Na podlagi 1¡tudiju... · Web view1. 1994, sorodnih študijskih področij (34-Poslovne in upravne vede, 38-Pravo, 46-Matematika in statistika, 58-Arhitektura in gradbeništvo), ki

Na podlagi 14. alineje 19. člena Statuta Evropske pravne fakultete v Novi Gorici je Upravni odbor fakultete sprejel naslednji

PRAVILNIK O ŠTUDIJU NA EVROPSKI PRAVNI FAKULTETI V NOVI GORICI

I. Splošne določbe

II. Univerzitetni dodiplomski študij Pravo I. stopnje

III. Visokošolski strokovni dodiplomski študij PMIN I. stopnje

IV. Strokovni magistrski študij II. stopnje

V. Doktorski študij III. stopnje

VI. Preverjanje in ocenjevanje znanja ter izpitni red

VII. Priznanja in pohvale

VIII. Opravljanje študijskih obveznosti kot občan

IX. Pravice in obveznosti študentov s posebnim statusom

X. Mednarodna izmenjava

XI. Prehodne in končne določbe

1

I. Splošne določbe

1. člen(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik ureja pogoje za vpis v dodiplomski, magistrski in doktorski študij, pogoje za napredovanje v višji letnik, za pogojni in izjemni vpis ter pogoje, postopke in roke za zaključek študija.

S pravilnikom se ureja tudi podeljevanje pohval študentom, katerih diplomske, magistrske naloge ali doktorske disertacije so bile predlagane kot nadpovprečne.

Pravilnik ureja tudi pogoje, postopek in finančne obveznosti kandidatov (občanov), ki niso študenti Evropske pravne fakultet v Novi Gorici (v nadaljevanju: Fakulteta) in želijo opraviti posamezno ali več študijskih obveznosti, posamezne pravice in obveznosti študentov s posebnim statusom ter mednarodno izmenjavo.

2. člen (tek rokov)

Roki, določeni s tem pravilnikom za Senat Fakultete, Študijsko komisijo in za ostale komisije ter roki za zagovore ne tečejo v času poletnih počitnic kot so določene s študijskim koledarjem za posamezno študijsko leto.

3. člen(slovnična oblika izrazov)

V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

2

II. Dodiplomski univerzitetni program Pravo I. stopnje

Vpisni pogoji

4. člen(pogoji za vpis v prvi letnik)

V prvi letnik dodiplomskega študija Pravo I. stopnje se lahko vpiše kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

– uspešno opravljena matura ali – uspešno opravljena poklicna matura po kateremkoli srednješolskem programu in

izpit iz enega od maturitetnih predmetov, s tem da izbrani predmeti ni predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi ali

– katerikoli štiriletni srednješolski program, zaključen pred 1.6.1995.

Kot ustrezni maturitetni predmeti, ki jih kandidati opravijo kot pogoj za vpis po uspešno opravljeni poklicni maturi, se štejejo naslednji predmeti: zgodovina, psihologija, filozofija, sociologija in ekonomija.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

5. člen(pogoji za vpis po merilih za prehode)

Za vpis po merilih za prehode se kandidati prijavijo z obrazcem Prijava za vpis na visokošolski zavod za vzporedni študij, za diplomante oziroma za nadaljevanje študija po merilih za prehode, ki ga morajo poslati na fakulteto.

V 2. letnik univerzitetnega študija Pravo I. stopnje se lahko vpišejo:- diplomanti univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov, če

izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje;- diplomanti visokošolskega strokovnega študija, ki niso opravili mature, če so končali

visokošolski strokovni študij s povprečno oceno najmanj 8;- študentje dodiplomskih študijskih programov, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v

univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje in izpolnjujejo pogoje za vpis v 2. letnik v študijskem programu, v katerem so vpisani;

- diplomanti višješolskih študijskih programov, sprejetih pred 1. 1. 1994;

3

- diplomanti višješolskih študijskih programov po Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje in so višješolski študij končali s povprečno oceno najmanj 8.

Pri prehodu v 2. letnik se kandidatom določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. Do pristopa na izpite iz 2. letnika morajo opraviti diferencialne izpite iz predmetov 1. letnika programa Pravo I. stopnja. Natančne informacije dobijo kandidati na Fakulteti.

V 3. letnik univerzitetnega študija Pravo I. stopnje se lahko vpišejo:- diplomanti univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov s študijskih

področij družbenih in poslovnih ved, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje;

- diplomanti visokošolskega strokovnega študija s študijskih področij družbenih in poslovnih ved ter prava, ki niso opravili mature, če so končali visokošolski strokovni študij s povprečno oceno najmanj 8;

- študentje dodiplomskih študijskih programov s študijskih področij družbenih in poslovnih ved ter prava, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje in izpolnjujejo pogoje za vpis v 3. letnik v študijskem programu, v katerem so vpisani;

- diplomanti višješolskega študijskega programa pravo, sprejetega pred 1. 1. 1994.

Pri prehodu v 3. letnik se kandidatom določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. Do pristopa na izpite iz 3. letnika morajo opraviti diferencialne izpite iz predmetov 1. in 2. letnika programa Pravo I. stopnja. Natančne informacije dobijo kandidati na Fakulteti.

6. člen(omejitev vpisa)

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijavljenih kandidatov bistveno presega število razpisanih vpisnih mest glede na prostorske in kadrovske zmogljivosti Fakultete, na predlog Senata in ob soglasju Vlade RS.

V primeru omejenega vpisa se v razpisu za vpis navede načrtovano število vpisanih v 1. letnik dodiplomskega študija. Izmed prijavljenih se izbere predhodno določeno število kandidatov za vpis glede na:

– pri kandidatih z uspešno opravljeno maturo: splošni uspeh pri maturi 35 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk ter uspeh pri obveznih predmetih mature (slovenščina, matematika, tuj jezik) 45%;

4

– pri kandidatih z uspešno opravljeno poklicno maturo po kateremkoli srednješolskem programu in izpitom iz enega od maturitetnih predmetov, s tem da izbrani predmeti ni predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi: splošni uspeh pri poklicni maturi 40% točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk ter uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk;

– pri kandidatih s končanim katerimkoli štiriletnim srednješolskim programom pred 1.6.1995: splošni uspeh na zaključnem izpitu 60 % točk ter splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.

O tem odloča Študijska komisija.

7. člen (vloga)

V 1. letnik dodiplomskega študija se lahko vpiše kdor izpolnjuje pogoje določene v 4. členu tega pravilnika in pravočasno vloži vlogo za vpis v 1. letnik dodiplomskega študija (v nadaljnjem besedilu: vloga).

Vloga mora vsebovati:– izpolnjeno in podpisano prijavnico; – original ali overjeno kopijo potrdila o opravljeni maturi oziroma drugi ustrezni

srednješolski izobrazbi;– original ali overjeno kopijo potrdila o uspehu na maturi oziroma drugi ustrezni

srednješolski izobrazbi;– fotokopijo osebnega dokumenta.

Poleg dokumentov iz prejšnjega odstavka tega člena lahko vlagatelj priloži vlogi original ali overjeno fotokopijo potrdila o opravljenih izpitih za morebitna priznanja izpitov na Fakulteti.

Napredovanje v višji letnik

8. člen(pogoji za napredovanje v višji letnik)

Iz 1. v 2. letnik se lahko vpiše študent, ki je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 30 kreditnih točk.

Iz 2. v 3. letnik se lahko vpiše študent, ki je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih

5

iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 30 kreditnih točk pod pogojem, da je opravil vse obveznosti iz 1. letnika.

Študenti se vpišejo v višji letnik v roku, kot je določen za vpis v začetni letnik. To določilo velja tudi za študente, ki letnik ponavljajo.

9. člen(pogojni vpis)

Študent lahko napreduje v višji letnik, če mu manjka en izpit do izpolnitve splošnih pogojev določenih v 8. členu pod naslednjimi pogoji:– če je prvič vpisan v letnik;– ima pri pogojnem vpisu v 3. letnik opravljene vse obveznosti za 1. letnik.

O pogojnem napredovanju v višji letnik odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje do izteka roka za vpis v višji letnik, to je do 30.9. tekočega leta.

10. člen(izjemni vpis)

Izjemni vpis v višji letnik je mogoč brez več kot dveh opravljenih obveznosti na osnovi utemeljenega razloga. Utemeljeni razlog se upošteva le, če je mogoče pričakovati, da bo študent sposoben pravočasno opraviti študijske obveznosti.

Kot utemeljeni razlog za izjemni vpis se lahko upošteva z ustreznim dokazilom izkazana: materinstvo, bolezen, ki je trajala neprekinjeno več kot dva meseca v času izpitnih rokov, upoštevajoč tudi značaj bolezni, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze, izjemne družinske in socialne okoliščine ter priznan status osebe s posebnimi potrebami. Te utemeljene razloga mora študent izkazati z verodostojnimi listinami.

O napredovanju v višji letnik brez izpolnjevanja nekaterih obveznosti odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje do izteka roka za vpis v višji letnik, to je do 30.9. tekočega leta.

Ponovni vpis v letnik

11. člen(pogoji za ponavljanje letnika)

6

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija samo enkrat ponavlja letnik, če do sedaj še ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Menjava načina študija

12. člen (prehodi med rednim in izrednim načinom študija)

Na redni študij se lahko vpiše tudi študent, ki je bil v nižji letnik vpisan izredno, pod enakimi pogoji, kot veljajo za napredovanje rednih študentov. Število vpisnih mest za prehod iz izrednega na redni študij je omejen s številom mest za redni študij v 1. letniku.

V primeru preseganja želja, imajo prednost kandidati z boljšim uspehom pri študiju.

Na izredni študij se lahko vpiše tudi študent, ki je bil v nižji letnik vpisan redno, pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za vpis v višji letnik.

Prošnjo za prehod med rednim in izrednim študijem mora študent podati najkasneje do izteka roka za vpis v višji letnik, to je do 30.9. tekočega leta.

Status študenta

13. člen(prenehanje statusa študenta)

Status študenta preneha, če študent: – diplomira;– ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega

semestra;– se izpiše;– se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester;– je bil izključen.

Ne glede na drugo alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

7

V primerih iz druge in četrte, alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.

Kot utemeljeni razlog za podaljšanje študentskega statusa se lahko upošteva z ustreznim dokazilom izkazana: materinstvo, bolezen, ki je trajala neprekinjeno več kot dva meseca v času izpitnih rokov, upoštevajoč tudi značaj bolezni, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze, izjemne družinske in socialne okoliščine ter priznan status osebe s posebnimi potrebami.

Študentke matere, ki v času študija rodijo imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka.

O podaljšanju študentskega statusa odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje do izteka roka za vpis v višji letnik, to je do 30.9. tekočega leta.

14. člen(absolventski staž)

Študent lahko po zaključku zadnjega semestra koristi 12 mesecev absolventskega staža, če ni v času študija ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri.

Absolventski staž preneha po določilih Zakona o visokem šolstvu, če študent v tem času diplomira.

15. člen(opravljanje študijskih obveznosti po izgubi študentskega statusa)

Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik ali za ponavljanje letnika, oziroma mu je potekel rok za dokončanje študija, izgubi status študenta, Fakulteta pa ga v svoji evidenci vodi kot študenta brez statusa.

Študent brez statusa lahko opravlja manjkajoče obveznosti (izpite, seminarske naloge, diplomsko nalogo) potem, ko je na podlagi ponudbe Fakultete v protivrednosti kreditnih točk (v nadaljevanju: KT) posameznega izpita, seminarske naloge ali diplomske naloge poravnal finančne obveznosti. Osnovo za vrednost KT predstavlja šolnina za tekoče študijsko leto.

V posebej utemeljenih primerih lahko Upravni odbor odloči drugače.

Nadaljevanje študija po prekinitvi

8

16. člen (prekinitev študija)

Če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in konča po istem študijskem programu, kot je veljal ob vpisu.

Študent, ki v predpisanem roku ni zaključil dodiplomskega študija, mora za namen nadaljevanja študija na Študijsko komisijo vložiti prošnjo za nadaljevanje. Na podlagi pozitivne rešitve se sklene pogodba za dokončanje študija, s katero se določi način opravljanja izpitov, seminarskih nalog in diplomske naloge, rok za zaključek študija ter način plačila skladno s cenikom fakultete.

Na podlagi plačila posameznega izpita v protivrednosti KT lahko študent trikrat opravlja posamezni izpit.

Dokončanje študija

17. člen(pogoj za dokončanje študija)

Diplomsko delo je zaključna študijska obveznost, ki jo mora študent opraviti - izdelati in uspešno zagovarjati, za pridobitev strokovnega naslova diplomirani pravnik (UN) / diplomirana pravnica (UN).

Diplomsko nalogo je mogoče zagovarjati potem, ko je študent opravil vse druge študijske obveznosti ter poravnal vse finančne obveznosti do Fakultete.

V primeru, da želi študent nadaljevati študij na drugi stopnji, lahko izjemoma pridobi strokovni naslov diplomiran pravnik (UN) tudi z izdelavo besedila v obliki članka, po vseh kriterijih za pisanje znanstvenega članka (diplomski znanstveni članek). O prošnji, s katero študent prosi za neposredni prehod in kateri je priložena posebna izjava o nadaljevanju študija, odloča Študijska komisija.

Vsebina strokovnega članka mora biti skladna s področji študijskega programa. Obseg članka naj bo praviloma najmanj 5.000 besed kar ustreza približno eni avtorski poli (16 strani po 32 vrstic z okoli 60 znaki v vrstici oz. okoli 30.000 znakov, vključno z razmiki).

Študent odda vlogo za ocenitev ustreznosti članka mentorju. Ko mentor ugotovi, da je članek ustrezen, študent članek zagovarja po istem postopku, kot je določen za zagovor diplomske naloge.

9

Če študent, ki vpiše drugo stopnjo študija, iz katerihkoli razlogov druge stopnje študija ne konča, se za dokončanje prve stopnje obvezno zahteva izdelava in zagovor diplomske naloge.

Izbira teme in določitev mentorja

18. člen (diplomsko delo)

Diplomsko delo je pisni izdelek in mora biti rezultat samostojnega strokovnega dela študenta. V diplomski nalogi študent z analitičnimi metodami razrešuje neki strokovni ali znanstveni problem in dokaže, da zna kritično, sistematično analizirati in presojati ter obravnavati prevzeto temo.

19. člen (jezik diplomskega dela)

Diplomsko delo mora biti napisano v slovenskem jeziku. Izjemoma lahko študent napiše diplomsko delo tudi v tujem svetovnem jeziku, če za to obstaja utemeljen razlog. Če diplomsko delo ni napisano v slovenskem jeziku, mora imeti daljši povzetek v slovenskem jeziku v obsegu od 20 do 25 odstotkov besedila diplome oziroma najmanj pet strani. Naslovna stran in kazalo diplomskega dela morata biti napisana v slovenskem jeziku.

Diplomsko delo mora biti izdelano v skladu z Navodili za sestavo seminarskih in zaključnih nalog.

20. člen(izbira teme)

Temo diplomske naloge izbere študent iz seznama tem, ki ga objavi Fakulteta ali pa jo določi v soglasju z mentorjem.

Če si isto temo želi izbrati več študentov ima prednost kandidat z višjim študijskim uspehom.

21. člen(mentorstvo)

Mentor diplomskega dela je habilitiran visokošolski učitelj z nazivom docent, izredni profesor ali redni profesor, praviloma izvajalec predmetov študijskega programa I. stopnje.

O mentorstvu se študent dogovori praviloma sam z enim od visokošolskih učiteljev, ki sestavljajo akademski zbor Fakultete. Mentor je dolžan pri izdelavi diplomskega dela študentu nuditi ustrezno takojšnjo in sprotno strokovno pomoč.

10

V primeru, da študent ne najde ustreznega mentorja mu le tega predlaga Dekan.

Pedagoški sodelavec lahko v posameznem študijskem letu sprejme praviloma največ do 15 mentorstev zaključnih nalog. Izvajanje nadzora nad prevzemom mentorstva posameznega pedagoškega sodelavca nadzoruje Študijska komisija.

22. člen(menjava mentorja)

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, pisno zaprosi Dekana, naj imenuje drugega mentorja ali somentorja. Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor ali somentor, če ugotovi, da sodelovanje s študentom ni več mogoče.

O upravičenosti zamenjave odloči Dekan najpozneje v petnajstih dneh. V tem primeru se celoten postopek prijave teme diplomskega dela ponovi. Med izdelovanjem diplomskega dela je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

23. člen(pogoj za prijavo teme)

Študent lahko prijavi diplomsko delo, ko mu do uspešno opravljenih študijskih obveznosti manjka največ 16 KT in ima poravnane vse finančne obveznosti do Fakultete. Študent prijavi temo na obrazcu Prijava teme diplomskega dela (Priloga 1) v Referatu za dodiplomski študij (v nadaljevanju: Referat). Mentor s podpisom na obrazcu potrdi, da sprejema mentorstvo.

Obvezna priloga k obrazcu prijave teme je dispozicija diplomskega dela, ki obsega do štiri strani formata A4 in vsebuje: delovni naslov diplomskega dela, opredelitev obravnavanega problema in teoretična izhodišča, namen in cilje diplomskega dela, predvidene metode za doseganje ciljev diplomskega dela, predvidene predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema, predvideno členjenost vsebine – kazalo, seznam predvidene literature in virov.

Prijavo diplomskega dela (v nadaljevanju prijava) študent odda v Referat. Ta preveri, ali študent izpolnjuje pogoje za diplomiranje. Prijava teme diplomskega dela je napisana v slovenščini. Referat v sedmih dneh posreduje prijavo mentorju diplomskega dela. Slednji v petnajstih dneh vrne potrjeno prijavo z mnenjem v Referat, ki prijavo evidentira in kopijo obrazca v sedmih dneh dostavi študentu in mentorju, en izvod pa arhivira.

11

Če se med izdelavo diplomskega dela na že odobreno temo pojavi potreba po spremembi naslova diplomskega dela in je poglavitna vsebina teme ostala nespremenjena, dovoli spremembo mentor.

Izdelava in oddaja diplomskega dela

24. člen(odstop od teme)

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da ga ne more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko zaprosi za odstop od odobrenega diplomskega dela. Utemeljeno prošnjo za odstop (Priloga 2) obravnavata mentor in Dekan v petnajstih dneh. Če Dekan odstop od že odobrenega diplomskega dela odobri, sme študent prijaviti novo diplomsko delo. V tem primeru se celoten postopek prijave ponovi.

Študent sme enkrat prositi za odstop od odobrenega diplomskega dela.

25. člen(pregled diplomskega dela)

Osnutek diplomskega dela izroči študent v pregled mentorju. Mentor posreduje študentu pisne napotke za spremembe in dopolnitve najpozneje v tridesetih dneh po prejemu osnutka diplomskega dela. Mentor študentu tudi sporoči ali mu mora študent popravljeno diplomsko delo ponovno predložiti v pregled.

Mentor je pred odobritvijo ustreznosti dela za zagovor dolžan zagotoviti spoštovanje Navodil za sestavo seminarskih in zaključnih nalog.

Ko mentor nima več pripomb k diplomskemu delu Referatu sporoči, da je naloga zrela za zagovor, študent pa odda v referat:

lektorirano diplomsko delo v elektronski obliki; izjavo o avtorstvu (Priloga 3); Obrazec o tehnični ustreznosti (Priloga 4).

Referat po prejemu elektronske verzije lektorirane diplomske naloge preveri, ali diplomsko delo ustreza tehničnim zahtevam, določenim v Navodilih za sestavo seminarskih in zaključnih nalog. O pregledu in ugotovljenih pomanjkljivostih Referat obvesti študenta po e-pošti. Študent najpozneje v petnajstih dneh odpravi morebitne pomanjkljivosti in v referat odda dva izvoda diplomskega dela, vezana s spiralo.

12

Zagovor diplomskega dela

26. člen(določitev zagovora)

Študent diplomsko delo zagovarja pred komisijo. Komisijo sestavljata mentor in član komisije, ki je njen predsednik. Če je bil določen somentor, je član komisije tudi on.

Dekan v desetih dneh od prejema obvestila s strani Referata, da je diplomska naloga zrela za zagovor imenuje visokošolskega učitelja fakultete, ki bo vodil zagovor (v nadaljevanju predsednik komisije). Na podlagi sklepa Dekana o imenovanju izpraševalca referat v sodelovanju s člani komisije določi datum zagovora. Referat posreduje študentu elektronsko vabilo najmanj sedem dni pred zagovorom.

Referat pošlje članom komisije obvestilo o zagovoru in s spiralo vezan izvod diplomskega dela.

27. člen(objava zagovora)

Zagovor je javen. Kraj in čas zagovora diplomskega dela se objavita na spletni strani Fakultete praviloma sedem dni pred dnem zagovora.

Snemanje zagovora se dovoli po predhodnem soglasju Fakultete, kandidata in članov komisije.

28. člen (potek zagovora)

Zagovor diplomskega dela poteka tako, da predsednik komisije predstavi študenta. V nadaljevanju pojasni študentu postopek zagovora. Zagovor diplomskega dela poteka individualno ali pred drugimi kandidati za zagovor.

Študent predstavi svojo diplomsko nalogo.

Čas za predstavitev z elektronskimi prosojnicami je največ 10 minut. Študent lahko vsem udeležencem zagovora razdeli list formata A4 s poudarki iz diplomskega dela.

Po predstavitvi predsednik komisije in mentor postavita študentu, ki je zagovarjal diplomsko nalogo, skupaj od 1 do 3 vprašanja. Študent odgovarja na prejeta vprašanja največ 10 minut.

13

29. člen (ocena kakovosti diplomskega dela)

Po opravljenem zagovoru se v odsotnosti študenta sestane komisija za zagovor diplomskega dela in oceni kakovost diplomskega dela, študentovo predstavitev diplomskega dela ter kakovost odgovorov na postavljena vprašanja. Na podlagi teh ocen komisija oceni diplomsko delo in zagovor po ocenjevalni lestvici Evropskega prenosnega kreditnega sistema (v nadaljevanju: ECTS) s skupno oceno: odlično (10), prav dobro (9), prav dobro (8), dobro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5).

Predsednik komisije razglasi oceno javno in ustno takoj, ko komisija sprejme sklep o oceni. Ocena se vpiše v zapisnik o diplomi (Priloga 5), ki ga podpišeta predsednik in član komisije, če je bil določen somentor, ga podpiše tudi on.

Če mentor meni, da diplomska naloga izpolnjuje pogoje za pohvalo, na zapisnik o zagovoru poda predlog, skupaj s kratko obrazložitvijo, ki ga podpiše tudi član komisije za zagovor.

30. člen(dopolnitev diplomskega dela)

Če se v diplomskem delu ugotovijo napake, lahko predsednik komisije zagovor izpelje in od študenta zahteva, da diplomsko delo dopolni oz. odpravi napake. Zahtevane spremembe zapiše v zapisnik zagovora. Popravljeno diplomsko delo odda študent v Referat najpozneje v tridesetih dneh po zagovoru, sicer se zagovor razveljavi. Izpraševalec v sedmih dneh po prejetju popravljene naloge pregleda popravke in dopolni zapisnik zagovora.

31. člen(ponovi zagovor diplomskega dela)

Če je končna ocena diplomskega dela nezadostna (5), lahko študent še enkrat pristopi k zagovoru istega dela. Študent sme v času študija največ dvakrat pristopiti k zagovoru istega diplomskega dela. Če je končna ocena diplomskega dela tudi po vnovičnem zagovoru nezadostna (5), se celoten postopek prijave diplomskega dela ponovi.

32. člen

(ugovor zoper oceno)

Če se študent ne strinja z oceno diplomskega dela, lahko poda pisni ugovor. Za reševanje ugovora se smiselno uporablja poglavje tega pravilnika, ki ureja ugovor zoper oceno.

14

33. člen(potrdilo o diplomiranju)

V petnajstih dneh po opravljenem zagovoru odda študent v referat tri trdo vezane izvode diplomskega dela ter diplomsko delo v elektronski obliki (dokument v formatu PDF).

Na tej podlagi Referat vpiše oceno zagovora diplomskega dela v e-indeks in izda študentu tri začasna potrdila o diplomiranju, ki nadomeščajo diplomsko listino do njene izdaje. Potrdila podpiše Dekan.

34. člen(izvodi diplomskega dela)

Dva izvoda diplomskega dela v vezani obliki Referat opremi z žigom in predloži knjižnici, en izvod pa izroči mentorju.

35. člen(evidence o diplomatu)

Referat vodi o vsakem diplomskem delu mapo, ki vsebuje obrazce: Prijava teme diplomskega dela iz Priloge 1 z dispozicijo; izjavo o avtorstvu iz Priloge 3; Obrazec o tehnični ustreznosti iz Priloge 4; zapisnik o diplomi iz Priloge 5.

36. člen(kršitev postopka)

Študenti so odgovorni za kršitve v postopku priprave diplomskega dela. Študent krši postopek priprave diplomskega dela, če prepiše besedila drugih avtorjev v celoti ali delno brez odobritve avtorja ali če pri posameznih delih besedil, ki jih prepiše, ne citira avtorja. Kot sankcija se predvideva odvzem teme diplomske naloge in uvedba disciplinskega postopka.

15

III. Visokošolski strokovni dodiplomski študij Pravo in management infrastrukture in mepreminčnin I. stopnje

Vpisni pogoji

37. člen(pogoji za vpis v prvi letnik)

V visokošolski strokovni študijski program »Pravo in management infrastrukture in nepremičnin I. stopnje « se lahko vpiše, kdor je opravil:

– zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu;– poklicno maturo;– splošno maturo.


38. člen(pogoji za vpis po merilih za prehode)

Za vpis po merilih za prehode se kandidati prijavijo z obrazcem Prijava za vpis na visokošolski zavod za vzporedni študij, za diplomante oziroma za nadaljevanje študija po merilih za prehode, ki ga morajo poslati na Fakulteto.

V 2. letnik se lahko vpišejo:

diplomanti višješolskih študijskih programov, sprejetih po 1. 1. 1994, sorodnih študijskih področij (34-Poslovne in upravne vede, 38-Pravo, 46-Matematika in statistika, 58-Arhitektura in gradbeništvo), ki morajo do zaključka študija opraviti 2 diferencialna predmeta: stvarno pravo (8KT), osnove prostorskega planiranja (6KT);

diplomanti višješolskih programov, sprejetih po 1. 1. 1994, nesorodnih študijskih področij, ki morajo do zaključka študija opraviti 3 diferencialne predmete: stvarno pravo (8KT), osnove prostorskega planiranja (6KT), osnove managementa (6KT);

diplomanti visokošolskih in univerzitetnih študijskih programov nesorodnih študijskih področij, ki morajo do zaključka študija opraviti 2 diferencialna predmeta: stvarno pravo (8KT), osnove prostorskega planiranja (6KT),

V 3. letnik se lahko vpišejo

diplomanti višješolskih študijskih programov, sprejetih pred 1. 1. 1994, sorodnih študijskih področij (34-Poslovne in upravne vede, 38-Pravo, 46-Matematika in statistika, 58-Arhitektura in gradbeništvo), ki morajo do zaključka študija opraviti 3 diferencialne

16

predmete: stvarno pravo (8KT), osnove prostorskega planiranja (6KT), osnove managementa (6KT);

diplomanti višješolskih programov, sprejetih pred 1. 1. 1994, nesorodnih študijskih področij, ki morajo do zaključka študija opraviti 4 diferencialne predmete: stvarno pravo (8KT), osnove prostorskega planiranja (6KT), osnove managementa (6KT), gospodarsko pravo (6KT);

diplomanti visokošolskih in univerzitetnih študijskih programov sorodnih študijskih področij (34-Poslovne in upravne vede, 38-Pravo, 46-Matematika in statistika, 58-Arhitektura in gradbeništvo), ki morajo do zaključka študija opraviti 2 diferencialna predmeta: stvarno pravo (8KT), osnove prostorskega planiranja (6KT).

Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi I. stopnje: Študentom drugih visokošolskih strokovni programov in sorodnih visokošolskih strokovnih programov I. stopnje se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi in visokošolskimi študijskimi programi I. stopnje: Študentom drugih univerzitetnih študijskih programov in sorodnih univerzitetnih študijskih programov I. stopnje se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

39. člen(omejitev vpisa)

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijavljenih kandidatov bistveno presega število razpisanih vpisnih mest glede na prostorske in kadrovske zmogljivosti fakultete, na predlog Senata in ob soglasju Vlade RS.

V primeru omejenega vpisa se v razpisu za vpis navede načrtovano število vpisanih v 1. letnik dodiplomskega študija.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:

splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi 60% točk

splošen uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk

Po enakih kriterijih se pri omejitvi vpisa izbira kandidate, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini.

O tem odloča Študijska komisija.

17

40. člen (vloga)

V 1. letnik dodiplomskega študija se lahko vpiše kdor izpolnjuje pogoje določene v 37. členu tega pravilnika in pravočasno vloži vlogo za vpis v 1. letnik dodiplomskega študija (v nadaljnjem besedilu: vloga).

Vloga mora vsebovati:– izpolnjeno in podpisano prijavnico; – original ali overjeno kopijo potrdila o opravljeni maturi oziroma drugi ustrezni

srednješolski izobrazbi;– original ali overjeno kopijo potrdila o uspehu na maturi oziroma drugi ustrezni

srednješolski izobrazbi;– fotokopijo osebnega dokumenta.




Iz 1. v 2. letnik se lahko vpiše študent, ki je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 30 kreditnih točk.

Iz 2. v 3. letnik se lahko vpiše študent, ki je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 30 kreditnih točk pod pogojem, da je opravil vse obveznosti iz 1. letnika.



Študent lahko napreduje v višji letnik, če mu manjka en izpit do izpolnitve splošnih pogojev določenih v 41. členu pod naslednjimi pogoji:

18

– če je prvič vpisan v letnik;– ima pri pogojnem vpisu v 3. letnik opravljene vse obveznosti za 1. letnik.

O pogojnem napredovanju v višji letnik odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje do izteka roka za vpis v višji letnik, to je do 30.9. tekočega leta.


Izjemni vpis v višji letnik je mogoč brez več kot dveh opravljenih obveznosti na osnovi utemeljenega razloga. Utemeljeni razlog se upošteva le, če je mogoče pričakovati, da bo študent sposoben pravočasno opraviti študijske obveznosti.

Kot utemeljeni razlog za izjemni vpis se lahko upošteva z ustreznim dokazilom izkazana:materinstvo, bolezen, ki je trajala neprekinjeno več kot dva meseca v času izpitnih rokov, upoštevajoč tudi značaj bolezni, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze, izjemne družinske in socialne okoliščine ter priznan status osebe s posebnimi potrebami Te utemeljene razloga mora študent izkazati z verodostojnimi listinami.

O napredovanju v višji letnik brez izpolnjevanja nekaterih obveznosti odloča študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje do izteka roka za vpis na redni ali izredni študij, to je do 30.9. tekočega leta.

Ponovni vpis v letnik



Status študenta


19

Status študenta preneha, če študent: – diplomira;– ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega

semestra;– se izpiše;– se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester;– je bil izključen.




Študentke matere, ki v času študija rodijo imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka. Opravljanje obveznosti v času podaljšanega študija se v primeru materinstva dodatno ne zaračuna.



Študent lahko po zaključku zadnjega semestra koristi 12 mesecev absolventskega staža, če ni v času študija ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri.

Absolventski status preneha po določilih Zakona o visokem šolstvu, če študent v tem času diplomira.


20

Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik ali za ponavljanje letnika, oziroma mu je potekel rok za dokončanje študija, izgubi status študenta, Fakulteta pa ga v svoji evidenci vodi kot študenta brez statusa.

Študent brez statusa lahko opravlja manjkajoče obveznosti (izpite, seminarske naloge, diplomsko nalogo) potem, ko je na podlagi ponudbe Fakultete v protivrednosti kreditnih točk (v nadaljevanju: KT) posameznega izpita, seminarske naloge ali diplomske naloge poravnal finančne obveznosti. Osnovo za vrednost KT predstavlja šolnina za tekoče študijsko leto.





Študent, ki v predpisanem roku ni zaključil dodiplomskega študija, mora za namen nadaljevanja študija na Študijsko komisijo vložiti prošnjo za nadaljevanje. Na podlagi pozitivne rešitve se sklene pogodba za dokončanje študija, s katero se določi način opravljanja izpitov, seminarskih nalog in diplomske naloge, rok za zaključek študija ter način plačila finančnih obveznosti v protivrednosti KT, ki se določijo s ponudbo Fakultete.




Diplomsko delo je zaključna študijska obveznost, ki jo mora študent opraviti - izdelati in uspešno zagovarjati, za pridobitev strokovnega naslova diplomant prava in managementa infrastrukture in nepremičnin (VS) / diplomantka prava in managementa infrastrukture in nepremičnin (VS).

21

Diplomsko nalogo je mogoče zagovarjati potem, ko je študent opravil vse druge študijske obveznosti ter poravnal vse finančne obveznosti do Fakultete.

Izbira teme in določitev mentorja

50. člen(diplomsko delo)

Diplomsko delo je pisni izdelek in mora biti rezultat samostojnega strokovnega dela študenta. V diplomski nalogi študent z analitičnimi metodami razrešuje neki strokovni ali znanstveni problem in dokaže, da zna kritično, sistematično analizirati in presojati ter obravnavati prevzeto temo.

51. člen (jezik diplomskega dela)

Diplomsko delo mora biti napisano v slovenskem jeziku. Izjemoma lahko študent napiše diplomsko delo tudi v tujem svetovnem jeziku, če za to obstaja utemeljen razlog. Če diplomsko delo ni napisano v slovenskem jeziku, mora imeti daljši povzetek v slovenskem jeziku v obsegu od 20 do 25 odstotkov besedila diplome oziroma najmanj pet strani. Naslovna stran in kazalo diplomskega dela morata biti napisana v slovenskem jeziku.

Diplomsko delo mora biti izdelano v skladu z Navodili za sestavo seminarskih in zaključnih nalog.

52. člen (izbira teme)

Temo diplomske naloge izbere študent iz seznama tem, ki ga objavi Fakulteta ali pa jo določi v soglasju z mentorjem.

Če si isto temo želi izbrati več študentov ima prednost kandidat z višjim študijskim uspehom.


Mentor diplomskega dela je habilitiran visokošolski učitelj z nazivom docent, izredni profesor ali redni profesor, praviloma izvajalec predmetov študijskih programov 1. stopnje.

O mentorstvu se študent dogovori praviloma sam z enim od visokošolskih učiteljev, ki sestavljajo akademski zbor Fakultete. Mentor je dolžan pri izdelavi diplomskega dela študentu nuditi ustrezno takojšnjo in sprotno strokovno pomoč.

22

V primeru, da študent ne najde ustreznega mentorja mu le tega predlaga Dekan.

Pedagoški sodelavec lahko v posameznem študijskem letu sprejme praviloma največ do 15 mentorstev zaključnih nalog. Izvajanje nadzora nad prevzemom mentorstva posameznega pedagoškega sodelavca nadzoruje Študijska komisija.


Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, pisno zaprosi Dekana, naj imenuje drugega mentorja ali somentorja. Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor ali somentor, če ugotovi, da sodelovanje s študentom ni več mogoče.

O upravičenosti zamenjave odloči Dekan najpozneje v petnajstih dneh. V tem primeru se celoten postopek prijave teme diplomskega dela ponovi. Med izdelovanjem diplomskega dela je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

55. člen(pogoj za prijavo teme)

Študent lahko prijavi diplomsko delo, ko mu do uspešno opravljenih študijskih obveznosti manjka največ 16 KT in ima poravnane vse finančne obveznosti do Fakultete. Študent prijavi temo na obrazcu Prijava teme diplomskega dela (Priloga 1) v Referatu za dodiplomski študij (v nadaljevanju: Referat). Mentor s podpisom na obrazcu potrdi, da sprejema mentorstvo.

Obvezna priloga k obrazcu prijave teme je dispozicija diplomskega dela, ki obsega do štiri strani formata A4 in vsebuje: delovni naslov diplomskega dela, opredelitev obravnavanega problema in teoretična izhodišča, namen in cilje diplomskega dela, predvidene metode za doseganje ciljev diplomskega dela, predvidene predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema, predvideno členjenost vsebine – kazalo, seznam predvidene literature in virov.

Prijavo diplomskega dela (v nadaljevanju prijava) študent odda v Referat. Ta preveri, ali študent izpolnjuje pogoje za diplomiranje. Prijava teme diplomskega dela je napisana v slovenščini. Referat v sedmih dneh posreduje prijavo mentorju diplomskega dela. Slednji v petnajstih dneh vrne potrjeno prijavo z mnenjem v Referat, ki prijavo evidentira in kopijo obrazca v sedmih dneh dostavi študentu in mentorju, en izvod pa arhivira.

23

Če se med izdelavo diplomskega dela na že odobreno temo pojavi potreba po spremembi naslova diplomskega dela in je poglavitna vsebina teme ostala nespremenjena, dovoli spremembo mentor.

Izdelava in oddaja diplomskega dela

56. člen(odstop od teme)

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da ga ne more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko zaprosi za odstop od odobrenega diplomskega dela. Utemeljeno prošnjo za odstop (Priloga 2) obravnavata mentor in Dekan v petnajstih dneh. Če dekan odstop od že odobrenega diplomskega dela odobri, sme študent prijaviti novo diplomsko delo. V tem primeru se celoten postopek prijave ponovi.

Študent sme enkrat prositi za odstop od odobrenega diplomskega dela.

57. člen(pregled diplomskega dela)

Osnutek diplomskega dela izroči študent v pregled mentorju. Mentor posreduje študentu pisne napotke za spremembe in dopolnitve najpozneje v tridesetih dneh po prejemu osnutka diplomskega dela. Mentor študentu tudi sporoči ali mu mora študent popravljeno diplomsko delo ponovno predložiti v pregled.

Mentor je pred odobritvijo ustreznosti dela za zagovor dolžan zagotoviti spoštovanje vsebinskega dela Navodil za sestavo seminarskih in zaključnih nalog.

Ko mentor nima več pripomb k diplomskemu delu Referatu sporoči, da je naloga zrela za zagovor, študent pa odda v referat:

lektorirano diplomsko delo v elektronski obliki; izjavo o avtorstvu (Priloga 3); Obrazec o tehnični ustreznosti (Priloga 4).

Referat po prejemu elektronske verzije lektorirane diplomske naloge preveri, ali diplomsko delo ustreza tehničnim zahtevam, določenim v Navodilih za sestavo seminarskih in zaključnih nalog. O pregledu in ugotovljenih pomanjkljivostih Referat obvesti študenta po e-pošti. Študent

24

najpozneje v petnajstih dneh odpravi morebitne pomanjkljivosti in v referat odda dva izvoda diplomskega dela, vezan s spiralo.

Zagovor diplomskega dela

58. člen(določitev zagovora)

Študent diplomsko delo zagovarja pred komisijo. Komisijo sestavljata mentor in član komisije, ki je njen predsednik. Če je bil določen somentor, je član komisije tudi on.

Dekan v desetih dneh od prejema obvestila s strani Referata, da je diplomska naloga zrela za zagovor imenuje visokošolskega učitelja fakultete, ki bo vodil zagovor (v nadaljevanju predsednik komisije). Na podlagi sklepa dekana o imenovanju izpraševalca referat v sodelovanju s člani komisije določi datum zagovora. Referat posreduje študentu elektronsko vabilo najmanj sedem dni pred zagovorom.

Referat pošlje članom komisije obvestilo o zagovoru in s spiralo vezan izvod diplomskega dela.

59. člen(objava zagovora)

Zagovor je javen. Kraj in čas zagovora diplomskega dela se objavita na spletni strani Fakultete praviloma sedem dni pred dnem zagovora.


60. člen (potek zagovora)

Zagovor diplomskega dela poteka tako, da predsednik komisije predstavi študenta. V nadaljevanju pojasni študentu postopek zagovora. Zagovor diplomskega dela poteka individualno ali pred drugimi kandidati za zagovor.

Študent predstavi svojo diplomsko nalogo.

Čas za predstavitev z elektronskimi prosojnicami je največ 10 minut. Študent lahko vsem udeležencem zagovora razdeli list formata A4 s poudarki iz diplomskega dela.

Po predstavitvi predsednik komisije in mentor postavita študentu, ki je zagovarjal diplomsko nalogo, skupaj od 1 do 3 vprašanj. Študent odgovarja na prejeta vprašanja največ 10 minut.

25

61. člen

(ocena kakovosti diplomskega dela)

Po opravljenem zagovoru se v odsotnosti študenta sestane komisija za zagovor diplomskega dela in oceni kakovost diplomskega dela, študentovo predstavitev diplomskega dela ter kakovost odgovorov na postavljena vprašanja. Na podlagi teh ocen komisija oceni diplomsko delo in zagovor po ocenjevalni lestvici Evropskega prenosnega kreditnega sistema (v nadaljevanju: ECTS) s skupno oceno: odlično (10), prav dobro (9), prav dobro (8), dobro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5).

Predsednik komisije razglasi oceno javno in ustno takoj, ko komisija sprejme sklep o oceni. Ocena se vpiše v zapisnik o diplomi (Priloga 5), ki ga podpišeta predsednik in član komisije, če je bil določen somentor, ga podpiše tudi on.

Če mentor meni, da diplomska naloga izpolnjuje pogoje za pohvalo, na zapisnik o zagovoru poda predlog, skupaj s kratko obrazložitvijo, ki ga podpiše tudi član komisije za zagovor.

62. člen(dopolnitev diplomskega dela)

Če se v diplomskem delu ugotovijo napake, lahko predsednik komisije zagovor izpelje in od študenta zahteva, da diplomsko delo dopolni oz. odpravi napake. Zahtevane spremembe zapiše v zapisnik zagovora. Popravljeno diplomsko delo odda študent v Referat najpozneje v tridesetih dneh po zagovoru, sicer se zagovor razveljavi. Izpraševalec v sedmih dneh po prejetju popravljene naloge pregleda popravke in dopolni zapisnik zagovora.

63. člen(ponovi zagovor diplomskega dela)

Če je končna ocena diplomskega dela nezadostna (5), lahko študent še enkrat pristopi k zagovoru istega dela. Študent sme v času študija največ dvakrat pristopiti k zagovoru istega diplomskega dela. Če je končna ocena diplomskega dela tudi po vnovičnem zagovoru nezadostna (5), se celoten postopek prijave diplomskega dela ponovi.

64. člen

(ugovor zoper oceno)

Če se študent ne strinja z oceno diplomskega dela, lahko poda pisni ugovor. Za reševanje ugovora se smiselno uporablja poglavje tega pravilnika, ki ureja ugovor zoper oceno.

26


V petnajstih dneh po opravljenem zagovoru odda študent v Referat tri trdo vezane izvode diplomskega dela ter diplomsko delo v elektronski obliki (dokument v formatu PDF). Referat izroči en izvod mentorju, dva izvoda pa knjižnici Fakultete.

Na tej podlagi Referat vpiše oceno zagovora diplomskega dela v elektronski indeks in izda študentu tri začasna potrdila o diplomiranju, ki nadomeščajo diplomsko listino do njene izdaje. Potrdila podpiše Dekan.

66. člen(evidence o diplomatu)

Referat vodi o vsakem diplomskem delu mapo, ki vsebuje obrazce: Prijava teme diplomskega dela iz Priloge 1 z dispozicijo; izjavo o avtorstvu iz Priloge 3; Obrazec o tehnični ustreznosti iz Priloge 4; zapisnik o diplomi iz Priloge 5.

67. člen(kršitev postopka)

Študenti so odgovorni za kršitve v postopku priprave diplomskega dela. Študent krši postopek priprave diplomskega dela, če prepiše besedila drugih avtorjev v celoti ali delno brez odobritve avtorja ali če pri posameznih delih besedil, ki jih prepiše, ne citira avtorja. Kot sankcija se predvideva odvzem teme diplomske naloge in uvedbo disciplinskega postopka.

27

IV. Podiplomski strokovni magistrski študijski program Pravo II. stopnje in Pravi in management nepremičnin II. stopnje

Vpisni pogoji

68. člen (pogoji za vpis v prvi letnik)

V magistrski študijski program Pravo II. stopnje se lahko vpiše, kdor je končal: študijski program I. stopnje z ustreznih strokovnih področij z najmanj 180 kreditnih točk

po ECTS (ustrezna področja po ISCED klasifikaciji se smatra vse akreditirane dodiplomske programe s področja prava (38), družbenih ved (31), humanistike (22) ter poslovne in upravne vede (31) po in pred bolonjskim sistemom v Republiki Sloveniji);

študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij, sprejetim od 1.1.1994 do 11.6.2004;

študijski program I. stopnje ali za pridobitev visoke izobrazbe, sprejetim od 1.1.1994 do 11.6.2004 drugih strokovnih področij, vendar pa morajo pred vpisom opraviti diferencialne izpite v obsegu 16 do 24 kreditnih točk, ki jih glede na strokovno področje predhodnega študija določi Študijska komisija.

V magistrski študijski program Pravo in management nepremičnin II. stopnje se lahko vpiše, kdor je končal:

študijski program I. stopnje z ustreznih strokovnih področij z najmanj 180 kreditnih točk po ECTS (po bolonjskem sistemu). Kot ustrezna strokovna področja (po ISCED kvalifikaciji) se smatra vse akreditirane dodiplomske programe s področja prava (38), družbenih ved (31), področja arhitekture in gradbeništva (58), varstva okolja (85) ter tehničnih ved (52) po in pred bolonjskim sistemom v Republiki Sloveniji;

študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij, sprejetim od 1.1.1994 do 11.6.2004;

študijski program I. stopnje ali študijski program za pridobitev visoke izobrazbe, sprejetim od 1.1.1994 do 11.6.2004 iz drugih strokovnih področij, jim lahko študijska komisija določi diferencialne izpite glede na strokovno področje predhodnega študija v obsegu 16 do 24 kreditnih točk.


69. člen

28

(pogoji za vpis po merilih za prehode)

Pri prehodu na magistrski študijski program Pravo II. stopnje se:

diplomantom štiriletnega univerzitetnega programa Pravo ob vpisu prizna 60 kreditnih točk oziroma dva semestra (eno študijsko leto) in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik;

diplomantom štiriletnih univerzitetnih programov družboslovnih ved ob vpisu prizna 44 kreditnih točk in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik. Poleg rednih študijskih obveznosti morajo pred zagovorom magistrske naloge opraviti še 2 diferencialna izpita v obsegu 16 kreditnih točk (Pravoznanstvo in Kazensko pravo);

diplomantom štiriletnih univerzitetnih programov ne-družboslovnih ved ob vpisu prizna 36 kreditnih točk in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik. Poleg rednih študijskih obveznosti morajo pred zagovorom magistrske naloge opraviti še 3 diferencialne izpite v obsegu 24 kreditnih točk (Pravoznanstvo, Kazensko pravo in Uvod v civilno pravo).

Pri prehodu na magistrski študijski program Pravo in management nepremičnin II. stopnje se:

diplomantom štiriletnega univerzitetnega programa Pravo ob vpisu prizna 60 kreditnih točk oziroma dva semestra (eno študijsko leto) in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik;

diplomanti štiriletnih univerzitetnih programov družboslovnih ter ne-družboslovnih ved ob vpisu prizna 60 kreditnih točk in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik. Poleg rednih študijskih obveznosti morajo opraviti še dva diferencialna izpita v obsegu 16 kreditnih točk, ki jih glede na strokovno področje predhodnega študijskega programa določi Študijska komisija.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov na vpisanem študijskem programu, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija na podlagi pisne prošnje študenta, priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

70. člen(vloga za vpis)

Na podiplomski študij se lahko vpiše kdor izpolnjuje vpisne pogoje po 68. ali 69. členu tega pravilnika in pravočasno vloži vlogo za vpis v podiplomski študij (v nadaljevanju: vloga).

Vloga mora vsebovati:1. natisnjeno izpolnjeno in podpisano prijavno vlogo; 2. overjeno kopijo diplome ali začasnega potrdila o diplomiranju; 3. original ali overjeno kopijo potrdila o povprečni oceni študija ter oceno diplome;4. fotokopijo osebnega dokumenta.

29


71. člen (omejitev vpisa)

V primeru, da število prijav za vpis v magistrski študijski program bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, opreme in druge) bo Fakulteta vpis omejila.

Pri tem se bodo pri izbiri kandidatov upoštevali naslednji kriteriji:

Povprečna ocena na dodiplomskem študiju – do 60 % točk (vsaka desetinka povprečne ocene kandidata/ke nad oceno 5,0 daje eno točko);

Ocena diplomskega dela – do 40% točk (vsaka ocena nad 5,0 daje eno točko).



Iz nižjega v višji letnik se lahko vpiše študent, ki je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 38 kreditnih točk (4 obvezne in en izbirni predmet) ter opravil vse dodeljene diferencialne izpite. Študenti se vpišejo v višji letnik v roku, kot je določen za vpis v začetni letnik. To določilo velja tudi za študente, ki letnik ponavljajo.


Študent lahko po zaključku zadnjega semestra koristi 12 mesecev absolventskega staža, če v času študija ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa oziroma smeri.

Ponovni vpis, pogojni vpis in izjemni vpis v letnik

30




Študent lahko napreduje v višji letnik, če mu manjka en izpit do izpolnitve splošnih pogojev členu pod pogojem, da je prvič vpisan v letnik.


Izjemni vpis v višji letnik je mogoč brez več kot dveh opravljenih obveznosti na osnovi utemeljenega razloga. Utemeljeni razlog se upošteva le, če je mogoče pričakovati, da bo študent sposoben pravočasno opraviti študijske obveznosti. Kot utemeljeni razlog za izjemni vpis se lahko upošteva z ustreznim dokazilom izkazana: materinstvo, bolezen, ki je trajala neprekinjeno več kot dva meseca v času izpitnih rokov, upoštevajoč tudi značaj bolezni, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze, izjemne družinske in socialne okoliščine ter priznan status osebe s posebnimi potrebami Te utemeljene razloga mora študent izkazati z verodostojnimi listinami.

O napredovanju v višji letnik brez izpolnjevanja nekaterih obveznosti odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje do izteka roka za vpis v višji letnik, to je do 30.9. tekočega leta.

Menjava načina študija

77. člen (prehodi med rednim in izrednim načinom študija)

Na redni študij se lahko vpiše tudi študent, ki je bil v nižji letnik vpisan izredno, pod enakimi pogoji, kot veljajo za napredovanje rednih študentov. Število vpisnih mest za prehod iz izrednega na redni študij je omejen s številom mest za redni študij v 1. letniku.

V primeru preseganja želja, imajo prednost kandidati z boljšimi uspehom pri študiju.

31

Na izredni študij se lahko vpiše tudi študent, ki je bil v nižji letnik vpisan redno, pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za vpis v višji letnik.

Status študenta


Status študenta preneha, če študent: – diplomira;– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v

12 mesecih po zaključku zadnjega semestra;– se izpiše;– se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester;– je bil izključen.




Študentke matere, ki v času študija rodijo imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka.



32

Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik ali za ponavljanje letnika, oziroma mu je potekel rok za dokončanje študija, izgubi status študenta. Fakulteta ga vodi v svoji evidenci kot študenta brez statusa.

Študent brez statusa lahko opravlja manjkajoče obveznosti (izpite, magistrsko nalogo) potem, ko je na podlagi ponudbe Fakultete v protivrednosti KT posameznega izpita ali magistrske naloge poravnal finančne obveznosti. Osnovo za vrednost KT predstavlja šolnina za tekoče študijsko leto.





Študent, ki v predpisanem roku ni zaključil podiplomskega študija, mora za namen nadaljevanja študija na Študijsko komisijo vložiti prošnjo za nadaljevanje. Na podlagi pozitivne rešitve se sklene pogodba za dokončanje študija, s katero se določi način opravljanja izpitov in magistrske naloge, rok za zaključek študija ter način plačila finančnih obveznosti v protivrednosti KT, ki se določijo s ponudbo Fakultete.




Magistrsko delo je zaključna študijska obveznost, ki ga mora študent opraviti - izdelati in uspešno zagovarjati, za pridobitev strokonega naslova magister prava (za imenom in priimkom) oziroma magister prava in managementa nepremičnin (za imenom in priimkom).

Magistrsko nalogo je mogoče zagovarjati potem, ko je študent opravil vse druge študijske obveznosti ter poravnal vse finančne obveznosti do Fakultete.

82. člen

33

(izbira teme)

Magistrsko delo je pisni izdelek in mora biti rezultat samostojnega študijsko-raziskovalnega dela študenta, zato ne more biti skupinsko delo. V magistrski nalogi študent z analitičnimi metodami razrešuje neki strokovni ali znanstveni problem in dokaže, da zna kritično, sistematično analizirati in presojati ter obravnavati prevzeto temo. Tema mora biti nova, primerna, aktualna in koristna.

Študent izbere temo magistrskega dela izmed objavljenih tem ali pa po dogovoru z izbranim mentorjem.


Študent ima pravico do mentorja. O mentorstvu se študent dogovori praviloma sam z enim od visokošolskih učiteljev, ki sestavljajo akademski zbor Fakultete in ki je praviloma nosilec ali izvajalec predmeta na magistrskem programu.

Mentor je dolžan pri izdelavi magistrskega dela študentu nuditi ustrezno in sprotno strokovno pomoč.

Pedagoški sodelavec lahko v posameznem študijskem letu sprejme praviloma največ do 15 zaključnih nalog. Izvajanje nadzora nad prevzemom mentorstva posameznega pedagoškega sodelavca nadzoruje Študijska komisija.

Prijava teme magistrskega dela

84. člen(prijava teme)

Kandidat prijavi temo magistrskega dela, ko ima opravljene vse izpitne obveznosti iz prvih dveh semestrov ter opravljene vse diferencialne izpite, če so bili pogoj za študentov vpis na magistrski program.

Prijava teme magistrskega dela mora biti oddana v petih izvodih na obrazcu »Prijava teme magistrskega dela« (Priloga 6), ki obsega:

– podatke o študentu;– predlagani delovni naslov magistrskega dela;– imeni mentorja in somentorja ter njihova soglasja za imenovanje (podpis).

34

Prijavi teme je treba priložiti pet izvodov dispozicije magistrskega dela, izdelane skladno s tem pravilnikom in Navodili za sestavo študijskih in znanstvenih nalog, kratek življenjepis kandidata ter morebitno prošnjo za pisanje besedila v tujem jeziku.

Prijava teme in priloge so praviloma napisani v slovenščini, v tujem jeziku pa s soglasjem Študijske komisije.

Dispozicija magistrskega dela

85. člen(naslov in struktura dispozicije)

Naslov mora biti nov, aktualen in koristen in mora enostavno in jasno ter nedvoumno odražati bistvo vsebine dela. Naslov ne sme biti niti predolg niti prekratek. Vsebovati mora ključne besede obravnavane tematike. Vsebuje do največ devet besed.

Dispozicija obsega praviloma od osem do deset strani in jo sestavljalo trije deli:- opisni del dispozicije;- struktura dela;- ločeni seznami predvidene literature in virov.

86. člen(opisni del dispozicije)

a) Delovni naslov magistrske nalogeMagistrska naloga je rezultat samostojnega raziskovalnega dela študenta ob zaključku študija. Predlagane teme magistrske naloge lahko izberejo študentje izmed razpisanih tem magistrskih nalog v spletnem referatu ali jih predlagajo sami v dogovoru z mentorjem. Tema se mora nanašati na strokovno oz. znanstveno področje, za katerega se študent usposablja. Naslov teme mora odražati vsebino magistrske naloge.

b) Opredelitev obravnavanega problema in teoretična izhodiščaŠtudent pod to točko dispozicije magistrske naloge opredeli področje, ki ga bo obravnaval/a in iz katerega izhaja problem. Opredelitev problema naj bo natančna in jasna. Lahko vsebuje tudi pojasnitev dimenzije problema in pomen njegovega reševanja. Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za postavitev delovnih hipotez (raziskovalnih vprašanj).

c) Namen in cilji magistrske naloge

35

Namen magistrske naloge v osnovi izhaja iz postavljenega problema in pomeni iskanje odgovora na osnovno hipotezo (raziskovalno vprašanje). Študent mora odgovoriti na vprašanje, zakaj analizira tako temo.

Cilji magistrske naloge povedo, kaj vse mora študent opraviti, da bo dosegel namen raziskave. Ciljev je lahko tudi več, študent si lahko zastavi tudi več podciljev. Priporočljivo je, da si študent postavi vprašanja, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in pisnega prezentiranja rezultatov raziskovanja, poskušal dati utemeljene odgovore.

d) Predvidene metode za doseganje ciljev magistrske nalogeV dispoziciji magistrske naloge mora študent navesti tudi metode za doseganje ciljev magistrske naloge. S pomočjo predvidenih metod bo študent poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja ter dokazal postavljeno delovno hipotezo (raziskovalno vprašanje). Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno raziskovalno metodo, poleg te pa lahko uporablja tudi številne druge, ki se štejejo kot pomožne metode. Ni dovolj, da so metode zgolj naštete, ampak naj bo zapisano tudi področje uporabe in način uporabe za vsako metodo.

e) Predvidene predpostavke in omejitve pri obravnavanju problemaŠtudent v tej točki opredeli glavne predpostavke oziroma hipoteze (raziskovalna vprašanja). Predpostavke oziroma hipoteze (raziskovalna vprašanja) in omejitve predstavljajo začetek obravnave neke teme. Predpostavke so pomembne, ker pri obravnavi teme skoraj nikoli ni mogoče zajeti vseh dejavnikov, ki opredeljujejo neko področje. Zato se uporabljajo predpostavke, ki omogočijo poenostavitev obravnave. Tako študent predpostavi, da se mnogi dejavniki nekega problema ne spreminjajo, kar olajša delo, saj se lahko podrobneje osredotoči na ozko obravnavano področje ali celo na posamični primer. Predpostavke oziroma hipoteze morajo biti jasno definirane.

Omejitve pri obravnavanju problema se lahko tudi vključijo v magistrsko nalogo. Kot omejitve lahko študent navede tudi težave zaradi omejenega dostopa do podatkov, poslovne ali državne skrivnosti, pomanjkanje strokovne literature, nepripravljenost odgovornih ljudi za sodelovanje itd.

f) Preveritev hipotezŠtudent v tej točki napiše kako oz. na kakšen način bo preveril hipoteze.

g) Ocena dosedanjih raziskovanj na obravnavanem področjuŠtudent naj se v tem poglavju natančno sklicuje na že objavljena dela na obravnavanem področju. Pojasniti je treba v čem se bo naloga razlikovala od že objavljenih del.

i) Pričakovani rezultati nalogeŠtudent v tej točki dispozicije navede pomembnejše rezultate, ki jih pričakuje z izvedbo raziskovanja.

36

87. člen(struktura dispozicije)

a) Predvidena členjenost vsebine – kazalaŠtudent v tej točki na kratko opiše kazalo vsebine (poglavja in podpoglavja).

b) Kratek opis posameznih poglavjiPri vsakem delu oziroma poglavju študent navede, kaj namerava v vsakem poglavju obravnavati.

88. člen(ločeni seznani predvidene literature in virov)

V zadnji točki dispozicije študent navede vire in literaturo (ločeno). Dispozicija magistrske naloge mora vsebovati vsaj 60 enot literature in virov, od tega mora biti vsaj 1/5 enot tuje literature in virov.

Pri prijavi teme magistrskega dela, zlasti pri izbiri teme, opredelitvi delovnih tez (strukturi) in obrazložitvi teme se študent mora zavedati:

da je magistrsko delo strokovno delo, ki mora prispevati k določeni stroki oziroma znanosti;

da temeljna in uporabna raziskovanja temeljijo na številnih znanstvenih metodah in damora študent kot obvladati metodologijo in tehnologijo raziskovanja ter izdelave strokovnih del;

da primerno prijavo teme lahko pripravi študent, ki poseduje solidno splošno in specifično znanje o obravnavani tematiki, ki je usposobljen za raziskovalno delo in ki je vsaj delno proučil aktualno literaturo obravnavane tematike, ki ima veliko željo in motiv, da konča začeto raziskovanje.

89. člen (tehnični pregled dispozicije)

Pred oddajo prijave teme (dispozicije) magistrskega dela v pisni obliki mora študent posredovati dispozicijo v elektronski obliki v Referat za podiplomski študij (v nadaljevanju: Referat) po elektronski pošti.

Referat in visokošolski učitelj, ki ga za to pooblasti Študijska komisija, sta dolžna v petih dneh preveriti ali študent izpolnjuje pogoje za prijavo magistrskega dela in ali predložena dispozicija vsebuje vse zahtevane sestavine. Če pri pregledu ugotovita pomanjkljivosti, Referat o tem obvesti študenta. Študent v skladu z navodili dopolni oziroma popravi dispozicijo in jo v petih

37

tiskanih izvodih, skupaj s podpisanim obrazcem za prijavo teme iz 84. člena posreduje v Referat, ta pa v obravnavo Študijski komisiji.

Na Študijsko komisijo se uvrstijo zadeve, ki so v Referat dostavljene najpozneje tri dni pred razpisanim dnem seje Študijske komisije. Seja Študijske komisije je praviloma vsak prvi torek v mesecu.

Študijska komisija ugotovi, ali predlagana tema ni bila že obravnavana v drugih magistrskih delih in po obravnavi prijavljeno temo in mentorja sprejme, zavrne ali pa zahteva njeno dodatno utemeljitev in dopolnitev.

Če Študijska komisija oceni, da glede na izbrano temo predlagani mentor ni najustreznejši, lahko predlaga drugega mentorja. V tem primeru mora novi mentor dati soglasje k mentorstvu in k dispoziciji magistrskega dela.

Referat je dolžan v sedmih dneh študentu in mentorju, če je imenovan somentor, pa tudi njemu, posredovati sklep Študijske komisije o zavrnitvi, dopolnitvi ali potrditvi teme in mentorja.

90. člen(rok veljavnosti teme magistrskega dela)

Potrjena tema magistrskega dela velja dve leti od vročitve sklepa študentu. Študijska komisija lahko študentu na podlagi pisne prošnje, ki ji je priloženo soglasje mentorja, podaljša rok še za šest mesecev.

91. člen(menjava teme)

Če študent med izdelovanjem magistrskega dela ugotovi, da zaradi objektivnih razlogov magistrskega dela ne more izdelati, lahko prosi za odstop od odobrene teme magistrskega dela (Priloga 7).

Če Študijska komisija odstop od že odobrene teme odobri, sme študent prijaviti novo temo. Študent sme največ enkrat prositi za odstop od odobrene teme magistrskega dela.


Če študent med izdelovanjem magistrskega dela ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, pisno zaprosi Dekana (Priloga 8), naj imenuje drugega mentorja ali somentorja. Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor ali somentor, če ugotovi, da sodelovanje s študentom ni več mogoče.

38

O upravičenosti zamenjave odloči Dekan najpozneje v petnajstih dneh. V tem primeru se celoten postopek prijave teme magistrskega dela ponovi. Med izdelovanjem magistrske naloge je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

Izdelava in predložitev magistrskega dela v oceno

93. člen(jezik magistrskega dela)

Magistrsko delo je praviloma napisano v slovenščini, s soglasjem komisije pa tudi v tujem jeziku. Če ni napisano v slovenščini, mora imeti na koncu povzetek v slovenskem jeziku. Ta povzetek mora biti vezan skupaj z besedilom magistrskega dela.

94. člen(lektoriranje magistrskega dela in tehnični pregled)

Pred oddajo magistrskega dela mora dati študent delo lektorirati in ga nato posredovati še v tehnični pregled v Referat v elektronski obliki po elektronski pošti.

Referat je dolžan v desetih dneh preveriti ali magistrsko delo ustreza tehničnim zahtevam, določenim v Navodilih za sestavo seminarskih in zaključnih nalog. O pregledu in ugotovljenih pomanjkljivostih Referat obvesti študenta po elektronski pošti.

Potem ko študent prejme obvestilo o pregledu magistrskega dela in odpravi morebitne pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene, odda Referatu tri obojestransko natisnjene izvode magistrskega dela v spiralno vezani obliki, skupaj s predlogom mentorja Študijski komisiji za imenovanje strokovne Komisije za oceno magistrske naloge (v nadaljevanju: Komisija) in Izjavo o avtorstvu (Priloga 3)

Magistrsko delo se šteje za oddano, ko je na Fakulteto dostavljen podpisan obrazec mentorja, da je delo zrelo za predložitev v oceno strokovni Komisiji (Priloga 9) in ko je magistrsko delo v elektronski obliki posredovano v tehnični pregled Referatu.

95. člen(komisija za oceno magistrskega dela)

39

Študijska komisija določi strokovno komisijo za oceno magistrskega dela na svoji prvi naslednji seji po oddaji obrazca in magistrskega dela v fizični obliki v Referat. Strokovna komisija ima tri člane, pri čemer je eden od članov mentor.

96. člen(poročilo mentorja o oceni magistrskega dela)

Mentor je dolžan pripraviti poročilo o pregledu in oceni magistrskega dela v tridesetihih dneh od podpisa obrazca Predlog študijski komisiji. Poročilo o pregledu in oceni vsebuje zlasti:

1.navedbo kandidata, teme in mentorja;2.formalne značilnosti magistrskega dela: ustreznost naslova oziroma teme; obseg besedila in struktura po poglavjih; obseg in ustreznost celotne uporabljene literature in virov.

3. vsebinske značilnosti magistrskega dela: ocena doseženega namena in ciljev raziskovanja; ocena potrditve ali zavrnitve postavljenih hipotez; ustreznost uporabe metod raziskovanja; ocena doseženih rezultatov raziskovanja; ocena doseženega prispevka k stroki; ocena uporabnosti rezultatov raziskovanja.

97. člen(pripombe strokovne komisije za oceno magistrskega dela)

Referat je dolžan magistrsko delo skupaj s poročilom mentorja nemudoma posredovati v pregled ostalima članoma Komisije, ki sta dolžna v 30 dneh od prejetja magistrskega dela in poročila mentorja posredovati pripombe Referatu ali pa sporočiti, da pripomb nimata.

Študent na podlagi morebitnih pripomb članov Komisije v sodelovanju z mentorjem izdela čistopis magistrskega dela in ga posreduje v enem mehko vezanem izvodu v Referat.

Zagovor magistrskega dela

98. člen(zagovor magistrskega dela)

40

Študent zagovarja magistrsko delo pred Komisijo za zagovor magistrskega dela (v nadaljevanju: Komisija), ki jo sestavljajo predsednik in dva člana, od katerih je en član mentor. V primeru somentorstva ima komisija poleg predsednika še tri člane. Člani komisije za zagovor so praviloma isti kot za oceno magistrskega dela.

99. člen(roki za zagovor)

Datum in čas zagovora magistrskega dela določijo predsednik in člana Komisije v sodelovanju z Referatom.

Zagovor mora biti praviloma izveden v tridesetih dneh od dneva, ko je bilo magistrsko delo sprejeto s strani strokovne komisije, razen v času poletnih počitnic.

Referat obvesti predsednika in člana Komisije ter študenta o datumu in času zagovora praviloma osem dni pred zagovorom.

100. člen(javnost zagovora)

Zagovor magistrskega dela je praviloma javen. Kraj in čas zagovora se objavita na spletni strani Fakultete praviloma pet dni pred dnevom zagovora.


101. člen(potek zagovora)

Zagovor vodi predsednik Komisije.

Zagovor poteka v slovenskem jeziku ali v tujem jeziku, ki ga je za izdelavo magistrskega dela odobrila Študijska komisija.

O zagovoru se piše zapisnik.

Komisija pred zagovorom na zaprti seji ugotovi, ali so podani vsi pogoji za zagovor in odloči o začetku zagovora.

102. člen(predstavitev magistrskega dela na zagovoru)

41

Zagovor začne predsednik Komisije tako, da najprej predstavi študenta in na podlagi dokumentacije ugotovi, ali je študent opravil vse po magistrskem programu določene študijske obveznosti. V nadaljevanju pojasni študentu postopek zagovora in najavi temo magistrskega dela.

Študent predstavi svoje magistrsko delo v času do 15 minut, pri tem pa lahko uporablja različne audiovizualne pripomočke. V svojem zagovoru se osredotoči na:

– obrazložitev razlogov in motivov za izbiro teme;– obrazložitev problema in predmeta raziskovanja s predstavitvijo hipotez;– prikaz omejevalnih dejavnikov in morebitnih težav pri raziskovanju;– jasno in sistemsko predstavi najpomembnejše rezultate raziskovanja,

spoznanja, zakonitosti, modele, teorije, spoznana dejstva, s katerimi je rešil problem in predmet raziskovanja, uresničil namen in cilje raziskovanja in dokazal postavljene hipoteze;

– prispevek magistrskega dela k znanosti in stroki;– kdaj in kako se rezultati, predstavljeni v magistrskem delu, lahko uporabljajo.

Po prestavitvi poda poročilo o magistrskem delu mentor, nato člani Komisije zastavijo študentu po največ tri pisna vprašanja.

Če študent želi, mu predsednik Komisije odredi čas za pripravo odgovorov do 15 minut. Študent odgovarja na prejeta vprašanja po zaporedju, ki ga sam določi. Študent odgovarja tudi na dopolnilna vprašanja članov Komisije.

Zagovor na postavljena vprašanja traja do 30 minut.

103. člen(ocena magistrskega dela)

Po zagovoru člani Komisije na zaprti seji ocenijo magistrsko delo in zagovor.

Predsednik Komisije razglasi oceno magistrskega dela in razglasi študenta kot magistra za določeno področje.

Predsednik Komisije vpiše oceno ter kot zadnji podpiše zapisnik.

Če mentor meni, da magistrska naloga izpolnjuje pogoje za pohvalo, na zapisnik o zagovoru poda predlog, skupaj s kratko obrazložitvijo, ki ga podpišejo tudi člani Komisije za zagovor.

Ocenjevanje magistrskega dela

42

104. člen(ocenjevalna lestvica)

Komisija oceni magistrsko delo in zagovor po ocenjevalni lestvici ECTS z oceno od odlično (10) do nezadostno (5). Sestavljena je iz ocene mentorja magistrskega dela in ocene zagovora. Z zagovorom študent končno oceno magistrskega dela lahko izboljša ali poslabša za eno oceno.

Pri ocenjevanju magistrskega dela se upošteva: težavnost obravnavane teme oz. problema, uspešnost uporabe pridobljenega znanja pri reševanju primera, ustvarjalni prispevek študenta, uporabno vrednost ugotovitev za organizacijo, kakovost predstavitve magistrskega dela in kakovost odgovorov na zastavljena vprašanja.

Če se študent odloči, da ne bo zagovarjal že uspešno ocenjenega magistrskega dela s stani mentorja in članov komisije za oceno magistrske naloge, je dolžan poravnati s tem nastale stroške. V primeru, da se študent v istem študijskem letu, kot je odstopil od zagovora, odloči braniti magistrsko delo, se mu že poravnanega zneska ne zaračuna ponovno.

105. člen(ponovno zagovarjanje magistrskega dela)

Zagovora magistrskega dela, ki ga je komisija ocenila z nezadostno, ni mogoče ponoviti razen, če komisija soglasno oceni, da se že začeti zagovor preloži iz posebej opravičenih razlogov s strani kandidata.

106. člen(ugovor zoper oceno)

Če se študent ne strinja z oceno magistrskega dela, lahko poda pisni ugovor. Za reševanje ugovora se smiselno uporablja poglavje tega pravilnika, ki ureja ugovor zoper oceno.

Začasno potrdilo o končanem magistrskem študiju in podelitev diplom

107. člen(potrdilo o končanem študiju)

43

Po uspešnem zagovoru magistrskega dela Referat vpiše oceno v e-indeks, študentu pa izda potrdilo o končanem študiju na podiplomskem magistrskem programu, ki nadomešča izvirnik diplome do njene svečane podelitve.

Kot datum pridobitve naziva magistra se šteje datum zagovora magistrskega dela.

108. člen(odvzem strokovnega naziva)

Strokovni naziv se lahko odvzame, če se ugotovi, da magistrsko delo ni rezultat kandidatovega lastnega dela.

Evidence o diplomantih in magistrskih delih


Študent v referat odda tri končne, vezane izvode magistrskega dela in magistrsko delo v elektronski obliki (dokument v formatu PDF). Referat izroči en izvod mentorju, dva izvoda pa knjižnici Fakultete.

Fakulteta izda študentu začasno potrdilo o diplomiranju na II. stopnji študija potem, ko študent odda v Referat tri končne trdo vezane izvode magistrskega dela. Potrdilo podpiše Dekan.

110. člen(evidenca o diplomantih)

Referat vodi o vsakem diplomantu magistrskega študija evidenco podatkov, ki obsega vso dokumentacijo o poteku in končanju magistrskega študija.

44

V. Doktorski študijski program Pravo III. stopnje in Pravo in management nepremičnin III. stopnje

Obseg in izvedba študija

111. člen(področje in obseg študija)

Fakulteta organizira in izvaja znanstveno raziskovalno dejavnost in izobraževanje za pridobitev doktorata znanosti na Isced področju (38) pravne vede in sicer v okviru doktorskih študijskih programov Pravo III. stopnje ter Pravo in management nepremičnin III. stopnje.

(2) Doktorski študijski program obsega šest semestrov.

112. člen(izvedba študija)

Študijske obveznosti doktorskih programov obsegajo po 60 KT na letnik (skupno 180 KT) in zajemajo predavanja, seminarje ter individualno delo.

Vpis

113. člen (vpisni pogoji)

V začetni letnik doktorskega študijskega programa se lahko vpiše kdor je zaključil: študijski program II. stopnje; študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je

ovrednoten s 300 kreditnimi točkami; štiriletni univerzitetni dodiplomski študijski program sprejet pred 11.6.2004; študijski program za pridobitev specializacije po visokošolski strokovni izobrazbi sprejet

pred 11.6.2004, če opravi še dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi tisti, ki je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

114. člen

45

(merila za izbiro ob omejitvi vpisa)

V primeru, da število prijav za vpis v doktorski študijski program bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, opreme in druge) bo fakulteta vpis omejila. Pri izbiri kandidatov se bodo upoštevali naslednji kriteriji:

povprečna ocena na podiplomskem študiju – 60% točk; ocena diplomskega dela – 40% točk.

115. člen(merila za prehode)

O možnosti prehoda kandidata na doktorska študijska programa Pravo III. stopnja ter Pravo in management nepremičnin III. stopnje odloča Komisije za študijske zadeve.

Prehod med študijski programi III. stopnje je mogoč v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in smiselni uporabi Meril za prehode med študijskimi programi. Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje.

Prehod v 2. oziroma 3. letnik študijskih programov Pravo III. stopnje ter Pravo in management nepremičnin III. stopnje je možen z drugih študijskih programov III. stopnje. Študentom se ugotovijo že opravljene študijske obveznosti in se jim lahko v celoti ali delno priznajo ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe, se prizna že opravljene obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk.

Neposredno v 2. letnik programa Pravo III. stopnje se lahko vpiše: kdor je diplomiral na študijskem programu za pridobitev magisterija, sprejetem pred

11.6.2004 iz ostalih področji.

Neposredno v 3. letnik programa Pravo III. stopnje se lahko vpiše: kdor je diplomiral na študijskem programu za pridobitev magisterija, sprejetim pred

11.6.2004 z ustreznega področja. Ustrezna področja (po ISCED kvalifikaciji) se smatra vse akreditirane dodiplomske programe s področja pravo (38), družbenih ved (31), humanistike (22).

Neposredno v 2. letnik programa Pravo in management nepremičnin III. stopnje se lahko vpiše: kdor je diplomiral na študijskem programu za pridobitev magisterija, sprejetem pred

11.6.2004 iz ostalih področji.

46

Neposredno v 3. letnik programa Pravo in management nepremičnin III. stopnje se lahko vpiše: kdor je diplomiral na študijskem programu za pridobitev magisterija, sprejetem pred

11.6.2004 iz ustreznih področji. Ustrezna področja (po ISCED kvalifikaciji) se smatra vse akreditirane dodiplomske programe s področja pravo (38), arhitektura, urbanizem in gradbeništvo (58), poslovne in upravne vede (34).

116. člen(priznavanje že opravljenih obveznosti)

Kandidatom za doktorski študij, ki so v okviru magisterija znanosti opravili določeno število izpitov, pa magisterija niso zaključili, se na doktoratu priznajo kreditne točke v količniku od opravljenih obveznosti na magisteriju znanosti, upoštevajoč smer študija.

117. člen (vpis)

Na doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor izpolnjuje pogoje, določene v 113 in 115. členu tega pravilnika, in pravočasno vloži vlogo za vpis. Vloga za vpis mora vsebovati:

izpolnjeno in podpisano prijavno vlogo; overjeno kopijo potrdila o diplomiranju na dodiplomski oziroma podiplomski ravni; overjeno kopijo potrdila o opravljenih izpitnih obveznostih na dodiplomskem oziroma

podiplomskem študiju ter oceni diplomskega oziroma magistrskega dela; fotokopijo osebnega dokumenta; morebitno odločbo Fakultete o nadaljevanju študija na doktorskem programu oziroma

potrdilo o priznavanju enakovrednosti izobraževanja v tujini, v kolikor je kandidat zaključil dodiplomski oziroma podiplomski študij v tujini.

Pogoji za napredovanje

118. člen (pogoji za napredovanje)

Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent na doktorskem študijskem programu Pravo in management nepremičnin III. stopnje opraviti študijske obveznosti v obsegu 42 KT, na doktorskem študijskem programu Pravo III. stopnje pa v obsegu 60 KT, vključno s študijsko obveznostjo »Priprava dispozicije doktorske disertacije«. Slednja je opravljena na dan, ko dispozicijo odobri strokovna komisija in Senat.

47

Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent na doktorskem študijskem programu Pravo in management nepremičnin III. stopnje opraviti vse študijske obveznosti iz 1. in 2. letnika, vključno s študijsko obveznostjo »Priprava dispozicije doktorske disertacije«, ki jo opravi v okviru predmeta Individualno raziskovalno delo 2. Slednja je opravljena na dan, ko dispozicijo odobrita strokovna komisija in Senat.

Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent na doktorskem študijskem programu Pravo III. stopnje opraviti vse študijske obveznosti iz 1. in 2. letnika.

Študent se lahko vpiše v višji letnik po predložitvi dokazila o poravnanih finančnih obveznostih do Fakultete, določenih s Pogodbo o izobraževanju ter veljavnim cenikom za tekoče študijsko leto.


119. člen(obveznosti ob neposrednem vpisu v 3. letnik)

Študent, ki se po merilih za prehode vpiše neposredno v 3. letnik doktorskega študija Pravo III. stopnje mora do zaključka zadnjega semestra opraviti obveznost »Priprava dispozicije doktorske disertacije«.

Študent, ki se po merilih za prehode vpiše neposredno v 3. letnik doktorskega študija Pravo in management nepremičnin III. stopnje mora do zaključka zadnjega semestra opraviti obveznost »Priprava dispozicije doktorske disertacije« ter »Seminar 1« in »Seminar 2«.

Pogoji za ponavljanje letnika in podaljšanje statusa študenta

120. člen (ponavljanje letnika)


Ponavljanje 1. ali 2. letnika na študijskem programu Pravo III. stopnje se lahko dovoli , če je študent opravil vsaj polovico učnih obveznosti, predpisanih za vpis v višji letnik (30 KT).

48

Ponavljanje 1. letnika na študijskem programu Pravo in management nepremičnin III. stopnje se lahko dovoli, če je študent opravil vsaj polovico učnih obveznosti, predpisanih za vpis v višji letnik (21 KT). Ponavljanje 2. letnika se lahko dovoli, če mora študent za izpolnitev pogoja za napredovanje iz 2. v 3. letnik opraviti samo še obveznosti dveh seminarjev iz 2. letnika v skupnem obsegu 12 KT.


Status študenta preneha, če študent: doktorira; ne doktorira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra; se izpiše; se med študijem ne vpiše v višji letnik; je bil izključen.

V primerih iz druge in četrte, alinee prvega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.


Študentke matere, ki v času študija rodijo imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka. Opravljanje obveznosti v času podaljšanega študija se v primeru materinstva dodatno ne zaračuna.



Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik ali za ponavljanje letnika, oziroma mu je potekel rok za dokončanje študija, izgubi status študenta, Fakulteta pa ga vodi v svoji evidenci kot študenta brez statusa.

49

Študent brez statusa lahko opravlja manjkajoče obveznosti (izpite, seminarje, dispozicijo doktorske naloge, doktorsko nalogo) potem, ko je na podlagi ponudbe Fakultete v višini posameznega izpita, dispozicije doktorske naloge ali doktorske naloge poravnal finančne obveznosti. Osnovo za vrednost KT predstavlja šolnina za tekoče študijsko leto.





Študent, ki v predpisanem roku ni zaključil podiplomskega študija, mora za namen nadaljevanja študija na Študijsko komisijo vložiti prošnjo za nadaljevanje. Na podlagi pozitivne rešitve se sklene pogodba za dokončanje študija, s katero se določi način opravljanja izpitov in doktorske disertacije, rok za zaključek študija ter način plačila finančnih obveznosti v protivrednosti KT, ki se določijo s ponudbo Fakultete.



124. člen(pogoji za dokončanje)

Za dokončanje študija in pridobitev naziva doktor znanosti (z navedbo področja) je potrebno opraviti vse študijske obveznosti, uspešno zagovarjati doktorsko disertacijo ter poravnati vse finančne obveznosti do Fakultete.

Pridobitev naziva

125. člen (pogoji za pridobitev naziva)

Naziv doktor znanosti (okrajšava: »dr.«) pridobi študent, ki izpolni vse obveznosti za dokončanje doktorskega študija, določene s tem pravilnikom.

50

Potrdilo oziroma listino o pridobitvi naziva izda Fakulteta študentu potem, ko ta odda Fakulteti ustrezno število izvodov v končni obliki vezane doktorske disertacije v skladu s 147. členom tega pravilnika ter poravna vse finančne obveznosti do Fakultete.

Prijava teme doktorske disertacije

126. člen(prijava teme doktorske disertacije)

Študent naslovi prijavo teme doktorske disertacije na Študijsko komisijo.

Prijavo teme doktorske disertacije odda študent v treh izvodih in obsega: vlogo, v kateri študent zaprosi za oceno in sprejem prijave doktorske disertacije z

navedbo naslova predlagane doktorske disertacije in področja, na katerem bi študent želel izdelati doktorsko disertacijo s predlogom mentorja. Omenjena vloga se odda na obrazcu Prijava teme doktorske disertacije (Priloga št. 10). Obrazec podpiše kandidat in predlagani mentor.

dispozicijo doktorske disertacije v obliki, kot je opredeljena v 134. členu tega pravilnika.

Prijava mora biti napisana v slovenskem jeziku. Na podlagi vloge študenta in soglasja Študijske komisije pa je prijava doktorske disertacije lahko napisana v tujem jeziku.

Dispozicija doktorske disertacije

127. člen(dispozicija)

Dispozicija doktorske disertacije mora obsegati:

a) naslov disertacije:Doktorska disertacije je rezultat samostojnega raziskovalnega dela študenta ob zaključku študija. Teme doktorskih disertacij predlagajo študentje sami v dogovoru z mentorjem. Tema se mora nanašati na strokovno oz. znanstveno področje, za katerega se študent usposablja. Naslov teme mora odražati vsebino doktorske disertacije.

b) obrazložitev teme:

51

Študent pod to točko obrazloži temo doktorske disertacije, izpostavi pomembna dejstva, ki so povezana s temo doktorske disertacije. Na kratko lahko opiše tudi potek same doktorske disertacije.

c) problem, predmet in hipoteze raziskovanja:Študent pod to točko dispozicije doktorske disertacije opredeli področje, ki ga bo obravnaval in iz katerega izhaja problem. Opredelitev problema naj bo natančna in jasna. Lahko vsebuje tudi pojasnitev dimenzije problema in pomen njegovega reševanja. Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za postavitev delovnih hipotez (raziskovalnih vprašanj). Študent v tej točki opredeli tudi glavne predpostavke oziroma hipoteze (raziskovalna vprašanja). Predpostavke oziroma hipoteze (raziskovalna vprašanja) in omejitve predstavljajo začetek obravnave neke teme. Predpostavke so pomembne, ker pri obravnavi teme skoraj nikoli ni mogoče zajeti vseh dejavnikov, ki opredeljujejo neko področje. Zato se uporabljajo predpostavke, ki študentu omogočijo poenostavitev obravnave. Tako študent predpostavlja, da se mnogi dejavniki nekega problema ne spreminjajo, kar olajša delo, saj se lahko podrobneje osredotoči na ozko obravnavano področje ali celo na posamični primer. Predpostavke oziroma hipoteze morajo biti jasno definirane.

Omejitve pri obravnavanju problema se lahko tudi vključijo v doktorsko disertacijo. Kot omejitve se lahko navedejo tudi težave zaradi omejenega dostopa do podatkov, poslovne ali državne skrivnosti, pomanjkanje strokovne literature, nepripravljenost odgovornih ljudi za sodelovanje itd.

d) namen in cilje raziskovanja:Namen doktorske disertacije v osnovi izhaja iz postavljenega problema in pomeni iskanje odgovora na osnovno hipotezo (raziskovalno vprašanje). Študent v disertaciji pojasni namen zastavljenega problema in odgovori na vprašanje, zakaj analizira izbrano temo. Nameni pa so lahko različni in izhajajo iz problema, ki si ga je študent zastavil pri pisanju doktorske disertacije, vendar morajo odgovoriti na zastavljeno vprašanje kaj se bo s predlagano raziskavo v stroki spremenilo.

Cilji doktorske disertacije povedo, kaj vse mora študent opraviti, da bo dosegel namen raziskave. Ciljev je lahko tudi več, študent si lahko zastavi tudi več podciljev. Priporočljivo je, da si študent postavi vprašanja, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in pisnega prezentiranja rezultatov raziskovanja, poskušal dati utemeljene odgovore.

e) oceno dosedanjih raziskovanj:Pod to točko skuša študent vključiti dosedanja raziskovanja, ki so se nanašala na temo doktorske disertacije. V raziskovanja so lahko vključene publikacije, dokumentarni dogodki, statistični podatki, monografske publikacije, dokumenti itd. Študent lahko izpostavi v čem se bo njegova disertacija razlikovala od dosedanjih raziskovanj.

52

f) metode raziskovanja:V dispoziciji doktorske disertacije mora študent navesti tudi metode za doseganje ciljev doktorske disertacije. S pomočjo predvidenih metod bo študent poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja ter dokazal postavljeno delovno hipotezo (raziskovalno vprašanje). Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno raziskovalno metodo, poleg te pa lahko uporablja tudi številne druge, ki se štejejo kot pomožne metode. Ni dovolj, da so metode zgolj našteje, ampak naj bo zapisano tudi področje uporabe in način uporabe za vsako metodo.

g) strnjen oris predvidenih poglavij:Študent v tej točki na kratko opiše kazalo vsebine (poglavja in podpoglavja).

h) pričakovane rezultate raziskovanja:Študent v tej točki dispozicije navede pričakovane rezultate raziskave, s katerimi naj bi prispeval k razumevanju določenih ugotovitev.

i) pričakovani prispevek k znanosti in stroki:Študent v tej točki dispozicije navede pomembnejše rezultate raziskovanja, s katerimi bo prispeval k znanosti in stroki.

j) uporabo rezultatov raziskovanja:Študent v tej točki na kratko opredeli možnosti uporabe rezultatov raziskovanja.

k) jedro literature in virov (vsaj 100 enot):V zadnji točki dispozicije študent navede vse vire in literaturo (ločeno). Dispozicija doktorske doktorske disertacije mora vsebovati približno 100 enot literature. Poudarek naj bo predvsem na tuji in izvirni literaturi.

l) podatke o študentu (curriculum vitae) s poudarkom na študentovem razvoju na znanstvenem področju;

m) bibliografijo študenta.

128. člen(tehnični pregled dispozicije)

Pred oddajo prijave teme (dispozicije) doktorske disertacije v pisni obliki mora študent posredovati dispozicijo v elektronski obliki v Referat za podiplomski študij (v nadaljevanju: Referat) po elektronski pošti.

Referat in visokošolski učitelj, ki ga za to pooblasti Študijska komisija, sta dolžna v desetih dneh preveriti ali študent izpolnjuje pogoje za prijavo doktorskega dela in ali predložena dispozicija

53

vsebuje vse zahtevane sestavine. Če pri pregledu ugotovita pomanjkljivosti, Referat o tem obvesti študenta. Študent v skladu z navodili dopolni oziroma popravi dispozicijo in jo v petih tiskanih izvodih, skupaj s podpisanim obrazcem za prijavo teme doktorske disertacije (Priloga 10) posreduje v Referat, ta pa v obravnavo Študijski komisiji.

Na Študijsko komisijo se uvrstijo zadeve, ki so v Referat dostavljene najpozneje tri dni pred razpisanim dnem seje Študijske komisije. Seja Študijske komisije je praviloma vsak prvi torek v mesecu.

129. člen(odobritev teme doktorske disertacije)

Študijska komisija na seji preveri ali je študentova prijava popolna.

Če Študijska komisija sklene, da je študentova prijava popolna posreduje svoj sklep Senatu fakultete, skupaj s predlogom sestave strokovne Komisije za oceno primernosti teme doktorske disertacije.

130. člen(komisija za oceno primernosti teme doktorske disertacije)

Senat fakultete v roku 30 dni imenuje Komisijo za oceno primernosti teme doktorske disertacije (v nadaljnjem besedilu: komisija), v kateri je eden izmed članov tudi predlagani mentor.

Komisija spremlja študentovo delo praviloma v enaki sestavi do zagovora doktorata.

Komisijo sestavljajo trije člani, v primeru, ko je poleg imenovanja mentorja predvideno tudi imenovanje so-mentorja, pa štirje člani iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev s tistega področja, na katerem želi študent pridobiti doktorat znanosti. Predlagani mentor se praviloma imenuje za poročevalca. Poročevalec je dolžan koordinirati delo vseh članov komisije za oceno primernosti in napisati končno poročilo na osnovi posameznih poročil ostalih članov.

131. člen(poročilo komisije)

Komisija mora podati poročilo v 2 mesecih od dneva imenovanja v navedeni rok se ne šteje čas poletnih počitnic.

Komisija v pisnem poročilu oceni:

54

ali so razvidne teze in izhodiščna vprašanja, ki jih namerava študent obravnavati v doktorski disertaciji, ali je predložena tema lahko predmet znanstvene obravnave ter ali daje študentu dovolj možnosti za samostojen in izviren znanstveni prispevek k ustreznemu področju;

ali so predlagane metode in instrumentarij znanstveno-raziskovalnega dela ustrezni; ali naveden naslov in področje doktorske disertacije ustrezata predvideni vsebini; ali je navedena pomembnejša literatura s področja, ki ga želi študent v doktorski

disertaciji raziskati.

Pisno poročilo komisije sestavljajo: naslov predlagane doktorske disertacije z oceno in prikazom dispozicije; navedba in ocena hipoteze in glavnih tez predlagane doktorske disertacije; ocena ustreznosti načrtovane znanstvene metode, ki jo namerava študent uporabiti; sklep, v katerem je kratko navedeno, ali je dispozicija ocenjena pozitivno in zakaj je

predlagana taka ocena, naslov doktorske disertacije in področje doktorske disertacije; predlog za imenovanje mentorja; predlog, da se sprejme/ne sprejme predlagana tema; datum in podpis članov komisije.

132. člen(potrditev na Senatu)

Ko Študijska komisija prejme oceno primernosti teme doktorske disertacije od komisije, predlaga njen sprejem Senatu.

V primeru, da je Študijska komisija od komisije prejela negativno poročilo, lahko predlaga Senatu:

sprejem negativne ocene dispozicije; da določi študentu rok, v katerem mora predlagano temo spremeniti, dopolniti ali kako

drugače upoštevati pripombe komisije za oceno primernosti teme doktorske disertacije.

Po odobritvi ali zavrnitvi predlagane teme doktorske disertacije na Senatu, Študijska komisija o tem obvesti kandidata in mentorja.

133. člen(mentor)

Mentor pri izdelavi doktorske disertacije je lahko visokošolski učitelj (docent, izredni profesor, redni profesor) s področja, ki ga obravnava tema doktorske disertacije.

55

Tuj profesor je lahko mentor samo, če je gostujoči profesor na fakulteti oziroma če na fakulteti ni domačega habilitiranega visokošolskega učitelja za izbrano področje.

Mentor je dolžan v rednih stikih s študentom skrbeti za ustrezno znanstveno raven disertacije. Pred predložitvijo doktorske disertacije v oceno mora dati mentor svoje pisno soglasje o njeni ustreznosti.

134. člen(menjava teme)

Če študent med izdelovanjem doktorske disertacije ugotovi, da je ne more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko zaprosi za odstop od odobrenega dela (Priloga 11). Utemeljeno prošnjo za odstop obravnavata mentor in Dekan v petnajstih dneh - če Dekan odstop od že odobrenega doktorskega dela odobri, sme študent prijaviti novo doktorsko delo. V tem primeru se celoten postopek prijave ponovi. Študent sme enkrat prositi za odstop od odobrenega doktorskega dela.


Če študent med izdelovanjem doktorske disertacije ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, pisno zaprosi Dekana (Priloga 12), naj imenuje drugega mentorja ali somentorja. Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor ali somentor, če ugotovi, da sodelovanje s študentom ni več mogoče.

O upravičenosti zamenjave odloči Dekan najpozneje v petnajstih dneh. V tem primeru se celoten postopek prijave teme doktorskega dela ponovi. Med izdelovanjem doktorske disertacije je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

Izdelava in predložitev doktorske disertacije

136. člen(oddaja doktorske disertacije)

Študent mora najpozneje v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra, predložiti v referat fakultete doktorsko disertacijo v treh nevezanih izvodih (obojestranski tisk, speto v spiralo) in en elektronski izvod. V vse izvode mora avtor vključiti podpisano izjavo o avtorstvu.

56

Študent, ki iz opravičljivih razlogov doktorske disertacije ne more predložiti v roku iz prejšnjega odstavka, lahko na podlagi utemeljenega razloga zaprosi za podaljšanje roka. Kot utemeljeni razlog za podaljšanje roka se lahko upošteva z ustreznim dokazilom izkazana: materinstvo, bolezen, ki je trajala neprekinjeno več kot dva meseca v času izpitnih rokov, upoštevajoč tudi značaj bolezni, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze, izjemne družinske in socialne okoliščine ter priznan status osebe s posebnimi potrebami.

O vlogi odločata Študijska komisija in Senat fakultete, ki lahko podaljšajo rok za oddajo doktorske disertacije največ za eno leto.

137. člen(jezik)

Doktorska disertacija mora biti napisana v slovenskem jeziku. Izjemoma lahko senat fakultete na predlog študijske komisije odobri izdelavo doktorske disertacije v tujem jeziku in sicer v primeru, če je kandidat tujec oziroma če sta kandidatov mentor ali so-mentor tuja visokošolska učitelja. V vsakem primeru je potrebno kazalo in povzetek pripraviti v slovenskem in angleškem jeziku; uvod, sklep in obsežen povzetek pa v slovenskem jeziku. Obsežen povzetek obsega najmanj 10 tipkanih strani formata A4. Vezan mora biti skupaj s tekstom doktorske disertacije, vendar kot ločen samostojen dodatek k doktorski disertaciji. Fakulteta ima pravico do javne objave tega povzetka.

K doktorski disertaciji morata biti priložena povzetka v slovenskem in angleškem jeziku v obsegu od 2 do 5 tipkanih strani formata A4. Fakulteta ima pravico do javne objave teh povzetkov.

138. člen(lektoriranje doktorskega dela in tehnični pregled)

Pred oddajo doktorskega dela mora dati študent delo lektorirati in ga nato posredovati še v tehnični pregled v Referat v elektronski obliki po elektronski pošti.

Referat je dolžan v desetih dneh preveriti ali doktorsko delo ustreza tehničnim zahtevam, določenim v Navodilih za sestavo študijskih in znanstvenih nalog. O pregledu in ugotovljenih pomanjkljivostih Referat obvesti študenta po elektronski pošti.

Potem ko študent prejme obvestilo o pregledu magistrskega dela in odpravi morebitne pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene, odda Referatu tri obojestransko natisnjene izvode doktorskega dela v spiralno vezani obliki, skupaj s predlogom mentorja Študijski komisiji za

57

imenovanje strokovne Komisije za oceno magistrske naloge (v nadaljevanju: Komisija) in Izjavo o avtorstvu (Priloga 3).

139. člen (ocena doktorske disertacije)

Študijska komisija po predložitvi izdelane doktorske disertacije predlaga Senatu, da imenuje Komisijo za oceno doktorske disertacije.

Komisija za oceno doktorske disertacije sestavljajo mentor ter predsednik in član komisije. Senat jih imenuje izmed visokošolskih učiteljev, ki imajo doktorat znanosti z znanstvenega področja, s katerega želi študent pridobiti doktorat znanosti.

140. člen(poročilo komisije za oceno doktorske disertacije)

Člani komisije so dolžni v treh mesecih (v navedeni rok ne šteje čas poletnih počitnic) od svojega imenovanja pregledati doktorsko disertacijo in posredovati morebitne pripombe študentu. Študent lahko v roku enega meseca popravi, spremeni ali dopolni doktorsko disertacijo. Nato vsak član komisije za oceno doktorske disertacije v enem mesecu poda študijski komisiji svoje poročilo (mnenje) v zapečateni ovojnici.

141. člen(vsebina poročila komisije za oceno doktorske disertacije)

Poročilo o oceni doktorske disertacije mora obsegati: naslov »ocena doktorske disertacije« (ime in priimek študenta) z naslovom; analizo strukture disertacije in uporabljenih metod; oceno izvirnosti teze doktorske disertacije, veljavnost njenega dokazovanja pa tudi

skladnost teze z dispozicijo doktorske disertacije ter prispevek teze k znanosti; sklepno oceno in ugotovitev ali je možen zagovor doktorske disertacije oziroma če ni

možen, ali je predloženo doktorske disertacijo mogoče dopolniti in spremeniti tako, da bi lahko bila sposobna za zagovor.

142. člen(mnenje članov komisije)

Študijska komisija ugotovi, ali je mnenje članov komisije za oceno doktorske disertacije pozitivno ali negativno. Šteje se, da je mnenje negativno, če sta dva člana od treh dala negativno mnenje.

58

Če je en član dal negativno mnenje, študijska komisija predlaga dodatnega člana v komisijo za oceno doktorske disertacije, ki v enem mesecu poda svoje mnenje.

V primeru, da je študijska komisija prejela tudi drugo negativno mnenje, predlaga Senatu: sprejem negativne ocene in zavrnitev doktorske disertacije ali naj študentu določi rok, ki ne sme biti daljši od enega leta, v katerem mora predlagano

doktorsko disertacijo spremeniti ali dopolniti.

Poročevalci za oceno doktorske disertacije dopolnjeno ali popravljeno doktorsko disertacijo ponovno pregledajo in o njej ponovno predložijo svoja poročila študijski komisiji, ki jih z ustreznim predlogom predloži v ponovno obravnavo Senatu.

Če študent v odrejenem roku doktorske disertacije ne popravi oziroma dopolni, se disertacija zavrne. Zavrnjene doktorske disertacije študent ne more več predložiti.

Pozitivno mnenje Komisije za oceno doktorske disertacije posreduje Študijska komisija v potrditev Senatu.

Zagovor doktorske disertacije

143. člen (zagovor doktorske disertacije)

Če je bila doktorska disertacija pozitivno ocenjena in sprejeta, določi Senat Komisijo za zagovor doktorske disertacije (v nadaljnjem besedilu: komisija za zagovor) (predsednika in člane). Komisijo za zagovor praviloma sestavljajo člani Komisije za oceno doktorske disertacije, mentor in so-mentor.

Dan zagovora doktorske disertacije določi Dekan na predlog komisije za zagovor in v sporazumu s študentom.

Od določitve Komisije za zagovor doktorske disertacije do njenega zagovora praviloma ne sme miniti več kot trideset dni, razen v času poletnih počitnic.

Zagovor doktorske disertacije je javen. Čas in kraj zagovora doktorske disertacije, njen avtor ter sestava Komisije se objavijo osem dni pred datumom zagovora na spletni strani Fakultete.


O zagovoru doktorske disertacije se piše zapisnik. V zapisniku se navedejo vprašanja, ki so bila postavljena študentu na zagovoru.

59

144. člen(potek zagovora)

Zagovor doktorske disertacije vodi komisija za zagovor.

Zagovor prične predsednik komisije za zagovor s predstavitvijo študenta (biografski in bibliografski podatki), naslova in področja doktorske disertacije in dotedanjega poteka dela na doktorski disertaciji. Pri tem študent in predsednik komisije za zagovor stojita. Nato predsednik preda besedo študentu.

Študent predstavi svojo doktorsko disertacijo v času od 30 do 45 minut. Pri tem lahko uporablja različne avdiovizualne pripomočke.

Po študentovi predstavitvi doktorske disertacije mentor in ostali člani komisije za zagovor predstavijo glavne poudarke svoje ocene doktorske disertacije.

Člani komisije za zagovor v nadaljevanju postavijo pisna vprašanja študentu. Z odobritvijo predsednika lahko postavijo pisna vprašanja tudi drugi prisotni na zagovoru. Vprašanja naj bi bila postavljena tako, da lahko študent nanje odgovori v času, ki ni daljši od 45 minut. preden študent nanje odgovarja ima pravico do 30 – 45 minutnega odmora za pripravo odgovorov.

145. člen(sklep o uspešnosti zagovora)

Po zagovoru se ločeno sestane Komisija za zagovor in sprejme sklep o tem, ali je študent uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. Sklep poda v pisni obliki, kjer navede, kdo je zagovarjal doktorsko disertacijo, naslov disertacije, svoj sklep in kratko pojasnilo sklepa, dan in čas zagovora ter podpise članov komisije z navedbo njihovih vlog v komisiji. Sklep podpišejo vsi člani komisije.

Predsednik Komisije prebere sklep iz prejšnjega odstavka tega člena študentu in prisotnim pri zagovoru. Pri tem vsi stojijo.

146. člen(ponovitev zagovora)

V primeru neuspešnega zagovora Komisija za zagovor doktorske disertacije s sklepom, ki se vpiše v zapisnik, določi študentu največ tri mesečni rok za pripravo na ponovitev zagovora.

60

V primeru drugega neuspešnega zagovora Komisija za zagovor izda sklep v pisni obliki, v katerem navede, kdo je zagovarjal doktorsko disertacijo, naslov disertacije, razloge za neuspešnost zagovora, dan in čas zagovora ter sestavo Komisije.

Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ima študent pravico do pritožbe na Senat.

147. člen (vezani izvodi)

Po zagovoru doktorske disertacije študent predloži v Referat pet vezanih izvodov doktorske disertacije: enega obdrži mentor, štiri izvode pa Referat izroči fakultetni knjižnici. Izvod v PDF obliki se elektronsko arhivira.

Promocija in diploma

148. člen (promocija)

Na predlog sklepa Senata opravi Dekan promocijo doktorja znanosti. Promocija se izvede enkrat letno, je javna in svečana, na njej se doktorju znanosti izroči diploma.

Diploma o doktoratu znanosti nosi ime Fakultete. V diplomi se označi ime in priimek doktoranda ter datum in kraj njegovega rojstva, znanstveni naziv ter datum zagovora in njene promocije.

149. člen (odvzem doktorata)

Doktorat znanosti se lahko odvzame, če se ugotovi, da doktorska disertacija ni rezultat študentove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov.

Predlog, da se izda odločba o odvzemu doktorata znanosti, poda lahko vsakdo. Predlog z obrazložitvijo se poda v pisni obliki Senatu, ki o predlogu odloča.

Zoper odločitev Senata o odvzemu doktorata se lahko na podlagi sproži upravni spor.

61

VI. Preverjanje in ocenjevanje znanja ter izpitni red

150. člen(namen preverjanja znanja)

S preverjanjem in ocenjevanjem znanja se ugotavlja uspešnost študenta pri izpolnjevanju obveznosti, določenih v posameznem študijskem programu. Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih sestavinah ves čas trajanja študijskega leta, s čimer se zagotovi celovit pregled obvladovanja vsebine in sodelovanja v študijskem procesu.

Preverjanje znanja

151. člen (oblike preverjanja znanja)

Oblike preverjanja znanja so izpiti, kolokviji, seminarske naloge in druge oblike, določene s študijskim programom. Preverjanje znanja je lahko ustno ali pisno oziroma ustno in pisno.

152. člen(seznanitev z načinom preverjanja znanja)

Posamezne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja pri posameznem predmetu določa učni načrt predmeta. Učni načrti so objavljeni na spletni strani Fakultete. Nosilec predmeta vsako študijsko leto na uvodnem predavanju podrobno seznani študente z izvedbenim načrtom predmeta, načinom preverjanja in ocenjevanja znanja ter s kriteriji za ocenjevanje, študijskimi obveznostmi ter pogoji za pristop k pisnemu in/ali ustnemu izpitu.

153. člen (sprememba oblike preverjanja)

Nosilec predmeta lahko za tekoče študijsko leto predlaga Študijski komisiji spremembo oblike preverjanja znanja.

O predlogu na podlagi mnenja Študijske komisije odloči Senat.

154. člen

62

(obveznost preverjanja)

Učni proces se pri vsakem predmetu konča s preverjanjem pridobljenega znanja.

Oblika izpita

155. člen(namen in oblika izpita)

Izpit je redna oblika preverjanja znanja. Izpit se lahko opravlja za posamezen predmet (posamičen izpit) ali za več predmetov skupaj (skupinski izpit), če tako določa študijski program.

Izpiti so: pisni, ustni ter pisni in ustni. Če je tako določeno s študijskim programom, ima lahko izpit tudi praktični del. Študijski program lahko določi, da se izpit opravlja tudi preko interneta ali kot t.i. »take home« izpit, lahko pa tudi kot kombinacija pisnega izdelka študenta in pisnega izpita (kombinirani izpit) ali kot izpitna seminarska naloga.

Pri izpitu se preverja znanje snovi, ki jo za posamezni predmet določa učni načrt.

156. člen(javnost izpitov)

Izpit ocenjuje posamezen visokošolski učitelj ali izpitna komisija. Izpit se opravlja pred komisijo v primerih, določenih s statutom, študijskim programom ali s tem pravilnikom.

Izpiti so javni. Javnost izpitov se zagotovi tako, da se izpitni roki najavijo ter da se objavijo datum, ura in kraj opravljanja izpitov. Javnost ustnega izpita se zagotavlja z omogočanjem prisotnosti drugih študentov na izpitu.

157. člen(ocenjevanje)

Izpit ocenjuje posamezen visokošolski učitelj ali izpitna komisija. Izpit se opravlja pred komisijo v primerih, določenih s statutom, študijskim programom ali s tem pravilnikom.

Način opravljanja izpitov

63

158. člen (ustni izpit)

Ustni izpit se opravlja v obliki osebnega pogovora izpraševalca s študentom. Ustni izpit traja največ 45 minut za posameznega študenta. Ustni izpit lahko poteka posamično ali skupno za več študentov hkrati.

Ocena ustnega izpita se razglasi na dan opravljanja izpita.

159. člen(pisni izpit)

Pisni izpit se opravlja v obliki klavzurne naloge.

Pisni izpit traja najmanj eno šolsko uro (posamični izpit) in največ tri šolske ure (skupinski izpit).

Ocenjevalec izpita je dolžan najkasneje v desetih dneh od dneva opravljanja izpita, če gre za posamičen izpit, v primerih skupinskega ali kombiniranega izpita pa najkasneje v dvajsetih dneh od dneva opravljanja zadnjega ali zadnjega dela izpita Referatu posredovati izpitne ocene in rešene izpitne naloge. Referat izpitne ocene vnese v bazo podatkov, ki so vidni tudi v študentovem e-indeksu. Izpitne ocene v bazo podatkov lahko vnese tudi nosilec predmeta.

V kolikor profesor izpitnih nalog, ki so mu bile poslane po pošti ne dvigne in se le-te vrnejo na Fakulteto, se rešene izpitne pole pošlje alternativnemu ocenjevalcu. Slednji rezultate izpitov poda v potrditev Študijski komisiji.

Študent ima pravico vpogleda v svoj ocenjeni pisni izdelek in dobiti pojasnilo o doseženem rezultatu. Pravico vpogleda v pisni izdelek lahko zahteva v roku petnajst dni od objave izpitne ocene, v času pogovornih ur ali v posebej določenem terminu.

Pisne izpitne naloge hrani Referat eno leto od dneva opravljanja izpita.

Tretji, četrti in peti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za ostale oblike izpitov.

160. člen(diferencialni izpit)

Študentje II. stopnje, ki v dodiplomskem študiju niso pridobili pravne izobrazbe oziroma izobrazbe s področja managementa in nepremičnin, morajo v skladu z določili študijskega programa opravljati enega ali več izpitov iz diferencialnih predmetov.

64

Vsebina izpita iz diferencialnega predmeta je določena z učnim načrtom za istoimenski predmet na dodiplomskem študijskem programu.

Če študent diferencialnega izpita ne opravi, ga lahko ponovno opravlja, pri čemer ne velja omejitev števila opravljanj, ki velja za ostale izpite.

161. člen (»take home« izpit)

Če se izpit opravlja kot t.i. »take home« izpit, študent dobi izpitna vprašanja in navodila za izdelavo izpitne naloge preko študentskega informacijskega sistema.

Študent mora izdelati in oddati izpitno nalogo iz prejšnjega odstavka v obliki in v roku, ki ju določi nosilec predmeta. Rok za izdelavo ne sme presegati štirinajst dni od dneva objave izpitnih vprašanj in navodil v študentskem informacijskem sistemu.

Če študent nima možnosti, da bi dobil izpitna vprašanja in navodila za izdelavo izpitne naloge preko študentskega informacijskega sistema, mu nosilec predmeta na njegovo pisno prošnjo lahko odobri drug ustrezen način prevzema vprašanj in oddaje naloge.

162. člen(pisni in ustni izpit)

Če se izpit opravlja kot pisni in ustni izpit, se opravlja najprej v obliki klavzurne naloge in nato v obliki osebnega pogovora z izpraševalcem. Ustni in pisni del tvorita celoto, ki se zaključi z enotno oceno.

Če se izpit opravlja kot pisni in ustni, se razpored ustnih izpitov objavi hkrati z oceno pisnega dela izpita. Ustni del izpita se mora začeti najkasneje deseti dan po opravljanju pisnega dela izpita, končati pa najkasneje v petih dneh po začetku.

163. člen(kombinirani izpit)

Kombinirani izpit je kombinacija pisnega izdelka (kolokvija ali seminarske naloge), ki je pogoj za pristop k pisnemu izpitu, in pisnega izpita, pri čemer se ocena pisnega izdelka upošteva pri končni oceni pisnega izpita.

Pisni izdelek iz prejšnjega odstavka je lahko predmet predstavitve v okviru vaj na dodiplomskem študiju pri posameznem predmetu, pri čemer se določen del vaj nameni izdelavi pisnega izdelka.

65

164. člen(seminarska naloga)

Seminarska naloga je lahko pogoj za pristop k izpitu, če je tako določeno s študijskim programom. Ocena seminarske naloge se lahko upošteva tudi pri končni oceni iz posameznega predmeta.

Če se del izpita ali izpit opravlja v obliki seminarske naloge, nosilec predmeta določi rok, do katerega je potrebno oddati odgovore na postavljena vprašanja oziroma oddati seminarsko nalogo na določen naslov.

Seminarska naloga mora biti pripravljena v skladu s pravili, ki urejajo citiranje.

165. člen(Kolokvij)

Kolokvij je oblika sprotnega preverjanja znanja. Kolokvij je lahko ustni ali pisni. Opravljen kolokvij je lahko pogoj za pristop k izpitu, če tako določi nosilec predmeta ali je tako določeno s študijskim programom. Ocena kolokvija se lahko upošteva tudi pri končni oceni iz posameznega predmeta.

Seminarska naloga za 2 KT

166. člen(izbira teme seminarske naloge)

Temo seminarske naloge študent lahko izbere in prijavi izmed obveznih in izbirnih predmetov posameznega letnika na podlagi dogovora z nosilcem predmeta, v okvir katerega sodi tema.

167. člen(prijava teme seminarske naloge)

Študent prijavi seminarsko nalogo na obrazcu (Priloga 13), ki ga v elektronski obliki ali po pošti pošlje v Referat najkasneje do 31. avgusta tekočega študijskega leta. Iz prijave mora biti razvidno, da z izbrano temo soglaša nosilec predmeta.

66

Dva ali več študentov ne more prijaviti iste teme seminarske naloge. Izjemoma lahko nosilec predmeta dovoli dvema ali več študentom, da se odločijo za obdelavo posameznih med seboj različnih vidikov iste teme.

Če dva ali več študentov prijavi isto temo, odloči nosilec predmeta, kateri prijavitelj ima prednost glede na čas prijave.

Evidenco o prijavljenih temah seminarskih nalog vodi nosilec predmeta, evidenco vseh prijavljenih tem pa Referat.

168. člen(izdelava seminarske naloge)

Glede tehničnih zahtev, strukture, citiranja, opomb in navajanja uporabljene literature ter virov se za izdelavo seminarske naloge smiselno uporabljajo Navodila za sestavo študijskih in znanstvenih nalog.

Seminarska naloga ima praviloma obseg ene avtorske pole (30.000 znakov vključno s presledki).

Seminarska naloga mora biti lektorirana ali pa ji študent priloži izjavo, da prevzema odgovornost za slovnično in jezikovno pravilnost besedila, odda pa se v dveh izvodih preko Referata v oceno nosilcu predmeta. En izvod morata biti mehko vezan s spiralo, drugi pa mora biti oddan v elektronski obliki v Referat.

169. člen(ocena seminarske naloge)

Seminarsko nalogo oceni nosilec predmeta na obrazcu (Priloga 13) in oceno sporoči v Referat, ki jo vpiše v elektronski indeks študenta.

Če nosilec predmeta oceni, da oddana seminarska naloga ne zadostuje za pozitivno oceno, lahko študentu sporoči, kako jo je treba popraviti in dopolniti, lahko pa mu naloži, naj izdela novo seminarsko nalogo. Če se pri popravi in dopolnitvi oziroma pri izdelavi nove seminarske naloge tema naloge ne spremeni, ni potrebna ponovna prijava teme.

Pogoji za pristop k izpitu

67

170. člen (pravica opravljati izpit)

Študent praviloma lahko pristopi k izpitu, ko opravi vse obveznosti iz predmeta, ki jih določa študijski program, vendar k izpitu istega predmeta največ štirikrat v istem študijskem letu.

Stroške opravljanja izpita pri morebitnih diferencialnih predmetih ter stroške četrtega in vseh nadaljnjih ponavljanj izpitov v vpisanem letniku, se plača do prijave na izpit na podlagi prejete ponudbe (upoštevajoč prijavne in odjavne roke). Če se študent uspešno odjavi od izpita se plačani znesek upošteva pri prijavi za naslednji izpitni rok v vpisanem letniku.

V kolikor študent izgubi status, mora pred opravljanjem manjkajoče obveznosti, le to poravnati po sistemu manjkajočih kreditnih točk.

Študentu se ocena opravljenega izpita ne vpiše dokler ne poravna finančnih obveznosti.

Ocenjevanje izpitov

171. člen(ocene)

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami:

10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami); 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 – (prav dobro: solidni rezultati); 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami); 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5 – 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Študent uspešno opravi izpit, če dobi oceno vsaj zadostno (6) do vključno odlično (10).

Izpitni roki

172. člen (redni in izredni roki)

Študent opravlja izpite v rednih in izrednih izpitnih rokih.

68

V študijskem letu so na I. stopnji štiri izpitna obdobja, in sicer: december, marec, maj/junij in avgust/september, na II. in III. stopnji pa tri izpitna obdobja, in sicer: januarja, maj/junij in avgust/september.

V vsakem izpitnem obdobju Referat razpiše en izpitni rok na lokacijo izvajanja predavanj.

Na predlog nosilca predmeta lahko Dekan določi za posamezen predmet en izredni izpitni rok, pri tem upošteva možnost izvedbe izrednega izpitnega roka. Izredni izpitni rok ne sme ovirati izvedbe študijskega procesa, to je predavanj in vaj.

Referat pripravi seznam izpitnih rokov za celotno študijsko leto in ga pred začetkom študijskega leta objavi v študentskem informacijskem sistemu. Fakulteta si pridržuje pravico do spremembe lokacije in ure opravljanja izpitov.

Predčasno opravljanje izpita

173. člen (predčasno opravljanje izpitov iz višjega letnika)

Študent (dodiplomskega študija – I. stopnja), ki je v tekočem študijskem letu opravil vse študijske obveznosti za predhodni letnik (60 kreditnih točk) ter najmanj polovico študijskih obveznosti za tekoči letnik (najmanj 30 kreditnih točk), lahko opravlja izpite iz predmetov višjega letnika na podlagi pozitivnega sklepa Študijske komisije.

Študent (dodiplomskega študija – I. stopnja) lahko, na podlagi pozitivne sklep Študijske komisije, opravlja izpite iz predmetov višjega letnika, tudi v primeru ko ne izpolnjuje kriterijev iz prejšnjega odstavka, če je v tekočem študijskem letu opravil obveznosti za predhodni in tekoči letnik v vrednosti najmanj 90 kreditnih točk ter mu za izpolnitev vseh obveznostih iz predhodnega letnika primanjkujejo le opravljene seminarske naloge.

Študent ( podiplomskega študija – II. stopnja), ki je v tekočem študijskem letu opravil najmanj 38 kreditnih točk ter morebitne diferencialne izpite, lahko opravlja izpite iz predmetov višjega letnika na podlagi pozitivnega sklepa Študijske komisije.

Študent (podiplomskega študija – Pravo III. stopnja), ki je v tekočem študijskem letu opravil vse študijske obveznosti za prvi letnik (60 kreditnih točk), lahko opravlja izpite iz predmetov višjega letnika na podlagi pozitivnega sklepa Študijske komisije.

69

Študent (podiplomskega študija – Pravo in managementa nepremičnin III. stopnja), ki je v tekočem študijskem letu opravil študijske obveznosti za prvi letnik v višini 42 kreditnih točk, lahko opravlja izpite iz predmetov višjega letnika na podlagi pozitivnega sklepa Študijske komisije.

Študent (podiplomskega študija – Pravo in managementa nepremičnin III. stopnja), ki je v tekočem študijskem letu opravil vse študijske obveznosti za prvi in drugi letnik (120 kreditnih točk), lahko opravlja izpite iz predmetov višjega letnika na podlagi pozitivnega sklepa Študijske komisije.

174. člen (predčasno opravljanje izpitov iz istega letnika)

Študent lahko opravlja izpite letnika, v katerega je vpisan, tudi predčasno, to je, preden so izvedena predavanja in vaje pri predmetu. Predčasno opravljanje izpita dovoli Študijska komisija na pisno prošnjo študenta in po predhodnem soglasju nosilca predmeta.

Predčasno opravljanje izpitov je mogoče v rednih izpitnih obdobjih.

Ponavljanje izpita

175. člen (število ponavljanj)

Študent, ki izpita prvič ni opravil uspešno, lahko izpit brezplačno ponavlja dvakrat. Četrti in peti pristop na izpit sta plačljiva skladno s cenikom Fakultete.

Za ponavljanje se ne šteje ponovno opravljanje izpita na podlagi ugodne odločitve o pritožbi zoper izpitno oceno.

Študent lahko pristopi v istem študijskem letu k izpitu največ štirikrat.

176. člen1 (komisijski izpit)

1 Sklep UO št. 15/13-DR

70

Šesti in vsak nadaljnji pristop na izpit se opravljajo pred komisijo. Opravljanje komisijskega izpita se lahko izvede kadar koli v tekočem študijskem letu.

Komisija ima dva člana (nosilec predmeta in član), ki ju imenuje Dekan.

Komisijski izpit se izvaja v pisni in ustni obliki. Pisni izdelek je potrebno priložiti zapisniku o opravljanju izpita. Komisija ugotovi rezultat pisnega izpita. Nato na ustnem delu izpita preveri in dokončno oceni znanje študenta. Pisni del izpita traja največ 45 minut, ustni del izpita pa največ 30 minut.

Stroške opravljanja komisijskega izpita je študent dolžan poravnati po veljavnem ceniku.

Ponovno opravljanje izpita zaradi izboljšanja ocene

177. člen (izboljšanje ocene)

Študent, ki je izpit pri določenem predmetu že uspešno opravil, želi pa pridobiti višjo oceno je lahko enkrat ponovno ocenjen pri posameznem predmetu, upoštevajoč da lahko ponovno opravlja največ tretjino izpitov posameznega letnika. Izpite lahko opravlja v rednih izpitnih rokih.

O ponovnem opravljanju že opravljenih izpitov odloča Študijska komisija na podlagi pisne prošnje študenta.

Če študent pri ponavljanju izpita doseže nižjo oceno kot pri predhodnem opravljanju, velja ocena, dosežena pri prvem opravljanju izpita.

Študent, ki želi biti ponovno ocenjen, se mora ponovno prijaviti na izpit.

Ponovno ocenjevanje je plačljivo.

Prijava k izpitu

178. člen (način prijave)

71

Študenti se na vse razpisane izpitne roke prijavljajo preko računalniškega študentskega informacijskega sistema, izjemoma pa pisno preko Referata. Študent mora v tem primeru v Referat oddati obrazec za prijavo na izpit.

Za študente, ki morajo za pristop k izpitu izpolnjevati posebne pogoje, so ti pogoji, navodila in obrazci za prijavljanje, objavljeni preko študentskega informacijskega sistema.

Če študent nima možnosti, da bi se prijavil na izpitni rok na način iz prvega odstavka tega člena, mu Dekan na njegovo pisno prošnjo lahko odobri drug ustrezen način prijave.

179. člen (rok za prijavo)

Zadnji dan za prijavo k izpitu je štiri dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. V rok za prijavo se šteje tudi dan izpita.

V primeru okvare računalniškega študentskega informacijskega sistema se študent k izpitu prijavi preko obrazca za prijavo na izpit, ki jo preko elektronske pošte pošlje v Referat.

180. člen (kraj in čas opravljanja)

Tri dni pred izpitom Referat pripravi seznam prijavljenih študentov za posamezni izpit.

Študent, ki se je prijavil na izpit, mora najkasneje na dan izpita ponovno preveriti, v katero skupino je razvrščen ter kraj in uro opravljanja izpita.

Odjava izpita

181. člen (rok za odjavo)

Zadnji dan za odjavo prijave na izpit je štiri dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. Študent se odjavi preko študentskega informacijskega sistema, izjemoma pa pisno preko Referata. V rok za odjavo se šteje tudi dan izpita.

V primeru okvare računalniškega študentskega informacijskega sistema mora študent odjavo od izpita nemudoma sporočiti preko elektronske pošte v Referat.

72

182. člen (odstop)

V primeru, da študent ne pride na izpit, pa se od izpita ni odjavil v predpisanem roku, se mu izpitni rok upošteva, v zapisnik o opravljanju izpita se vpiše NP (ni pristopil).

Če študent zaradi opravičljivih razlogov ne pristopi k izpitu in se od izpita pravočasno ne odjavi, se šteje, da je izpit pravočasno odjavil. Upravičene razloge, zaradi katerih kandidat ni pristopil k izpitu, mora študent sporočiti v Referat najkasneje v roku treh dni po razpisanem izpitnem roku, na katerega je bil prijavljen, vendar se ga ni udeležil.

Kot opravičljiv razlog se šteje zadržanost, utemeljena z ustreznim potrdilom, kot je npr. zdravniško potrdilo, potrdilo o službeni zadržanosti ali o zadržanosti zaradi smrti v družini.

Potek pisnega izpita, izpitni red in kršitve izpitnega reda

183. člen (izvajanje izpita)

Znanje iz posameznega predmeta na izpitu preverja in ocenjuje nosilec predmeta, po dogovoru z nosilcem predmeta pa tudi drug habilitirani učitelj.

Izvajanje pisnega izpita nadzoruje nosilec predmeta, po dogovoru z nosilcem predmeta pa tudi drug pedagoški sodelavec Fakultete. Ustni izpit lahko poteka posamično ali s skupino študentov.

V kolikor se izpitna vprašanja tiska v Referatu, mora nosilec le te na Fakulteto poslati vsaj osem dni pred razpisanim izpitnim rokom. Če na dan razpisanega izpitnega roka vprašanj ni v Referatu se pozove alternativnega ocenjevalca, da pripravi izpitna vprašanja.

V kolikor se nosilec predmeta ne more udeležiti ustnega izpita, se pozove alternativnega ocenjevalca, ki izvede ustni izpit. Alternativni ocenjevalec pripravi zapisnik o poteku ustnega izpita s predlogom ocene. Oboje poda v potrditev Študijski komisiji.

Izvajalec izpita odgovarja za izvedbo izpita in mora zagotoviti ustrezno organizacijo in kakovosten nadzor nad opravljanjem pisnega izpita ter ustrezen potek ustnega izpita.

Po začetku opravljanja izpita pristop k izpitu ni več mogoč.

73

V primeru iz 3. odstavka tega. člena tega pravilnika alternativni ocenjevalec oceni izpite ter rezultate izpitov poda v potrditev Študijski komisiji.

V primeru iz 4. odstavka tega člena tega pravilnika alternativni ocenjevalec pripravi zapisnik o poteku ustnega izpita s predlogom ocene. Oboje poda v potrditev Študijski komisiji.

184. člen (ugotavljanje prisotnosti)

Izvajalec pisnega izpita pred začetkom izpita preveri prisotnost študentov na podlagi razporeda prijavljenih študentov, ki ga pripravi Referat in ga izroči izvajalcu izpita praviloma na dan izvajanja izpita.

Izvajalec ustnega izpita pred začetkom izpita preveri istovetnost študenta ter njegovo prisotnost na podlagi razporeda prijavljenih študentov, ki ga pripravi Referat in ga izroči izvajalcu izpita praviloma na dan izvajanja izpita.

Izvajalec izpita označi prisotnost na razporedu. Podpisan razpored po zaključku izvajanja izpita priloži k izpitnim nalogam in vse skupaj posreduje Referatu, ta pa nosilcu predmeta.

Študenti, ki niso uvrščeni na seznam za opravljanje izpita, izpita ne morejo opravljati, razen v primeru, ko menijo, da je prišlo pri pripravi seznama do napake in da imajo pravico opravljati izpit; v takšnem primeru se jim dovoli opravljanje izpita, pri tem pa se jih opozori, da se bo pravica opravljanja izpita ugotavljala naknadno.

Študent mora imeti pri izpitu študentsko izkaznico, osebno izkaznico ali potni list ali izjemoma drug osebni dokument s sliko, da lahko izvajalec izpita preveri njegovo identiteto. Študentu, ki nima nobenega od teh dokumentov, se opravljanje izpita ne dovoli.

185. člen (izpitne pole in vprašanja)

Na pisnem izpitu se izpitna vprašanja posredujejo študentom praviloma v pisni obliki.

Izpitne pole, na katerih niso zapisana izpitna vprašanja, izroči izvajalcu izpita Referat praviloma na dan razpisanega izpitnega roka. Na izpitni poli mora biti žig Fakultete.

Neuporabljene žigosane izpitne pole vrne izvajalec izpita po zaključku izpita v Referat.

74

186. člen (izpitni red)

Študent razen študijskega materiala, ki jim ga izvajalec izpita izrecno dovoli, ne sme imeti pri opravljanju izpita nobenega drugega študijskega gradiva ali pripomočka. Za hujšo kršitev izpitnega reda gre, če se ugotovi:

– prepisovanje in komunikacija z drugimi študenti oziroma že poskus prepisovanja in komunikacije z drugimi študenti;

– uporaba zvezkov, knjig, folij ali drugih pripomočkov, razen če nosilec predmeta ne določi drugače;

– uporaba mobilnih telefonov ali drugih telekomunikacijskih naprav;– da namesto prijavljenega študenta opravlja izpit nekdo drug.

Za lažjo kršitev izpitnega reda gre, če študent moti potek izpita.

187. člen (evidentiranje kršitve)

Izvajalec izpita v primeru ugotovitve obstoja kršitve izpitnega reda kandidatu takoj prepove nadaljnje izvajanje izpita. O ugotovljeni kršitvi izvajalec izpolni in podpiše obrazec o kršitvi, ki ga posreduje nosilcu predmeta.

Nosilec predmeta na zapisniku o opravljanju izpita vpiše oceno 1, ne glede na to ali je podan samo poizkus ali dejanska kršitev, pa mora primer skupaj z izpolnjenim in podpisanim formularjem v roku sedmih dni po opravljanju izpita odstopiti Dekanu.

O uvedbi disciplinskega postopka odloči Dekan. Dekan postopa skladno z določbami tega pravilnika, ki urejajo disciplinsko odgovornost študentov.

188. člen (oddaja izpitne naloge)

Ko študent zaključi z opravljanjem izpita, izpitno nalogo odda izvajalcu izpita in zapusti predavalnico. Če bi odhod motil potek izvajanja izpita, lahko izvajalec izpita odredi, da študent, ki je zaključil z opravljanjem izpita, počaka na svojem mestu do poteka časa za opravljanje izpita.

Izpitno nalogo mora študent oddati tudi v primeru, da na zastavljena vprašanja ni odgovoril.

75

Vodenje evidence opravljenih izpitov

189. člen (zapisnik o izpitu)

Ocenjevalec izpitov mora oddati zapisnik z vpisanimi ocenami Referatu takoj po zaključenih ustnih izpitih oziroma takoj, ko vpiše ocene pisnih izpitov. Ocenjevalec izpitov mora skupaj z zapisnikom oddati tudi rešene izpitne pole.

V primeru pisnih izpitov mora biti zapisnik z ocenami oddan Referatu v rokih iz 3. odstavka 159. člena tega pravilnika.

Ocen, ki so vpisane v zapisnik o izpitu, ni dovoljeno popravljati, razen če je ocenjevalec izpitov pomotoma vpisal napačno oceno. Ob vsakem naslednjem opravljanju izpita se nova ocena vpiše v nov zapisnik.

190. člen (vpis ocene)

Referat vpiše ocene v računalniško evidenco opravljenih študijskih obveznosti. Nosilec predmeta lahko tudi sam vpiše ocene v računalniško evidenco, vendar mora kljub temu izpolnjen in podpisan zapisnik o izpitu oddati v Referat.

Če Referat ugotovi nepravilnosti, obvesti o tem nosilca predmeta in Dekana.

Razveljavitev izpita

191. člen (razveljavitev)

Če je študent pristopil k izpitu, ki ga ni imel pravice opravljati, Dekan razveljavi pozitivno oceno izpita.

Študent, ki mu je bil izpit razveljavljen, lahko ponovno pristopi k opravljanju izpita, ko izpolni pogoje za pristop po določbah tega pravilnika.

76

Ugovor zoper oceno

192. člen (vložitev ugovora)

Zoper oceno, ki jo je študent prejel na izpitu, lahko ugovarja. Obrazložen ugovor lahko študent vloži v roku štirih dni od dneva vpogleda v izpit. Vpogled v izpit študent lahko zahteva v roku petnajstih dni po prejemu ocene. Fakulteta je dolžna pisni izdelek priskrbeti v roku osmih dni po zaprosilu.

193. člen (predhodni postopek)

Referat nemudoma posreduje pritožbo nosilcu predmeta.

Če nosilec predmeta v treh dneh po prejemu pritožbe Referatu sporoči, da namerava oceno spremeniti ali da je pri vpisu v zapisnik prišlo do napake, nosilec ravna po tretjem odstavku 189. člena tega pravilnika.

194. člen (komisija)

Če nosilec predmeta v treh dneh po prejemu pritožbe Referatu sporoči, da ni razloga za spremembo ocene ali če ne sporoči ničesar, Referat o tem obvesti Dekana, ki nemudoma imenuje dvočlansko komisijo in določi predsednika le-te. Nosilec predmeta ne more biti član komisije.

Če je vložena pritožba zoper oceno pri ustnem izpitu, komisija v sedmih dneh po svojem imenovanju ponovno izpraša in oceni študenta. O ustnem izpitu predsednik komisije pripravi zapisnik, ki ga posreduje Dekanu.

Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu, komisija v sedmih dneh po svojem imenovanju pregleda in ponovno oceni študentov pisni izdelek. O pisnem izpitu predsednik komisije pripravi zapisnik, ki ga posreduje Dekanu.

Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru, če je izpit pisen in usten.

195. člen

77

(sklep) Na podlagi zapisnika iz drugega ali tretjega odstavka prejšnjega člena izda Dekan sklep o pritožbi.

Sklep iz prejšnjega odstavka je dokončen.

Priznanje formalnega in neformalnega izobraževanja

196. člen (priznanje obveznih predmetov)

Študent, ki je pred vpisom na Fakulteto opravil predmete v okviru akreditiranega študijskega programa na drugem visokošolskem zavodu, lahko zaprosi za priznanje predmetov, če so bili opravljeni na isti stopnji in ravni akreditiranega programa, kot so vpisani na Fakulteti.

Vloga za priznanje izpita se vloži na obrazcu, ki je dostopen preko študentskega informacijskega sistema in v Referatu (Priloga 14). V vlogi mora študent jasno in določno navesti, pri katerem predmetu želi priznanje izpita. Vlogi je treba priložiti učni načrt predmeta in potrdilo o opravljenem izpitu pri tem predmetu, ki ga izda visokošolski zavod, pri katerem je opravil izpit.

Vloga za priznanje izpitov mora biti podana ob vpisu na Fakulteto. Naknadno priznavanje obveznih predmetov je plačljivo plačljivo.

197. člen (priznanje izbirnih predmetov)

Če študent prosi za priznanje izpita, ki ga je opravil v času, ko je vpisan na Fakulteti, na drugemvisokošolskem zavodu, se mu tak izpit lahko prizna samo kot opravljen izpit pri izbirnempredmetu.

Izbirni predmet se prizna v obsegu kreditnih točk (v nadaljevanju KT) in ne kot predmet za predmet. Izbirni predmet ne sme biti podoben ali identičen predmetu, ki ga je študent že opravil na Fakulteti.

198. člen (priznanje neformalnih oblik izobraževanja)

78

V skladu z akreditiranim študijskim programom lahko na prošnjo študenta in po predhodnem mnenju nosilca predmeta, Študijska komisija prizna tudi vsebine strokovnega izpita opravljenega izven akreditiranih študijskih programov za izbirni predmet ali del izbirnega predmeta, pri čemer je moral študent strokovni izpit opraviti praviloma na isti ravni izobrazbe, kot je predmet ali del predmeta, za katerega uveljavlja priznanje.

O priznanju odloča na prošnjo študenta Študijska komisija, pri čemer predhodno mnenje o priznanju poda nosilec predmeta. Študent lahko uveljavlja določeno izpopolnjevanje oziroma strokovni izpit le enkrat v okviru istega študijskega programa.

Na podlagi neformalnega izobraževanja (projekti, elaborati, objave in druga avtorska dela, aktivna udeležba na poletni šoli), lahko kandidat nadomesti do 12KT na posamezen letnik, ki nadomestijo izbirne predmete ali seminarske naloge, predvidene po študijskem programu.

199. člen (odločanje o priznanju izpita)

Študijska komisija na svoji prvi naslednji seji po prejemu prošnje za priznanje odloči o priznanju izpita. Pred odločitvijo o priznanju izpita mora pridobiti pisno mnenje nosilca predmeta, pri katerem naj bi se izpit priznal.

Nosilec v svojem mnenju navede:- da izpit prizna v celoti; - da izpit prizna delno, v tem primeru navede učne vsebine, iz katerih mora študent

opravljati izpit; - da izpita ne prizna.

Sklep Študijske komisije o priznanju ali delnem priznanju izpita se vnese v evidenco opravljenih obveznosti študenta.

Priznanje opravljenih obveznosti pred vpisom na doktorski študij

200. člen (priznavanje znanj, pridobljenih pred vpisom)

Študentu se lahko v obliki KT prizna pridobljeno znanje, usposobljenosti ali zmožnosti, ki po vse-bini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno specifičnim kom-petencam, določenim s študijskim programom.

79

Po prejšnjem odstavku se lahko priznajo znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s for-malnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Pri priznavanju se:

- upoštevajo spričevala in druge listine (listine o končanih tečajih in drugih oblikah izo-braževanja in usposabljanja);

- ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov (možnost opravljanja študijskih obveznosti – izpitov, kolokvijev, seminarskih nalog, z ocenjevanjem izdelkov, projektov, izumov, patentov, ki jih je študent izdelal ali prijavil pred vpisom;

- upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.

O priznanju znanja, usposobljenosti ali zmožnosti po prejšnjem odstavku tega člena kot opravl-jenih študijskih obveznostih odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. K vlogi morajo biti priložena verodostojna spričevala ali druge listine, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebine teh znanj, doseženih po izpolnitvi pogojev za vpis na doktorski študij oziroma izven zahtev študija na prvi in drugi stopnji. Če komisija vlogi ugodi, ovrednoti priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS.

201. člen (priznavanje posameznih obveznosti)

Študentu se na podlagi izkazanih listin opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, objava in druga avtorska dela) lahko prizna do 30 KT, ki lahko nadomesti predmet študijskega pro-grama. O priznavanju in številu priznanih KT odloča Študijska komisija.

Priznanje opravljenih obveznosti na podlagi opravljene prakse

202. člen (praksa)

Na dodiplomskih programih lahko študentje del kreditnih točk pri posameznih obveznih in izbirnih predmetih na podlagi dogovora z nosilcem predmeta pridobijo tudi s prakso (skladno s posameznim predmetnim področjem), vendar največ pri predmetih v skupni vrednosti šest kreditnih točk v posameznem letniku ter največ v skupni višini dvanajst kreditnih točk v celotnem študijskem programu.

Na podiplomskih programih se z izvajanjem prakse na podlagi dogovora z nosilcem predmeta lahko nadomesti izdelava seminarske naloge ali drugega projekta v okviru posameznega predmeta, mogoče pa je s prakso nadomestiti tudi posamezne izbirne predmete, vendar največ v višini dvanajst kreditnih točk v celotnem študijskem programu.

Nosilci predmetov so avtonomni pri določanju možnosti nadomeščanja kreditnih točk s prakso.

80

Druge oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

203. člen (določitev)

S študijskim programom so lahko določene tudi druge oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, natančneje jih določijo učni načrti posameznih predmetov.

81

VII. Obvezna praksa

204. člen (opredelitev in namen)

Praksa predstavlja obvezno in vnaprej načrtovano prvino visokošolskega študijskega programa.

Namen strokovne prakse je, da se študentje seznanijo z delom in poslovanjem določenega podjetja ali organizacije, pri čemer uporabljajo in preizkusijo znanje, pridobljeno tekom študija pri obdelavi določenega pravno-tehničnega problema npr. skozi projektni vidik, tržni vidik, vodstveni vidik ipd.

205. člen (trajanje)

Obvezna strokovna praksa traja tri tedne ter se praviloma opravlja strnjeno, lahko pa na predlog študenta tudi v dveh delih v prej omenjenem obdobju, ob pogoju, da se s tem strinja podjetje ali organizacija, kjer bo opravljena praksa, ter mentor na fakulteti.

206. člen (dolžnost zagotavljanja mesta)

Mesto za prakso si priskrbi študent. Le v primeru, ko si študent ne more zagotoviti mesta, mu pri tem pomaga fakulteta.

207. člen (mentor)

Študent si je dolžen poiskati mentorja med pedagoškimi sodelavci fakultete. Dolžnost pedagoških delavcev je, da sprejemajo navedeno mentorstvo. Pri iskanju mentorja mora študent upoštevati področje, na katerem dela pedagoški učitelj. Upoštevana mora biti tudi potreba po smotrni porazdelitvi mentorstva med pedagoškimi sodelavci fakultete.

208. člen (program dela in obrazec za prijavo)

Mentor in študent skupaj sestavita okvirni program dela za študenta v času opravljanja prakse ter opredelita strokovni problem, ki ga bo študent obdelal na praksi.

Predlog okvirnega programa dela sporoči študent podjetju ali organizaciji, kjer bo opravljal prakso, v morebitno dopolnitev. Na podlagi predloga okvirnega programa dela se v podjetju ali organizaciji, kjer bo študent opravljal prakso, študentu določi svetovalca.

82

Študent mora pred opravljanjem prakse izpolniti obrazec za prijavo (Priloga 15), ki ga podpišeta tudi svetovalec v podjetju ali organizaciji, kjer bo študent opravljal prakso in mentor na fakulteti. Okvirni program dela ter izpolnjeni obrazec študent odda v referat Fakultete.

209. člen (obveznosti po opravljeni praksi)

Po opravljeni strokovni praksi, najpozneje pa do prijave diplomskega dela, odda študent v Referat Fakultete:

obrazec prijava strokovne prakse, potrdilo podjetja, kjer je opravljal prakso (iz potrdila mora biti razvidno, kdaj je opravljal

prakso, kdo je bil njegov svetovalec ter v katerih organizacijskih enotah je opravljal prakso),

pisno poročilo o praksi, kot pisno strokovno nalogo v zvezi s prakso v obsegu najmanj 5 strani in največ polovice avtorske pole, v skladu z napotki za pisanje poročila

Mentor pisno poročilo o praksi pregleda in lahko zahteva dopolnitve ali popravke. Pisno strokovno nalogo potrdi s svojim podpisom ter jo oceni kot uspešno ali neuspešno. Uspešno opravljena praksa se vpiše v indeks. Študent ne more pristopiti k zagovoru diplome brez uspešno opravljene strokovne prakse, vpisane v indeks.

210. člen (oprostitev opravljanja prakse)

Komisija za študijske zadeve lahko oprosti opravljanje prakse slušatelje, če so bili do vpisa na fakulteto zaposleni najmanj eno leto v podjetju ali organizaciji, kjer so opravljali naloge, ki bi bile lahko priznane kot opravljena strokovna praksa. Študent mora na fakulteto poslati pisno prošnjo z ustreznimi dokazili, ki jih na predlog komisije prouči določen fakultetni pedagoški sodelavec.

83

VIII. Disciplinska odgovornost študentov

Organi za vodenje postopkov zaradi kršitev dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti

211. člen (organi odločanja)

Na fakulteti vodij postopek in izreka ukrepe zaradi kršitev dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti študentov Disciplinska komisija (v nadaljevanju komisija) na prvi stopnji in Senat fakultete na drugi stopnji.

Odločitev drugostopenjskega organa je dokončna in lahko študent zoper njo vlaga pravna sredstva na pristojnem sodišču.

212. člen (sestava disciplinske komisije)

Komisijo sestavljajo trije člani, od katerih ima vsak svojega namestnika. Predsednika komisije in njegovega namestnika predlaga Upravni odbor izmed pedagoških delavcev. Drugega člana in njegovega namestnika predlaga dekan fakultete izmed uslužbencev tajništva fakultete. Tretjega člana in njegovega namestnika predlaga Študentski svet izmed študentov fakultete.

Na podlagi predlogov, Senat imenuje komisijo. Mandatna doba komisije je dve leti in se lahko ponovi.

Komisija vedno odloča v tričlanskih senatih.

Disciplinska odgovornost

213. člen (disciplinska odgovornost)

Študent, ki po svoji krivdi ne izpolnjuje svojih dolžnosti in obveznosti, določenih v predpisih in aktih Fakultete ali ne upošteva sklepov, sprejetih na Fakulteti, oziroma tistega, kar je odločila pooblaščena oseba, krši študijsko obveznost.

84

Kazenska odgovornost ne izključuje disciplinske odgovornosti, če pomeni to dejanje tudi kršitev študijskih dolžnosti oziroma obveznosti.

Kršitve študijskih obveznosti določajo zakon, statut, ta pravilnik in drugi splošni akti fakultete.

Študent odgovarja samo za tiste kršitve študijskih dolžnosti in obveznosti, ki so bile pred kršitvijo oziroma v času kršitve določene v zakonu, v statutu, v tem pravilniku ali v drugih splošnih aktih in za katere je bil predviden disciplinski ukrep.

Kršitve študijskih dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti

214. člen (vrste kršitev)

Kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti so lahko lažje ali hujše.

215. člen (lažje kršitve)

Lažje kršitve so:1. neprimerno vedenje, ki škodi ugledu Fakultete, 2. neprimeren odnos do študentov, učiteljev, mentorjev in drugih delavcev Fakultete3. dejanja, s katerimi študent krši ugled drugega študenta ali Fakultete, 4. oviranje drugih študentov v pedagoškem ali raziskovalnem procesu,5. dejanje iz 2. odstavka 186. člena tega pravilnika.

216. člen (hujše kršitve)

Hujše kršitve so:1. neizpolnjevanje dolžnosti, ki so opredeljene s statutom in pravilniki Fakultete, 2. dejanja iz 1. odstavka 186. člena tega pravilnika.3. dejanja, ki imajo znake kaznivih dejanj in se preganjajo po uradni dolžnosti, 4. hujše kršitve javnega reda in miru v prostorih Fakultete in prostorih ali na kraju, kjer se

izvaja pedagoški proces, 5. dajanje lažnih podatkov z namenom, da bi neupravičeno okoristil sebe ali koga drugega, 6. hujša kršitev reda in discipline na predavanjih, seminarjih, vajah ali v knjižnici, 7. poškodovanje premoženja fakultete, povzročeno naklepno ali iz velike malomarnosti, 8. ponarejanje uradnih listin, 9. vsako dejanje ali opustitev, ki bi lahko povzročila nevarnost za življenje ali zdravje

študentov, učiteljev in drugih delavcev fakultete,

85

10. večkratna ponovitev lažjih kršitev dolžnosti, 11. prihajanje na fakulteto v vinjenem stanju ali pod vplivom mamil oziroma uživanje

alkohola, mamil ali kajenje v prostorih fakultete ali na kraju, kjer se izvaja pedagoški proces,

12. prevara pri preverjanju znanja,13. neupoštevanje navodil referata, kar ima škodljive posledice za fakulteto.

Disciplinski ukrepi

217. člen (vrste ukrepov)

Za kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti se študentu lahko izreče eden od naslednjih disciplinskih ukrepov:

1. opomin, 2. prepoved opravljanja izpitov,3. ukor, 4. začasna izključitev iz fakultete.

218. člen (upoštevanje okoliščin)

Disciplinski organi morajo pri izrekanju disciplinskih ukrepov upoštevati:1. stopnjo odgovornosti študenta, 2. pogoje, v katerih je študent storil kršitev, 3. poprejšnje obnašanje študenta, 4. težo kršitve in posledice, ki so s kršitvijo nastale, 5. druge okoliščine, s katerimi poskušamo v prvi vrsti vzgojno vplivati na študenta.

219. člen (opomin)

Ukrep opomin se izreče za lažje kršitve in za tiste hujše kršitve, ki so milejše narave ali pa se ugotovi, da so obstajale take olajševalne okoliščine, da bo že z opominom dosežen namen disciplinskega ukrepa. Sklep o opominu se vroči študentu.

220. člen (prepoved opravljanja izpitov)

86

Ukrep prepovedi opravljanja izpitov se izreče študentu za hujše kršitve izpitnega reda. Disciplinska komisija lahko izreče naslednje sankcije:

- prepoved opravljanja izpita na naslednjem izpitnem roku,- prepoved opravljanja izpita na naslednjih dveh izpitnih rokih, če je bila pri študentu

drugič ugotovljena hujša kršitev izpitnega reda;

Če namesto prijavljenega študenta opravlja ali poskusi opravljati izpit drug študent Fakultete, se mu izreče enaka sankcija kot študentu, namesto katerega je opravljal ali poskusil opravljati izpit.

221. člen (ukor in začasna izključitev)

Ukrepa ukor in začasna izključitev iz fakultete se izrečeta študentu za hujše kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti ter nekatere hujše kršitve izpitnega reda.

Izključitev iz fakultete, ki sme glede na težo kršitve trajati od enega do pet let, se lahko izreče: če je študent namenoma ali iz velike malomarnosti s storitvijo ali z opustitvijo kršil

dolžnosti ali izpolnjevanje obveznosti in s tem povzročil večjo materialno škodo ali drugo za ugled fakultete večjo škodo,

če je ogrožal življenje in zdravje študentov in zaposlenih, če je bistveno oviral pedagoški, raziskovalni ali drug proces ali če mu je bil v zadnjih dveh letih za hujše kršitve že večkrat izrečen milejši ukrep ali če namesto prijavljenega študenta izpit opravlja ali poskusi opravljati kdo drug.

Če namesto prijavljenega študenta opravlja ali poskusi opravljati izpit drug študent Fakultete, se mu izreče enaka sankcija kot študentu, namesto katerega je opravljal ali poskusil opravljati izpit.

Študentu, ki je izključen, se vroči odločba, s katero se mu za določeno dobo prepove udeleževanje pri pedagoškem in raziskovalnem delu na fakulteti.

Disciplinski postopek

222. člen (pobuda in zahteva za uvedbo postopka)

Odgovornost študentov zaradi kršitve dolžnosti ali neizpolnjevanje obveznosti se ugotavlja v disciplinskem postopku pred disciplinskim organom.

87

Pobudo za uvedbo postopka lahko Dekanu ali od njega pooblaščeni osebi da vsak zaposleni na fakultete ali vsak študent fakultete.Postopek za ugotavljanje odgovornosti se začne na zahtevo Dekana.

Dekan vroči predsedniku disciplinske komisije zahtevo za vodenje disciplinskega postopka, iz katere je razvidno, zoper koga naj bi tekel disciplinski postopek in kaj se mu očita. Kopija zahteve za vodenje postopka se vroči tudi študentu, zoper katerega je vložena zahteva za vodenje postopka. Od trenutka vročitve zahteve za vodenje postopka predsedniku disciplinske komisije, mora biti študent obveščen o vseh dejanjih, ki potekajo v zvezi z disciplinskim postopkom zoper njega.

223. člen (pripravljalni postopek)

Potem, ko Dekan vloži zahtevo za začetek disciplinskega postopka, predsednik komisije ugotavlja, ali je zbranih zadosti dokazov za očitano dejanje ali pa je potrebno v pripravljalnem postopku zbrati dodatne listine, zaslišati predlagane priče in zbrati dodatne dokaze.

Če predsednik komisije oceni, da je prejel že z zahtevo za vodenje postopka zadosti dokazov, ki kažejo na to, da je študent res storil očitano dejanje, pripravljalni postopek ni potreben, če pa predsednik oceni, da dokazov ni zadosti, da so dvomljivi ali da so si celo v nasprotju, uvede pripravljalni postopek.

224. člen (obravnava)

Po opravljenem pripravljalnem postopku predsednik disciplinske komisije razpiše disciplinsko ali glavno obravnavo. Predsednik disciplinske komisije določi čas in kraj obravnave in določi, kateri dokazi se bodo izvedli na obravnavi. Če je bil izveden pripravljalni postopek, se na glavni obravnavi lahko ponovno izvedejo tudi dokazi, ki so bili izvedeni v pripravljalnem postopku.

Študent mora dobiti vabilo na obravnavo najmanj osem dni pred obravnavo.V vabilu se študenta, zoper katerega teče disciplinski postopek, obvesti, da lahko na glavno obravnavo pripelje s seboj pravnega zastopnika.

88

Študenta in priče, pa tudi izvedence, če je potrebno, se vabi na zaslišanja v pripravljalnem postopku ali na glavno obravnavo z vabili s povratnico, da se lahko ugotovi, ali so bila vabila vročena.

225. člen (zapisnik o zaslišanju)

Če se študenta zasliši v pripravljalnem postopku, oziroma če se opravi v zadevi, ki teče pred disciplinskim organom, kakršnokoli dejanje pred glavno obravnavno, je potrebno o tem napisati zapisnik.

226. člen (zapisnik o disciplinski obravnavi)

Zapisnik o disciplinski obravnavi mora vsebovati bistvene zapise o pomembnih dogodkih na obravnavi ter mora biti natančen in jedrnat.

227. člen (pogoji za začetek disciplinske obravnave)

Za začetek disciplinske obravnave morajo biti podani nekateri pogoji, ki jih mora preveriti predsednik disciplinske komisije. Ti pogoji se nanašajo na:1. disciplinsko komisijo, to je:

na njeno sestavo, na morebitne izločitve posameznih članov komisije, na navzočnost vseh članov komisije.

2. vabila, ki morajo biti pravočasno vročena, natančna in razumljiva. Vabiti je treba:

dekana, ki je vložil zahtevek za uvedbo disciplinskega postopka, študenta, ki je osumljen, da je kršil dolžnosti, njegovega zastopnika, če ga ima, priče in po potrebi izvedence.

V spisu morajo biti listinski dokazi o tem, da je bil študent v redu povabljen in da je vabilo dobil pravočasno.

3. poučitev študenta o njegovih pravicah v postopku, in sicer:

89

o tem, kakšna kršitev discipline mu je očitana, o pravici do zastopnika, o pravicah na obravnavi (da študent lahko postavlja vprašanja, daje predloge in

pripombe pričam, izvedencem, da ni dolžan pričati proti sebi, ipd.).

228. člen (glavna obravnava)

Ko predsednik disciplinske komisije ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za začetek glavne obravnave, napoti priče iz prostora, kjer poteka obravnava, objavi zadevo in prebere zahtevek za vodenje postopka.

Ko študent izjavi, da je razumel zahtevek za vodenje postopka, in da razume, kaj se mu očita, predsednik komisije začne z izvajanjem dokazov, ki so bili predlagani v zahtevku za vodenje postopka ali ki so bili zbrani v pripravljalnem postopku.

Študent, njegov zagovornik in člani komisije lahko razpravljajo o vsakem dokazu in postavljajo vprašanja pričam, ki jih predsednik komisije posamično vabi v prostor, kjer poteka obravnava. Predsednik komisije lahko sooči izjave posameznih prič.

229. člen (glasovanje)

Ko je dokazovanje zaključeno, komisija zapusti prostor, v katerem je potekala glavna obravnava in se posvetuje in glasuje o odgovornosti študenta za očitano dejanje.

230. člen (razglasitev odločitve)

Po opravljenem posvetovanju in glasovanju se disciplinska komisija vrne v prostor, kjer je potekala obravnava in razglasi odločitev komisije.

231. člen (ustavitev postopka)

V praksi lahko pride do primerov, ko bo potrebno disciplinski postopek ustaviti.Taki primeri so:

če poteče zastaralni rok za uvedbo in vodenje postopka, če organ, ki je zahteval začetek postopka, zahtevo umakne, če disciplinski organ ugotovi: da je bil študentu že izrečen ukrep za isto kršitve dolžnosti

in neizpolnjevanja obveznosti, da je bil študent pravnomočno oproščen zaradi iste kršitve

90

dolžnosti, da študent ne more biti odgovoren za kršitev dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti.

232. člen

(ugovor zoper sklep o ukrepu)Zoper odločbo disciplinskega organa prve stopnje lahko:

študent, njegov zagovornik ali vložnik zahteve za začetek postopka

v petnajstih dneh po vročitvi pisnega odpravka odločbe vloži ugovor na Senat fakultete.

233. člen (razlogi za ugovor)

Zoper odločbo disciplinskega organa se lahko ugovarja iz naslednjih razlogov: zaradi bistvene kršitve pravil postopka, zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi napačne uporabe materialnega prava.

234. člen (sklep drugostopenjskega organa)

Senat fakultete obravnava odločbo prve stopnje, tudi če ni vložen ugovor zoper odločbo disciplinske komisije, če je bil na prvi stopnji študentu izrečen ukrep začasne izključitve z visokošolskega zavoda.

Disciplinska komisija v primeru, da je bil vložen ugovor, povabi na sejo, na kateri namerava obravnavati študentov ugovor, študenta, njegovega zagovornika, če ga ima ter izvedence, če je to potrebno.

235. člen (obnova postopka)

Disciplinski postopek je mogoče obnoviti. Postopek se lahko obnovi iz naslednjih razlogov: če je z nezakonitim ravnanjem študentu odvzeta možnost udeležbe v postopku, če se disciplinska odločitev opira na krivo izpoved priče ali izvedenca, če se disciplinska odločitev opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je potrjena

neresnična vsebina, če je prišlo do odločitve zaradi kaznivega dejanja člana disciplinskega organa, če je bilo o isti kršitvi že dokončno odločeno,

91

če se opira disciplinska odločitev na pravnomočno odločbo sodišča, ali drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno razveljavljena,

če se izve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila v disciplinskem postopku izdana drugačna odločba,

če je pri izdaji odločbe disciplinskega organa sodeloval član, ki bi moral biti izločen.

Predlog za obnovo postopka lahko vloži študent, njegov zagovornik ali Dekan, ki je zahteval uvedbo disciplinskega postopka. V predlogu za obnovo postopka se morajo navesti razlogi, zaradi katerih se zahteva obnova, pa tudi dokazi, ki naj se izvedejo zaradi ugotovitve obstoječega razloga za obnovo postopka.

236. člen (roki za obnovo postopka )

Predlog za obnovo postopka se lahko vloži v roku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog, zaradi katerega se lahko obnovi disciplinski postopek.

Po preteku roka za zastaranje ni mogoče obnavljati disciplinskega postopka v škodo študenta.

Postopek v korist študenta se lahko obnovi tudi po preteku roka zastaranja, vendar največ v roku enega leta od dneva pravnomočnosti disciplinske odločitve.

237. člen (čas, v katerem pristojni organ vodi postopek)

Uvedba in vodenje postopka zastara pri lažjih kršitvah dolžnosti in neizpolnjevanju obveznosti študenta v treh mesecih, pri težjih kršitvah dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti študenta pa v šestih mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena.

Kadar ima kršitev značilnosti kaznivega dejanja, zastara začetek disciplinskega postopka po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev in storilca.

Izrečenega disciplinskega ukrepa ni mogoče izvršiti, če je minilo 60 dni od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.

92

IX. Priznanja in pohvale

238. člen (priznanja in pohvale)

Priznanja in pohvale Fakultete se podelijo študentom in diplomantom za njihove dosežke v času študija.

239. člen (kriteriji za pohvalo)

Pohvala Fakultete se podeli za nadpovprečno diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo. O podelitvi pohval odloča Študijska komisija.

Pohvale za naloge iz prejšnjega odstavka se podelijo ob podelitvi diplom študentom, ki so uspešno zaključili študij.

240. člen (kandidiranje za pohvalo)

Za pohvalo kandidirajo diplomske, magistrske in doktorske naloge, ki so bile ocenjene z odlično oceno, in ki z izvirnostjo in načinom obravnavane teme izstopajo izmed odličnih diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog. Kandidati za podelitev Pohvale za nadpovprečno diplomsko, magistrsko in doktorsko nalogo so študenti, ki so obranili diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo v obdobju med 1. 1. in 31. 12. leta, za katerega se priznanje podeljuje.

Predlog za Pohvalo lahko mentorji diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog podajo na Zapisnik o zagovoru, skupaj s kratko obrazložitvijo, ki ga podpišejo tudi člani Komisije za zagovor.

Povzetki pohvaljenih nadpovprečnih diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog se lahko objavijo v reviji Dignitas – slovenski reviji za človekove pravice.

93

X. Opravljanje študijskih obveznosti kot občan

Splošno

241. člen (status občana)

Občan je oseba, ki ni študent Fakultete, želi pa opravljati izpite iz predmetov predmetnikov študijskih programov, ki se izvajajo na fakulteti.

242. člen (dolžnost seznanitve)

Občan se je dolžen sam seznaniti z izvedbenim načrtom predmeta, načinom preverjanja in ocenjevanja znanja ter s kriteriji za ocenjevanje, študijskimi obveznostmi ter pogoji za pristop k pisnemu in/ali ustnemu izpitu.

Izpiti

243. člen (preverjanje in ocenjevanja znanja ter izpitni red)

Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na preverjanje in ocenjevanja znanja ter izpitni red se smiselno uporabljajo tudi za občane.

244. člen (finančne obveznosti občana)

Občan mora pred pristopom na izpit poravnati finančne obveznosti.

Finančna obveznost se določi tako, da se število kreditnih točk, ki jih ima izpit, pomnoži z vrednostjo kreditne točke. Vrednosti kreditnih točk so določene v Cenikih fakultete. Veljavni Ceniki za posamezni študijski program so objavljeni na spletni strani fakultete.

Plačilo finančne obveznosti krije enkraten pristop k izpitu. V kolikor občan prejme negativno oceno, oziroma se od izpita ne odjavi skladno s tem pravilnikom, mora pred prijavo na izpit ponovno poravnati finančne obveznosti.

245. člen

94

(oblika prijavnice na izpit)

Prijavnica (Priloga 16) na izpit mora vsebovati: osebne podatke občana (ime, priimek, stalno bivališče, kraj in datum rojstva, enotna

matična številka), podatke o študijskem programu, na katerem želi občan opravljati izpit, naziv predmeta iz katerega želi občan opravljati izpit, datum razpisanega izpitnega roka, lokacijo izvajanja izpitnega roka ter lastnoročni podpis občana.

Prijavnici na izpit mora biti priloženo dokazilo o poravnanih finančnih obveznostih.

246. člen (oblika odjavnice od izpita)

(1) Odjavnica (Priloga 17) od izpita mora vsebovati: osebne podatke občana (ime, priimek, stalno bivališče, kraj in datum rojstva, enotna

matična številka), podatke o študijskem programu, na katerem je želel občan opravljati izpit, naziv predmeta iz katerega je želel občan opravljati izpit, datum razpisanega izpitnega roka, lokacijo izvajanja izpitnega roka ter lastnoročni podpis občana.

Disciplinska odgovornost

247. člen (disciplinska odgovornost)

Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na disciplinsko odgovornost študentov, se smiselno uporabljajo tudi za občane.

Dokončanje študijskega programa

248. člen (pogoji za dokončanje študijskega programa)

95

Občanu, ki je opravil vse obveznosti, določene s študijskem programom, se lahko dovoli pripraviti in zagovarjati diplomsko nalogo, magistrsko nalogo ali doktorsko disertacijo pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za vpis na študijski program.

Pogoji za vpis na študijski program so določeni in objavljenih v Razpisu za vpis.

Občan mora pred prijavo teme diplomske naloge, magistrske naloge ali doktorske disertacije o tem obvestiti referat fakultete ter zahtevati ponudbo za poravnavo finančnih obveznosti.

249. člen (način obveščanja referata)

Občan iz prejšnjega člana mora pred prijavo teme v referat sporočiti naslednje podatke: svoje osebne podatke (ime, priimek, stalno bivališče, kraj in datum rojstva, enotno

matično številko), podatke o študijskem programu, ki ga želi zaključiti, dokazila, da je občan opravil vse obveznosti, določene s študijskem programom, ki ga želi

zaključiti dokazila, da občan izpolnjuje pogoje za vpis na študijski program (originali ali overjene

kopije listin), lastnoročni podpis občana.

Občan podatke in dokazila iz prejšnjega odstavka sporoči pisno po pošti, po elektronski pošti ali pa tako, da podatke in dokazila osebno prinese v referat.

250. člen (postopek do prijave teme)

Pristojni organ fakultete preveri ali občan izpolnjuje pogoje za vpis na študijski program ter ali je opravil vse obveznosti, določene s študijskem programom.

V kolikor občan izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka mu fakulteta pošlje ponudbo za poravnavo finančnih obveznosti.

Finančna obveznost se določi tako, da se število kreditnih točk, ki jih ima diplomska naloga, magistrska naloga ter dispozicija doktorske disertacije in doktorska disertacija, pomnoži z vrednostjo kreditne točke. Vrednosti kreditnih točk so določene v Cenikih fakultete. Veljavni Ceniki za posamezni študijski program so objavljeni na spletni strani fakultete.

96

Ko občan poravna finančne obveznosti, lahko nadaljuje s postopkom prijave teme. Za postopek od prijave teme do zagovora diplomske naloge, magistrske naloge ali doktorske disertacije, se smiselno uporabljajo pravilniki fakultete, ki urejajo omenjene postopke.

97

XI. Ureditev posameznih pravic in obveznosti študentov s posebnim statusom

251. člen (merila za uveljavljanje statusa študenta športnika)

Kandidati, ki lahko uveljavljajo posebne pogoje izobraževanja iz naslova študenta športnika, so: kategorizirani športniki; študenti, ki so s strani posamezne nacionalne športne zveze uradno imenovani za

trenerja reprezentance ali posameznega kategoriziranega športnika.

Kategoriziran športnik iz prve alineje prejšnjega odstavka je tisti športnik, ki si je na podlagi kategorizacije Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (v nadaljevanju OKS-ZŠZ) in Paraolimpijskega komiteja Slovenije pridobil enega od naslednjih nazivov: športnik svetovnega razreda, športnik mednarodnega razreda, športnik perspektivnega razreda, športnik državnega razreda, športnik mladinskega razreda. Dokazilo o kategorizaciji je uradno potrdilo o statusu, ki ga izda Odbor za vrhunski šport pri OKS-ZŠZ.

Pravice iz naslova statusa študenta športnika lahko uveljavlja tudi študent, ki ga posamezna nacionalna športna zveza uradno imenuje za trenerja reprezentance ali posameznega kategoriziranega športnika, ter je neposredno vključen v pripravo in realizacijo programov kategoriziranih športnikov. Dokazilo o izpolnjevanju teh pogojev je potrdilo, ki ga izda OKS-ZŠZ z aktualno študijsko leto.

Status študenta športnika traja eno študijsko leto z možnostjo podaljšanja.

252. člen (merila za uveljavljanje statusa študenta umetnika/kulturnika)

Kandidat, ki lahko uveljavlja pravice iz naslova študenta umetnika/kulturnika je: član nacionalnega ali mednarodnega društva ali zveze društev s področja umetnosti; študent s potrdilom o statusu kulturnega delavca; študent z javno priznanimi umetniškimi deli.

Član nacionalnega ali mednarodnega društva ali zveze društev s področja umetnosti iz prve alineje prejšnjega člena je tisti umetnik/kulturnik, ki je po izpolnjevanju meril omenjenih institucij že včlanjen v društvo oziroma zvezo naslednjih umetniških dejavnosti: glasbeno, likovno, filmsko, gledališko, plesno, literarno, fotografsko ali drugih umetniških dejavnosti. Dokazilo o članstvu je uradno potrdilo o članstvu, ki ga izda posamezno nacionalno ali mednarodno društvo ali zveza društev s področja umetnosti. Potrdilo o statusu kulturnega delavca izda Ministrstvo za kulturo.

98

Kandidat, ki uveljavlja priznanje statusa umetnika/kulturnika iz naslova javno priznanih umetniških del, mora predložiti življenjepis in po letih ločen seznam izvedenih del, glede na dejavnost, s katero se ukvarja.

Kriterija javne priznanosti umetniških del sta: javno objavljena strokovna kritika umetniškega dela; nagrajeno umetniško delo/dosežek v državni ali mednarodni konkurenci v

predhodnem ali tekočem študijskem letu.

Kandidat predloži naslednja dokazila o javni priznanosti umetniškega dela/dosežka: izvod javno objavljene kritike umetniškega dela/dosežka ali fotokopijo državnega ali mednarodnega priznanja oz. nagrade na tekmovanju umetniške

nadarjenosti ali uradno potrdilo o umetniškem dosežku, ki ga izda Ministrstvo za kulturo.

Status študenta umetnika/kulturnika traja eno študijsko leto z možnostjo podaljšanja.

253. člen (merila za uveljavljanje statusa študenta s posebnimi potrebami)

Kategorije kandidatov, ki lahko uveljavljajo posebne pogoje izobraževanja iz naslova študenta s posebnimi potrebami, so osebe s posebnimi potrebami. V skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami so študenti s posebnimi potrebami po tem pravilniku: slepi in slabovidni študenti, gluhi in naglušni študenti, študenti z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani študenti, dolgotrajno bolni študenti, študenti s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter študenti s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

Status študenta s posebnimi potrebami se podeli upoštevaje vrsto težav s pogojem statusa študenta, za del ali celotno trajanje študija.

254. člen (merila za uveljavljanje statusa študenta s priznanimi zaslugami)

Kategorije kandidatov, ki lahko uveljavljajo pravice iz naslova študenta s priznanimi zaslugami v obštudijskih dejavnostih, v organih in komisijah Fakultete, Študentske organizacije Fakultete ter v drugih opredeljenih primerih so aktivno udeleženi v:

športnih dejavnostih; kulturnih dejavnostih; intelektualnih dejavnostih;

99

v organih in komisijah Fakultete in Študentske organizacije Fakultete.

Poseben status se podeli tudi študentu, ki izkazujejo nadpovprečno, koristno dejavnost in angažiranost:

v korist Fakultete; v korist lokalne skupnosti, v kateri ima stalno prebivališče oziroma lokalne skupnosti

Fakultete; na državni ravni.

Za nadpovprečno koristno dejavnost šteje zlasti aktivno delovanje v dobrodelnih organizacijah v človekoljubne namene, za namene varovanja okolja in kulturne dediščine. Zaradi članstva v politični stranki in v okviru njenega delovanja študent ne more uveljavljati posebnega statusa skladno s tem členom.

Status študenta s priznanimi zaslugami traja eno študijsko leto z možnostjo podaljšanja.

255. člen (izkazi)

Ustrezne listine, ki dokazujejo status študenta s posebnimi potrebami so: Odločba o usmeritvi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Strokovno mnenje komisije

za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, Odločba Centra za socialno delo, Izvid in mnenje strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov,

Odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, zdravniško potrdilo zdravnika specialista.

Študent izkaže aktivno udeležbo dejavnosti iz predhodnih členov tega poglavja pravilnika tako, da predloži potrdilo pristojnega oziroma ustreznega organa, predsednika, koordinatorja, vodje ali trenerja dejavnosti. Potrdilu in mnenju mora študent priložiti tudi opis in predstavitev dejavnosti, s katero se ukvarja, dosedanje delo, pogostost delovanja in utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj bi mu bil podeljen status glede na pet kategorij:

študent, aktiven na področju športnih dejavnosti Fakultete: prisotnost na treningih, prisotnost na tekmovanjih, nosilec igre, dosežki na tekmovanjih;

študent, aktiven na področju kulturnih dejavnosti Fakultete: število objavljenih publikacij, število razstav, prisotnost na vajah, število nastopov;

študent, aktiven na področju intelektualnih dejavnosti Fakultete: prisotnost, obseg in zahtevnost dela, udeležba in dosežki na tekmovanjih;

100

študent, ki deluje v organih in komisijah Fakultete, Študentski organizaciji Fakultete, ali drugi Študentski organizaciji: odzivnost vodjem, prisotnost na sejah, ažurno pisanje poročil, vodenje ali pomoč pri organiziranju ali izvajanju aktivnosti;

študent, ki je aktiven v drugih opredeljenih primerih, opredeljenih v tem pravilniku: vodenje ali pomoč pri organiziranju ali izvajanju aktivnosti.

256. člen (pravice in obveznosti študentov s posebnim statusom)

Študent, ki mu je priznan status in s tem posebni pogoji izobraževanja, lahko uveljavlja naslednje pravice:

pravica do zmanjšanja obvezne prisotnosti in opravičena odsotnost za študijske obveznosti v dogovoru z nosilcem oziroma izvajalcem predmeta;

pravica od opravljanja izpita izven predpisanega roka in na določen način; pravica do naknadne predstavitve seminarske naloge ter naknadnega opravljanja

kolokvija in izpita v primeru udeležbe na tekmovanjih doma ali v tujini; pravica do vpisa v višji letnik oziroma absolventski staž in podaljšanje absolventskega

staža do enega leta pod posebnimi pogoji tega pravilnika; vpis dosežkov v prilogo k diplomi, ki izhajajo iz delovanja v obštudijskih dejavnostih,

organih in komisijah Fakultete idr..

Študent, ki mu je priznan status, in ne izpolnjuje svojih dolžnosti ali zlorablja pravice, izgubi pravico do posebnih pogojev izobraževanja po tem pravilniku.

Obveznosti študenta, ki ima posebne pogoje izobraževanja na podlagi statusa, so: izpolnjevanje vseh ostalih obveznosti, ki jih predvideva študijski program; odgovornost do priznanega statusa; ravnanje v skladu s kodeksom etičnega obnašanja v športu oziroma na drugih

področjih; udeležba na dogodkih in tekmovanjih, ki jih organizira Fakulteta, s področja statusa,

ter pisanje poročil o delovanju v organih in komisijah ipd..

257. člen (posebne prilagoditve študija za študente s posebnimi potrebami)

Glede na primanjkljaje, ovire oziroma motnje študentov s posebnimi potrebami so v času študija možne prilagoditve pri izvedbi predavanj in vaj, v načinu preverjanja in ocenjevanja znanja ter pri uporabi knjižnice.

1. Prilagoditve pri izvedbi predavanj in vaj

101

Za študente so glede na vrsto in stopnjo njihovih primanjkljajev, ovir oziroma motenj termorebitno kombinacijo primanjkljajev, ovir oziroma motenj možne naslednje prilagoditve priizvedbi predavanj in vaj:

vnaprejšnja objava študijskih gradiv, ki jih študenti prejmejo na predavanjih in vajah (npr.za slepe in slabovidne študente, da lahko sledijo predavanju oziroma za tiste študente, kisi ne morejo delati zapiskov);

vnaprejšnja objava študijskih gradiv, ki se uporabljajo pri predmetu (učni enoti), da selahko prilagodijo v elektronsko ali avdio obliko ali se jih primerno poveča;

snemanje predavanj in vaj; uporaba posebnih pripomočkov kot so računalnik, elektronsko povečalo, lupe in

podobno; prisotnost pomočnika, in sicer: bralca oziroma pisarja ter tolmača – prevajalca v slovenski znakovni jezik; možnost posredovanja pisnih izdelkov v elektronski obliki; opravljanje določenih študijskih obveznosti v paru s študentom, ki ni nima statusa

študenta s posebnimi potrebami; možnost opravljanja določenih nalog in vaj doma (delna oblika e-učenja); prilagoditev načina opravljanja strokovne oziroma študijske prakse zmožnostim študenta tako, da lahko pokaže svoje znanje in sposobnosti oziroma dosega kompetence,

opredeljene s študijskim programom; druge prilagoditve glede na dane možnosti Fakultete.

2. Prilagoditve v načinu preverjanja in ocenjevanja znanjaNačin preverjanja in ocenjevanja znanja za študente s posebnimi potrebami je prilagojen na tak način, da lahko izkažejo raven svojega znanja, vendar se ne smejo znižati zahtevani standardi doseganja znanj.

Za študente so glede na vrsto in stopnjo njihovih primanjkljajev, ovir oziroma motenj ter morebitno kombinacijo primanjkljajev, ovir oziroma motenj možne naslednje prilagoditve:

a) podaljšanje časa opravljanja ustnega oziroma pisnega izpita

Čas opravljanja pisnega oziroma ustnega izpita se študentu lahko podaljša praviloma za 100% (npr. nujna terapija v času opravljanja izpita) predvidenega časa za izpit, lahko pa tudi več glede na primanjkljaj, oviro oziroma motnjo oziroma specifiko predmeta (učne enote), pri katerem se opravlja izpit. Pri opravljanju izpita se lahko študentu zagotovi tudi krajše odmore. O tem odloči nosilec predmeta. Praviloma za največ 50% predvidenega časa se lahko podaljša tudi čas odmora (in tudi čas priprave na izpit), če se ugotovi, da bi bilo to potrebno zaradi nastale situacije.

Do podaljšanja časa opravljanja izpita so upravičeni vsi študenti s posebnimi potrebami.

102

b) zagotovitev posebnega prostora za opravljanje izpita

Poseben prostor za opravljanje izpita se zagotovi študentu, v kolikor je prostor, v katerem naj bi se izvajal izpit zanj nedostopen. Poseben prostor se študentu zagotovi tudi v primeru, da bi bil študent »moteč« za ostale študente, ki opravljajo izpit (npr. uporaba zvočne podpore na računalniku, prisotnost pomočnika idr.).

Do zagotovitve posebnega prostora za opravljanje izpita so upravičeni vsi študenti s posebnimi potrebami.

c) prilagoditev v prostoru oziroma prostora in prilagoditev opreme

Študentu se lahko prilagodi prostor, v katerem opravlja izpit, lahko se mu prilagodi tudi oprema, in sicer: lahko se prilagodi delovna površina, zagotovi prostor s posebnimi akustičnimi razmerami, omogoči dodatna osvetlitev, omogoči se uporaba ustreznega stola, mize z izrezom in podobno.

Slepim in slabovidnim študentom se zagotovi prilagojena delovna površina (možnost dviga, dodatna osvetlitev in podobno). Gluhim in naglušnim študentom se zagotovi prostor z ustreznimi akustičnimi razmerami, upravičeni so tudi do uporabe elektroakustične aparature, medtem ko so gibalno ovirani kandidati upravičeni do prilagojenega delovnega mesta (miza z izrezom, ustrezen stol, nagib).

d) opravljanje izpita s pomočjo računalnika in uporaba posebnih pripomočkov

Študentu se lahko omogoči opravljanje izpita s pomočjo računalnika. V tem primeru študent ne sme imeti dostopa do drugih pripomočkov na računalniku oziroma v programu; lahko uporablja le programe, ki mu tehnično olajšajo izvedbo izpita. Njegovo delo mora biti posneto na disketi zgoščenki ali drugemu nosilcu podatkov in natisnjeno, iz računalnika pa se mora zbrisati. Študent lahko uporablja tudi posebne pripomočke, kot so brajev pisalni stroj, računalnik z brajevo vrstico ali programsko povečavo, elektronsko povečalo, lupe, ustrezna pisala in podobno.

Do opravljanja izpita s pomočjo računalnika so upravičeni slepi in slabovidni študenti, študenti z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani študenti, dolgotrajno bolni študenti in študenti s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Do uporabe posebnih pripomočkov so upravičeni slepi in slabovidni študenti (brajev pisalni stroj, računalnik z brajevo vrstico ali programsko povečavo, elektronsko povečalo, lupe, ustrezna pisala in podobno), gibalno ovirani študenti (ustrezna pisala, računalnik), dolgotrajno bolni študenti (računalnik) in študenti s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (računalnik).

e) opravljanje izpita s pomočjo pomočnika

103

Študentu, ki zaradi vrste in stopnje primanjkljaja, ovire oziroma motnje ne more sam opravljati izpita, in v utemeljenih primerih drugim študentom je lahko dodeljen pomočnik, in sicer: bralec oziroma pisar ter tolmač – prevajalec v slovenski znakovni jezik (v nadaljevanju: pomočnik). Pomočnik ne sme biti visokošolski učitelj oziroma sodelavec pri tem predmetu (učni enoti) ali študentov sorodnik.

Do opravljanja izpita s pomočjo pomočnika so upravičeni slepi in slabovidni študenti (bralec in/ali pisar), gluhi in naglušni študenti (tolmač – prevajalec v slovenski znakovni jezik), gibalno ovirani študenti (bralec in/ali pisar), dolgotrajno bolni študenti (bralec in/ali pisar) in študenti s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (bralec in/ali pisar).

f) sprememba oblike preverjanja in ocenjevanje znanja

Študentu, ki zaradi vrste in stopnje primanjkljaja, ovire oziroma motnje ne more opravljati npr. ustnega ali pisnega izpita, se zagotovi druga oblika preverjanja in ocenjevanja znanja.

Do spremembe oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so upravičeni vsi študenti s posebnimi potrebami.

g) prilagoditev oblike izpitnega gradiva

Slepemu ali slabovidnemu kandidatu se lahko prilagodi oblika izpitnega gradiva: povečava besedila oziroma pisnega gradiva in prepis vprašanj v brajevo pisavo.

h) druge prilagoditve glede na dane možnosti fakultete.

3. Prilagoditve v knjižniciZa študente so glede na vrsto in stopnjo njihovih primanjkljajev, ovir oziroma motenj ter morebitno kombinacijo primanjkljajev, ovir oziroma motenj možne naslednje prilagoditve v knjižnici:

daljši čas izposoje gradiva (zaradi pretvorbe v dostopne oblike: povečava gradiva, prepis v brajevo pisavo in podobno);

možnost izposoje gradiva, ki je dostopen samo v čitalnici (zaradi pretvorbe v dostopne oblike: povečava gradiva, prepis v brajevo pisavo in podobno);

zagotovitev pomoči pri iskanju gradiva; možnost izposoje gradiva s strani študentovega pomočnika ali asistenta, če je

knjižnica študentu nedostopna; druge prilagoditve glede na dane možnosti Fakultete.

104

258. člen (postopek za priznanje posebnega statusa)

Kandidat mora ob vpisu v posamezni letnik študija ali absolventskega staža izpolniti posebno prošnjo za pridobitev posebnega statusa študenta, ki velja za športnike oziroma trenerje, umetnike/kulturnike, študente s posebnimi potrebami in študente s priznanimi zaslugami, na predpisanem obrazcu, ki je priloga (Priloga 18) tega pravilnika.

Kandidat odda prošnjo praviloma do 15. 10. tekočega študijskega leta, če pa nastopijo razlogi za status med letom, pa tedaj. Prošnji se priložijo ustrezna dokazila.

Vsi študenti, ki imajo priznan status in se izobražujejo pod posebnimi pogoji, prejmejo zaznamek v elektronsko evidenco o opravljenih obveznostih in osebno mapo študenta, v katerem sta razvidni vrsta težav oziroma razlog podelitve statusa in vrsta priznanih prilagoditev (npr. dovoljena odsotnost pri organiziranih oblikah pedagoškega procesa, določen način opravljanja izpita). Študentski referat na začetku študijskega leta vse izvajalce predmetov v tekočem letniku obvesti o študentih, ki so v tem letu vpisani pri posameznih predmetih in imajo priznan poseben status, vključno z vrsto priznanih prilagoditev študijskega procesa.

Postopek za odvzem statusa se vodi smiselno enako kot postopek njegove pridobitve.

105

XII. Mednarodna izmenjava

259. člen (mednarodna izmenjava)

Fakulteta organizira mednarodno izmenjavo študentov za razpisane študijske programe. Študent lahko nekatere predmete ali del študija opravi na sorodnem študijskem programu v tujini v okviru dvostranskih pogodb, ki jih ima Fakulteta sklenjene s tujimi visokošolskimi zavodi, in po vrnitvi nadaljuje študij na matični Fakulteti.

Študent lahko sodeluje v programu mednarodne izmenjave, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa posamezni razpis.

Razpis mora biti javen, transparenten, v njem morajo biti navedeni minimalni zahtevani pogoji, prioritete in opisan postopek izbora študentov.

Splošni kriteriji za izbor študentov so naslednji: letnik študija; povprečna ocena; pobuda za sklenitev dvostranske pogodbe s tujim visokošolskim zavodom ter motivacija.

Kriterij motivacija se preverja po sledečih podkriterijih: znanje jezika »države gostiteljice« Neuspešno kandidiranje za izmenjavo v preteklosti (neizbor na razpisu) Neudeležba na izmenjavi (namen študija / praksa) ostalo

Težo posameznega kriterija določi Upravni odbor. Kriteriji in točkovalnik se objavita na spletni strani fakultete.

Študij na tujem visokošolskem zavodu traja v skladu z razpisnimi pogoji praviloma najmanj tri mesece do največ dvanajst mesecev.

Na razpisu izbrani študent mora najaviti obvezne predmete iz študijskega programa Fakultete, ki jih bo opravljal v tujini. Pri tem mora študent upoštevati, da predmetov, pri katerih je že pristopil k izpitu, ne more še enkrat opravljati v tujini. Ob tem mora upoštevati razpisne pogoje posameznega programa in zbrati zadostno število KT.

106

260. člen (postopek za vključitev v mednarodno izmenjavo)

Študent, ki želi na mednarodno izmenjavo, se prijavi na objavljene razpise na spletnih straneh Fakultete.

Na podlagi prejetih prijav, se z izbranimi kandidati opravi razgovor. Razgovor vodita koordinatorja za mednarodno sodelovanje.

Če je na isto institucijo in raven izobraževanja prijavljenih več študentov, kot je razpisanih mest, se na podlagi v razpisu objavljenih kriterijev določi vrstni red prijavljenih študentov. Vse tiste študente, ki niso izbrani na institucijo, ki so jo navedli kot prvo institucijo, se obvesti o morebitnih drugih prostih mestih.

Študent, ki je na razpisu izbran za mednarodno izmenjavo, izpolni Najavo za opravljanje študijskih obveznostih na tujih visokošolskih zavodih (Priloga 19). Vsebino obrazca uskladi z nosilci predmetov, za katere želi, da se mu priznajo kot obvezni predmeti po uspešnem opravljanju na tujem visokošolskem zavodu.

Študent pripravi Študijski sporazum (Priloga 20) in ga posreduje v odobritev koordinatorjema za mednarodno sodelovanje. Usklajen in podpisan Študijski sporazum študent do roka, ki je določen na posameznem tujem visokošolskem zavodu (običajno 30. 5. za prvi semester in 30. 10. za drugi semester), posreduje tujemu visokošolskemu zavodu, kamor odhaja na izmenjavo. Študent mora postopek zaključiti pred odhodom v tujino.

Po opravljenih obveznostih na tujem visokošolskem zavodu, študent poda Prošnjo za priznanje v tujini opravljenih študijskih obveznosti (Priloga 21). Prošnji študent priloži potrdilo o opravljenih obveznostih ter Končno poročilo z mobilnosti.

107

XIII. Prehodne in končne določbe

261. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani fakulteti.

Nova Gorica, 18. januar 2013

mag. Olga Jambrek, Predsednica UO fakultete

108

Priloge:

Priloga 1: »Prijava teme diplomskega dela« Priloga 2: »Odstop od teme diplomskega dela« Priloga 3: »Izjava o avtorstvu« Priloga 4: »Obrazec o tehnični ustreznosti« Priloga 5:: »Zapisnik zagovora diplomskega dela« Priloga 6: »Prijava teme magistrskega dela « Priloga 7: »Odstop od teme magistrskega dela« Priloga 8: »Menjava mentorja pri magistrskem delu« Priloga 9: »Predlog za določitev komisije za oceno magistrskega dela« Priloga 10: »Prijava teme doktorskega dela« Priloga 11: »Odstop od teme doktorskega dela« Priloga 12: »Menjava mentorja pri doktorski disertaciji« Priloga 13: »Obrazec za prijavo in oceno seminarske naloge« Priloga 14: »Prošnja za priznanje formalnega-neformalnega izobraževanja« Priloga 15: »Prijava prakse« Priloga 16: »Obrazec za prijavo in oceno izpita« Priloga 17: »Obrazec za odjavo od izpita« Priloga 18: »Prošnja za pridobitev posebnega statusa« Priloga 19: »najava za opravljanje študijskih obveznosti na tujem visokošolskem

zavodu« Priloga 20: »Learning agreement« Priloga 21: »Prošnja za priznavanje v tujini opravljenih obveznosti«

109

Priloga1:

PRIJAVA TEME DIPLOMSKEGA DELA

Vpisna številka:_________________________________________________________________Študent/-ka (ime in priimek):______________________________________________________Naslov:_________________________Pošta, kraj: ______________________________________Telefon, GSM: ______________________E- mail:______________________________________

Program dodiplomskega študija:____________________________________________________

Vpis v 1. letnik – študijsko leto _______/_______ Vpis v 2. letnik – študijsko leto _______/_______Vpis v 3. letnik – študijsko leto _______/_______Vpis v absolventa – študijsko leto _______/_______

PRIJAVLJAM TEMO DIPLOMSKEGA DELA z naslovom:(čitljivo napišite točen naslov naloge z malimi tiskanimi črkami)

_____________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________□ temo je razpisal mentor □ temo je predlagal/a kandidat/ka v dogovoru z mentorjemMENTOR/-ICA: ____________________________Podpis:____________________________________________

SOMENTOR/-ICA:_____________________________Podpis:_____________________________

Prijavi za odobritev teme in mentorja prilagam :1. soglasje mentorja (podpis mentorja zgoraj),2. kratko obrazložitev teme diplomskega dela (dispozicijo),

Potrjujem, da sem pred prijavo teme na spletni strani fakultete preveril/-a seznam prijavljenih in potrjenih tem ter seznam že napisanih dipl. del, z namenom, da ne bi prišlo do podvajanja tem.

MOREBITNE PRIPOMBE MENTORJA / MENTORICE:____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Datum:_________________ Podpis študenta/-ke:___________________________

110

Priloga 2:

ODSTOP OD DIPLOMSKEGA DELA

Vpisna številka:_______________________________________________________________Študent/-ka (ime in priimek):_____________________________________________________Naslov:_________________________Pošta, kraj: ____________________________________Telefon, GSM: __________________ E- mail: _________________________________

Program dodiplomskega študija: ________________________________

Vpis v 1. letnik – študijsko leto ______/____ Vpis v 2. letnik – študijsko leto _____ /____Vpis v 3. letnik – študijsko leto _____ /____Absolvent/-ka – študijsko leto _____/____ Vpis v podaljšanega absolventa – študijsko leto _______/________

Naslov odobrene teme diplomske naloge:____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Utemeljeni razlog za odstop:__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

MENTOR/-ICA: ____________________________ Podpis:____________________________________SOMENTOR/-ICA:___________________________ Podpis:___________________________________

Datum:________________________ Podpis študenta/-ke:_______________________

Odobreno/Neodobreno

Datum_______________________________Podpis dekana_________________________

Priloga 3:

111

IZJAVA O AVTORSTVU

Podatki o študentu:

Vpisna številka:_____________________Študent/-ka (ime in priimek)______________________Naslov:______________________________ Pošta, kraj: _______________________________Telefon, GSM: ________________________ E- mail:__________________________________Študijski program: _______________________________________________________________

Podatki o zaključnem delu:

Naslov odobrene teme zaključne naloge:

______________________________________________________________________________

MENTOR/-ICA: _________________________ SOMENTOR/-ICA:_________________________

I Z J A V A

S podpisom zagotavljam, da: je predloženo zaključno delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; je delo popravljeno v skladu s pripombami mentorja in članov komisije; sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženem

delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili; se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v

obliki dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) - Uradni list RS, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001 - ZCUKPIL, 43/2004, 17/2006, 114/2006 - ZUE, 139/2006, 68/2008);

je elektronska oblika identična s tiskano obliko predloženega dela ter soglašam z objavo dela na fakultetnih straneh;

da je delo lektoriral/-a_____________________________.

Datum:________________________ Podpis študenta/-ke:______________________Priloga 4:

112

OBRAZEC O TEHNIČNI USTREZNOSTI

Podatki o študentu:

Vpisna številka:_________________Študent/-ka (ime in priimek): ___________________________________________________Naslov:______________________________ Pošta, kraj: ___________________________Telefon, GSM: ____________________ E- mail: ______________________________

Program dodiplomskega študija: _________________________________________________

Podatki o diplomskem delu:

Naslov odobrene teme diplomske naloge:______________________________________________________________________________________________________________________________________________________

MENTOR/-ICA: _______________________________SOMENTOR/-ICA:______________________________

Po pregledu tehnične ustreznosti diplomskega dela je referat presodil, da je delo:

TEHNIČNO USTREZNO TEHNIČNO NEUSTREZNO

Datum: _____________________

Podpis: _____________________

Priloga 5:

113

ZAPISNIK ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA

Študent/ka: ________________________________________________

z naslovom diplomskega dela _____________________________________________________ dne _____________ ob _________ uri.

Kraj zagovora: _________________________________________________________________

1. Podatki o študentki:

Vpisna številka: _____________________________Priimek in ime: ______________________________Datum rojstva: ______________________________Kraj rojstva: ________________________________Naslov: _____________________________________________, _________________Leto vpisa na EVRO-PF: _______________________

2. Komisija za zagovor:

Predsednik komisije: _____________________________________________________________

Mentor:_______________________________________________________________________

3. Poročilo mentorja o primernosti diplomskega dela za zagovor:

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

4. Kandidat/ka je predstavil svoje diplomsko delo:

114

Naslov diplomskega dela: ______________________________________________________________

5. Komisija je zastavili kandidatu/-ki naslednja vprašanja:

1. Predsednik komisije:

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

2. mentor:

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

Ocena zagovora: odlično (10)prav dobro (9)prav dobro (8)dobro (7)zadostno (6)nezadostno (5)

Podpisi komisije:

__(ime in priimek)____ (predsednik komisije):________________________________________

__(ime in priimek)_____(mentor):__________________________________________________

Priloga 6:

115

PRIJAVA TEME MAGISTRSKEGA DELA

Vpisna številka:__________________________________________________________________Študent/-ka (ime in priimek):_______________________________________________________Naslov:_________________________Pošta, kraj: ______________________________________Telefon, GSM: _____________________E- mail:_______________________________Študijski program:_______________________________________________________

Vpis v 1. letnik – študijsko leto __________/__________ Vpis v 2. letnik – študijsko leto __________/__________Vpis v absolventa ___________/_______________Vpis v podaljšanega absolventa _________/__________

PRIJAVLJAM TEMO MAGISTRSKEGA DELA z naslovom:(čitljivo napišite točen naslov naloge z malimi tiskanimi črkami)

_____________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________

□ temo je razpisal mentor □ temo je predlagal/a kandidat/ka v dogovoru z mentorjem

MENTOR/-ICA: _________________________Podpis:_________________________________


Prijavi za odobritev teme in mentorja prilagam :1. soglasje mentorja (podpis mentorja zgoraj),2. kratko obrazložitev teme magistrskega dela (dispozicijo) v treh (3) izvodih, 3. morebitno prošnjo za pisanje besedila v tujem jeziku.

Potrjujem, da sem pred prijavo teme na spletni strani fakultete preveril/-a seznam prijavljenih in potrjenih tem ter seznam že napisanih mag. del, z namenom, da ne bi prišlo do podvajanja tem.

MOREBITNE PRIPOMBE MENTORJA / MENTORICE:

______________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________

Datum:_________________ Podpis študenta/-ke:______________________________Priloga 7:

116

ODSTOP OD TEME MAGISTRSKEGA DELA

Vpisna številka:________________________________________________________________Študent/-ka (ime in priimek):______________________________________________________Naslov:_________________________Pošta, kraj: ____________________________________Telefon, GSM: __________________ E- mail: _________________________________Študijski program: ________________________________

Vpis v 1. letnik – študijsko leto _________/__________ Vpis v 2. letnik – študijsko leto ________ /___________Vpis v absolventa _____________/_______________Vpis v podaljšanega absolventa _________/__________

Naslov odobrene teme magistrskega dela:______________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________

Utemeljeni razlog za odstop:______________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________________

MENTOR/-ICA: ________________________ Podpis:____________________________________

SOMENTOR/-ICA:___________________________ Podpis:____________________________________


Odobreno / Neodobreno

Datum_______________________________ Podpis dekana_________________________

Priloga 8:

117

MENJAVA MENTORJA PRI MAGISTRSKEM DELU

Vpisna številka:_________________________________________________________________

Študent/-ka (ime in priimek):_______________________________________________________

Naslov:______________________ Pošta, kraj: ______________________________________

Telefon, GSM: __________________ E- mail: ______________________________

Študijski program: ______________________

Naslov odobrene teme magistrskega dela:______________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________

Utemeljeni razlog za spremembo mentorja:______________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________

Predlog novega mentorja:_________________________________________________________

MENTOR/-ICA: __________________________Podpis:_____________________________

SOMENTOR/-ICA:______________________________Podpis:____________________________


Odobreno / Neodobreno

Datum______________________________ Podpis dekana_________________________

Priloga 9:

118

PREDLOG ŠTUDIJSKI KOMISIJI ZA DOLOČITEV KOMISIJE ZA OCENO MAGISTRSKEGA DELA

Študent/ka: ____________________________________________________________________

Tema magistrskega dela:

______________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________

Mentor/ica, ____________________________ ugotavljam, da predloženo magistrsko delo

ustreza kriterijem pravilnika fakultete o magistrskem delu in predlagam študijski komisiji, da

določi tričlansko strokovno komisijo za oceno magistrskega dela.

V skladu s sklepom Študijske komisije Evro-pf z dne, 12.11.2009, kot člana strokovne komisije za

oceno mag. naloge predlagam:

- ____________________________________________

- ____________________________________________

Mentor/ica:___________________________________________________________

Kraj:____________________________ Datum:_____________________________

Priloga 10:

119

PRIJAVA TEME DOKTORSKEGA DELA

Vpisna številka:__________________________________________________________________Študent/-ka (ime in priimek):_______________________________________________________Naslov:_________________________Pošta, kraj: ______________________________________Telefon, GSM: _____________________E- mail:________________________________Študijski program:_______________________________________________________

Vpis v 1. letnik – študijsko leto __________ /________Vpis v 2. letnik – študijsko leto __________ /________Vpis v 3. letnik – študijsko leto __________ /________.

PRIJAVLJAM TEMO DOKTORSKE DISERTACIJE Z NASLOVOM:

______________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________

□ temo je razpisal mentor □ temo je predlagal/a kandidat/ka v dogovoru z mentorjem

MENTOR/-ICA: ____________________________Podpis:_____________________________


Prijavi za odobritev teme in mentorja prilagam :1. soglasje mentorja (podpis mentorja zgoraj) ter njegovo mnenje o ustreznosti teme, 2. kratko obrazložitev teme doktorske disertacije v treh (3) izvodih, 3. morebitno prošnjo za pisanje besedila v tujem jeziku.

Potrjujem, da sem pred prijavo teme na spletni strani fakultete preveril/-a seznam prijavljenih in potrjenih tem ter seznam že napisanih doktorskih del, z namenom, da ne bi prišlo do podvajanja tem.

MOREBITNE PRIPOMBE MENTORJA / MENTORICE:

______________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________

Datum:_________________ Podpis študenta/-ke:______________________________Priloga 11

120

ODSTOP OD TEME DOKTORSKEGA DELA

Vpisna številka:_______________________________________________________________Študent/-ka (ime in priimek):_____________________________________________________Naslov:_________________________Pošta, kraj: ____________________________________Telefon, GSM: __________________ E- mail: _________________________________

Program doktorskega študija: ________________________________

Vpis v 1. letnik – študijsko leto _________/__________ Vpis v 2. letnik – študijsko leto _________ /__________Vpis v 3. letnik- študijsko leto _________ / __________

Naslov odobrene teme doktorske disertacije:______________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________

Utemeljeni razlog za odstop:______________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________

MENTOR/-ICA: ________________________ Podpis:_____________________________

SOMENTOR/-ICA:___________________________ Podpis:____________________________

Datum:________________________ Podpis študenta/-_______________________

Odobreno/Neodobreno

Datum_____________________________ Podpis dekana_________________________

Priloga 12:

121

MENJAVA MENTORJA PRI DOKOTRSKEM DELU

Vpisna številka:_________________________________________________________________Študent/-ka (ime in priimek):_______________________________________________________Naslov:______________________ Pošta, kraj: ______________________________________Telefon, GSM: __________________ E- mail: ______________________________Program podiplomskega študija: ___________________________________________________

Vpis v 1. letnik – študijsko leto ___________ /___________ Vpis v 2. letnik – študijsko leto ___________ /___________Vpis v 3. letnik – študijsko leto ___________ /___________

Naslov odobrene teme doktorske disertacije:_____________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________

Utemeljeni razlog za spremembo mentorja:______________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________

Predlog novega mentorja:____________________________________________________________

MENTOR/-ICA: _____________________ Podpis:_____________________________

SOMENTOR/-ICA:____________________________ Podpis:____________________________


Odobreno/Neodobreno

Datum_______________________________ Podpis dekana_________________________

Priloga 13:

122

OBRAZEC ZA OCENO SEMINARSKE NALOGE ZA 2 KT

Vpisna številka:____________________ Priimek in ime:______________________________

Način študija:____________________________ Vrsta študija:__________________________

Predmet:_______________________________________________________________________

Naslov seminarske naloge:_____________________________________________________________

Datum oddaje seminarske naloge:_________________________________________________

Mentor seminarske naloge:________________________________________________________

Podpis kandidata__________________________

Pripombe profesorja: ______________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________

Ocena seminarske naloge_________________________________________________________

Podpis profesorja: _________________________________

Priloga 14:

123

PROŠNJA ZA PRIZNANJE FORMALNEGA / NEFORMALNEGA IZOBRŽEVANJA

PODATKI O KANDIDATU:

Ime in priimek: ___________________________________________________________________

Študijski program:_________________________________________________________________

Vpisna številka:___________________________________________________________________

PROSIM ZA PRIZANJE KT/IZPITA/IZPITNE OBVEZNOSTI:_________________________________________________________________________________

NOSILEC PREDMETA:_________________________________________________________________

ZA PRIZNANJE PROSIM NA PODLAGI:__________________________________________________________________________________

K VLOGI ZA PRIZNANJE OBVEZNOSTI JE OBVEZNO PRILOŽITI POTRDILO O OPRAVLJENEM IZOBRAŽEVANJU ALI IZPITU TER PREDMETNIK, IZ KATEREGA JE RAZVIDNA VSEBINA PREDMETA OZIROMA IZOBRAŽEVANJA, ŠTEVILO KREDITNIH TOČK TER ŠTEVILO UR.

PODPIS KANDIDATA:_____________________________________________________

MNENJE NOSILCA PREDMETA:

1) Predmet se prizna v celoti

2) Predmet se prizna delno, za opravljanje preostane še ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________

3) Predmet se ne priznaObrazložitev:_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Kraj, datum:____________________________________________________________________

Podpis nosilca predmeta:______________________________________________________Priloga 15:

124

PRIJAVA STROKOVNE PRAKSE

Način študija: ______________________________________________Program študija: ______________________________________________

Za pripravo pogodbe o strokovni praksi potrebujemo še naslednje podatkeOrganizacija (podjetje):Naslov (ulica, hišna številka, poštna številka in pošta):Datum začetka opravljanja strokovne prakse in št. ur:Matična številka podjetja:Davčna številka podjetja:Ime in Priimek odgovorne osebe oz. podpisnika pogodbe (v večini primerov to ni ista oseba kot mentor):

Ime in Priimek mentorja:Pogodbo poslati na:Podatke nam lahko posredujete preko elektronske pošte, [email protected] , po pošti, ali pa se osebno zglasite v času uradnih ur v poslovnih prostorih fakultete.

Priloga 16

OBRAZEC ZA PRIJAVO IN EVIDENCO IZPITA

125

Vpisna številka:Ime in Priimek:EMŠOStalni naslov (ulica hišna številka, poštna številka in pošta):

Kontakt (št. GSM, e-mail): @

mailto:[email protected]

Vpisna številka:__________________ Priimek in ime:______________________________

Način študija:___________________ Vrsta študija:________________________________

Predmet:___________________________________________________________________

Datum in ura izpita:______________________ Kraj izpita:___________________________

Izpit opravljam:___________________ Datum zadnjega opravljanja:___________________

Pri profesorju:____________________________

Podpis kandidata__________________________

Pripombe profesorja: ___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

Ocena preizkusa izpit/vaje______________________________________________________

Podpis profesorja: _________________________________

Priloga 17:

OBRAZEC ZA ODJAVO OD IZPITA

126

Vpisna številka:__________________ Priimek in ime:________________________________

Način študija:___________________ Vrsta študija:_________________________________

Predmet:____________________________________________________________________

Datum in ura izpita:______________________ Kraj izpita:____________________________

Izpit opravljam:___________________ Datum zadnjega opravljanja:____________________

Pri profesorju:____________________________________________________

Podpis kandidata:_________________________________________________

Izpolni Referat:

ODOBRENO / NEODOBRENO

Datum_______________________ Referat za študijske zadeve________________________

Priloge:- zadržanost na delu- zdravniško opravičilo- Ostalo____________________________________________

Priloga 18:

PROŠNJA ZA PRIDOBITEV POSEBNEGA STATUSA ŠTUDENTA

127

1. Priimek in ime: ________________________________________________________Vpisna številka: ____________________________________Študijski program: __________________________________Letnik študija: _______ Način študija: redni izredniVrsta študija: 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja

4. V študijskem letu __________ prosim za status (obkrožite status, za katerega prosite):

a) študenta vrhunskega športnika;b) študenta priznanega umetnika/kulturnika;c) dolgotrajno bolnega študenta;d) študenta funkcionarja;e) študenta, ki zaradi posebnih okoliščin potrebuje prilagojene pogoje za izobraževanje(npr. izjemne socialne in družinske okoliščine, udeležba na mednarodnih tekmovanjih iz znanja,vključenost v pomembne raziskovalne projekte idr.).

5. Prošnji prilagam naslednja ustrezna dokazila (pri statusu, za katerega prosite, obkrožite dokazila,ki jih prilagate):

študenti vrhunski športniki: potrdilo Olimpijskega komiteja Slovenije o statusu kategoriziranega športnika (športnik

svetovnega razreda, športnik mednarodnega razreda, športnik perspektivnega razreda, športnik državnega razreda, športnik mladinskega razreda) ali

potrdilo o športnih dosežkih na državni ali mednarodni ravni za neolimpijske športne discipline ali

potrdilo Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Slovenije o športnih dosežkih na državni ali mednarodni ravni ali

potrdilo pristojnega športnega organa v matični državi za tujce ali potrdilo Olimpijskega komiteja Slovenije o uradnem imenovanju za trenerja reprezentance ali

trenerja posameznega kategoriziranega športnika ter o neposredni vključitvi v priprave in realizacijo programa kategoriziranega športnika;

študenti priznani umetniki/kulturniki: primarni dokumenti so: dokazila o prejetih nagradah oziroma priznanjih za izjemne dosežke na

umetniškem področju, ki jih izdajo ustrezne ustanove na državnem ali mednarodnem nivoju (brez primarnih dokazil status ni mogoč), potrdilo Ministrstva za kulturo o statusu kulturnega delavca ali o umetniškem dosežku;

sekundarni dokumenti imajo dopolnilno in pojasnjevalno vlogo in so: bibliografski podatki kandidata oziroma kritiške reference z umetniškega področja, dokazila o članstvu v nacionalni ali mednarodni organizaciji s področja umetnosti in druga potrdila o statusu aktivnega umetniškega delovanja na državnem ali mednarodnem nivoju;

dolgotrajno bolni študenti:

128

zdravniško potrdilo zdravnika specialista, iz katerega je razvidno, da gre za kronično bolezen ali bolezen, ki bo predvidoma trajala še najmanj tri mesece in bo vplivala na študentovo opravljanje študijskih obveznosti;

študenti funkcionarji: fotokopijo sklepa o imenovanju na funkcijo, ki je bil izdan skladno s splošnimi akti Fakultete;

drugi študenti, ki zaradi posebnih okoliščin potrebujejo prilagojene pogoje izobraževanja: odločbo CSD za študenta ali za družinske člane v skupnem gospodinjstvu; mnenje CSD za študenta ali za družinske člane v skupnem gospodinjstvu; policijski zapisniki oziroma ukrepi, ki izkazujejo izjemne socialne in družinske razmere; izpisek iz rojstne matične knjige za otroka (za otroke stare do 3 let); potrdilo o izboru za udeležbo na mednarodnih tekmovanjih iz znanja; potrdilo odgovorne osebe Fakultete o vključenosti v pomembne raziskovalne projekte; drugo _____________________________________________________ .

6. (obkrožite, če želite zaprositi in dopolnite) Prosim, da komisija, pristojna za študijske zadeve, sama odloči tudi o obsegu in načinu uresničevanja pravice študenta s posebnim statusom za naslednje predmete:_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

7. Utemeljitev oziroma druge pomembne informacije za komisijo:________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

V kraju ____________________, dne _______________ _____________________Podpis študenta

Priloga 19:

129

NAJAVA ZA OPRAVLJANJE ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI NA TUJEM VISOKOŠOLSKEM ZAVODU


Ime in priimek: _____________________________________________________________

Vpisna številka: _____________________________________________________________

Naslov: ____________________________________________________________________

Telefon: ____________________________________________________________________

Študijski program:____________________________________________________________

PODATKI O TUJEM VISOKOŠOLSKEM ZAVODU (polno ime fakultete in univerze, kjer želite opravljati študijske obveznosti):

______________________________________________________________________________

_______v času od: ___________ do ______________

bi želel/-a opravljati naslednje študijske obveznosti, ki se mi bodo priznale kot obvezni/izbirni predmet/-i:

zap. št.

Naziv predmeta in spletna povezava do učnega načrta na tuji fakulteti KT

Naziv obveznega predmeta na EVRO PF

Podpis nosilca predmeta na EVRO PF

Datum: ____________________ Podpis: _____________________________

OBVEZNE PRILOGE: - Učni načrt/-i predmeta/-ovPriloga 20:

130

LEARNING AGREEMENT

ACADEMIC YEAR 20 /20 FIELD OF STUDY:

The form must be word-processed using a computer; before filling you have to save it to your computer!

Name of student:

Sending institution:

Country:

DETAILS OF THE PROPOSED STUDY PROGRAMME ABROAD/LEARNING AGREEMENT

Receiving institution:

Country:

Course unit code (if any) and page no. of the information

package

Course unit title (as indicated in the information package)

Number of ECTS credits

(if necessary, continue the list on a separate sheet)

Student’s signature: Date:

131

SENDING INSTITUTION

We confirm that the proposed programme of study/learning agreement is approved.

Departmental coordinator’s signature

Date:

Institutional coordinator's signature

Date:

RECEIVING INSTITUTION

We confirm that this proposed programme of study/learning agreement is approved.


Date:

Institutional coordinator’s signature

Date:

Name of student:

Sending institution:

Country:

CHANGES TO ORIGINAL PROPOSED STUDY PROGRAMME/LEARNING AGREEMENT

(to be filled in ONLY if appropriate)

Course unit code (if any) and page no. of

the information package

Course unit title (as indicated in the information package)

Deletedcourse

unit

Addedcourse

unit

Number of ECTS credits

132

(if necessary, continue this list on a separate sheet

Student’s signature:

Date:

SENDING INSTITUTION

We confirm that the above-listed changes to the initially agreed programme of study/learning agreement are approved.


Date:


Date:

RECEIVING INSTITUTION

We confirm bye the above-listed changes to the initially agreed programme of study/learning agreement are approved.


Date:


Date:

133

Priloga 21:

PROŠNJA ZA PRIZNANJE V TUJINI OPRAVLJENIH ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI


Ime in priimek: _____________________________________________________________

Vpisna številka: _____________________________________________________________

Naslov: ____________________________________________________________________

Telefon: ____________________________________________________________________

Študijski program:____________________________________________________________

PODATKI ZA PRIZNANJE V TUJINI OPRAVLJENIH IZPITOV

Prosim za priznanje spodaj navedenih izpitov, ki sem jih opravil/-a na (polno ime fakultete in univerze v tujini, kjer ste opravljali študijske obveznosti)______________________________________________________________________________

_______v času od: ___________ do ______________ .

podatki o opravljenem predmetu na tujem visokošolskem zavodu predmet na Evro pf

zap. št.

Naziv opravljenega predmeta KT izbirni/obvezni

datum izpita ocena

naziv predmeta na Evro pf KT

Datum: ____________________ Podpis: _____________________________

OBVEZNE PRILOGE: - Potrdilo o opravljenih izpitih (Academic Transcript)

134

Documents

Na podlagi 1¡tudiju... · Web view1. 1994, sorodnih študijskih področij (34-Poslovne in upravne vede, 38-Pravo, 46-Matematika in statistika, 58-Arhitektura in gradbeništvo), ki