1

OSNOVNA ŠOLA PIVKA

PREČNA ULICA 3

6257 PIVKA

REALIZACIJA LETNEGA

DELOVNEGA NAČRTA

ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014

avgust, 2014

2

UVOD

Izteklo se je še eno šolsko leto, v katerem smo vse zastavljene naloge realizirali po letnem

delovnem načrtu, ki ga je v skladu z 31. členom Zakona o osnovni šoli sprejel Svet šole na svoji seji

30. 9. 2013 po predhodni obravnavi na učiteljskem zboru in seji Sveta staršev.

Pričujoče poročilo je pregled našega skupnega dela. Sledili smo viziji naše šole, veliko je bilo doseženih uspehov, izpeljanih projektov, drugačnih oblik dela z učenci, uspešnih ur, zanimivih delavnic in medsebojnih srečanj. Med temi naj izpostavimo:

- priznanje »Jabolko kakovosti« za Comeniusov multilateralni projekt »Time Travellers« - organizacijo dobrodelnega koncerta »Skupaj zmoremo več»- 7. 3. 2014 - sodelovanje na vseslovenski akciji »Noč knjige« - 23. 4. 2014 - organizacijo 2. mednarodnega športno-kulturnega tedna, Pivka 2014 - 19. – 23. 5. 2014 - uvrstitev ekipe sedmošolcev v osmino finala oddaje Male sive celice

- pridobitev naziva Simbioza šola - pridobitev naziva Kulturna šola 2014 – 2017

1. PREDVIDENE POTREBNE INVESTICIJE IN POTREBE PO NABAVI

V vseh stavbah smo skozi šolsko leto opravljali manjša vzdrževalna dela. V času letnih počitnic je bilo opravljeno generalno čiščenje prostorov z nujno potrebnimi popravili. Zaradi zamakanja tehnične učilnice v času žledu v naših krajih smo želeli le-to sanirati in prebeliti še v času počitnic, a se bo delo zaradi nepričakovanih okoliščin izvedlo v času jesenskih počitnic. Smo pa s pregraditvijo garderobe na predmetni stopnji pridobili dodatni prostor za izvajanje individualnega pouka. Na podružnični šoli v Šmihelu je občina s pomočjo evropskih sredstev za razvoj podeželja prenovila fasado in streho. V kotlovnici na matični šoli pa smo dotrajani bojler zamenjali s toplotno črpalko. Manj sredstev smo porabili za nabavo knjig, odpovedali smo se še nekaterim revijam. Maja smo uredili povezavo v splet preko optičnega omrežja v vrtcu Vetrnica in podružnični šoli v Šmihelu.

Ostale manjše, a nujne učne pripomočke, smo nabavljali v okviru danih finančnih možnosti. Predloge za nabavo le-teh so pripravili strokovni aktivi.

2. OBSEG IN ORGANIZACIJA POUKA

V šolskem letu 2013/14 smo imeli na matični šoli 19 oddelkov rednega pouka, 4 oddelke podaljšanega bivanja in oddelek jutranjega varstva. Na podružnični šoli v Šmihelu sta bila dva kombinirana oddelka, oddelek jutranjega varstva in 18,5 ur podaljšanega bivanja. Na podružnični šoli v Zagorju pa samo samostojni 4. razred.

Na začetku šolskega leta smo imeli 449 učencev, med šolskim letom pa je šolo zaradi selitve zapustilo 6 učencev. Tako je bilo ob koncu šolskega leta na šoli 443 učencev.

3

2. 1 REALIZACIJA POUKA

Pouk je potekal v skladu s šolskim koledarjem. Zaradi žledu, ki je povzročil izpad elektrike, smo šolo zaprli za dva dni (31. 1. in 3. 2. 2014). Pouk smo nadomestili z eno delovno soboto in s popoldanskimi aktivnostmi med šolskim letom. Predmetnik in učni načrt sta bila realizirana v celoti.

razred real. v % razred real. v%

1. a 104,6 6. b 99,3

1. b 104,4 7. a 102,4

2. a 99,3 7. b 101,9

2. b 108,3 8. a 93,6

3. a 107,4 8. b 94,4

3. b 108,9 8. c 91,9

4. a 103,3 9. a 95,2

4. b 103,6 9. b 92,5

5. a 99,7

5. b 101,4 1.c/2.c 3.c/5.c

99,3 99,1

6. a 100,2 4.c 99,9

Realizacija ur pouka za celotno šolo je 100,5%.

2..2 PREDNOSTNE NALOGE

V tem šolskem letu smo uspešno sledili prednostnim nalogam: nadaljevali smo z dejavnostmi za izboljšanje bralne pismenosti skozi projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja. Učence smo navajali na branje z razumevanjem in uporabo bralno-učnih strategij (področje samoevalvacije - Priloga 1). Trudili smo se izboljšati delo z nadarjenimi učenci in organizacijo dela z učenci s posebnimi potrebami. Skozi celo leto smo zasledovali uspešnost vzgojnega načrta in ob koncu šolskega leta vanj vnesli nekaj popravkov. Spodbujali smo uporabo IKT in e-gradiv tudi z izobraževanjem učiteljev na tem področju. Izvedenih je bilo kar nekaj ur medpredmetnega povezovanja. Kot primer zelo uspešne medpredmetne povezave ur angleščine in zgodovine je izvedba le-te v 9. razredu na temo Atentat na avstroogrskega prestolonaslednika v Sarajevu dobila priznanje s strani MIZŠ v okviru Evropskega dneva jezikov.

2.3 PODALJŠANO BIVANJE IN JUTRANJE VARSTVO UČENCEV Na začetku šolskega leta so bili oblikovani 4 oddelki podaljšanega bivanja, v katere je bilo vključenih 156 učencev, nekateri od teh so podaljšano bivanje potrebovali le občasno. Domov so odhajali ob različnih urah in skladno z navodili za organizacijo podaljšanega bivanja smo skupine skozi dan združevali. Poročila so zapisali učitelji, ki so v teh oddelkih bili pretežni del časa. Ostali učitelji so še bili: Mariza Golle, Patricija Krebelj, Janez Vičič, Irena Tot, Mateja Penko, Marinka Česnik in Mojca Korent. OPB 1 V ta oddelek so bili vključeni samo učenci 1. razreda. Podaljšano bivanje je potekalo po zastavljeni

4

letni pripravi. Poleg pisanja domačih nalog, ki večini ni povzročalo težav, so učenci v usmerjenem prostem času radi posegali po raznih družabnih igrah, veliko časa smo namenili tudi gibanju na prostem in sprehodom v okolici šole. Otroci so radi ustvarjali in tako smo sodelovali na različnih likovnih natečajih, kot so Varstvo pred naravnimi nesrečami, Nivea, Božičkova pošta, Slopak – recikliraj steklenico, Evropa v šoli. Za poslane izdelke smo dobili kar nekaj priznanj, na katere so bili učenci zelo ponosni. V tem letu smo vezli tudi prtičke, kar so otroci radi delali. Učence sem navajala na umivanje rok pred kosilom in malico, kulturno obnašanje med jedjo in pravilno uporabo jedilnega pribora. Učenci so spoznali različne prehranjevalne navade in pomen zdrave prehrane za človekov razvoj. učiteljica v OPB 1 Nadja Slavec

OPB 2

V kombinirani oddelek je bilo vključenih 5 prvošolcev in 24 drugošolcev. Učenci so v oddelku podaljšanega bivanja pisali domačo nalogo in se samostojno učili. Dodatno pomoč sem nudila predvsem učencem, ki so imeli težave z nerazumevanjem snovi, z nerazumevanjem navodil ali s pomanjkanjem koncentracije. Delali smo tudi dodatne vaje za urjenje grafomotorike in računanja. Sprostitvena dejavnost je bila namenjena počitku, sprostitvi, obnavljanju psihofizičnih moči učencev. Učencem sem pogosto dovolila, da sami izberejo, katero igro za sprostitev se želijo igrati. Sestavljali so sestavljanke, igrali družabne igre in zelo radi sestavljali iz lego kock. Izvajanje športnih iger je bilo prilagojeno željam učencev ter njihovi starosti. Preko celega šolskega leta so igrali moštvene igre: med dvema ognjema, mali nogomet, mala košarka, s katerimi so krepili medsebojno sodelovanje, se učili ekipnega dela, pridobivali na vztrajnosti. Nekajkrat smo izvedli tudi štafetne igre. Učenci so se večkrat igrali na igralih. Pogosto smo delali različne vaje za sprostitev telesa. Ustvarjalno preživljanje časa je dejavnost, ki je namenjena razvedrilu, sprostitvi, počitku, učenci pa ob tem razvijajo svojo ustvarjalnost na različnih področjih. Likovno ustvarjenje je bilo tesno povezano tudi z branjem oz. poslušanjem pravljic, saj so učenci pogosto upodobili npr. glavne junake pravljic, najljubši dogodek, najbolj smešen dogodek iz prebrane zgodbe. Upodabljali so tudi motive, ki so povezani z letnim časom ali kakšnim pomembnim dogodkom (npr. slikanje zimskega športa, morski motivi, počitniška in druga doživetja …). Obeleževali smo pomembne spominske dneve: dan družine, dan otroka, dan mobilnosti …

Sodelovali smo na več natečajih: izdelovanje src (Nivea Slovenija), izdelovanje src (Hospic), pisanje pisem – Božičkova pošta (Pošta Slovenije), risbe – recikliraj steklenico (Slopak), risbe – naravne nesreče (Zavod RS za zaščito in reševanje Varstvo pred naravnimi nesrečami) in izdelovanje knjig (Mednarodni natečaj za najboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schwanenstadt v Gornji Avstriji). V oddelku sem učence ves čas spodbujala k branju in skrbela za bralno motivacijo. Učencem sem večkrat kaj prebrala, v drugi polovici šolskega leta, ko so spoznali male tiskane črke in tudi sami postali boljši bralci, so želeli brati vsak svojo knjigo v tišini. Po poslušanju smo poustvarjali: se likovno izražali (upodabljali razne motive, najljubše junake, najljubši prizor …). Z nekaterimi učenkami smo sodelovale pri natečaju Mednarodni natečaj za najboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schwanenstadt v Gornji Avstriji »Na krilih metulja in laboda«, v okviru katerega so učenke napisale in ilustrirale svojo knjigo na temo »Podaš se na pot – kako velik je tvoj svet?« Nastali sta dve knjižici: Tri deklice odkrijejo skrivnost čarobnih jezer in Sarina abeceda.

učiteljica v OPB 2 Jana Špilar Dodič

5

OPB 3 V oddelku so bili pretežno učenci 3. razreda. Ure podaljšanega bivanja so bile razdeljene na več različnih dejavnosti. Čas po končanem pouku do kosila je bil namenjen zbiranju učencev, igranju po izbiri otrok, obisku knjižnice. Po kosilu je sledila ura samostojnega dela, ki je bila posvečena predvsem domačim nalogam in samostojnemu učenju. V skupini je bilo kar nekaj problematičnih učencev, ki so redno potrebovali pomoč pri domačih nalogah, poleg tega pa so imeli ti otroci majhno sposobnost koncentracije, pripomniti pa moram, da je bila cela skupina zelo glasna in težko vodljiva. Delo z njimi je bilo običajno zelo težko. Za pisanje domačih nalog smo pogosto porabili nenormalno veliko časa. Samostojnemu delu so sledile sprostitvene dejavnosti. Če je bilo vreme lepo, smo odšli na otroško igrišče ali na stadion, v slabem vremenu pa v telovadnico. Pri tem smo uporabljali različne športne rekvizite (žoge, obroče, kolebnice, loparje…) in igrala na otroškem igrišču. Sledil je usmerjen prosti čas. V tem delu podaljšanega bivanja smo izdelovali različne likovne izdelke v različnih tehnikah. Z izdelki smo sodelovali na natečajih, in jih razstavljali na šoli. Vključili smo se tudi v projekt bralne pismenosti, v okviru katerega smo enkrat tedensko brali zgodbico. O prebrani vsebini smo se potem pogovarjali, otroci so sami napisali nov zaključek zgodbice, izdelali so svojo knjigo, vanjo pa napisali svojo zgodbico in jo ilustrirali. Nekaj časa smo namenili tudi naravoslovnim vsebinam. Izvedli smo nekaj preprostih poskusov in opazovali dogajanja v naravi. Skupina ni delovala preveč homogeno. Med seboj so si pomagali le redki posamezniki. Podobno je bilo tudi pri nevodeni igri, saj so se večinoma igrali v majhnih skupinah, v katere so težko spustili novega člana. V času od 21.5. do 25.6. je v oddelku štirikrat tedensko delala tudi učiteljica Kristina Rojc. učiteljica v OPB 3 Nada Bubnič OPB 4 V oddelek podaljšanega bivanja so bili vključeni učenci 4. in 5. razreda. Učenci so po končanem pouku najprej odšli na kosilo. Nekaj učencev ni imelo kosila, so pa imeli popoldansko malico. Veliko učencev je obiskovalo različne interesne dejavnosti: zdrav življenjski slog, glasbeno šolo, pevski zbor, računalniški krožek, dodatni in dopolnilni pouk. V času usmerjenega prostega časa smo se z učenci pogovarjali o različnih stvareh: počitnicah, letnih časih, ekoloških temah, o živalih in skrbi zanje, o praznikih, šegah in navadah, zgodovini idr. Izdelovali smo novoletne okraske, plakate, risbice z različno tematiko. Poslušali smo glasbo, pravljice, večkrat smo si ogledali risanke ali filme o živalih in rastlinah. Pregledovali smo knjige iz različnih področij. Obeleževali smo razne dneve npr. mednarodni dan družin, pust, božično-novoletne šege idr. Učenci so sodelovali v različnih projektih (Karitas, Zavod za zaščito in reševanje, Nivea idr.) Neusmerjeni prosti čas je bil namenjen sprostitvi. Učenci so se radi igrali različne družabne igre, s kockami, kartami, kviz. Včasih smo odšli na igrišče oz. telovadnico, kjer so se največkrat igrali igre z žogo. Po kosilu smo čas namenili pisanju domačih nalog, preverjanju znanja. Učenci so tudi radi pomagali drug drugemu pri učenju.

učiteljica v OPB 4 Urška Bubnič

6

OPB na PŠ Šmihel V šolskem letu 2013/2014 je bilo na podružnični šoli Šmihel v podaljšano bivanje vključenih 23

učencev od 1. do 5. razreda.

Podaljšano bivanje se je pričelo ob 11.20 in trajalo do 15.15, ko se je večina učencev odpeljala domov s kombijem. Učenci so prihajali v OPB po končanem pouku (ob 11.20, 12.10 oz. 13.00). Predvsem učenci petega razreda so zaradi večjega števila ur pouka v OPB prihajali pozneje, zato so občasno nekatere dejavnosti OPB izpustili. Občasno so posamezni učenci izpuščali nekatere elemente podaljšanega bivanja zaradi obiska dopolnilnega pouka, obiskovanja plesnega tečaja na podružnici, tečaja angleškega jezika, odhoda k plesni skupini na centralno šolo oz. odsotnosti iz osebnih razlogov na željo staršev in v dogovoru z njimi. Iz vseh omenjenih dejavnosti so se učenci po zaključku le-teh vrnili v OPB. Podaljšano bivanje je vsebovalo naslednje elemente: samostojno učenje, usmerjen in neusmerjen prosti čas, kosilo, priprava za odhod domov. Vsebine usmerjenega in neusmerjenega prostega časa so se včasih prepletale in dopolnjevale. Ker so bili v OPB vključeni učenci 1. – 5. razreda in so se njihove domače naloge zelo razlikovale po količini in težavnosti, sposobnosti, delovne in učne navade učencev pa so se zelo razlikovale, smo imeli pri pisanju nalog pogosto težave. V okviru usmerjenega prostega časa so učenci izdelovali likovne in literarne izdelke, s katerimi smo sodelovali na natečajih. Izdelovali so dekoracijo za okrasitev hodnikov podružnice. Oblikovali smo izdelke za tržnico ob novoletni proslavi ter izdelke za obdarovanje mam ob materinskem dnevu. V okviru OPB smo sodelovali v mednarodnem projektu eTwinning. S šolami iz Grčije, Hrvaške, Poljske, Portugalske, Španije, Slovaške, Turčije smo ustvarjali in izmenjevali izdelke na temo živali oz. Animals around us. V prazničnem decembru smo s šolo s Poljske izvedli Skype. Čeprav je projekt potekal v angleškem jeziku in se izmed naših učencev le petošolci učijo angleščino, sem dejavnosti prilagodila tako, da so sodelovali prav vsi učenci. Z dejavnostmi v projektu so bili zelo navdušeni. Skoraj vsak teden smo imeli pregled dela po sodelujočih državah. Veliko časa sem namenila tudi ozaveščanju pomena branja. Učenci so samostojno brali poljubne knjige, najmlajšim nebralcem sem brala sama oz. so jim knjige prebirali starejši vrstniki. Neusmerjen prosti čas smo, če je le vreme to dopuščalo, preživljali zunaj, na šolskem igrišču. Učenci so igrali nogomet ali druge družabne igre, igrali so se s kolebnicami, obroči, žogami … Če nam vreme tega ni omogočalo, smo čas pogosto preživljali tudi v telovadnici. Sicer pa so učenci tudi risali in barvali pobarvanke, občasno so si ogledali film ali risanko po lastni izbiri, igrali družabne igre ali se igrali z igračami. V primeru, da je bilo v OPB 15 ali manj učencev, smo se tudi odpravili na sprehod po vasi ali do bližnjih vasi.

učiteljica v OPB Šmihel Kristina Vatovec

Jutranje varstvo na OŠ Pivka

Jutranje varstvo, ki je bilo organizirano v času od 5.45 do 7.45, je obiskovalo 24 učencev 1. razredov. Varstvo sta izvajali učiteljici Irena Tot (ponedeljek, torek, sreda, in sicer v času od 5.45 do 7.45, ter v četrtek in petek v času od 5.45 do 6.45) in Karmen Zafred Maver (četrtek in petek, in sicer v času od 6.45 do 7.45). V času, ki so ga učenci preživeli v jutranjem varstvu, so bile organizirane usmerjene dejavnosti (tudi v dogovoru z učenci), in sicer so bile organizirane različne družabne igre, v katerih so se učenci naučili usklajevati mnenja z vrstniki, sprejemati različne vloge v skupini, pridobivali so znanje, socialne veščine, sprejemali so tudi šolska pravila in norme. Učenci so občasno prisluhnili branju pravljic, sledili so tudi pogovori o prebranem besedilu,

7

nato pa so učenci likovno ustvarjali (risanje motivov iz prebranih besedil, risanje likov iz svojih pravljic …). Učenci so se radi sproščali tudi ob različnih miselnih igrah (kviz, rebus, križanke, labirinti, besedne iskanke …), barvanju pobarvank, občasno pa so si ogledali tudi kakšen (risani) film in poslušali glasbo po lastnem izboru. učiteljici Irena Tot in Karmen Zafred Maver

Jutranje varstvo na PŠ Šmihel Na podružnici Šmihel je v šolskem letu 2013/2014 potekalo jutranje varstvo vsak dan od 6.50 do 7.45. V oddelek je bilo vključeno vseh 5 prvošolcev, ki so redno prihajali k jutranjem varstvu, izjema je bila odsotnost zaradi morebitnih celodnevnih izostankov od pouka.

Vsako jutro so učenci najprej izvedli jutranjo telovadbo. V jutranjem varstvu smo se z učenci v ponedeljkih običajno pogovarjali o preživetem vikendu in pripravili učne pripomočke za pouk. Torkovo jutro smo namenili branju pravljic in ostalega leposlovja, večkrat po izboru učencev. O prebranih zgodbah smo se pogovarjali, iskali sporočilo besedila. Sredo smo namenili poustvarjanju, saj smo pogosto ilustrirali poljuben prizor prebranega besedila, risali narobe pravljico ali nadaljevanje le-te, izdelali smo tudi lutke in jo uprizorili. Četrtkova jutra smo igrali družabne igre (po izboru učencev), pri čemer smo razvijali socialne veščine. Ob petkih smo v jutranjem varstvu uporabljali IKT tehnologijo, saj smo si ogledovali risanke in otroške filme na TV oz. računalniku s projektorjem. Včasih so učenci tudi risali in barvali pobarvanke.

učiteljica Kristina Vatovec

2.4 DOPOLNILNI IN DODATNI POUK TER UČNA POMOČ

V okviru rednega vzgojno-izobraževalnega pouka so učitelji razredne in predmetne stopnje izvajali dopolnilni in dodatni pouk. Glede na to, da je bil v 6., 7., 8. In 9. razredu pouk slovenščine, angleščine in matematike organiziran v manjših učnih skupinah, smo od normativno določenih ur več ur namenili dodatnemu pouku. Dopolnilni pouk je bil na predmetni stopnji organiziran iz slovenskega in angleškega jezika, matematike, fizike in kemije. Na razredni stopnji je bil le-ta organiziran v vseh oddelkih. Učenci so ga lahko obiskovali po potrebi občasno ali skozi vse šolsko leto. Dodatna znanja iz slovenščine, angleščine, matematike, fizike, kemije, biologije in zgodovine na višji zahtevnejši ravni so učenci pridobivali v obliki dodatnega pouka. Pri dodatnem pouku so učenci z razširjenimi in poglobljenimi vsebinami ter različnimi metodami dela, kot so samostojno učenje, problemski pouk, tekmovanja, dosegali višje učne cilje. Potekal je po urniku, dogovorjenem v septembru. Število vključenih učencev v dopolnilni pouk je bilo 117 in v dodatni pouk 248. Pri tem gre seveda poudariti, da so isti učenci bili lahko vključeni v več različnih dopolnilnih oz. dodatnih ur pouka. Realizacija dopolnilnega pouka je bila 102,8 % in dodatnega pouka 102,6 %. Na šoli smo v letošnjem letu imeli organiziran individualni pouk za 24 učencev s posebnimi potrebami, ki ga je financiralo Ministrstvo za izobraževanje,kulturo, znanost in šport. Z njimi so delale specialna pedagoginja, psihologinja, pedagoginja, logopedinja ter učitelji in zunanji sodelavci. Urnik smo prilagajali rednemu pouku.

8

Učencem z večjimi učnimi težavami so dodatno individualno ali skupinsko pomoč nudili poleg svetovalne delavke tudi učitelji. Pet učencev tujcev, ki se prvo oz. drugo leto šolajo na slovenski šoli, je bilo deležnih učne pomoči pri učenju slovenščine. Zanje smo dobili odobrenih 80 ur.

2.5 DELO Z NADARJENIMI UČENCI

V šolskem letu 2013/14 je bilo za delo z nadarjenimi predvidenih 105 ur. Od tega jih je bilo realiziranih 95%. V samo delo je bilo vključenih 45 učencev, od tega 28 dečkov in 17 deklic. V 5. razredu so bili 4 nadarjeni učenci, v 6. razredu jih je bilo 7, v 7. razredu 10, v 8. razredu 11 in v 9. razredu je bilo 13 nadarjenih učencev. Na začetku šolskega leta smo učencem razdelili vprašalnike o njihovih močnih področjih, o tem, v katerih projektih bi si želeli sodelovati, kateri so njihovi najljubši predmeti in katerih dejavnosti bi se najraje udeležili. Podpisani vprašalniki (tako s strani staršev kot tudi učencev) so veljali kot nekakšen individualiziran program. Vprašalniki so bili razdeljeni vsem učencem, izpolnilo pa jih je le 18. Kljub vsemu smo na dejavnosti, ki so potekale v okviru programa za nadarjene, povabili vse nadarjene učence. Tako so učenci obiskovali dodatni pouk, se udeleževali različnih tekmovanj, interesnih dejavnosti, natečajev, pisali raziskovalne naloge in se prijavljali na posamezne delavnice. V tem šolskem letu smo organizirali naslednje delavnice, h katerim so bili v prvi vrsti povabljeni nadarjeni učenci:

· Simbioza (jeseni in spomladi) · Jesensko raziskovalno-ustvarjalne delavnice

· Ustvarjalne delavnice

· Praznične delavnice

· Potopisno predavanje Čas odštekanih praznovanj po svetu

· Delavnica za matematične navdušence

· Delavnica Iz domačega lonca

· Delavnica Impro lige

· Delavnica v sklopu mednarodnega športno-kulturnega tedna v Pivki V začetku šolskega leta smo imeli tudi skupno srečanje, kjer so učenci izrazili svoja pričakovanja, mi pa smo jih seznanili z našimi pričakovanji in njihovimi dolžnostmi, ki jih imajo kot nadarjeni učenci. Delavnice so bile precej slabo obiskane, najverjetneje tudi zaradi tega, ker potekajo po pouku. Zelo dobro obiskana in večkrat pohvaljena je bila delavnica Impro lige, ki jo je izvajala gospa Sara Šoukal in menim, da bi jo bilo dobro še kdaj ponoviti. svetovalna delavka Nina Ahčin

2.6 DELO ŠOLSKEGA PARLAMENTA

Tema letošnjega šolskega parlamenta je bila Razmere v družbi. Na šoli smo imeli dva sestanka šolske skupnosti. Sestanka so se udeležili predstavniki razredov in njihovi namestniki. K sodelovanju so bili povabljeni učenci druge in tretje triade. Poleg uradnih sestankov smo se predstavniki posameznih razredov večkrat srečali na krajših sestankih, na katerih smo se pripravljali na medobčinski parlament. Starejši učenci so izvedli tudi nekaj ur pouka v nižjih razredih, saj so želeli mlajše ozavestiti o pomembnosti delanja domačih

9

nalog in spoštovanju starejših (učiteljev, staršev). Medobčinskega parlamenta, ki je letos potekal na OŠ Miroslava Vilharja v Postojni, se je udeležilo 5 učencev, kjer so zelo konkretno in nazorno pokazali naše delo in predstavili svoje ideje za boljši svet. Z razmerami v družbi se učenci srečujejo vsakodnevno. Svoje prve misli o tem so združili na razrednih urah, kjer so izpostavljali težave in iskali konkretne rešitve, s katerimi bi lahko izboljšali dano situacijo. Ugotovili smo, da so ta vprašanja od razreda do razreda zelo različna. Najpogosteje izpostavljene pa so bile naslednje teme: slab finančni položaj družin, brezposelnost, nespoštovanje avtoritet/staršev, premajhno zavedanje o pomenu izobraževanja, šolanja in potreba po večji empatiji in medsebojni pomoči. Učenci se zavedajo svoje vloge in zato so se tudi zelo aktivno lotili predstavljati svoje ideje mlajšim učencem.

mentorica šolskega parlamenta Nina Ahčin

2.7 INTERESNE DEJAVNOSTI V skladu z letnim delovnim načrtom so bile izvedene vse predvidene interesne dejavnosti. Večino dejavnosti se je izvajalo v času po pouku, nekatere, predvsem športne aktivnosti, pa tudi v popoldanskem času.

dejavnost mentor razredi št. učencev

Računalniški krožek Meta Kirn 4., 5., 6. 16

Glasbeni krožek Damjana Morel 1.,2.,3.,4. 29

Otroški zbor Damjana Morel 2.-5. 42

Mladinski zbor Damjana Morel 6.- 9. 36

Dramski krožek Patricija Krebelj Lada Morel

6. - 9. 11

Krožek ročnih del Mateja Penko 4. - 9. 8

Košarka,nogomet kegljanje,atletika

Čeligoj Miran 6. - 9. 52

Kolesarski krožek Eva Šuštaršič 5. 45

Dramsko-oblikovalni krožek Sabina Kernel 4. 5

Šolski radio Irena Tot 6. - 9. 12

Priprava sladic Marinka Česnik 4. - 9. 18

Planinski krožek Mirjam Š. Cucek 1. - 9. 85

Klub zdravošolcev Nadja Černetič 4. - 7. 8

Zeliščarski krožek Nadja Černetič 4. - 7. 15

10

Otroški pevski zbor Šmihel Tadeja Kaluža Tjaša Gnezda

1.- 5. 24

Angleški- dopisniški krožek Magdalena Bobek 7. - 9. 13

EPI - angleška bralna značka

Magdalena Bobek 6. - 9. 64

Francoska bralna značka Magdalena Bobek 7. - 9. 18

EPI - angleška bralna značka

Janez Vičič Jelka Čeligoj

Tanja Stavanja

4., 5., 8., 9. 5., 6., 8., 9

7., 8.

101 73 30

EPI - nemška bralna značka Jelka Čeligoj 7., 8., 9. 24

Turistični krožek Janez Vičič 8. 11

Pravljični krožek Lucija Škvarča 1. - 3. 28

Vesela šola Petra Bergoč 4.-6. 26

Podjetniški krožek Sonja Vodopivec 9. 43

Plesna skupina Pikice, Pike Mojca Korent 3. – 9. 37

Lokostrelski krožek Rado Fabjan 4. – 8. 14

Čebelarski krožek Ennio Del Piero 2. – 6. 18

2.8 DNEVI DEJAVNOSTI IN EKSKURZIJE

Prav tako so bili po LDN realizirani vsi kulturni, naravoslovni, športni in tehniški dnevi, in sicer:

dnevi/razred 1. 2. 3. 4 5. 6. 7. 8 9.

kulturni 4 4 4 3 3 3 3 3 3

naravoslovni 3 3 3 3 3 3 3 3 3

tehniški 3 3 3 4 4 4 4 4 4

športni 5 5 5 5 5 5 5 5 5

V mesecu septembru so bile realizirane tudi vse predvidene ekskurzije :

- Štajerska (6.r): grad in hiša mineralov Velenje, Saleška jezera, jama Pekel - Dolenjska (7.r): Cerkniško jezero, Nova Štifta, Muljava, Raščica

- Gorenjska (8.r): Loški muzej v Škofji Loki, Vrba, Bled

2.9 ŠOLE V NARAVI IN TABORI V CŠOD

11

aktivnost št. udeležencev čas in kraj vodja

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI

1. razred

32/62,74%

Kope

17.3. – 21.3 2014

Karmen Zafred Maver

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI

6. razred

34/62,96%

Cerkno

13. 3. – 17. 3. 2014

Miran Čeligoj

TEČAJ PLAVANJA

2. razred

42/91,30%

Debeli Rtič

5. 5. – 9. 5. 2014

UMMI Stanislava Lenarčič

Lucija Škvarča Kristina Vatovec

LETNA ŠOLA V

NARAVI 4. razred

43/79,62%

Savudrija

16. 6. – 20. 6. 2014

Eva Šuštaršič

NARAVOSLOVNI TABOR

3. razred

37/92,50%

CŠOD Jurček, Kočevje 7. 10. – 11. 10. 2014

Slavka Glažar Mirjam Šatej Cucek

NARAVOSLOVNI TABOR

7. razred

47/88,67%

CŠOD Gorenje pri Zrečah 12. 5. – 16. 5. 2014

Sonja Vodopivec Mariza Golle

Zvonka Rudolf

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI za 1. razred

Prvotni termin šole v naravi v februarju je bil spremenjen zaradi vremenskih razmer. Tako je šola v naravi potekala na Kopah od 17. 3. do 21. 3. 2014. Program je potekal po zastavljenih smernicah, otroke so smučarskih veščin poučevali učitelji smučanja iz “Sport kluba Nitro ski”, ostale dejavnosti pa smo izvajale učiteljice spremljevalke. V okviru dejavnosti nas je obiskal policist in nas seznanil s pravili varnega smučanja, lovec pa nam je predstavil rastline in živali v neposrednem okolišu. Udeležili smo se tudi nočne smuke in krajšega pohoda z baklami. Z namestitvijo in hrano smo bili zelo zadovoljni, prav tako tudi z učitelji smučanja. Na zaključnem večeru so imeli otroci krajšo zabavo, prejeli pa so tudi priznanja za udeležbo v šoli v naravi. Zadnji dan so učitelji smučanja otrokom pripravili krajši program in presenečenje. S strani staršev ni bilo pripomb, zato bi tudi v prihodnje šolo smučanja organizirali enako.

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI za 6. razred

Zimska šola v naravi je potekala na Cerknem. Program dela je bil v celoti realiziran. Osnovni program - alpsko smučanje in teki na smučeh je potekal na smučišču Cerkno, dodatni - plavanje v bazenu, predavanja o varnosti na smučišču, prvi pomoči, zgodovina Cerknega ter zabava pa v Cerknem. Po zaključku programa alpskega smučanja in tekov na smučeh smo organizirali tudi tekmovanje.

12

TEČAJ PLAVANJA za 2. razred

20 - urni tečaj plavanja smo izvedli na Debelem Rtiču v organizaciji zavoda UMMI. Učenci so poleg plavanja v bazenu z ogrevano morsko vodo spoznali rastline in živali v okolici, šli z ladjico v Koper, lovili ribe in se vozili s kajakom ter spoznali istrska glasbila. Vse dejavnosti so potekale po programu. Bile so inovativne in otrokom zanimive. Imeli smo lepo vreme, hrana je bila dobra, učenci zadovoljni, zato bi tudi v prihodnje tečaj plavanja organizirali enako.

LETNA ŠOLA V NARAVI za 4. razred

Dejavnosti so potekale po predvidenem programu. Imeli smo dobre pogoje za delo. Uspeh pri učenju plavanja je bil velik. Poleg plavanja in pouka so se učenci pomerili v športnih igrah z drugimi šolami, spoznali so življenje v morju in ob njem, izdelovali so izdelke, plesali, odšli na pohod, spoznali ribiške ladje in delo ribičev, … Menimo, da je šola v naravi v celoti uspela. Tudi v prihodnje bi bilo pomembno nadaljevati s podobnimi aktivnostmi, saj omogočajo pridobivanje znanj, socializacijo otrok, navajanje na samostojnost ter nenazadnje pripomorejo k srečnejšemu otroštvu.

NARAVOSLOVNI TABOR za 3. razred

Učenci 3. razreda so se udeležili naravoslovnega tabora v CŠOD Jurček v Kočevju. Po načrtovanem programu so izvajali naravoslovne in športne dejavnosti. Spoznavali so mesto Kočevje in okolico. Na gozdni učni poti so opazovali živali in njihove sledi ter rastline. Poglabljali so znanje o varstvu narave in preživetju v njej. S čolni so se vozili po reki Rinži, streljali z lokom, se orientirali v naravi in šli na pohod. Izdelali so izdelke iz naravnih materialov in se pomerili v kvizu. Na taboru so učenci pridobili nova znanja in socialne veščine. Ocenjujemo ga kot zelo uspešnega.

NARAVOSLOVNI TABOR za 7. razred

Dejavnosti so potekale v CŠOD Gorenje po predvidenem programu. Prvi dan smo imeli daljši pohod do Lovrenških jezer, ki pa je bil dokaj naporen zaradi novozapadlega snega. Sicer pa so učenci spoznavali zdravilna zelišča v okolici doma in iz njih pripravili različne namaze, ki so jih tudi degustirali. Raziskovali so življenje v potoku, se seznanili z geološko zgradbo Pohorja, spoznavali zgodovino vasi in okoliških krajev. V prostem času so plezali na umetni steni, streljali z lokom, igrali namizni tenis, badminton, …

Menimo, da je bil tabor uspešen z izobraževalnega in vzgojnega stališča.

2.10 SPOMINSKI DNEVI

Spominske dneve, ki so bili predvideni v letnem delovnem načrtu, so obeležili s priložnostnimi plakati, ki so jih izdelali zadolženi za posamezni dan, na panojih šole. Še posebno pozornost smo namenili dnevom, ki so vezani na program Mladi ekologi in Zdrave šole.

3. DELO PEDAGOŠKIH DELAVCEV IN STROKOVNIH ORGANOV ŠOLE

3.1 UČITELJI, UČITELJSKI ZBOR IN STROKOVNI AKTIVI

V tem šolskem letu je bilo na šoli aktivno zaposlenih 53 delavcev, od tega 16 učiteljic razrednega pouka, 20 učiteljev predmetnega pouka, knjižničarka, 2 svetovalni delavki, vsaka v svojem deležu, učiteljica za DSP, športni pedagog – izvajalec programa Zdrav življenjski slog, pomočnica

13

ravnateljice in ravnateljica. Na šoli je bilo zaposlenih še 10 tehnično-administrativnih delavcev in upraviteljica športne dvorane Skala. Kadrovski pogoji se med letom niso spreminjali. V mesecu maju smo do konca leta 2014 preko javnih del za učno pomoč zaposlili učiteljico razrednega pouka. Vsi učitelji so v septembru oddali letne učne načrte za vzgojno-izobraževalno delo. Učne načrte so pripravili v okviru strokovnih aktivov na šoli ter pri tem upoštevali tudi prenovo nekaterih. Delo strokovnih aktivov je bilo opravljeno v celoti po programih, ki so si jih začrtali na začetku šolskega leta. Učiteljski zbor je deloval v skladu s programom dela. Opravil je redni ocenjevalni konferenci ob koncu obeh ocenjevalnih obdobij in pedagoške konference ter delovne sestanke, povezane z drugim vzgojno-izobraževalnim delom v šoli.

3.2 KNJIŽNICA V šolskem letu 2013/2014 je bil posodobljen in povečan obseg knjižnega gradiva. Učiteljem je bil na spletni strani knjižnice in na oglasni deski v zbornici redno posredovan seznam knjižnih novosti s področja njihove stroke. Knjižno gradivo Knjižnica na Osnovni šoli Pivka je v šolskem letu 2013/2014 pridobila 300 enot knjižnega gradiva in 0 enoti multimedijskega gradiva. Skupaj je pridobila 300 enot gradiva. Knjižnici je bilo podarjenih 130 enot knjižnega. Skupaj knjižnica hrani 18268 enot aktivnega gradiva, od tega 13520 enot knjižnega in 625 neknjižnega gradiva ter 4123 enot učbenikov. Knjižnico je obiskalo 4566 bralcev, najbolj obiskana je bila v mesecu septembru, oktobru in marcu. Izposodili so si 4638 enot knjižnega gradiva. Največ knjig so si izposodili učenci 3. b razreda, in sicer skupaj 443 ter učenci 2. b razreda 402 enot knjižnega gradiva. Zelo je bila obiskana v knjižnici tudi čitalnica. Knjižnično informacijska znanja – KIZ Med šolskim letom so bile izvedene s posameznimi razredi ure knjižnično informacijskih znanj, in sicer po štiri v vsakem oddelku. Knjižne razstave V knjižnici so se vrstile tudi različne razstave. Najpogostejše so bile predstavljene knjižne novosti ter pripravljene razstave ob jubileju pesnikov in pisateljev. 17. september – Dan zlatih knjig V počastitev dneva zlatih knjig je bila v mesecu septembru pripravljena razstava o delu in življenju pisatelja Franceta Bevka. S posameznimi razredi, z učenci od 1. do 5. razreda, smo pričeli s tekmovanjem za Bralno značko z uvodno predstavitvijo o pisatelju ter predstavitvijo knjig za bralno značko. 2. april - Mednarodni dan mladinske knjige 2. aprila v šolski knjižnici obeležimo Mednarodni dan mladinske knjige in hkrati dan, ko se je rodil pravljičar Hans Christian Andersen. Učenci od 1. do 5. razreda so obiskali knjižnico in si ogledali razstavo knjižni del pravljičarja Andersena. Obisk Aksinje Kermauner Društvo slovenskih pisateljev koordinira izobraževalni projekt Povabimo besedo, ki ponuja šolam gostovanje slovenskih pisateljev. Namen projekta je vzpodbuditi zanimanja mladine za slovensko književnost in hkrati povečati bralno pismenost učencev na šolah. Poleg ustaljenih nastopov literarnih ustvarjalcev na šolah, avtorji organizirajo tudi kratke literarne delavnice, ki trajajo dve

14

šolski uri. V projekt se je vključila tudi knjižnica Osnovne šole Pivka. Tako nas je 18. decembra 2013 v knjižnici obiskala pisateljica Aksinja Kemauner in učencem petih razredov pripravila delavnice. Pisateljica se ukvarja s problematiko slepih in slabovidnih, kar se tudi odraža v njenih delih. Delavnice so bile nadgradnja učne snovi na temo problematike pirotehnike, ki jo učiteljice obravnavajo v tem času, zato so učenci že predhodno prebrali slikanico Tema ni en črn plašč, slikanica pa je uvrščena tudi na seznam knjig za bralno značko. Tako je bil obisk pisateljice na nek način nadgradnja že naučene učne snovi, hkrati pa navajanje učencev na drugačnost. Skozi dopoldanske delavnice, ki so se jih udeležili učenci 5. a in 5. b razreda, je pisateljica učencem predstavila svoje knjige in jih tako popeljala skozi svet slepih in slabovidnih. Ob pripovedovanju zgodb iz svojih slikanic so se srečali z braillovo pisavo, tehniko pisanja slepih ter različnimi pripomočki za slepe. Ugotovili so, da ljudje z izgubo vida večkrat postanejo odvisni od drugih, zato so se z belo palico v paru sprehodili po šoli in spoznali, da pogosto enostavni pripomočki izboljšajo kvaliteto življenja posameznikov. Učenci so ob zaključku delavnic izrazili svoje občutke. Tine je napisal: »Imeli smo se lepo, saj smo hodili s prevezo čez oči in z belo palico za slepe. Izvedel sem veliko o brajici ter užival v branju njenih slikanic. Upam, da bomo imeli se veliko takih obiskov, saj je bil ta enkraten«. Domen je dodal: »Bilo mi je zelo všeč in zelo smo se zabavali. Obiskal nas je tudi Žiga Špaget, z njim smo se slikali in si polepšali dan«. 31. marca 2014 nas je ponovno obiskala pisateljica Aksinja Kemauner in učencem šestih razredov pripravila delavnice. Pisateljica je učencem predstavila svoje knjige in jih tako popeljala skozi svet slepih in slabovidnih. Ob pripovedovanju zgodb iz svojih slikanic so se srečali z braillovo pisavo, tehniko pisanja slepih ter različnimi pripomočki za slepe. Ugotovili so, da ljudje z izgubo vida večkrat postanejo odvisni od drugih, zato so se z belo palico v paru sprehodili po šoli in spoznali, da pogosto enostavni pripomočki izboljšajo kvaliteto življenja posameznikov. Obisk Tilke Jamnik Tilka Jamnik je s šolsko knjižnico navezala stike v času, ko so bili naši kraji zajeti v žled in led. Takrat se je ponudila, da tudi sama ponudi pomoč, in sicer s svojo besedo in delom, ki ga je opravljala vrsto let. Tako nas je 28. marca 2014 v šolski knjižnici tudi obiskala. Tilka Jamnik kot knjižničarka, pravljičarka, predvsem pa izrazita spodbujevalka branja in poznavalka mladinske književnosti je delovala v Pionirski knjižnici v Ljubljani, razvijala in izvajala je različne bralne projekte ter sodelovala s pomembnimi akterji na področju branja, predvsem z Društvom Bralna značka Slovenije, z Bralnim društvom Slovenije, s Slovensko sekcijo IBBY, v mednarodnem prostoru pa z IBBY in IRA. V šolski knjižnici je s svojo gorečo predanostjo knjigam in branju izvedla bralne delavnice z učenci ter hkrati popestrila kulturno dogajanje na šoli ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu mladinske knjige. Njen prispevek je bil enkraten, saj so učenci njeno predstavitev knjig in pripovedovanje pravljic spremljali z navdušenjem. Bralnice pod slamnikom Knjižnica je sodelovala v slovenskem festivalu mladinske literature Bralnice pod slamnikom 2014. Učenke predmetne stopnje so sodelovale z literarnimi prispevki. Učenci tretjih razredov so z učiteljicama brali literarna dela pisateljice Nine Mav Hrovat. Ob branju njene slikanice O kralju, ki ni maral pospravljati, so nastajale različne aktivnosti:

- Po razgovoru o knjigi in njeni vsebini so učenci ustvarjali sami. Izmislili so si svojo zgodbo, ki se dogaja v šoli, v njej je nastopal kralj - učenec, ki ne mara pospravljati.

- Svojo zgodbo so ilustrirali. - Učenci so z nastalimi deli pripravili razstavo v šolski knjižnici.

15

- Zaključek aktivnosti je potekal s srečanjem s pisateljico v šolski knjižnici Noč knjige Knjižnica se je pridružila vseslovenskemu projektu Noč knjige, ki je potekal 23. aprila 2014 in v ta namen pripravila Noč branja. Učenci so brali, poslušali pravljice, prisostvovali delavnicam, poslušali glasbeni nastop učencev, si ogledali film ter v šoli prespali. Poskrbljeno je bilo za večerjo in naslednji dan za zajtrk. S knjigo na morje Po zaključku šolskega leta smo 26. junija 2014 organizirali bralno dejavnost S knjigo na morje, in sicer smo odšli v Izolo, v Simonov zaliv, kjer smo brali, se igrali in plavali. Dejavnosti se je udeležilo 50 učencev.

Učbeniški sklad Tudi v šolskem letu 2013/2014 je bila knjižničarka skrbnik učbeniškega sklada ter izvajala vse načrtovanih aktivnosti v zvezi z njim. V učbeniški sklad so bili uvrščeni učbeniki, ki so bili objavljeni v katalogu potrjenih učbenikov. Za učbeniški sklad vodi knjižnica evidenco vseh učbenikov v skladu, evidenco izposojenih učbenikov po posameznih uporabnikih sklada za tekoče šolsko leto, računovodstvo pa vodi evidenco pridobljenih in porabljenih sredstev sklada. V aplikacijo Trubar - učbeniški skladi je bilo letos vneseno število izvodov posameznega učbenika iz zaloge, datum njegove nabave, nabavna cena ter šolsko leto prve izposoje. Učbenike so si brezplačno izposodili vsi učenci na šoli. Vodja šolske knjižnice in skrbnica učbeniškega sklada : Mirjam Francetič 3.3 SVETOVALNA SLUŽBA Svetovalni delavki sta opravili vse predvidene naloge iz svojega letnega delovnega načrta, še posebej intenzivno pa sta sodelovali pri reševanju učnih, vzgojnih in socialnih težav nekaterih učencev ter sodelovali tako z učitelji kot z zunanjimi institucijami.

a) Poročilo psihologinje Lee Želko Pašić:

Delo je potekalo v skladu s programom in začrtanimi cilji. Dvema učencema sem nudila dodatno strokovno pomoč. Sodelovala sem na sestankih strokovnih timov in oblikovala individualne programe. Učencu, ki se je v začetku šolskega leta priselil iz Bosne, sem pomagala pri učenju slovenščine in nudila individualno učno pomoč. Septembra sem se udeležila sestanka študijske skupine, ki ga je organizirala OŠ Antona Žnidaršiča iz Ilirske Bistrice. V oktobru sem sodelovala v humanitarni akciji, ki jo je organiziral Rdeči križ Slovenije - “Drobtinica”. Istega meseca sem se udeležila predavanja o avtizmu. Spremljala sem napredovanje deklice, ki obiskuje Podružnično šolo Šmihel in svetovala staršem. Novembra sem spremljala učence devetih razredov na Sejem poklicev v ŠC Postojna. Dogodek je organizirala RRA, s katero naša šola dobro sodeluje. Sodelovala sem s CSD, Policijo in sodiščem pri obravnavi nasilja v družini in v dveh primerih suma zanemarjanja otroka. V drugi polovici šolskega leta sem opravila veliko individualnih pogovorov s starši in učenci glede

16

izbire srednje šole oz. poklica. Izvedla sem Vprašalnik o izbiri poklicne poti v elektronski obliki. Individualno sem izvajala reševanje vprašalnika Kam in kako za deveto in osmošolce in interpretirala dobljene odgovore. Za starše devetošolcev sem pripravila predavanje O vpisu v srednjo šolo. Januarja sem se udeležila seminarja v Novi Gorici z naslovom Krizne situacije v vrtcu in šoli. Organizirala sem predstavitev Srednje šole Srečka Kosovela in ŠC Postojna učencem naše šole. Izvedla sem vpis v prvi razred. Celo šolsko leto sem opravljala individualne pogovore z učenci, ki imajo vedenjske ali čustvene motnje. V nekaterih primerih sem na pogovor vabila tudi njihove starše. Spremljala sem učno in vzgojno problematiko. Sodelovala sem v Komisiji za sprejem otrok v vrtec. Udeležila sem se sestanka s predstavniki staršev prvega razreda glede vedenjske problematike. Organizirala sem delavnice O2 za vsakogar za učence sedmih razredov. Sodelovala sem z Občino Pivka pri nudenju finančne pomoči učencem, ki se udeležujejo naravoslovnih tednov in šol v naravi. Skupaj z učiteljicami in vzgojiteljico sem izvedla roditeljske sestanke Pred Vstopom v šolo oz. vrtec. Z bralnim testom sem testirala učence tretjih razredov in predstavila rezultate razredničarkama. Testirala sem 29 evidentiranih nadarjenih učencev četrtega razreda z dvema testoma - SPM in Torranceov test ustvarjalnega mišljenja in pripravila interpretacijo rezultatov za učiteljski zbor in poročila o rezultatih testiranja za starše.

b) Poročilo pedagoginje Nine Ahčin:

V letošnjem šolskem letu je delo potekalo skladno s programom in začrtanimi cilji. Kot koordinatorka dela z učenci z odločbo sem usklajevala timske sestanke s starši, učitelji in po potrebi z zunanjimi sodelavci. V letošnjem šolskem letu je imelo odločbo o usmerjanju 24 učencev. Eden učenec se je tekom šolskega leta prepisal na drugo šolo in jih je tako do konca šolskega leta ostalo še 23. V tem času smo na Zavod za šolstvo OE Koper podali še dve zahtevi za usmerjanje in podali 4 zahteve za spremembo odločbe o usmeritvi. Ure dodatne strokovne pomoči so poleg učiteljev, psihologinje, specialne pedagoginje in pedagoginje iz naše šole, izvajale še zunanje sodelavke iz CIRIUS Vipava (3 specialne pedagoginje), OŠ Košana (psihologinja) in Centra za korekcijo sluha in govora Portorož (logopedinja in surdopedagoginja). Skozi celo šolsko leto sem izvajala, opravljala razgovore, pogovore s starši, učenci in učitelji. Znotraj razrednih ur sem izvajala delavnice za spodbujanje strpnosti in krepitev medsebojnih odnosov. Pri razreševanju težav sem sodelovala z zunanjimi strokovnjaki in institucijami (ZD Postojna, CSD Postojna, policija, sodišče, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Zavodo za usposabljanje Janeza Levca, Zavod RS za šolstvo in šport, Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, KUD Impromobile, OŠ Košana, OŠ Knežak, OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, OŠ Miroslava Vilharja Postojna in psihologinjo Hedviko Turk). Na šoli sem organizirala dve predavanji o motnjah avtističnega spektra, ki ju je izvajala specialna pedagoginja Maša Tkavc in sta bila namenjena staršem in učiteljem. Sodelovala sem pri vpisu prvošolcev, izvajala ure DSP za enega učenca, IUP, vrednotila ocenjevalne lestvice za nadarjene učence, izvajala in organizirala dejavnosti namenjene le-tem, bila mentorica šolskega parlamenta, vodja aktiva šolske svetovalne službe in vodja projekta SKK (Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti za spodbujanje socialne vključenosti). Znotraj omenjenega projekta sem enkrat tedensko izvajala Čudežno urico, organizirala čajanko za starše in učence otrok priseljencev ter na koncu organizirala Čudežni izlet

17

na morje, za katerega sem pridobila tudi donatorska sredstva (brezplačni ogled Aquariuma Piran in sladoled v kavarni Cacao Portorož). Pridobila sem tudi 100 propagandnih majic, ki smo jih razdelili med učence, sodelovala pri izvajanje delavnice v sklopu športno-kulturnega tedna Pivka 2014 ter bila ena od izvajalk delavnic na »jezičnem popoldnevu«.

c) Poročilo logopedinje Mirjam Košir iz CKSG Portorož:

V šolskem letu 2013/2014 sem delovala na OŠ Pivka dvakrat tedensko- vsak ponedeljek in četrtek. Izvajala sem 7 ur dodatne strokovne pomoči tedensko s petimi učenci.

V začetku šolskega leta sem pregledala govor otrok prvih razredov in otrok, ki so bili vključeni v logopedsko obravnavo prejšnje šolsko leto. V redni logopedski obravnavi je bilo 22 otrok, ki so na vaje prihajali vsakih 14 dni, občasno sem obravnavala še tri učence. Večina učencev je imela artikulacijske težave. Proti koncu šolskega leta sem obravnavala še dva učenca, ki sta imela težave pri branju in pisanju. Terapijo je uspešno zaključilo sedem učencev.

Na začetku šolskega leta sem pregledala govor prvošolcev in starše učencev, ki imajo govorne težave, povabila na razgovor. Seznanila sem jih s potekom in načinom vaj. Otrok ne obravnavam, če se starši s tem ne strinjajo in ne podpišejo soglasja.

Udeleževala sem se tudi sestankov za usmerjene učence, če je le bilo mogoče, saj delam tudi na drugih lokacijah.

č) Poročilo specialne pedagoginje Dragice Gerželj Marinšek:

Izvajala sem dodatno strokovno pomoč z 12 učenci na Osnovni šoli Pivka. DSP sem nudila in individualno izven razreda ali v razredu. Z učitelji sem sodelovala dnevno in na rednih timskih sestankih. Posredovala sem jim tudi informacije, ki sem jih pridobila na seminarjih. Sodelovala sem na aktivu svetovalnih delavk, s Centrom za socialno delo Postojna, z Zavodom za šolstvo, s komisijo za usmerjanje, s pedopsihiatrinjo in z Bolnišnično šolo Šentvid pri Stični. S starši sem sodelovala na govorilnih urah in timskih sestankih. Starše sem o morebitnih problemih obveščala po telefonu ali po spletni pošti, kar se je izkazalo kot uspešno. Udeleževala sem se seminarjev, sledila novejši literaturi s področja otrok s posebnimi potrebami in izdelovala didaktična sredstva in ponazorila za individualno delo. Letos sem se posvetila izobraževanju o motnjah avtističnega spektra.

3.4 RAVNATELJICA IN POMOČNICA RAVNATELJICE

Naloge ravnateljice so bile večinoma usmerjene v uresničevanje učno-vzgojnega programa in pogojev dela za uresničevanje Letnega delovnega načrta šole. Poleg vodenja pedagoških in ocenjevalnih konferenc učiteljskega zbora ter delovnih sestankov je bilo izvedenih 20 hospitacij, več pri delavkah v vrtcu, ki so se pripravljale na strokovni izpit. Posebna pozornost je bila usmerjena v aktivne oblike dela in razvijanje bralno učnih strategij. Pomočnica ravnateljice je opravljala potrebno koordinacijo dela in sprotno preverjala realizacijo letnega delovnega načrta šole.

18

4. UČNI USPEH V ŠOLSKEM LETU 2013/2014

4.1 UČNI USPEH V 1. OBDOBJU – OPISNO OCENJEVANJE

V 1. obdobju poteka opisno ocenjevanje, kjer učiteljica z besedami oz. opisom izrazi, kako učenec napreduje glede na opredeljene cilje oziroma standarde znanja v učnih načrtih pri posameznih predmetih in po razredih. Učenci in starši so bili o ocenah sproti obveščeni, po zaključku ocenjevalnega obdobja pa so bili starši o učenčevem uspehu obveščeni tudi pisno, na koncu šolskega leta pa je vsak učenec prejel spričevalo z opisnimi ocenami. V šolskem letu 2013/14 napredujejo v višji razred vsi, razen drugošolke s podružnične šole v Šmihelu, ki zaradi večjih učnih težav ni dosegla minimalnih standardov znanja.

4.2 UČNI USPEH V 2. IN 3. OBDOBJU – ŠTEVILČNO OCENJEVANJE

4.2.1 UČNI USPEH PO ODDELKIH - POVPREČNA OCENA ODDELKA

3. a 3. b 3. c 4. a 4. b 4. c 5.a 5. b 5. c

4,4 4,6 4,3 4,4 4,2 4,5 4,2 4,2 4,0

6.a 6. b 7. a 7. b 8. a 8. b 8. c 9. a 9. b

3,8 3,8 3,8 3,7 3,9 3,6 3,5 3,9 3,7

Povprečna številčna ocena učnega uspeha je 3,9.

4.3 UČNI USPEH ZA CELOTNO ŠOLO

razred št. učencev napredujejo ne napredujejo

1. – 3. 137 136 1

4. – 9. 306 306 -

skupaj 443 442

skupaj v % 100 99,77 0,23

Učni uspeh za celotno šolo je tako 99,77 %.

5. USPEH PRI NACIONALNEM PREVERJANJU ZNANJA a) V 6. RAZREDU

● IZ SLOVENŠČINE Pri NPZ je sodelovalo 52 učencev iz 6. a in 6. b razreda. Preverjanje znanja je potekalo 8. 5. 2014 na matični šoli, in sicer od 8.30 do 9.30. Učenci so bili razdeljeni v tri skupine po vnaprej določenem razporedu. NPZ je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so se naloge navezovale na neumetnostna besedila, in sicer na dve publicistični besedili O Pikinem festivalu in Haaaaj!. Nalog v prvem delu je bilo 17. Glede na strukturo so bile naloge obkroževalnega in

19

dopolnjevalnega tipa, zapis celih odgovorov z utemeljevanjem ter tvorbna naloga, ki je zahtevala tvorbo neuradnega pisma. V drugem delu, v katerem je bilo 9 nalog, so se le-te navezovale na umetnostno besedilo, in sicer na besedilo Ferija Lainščka Deček na dedovem kolesu. Iz knjige sta bila vzeta dva odlomka Biciklin za proslave in Oldtimer, ki gre za med. Glede na strukturo so bile naloge podobne kot v prvem delu. Zadnja naloga je zahtevala tvorbo besedila, v katerem so morali učenci opisati odnose med književnimi osebami. V obeh delih so bile zajete vse taksonomske stopnje znanja: razumevanje, uporaba, analiza, vrednotenje, sinteza, znanje. Znanje učencev je bilo preverjeno s tremi dejavnostmi: sprejemanjem, razčlenjevanjem in tvorjenjem, preko katerih naj bi učenci dokazali usvojitev izobraževalnih ciljev, ki so predvideni v učnem načrtu za slovenščino v drugem obdobju. Učenci so v povprečju celotnega preverjanja dosegli 57,38 % uspeh (slovensko povprečje pa je znašalo 62,10 %). V 6. a razredu so učenci dosegli 761 točk, kar znaša 56,3 %, v 6. b pa so učenci dosegli 728 točk, kar znaša 58,2 %. Najšibkejše znanje se je v prvem delu pokazalo pri naslednjih nalogah:

10. naloga Učenci niso prepoznali odnosov med besedami. Naloga je bila ovrednotena z 2 točkama, povprečje točk na šoli je znašalo 1,48, slovensko povprečje pa je bilo 1,52.

16. naloga Učenci niso znali razložiti, kaj izraža izpisana vzklična poved iz izhodiščnega besedila. Naloga je bila ovrednotena z 2 točkama, povprečje točk na šoli je znašalo 1,12, slovensko povprečje pa je bilo 1,47. 17. naloga A Učenci niso upoštevali danih vsebinskih iztočnic za tvorbo neuradnega pisma. Naloga je bila ovrednotena s 3 točkami, povprečje točk na šoli je znašalo 1,62, slovensko pa 1,92. Najšibkejše znanje se je v drugem delu pokazalo pri naslednjih nalogah:

2. naloga Učenci niso prepoznali teme izhodiščnega besedila. Naloga je bila ovrednotena z 2 točkama, povprečje točk na šoli je znašalo 0,65, slovensko pa 0,56. 4. naloga Učenci v odgovoru niso zajeli lastnosti predstavljenega predmeta, ki se pojavi v izhodiščnem besedilu (opis kolesa). Naloga je bila ovrednotena z 2 točkama, povprečje točk na šoli je znašalo 1,25, slovensko pa 1,32. 8. naloga Učenci niso razumeli izhodiščnega besedila, zato niso znali razložiti njegovega naslova. Naloga je bila ovrednotena z 2 točkama, povprečje točk na šoli je znašalo 0,98, slovensko pa 0,83. 9. naloga A Učenci v zaokroženem besedilu niso znali utemeljiti spremembe odnosa med književnimi osebami. Naloga je bila ovrednotena s 4 točkami, povprečje točk na šoli je znašalo 1,83, slovensko pa 2,04.

20

PREDLOGI IN USMERITVE ZA DELO V NOVEM ŠOLSKEM LETU Pri poučevanju v šolskem letu 2013/14 se je izkazalo, da skoraj polovica učencev še vedno slabo bere, zato tudi ne razumejo prebranega besedila, kar jim dela težave tudi pri odgovorih z utemeljevanjem. Večini učencev sta največ težav povzročali tvorbni nalogi, kjer je bilo potrebno dokazati razumevanje določene besedilne vrste ter poglobljeno razumevanje književnega besedila. Učenci so bili nemotivirani pri pripravah na NPZ, ki smo jih izvajale pri nivojskih urah. Večji poudarek bomo namenile samostojnemu delu pri analizi umetnostnih in neumetnostnih besedil tako, da bomo učence navajale na dosledno in izčrpno podajanje utemeljitev in razlag. Učence bomo spodbujale pri bralni pismenosti. Zahtevale bomo redno pisanje domačih nalog, kar pripomore tudi k sprotnemu utrjevanju učne snovi. Pozorne bomo pri sestavljanju nalog za pisno ocenjevanje znanja, da bodo zajemale različne tipe in taksonomske stopnje znanja. Aktiv učiteljic slovenščine

● IZ MATEMATIKE Preverjanja znanja se je udeležilo 52 učencev naše šole. Naši učenci so dosegli 55,26 % uspeh. Uspeh na ravni Slovenije pa je bil 62,47 %. V 6.a so učenci dosegli 52,2 %, učenci 6.b razreda pa 58,4 %. Test je obsegal 9 nalog, ki so zajemale učno snov od četrtega do šestega razreda. Področja, ki so bila zajeta v teh nalogah, so: števila, obdelava podatkov, merjenje in geometrija. Naloge so zajemale minimalne in temeljne standarde znanja. Upoštevane so bile štiri taksonomske stopnje znanja (poznavanje in razumevanje pojmov, izvajanje rutinskih postopkov, uporaba kompleksnih postopkov in reševanje problemov). Slabše rešene naloge v primerjavi s slovenskim povprečjem: 4.naloga Naloga je zahtevala izračun dela celote, izračun ploščine pravokotnika in kvadrata ter reševanje problema z uporabo različnih strategij. Učenci so imeli pri tej nalogi težave, ker niso brali z razumevanjem. 6. naloga Naloga je zahtevala pretvarjanje merskih enot na izbrano mersko enoto in računanje z njimi (manjšo enoto v večjo). Učenci so imeli pri tej nalogi težave, ker pretvarjanja merskih enot ne obvladajo, čeprav se ga učijo že v nižjih razredih in ga neprestano ponavljamo. Enostavno se jim ne zdi pomembno, da bi se vendarle enkrat že naučili, katera enota sodi k ustrezni količini (1. taksonomska raven). 7. naloga Naloga je vsebovala kombinatorične probleme z življenjskimi situacijami, učinkovito in zanesljivo računanje vrednosti izraza, v katerem nastopajo decimalna števila. Pri nalogi je bilo potrebno sestaviti različne jedilnike (12 možnih jedilnikov) in med njimi poiskati vse, ki ne presegajo določenega zneska. Verjetno je učencem naloga povzročala težave, ker so morali vse jedilnike izpisati. Ker so zelo počasni, so se zmedli in niso z urejenim zapisom prišli do rešitve. V grafični predstavitvi dosežkov vseh učencev v Sloveniji na nacionalnem preverjanju znanja iz matematike so z barvami označena štiri območja. Zeleno območje: učenci seštevajo in odštevajo naravna števila do milijona, množijo in delijo

21

decimalna števila z naravnim številom, izračunajo vrednost dela celote ter primerjajo naravna števila po velikosti. Upoštevajo vrstni red računskih operacij pri izračunavanju vrednosti številskega izraza. Pretvarjajo enote za merjenje časa, s prikaza s stolpci razberejo podatke. V zelenem območju smo imeli osem učencev. Petnajst pa jih je pod zelenim področjem, kar pomeni, da teh znanj niso usvojili v celoti. Rumeno območje: učenci množijo decimalno število z naravnim številom in primerjajo oz. urejajo naravna števila. Razumejo koncept ploščine kvadrata na grafični ravni. Izmerijo velikost narisanega kota, ga poimenujejo glede na velikost, izračunajo razliko kotov in narišejo kot z dano velikostjo. Pretvarjajo enote za merjenje dolžine. Zapišejo rešitev kombinatorične situacije glede na dani pogoj. Pri reševanju problemov uporabljajo različne strategije. Prepoznajo pravilo v vzorcu in ga nadaljujejo. Učenci znajo tudi vse kar znajo v zelenem območju. V rumenem območju smo imeli pet učencev. Tik pod rumenim območjem je deset učencev. Rdeče območje: učenci zaokrožijo število na tisočine, izračunajo delo celote ali pa celoto, če je znan njen del. Delijo decimalno število z naravnim številom in decimalno število dopolnijo do najbližjega naravnega števila. Pretvarjajo enote za merjenje velikosti kota. Učenci znajo vse kar znajo v zelenem in rumenem območju. V rdečem območju smo imeli šest učencev. Med rumenim in rdečim pa štiri učence. Modro območje: učenci zaokrožijo decimalno število na desetine in izračunajo vrednost izraza z decimalnimi števili. Narišejo kot in ga označijo. Pretvarjajo enote za merjenje ploščine in enote za merjenje prostornine (votle mere). Rešijo kombinatorični problem in problemsko situacijo iz vsakdanjega življenja z uporabo vzorcev ter pri tem uporabljajo različne strategije. V modrem območju smo imeli dva učenca, med rdečim in modrim pa dva učenca. Državno povprečje se nahaja na rumenem območju, povprečje naše šole pa pod rumenim območjem. Skrbi nas, ker je bilo petnajst učencev pod zelenim območjem. To pomeni, da so naloge reševali z manj kot 50 procentno verjetnostjo, da se uvrstijo v zeleno območje. Ti učenci so pri delu zelo počasni in nenatančni. Niso v celoti usvojili poštevanke. Težave jim povzroča tudi pisno seštevanje in odštevanje (podpisovanje števil), velike težave imajo s pisnim množenjem in deljenjem, nimajo usvojenih matematičnih pojmov, ki bi jim morali biti v šestem razredu že znani. Veliko oviro jim predstavlja tudi branje besedila z razumevanjem. Pri delu niso samostojni, potrebujejo stalen nadzor in usmerjanje. SMERNICE ZA NADALJNJE DELO Učenci morajo reševati veliko različnih matematičnih nalog in se navajati na samostojnost. Ob tem bodo hkrati utrjevali tudi računske operacije. Potrebno jih je spodbujati, da bodo svoje delo opravili hitreje in natančneje. Aktiv učiteljic matematike

● IZ ANGLEŠČINE Razporeditev dosežkov na preizkusu je tokrat pokazala na pomanjkanje zahtevnejših strategij branja in poslušanja in na potrebo po večji pozornosti ustreznemu zapisovanju besed. Po drugi strani je opazen pomemben napredek pri bogatitvi besedišča in pri razvijanju pisnega sporočanja.

22

Slušno razumevanje Dosežki učencev pri nalogah slušnega razumevanja so pokazali, da imajo učenci še vedno težave, kadar morajo pozorno poslušati, povezovati posamezne informacije s sopomenskimi izrazi v trditvah, sklepati iz sobesedila in izluščiti glavne misli iz besedila, kar zahteva učni načrt. Predvidevamo, da so učenci vajeni zgolj poslušanja prilagojenih slušnih posnetkov v izbranih učbenikih, ne pa tudi avtentičnih, a starostni stopnji prilagojenih slušnih besedil, ki jih predvideva učni načrt. Učenci naše šole so nalogo solidno reševali in so celo v dveh postavkah boljši od slovenskega povprečja. Prva slušna naloga je bila naloga alternativne izbire. Učenci so poslušali besedilo o navihanih opicah in razumeti podatke in podrobnosti v besedilu. Trditve, povezane s slušnim besedilom, so morali opredeliti kot pravilne ali napačne. Pri 2. nalogi izbirnega tipa z eno možno izbiro so učenci s pozornim poslušanjem iskali podrobnosti v besedilu. Poslušali so zgodbo o deklici Nini, ki zbira značke in obkrožiti pravilno trditev.

NALOGA SLOVENSKO POVPREČJE

OŠ PIVKA

1. 59,66% 55,66%

2. 59,83% 55,66%

Bralno razumevanje Tudi branje malo daljših besedil povzroča učencem težave. Še posebej takrat, ko morajo sklepati iz sobesedila, natančno brati in izluščiti glavne misli. Kot predvideva učni načrt, naj bi učenci brali najrazličnejša besedila in bili izpostavljeni intenzivnemu in ekstenzivnemu branju. Učbeniki običajno vključujejo (zelo) kratka besedila, ki dostikrat ne vključujejo raznolikih vrst besedil in nalog ter posameznih manj pogostih besed, in tako učenci ne razvijajo bralnih učnih strategij. Ugotavljamo tudi, da imajo učenci težave celo pri prepisu/zapisu najbolj pogosto rabljenih besed. Tako so namesto pravilne rešitve tree zapisali three. Pri nalogah bralnega in slušnega razumevanja pravopisnih napak sicer ne upoštevamo, če nova beseda ne pridobi nov, drugačen pomen, kakor kaže zgornji primer. 1. bralna naloga govori o šoli v ZDA. Učenci so morali v besedilu poiskati določene informacije in razumeti podrobnosti, pri nekaterih postavkah tudi zunajbesedilne okoliščine, da so lahko na kratko odgovorili na vprašanja. Učenci so morali reševati nalogo dopolnjevanja z naborom. Pri 2. nalogi bralnega razumevanja so morali učenci prebrati zgodbo o Abby in njeni družini v času božičnih praznikov. Pri tem je bilo treba poiskati določene informacije in razumeti podrobnosti v besedilu. Učenci so reševali nalogo s kratkimi odgovori.

NALOGA SLOVENSKO POVPREČJE

OŠ PIVKA

1. 50,66% 42,33%

2. 37,50% 32,33%

Dosežki pri obeh receptivnih spretnostih kažejo, da učenci niso vajeni dela z novimi, malo daljšimi bralnimi oziroma delno avtentičnimi slušnimi besedili, ki zahtevajo določeno raven bralnih in slušnih strategij ter zahtevnejše miselne procese (sklepanje, povzemanje, vrednotenje itd.).

23

Besedišče Učenci imajo težave pri rabi besedišča v sobesedilu. Pri prvi nalogi je bilo pričakovano besedišče enostavno in pogosto rabljeno (notebook, floor, plant, picture), vendar ga je bilo potrebno umestiti v ustrezno praznino v besedilu in ga pravilno zapisati. Učenec namreč dokaže znanje določene besede, ko jo prepozna, zna uporabiti v sobesedilu in jo pravilno zapiše. Pri drugi nalogi je bilo izbrano besedišče zahtevnejše, vendar je bilo dano v naboru in so učenci izbirali med danimi možnostmi. Sklepamo, da se nahajajo dosežki učencev v rdečem območju, ker je bilo za pravilno reševanje potrebno prebrati več besedila in glede na to izbrati pravilno besedo iz nabora, ne pa zaradi težav s pravopisom. Pri 1. nalogi so učenci morali na podlagi slike, ki jim je bila v pomoč in začetne črke besede dopolniti manjkajoče črke posameznih besed v besedilu. Pri 2. nalogi, ki je preverjala besedišče s področja zgodovine Rimljanov. Učenci so reševali nalogo dopolnjevanja z naborom.

NALOGA SLOVENSKO POVPREČJE

OŠ PIVKA

1. 40,50% 29,16%

2. 44,75% 39,50%

Pisno sporočanje Pri pisnem sporočanju sta besedišče/pravopis in slovnica tista kriterija, ki najbolj ločujeta učence z višjimi in nižjimi dosežki. Kriterij vsebina se je uvrstil v rdeče območje. Tudi tukaj so med učenci razlike. Nekateri so odlično razvili posamezne iztočnice, drugi so jih samo omenili oziroma jih sploh niso omenili. Rezultati kažejo, da se nadaljuje pozitivni trend razvoja pisne spretnosti, saj so bili rezultati pri vseh treh kriterijih višji kot zadnjih nekaj let, mogoče pa lahko to delno pripišemo tudi temi, ki jim je zagotovo blizu in se pri pouku veliko vadi. Učenci naše šole so bili nekoliko pod slovenskim povprečjem.

NALOGA SLOVENSKO POVPREČJE

OŠ PIVKA

besedišče 1,37 1,24

slovnica 1,24 1,31

vsebina 2,07 1,80

Učenci 6. razreda so letošnji NPZ iz angleškega jezika rešili slabše kot zadnja leta. Dejansko je bil letošnji NPZ iz angleščine zahtevnejši kot prejšnja leta, saj je tudi slovensko povprečje veliko nižje kot v preteklosti. Pri vseh nalogah so bili pod slovenskim povprečjem. Največji negativni odklon je bil pri nalogah bralnega razumevanja, kar ponovno kaže na slabosti, ki se pojavljajo že vrsto let. Moramo pa tudi poudariti, da to ni samo problem Osnovne šole Pivka, ampak je stvar globalnega oz. vseslovenskega osnovnošolskega učnega kroga, kajti na splošno so imele naloge bralnega razumevanja zelo nizek odstotek pravilnih odgovorov. Srž tega problema je treba iskati globlje v šolskem sistemu, ne pa na ravni šole, učitelja in učencev. Nekatere naloge so vsebovale besedišče, ki ga v učbenikih, ki jih uporabljamo ni. Temu problemu se žal ne moremo izogniti, saj je poudarek na besedišču od učbenika do učbenika različen in temu primerni tudi rezultati po postavkah na NPZ.

24

SMERNICE ZA NADALJNJE DELO Zahtevnost Nacionalnega preverjanja znanja iz angleščine se iz leta v leto zvišuje, kar je razumljivo. Učenci imajo v povprečju več stika s tem tujim jezikom tudi izven šolskega kurikuluma, kar kliče po višjem nivoju zahtevnosti. Moramo pa se zavedati, da je tudi velik odstotek takih učencev, ki se z angleščino srečujejo samo v šoli in so obšolske dejavnosti v povezavi z njim minimalne ali pa jih sploh ni. Tu mislim predvsem na učence iz manj razvitih regij Slovenije ter učence, ki izhajajo iz slabših ekonomsko socialnih razmer. V to skupino lahko uvrščam tudi veliko večino učencev naše šole. Je pa potrebno tudi poudariti, da je kar nekaj postavk v letošnjem NPZ, ki niso bile vezane na učni načrt in s tem se išče nadpovprečno znanje, ki pa so ga deležni le redki učenci. Še vedno, kot že prejšnja leta, se kažejo težave pri branju in pisanju, kar bomo učitelji angleščine poskušali odpraviti z več utrjevanja in ponavljanja bralnih vaj ter pisnih nalog. Dejansko se je tudi pri angleškem jeziku pokazalo to, kar se kaže tudi pri ostalih predmetih. Predvsem je to pomanjkanje bralne pismenosti. Večino težav so imeli pri nalogah, ki so zahtevale natančno branje in natančen zapis. Površnost in nenatančnost sta se večkrat pokazali, večji problem kot pa samo znanje. Dejstvo, pa je tudi, da se na naši šoli izdatneje posebej ne pripravljamo na NPZ in razen pregleda nalog in sistema reševanja naše učence posebej ne pripravljamo na tovrstno ocenjevanje. Učitelji bomo več časa bomo posvetili pisanju kratkih sestavkov in s tem utrjevali pravopis in besedišče. Spodbudili bomo učence k branju tako, da jih bo čim več vključenih pri angleški bralni znački. Več časa bomo poskušali nameniti tudi širitvi znanja izven učnega načrt, ker bomo edino tako uspeli dosegati boljše rezultate na NPZ. Menimo, da bo potrebno zvišati standarde preverjanja in ocenjevanja, kajti tudi ta način bo prinesel več učenja in več resnosti v šolske klopi. Aktiv učiteljev angleščine b) V 9. RAZREDU

● IZ SLOVENŠČINE

Pri NPZ je sodelovalo 19 učencev iz 9. a ter 22 učencev iz 9. b razreda. Preverjanje znanja je potekalo 8. maja 2014 na matični šoli, in sicer od 8.30 do 9.30. Učenci so bili razdeljeni v tri skupine po vnaprej določenem razporedu. Nacionalno preverjanje znanja je bilo sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu so se naloge navezovale na umetnostno besedilo, in sicer na odlomek Dima Zupana LETEČI MAČKI. Nalog je bilo 12. Glede na strukturo so bile naloge obkroževalnega in tvorbnega tipa, veliko pa je bilo nalog, pri katerih so morali učenci svoj odgovor utemeljiti. Prvi del se je zaključil s tvorbno nalogo, v kateri naj bi zajeli književno obdobje nastanka knjižnega besedila, avtorja in sodobnika naj bi umestili v ustrezno literarno obdobje, ime književne zvrsti in utemeljitev zvrstnosti (komično besedilo). V drugem delu, ki je obsegal 16 nalog, so se naloge navezovale na neumetnostno besedilo DRAGONJA IN SOLINE. Glede na strukturo so bile naloge obkroževalnega in dopolnjevalnega tipa ter zapis celih odgovorov z utemeljitvijo. Zadnja naloga je zahtevala tvorbo besedila, in sicer je bilo treba napisati uradno zahvalo ob danih podatkih. V obeh delih so bile zajete vse taksonomske stopnje znanja: znanje, uporaba, analiza, vrednotenje, sinteza. Znanje učencev je bilo preverjeno s tremi dejavnostmi: sprejemanjem, razčlenjevanjem in tvorjenjem, preko katerih so učenci dokazali usvojitev izobraževalnih ciljev, ki so predvideni v učnem načrtu za slovenščino v 9. razredu.

25

Po analizi NPZ-jev je državno povprečje znašalo 55,07 %, na naši šoli pa povprečje znaša 51,38 %. Učenci 9. a razreda, ki so imeli vsa leta boljši uspeh, so dosegli 58,07 %, kar je nad slovenskim povprečjem, učenci 9. b razreda pa 44,69 %, kar je krepko pod povprečjem. Verjetno tudi zaradi več učencev z odločbo o usmeritvi, ki jih v 9.a ni bilo.

V vsaki posamezni učni skupini so izstopali učno sposobnejši in aktivnejši učenci, ki so bili dokaj motivirani in zainteresirani za delo, imeli pa so tudi dokaj dobro predznanje. Sedem učencev, ki so bili ob koncu šolskega leta ocenjeni z odlično oz. prav dobro oceno, pa ni doseglo pričakovanih rezultatov. Na splošno so imeli učenci zelo indiferenten odnos do NPZ, prev tako ni bilo čutiti podpore s strani staršev. Na strokovnem srečanju učiteljev z osnovnih šol in profesorjev ŠC Postojna 7. 4. 2014 so profesorji poročali, da naši učenci prihajajo na njihovo šolo z dobrim predznanjem, ki ga uspešno nadgrajujejo in nimajo pri pouku slovenščine nobenih težav. Učiteljice slovenščine smo z doseženim rezultatom učencev nezadovoljne, saj smo za slabe 4% pod državnim povprečjem. Učence smo stalno spodbujale k delu ter rednemu pisanju domačih nalog. Pri rednih urah pouka smo reševali nekaj vzorčnih nalog, ravnateljica pa je tudi starše in učence nagovorila k resnemu pristopu reševanja NPZ. Najšibkejše znanje se je v I. delu pokazalo pri naslednjih nalogah:

3. naloga

Naloga je zahtevala razumevanje vsebine, učenci pa prebranega niso razumeli in niso znali zapisati odgovora. Naloga je bila ovrednotena z 1 točko, povprečje točk na šoli pa je znašalo 0,17. 4. naloga

Naloga je zahtevala pojasnitev besedne zveze, vzete iz izhodiščnega besedila. Učenci te besedne zveze niso znali v odgovoru pojasniti. Naloga je bila ovrednotena z 2 točkama, povprečje točk na šoli pa je znašalo 1,02. 9. naloga

Učenci niso znali v odgovoru utemeljiti, ali je v izhodiščnem besedilu je pripovedovalec tudi glavna književne oseba. Naloga je bila ovrednotena z 2 točkama, povprečje točk na šoli pa je znašalo 0,56. 11. naloga

Naloga je zahtevala zapis priporočila besedila v branje sošolcu/sošolki, z upoštevanjem dveh značilnosti iz izhodiščnega besedila. Pri svojih zapisih/utemeljitvah niso znali poiskati zahtevanih značilnosti. Naloga je bila ovrednotena z 2 točkama, povprečje točk na šoli pa je znašalo 1,10. 12. naloga A in B

Učenci so morali zapisati zaokroženo besedilo v največ šestih povedih glede na dane iztočnice. Pri tvorbni nalogi se je pokazalo slabo razumevanje prebranega besedila, zato tudi njihovi zapisi vsebinsko niso ustrezali danim zahtevam. Naloga A je bila ovrednotena s 6 točkami, povprečje točk na šoli pa je znašalo 2,46. Pri tvorbi so se pokazale slovnične in pravopisne pomanjkljivosti. Naloga B je bila ovrednotena z 2 točkama, povprečje točk na šoli pa je znašalo 0,73.

26

Najšibkejše znanje se je v ll. delu pokazalo pri naslednjih nalogah:

2. naloga

Naloga je zahtevala prepoznavanje naslovnika izhodiščnega besedila, česar pa učenci niso prepoznali. Naloga je bila ovrednotena z 2 točkama, povprečje točk na šoli pa je znašalo 1,07. 5. naloga

Naloga je zahtevala natančen odgovor, ki je zahteval uporabo strokovnega izraza »narodna manjšina«. Učenci so bili pri svojih odgovorih zelo pomanjkljivi in nenatančni. Naloga je bila ovrednotena z 2 točkama, povprečje točk na šoli pa je znašalo 0,98. 12. naloga A

Učenci niso prepoznali glagola. Naloga je bila ovrednotena z 2 točkama, povprečje točk na šoli pa je znašalo 0,83. 14. naloga B

Učenci niso znali pretvoriti priredno zložene povedi v podredno zloženo poved. Naloga je bila ovrednotena z 2 točkama, povprečje točk na šoli pa je znašalo 0,85. 16. naloga A

Učenci niso poznali zunanje zgradbe neumetnostnega besedila (uradna zahvala). Naloga A je bila ovrednotena z 2 točkama, povprečje točk na šoli pa je znašalo 0,85. PREDLOGI IN USMERITVE ZA DELO V PRIHODNJEM ŠOLSKEM LETU

Večji poudarek bomo namenile samostojnemu delu pri analizi umetnostnih in neumetnostnih besedil, doslednosti pri pisanju domačih nalog in sprotnemu utrjevanju učne snovi. Pozorne bomo pri sestavljanju nalog za pisno ocenjevanje znanja, da bodo zajemale različne tipe in taksonomske stopnje znanja. Aktiv učiteljic slovenskega jezika

● IZ MATEMATIKE

Preverjanja znanja se je udeležilo 40 učencev naše šole. Naši učenci so dosegli 49,95 % uspeh. Uspeh na ravni Slovenije pa je bil 53,39 %. Učenci 9. a razreda, ki so imeli vsa leta boljši uspeh, so dosegli 55,6 %, kar je nad slovenskim povprečjem, učenci 9. b razreda pa 44,3 %, kar je krepko pod povprečjem. Verjetno tudi zaradi večjega števila učencev z odločbo o usmeritvi. Test je obsegal 11 nalog, ki so zajemale učno snov od petega do devetega razreda. Področja, ki so bila zajeta v teh nalogah so: števila, algebra, obdelava podatkov, merjenje in geometrija. Naloge so zajemale minimalne in temeljne standarde znanja. Upoštevane so bile štiri taksonomske stopnje znanja (poznavanje in razumevanje pojmov, izvajanje rutinskih postopkov, uporaba kompleksnih postopkov in reševanje problemov). Nekoliko slabše rešene naloge v primerjavi s slovenskim povprečjem: 3. naloga Učenci so morali računati z algebrskimi izrazi (seštevati, odštevati in množiti enočlenik z

27

veččlenikom), poenostaviti izraz s spremenljivkami in izračunati njegovo vrednost za izbrano vrednost spremenljivke (8. razred). Učenci so imeli največ težav z zapisovanjem členov v pravilnem vrstnem redu (zamenjali so odštevanec in zmanjševanec). Pri računanju vrednosti izraza je potrebna velika natančnost, saj vsak opuščeni oklepaj oz. napačen predznak pomeni napačen rezultat. 4. naloga Za reševanje naloge je potrebno poznati lastnosti osno in središčno simetričnih štirikotnikov (7. razred). Učenci so morali poznati in pri računskih nalogah uporabiti vsoto notranjih kotov štirikotnika. 9. naloga Naloga je zahtevala znanje iz prostorske geometrije, uporabo Pitagorovega izreka (8. razred) pri reševanju nalog o kocki in kvadru ter računanje površine in prostornine kocke in kvadra (6. razred). Učenci so imeli težave s prostorsko predstavljivostjo in matematičnimi zapisi odnosov med geometrijskimi elementi. 10. naloga Učenci so morali uporabiti obrazce za izračun površine in prostornine prizme, valja, piramide in stožca ter za računanje neznanih količin. Pravilno so izračunali ploščino osnovne ploskve, za računanje dolžine osnovnega roba pa so namesto ploščine zapisali obrazec za obseg. Zato izračunana vrednost ni bila smiselna glede na naslednje zahteve naloge (z njihovim izračunanim podatkom se ni dalo sestaviti kocke). Pri natančnem pregledu dosežkov naših učencev smo ugotovili, da slabše rešujejo naloge nižjih taksonomskih ravni, medtem ko so naloge višjih taksonomskih stopenj reševali boljše od državnega povprečja. To smo od naših učencev pričakovali, saj dajo premalo poudarka na to, da se je treba določene stvari, ki nimajo nobenega opravka z razumevanjem, preprosto naučiti (matematični simboli in oznake, pravila, lastnosti likov, razna poimenovanja, obrazci, poznavanje količin …). To se je pokazalo kot primanjkljaj, medtem ko so naloge, pri katerih je bil treba smiselno razmišljati, dokaj uspešno reševali, boljše od učencev ostalih šol. V grafični predstavitvi dosežkov vseh učencev v Sloveniji na nacionalnem preverjanju znanja iz matematike so z barvami označena štiri območja. Zeleno območje: učenci množijo decimalno število z naravnim številom, zapišejo številski izraz deljenja ter učinkovito in zanesljivo izračunajo vrednosti številskega izraza seštevanja decimalnih števil. Iz besedila učenci prepoznajo pravilo vzorca in vzorec oblikujejo. Uporabljajo ustrezno strategijo reševanja problema iz življenjske situacije. Zapišejo rešitev kombinatorične situacije na dani pogoj. Izkazuje se, da učenci začnejo uspešno reševati nekatere naloge in da reševanja ne nadaljujejo z enako uspešnostjo. V zelenem območju smo imeli šest učencev. Za našo šolo se je izkazalo, da šest učencev tega znanja ne dosega v celoti. To so učenci, ki so z matematiko imeli težave vsa leta. Nekateri izmed njih so imeli tudi odločbo o razvrščanju. Ti učenci se naučijo posamezno poglavje pred testom ali pred spraševanjem in ga zaradi vrzeli v znanju hitro pozabijo. Predvidevamo, da bodo ti učenci imeli težave tudi v naslednjih letih. Rumeno območje: učenci delijo decimalno število z naravnim številom in decimalno število dopolnijo do najbližjega naravnega števila. Z upoštevanjem vrstnega reda računskih operacij izračunajo vrednost številskega izraza s celimi števili. Spremenljivko v izrazu nadomestijo z ustrezno vrednostjo. Poznajo lastnosti deltoida kot osno simetričnega lika. Iz besedila oblikujejo

28

vzorec. Izpeljejo rešitev problema glede na zastavljeno strategijo. Razberejo razdaljo med točko in ravnino. Učenci uporabljajo zgolj preproste postopke ali preproste miselne sklepe. V rumenem območju smo imeli deset učencev. Osem učencev je bilo med zelenim in rumenim, štirje pa med rumenim in rdečim območjem. Rdeče območje: učenci zaokrožijo decimalno število na ustrezno število decimalk. Izračunajo vrednost številskega izraza odštevanja racionalnih števil. Izračunajo vsoto, razliko in zmnožek veččlenikov. Poznajo vsoto notranjih kotov štirikotnika in izračunajo velikost posameznega kota. S slike razberejo podatke ter izračunajo obseg in ploščino kvadrata. Rešijo problemsko situacijo iz vsakdanjega življenja z uporabo vzorcev oz. odstotnega računa. Rešijo kombinatorični problem. Z uporabo Pitagorovega izreka izračunajo razdaljo med točkami. Izračunajo površino kvadra ter neznane količine v piramidi in prizmi. Pri izvajanju kompleksnejših rutinskih postopkov in pri reševanju problemov uporabljajo ustrezne strategije. V rdečem območju smo imeli enega učenca. Med rdečim in modrim tudi enega učenca. Ti učenci znajo tudi vse, kar je v zelenem in rumenem območju. Modro območje: učenci korenijo racionalna števila. Izračunajo vrednost izraza za izbrano vrednost spremenljivke. Zapišejo delež. Rešijo kompleksnejšo življenjsko situacijo iz vsakdanjega življenja. Utemeljijo izbiro geometrijskega telesa glede na lastnosti tega telesa in glede na dane podatke. Določijo tip sredine glede na dane podatke. Izračunajo verjetnost dogodka. Učenci pri reševanju kompleksnih problemov uporabljajo ustrezne strategije ter rešitve kritično vrednotijo in utemeljujejo. V modrem območju smo imeli štiri učence. Državno povprečje in povprečje naše šole se nahaja v rumenem območju. Že nekaj let ugotavljamo, da socialno okolje na naše učence ne vpliva ravno spodbudno. Prvi padec zanimanja za šolsko delo doživimo takoj po informativnem dnevu na srednji šoli. Takrat vsi izvedo, da omejitve vpisa na srednje šole v naši okolici, kamor se vpiše večina učencev, ne bo. Učenci se po tem začnejo obnašati, kot da so že vpisani in sprejeti. Seveda se tu in tam pojavi kakšna izjema, predvsem pri tistih, ki se želijo vpisati v Ljubljano, kjer je število vpisnih mest velikokrat omejeno. Drugi problem pa je potem tudi domače okolje. Na razgovorih straši velikokrat rečejo, zakaj bi se ubadali s tem in se trudili za nekaj, kar učenci ne bodo rabili. Zaradi tega je učence zelo težko motivirati, da bi pokazali česa so se v devetih letih šolanja zares naučili. SMERNICE ZA NADALJNJE DELO

Učenci se morajo preko celega šolskega leta učiti matematična pravila in reševati različne matematične naloge ter se navajati na samostojnost. Znati morajo utemeljevati. Ob tem bodo hkrati utrjevali tudi računske operacije. Potrebno jih je spodbujati, da bodo svoje delo opravili hitreje in natančneje. Aktiv učiteljic matematike

● IZ GLASBENE UMETNOSTI

Pri NPZ je sodelovalo 41 učencev iz 9. a in 9. b razreda. Preverjanje je potekalo 12.5.2014 od 8.30 do 9.30. NPZ je bil sestavljen iz petih delov.

29

Prvi del je zajemal poslušanje, analiziranje in vrednotenje glasbe. Navezoval se je na štiri zvočne primere in je obsegal 10 nalog objektivnega tipa – obkroževanje in urejanje. Naloge so zajemale drugo in tretjo taksonomsko stopnjo ter vse tri težavnostne stopnje. Drugi del je preverjal razumevanje in uporabo glasbenega besedila. Navezoval se je na napoved glasbenega dogodka in je obsegal 9 nalog objektivnega tipa – kratki odgovori in dopolnjevanje. Naloge so zajemale prvo in drugo taksonomsko stopnjo ter lahko in srednjo težavnostno stopnjo. Tretji del je obsegal poznavanje in razumevanje glasbene kulture in je bil sestavljen iz 5 nalog objektivnega tipa – kratki odgovori, povezovanje in urejanje. Naloge so zajemale vse tri taksonomske stopnje ter lahko in srednjo težavnostno stopnjo. Naloge četrtega dela so preverjale razumevanje partiture. Navezovale so se na partituro Kogojeve pesmi Lastovica in so obsegale 6 nalog objektivnega tipa – kratki odgovori in dopolnjevanje. Zajemale so prvo in drugo taksonomsko stopnjo ter lahko in srednjo težavnostno stopnjo. Peti del je preverjal ustvarjalnost učencev in je bil sestavljen iz dveh nalog objektivnega tipa – povezovanje in dopolnjevanje. Naloge so zajemale tretjo taksonomsko stopnjo ter težko težavnostno stopnjo. Učenci so v povprečju dosegli 71,39% uspeh. V 9. a je bil uspeh 73,15%, v 9. b pa 69,63%. V 9. b razredu je večje število učencev z DSP, kar je verjetno vplivalo na razliko med oddelkoma. Slovensko povprečje pa je znašalo 68,97%.

V prvem delu je bilo najšibkejše znanje pri naslednjih nalogah: 4. naloga Učenci niso razločili izvajalcev, ritma, tempa in artikulacije v danem zvočnem primeru. Naloga je bila ovrednotena z 1 točko, povprečje točk na šoli je znašalo 0,39, slovensko povprečje pa je bilo 0,40. 7. naloga Učenci niso ugotovili metruma v danem zvočnem primeru. Naloga je bila ovrednotena z 1 točko, povprečje točk na šoli je znašalo 0,41, slovensko povprečje pa je bilo 0,44. 8. naloga Učenci niso razločili zvoka instrumenta v danem zvočnem primeru. Naloga je bila ovrednotena z 1 točko, povprečje točk na šoli je znašalo 0,49, slovensko povprečje pa je bilo 0,60. V drugem delu je bil izrazit negativni odklon pri 14. nalogi. Učenci niso razbrali glasbene oblike v dani napovedi glasbenega dogodka. Naloga je bila sestavljena iz dveh delov, vsak je bil ovrednoten z 1 točko. Povprečje točk na šoli je znašalo v prvem delu 0,24, v drugem pa 0,27. Slovensko povprečje je bilo v prvem delu 0,49, v drugem pa 0,42. V tretjem delu so učenci največ težav imeli pri naslednjih nalogah: 22. naloga – 1.del Učenci niso prepoznali instrumentalnega sestava na sliki. Naloga je bila ovrednotena z 1 točko, povprečje točk na šoli je znašalo 0,17, slovensko povprečje pa je bilo 0,43. 23. naloga – 1. in 2. del Učenci niso znali kronološko razvrstiti tistih zgodovinskih glasbenih dogodkov, ki niso zelo oddaljeni med seboj. Vsak del naloge je bil ovrednoten z 1 točko. Povprečje točk na šoli je znašalo v prvem delu 0,44, v drugem pa 0,46. Slovensko povprečje je bilo v prvem delu 0,64, v drugem pa 0,62.

30

24. naloga – 1.,3. in 4.del Učenci niso znali povezati naslova glasbenega dela in glasbene oblike. Vsak del naloge je bil ovrednoten z 1 točko. Povprečje točk na šoli je znašalo v prvem delu 0,41, v tretjem delu 0,15, v četrtem pa 0,44. Slovensko povprečje je bilo v prvem delu 0,25, v tretjem 0,26, v četrtem pa 0,53. 25. naloga – 1., 2. in 3. del Učenci niso znali našteti instrumentalnih glasbenih oblik. Vsak del naloge je bil ovrednoten z 1 točko. Povprečje točk v prvem delu je znašalo 0,32, v drugem 0,29 in v tretjem 0,22. Slovensko povprečje je bilo v prvem delu 0,53, v drugem 0,49 in v tretjem 0,43. V četrtem delu je bil najslabši rezultat pri 30. nalogi, kjer učenci niso prepoznali enoglasnega zapisa pesmi. Naloga je bila ovrednotena z 1 točko. Povprečje točk na šoli je znašalo 0,44, slovensko povprečje pa je bilo 0,45. V petem delu NPZ je bila najslabše rešena 33. naloga – 1. del. Učenci niso pravilno vpisali hitrosti izvajanja v svojo partituro. Naloga je bila ovrednotena z 1 točko. Povprečje točk na šoli je znašalo 0,44, slovensko povprečje pa 0,38.

V pozitivnem smislu so učenci naše šole v primerjavi z državo izstopali v zadnjem delu NPZ, ki je zajemal tretjo taksonomsko stopnjo in najvišjo težavnostno stopnjo. Celoten del je bil ovrednoten z 10 točkami. Povprečje na šoli je znašalo 7,9, slovensko povprečje pa 6,15. Bistveno boljši rezultati kot na državni ravni so bili še pri naslednjih nalogah: 3. naloga Učenci so dobro razločili zaporedje vstopa posameznih skupin v danem zvočnem primeru. Naloga je bila ovrednotena z 1 točko. Povprečje točk na šoli je bilo 0,98, slovensko povprečje pa 0,87. 10. naloga – 4.del Učenci so prepoznali izvajalce v danem zvočnem primeru. Naloga je bila ovrednoten z 1 točko. Povprečje točk na šoli je znašalo 0,88, slovensko povprečje pa 0,78. 21. naloga Učenci so dobro oblikovali koncertni program. Naloga je bila ovrednotena s 5 točkami. Povprečje točk na šoli je znašalo 3,25, slovensko povprečje pa 3,02. 22. naloga – 2.del Učenci so prepoznali instrument na sliki in njegove lastnosti. Naloga je bila ovrednotena z 1 točko. Povprečje točk na šoli ja znašalo 0,66, slovensko povprečje pa 0,50. 24. naloga – 1.del Učenci so povezali znano glasbeno delo z glasbeno obliko. Naloga je bila ovrednotena z 1 točko. Povprečje točk na šoli je znašalo 0,41, slovensko povprečje pa 0,25. 31. naloga Učenci so prepoznali dinamične glasbene oznake v dani partituri. Naloga je bila ovrednotena s 6 točkami. Povprečje točk na šoli je znašalo 4,29, slovensko povprečje pa je 3,78.

Primerjava dosežkov učencev z zaključno oceno pri GUM

Pri 23 učencih (56%) je dosežek pri NPZ usklajen z zaključno oceno pri predmetu glasbena umetnost. 14 učencev (34%) ima zaključno oceno višjo, 4 učenci (10%) pa nižjo, kot bi pričakovali po dosežkih NPZ-ja. Menim, da je do odstopanja prišlo predvsem zato, ker dajem pri ocenjevanju velik poudarek na izvajanju, predvsem petju.

31

SMERNICE ZA NADALJNJE DELO Rezultati NPZ kažejo, da imajo učenci težave pri nekaterih dejavnikih analitičnega poslušanja glasbe, slabo prepoznavajo glasbene oblike ter glasbene sestave in se slabo orientirajo v zgodovinskih glasbenih dogodkih. Zato bomo naslednje leto tem dejavnostim posvetili več časa pri urah GUM, in sicer v vseh razredih, predvsem pa od 6. razreda dalje, saj je učni načrt napisan tako, da se znanje nadgrajuje skozi vsa leta.

učiteljica Damjana Morel

6. TEKMOVANJA

Udeležili smo se različnih tekmovanj, tako posameznikov kot skupin.

tekmovanja – posamezniki št. učencev

bronasto priznanje

srebrno priznanje

zlato priznanje

mentor

Cankarjevo priznanje (slo)* 40 15 3 2 Irena Tot razredniki raz.stop.

Vegovo priznanje (mat)* 313 119 6 1 učitelji matematike razredniki raz.stop.

Preglovo priznanje (kem) 14 3 / / Zvonka Rudolf

Stefanovo priznanje (fiz) 15 10 2 / Petra Marc

iz diabetesa 19 12 1 1 Zdenka Mršnik

iz zgodovine 9 3 1 / Urška Bubnič

Mladi čebelarji 6 / 1 1 Enio Del Piero

iz angleščine 8. razred 24 6 / / Janez Vičič

iz angleščine 9. razred 14 5 2 / Tanja Stavanja

iz Vesele šole 26 17 4 / Petra Bergoč

Skupaj 480 190 20 4 *sodelovali tudi učenci razredne stopnje

raziskovalne naloge št. učencev

bronasto priznanje

srebrno priznanje

zlato priznanje

mentor

Spomin je doma v muzeju 8 x Urška Bubnič

Noč z Martinom Krpanom 6 x Janez Vičič

Slovenska bralna značka

Na Osnovni šoli Pivka je tekmovanje za Bralno značko opravilo 301 učencev. Od 1. do 5. razreda je opravilo tekmovanje 213 ter od 6. do 9. razreda 88 učencev. Učence od 1. do 5. razreda, ki so opravili tekmovanje za Bralno značko, je v ponedeljek, 14. aprila 2014 obiskala pesnica, pisateljica in pravljičarka Anja Štefan. Učenci 6. razreda, ki so opravili tekmovanje za Bralno značko, so imeli v šolski knjižnici delavnico s pisateljico Aksinjo Kermauner na temo slepih in slabovidnih. Učenci 7. razreda, ki so opravili tekmovanje za Bralno značko, so se v knjižnici srečali s knjižničarko in pravljičarko Tilko Jamnik. Učenci od 8. in 9. razreda, ki so opravili tekmovanje za Bralno značko, so v sredo, 7. maja 2014 obiskali Prem, rojstno vas pesnika Dragotina Ketteja. Ogledali so si Kettejevo spominsko sobo, freske v vaški cerkvi ter premski grad. Po ogledih je sledila filmska predstava. Učenci devetih razredov, ki so opravili tekmovanje za Bralno značko vseh devet let, teh je bilo 8, so

32

na zaključni prireditvi prejeli spominsko priznanje ter knjižno nagrado, ki jo podarja društvo Bralna značka. Eko bralno značko je od 6. do 9. razreda opravilo 12 učencev. Mentorica Bralne značke: Mirjam Francetič Angleška bralna značka

Mentor: Janez Vičič

V šolskem letu 2013/2014 je pri angleški bralni znački sodelovalo 92 učencev iz 4.a, b, c, 5.a in c, in učenci 8. in 9. razreda tretje učne skupine. Učenci so v 4.a in b razredu prebrali 3 knjige v angleščini. O knjigah smo se kasneje pogovorili in učenci so napisali obnovo v slovenščini. Učenci 5., 6.,8., in 9. razreda pa so knjige prebrali doma, o njih napisali obnovo ali odgovorili na vprašanja na koncu knjige. V mesecu marcu so učenci sodelovali na tekmovanju, ki ga vsako leto pripravlja Državna založba, Šolski Epicenter v Ljubljani. Učenci so prejeli 47 zlatih in 34 srebrnih priznanj in 11 priznanj za sodelovanje.

Mentorica: Magdalena Bobek, mag. Letos se je za angleško bralno značko potegovalo 64 učencev, in sicer učenci iz 6.a in 7.a razreda, učenci prve učne skupine 8.a,b,c ter učenci prve učne skupine 9.a,b. Učenci so predpisane knjige pridno brali in sproti nosili svoje zapiske v vpogled. Zaradi pomanjkanja časa oz. drugih obveznosti je nekaterim učencem zmanjkalo časa, da bi vse knjige prebrali, in zato se niso mogli udeležiti tekmovanja. Učenci so prejeli 9 zlatih, 23 srebrnih in 12 priznanj za sodelovanje. Mentorica: Jelka Čeligoj Za angleško bralno značko je tekmovalo 73 učencev iz: 5.b, 6.b, 8.r / sk. 4 in 9.r / sk. 2. Dosegli so naslednji uspeh: 16 učencev je prejelo zlata priznanja, 33 srebrna, 19 učencev pa je prejelo priznanje za sodelovanje. Mentorica: Tanja Stavanja Pri angleški bralni znački je sodelovalo 30 učencev - 21 iz 7. b in 9 iz 8. r/sk.3. Učenci so morali prebrati 5 knjig, izpisati in poiskati pomen novim besedam, napisati obnovo knjige, po želji pa so lahko rešili tudi kakšno vajo iz knjižic. V mesecu marcu so učenci reševali tekmovalne pole. Pri tem je 6 učencev doseglo zlato priznanje, 13 srebrno in 11 priznanje za sodelovanje. Nemška bralna značka Mentorica: Jelka Čeligoj Za nemško bralno značko je tekmovalo 24 učencev: 7 učencev je prejelo srebrno priznanje, 17 učencev pa priznanje za sodelovanje. Francoska bralna značka Mentorica: Magdalena Bobek, mag. Za francosko bralno značko so tekmovali vsi učenci, ki se učijo francoščino kot drugi tuj jezik. Vseh skupaj jih je tekmovalo 18. Priprava na tekmovanje je potekalo v okviru pouka francoščine. Ker so knjige za učence začetnike dokaj težke, smo posvetili nekaj ur pouka branju izbranih knjig za BZ, kjer so učenci spoznali glavne junake; za boljšo spremljavo vsebine izbranih knjig smo si ogledali odlomke filmov, si zapisovali nove besede in skupaj ter individualno brali na glas. Tekmovalna vprašanja je pripravilo SDUF (Slovensko društvo učiteljev francoščine), tekmovanje pa je potekalo v mesecu aprilu, na katerem je 14 učencev prejelo priznanja.

33

Otroški pevski zbor

V otroškem zboru je sodelovalo 42 učencev od 2. do 5. razreda. Pevske vaje so bile dvakrat tedensko po eno šolsko uro. Naučili smo se enajst pesmi, večinoma slovenskih avtorjev. Nastopili smo na več šolskih prireditvah ter na reviji Naša pomlad, kjer smo bili uvrščeni na državno kakovostno raven. Iz objektivnih razlogov se nismo mogli udeležiti zaključne revije najboljših primorskih otroških in mladinskih pevskih zborov. Pevec iz 5. razreda se je udeležil projektnega pevskega zbora Slovenski otroški zbor.

Mladinski pevski zbor

V mladinskem zboru je sodelovalo 36 učencev od 6. do 9. razreda. Pevske vaje so potekale štirikrat tedensko po eno šolsko uro. Naučili smo se deset pesmi slovenskih in tujih avtorjev. Nastopili smo na več šolskih prireditvah ter na reviji Naša pomlad, kjer smo bili uvrščeni na državno kakovostno raven. Iz objektivnih razlogov se nismo mogli udeležiti zaključne revije najboljših primorskih otroških in mladinskih pevskih zborov. Osem pevcev se je udeležilo projektnega pevskega zbora Slovenski otroški zbor. zborovodkinja OPZ in MPZ: Damjana Morel Francoski natečaj mentorica: Magdalena Bobek, mag. Učenci izbirnega predmeta francoščina 2 so sodelovali na natečaju za najboljši promocijski video spot za učenje francoščine v organizaciji SDUF - Slovensko društvo učiteljev francoščine in Filozofske fakultete, oddelka za romanistiko in osvojili tretje mesto med slovenskimi OŠ.

Literarni natečaji S pesmima Prijateljstvo in Moja domovina sta se 2 učenca uvrstila med 15 finalistov na pesniškem natečaju Rima raja (mentorici Lada Morel in Patricija Krebelj). Učenka iz 4.c je med učenci 2. triade na regijskem natečaju prejela nagrado na literarnem natečaju Naravne in druge nesreče na temo Voda (mentorica Sabina Kernel).

Comenius nagrada za projekt ‘Time Travellers’ Decembra 2013 je bila Osnovna šola Pivka nagrajena z nacionalno nagrado 'Jabolko kakovosti' za Comeniusov multilateralni projekt 'Time Travellers' (Popotniki skozi čas 2010-2012), ki ga vsako leto podeli slovenska nacionalna agencija CMEPIUS za najboljše projekte. Male sive celice Ekipa sedmošolcev se je pomerila dvakrat, in sicer je premagala ekipo OŠ Dobrepolje in se tako uvrstila v osmino finala in med 16 najboljših osnovnih šol v Sloveniji. Na žalost smo za drugega nasprotnika imeli ekipo OŠ Matije Valjavca iz Preddvora, ki je bila za odtenek boljša in se je uvrstila v nadaljevanje tekmovanja ter na koncu tudi bila zmagovalna ekipa. Športna tekmovanja

športna tekmovanja na državni ravni

1. mesto 2. mesto

3. mesto drugo mentor

Košarka: starejše deklice četrtfinale Miran Čeligoj

Atletika posamično 5. in 18. Miran Čeligoj,

34

Eva Šuštaršič

Kegljanje 1 5. in 7. Miran Čeligoj

Smučanje 1 5. Eva Šuštaršič

Lokostrelstvo 16.,17. Rado Fabjan

Planinski krožek 26. Mirjam Š. Cucek

Plesna skupina Pike x Mojca Korent

Plesna skupina Pikice 4. Mojca Korent

športna tekmovanja na področni ravni

1. mesto 2. mesto

3. mesto

drugo mentor

Košarka: starejši dečki finale Miran Čeligoj

Košarka: mlajši dečki polfinale področno

Miran Čeligoj

Košarka: mlajše deklice finale podr. Miran Čeligoj

Nogomet: starejši dečki finale Miran Čeligoj

Kegljanje 1 1 2 4. Miran Čeligoj

Atletika 1 1 Miran Čeligoj Eva Šuštaršič

Smučanje 3 2 1 4. Eva Šuštaršič

Mladina in gore 1 7. in 13. Mirjam Š. Cucek

7. ŠOLSKI PROJEKTI IN DRUGE DEJAVNOSTI

Izvedeni so bili vsi načrtovani projekti, razen programa, ki naj bi ga izvajali pod vodstvom in v sodelovanju z OŠ Notranjskega odreda Cerknica, ki pa se z njihove strani ni uresničilo. 7.1 Zdrava šola

V šolskem letu 2012/2013 smo bili že šesto leto vključeni v projekt Zdrave šole. Šola je oblikovala politiko o celostni promociji zdravja v šolskem okolju. Strategija o tem, kaj je za zdravje pomembno na telesnem, duševnem, socialnem, okoljskem področju, je vključena tudi v vzgojni in letni delovni načrt šole. V mesecu septembru je bil narejen načrt za celo šolsko leto in skoraj vse naloge smo tudi uspešno realizirali (priloga načrtovanje in evalvacija). Pri končni evalvaciji (priloga evalvacija) je bila večina nalog ocenjena z najvišjo oceno, nekatere pa z malo nižjo, zaradi tehničnih ali drugih težav. Vse naloge in realizacija le teh so v prilogi. Rdeča nit letošnje Zdrave šole je bilo »MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE«, kar je bila tudi osrednja tema na šoli. Na šoli je potekalo veliko dejavnosti povezanih z Zdravo šolo in rdečo nitjo. Za kolektiv učiteljev in drugih strokovnih delavcev smo izvedli predavanje o zasvojenosti. Za starše dve predavanji na temi Odnosi in Ulica v sobi (v okviru projekta Safe.si). Od aprila do junija so potekale delavnice za vse učence šole: zdrave navade in osebna higiena za učence od 1. do 4. razredov, zasvojenost za učence 5. in 6. razredov ter delavnici telesna teža in gibanje za učence od 7. do 9.r. Vse delavnice so potekale pod vodstvom san. inž. Nevenke Ražman, v okviru društva D.I.B.O. V okviru Zdrave šole je potekal tudi projekt SIMBIOZA, projekt DROBTINICA ter projekt ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG.

35

Letos smo že drugič tradicionalno izvedli Eko zdrav dan, ki je potekal 9. maja 2014. Na ta dan so potekale razne aktivnosti za učence in delavnice. - Kako ravnaš, ko najdeš iglo?

- Zobozdravstvena preventiva

- Pehtina delavnica

- Ločevanje odpadkov

- Gozd je lep, kaj pa klopi?

- Prva pomoč

- Razvijanje zaupanja

Delavnice so izvajali zunanji sodelavci: ga. Nevenka Ražman (regionalna koordinatorka Zdravih šol) in ga. Bojana Bažec iz NIJZ OE Koper, ga. Mojca Šabec in ga. Ana z dijakinjami srednje zdravstvene nege iz ZD Postojna in ga. Tamara Urbančič, uni.dip.ing. kmetijstva, ki je poleg izvedbe delavnic

z zelišči priskočila na pomoč še pri gradnji in urejanju novega zeliščnega vrta-skalnjaka. Vsako leto obeležujemo pomembne svetovne dneve, ki so povezani z Zdravo šolo in rdečo nitjo. Zato ima Zdrava šola svojo oglasno desko, kjer izobešamo vse raziskave, plakate o mednarodnih in svetovnih dnevih povezanih z Zdravo šolo, pomembne podatke in razne plakate o določenih temah Zdrave šole. Učence, učitelje in starše obveščamo o aktualnih zdravstvenih temah. Projekt se uspešno izvaja, v naslednjem šolskem letu bomo stvar še poglobili in razširili. Uredili smo si tudi že svoj zeliščarski vrt in se prijavili v projekt EkoVrtov. Koordinatorka projekta Zdrava šola: Nadja Černetič

7.2 Mladi ekologi V projekt so bili vključeni vsi učenci šole in izvedene so bile vse predvidene aktivnosti. Učenci so skozi leto skrbeli za urejeno šolo in čisto okolico ter urejene zelenice in sadovnjak. V šoli so presadili rože in redno skrbeli zanje. Uspešni so bili tudi na dveh zbiralnih akcijah starega papirja; (zbrani denar je šel posameznim razredom) in pri zbiranju baterij ter plastičnih zamaškov. Tudi v sam pouk smo vnašali elemente okoljske vzgoje. 7.3 Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Konec septembra 2013 se je na Zavodu RS za šolstvo uradno zaključil projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja (skrajšano Bralna pismenost), ki pa smo ga na naši šoli ohranili tudi v tem šolskem letu. Projekt je še naprej vodila Jana Špilar Dodič, pomagale so ji članice šolskega projektnega tima Nadja Černetič, Lucija Škvarča, Mirjam Francetič in Nina Ahčin. 16. oktobra 2013 nas je na šoli obiskala skrbnica šole pri projektu Bralna pismenost Sandra Mršnik, ki nam je predstavila rezultate bralnih testov učencev naše šole in ostalih šol, vključenih v projekt. Glede na rezultate smo se članice tima odločile, da bomo tudi v prihodnje gradili na dveh glavnih prioritetah, in sicer: dvigu bralne motivacije in uporabi bralnih učnih strategij. V okviru projekta smo izvedli več aktivnosti, nekatere od njih smo izvajali redno, nekatere so bile enkratne, bodisi v času rednega pouka bodisi izven pouka. Sodelovali so vsi učenci naše šole in večina učiteljev. Z bralnim zajtrkom so dan začenjali učenci na razredni stopnji. Branje v nadaljevanju je bilo namenjeno učencem 5. in 6. in 8. razreda, ki so določeno časovno obdobje brali pri urah slovenščine. Učenci z migrantskim ozadjem so se 2. aprila 2014 udeležili popoldanske delavnice Jezični

36

popoldan, na kateri so bogatili besedišče slovenskega jezika in nadgrajevali znanje slovenščine. Mesec marec smo določili za mesec bralne pismenosti. Vsak učitelj je pripravil vsaj eno učno uro, pri katerih je spodbujal bralno pismenost z uporabo bralnih učnih strategij. Učitelji so realizirano uro vpisali v e-dnevnik v e-zbornici. Vsak oddelek je eno razredno uro namenil tematiki branja, šestošolce in sedmošolce je obiskala tudi ravnateljica in jim brala. Učitelji tujih jezikov so večji poudarek namenili spodbujanju učencev k branju knjig za bralno značko v tujih jezikih. Učiteljice matematike so večji poudarek namenile branju besedilnih nalog, učiteljice naravoslovja pa uporabi določenih besedil učne snovi iz učbenika za samostojnem delu pri obravnavi učne snovi, glasnem branju, tihem branju in odgovorom na

vprašanja. V knjižnici so potekale raznovrstne dejavnosti ob zaključku bralne značke in ure knjižnične vzgoje za oddelke razredne stopnje. O projektu, branju in bralnih navadah učencev OŠ Pivka je TV Pivka posnela tudi reportažo, ki je bila predvajana v 10. oddaji Odmevi iz dežele Martina Krpana. Snemalna ekipa nas je obiskala 18. decembra 2013, ko je petošolce v knjižnici obiskala pisateljica Aksinja Kermauner. Vodja projekta Bralna pismenost: Jana Špilar Dodič

7.4 E-twinning projekt 1

Osnovna šola Pivka že več let ustvarja e-twinning projekte. Med omenjenimi projekti so najbolj uspešni e-twinning projekti s šolo Liceo classico Plauto v Rimu. V lanskem šolskem letu smo z njimi zasnovali in zaključili etwinning projekt, Values as a way of life, kjer smo preučili drug drugega kulturo na zanimiv in hkrati poučen način. Naši učenci so raziskovali italijansko kulturo in življenje in italijanski učenci našo. Projekt smo tudi nadgradili z video konferenco na začetku letošnjega šolskega leta in tako še bližje spoznali drug drugega.

Poleg tega so letos učenci pripravili razno razne igrice za sprostitev, si jih preko interneta izmenjali s svojimi italijanskimi sovrstniki in s tem spoznali, kako preživljajo svoj prosti čas oz. kaj imajo kot razvedrilo. Učenci so tudi pripravili powerpoint predstavitve o sebi, kjer so vključili svoje najljubše aktivnosti za prosti čas. V ta namen načrtujemo še skupno spletno stran.

Mentorica: Magdalena Bobek, mag.

7.4.1 E-twinning projekt 2

Učenci podružnice Šmihel z mentorico Kristino Vatovec so v času podaljšanega bivanja sodelovali v projektu eTwinning. Sodelovalo je 23 učencev. S šolami iz Grčije, Hrvaške, Poljske, Portugalske, Španije, Slovaške, Turčije smo ustvarjali in izmenjevali izdelke na temo živali oz. Animals around us. Učenci so izdelali svoje predstavitvene pp, predstavili so svoje domače živali in hišne ljubljenčke, izdelali novoletne voščilnice in jih poslali partnerskim šolam, oblikovali logotip Slovenije s tipično živaljo - človeško ribico in izdelali večjezikovni slovar. V prazničnem decembru smo s šolo s Poljske izvedli Skype .

Vodja projekta na šoli: Mirjam Francetič Mentorica na PŠ Šmihel: Kristina Vatovec

37

7.5 Evropa v šoli

V šolskem letu 2013/2014 so učenci podaljšanega bivanja z učiteljico Nadjo Slavec sodelovali v natečaju Evropa v šoli v likovnem natečaju. Na literarnem natečaju so sodelovali učenci 3. razreda z mentorico Mirjam Šatej Cucek. Martin Margon je prejel 1. nagrado na nacionalni ravni natečaja. Učenci predmetne stopnje so sodelovali v literarnem natečaju z mentorico Mirjam Francetič. 7. 6. Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvijanje enakih možnosti

V šolskem letu 2013/2014 smo se skupaj z OŠ Košana, OŠ Knežak in OŠ Dragotina Ketteja vključili v

projekt SKK. Znotraj projekta so tekom celega šolskega leta potekale različne dejavnosti. Nekatere

so potekale znotraj šole, druge pa so bile plod skupnega dela in dogovarjanja. Znotraj projekta

smo izvedli naslednje dejavnosti:

Čudežna urica

Jesenske ustvarjalne delavnice

Čajanka za otroke in starše priseljencev

Praznične delavnice

Slikovni slovar-kazalke v treh jezikih

Šolski koledar-kazalke

Blog Rad sem jaz

Čudežni izlet v Piran in Portorož

Spretni prstki

Učna pomoč učencem tujcem

Medvrstniška učna pomoč Dam, kar znam

Sodelovanje v humanitarnih akcijah

Potopisno predavanje »Čas odštekanih praznovanj«

Usposabljanje za mentorja v programu MEPI

Napisale članek z naslovom Vključevanje učencev priseljencev v življenje in delo osnovne šole

Pravljične urice

Bralne urice

Vodja projekta: Nina Ahčin

7. 7 Sodelovanje s šolo iz pobratene občine Durach

Sodelovanje s šolo v Durachu je preraslo v mednarodno sodelovanje šol iz štirih držav. Tako se je letos na 2. mednarodnem športno-kulturnem tednu mladih, ki je potekal od 19. – 23. aprila 2014 v Pivki, srečalo več kot 100 učencev: 15 iz šole v Durachu (Nemčija), 19 iz šole v St Michelu (Francija), 15 in šole v Cembri (Italija) in več kot 50 učencev iz OŠ Pivka. Gostujoče učence je spremljalo 9 odraslih. Učenci posamezne šole so se najprej predstavili drugim šolam, potem pa so sodelovali v kulturnih delavnicah (glasbena in plesna delavnica, izdelovanje rož iz papirja, mozaik, teater in naravoslovna delavnica) in športnih aktivnostih (lokostrelstvo, balinanje, nogomet, ples za zabavo, kegljanje, hokej, košarka in štafetne igre). Ogledali so si Ekomuzej Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi, Park vojaške zgodovine v Hrastju, Postojnsko jamo, odpeljali pa so se tudi na obalo (Piran in Koper). Za slovo so učenci 9. razreda pripravili ples, kjer sta se predstavili plesna in glasbena delavnica, potem pa so vsi skupaj zaplesali. Zadnji dan smo posadili drevo prijateljstva in odkrili spominsko ploščo. Učenci fotografi/računalničarji so v sklopu izbirnega predmeta vse

38

dejavnosti spremljali in jih sproti predstavljali na spletni strani šole. Goste iz Nemčije, Italije in Francije so v svoje domove sprejele družine naših učencev.

Koordinatorka srečanja: Jelka Čeligoj

7.8 Francoščina malo drugače Francoščina, jezik, ki je na našem koncu Slovenije še vedno bolj neznan kot znan, je postal priljubljen med učenci naše šole, ki se ga učijo kot drugi tuj jezik. Letošnje šolsko leto se je izkazalo kot eno najbolj ustvarjalnih. Poleg samega učenja, so se mladi Francozi udejstvovali v raznih aktivnostih in natečajih ter dokazali, da jezik resnično obvladajo. Učenci osmega razreda so se udeležili natečaja za najboljši IKT prispevek za promocijo francoščine v Evropi. Filmček je bil nagrajen s tretjim mestom s strani Filozofske fakultete, oddelka za romanistiko in Ministrstvom za izobraževanje in šport. Francoska bralna značka je postala priljubljena med vsemi učenci francoščine, ki preko nje ne bogatijo le besedišče, temveč tudi poznavanje sveta. Kratek skeč z naslovom ''La Slovenie ou la Slovaquie''(Slovenija ali Slovaška?), s katerim so se učenci devetega razreda v mesecu maju predstavili na 13. Frankofonskem festivalu v Kranju, je bil pohvaljen predvsem s strani organizatorjev dogodka, predstavnikov Francoskega inštituta Charles Nodier v Ljubljani ter francoskega veleposlanika pri nas, g. Mourier-ja. Dan Evrope smo v Kopru zaznamovali s francosko stojnico in skečem o francoskih pravljicah. Nenazadnje, pa je bil neposredni stik s pravimi Francozi, ki so ga učenci doživeli med obiskom v Parizu med 20. in 23. 6. 2014, tisto kar je pustilo svoj pečat pri usvajanju jezika. Poleg znamenitosti mesta (Eiffelov stolp, Slavolok zmage, katedrala Notre Dame, Place de la Concorde, Mon Martre in cerkev Sacre Coeur) kakor tudi Versaillesa, je 16 učencev bolje spoznalo francosko razburljivo preteklost in začutilo utrip francoskega vsakdana, njihovo kulturo in način življenja. Francija in francoščina sta postala del njih samih, saj sta osvojila njihova srca in jih motivirala k nadaljnjem učenju tega jezika. Mentorica: Magdalena Bobek, mag. 7. 9 Evropska vas Učenci so podrobneje spoznali Francijo, tako njeno zgodovino, geografske značilnosti, kulturo, prehrano. Seznanili so se z znamenitostmi izbrane države. Učenci so z zanimanjem iskali primerne recepte za sladice, spoznavali so zgodovino pravljic v izbrani državi. Na zaključni predstavitvi, ki je bila v Kopru 9. maja 2014, smo osnovne podatke držav predstavili s plakati. Učenci, ki so obiskovali izbirni predmet francoščina, so v francoščini in slovenščini uprizorili kratek prizorček iz francoskih pravljic. Stojnico smo okrasili tudi z vrečkami sivke, ki so jih učenci sami izdelali. Učenci in starši so si lahko izdelano gradivo pogledali na šolski razstavi. Letos so našo šolo obiskali učenci iz Francije, Italije in Nemčije. Tudi oni so si lahko ogledali razstavljeno gradivo in bili so zadovoljni s predstavljenim. Vse to krepi medkulturni dialog in povezovanje. Tako si vsako leto več učencev želi sodelovati v projektu. Mentorica: Urška Bubnič

7. 10 Rastem s knjigo

Oš Pivka je tudi v šolskem letu 2013/2014 sodelovala pri Nacionalnem projektu Rastem s knjigo, ki ga izvaja Javna agencija za knjigo RS v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost, šport, Združenjem splošnih knjižnic, Zavodom RS za šolstvo, Društvom

39

šolskih knjižničarjev Slovenije in Društvom slovenskih pisateljev ter s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi šolami in osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter šolami v zamejstvu. Uradni začetek projekta v šolskem letu 2013/2014 je bil 8. september 2013, mednarodni dan pismenosti. Sedmošolci naše šole so 15. 11. 2013 3. šolsko uro obiskali Knjižnico Bena Zupančiča – enoto v Pivki. Knjižničarka jim je najprej predstavila knjižnico in podala knjižnično informacijsko znanje. Učence je nato seznanila z vsebino knjige Kot v filmu, ki so jo učenci prejeli za darilo, in njenim avtorjem Vinkom Möderndorferjem.

Koordinatorka projekta: Jana Špilar Dodič

7.11 Simbioza Simbioza je vseslovenski prostovoljski projekt, ki se je v letošnjem šolskem letu razširil v projekt Simbioza šole, katerega namen je vsesplošno medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje. Od 21. do 25. oktobra 2013 smo izvedli 5 dve- urnih računalniških delavnic za starejše, ki se jih je udeležilo kar 15 starejših. Kot prostovoljci so poleg treh učiteljic in vzgojiteljice sodelovali tudi 10 učencev od 5. do 8. razreda. V aprilu smo pripravili ponovno izvedbo delavnic, vendar zanimanja med starejšimi takrat žal ni bilo, zato smo izvedli samo eno delavnico. Kljub temu je naša šola 5. junija 2014 pridobila naziv Simbioza šola.

Vodja projekta: Meta Kirn 7.12 ŠKL V okviru projekta ŠKL sta se plesni skupini Pike in Pikice udeležili tekmovanja plesnih skupin. Skupaj je v projektu sodelovalo 37 otrok. Pike so pod mentorstvom Mojce Korent nastopile v dveh kategorijah. Udeležile so se finala državnega prvenstva, kjer je bila starejša plesna skupina Pike 1., mlajša plesna skupina Pikice pa je dosegla 4. mesto. 7.13 Zdrav življenjski slog Učenci so imeli možnost, da se dvakrat tedensko po pouku vključijo v športne aktivnosti, ki so potekale v šolski telovadnici ali na igrišču. Program je potekal tudi v času jesenskih, zimskih, spomladanskih in poletnih počitnic. V počitniški vadbi so bile skupine združene. V začetku poletnih počitnic smo obiskali pustolovski park na Bledu in vodni park v Bohinjski Bistrici. Program smo izvedli tudi ob nekaterih sobotah. V programu so se učenci seznanili z naslednjimi vsebinami: gimnastika, atletika, nogomet, košarka, namizni tenis, rokomet, odbojka, floorball, softball, rolanje, kegljanje, in-line hokej, sankanje, orientacija, pohodništvo, baseball, elemenatrne igre, štafetne igre, badminton, plavanje, veslanje, skoki v vodo, plezanje, odbojka na mivki … Vsebine, ki jih nismo realizirali zaradi vremenskih razmer, pa so bile smučanje, tek na smučeh. V program je bilo vključenih 183 učencev. Izvajalec programa je bil učitelj športne vzgoje Jure Kotnik.

7.14 Policist Leon svetuje

V 5. razredih je potekal projekt Policist Leon svetuje. Izvajala ga je policistka Maja iz PU Postojna. Z učenci je izvedla 5 pedagoških ur, na katerih so predelali različne teme: kolo, odvisnost, pirotehnika, internetno nasilje, varna pot v šolo, igra in promet, z avtom v šolo… Učenci so imeli delovne zvezke, naloge pa so vestno in pridno sproti reševali. Ob zaključku projekta je policistka odpeljala 3 učence (2 iz Pivke in 1 iz Šmihela) na ogled policijske postaje. Učenci so tudi bolj

40

podrobno spoznali delo policista in se tudi preizkusili v merjenju hitrosti. V celoletnem projektu Policist Leon svetuje je sodelovalo 46 učencev iz OŠ Pivka in Podružnične šole Šmihel. Projekt učiteljice ocenjujemo kot zelo uspešen, saj se učenci seznanijo z različnimi nevarnostmi in kako ukrepati, če se jim dogodijo v resničnem življenju.

7. 15 E-šola

Projekt e-šolstvo se je 31. avgusta 2013 zaključil, vendar smo v šolskem letu 2013/14 kljub temu nadaljevali z aktivnostmi, povezanimi z informatizacijo. Nabavili smo nekaj opreme, ki je bila potrebna za nemoteno uporabo računalnikov in projektorjev v učilnicah (razdelilniki signala, VGA kabli) ter nadomestili nekaj pokvarjene opreme (baterije in polnilci za prenosnike). V računalniški učilnici smo nekaj najstarejših računalnikov nadomestili z novejšimi in na vse namestili najsodobnejšo programsko opremo (Windows 8.1 in Office 2013). Te programe smo namestili tudi na nekatere računalnike v učilnicah, kjer je strojna oprema to omogočala. Z zamenjavo zastarelih omrežnih stikal in preklopnikov ter nabavo še ene dostopovne točke za brezžično omrežje smo naredili prvi korak k posodobitvi omrežja na šoli. Maja smo uredili povezavo v splet preko optičnega omrežja v vrtcu Vetrnica in podružnični šoli v Šmihelu. Nekoliko je zamrla uporaba spletne zbornice, za obveščanje učiteljev jo je nadomestil eAsistent, še vedno pa se uporablja za izmenjavo nekaterih obrazcev. Marca smo uspešno izvedli tehniški dan na temo varne rabe interneta, za katerega so bila vsa gradiva na voljo samo v e-zbornici. Nekaj učiteljev občasno uporablja gradiva v spletnih učilnicah in Google Drive za skupno urejanje dokumentov in izdelavo ter obdelavo preprostih anket. Izobraževanj za uporabo IKT pri pouku v letošnjem šolskem letu nismo imeli, dve učiteljici in ravnateljica pa smo se udeležile konference Na poti k e-kompetentni šoli v okviru multikonference SIRIKT. Večina učiteljev uporablja računalnik pri pouku. Nekaj ur v računalniški učilnici je bilo izvedenih pri matematiki, likovni vzgoji, tujih jezikih, izbirnih predmetih in individualni učni pomoči. Vodja računalniških aktivnosti: Meta Kirn

8. VARNOST UČENCEV

- Zdravstveno varstvo

Opravljeni so bili vsi načrtovani zdravniški pregledi in sistematski pregledi zob ter za prijavljene učenke 6. razreda cepljenje proti virusu HPV. Od 1. do 5. razreda je bil enkrat mesečno izveden tudi program kontrole higiene zob v skladu z Republiškim tekmovanjem za čiste zobe. Ob tem so bili učenci seznanjeni še o pomenu zdravega zobovja, zdravi prehrani, zobnem kariesu in s pravilnim ščetkanjem zob.

- Prometna varnost

Učenci so bili z varnimi potmi in vsebinami o prometni varnosti seznanjeni pri rednem vzgojno-izobraževalnem delu. V ta okvir je sodila tudi izvedba kolesarskega izpita v 5. razredu. Občasno pa so o prometni varnosti spregovorili učencem tudi policisti sami.

- Evakuacija šole

22. aprila 2014 smo v Pivki okoli 11. ure zaznali močan potresni sunek, ki so ga seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic ocenili s preliminarno magnitudo 4,4 po Richterjevi lestvici.

41

Po evakuacijskih poteh smo evakuirali vse učence in zaposlene. Otroci so v dogovoru s CZ in direktorico občinske uprave ostali zunaj, kjer smo do odhodov avtobusov organizirali varstvo in športne aktivnosti. Pouk in popoldanske aktivnosti pa se niso več nadaljevale.

- Prehrana učencev in aktivnosti, povezane z njo

Na matični šoli pripravljamo dva obroka, in sicer dopoldansko in popoldansko malico, delimo pa kosilo, ki ga pripravljajo v enoti vrtca Vetrnica. V tem šolskem letu je dopoldansko malico prejemalo 409 učencev, popoldansko do 25 učencev, kosilo pa je imelo od 110 do 120 otrok. Na podružnični šoli Šmihel so otroci dobili dva obroka, in sicer dopoldansko malico in kosilo, v Zagorju pa samo dopoldansko malico. Živila se v večini nabavljajo preko javnih naročil, upoštevamo pa tudi sistem kratkih verig in ekološka živila. Pri sestavi jedilnikov sem upoštevala smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, želje otrok in staršev (anketa) in izbor živil. Učenci so imeli vsak dan na razpolago sadje in pogosto manj sladke napitke. Enkrat tedensko so dobili tudi sadje ali zelenjavo iz projekta Shema šolskega sadja. Dan slovenske hrane smo obeležili s tradicionalnim slovenskim zajtrkom (črni kruh, maslo in med, domače mleko) in eno razredno uro na to temo. Organizatorica šolske prehrane: Zvonka Rudolf

9. VZGOJNO DELOVANJE ŠOLE - evalvacija vzgojnega načrta

V šolskem letu 2013/14 smo dejavnosti, načrtovane v Vzgojnem načrtu šole, realizirali v skladu z dogovori. Ravnali smo se po pravilih, zapisanih v Šolskem redu OŠ Pivka in Hišnem redu. Vse omenjeno je v celoti objavljeno na šolski spletni strani, v publikaciji, ki jo dobijo vsi učenci na začetku šolskega leta, pa so bila zapisana najpomembnejša pravila, ki prispevajo k dobremu in varnemu počutju vseh in h katerim se učenci lahko pogosteje vračajo. Večkrat smo jih med šolskim letom obravnavali na razrednih urah, roditeljskih sestankih in govorilnih urah ter pri pouku. Tudi v letošnjem letu smo za učence izvajali različne delavnice na temo zdravega načina življenja, medsebojnih odnosov, varne uporabe interneta …. Ob koncu šolskega leta smo opravili analizo uspešnosti našega načrta in vanj bomo za naslednje šolsko leto vnesli nekaj sprememb: natančnejše definiranje postopnosti opominov in zaradi neljubega dogodka, povezanega z uporabo pametnega telefona, prepoved njegove uporabo za čas, ko so učenci v šoli, in ne samo pri pouku. Z obema predlaganima spremembama so se strinjali tudi starši. Ker se zavedamo pomena pohval, nagrad in priznanj, smo ob koncu leta izrekli številne pohvale za prizadevno in aktivno delo ter vzorno vedenje. V devetih razredih pa smo še posebej nagradili dve najuspešnejši učenki. Vsi pohvaljeni učenci so zapisani v za to namenjeni knjigi.

Težave, ki smo jih zaznavali skozi leto, v večji meri na predmetni stopnji, so podobne lanskoletnim: neprinašanje domačih nalog in šolskih potrebščin, nemir in klepetanje pri pouku. Prav tako so nekateri učenci neopravičeno izostajali od pouka, predvsem od izbirnih predmetov in dnevov dejavnosti. Nekaj učencev smo zaradi motečega vedenja odstranili iz razreda, kjer so nadaljevali delo pod nadzorom strokovnega delavca. O vsem tem so razredniki sproti ustno ali pisno obveščali starše. Nekaj je bilo neprimernega odnosa do šolske in posameznikove lastnine. V tem primeru smo uporabili restitucijo oz. povrnitev škode.

42

Več težav smo imeli predvsem z enim učencem, in to zaradi stalnega motenja pouka z neprimernim obnašanjem do sošolcev in učiteljev. Ker predhodni ukrepi niso prinesli izboljšanja, smo mu izrekli prvi vzgojni opomin in izdelali individualiziran vzgojni program, ki smo ga izvajali do februarja, ko se je učenec prenehal šolati na naši šoli. Zaradi ponavljanja kršitev je bil še enemu učencu izrečen prvi vzgojni opomin. Fizično nasilje na šoli ni izrazit problem, ki bi ga bilo potrebno posebej izpostavljati. Med oblikami psihičnega nasilja pa je predvsem nagajanje in zasmehovanje ter nesprejemanje drugačnosti. Svetovalni delavki sta izvedli kar nekaj pogovorov s posameznimi učenci in izvedli delavnice za posamezne razrede na to temo. Obravnavali smo tudi primer grožnje in uporabe neprimernih besed preko družabenega omrežja.

Razred Vrste ukrepov Število ukrepov Težave

6. a ustni opomin pisni opomin

4 9

neprimerno vedenje na hodniku, neopravičeno izostajanje od pouka

6. b ustni opomin pisni opomin

7 1

neprimerno vedenje med poukom, neopravičeno izostajanje

7. a prvi vzgojni opomin 1 neprimerno vedenje do učiteljev, neopravičeno izostajanje od pouka,

motenje pouka

7. b ustni opomin 4 neprimerno vedenje, neopravičeno izostajanje od pouka

8. a

ustni opomin pisni opomin

1 2

neprimerno vedenje med poukom

8. b

ustni opomin pisni opomin

opomin razrednika

2 3 2

uničenje tuje lastnine, neupoštevanje pravil,

neopravičeno izostajanje

8. c prvi vzgojni opomin ustni opomin

1 3

neopravičeno izostajanje, kršitev pravil šolskega reda, neprimerno obnašanje

9. a

pisni opomin 4 neupoštevanje pravil, neopravičeno izostajanje,

neprimerno, žaljivo obnašanje do učitelja

9. b ustni opomin pisni opomin

2 neprimerno vedenje, neopravičene ure

Ugotavljamo, da smo pri reševanju vzgojnih problemov uspešnejši, če težave rešujemo skupaj s starši in smo vsi dosledni pri spoštovanju pravil in dogovorov.

9. STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE ZAPOSLENIH IN PEDAGOŠKA PRAKSA (Priloga 2)

Pedagoški in strokovni delavci so se udeleževali seminarjev v okviru finančnih zmožnosti šole in se

43

izobraževali na študijskih srečanjih v organizaciji Zavoda za šolstvo in šport. Šola je bila študijsko središče za angleščino in prvo ter drugo vzgojno-izobraževalno obdobje.

Pedagoška praksa

študent-ka/ dijak-inja

iz fakultete/ iz SŠ

mentorica predmet trajanje prakse od-do

Mariza Močnik Pef Ljubljana Petra Marc MAT 1. – 14. 4. 2014

Kaja Česnik FF Ljubljana Jelka Čeligoj TJA 2. – 10. 6. 2014

Vesna Mohorčič Pef Koper Mirjam Šatej Cucek RP 31. 3. – 18. 4. 2014

Vanja Tomšič Pef Ljubljana Jana Špilar Dodič OPB 12. 5. 2014 – 22. 5. 2014

Vanja Tomšič Pef Ljubljana Lucija Škvarča vsi predmeti 12. 5. 2014 – 19. 5. 2014

Mariza Močnik PEF Ljubljana Meta Kirn računalništvo 1.–14. 4. 2014

10. SODELOVANJE S STARŠI

Sodelovanje s starši je potekalo preko govorilnih ur in roditeljskih sestankov, predavanj za starše in individualnih pogovorov ter svetovanj. Roditeljska sestanka sta bila izvedena: ● v septembru - predstavitev letnega načrta dela posameznega razreda ● v februarju - pregled uspeha ob koncu I. polletja in razredna problematika Predavanja, ki smo jih organizirali za starše, pa so bila izvedena na temo, kako se otroci naučijo obvladovati čustva (Inštitut Odnos) in o varni rabi interneta in njegovih pasteh (Safe.si). V mesecu februarju smo izvedli vpis v 1. razred in v juniju izpeljali sestanek s starši bodočih prvošolcev. Posebej smo imeli še krajše sestanke s starši pred odhodi v šolo v naravi in naravoslovne tedne. Na naši spletni strani smo sprotno obveščali starše o pomembnih dogodkih na šoli in s prispevki o vzgoji in učenju dopolnjevali rubriko Staršem in učencem v pomoč.

Obisk staršev na 1. in 2. roditeljskem sestanku

razred sept. febr. razred sept. febr.

1. a 96 % 82 % 6. b 88 % 41 %

1. b 70 % 79 % 7. a 80 % 31 %

2. a 80 % 40% 7. b 70 % 30 %

2. b 80 % 55 % 8. a 76 % 48 %

3. a 87 % 56 % 8. b 67 % 40 %

3. b 88 % 66 % 8. c 79% 32 %

44

4. a 88 % 56 % 9. a 60 % 62 %

4. b 88% 71 % 9. b 73 % 73 %

5. a 100 % 67% 1./2.c 83 % 62 %

5. b 86 % 48% 3./5.c 83 % 62 %

6. a 86 % 50 % 4.c 100 % 80 %

Povprečni obisk na 1. roditeljskem sestanku je bil 82 %, na drugem pa občutno manj - 56%. Želimo si, da bi se sodelovanje s starši še bolj okrepilo, saj menimo, da je dobro sodelovanje staršev s šolo pogoj za uspešno delo njihovih otrok.

11. DRUGO

11.1 Različne akcije

- dve zbiralni akciji starega papirja v septembru in juniju - zbiranje kartuš, baterij, odrabljenih telefonskih aparatov - zbiranje zamaškov za humanitarno akcijo - humanitarna akcija RK in Karitasa zbiranja šolskih potrebščin - izvedba treh šolskih plesov v organizaciji devetošolcev - čiščenje okolice - dežurstvo učencev

11.2 POVEZOVANJE Z OKOLJEM

- organizacija javnih proslav: prednovoletna prireditev in počastitev dneva samostojnosti in enotnosti – 20. 12. 2013; Srečen je, kdor glasbo rad ima - 28. 3. 2014 (v sodelovanju z GŠ Postojna); ob dnevu državnosti in koncu šolskega leta - 18. 6. 2014

- sodelovanje učencev na prireditvah drugih organizatorjev (komemoracija, Športnik leta 2013, ob dnevu knjige, …)

- sodelovanje s Čebelarskim društvom v akciji »Tradicionalni slovenski zajtrk« in udeležba na Čebelarskem taboru

- udeležba na tekmovanju TV Slovenija »Male sive celice« - solidarnostna akcija Drobtinica pod okriljem RK - izvedba lutkovnega abonmaja za učence od 1. do 3. r v sodelovanju z vrtcem in gledališčem

Kuc kuc - aktivnosti ob dnevu brez avtomobila - udeležba mladih likovnikov na ex temporu v Ilirski Bistrici - sodelovanje na natečajih (Nivea, Karitas, ModriJan, Rima raje, …) - sodelovanje v raziskavi Aktivno državljanstvo in domovina

Uspešno je bilo sodelovanje z naslednjimi ustanovami, med katerimi so nam nekatere nudile tudi finančno oz. materialno pomoč:

45

- Občina Pivka - Krajevna skupnost in vaške skupnosti - OŠ Košana in druge sosednje šole - Pivka Perutninarstvo - Center za socialno delo - RRA - Karitas in RK - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu - Policija - Zdravstveni dom Pivka - Avtobusni prevozniki - Obrtniki - Kulturna društva v Pivki in Postojni - Sklad za ljubiteljsko kulturo v Postojni - Športna zveza in posamezni klubi - Pivški list, Primorske novice, Delo, kabelska TV …

11.3 ŠOLSKI SKLAD

Za šolski sklad, ki je namenjen pridobivanju sredstev iz sponzorstev, donacij, prispevkov staršev, občanov in iz drugih virov, smo izvedli tri uspešne akcije, in sicer: ● novoletni sejem ● dobrodelni koncert »Skupaj zmoremo več«, ki je bil v dvorani Skala 7. 3. 2014 ● prostovoljni prispevki na februarski prireditvi (nastop mladinskega in otroškega pevskega zbora

naše šole ter nastop učencev Glasbene šole Postojna) in prireditvi ob koncu šolskega leta ● prodajo šolskega časopisa

Zbrana sredstva so v soglasju z upravnim odborom sklada v večji meri namenjena socialno šibkejšim učencem za (delno) pokrivanje stroškov dnevov dejavnosti, šole v naravi, naravoslovnih taborov, …

Pivka, 31. 8. 2014 Ravnateljica: Alenka Tomšič

Priloga k temu poročilu je tudi poročilo o realizaciji LDN 2013/2014 vrtca pri OŠ. Poročilo o realizaciji LDN 2013/2014 je svet šole sprejel na svoji seji dne ….

Predsednica sveta: Sabina Kernel

Priloga 2: IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV V ŠOLSKEM LETU 2013/2014

- študijska srečanja (po razporedu ZRSŠ) - Varna raba interneta in njegove pasti (Safe.si) – 12. 3. 2014 - Komunikacija z razburjenimi in težavnimi sogovorniki (mag. Franka Bertoncelj) – 28. 8. 2014

Naslednji strokovni delavci pa so se udeležili še individualnih izobraževanj:

Petra Bergoč ● E-asistent ● Vesela šola ● Avtizem ● Učne težave pri slovenščini in matematiki ● Predstavitev strojčka za gubanje papirja ● Ljudski plesi - 4 letni časi ● Anafilaktični šok ● Kulturni bazar ● Usposabljanje za vrednotenje NPZ ● Eko vrtovi ● E-twinning

Magdalena Bobek ● Uvod v nov sklop Erazmus+ projektov ● Erazmus+ projekti ● Posvet za Erazmus+ ● Usposabljanje za vrednotenje NPZ

Urška Bubnič ● O državljanski in domovinski kulturi in etiki ● Evropska vas ● Anafilaktični šok ● Zaključni seminar v okviru DKE

Nada Bubnič ● Prenovljeni učni načrti za biologijo ● Predstavitev učbenikov za biologijo, naravoslovje in kemijo

Jelka Čeligoj ● Usposabljanje za vrednotenje NPZ

Miran Čeligoj ● Mednarodni strokovni posvet športnih pedagogov

Nadja Černetič ● Anafilaktični šok ● Mreženje šol v okviru projekta bralne pismenosti ● Regijska srečanja koordinatorjev zdravih šol ● Izobraževanje koordinatorjev šolskih vrtov ● Predstavitev radovednih pet (Založba MK) ● Usposabljanje za vrednotenje NPZ ● Kulturni bazar ● SIRIKT 2014 ● Program “Varno s soncem”

Marinka Česnik ● Anafilaktični šol ● Predstavitev učbenikov za 4. razred (Rokus) ● Predstavitev učbenikov Radovednih pet (Založba MK)

Mirjam Francetič ● e-Twinning od A do Ž ● Seminar CMEPIUS ● Kulturni bazar

Dragica Gerželj Marinšek ● Teacch metoda dela z avtisti ● Aspergerjev sindrom

Tjaša Gnezda ● Predstavitev učbenikov Radovednih pet (Založba MK)

● Usposabljanje za vrednotenje NPZ

Slavka Glažar ● Aspergerjev sindrom ● Številčno ocenjevanje v 3. razredu

Meta Kirn ● Tehnološke novosti v šolstvu ● Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev v poučevanju in

učenju (videokonferenca) ● SIRIKT 2014 ● Delavnica za izdelavo urnika z uporabo orodja eAsistent

Urnik

Patricija Krebelj ● Predstavitev učbenikov in delovnih zvezkov za tretje triletje pri pouku slovenščine (Založba MK)

Stanislava Lenarčič ● Aspergerjev sindrom ● Predstavitev učbenikov za prvo triletje (Založba Rokus)

Damjana Morel ● Zborovodski seminar JSKD ● Predstavitev učbenikov in delovnih zvezkov za glasbeno

umetnost 6. do 9. razred (Založba MK)

Lada Morel ● Predstavitev učbenikov in delovnih zvezkov za tretje triletje pri pouku slovenščine (Založba MK)

Zdenka Mršnik ● Predstavitev elektronskih učbenikov za biologijo v 8. r.( Založba Rokus)

Mateja Penko ● Anafilaktični šok ● Predstavitev učbenikov za 4. razred (Založbe Rokus) ● Predstavitev učbenikov radovednih pet (Založba MK) ● Delo v oblaku

Zvonka Rudolf ● Predstavitev elektronskih učbenikov za biologijo v 8. r (Založba Rokus)

Mirjam Šatej Cucek ● Številčno ocenjevanje v 3. razredu ● Anafilaktični šok ● Aspergerjev sindrom

Lucija Škvarča ● Srečanje koordinatorjev in članov tematskih mrež za izboljšanje bralne pismenosti

● Aspergerjev sindrom ● Učne težave pri matematiki in slovenščini ● Kako otroku postaviti meje? ● Kulturni bazar ● Delo v oblaku

Vida Smerdel ● Urnik v e-asistentu

Jana Špilar Dodič ● Seminar s področja jezikovnih tehnologij za slovenščino

Tanja Stavanja ● Per una didattica 360°˙: nuovi materiali, tecniche e tecnologie per studenti adulti e adolescenti (predstavitev učbenika Progetto Italiano Junior)

● Simpozij Rokus Klett - Creative classroom ● Izzivi sodobnega profesorja - seminar OUP (predstavitev

prenovljenih učbenikov Project) ● Practice makes the master (predstavitev učbenika

Touchstone)

Eva Šuštaršič ● Anafilaktični šok ● MEPI

Irena Tot ● Predstavitev učbenikov in delovnih zvezkov za tretje

triletje pri pouku slovenščine (Založba MK)

Alenka Tomšič ● Srečanja ravnateljev na OE Koper ● XXII. strokovni posvet ravnateljev in ravnateljic ● SIRIKT 2014

Kristina Vatovec ● Aspergerjev sindrom

Sonja Vodopivec ● Aktivno državljanstvo in domovina ● Finančno opismenjevanje mladih

Lea Želko Pašić ● Aspergerjev sindrom ● Krizne situacije v vrtcu

Marija Zgonec ● Aspergerjev sindrom

Margareta Mrše ● Zaključni račun 2013

Tanja Želodec Vilhar ● Urejanje arhiva