NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZZIDE KONEC MESECA FEBRUARJA

SLOVENSKE GORICEPOŠ

TNIN

A PL

AČAN

A PR

I POŠ

TI 2

230

LENA

RT V

SLO

V. G

ORIC

AH

LETO XXIX. ŠT. 1 (403) 1,80 € 31. JANUAR - PROSINEC 2012

Prešernov dan je osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik - dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo na 8. februar, obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na ta dan poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji.

Proslava ob obletnici pesnikove smrti je prvič postala vseslovenska po sklepu osvobodilnega gibanja leta 1941, med drugo svetovno vojno.

NATAŠA KRAMBERGER PREJEMNICA

ZLATEGA ZNAKA JSKDV sredo zvečer 25. januarja je v Festivalni dvorani na gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala slovesnost s podelitvijo najvišjih priznanj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na prireditvi je bil podeljen Zlati znak za enkratni dosežek Nataši Kramberger iz Jurovskega dola, ki je v letu 2010 prejela nagrado Evropske unije za književnost.

F. B.

Čestitamo ob kulturnem

prazniku

ZLATA POROKA str. 7

KRALJICA str. 6

ČISTILNA NAPRAVA str. 330 DNI str. 3,5

2 I DOMAČE NOVICE I 31. januar 2012

Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o. Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax: 02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5. Elektronski naslov: strakldoo@siol.net Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Slavko Štefanec, Oste Bakal, Miroslav Pravdič, urednica Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl. Maloprodajna cena za izvod je 1,80 €, za tujino se naročnini prišteje poštnina. Transakcijski račun 04102-0000132489 Časopis Domače novice je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, pod zaporedno številko 1473. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Naklada 1000 izvodov Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

NA DRUGI STRANI

Slovenci smo narod, ki ima »sporne» državne simbole. Vprašanje je, v čigavem interesu.

Zastava je rusko – panslovanska, češ da gre za kranjske deželne barve in bi naj zato bile takšne tudi barve današnje zastave. Toda kranjske deželne barve so bile sprva belo modre, nato rumeno modre, nikoli pa belo modro rdeče.

Znak, ki ga imamo v ustavi zapisanega kot grb Republike Slovenije, dejansko ni grb, saj ni oblikovan v skladu z grbovnimi pravil i (heraldiko). Zanj je upravičeno reči – znak, kot takšen bi se lahko uporabljal kot državni simbol poleg (pravega) grba, ki ga sedaj nimamo. Smo pa Slovenci imeli enega prvih grbov v Evropi, karantanskega Črnega panterja.

Tretji državni simbol je himna. In ali mora biti zato, ker smo Slovenci, tudi pri njej nekaj narobe? Državni zbor je za himno Republike Slovenije sprejel »Zdravljico« Franceta Prešerna v uglasbitvi Stanka Premrla. Poslanci niso upoštevali, da smo Slovenci že leta 1860 imeli svojo himno, napisal jo je Simon Jenko, uglasbil pa Davorin Jenko. Oba Slovenca. Pesem je bila v Kraljevini SHS del državne himne skupaj s srbsko Bože pravde in hrvaško Lijepo našo. Srbi in Hrvati so po razpadu SFRJ ponovno s ponosom (ki nam manjka) prevzeli svoji stari himni. Srbov ni motilo niti dejstvo, da je njihovo himno napisal Slovenec.

Zdravica ali zdravljicaA ne glede na zapisano, smo na Prešernovo

Zdravico lahko ponosni in smo jo upravičeno vzeli za himno. Ni pa prav, da še vedno uporabljamo cenzuriran zapis pesmi. V prvi Prešernovi Zdravici, ki jo je napisal leta 1844 je poet v šesti kitici, ki jo je posvetil Slovenkam napisal:

Ljubezni sladke sponeNaj vežejo vas na naš rod,V njim sklepajte zakoneDa nikdar več naprej od tod Hčer, sinovZarod nov Ne bo pajdaš sovražnikov! Takratna oblast (cenzura) je pesem, oziroma

njen izid prepovedala. Prešeren je že vedel o čem piše. Tudi danes bi to kitico in predvsem avtorja , ki bi kaj takšnega napisal, označili za nacionalista, če ne celo za rasista. Vsekakor pa za sovražnika tujcev.

Zdravica ob novini leta 1844

Spet terte so rodile, Prijatli vince nam sladko, Ki nam oživlja žile, Serce razjasni in oko. Ki vtopiVse skerbi, Veselo upanje budi.

Komu pervo zdravicoNapili bomo krog in krog? Slovencov porodnico, Deželo našo živi Bog. Brate vse, Kar nas jeSinov slovenske matere!

V sovražnike z oblakovRodu naj na'šga treši grom! Prost, ko je bil očakovNaprej naj bo Slovencov dom! Naj zdrobeNjih rokeVerige vse, ki jim teže!

Edinost, sreča, sprava, K njim naj nazaj se vernejo! Otrok kar ima SlavaVsi naj si v roke sežejo, De oblastSpet in čast, Ko ble ste, boste naša last!

Bog živi vas Slovenke, Prelepe žlahtne rožice! Ni take je mladenke, Ko naše je kervi dekle; Ko do zdej, Za naprejSlovite drage vekomej!

Ljubezni sladke sponeNaj vežejo vas na naš rod, V njim sklepajte zakoneDe nikdar več naprej od todHčer sinovZarod novNe bo pajdaš sovražnikov!

Mladenči! Zdaj se pijeZdravica vaša, vi naš up! Ljubezni domačije, Noben naj vam ne osmerti strup! Ker po nasBode vasJo serčno varvat' klical čas.

Žive naj vsi narodi, Ki dan dočakat hrepene, De koder sonce hodi, Ne bo pod njim sužne glave! Kupca taNjim veljaNaj Bog jim dobre sreče da!

Visoko zdaj prijatli, Kozarce zase vzdignimo! Saj smo se vsi pobratli, Saj eno misel mislimo; Bog naj te, Bog naj me, Naj nas živi tovar'še vse! Amen.

»Original Prešernove Zdravice v bohoričici iz leta 1844«

»Primer računalniško obdelanega Prešernovega rokopisa, kjer so zadnjima kiticama »prilepili« naslov Zdravljica«

Prešeren je 14. velikega travna (maja) 1846 v skladu s takrat obstoječimi predpisi zaprosil za cenzurni imprimatur (cenzurno ali predstojnikovo dovoljenje za tisk = »naj se natisne«) za celotne Poezije. Po dolgem postopku v Ljubljani in na Dunaju je bil pravilno opremljen rokopis v dvojniku odposlan cenzorju. Cenzor za slovenska besedila na Dunaju je bil takrat Fran Miklošič. Kakšna dva tedna pozneje je Miklošič oddal cenzurni listek (listek velja za izgubljenega) z odklonilnim mnenjem za tretjo kitico. Prešeren je že pred tem sam izločil kitico: »V sovražnike z oblakov…« saj je računal, da jo bo zaradi bojevitosti izločila cenzura. Ko bi naj izločil še eno kitico in bi s tem bila porušena zgradba pesmi pa se je odločil, da bo iz zbirke Poezije črtal celotno Zdravico, ki je bila pisana v bohoričici. Zdravica je tako izšla šele v tretjem poskusu, po padcu Metternichovega absolutizma, 26. aprila 1848, tokrat napisana v gajici, v Bleiweisovih Novicah, kjer so prevladovali zagovorniki gajice in panslovanskega gibanja. Najbrž je prav zato sedaj naslov pesmi Zdravljica in ne Zdravica.

Zdravljica ali Zdravica? In kaj je tu narobe? Besede zdravljica ni najti v Slovarju slovenskega knjižnega jezika niti v Slovenskem pravopisu (DZS 1962), ob pisanju besedila v Wordu pa je beseda zdravljica rdeče podčrtana. Očitno so naši vrli poslanci, ob sprejemu Ustave RS imeli probleme z barvami saj so v določila ustave zapisali kot naslov himne rdeče podčrtano Zdravljico in tako smo Slovenci najbrž edini narod v Evropi, ki ima v naslovu svoje himne tujo in ne domačo besedo.

Pripravil: Ivo Štrakl

31. januar 2012 I DOMAČE NOVICE I 3

27. XII. 2011 Pred-sednik RS Danilo Tϋrk ni podelil mandata za sestavo slovenske vlade Zoranu Jankoviću, prva-ku komaj ustanovljene Pozitivne Slovenije, ki je na volitvah na čuden način dobila največ gla-sov. Po posvetovanjih s poslanskimi skupinami je postalo jasno, da Jankovič na glasovanju v parlamentu ne bi dobil zadostne podpore.

O projektu Športno rekreacijskega centra se v Cerkvenjaku v zadnjem času veliko govori. Nastajati je začel pred dvanajstimi leti in je obsegal podstandardno nogometno igrišče in nekaj kontejnerjev v katerih so bili urejeni minimalni pogoji za izvajanje nogometnih treningov in tekem vseh selekcij, ki jih premore NK Cerkvenjak. Če smo še bolj natančni, se je v Cerkvenjaku o tem projektu oz nogometnem igrišču tudi glasno razmišljalo že tam proti koncu sedemdesetih let prejšnjega tisočletja. Nekoliko starejši Cerkvenjačani pa vedo, da sta na tej lokaciji bila v času druge svetovne vojne zgrajena dva kopališka bazena, eden od njiju je še dolgo v vročih poletjih privabljal kopalce, četudi ti niso imeli kopalk so jim za kopalke kar pogosto služili »šurci«.

Malo zgodovine ne škodi. Projekt ŠRC je pripravljen in lansko jesen so se začela odvijati zemeljska dela. Športno rekreativni center Cerkvenjak v Kadrencih se bo raztezal na dveh hektarih površine. Načrtujejo izgradnjo nogometnega igrišča z dimenzijami 68 krat 105 metrov, kar bo ustrezalo vsem predpisom oz. standardom igranja nogometa kot jih zahtevata evropska in svetovna nogometna zveza UEFA in FIFA. Uredili bodo pokrito tribuno s 300 sedeži, pomožno igrišče, dve igrišči za tenis, atletsko stezo, igrišče za odbojko na mivki, parkirišče za 200 vozil. Pod tribuno bodo prostori za slačilnice, klubski prostori, sodniška soba in drugi potrebni prostori.

Center bo ustrezal vsem normativom, ki jih za takšne objekte določata svetovna in evropska nogometna zveza FIFA in UEFA.

Cerkvenjak:Zgradili bodo športno

rekreacijski center

Dograjena čistilna napravaNa dograjeno čistilno napravo priključenih novih 30 gospodinjstev

Čeprav le nekaj let stara čistilna naprava v dolini Kadrencev v občini Cerkvenjak, je že klicala po posodobitvi oz. razširitvi. Slednja je tako omogočila tudi nove priključitve na čistilno napravo.

Tako so lansko leto ob razširitvenih delih na čistilni napravi potekala tudi gradbena dela na izgradnji kanalizacije na delu naselij Cerkvenjak, Stanetinci in Andrenci. Naprava je pred koncem oktobra lanskega leta začela poskusno obratovati. Nanjo je na novo priključenih nekaj čez 30 gospodinjstev.

Investicija je stala 976 tisoč evrov, prispevek 460 tisoč evrov so bila sredstva prejeta iz evropske blagajne. Dograjena čistilna naprava ima sedaj 1700 populacijskih enot. Zaradi izgradnje kanalizacije, je bilo treba prekopati nekaj cest. Te so tako dobile novo asfaltno preplastitev. Sicer pa so določeni odseki teh cest že tako ali tako klicali po obnovi. Dela je izvajalo podjetje Komunala Slovenske gorice iz Lenarta, nam je povedal cerkvenjaški župan Marjan Žmavc.

Tekst in foto: Franc Bratkovič

Izvajalec del je Komunala Slovenske gorice, s katero se je občina Cerkvenjak pogodila, da bo ŠRC zgradilo za 890.000 evrov. Najeti bodo morali cca. 483.000 evrov kredita. Okoli 180,000 evrov pričakujejo od službe vlade ra regionalni razvoj, prav tako pričakujejo, da bo nekaj primaknila Fundacija za šport. Investicijo bodo prijavili tudi na razpis Nogometne zveze Slovenije. Nekaj sredstev, ki jih je privarčevala pri drugih projektih bo občina Cerkvenjak usmerila v ta projekt.

Pogodba, ki sta jo podpisala direktor Komunale Slovenske gorice Marjan Bračko in Marjan Žmavc župan občine Cerkvenjak govori, da bo izvedba del končana do letošnjega avgusta.

Tekst in foto: Franc Bratkovič

IZ OBČIN

27. XII. 2011 so v nuni razkošni vili v Bad Kleinkirchheimu (A) aretirali Slovenca – Mihaela in Alenko Karner, zaradi nedovoljene spletne prodaje sredstev za doping oziroma steroidov. Našima državljanoma želijo soditi tudi Američani, ki od Avstrije zahtevajo njuno izročitev.

5. I. 2012 Predsednik Tϋrk je podelil mandat za sestavo vlade »relativnemu zmagovalcu« na volitvah Zoranu Jankoviću, ki je imel zagotovljenih 38 glasov. Kandidat je začel iskati manjkajoče glasove (8) pri Virantu in Desusu. Mediji so že napovedali, da se njegova »relativna«zmaga utegne spremeniti v absoluten poraz.

6. I. 2012 samomor je naredil novinar, urednik in publicist Danilo Slivnik, ki je nekoč dejal: »Če si hotel imeti službo, si moral biti član (partije). Tako je pač bilo. Bil sem formalno član, ampak še vedno človek s svojimi pogledi«.

10 let delovanja praznuje Društvo vinogradnikov pri Sveti Trojici v Slov. goricah. Med uspehe (usposabljanje in izobraževanje vinogradnikov predvsem za rez vinske trte in kletarjenje) si šteje uspešno vključevanje v delo občine in turističnega društva pri ureditvi protokolarne kleti v trojiškem samostanu. Med drugim so lani s skupnimi močmi obnovili in zaščitili staro »prešo«.

12. I. 2012 Pošte in poštni delavci vedno pogosteje tarče in tudi žrtve roparjev. 12. januarja so zamaskirani roparji v bližini Vuhreda izvedli napad na poštno vozilo, poštarja so vklenili, kovček z denarjem pa so na silo odprli. Ker so bankovci sedaj vijolčaste barve se roparji niso okoristili, za koliko so oškodovali Pošto Slovenije pa ta ni razkrila.

15. I. 2012 je bila nedelja, ki se je za slovenski skakalni šport začela sanjsko. Z vročino in nižjega naleta je leteči Kranjčan Robert Kranjec na Kulmu poletel do svoje druge zmage v smučarskih poletih, zanj tretje in za Slovenijo 30. zmage v tekmah svetovnega pokala. Kranjec je z boljšimi točkami in 206m prehitel Avstrijca Morgensterna in tretjega, Norvežana Bardala. Dlje od Robija je poletel Japonec Ito (212m) z dveh naletnih mest više.

Predčasne volitve 2012Še pomnite TOVARIŠI: "Na prodaj Slovenci nismo nikdar!"

4 I DOMAČE NOVICE I 31. januar 2012

GOSPODARSTVO

KUPNINA ZA LANSKO GROZDJEKmetijska zadruga že izplačuje kupnino za lanskoletno grozdje

Kmetijska zadruga Gornja Radgona je minulo jesen odkupila od zasebnih vinogradnikov območja Radgonsko – Kapelskih goric 1.621.740 kg grozdja. Šlo je za rekordni odkup, saj je bilo denimo v letu 2010 odkupljeno »le« 950.000 kg. To grozdje je Kmetijska zadruga Gornja Radgona, podobno kot to dela že vrsto let, v celoti prodala družbi Radgonske gorice iz Gornje Radgone.

Kmetijska zadruga Gornja Radgona je zasebnim vinogradnikom pred kratkim opravila dokončno plačilo za grozdje letnika 2010. Pred dnevi je Kmetijska zadruga Gornja Radgona že poslala vsakemu vinogradniku, ki jim je minulo jesen prodal grozdje, obvestilo o višini kupnine in pogojih za izplačilo za lanskoletno grozdje. Po veljavni pogodbi se namreč kupnina izplačuje od marca do konca tekočega leta za prodano grozdje preteklega leta. Toda, ker je družba Radgonske gorice Kmetijski zadrugi Gornja Radgona plačala celotno kupnino s skonto popustom, tudi zadruga omogoča, da vsak posameznik, ob enakih pogojih, dobi izplačilo takoj. Toda, kot nam je povedala Marica Hamler iz Kmetijske zadruge Gornja Radgona, se je večina vinogradnikov odločila za dosedanji način izplačevanja, to je med marcem in decembrom. Sicer pa je vinogradnikom, ki so lani prodali v jeseni grozdje omogočeno, da pri zadrugi za kupnino, nabavijo tudi repro material.

Prav gotovo je vzpodbudno, da so v družbi Radgonske gorice iz Gornje Radgone po tako obilnem vinskem letniku kot je lanski, kjer so poleg odkupljenih tržnih viškov imeli še okrog 3,4 milijone kilogramov lastnega grozdja, uspeli opraviti tako zgodaj izplačilo ob določenih pogojih. Znano je namreč, da na nekaterih območjih po Sloveniji, izplačujejo zasebnikom grozdje celo z nekajletnim zamikom.

Fotografija prikazuje strojno trgatev v družbi Radgonske gorice, kjer pravijo, da kvaliteta vina, katerega obirajo strojno, ne zaostaja za ročno obranim grozdjem.

Besedilo in foto: Franci Klemenčič

Pomurski sejem v Gornji Radgonije postal »Abraham«

Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma iz Gornje Radgone, je v četrtek 19. januarja na novinarski konferenci seznanil novinarje o lanskoletnem poslovanju Pomurskega sejma in o njegovih načrtih za letošnje leto.

Helios in OKS bosta spet poskrbela za lepši videz športnih objektov

ZAŠČITILI IN POBARVALI Družba Helios Domžale d.d. in Olimpijski komite Slovenije (OKS) – Združenje športnih zvez sta tudi letos, že trinajsto leto zapored, pozvali vse športne zveze, da se prijavijo na natečaj »Uredite si športne objekte po svoje«. Z natečajem podjetja Helios in OKS si športne zveze po Sloveniji lahko zagotovijo barve in zaščitne premaze, ki jih potrebujejo pri obnovi športnih objektov. Razpisno dokumentacijo, skupaj z utemeljitvami, lahko športne zveze, preko svojih regijskih pisarn, posredujejo do 29. februarja 2012. Finaliste bodo letos določili uporabniki športnih objektov z glasovanjem preko Facebooka, zmagovalce pa izbrala strokovna komisija.

S projektom Uredite si športne objekte po svoje želita Helios in OKS prispevati k obnovi različnih športnih objektov, namenjenih tako profesionalnim kot rekreativnim špor tnim dejavnostim. V natečaju lahko sodelujejo občinske športne zveze – nosilke regijskih pisarn OKS, ki predlagajo prejemnike sredstev iz vrst društev v občinah, ki jih pokrivajo. Postopek izbora poteka v dveh fazah. V prvi fazi bodo vse prijave, ki bodo ustrezale razpisnim pogojem, objavljene na spletnih straneh, kjer bo širša javnost z glasovanjem izbrala 6 finalistov. V drugi fazi pa bo med finalisti zmagovalce, ki bodo prejeli razpisana sredstva, izbrala strokovna komisija. Rezultati natečaja bodo znani v aprilu 2012. Podjetje Helios bo trem izbranim športnim društvom podarilo barve in lake iz svojega proizvodnega programa, s katerih bodo lahko olepšali svoje športne objekte. Razpisno dokumentacijo in dodatne informacije je mogoče najti na spletnih straneh podjetja Helios (www.helios.si) in OKS (www.olympic.si). Zanimanja za natečaj je vsako leto veliko. Do sedaj je bilo športnim zvezam dodeljeno že več kot 16.000 litrov barv in premazov.

Cilj sodelovanja podjetja Helios in OKS je: s skupnimi močmi doprinesti k izboljšanju športne infrastrukture za sedanje in bodoče generacije. Uspešno sodelovanje, ki poteka trinajsto leto zapored, je obrodilo sadove, saj so s skupnimi močmi prebarvali in zaščitili že 68 objektov po Sloveniji, med katerimi so lani bile tribune Kasaškega kluba Ljutomer, letno kopališče v Ravnah na Koroškem, nogometno igrišče v Šalamencih ter igrišče za odbojko na mivki v Žužemberku. O. B.

Na treh lanskih sejmih, (ti so bili na 96.000 kvadratnih metrih) in 7 strokovnih ocenjevanjih kakovosti izdelkov, je sodelovalo 2.224 razstavljavcev iz 27 držav. Sejme pa si je ogledalo preko 143.500 obiskovalcev.

Janez Erjavec se je na novinarski konferenci zahvalil vsem medijem za lanskoletno poročanje, tudi Domačim novicam, ki dokaj redno poročajo o dejavnosti Pomurskega sejma. Zaradi tega poročanja in siceršnje bližine Gornje Radgone, je tudi iz osrednjih Slovenskih goric na radgonskih sejemskih prireditvah vse več razstavljalcev in obiskovalcev.

Pomurski sejem je lansko leto kljub težavam s katerimi so se srečevali, uspešno zaključil. Kljub določenemu vplivu gospodarske krize, je Pomurski sejem, v vsem lanskem letu imel nekaj čez 2 milijona evrov prihodkov. Od tega je bilo okrog deset odstotkov dobička.

Radgonski sejmarji načrtujejo, da bodo tudi letos uspešni. Letos so svojo dejavnost pričeli s kronanjem vinske kraljice. Za 16. vinsko kraljico Slovenije so izbrali Martino Baškovič. Sicer pa bodo pri Pomurskem sejmu, ki letos stopa v 50-letnico svojega delovanja, imeli skupno tri sejemske prireditve. Najprej bo v času med 28. marcem in 1. aprilom 25. mednarodni sejem Megra. V okviru tega bosta prvič sejma Engra (sejem energije in trajnostne gradnje) ter Kogra ( sejem komunale, urejanja okolja in ekologije). Osrednji sejem bo 50. mednarodni kmetijsko živilski sejem Agra v času med 25. in 30. avgustom. V času sejma Agra bo organiziran 18. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike. V času tega sejma bo tudi razstava izdelkov, ki bodo v posebnem ocenjevanju prejeli oskarje za embalažo. Sicer pa pri Pomurskem sejmu načrtujejo za letošnje leto spet sedem različnih ocenjevanj in slikarsko kolonijo. Med ocenjevanji bo prav gotovo najbolj zanimivo odprto državno ocenjevanje – Vino Slovenija Gornja Radgona.

V času med 20. in 22. septembrom pa bo organiziran še 6. mednarodni bienalni sejem Sobra. Gre za sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja.

Novih vlaganj v letošnjem letu pri Pomurskem sejmu ne načrtujejo, je na novinarski konferenci povedal Janez Erjavec. Napovedujejo pa, da bodo v letošnjem letu v obstoječih razstavnih prostorih poskušali izboljšati predvsem klimatske razmere tako za razstavljavce kot za obiskovalce.

Besedilo in foto: Franci Klemenčič

31. januar 2012 I DOMAČE NOVICE I 5

16. I. 2012 Na jubilejnem 20. izboru slovenskega avta leta je prepričljivo zmagal povsem novi Fordov focus, globalni avto, ki zbral 47 točk. Za njim so se uvrstili hyundai i40, audi A6, citroen C4/DS4 in toyota yaris.

17.I.2012 so Slovenija, Hrvaška in evropska komisija so z zadovoljstvom sporočile sestavo arbitražnega sodišča. Vodil ga bo francoski sodnik meddržavnega sodišča v Haagu Gilbert Guillaume, člana bosta še Nemec Bruno Simma in Britanec Vaughan Lowe. Sedaj bosta državi imenovali svoja arbitra, Slovenija dr. Jerneja Sekolca in Hrvaška dr. Budislava Vukasa. Obe strani bosta imeli tudi odvetniški ekipi.

Januar (vsako sredo in nedeljo.) Slovenijo je zajela loterijska mrzlica. Na tisoče Slovenk in Slovencev strmi v televizijske ekrane v rokah pa stiskajo lističe s prekrižanimi številkami. Ko to pišemo je sklad za sedmico že več kot (rekordnih) 4 900 000 €.

Pred 48. Zlato lisico, (ki je zaradi pomanjkanja snega zopet gostovala v Kranjski gori) je zopet »počilo« med Smučarsko zvezo in našo najboljšo smučarko Tino Maze. Pričakovalo bi se, da bi se »veliki« poslovnež Lovše spoznal na ekonomsko propagando in bi moral vedeti, da Tina, ki vozi avtomobil znamke »tapata« ne more delati reklame za znamko »topato«.

22. I. 2012 Čeprav je bila udeležba nizka so se Hrvati na referendumu prepričljivo odločili za vstop v EU. Za je glasovalo 67,7 odstotka tistih, ki so glasovali, proti pa 32,3 odstotka.

24. I. 2012 Naftni derivati so ze zopet podražili. 95-oktanski bencin stane 1,406 €, 100-oktanski 1,423 €, dizelsko gorivo 1,324 €, kurilno olje 1, 011 €, kar pomeni, da prvi stane liter več kot en evro. Kako dolgo (ali kratko) bodo veljale te cene…

25. I. 2012 Predsedniki SDS, Lista Virant, Desus, SLS in NSi so podpisali koalicijsko pogodbo. S tem ima Janez Janša zagotovljenih dovolj glasov, da v soboto drugič postane predsednik vlade. Dva glasa bi naj dobil tudi od poslancev narodnih manjšin.

28. I. 2012 Kandidat petih strank (SDS, DLGV, SLS, NSi in Desus) za mandatarja Janez Janša je na glasovanju v parlamentu dobil prepričljivih 51 glasov. Proti so glasovali poslanci PS Zorana Jankovića in SD Boruta Pahorja. Slovenija je tako dobila mandatarja za sestavo desete vlade samostojne države.

POKUŠNJA VIN LETNIK 2011 TUDI ZA OBČANEV soboto dne 21. 1. 2012 je Društvu vinogradnikov Sveta Trojica organiziralo ocenjevanje kakovosti vin letnika 2011, kasneje pa tudi pokušnjo – le teh.Strokovno ocenjevanje sta izvedla univ. dipl. ing kmetijstva Andrej Reberinšek iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj in inž. agronomije in degustatorka Cvetka Bunderla iz Kmetijsko svetovalne službe Lenart. Na tem ocenjevanju se vinarji ne potegujemo za odličja, ampak gre za strokovno oceno vin, ki vinarjem in vinogradnikom veliko pove o kvaliteti vzorca vin.

Letnik 2011 je ocenjen kot zelo dober, saj so bile vremenske razmere ugodne skozi vso leto, predvsem pa pred trgatvijo. Pokazalo se je, da na kakovost letnika poleg ostalih dejavnikov kot je vinorodno območje in lega, v veliki meri vplivajo vremenske razmere. Lanskoletne visoke temperature so vplivale na višji PH in manjše kisline, kar pa od kletarja zahteva več strokovnosti in stalnega nadzora.

Po končanem ocenjevanju je gospod Reberinšek podal oceno vsakega ocenjenega vzorca vina tako, da je vsak vinogradnik dobil napotke, kako naprej negovati vino. Splošna ocena je bila, da je kakovost letnika izredne kakovosti in da je pri vsakem ocenjevanju prisotnih vse manj napak, kar dokazuje, da vsakoletno izobraževanje že prinaša dobre rezultate.

Pokušnje vin, ki je potekala v RAZSTAVNO PROTOKOLARNEM CENTRU SVETEGA MARTINA, se je udeležilo veliko obiskovalcev. Pokušali smo 37 vzorcev raznih vrst vin, ki jih pridelujemo na našem območju. Ker pa o vinu govori mnogo naših pesmi, so nas z obiskom počastili pevci skupine Završki

Lovec Franc Veberič je uplenil113 lisic

Še ne tako davno je bilo na podeželju veliko perjadi, ki je prosto tekala okoli hiš in gospodarskih poslopij. Velikokrat je prišlo tudi do sporov med sosedi, ko so kokoši pomendrale pšenično polje ali zobale grozdje v vinogradih.

A tudi kokošim ni bilo lahko. Njim so predstavljale nadlego lisice, ki so velikokrat sredi dneva odnesle kokoš. V sili je katera lisica vdrla tudi v kokošnjak. Da bi bilo te nadloge, ki je tudi naravni člen v živalski verigi manj, skrbijo lovci z odstrelom.

Nedavno smo srečali lovca in lovskega čuvaja LD Negova, Franca Veberiča iz Cenkove pri Cerkvenjaku, ki je tovoril uplenjenega lisjaka. Lisjak je s svojo lepoto zbudil našo pozornost. Lovec Franc je povedal. »Vsaka lovska družina skrbi, da se lisice preveč ne razmnožijo, saj plenijo poleg kokoši tudi drobno divjad, predvsem fazane, zajce in jerebice. Ker so lisice tudi prenašalke stekline, so lovske družine dolžne vsako leto dati na pregled 5 uplenjenih lisic. Sam sem kot lovec doslej uplenil že 113 lisic ali lisjakov. V rokah sem imel že tudi steklega. Pri tem je treba biti previden, saj je steklina smrtna bolezen. Spominjam se, da mi je babica, ki je živela v Jurovskem dolu v Slovenskih goricah povedala, kako je v njihovi bližini bolnik z steklino hudo trpel. Bolnika so na posteljo privezali z verigami in je umiral v strašanskih mukah. Da

je steklina še danes prisotna, dokazujejo tudi vsakoletna »cepljenja«, to je polaganje vab prepojenih z vakcino ali cepivom, ki jih po Sloveniji odlagajo z letali.«

Ludvik Kramberger

Lovec Franc Veberič je uplenil 113 lisic

fantje, ki so ubrano zapeli tri pesmi o vinu. Obiskovalci so bil i navdušeni n a d p r e l e p i m p e t j e m , k a k o r tudi nad kvaliteto predstavljenih vin.

V mesecu februar-ju vinogradniki načr-tujemo izobraževa-nje o rezi sadnega drevja, v aprilu pa bomo izvedli redno društveno ocenjeva-nje vin, izmed katerih bomo izbrali proto-kolarno vino letnik 2011 za leto 2012.

Peter Leopold

GOSPODARSTVO

6 I DOMAČE NOVICE I 31. januar 2012

GOSPODARSTVO

Odvoz kosovnih odpadkov na »lenarškem«

Na internetni strani Saubermacher Slovenija smo izsledili urnik odvoza kosovnih odpadkov in urnik odvoza nevarnih odpadkov v letošnjem letu. Iz tega povzemamo podatke za območje »naših občin«. Na območju občine Benedikt bo odvoz kosovnih odpadkov že v četrtek 1. marca, odvoz nevarnih odpadkov pa v sredo 19. septembra. Na območju občine Sveta Ana bo odvoz kosovnih odpadkov v torek 6. marca, nevarnih odpadkov pa v četrtek 20. septembra. Na območju občine Cerkvenjak bo odvoz kosovnih odpadkov v petek 9. marca, nevarnih odpadkov pa v petek 21. septembra. Na območju Krajevne skupnosti Lenart bo odvoz kosovnih odpadkov v torek 13. marca, na območju KS Voličina pa v torek 20. marca. Na območju občine Sveta Trojica bo odvoz kosovnih odpadkov v četrtek 22. marca in na območju občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah v četrtek 29. marca. Odvoz nevarnih odpadkov na območju občin Lenart, Sveta Trojica in Sveti Jurij pa bo v soboto 22. septembra.

Franci Klemenčič

16. vinska kraljicaMartina Baškovič iz Krške vasi pri Brežicah je nova vinska kraljica Slovenije

Vinska kraljica Marina Baškovič

V petek, 13. januarja 2012 je v Hotelu Radin v Radencih potekalo kronanje 16. slovenske vinske kraljice. Krono sta novi vinski kraljici nadela minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan ter direktor Pomurskega sejma, Janez Erjavec.

V hotelu Radin v Radencih sta kot 16. vinsko kraljico Slovenije okronala Martino Baškovič, ki je zmagala v konkurenci petih deklet in bo v letu 2012 predstavnica slovenskih vin, slovenskega vinogradništva in vinorodne dežele ter poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine.

Na slovesnosti kronanja, ki ga je odlično vodil radijec Stane Kocutar iz Maribora, je navzoče nagovoril direktor Pomurskega sejma, ki je nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, Janez Erjavec. Povedal je, da so na Pomurskem sejmu s projektom Vinska kraljica Slovenije združili znanje o vinogradništvu in vinarstvu z znanjem o vinu in vinski kulturi, oboje pa povezali v zgodbo o promociji Slovenije kot prepoznavne vinorodne dežele. Pomurski sejem s tem projektom poudarja pomen kmetijstva in v okviru tega tudi vinarstva in vinske kulture, kar je med drugim tudi vsebina Mednarodnega kmetijsko – živilskega sejem AGRA, ki letos praznuje 50. obletnico. V okviru sejma bo tudi Odprto državno ocenjevanje Vino Slovenija Gornja Radgona, ki je nekaka olimpijada slovenskih vin.

Spregovoril je tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, poudaril je pomembnost vinogradniške panoge, ki ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Občinstvo je nagovorila tudi dosedanja vinska kraljica Simona Žugelj. Minister Dejan Židan in direktor Pomurskega sejma, Janez Erjavec, sta novi vinski kraljici zaželela uspešno opravljanje zadane naloge, da bi doma in v tujini promovira slovenska vina in našo vinorodno deželo Slovenijo. Po kronanju je spregovorila tudi nova kraljica Martina Baškovič, ki je pred tem ob pomoči Staneta Kocutarja opravila prisego. Zahvalila se je za zaupanje in obljubila, da bo dostojno zastopala slovenske vinarje in slovenska vina ter tako tudi Slovenijo. Projekt Vinske kraljice Slovenije Pomurski sejem uresničuje ob pomoči pokroviteljev. Generalni pokrovitelj projekta v letu 2012 je Nova kreditna banka Maribor. Pokrovitelj kraljičinega avtomobila Ford Fiesta pa je Avto Rajh d.o.o., Ljutomer. Ludvik Kramberger

V ŠTEVILKAH

Bom vzdržal do marca ...

140 000 000 000 Posplošena vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji , kot jo je izračunala Geodetska uprava RS je okoli 140 milijard evrov. Največji delež te vrednosti (okoli 36%), predstavlja vrednost hiš, sledijo stanovanja, javne stavbe in druge nepremičnine.

Nezaposlenih 798 išče deloZavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je v začetku letošnjega januarja posredoval podatke o nezaposlenih po Sloveniji ob koncu lanskega leta. Iz obsežnega gradiva posredujemo podatke o nezaposlenih na območju občin Upravne enote Lenart in jih primerjamo s podatki pred enim letom.

Občine 31. 12. 2011 (moški) 31. 12. 2010 (moški)Benedikt 103 (59) 96 (53)

Cerkvenjak 75 (42) 82 (49)

Lenart 364 (189) 333 (186)

Sveta Ana 85 (56) 95 (57)

Sveta Trojica 96 (52) 95 (52)

Sveti Jurij 75 (48) 67 (43)

Skupaj 798 (446) 768 (445)

Glede na to, se je v lanskem decembru na območju vse Upravne enote Lenart število iskalcev dela povečalo za 43 ljudi. V lanskem novembru se je nezaposlenost povečala za 47 ljudi.Tudi tokrat posredujemo primerjalni podatek o nezaposlenih na območju Upravne enote Gornja Radgona. Ob koncu lanskega leta je bilo na območju občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici 1.362 iskalcev dela, kar je 76 več kot je bilo teh ob koncu lanskega novembra. Tako ostaja nezaposlenost na lenarškem območju v primerjavi z radgonskim območjem, kjer sicer živi 20.397 ljudi, kar je 1236 več kot na območju Upravne enote Lenart, še naprej nižja.

Za več redaS 1. julijem 2011 je začel veljati novi Zakon o motornih vozilih. Ta je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 106 v letu 2010. Med pomembnimi novostmi spremenjene oz. dopolnjene zakonodaje je 78. člen. Po tem določilu Upravne enote po vsej Sloveniji od 1. januarja 2012 dalje izrekajo globe za naslednje primere; potek veljavnosti prometnega dovoljenja več kot 30 dni, prenehanje veljavnosti zavarovalne pogodbe in nastanek spremembe lastništva vozila po poteku 15 dni.Pričakovati je, da bo tako na področju, ki se mu do sedaj ni dajalo posebne pozornosti, več reda.

Franci Klemenčič

R.

31. januar 2012 I DOMAČE NOVICE I 7

LJUDJE

Zlatoporočenca Julijana in Henrik Fekonja iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah

Njun zakon je krepila ljubezen, medsebojno zaupanje, skupno delo in družina

Ko sta v krogu domačih in prijateljev praznovala zlato poroko sta nam zakonca Julijana in Henrik Fekonja iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah povedala: "Najin zakon se je krepil v ljubezni, spoštovanju in zaupanju ter skrbi za družino."

Svoj petdesetletni zakonski jubilej sta praznovala 28. januarja v cerkvi Sv. Trojice. Civilni obred je pred pričami, to sta bila njuna sinova Smiljan in Robi in ob asistenci Barbare Cvetko, ki je predstavila njuno življenjsko zgodbo, opravil župan občine Sv. Trojica, Darko Fras. Ob tej priliki je zakoncem čestital in dejal: »Vajina skupna življenjska pot je trden dokaz medsebojnega razumevanja, spoštovanja drug drugega ob delitvi dobrega in slabega v obdobju 50 let zakonske zveze. Znala sta sprejemati trenutke radosti, sreče, veselja in žalosti, kar vama je ponujalo skupno življenje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Beseda sreča, radost in veselje so sopotnice vajinega življenja, ki je bogato, nadvse uspešno in je dano redkim, da lahko skupaj s svojimi najbližjimi proslavijo tako visoki zakonski jubilej. Srečen sem, da lahko kot župan potrdim vajin trden zakon. V času mojega županovanja je to tretja zlata poroka, ki jo na tak način praznujemo. Še naprej vama želim veliko zdravja in lepega upokojenskega življenja.« Po izročitvi priložnostnega darila, ki jima je izročil župan, so nazdravili s penino.

Po civilnem delu poročnega obreda, se je slavje nadaljevalo z daritvijo zahvalne maše za zlatoporočenca, ki jo je ob pomoči patrov, ki so kot župniki delovali pri Sveti Trojici: patra Lavrencija, ki je domačin, patra Papeža in patra Jurija, daroval pater Franci Kopše, ki je prav tako deloval kot župnik pri Sv. Trojici. Pri obredu sta z branjem beril pri maši sodelovala tudi zlatoporočenčeva sinova Smiljan in Robi, priprošnje pa so brale štiri vnukinje in vnuk. Pater Franci Kovše je ob pridigi poudarjal pomen tega praznovanja in se posebej posvetil zahvali zakoncema, ki sta bila vedno pripravljena podpreti

cerkev v svoji župniji, Sv. Trojici. Kot verna krščanska zakonca sta v tej veri vzgojila tudi svoja sinova. Dalje je med drugim dejal: »Vajino praznovanje zlate poroke je za župnijo velik dogodek. To je dogodek, ko se lahko pri sveti maši Bogu zahvalimo za milost, ki vama jo je naklonil, da sta dočakala toliko skupnih let.« Besedo zahvale je izrekel tudi pater Papež, ki je bil župnik pred patrom Bernardom. Med drugim je dejal: »Zakoncema, zlatoporočencema bi se rad zahvalil za stalno podporo cerkvi. Vedno sta bila pripravljena cerkvi kaj darovati. Posebno podporo sta namenila kot botra pri nabavi velikega zvona in orgel. Ker sta zakonca vodila uspešno mesarijo, sta ob vsakokratnih delih za delavce in tudi za potrebe župnišča, prispevala dobrote iz svoje mesarije. Za vse to jima izrekam veliko zahvalo, ter jima želim, da bi še dolgo uživala skupno zakonsko življenje in zaslužen pokoj.«

Cerkveno slavje je z igranjem na orglah popestril organist Andrej Dvoršak in Cerkveni pevski zbor. Po končanih obredih in sv. maši, se je odvijalo skupno fotografiranje na stopnicah cerkve, nakar je vse navzoče župan Darko Fras povabil na pogostitev v klet Protokolarnega centra Sv. Marina. Tam so za pogostitev poskrbele članice Društva kmečkih žena Sv. Trojica. Ker je bilo zunaj mrzlo so se lahko svatje in seveda zlata nevesta ter ženin, okrepčali s kuhanim vinom ali čajem. Ker sta zlatoporočenca vinogradnika, je razumljivo da so bili postreženi tudi z njunim vinom.

Naj še na kratko podamo njuni življenjski zgodbi. O tem bi imeli veliko za pisat, a smo omejeni. Oba zakonca sta rojena 1942. leta. Julijana, rojena Kuhar, je rojena v družini, kjer so se ob njej rodile še sestre Mimika, Trezika in Lojzka, v Lenartu. Henrik se je rodil v družini 7 otrok, ob njih pa sta odraščala še dva rejenca, v Nadbišecu. Po osnovni šoli se je izučil za mesarja in vseskozi opravljal svoj poklic. Nekaj let je delal v tujini, nato pa leta 1976 v Rojkovi hiši pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah odprl mesarijo, ki jo je pozneje preselil v svojo hišo, ki sta jo z ženo zgradila na Mariborski cesti, kjer tudi živita. S svojo kvaliteto je mesarija, v kateri je delala tudi žena, dosegla velik renome. Kot sta nam povedala, sta se spoznala na gostiji Julkine sestrične, kjer sta bila »svaterčjaka«. Tedaj je Henrik Julijani dejal: »Vidiš tako se bova tudi midva poročila.« In, to se je natanko po enem letu dni tudi zgodilo.

V zakonu sta se jima rodila sin Smiljan in Robi, ki sta si ustvarila družini, ter ju razveselila s 4 vnukinjami in enim vnukom. Kljub pokoju ne mirujeta, saj jima je v veliko veselje vinograd, ki ga imata v Gočovi. Kot pravita si tam nabirata novih moči za življenje. Moramo omeniti, da je Julika, tako jo tudi kličejo, aktivna članica Društva kmečkih žena Sv. Trojica, Henrik pa član Društva vinogradnikov Sv. Trojica.

Omeniti moramo tudi, da je zlatoporočno slavje ob cerkvi in samostanu z igranjem spremljal Pihalni orkester MOL Lenart, katerega ustanovitelj je bil Henrik in tudi prvi predsednik. Po končani pogostitvi v samostanski kleti, so se svatje odpeljali na zaključno slavje, ki je potekalo v Gočovskem dvorcu v Gočovi. Zlatoporočenca je s svojim bleščečim odtimerom Mercedesom na Gočovski dvorec odpeljal ustanovitelj in upokojeni direktor podjetja Letnik - Zaubermacher Lenart, Anton Letnik iz Lenarta.

Ludvik Kramberger

Zlatoporočenca s svojima sinovoma, snahama in vnuki

8 I DOMAČE NOVICE I 31. januar 2012

V ŠTEVILKAH

Na »lenarškem« ta čas

2573 osebnih avtov več kot pred 10. leti

Ministrstvo za notranje zadeva Republike Slovenije v začetku vsakega meseca sporoča na svoji internetni strani podatke o številu registriranih vozil za pretekli mesec. Podatki so prikazani za posamezno upravno enote območja Republike Slovenije. Po teh podatkih je bilo na območje Upravne enote Lenart ob koncu lanskega leta registrirano vsega 13569 različnih motornih vozil. Ob koncu decembra 2001, torej pred desetimi leti, pa je bilo na vsem »lenarškem« območju registrirano 9481 različnih motornih vozil (podatki za leto 2001).

Med vsemi registriranimi vozili območja Upravne enote Lenart je ta čas največ registriranih osebnih avtomobilov in to 9705 (7132). Po številu registriranih vozil na območju Upravne enote Lenart so na drugem mestu traktorji. Teh je ta čas 1639 (1242). Na tretjem mestu so kolesa z motorjem, teh je 559 (114). Motornih koles je 434. Podatka o motornih kolesih pred 10 leti nismo zabeležili. Preostalo so registrirana specialna vozila, delovni stroji in druga vozila.

Tako je ta čas na območju Upravne enote Lenart kar 2573 osebnih avtomobilov več, kot jih je bilo pred desetimi leti. Seveda je sedanji »vozni park« osebnih avtomobilov bistveno boljši, kot je bil pred desetimi leti. Takrat so še med registriranimi vozili bili številni »fički«, »spačeki«, »katrce«, Ranaultove petke, VW »hrošči« in drugi. Teh vozil danes praktično ni več, oz. so še kateri, ki sodijo že med starodobna vozila.

11939 vozniških dovoljenjNa internetni strani Ministrstva za notranje zadeve

Republike Slovenije smo še poiskali podatke o številu ljudi z območja Upravne enote Lenart, ki imajo vozniška dovoljenja. Ob tem prikazujemo v oklepaju tudi podatke izpred 10 let. Ob koncu lanskega decembra je imelo na vsem »lenarškem« območju od skupno 19161 ljudi (17984) vozniška dovoljenja kar 11939 (9706) ljudi. Največ kar 11482 (8756) ljudi »našega« območja ima vozniška dovoljenja B kategorije. S tem dovoljenjem se sme voziti motorna vozila,( razen motornih koles), pri katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in ki imajo poleg sedeža za voznika, še največ osem sedežev.

Franci Klemenčič

DRUŠTVA

Povprečno 39 litrovLetna pridelava vina v Sloveniji zadostuje za 94 odstotkov

lastnih potreb; Dobri dve tretjini v Sloveniji pridelanih vin, so bele sorte, slabi dve tretjini pa sodijo v vina z zaščitenim poreklom.

Čeprav naša država sodi med bolj „vinogradniško – vinarske“ države, lastna pridelava vina ne zadostuje za domače potrebe. Tako moramo, podobno kot vsa živilske izdelke, uvažati tudi vino. Po podatkih Statističnega urada RS, so slovenski vinarji v tržnem letu 2010/2011 proizvedli 760 tisoč hektolitrov vina, s čem je stopnja samooskrbe v bilanci vina znašala 94 odstotkov.

V Sloveniji največji delež od skupne proizvodnje predstavlja proizvodnja belih vin, ta je v letu 2010/2011 predstavljala 68 % celotne proizvodnje vina. V opazovanem tržnem letu je k skupni proizvodnji vina največ prispevala proizvodnja vin z zaščiteno označbo porekla, ki je predstavljala 63 %. 28 % skupne proizvodnje je predstavljala proizvodnja vin z zaščitenim geografskim poreklom. Prebivalec Slovenije tako povprečno popije 39 l vina na leto

O.B.

UTRINEK IZ 16. REDNE SEJE ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENSKIH GORIC

STAREJŠI ZA STAREJŠE

8. pohod na Antonovo žegnanje v Cerkvenjak V preteklosti so se ljudje radi udeleževali farnih žegnanj. Na to slavje so prihajali peš tudi po več ur v eno smer. Taka romanja so bila tudi ob Antonovem (17. januar) k Sv. Antonu – danes v Cerkvenjkak. Polpretekli čas pa temu ni bil najbolj naklonjen.

Turistično društvo Negova – Spodnji Ivanjci, kjer v zadnjih letih namenjajo hoji v naravi veliko pozornost pa je v letu 2005 z željo obuditve nekdanje tradicije romanja, organiziralo ob Antonovem žegnanju v Cerkvenjaku, (prvi) pohod.

V nedeljo 22. januarja je bil organiziran že osmi tovrstni pohod. V Negovi se je nekaj pred osmo uro zjutraj, ob tamkajšnji cerkvi, zbralo preko 60 ljudi. Poleg domačinov so bili med udeleženci tudi pohodniki iz drugih krajev osrednjih Slovenskih goric. Pri družini Kuri v Cogetincih je Turistično društvo Negova Spodnji Ivanjci pripravilo udeležencem malico, vino pa so brezplačno ponudili prijazni gostitelji.

Udeleženci pohoda so se v Cerkvenjaku ob 10. uri pridružili maši. To je daroval upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger, ob somaševanju domačega župnika Jakoba Babiča in Karla Vogrina, ki je župnik v župniji Sveta Barbara v Slovenskih goricah in Damjan Mlinarič, kaplana iz Lenarta. Med mašo je škof vsakemu od 33 letošnjih tukajšnjih birmancev, podelil posebno listino. V pridigi med mašo je škof poudaril, da je sveti Anton bil bogat a je kot tak ugotovil, da ga bogastvo ne osrečuje, zato je vso premoženje odtujil in pričel živeti na asketski način.

Med mašo je vsak udeleženec prejel manjši kipec svetega Antona in podobico blaženega Antona Martina Slomška. Ob koncu maše sta se član župnijskega pastoralnega sveta, Marjan Žamavc, domači župan in Janko Babič, domači župnik, škofu zahvalili za darovano mašo in nagovor. Po maši so vsi udeleženci, bilo jih je preko 600, bili deležni prigrizkov in napitkov. Tako iz Cerkvenjaka tokrat ni šel domov nihče lačen in ne žejen. Vse to so pripravili domači vinogradniki in domače društvo kmečkih žena in deklet.

Sam pohod iz Negove v Cerkvenjak, tokrat je bil že osmi za po vrsti, je bil zares nekaj posebnega. Zimi navkljub je ta nedelja bila prav spomladanska. Otmar Filipič, neumorni podpredsednik negovskega društva je vse udeležence povabil na podobni pohod v prihodnjem letu, še prej pa se je moč udeleževati nedeljskih tradicionalnih zimskih popoldanskih pohodov v organizaciji Turističnega društva. Start nedeljskih pohodov izpred negovskega gradu, je brez napovedi vedno in to ob 14. uri.

Besedilo in foto: Franci Klemenčič

Člani predsedstva in nadzornega odbora Zveze društev upokojencev Slovenskih goric so se 13.12.2011 v prostorih KS Janeza Škrlec v Zg. Partinju pri Jurovskem Dolu zbrali na 16. redni seji ter pregledali opravljene naloge v letu 2011 in pri tem že sprejeli nove programske usmeritve aktivnega dela za leto 2012.

Zbrane je najprej nagovoril in pozdravil predsednik DU Sveti Jurij Jože Šinko, nato še predsednik Zveze društev upokojencev Slovenskih goric Anton Kolman. Vabilo na to sejo se je odzval tudi župan občine Sv. Jurij Peter Škrlec, ki je med drugim pohvalil aktivno angažiranost DU Sv. Jurij ter zaželel dobro počutje v gostiteljskem okolju in uspešno delo v letu 2012. Nakazal je prizadevanje občine pri ustvarjanju pogojev za lepše življenje vseh občanov. »Trudili se bomo, da bodo doseženi zadovoljivi rezultati in se veselimo vseh dejanj, ki jih prispevajo naši ljudje. Naši upokojenci podpirajo dobre projekte in skupno poskušamo graditi varno prihodnost za vse bolne in za invalide, za starejše in za mlade, da bodo imeli zaposlitev, da si bodo lahko ustvarili družine«.

Seje sta se udeležila predstavnika pobratenega Društva upokojencev Rogoznica pri Ptuju. V nadaljevanju razprave so po modrem razmišljanju in pregledu aktivnosti sodelovali: Leopold Hameršak, Ivan Črnčec, Marija Klobučar, Anton Kolman, Rudi Tetičkovič, Stanko Kolar, Milan Bauman, Jože Šinko, Stanko Kranfogel in Janko Mlakar.

Na splošno so razpravljalci ocenili opravljeno delo kot uspešno. Veliko je storjenega na področju rekreativne dejavnosti, druženja in sodelovanja med generacijami, pridobitvijo doma za starejše v Lenartu, pomoč starejšim na domu, stanovanjskih vprašanj, razmerah v državi in nenazadnje o vprašanju socialno zdravstvenih zadev. V letu 2012 kaže z vsebino dela in pridobljenimi izkušnjami nadaljevati. Poskrbeti je potrebno, da se bo v organizirane prireditve in srečanja vključevalo čim več naših članov. V prostore društev upokojencev je potrebno pripeljati – organizirati dejavnosti, ki bodo privlačne za člane (predavanja o zdravi prehrani, bolezni sodobnega časa, merjenje krvnega pritiska, razni interesni krožki, pevske skupine kjer steče beseda med prijatelji – obudijo se spomini z znanci).

Vsi vemo, da je to težko. Pa vendar je uresničljivo in članstvu je treba na konkretnih dejanjih dokazati, da se z njihovim aktivnim vključevanjem ohranja telesno in psihično zdravje, z druženjem pa preprečuje socialna izključenost ter tako omogoča boljšo kakovost življenja.

Ob koncu razprave so se nekateri dotaknili projekta STAREJŠI ZA STAREJŠE kamor se poleg že omenjenih DU Sv. Ana, Sv. Trojica, Voličina in Lenart vključita še Društvi upokojencev Benedikt in DU Cerkvenjak.

Potrjen je bil predlog o zvišanju članarine za leto 2012. Pri tem se je oblikovalo skupno mnenje, da bi ta naj bila 10 eur in 10 eur za vzajemni sklad.

Rudi Tetičkovič

31. januar 2012 I DOMAČE NOVICE I 9

Marljive ročnodelke KD Benedikt

Ročnodelska skupina v okviru Kulturnega društva Benedikt vsak torek popoldan v sobi v domu kulture izdeluje razne uporabne in spominske predmete, med njimi opažamo v tej sezoni največ izdelkov iz platna – prtičkov, pa kvačkane spominke, pletena oblačila, rože iz svile ter še marsikaj zanimivega in privlačnega se znajde na priložnostnih razstavah.

Božično-novoletna SREČANJAOb koncu leta 2011 je Društvo upokojencev Sveta Trojica pripravilo za svoje člane in za goste božično- novoletno srečanje. V gostilni »Pri Sveti Trojici« se je zbralo okrog 110 članov.

Najprej je bilo potrebno pripraviti dobro vzdušje. Za to sta z ubranim petjem poskrbela društveni mešani pevski zbor in pevke ljudskih pesmi kulturnega društva Sv. Trojica. Nato je spregovorila predsednica društva, gospa Marija Klobučar. Bežno je opisala aktivnosti društva v minulem obdobju, posebej pa je izrazila zadovoljstvo, da je društvo podpisalo dva sporazuma o pobratenju in prijateljskem sodelovanju. Že skoraj pred desetimi leti je društvo prvi sporazum podpisalo z DU Rogoznica in leto za tem še z DU Mačkovci. Sodelovanje društev je obojestransko dobro.

Predsednica je k besedi povabila prisotnega podžupana občine Sv. Trojica, gospoda Petra Leopolda, ki je tudi član DU. Ta je prisotne najprej pozdravil, nato pa izpostavil prizadevnost predsednice, g. Marije Klobučar, kateri gre zahvala za vodenje društva, ki je eno najaktivnejših v občini Sv. Trojica. To dokazujejo številne uspešne aktivnosti kot tudi uspešna sporazuma o sodelovanju z društvi preko občinskih meja.

Ker je božično-novoletno srečanje potekalo na Dan samostojnosti, je podžupan g. Leopold izkoristil priliko in opozoril na nesprejemljivo ravnanje pri (ne)izobešanju zastav ob državnih praznikih. Prav bi bilo, da bi našim državnim praznikom namenjali več pozornosti in spoštovanja (Tako kot to počnejo naši severni in še posebno južni sosedje. Op. ur.). Več pozornosti bi morali izkazovati tudi udeleževanju javnih prireditev pri Sv. Trojici, saj je prenekaterikrat na njih videti več obiskovalcev iz drugih krajev kot pa domačinov. »Pričakujemo, da se bo to stanje le spremenilo na bolje.« je zaključil podžupan, predsednica, ga. Klobučar pa je napovedala, da se bo čez dva dni preko sto ljudi udeležilo ogleda samostanske kleti (protokolarnega centra) v katerem je razstava jaslic.

Prijetnemu druženju je dal svoj prispevek duo mladi Fras Sandi, na koncu pa še srečelov z nizko ceno srečk, ki so bile vse dobitne.

Razšli so se z željami, da se čez leto dni srečajo na božično-novoletnem srečanju 2012.•••Napoved predsednice DU Marije

Klobučar se je udejanjila v petek 30. 12. 2011. Ob napovedani uri so pred protokolarnim centrom Sv. Mar tina Tourskega (samostanska klet) dočakali prihod avtobusa z upokojenci pobratenega Društva upokojencev Rogoznica, katerim je župan občine Sveta Trojica, gospod Darko Fras opisal projekt »Protokolarni center sv. Mar tina Tourskega« z okoljem in njegovo izvedbo. Pohvalil je društvo vinogradnikov, ki je poskrbelo za ohranitev lesene preše, ki sedaj zaščitena stoji sredi trga in za preureditev brajd na samostanskem vr tu pred protokolarnim centrom. Protokolarni prostor je napolnilo več kot 130 ljudi. Prišli so domačini in gostje iz DU Rogoznica pa tudi člani DU Voličina ter DU Ceršak, ki so si z zanimanjem ogledali razstavo bogatih jaslic. Ugotavljali so, da ustvarjalnost ne pozna meja in, da so ustvarjalci pustili domišljiji prosto pot. V času druženja in ob dobrem prigrizku in kapljici so zapeli pevci iz DU Ceršak in domači pevci s harmonikarjem Druzovič Karlom.

Foto in besedilo: Slavko Štefanec

KLUB STARODOBNIK SLOVENSKE GORICE BENEDIKT

V občini Benedikt je decembra 2011 izšel katalog izbranih starih traktorjev in druge tehnične dediščine v osrednjih Slovenskih goricah. Izdal ga je Klub Starodobnik Slovenske gorice. Dokument je nastal v projektu o pripravi muzejske zbirke starih traktorjev in druge kmetijske tehniške dediščine v osrednjih Slovenskih goricah ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Franc Lasbaher, član Kluba Starodobnik Slovenskih goric je lastnik starih traktorjev in druge kmetijske tehniške dediščine neprecenljive vrednosti, ki jo že skoraj 10 let restavrira in ohranja.

»Dediščino so začeli tudi evidentirati. V čim večjem številu jo želijo prikazati občanom, gostom in turistom. V zbirnem registru dediščina Slovenije je vpisanih okrog 1000 enot tehniške dediščine. V našem klubu za tehniško dediščino skrbimo prostovoljci, ki smo povezani v dediščinsko skupnost. Klub Starodobnik Slovenskih goric je evidentiral 61 enot tehniške dediščine do konca leta 2011. Osredotočili smo se predvsem na traktorje in kmetijsko tehniško dediščino«.

Zaradi širjenja znanja in pozitivnega odnosa do preteklosti pa dodali nekaj različnih vozil, gasilske brizgalne, žago, kinoprojektor ter šivalni stroj. Prednost dali predmetom, ki so se v naših krajih uporabljali ali pa so bili izdelani v bližini. Za katalog so izbrali nekaj lepših in redkejših predmetov tehniške dediščine iz Slovenskih goric in jih opremili z osnovnimi podatki. Med delom na terenu in med pogovori z ljudmi pa ugotovili, da je še ogromno dediščine neinventirane. Zaradi tega bodo delo nadaljevali, bralce pa prosijo za sodelovanje (kontakt 041 240 242) in Franc Lasbaher (GSM: 041 509 556).

Katalog je uredil in pripravil Janez Ferlinc, fotografije Janez Ferlinc, Jernej Lasbaher, Roman Kranvogl, Feliks Berič. Oblikovanje:

Jernej Lasbaher. Tisk: Birocenter Maksimiljan Potočnik s.p., izdal: Klub Starodobnik

Slovenske gorice, Mariborske c. 21, 2234 Benedikt.

Par tnerja sta občina Benedikt; župan: Milan Gumzar in Zgodovinsko

d r uš t vo S lovensk i h go r i c predsednik: Janez Ferlinc (GSM:

041 240 242).

Pripravil: Slavko Štefanec

DRUŠTVA

Članice, ki jih vsa leta vodi gospa Lizika Šijanec, pa se rade srečujejo tudi z drugimi ročnodelskimi skupinami. Tako so v torek 24. februarja že dopoldne prišle v goste v dom kulture v Benedikt članice ročnodelske sekcije pri DKŽ Sv. Trojica. Ob zakuski, ki so jo pripravile gostiteljice, so dame pridno vihtele prste in tako medsebojno obogatile ročnodelske spretnosti in izkušnje.

Da so trojiške ročnodelke polne ustvarjalnosti, smo zaznali že na njihovih lanskih razstavah pri Sv. Trojici. Seveda pa tudi Benediške ustvarjalke redno prikažejo svoje izdelke na domala vseh prireditvah v Benediktu. Nazadnje so to storile na novembrski prireditvi Vesela jesen s harmoniko, posebej pa se bodo ponovno predstavile na odmevni proslavitvi Materinskega dne, 25. marca v športni dvorani v Benediktu.

Tekst in foto: JŠ

10 I DOMAČE NOVICE I 31. januar 2012

GENERACIJA – KOT VSAKA, PA VENDAR ZELO POSEBNA

Ni zanemarljiva številka 30, če vam zaupamo, da res mineva 30 let odkar smo poslednjič stali kot osmošolci, na pragu osnovne šole Benedikt.Našega prvega vstopa v šolo, septembra 1973 se s tančico megle vseeno še spomni

vsak izmed nas, ko sta nas kot drugi mami sprejeli pod svoje varstvo Marta Domajnko in Erna Ahačič in nam dali znanja, da so nas poslali čez leto že v drugi razred, kjer pa smo kot svoji spoznali Silvestro Pesek in Ireno Horvat.

Čas je hitro mineval, kot bi pihnil je bilo mimo že drugo polletje, mi pa smo že okusili, kakšno znanje nam podajata Erika Budja in Mojca Potočnik-Jamšek. Vse od lepopisja do matematičnih seštevank je tekla pot do 4. razreda, kjer pa sta na našo generacijo že čakali Marija Guzej in Vida Šavli.

Če se dotlej nismo bali naših učiteljic, smo s strahom pogledovali za ravnateljem Matijo Gjerkešem, ki pa je vedno vsakega ogovoril in dal vzpodbudno besedo ali dve.

Ja, pa so minila brezskrbna leta razredne stopnje, ko so vsa znanja delile z nami naše razredničarke, ki jih še danes nosimo v svojih srcih s svojimi spomini.

Prestop na višjo stopnjo OŠ Benedikt pa je spet zapisal nove strani v knjigah našega življenja.

A-jeke je v svoje roke dobil razrednik Lojze Guzej, B-jeke pa Božena Volf, ki je žrtvovala tudi kakšno uro slovenščine za razredno uro.

A Lojze ni popuščal, le redko je dal uro matematike za razredne zadeve, saj smo pregovore morali znati.

Naša paleta učiteljev skozi vsa naslednja 4 leta je bila zelo pisana, zato jih ne bi naštevala, le morda še zahvala tistim, ki so nas pripeljali na nove poti srednjih šol, kjer nam je pomagala tako ali drugače predvsem trda roka, vztrajnost in še kaj našega razrednika v 8. razredu Alojza Guzeja, ki je svoje učence kar poimenoval "33 kitajcev", s katerimi je zagotovo preživel mnoge lepe trenutke, ki se jih na srečanjih moramo spominjati žal sami, saj ga ni več med nami, a ostal je v naših spominih in spominih njegove žene, prav tako naše učiteljice Marije.

POHOD Z OVTARJEMOŠ Lenart enota vrtec je v sodelovanju z Občino Lenart organizirala zimski pohod z Ovtarjem. Pohod smo izvedli v okviru projekta Park čutnih poti. Čeprav je bilo hladno jutro, se je 3. decembra 2011 zbralo okrog 140 ljudi. Pohoda so se udeležili otroci, njihovi starši in sorodniki, občani Lenarta, predstavnica občine Manca Zlodej, mladi kolesarji KK TBP s trenerjema, radijska novinarja RSG Maks Kurbus in Romana Drumlič, starostniki Doma Sv. Lenarta ter vzgojiteljice in pomočnica ravnatelja Kristina Travnekar. V fotografski objektiv sta dogajanje ujela Zmago Kokol in Maks Kurbus, na poti pa nas je spremljala tudi televizijska ekipa SIP TV.

Pred odhodom smo se na parkirišču pred vrtcem okrepčali s toplim čajem in sladkim prigrizkom. Pot nas je vodila mimo cerkve, kjer smo si ogledali kamnite dele cerkve in šole, nato pa po ulici Pot na Kamenšak do gozda Kamenšak. Tam smo si ogledali odprt kop, kjer so včasih "črpali" kamen za zidavo okoliških hiš in proizvodnjo apna. V gozdu so vidne le luknje, ki so že porasle z drevjem, saj je bilo črpanje kamna opuščeno že v daljni preteklosti. Po tem kamnu sta pozneje gozd in ulica dobila tudi ime.

Na Apanci, parceli, kjer so včasih žgali apno, smo si ogledali kamenje, ki je bilo najdeno na tej površini. V njih smo videli fosile kot ostanek Panonskega morja. Fosile, ki smo si jih ogledali, so predstavljale školjke, ježki in kamenotvorne alge. Na tem postanku nas je Ovtar – Marko Šebart s svojo ženo Matejo pogostil z vročim čajem, s katerim smo se ogreli.

Skozi naselje Lormanje smo si ogledali hišo, ki je bila v preteklosti zgrajena iz tega kamna. Na majhni vzpetini nad Lormanjem smo postali na mestu, kjer je stala cerkvica sv. Jakoba, v kateri sta se poročila Agata iz Štraleka in Friderik Herbestein iz Hrastovca, znana iz povesti Ožbalta Ilauniga Črni križ pri Hrastovcu. O cerkvi ni več sledu, v bližini pa je še

vidna stara lokalna cesta.

Pot nas je peljala naprej mimo lovske preže, nato skozi gozd in čez poplavni travnik, domov proti Lenartu.

Kljub hladnemu vremenu smo bili pohodniki dobre volje. Med hojo smo že načr tovali nova doživetja, na katerih bomo z Ovtarjem odkrivali in raziskovali nove poti.

Nataša Mlinarič in Marko Šebart

LJUDJE

Hvaležni pa smo tudi vsi našemu (danes) zlatomašniku in častnemu občanu naše občine Benedikt, Ivanu Zanjkoviču, ki nas je vodil po poteh vere in nam stal ob strani vseh 8 let, nas vzpodbujal in nam dal napotkov za življenje, pri prejemu zakramentov pa novega znanja.

Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem svojim sošolkam, sošolcem in učiteljicama Mariji Guzej in Boži Volf, ki so to prijetno druženje popestrili vsak s svojimi delčki mozaika, ki smo ga ponovno združili v prijetno obletnico valete, tokrat že 30-to.

V novem letu vsem izrekam naj bo sreče, zdravja in veselja, da spet hitro pride dan, ko sledi naš "Kitajci le tako naprej".

Saša Lovrenčič, nekdanja predsednica razreda, danes koordinatorka srečanj ob idejah vseh nas.

Šolarji z voščilnicami na pošto v Benediktu

Ko smo tik pred božičnimi prazniki obiskali Benedikt, smo ob pošti v Benedikti naleteli na skupino otrok, ki so v rokah držali bela pisma. Ko smo jih povprašali, koga čakajo, so nam povedali, da jih je na pošto pripeljala učiteljica Dragica Kocmut Brumen, da bi oddali pošto, ki so jo pisali kot voščilnice. Ob čakanju pred pošto, je učiteljica vstopila na poštni urad, kjer je nabavila znamke za pisma, ki so jih v rokah držali učenci.

Po razdelitvi znamk nam je o tem povedala: »Za skupno oddajo pošte smo se odločili zato, da se učenci navadijo pisati voščilnice najdražjim. To je bila tudi priložnost, da na oddana pisma prejmejo spominski pečat ob 200-letnici Negovskih čelad, ki so bile najdene v Ženjaku. Ker je v tem času v Benediktu, v zgradbi občine Benedikt, razstava znamk in pisem s področja Slovenije v preteklih 200 letih, so si jo učenci tudi ogledali. Na razstavi so predstavljene tudi znamke in spominske kuverte, s katerimi so filatelisti obeležili 200-letnico najdbe Negovskih čelad.«

Ko smo učence povprašali kam vse so namenili pisma s čestitkami so nam našteli kraje: Bučečovci, Jurovski Dol, Ljubljana, Stara Gora pri Benediktu, Maribor, Spodnje Ivanjce, Froleh, Nemčijo in še in še…

Ludvik Kramberger

Šolarji z voščilnicami na pošto v Benediktu

31. januar 2012 I DOMAČE NOVICE I 11

Maks KOCUVANV četrtek, 29. decembra 2011 se je končala

življenjska pot Maksa Kocuvana.Rodil se je 28. avgusta 1925 v Drbetincih. Maks je bil generacija, kateri mladost ni bila

postlana z rožicami. Druga svetovna vojna mu je prekrižala načrte in komaj začeto šolanje na mariborski gimnaziji. Pot ga je vodila v Avstrijo k stricu Francu Čučku, ki je tam služboval kot duhovnik. Leta 1943 je bil še ne 18 - leten fant vpoklican v nemško vojsko. Še istega leta ga močno prizadene smrt matere.

Leta 1944 je bil ujet na ruski fronti in eno leto preživi v ujetništvu. Po vrnitvi z ruske fronte ga leta 1946 pokličejo na služenje vojaškega roka, kjer kot bivši nemški vojak doživi veliko ponižanj.

Leta 1952 je Maks Kocuvan stopil v službo domovine in bil poslan z vojaško misijo na Madžarsko, kjer je bil zopet ujet in zaprt v stalinistične zapore. Sledilo je trpinčenje in mučenje in obsodba na smrt. Rešil ga je leta 1956 sprejeti mednarodni sporazum o vojnih ujetnikih ter se tako po štirih letih vrnil domov, ko so končno prišli tudi lepši časi.

Leta 1958 ga je pot življenja pripeljala v Cerkvenjak, kjer se je poročil z Zofijo Lovrenčič. Uredila sta si dom na Cenkovi. Rodilo se jima je pet otrok: Ela, Danica, Vlado, Marjan in Silvija, a Vlado že kot otrok umre.

V želji družini zagotoviti boljši standard se je odločil in si je poiskal zaposlitev v Nemčiji. Po dvanajstih letih tujine se je vrnil domov med svoje najdražje kjer se je ponovno zaposlil in se aktivno vključil v življenje kraja. Sodeloval je v raznih gradbenih odborih, aktivno delal v nekaterih društvih in organizacijah.. Bil je tudi predsednik Krajevne skupnosti Cerkvenjak in predsednik odbora za kmetijstvo občine Lenart.

Čeprav je bil že v letih ga ni obšla niti vojna za Slovenijo, saj se je vojaško aktiviral in mu je zato bil priznan status vojnega veterana.

Prepoznavni Cerkvenjačan Maks Kocuvan je bil veliki ljubitelj belo- črnih figur in zagotovo eden najboljših cerkvenjaških šahistov.

Za svoje prostovoljno in ljubiteljsko delo je prejel več priznanj a tistega vidnejšega iz lokalne skupnosti ni dočakal.

Je pa Maks vse do zadnjega in kljub bolezni, ki ga je pestila, ostal pokončen in vedrega duha.

Franc Bratkovič

KOLEDOVANJE V RADGONSKI OBČINIZA POMOČ V STISKI

Koledovanje ali Trikraljevska akcija v občini Gornja Radgona.

Koledovanje ali Trikraljevska akcija postaja tradicionalna na slovenskih tleh. Nešteto otrok, mladine in starejših je v minulih letih stopalo po tej poti petja, molitve, veselja, druženja – prinašanja voščil in blagoslova ob praznikih in v novem letu. Koledniki so bili vedno prinašalci veselja in povezovalci. Veselje, ki se širi po vsej fari, seže preko meja Slovenije v daljne kraje, kjer pa zaradi revščine in zaostalosti, preganjanja in bolezni, stiske in osamljenosti – ni vedno tako prijetno, kot je pri nas. Trikraljevska akcija tako postaja vesela in učinkovita pomoč za reševanje največjih stisk v misijonskih deželah. Ravno misionarji so v teh dneh hvaležni vsem pogumnim kolednikom, ki jim ni bilo žal napora, ki se niso bali mraza, ki jim ni bilo nerodno stopiti do hiše.

Tako letos prvič po radgonski fari te dni, do novega leta, stopa kar ducat otrok veroučencev od četrtega do devetega razreda, ki so oblečeni v oblačila svetih treh kraljev in pastirjev. Spremljajo pa jih odrasli animatorji, ki skrbijo za red in varnost na terenu. Prvi namen koledovanja je, vsem ljudem v župniji oznaniti, da se je rodil Jezus, odrešenik sveta, ki nam prinaša upanje. Običaj koledovanja ali drugače rečeno. Trikraljevsko akcijo je v Radgonsko župnijo letos prinesel g. kaplan Gregor Šemerl, ki je predlani še bil kaplan v Murski Soboti, kjer so s to akcijo pričeli in jo zelo uspešno nadaljeval lansko leto, ko je bil kaplan v Ljutomeru. Ves izkupiček nabirke je namenjen izključno za potrebe misijonarjev po svetu, tako so v lanskem letu sredstva porabili za izgradnjo otroškega vrtca v Salamoni, učilnice na Madagaskarju, opremo za šolo v Malavi, opremo za zavetišče v Benini, opremo za šolo v Kambodži, dokončanja centra v Slonokoščeni obali, centra za mladino v Francoski Gvineji, zavetišče za otroke v Ukrajini, pomoč otrokom v Ruandi itd…

Vsem faranom iz radgonske fare je bil na edinstven način prikazan stari običaj koledovanja in s tem tudi ponujena priložnost, da s svojimi prispevki pomagajo tistim, ki so najbolj potrebni pomoči v stiski in bedi, pomanjkanju, bolezni in trpljenju. Vsem, ki so se letos odzvali in odprli vrata svojih domov, ter sprejeli kolednike, iskrena hvala, vsem, ki se niso odzvali pa velja povabilo za naslednje leto v upanju, da v sebi začutijo klic usmiljenega srca.

Marjan Slavič

LJUDJE

Bisernoporočno slavjeAne in Franca Lorenčič

V Spodnjih Žerjavcih, ki sodijo v občino Lenrat, smo bili 7. januarja priča veselemu dogodku. Ob lepem sončnem vremenu in nič kaj zimskih temperaturah, je potekalo slavje ob praznovanju 60-letnice zakona Ane in Franca Lorenčič. Da je bilo slavje namenjeno njunemu jubileju, sta zaznamovala »püšlca«, šopka rož, ki

sta ju imela nevesta in ženin ob slavju. Ženin Franc ga je imel pripetega na suknji, nevesta Ana je šopek držala v roki. Za šopke in slavje sta poskrbela sin Janko z ženo Jožico, ki živita s slavljencema na domačiji. Biserno poročno slavje je potekalo v krogu najbližjih in prijateljev tako kot nekoč, ko so bila poročna slavja v hišah neveste. Slavljenca sta z velikim veseljem nazdravila z gosti, ki so počastili njun 60-letni zakonski jubilej. Namesto »matičarja«, je nevesti in ženinu zlate poročne prstane izročila njuna prijateljica iz mladih let, ki se je samska pisala Draksler, sedaj pa se piše Marija Slavinec. Pripravila jima je tudi lep nagovor. Z njo pa sta si ob tej priliki izmenjala veliko mladostnih spominov na čase, ko so živeli v Spodnjih Žerjavcih.

6.970 evrov za misijonarje Po zaslugi radgonskega kaplana Gregorja Šemerla, je bilo v župniji svetega Petra v Gornji Radgoni v času med 26. decembrom 2011 in 2. januarjem 2012, prvo koledovanje. V ta namen je »hodilo« po radgonski župniji 14 skupin kolednikov, v katerih je (skupno) sodelovalo okrog 90 ljudi. Ob tem so koledniki zbirali 6.970 evrov sredstev namenjenih slovenskim misijonarjem. Na praznik Svetih Treh kraljev, to je 6. januarja zvečer, so se udeleženci zbrali v radgonski cerkvi pri sveti maši.

Tekst in foto: Franci Klemenčič

Tudi mi smo potešili svojo novinarsko radovednost. Z veseljem sta nam odgovarjala na naša vprašanja. Ker ju daje naglušnost, smo bili zelo glasni, a nam je pomagal sin Janko, ki je bil nekaka pomoč pri »težjih« vprašanjih.

Ana se je rodila 19. julija 1925. leta v družini 4 otrok v Trotkovi. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Benediktu, se je vse življenje posvetila delu na zemlji. S tem je nadaljevala tudi, ko si je ustvarila družino in ko sta z možem gospodarila na 3 ha veliki posesti. Ob tem je skrbela za družino v kateri so se rodili štirje otroci: Franc, Marica, Slavko in Janko, ki so ju obdarili s petimi vnuki in eno pravnukinjo.

Franc se je rodil 23. januarja 1928. leta v viničarski družini z enajstimi otroki v Spodnjih Žerjavcih. Po osnovni šoli se je že zgodaj zaposlil v gradbeništvu. Več kot 30 let je delal kot gradbeni delavec v podjetju Stavbar, kjer se je tudi upokojil. Ob delu v službi, tedaj so delali tudi ob sobotah, je pomagal ženi pri delu na posesti a veliko jima je pomenila družina. Ponosna sta in vesela, da so otroci odrasli v delavne in poštene državljane. Srečna sta tudi, da si je sin Janko doma ustvaril družino in tako z ženo Jožico, ki se je v Spodnje Žerjavce priženila iz Kunove pri Negovi, skrbita, da jima je lepo. V hiši, ki stoji v mirnem kotičku Spodnjih Žerjavc, preživljata jesen življenja. Mama Ana, zaradi bolezenskih težav ne more več delati, oče Franc pa še rad kaj stori okrog hiše ali v hlevu, kjer še krulijo prašiči, ki jih redijo za domače potrebe. Hudo jima je le, da nimajo več živine, ki je bila v preteklosti glavni vir preživljanja družine. Tedaj so krave dajale mleko, z njimi pa so tudi orali in vozili.

Nista pozabila pokazati veselja, da jima delata družbo vnuka Melita in Jasmin, ki sta sad »mlade« družine, snahe Jožice in sina Janka, ki sedaj gospodarita na njuni lepi domačiji. Slavje je z igranjem na harmoniko obogatil vnuk Jasmin in vnukinja Melita s kitaro, oba pa sta svoj nastop obogatila s petjem.

Ludvik Kramberger

Bisernoporočno slavje bisernoporočencev Ane in Frana Lorenčič iz Spodnjih Žerjavc

12 I DOMAČE NOVICE I 31. januar 2012

MED DRAVO IN MURO

BOLŠJI SEJEMTD Majolka in PGD Orehovci vabita na Bolšji sejem. Turistično društvo Majolka in Prostovoljno gasilsko društvo Orehovci vabita

na tradicionalni Bolšji sejem , ki poteka vsako prvo nedeljo v mesecu, pri gasilskem domu v Orehovcih, od devete do dvanajste ure.

Bolšji sejem v Orehovcih se je v treh letih zelo uveljavil in privabil veliko tistih, ki ponujajo razno kramo, staro kmečko orodje, izdelke domače obrti in rokodelstva.

Vedno več pa je tistih kupcev, ki iščejo kakšen primerek za dopolnitev svoje zbirke starin, orodja ali spominka. Za vsakega se lahko kaj najde, seveda pa je to odlična priložnost za druženje in polepšanje nedeljskega dopoldneva.

Vabljeni vsi, ki imate doma karkoli česar ne potrebujete in bi hoteli prodati, kupiti ali želeli zamenjati, podariti ali veselo pokramljati ob dopoldanski kavici ali čaju. Pridite vsako prvo nedeljo v gasilski dom v Orehovcih.

Marjan Slavič

Udeleženci pohoda društva diabetikov Lenart, ki združuje diabetike na področju upravne enote Lenart so se v mesecu januarju odločili za smer iz Lenarta do trojiškega jezera in na ogled jaslic v protokolarni center Sv. Martina Tourskega (samostanska klet) pri Sv. Trojici. Zadovoljni so se po fotografiranju podali na obrok v gostilno pri Sv. Trojici.

Foto in besedilo: Slavko Štefanec

Fotografija prikazuje neokusno in neprimerno odvrženo svinsko kožo v bližini stanovanjske hiše na cesti Maksa Kavčiča pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Ali je storilec po tem dejanju kaj razmišljal? Morda pa razmišljati o tem sploh ni sposoben. Nemarno odvrženo kožo je pospravil avtor tega prispevka.

Foto in vsebina: Slavko Štefanec

Začetek obnove Poličeve kapele, ki jo je zgradil okrog leta 1885 v takratnem Sp. Porčiču 57, sedaj Sv. Trojica, cesta Maksa Kavčiča Leopold – Lavoslav- Perko. Pločevinasto streho zvonika obnavl jajo v delavnici.

Slavko Štefanec

Cerkev v Benediktu dobiva talno gretjeKot smo v priljubljenih Domačih

novicah že poročali, v notranjosti cerkve Sv. Benedikta v Benediktu potekajo obsežna obnovitvena dela. Tokrat smo za bralce Domačih novic, s fotografskim objektivom, pogledali v notranjost cerkve. Bili smo priča polaganju cevi za talno gretje, kar nazorno prikazuje naša fotografija. Tega pogleda mnogi ne bi bili deležni, če ne bi videli pričujoče slike, kajti takoj za položitvijo ogrevalnih cevi so jih gradbeniki zalili z estrihom, ki so ga ob našem obisku polagali (urejali) v oltarnem deli cerkve.

Ker je cerkev popolnoma izpraznjena, potekajo verski obredi pa tako tudi sv. maša v Domu kulture v Benediktu.

Ludvik Kramberger

Kot smo v priljubljenih Domačih novicah že poročali, v notranjosti cerkve Sv. Benedikta v Benediktu potekajo obsežna obnovitvena dela. Tokrat smo za bralce Domačih novic, s fotografskim objektivom, pogledali v notranjost cerkve. Bili smo priča polaganju cevi za talno gretje, kar nazorno prikazuje naša fotografija. Tega pogleda mnogi ne bi bili deležni, če ne bi videli pričujoče slike, kajti takoj za položitvijo ogrevalnih cevi so jih gradbeniki zalili z estrihom, ki so ga ob našem obisku polagali (urejali) v oltarnem deli cerkve.

Ker je cerkev popolnoma izpraznjena, potekajo verski obredi pa tako tudi sv. maša v Domu kulture v Benediktu.

Ludvik Kramberger

31. januar 2012 I DOMAČE NOVICE I 13

MED DRAVO IN MURO

Vreden obisk jaslicv naravnem okolju

V Benediktu raste še en blok

V Benediktu dolga desetletja ni bila zgrajena nobena stanovanjska hiša, kaj šele, da bi gradili stanovanjske bloke. V zadnjem času je v tem priljubljenem občinskem središču zraslo veliko zasebnih hiš ter tudi blokovskih stanovanj. Z izgradnjo stanovanjskih blokov dobiva Benedikt »mestni« videz. K temu videzu je dodana še ena gradnja, tokrat trinadstropni blok nasproti bencinskega servisa. Kdo ga gradi in koliko stanovanj bo na voljo, nismo ugotavljali. S vselitvijo bodočih stanovalcev se bo število prebivalcev Benedikta kot tudi občine Benedikt povečalo. To je premišljena naložba investitorja, saj se bo kmalu pričela gradnja TERM BENEDIKT, kjer bo zaposleno večje število delavcev, ki bodo potrebovali stanovanja.

Ludvik Kramberger

Razstava jaslic pri Sveti Trojici

V občinskem središču občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah, so v Razstavno-protokolarnem centru Sv. Martina, ki deluje v obnovljenih kletnih prostorih samostana, pripravili razstavo jaslic. V pripravo razstave, ki jo je organizirala Občina Sv. Trojica, so se vključili člani občinskega in župnijskega sveta, Turističnega društva, Društva vinogradnikov in Društva kmečkih žena in deklet, vsi našteti iz občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah.

V turobnem decembru , ko so dnevi najkrajši, je obisk ž i va lskega v r ta S ika lu v Boračevi, katerega lastnik je Todor Mitev, prijetno doživetje. V tem času so v vrtu postavljene tudi jaslice v naravnem okolju, kjer jih obkrožajo razne živali. Jaslice in živalski vrt je bilo najlepše obiskati v večernih urah, saj so celotno površino živalskega vrta razsvetljevale številne lučke.

Obisk živalskega vrta ni zanimiv samo v tem času, pač pa skozi vse leto, saj so v njem zastopane številne domače in eksotične živali. Med domačimi smo si lahko obiskovalci ogledali koze, ovce, osle, konje, ponije, srne, race, golobe, purane, kokoši in drugo. Med eksotičnimi živalmi je gotovo najbolj zanimiva dvogrba azijska kamela, ob njej pa še noji, lame, želve (te pozimi spijo), ježevci in druge živali. V vrtu pa že pripravljajo prostor za edine opice, ki živijo prosto v naravi v Evropi, to so opice iz Gibraltarja.

Ludvik Kramberger

Obisk jaslic v naravnem okolju v Boračevi

Pogled na razstavljene jaslice v Protokolarnem centru Sv. Marina Sv. Trojica v Slovenskih goricah

Da je razstava nastala so zaslužni tisti, ki so izdelali in prispevali ter postavili jaslice. Bilo je predstavljenih 30 jaslic različnih izdelovalcev. Ob tem naj povemo, da je jaslice za razstavo prispevala tudi vsaka vas,

ki tvori občino Sv. Trojica. Jaslice so razstavili tudi nekateri umetniki. O razstavi nam je strokovni sodelavec občine Jože Žel povedal:

»Cilj razstave ni bil predstaviti baročne jaslice, pač pa smo želeli, da bi bile čim bolj izvirne. Zato smo k razstavi, na kateri so se s svojimi jaslicami predstavile vasi iz naše občine, pritegnili tudi številne domače in tuje umetnike, pa tudi društva, ki so na svoj izviren način predstavili božično zgodbo. Bistvo jaslic je pozitivno sporočilo in pozitivna energija, ki se lahko najbolje prenese iz ljudi, ki so pripravljali jaslice, na ljudi, ki so si jih ogledali. Odprtje razstave smo si zamislili na tak način, da so v času praznikov, ko je razstava odprta, v kleti prisotni tisti ustvarjalci jaslic iz vasi, katera je jaslice razstavila. Ti so najlažje povedali, kako so njihove jaslice nastajale in kaj predstavljajo.«

Razstavo si je ogledalo veliko število obiskovalcev. Ker je za ogled veliko zanimanja, so se organizatorji razstave odločili, da bo odprta vse do svečnice, to je, do 2. februarja. Pripravljena razstava in druge prireditve v obnovljeni samostanski kleti, ki je zares veličastna, opravičujejo prizadevanje občine in samostana, ki sta se odločila za obnovo kleti, ki je sedaj Protokolarni center Sv. Marina Sv. Trojica v Slovenskih goricah.

Tekst: Ludvik Kramberger, Foto: Jože Žel

14 I DOMAČE NOVICE I 31. januar 2012

POPULARNA KULTURA

{ }

Laibach napovedujejo turnejo We Come in Peace

Skupina Laibach je na svojem Facebook profilu objavila prve koncertne datume prihajajoče pomladno-poletne turneje.

Otvorili jo bodo konec marca na Švedskem, zaenkrat potrjeni pa so še nastopi v Berlinu, Lodžu, Parizu, Pragi, Glasgowu, Birminghamu in Manchestru. Na turneji We Come in Peace Laibach prestavljajo soundtrack za film Iron Sky, izide 4. aprila, napovedali pa so tudi nove, še neobjavljene pesmi. Torej – obeta se nova plošča!

Meksikajnarji: Meksiko! Strip Meksikajnarji, avtorjev Zorana Smiljanića in Marijana Pušavca je

zasnovan kot pripoved v petih albumih. Nedavno je police slovenskih knjigarn dopolnil tretji album z naslovom Meksiko!

Gre za odličen zgodovinski roman v slikah, ki govori o ekspediciji cesarja Ferdinanda Maksimiljana v Mehiko v 60-ih letih 19. stoletja in o usodi slovenskih fantov in mož, ki so kot prostovoljci za šest let stopili v vojaško službo. Tokrat se junaki končno znajdejo na mehiških tleh.

Posebej je treba izpostaviti tudi tehniko risanja, celoten strip je namreč naslikan v kombinirani tehniki tuša in (barvnega) akvarela, zato vsaka sličica predstavlja manjšo mojstrovino, prav tako kot vsak posamezni album predstavlja zaključeno etapo.

Iron Sky

Temačna znanstveno fantastična komedija, katere dogajanje je postavljeno v leto 2018 in ima korenine nastanka na Finskem, Nemčiji in Avstraliji. In tako kot je pisana lokacijsko, je "odkačena" tudi vsebinsko in produkcijsko. Film je nastal v tesnem sodelovanju s filmskimi zanesenjaki po celem svetu. Projekt, ki se je imenoval "wreckamovie", je vseboval platformo na spletu, kjer je bilo možno sodelovati pri nastajanju filma. Lahko si se prijavil kot statist, lahko si dodajal ideje za nastanek scenarija, ali pa zgolj kupil kak izdelek, ki podpira film (majice, plakate,...) samo iz teh sredstev se je nabralo za milijon evrov sredstev. Sicer je skupni proračun filma 7,5 milijona evrov, režiser filma pa je Timo Vuorensola.

Film prihaja na platna 4. aprila, v njem pa igrajo Julia Dietze, Götz Otto, Christopher Kirby in drugi.

In kaj nam film prinaša vsebinsko? Ob koncu druge svetovne vojne, iz tajnih nacističnih baz na zemlji, nekateri pobegnejo na luno (Schwarze Sonne) in leta 2018 je čas, da se vrnejo na zemljo, in si jo podredijo. Seveda z močno floto, ki je nastajala celih 70 let.

Dovolj banalno, da bi znalo biti celo zanimivo. In če k temu dodamo še glasbeno podlago skupine Laibach ...

http://www.ironsky.net/site/

http://www.facebook.com/ironsky

Zgoraj: Zoran Smiljanić podpisuje albumDesno: naslovnici albumov Meksikajnarji

Ženski rock: Wild FlagWild Flag je glasbeni projekt, ki bi ga lahko imenovali tudi ženska "superskupina", saj je združevanje prej dobro

znanih glasbenikov iz različnih skupin v skupno zasedbo lahko le nadgradnja. Pričakovanja prvega izdelka so velika in o kvaliteti ne bi smelo biti dvoma, pa vendar...

Ob ustanovitvi skupine Wild Flag septembra 2010, leto dni pred izidom prvenca, ni bilo nič drugače. Ob poznavanju pedigreja članic, vsaj polovično izhajajočega iz tradicije bendov riot grrrl indie punk rocka, drugače tudi ne gre. Wild Flag sestavlja dve tretjini legendarne trojice Sleater Kinney (kitaristka/vokalistka Carrie Brownstein in bobnarka/spremljevalna vokalistka Janet Weiss), ki so se po dvanajstih letih nepričakovano in na žalost mnogih razšle leta 2006, ter članici skupine Helium (kitaristka/spremljevalna vokalistka Mary Timony) in The Minders (klaviaturistka/spremljevalna vokalistka Rebecca Cole). Mantro združitve štiriglasno pojejo v, izredno nalezljivo poslušljivem, otvoritvenem komad z albuma Wild Flag, Romance. Album v celoti sicer ni nadaljevanje dela, katere od prej omenjenih skupin, prej bi rekel da se opira na glasbeno izročilo punk-rocka iz sedemdesetih (Patti Smith). Je pa album napredek v smislu melodičnosti, z večjim

poudarkom na klaviaturah, odličnem bobnanju in udarnejših kitarskih rifih. Skladba Short version na trenutke celo spominja na Guns N' Roses Sweet Child O' Mine. Še največji minus si prvenec prisluži na vokalnem področju, a vendar je celoten paket glasbeno poslušljiv, celo zabaven (primer sta vsekakor skladbi Glass Tambourine in Electric band) in energičen in sploh ne čudi, da se je na marsikateri lestici najboljših izdelkov minulega leta, znašel med najboljšimi izdelki.

31. januar 2012 I DOMAČE NOVICE I 15

KULTURA

Vse od ljudske, popularne do klasične glasbeDrotmantraši

Jeseni, leta 1995, je začela delovati Tamburaška sekcija, pod okriljem KUD Bubla iz Radencev. Leta 1997 so ustanovili svoje društvo in si nadeli ime Drotmantraši, ki se dobro »prijelo« v ožji in širši okolici. V več kot desetih letih delovanja so imeli okrog 300 nastopov po celi Sloveniji, gostovali

pa so tudi v Avstriji, Franciji, Italiji na Švedskem in Madžarskem.

Jurovski Dol: Slovenske gorice in sončna Istra

Lenarški slikar, galerist in mentor mladih likovnih ustvarjalcev Konrad Krajnc je tudi novo leto začel izjemno obetavno. Potem, ko je lani uspešno izvedel več mednarodnih likovnih projektov na otoku Krku in v Lenartu, se zdaj z zanimivo razstavo predstavlja v razstavišču OŠ Jožeta Hudalesa v Jurovskem Dolu. Tam so na ogled zanimiva dela o razgibanih Slovenskih goricah in o sončni Istri. Krajnčev projekt so z velikim veseljem sprejeli in pozdravili župan občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah Peter Škrlec, ravnatelj tamkajšnje devetletke Stanislav Senekovič in likovna pedagoginja Ana Šuster. Razstava bo na ogled do slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja.

Marjan Toš

V PRIČAKOVANJU BOŽIČA KONCERT CERKVENO PROSVETNEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA KD SV. ANA

V nedeljo, 11. 12. 2011, je v KTC pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, zadonela ubrana pesem pevk in pevcev mešanega Cerkveno prosvetnega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Natalije Šijanec. Svoj glasbeni popoldan so poimenovali V pričakovanju božiča.

Kot prva je v temi in ob ognju svečk zadonela pesem O nepričakovani dar ob glasbeni spremljavi

Aleksandra Šijanca na klavirju ter Maše in Lare Šijanec na saksofonu in flavti.

V nadaljevanju so se predstavili z naborom cerkvenih in prosvetnih pesmi, vse skupaj pa so povezovali člani zbora sami, s prebiranjem misli in želja v tem predprazničnem času.

Glasbeno dogajanje so popestrili še mladinci zbora s pesmimi Naj sneži, Bel božič, Jingle Bell

Rock, O happy day in V zimski čudežni deželi. Medse so povabili tudi najmlajše, otroke pevk in pevcev tega zbora, ki so z nežnimi glasovi pričarali predpraznično vzdušje. Pesmi so povezali s čudovitimi mislimi in sporočili ob prazničnem času, koncert pa zaključili s skupno pesmijo Želimo si prijeten božič (We are the world).

Tako smo se odpravili domov s toplino v srcih in nasmehom na ustnicah, v veselem pričakovanju božiča.

AR

Spet se božič nam najavlja, blizu je Silvestra čas.Novo leto že pozdravlja tebe, mene in vse nas.

Leta 2002 so izdali svojo prvo zgoščenko (posneto na radiu Murski val), ki so jo posvetili bogatemu ljudskemu izročilu in ji dali naslov »Dere sen jaz mali bija«.

Drotmantraši igrajo vse zvrst glasbe, od ljudske, do klasike, za katere priredbe v glavnem napiše vodja, vse pogosteje pa se lotevajo igranja izvirnih tamburaških sklad priznanih skladateljev.

Leto 2005 je bilo najuspešnejše. V mesecu marcu so osvojili največ točk in s tem zlato priznanje na Regijskem srečanju tamburašev in mandonilistov SV Slovenije, ki je potekalo v Ljutomeru; v mesecu aprilu so se udeležili Državnega srečanja tamburašev in mandolinistov v Novem mestu in osvojili srebrno priznanje. Bili so izbrani na Državno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki je potekalo v mesecu novembru v Šmartnem na Pohorju. Največji ponos pa jim predstavlja druga zgoščenka (posneta pri njihovem basistu

Matjažu Kovačiču), ki so jo izdali ob 10. obletnici delovanja in v mesecu decembru pripravili samostojni koncert z gosti, ki je popolnoma napolnil Kongresno dvorano hotela Radin.

Prvi vodja ansambla je bil Matija Kovačič iz Vučje vasi, priznani vodja več tamburaških in pihalnih orkestrov, od leta 2001 jih je vodila prof. glasbe Simona Pirc, od 2011 pa Elizabeta Sarjaš.

V društvu delujejo razmeroma mladi člani, ki jih druži veselje do muziciranja in odkrivanja novih možnosti igranja na tamburice …

(Člani: Simon Belec, Eli Sarjaš (umetniški vodja), Gregor Potočnik, Jože Farkaš, Stanko Fekonja, Matjaž Kovačič, Ines Domadenik (predsednica), Tonja Stanek, Dominik Kocbek, Dominika Tkalčič, Damjana Tkalčič, Beni Pregl, Boris Domadenik, Teodor Kerec, Simona Gregorec.)

Rudi T

SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH

NOVOLETNO PRI TROJICIVabljeni smo bili na božično novoletne prireditve v Sveti

Trojici v Slovenskih goricah, kjer smo si poleg idiličnega kraja s Trojiškim jezerom nad katerim dominira mogočna baročna cerkev Sv. Trojice ogledali razstavno protokolarni center Sv. Martina (samostanska klet). Ta samostanska klet je edinstvena v slovenskem prostoru, ki od otvoritve junija 2011 služi svojemu namenu. Od dosedanjih prireditev je prav gotovo najbolj odmevna razstava jaslic.

Vsako naselje občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah je izdelalo jaslice, ki povzemajo značilnosti posameznega naselja. Sodelovali so domači in tuji umetniki in domača društva, ki so na svoj na izviren način predstavili božično zgodbo. V času praznikov, ko je razstava bila odprta je na razstavišču bilo vedno prisotno eno izmed naselij, ki je jaslice tudi pripravilo.

Možen ogled razstave v večjih skupinah je še do 2. 2. 2012 (svečnica).

Razstavo si je ogledalo nekaj tisoč obiskovalcev, mnogi pa so bili očarani ob ogledu samostanske kleti. Predlog za razstavo jaslic je dal Žel Jože, organizacijo izdelave jaslic pa so prevzeli občinski svetniki občine Sv. Trojica v Slov. goricah ter člani ž