posebna izdaja revije študentov Biotehniške fakultete · 2009-03-31 · Predstavitev štirih interdisciplinarnih doktorskih študijskih programov Bioznanosti ... Statistika Varstvo

1

posebna izdaja revije študentov Biotehniške fakultete

1/V, april 2009

2

3

BFKORevija študentov Biotehniške fakulteteISSN 1854-54

Števika: 1Letnik: 5Datum izdaje: 04/2009

Izdajatelj:Študentski svet BFJamnikarjeva 1011000 Ljubljana

Izhajanje revije omogočata:Biotehniška fakulteta inŠtudentski svet Biotehniške fakultete

Tisk:Tiskarna Pleško d.o.o.

Naklada: 2000 izvodov

e-mail:[email protected]

Za vsebino prispevkov so odgovorni podpisani avtorji, vsi teksti so avtorsko zaščiteni.

Uvodne besededekan prof. dr. Franc Štampar Tanja Đapa (predsednica ŠS BF)mag. Vesna Erhart

Kako do zaposlitve?Uvodne besede moderatorjaKaj o zaposlovanju menijo nekateri ključni delodajalci študentov Biotehniške fakulteteMinistrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoMinistrstvo RS za okoljeKmetijsko gozdarska zbornica SlovenijeZavod RS za varstvo naraveSkupina PanvitaBrest-Pohištvo d.o.o. Gimnazija BežigradAdecco H.R. d.o.o.

Doktorski študij in raziskovalna karieraUvodne besede moderatorjaPredstavitev štirih interdisciplinarnih doktorskih študijskih programov BioznanostiBiomedicinaStatistikaVarstvo okoljaMladi raziskovalciIzziv: Postati mladi raziskovalec Mladi raziskovalec iz gospodarstva s področja gojenja zdravilnih gobKartiranje neznanega

Samostojna podjetniška potUvodne besede moderatorjaPodporno okolje za podjetništvoLjubljanski univerzitetni inkubator Tehnološki park LjubljanaTri zgodbe o uspehu nekdanjih študentov Biotehniške fakulteteBIA Separations d.o.o.Ocean Orchids d.o.o.Mizarstvo Kutnar

Izpopolnimo znanja in veščinePredstavim seIzpopolnjujte svojo odličnost javnega nastopanja in prezentiranja idej.Kako pripraviti učinkovito predstavitev - predavanje v angleščini?Moja službaKariero ustvarjaš sam!Uspešno čez selekcijski postopekSamostojna podjetniška potIdeja je, naj zaživi …Samostojna podjetniška potKaj pa zaposlitev na kmetiji?Kaj in kako po ustanovitvi podjetja?

Strokovni in znanstveni naslovi po končanem študiju na Biotehniški fakulteti

Zaposljivost diplomantov Biotehniške fakultete

Program

4445

67

8899

10101111

121314

15161617

1920

21

2223

2424

252626

27

28

29

3031

32333435

37

38

40

Objavljene portretne fotografije so last posameznih piscev prispevkov oz. njihovih podjetij.

Celostranske fotografije so javno dostopne na portalu www.sxc.hu/.

Uredništvo:mag. Vesna ErhartMonika Gostič

Lektoriranje:Martina Stanič

Oblikovanje in prelom:Eva Zupan

Revija je izdana v okviru projekta»Kam po študiju?«

Nosilec projekta:UL, Biotehniška fakulteta,Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana

Idejna zasnova in izvedba projekta:mag. Vesna ErhartZavod EKOmeterPrelog, Breznikova c. 29,1230 Domžale

Kam po študiju?informacije in znanja zaboljše karierne odločitveBiotehniška fakulteta 16.-23. april 2009

Kazalo

4

Študijska leta. Leta, za katera mnogi trdijo, da so najlepša v življenju posameznika. Tega pa naj bi se zavedali šele mnogo kasneje … Šele takrat, ko moramo zase vsestransko poskrbeti sami! Ko se v širnem, prostranem svetu znajdemo osamljeni, s svojimi željami, možnostmi in življenjskimi cilji. Ko smo za vse sami! Študentske zabave so mimo, kosila v študentski menzi preteklost, dobrodošli v svet odraslih!

V rokah imamo »papir«, za katerega smo trdo garali zadnje januarje, junije in večina med nami tudi septembre vsaj dobrih pet let. Diploma! Velika beseda! Dokaz za naše napore, našo vztrajnost, nova znanja! In dokaz, da nismo več le mali zelenčki, kakršni smo bili na začetku nekega daljnega oktobra … Ko smo prestrašeni in radovedni pokukali v svet naše fakultete. Ustanove, ki nam je dala to, kar nam je lahko, in od katere smo si vzeli, kolikor smo le hoteli! Možnosti imamo sedaj precej. Toda mar se sedaj vsaj nekateri izmed nas ne počutimo še bolj nebogljene kot tedaj, ko smo tistega daljnega oktobra pokukali skozi vrata velike predavalnice? Znašli smo se na križišču, polnem smerokazov v različne smeri in zdi se, kakor da vsaka smer navija zase in nas vabi na svojo stran. Torej, kam se bomo podali? V znanstvenoraziskovalne vode? Ali morda v samostojno podjetništvo? Možnosti je, kot že rečeno, precej. Odločitve pa vse težje in težje; odločitve, po kateri poti naprej.

In ko se le odločimo, v katero smer iti, nam manjka nekaj bistvenega – kako na tej poti tudi uspeti? Kako dokazati in pokazati vse tisto znanje, ki smo ga pridobili v letih učenja? Delodajalcu predstaviti svoje znanje in želje, predvsem pa zasejati seme zaupanja? Zelo pomembno je namreč že na samem začetku delodajalcem sporočiti, da smo vredni njihovega zaupanja. Nenazadnje je zelo pomembno, kako napisati življenjepis, ki bo vse to povedal namesto nas. In ki bo na primeren način predstavil najpomembnejša sporočila.

Vse to in še mnogo več vam želimo povedati in predstaviti v projektu »Kam po študiju?«. Tisti, ki so skozi ta prehod že prešli, nam bodo povedali, kako na čim blažji način preživeti, in tisti, ki nam bodo zaposlitev omogočali, nam bodo nakazali, kaj od nas pričakujejo.

Počasi vstopam skupaj z vami v novo obdobje v prepričanju, da bo to še lepše in zabavnejše, kot je bilo doslej. A ne pride samo, brez truda in priprav. Zato prisluhnite vsemu, kar vam sporočamo v projektu »Kam po študiju?« In celo več, bodite prodorni s svojimi vprašanji, sodelujte in srečno!

Tanja Đapapredsednica Študentskega sveta Biotehniške fakultete

Večina mladih ljudi se vpiše na fakulteto ne samo zaradi želje po študiju, ampak tudi zaradi občutka, da jim bodo po uspešnem zaključku odprte vse poti. Malo je takšnih, ki že v teh letih natančno vedo, kaj hočejo, kaj bodo v življenju počeli, s čim se bodo preživljali in kako jim bo študij pomagal uresničiti njihove vizije. Ti že v zgodnjih začetkih študija stopajo po začrtani poti, od pedagogov zahtevajo več in v svoj uspeh vlagajo veliko truda. Pogosto so to ljudje, ki svoje uspehe nadaljujejo tudi na kasnejši karierni poti.

Mnogi pa si rišejo sanje, ki jih žal v kasnejših letih težko uresničijo, saj jih realnost iskanja prve zaposlitve pogosto spravi v malodušje. Žal je večinsko prepričanje študentov takšno, da bodo po koncu študija že našli kakšno delo, saj sodijo v skupino najbolj izobraženih kadrov. Diploma pa še zdaleč ne pomeni, da so delodajalčeva vrata široko odprta in znano je, da številni poiščejo zaposlitev izven voda svoje stroke.

Zato je dolžnost fakultete, da poleg posredovanja novih znanj in vedenj študente navduši za razvijanje novih idej in nauči prilagodljivosti ter samozavestnosti, ki sta ključni za njihovo uspešno prihodnost. Na Biotehniški fakulteti se tega lotevamo relativno pozno, vendar pa bomo skušali s projektom »Kam po študiju?« spodbuditi vse študente – tiste, ki so komaj prišli na fakulteto, in tiste, ki jo zaključujejo – da začnejo resno razmišljati o svoji poklicni poti. Seznaniti se morajo z načini pridobivanja koristnih informacij in naučiti jih je treba odločno stopiti v stik s potencialnimi delodajalci. Razmišljanje nekaterih, da jim po študiju nekaj pripada, je namreč zmotno; razumeti morajo, da se je v življenju za vsak napredek treba potruditi in vanj vložiti svoje delo, energijo in znanje.

Tako vas vse, študente in učitelje, vabim, da se udeležite okroglih miz in predavanj v okviru projekta »Kam po študiju?«, da se vsi seznanimo s trenutnimi dogajanji na področju iskanja zaposlitve po zaključku študija.

Sanje je treba sanjati, če želimo, da postanejo resnične! In prave informacije ter znanje, kako jih poiščemo, bodo veliko pripomogle k doseganju velikih ciljev vseh nas!

prof. dr. Franc Štampardekan Biotehniške fakultete

Bil je dan kot danes,Marco Polo je šel odkrivat

Kitajsko.Kaj boš pa ti počel?

(avtor ni znan)

5

S projektom »Kam po študiju?« želimo študente Biotehniške fakultete čim bolje pripraviti na izzive, ki jih čakajo po končanem dodiplomskem študiju. Približati jim želimo tri najpogostejše zaposlitvene možnosti: zaposlitev v podjetju oziroma inštituciji, nadaljevanje raziskovalne kariere in status mladega raziskovalca ter samostojna podjetniška pot.

S tem ciljem smo na omenjene teme organizirali tri okrogle mize in k sodelovanju povabili skoraj dvajset predstavnikov ključnih skupin: najpomembnejše delodajalce, osebe, zadolžene za izvajanje interdisciplinarnih doktorskih študijskih programov in svetovanje pri pridobitvi statusa mladega raziskovalca, uspešne mlade raziskovalce in njihove mentorje, predstavnike podpornega okolja za podjetništvo ter nekdanje študente Biotehniške fakultete, danes uspešne podjetnike.

Izvedli bomo tudi tri sklope krajših predavanj, na katerih bodo študenti svoja strokovna znanja dopolnili z veščinami javnega nastopanja ter učinkovite predstavitve ideje, projekta ali raziskave ter se seznanili s pristopi, kako svojo kariero graditi že med študijem in kako čim uspešneje kandidirati na želeno delovno mesto. Tema zadnjega sklopa predavanj bo samostojna podjetniška pot, ki bo zajela informacije in znanja od tehtanja začetnih idej prek ustanovitve gospodarske družbe oziroma dopolnilne kmetijske dejavnosti do težav, s katerimi se v resničnem življenju spopadajo podjetniki. Znanja in veščine bo udeležencem podalo deset izkušenih strokovnjakov.

Hkrati smo sodelujoče na okroglih mizah in predavatelje povabili, da strnejo ključne misli in tako soustvarijo mini priročnik, ki bo študentom Biotehniške fakultete tudi po projektu »Kam po študiju?« pomagal pri njihovih kariernih odločitvah.

Pred vami je mini priročnik, odličnost in uspešnost študentov pa bo pokazala, v kolikšni meri smo jim bili v pomoč.

mag. Vesna Erhart

Bil je dan kot danes,Marco Polo je šel odkrivat

Kitajsko.Kaj boš pa ti počel?

(avtor ni znan)

»Kam po študiju?« informacije in znanja za boljšekarierne odločitve

6

Kako do zaposlitve?

7

Kako do zaposlitve?

Pravijo, da so vede o življenju prihodnost, saj naravni viri in trajnostno upravljanje z njimi z biotehnologijo kotirajo visoko na prioritetnih razvojnih lestvicah sodobnih družb. Pravijo pa tudi, da ima Slovenija slabo zaposlitveno strukturo in ne vlaga dovolj v nova znanja in poklice. Zaposlitveni potenciali diplomantov Biotehniške fakultete, ki se odziva in poglablja ter širi svoje programe, torej obstajajo, vendar niso v celoti realizirani. Zato je treba skupnost študentov in učiteljev Biotehniške fakultete v še večji meri približati potrebam delodajalcev, obenem pa podpreti njihov razvoj in jim dati drugačno perspektivo.

Pridobiti prvo zaposlitev je pomemben korak za diplomante Biotehniške fakultete, ki obenem vplivajo na razvojni potencial gospodarstva in države. Poti do zaposlitve so različne, študenti pa so bili doslej preveč prepuščeni samim sebi in osebnim zvezam. Posameznim profilom se ponuja sorazmerno širok izbor delovnih mest v gospodarstvu in državni upravi, vendar mnogi začnejo iskati svoje potencialne delodajalce šele tik pred koncem ali celo po koncu študijskega procesa. Ob tem je še huje to, da pomemben del študentov vse do konca študija niti približno ne ve, kakšne zaposlitve so jim na voljo na trgu in katere kompetence bi morali razvijati, da bi uspešno kandidirali na razpoložljiva delovna mesta. Na področju ved o življenju je tudi malo lovljenja kadrov (»head huntinga«) in ponujenih kadrovskih štipendij, kar je slab znak za razvoj tega segmenta. Najbolj prodorna podjetja in ustanove v državni upravi se v času študija premalo zanimajo za perspektivne kadre, kaj šele da bi študente sistematično pripravljali za bodoča delovna mesta v obliki projektnih in diplomskih nalog. Vez med potencialnimi kadri in delodajalci je prešibka, da bi bili lahko z njo zadovoljni.

Del krivde za obstoječe stanje je, vsaj na nekaterih področjih, na strani učiteljev oziroma visokošolske ustanove, ki ob podajanju znanja premalo širijo informacije o poklicnih možnostih in perspektivah. Potrebne pa so tudi temeljite spremembe v obnašanju in pristopih študentov. Oblikovanje kompetenc za zaposlitev ni le stvar učenja in opravljanja izpitov, ampak celovito pridobivanje informacij o razmerah in možnostih, in mora potekati celoten čas študija. To ni le koristno, ampak na vedno zahtevnejših trgih tudi nujno početje bodočih diplomantov. In ne nazadnje bi študente k takemu ravnanju morali vzpodbujati tudi delodajalci. V njihovem interesu je, da v svoje vrste pridobijo najbolj perspektivne kadre in da na drugi strani tudi vplivajo na strokovna znanja, ki jih tekom študija pridobijo diplomanti. Tudi delodajalci morajo postati aktivnejši in prihajati tja, kjer se znanje oblikuje – na fakulteto. Potrebni so torej mostovi med vsemi udeleženimi v tem procesu, mostovi, ki bodo krepili sodelovanje ter obenem vodili do kreiranja novih znanj in delovnih mest.

Učinkovito ponudbo in povpraševanje na trgu kadrov in poklicnih profilov na področju ved o življenju je treba šele ustvariti in ustvarjati ju moramo vsi skupaj! To je nujen, ne pa tudi zadosten, pogoj za gospodarsko preobrazbo in nov razvojni ciklus slovenske družbe. Okrogle mize v okviru projekta »Kam po študiju« so pogumen, nujen in pravi konkretni korak v tej smeri.

Študentje in delodajalci morajo iskati drug drugega čim prej, k snidenju naj pripomore tudi visokošolska ustanova.

Nujnost odkrivanja in utrjevanja možnosti dobre zaposlitve

prof. dr. Emil Erjavecmoderator okrogle mize z naslovom »Kako do zaposlitve?«

Na naslednjih straneh sledi, kaj o zaposlovanju menijo nekateri

ključni delodajalci študentov Biotehniške fakultete.

8

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opravlja zadeve, ki se nanašajo na kmetijstvo, gozdarstvo in živilstvo, vključno z živilsko predelavo in industrijo, na dopolnilne dejavnosti na kmetijah, na veterinarstvo, na lovstvo in ribištvo, na kmetijska zemljišča, gozdove in gozdni prostor, na gozdne rezervate, na prosto živeče divje živali, na trajnostno usmerjanje razvoja gozdnih ekosistemov in njihovo integralno varstvo, na celostno urejanje in razvoj podeželja in vasi, na usmerjanje državnih vlaganj v gozdove, podeželski prostor in vas, na prehrano z vidika proizvodnih in predelovalnih možnosti ter potreb, na proizvodnjo zdravstveno neoporečnih kmetijskih in živinorejskih proizvodov ter živil, na vzgojo kakovostnega lesa in drugih gozdnih dobrin, na oblikovanje tržnocenovne in zaščitne politike kmetijskih, gozdnih in živilskih proizvodov, na socialni položaj kmeta, na kmetijsko, gozdarsko, ribiško in drugo zadružništvo. V okviru ministrstva delujejo 4 organi v sestavi: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Veterinarska uprava Republike Slovenije, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije in Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.

Po zaključenem študiju na Biotehniški fakulteti so odprte tudi zaposlitvene možnosti za začetek poklicne poti v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zaposlujemo diplomante vseh študijskih programov Biotehniške fakultete. Na ministrstvu, skupaj z organi v sestavi ministrstva, je bilo konec leta 2008 zaposlenih 1048 javnih uslužbencev. Med zaposlenimi je 319 zaposlenih javnih uslužbencev (30,4 %), ki so svoje znanje nabirali na biotehniških programih, med njimi 39 magistrov in 9 doktorjev znanosti.

V naslednjih letih bomo zasledovali cilj državne uprave po zmanjševanju števila zaposlenih in ga ne bomo povečevali. Na ministrstvu pa se bomo namesto na število zanašali na kakovost in učinkovitost svojih uslužbencev. Za doseganje ciljev ministrstva so odločilnega pomena zaposleni v ministrstvu, učinkovita organizacija in vodenje ter znanja, sposobnosti in zmožnosti zaposlenih. Slednjemu bomo sledili tudi pri izbiri novih sodelavcev. Zaposlovali bomo predvsem v namen nadomestnih zaposlitev in zaposlitev na projektih. Na ministrstvu za čas trajanja projekta zaposlujemo v okviru tehnične pomoči za delo na dveh projektih: na Programu razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 in na Operativnemu programu za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013. Ministrstvo vsako študijsko leto na podlagi potreb in

Ministrstvo za okolje in prostor zagotavlja zdravo življenjsko okolje za vse prebivalke in prebivalce Republike Slovenije ter spodbuja in usklajuje prizadevanja v smeri trajnostnega razvoja, ki ob skrbi za družbeno blaginjo temelji na smotrni in varčni rabi naravnih virov. Prizadeva si povečevati skrb družbe za ohranjanje naravnega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v državi v prepričanju, da je biotska raznovrstnost pomembna dediščina za bodoče rodove. V prepričanju, da je prihodnost Republike Slovenije v skupnosti evropskih narodov, zagotavlja vse potrebne pogoje za enakopravno sodelovanje z Evropsko unijo, tako na področju infrastrukturnega povezovanja kot tudi na področju okoljskih standardov in pravil. Skrbi za ustrezne zaloge vodnih virov, kakovost voda in sonaravno urejanje površinskih in podzemnih voda ter morja, saj so vode eden od najpomembnejših naravnih virov v Republiki Sloveniji. Zagotavlja takšen razvoj v prostoru, ki bo človekove dejavnosti usmerjal tako, da bodo ob naravnih nesrečah kar najmanj prizadete, vzpostavlja pa tudi mehanizme solidarnostne pomoči ob naravnih nesrečah. Zagotavlja vključevanje okoljskih stroškov v ekonomske na podjetniški in narodnogospodarski ravni. Pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja vzpostavlja sodelovanje z lokalnimi skupnostmi po načelih partnerstva in subsidiarnosti. Zagotavlja odprtost oblikovanja in uveljavljanja politik ter ukrepov trajnostnega razvoja s spodbujanjem sodelovanja posameznikov in skupin ter organizacij civilne družbe. Ob dejstvu, da je prilagajanje na vedno izrazitejše podnebne spremembe eden ključnih izzivov današnjega časa, Ministrstvo za okolje in prostor stremi h krepitvi zavesti o skupni odgovornosti za stanje v okolju, naravi in prostoru med vsemi prebivalkami in prebivalci Republike Slovenije

Naredimo skupaj korak naprej v ravnanju z okoljem.

Ključ do najboljše uprave je v ljudeh.

Prijazna in učinkovita uprava za slovenskega kmeta

Upravljanje z okoljem

prof. dr. Milan Pogačnikminister

Karl Viktor Erjavec minister

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike SlovenijeDunajska 581000 Ljubljanatel.: 01/ 47 89 000,faks: 01/ 47 89 013e-pošta: [email protected]

Ministrstvo za okolje in prostorDunajska 48p. p. 6531000 Ljubljanatel.: 01/ 47 87 400faks: 01/ 47 87 422e-pošta: [email protected]

vladnega javnega natečaja študentom nudi tudi možnost pridobitve vladne kadrovske štipendije in med študijem omogoča opravljanje študijske prakse. Naš cilj je, da v svoj kolektiv pridobimo zavzete in inovativne sodelavce, ki se zavedajo pomembnosti vseživljenskega izobraževanja in so pripravljeni poosebiti vrednote, ki so vodilo slehernega uslužbenca – strokovnost, zakonitost in usmerjenost k uporabniku – torej k prijazni upravi za slovenskega kmeta.

9

Zavod RS za varstvo narave opravlja javno službo varovanja narave, posebej njenih najvrednejših delov in sestavin biotske pestrosti. Pri tem sledimo Zakonu o ohranjanju narave in spoštujemo evropske direktive s področja naravovarstva. Zavzemamo se za takšno rabo prostora in naravnih virov, ki predstavlja zdrav kompromis med razvojem in zavedanjem, da so vse dobrine na Zemlji omejene. Za doseganje tega cilja moramo sodelovati z vsemi deležniki v prostoru in v družbi.

Zaščitni znak ZRSVN je pentlja, ki predstavlja simbol varstva narave. Sestavljena je iz šestih zank, nanizanih v krogu: tri zanke simbolizirajo neživi del narave: voda – zemlja – zrak; preostale tri živo naravo: rastlinstvo – živalstvo – človek; krog pa simbolno ponazarja Zavod RS za varstvo narave. Prepletene zanke v krogu tako pomenijo celovitost in medsebojno povezanost žive in nežive narave pod okriljem ZRSVN.

Organizacijsko je Zavod RS za varstvo narave razdeljen na Osrednjo enoto in sedem območnih enot – kar zagotavlja kakovostno pokritost terena na območju celotne Slovenije.

Trenutno je zaposlenih 68 sodelavcev, od tega je 33 biologov (47 odstotkov), zaposlenih pa je tudi 10 gozdarjev, kar predstavlja 14 odstotkov vseh zaposlenih. Število redno zaposlenih se v zadnjih letih sicer ni povečevalo in se glede na letošnja vladna izhodišča v bližnji prihodnosti predvidoma niti ne bo. Lahko pa so vir novih zaposlitev projekti, kjer smo zelo aktivni. Prav ti lahko za mlade diplomante predstavljajo lepo priložnost za pridobivanje zelo konkretnih delovnih izkušenj in odskočno desko za nadaljnjo kariero. Zaposlitve za potrebe projektov trajajo od dveh do štirih let.

Res je, da smo trenutno v svetovni krizi, a smo prepričani, da bo reševanje le-te moralo potekati celostno. Glas naravovarstvenikov se čedalje bolj sliši in tudi upošteva. Zemlja je na robu svoje zmogljivosti in naš poklic v zadnjih letih krepko pridobiva na veljavi.

Kontaktna točka:Zavod RS za varstvo naraveDunajska 22, 1000 Ljubljanatel: 01/ 23 09 500fax: 01/ 23 09 540e-pošta: [email protected]/sl/

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) zaposluje več kot 700 ljudi. Največ med njimi je diplomantov Biotehniške fakultete, predvsem agronomije in zootehnike. Nekaj je tudi diplomantov gozdarstva in živilstva. KGZS sestavlja osem območnih kmetijsko-gozdarskih zavodov (v okviru njih delujejo tudi osemenjevalni centri), Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu, Zavod za certifikacijo gozdov in Zbornični urad.

Možnosti za zaposlitev v okviru zborničnega sistema so za vse študente biotehnike, med njimi pa v največji meri za diplomante agronomije in zootehnike. Prvi se lahko vključijo v delo Kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije kot splošni terenski kmetijski svetovalci ali pa specialisti za posamezna strokovna področja pri kmetijsko-gozdarskih zavodih (npr. sadjarstvo, poljedelstvo, vrtnarstvo itn.). Posebno področje so potrebe po kmetijskih svetovalkah in svetovalcih za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, kjer pridejo v poštev diplomanti praktično vseh smeri Biotehniške fakultete. Še posebej so zaželeni taki, ki znajo povezovati različna strokovna področja.

Diplomanti zootehnike se prav tako lahko zaposlijo kot splošni terenski kmetijski svetovalci ali pa specialisti za posamezna strokovna področja (npr. prehrana živali). Druga pomembna služba, kjer se tudi lahko zaposlujejo diplomanti zootehnike, je služba za kontrolo in selekcijo v živinoreji. Ta prav tako kot Kmetijska svetovalna služba deluje po teritorialnem načelu, kar pomeni, da se je v obeh službah možno zaposliti po celotni Sloveniji. Pri kontroli in selekciji v živinoreji se v okviru KGZS izvaja ta služba pri govedu, drobnici in prašičih.

Želja KGZS je tudi, da bi okrepili gozdarsko svetovanje, zato pričakujemo povečane potrebe po diplomantih gozdarstva. Ker so slovenske kmetije majhne, se jih vse več odloča za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, predvsem predelavo kmetijskih pridelkov (mleko, meso, sadje itn.), kar bi lahko v okviru specialistov za kmetijsko svetovanje povečalo povpraševanje po diplomantih živilstva.

Kontaktna točka:Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Celovška 135, 1000 LjubljanaTel.: 01/ 51 36 600e-pošta: [email protected]

Ljudje za naravo, narava za ljudi.

Izzivi v kmetijstvu so veliki, zato je v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije potreba po izobraženih kadrih s širokim poznavanjem večnamenskosti kmetijstva.

Zavod RS za varstvo narave je lahko priložnost za biologa

KGZS rabi strokovnjake z interdisciplinarnim znanjem

dr. Mirjam Galičičv. d. direktorice

Igor Hrovatič,univ. dipl. inž. agr.,v. d. direktorja

10

Podjetje Brest-Pohištvo d.o.o. se nahaja v osrednji Sloveniji sredi notranjskih gozdov, v neposredni bližini presihajočega Cerkniškega jezera. Osnovna dejavnost podjetja se je razvila pred več kot 60 leti iz trgovanja s hlodovino, ki je kasneje preraslo v posamezne žagarske obrate in majhne delavnice. Danes je osnovna dejavnost proizvodnja furniranega pohištva. Letno v podjetju predelamo več kot 2.000.000 m2 najrazličnejših vrst furnirja in izdelamo več kot 430.000 kosov pohištva. Podjetje je od leta 1995 v zasebni lasti.

Razvojna strategija vodstva podjetja, sodoben način poslovanja, tehnološke zmogljivosti ter strokovnost in inovativnost zaposlenih ustvarjajo pogoje za sodobno, kvalitetno proizvodnjo modernega in funkcionalnega pohištva. Pomemben del razvojne strategije podjetja je razvoj sodobne tehnologije in nenehno izobraževanje zaposlenih na vseh ravneh. Celotno poslovanje podjetja deluje na principu standardov ISO 9001 in ISO 14001. Z znanjem, pridobljenim v dolgoletnih izkušnjah, v kombinaciji s sodobnimi tehnološkimi postopki in z uporabo najkvalitetnejših naravnih, okolju in zdravju prijaznih materialov, znamo izdelati visoko kvalitetno in zahtevno pohištvo.

V podjetju Brest-Pohištvo d.o.o. se zavedamo, da se je za uspeh in rast podjetja treba soočiti z raznimi izzivi, ki jih v večini ustvarja in rešuje človek, zaposleni v podjetju, ki imajo ustrezne sposobnosti, znanje in izkušnje. Pri tem se trudimo pridobivati, razvijati in vzdrževati kadre z visoko stopnjo motiviranosti, ki so pripravljeni reševati težave tako, da so vsaj en korak pred drugimi. Zaposlene pojmujemo kot naložbo za prihodnost in si prizadevamo za tako delovno okolje, ki jih spodbuja k razvoju in uporabi njihovih zmožnosti. Vodstvo družbe se zaveda, da je vrhunsko uspešnost in kvaliteto mogoče dosegati izključno s skupinskim delom odličnih posameznikov. V podjetju Brest-Pohištvo d.o.o. iščemo mlade, razgledane strokovnjake za dinamično in odgovorno delo in jim nudimo veliko možnosti za nadaljnje strokovno usposabljanje in napredovanje. S tem namenom tudi redno razpisujemo štipendije s področja lesarstva in nudimo možnost za opravljanje obvezne prakse v času študija. S tem si študentje povečujejo možnost za zaposlitev, saj se trudimo že v času štipendiranja in opravljanja obvezne prakse bolje spoznati posameznega študenta in načrtovati njegov razvoj po zaključku študija.

Brest-Pohištvo d.o.o.Cesta 4. maja 181380 CerknicaKontaktna točka:Eva Kusič Mihelčič(vodja splošnega področja)tel: 01/ 70 50 201fax: 01/ 70 50 230e-pošta: [email protected]

Brest-Pohištvo d.o.o., Cerknica

Jurij Črnič,univ. dipl. ekon.direktor podjetjaBrest-Pohištvo d.o.o.

V Skupino Panvita je vertikalno združenih 13 gospodarskih družb, ki pridelujejo hrano po načelu od njive do mize. Pridelava hrane je sledljiva, nadzorovana in v celoti certificirana, saj se zavedamo, da potrošnik od hrane pričakuje kakovost, okusnost in zlasti prehransko varnost. S Skupino Panvita sodeluje več kot 1.300 družinskih kmetij, kar celoti daje prilagodljivost, stabilnost, možnost skupnega razvoja in zadostno velikost za konkuriranje drugim velikim evropskim agroživilskim sistemom.

Pridelavo hrane pričnemo na polju, kjer sami obdelujemo 3.400 ha polj in partnerske poljedelske kmetije 6.000 ha, nadaljujemo s proizvodnjo 60.000 ton krme za živali, letno vzrejo 130.000 komadov prašičev in 2,7 mio komadov piščancev, kar omogoči letno prodajo 16.000 ton mesnih izdelkov. Iz stranskih produktov proizvodnje (gnojevka, stranski živalski proizvodi iz klavne in mesnopredelovalne industrije …) letno proizvedemo 16,5 mio kWh električne energije, toplotno energijo za ogrevanje hlevov in biosubstrat za gnojenje poljedelskih površin. Za zagotavljanje visokega nivoja prehranske varnosti je pomembna lastna veterinarska služba, oskrbo družinskih kmetij s potrebnim kmetijskim repromaterialom pa smo organizirali prek kmetijskih centrov, ki omogočajo tudi prevzem tržnih viškov s kmetij. Razvojne aktivnosti imamo organizirane znotraj gospodarskih družb (npr. Razvojni center Panonski vrt za nove tehnologije v poljedelstvu), skupaj z nekaterimi drugimi gospodarskimi družbami in institucijami pa smo ustanovili Kmetijsko-živilski razvojni center Pan-Nutri.

Zavedamo se, da so zaposleni v današnjem času edina prava konkurenčna prednost. Zato skušamo po najboljših močeh vračati njihovo motiviranost in pripadnost s sistemom stalnega pridobivanja znanj in kompetenc prek Internega izobraževalnega centra, nagrajevanja uspešnosti, izgradnje osebnih kadrovskih načrtov in tudi družabnih dogodkov, kot so športne igre Skupine Panvita, prednovoletna srečanja, letovanje za otroke zaposlenih … Od novih sodelavcev pa poleg znanja, ki mora biti evropsko primerljivo, pričakujemo željo po delu in napredovanju ter ujemanje s poslovno filozofijo in vrednotami Skupine Panvita. Z več slovenskimi institucijami sodelujemo na področju izobraževanja in razvoja, omogočamo pa tudi izvajanje dodiplomskih in podiplomskih nalog.

Skupina PanvitaKmetijsko gospodarstvo Rakičan d.d.Lendavska 5, Rakičan9000 Murska SobotaKontaktna točka:Kadrovsko-pravna službaGospa Ana Kapun,e-pošta: [email protected]

Samo evropsko primerljivo znanje in izkušnje so zanimivi za uspešne gospodarske sisteme.

Je diplomant Biotehniške fakultete zanimiv za uspešne gospodarske družbe?

mag. Dejan Židanpredsednik uprave

11

Jurij Črnič,univ. dipl. ekon.direktor podjetjaBrest-Pohištvo d.o.o.

Adecco H.R. kadrovsko svetovanje d. o. o. je del velike mednarodne skupine Adecco SA, vodilnega svetovnega podjetja za upravljanje storitev na področju zaposlovanja in upravljanja človeških virov. Na slovenskem trgu smo prisotni od aprila 2000. S široko mrežo lokalnih poslovalnic na območju celotne Slovenije, z najboljšimi tehnološkimi rešitvami, z nenehnim nadgrajevanjem in uvajanjem novih storitev za našo ponudbo, z upoštevanjem neprecenljivih dolgoletnih izkušenj tudi na mednarodnem področju, s hitrim odzivom in najboljšo ceno zagotavljamo izbor najustreznejših kandidatov za vse vrste del. Tudi v Sloveniji kot vodilna agencija za zaposlovanje iskalcem zaposlitve ponujamo tako začasna dela kakor tudi redno zaposlitev. Smo fleksibilni in znamo prisluhniti individualnim željam in potrebam. Več o nas si lahko preberete na www.adecco.si.

Na trgu delovne sile se še vedno izkazuje deficitarnost naravoslovnih poklicev. Gledano v celoti je povpraševanje po naravoslovnih (biotehničnih) poklicih dokaj močno, skupaj z IT-področjem. Kljub težavnim časom v gospodarstvu pa še vedno opažamo dokaj stabilno iskanje profilov z omenjenega področja; čuti se nekaj upada oziroma, po drugi strani, vse več kandidatov se obrača na nas. Ne glede na trenutno situacijo pa dolgoročni trendi še vedno kažejo močno povpraševanje na tem področju.

Adecco H.R. d.o.o.Brnčičeva ulica 15B1231 Ljubljana - Črnučetel: 01/56 09 250fax: 01/56 09 254e-pošta: [email protected]

Gimnazija Bežigrad je s svojima organizacijskima enotama OE gimnazija in OE mednarodna šola med večjimi slovenskimi gimnazijami s približno stalnim številom okrog 1100 dijakov v obeh programih in 114 zaposlenimi, od tega je delavcev z visoko izobrazbo 95, administrativnih in tehničnih delavcev nižjih izobrazbenih stopenj pa 19. Kot je značilno za slovensko splošnoizobraževalno šolstvo v celoti, prevladuje ženski pedagoški kader, starostna struktura pa se je z leti premaknila proti starejšim generacijam, predvsem zaradi nizke fluktuacije in pretežne stalnosti zaposlenih na dobljenem delovnem mestu. K temu pripomorejo tudi sistemi napredovanj v šolstvu, ki so ugodnejši za uveljavljene in stabilnejše učitelje, saj je opravljanje in izkazovanje dodatnega strokovnega dela predvsem rezultat osmišljanja delovnih izkušenj v znanem in vzpodbudnem delovnem okolju.

Trenutno zaposlovanje mlajših kadrov na Gimnaziji Bežigrad je odvisno od zunanjih dejavnikov, konkretneje delovne zakonodaje na državni in poklicni ravni. Plačano pripravništvo, ki omogoča strokovni izpit in šele po njem ustrezno izobrazbo za iskanje resne stalne zaposlitve, je odvisno od potreb in zahtev Ministrstva za šolstvo in šport, ki odobrava pripravniška mesta. Voluntersko pripravništvo, ki je obljubljalo skrajševanje čakanja na razpoložljiva mesta, bi kljub manjši vabljivosti lahko zaživelo, vendar je odobritev zaradi mentorskega dodatka za učitelja tudi v rokah Ministrstva.

Drugi problem je povezan s pokojninsko reformo in podaljševanjem delovne in starostne dobe. V času prehodnih določb je podaljšanje delavke prizadelo le delno, po končni uveljavitvi zakona pa bo šolstvo bistveno bolj obremenjeno s starejšimi, utrujenimi in manj prilagodljivimi kadri, ki bodo morali opravljati službo do formalnega časovnega izteka, hkrati pa bodo onemogočali zaposlovanje mlajših učiteljev. Nižanje pokojnin bo predvidoma podaljševalo delovno dobo celo preko obvezne meje za upokojitev, zato so celo kratkoročni kadrovski načrti vprašljivi in tvegani.

Gimnazija BežigradPeričeva ulica 41000 Ljubljanatel: 01/ 30 00 400 fax: 01/ 30 00 440e-pošta: [email protected]

better work,better life

Najuspešnejši študenti so zanesljivo zaposljivi.

Možnosti zaposlovanja v šolstvu s stališča Gimnazije Bežigrad v Ljubljani

V današnjih časih je največ povpraševanja po močnih strokovnjakih, ki se spoznajo na stroko, poznajo tržišče, so trdi pogajalci in delavci v kriznih situacijah.

Trg išče strokovnjake s širokim objektivom.

Blaž Bejek,dipl. inž. tekst. teh.,vodja področjatehnologija, proizvodnjain logistikaPE Executive search

mag. Ciril Dominko,ravnatelj OE gimnazijana Gimnaziji Bežigrad

12

Doktorski študij in raziskovalna kariera

13

Doktorski študiji, katerih temeljni cilj ni le izobraževanje, temveč predvsem začetek raziskovalne poti mladih ljudi, so izziv za univerzo, gospodarstvo in študente. Živimo v eri bioznanosti, kakovost življenja vseh nas je bolj kot kdajkoli doslej odvisna od znanja in vedenja o življenju, naravi in okolju. Doktorski študijski programi, v katere je vključena Biotehniška fakulteta, ponujajo prav to.

Interdisciplinarni doktorski študijski programi Bioznanosti, Biomedicina, Varstvo okolja in Statistika bodo ponujali možnosti študija na že uveljavljenih kot tudi na povsem novih znanstvenih področjih. Vsi ti študijski programi so zasnovani na sodelovanju med več fakultetami ter raziskovalnimi inštituti. Multidisciplinarnost doktorskih študijev je zagotovilo za kompetentnost doktorandov, širino znanj in obenem vrhunsko usposobljenost na ožjem znanstvenem področju. Sodelovanje uveljavljenih domačih in tujih raziskovalcev in strokovnjakov zagotavlja kvaliteten študij in raziskovanje, poudarek na slednjem pa je začetek samostojne raziskovalne poti na odprtem mednarodnem prostoru, kar je tudi eden od temeljnih ciljev bolonjske prenove. Izzivi sedanjosti in prihodnosti namreč zahtevajo vzpostavitev v preteklosti pogosto zanemarjenih povezav med raziskovalci in raziskovalnimi inštitucijami, še zlasti na klasičnih naravoslovnih smereh.

Cilj doktorskih programov, v katere je vključena Biotehniška fakulteta, je usposobiti doktoranda za znanstveno delo na področjih temeljnih in aplikativnih ved, da bo sposoben razvijati nova znanja in jih obenem prenesti v prakso. Kandidati se bodo srečali z interdisciplinarnim pristopom v povezavi s tehniškimi, družboslovnimi in humanističnimi vedami. Kandidati bodo imeli možnost usposabljanja na tradicionalnih in uveljavljenih znanstvenih smereh in obenem možnost izbiranja novih področij raziskovanja. Prispevali bodo lahko dodano vrednost v gospodarstvo, posebej tisti mladi raziskovalci, ki bodo prihajali iz gospodarskih družb in se vanje vračali.

Seme sedanjosti so plodovi prihodnosti.

prof. dr. Mihael Jožef Toman, prodekan BFmoderator okrogle mize z naslovom »Doktorski študij in raziskovalna kariera«

Na naslednjih straneh sledijo predstavitve štirih interdisciplinarnih doktorskih študijskih

programov, postopka za pridobitev statusa mladega raziskovalca in izkušnje dveh

uspešnih mladih raziskovalcev ter njunih mentorjev.

14

Predstavitev štirih interdisciplinarnih

doktorskih študijskih programov

V skladu z Zakonom o visokem šolstvu bo Univerza v Ljubljani v študijskem letu 2009/2010 razpisala le prenovljene, bolonjske študijske programe. Razpis za vpis v podiplomske študijske programe v študijskem letu 2009/2010 bo objavljen najkasneje 1. junija 2009 na spletni strani UL (www.uni-lj.si).Takrat bodo znani vsi študijski programi 3. stopnje, ki se bodo izvajali v novem študijskem letu, in objavljeni vsi podatki o posameznem študijskem programu.

V študijskem letu 2009/2010 bomo prvič razpisali tudi tri interdisciplinarne doktorske študijske programe Bioznanosti, Statistika in Varstvo okolja, doktorski program Biomedicina pa bo UL v študijskem letu 2009/2010 razpisala že tretjič.

Med štirimi programi, ki jih podrobneje predstavljamo v nadaljevanju, sta doktorska programa Bioznanosti in Varstvo okolja še v akreditacijskem postopku na Svetu RS za visoko šolstvo. Na UL upamo in verjamemo, da bosta oba programa akreditirana do objave razpisa in da bomo vse štiri omenjene doktorske programe dejansko izvajali tudi v novem študijskem letu. Podrobnejše informacije o programih bodo objavljene v predstavitvenih zbornikih, ki jih bomo na spletnih straneh UL in BF za vsak program posebej objavili takoj, ko bodo programi akreditirani oz. najkasneje ob izidu razpisa za vpis v podiplomske študijske programe v študijskem letu 2009/2010.

Reševati probleme je naša vsakodnevna naloga.

prof. dr. Peter Dovčpredsednik Komisije zapodiplomski študij BF

Biotehniška fakultetaJamnikarjeva 1011000 Ljubljanatel.: 01/ 42 31 161,e-pošta:[email protected]

15

Interdisciplinarni doktorski študijski program BIOZNANOSTI

Trajanje študija: tri leta

Število kreditnih točk: 180

Izvajalec študija: Doktorski program Bioznanosti organizirajo in izvajajo: Biotehniška fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Fakulteta za strojništvo.

Znanstveni naslov: doktor/doktorica znanosti

Znanstvena področja: agronomija, bioinformatika, biologija, biotehnologija, ekonomika naravnih virov, hortikultura, krajinska arhitektura, les in biokompoziti, nanoznanosti, prehrana, tehniški sistemi v biotehniki, upravljanje gozdnih ekosistemov, varstvo naravne dediščine, znanosti o celici, znanost o živalih in živilstvo.

Temeljni cilji programa: Cilj programa je usposobiti doktoranda za znanstveno delo na področjih temeljnih in aplikativnih ved o življenju, da bo sposoben razvijati nova znanja v okviru akademske raziskovalne kariere ali prenesti znanja v vsakdanjo prakso.Doktorand bo usposobljen za prepoznavanje in reševanje temeljnih znanstvenih problemov ali za reševanje zahtevnih uporabniško usmerjenih nalog. Sposoben bo voditi ali koordinirati znanstvenoraziskovalne projekte in svoje rezultate predstaviti širši javnosti. Doktorand bo sposoben komunikacije s strokovnjaki z drugih področij znotraj bioznanosti kot tudi s strokovnjaki z drugih znanstvenih smeri.

Pogoji za vpis: Na interdisciplinarni doktorski študij Bioznanosti se lahko vpišejo diplomanti:- študijskih programov druge stopnje;- študijskih programov, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije (zdravniki, veterinarji, zobozdravniki in farmacevti), in so ovrednoteni z najmanj 300 kreditnimi točkami;- dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program. Dodatne študijske obveznosti za posamezna področja v obsegu od 30 do 60 KT kandidatom določi pristojna komisija. Kandidati morajo opraviti obveznosti pred vpisom;- dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 KT. Priznavanje študijskih obveznosti določi pristojna komisija v dogovoru z mentorjem;- dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe;- diplomanti drugih domačih in tujih univerz v skladu s predpisanimi pogoji, kot veljajo za študente RS. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja skladno s 121. členom Statuta UL.

Kratek opis programa: Študijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka (predavanj, vaj, predstavitve teme doktorske disertacije idr.) v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka s področja doktorata v mednarodno priznani reviji, ki jo indeksira SCI ali izjemoma SSCI (velja za področja: ekonomika naravnih virov, krajinska arhitektura in varstva naravne dediščine) oz. AHCI (velja le za področje krajinske arhitekture). Doktorand mora biti prvi avtor članka. Znanstveni članek mora biti objavljen ali sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.

Možnosti za zaposlitev: Možnosti za zaposlitev doktorjev znanosti s področij interdisciplinarnega doktorskega študija Bioznanosti so široke. Zastavljen doktorski študij Bioznanosti bo usposabljal strokovnjake za akademsko kariero, kot je to že običaj pri tradicionalnih doktorskih študijih, kot tudi tiste, ki bodo opremljeni z uporabniško naravnanim znanjem in kompetencami, kar je v skladu z lizbonskimi smernicami. Doktorji znanosti bodo zato lahko nadaljevali znanstveno kariero ali pa se bodo zaposlili kot vrhunski strokovnjaki v gospodarstvu, javni upravi in drugih ustanovah, ki zaposlujejo najvišje izobražene kadre.

Prijava na študij: Kandidati za vpis v 1. letnik morajo najkasneje do 1. septembra 2009 izpolniti elektronsko prijavnico, ki bo objavljena na spletni strani Biotehniške fakultete, in jo podpisano, skupaj z zahtevanimi prilogami, priporočeno poslati na naslov: Biotehniška fakulteta, Referat za podiplomski študij, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana.

Podrobnejše informacije o interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu Bioznanosti (podatki o predmetniku in predmetih, pogojih za napredovanje, načinu izvajanja študija) bodo po akreditaciji programa objavljene na spletnem naslovu: http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi.html.

Biotehniška fakultetaJamnikarjeva 1011000 Ljubljanatel.: 01/ 42 31 161 (int. 611)fax: 01/ 25 65 782e-pošta:[email protected]

Kontaktna točka:mag. Vesna Ješe Janežič

Nihil set, qoud non expugnet pertinax opera.Ni je stvari, ki se ne bi dala premagati z vztrajnostjo.(Seneka ml.)

16



Izvajalec študija: Doktorski program Biomedicina organizirajo in izvajajo: Biotehniška fakulteta, Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Medicinska fakulteta in Veterinarska fakulteta. V programu sodelujejo tudi trije slovenski raziskovalni inštituti: Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut in Nacionalni inštitut za biologijo.


Znanstvena področja: biokemija in molekularna biologija, farmacija, genetika, klinična biokemija in laboratorijska biomedicina, medicina – klinična usmeritev, medicina – temeljna usmeritev, mikrobiologija, socialna medicina, toksikologija in veterinarska medicina.

Temeljni cilji programa: Izobraževanje visoko usposobljenih strokovnjakov, ki bodo sposobni za kreativno ter samostojno obravnavo znanstvenoraziskovalnih problemov, reševanje znanstvenih problemov bodočih delodajalcev z interdisciplinarnim pristopom, kritično presojo raziskovalnih rezultatov, razvoj novih raziskovalnih metod in prenos novih tehnologij in znanja v prakso.

Pogoji za vpis: Na univerzitetni doktorski študijski program Biomedicina se lahko vpišejo diplomanti:- študijskih programov druge stopnje s področja biomedicinskih, biotehniških in naravoslovno-matematičnih usmeritev;- študijskih programov, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije (93/16/EEC za zdravnike, 78/1027/EEC za veterinarje, 78/687/EEC za zobozdravnike in 85/432/EEC za farmacevte), in so ovrednoteni z najmanj 300 kreditnimi točkami;- dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program biomedicinskih, biotehniških in naravoslovno-matematičnih usmeritev. Dodatne študijske obveznosti za posamezna področja v obsegu od 30 do 60 KT kandidatom določi Programski svet Biomedicine;- dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz biomedicinskih, biotehniških in naravoslovno-matematičnih smeri. Kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 KT;- dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe sorodnih študijskih disciplin iz biomedicinskih, biotehniških in naravoslovno-matematičnih smeri;- diplomanti drugih domačih in tujih univerz v skladu s predpisanimi pogoji, kot veljajo za študente RS. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja skladno s 121. členom Statuta UL.

Kratek opis programa: Osrednji poudarek študijskega programa je na raziskovalnemu delu, na interdisciplinarnosti študija in na sodelovanju mednarodno uveljavljenih domačih in tujih strokovnjakov. Študijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo. Pogoj za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka s področja doktorata

Interdisciplinarni doktorski študijski program BIOMEDICINA



Izvajalec študija: Doktorski program Statistika organizirajo in izvajajo: Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za matematiko in fiziko, Filozofska fakulteta in Medicinska fakulteta.


Moduli: Študijski program predvideva izvajanje sedmih modulov: Biostatistika, Družboslovna statistika, Matematična statistika, Uradna statistika, Ekonomska in poslovna statistika, Psihološka statistika in Tehniška statistika.

Temeljni cilji programa: Izobraževanje visoko usposobljenih strokovnjakov, ki obvladajo tako temeljna znanja iz statistične teorije kot tudi statistična znanja, ki so specifična za posamezne znanstvene discipline. Program je namenjen poglobitvi temeljnih znanj matematične statistike, razširitvi znanj o najnovejših statističnih pristopih na posameznih področjih ter pridobitvi sposobnosti reševanja kompleksnih metodoloških problemov z uporabo zahtevnih informacijskih (programskih) orodij. Cilj programa je usposobiti doktoranda za znanstveno razmišljanje in reševanje novih problemov na različnih področjih znanosti ter kritično presojo raziskovalnih rezultatov in prenos novih znanj v prakso.

Pogoji za vpis: Na doktorski študijski program Statistika se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili:- študijski program druge stopnje (bolonjski magisterij);- dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe;- dosedanji študijski program za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program. Tem kandidatom lahko Programski svet pred vpisom v študijski program tretje stopnje določi dodatne obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk;- študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami (npr. študij medicine, dentalne medicine, veterinarske medicine, farmacije), ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami;- dosedanji študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu

Interdisciplinarni doktorski študijski program STATISTIKA

v reviji, ki jo indeksira SCI oz. SSCI. Doktorand mora biti prvi avtor članka, znanstveni članek pa mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.

Možnosti za zaposlitev: Možnosti za zaposlitev doktorandov univerzitetnega doktorskega študija Biomedicina so zelo široke. Doktorandom so odprte poti za zaposlitev na pedagoškem in raziskovalnem področju na slovenskih univerzah in drugih izobraževalnih oziroma raziskovalnih ustanovah. Zaposlijo se lahko tudi v zdravstvenih zavodih, državnih uradih in podjetjih, farmacevtski industriji in javni upravi. Možne so tudi zaposlitve v drugih ustanovah, ki zaposlujejo najvišje izobražene strokovnjake in raziskovalce.

17



Izvajalec študija: Doktorski program Varstvo okolja organizirajo in izvajajo: Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za pomorstvo in promet, Fakulteta za strojništvo, Filozofska fakulteta, Medicinska fakulteta, Naravoslovnotehniška fakulteta, Pravna fakulteta in Veterinarska fakulteta.


Interdisciplinarni doktorski študijski program VARSTVO OKOLJA

za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Tem kandidatom se v doktorskem študijskem programu tretje stopnje priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk;- diplomanti tujih univerz. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja skladno s 121. členom Statuta UL.

Kratek opis programa: Študij Statistika je bistvenega pomena za usposabljanje ustreznih kadrov v vedi, ki je temelj raziskovanja v praktično vseh znanstvenih disciplinah. Gre za edini program, ki bo izobraževal visoko usposobljene strokovnjake in raziskovalce s področja statistike v Sloveniji, ki bodo sposobni kvalitetne analize in interpretacije podatkov v raziskovalnem okolju, podjetjih in javnih ustanovah. Struktura izvedbe programa po letnikih je zasnovana tako, da je v prvem letniku in v začetku drugega letnika večji poudarek na organiziranih oblikah pouka, kasneje pa je poudarek na raziskovalnemu delu in pripravi doktorske disertacije.

Pogoj za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka s področja doktorata v reviji, ki jo indeksira SCI oz. SSCI. Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.

Možnosti za zaposlitev: Možnosti za zaposlitev doktorandov so zelo široke, ker primanjkuje tako visoko izobraženih kadrov s področja statistike. Bodoči doktorji znanosti se lahko zaposlijo na pedagoškem in raziskovalnem področju in bodo pomembni za obnovo in izboljšavo kadrov na slovenskih univerzah in drugih izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah. Ker rezultate razvoja statistike izkorišča praktično vsaka znanstvena disciplina, bodo doktorandi predstavljali nepogrešljiv del raziskovalnih ekip na najrazličnejših znanstvenih področjih in tako pomembno prispevali k izboljšanju kvalitete raziskovalnega dela v Sloveniji. Doktorande statistike potrebujejo tudi razne strokovne službe, od mnogih področij državne uprave do razvojnih, analitskih in drugih oddelkov v podjetjih. Možne so tudi zaposlitve v drugih ustanovah, ki zaposlujejo najvišje izobražene strokovnjake in raziskovalce. Doktorandi doktorskega študija Statistika bodo še posebej prispevali k višji ravni znanja v institucijah državne statistike (SURS, Banka Slovenije, IVZ, Ministrstvo za finance, AJPES, ZPIZ, ZRSZ) in pri njihovih uporabnikih (npr. UMAR, GZS, IER).

Usmeritve znotraj znanstvenega področja varstvo okolja: naravoslovje, tehnika, biotehnika, medicina ter družboslovje in humanistika

Temeljni cilji programa: Izobraževanje visoko usposobljenih strokovnjakov, ki bodo kompleksno problematiko okolja znali reševati z optimalnim interdisciplinarnim pristopom. Cilj programa je usposobiti doktoranda za znanstveno razmišljanje, sodelovanje pri reševanju zahtevnih okoljskih problemov z interdisciplinarnim pristopom, kritično presojo raziskovalnih rezultatov, razvoj novih raziskovalnih metod in prenos novih tehnologij in znanja v prakso.

Pogoji za vpis: Na doktorski študijski program Varstvo okolja se lahko vpišejo diplomanti:- študijskih programov druge stopnje;- študijskih programov, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, če so ovrednoteni s 300 kreditnimi točkami (npr. študij medicine, dentalne medicine, veterinarske medicine, farmacije), ali drugih enovitih magistrskih študijskih programov, ki so ovrednoteni s 300 kreditnimi točkami;- dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program. Tem kandidatom Programski svet varstva okolja pred vpisom v študijski program tretje stopnje določi dodatne obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk;- dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Tem kandidatom se v doktorskem študijskem programu tretje stopnje priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk;- dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004;- diplomanti tujih univerz. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja skladno s 121. členom Statuta UL.

Kratek opis programa: Doktorski program Varstvo okolja je predviden kot interdisciplinarni študij za študente naravoslovnih, tehniških, biotehniških, družboslovnih, humanističnih in medicinskih ved, ki so tezo svoje disertacije izbrali tako, da morajo združiti znanje z več področij. Številni izbirni predmeti ponujajo študentom širok izbor znanj o varstvu okolja, doktorandi pa bodo po končanem študiju usposobljeni za skupinsko – interdisciplinarno delo, delo v upravi in urejanje najzahtevnejših problemov. Študijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo. Pogoj za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka. Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije v mednarodno priznanih revijah posameznih znanstvenih disciplin.

Možnosti za zaposlitev: Doktorandi imajo široke zaposlitvene možnosti. Zaposlili se bodo lahko v raziskovalnih inštitutih in na univerzah, v industrijskih razvojnih oddelkih in vodili multidisciplinarne skupine pri reševanju problemov varstva okolja in presojah vplivov na okolje. Možnosti za zaposlitev imajo tudi v gospodarstvu, zlasti v industriji in trgovini, javni upravi in javnih podjetjih ter drugih ustanovah, ki zaposlujejo najvišje izobražene strokovnjake in raziskovalce. Delali bodo lahko tudi v zdravstvenih zavodih, državnih uradih ter podjetjih, ki se ukvarjajo z raziskovanjem.

18

Kontaktna točka:Sergeja Mitič

Naj te ne bo strah, če napreduješ počasi;boj se le, da ne obstaneš.(kitajski pregovor)

Univerza v LjubljaniKongresni trg 121000 Ljubljanatel.: 01/ 24 18 536fax: 01/ 24 18 660e-pošta:[email protected]

Prijava na študij na interdisciplinarnih doktorskih programih Biomedicina, Varstvo okolja in Statistika:

Kandidati za vpis na interdisciplinarne doktorske programe Biomedicina, Varstvo okolja in Statistika morajo najkasneje do 1. septembra 2009 po pošti poslati prijavnico za vpis v prvi letnik (objavljena bo na spletni spletni strani Univerze v Ljubljani) na naslov: Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana.

Podrobnejše informacije o interdisciplinarnih doktorskih študijskih programih Biomedicina, Varstvo okolja in Statistika, vključno s prijavnico ter podatki o predmetniku, pogojih za napredovanje in načinu izvajanja študija, bodo objavljene na spletnem naslovu Univerze v Ljubljani:http://www.uni-lj.si/studij_na_univerzi/dodiplomski_studij/interdisciplinarni_podiplomski_studij.aspx.

19

Mladi raziskovalci (MR) naj bi v predpisanem času pridobili ustrezen akademski naziv in s tem bi se tudi usposobili za samostojno raziskovalno in razvojno delo.

1. Mladi raziskovalec, ki ga financira ARRS (Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije)

Program zelo uspešno poteka že od leta 1985 in je izdatno prispeval k dvigu kakovosti in številu raziskav ter kadrovskemu pomlajevanju. Agencija letno financira okrog 1200 MR. Vsako leto zaključi usposabljanje od 200 do 250 MR, kolikor jih tudi na novo vključijo v program.

ARRS na podlagi Javnega poziva za predlaganje kandidatov za mentorje novim MR izbere mentorje. Raziskovalna organizacija (v našem primeru UL – Univerza v Ljubljani) pa objavi razpis za delovna mesta mladih raziskovalcev pri izbranih mentorjih. Razpis in lista mentorjev se objavita na spletni strani UL (http://www.uni-lj.si/). Letos bo UL objavila tudi opis del in nalog mladega raziskovalca pri posameznem mentorju.

Kandidati za mlade raziskovalce se prijavijo na razpis MR, in

Scientia, quae est remota ab iustitia, calliditas potius quam sapientia est appellanda.Znanju, ki je daleč od pravičnosti, je bolje reči prevara kot modrost.(Cicero)

Izziv: Postati mladi raziskovalec

dr. Marjeta Stevanović,pomočnica tajnika BF za znanstvenoraziskovalno dejavnost in mednarodno sodelovanje

sicer samo k enemu mentorju. Kandidat za MR, ki se prijavlja na razpis, mora izpolnjevati pogoje, določene v 25. členu Pravilnika o usposabljanju in financiranju mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah (http://www.arrs.gov.si/sl/mr/akti/prav-mr-RO-maj07.asp). Kandidat za MR mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in povprečno študijsko oceno vseh izpitov in vaj (brez diplome) najmanj 8,00 ter izpolnjevati pogoje za vpis na podiplomski študij za pridobitev znanstvenega naziva, ali imeti zaključeno 2. stopnjo bolonjskega študijskega programa ustrezne smeri in povprečno študijsko oceno vseh izpitov in vaj (brez diplome) najmanj 8,00, ali pa imeti zaključen znanstveni magisterij. Če kandidat za MR še ni diplomiral, mora imeti opravljenih 80 % vseh izpitov in vaj na dodiplomskem študiju, študijsko oceno vseh izpitov in vaj (brez diplome) najmanj 8,00 in mora diplomirati najkasneje do 15. 9. v tekočem letu.

Kandidati, ki so izbrani na tem razpisu, se morajo posebej prijaviti tudi na razpis za vpis v podiplomske študijske programe UL. Ta razpis je prav tako objavljen na spletni strani UL.

Predviden datum objave razpisa: 24. april 2009Predviden datum zaključka razpisa: 20. julij 2009

2. Mladi raziskovalec iz gospodarstva, ki ga financira TIA ( Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije)

Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pripravlja Javni razpis »Mladi raziskovalci iz gospodarstva – generacija 2009«. Javni razpis delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Javni razpis se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete: Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti; prednostne usmeritve 1.1: Strokovnjaki in raziskovalci za konkurenčnost podjetij.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov, povezanih z raziskovalnim delom mladih raziskovalcev in raziskovalk iz gospodarstva, do pridobitve naslova doktor znanosti.

Predviden čas objave razpisa: junij 2009.Datum objave je informativen, mogoči so zamiki. Razpis je že najavljen na http://www.tia.si/MR09,615,0,1,1.html.

Predviden čas zaključka razpisa: konec julija 2009

Kontaktna točka:Biotehniška fakultetaJamnikarjeva 1011000 Ljubljanatel: 01/ 42 31 161e-pošta: [email protected]

Mladi raziskovalci

20

Za doktorski študij sem se odločil že pred leti zaradi neizmerne želje postati samostojen raziskovalec. Želel sem neodvisno od ostalih inštitucij ustanoviti raziskovalno skupino in izvajati samostojne raziskovalne projekte, razvijati nove produkte in tehnologije ter na tak način pripomoči k varovanju okolja in kvalitetnejšemu življenju.

Status mladega raziskovalca je predstavljal neizmerno priložnost, da doktoriram v okviru opravljanja službe. Tako mi podiplomski študij daje možnosti, da se lahko izkažem in neobremenjeno razvijam lastne ideje, spoznavam nove ljudi ter inštitucije. Na tak način postanem prepoznaven in si po končanem študiju lahko najdem sodelavce in partnerje za samosvojo raziskovalno prihodnost.

Pomembno je, da kandidat:- izbere temo, ki mu je pisana na kožo in jo z veseljem opravlja kot redni poklic oziroma kariero;- samostojno obvlada raziskovalno delo;- izbere mentorja, ki mu zna prisluhniti in je dovolj fleksibilen s svojimi pogledi na področje raziskav;- v prijavi ne obljublja preveč oziroma nečesa, za kar ni popolnoma prepričan, da lahko izvede;- predhodno sklene dogovore s potencialno sodelujočimi pri izvajanju raziskovalnega dela;- je sposoben za koordinacijo raziskav in ima občutek za timsko delo.

Mladi raziskovalec iz gospodarstva s področja gojenja zdravilnih gob na ostankih živilske in lesne industrije

Andrej Gregoriuniv. dipl. inž. agr.

Znanstvenoraziskovalnosredišče Bistra Ptuj

Slovenski trg 6, 2250 Ptujtel: 02/ 74 80 250fax: 02/ 74 80 260

e-pošta:[email protected]

www.bistra.si/

mentor:prof. dr. Franc Pohleven

BF, Oddelek za lesarstvoKatedra za patologijo in

zaščito lesaRožna dolinaCesta VIII/34

1000 Ljubljanatel: 01/ 42 31 161


Optimistično v prihodnost!

V začetku te kot mladega raziskovalca lahko zadovoljijo zgolj bazične raziskave, kasneje pa je pomembno, da izsledke raziskav udejanjaš tudi v praksi. Vsekakor aplikativne raziskave brez solidnih bazičnih znanj niso možne.

21

Klasični problem, ki ga sreča vedoželjni diplomant po zaključenem dodiplomskem študiju, je, kako združiti izobraževanje, raziskovanje in zaslužek pod isto streho. Običajna zaposlitev nudi zaslužek, včasih dodatno izobraževanje in zelo redko še raziskovanje. Če je vrstni red pojmov iz prejšnjega stavka obrnjen na glavo in se to ujema z vašimi vrednotami, potem ste pravi kandidat za mladega raziskovalca.

Po končani diplomski nalogi na Katedri za mikrobiologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani sem nadaljeval študij pri svojem diplomskemu mentorju prof. dr. Davidu Stoparju, obenem pa sem postal mladi raziskovalec na IJS v raziskovalni skupini doc. dr. Janeza Štrancarja. Sistem za mlade raziskovalce namreč omogoča ločeno izbiro študijskega mentorja in delovnega mentorja mladega raziskovalca. Prednost tega sistema je, da ste lahko kot mladi raziskovalec v inštitucijah, ki vam lahko ponudijo odlične možnosti za raziskovanje in vzpodbujajo odkrivanje lastnih raziskovalnih talentov, obenem pa niste obremenjeni s pedagoškim delom. Prehod v drug laboratorij pomeni tudi spoznavanje novega načina dela, drugačnih znanstvenih pogledov in možnosti sodelovanja z drugimi raziskovalci.

Kot mladi raziskovalec sem izkoristil možnost dodatnega izobraževanja v tujini na Inštitutu za biofiziko in raziskave nanostruktur v Gradcu v Avstriji. V svojem delu sem združil znanja iz mikrobiologije, biofizike in fizikalne kemije. Udeležil sem se tudi treh poletnih šol, ki prav tako predstavljajo dodatno možnost za vrhunsko izobraževanje.

Delo mladega raziskovalca ni samo izobraževanje in raziskovanje. V večini laboratorijev morajo mladi raziskovalci opravljati tudi obveznosti, ki so v dobrobit njihove raziskovalne skupine in lahko pomenijo znaten časovni vložek. V mojem primeru je to pomenilo vzdrževanje in razvoj računalniškega sistema ob sočasnem opremljanju laboratorija za mikrobiologijo. Delo mladega raziskovalca tipično ni omejeno na 8 ur dnevno in mora predstavljati življenjski izziv. Plača mlademu raziskovalcu sicer omogoča udobno raziskovanje, vendar pa je lahko plača, ki bi jo dobivali kot diplomant s fakultetno izobrazbo, znatno večja. Prav tako je delovno mesto zagotovljeno samo za čas doktorskega študija, kar pomeni, da se lahko po uspešnem zagovoru doktorata znajdete tudi na cesti, zato se kaže pozanimati oz. iskati možnosti za nadaljevanje poklicne kariere še pred iztekom statusa mladega raziskovalca.

Zdaj delam kot asistent na Katedri za mikrobiologijo in sem zadovoljen, da sem bil mladi raziskovalec. Raziskovanje zagotovo ni poklic, ki bi ga opravljali samo v času statusa mladega raziskovalca, je zavestna odločitev za vseživljenjsko izobraževanje in raziskovanje, ki se obrestuje samo motiviranemu študentu.

Kartiranje neznanega

dr. Iztok Dogša

mentor:prof. dr. David Stopar

Pravim mladim raziskovalcem je znanost v veselje in izziv.

Lepo je biti mentor visoko motiviranemu doktorskemu študentu.

BF, Oddelek za živilstvo, Katedra za mikrobiologijoVečna pot 1111000 Ljubljanatel: 01/ 42 33 388,fax: 01/ 25 73 390e-pošta:[email protected]

BF, Oddelek za živilstvo, Katedra za mikrobiologijoVečna pot 1111000 Ljubljanatel: 01/ 42 33 388fax: 01/ 25 73 390e-pošta:[email protected]

22

Samostojna podjetniška pot

23

V Amsterdamu in tudi v veliko drugih velemestih ni tako redek pojav, da nas v taksiju pelje doktor znanosti, ki ne uspe dobiti zaposlitve. Za marsikoga v Sloveniji je to sramota, saj globoko v sebi nekatera delovna mesta cenimo bolj kot druga, čeprav je normalen samoohranitveni nagon zaslužiti za preživetje. Toda samo preživeti je premalo ambiciozen cilj – saj hoče vsak od nas rešiti sveta! Ponavadi pričakujemo, da nam bo rešitev prinesel nekdo drug, da ne bomo v službi nekje kot mezdni delavci in da nas bo delodajalec plačal izobrazbi primerno. Seveda pa diplome ali doktorata nihče ne plača – to je res le »vozniški izpit«, svojo pravo vrednost pa moraš pokazati na trgu. Celo življenje se prodajamo – vprašanje je le, če nas je kdo pripravljen kupiti in za kakšno ceno.

Tisti, ki je izbral kariero raziskovalca in vložil vsaj štiri dodatna leta v podiplomski študij, se mora zavedati, da je njegov kolega, ki se je zaposlil ali pa začel kot podjetnik, medtem opravil že 10 % delovne dobe. Da se mu doktorat finančno splača, mora doktor znanosti zaslužiti vsaj 10–20 % več kakor njegov manj izobraženi konkurent, in to vseh 40 aktivnih let. Obresti so tukaj samo približno upoštevane. Še ena težava je zelo prisotna pri razvoju znanstvene kariere – ustvarjanje družine. Biološki dejavnik naravno bolj »prizadene« ženske, saj so velikokrat razpete med ustvarjanjem doma in družine ter kariero. Ker so raziskovalke bile odlične študentke in vedno vestno opravljale vse zadane naloge, želijo biti tudi popolne matere, in tukaj nastopi notranji konflikt. Podiplomski študij naj vam ne bo le reševanje brezposelnosti: raziskovalno delo morate najprej strastno ljubiti in počakati, da preide v zrelo ljubezen. Potem vam bo po več letih jasno, ali je bila vaša odločitev pravilna. To vam bodo pokazali vaši raziskovalni »otroci«, ki sestavljajo srečno družino. Ampak garancije za srečo in uspeh vam ne more podeliti nihče drug kakor vi sami. Vzemite usodo v svoje roke.

Če idealne službe ne dobiš, si jo pač ustvariš sam. To dejstvo ti pušča veliko kreativne svobode, kar pa je dvorezen meč: svoboda pomeni odgovornost za tvojo lastno prihodnost; mnogi tega pritiska ne zdržijo, zato se raje varno zatečejo v redno službo, kjer pa je ponavadi svoboda izgubljena. Ko družba navidezno spodbuja podjetništvo, to počne s figo v žepu. Smisel izobraževanja je, da te dobro oboroži z znanjem in spretnostmi, ki ti bodo pomagale v poklicni karieri. Trenutni študijski programi na naravoslovnih smereh, razen nekaj teoretičnih predmetov, tega znanja ne dajo. Prepustijo te, da se na svojih napakah naučiš sam. Že več let so v EU znana dejstva, da Evropejci dobro objavljamo znanstvene prispevke, v komercializaciji novih tehnologij in podjetništvu pa capljamo daleč zadaj za ZDA. Na različne načine razni evropski programi spodbujajo ustanavljanje novih podjetij in povezovanje akademske sfere ter gospodarstva. Uspehi so, vendar zelo počasni. Odmevi sedanje recesije bodo mogoče nekatere vrednote postavili na glavo, toda očitno je, da se moč in vpliv države krepita. Seveda tudi njena odgovornost za razvoj. Ampak zavedajmo se, da smo država mi sami. Kar nas druži, so samo najmanjši skupni imenovalci. Usodo predhodnikov in potomcev imate v svojih rokah. Prihaja pač vaš čas. Začelo se je … ZDAJ!

Ugleda ne moreš graditi na tem,kar šele nameravaš narediti. (H. Ford)

Ali je doktorat znanosti le »vozniški izpit« ali tudi dober trening za kariero raziskovalca in podjetnika?

doc. dr. Miomir Knežević,moderator okrogle mize z naslovom »Samostojna podjetniška pot«

24

Tehnološki park Ljubljana predstavlja stičišče inovativnega podjetništva v osrednjeslovenski regiji. Poslanstvo Parka je zago-tavljanje vrhunskega podpornega okolja za prenos raziskovalnih izsledkov in inovativnih poslovnih zamisli v uspešno in mednarodno konkurenčno tehnološko podjetništvo. Tehnološki park predstavlja organizacijo in okolje za razvoj tehnološkega podjetništva. Motivira, vzpodbuja, preverja in pomaga pri realizaciji podjetniških pobud z visoko vsebnostjo znanja in višjim potencialom rasti. V letu 2007 je odprl poslovno središče v Ljubljani na Brdu s sodobno infrastrukturo z več kot 27.000 m² poslovnih površin za potrebe tehnološko usmerjenih podjetij. Razvilo se je »mesto v malem«, ki trenutno združuje 206 članov, od tega je 66 podjetij v fazi inkubacije in 140 podjetij v fazi rasti. Med njimi se največ podjetij ukvarja z informacijskimi tehnologijami, biotehnologijami, okoljskimi rešitvami in razvojem novih materialov. Gradimo skupnost, kjer se bodo podjetja dobro počutila, zato je med njimi tudi nekaj storitvenih podjetij, kot so pošta, banka, restavracija, zobozdravnik, fotokopirnica itd.

Tehnološki park Ljubljana se uspešno vključuje tako v domače kot tuje projekte. Skupaj s poslovnimi partnerji izvaja raznovrstne storitve za podjetja, in sicer:- pomoč pri oblikovanju in preverjanju poslovnega načrta;- iskanje poslovnih in strateških partnerjev;- povezovanje s tujino na mednarodnih srečanjih sorodnih podjetij;- povezava s finančnimi institucijami (začetni in tvegani kapital),- informiranje, svetovanje, izvajanje postopkov registracij samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb ter izvajanje programa vavčerskega svetovanja v okviru projekta VEM;- organizacija tekmovanj za najboljšo poslovno idejo in najboljši poslovni načrt;- sofinanciranje stroškov poslovnega mentorja pri razvoju in rasti podjetja;- pomoč pri internacionalizaciji poslovanja vključenih podjetij s svojo mednarodno vpetostjo;- specializirana podjetniška izobraževanja;- neformalna srečanja, ki pomagajo podjetjem graditi nove poslovne vezi;- ter druge storitve, ki podjetjem omogočajo čim hitrejši razvoj, rast in preboj na globalne trge.

Obiščite nas, veseli vas bomo!

Tehnološki park Ljubljana d.o.o.Teslova 30, 1000 Ljubljanatel.: 01/ 62 03 400,e-pošta: [email protected], www.tp-lj.si

Bodite podjetni, drzni, a hkrati realni pri vaših podjetniških idejah.

Inovativni potencial na enem mestu

Ljubljanski univerzitetni inkubator – mesto za inovativne in podjetne

mag. Iztok Lesjakdirektor Tehnološkega parka Ljubljana

S skoraj 61.000 študenti spada Univerza v Ljubljani med največje univerze v Evropi. Ti študenti in akademski delavci predstavljajo pomemben vir kadrov za univerzitetna spin-off podjetja, njihovo znanje pa odlično možnost realizacije najzahtevnejših podjetniških idej. Potencial za razvoj podjetništva, ki ga daje UL s svojimi študenti, akademskimi delavci ter raziskovalci, predstavlja izziv, ki se ga lotevamo z najboljšim strokovnim znanjem s tega področja. V nekaj letih želimo namreč postati mednarodno prepoznaven univerzitetni inkubator s seznamom nekdanjih inkubiranih podjetij, ki so uspela na svetovnem trgu.

In kje smo sedaj? Podjetju Zemanta že uspeva preboj na svetovni trg, sledijo mu mlado podjetje Uniki, Mountvacations in drugi. Osem podjetij LUI, generacija 2007, zaposluje že 79 oseb. Interdisciplinarnost timov, v katerih so združena znanja različnih univerz ter mladost in zagnanost, je po mojem mnenju ključna za uspeh in podjetniški timi, ki jih sprejmemo v LUI, so takšni.

Ljubljanski univerzitetni inkubator d.o.o.Vojkova 63, 1000 Ljubljanatel: 01/ 62 03 480,fax: 01/ 62 03 497e-pošta: [email protected]

Drzni in inovativni, pametni in vztrajni …Kdo bi vedel, katere so tiste lastnosti, ki naredijo uspešnega posameznika. Verjetno mora biti zraven tudi kakšno srečno naključje.

dr. Lidija Honzakdirektorica LUI

Podporno okolje za podjetništvo - vloga in podpora, ki jo nudi podjetnikom

25

Podjetniška pot razvoja in trženja »inteligentnih filtrov« je posledica dveh okoliščin: poznavanja potreb čiščenja bioloških makromolekul in možnosti licenciranja osnovnih patentov tehnologije priprave materialov za razvoj »inteligentnih filtrov«. Tekom svojega dela smo ugotovili, da na svetovnem trgu primanjkuje tehnologij, ki bi omogočale hitro in učinkovito čiščenje bioloških molekul, kot so proteini, DNA in virusi, čeprav se potrebe povečujejo. Zato smo se domislili, da bi lahko z lastnim razvojem naredili produkte, ki bi rešili to ozko grlo in kot taki predstavljajo potencialno tržno nišo. Začetni razvoj je privedel do tehnologije izdelave »inteligentnih filtrov«, ki smo jo tudi patentno zaščitili, saj to zagotavlja določeno stopnjo zaščite. Ko smo rešili glavne tehnološke probleme, smo se znašli pred novimi izzivi:

- Kako promovirati novo tehnologijo?- Kako tržiti razvite produkte?- Kako preživeti kot podjetje do pozitivnega poslovanja?

Tako promocija kot trženje ob hkratnem nadaljnjem razvoju zahtevajo velike vložke, zaradi česar smo pritegnili vlagatelje tveganega kapitala »Horizonte«, ki so bili pripravljeni vložiti sredstva v tvegano novo tehnologijo, poleg tega pa smo si dodatne finančne vire zagotavljali prek projektov in servisne dejavnosti, predvsem za farmacevtsko industrijo. Velik izziv je bila tudi promocija nove tehnologije, saj v današnjem svetu ni preprosto prepričati ljudi, da imaš nekaj boljšega, kar potrebujejo. Zato smo se odločili za promocijo tehnologije prek mednarodnih publikacij, saj so recenzenti in uredniki neodvisni presojevalci, zato objava pomeni določeno garancijo o kvaliteti. Izziv je tudi prodaja »inteligentnih filtrov«: osebni kontakt je najučinkovitejši, vendar je tudi zelo drag in omogoča pokritje le določenega področja. Prodaja prek distributerjev je prav tako problematična: veliki distributerji z razdelano prodajno mrežo navadno ne promovirajo intenzivno specifičnih, posebno novih, produktov, ki zahtevajo velika vlaganja za učenje trga. Majhni distributerji so pri tem bolj zavzeti, pokrivajo pa le manjše področje.

Splošnih rešitev za zgoraj navedene probleme ni in so odvisne od trenutka in razmer. Vsekakor je bistveno, da si kritičen tako pri analizi stanja kot pri raznih projekcijah delovanja, saj se s tem lahko izogneš marsikateremu neprijetnemu presenečenju. Hkrati pa moraš biti optimist in verjeti v svoje delo: če sam nisi prepričan, kako lahko prepričaš druge?

Inteligentni filtri

Bodi kritičen do sebe in svojih zamisli,a hkrati verjemi v pravilnost svojega dela.

doc. dr. Aleš Podgornik

Tri zgodbe o poslovnem uspehu nekdanjih študentov Biotehniške fakultete


spletna stran:www.biaseparations.com;

www.monoliths.com

26

Kot verjetno večina brucev sem začela študij lesarstva na Biotehniški fakulteti brez jasne predstave, kako in kam po zaključku študija. Že po nekaj mesecih študija pa sem ugotovila, da si želim postati raziskovalka in predavateljica. Za hobi pa izdelovati notranje pohištvo po meri. Tako je postal dodiplomski študij zgolj potrebna stopnička na poti do zastavljenega cilja.

V letu 2003 sem brez vpisa absolventskega staža diplomirala in se vpisala na podiplomski študij bioloških in biotehniških znanosti (področje lesarstvo). Moja želja je bila pridobiti status mladega raziskovalca, vendar mi je splet okoliščin to onemogočil. Kljub temu sem vztrajala pri podiplomskem študiju. Ker je moj glavni cilj ostal enak, nisem iskala zaposlitve. Vedela sem, da bi mi redna zaposlitev v kakem podjetju vzela »svobodo«, ki sem jo za študij potrebovala – npr. obiski profesorjev in knjižnice v dopoldanskem času. Ker po dveh letih podiplomskega študija še vedno nisem pridobila statusa mladega raziskovalca, sem se odločila, da je čas, da se nekje zaposlim. Tako sem se odločila za samostojno podjetniško pot. Ustanovila sem podjetje Mizarstvo Kutnar Andreja Kutnar s.p. Vodenje podjetja zahteva veliko časa, zato je podiplomski študij kar naenkrat postal hobi, ki sem ga opravljala ob večerih in praznikih. Kljub temu da prostega časa praktično nisem imela, sem vztrajala. V lanskem letu sem tako zaključila podiplomski študij. V podjetju pa imam danes zaposlene tri delavce, s katerimi smo odličen tim.

Ker je moja želja še vedno biti raziskovalka, sem začela po zagovoru doktorata iskati zaposlitev v raziskovalnih institucijah. Januarja sem se delno zaposlila na Primorskem inštitutu za naravoslovne in tehnične vede Univerze na Primorskem. Junija pa odhajam na enoletno podoktorsko izobraževanje v Oregon, ZDA.

Mizarstvo Kutnar, Andreja Kutnar s.p.Glinek 141291 Škofljicatel.: 031 240 121, 01/ 36 67 197e-pošta: [email protected]

Do more than you’re supposed to do and you can have or be or do anything you want.(Bill Sands)

Vztrajanje pri zastavljenem cilju

dr. Andreja Kutnar

Roman Ferenčak,dipl. inž. agr. in hort.,generalni direktor

Tomaž Jevšnik,dipl. inž. agr. in hort., tehnični direktor

Slovenija ima vse, kar je potrebno za moderno, ekološko in ekonomsko upravičeno proizvodnjo v rastlinjakih.

Podjetje Ocean Orchids trgovina in storitve je družba z omejeno odgovornostjo, ustanovljena poleti leta 2003. Podjetje je situirano v vasi Dobrovnik v Prekmurju, ki leži na meji med Slovenijo, Madžarsko, Avstrijo in Hrvaško. Naša glavna dejavnost je proizvodnja orhidej. Smo edino podjetje s profesionalno proizvodnjo orhidej iz rodu falenopsis (Phalaenopsis) te velikosti v srednji in jugovzhodni Evropi. V 3,0 hektarje velikem steklenjaku vzgojimo okoli 23.000 rastlin tedensko, kar znaša 1,2 milijona cvetočih orhidej na leto.

Dva od ustanoviteljev podjetja, Roman Ferenčak in Tomaž Jevšnik, sta nekaj časa živela in delala na Nizozemskem, zato je družba Ocean Orchids tesno povezana z Nizozemsko. Poglobljeno poznavanje vseh aspektov evropskega hortikulturnega tržišča kakor tudi svetovnih smernic tega posla je osnova, na kateri gradimo prihodnost podjetja. Naša glavna strateška prednost je obnovljiv vir ogrevalne energije (geotermalna vrtina) in geografska lega, ki nam prinaša veliko več svetlobe kot naši konkurenci na severu in posledično manjšo porabo energentov. Z gotovostjo lahko trdimo, da naše orhideje med proizvodnjo ustvarijo najmanjši ekološki odtis na okolje v Evropi, na kar smo zelo ponosni.

Glavno oviro pri nastanku projekta je predstavljalo pridobivanje kapitala in dovoljenj. Pri prvem je bilo bistvenega pomena sodelovanje z nizozemsko ambasado, ki je zagotovila denar za pripravo poslovnega načrta, pri čemer so sodelovali vrhunski strokovnjaki z različnih področij iz Slovenije in Nizozemske. Pri pridobitvi dovoljenj (gradbeno dovoljenje, vodno dovoljenje) pa je vse potekalo prek dolgotrajnega sodelovanja s posameznimi ministrstvi (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo), občino in upravnimi enotami, ki so odgovorne za pripravo in izdajo vse potrebne dokumentacije. Bistvenega pomena je bilo tudi sodelovanje z nekaterimi energetskimi podjetji (Nafta Lendava, Elektro Maribor, Butan plin, Petrol) za zagotavljanje primarnih virov energije.

Najpomembnejša je dobra ideja, ki se razvija in dopolnjuje, je sprejemljiva za zakonodajo in realno ekonomsko opravičljiva. Detajlno poznavanje posla in vztrajnost vodilnih vpletenih mora biti neskončna, saj vsak projekt že med nastankom čakajo številne prepreke, ki pa se jih da prebroditi – potreben je tudi kanček sreče, ampak sreča je na strani pogumnih!

Ocean Orchids d.o.o.Dobrovnik 2979223 Dobrovniktel: 02/ 57 37 305, e-pošta: [email protected]

Ocean Orchids d.o.o.

27

Izpopolnimo znanja in veščine

Poleg strokovnega znanja, pridobljenega med študijem, je za uspešen začetek in razvoj kariere treba osvojiti še mnoga druga znanja in veščine. To je tudi razlog, da smo skupaj z desetimi strokovnjaki z večletnimi izkušnjami in mnogimi referencami pripravili predavanja na tri teme.

Veščine javnega nastopanja ter učinkovita predstavitev ideje, projekta ali raziskave svoje-mu nadrejenemu, sodelavcem ali širši javnosti s posebnim poudarkom na predstavitvi v angleškem jeziku bodo predstavljene na pre-davanju, ki smo ga poimenovali enostavno »Predstavim se.«.

Z razmišljanjem o zaposlitvi je treba začeti že kmalu v času študija. Najprej si moramo zastaviti osebne cilje, potem pa jih začeti uresničevati s študijskimi in obštudijskimi aktivnostmi, da bi bili ob zaključku študija za delodajalce čim zanimivejši kader. Pot do želenega delovnega mesta vodi prek zaposlit-venih razgovorov s kadrovniki in kadrovskimi agencijami, zato je pomembna tudi dobra priprava na razgovor, morebitna testiranja ter še mnogo drugih dejavnikov. Omenjeno bo tema predavanja »Moja služba«.

»Samostojna podjetniška pot« se, ne glede na dejavnost, začne pri ideji, ki jo je treba pre-tehtati in izpiliti, da postane dober poslovni načrt. Če je ideja prestala to prvo sito, se je treba odločiti za organizacijsko obliko – gos-podarsko družbo, dopolnilno dejavnost na kmetiji ali kakšen drug status (npr. samostojni kulturni delavec). Pri tem so mladim podjet-nikom na razpolago različni viri financiranja in oblike pomoči. Seveda pa se tu resne težave šele začnejo, zato je prav, da se seznanite tudi z obveznostmi in najpogostejšimi težavami podjetnikov.

Verjamemo, da se vam bodo ob predavanjih pojavila številna vprašanja. Naj vam ne bo nerodno izkoristiti priložnosti in jih zastaviti strokovnjakom, saj se ti z njimi srečujejo vsak dan.

28

Dobran Juričan,univ. dipl. soc.,

Prepričljiv govorec ve, da ima kaj povedati.

Za izpopolnjevanje prezentacijskih veščin je treba najprej celovito spoznavati, raziskovati in razvijati samega sebe oziroma svoje najodličnejše lastnosti – ali še bolje – kompetence; nato pa čim večkrat biti to (najodličnejše), kar ste! A to še ni zadosten pogoj za uspeh. Treba je še imeti dosleden pogum, da uporabljate lasten razum. Iskanje odličnosti je lahko dolgotrajno in težavno. Zato povprečni govorci, soočeni z navedenimi tremi diktumi samorazvoja, ponavadi kaj hitro odstopijo, misleč, saj bo že. Nočejo uzavestiti, da po Aristotelu ni prepričljivega javnega nastopa brez najmanj naslednjih nepogrešljivih elementov: Ethos (verodostojnost), Pathos (navdušenje), Logos (konsistentnost razprave). Če poenostavljeno razložimo ta model: najprej si morate zaslužiti pravico, da nekaj poveste; kar dosežete bodisi zaradi vašega ugleda, strokovne kredibilnosti, dobrohotnosti obetajočih se relevantnih spoznanj, izkušenj. Za emocije pa velja, da bo občinstvo praviloma zadovoljnejše z vašo prezentacijo, če boste tudi sami navdušeni nad tematiko in vsebino. Bistvo uspešne predstavitve in njen namen je v učinkoviti predstavitvi argumentov. Seveda je »kakovost« logosa ta, ki vpliva na občo percepcijo govorca v očeh poslušalstva, ki ga neprestano ocenjuje: ali se zdi usposobljen, obveščen in pripravljen, ter s tem veča ali niža njegov rating v smislu etosa.

Kaj so torej glavni minimalni tvorniki vsake uspešne prezentacije in s tem povezana vodila:

- Govorec mora vedeti, kaj bo povedal, in imeti ves čas v mislih zaključne misli/ideje. Vsekakor naj več kot odlično pozna temo in naj ne trati časa z nepomembnostmi in neprestanimi odstopanji od teme, ki nikogar ne zanimajo.

- Ne forma, temveč bistvo naj prevlada! Vseeno je, kako izgleda vaša prezentacija z vizualnega vidika, če le ustreza najosnovnejšim standardom. Najpomembneje je, kako prepričljivi ste vi.

Izpopolnjujte svojo odličnost javnega nastopanja in prezentiranja idej

- Zavedajte se, da so prezentacija in v njej predstavljene glavne ideje pogostokrat namenjene naklonjenemu občinstvu ali pa – včasih tudi – nestrpnim poslušalcem, ne pa branju s prosojnic in glasnemu izrekanju »prej tihih idej«, ki so rezultat vašega dialoga s samim seboj.

- Med predstavitvijo se – če hočete ali nočete – izpostavljate, se rinete v ospredje, vsekakor pa s tem tudi že mahinalno želite nekoga prepričati, da imate prav. Zato dvignite pogled in ga približajte očem vaših sogovornikov, odmaknite se od katedra.

- Če je vsaj malo prisotna trema, ne skrbite, to je dober znak. Če je trema močna, taka, da paralizira in popolnoma onemogoča, da bi jasno povedati tisto, kar zares mislite ali želite povedati, je treba razlog in vzroke zanjo pričeti iskati še globlje v sebi.

- Nekateri strokovnjaki priporočajo, da je vedno treba biti več kot 1000% pripravljen na predstavitev. Nikar. Ni vam treba o določeni temi vedeti desetkrat več kot vaše občinstvo in vnaprej predvideti vse njihove reakcije ter imeti za vse pripravljene najučinkovitejše reakcije.

- Vedno se držite rdeče niti in se vračajte k bistvu. Jedrnatost je zaželena, ni pa vedno nujna.

- Zavedajte se, da se lahko izboljšate le, če stalno vadite. Zato si izberite kritično in kolikor se da objektivno »domačo« publiko, preden nastopite pred zahtevnim občinstvom.

- Pred pomembnim nastopom si vizualizirajte svoj uspeh in večkrat na glas ponovite največ tri ključne ideje.

- Če se vam med izvajanjem zazdi, da vse ne teče, kot ste si predstavljali, ne obupajte, vse je mogoče popraviti in izboljšati. Bolje je povprečno začeti in odlično zaključiti, kot pa obratno.

- Pogostokrat bo vaše poslušalstvo ne glede na to, kako dobro ste se pripravili, razmišljalo o vsem drugem, samo o podani vsebini ne. Vedeti je treba, da je vaša naloga, da jih poskušate pritegniti na profesionalen način. Z vnaprej pripravljenimi popestritvami in nekaj retoričnimi spretnostmi vam bo publiko uspelo bistveno prej prepričati in navdušiti.

Winston Churchill je najbolje povzel bistvo dobrega nastopa/govora: imeti mora impresiven začetek in konec. Predvsem pa morata začetek in konec biti čim bolj skupaj!

Energos, poslovno in kadrovsko svetovanje, d.o.o. Verovškova 60, 1000 Ljubljanatel: 051 300 721e-pošta: [email protected]

Predstavim se

29

LINGULA, jezikovni center d.o.o. Šmartinska cesta 1521000 Ljubljanadvorana A, ob vhodu 8tel: 01/ 54 10 033, 040 544 544fax: 01/ 54 10 032

www.lingula.si/e-jezikovni.tecaji.comwww.jezikovna-sola.comwww.prevodi.siwww.prevajanje-prevodi.com

Učinkovita predstavitev, nekaj uporabnih fraz

Pozdravimo- Good morning ladies and gentlemen. It’s an honour to have the opportunity to address such a distinguished audience.- Welcome to… - To begin, let’s look at...

Predstavimo sebe- On behalf of myself and (name of the company) I’d like to welcome you. My name is...- I know I’ve already met some of you, but just for the benefit of those I haven’t, my name’s…

Predstavimo temo - Today, I’d like to outline...- The purpose of this talk is to…- I’ve divided my presentation into … parts/sections. They are…- I’ll give you the background and talk you through…

Poudarki - Could I draw your attention to this slide/graph…- Time is moving on, so let’s turn to…

Povabimo k vprašanjem - If you have any questions, please don’t hesitate to interrupt me.- I’d be glad to answer any questions at the end of my talk.- Please feel free to ask me any questions.

Možni odgovori - That’s a fair point. But I think…- Sorry, I didn’t catch the question. Could you please repeat it?- That’s confidential. I’m afraid I’m not at liberty to tell you. - That’s really not my field. But I can put you in touch with someone in my organisation.- Well, I think that goes beyond the scope of today’s presenta-tion. Today I wanted to concentrate on, not go into particulars of…

Zaključimo - To sum up…/To conclude… First, we looked at…, second, at… and last,… - Thank you for your attention.

Kako pripraviti učinkovito predstavitev - predavanje v angleščini?Prvi vtis je najpomembnejši.

30

Anja Vidmar,univ. dipl. psih.

Če ne veš, kam bi rad prišel,je vseeno, kam greš.

Ko razmišljamo o ustvarjanju kariere, naj bo naš moto: Nikoli ni prezgodaj! Časi, ko si po opravljeni diplomi lahko izbiral službe, so mimo. Trenutno nam kaže zobe ekonomska kriza in pomembno je, da se znamo odzvati na izzive današnjega časa. Že v času študija je treba razmišljati, kaj moramo storiti danes, da bomo ob zaključku študija zaposljivi. Zavedati se moramo, da smo za svojo kariero odgovorni sami in da ni boljšega trenutka za načrtovanje kariere, kot ravno sedaj. Prvi korak naj bo raziskanje naše začetne pozicije. Za identificiranje individualnih kariernih ciljev moramo:

- poznati samega sebe (v čem sem dober, kaj me veseli),- poznati svoje strokovno področje (aktivno sodelovanje pri študiju, prebiranje novejše literature, obštudijske dejavnosti),- poznavanje okolja, v katerem živimo (kje so možnosti zaposlitve glede na naše strokovno področje, kakšni so trendi zaposlovanja na našem strokovnem področju).

Ob narejeni analizi stanja je pomembno, da si začrtamo cilje, ki bi jih radi dosegli, in naredimo akcijski načrt. Ugotoviti moramo, katera so tista znanja in kompetence, ki jih moramo osvojiti, če želimo določeno zaposlitev. Osvajanje veščine in pridobivanje novega znanja pa sta seveda tudi karierna cilja. Cilji naj bodo pametni oziroma SMART (S specifični, M merljivi, A dosegljivi, R realistični in T časovno omejeni)!

Zavedati se moramo, da je čas študija tudi idealna priložnost, da navezujemo stike s potencialnimi delodajalci in pravzaprav mrežimo – razvijamo svoj socialni kapital. Pravilo mreženja je, da nikoli ne smemo mrežiti z namenom pridobivanja direktne ekonomske koristi; tako pri navezovanju stikov s potencialnimi delodajalci ne samo iskati službo, ampak predvsem imeti odprte oči za možnosti sodelovanja. Sodelujemo lahko prek opravljanja prakse v podjetju, pisanja diplomske naloge, katere izsledki bodo uporabni za podjetje, in alternativnih načinov sodelovanja. Študijsko prakso izberimo preudarno in v skladu s svojimi kariernimi cilji. Zavedajmo se, da so bližnjice ponavadi daljšnice. Če opravljamo prakso v družinskem podjetju, ker imamo zato en teden več počitnic, bomo s tem izgubili pomembno izkušnjo na strokovnem kot tudi socialnem področju. Čas prakse je treba izkoristiti za navezovanje stikov, spoznavanje delovnega okolja, v katerem moramo biti čim aktivnejši in čim bolj samoiniciativni ter pripravljeni na delo! Pustimo dober vtis, nikoli ne vemo, morda bodo v tem podjetju kmalu zaposlovali ali imeli informacije o delovnem mestu, ki se odpira. Zelo učinkovito pa je tudi spoznavanje okolja prek sodelovanja v študentskih društvih. V okviru teh lahko organiziramo dogodke, kamor povabimo goste iz gospodarstva, prosimo nam zanimivo osebo za intervju v okviru fakultetnega glasila, prosimo za možnosti študijskega obiska v podjetjih ...

Kje pa lahko najdemo pomembne vire informacij za iskanje zaposlitve, kakšni so tipični načini iskanja zaposlitve, kaj mora vsebovati življenjepis? Vse to bomo predstavili na predavanju, zato vabljeni!

Tisti, ki se ne boste utegnili udeležiti predavanja, pa ste vabljeni, da se oglasite na individualno svetovanje v naš Karierni center!

Kariero ustvarjaš sam!

Moja služba

Univerza v LjubljaniKarierni centertel: 01/24 43 732 ali01/24 18 531e-pošta: [email protected] www.kc.uni-lj.si

31

Uspešno čez selekcijski postopek

V prvem delu delavnice vam bo Blaž Bejek, vodja področja tehnologija, proizvodnja in logistika pri naši specializirani poslovni enoti Executive Search, predstavil današnje razmere na trgu dela (kako so se v zadnjem letu spremenile in na kaj vse je treba biti pozoren pri vključevanju na trg dela). S svojimi štiriletnimi delovnimi izkušnjami kot vodja proizvodnje v srednje velikem slovenskem podjetju in dveletnimi izkušnjami t. i. »headhunterja« pri Adeccu vam bo znal postreči s ključnimi informacijami ob vstopu na trg dela in tudi s kakšnim zelo uporabnim trikom.

V drugem delu vam bomo predstavili različna orodja in metode predstavitve potencialnim delodajalcem. Na kratko bomo najprej skupaj pregledali prijavo na delovno mesto, ponudbo za zaposlitev in tudi posamezne elemente življenjepisa. Da bi dobili čim boljši vpogled, bomo seveda pregledali tako dobre kot tudi slabe primere vseh treh navedenih dokumentov.

Ustrezno napisana prijava, ponudba in tudi življenjepis pa so le vstopnica za zaposlitveni razgovor. Prav zato bomo največ časa posvetili zaposlitvenemu razgovoru. Pregledali bomo, kakšne razgovore poznamo in, podrobneje, kako se pripraviti na razgovor. V pripravo namreč poleg psihološke priprave in podrobnega pregleda dejavnosti podjetja sodi tudi sama obleka kandidata. Pri nas verjamemo, da obleka še ne naredi človeka, lahko pa o njem da zmotno predstavo. Tudi za razgovor se je treba ustrezno obleči.

Običajno kadrovniki na razgovorih sprašujejo zelo podobna vprašanja in posledično se lahko nanje tudi dobro pripravimo. Skupaj bomo pogledali, katera so ta vprašanja. Hkrati pa nam delodajalec vedno ponudi tudi možnost, da sami postavimo vprašanja, vezana na razpisano delovno mesto ali podjetje, na katerega se prijavljamo. Tudi priprava na ta vprašanja je zelo pomembna, saj lahko delodajalcu pokaže, koliko podjetje že poznamo oziroma kolikšen je naš resnični interes, da se pri njih zaposlimo.

Del selekcijskega procesa so dostikrat tudi psihometrični testi. Pregledali bomo, kakšni so, kako potekajo in kaj vse delodajalcu lahko povedo.

V zadnjem delu pa bomo predstavili vlogo kadrovskih agencij, kot je Adecco, s kakšnimi aktivnostmi se ukvarjajo in katere storitve ponujajo. Spregovorili bomo tudi o razliki med zaposlitvijo pri delodajalcu in zaposlitvijo pri agenciji, kakšne so obveznosti enih in drugih ipd.

Čisto na koncu pa vam bomo seveda povedali tudi, zakaj je Adecco najboljša agencija v Sloveniji.

Da prehitiš konkurente, je treba trenirati tudi takrat, ko je čas za počitek.

Blaž Bejek,dipl. inž. tekst. teh.,vodja področjatehnologija, proizvodnjain logistikaPE Executive search

Adecco H.R. d.o.o.Brnčičeva ulica 15B1231 Ljubljana - Črnučetel: 01/56 09 250fax: 01/56 09 254e-pošta: [email protected]

32


Tina Čok, vodja Svetovalnega centra LUI

Inovativnost – sposobnost videti spremembo kot priložnost in ne nevarnost.

Formula je preprosta:IDEJA + ENTUZIAZEM + KAPITAL = USPEH.

Od kod pravzaprav ideja? Všeč mi je rek, ki pravi »Odkritje (oz. ideja) nastane, ko gledaš na isto stvar, kot vsi ostali, in razmišljaš drugače od njih.« Torej so ideje povsod, treba je samo pravilno gledati. V raziskovalni sferi je nekoliko lažje odkriti pravo idejo, saj raziskovalci in študentje večino časa porabijo na razvojno-raziskovalnih projektih, kjer ideje nastajajo hkrati z delom.Težava torej ni dobiti idejo, ampak nastopi, ko je treba idejo udejanjiti. Potrjevanje zanimive poslovne zamisli, preverjanje poslovne ideje, kako naj se podjetnik začetnik izogne napakam pri uresničevanju idej, pa tudi kako pripraviti poslovni načrt so samo nekatere od storitev, ki jih mladim podjetnikom oz. podjetjem ponujajo organizacije, ki tvorijo tako imenovano podporno okolje za podjetništvo.

Univerzitetni inkubatorji, ki so del tega okolja, niso novost, poznajo jih tako evropske države kot ZDA, Kanada ali Kitajska. Njihovo temeljno poslanstvo pa je hiter in učinkovit prenos znanja v gospodarstvo.

Inkubator sam po sebi ne daje kapitalskih vložkov, daje pa zelo pomembno podporo podjetjem in poslovnim idejam v sami začetni fazi. Inkubatorji, univerzitetni in podjetniški, so del podporne strukture, ki pomagajo srednjim in malim podjetjem na poti njihovega razvoja in rasti. V tem podpornem okolju, v katerega spadajo tudi tehnološki parki, podjetniški in karierni centri ter pisarne za prenos tehnologij, imajo univerzitetni inkubatorji zelo veliko vlogo, saj so poleg tega, da pomagajo podjetjem v najzgodnejši fazi razvoja, zelo pomembni za spodbujanje prenosa znanja iz centrov znanja v gospodarstvo in vzpostavljanje vedno tesnejšega sodelovanja med univerzami in gospodarstvom. Inkubatorji imajo svoje mesto, na primer, tudi v Lizbonski strategiji, kjer slonijo na filozofiji, da mora biti znanje uporabno in učinkovati na rezultate na trgu dela.

Ideja je, naj zaživi …

V Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju (LUI) podjetniki najdejo spodbudno okolje in pomoč pri razvoju od zamisli (podjetniške ideje) do nastanka podjetja. Inkubator podjetniškim skupinam in podjetjem nudi oceno poslovne zamisli, pomoč pri izdelavi poslovnega načrta, poslovne prostore po subvencionirani ceni, osebna svetovanja in mentorstvo, pomoč do virov financiranja, pomoč pri iskanju članov tima in podjetniške delavnice za raziskovalce in mlade raziskovalce.

Ena pomembnejših nalog inkubatorja je tudi spodbujanje in promocija podjetništva. S pomočjo številnih projektov in dogodkov spodbujamo podjetniški duh med mladimi. Enkrat mesečno na primer v sodelovanju s Kiberpipo organiziramo VIP večere – Večere za Inovativne in Podjetne, letos smo v okviru projekta InJo&InCo lansirali tekmovanje za naj študentski prispevek o inovativnosti in zadali smo si, da SKIP – konferenca o semenskem kapitalu – postane vsakoletni dogodek, ki bo pomagal vzpostaviti močnejše povezovanje med investitorji, podpornim okoljem in podjetniki.

Pri izbiranju idej, ki jih podpremo, se najprej držimo treh osnovnih kriterijev. Ideja mora biti inovativna, imeti mora tržni potencial in zaželeno je, ne pa tudi nujno, da je tudi visoko tehnološka.

Zakaj pa je INOVATIVNOST tako pomembna? Inovativni pristop je pomemben predvsem zato, ker se z inovativnostjo zlahka premaga konkurenco, poleg tega pa inovativnost v podjetništvu pripomore k stanju, ko podjetništvo postane vzvod za dolgoročno stabilno rast družbe.

Na LUI se torej lahko obrnete študentje, raziskovalci, mladi raziskovalci, pedagoški delavci, zaposleni na fakultetah, skratka vsi, ki imate inovativno idejo in ne želite, da bi ostala le v vaši glavi. Idejam, ki imajo potencial, ponujamo strokovno pomoč ter pomagamo pri spodbujanju in uresničevanju vaših sanj.

Ljubljanski univerzitetni inkubator d.o.o.Vojkova 631000 Ljubljanatel: 01/ 62 03 480,fax: 01/ 62 03 497www.lui.si

33

Vera Nunićsvetovalka

Hodite svojo pot!

1. Pravni in »življenjski« vidiki gospodarskih družb

Največ bodočih podjetnikov se ob registraciji odloča za obliko samostojnega podjetnika (s.p.) ali za družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Sama registracija je brezplačna in zelo hitra. Novoustanovljeno podjetje lahko posluje že v treh dneh. Ker pa celotna registracija poteka elektronsko, lahko registracijo opravite tudi samo preko spletne strani http://evem.gov.si/, če imate spletno digitalno potrdilo. Največje razlike med tema oblikama so navedene v tabeli:

S.P.+Ne potrebujete osnovnega kapitalaSvobodno razpolaganje s sredstvi na poslovnem računu-Odgovarjate z vsem svojim premoženjemProgresivna obdavčitev

D.O.O.+Odgovarjate samo s premoženjem podjetjaObdavčitev dobička s stopnjo 21 % (od leta 2010 – 20 %)-Osnovni kapital 7.500 €Za osebni dvig s poslovnega računa morate podjetju plačati obresti

Drugi najpogostejši način poslovanja je t. i. samostojni kulturni delavec. Temu segmentu bomo posvetili nekaj več pozornosti na predavanjih. V kolikor posameznik izpolnjuje pogoje za vpis, Ministrstvo za kulturo izda odločbo o vpisu v razvid, s katero si mora v roku 8 dni od prejema odločbe urediti svoj delovni status na pristojnem davčnem uradu, kjer mu določijo višino socialnih prispevkov, ki jih je dolžan plačevati, in na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer si uredi zdravstveno zavarovanje. Posameznik, ki je že vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi, lahko s posebno vlogo zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna, kar pomeni, da mu država oz. Ministrstvo za kulturo plačuje socialne prispevke od najnižje pokojninske osnove. Postopek se prične na vlogo stranke, ki pridobi obrazec v vložišču ministrstva ali na spletnih straneh ministrstva http://www.mk.gov.si/


2. Viri financiranja

Preden se spustite v podjetniške vode, dobro razmislite o virih financiranja zagona vašega podjetja. Najti vire ni najlažje, sploh v časih globalne krize. Vsekakor bomo spoznali tudi različne vire financiranja in predvsem pot do njih. Predpogoj za kakršnokoli investicijo v vaše podjetje pa je dober in predvsem realen poslovni načrt.

Viri financiranja:- lastni prihranki,- sredstva prijateljev/sorodnikov,- banke,- skladi tveganega kapitala/investitorji.

Za nematerialne investicije se lahko obrnete na različne podporne institucije. Te imajo namreč veliko znanja, ki ga potrebujete na začetku svoje poti. Za podjetnike nudijo različna svetovanja in organizirajo tudi veliko brezplačnih podjetniških izobraževanj.

Podporne institucije so:- tehnološki parki,- univerzitetni in podjetniški inkubatorji,- podjetniški centri,- gospodarske zbornice,- obrtne zbornice,- VEM vstopne točke.

Tehnološki park LjubljanaTehnološki park 191000 Ljubljanatel: 01/ 62 03 407www.tp-lj.si

34

Polona Starc,univ. dipl. prav.svetovalka specialistka II (za pravno svetovanje)

Jožica Krašovec,dipl. inž. agr. koordinator II(za področje kmečke družine in razvoj dopolnilnih dejavnosti)

Pri načrtovanju razvoja kmetij velja razmišljati tudi o predelavi osnovnih kmetijskih pridelkov (sadja, zelenjave, mleka, mesa …), o različnih storitvenih dejavnostih, kot so turizem, izobraževanje, storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, o pridobivanju in prodaji energije in še o drugih s kmetijstvom in gozdarstvom povezanih dejavnostih. Naštete dejavnosti spadajo med dopolnilne dejavnosti na kmetiji in omogočajo boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti in delovne sile ter povečanje vrednosti osnovnih kmetijskih pridelkov.

Pogoji za posamezne dejavnosti se spreminjajo, v zadnjem času so postali enostavnejši, bolj življenjski in v praksi lažje dosegljivi kot pred leti. To se kaže tudi v vse večjem številu kmetij, ki prihajajo na trg s končnimi izdelki – mesnimi, mlečnimi, s kruhom, s sokovi, z žganjem … Vaške in mestne tržnice so vse bolj bogato založene, izdelke je mogoče kupiti neposredno na kmetijah ali jih poskusiti na mizah turističnih kmetij.

Predelovalne dejavnosti največkrat potekajo po tradicionalnih postopkih in ohranjajo značilne izdelke, ki so del naše bogate gastronomske dediščine, pomembno prispevajo k njeni edinstvenosti in bogatijo turistično ponudbo naše dežele.

Problemi pri razvoju se kažejo v potrebah po preureditvah prostorov in s tem povezanimi dovoljenji in investicijskimi sredstvi. Problem je tudi pomanjkanje znanja. Poleg tehnološkega znanja zahtevajo nove dejavnosti tudi znanje s področja trženja. Ob vse večji konkurenci je pomembno znanje s področja komunikacij in uporabe računalnika, pri turizmu na kmetijah pa je, glede na vedno večje povpraševanje gostov iz tujine, nepogrešljivo tudi znanje tujih jezikov.

Za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je mogoče pridobiti sredstva na različnih javnih razpisih.

Posebne pomoči v okviru Programa razvoja podeželja 2007–2013 pa so namenjene mladim, ki se odločijo za prevzem kmetije. Mladi prevzemniki kmetij, stari med 18 in 40 let, lahko za prvi lastniški prevzem kmetijskega gospodarstva pridobijo enkratno finančno pomoč. Pri tem se upoštevajo razvojni in regionalni vidiki, tržni in ekonomski elementi kmetijske proizvodnje, socialni vidiki kmetijskega gospodarstva, okoljski vidiki kmetijske proizvodnje in stroški, ki izhajajo iz naslova lastninskega prenosa kmetijskega gospodarstva. Določena je najmanjša velikost kmetijskega gospodarstva in čas, ki sme preteči od prevzema kmetije do izdaje odločbe, s katero se dodelijo nepovratna sredstva.

Zgodnejši prenos kmetij pa vzpodbujajo tudi pomoči za prenosnike kmetij. Kmetom, ki se za prenos kmetij odločijo po dopolnjenem 57. letu starosti in so bili vsaj zadnjih sedem let zavarovani iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, pa še niso upokojeni, se lahko dodeli renta. Tudi v tem primeru je določena najmanjša potrebna velikost kmetijskega gospodarstva in posebej pogoji glede višine in časa prejemanja rente. V primeru pridobitve pomoči je potrebno spremljanje rezultatov gospodarjenja po FADN metodologiji.

Pomoč pri razvoju kmetij ponujajo svetovalci Kmetijske svetovalne službe v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Poleg nasvetov in izobraževanj pripravljajo tudi vloge za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij in vloge za pridobitev investicijskih sredstev iz različnih javnih razpisov ter strokovno pomagajo združenjem, v katerih so povezani kmetje z določeno dopolnilno dejavnostjo (Združenje turističnih kmetij Slovenije, Združenje predelovalcev mesa, Združenje kmečkih sirarjev …).

Kaj pa zaposlitev na kmetiji?Možnosti za mlade tudi v prevzemu kmetij in

razvoju dopolnilnih dejavnosti

Slovenske kmetije potrebujejo mlade in izobražene gospodarje.

Kmetijsko gozdarska zbornica SlovenijeKmetijsko gozdarski zavod CeljeTrnoveljska c. 13000 Celjetel: 03/ 42 55 510fax: 03/ 42 55 530e-pošta:[email protected]

35

Sabina Dimnik,dipl. ekon.strokovna svetovalka

Zakaj ne bi že študentje postali podjetniki?

Na vstopni točki VEM ali na spletni strani www.evem.gov.si ste izvedli postopek ustanovitve podjetja (s.p. ali d.o.o.). Sklep o registraciji ste prejeli v svoj nabiralnik. V tem trenutku se bržkone sprašujete, katere korake še morate opraviti, da boste zadostili zakonu.

Postopki po registraciji podjetja

1. Odprtje poslovnega računaS sklepom o registraciji in potrdilom DURS o poravnanih davčnih obveznostih boste na banki odprli ločen poslovni račun. Pomembno je, da preverite ponudbe bank, saj se med seboj zelo razlikujejo.

2. Izdelava štampiljkeŠtampiljka ni obvezna, vendar je priporočljiva iz treh razlogov: a) vaše dokumente bo težje ponarediti, b) ne bo se vam treba prerekati z različnimi uslužbenci, ki jo bodo na vsak način zahtevali in c) (v kolikor boste vanjo vključili tudi naslov podjetja) boste lažje in hitreje na pošti oddali svoje pismo, saj boste svoj naslov enostavno odtisnili in vam ga ne bo treba izpisovati. Oblika in vsebina štampiljke nista predpisani.

3. Izbor računovodskega servisaVodenje knjigovodstva je obvezno od prvega dne, ko ste ustanovili svoje podjetje. Ob izboru računovodskega servisa bodite še posebej pozorni, saj za njegovo delo odgovarjate v prvi vrsti vi sami. Pri izboru servisa se podjetniki pogosto uštejejo, saj ga izberejo izključno na podlagi nizke cene. To obžalujejo ob oddaji letnega poročila, saj takrat nemalokrat ugotovijo, da bodo plačali veliko višji davek na dobiček, kot bi ‘preplačali’ strokovnejši računovodski servis. Preverite tudi tožbe računovodskih servisov na sodišču.

4. Varstvo in zdravje pri deluUsposabljanje iz varstva in zdravja pri delu je obvezno za vsa podjetja in vse zaposlene. Ko boste to opravili, potrebujete tudi ‘Oceno tveganja’ in zdravniški pregled, ki ga opravite na Medicini dela.

Kaj in kako po ustanovitvi podjetja?

5. Plačilo prispevkov za socialno varnost in plačaSamostojni podjetniki si ne izplačujejo plače, ampak plačujejo le prispevke za socialno varnost, ki jih morajo poravnati najkasneje do 15. dne v vsakem mesecu za pretekli mesec. Računa, ki bi vas na to opomnil, ne bo! Zaposleni v d.o.o. si nakazujejo plačo na dan, ki so ga določili ob prvi prijavi na DURS, v njej pa so prispevki že všteti.

6. Vstop v sistem DDVPodjetje, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev svojega poslovanja preseže oz. za katerega je verjetno, da bo preseglo 25.000 EUR obdavčljivega prometa, se mora (samo) vključiti v sistem DDV z vlogo DDV-P2. Pred tem se lahko z istim obrazcem vključi prostovoljno. Dokler tega ne stori, ni davčni zavezanec za DDV, zato ga na svojih izdanih računih ne sme obračunavati.

Kdaj in kako izdati račun?

- za vsak opravljen promet blaga oz. opravljeno storitev- za vsako vnaprejšnje plačilo- račun se izda v dveh izvodih- vsebina računa (podatki izdajatelja – sklep, podatki kupca, kraj in datum izdaje ter datum opravljene storitve oz. dobave blaga)

DATA d.o.o.Dunajska cesta 1361000 Ljubljanatel: 01/60 01 530fax: 01/60 01 545e-pošta: [email protected]

36

37

dr. Karla Šturm,pomočnica tajnika za študijske zadeve

Kdor želi znanje, naj študira;kdor želi modrost, naj opazuje.(avtor ni znan)

Vprašanje o vrednotenju dosežene stopnje izobrazbe je zelo ak-tualno tako za tiste diplomante, ki z diplomo v roki iščejo zapos-litev ali pa tiste, ki kandidirajo za razpisana mesta podiplomskih študijev. Vsaj nekaj let pa bodo lahko s fakultete izhajali diplo-manti, ki bodo končali neprenovljene študijske programe ali bo-lonjske študijske programe podobnih smeri. Kakšen bo njihov naziv po zaključku študija ter kakšna stopnja izobrazbe jim bo priznana, je vprašanje, ki se študentom poraja že v času študija. Kaj povzroča težave? Poleg tega, da ima večina ljudi še vedno v zavesti stare izobrazbene stopnje, je težava v tem, da se je v visokošolskem izobraževanju hkrati z novim bolonjskim poimenovanjem izo-brazbe treba navaditi tudi na izobrazbene ravni po klasifikaci-jskem sistemu izobraževanja.

Zaradi zelo aktualne tematike o strokovnih in znanstvenih naslovih za študente po končanem študiju je Dan Burgar Kuželički v imenu Študentske organizacije Biotehniške fakultete (ŠOBF) podal pobudo za obrazložitev nazivov, ki jih študenti pridobijo po zaključku študija. Obrazložitev je podana v obliki kolaža, sestavljenega iz posameznih členov veljavnih zakonov s področja visokega šolstva. Tako Zakon o visokem šolstvu (Ur. l. RS, 119/2006) navaja, da se študijski programi za pridobitev izo-brazbe razvrščajo v tri stopnje, kjer prva bolonjska stopnja zajema visokošolske strokovne in univerzitetne študijske programe, druga stopnja zajema magistrske ter tretja stopnja doktorske študijske programe. Študijski programi prve stopnje so dodiplomski, študijski programi druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi.

Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur. l. RS, 61/2006) določa, da si strokovni naslov pridobi, kdor konča študijski pro-gram za pridobitev izobrazbe prve ali druge stopnje. Strokovni naslov po končanem študijskem programu druge stopnje je mag-ister oziroma magistrica stroke, ki se pristavlja za imenom in pri-imkom. Znanstveni naslov po tem zakonu si pridobi, kdor konča študijski program za pridobitev izobrazbe tretje stopnje, in se pristavlja pred imenom in priimkom. Vendar pa stopenj študijskih programov ni mogoče neposredno prevajati v izobrazbene ravni.

Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja Klasius (Ur. l. RS, 46/2006) določa, da imajo

Strokovni in znanstveni naslovi po končanem študiju na Biotehniški fakulteti

diplomanti z visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnjo) ter diplomanti visokošolske strokovne ali univerzitetne izobrazbe prve bolonjske stopnje izobrazbo, ki spada na podraven 6/2. Diplomanti nebolonjskih univerzitetnih študijskih programov ter diplomanti magistrskega izobraževanja na drugi bolonjski stopnji imajo enako raven izobrazbe, in sicer 7. raven. Na podlagi tega sledi, da se diplomantom starih univerzitetnih študijskih progra-mov ni smiselno vpisovati v magistrske študijske programe druge bolonjske stopnje. V primeru, da bi to vseeno želeli zaradi samega naziva, pa je seveda možen tudi prehod s starih študijskih progra-mov za pridobitev univerzitetne izobrazbe.

V študijskem letu 2008/09 je bil tudi na Biotehniški fakulteti zadnjič razpisan Podiplomski študij bioloških in biotehniških znanosti, ki je vključeval znanstveni magisterij (podraven 8/1) in doktorat znanosti. Doktorsko izobraževanje (prejšnje) ter izobraževanje tretje bolonjske stopnje spada na podraven 8/2. V pogojih za vpis na večino prenovljenih doktorskih študijskih pro-gramov je navedeno, da se lahko vpišejo diplomanti druge bolon-jske stopnje ali diplomanti univerzitetnih dodiplomskih študijskih programov z ustreznega strokovnega področja.

Pod kakšnimi pogoji se diplomanti fakultet v Sloveniji vpišejo v študijske programe v tujini, je seveda odvisno od vpisnih pogojev posamezne tuje fakultete. Pred vpisom na fakulteto se v državi nadaljnjega šolanja izvede postopek za priznavanje v Sloveniji pridobljene izobrazbe. Tudi obratno, ko želijo diplomanti tu-jih študijskih programov nadaljevati študij v Sloveniji, postopek določa Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Ur. l. RS 73/2004).

Bolonjska deklaracija, ki jo je leta 1999 podpisalo 31 evropskih ministrov, je pomenila reformo visokošolskega prostora z na-menom ustvarjanja skupnega evropskega sistema visokega šolstva ter izdelave prepoznavnih in primerljivih stopenj izobraževanja v evropskem prostoru, obenem pa mednarodno konkurenčnost. Na žalost pa se znotraj tega prostora še vedno soočamo z različnim vrednotenjem dosežene stopnje izobrazbe.

Na koncu pa je smiselno poudariti, da se študenti nebolonjskih študijskih programov lahko izobražujejo in končajo izobraževanje pod pogoji, kot so veljali ob vpisu, najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. Zato je zagotovo študentom, ki v preteklih letih iz kakršnihkoli razlogov niso izpolnili vseh študijskih obveznosti, smiselno delovati v smeri uspešnega zaključka študija. Po oprav-ljeni diplomi na katerikoli stopnji študija se piše nov list v knjigi življenja, zato si je vedno zanimivo ogledati nova poglavja, ki temu sledijo.

Kontaktna točka:Biotehniška fakultetaJamnikarjeva 101tel. 01 42 31 161 int. 614e-pošta: [email protected]

38

dr. Marjeta Stevanović,pomočnica tajnika BF za znanstvenoraziskovalno dejavnost in mednarodno sodelovanje

Nuella est tam facilis res, quin difficilis siet, quom invitus facias.Nobena stvar ni tako lahka, da bi ne bila težka, če jo delaš nerad.(Terencij)

Usposobljenost za delo in zaposljivost diplomantov Biotehniške fakultete spremljamo z anketo o usposobljenosti diplomantov za delo, ki jo vsako leto spomladi pošljemo diplomantom prejšnjega koledarskega leta. Anketo smo prvič izvedli leta 2004, ko smo anketirali diplomante, ki so diplomirali leta 2003.

Anketo smo izvedli anonimno, vprašanja pa so bila naslednja: spol, zaposlenost oz. nezaposlenost, povprečni čas od zagovora diplome do zaposlitve, podjetje zaposlitve, naziv delovnega mesta, povezava z delodajalcem v času študija, ocena ustreznosti pridobljenih znanj glede na sedanje delovno mesto.

Vsa leta anketiranja smo bili zelo zadovoljni z odzivnostjo naših diplomantov na anketo; odzivnost je bila največja med diplomanti, ki so diplomirali leta 2004 (54,66 %), in najmanjša med tistimi, ki so diplomirali leta 2006 (43,81 %).

Zaposlenost oz. nezaposlenost diplomantov BF od leta 2004 do leta 2007

Leto Zaposleni Nezaposleni2004 74,88 % 25,12 %2005 71,19 % 28,81 %2006 89,19 % 10,81 %2007 90,15 % 9,85 %

Iz tabele 1 je razvidno, da je bila zaposljivost diplomantov BF vsa leta visoka, najvišja v letu 2007.

Odgovori v zvezi s povezavo z delodajalcem v času študija (možni odgovori: štipendist, delo prek študentskega servisa, družinsko podjetje ali kmetija, ni bilo nikakršne povezave) so zelo različni, odvisni predvsem od posameznega študija. Skozi vsa leta anketiranja pa je opaziti, da največ naših diplomantov v času študija ni imelo nobenih povezav z delodajalcem.

Kontaktna točka: Biotehniška fakultetaJamnikarjeva 1011000 Ljubljanatel: 01/ 42 31 161e-pošta:[email protected]

Povprečni čas od zagovora diplome do zaposlitve je bil najdaljši leta 2003 (skoraj 5 mesecev), najkrajši pa leta 2007 (malo več kot 2 meseca).

Iz rezultatov ankete izstopa, da so anketiranci pri vseh študijih med drugimi pripombami največkrat izrazili željo po večjem poudarku na praktičnih znanjih.

Rezultati ankete o spremljanju usposobljenosti diplomantov za delo se nam zdijo ne samo zanimivi, ampak tudi koristni, predvsem zato, ker kritična razmišljanja in pripombe diplomantov lahko učinkovito uporabimo kot osnovo pri spremembah študijskih programov. To je tudi razlog, da anketo oz. izsledke ankete iz leta v leto nadgrajujemo in jo bomo izvajali tudi v prihodnosti.

Opomba:Rezultati ankete v tem članku se nanašajo na skupne podatke za vse študijske programe skupaj. Rezultate, ki se nanašajo na posamezne študije, najdete na http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/porocila/samoevalvacijska-porocila.html

Zaposljivost diplomantovBiotehniške fakultete

39

40

16. 4. 2009 ob 13. uri

17. 4. 2009 ob 13. uri

20. 4. 2009 ob 13. uri

22. 4. 2009 ob 13. uri

21. 4. 2009 ob 13. uri

23. 4. 2009 ob 13. uri

Predavalnica G6, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, Ljubljana

Predavalnica A4, Oddelek za agronomijo,Jamnikarjeva 101, Ljubljana

Velika predavalnica, Oddelek za lesarstvo,Rožna dolina, c. VIII/34, Ljubljana

Predavalnica Ž1, Oddelek za živilstvo,Jamnikarjeva 101, Ljubljana

Predavalnica A4. Oddelek za agronomijo,Jamnikarjeva 101, Ljubljana

Predavalnica G6, Oddelek za gozdarstvo,Večna pot 83, Ljubljana

Kako do zaposlitveSpremenjeno stanje na trgu dela, kadrovski načrti najpomembnejših delodajalcev študentov Biotehniške fakultete, njihova pričakovanja do mladih sodelavcev ter možnosti strokovnega in osebnega razvoja, ki jim ga nudijo.

Sodelujejo: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zavod RS za varovanje narave, skupina Panvita, Brest-Pohištvo d.o.o., Gimnazija Bežigrad in kadrovska agencija Adecco H.R. d.o.o.

Moderator: prof. dr. Emil Erjavec

Javni nastopVeščine javnega nastopanja ter učinkovita predstavitev ideje, projekta oziroma raziskave svojemu nadrejenemu, sodelavcem ali širši javnosti s poudarkom na predstavitvi v angleškem jeziku.

Predavatelji:Energos, d.o.o.: Izpopolnjujte svojo odličnost javnega nas-topanja in prezentiranja idej.Lingula, d.o.o.: Kako pripraviti učinkovito predstavitev - preda-vanje v angleščini? Prvi vtis je najpomembnejši.

Moja službaKako na podlagi osebnih ciljev svojo kariero graditi že z načrtnim vključevanjem v študijske in obštudijske dejavnosti, nato pa najti potencialne delodajalce ter uspešno kandidirati na želeno delovno mesto.

Predavatelji:UL, Karierni center: Kariero ustvarjaš sam!Adecco H.R., d.o.o.: Uspešno čez selekcijski postopek.

Samostojna podjetniška potOd tehtanja začetnih idej prek ustanovitve gospodarske družbe oziroma dopolnilne kmetijske dejavnosti do faze (poslovanje), ko se podjetniške težave šele zares začnejo.

Predavatelji:Ljubljanski univerzitetni inkubator: Ideja je, naj zaživi …Tehnološki park: Samostojna podjetniška pot.KGZ Celje, Kmetijsko svetovalna služba: Kaj pa zaposlitev na kmetiji?Data d.o.o.: Kaj in kako po ustanovitvi podjetja?

Doktorski študij in raziskovalna karieraPredstavitev štirih interdisciplinarnih doktorskih študijskih programov, letošnji razpis za mlade raziskovalce ter priložnosti in pasti statusa mladega raziskovalca.

Sodelujejo:prof. dr. Peter Dovč: Interdisciplinarni doktorski študijski pro-grami Bioznanosti, Biomedicina, Varstvo okolja in Statistikadr. Marjeta Stevanović: Izziv: Postati mladi raziskovalecdr. Iztok Dogša z mentorjem prof. dr. Davidom Stoparjem in Andrej Gregori, univ. dipl. inž. agr. z mentorjem prof. dr. Francem Pohlevnom: Izkušnje dveh uspešnih mladih razisk-ovalcev in njunih mentorjev.

Moderator: prof. dr. Mihael J. Toman

Samostojna podjetniška potPodporno okolje za podjetništvo in spodbude, ki so mu namenjene ter izkušnje treh nekdanjih študentov Biotehniške fakultete, danes uspešnih podjetnikov.

Sodelujejo:Podporno okolje za podjetništvo: Ljubljanski univerzitetni inkubator in Tehnološki park Ljubljana.Tri zgodbe o poslovnem uspehu nekdanjih študentov BF: BIA Separations d.o.o., Ocean Orchids d.o.o. in Mizarstvo Kutnar, Andreja Kutnar s.p.

Moderator: doc. dr. Miomir Knežević

Program dogodkovObisk vseh dogodkov je brezplačen

Okrogle mize

Izpopolnimo znanja in veščine

Documents

posebna izdaja revije študentov Biotehniške fakultete · 2009-03-31 · Predstavitev štirih interdisciplinarnih doktorskih študijskih programov Bioznanosti ... Statistika Varstvo