Mjp_ostrostrelci v Policiji in Vojski

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede

DIPLOMSKO DELO Razlika med vojaškim in policijskim ostrostrelcem

Ljubljana, 2009

Boštjan ANŽIČUniverza v Mariboru

Fakulteta za varnostne vede

DIPLOMSKO DELO

Razlika med vojaškim in policijskim ostrostrelcem

Študent: Boštjan Anžič december, 2009 Mentor: mag. Srečko F. KropeVSEBINA

1 UVOD .........................................................................................................................81.1 Opredelitev namena proučevanja .............................................................................81.2 Raziskovalne hipoteze in metodologija....................................................................9

2 ORGANIZACIJA, IZBOR IN USPOSABLJANJE OSTROSTRELCEV ........102.1 Pojem ostrostrelec ..................................................................................................102.2 Razvoj ostrostrelstva v policiji...............................................................................112.3 Organiziranost ostrostrelcev, oprema in zakonska podlaga ...................................122.3.1 Organiziranost, oprema in zakonska podlaga ostrostrelcev v policiji....................122.3.2 Organiziranost, oprema in zakonska podlaga ostrostrelcev v SV..........................152.4 Izbor in usposabljanje ostrostrelcev .......................................................................16

2.4.1 Osnovna navodila pri selekciji kandidatov za ostrostrelca ....................................162.4.2 Izbor in usposabljanje ostrostrelcev v policiji........................................................182.4.3 Izbor in usposabljanje v Slovenski vojski ..............................................................21

3 UPORABA OSTROSTRELCA IN NJEGOVE NALOGE .................................233.1 Uporaba ostrostrelca v policiji ...............................................................................233.2 Uporaba policijskega ostrostrelca v vojnih razmerah ............................................253.3 Uporaba ostrostrelca v Slovenski vojski ................................................................253.4 Ugotovljene razlike med policijskim in vojaškim ostrostrelcem ...........................273.4.1 Zakonski pogoji......................................................................................................273.4.2 Uporaba puške........................................................................................................283.4.3 Razdalja do tarče ....................................................................................................283.4.4 Razlika v tarčah......................................................................................................293.4.5 Razlika v strelu.......................................................................................................293.4.6 Odločitev za strel....................................................................................................303.4.7 Okoliščine delovanja ..............................................................................................303.4.8 Trajanje naloge.......................................................................................................31

4 KAZENSKO PRAVNE POSLEDICE...................................................................324.1 Pravica do življenja ................................................................................................32

24.2 Kazensko pravne posledice za ostrostrelca vojaka.................................................334.3 Kazensko pravne posledice za ostrostrelca policista..............................................37

5 POTRDITEV IN ZAVRNITEV HIPOTEZ..........................................................42

6 ZAKLJUČEK ..........................................................................................................44

7 LITERATURA IN VIRI .........................................................................................457.1 Literatura ................................................................................................................457.2 Viri..........................................................................................................................46

3

POVZETEK

V diplomski nalogi smo preučevali razliko med policijskim in vojaškim ostrostrelcem z vidika selekcijskega izbora, usposabljanja, opreme in njune uporabe. Pri tem smo na teroretični ravni in s pomočjo študija literature ugotavljali razliko.Ugotovili smo, da do razlik med policijskim in vojaškim ostrostrelcem prihaja že v samem selekcijskem ali izbirnem postopku. Še največ razlik pa se kaže v samem delovanju in uporabi ostrostrelcev. Prišli smo do ugotovitev, da do razlik prihaja tako v samem okolju, kjer ostrostrelec deluje, različnih razdaljah do tarč, zakonskih pogojih uporabe strelnega orožja, namenu, zaradi katerega so bili uporabljeni, ter še v mnogih drugih pogledih, ki so podrobno predstavljeni v nalogi. Ena največjih razlik, ki smo jo zasledili pri proučevanju različne literature, je v samem zaključnem

strelu. Medtem ko naj bi za vse ostrostrelce na splošno veljalo pravilo, en strel ena tarča, pa je zaključni strel pri policijskem ostrostrelcu v večini primerov tudi tako imenovani smrtonosni strel. Osnovna razlika je tudi v namenu strela. Policijski ostrostrelec bo svoje orožje uporabil ob točno določenih zakonskih pogojih, medtem ko bo vojaški ostrostrelec orožje uporabil ob potrjeni sovražni tarči. Policijski ostrostrelec si pri tako imenovanem smrtonosnem strelu ne sme privoščiti, da bi njegov strel zgrešil ali le delno onesposobil tarčo, saj bi to lahko pripeljalo do katastrofalnih posledic.Dotaknili smo se tudi pravnih norm, ki se jih morajo ostrostrelci, tako vojaški kot policijski, pri svojem delu držati in jih upoštevati. Ugotovili smo tudi, da vojaški ostrostrelec v nobenem primeru ne sme delovati kot policijski ostrostrelec. V zaključku naloge smo navedli tudi pravne posledice, ki lahko doletijo ostrostrelca, policijskega ali vojaškega, pri opravljanju njunih nalog.

Ključne besede: ostrostrelec, policijski ostrostrelec, vojaški ostrostrelec, usposabljanje, selekcija, policija, ukaz, strelno orožje, smrtonosni strel.

4

THE DIFFERENCE BETWEEN THE MILITARY AND POLICE SNIPERS

SUMMARY

In this graduation thesis, we studied the difference between the police and military snipers in terms of selection, training, equipment and their application. In doing so, we observed the differences on theoretical level and study of literature.We concluded that differences between the police and military snipers already occur in the selection process, but the most distinctive differences are reflected in the actual operation and use of snipers. We came to a conclusion that there are differences in the very environment where sniper operates, various distances to their targets, the legal conditions for the use of firearms, their purpose for which they were used, as well as in many other views, which are more thoroughly based in the thesis itself. One of the biggest differences that we noticed in the study of various literatures, was in the final shot. While the expresion, one shot one target, should apply generally for all snipers, the final shot, in case of a police sniper, is also refered to as lethal or deadly shot. The basic difference is in the very purpose of the shot. Police sniper will use their weapons at the specific legal conditions, while the military sniper weapon is used when confirmation of a hostile target is given. Police sniper, in his so-called deadly shot, can not afford to miss, or only partially disable a target, since it could lead to catastrophic consequences.We also touched the legal norms, which must be applied by snipers, military and police ones, in their work and taken them into account. We've also found that a military sniper in no case, should act as a police sniper. At the very end of the graduation thesis, we also identify the legal consequences which may fall on the sniper, police or military, in performing their duties.

5Keywords: sniper, police sniper, military sniper, training, selection, the police command, law, regulation, firearm, a deadly shot, criminal liability, self-defense, war.

6

UPORABLJENE KRATICE

ZDA Združene države Amerike SV Slovenska Vojska RS Republika Slovenija SE specialna enota GPU Generalna policijska uprava MNZ Ministrstvo za notranje zadeve PU Policijska uprava VED vojaška evidenčna dolžnost FM Field Manual FBI Federal Bureau of Investigation itd. in tako dalje MOA Minute of Angle ESD enota za specialno delovanje MOTB motorizirani bataljon BVP bataljon vojaške policije PEST Posebna enota za specialno taktiko KZ-1 Kazenski zakonik

7Razlika med vojaškim in policijskim ostrostrelcem

1 UVOD

V Slovenski vojski (SV) in policiji je veliko različnih specialnosti. Med ostalimi specialisti delujejo tudi ostrostrelci. V SV so namenjeni za podporo enotam v vojnih razmerah in pri vzpostavljanju miru v okviru mirovnih operacij. Policijski ostrostrelci opravljajo policijske naloge ne glede na stanje miru ali vojne. V slednjem primeru opravljajo svoje redne naloge v vojnih razmerah. Čeprav gre na pogled za popolnoma enako ime, govorimo o zelo različnem načinu usposabljanja, izpopolnjevanja in delovanja. Kot navaja Brookesmith (2000): ”Policijski ostrostrelec ima veliko

istega znanja kot vojaški, oba ostrostrelca sta mojstra strelstva, taktike in maskiranja. Razlika je v tem, kako in v kakšnih okoliščinah te veščine uporabita.”V sedanjem času si delo policije težko predstavljamo brez izurjenih ostrostrelcev, ki svoje naloge opravljajo v različnih varnostnih situacijah. Prav tako pa si ne predstavljamo vojske, v kateri ni ostrostrelcev. Oba ostrostrelca imata velik pomen v organizacijah, kjer opravljata svoje naloge.Raziskovalna tema temelji na razlikah, s katerimi se srečujeta policijski in vojaški ostrostrelec, ki izhajajo s področja usposabljanja, izpopolnjevanja, uporabe in pravnih posledic.Pri preučevanju različne literature ugotavljamo, da v slovenskem jeziku na to temo ni veliko napisanega, kar pa obstaja, je prevedeno iz tujih in predvsem starejših virov. Zelo skopi so tudi različni priročniki in navodila, ki se uporabljajo v SV in policiji. Pri študiju je zato bila uporabljena predvsem tuja literatura, poleg tega pa imajo v tujini dejansko tudi več izkušenj z uporabo ostrostrelcev v različne namene.

1.1 Opredelitev namena proučevanja

Namen diplomske naloge je preučiti organiziranost ostrostrelcev v SV in policiji, njihovo usposabljanje, uporabo in na koncu zakonsko opredelitev njihovega delovanja.


Cilj diplomske naloge je poiskati in opredeliti razlike med policijskim in vojaškim ostrostrelcem.

1.2 Raziskovalne hipoteze in metodologija

V raziskavi z naslovom “Razlika med vojaškim in policijskim ostrostrelcem” smo postavili glavno hipotezo, ki se glasi:

»Ostrostrelci v SV in policiji so organizirani in usposobljeni za opravljanje različnih nalog, kljub podobnim programom usposabljanja in izpopolnjevanja.«

Glavno hipotezo bomo preverili s pomočjo naslednjih pomožnih hipotez:

1. programi usposabljanja in izpopolnjevanja so podobni ali identični;

2. zakonska podlaga za uporabo ostrostrelcev v SV in policiji je urejena v

zakonskih predpisih;

3. vojaški ostrostrelec se lahko uporabi v policijskih nalogah.

Metodološki pristop pri izdelavi diplomske naloge bo temeljil na zbiranju informacij pisnega gradiva iz različnih knjig, strokovne literature, člankov in uradnih virov. Povezava teorije s prakso bo izvedena s pomočjo obravnave konkretnih primerov, od koder bo razvidna tudi specifika in problematika izvajanja postopkov z uporabo ostrostrelcev. Na tej podlagi bodo izpostavljene morebitne pozitivne ali kritične ugotovitve.


2 ORGANIZACIJA, IZBOR IN USPOSABLJANJE OSTROSTRELCEV

2.1 Pojem ostrostrelec

Ostrostrelec je zelo usposobljen strelec, ki strelja na cilje iz skritih stališč ali razdalj, ki presegajo zmogljivosti rednega osebja. Ostrostrelci imajo ponavadi specializirano usposabljanje in različne visoko natančne puške. Poleg sposobnosti dobrega streljanja, so ostrostrelci tudi zelo usposobljeni na področju vojaške taktike, infiltracije, izvidništva, maskiranja in opazovalnih tehnik (Brookesmith, 2000).Izraz ostrostrelec najprej zasledimo leta 1773 in sicer v vojakovem pismu iz Indije, kjer naj bi britanski vojaki za zabavo streljali kokoši ali ptice z imenom SNIPE. Daljša kot je bila razdalja do kokoši, težje je bilo tarčo zadeti, kajti z razdaljo se je kokoš zmanjšala, njena hitrost pa se je povečala. Uspešen lovec na take tarče je bil ekspert tudi na ostalih področjih lova. Zato je izraz ostrostrelec označil tistega, ki je najbolje obvladal te spretnosti. Kljub temu pa lahko o ostrostrelstvu govorimo že pred obstojem pojma ostrostrelec. Po neki legendi naj bi v bitki pri Hastingsu, leta 1066, lokostrelec na daljavo usmrtil kralja Harolda in tako prekinil vladavino Saksov v Angliji. Po

zgodovinarju Payneu Gallwayu naj bi bil to prvi primer uporabe takšnega orožja v Evropi, hkrati pa začetek neke vrste ostrostrelstva. Ostrostrelec, kot ga poznamo danes, je bil prvič uporabljen v I. svetovni vojni, ko so nemške sile opremile vojake s puškami s strelnimi daljnogledi, da so lahko zadeli glave sovražnih vojakov, ki so gledali iz rovov (Brookesmith, 2000).Po I. svetovni vojni se je ostrostrelstvo razširilo zlasti v sovjetski Rusiji. Leta 1930 je Rusija začela trenirati in opremljati ostrostrelce. Med II. svetovno vojno so zelo natančno dopolnili ostrostrelsko taktiko, tako da so njihovi ostrostrelci delovali kot dobro usposobljeni timi. Med II. svetovno vojno so bili ameriški vojaki opremljeni s tremi različnimi ostrostrelskimi puškami. Rezultati in učinkovitost so se razlikovali od poveljujočih in od enot, v katerih so strelci služili. Ostrostrelci so se naučili specifične lekcije – ostrostrelska puška je orožje priložnosti. Tipični strelec ne more biti že vnaprej dober ostrostrelec. Vsak strelec ni ostrostrelec, vsak ostrostrelec pa je strelec (Lau, 2000).


2.2 Razvoj ostrostrelstva v policiji

Razvoj ostrostrelstva v policiji se je začel predvsem v Ameriki. Kot navaja Plaster (2006), je začetek ostrostrelstva v policiji povezan z incidentom v Austinu, kjer je leta 1966 petindvajset letni študent Univerze v Texsasu, Charles Whitman, splezal na stolp univerzitetnega zemljišča in s 6 mm puško Remington 700 pričel streljati na ljudi. V devetdeset minutnem kaosu je ubil trinajst in ranil še enaintrideset oseb. Čeprav so bili policisti na kraju že nekaj minut po prvem strelu, pa niso mogli onesposobiti strelca, saj za to niso imeli primernega orožja. Prav tako pa mu zaradi njegovega položaja niso mogli priti bližje, ker je med drugim uporabljal tudi polavtomatsko puško M1 Carbine. Po tem dogodku so policiste opremili z navadnimi lovskimi puškami, da so zadostili administrativne potrebe.Leta 1973 se je rasist Mark James Robert Essex v zalivu na zemljišču podjetja Howard Johnson’s Motor Lodge, v središču New Orleansa, spustil v enajsturni dvoboj s policijo. Uporabljal je polavtomatski karabin Ruger 44 Magnum. Na koncu so ga s helikopterja nad njim ubili marinci (Plaster, 2006).V 60., 70. in 80. letih so se vse varnostne agencije in policije po svetu srečevale s podobnimi primeri in situacijami, na katere pa niso mogle učinkovito odgovoriti, saj za to niso imele usposobljenih ostrostrelcev.Kot primer učinkovite uporabe ostrostrelca v policiji Plaster (2006) navaja primer iz leta 1999, ko je policist v Seattlu, z dobro namerjenim strelom, pokončal dvaindvajset letnega fanta, ki se je po krvavem sprehodu po mestu zatekel v hišo, iz katere je nato pričel ustrahovati okolico.Tako kot v mnogih drugih zadevah in problemih, so se morale najprej pokazati tragične posledice in tudi žrtve, da se je začelo učinkovito in resneje pristopati k celovitim rešitvam.


2.3 Organiziranost ostrostrelcev, oprema in zakonska podlaga

Ostrostrelci v policiji in vojski v RS delujejo znotraj državne uprave, in sicer v javnem sektorju. S tega stališča so oboji javni uslužbenci. Krovni zakon, ki ureja njihova delovna razmerja, je Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-UPB3, 2007). Policisti in vojaki pa nato delujejo po veljavnih zakonih in drugih podzakonskih aktih, ki urejajo njihovo delovno področje. Glede na sistematizacijo delovnih mest, tako v policiji kot vojski, so ostrostrelci razporejeni na delo v določeno enoto. Na podlagi zakonov in podzakonskih aktov pa imajo tudi točno predpisano opremo, ki jo lahko uporabljajo pri svojem delu. V nadaljevanju bomo na kratko prikazali njihovo sistematizacijo v Republiki Sloveniji.

2.3.1 Organiziranost, oprema in zakonska podlaga ostrostrelcev v policiji

Policist ostrostrelec je zaposlen v Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in sicer v policiji. Policisti ostrostrelci so organizirani v specialni enoti Generalne policijske uprave MNZ (SE GPU MNZ) ter v posameznih policijskih upravah (PU) v Sloveniji. Splošne pogoje za delovanje policistov ostrostrelcev urejajo naslednji zakoni:– Zakon o policiji (ZPol, 2009),– Pravilnik o policijskih pooblastilih (PPP, 2008),– Kazenski zakonik (KZ-1, 2009),– Zakon o orožju (ZOro-1, 2005),– Navodilo o organiziranju in uporabi ostrostrelcev v policiji (1997).

ZOro-1 (2005) ureja pravice in obveznosti posameznikov pri uporabi vseh vrst orožja, zato ga kot takega mora upoštevati tudi policist ostrostrelec, čeprav mu orožje ni zaupano in dodeljeno po tem zakonu, ampak po ZPol (2009).ZPol (2009) navaja pet točno določenih pogojev, v katerih lahko policist uporabi strelno orožje. Ker je ostrostrelec v tem primeru zaposlen v policiji, lahko v vseh teh primerih uporabi svojo ostrostrelno puško. V 52. členu ZPol (2009) navedeni pogoji, v katerih lahko policist uporabi svoje orožje, če ne more drugače, so:


zavarovati življenja ljudi;preprečiti beg osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora nad 10 let;preprečiti beg osebi, ki ji je odvzeta prostost, ali osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje iz prejšnje alineje, če je v nalogu za prijetje, privedbo

oziroma spremljanje osebe izrecno določeno, da sme policist uporabiti strelno orožje, če bi taka oseba poskušala pobegniti;odvrniti napad na varovano osebo ali varovani objekt;odvrniti od sebe neposredni protipravni napad, s katerim je ogroženo njegovo življenje.PPP (2008) podrobneje ureja in opisuje sama policijska pooblastila, ki so našteta v ZPol (2009). Strelno orožje se šteje kot najhujša oblika prisilnega sredstva, ki ga policist pri svojem delu lahko izvede. Zaradi tega lahko strelno orožje uporabi takrat, kadar z milejšim prisilnim sredstvom svoje naloge ne bi mogel izvršiti.V KZ-1 (2009) so navedena kazniva dejanja, zaradi katerih lahko policist, po ZPol (2009), uporabi svoje orožje. Policist lahko uporabi svoje orožje zaradi storjenih kaznivih dejanj, kjer je zagrožena zaporna kazen nad 10 let, seveda ob pogojih iz 52. člena ZPol (2009). Prav tako pa lahko policist ostrostrelec kazensko odgovarja po tem zakoniku, v kolikor svojega orožja ni uporabil v skladu z zakoni in navodili. Za kazniva dejanja lahko odgovarja po 115., 116., 123., 124., 266. in 314. členu KZ-1 (2009).Navodilo o organiziranju in uporabi ostrostrelcev v policiji (1997) vsebuje obliko organiziranosti ostrostrelcev v policiji, pogoje za aktiviranje in uporabo ostrostrelcev, kadrovanje ostrostrelcev, usposabljanje in preverjanje ostrostrelcev, materialno tehnična sredstva in obliko zaščite v primeru uporabe strelnega orožja.V prilogi omenjenega navodila zasledimo še »Kriterije za uporabo ostrostrelca«, »Vrste in pogoje posega ostrostrelca«, »Program usposabljanja ostrostrelcev« in »Program streljanja za ostrostrelce«.


Ostrostrelci v policiji imajo v prilogi »Oprema ostrostrelca« v Navodilih o organiziranju in uporabi ostrostrelcev v policiji (1997) določeno opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu. Ta oprema je sledeča: ostrostrelna puška cal. 308 W z optično napravo, snemljive prednje nožice za puško, nočna naprava za puško, daljinomer (v kolikor že ni vgrajen v daljinomer), dvogled, naboji 308 W match (norma 168-190 grainov), dve usnjeni blazinici, polnjeni s kremenčevim peskom za naslon puške,

pribor za čiščenje ostrostrelne puške (šibka s pripadajočimi nastavki in ščetkami,krpice, čistilno in zaščitno olje/sprej), etui za puško (imeti mora ročaj in naramnice za nošenje), ležalna blazina (armafleks), strelska torba, strelski brezrokavnik, strelske rokavice (goreteks), nepremočljiv kombinezon s pripadajočo podobleko, očala z zaščito proti UV žarkom (sončna očala), maskirna mreža, UKV zveza z mikrokombinacijo,

zaščita za sluh (glušniki in čepi).

Policija ima v uporabi ostrostrelno puško STEYR, kal. 308 WIN. V SE GPU pa uporabljajo še ostrostrelsko puško SIG 3000, kal. 308 WIN in jurišno puško, SIG SG 551 v NATO kalibru. Prav tako pa imajo v SE GPU tudi puško BARRET, ameriške izdelave v kalibru 12,7, ki pa je namenjena za večjo prebojnost in razdalje, torej se uporablja le v posebnih okoliščinah.


2.3.2 Organiziranost, oprema in zakonska podlaga ostrostrelcev v SV

Ostrostrelec je javni uslužbenec, ki je zaposlen na Ministrstvu za obrambo (MO). V Slovenski vojski naj bi ostrostrelci trenutno bili razporejeni v 10. motoriziranem bataljonu (MOTB), 20. MOTB, 74. MOTB, enoti za specialno delovanje (ESD) in 17. bataljonu vojaške policije (BVP). Skupaj naj bi bilo usposobljenih okoli 60 ostrostrelcev, vendar realna številka kaže, da je v Slovenski vojski trenutno usposobljenih največ 15 ostrostrelcev. V vojski se sedaj uveljavlja tako imenovani DMR (Designated Marksman Rifle), ki deluje kot ostrostrelec na ravni voda. To naj bi bil vojak, ki naj bi imel na puški boljšo optično napravo.Za ostrostrelca v vojski veljajo naslednji predpisi in zakoni:

– Zakon o obrambi (ZObr-UPB1, 2004),– Zakon o vojaški dolžnosti (ZVojD-UPB1, 2002),– Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV, 2007),– Kazenski zakonik (KZ-1, 2009),– Zakon o orožju (ZOro-1, 2005).

V Slovenski vojski ostrostrelci uporabljajo standardno opremo ostrostrelcev. Njihova oprema se razlikuje predvsem po vrsti pušk, ki jih uporabljajo pri svojem delu.Ostrostrelci v Slovenski vojski trenutno uporabljajo naslednje modele pušk:

- 7,62 mm PGM Ultima Ratio Commando,

- 8,6 mm Mini Hecate .338 Lapua Magnum,

- 12,7 mm HECATE II (.50 Cal).


2.4 Izbor in usposabljanje ostrostrelcev

Da bi lahko postali kandidat za ostrostrelca, moramo najprej opraviti celo vrsto testov. Inštruktorji med izborom preverjajo, ali kandidat poseduje pozitivne sposobnosti in lastnosti, ki naj bi jih ostrostrelec posedoval, ter hkrati zabeležijo tudi negativne lastnosti. Kdor želi postati ostrostrelec, mora imeti specifične osebne lastnosti.

2.4.1 Osnovna navodila pri selekciji kandidatov za ostrostrelca

Ostrostrelec mora imeti naslednje lastnosti:

Dober strelec

Kandidat za ostrostrelca mora biti zelo dober strelec. Potrebna so ponavljajoča preverjanja v strelskem znanju. Uspešno udejstvovanje v strelskih tekmovanjih, z vidnimi rezultati, in aktivno udejstvovanje v lovskih družinah in seveda s tem v lovu na živali, lahko pokažejo na dober potencial za bodočega ostrostrelca.

Fizična kondicija

Ostrostrelec je zelo pogosto uporabljen v dolgotrajnih akcijah, kjer bo imel zelo malo časa za spanje, hrano ali pijačo. Zato mora biti v zelo dobri fizični kondiciji. Če je človek zdrav in v dobri fizični kondiciji pomeni, da ima boljše reflekse, boljše lahko kontrolira svoje telo in ima seveda več energije. Samozavest in samokontrola, ki jo imajo športniki zlasti v ekipnih športih, se kandidatu za ostrostrelca toplo priporoča.

Vid

Oči so ostrostrelčevo najvažnejše orodje. Ostrostrelec mora imeti brezhiben vid. Kakršnokoli nošenje očal lahko povzroči težave v primeru, če se le-ta zgubijo ali poškodujejo. Prav tako ostrostrelec ne sme biti barvno slep. Tako na primer ne bi videl tarče, zamaskirane v naravnem ali mestnem okolju.


Psihična kondicija

Ko inštruktorji obravnavajo kandidate za ostrostrelca, naj bi bili pozorni na značilnosti, ki kažejo na to, da ima kandidat prave kvalitete za ostrostrelca. Inštruktor mora ugotoviti, če bo kandidat pritisnil na sprožilec ob pravem času na pravem mestu. Kvalitete, na katere naj bi bili inštruktorji pozorni, so zanesljivost, iniciativnost, varnost, disciplina in čustvena stabilnost. Psihološko vrednotenje lahko inštruktorju pomaga pri procesu selekcije.

Inteligenca

Kandidati morajo biti osebe z nadpovprečno inteligenco. Od ostrostrelca se zahteva »široka paleta« znanja. Naučiti se mora: - balistiko, - tipe in sposobnosti streliva, - vse o optičnih napravah, - dela z radijskimi zvezami, - opazovanja in prilagoditve delovanju nasprotnika, - orientacije in navigacije na terenu, - zbiranja podatkov in poročanja, - prepoznavanja nasprotnika in opreme.

Ostrostrelec ne sme biti kadilec ali odvisen od drugih substanc Ostrostrelec naj bi bil nekadilec. Dim bi lahko izdal ostrostrelčev položaj ali pa bi že sama misel, da se sme kaditi med akcijo, povzročila nervozo in razdraženost, ki zmanjšuje njegovo učinkovitost. Prav tako ne sme biti odvisen od drugih substanc, ki bi lahko povzročile nesproščenost ali zgoraj omenjene slabosti.

Poleg naštetega naj bi ostrostrelec imel tudi naslednje zaželene lastnosti: V dolgotrajnih akcijah, v katere so vključeni ostrostrelci in delujejo avtonomno, morajo ostrostrelci pokazati tudi sposobnost samostojnega odločanja, samozaupanje, zmožnost pravega presojanja in zdravo pamet. To zahteva še dve dodatni lastnosti:


Čustvena stabilnost

Ostrostrelec mora biti sposoben hladnokrvno in namenoma ubiti ali onesposobiti tarčo, ki trenutno ni nevarna njemu. Veliko lažje je ubiti v samoobrambi ali obrambi drugih, kot pa ubiti brez neposredne provokacije. Ostrostrelec ne sme biti podvržen čustvom, kot sta zaskrbljenost in kesanje. Kandidati, ki so motivirani predvsem zaradi želje po uveljavitvi, po vsej verjetnosti ne bodo sposobni hladnega razmisleka, ki ga delo ostrostrelca zahteva.

Poznavanje narave

Ostrostrelec mora poznati naravo in njene zakonitosti. Poznavanje narave in njenih zakonitosti mu bo pomagalo pri številnih nalogah. Kdor ima tako znanje, ga bo kot ostrostrelec s pridom izkoristil.

2.4.2 Izbor in usposabljanje ostrostrelcev v policiji

Izbor sloni na dveh osnovnih principih: - negativni selekciji in - pozitivni selekciji.

Negativna selekcija pomeni, da izločamo tiste kandidate, ki po naprej določenih kriterijih le tem ne ustrezajo. Pozitivna selekcija pa pomeni, da iščemo kandidate, ki imajo določene zaželene lastnosti.Tudi selekcija za ostrostrelce temelji na obeh principih. In sicer, izloča se kandidate, ki so impulzivni, ki slabo kontrolirajo svojo agresivnost (so neučakani), slabi strelci, tisti, ki se niso sposobni skoncentrirati, niso pozorni …Po drugi strani pa se išče kandidate, ki so stabilni, ki premorejo zdravo logično presojo, ki imajo dobro prostorsko predstavo …

Sama selekcija konkretno poteka preko prostovoljnega razpisa in prijave, strelskega preizkusa in psihološkega testiranja, ki temelji na prej opisanem modelu. V okviru psihološkega testiranja se išče zlasti občutljivost na stres, frustracijska toleranca,


sposobnost prostorske predstave, sposobnost koncentracije, sposobnost kontroliranja agresivnih impulzov.Strelski preizkus je sestavljen iz dveh strelskih vaj in nastrelitve puške.- Nastrelitev puške: kandidatu se da toliko nabojev, kolikor jih potrebuje za nastrelitevpuške po višini in širini.- Precizno streljanje na tarčo OT 1, razdalja 100 m, 10 nabojev, čas ni omejen. Streljanjena tarčo s talcem OT 7, razdalja 100 m, 5 nabojev, čas 30 sek. (Kern, 2005)

Rapp (1988) v svoji knjigi navaja, da naj bi poleg naštetih osnovnih lastnosti ostrostrelca pri selekciji ostrostrelca v policijske vrste upoštevali še predvsem motivacijo ter tako imenovano »pripravljenost do usmrtitve«. Na prvo mesto celo postavlja motivacijo, saj si želijo, da bi ostrostrelca, ki je zelo izpopolnjen in visoko usposobljen član policije, na tem mestu zadržali dlje časa kot eno do dve leti. »Pripravljenost do usmrtitve« pomeni, da mora biti ostrostrelec pripravljen opraviti strel na ukaz predstojnika, čeprav tarča ne predstavlja direktne nevarnosti za njega samega. Pri tem izpostavi, da je nagonsko reagirati in odvrniti napad nase, ter tako vrniti strel na osebo, ki te ogroža, nekaj drugega kot hladnokrvno izvršiti ukaz nadrejenega in usmrtiti tarčo.

Usposabljanje ostrostrelcev poteka po vnaprej določenih programih. Večino usposabljanja imajo ostrostrelci določenega z dnevnim razporedom ter z mesečnim ter letnim planom usposabljanja. Seveda se ostrostrelci usposabljajo tudi samoiniciativno, tako s področja njihove stroke, kakor tudi s tem, da redno skrbijo za vzdrževanje psihofizične kondicije, ko za to nimajo možnosti pri rednem delu.

Po priporočilih FBI naj bi policijski ostrostrelci vaje streljanja izvajali vsaj enkrat mesečno, da bi ohranili konstantnost dobrih rezultatov. Prav tako je priporočljivo, da se vaje izvajajo tako, kot to poteka v realni situaciji. Med drugim naj bi ostrostrelec svoje vaje izvajal v takšni opremi, kot jo uporablja pri svojem delu (uniforma, neprebojni jopič, ušesni čepki ...), saj ima uporaba le teh lahko velik pomen pri najdbi ugodnega položaja za strel.

Vaje streljanja naj bi se izvajale pod različnimi koti do tarče, iz zaklonov, glede na položaj


sonca, vremenskih razmer itd. Glede na to, da naj bi policijski ostrostrelec v realnih situacijah izvajal strele na razdalji do cca. 100 metrov, pa je priporočljivo, da na vajah izvaja te strele na daljše razdalje. Njegove vaje naj bi bile razdeljene približno 75 % na razdalji do 200 metrov in 25 % na razdalji do 600 metrov. Streljanje na večji razdalji namreč pokaže razlike in napake, ki se mogoče na krajših razdaljah ne poznajo ali prikažejo. Prav tako je dokazano, da streljanje na daljše razdalje izboljšuje natančnost na krajših razdaljah (Plaster, 2006).

Danes je meja med dobro in slabo natančnostjo ponavadi v skupini ene MOA ali ene kotne minute.1 1 MOA je velikost kota, konec cevi kot vrh trikotnika in skupina zadetkov kot dno

trikotnika. 1 MOA je enaka krogu premera 3 cm na stotih metrih, 6 cm na 200 metrih itd. (Fairburn,1994).

Če puška strelja zadetke v velikosti skupine 1 MOA to pomeni, da je sposobna na 300 metrih zadeti pet strelov znotraj kroga premera 9 cm. Veliko modernih ostrostrelnih pušk je sposobnih streljati skupine premera 0.5 MOA, kar pomeni 4,5 cm na 300 metrov ali skupine zadetkov premera 9 cm na 600 metrov – seveda ob uporabi ustreznega ostrostrelnega streliva. 1 MOA znaša na 100 jardih 1“ (inč) ali na 91 metrih 2,54 cm ali na 100 metrih 2,9 cm. Zaradi lažje mentalne kalkulacije za metrično uporabo velja 1 MOA na 100 metrih 3 cm. S tem na 1000 metrov izgubimo samo 1 cm točnosti, preračunavanje pa je s tem veliko lažje.

Ostrostrelci svojo psihofizično kondicijo vzdržujejo z rednim usposabljanjem. Za to je odgovoren vodja enote B, ki jim z dnevnim razporedom določi aktivnosti v zvezi s psihofizično kondicijo. V okvir tega usposabljanja sodita tudi letni in zimski tabor. Letni tabor poteka en teden v letu ob slovenski obali na Debelem rtiču, kjer se pripadniki učijo vodnih spretnosti in vzdržujejo pridobljena znanja s tega področja. Zimski tabor poteka na

1MOA (angleško Minute of Angle) ali kotno minuto lahko razumemo iz naslednjega: krog ima 360 stopinj, 1 stopinja ima 60 minut. Iz tega sledi: vrednost 1/60 stopinje = 1 kotna minuta ali MOA.


smučišču Vogel en teden v letu, kjer se pripadniki SE učijo in vzdržujejo znanje smučanja. Nekajkrat v zimski sezoni jim je omogočeno tudi usposabljanje v zimskih razmerah na slovenskih smučiščih po njihovi izbiri. Tu se lahko predvsem psihološko sprostijo in odklopijo od vsakdanjega tempa in napetosti.Ostrostrelcem je tako, kot vsem pripadnikom SE GPU, omogočena uporaba fitnesa in savne v stavbi SE. V SE pa službuje tudi psihologinja, ki jim nudi strokovno psihološko pomoč ter usposabljanje s področja psihologije (Kern, 2005).

2.4.3 Izbor in usposabljanje v Slovenski vojski

V vojski kandidate za ostrostrelca izberejo v treh sklopih. Prvi del je sestavljen iz osnovnih zdravniških pregledov, ob vstopu vojaka v vojsko. Drugi del izvedejo pred začetkom specialističnega usposabljanja vojaka in pridobitvijo tako imenovane vojaške evidenčne dolžnosti (VED) – ostrostrelec. V tem delu na podlagi ocen streljanj, stopnje usposobljenosti iz posameznih

predmetov in psihomotoričnih sposobnosti preverijo, ali kandidati izpolnjujejo pogoje za ostrostrelca.Tretji del pa se izvede na samem tečaju za VED ostrostrelec, kjer se izpelje izbirno streljanje in izbor s pomočjo kontrolnih kartončkov. Sam tečaj za pridobitev VED ostrostrelec skupno traja 59 ur.Nadaljnje usposabljanje in trening ostrostrelca pa poteka cca. 5 tednov. Vendar pa se trenutno na žalost ne ve, kje se izvajajo takšna usposabljanja, prav tako pa tudi sami ostrostrelci niso vedeli povedati, kje naj bi se ta usposabljanja izvajala.

Pri preučevanju literature v slovenskem jeziku opazimo, da je ta zelo skopa. Tako v SV kot v policiji obstajata Navodilo o organiziranju in usposabljanju ostrostrelcev v policiji (1997) in priročnik Usposabljanje ostrostrelcev v slovenski vojski (1996), vendar sta napisana zelo pomanjkljivo in splošno na temo ostrostrelstva, tako da si s temi navodili ostrostrelci ne morejo kaj dosti pomagati. Zaradi tega posegajo po tuji literaturi, ki pa je po večini stara in seveda napisana v tujem jeziku. V SV si predvsem pomagajo s priročniki iz ameriške vojske, tako imenovanimi FM-ji. Najnovejši priročnik za ostrostrelce, imenovan “Special Forces sniper, training and employment”, zelo podrobno opisuje in navaja kriterije za izbor


ostrostrelca ter nato samo usposabljanje, opremo, taktiko in zaposlovanje, pa tudi mnogo drugih stvari, ki jih ostrostrelec resnično potrebuje. Omenjeni priročnik, za razliko od nam dostopnih v RS, ki so napisani na nekaj straneh, obsega 474 strani. Priročnik je napisan za tri ciljne skupine, in sicer za poveljnike, inštruktorje in ostrostrelce.

Policijski in vojaški ostrostrelci v Sloveniji izvajajo usposabljanja in izpopolnjevanja tudi v skupnih vajah, kar je le dokaz, da so ostrostrelci motivirani pri opravljanju svojega dela in si želijo osvojiti novo znanje, tako na vojaškem kot na policijskem ostrostrelskem področju. Skupne vaje so na primer izvedli aprila in maja 2008, ko so se v Gotenici urili v vojaškem ostrostrelstvu (Rehar, 2008).


3 UPORABA OSTROSTRELCA IN NJEGOVE NALOGE

3.1 Uporaba ostrostrelca v policiji

Sodobne policije si v trenutnih razmerah po svetu ne moremo predstavljati brez usposobljenih ostrostrelcev. Policijski ostrostrelec lahko zaradi svojih sposobnosti sodeluje pri več različnih akcijah in oblikah dela. Ostrostrelec v policiji deluje kot policist in kot tak mora reševati življenja, vendar mora biti pri tem pripravljen, da tudi vzame življenje, če ga hoče po drugi strani rešiti. Policijskega ostrostrelca se uporablja predvsem v situacijah, ki vključujejo talce, pri varovanjih VIP gostov in delegacij, pri varovanju državne meje ter v vseh drugih nalogah, kjer policisti z orožjem v osebni ali kolektivni zadolžitvi ne bi mogli kvalitetno in uspešno izvršiti svoje naloge.Aktiviranje, uporabo, pogoje in vrsto posega policijskega ostrostrelca v Sloveniji zasledimo v Navodilih o organiziranju in uporabi ostrostrelcev v policiji (1997) in njihovih prilogah. Aktiviranje in uporaba ostrostrelcev je določena v 3. členu navodil, pogoji in vrsta posegov pa so navedena v prilogi.Iz navodil razberemo, da policijskega ostrostrelca aktivira operativno-komunikacijski center Generalne policijske uprave (OKC GPU) na predlog policijskega vodje, ki neposredno izvaja operativno nalogo, izvedba naloge pa opravičuje uporabo strelnega orožja in je utemeljeno pričakovati pogoje za njegovo uporabo.Navodilo tudi določa, da je ostrostrelec izvajalec ali izvršitelj določenega policijskega postopka, ko so izpolnjeni pogoji za uporabo strelnega orožja in z drugimi sredstvi naloge ne bi bilo mogoče opraviti. Ostrostrelno orožje se uporabi kot:

poseg v sili (upravičen je, če je ravnanje, kot neodložljiva reakcija z visokim tveganjem, potrebno za odvrnitev akutne življenjske nevarnosti);poseg ob ugodni priložnosti (sme se odrediti samo za primer, če je z visoko verjetnostjo mogoče izključiti nevarnost za talce in za druge »neudeležene« osebe);načrtovan poseg (dovoljeno ga je odrediti šele po uskladitvi načrta z vodjo akcije, s kalkuliranim tveganjem).


Pogoje posega in pogoje uporabe strelnega orožja mora vodja operativnega štaba Generalne policijske uprave ali policijske uprave nedvoumno (po možnosti pisno) podati vnaprej in jih posredovati vsem akcijskim enotam, ki sodelujejo pri reševanju primera. Pooblastilo za sprejemanje odločitve o tem, »kdaj« in »kako« naj se izvrši poseg, mora biti v okvirju taktike izdaje nalog delegirano vodji akcijske/realizacijske skupine, ki lahko nato na temelju svojih informacij s kraja dogodka izčrpno in aktualno oceni položaj za poseg.V 4. členu navodil zasledimo tudi določbo, ki policijskemu ostrostrelcu dovoljuje uporabo strelnega orožja samo na ukaz neposrednega vodje, ki vodi akcijo, samostojno pa samo, če nastane predviden ali nepredviden pogoj za uporabo strelnega orožja (če bi čakanje na ukaz povzročilo dokončanje ali nadaljevanje storitve drugega kaznivega dejanja).Glede na prejšnji odstavek in določbo 74. člena PPP (2008) je razvidno, da lahko policijski ostrostrelec uporabi zaključni strel le na ukaz ali povelje nadrejenega, samostojno pa izključno v primeru silobrana. Ukaz ostrostrelec mora izvršiti, razen kadar bi z upoštevanjem ukaza storil evidentno kaznivo dejanje.

Policijski ostrostrelec bo svojo nalogo zaključil z enim dobro namerjenim strelom. Pri tem seveda govorimo o tako imenovanem “smrtonosnem strelu”, katerega cilj je, da tarčo ali osumljenca v trenutku onesposobi, praviloma usmrti. Usmrtitev v trenutku pomeni, da mora žrtev umreti v trenutku, torej preden lahko odreagira na dano situacijo. Usmrtitev v trenutku nastane, če krogla prebije podaljšek hrbtenjače ali mesto, ki povezuje možgane in hrbtenico. Glede na to, da velikost omenjenega mesta znaša med 25 in 37 milimetrov, mora ostrostrelec na razdalji 100 metrov izvesti popoln strel, da bi takšno točko zadel. Kljub temu pa Rapp (1988) navaja mnenje dr. Fecklerja, ki trdi, da bi kakršen koli strel v možgansko votlino povzročil isti učinek. Razloži, da možgane obdaja lobanjska kost, in ko krogla predre kost ter nato prodira skozi možgane, nastane velik pritisk, ki se nima kam razširiti. Ker pa se pritisk mora nekam sprostiti, pri tem uporabi najlažjo pot in se sprosti skozi podaljšek hrbtenjače. Krogla in delci kosti pri tem uničijo možgane, sekundarni učinek pa medtem uniči podaljšek hrbtenjače in pri tem nastane takojšnja smrt. Navedeno torej poveča površino, kamor mora policijski ostrostrelec izvesti svoj strel, da bo imel zaželeni učinek. Vsak strel v možgane ali možgansko votlino bo torej povzročil takojšnjo smrt.


Kljub vsemu zgoraj navedenemu pa se poraja drugo vprašanje. Večina nevrologov je mnenja, da se telo od šoka, ki nastane ob zadetku, ponavadi sprosti. Torej namesto, da bi se telo skrčilo ali da bi storilec s tem pritisnil na sprožilec, je verjetneje, da se bo sprostil. Postavlja se vprašanje, ali se policijski ostrostrelci zaman trudijo izvajati nepotrebne in težke strele, čeprav naj sploh ne bi bili potrebni! (Brookesmith, 2000)

3.2 Uporaba policijskega ostrostrelca v vojnih razmerah

Policijski ostrostrelec v vojnih razmerah deluje v skladu s 17. členom ZPol (2009), ki nalaga policiji, da v izrednem stanju ali vojni opravlja naloge s svojega delovnega področja, pri čemer nastalim razmeram prilagaja svojo organiziranost, oblike in metode dela.To pomeni, da bo policijski ostrostrelec deloval kot policist in pri tem izvajal temeljne naloge v skladu z ZPol (2009) in uporabil orožje v skladu z njim. Orožje lahko uporabi v situacijah, navedenih v 52. členu ZPol (2009), seveda kadar svojih nalog ne more izvršiti z milejšim prisilnim sredstvom.

3.3 Uporaba ostrostrelca v Slovenski vojski

Uporaba in delovanje ostrostrelca je opisana v priročniku Usposabljanje ostrostrelcev v Slovenski vojski (1996). Po priročniku, ki sicer opisuje delovanje ostrostrelca samo v vojnih razmerah, lahko ostrostrelec v vojski deluje v sestavi oddelka, v paru ali v skupini. Poveljnik se glede na naslednje situacije odloči, na kakšen način bo uporabil ostrostrelca:

oblike bojnega delovanja,

nalogo, ki jo je enota dobila,

moči nasprotnika ter

značilnosti zemljišča.

Pri tem ločimo delovanje ostrostrelca v štirih segmentih:


Delovanje v obrambi

Ostrostrelec v obrambi deluje predvsem v sestavi voda ali oddelka, lahko pa dobi tudi konkretno nalogo. Svoj položaj in cilje si izbira sam, razen kadar dobi drugačne specifične ukaze. Pri omenjenem delovanju je posebej pomembno, da ostrostrelec posveča pozornost tistim delom bojišča, ki lahko nasprotniku nudijo prikrit dostop ali neopazno razporejanje orožja. To so na primer naseljena mesta, območja z gostim rastlinjem, poraščena polja in seveda ponoči.

Delovanje v pogojih , ko nasprotnik obvladuje del ozemlja

To je situacija, kjer nasprotnik z močnejšimi enotami in zanj bolj ugodni bojni situaciji obvladuje del ozemlja. Ostrostrelec ima pri tem nalogo, da deorganizira in demoralizira nasprotnika. Njegove primarne tarče so stražarji, oskrbovalni centri, poveljniški kader, skladišča streliva in goriva ter vozila v kolonah. Ostrostrelec deluje v manjših skupinah ali paru.

Delovanje v napadu

Osnovna naloga ostrostrelca je podpora pri napredovanju lastnih sil. Ostrostrelec pri tem dobi navodila poveljnika o njegovih primarnih tarčah, prav tako pa se mu določi mesto delovanja. Deluje predvsem v sestavi svoje enote. Po izvedbi napada je naloga ostrostrelca ščititi umik svoje enote.

Delovanje v naselju

Zaradi svoje specifike je delovanje ostrostrelca posebej primerno v naseljenih mestih. Njegova naloga je nasprotniku povzročiti čim večje izgube in v njegovih vrstah ustvariti občutek nenehne nevarnosti.Ostrostrelca pa se ne uporablja samo kot sredstvo za uničevanje nasprotnika, ampak ga uporabljajo tudi za nadzorne in izvidniške naloge. Predvsem v sedanjih misijah v Afganistanu in Iraku ga zaradi njegove opreme (odlična optika) in sposobnosti, tako opazovalnih kot maskirnih, uporabljajo za izvidniške naloge, pri čemer je njegova naloga zaznati sovražnika in njegove premike. Ostrostrelci se pri teh nalogah vtihotapijo v


sovražnikovo ozemlje, kjer ostanejo skriti in tako zbirajo informacije. V primeru, da jih odkrijejo, ne bodo uporabili orožja, ampak se bodo s svojimi sposobnostmi izognili sovražniku in nadaljevali z nalogo nadzorovanja in izvidništva. Ameriška vojska je v te namene ostrostrelce opremila z visoko resolucijskimi fotoaparati, ki so jih povezali z informacijskimi centri, in na takšen način pridobivala slike sovražnikovega ozemlja in delovanja.

3.4 Ugotovljene razlike med policijskim in vojaškim ostrostrelcem

Kot smo pripomnili že v uvodu, imata policijski in vojaški ostrostrelec zelo podobno, če ne celo identično osnovno znanje iz ostrostrelstva. Oba sta mojstra taktike, maskiranja, balistike, strelstva in orožja, razlika med njima je v tem, kako to znanje v dani situaciji in okoliščinah uporabita (Rapp, 1988).Pri preučevanju literature in primerov smo prišli do večih ugotovitev, v čem se delo policijskega in vojaškega ostrostrelca razlikuje. Seveda te ugotovitve izhajajo iz tuje literature, kjer so že opisovali primere iz prakse in jih tudi analizirali. V nadaljevanju jih bomo navedli in opisali razlike.

3.4.1 Zakonski pogoji

Največja razlika pri uporabi obeh ostrostrelcev je seveda v sami naravi strela. Policijski ostrostrelec sme svoje orožje uporabiti samo v določenih zakonskih pogojih iz 52. člena ZPol (2009) in glede na

naravo njegovega dela, največkrat po ukazu nadrejenega. Kot je ugotovil Šadl (2009), pa lahko policijski ostrostrelec samoiniciativno uporabi orožje samo zoper osebo, ki neposredno ogroža njega ali koga drugega, torej v primeru silobrana. Vojaški ostrostrelec pa v primeru vojne ni vezan na takšne zakonske pogoje, ampak lahko napade sovražnika, vojaka tuje vojske, ne glede na to, ali obstaja trenutna neposredna nevarnost, ki bi ogrožala njega ali koga drugega. Vojak ostrostrelec mora seveda paziti tudi na spoštovanje haaških konvencij iz 1907. leta, ženevskih konvencij iz leta 1949 ter


mednarodnih pravil glede oboroženih spopadov, vendar ti ne omejujejo vojaškega ostrostrelca v tolikšni meri, kot ima streljanje omejeno policijski ostrostrelec.

3.4.2 Uporaba puške

V tem delu smo prišli do spoznanja, da mora imeti policijski ostrostrelec zadolženo svojo puško, ki je ne sme deliti ali posojati svojim sodelavcem. Navedeno seveda izhaja iz dejstva, da mora ostrostrelec svojo puško poznati do potankosti, saj bo pri uporabe le te odločal o življenju ali smrti. Pri deljenju ali izmenjavi je seveda vprašanje o puškini nastreljenosti, njeni tehnični brezhibnosti in zanesljivosti. Glede na to, da o življenju ali smrti odločajo centimetri, če ne že milimetri, mora biti policist stoodstotno prepričan v svojo opremo in seveda tudi njene sposobnosti.

3.4.3 Razdalja do tarče

Glede na dejstvo, da si policijski ostrostrelec ne sme privoščiti zgrešenega strela, bo seveda stremel k temu, da se bo približal tarči na čim manjšo razdaljo. Primerna razdalja naj bi znašala nekje do 100 metrov, na to razdaljo naj bi imel tudi nastreljeno puško. Po podatkih Zveznega preiskovalnega urada (FBI) naj bi povprečna strelna razdalja policijskega ostrostrelca znašala le okoli 71 jardov, kar je približno 65 metrov (Rapp, 1988). Občasno sicer prihaja do večjih razdalj, vendar je to prej izjema kot pravilo. Nekatere agencije po svetu naj bi celo prepovedovale strel na razdalji večji kot 200 jardov, v kolikor za tovrsten strel ne bi bilo izdano posebno dovoljenje.Vojaški ostrostrelec pa v nasprotju s policijskim stremi k temu, da bi bila njegova razdalja do tarče tolikšna, da lahko tarčo zadane, in da je istočasno izven dosega sovražnikovega orožja. Pri tem ima ostrostrelec tudi tako imenovano »balistično prednost«, saj večina avtomatskih orožij, na razdalji večji od 200 jardov, izgubi svojo natančnost. V primerjavi z ostrostrelčevo opremo, ki je zelo

natančna in smrtonosna celo na razdalji večji od 400 jardov, pa vidimo, da je ostrostrelec tukaj v zelo veliko prednosti.


3.4.4 Razlika v tarčah

Policijski ostrostrelec se pri svojem delu ponavadi srečuje le z eno tarčo in le-ta je najverjetneje oboroženi osumljenec, ki je že uporabil svoje orožje ter grozi, da bo dejanje ponovil. Ostrostrelčeva naloga je, da si poišče prostor, s katerega bo imel neoviran in čist pogled na osumljenca, pri tem pa mu bo ostal prikrit. Pri iskanju tega prostora mu ni treba paziti na sovražne dejavnike iz okolja, saj ima opraviti z enim osumljencem, ki pa je del njegove naloge. V kolikor pride do njegove uporabe, pa tarčo največkrat onesposobi z enim natančnim strelom, po katerem je njegova naloga končana.Vojaški ostrostrelec je v tem delu čisto nasprotje policijskemu. Pri svoji nalogi, naj bo to ena ali več, ponavadi napade več tarč, pri tem pa se mora tudi premikati, najti tarčo in ustreliti, kar pa v navzočnosti sovražnih enot ni lahko. Pred vsakim strelom mora vojaški ostrostrelec paziti, da ne odkrijejo njegove lokacije, pri tem pa mora imeti v načrtu tudi pot, po kateri bo iz te situacije odšel.

3.4.5 Razlika v strelu

Kadar vojaški ostrostrelec uporabi svoje orožje in pri tem zgreši tarčo, pri tem ne nastanejo skoraj nikakršne posledice in zgrešeni strel ne predstavlja nikakršne tragedije. Je pač splet različnih okoliščih, ki so privedle do zgrešenega strela. Iz zgrešenega strela se lahko vojaški ostrostrelec marsikaj nauči in to predstavlja njemu, kot tudi tarči, življenjsko izkušnjo, ki jo bo uporabil v naslednjih poskusih.Policijski ostrostrelec pa si pri svojem delu zgrešenega strela ne sme privoščiti! Od njegovega strela so odvisna življenja nedolžnih ljudi, sodelavcev, prav tako pa lahko osumljenec pobegne. Njegov zgrešeni strel in posledice bodo nato prikazane na televiziji in drugih javnih občilih, kar seveda povečuje psihični pritisk, s katerim se ostrostrelec srečuje. Po besedah Plasterja (2006) ta položaj postavlja ostrostrelca v najbolj osamljeni trenutek na svetu. Od enega samega strela policijskega ostrostrelca so odvisna življenja, kariere, upanje, samospoštovanje ...


Razlika pri samem strelu se kaže tudi v različni temperaturi puškine cevi. Medtem ko bo policijski ostrostrelec pri svojem strelu skoraj vedno streljal s hladno cevjo, pa lahko pri vojaškem ostrostrelcu pride tudi do tega, da bo uporabljal puško s toplo cevjo. Razlika se seveda pokaže pri točnosti zadetkov, saj lahko pride do večjega raztrosa. Policijski ostrostrelci morajo imeti zato puške nastreljene s hladno cevjo, saj bodo v realni situaciji tudi uporabili puško s hladno cevjo.Ta razlika naj bi obstajala v teoriji, saj današnje delovanje ostrostrelca ne kaže na to, da bi se pri sedanjem načinu bojevanja njegova cev pregrela. Zaradi tega imajo tudi vojaški ostrostrelci puške nastreljene s hladnimi cevmi (Plaster, 2006).

3.4.6 Odločitev za strel

Glede na breme, ki ga pri svojem delu nosi policijski ostrostrelec, mora še vedno biti sposoben reči NE. Preden sproži svoj strel, mora pretehtati vse okoliščine v dani situaciji, da bi lahko pravilno in zanesljivo izvedel svojo nalogo. Četudi mu nadrejeni ukaže izvesti strel, je ostrostrelec tisti, ki bo ocenil in tudi izvedel strel. V kolikor bo sprevidel, da strel ne bo učinkovit, mora na to opozoriti nadrejenega. Policijski ostrostrelec mora torej biti sposoben reči NE, kljub temu, da mu je bilo dejanje ukazano, in da se to od njega pričakuje, saj je on tisti, ki ta strel izvede in bo tudi odgovarjal za nastale posledice.

3.4.7 Okoliščine delovanja

Medtem ko je vojaški ostrostrelec na svoji misiji na sovražnem terenu ves čas v pripravljenosti in ves čas 100 % uporablja svoje znanje iz taktike, maskiranja in prikrivanja, da se izogne sovražniku, kar lahko traja tudi po več dni, je očitno, da takšna dejanja terjajo svoj davek na račun psihične in fizične pripravljenosti. Po približno štirih do petih dneh bo ostrostrelec izčrpan.Policijski ostrostrelec mora po drugi strani biti pripravljen in obvladati stres, ki je prisoten, ko ga brez predhodnega opozorila ali psihičnih priprav pokličejo v situacijo, ki odloča o življenju ali smrti. Obstaja verjetnost, da bo ostrostrelec doma večerjal z družino, v


naslednjem trenutku pa skozi strelni daljnogled meril na morilca (Plaster, 2006). Razlika je predvsem v tem, da policijski ostrostrelec več ur, dni ali mesecev potrpežljivo čaka, da ga pokličejo in uporabijo v realni situaciji. Ko pa ga pokličejo, mora svoje delo opraviti profesionalno in

strokovno, s samo enim, dobro namerjenim strelom.

3.4.8 Trajanje naloge

Situacije, v katerih se znajdejo policijski ostrostrelci, trajajo krajši čas, glede na naloge, ki jih izvajajo njihovi vojaški kolegi. Policijski ostrostrelec naj bi na svojo nalogo praviloma vzel toliko opreme in potrebščin, da zadostujejo za približno dan delovanja. To sicer ne pomeni, da bo policijski ostrostrelec cel dan skozi strelni daljnogled opazoval osumljenca, saj potemtakem po štiriindvajsetih urah ne bo sposoben izvesti učinkovitega strela. Za učinkovito delovanje policijskega ostrostrelca se priporočajo najmanj štiriurne zamenjave, kar navaja Plaster (2006), vendar pa se Rapp (1988) s tem ne strinja in navaja, da je za učinkovito delovanje policijskega ostrostrelca menjave potrebno zagotoviti vsaki dve uri, po potrebi pa tudi po eni uri delovanja. Po navedbah različnih avtorjev in statistikah, naj bi policijski ostrostrelec svoj strel izvedel v prvih dveh urah ali pa nato po enem ali najkasneje dveh dneh.Vojaški ostrostrelec pa bi na svojo nalogo praviloma vzel potrebščine za pet dni, tako dolgo naj bi tudi bil sposoben opravljati svoje naloge, preden postane preveč izčrpan in utrujen za nadaljevanje.


4 KAZENSKO PRAVNE POSLEDICE

4.1 Pravica do življenja

Pravica do življenja je temeljna človekova pravica in je kot taka tudi določena v Ustavi Republike Slovenije (1991). Ustava tudi določa, da v naši državi smrtna kazen, kot institut kaznovalnega prava, ne obstaja. Kot ugotavlja Žaberl (2008) je pravica do življenja glavna človekova pravica, saj so brez učinkovitih jamstev zanjo vse druge človekove pravice nesmiselne. Zato je ta pravica razglašena tudi z mednarodnimi dokumenti s področja človekovih pravic, kot so Splošna deklaracija o človekovih pravicah (1948), Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (1976) ter Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1998).Pri tej določbi pa seveda obstajajo izjeme, v katerih se lahko poseže v človekovo pravico do življenja. Omenjenih posegov v to pravico Ustava Republike Slovenije (1991) sicer ne določa, določene pa so v določbah Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1998), natančneje v 2. odstavku 2. člena, kjer je zapisano:»Kot kršitev tega člena se ne šteje odvzem življenja, če je posledica uporabe nujno potrebne sile:

a) pri obrambi katerekoli osebe pred nezakonitim nasiljem,

b) pri zakonitem odvzemu prostosti ali pri preprečitvi bega osebi, ki je zakonito priprta,

c) pri zakonitem dejanju, ki ima namen zadušiti izgrede ali vstajo.«

2. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1998) s tem določilom seveda ne dovoljuje, da se nekomu naklepno vzame življenje, ampak je to potrebno razumeti kot izjemoma sprejemljivo povzročitev smrti zaradi zasledovanja in doseganja drugih legitimnih ciljev – to je zavarovanja drugega življenja (Žaberl, 2008).Policist ostrostrelec se bo pri svojem delu najverjetneje znašel v situaciji, ko bo moral nekomu odvzeti življenje, z namenom, da zaščiti pravico do življenja druge osebe. Kot


ugotavlja Žaberl (2008), pa smrtonosni ali zaključni strel v Republiki Sloveniji še ni definiran, ampak ga zakonodajalec tiho priznava kot prisilno sredstvo, ki ga policist uporabi s pomočjo strelnega orožja in pri katerem kot neželena ali nenaklepna posledica nastopi smrti osebe, zoper katero je bilo orožje uporabljeno.

4.2 Kazensko pravne posledice za ostrostrelca vojaka

Policisti in vojaki v RS svoje delo opravljajo zakonito, strokovno in etično. Kljub temu pa v vojni in vsakodnevnem življenu prihaja do kršitev teh norm. Pri tem imamo v mislih predvsem njihovo kazensko odgovornost zaradi uporabe svojega orožja. Gledano s tega vidika, je pritisk na policijskega ostrostrelca veliko večji, saj mora pri svojem delu paziti na celo vrsto kazenskih določb, ki ga omejujejo in katere mora pri svojem delu upoštevati.»Največja napaka, ki jo policijski ostrostrelec lahko stori je, da začne delovati kot vojaški ostrostrelec.« (Plaster, 2006)Vojak ostrostrelec, ki deluje kot del vojske, ki je udeležena v vojaškem spopadu, se mora ravnati po KZ-1 (2009) in seveda po haaških in ženevskih konvencijah (IV. Haaški konvenciji o zakonih in običajih vojne na kopnem iz leta 1907; Ženevski konvenciji I o izboljšanju usode ranjenih in bolnih pripadnikov oboroženih sil na bojišču iz leta 1949; Ženevski konvenciji II o izboljšanju usode ranjenih in bolnih pripadnikov oboroženih sil na morju iz leta 1949; Ženevski konvenciji III o ravnanju z vojnimi ujetniki iz leta 1949; Ženevski konvenciji IV o zaščiti civilnih oseb v času vojne iz leta 1949; Ženevskem dodatnem Protokolu II k Ženevskim konvencijam, z dne 12. avgusta 1949, o zaščiti žrtev oboroženih spopadov, ki nimajo mednarodnega značaja, iz leta 1977) ter po mednarodnih vojnih pravilih in pravu. Pri svojem opravljanju dela mora paziti predvsem na to, da bo

deloval zoper vojaške osebe tuje vojske in ne zoper civilno prebivalstvo, ki bi bilo eventualno prisotno na samem bojišču. Pri uporabi svojega orožja zoper vojake tuje vojske ima ostrostrelec proste roke in se predvsem osredotoča na tarče, ki so mu bile določene, ali pa opravlja naloge po svoje, kjer pa so največkrat tarče vojaki, ki so višji po hierarhični lestvici.


Vojak ostrostrelec se mora pri svojem delovanju ravnati po veljavnih mednarodnih zakonih, ki veljajo za vojne in oborožene spopade. Zaradi obsežnosti le teh, bomo v tem poglavju na kratko obdelali KZ-1 (2009), ki je v skladu z vsemi mednarodnimi zakoni, pravili in konvencijami, saj v določenih delih tudi temelji na njih.Izhajali bomo seveda iz predpostavke, da vojak opravlja svojo vojaško dolžnost ali da deluje kot vojak, ki je udeležen v vojaškem spopadu, ter samo z vidika, kjer uporablja svoje orožje ali z njim stori prepovedano ali kaznivo dejanje. Po pravilih mednarodnega prava se vojna šteje kot oborožen spopad med dvema ali več državami, v katerem se medsebojni spori rešujejo z uporabo orožja. Oborožen spopad je prav tako lahko spopad med državama, ki pa še ne pomeni vojne (državljanska vojna, osvoboditev izpod kolonializma ...).Za vojaka ostrostrelca so predvsem pomembne kazenske določbe iz štirinajstega poglavja posebnega dela KZ-1 (2009), to so kazniva dejanja zoper človečnost. V tem delu bomo na kratko opredelili kazniva dejanja, ki jih ostrostrelec stori sam, naklepno, brez ali s poveljem nadrejenega. V samo razlago kazenskih določb se na tem mestu ne bomo spuščali. Pomembno je vedeti, da KZ-1 (2009) to poglavje postavlja na uvodno mesto v posebnem delu, kar le potrjuje njegovo tehtnost. Za kazniva dejanja iz 100., 101.,102. in 103. člena tega poglavja se lahko izreče tudi doživljenjska zaporna kazen! Kazniva dejanja iz 100., 101. in 102. člena bomo tudi opisali v nadaljevanju.

GENOCID po 100. členu KZ-1 (2009)

Določbe tega člena KZ-1 (2009) se za ostrostrelca navezujejo predvsem v prvi in drugi alineji prvega odstavka, ki se glasita:“Kdor ukaže ali stori z namenom, da bi v celoti ali delno uničil neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino, naslednja dejanja:– pobijanje pripadnikov takšne skupine,

– povzročanje hudih telesnih poškodb ali okvar duševnega zdravja pripadnikom takšne skupine …”


Kazenska določba se na ostrostrelca lahko nanaša tako, da se tudi umor enega človeka lahko šteje za genocid, če je bil le-ta storjen s posebnim namenom, opisanim v prvem odstavku.

HUDODELSTVA ZOPER ČLOVEČNOST po 101. členu KZ-1 (2009)

Osredotočili se bomo na prvo alinejo prvega odstavka tega člena, ki se glasi:

“Kdor ukaže ali stori dejanja, ki so sestavni del velikega ali sistematičnega napada na civilno prebivalstvo ob vednosti storilca, da gre za tak napad:– umor …

Kot že sam prvi odstavek navaja, gre tu seveda za zavestno dejanje z naklepom, saj storilec ve, da se to kaznivo dejanje izvršuje. V kolikor storilec ne bi vedel, da gre za takšen napad, pa bomo odgovornost poiskali v naslednjem, 102. členu KZ-1 (2009).

VOJNA HUDODELSTVA po 102. členu KZ-1 (2009)

Odgovornost ostrostrelca posameznika gre v tem členu poiskati v primerih iz spodaj navedenih določb.Prve in tretje alineje prve točke prvega odstavka:

“Kdor ukaže ali stori vojna hudodelstva, zlasti če so storjena kot sestavni del načrta ali politike ali kot del obsežnega izvrševanja takih hudodelstev, ki so:1) hude kršitve ženevskih konvencij z dne 12. avgusta 1949 (Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile (Uradni list RS, št. 14/1992)), in sicer katero koli navedeno dejanje zoper osebe ali premoženje, ki jih varujejo ustrezne ženevske konvencije:– naklepno pobijanje; …

– naklepno povzročanje velikega trpljenja ali hudih telesnih poškodb ali okvar zdravja; …


Prve, tretje, šeste in dvajsete alineje druge točke prvega odstavka:

“2) druge kršitve zakonov in običajev, ki se uporabljajo v mednarodnih oboroženih spopadih po veljavnem mednarodnem pravu, in sicer katero koli navedeno dejanje:– naklepni napadi na civilno prebivalstvo na splošno ali na posamezne civilne osebe, ki neposredno ne sodelujejo pri sovražnostih; …– naklepni napadi na osebje, objekte in naprave, material, enote ali vozila, vključena v človekoljubno pomoč ali mirovno misijo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, dokler so po mednarodnem pravu oboroženih spopadov upravičeni do enakega varstva kot civilne osebe ali civilni objekti; …– umor ali ranitev borca, ki se je vdal na milost ali nemilost, potem ko je odložil orožje ali nima več sredstev za obrambo; ...– uporaba krogel, ki se v človeškem telesu hitro razpršijo ali sploščijo, kot so krogle s trdim ovojem, ki ne pokriva jedra v celoti ali je narezan; …”Prve alineje tretje točke prvega odstavka:

“3) v oboroženem spopadu, ki ni mednaroden, vendar ne pomeni notranjih nemirov in napetosti, kot so neredi, posamična in občasna dejanja nasilja ali druga podobna dejanja, ob hudih kršitvah 3. člena, skupnega štirim ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949, in sicer katero koli od navedenih dejanj, storjenih zoper osebe, ki pri sovražnostih ne sodelujejo dejavno, vključno s pripadniki oboroženih sil, ki so odložili orožje, in tistimi, ki ne morejo sodelovati v boju zaradi bolezni, ran, pridržanja ali drugega vzroka:– napadi na življenje in telo, še posebej umori vseh vrst, pohabljenje, okrutno ravnanje in mučenje; …”in prve ter tretje alineje četrte točke prvega odstavka:

“4) druge hude kršitve zakonov in običajev, ki se po veljavnem mednarodnem pravu uporabljajo v oboroženih spopadih, ki niso mednarodni, in sicer katero koli navedeno dejanje:


– naklepni napadi na civilno prebivalstvo na splošno ali na posamezne civilne osebe, ki ne sodelujejo neposredno pri sovražnostih; …– naklepni napadi na osebje, objekte in naprave, material, enote ali vozila, vključena v človekoljubno pomoč ali mirovno misijo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov (Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij za katere je depozitar vlada ZDA, haaških konvencij in konvencij o intelektualni lastnini (Uradni list RS, št. 24/1992)), dokler so po mednarodnem pravu oboroženih spopadov upravičeni do enakega varstva kot civilne osebe ali civilni objekti; ...”V enajsti alineji druge točke in deveti alineji četrte točke navedenega člena se pojavi tudi določba :– »zahrbten umor ali ranitev posameznikov, ki pripadajo sovražni državi ali vojski; ...

in

– zahrbten umor ali ranitev borca nasprotne strani; ...”

Pri tem se poraja vprašanje ali bi lahko eventualno tudi te določbe zavezovale vojaka ostrostrelca, saj pri njegovem delovanju vojak nasprotne strani ne bo vedel za ostrostrelčevo namero.

4.3 Kazensko pravne posledice za ostrostrelca policista

Kot je določeno v 52. členu ZPol (2009), lahko policist pri opravljanju svojih nalog uporabi strelno orožje, če ne more drugače:

zavarovati življenja ljudi;preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora nad 10 let;preprečiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost, ali osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje iz prejšnje alineje, če je v nalogu za


prijetje, privedbo oziroma spremljanje osebe izrecno določeno, da sme policist uporabiti strelno orožje, če bi taka oseba poskušala pobegniti;odvrniti napada na varovano osebo ali varovani objekt;odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje.Kot smo že povedali, policisti delujejo zakonito, strokovno in etično. Vendar lahko zaradi same narave dela, ki poteka pod zelo stresnimi, psihično utrujajočimi pogoji in seveda odločitvami, ki se morajo izvesti v zelo kratkem času, pride do storitve kaznivega dejanja.Pri tem se seveda postavlja vprašanje kazenske odgovornosti glede strela, ki se izvede na ukaz predstojnika, ki ga policijski ostrostrelec mora upoštevati, k čemer je tudi pravno, moralno in disciplinsko zavezan, razen v evidentno nezakonitih primerih. Vendar se te teme v tem segmentu ne bomo podrobneje lotili. Prav tako se ne bomo spuščali v razlago kazenskih določb.Predstavili bomo kazniva dejanja, ki jih lahko stori policist ostrostrelec pri opravljanju svoje naloge ali pri uporabi strelnega orožja. Kot posledica uporabe strelnega orožja, za katerega bi se izkazalo, da ni bil v skladu z zakonom, lahko policist zagreši, poleg disciplinske in moralne odgovornosti, tudi naslednja inkriminirana kazniva dejanja.Policist ostrostrelec lahko pri svojem delu izvrši predvsem kazniva dejanja iz 115., 116., 123., 124., 266. in 314. člena KZ-1 (2009).Kazniva dejanja iz 115., 116., 123. in 124. člena spadajo v petnajsto poglavje KZ-1 (2009), z naslovom Kazniva dejanja zoper življenje in telo. Ker vemo, da policist ostrostrelec uporablja specialno orožje, lahko ima to za posledico telesno poškodbo ali tudi smrt.

UBOJ po 115. členu KZ-1 (2009)

»(1) Kdor komu vzame življenje, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.

(2) Če stori dejanje iz prejšnjega odstavka dvoje ali več oseb, ki so se združile zato, da bi izvršile uboj, se storilec kaznuje s kaznijo od desetih do petnajstih let.«

UMOR po 116. členu KZ-1 (2009)


V poštev pride samo prva točka prvega odstavka:

»Kdor koga umori s tem, da mu vzame življenje

1) na grozovit ali zahrbten način; ...«

HUDA TELESNA POŠKODBA po 123. členu KZ-1 (2009),

in sicer po prvem, drugem in tretjem odstavku:

»(1) Kdor koga tako telesno poškoduje ali mu prizadene tako škodo na zdravju, da bi bilo lahko zaradi tega v nevarnosti življenje poškodovanca, ali je uničen ali za vselej in znatno oslabljen kakšen del njegovega telesa ali kak organ ali je začasno in znatno oslabljen pomemben del telesa ali pomemben organ ali je zaradi tega poškodovani začasno nezmožen za vsakršno delo ali je njegova zmožnost za delo za vselej zmanjšana ali je bila začasno precej zmanjšana ali je bil začasno skažen ali mu je začasno hudo ali za vselej v manjši meri okvarjeno zdravje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.(2) Če poškodovani zaradi poškodbe iz prejšnjega odstavka umre, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.(3) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do dveh let.«

POSEBNO HUDA TELESNA POŠKODBA po 124. členu KZ-1 (2009),

prav tako po prvem, drugem in tretjem odstavku:

»(1) Kdor koga tako hudo telesno poškoduje ali mu prizadene tako hudo škodo na zdravju, da je bilo zaradi tega v nevarnosti življenje poškodovanca, ali je uničen ali za vselej in zelo oslabljen pomemben del njegovega telesa ali pomemben organ ali je postal poškodovani zaradi tega za vselej nezmožen za vsakršno delo ali je ostal skažen ali mu je bilo za vselej hudo okvarjeno zdravje, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.(2) Če poškodovani zaradi poškodbe iz prejšnjega odstavka umre, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.


(3) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.«

Kaznivo dejanje po 266. členu spada pod 26. poglavje KZ-1 (2009), pod kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila. To kaznivo dejanje lahko stori le uradna oseba, kar policist nedvoumno je. Prav tako to kaznivo dejanja vsebuje elemente kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 122. členu KZ-1 (2009).

KRŠITEV ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA Z ZLORABO URADNEGA POLOŽAJA ALI URADNIH PRAVIC po 266. členu KZ-1 (2009)»Uradna oseba, ki pri opravljanju službe z zlorabo svojega uradnega položaja ali uradnih pravic s kom grdo ravna, ga žali, ga lahko telesno poškoduje ali sploh ravna z njim tako, da prizadene njegovo človeško dostojanstvo, se kaznuje z zaporom do treh let.«Prav tako pa lahko policist ostrostrelec stori kaznivo dejanje iz 314. člena tridesetega poglavja KZ-1 (2009), in sicer povzročit splošno nevarnost.

POVZROČITEV SPLOŠNE NEVARNOSTI po 314. Členu KZ-1 (2009)

»(1) Kdor s požarom, povodnjo, eksplozijo, strupom ali strupenim plinom, ionizirajočim sevanjem, motorno silo, električno ali kakšno drugo energijo ali kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja, povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do petih let.«»(3) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb ali veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega in drugega odstavka z zaporom do desetih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let.


(5) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do petnajstih let, za dejanje iz drugega odstavka z zaporom najmanj petnajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do osmih let.«To kaznivo dejanje lahko policist stori z nepremišljenim strelom, pri katerem bi ogrozil tudi tudi ostale osebe, ki v dogodku niso udeležene ali uporaba strelnega orožja ni usmerjena zoper njih.


5 POTRDITEV IN ZAVRNITEV HIPOTEZ

Glavno hipotezo, ki smo jo v nalogi postavili: »Ostrostrelci v SV in policiji so organizirani in usposobljeni za opravljanje različnih nalog kljub podobnim programom usposabljanja in izpopolnjevanja« lahkopotrdimo. Do te ugotovitve smo prišli s pomočjo naslednjih pomožnih hipotez:1. Programi usposabljanja in izpopolnjevanja so podobni oziroma identični.

Med preučevanjem smo ugotovili, da je, kljub skopi literaturi in navodilih, osnovni program usposabljanja ostrostrelcev v slovenski vojski in policiji precej podoben, saj je obema skupen cilj pridobiti osnovno znanje za ostrostrelca. To lahko potrdimo tudi s pomočjo skupnega usposabljanja in izpopolnjevanja, ki ga izvajajo ostrostrelci v Sloveniji. Zaradi navedenega lahko prvo pomožno hipotezo, da so programi usposabljanja in izpopolnjevanja podobni ali identični, potrdimo.2. Zakonska podlaga za uporabo ostrostrelcev v SV in policiji je urejena v zakonskih predpisih.Iz ugotovitev v drugem poglavju lahko sklenemo, da sta uporaba in delovanje policijskega in vojaškega ostrostrelca določena v zakonih in podzakonskih aktih. Pri študiju smo sicer prišli do ugotovitev, da bi lahko določene segmente, kot je na primer smrtonosni strel policista ostrostrelca, zakonodajalec v zakonih podrobneje opredelil. Kljub temu lahko drugo pomožno hipotezo potrdimo.3. Vojaški ostrostrelec se lahko uporabi pri policijskih nalogah.

Kot tretjo pomožno hipotezo smo postavili vprašanje oziroma trditev: “ Vojaški ostrostrelec se lahko uporabi pri policijskih nalogah”. To trditev moramo zavrniti, saj je delo policijskega ostrostrelca vezano na poklic policista, kar pa vojak vsekakor ni. ZPol (2009) v25. členu sicer določa, da ima posameznik pravico nuditi pomoč policiji pri opravljanju z zakonom določenih nalog, vendar si te pravice ne moremo razlagati tako na široko, da bi lahko v ta namen uporabili vojaškega ostrostrelca. Lep primer navedene razlage smo razbrali iz članka “Military aid in D.C. sniper pursuit may have broken law” (Vojaška


pomoč pri izsleditvi ostrostrelca v Washingtonu je mogoče prekršila zakon) (Grossman, 2002). V članku se opisuje pomoč vojske pri iskanju ostrostrelca, ki je pobijal ljudi po Washingtonu, vendar vojska pri sami aretaciji ni sodelovala. Kljub temu je navedeno dejanje sprožilo celo vrsto razprav in polemik zaradi posredovanja vojske v civilne namene. Zadnjo pomožno hipotezo zato, še enkrat, zavrnemo.


6 ZAKLJUČEK

Oba ostrostrelca si za svoje delo zaslužita pohvale in seveda spoštovanje. Čeprav imata v resnici res podobno ime, se pri svojem delu srečujeta z zelo različnimi situacijami. Kar jima je skupno, je verjetno le osnovno znanje, ki naj bi ga vsak ostrostrelec imel, pa še pri tem so razlike velike.V Republiki Sloveniji sta zakonodaja in organizacija ostrostrelcev urejena. Tako v vojski kot policiji obstajajo program in navodila, ki urejajo sistematizacijo obeh ostrostrelcev. Problem, ki se pri tem pojavi je, da so programi in navodila za usposabljanje ostrostrelcev premalo natančno in podrobni napisani. Prav tako se ne izvajajo v celoti. Zaradi nejasnosti pri izbiri in usposabljanju, prihaja do pomanjkanja kvalitetnih kadrov, ki pa so nujno potrebni. Ta problem še posebej izstopa v Slovenski vojski, kjer so nabavili odlično opremo, ki v večini primerov na žalost, ostaja neuporabljena. V vojski trenutno nimajo pripravljenega programa, ki bi urejal usposabljanje ostrostrelcev, čeprav je potreba po VED – ostrostrelec v SV zelo velika.Kljub temu, da smo navedli, da imajo v SV odlično opremo, pa ostrostrelci v vojski, kolikor jih je dejansko usposobljenih, zatrjujejo, da bi bilo bolje, če bi nabavili ostrostrelne puške angleškega proizvajalca Accuracy International, ki naj bi bile bolj ergonomske, uporabne in praktične, saj nimajo izpostavljenih delov, ki ostrostrelce motijo pri njihovem delu. Po ugotovitvah naj bi bile

puške, ki jih trenutno uporablja SV, bolj uporabne za policijske ostrostrelce, ki – za razliko od vojaških ostrostrelcev – opravljajo drugačne naloge.V obeh organizacijah se torej pojavlja isti problem. Manjka kvalitetna in obsežna literatura, ki bi postavila temelje za uspešne programe usposabljanja kvalitetnih ostrostrelcev, ki v obeh organizacijah opravljajo izjemne, življenjsko pomembne naloge.


7 LITERATURA IN VIRI

7.1 Literatura

Brookesmith, P. (2000, 2006). Sniper: Training, Techniques and Weapons. London, Amber Books LTD.

Fairburn, R. (1994). Police Rifles. Boulder, Colorado, ZDA, Paladin Press.

Grossman, E.M., (2002). Former JAG: Military aid in D.C. sniper pursuit may have broken law. Inside Washington Publishers. Članek dobljen dne 2. 12. 2009 na http://ftp.fas.org/sgp/news/2002/11/itp111402.html.

Kern, M., (2005). Program usposabljanja ostrostrelcev v specialni enoti generalne policijske uprave. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.

Lau, M. R., (2000). The Military and Police Sniper: Advanced Precision Shooting for Combat and Law Enforcement. Manchester, ZDA, Precision Shooting Inc.

Plaster, John L. (2006). The Ultimate Sniper: An Advanced Training Manual for Military and Police Snipers. Boulder, Colorado, ZDA, Paladin Press.

Rapp, B. (1988). The police sniper: A complete handbook. Port Townsend, ZDA, Loompanics Unlimited.

Rehar, L (2008). Usposabljanje v vojaškem ostrostrelstvu v Gotenici enote PEST in SEP. Častno in Predano, 6 (2008), 7/8.

Šadl, M. (2009). Uporaba zaključnega strela policijskega ostrostrelca. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Mariboru , Fakulteta za varnostne Vede.

Žaberl, M., (2008). Normativna ureditev policijske uporabe prisilnih sredstev vRepubliki Sloveniji. Neobjavljeno doktorsko delo, Ljubljana, Pravna fakulteta.


7.2 Viri

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ur. list RS, št. 33/94.Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. list RS, št. 55/08, in Odločba US, Ur. list RS, št. 55/09.Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Generalna skupščinaZdruženih narodov, 16. december 1966, Resolucija št. 2200 A (XXI).

Navodilo o organiziranju in uporabi ostrostrelcev v policiji, (1997), št. 1400-001-Z-161/66-14/97 s 7. 11. 1997, Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve. Pravilnik o policijskih pooblastilih, Ur. list RS, št. 40/06 in št. 56/08.

Splošna deklaracija človekovih pravic, Generalna skupščina Združenih narodov, 10.december 1948, Resolucija št. 217 A (III).

Usposabljanje ostrostrelcev v slovenski vojski (1996), št. 811-215/96 z 20. 6. 1996,Ljubljana, Ministrstvo za Obrambo.

Ustava Republike Slovenije (URS), Ur. list RS, št. 33I/91-I, 42/97, 66/00, 24/03,69/04, 69/04, 69/04, 68/06 Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-UPB3), Ur. list RS, št. 63/07 in 65/08. Zakon o obrambi (ZObr-UPB1), Ur.list RS, št.103/04. Zakon o orožju (Zoro-1-UPB1), Ur. list RS, št. 23/05. Zakon o policiji (ZPol-UPB6), Ur. list RS, št. 42/09. Zakon o službi v slovenski vojski (ZSSloV, 2007), Ur. list RS, št. 68/07Zakon o vojaški dolžnosti (ZVojD-UPB1), Ur. list RS, št. 108/02.

46

ŽIVLJENJEPIS

Leta 1994 sem se vpisal v srednjo policijsko šolo v Tacnu, katero sem leta 1998 uspešno zaključil. Takoj po končani šoli sem se zaposlil kot policist na Policijski postaji Celje, kjer še danes opravljam svoje delo. Ker svoje delo opravljam na policijski postaji s splošnim delovnim področjem, sem v času svoje kariere pridobil ogromno izkušenj iz tako rekoč vseh delovnih področij, ki jih zajema policijsko delo. Ob delu pa sem se vpisal tudi na študij Fakultete za varnostne vede, ki ga sedaj uspešno zaključujem.

Boštjan ANŽIČUNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZAVARNOSTNE VEDE

Obr. D – 6

IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE DIPLOMSKEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV

Ime in priimek diplomanta-tke: Boštjan ANŽIČ Vpisna številka: 07990073 Študijski program: Varnost in notranje zadeve (VS)Naslov diplomskega dela: Razlika med vojaškim in policijskim ostrostrelcem Mentor:mag. Srečko F. KROPESomentor: ________________________________________________________________________

Podpisani-a Boštjan Anžič izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal elektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Diplomsko delo sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/2007) dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru.

Tiskana verzija diplomskega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru.

Podpisani izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov diplomskega dela) na spletnih straneh in v publikacijah UM.

Datum in kraj:Podpis diplomanta–tke: ______________________ ____________________

Documents

Mjp_ostrostrelci v Policiji in Vojski