!DRl)SKI RAZGLEDI 1/1016

Milena Mileva Blaiic

MOTIVCIPKE V MLADINSKI LITERATURI TONCKE STANONIK

Uvod

MotiVi (ienskih) roenih del (pletenje, predenje, sivanje, tkanje, vezenje) so

klasifieirani v Utherjevem mednarodnem indeksu pravljie, kar pomeni, da so univerzalni in jih je moino najti v vseh kulturah. Motiv klekljane cipke je specificen za slovensko kulturno dediscino in bi ga morali, tako kot motive naeionalne kulturne dediUine (Clove~ko ribieo, panjske koncniee, vasko situlo idr.), upodobljene v slovenski (mladinski) knjiievnosti, promovirati, ker gre za izvirne Ol. sJovenizirane univerzalne motive, relevantne la mednarodni kontekst.

Motiv roinih del (krojenje inJali sivanje oz. krojac in/ali 5ivilja) je nekajkrat uvrscen v mednarodni kataJog avtorja Hansa Jorga Utherja The Types of International Folkrales: A Classification and Bibliography, Based on the System of Anffi Aame and Sfith Thompson (2004,2011 ) pod stevilkoATU 800 (krojai v nebesih), ATU 1096 (tekma krojaca in velikana), ATU (krojac in lepa zena), ATU

1640 (pogumni krojal), ATU (krojac in ienin). lnan je tudi motiv zlatega vretena v norveski pravljicj P. C. Asbjornsena in J. Moe: Vzhodno od sonca, zahodna od lune (1842-52). Motiv vretena je veekrat omenjen v Aarne­Thompsonovem indel<5u St. ATU 4 (motiv vretena), ATU 480 {predica pri kolovratul, ATV (dekliea, ki plete nitl usode, blstra dekJiea pri

kolovratu ipd.). Motiv tkanja se je modifieiral v razliciee, npr. krojenje, predenje, sivanje, tkanje, vezenje ipd. T udi carobn; rekvizit se je v casu spreminjal (bueike, kolovrat, nit, starve, sivanka, skarje, vreteno idr.) od dejavnosti do izdelkov te dejavnosti (obleka, obutev, npr. lepiea, hlace, kapuea, plasc, 5rajea ... ; obutev: copati, cevlj;, skornjl ... ).

Motiv beneske in nizozemske (ipke je v s(ovenski literaturi po do sedaj najdenih virih prvic omenil J. V. Vatvasor (1689).

Pred nekaj leti so italijanski trgovei tukaj zaceH izdelovati iamet. tereeneJ, trakove in podobno svilnato blago in ponujali

82

veliko platna, tkanega na damastni nal;n. V ljub!jani ;zdelujejo tudi veliko vrst nizozemskih in beneskih cipk; razposlljajo jih v razne deiele, raznasajo jih dalee naokoli posebni kramarji / .. .1 (Valvasor 19690406)

Janez Svetokriski v znamenitem Svetem prirolniku (1691-1707) omenja stikanje oziroma vezenje:

-(l)ep faconetel. v katerem z zlatimi iidami je bila podoba cesariee livije stikana inu pole genu gorele sree, nad cesarico pak so bile le-te besede zapisane: Si tu sic." (Svetokrgki, 1991: 64)

Svetokriski to se enkrat omenja, ko pise 0

ztati mizl, kl je imela verjetno namizni prt, ·stikan" (nem. sticken, vest;) z dragimi kamni.

"(Jle bila ena slata misa s'timi nar shlahtnflhimi kamini shtikana." (SvetokriSki,1691:85)1

V MLA!l1l\SkIIXl FRATliRI TON(;KF. STA'lO'lilK OSVET Mom' CIPIJ l P

V monografiji Joieta Drobnika Sfovensko­nemsko-ralijanski in taliansko-nemsko­slovenski besednjak iz leta 1858 je najti besedi cipkar in cipke. Nekaj let kasneje se

v kratki zgodovini oziroma knjigi ludwiga van Hohenbuhel-Heuflerja in Mateja Cigaleta z naslovom Krarek pop;s Cesorstvo Avsrrijonskega sp/oh in njegovih deiel posebej (1861) dva odlomka nanasata na Cipke:

·Zraven iivine, ki jo dobro ravnajo, slub se ondod brez fabrik po posamnih hi~h rep dnar z vezenjem (stikanjem) in s pletenjem tipk ali Spic." (s. 10)

-Razun tega se peeajo po Rudnih gorah s cipkarstvom (pletenjem fipek all spie) in pa vezenjem la paversn; zasluiek." (s. 248)

Tudi znamenita Franja Tavcar, predsednica Odbora za ptireditev razstave ienskih

roenih del v Ljubljani, je skupaj z Jelo lozar v Uciteljskem tovarisu leta 1903 objavila Qklic oziroma obvestilo 0 tern, da v Ljubljani pripravljajo razstavo i:enskih roenih del:

Sestavil se je damski odbor, ki namerava v ljubljani prirediti veliko razstavo raznovrstnih ienskih rocnih del, osobito 5 poJja umetnega vezenja in tipkarstva, risanja in slikarstva sedanje in tudi pretekle dobe. Razstavi je namen, siriti zanimanje za ienska rotna dela ter vplivati na okus obCinstva. Razstava se otvori dne 19. aprila 1903. (Tavcar 1903)

Kulturno specifieno slovenska inaCica univerzalnega motiva (ienskih) rocnih del predstavlja motiv klekljane Cipke oz. idrijske cipke, ki je v slovenski literaturi po do sedaj najdenih virih prvic omenjena leta 1911 (M. Malovrh: Sku!anje Tomalo Krme1ljov{ka), nato 1924 (E. Gangl: Idrijska c;pkorico) in motiv klekljarice Tinke v -dekliskem listu"Vigred (Anica Lebar (psev. Henriette Grey): Je po davi slanta padla, 1927).

Pesem 72·letnega Ijudskega pevca Tomaia MiklavCica iz DoJenje Dobrave v Poljanski dolini z naslovom lipkarico iz Poljanske doline je slirinajslkiticna ~tirivrsti(na

pesem. Pojasnil0 k pesmi iz leta 1905 tenkocutno govori 0 cipkaricah, vendar gre za paralelizem med notranjim in zunanjim dogajanjem ler pomembnimi iivljenjskimi prelomnicami (poroka, rojstvo, smrt) preko kolektivne izkusnje cipkarstva.

KJjub temu da 9re za izrazito medkulturen motiv, je motiv idrijske Cipke spe<ifitno 510'

venska znacilnost tako kot pravJjice in pripo· vedke, vizualno ubesedene na panjskih kont· nicah, ki bi jih morali promovirati na znanstve· ni. umetniski, pedagoski in strokovni ravni, ker so relevantne za mednarodni kontekst

Motiv kultu rne dediscine

V slovenski mladinski knjiievnosti so literarno ubesedeni nekateri motivi, tipieni za slovensko kulturno dediscino, npr.: I ) CloveSka

8.1

ribica: Andrej Rozman Roza: Od nastanko {Iovefke ribiee (201 O), 2} panjske koncnice: Svetlana Makarovic: tivali pokopljejo lovea (1983, 20021. Andrej Rozman Roza: Lovsko (2010), 3} situlska umetnost: Andreja Peklar: Font z rdelo kapico (2005) in 4) motiv klekljane cipke, ki so ga omenjali razlicni avtorji (G. Strni~: Klekljar;ca, 1958/59 idr.) in kateremu bo pDSVelen osrednji del tlanka.

Zanimiv primer povezovanja kulturne dediscine s stripom in posodobitev predstavlja projekt z angleskim naslovom Honey talks - stripi na temo poslikanih panjskih koncnic (2006). Naredili so skatlo

z desetimi posameznimi enotami: prva predstavlja uvod, devet pa posodobljene variante panjskih koncnie (256 strani) domacih in tujih umetnikov, kar je odlicen primer sodelovanja. 1) silulska umetnost: A. Peklar: Fanf Z rdeeo

kapieo (2005). Na bronasti situli iz VaC. ki je spomenik situlski umetnosti, je prizor iz iivljenja in dela vladajoeih iz S. S1. pr. n. 51. Situ la iz Vac se nahaja v Narodnem muzeju Slovenije v ljubljani. Na osnovi vizualnega besedila na situli je ilustratorka Andreja Peklar ustvarila avtorsko slikanico v tehniki leporello in 1eta 2006 prejela nagrado za izvirno slovensko slikanico.

2) Zveriniee;z Rezije - trije stripi iz leta 2014, ki so za osnovo vzeli zbirko Zlata ptica z istim naslovom, avtorja Milka Maticetova in ilustratorke Ancke Go~nik Godec. 1973.

Motiv cipke

Motiv cipke je pogostejsi: t. Cankar: Porepuh Marko In kralj Marja}, 1905, F. Milcinski:

Jesenska razstaVQ In damska modo, 1927, T. Salamun: Otrok in jelen, 1990, M. Dekleva: Pesmarica prvih besed, 2009, T. Pregl Kobe: Skrlarna lipka, 2008, A. Stefan: la devetimi gorami, 2008, 5. Pucer: Cipke, 2014 idr.

Motiv klekljane ci pke inToncka (Antonija) 5tanonik

Avtor Adolf trtomir Sinkoyec je objaYil pesem 0 /drijskih deklieah. y kater; razm;slja 0

usod; mladih iensk, podobno kot leta , 905.

/drijske deklicf

Idrijske deklice

klekljajo c;pke, klekljajo cipke bele za zibke, klekljajo srcke v rjuhe porocne, klekljajo trnje y prte mrtvaske. klekljajo, klekljajo v ure polnocne kriice in ribce,

gobe, pogacke. cvetje in trnje, pesem in sanje ... Sanje srebrne vpletajo vanje ... (~inkovec 2014: 26)

iDR I) SKI RAZGllDl ' I lO /6

Slovenska avtorica, ki se je osredotoeila na motiv klekljane Cipke, je Toncka Stanonik. ki je poglavitni del svojega opusa posvelila ohranjanju kulturne dediscine preko intertekstualnosli z motiv; iz Ijudskega slovstva. Zacela je objavljati kratke sodobne pravljiee za mlade (Pravljiea 0 Sanjavki In Modrecu, 1994; PravJjlca 0 rlbicu in beli barbel, 1994; zbirka dvanajstih pravl;ic z naslovom Pravljiee za Ajlko Bajlko in mamico, 1995) in se osredotoiila na motiv kulturne dediWne oziroma klekljarstva 5 posodabljanjem in literarizaeijo motiva preko pravljic in/ali zgodb la mlade naslovnike (Podobe iz lipkaste preje,

1996; Lulka na klekljarskih poeitnicah, 2004; Pravljica 0 klekljarici Polonci: Pisem, kJekJjam, 2006; P05ukat-posukat·prekriiaf-predet: KlekJjarsko berilo, 2013). Poseben pomen dajejo knjigam tudi ilustracije oz. fotografije avtorsko klekljane cipke. Zadnja (Klekljarsko

berilol je sinteza avtoricinega opusa in je antolo~ko sestavljena iz 20 besedil, od teh so tri prvic objavljena v knjigi.

V Klekljarskem berilu se vidi razvoj klekljarstva kot vira zasluzka:

tn v pray takem trdem easuje iivela deklica Vidka. Ko jo je matl zveeer dajala spat, je deklica vedno prosila: "Mali, ostanite pri meni. Strah me je. Bojim se erne noei. In tako mrazje v sob;:

"Dere moje Ijubo: ji je odgovorila matL ·Zdaj nimam easa. Klekljati moram, da bom za prodane cipke kupila dry. Vidis, kako pritiska zima, vsak dan je hujsa.

PosluSilj moje kleklje, kako ropotajo, ko udarjajo ob jerbas, pa bos zaspala.~ Mali je bila namrec klekljarica. Od jUlra do veeera je sedela na klopi ob peei, se stiskala k peenieam, ki so bile zdaj ie eislo mrzle, in klekljala. Bila je prava mojstriea, zato ji je Irgovec laupal najboljse eipke. Pray zdaj je klekljala velik okrogli prt z najtanjsimi roileam; in ~e tanjsimi peresci. Samo najbolj~e klekljarice so dobile v izdelavo cvetke in zanje zasluiile ve( kot za navadne melrovke all rogljicke, kriicevke, srckovke in pogacke. tisto nad klekljarsko blazino si je mati postClvila petrolejko, da ji je osvetljevala tanke niti. ki so se enakomerno usipale s klekljev in se spreminjale v cudovito cipko. Tekmovala je s casom, kef si je postilvila normo. Vsak dan mora narediti pet (vetk, deset listkov in se z vejieami jih

mora povezali, da bo cipko pravoC3sno koncala. Zato je klekljala od rane zore do pozne noil. (Stanonik 2013: 7)

Avtorica opisuje ludi navade, obicaje v vsakdanjem iivljenju, znaCilne za okolje. Subjektivne prvine, na katere opozarja tudi ljudmila Bokal, pa so:

Ustavljenl klekljarski lzraz; (termini) iz klasicne dobe klekljarstva 50. in 60. let

preteklega sloletja tako zajemajo jedrni del slovarskega besed;la in so bili izbran; iz del, navedenih na koncu lega uvoda. Ob robu tern izrazom pa avtorski slovar

MOTIV(:IPKI. P V MI AI)I~\"I Unll,\lURI TOSCK~SlAM)"IK I OSVET

prinasa se izraze, ki kazejo avtoriCin odnos do klekljanja. Ta tipika obsega zlasti subjektivno oblikovane metafore. Primer: Qvcice, palicice, potresavati s kleklji, klekljarska bera. (BokaI2011: 8) Zavest 0 veljavi knjiinega jezika se kaze tudi pri avlorici Toncki Slanonik, sa; njena klekljarska besedila ob nareenih izrazih omenjajo knjiine sopomenke, kjerte le obstajajo. (Bokal 2011; 9)

Toncka Stanonik uporablja slogovno zaznamovane besede - manjsalnice, ker s tern izraia pozitiven odnos do obravnavane tematike (npr.lolnilek, de/lek, jerboscek, klekeljiek, koliiek, prrilek, punke/jlek, rooM, fkadacek, yoga/cek, vlorcek, iabice ipd.l,

Spominjanje je osnova celotnega opusa. V tuCki no kJekljorskih politnicoh imamo trigeneracijsko zgodbo in prena~nje izroCila po zenski strani:

Se 5pomni~, kako si vcasih ob petkih zveeer smuknila k meni? Tako je mami Marjeta na vsak naCin poskuSala pregovoriti svojo Lucko, da bi za kak dan poeitnie vendarle ostala doma. (Stanonik 2004,61

"Kako bi pozabila,· si je mislila Marjeta, "Rezka je vendar delala najlep~e cipke. In v njenem klekljarskem jerbasu je bilo toliko zanimivih drobnih stvari: podobice, svileni trakcf, zlati papircki, posusene

roziee. Kar naprej meje vleklo k njej

zaradi tiste ~are. Bogve, ali je njen jerbas ~e vedno tak fll.Iggj~ (Stanonik 2004: 70) (Podcrtala M. M. Slaiic)

Ravno uporaba besede muzej oznacuje slog Tontke Stanonik. Njeno pisanje je literarni muze; klekljanja v sirSem pomenu besede, navad, obicajev, Seg in skoraj sakralnega odnosa do klekljarstva, saj je bilo potrebno artefakt, dele zenskih (in moskih) rok,

monumentalizirali. lalO se uporablja besedo muzej in izkazuje spoStljiv odnos do artefakta, npr. prtieek za pokrivanje blazine in obCudovanje:

Ni bolj cudovite stvari pri klekljanju, kot

je odpenjanje. Oelcek la delckom se od papirea locuje eipka, 1 vsakim odpetim delekomje lepsa, bolj resnicna. (Stanonik 2004,201

Avtoriea je tudi zdruiila dva Horacijeva koneepta - koristno s prijetnim (Sovre 1963: 85) in v besedilu omenja ucenje postevanke ob konkretnih primerih pri klekljanju:

In ee jih je pri matematiki v redni soli cakala po~tevanka in se je doma niso dobro naueili, ker so preveC casa porabili za risanke s televizije, so postevanko ponavljali kar med klekljanjem. In ne morete si misliti, da klekljev to sploh ni motilo, cudovito so se na primer ujeli z matematicnim vozJiekom, koliko je sedem krat osem. Klekljarska Beti pa je bila zaradi pozneje sreeno prestane postevanke tako navdusena nad svojimi

utenci, da je iz klekljarskega razreda v zbornieo preskakovala po Ir; stopniee hkrati. (Stanonik 2004: 57-58)

Mami je bila razocarana. Zimske poeitniee

se se dobro zacele niso, njena Lucka pa je ie metala v nahrbtnik svoje eunjice, knjigo Piko Nogavicko in medvedka Matevza. Vse drugo bo dobila pri babici. (Stanonik 2004: 6)

V Klekljarskem betilu najdemo tudi cuslvene prvine, romanticno pojmovanega rura\nega (lepe stare domate navade) in urbanega oziroma vpliv sodobne tehnologije ( ... k hiSi

so prinesle nered in izpodrinile ... ) na vasko iivljenje, izrafeno preko klekljanja, npr.:

Seveda smo takrat ie imeli pri hisi radio, a da smo lahko prisli do tistega sobotnega prislanjanja uSes na radijski zvoenik, je bilo se marsikaj vmes. Tudi zato, ker ata ni bi! nikoli navdusen nad novostmi. K hisi so prinesle nered in izpodrini\e lepe stare domace navade.ln zaradi teh presnetih novotarij smo se precej odvadili pogovarjati. Ata se sterni spremembami ni strinjal in je bil zato po na~i h merilih pri hisi prava cokla razvoja in kulturnega napredka. (Stanonik 2013: 56)

Avtoriea omenja pomembne Irenutke jz

slovenske kulturne zgodovine, npr. migracije v Ameriko:

·Si predstavlja~ tega Amerikanca! Ne, jaz ga tudi ne bi marala, s tistimi zlatimi

I flandrijska I beverenska I hrvaska I idrijska I ruska I slova~ka I slovenska idr. lipkaJ. V zgodovinskem pregledu razvoja lipke avtorica opozori na njeno prestizno dekorativno funkcijo, med drugim s primerom upodobljenih plemicev na umelni~kih slikah, npr. flandrijski portreti jz 15. stoletja (Stanonik 2004; 107), omenja ustanovitev prve sole klekljanja v ljubtjani teta 1763, l:etudi Slovenski etnografski muze; v ljubljani hrani, po do sedaj najdenih virih, najstarejso lipko iz lela 1677. Besedno kazalo, ki sledi zgodovinskemu pregledu, vsebuje 179 pojmov.

Zanimivo je, da je ianrski sinkretizem -motiv klekljanja in pisanje - odmeval tudi na znanstveni ravni. Avtorica ljudmila Bokal, raziskovalka na IRC SAlU, Inslitutu za slovenski jezik Frana Ramovsa, je na osnovi opusa oziroma »zirovskih del Toncke Stanonik« napisala profesionalni Mali klekljarski slovar (2013) 5 407 iztocnicami.

Tako je neposreden prispevek k znanosti in vsebuje t. i. ucinke apllkativnih raziskav oziroma terminologizacijo k!ekljarskih pojmov, ki pomenijo ohranjanje in raNoj nacionalne kulturne dedisline.

Slovar izhaja iz nacela, da je knjizni jezik narodno predstavitven in povezovalen, zato ob izrazih, ki niso iz te sodalne funkcijske zvrsti, navaja izraz iz knjiznega jezika. Ker pa je slovar avtorski in kef avtorica izhaja iz nareene podlage, slovar

10RJ1SKJ RAZGLElJJ J / 1016

z veliko jeziko\'T1o kompetenco sprejema poknjizene narecne izraze in jih vrednoti 5 slovaropisnimi sredstvi. Zavest 0 veljavi knjiinega jezika se kaze tudi pri avtorici Toncki Stanonik, saj njena klekljarska besedila ob nareenih izrazih omenjajo knjiine soporrenke, kjer te le obstajajo. (BokaI2014: 9)

Povzetek

Motiv (zenskih) rocnih del se v mednarodnem indeksu pravljic (Ut her, Hans Jorg 2004, 2011. The types of internafional fo/ktales a classification and bibliography, based on the system of Antt; Aarne and 5tirh Thompson) pojav'ja posredno in neposredno, npr. ATU: 90 Igla, rokavica in veverica, 21 0 Petelin, koko~, bt.cika in sivanka na poti, 333 Rdeca kapica (pot bucik all pot sivank), 410Trnuljcica, Pndna in lena deklical sestra, 500 Hcerka/predica, 501 Veliko preje, 585 Vreteno, colnicek in igla, 800 Krojat v nebesednih, 1096 Tekma krojaca in velikana, 1640 Pogumni krojacek, 1405 Predica (pridna in lena hcerka), 1451 Skromna deklica, 1503

Spicparkelj, 1620 Cesarjeva nova oblaCila idr. Vendar se pojavljajo tudi t. 1. motivni drobci (angl. truncated motifs) (luthi 2011: 65) in slepi motivi (angl. blind morifs), ki so po luthiju motivi brez funkcije (luthi 201 1; 70) all antonomazije ali zamenjave lastnE!9a imena Z obtnim in obratno (npr. Ariadnina nit, Demoklejev mec (prerezati), Ikarjev let (zlepljena kri la), Filomena (tkanje), Penelopa

R8

(tkanjel. Salomonova resitev (iz cesar je rocno deJo ipd.J v obJiki frazemov (npr. iti v franze, imeti skarje in platno v rokah, krojiti usodo, parati iivce, postaviti se po robu, rdeea nit, vozel, vleei dreto, zavozlanka ipd.J ali oznake (verbalne in vizualne); network, www ... , idr.

Toncka Stanonik je z motivom klekljanja dodala avtorsko noto v znanstvenem Ma/em k/ek/jafskem s/ovarju in klekljarsko noto svojemu pisanju. Motiv klekljarstva kot nadpomenko za navade, obicaje in Sege pojmuje idealizirano kot miticen kraj brezeasnosti. Opisuje ponavljajole se dogodke, obicaje, obrede, zato tudi pogosta raba besed obcasno, pogoSlo, vcasih, vedno, vsak dan, vsako jutro, vsako leto ipd. Cetudi je osrednji literarni lik deklica, je po Nikolajevi (2000; 35) kolektivni protagonist klekljanje, ki funkcionira v druibi pri starih starSih. Avtorica v skladu 5 teorijo Marie Nikolajeve knjiievno dogajanje pojmuje kot sveto dogajanje brez spopadov, polno obredov, svetih dejanj, ponavljanje prvobitnih dejanj, ki so v primerjavi 5 svetom onkraj mikrodruibe neponarejena. Cipka je ziva kulturna dediScina, ki je v opusu Toncke Stanonik kot slovenizirana klekljana cipka dobila svoj literarni muzej, ki je literarna kontinuiteta od Svetokriskega in Valvasorja do danasnjE!9a tasa.

Motiv cipke je specificen motiv slovenske kul­turne ded i~ine, ki bi ga morali, tako kot mo­tive nacionaJne kulturne dediscine {Clove~ko

zobmi, zlato ura na veriiici, zlatimi prstani, vse je bingljalo okoli njega: (Stanonik 2013: 67)

Popoldne sem morala pustiti druSCino, odsla sem v gozd, zgodbo 0 nesreeni

Metki, za katero je v povesti vzdihovalo pol vasi, Se najbolj pa Amerikanec. ki se je na stara lela vrnil domov iskal nevesto, pa razpredala naprej. (Slanonik 2013: 68)

Toncka Stanonik (1949) je po poklicu diplomirana slavistka (1974). Kot korektorica in redaktorica je delala pri (GP Delo, od leta 1987 do upokojitve je bila urednica v Zaloibi Mladinska knjiga, npr. Enck/opedije S/ovenije, kasneje urednica leksikonov (Knjiga, 2007; Osebnosri, 2008). Zivi in dela v ljubljani. V njenih delih za mlade naslovnike je zaslediri

intertekstualno povezanost sslovenskim Ijudskim izrocilom, npr. motivno-tematske reminiscence, stilizacija ianra Ijudske pravljke, kratke oznake literarne vrste (Prav/jica 0 .'" Prav/jiea za ... J.

V zakljucku Kfekljarskego ber;la (2013) v poglavju z naslovom Sem prehilevala 5 svojimi spomini? avlorica eksplicira dvojno motivacijo in avtopoetiko:

Dve desetletji sta mim~, odkar sem zacela ustvarjati in objavljati klekljarske crtice in si pridobivati sloves klekljarske pisateljice. leta 1996 sem pri zaloibi Mladinska knjiga v zbirki S/ediizdala knjigo spominskih crtic Podobe;z c;pkosre preje,

IIIIH I ~"l kAI.< i! 1111 [ I !(JIb

ki je bila namenjena mladim brakem, z imenilno spremno besedo Mihe Naglita. A se je izkazalo, da so knjigo z uiitkom prebirali starej~i, zla5ti moja generacija. Torej moji nacrti ~e niso bili izpolnjeni. Nacrtovillil sem naprej, zavedajoe se, da klekljanje zelo dobro poznam tudi v praksi, tore; imam 0 njem pravico tudi pisati. Z Lulko no klekljorskih polirnicoh, ki je leta 2004 v ye{ tisoc izvodih iz!la

pri celjski Mohorjevi druibi, ilustrirala pa jo je ena najbolj priljubljenih slovenskih ilustratork Jelka Reichrnan, so se rni naerti v celoti posreeili. Medtern se je nabralo toliko gradiva, da sem svoj klekljarsko­pisateljski iivljenjepis strnila kot dOOatek k Pravljid 0 klekljarici Poland z naslovom Pisem, klekljam (Zin, 2006) in v njem sku~ala odgovoriti na vprasanje, kako se

je to dvoje, pisanje in klekljanje, zgOOilo. [Stanonik 2013: 75)

Poleg osrednjega motiva klekljanja in pisanja besedil za odrasle in mlade 5 temo klekljanja, zenskega rocnega dela, je v ozadju prikazovala iivijenje v 50. in 5O. letih. Besedila temeljijo na individualnih spominih, vendar tudi na kolektivnem sporninu (navade, obieaji, pagovori, praznovanja, Sege ipd.), ki tvori literarno-kulturni spomin, v katerem

so poudarjeni tudi zgodovinski spomini (izseljevanje v Ameriko, trgovanje 5 Trstom, studiranje v ljubljani ipd.). V Klekljarskem beri/u je zapisanih veliko pomembnih stvari v zvezi 5 klekljanjem, celo neke vrste klekljarski

86

protokol v Drdr-drdr - k%vrarovQ z9odba: Taka so klekljarska pravila: ko izdelek dokoncas, ga mora~ pustiti vsaj se enD not na punktju, da se enakomerno napne in utrdi. (Stanonik 2013: 26)

Opis kolovrata je arhetipski in se intertekstualno nana~ na ATU 410 (angl. Sleeping Beauty) ali Trnuljlica, ki jo avlorica eksplicitno omenja. Motiv kolovrata je znan rudi v Fausru (1808, 1832) J. W. Goelheja, posebej Morjerico pri ko/ovratu, 1814 (nem. Grerchen am SpinnradeJ, pesem je tudi uglasbena (Franz Schubert). Motiv kolovrata je pagost v pravljicah, npr. J. in W. Grimm: Dvanajst lovcev, Spicparkelj, Tri predice idr.

Ob kolovrat je poslavila motovilo, nanj nadela streno sukanca, h kolovratu pa

postavila stol z jerbasom, v katerem so bili kleklji. Pri roki je imela eisto vse in je lahko zacela navijilti. I .. ./

Kolovrat je zdaj pel enakomerno, monotono, vnrajno. Babica je v laktu priliskala na pedal, ta je bil povezan 5

kolesom, kola z vzvodom ... vrtenje se je prenaSilto na klekelj, tudi ta se je vrtel in pobiral sukanec z motovila. Kaldna earovnija! Tale kolovrat ,isto zares ni imel nie opraviti z usodnim kolovratom iz pravljice 0 TrnuljCici.luekil je z odprtimi usti olXudovala babitino delo. (Stanonik 2013: 28)

MOT!V tl PKL P r Ml.A[)I~\K1IJllItA"U RJ rOI\t.KESrA!"QI\ IK OSVET

Avtorica se je na koncu Klekljarskega beri/a i

tudi vpraSala: .5em prehiteva s svojimi spominil. (20 13).

Kolikokrat se je spomnila veeerov iz otrostva, ko so v vas prihajale klekljarice. Mama je poskrbela, da je bila v hiSi Se bolj pospravljeno kat po navadi, oee pa je bil odgovoren za pet in svetlobo. Klekljaric ni smelo zebsti in morale so imeti moeno luc. {Stanonik 2013: 32}

Kot urednica revije Cipkarski bilten se je srecevala tudi z bogastvom klekljanih cipk in njihovimi motivi, med drugim iz evropskih Ijudskih pravljic.

Klekljarsko berilo (2013) je povzetek avtoricinega dela, v katerem je literarizirano

opisan cas in prostor po lew 1950 in 1960. Besedilo je retrospektivno in temelji na spominih jz preteklosli ter podrobnem opisu easa, prostora, usod preko osrednjega motiva klekljanja. Ni presenetljivo, da je avtoricin opus, ki temelji na produkciji in relevantnosti, odmeval tudi v znanosti oz. v obliki slovarja, ki ga je napisala jezikoslovka ljudmila Bokal: Mali klekljarski slovar iz iirovskih del Toncke Stanonik,2014.

Avtoricina izrazita naklonjenost do obeh dejavnosti - klekljanja in pisanja - je, metaforicno povedano, rdeca nit njenega opusa. Tudi v srednje obseini sodobni pravljid s ~tjrinajstimi poglavji - Lucko

na klekljarskih poeitnicoh (2004). Glavna knjiievna oseba je deklica Lutka, ki gre k dedku in babici na 1. i. klekljarske pocitnice. Zanimivo je, da 000 stara starS<! tudi klekljata:

Babica je klekljala lahkotno, rahlo se ziOOjoc, kot da pritrjuje klekljem: Pridni, pridni, le ubogajte me! Dedi je cukal za gladke lesene palicice, tako kot se je nauCiI, ko je bil sedeeek.ln ali si lahko predstavljate, bila sta tako vesela, da imata drug drugega, da sta cisto pozabila na prepiranje, babi celo dedkovega cukanja klekljev, ki ji je ~ I o vedno na zivce, tokrat nl opazila. (Stanonik 2004: 77)

Besedilo je realistitno strukturirano in lma tipitno zgradbo potovanja (od hod od doma - dogodivstine - vrnitev domov). Avtorica pooseblja npr. kolo, kolovrat, motovilo,

sukanec ipd.:

Sedla je la kolovrat in ga pognala. Ta pa je takoj zatutil, da se z njim poigrava napacna oseba. Pa je kola protesliralo in poskocilo: petkrat naprej, trikmt nazaj. Protestiral je tudi sukanec in cuknil in se zafil med niti na motovilu, da je to obupno zastokalo in se prekucnilo. (Stanonik 2004: 50)

Na koncu je knjigi dodan avtoricin zapis 0

motivih za pisanje in 0 zgodovinski zavesti, da naj bo Ijudsko izrocilo tudi ubesedeno, saj je klekljanje zelo laznamovalo velik del osrednje in zahodne 510venije (ldrija z okolico, Crni Vrh, Cerkno in Cerkljansko,

Tolminsko, Liri s Poljansko dolino, 2elezniki 5

Selsko dolino, Polhograjsko idr.J. Avtorica je dodala seznam kljutnih besed in jih geselsko razloii la, npr. cipka, klekljana tipka, klekljarski pripomocki idr. Poleg knjiinih iHazov dopi~e ~e pogovorne besede, npr.:

Klekljana cipka (v pogovornem jeziku spice) je tipka, pri izdelovanju katere prepletamo, krizamo, sutemo, s kvatko

pretikamo nitl, najpogosteje iz la nu in bombaza. (Stanonik 2004: 84)

Avtorica je monografijo zasnovala monografijo. Osnovno geselsko razlago je dvojno strukturirala, najprej je navedla osnovno definicijo, v drugem odstavku pa dodala podrobnejso razlago z naslovom Za najbolj radovedne. Mali klekljarski leksikon sklepata iztoenici Klekljarski utbeniki ter

Cipkarske prireditve in tekmovanja. Tako je celotno dejavnost klekljanja postavila v kontekst. Zanimiva je tudi t. i. klekljarska zaobljuOO, ki poleg pridobivanja klekljarskih sposobnosti vsebuje spostljiv odnos do dela ter pedagosko razseinost - prenos znanja. Avtorica je dodala poglavji Iz zgodovine Idekljane Cipke in Razvoj tipkarstva na Slovenskem 5 pomembno prelomnico, ustanovitvijo Zdruienja slovenskih klekljaric in vseh, ki imajo radi (ipko (1eta

1993). Pomembno je, da je zdruzenje medkulturno, saj je tudi razvoj cipke v Evropi medkulturen, npr. Anglija, Avstrija, Ceska, Italija, Nizozemska, $panija, $vica (npr. beneska I malteska I nizozemska

.\lOTIVCIPKE I p V MI ADlN&KII.ITFR,nURI TO:-lCK ~. STA I\'O t\I K OSVET

ribico, panjske koncnice, rezijanske pravljiee,

vasko situlo idr.l, upodobljene v slovenski (mladinski) knjizevnosti, promovirati, saj gre za izvirne oz. slovenizirane univerzalne motive, relevantne za mednarodni kontekst.

literatura

Adalf Crtomir Sinkovec. 2014. Nav don.ldrija: samozaloiba M. $inkovec. Andrej Rozman Roza, 2010, Izbrane ROline If okciji: pesmi za odras/e od 13.leta naprej. Ljubljana: Mladinska knjiga. (ipkarski bilten: 91asilo Zdruienja slovenskih klekljaric in vseh, ki imajo radi cipke.ldrija: Zdruzenje slovenskih klekljaric in vseh, ki imajo radi cipke, 1994-2010. Hans jorg Uther, 2004. The types of international folkrales a classification and bibliography, based on the system of Antti Aame and Stith Thompson. Helsinki Suomalainen TIedeakatemia = Academia Scientiarum Fennica. HahenbOhel-Heufler, ludwig van. Cigale. Matej (1861). Kratek popis Cesarstva Avstrijanskega sploh in njegovih dezel posebej. URN:NBN:SI:OOC-EWNBRYUC from http://www.dlib.si Janez Svetokriski (1691). Sacrum promptuarium singulis per totum onnum dominicis, et festis so/emnioribus Christi Domim', et B. V. Mariae, praedicabile. URN:NBN:SI:DOC -JOE4RVAA from httpJ/www. dlib.si JanezVajkard Valvasor, 1931. Valvasorjevo berilo. 1. V Ljubljani: Akademska zalozba. l judmila Bokal, 2013, 2014. Mali klekljarski slovar iz iirovskih del Toncke Stanonik. ljubljana. laloz.ba lRC SAlU, lRC SAlU. Maria Nikolajeva, 2000. From Mythic to lynear Time in Children's Literature. The Scarecrow Press, Ine. Lanham, Md., & London.

Max luthi, 2011. Evropska pravljica: forma in narava. Ljubljana: 50phia.-Miklavcic, Tomaz. (190S). ( ipkarica; Iz Poljanske doline. Dam in svet (Ljubljana), volume lB, issueB. URN:NBN:Sl:00C­VKXQORCVfrom http://www.dlib.si Mirjam, Grbec, Gnezda, Tedy (2012). Projekt digitalizacije katalogov s cipkami in Vlorcev za klekljanje v Mestnem muzeju Idrija in (ipkarski soli Idrija. Knjilnica, volume 56, issue 3, str. 103-113. URN:NBN:51:DOC­HWMCVMEP from http://www.dlib.si Razstava zenskih rocnih del v»Mestnem domu~ v ljubljani (10.07.1903). UCiteljski rovaris, volume 43, issue 20. URN:NBN:SI:DOC -79YMZZ7M from http://www.dlib.si Toncka Stanonik, 1996, Podobe iz cipkoste preje.ljubljana: Mladinska knjiga. Toncka Stanonik, 2004. Lucka no klekljarskih poCitnicoh. Celje: Mohorjeva druz.ba. Toncka Stanonik, 2006. Pravlj'ica 0 klekljarici Poland. Pisem, klekljam. ljubljana: Zaloiba Pegaz International. Toncka Stanonik, 2013. Prekriiat-posukot­posukat·predet: Klekljarsko bed/a. Ljubljana: Zaloiba Pegaz International. Anton Sovre. Kajetan Gantar, 1963. 0 pesnistvu. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Vsebina KleHjaflkega beri/o, 2013: r~zdelek Iz pravaitne delele; Pra~~i<:al zimskega okna. Pravljka a klek/jarki Polood; razdelek Utenjf klekljanja pri dedku in oobit;i: Jurranja zgodba, DopoidansJia zgodba, Tork()l'(llgodOO, Lutkina ptJlrolovlka zgodoo, Drdr·drdr - kolovrot()l'(l 19odba, Luekaln 5Csedovi otrod, Vvasso prgle klekljork~, Drogo leto po spet: razde lek (O! Iz SO. in 60. let 10. stoletja: Prebujonjt ob rop<ltonju mominih klekljeY, lRenje 10 mendrg!), kitkole le,/unke po lit in n~, kIa no Kosmovem /xKu in tellNf's Toociom, KJekljorsko i%, limski veteri pri stari maml; eel (e\trJ na torkOVf' radijske iglr, TeimJowInj;' ~ klelr.ljanju, VaSe po naj lKxiijo boIj 19odOj lfKl t, Bra/ne Ulice no Ab,ahtovih stapnKah in Po bofovnke, potem po se malo In Ill' bool vet otrok