MSS porocilo januar-marec 2011

1

MSS-045-11

VSEBINSKO POROČILO MLADINSKEGA SVETA SLOVENIJE

za obdobje januar – marec 2011

Vsebina: UVOD 1. TAJNIŠTVO MSS IN SPLOŠNE ZADEVE 2. DELOVANJE ORGANOV MSS 3. INFORMIRANJE IN PUBLIKACIJE 4. KOMISIJA ZA MLADINSKE POLITIKE 5. SPREMLJANJE ZAKONODAJE IN ZAGOVORNIŠTVO MLADIH 6. ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ 7. BAZEN TRENERJEV MSS 8. IZOBRAŽEVANJA ZA MLADINSKO DELO 9. SODELOVANJE V EVROPSKEM MLADINSKEM FORUMU 10. PROJEKT PROSTOVOLJEC LETA 2010 11. PROJEKT MEDNARODNO LETO MLADIH 12. PROJEKTI STRUKTURIRANEGA DIALOGA 13. PROJEKT MLADI V TEŽAVAH 14. PROJEKT ZAVEDNO MLADI 15. PROJEKT MLADI ODPIRAMO PROSTOR 16. PROJEKT AKTIVEN DRŽAVLJAN.SI 17. IZVAJANJE PODPORNIH AKTIVNOSTI EVS 18. DRUGI MEDNARODNI PROJEKTI 19. DRUGE AKTIVNOSTI Priloga: Pregled aktivnosti MSS v obdobju januar – marec 2011 Seznam uporabljenih kratic

Vsebine za poročilo so prispevali: Maja Albahari Vernik, Nina Bakovnik, Tanja Baumkirher, Jakob Bec, Tadej Beočanin, Sara Berglez, David Delakorda, Sara Draškovid, Tea Jarc, Nina Milenkovid, Jerneja Modic, Irena Mrak, Vesna Obradovid in Kamal Izidor Shaker. Poročilo sestavila, pregledala in uredila: Tanja Baumkirher

2

UVOD Mladinski svet Slovenije avtonomna nacionalna mladinska organizacija, ki vse svoje sile in resurse usmerja v mladinske organizacije in v izboljšanje stanja mladih nasploh. Kot je na Mladinskem svetu Slovenije je v začetku leta zaključil s pripravo načrtov za letošnje leto in jih nemudoma pričel tudi izvajati. V leto 2011 smo vstopili z doslej najambicioznejšimi cilji, ki jih bomo poskušali kljub relativnemu pomanjkanju finančnih in kadrovskih resursov v čim večji meri udejanjiti. V prvem trimesečju leta 2011 so se v okviru MSS zvrstili številni sestanki in sklepanja novih partnerstev, poleg seveda že ustaljenih aktivnosti in projektov. Pričeli smo s sistematično promocijo mladinskih tem v okviru t.i. tematskih mesecev, predvsem za tiste teme oz. problematike, ki jih že imamo definirane v programskih dokumentih. Slednje smo pričeli sistematično promovirati tudi pri predstavnikih zakonodajne in izvršne veje oblasti, ki so v glavnem pripravljeni konstruktivno sodelovati z nami. Seveda pa smo pričeli tudi že s pisanjem novih programskih dokumentov. V letu 2011 smo se odločili svoje moči usmeriti v zagovorništvo mladih in ob tem po svojih najboljših močeh sodelovati pri pripravi zakonodajnih aktov, ki posegajo na področje mladine, predvsem pri Nacionalnega programa za mlade. Omeniti velja tudi nekatere novo nastali projekt - vseslovenska mladinska akcija Mlade Face, med ostalimi aktivnostmi pa bi posebej poudarili zaključek večletnega projekta na temo mladinskega dela - novonastala Knjiga Mladinsko delo v teoriji in praksi, ki je ugledala luč sveta meseca marca kot prvo tovrstno gradivo na področju mladinskega dela. Na mednarodnem področju smo zastavili smo trdno sodelovanje z Evropskim mladinskim forumom in se vključili v pripravo programa Evropske prestolnice mladih 2013 (Maribor). Prav tako smo nadaljevali s partnerstvi z organizacijami iz držav na področju nekdanje Jugoslavije ter se udeležili več aktivnosti, povezanih z mladinsko politiko v teh državah. Tako smo resnično pričeli uresničevati svojo dolgoletno prioriteto na področju mednarodnega sodelovanja: razvoj mladinskih struktur v Jugovzhodni Evropi. Skratka, prvo trimesečje je bilo izredno naporno vendar zelo kvalitetno z vidika navezovanja stikov, promocije mladinskih in vplivanja na različne politike, ki posegajo na področje mladine. Vse naše pomembnejše aktivnosti so tudi razvidne iz tabele ob koncu tega poročila.

3

1. TAJNIŠTVO MSS IN SPLOŠNE ZADEVE Uvod V tajništvu MSS se je odvijala glavnina administrativnega, organizacijskega in strokovnega dela MSS, vodenje ter podpora različnim strukturam, projektom, aktivnostim in partnerstvom MSS, spisala se je večina dokumentov, opravila večina komuniciranja in vodilo poslovanje MSS. Sodelovanje s članicami MSS in problematika (nacionalnih) mladinskih organizacij Oganizacije članice MSS so seveda naša ključna ciljna skupina. S članicami smo redno komunicirali in jih obveščali o dogajanju na MSS in v mladinskem sektorju ter se seveda srečali v okviru marčevske seje Zbora MSS. V marcu smo prav tako zaključili dogovore z Uradom RS za mladino o izvedbi analize nacionalnih mladinskih organizacij, ki se bo zaključila jeseni letos. Sodelovanje z nevladnimi organizacijami v Sloveniji Mladinski svet Slovenije je tudi v tem času tesno sodeloval z različnimi nevladnimi organizacijami v Sloveniji. V tem obdobju smo sodelovali z Mladinsko Mrežo MaMa pri pripravah in izpeljavi nacionalnega dogodka Delo za mlade!; z Mrežo MaMa, Slovensko filantropijo in Zavodom Nefiks tudi letos sodelujemo v projektu Prostovoljec leta. Z več nevldnimi organizacijami (t.i. konzorcijski partnerji) sodelujemo v projektih, sofinanciranih iz Evropskega socialnega sklada: ZaVedno maldi, Mladi odpiramo prostor in Aktivendržavljan.si. V okviru projekta Mlade face smo prav tako uspeli vzpostaviti mrežo različnih nevladnih organizacij, ki bodo po različnih regijah skrbele za sodelovanje v tej vseslovenski akciji. Seveda pa jetu še nakaj drugih, predvsem mednarodnih partnerstev, ki so navedena v ustreznih nadaljnjih poglavjih. Sodelovanje z mladinskimi sveti lokalnih skupnosti V času od januarja do konca marca 2011 smo z mladinskimi sveti lokalnih skupnosti sodelovali na več načinov. Redno smo jih vključevali v svoj sistem informiranja ter v izobraževanja za mladinsko delo (usposabljanje za trenerje). Pripravili smo novo spletno stran, namenjeno MSLS, ter jih pozvali k sodelovanju pri njenem urejanju in dopolnjevanju vsebin. Prav tako smo v nekaj primerih zainteresiranim mladim svetovali na področju ustanavljanja in delovanja mladinskih svetov lokalnih skupnosti ter kvalitete mladinskega dela in opravljanja njihovega poslanstva. Tajništvo MSS je pri tem skrbelo za komuniciranje, pripravo dokumentov in osnovno strokovno podporo. Sodelovanje z odločevalci MSS je v času od januarja do konca marca 2011 redno sodeloval z izvršno in zakonodajno vejo državne oblasti. Med vladnimi institucijami so za nas ključnega pomena Ministrstvo za šolstvo in šport (v okviru tega Urad RS za mladino), Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvo za javno upravo ter nekatere druge institucije izvršne veje oblasti ter Državni zbor oz. posameznimi odbori DZ, med katerimi sta za nas posebnega pomena Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbor DZ za kulturo, šolstvo, šport in mladino ter v okviru slednjega Pododbor za mladino. Prvenstveno smo z odločevalci sodelovali na podlagi naših aktivnosti zagovorništva in vključevanja v oblikovanje javnih politik ter z namenom predstavitev programskih dokumentov MSS.

4

tabela št. 1: Pregled aktivnosti sodelovanja z odločevalci

čas aktivnost

11.jan Sestanek s poslansko skupino SDS na temo z amandmajev MSS na predlog Zakona o prostovoljstvu

13-14 jan

Seja Odbora DZ za notranjo politiko, javne uprave in pravosodje - zagovorništvo amandmajev MSS na predlog Zakona o prostovoljstvu

2.feb 37. seja Komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport - predstavitev programskih dokumentov MSS (Mladinsko organiziranje in Izobraževanje mladih)

10.feb Udeležba na 20. seji Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

11.feb Srečanje pri predsedniku RS na temo zaposlovanja mladih – predstavitev programskega dokumenta MSS

14.feb Posvet o sodelovanju javnosti pri pripravi predpisov (MJU)

15.feb Sestanek s poslansko skupino SDS - predstavitev programskih dokumentov MSS

16.feb Sestanek s poslansko skupino DESUS - predstavitev programskih dokumentov MSS

18.feb Predstavitev programskega dokumenta Stanovanjska problematika mladih na seji Pododbora DZ za mladino

25.feb Svet Vlade RS za mladino – predstavitev programskega dokumenta Mladinsko organiziranje

3.mar Sestanek pri predsedniku DZ - predstavitev programskih dokumentov MSS

8.mar Sestanek s poslansko skupino LDS - predstavitev programskih dokumentov MSS

8.mar Sestanek s poslansko skupino SDS - predstavitev programskih dokumentov MSS

9.mar Sestanek pri predsedniku RS - pogovor o nadaljnjem sodelovanju na področju zaposlovanja mladih in ostalih ključnih mladinskih politik

16.mar Udeležba na Javni predstavitvi mnenj o strategiji razvoja lokalnih skupnosti v DZ

16.mar Predstavitev programskih dokumentov MSS pri ministru dr. Ivanu Svetliku

30.mar Srečanje predstavnikov ministrstev in mladih – ozaveščanje državnih institucij o mladinski dimenziji v oblikovanju javnih politik

Sodelovanje z Uradom RS za mladino Z Uradom RS za mladino je ves čas potekalo sodelovanje na vsebinskem področju. Prav tako smo v tem času z URSM sklenili pogodbo o sofinanciranju našega delovanja za leto 2011; pred tem pa je bilo opravljenih veliko pogovorov o vsebini in vrednosti nove pogodbe. V skladu s pogodbenimi določili smo pričeli s pripravo načrta za izvedbo analize nacionalnih mladinskih organizacij ter izvedbe projektov strukturiranega dialoga v 2011. Sodelovanje v Svetu Vlade RS za mladino 25. februarja 2011 je potekala 8. redna seja Sveta Vlade RS za mladino, ki se je je udeležil tudi predstavnik MSS, podpredsednik MSS za participacijo mladih. Podpredsednik MSS je na seji predstavil programski dokument MSS o mladinskem organiziranju in Svetu v potrditev predlagal sklepe za nadaljnje ukrepanje na podlagi vsebine dokumenta. Svet Vlade RS za mladino je tako izrazil podporo:

programskemu dokumentu Organiziranje mladih

prizadevanjem MSS za povišenje sredstev za sofinanciranje mladinskega dela

prizadevanjem MSS za uzakonitev obveznosti lokalnih skupnosti za sofinanciranje mladinskih organizacij in organizacij za mlade

prizadevanjem MSS za omogočanje prijav na razpise ministrstev za vse organizacije v mladinskem sektorju

prizadevanjem MSS za ustanovitev sklada za mladinske organizacije in organizacije za mlade, ki bi Uradu za mladino prinesel dodatna sredstva za sofinanciranje mladinskega dela

5

prizadevanjem MSS za povišenje odstotka dohodnine, ki ga zavezanci lahko namenijo nevladnim organizacijam

prizadevanjem MSS, da se za organizacije v mladinskem sektorju zagotovi oprostitev plačila davka od dohodka

prizadevanjem MSS, da se ob spremembah izobraževalnih sistemov zagotovi možnost opravljanjašolskih oz. študijskih obveznosti v obliki udejstvovanja v mladinskih organizacijah in organizacijah za mlade

prizadevanjem MSS za spremembe Zakona o mladinskih svetih, ki bi omogočile vključevanje več organizacij v članstvo mladinskih svetov

prizadevanjem MSS, da se v razpisih javnih institucij, na katere se prijavljajo mladinske organizacije in organizacije za mlade, omogoči upoštevanje prostovoljskega dela kot lastnega finančnega vložka ter da se poviša odstotek sofinanciranja programov

prizadevanjem MSS, da se mladinski sveti priznajo kot nevladne organizacije. Sodelovanje s pododborom DZ za mladino Pododbor DZ za mladino, ki je nastal na pobudo MSS in pobudo mladih poslancev in obravnava zakonodajo in iniciative s področja mladih, je za MSS sredstvo za predstavitev mladinskih politik, ki jih razvijamo na MSS. V februarju 2011 smo na seji Pododbora predstavili svoj programski dokument o stanovanjski problematiki mladih ter pri tem izrazili pobudo za spremembe zakonodaje na področju stanovanjske politike po meri mladih. Odbor se je do teh vsebin tudi opredelil in nam zagotovil podporo pri postopkih sprejemanja zakonodaje. Vključevanje v zakonodajne postopke Eno od osnovnih poslanstev MSS je zastopanje stališč organizacij članic in posredno mladih pred različnimi državnimi institucijami. V tajništvu smo zato aktivno spremljali pripravo in sprejemanje predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih. V začetku leta smo pregledali program dela Vlade za leto 2011 in določili, pri katerih predpisih se bomo vključevali v postopke oblikovanja javnih politik. Za tovrstno vključevanje sta v tajništvu skrbeli strokovni sodelavki. Več informacij na to temo je navedenih v petem poglavju. Priprava programskih dokumentov V času od januarja do konca marca 2011 smo začeli s pripravo programskih dokumentov na področju informiranja, zdravja in participacije mladih. V tajništvu MSS smo pri tem poskrbeli za organizacijo srečanj pristojnih področnih skupin Komisije za mladinske politike, v okviru katerih dokumenti že nastajajo, prav tako pa smo hkrati skrbeli za usklajenost dela z zastavljenimi cilji ter za ustrezno administrativno in strokovno podporo članom in članicam področnih skupin. V tem obdobju smo prav tako objavili vse že pripravljene programske dokumente v angleškem jeziku, o čemer je poročal tudi Evropski mladinski forum v svojih objavah. Priprava sprememb statuta idr. aktov V tem obdobju smo na MSS pripravili spremembe Statuta MSS zaradi nove zakonodaje na področju mladine (predvsem pri članstvu v MSS). Predlog sprememb Statuta MSS je bil posredovan organizacijam članicam pri sklicu zadnje seje Zbora MSS. Na seji, ki je potekala konec meseca marca v Ljubljani, žal pri točki dnevnega reda, ki je bila namenjena obravnavi predloga sprememb Statuta, ni bilo prisotnih 2/3 delegatov in se je zaradi premajhnega števila s statutom zahtevanega kvoruma točka prestavila na naslednjo sejo. Prav tako se še vedno pričakuje, da se sprejme Pravilnik o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki bo natančneje opredelil pogoje oz. postopke za pridobitev naziva nacionalne mladinske organizacije oz. organizacije v javnem interesu.

6

Strokovna in logistična podpora organom in strukturam MSS Tajništvo MSS je tudi v tem času nudilo logistično in strokovno podporo pri sejah in delu organov MSS, še posebej Kolegiju MSS - predvsem podpredsednikom na njihovih delovnih področjih, kar zajema podporo zagovorništvu, pripravo mnenj in amandmajev k zakonodajnim predlogom ter vso administrativno in organizacijsko podporo za izvedbo njihovih aktivnosti oz. projektov, ki so navedeni v naslednjih poglavjih tega dokumenta. Podporo smo nudili tudi deu Bazena trenerjev, posebej pri organizaciji delovnega vikenda Bazena trenerjev ter Komisiji za mladinske politike oz. delovnim skupinam KMP. Izvajanje projektov in podpora projektom V tajništvu MSS smo v različni meri skrbeli za izvedbo projektov MSS. Omeniti velja, da smo pričeli s projektom Prostovoljec leta, kjer smo gostili sejo Komisije projekta. V tem času smo izpeljali tudi več usposabljanj za prostovoljce EVS, izvedli več simulacij v okviru projekta Aktivendržavljan.si, pričeli s prvi t.i. tematskim mesecom o zaposlovanju mladih ter izvajali aktivne priprave na vseslovensko akcijo MladeFace, ki jo bomo v okviru Mednarodnega leta mladih in evropskega leta prostovoljstva izvedli v maju. Prav tako so potekale aktivne priprave na izvedbo študijskega obiska v okviru projekta Mladi v težavah, ki ga bomo izvedli v mesecu aprilu. Priprava publikacij in promocijskih materialov V prvem trimesečju 2011 smo izdali knjigo Mladinsko delo v teoriji in praksi, plakate in brošure za projekt Prostovoljec leta ter pripravili več predstavitev MSS, predvsem za tujino. Elektronsko komuniciranje Zaradi hitrega in boljšega ter trajnostno naravnanega dela večina komunikacije MSS poteka v elektronski obliki. Za namene približevanja mladim in organizacijam članicam imamo svojo spletno stran ter profile na socialnih medmrežjih Facebook in Twiteer. Delo tajništva je tako usmerjeno k hitremu posredovanju stališč, mnenj in drugih informaciji z namenom približevanja mladim in hitrejšega odziva ciljne publike. V tajništvu MSS upravljamo s spletno stranjo MSS (www.mss.si), ki vključuje tudi stran v angleščini ter stran za mladinske svete lokalnih skupnosti (www.msls.si) in pa intranet – posebej za organizacije članice ter za zaposlene in vodstvo MSS. Druge spletne strani MSS so še: spletno stran za podporo Evropski prostovoljni službi (www.evs.si), spletno stran za projekte (www.mladina.info), za mednarodno leto mladih (www.letomladih.si) ter za projekt ZaVedno mladi (www.zavednomladi.si). Na novo smo v tem obdobju pričeli s postavitvijo dveh spletnih mest: www.avtonomen.si in www.mladeface.si. K e-komuniciranju sodijo tudi spletni predali in spletna pošta. Za namene spletnega komuniciranja ima MSS številne e-poštne sezname (liste), saj se z vsakim organom oz. strukturo (delovne skupine ipd.) oblikuje poštna lista in vsako je potrebno vzdrževati in dopolnjevati. Osnovna spletna stran MSS je bila v prvem trimesečju redno ažurirana z novicami, blogi in drugimi vsebinami, pri čemer so sodelovali vsi zaposleni, člani vodstva ter nekateri zunanji sodelavci. K sodelovanju pri vsebinah spletne strani www.msls.si smo pozvali vse mladinske svete lokalnih skupnosti, vendar je bil odziv izjemno slab. Projekt www.avtonomen.si je v tem času nastal kot projekt podpore pravicam mladih in tematskim aktivnostim, ki jih pripravljamo v okviru povezovanja projekta ZaVednomladi in področja zagovorništva mladih. Spletna stran je v tem času vsebovala le peticijo za podporo zaposlovanju mladih v okviru tematskega meseca, pričeli pa smo jo razvijati v širšem konceptu podpore mladim in mladinskim politikam; predvidoma bo javno objavljena v aprilu 2011. K rednemu spletnemu komuniciranju sodijo tudi Obvestila MSS in Mednarodne novičke MSS – oboje načeloma izhaja tedensko in ima določen dan v tednu za izid, po potrebi pa posamezne urgentne novice pošiljamo tudi med temi termini.

http://www.mss.si/

http://www.msls.si/

http://www.evs.si/

http://www.mladina.info/

http://www.letomladih.si/

http://www.zavednomladi.si/

http://www.avtonomen.si/

http://www.mladeface.si/

http://www.msls.si/


7

Konec meseca smo se prav tako odločili za menjavo strežnika, na katerem gostujemo, saj smo imeli na sedanjem nemalo težav. Baze podatkov Osnova za dobro informiranje in promocijo so dobre baze podatkov. MSS redno obnavlja podatke predvsem o strukturah znotraj MSS (trenerji, komisija za mladinske politike, delovne skupine ipd.), organizacijah članicah in mladinskih svetih lokalnih skupnosti, za naše delo pa so pomembne – npr. za nacionalne projekte, kot je Prostovoljec leta ali projekti strukturiranega dialoga, še številne druge (množični mediji, mladinske organizacije, mladinski centri, srednje in osnovne šole, fakultete, občine in druge javne institucije). Pri mladinskih organizacijah je obnavljanje še posebej pomembno, ker se v njih zaradi starostnih omejitev ključni posamezniki v organizacijah hitro menjujejo. V tem obdobju smo predvsem za potrebe projekta prostovoljec leta prenovili bazo naslovnikov, čaka pa nas še pregled in združitev obsežnih seznamov kontaktov različnih skupin partnerjev MSS. Finančno poslovanje V tajništvu MSS smo redno skrbeli za finance, kar pomeni opravljali blagajniško poslovanje in poslovanje preko transakcijskega računa, sodelovali z računovodstvom, še posebej pri pripravi poslovnega izkaza za 2010. ter več drugih zadevah. V tem času je bil tudi pripravljen finančni načrt za leto 2011 ter letno poročilo za 2010. Oba dokumenta sta bila tudi sprejeta na zadnji seji Zbora MSS. Kadri V začetku februarja smo objavili dva razpisa za novi sodelavki oz. sodelavca. Prvi razpis je bil namenjen za sodelavca za administrativno in organizacijsko delo na področju izobraževanj za prostovoljce in na (morebitnih) drugih mladinskih področjih. Z drugim razpisom pa smo iskali sodelavca za administrativno in organizacijsko podporo za področje informiranja in in komuniciranje z javnostmi o področju mladih – za pripravo prispevkov za portal www.mlad.si (spletni portal URSM). Ob izteku prijavnega roka je bil opravljen ožji izbor kandidatov katere se je povabilo na razgovor. V okviru prvega razpisa smo kot najboljšo kandidatko izbrali Jernejo Modic, ki je v mesecu marcu že pričela z opravljanjem svojega dela. Konec meseca marca pa se je prekinil protokol o sodelovanju URSM in MSS na portalu www.mlad.si, zato smo drugi razpis razveljavili. Arhivi MSS Na MSS smo v tem času skrbeli za vodenje različnih arhivov, in sicer v elektronski in papirnati obliki, pri čemer sodelujejo vsi, ki delajo v tajništvu. Pri tem velja omeniti, da za pripravo, pregled, lektoriranje ter občasno tudi prevajanje dokumentov večinoma poskrbelo tajništvo v okviru svojih zmožnosti.

http://www.mlad.si/

http://www.mlad.si/

8

2. STATUTARNE AKTIVNOSTI Zbor in Stalni odbor MSS Dne 24. marca 2011 je v prostorih MŠŠ potekala 19. seja Zbora MSS na kateri sta se obravnavali vsebinsko in finančno poročilo za leto 2010. Predstavniki OČ so obravnavali tudi bilanco ter izkaz poslovnega leta za preteklo leto ter vsebinski in finančni načrt za leto 2011. Vsi omenjeni dokumneti so bili sprejeti z manjšo spremebo v načrtu in tako potrjeni. Namen seje je bil tudi, da se sprejme predlog novega Statuta MSS, ki je nastal na podlagi sprejetih zakonov na področju mladinskega sektorja. Zaradi nezadostne sklepčnosti za sprejemanje sprememb Statuta MSS, ta točka ni bila izvedena in je bila tako prestavljena na naslednjo sejo. Kolegij MSS Kolegij MSS se je v tem času sestal na štirih rednih sejah in opravil dve korespodenčni seji. V tem času so bile sprejete odločitve predvsem o vsebinskem in finančnem načrtu za leto 2011, o potrjevanju članstva Bazena trenerjev MSS, izbor Naj diplomskega dela s področja mladih ter sprejetih več odločitev v zvezi z dokumenti v zakonodajnih postopkih. Nadzorni odbor V tem obdobju se je Nadzorni odbor MSS sestal na dveh sejah. Na prvi, konstitutivni seji, je pregledal in podal svoje mnenje na predlog finančnega načrta za leto 2011. Na drugi seji pa so člani odbora pregledali finančno poročilo za leto 2010, bilanco in izkaz poslovnega izida za leto 2010 ter finančni načrt za leto 2011. Omenjene dokumente so tudi predlagali v sprejem Zboru MSS z manjšim popravkom ter podali pozitivno mnenje na omenjene dokumente.

9

3. INFORMIRANJE IN PUBLIKACIJE

A. Odnosi z javnostmi Uvod Mladinski svet Slovenije v določeni meri dobiva na prepoznavnosti, vendar pa ne v isti meri pri vseh ciljnih javnostih, ki jih dosega. Zavedajoč se nuje po enotnem komuniciranju z mediji, smo v začetku leta 2011 tudi v sklopu projekta ZaVedno mladi prvič preizkusili koncept komuniciranja v okviru t.i. tematskih mesecev. Vendar pa pred opisom učinkov tematskega meseca Zaposlovanje mladih (izvedenega v mesecu marcu 2011), velja omeniti zastavljene komunikacijske cilje. Komunikacijski cilji Postavili smo si naslednje komunikacijske cilje: - vzpostavitev rednih kanalov informiranja med odločevalci v Republiki Sloveniji in Evropski uniji preko MSS do organizacij članic, mladinskih organizacij, posledično do njihovih članov in druge zainteresirane javnosti; komuniciranje naj bi bilo dvostransko, s čimer si bomo ustvarili sliko mladinskega sektorja do najnižjih ravni delovanja; (V sklopu projekta ZaVedno mladi smo izvedli prvi posvet predstavnikov ministrstev in mladih, večinoma mladinskih delavcev in tako vzpostavili kontinuiran kontakt s točno določenimi javnimi uslužbenci. Po posvetu smo se obrnili na vsa Ministrstva, Službe in Urade in jih zaprosili za vključitev našega naslova v seznam za obveščanje, tako da smo obveščeni o vseh zadevah, ki so namenjene javnostim. Posebej smo jih zaprosili, da nas obveščajo o zadevah, ki se tičejo mladih. Obvestila vsak teden posredujemo organizacijam članicam, naša obvestila pa po potrebi posredujemo tudi odgovornim.) - še tesneje se povezati s svojimi organizacijami članicami in skrbeti za okolje, ki bo stimuliralo znotrajsektorsko povezovanje med mladinskimi organizacijami in zunajsektorsko, z drugimi zainteresiranimi oblikami združevanja:

krepiti odnose s posamezniki v organizacijah članicah, saj bomo z osebnim pristopom dobili največ povratnih informacij o našem delu;

vedno znova iskati priložnosti za skupne komunikacijske akcije in aktivnosti – več nas je, močnejši smo;

uveljaviti redna srečevanja zainteresiranega kroga ljudi organizacij članic s predstavniki MSS;

v največji možni meri udeleževati se srečanj, konferenc in ostalih dogodkov najrazličnejših tematik, kjer se naj z naše strani vsakokrat izpostavlja problematiko mladih (predsednik in podpredsedniki za svoja področja);

iskanje možnosti za povezovanje in sodelovanje tudi s komunikacijskimi pristopi. (Na področju odnosov z javnostmi smo za začetek maja sklicali sestanek vseh PRovcev organizacij članic MSS, katerega cilj je dogovoriti se o sodelovanju in načrtovanju skupnih aktivnosti za v naprej.) - dvigniti prepoznavnost Mladinskega sveta Slovenije kot nacionalnega stičišča mladinskih organizacij in nosilca mladinskih politik z uporabo klasičnih in inovativnih marketinških orodij, ki jih bodo enotno uporabljali vsi sodelavci MSS:

način dela na področju komuniciranja z javnostmi;

okrepitev logotipa oziroma imena;

okrepitev komunikacije z močnm geslom – sloganom;

poenotenje rabe komunikacijskih orodij;

povečanje obiska spletne strani;

razvoj inovativnih načinov komuniciranja, ki bodo lastni le MSS. V obdobju poročanja smo torej uspešno izvedli tematski mesec zaposlovanja, kjer smo izvedli nekaj aktivnosti in bili zelo aktivni pri delu z novinarji. Tako nam je uspelo sodelovati v številnih oddajah in v

10

medije uspešno plasirati tematiko o zaposlovanju mladih. Posredno smo tako poskrbeli za večjo prepoznavnost Mladinskega sveta Slovenije. Cilj za v prihodnje pa je odnose z mediji kontinuirano vzdrževati in nadgrajevati. Tematski meseci V sklopu upravljanja odnosov z javnostmi smo v mesecu marcu na MSS izvedli številne aktivnosti v sklopu t. i. tematskih mesecev. Z aktivnostmi v okviru tematskih mesecev želimo doseči tako na mladinski / nevladni sektor kot tudi širšo javnost, odločevalce, raziskovalce itd. Tematski meseci torej pomenijo aktivno usmerjanje družbenega fokusa na eno aktualno tematiko mladinske politike – tokratnja tema je bila problematika zaposlovanja mladih. V prvi temtski mesec smo uspešno vključili tudi ambasadorje Mednarodnega leta mladih: Tinkaro Kovač, reperja Zlatka, Andraža Torija in Ano Marijo Mitid. Mesec marec: Mesec zaposlovanja mladih Izvedli smo naslednje aktivnosti: 1. otvoritev meseca zaposlovanja s prireditvijo ‘Glas za več delovnih mest za mlade’ V okviru otvoritve smo postavili ‘skulpturo’ – velik gumb, ki ga lahko mimoidoči pritisnejo in oddajo svoj glas za več delovnih mest za mlade. Predstavitev skulpture – mobilnega gumba na kolesu, ki je bila na večih krajih v Ljubljani in pa v Novem mestu in Kopru, se je zgodila v torek, 1. marca. Sama otvoritev je služila zabavnemu podajanju naših glavnih sporočil (opredelili smo jih s pomočjo programskih dokumentov – 3 kratka in jedrnata sporočila). Hkrati smo glasove za več zaposlitev za mlade zbirali tudi v sklopu spletne kampanje na www.avtonomen.si. S to aktivnostjo smo želeli doseči najširšo možno javnost skupaj z mediji (aktivnost je bila medijsko privlačna). 2. ‘Okrogla miza na temo problematike zaposlovanja mladih v Sloveniji’ Letos smo ob svečano podelitev nagrade najboljši diplomski nalogi s področja mladih organizirali še okroglo mizo z naslovom 'Kam po diplomi?' na temo zaposlovanja mladih, ki je tudi po mnenju gosstov problemtično področje. Gostje okrogle mize so bili Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi, Nina Milenkovid, Mladinski svet Slovenije, Andraž Tori, inovator in podjetnik, Zemanta, pogovor pa je povezovala Alenka Blazinšek. S tem, da je g. župan dan pred dogodkom odpovedal udeležbo zaradi bolezni. Udeležba na okrogli mizi je bila zadovoljiva. 3. ‘Teden zaposljivosti mladih’ V tednu od 21. do 27. marca smo izvedli svetovanja mladim v trinajstih lokalnih skupnostih po celi Sloveniji. Strokovna sodelavka te aktivnosti je Vesna Miloševič, ki bo pripravila vprašalnike za mlade in navodila za svetovalce. Vesna je izvedla tudi dve usposabljanji za svetovalce v začetku marca. Tako smo opolnomočili lokalne mladinske delavce (vsebino lahko uporabljajo še naprej) in poskrbeli za vsebino za lokalne medije. Tako pokritost kot udeležba mladih na svetovanjih je bila zadovoljiva. Organizacije, ki so se pridružile Tednu zaposljivosti so: Mladinski center Bistrica ob Sotli, Mladinski center Litija, Klub koroških študentov, Zavod Študentska svetovalnica Ljubljana, Javni zavod Center za mlade Domžale, Karierni center Univerze na Primorskem, MISC Infopeka Maribor, Mladinski center Krško, Društvo Center za pomoč mladim Ljubljana, Zavod LokalPatriot Novo mesto, Mladinski center Bit Črnomelj, Mladinski svet Ajdovščina, Zavod PIP Maribor. 4. Sodelovanje z mediji V sklopu sodelovanja z mediji smo se maksimalno potrudili, da se tematiko uvrsti na čim več televizijskih in radijskih programov ter časopisnih/revijalnih rubrik čez cel tematski mesec. Na začetku meseca, torej 1. marca smo pripravili izjavo za javnost, ki je bila vsebinsko močna z našo interpretacijo zadnjih

11

statističnih podatkov in poudarkov iz programskega dokumenta Zaposlovanje mladih. Z intenzivnim delom smo tako sodelovali pri: tabela št. 2: Odzivi medijev na temtiko zaposlovanja mladih

televizijskih oddajah: Brati o nas je bilo možno v:

- oddaji Tednik (21.3.), - oddaji Tranzistor (22.3), - oddaji 24ur ob enih (2.3.), - oddaji Studio ob 17ih (15.3), - oddaji Generator (6.3.).

- častniku Delo, - častniku Večer.

Naša sporočila so objavljali na: Slišati nas je bilo moč na:

- portalu Siol.net, - spletni strani Dnevnik.si, - spletni strani Delo.si, - spletni strani Cosmopolitan.si, - STA, - spletni strani SlovenskeNovice.si - spletni strani Vecer.si, - spletni strani Zurnal24.si, - spletni strani Times.si, - spletni strani Slowwwenia.com.

- Radiu Ognjišče, - Valu 202, - R Slovenija, 1. program, - Radiu Odmev, - Radiu 1.

Naše prispevke pa so objavili seveda tudi na številnih spletnih straneh mladinskih in drugih nevladnih organizacij. Za potrebe izvedbe vseh aktivnosti v okviru tematskega meseca Zaposlovanje mladih smo oblikovali organizacijsko ekipo, ki je predvsem z vsebinske plati spremljala izvedbo aktivnosti in se odločala o morebitnih nepričakovanih odzivih. Organizacijska ekipa je bila odgovorna tudi za postavitev koncepta kriznega komuniciranja, s katerim smo želeli predvideti čim več morebitnih negativnih odzivov na kampanjo. Vendar pa teh ni bilo. Ocenjujemo namreč, da smo bili nadvse učinkoviti, kar se tiče tematike zaposlovanja mladih, v medijih pa nas še tudi po koncu meseca pozivajo k sodelovanju kot sogovornike ali pa nas prosijo za izjave na aktualne teme, povezane z mladimi.

B. Publikacije Uvod Ključna publikacija prvega trimesečja 2011 je seveda knjiga Mladinsko delo v teoriji in praksi. Promocijski materiali za posamezne projekte tu niso navedeni (pač pa v dotičnih poglavjih), smo pa predvideli nekatere promocijske materiale za MSS kot tak. Drugi promocijski materiali MSS Pripravili smo nove predstavitve v elektronski obliki (program Powerpoint) MSS v slovenskem in angleškem jeziku. Knjiga Mladinsko delo v teoriji in praksi V preteklem obdobju smo na MSS zaključili z večletnim projektom knjige Mladinsko delo v teoriji in praksi. Knjiga obsega 160 strani in je relevantna tako za mladinske voditelje in delavce kot tudi za odločevalce. Seveda pa je knjiga namenjena vsem, ki se želijo s poljem mladinskega dela pobliže seznaniti.

12

Na kratko o vsebini: Središče mladinskega dela so mladi. Knjiga Mladinskega sveta Slovenije Mladinsko delo v teoriji in praksi je zato zastavljena tako, da najprej spregovori o mladostniku – predvsem o njegovem razvoju in potrebah. Mladostnik je nato umeščen v svoje ožje okolje in nato v polje mladinske politike, ki nanj vpliva v vseh segmentih njegovega življenja. In na osnovi vsega tega najdemo odgovor, kaj sploh mladinsko delo je. V nadaljevanju je področje mladinskega dela utemeljeno še skozi zgodovino; nato pa so opisani učinki, ki jih ima mladinsko delo na mladostnika, njegovo ožje okolje ter družbo kot celoto. Vse navedeno pa v praksi uresničujemo z različnimi metodami. Za pregled konkretnega mladinskega dela v Sloveniji in nove navdihe pa je namenjen zadnji del knjige, kjer so navedeni primeri dobrih praks metod znotraj polja mladinskega dela v Sloveniji. V okviru knjige je potekalo več aktivnosti: - Podpredsednica MSS za mladinsko delo, Irena Mrak, je bila v stalnem stiku z urednico knjige Petro Pucelj Lukan. - Potekalo je lektoriranje, oblikovanje in priprava na tisk. V tem času smo pripravili tudi ilustracije za knjigo, uredili CIP, Primož Ferjančič je pripravil strokovni pregled knjige, poslali smo ponudbo relevantnim knjižnicam, pripravili adremo novinarjev in iskali druge možnosti za predstavitev knjige v javnosti (sklenili dogovor z revijama Vzgoja in Mladje). - 10.3.2011 smo knjigo Mladinsko delo v teoriji in praksi predstavili na konferenci Mladi v stičišču svetovnih sprememb (organizator: IRDO, kraj: Maribor, prisotni: Irena Mrak in Petra Pucelj Lukan) kot primer dobre prakse. - 28.3.2011 smo na MSSju organizirali novinarsko konferenco ob izidu knjige. Knjigo sta predstavili podpredsednica za mladinsko delo, Irena Mrak, in urednica knjige, Petra Pucelj Lukan. Prisotni so bili tudi predstavniki STA in RTV Slo 1. - Knjigo smo posredovali organizacijam članicami in sodelujočim pri nastajanju knjige.

13

4. KOMISIJA ZA MLADINSKE POLITIKE Delo Komisije V letu 2009 je MSS ustanovil Komisijo za mladinske politike. Komisijo vodi podpredsednik MSS za participacijo, poleg kolegija MSS in zaposlenih na MSS pa v komisiji sodelujejo še predstavniki iz organizacij članic ter bazena trenerjev MSS; skupaj Komisijo tvori 54 mladih predstavnikov. Namen Komisije je razvijati področje (sploh nacionalnih) mladinskih politik v Sloveniji in v okviru tega:

spremljanje, ocenjevanje in odzivanje na aktualne teme področnih nacionalnih mladinskih politik,

priprava programskih dokumentov MSS – t.j. stališč o temah, povezanih z mladimi (tako strukturnih kot vsebinskih) ter informiranje javnosti o stališčih,

sodelovanje z Vlado RS, ministrstvi, Uradom RS za mladino in drugimi odločevalci pri sprejemanju odločitev, ki se nanašajo na življenje in delo mladih,

sodelovanje pri pripravi Nacionalnega programa za mladino

in podobne naloge, povezane z namenom Komisije. Delo KMP je v času poročanja potekalo predvsem na nivoju posameznih delovnih skupin, ki so se sestajale z namenom priprave dokumentov in stališč. Delo področnih skupin Komisija MSS za mladinske politike je za intenzivno delo na področjih mladinskih politik ustanovila delovne skupine. V letu 2011 bodo delovale naslednje skupine:

skupina za participacijo mladih skupina za avtonomijo mladih skupina za zdravje mladih skupina za izobraževanje mladih skupina za stanovanjsko politiko skupina za zaposlovanje mladih skupina za mladinsko organiziranje skupina za prostovoljstvo mladih skupina za mobilnost mladih skupina za informiranje mladih skupina za okoljsko politiko

Namen delovanja področnih delovnih skupin je priprava programskih dokumentov MSS, skrb za spremljanje priprave in izvajanja ukrepov s strani odločevalcev z odzivanjem na ukrepe ter senzibiliziranje javnosti za mladinske teme. V času od januarja do konca marca 2011 so se v okviru Komisije MSS za mladinske politike sestale naslednje področne skupine: 1. Januarja se je sestala področna skupina za informiranje mladih, ki je oblikovala zasnovo programskega dokumenta o informiranju mladih ter določila delitev dela v nadaljnjem procesu priprave dokumenta. 2. V začetku februarja se je sestala področna skupina za zdravje mladih, ki je oblikovala zasnovo programskega dokumenta o zdravju mladih ter določila delitev dela v nadaljnjem procesu priprave dokumenta.

http://mss.si/sl/skupina-za-participacijo-mladih.html

http://mss.si/sl/skupina-za-avtonomijo-mladih.html

http://mss.si/sl/skupina-za-zdravje-mladih.html

http://mss.si/sl/skupina-za-izobra%C5%BEevanje-mladih.html

http://mss.si/sl/skupina-za-stanovanjsko-politiko.html

http://mss.si/sl/skupina-za-zaposlovanje-mladih.html

http://mss.si/sl/skupina-za-mladinsko-organiziranje.html

http://mss.si/sl/skupina-za-prostovoljstvo-mladih.html

http://mss.si/sl/skupina-za-mobilnost-mladih.html

http://mss.si/sl/skupina-za-informiranje-mladih.html

http://mss.si/sl/skupina-za-okoljsko-politiko.html

14

3. V marcu se je sestala področna skupina za zaposlovanje mladih, ki je obravnavala predloge sprememb Zakona o delovnih razmerjih ter začrtala konkretne vsebinske smernice vključevanja MSS v postopke priprave sprememb Zakona. Programski dokument Informiranje mladih 26.1.2011 se je prvič zbrala skupina za Informiranje. Pogovorili smo se o izhodiščih, ki jih želimo predstaviti v programskem dokumentu Informiranje mladih. Opredelili smo informiranje mladih in njegov namen, akterje na tem področju, kanale informiranja, ter ključno področje – problematike na tem področju. V okviru problematik smo navajali tako problematike, ki se tičejo mladih neposredno (npr. dostop do informacij) in posredno – ki se nanašajo na organizacije v mladinskem sektorju (npr. sistemska neurejenost):

Dostop do informacij (npr. dostop do medmrežja, mladi z manj priložnostmi)

Prezasičenost z informacijami in selekcija informacij

(Ne)kritični odnos do informacij (npr. pri komercialnih vsebinah)

Odsotnost kriterijev informiranja mladih v smislu postavljanja standardov (kateri so, da je to pri nas neurejeno in zakaj je tako; držimo se splošne ravni in ne razpravljamo o podrobnostih posameznih kriterijev)

Nepoznavanje potreb mladih po informacijah

Sistemska neurejenost področja informiranja

Umeščenost mladinskih struktur v področje informiranja mladih

Nepoznavanje področja informiranja

Nepriznavanje pomena informiranja mladih (npr. odsotnost financiranja)

Varnost (zasebnost, osebni podatki, neprimerne vsebine, škodljive spletne strani, zaščita mladostnikov)

Opredelili smo prav tako že veliko priporočil oz. ukrepov za urejanje področja, nadljnje delo pa je bilo prepuščeno posameznim članom skupine v skladu z dogovori. Programski dokument Zdravje mladih V času od januarja do konca marca 2011 smo začeli aktivno pripravljati programski dokument o zdravju mladih. Z namenom oblikovanja zasnove dokumenta se je v februarju sestala področna skupina za zdravje mladih, ki je opredelila ključne poudarke na obravnavanem področju ter oblikovala temelje za nadaljnji proces priprave dokumenta. Prav tako so si člani in članice skupine na sestanku razdelili naloge, v tajništvu MSS pa smo do tega trenutka že zbrali prve vsebinske prispevke za osnutek dokumenta. Jasno opredeljeni cilji in vizija razvoja tega področja, zbrani v programskem dokumentu, bodo služili kot osnova za zastopanje stališč mladih pri oblikovanju javnih politik in za načrtovanje aktivnosti. Programski dokument Mobilnost mladih Pričeli smo z zbiranjem dokumentacije za področje ter že v letu 2010 prispelih prispevkov članov skupine za mobilnost.

15

5. SPREMLJANJE ZAKONODAJE IN ZAGOVORNIŠTVO MLADIH A. Delovna področja in zakonodaja V okviru področja zagovorništva mladih smo v času od januarja do konca marca 2011 aktivno spremljali oblikovanje javnih politik ter trenutne in nastajajoče zakonodaje ter pri tem na podlagi sprejetih programskih dokumentov MSS zagovarjali stališča mladih in mladinskih organizacij v zvezi s posameznimi zakonodajnimi predlogi in ukrepi. Nacionalni program za mlade V okviru priprave Nacionalnega programa za mladino smo po navodilih podpredsednika MSS za participacijo mladih, ki sodeluje v delovni skupini za pripravo programa, pripravljali opredelitve ključnih problematik na vseh področjih horizontalnih in vertikalnih mladinskih politik, kar je služilo kot podlaga za njegovo sodelovanje na sestankih delovne skupine za pripravo programa. Zaposlovanje mladih Na področju zaposlovanja mladih smo delovali na podlagi programskega dokumenta MSS »Zaposlovanje mladih«, iz katerega smo črpali vsebino za odzivanje na aktualne probleme v zvezi z zaposlovanjem mladih v komunikaciji s predstavniki oblasti. Na prvem mestu smo podali pobudo, da se problematika zaposlovanja mladih uvrsti na dnevni red enega izmed pogovorov pri Predsedniku Republike Slovenije, ki se je nato odvil v februarju 2010 in kjer smo predstavili ključne problematike na področju zaposlovanja mladih ter predloge ukrepov za izboljšanje položaja. Razprava med različnimi vrstami družbeno-političnih akterjev - predstavnikov mladih, ministrstev, sindikatov in predsednikom RS – se je na podlagi programskih izhodišč MSS dotaknila mnogih ključnih vidikov pomena in težavnosti zaposlovanja mladih v Sloveniji. Z veseljem je bilo mogoče ugotoviti, da je želja po izboljšanju položaja mladih na tem področju skupna vsem, kar ob zaznavi vseh razsežnosti problematike predstavlja pomemben korak k ustreznem ukrepanju. Strinjali smo se, da moramo moči v reševanje izzivov usmeriti vsi, predvsem pa pri tem graditi na sodelovanju in celovitem pristopu. Le tako bo urejanje zaposlovanja mladih lahko v polni meri zadostilo svojemu namenu. Na drugem mestu smo se glede problematike zaposlovanja mladih v marcu sestali z ministrom za delo, družino in socialne zadeve, s katerim smo razpravljali o možnostih prihodnjega sodelovanja na obravnavanem področju ter neformalno sklenili, da bo MSS že preliminarno sodeloval pri pripravi predlogov sprememb Zakona o delovnih razmerjih. Po sestanku na Ministrstvu se je na ta račun sestala tudi področna skupina za zaposlovanje mladih Komisije MSS za mladinske politike, ki je razpravljala o možnostih sprememb Zakona o delovnih razmerjih z vidika posebnih značilnosti mladih v delovnih razmerjih. Prav tako smo po sestanku začeli spremljati rezultate sej Ekonomsko-socialnega sveta ter pripravljati mnenje MSS na predlagane spremembe. Izobraževanje mladih Na področju izobraževanja mladih smo delovali na podlagi programskega dokumenta MSS »Izobraževanje mladih«, v katerem smo črpali vsebino za odzivanje na aktualne probleme v zvezi z izobraževanjem mladih v komunikaciji s predstavniki oblasti. Pod tem naslovom smo nadaljevali s spremljanjem oblikovanja novega Zakona o štipendiranju (ZŠTIP-1) ter Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva (NPVŠ), na katera smo se prvič odzvali v lanskem letu. V obdobju od januarja do konca marca 2011 sta oba dokumenta prešla medresorsko usklajevanje in potrditev na Vladi RS, trenutno pa se nahajata v prvi razpravi v Državnem zboru RS. Pripombe na Zakon o štipendiranju smo v februarju v okviru medresorskega usklajevanja posredovali na

16

Ministrstvo za šolstvo in šport, po potrditvi predloga na Vladi RS pa smo jih prilagodili in posredovali koalicijskim poslanskim skupinam, ki so naše amandmaje obravnavale in nanje podale tudi odziv. NPVŠ: MSS je v svojem mnenju izrazil zadovoljstvo nad splošno namero in cilji osnutka novega Nacionalnega programa za visoko šolstvo, saj naslavljajo velik del ključnih problematik na obravnavanem področju in bi izvedba ustreznih ukrepov pod njihovim vodstvom lahko bistveno izboljšala slovensko visoko šolstvo. Vendar pa je hkrati zlasti v predvidenih ukrepih osnutka NPVŠ mogoče prepoznati vrsto težavnosti, ob katerih dejanska realizacija ciljev in v končni fazi izboljšanje visokošolskega sistema v Sloveniji nista mogoča. Nekatere izmed njih so neprimernost uvedbe institucionalne binarnosti, omejevanje dostopa do visokošolskega izobraževanja na drugi in tretji stopnji ter neustrezni mehanizmi zagotavljanja kakovosti visokošolskega izobraževanja. ZŠTIP-1: Izmed vseh pomanjkljivosti in prednosti predloga zakona najbolj izstopa omejitev dostopa do državne štipendije za mlade, ki so mlajši od 18 let. Takšno ureditev pridobivanja državnih štipendij sicer opredeljuje že Zakon u uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga je Državni zbor RS potrdil v juliju 2010, po katerem se izključita možnosti istočasne pridobitve državne štipendije in otroškega dodatka. Pri tem so pod naslovom pravic iz javnih sredstev mladi do 18 let upravičeni do pridobitve otroškega dodatka, mladi nad 18 let pa do državne štipendije. Kljub neugodnim okoliščinam je MSS v svojem mnenju na predlog zakona o štipendiranju posebej izpostavil prav problematičnost tovrstnega urejanja podeljevanja državnih štipendij. Prav tako smo v okviru sprememb relevantne zakonodaje v času od januarja do konca marca 2011 pregledali predlog Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter predlog novega Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja, vendar se v razpravo o obeh dokumentih nismo konkretneje vključevali, ker smo ocenili, da vsebina predloga za to ni primerna. Stanovanjska problematika mladih Na področju stanovanjske problematike mladih smo delovali na podlagi programskega dokumenta MSS »Stanovanjska problematika mladih«, v katerem smo črpali vsebino za odzivanje na aktualne probleme v zvezi z stanovanjsko problematiko mladih v komunikaciji s predstavniki političnih oblasti. V tem okviru smo v februarju 2011 programski dokument predstavili na seji Pododbora DZ RS za mladino, kjer smo razpravljali o konkretnih možnostih ukrepov na obravnavanem področju s poslanci, predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Stanovanjskega sklada RS ter nekaterimi drugimi relevantnimi akterji. Po dogovoru s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor smo v marcu pripravili izhodišča MSS za nov nacionalni stanovanjski program, ki ga v okviru Ministrstva trenutno pripravlja Stanovanjski svet oz. pristojna delovna skupina. Dokument smo posredovali Ministrstvu, dogovarjamo pa se tudi za sestanek s predstavniki Stanovanjskega sveta, na katerem bi podrobneje predstavili izhodišča MSS za nacionalni stanovanjski program. V priporočilih za spremembe v stanovanjski politiki smo se dotaknili umestitve mladih v nacionalni program, problematike najemov stanovanj, pravic nejemnikov stanovanj, nakupov stanovanj, praznih stanovanj, problematike bivanja študentov, urbanističnega načrtovanja, informiranja o stanovanjski problematiki ter pristojnosti lokalnih skupnosti v stanovanjski politiki. Mladinsko organiziranje Na področju mladinskega organiziranja smo delovali na podlagi programskega dokumenta MSS »Mladinsko organiziranje«, v katerem smo črpali vsebino za odzivanje na aktualne probleme v zvezi z mladinskim organiziranjem v komunikaciji s predstavniki političnih oblasti. Dokument je bil prav tako obravnavan na seji Svete Vlade RS za mladino, očemer smo pisali že v prvem poglavju.

17

V začetku leta smo se na tem področju vključili v javno razpravo o predlogu Pravilnika o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki na novo opredeljuje pogoje za pridobitev statusa mladinske organizacije in tudi statusa nacionalne mladinske organizacije. Na podlagi pregleda predloga Pravilnika ter organiziranega posveta s predstavniki mladinskih organizacij in Uradom RS za mladino, je MSS pripravil pripombe na predlagani Pravilnik. Večjih težav v vsebini pravilnika sicer nismo zaznali, saj opredeljuje predvsem izvedbo že v Zakonu zapisanih določil, je pa po našem mnenju ponekod potrebno določila prilagoditi gleda na stanje mladinskega organiziranja pri nas. Opozorili smo na: - odsotnost določbe časovnega intervala za obnavljanje statusa v javnem interesu - problematiko dokazil o članstvu - problematiko avtonomnosti v mladinskih organizacijah, ki niso samostojne pravne osebe - nesorazmernost določbe o dokazovanju materialnih in človeških zmogljivosti - prenizko stopnjo sofinanciranja programov. MSS se je torej v javno razpravo o Pravilniku aktivno vključil s svojimi amandmaji, do katerih pa v nadaljnjem procesu priprave predloga zaenkrat ni prejel opredelitev pripravljavcev. V marcu smo sodelovali tudi v razpravi o Strategiji razvoja lokalnih skupnosti, ki je v organizaciji Odbora DZ RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko potekala v Državnem zboru. V razpravo smo se vključili pri vprašanju o možnostih krepitev vloge civilne družbe pri oblikovanju lokalnih politik in v svojem prispevku izpostavili predvsem potrebo po podpori in pospeševanju lokalne mladinske dejavnosti in mladinskega organiziranja, potrebo po podpori in pospeševanju razvoja horizontalnih lokalnih mladinskih politik, potrebo po zagotovitvi rednega financiranja mladinske dejavnosti in mladinskega organiziranja s strani lokalnih skupnosti ter potrebo po zagotovitvi rednega kanala komunikacije med mladimi in predstavniki lokalnih oblasti preko različnih mehanizmov, zlasti mladinskih svetov lokalnih skupnosti. Prostovoljstvo mladih Na področju prostovoljstva mladih smo v okviru dejavnosti zagovorništva v januarju nadaljevali z lobiranjem za naše amandmaje na predlog Zakona o prostovoljstvu, na katerega smo se sicer odzvali že v lanskem letu in je v januarju prešel na dnevni red Državnega zbora. Pod tem naslovom smo se sestajali s poslanskimi skupinami, sodelovali pa smo tudi na seji Odbora DZ RS za notranje zadeve, javno upravo in pravosodje, ki je predlog Zakona obravnavalo v fazi drugega branja. Zakon je bil v končni verziji sprejet februarja, žal pa naši amandmaji, v katerih smo se predvsem zavzeli za univerzalnost definicije prostovoljstva in pravic prostovoljcev ne glede na organizacije, pri katerih delujejo, niso bili sprejeti. Trajnostni razvoj V danem obdobju smo se na področju trajnostnega razvoja odzvali na aktualne tematike s področja socialnega podjetništva; v okviru druge obravnave Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP) smo oddali predloge amandmajev. B. Projekti zagovorništva V podporo področjem mladinskih politik, ki jih razvija MSS, smo pričeli s serijo aktivnosti, namenjenih promociji stališč mladih. Promovirali smo že sprejete programske dokumente. Poleg spodaj navedenih aktivnosti, nemenjenih podpori vsebini programskih dokumantov, med tovrstne projekte sodijo tudi projekti strukturiranega dialoga in sodelovanje z mladinskimi sveti (za zaposlovanje in participacijo mladih), projekt Prostovoljec leta (za prostovoljstvo mladih), projekt ZaVedno mladi in nekatere druge aktivnosti. Promocija sprejetih programskih dokumentov Programske dokumente »Zaposlovanje mladih«, »Izobraževanje mladih«, »Stanovanjska problematika mladih« in »Mladinsko organiziranje« smo skupaj s prošnjami za sestanek oz. predlogi za predstavitev

18

posredovali vsem poslanskim skupinam DZ RS, predsedniku DZ RS, Državnemu svetu ter relevantnim ministrstvom in ostalim vladnim institucijam. Namen predstavitev programskih dokumentov omenjenim smo zasnovali na želji, da se v oblikovanju javnih politik prisotnost mladinske dimenzije okrepi pri vseh akterjih, ki lahko s pripravo ali sprejemanjem predpisov kakorkoli pripomorejo k izboljšanju položaja mladih v slovenski družbi. S predstavitvami programskih dokumentov pa se tudi sami želimo vzpostaviti kot relevanten sogovornik v civilnem dialogu. Do tega trenutka smo programske dokumente uspeli predstaviti poslanskim skupinam nepovezanih poslancev, LDS, DESUS in SDS, s katerimi smo se že dogovorili za nadaljnje sodelovanje v procesih sprejemanja zakonodajnih predpisov, ki posredno ali neposredno zadevajo mlade. Poleg tega smo se o programskih dokumentih pogovarjali s predsednikom DZ RS, s katerim smo se dogovorili, da bomo do konca letošnjega leta oblikovali tudi deklaracijo o pravicah mladih, ki jo bo predsednik DZ RS predlagal v potrditev Državnemu zboru. Programski dokument o mladinskem organiziranju je predstavljal temo 8. seje Sveta Vlade RS za mladino, ki je potekala v februarju. Programski dokument o zaposlovanju mladih smo podrobneje predstavili še ministru za delo, družino in socialne zadeve, programska dokumenta o izobraževanju mladih ter mladinskem organiziranju pa smo nenazadnje predstavili tudi pristojnemu odboru Državnega sveta. Ker vseh načrtovanih predstavitev še nismo opravili, zato bomo z aktivnostmi seveda nadaljevali tudi v prihodnje. Kampanja Stanovanja za mlade Predvideno kampanjo za stanovanja za mlade smo vključili v koncept projekta www.avtonomen.si, kjer stanovanjska problematika predstavlja enega ključnih stebrov pravic mladih. V okviru kampanje smo že pripravili prispevek k pripravi Nacionalnega stanovanjskega programa in ga posredovali Stanovanjskemu svetu, ki deluje v okviru Ministrstva za okolje in prostor. V aprilu pa se bomo lotili načrtovanja temataskega meseca na temo stanovanj za mlade, ki bo potekal v juniju, akcija ozaveščanja o problematiki pa se bo pričela že v maju. Nagrada za diplomsko delo s področja mladih 23. januarja 2011 je potekel rok za prijavo na razpis za MSS-jevo nagrado za diplomsko delo s področja mladih in pričeli smo s pripravami na podelitev nagrade. Na razpis se je prijavilo 32 diplomantov, 30 diplomantk in 2 diplomanta, iz rezličnih smeri (ne samo družboslovnih) in iz prav vseh univerz v Sloveniji. Da bi bil izbor čim bolj korekten, smo osnovali komisijo za pregled in razvrstitev prispelih diplomskih nalog (sestavljale so jo: podpredsednica za trajnostni razvoj, podpredsednica za mladinsko delo in podpredsednica za izobraževanje in zaposlovanje). Izbrale so 9 nalog v ožji izbor, med katerimi je Kolegij izbral zmagovalno. Mladinski svet Slovenije je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Mladinskim svetom Ljubljana 17. marca 2011 v Ljubljani na krajši slovesnosti podelil priznanja vsem prijavljenim avtorjem in nagrado najboljši diplomski nalogi s področja mladih. Vse zbrane so na povabilo podpredsednice za izobraževanje in zaposlovanje, Nine Milenkovid, nagovorili g. Zoran Jankovid, župan MOL, g. Peter Debeljak, direktor Urada RS za mladino in g. Kamal Izidor Shaker, predsednik Mladinskega sveta Slovenije. Po krajših predstavitvah petih najboljših smo razglasili tudi zmagovalno nalogo. Vsem, ki so se prijavili na razpis Mladinskega sveta Slovenije, pa smo podelili zahvale za bogatitev raziskovalnega gradiva na področju mladine. Avtorica zmagovalnega diplomskega dela, Taja Kordigel, diplomantka Filozofske fakultete Maribor, smer

Sociologija in pedagogika, se je v svoji diplomski nalogi spraševala »ali lahko osnovnošolski učitelji s prevzgajanjem in preoblikovanjem vrednot svojih učencev, češ, da vpis na poklicno srednjo šolo in poklici, za katere take srednje šole izobražujejo (pek, kuhar, avtomehanik, strojnik,...), niso nekaj, kar delajo samo manjvredni (po mišljenju nekaterih le balkanski) delavci in – ali lahko


19

učitelji s prevrednotenjem mišljenja uspejo vzpostaviti ravnovesje na trgu delovne sile: manj gimnazijcev in posledično brezposelnih s 7. stopnjo izobrazbe in namesto tega zapolnitev številnih delovnih mest s 5. stopnjo izobrazbe«. (zastavljena hipoteza diplomske naloge Taje Kordigel, vir: prijava na razpis) Nadalje je ob pomoči mentorice red. prof. dr. Majde Pšunder in somentorice red. prof. dr. Jane Bezenšek

ugotovila sledeče: »Rezultate raziskave ocenjujemo kot zaskrbljujoče. Predvsem zato, ker smo v teoretičnem delu poudarili problematiko neoliberalizma, interes mednarodnih organizacij in države, da ga vpeljejo na področje slovenske vzgoje in izobraževanja ter priložnost učiteljev, da kljub predpisanim učnim vsebinam v okviru svoje avtonomije med učnim procesom infiltrirajo svoje (družbenokritične) norme in vrednote. Te pomembne priložnosti pa se učitelji v vzorcu ne zavedajo, saj v večini ocenjujejo, da ne morejo vplivati na razreševanje brezposelnosti, da imajo le srednji vpliv na poklicni razvoj svojih učencev in da imajo vplivnejšo vlogo pri poklicnem usmerjanju (od njih) svetovalni delavci.« (najpomembnejše ugotovitve, vir: prijava na razpis) Mladinski svet Slovenije je torej že drugič izbral najboljšo diplomsko nalogo s področja mladine, razpis pa želimo ponoviti še prihodnja leta. Še naprej si želimo spodbujati tako bodoče diplomante, kot tudi njihove mentorje, da se lotevajo tematik s področja mladih, saj je vredno akademskega raziskovanja. Sodelovanje z mladimi zamejci in mladimi Slovenci po svetu V mesecu marcu sta se predsednik MSSja in projektna sodelavka udeležila otvoritve klubskih prostorov novnonastale zveze slovenskih mladinskih društev (SMO) na avstrijskem Koroškem. Na dogodku smo imeli priložnost spoznati njihove predstavnike ter ostale, ki so zaslužni za tako pomemben dogodek. Priložnost smo izkoristili za navezovnje stikov in dogovarjanje za bodoče sodelovanje. Dogovorili smo se za obisk predstavnikov SMO pri nas z namenom spoznavanja in izmenjave informacij ter dogovarjanja za bodoče sodelovanje. Hkrati so potekali pogovori s Študenstko organizacijo Univerze v Mariboru, kjer so ustanovili odbor za mednarodno sodelovanje. Na sestankih smo iskali načine sodelovanja in skupnega oblikovanja koncepta sodelovanja z mladimi Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ker do skupne točke nismo prišli, smo se na MSS odločili vendarle nadaljevati povezovanje – za začetek s slovenskimi maldinskimi organizacijami v zamejstvu. S težavo smo sestavili seznam kontaktov in se trenutno dogovarjamo o programu srečanja vseh, ki naj bi se zgodilo v kratkem (pred poletjem), odvisno od odziva drugih deležnikov. Zaenkrat je dogovorjeno, da bomo s kravano, ki bo v okviru Mladinskega tedna (projekt ZaVedno mladi) potovala po Sloveniji in nekaterih krajih v zamejstvu, obiskali tudi Celovec in organizacijo SMO ter tako podprli njihovo delovanje ter opozorili na pomen povezovanja slovenskih organizacij v zamejstvu in drugod po svetu. Oglaševanje akcije MladeFace bo potekalo tudi v zamejstvu, glede tega pogovori še potekajo.

20

6. ANALIZA RAZVOJA IN POTENCIALOV NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ Že v času pogovorov o možnosti izvedbe projekta smo znotraj MSS pričeli s pogovori glede vsebine tovrstne analize, ki smo jo v načrt dela vključili na predlog Urada RS za mladino. Ker menimo, da je analiza lahko koristna za MSS in njegove organizacije članice in ker z nekaterimi podatki o nacionalnih mladinskih organizacijah razpolaga tako rekoč samo MSS ter zaradi poznavanja problematike nasploh, smo menili, da je MSS res primeren za pripravo analize, pri kateri pa želimo sodelovati tudi s strokovnjaki, z nacionalnimi organizacijami samimi ter seveda z Uradom RS za mladino, ki je tudi pomemben vir podatkov o mladinskih organizacijah. Analiza bo koristna tudi v smislu bodoče prevetritve članstva MSS, ko bodo pričele veljati določbe spremenjenega Zakona o mladinskih svetih. Ob skenitvi pogodbe z Uradom RS za mladino smo že pričeli s pripravo koncepta izvedbe analize in se dogovorili za nekatere sestanke na to temo.

21

7. BAZEN TRENERJEV Uvod Bazen trenerjev MSS je delovna skupina trenerjev z določenim nivojem znanj in izkušenj, ki je bila ustanovljena v letu 2009. Člani Bazena izvajajo vsa izobraževanja za MSS, prav tako pa bodo sodelovali tudi pri pripravi naših publikacij. Poslanstvo Bazena trenerjev MSS smo opredelili takole: Bazen trenerjev je servis za dvigovanje kvalitete dela (omogoča trajnostni razvoj) tako za Mladinski svet Slovenije kot za organizacije članice in druge zainteresirane javnosti - ponuja znanje, ki ga organizacije članice in drugi mladi potrebujejo; povezuje mlade in MSS (še posebej pri pridobivanju »pravega« mnenja mladih iz terena s pomočjo strukturiranega dialoga) in dviga aktivno participacijo mladih. Da bo Bazen trenerjev delujoč, mora MSS zagotoviti: zagovorništvo in promocijo neformalnega izobraževanja (konkretni koraki v smeri prepoznavanja le-tega); podelitev "licence" MSS trener, ki bo sinonim za kvalitetnega trenerja; pripravo portfolija – kompetenčnega modela za beleženje in vrednotenje učenja ter kariernega razvoja trenerje; ter infrastrukturo in operativno podporo s strani pisarne. Za delo s trenerji sta odgovorna koordinator Bazena trenerjev MSS in podpredsednica za izobraževanje in zaposlovanje. Po zadnjem srečanju v novembru 2010 sta se novi koordinator Bazena trenerjev MSS, Franci Bačar, in podpredsednica za izobraževanje in zaposlovanje, Nina Milenkovid, pričela redno srečevati in zastavljati vizijo dela znotraj Bazena – v skladu s pričakovanju trenerjev in prioritetami Mladinskega sveta Slovenije. Prenova članstva v Bazenu trenerjev MSS Bazen trenerjev deluje od začetka leta 2009. Ker ga želimo ohranjati vitalnega, skrbeti za njegov kontinuiran in dolgoročni razvoj, dvigovati kvaliteto neformalnega izobraževanja v Sloveniji in hkrati povečati nabor različnih znanj, smo tako v januarju objavili ponoven razpis za pridobitev statusa »trener / trenerka MSS« in s tem članstvo v Bazenu trenerjev MSS. Hkrati so trenerji, ki so že člani Bazena, imeli priložnost obnoviti svoje članstvo. Na razpis se je prijavilo 9 kandidatov, 6 od teh je ustrezalo kriterijem iz razpisa. Od »starih« trenerjev pa sta se 2 odločila, da nadaljujeta svojo pot izven Bazena. Sedaj šteje Bazen trenerjev 32 članov, kar je razvidno tudi na spletni strani MSS. Redna srečanja trenerjev: Prvo dvodnevno srečanje trenerjev V februarju sta koordinator in podpredsednica na podlagi spletne ankete, ki je bila v januarju posredovana trenerjem, pripravila ter izvedla vikend trenerjev z naslovom Potapljanje trenerjev MSS. Vikend je potekal od 19. do 20. februarja 2011 v Rušah, udeležilo pa se ga je 13 trenerjev. Glavni nameni srečanja so bili: spoznavanje članov; priprava načrtov za delo Bazena v letu 2011; timskemu delu; poglobljeno učenje dveh posebnih metod – fasilitacije in nevrolingvističnega programiranja (NLP); priprava trenerskega portfolija in definiranje kompetenc / lastnosti trenerja MSS. Temi fasilitacija in NLP sta izvedli zunanji gostji, in sicer Marjeta Novak iz Društva moderatorjev Slovenije in Darja Abram. Za ostale teme so poskrbeli člani Bazena. Vse pridobljeno in deljeno znanje nam bo koristilo pri delu in pripravi naslednjih srečanj. Glavni poudarki v tem letu se bodo gotovo dotikali realizacije trenerskega portfolia (usklajevanje glede vsebine je pri koncu), definiranja pojma »trener MSS« in vzpostavitve delovnih skupin za prenovo obstoječih priročnikov za trenerje in menedžerje. Ponovno srečanje bo na željo trenerjev sledilo v aprilu.

22

Priprava portfolija trenerjev Že od začetka leta 2010 v Bazenu tli želja po konkretnem in uporabnem orodju za prepoznavo kompetenc in referenc trenerja (tako njega samega kot tudi naročnika). Ob koncu leta 2010 se je želja pričela udejanjati v okviru ekipe za pripravo portfolija, ki sta jo prevzela trenerka Simona Muršec in koordinator Franci Bačar. Manjša ekipa v sestavi že omenjenih ter Alenke Blazinšek (Zavod Nefiks), podpredsednice za mednarodno sodelovanje, Tee Jarc, podpredsednice za izobraževanje in zaposlovanje, Nine Milenkovid, je tako pripravila osnutek portfolija, ki ga je Bazen obravnaval na vikendu trenerjev. Sedaj je vsebinsko nared in čaka na konkretizacijo v obliki spletne aplikacije.

23

8. IZOBRAŽEVANJA ZA MLADINSKO DELO Uvod V tem poglavju navajamo izobraževanja, ki so namenjena podpori razvoju mladinskega dela; konkretno pa predstavnikom MSS, organizacijam članicam, mladinskim svetom ter drugim institucijam na mladinskem področju. Usposabljanje za trenerje mladinskih voditeljev V skladu z vsebinskim načrtom za leto 2011 Mladinski svet Slovenije tokrat šestič pripravlja intenzivno 4-dnevno usposabljanje za trenerje mladinskih voditeljev. Neformalno izobraževanje je ključno za trajnostni razvoj mladinskih organizacij in kot tako neposredna podpora le-tem s strani MSS. Do sedaj so bili udeleženke in udeleženci teh usposabljanj zelo zadovoljni in mnogi med njimi so se vključili v trenersko delo v svojih organizacijah, pa tudi v Bazenu trenerjev MSS. Trenerji mladinskih voditeljev namreč igrajo v mladinskih organizacijah vedno pomembnejšo vlogo. Ne prevzemajo le nalog usposabljanja mladinskih voditeljev, ampak tudi naloge strategov in vizionarjev organizacij. Namen usposabljanja je usposobiti mladinske voditelje za: • pripravo, izvedbo in vrednotenje usposabljanj mladinskih voditeljev • delo z mlajšimi odraslimi • načrtovanje sistema celostne rasti mladinskih voditeljev v svoji organizaciji • izobraziti potencialni kader za Bazen trenerjev MSS. Glavni vsebinski poudarki usposabljanja: • Osnovni pojmi v mladinskem delu. • Vloga mladinskih voditeljev in trenerjev v mladinski organizaciji. • Delo z mlajšimi odraslimi. • Zakonitosti učinkovitega učenja. • Načrtovanje usposabljanja. • Izvedba usposabljanja, stik s skupino in posamezniki. • Metode dela na usposabljanjih. • Vrednotenje usposabljanja. • Priprava gradiv. • Timsko delo kot način priprave usposabljanja. • Facilitacija. • Priložnost za spoznavanje udeležencev ter medsebojno izmenjavo izkušenj. Kolegij MSS je na podlagi razpisa za izbor trenerjev v februarju izmed 9 prijavljenih izbral tim štirih trenerjev, ki so se v marcu tudi trikrat srečali na pripravljalnih sestankih. Na podlagi prijav na razpis za udeležence so zastavili makronačrt usposabljanja, vključno z mikronačrti posameznih vsebin – glede na potrebe udeležencev in kriterije trenerstva v MSS. Usposabljanja se bo udeležilo 23 udeleženk in udeležencev iz organizacij članic MSS, lokalnih mladinskih svetov, pa tudi mladinskih centrov. Izobraževanja za ožjo ekipo MSS V tem obdobju se je glavni tajnik Jakob Bec udeležil dveh seminarjev v organizaciji CNVOS. Prvi seminar je potekal na temo zbiranja finančnih sredstev ter drugi, dvodnevni seminar, pa je potekal na temo pridobivanja sredstev in prijavljanja na razpise. Obe udeležbi sta posledica načrta, da MSS poišče druge možnosti financiranja ter tako razširi spekter financerjev. Sara draškovid pa se je udeležila delavnice na temo pisanja amandmajev na zakonodajo, prav tako v organizaciji CNVOS.

24

9. SODELOVANJE V EVROPSKEM MLADINSKEM FORUMU Uvod Evropski mladinski forum (YFJ) je krovna organizacija mladinskih organizacij v Evropi in v svoje članstvo vključuje tako mednarodne mladinske organizacije kot nacionalne mladinske svete, med katere sodi tudi MSS. YFJ je ključni partner za področje mladinskih politik institucijam Evropske unije, Svetu Evrope in Združenim narodom. Mladinski svet Slovenije je kot organizacija članica YFJ sodeluje pri njihovih aktivnostih: Generalne skupščine, Svet članic YFJ (t.i. CoMem), delovne skupine ipd. V mandatu YFJ 2011-12 imamo ponovno slovenskega predsednika, kandidata MSS Petra Matjašiča, ki je nasledil Tineta Radinjo, zato upamo na še posebej dobro sodelovanje na mednarodnem nivoju. Gostitev seje vodstva YFJ V januarju smo v Sloveniji gostili prvo sejo novo izvoljenega vodstva YFJ. V Ljubljani so se sestali 27. Januarja 2011, kjer smo jim predstavili tudi Mladisnki svet Slovenije, nato pa so do 30. Januarja 2011 sestankovali v Veliki Nedelji. V času njihovega sestanka smo organizirali tudi srečanje z županom in predstavniki občine Maribor, ki je potekalo na Pohorju. Na srečanju smo se dogovorili tudi za nadaljnje sodelovanje Mladinskega sveta Slovenije, YFJ in občine Maribor, predvsem v letu 2013, ko bo Maribor Evropska prestolnica mladih. Srečanja južnih mladinskih svetov MSS trenutno koordinira delo in povezovanje med južnimi mladinskimi sveti (skupina SYC) v YFJ. Preko elektronske pošte smo se dogovarjali o različnih temah, ki jih želimo obravnavati na naslednjem skupnem sestanku in pa seveda o samem datumu in lokaciji naslednjega srečanja skupine. Dogovorili smo se, da bo naslednje srečanje potekalo 4. in 5. maja 2011, in sicer v Bruslju, od koder bomo potem skupaj odšli na CoMem, ki bo potekal 5.-8. maja v Antwerpnu. Na srečanju SYC se bomo posvetili evalviranju aktualnega dogajanja in delovanja YFJ ter prioritetnim področjem, na katerih delujemo člani SYC skupine; vse to pa bomo potem predstavili na sami seji CoMem. Na CoMem bo MSS sodeloval tudi na t.i. tematskem trgu, kjer bo v sodelovanju z Mrežo mladih Hrvatske predstavil delovanje na področju Balkana, predvsem v povezavi z našim skupnim projektom "Youth Policy Backpack". Sodelovanje v delovnih strukturah YFJ je razpisal mesta za nove člane v delovnih skupinah YFJ in za prijave za Bazen trenerjev YFJ. Sprejeti smo bili v delovno skupino Razvoj mladinskega dela, kjer bo kot podpredsednica MSS za mednarodno sodelovanje sodelovala Tea Jarc, v bazen trenerjev pa je bila (ponovno) sprejeta Simona Muršec. Udeležba na drugih dogodkih YFJ MSS se je v tem času redno udeleževal tudi drugih dogodkov YFJ. V januarju je v okviru Evropsko-Kitajskega leta mladih v Bruslju potekala otvoritvena ceremonija, kjer se je srečalo 100 predstavnikov maldih iz Evrope in 100 iz Kitajske. Dogodka se je udeležila Tea Jarc, podpredsednica MSS za mednarodno sodelovanje. Na otvoritveni ceremoniji se je predvsem predstavilo možnosti sodelovanja pri skupnih projektih med mladimi s Kitajske in Evrope ter možnosti prijave na razpise in prijave projektov v okviru programa Mladi v akciji. Vzpostavile so se tudi vezi med mladimi in se oblikovale mreže. Druga otvoritvena ceremonija Evropsko-Kitajskega leta mladih je potekala na Kitajskem (v Pekingu in v provinci Guyjang), katere sta se udeležila predsednik MSS in podpredsednica MSS za mednarodno sodelovanje. Na Kitajskem je bil Evropejcem predstavljen sistem delovanja mladih v okviru t.i. All China Youth federation, predstavitev dela prostovoljcev na Kitajskem, predstavitev delovanja na lokalni ravni ipd. Konkretno se je šlo tudi v oblikovanje nekaterih skupnih projektov, ki bi predvsem spodbujali izmenjave med Kitajsko in Evropo.

25

10. PROJEKT PROSTOVOLJEC LETA O projektu in natečaju Projekt Prostovoljec leta – projekt promocije prostovoljstva, v okviru katerega izbiramo najboljše prostovoljce in prostovoljske projekte, postaja že tradicionalni projekt Mladinskega sveta Slovenije; saj ga izvajamo že od l. 2002; v letu 2011 bomo že devetič podelili Naj nazive. Glavnina projekta se že leta odvija znotraj pisarne MSS, saj je zanj ključna predvsem organizacijsko informacijska plat. Natečaj je zastavljen tako, da je nekoliko več poudarka na mlajši populaciji (dve starostni kategoriji sta do 30. leta). Kolegij MSS je v l. 2009 razpravljal o nadgradnji projekta s podeljevanjem nagrad za mladinsko delo, in tako bilo odločeno, da se v izbor uvrstita dve novi kategoriji, ki pokrivata področje mladinskega dela. Enako kot v prejšnjem letu bomo podelili nazive Naj prostovoljka in Naj prostovoljec v treh starostnih kategorijah, Naj prostovoljski projekt, poleg tega pa še Naj mladinski voditelj in Naj mladinski projekt. Nocilce naj nazivov bo izbirala v ta namen sestavljena strokovna komisija. Častni pokrovitelj projekta pa je že od leta 2008 predsednik RS dr. Danilo Türk. Že konec prejšnjega leta smo pričeli s pripravami na projekt; v prvem trimesečju 2011 pa smo izvedli naslednje aktivnosti:

priprava promocijske zloženke

oblikovanje promocijskega plakata

priprava predloga razpisa za natečaj

prva seja komisije natečaja

dogovor za častno sponzorstvo s predsednikom države

objava razpisa in distribucija materialov

obveščanje ciljnih javnosti, promocija natečaja. Komisija za izbor za Naj nazive in častno pokroviteljstvo V tajništvu smo pripravili predlog besedila natečaja, ki ga je potrdil Kolegij in podal v pregled komisiji. Komisijo projekta smo letos razširili z dvema dodatnima članoma in jo sedaj sestavljajo predstavniki Urada RS za mladino, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Fakultete za socialno delo, Ministrstva za javno upravo, Slovenske filantropije, Mladinske mreže MaMa, Zavoda Nefiks in MSS. Komisija se je v tem času že sestala na prvi seji, kjer je pregledala predlog besedila natečaja in ga tudi potrdila. Predvsem novima članoma komisije pa smo tudi predstavili projekt in njegovo izvedbo v preteklih letih.

Predsednik RS je tudi letos potrdil svoje pokroviteljstvo v projektu in pričeli smo že s konkretnimi dogovori o organizaciji zaključna prireditve, ki bo potekala v juniju.

Informiranje, promocija natečaja in zbiranje prijav Pripravili smo plakate in promocijsko brošuro o projektu in materiale distribuirali na pribl. 1800 naslovov, predvsem nevladnim organizacijam in različnim javnim zavodom, seveda pa smo informacijo posredovali tudi po številnih e-poštnih seznamih. Razpis smo objavili tudi na spletu in prosili naše naslovnike, da to naredijo tudi oni. Letos smo se iz okoljevarstvenih in drugih razlogov odločili ne pošiljati celotne dokumentacije v papirnati obliki v upanju, da to ne bo vplivalo na količino prijav. Tudi s strani medijev, predvsem radijskih postaj smo naleteli na dober odziv in podali več izjav in intervjujev na temo natečaja in prostovoljstva nasploh. Seveda pa smo pričeli tudi z odgovarjanjem na številna vprašanja, ki jih na nas naslavljajo (potencialni) prijvaitelji v natečaj. Same prijave so v mesecu marcu že pričele prihajati na naš naslov.

26

11. MEDNARODNO LETO MLADIH Uvod Združeni narodi so za začetek Mednarodnega leta mladih (MLM) določili 12. avgust 2010, z letom mladih pa želijo spodbuditi energijo, domišljijo in pobude svetovne mladine pri premagovanju ovir, s katerimi se sooča človeštvo. V svoji resoluciji ob mednarodnem letu mladih je Generalna skupščina Združenih narodov pozvala vlade, civilno družbo, posameznike in skupnosti po svetu, da ob tem dogodku podprejo aktivnosti tako na lokalni kot na mednarodni ravni. V Mladinskem svetu Slovenije smo se kot zastopniki mladih v Sloveniji odločili vse naše aktivnosti v tem letu izvajati s pečatom in pod pokroviteljstvom mednarodnega leta mladih, se klicevali na naše leto ter skušali tako biti bolj slišani in videni v pravi - boljši luči. Nenazadnje pa moramo narediti veliko tudi znotraj naše »sfere«, in sicer v smeri povezovanja ter zavoljo kolektivnega duha. Že lani smo izbrali t.i. ambasadorje leta mladih in zastavili načrt vseslovenske mladinske akcije Mlade face. Promocijske aktivnosti Na MSSju smo pripravili koncept odnosov z javnostmi, ki ga bomo izvajali skozi celo leto. V glavnem gre za ojačanje našega siceršnjega oglašanja s poudarjanjem in sklicevanjem na »naše leto« ter pozivanjem javnosti k večjemu posluhu. Tako se vsakič, ko pošiljamo sporočila za javnost oziroma ko dajemo intervjuje, smiselno skušamo umestiti tudi Mednarodno leto mladih. Tega največkrat omenimo ob sporočanju glede vseslovenske mladinske akcije MladeFace ter glede tematskih mesecev (marec je bil prvi tašnem mesec in sicer posvečen zaposlovanju mladih). Tudi na kuverte, ki jih uporabljamo v tem času, smo dodali logotip Mednarodnega leta maldih. Na temo Mednarodnega leta mladih smo se javljali tudi v množičnih medijih in na številnih dogodkih za mlade. Ambasadorji leta mladih Ambasadorji leta mladih so predsednik RS dr. Danilo Türk, reper Zlatko, glasbenica Tinkara Kovač, podjetnik Andraž Tori, komedijantka Ana Marija Mitid; naša podpornica pa je tudi glasbenica Severa Gjurin. Ambasadorje tako vključujemo v različne aktivnosti, predvse tiste s področja pravic mladih (tematski meseci). V tem času smo tudi zaključili intervjuje z ambasadorji, ki bodo v kratkem objavljeni na spletni strani. Reper Zlatko, ki je Mednarodnemu letu mladih posvetil tudi pesem s svoje zadnje zgoščenke z naslovom Naše leto Naš glas, je bil pri tem še posebej aktiven. S to glasbeno podlago smo pripravili tudi promocijski filmček na temo mladih. Akcija MladeFace V okviru Mednarodnega leta mladih pripravljamo akcijo Mlade face, v kateri bodo sodelovali mladi iz vse Slovenije. Gre pa za določen dan (21. maj), ko bodo mladi po vsej sloveniji izvajali različna "dobra dela" za druge, za skupnost, v okviru nevladnih organizacij ipd.; pri organizaciji akcije smo se delno zgledovali tudi po akciji Očistimo Slovenijo. Že v lanskem letu smo pričeli z iskanjem regionalnih koordinatorjev akcije, za katere organiziramo tudi srečanja in delavnice; v 2011 pa smo dokončno vzpostavili mrežokoordinatorjev in informatorjev akcije. Pripravili smo kodeks akcije, iskali sponzorje in podpornike, oblikovali grafično podobo; v kratkem pa bo objavljena tudi spletna stran akcije www.mladeface.si. Tudi z nekaterimi organizacijami mladih v zamejstvu smo se dogovorili za sodelovanje v akciji. 12. PROJEKTI STRUKTURIRANEGA DIALOGA

http://www.mladeface.si/

27

Uvod Svet Evropske unije je novembra 2009 v resoluciji sprejel nov okvir evropskega sodelovanja na področju mladine (2010 – 2018). Ta predvideva vzpostavitev in krepitev strukturiranega dialoga med predstavniki mladih in evropskimi institucijami. Prioritetna tema na področju mladine, ki so jo s procesom strukturiranega dialoga v okviru trenutnega tria predsedovanja EU Španije, Belgije in Madžarske želeli nasloviti, je zaposlovanje mladih. Metoda strukturiranega dialoga, ki jo vzpostavlja in spodbuja Evropska unija, je odlična priložnost za mlade, saj le-ta obsega redna posvetovanja mladih in odločevalcev na določene teme in v določenih terminih na vseh ravneh političnega odločanja z namenom pridobitve osrednjega vsebinskega vložka s strani mladih za razvoj politik. Proces je sestavljen iz treh faz, vsaka od teh pa se zaključi s poročilom na Evropski mladinski konferenci v državi, ki v tistem obdobju zaključuje s predsedovanjem EU. Sodelovanje v projektu Delo za mlade V skladu z dogovorom o sodelovanju iz konca leta 2010 je Mladinski svet Slovenije sodeloval kot partner pri zaključnem srečanju v okviru projekta Delo za mlade! Mladinske mreže MaMa. Zaposlovanje mladih je namreč tematika, ki še posebej povezuje obe organizaciji. Ugotavljamo namreč, da glavne ugotovitve iz našega programskega dokumenta o zaposlovanju v veliki meri sovpadajo z ugotovitvami platforme mladih, ki so v svojem lokalnem okolju v okviru projekta Delo za mlade! razpravljali o problematikah na tem področju. Naša želja je bila pomnožiti učinek prizadevanj na obeh straneh. Koordinacijo s strani MSS je prevzela podpredsednica za izobraževanje in zaposlovanje Nina Milenkovid. Rezultat lani pričetega projekta so tri pobude mladih iz cele Slovenije, ki so razpravljali o možnostih za zaposlovanje mladih. Na nacionalnem, zaključnem dogodku projekta, ki se je odvil v torek, 15. februarja 2011, je namreč 80 mladih prišlo do treh konkretno oblikovanih pobud za sistemske spremembe na področjih izobraževanja, zaposlovanja in inovativnosti. 1. Povežimo šolski sistem in trg dela, saj tako mladi dobijo priložnost za pridobivanje prepotrebnih izkušenj, šolski sistem pa bo tako 'ustvarjal' kadre, ki jih trg dela potrebuje. 2. Prenehajmo s starostno diskriminacijo na področju zaposlovanja in izenačimo pravice pri vseh oblikah zaposlitev, tako tistih za določen ali nedoločen čas. Tako bodo mladi resnično lahko postali avtonomni in odgovorni posamezniki. 3. Povečajmo zaposlovanje mladih v nevladnem sektorju. To za mlade pomeni vzpodbudo za učenje, participacijo in družbeno odgovornost, za družbo pa ogromno izraženega mladinskega potenciala. Udeleženci nacionalnega dogodka projekta Mreže MaMa, Mladinskega sveta Slovenije in British Councila so predstavljali rezultate dela, ki so jih njihovi sovrstniki opravili v sklopu 25 lokalnih dogodkov. S pomočjo trenerjev pa so ta dan v Ljubljani oblikovali že prej omenjene tri pobude, ki so jih ob koncu srečanja naslovili na odgovorne na ministrstvih in ostalih pristojnih institucijah. Sodelovanje pri 2. nacionalnem dogodku Pričeli smo z nekaterimi pogovori na temo naslednjega projekta strukturiranega dialoga, vendar do konkretnih dogovorov še ni prišlo, ker bi bilo v primeru temeljite izvedbe tovrstnega projekta bilo potrebnih bistveno več finančnih sredstev, kot jih lahko temu namenimo. Načeloma pa bomo v projektu sodelovali z Mladinsko mrežo MaMa.

28

Udeležba na evropskih mladinskih dogodkih Med 2. in 4. marcem 2011 je na Madžarskem potekala Evropska mladinska konferenca na temo zaposlovanja. Konference so se udeležili predstavniki mladih, predstavniki ministrstev in nacionalnih agencij iz cele Evrope ter predstavniki Evropske komisije, Evropskega mladinskega foruma in predsedujoče EU - Madžarske. Tudi Slovenija je bila zastopana s 5 člansko delegacijo, predstavnikom vlade, predstavnikom nacionalne agencije ter 3 mladimi delegati, predstavniki Mladinskega sveta Slovenije:

Zorko Škvor iz Urada za mladino na Ministrstvu za šolstvo in šport,

Primož Ferjančič iz Nacionalne agencije Movit,

Rok Primožič,

Mitja Javornik in

Vesna Miloševič kot predstavnica MSS. Konferenca na Madžarskem je bila zadnja v sklopu tria predsedovanja (Španija – Belgija – Madžarska), ki je delovalo pod skupno temo zaposlovanja mladih. V 18-mesečnem procesu strukturiranega dialoga se je o temi zaposlovanja debatiralo med mladimi širom Evrope. Rezultati dela na nacionalni ravni v državah članicah pa so bili vsakokrat predstavljeni na mednarodnih mladinskih konferencah: - v Jerezu de la Frontera (Španija) se je identificiralo probleme mladih na področju zaposlovanja (april 2010), - v Leuvnu (Belgija) se je na podlagi problemov spisalo 40 priporočil (oktober 2010), - na zadnji konferenci na Madžarskem pa se identificirale konkretne akcije, ki jih lahko tako Evropa kot države članice implementirajo za boljšo situacijo mladih na trgu dela (marec 2011). Osem konkretnih akcij za izboljšanje področja zaposlovanja na evropski ravni, ki se jih je pripravilo na konferenci na podlagi 18 mesečnega dela mladih po celi Evropi, bo vključenih tudi v Resolucijo o strukturiranem dialogu, ki jo bo Svet EU sprejel v mesecu maju 2011. Predlagani ukrepi se med drugim nanašajo na področja: karierne orientacije, pripravništva, dostopnosti informacij o trgu dela za mlade, enakem dostopu do mobilnosti za vse mlade, usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Med temami so mladi izpostavili tudi dolgoročno ureditev financiranja mladinskih organizacij kot vira neformalnega izobraževanja ter prepoznavanje pomena mladinskega dela.

29

13. PROJEKT MLADI V TEŽAVAH Uvod Namen projekta Mladi v težavah je v krepitvi organizacij civilne družbe, ki delajo z mladimi na Balkanu. V projektu sodelujemo organizacije iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore ter seveda Slovenije. 15-mesečni projekt je zasnovan k zagotovitvi naslednjih rezultatov: (1) Skladno in usklajeno delovanje organizacij civilne družbe v regiji k zavzemanju reševanja vprašanj in problemov t.i. ogrožene mladine skozi ustvarjenje lahko razumljivih modulov, kako zagovarjati teme mladih v odnosu do lokalnih oblasti v državah Bosne in Herzogovine, Srbije in Črne gore. (2) Vzpostavitev omrežja za stalen dialog med organizacijami civilne družbe, državljanov, lokalnih in nacionalnih organov pri obravnavanju tem mladih z manj priložnostmi v skupnostih. (3) Vzpostavitev orodij, ki bodo v regiji zagotavljale, da bodo mladi z manj priložnostmi lahko izpostavljali svoje težave s pomočjo usposabljanja koordinatorjev, ki bodo na podlagi prenosa dobrih praks v svojih okoljih širili metode in orodja za boljše ozaveščanje. (4) Priročnik o tej tematiki (5) Povečati podporo pri izpostavljanju tematik mladih z manj priložnostmi na nacionalnem in regionalnem področju s pomočjo različnih oblik promocije in ozaveščanjem. Projekt sestoji iz osmih aktivnosti. Srečanje celotne projektne ekipe, (2) Študijskega obiska v Sloveniji in usposabljanju za nacionalne koordinatorje, (3) Usposabljanje lokalnih koordinatorjev, vzpostavitev lokalnih odborov in tehnična pomoč in svetovanje, (4) Priročnik, (5) Nacionalna in Balkanska konferenca, (6) Promocijske aktivnosti, (7) Evalvacija in (8) Končno poročilo projekta. Vloga MSS je predvsem v pripravi in izvedbi študijskega obiska in usposabljanju za nacionalne koordinatorje, udeležbi na Balkanski konferenci ter aktivno sodelovanje pri pisanju priročnika. Aktivnosti in vloga MSS V februarju smo imeli prvo delovno srečanje partnerjev in s tem začeli prvo fazo projekta. Z udeležbo na uvodnem srečanju v Istanbulu in s sestankom projektne skupine v Zaječarju so se tako tudi pričele konkretne aktivnosti. Tudi MSS je aktivno participiral na srečanjih v Istanbulu in v Zaječarju, kjer se je začrtalo nadaljnje sodelovanje, pregledalo podrobnosti izvajanja vsebine projekta ter določilo prvo aktivnost – študijski obisk v Sloveniji, ki bo potekal v mesecu aprilu. Študijski obisk v Sloveniji in usposabljanja nacionalnih koordinatorjev Od srečanja v februarju aktivno potekajo priprave na izvedbo študijskega obiska v Sloveniji. Namen študijskega obiska je izmenjava primerov dobrih praks in izkušenj v Sloveniji za reševanje tovrstnih vprašanj. Del študijskega obiska bo tudi usposabljanje nacionalnih koordinatorjev, ki bodo nato v svojih nacionalnih okoljih vzpostavili in lahko razvijali program dejavnosti, ki bo pomagala ozavestiti odločevalcev in ostalo civilno družbo v okolju za teme ogrožene mladine. S priročnikom o t.i. ogroženi mladini je predvideno, da se zagotovi multiplikacijski učinek in dolgotrajno usposabljanje lokalnih koordinatorjev za obravnavo vprašanj o teh mladih. Brošura bo vsebovala tri glavne dele / poglavja: splošno o problematiki in definicija pojmov, pregled zakonodaje, ki ureja tovrstno področje ter zagovorništvo. Študijski obisk bo potekal med 10. in 16. aprilom v Sloveniji in se ga bodo udeležili vsi projekti partnerji.

30

14. PROJEKT ZAVEDNO MLADI Uvod Projekt Zavedno Mladi je projekt senzibiliziranja javnosti za teme mladih in v svojih aktivnostih dosega širok spekter ciljnih javnosti, ki bodo aktivno vključene v realizacijo projektnih aktivnosti. S projektom želimo informirati mlade in hkrati povečati senzibilnost ostalih družbenih skupin za mladinske tematike. V projektu sodelujemo s t.i. konzorcijskimi partnerji: Mladinski svet Slovenije, KUD POZITIV, Društvo zaveznikov mehkega pristanka, Zavod MOVIT, enota EURO<26, Društvo mladinski ceh, Zveza študentskih klubov Slovenije, Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Zavod PIP, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Društvo ŠKUC,Društvo informacijski center LEGEBITRA, Mladinsko združenje Brez izgovora, Zavod CNVOS, Zavod Mladinska mreža MaMa, Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, II. gimnazija Maribor, Dijaški Dom Ivana Cankarja, Gimnazija Koper, Ekonomska šola Novo mesto in Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik. Zunanji partnerji v projektu pa so: Evropski mladinski forum (European Youth Forum), Studio Signal – GEA TV, RTV Slovenija - oddaja Tranzistor, Slovenska tiskovna agencija, Študentska organizacija Univerze v Mariboru in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Aktivnosti v projektu Ključni cilj v letu 2011 s strani vodje konzorcija 2. mreže je uspešno vodenja projekta, financ in administracije v skladu z navodili Ministrstva za šolstvo in šport za izvajanje projektov ESS. Namen aktivnosti je zagotavljanje izvedbe vseh projektnih aktivnosti v skladu s terminskim in vsebinskim načrtom ter doseganje zastavljenih rezultatov v skladu s predvidenim finančnim načrtom. V mesecu marcu smo tako oddali tudi vso dokumentacijo za 2. četrtletje 2011. V obdobju poročanja smo pri projektu ZaVedno mladi prešli iz 2. v 3. četrtletje 2011. V januarju smo tako pripravljali poročila in se pripravljali na izvedbo aktivnosti. Te so bile: popora pri organizaciji izobraževanj za informatorje in svetovalce (DIC Legebitra), podpora pri izvedbi vrstniških izobraževanj (Mladinsko združenje Brez izgovora) in usposabljanj za kritično pismenost (MISC Infopeka). Konec meseca marca smo podprli tudi izvedbo 1. srečanja predstavnikov ministrstev in mladih. Izvajali smo notranje in zunanje informiranje, administrirali spletno stran ZVM in izvajali aktivnosti tematskih mesecev, ki so podrobneje opisani v petem poglavju, PRAV TAKO PA SMO TUDI SODELOVALI V AKCIJI Mlade face, ki poteka v okviru Mednarodnega leta maldih (11. poglavje). V začetku marca 2011 smo se udeležili tudi konference v Mariboru na temo družbene odgovorosti. Tam smo izvedli vsebinski sestanek predstavnikov vseh konzorcijev, ESS mrež. To je bilo nadaljevanje iz sestanka, ki ga je začetek januarja izvedel URSM na MŠŠ.

31

15. PROJEKT MLADI ODPIRAMO PROSTOR Mladinski svet Slovenije je konzorcijski partner v projektu Mladi odpiramo prostor, ki se ukvarja z razvojem lokalnih mladinskih politik. V letu 2011 bomo v okviru projekta izvedli naslednje aktivnosti:

- udeležba na srečanjih projektne skupine - promocija kriterijev delovanja mladinskih svetov lokalnih skupnosti - promocija zakonske dikcije o sodelovanju mladih z lokalnimi oblastmi - raziskavo o dvodomnih mladinskih svetih lokalnih skupnosti s pilotnim primerom - priprava analize možnih povezav MSS-MSLS.

V prvem trimesečju 2011 smo opravili nekatere dogovore in pripravili načrt dela oz. izvedbe zastavljenih nalog, ki jih ima MSS v projektu.

32

16. PROJEKT AKTIVEN DRŽAVLJAN.SI Uvod Mladinski svet Slovenije sodeluje v konzorciju projekta "aktivendržavljan.si", ki ga vodi Zavod PIP. V okviru projekta je MSS zadolžen za vodenje treh sklopov aktivnosti. Prvi sklop aktivnosti je vezan na spremljanje mladinske zakonodaje in sodelovanje pri odločitvah, ki vplivajo na mlade. Drugi sklop aktivnosti je vezan na letne kampanje, v letu 2011 se načrtuje kampanja promocije prostovoljstva. Tretji sklop aktivnosti pa so simulacije sprejemanj predpisov za dijake na srednjih šolah. Za izvajanje zadanih nalog je bila za MSS predvidena ena zapolitev in sredstva za pokrivanje stroškov pri izvedbi aktivnosti. Mladinska zakonodaja V obdobju poročanja je bil organiziran posvet o predlogu Pravilnika o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju. Posveta so se udeležili predstavniki URSM in predstavniki mladinskih organizacij. Po posvetu je bilo pripravljeno stališče Mladinskega sveta Slovenije do omenjene zakonodaje, ki je bilo tudi posredovano Ministrstvu za šolstvo in šport v okviru javne razprave. Kampanja 2011 »Prostovoljno delo – priložnost in izziv za mlade« Za leto 2011 se načrtuje kampanja promocije prostovoljstva, ki bo zasnovana na podoben način, kot je bila kampanja za vzpodbujanje mladih, da se udeležijo volitev ter razprava o znižanju starostne meje na 16. let z naslovom "Letos bom prvič pri 16ih!?". Za obdobje poročanja za Urad RS za mladino so bile izvedene predvsem tehnično administrativne naloge in priprava na novo kampanjo. Simulacije postopka sprejemanja predpisov V začetku meseca februarja 2011 so bile izvedene simulacije sprejemanja predpisov (političnih odločevalcev) za dijake na konzorcijski Ekonomski šoli Murska Sobota na temo pravil šolske prehrane. Simulacije so bile izvedne v skladu s standardi in po načrtu, kot je bilo realizirano na preteklih simulacijah.

33

17. IZVAJANJE PODPORNIH AKTIVNOSTI EVROPSKE PROSTOVOLJNE SLUŽBE Uvod Mladinski svet Slovenije tudi v letu 2011 nadaljuje z izvajanji izobraževanj za prostovoljce Evropske prostovoljne službe, saj smo z Nacionalno agencijo programa Mladi v akciji sklenili enoletno pogodbo za izvajanje le-teh. Gre za izobraževanja za prostovoljce, ki pridejo na prostovoljno delo v Slovenijo v okviru projektov programa Mladi v akciji. Izobraževanja so namenjena tako praktičnim vidikom bivanja v drugi državi kot področju kompetenc za delovanje v mladinskem delu oz. v projektih za mlade. Prav tako smo izbrali novo EVS koordinatorico. Ta poleg podpore prostovoljcem in njihovim organizacijam organizira usposabljanja, pripravlja poročila o izvedenih usposabljanjih, skrbi za spletno stran EVS, združuje bivše prostovoljce ter skrbi za promocijo EVS. Vse to nam omogoča vzpodbujanje mladih, da se dodatno neformalno izobražujejo s pridobivanjem izkušenj v mednarodnem okolju, postanejo družbeno aktivni in s tem pripomorejo k razvoju svoje skupnosti. V preteklem obdobju smo za prostovoljce Evropske prostovoljne službe izvedli štiri usposabljanja. Usposabljanja za prostovoljce V dveh dneh, 26. in 28. januarja je bilo v Ljubljani izvedeno izobraževanje pred odhodom za 9 slovenskih prostovoljcev, ki odhajajo na projekte EVS v tujino. Od 31. januarja do 4. februarja ter od 14. do 18. marca sta v Bohinju potekali izobraževanji ob prihodu, udeležilo se ga je 20 prostovoljk in prostovoljcev, ki EVS projekte opravljajo v Sloveniji. Od 21. do 23. februarja je v Ljubljani potekala vmesna evalvacija za prostovoljce iz tujine, ki so že nekaj časa na EVS projektih v Sloveniji. Udeležilo se je 6 prostovoljcev. Promocija EVS Z novim letom pa se prostovoljci še naprej zanimajo za EVS projekte. Skrbeli smo za ažuriranje spletne strani (www.evs.si) ter posredovanje informacij in obvestil v zvezi z EVS. Hkrati smo se odzvali na vsakršno povabilo za predstavitev EVS in promociji le tega. Tako smo Mladinskemu centru Velenje pomagali pri izvedbi promocijskega EVS dogodka in se dogovarjamo za druge promocijske aktivnosti, ki prihajajo v sledečem obdobju.

34

18. DRUGI MEDNARODNI PROJEKTI Projekt z Mrežo mladih Hrvaške Mladinski svet Slovenije v partnerstvu z Mrežo mladih Hrvatske (MMH) sodeluje pri projektu Youth Policy Backpack, v okviru katrega se je izvedlo več aktivnosti. Od zadnjega srečanja v novembru pripravljamo publikacijo, kjer je MSS prispeval predvsem pri poglavjih o Sodelovanju z oblastmi in delovanju v okviru Strukturiranega dialoga, napisali pa smo tudi uvod na temo Opolnomočenje mladih in prticipacija mladih. V marcu je potekal tudi mednarodni trening- International training on youth epowerment and youth active citizenship- namenjen Slovencem in Hrvatem, ki so vključeni v mladinske organizacije ali mladinske svete. Na treningu je kot soorganizatorka in trenerka sodelovala Tea Jarc – podpredsednica MSS za mednarodno sodelovanje in trenerka v bazenu trenerjev MSS- in se je pred tem udeležila že pripravljalnega sestanka (16. In 17. februar na Hrvaškem), na samem treningu, ki je potekal v Termah Jezerčica na Hrvaškem, pa je vodila trening in hkrati predstavljala MSS. Treninga se je udeležilo 9 mladih iz Slovenije, ki so na treningu preko različnih metod spoznali teme, kot so: participacija, mobilnost, zastopništvo, prostovoljstvo, ... ter hkrati izmenjali izkušnje in primere dobrih praks, se pogovorili o izzivih, s katerimi se srečujejo mladi nasploh in maldinske organizacije ter poiskali potencialne rešitve. Po zaključku treninga v okviru projekta pišemo novo publikacijo, ki bo služila kot priročnik /slovar izrazev uporabljenih na področju maldinskega dela. V aprilu in maju bosta MSS in MMH organizirala več okroglih miz in debat (več kot 10) po hrvaških in slovenskih mestih, kjer bosta spodbujala mlade, da se srečajo z lokalnimi odločevalci in spregovorijo o izzivih s katerimi se srečujejo, hkrati pa bosta MSS in MMH na teh srečanjih predstavila publikacije in izsledke celotnega projekta. Izsledke bomo predstavili tudi Evropskemu parlamentu v Bruslju. Projekt sodelovanja evropskih in afriških mladinskih svetov Mladinski svet Slovenije v partnerstu z nacionalnimi mladinskimi sveti Portugalske, Španije, Italije, Angole, Zelenortskih otokov, Gvineje Bisao, Katalonije, Mozambika, in Cipra deluje na projektu Crossing EU- Africa with Global Youth Work, katerga prva faza je potekala v Lisboni 6.-13. marca 2011. Srečanja političnih predstavnikov se je udeležila Tea Jarc- podpredsednica mSS za mednarodno sodelovanje. Na srečanju se je; delilo vizijo nacionalnih mladinskih svetov, oblikovalo skupno vizijo glede globalnega dela in globalnega učenja, postavilo prioritete platform v katere smo vključeni mladinski nacionalni mladinski sveti, oblikoval skupni plan dela za prihodnje faze ter se dogovor glede udeležbe na ostalih dogodkih, ki zadevajo povezovalni proces Evrope in Afrike ter načrtovalo nadaljnje korake projekta. Mladinski svet Slovenije je med tem časom tudi preko razpisa izbral trenerja, ki bo vključen v projektu, in sicer Roka Primožiča. Projekti Evropske prostovoljne službe

35

MSS ima tudi akreditiran status pošiljajoče EVS organizacije, kar pomeni, da v program Mladi v akciji ali prijavljamo projekte ali pa sodelujemo kot t.i. pošiljajoča organizacija v projektih organizacij v tujini. Trenutno se naši prostovoljci v okviru projektov EVS neformalno izobražujejo v Španiji, na Slovaškem in v nemško govorečem delu Belgije, pri čemer jih spremljamo in smo jim vedno na voljo.

36

19. DRUGE AKTIVNOSTI Udeležba na aktivnostih v Sloveniji V obdobju poročanja smo se udeležili tudi številnih aktivnosti, ki so jih organizirali drugi. Na tem mestu navajamo predvsem nekatere pomembnejše, medtem ko vse ostale lahko najdete navedene v tabeli, ki je priloga poročilu. 29. 1. 2011, Delovno srečanje z vodstvom YFJ (Maribor) V soboto, 29. januarja je v Mariboru potekalo srečanje med MSS, MO Maribor in YFJ. Srečanje, ki ga je gostil mariborski župan g. Franc Kangler so se tako udeležili vodstvo in zaposleni MSS, vodstvo in zaposleni YFJ, predstavniki iz MO Maribor ter direktor URSM mag. Peter Debeljak. Namen srečanja je bil v krepitvi medsebojnega sodelovanja predvsem v času, ko bo Maribor evropska prestolnica mladih v letu 2013. 10. januar 2011, Ljubljana: Zaključni podnebni posvet: Prehod v nizkoogljično družbo Namen posveta je bil opredelitev izzivov in usmeritev za izvajanje podnebno-energetskih zavez. Osrednja tema je tako bila prehod v nizkoogljično družbo. Temeljna obravnavana vprašanja pa so bila naslednja: Je prehod v nizkoogljično družbo lahko odgovor na razvojne izzive?; Za katere gospodarske panoge v Sloveniji je prehod v nizkoogljično gospodarstvo velika priložnost in Za katere največji izziv ter zakaj?; Kako zmanjšati negativne socialne posledice prehoda v nizkoogljično družbo in kakšni bodo predvideni vplivi prehoda na vsakdanje življenje in življenjski slog?. Posveta se je udeležila podpredsednica MSS za trajnostni razvoj. 8. marec 2011, Ljubljana: Srečanje Inteligentna energija 2011 Namen srečanja je bila predstavitev aktualnega razpisa Inteligentna Energija Evropa - IEE 2011 in predstavitev projektov Inteligentne Energije z praktičnimi izkušnjami pri pripravi ter izvajanju. Srečanja se je udeležila podpredsednica MSS za trajnostni razvoj. 22. marec 2011, Ljubljana: Voda in urbani prostor Na posvetu so bila izpostavljena ključna vprašanja v zvezi z ravnanjem z omejenimi vodnimi viri in neravnovesjem med razpoložljivostjo in povpraševanjem, slabšanjem kakovosti podzemne in površinske vode, neusklajenostjo in konkuriranjem med sektorji, urbanim in ruralnim območjem ter medregijska in meddržavna nesoglasja. Strokovnjaki so poizkušali analizirati prepotrebno medsektorsko sodelovanje in vključevati multi-disciplinaren pristop v samo reševanje problemov. Okrogle mize se je udeležila podpredsednica MSS za trajnostni razvoj. Udeležba na aktivnostih v tujini 5.-11. februar, Rim, Italija, Euro-Med Youth Cooperation: Youth Peacekeeping and Intercultural training for Combating Poverty Tema samega srečanja, ki je bilo namenjeno predvsem mladinskim trenerjem, je bila ohranjanje miru in boj proti revščini, ukvarjali pa smo se z naslednjimi področji: trenerstvo, fascilitacija, izdelava programa, reševanje konfliktov. Ob koncu pa smo ustvarili sliko centra za EURO – MED program in ideje prestavili predstavniku italijanskega ministrstva za zunanje zadeve. Usposabljanje se je udeležil MSS trener Martin Lenarčič. 9. – 12. 2., Istanbul, Turčija: Kick-off event V sklopu mednarodnega projekta Mladi v težavah je v Istanbulu, Turčija v organizaciji Direktorata Evropske komisije za širitev in organizacije European Movement potekal t.i. »Kick-off event«, na katerem so se zbrali vsi sprejeti projekti z namenom, da Direktorat vsem razloži pravila in dolžnosti za izvedbo

37

projekta financiranega z njihove strani. Dogodka se je s strani MSS udeležil nacionalni koordinator za projekt Mladi v težavah Jakob Bec. 12. – 15.2., Zaječar, Srbija: Srečanje projektne ekipe Nosilec projekta Mladi v težavah Mladinski center TOC iz Zaječarja, je organiziral prvo srečanje projektne skupine Mladi v težavah. Sestanka so se udeležili predstavniki iz Bosne in Herzegovine, Črne Gore, Slovenije in Srbije. S strani MSS sta se sestanka udeležila nacionalni kordinator Jakob Bec in koordinatorica trenerjev v tem projektu Tea Jarc. 9.-13. 3., Tara, Srbija: Ustanovitev Krovne organizacije mladih Srbije (KOMS) Iniciativni odbor za ustanovitev KOMS je z namenom predstavitve primerov dobrih praks mladinskega organiziranja v regiji povabil na ustanovitev KOMS tudi MSS. Štiridnevno srečanje je vključevalo predstavitev primerov mladinskega organiziranja v regiji in Evropi, aktivnega sodelovanja v delavnicah tudi s strani gostov z namenom pojasnjevanja določenih oblik struktur, ki jih posamezne države imajo ter formalna ustanovitev organizacije s sprejemanjem potrebih aktov ter izvolitvijo vodstva organizacije. Dogodka so se na mednarodni ravni udeležili podpredsednica bolgarskega mladinskega sveta, podpredsednik Mreže mladih Hrvatske, član inciativnega odbora za ustanovitev nacionalnega mladinskega sveta Črne Gore, predsednik YFJ ter v imenu MSS glavni tajnik Jakob Bec. 21. marec 2011, Celovec, Otvoritev klubskih prostorov SMO Lansko leto so se štiri slovenske mladinske organizacije, ki delujejo v avstrijskem zamejstvu (Koroška dijaška zveza, Mlada Enotna lista, Katoliška mladina in Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem) združile pod imenom Slovenske mladinske organizacije (SMO) ter v Celovcu na ulici Spengergasse 7 konec leta dobile tudi na razpolago prostore, katerih otvoritev so slovesno zabeležili na 21.marca. Otvoritve sta se udeležila predsednik MSS in projektna sodelavka. 22.-28. marec, okolica Aten, Grčija: Projekt Peacebag Mladinski svet Slovenije je partner grški organizaciji, ki je pripravila izobraževanje v okviru projekta Mladi v akciji in se ga je udeležila ena predstavnica MSS. Usposabljanje je bilo osredotočeno na medkulturno učenje, delo za mir in mreženje organizacij iz Evro-Mediteranskega področja.

38

PRILOGA: tabela št. 3:PREGLED AKTIVNOSTI MSS V OBDOBJU JANUAR – MAREC 2011

Čas Kraj Aktivnost/ rok

3.jan Rok za oddajo dopolnitve osnutka vsebinskega načrta

5.jan Maribor Sestanek z Mestno občino Maribor v okviru ustanovitve Mladinskega sveta Maribor

6.jan MŠŠ ESS srečanje mrež

6.jan MSS Sestanek trenerjev glede trenerskega portfolija

6.jan Ljubljana Sestanek z URSM glede projekta ZaVedno mladi

7.jan Rok za oddajo prispevkov za vsebinski načrt

10-12 jan Bruselj, Belgija Otvoritveni dogodek v okviru EU-Kitajska leta mladih 2011

10.jan Rok za poročilo za URSM

10.jan MSS 7. redna seja Kolegija MSS

11.jan Ljubljana Sestanek s CNVOS glede projekta ZaVedno mladi

11.jan Ljubljana Sestanek s poslansko skupino SDS v zvezi z zakonom o prostovoljstvu

11.jan Ljubljana Sestanek glede nacionalnega dogodeka z Mrežo MaMa: "Delo za mlade"

12.jan MSS Sestanek glede projekta Mednarodnega leta mladih- regijski koordinatorji in sodelavci

12.jan Ljubljana Sestanek z Zavodom PIP glede projekta ZaVedno mladi

12.jan MSS Sestanek z Zavodom Y glede vseslovenske mladinske akcije MladeFace

13-14 jan Ljubljana Seja Odbora DZ za notranjo politiko, javne uprave in pravosodje

14-15 jan Ljubljana Delovno srečanje Mladinske mreža Hrvatske in MSS

15.jan Rok za prijavo za FNG projekt za trenerje v Rimu

17.jan MSS Usklajevalni sestanek kolegija MSS glede vsebinskega načrta

18.jan Ljubljana Sestanek glede vseslovenske mladinske akcije MladeFace - regijski koordinatorji in podporniki

18.jan Ljubljana Sestanek MOVIT NA MLADINA glede EVS

19.jan Ljubljana Sestanek glede Mednarodnega leta mladih- ambasador

19.jan MSS Sestanek trenerjev glede trenerskega portfolija

22.jan Zagorje ob Savi Okrogla miza: Pasivnost med mladimi

23.jan Rok za prijavo projektov za nagrado Karla Velikega

23.jan Rok za prijavo nagrade za naj diplomsko delo 2010

24.jan Ljubljana Sestanek glede vseslovenske mladinske akcije MladeFace- organizacijski odbor

25.jan Ljubljana Delavnica CNVOS "Kako napisati in zlobirati dober amandma"

25.jan MSS 8. redna seja Kolegija MSS

26.jan 1. korespondenčna seja Kolegija MSS

26.jan MSS Sestanek področne skupine KMP za informiranje mladih

27-30 jan Ptuj-Maribor Sestanek vodstva Evropkega mladinskega foruma

39


27.jan Ptuj Sestanek s člani vodstva YFJ

27.jan MSS Srečanje trenerjev glede projekta Vote @16 (Volilna pravica pri 16ih)

28.jan Maribor Strokovno srečanje "Aktiven državljan"- Univerza v Mariboru

29.jan Maribor Srečanje generalne skupščine YFJ

31.jan Rok za prijavo v bazen trenerjev MSS

31 jan -4 feb Bohinj Usposabljanje ob prihodu za EVS prostovoljce

1.feb Murska Sobota Simulacija projekta Aktivendržavljan.si

2.feb MSS 1. izredna seja Kolegija MSS

2.feb Ljubljana 37. seja Komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport

3.feb Rok za oddajo pripomb organizacij članic MSS v okviru pravilnika ZJIMS

3.feb MSS Sestanek Komisije v okviru natečaja Prostovoljec leta 2010

3.feb MSS Sestanek organizacijskega odbora glede promocije Zaposlovanje mladih

4.feb Rok za oddajo Aneks-a II za 2. fazo Strukturiranega dialoga

4.feb MSS Sestanek področne skupine KMP za zdravje mladih

4.feb MSS 1. redna seja Nadzornega odbora MSS

5-11 feb Rim, Italija Mednarodno usposabljanje s področja boja proti revščini in socialni izključenosti mladih migrantov

9.feb MSS Posvet o pravilniku o izvajanju ZJIMS

10-12 feb Istanbul Uvodni dogodek – srečanje za projekt Mladi v težavah

10.feb Rok za pravilnik o izvajanju ZJIMS- javna razprava

10.feb Rok za prijavo trenerjev v okviru projekta evropsko afriškega sodelovanja Crossing Euro-African with Global Youth work

10.feb Ljubljana 20. seja Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

10.feb MSS Sestanek glede Mednarodnega leta mladih – ambassador MLM

10.feb MSS Sestanek trenerjev glede trenerskega portfolija

11.feb Ljubljana Srečanje pri predsedniku RS glede programskih dokumentov MSS

13-15 feb Zaječar, Srbija Sestanek projektne ekipe v okviru projekta Mladi v težavah

14.feb Ljubljana Posvet o sodelovanju javnosti pri pripravi predpisov (MJU)

15.feb Rok za prijavo udeležencev v okviru projekta Youth Policy Backpack

15.feb Ljubljana Nacionalni dogodek: Delo za mlade

15.feb Ljubljana Sestanek s poslansko skupino SDS glede predstavitve programskih dokumentov MSS

16-17 feb MSS Delovno srečanje Mladinske mreža Hrvatske in MSS v okviru projekta Youth Policy Backpack

16.feb Ljubljana Sestanek s poslansko skupino Desus glede predstavitve programskih dokumentov MSS

16.feb MSS Sestanek glede Mednarodnega leta mladih- ambassador MLM

40


17.feb Ljubljana Okrogla miza Socialne akademije: "Bom dobil službo?"

18.feb Ljubljana Predstavitev programskega dokumenta Stanovanjska problematika mladih na seji Pododbora DZ za mladino

19-20 feb Ruše Trenerski vikend

20.feb Rok za prijavo na prosta delovna mesta

21-23 feb Ljubljana Vmesna evalvacija za EVS prostovoljce

21-28 feb Peking, Kitajska 2. otvoritveni dogodek EU-Kitajskega leta mladih 2011

21.feb MSS Sestanek glede vseslovenske mladinske akcije MladeFace- izbor logotipa

25-24 feb MSS Razpis in promocijski material v okviru projekta Prostovoljec leta 2010 ter promocijski material programskih dokumentov MSS

25.feb Ljubljana Svet Vlade RS za mladino

28.feb Rok za oddajo prispevkov področne skupine KMP za informiranje mladih

28.feb Ptuj Delavnica "Usposabljanje za mentorje in organizatorje prostovoljnega dela"

1-4 mar Budimpešta, Madžarska Mladinska konferenca v okviru predsedovanja EU

1.mar MSS Razgovori za delovno mesto EVS koordinator

1.mar Ljubljana Otvoritveni dogodek meseca Zaposlovanje mladih

2-6 mar Donja Stubica, Hrvaška Mednarodni trening v okviru projekta Youth Policy Backpack

2.mar Ljubljana Delavnica "Fundraising za nevladne organizacije"

3.mar Ljubljana Sestanek pri predsedniku DZ glede predstavitve programskih dokumentov MSS

3.mar MSS Sestanek Komisije za Nagrado MSS za diplomsko delo 2010

3.mar MSS Sestanek glede vseslovenske mladinske akcije MladeFace - organizacijski odbor

4.mar Ljubljana Sestanek na URSM

6-13 mar Lizbona, Portugalska

Delovno srečanje v okvirju projekta Crossing Euro-African with Global Youth work

7.mar Ljubljana Sestanek glede spletne strani www.avtonomen.si

7.mar Ljubljana Usposabljanje lokalnih svetovalcev za zaposljivost mladih

8.mar Ljubljana Sestanek s poslansko skupino LDS glede predstavitve programskih dokumentov MSS

8.mar Ljubljana Sestanek s poslansko skupino SDS glede predstavitve programskih dokumentov MSS

8.mar MSS 9. redna seja Kolegija MSS

9.mar Tara, Srbija Ustanovitev Mladinskega sveta Srbije

9-12 mar Dublin, Irska YFJ: Srečanje akcijske skupine za zapolovanje mladih

41


9.mar Rok za posredovanje dopolnil dnevnega reda in predstavnikov na 19. redni seji Zbora MSS

9.mar Ljubljana Sestanek pri predsedniku RS

9.mar Maribor Simulacija projekta Aktivendržavljan.si

10-13 mar Jahorina, BiH YFJ: Dnevi mreženja na temo mladinske politke v BiH

10-11 mar Maribor Predstavitev knjige Mladinsko delo v teoriji in praksi na konferenci IRDO

10.mar MSS Predstavitev mladinskih struktur v okviru projekta Political Party Youth Forum (delegacija iz Kosova)

11.mar Rok za prijavo na usposabljanje za trenerje mladinskih voditeljev

11.mar MSS Evalvacija dela - udeleženci projekta Political Party Youth Forum (delegacija iz Kosova)

14-18 mar Bohinj Usposabljanje ob prihodu za EVS prostovoljce

15.mar MSS Snemanje oddaje v okviru projekta ZaVedno mladi

16.mar Ljubljana Javna predstavitev mnenj o strategiji razvoja lokalnih skupnosti

16.mar Ljubljana Predstavitev programskih dokumentov MSS pri ministru dr. Ivanu Svetlik

16.mar MSS Sestanek z predstavniki UniCredit fundacijo v sklopu nagrad za socialno vključenost 2011

17.mar Ljubljana Podelitev priznanj za naj diplomsko delo 2010

17.mar Ljubljana Okrogla miza: "Kam pa potem?"

18.mar Novo mesto Promocija v okviru Meseca zaposlovanja mladih

19.mar Ljubljana Usposabljanje lokalnih partnerjev za Teden zaposljivosti

21-27 mar Slovenija Teden zaposljivosti mladih - lokalne regije

21.mar Koper Promocija v okviru Meseca zaposlovanja mladih

22.mar MSS 10. redna seja Kolegija MSS

22-28 mar Atene, Grčija Mednarodno usposabljanje v okviru projekta PEACEbag

24.mar MSS 2. redna seja Nadzornega odbora MSS

24.mar Ljubljana 19. redna seja Zbora MSS

25.mar Kranj Okrogla miza o aktivnem državljanstvu mladih

28.mar MSS Tiskovna konferenca knjige Mladinsko delo v teoriji in praksi

29-30 mar Ljubljana CNVOS: Delavnica "Pridobivanje sredstev in prijavljanje na razpise"

29.mar MSS Delavnica "Izziv prihodnosti"

30.mar MSS Sestanek glede Mladinskega tedna

30.mar Ljubljana ZaVedno mladi: Srečanje predstavnikov ministrstev in mladih

30.mar MSS Sestanek področne skupine KMP za zaposlovanje mladih

31 mar- 3 apr Planica Usposabljanje za trenerje mladinskih voditeljev

42

Uporabljene kratice: CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij CoMem – Svet organizacij članic Evropskega mladinskega foruma (iz angl. Council of Members) DZ – Državni zbor ESS – Evropski socialni sklad; finančni mehanizem EU za podporo zaposlovanju ter ekonomski in

socialni koheziji EVS – Evropska prostovoljna služba, del programa Mladi v akciji FNG – Mladinski svet Italije IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti KMP – Komisija MSS za mladinske politike MJU – Ministrstvo za javno upravo MLM – mladnarodno leto mladih; leto je razglasila OZN (12. avgust 2010 – 11. avgust 2011) MMH – (orig.) Mreža mladih Hrvatske, hrvaški nacionalni mladinski svet MSLS – mladinski svet lokalne skupnosti MSS – Mladinski svet Slovenije MŠŠ – Ministrstvo za šolstvo in šport NLP – Nevrolingvistično programiranje NPVŠ – Nacionalni program visokega šolstva OZN – Organizacija združenih narodov SMO - Zveza slovenskih mladinskih društev (na avstrijskem Koroškem) SYC – t.i. južni mladinski sveti (angl.: Southern Youth Councils), skupina nacionalnih mladinskih svetov

v Evropskem mladinskem forumu, ki vključuje mladinske svete Hrvaške, Grčije, Cipra, Italije, Francije, flamsko govorečega dela Belgije, Španije, Katalonije in Portugalske.

URSM – Urad RS za mladino YFJ – Evropski mladinski forum (iz angl.-franc. poimenovanja: Youth Forum Jeunesse) ZJIMS – Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju

Documents

MSS porocilo januar-marec 2011