KNJIŽNO SREČANJE

ZA ODRASLE

V KNJIŽNICI MEDVODE

Četrtek, 14. februarja 2019

2

3

Knjižno srečanje na sotočju, 14. februar 2019

Srečanje namenjamo vznemirljivemu bralnemu gradivu z močnim likovnim delom (slikopisom, stripom, risoromanom idr.), seveda predvsem kakovostnim novostim! Le-to je v bralni izziv tako odraslim kot mladim bralcem ☺ Prisluhnili bomo tudi vsem tistim, ki bodo želeli opozoriti na dobre knjige, ki so jih prebrali v zadnjem času.

4

Neil Gaiman in Chris Riddell o tem, zakaj potrebujemo

knjižnice – esej v slikah (https://www.theguardian.com)

https://www.facebook.com/revija.zmajcek/photos/a.1579000309025561/2235830530009199/?type=3&theater

Zmajčkovi slikopisi so zbrani tudi v knjigah: http://www.zmajcek.net/kategorija/slikopisi/

5

https://www.facebook.com/NationalLibraryOfScotland/?

6

Dušan Kastelic, ilustrator, risar stripov, ustvarjalec animiranih filmov, je eden letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada. Kastelic, Dušan: Butalci. Operacija kura. Po motivih F.

Milčinskega st. (Emma, 1995), 40 str.

Dušan Kastelic, nagrajenec

Prešernovega sklada 2019, je

ilustrator, risar stripov, v zadnjih

letih pa predvsem ustvarjalec

računalniških iger in animiranih

filmov. Pri nas in v svetu je eden

od pionirjev tehnike računalniške

3D-animacije, kot so zapisali v

utemeljitvi pri skladu, pa se s

svojimi deli že od vsega začetka

ustvarjanja dokazuje kot avtor

svetovnega formata. Rojen je leta 1964 v Trbovljah. Največ je

objavljal v Mladini. Za to delo je prejel med drugim Grumovo

priznanje ter nagrado Zlata ptica.

Priporočamo na ogled:

https://www.youtube.com/watch?v=TPM0CQLOYBA

https://www.youtube.com/watch?v=7AEAlP1Cd8s

https://www.youtube.com/watch?v=uNIZfgFJ3t0

7

Z našimi Knjižnimi večeri v lanskem letu nas povezuje strip o Ivanu Cankarju.

Blaž Vurnik & Zoran Smiljanić: Ivan

Cankar: podobe iz življenja. (Muzeji in

galerije mesta Ljubljane ter Stripburger/

Forum Ljubljana. Posebna izdaja revije

Stripburger, 2018), 124 str.

Ob stoletnici smrti pisatelja Ivana

Cankarja je izšlo v Sloveniji veliko

publikacij, ki govorijo o življenju in delu

znamenitega ustvarjalca, uprizorjenih je

bilo kar nekaj predstav, vrstili so se

kulturni dogodki, posneta sta bila dva

dokumentarna filma … Biografija v stripu o Ivanu Cankarju, ki sta jo

zasnovala zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić, izstopa

z imenitnimi ilustracijami ter izčrpnim literarnim scenarijem. V stripu

se prepletajo tako življenjska pot pisatelja kot odlomki iz njegovih

del, naslovnice knjig in revij, podatki o posameznih znanih

osebnostih, s katerimi je Cankar sodeloval ali prijateljeval.

Smiljanić, ki je strip risal devet mesecev, pravi, da je Cankar projekt,

ki ti pride na pot samo enkrat v življenju. Avtorja Cankarja nista

želela idealizirati, približala sta nam ga v vsej veličini pa tudi bedi

življenjskih preizkušenj, ki so pripeljale do pisateljeve prezgodnje

smrti.

Delo bodo z veseljem prebirali odrasli in mladi bralci, ki želijo

razumeti Cankarjev opus in dobo, v kateri je ta pogosto zaničevani

genij ustvarjal z vso gorečnostjo duše in srca.

https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6242

8

Spominjam se, da mi je mama brala Lupinico, ki je z ilustracijami Mikija Mustra izhajala leta 1956 v Slovenskem poročevalcu kot podlistek.

Vera Albreht: Lupinica. Ilustr. Miki Muster. (V dnevniku

Slovenski poročevalec)

1. Živela je majhna, plavolasa deklica. Bila je tako nežna in drobna,

da so jo vsi v vasi klicali Lupinica. In ker je bila tako rahla, jo je že

najmanjša sapica dvignila s tal. Zato se je vselej, kadar je zapihal

vetrc, oprijela travne bilke, da je ne bi sape odnesle v svet. Preden

je prestopila hišni prag, se je previdno razgledala po nebu, če ne

plava kje kak črn oblak, ki bi jo utegnil presenetiti.

2. Včasih pa se je grdo zmotila, kajti vlilo se je z jasnega neba in

takrat bi bilo po njej, da se ni Lupinica brž zatekla pod zeleno streho

lapuhovega lista. Iz svojega skrivališča se je zvedavo ozirala v

pisano mavrico na nebu in čakala, da spet posije zlato sončece, ko

bo lahko nadaljevala pot. Saj bi jo že najmanjša kapljica ranila, če

bi ji padla na glavo.

3. Nekoč pa, ko je čisto sama stopala po prašni cesti, je izza vogala

privihrala strašna burja. S prahom vred jo je dvignila in neusmiljeno

vrtinčila po zraku. Napihnila ji je rdeče krilce, da je bila videti kot

rdeč balonček, in jo prevračala zdaj sem zdaj tja, da se je ubogi

Lupinici kar vrtelo v glavi. Od groze je zamižala, da ne bi videla

globokih prepadov pod seboj, nad katerimi jo je premetavalo.

9

Strip, slovenski strip: osnovne informacije https://sl.wikipedia.org/wiki/Strip

Za prvi strip velja Yellow Kid (Rumeni

deček) avtorja Richarda Outcoulta v

ameriškem časopisu World leta 1895.

Popularni junaki so bili Tarzan (1929),

Superman (1938), Batman (1939),

Spider-Man (1962), Asterix in Obelix,

Srečni Luka (Lucky Luke), Snoopy,

Crumb, Tintin idr.

Tri glavne stripovske šole so ameriška

(Disney in superheroji), francosko-

belgijska, ki je bolj realistična (Asterix)

in japonska (manga). Strip nastaja v

povezavi z animiranim filmom.

V Jugoslaviji Politikin zabavnik. Prva številka je izšla 28. februarja 1939

v nakladi 40.000 izvodov in revija je bila pri bralcih celo dvakrat na teden,

ob torkih in petkih. Zadnja številka pred vojno je izšla aprila 1941, potem

je nastal premor, dolg enajst let, dokler se ni Zabavnik vrnil leta 1952 v

enakem formatu in istem konceptu časopisa s stripi in članki o znanosti,

naravi, zgodovini, glasbi in zanimivih dogodkih iz življenja. In sloganom:

Za vse od 7. do 107. leta.

30. januarja letos po 30 letih spet Politikin Zabavnik v slovenščini!

Prva slovenska revija, posvečena zgolj stripom, je bila Zvitorepec

(1966–73), sledil je Stripburger (od 1992). Predhodnik slovenskega

stripa je Hinko Smrekar s svojimi knjižnimi ilustracijami, za začetnika

slovenskega stripa velja Milko Bambič s stripom (Bu-Ci-Bu) v tržaškem

časopisu Edinost leta 1927. Najbolj znani stripovski avtor je Miki Muster,

ki je ustvarjal med letoma 1952 in 1973 (Zvitorepec, Lakotnik, Trdonja).

10

Sledili so Saša Dobrila (Mačji grad), Marjan Amalietti (Maruška

potepuška), Bine Rogelj (nagajivi mucek v Cicibanu), Aco Mavec

(Tonček Bontonček), Matjaž Schmidt (Erlšpik), Božo Kos (Kavboj Pipec

in Rdeča pesa, Mihec), Marjan Manček.

V 70. letih 20. stoletja strip ni več samo otroški in mladinski medij: Kostja

Gatnik (Magna Purga, 1977), stripi v Mladini (Tomaž Lavrič, Zoran

Smiljanić, Dušan Kastelic, Gorazd Vahen, Gregor Mastnak, Milan Erič)

– Diareja; idr.

Danes strip posega tudi na področje politične karikature, v zgodovinske

pripovedi in stvarno literaturo. Stripe rišejo še Izar Lunaček, Ciril Horjak,

Gašper Kranjc, Marko Kociper idr.

Slovenski risani romani po literarnih predlogah:

– Iztok Sitar: Štiri tisoč: Politična melodrama (po predlogi romana

4000 Ivana Tavčarja, 2001)

– Marko Kociper in Andrej Rozman - Roza: Strip je že v redu, mama

(2010)

– Stane Kren in Andrej Rozman - Roza: Miša, mastna past (2001)

– Andrej Rozman - Roza in Ciril Horjak: Passion de Pressheren

(2010)

– Andraž Polič in David Krančan: Na prvem tiru (2008)

– Matej de Cecco: Deveta soba (po zgodbah Vinka Möderndorferja,

2008)

– Damijan Stepančič: Čarovnikov vajenec (2010, po romanu Evalda

Flisarja)

– Evald Flisar: Alica v nori deželi (ilustrirala Pšena Kovačič, 2010)

11

Iztok Sitar: Zgodovina slovenskega stripa 1927–2017.

(Založba Umco, 2017), 232 str.

Naša stripovska zgodovina se je

začela z neodvisnim, v bistvu

ilegalnim, družbeno-kritičnim in

protirežimskim levičarskim

stripom. Na začetku dvajsetega

stoletja je Hinko Smrekar v

humorističnem časopisu Osa

objavil serijo smešnic v več

slikah, ki so bile naperjene proti

domačim klerikalcem in katoliški

cerkvi nasploh. V času fašizma

pa je Milko Bambič leta 1927 v

tržaškem Našem glasu objavil

alegorični strip Zamorček Bu-ci-

bu o črnskem kralju, ki je s svojo

aroganco in netoleranco popeljal svoj rod v propad. Oblast je v

stripu videla prispodobo Mussolinija in fašizma, zato ga je po

štirih nadaljevanjih prepovedala. Tu se konča legenda in začne

zgodovina. Zgodovina slovenskega stripa. (Založnik o knjigi)

https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/strip/zgodovina-

slovenskega-stripa-1927-2017.html

Na kraju knjige: Zaključek, Mejniki slovenskega stripa, Izbrana

stripografija, Viri in literatura.

12

Slovenski klasiki v stripu. Več avtorjev. (Forum, Mladina,

2009), 192 str.

Projekt Slovenski klasiki v stripu je

v več ustvarjalnih sunkih potekal

vse od leta 1992, ko sta Tomaž

Lavrič in Ivo Štandeker prišla na

idejo, da bi dela slovenske

klasične literature in druge teme iz

slovenske popkulturne in politične

scene na novo interpretirala v

kratkih, enostranskih stripovskih

priredbah. Rezultat je zbirka

skorajda dvestotih stripov 66

slovenskih avtorjev, ki se

večinoma v satiričnem duhu lotijo

kanonizirane Cankarjeve Skodelice kave, Prešernove

Zdravljice, pesmi Otona Župančiča, Dogodka v mestu Gogi,

Butalcev, popevke, kot je Zemlja pleše, neprezrte pa niso niti

slovenske filmske uspešnice, kot sta na primer Sreča na vrvici

in Babica gre na jug. Stripe lahko beremo tudi kot udarne,

instant obnove slovenskih literarnih del, ki znajo marsikateremu

mlademu bralcu v 21. stoletju na inovativen način približati

slovensko klasično literaturo in občo kulturo.

Matevž Rudolf:

https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/strip/slovenski-

klasiki-v-stripu.html

Leta 2012 je založba Stripburger/Forum Ljubljana za ta projekt

na podelitvi nagrad outstanding – dosežki v zunanjem

oglaševanju – prejela nagrado za najboljšo akcijo v kategoriji

obveščanja in ozaveščanja.

13

Izbor stripov za otroke in mladino: http://www.bralnaznacka.si/sl/priporocene-knjige-2/priporocene-knjige-po-ciljnih-skupinah/

(Seznam knjig je pripravljen s pomočjo Priročnikov za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki jih pripravlja Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana.)

Pilkey, Dav: Kapitan Gatnik, več naslovov. Prev. Boštjan

Gorenc. (Mladinska knjiga, 2006–2016), 132 str.

14

Pilkey, Dav: Pasji mož. Prev. Boštjan Gorenc. Ilustr. Jose

Garibaldi. (Mladinska knjiga, 2017), 231 str.

15

Thompson, Craig: Odeje: roman v stripu. Prev. Mojca Krevel. (Mladinska knjiga, 2006), 588 str.

Schmidt, Matjaž: Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu. (Mladinska knjiga, 2009), 63 str.

Manček, Marjan: Hribci kremeniti. (Forum, 2011), 95 str.

Jung: Medena koža: prva, druga knjiga in

tretja knjiga. Prev. Maja Meh. (Društvo za

oživljanje zgodbe 2 koluta, 2015–2016), 144

str.

https://www.youtube.com/watch?v=6cziQnj96Fg

16

Unenge, Johan: Moje vzporedno življenje. Prev. Danni

Stražar. (Miš, 2011), 253 str.

Selznick, Brian: Dežela čudes. Prev. Andrej Hiti Ožinger.

(Mladinska knjiga, 2012), 637 str.

Komadina, Tanja: Fino kolo. (Forum, 2014. Minimundus), 63

str.

Kodrič Filipić, Neli: Superga. Ilustr. Damijan Stepančič.

(Mladika, 2015. (Strip), 71 str.

Vidmar, Janja: Ta slavna Nuška. Ilustr. Suzana Bricelj. (Miš,

2012), 39 str.

Selznick, Brian: Hugo Cabret: roman

Briana Selznicka v besedi in sliki. Prev.

Andrej Hiti Ožinger. (Mladinska knjiga,

2009), 533 str.

Priznanje zlata hruška 2010.

Svetina, Peter: Ropotarna. Ilustr. Damijan

Stepančič. (Miš, 2012), 90 str.

Priporočilni seznam Andersenove žirije

2018

17

Nekaj novejših stripov za otroke in mladino:

Guibert, Emmanuel: Ariol. Serija, več naslovov. Prev. Katja

Šaponjić, Anja Golob. Ilustr. Marc Boutavant. (VigeVageKnjige,

2015–2019),126 str.

Glavni junak oslič Ariol je tak,

kot so pač otroci: otroško

prefrigan, živahen, zavzeto goji

domišljijo, ima svojega junaka,

zbira nalepke, daje ga prva

zaljubljenost, veseli se morja,

tuširanje mu je odveč ... V

knjigah mrgoli simpatičnih

živalskih junakov, otroških in

odraslih, ki so del Ariolovega

vsakdana. V različnih epizodah

se lahko prepozna vsak

(otroški) bralec – šolske

prigode, povzročanje sivih las, pardon dlak, staršem itd.; zaradi

svoje vsakdanje narave so po eni strani prijetno domače, po

drugi pa vsakdanjost presegajo s humorjem, ki je poleg

simpatične risbe in pestrega kolorita bistvena odlika teh stripov.

Tretja odlika so žmohten jezik in živahni dialogi. (V: Od gnezd

do zvezd. Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig

2016. MKL, Pionirska.)

18

Patrick Wirbeleit, Uwe Heidschötter: Škatla. Serija, 3 naslovi.

Prev. Anja Golob. (VigeVageKnjige, 2017–2019)

Ni vsaka škatla samo škatla. To

kmalu spozna tudi mali Ahac, ko

pred vrati najde na videz

navadno kartonsko škatlo. Ker jo

nujno potrebuje za svojo

vesoljsko postajo, jo odnese s

seboj. Kmalu se razkrije, da ima

škatla tudi nekaj čarovniških

moči. Tako Ahac kot Škatla se

hitro povežeta, saj sta oba

strastna graditelja in izumitelja,

Škatla pa v sebi skriva tudi

uporabne zaklade: od žebljev do

izvijačev in ključev ter poleg

vsega še govori. Nemška striparska dvojica je z izbrano temo

zadela žebljico na glavico. Z vidnim navdušenjem nad ročnimi

spretnostmi, ustvarjalnostjo, nesebično prijateljsko pomočjo in

hudomušnimi nedolžnimi peripetijami ponuja zgodbo, ki se

dogaja na prostem in je protiutež gledanju televizije in/ali

brskanju po spletu. Škatla je prvi del nemške stripovske serije

za otroke (v 1. triletju OŠ), v kateri so izšli štirje deli. Serija je

med bralci požela velik uspeh, še posebej se nad njo

navdušujejo fantje. (V: Eden je svet. Priročnik za branje

kakovostnih mladinskih knjig 2018. MKL, Pionirska.)

Poleg pristnega prijateljstva in navdušenja nad ročnimi deli jo

odlikuje tudi, da se večinoma dogaja zunaj, na svežem zraku,

ter da avtorja posvečata posebno pozornost razvijanju bralne

pismenosti otrok, ki se s serijo učijo tudi brati.

19

Gorenc, Boštjan; De Cecco, Matej: Šnofijeva druščina. Več

naslovov. (Mladinska knjiga, 2015, 2016, 2017), 79 str.

Albume sestavljajo po tri zgodbe

o druščini, ki se nehote zapleta v

divje pustolovščine. Nastopajo:

najstnika Čopka in Pilko ter pes

Šnofi, Kodrlajsata Pepca pa

njihove dogodivščine spremlja z

mehke domače blazine. Avtorja

stripa sta zgodbe, polne

nenavadnih in komičnih

zasukov, popestrila z aluzijami

na popularno glasbo, klasično in

popularno literaturo, dodala

namige na aktualne politične

dogodke ter se poigrala s klišeji.

Po drugi strani sta Čopka in Pilko tipična predstavnika svoje

generacije, zato se z njima bralci z lahkoto poistovetijo.

Besedilo in ilustracije so povsem komplementarni, zgodbe

tečejo, kot bi bile ustvarjene v enem zamahu, čeprav je strip kot

mesečna rubrika izhajal v reviji Pil. Ilustrativni del je klasično

kadriran, a kljub temu zelo razgiban, ilustracije so akcijsko

bogate in polne humornih detajlov, ki so drobni ocvirki, podobno

kot pogoste besedne igre.

20

Gombač, Žiga: Živa iz muzeja. Več naslovov. Ilustr. Ivan

Mitrevski. (Ljubljana: Vilinia, 2012–2016), 52 str.

Zbirka knjig o Živi iz muzeja, ki

nastaja v sodelovanju s

strokovnjaki iz Narodnega muzeja

Slovenije, se tesno povezuje z

muzejskimi zbirkami in

razstavami. Poleg tega prispeva h

kakovostnemu povezovanju

poučnega in literarnega, hkrati pa

zmanjšuje primanjkljaj kakovostno

izpeljanih strokovnih tem v knjigah

za otroke in mladino, ki so hkrati

besedilno in likovno privlačne za

mlade bralce. Avtorja poučne

elemente spretno vpletata v napete pustolovščine, ki so s

pomočjo humorja in dinamične stripovske govorice zelo blizu

sodobnemu mlademu bralcu. Poleg duhovitosti in humorja

izstopa tudi pomembno sporočilo, usmerjeno v današnji čas.

“Tiho, a vztrajno odmevajo čez stoletja in nas objamejo v

sedanjosti.”

21

Gombač, Žiga: Zgodovina Slovenije v stripu. Ilustr. Ivan

Mitrevski. (Miš, 2017), 80 str.

V resnici ne vem, koliko je danes deklic,

ki bi z veseljem obiskovale muzeje in

raziskovale zgodovinske eksponate, a

prepričana sem, da če obstaja ena

sama, je ta prav gotovo zelo podobna

Živi, živahni osnovnošolki, ki lahko s

svojim čudežnim dotikom obudi vsak

muzejski predmet, spozna njegovo

zgodbo in čas, iz katerega izhaja. Na pot

se ji pogosto postavi prevarantski lump

Razpoka s časovnim strojem, a Živa ga

vedno znova užene v kozji rog. Prepoznavni dvostranski stripi

(ki so jih tri leta redno objavljali v reviji National Geographic

Junior) govorijo o različnih predmetih naših prednikov, od

rimskih posod, viteškega oklepa, gosposkega cilindra prek

žepne violine, lesene vojaške čutarice in drobnih kipcev pa do

bronastega meča, Prešernovih rokopisov, neandertalske

piščali, vaške situle ali keltskih zlatnikov. Vsaka zgodba je v

zgodovino umeščena na časovni premici na dnu strani in tako

mimogrede izvemo še, kdaj se je začela bronasta doba, kdaj je

razpadlo rimsko cesarstvo in še marsikaj poučnega.

Renate Rugelj, Bukla, 132–133.

https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/od-13-let-

dalje/mladinsko-leposlovje/zgodovina-slovenije-v-stripu.html

22

Jakob Klemenčič in Marijan Pušavec: Alma M. Karlin:

svetovljanka iz province: Življenjepis v stripu. (Forum,

2015), 164 str.

Življenje in delo pogumne

svetovne popotnice, poliglotke in

pisateljice Alme Karlin, ki je v prvi

polovici prejšnjega stoletja živela

na Celjskem, je skozi zadnje

prevode le pridobilo primerno

mesto v kulturni zgodovini

Slovenije. Še vedno pa je bilo

težko povedati njeno življenjsko

pot kot koherentno celoto, zato je

dosežek risarja Jakoba

Klemenčiča in scenarista Marijana

Pušavca toliko bolj pomemben. V stripu nam skozi prvoosebno

pripoved protagonistke poenostavljeno, a še vedno dovolj

pretanjeno predstavita Almino otroštvo, potovanja ter življenje

po vrnitvi v domače kraje. Kot neulovljiva samska ženska je

redkokje naletela na posluh, reševali sta jo splošna

razgledanost in zaljubljenost v svetovne jezike. Pred divjo potjo,

med njo in tudi kasneje se je preživljala s prevajanjem,

tolmačenjem, poučevanjem in pisanjem.

Žiga Valetič, Bukla 116–117.

https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/strip/alma-m-karlin-

svetovljanka-iz-province.html

23

Jean-Claude Bartoll: Antarktika. Ilustr. Bernard Kolle. Prev.

Mitja Linec in Zavod Strip art. (Zavod Strip art, 2017), 144 str.

Antarktika je najbolj hladen, najbolj

sušen in najbolj vetroven kontinent.

Od vseh kontinentov ima najvišjo

povprečno nadmorsko višino.

Njeno notranjost pokriva največja

puščava na svetu. Tam lahko

preživijo samo tiste rastline in

živali, ki so prilagojene na mraz,

pomanjkanje svetlobe in sušna

obdobja. Junija 1910 odrineta dve

ekspediciji, da bi osvojili poslednjo

»terro incognito« (neznano

zemljo): britanska, ki ji poveljuje

kapitan Scott, izpluje iz Londona na

krovu parnika Terra Nove. Druga, Norveška, se odpravi na krovu

jadrnice Fram iz Osla, tedaj imenovanega Christiania ... Po

navdihu popotniških dnevnikov slavnih raziskovalcev Scotta in

Amundsena ter njune »dirke za južni pol«, se skozi tri epizode

(Igra bedakov, Prezimovanje, 90° južno) odvije viharna

ljubezenska zgodba med Knutom in Maureen, nehote ujeta v eno

izmed najbolj neizprosnih dirk 20. stoletja!

https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/antar

ktika-2267769-pr

24

Trije (in še eden za povrh) stripi za odrasle:

Christophe Chabouté: Sam. Prev. Katja Šaponjić.

(VigeVageKnjige, 2018), 368 str.

To je tiha knjiga/Morje neskončne miline/Brutalnost obsodbe na

samoto/Knjiga o pogumu/Slovar sveta/Himna domišljiji/

Hvalnica besedi/Alegorija življenja

Chabouté (1967) je francoski stripar,

ki ustvarja predvsem za otroke in

mladino, študiral je umetnost in je

mojster intimistične črno-bele slike.

Njegov risoroman Sam iz leta 2008

imajo za njegovo najboljše delo

doslej, bralca pa nagovarja s spretno

oblikovano pripovedjo, sugestivno

risbo ter presenetljivim koncem. V

osrčju romana je svetilnik sredi

morja, kamor mornar s svojo ladjo in

vajencem ob dogovorjenem času že

dolgo dostavlja hrano, pijačo in drugo, saj v njem biva osamljeni

(in tudi fizično prizadeti) čudak, ki sta ga pokojna starša sklenila

obvarovati pred zunanjim svetom, s tem da sta ga zaprla v

slonokoščeni stolp sredi morja.

Vse, kar ima osamljeni mož, je slovar pojmov, ki ga prebira in s

katerim si skuša kar sam predstavljati svet tam zunaj. Vse kaže

na to, da bo tako preživel svoje življenje, vendar … Sam je

risana oda življenjskemu pogumu!

Samo Rugelj, Bukla 144.

https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/strip/sam-mehka-vezava.html

Priporočamo v branje recenzijo Iztoka Sitarja:

http://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/strip-o-samoti-in-tisini/

25

Gipi: Dežela potomcev. Prev. Bojan Albahari. (Forum, 2017),

288 str.

V neki postapokaliptični prihodnosti je

človečnost tistih redkih ljudi, ki še

poseljujejo svet, postavljena pred

preizkušnjo. Z njo se soočita tudi fanta, ki

z očetom živita odmaknjeno od domnevno

nevarnih človeških skupnosti. Nasilen

dogodek prekine njun vsakdan in ju

spodbudi, da se odpravita v svet iskat nov

smisel življena kot tudi lastno identiteto.

Nezmotljivo artistična, dosledna in

vizualno pismenemu bralcu všečna črno-bela risba s spretnim

kadriranjem in bogato ekspresivnostjo podpira zanimivo zgodbo,

ki načenja univerzalna vprašanja človeškosti, identitete

posameznika in njegove vloge v svetu in nagovarja bralce iz vseh

okolij in družb, ne da bi pri tem izgubila svojo pripovedno moč.

https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/dezela-

potomcev-2419464-pr

Priporočamo v branje:

- Strip Dežela potomcev: Eden joka, drugi kuje dobiček (Maja Šučur,

Dnevnik, 15. 2. 2018) - V Deželi potomcev je temeljno vprašanje, ali te je oče kdaj ljubil (Vojko

Urbančič, Delo, 6. 2. 2018)

- Zapuščina zanamcem (Zoran Smiljanić, Mladina, 19.1.2018)

- Krasni novi svet (Iztok Sitar, spletni portal LUD Literatura, 18. 1. 2018)

26

Shaun Tan: The Arrival.

Matej Kocjan - Koco, Darko Nikolovski: Drug drugemu drug.

(Stripburger, 2018), 64 str.

Matej Kocjan je moči združil z angažiranim

reperjem Nikolovskim. Koco je narisal črno-

bele podobe, ki so jih prebudile zgodbe

migrantov, med katerimi nekateri bežijo

zaradi golega preživetja, drugi pa so na poti

v domnevno boljši svet. Kruta, a hkrati

upajoča zgodba z osrednjima junakoma Sabrijem in Zahiro se

dogaja na čolnu, na ladji, med begunsko karavano, v taborišču

in tudi v novem “civiliziranem” svetu, sprašuje pa se tudi, koliko

človekovo usodo določa kraj rojstva. Na podlagi videnega je

Nikolovski napisal pesem v značilnem reperskem slogu, ki

dogajanje podkrepi s surovim, dramaturško spretnim tekstom in

postavlja zahtevna vprašanja.

https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/strip/drug-drugemu-drug.html

27

Naslednje Knjižno srečanje je 21. marca – na mednarodni dan poezije ☺

Predlagam, da ga posvetimo POEZIJI!!!

Če želite, izberite svojo najljubšo pesniško zbirko in iz nje preberite eno

pesem na srečanju!

© Tilka Jamnik, 14. 2. 2019

28

http://www.knjiznica-medvode.si

E-pošta: info@knjiznica-medvode.si

Telefon: 01/361 30 53

Vabimo vas, da se nam pridružite na socialnih omrežjih

Knjižnice Medvode.