2 www.sloski.si www.modrakartica.com

Mnogi zimo zares ob~utijo {ele tedaj, ko jih na poti v slu`bo ali{olo zmoti prva sne`na brozga ali pa, ~e se oklenemo svetlej{ein bolj prijetne plati najhladnej{ega letnega ~asa, u`ivajo ob vi-juganju na zasne`enih strminah. A za prizadevne smu~arskedelavce in seveda tudi za tekmovalce ter tekmovalke se je novasezona za~ela `e pred nekaj tedni. Za nekatere bolj, za drugenekoliko manj, uspe{no. Slednji bodo imeli v dolgi zimi {e ve~kot dovolj prilo`nosti za popravne izpite in v kon~ni fazi tudi zavisoko zaklju~no oceno. V slovenskem taboru je vsekakor karnekaj adutov za vidne vloge.

Napo~il pa je ~as, da se nove sezone in zimskih radosti zavejo tudi vsi drugi. Pri temso v veliko pomo~ alpski smu~arji, skakalci, teka~i, deskarji in drugi zimski {portniki,ki vstopajo v tisto pravo tekmovalno sezono. Z doma~imi tekmami svetovnega pokalabomo tudi Slovenci kaj kmalu ob~utili utrip tekmovanj na najvi{jem nivoju. Led bodos tradicionalnimi poklju{kimi tekmami prebili biatlonci in biatlonke. Ljubitelji smu~ar-skih skokov se verjetno `e z veliko nestrpnostjo veselijo tudi trenutka, ko bo karavanasvetovnega pokala prvi~ v zgodovini obiskala Kranj. V osrednjem delu decembra bostatorej kar dve na{i prizori{~i v osr~ju dogajanja. Jasno, v uvodnih mesecih prihodnjegaleta bodo do svojih velikih trenutkov pri{li tudi Mariborsko Pohorje, Kobla, KranjskaGora oziroma Podkoren in seveda, s praznikom vseh praznikov, na koncu {e Planica.

V tekmovalni areni smo z zmago deskarja Roka Flandra, v Söldnu, Slovenci `edokazali, da {e znamo zmagovati. Verjamem, da bodo v organizacijskih okvirih zmago-vali tudi slovenski prireditelji tekem svetovnega pokala. @e v preteklosti so na tempodro~ju pustili nadvse dober vtis, kar priznavajo mnogi poznavalci iz {tevilnih dr`av.Nam pa preostane, da vsem skupaj za`elimo zvrhano mero sre~e, saj je na poti do us-peha tudi ta zelo pomembna.

mag. Stanislav Valant,predsednik Smu~arske zveze Slovenije

Modre noviceDecember 2007Sezona 2007-2008[tevilka 1

Zalo`nik: Smu~arska zveza SlovenijeDirektor: Jaro KalanUrednik Modrih novic: Matja` [tibelj

Uredniki panog:ALPSKO SMU^ANJE:Tomi TrbovcBIATLON: Toma` [u{ter{i~DESKANJE NA SNEGU:Damijan RiflSMU^ANJE PROSTEGA SLOGA:Andrej DeklevaNORDIJSKO SMU^ANJE:Tomi TrbovcTELEMARK SMU^ANJE:Urban Sim~i~ZUTS:Matija Stegnar

Fotografije:ALPSKO SMU^ANJE: Zoom AgenceBIATLON: Tina Dokl, Toma` [u{ter{i~ in arhivOK PokljukaDESKANJE NA SNEGU: Klemen Flisar, FIS, Reuter, arhiv Glorija KotnikSMU^ANJE PROSTEGA SLOGA:ESPN, Ju{ Medi~, Grega StoparNORDIJSKO SMU^ANJE: arhiv SZSZUTS: Ale{ Fev`er, Matija Stegnar, ArhivSZS, Zoom Agence, arhiv ZUTS,OSTALE FOTOGRAFIJE: arhiv SZS

Oblikovanje in prelom: ARTIKA, Nata{a Albreht inMaja PerkoTisk: Tiskarna @bogarNaklada: 20.000 izvodov

IZVOD JE BREZPLA^EN

V ponedeljek so se pred prvo leto{njo tekmo za svetovni pokal valpskem smu~anju, na tradicionalni tiskovni konferenci, pred-stavili tekmovalci in njihovo vodstvo. Neposredno iz tiskarnesmo pripeljali Modri bilten, predstavitveno publikacijoSmu~arske zveze Slovenije na 148 straneh, namenjeno strokovniin lai~ni javnosti. Razdelili smo ga novinarjem in drugimnavzo~im. Odziv je bil hiter kot veter. Nanj me je prek SMS-aopozoril Tomi, ki mu v zadnjih dveh mesecih no~i niso pomenilenujnega ~asa za po~itek.

Na spletni strani ene od televizijskih hi{ je prestopnik iz rumenega tiska nadaljeval svojoposlanstvo. Nesistemsko razvrednotiti vse, kar je v trenutku opazovanja uspe{no oziroma{trli iz povpre~ja, je dejanje, ki pisca dvigne v varne vi{ave, kjer ga tudi odgovor na-padenega ne more prizadeti. Obregniti se v gramaturo papirja, format, vrstni red pred-stavitve panog ter uporabiti vsebino za obrekovanje, ki je javna sodba in vpliva na javnomnenje. Mora okolje res negativno vibrirati na vse, kar ima te`njo po ustvarjanju? U~iliso me, da je smisel `ivljenja v razvoju. Bojim se, da otroci nerga~ev in razdiralcev nebodo uspeli sli{ati njihovih koristnih ̀ ivljenjskih dose`kov. Verjamem, da bi razumu ko-ristil natan~nej{i pregled vsebine. Lanskoletna predstavitvena publikacija, Slovenskosmu~anje, je bila izdana v nakladi 800 izvodov, leto{nji Modri bilten je bil natisnjen v35.000 izvodih, nalo`enih na 13 palet, skupaj te`kih 8 ton in pol, ki smo jih razposlalipo vsej Sloveniji. Sumim, da bi bila odlo~itev za dra`jo izvedbo ozna~ena za razsipni{tvo.

Smu~arska zveza Slovenije je enovita organizacija, ki zdru`uje sedem enakovrednihpanog v sistemu upravljanja. Panoge in tekmovalce smo predstavili po abecednem vrst-nem redu. Razlike med njimi delajo rezultati, ki imajo materialni in moralni u~inekpredvsem v zunanjem okolju, v katerega prehajajo tudi notranji udele`enci, ki se kasnejeogla{ajo iz oddaljenih bregov …

Sölden poleg prvih tekem za svetovni pokal vsako leto gosti tudi FIS Forum, na kateremse predstavijo vse alpske reprezentance. Smu~arska zveza Slovenije je z angle{korazli~ico Modrega biltena – Blue Bulletin, naredila poseben vtis. Vezano publikacijona osemin{tiridesetih straneh so pripravili [vicarji, drugi so za lastno predstavitev terobvestila medijem uporabili ~rno- bele kopije in jih shranili v papirnate mape.

Modre novice so nadaljevanje Modrega biltena. V tej sezoni bodo iz{le trikrat. @elimo,da poznate na{e delovanje. Ustvarjamo in delujemo pozitivno. Trudili se bomo {enaprej. Ra~unamo tudi na va{ prispevek k smu~anju.

Matja` [tibelj,urednik Modrih novic

in vodja projekta Modra kartica

MODRE NOVICE PRI PARTNERJIH:

3www.sloski.siwww.modrakartica.com

ALPSKO SMU^ANJE

Izobra`evanje tekmovalcevNa Smu~arski zvezi Slovenije rednopotekajo izobra`evanja za ~lane Areprezentanc in drugih ni`jih selekcij.Tako smo v prej{njem mesecu, vokviru alpskih disciplin, organiziralipredavanje o pripravi smu~i, ki ga jevodil eden izmed najbolj{ih strokov-njakov na tem podro~ju, Du{an Kap{.[e posebej je bila zanimiva demon-stracija priprave, kjer je predstavil karnekaj trikov za bolj{o pripravo smu~i.Ker pa niso pomembne samo smu~i,temve~ tudi smu~arski ~evlji, je prof.Janez [mitek predstavil tehni~ne last-nosti ~evlja in njegovo pravilnouporabo. V nadaljevanju izobra`e-vanja pa je potekalo {e predavanje znaslovom Spoznavanje z mediji 2, nakaterem so tekmovalci alpskih B in Creprezentanc spoznavali prednostiuporabe govorni{tva v {portu.

Alpski smu~arji so na novinarski kon-ferenci v trgovini Hervis, v Ljublja-nskem City parku, predstavili potekpriprav in sestavo reprezentanc za no-vo sezono svetovnega pokala. Vodstvoin trenerji so zadovoljni s priprav-ljenostjo na{ih deklet in fantov in z op-timizmom pri~akujejo prve nastope nasnegu.

Bojan Kri`aj, takrat {e poslovni direk-tor, je leto{nje poletje ozna~il kot zelodinami~no. Letos ni ve~ prisotnegaglavnega sponzorja iz prej{nje sezone,tako da je sponzorska struktura neko-

liko spremenjena. Sicer pa je znano, daje v majhnem slovenskem prostorute`ko dobiti ve~jega sponzorja. Repre-zentanca je pridobila nekaj opremlje-valcev, kar se je poznalo v kvaliteti delana snegu. Vsi pogovori s sponzorji {eniso zaklju~eni. Program je trenutnotehni~no pokrit, tako da ni mogo~epri~akovati kakr{nihkoli te`av v zvezi streningi in z izvedbo zastavljenih pro-gramov. [portni direktor, Rasto A`noh,optimisti~no gleda na prihajajo~o se-zono in tiste, ki sledijo. Pravi, da tren-erji natan~no poznajo svoje naloge,tako da priprave prina{ajo dobre rezul-

tate. [e posebej je izpostavil priprave naju`ni polobli, v ^ilu, ki so na{imsmu~arkam in smu~arjem prinesle {eve~ znanja. Treningi v ^ilu so zaradispecifi~nih pogojev izredno koristni zanapredek. A`noh tako goji velikapri~akovanja, tako do trenerjev, kot dotekmovalcev.

Pozitiven pogled na opravljene tre-ninge in novo sezono ima tudi vodja`enskih reprezentanc, Klemen Ber-gant. Dekleta, ki so bila zaradi u~inko-vitej{ih treningov razdeljena v dveekipi, so dobro pripravljena; tudi TinaMaze, ki je trenirala samostojno,v~asih pa se je pridru`ila drugim dek-letom. Minuli treningi so bili zaradislabega vremena nekajkrat sicer okrn-jeni, toda ne toliko, da ne bi moglipri~akovati dobrih rezultatov, ki so s toekipo {e kako dosegljivi.

Urban Planin{ek, vodja mo{kih repre-zentanc, je z delom fantov zadovoljen.Reprezentanti so bili na pripravahrazdeljeni v dve ekipi, in sicer zatehni~ne in hitre discipline. Velikpoudarek v prihodnosti bo na kombi-naciji, za kar imamo nekaj obetavnihsmu~arjev, ki se lahko kosajo z na-jbolj{imi. Za Planin{ka so glavni ciljleto{nje sezone finalni nastopi mo{kihv vseh disciplinah.

SD Novinar obokroglem jubilejuSmu~arsko dru{tvo Novinar praznu-je letos 50 let delovanja. Ob okrogliobletnici so se pri ljubljanskemdru{tvu, ki je v zgodovini sloven-skega smu~anja vsekakor odigralopomembno vlogo, spomnili bogatepreteklosti in se ob tem zazrli tudi vprihodnost. Vijuganje skozi vratcapreteklosti je bilo na prireditvi vGrand hotelu Union nostalgi~no,razmi{ljanje o novih izzivih pa pre-cej bolj trezno in umirjeno. Inkak{ni so bili pravzaprav za~etki?Milan Maver in Jo`e Ur{i~ sta se leta1957 v uredni{tvu Pavlihe zavzelaza ustanovitev kluba, ki bi no-vinarje navdu{il za smu~arski {port.Razvoj je bil nato nadvse bliskovit,predvsem pa je {iroko presegel naza~etku za~rtane okvire. Tudi tek-movalci kluba so kmalu posegali povidnih rezultatih, sprva predvsemAndrej Rant. A ime SD Novinar se jev zavesti smu~arskih navdu{encevzasidralo predvsem v 80-ih letihminulega stoletja. Tedaj sta namre~na najvi{ji svetovni ravni zmagov-ala tekmovalca, ki izvirata iz No-vinarjeve {ole. Gre seveda zanepozabno Matejo Svet in prezgo-daj umrlega Roka Petrovi~a.

Alpinci so se pred novo sezono predstavili v Hervisu

Modre novicke

ˆ

4 www.sloski.si www.modrakartica.com

BIATLON Modre novickePredstavitev biatloncev na novinarski konferenciSlovenske biatlonske reprezentanceso se pred sezono tradicionalno pred-stavile v prostorih njihovega general-nega pokrovitelja, dru`be SkupinaViator & Vektor. Poleg predstavitve inpogovora s posameznimi tekmovalciA reprezentance, je bila pripravljenatudi modna revija reprezentan~negaopremljevalca Maya Maya.

Najve~ pozornosti so bile dele`ne bi-atlonke, ki so si tudi za novo sezonopostavile visoke cilje. Predvsem Ta-deja Brankovi~-Likozar, ki ji v zbirkimanjka le {e najvi{ja stopni~ka natekmah svetovnega pokala in TejaGregorin, ki se je v pretekli sezoni `epovsem pribli`ala vrhu, sta glavnislovenski oro`ji. Velik adut trenerjaToma`a Kosa ostajajo tudi {tafetninastopi njegovih varovank, kjerbosta omenjenima na pomo~ prisko-~ili {e Andreja Mali in Dijana Ravni-kar. Ve~ te`av bo imel njegovstanovski kolega v mo{ki ekipi. Na-jbolj{i slovenski biatlonec JanezMari~ sicer okreva po operaciji kole-na, vendar bo rehabilitacija trajalanekoliko dalj ~asa kot je bilo na~rto-vano in trener Uro{ Velepec bomoral v smu~ino postaviti mlaj{etekmovalce. Klemen Bauer, ki je vlanski sezoni ̀ e nabral nekaj to~k natekmah svetovnega pokala, bo moralprevzeti vlogo prvega mo`a. Za njimpa bodo na tekmah stali {e VasjaRupnik, Peter Dokl in Gregor Brvar.

Po novinarski konferenci so se biat-lonke in biatlonci odpravili za tedendni na priprave v Avstrijo (Ramsau-Dachstein), drugo polovico mesecanovembra so pre`iveli na Finskem,kjer so opravili {e zadnje treningepred prvimi tekmami svetovnegapokala, ki so bile konec novembra vKontiolahtiju.

Na Pokljuki bodo gradili^lani [portnega dru{tva Pokljuka in predstavniki Smu~arske zveze Slovenijeso 24. oktobra z velikim zadovoljstvom sprejeli novico o izdaji gradbenegadovoljenja za gradnjo novega ve~namenskega centralnega objekta na biat-lonskem stadionu na Rudnem polju.

Prvi se je na novico odzval Peter Zupan, predsednik zbora za biatlon priSmu~arski zvezi Slovenije: “Za posodobitev in rekonstrukcijo [portno-rekreacijskega centra Pokljuka na Rudnem polju si prizadevamo `e ve~ let.Na~rti, ki smo jih pripravili s pomo~jo Razvojnega centra Radovljica in soskladni s prostorsko-ureditvenim na~rtom Ob~ine Bohinj, kamor obravna-vano obmo~je sodi, so pripravljeni ve~fazno. V prvi sklop sodi prav izgradnjanovega zidanega objekta, ki bo zagotavljal pogoje za nemoten trening sloven-skih biatloncev in smu~arskih teka~ev, ter za organizacijo vrhunskih {portnihtekmovanj v biatlonu in smu~arskem teku. Dvonamenski objekt bo namre~obsegal servisne prostore za nujno potrebno delo posameznih slu`b na tek-movanjih. S pri~etkom gradnje bo narejen tudi prvi korak k podalj{anju “Alicence IBU” za izvedbo biatlonskih tekem svetovnega pokala, saj nam tapote~e `e naslednje leto. Z dokon~no in celovito ureditvijo [portno-rekreacij-skega centra na Rudnem polju, kamor sodi {e zunanja ureditev (izgradnjanovega vodovodnega sistema pitne vode in sistema oskrbe z elektri~no ener-gijo, raz{iritev in posodobitev ~istilne naprave za fekalne vode, ureditev sis-tema zasne`evanja, delna osvetlitev in ureditev rolkarske proge, ...), bodo naPokljuki najve~ pridobili {portniki. @elimo, da bi bil center namenjen takorekreativcem kot ~lanom na{ih A reprezentanc in tudi pripravam za druge{portnike”, je pojasnil Zupan.

Obstoje~i monta`ni objekt, ki je bil postavljen za potrebe svetovnega prven-stva v biatlonu leta 2001, `e davno ne ustreza merilom, ki jih za tekme sve-tovnega pokala v biatlonu postavlja Mednarodna biatlonska zveza (IBU),obenem pa je objekt zaradi svoje starosti in specifi~ne namembnosti `e kazalznake izrabljenosti. Vrednost najnovej{e investicije v slovensko {portno infra-strukturo je ve~ kot 10 milijonov evrov in v finan~ni konstrukciji se pred-videva ~rpanje sredstev iz strukturnih skladov EU.

Tako bo videti Pokljuka predvidoma do konca leta 2008

ˆ

Modri dnevi v Termah Snovik 14.-18.12.2007

ZA IMETNIKE MODRE KARTICE V ^ASU MODRIH DNI, MED 14. IN 18. DECEMBROM 2007,POLEG MODREGA 10% POPUSTA PRI NAKUPU DNEVNE VSTOPNICE ZA KOPANJE TER PRINASTANITVI V APARTMAJSKEM NASELJU 4*, NUDIMO:- 10% popust ob rezervaciji bo`i~no-novoletnih paketov.- 10% popust ob rezervaciji silvestrovanja (˝kopalkanje˝ ali sve~ano silvestrovanje).- Brezpla~ne vadbe v vodi: - plavalna ura - 17.12. ob 20.uri,

- vodna aerobika - 18.12. ob 20.uri.- Brezpla~na izposoja palic za nordijsko hojo.- Brezpla~ni vstop v savno ob nakupu vstopnice za celodnevno kopanje.

Modri 10% popust velja na redne cene in ne velja za penzionske storitve.

Tel.: 01 83 44 100, e-mail: info@terme-snovik.si, www.terme-snovik

5www.sloski.siwww.modrakartica.com

Na mladih svet stojiZa prihodnost slovenskega deskanjana snegu prostega sloga se ni trebabati! Za izku{enimi Matev`em Pet-kom, Matev`em Pristavcem, Dom-nom Bizjakom in drugimi mojstriskokov prostega sloga prihaja mladival. Pod vodstvom trenerja, LukaGartnerja, raste novi rod deskarjevin deskark, ki se osredoto~a na vsediscipline prostega sloga. Mladinskoekipo letos sestavlja {est fantov ineno dekle. Najstarej{i med njimi je@iga Rakovec, 18-letni bruc Fakul-tete za {port, ki prihaja z radov-lji{kega Sportpointa. Gorenjca statudi njegova klubska kolega, LukaBizjak (15 let) ter Filip Kav~i~ (13let). Preostali trije fantje prihajajo s[tajerske. 17-letni, Klemen Flisar (SKBranik) in leto mlaj{i, Luka Jeromel(SKB Viharnik) sta gimnazijca,medtem ko je najmlaj{i ~lan na{emladinske ekipe, Tim-Kevin Ravn-jak (1996), {e osnovno{olec. MladiVelenj~an je Jeromlov klubskikolega, omeniti pa velja, da ga jepod svoje okrilje sprejel tudi vodilniproizvajalec opreme za deskanje nasnegu, Burton. Edino dekle v ekipije 16-letna dijakinja drugega letnikabe`igrajske gimnazije in ~lanicaljubljanskega kluba Ni~ la`jega,Cilka Sadar.

˝Ekipa je bila sestavljena z na-menom, da zagotovimo najbolj{epogoje za trening tekmovalcem, ki se`elijo resno ukvarjati z disciplinamiprostega sloga in seveda ka`ejo nad-povpre~ne sposobnosti. Gre za mladetekmovalce, za katere predvidevamo,da bodo v prihodnosti pod stro-kovnim vodstvom ter z resnimdelom lahko dosegali vrhunske rezul-tate˝ pravi trener Gartner.

Kros v Saas Feeju ...Po uspe{nih kondicijskih pripravahz novim kondicijskim trenerjem,Tadejem ^erno{em, sta reprezen-tantka v smu~arskem krosu, Sa{aFari~, in trener Primo` Vrhovnik,sne`ne priprave v dveh delih oprav-ila na ledeniku Saas Fee v [vici. Tamso bile razmere za trening najbolj{ev Evropi, saj so bili na voljo startnibloki za trening tega pomembnegadela tekmovanj v krosu ter nekajvelikih skakalnic. S starta se je Sa{amerila s tekmicami iz ^e{ke, Rusije,[panije in [vice in Primo` pravi, daji je {lo kar dobro.

Tako Sa{a kot ~lani ekipe B v krosuso za novo sezono dobro zalo`eni zopremo. Hitri bodo na smu~eh Dynastar, v ~evljih Lange in v posebni „kros“liniji obla~il Andra`. Prepoznavni bodo tudi po o~alih Shred, znamki TedaLigetyja, ki jo pri nas zastopa tr`i{ki Tesma sport Pavla Gra{i~a.

Po uspe{no opravljenih poletnih pripravah, ki so letos v ve~ini potekale na vod-nih skakalnicah in trampolinu na STC Stari Vrh, je ekipa opravila tri sne`neskupne priprave na {vicarskem ledeniku Zermatt. Nina Bednarik, Nejc Ciglari~,Nejc Dimnik, Nejc German in Matej [ircelj so komaj ~akali na prve zavojeleto{nje smu~arske sezone z novimi smu~mi Elan, Blizzard in K2 ter smu~arskimi~evlji Dalbello in Salomon. Proge za grbine so bile zelo dobro urejene, razmerepa odli~ne. Po besedah vodje ekipe Ale{a [pana je bil trening zelo uspe{en,~eprav si je Dimnik pri padcu po~il kost v rami, a se je po{kodba hitro celila.

Trening so nadaljevali v Kaprunu v Avstriji, kjer so preizkusili nove linije obla~ilMart, o~ala Bolle, rokavice Level, ~elade Leedom in za{~itne obleke POC.

Zmaga za uvodNa uvodnem paralelnem veleslalomu svetovnega pokala, na

ledeniku Rettenbach v Söldnu, je na{ svetovni prvak, Rok Flan-der, po lanskem drugem mestu tokrat premagal prav vse tek-mece in tako sezono v tej olimpijski disciplini za~el najboljekar se da. Potem ko je @an Ko{ir na prvi leto{nji tekmi sve-tovnega pokala alpskih deskarjev (Landgraaf) s ~etrtimmestom v paralelnem slalomu v sne`ni dvorani v Landgraafu

napovedal {e eno odli~no sezono na{ih alpskih deskarjev, jeFlander na prvi paralelni tekmi na prostem to potrdil z zmago.Tudi drugi na{i repreze-ntantje so na uvodnih tekmah deskaliodli~no. V Landgraafu smo imeli Slovenci najve~ finalistov, za

nami so tako zaostali mo~ni [vicarji kot tudi Avstrijci. Flander jebil na Nizozemskem deveti, Izidor [u{ter{i~ dvanajsti, Rok Margu~

pa {tirinajsti. Tudi v Söldnu Rok ni bil edini Slovenec v finalu. Vizlo~ilne boje se je uvrstil {e [u{ter{i~, ki pa je izpadel v osmini finala

in si tako prideskal petnajsto mesto. Rok je bil po kvalifikaci-jskih vo`njah enajsti. Kljub slab{emu izhodi{~u so tekmeci vizlo~ilnih dvobojih odpadali po teko~em traku. V osmini fi-nala je Flander premagal Avstrijca, Ingemarja Walderja, sledila

sta dvoboja s severnoameri{kima deskarjema. V ~etrtfinalu je bil pora`en obetavniKanad~an, Matthew Morrison, v polfinalu pa Ameri~an, Adam Smith. Finale:Daniel Biveson vs. Rok Flander. Prva vo`nja je bila izena~ena; Flander si jeprideskal le tri stotinke zaloge za zadnjo vo`njo. V drugo je bil na{ prvak zanesljiv,izku{eni [ved pa~ ne. Slavje se je lahko za~elo ...

˝S prvo finalno vo`njo sem zadovoljen, z drugo seveda ne. Toda Rok je resmo~an,˝ je priznal drugouvr{~eni [ved, Rok pa je takoj po tekmi izjavil, da muv kvalifikacijah res ni {lo najbolje, saj raje vozi v bolj{ih vremenskih razmerah.˝V finalu pa je nato {lo s kroga v krog hitreje,˝ je {e dodal Rok, ki je prvo zmagozaznal kot nekaj povsem samoumevnega. Upa, da je to znak, da bodo zmage vprihodnje na sporedu {e bolj pogosto. S Flandrom, [u{ter{i~em, Margu~em,Ko{irjem in Dem{arjem imamo Slovenci eno najmo~nej{ih mo{kih ekip v sve-tovnem pokalu, na katero smo lahko upravi~eno ponosni.

DESKANJE NA SNEGU IN SMU^ANJE PROSTEGA SLOGAModre novicke

ˆ

Sa{a s kondicijskim trenerjem Tadejem ^erno{em

6 www.sloski.si www.modrakartica.com

NORDIJSKO SMU^ANJE Modre novicke

ˆ

V Duesseldorfu Petra in Vesna tik pod vrhomNa uvodni tekmi 27. sezone svetovnega pokala so imele na{e teka~ice, VesnaFabjan (21. mesto), Katja Vi{nar (34.mesto) in Petra Majdi~ (36. mesto) tertudi teka~, Nejc Brodar (72. mesto), obilo smole. Petra Majdi~ je `e takoj postartu zlomila palico, ker se ji je vdrl sneg pod palico. Spremljevalci so ji lahkoprinesli zamenjavo po 250 metrih, a izgubljenega ni mogla nadoknaditi. Odfinalnih tekov jo je lo~ilo 1,45 sekunde. Manj kot sekunda je izlo~ilne finalneteke lo~ilo tudi Blejko Katjo Vi{nar.

Najbolj{i tek v kvalifikacijah doslej je uspel Vesni Fabjan. Hitrej{e so bile le{tiri teka~ice Finske, dve [vedinji in Norve`anka, Marit Bjoergen. V izlo~ilnihtekih, v ~etrtfinalu, je imela zelo te`ko skupino. Z zmagovalko svetovnegapokala v pretekli zimi, Virpi Kuitunen, Italijanko Arianno Follis, Japonko Nat-sumi, Rusinjo Korostelovo in Norve`anko Bru – Lie. Zaradi takti~ne napakeje osvojila le peto mesto v skupini, potem ko je do zadnjih metrov posku{alaprehitevati na ozkem prostoru za drugo mesto, ki je vodilo v polfinale.

Takoj naslednji dan sta Vesna Fabjan in Petra Majdi~ osvojili odli~no ~etrtomesto na tekmi dvojic v sprintu v prosti tehniki. Dokazali sta, da so v na{iekipi dobro pripravljeni na novo sezono in da je v~eraj{nja smola Petre `epozabljena. Zmagala je [vedska pred Rusijo in Finsko.

Nordijci so se pred novo sezono predstavili v GorenjuPrimo` Ulaga, poslovni direktor nordi-jskih disciplin, je na za~etku nov-inarske konference izpostavil dejstvo,da z glavnimi sponzorji iz prej{nje se-zone {e vedno sodelujejo. Letniprora~un za sezono 2007/2008 takozna{a dobra dva milijona evrov. Pri-hodki se bodo letos zlili v blagajnotudi na ra~un {tirih velikih prireditev,ki se bodo odvijale v Sloveniji. Ulagapravi, da so na~rti v preteklih mesecihuspeli, ter da je zelo zadovoljen s sode-lovanjem s Francijem Petkom, {port-nim direktorjem. Glede leto{njesezone teka na smu~eh, upa naponovitev dogodkov iz prej{nje se-zone, glede skakalcev pa si `eli, da sebodo rezultati izbolj{ali.

Marko Gracer, vodja reprezentanceteka na smu~eh, je zadovoljen spripravami. Pravi, da so za~rtano deloizpolnili, z zdravjem so imeli sre~o, na`alost pa se je po{kodovala MirjamSokli~. Na prihodnje mesece gledajo zoptimizmom in se zavedajo, da bo se-zona dolga in naporna, predvsemzaradi dejstva, da letos v sezoni nive~jih tekmovanj in bodo morali vsoenergijo usmeriti v svetovni pokal.Gracer je v nadaljevanju dejal, da soletos mogo~a nekatera presene~enjamlaj{ih teka~ev. Vesna Fabjan, KatjaVi{nar in Barbara Jezer{ek so tek-movalke, ki ciljajo med trideseterico ins tem na to~ke za svetovni pokal.Dobre nastope si lahko obetamo tudiod Nejca Brodarja, ki pravi, da ima zasabo vrhunske priprave. Trenerja IvanHuda~ in Vladimir Korolkjevi~ pravtako optimisti~no zreta v prihodnostin verjameta v uspehe mladih.

Na{a najbolj{a teka~ica, Petra Majdi~,se po lanskoletnih neverjetnih uspe-hih zaveda, da rezultatov ne bo lahkoponoviti. Seveda si `eli biti {e bolj{a,vendar pravi, da bi bila zelo zado-voljna, ~e ponovi lansko zgodbo.Priprave so za Majdi~evo potekaledobro, {e posebej je zadovoljna spogoji na Rogli, kjer je trenutnomogo~e izpeljati odli~ne treninge.[portni direktor za smu~arske skoke innordijsko kombinacijo, Franci Petek,je na za~etku dejal, da so pripravepotekale po na~rtih. Le-teh niso ovi-rale po{kodbe, saj so jih {e pravo~asnosanirali. Glavni cilj A reprezentance, kijo sestavljajo Jernej Damjan, RobertKranjec, Primo` Pikl, Primo` Rogli~,Rok Urbanc in Jurij Tepe{, je predvsemgraditev in utrjevanje ekipe, kar jePetek {e posebej poudaril. Pravi, daniso tako pomembni samo posa-mezniki, ki odstopajo, temve~ da je

potrebno celotno ekipo dobro pripraviti na olimpijske igre v Vancouvru, 2010.Ne `eli se obremenjevati z “etapnimi cilji”, kot jih je poimenoval, temve~ `elistopnjevati pripravljenost skakalcev do OI. Za leto{njo sezono so okvirni ciljiekipe trikratna osvojitev 3. mesta na posami~ni tekmi, v skupni razvrstitvi `elijoimeti po enega skakalca med 10, 20 in 30, v pokalu narodov pa ciljajo na 6.mesto, kar bo glede na vse mo~nej{o konkurenco vse prej kot lahko. Petru @ontiso vrata v ekipo odprta, seveda pa se bo moral za vstop prej dokazati. RokBenkovi~ letos ne bo skakal.

Petek je izrazil zadovoljstvo glede prve tekme za svetovni pokal v Kranju. Temusta se pridru`ila {e pomo~nika trenerja Ari-Pekke Nikkole, Gorazd Pogorel~nikin Matja` Triplat, ki v tem dogodku vidita predvsem prilo`nost za mlaj{eskakalce, saj bodo nekateri 16. decembra sploh prvi~ nastopili v svetovnempokalu. Petek je na koncu izrazil {e `eljo po ureditvi razmer v Planici, saj ima le-ta ogromen pomen za slovenski skakalni {port, poleg tega pa bi lahko postalasvetovno sredi{~e smu~arskih skokov. Skakalci so bili s poletnimi pripravamizadovoljni. Damjan upa, da bodo uspehi v poletni sezoni tudi dobra popotnicaza na sneg. Kranjec poleti ni imel prave motivacije, vendar zdaj pri~akuje vsebolj{e skoke. Letos se bo lahko dokazal tudi na SP v poletih v Oberstdorfu. Tepe{in Rogli~ optimisti~no gledata na prihajajo~e tekme, prav tako Urbanc, ki se bolahkotno odpravil v novo sezono.

7www.sloski.siwww.modrakartica.com

ZUTS Slovenije

Priprave demonstratorskihvrstTudi demonstratorji (vseh komisij)morajo pred vsako sezono naizpopolnjevanje. Tako se je alpskademo vrsta na novo sezono pri-pravljala na avstrijskem ledenikuKaprun, deskarska demo vrsta pa naledeniku Mölltal.

Priprave so uspele po za~rtanemprogramu, poleg tega pa jih jespremljalo tudi lepo vreme. Demon-stratorske vrste drugih komisij (tekna smu~eh, telemark smu~anje inprosti slog) pa bodo priprave na se-zono opravile konec novembra oz.v za~etku meseca decembra.

Za uvod v novo smu~arsko sezono seje v okviru ZUTS Slovenije, v soboto,15. septembra 2007, na teni{kihigri{~ih Teni{kega kluba Kr{ko odvijal`e tradicionalni 16. teni{ki turnir,ELAN-ZUTS, v soorganizaciji osnovneorganizacije ZUTS Kr{ko. Na turnirjusmo, kot `e mnogokrat do sedaj,u`ivali v odli~nih teni{kih dvobojihdvojic in v prijetnem vzdu{ju. VodstvoZUTS je s pomo~jo sponzorjev turnirjapriskrbelo mamljive nagrade, ki so {lev roke najbolj{im. Vsi polfinalisti sonamre~ prejeli smu~i glavnega spon-zorja turnirja, ELAN, d. o. o.. Zmago-valca na koncu pa sta vendarle postalale dva: Matic Jera{a, iz SD Sne`ak Celjein Goran Kukovi~i~, iz ZUTS Kr{ko, kipa je morda imel prednost v tem, da jelahko igral na “doma~em igri{~u”.

Seminar za predavatelje teoreti~nih vsebinKot prvi strokovni seminar podnovim vodstvom ZUTS, se je, 12. in13. oktobra 2007 v prostorih Smu-~arske zveze Slovenije, odvijal semi-nar za predavatelje teoreti~nih vsebinna te~ajih usposabljanja. Brezpla~enseminar je pri odgovornih osebah vosnovnih organizacijah ZUTS naletelna pozitiven odziv, s ~imer se jepokazala smiselna izvedba le-tega. Naseminarju je predavalo 11 predavate-ljev, udele`ilo pa se ga je 68 ude-le`encev. Udele`enci so si s tem pridobili licenco predavatelja. Tako bodolahko predavali na predavanjih teoreti~nih vsebin na kadrovskih te~ajih zapridobitev strokovnih usposobljenosti na podro~ju smu~anja za smu~arskosezono 2007/2008.

Demo ski pool ter seminar za vodjekadrovskih te~ajev, ~lanov dr`avne izpitnekomisije, vodij {ol smu~anja in demo vrst (26. in 27. oktober 2007)

Vsako leto se v mesecu oktobru odvijata navedeni akciji in tudi letos je bilotako. Sre~ali so se v Bohinju, v hotelu Triglav v Stari Fu`ini. Najprej je bila po-zornost namenjena vsem sponzorjem in opremljevalcem, ki so izkazali `eljo poposlovnem sodelovanju z ZUTS-om. Sledil je neformalni sestanek s predsednikiosnovnih organizacij ZUTS, kjer so seusklajevala mnenja o posodobitvahdelovanja ZUTS Slovenije.

Naslednji dan je potekal seminar natemo smernic delovanja ZUTS v pri-hodnosti. Sledile so vsebine: prijava inpotek organizacije te~ajev usposab-ljanja ter njihove vsebine, potek licen-ciranja strokovnih kadrov, smernicedelovanja dr`avne izpitne komisije indruge. Tokrat je bilo na seminarjupreko 90 udele`encev, kar ka`e na ve-liko zanimanje.

16. teni{ki turnir ELAN-ZUTS 2007

Modre novicke

ˆ

8 www.sloski.si www.modrakartica.com

Slovenija v mednarodni smu~arskidru`ini {e zdale~ ni pal~ek. To tezoslovenski prireditelji tekem sve-tovnega pokala potrjujejo iz leta vleto. Svoj prispevek z vrhunskimirezultati in odli~ji na najve~jih tek-movanjih pogosto dodajo tudi tek-movalci in tekmovalke.

Posebno poglavje v tej zgodbi pa imatudi gostiteljska vloga. Tako je, den-imo, pred petimi leti v Portoro`upotekal kongres Mednarodnesmu~arske zveze, letos (23. 5.–27. 5.)pa je v Grand Hotelu Bernardinpotekala pomladna oziroma za mnogekar koledarska konferenca, na kateri jesodelovalo ve~ kot 700 funkcionarjev.Dru`enje vodilnih mo` FIS-a se je natokon~alo {e z zasedanjem predsedstva.“Organizacija redne letne konferenceje za SZS posebna ~ast. To je dokaz, dasmo leta 2002 zelo dobro pripravilikongres. Smu~arski funkcionarji indrugi gostje se o~itno radi vra~ajo vSlovenijo, saj smo, kot vse ka`e, dobrigostitelji. Tako se v mednarodnihsmu~arskih krogih le {e pove~uje `etako velik ugled na{e zveze in tudidr`ave,” je bil ob obisku veljakov FIS-a, na ~elu s predsednikom, GianomFrancom Kasperjem, zadovoljen JaroKalan, direktor Smu~arske zvezeSlovenije.

Slovensko zadovoljstvo je bilo pre-cej{nje tudi ob potrjevanju koledarjevza tekmovalno sezono 2007/2008.Slovenski prireditelji tekem sve-tovnega pokala so namre~ dobili novopotrditev, da so resni~no del `eleznegarepertoarja. “Pravzaprav so vpra{ljivi leroki. O teh se pogajamo, tekme paimamo zagotovljene,” pravi Kalan. In

res … Pri odboru za alpsko smu~anjepovsem odkrito priznavajo, da simo{kega koledarja brez tradicionalnihkranjskogorskih tekem pa~ ne znajopredstavljati.

Podobno velja tudi za Maribor, ki bo,~e [tajercem vnovi~ ne bo zagodlovreme, tudi v novi sezoni gostil `enskitekmi. Poglavje zase je, brez kan~kadvoma, Planica, ki kljub dolo~enimte`avam in pomanjkljivostim u`iva vmednarodnih krogih velik ugled. Pravposebne pozornosti pa so bili tokratdele`ni Kranj~ani, saj so bili prvi~ vzgodovini uvr{~eni v koledar tekemsvetovnega pokala v smu~arskihskokih. Ob treh plani{kih tekmahbomo torej letos najve~je skakalne ju-nake lahko spremljali tudi na kranjskinapravi.

Ob tej prilo`nosti je kranjski organi-zacijski odbor, s predsednikom Franci-jem Strni{o, pripravil kraj{opredstavitev in dru`enje z novinarji ters predstavniki zveze. Slednji niso skri-vali navdu{enja nad skakalno prido-bitvijo sezone. “Gre za velikopridobitev. Plani{ka letalnica za tek-movalce iz doma~ega paketa ne pred-stavlja tako velike prednosti, saj niprilo`nosti za trening. Manj{a kranjskaskakalnica pa je nekaj povsemdrugega. Na tem objektu lahko na{iskakalci ska~ejo med poletnimipripravami in tudi pozimi. Poznavanjeskakalnice tako pride toliko bolj doizraza,” je prednosti kranjske uvrstitvev koledar opisal nekdanji skakalec,Primo` Ulaga, danes poslovni direktor.

Delegati so sprejeli koledarje za novosezono v vseh panogah. Poleg tega pa

so potrdili tudi urnike tekmovanj zasvetovno prvenstvo v alpskem smu-~anju 2009, ki ga bo gostil Val d'Isere,SP v nordijskem smu~anju 2009(Liberec) in SP v deskanju na snegu2009 (Gangwon). Mladinsko svetovnoprvenstvo v nordijskem smu~anju2010 je bilo zaupano Hinterzartnu.

Sicer pa je portoro{ko dogajanje pri-neslo tudi veliko sprememb. Kar zaje-ten del le-teh se nana{a na podrobnostioziroma podro~ja, na katere ob~instvoni pozorno, zato izpostavljamo le tistepomembnej{e. V alpskem smu~anju sespremembe nana{ajo na hitri disciplini,natan~neje, na stalno vpra{anje sis-tema startnih list. Po novem se bo vsmuku in superveleslalomu najbolj{apetnajsterica na progo podala medstartnima {tevilkama 8 in 22. Najbolj{asedmerica si bo z `rebom razdelila{tevilke od 16 do 22, preostali ~lani pet-najsterice pa od 8 do 15. Startne{tevilke za druge tekmovalce v prvitrideseterici bodo prav tako dodeljenena podlagi `reba, na voljo pa bodo{tevilke od 1 do 7 ter od 23 do 30.

Pri smu~arskih skakalcih se spre-membe nana{ajo na kvalifikacije, kibodo imele odslej nekoliko ve~jo te`o.Kvalifikacijsko serijo bo namre~ lahkoizpustila le najbolj{a deseterica v sve-tovnem pokalu. Hkrati so omejili tudinacionalne kvote, saj lahko po novemna tekmi reprezentanco zastopa zgoljsedem tekmovalcev. V preteklosti solahko skakalni »velikani« na tekmepo{iljali osmerico. Sicer pa so skakalcioziroma skakalke dali zgled tudi nordi-jskim kombinatorcem. V Portoro`u sonamre~ na podlagi uspe{nih izvedb`enskih tekem v smu~arskih skokihpri`gali zeleno lu~ za ne`nej{i spol tudiv kombinaciji.

Martin Pav~nik

POKROVITELJI SMU^ARSKE ZVEZE SLOVENIJE:

V Portoro`u so o zimi razmi{ljali `e maja

FIS sestanki

Ob koncu maja je toplo sonce v Portoro`u `e napovedovalo dolgo in vro~epoletje. Vseeno pa je slovensko turisti~no sredi{~e ob obali tedaj ~utilo tudizimski utrip. V Bernardinu se je namre~ na pomladni konferenci zbralasmetana Mednarodne smu~arske zveze. Beseda je tekla predvsem o koledar-jih pred novo sezono in tudi o nekaterih novostih v vseh disciplinah.

10 www.sloski.si www.modrakartica.com

Alpsko smu~anje sicer ni formula 1, vkateri konstruktorski boji pogostozasen~ijo vrline voznikov. Vseeno paje vloga proizvajalcev opreme iz se-zone v sezono pomembnej{a, saj jejasno, da so tudi najve~ji smu~arskimojstri brez konkuren~nih smu~i, veziali ~evljev obsojeni na stranske vloge.Proizvajalci opreme tako sledijo tren-dom in na podlagi raziskav ter testi-ranj skrbijo za razvoj, hkrati pa morajobiti pozorni tudi na natan~na pravilaMednarodne smu~arske zveze FIS.

Pri krovni smu~arski organizacijiseveda ne `elijo zavirati razvoja tek-movalnega in posledi~no tudirekreativnega alpskega smu~anja.Vseeno pa je odgovornim pri FIS-ukristalno jasno, da bi se brez trdnopostavljenih okvirov pravil alpskismu~arji s svojimi ekipami hitro po-dali v zelo tvegane vode, hkrati pa bibila tudi startna izhodi{~a dokajrazli~na. Zato tekmovalna pravilaobravnavajo skorajda sleherno po-drobnost, temeljijo pa predvsem nadveh osnovnih na~elih – na~eluvarnosti in na~elu po{tenosti.

[ir{i javnosti so prav gotovo najboljznana dolo~ila glede dol`ine smu~i, sajse o le-teh tudi najve~ govori. To veljapredvsem za obe tehni~ni disciplini, {eposebej pa za slalom, ki je bil zavoljovsem dobro znane “karving-revolu-cije” dele`en najve~jih sprememb.Slalomske smu~i morajo biti na

tekmah najvi{je ravni pri mo~nej{emspolu dolge vsaj 165 centimetrov, pridekletih pa je ta meja premaknjena na155 cm. V veleslalomu je na tekmahsvetovnega pokala spodnja dovoljenameja 185 cm, pri ne`nej{em spolu pa 5centimetrov manj.

V superveleslalomu morajo tekmo-val~eve smu~i meriti vsaj 205 cm, pritekmovalkah pa znova 5 cm manj. Vnajhitrej{i disciplini je dolo~ena mejapri fantih 215 cm, smu~i smuka~ic pamorajo biti dolge vsaj 210 cm. Pri vsehna{tetih velja, da mora biti mera nave-dena na smu~eh, ter da je na tekmahni`je ravni in pri mlaj{ih kategorijahmeja spu{~ena in ponekod dopu{~acelo 5-centimetrsko odstopanje.

Proizvajalci morajo skrbno paziti tudina {irino drsne povr{ine smu~i in napolmer stranskega loka. V sezoni2007/08 je minimalna {irina drsnepovr{ine pod vezjo 63 milimetrov zaslalom, dva milimetra ve~ za ve-leslalom in superveleslalom, ter {e dvamm ve~ za smuk. Tu so tekmovalke intekmovalci izena~eni, do vnovi~ne“delitve” spolov pa pride pri polmeru,a le pri veleslalomu.

Pri teh smu~eh je dolo~ena spodnjameja 23 metrov za ̀ enske in 27 metrovza mo{ke. Pri superveleslalomu pravilaza oba spola dolo~ajo minimalno 33metrov, pri smuku {e ducat metrov ve~,v slalomu pa ni omejitev. Dokaj malomo`nosti prostora pri eksperimenti-ranju pravila tekmovalcem dopu{~ajotudi pri vezeh in ~evljih, kjer je prednovo sezono pri{lo do sprememb. Ponovem je najve~ja dovoljena razlikamed spodnjo povr{ino smu~i in ~evl-jem, 50 milimetrov, tako za tekmovalkekot tudi tekmovalce. Peta ~evlja pa jelahko skupaj s podlago debela najve~43 mm.

Skladnost opreme s predpisanimimerami na tekmovanjih preverjajopoobla{~eni strokovnjaki FIS-a z ura-dno dolo~enimi in testiranimi meril-nimi napravami. Njihovi rezultati sotudi podlaga za odlo~anje o regu-

larnosti rezultatov oziroma povod zasankcije ob morebitnih kr{itvah. Podposebnim drobnogledom pa se lahkona tekmah znajdejo tudi dresismu~arjev, ~eprav morajo le-ti `e naza~etku prestati sistem preizku{anja in“plombiranja”. A pridobljena “plom-ba” je zgolj zelena lu~ za nastop, ki neizklju~uje dodatnih preizkusov.

Smu~arsko vijuganje medpravilniki

Alpsko smucanje

SPONZORJI PANOGE ZA ALPSKO SMU^ANJE:

Obvezna oznaka za dol`ino, {irino, terpolmer smu~i

Naprava za merjenje propustnosti zrakatekmovalnih kombinezonov“Plomba” na tekmovalnem kombinezonu

ˆ

11www.sloski.siwww.modrakartica.com

In kaj se pravzaprav pri dresih testira?Propustnost kombinezonov, ki je pravtako dolo~ena v pravilih, s ~imer so sepri FIS-u vme{ali v iskanje kar se daaerodinami~nih obla~il. Kombinezonimorajo prepu{~ati vsaj 30 litrov nakvadratni meter v sekundi.

Dresom pa veliko pozornosti, in vkon~ni fazi denarja, namenjajo tudipokrovitelji. ^eprav imajo {portnikemnogi za potujo~e reklamne panoje, pavelja dodati, da so svoje mesto vnatan~nih pravilih na{li tudi oglasi naobla~ilih in opremi. Pri FIS-u so pozornipredvsem na ustrezno ozna~evanjeresni~nih proizvajalcev opreme.

Poleg tega sta natan~no dolo~ena tudi“kvadratura” in mesto oglasov. Vsereklamne oznake na obla~ilih lahkoskupaj zna{ajo najve~ 300 kvadratnihcentimetrov, posamezen oglas pa nesme presegati tretjine omenjenegaprostora. Dodatnih 20 kvadratnih cen-timetrov je FIS-a namenila opremlje-valcu ali sponzorju na vratniku pulija.Predsedstvo FIS je na zadnji seji, 5. no-vembra v argentinskem mestu Bar-iloche, sprejelo odlo~itev in pove~aloskupni obseg ogla{evanja na obla~ilihza 50 kvadratnih centimetrov. Oglasa

istega podjetja ne smeta biti name{~enapovsem skupaj. Povsem jasna so tudidolo~ila glede sponzorskih sporo~il na~eladi, kjer mora biti oznaka na-cionalne zveze in {ele nad njo oglas,medtem ko je prostor za proizvajalca~elade predviden ob straneh.

Seznam pravil okrog ogla{evanja pa seza tekmovalce ne kon~a ob prihodu vcilj. Tudi obla~ila in pokrivala v ciljniareni, na odru za zmagovalce in pros-toru, namenjenem za pogovore z nov-inarji, morajo biti v skladu s pravili.

Zapleteno, mar ne? Tudi tisti, ki tek-movalno smu~anje spremljajo zgoljbe`no, so verjetno v zadnjih letihopazili, da se posamezni deli pravilredno spreminjajo in dopolnjujejo.

Tudi za vklju~evanje novosti imajo priFIS-u posebna dolo~ila. Sprememba zaprihajajo~o sezono mora biti potrjenanajkasneje do 1. maja. Hkrati novostvelja le za~asno, saj mora biti po“preizkusni” sezoni vnovi~ potrjena.

Martin Pav~nik

Orodje za merjenje ~evljev in smu~i

Alpsko smucanje

ˆ

12 www.sloski.si www.modrakartica.com

Kmalu po januarski Zlati lisici se bodvignil tudi zastor nove sezone tekmo-vanj otro{kega alpskega smu~anja.Slednjemu pri Smu~arski zvezi Slo-venije namenjajo obilico pozornosti,saj znano pravilo u~i, da je delo vmlaj{ih kategorijah temelj uspehovtudi v ~lanski konkurenci.

“Kak{no je na{e zaledje,” se pogosto,predvsem, kadar gre, po rezultatih , zanekoliko manj uspe{ne sezone,spra{ujejo smu~arski zanesenjaki. Nji-hov pogled nato pogosto se`e le domladinskih kategorij in plena namladinskem svetovnem prvenstvu. Atrenerji in zaposleni na SZS se nadvsedobro zavedajo, da velja energijo,znanje in v kon~ni fazi tudi finan~nater materialna sredstva vlo`iti v {emlaj{e rodove. Pot tekmovalca od ci-cibana do ~lana je dolga, polnaprelomnic in kriti~nih trenutkov. Dej-stvo pa je, da se pogosto ustavi inkon~a, ~e pristop `e v uvodnih stop-njah ni pravi. Prav zato gre pozdravitiprograme otro{kega smu~anja, s kate-rimi pri Smu~arski zvezi Slovenije, spomo~jo sponzorjev, klubov inpogosto v veliki meri tudi star{ev, skr-bijo za ustrezno bazo. “Otro{ki pro-gram mora biti neodvisen odrezultatov slovenskih tekmovalcev vsvetovnem pokalu. Tu ne gre le za alp-sko smu~anje. V vseh {portih bi moralimeti otro{ki program svojo nedo-takljivo osnovo. Pri tem mislim pred-vsem na finance. ^e glavni junaki{porta v dolo~enem obdobju nedosegajo vrhunskih rezultatov, to ne

sme vplivati na najmlaj{e. V nasprot-nem primeru bo 'bumerang' ~ez nekajlet priletel nazaj,” poudarja Roman[turm, vodja otro{kih programov priSZS, ki je bil v minulih letih zaslu`enza uspe{ne izvedbe in odmevnostpokala Hervis. Slednji se je po dogo-voru in podpisu pogodbe z DrogoKolinsko pred novo sezono preimeno-val v pokal Argeta, vklju~eval pa botako tekmovanja starej{ih in mlaj{ihde~kov ter deklic kot tudi cicibanov incicibank. A cilj ostaja nespremenjen.To pa je pridobiti ~im ve~je {tevilopred{olske in {olske mladine v alpskosmu~anje, s ~imer bi ustvarili {tevil~nosmu~arsko bazo.

V uvodnem delu sezone se bodo narazli~nih koncih odvijala regijska tek-movanja, na katerih bodo posamezneregije prek svojih klubov izlu{~ila na-jbolj kakovostne tekmovalce in jihnato poslala na dr`avna tekmovanja.Cicibani bodo nastopili na {tirih ve-leslalomskih preizku{njah in na dvehposebnih kombinacijah. “S kombi-nacijskimi tekmami `elimo popestrititekmovanja in iz otrok 'iztisniti' razno-likost. Gre za terenske oblike – umetnegrbine, elementi skoka in kombinaci-jska postavitev kraj{ih in dalj{ih zavo-jev. Tekmovanje poteka naveleslalomskih smu~eh. Pri tej disci-plini se soo~amo s {tevilnimite`avami, saj na{a smu~i{~a niso do-volj prostrana. Priprava pa zahtevatudi veliko ~asa. Jasno, tu so tudistro{ki,” razlaga [turm. Bolj zajeten jeprogram pokala Argeta za starej{e dek-

lice in de~ke ter mlaj{e deklice inde~ke. Vse namre~ ~aka kar {est tek-movalnih vikendov s slalomskimi inveleslalomskimi tekmami. Pokal pa sebo kon~al z velikim finalom, 29. in 30.marca 2008. Vsa ta tekmovanja so tudineke vrste sito za sestavo ekip, ki natonastopajo na mednarodnih tekmovan-jih, vklju~no z znamenitim pokalomTopolino. Vsekakor velja omeniti tuditradicionalni mednarodni pokal Loka,ki bo na Starem Vrhu v tej zimi za obekategoriji de~kov potekal 16. februarjain pa {e dve tekmovanji – pokal RokaPetrovi~a in festival Toma`a Cerko-vnika.

Eno od meril, na podlagi kateregalahko delu v otro{kih programihpripi{emo visoko oceno, so vsekakorrezultati slovenskih tekmovalcev namednarodnih tekmah. “Od dobe Bo-jana Kri`aja do danes smo prisotnipovsem prvi vrhu. V zadnjih letih smovseskozi med dobitniki medalj. Pred-vsem pa smo veseli, da smo kot ekipastalno med najbolj{imi tremi. Stalnobijemo boj z Italijani in Avstrijci,” ra-zlaga [turm, navdu{en tudi nad de-jstvom, da se je v zadnjih letih ustavilogibanje padanja {tevila slovenskih tek-movalcev. “[tevilke ka`ejo, da smo ssistemskim delom omenjeni upadzadr`ali,” dodaja vodja otro{kih pro-gramov.

In kak{na je pot Romana [turma vvlogi usklajevalca otro{kih pro-gramov? “Po smrti Jo`eta Drobni~a mije tedanji direktor, Tone Vogrinec, za-upal organizacijo otro{kega inmladinskega programa. @e v naslednjisezoni smo podro~ji razdelili. JernejPlajbes je bil imenovan za usklajevalcamladinskih programov, sam pa semostal v 'otro{kih vodah'. V vseh tehletih so se menjavali odgovorni tre-nerji. Jani Hladnik, Janez [mitek,Vlado Makuc … Vsi so sooblikovali tozgodbo. Zamisel o Veliki nagradiHervis se mi je v glavi porodila nasre~anju Mednarodne smu~arskezveze, na katerem smo razpravljali ootro{kih in mladinskih vpra{anjih. Kosmo se spra{evali, kak{ne korake storitiin na kak{en na~in popularizirati tek-movanja, so svoj model pokazali [vi-carji. Njihov sistem smo nato prenesliv na{e okolje,” se spominja [turm, kije v dobrem desetletju opazoval poti{tevilnih, tedaj {e obetavnih in nez-nanih smu~arjev in smu~ark. “Spo-minjam se sezone, v kateri sta se kotdeklici bojevali Tina Maze in JanicaKosteli},” se spominja [turm.

Martin Pav~nik

Najmlaj{i vpokalu Argeta

Otrosko smucanje

ˆˆ

13www.sloski.siwww.modrakartica.com

Sredi novembra so se v Kranju zbralinajbolj obetavni slovenski smu~arjiskakalci, ki so prejeli priznanja za po-letni Pokal Cockta. A ~eprav so {eletedaj povsem uradno spustili zastorpoletnih tekmovanj, pa je jasno, da sobili z mislimi `e pri zimski sezoni.Slednja bo tudi za najmlaj{e v vsehnordijskih disciplinah v novi sezonizelo pestra in raznolika.

Vodilni mo`je nordijskega smu~anjapri Smu~arski zvezi Slovenije se dobrozavedajo, da tekmovalci sami od sebepa~ ne sko~ijo ali prite~ejo v ~lanskokonkurenco. Zato sta na~in dela intekmovalna shema v veliki meri na-menjena ter prilagojena tudi mlaj{im.Upravi~eno so lahko ponosni pred-vsem na Pokal Cockta. ^eprav so vsredi{~ni vlogi v o~eh javnosti pred-vsem ~lani, pa je znano, da se zapokale in presti` borijo tudi mlaj{i.Pokal Cockta je tekmovanje nadr`avni ravni, ki vrsto let zdru`ujesmu~arje skakalce in skakalke ternordijske kombinatorce. Od leto{njezimske sezone bodo tudi pokalna tek-movanja smu~arjev teka~ev potekalapod imenom Pokal Cockta, tako da bonordijska dru`ina {e bolj tesnopovezana. Tekmovanja razli~nih kate-gorij, na katerih se merijo tekmovalci,vse od mal~kov cicibanov pa doprekaljenih ~lanskih smu~arskih asov,

poteka na razli~nih lokacijah vsepo-vsod po Sloveniji in je pogosto tudisito za udele`bo na mednarodnih tek-movanjih. Letno izideta dva koledarjatekmovanja, eden za poletni in drugiza zimski del. V sodelovanju s SZSklubi ljubljanske, {tajersko-koro{ke ingorenjske regije organizirajo tek-movanja na napravah in teka{kih pro-gah v svojem oziroma okoli{kih krajih,pokalno tekmovanje se{teva uspeheudele`encev ter najbolj{ega v svoji kat-egoriji okrona z laskavim naslovomzmagovalca Pokala Cockta.

Za de~ke do 14 in 15 let ter deklice do15 let v smu~arskih skokih in nordijskikombinaciji se bo tekmovanje zimskesezone za~elo 5. januarja. Podobnovelja tudi za de~ke do 12 in 13 let,medtem ko bodo de~ki do 10 in 11 let,deklice do 11 let in cicibani led prebiliteden dni pozneje. Vsi bodo dejavnivse do zgodnjih mar~evskih dni. Vteku na smu~eh bodo v otro{kih kate-gorijah tekmovalci dejavni `e 26. de-cembra v sprinterski preizku{nji vorganizaciji [D Gorje. Na razli~nihlokacijah bodo nato tekmovanjapotekala vse do konca marca, skupaj zdr`avnim prvenstvom pa bo nasporedu kar ducat tekem.

Za nemoten potek tekmovanj in uskla-jevanje pri SZS skrbita pisarni zasmu~arske skoke in nordijsko kombi-nacijo ter tek na smu~eh. Pisarni na-menjata vsem kategorijam obilicopozornosti, saj `elita biti v tesnemstiku s tekmovalnim jedrom tudi vletih, ko glavnina dela in finan~nihsredstev pade na ramena klubov instar{ev. “V smu~arskih skokih je skorajnemogo~e uspeti brez zasnovanevadbe po najbolj metodi~nih, peda-go{kih in organizacijskih na~elih.Posebna pozornost se posve~a mladimgeneracijam od 13. do 18. leta, saj jeto obdobje ~lovekovega zorenja, izo-bra`evanja in priprave na vstop v svetodraslih,” pravi strokovni sodelavecSZS, Toma` Verdnik.

V tem kontekstu kajpak velja omenitiselekcije plani{kih skakalnih {ol. Pro-jekt je bil v preteklosti sila uveljavljen,obudil pa se je ob posredovanjuPrimo`a Ulage in Ale{a Peljhana. Se-

lekcije plani{kih skakalnih {ol so vad-bene skupine, ki jih vodi trenerGorazd Bertoncelj ter so sestavljene iztekmovalcev {tajersk-koro{ke, goren-jske in ljubljanske regije, starih od 13do 15 let. Program dela selekcij je za-snovan tako, da se treningi izvajajokontinuirano. Ve~ino ~asa tekmovalcidelujejo v mati~nih klubih, razennekaj skupnih priprav. Tak sistem delaprina{a dolo~ene prednosti, kot sonadgradnja klubskega dela, omogo~ausklajen “trena`ni” in u~ni proces,sodelovanje klubskih trenerjev s koor-dinatorjem selekcij pri izvajanju pro-grama, hkrati pa pomeni zgodnjeprepoznavanje nadarjenih posame-znikov in njihovo vklju~evanje v pose-bej organiziran proces priprave.Dovolj pove podatek, da je podobensistem “izlu{~il” {tevilne obetavneskakalce, na ~elu s Primo`em Peterko.

Pri SZS si seveda prizadejo za natan~envpogled v bazo tekmovalcev in tudi zavsaj posreden vpliv na razvoj. Vse odcicibanov naprej. Jasno, do ~lanov. Vtem duhu je bil leta 2003 v sodelo-vanju s Srednjo ekonomsko {olo vKranju uveden oddelek za smu~arjeskakalce in nordijske kombinatorce,torej neke vrste zametek smu~arskegimnazije, kakr{no poznajo na{i se-verni sosedje.

Martin Pav~nik

Dobro poskrbljeno tudiza mlaj{e nordijske rodove

Otrosko smucanje

ˆˆ

15www.sloski.siwww.modrakartica.com

… je `e minilo od prvih tekmovanj za svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki. Vvseh teh letih so si poklju{ki organizatorji z odgovornim delom `e ustvarili za-upanje Mednarodne biatlonske zveze, ki jih redno uvr{~a v letni koledar sve-tovnega pokala v biatlonu. Svojevrstna prelomnica je bilo leto 2001, ko jePokljuka gostila eno najpomembnej{ih biatlonskih tekmovanj – svetovno pr-venstvo. Zelo velika mno`ica gledalcev na tej slovenski visokogorski planoti,kakr{ne do tedaj {e ni bilo mogo~e videti, je premaknila tudi kole{~ek v zavestislovenskih privr`encev biatlona. Ti prihajajo sedaj na Rudno polje, kjer se vsetisto najpomembnej{e v slovenskem biatlonu odvija v vse ve~jem {tevilu in tudituji navija~i so `e dodobra spoznali Pokljuko (ter seveda Bled, kjer ponavadi pre-bivajo med tekmami).

Leto{njo sezono se bodo najbolj{e svetovne biatlonke in biatlonci ustavili vSloveniji med 13. in 16. decembrom. Po dve posami~ni, sprinterski in {tafetnipreizku{nji bosta pri~akali najve~je svetovne lovce na smu~eh. Tokrat spet vtradicionalnem roku, na za~etku sezone, bo Pokljuka teden dni dihala z biat-lonom. Poseben polet dajejo organizatorjem pod Vi{evnikom tudi ~lanice in~lani slovenske biatlonske reprezentance, ki obljubljajo naskoke na vrh. Lanskosezono se je na tekmi s skupinskim startom prvi~ v zgodovini Pokljuke nastopni~ke za zmagovalce povzpela slovenska biatlonka, Tadeja Brankovi~, ki jes tem {e posebej nagradila zveste biatlonske navija~e.

Organizatorji so za gledalce poleg {portnih u`itkov pripravili tudi zanimivzabavni program s popularnimi slovenskimi glasbeniki, ki jim boste lahko pri-sluhnili v premorih med tekmami. Obiskovalci, ki vsa ta leta v velikem {teviluprihajate na Pokljuko na ogled tekem svetovnega pokala v biatlonu, ste lepovabljeni tudi letos decembra, da skupaj ustvarimo kuliso dobro obiskanega invrhunsko izpeljanega zimsko-{portnega dogodka.

Vstopnice:Enotna cena vstopnice je 6,00 EUR/dan. V ceno je vklju~en tudi avtobusni pre-voz Bled-Pokljuka-Bled. Po posebni ceni je mogo~e naro~iti tudi VIP vstopnice,ki vklju~ujejo pogostitev.

Otroci do 10. leta starosti v spremstvustar{ev in imetniki Modre kartice SZSimajo prost vstop. Vstopnice so napro-daj na prodajnih mestih Kompasa inEventima po Sloveniji, na Petrolovihbencinskih servisih in preko med-mre`ja na www.eventim.si. Na dantekmovanj pa jih bo mogo~e kupititudi na blagajni pred vstopom na bi-atlonski stadion.

SPORED TEKEM – svetovnipokal v biatlonu na Pokljuki

- ~etrtek, 13. 12. 2007ob 11.15 uri POSAMI^NO MO[KI ob 14.15 uri POSAMI^NO @ENSKE

- petek, 14. 12. 2007ob 10.30 uri URADNI TRENING

- sobota, 15. 12. 2007ob 11.30 uri SPRINT MO[KI, ob 14.15 uri SPRINT @ENSKE

- nedelja, 16. 12. 2007ob 10.30 uri [TAFETA MO[KIob 14.15 uri [TAFETA @ENSKE

Ve~ informacij na www.biathlon-pokljuka.com

15 let …Biatlon

16 www.sloski.si www.modrakartica.com

Biatlon je eden najzanimivej{ih zim-skih {portov, saj zdru`uje dve naspro-tujo~i si {portni disciplini – smu~arskitek in streljanje. ^e so za prvegapotrebne vzdr`ljivost, eksplozivnost,hitrost, velja za streljanje predvsemumirjenost, visoka koncentracija,natan~nost. Prav zaradi teh lastnosti sev biatlonskih tekmovanjih pogostodogajajo preobrati in polo`aji, ki jih jenemogo~e predvideti, dokler najbolj{ine pre~kajo ciljne ~rte. Tudi zaradi tegaso obiskovalci neposredno na pri-zori{~u ali gledalci pred TV-zasloni ves~as v napetosti in pri~akovanjukon~nega razpleta dogodkov.

Na biatlonskih tekmovanjih prete~ejotekmovalci s smu~mi (v prosti tehniki)razdalje med 6 in 20 kilometri sposameznimi postanki (dvakrat ali{tirikrat) na streli{~u. Razdalja, s katerese strelja v tar~e, je 50 metrov. Streljase z dveh polo`ajev – le`e ali stoje inna enem strelskem postanku jepotrebno zadeti pet tar~. Premer tar~je 11,5 cm za polo`aj stoje in 4,5 cmza polo`aj le`e. Zgre{eni streli sekaznujejo s pribitkom ene minute (vposami~nem tekmovanju) ali z doda-tnimi kazenskimi krogi (v dol`ini 150metrov) za vsak zgre{en strel, ki jihmorajo prete~i tekmovalci takoj postreljanju.

Posami~no tekmovanjeGre za tradicionalna tekmovanja v bi-atlonu, ustanovljena {e pred iznajdbomehanske tar~e, kjer se zadetki inzgre{eni streli vidijo s samega streli{~a.

V preteklosti so uporabljali papirnatetar~e, rezultat pa se je dokon~no se{tel{ele po zadnjem streljanju. Vsak tek-movalec je za zgre{ene strele dobil~asovni pribitek. Isto na~elo seuporablja tudi danes, le zgre{eni strelise vidijo takoj, saj so tar~e mehansko-elektronske. Pri posami~nem tek-movanju je natan~nost streljanja {etoliko bolj pomembna, saj se tek-movalcu za vsak zgre{en strel pribijeminuta ~asa, medtem ko je v drugihvrstah tekem kaznovan s kazenskimkrogom (150 m), ki ga prete~e v 25-30sekundah. Med vsemi tekmami v bia-tlonu prete~ejo tekmovalci v tej zvrstinajdalj{o razdaljo, poleg tega vsi tek-movalci {e {tirikrat streljajo (le`e,stoje, le`e, stoje). Zanimivost te tekmeje v tem, da komentator kljub vmes-nim ~asom, ki se pojavljajo na elek-tronskem semaforju in zaslonu, nikoline more natan~no vedeti, kdo vdanem trenutku vodi, ~eprav sovmesni ~asi kar dober pokazatelj. Vposami~nem tekmovanju potrebujevsak tekmovalec pribli`no eno uro~asa, da zaklju~i tekmovanje. Mo{kipri~nejo tekmo s sklopom teka na 4km in s streljanjem, nato ta sklopponovijo {e {tirikrat, kar pomeni, date~ejo skupno 20 km in {tirikrat stre-ljajo. Tudi `enske prete~ejo vsak sklop{tirikrat, le da je skupna dol`ina teka15 km.

Tekmovanje v sprintuSprint je hitrej{a in kraj{a razli~icaposami~nega tekmovanja. Tekmovanjise razlikujeta v tem, da morajo tek-

movalci na sprintu za vsak zgre{enstrel takoj po streljanju prete~i kazen-ski krog v dol`ini 150 m. Tekmovanjetraja pribli`no 30 minut, saj so raz-dalje, ki jih morajo prete~i tekmovalci,kraj{e. Mo{ki te~ejo tri sklope (3 km, 4km in 3 km) v skupni dol`ini 10 km indvakrat streljajo (le`e, stoje). @enskeprete~ejo tri sklope po 2,5 km in pravtako dvakrat streljajo (le`e, stoje).

Zasledovalno tekmovanjeZa zasledovalno tekmovanje se pravicado nastopa in vrstni red tekmovalcevdolo~i na podlagi tekmovanja vsprintu ali posami~nega tekmovanjakot kvalifikacijske tekme, ki obi~ajnopoteka predhodni dan. Na zasledoval-nih tekmah v svetovnem pokalu ali nasvetovnem prvenstvu ima pravico donastopa najbolj{ih 60 tekmovalcev izkvalifikacij. Tekmo pri~ne zmagovaleckvalifikacijske tekme (ki je obi~ajnosprint), sledijo mu drugi tekmovalcipo vrstnem redu, glede na uvrstitev inzaostanek iz kvalifikacijske tekme.Tekme v zasledovanju so najbolj za-nimive, saj je v vsakem trenutkuznano, kdo vodi, pa tudi najbolj vzne-mirljive, saj tekmovalci dejansko zasle-dujejo in lovijo svoje nasprotnike, kiso bili uvr{~eni pred njimi. Mo{kiprete~ejo razdaljo 12,5 km, `enske parazdaljo 10 km. Vsi po {tirikrat stre-ljajo (le`e, le`e, stoje, stoje). Zmagatekmovalec, ki prvi pre~ka ciljno ~rtoin ne dobi {e kak{nih dodatnih kazni -~asovnih pribitkov. Tekmovalec, ki ganasprotniki prehitijo za en krog, moranemudoma odstopiti.

Skupinski startVsi tekmovalci pri~nejo tekmovatiisto~asno, zato je ta tekma najboljrazburljiva za gledalce. Tekmovanje jepodobno posami~nemu, le razdalje so

Biatlonske discipline

Biatlon

kraj{e (za mo{ke 15 km in za `enske12,5 km) in strelja se z razli~nihpolo`ajev (le`e, le`e, stoje, stoje). Pon-avadi je {tevilo tekmovalcev omejenona 30, kar je tudi minimalno {tevilostrelskih mest na streli{~u, ki jih morazagotoviti organizator tekme za sve-tovni pokal, saj se zaradi isto~asnegastarta lahko na streli{~u pojavi vseh 30tekmovalcev hkrati. Pravico do ude-le`be na tekmi imajo najbolj{i tekmo-valci v skupni razvrstitvi svetovnegapokala za teko~e leto. Za udele`bo natekmi na svetovnem prvenstvu pa {ena podlagi treh sklopov rezultatovnosilcev medalj v posami~ni, zasle-dovalni tekmi in v sprintu in na pod-lagi to~k v pokalu narodov, dose`enihna svetovnem prvenstvu. Posamezniprvaki prvenstva ponavadi nosijo{tevilke od 1 - 9. Tekmovalec, ki ganasprotniki prehitijo za en krog, moranemudoma odstopiti.

[tafetaV {tafetnem tekmovanju za mo{ke tek-mujejo ekipe s po {tirimi tekmovalci,ki morajo prete~i 7,5 km in dvakratstreljati. Enako velja tudi za `enske, leda prete~ejo 6-kilometrsko razdaljo.Prvi tekmovalci ekip startajo isto-~asno, prete~ejo 2,5 km (`enske 2 km),streljajo le`e, prete~ejo naslednja 2,5km, streljajo stoje in {e zadnji~prete~ejo 2,5 km. V ciljnem prostorunato predajo {tafeto (se z rokodotaknejo telesa naslednjega tek-movalca v ekipi) ali v primeru zad-njega tekmovalca v ekipi zaklju~ijo

tekmo s prihodom v cilj. Ekipa, ki prvaprete~e ciljno ~rto, zmaga, ~e si niprislu`ila {e dodatnih kazni - ~asovnihpribitkov. [tafetno tekmovanje je za-nimivo za gledalce, saj v vsakemtrenutku lahko vidijo, katera ekipa jev ospredju. Posebnost tega tek-movanja je tudi v tem, da ima vsaktekmovalec {e tri rezervne naboje, kijih lahko uporabi, ~e s prvimi petimine zadene vseh tar~. Ker je potrebnonaboje sproti polniti z roko, odvzameopravilo tekmovalcu kar nekaj ~asa nastreli{~u. Seveda so tekmovalci podizrednim pritiskom, saj morajo stre-ljati izredno hitro, kar pa zmanj{ujenatan~nost. Pravico do udele`be imajoekipe na podlagi dolo~enih pravil,vrstni red starta je dolo~en glede nauvrstitev v svetovnem pokalu (natekmah ni`jega nivoja lahko tudi z`rebom). Startne {tevilke predstavljajopolo`aj na startu in strelsko mesto nastreli{~u. Barva startne {tevilke pomenipredajo: rde~a - prvi tekmovalec, ze-lena – drugi tekmovalec, rumena -tretji tekmovalec in modra - ~etrti tek-movalec. Na tekmah svetovnegapokala in na svetovnem prvenstvupomeni startna {tevilka ekipe tudi nji-hovo uvrstitev v {tafetnih tekmovan-jih za svetovni pokal.

Me{ana {tafetaTekmovanja me{anih {tafet so ena naj-novej{ih, saj so bila prvi~ uvedena vsezoni 2004/05. Me{ano {tafeto ses-tavljata dve tekmovalki in dva tek-movalca iz iste dr`ave. Vsi {tirjemorajo prete~i po 6 km in dvakratstreljati na razdalji dveh in {tirih km.Predaje si sledijo v zaporedju `enska,`enska, mo{ki, mo{ki. Pravico do

nastopa ima trideset {tafet. Prvih petdr`av v razvrstitvi pokala narodov(skupno za mo{ke in `enske) imamo`nost nastopiti s po dvema {tafe-tama.

Super sprintPravila Mednarodne biatlonske zvezeomogo~ajo tudi tovrstna tekmovanja,ki so nekak{na skraj{ana razli~icaklasi~nih sprinterskih preizku{enj. Vsvetovnem pokalu se zadnja leta tehtekmovanj ne uporablja.

Spremembe v pravilihZa sezono 2007/08 so stopila v veljavonova in nekoliko spremenjena pravilaza nastope na sprinterskih tekmah.Zaradi velikega {tevila tekmovalcev(celo ve~ kot 120) na posameznihtekmah in dolgotrajnih televizijskihprenosov teh tekem, so se vodilni vMednarodni biatlonski zvezi odlo~ilita tekmovanja narediti spet zani-mivej{a. Kako? Na startu sprintov bostalo le najbolj{ih devetdeset iz poseb-nega IBU to~kovanja. Tako se bodootresli t. i. eksoti~nih tekmovalcev, kiso nastopali na podlagi nacionalnihkvot. Za leto{njo sezono bo na-cionalna kvota iz lanske sezone (zaSlovenijo npr. pet `ensk in {tirjemo{ki) pri{la v po{tev le na prvem sve-tovnem pokalu v Kontiolahtiju, `e nanaslednjih v Hochfilznu in naPokljuki, pa si bodo morali tekmovalcipridobiti svoje mesto med devetdese-terico, ki bo omogo~alo nastope pred-stavnikov narodnih reprezentanc.

Toma` [u{ter{i~

17www.sloski.siwww.modrakartica.com

Biatlon

SPONZORJI PANOGE ZA BIATLON:

18 www.sloski.si www.modrakartica.com

“Smu~anje prostega sloga”, ime disci-pline, ki ga zdaj uporabljamo `e karnekaj ~asa, pove skoraj vse: dvesmu~ki pod nogami ter slog, pomem-bnej{i od hitrosti. Praviloma, res nevedno in povsod, ne pri vsaki disci-plini. Pa se v prostem pogovoru in tudiv medijih {e vedno pojavi stari izraz izsedemdesetih “akrobatsko smu~anje”.Akrobati naj ostanejo v cirkusu, nasnegu pa bomo smu~arji prostegasloga. V svetu se je temu od nekdajreklo “freestyle skiing”. Du{a malcebolj zabavnega merjenja spretnosti nasmu~eh, ne dirkanja na stotinke v opri-jetih kombinezonih, v disciplinahsmu~anja prostega sloga ostaja vse odprvih dni. Tudi po profesionalizaciji inpostopnem vklju~evanju disciplin volimpijski program.

Po zatonu baleta, plesa s smu~mi napolo`nem terenu, ostajata klasi~ni dis-ciplini smu~anja prostega sloga dve.Skoki in smu~anje po grbinah. Vse triso predstavitev na zimskih OI do`iveleleta 1988, v Calgaryju. Grbine so imele{tiri leta pozneje v Albertvillu `e stalnistatus, skoki pa dve leti pozneje v Lille-hammerju, ko se je balet `e poslovil izmednarodnih aren.

Z novim tiso~letjem je pri{el tudi novrod smu~arjev, nove smu~i in nove dis-cipline. Smu~arji tako imenovane“nove {ole” se dru`ijo z deskarji vparkih, na skakalnicah in v sne`nem`lebu, pa tudi v filmih in `ivljenjskemslogu. Smu~arski krog je strogo dirka{ka,

tekmovalna disciplina, v kateri na-jdemo marsikatero “prebeglo” ime izalpskih smu~arskih vrst. V dirkah sskupinskim {tartom na izpadanjeodlo~ajo bliskovit start, drsenje, ve-leslalomsko zavijanje in drznost na ve-likih skakalnicah. Krosiste olimpijskapremiera ~aka ~ez dve leti v Whistlerju.

Znotraj smu~anja prostega sloga je torejkar pestro, primerljivo z nordijskimsmu~anjem, s teka~i na eni in skakalcina drugi strani. Na eni strani so klasi~niskoki z vsako leto bolj neverjetnim{tevilom salt in vijakov, ki {e vedno~rpajo z akrobatike, s trampolinov in zgimnastike. Povsem na drugi strani jedirka{ki kros, ki na prvi pogled bolj sodiv alpsko smu~anje, a se ga ne da stla~itidrugam kot med ute~ene alpske disci-pline. Bolje se znajde tu, kjer so mutudi predpisali ohlapna obla~ila, da tek-movalci ne bi bili videti kot smuka~i.Vmes je eksplozivno smu~anje pogrbinah, ki se z liki v skokih mo~nonavezuje tudi na novo {olo.

Ne le discipline, vsaka od zvrstismu~anja prostega sloga je `e kar svoja(pod)panoga. Nekatere z ve~ disci-plinami – grbine {e s paralelnimi tek-movanji, nova {ola pa sicer v programuFIS le z ̀ lebom, sicer pa {e s tekmovanjiv parku (slopestyle), skoki in {e ~im.

Slovenske ekipe za novo zimo

V okviru odbora za smu~anje prostegasloga SZS delujejo tri “plemena”smu~arjev – v prvem skakalci, v dru-gem smu~arji po grbinah in tisti iz nove{ole ter v tretjem tekmovalci v krosu.

“Skakalci” imajo pravzaprav le enegareprezentanta: na najvi{jem nivoju bonastopal le Miha Gale. Tudi on je pred„upokojitvijo“; ker se je preselil vKanado, pa bo nastopal le v SeverniAmeriki. Vodja skokov, Roman Vi-dovi~, za naslednjo sezono na~rtujeekipo mladih skakalcev, ki pa se {e nebo merila na najvi{jem nivoju.

“Grbina{e” so letos pomladili. Poleg `euveljavljene tekmovalke, Nine Bed-narik, ~lanice A reprezentance, katere

cilj je v leto{nji sezoni uvr{~anje v fi-nale svetovnega pokala, so ekipipriklju~ili mlado ekipo Nejcev. To so:Nejc German, Nejc Ciglari~ in NejcDimnik, zraven pa {e edini nesoime-njak Matej [ircelj. Vsi bodo nastopalipredvsem na tekmah evropskegapokala. Trener in vodja ekipe, Ale{[pan, je nad prvim delom pripravlja-lnega obdobja zelo zadovoljen inpri~akuje dobre uvrstitve na prvih pri-hajajo~ih tekmah.

V krosu nosi zastavo Sa{a Fari~, edinas statusom “A”, ki se redno uvr{~a v fi-nalno ~etverico na tekmah svetovnegapokala. S trenerjem Primo`em Vrhov-nikom bosta ciljala na vrh na vsehtekmah svetovnega pokala in na X.igrah v Aspnu. V drugi bojni liniji soToma` Hribar, David Piber in Tadej Tr-dina, ki se bodo posve~ali predvsemtekmam ni`jega nivoja.

Andrej Dekleva

Skoki, grbine, skoki,dirkanje ... skoki

SPONZORJI PANOGE SMU^ANJE PROSTEGA SLOGA: Smu~anje po grbinah in nova {ola Smu~arski krosGlavni sponzor `enske ekipe Glavni sponzor mladinske ekipe

Sa{a Fari~ (v rde~em,na drugem mestu) vpolfinalu lanskihX iger

Med grbinami in novo {olo

ˆ

Smucanje prostega sloga

Nina na grbinah

Kranj bo 15. in 16. decembra 2007prvi~ v bogati {portni zgodovini mestaprizori{~e tekme za svetovni pokal vsmu~arskih skokih. Tekmo organizirataSmu~arska zveza Slovenije in Smu~arskiklub Triglav iz Kranja. Na skakalniciOMV CENTRA se bodo pomerilinajve~ji {portni asi iz vsega sveta, sku-paj z mo~no slovensko zasedbo.

Smu~arski skoki so `e vrsto let edennajpopularnej{ih {portov v Sloveniji.Poleg izredne privla~nosti plani{kihtekmovanj in prireditev, so glavni ra-zlogi za popularnost te {portne panogeprav uspehi, ki so jih tekmovalci dose-gali v zadnjih 20-ih letih. Doma~a tek-movanja najvi{jega ranga imajo velikpomen za razvoj slovenskega ska-kalnega {porta, saj bo na tekmi zaradidoma~e kvote lahko nastopilo ve~slovenskih tekmovalcev kakor v tujini.TV Slovenija bo prena{ala, takonedeljsko tekmo, kot sobotne kvali-fikacije. Pri~akujemo pa tudi ve~ kot10 tujih TV-postaj, ki redno spremljajovse tekme svetovnega pokala vsmu~arskih skokih, pod okriljem Med-narodne smu~arske zveze FIS.

Smu~anje kot tekmovalna {portnapanoga ima v Kranju bogato tradicijo.Za~etki segajo dale~ v predvojno ob-dobje, v povojnih letih pa je bil napre-dek v smu~arskem {portu {e posebejskokovit. Prvo smu~arsko dru{tvo vKranju je bilo ustanovljeno jeseni1945; to je bilo Smu~arsko dru{tvoUdarnik, ki se je leta 1954 preimeno-valo v SK Triglav.

Skakalci in kombinatorci Triglava imajodoslej za sabo ve~ kot 60 let dela in us-pehov. To obdobje je pravzaprav kratkadoba. In vendar se je v teh letih zgodilomarsikaj, kar sestavlja pestro zgodovinokluba. Ob tem v klubu s ponosom ugo-tavljajo, da so s svojim delom precejprispevali in storili za razvoj smu~anjav Kranju in tudi v Sloveniji. [tevilni us-pehi, mednarodni in doma~i, so sevrstili iz leta v leto. Kranj~ani pa so tudiuspe{ni organizatorji tekmovanj, sajimajo v svojih vrstah 60 sodnikov intehni~nih delegatov, od tega 14 s FIS li-cenco. Ve~ kot 20 let so vsakoletni iz-vajalec Alpskega pokala v skokih innordijski kombinaciji. Z zgraditvijo110-metrske skakalnice, pokrite s pla-stiko, pod [marjetno goro, pa so od leta2004 dalje organizatorji tekmovanjtudi na najvi{ji svetovni ravni. Od leta2006 so izvedli dve svetovni prvenstvi;najprej mladinsko v skokih in nordijskikombinaciji in nato {e veteransko. SKTriglav je uspe{no izvedel tudi dvetekmi za poletni celinski pokal (2005 in2007), v septembru 2006 pa je bila vKranju doslej najve~ja prireditev –Grand Prix – poletni svetovni pokal vskokih.

Najve~ji uspeh pri gradnji objektovpredstavlja izgradnja 110-metrske

skakalnice, ki nosi ime OMV center.19. septembra 2004 je bilo na njejprvo pomembnej{e tekmovanje –dr`avno prvenstvo. Skoraj natanko potreh letih, ko je bil polo`en temeljnikamen, je skakalnica OMV Centra skriti~no to~ko (K) 100 m in to~ko `irije(HS) 109 m, do`ivela svoj krst s prvimtekmovanjem, kjer so se vsi najbolj{i,skakalci in skakalke iz Slovenije,pomerili na poletnem dr`avnem prvenstvu v smu~arskih skokih za ~la-ne v posami~ni in ekipni konkurenci.

Osrednji slovenski {portni objekt jetako za~el slu`iti svojemu namenu vpoletnem ~asu, ~eprav bo potrebno {emarsikaj postoriti, da bi objekt dobilkon~no podobo, kot so si jo zamislili~lani operativnega gradbenega odborain projektant, g. Klemen Kobal, univ.dipl. in`. arh.. Gradnjo je opravil SGPTehnik iz [kofje Loke s svojimi podiz-vajalci, vrednost nalo`be pa je zna{alaokoli 2,3 milijona Eurov.

Smu~arski skoki in nordijska kombi-nacija imajo v Kranju in sploh vSloveniji bogato tekmovalno tradicijo,ki dosega svoj vrh vsako zimo znajve~jimi tekmovanji v Planici. Z iz-gradnjo 100-metrske plasti~ne skaka-lnice v Kranju dosegata svoj vi{ek poletitudi v gorenjski metropoli.

OMV Center v Kranju sedaj slu`i kot os-rednji slovenski vadbeni objekt za vsedr`avne selekcije in treninge klubskihskakalcev. Lokacija skakalnice je ve~ kotidealna, ker le`i v dolini med dvema de-

loma [marjetne gore, s ~imer je dobroza{~itena pred bo~nim vetrom, ki jenajve~ji “sovra`nik” skakalcev.

Skakalnica je ̀ e in bo tudi v prihodnjihletih s prireditvami obogatila turisti~niutrip Kranja, pa tudi {ir{ega gorenjskegaobmo~ja in Ljubljane.

Dr`avni pano`ni nordijski center vKranju tako ni lokalnega zna~aja,temve~ vseslovenski objekt, ki pred-stavlja veliko dobrino vsem slovenskimskakalcem. V izhodi{~u opredeljevanjado tega objekta pod [marjetno goro jeprevladalo skupno slovensko zani-manje in potreba po objektu te ve-likosti, ki sedaj zagotavlja slovenskimskakalcem enake mo`nosti za vadbo,kot jih imajo tekmovalci drugih dr`av,ki so se do te te`ave opredelile velikopred nami.

Svetovni pokal v smu~arskih skokih letos tudi v Kranju

Program Svetovnega pokala v smu~arskih skokih15.–16. december 2007

Sobota, 15. december 200711:30 Uradni trening, 1. serija12:30 Uradni trening, 2. serija13:30 Kvalifikacije20:00 Podelitev startnih {tevilk

tekmovalcem na Glavnem trgu v Kranju

Nedelja, 16. december 200711:00 Poskusna serija12:00 Prva serija12:45 Zabavni program13:30 Finalna serija

19www.sloski.siwww.modrakartica.com

Nordijsko smucanje

ˆ

20 www.sloski.si www.modrakartica.com

Smu~arski skoki veljajo za eno izmednajbolj privla~nih {portnih disciplin.Lahko bi rekli, da izpolnjujejotiso~letno `eljo ljudi po letenju.Skakalci (in tudi skakalke), ki sespu{~ajo po naletu imajo za cilj ostati vzraku ~im dlje in pristati na sne`ni (aliplasti~ni) podlagi ~im dalj in ~im lep{e.

Pod okriljem Mednarodne smu~arskezveze (FIS) potekajo tekmovanja vsmu~arskih skokih na ve~ ravneh. [ir{ijavnosti so najbolj privla~na tek-movanja za svetovni pokal in sve-tovna prvenstva.

Skakalnice so klasificirane po velikosti:Majhne skakalnice 20 m do 49 mSrednje skakalnice 50 m do 84 mNormalne skakalnice 85 m do 109 mVelike skakalnice 110 m in ve~Letalnice 185 m in ve~

Zaleti{~eZaleti{~e skakalnice mora biti skon-struirano tako, da nudi potrebnohitrost za dosego najdalj{ih skokov.Pogoji na zaleti{~u (tudi vetrovnerazmere) dolo~ajo izbiro startnegapolo`aja na zaleti{~u. Razmik medstartnimi mesti mora biti vedno enak;nikoli ne sme biti ve~ji kot 0,40 m.Poleg tega morajo biti startna mesta{tevil~no ozna~ena, in to tako, da senajni`je mesto ozna~i s {tevilko 1.

Globina sne`ne podlage mora bitienaka profilu zaleti{~a. Na robu profilamora biti postavljena varnostna ograjav vi{ini 0,5 m. Varnostna ograja morabiti postavljena od starta do enegametra pred odrivnim mestom. Raz-dalja med varnostno ograjo inpripravljeno {irino smu~ine ne smeprese~i dodatnih 25 cm skupne {irine.Na zaleti{~u med ograjo ne smejo statipredmeti, ki bi lahko po{kodovaliskakalca ob morebitnem padcu.

Dosko~i{~eDosko~i{~e mora biti po celotni {irinihriba prekrito s snegom. Na dosko-~i{~u ovire niso dovoljene, vseprenosne naprave morajo biti v ~asuskokov odstranjene. Varnostne ograjemorajo biti name{~ene v celotnidol`ini dosko~i{~a tako, da zavarujejoskakalca ob padcu ali prestre`ejoodpeto smu~ko. Varnostna ograja

mora biti 0,70 m vi{ja od sne`ne po-dlage. Minimalna postavitev varnos-tne ograje terja postavitev od zadnjeto~ke odsko~ne mize (0,1m) do pre-hodnega dela skakalnice. Od prehod-nega dela skakalnice do izteka morabiti vi{ina varnostne ograje 1 m. Glo-bina sne`ne podlage in oznake za da-ljavo morajo biti vidno ozna~ene navarnostni ograji. Varnostna ograjamora slediti dosko~i{~u.

Homologacija skakalnicTekmovanja v smu~arskih skokih podokriljem FIS-a so lahko izpeljana samona skakalnicah z veljavnim homolo-gacijskim potrdilom FIS in na ska-kalnicah z veljavnim certifikatom.

Podkomite za skakalnice izdaja certi-fikate za “normalne” in “velike” ska-kalnice ter “letalnice”.

Majhne skakalnice in skakalnice sred-nje velikosti morajo biti homologiranes strani nacionalnih smu~arskih zvez.Standardi nacionalnih smu~arskihzvez za majhne in srednje skakalnicelahko odstopajo od standardov FIS-a.

Pravila Svetovnega pokala vsmu~arskih skokih- Na tekmah za svetovni pokal lahko

nastopijo samo tekmovalci, z ve-ljavno licenco Mednarodne smu-~arske zveze FIS, ki vsakemutekmovalcu, ki ga prijavi nacionalnasmu~arska zveza, dodeli FIS kodo.Tekmovalec mora poleg formalnegapogoja za nastop na tekmi za sve-tovni pokal izpolnjevati tudi enegaod naslednjih pogojev: osvojeneto~ke za svetovni pokal ali to~ke zaVeliko nagrado. Nastopijo pa lahkotudi tekmovalci, ki imajo v teko~i aliprej{nji sezoni osvojene to~kecelinskega pokala.

- Najmanj osem dr`av mora nastopitina tekmovanju, da lahko le-to {tejeza to~ke SP.

- [tevilo tekmovalcev, ki lahko nasto-pijo na posamezni tekmi za svetovnipokal, se dolo~i na podlagi svetovnelestvice tekmovalcev in to~kovanja vcelinskem pokalu za dolo~eno ob-dobje. Maksimalno {tevilo tekmova-lcev iz ene dr`ave je 7.

- Tekmovalna obdobja v sezoni2007/2008:

1. 11.08.2007 - 6.10.2007 (Hinterzarten-Klingenthal)

2. 30.11.2007 - 23.12.2007(Kuusamo-Engelberg)

3. 30.12.2007 - 6.01.2008 (Oberstdorf- Bischoshofen)

4. 12.01.2008 - 26.01.2008(Val di Fiemme-Zakopane)

5. 02.02.2008 - 17.02.2008 (Sapporo-Willingen)

6. 01.03.2008 - 16.03.2008 (Lahti-Planica)

- Nacionalna smu~arska zveza, lahkona doma~ih tekmovanjih sve-tovnega pokala v kvalifikacijahnastopi s {estim dodatnim tek-movalcem.

- Tekma za svetovni pokal je pra-viloma sestavljena iz uradnegatreninga, kvalifikacijske serije in/aliposkusne serije, ter dveh serij vkonkurenci.

- Pokal narodov je se{tevek vseh to~k,ki jih posamezni tekmovalci izdolo~ene dr`ave dose`ejo na tek-mah svetovnega pokala. V se{tevkuse {tejejo tudi to~ke, dose`ene naekipnih tekmovanjih.

- Denarne nagrade so obveznost orga-nizatorja, ki mora zagotoviti zaposamezno tekmovanje najmanj70.000 CHF, ki jih razdeli med prvih10 uvr{~enih tekmovalcev, in sicer:1. 30.000 CHF2. 15.000 CHF3. 10.000 CHF4. 6000 CHF5. 3000 CHF6. 2000 CHF7. - 10. 1000 CHF

V svetovnem pokalu poznamo dvevrsti tekmovanj – posami~na inmo{tvena.

Posami~na tekmovanjaPosami~na tekmovanja se za~nejo zuradnim treningom in kvalifikacijami,dan pred tekmovanjem. V kvalifikaci-jah nastopajo vsi tekmovalci, ki so seprijavili na tekmovanje, in sicer vobratnem vrstnem redu to~kovanja zasvetovni pokal, druge pa dolo~i ra~u-nalni{ki `reb. Zadnjih deset tekmova-lcev (prvih deset v skupnem se{tevkusvetovnega pokala) je na tekmouvr{~enih neposredno. Drugi pa sepotegujejo za 40 prostih mest, ki vodijona tekmovanje, ki poteka (razen ~e vre-menske razmere ne privedejo doprestavitve) naslednji dan.

Tekma za svetovni pokal se za~ne sposkusno serijo, v kateri se tekmovalcisami odlo~ijo, ali bodo nastopili, aline. Sledi prva serija v konkurenci.Vseh 50 tekmovalcev nastopi iz istega

Smu~arski skokiin skakalnice

Nordijsko smucanje - skoki

SPONZORJI PANOGE ZA NORDIJSKO SMUČANJE:

ˆ

zaletnega mesta (~e vodstvo tek-movanja zaletno mesto spremeni, jepotrebno serijo ponoviti). To~kovanjeje sestavljeno iz dol`ine skoka (zavsako skakalnico je dolo~ena vi{inato~ke za 1 meter) in ocen sodnika (5sodnikov, od katerih se najni`ja innajvi{ja ocena ne upo{teva). Po koncuprve serije se objavijo uradni rezultatiin startna lista za finalno serijo. V fi-nalni seriji nastopi 30 najbolj{ih izprve serije v obratnem vrstnem redu.Na koncu zmaga tisti, ki dobi najve~to~k v se{tevku prve in druge serije.

Razdelitev to~k za svetovni pokal naposami~ni tekmi svetovnega pokala

Ekipna tekmovanja Na ekipnih tekmah lahko nastopijoreprezentance, ki prijavijo 4 tek-movalce, ki zastopajo dr`avo. Skakalciska~ejo v {tirih skupinah, in sicer vobratnem vrstnem redu skupnegase{tevka svetovnega pokala v pokalunarodov. V vsaki skupini je po en tek-movalec iz vsake prijavljene dr`ave. Vfinalni seriji nastopi 8 najbolj{ih ekipiz prve serije, v obratnem vrstnemredu, od 8. do 1. Zmaga ekipa, ki vse{tevku zbere najve~ to~k iz vsehskokov v prvi in finalni seriji.

To~ke, ki jih dobi reprezentanca naekipni tekmi SP

Planica ima najdalj{egaSlovenci smo lahko ponosni na naj-ve~jo napravo na svetu, ki jo imamo vdolini pod Poncami. Svetovni rekordje `e od 15. 3. 1987 (193 m, VegardOpaas (NOR)) neprenehoma v lastiplani{ke Velikanke.

Trenutni rekorder je Bjorn EinarRØmØren (NOR), ki je leta 2005 vPlanici sko~il 239 metrov.

Tomi Trbovc

21www.sloski.siwww.modrakartica.com

Mesto To~ke Mesto To~ke1 100 16 152 80 17 143 60 18 134 50 19 125 45 20 116 40 21 107 36 22 98 32 23 89 29 24 7

10 26 25 611 24 26 512 22 27 413 20 28 314 18 29 215 16 30 1

Mesto To~ke Mesto To~ke1 400 5 2002 350 6 1503 300 7 1004 250 8 50

KRAJ Velikost/HS-Hill Size1. MOSTEC 622. MOSTEC 383. MOSTEC 234. MOSTEC 145. MOSTEC 96. GUNCLJE 537. GUNCLJE 378. GUNCLJE 259. GUNCLJE 1510. GUNCLJE 1211. MENGE[ 3312. MENGE[ 2313. MENGE[ 1814. MORAV^E 5815. MORAV^E 4316. MORAV^E 3517. MORAV^E 2418. MORAV^E 1619. MORAV^E 2220. MORAV^E 1521. MORAV^E 1022. @IROVNICA 3023. @IROVNICA 2424. @IROVNICA 1525. @IROVNICA 1026. VIZORE 3727. VIZORE 2828. VIZORE 1529. VIZORE 1030. KISOVEC 5531. KISOVEC 2832. KISOVEC 1733. KISOVEC 1234. MISLINJA 9335. MISLINJA 7236. MISLINJA 3237. MISLINJA 1538. TR@I^ 5539. TR@I^ 3940. TR@I^ 2941. TR@I^ 1842. TR@I^ 1343. [O[TANJ 1844. LJUBNO 8545. LJUBNO 4546. LJUBNO 2647. LJUBNO 1448. VELENJE 9449. VELENJE 2550. VELENJE 1551. VELENJE 9

KRAJ Velikost/HS-Hill Size52. PA[KI KOZJAK 3553. PA[KI KOZJAK 2254. PA[KI KOZJAK 1655. KR[KO 3856. KR[KO 1957. LOGATEC 5358. LOGATEC 2759. LOGATEC 1560. LOGATEC 9,561. PONIKVE 4062. PONIKVE 22

63. [MARTNO NA POHORJU 53

64. [MARTNO NA POHORJU 25

65. [MARTNO NA POHORJU 17

66. [ENTRUPERT 4467. [ENTRUPERT 2868. [ENTRUPERT 1469. MIRNA 4670. MIRNA 3271. MIRNA 1572. IHAN 4573. IHAN 2374. IHAN 1575. PODKUM 3476. @IRI 6677. @IRI 978. @IRI 4079. @IRI 3080. @IRI 2081. JABLANCE 1582. JABLANCE 2883. JABLANCE 4284. PLANICA 21585.86. PLANICA 10087. PLANICA 42,588. PLANICA 2689. BO[TANJ 4090. BO[TANJ 6591. RA^NA 5092. RA^NA 2893. RA^NA 2394. RA^NA 1695. RA^NA 1096. KRANJ 5597. KRANJ 43,598. KRANJ 2199. KRANJ 14,25100 KRANJ 109

Skakalnice

Kraj Velikost/Hill Size (HS) Rekord letalnicePlanica (SLO) HS 215 239 m, Bjorn Einar RØmØren (NOR)Oberstdorf (NEM) HS 213 223 m, Roar LjØkelsØy (NOR)Vikersund (NOR) HS 207 219 m, Roland Müller (AUT)Harrachov (CZE) HS 205 214,5 m, Matti Hautamäki (FIN)Kulm (AUT) HS 200 214 m, Sven Hannawald (NEM)

Nordijsko smucanje - skoki

ˆ

22 www.sloski.si www.modrakartica.com

Deskarji na snegu so se bolj ali manj or-ganizirano v razli~nih disciplinah merili`e zelo zgodaj po “izumu” tega {portain se kasneje zdru`ili ter vrsto let tek-movali pod okriljem Mednarodnedeskarske zveze. Leta 1994 pa je na maj-skem kongresu v svojo dru`inodeskanje na snegu sprejela tudi Med-narodna smu~arska zveza FIS. Sezona1994/1995 je v zgodovino zapisana kotpremierna sezona FIS svetovnegapokala v deskanju na snegu. Mednaro-dna smu~arska zveza je s svojimpoliti~nim vplivom deskanju na snegu`e leta 1995 zagotovila tudi olimpijskistatus in tako smo `e v Naganu leta1998, dve leti po prvem FIS-ovem sve-tovnem prvenstvu v deskanju na snegu,lahko v boju za olimpijske nasloveob~udovali elito alpskega deskanja, ki seje merila v klasi~nem veleslalomu ter nev celoti zbrano zasedbo “freestylerjev”,ki so se za medalje bojevali v sne`nem`lebu. Domovina deskanja na snegu jeleta 2002 (Salt Lake City) navdu{enopozdravila deskarje v sne`nem ̀ lebu tertokrat paralelnem veleslalomu. Na zad-njih olimpijskih igrah, v italijanskemTorinu, pa se je obema disciplinama ziger v ZDA pridru`il {e zanimiv des-karski kros.

Deskarske discipline se skozi kratkozgodovino in nenehen razvoj stalnospreminjajo in razvijajo. Tako so alpskideskarji s tekmovanji za~eli na visokihpregibnih smu~arskih koli~kih, se me-rili v klasi~nem veleslalomu in celo su-perveleslalomu. Deskarji prostegasloga `e od za~etka ostajajo zvestiklasiki - sne`nemu `lebu, ki izhaja iz“skejtarskega verta”, se pa zato skozileta razvijajo in modificirajo druge dis-cipline prostega sloga. Sne`nemu`lebu so se pridru`ili skoki prostegasloga, v mo~nem porastu pa je zelouniverzalna disciplina prostega sloga -

“slopestyle”, ki obsega tako skoke kottrike na raznih objektih v sne`nemparku. Vse bolj priljubljena so tudi tek-movanja v “quaterpipe-u” in pa tek-movanja na raznih objektih (railih) vurbanih sredi{~ih velemest. Svojemupoligonu pa ostajajo zvesti deskarskikrosisti. Tekmovanje na izpadanje sskupinskim startom, z zanimivimi va-lovi, s skoki in z dvignjenimi ovinkivelja za najbolj nevarno deskarsko dis-ciplino. Privla~en format deskarskegakrosa so kasneje medse sprejeli tudismu~arji in gorski kolesarji, ki se me-rijo v svojih razli~icah tega {porta – vsmu~arskem krosu ter gorskokole-sarskem 4krosu.

NOKIA FIS Snowboard svetovnipokal 2007/08 je `e v teku … [tirinajsta sezona Nokia FIS svetovnegapokala se je za~ela `e ob koncu mesecaavgusta oz. na za~etku septembra stekmo v sne`nem ̀ lebu novozelandskeCardone. Tam sta nastopila tudislovenska deskarja, Klemen Flisar (41.mesto) in Cilka Sadar (17. mesto), ki staleto{nje poletje skupaj z Luko Jerom-lom ter pod vodstvom trenerja, LukeGartnerja, priprave na zimo opravila naNovi Zelandiji. Luka Jeromel se je tikpred uvodno tekmo svetovnega pokala,`al, po{kodoval. Na Novi Zelandiji se jeletos pripravljal tudi na{ najuspe{nej{ipredstavnik v skokih prostega sloga,Celjan Matev` Petek, ki bo letosponovno naskakoval mali kristalniglobus v tej privla~ni disciplini. Uvodnitekmi, brez slovenskih udele`encev,deskarskega krosa sta prav tako `emimo. Konec septembra so krosisti zato~ke svetovnega pokala tekmovali vValle Nevadu, v ju`noameri{kih Andih.Prav tam pa se je septembra pripravljaltudi Rok Flander, ki je tako uspe{noza~el tudi leto{njo sezono. Preostalipredstavniki paralelnih disciplin so

sne`ne priprave opravili na evropskihledenikih. Za~eli so konec avgusta na{vicarskem Zermattu, nato pa so izvedli{e trening slaloma v eni od belgijskisne`nih dvoran. Rezultate dela so `eli`e na uvodnem paralelnem slalomu, vsne`ni dvorani Landgraafa ter na para-lelnem veleslalomu, na ledeniku Ret-tenbach v Söldnu. Prvo (Flander,Sölden), ~etrto (Ko{ir, Landgraaf), de-veto (Flander, Landgraaf), dvanajsto([u{ter{i~, Landgraaf), {tirinajsto (Mar-gu~, Landgraaf) in petnajsto ([u{ter{i~,Sölden) mesto je “izplen” na{e mo{keekipe na prvih dveh tekmah paralelnihalpskih disciplin. Na{i deskarji so se poSöldnu pripravljali v italijanskem ValSenalesu, pred decembrskimi tekmamipa so opravili {e treninge na smu~i{~uPlanai v Schladmingu. Tudi deskarjiprostega sloga so ̀ e tekmovali v Evropi.V pristani{kem Rotterdamu so sepomerili v skokih prostega sloga.Matev` Petek je kot edini slovenski fi-nalist zasedel petnajsto mesto. Matev`Pristavec je kon~al na dvaindvajsetemmestu, An`e Su{a na {estintridesetem,Domen Bizjak na {tiridesetem ter ReneStrgar na {estin{tiridesetem mestu. Nanovembrski tekmi svetovnega pokalase je v Stockolmu s ~etrtim mestomodli~no izkazal Domen Bizjak, ki jetako izena~il svojo najbolj{o uvrstitevv svetovnem pokalu. Petek je le za laszgre{il finale {estnajsterice. V decem-bru bo na sporedu tekma svetovnegapokala v Sofiji, takoj po novem letubodo deskarji prostega sloga visokoleteli v sosednjem Grazu. Slovenci, kiso letos ponovno mo~nejsi za Bizjakain Pristavca bodo seveda med kandidatiza finale. Prostosloga{i imajo za sabotudi `e prvo tekmo v sne`nem `lebu.[vicarski Saas Fee jih je gostil naza~etku novembra. Tudi tokrat zudele`bo ~lanov slovenske mladinskeekipe. Cilka Sadar je bila tokrat devet-najsta, Klemen Flisar devetindvajseti,@iga Rakovec pa dvain{tirideseti.

Svetovni pokal bo letos skupno {tel 34tekem na 22-ih prizori{~ih. Med gos-titelji prvi~ najdemo bolgarsko Sofijo,{pansko La Molino ter japonski Gujo.Ve~ kot 500 tekmovalcev se bo bojevaloza kristalne globuse v {tirih disciplinah:PARALELNE DISCIPLINE ALPSKEGASLOGA (paralelni slalom in paralelniveleslalom), DESKARSKI KROS, SNE@NI@LEB, SKOKI PROS-TEGA SLOGA.Razgla{ena bosta tudi skupni zmago-valec in zmagovalka svetovnega pokalater zmagovalna dr`ava v pokalu naro-dov.

PREDSTAVITEV DISCIPLIN,TO^KOVANJA IN PRAVIL NOKIAFIS SNOWBOARD SVETOVNEGAPOKALA

Paralelne discipline alpskegaslogaParalelne discipline alpskega sloga ses-tavljata paralelni slalom ter paralelni

“Snowboarding isso damn fun”

Deskanje na snegu

“Snowboarding is so damn fun” pravijo pri vodilnemu proizvajalcudeskarske opreme na svetu. Ni potrebno prevajati, ne? Ta filozofijavsekakor ostaja osnova tega {porta. In to kljub temu, da se je deskanje nasnegu, od za~etkov v {estdesetih letih prej{njega stoletja, razvilo v velikposel. Nekateri proizvajalci opreme so iz gara`nih navdu{encev zrasli vprava velika mednarodna podjetja, u`ivanje na snegu, dru`enje in merjenjes prijatelji predvsem za zabavo, pa je preraslo v institucionalizirana tek-movanja pod okriljem Mednarodne smu~arske zveze FIS. Kljub spoju izvirnedeskarske kulture s sodobnim potro{ni{kim svetom in uveljavljenimi insti-tucijami, deskanje na snegu v svojem bistvu ostaja ~isto. Prav tako kot drugizimski {porti, ki imajo korenine v gorah …

SPONZORJI PANOGE DESKANJE NA SNEGU:

veleslalom. Skupni se{tevek se ne vodiza obe posamezni disciplini, pa~ paalpski deskarji tekmujejo le za enkristalni globus, katerega dobitnik jenajbolj{i v skupnem se{tevku obehnavedenih paralelnih disciplin.

Paralelni slalomParalelni slalom poteka na dvehidenti~no zakoli~enih zrcalnih progah,dol`ine cca 300 metrov. Vi{inska razlikana progi je med 80 in 100 metri. V kva-lifikacijskih vo`njah se deskarji v dvehvo`njah na obeh progah pomerijo vvo`nji na ~as. [estnajst finalistov nato vizlo~ilnih dvobojih po klasi~nemturnirskem sistemu med seboj odlo~i onajbolj{em. V vsakem krogu (od os-mine finala do finala) deskar oz.deskarka nastopita na obeh progah.Po~asnej{emu po prvem dvoboju se vdrugi vo`nji kroga {tartna vratcaodprejo v skladu z zaostankom oz. zmaksimalnim ~asovnim pribitkom, ~eje v prvi vo`nji bodisi odstopil bodisi jebil diskvalificiran.

Paralelni veleslalomPravila paralelnega veleslaloma soidenti~na kot pri paralelnem slalomu,le da je ta olimpijska disciplina hitrej{ain bolj dinami~na. Razdalja med vratcije ve~ja, dol`ina proge je cca 550metrov, vi{inska razlika pa od 120 do150 metrov. Slovenci se lahko pohva-limo z dvema naslovoma svetovnihprvakov v paralelnem veleslaomu.Leta 2003 je bil svetovni prvak DejanKo{ir, na zadnjem prvenstvu letos,Arosi, pa je prvak postal Rok Flander.

Deskarski krosDeskarski kros je najmlaj{a deskarskaolimpijska disciplina. Ponuja ogromnoakcije, neposrednih dvobojev, prehite-vanj, skokov. Deskarji se merijo naposebni progi vi{inske razlike med 150in 200 metri, ki je prepredena zrazli~nimi elementi - valovi, dvignje-nimi ovinki ter skoki. Tako kot pri alp-skih disciplinah se deskarji najprejpomerijo v kvalifikacijskih vo`njah na~as, kjer je izrednega pomena ustreznapriprava drsne povr{ine deske. 16 na-jbolj{ih deklet in 32 mo{kih se nato vizlo~ilnih bojih pomeri za kon~norazvrstitev. Skupine se dolo~ijo poklasi~nem turnirskem sistemu. Naprogi so hkrati {tirje deskarji oz.deskarke, v naslednji krog pa se uvrstitaprvouvr{~ena. V izlo~ilnih dvobojihpride do izraza tekmoval~eva ek-splozivnost na startu, izreden pogum,mo~ ter tehni~no znanje. V deskarskemkrosu tekmujejo tako tekmovalci z alp-skimi deskami in s ~evlji kot tekmovalciz mehkimi ~evlji in simetri~nimideskami. V zadnjem ~asu so “alpinci” vkrosu bolj izjema kot pravilo. Sinonimza deskarski kros je ameri{ki deskarShaun Palmer, ve~kratni zmagovalec“X games” v deskarskem krosu.Ameri~anu se ̀ al ni izpolnila ̀ elja - po-stati olimpijski prvak. Leta 2002namre~ te discipline {e ni bilo v olimpi-jskem sporedu, leta 2006 pa zaradipo{kodbe tik pred olimpijskimi igramini mogel nastopiti, ~eprav se je zuspe{nim povratkom `e kvalificiral vmo~no ameri{ko ekipo. Palmer se jepred olimpijsko sezono v zrelih poznihtridesetih letih pojavil v svetovnempokalu izklju~no zaradi `elje po olim-pijskem zlatu.

Sne`ni `leb (Half Pipe)Sne`ni `leb je privla~na olimpijska dis-ciplina prostega sloga, ki gledalcem ob`lebu in pred TV-zasloni ponuja serijopovezanih spektakularnih trikov.Sne`ni `leb meri v dol`ino cca 130- do150 metrov, v {irino 18 metrov ter naobeh straneh v vi{ino od 4,5 do 5,5metrov. Naklon v ̀ lebu je med 16 in 18stopinjami. Z variacijami “spinov”(obrati okrog lastne osi), “grabov”(dotiki deske med izvajanjem trika), tervisokimi leti nad rob `leba deskarjisku{ajo navdu{iti sodnike, ki deskarjein deskarke ocenjujejo na podlaginaslednjih meril: te`avnost trikov,izvedba trikov, raznolikost trikov,vi{ina, splo{ni vtis. V finale se uvrsti{est deskark in dvanaj