REGIJE V ŠTEVILKAH - Stat...dovoljeni le z navedbo vira – Tiskano v 1.000 izvodih – ISSN 2463-9885 Veste, v kateri slovenski regiji so imeli največ traktorjev na 100 prebivalcev?

Statistični portret slovenskih regij 2017

REGIJE V ŠTEVILKAH

Ljubljana, 2017 www.stat.si

REGIJE V ŠTEVILKAHStatistični portret slovenskih regij 2017

Regije v številkahwww.stat.si 3

Regije v številkah - Statistični portret slovenskih regij 2017Zbrala in uredila: Irena SvetinOblikovanje: Robert DraganTisk: ABO grafika, d.o.o.

Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: http://www.stat.si/StatWeb/Catalogue/Index

Informacije daje Informacijsko središče:tel. (01) 241 64 04elektronska pošta [email protected]

@StatSlovenija

Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira – Tiskano v 1.000 izvodih – ISSN 2463-9885

Veste, v kateri slovenski regiji so imeli največ traktorjev na 100 prebivalcev? Kje je prenočilo največ tujih turistov? V kateri regiji so ločili največ komunalnih odpadkov? Kje živijo v povprečju najstarejši prebivalci Slovenije in katera regija je »najmlajša«? Kolikšna je bila v vaši regiji stopnja brezposelnosti? Katera regija ima največ delovno aktivnih prebivalcev in v kateri regiji imajo najvišje plače?

Lahko ugibate.

Lahko pa odgovore najdete v publikaciji Regije v številkah, v kateri smo zbrali in slikovito predstavili najzanimivejše regionalne podatke. Publikacija prikazuje dvanajst slovenskih statističnih regij: socialno-demografske značilnosti njihovih prebivalcev in značilnosti, po katerih se regije med seboj razlikujejo ali ki jih povezujejo. Vabljeni na popotovanje po naših regijah.

Genovefa Ružić generalna direktorica

UVODNA BESEDA

Regije v številkahwww.stat.si 5

UVODNA BESEDA ................................................................................................................................................................... 3

PREBIVALSTVO ...................................................................................................................................................................... 6

KAKOVOST ŽIVLJENJA .......................................................................................................................................................... 8

IZOBRAŽEVANJE .................................................................................................................................................................. 10

TRG DELA .............................................................................................................................................................................. 12

GOSPODARSTVO ................................................................................................................................................................. 14

GRADBENIŠTVO ................................................................................................................................................................... 16

TURIZEM ................................................................................................................................................................................ 18

OKOLJE ................................................................................................................................................................................. 20

POMURSKA ........................................................................................................................................................................... 22

PODRAVSKA .......................................................................................................................................................................... 24

KOROŠKA .............................................................................................................................................................................. 26

SAVINJSKA ............................................................................................................................................................................ 28

ZASAVSKA ............................................................................................................................................................................. 30

POSAVSKA ............................................................................................................................................................................ 32

JUGOVZHODNA SLOVENIJA................................................................................................................................................ 34

OSREDNJESLOVENSKA ...................................................................................................................................................... 36

GORENJSKA.......................................................................................................................................................................... 38

PRIMORSKO-NOTRANJSKA ................................................................................................................................................ 40

GORIŠKA ............................................................................................................................................................................... 42

OBALNO-KRAŠKA ................................................................................................................................................................. 44

STATISTIČNA ZNAMENJA, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE .............................................................................................. 47

KAZALO

Regije v številkahwww.stat.si 76 Regije v številkah www.stat.si

naravni prirast na 1.000 prebivalcevskupni selitveni prirast na 1.000 prebivalcev

pomurska

podravska

zasavska

goriška

posavska

koroška

primorsko-notranjska

obalno-kraška

savinjska

Slovenija

jugovzhodna Slovenija

gorenjska

osrednjeslovenska

–6 –4 –2 0 2 4 6število

Največja statistična regija po številu prebivalcev je bila v 2015 osrednjeslovenska, kjer je živelo nekaj več kot 535.000 oseb; to je bilo 26 % vseh prebivalcev Slovenije. Najmanjša regija je bila primorsko-notranjska, kjer so živeli 3 % prebivalcev Slovenije ali nekaj več kot 52.000. V 2015 se je v Sloveniji rodilo 20.641 otrok; največ v osrednjeslovenski statistični regiji, 5.745, najmanj v primorsko-notranjski, 545. Stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi. Leta 2015 je bila najvišja v posavski statistični regiji, 1,81, najnižja pa v obalno-kraški, 1,41. Slovensko povprečje je bilo 1,57.

PREBIVALSTVO

V štirih statističnih regijah je bila povprečna starost prebivalcev nižja od slovenskega povprečja: v osrednjeslovenski, v jugovzhodni Sloveniji ter v gorenjski in savinjski statistični regiji. Najnižji delež prebivalcev, starih 0–14 let, so imeli v pomurski statistični regiji (13 %), najvišje (16 %) pa v gorenjski, jugovzhodni Sloveniji in osrednjeslovenski statistični regiji. Delež starostnikov (vsaj 80 let) je bil v 2015 najvišji v goriški statistični regiji (skoraj 6 %).

Naravni in selitveni prirast, 2015

Vsak četrti prebivalec Slovenije je živel v osrednjeslovenski statistični regiji

Povprečna starost prebivalcev Slovenije v 2015 je bila 42,6 leta

26 %

Vir: SURS © SURS

30–49 let0–14 let 15–29 let 50–64 let 65–79 let 80 aliveč let

29 %15 % 16 % 5 %22 % 13 %

Prebivalstvo, statistične regije, 2015

Viri: GURS, NIJZ, SURS © SURS

gorenjskaprimorsko-notranjskagoriškaobalno-kraška

zasavskaposavskajugovzhodna Slovenijaosrednjeslovenska

pomurskapodravskakoroškasavinjska


ime regije

zelo težko

težko

z manjšimitežavami

dokaj lahkolahko

zelo lahko

zelo težko

težko

z manjšimitežavami

dokaj lahko

lahko

zelo lahko0

10

20

30

40

50

(%)

10

20

30

40

50

pomurska podravska obalno-kraška

Slovenija(povprečje)

goriškaprimorsko-notranjska

gorenjskaosrednje-slovenska

jugovzhodnaSlovenija

posavskazasavskasavinjskakoroška

15,2 %

13,3 %

11,8 %

15,7 %

16,8 %

14,5 %

15,9 %

15,3 %

10,6 %

13,7 %

13,5 %

16,1 %14,3 %

SLOVENIJA

stopnja tveganjarevščine

pomurska

podravska

obalno-kraška

goriška


gorenjska

osrednje-slovenska


posavska

zasavskasavinjska

koroška

Delež gospodinjstev, ki so prejemala tako vrsto pomoči, je bil najmanjši v osrednjeslovenski, goriški in obalno-kraški statistični regiji. Več kot polovica gospodinjstev iz koroške statistične regije je težko ali zelo težko preživela s svojimi dohodki. Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil največji v savinjski (17 %), najmanjši pa v primorsko-notranjski statistični regiji (11 %). Prebivalci osrednjeslovenske, gorenjske in goriške regije so najbolje ocenili svoje zadovoljstvo z življenjem (povprečno z oceno 7,3 od 10), medtem ko so bili najmanj zadovoljni z življenjem prebivalci koroške statistične regije (6,6 od 10).

KAKOVOST ŽIVLJENJA

Bolezni obtočil so bile v 2015 vzrok za več kot 47 % smrti v posavski in pomurski statistični regiji, delež smrti zaradi rakavih obolenj pa je bil največji v osrednjeslovenski statistični regiji (34 %). Pred 65. letom starosti je umrlo največ prebivalcev iz koroške (23 %), najmanj pa iz goriške in primorsko-notranjske regije (v vsaki po 16 %). Najmanj zdravnikov na 1.000 prebivalcev je bilo v primorsko-notranjski (1,4), največ pa v osrednjeslovenski statistični regiji (4).

Osebe pod pragom tveganja revščine, 2015

Denarno ali materialno pomoč dobrodelnih organizacij je prejemalo največ gospodinjstev iz koroške statistične regije

Bolezni obtočil so bile tudi v 2015 vzrok za največ smrti v Sloveniji (40,2 %)

Vir: SURS © SURS

rakava obolenjabolezni obtočil bolezni dihal

bolezni prebavil

drugo

poškodbe, zastrupitve in nekatere druge posledice zunanjih vzrokov

31 %40 % 4 %7 % 7 % 11 %

Kako gospodinjstva preživijo s svojimi prihodki, statistične regije, 2015

Vira: GURS, SURS © SURS

9 % €

0 5 10 15 20

savinjska

posavska

podravska

jugovzhodna slovenija

pomurska

goriška

koroška

Slovenija

obalno-kraška

zasavska

gorenjska

osrednjeslovenska



Največ študentov je bilo v 2015 v goriški (42 na 1.000 prebivalcev), najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji (32 na 1.000 prebivalcev). V vseh regijah je bilo študentk več kot študentov, največ študentk na 100 študentov je bilo v pomurski in primorsko-notranjski statistični regiji (v vsaki 147), najmanj pa v koroški statistični regiji (125).

IZOBRAŽEVANJE

Najnižji delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo je imela pomurska statistična regija (19 %). V tej regiji je imelo obenem največ prebivalcev (24 %) samo osnovnošolsko izobrazbo ali manj. V osrednjeslovenski statistični regiji je imela višjo ali visokošolsko izobrazbo več kot tretjina prebivalcev, slovensko povprečje pa so po stopnji izobrazbe presegale še gorenjska in obalno-kraška statistična regija. Največ otrok je bilo v 2015 vključenih v vrtce v osrednjeslovenski (82 %), najmanj pa v zasavski statistični regiji (68 %). Največ dijakov na 1.000 prebivalcev je bilo v koroški (40), najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji (30).

Študenti, ki študirajo v osrednjeslovenskistatistični regiji, 2015

V osrednjeslovenski statistični regiji študiralo 57 % vseh študentov

Četrtina prebivalcev Slovenije (25–64 let) z najmanj višješolsko izobrazbo

Vir: SURS © SURS

osnovnošolska ali manj

17 %

srednješolska

56 %

višješolska, visokošolska

27 %

%

Višje- in visokošolsko izobraženi, ki so se priselili v Slovenijo in odselili iz nje, statistične regije, 2015

49

49

79

85

146

157

195

233

974

22

66

79

118

120

137

170

255

266

475

1.097

48

štev.priseljeni

odseljeništev.

42

18

26

pomurska

podravska

obalno-kraška

goriška


gorenjska

osrednje-slovenska


posavska

zasavska

savinjska

koroška

Vira: GURS, SURS © SURS0 20 40 60 80 100

osrednjeslovenska



zasavska

gorenjska

goriška

posavska

obalno-kraška

savinjska

koroška

pomurska

podravska 57 %


Povprečna mesečna neto plača glede na regijo delovnega mesta je bila v 2015 najvišja v osrednjeslovenski (1.099 EUR), najnižja pa v zasavski (914 EUR) in primorsko-notranjski statistični regiji (918 EUR). Od delovno aktivnih v zasavski statistični regiji jih je v 2015 delalo zunaj regije svojega prebivališča 49 %, od delovno aktivnih v posavski, gorenjski in primorsko-notranjski statistični regiji pa po več kot četrtina. Med delovno aktivnimi osebami v osrednjeslovenski statistični regiji je bilo takih 9 %. V osrednjeslovenski statistični regiji je v 2015 delalo 77.000 delovno aktivnih oseb iz drugih statističnih regij Slovenije.

TRG DELA

Stopnja brezposelnosti je bila v 2015 najvišja v pomurski (12,5 %), najnižja v posavski statistični regiji (6,0 %). Razlika v stopnjah brezposelnosti med spoloma je bila največja v zasavski statistični regiji; med ženskami je bila za 6,6 odstotne točke nižja kot med moškimi. V koroški statistični regiji pa je bila med ženskami višja kot med moškimi za 6,2 odstotne točke.

Povprečna mesečna neto plača, 2015

Povprečna mesečna neto plača najnižja v zasavski statistični regiji

V 2015 je bila v Sloveniji stopnja brezposelnosti 9–odstotna

Vir: SURS © SURS

2015

6,0 %

2006

4,9 %

2007

4,4 %

2008

5,9 %

2011

8,9 %

2009

7,3 %

2010

8,2 %

2012

10,1 %

2014

9,0 %

2013

9,7 %

EUR

Medregijski delovni migranti, statistične regije, 2015

število medregijskih delovnih migrantov z delovnim mestom v osrednjeslovenski statistični regiji

77.000

število medregijskih delovnih migrantov z bivališčem v osrednjeslovenski statistični regiji

18.000

8.180


1.409 8.082

2.685

9.129

4.841 10.526

8.479

19.290

3.863

4.363

3.561

914 EUR

primorsko-notranjskagoriškaobalno-kraška

zasavskaposavskajugovzhodna Slovenijagorenjska

pomurskapodravskakoroškasavinjska0 400 800 1.200

osrednjeslovenska


Slovenija

gorenjska

obalno-kraška

goriška

koroška

posavska

savinjska

podravska

pomurska


zasavska


V 2015 je bila vrednost BDP na prebivalca najvišja v osrednjeslovenski (26.418 EUR), najnižja pa v zasavski statistični regiji (10.060 EUR); med najnižjimi sta bila še BDP na prebivalca v pomurski (12.437 EUR) in primorsko-notranjski statistični regiji (13.792 EUR). Prispevek industrije k regionalni bruto dodani vrednosti je bil največji v jugovzhodni Sloveniji (51 %) ter v koroški, posavski, savinjski in zasavski statistični regiji (v vsaki nad 40 %), prispevek kmetijstva pa v primorsko-notranjski (8 % bruto dodane vrednosti) in pomurski statistični regiji (7 % bruto dodane vrednosti).

GOSPODARSTVO

V 2015 je v Sloveniji delovalo blizu 192.000 podjetij. Tretjina teh podjetij je bila v osrednjeslovenski statistični regiji in ta podjetja so ustvarila 46 % prihodka vseh podjetij v Sloveniji. Povprečni prihodek podjetja je bil najvišji v osrednjeslovenski (685.000 EUR), najnižji pa v zasavski statistični regiji (246.000 EUR). Tista s sedežem v osrednjeslovenski statistični regiji so prispevala tudi 26 % vrednosti celotnega izvoza in 43 % vrednosti celotnega uvoza. V Sloveniji je delovalo 628 hitrorastočih podjetij. V njih je bilo za-poslenih več kot 42.000 oseb, od tega največ (49 %) v osrednjeslovenski, najmanj (1 %) pa v primorsko-notranjski statistični regiji.

BDP na prebivalca najvišji v osrednjeslovenski statistični regiji

Velika večina hitrorastočih podjetij je v 2015 delovala v štirih statističnih regijah

Vir: SURS © SURS

%%

osrednjeslovenska

33 %

podravska savinjska gorenjska

17 % 11 % 9 %

druge statistične regije

30 %

26.418 EURIzvoz in uvoz, 2015

Regionalni bruto domači proizvod na prebivalca, statistične regije, 2015


18.738

-1,7 0,8 4,4 6,22,62,7 3,40 4,0 6,0

prim

orsk

o-no

tran

jska

obal

no-k

rašk

a

jugo

vzho

dna

Slov

enija

goriš

ka

gore

njsk

a

osre

dnje

slov

ensk

a

koro

ška

savi

njsk

apodr

avsk

apo

savs

ka

pom

ursk

a

17.135

16.437

13.792

26.418

17.941

Rast bruto domačega proizvodana prebivalca glede na 2014 (%)

10.060

15.103

17.225

15.614

15.456

12.437

zasa

vska

EUR vrednost BDPna prebivalca

00 1010 2020 3030 4040 5050

IZVOZ UVOZzasavska


posavska

koroška

pomurska

goriška

obalno-kraška


gorenjska

savinjska

podravska

osrednjeslovenska


V 2015 je bilo v Sloveniji povprečno 410 stanovanj na 1.000 prebivalcev; največ stanovanj na 1.000 prebivalcev je bilo v obalno-kraški statistični regiji (487). 83 % vseh prebivalcev Slovenije je živelo v lastniških stanovanjih; delež lastniških stanovanj je bil največji v pomurski (89 %), najmanjši pa v zasavski statistični regiji (77 %). Najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev je bilo v 2015 načrtovanih (tj. predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji) v osrednjeslovenski (0,8), največ pa v pomurski statistični regiji (2,3).

GRADBENIŠTVO

V 2015 je bilo v Sloveniji blizu 850.000 stanovanj, od tega jih je bilo 7 % zgrajenih po letu 2005. Delež novih stanovanj je bil v 2015 največji v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji (v vsaki 9 %), najmanjši pa v zasavski (4 %). Na javno kanalizacijsko omrežje je bilo priklopljenih največ stanovanj v osrednjeslovenski (74 %) in obalno kraški (65 %), najmanj pa v posavski statistični regiji (35 %). Centralno ogrevanje je imelo največ, 90 % stanovanj v osrednjeslovenski, najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji, 60 %.

Stanovanja, zgrajena po letu 2005, stanje 2015

Najmanj stanovanj na 1.000 prebival-cev v koroški statistični regiji (374)

57 % stanovanj v Sloveniji priklopljenih na javno kanalizacijo

Vir: SURS © SURS

374 na1.000 preb.

vodovod javnakanalizacija

električni tok centralno ogrevanje

straniščekopalnica kuhinja98 % 57 % 98 % 80 % 94 %94 % 98 %

%

Stanovanja, priklopljena na javno kanalizacijo, statistične regije, 2015


65

obal

no-k

rašk

a prim

orsk

o-no

tran

jska

jugo

vzho

dna

Slov

enija

goriš

ka

gore

njsk

a

osre

dnje

slov

ensk

a

koro

ška

zasa

vska

savi

njsk

a

podr

avsk

a

posa

vska

pom

ursk

a

51

58

42

74

40

63

57

47

35

53

43

2.685

%0 2 4 6 8 10

osrednjeslovenska

obalno-kraška

podravska

Slovenija


gorenjska

savinjska


goriška

posavska

koroška

pomurska

zasavska

širina stolpca ponazarjadelež stanovanj, priklopljenih na javno kanalizacijo

delež (%)


Največ turističnih ležišč v nastanitvenih objektih so imeli v gorenjski in obalno-kraški statistični regiji (v vsaki okoli 27.000). V teh dveh regijah je bilo v 2015 zabeleženih tudi največ prenočitev turistov: v obalno-kraški nekaj več kot 2,2 milijona, v gorenjski skoraj 2 milijona. V osrednjeslovenski statistični regiji so 93 % turističnih prenočitev ustvarili tuji turisti; v celotni Sloveniji je bilo prenočitev tujih turistov povprečno 64 %.

TURIZEM

V turističnih nastanitvenih objektih je bilo v 2015 zabeleženih največ prenočitev in prihodov turistov doslej: 10,3 milijona prenočitev turistov in 3,9 milijona prihodov turistov. Tuji turisti so ustvarili 6,6 milijona prenočitev in 2,7 milijona prihodov. Prenočitve in prihodi turistov rastejo že od 2010. V 2015 je bilo zabeleženih 16 % več prenočitev in 31 % več prihodov turistov kot v 2010.

Turistične nastanitvene zmogljivosti, 2015

V 2015: 3,9 milijonovprihodov turistov

V 2015 prvič več kot 10 milijonov turističnih prenočitev

Vir: SURS © SURS

število (1.000)

3,9 mio.

2015

mio.

10,3

2008

9,3

2009

9,0

2010

8,9

2011

9,4

2012

9,5

2013

9,6

2014

9,6

Prenočitve tujih turistov, statistične regije, 2015

gorenjska1.560.972

16 % 11 %23 %30 % 22 % 20 %18 % 22 %

12 %57 %

12 %

14 %

zasavska4.941

podravska356.156

pomurska368.933

obalno-kraška1.325.292

osrednje-slovenska1.241.131

število prenočitev tujih turistov

deleži prenočitev tistih tujih turistov, ki so ustvarili v regiji največ prenočitev

savinjska651.106

koroška41.094


72.792

Italija

Hrvaška

Nemčija

Avstrija

posavska321.977

jugovzhodnaslovenija141.638

goriška528.411


0 105 15 20 25 30

gorenjska

obalno-kraška

savinjska

goriška

osrednjeslovenska

podravska

pomurska

posavska


koroška


zasavska


Voda, dobavljena gospodinjstvom, statistične regije, 2015

19

35

30

23

36

30

41

42

36

51

34

41

obal

no-k

rašk

a

prim

orsk

o-no

tranj

ska

jugo

vzho

dna

Slo

veni

ja

goriš

ka gore

njsk

a

osre

dnje

slov

ensk

a

koro

ška

zasa

vska

savi

njsk

a

podr

avsk

a

posa

vska

pom

ursk

a

Največ vode na prebivalca se je v 2015 dobavilo gospodinjstvom v gorenjski statistični regiji (51 m3), kar je skoraj trikrat več od najmanjše dobavljene količine vode; ta je bila dobavljena gospodinjstvom v zasavski statistični regiji. V primorsko-notranjski statistični regiji se je v 2015 vsa odpadna voda pred izpustom v javno kanalizacijo prečistila. Najmanj odpadne vode je bilo pred izpustom prečiščene v zasavski statistični regiji (65 %). Največji delež tekočih izdatkov za varstvo okolja je bilo porabljenih v osrednjeslovenski (31 %) in podravski statistični regiji (20 %).

OKOLJE

V 2015 je največ komunalnih odpadkov na prebivalca nastalo v obalno-kraški statistični regiji, 495 kg, ali 44 kg več od slovenskega povprečja, najmanj pa v zasavski statistični regiji (335 kg). Največ komunalnih odpadkov so zbrali ločeno v osrednjeslovenski (73 %) in gorenjski (72 %), najmanj pa v koroški statistični regiji (55 %). V savinjski statistični regiji je nastalo 34 % vseh odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji.

Sredstva, namenjena za investicije v varstvo okolja (delež od regionalnega BDP), 2015

Največ vode na prebivalca dobavljene v gorenjski statistični regiji

51 m3/prebivalca

Med vsemi odpadki je bilo 17,8 % komunalnih odpadkov

Vir: SURS © SURS

komunalni odpadki

nevarni komunalni odpadki

odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih

nevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih

17,8 %

0,2 %

79,3 %

2,7 %

V 2015 je bilo gospodinjstvom dobavljenih 79 milijonov m3 vode.

Viri: GURS, MOP, preračuni SURS © SURS

širina stolpca ponazarja količino vode v m3, dobavljene gospodinjstvom, na prebivalca

%0 0,5 1 1,5 2 2,5

gorenjska

osrednjeslovenska

pomurska

savinjska

Slovenija

zasavska

posavska

podravska

koroška


goriška

obalno-kraška



V pomurski statistični regiji je v 2015 živelo 6 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najnižjem naravnem prirastu (–3,0 na 1.000 prebivalcev) in najmanjšem deležu tujih državljanov med prebivalci (1,5 %). Prebivalci pomurske regije so bili v povprečju stari 44,3 leta, kar je največ med vsemi statističnimi regijami. V tej regiji je bilo podpovprečno število študentov na 1.000 prebivalcev (33); tudi delež terciarno izobraženih prebivalcev (25–64 let) je bil najnižji (19 %). Ta regija že več let izstopa po najvišji stopnji brezposelnosti. V 2015 je ta bila 12,5-odstotna, še višja je bila samo med ženskami, 13,9-odstotna. Povprečna mesečna neto plača v 2015 je bila v tej regiji tretja najnižja v Sloveniji (923 EUR). 8 % gospodinjstev v tej regiji je prejemalo materialno ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij; več gospodinjstev je prejemalo materialno ali denarno pomoč le še v koroški regiji (9 %).

POMURSKA

Največ traktorjev na 100 prebivalcevzasavska posavska

V pomurski statistični regiji je bilo ustvarjenega 3,8 % nacionalnega BDP-ja. BDP na prebivalca je tukaj znašal 12.437 EUR na prebivalca; slovensko povprečje je bilo 18.693 EUR. V regiji je delovalo blizu 8.000 podjetij, v njih pa so delale povprečno po 3,9 osebe. Tukaj je bilo 411 stanovanj na 1.000 prebivalcev; povprečna uporabna površina stanovanj je bila največja med vsemi regijami (86,5 m2). Regija izstopa tudi po številu traktorjev, v 2015 jih je bilo 12 na 100 prebivalcev (povprečje za Slovenijo je bilo 5 traktorjev na 100 prebivalcev). V pomurski statistični regiji je bilo v 2015 na voljo nekaj več kot 7.000 turističnih ležišč. V tukajšnjih turističnih nastanitvenih objektih je bilo ustvarjenih skoraj 921.000 turističnih prenočitev, od tega je bilo 60 % prenočitev domačih turistov.

Skupni selitveni prirast

Učenci

Dijaki

Študenti

Delovno aktivni prebivalci (1.000)

Stopnja brezposelnosti (%)

Povprečna mesečna bruto plača (EUR)

Stopnja tveganja revščine (% oseb)

Regionalni BDP (EUR/preb.)

Podjetja

Prihodi turistov

Prenočitve turistov

Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev)

Stanovanja

Povprečna uporabna površina stanovanja (m2)

Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (ha)1)

Povprečni pridelek pšenice in pire (t/ha)

Nastali komunalni odpadki (kg/preb.)

–243

8.881

3.889

3.888

50

12,5

1.384

15,3

12.437

7.970

276.205

920.805

513

47.910

86,5

7,9

5,0

424

1) Podatek za leto 2013.


osrednjeslovenska gorenjska primorsko-notranjskapomurska

12 10 9 10goriška obalno-kraškapodravska

5

koroška

4

savinjska

5 3 3 4 6 4

Osebna izkaznica regijepovršina: 1.337 km2

štev. prebivalcev: 116.434

največje naselje: Murska Sobota(11.242 prebivalcev)

štev. občin: 27

štev. naselij: 346



površina: 2.170 km2


največje naselje: Maribor(95.432 prebivalcev)

štev. občin: 41

štev. naselij: 679

V podravski statistični regiji je v 2015 živelo 16 % prebivalcev Slovenije. Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil v tej regiji eden najnižjih (13,5 %); nižji je bil samo še v pomurski statistični regiji. V 2015 se je število prebivalcev v tej regiji nekoliko zmanjšalo: naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal –1,7, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa –0,8. Delež otrok, rojenih neporočenim materam, je bil v 2015 tukaj med višjimi (69,6 %). Odstotek umrlih pred 65. letom je bil tukaj tretji najvišji v Sloveniji (20 %). Delež višješolsko in visokošolsko izobraženih prebivalcev (25–64 let) je bil v podravski regiji nižji od slovenskega povprečja, znašal je 24 %; med študenti iz te regije je bil delež tistih, ki so študirali v osrednjeslovenski statistični regiji, najmanjši (21 %). Stopnja brezposelnosti v tej regiji (11,0 %) je bila višja od povprečja v Sloveniji (9,0 %).

PODRAVSKA

Druga po deležu podjetij v Sloveniji


pomurska podravska savinjska zasavska

Ta regija je ustvarila 13 % nacionalnega BDP, BDP na prebivalca pa je bil peti najnižji v Sloveniji. V tej statistični regiji je v 2015 delovalo nekaj manj kot 26.000 podjetij, v vsakem so delale povprečno 4,6 osebe. Tukaj je bilo 423 stanovanj na 1.000 prebivalcev; 7 % stanovanj je bilo zgrajenih po letu 2005, kar pomeni, da je ta regija regija z razmeroma velikim deležem novejših stanovanj. Delež po letu 2005 zgrajenih stanovanj je bil večji le še v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji. V podravski statistični regiji je bilo v 2015 ustvarjenih več kot pol milijona turističnih prenočitev, od teh so jih skoraj dve tretjini ustvarili tuji turisti. V 2015 je v tej regiji nastalo 438 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so zbrali 70 % teh odpadkov (4. največji delež med vsemi regijami).

osrednjeslovenska gorenjska goriška obalno-kraška

jugovzhodna Slovenijakoroška

11 % 2 %4 % 13 % 3 % 3 % 5 %

posavska primorsko-notranjska

33 % 10 % 2 % 6 % 7 %


Učenci

Dijaki

Študenti






Podjetja

Prihodi turistov



Stanovanja





–248

24.763

10.759

11.178

142

11,0

1.420

15,9

15.456

25.873

251.982

544.125

508

136.672

78,3

7,0

5,5

438


Osebna izkaznica regije


V koroški statistični regiji so v 2015 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Od otrok, ki so se rodili v 2015, se jih je 72 % rodilo neporočenim materam, kar je bil najvišji delež v Sloveniji. Med prebivalci (25–64 let) koroške statistične regije jih je 22 % imelo višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, to je tretji najnižji delež v Sloveniji. Število študentov na 1.000 prebivalcev (39) je bilo enako slovenskemu povprečju. Stopnja brezposelnosti v tej regiji (9,7 %) je bila nekoliko višja od slovenskega povprečja (9,0 %). Zelo velika pa je bila razlika v stopnji brezposelnosti med spoloma: med moškimi je bila 6,9-odstotna, med ženskami 13,1-odstotna. Prebivalci koroške statistične regije so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili s povprečno najnižjimi ocenami (6,6 od 10). 23 % oseb, ki so umrle v tej regiji v 2015, je umrlo pred 65. letom starosti; to je bil najvišji delež prezgodaj umrlih v Sloveniji.

KOROŠKA

Največ dijakov na 1.000 prebivalcevpomurska

34

podravska

33

koroška

40

savinjska

38

zasavska

37

posavska

37

V koroški statistični regiji je bilo v 2015 ustvarjenega 2,8 % nacionalnega BDP-ja. Preračunano na prebivalca je bil BDP tukaj četrti najnižji v Sloveniji (15.103 EUR). V tej regiji je bilo najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev (374). Koroška ne spada med izrazito turistične statistične regije. V 2015 je bil tam ustvarjen le 1 % vseh turističnih prenočitev v Sloveniji, manj turističnih prenočitev je bilo ustvarjenih le še zasavski in primorsko-notranjski statistični regiji. Od tujih turistov so v koroški statistični regiji ustvarili največ prenočitev hrvaški turisti. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva v 2013 je bila 7,4 ha; v povprečju večja kmetijska gospodarstva so bila le še v pomurski in primorsko-notranjski statistični regiji. V koroški statistični regiji je nastalo 382 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Med odpadki, nastalimi v tukajšnjih proizvodnih in storitvenih dejavnostih, je bilo 21,4 % nevarnih (v celotni Sloveniji: 3,2 %).


37

osrednjeslovenska

35

gorenjska

38


35

goriška

37

obalno-kraška

30


Učenci

Dijaki

Študenti






Podjetja

Prihodi turistov



Stanovanja





–223

5.901

2.840

2.764

32

9,7

1.454

14,5

15.103

5.481

40.511

112.647

513

26.658

85,5

7,4

4,4

382


Osebna izkaznica regijepovršina: 1.041km2


največje naselje: Slovenj Gradec(7.402 prebivalcev)

štev. občin: 12

štev. naselij: 144



Tukaj izdanih 12 % gradbenih dovoljenj

pomurska jugovzhodna Slovenija

podravska

koroška savinjskazasavska

posavska

12 %6 % 16 % 3 % 4 %3 % 7 %

V savinjski statistični regiji je v 2015 živelo 12 % prebivalcev Slovenije. Ta regija je izstopala po najnižjem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let (4,5 %), tudi povprečna starost prebivalcev te regije je bila med nižjimi (42,5 leta). Naravni in selitveni prirast je bil pozitiven. Višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je imelo 23 % prebivalcev (25–64 let), kar je manj od povprečja v celotni Sloveniji (27 %). Stopnja brezposelnosti v regiji (10,4 %) je bila nekoliko višja od slovenskega povprečja (9,0 %). Povprečna mesečna neto plača je bila za skoraj 70 EUR nižja od slovenskega povprečja; znašala je 945 EUR. Stopnja tveganja revščine je bila v tej regiji najvišja med vsemi slovenskimi regijami (16,8 %).

SAVINJSKA

Ta regija je ustvarila več kot 11 % nacionalnega BDP (in se s tem podatkom uvrstila na 3. mesto med statističnimi regijami). 45,2 % regionalne bruto dodane vrednosti je bilo ustvarjene v dejavnosti industrija. V 2015 je bilo v tej regiji 395 stanovanj na 1.000 prebivalcev. 53 % stanovanj je bilo brez priklopa na javno kanalizacijo. V tej statistični regiji je bilo turistom na voljo 14.000 ležišč. V 2015 je bilo tukaj ustvarjenih skoraj 1,4 milijona turističnih prenočitev (tudi po vrednosti tega podatka je bila tretja med preostalimi regijami); 53 % turističnih prenočitev so ustvarili domači turisti. V tej regiji je nastalo največ odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (34 % vseh odpadkov v Sloveniji). 89 % izpuščene vode v javno kanalizacijo je bilo prečiščene (toliko kot povprečno v Sloveniji).

osrednjeslovenska gorenjska goriška

obalno-kraška

26 % 10 % 5 %6 %


Učenci

Dijaki

Študenti






Podjetja

Prihodi turistov



Stanovanja





314

22.423

9.761

10.002

111

10,4

1.430

16,8

17.225

20.885

387.998

1.372.310

515

100.362

79,5

6,0

5,3

435




3 %



največje naselje: Celje(37.622 prebivalcev)

štev. občin: 31

štev. naselij: 800



V zasavski statistični regiji so v 2015 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Delež otrok, mlajših od 15 let, je znašal 14 %, delež prebivalcev, starih 80 ali več let, pa je 5 %. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen (–1,1), prav tako selitveni prirast na 1.000 prebivalcev; ta je bil celo najnižji med vsemi regijami (–4,4). Prebivalci zasavske statistične regije so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili s povprečno oceno 7,1 od 10 (enako povprečju Slovenije v 2015). 20 % oseb, ki so umrle v tej regiji v 2015, je umrlo pred 65. letom. Delež otrok, vključenih v vrtce, je bil v tej regiji najmanjši (68 % otrok ustrezne starosti). Stopnja brezposelnosti je bila tretja najvišja v državi (10,8 %). Odstotek delovno aktivnih, ki so odhajali na delo v drugo regijo, je bil v tej regiji najvišji (49 %), velika večina jih je delala v osrednjeslovenski statistični regiji.

ZASAVSKA

V tej regiji biva največ prebivalcev v najetih stanovanjihpomurska

4 %

podravska

6 %

koroška

11 %

savinjska

8 %

zasavska

16 %

posavska

5 %

BDP na prebivalca je bil v tej regiji najnižji (10.060 EUR). Industrija je k regionalni bruto dodani vrednosti prispevala skoraj 42 %. V zasavski statistični regiji je delovalo malo manj kot 3.900 podjetij, povprečni prihodek podjetja na osebo, ki dela v podjetju, pa je bil najnižji v državi (68.743 EUR). Tukaj je bilo po letu 2005 zgrajenih najmanj stanovanj (4 %); tudi povprečna uporabna površina stanovanj je bila najmanjša med vsemi regijami (73 m2). Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo prav tako najnižje (482). Regija ni bila izrazito turistična, zabeleženih je bilo blizu 5.000 prenočitev tujih in blizu 2.000 prenočitev domačih turistov. V zasavski statistični regiji je v 2015 nastalo najmanj komunalnih odpadkov v Sloveniji (335 kg na prebivalca); 60 % od nastalih komunalnih odpadkov je bilo ločeno zbranih, kar je bilo nekoliko manj od državnega povprečja (69 %).


4 %

osrednjeslovenska

6 %

gorenjska

5 %

primorsko-notransjka

7 %

goriška

5 %

obalno-kraška

8 %


Učenci

Dijaki

Študenti






Podjetja

Prihodi turistov



Stanovanja





–252

3.202

2.116

2.061

23

10,8

1.379

13,5

10.060

3.855

2.206

6.878

482

23.875

73,3

5,7M

4,1

3351) Podatek za leto 2013.M manj natančna ocena - previdna uporaba

Osebna izkaznica regijepovršina: 485 km2


največje naselje: Trbovlje(14.145 prebivalcev)

štev. občin: 4

štev. naselij: 222



POSAVSKA

V posavski statistični regiji so v 2015 živeli 4 % prebivalcev Slovenije. V 2015 je naravni prirast na 1.000 prebivalcev znašal –0,6, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa 1,7. V tej regiji je bilo 38 študentov na 1.000 prebivalcev, kar je blizu slovenskemu povprečju (39). Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil tukaj med vsemi regijami drugi najvišji (16,8 %), s svojimi dohodki pa je težko ali zelo težko preživela več kot tretjina tukajšnjih gospodinjstev. Stopnja brezposelnosti v tej regiji (6,0 %) je bila najnižja med vsemi regijami v Sloveniji. Skoraj tretjina delovno aktivnih prebivalcev te regije je v 2015 delala v drugi regiji. Povprečna mesečna neto plača v posavski statistični regiji je bila za skoraj 60 EUR nižja od slovenskega povprečja; znašala je 955 EUR.

BDP na prebivalca te regije je znašal 15.614 EUR. Skoraj polovica regionalne bruto dodane vrednosti je bila ustvarjena v industriji, kar je bil tretji največji delež med vsemi regijami. Skoraj 10 % stanovanj v posavski statistični regiji je bilo brez kopalnice; le 35 % tukajšnjih stanovanj je bilo priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje (najmanj v primerjavi z drugimi regijami). V 2015 je bilo v posavski regiji ustvarjenih 650.000 turističnih prenočitev, kar je bilo nekaj več kot 6 % vseh turističnih prenočitev v državi. Osebni avtomobili tukajšnjih prebivalcev so bili v povprečju med starejšimi v Sloveniji (10,5 leta). V 2013 je bilo tukaj povprečno kmetijsko gospodarstvo veliko 5,4 ha, kar je regijo uvrščalo med statistične regije z manjšimi kmetijskimi gospodarstvi. V 2015 je tukaj nastalo 463 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so jih zbrali 68 %.

Celotna stopnja rodnosti tukaj najvišjapomurska podravska

1,48

koroška

1,45

savinjska

1,58

zasavska

1,64

posavska

1,53 1,81


osrednjeslovenska

1,74

gorenjska

1,55


1,67

goriška

1,68

obalno-kraška

1,72 1,41


Učenci

Dijaki

Študenti






Podjetja

Prihodi turistov



Stanovanja





129

5.744

2.811

2.900

37

6,0

1.446

16,1

15.614

5.761

193.132

649.912

536

31.638

81,7

5,4

4,8

463


Osebna izkaznica regijepovršina: 968 km2


največje naselje: Krško(7.036 prebivalcev)

štev. občin: 6

štev. naselij: 448





največje naselje: Novo mesto(23.261 prebivalcev)

štev. občin: 21

štev. naselij: 1052

V tej statistični regiji je v 2015 živelo 7 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po največjem deležu družin, ki imajo pet ali več otrok (0,5 %); imela je tudi enega najvišjih deležev prebivalcev, starih 0–14 let (15,7 %). V tej regiji je bilo obsojenih največ oseb na 1.000 prebivalcev (5). Število študentov na 1.000 prebivalcev je bilo drugo najvišje v Sloveniji (41), polovica teh študentov je študirala v osrednjeslovenski statistični regiji. Stopnja brezposelnosti (9,8 %) je bila nekoliko višja od povprečja v Sloveniji (9,0 %). Jugovzhodna Slovenija je bila poleg osrednjeslovenske edina statistična regija s plačami, ki so bile višje od slovenskega povprečja; v 2015 so znašale 1.023 EUR neto. Skoraj četrtina delovno aktivnih prebivalcev je delala zunaj regije svojega prebivališča, največ jih je odhajalo na delo v osrednjeslovensko statistično regijo.

JUGOVZHODNA SLOVENIJA

Število obsojenih na 1.000 prebivalcev tukaj najvišje

Vira: GURS, SURS

pomurska

4

podravska

4

koroška

3

savinjska

3

zasavska

2

posavska

3

BDP na prebivalca je bil tretji najvišji v Sloveniji (17.941 EUR), industrija pa je prispevala največji delež k regionalni bruto dodani vrednosti (51 %). V jugovzhodni Sloveniji je bilo 40 % stanovanj priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje, kopalnico pa je imelo 90 % stanovanj (najmanj med vsemi regijami). V 2015 je bilo v tej regiji zabeleženih skoraj 380.000 prenočitev turistov; po deležu prenočitev tujih turistov (37 %) pa je bila predzadnja. V tej regiji je nastalo povprečno 405 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, 60 % so jih zbrali ločeno. Skoraj vsa odpadna voda je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena (99,7 %).


5

osrednjeslovenska

2

gorenjska

2


2

goriška

2

obalno-kraška

3


Učenci

Dijaki

Študenti






Podjetja

Prihodi turistov



Stanovanja





69

12.461

5.277

5.798

61

9,8

1.560

15,7

17.941

10.195

117.391

379.545

527

56.932

83,6

6,0

4,3

405



© SURS




največje naselje: Ljubljana(278.853 prebivalcev)

štev. občin: 25

štev. naselij: 921

V osrednjeslovenski statistični regiji je v 2015 živelo največ prebivalcev Slovenije, 26 %, in v povprečju so bili tudi najmlajši (41,3 leta). Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila tukaj najvišja (30,1 leta). Tretjina prebivalcev (25–64 let) je imela višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, kar je bilo največ med vsemi regijami. Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil v tej regiji drugi najnižji, 11,8 %. Osrednjeslovenska statistična regija je bila poleg gorenjske in goriške regija, katere prebivalci so bili najbolj zadovoljni z življenjem (ocena 7,3 od 10). Stopnja brezposelnosti (7,3 %) je bila nižja od slovenskega povprečja. Velika večina delovno aktivnih prebivalcev te regije je tudi delala v tej regiji (91 %). Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je bila najvišja med vsemi statističnimi regijami (1.099 EUR).

OSREDNJESLOVENSKA

Vira: GURS, SURS

Ta regija prispevala k BDP Slovenije največji delež

2 %

Osrednjeslovenska statistična regija je ustvarila skoraj 37 % nacionalnega BDP oz. več kot 26.000 EUR na prebivalca. V tej regiji je bilo največ podjetij (tretjina vseh podjetij v Sloveniji) in tudi največ hitrorastočih podjetij (32 %); v hitrorastočih podjetjih je delalo skoraj 21.000 oseb. Prebivalci te regije so vozili povprečno najmanj stare osebne avtomobile (9,1 leta). V tej (in obalno-kraški) statistični regiji je bil delež stanovanj, zgrajenih po letu 2005, največji (8,8 %). V osrednjeslovenski statistični regiji je bil največji tudi delež stanovanj, ki so imela centralno ogrevanje (90 %); tudi delež stanovanj, priklopljenih na javno kanalizacijo, je bil tukaj največji (74 %). Izstopala je še po največjem deležu prenočitev tujih gostov (93 %). Tukaj je bilo največ ločeno zbranih komunalnih odpadkov (73 %).

pomurska osrednjeslovenska gorenjska goriškapodravska koroška savinjska zasavskaposavska

jugovzhodna Slovenija obalno-kraška

11 %13 %4 % 3 % 3 % 7 %


2 % 2 % 37 % 9 % 5 % 6 %


Učenci

Dijaki

Študenti






Podjetja

Prihodi turistov



Stanovanja





1.041

47.731

18.748

21.054

244

7,3

1.720

11,8

26.418

63.350

727.962

1.332.896

517

214.731

77,5

7,2

5,0

494



© SURS


Površina: 2.137 km2

Št. prebivalcev: 203.929

Največje naselje: Kranj(37.593 prebivalcev)

Št. občin: 18

Št. naselij: 468

V gorenjski statistični regiji je v 2015 živelo 10 % prebivalcev Slovenije. Ta regija je izstopala po najvišjem deležu prebivalcev, starih 0–14 let (15,8 %). Naravni prirast v tej regiji je bil med najvišjimi (1,9 na 1.000 prebivalcev), selitveni prirast pa je bil negativen (–2 na 1.000 prebivalcev). Po deležu prebivalcev z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (28 %) je bila med preostalimi regijami druga. Stopnja brezposelnosti je bila v 2015 v tej regiji druga najnižja (6,9 %). Povprečna mesečna neto plača je bila malo pod slovenskim povprečjem (1.011 EUR). Nižja kot v večini regij je bila tukaj tudi stopnja tveganja revščine (13,3 %). Prebivalci te regije so bili v 2015 med najbolj zadovoljnimi, splošno zadovoljstvo z življenjem so ocenili z oceno 7,3 (od 10).

GORENJSKA

Največji delež mladih, starih 0–14 let

Vira: GURS, SURS

pomurska podravska koroška savinjska zasavska posavska

13,2 % 13,5 % 14,2 % 15,0 % 13,9 % 14,4 %

V regiji je delovalo skoraj 19.000 podjetij, v njih je delalo skoraj 69.000 oseb. Hitrorastočih podjetij je bilo 57 ali 9 % med vsemi hitrorastočimi podjetji v Sloveniji. BDP na prebivalca je v 2015 znašal 16.437 EUR, kar je bilo manj od državnega povprečja. Število stanovanj na 1.000 prebivalcev (388) je bilo nižje od povprečja v Sloveniji (410), po številu počitniških stanovanj (3.367) pa se je regija uvrstila na prvo mesto. Gorenjska statistična regija je imela v 2015 na razpolago tudi največ turističnih ležišč (27.000). Turisti so v tem letu ustvarili skoraj 2 milijona turističnih prenočitev, od tega so jih 79 % ustvarili tuji turisti. V tej regiji je bilo v 2015 namenjenih največ sredstev za investicije v varstvo okolja (2 % regionalnega BDP).


osrednjeslovenska gorenjska primorsko-notranjska goriška obalno-kraška

15,7 % 15,7 % 15,8 % 14,9 % 14,6 % 13,7 %


Učenci

Dijaki

Študenti






Podjetja

Prihodi turistov



Stanovanja





–403

18.352

7.721

8.038

93

6,9

1.545

13,3

16.437

18.994

830.900

1.984.869

521

79.065

85,2

7,1

5,4

433



© SURS




največje naselje: Postojna(9.380 prebivalcev)

štev. občin: 6

štev. naselij: 264

V primorsko-notranjski statistični regiji so v 2015 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala ne le po najmanjšem številu prebivalcev, temveč tudi po najmanjši gostoti naseljenosti: na 1 km2 je živelo povprečno 36 oseb. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen (–0,4), selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa pozitiven (0,1). Stopnja tveganja revščine je bila tukaj najnižja med vsemi regijami; pod pragom tveganja revščine je živelo 10,6 % oseb. V tej regiji je bil v 2015 med najnižjimi tudi delež umrlih pred 65. letom starosti (16 %). Četrtina prebivalcev (25–64 let) te regije je v 2015 imela terciarno izobrazbo. Na 1.000 prebivalcev je bilo 37 študentov, kar je bilo nekoliko manj od državnega povprečja.

PRIMORSKO-NOTRANJSKA

Najredkeje poseljena statistična regija

Vira: GURS, SURS


87149

68111 119

78

38 % delovno aktivnih prebivalcev te regije je delalo v drugi regiji, velika večina v osrednjeslovenski statistični regiji. Povprečne mesečne neto plače so bile tukaj med najnižjimi v Sloveniji (918 EUR). Bruto dodana vrednost v kmetijskih dejavnostih je bila največja med vsemi regijami (7,6 %). 42 % stanovanj je bilo priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje, 72 % pa jih je imelo centralno ogrevanje. Vsa odpadna voda je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena. V 2015 je nastalo 449 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, 64 % jih je bilo zbrano ločeno. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tretje najvišje (558), njihova povprečna starost pa prav tako tretja najvišja med vsemi regijami (10,4 leta). 85 % prenočitev v tej regiji so ustvarili tuji turisti, predvsem turisti iz Italije. Za investicije v varstvo okolja je bilo namenjenega 0,2 % regionalnega BDP, kar je bil najmanjši delež med vsemi statističnimi regijami.



53

229

9536 51

108


Učenci

Dijaki

Študenti






Podjetja

Prihodi turistov



Stanovanja





5

4.390

1.813

1.919

22

9,0

1.374

10,6

13.792

4.387

54.822

85.916

558

22.108

85,3

8,0

4,4

449



© SURS

(preb./km2)




največje naselje: Nova Gorica(12.969 prebivalcev)

štev. občin: 13

štev. naselij: 398

V goriški statistični regiji je v 2015 živelo 6 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najvišjem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let (5,9 %). Naravni in selitveni prirast sta bila negativna, skupno se je število prebivalcev v 2015 zmanjšalo za 0,1 %. Na 1.000 prebivalcev je bilo 42 študentov, kar je največ med vsemi regijami. 63 % študentov iz goriške regije je študiralo v osrednjeslovenski statistični regiji. Stopnja brezposelnosti v tej regiji je bila nižja od povprečja Slovenije (7,7 %) in tudi razlika v stopnjah brezposelnosti med spoloma je bila tukaj ena manjših. Zunaj regije svojega prebivališča je delalo 15 % delovno aktivnih prebivalcev te regije, kar ni veliko, saj je nižjo vrednost tega podatka imela le še osrednjeslovenska statistična regija (9 %). Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tukaj najvišje v Sloveniji (580), pa tudi njihova starost je bila povprečno najvišja (10,8 leta).

GORIŠKA

Četrtina površine slovenskih vinogradov so vinogradi v tej regiji

Vira: GURS, SURS

V 2015 je bilo v goriški statistični regiji 428 stanovanj na 1.000 prebivalcev; po letu 2005 je bilo zgrajenih 4,9 % stanovanj. Povprečna uporabna površina stanovanja v tej regiji je v 2015 merila 86 m2, s čimer se je ta regija uvrstila na drugo mesto med slovenskimi regijami. Večja stanovanja so imeli le še v pomurski statistični regiji. V goriški statistični regiji je bilo v 2015 ustvarjenih 683.000 prenočitev turistov; 77 % so jih ustvarili tuji turisti, med njimi največ italijanski turisti. V 2015 je tukaj nastalo 480 kg odpadkov na prebivalca, kar je 29 kg več od slovenskega povprečja; ločeno zbranih je bilo 64 % komunalnih odpadkov. Gospodinjstvom v tej regiji se je dobavilo 40,5 m3 vode. Po deležu odpadne vode, ki je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena, se je ta regija s 75 % uvrstila v spodnjo polovico.


Učenci

Dijaki

Študenti






Podjetja

Prihodi turistov



Stanovanja





–7

9.584

4.336

4.955

52

7,7

1.487

15,2

17.135

11.553

308.182

683.289

580

50.550

85,8

5,4

4,5

480



pomurska jugovzhodnaSlovenija

goriška obalno-kraškapodravskasavinjska

druge statistične regije

posavska

4,8 %

0,3 %

11,9 % 24,1 % 6,2 %11,7 % 25,6 % 15,2 %

© SURS




največje naselje: Koper/Capodistria(25.413 prebivalcev)

štev. občin: 8

štev. naselij: 294

V obalno-kraški statistični regiji je v 2015 živelo 5 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najvišjem deležu tujih državljanov med prebivalci (9,2 %). Starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila v tej regiji 30 let, torej 0,7 leta nad povprečjem celotne Slovenije. V 2015 je bil delež prebivalcev (25–64 let) z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo v tej regiji tretji najvišji v Sloveniji (27 %). Število dijakov (30 na 1.000 prebivalcev) in število študentov (32 na 1.000 prebivalcev) je bilo najnižje v Sloveniji. Stopnja brezposelnosti je bila nekoliko nad povprečjem Slovenije (9,3 %), tudi povprečne mesečne neto plače so bile od slovenskega povprečja nekoliko nižje (998 EUR).

OBALNO-KRAŠKA

V tej statistični regiji največ stanovanj na 1.000 prebivalcev

Vira: GURS, SURS


BDP na prebivalca je bil drugi najvišji v Sloveniji (18.738 EUR); višji je bil le še v osrednjeslovenski statistični regiji. V regiji je delovalo nekaj več kot 13.500 podjetij, povprečno so v njih delale 3,1 osebe, kar je najmanj v Sloveniji. V tej regiji je bilo največ stanovanj na 1.000 prebivalcev (487); 60 % ali najmanj med vsemi regijami, jih je imelo centralno ogrevanje. Obalno-kraška je izrazito turistična regija. V 2015 je bilo tam ustvarjenih skoraj 2,3 milijona turističnih prenočitev (42 % domačih, 58 % tujih), kar je največ med vsemi statističnimi regijami. Med prenočitvami tujih turistov je bilo največ prenočitev italijanskih turistov (23 %). V tej regiji je v 2015 nastalo največ komunalnih odpadkov na prebivalca (495 kg); 62 % je bilo ločeno zbranih (povprečje za Slovenijo 69 %). Pred izpustom v javno kanalizacijo je bilo prečiščene 99 % vse odpadne vode.




Učenci

Dijaki

Študenti






Podjetja

Prihodi turistov



Stanovanja





325

8.581

3.398

3.566

50

9,3

1.533

13,7

18.738

13.559

736.239

2.268.507

561

54.914

75,9

5,2

3,8

495



411 423 374 395 414 418 400 402 388 421 428 487

© SURS


M

% hakgkm2

m2

m3

t

mio.preb.štev.

BDPEURGURSMOPNIJZSURS

manj natančna ocena – previdna uporaba

odstotekhektarkilogramkvadratni kilometerkvadratni meterkubični metertona

milijonprebivalecštevilo

bruto domači proizvodevroGeodetska uprava Republike SlovenijeMinistrstvo za okolje in prostorNacionalni inštitut za javno zdravjeStatistični urad Republike Slovenije

Ikone za nekatere infografike so bile pridobljene na http://www.flaticon.com.

STATISTIČNA ZNAMENJA, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE

Podatki za leto 2015, prikazani po statističnih regijah, se od podatkov, prikazanih v prejšnji izdaji, nekoliko razlikujejo zaradi spremembe v Uredbi NUTS. Gre za dve spremembi:

1. Poimenovanje: • notranjsko-kraška se je preimenovala v primorsko-notranjsko statistično regijo; • spodnjeposavska se je preimenovala v posavsko statistično regijo.

2. Sprememba mej: • občini Radeče in Bistrica ob Sotli sta iz savinjske prešli v posavsko statistično regijo; • občina Litija je iz osrednjeslovenske prešla v zasavsko statistično regijo.

KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ?

• na spletnih straneh Statističnega urada www.stat.si

• po pošti, telefonu ali elektronskonaslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenijatelefon: (01) 241 64 04e-naslov: [email protected]

• z naročilom statističnih publikacijnaslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenijatelefon: (01) 241 52 85e-naslov: [email protected]

• z obiskom v Informacijskem središču poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30

@StatSlovenija

Documents

REGIJE V ŠTEVILKAH - Stat...dovoljeni le z navedbo vira – Tiskano v 1.000 izvodih – ISSN 2463-9885 Veste, v kateri slovenski regiji so imeli največ traktorjev na 100 prebivalcev?