteljem ustvari

popolnoma enako razmerje kot je bilo prejšnje med naravnimi starši in otrokom. Prav

tako nastanejo enaka razmerja do sorodnikov, kot bi bila če bi bil posvojenec naravni

potomec posvojitelja. Naš zakon ZZZDR pozna samo popolno posvojitev. Taka

posvojitev je trajna, saj se ne more razvezati, to določa 144. člen ZZZDR.

Nepopolna posvojitev se za razliko od popolne lahko razveţe. Ta vrsta posvojitve

ustvarja med otrokom in posvojiteljem podobno razmerje, kot je obstajalo prej z

naravnimi starši. Ne nastane pa sorodstveno razmerje med sorodniki posvojitelja in

posvojencem. Posvojenec ima še vedno pravice in dolţnosti do sorodnikov in svojih

staršev. Tako ureditev je določal Temeljni zakon o posvojitvah iz leta 1947, v

Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ).

2.3 Enostranska in dvostranska posvojitev

Enostranska posvojitev, do nje pride takrat, ko zakonec posvoji otroka svojega

zakonca. Razmerje med posvojenci in naravnimi starši se ne pretrga. Ta oblika

posvojitve je enostavnejša, predvideva jo tudi naš ZZZDR.

Dvostranska posvojitev je primer, ko se za posvojitev odloči par. Ta oblika je

kompleksnejša in zahtevnejša. Za razliko od enostranske posvojitve se razmerja med

posvojencem in naravnimi starši prekinejo. Zaradi tega je potrebno bolj skrbno in

vestno preveriti kakšni so bodoči starši. ZZZDR omogoča tudi to vrsto posvojitve.

2.4 Mednarodna posvojitev

Mednarodne posvojitve, imenovane tudi meddrţavne ali nadnacionalne posvojitve. To

so vrste posvojitev, pri kateri posameznik ali par, pravno in trajno postane starš otroka,

ki prihaja iz druge drţave in je druge narodnosti. Takšni posvojitelji morajo ponavadi

izpolnjevati pogoje za posvojitev v drţavi, kjer sami prebivajo, prav tako pa morejo

izpolnjevati pogoje drţave, iz katere prihaja posvojenec. Zaviršek Darja, Kobal Barbara,

5 Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, Druţinsko pravo, III. spremenjena in dopolnjena izdaja,

Maribor, 2000.

11

Cacinovic Vogrincic Gabi in drugi6 trdijo, da se mednarodna posvojitev se razlikuje od

pojma medkulturne posvojitve. Dejstvo pa je, da druţine dostikrat postanejo

medkulturne, če posvojijo otroka druge narodnosti.

Predpisi drţav se zelo razlikujejo glede na njihovo pripravljenost dopustitve

mednarodne posvojitve. Nekatere drţave imajo zelo dobro uveljavljena pravila in

ustaljene postopke. Taki drţavi sta tudi Kitajska in Juţna Koreja. Spet druge pa imajo

zelo stroga pravila in mednarodne posvojitve izrecno prepovedujejo. Rusija naprimer, je

lani celo grozila s prepovedjo mednarodnih posvojitev, saj je, kot piše v članku Nina

Šavli,7 neka ameriška posvojiteljica poslala svojega sedemletnega posvojenca samega

na letalo za Rusijo. Romunija je leta 2005 začasno sprejela zakon, ki je prepovedoval

mednarodne posvojitve. Trdila je namreč, da so vsem sirotam našli bodoče posvojitelje

znotraj drţave. Nekatere drţave, tu govorimo predvsem o afriških drţavah, so v

zadnjem času zaostrile pravila in razširile listo zahtev za bodoče posvojitelje.8 Malavi

zahteva celo stalno prebivališče pri njih, dopuščajo pa tudi morebitne izjeme.

Ko govorimo o mednarodnih posvojitvah, imamo na voljo tri različne moţnosti. Prva je

moţnost posvojitve otroka iz drţave, s katero ima Slovenija podpisano bilateralno

pogodbo. Druga je moţnost posvojitve otroka iz drţave, ki je podpisnica Haaške

konvencije o varstvu otrok ter sodelovanju pri mednarodnih posvojitvah (v nadaljevanju

MKVO).9 Tretja moţnost pa je posvojitev otroka iz tretje drţave, s katero nimamo

sklenjenega nobenega sporazuma, in prav tako ta drţava ni podpisnice nobene

konvencije na tem področju.10

Ne glede na to, za katero vrsto posvojitev gre, CSD postopa enako. Posvojitelj, ki ţeli

posvojiti vloţi vlogo na CSD, nato ta oceni primernost kandidata. Ta ocena primernosti

kandidata, pa je pomembna referenca tudi za naprej.11

Drţave namreč zahtevajo,

pozitivno mnenje CSD kot pogoj za posvojitev.

6 Zaviršek Darja, Kobal Barbara, Cacinovic Vogrincic Gabi in drugi, Postopki, organizacije in standardi

na področju posvojitev, Republika Slovenija, Ljubljana, 2009. 7 Šavli Nina, Spremembe na področju mednarodnih posvojitev v Rusiji, v: Pravna praksa, Druţinsko

pravo, št. 14, 14.4.2011, str. 16-19. 8 Intercounty adoption, URL;

http://adoption.state.gov/country_information/country_specific_info.php?country-select=malawi

(30.8.2013). 9 Zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddrţavnih posvojitvah (MKVO),

Uradni list RS-MP, št. 14/1999. 10

RTV SLO, URL: http://www.rtvslo.si/turbulenca/novica/144 (25.7.2013). 11

Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve, URL:


12

2.4.1 Države podpisnice bilateralne pogodbe

Gre za primer, ko dve drţavi, ki ţelita urediti problematiko posvojitev omogočita druga

drugi krajše in manj zapletene postopke. Posvojitelji iz teh drţav imajo ponavadi

prednost. Tako starši, kot otroci naj bi bili v primeru take posvojitve varnejši. Edina

tovrstna pogodba ki jo ima Slovenija, je bilateralna pogodba z Makedonijo, ki je začela

veljati leta 2008. Slovenija si prizadeva skleniti več takšnih pogodb, a po mnenju

Ferčiča, Hojnikove in Tratnika,12

njena majhnost in posledično majhna pogajalska moč

ne omogočata dobrega pogajalskega izhodišča. Drţave nam posledično niso

pripravljene »izročati« otrok v posvojitev.

2.4.2 Države podpisnice Haaške konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri mednarodnih posvojitvah

MKVO je najpomembnejši tovrstni dokument na mednarodni ravni, ki od leta 2002

velja tudi v Sloveniji. Problematično je predvsem to, da so jo podpisale drţave v katerih

ni veliko otrok za posvojitev. To so predvsem drţave Evropske unije brez balkanskih

drţav, izjema je Makedonija, ki jo je podpisala leta 2009.13

2.4.3 Druge države

To so drţave, ki niso podpisnice nobenega sporazuma in konvencije. Za tovrstne

posvojitve velja, da drţava otroka določa pogoje, ki jih morajo posvojitelji izpolniti,

določijo pa tudi postopek. Problem takšnih posvojitev je, da posvojitelji to delajo brez

kakršne koli zagotovljene pravne varnosti. Pa vendar je ta oblika mednarodnih

posvojitev še vedno najbolj uspešna. Dober primer tega je Rusija, drţava iz katere se

12

Ferčič Aleš, Hojnik Janja, Tratnik Matjaţ, Uvod v pravo Evropske unije, GV Zaloţba, Ljubljana, 2011. 13

Drţave podpisnice so; Albanija, Avstralija, Avstrija, Belorusija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, Ciper

Češka, Čile, Črna gora, Danska, Ekvador, Estonija, Finska, Francija, Filipini, Grčija, Gruzija, Irska,

Indija, Islandija, Izrael, Islandija, Juţnoafriška Republika, Kanada, Kitajska, Kostarika, Latvija, Litva,

Luksemburg, Makedonija, Madţarska, Malta, Mavrici, Mehika, Monako, Nemčija, Nizozemska, Nova

Zelandija, Norveška, Panama, Paragvaj, Peru, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija,

Španija, Šrilanka, Švedska, Švica, Urugvaj, Venezuela, Vietnam, Zdruţene drţave Amerike, Zdruţeno

kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

HCCH- Hague conference on privat international law, URL:

http://www.hcch.net/index_en.php?act=conventions.status&cid=69#mem (30. 8. 2013).

13

otroci mnoţično posvajajo. Slovenija si s slednjo ţeli skleniti tudi bilateralni sporazum.

Dogovor med drţavama je bil, kot piše Nina Šavli,14

da slovenska stran predloţi ruski

strani osnutek sporazuma, ki bo sluţil kot delovno gradivo. Vse to je bilo storjeno leta

2010, napredka pa še ni. Razlog za tako stanje je iskati predvsem v nezainteresiranosti

Ruske strani za tak sporazum. Moţnost sporazuma z Rusijo se po besedah Ferčiča,

Hojnikove in Tratnika,15

obeta na ravni EU. Ta ima namreč močnejša pogajalska

izhodišča kot posamezne drţave.

14

Šavli Nina, Spremembe na področju mednarodnih posvojitev v Rusiji, v: Pravna praksa, Druţinsko

pravo, št. 14, 14.4.2011, str. 16-19. 15

Ferčič Aleš, Hojnik Janja, Tratnik Matjaţ, Uvod v pravo Evropske unije, GV Zaloţba, Ljubljana, 2011.

14

3 PRAVNA UREDITEV MEDNARODNIH POSVOJITEV

3.1 Slovenija

Temeljni vir in izhodišče pravnih pravil v Sloveniji je Ustava Republike Slovenije (v

nadaljevanju URS).16

Slednja določa tudi osnovna načela posvojitve. V 3. odstavku 56.

člena določa, da otroci in mladoletniki, ki nimajo staršev, oziroma za katere starši ne

skrbijo ali tisti, ki so brez ustrezne druţinske oskrbe, uţivajo posebno varstvo drţave.

Hkrati pa napotuje, da naj njihov poloţaj ustrezno uredi zakon. Izvedbeni zakon na tem

področju je ZZZDR. Šturm in drugi v Komentarju URS17

pišejo, da temeljne

svoboščine in pravice bolj podrobno kot ZZZDR, ureja Konvencijo ZN o otrokovih

pravicah (v nadaljevanju KOP)18

. ZZZDR podrobno ureja samo pravico do

preţivljanju, otroke pa varuje le posredno z opredelitvijo dolţnosti staršev. Glede na

določbe 8. člena URS, se KOP uporablja neposredno. Avtorji menijo, da bi naš zakon to

moral urediti.

ZZZDR določa pogoje, ki se morajo izpolniti da pride do pravno veljavne posvojitve.

Prav tako določa sama razmerja, ki s tem nastanejo. Posvojitev opredeljuje kot institut

varstva mladoletnikov.

Zakon, ki prav tako ureja to tematiko je Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in

postopku (v nadaljevanju ZMZPP).19

To je zakon, ki ureja pristojnost slovenskih sodišč

v razmerjih z mednarodnim elementom, prav tako ureja sam postopek in kolizijske

norme. Pove nam, katero pravo se bo uporabilo v določenem primeru in ali je podana

pristojnost slovenskega sodišča.

Kot navezno okoliščino za ugotavljanje prava pri samih posvojitvah, uporablja

drţavljanstvo posvojenca in posvojitelja. Če sta posvojenec in posvojitelj iz različnih

drţav, pa se uporabijo kumulativno pravila obeh drţav, katerih drţavljana sta. Miroslava

16

Ustava Republike Slovenije (URS) Uradni list RS, št. 33I/1991, spremembe Uradni list RS, št. 42/1997,

66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006, 47/2013, 47/2013, 47/2013, 47/2013. 17

Šturm Lovro, Arhar France, Plauštajner Konrad, Rijavec Vesna, Toplak Ludvik in drugi, Komentar

Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske drţavne in evropske študije, Ljubljana, 2002. 18

Konvencija ZN o otrokovih pravicah, sprejeta na Generalni skupščini Zdruţenih narodov 20.

Novembra 1989 z resolucijo št. 44/25, objavljen v Uradnem listu SFRJ– Mednarodne pogodbe št.

15/1990, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije zdruţenih narodov in konvencij,

sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo objavljen v Uradnem listu RS – Mednarodne

pogodbe št. 9/1992. 19

Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) Uradni list RS, št. 56/1999, Spremembe:

Uradni list RS, št. 45/2008-ZArbit.

15

Geč Korošec v knjigi Mednarodno zasebno pravo20

opozarja, da lahko pride do uporabe

treh pravnih redov drţav, ker ZMZPP določa njihovo kumulativno uporabo. Namreč, če

zakonca različnih drţavljanstev posvojita tujega otroka, se uporablja pravo drţave

katere drţavljan je otrok in pravi drţav, katerih drţavljana sta en in drug zakonec. Geč

Koroščeva nadaljuje, da torej ni zapletov, kadar so vsi akterji pri posvojitvi drţavljani

iste drţave. Do teţav lahko pride pri kumulativnem navezovanju, sploh kadar drţave

nek pogoj različno opredeljujejo.21

Za obliko posvojitve, je po četrtem odstavku 46.

člena, pristojno pravo drţave, kjer se sklene posvojitev, torej za obliko posvojitve velja

splošno pravilo locus regit forman actus.22

V 47. členu določa, da se učinek posvojitve

določa po pravu drţave, katere drţavljana sta posvojenec in posvojitelj. Če pa sta

slednja drţavljana različnih drţav, pride do uporabe prava drţave, v kateri imata stalno

prebivališče. Če nimata prebivališča v isti drţavi, se pa uporabi pravo drţave katere

drţavljan je posvojenec.

ZMZPP je zakon, katerega uporabo izključujejo akti Evropske unije (v nadaljevanju

EU) in mednarodne konvencije, zato je uporaba tega zakona bolj redka. V veljavo pride

predvsem pri razmerjih ko so posvojenci ali posvojitelji iz drţav tretjega sveta, ali pa iz

tistih drţav, ki niso podpisnice konvencij in članice EU. ZMZPP je eden redkih

zakonov, če ne kar edini v slovenski zakonodaji, ki daje prednost mednarodnim aktom

in pravu EU.23

ZMZPP prav tako ureja priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, tudi s

področja posvojitev. Neţa Kogovšek24

piše o primeru, ko je homoseksualni par posvojil

deklico v ZDA in ţelel priznanje te odločbe v Sloveniji. Pojavilo se je vprašanje, ali je

posvojitev v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije? Naše Vrhovno sodišče, je

kljub vsem zapletom to odločbo priznalo.

Poskus ureditve druţinskih razmerij je bil leta 2011 z Družinskim zakonikom.25

Drţavni zbor ga je sprejel 16. junija 2011, nato je bil zaradi domnevno sporne vsebine,

razpisan referendum 25. marca 2011. Ob 30% udeleţbi je bil zakonik zavrnjen s 55%

20

Geč-Korošec Miroslava, Mednarodno zasebno pravo, knjiga 1, splošni del, Uradni list Republike

Slovenije, Ljubljana, 1994. 21

Geč-Koroščeva navaja primer preizkusne dobe, nekatere drţave so jo striktno določile, druge pa ne. V

slovenski praksi se je uveljavil enoletni rok. 22

Prevod: formalnosti posla po pravu kraja, kjer se opravljajo. Geč-Korošec Miroslava, Mednarodno

zasebno pravo, knjiga 1, splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1994, str. 77. 23

4. člen ZMZPP; Ta zakon se ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni

pogodbi. 24

Kogovšek Neţa, Je posvojitev, izvedena v tujini, lahko v nasprotju z javnim redom RS?, v: Pravna

praksa, Druţinsko pravo, št. 42, 29.10.2009, str. 13-15. 25

Druţinski zakonik, uradna spletna stran Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve Republike

Slovenije, URL: www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.../DZak-sprejet-16-6-11.doc (26.7 2013).

16

glasov. Kot piše Avbelj,26

so bile pobudnikom referenduma so bile sporne določbe o

zakonski zvezi in moţnosti posvojitve otroka s strani homoseksualnih parov. Pri tem so

pozabili, da je primarna in edina naloga druţinskega prava, da varuje dobrobit otroka in

da pod nobenim pogojem ne bi smeli postaviti osebnih zamer in lastnih predsodkov

pred samo varstvo otrok.27

To, da zakonik ni bil sprejet, je bila predvsem posledica

nizke volilne udeleţbe. Izkazalo se je, da so na volišče odšli predvsem desno usmerjeni

volivci, liberalno usmerjeni pa so zapadli v politično in volilno apatijo. Druţinski

zakonik je prinašal veliko poenostavitev postopkov in je bolj uspešno varoval pravice

otroka.28

Tako kot ZZZDR je tudi Druţinski zakonik urejal samo popolno posvojitev. O

posvojitvah bi odločalo sodišče na predlog CSD. Otroka bi lahko posvojila tudi

zunajzakonska partnerja in ne samo zakonca. Hkrati s spremembo opredelitve

ţivljenjske skupnosti, kot skupnosti dveh oseb istega ali različnega spola, se je odprla

tudi moţnost posvojitve otroka s strani homoseksualnih parov. Zagovorniki

Druţinskega zakonika so izpostavljali predvsem, da je ta moţnost posvojitve omejena

na osebi, ki ţivita v ţivljenjski skupnosti in je eden od njiju naravni starš tega otroka.

Torej je Druţinski zakonik dajal samo moţnost enostranske posvojitve s strani

homoseksualnega, ne pa tudi dvostranske. To vprašanje ni bilo nikoli v javnosti povsem

razčiščeno in najbrţ je tudi to eden od razlogov za njegovo nesprejetje.29

Predlog

zakonika ni predvideval starostne omejitve, pri kateri otroku ne bi bilo dovoljeno dati

mnenja o posvojitvi. Po desetem letu, pa je kot pogoj za veljavno posvojitev zahteval

soglasje otroka za posvojitev. Soglasje staršev za posvojitev pred rojstvom otroka in 8

tednov po rojstvu staršev ne bi zavezovalo. Te določbe so bile napisane predvsem zaradi

varstva matere, saj je po rojstvu otroka moţna poporodna depresija. Do posvojitve bi

lahko prišlo v roku pol leta od izpolnitve vseh pogojev, če bi CSD ocenil da je to v

otrokovo korist pa še prej. ZZZDR predvideva rok eno leto. Predlagatelj je prav tako

predlagal vzpostavitev centralne zbirke kandidatov in otrok za posvojitev, prav tako pa

vzpostavitev centralne zbirke izvedenih posvojitev v Republiki Sloveniji. V primeru

poskusne dobe, ko se otrok začasno zaupa bodočemu posvojitelju, se za to dobo ne bi

26

Avbelj Matej, Druţinski zakonik, moralne eksternalije in pravni voluntarizem, v: Pravna praksa,

Druţinsko pravo, št. 42, 29.10.2009, str. 15-18. 27

24UR, S.S., URL: http://www.24ur.com/novice/slovenija/druzinski-zakonik.html (30.8.2013). 28

MDDSZ, Predlog druţinskega zakonika (kratek povzetek), URL: http://www.mddsz.gov.si/si/

(30.8.2013). 29

DELO, Marko Jakopec, URL: http://www.times.si/sport/pravica-istospolnih-do-posvojitve-otrok-se-

vedno-predmet-razhajan--bbd7ab251f-01e2977ed8.html (30.8.2013).

17

uporabljale določbe o rejniški dejavnosti. Vsi ti ukrepi so strmeli k večji koristi otroka,

glavni namen določb je bil otroku izbrati najboljše moţne starše, ne glede na njihovo

spolno in drugo usmerjenost. Tako je predlagane izboljšave predstavilo MDDSZ.30

3.2 Evropa

Na področju starega kontinenta imamo dve organizaciji oziroma skupnosti, pri katerih

nastajajo akti vseevropskega pomena, med drugim tudi na področju posvojitev. To sta

Evropska unija in Svet Evrope.

3.2.1 Svet Evrope

Svet Evrope31

je vodilna organizacija na področju varstva pravic na stari celini. Ima 48

članic, kar 28 od njih pa je tudi članic EU.32

Vse njihove članice so se zavezale

spoštovati Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin

(v nadaljevanju EKČP),33

to je sporazum, ki zagotavlja varovanje človekovih pravic,

vladavine prava in demokracije. Evropsko sodišče za človekove pravice (v

nadaljevanju ESČP) pa izvaja nadzor nad njenim izvajanjem. Ko posameznik v matični

drţavi izčrpa vse pravne poti za varstvo neke človekove pravice, ki mu je bila kršena,

lahko toţbo predloţi tudi ESČP. To pa pomeni, da mora posameznik v matični drţavi

po pravico tudi na Ustavno sodišče, šele nato mu je odprta pot v Strasbourg. Za podpis

EKČP se ţe nekaj časa pripravlja EU. Ferčič, Hojnik in Tratnik34

menijo, da če bi

slednja podpisala konvencijo, bi to neuradno pomenilo, da se je podredila Svetu Evrope.

30

MDDSZ, Predlog druţinskega zakonika (kratek povzetek), URL: http://www.mddsz.gov.si/si/

(30.8.2013). 31

Uradna spletna stran Sveta Evrope, URL:

http://www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=quisommesnous&l=en (26.7.2013). 32

Drţave članice so: Albanija, Andora, Armenija, Avstrija, Azerbajdţan, Belgija, Bolgarija, Bosna in

Hercegovina, Ciper, Češka, Črna gora, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Gruzija, Hrvaška,

Irska, Islandija, Italija, Latvija, Liechenstein, Litva, Luksemburg, Madţarska, Makedonija, Malta,

Moldavija, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, San

Marino, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina in Velika Britanija.

Zadnja je maja 2007 postala članica Črna gora, Belorusija je za članstvo zaprosila leta 1993 in še vedno

čaka na povabilo.

Ministrstvo za zunanje nadeve (MZZ), URL:

http://www.mzz.gov.si/si/coe/o_svetu_evrope/drzave_clanice_sveta_evrope/ (30.8.2013. ) 33

Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s

protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11

(MKVCP) Uradni list RS-MP, št. 7/1994, Spremembe: Uradni list RS, št. 78/2006 Odl.US: Up-555/03-

41, Up-827/04-26. 34

Ferčič Aleš, Hojnik Janja, Tratnik Matjaţ, Uvod v pravo Evropske unije, GV Zaloţba, Ljubljana, 2011.

18

Tega zaenkrat še ni pripravljena storiti. Podpis bi pomenil vzpostavitev skupnega

pravnega prostora na področju varstva človekovih pravic za 820 milijonov prebivalcev.

Temeljni akt Sveta Evrope na področju posvojitev je Evropska konvencija o

posvojitvi otrok,35

sprejeta leta 1976 v Strasbourgu. Slovenija ni nikoli podpisala te

konvencije, saj je konvencija bolj »odprte« narave kot naš ZZZDR. Dovoljuje namreč,

da drţave sprejmejo tudi določbe, ki omogočajo posvojitve istospolnim parom.36

Njen

cilj in namen, glede na 12. člen je, da se otroku zagotovi varen dom in zanj najboljše

moţne posvojitelje. 3. člen določa, da se lahko otrok posvoji, če še ni dopolnil 18 let,

oziroma če še ni poročen ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti. V 6. členu je

določba, ki pravi, da če hoče otroka posvojiti poročena oseba, ali oseba v registrirani

istospolni partnerski skupnosti, je potrebna za veljavno posvojitev potrditev in strinjanje

partnerja. Če se smatra, da otrok razume namen in smisel posvojitve, se zahteva tudi

njegova privolitev. Če je otrokova izjava v nasprotju z njegovo koristjo, je ni treba

upoštevati. Glede na 5. člen 1 odstavek, se morata s posvojitvijo strinjati tudi naravna

starša tega otroka, ali pa oseba, ki lahko to strinjanje da namesto njiju. Privolitev mame

nekaj tednov po porodu ni veljavna, tako 4 odstavek istega člena, kakšen je ta čas

določijo pristojni organi. Namen te določbe je, da si mati po porodu nekoliko opomore

in se zaveda resnosti svoje odločitve. Konvencija dovoljuje posvojitve tako poročenim,

kot samskim, ter tudi homoseksualnim parom. Posvojitev je načeloma moţna samo

enkrat, vendar konvencija dovoljuje izjeme. Moţna je ponovna posvojitev, če je bila

prejšnja razveljavljena, če je prvi posvojitelj umrl in ob enostranski posvojitvi s strani

zakonca ali partnerja, to omogoča 2 odstavek 6. člena.

Starostna meja posvojitelja je postavljena med 18 in 35 let. Minimalna razlika med

njima pa mora biti vsaj 16 let. Ta določba je v 7. členu. Gre za popolno inkorporacijo

posvojenca v druţino posvojitelja. V 12. členu je določba, ki omogoča, da lahko oseba

posvoji kolikor otrok hoče, tudi če ima lastne biološke otroke, se ji ne sme odreči

pravica do posvojitve.

35

Svet Evrope, URL: http://conventions.coe.int/Treaty/en/Treaties/Html/058.htm (28.7.2013).

European convention on the adoption of children Convention europ enne en mati re d adoption des

enfants, Strasbourg, 24. IV.1967, Author: Council of Europe, Publisher: Strasbourg : Conseil de l'Europe,

1996, Series: European treaty series, no. 58. 36

Drţave, ki jih konvencija zavezuje: Avstrija, Češka, Danska, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Lihtenštajn,

Makedonija, Malta, Nemčija, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska, Švica, Zdruţeno

kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Council of Europe, URL:

http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ChercheSig.asp?NT=058&CM=&DF=&CL=ENG

(30.8.2013).

19

Leta 2008 je prišlo do dopolnitve te konvencije z novo konvencijo Sveta Evrope o

posvojitvi otrok.37 Ta sprememba je posledica hitrega razvoja na področju

gospodarstva in socialne varnosti. Konvencija izboljšuje sam postopek posvojitve v

posameznih drţavah, je jasnejša in varnejša, saj ne omogoča več zlorab. Kot pri vseh

tovrstnih aktih, je tudi ta namenjena primarno varstvu otrok. Ena izmed novosti, ki jih

določa, je obvezna privolitev očeta, tudi če je bil otrok rojen izven ţivljenjske

skupnosti. Konvencija omogoča otroku, da se seznani s svojo identiteto, naravnim

staršem pa, da ne izdajo svoje identitete, torej da ostanejo anonimni.38

Oseba ki lahko

posvoji, mora biti stara med 18 in 30 let.

Naslednji akt Sveta Evrope, ki zadeva področje posvojitev je Evropska konvencija o

uresničevanju otrokovih pravic39

(v nadaljevanju MEKUOP) iz leta 1996. Drţavni

zbor Republike Slovenije jo je sprejel 1.10.1999.40

MEKUOP se uporablja za področje

varstva, vzgoje otrok in stikov z njimi. Drţave so se zavezale, da se mora uporabljati

vsaj za tri področja druţinskega prava znotraj drţave. Ta področja morajo biti tako

pomembna, da o njih odločajo pravosodni organi. V Sloveniji je relevantna za več kot

samo tri področja. Uporablja se za področje skrbništva, posvojitev in določanja višine

preţivnine. Njene določbe se uporabljajo samo za mladoletne otroke. V 1. členu določa,

da so druţinskopravni postopki vsi tisti, ki potekajo pred sodno oblastjo in zadevajo

stanje otroka. V drugem poglavju MEKUOP določa pravila postopkov. Celoten

postopek je namenjen varstvu otrokovih pravic. 10. Člen drugega poglavja določa, da

ima otrok vse pravice do informacij, te se mu seveda priznajo skladno z njegovo stopnjo

dojemanja in razumevanja. Tako starši kot drţava morajo skrbeti za otrokovo dobro in

37

European Convention on the Adoption of Children (Revised) CETS No.: 202.

Drţave, ki jih konvencija zavezuje: Češka, Finska, Nizozemska, Norveška, Romunija, Španija, Švedska

in Ukrajina.

Coucil of Europe, URL: http://conventions.coe.int/Treaty/en/Treaties/Html/202.htm,

http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ChercheSig.asp?NT=202&CM=8&DF=&CL=ENG

(31. 8. 2013).

Svet Evrope, URL:

http://www.svetevrope.si/sl/novice/nova_konvencija_sveta_evrope_o_posvojitvi_otrok/index.html

(28.7.2013). 38

145. člen ZZZDR določa, da se v matično knjigo vpišejo posvojitelji kot posvojenčevi starši, ne

vsebuje pa določbe, da bi se vpis bioloških staršev razveljavil. ZZZDR ne zagotavlja anonimnost

posvojitve, prav tako ne določa, da so podatki o posvojitvi tajni. 39

Ukaz o razglasitvi zakona o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic

(MEKUOP), Uradni list RS, št. 86/1999, z dne 22. 10. 1999. 40

Drţave, ki jih konvencija zavezuje: Andora, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Ceška, Danska,

Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksembourg,

Madţarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, San Marino,

Slovaška , Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Zdruţeno kraljestvo Velike Britanije in Severne

Irske.

20

spodbujati njegove pravice. Posvojitev je institut primarno namenjen otrokovi koristi in

ne osebni koristi posvojiteljev. Če je posvojenec zadosti mentalno razvit, lahko poda

tudi lastno mnenje o posvojitvi.

Po 7. členu drugega poglavja, morajo vsi drţavni organi, ki imajo kakršnokoli

pristojnost na področju, ki zadeva otroke morajo delovati hitro. Odločbe, ki jih izdajajo,

pa morajo biti hitro izvršljive. Pristojni organi morajo imeti pooblastila, da lahko

delujejo hitro in učinkovito, kadar je ogroţena otrokova korist. Da lahko otroka najbolje

zavarujemo, je potrebno hitro ukrepanje in prav to je cilj MEKUOP. To pomeni tudi

večjo sodelovanje med drţavami na tem področju.

3.2.2 Evropska unija

Evropska unija (v nadaljevanju EU) je zveza drţav. Je nekakšna vmesna oblika med

konfederacijo in federacijo. V njo je vključeno 28 drţav.41

Slovenija je njena članica od

1.5.2004. Sprva je bila to oblika povezovanja na področju gospodarstva, danes pa se je

pretvorila v povezavo drţav na vseh področjih. Temeljni cilj je prost pretok štirih

svoboščin, blaga, delavcev, kapitala in plačil ter prost pretok storitev in svoboda

ustanavljanja. Drţave so del pristojnosti prenesle na organizacijo in sedaj jim ta

narekuje, kako naj urejajo ta področja. To so področja, kjer ima EU izključno

pristojnost. Na drugih, za EU manj pomembnih področjih, pa imajo EU in drţave

članice deljene pristojnosti. Na področju mednarodnega zasebnega prava, tudi

druţinskega prava so bili sprejeti številni akti, ki sedaj veljajo enotno, z nekaj izjemami,

za vse drţave članice EU. Namen EU torej ni zgolj sodelovanje na področju

gospodarstva, ampak je tudi varstvo človekovih pravic.42

Na področju posvojitev je pomemben akt EU, Resolucija Evropskega parlamenta z

dne 19. januarja 2011 o mednarodnih posvojitvah v Evropski Uniji.43

Vsebina

slednje temelji predvsem na tem, da se poziva drţave članice naj poskrbijo za otrokovo

korist, naj vodijo evidence in nadzor nad skrbjo za otroke. EU zahteva, da se ob

posvojitvi vsem akterjem nudi pomoč, saj je posvojitev zelo čustveno pretresljiv

dogodek. Organizacija se zaveda problema zapuščenih otrok, zato zahteva od drţav, da

41

Članice EU so: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija,

Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madţarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska,

Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija. 42

Ferčič Aleš, Hojnik Janja, Tratnik Matjaţ, Uvod v pravo Evropske unije, GV Zaloţba, Ljubljana, 2011. 43

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2011 o mednarodnih posvojitvah v Evropski

uniji, Uradni list Evropske Unije 2012/C 136 E/05.

21

poskrbijo za takšne otroke in da naj uvedejo takšno politiko, da bo takšnih otrok vedno

manj, tisti, ki so takšne pravice otrok kršili pa naj se ustrezno kaznujejo. Ta resolucija je

upoštevala vse mednarodne akte na področju posvojitev. Zavezuje vse drţave članice

EU, tudi Slovenijo. To pomeni, da moramo spoštovati tudi določbe tistih konvencij, ki

jih nismo ratificirali.

3.3 Mednarodne konvencije in sporazumi

Po mnenju Pearla, Bainhama, in Picforda,44

sta na mednarodnem področju

najpomembnejši mednarodni organizaciji, ki urejata tudi področje posvojitev Haaška

konferenca za mednarodno zasebno pravo in Organizacija zdruţenih narodov. V okviru

varstva človekovih pravic, urejata tudi problematiko mednarodnih posvojitev.

3.3.1 Haaška konferenca za mednarodno zasebno pravo45

Haaška konferenca za mednarodno zasebno pravo- The Hague Conference on

Private International Law (v nadaljevanju HCCH) je mednarodna organizacija, ki se,

kot pove ţe ime, ukvarja z urejanjem mednarodnega zasebnega prava. HCCH je bila

ustanovljena leta 1893 z namenom postopnega poenotenja pravil mednarodnega

zasebnega prava. Ta cilj je HCCH uresničevala z ustvarjanjem in pomočjo pri izvajanju

multilateralnih konvencij, ki so določale usklajevanje in harmonizacijo mednarodnih

pravil na najrazličnejših področjih mednarodnega zasebnega prava. Haaška konferenca

ima trenutno 73 članov, med drugim tudi Zdruţene drţave Amerike, Kitajsko, Rusijo,

Indijo, Brazilijo in vseh 28 drţav članic EU. Tudi sama EU je članica te organizacije, z

njo je število članov doseglo ţe številko 74.

Na področju posvojitev je Haaška konferenca sprejela Haaško konvencijo o varstvu

otrok in sodelovanju pri mednarodnih posvojitvah- Hague Adoption Convention (v

nadaljevanju MKVO).46

Sprejeta je bila 29. maja 1993, Slovenija pa jo je ratificirala leta

1999. Njen cilj je varovanje otrok in njihovih druţin pred nevarnostjo nezakonitih in

44

Pearl David, Bainham Andrew, Pickford Ros, Frontiers of Family Law, Second edition, United

Kingdom, 1995, str. 47. 45

Haaška konference za mednarodno zasebno pravo, URL: http://www.hcch.net/index_en.php

(28.7.2013). 46

Ukaz o razglasitvi zakona o ratifikaciji Konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddrţavnih

posvojitvah (MKVO), Uradni list. RS, št. 45/1999.

22

slabo pripravljenih posvojitev v tujini. Deluje preko sistema nacionalnih centralnih

organov in krepi uspešnost Konvencije ZN o otrokovih pravicah.47

Njena primarna skrb

je, da je izvedena posvojitev v najboljšo korist otroka, ter da se v postopku posvojitve

spoštujejo vse njene oziroma njegove temeljne pravice. 1. člen določa cilj, ta je

preprečevati prodajo, ugrabitve in trgovanje z otroci. Do mednarodne posvojitve lahko

pride, ko so izčrpane vse moţnosti za posvojitev v matični drţavi, torej da je otrok za

posvojitev znotraj drţave dovolj, več o tem določa 4. člen. MKVO se uporabi ko sta

otrok in posvojitelj iz različnih drţav, a sta hkrati obe drţavi njeni podpisnici. Določa

minimalne standarde, drţave pa jih lahko še poostrijo. Pristojni organi znotraj drţave

morajo ugotoviti, da so izpolnjeni pogoji za posvojitev ter da vse kaţe, da je to dejanje v

korist otroka. Potrebno je ugotoviti, da so vsi pristojni dali soglasja in strinjanja brez

kakršnihkoli pritiskov ali plačil. Po 5. členu MKVO morajo organi drţave sprejema

morajo preveriti, ali ima otrok ustrezno dovoljenje za vstop v drţavo in ali ima urejeno

stalno prebivališče v njej. Vedno je treba upoštevati tudi otrokove ţelje.

3.3.2 Organizacija združenih narodov48

Organizacija združenih narodov- The United Nations (v nadaljevanju OZN) je

mednarodna organizacija s sedeţem v New Yorku. Njen primarni cilj je spodbujanje

sodelovanja na mednarodni ravni na področju socialne varnosti, gospodarskega razvoja,

človekovih pravic, drţavljanskih svoboščin, demokracije in doseganje trajnega miru na

svetu. Ustanovljena je bila leta 1945 in je nadomestila Ligo narodov, saj ta ni dosegla

ţelenih rezultatov. OZN je ţelela drţave zbliţati in preprečiti ponovne vojne in nemire

na mednarodni ravni. Za izvajanje vseh svojih nalog ima organizirane tudi številne

hčerinske organizacije. Ob ustanovitvi je štela 51 članic, sedaj je to število naraslo ţe na

193.

47





pogodbe št. 9/1992. 48

Organizacija zdruţenih narodov, URL: http://www.un.org/ (29.7.2013).

23

V okviru varstva človekovih pravic, je sprejela tudi nekaj aktov ki neposredno zadevajo

področje posvojitev, med drugim tudi KOP.49

Sprejeli so jo leta 1989 voditelji drţav

sveta in je postala prvi pravno zavezujoč mednarodni dokument, ki je zadeval otrokove

pravice. Drţavni zbor Republike Slovenije jo je ratificiral leta 1990. 21. člen poudarja,

da je mednarodna posvojitev zadnja opcija pri varstvu otroka, ki prihaja iz neurejene

druţine ali pa je sploh nima. Prav tako jasno določa, da je posvojen otrok enak z

biološkimi otroci posvojitelja. Ne samo posvojitelj, tudi drţava ga mora, po 28. členu,

smatrati za svojega drţavljana z vsemi pravicami in dolţnostmi, ki mu kot novemu

drţavljanu drţave pripadajo. Otrok ima pravico izvedeti podatke glede svojega izvora,

tega mu ne starši ne drţava ne morejo in ne smejo preprečiti. Vsi sodelujoči organi

drţave morajo paziti, da se ne kršijo pravice otroka. Drugi odstavek 32. člena določa, da

morajo drţave podpisnice zagotoviti, da bodo ustrezno sankcionirale vse, ki bodo na

kakršen koli način delovali v škodo otroka. Vedno je potrebno upoštevati otrokove

ţelje, vendar ne takrat, kadar otrokove ţelje nasprotujejo njegovi koristi. Gre predvsem

za primere zlorabljanja in zanemarjanja otroka. Kadar je otrok ogroţen, mu morajo

drţave zagotoviti ustrezno varstvo. Bodisi v rejništvu ali pa kar neposredno preko

posvojitev. Vedno je treba upoštevati tudi otrokov izvor in nadaljnje ukrepe graditi

primerno njegovi osebnosti, več o tem v 12. členu. 21. člen določa, da se lahko

posvojitev izvede samo ob soglasju pristojnega organa in ob privolitvi bodisi bioloških

staršev ali zakonitih skrbnikov. Drţave so spoznale, da je mednarodna posvojitev

alternativna oblika skrbi za otroke, ki jim ni mogoče na drugačen način zagotoviti

varstva in vzgoje v matični drţavi. 3. člen, pomembno je, da nihče ne bogati s

posvojitvijo, edina korist, ki se lahko doseţe, je korist otroka. Vedno gledamo na

posvojitev kot instrument varstva otrok. Če drţave ne zagotovijo vsega obljubljenega,

jih po 44. členu, čaka odgovornost pred mednarodno skupnostjo.

49





pogodbe št. 9/1992.

24

3.3.3 Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o meddržavnih posvojitvah50

Bilateralni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o

meddrţavnih posvojitvah (v nadaljevanju BMKMP), je edini tovrstni sporazum

Slovenije na področju posvojitev. Primarno je namenjen predvsem posvojiteljem iz

Slovenije in posvojencem iz Makedonije. Podpisan je bil leta 2007, uporabljati se je

začel 1. januarja 2009. Prvotno je bil sporazum sklenjen za 4 leta, če se drţavi ne

odločita za prekinitev, pa se vsako leto podaljša za obdobje enega leta. Slovenija je

napisala osnutek sporazuma in tudi sama dala pobudo. Sporazum je sklenjen skladno s

Haaško konvencijo o varstvu otrok in sodelovanju pri mednarodnih posvojitvah in

slovensko zakonodajo na področju posvojitev. Cilj sporazuma je, da se otrokom

zagotovi najboljši moţni dom, da se preprečijo trgovina z otroci, ugrabitve in prodaja.

Sporazum natančno določa postopek posvojitve, posledice in pogoje za posvojitev. Med

posvojenci in posvojitelji nastane enako razmerje kot med naravnimi starši in njihovimi

otroci. 6. in 7. člen določata, da so pogoji za posvojitev enaki kot v našem zakonu

ZZZDR, torej če je nekdo primeren za posvojitelja v Sloveniji, je primeren tudi za

posvojitev otroka iz Makedonije.

Sporazum v 20. členu določa, da posvojitelji krijejo vse stroške, ki nastanejo pri

premestitvi otroka iz ene drţave v drugo, prav tako plačajo potni list, stroške prevoda

uradnih listin in druge stroške. Organi drţav morajo ukrepati hitro in učinkovito ter

poskrbeti, da se nihče ne okoristi s posvojitvijo. Osrednja organa morata biti vedno v

navezi in si sporočati podatke glede posvojitve. Po 1. členu BMKMP je osrednji organ v

Republiki Sloveniji MDDSZ, v Makedoniji pa Ministrstvo za delo in socialno politiko.

Pooblaščeni organi so v obeh drţavah pristojni CSD.

Če pogledamo število posvojitev iz Makedonije pred in po sporazumu lahko rečemo, da

ni opaziti nekih sprememb glede povečanja števila posvojitev. Prej kot o povečanju

števila, bi lahko govorili še o zmanjšanju. Leta 2006 je bilo kar 6 posvojitev iz

Makedonije, leta 2008 pa dve. Po tem ko je sporazum začel veljati, pa so zabeleţene le

3 takšne posvojitve. Dve leta 2010 in ena leta 2011.51

Razlog je potrebno najbrţ iskati v

tem, da so se s BMKMP oteţili pogoji za posvojitev. S tem se je povečala varnost

otrokovih pravic. Postopek posvojitve pred tem sporazumom, očitno ni bil ravno

50

Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o meddrţavnih posvojitvah

(BMKMP) Uradni list RS, št. 113/2007. 51

Ministrstvo za notranje zadeve, Matični register, URL:

http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/maticni_register/ (30.7.2013).

25

najboljši in v dobro otroka, ampak samo v korist hitrejših in enostavnejših posvojitev.

Tudi Buck Pearl52

piše o tem, da se drţave ne zavedajo, da pride s sporazumom

posledično tudi manj posvojitev, saj se neko področje, ki do sedaj ni bilo urejeno, uredi

in »zaplete« stvari. Zaplete jih seveda v dobro otroka.

52

Buck Pearl, Children For Adoption, Random house, New York, 1964.

26

4 POTEK POSVOJITVE IN PRAVNE POSLEDICE

Vsaka drţava določa svoje pogoje za posvojitve, prav tako ima vsak mednarodni akt

nekatere posebnosti. V določenih lastnostih pa so si vsi ti akti in predpisi podobni. Vsi

ţelijo delovati v dobro otroka in ţelijo preprečiti morebitne zlorabe in obogatitve

vpletenih.

Kot smo ţe omenili, se za sporazum med Slovenijo in Makedonijo uporabljajo enaka

pravila za posvojitev kot so tista v našem zakonu ZZZDR, zato se bomo v nadaljevanju

glede posebnosti posvetili predvsem tem. ZZZDR ureja področje posvojitev v četrtem

delu zakona, v členih od 143. do 153.

4.1 Pogoji za posvojitev

ZZZDR določa pogoje za posvojitev v členih od 134. do 145. Geč- Korošec in Kraljić v

svoji knjigi53

razdelita pogoje na dve skupini, in sicer tisti ki so potrebni za posvojenca,

in tisti, ki jih mora izpolnjevati posvojitelj, s tem pa je omogočena večja preglednost.

Zato se bomo v nadaljevanju drţali njune delitve.

4.1.1 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati posvojitelj

Posvojitelj mora imeti aktivno adoptivno sposobnost, da lahko posvoji otroka. Oseba

mora biti polnoletna in vsaj 18 let starejša od posvojenca. Če med posvojencem in

posvojiteljem ni 18 let razlike, sme CSD v izjemnih primerih dovoliti tudi tako

posvojitev. Vendar mora prej raziskati vse okoliščine primera in se prepričati, da je taka

posvojitev v otrokovo korist, določba 137. člena ZZZDR.

138. člen ZZZDR določa, da morata otroka posvojiti oba zakonca, torej je mogoča samo

dvostranska posvojitev. Moţno pa je, da zakonec posvoji otroka svojega zakonca, v tem

primeru govorimo o enostranski posvojitvi.

Ne smemo pozabiti, da je institut posvojitve namenjen zgolj in samo varstvu otroka,

zato ZZZDR v 193. členu določa nadaljnje omejitve.

Pogoje za posvojitelja ne izpolnjuje oseba, ki ji je bila odvzeta roditeljska pravica, niti

oseba, za katero se domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo posvojenca. Prav tako ne

53

Geč- Korošec, Kraljić, Druţinsko pravo III. Spremenjena in dopolnjena izdaja, Maribor, 2000, str. 221-

225.

27

more biti posvojitelj oseba, ki ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko pravico v

korist otroka. Oseba, ki je duševno prizadeta in bolna, ali pa ji je bila odvzeta poslovna

sposobnost in utegne ogroziti posvojenca, prav tako ni primerna in se ji posvojitev

odreče.

Ni mogoče posvojiti sorodnika v ravni vrsti, prav tako pa ne brate in sestre. Skrbnik ne

more posvojiti varovanca, to je mogoče šele po preteku skrbniškega razmerja. Na ta

način se prepreči, da bi skrbnik izkoristil svoj poloţaj.

ZZZDR v 140. členu omogoča tudi, da otroka posvoji tujec. To je mogoče ko naš CSD

ni mogel najti ustreznega posvojitelja med kandidati v Sloveniji. Za takšno posvojitev je

potrebno strinjanje MDDSZ ter Ministrstva za javno upravo (v nadaljevanju MJU). Če

gre za otroka zakonca, strinjanje ni potrebno. Zaviršek Darja, Kobal Barbara, Cacinovic

Vogrincic Gabi in drugi, v knjigi Postopki, organizacije in standardi na področju

posvojitev trdijo, da je Slovenija ena od mnogih drţav podpisnic MKVO, ki otrok ne

daje v posvojitev, ker jim ima premalo. Iz letnih poročil CSD ni leta 2007 znan noben

tak primer, leta 2008 pa so zabeleţili 4. Vendar naj bi tudi tu, šlo povečini za

enostranske posvojitve.54

4.1.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati posvojenec

Čeprav ZZZDR izrecno ne določa, je popolnoma jasno, da mora biti posvojitev v korist

posvojenca in da je to edini cilj, ki ga lahko zasledujemo.

Otrok mora imeti pasivno adoptivno sposobnost, da je lahko posvojen. Ta je sestavljena

iz naslednjih pogojev. 134. člen določa, da se lahko posvoji samo mladoletna oseba,

prav tako ni mogoče posvojiti nasciturusa.

141. člen določa, da se lahko posvojijo otroci, katerih starši so neznani, oziroma da ţe

leto dni nimajo znanega bivališča, ali pa so se strinjali s posvojitvijo in so podali to

strinjanje pred pristojnim organom. Ne zahteva se privolitev roditelja, če mu je bila

odvzeta roditeljska pravica ali pa če oseba ni sposobna trajno izjaviti svoje volje. Po

izpolnitvi kateregakoli od teh treh pogojev, mora preteči še eno leto da se lahko izvede

posvojitev. Podana je tudi izjema, da se lahko posvojitev izvede prej, če CSD ugotovi,

da je to v korist otroka. Pojavi se vprašanje, komu je pravzaprav namenjen ta enoletni

rok. Jasno je edino to, da je ta rok samo še dodatna omejitev na poti do posvojitve.

54

Zaviršek Darja, Kobal Barbara, Cacinovic Vogrincic Gabi in drugi, Postopki, organizacije in standardi

na področju posvojitev, Republika Slovenija, Ljubljana, 2009.

28

Tretji odstavek istega člena omogoča, da se smejo posvojiti tudi otroci, ki nimajo ţivih

staršev.

Kar smo poprej navedli za posvojitelja velja tudi za posvojenca, torej ni moţna

posvojitev s strani sorodnika v ravni vrsti, niti ne s strani brata ali sestre. Posvojitelj

prav tako ne more biti skrbnik. Otroka lahko posvoji samo ena oseba, razen kadar sta

posvojitelja zakonca. Starostna razlika med otrokom in posvojiteljem mora biti vsaj 18

let. Če je otrok star ţe 10 let, mora podati svoje soglasje k posvojitvi. Slovenski

posvojitelji lahko posvojijo tudi tujega otroka ali pa otroka brez drţavljanstva.

4.2 Postopek posvojitve

Geč- Korošec in Kraljić55

sta postopek razdelili na dva dela, in sicer na predhodni

postopek in sam akt sklenitve posvojitve. ZZZDR določa postopek v drugem poglavju

četrtega dela, od 146. do 151. člena.

Postopek za posvojitev lahko začne CSD po uradni dolţnosti ali pa na podlagi predloga

bodočega posvojitelj, 146. člen ZZZDR. Stvarno pristojen organ je CSD. Krajevna

pristojnost pa se določi po stalnem prebivališču osebe, ki potrebuje pomoč. Če oseba

nima stalnega prebivališča, je pristojen CSD, kjer ima oseba začasno prebivališče, če pa

tudi tega nima, se uporabi, njeno zadnje stalno ali začasno prebivališče. Če iz navedenih

kriterijev ni mogoče določiti krajevno pristojnega CSD, je krajevno pristojen tisti CSD,

kjer je nastal povod za postopek. Krajevna pristojnost za mladoletno osebo, tudi za

posvojenca, pa se določa po stalnem prebivališču obeh staršev. Če starši mladoletne

osebe ne ţivijo skupaj, se določi krajevna pristojnost po stalnem ali začasnem

prebivališču tistega starša, pri katerem otrok ţivi. Če starši niso znani, je pomemben

kraj kjer je nastal povod za postopek.

Predhodni postopek določata dva člena ZZZDR, in sicer 147 in 148. člen. V postopku

posvojitve je potrebno priskrbeti izpiske iz matičnega registra in druge listine, tako za

posvojenca kot za posvojitelja. Avtorici navajata, da so te druge listine lahko predvsem

potrdilo o plači ali o drţavljanstvu ter zdravniško spričevalo. Potrebno je tudi dokazilo,

da bodočemu posvojitelju ni bila odvzeta roditeljska pravica. Ti dokumenti naj bi bili

stari največ tri mesece. Pristojni CSD mora izdelati tudi mnenje o bodočem posvojitelju,

to vsebuje predvsem podatke o njegovi osebnosti, čustveni zrelosti, motivu za

55


227.

29

posvojitev in druge relevantne podatke, ki zadevajo posvojitev. To mnenje CSD zahteva

organ, ki vodi posvojitveni postopek. Drugi odstavek 147. člena določa, da mora CSD,

zaslišati oţje druţinskega člane posvojenca, to so po ZZZDR polnoletni bratje in sestre,

stari starši, če pa ti niso več ţivi pa je potrebno zaslišati strice in tete otroka. Slednje v

primeru, kadar starši otroka niso več ţivi ali nimajo znanega bivališča. Nato morajo

psihologi in drugi strokovnjaki s tega področja, ugotoviti psihofizično stanje otroka, da

mu lahko v nadaljnjem postopku izberejo najbolj primerne posvojitelje. Če CSD ni

popolnoma prepričan o primernosti izbire posvojenca in posvojitelja in o njuni moţnosti

skupnega ţivljenja, lahko določi, da posvojenec določen čas pred odločitvijo o

posvojitvi preţivi v druţini posvojitelja. To moţnost daje CSD 148. člen. To obdobje ni

časovno določeno.

Akt posvojitve je po prvem odstavku 150. člena odločba o posvojitvi, ki jo izda CSD,

ko ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za posvojitev in predvsem, da je posvojitev v

korist posvojenca. Ta odločba je izdana v upravnem postopku. V to odločbo se po

določbah drugega odstavka 150. člena ZZZDR vpišeta tudi ime in priimek otroka, ki mu

ga je izbral posvojitelj. 151. člena določa, da ko postane odločba o posvojitvi

pravnomočna, jo pošlje CSD pristojnemu matičarju, ta pa jo vpiše v matično knjigo. Če

CSD ugotovi, da posvojitev ni v dobro otroka ali pa da niso izpolnjeni vsi pogoji,

zavrne predlog za posvojitev z odločbo oziroma ustavi postopek.

Potek mednarodne posvojitve v svojem članku, Kako posvojiti otroka iz Rusije?,

podrobno opisuje Nina Šavli.56

Ker je postopek podoben, ne glede na to, iz katere

drţave je posvojenec, ga bomo v nadaljevanju predstavili kot vzorčni postopek, kako

poteka mednarodna posvojitev.

Najprej mora par ali posameznik, na pristojnem CSD opraviti razgovor z njihovo

strokovno ekipo. Ta nato izdela psihološko in socialno študijo para ali posameznika, ki

je tudi pogoj za stik s tujo drţavo. Nato se opravi informativni pogovor na Zavodu

SOS.57

Bodočemu posvojitelju se tam predstavijo moţne drţave posvojitve, ta pa si nato

sam izbere iz katere ţeli posvojiti. Najpogosteje je drţava posvojitve tista, s kateri ima

Slovenija podpisan bilateralni sporazum, ali pa sta obe podpisnici MKVO. Moţna je

tudi posvojitev iz tretje drţave, ampak je potreben dogovor med drţavama. Nadaljnje se

56

Šavli Nina, Kako posvojiti otroka iz Rusije?, v: Pravna praksa, Druţinsko pravo, št.13, 2.4.2009 , str.

15-18. 57

Zavod S.O.S Otroci in mednarodne posvojitve, je neprofitna organizacija, ki deluje na področju

socialnega varstva in varstva otrok v teţavah.

URL: http://www.ringaraja.net/content.asp?ID=16 (2.9.2013).

30

je potrebno udeleţiti petdnevnega izobraţevanja. Zavod SOS poskrbi za vsa birokratska

opravila, od sodnih prevodov do telefonskih klicev. V drţavo, iz katere se namerava

posvojiti otroka, pa pošljejo tudi vso potrebno dokumentacijo.58

Tuja drţava nato preveri primernost posvojitelja, mu sporoči podatke o otroku in pove

okvirne stroške celotnega postopka. Posvojitelj po pribliţno pol leta odpotuje v tujino in

tam spozna otroka. Drţava ponavadi zahteva, da posvojitelj nekaj časa preţivi z

otrokom v njegovi matični drţavi. To obdobje je lahko od dveh tednov, pa vse do treh

mesecev. Po tem obdobju si lahko posvojitelj še vedno premisli. Ob prihodu v domačo

drţavo posvojitelja, je otrok tudi uradno posvojen. Matična drţava otroka ima določen

čas pravico preverjati njihovo ustreznost in skrb za otroka.

4.3 Pravne posledice posvojitve

Geč- Korošec in Kraljić59

poudarjata, da med posvojencem in posvojiteljem nastane

enako razmerje kot nastane med otroci in naravnimi starši. Ne le med njima, tudi med

vsemi sorodniki postanejo razmerja enaka, kot bi bila če bi bil ta posvojenec naravni

otrok posvojitelja. Pravice in dolţnosti posvojenca do njegovih naravni staršev in drugih

sorodnikov prenehajo, prav tako pa prenehajo njihove dolţnosti proti njemu. To

določata 142. in 143. člen ZZZDR. Govorimo torej o popolni posvojitvi, s katero se

posvojenec popolnoma vključi v posvojiteljevo druţino. Posvojitelji se v matični

register vpišejo kot posvojenčevi starši. Takšna posvojitev se ne more razvezati. Gre za

trajno razmerje.

4.4 Prenehanje posvojitve

Zupančič Karl in Novak Barbara, v Predpisih o zakonski zvezi in druţinskih razmerjih,

navajata moţne razloge za neveljavnost posvojitve.60

ZZZDR ureja to v tretjem

poglavju četrtega dela. Razveza je mogoča samo z razveljavitvijo pravnomočne odločbe

58

INFO-LIFE.si, http://www.infolife.si/mednarodna-posvojitev-otroka (2.9.2013). 59


229. 60

Zupančič Karl, Novak Barbara, Predpisi o zakonski zvezi in druţinskih razmerjih, Uradni list

Republike Slovenije, Ljubljana, 2004.

31

o posvojitvi. Pri tem se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v

nadaljevanju ZUP),61

razen če ZZZDR ne določa drugače.

152. člen ZZZDR določa okoliščine, v katerih je mogoča razveljavitev posvojitve. Ti

razlogi so naslednji:

o če posvojenec ni bila mladoletna oseba;

o če je posvojenca posvojilo več oseb in ni šlo za zakonca;

o če sta posvojenec in posvojitelj brat in sestra ali pa sorodnika v ravni vrsti;

o če sta posvojenec in posvojitelj v skrbniškem razmerju;

o če posvojitelj ni bila polnoletna oseba in ni vsaj 18 let starejša od posvojenca;

o če posvojenec kljub starosti 10 ali več let, ni podal potrebnega soglasja;

o če je posvojitelj oseba, ki ji je bila odvzeta roditeljska pravica ali pa se za njo

utemeljeno domneva, da je izrabila posvojitev v škodo posvojenca;

o če posvojitelj ne daje jamstva, da bo izvrševal roditeljsko pravico v otrokovo

korist;

o če je posvojitelj oseba ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, ali pa je

duševno tako bolna ali prizadeta, da utegne spraviti v nevarnost posvojenca;

o če je posvojitelj tuj drţavljan, pa niso bila izkoriščena vsa sredstva da bi lahko

prišlo do posvojitve v Sloveniji;

o če so bila kršena določila 142. člena katerega otroka se lahko posvoji in če ni

preteklo eno leto od izpolnitve pogojev do posvojitve.

Postopek za razveljavitev posvojitve lahko začne CSD po uradni dolţnosti ali pa na

predlog posvojenca, njegovih staršev ali posvojitelja. Postopek teče pred pristojnim

CSD, posledice posvojitve pa prenehajo z dnem razveljavitve posvojitve ex nunc.62

61

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP); Uradni list RS, št. 80/1999. Spremembe: Uradni list RS,

št. 70/2000, 52/2002, 73/2004, 22/2005-UPB1, 119/2005, 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007,

65/2008, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 8/2010. 62


230.

32

5 PROBLEMATIKA TRGOVINE Z OTROCI

5.1 Posvojitev kot iluzija

Gina Kim, v članku International Adoption’s Trafficking Problem (Problematika

trgovine z otroci pri mednarodnih posvojitvah),63

piše o tem, da se mednarodne

posvojitve se največkrat skrivajo pod krinko dobrosrčnih posvojiteljev, ki rešijo lačne,

osirotele otroke in nato ţivijo skupaj srečno do konca svojih dni. Šele nedavno pa je

prišla na plan resnica. Resnica o trgovini z otroci, o zlorabah otrok in nelegalnem

bogatenju posrednikov. V ZDA so leta 2004 posvojili skupaj nekaj manj kot 23 000

otrok, po sprejetju MKVO, pa je to število drastično padlo na manj kot 10 000 otrok leta

2011. Pojavi se vprašanje ali je zaostritev pogojev kaj prispevala k zmanjšanju števila

posvojitev?!

Knjiga Human Trafficking and Gender in Sub–Saharan Africa (Trgovanje z otroci v

podsaharski Afriki),64

opisuje, kako so v zadnjem desetletju raziskovalni novinarji na

zahodu ZDA začeli odkrivati in objavljati še neodkrito resnico, ki se skriva za

mednarodnimi posvojitvami. Kljub temu da v javnosti prevladuje mnenje, da je na svetu

več sirot, kot pa je tistih ki ţelijo posvojiti, se vedno jasneje kaţe, da ţelijo bodoči

posvojitelji otroke iz razvitih delov sveta, ki so po moţnosti še odličnega zdravja in

dojenčki.

Sam trg, kjer se odvijajo posvojitve, je ogromen. To je odlična priloţnost za tiste, ki

iščejo hiter in dokaj lahek zasluţek. Sirotišnicam obljubijo kapital za delovanje, ki se

zagotovi s pomočjo astronomskih posvojitvenih pristojbin s strani drţave, te pa v

zameno ponudijo »stalen dotok« otrok. Pomanjkanje denarja, ali pa ţelja po pohlepu

vodilnih v sirotišnicah, jih vodi v zelo drastične ukrepe. To pomeni tudi, da v skrajnih

primerih plačajo ugrabiteljem, ti pa jim v zameno zagotovijo »nove« otroke. Več

posvojenih otrok pomeni več denarja in tako se začarani krog ne preneha vrteti. Po

pisanju Clert Carine in drugih,65

so tovrstni dogodki so v zadnjem času še posebej

63

Kim Gina, International Adoption’s Trafficking Problem, v: Harvard political review number:

6/20/2012, 20.6. 2012, page 33-38. 64

Ahluwalia Sheela, Human Trafficking and Gender in Sub-Saharan Africa, Washington DC, 2009. 65

Clert Carine, Elizabeth Gomart, Ivana Aleksic, Natalia Otel, Human Trafficking in South Eastern

Europe: Beyond Crime Control, Social Development Papers –Conflict Prevention and Reconstruction

Occasional Paper Washington DC, 2005.

33

značilni za revnejše predele Azije. Članek Tatjane Vrbnjak v Večeru66

omenja, da se v

Indiji lahko posvoji otroka za samo 230$, na Kitajskem pa so cene malo višje.

Institucije ki prodajajo otroke, to počno javno in povsem legalno po njihovih predpisih.

Ne samo Azija, tudi Evropa ni imuna na moţnost hitrega zasluţka. Leta 2007 so

zaposleni na neki francoski dobrodelni organizaciji poskušali v Evropo pripeljati več

kot 100 otrok iz Sudana, pod pretvezo, da gre za zapuščene otroke, ki potrebujejo nove

starše. Kasneje se je v policijski raziskavi pokazalo, da so večino teh otrok nasilno

odvzeli druţinam.67

5.2 Haaška konvencija o mednarodnih posvojitvah kot dobra rešitev?

Koettl Johannes je raziskoval pomen MKVO in zapisal,68

da vodilni na področju

mednarodnih posvojitev v ZDA verjamejo, da je podpis MKVO najboljši moţni način,

da bodo posvojitve v prihodnje postale transparentne, etične in da bodo na ta način

drţave uspešnejše v boju proti korupciji. Ţelijo si, da bi jo podpisalo čim več drţav.

Njen cilj je namreč vzpostavitev mreţe mednarodnih posvojitev, ki bo temeljila na

jasnosti in preglednosti glede izvora otrok.

MKVO predvideva medsebojno povezovanje centralnih organov drţav. Pri vsakem

primeru posvojitve je potrebno preveriti ali ima posrednik licenco in ali je centralni

organ matične drţave otroka dal potrditev. Zaradi povečanih stroškov, ki jih prinaša, se

številne drţave v razvoju niso odločile za pristop.

Do sedaj jo je podpisalo ţe več kot 80 drţav sveta, vendar še vedno premalo, da bi se v

celoti uresničil njen cilj. Varstvo otrok in legitimnost posvojitev. Da bi sistem deloval,

morajo pristopiti vse drţave ki so vpete v mednarodne posvojitve. Haiti naprimer ni

podpisnik, pa vendar se posvojitve še vedno lahko izvajajo iz te drţave.

66

Vrbnjak Tatjana, "Otrok je otrok - bolečina je povsod enaka" Vita Mavrič v vlogi ambasadorke Unicefa

prebuja občutljivost javnosti glede trgovine z otroci, v: Večer- ISSN 0350-4972- leto 56, št. 289, 15. 12.

2003, str. 12-15. 67

Kim Gina, International Adoption’s Trafficking Problem, v: Harvard political review number:

6/20/2012, 20.6. 2012, page 33-38. 68

Koettl Johannes, Human Trafficking, Modern Day Slavery and Economic Exploitation, Washington

DC, 2009.

34

5.3 Korupcija še vedno ostaja

Ena od profesorjev na Pravni fakulteti v Minessoti, Michele Goldwin, je v knjigi Solle

Perez in Fernanda Monze,69

povedal, da so stroški mednarodnih posvojitev zelo visoki,

a vendar so jih ljudje pripravljeni plačati. Na nasprotni strani pa imamo ljudi, ki se tega

zavedajo. Zato je lepa priloţnost za začetek korupcije. Kot eno velikih napak oziroma

pomanjkljivosti MKVO pa smatra to, da ni maksimirala cene, ki bi jo pari v razvitih

drţavah še lahko plačali za posvojitev. Jasno je namreč, da, dokler se dobički v tej

»industriji« ne bodo drastično zmanjšali, ni niti najmanjšega upanja, da se bo trgovina z

otroci prenehala.

Knjiga Economics of Human Trafficking,70

poudarja, da zaradi nepravilnega vodenja

knjig in namenske manipulacije, ni točnega podatka, koliko je pravzaprav te korupcije.

Zaradi tega tudi ni mogoče natančno povedati, koliko so novi ukrepi zmanjšali

trgovanje z otroci, saj je edini podatek, ki ga je moţno spremljati število posvojitev v

posameznih drţavah. Direktor oddelka za posvojitve Haaške konference, Michael

Thorner, pravi, da ko ljudje vidijo upad števila posvojitev iz ene drţave, smatrajo, da je

za to kriv nek nov mednarodni sporazum, ki ga je ta drţava podpisala. Ne pomislijo pa,

da je mogoče ta upad posledica tega, da so sedaj podani stroţji pogoji za posvojitev in

da se je s tem zmanjšala tudi moţnost trgovine z otroci.71

Opozarja tudi na problematiko sledenja trgovine z otroci in samega zasluţkarstva, hkrati

pa opozarja, da dokler se ne bodo razvili uspešni mehanizmi za nadzorovanje tega, ni

pogojev, da bi se to zlorabljanje prenehalo. Drţave morajo, zato storiti vse potrebno, da

bodo v prihodnje uspešnejše na tem področju. Poudarja, da je bilo s MKVO ţe veliko

narejenega in da morajo nadaljevati začrtano pot, to pa pomeni, da čim več drţav

pritegnejo k podpisu in odkrijejo še skrite rezerve.72

69

Perez Solla, Monza Fernanda, “Slavery and human trafficking international law and the role of the

World Bank.”, Washington DC, 2009. 70

Wheaton Elizabeth, Edward Schauer, Thomas Galli, "Economics of Human Trafficking" International

Migration, Washington DC, 2012. 71

UNODC -Global Report on Trafficking in Persons, URL: http://www.unodc.org/documents/Global_R

eport_on_TIP.pdf (31.8.2013). 72

Gina Kim, International Adoption’s Trafficking Problem, v: Harvard political review number: 6/20/12,

20.6.2012, page 33-38.

35

5.3.1 Odločen »NE« korupciji

Nihče noče povedati paru, ki je posvojil otroka, da je bil ta otrok ukraden staršem ob

rojstvu in da ga sedaj ţelijo nazaj v njegovi matični drţavi. Vendar se glede na protokol

Organizacije zdruţenih narodov, ki ţeli preprečiti in kaznovati trgovanje z osebami,73

smatra, da je tisti otrok, za katerega posvojitev starši niso dali soglasje, ţrtev trgovine z

otroci. Kim Gina74

piše, da ljudje v drţavah v razvoju nimajo sredstev, da bi začeli

postopek iskanja svojega otroka in niti znanja, da bi pregledali ponarejeno

dokumentacijo. Ko je nek profesor na Pravni fakulteti v Cumberlandu v ZDA posvojil

dve deklici iz Indije je začel preiskovati njun izvor. Izvedel je, da je bila ena ukradena

materi. Dejal je, da je najbolj presenetljivo in zaskrbljujoče to, da se sledi kmalu

odkrijejo in da preprodajalcem otrok sploh ni potrebno zakrivati sledi, saj največkrat

oziroma skoraj vedno nihče ne začne postopka poizvedbe izvora posvojenega otroka.75

Glede na povpraševanja po mednarodnih posvojitvah in trdovratnost korupcije, so vsi ki

oblikujejo politike na tem področju prepričani, da mora priti do obseţnih in korenitih

sprememb. Prepričani so, da so potrebna nova pogajanja med drţavami o sprejemu in

spremembah MKVO. Namreč ena drţava je lahko še tako dobro izpopolnila svoj sistem

posvojitev, ta ne bo deloval, če drţava, s katero sodeluje ni podpisnica in s tem ni

zagotovila minimum spoštovanja človekovih pravic in preprečevanja trgovine z otroci.

ZDA kot gospodarska velesila lahko zagotovo pripomorejo k temu, tako s političnimi

pritiski kot tudi denarnimi. Drţavami, s katerimi sodelujejo morajo dati jasno vedeti, da

ne podpirajo njihove dosedanje prakse na tem področju. Potreben je nov mednarodni

vir, nov okvir delovanja agencij za posvojitve ter nova pravila za drţave, predvsem

velja to za drţave v razvoju, saj od tam prihaja največ otrok. To je edino učinkovito

oroţje proti trgovini z otroci.76

73

Protocol to Prevent, Suppress and Punish Trafficking in Persons, Especially Women and Children,

supplementing the United Nations Convention against Transnational Organized Crime, General

Assembley resolution 55/25, New York 2000. 74

Gina Kim, International Adoption’s Trafficking Problem, v: Harvard political review number: 6/20/12,

20.6.2012, page 33-38. 75

The United Nations Global Initiative to Fight Human Trafficking, URL:

http://www.ungift.org/ungift/index.html (31.8.2013). 76

The United Nations High Commissioner for Human Rights , Recommended Principles and Guidelines

on Human Rights and Human Trafficking, URL:

http://www.unhchr.ch/huridocda/huridoca.nsf/e06a5300f90fa0238025668700518ca4/caf3deb2b05d4f35c

1256bf30051a003/$FILE (31.8.2013).

36

5.4 Slovenija

Če smo prej govorili o problematiki ugrabljanja otrok za posvojitve, v Sloveniji nimamo

teh problemov. Pri nas je večji problem veliko število otrok v rejništvu in zelo malo

posvojitev znotraj drţave in še manj mednarodnih posvojitev teh otrok. Postopki so

dolgi in zapleteni zato se bodoči posvojitelji po otroke odpravijo v druge drţave. Tudi v

drţave, kjer je izvor otroka lahko vprašljiv.

Gerbec Maja, piše v svoji knjigi Ko se danes ozrem nazaj- od neplodnosti do

posvojitve77

o tem, kakšno dodatno breme predstavlja odhod v tujo drţavo po otroka, ko

pa je doma toliko sirot, ki potrebujejo dom. Viktorija Bevc78

pa v svojem članku dodaja,

da domača drţava tako še enkrat več »udari« po neplodnih posvojiteljih.

77

Gerbec Maja, Ko se danes ozrem nazaj- od neplodnosti do posvojitve, 1A, Ljubljana, 2013. 78

Bevc Viktorija, Čustveno stanje neplodnih parov pred posvojitvijo otroka, v: Socialno delo, št. 1/2

letnik 45, str. 51-59.

37

Leto

Število vseh

posvojitev

(RS in tujina)

Št. posvojitev iz

tujine Država, v kateri je bila posvojitev izvedena

2005 32 3 Romunija (1) /Ruska federacija (2)

2006 39 15

Makedonija (6) / Ruska federacija (3)

Ukrajina (3) / Črna gora (1)

Srbija in Črna gora (1) /ZDA (1)

2007 24 3 Romunija (2) /Ukrajina (1)

2008 28 6 Ruska federacija (3) /Makedonija (2)

Hrvaška (1)

2009 49 14

Ruska federacija (8) /BiH (2)

Črna gora (1) /Ukrajina (1)

Kitajska (1) /Madagaskar (1)

2010 45 18

Ruska federacija (8) /Ukrajina (3)

BiH (2) /Makedonija (2)

Srbija (1) /Moldavija (1)

Gvineja Bissau (1)

2011 54 19

Ruska federacija (6) /Ukrajina (4)

Gana (3) /Turčija (2)

Gvineja Bissau (1) /Madagaskar (1)

Makedonija (1) /Španija (1)

2012 70 35

BiH (1) /Etiopija (1)

Gana (5) /Gvineja Bissau (1)

Kongo (1) /Madagaskar (2)

Poljska (1) /Ruska federacija (19)

Srbija (1) /Ukrajina (3)

Tabela 1: Število vseh posvojitev in število mednarodnih posvojitev v Sloveniji od leta

2005 do 2012.79

Ko pogledamo statistiko posvojitev v Sloveniji, vidimo trend posvajanja iz Ruske

federacije. Kljub sporazumu z Makedonijo, se število posvojitev s to drţavo ni

povečalo, prej zmanjšalo. Medtem ko se število posvojitev z Rusije skoraj vsako leto

povečuje, leta 2012 je bilo teh posvojitev kar 19. Je Rusija priljubljena destinacija za

posvojitve samo pri nas ali tudi drugje po svetu? Ne, Rusija je na svetovni ravni ena

najbolj priljubljenih drţav za bodoče posvojitelje.80

79

Ministrstvo za notranje zadeve, Matični register, URL:

http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/maticni_register/ (30.7.2013). 80

Nina Šavli, Spremembe na področju mednarodnih posvojitev v Rusiji, v: Pravna praksa, Druţinsko

pravo, 14.4.2011, str. 16-18.

38

5.5 Ruska federacija81

Več kot 80 000 ruskih otrok so v letih od 1993 do 2008 posvojili tuji drţavljani. Število

posvojitev pa je se od leta 2010 zmanjšalo za 60%. Po mnenju Nine Šavli, v članku

Spremembe na področju mednarodnih posvojitev v Rusiji, je število le teh upadlo,

zaradi neuspešnih pogajanj med drţavami glede sklenitve bilateralnih sporazumov.

Kljub zmanjšanju števila posvojenih otrok, je Rusija še vedno zelo priljubljena pri

bodočih posvojiteljih iz vsega sveta.

Država 2005 2006 2007 2008

ZDA 3 966 3 468 2 012 1 773

Španija 1 263 1 294 947 904

Italija 653 704 438 496

Kanada 109 92 101 63

druge države 913 1 131 1 038 889

SKUPAJ 6 904 6 689 4 536 4 125

Tabela 2: Število posvojitev ruskih otrok v tuje drţave od leta 2005 do leta 2008.82

5.5.1 Zakaj ravno Rusija?

Postopek posvojitve iz Rusije je sicer zahteven, a vendar je hiter in učinkovit. Čakalna

doba je od šest mesecev do največ enega leta, medtem ko je v Sloveniji za primerjavo,

čakalna doba na otroka pribliţno deset let. Irena Rezar83

navaja, da je Rusija je pri nas

priljubljena tudi zato, ker je slovanska drţava. To pomeni, da se otroci hitro prilagodijo

na novo okolje.

Do nedavnega je celo veljalo, da imata Rusija in ZDA najboljša posvojitvena sistema na

svetu, vendar je zgodba dečka Artjoma leta 2009 pokazala, da temu ni tako.

Šlo je za dečka, ki ga je leta 2009 posvojila posvojiteljica iz Tennesseeja, ZDA. Kmalu

po posvojitvi, ga je samega brez spremstva poslala na letalo iz Washingtona v Moskvo.

81


pravo, 14.4.2011, str. 16-18. 82


pravo, 14.4.2011, str. 16-18. 83

Rezar Irena, Mednarodne posvojitve kot oblika socialnega starševstva

izkušnje ljudi, ki so posvojili otroka v tujini, v: Socialno delo, št. 1/3 letnik 48, str. 51-64.

39

V roke mu je dala listek, na katerega je napisala, da ga ne ţeli imeti več za svojega sina

in naj ga vrnejo v sirotišnico. V svoj zagovor je nato trdila, da ji je otrok grozil in da se

je neprimerno obnašal, ter da ji v sirotišnici niso povedali vsega glede otrokovega

psihičnega zdravja. Ta skrajno nemoralen dogodek je vzbudil dvom o učinkovitosti

sistema posvojitev, ki je bil vzpostavljen, varuh otrokovih pravic v Rusiji je celo

predlagal, da bi popolnoma zamrznili vse mednarodne posvojitve, dokler se ne najdejo

nove rešitve.84

A do tega ni prišlo. Nekateri so namreč trdili, da bi se s tem kršila

osnovna pravica otroka do druţine, saj je v Rusiji ogromno otrok v sirotišnicah, ki

iščejo primerne starše. Teh otrok je toliko, da v Rusiji primanjkuje posvojiteljev, zato se

letno zgodi toliko mednarodnih posvojitev. ZDA in Rusija sta se nato dogovorili o

pogajanjih za sprejem sporazuma na tem področju in posvojitve so se nadaljevale.85

Za razliko od Rusije pa je Romunija dejansko zamrznila vse mednarodne posvojitve leta

2000. S tem je kršila tudi MKVO. Ne le, da je zamrznila posvojitve, leta 2005 je tudi

sprejela zakon, ki je retroaktivno prepovedal vse posvojitve od leta 2000 naprej.

Evropski parlament, je po besedah Mojce Drčar Murko,86

imel velike pomisleke ali

sprejeti to drţavo v Evropsko unijo ali ne. Kot argument so navedli, da so odločno proti

prodajanja otrok in da zahodne drţave, ki ţelijo odpravo tega, največkrat posvajajo

otroke pri njih. Ţalostno, toda resnično, je ena manj razvitih drţav v Evropi prva

omejila prodajo otrok. A hkrati se ni zavedala, da so nekateri otroci res sirote in

potrebujejo nove druţine, nekateri so jih ţe celo imeli pa so jim jih nato vzeli. Taki

otroci so še drugič v ţivljenju postali sirote. V tem primeru se je jasno pokazalo, kako

dvorezen meč so pravzaprav mednarodne posvojitve. Evropski parlament je podprl

odločitev Romunije in tako po mnenju kritikov postavil suverenost drţave pred pravice

otrok.

5.6 Izvor otrok

Glede na to, da je največ posvojencev v Sloveniji iz Rusije in glede na to, da se

izpostavlja problematika ugrabljenih otrok kot največji vir otrokov za posvojitve, sem

preverila, kakšno je stanje glede ugrabitev otrok po svetu in predvsem v Rusiji.

84

LITENEWS, Rusija je za zamrznitev posvojitev otrok s strani ameriških drţavljanov, URL:

http://litenews.org/articles-1-1928.html> (31.8.2013). 85

DELO, Maja Prijatelj, URL: http://www.delo.si/novice/slovenija/slovenci-najvec-otrok-posvojijo-v-

rusiji.html (31.8.2013). 86

IUS-INFO, Drčar Murko Mojca, URL: http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=10199

(31.8.2013).

40

V Evropi vsako leto izgine 70 000 deklet in fantov, v ZDA pa kar milijon in pol.

Najbolj zaskrbljujoča slika, kar se tiče Evrope, je ravno v Rusiji. Tam letno izgine kar

do 55 000 otrok. Večina se jih najde ţe po nekaj dneh, vendar 10 do 20 000 otrok za

sabo ne pusti nobene sledi in so za vedno izgubljeni. Dandanes so začeli vzpostavljati

razne mreţe prostovoljcev, ki pomagajo iskati pogrešane, in morda gre tudi temu

zahvala, da se te številke manjšajo.87

Kaj se zgodi s temi otroci ostaja nepojasnjeno vprašanje. Ana Marija Sobočan88

piše, da

nekateri sami zbeţijo od doma, morda zaradi slabih razmer v druţini ali pa zaradi ţelje

po potovanju, medtem ko druge ugrabijo z namenom spolnih zlorab in trgovine z otroci.

Torej gre zgolj za naključje, ali pa le obstaja povezava med Rusijo kot drţavo največ

osirotelih otrok in Rusijo kot drţavo številnih ugrabitev? Utemeljeno lahko verjamemo,

da gre za veliko več kot le naključje.89

Dejstvo je namreč, da veliko otrok iz ruskih

sirotišnic nima znanega izvora, tam jih predstavijo kot otroke, ki so jih starši zapustili.

Hkrati se moramo zavedati, da Rusija daje v posvojitev tujim drţavljanom otroke

starejše od enega pa tja vse do 18. leta starosti. Malo nenavadno je, da bi starši otroke

zapustili, ko bi bili ti stari ţe nekaj let. Večina primerov v sirotišnicah pa predstavljajo

kot takšne.90

87

The voice of Russia. URL: http://voiceofrussia.com/2011/05/25/50790187/ (31.7.2013). 88

Sobočan Ana Marija, Transnational adoptions and migration, v: Socialno delo, št. 1/3 letnik 34, str. 97-

109. 89

The voice of Russia. URL: http://voiceofrussia.com/2011/05/25/50790187/ (31.7.2013). 90

Ţurnal 24.si, Nebojša Mijatović, URL: http://www.zurnal24.si/posvojitev-otroka-20000-evrov-clanek-

76035 (31.8.2013).

41

6 NOVE METODE IN NAČINI POSVOJITEV

6.1 Posvojitve na daljavo

Posvojitev na daljavo je denarna pomoč otrokom iz ogroţenih območij sveta. Pomaga

izboljševati vsakodnevno ţivljenje otrok, daje jim moţnost dostojanstvenega otroštva v

domačem okolju, če je le moţno tudi ob svoji druţini in bliţnjih. Otroku se s tem

zadovoljijo temeljne potrebe po hrani, zdravilih in šolanju. Torej se jim omogoči to, kar

je v naši razviti druţbi samoumevno. Posvojitve na daljavo so torej majhen korak na

poti k zmanjšanju svetovne lakote in revščine.91

Omogočajo, da je nekdo vpet v ţivljenje otroka, da ga spremlja, kako se razvija in

odrašča. Vse to se dogaja preko izmenjave pisem in slik. Takšne posvojitve otrok, so

največkrat moţne z otroci iz Afrike in Azije. Ponavadi je to program neprofitnih

organizacij, kot so UNICEF in HopeXchange, ki poteka s pomočjo zaposlenih in

prostovoljcev. Cilj programa je dati otroku, druţini in navsezadnje tudi druţbi lepšo

prihodnost.

Na spletni strani izbereš, na katerem kontinentu ţeliš pomagati otroku in nato izbereš

vsoto, ki jo boš mesečno nakazoval. Vsote se gibljejo od nekaj evrov na mesec, pa vse

do 300 € na leto. Podatke o otroku, za katerega bo oseba plačevala, pa dobi ţe takoj ob

prijavi. Plačila potekajo preko spleta, dvakrat letno pa »posvojitelj« dobi slike in pisma

»posvojenca«, da se lahko prepriča, kam je šel njegov denar.

To razmerje ne zavezuje posvojitelja do otroka, ko ta ţeli lahko preneha s plačevanjem

brez kakršnih koli posledic. Gre torej za neko obliko »kvazi« posvojitve.92

6.2 »Spletni katalogi otrok«

Pri tej obliki si bodoči posvojitelji dejansko izberejo otroka, ki ga bodo posvojili. Na

spletni strani posvojitvene agencije se izberejo ţelene lastnosti otroka, od rase, starosti

in celo imena otroka. Izmed vseh otrok v bazi posvojitvene agencije, se nato prikaţe

oţji izbor otrok. Ob vsakem otroku je njegova slika in njegov opis. Če je znano

otrokovo poreklo pa tudi to, navedeno je tudi, če ima otrok kakšne brate in sestre, ki so

91

HopeXchange, URL:http://www.hopexchange.net/long_distance_adoption.php#what (3.8 2013). 92

Help in action, URL: http://www.helpinaction.net/english/long_distance_adoptions.htm (31.8.2013).

42

prav tako osiroteli. V nadaljnjem koraku je potrebno vzpostaviti stik z agencijo, ta pa

nato vodi postopek naprej po pravilih za posvojitev. Oblika velja za zelo sporno in

nehumano. Otroci se namreč »ponujajo« kot blago kar preko interneta.93

Slika 1: Na spletni strani posvojitvene agencije je moţno izbirati med otroci ţeljnih

lastnosti.94

Slika 2: Ob vsakem otroku je tudi njegov opis in fotografije.95

93

Adopt fast, URL:http://photolisting.adoption.com/foster-adoption/advanced/ (4. 8. 2013). 94

Adopt fast, URL: http://photolisting.adoption.com/foster-adoption/advanced/ (5. 8. 2013). 95

Adoption.com, URL: http://photolisting.adoption.com/international/children/yonas-28436 (5.8.2013).

43

7 ZAKLJUČEK

Posvojitve v Sloveniji niso nekaj vsakdanjega. Sploh posvojitve slovenskih otrok. Naš

sistem je preveč tog, strog in dolgotrajen. Posledica je tisoč otrok v rejništvu. Njihova

usoda je znana ţe vnaprej, posvojitve najverjetneje ne bo. Do polnoletnosti bodo v

rejništvu, nato pa so prepuščeni sami sebi. Dejstvo je, da CSD niso dovolj usposobljeni

za takšno početje. Če ima posamezni socialni delavec v povprečju eno do dve posvojitvi

na desetletje je povsem jasno, da ne zna pravilno in hitro postopati.96

Zato bi bilo

smiselno razmisliti o kakšnem centralnem organu na prvi stopnji. Ta bi preverjal

primernost posameznih kandidatov in otrok. Večja uspešnost bi bila zagotovljena.

Slovenija je na področju posvojitev podpisnica veliko konvencij in sporazumov, kot

članica EU je zavezana spoštovati vse predpise, ki jih sprejme ta organizacija. Naš

ZZZDR, je kot krovni zakon na tem področju preveč tog in ne omogoča veliko

manevrskega prostora pri odločanju. Omogoča le minimum vseh pravic, ki jih dajejo

mednarodni sporazumi. Morda je prav tu razlog za tako malo posvojitev znotraj drţave.

Potrebno bi bilo razmisliti o novi zakonodaji. Nekaj dobrih sprememb je obetal

Druţinski zakonik, a Slovenija še ni bila pripravljena na nekaj tako »revolucionarnega«.

Korist otrok, predvsem korist slovenskih otrok je v ozadju. Bodoči posvojitelji gredo

zato po otroka preko meje. Otroka ţelijo čim hitreje in cena dostikrat ni pomembna.

Glede na dosedanjo prakso je znano, da slovenski posvojitelji najraje odhajajo po otroka

v Rusijo. Tam se otroka dobi tudi prej kot v pol leta, samo nekaj deset tisoč evrov je

potrebnih in druţinska sreča je zagotovljena. Rusija pa ni privlačna destinacija samo za

Slovence, ljudje iz celega sveta prihajajo po otroke v to drţavo osirotelih otrok. Ker

drţava ni podpisnica MKVO ima dokaj proste roke na tem področju.

Pomembno je, da se bodoči posvojitelji pred samo posvojitvijo prepričajo o politiki

drţave na področju posvojitev. Potrebno je preveriti, kakšni so standardi v dotični

drţavi, ali je ta znana po spoštovanju človekovih pravic ali ne. Ali je podpisnica

temeljnih mednarodnih dokumentov na področju posvojitev in seveda, ali jih spoštuje?

Če so znani otrokovi starši, je to dokaj jasen znak, da je bil otrok res zapuščen in da ni

ţrtev trgovine z otroci. Glede na stopnjo tehnološke razvitosti, lahko vse te podatke

preverimo preko interneta od doma in se zato preventivno izognemo vsem

nevšečnostim, ki bi nas na poti posvojitve lahko doletele.

96

Planet Siol. net, Andreja Rebernik,

http://www.siol.net/novice/poglobljeno/2011/08/posvojitveosrednjiteks.aspx (1.10.2013).

44

Rusija je morda res najhitrejša in najlaţja pot do otroka, a je hkrati tudi, milo rečeno,

sporna. Drţava ni znana samo po številnih otrocih, ki jih dajejo v posvojitev, ampak

tudi kot drţava številnih ugrabitev otrok, za katerimi se za vedno izgubi sled. Ti otroci

nato pristanejo v sirotišnicah in se kot »blago« ponujajo posvojiteljem iz vsega sveta.

Dokler drţava ne bo podpisala MKVO lahko utemeljeno dvomimo, da se bo taka praksa

prenehala, saj omogoča ogromne zasluţke vsem vpletenim. Bodoči posvojitelji naj zato

zelo skrbno premislijo, preden se odpravijo po otroke v Rusijo in njej podobne drţave.

Vedno se je potrebno zavedati, da ni nujno, da so otroci, ki so jim na razpolago v

sirotišnicah osiroteli. Lahko da so jih ugrabili, njihovi starši pa zaradi neznanja in

revščine, ne raziščejo kaj se je dejansko zgodilo z njimi. Pomembno je, da drţave

spoštujejo vsaj minimume človekovih pravic. In MKVO definitivno predstavljajo

minimum varstva otrokovih pravic. Če drţava ni njena podpisnica, je njena praksa pri

posvojitvah lahko kaj hitro sporna. Če bodo bodoči starši izvajali pritiske na te drţave,

bodo prisiljene spremeniti svoje predpise. Zatorej sam podpis konvencije ali nekega

sporazuma med drţavama, ne pomeni avtomatično več posvojitev, pomeni večjo

varnost otrok. Pomeni večjo transparentnost posvojitev. Otroci, ki se takrat dajejo v

posvojitev, so res osiroteli, za njih starši res ne morejo ali nočejo skrbeti. Je pa to hkrati

tudi varovalka za posvojitelje. Ni jim treba skrbeti, da se bo čez nekaj let pojavil nekdo,

ki bo trdil, da so mu ugrabili otroka in da ga sedaj zahteva nazaj. Prav tako se jim nikoli

ne bo treba vprašati ali je ta njihova druţinska sreča, neko mater in nekega očeta

prisilno prikrajšala za otroka.

45

8 LITERATURA IN VIRI

8.1 Monografije

1) Ahluwalia Sheela, Human Trafficking and Gender in Sub-Saharan Africa,

Washington DC, 2009.

2) Buck Pearl, Children For Adoption, Random house, New York, 1964.

3) Clert Carine, Elizabeth Gomart, Ivana Aleksic, Natalia Otel, Human

Trafficking in South Eastern Europe: Beyond Crime Control, Washington DC,

2005.

4) Ferčič Aleš, Hojnik Janja, Tratnik Matjaţ, Uvod v pravo Evropske unije, GV

Zaloţba, Ljubljana, 2011.

5) Finţgar Alojzij, Rodbinsko pravo, Uradni list LRS, Ljubljana, 1957.

6) Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, Družinsko pravo, III. spremenjena in

dopolnjena izdaja, Maribor, 2000.

7) Geč-Korošec Miroslava, Mednarodno zasebno pravo, knjiga 1, splošni del,

Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1994.

8) Gerbec Maja, Ko se danes ozrem nazaj- od neplodnosti do posvojitve, 1A,

Ljubljana, 2013.

9) Koettl Johannes, Human Trafficking, Modern Day Slavery and Economic

Exploitation, Washington DC, 2009.

10) Pearl David, Bainham Andrew, Pickford Ros, Frontiers of Family Law,

Second edition, United Kingdom, 1995.

11) Perez Solla, Monza Fernanda, “Slavery and human trafficking international

law and the role of the World Bank.”, Washington DC, 2009.

46

12) Swindells Heather, Neaves Andrew, Kushner Matine, Skilbeck Rupert, Familiy

Law and the Human Rights Act 1998, Family Law, London, 1999.

13) Šturm Lovro, Arhar France, Plauštajner Konrad, Rijavec Vesna, Toplak Ludvik

in drugi, Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske

drţavne in evropske študije, Ljubljana, 2002.

14) Zaviršek Darja, Kobal Barbara, Cacinovic Vogrincic Gabi in drugi, Postopki,

organizacije in standardi na področju posvojitev, Republika Slovenija,

Ljubljana, 2009.

15) Zupančič Karl, Novak Barbara, Predpisi o zakonski zvezi in družinskih

razmerjih, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2004.

16) Wheaton Elizabeth, Edward Schauer, Thomas Galli, "Economics of Human

Trafficking" International Migration, Washington DC, 2012

8.2 Pravni viri

1) Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (MEKUOP), Uradni list

RS, št. 86/1999.

2) Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s

protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št.

1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (MKVCP) Uradni list RS-MP, št. 7/1994, Spremembe:

Uradni list RS, št. 78/2006 Odl.US: Up-555/03-41, Up-827/04-26.

3) Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah

(MKVO), Uradni list RS, št. 45/1999.

47

4) Konvencija ZN o otrokovih pravicah, sprejeta na Generalni skupščini

Zdruţenih narodov 20. Novembra 1989 z resolucijo št. 44/25, objavljen v

Uradnem listu SFRJ– Mednarodne pogodbe št. 15/1990, Akt o notifikaciji

nasledstva glede konvencij Organizacije zdruţenih narodov in konvencij,

sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo objavljen v Uradnem listu

RS – Mednarodne pogodbe št. 9/1992.

5) Protocol to Prevent, Suppress and Punish Trafficking in Persons, Especially

Women and Children, supplementing the United Nations Convention against

Transnational Organized Crime, General Assembley resolution 55/25.

6) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2011 o mednarodnih

posvojitvah v Evropski uniji, Uradni list Evropske Unije 2012/C 136 E/05.

7) Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o

meddržavnih posvojitvah (BMKMP), Uradni list RS, št. 113/2007.

8) Ustava Republike Slovenije (URS), Uradni list RS, št. 33I/1991, spremembe

Uradni list RS, št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004,

68/2006, 47/2013, 47/2013, 47/2013, 47/2013.

9) Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), Uradni list RS,

št. 56/1999, Spremembe: Uradni list. RS, št. 45/2008-ZArbit.

10) Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, št. 80/1999.

Spremembe: Uradni list RS, št. 70/2000, 52/2002, 73/2004, 22/2005-UPB1,

119/2005, 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009

Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 8/2010.

48

8.3 Članki

1) Avbelj Matej, Družinski zakonik, moralne eksternalije in pravni

voluntarizem, v: Pravna praksa, Druţinsko pravo, št. 42, 29.10.2009, str. 15-18.

2) Bevc Viktorija, Čustveno stanje neplodnih parov pred posvojitvijo otroka, v:

Socialno delo, št. 1/2 letnik 45, str. 51-59.

3) Kim Gina, International Adoption’s Trafficking Problem, v: Harvard political

review, št. 6/20/2012, 20.6.2012, str. 33-38.

4) Kogovšek Neţa, Je posvojitev, izvedena v tujini, lahko v nasprotju z javnim

redom RS?, v: Pravna praksa, Druţinsko pravo, št. 42, 29.10.2009, str. 13-15.

5) Rezar Irena, Mednarodne posvojitve kot oblika socialnega starševstva

izkušnje ljudi, ki so posvojili otroka v tujini, v: Socialno delo, št. 1/3 letnik 48,

str. 51-64.

6) Sobočan Ana Marija, Transnational adoptions and migration, v: Socialno

delo, št. 1/3 letnik 34, str. 97-109.

7) Šavli Nina, Kako posvojiti otroka iz Rusije?, v: Pravna praksa, Druţinsko

pravo, št.13, 2.4.2009 , str. 15-18.

8) Šavli Nina, Spremembe na področju mednarodnih posvojitev v Rusiji, v:

Pravna praksa, Druţinsko pravo, št. 14, 14.4.2011, str. 16-19.

9) Vrbnjak Tatjana, "Otrok je otrok - bolečina je povsod enaka" Vita Mavrič v

vlogi ambasadorke Unicefa prebuja občutljivost javnosti glede trgovine z

otroci, v: Večer- ISSN 0350-4972- leto 56, št. 289, 15. 12. 2003, str. 12-15.

49

8.4 Spletni naslovi

1) Adopt fast, URL: http://photolisting.adoption.com/foster-adoption/advanced/ (5.

8. 2013).

2) Adopt fast, URL: http://photolisting.adoption.com/foster-adoption/advanced/ (4.

8. 2013).

3) Adoption.com, URL:

http://photolisting.adoption.com/international/children/yonas-28436 (5.8.2013).

4) Council of Europe- Evropski Svet, URL:

http://www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=quisommesnous&l=en (4.8.2013).

5) DELO, Marko Jakopec, URL: http://www.times.si/sport/pravica-istospolnih-do-

posvojitve-otrok-se-vedno-predmet-razhajan--bbd7ab251f-01e2977ed8.html

(30.8.2013).

6) Dnevnik, Joţe Vogrinc, URL: http://www.dnevnik.si/svet/1042355489

(25.7.2013).

7) Haaška konference za mednarodno zasebno pravo, URL:

http://www.hcch.net/index_en.php (28.7.2013).

8) HopeXchange,

URL:http://www.hopexchange.net/long_distance_adoption.php#what

(3.8 2013).

9) Intercounty adoption, URL;

http://adoption.state.gov/country_information/country_specific_info.php?countr

y-select=malawi (30.8.2013).

10) IUS-INFO, Drčar Murko Mojca, URL:

http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=10199 ( 31.8.2013).

http://www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=quisommesnous&l=en

50

11) Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, URL:

http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/statistika/rejnistvo/,


12) Ministrstvo za notranje zadeve, Matični register, URL:

http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/maticni_register/ (30.7.2013).

13) Organizacija združenih narodov, URL: http://www.un.org/ (29.7.2013).

14) Pravno informacijski sistem RS, URL:

http://www.pisrs.si/Predpis.aspx?id=USTA1&pogled=osnovni (5.8.2013).

15) Register predpisov Republike Slovenije, URL:

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_ZAKO2031.html (27.7.2013).

16) RTV SLO, URL: http://www.rtvslo.si/turbulenca/novica/144 (25.7.2013).

17) Statistični urad Republike Slovenije, URL:

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2343 (28.72013).

18) Svet Evrope, URL:

http://conventions.coe.int/Treaty/en/Treaties/Html/058.htmotrok/index.html

(28.7.2013).

19) The Organization for Security and Co-operation in Europe, URL:

http://www.osce.org/cthb (1.9.2013).

20) The United Nations Children’s Fund, URL:

http://www.unicef.org/protection/index.html (1.9.2013).

21) The United Nations Global Initiative to Fight Human Trafficking, URL:

http://www.ungift.org/ungift/index.html (1.9.2013).

http://www.pisrs.si/Predpis.aspx?id=USTA1&pogled=osnovni

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_ZAKO2031.html

51

22) The United Nations Office on Drugs and Crime, URL:

https://www.unodc.org/unodc/en/human-trafficking/index.html (1.9.2013).

23) The voice of Russia, URL: http://voiceofrussia.com/2011/05/25/50790187/

(31.7.2013).

24) Uradna spletna stran Sveta Evrope, URL:

http://www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=quisommesnous&l=en

(26.7.2013).

25) Zavod S.O.S., URL: http://www.ringaraja.net/content.asp?ID=16 (2.9.2013).

Documents

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA · mednarodno povezujejo. Skozi zgodovino je sam institut posvojitve doţivel velike spremembe. Najprej je bilo vse usmerjeno v posvojitev odraslih