Samomor iz zasede

miha jensterle

ugovor vesti

prikaz Ëloveπke norosti

kritika kapitalizma in imperializma

1

2

Je svinjarija le v glavi? ...... 5

David proti Goljatu ...... 13

Kaj nam govorijo pravljice? ...... 29

Kdo je terorist? ...... 49

Razum proti Ëustvom? Kaj pa srce? ...... 66

AmeriËani glasujejo za linË! ...... 77

Zakaj ‘Ne Nato’? »eprav ne anti? ...... 89

Slovenski upor proti evoluciji ...... 116

SpeËa inteligenca ...... 150

Meditacija o zasvojenosti ...... 180

Kaj je ‘niË’? ...... 196

Gordijski vozel ...... 216

3

4

Je svinjarija le v glavi?

Varanasi. Indija.Sveto mesto hindujcev. Prvi æarki jutranjega sonca predirajo kopreno meglic in dima nad

reko. Kresovi s pogorelimi trupli pokojnikov æe pojemajo in svojcipepel svojcev sveËano trosijo v valove Gange. Duπa je odπla po potireinkarnacije in telo gre v sveto reko. Ritual pospremitve umrlegase konËuje. Vodni tok poËasi odnaπa pepel med oæarjene silhuete nastotine vernikov, do bokov potopljenih v reki, ki zamaknjeno zaje-majo vodo v dlani in si oblivajo svoja greπna telesa z njim sveto vodo.Spoπtljivo v sveti molitvi tu in tam pazljivo dvignejo roko in spije-jo dlan blagoslovljene tekoËine z namenom, da jih oËisti. V veri, dajih svetost reke ozdravi.

“Ganga,” me opomni Anonymus, “je najbolj zasvinjana rekaIndije. Predstavlja Ërevo mesta Varanasi, a vase sprejme in v sebimelje ves drek, vse odpadke ljudi in æivali, æiveËih ob gornjem tokureke. ‘Gostost’ vode, onesnaæenost reke zato nekajtisoËkrat presegavse norme pitnosti, ki jih upoπteva zapadni svet.”

“Vsak zapadnjak, vzgojen v ËistoËo in uroËen v sterilnost, ki sev svetem mestu zamisli o kuænosti sveta, se poËuti bolj ali manj ogro-æenega. Dobi vsaj drisko,” mi kima spomin.

“PouËenemu v smrtonosnost mikroorganizmov,” me potegneza uho Anonymus, “je Ganga æiv strup. Toda Indijcem je Gangasveta reka. Njih zato zdravi.”

Opazujem na milijone indijskih turistov-vernikov obiskovatiVaranasi vsako leto. Prihajajo bolni in nemoËni, se okopajo v blago-slovljeni vodi in napijejo svete tekoËine. In gredo domov oËiπËeni,ozdravljeni in potolaæeni, polni moËi. ©e plastenko Gange vzamevsak s seboj.

“Ko bo bolan, da ga pozdravi,” mi pritrdi Anonymus.5

Opazujem, kako zaupanje dela Ëudeæe. “A strah pred okuæbo pogojuje okuæbo?” se mi iz paradoksa pri-

pelje vpraπanje. “»istemu je vse Ëisto!” se oglasi Anonymus. “Tako je Ëista duπa

nekoË nalila Ëiste vode v uπesa verujoËih v urok neËistosti.”Globina povedanega me pretrese. “A kdor je bil preklel okolje, ga doæivlja kot umazano, nezdra-

vo, ogroæujoËe, zato ga drek ubija in vse ga ære?” zasliπim svojevpraπanje.

“Poglej,” me ustavi Anonymus. “Ko svetost in zdravilnost rekeGange pogledaπ in pretehtaπ skozi okvir zapadne zavesti, lahko opaziπekstremno prestraπenost modernega Ëloveka. Najbolj paranojo odse-va medicinska znanost darvinistiËnega zapada. ‘Le v popolni izolaciji

je zdravje! Okolje je kuæno!’ pridigajo medicinci neukemu ljudstvu insi ‘umijejo roke’.”

Zagrne me obËutek ogroæenosti, a ne vem, koga me je strah bolj.“Kdo ima bolj prav?” me zmede Anonymus. “ParanoiËni Ëistu-

ni? Svetosti narave zaupajoËi Indijci?”ObtiËim negiben. Razdvojen. In v glavi mi kljuva: “Je reka Ganga sveta voda? Ali gnojnica?”Iz zmede se poËasi izvije dvom: “Ali nam je obdajajoËe okolje

res tako sovraæno? Je res tako æeljno naπe smrti? Ali je zemlja resumazana?”

Vpraπanja me vse bolj medejo.“Nekateri ‘posveËeni’ intelektualci trdijo celo, da je zemlja,

razen kjer je od njih samih poæegnana, prekleta,” mi na ekstrem izd-vojenosti iz obdajajoËe lepote namigne Anonymus.

Zagledam se v svet religij. Svet seksizma. Svet sovraπtva.“Prekleta od koga?” me grabi jeza. “Prekleta od boga? Ali pa je

le objestni Ëlovek, povzdigujoË se nad naravo, sam preklel boæjestvarjenje, pljunil na zemljo in s tem pljunil samega sebe v lice?”

6

Zagledam se v povedano in zagrabi me æalost; a radovednost raz-kadi Ëustva in zasliπim se spraπevati: “Kaj pomeni sterilnost in kaj jeumazano? Kaj je zdravje in kaj bolezen?”

Besede zavrtajo vame.Obmolknem v opazovanje bolezni/zdravja.“DarvinistiËna zahodna znanost avtoritativno prisega na brez-

madeænost in uËinkovitost,” se odgovoru izogne Anonymus in us-meri moj pogled v zahodni naËin dojemanja sveta. “Zato tudi medic-ina kriËi: ‘To heal is to kill!’ V korist zdravja pobija vse æivo okolisebe, kajti kljub protestantski upornosti proti avtoriteti Vatikana,AmeriËani πe vedno verjamejo v izraelsko zgodbo - sveto pismo.Zato na svet gledajo skozi izraelsko prekletstvo Zemlje. Zato jih muËikuænost narave; a ker so tudi otroci znanosti in znajo zgruntati oroæ-je proti sovraæniku, so fanatiËni Ëistilci nereda - umazanije. SvetovniDDT. Postali so ‘zaπËitniki ËistoËe’ - ‘svetovna nravstvena policija’.Ameriπki predsednik Bush se danes brezobzirno postavlja za selek-torja semen in ljudi, doloËa, kdo je ‘svetovni virus’ ter z vojaπko ingensko tehnologijo tepta tako svetost Zemlje kot tudi dostojanstvoin ËloveËnost soljudi tega planeta. Njegov naËinu dojemanja svetaje: ‘to kill is to heal is to live’, zato mu evgenika, selekcija, Ëista rasazveni ‘dobro’ in raznolikost groænja.”

“In zato ne opazi, da iz prekletega dreka rastejo Ëudovite roæein zdravilne zeli?” me zjezi ignoranca/krutost oholih.

Toda Anonymus se ne zmeni za moje opazke.“Poglobiva se v droben paradoks,” me v zagonetko povabi

Anonymus. “Kmetu je drek gnoj, a mestnemu Ëloveku je gnojdrek,” mi pove nalogo in mi zastavi vpraπanje: “Kje je torej razlikamed drekom in gnojem?”

Opazujem praznino v moji glavi.“V samopodobi?” me preseneti Anonymus. “Je svinjarija torej

le v glavi? V odnosu?”

7

Anonymus zastane in pusti vpraπanje nekaj Ëasa viseti v zraku; natopa me pouËi: “Kajti zgodovina kot tudi sedanjost, tudi Varanasi inGanga, nam priËajo o popolnoma drugaËni Ëistosti in drugaËnihljudeh, kot ste v Ëistunstvo kultivirani zapadnjaki. O svetih, Ëistihduπah, neustraπnih bitjih, srËnih ljudeh, katere je usmiljenje do trpeËihsoljudi pognalo v pomoË ubogim - kljub oznanjeni kuænosti prosto-ra. ©li so v center kuge, med gobavce, v ‘smrtonosno svinjarijo’, vcenter panike. Brez strahu za svoje telo, zaupajoË zdravilni energijimatere narave, ne ozirajoË se na skupinski smrtni strah oziroma hip-notiËno paniko okolja, so ostali Ëisti - imuni na kuænost, neranljivi.Zdravi.”

“Zakaj?” plane iz mene.“Ker ljubezen s svojo harmonijo zdravi in preËiπËuje, saj seva

brezdvomno zaupanje?” obesi Anonymus vpraπanje v zrak; in nada-ljuje: “In ta zaupljivost zdravilni energiji æivljenja oziroma okolja jeedina varnost Ëloveku. Ljubezen ne pozna strahu, saj zaupa. Ker jeprosta takoimenovanega ‘ega’, je ranljiva, a veËna. NeuniËljiva.”

“In zato,” mi ne gre v glavo, “Ëe ti je Ganga sveta reka, te poz-dravi? In Ëe jo sprejmeπ kot gnojnico, te ubije?”

“Vpraπanje,” poudari Anonymus, “ali ni le tvoj predsodek, neza-upanje v tebi tisti sodnik, ki meri in deli obdajajoËe na drek/Ëisto/sveto, se pojavi kar samo od sebe, ali ne?”

“Strah?” me stisne in nenadoma se zagledam v ‘merilo’, skozikaterega Ëlovek prepoznava okolje.

“Strah je najveËji blokator, a hkrati najveËji uËitelj æivljenja,” mipriπepne Anonymus, “kajti strah nas nenehno ‘ogroæa’ in namnenehno obraËa pozornost v πe nejasno, straπljivo. Sili Ëloveka v opa-zovanje in raziskovanje in spoznavanje πe neprepoznavnega. Sebe.Strahu. »loveπke nevednosti. Prestraπenosti. Nezaupljivosti.”

“Toda ljudje pred strahom vedno zbeæimo,” zagledam reakcijoobiËajnega Ëloveka, ki se s ‘seboj’ teæko sooËi. Vedno najde nekaj zaizgovor in zbeæi od 'sebe'.

8

“Strah je torej center Ega?” mi logika prinese vpogled. “In brezstrahu?”

“Strah je spomin na boleËino. In sooËenje s srahom pomenisooËenje z boleËino,” mi pojasni Anonymus. “Razblinjenje nezau-panja pomeni razblinjenje samopomembnosti, katera nas osamlja vprestraπeno izloËenost iz obdajajoËe zdravilne sile narave in namjemlje imunost. SooËenje s strahom, z boleËino sveta, je torej prvikorak v zdravje, v harmonijo vesolja. Tam ni strahu. Le zaupljivost,soæitje in sodelovanje. Kajti le strah ‘zase’ ubija, saj je strah energija,katera ‘vleËe nase’ in se lepi na objekte strahu in na soroden strah.Negotovost dela teænost in ‘medli’ v lakoto. Nezaupanje ubijaodpornost. Panika je hlad, ki vleËe v zemljo,” zastane Anonymus inzadnje besede mi zvenijo v glavi.

Zaslutim smisel Anonymusovih besed.“Mar ni bil strah, prepriËanje o prihajajoËi ‘beli gospe s koso’

pogoj za vse velike epidemije?” me provocira Anonymus naprej inzagledam se v padec odpornosti ljudi ob epidemijah gripe.

“Je Ëlovek uroËen torej celo v umiranje?” ne morem verjeti.“Poglej πe drugo stran nezaupanja/zaupanja,” me povabi

Anonymus. “’Aids ubija vse greπne. Vsi homoseksualci in dankiji boste

umrli!’, kriËi maËistiËna druæba vsem mejnim skupinam, vsem nepri-lagojenim v objestno krutost, ki je pod psevdonimom ‘profesional-nost’ postala ËaπËena vrlina?vrednota obstojeËega imperialistiËnegasveta. Kdor ni pravi ‘dedec’ in odklanja ksenofobijo maËistiËnedruæbe, je danes od moralistov odpisan. Obsojen na smrt. UroËen vOsamo in v izumrtje. In v Afriki, kjer so nekdaj le redko umirali zaaidsom, ljudje danes cepajo na tla kot muhe. Saj so po CNN izvedelineizpodbitno ‘resnico’, da je AIDS postal smrtonosen. In sedaj lesledijo vzorcu.”

PoËasi se mi obzorje dani. “Toda, ali je res smrtnonosen? Ali pa je na delu urok?” me z

vpraπanji cepi Anonymus. “In ko strah preide v paniko?”9

Opazujem, kako strah hromi Ëloveka. Kako strah pred ‘svinjar-ijo’, ki se izrazi kot gnus, odpor, pahne paniËnega v bolezen, bruhan-je, drisko. Kako panika ubije.

In nenadoma spregledam.“Si torej varen, ker zaupaπ, ko zaupaπ?” plane iz mene upanje.“VeËino Ëasa si zdrav, ali ne?” me z vpraπanjem porine naprej

Anonymus. “Pa Ëeprav, kot govori medicinska znanost, v okolju ne-prestano mrgoli na tisoËe ?ogroæujoËih? bacilov in virusov in drugih‘bolezni’? Harmoniziran imunski sistem bolezen prepreËuje. Dasploh lahko postaneπ dojemljiv za bolezen, da telo sploh postane ran-ljivo, mora obrambni mehanizem telesa torej najprej odpovedatioziroma pasti.”

“In Ëe te ni strah? Tako preprosto?” me πokira.“Ni preprosto,” me popravi Anonymus. “Beseda ‘Ne ubijaj! ne

zaustavi roke klavca, ali ne? Kajti razumski koncept, prepriËevanjesamega sebe v zaupanje, ni isto kot zaupati. Le poglej, kako razum-ni poljedelec David in njegovi potomci slutijo zaupanje, a zaupatine upajo ne sebi in ne drugim. Iz zaupanja, iz ljubezni ze tisoËletjagradijo religije. Toda ker dejansko ne zaupajo, se obnaπajo zaprto,Ëe æe ne sovraæno do okolja, kljub molitvam na ustnicah.”

Obmolknem. Globina povedanega me pretresa v koreninah.Zagledam se v mrtvo besedo, v nemoË razuma.

“©ele ko ti srce ne pusti ubiti...” se zagledam v æivino, ËakajoËona zakol; v otroke, ËakajoËe na atomsko gobo; muhe, ËakajoËe na‘biokill’; in v odraslo potroπniπko druæbo, priËakujoËo sreËo, blago-stanje, zaDOVOLJstvo - jutri.

Zagrabi me panika.Zazdi se mi, da svet pred mojimi oËmi izgublja jasne linije.A Anonymusa grozovitosti, ki jih slutim pred seboj, ne zmotijo.“Zahodni svet,” me potegne v globalno sceno, “je bil nekoË pah-

njen v urok, v pravljico o prekletstvu Zemlje; in danes je zaslepljens svetim darvinizmom. Imperializmom. Imperialista logika vodi v

10

zmagovanje in osvajanje, zato v borbi za prekleto zemljo, katero jebil poniæal v mrtev kapital, normalni zapadnjak pada v ‘junaπko’preziranje smrti. Toda na drugi strani darvinist, okruten lovec nabeæeËi kapital in na suænje/teroriste, pada v paniËen strah pred smrtjooziroma v paniko umirujoËega. Panika, smrt visi v zraku. OzraËje jenabito s nezaupanjem, prezirom, strahom, sovraπtvom, agresijo. Zatose tudi HIV-pozitivni redko vpraπajo o cepljeni zavesti, o grehu, oslabi vesti oziroma uroku, kateri jih ubija v strah, jemajoË jimodpornost. Vsak urok v verniku namreË vzbudi obËutek neizbeænos-ti in strah pred koncem bivanja; in Ëe/ko strah preide v paniko, vednoubija. Kot pes v paniki le πe napada, ker ne vidi veË moænosti umika.Kot neizbeæno ubija sovraπtvo. Kajti strah pred boleznijo ali smrtjovedno povzroËi ‘hlad’, padec energije in odpornosti, saj ubije zau-panje v prihodnost. Zaupanje v dober konec filma. Optimizem inrealizem strah sesuva v brezizhodni pesimizem.”

“Zato strah plodi nenehno æeljo po begu iz ogroæenosti v varnozavetje. In si izmiπlja neprestano nove izhode v nebesa, kjer ni strahu,in nove DDT-je za umor strahu,” me potegne Anonymusova logi-ka in me vræe v opazovanje strahu. “Strahec je Ëudak, ki na poti vizmiπljena nebesa pobija vse okoli sebe, a ne vidi, da ubija sebe in daje v nebesih.”

Opazujem, kako strah gradi oroæje proti samemu sebi in obzid-je med seboj in objektom strahu - seboj. Kako se bori s sabo in sesovraæi; in zato vedno vodi v izdvojenost iz zaupanja, v ekskluzivi-zem in zaplankanost, neodpornost, bolezen, odmrtje...

“Takπno prestraπeno, ksenofobiËno, brezsrËno vzduπje prihaja vSlovenijo iz ‘american bloody fucking dreams’, ali ne?” me iz grozena smrt bolnega pred dejstvo in v realnost prestavi Anonymus. “KajtibrezsrËje vedno oddaja hlad smrti in v okolici vzbuja vzduπje pre-straπenosti, bolezen, gnus.”

Zagledam pred seboj Slovenijo. Opazujem epidemijo pohlepa/strahu. Vidim, kako grozljiva moË militaristiËnega zahoda in samo-

11

morilska odloËnost vernega vzhoda Slovencem slepi razum, jih zvijav paniko in jim kriæa oËi v predatorski pogled...

“Nalezli so se tudi Slovenci æe pohlepa/strahu - brezduπja zaho-da,” me razæalosti z resnico Anonymus. “Postajajo prestraπeni preda-torji, osamljeni kavboji, zato ne ubijajo veË le lakote oziroma hrane,temveË v teænji po bogastvu in moËi masakrirajo ‘bufale’. EgoistiËnocuzajo vse slabotne; in vedno bolj rakavi pobijajo vse, ne le dejanske,temveË tudi vse moæne πkodljivce. Kot Aleksander v Tebah. Pobitivse, kar bi mogoËe lahko kdajkoli πkodilo njihovi sanji.”

Povedano me πokira. “Tudi πe nedolæne otroke?” se mi trga slika o mentalni zdravosti

danaπnje druæbe.Ne morem verjeti sliki pred seboj. Ne morem verjeti v kar me tiπËi povedano. “Ali za naπo civilizacijo, ki se ceni kot viπek moænega razvoja,

res ne bo stal veË kamen na kamnu?” me trese smrtni strah, ko opazu-jem, kako se πtevilo vojakov in πkropil proti ‘teroristu’, ki ogroæa‘varnost, mir in blagostanje’ danaπnjega potroπnika, iz ure v uro viπa.In kako je vse veË bolezni in vojne. Kako se delnice Krke in Lekater vojne industrije dvigajo v nebo.

“Kam?” me raznese vpraπanje.“Je Ganga torej sveta reka ali gnojnica?” me izzove Anonymus.

“Je zemlja sveta ali prekleta?”

12

David proti Goljatu?

Po delih jih boste spoznali!!!

(Jezus)

Nedavno sem ugledal grd, πokanten prizor.Sredi ulice je ogromen moæakar pretepal majhnega otroka.

MalËek je kriËal od boleËin, a njegovo moledovanje ni ustavilo besnegoljatovske roke.

“Kakπen kreten!” me je streslo. “Le kako more takπna ogromnaopica tako kruto maltretirati nebogljenega? Mali nima πans!”

Pristopil sem, a ker se zaradi moæakove obilnosti nisem upal karskregati z njim, sem, da bi vsaj prekinil plaz klofut, le previdnovpraπal, kaj je bil mali storil, da si je zasluæil takπne batine.

Pogledal me je z bikovskimi, z viskijem prepojenimi oËmi in zaren-Ëal: “Æleht je, mulc. NiË ne uboga. Venomer beæi izpod nadzora.”

Zagrabil je malega ‘nepridiprava’ za roko in ga, smrkajoËega,potegnil za seboj.

“Saj nisem niË...” je le-ta hlipal in gledal proti meni...Stal sem tam in gledal za njima. Malo mi je oËetovo opraviËilo

vseeno pomirilo razburjeno srce. “No ja, mogoËe si je mali kazenzasluæil...” sem pomislil.

Toda prizor mi ni πel iz glave. Krutost samega dejanja mi ni πla v glavo. “Odrasel, ki se ima za kulturnega in sebe domiπlja kot viπek

evolucije,” mi je vrtalo v srce, “pretepa slabotnejπega otroka. Inedino sredstvo komunikacije, katerega ta ‘genij narave’ sploh pozna,je klofuta?”

Zgrozilo me je.“Neumni silak Goljat je pretepel ubogega πibkejπega Davida, da

bi si zagotovil njegovo pokornost. Nadzor si je zagotovil s silo, s stra-hom. To je dejstvo. In æe njegovo ‘dobro’ opraviËilo je v mojih oËeh

13

krutost njegovega dejanja zmanjπalo, saj mi je ohladilo jezo? Skorajme je prepriËal, da je dober oËe. BoleËino otroka sem bil kar prezrl.”

Ne morem verjeti sam sebi.Zgrozi me πe bolj: “Bi bilo πe ‘boljπe’ opraviËilo dovolj, da bi

nemoËnega otroka obrcal πe sam?”Pamet se mi ustavi.“Kakπno opraviËilo je dovolj ‘dobro’, da ne opazimo veË realne

boleËine sveta in zaslepljeni ne razloËimo veË, kdo je posiljevalec inkdo nebogljena ærtev? Kakπen izplen bi bil dovolj veliko opraviËiloza otrokovo smrt?” mi kljuje v glavi.

Strese me dvom v lastno pamet.“Kdo je torej bedak?” me zvije spoznanje o lastni butalosti. “Jaz,

ki nasedam plehkim opraviËilom? Ali norec, ki se znaπa nadnemoËnim? Ali otrok, katerega radovednost zapelje izven nadzora?In kdo je nekulturen?”

Nenadoma mi sunek v glavi izvræe pozornost v makro-kozmos- v svetovno politiko -, kjer se izraelski Sharon svetu predstavlja kotjunaπki David, ki se s praËo poærtvovalno bori proti grozljivemuperzijskemu Goljatu - Arafatu.

“A ‘praËa’ s katero Sharon dejansko grozi, je atomska bomba,”me strese nadmoË izraelske vojske, “vsi mediji pa prikazujejo pale-stinske otroke s kamenjem obmetavati tanke in rakete. Slika kaæepravo moË Palestine, ki ima v rokah dejansko le kamenje in praËe.In kakπno doma narejeno roËno bombo kot viπek njihove tehnologi-je. Za otroke - kamikaze, prostovoljno se ærtvujoË za netlaËenost pa-lestinskega naroda.”

“Vsak nepristranski opazovalec,” zasliπim nenadoma Anony-musov glas, “lahko spremlja pohod Sharonove oπabnosti in Bushovovojno za nadzor nafte, ki poæirata tisoËe nedolænih. A vidiπ lahkotudi, kako se za ‘dobro opraviËilo’ CNN skrije vse prave vzroke voj-ne na srednjem vzhodu in drugod po svetu.”

14

Opazujem, kako ‘dobro’ opraviËilo - ‘dober’ dobiËek ali ‘dovoljvelik’ strah iz ljudi naredi slepce, ki krutosti in arogance moËnejπegasploh ne vidimo veË.

“In postanemo lahko celo navijaËi za atomsko bombo?” mezgrozi. “In glasujemo za pomor tudi nedolænih otrok?”

“Ker ljudje bolj verjamejo uπesom kot lastnim oËem,” mi raz-jasni Anonymus meni nerazumljivo podporo poveËevanju agresijepo svetu, “’junaπki’ lovec na terorista Bush danes navidezno ‘opra-viËeno’ in praviËno grozi Huseinu, medtem ko bin Laden sedi tre-nutno na rezervni klopi za deæurne krivce; in mnogo vernikovCNN-ja mu celo ploska.”

“Grozljivo!” me strese slepota z laæmi zavedenih, verujoËih v‘terorista’...

“Svetovni politiki,” me iz groze potegne Anonymusova razla-ga, “tako posvetni kot duhovni, ljudi sveta delijo na pripadnike/sovraænike. Vernike/heretike. In vsaka pripadnost ima svojo moralo.Ta doloËa meje/usmeritev. Posiljuje v moraπ/ne smeπ.”

“Toda vsako posilstvo je neetiËno,” zasliπim svoj vzklik in pre-seneËen opazujem povedano. “Je zato etika postala tabu tema vSloveniji?” me pretrese spoznanje ob pogledu na vse veËje posilje-vanje ljudi s certifikati, mimo katerih dræavljan ne more, a brez njihje ‘mrtev’. Opazujem vse veËji nadzor nad ljudmi, vse manjπo moæ-nost nedirigirane poti in ustvarjalnosti.

“Dober,” me ustavi Anonymus, “ne pomeni veË dobrosrËen inpoπten, kar je dobrota pomenila nekoË. »asi so se bili spremenili.Poπtenost pomeni danaπnjemu japiju naivnost; in naivnost prilika zaizkoristek. Dober pomeni danes agresiven, uspeπen, bogat, Nato,Bush. Agresija je postala motor druæbe. Druæbena norma. Vsaj takopravi ‘smetana’, ki trdi, da je edino ‘kulturna’ in da edina ve resni-co, a vsi nebogati da so tako in tako bebci - potencial za ‘kolateral-no πkodo’.”

15

“A srce, ki ga trgajo psi?” zakriËi v meni upor proti duhovne-mu propadanju Slovencev

“Pssst!!” me utiπa Anonymus. “Trgovec nima srca, srce trgovecprodaja. ©e beseda ljubezen, kot trdijo ‘dobri moralisti’, se lahko leπe πepeta le intimno. In v latino nadaljevankah ‘za blondinke’. A v‘resniËnem’ svetu je ljubezen predmet posmeha in zaniËevanja,‘odreπenik sveta’ pa je bil postal zvesti ‘sluæabnik dræave’ - brezsrËniRambo.”

“OËitno,” me zdrobi v prah slepota danaπnje paradoksalne druæbe.“Bush je skupaj s praporπËakom Blairom æe nominiran za Nobelovonagrado za mir.” Groza me poæira vse globlje. “Bo jutri nominiranSharon? Bo Nobelovo nagrado za mir pojutriπnjem posthumno dobilza svoja dobra dela tudi Hitler?” seka iz mene ironija.

“Saj je ja samo ‘delal red’ v ‘svoji πtali’,” se mi posmehneAnonymus. “ko je pobijal milijone teroristov, ki niso hoteli upog-niti glave pred njim.”

“Kot to poËne Bush danes,” zasliπim svoj medklic.“In slovenska oblast tudi,” me πokira Anonymus s povedanim. Obnemim.“Dejstvo, da je imperialist Hitler imel πËuke,” mi pojasni

Anonymus, “partizani pa na zaËetku res fraËe, samo zase govori, kdoje bil posiljevalec in kdo posiljeni, ali ne? A to so dandanes postalev Sloveniji neresniËne pravljice. V luËi ‘novo-slovenske zgodovine’,pisane skozi neo-kapitalistiËni pogled piscev, ki partizane ?spet?kliËejo ‘banditen’ in ki Beneπeve dekrete in Brione proglaπajo zakriminal, je borba za svobodo oziroma netlaËenost postala spet greh,beseda socializem kletvica in delavec in kmet ‘sredstvo’.”

Zaboli me realnost. A Anonymus mi ne da razËlenjevati boleËine.“V luËi DemoSove liberalno-kapitalistiËne morale,” me poteg-

ne za uho, “in trgovsko-bankirske terminologije, je dobiËek v zad-njem Ëasu odkrito postal izplen oziroma rop - in nihËe v Sloveniji

16

tega ne opazi in ne zakriËi?” mi draæi æivce Anonymus. “Borba zasvobodo je od oblastnikov oznaËena kot terorizem. Raja je postalaspet molzna krava bogatih nadzornikov. A soËutje do soseda inpomoË sosedu - ti dejanji sta postali ‘terorizem’ - z zakonom pre-povedano, pa ste vsi Slovenci tiho?”

“Zato je torej etika in sociala danes postala tabu tema vSloveniji,” se mi nenadoma razvozla gorgijski vozel zmede vnovodobnem besednjaku. “In so zato æe vsi pridevniki, ki kakorkolietiËno opredeljujejo novorojeno prevzetno jaro gospodo kot ‘gnoj’,æe ‘praviËno’ oklasificirani kot æalitev Ëasti. In kritikom brezsrËjaekonomsko-politiËno-pravniπkih lobijev, kateri vse bolj krËijo svo-bodo ljudstvu, æugajo kot ‘komunajzerjem’ ali ‘bin Ladnom’.”

“Kajti dober danes ne pomeni veË biti dobrosrËen in poπten, kotje bilo pomenilo nekoË,” se ponovi Anonymus. “V prekletemsocializmu je bil vsakdo, ki si je vzel prevelik kos torte zase, imen-ovan ‘tat’. Izdajalec naroda.”

“Danes vsakdo vzame, kolikor si najveË upa. In najveËji pre-varanti se z ‘izplenom’ hvalijo na ves glas,” me zgrozi brezobraznostoholih, nekulturnih elit. “NiË jim ni nerodno gledati nekoga v oËiin ga krasti...” me zvije v poden. Zgrozi me etiËni propad slovenskenovonastale elite in poslediËni padec srËne kulture v Sloveniji.ZaËutim revolucijo. Upor prevaranih. Zazrem se v pot v pekel, kijo elite prikazujejo kot pot v nebesa. Pot v kulturno druæbo. Nemorem verjeti kratkovidnosti njihovega razgleda.

“Vsaka civilizacija v zgodovini,” me v ‘nekoË je bilo’ potegneAnonymus, “se je imela za civilizirano. Za viπek kulturnosti. In vsakaje imela svoj trd kodeks obnaπanja - Moralo. Okvir druæbe. ‘Prav’ druæ-be. In tudi danes ima vsaka mlaka v moËvirju, ki mu reËemo Ëloveπkadruæba, svojo lokalno moralo, ki jo vidi kot edino pravo resnico.”

“In kar se Janezek nauËi, Janez trdi do onemoglosti in po potre-bi to resnico tudi brani, mar ne?” mi v zavest udari vzrok statiËnostiin ignorance ljudi.

17

“Katera med nasprotujoËimi moralami, misliπ da je prava, kajti‘resnice’ so si vËasih v diametralnem nasprotju?” me izzove Anonymus.

Vpraπanje me postavi pred zid. Obnemim.“Ali tiran dopuπËa sodelovanje?” me z novim vpraπanjem spod-

bode Anonymus. “Nikdar,” zasliπim odloËni ne vseh nadzornikov.“Morala tiranije je torej navpiËni, hierarhiËni red gospodar/

suæenj. In morala demokracije je vodoravni red enakovrednih. Alidemokracija torej dopuπËa tirana?” mi Anonymus prikazuje razlikomed svobodno in avtoritativno druæbo. “Vsaka morala zapovedujevernikom odnos do sveta in do sebe. Obnaπanje. Zapoveduje vzduπjedruæbe. A bistvo morale je, da vedno zapoveduje/prepoveduje.Usmerja/omejuje. Pritiska. Ukaluplja.”

“In Ëe se otrok ali posameznik kalupu okolja upre?” ne vzdræimv vzduπju, kjer so kalupi æivi, ljudje pa le slepe lutke ‘obiËajnosti’.

“Heretikov, upornikov proti uveljavljeni ‘vsemogoËni’ religijiali ‘vsevidni’ znanosti, kot tudi upornikov proti tiraniji meËa, je bilovedno polno. A do sedaj,” me na realna tla postavi Anonymus, “jebil katerikoli otrok, ki se ni bil pokoril pravilom reda doloËenemlake, v vseh civilizacijah vedno preganjan, iz druæbe izvræen, Ëe necelo izniËen.”

“Zakaj?” ne morem sprejeti dejstva.“Stara pamet nikoli ne more dojeti novega odnosa, kot

znanost ne more doumeti umetnosti in razum ne ljubezni,”

mi vzrok ‘zidu’ med civilizacijami oziroma generacijami pokaæeAnonymus. “Le poglej. EkskluzivistiËna vziπenost judovskega ljud-stva - morala vasezaprtega sionizma - je izniËila ‘sina’ Jezusa, a vesnjegov velegreh je dejansko bil, da ni hotel veË biti ekskluzivist inje prvi zapel “Mi se mamo radi!” - in s tem seveda mislil na vse otrokematere Narave, ne le na judovske in ne le Ëloveπke? Uprl se jepohlepu, odklonil napuh in postal skromen, vse-upoπtevajoË,obziren, do okolja neæen Ëlovek. Presekal je bil kroænico vasezaprte

18

omejenosti - egoizem; omejeno pripadniπtvo v njem je umrlo; inrodil se je nadnacionalni, vseËloveπki, humanistiËni, a tudi ekoloπki,etiËni pogled na svet. Ljubezen. Netiranija. Toda judovski narodtedaj Jezusa, niti njegove brezpogojne ljubezni niti ljubezni dosovraænikov ni zmogel razumeti. Zahtevali so od otrok judje pri-padniπtvo judovski zavezi in sovraπtvo do ne-judov. Pribili so Jezusazato boga-iπËoËi, sebe-ËasteËi, a vse ostale zaniËujoËi ter izkoriπËajoËi‘dobri’ ljudje na kriæ kot heretika, kot kriminalca. Terorista. V imenuboga. A z edinim namenom - da ohranijo svojo identiteto - zablo-do veËvrednosti. ‘OpraviËeno’ zaniËevanje ‘ne-boæjih’ narodov.”

“So æidje vsaj danes pripravljeni priznati svetovno bratstvo in ses-topiti ven iz zaniËevanja in iz sovraπtva do vseh sosedov?” me streseupanje “So se pripravljeni odreËi izkoriπËanju tuje nesreËe?”

Prisluhnem dogajanju med Izraelom in Palestinci; in v duπo semi naseli dvom: “OËitno ne. Vsaj Sharon ne. Na Palestince gledakot na besne pse. A kot stekel pes se obnaπa on sam,” me zbije obup.“Kdaj bo vseh teh sovraπtev konec? Koliko Ëasa πe? Kdaj bo vsemoholim/poniæanim dovolj te otroËje, krute igrice ‘»e me ne ubogaπ,

boπ tepen,’, ki mori na milijone otrok in neprestano vleËe v razredniboj in v vojno. Kdaj bo ljudstvo sveta reklo ‘DOVOLJ!’?” vrejo izmene zahteve po odgovorih in odgovornosti.

“Poæreπnemu Narcisu, potroπniku ni nikoli dovolj. Zatonenehno zahteva, pritiska, posiljuje, izkoriπËa... “ je neusmiljenAnonymus.

“Ali je sploh kakπna moænost?” me zalije obup. “Ljudje vidijole, kar πe nimajo. In le kar πe nimajo, vodi njihova dejanja.”

“Kaj se dejansko dogaja?” me z vpraπanjem preseneti Anonymus.“Kaj misliπ ti?”

Vpraπanje zavrta vame in mi zamrzne vse misli. »utim le neznosen odpor, a ne vem, kaj naj si mislim...“Kdo ima profit od prodaje oroæja norcem po svetu?” me spet

z vpraπanjem zbode in zbudi iz moæganskega tilta Anonymus.19

“Palestinski samomorilci? Talibanski otroci? Ali takoimenovanirazviti svet?”

Vpraπanja vse bolj najedajo samopodobo zahodne ‘demokracije’. “Kdo proizvaja vso to zapleteno vojaπko oroæje? Saj res,” zas-

tane Anonymus, “kdo je oboroæil bin Ladna? Huseina? Kdo premi-ka vojaπke figurice po karti sveta?” mi zadnje kapljice vere v pozi-tivnost ‘zunanjega sveta’ pije Anonymus.

Zdi se mi, da se ves moj svet, kot sem ga domiπjal v prihodnos-ti, sesuva. V daljavi zasliπim topotanje vojaπkih πkornjev. Smrt se mizazdi lepπa prihodnost kot prihajajoËi dnevi.

“Nadzor, nadzor, nadzor. Varnost za vsako ceno! Za cenoËloveπkega æivljenja!” zasliπim pred dvigajoËim se izkoriπËanim ljud-stvom kriËati prestraπene oligarhe, zastraæene s tisoËglavo mnoæicodo zob oboroæenih specialcev. Zasliπim vojaπke πkornje, streljanje,jokajoËe matere in zagledam otroπka trupla...

“Petnajst tisoË policajev je bila v Pragi teæka slaba vest Busha innjegovih prisklednikov,” mi paniko tiranov pred ljudstvom nazornopredoËi Anonymus. “Tako zelo se bojijo za svoje riti. Tako zelo jihje strah ljudstva. Kajti nenehno poπiljajo tuje otroke v ogenj pokostanj zase. Pobijajo vse uporne na ‘nebeπkih trgih’. Interes ‘velik-ih’ je le obvladovanje, kontroliranje, izkoriπËanje, ærtvovanjevernikov za svoj blagor. Ljudstvo gospodi v vladah in nadzornihsvetih multinacionalk ni pomembno, ne ‘svoje’ ne tuje.”

Zdi se mi, kot da sem priletel na tla.“Le da lahko πe naprej nadzorujejo in se smehljajo in se dogo-

varjajo in raËunajo izplen?” me πokira in skrivi brezsrËje mrtvih vborbi za oblast.

“Danaπnje dogajanje,” me naravna v prisluh spet Anonymus, “serazkriva kot totalna medijska vojna. Dogaja se obupna bitka zaozaveπËenje/poæivinjenje ljudi na planetu Zemlja. Boj med svobo-do zahtevajoËimi suænji in nadzorniki, ki zahtevajo pokornost suæn-jev. Razredni boj.”

20

“Borba med etiko in moralo?” se zasliπim.“Dejansko se dogaja dvoje,” me umiri Anonymus in me poteg-

ne v razlago. “Vojna moralistov proti etiki, kot tudi bitka med etikoin moralo. PoroËila priËajo o kruti ofenzivi za nadzor nad informa-cijo oziroma o vojni za izplen, vojni za suænje. PriËa smo obupne-mu poskusu tiranov za ohranitev suæenjstva, avtoritete, privilegijev.A priËa smo tudi obupnim poskusom ekologov, inteligence, srca, zaozaveπËenje Ëloveπtva v obzirno soæitje, saj se ekologija in njenoetiËno oko v smislu evolucije ‘daje’ za svobodo, netiranijo,soupoπtevanje, obzirnost, socializem, sodelujoËe sobivanje. Kot se

ljubezen rodi lahko le, ko umre strah, se etika lahko rodi le,

ko obmolknejo vse morale,” zastane Anonymus in pusti poveda-nemu delovati; in nadaljuje: “Ko obmolkne ukaz in trditev, se rodiprisluhnenje, a posluπnosti je konec. In rodi se ustvarjalna tihota.”

“Ohola avtoriteta ima v rokah mikrofon, meË in pendrek,” mije nenadoma vse jasno, “Zahteva le posluπnost svojim izraËunom, ane ljudstvu ne omnom narave ne zna veË prisluhniti. Sliπi le lastnetrditve, sledi svojim izraËunom in kaznuje vsako neposluπnost ‘raje’.Zato vse antiglobaliste in ekologe in socialiste vladni buldogi‘opraviËljivo’ pretepajo na ulicah kot ‘ekstremiste’ in zapirajo kot‘teroriste’. PriËa smo torej brezobzirni borbi olimpijske oligarhije zanadzor profita na πkodo in za ceno æivljenj sedanjih in bodoËihotrok?! Opazujemo preko tv-zaslonov nizkotno in brutalno borbokapitalistiËne ekonomije in imperialistiËne morale darvinizma proti‘nevidnemu teroristu’, proti ekologiji in socializmu - obzirnosti -svobodi ljudstva.”

Zdi se mi, da sem na kriæpotju poti. In prviË v æivljenju zares izbiram.“Kapitalistova pamet v imenu dobiËka,” prekine izliv mojih

moægan Anonymus, “pobije vse dobiËku πkodljivo, ekologija pa sebori za voluharjevo æivljenje. Kajti ekozofija sanja sobivanje skozisoupoπtevanje nasvetov matere narave, neposiljevanje, ljubezen,kapitalisti pa s svojo æivinorejsko logiko izkoristijo vsako moænost

21

izkoristiti soËloveka in sonaravo. In trgovci in vojaki sanjajo leizplen. In ker ‘gospodarji’ dræijo v rokah volan druæbe in ker ‘dobroizkoristijo stroj’ in ker le dobiËek vodi pamet izkoriπËevalcev, sedogaja kar se dogaja. Pritisk na ‘rajo’ se poveËuje, kajti æivinorejcine Ëutijo boleËine konja, ko ga krotijo v svoj red. V svoj sistem impe-rija. ‘Pribijajo na kriæ’ vse ‘heretike’, ki so proti njihovemu sistemu,proti izkoriπËanju in dobiËku. Proti temu, da so kapitalistom izplen.Zato se, kljub vse veËjemu ozaveπËanju Ëloveπtva, dogaja istoËasnopoæivaljenje sveta - militarizacija sveta. In brezobzirna, medijska voj-na kapitala proti ozaveπËenju ljudstva. Dogaja se poneumljenje ljudiv sovraπtvo/zavezniπtvo.”

“Zavezniπtvo proti komu?” me vræe. “Kdo je terorist?”“Katera informacija zmaguje?” me z vpraπanjem ustavi Anony-

mus. “Bo πe enkrat v zgodovini ozkost elite πirini humanizma inekologiji, kot Prokrust, izpulila jezik in posekala noge in roke?”

Zagledam se v stopnjo ozaveπËenosti, v srce Slovenije.“KrπËanske vrednote vidno medlijo in s srci se hranijo psi,” se

mi pripelje spoznanje. “Bo srce spet pribito na kriæ herezije?” mestrese strah.

“Dogaja se poslednji boj med dobrim in zlim,” je stoiËenAnonymusov glas. “Med ekologijo in ekonomijo. Med poljedelskoin lovsko/pastirsko logiko. Biblijska zgodba se zakljuËuje. Svetovnaohola ultra-kapitalistiËna lovska elita obupano poskuπa najti ‘teror-ista’; in zato neutrudno pljuva na obzirni socializem - edini medse-bojni odnos, ki ni ignorantski ali celo predatorski do soseda,” zas-tane Anonymus, da povedano izzveni v meni. “A s tem teptajo srcein le sebi pljuvajo v skledo. Zaradi njihove arogance oËitno vsemopazujoËim in poËasi tudi ‘teleËji raji’ postaja jasno, da oholi srcanimajo niË veË. Ego jim je dobil krila in kot Ikarus poletel protisoncu. Prerasli so bili Narcisi soËutje in skromnost socializma.Enakovrednost z brati. Zato vehementno prezirajo vse izkoriπËanereveæe, katerim na dobrodelnih akcijah potem milostno meËejodrobtinice. In svojemu ‘dobremu srcu’ razneæeni celo ploskajo. 22

Toda mesto srca jim, lovcem na izplen, vsem oËitno zapolnjujestrah - slaba vest, ker sebi doloËajo kraljevske plaËe, a proizvajalcadræijo na robu upora. Strah pred praviËno kaznijo, rajsko sodiπËe,jim vse bolj in bolj grozi tako na zemlji kot po smrti in jim greniæivljenje. In ta slaba vest ‘vampirjem’, ki kradejo ustvarjalno energi-jo ljudstva in ga dræijo v okovih ukaza, ne da spati. Naduti smehlja-joË posiljujejo vseokoljno, a strah, potiskan v podzavest, jim sekaven, Ëeprav na prvi pogled izgledajo samozavestni in pametni.

Poglej njihovo paranojo.VeliËina piπtole govori o veliËini strahu, ki jo ‘frajer’ potrebuje,

da se πe poËuti varnega.”“Petnajst tisoË pendrekov...” mi avtomatiËno izleti v odgovor

praπka statistika.“In ta paniËen strah pred revolucijo, evolucijo in ekologijo,” se

ne zmeni za moje podatke Anonymus, “strah pred razrednimsovraænikom - rajo, pred osvoboditvijo ljudstva, despote tera v πemoËnejπe nadzorovanje in oboroæevanje pred nevidnim strahom...slabo vestjo... teroristom.”

Nenadoma mi je vse jasno.“Ali jih ni strah le samega sebe in svoje sence? Svoje karme?”

me preseneti izvor strahu samozavestnih, dominantnih. “In πtevil-nost specialcev je proporcionalno njihovim grehom?”

“Tudi slovenski nadzorniki ljudstva, povzpetni razprodajalcislovenskega bogastva,” me v oæjo sceno stiπi Anonymus, “zahteva-jo vse veË telesnih straæarjev, saj so vsi za prikljuËitev Natu. ‘Bolje

biti s posiljevalci, kot biti med posiljenimi,’ jim govori konformistiËnalogika. In bolj ko se pajdaπijo z velikimi greπniki, veË varnostnikovpotrebujejo tudi sami...”

“Kajti moænosti neposilstva ne vidijo?” me zalije obup nad slepo-to in krutostjo dandanaπnje v zmago pogojevane ‘normalne’ druæbe.

“Bush æivi v darvinistiËni utopiji,” mi pozornost spet usmeriAnonymus, “in stolËek trenutno najmoËnejπega na svetu mu dajemoænost oziroma moË utopijo uresniËevati. In jo vsiljevati drugim.” 23

“Darvinizem, za katerega navija Bush,” mi je nenadoma popol-noma jasno, “je spridil slovensko pamet in ugasnil srce v kmeËkiSloveniji. A slovensko ljudstvo je postalo slepo in rine v past,” mekrivi obup nad zaslepljenimi navijaËi za Coca-colo in hamburger.Opazujem kako je velika veËina Slovencev æe podlegla imperial-istiËnemu duhu Amerike. Pohlepu in zavisti. Kako razen‘fight/flight’ oËitno ne pozna veË drugega naËina komunikacije.

“Zapadna druæba,” zasliπim Anonymusa, “ki danes sili preostalisvet v neo-imperializem, si je kot opraviËilo za svoj ‘american dream’izposodila Darwinov nauk, ko je izplen postavila za edini ‘sveti’vzrok-in-posledico svojega bivanja.

Charles res ugotavlja: ‘»lovek je krona stvarstva,’ in Ëloveka v luËievolucije povzdiguje v duhovno absolutnega prvaka na planetuZemlja. Toda sveti darvinizem, sprevræena liberalna interpretacijaDarwina s Charlesovo osebnostjo razen imena seveda nima niË skup-nega, kot uradno krπËanstvo po dejanjih ni prav niË podobnoJezusovim dejanjem, kot danaπnji Izraelci v dejanjih pljuvajo po vsehdesetih zapovedih.

Darvinizem je postal ideologija Amerike; in v zadnjih desetihletih je nadomestil socializem na sonËni strani Alp. Darvinist vsoneËloveπko naravo kot tudi soËloveka vidi le πe kot svoj plen. »astilovstvo - ubijanje, dæunglo in njene zakone. Charlesovo spoznanje:‘MoËnejπi preæivijo!’ citira kot ‘Slabotni so hrana moËnim. Dober tek,

gospod lev’. Zato v æelji po preæivetju ekstremni maËistiËnidarvinizem Ëasti le najmoËnejπi meË ; a ekologiji, soËutju, vegetari-anstvu, poljedelcu in njegovi logiki : ‘Kar posejeπ, to æanjeπ!’, se lovecin æivinorejec posmehujeta. ‘Trapper’ in ‘cowboy’ vidita le do prve-ga plena oziroma zakola in do ‘feπte’ po smrti plena.”

“A Ëe sejeπ le smrt, le kaj se ti lahko v sanjah kaæe, da boπ potemæel?” me strese spomin na veËni pekel.

“V druæbi z olimpijsko moralo, v katero ste Slovenci na glavoskoËili v zadnjih letih,” me presliπi Anonymus, “kjer se Ëastijo le

24

zmagovalci, a srebrna medalja je enaka porazu, je cenjena le zmaga.Izplen. Profit. MoË banËne knjiæice. Do tja ljudje vidijo in razen tegajim je vse nepomembno.”

“A do smrti in preko, v posmrtnost, jim pogled ne nese ?” mezgrozi kratkovidnost lovcev.

“Smrt, praviËnost, etika niso svetovalci v æivljenju lovca.

Pred smrt si je bil namreË postavil cilj. Plen. Bogastvo. MoË.Slavo. In izplen mu svetuje dejanja. In plen mu govori : ‘Ubij me !’

‘Ukradi me.’ ‘Prigoljufaj me.’ Zato mora navkljub demokratiËni ustavi,ki suæenjstvo pribija na kriæ greha, navkljub uradni krπËanski deklari-ranosti, nasprotnika danaπnji otrok premagati in si ga podrediti. Popotrebi tudi ubiti. Æivljenje je paË borba?”

Zgrozi me zlaganost demokracij po svetu.“Kakπna zlaganost je dræava,” me presune razkorak med ustavo

in zakoni. “Ustava govori enakost. Zakon doloËa privilegij bogatim.In tlako ljudstvu.”

“Zato,” me ne spusti Anonymus, “kot prvo mora otrok social-izma, kar Slovenci, razen najmlajπe generacije, ste, pozabiti na dobrosrce, saj se darvinist s srci hrani. Saj je treba v druæbi, ki Ëasti napre-dek in izplen, kot vsaka rakava celica, nenehno rasti in zaæirati druge,kajti le, ko si na vrhu, ni veË veËje ribe, ki bi te poærla. Tam si, pobuπevsko, varen.”

“Si res ?” me zruka nejevera.“Ta psiholoπki pojav poæreπnosti,” mi iz dvoma spelje pozornost

v psihologijo, “bi psihologi lahko opredelili kot ‘darvinistiËna

paranoja’. Zaradi te norosti in zaradi srËne slepote, ki jo ‘okuæba’povzroËa, verniki zahoda besno tekmujejo in agresivno komolËijodrug Ëez drugega na kak vrh, med velike ribe, ki nekaznovano, pokapitalistiËnih zakonih, ropajo in se mastijo z manjπimi.

»lovek se mora obnaπati kot rakava celica, da ‘je normalen’.Takπna je morala darvinistiËne ‘demokratiËne’ druæbe.”

25

“Zaradi te norosti zapadne druæbe se otroci danes rojevajo vvzduπje, ki je postalo predatorsko, grebatorsko, podkupljivo, tatin-sko in celo morilsko, vzduπje, ki je posiljevalsko in ki jim, otrokom,ubija srce in duπo,” se zgrozim.

“DarvinistiËno divjanje lovcev je dandanes na viπku,” mi pritr-di Anonymus, “celo uzakonjeno - in pastirji poveËujejo πtevilo psov,ker se ovce upirajo. Roparske tolpe plaËanih morilcev postajajoπtevilËnejπe. KapitalistiËni ekonomsko-politiËni naËin dojemanja inrazmiπljanja, v katerega je iz obzirnega socializma skoËila Slovenija,ubija srce Slovencev.”

“Lovska logika ubija poljedelsko, razum ubija srce,” se mi zjas-ni in pogled na poteptano poljano me presune.

“Najprej umre srce v kapitalistu in potem πe v izkoriπËanem,” za-sliπim Anonymusa, “in rodi se sovraπtvo in revolucija proti volkovom,ki ‘svojo’ Ëredo trgajo in mesarijo. Kapitalist nima srca, zato social-izem tudi zahodno usmerjenim Slovencem æe zveni kot terorizem,socialist in ekolog terorist. Kajti etika je moralistu Satan.”

“In morilcu je ‘ubiti ljubezen’ zakon,” me strese. “Pohlep ubija ustvarjalnost, potenco, zdravo pamet,” priËne

naπtevati Anonymus posledice pohlepa, “in speljuje brate v volËjiodnos. To je danes resnica v Sloveniji. Pohlep in napuh sta razdvo-jila slovenski narod na avtoriteto/butalce in ‘πtempelj’ danes trium-fira. Slovenija se spreminja v Butale. Znanost zato dandanes ubijaustvarjalnost. Religije in dræave,” me usmeri nazaj v opazovanjeavtoritet, moralistov, ki utirjajo naπo resniËnost, “dræavljana oziro-ma vernika tlaËijo v duhovne in materjalne kalupe. Agresivno, razenbudizma, poskuπajo postati svetovne.”

“Tuljenje z volkovi in posluπno uboganje pastirjev torej sploh nipot iz ponorelega sveta, Ëeprav tako trdijo uËitelji, politiki inekonomisti?” me stresa strah.

“Se EU res do Slovenije obnaπa kot dobra mati,” me zvpraπanjem ponovno trezni Anonymus, “ko s kvotami uniËuje

26

slovenskega malega kmeta ter ves srednji sloj, zahtevajoË odnos gos-pod/sluga? Je Nato res dobri oËe, ko ne poËne drugega, kot danevednim otrokom v roke vsiljuje oroæje in grozi s smrtjo vsemnepokorjenim?”

“Res æelimo naπim otrokom æivljenje v agresivnem druæbenemvzduπju zaveznik/sovraænik, v katerega nas Nato in EU vabita?” semi porodi vpraπanje. “Res æelimo biti ovce v volËje/ovËji druæbi?”

“A obstaja tudi tretja pot,” me nenadoma iz kaosa potegneAnonymus.

Dih mi v priËakovanju razkritja skrivnosti zastane. Zasliπim tik-takanje. »as. Napetost.

“Sestop iz oholosti in prijateljski stisk roke,” me Anonymusodreπi nestrpnosti.

“Kot je bil to storil Jezus?” se mi zdi neverjetno.“Ta prekleti terorist in anarhist?” se mi posmehne Anonymus.AnarhiËno vzduπje svobode, ljubezni, modrosti mi zalije duπo.“Ljubezen nikoli ne ukazuje in ne nadzoruje, ker zaupa,” me v

skrivnost neagresivnega vzduπja potegne Anonymus. “Kogar ljubiπ,mu zaupaπ in pustiπ prosto pot, ali ne? Zaupanje pomeni konec nad-zora. Otroku na pot daπ zaupanje in s tem svobodo izbire - blagoslovËloveπkega dostojanstva.”

Zasliπim piπ Jezusovega evangelija.“Dobremu Ëloveku,” me ujame spet Anonymusov glas, “misli

in koraka ne vodi strah nezaupanja in ne potrebuje oroæja za svojobËutek varnosti. Niti sredstev nadzora nad so-Ëlovekom.

Nadzoruje in ukazuje le tiran. V pravi demokraciji pa nihËe nimapravice niti ukaza niti nadzora in nihËe nima dolænosti uboganja. VdemokratiËnem, prijateljskem vzduπju, kjer je kralj mrtev, zaradineuboganja ukaza, pa Ëeprav ukaæe kdorkoli, Ëetudi predsednikdræave, nihËe veË ne more biti zaradi nepokornosti obsojen kot izda-jalec ljudstva in ubit, kot je bilo to v navadi v vojaπkih druæbah. Nemore biti niti izobËen ali kriæan kot heretik, kakor je (bilo) obiËajno

27

v cerkvenih dræavah. »lovek ima v demokratiËnem vzduπju, ako jedruæba res enakopravna, svobodo reËi ‘Ne!’. Svobodo neuboganja.Vsakdo lahko odkloni pokornost tako neumnemu, kot tudikriviËnemu ukazu oziroma raËunu. Tudi vsak otrok. Tudi ono, tudidete lahko neizkoristi pravice ubiti, katero mu vsiljuje dræava in njengeneral. Vsakdo lahko svobodno odkloni dolænost sluæenja, saj nihËenima pravice posedovanja suænja oziroma ukazovanja. V takidemokraciji se vlada iz organa, ki odloËa/kaznuje, spremeni v svetmodrih, ki svetuje...”

“Utopija?” me zaskrbi dolæina poti in πtevilo ærtev do vzduπjanetlaËenosti. Raznolikosti. Enakovrednosti. Enakopravnosti.

“...in ko vse morale, vsi ukazi/prepovedi obmolknejo, tedajpravice ukaza in nadzora/dolænosti/uboganja ni veË; in terorista/strahu v druæbi ni veË. Rodi se lahko nepreplaπena, zaupajoËa, obzir-na, etiËna, ustvarjalna druæba. Druæba, kjer vsakdo cveti v svojemtalentu. Kjer je niË - zaniËevanje le spomin.”

28

Kaj nam govorijo pravljice?

Voluhar je Ëudovit stvor matere narave;

in biolog ga obËudujoËe opazuje, da v kletko ter z njim eksperimentira,

ekolog zagovarja njegovo ‘pravico do æivljenja na svobodi’,

a poljedelcu in sadjerejcu je voluhar ‘smrtni’ sovraænik, proti kateremu je treba

narediti ‘atomsko bombo’?

Kdo ima prav?

“»loveπka zavest je kot ocean,” me v raziskovanje Ëlovekovezavesti povleËe Anonymus, “v katerega so se stekle πtiri reke. Te πtirireke so πtiri razliËne logike, πtirje naËini dojemanja sveta okoli sebein sebe v svetu.

NekoË v zgodovini, pred ukrotitvijo konja, so bile te logike pre-cej strogo loËene, saj je bil radius gibanja ljudi minimalen. Prebivalcimrzlega podroËja, kjer je vegetacija borna, so postali lovci. Vzmernem podnebju, kjer so bogati paπniki, se je razvila æivinoreja.V toplih, z vodo namoËenih krajih, se je razvilo poljedelstvo, a vradodarnih tropih, kjer se sadje celo leto nudi z drevja, so æiveli nabi-ralci,” se Anonymus sprehodi Ëez cel svet.

“Oglejva si sedaj vsako logiko posebej,” me iz celote v delËek po-vabi Anonymus. “Dve logiki sta mesojedi in dve sta vegetarijanski.”

“Vegetarijanski?” ne morem verjeti. “Predatorski logiki?” “V æivalskem svetu so mesojedci vedno agresivni lovci, z nosom

in oËmi in uπesi osredotoËeni na beæeËi plen,” mi razloæi Anonymus.“A vegetarijancem rastline ne beæijo. Zato prekriæanega pogleda, fik-sacije ne poznajo. A ker so plen predatorjev in ker nikoli ne vedo,kje se zver skriva, je njihova pozornost nenehno razprπena. Vidijovse naokoli. In agresivni so le, ko jih stisneπ v kot in so v agresijoprisiljeni.”

29

“Kar jeπ, ti vodi pot in usmerja pozornost?” me spreleti. Vse boljjasno vidim razliko med razprπeno in osredotoËeno pozornostjo.Med celoto in delËkom.

A Anonymus me potegne za seboj. “»isto nabiralniπtvo,” zasliπim njegovo razlago, “kot so nabiral-

ci rastlinojede æivali - sprotno hranjenje s sadeæi narave v obstojeËemsvetu, verjetno razen v izjemno redkih rajskih delËkih planeta Zem-lje, ni veË moæno, kajti Ëlovek je bil svet razdelil na parcele; in nabi-ralec je v ‘civiliziranem’ svetu kapitalistov ali fevdalcev postal tat. Anabiralec v svoji zavesti nima pojma o posedovanju. ‘NiË ni mojega,

Ëeprav je vse, kar rabim na poti, moje.’ je njegova logika. Ker mu bananecelo leto visijo nad glavo, ne pozna strahu pred zimo. Zato stoji izvenËasa priËakovanja/bojazni, saj nikdar ni bil prisiljen naËrtovati zalogein zbirati - razviti bogastvo iπËoËega razuma. Ne pozna lastnine. Zatonabiralec ne zbira, le pozorno opazuje in sproti nabira sadeæe ob poti,kajti pozornosti mu ne moti niti cilj niti naËrt bogatenja. Zadnji, kiso to logiko v Evropi vsaj pribliæno ohranili, so bili potujoËi cigani.

Lovska logika je logika nabiralcev - plenilcev. Logika zveri. ‘Vse,

kar ujamem, je moj plen. Izsledi, sledi in ubij’. Smrt plena lovcu pomeniæivljenje, zato kri pije z uæitkom in se smrti plena veseli. Naravo vidikot nasprotnika in se z njo neprestano bori. Æivljenje vidi kot veËniboj s smrtjo/lakoto. Lovska logika, logika darvinizma, prizna le zma-go, saj ji poraz pomeni smrt. Dilema predatorja je: ‘»e ne ubijem, bom

poært!’, zato zanj dileme ni. In ne kompromisa. Lovska logika temeljina dveh lastnostih: moËi in zvitosti. Lovsko logiko so prevzeli vsiroparji, zavojevalci, imperialisti.”

“In danes je ‘kmeËkim’ Slovencem vsiljevana z amerikanizaci-jo,” se mi v zavest pripelje æalostno spoznanje. “V umiranju sosedavidi danes slovenski ekonomist æivljenje zase.”

“Æivinorejcu,” se ne zmeni za moj medklic Anonymus, “logi-ka govori: ‘Ujemi, izkoristi do konca in na koncu ubij! Sam pojej meso,

a psom vrzi kosti.’”30

“Prometejev greh,” me asociacija vræe v grπko mitologijo.“Svojim ‘otrokom’ je bil namenil boljπi kos kot bogu Zeusu.Pristranskost ga je zapeljala v krajo z boæje mize. Vzel je preveË.Izgubil je merilo - skromnost.”

Toda Anonymus me prekine.“Pastirska logika,” me vrne v opazovanje naËinov razmiπljanja

Ëloveka, “temelji na avtoriteti boleËine oziroma uboganju. Ukazo-vanju/podrejanju. Gospostvu/ujetniπtvu. Æivinorejec posedujeovce in udomaËenega volka za straæarja Ërede. Isto logiko so prevze-le vse dræave in vse religije. Kot pastir dirigira æivljenje psa s kloba-so in ovc s palico, tako oblast v dræavi podkupuje s privilegiji poli-cijo, da pretepa ‘lastno’ ljudstvo. Tiran v dræavi ima policaja za samo-obrambo pred zatiranim ljudstvom oziroma za kroËenje ‘notranje-ga sovraænika’, dacarje za pobiranje tlake in vojake za obrambo tira-nove zakladnice pred ‘zunanjim sovraænikom’. Religije pa so izu-mile ‘hudiËa’ in ‘pekel’, da dræita ovce za ogrado.”

“Eni nadzorujejo z fiziËno-zunanjo, a drugi z notranjo-psiho-loπko prisilo - avtoriteto. A osnova obeh, tako fiziËne kot duhovnetiranije sta strah pred boleËino in boleËina,” nenadoma zagledam te-melje dræave in religije. “In ko pekel ni bil pomagal dræati ‘otrok’na kolenih, si je cerkev izmislila ‘sveto vojsko’ - inkvizicijo,” mevræe v srednjeveπko borbo za nadzor miπljenja.

“Poljedelec,” se ne pusti v debato potegniti Anonymus, “æivilogiko, o kateri sanjajo Judje od Mojzesa naprej kot o boæji logiki:‘Kar posejeπ malo, boπ æel veliko!’ A iπËoË obljubljeno deæelo, ‘veËno’na poti, pred faraonom beæeËi poljedelci, potomci kralja Davida, nisoimeli Ëasa niti saditi, kaj πele æeti. Vedno v gibanju, potujoË s svojoËredo, so judje æivinorejski, izkoriπËevalski pogled na svet sprejelikot na Zemlji neizbeæno, edino-moæno logiko. Æivinorejska pametje prerasla poljedelsko logiko; in æidje so PraviËnost prestavili vposmrtno æivljenje. Ostali so æivinorejci po izobrazbi, a ker sanjajoo svojih koreninah, o poljedelski logiki, so postali bankirji. Sadijo

31

cekine in æanjejo dobiËek. Stisko soËloveka vidijo kot dobiËek zase;in vedno upoπtevajo le nasvet dobiËka, ki dirigira njihov brezsrËninaËin miπljenja.”

“Zato molzejo dalje. Bogatijo na tuji nesreËi; in sanjajo odobiËku in praviËnem bogu ter rajskem vrtu,” mi je nenadoma jasna‘usoda’ æidov.

“A poljedelec ne iπËe plaËila za nedelo - dobiËka,” me vrne vpoljedelsko logiko Anonymus. “Ve, da brez dela ni jela. Huda, dolgazima vodi njegovo razmiπljanje in obilen pridelek je njegova sanja.In ker ve, da je brez semen ‘mrtev’ oziroma laËen, razmiπlja bolj osetvi kot o æetvi. Seje, zaliva posejano in poæeto spravi v kaπËo zadolgo zimo. Ne vodi mu dejanj sanja o ËimveËjem izkoristku, karusmerja pamet æivinorejca in trgovca, niti ne sanja o velikem izplenu,ki vodi korak lovcu, roparju in borznemu meπetarju, temveË sanjao negi rastline in o zaπËiti pridelka. Njegova dolgoroËna, pozi-tivistiËna pamet iπËe varno sitost, upoπteva logiko setve in æetve, inje dovzetna za omne narave, saj neprestano opazuje muhasto sprem-injanje okoli sebe. Ljubi poljedelec sonce, a tudi deæ, ki mu obljubl-ja dobro letino, medtem ko je lovcu in pastirju deæ vedno motnja.”

“Vsak ‘poklic’ oziroma vsaka ‘kasta’ okolico dojema in doæivljapopolnoma drugaËe,” mi zasveti luËka. “LovËevo oko vidi le plen,a vse ostalo mu je nepomembno, saj nenehno razmiπlja le o trenutkusmrti plena in pojedini po smrti plena, o miru po zmagi,” mi jenenadoma jasno razmiπljanje vseh povzpetnikov, vseh imperialistov.“Pastir pa vidi le izæemek; in sanja trenutek sreËe, dobiËek, kolinenekje v prihodnosti...”

“Toda obadva,” me prekine Anonymus, “tako lovec kot æivi-norejec, æivita le za toËno doloËen trenutek v bodoËnosti; a pozabl-jata na prisotno in na veËnost. Za razliko od poljedelca, ki vednoupoπteva trenutno prisotno situacijo, dan, celo leto in tudi stoletje.Kolo narave ga nenehno spominja tako na trenutek kot na veËnost.”

32

Razlike v logikah se mi prikazujejo vse bolj oËitno. In agresijalovske ter krutost æivinorejske logike me vse bolj odbijata v pol-jedelsko/nabiralniπki naËin razmiπljanja.

A Anonymus mi ustavi tok misli.“»lovek je bil nekoË v davni zgodovini, na æalost, preklel okol-

je,” mi potrdi Anonymus, “in se proglasil za nadnaravno bitje, aobdajajoËo naravo je bil proglasil za neËisto, sovraæno stvar. Æeli siiz ‘kuænega’ dreka v sanjski, varen, sterilen raj. In iz fiËkota v mer-cedeza. Zato je bil slovenski kmet - poljedelec preklel zemljo, pustilralo in odπel v mesto, v tovarno. Motorno olje mu je izgledalo Ëistejπeod prsti in meseËna plaËa varnejπa od nepredvidljive, muhave æetve.A nezadovoljen streænik stroju je poslal otroke v πolo, da jim nebo, kot njemu, treba delati z rokami. In priËel otrokom sanjatienakost na gradu. Enakost v privilegiju. In πtudirani otroci delavcevso se bili povzdignili v Ëistunske intelektualce, kravatarje, ki oma-lovaæujejo oËeta delavca in pljuvajo na deda - kmeta. Beseda kmetmu je, mestnemu Ëloveku, postala æaljivka. In poljedelska logikaprekleta. Ko se usedejo na tla, si pod rit podloæijo cunjo, da se nji-hova ‘svetost’ ne dotakne umazane zemlje.”

“Gnoj je mestnemu Ëloveku postal drek,” me presune prepad,ki loËi naravnega kmeta od izumetniËenega meπËana.

“Poljedelsko logiko Evrope je industrijska doba ubila, saj je kmetzbeæal in πe dandanes beæi z zemlje v varnost sluæbe stroju. In kmet vmestu postaja predator. Lovec na dobiËek. Igralec na borzi Ëloveπkebede. Zemlja mu je uËenemu, a od narave odtujenemu, postala ‘drek,ki prinaπa dobiËek’. Stvar, ki se kupuje/prodaja. Mrtva ekonomija.Denar. In kravatarji si, Ëe pozorno pogledaπ, danes æe poËasi natikajometuljËke. Radi bi bili buræuji. In metulËkarji bi bili radi vladarji.

OpazujoË svetovno smetano lahko opaziva, kako si ‘normalna’Ëloveπka zavest oËitno neprestano o sebi misli, da, dvigajoË se polestvi druæbene pomembnosti, postaja boæanska, toda πe kadarkoli seje bil kdorkoli dvignil nad mater zemljo in priËel okolico dojemati

33

le kot mrtvo stvar, le kot blago, kot koristno/nekoristno robo, vednoje, skozi pisano zgodovino gledano, ta zabloda spremenila rodovit-no polje v poligon, kjer so se moËni vojak, zviti trgovec in pamet-ni intelektualec med seboj pretepali za tron, poloæaj vladarja, lastni-ka zemlje in suænjev, za upravitelja zakladnice in vladarja mrtvih duπ.Za biti vsemogoËni bog na zemlji, ali ne?” me z vpraπanjem v pre-verjanje povedanega usmeri Anonymus.

Strese me mraz in preseka me spoznanje: “In viπje v druæbenihierarhiji je povzpetnik, bolj sliπi le zven denarja in bolj ga nosi lovs-ka logika. A vse manj sliπi kmeËko logiko setve in æetve.”

Sesuje me spoznanje grozljivosti druæbe, v kateri æivimo.“Planet Zemlja je raj,” mi zagotovi Anonymus nasprotno, “ki

Ëloveku nudi vse, kar potrebuje, saj rodi vse, kar zaseje.”Zagledam se v lepoto in rodovitnost narave.“A kakπna semena si sejete v prihodnost?” me iz raja v prisoten

svet potegne spet Anonymus. “Semena ljubezni ali semena zla?”Zaprepaden obstrmim, zazrt v odgovor; in postaja me strah; a

Anonymus me ‘vleËe’ naprej: “Dandanes se vsak otrok na planetuæe skozi paleto pravljic, katere mu berejo starπi, nauËi vseh πtirihlogik. Razmiπljati zna kot poljedelec, kot æivinorejec, kot lovec inkot nabiralec.

In vse πtiri logike se v odraslih glavah neprestano ‘tepejo’. ‘Ne ubij, ker boπ ubit!’, svari poljedelec. ‘Zmagaj! Ubij in æivel boπ!’

kriËi lovec. ‘A πe prej ‘dobro’ izkoristi!’ πepeta pohlepni æivinorejec.‘Vzemi! Vse je boæji dar!’, opraviËuje svoje poËetje nabiralec.”

“In za prav vsako dejanje, ki ga storimo, pa naj bo πe tako absurd-no, v eni izmed teh logik najdemo opraviËilo,” zagledam pred sebojvzrok kaosa v naπih glavah, v naπem delovanju, v odnosu do drugihin sebe. “Zato begamo zdaj v eno, zdaj v drugo, tretjo, Ëetrto smerin delujemo paradoksalno. Vse je opraviËljivo; zato nam niË na svetuni veË sveto,” me zalije spoznanje in upanje, “in zato v niËlo lahkotudi podvomimo?”

34

A Anonymus moje vpraπanje presliπi.“Razcepljena duπevnost, zmeda πtirih izkljuËujoËih, nasprotu-

joËih si logik se skozi vzgojo prenaπa na otroke,” me v jedroneuniËljivosti Ëloveπke norosti potegne Anonymus. “Poglejva leprimer ‘normalnega’ oËeta. V poslu deluje kot zvijaËen lovec nadobiËek, grebatorsko pleza po lestvi uspeha in nosi v druæino. DoËlanov druæine ima pastirski, zaπËitniπko/izkoriπËevalski odnos. A doposesti poljedelski odnos.”

“In vse manj se jih odreËe nabiralniπki logiki in izgubljeno denar-nico vrne lastniku,” me zaskrbi etiËni propad naπe druæbe.

“Otrokom oËe priporoËa sicer poljedelsko logiko: ‘Kar se boπ

nauËil, to boπ znal’,” me v zmedeno uËenje starπev usmeri pogledAnonymus, “a v dejanjih zahteva od njih spoπtovanje pastirske,avtoritativne logike oËeta in dræave in cerkve in univerze: ‘»e ne boπ

ubogal, boπ kaznovan!’, kar pomeni podreditev. Kot tudi jasen cilj -izbran plen v prihodnosti in grebenje do zmage. Torej ‘ubij, Ëe umor

koristi cilju.’”“In Ëe se otrok z njegovo zmedeno ‘4D logiko’ ne more strin-

jati in reËe, da bambi definitivno ni πnicelj?” me zaboli krutostdanaπnje lovske vzgoje. “Je kaznovan. »e si ne izbere in ne zapeËatiusode po æeljah starπev in ne postane uspeπen lovec na denar, slavo,moË?” mi grozljivo pogojevanje otrok v brezsrËje lovstva stiska srce.“In Ëe ni grebator in Ëe ni zmagovalec in nikomur ne postane dik-tator ter si ne nakrade ‘poceni’ denarja?”

Vpraπanje mi vzame sapo, kajti prihajajoËi odgovor me zgrozi vdno duπe.

“V oËeh obstojeËe druæbe izpade bedak, nevreden. Bednik,”plane iz mene gnus. “Celo kot ‘druæbeno nevarnega’ ga oklasifici-rajo. Le poglej usodo dandanaπnjega otroka danaπnje lovsko/pas-tirske druæbe,” me zaliva obup.

“Vsi ‘normalni’ ljudje,” me iz razæirajoËih Ëustev v racio opazo-valca reπi Anonymus, “spoπtujoËi duhovno ali posvetno avtoriteto

35

ali zgolj denar, zaniËljivo ali pomilujoËe gledajo kot zgubo vsakog-ar, ki ne doseæe vseh, od okolja narekovanih, ‘vzviπenih’ ciljev.Zavist povzpetnika je na ta naËin otroku darvinizma druæbenozapovedana. Pohlep lovci leporeËno imenujejo ambicija.Tekmovalnost.”

“In otrok ne sme biti nezavisten. Mora hlepeti po vse veË,” sezgrozim.

“Druæba Ëasti zmago. ‘Mora’ zato otrok postati lovec inbojevnik,” mi v neizbeæno usodo dandanaπnjega otroka obrnepozornost Anonymus. “’Moraπ’ druæbe ga v egoistiËno povzpet-niπtvo brezkompromisno gnete.”

“Danes vsak slovenski otrok mora diplomirati le zato,” me πokirain zgrozi spoznanje, “ker se ‘faliranega otroka’ izobraæeni starπi sra-mujejo, saj je v njihovih vzviπenih oËeh delavec postal zaniËevanobitje. In Ëe ne izpolniπ vseh ‘dobrih naËrtov’ in ne zadovoljiπ vseh nji-hovih priËakovanj, te prekolnejo in odstavijo od seskov. Vsak otrokse mora zato ukloniti in prikimati vsem ‘moraπ, Ëe ne te ne maram’, karpomeni morali druæbe, ako noËe na ulico ali v dom za prevzgojo.”

Zagledam, kako se vrata ustvarjalne svobode in samosvojegarazvoja otrokom zapirajo.

“PriËakovanja starπev in πolski sistem ubijajo talente otrok,”potrdi moje videnje Anonymus, “in otroke spreminjajo v ubogljivepapige. Postajajo nesamostojni in nebogljeni. Podkupljivi. Duhovnoizkrivljeni. Brez lastne vizije. In ko tuje znanje sprejmejo za svojo‘modrost’ in se s to ‘modrostjo’ poistovetijo? In sprejmejo odavtoritet postavljen cilj kot svoje poslanstvo? Postanejo druæbenemuvzduπju primerno orodje. Odrasli. Orodje sistema.”

Zgrozi me svet odraslih kalupov. UkroËenih v kroËenjeradovednih, dvomeËih, svobodnih otrok. Opazujem, kako otrocibeæijo tako iz brezsrËja lovske logike, katera od njih zahteva ‘Ubij!’,kot tudi iz æivinorejske logike, ki zahteva kroËenje/podrejanje, izko-riπËanje, krajo.

36

“Ali pa avtoritativni sistem starπev zavrnejo,” me potegne drugaopcija otroka in spreleti upanje, “in postanejo uporniki protibrezsrËnemu sistemu starπev.”

“Postanejo hipiji, pankerji, skinhedi ali oboroæeni uporniki, ki ssvojim fiziËnim izgledom in drugaËnim naËinom obnaπanja sesuva-jo starπevski kravatarski red? Ali postanejo gayi oziroma lezbijke?”me Anonymus poπlje pogledat usodo v ubogljivost in v ‘orodje sis-tema’ neprilagodljivih otrok. “Ali pa postanejo od realnosti starπevbeæeËi dankiji,” me vræe v alternativni naËin bega otrok.

Realizem Anonymusa me obnemi.“Pohlep je v darvinistiËni druæbi postal ËaπËen kot najveËja vrli-

na. Uspeh kot edina vrednota. Agresivnost je zapovedana,” mi pojas-ni Anonymus. “Doseæek je danaπnjim starπem postal pomembnejπiod srËne kulture otroka. Uspehu je podrejeno vse. Zato starπi splohne obËutijo otrok; z njimi le kalkulirajo. Z njimi in na njih raËunajo.Jih ‘dobro’ moæijo in mnoæijo, seπtevajo in odπtevajo. Vidijo jih æevnaprej kot pomembne dr. ali ing. ali far ali karkoli, kar se njimoziroma prisotni druæbi paË zdi pomembno in visoko. In osredo-toËenost le v Ëim-viπji cilj, v denar in ugled, jim danes izgleda kotnajveËja vrlina otroka. Brezobzirnost v imenu cilja je vedno in pov-sod opraviËljiva in grehi vnaprej odpuπËeni, saj ‘ploden’ cilj opraviËivso krutost v imenu pozitivnega miπljenja. Ljubezni?” me v paradoksnorih starπev potunka Anonymus.

“Zmaga, uspeh - v imenu ljubezni?” zaËutim mravljince pohrbtu. “Kakπne ljubezni le? Do koga? Denarja?”

“Razcepljena, shizofrena zavest starπev deluje dvoliËno. Nekon-sistentno,” z razlago hoËe omiliti krivdo starπev Anonymus.“Zbegani so, Ëeprav se pretvarjajo, da obvladajo. Prestraπeni sanjajoljubezen. Zaupanje. Varnost. In, paradoksalno delnice farmacije invojne najhitreje rastejo, mar ne? Odrasli okrog otroka govorijo mirin zdravje, a svoje delnice vlagajo v vojno in stavijo na bolezen.Govorijo eno, poËno drugo.”

37

“Strah je ljudem postal borzni svetovalec,” me πokira spoznanje.“ToËno tako,” potrdi Anonymus moje videnje. “In strah je

blokator ljubezni. Blokator zaupanja.”“Torej v konec vojne in v zdravje v resnici ljudje sploh ne ver-

jamejo?” ne morem verjeti povedanemu.“Strah ubija v stoiËnost,” me v delovanje energije strahu poteg-

ne Anonymus. “Zato kristjani sanjajo o tisoËletju miru in prihoduodreπenika, a Jezusovega zdravega telesa in svetega duha ne jemlje-jo resno. ‘Vojne so vedno bile, so in bodo. Le Kristus, ko pride...’, je nji-hovo æivljensko staliπËe, staliπËe vseh z agresijo sprijaznjenih ‘dobrih’stoikov darvinistiËne ‘krπËanske’ druæbe, ki iz strahu glasujejo zaoroæje in svet krutosti s tem betonirajo v ‘vedno’.”

“In otroka za otrokom utirjajo v novo kriæanje in novo kriæarst-vo,” me grozi slepota starπev, “in vsak otrok je nov Jezus...”

“Najprej otroku kriæajo duπo na gospod zgoraj/spodaj suæenj indesno-naπe/sovraæno-levo,” je neusmiljen v svoji interpretacijiAnonymus, “in Ëe dvom v avtoriteto v otroku πe vedno tli, izniËijoπe uporno otrokovo telo.”

Svet se mi sesuje.“In kaj lahko stori nebogljen otrok? Ima nedolæna duπa otroka

sploh moænost preæivetja?” me grozijo priËujoËa dejstva. “Ali je resvse brezupno?”

“Otroπka zaupljivost verjame pravljicam,” me spelje iz obupaAnonymus, “in besedam svojih vzgojiteljev. Zato otroci priËno ver-jeti v karkoli paË vanje starπi vlagajo. Tudi tezi, da je predatorskadruæba dobra in zdrava in da konkurenca jaËa, da je narava bolanain sovraæna, otrok neumen in baba s hudiËem. VeËina nikoli veË neopazi laæi, paradoksov oziroma dvoliËnosti v izjavah svojih uËitel-jev. Kot njihovi uËitelji, priËno tudi sami æiveti v Darwinovi moral-ki, ki opraviËuje vso dandanaπnjo agresijo in morijo. Zato ne opaz-ijo preprostega dejstva, da tudi lovci kot zmagovalci dæungle nikoline preæivijo dæungle.”

38

“Da lovci ne preæivijo dæungle?” mi odzvanja zadnji stavek.“Tudi Bush je umrljiv, prav tako kot afganistanska sirota,” mi

Anonymus v glavo vræe neizpodbitno dejstvo. “In ko Ëlovek zapustimaterijalni svet πtirih logik, prestopi v le duhovni svet ene logike.Logike setve in æetve.”

Zagledam se v karmiËno delovanje boleËine, ki se kot losos vraËana svoj izvor.

A Anonymus mi ne pusti v meditacijo.“Vzgajana v zmagovalce, v neutrudne lovce na najviπje nagrade,”

mi pozornoste spet fiksirajo njegove besede, “je mladina novo-olim-pijske dobe æe dobesedno vzela zakon dæungle kot edini zakon bivan-ja in ga, kot televizijo, raËunalnik in mobitel, sprejela kot neizbeæno,edino moæno resniËnost. Zato se otroci borijo le πe za zmago oziro-ma nadvlado, pod krinko preæivetja, vse bolj kruto in zvito.”

“Po lovski logiki starπev - edino pravilno,” me zgrozi miselnostuËiteljev/πolarjev in zgreπenost danaπnjega izobraæevanja.

“Hlepijo po zmagi in podrejanju,” me muËi Anonymus naprej,“kajti sprejeli so bili od svojih uËiteljev odnos uËitelj/uËenec, preda-tor/ærtev in zmagovalec/suæenj kot ‘sveti zakon’. In ker se modri,po Darwinu, hitro prilagajajo in s tem ostajajo zmagovalci, so se otro-ci danaπnje druæbe prilagodili modi in so se do popolnosti nauËilimimikrije. Postali so popolni igralci, obvladujoË vse maske, todaizgubljeni med svojimi laæmi, med brezπtevilnimi vlogami, ki jihmorajo igrati vsak dan, so pozabili svoj pravi otroπki obraz. Izgubiliso svojo identiteto svobodnega otroka in, zaradi papagajske πole, kipapagaje nagrajuje, radovednost pa zatira, zatrli svojo ustvarjalnost.”

“Radovednost in dvom v pokorjenih sta mrtva,” zaËutim solzov oËesu.

A Anonymus se ne zmeni za moja Ëustva.“Poistoveteni s paradigmo tekmovalnosti,” me tiπËi v realno

podobo danaπnje druæbe, “poznajo danes otroci le πe vsi isti cilj inæivljenje jim pomeni medsebojno prerivanje za isti cilj. In na zma-gah, ki te lansirajo v elito, si samozavest danes gradijo vsi vzgojeni v 39

povzpetne komolËarje. Porazi na trgu z duπami in blagom jim jeml-jejo samozavest, zakaj zmaga je bila postala edino merilo Ëlovekadanaπnje druæbe. Uspeh je ËaπËen in zmagovalci povzdigovani vnebo. Znajo otroci zapada zato le πe napadati ali beæati. ‘Fight or flight’

- po Darwinu. ‘To be or not to be’ - po Shakespearu. ‘Si sit ali si hrana’

- po lovsko. ‘Si frajer ali nula’ - po maËistiËno.”“Grozljivo,” me strese, ko opazujem, v kakπno grozljivo vzduπje

moderni starπi na silo gonijo otroke in kje jih æelijo videti na koncupoti.

Zaliva me obup. “»lovek je soËloveku postal volk. In kdor ni volk, je hrana

pobesnelim psom?” me πokira edina izbira, ki so jo starπi ostavili predotroka.

“Tretje moænosti darvinist ne vidi,” mi vzrok slepote modernihstarπev pokaæe in jih ‘opraviËi’ Anonymus. “Kajti darvinist ne opaziin ne prizna, da med vzviπenostjo sitih in poniænostjo mrtvih obsta-ja skromnost. Soæitje. Prijateljstvo. Ljubezen. Kjer ni zmagovalcevin poraæenih. Kjer je kanibalizem preteklost. Kjer ne skriva vsak lezase, temveË da sobitju najboljπe. In ko imajo nenadoma vsinajboljπe?” me Anonymus pripelje v nebesa.

“Kje je napaka darvinizma?” me raznese vpraπanje. “Ali ni Darwin poveliËal v nebo moËne lovce - goljatovsko moË

in Ojdipovo zvitost - in na Ëelo logik ustoliËil roparsko logiko:‘Ujemi in ubij!’ ter æivinorejsko logiko: ‘Izkoristi, nato ubij in kosti vrzi

psom!’, a popolnoma je v manjvredno potisnil razum - poljedelskologiko: ‘Kar sejeπ, to æanjeπ!’? Ker je Charles pozabil na Boga?” zas-tane Anonymus. Vpraπanje zapolni prostor. “In poveliËal kotvrhunec evolucije Ëloveka - zmagovalca?”

“In v æivljenje obudil Aleksandra Makedonskega. Cezarja. Atilo,Dæingiskana, Hitlerja?” se mi zvrti v glavi zavrti scenarij. “Busha?”

Grozljivost dæungelske logike, ki otrokom ubija srce in porajagrozoviteæe, ki brezËutno pobijejo milijone otrok za kos zlata, mivrta v moægane. 40

“In starπi zraven trdijo, da imajo otroka radi?” se mi ustavi vsalogika.

“VeËinoma æelijo starπi otrokom najboljπe,” poskuπa omehËatikrutost odraslega sveta Anonymus. “A zaradi zmede logik v njihoviglavi ne loËijo veË, kaj ni dobro in kaj je slabo. Zato se le bolj ali manjspretno druæbi prilagajajo. V æelji po najboljπem so pozabili na grehproti Ëloveπtvu; in postali poæreπni. In greh proti bogu, uboj je v nji-hovi zavesti, s sprejetjem lovske logike za zakon, izgubil pomen,” mevræe Anonymus v svet lovskega ateizma. Med roparje. ZaËutim se kotSpartak v gladiatorski areni. V meni se priËne nabirati gnev.

A Anonymus me ustavi.“Ne vidi veËina starπev dlje od plena ali plaËe,” se v zagovor sle-

pote spet starπev postavi Anonymus. “In niso sami krivi. Vzgajani sobili v kar so danes. Ne vidijo Ëez materijalni plot. Sami so veËinomaprestraπeni in nauËeni Ëastiti moË; in zato spoπtujejo velike ribe. Vrh.©portne gladiatorje. Zvite politiËne spletkarje v parlamentih in cerk-vah. Znane medijske zvezde. »ez noË obogatele prevarante. Duhov-ne in posvetne avtoritete. Skratka - zmagovalce in bogastvo. In Ëe-prav brezsrËnega, avtoritativnega vzduπja sami sicer ne marajo,otroku pomagajo splezati med pomembno ‘gospodo’. »im viπje naddruge glave, Ëim viπje na tuja ramena, do Ëim veËjega peËata - to sopostale sanje vseh takoimenovanih dobrih starπev, ali ne? Vzgojitizmagovalca, ki bo vladal Ëim veË podanikom, je idealna æelja danaπ-njih idealnih starπev. In ni jim veË vaæen naËin; pomembno je le pritina vrh. Cilj opraviËuje sredstva. In ærtve.”

“Tako poπkodbe duπe in glave kot izgubo nedolæne ritke?” nemorem verjeti. “Kam torej vodimo in v kaj vzgajamo danes svojeotroke?” ne morem slediti svoji domiπljiji.

“Kakπne pravljice jim berete?” me z vpraπanjem presenetiAnonymus. “Kekca, kjer otrok premaga slepoto pohlepa in sovraπtvain prestraπenim vrne vid in srce? Mauglija, ki je prijatelj vseh æivali,dæungle in ljudi? Ali RdeËo kapico, kjer je lovec reπitelj sveta in nar-ava zlobna? Jim ne vcepljate s to ‘nedolæno’ domiπljijsko zgodbo 41

lovske logike kot edine-prave? In brezsrËnost do neËloveπkega delanarave kot nekaj naravnega? Ubiti volka nekaj normalnega?”

Pogledam v odnos mladine do narave in prisluhnem termi-nologiji, katero uporabljajo naπi otroci: osvojiti svet, uspeh, zmaga,podrediti, izplen, nenehna rast in ‘fak’ in ‘πit’.

“Izplen!” me πokira kruto vzduπje, ki izseva iz besede same invehemenca ljudi, ki jo uporabljajo. Strese me: “Ko reËejo ‘izplen’se hvalijo z izæemkom. Z ukradeno energijo soljudi!” se mi zagabibrezobraznost ekonomije in bezbriænost bankirstva. Podlost‘monopolija’.

“»lovek moderne dobe ne pozna veË magiËne besede ‘dost’,”mi pritrdi Anonymus, “iz katere izhaja beseda ‘dostojanstvo’. Nikolimu ni dovolj. HoËe vse le zase. Vsakdo hoËe osvojiti svet.”

Zagledam se v gigantsko nalogo, ki stoji pred danaπnjimotrokom.

“In ker to poËne skoraj vsakdo na tem svetu,” me opomniAnonymus, “je guæva pri koritu straπna. Ker je zmaga postala nalo-ga in poslanstvo vsakega otroka, ali je Ëudno, da se agresija v svetupoveËuje in da drsite vse bolj v svetovno vojno?”

Prihodnost mi zazveni kot straπanska boleËina. Svet pred manorazpada. In ne vidim poti....

“A vpraπaj se, zakaj bi moral vsakdo nenehno loviti in rasti,” meza uπesa cukne Anonymus. “Tudi vsako drevo se ustavi v rasti, pravtako vsaka æival. Ako gre preko idealne toËke, kjer korenine inkroπnja delujeta ekvivalentno, vsako drevo priËne propadati.Zatorej, Ëeprav so skoraj vsi otroci podlegli ‘normalnosti’ in so æenauËeni misliti lovsko-æivinorejsko in hoËejo rasti do neba, tebi tegani treba,” mi nakaæe izhod iz zmede Ëlovekove zavesti Anonymus.“Sam lahko razmiπljaπ kot poljedelec. In kot poljedelec paË upoπtevaπlogiko, ki so jo upoπtevali tudi vsi modri, hodeËi pred teboj - Vede,Mojzes, Buda, Sokrat, Jezus, Gandhi, Krishnamurti.

Poljedelska logika je πe najbliæe ekoloπkemu obËutenju sveta inekoloπka logika je edina æivljenjska, saj ne pozna ne izkoriπËanja ne42

morije. Zato edina ne prinaπa noËnih mor oziroma zagotavlja mirnospanje. Kajti lovcem moritve, katere naËrtujejo in izvajajo, zapolni-jo ves budni Ëas, zato jih poljedelska logika, potisnjena preko dnevav podzavest, doseæe in mori le v spanju.”

“Tako ljubezen, modrost, svoboda preæivijo?” me zadene spoz-nanje. “Kot slaba vest?”

Nenadoma mi je jasno.Asociacija me vræe v dnevno politiko.“Bush,” ga zagledam pred sabo. “Prestraπen zato podnevi pobijaπ

teroriste in gradiπ atomsko bombo proti upornikom s fraËo in vesoljs-ki πËit za svojo rit. Sanjaπ ‘mir v πtali’, gradiπ obzidja, izboljπujeπ oroæ-je in poveËujeπ nadzor nad ‘teroristi’ - svetovnim prebivalstvom.”

Postaja me vse bolj strah. “Zato je svet takπen, kot je,” me spreleti omedlevica.“Poglej darvinistiËno logiko skozi oËi poljedelca,” mi svetuje

Anonymus, “in vsa dejanja - tako Jezusa kot Busha kot tudi doga-janje v svetu, ti bo v hipu jasno. Kot ti bo takoj tudi jasno, da je zad-nji Ëas, da se Ëloveπko bitje etiËno opredeli do samoljubja na ‘srcu’bolanih lovcev in æivinorejcev. Izpostavi krivico in boleËino, kateronadzorniki povzroËajo nadzorovanemu in izkoriπËenemu ljudstvu.In æivinorejci æivalim. In se dokonËno razveæe gordijski vozel -razredni boj.

Kajti veËina ljudi danes æe vidi norost obstojeËega sveta in trdi,da je skrajni Ëas narediti rekapitulacijo in na novo prevrednotiti svet.Vedno bolj se celemu svetu potrjuje dejstvo, da ne teoloπka neuporabna znanost (ekskluzivistiËna resnica) ne kartezijanstvo (eko-nomija) ne morejo prepreËiti katastrofe, v katere vas poriva ravnozaslepljenost s ‘sveto resnico’ in pohlep po denarju in oblasti. Vsitrije totalitarni sistemi, ki se danes proglaπajo za edino pot - ‘svetabeseda’, ‘sveta πtevilka’ in ‘sveti meË’, ekskluzivistiËno vodijo v pekel- v vojno, v potrese in povodnji...

Vrednote, skrite za citate kot so prostozidarski ‘Money makes the

world go around!’, darvinistiËni ‘Le najkrutejπi so frajerji!’ ter pismouπki 43

‘Naπa resnica je edina ‘sveta’ resnica!’, je treba neobhodno prevetriti inprecediti iluzijo laæne resniËnosti, ki ‘æivi’ le v objestnih, zaplankanihlovsko-æivinorejskih glavah.

Ali pa naj bi tolerirali oziroma v nedogled ignorirali norost rakav-ih medsebojnih odnosov, ki jih vsiljuje takoimenovana ‘visoka druæ-ba’?” me zbode Anonymus.

Uprem se.“Toleranca pomeni trpeËe prenaπanje kriviËnosti - kljub trpljen-

ju,” me strese. “Tolerantno ljudstvo neuvidevnim, s policijo inkriviËnimi zakoni zaπËitenim priviligirancem, le podaljπuje rok tra-janja,” mi je nenadoma vse jasno. “Potrpeæljivost prelaga revoluci-jo proti tiranu in le podaljπuje obrezpravljenim agonijo trpljenja. Kottudi paniËni lov na ‘terorista’, ki ga uprizarja despot, da bi ubilupornega ©partaka, modrega Sokrata, soËutnega Jezusa, ki motijored in mir v gospodovi πtali.”

ZaËutim odpor proti stoicizmu ljudi in proti posiljevalcem svobode.“Ali ni Ëas, da se preneha posluπati ‘boæanske’ samovoljneæe, ki

s sebiËnimi zahtevami po boæanskosti dejansko ustvarjajo krivice; inposlediËno jezo ljudstva?” me sili v upor.

“Ko prenehaπ slepo slediti,” me pouËi Anonymus, “le pisanezakone posvetne in duhovne egocentriËne plutokracije, ki vam vsebolj nadzoruje bivanje in oæa moænost samoizbire in samoiniciative;in ko soupoπtevaπ karmiËni zakon obdajajoËe narave, tedajpoæreπnost in oholost nenadoma razumeπ kot bolezen duha, kotnorost; in toleranca povsem izgubi smisel. Tedaj nestrpnost do brez-srËnih izgine oziroma toleranca mutira v usmiljenje do vseh bolnih- zapeljanih v osamljenost, zblojenih v izolaciji in zato prestraπenih,poæreπnih, agresivnih. In bolnih ne moreπ jemati resno,” meπokira Anonymus.

“Kako naj Busha ne jemljem resno, ko grozi z uniËenjem sveta?Kako naj odmislim slovensko jaro gospodo, ki mojo svobodo inskupno dobro daje v najem imperializmu?” ne morem verjetibesedam Anonymusa.44

“Ne moreπ jih vzeti resno kot vzor. To bi bilo neresno,” misvoj pogled na resnost/neresnost predstavi Anonymus in nadaljuje:“Njihove poti v bolezen in v smrt ne moreπ veË slepo slediti kotprave in πe manj kot edino pot. A Ëe se jim postaviπ po robu, jih zuporom le jaËaπ in jim dajeπ pomembnost in moË.”

Pred seboj zagledam zid. “Imaπ pa tretjo pot,” mi vrata v steni pokaæe Anonymus.Zastane mi dih. Vrata se poËasi odpirajo. Ëakam razkritje. “Lahko

pa ostaneπ njihov prijatelj,” mi doni v uπesih Anonymusov glas, “insmrtno resno vzameπ le njihovo bolezen!”

Ostanem brez besed. “Debeluha ne zdraviπ s Ëokolado, mar ne?” me z vpraπanjem v

dvom zaveæe Anonymus. “Ne moreπ mu pomagati in ugajati hkrati,ali paË? Zato ne podpiraπ njegove poæreπnosti prav zato, ker muhoËeπ dobro?”

PoËasi razumem.“Zdravnik bolnika ne vidi kot sovraænika, mar ne?” mi z novim

vpraπanjem odpre Anonymus popolnoma novo dimenzijo.“Zdravnik debeluha ne sme obsojati, ko mu hoËe pomagati. ZatoloËi bolezen od bolnika; in se spoprime z boleznijo. In bolezen tega

sveta so medsebojni odnosi,” me pred dejstvo postavi Anonymus. Zagledam se v pohlep, strah, oholost, sovraπtvo in ljubezen, ki

dirigirajo dogajanje na planetu in krojijo odnos Ëloveka z ‘zunan-jim’ svetom - soËlovekom in obdajajoËo naravo.

“RazliËna medsebojna obnaπanja,” me zagrabi Anonymus,“lahko opiπemo kot avtoritativni odnos, partnerski odnos in pri-jateljski odnos.

V tiranskem vzduπju imajo ‘Vi - gospod’ vedno prav, Ëeprav dela-jo narobe, in ‘ti - suæenj’ nikdar, pa Ëeprav imaπ prav. Druæba je razdel-jena na æive/mrtve duπe in πtejejo le æive. Gospod izkoriπËa in suæenjje izkoriπËan. IzkoriπËanje in nadzorovanje povezuje vse izkoriπËevalcev oblast. Odnos med izkoriπËenimi v takem druπtvu temelji na skup-nem trpljenju - soËutju - in na skupnem skrivaπtvu. Z isto energijo, 45

kot tiran Ëasti le sebe, zatirana raja sovraæi tirana, Ëasti svobodo in redkejunake, borce proti tiraniji. Borce za netlaËenost.”

“Zato je samovoljno druæenje ljudstva v tiranski druæbi vednoprepovedano,” me preseneti odkritje. “Vsako prostovoljno zbiran-je dviga pritisk strahu pred rajo v duπi zatiralca.”

“Religiozna druæba,” hodi za svojimi mislimi Anonymus, “teme-lji na ‘boæji morali’ in svet deli na sveto/prekleto. Navzven se zato vsikaæejo kot moralni in poπteni, ko Ëastitjo Ëiste svetnike, a moralomoralisti krπijo naskrivaj, le v izbrani druæbi. Skupno krπenje ‘greπnike’povezuje v zaveznike v skrivnosti; in torej ne v pravo prijateljstvo.MolËeËnost je edina osnova in zakon takπnega odnosa. Zato izdajaskrivnosti pomeni greh, ki zahteva krvno maπËevanje - prekletstvo.

V danaπnji liberalni druæbi pa ni veË greha. Posilstvo moËnejπegaje uzakonjeno, zato ni veË potrebe po skrivaπtvu. Prej skrivne loæeso postale javne ustanove, saj v kapitalistiËnah demokracijah lahkotrgujeπ tudi s smrtjo in odkrito lahko iπËeπ zaveznike. Vse je ‘na cesti’.Vse stare morale so crknile v nemorali imperjalistiËne logike. Neetike in ne morale ni veË. Razen nafte, Bushu niË veË sveto. Razenlastne plaËe in palaËe, posamezniku niË ni pomembno.

Vse duhovne vrednote, ponazorjene z ‘Ne ubijaj!’, ‘Ne kradi!’,

‘Ne laæi!’, so otrokom liberalizma postale mitologija in edini ‘Moraπ!’

otroku danaπnjih starπev je le uspeh. Delodajalec/delojemalec mu jeedina izbira. Lastnik/najemnik/kloπar je danaπnja druæbena lestvica.Kajti darvinisti danes triumfirajo in lovopust je vse πibke, vse otrokeobsodil na smrt.”

Zgrozim se.“Vse je v borbi za zmago in oblast dovoljeno,” me stisne v duπi

Macchiavelijev zagovor imperijalizma. “Dober izplen opraviËi tudimorjenje otrok.”

“Kraja je tudi v liberalni Sloveniji postala spet uzakonjena,” sene zmeni Anonymus za mojo stisko, “in laæ je postala poslovna zvi-tost. Zato ni veË krπenja morale in ni veË skrivaπtva. Razen poslovne,

46

ni veË skrivnosti. Duhovna morala je na psu, da etike - obzirnepraviËnosti in obzirnosti - sploh ne omenjam. Kajti kapitalizem delisvet na bogate/revne. In majhni stopajo v partnerstvo protivelikim/za izplen.”

“A v imperializmu veliki stopijo skupaj proti majhnemu,” meodnese v globalizacijo po meri ‘velikih Ëevljev’. V naπo grozljivo pri-hodnost.

“Partnerstvo ni prijateljstvo,” se za medklic groze ne zmeniAnonymus. “Partnerstvo zavezuje le pogodba o dobiËku. Skupnicilj. V partnerstvu so ljudje zavezani v skupni projekt - deleæ priizplenu jih povezuje in zavezuje. Brez skupne koristi ni partnerstva.Znotraj ‘skupnega’ med partnerjema poteka ostra meja med mojimdeleæem in tvojim deleæem. Vse se deli. In v primeru krize πpanovi-ja takoj crkne. Vsak partner zase iπËe izhod. Drugega moËnega part-nerja - reπitelja. ‘Odreπenika’?”

“In z veseljem pohrusta prejπnjega partneja,” se mi zagabibrezËutje imperijalizma do konca.

A Anonymus me v elementu razlage ne sliπi.“Prijateljstvo,” me vpelje v skrivnost bratstva, “ni zaveza iz oseb-

ne koristi, kot je partnerstvo. Prijateljstvo temelji na zaupanju,soËutju in uvidevnosti; in sploh ni zavezniπtvo. Obstaja vedno, nele ko gre vse po maslu. Ni odvisno od denarja in bliæine. Prostor vprijateljskem odnosu ni razdeljen na moje/tvoje, a πe vedno v odno-su obstaja individualni jaz in ti, ki ju oba upoπtevava. Prijatelj senikdar ne postavi nad ali pod nikogar in nikdar ne zahteva privilegijazase. Nikdar ne ukazuje in nikogar slepo ne uboga. Nikdar nikomurne laæe in niËesar ne skriva.

Prijatelj ni, kdor ti kima in ti tudi v kriviËnosti stoji ob strani.Niti kdor ti dræi vreËo, ko kradeπ. To poËne zaveznik v grehu-uæitkuali partner v dobiËku. Sodelovanje v kraji - izkoriπËanju - dobiËku niprijateljstvo, temveË zavezniπtvo proti nekomu. Zavezuje v sovraπtvoin navijaπtvo. In navijaËi nikdar niso nepristranski, mar ne?”

47

Nogometni stadioni in nacionalizmi to æivo izpriËujejo.“Prijatelj nikoli ni pristranski,” doni Anonymusov glas, “zato ni

toleranten do nobene netolerantnosti. Nikoli nikogar ne zavræe,Ëeprav se z njim ne strinja in mu ne dræi æaklja. Na vsakem korakuopozaja, kaj prijateljstvo ni; in s svojim obnaπanjem vedno izkazujeprijateljstvo.”

“Kot nas na naπo neskromnost s potresi in poplavami opozarjamati narava?” me potegne v asociacijo.

A Anonymus kot da me ne sliπi.“Prijateljstvo,” sliπim njegov glas, “je edini odnos in skromnost

edina osnova, ki je v skladu z namigi mame Gee. Vsak drugaËenodnos od prijateljskega je protinaraven, rakav odnos. Bolezen duha,ki vodi v vojno.”

“Ko lepota narave postane notranji svet Ëloveka,” me strese spoz-nanje, “delËek ne more veË posiljevati celote. Samega sebe. In egoiz-ma ni veË.”

48

Kdo je terorist?

“Ko besede evolucija,” me potegne za uho Anonymus, “neenaËimo le s tehnoloπkim razvojem in tehnoloπkim napredkom, kotto poËne ateistiËni materialist darvinistiËne druæbe, temveË ji damotudi pridih duhovnega, se najbræ vsako opazujoËe bitje lahko strinja,da v tej luËi razvoj Ëloveka vidimo kot potovanje iz temine omejenostikamene dobe, ko je bil ljudem svet πe ravna ploπËa, v razgledanost insvetovljanstvo ekoloπko-etiËnega, post-ekonomistiËnega sveta. Doga-ja se torej osvoboditev iz agresije paniËnega egoizma. Iz neznanja innezaupanja. Iz strahov in iz sovraπtev preteklosti.”

“A novice kaæejo terorizem in ‘varnost’ je postala ‘top’ besedavseh politikov,” me sesuje pogled v televizijo. “Kar le potrjuje, kakoje ozraËje sveta nevarno. Sovraæno. EgoistiËno. DaleË smo πe do tvo-jega ekoloπkega raja, Anonymus. Evolucija zamuja.”

“EgoistiËen odnos do obdajajoËe okolice,” mi pritegne Anony-mus pozornost, “in prestraπeno vzduπje, v katerem æivite, je ‘nor-malno’ okolje, ki otroku danes doloËa odnos do okolja in do sebe.Kaæe na nekakπno srËno slepoto, odrevenelo brezËutje, ki je, lahkougotoviva, kar skupni problem - bolezen celotne Ëloveπke rase. Inta zagonetka proæi vpraπanje: ZAKAJ Ëlovek, po eni strani tako nev-erjetno objestno bitje, polno vzviπenega zaniËevanja do okoljnega,na drugi strani nebogljeno, preplaπeno, zmedeno blodi skozi pri-likoooo æivljenja, obupano oklepajoË se ‘odreπilnih sanj’ in besedodreπenikov?”

Paradoks istoËasne vzviπenosti/nebogljenosti naπega obnaπanjame potegne vase in globina nelogiËnosti mi poËasi prihaja domoæganov.

“To vpraπanje je zagonetka, ki bi na tej toËki zgodovine ljudemmorala biti bolj pomembna, kot razkrivanje skrivnosti Ëlovekovihgenov,” me opomni Anonymus. “Kajti Ëlovek ima moË uniËiti

49

Ëloveπtvo. Toda ali ima tudi srce, da tega ne bo storil? Ima vsaj ra-zum, da svoj samomor iz zasede vidi?”

Zazdi se mi, da svet stoji na glavi. Da vse poËnemo narobe. Dapihamo v jadro in drvimo v p....

Toda Anonymus mi ne dovoli poËitka. “Kaj je anarhija?” mi z vpraπanjem zmede pozornost. “In kdo je

terorist?”Vpraπanji se zajesta v moj spomin, a...“Razumniku je vsak red,” me ne Ëaka Anonymus, “drugaËen

od njegove ‘normalne’ logike, kaos, ali ne? Anarhija. Neobvladljivred ga plaπi. Zato zahteva red. Avtoriteto. Ukaz/uboganje.”

“Zato pravi: ‘Boljπe slab red, kot nobeden.’,” me potegne iz kaosapregovor.

“A poglejva za trenutek Ëlovekovo telo,” mi usmeri pozornostAnonymus. “Zdravo telo je Ëudo, popolnost narave. Vsaka celicazdravega telesa nesebiËno sodeluje z okoljem, s prav vsako celicotelesa. Neverjetno, kakπna boæanska harmonija, ali ne?” zastane zatrenutek, da se vpraπanje vsadi vame.

“Popoln red. Nobenega tirana. »ista anarhija. Nobena celica nibolj pomembna in niËesar, kar neobhodno ne potrebuje, ne zadræu-je egoistiËno zase. Pretok energije se nikjer ne zaustavlja,” me vpel-je v harmoniËno vzduπje Anonymus.

Oblije me obËutek zadovoljnosti, neprestraπenosti, sreËe...“A pojavi se v tem sozvoËju, v tej anarhiji, le ena sama nar-

cisoidna celica,” preseka milino uravnoveπenega vzduπjaAnonymusov glas in vame naseli tesnobo, “en povzpetnik; in rakizmaliËi in razje celo Ëlovekovo telo. Ena sama celica s povzpetniπkoposestniπko logiko raka, le en objestni zmagovalec, ena povzpetnapijavka telesu æe pomeni pogreb.”

SooËenje z boleznijo in s smrtjo me strese in mi strezni glavo.Brez besed se zastrmim v ‘niË’.

“©okantno, ali ne?” kot da Anonymus uæiva mojo zaprepa-denost. “A resniËno. Vsako samovoljno prilaπËanje in prekomerno50

zadræevanje energije je vedno seme bolezni; a hkrati tudi seme uporazdravega telesa proti terorju raka.”

Povedano zazveni v zraku in besede ‘samovoljno’ in ‘pretirano’in ‘rak’ priËno vzbujati asociacije, a Anonymus me ne spusti po svoje.

“Ob tej definiciji zdravega/bolnega telesa,” zazvenijo njegovebesede in mi uroËijo pozornost, “ne moreva zanikati, da je poæreπnostprvi terorist v sozvoËju æivljenja, ali ne? Egoizem je zaËetek slepotein odtujenosti, seme bolezni in seme smrti celega organizma.”

Ne morem, da bi ne pokimal. Povedano je popolnoma jasno.“In zdaj si oglejva telo bolnika, ki se imenuje slovenska druæba.

Ëloveπka druæba,” mi Anonymus razπiri polje opazovanja. “Ali nidruæbeno telo sestavljeno iz gneËe med seboj vse bolj æroËih se, ego-istiËnih celic, saj vsakdo ‘pridno’ pohlepno zbira le zase? »imveË.Denarja in moËi. ã ali â.”

Pred menoj zazija praznina vpraπanja. PriËnem slutiti.“Ali druæba, Ëe nepristransko pogledaπ,” mi Anonymus ne pusti

Ëasa za samo-opazovanje, “torej niste vse gostejπa mnoæica vse boljpovzpetnih zavistnih sosedov, ki bi sosedu radi postali ‘πef’ in muspili kri?”

Pogled v druæbo mi govori isto kot Anonymus. Grozljivostpovedanega in povzpetniπtva mi stisne grlo.

“Vsak povzpetnik,” zadoni Anonymusov glas v sredino groze inmi razveæe grlo, “podrejajoË in lakomno izkoriπËujoË sosedno ‘celi-co’, je terorist, ki telesno in/ali duπevno posiljuje in boli okolje.FiziËna boleËina, kot tudi telesna ujetost v neprestano samozataje-vanje, sili izkoriπËane in podrejane v odpor in v reakcijo na krajoenergije, v revolt proti zatiralcu in izkoriπËevalcu. V revolucijo protiavtoriteti, ki krade, si lasti ukaz, sodbo in kaznovanje.”

Pred menoj se zvali vzrok vseh revolucij.Ostanem okopan.“Nenehno se dogaja upor zdravega telesa proti bolezni,” mi po-

trdi spoznanje Anonymus. “Upor ljudstva proti egoizmu in eksklu-zivizmu tirana. Proti ukazu. Proti avtoriteti.” 51

“Zgodovina je zgodba upora ljudstva proti tiranu,” me pretresespoznanje. “Upora nedolænega otroka proti kalupu maËistiËnegaoËeta,” se zagledam v razredni in medgeneracijski boj.

“Mnogi, ker πe vedno Ëastijo ‘veliËine’, razbirajo zgodovino kotzgodbo zmagovalcev, obËudujoË najveËje tirane,” me opomniAnonymus. “Toda opazujoË duhovno pot Ëloveπtva, oko neopre-deljenega zgodovinarja lahko vidi Ëloveπtvo potovati iz egocen-triËnosti faraona, iz ‘pasjega’ egoizma, preko humanizma protiekoloπkemu ozaveπËenju. »loveπtvo, in z njim posameznik, potu-je od nezaupanja v zaupanje,” se ne da Anonymus. “Tako uËi evolu-cija Ëloveπke zavesti.”

“Iz nezaupanja potujemo v zaupanje?” me pretrese upanje. TodarealistiËni pogled na CNN ga takoj ugasne.

“Kaæe ne tako!” se uprem optimizmu v Anonymusovi zgodbi.“Nezaupanje v svetu se le poveËuje.”

“Mnogi danes æe zavestno,” je πe naprej neomajen Anonymus,“a vsi preostali nezavedno, iz zaprtosti egoizma, (sovraπtva, ner-azumevanja, ki zapira v kletko izkrivljenega sveta, v izolacijo inposlediËno agresijo,) potujejo proti neposiljujoËi druæbi - pri-jateljstvu, zaupanju, odprtosti. Proti ponovnemu soæitju z obdaja-joËo naravo in v zdravo sobivanje v so-naravi, sredi katere æivijo inkatere del se nekateri æe Ëutijo. Iz gospodarja se, skozi zgodbozgodovine, torej maËistiËni lovec-pastir spreminja v obzirnega,pozornega poljedelca-ekologa. Agresivni predator v miroljubnegavegetarijanca.”

“BrezËutni faraon v soËutnega Jezusa? Bush v Gandhija?” miironija pravljiËnih asociacij æe skoraj preseda.

“To potrjujejo zgodovinska dejstva,” je neomajen Anonymus.“Zgodovinska izkuπnja nas namreË pouËi, da je evolucija do sedajvse egoistiËne povzpetneæe, vse narcisoidne egocentriËne zajedalce,ki so se pojavili kot tirani soljudem, poËasi ali hitro vrgla s trona.Padel je bil Faraon. Rim. Hitler. Zgodovina je zgodovina razkra-janja napuha. Zgodba revolucije in evolucije. In vsi upori proti52

tiranu, vse revolucije do sedaj, od Mojzesovega upora proti tiranijienega nad vsem ostalim, Budovega upora proti tiraniji tradicije,Sokratovega upora proti tiraniji ‘svete besede’, Jezusovega uporaproti tiraniji mnoæice nad enim, Spartakove revolucije proti suæen-jstvu, upora protestantov proti brezsrËnim papeπkim biriËem indominikansko-jezuitskim morilcem, kmeËkega upora protitlaËanstvu, intelektualnega upora proti brezËutni nadvladi fiziËnemoËi, pa vse do delavskega upora proti intelektualcem in bankirjemin svetovnega upora narodov proti nadvladi enega naroda, so pod-prle evolucijo, ko so sekale ohole glave in odpirale pot svobodi.

Evolucija zahteva svobodo ljudstva. Evolucija zahteva zdravje.In revolucija zmaguje tirane. Revolucija je orodje evolucije. Zgodbe vseh imperijev so zato iste. Piramide moËi, nastale v

zgodovini, padajo kot kocke.”Uprem se.“To lahko potrjujeta tako zgodovina kot evolucija,” zasliπim svoj

æolË, “a tega nikakor ne potrjuje sedanjost. Napuh moËi in znanos-ti je danes na viπku. To lahko opazi vsak otrok. NemoËni so jastre-bom plen in srce gospoda prodaja na borzi. Sprehaja se Ëloveπtvo porobu samouniËenja, a vsi se pretvarjamo in si laæemo, da gremo vlepπi jutri. Ljudje delnice vlagajo v industrijo smrti - v oroæje, vvojno, v smrt, in Ëakajo mir,” me zgrozi kratkovidnost egoizma.“Lastna lakomnost nam slepi pogled in zastruplja hrano ter genskopreureja svet. Kje je tukaj evolucija? Kje vidiπ ekologe? Poteptanepod policijskimi πkornji?” mi trga pamet.

Anonymusova zgodba mi vse bolj zveni kot pravljica. Ozrem se okoli sebe. Agresivnost vzduπja krvoses/krvodajalec me

kljune v moægane: “Trdiπ, da potujemo v mir in soæitje, a dejanskostojimo pred tretjo svetovno vojno. Dogajajo se kraje tisoËletja. So-vraæni prevzemi dræavnih bank. Dræave obstajajo le πe na papirju. Bratje bratu vse veËji volk in cel svet se oboroæuje do zob. Prej kot se zna-jo podpisati, otroci danes znajo ubiti...” me zaliva æalost. “Kadarkolile pogledam v dejansko stanje sveta,” zaËutim grenkobo v svojih mis- 53

lih, “dobim obËutek, da sanjaπ. Kajti slika ‘zunaj’ je obratna. Obzir-nega Ëloveka danes kliËejo bedak in soËutje je znak slabosti. Znak‘gejevstva’. Svet ‘zunaj’ od otroka zahteva agresivnost, brezobzirnost,tekmovalnost, zmago, kajti...” me zaliva obup nad brezËutnostjostarπev, “...iz otrok delajo lovce na velike æivali. Imperatorje...”

“»loveπtvo potuje IZ MONOLOGA V DIALOG, iz tirani-je/suæenjstva hierarhiËnega reda v neavtoritativno, horizontalno,brezrazredno druæbo,” me ustavi in v nasprotno smer usmeriAnonymus, “pa Ëeprav se vsi oholi tega sveta temu upirajo; a prispe-lo πe ni do konca poti, Ëeprav se ‘konec’ æe jasni iz temine. Kajtizavest Ëloveπtva se spreminja poËasi. In krËevito. Vsaka revolucija jopremakne korak bliæe svobodi. Dialogu. Soupoπtevanju.”

“Ko vlada monolog,” mi je nenadoma vse jasno, “vlada tirani-ja. Avtoriteta trdi, ukazuje, ukaluplja, kaznuje neposluπnost. Kajtiavtoriteta dialoga ne pozna...”

“Poglej le eno med mnogimi avtoritetami,” me pritegneAnonymus, “znanost. »lovek je v zadnjih nekaj stoletjih poglobilsvoj pogled od atoma do subatoma in razkriva skrivnost kromoso-ma in vesolja. A znanost Ëloveka kot posameznika ni naredilaboljπega, bolj ËloveËnega. Nasprotno. Uporabno znanje ga je naredi-lo prevzetnega. Avtoritativnega. BrezsrËnega. Zato na eni strani znadandanaπnji normalneæ izraËunati πtevilo vesolij in klonirati Ëlove-ka. To je resnica. A na drugi strani je ta-isti Ëlovek osamljen, pre-straπen; in nima pojma, zakaj ga je strah in zakaj neprestano gradioroæje in obzidje. In πe vedno ne ve, zakaj πe vedno sovraæi. Zakajga æivljenje tepe. In zakaj je povsem izdvojen in odtujen iz okolja,ujet vase in zazrt vase in zato brezobziren do okoljnega. Agresivencelo do najbliæjih. Celo do lastnih otrok.”

“Lastna brezsrËnost nas plaπi,” me strese spoznanje in zaboliodtujenost in prestraπenost osamljenih ljudi.

“Znanje je Ëloveku dalo moË premikati gore, a moË mu je vzelasrce. Znanost je postala razumskemu Ëloveku bog, vzela planerjem

54

prihodnosti socialni Ëut in soËloveka spremenila v poskusnega kuncain v orodje. Evgenika zato triumfira. Postal je, moderni Ëlovek, sicerfantastiËen analitik, saj zna vse, kar ujame, razËleniti na prafaktorje.Postal je fantastiËen tehnolog, graditelj, konstruktor, specialist zaglobino in toËko, a izgubil je, na æalost, celoto-πirino ter s temmoænost resinteze. Nanovnega prevrednotenja sveta. Postal je

neuËljiv, omejen, ciniËen stoik; in izgubljen v svoji omejenosti jezato izgubil prisotnost v obstojeËem, sposobnost obËutiti lepoto pris-otnega sveta. Pozornost mu zaostaja v spominu iz katerega ‘kon-centrira’ cilj v prihodnosti...”

“Strelja iz preteklosti, preko sedanjosti, v prihodnost,” mespreleti asociacija. “Iz spomina gradi mostove v jutriπnji dan. Æivitorej delno v preteklosti in delno v prihodnosti, a sedaj prisotnegane obËuti,” me strese.

“VerujoË v vsemogoËen spomin,” mi potrdi Anonymus, “jeintelektualec, æiveË v preteklosti, izgubil ËloveËnost. SoËutje. Celost.Srce. Boga. ÆrtvujoË sedanjost lovi izmiπljeni cilj.”

Zalije me brezduπje ateizma. BrezsrËje izraËunov, ki dirigirajopot, merijo Ëas in odvraËajo pozornost ljudi od bistva.

“Zadnjih nekaj stoletij,” me ne spusti Anonymus, “torej od fran-coske revolucije naprej, odkar je ljudstvo kriæu in meËu odvzelooblast na zemlji, je bil Ëlovek zahodne izobrazbe naπel svojo psiho-loπko varnost - identifikacijo v znanosti in ideji o svobodi, o enakostiæelodcev, o nadËloveku in v denarju. Toda s padcem nacizma,faπizma in komunizma, ver v ideal ‘vsi smo ista uniforma’, jevËerajπnji idealist izgubil vero v idejo kot odreπiteljico sveta.”

“Ideal je mrtev,” me πokira spoznanje. “Ta hiπa iz kart se je torejpodrla.”

“Nad idejo razoËaranemu intelektualcu je ideal postal ‘norost’.Umetnost vidi kot terorizem. Idealista kot fundamentalista,” me vzavest razumnikov, prisegajoËih na vsevednost uporabnega znanjaUniverze, potegne Anonymus.

55

“Upanje je v intelektualcu s ‘smrtjo’ ideala umrlo; in preostal muje le ‘Ëist’ razum. Vera v znanost. Ateizem,” me vleËe naprej vraziskovanje padca iluzij v Ëlovekovi glavi. V odmiranje sanj. “Adanes, ko ekoloπke katastrofe in atomske vojne grozijo uniËiti plan-et ob nemoËnem pogledu znanosti?”

“Danes razumnim pada πe vera v znanost kot odreπiteljico,” mene razoËara Anonymus. “Ne verjame razumneæ veË niti svojimizraËunom. Boji se sanjati...”

Zaslutim grozo v srcu intelektualca, ko ga ob zid pritisne lastnalogika...

“Dvom v lastno pamet,” potrdi moje opaæenje Anonymus,“intelektualce potiska v paniko; in panika jim oæi zavest v norost.Dogaja se zato danes kriza identifikacije oziroma prenos zau-

panja na svetovni ravni.” “Iz ene zablode na drugo zablodo?” zaslutim odgovor.“NajveËkrat,” mi potrdi Anonymus. “Globalna, ekoloπka celost-

na logika najeda vse oæje identifikacije. Pod udarom ekoloπke zavestipoka ozkost egoistiËne logike kapitalizma. Raste odpor proti lovskilogiki darvinizma, ki teæi v suænjelastniπtvo. Vse dosedanje identi-fikacije se dandanes sesuvajo. Pokajo druæinske, dræavne in ideoloπketer rasne, a tudi razumske spone. Domiπljijski zidovi v glavah ljudirazpadajo in mnogi so prestraπeni, osamljeni, zato se obnaπajo agre-sivno in egoistiËno,” mi Anonymus razloæi stanje in vzrok kaosaokoli mene.

“Identifikacija z delËkom,” nadaljuje Anonymus, “daje Ëlovekulaæni obËutek, da ve, kdo je,” mi pojasni Anonymus. “Brez varnihpoistovetenj posameznik ostaja sam, osamljen. PoËuti se ‘ne-varen’v πirnem svetu, v kruti dæungli, ogroæen od ‘grozeËih’ sosedov,” sezagledam v stanje otroka, rojenega v imperialistiËno vzduπjevolk/ovca. Vidim ga, kako ga je vse bolj strah.

“Ne upa si ostati brez identifikacije. In ne upa zaupati,” zagledamnjegovo nebogljenost.

56

“V pomanjkanju dokonËnih odreπitev se vse veËji del svetanaslanja le πe na eno oporo varnosti - lastno denarnico,” mi pokaæe‘edino moæno’ pot otroka v demokratiËni povzpetniπki druæbi, “intrenutnega partnerja. Denar je ljudem, odtujenim drug od drugegain od narave, postal edino sredstvo varnosti. Center pozornosti.Sedeæ srca,” je neizprosen Anonymus. “Kriza zavesti v svetu se zatovse bolj poglablja.”

Zalije me obup. Konec sveta. “Vladavina denarja pomeni smrt srca,” me pretrese. Zasanja me

v svet gospodarjev/plaËancev/ærtev, svet agresije/boleËine,sovraπtva/solza.

“Jaz tja noËem!” se sliπim vreπËati. “Kdo je tako nor, da nas tjatiπËi?”

“Tja, v neo-imperializem, med lovce na ‘beæeËi kapital’, vas tiπËiinercija Ëloveπke norosti,” me iz groze zbudi Anonymus in pahne vnovo grozo. “NeËloveËnost odnosa gospodar/suæenj vztraja tudi vtakoimenovanih demokracijah, kjer kaste niso veË fiksne, kot so bilenekoË in kot so ‘neprobojne’ πe vedno v Indiji, a πe vedno obstaja-jo. Vendar, ‘beraË lahko postane kralj’, govori pravljica o demokraci-ji. Zato vsak otrok pleza in gradi ‘najveËjo piramido’. Novi faraonisi vedno znova gradijo nove piramide suænjev. In piramide se vojsku-jejo med seboj.”

“Zgodovina se ponavlja,” me pretrese dokonËno spoznanje,“dokler zaniËevanje/sovraπtvo ne umre. Vse dokler se norost odnosafaraon/suæenj iz druæbe ne izgubi bo razredni boj, bodo revolucije,bo vojna.”

Zagledam sebe v tej guævi.“Vse dokler ukazujem/kaznujem in trdim, da vem, sem slep; in

ne morem obËutiti energij obdajajoËe lepote. Vse dokler posluπamglas preteklosti, ne morem sliπati prisotnega sveta...”

Zagledam se v povedano in prisluhnem...

57

“Bolniki z Lajevim/Napoleonskim kompleksom,” zasliπim spetAnonymusa, “ki se vidijo kot veËpomembne od drugih,” miAnonymus dviguje pritisk, “bi v ekoloπki, a tudi v humanistiËnidruæbi morali biti v noriπnici, a dejansko jih vidiπ na Ëelu narodov,armad, cerkva, bank in humanitarnih organizacij.”

Pogledam v zunanji svet. Vræe me v svet volitev in ekonomije,v svet zaniËevanja/poveliËevanja, posiljevanj, zatiranj, boleËin vodnosu vlada/ljudstvo. Zalije me morje kriviËnih sodb in priËnemse utapljati v gnojnici nadutosti/prestraπenosti. Zgrabi me brezupzatrtih, sovraπtvo izkoriπËenih...

“A Ëe pogledava kovanec z druge, prijetnejπe strani,” me iz drekaËloveπkih Ëustev in razumarstva potegne in v neomadeæevan svetfilozofije postavi spet Anonymus, “lahko opaziva, da brez krize, brez‘nuje’ ljudje spijo v navadah in sanjajo. Zazibani v stoiËnost. Udobje.In neprebujene, neustvarjalne jih v akcijo lahko prebudi le πok.Kriza. BoleËina.

Danes je kriza Ëlovekove zavesti na viπku. Svetovni ‘bazentrpljenja’, morje boleËine in strahu v duπi Ëloveπtva pljuska ob bre-gove. Strune so napete do konca. Kar je idealno za duhovni preskokËloveka.”

“Evolucija Ëloveka sili v nov korak,” priËnem spremljatiAnonymusovo logiko.

“Trenutno æivite v mogoËe najbolj zanimivem zgodovinskemtrenutku,” z resnim glasom poudari Anonymus, “v dogajanjudokonËnega padca avtoritete in rojstva etiËne, brezrazredne druæbe.Tiranu, prevzetnosti, vzviπenosti, kot tudi suæenjstvu so ure πtete.”

“Ne me basat, Anonymus. Poglej, kje æivimo,” ne morem, dabi se ne uprl povedanemu. “Danes brez πtemplja oholih avtoritet nemoreπ veË niti Ëez cesto. V pravniπki dræavi je Ëlovek brez denarjapravno mrtev. Ukazi vzviπenih namreË prihajajo kot uzakonjenepoloænice. Ljudje smo suænji...”

“Svet tiranov temelji na strahu, na laæi, na skrivnosti - magiji,”mi opiπe Anonymus temeljne kamne imperijev. “In razkrinkanje laæi58

ali ‘skrivnosti’ je vËasih trajalo tisoËletja, prav toliko kot civilizacije.Vsaka civilizacija do sedaj je trajala, dokler njihove zablode ni pomet-la nova. ‘Novica’, jedro vseh zablod sveta, je vπasih za pot do uπesposameznika vËasih potrebovala leta, desetletja ali celo stoletja,tisoËletja. A danes, v dobi ekoloπkega buma in vse hitrejπega prenosainformacije, je po celem svetu prisotna v trenutku nastajanja. Celsvet sliπi Busha groziti svetu. Cel svet vidi Busha posiljevati ‘man-jvredne’. Cel svet sliπi njegov egoizem. Zamik informacije, ki je bilvedno osnova dobiËka/prevare, Ëas laæi se torej iz dneva v dan krajπa;in danaπnji faraoni so zmedeni in obupani. Zato, kar noËejo postatipodcenjenim enakovredni, postajajo vse bolj agresivni in streljajo zvsemi topovi in laæejo in zavajajo verniπko ljudstvo. A laæi se nogeneizbeæno vse bolj krajπajo. Danaπnji vladarji, nadzorniki, posredni-ki, trgovci z verigami in suænji, izgubljajo moË.”

“Bolj ko gospodje laæejo, hitreje jih ‘raja’ Ëita,” se zagledam vneizbeæen poraz laæi, v konec dvoliËnosti. “Bliæamo se ‘nulti toËki’.”

“Mediji,” mi pokaæe Anonymus na besedno vojno, “ËepravveËina pod lupo oblasti, v vsakem trenutku sproti dokazujejo ome-jenost znanosti in egoizem ter dejansko nemoË verskih in politiËnihvoditeljev, ki znajo le razdvojiti, skregati in potisniti ljudi v blato inv vojno, a celiti povzroËene rane in vrniti mrtve otroke materam,tega ne znajo nikoli.

In internet vedno bolj povezuje ljudi neposredno - brez posred-nikov in nadzornikov in cenzorjev. In torej brez predsodkov in laæi.Posameznik danes postaja Ëloveπtvo. Rojeva se humanizem po meriËloveËnosti. »lovek vztopa v ekoloπko dobo.”

“A iz strahu pred bliænjim padcem s trona, se pritisk tiranov namalega Ëloveka danes πe poveËuje?” ne morem verjetu upornostibrezsrËja.

“Norci,” mi zagotovi Anonymus, “ki se vidijo kot nadljudje,ukazujejo streljati na vse nepokorjene. Na koncu, pred svojim pad-cem, celo na lastne otroke. NA ‘svoj’ narod. In si izmiπljajo zunan-je, Ëe pa teh ni, notranjega sovraænika, le da je ljudstvo strah. Ëim 59

bolj strah. Kajti le skupna psihoza pred SOvragom zbije vse bolj pre-straπene egoiste v pohlevno grupo. In v stajo. V krave molznice alipa v ubogljivo vojsko.”

“Da se generali lahko igrajo s svinËenimi vojaki in da trgovinas smrtjo in suænji cveti?” zaËutim gnus in jezo v æelodcu.

“Do kdaj?” zaËutim neobhodnost njihovega konca.“Do nove vstaje v staji?” me provocira Anonymus.“Kolikokrat πe?” se ne morem ustaviti.“Noben tiran ne more zaustaviti evolucije, lahko si s svojo bre-

zobzirnostjo proti sebi zgradi le novo revolucijo,” me v histeriji zaus-tavi Anonymusov jasen glas, “kajti ves podcenjevani sloj danes dvigu-je glavo. VeËina ljudi noËe veË slepo ubogati in slediti. NihËe noËeveË biti niË. NihËe noËe veË biti posiljevan in ropan,” mi vraËa upan-je Anonymus. “Vendar na veliko æalost zatirani iz poniænosti veËi-noma skoËijo v vzviπen napuh,” me zadane nov udarec v pleksus.

“BeraË hoËe postati kralj,” me razoroæi opaæeno dejstvo.Zagledam se v slovensko druæbo. “V kraljevsko oπabnost je æepreskoËila veËina Slovencev. OËitno ni reπitve. Krog se vrti...” mezalije æalost, opazujoË prehod iz enakovrednosti socializma v odnosgospod/sluga, dvoliËnost, agresijo, o kateri poroËajo dnevne novice.

“Vendar je tudi vse veË osveπËenih ljudi æe ostalo brez laænegaobËutka veËvrednosti/manjvrednosti,” mi Anonymus spet vlijezdravilne kapljice upanja v uho. “KritiËna masa ekoloπkegaozaveπËenja naraπËa z jakostjo groæenj ekskluzivistiËne svetovnesmetane. Protestantski Danci so iz uporabe æe vrgli ‘vikanje’,temeljni kamen kriviËnega kastnega, spoπtljivega odnosa v druæbi.”

“A karieristi v Sloveniji ga ravno nanovo uvajajo?” me spreletiutrinek; in optimizem v meni pade na nulo.

“V zavesti ozaveπËenega dela Ëloveπtva,” se ne zmeni za moje spre-membe pritiska Anonymus, “odnos NADËlovek/podËlovek vse boljzamira, zato se bogatim ekskluzivistom, ki razdvajajo druæbo na prav-ico/dolænost, toliko bolj meπa. Kajti bolj ko se ‘mali ljudje’ duhovno

60

osamosvajajo in noËejo biti veË lutke slepih avoritet - manipulatorjevin brezsrËnih nadzornikov, bolj vsi zaslepljeni z moËjo in oblastjo,hoËejo πe naprej krasti rajo in vladati z ukazi. Zato tulijo vse glasne-je, pritiskajo vse moËneje, zahtevajo vse bolj grozeËe pokornost Sebi.Avtoriteti. In poveËujejo nadzor nad ‘kriminalno rajo’.”

“A uporni otroci se avtoriteti oËeta vse bolj upirajo,” mi je vsebolj jasen karmiËni krog boleËine, upora, boleËine, upora. In norostoËeta.

“Res je. Svoboda je na pohodu,” me v vzduπje revolucije inevolucije potegne Anonymus, “in vse veË otrok se osvobajaspoπtljivosti, pokornosti, manjvrednosti. In tudi nerealnega obËutkaveËvrednosti. Vse bolj se ekoloπka ozaveπËenost celote πiri v vzduπjesveta in se kaæe kot zarja na nebu. Toda,” zaËutim realna tla podnogami, “’normalni’, stoiËni ljudje, ujeti v navade, vzgojeni vspoπtljivost in uboganje avtoritet ‘svete besede’ in ‘svete πtevilke’, sovedno bolj zbegani in nebogljeni. Prestraπeni. IπËejo berglo in/alikrepelo, novo avtoriteto ali oroæje, ali kar oboje, kajti strah paniËnoiπËe varnost.”

“Ljudje, ki iπËejo avtoriteto, ne iπËejo svobode,” se zagledam vugajaπtvo in uklanjanje pripadnikov. “IπËejo varnost. Za obËutekvarnosti prodajo svojo svobodo. In se pustijo tlaËit...”.

“Svet je nevaren toliko, kot se poËutimo nevarni v sebi. Kolikorne zaupamo. ObËutka varnosti ne more zagotoviti nobena avtorite-ta,” mi zagotovi Anonymus.

“Niti atomska bomba in vesoljski πËit,” se zagledam v panikoBusha.

“Avtoriteta predstavlja namreË edino nevarnost za varnost plan-eta,” mi potrdi Anonymus, “Avtoriteta vedno zahteva podrejenost.Uboganje. Sledenje. Avtoriteta zahteva od podrejenih toleranco, asama ni uvidevna do nikogar. Posiljuje. Sili v podrejenost in ome-juje svobodo. Vedno plodi strah/agresijo in ker jo je strah v skladus svojim brezsrËjem, si za obËutek varnosti gradi atomsko bombo.”

61

“Proti upornemu otroku?” me strese slutnja. “Avtoriteta nenehno povzroËa v otroku obËutek ne-varnosti,

strah. In plodi razredni boj med vsevednim oËetom in uËeËim,inteligentnim otrokom. Avtoriteta je agresija oËeta, ki ubija ustvar-jalnost, samoiniciativo otroka in ljudstva; in prepreËuje evolucijo.”

“Navidezno varnost,” me pretrese, “ki jo avtoriteta ‘daje’, ‘jeml-je’ prestraπenemu otroku strah pred drugimi ogroæujoËimi avtorite-tami, saj mu daje navidezno samozavest privzete avtoritete,” mi jenenadoma jasno, odkod ‘potreba po oblasti’ v vseh nebogljenih inzakaj otroci govorijo: “Moj ati ima pa veËjega kot tvoj.”

“V krizi identitete oziroma avtoritete,” nadaljuje Anonymus, “semnogi bivπi idealisti danes odvraËajo od ‘Ëloveπke’ avtoritete, odukaza, od ‘svete besede’; in se oklenejo odreπilnih πtevilk ekonomovter se obeπajo vse bolj le na banËni raËun. Postajajo verniki ‘Ëistega’pozitivistiËnega razuma. TiπËijo v rakavost ateistiËnega liberalizma,a za svoj ‘duhovni blagor’ in ‘mirno vest’ se oklenejo vsakega innavduπujejo nad vsakim sebe-ponujajoËim gurujem, ki sluËajnopride mimo in jim karkoli lepega ponudi ter nazaj uspava njihovpravkar prebujeni strah. Le da se jim ni treba sooËiti s seboj in sve-tom, ter prevzeti odgovornosti za svoja dejanja.”

“Zato cveti toliko starih in novodobnih gurujev,” me pretresespoznanje in mi razloæi fenomen New Agea.

“A druga polovica maloprej oprtih na razum in na znanje, sedaj,ob padcu iluzije v vsevednost znanosti, paniËno skaËe nazaj v nek-daj æe prekleto, zato se pojavljajo tudi karikature vseh karizmatiËnihvoditeljev zgodovine in se prebuja in dviguje neo-faπizem, neo-komunizem, neo-nacizem, neo-katolicizem, neo-carizem, neo-SSovraπtva.”

Zgrabi me reka sovraπtva, agresije, strahu, boleËine, ki obliva naπplanet in ki se zbira za barikadami teh ekskluzivistiËnih -izmov, daplane v medsebojno klanje.

“Zakaj?” me raznese vpraπanje. “Zakaj toliko πËitov in praporovin meËev?” 62

“Otrok je rojen v obstojeËo dræavo, v uveljavljeno religijo, vmoralo lokalne druæbe, v druæino,” me zvleËe v razlago Anonymus.“In vsaki lokalni mlaki po ena æaba govori drugaËno ‘edino resnico’in dviguje pest ob drugi zastavi. NavleËe se torej zaupljivi otrok iden-tifikacij, relikvij in resnic in strahov in sovraπtev, ki betonirajovzduπje doloËene druæbe. Med Talibani je otrok vzgojen lahko edinole v Talibana, v Srbiji v srbsko junaπko moralo in v Sloveniji vmoraπ/ne smeπ slovenskega vse bolj povzpetnega okolja. Toda vsata ‘obvezna’ obnaπanja so mu vsiljena in vsa so lokalno omejena.”

“In oæje so te identifikacije, bolj otroka stiska,” mi v spominudarijo boleËine ob ‘preπanju’ mojih moæganov.

“Vsak otrok Ëuti svoje telo in je poistoveten s seboj oziroma z bo-leËino/ugodjem telesa in z lakoto/sitostjo duπe. Ta identifikacija jenaravna in edino vodilo otroku na zaËetku njegove poti, a vsakegaposameznika obdajajo kot Ëebuljni listi ‘zunanji’ identifikacijski ob-roËi. In vsak ‘duhovni’ krog je πirπi. In vsak krog je slep za preostalo.

Predpostavljanje sebe pred druge, narcizem prepreËi obzirnostdo druæine, dræave, religije, saj lakota po osebni moËi in lastnembogastvu ukrade in si podredi tako duπo kot telo egocentrika. Ujamerazum in srce. Naravne povezanosti z okolico, s sabo, s celoto ni veË.Tako duπa kot telo postaneta suæenj Ega - strahu. In strah zbeæi væeljo. In æelja postane gospodar dejanja in meter za dobro/slabo.Æelja postane cilj in lovec lutka plena.”

“A ËaπËenje lastne druæine?” me vræe v osnovno celico Ëloveπtva.“Ko kradeπ zunaj in nosiπ domov?” mi z vpraπanjem odgovori

Anonymus o osnovni ‘celici zla’, kot druæino vidijo nekateri.“Pripadnost druæini,” mi pojasnuje Anonymus, “krvna zaveza

zapira v ekskluzivistiËno mafijsko logiko, ki diktira vojno z vse-sos-estvom. S sosedom, z dræavo, s cerkvijo, z Nubami, s »eËeni...”

“Druæina proti celemu svetu?” me πokira ozkost druæinskih plotov.A Anonymus sledi le svoji misli: “Poistovetenje s cehom zapira

‘πtemplane’ v ekskluzuvistiËni kastni sistem, v hierarhijo, ki blokira63

praviËni pretok denarja, energije, krvi, hrane in ustvari nikolipraviËno kastno druæbo svinjsko bogatih πtemplarjev/ golorokegaizstradanega delavstva.”

“Slovenska druæba, kakrπno smo si volili,” me strese vpogled.“Ta kriviËnost razumnikov,” mi zagotovi Anonymus, “je

osnovni greh kralja Davida, prvega poljedelca, ki od vedno vodi vupor poniæanih delavcev, v razredni boj in v revolucijo,” mineizpodbitno dejstvo pokaæe Anonymus; in nadaljuje. “Poistovete-nje z dræavnim ozemljem ali/in z jezikom naroda jemlje moË nad-nacionalni cerkvi, saj vodi v nacizme in mednacionalne vojnenavkljub isti religiji. In slabi druæino, saj druæinski Ëlani podredijodruæinsko sreËo potrebam dræave.

Poistovetenje z religijo sesuva tako dræavo kot narod, saj se religi-je πirijo preko dræavnih in jezikovnih plotov in ruπijo nacionalnoidetifikacijo. Zdravijo ‘preobËutljivost’ na zastavo in dom. A ker je,razen v padajoËih komunizmih, kjer se meπata ateizem in teizem,vera obiËajno posledica druæinskega pogojenja, cerkev povsod glas-no zagovarja πteviljËno druæino.”

“KrπËanstvo naj bi pobratilo vse ljudi in izniËilo egoizem, a tudivasezaprtost druæine, poruπilo meje dræav in zbratilo narode inizenaËilo pomembnost cehov?” me preseneti Jezusova vizija in izvorenergije, s katero je spreminjal svet.

“A ‘bratje v Kristusu’?” me strese in ustavi Anonymusovovpraπanje. “Poglej njegove samozvane uËence. Na HrvaπkemkatoliËan blagoslavlja svoje otroke, ko gredo pobijat Srbe in obrat-no; in oboji blagoslovijo uboj muslimana v Bosni. Druæine, cehi innarodi se pobijajo med seboj v imenu istega boga. In trdijo, da sokristjani. In da vedo, kaj je ljubezen. Govorijo resnico?”

V meni nabira jeza.“Resnica je,” me obmolkne Anonymus v opazovanje, “da vse

lokalne identifikacije zapirajo ljudi v ‘kokone brezobËutja’ inpovzroËajo nezaupanje in sovraπtvo do ‘nenaπega’. Zato se razum

64

otroka sicer oklepa obstojeËih navidezno-varnih plotov materjalne-ga sveta ali vsiljenih duhovnih plotov oËeta, toda univerzalna duπaotroka, napolnjena z boæjo etiko in brezmejno πirino, se brani vsehvsiljenih omejenosti. Vseh sovraπtev in strahov. Zato nenehno teæik svobodi, k univerzalnosti, k izgubi vseh vsiljenih lokalnih zablod.Kot tudi prostovoljnih navijaπtev, saj so dejansko vse ozkosti le begiz osamljenosti in zagrenjenosti v skupinsko agresijo.”

Pogled na nogometni stadion mi priËa o resniËnosti povedane-ga. Zasmilijo se mi vsi navijaËi. IπËejo ljubezen, kjer je ni.

“Odrasli svet je svet pohlepnih lokalnih moralistov in navijaËev;in zato svet nezaupanja,” mi slabe novice naprej trosi Anonymus,“Vsaka otroπka duπa pa iπËe svet zaupanja brez ‘Moraπ!’ in nadzora,saj le tam lahko cveti etika, obËutljiva umetnost in zdravo obzirnosodelovanje. Soæitje. Vsak Ëlovek, zavestno ali nezavedno, teæi k svo-bodi oziroma soæitju. K boæanski zavesti - biti brez lokalnih pois-tovetenj ob istoËasnem poistovetenju z vsem. Razprπen povsod invseprisoten.”

“A svet je danes sestavljen iz izkljuËujoËih piramid in zakrkn-jenih individualcev,” me strese realno stanje sveta. “In slehernikdanes sam osamljen, z denarnico v roki, na poti v sreËo, kot Parsifal,iπËe sveti gral. Ljubezen. Svobodo. Modrost.”

“In ‘odreπilni’ cilj pred njim mu ne dovoli videti nobene ponu-jene mu roke?” me vpraπa Anonymus. “Kaj pred Ëlovekom inËloveπtvom torej ne stoji le ena naloga - sprememba naravnanosti?”

Vpraπanje zavrta vame. “Da se o opisu naπega sveta πe enkrat vpraπamo?” me poægeËka

logika. “Da preverimo Darwina. Da brezobzirni kot smo, v obzir inupoπtevanje vzamemo tudi kamen, roæo, kravo, veverico, soËloveka,vesolje in njegovega kiparja oziroma kiparko? In poljubimo speËoTrnuljËico Zemljo, prekleto v brezduπje?” se mi zasveti izhod iz krize.

“Le filozofija?” me zbode Anonymus. “Lepa pravljica?”

65

Razum proti Ëustvom?Kaj pa srce?

“Sedaj se spoprimiva z nasledjim psiholoπkim presekom skoziËlovekovo zavest,” me povabi Anonymus. “Borba med Ëustvi inrazumom navidezno simbolizira dandanaπnje dogajanje. Iz tega zme-denega duhovnega stanja danaπnjega Ëloveka in druæbe je, po viden-jih prerokov, moæen le en izhod - potom razuma. Morale. Le hlad-ni, neËustveni Noe, trdi Biblija, nedvomno verujoË v zapovedi Bogain upoπtevajoË dobro/slabo, naj bi izmed vseh greπnikov edini ubo-gal pravo pot, se odvrnil od minulega, od Ëustev, zbral z znanstvenonatanËnostjo racionalista dobra semena sveta, jih naloæil na ladjo inpreæivel pogubo v moËvirju razburkanih Ëustev, v strasteh, ki topi-jo moË razuma in obËutljivost srca, ter ju oba spreminjajo v ujetni-ka predpreteklosti.”

“Pokornost logiki razuma naj bi odreπila Ëloveka pogubne sle-pote srca in ga reπila iz podloænosti strastem - Ëustvom? Je to splohmogoËe?” me spreleti dvom. “Æe Mojzes je povedal ‘metodo’ oziro-ma razumski sistem oziroma logiko: ‘Ne ubijaj! Ne kradi! Ne laæi!’,pa svet stoji pred novo svetovno vojno.”

“Je ljubezen moË zapovedati?” me v opazovanje reπi Anonymus.“Je moË koga v svobodo prisiliti s puπko? Pojesti zadnjega ljudoæer-ca? Je moË zaljubljenemu kaj dopovedati in prepovedati?”

Vpraπanja me vzbudijo in mi usmerijo pozornost.“MaterjalistiËni zahod,” me v raziskovanje odpelje Anonymus,

“vidi Ëloveka kot enojno bitje, le-materjalno, razumsko bitje, sajuporabna znanost duhovnosti ne prizna. A vse religije Ëloveka vidi-jo kot dvojno bitje, duhovno (dobro?) in telesno (slabo?), razpetona kriæ med razum (dobro?) in Ëustva (slabo?),” se Anonymus za hipustavi, da poudari zmedo. “A le zato, ker ne loËijo med Ëustvi inobËutki. Med preteklostjo in sedanjostjo. Kajti ko prisotnost, ki je66

æiva, loËimo od preteklosti, ki je neprisotna, mrtva, lahko Ëlovekadejansko opazimo kot trojno bitje - razumsko, Ëustveno inobËutljivo bitje. Miπljenje in akcijo mu lahko zaukazuje æelodec,ki æivi za prihodnost, ali jetra, ki premlevajo preteklost, ali srce, kiæivi v sedanjosti in veËnosti.”

“In isti prizor vsak med njimi dojame drugaËe?” mi radovednostnajde vpraπanje.

“Kravo vidi razum kot πnicelj, Ëustveno bitje jo doæivlja kotstrah/groænjo, a srce jo vidi kot boæansko energijo, kot æivo bitje,ki ji ugaja neænost in se boji palice. Ki trpi lakoto in napoji teliËka.”

PoËasi mi postaja vse bolj jasno.“Oglejva si najprej razum,” me povabi Anonymus. “Kot pri

æivalih nos, oËi in-ali uπesa, razum Ëloveku nenehno iπËe varno potdo cilja - polne kaπËe. SreËo naËrtuje in æivljenje priËakuje razumjutri in bodoËa varnost mu je pomembnejπa od sedaj obdajajoËe lep-ote. Zato sedanjost neprestano ærtvuje na oltarju prihodnosti. Kosledi naËrtu, ko iπËe hrano, dobiËek, nebesa, boga ali odreπenje zase,razumar ‘sedaj’ ne sme biti obËutljiv do cilju πkodljivih ‘sovraænikov’,ali ne? Vsak naËrt ga torej napravi brezËutnega in krutega do vseganaËrtu πkodljivega, kajti dobiËka ni, Ëe si obËutljiv in sobitja ne moreπubiti ali izkoristiti.”

“©e sadjar mora zatreti voluharja, ki mu ære jablane, Ëe hoËeobrati jabolka,” me preseneti. “Takoj, ko nekaj hoËeπ zase, se ti svetpostavi ‘poËez’.”

“Oba torej,” me usmeri Anonymusov glas, “tako zamerljiva jetrakot dobro srce, bogato æetev naËrtujoËemu vedno pomeni slab biz-nis in dvomljivo prihodnost.”

“Torej tudi poljedelec, ubijajoË, kar je pridelku πkodljivo, delu-je proti logiki setve in æetve?” se zamislim v razliko medteorijo/prakso in v moænost...

A Anonymus me vleËe naprej.“RacionalistiËni kartezijanec,” me potegne v razlago, “prezira

zavajajoËa Ëustva in zatira obËutljivo srce. IπËoË nebesa le v jutriπnem 67

dnevu, ‘pozitivistiËen’ razum prezira prisotno; in je slep tako zaboleËino kot za lepoto okolja. Lepoto vidi kot uporabno njivo. Igraboga na poti do ‘svojega’ cilja, iπËoË sveti gral - srce in lepoto - aπele jutri. A veËni ‘ta trenutek’, v katerem veËno æivi, razumardoæivlja kot veËno trpljenje v Ëakanju na jutriπnjo izpolnitev sanj.”

“In kadar razum zalijejo Ëustva?” me vleËe naprej. “Kadar namgre kdo na jetra?”

“Kadar recimo od poniæanja jezno tolËeπ,” mi pojasniAnonymus, “ali ko iz sovraπtva ali pohlepa hladnokrvno ubijaπ, tedajnisi ravno obËutljiv in usmiljen do objekta sovraπtva -ærtve, ali ne?In prav gotovo v stanju jeze ali sovraπtva nisi razumen. Ko danesvidiπ nekoga, ki te je bil zjezal vËeraj? Te spomin ne vræe spet ‘nazaj’v vËerajπnjo jezo? In kadar si jezen, ali ne jeziπ naprej tudi druge?”me zbombardira Anonymus z vpraπanji.

Zagledam jezo, kako skaËe s Ëloveka na Ëloveka kot bolha. KakoËlovek v jezi ruπi, kar je z razumom zgradil. Kako razum pohlepnoseka deæevni gozd.

“»ustva,” me Anonymus odnese s sabo, “kadar prevladajo razum-sko, moralno zavoro, planejo Ëez plot razumnega, strogo blagostanjukoristnega. Ukradejo razum in zasuænijo srce, saj kadar prevladasovraπtvo, nam razum napleta maπËevanje in srce hrepeni po smrti, aline? In prestraπeno srce gradi le obzidja in oroæje za svojo varnost. Inv pohlep uklenjeno srce ubija za zlato ali za moË ali za slavo.”

Opazujem, kako nam Ëustva ukradejo objektivno razsodnost inhkrati prepreËijo obËutenje trenutne lepote æivljenja ter nas vodijopo vËerajπnjih poteh, po æivalskih sledeh. Zagledam se v padec karak-terja, padec ËloveËnosti ljudi pod vplivom strahu, pohlepa, sovraπtva.

“Organizirane religije,” mi razlaga naprej Anonymus, “vsetemeljijo na Ëustvih. Na strahu, na ËaπËenju/strahospoπtovanju, nasovraπtvu, na vzviπenosti/poniænosti in na ‘svetem znanju’. Vsakacerkvena piramida, prav tako dræava ali univerza ali Pentagon, zahte-va poniænost od ‘ovc’ in spoπtljivost do sebe. Ugajaπtvo vernikov.Razum vernikov je podrejen ‘vzviπenim Ëustvom’ in srce vernikov68

ærtvuje za ‘vzviπene’ cilje. Materialna avtoriteta Ëasti uspeπnost, aduhovna tiranija Ëasti lastno nasprotje - ljubeËe, svobodno srce.”

Zagledam mejo med dobrim/zlem. Svobodo/avtoriteto.A Anonymus me ne Ëaka.“Srce vernikov cerkva,” me nosi s seboj z besedami, “je

nevpraπljivo vezano na relikvijo in delovanje jim dirigira pripad-niπtvo avtoriteti. Govorijo o ljubezni, o estetiki in etiki, o vse-mogoËnosti boga in potrebi po poniænosti Ëloveka. A sami nisoponiæni. ©e manj skromni. Vzviπeni nad ‘heretiki’, sovraæijo vsenepripadnike, vse, ki se jim ne klanjajo. Oholo lastnim otrokombrezËutno postavljajo plotove - morale - in vsem upirajoËim sekajoglave. A opaziπ lahko, kako oboji, tako ateisti kot teisti brezsrËnovedno ubijajo za jasen cilj - za nebesa v prihodnosti. V imenu neËesa.V imenu Boga ali bogastva. Zdaj, v tem trenutku kradejo energijosoËloveku in ropajo so-naravo. Zdaj pridno zatirajo ‘hudiËka’ inËakajo BoæiËka, da pride in naredi red, a ne vidijo, da ‘zdaj’ v svo-jih dejanjih tolËejo z laæno moralo po ustih radovednega, inteligent-nega, dvomeËega otroka in zapirajo pod groænjo kazni πe-neopre-deljenega, nedolænega otroka v obroË pripadnosti. V suæenjstvo nji-hovi bogatosti. Njihovemu ‘Reichu’.”

Zasmilijo se mi otroci, ki se vraπËajo v takπno morilsko druæbo.“In tretja, srednja pot?,” se mi iz trilogije ‘kraljev’ nenadoma raz-

jasni zadnja moænost, “Ko srce vodi razum in Ëustva izmrejo v grdepravljice?”

“Tretja pot,” mi odkrije Anonymus, “je pot obËutljivosti. Pot,ki jo Ëlovek od vedno iπËe. Pot srca. Pot svobode,” zastaneAnonymus in pusti besedi svoboda in srce zveneti. Pred menoj sesprehodijo skromni Mojzes, srËni Buda, poπteni Sokrat, ljubeËiJezus, razumevajoËi Krishnamurti, miroljubni Gandhi, dobra matiTereza, a Anonymus me ustavi.

“ObËutljivost,” me iz filma potegne Anonymusov glas, “srËnostpomeni neposredno zaznavanje energij obstojeËega in obdrveËegasveta. Biti obËutljiv pomeni preseËi mejo izkljuËujoËega egoizma 69

(Ëustev/razuma), pomeni prenehanje posluπanja-uboganja spomina;in biti prisoten v prisotnem svetu. Prisluhniti dotiku in pokukati ‘naono stran’. Pustiti se oËarati in ganiti ob lepoti stvarjenja. Zaznavatiprisotno vzduπje - strah, æelje, boleËine, vse bolezni kot tudi ljubezenin lepoto prisotnega sveta.”

“SrËnega Ëloveka,” pogledam okoli sebe v prisotno druæbo, “kimu pogleda na svet ne moti egoistiËni izplen, zabetonirana predsta-va o svetu ali pripadnost kaki duhovni ozkosti, sreËaπ danes redkokot dragulj; in tako racionalist kot teist se posmehujeta njegovidobroti in kliËeta za naivneæa.

A srce bije izven jutriπnjih ciljev in vËerajπnjih strahov.ObËutljivost pomeni prisotnost v obdajajoËem, prisotnem, æivemsvetu, kjer se sreËujeta trenutek in veËnost. ObËutljivost ‘æivi’ le vtrenutku dotika. ObËutljivost je najlepπa æenska lastnost in v razum-sko-Ëustveni nerealnosti danaπnje dobe se zdi minimalno prisotna,kajti ukaz sveta so bili prevzeli maËisti in feministke.”

Pogled v realnost obdajajoËega sveta me zgrozi in πokira. “Zaradi diktature izplen loveËega razumarja,” mi pojasni

Anonymus, “se grobo maËistiËno/feministiËno vzduπje in æenskaobËutljiva, umetniπka, dobra duπa, zasanjano obËudojoËa nekorist-no lepoto, med seboj danes navidezno izkljuËujeta.”

“Pa vendar sta le obe duπi skupaj 1; in se zato tudi privlaËita?”me sune spoznanje.

“MaËo v ateistiËnem, razumarskem svetu zato brez æenske nemore,” mi potrdi Anonynus, “in je brez nje nesreËen in teËen, a nje-govo trdo srce ne pozna neænosti, zato obËutljivo ‘blondinko’ -njeno srËnost in naivno zaupljivost zasmehuje, kajti na æalost maËoËasti le moË, razum in adrenalin - zmago/alkohol/strah. Grobost insamo-izbrano identifikacijo - npr. fuzbal. A skrivnostnosti æensk sevsak ‘frajer’ boji, kajti moti ga rahloËutnost in uvidevnost æenskeobËutljive duπe. Boji se v svetu, kjer je slabost hrana mrhovinarjem,biti prepoznan kot jokajoË, tolaæbe in ljubezni iπËoË zavræen otrok.Zato se ‘dela frajerja’ in vsako æensko zato ‘æe vnaprej’ in ‘poËez’70

zaniËuje in jo poniæuje in ‘jemlje’ le kot svojino. ObËasno.Enostransko. Le ko njemu ‘stopi’.”

“Srce moπki ‘vidijo’ drugaËe od æensk,” me spreleti spoznanjevzroka vsega nerazumevanja med spoloma. “MaËo sanja junaπko, aæenska neæno srce. MaËistist sanja zadovoljstvo. Moπka duπa sanjaodpuπËanje. Feministka sanja maπËevanje. Æenska duπa zaupa.”

“Danaπnja druæba je po en strani vse bolj razumarska,” me pres-liπi Anonymus, “ekonomistiËna, planerska, dobiËkolovska, maËisti-Ëna, a na drugi strani vse bolj in bolj tudi ekoloπko osveπËena - æen-ska - umetniπka. Toda razum πe vedno vlada srcu. Moπki πe vednopodcenjuje æensko. VladajoËa znanost, ki Ëasti neskonËnost, a zago-varja, konËnost, smrt, znano, niËlo (Ëim veË niËel na banËnem raËu-nu), si je prisvojila resnico; in zato avtoritativno ne prizna ne umet-nosti in ne boga. In ne æenske. Papagajski sistem πolanja proizvajapapagaje ËasteËe papagaje in povzdiguje papagajstvo v nebo. Usto-liËena statistika je postala najveËji blokator spremembe, zato je vsakaæenskost - umetnost, obËutljivost, filozofija, radovedna æelja po raz-vozlavanju misterijev sveta dandanes na sramotilnem stebru.

A verniku velikih obstojeËih religij,” me v ‘duhovni’ svet poteg-ne Anonymus, “sta tako srce kot razum podloæna ‘sveti besedi’. Inker so vse tri zapadne religije - judaizem, krπËanstvo, islam - v samiosnovi maËistiËne, vsak Adamov potomec zato vse, kar je æenskega,‘praviËno’ podcenjuje in ‘po boæjih besedah praviËno tiranizira’, kajne? Obema maËotoma, tako teistu kot ateistu, je æenska le objekt,umetnost πara. Oba umiranje ustaljenega maËizma dojemata kotanarhijo. In umetnost ter otroke kot napad nase.”

“Alternativa?” zasliπim svoj klic po izhodu iz zmede Ëustev inrazuma.

“Otrok je v svetu, razpetem med razum in Ëustva ne vidi in nezna,” mi upanje vzame Anonymus. “Pot srca mu je æe od rojstvanaprej prepovedana. Ne sme biti mehak in obËutljiv umetnik. Nesme jokati. Niti deklica v danaπnji maËistiËni druæbi ne sme kazatisolz. Sprejeti mora dejstvo, da je bambi zrezek.” 71

Opazujem, kako druæba otroka nemilostno gnete v trdosrËnokrutost lovsko-trgovske, ekonomistiËno/pravniπke diktature.

“Zato pozabi otrok, kaj je odkritosrËnost in kaj pomeni brez-greπen dotik,” mi namigne Anonymus.

Zgrozim se. “Druæba naredi vse, da ubije otrokovo srce in mu oko usmeri v

izplen,” me ukoplje zaprepadenost.“Dovoljeno je otroku postati le Ëustven vernik, lovec na boga -

teist, ki poistoveten s ËaπËenem templjem svojo krutost in dvoliËnostopraviËuje z zavezanostjo zavezi,” mi neusmiljena resnica v Anony-musovih besedah vedno bolj navija uπesa. “Druga moænost je hlad-nokrvni racionalist. Materialist. Ateist. Zavezan le sebi. EgoistiËninadzornik na zemlji, v gradu, cerkvi, banki, univerzi. Lovec nabogastvo. A tretje moænosti - ne postati lovec ali æivinorejec; temveËostati etiËno, skromno, nevzviπeno-in-neponiæno bitje - Ego1, teganobena morala nobene druæbe otroku nikjer ne dopuπËa.”

“Vse avtoritete in verniki avtoritete æivijo v namiπljenem svetuavtoriteta/bebec, zato od ‘bebcev’ zahtevajo priklon,” se mi razkri-je vzrok vseh revolucij, vzrok razrednega boja in upora pubertetni-kov, ki traja æe tisoËletja, “zato brezËutno reæejo neponiænim otro-kom glave. Razen njihove vzviπene glave, ki se sama sebi zdi od bogaposlana in zato ‘sveta’, so jim vse druge manjvredne.”

“In ko otrok vpraπa ‘zakaj’?” me sesuje groza. “Jih dobiva po us-tih vse dokler ne utihne, skloni glavo, preneha spraπevati in slepopriËne slediti tropu prestraπenih ugajaËev in slepih navijaËev. Ali pase upre norosti. In posledica? Druæba ga izloËi kot kuænega.”

Zagrne me konec sveta. “Sanje starπev otroku vzamejo svobodo, pohodijo otrokov tal-

ent v blato,” me zgrozi resnica, “in otroka peljejo na fronto.”“Sanjajo jih ‘normalni’ starπi,” mi Anonymus pokaæe starπevski

pogled, “svoje otroke æe na visokih poloæajih, pomembne; in zatone opazijo, kako usmerjanje otroka v ozkost navijaπtva, v dvoliËnostin tekmovalnost, otroka sili v samozatajitev in v obup. Ne opazijo,72

da ravno njihova visoka priËakovanja ubijajo otrokovo samosvojostin ustvarjalnost. Druæba in druæina je bila sprogramirala in danes ser-ijsko, po tekoËem traku ‘kodira’, klonira svoje otroke v rakav vzorec- v agresivno, povzpetno, ugajaπko prevzetnost ob istoËasni suæen-jski ubogljivosti in odvisnosti.”

“Od koga?” me strese. “OËetovega trepljanja po rami?”“Starπev jasno ne moreπ razoËarati, mar ne?” me izzove

Anonymus. “Ne moreπ jih nejemati resno.”Opazujem, kako starπevske zahteve in kazni - odrekanje pozor-

nosti in upoπtevanja - zatirajo otrokov talent, naæirajo samosvojostin samozavest. Kako starπevsko Ëustveno izkoriπËanje otroka kvari vdvoliËnost, skrivaπtvo, upor.

“Starπi sami ubijejo tako talent kot samozavest kot tudi srce last-nih otrok,” ne morem verjeti svojim oËem.

“Zato otroci dejansko noËejo tja, kamor jih usmerjajo starπi. Neæelijo si krutosti. NoËejo tekmovati. NoËejo premagovati in podre-jati. Æelijo si po svoje. Slediti svojim talentom. Srcu,” zastaneAnonymus; in nadaljuje: “a ne vidijo poti. Æe so pogojeni v vsta-janje na himno in na skok ob ævenketu denarja. Svet æe gledajo skoziæelodec in skozi jetra starπev.”

“A pot srca je od vseh povzpetnih starπev prekleta,” mesesuje spoznanje. “Ne sme biti neæen.”

Zaboli me pri srcu. Ne morem verjeti.“Obeti prihodnosti so res zelo slabi,” mi pritrdi Anonymus. “In

zato je sooËenje z dejstvi neizbeæno.”Zagledam se v predstojeËe.“Bo v tej svetovni krizi zavesti, sredi katere smo se znaπli vsi ljud-

je - odrasli in otroci sveta, preæivelo neujeto srce, brezrËni razumarali ozkosrËni vernik?” se mi pokaæejo trije izhodi.

“Obe zadnji varianti pomenita Ëloveπtvu smrt,” mi zagotoviAnonymus. “Pomenita teror razuma ali teror strahu. Teror dobiËkaali verskega ekstremizma.”

73

Zgrozim se. Pred seboj zagledam dve poti, ki vodita v propad.A sam noËem tja.

“»e kot Ëloveπtvo res noËete narediti samomora,” zasliπimAnonymusov odreπujoËi glas, “je nujno javno in glasno bobu reËiBOB, stopiti skupaj in iz vseh grl osveπËenega dela sveta opomnitinajmoËnejπega roparja, kralja æivali, ‘πkilastega’ leva, ki dviga glavoin se pripravlja na morijo. MaËistiËna Amerika je namreË spremeni-la ustavo in vojska je dobila ‘licence to kill the wolf’ brez sodnegaprocesa. Ameriπka vojska je torej, kot nekoË kraljevi rabelj ali pape-æeva sveta inkvizicija, dobila pravico, da vse sumljive, vse, ki niso100% za Busha, izniËi.”

“Ameriπki marinec ima pravico posilstva povsod po svetu. Inærtev se ne sme niti pritoæiti,” zasliπim groziti Busha. “In kdor ni naπsuæenj, je kriv.”

Stresem se. “Ameriko je po WTC-ju zapustil razum,” mi pojasni Anony-

mus. “Razumskega AmeriËana, normalno zvito in kruto iπËoËegavarnost le v dobiËku zase, so zameglila Ëustva jeze, sovraπtva, strahu.Solze æalosti se spreminjajo v hrumeËo reko uniËujoËih Ëustev. Inkadar si jezen, ne gledaπ, kam padajo bombe.”

“TeroristiËna akcija je razum, ki vedno le gradi, podredilaËustvom, ki vedno ruπijo,” me πokira ameriπka realnost. “Bog, od-pusti jim, saj ne vedo...” se mi pripelje misel, ko opazujem kako sevojaπki del proraËuna dviguje v nebo. Kako cela Amerika gradi oroæ-je in si gradi bunker varnosti.

“Bushu ‘operacija WTC’, kot nekoË Hitlerju poæig ‘reichstaga’,omogoËa zaustaviti recesijo in z naborom v vojaπke projekte zmanj-πati brezposelnost. In ameriπki dræavljani z delnicami v vojni indus-triji in farmaciji spet bogatijo.”

“Kot je z oroæjem obogatela in propadla NemËija?” me vræe vzgodovino. “Kot je bogatelo s prodajo oroæja minojsko kraljestvo.In propadlo pod prodanimi meËi? Se bliæa nova Atlantida?” me za-skrbi norost. “Ameriπka realnost...”74

“Poglejva si ameriπko realnost,” me v Ameriko povabi Anony-mus. “Tradicionalno jedro ameriπke druæbe predstavljajo pred lakotobeæeËi in o bogastvu sanjajoËi avanturisti - ekonomska migracija. Inpred moralistiËnimi tlaËitelji Evrope beæeËi nepokorljivi ‘heretiki’ -versko/politiËna migracija, ki so se bili z begom v Kolumbovo deæe-lo izognili papeπki garmadi ali kraljevi jeËi. Vsi ti samozavestni uporni-ki so bili prekleli ukaz oblastnikov in se odrekli davku, ki ga brezsrËnozahtevata kriæ in meË æe celo zgodovino; in odπli v Ameriko.”

“Uprli so se potrpeæljivosti in si, sanjajoË svobodo netlaËenostiin bogastvo, vzeli svobodo,” se zagledam v prihod Evropejcev vAmeriko - obljubljeno deæelo.

“Toda svoboda brez ljubezni je nasilje,” me posvari Anonymus.“Pohlepni po svobodi, so reveæi Evrope posilili deæelo indijancev insi prisvojili vso njeno zemljo. Sprejeli so zakon dæungle - ‘Kar ujameπ,

je tvoj plen. Kar lahko braniπ, je tvoje ozemlje.’ - za vesoljni zakon, pobiliindijance in bufale; in pozabili na boæji zakon setve in æetve. Napisaliso demokratiËno ustavo, a uzakonili so pohlep. KrπËanski vrednotiljubezen in praviËnost sta se zato izgubili iz sanj in dejanj ameriπkihliberalcev. Na grπkem posestniπkem in rimskem plenilskem pravu soAmeriËani zgradili ‘pravno svobodo’ brezsrËnim lovcem na bogast-vo. Sprejeli so za svoje simbole leva ter orla, predatorska gospodar-ja neba in zemlje, a Jezusova ovca je postala spet plen vsakomur.Kajti tako kot stari Grki, tudi AmeriËani Ëastijo olimpijsko zmago-valno baklo, in kot nekoË kruti Rim, Ëastijo premagovanje strahu -junaπtvo. Vsa zapadna samozavest temelji na ËaπËenju zmage in ulovaoziroma na uspeπnosti.”

“A uspeπnost na levji brezsrËnosti,” se z grenkobo zazrem v cen-ter uspeπnosti.

“Amerika,” se ne zmeni zame Anonymus, “podaljπek Charleso-ve Anglije, se je razvila v viπek darvinizma s svojo dæungeljsko svo-bodo. V viπek lovstva. Junaπtva/prestraπenosti. Amerika temelji nakruti povzpetniπki morali, vampirski logiki - logiki osvajalskega raka.

75

Za Pentagon ‘To heal is to kill. To kill is to live’. Zato jim nikoli nidovolj varnosti - oroæja in bogastva. Poæreπnost je v darvinizmupostala merilo za Ëloveka.”

Zagledam se v neverjetno ‘postavnost’ ameriπkih debeluhov inv obËudovanje debelosti v zadnjem Ëasu, ko ‘miss piggy’ v deæelisvobode postaja normalnost, Ëe ne æe merilo æenskega sveta.

“RazæirajoËo luknjo osamljenosti duπe poskuπa zahodna pametzapolniti s hrano,” se mi zasmilijo debeluhi, simptom osamljenostiegoistiËne druæbe. “A drugi z denarjem,” se zagledam v pravljiËnobogate, ki reveæu ne odstopijo niti drobtine.

Poæreπnost osamljenih me priËne vleËi vase... “Takπno, prestraπeno, poæreπno vzduπje je vzduπje ameriπke svo-

bode, prihajajoËe v Slovenijo iz ameriπkega sna, ali ne?” me vpraπaAnonymus in mi pozornost obrne domov.

Zazebe me v dno duπe.“Kajti brezsrËje vedno oddaja ‘hlad’,” mi pojasni Anonymus, “ki

v okolici vzbuja vzduπje nelagodja. Strahu. Prestraπenost. In nalezliste se Slovenci æe strahu in brezduπja zahoda. Postajate prestraπenipredatorji, osamljeni kavboji, ki ne ubijajo le lakote oziroma ‘hrane’,temveË v teænji po bogastvu in moËi pobijejo vse buffale. EgoistiËnoizcuzajo vse koristno in pobijejo vse, ne le dejanske, temveË tudi vsemoæne πkodljivce. Kot Aleksander v Tebah. Pobiti vse, kar bimogoËe lahko kdajkoli πkodilo naπi ‘sanji’...”

“Tudi πe nedolæne otroke?” se zgrozim. “Ali za naπo civilizaci-jo res ne bo stal veË kamen na kamnu?”

Pred menoj se odpre propad. Zagledam sliko. Na zaËetku Rimastojita otroka ulice. Brez starπev. S CocaColo in Big Macom terπnelfajerco. GledaliπËa zamirajo in olimpijske igre se selijo v gladia-torske arene.

“Se res bliæa Rim?” me strese.

76

AmeriËani glasujejo za linË!

Minojci so bili nekoË spoznali skrivnost brona, a Ëastili so le zlato. Izdelovali

in prodajali so ‘skrivnostno’ oroæje lovcem Mikencem v zameno za zlato.

Iz pohlepa so oboroæili sovraænika nesluteË, da so oboroæili svojega rablja.

Ali niso naredili samomor iz zasede?

Ko so Perzijci ogroæali atensko demokracijo, so prestraπeni Atenci volili zvitost

Temistokla za svojega vodnika in slabotnejπi grπki David je premagal perzijskega

Goljata. Desetkrat moËnejπo vojsko kralja Kserksa. Ubranili so Atenci pravico

soodloËanja - demokracijo. Po zmagi so priËeli obËudovati svoje dejanje in najbolj ponosen

Atenec Periklej je bil izbran, da zgradi ‘boæansko’ Akropolo in boæanskost Aten pokaæe

vsemu svetu. Toda Atenci so se ‘navadili’ zmagovati in zmagovanje jim je postalo vπeË.

PoËutili so se nepremagljive. Boginji zmage Ateni Nike, ki s svojimi krili preletava

v vojni z ene strani k drugi, so posekali krila. Da bi za vedno ostala pri njih.

Hoteli so zmagovati πe naprej. Vedno.

Iz samozavesti svobodnega bitja so padli preko ponosa v oholost, arogantnost,

agresijo. ObËudujoË zmago in zmagovalce, so obsodili na smrt praviËnega,

krepostnega, mir iπËoËega Sokrata; in si za vodiËa v nadvlado nad svetom

izvolili trikratnega olimpijskega zmagovalca Alkibiadesa. Vajen zmagovati,

je Alkibiades Atence popeljal nad Sicilijo, v napad in ...kako pouËno ...v propad.

Atenci so izgubili svobodo.

“Æe ko je Nato kot svetovni policaj nedavno z bombami zasi-paval Beograd,” me v balkanski kotel popelje Anonymus,“preraËunljivi jenkiji niso zmogli Ëisto dojeti, ko so Ëustveni Srbi,prezirajoË smrt in strah, ‘svobodno’ prepevali in æurirali na rock kon-certih sredi eksplozij. Prav kot so bili nenasilni prakristjani nekoË vNeronovem Rimu zamaknjeno prepevali himne æivljenju, umira-joË med zobmi prestradanih levov.

AmeriËani in Evropa je bila preseneËena: ‘Kaj se dogaja?’”77

Iz spomina se pred menoj prikaæejo æurerji na mostovih Donave,plesoËi med Natovimi eksplozijami...

“PreraËunljivi Razum, ki zase vedno misli, da je vseveden,” mez rajanja in iz vojne v raziskovanje delovanja Ëlovekove zavesti pote-gne Anonymus, “je bil v teoriji spoznal vodljivost prestraπenih, no-rost jeznih in grozovitost sovraæeËih, zato zaniËuje vsa Ëustva in jih‘v sebi’ nenehno zatira. Prevzet nad svojim ‘obvladovanjem Ëustev’,vsak razumneæ zato preobËutljivost Ëustev kot tudi ozkosrËnostzaljubljenosti podcenjuje in jih do prepozno nikdar ne jemlje resno.To je razlog, zakaj je izplen iπËoËe ohole Jenkije, kot tudi razumarskoprestraπeno Evropo, æe srbsko velikosrbsko srce nenehno presene-Ëalo. Ni jim bilo jasno, brezsrËnim suænjem kapitala, da rojen junakvedno in povsod izziva smrt in razkazuje junaπko srËnost, da gabojiπËe mami in da za dokaz ‘jajc’ izkoristi vsako priliko, a fuËka muse, kar edino zanima kapitalista, denar.

Toda samomorilska akcija teroristov na WTC je Ameriko pre-tresla. Vzela AmeriËanom dih in moægane.”

Zazrem se v porast ‘negativnih’ Ëustev v Ameriki. Strah, jeza,sovraπtvo eskalirajo v nebo. V paniko.

“Kaj storiti?” jih vidim spraπevati. “Samomor v imenu Amerike?”“Ni prav dosti takih moæakarjev v Ameriki,” mi odgovori

Anonymus, “razen v holivudskih filmih.” In nadaljuje: “Amerika jeizgubila nadzor in padla v paniko. Nepopisen strah pred samomo-rilskimi heroji islama zato trenutno voli proste roke ameriπki kon-jenici, da pobije vse ‘indijance’. Licenco, da izniËi vso opozicijo.”

“Kar pomeni vsakogar,” me spreleti strah. “Mene. Tebe.Vsakogar Bushu sumljivega.”

“Tri Ëetrtine AmeriËanov voli legalizacijo linËa - kaæe ‘publicopinion’,” me z grozljivo statistiko zruka Anonymus.

“Bog pomagaj Ameriki, saj ne vedo...” me strese spoznanje nji-hove slepote in usmiljenje....

“Razum,” me sune Anonymus, “porivajoË razumnika po varnipoti proti sitosti in obilju (?sreËi?), je oËitno padel v suæenjstvo78

ruπilnih Ëustev strahu in sovraπtva. PreraËunljivi ameriπki intelek-tualec, normalno pehajoË se za varnost - varen denar v varnem sefu- in oprezajoË za izplenom, je oËitno v πoku in pada v meglo jeze;in solze æalosti se zbirajo v reko goreËega maπËevanja.”

“In ko si sovraπtvo?” me strese. “Tedaj jezen voliπ linË, pljuvajoË na najveËji ponos demokraci-

je - pravno varnost,” mi Anonymus razloæi slepoto uniËujoËih Ëustevin vzrok za podporo Bushu v ZDA in po svetu. “TeroristiËna akci-ja je bila zmedla razumarsko Ameriko in jo porinila v brezno strahu.Izgubili so jenkiji samozavest in brezmejen obËutek varnosti. Zatoje njihovo srce padlo v past sovraπtva. Ponos Amerike na svojdemokratiËni pravni sistem, kjer ima vsakdo pravico do odvetnikain zagovora na sodiπËu, je pohojen. Slogani kot ‘Kdor ni z nami, je

proti nam!’, ki jih Bush trosi po svetu, spominjajo, Ëeprav se sliπi gro-zljivo, na ‘Deutschland Uber ales’. Iste besede govorijo vsi posvetni induhovni ekstremisti. Enak poloæaj ‘brezmadeænega ubijanja’ je imelapapeπka inkvizicija. In o moænih nedolænih ærtvah tudi Bush gov-ori: ‘Bog bo loËil dobre od greπnih!’ in se pripravlja na dokonËen obraËuns krivci in sumljivci.”

“Kakπne so njegove πanse?” me spreleti vpraπanje.“Suæenjska, na silo vpoklicana vojska,” zasliπim Anonymusovo

razlago, “kakrπna je bila perzijska, avstro-ogrska konjenica alijugoslovanska armada in kakrπna je slovenska Ëetica zasuænjenihotrok danes, vedno le ‘hvata krivine’ in Ëaka le na konec ‘zapora’ terodhod domov. Njihov borbeni æar je le borba za preæivetje in izog-nitev smrti. In plaËanec paË hodi na πiht, in se trudi preæiveti, dapotroπi svojo plaËo. Njegova identifikacija je denar in ne resnica alipravica ali nedotakljivost dræave ali cerkve, v imenu katere sicer,kadar je v sluæbi, ‘dobro’, strokovno mori...

Deæela odprtega lova, Amerika, ima pred oËmi le eno - izplen;in ameriπki vojak, plaËan profesionalni morilec, je junak le za denar.Junaπtvo je njegov ideal, ne resniËnost. Saj zahteva proste vikende.Brez plaËila ne dela. Zastonj ne ubije. Zato se Rambo, ko posiljuje 79

svobodo v sluæbi imperija, sicer bori z znanstveno natanËnostjo inspretnostjo samuraja, a bori se s povsem drugim æarom, kot se boriborec za svobodo ali fanatik katerekoli ‘edinoprave’ vere?”

“A vernik?” me zanima delovanje vernikov. “Zavezanec edinopravi veri, katera ponuja nebesa po smrti, se

vojskuje tudi v spanju, kajti podaril je bil svoje srce ‘viπjemu cilju’od njegovega æivljenja prostovoljno ali nevede, preko ‘edinoprave’vzgoje. Poglej kamikaze islama. Razstreliti sebe in umreti v ‘akcijiza boga’ jim je, tako kot ©partancem umreti za suverenost dræave,najveliËastnejπe dejanje.”

“’Bogu predani’ otroci-bombe so ideal vernih starπev,” me strese.“Grozovito. In jappiji so ideal starπev zahodne darvinistiËne druæbe.”

Zaliva me obup.“Toda borba za svobodo,” me zagrne Anonymusov glas, “ima

πe veËjo moË ob religiozne blaznosti. Nuja po netlaËenosti v Ëlo-vekovi duπi je posekala glave vsem tiranskim religijam in kraljestvomzgodovine. Neuklonljiva æelja po svobodi preæivi tudi kamikaze isla-ma ali Japonske.”

Resnica v povedanem mi da upanje.“Amerika, deæela svobodnega lova na dobiËek,” me pelje naprej

Anonymus, “ima le en cilj na vizirju - izplen. Brez dobiËka seAmerika ustavi. Prav tako plaËani morilec brez plaËila ne ‘dela’. Nje-gova identifikacija je denar in ne kak zakon ali kaka ‘sveta resnica’,v imenu katere ubija.”

“DrugaËe bi ubijal tudi zastonj,” zagledam razliko med ‘profe-sionalcem’ in vernikom ali oboroæenim borcem za netlaËenost.

“Zato niti prisiljeni v vojake,” nadaljuje z logiËno razlago Anony-mus, “niti plaËani morilci dolgoroËno nikjer ne morejo zmagati. Nitiproti vernikom. ©e manj proti borcem za netlaËenost. Ne zasuænjenene prodane duπe nimajo æivljenske moËi. Zaradi tega dejstva borba zasuænje dolgoroËno nima ‘energije preæivetja’ v primerjavi z razrednimbojem za netlaËenost. Suænji bodo nekoË svobodni, zgodba zgodovin-skih uporov proti tiraniji nam priËa o tem.”80

“Denar dolgoroËno nima πans,” se razveselim. “Torej bo tudi Bushna dolgi rok s svojo politiko pogorel, kot je bil pogorel Hitler, Cezar,faraon, kajti denar nima srca in strah, razen v paniki, vedno zbeæi.”

“Zatorej si raje poglejva, kaj je ‘srce’ problema,” se z menoj strin-ja Anonymus in preseneti z moænostjo: “BrezsrËje?”

Obvisim v zraku... “Liberalni razumar zahodne darvinistiËne izobrazbe nima srca,” mi

πe enkrat pojasni Anonymus, “æivi le za dobiËek oziroma izplen. A tudikonzervativni Ëustveni vernik vzhoda nima srca. Pol srca namreË ËastipoveliËano predstavo, a druga polovica sovraæi vse ‘nenaπe’.”

“A to izgledata izbiri tega trenutka,” me strese ozkost izbire. “»e nisi po moji meri, si preklet!” sliπim prokrustovsko groziti

Busha. In Talibani grozijo isto.“Katera stran je ‘boljπa’ izbira?” me grudi dvom. “»udovita

Amerika?”“Poglejva,” me povabi Anonymus. “Drugo vojno so zmagali

takoimenovani zavezniki, a takoj skregani za izplen træiπËa, sta serokefelerska Amerika in delavska Rusija πli vojno πe naprej in vla-gali v ljudem πkodljivo. V oroæje. V vojno.

Na drugi strani so vse poraæene dræave agresorke po drugi vojniimele prepoved vlaganja v vojno industrijo; in vojaπka NemËija tersamurajska Japonska sta energijo ustvarjalnosti usmerili v Ëlovekukoristno in udobno. In vsi dræavljani so imeli delo. ‘Gastarbajterje’so uvaæali v NemËijo iz celega sveta. Niso sicer izdelovali topov inraket in atomskih bomb, temveË herbije in honde in belo tehnikoin blaupunkte in hitaËije. In standard ljudi dræav ‘luzerk’ se jebliskovito dvignil v svetovni vrh!?”

“Kdor ne vlaga v vojno, tudi Ëe zgubi bitko, zmaga v miru?”zagledam poanto Anonymusove zgodbe. “Kaj pa zmagovalci vojn?”me popade radovednost.

Opazujem. Jugoslavija je razpadla. Sovjetska zveza je razpadla. “In Amerika?” se zagledam v najveËjo zmagovalko druge vojne.

81

“Amerika je konglomerat narodov,” se izogne neposrednemuodgovoru Anonymus in me popelje v zgodbo zgodovine, “ki so biliv valovih pribeæali tja pred lakoto, iskat mir pred greπnimi papeæi,pred oholimi tirani in/ali v æelji po hitrem obogatenju. In Ëeprav soZDA stare æe stoletja, je bila to ‘od vedno’ le deæela individualcev,osamljenih kavbojev, poistovetenih s svojo denarnico in trenutnimprojektom - biznisom in partnerji. A prijateljev AmeriËan nima.Pozna le partnerje/konkurenco in træiπËe, katerega dojema kotloviπËe. Vsakdo se briga le zase in za svoj banËni raËun. Zato je πelejaponski napad na Pearl Harbour, od ameriπkega predsednikaRoosevelta odobren grozljiv masaker ameriπke elitne mornarice inletalstva - ameriπkih otrok, ogrozil in razkaËil vso ameriπko javnost.BoleËina nad smrtjo cveta ameriπke mladine se je sprevrgla v ‘velikojezo’, ki je povzroËila zaËasno amnezijo na brazgotine dræavljanskevojne ter demokrate, republikance - vse evropske izbeglice, vse‘amerikance’ povezala v skupinsko srce - ameriπki narod.

Amerika je postala suverena. PrviË dejansko povezana. MoËna.‘Res Public’ (not pub like). Vse razprtije, celo rasne, je zgladil skup-ni cilj. In zmaga ameriπkih Ërno/belih marincev nad tiranijo Hitlerjaje v AmeriËanih vzbudila ponos, toda premoË v oroæju - atomskabomba - je bila ‘kaplja’ Ëez rob. Postali so prevzeti s ‘sabo’ - svojomoËjo in zmagovanjem.”

“Novonastali ameriπki narod borcev za ne-tiranijo se je sprevrgelv mnoæico prevzetnih zmagovalcev - v ohole jenkije,” me stresevpogled. “In Pentagon je, kot Atenci pod Alkibiadesom, priËel zahte-vati nove zmage in razvijal naprej ?boljπe? igraËke za morjenje.”

Zazrem se v krog ponavljanja napak v zgodovinski zgodbi.“Eden od razlogov, da se zgodovina vojn ne more konËati,” me

v jedro problema potegne Anonymus, “je problem ‘izumrtja’ gen-eralskih stolËkov. Kajti na koncu vsake vojne zmagovalec, poln pre-vzetosti s seboj in poln oroæja, ne zna poloæiti oroæja v prah πe samin prenehati sovraæno gledati v svet. In za zasluge zahteva dosmrtnesluge. »ast in slavo. In hoËe nove medalje. VeË slave.”82

“Novo vojno?” me πokira lastno odkritje.“Spoprimiva se torej z navidezno nepomembnim,” me dræi v

prisluhnenju Anonymus, “a dejansko enim najtrπih orehom druæbe- sluæba generala je braniti zunanje meje pred zunanjim sovragom,ali ne? Za notranji kriminal poskrbi policija. Torej brez zunanjegasovraænika general nima opraviËila za obstoj?” me z vpraπanjemusmeri v opazovanje Anonymus.

Tiπina poglablja vpraπanje.“Je res?” me utrdi z vpraπanjem πe enkrat Anonymus. “General

potrebuje groænjo in vsake toliko kako vojno za svoj obstoj. Brezogroæenih meja je genarlski stolËek nepotreben in zato generalpostane ‘neobstojen’.”

Ne morem zanikati logike Anonymusa. “In sedaj poglej trenutni problem Amerike,” me v dejanski svet

potegne Anonymus. “Pentagon potrebuje ogromno denarja, a sve-tovni demokratiËni proces vodi v podiranje meja in zmanjπevanjeoboroæitve. A na drugi strani - brez zunanje ogroæenosti, brez zunan-jih problemov, skupinska hipnoza naroda razpade v individualizem.Egoizem premaga skupinsko zavest ‘We are the best!’ zamre v ‘I amthe best beast’.”

“In narod razpade v dræavljanski vojni?” me presune spoznanje.Zastrmim se v povedano in v dogajanje istoËasno. Strese me in vræev Slovenijo. Opazujem, kako smo bili tudi Slovenci ‘kot eden’ le,ko smo iskali samostojnost in v Ëasu desetdnevne vojne, a naslednjidan po osamosvojitvi je æe vsakdo ‘videl’ le πe do konca lastnega vrtain skregan s sosedi...

“Ali ni ta ‘notranja’ groænja Ameriki razlog,” me zagrabi spetAnonymusovo vpraπanje, “zakaj je ameriπka tajna sluæba neprestanoiskala ‘zunanjega’ tirana po drugi svetovni vojni, le da bi AmeriËanedræala prestraπene pred ‘zunanjim’ svetom oziroma zvezane v‘notranjo’ skupinsko psihozo?”

Anonymusova teorija zarote se mi zdi vedno bolj verjetna.83

“Generali Pentagona,” nadaljuje Anonymus, “so neznansko uæi-vali v obdobju hladne vojne in propadajoËo stalinistiËno Rusijo imeliradi za sparing parterja, kajti igrali so se z neomejenim proraËunomin slabotnejπim sovraænikom.

Toda po GorbaËovu je svet drugaËen. V procesu takoimenovane globalizacije, globalna zavest ruπi

zidove prevzetnosti, zgrajenih v preteklosti, tudi nacionalni in ver-ski ekskluzivizem. Zidovi v glavah ljudi pokajo, kot je bil padelBerlinski, kljub novim ognjem in novim sovraπtvom, katere danesnetijo vojni zasluækarji.

Toda v vsej tej zmedi, katero kliËete demokratizacija in global-izacija sveta, je ameriπki vojak v Natu vse bolj igral le vlogo sve-tovnega policaja. Pritok denarja za policijo pa je vedno omejen inPentagonu premajhen. Bogovi vojne v Pentagonu hoËejo veË. Nisozadovoljni. HoËejo se igrati vojπËake. Pentagon noËe izgubitineomejenega proraËuna. NoËe izgubiti veËpomembnosti. NoËeizgubiti nadzora. Zato se æe desetletja skozi Hollywood, skozi filme,obupno trudi najti ‘dostojne’ sparing partnerje v vesolju in parano-ja ameriπkih admiralskih glav sedaj gradi æe ‘veliki πËit’ za zaπËito lesvojih ‘svetih’ glav.”

Anonymus za hip zastane, da se povedano usede vame; innadaljuje: “Pentagon svoje nasilje/strah vsiljuje neprestanonavzven...”

“Proti komu?” me stresa jeza. “Proti Bogu?”“To je bridka resnica,” mi potrdi Anonymus.Spreleti me obup, a logika v povedanem najde upanje.“A Ëe te ni strah soseda?” bruhne iz mene.“GorbaËov je to storil Sovjetskli zvezi,” mi pojasni Anonymus,

“in obrnil kolo zgodovine. Odprl pot svobodi In evoluciji. Dejal je:“Tam zunaj ni nobenega sovraænika.” ter osovraæeno/sovraæeËo arma-do pripeljal nazaj domov iz Afganistana, Poljske, Madæarske,»eπkoslovaπke, Litve, Latvije, Estonije. In ker je bila izgubila objekt

84

sovraπtva zunaj domovine, je sovjetska vojska naπla notranjegasovraænika. Sovjetska zveza je razpadla v meddræavljanski vojni.Podobno je brez sovraænika ostala in razpadla zmagovalna JLA in znjo Jugoslavija.”

“Ker Srbi, rojeni voπËaki, niso znali spustiti moËi, je po Titovismrti kranjski Janez dezertiral iz vojske in se lotil kmetovanja,” mespomin vræe desetletje nazaj.

“Amerika potrebuje zunanjega sovraænika,” me v bluz po balka-nski preteklosti ne spusti Anonymus, “za dræanje najveËje vojske sve-ta zdoma. Da ‘We are the best!’ ne zamre v egoizmu in da ‘ameriπkinarod’, umetna tvorba, ne razpade v meddræavljanski vojni. Intorej?” me Anonymusovo vpraπanje zakrkne v nevednost. Nerazumem pomen vpraπanja.

“»e ni ognja, ga gasilec zakuri?” je bolj jasen Anonymus. “Nito ‘American way’? Ni to naËin dobrodelniπkega imperializma skaterim Coca-cola osvaja svet?”

Strmim v prazno in v zmedi Ëakam pojasnila.“V ne-ameriπki deæeli z ne-ameriπkim sistemom,” me stiske

nevednosti reπi Anonymus, “Amerika podpre pro-ameriπko opozi-cijo samostojne, ne-ameriπke vlade. Ali ni to njihov naËin ‘pomoËi’srednji in juæni Ameriki? Z vojaπkim posojilom vsilijo dræavljanskovojno, in ko je vse poruπeno, ‘ubogim’ pomagajo z lizingom. Ta jihujame v ameriπki naËin prodajanja/kupovanja svobode soËloveka.”

“In po vojni,” se zagledam v iz ruπevin vojne pobirajoËe sedeæele, “povsod Big Mac in Coca-cola premagujeta tradicijo inmiroljubni ‘naturπËiki’ postanejo agresivni ©varcenegerËki.”

“Koliko ognjev je Amerika zaËela po drugi vojni? Preko tride-set?” me opozori Anonymus. “In monstruoznost zahodnih generalov,ki s taktiko ‘Razdvoji dræavo v dræavljansko vojno in zavladaj!’ veËajosvoj imperij, je vidna le v milijonih mrtvih in izstradanih otrok.”

Zgrozim se.“So vsi generali nori?” plane iz mene.

85

“V Ëasu globalizacije,” mi pojasni Anonymus, “generalski stolËkivisijo na nitki, saj globalni svet generalov ne potrebuje.”

“Razen,” me logika potegne za seboj, “Ëe lastne ljudi nenehnone straπiπ pred zunanjim sovraænikom in jih prepriËaπ, da generalepotrebujejo.”

“In ker kumunizma ne more veË predstavljati kot ‘hudiËa’ - protiKitajski AmeriËani πe ne upajo odkrito,” mi pojasnjuje Anonymus,“sta Pentagonu ostala nekaj Ëasa le Vojna zvezd in Vesoljski πËit.”

Opazujem, kako Pentagon neutrudno veËa letalsko floto v ‘ve-soljski πËit’ okrog celega planeta, favorizira Rambote kot varnostdræavljanov; in zraven zastarelo oroæje razprodaja, tako kot tudiRusi, vsem norcem z dovolj denarja po vsem svetu. In zraven igrapoπtenega, demokratiËnega svetovnega policaja, ki je bil ‘partner-jem’ sicer razprodal ‘pasje bombice’, a ‘frajer’ nadzoruje ...’no wor-ries’... saj znajo marinci ubiti najboljπe.

Oblije me slabost in gnus.“Vse za dobiËek ZDA na πkodo drugih!” mi Bush ciniËno pred-

stavlja svoj in ameriπki odnos s svetom. “Clinton,” me Anonymus potegne v opazovanje Bushovega

predhodnika, “je uporabljal moË Amerike kot osnovo pogajanj in jebil pripravljen tudi prisluhniti sogovorniku. Bush pa uporablja moËameriπke armade kot groænjo in razkazuje bicepse ‘orlov’ z uæitkom,a sliπi le ævenket dobiËka in ovacije paranoiËnih sonarodnjakov. Karse je Clinton dogovarjal, Bush oholo zahteva. Obnaπa se kot tiranin hoËe dominirati. Clinton je bil, navkljub teæavam s potenco,‘golob’ - demokrat in ‘gentleman’, ne pa ‘sokol’ - separatist inekskluzivist, kakrπnega sebe in republikance predstavlja Bush.Demokracija v svoji osnovi iπËe povezave med ljudmi in iπËe zau-panje. Republikanci pa Ëastijo le ZDA.”

“S tem seveda povzdigujejo sebe nad vse,” me vræe v osnovniproblem vojn, “kot æidje to poËno æe celo svojo zgodovino.”

“Bush,” me zadræi v svoji zgodbi Anonymus, “je nacionalist,kot je bil Hitler; in se igra Aleksandra Velikega: ‘Za vsakega AmeriËana86

bom izniËil narod!’ Toda Bush se je izmuznil Vietnamu, Aleksanderpa je bil vedno prvi Ëez obzidje sovraænika.

Od izvolitve Busha naprej in sprejetja linËa Amerika ni veËdemokratiËna, temveË se je priËela obnaπati predatorsko. ‘Rimsko’.”

“Koliko smrtnih kazni je Bush podpisal kot guverner?” mi spre-govori spomin. “In tedaj je πe pobijal svoje, katere ‘ljubi bolj kot vsena svetu’. Koliko usmrtitev bo podpisal kot πef najmoËnejπe razbo-jniπke bande sveta, ko bo sodil tistim, ki se mu ne uklonijo??”

“Zaradi Bushovih osebnostnih deviacij,” mi pritrdi Anonymus,“in ob vpogledu v neznansko pomanjkanje velikega sovraænika, kibi ‘ameriπke sanje’ AmeriËanov omogoËal naprej in celo zveËal gen-eralom ‘budæet’, bi ne presnetilo odkritje, da so Bush in vojnidobiËkarji napad na Ameriko zreæirali sami. Da sproæijo ‘velikipraviËni boj’ proti Islamu, kot je bil Neron zaægal Rim z nameroobrniti sovraænost Rimljanov na kristjane in odvrniti pozornost odsvoje impotence. Kot je Hitler zaægal Reichstag v imenu æidov inkomunistov in preusmeril sovraπtvo nezadovoljnega naroda na‘velikega sovraga’. In z lahkoto bi verjel novici, da so ameriπkevarnostne sluæbe vedele, a ‘glava’ ni odreagirala. Kot ni RooseveltprepreËil Pearl Harbourja, Ëeprav je bil opozorjen. Ameriπkiracionalisti na zaËetku drugega svetovnega klanja niso hoteli stopitiv vojno, nudili so le materialno pomoË boreËim se proti Hitlerju.VeËina ‘kavbojev’ je hoteli ostati zunaj bitke in iz vojne le izvleËiprofit. In emocionalni πok po napadu na Pearl Harbourju jeRooseveltu priπel prav kot Bushu WTC.

Po Pearl Harbourju so vsi AmeriËani zahtevali vojno.Pred WTC je razum iskal partnerje in dobiËek, ne sovraænika.

Sedaj, po napadu na WTC, razuma v Ameriki ni veË niË. AmerikaiπËe le partnerje/sovraænike za vojno proti teroristom?”

“Proti komu?” mi ni jasno. “Kdo je terorist?”“Proizvajalci in preprodajalci oroæja ali mirovniki na ulicah?” mi

z vpraπanjem odgovori Anonymus.87

“A zakaj vsa ta norost?” mi ni jasno.“Ker je Darwin nekoË priπepnil, da je svet predatorski,” zasliπim

spet Anonymusa, “zapadna pamet seje semena zla - vlaga enormnekoliËine v vojno in Pentagon ljube sonarodnjake zasipa z odpadkivojne industrije. In da je lovec πe vedno lahko frajer in RdeËa kapi-ca lepa pravljica, si Holywood izmiπlja nove in nove grozljivesovraænike v prostranstvu vesolja.”

“In tisti, ki zna najbolj uËinkovito ubiti ‘zmaja’ in reπiti ljudst-vo,” zagledam scenarij vseh holivudskih filmov, “je ‘najboljπi’,najbolj spoπtovan. In kdor izdela ‘najboljπi’ sprej proti mrËesu, dobiNobelovo nagrado za mir?”

Pamet se mi ustavi. “Takπno je stanje sveta, ki vodi v katastrofo,” zagledam konec

pred sabo. Zdi se mi, da padam v vrtinec zgodovine. Pojavlja se mivedno ista in ista scena. Gladiatorske igre. Gospodarji uæivajo, kosuænji igrajo rusko ruleto. In se naslajajo ob njihovem smrtnemstrahu.

“Zgodovina,” zasliπim Anonymusov odhajajoËi glas, “sooËaËloveπtvo z vulkanskim izbruhom ameriπkega imperializma. »asvelikega inkvizitorja se bliæa. To je napovedal æe Trotsky. Orwell.Beri Razodetja,” mi Anonymus v spomin predoËi evangelij.

Zagrne me tema iz prihodnosti.“Zakaj πe enkrat? Ali duπi Ëloveπtva πe ni dovolj hudo? Ali je

norost Ëloveka res brezmejna?” me odnaπajo vpraπanja.

88

Zakaj ‘Ne Nato’? »eprav ne anti?

Otroku govorimo Jezusov: "Ljubi svojega bliπnega", in Mojzesov: "Ne ubijaj!",

a naπa dejanska zahteva do otroka je: "Ljubi ne! Ubijaj svojega bliænjega!", saj mu

istoËasno v roke vsilimo puπko, in ga V IMENU 'naπega' boga, 'naπe' domovine,

'naπe' svobode, le 'naπe' varnosti, 'naπe praviËnosti', celo 'naπe zmage' zaradi zmage

same, poπljemo ubijati vse, ki niso 'naπi', ki se ne strinjajo z naπimi privilegiji

ali predsodki; in mu za ubite celo pripnemo medaljo na prsa.

Govorimo eno, a naπa dejanja so nasprotna. In ne vidimo svoje dvoliËnosti,

kajti Ëutimo le sebe. Svoj strah, pohlep in nujo po varnosti.

Za koga in v imenu koga torej 'opraviËimo' ubijanje?

Do kam sega 'naπe? Kdo smo 'mi'?

“Vsak dotik, ki ni neæno boæanje, povzroËi boleËino. Ta vprizadetem povzroËi odpor do agresorja. In odpori se seπtevajo inkoncentrirajo v psiho-fiziËni upor proti posiljevalcu, protipovzroËitelju boleËine. In ko je gnus dovolj velik, se zatirani dvignev revolucijo proti teroristu oziroma tiranu.”

“Kdor torej drugim vsiljuje svoj ukaz in drugim jemlje svobodopoti, zbira in kliËe jezo nase?” se mi razkrije karmiËno kolo revolucije.

“In zgodovina nam govori, da je πe vsak tiran nekoË padel,”zaËutim gotovost v Anonymusovem glasu.

“In ljudje se iz tega niË ne nauËimo?” me preseneti neuËljivostËloveka.

“»lovek je uËljivo bitje,” mi v besedo in v ‘kontro’ skoËi Anony-mus, “a na æalost le dokler je bitje πe otroπko, dokler je radovednoin dvomi. A ko radovednost podleæe strahu in trditve preplavijodvome, uËeËe bitje zakrkne v odraslost, v kalup, v ‘primernost’, votroËjost; in postane avtoriteta,” mi pot ukalupljanja v avtoritativni,neustvarjalni, otroËji svet odraslih opiπe Anonymus. “»loveπko bitjeobiËajno izgubi inteligenco, ko odraste. Ko priËne trditi svet in uka-

89

zovati svetu. Tedaj ‘pika’ in ‘klicaj’ ubijeta ‘vpraπaj’. In ker prenehasprejemati novo in πiriti svojo zavest, postane ohol odrasel, blokatorevolucije, nasprotnik novih spoznanj - avtoriteta, zatiralec ustvarjal-nosti lastnih otrok.”

Zagledam se v intelektualce, ki si domiπljajo, da so inteligentni...“Zato nespreminjajoËe, stoiËno mora odmreti,” mi neobhod-

nost smrti starega in rakavega tkiva opraviËi Anonymus. “»loveπtvo pa je neumrljivo,” nenadoma Anonymus od

umrljivega individualca preskoËi v drugo dimenzijo.“Toda ni neuniËljivo!” me potegne v norost Ëloveπtva in samo-

morilskost protiekoloπke gonje danaπnjih tiranov. “Atomske bombein sevi gen-teh mikrobov so pripravljeni. Holokavst ni veË iluzija.”

“DolgoroËno gledano,” mi Anonymus iz trenutne slikepozornost razπiri v veËnost, “Ëloveπtvo potuje iz vzduπja tiranije/boleËine oziroma iz egoizma, kjer se avtoriteta vidi kot boga nazemlji in vse okoljno kot svoje suænje...”

“Kot so razmiπljali faraon, Kserks, Aleksander, Neron, Papeæ,Hitler, Stalin, kot danes svet vidijo Sadam, Sharon, Bush,” zasliπimsvoj medklic, “a tudi vse avtoritete znanosti, cerkve, banke...”

“....preko humanizma oziroma demokracije,” se ne da zmotitiAnonymus, “kjer so vsi ljudje enakopravni bogovi, a neËloveπki delsveta je Ëloveku posest oziroma suæenj, v ekoloπko-etiËno zavest,kjer Ëlovek in neËloveπki del narave zaæivita v soæitju. V tem eko-vzduπju suæenjskega odnosa in izkoriπËanja ni veË. Ni veË ukaza. Neuboganja. Le πe obzirnost. Uvidevnost. Sodelovanje. »loveËnost.”

Anonymus obmolkne in zagledam se v razvoj Ëlovekove zavestiin v spreminjanje druæbenih odnosov.

“V hierarhiËni druæbi,” me Anonymus strese v vzduπje faraon-stva, “vlada odnos nadrejeni/podrejeni, gospod/sluga. GospodNarcis skrbi le za lasten æelodec, a vsi preostali so le sredstvo za zado-voljevanje njegovega u-god!jaaaa. Egoist prijateljstva ne pozna.Soljudi vidi kot brezvezno rajo, a znance le kot uporabno sredstvoali kot prepreko do lastnega cilja. 90

Humanist poje: ‘Mi se imamo radi’. Zato egocentriËnostposameznikov kot tudi vasezaprtost in vasezagledanih religioznih,dræavnih, klubskih, druæinskih - notranjih zavez - zavraËa. Humanistvse ljudi sveta soupoπteva. Celotno Ëloveπko raso vidi kot sebienakovredna bitja, toda neËloveπka narava - æivali, rastline, planetZemlja -, so zanj πe vedno brez duπe, le plen in svojina Ëloveka. Torejtako egoizem kot ekskluzivizem doæivlja kot greh in ne kot vred-noto, toda usmerjen antropocentriËno, πe vedno poveliËuje Ëloveπkonad naravno.”

“Svoje zablode ne opazimo, vse dokler ne razπirimo zavesti insoupoπtevamo...?” me sune sprevid.

Toda Anonymus me preglasi: “V ekoloπkem vzduπju pa duπaËloveka komunicira s Celoto in zato æivi v harmoniËnem soæitju zvsemi duπami sveta, ne le Ëloveπkimi. Duπa planeta Zemlja, ljubeËainteligentna mati, ni od objestnega Narcica niË veË prekleta v lemrtvo posest in dobiËkonosno stvar, temveË postane Ëlovekovizavesti spet privlaËna, æiva, lepa, navdihujoËa, pravljiËna, praviËna,modra...”

“Mi oËitno nismo prilezli niti do humanizma,” ne morem karodmisliti Busha, Irak, Bin Ladna, CIO in pozabiti sveta, kjer vlada-jo jastrebi. “Kje ti vidiπ humanizem. Bombe norci meËejo na otrokein novica dneva je otrok - bomba,” se uprem Anonymusovi viziji.“Tvoj raj je πe daleË.”

Toda Anonymus se ne da zmotiti.“Ekolog planet Zemlja doæivlja kot skrivnosten, lep, æiv rajski

vrt,” πe ujamem odmev ravno povedanega, “in prisoten v raju, viditako rakavost egoizma posameznika kot egocentrizma skupinskihhipnoz, a za razliko od humanista, kot rakavo vidi tudi objestnostantropocentrizma, saj ‘sveti humanizem’ poniæuje sonaravo v suæn-ja in z brezobzirnim ropanjem narave posredno uniËuje tudi sebe -Ëloveπtvo. Ekolog soËloveka, kot tudi neËloveπko sonaravo sodoæivl-ja kot boæje delo. HarmoniËno sozvoËje. Raj v bogu. Zato je eko-logu VSE obdajajoËe æivo in bambi ima duπo.” 91

“Za razliko od danes vladajoËega ekonoma, kateremu VSEpomeni le ‘πnicelj’ oziroma denar,” mi grenka misel zatemni nebe-sa ekoloπke dobe.

“Ekoloπka zavest,” me umiri Anonymus, “je osnova odporaproti vsaki kriviËnosti oziroma pristranskosti, proti vsakemu teror-ju. Vse ozaveπËene ljudi planeta Zemlje veæe v globalno povezanozavest, v skupno ‘soËutje’ in odpira pot novemu, neimperialistiËne-mu odnosu, kjer Ëlovek soËloveku ni veË volk.”

“In Kekec, volkec, RdeËa Kapica in Pehta postanejo prijatelji?A ‘dobri’ lovec Bedanec mora pobrati πila in kopita in zapustitipravljico?” se poklonim v mislih Vandotovi etiki.

“V etiËnem vzduπju,” mi ne spusti uπes Anonymus, “kjer odnosgospodar/suæenj ne obstaja veË, so duhovno osnovo naπle besedeljubezen, modrost, svoboda. V tem neekskluzivistiËnem vzduπju jesvoje merilo naπla filozofija. Iz tega soupoπtevajoËega vzduπja izhajabudizem, krπËanstvo. Etika, soæitje je izvor besede demokracija inveËni izvir vedno moËnejπega ekoloπkega gibanja.”

“In je tudi osnova nuje po razmisleku o vstopu v Nato,” pritrdimAnonymusu. “Kajti vsem ozaveπËenim, kulturnim, ËloveËnim lju-dem planeta tako nesprejetje Kyotskega sporazuma kot tudi zavr-nitev pristojnosti Mednarodnega sodiπËa v Haagu pomeni kriminalproti Ëloveπtvu. Groænja planetu, vsem ljudem sveta in naπimotrokom. Popolno ignoriranje ekoloπkih problemov naπega planetain ekoloπke znanosti pomeni zanikanje ËloveËnosti in svetosti æivl-jenja. Genocid lastnih otrok.”

“In vendar so vsi ekoloπki dogovori, ki Ëloveπtvo in Ëlovekazavezujejo k ËloveËnosti, propadli,” me v realnost vræe Anonymus.“Zakaj? Kdo jim nasprotuje?” me spomni Anonymus. “Kdo seobnaπa neËloveËno?”

“Amerika. Busheva administracija,” ni teæak odgovor.“In kdo vodi njo?” sili vame Anonymus.PoËutim se kot na kvizu.

92

“Naftno-oroæarsko-kemijski lobij z vojskovodjem Bushem naËelu,” plane iz mene.

Razlika med logiko osveπËenih ljudi planeta in lovsko/æivi-norejsko pametjo trenutnih gospodarjev sveta mi izgleda kot nepre-mostljiv prepad.

“Ultra-kapitalisti,” mi pritrdi Anonymus, “so delniËarji vojne.Vojno dojemajo kot biznis in ljudi planeta kot ‘kolateralno πkodo’.Menedæerji vojne besede sociologija πe niso bili vzeli in socializemzato vidijo kot smrtnega sovraænika. Vsakega socialista kot terorista.Vsako vodoravno komunikacijo kot greh. Saj v vojaπkem reduobstaja le ukaz/uboganje in smrt za upornika/izdajalca. Ekologa.”

“Ki danes tiraniji vojske, kapitala, avtoriteti znanosti in uni-formiranosti vsake edinoprave religije javno in glasno nasprotuje,”me πokira spoznanje, “na ulicah. Kot antiglobalizacijsko gibanje. Adejanski teroristi, tisti, ki nepokornim grozijo z atomskim oroæjem,se gostijo po palaËah!”

Zdi se mi, da se ureditev sveta sesuva. Zasliπim revolucionarnefanfare. Poziv ljudstva na ponoven razredni boj.

“Ekoloπko ozaveπËenje se dandanes bliskovito πiri,” miAnonymus vlije upanje, “in mehËa svetovni med-odnos ter ruπikavbojski, darvinistiËni svetovni red. Dogaja se torej neznanski,mogoËe poslednji, boj med ekoloπko ozaveπËenimi zemljani in medizplen loveËimi lovci - ekonomisti. Kdo bo zmagal?” me presenetiAnonymusovo vpraπanje.

Zmeden ne vem, a: “Sam zaupam zdravi pameti Slovencev insozemljanov nasploh. Zaupam ekologiji, naravi, evoluciji. A nimamzaupanja v Nato.”

Spomnim se. NekoË sem v Yosemite Valley v Kaliforniji videl ‘rendæerja’

odpeljati v lisicah japonskega turista, ki je bil v tisoËletno sekvojozapiËil æepni noæek. OK. Ekoloπko.

93

“Toda na drugi strani - koliko tisoË dreves deæevnega gozda vBraziliji izniËijo ZDA vsak dan?” plane iz mene.

“Busha to ne zanima,” se posmehne Anonymus. “Koliko ekolo-gov opozarja na to, da z izsekavanjem pljuË planeta uniËujete sebe kotËloveπtvo? Pa niË,” me pred dejstvo postavi Anonymus. “Kolikoprotestnikov o tem kriËi na ulicah? Pa niË,” mi grozljivo gluhostoblastnikov predoËa Anonymus. “’Vse za dobiËek ZDA na πkodo

drugih!’ je ciniËen Bush, predstavljajoË svoj in ameriπki odnos s sve-tom. Kaæe se kot najbolj proti-ekoloπki predsednik Amerike do sedaj.Zavrnil je vse eko-sporazume. Ne dræi se niti dogovorjenih konven-cij. NiË mu ni sveto. In dokazuje πe naprej, kadarkoli le odpre usta.

In Ëeprav oporeËniki Noam Chomsky, John Stockwell in drugijasno razkrivajo javnosti, kako se NATO besedno sicer postavlja zasvetovnega zaπËitnika Ëlovekovih pravic, toda v dejanjih vse boljdeluje kot imperijalna vojska, jih AmeriËani ne sliπijo. NihËe odpomembnih noËe sliπati apostolov ekoloπke dobe.”

Zagledam se v stanje sveta, kjer Nato, dejansko braneË le intereseameriπko-evropskih multinacionalk na svetovnem træiπËu s suænji,sili ves svet v oboroæevanje...

“Nato,” potrdi moje opaæenje Anonymus, “vse bolj pritiska nane-natovski svet in vse bolj postaja, namesto branik demokracije,ameriπki izvoznik oroæja in vojne, ki vsiljuje svojo imperialistiËnovojaπko moralo in moralo kemiËno-farmacevtskih multinacionalkMonsanta in Novartisa - evgeniko vsemu svetu.”

“Koliko zastarelega ameriπkega oroæja bo morala kupitiSlovenija, da zadovolji biznismene Nata?” me spreleti in zaskrbi.“Kakπi zakoni so Sloveniji vsiljeni od Novartisa?”

“Pa Ëeprav naj bi Nato sluæil OZN,” me usmeri spetAnonymusov glas, “vse bolj postaja, namesto branik demokracije,kar je bil povod za njegov nastanek, svetovni terorist.”

“In kdor se Natu oziroma Pentagonu danes ne pokori, je obso-jen po vzorcu bin Ladna - kot svetovni terorist?” me strese strah.“Vsaj tako kriËi Bush: ‘Kdor ni z nami, je proti nam!’”94

Morala pokornega pripadniπtva in kimaπtva, po katerih svojezaveznike/sovraænike meri Bush v imenu imperialistiËne Amerikein svetovnega policaja Nata, vsaj mene ne prepriËa, temveË v menivzbudi odpor.

“EkskluzivistiËna morala Amerike,” se uprem posiljevanju,“Bushov ‘Le mi smo kulturni.’ Le mi sodimo!’ spominja na sionizemin nacizem skupaj oziroma na verski fanatizem kukluxklana, jezuitovin islamskih skrajneæev. ©e veË. Dvom v avtoriteto voditelja, ki jebil zadostno opraviËilo za izniËenje dvomljivca le v najtemnejπihobdobjih zgodovine, danes postaja spet pravilo. Zato se vsaj menimoralne vrednote trenutne ameriπke politike zdijo nesprejemljive,etiËno skrajno vpraπljive.”

“Kulturni ljudje,” mi potrdi Anonymus, “niso agresivni in negrozijo vsakemu, ki se jim slepo ne podreja.”

“Kot to poËne Bush!” zasliπim obtoæbo v svojem glasu. “In EU.A tudi cerkev, vsi certificirani,” se ne morem ustaviti. “Zato bimorali vstop Slovenije v Nato, EU, kot tudi Sporazum s svetimsedeæem premotriti v luËi etike, ekologije in evangelijskih, ne-vatikanskih vrednot,” plane iz mene.

“Amerika v svoj medijski imperij,” me iz pogojnikov v realnostanje sveta vræe Anonymus, “znan kot ameriπki sen, kot da hoËeujeti in uspavati ves svet. Pod krinko humanitarnosti in praviËnegaboja proti osem zla, po besedah advokata Amerike Busha, so Ameri-Ëani vse nepokorne in πe nepokorjene ameriπki administracijioznaËili za teroriste. Mednje spadajo seveda vsi vzhodni verskiekstremisti, a tudi vsa osvobodilna in ekoloπka gibanja, ki se nadzoruustaljenih hierarhij ali tiraniji kapitala ali medijski hipnozi, ki pridi-ga kanibalski liberalizem, upirajo.”

“Vse nekimavce,” pritrdim Anonymusu.“Tudi znotraj Amerike,” mi zoæi pozornost v notranjost Amerike,

“ne-imperialistiËno opozicijo glasniki Pentagona in Bushove naftno-oroæarske naveze æe oznaËujejo kot ruπitelje demo-kracije, za katerose danes skriva brezsrËni imperializem lobijev - imperijev.” 95

“In vsakdo, ki podvomi v ameriπko administracijo, je izdajalecËloveπtva?” se mi zagnusi Bushovo izsiljevanje in posiljevanje.

Strese me odpor: “Bushova trda vizija ‘veËne vojne’ in vseveËjega terorja je vizija, ki ni moja vizija.”

“Bush kaæe paranojo ekstremnega darvinizma,” me v opazovanjeduπevnosti ameriπkega predsednika potegne Anonymus, “sistema, vkaterem je najkrutejπi predator najveËji frajer in kjer velike ribenekaznovano æro in posiljujejo vse slabotnejπe male ribe!”

“Takπen svet ne more biti vizija kateregakoli ËloveËnega Ëlove-ka,” se uprem grozljivi resniËnosti, “saj vsak Ëlovek, ki ni narcisoid-no blazen oziroma paranoiËen, lahko danes opazi, kako posiljevan-je narave vodi v eko-katastrofe, kako nori genetiki pripravljajosamomor Ëloveπtva in kako vsako nasilje rojeva le πe veËji strah in πeveËje nasilje. Ni vojna Izrael/Palestina dokaz za to?”

“Vstop v Nato,” me prekine Anonymus in vræe v pomembnostreferendumske odloËitve, “pomeni za Slovenijo pridruæitev inpodreditev militantnemu sistemu, katerega diktirajo Pentagon inBushovi naftaπi. Pridruæitev sistemu, ki je ekologijo in s tem tudilastne otroke æe obsodil na smrt.”

Pamet se mi ustavi. “Sam tega ne morem!” se dokonËno uprem. ZaËutim, kako se

mi gnusi prihajajoËe, a ne morem drugaËe. “Ne morem pritrditi vprostovoljno sodelovanju z Natom, kot se kaæe svetu dandanes,”izbruhne iz mojih ust. “Sam upam na prenehanje nadaljnegaoboroæevanja preoboroæenega sveta,” se iz mene vlije slika, ki jo san-jam, “kajti vsaka puπka preæi na smrt otroka! Sem za demilitariza-

cijo Slovenije. Torej sem proti viziji Nata in πiritvi ameriπke preda-torske zavesti Ëez vse lokalne. Sem za razliËnost in ne za uniformi-ranost, zato ne morem podpirati evgenike in semenske tiranije raznihMonsantov oziroma sanjam ‘gen-teh-free’ Slovenijo. HoËem zdra-vo, naravno hrano in Ëisto vodo v Sloveniji. Za moje otroke in zasein zate in za tvoje otroke. Zato ne morem podpirati vizijo global-izacije, kakrπna je trenutno v teku. Globalizacija, kot jo Ëutim sam,96

ne pomeni svetovne nadvlade bogatih multinacionalnih imperijev,kot si to predstavlja kavbojska zavest trenutne svetovne elite, temveËpomeni zdruæbo ekoloπko osveπËenih, prizemljenih posameznikov,ki so obzirni in soupoπtevajo drug drugega, ker se zavedajo konËnostinorosti, ki ji danes pravimo normalno æivljenje, a v dejanjih vse boljspominja na gladiatorsko areno.”

Zagledam se v mnoæiËno pretepanje aktivistov proti globalizacijipo svetovnih velemestih in nehote se mi pojavi vpraπanje: “Kajdejansko pomeni globalizacija πefom razvitih dræav in proti Ëemudemonstrirajo protiglobalisti? Vse bolj jasno se kaæe, da globalizaci-ja, kot si jo predstavljajo bankirji in ekonomisti in generali osmericemaËotov, pomeni diktaturo, nadvlado svetovne vlade. In prihod-nost, ki nam jo snujejo? Svetovna dogovorna ekonomija privilegi-ranih piramid, ob vse veËji revπËini dirigirane raje?”

“Proti temu ekskluzivizmu svetovne kleptokracije,” mi pritrdiAnonymus, “ki ljudstvu z diktaturo in molæo uniËuje vsako moænostsvobode in ustvarjalnosti, protestirajo mirovniki. Kajti popolnomanekaj drugega kot tiranija bankirjev, ki jo naËrtuje peπËica, je glob-alna zavest, katera Zemljo vidi kot enoto in Ëloveπtvo kot eno bitje.Globalna zavest je zavestna vsakega delËka planeta in upoπteva ter jeobzirna tudi do beraËa na cesti in deæevnika. Globalna zavest jeekoloπka zavest. Zavestni dejstva, da Ëloveπtvo potuje iz egoizma,preko humanizma v ekoloπko dobo, protestirajo antiglobalisti protiegoizmu bogatunov, nehumanosti posameznikov in uniËevalnostiskupinskih elitizmov, in zahtevajo neonesnaæen planet za svojeotroke. Zavestni dejstva, da je ustvarjalna svoboda v nasprotju z dik-tatom in da tiranija dogovora gradi shizofreno povzpetniπko druæbo,protestniki zahtevajo konec diktata, ekskluzivizma in elitizma. Vse,kar pozorno uho ulovi, je en osnoven klic: ‘Globalizacija pomeni

globalno zavest in ne globalno oblast z Buπom na Ëelu!’ Zavestni dejst-va, da je planet Zemlja skupni prostor vseh, ne le Ëloveπkih bitij,zavestni dejstva, da zemlja ni niti lastnina svinsko bogatih kapitalis-tov niti poligon za ‘making money’ v rokah najbolj oboroæenih 97

dræav, kar si domiπlja cvet svetovnih brezsrËneæev, ozaveπËeniprotestniki, katere ‘normalno’ nihËe ne opazi, kriËijo na mitingih inekoloπko ozaveπËenje poskuπajo vcepiti tudi v uπesa svetovnih dik-tatorjev, katerim dejanja ukazuje le izplen.

To je ves njihov greh.”V glavi se mi zavrti.“Ali policaji torej res tepejo prave?” usmerim svoje vpraπanje

Anonymusu. “Kajti policija se oËitno obnaπa kot angel varuh ‘imu-niziranega’ kapitala in nehumanih imuniziranih ‘dilerjev’ s Ëloveπkoenergijo, uporne borce za nediktaturo in za ËloveËnost, pa pretepa.In uradni jezik danaπnje propagande jih, ekologe, aktiviste nenasil-ja in zdravega sobivanja, kliËe teroristi.”

Zastanem in zajamem sapo in se zagledam v povedano. “Ali torej policisti ne pretepajo napaËnih?” me πe enkrat strese

spoznanje. “Kdo je torej terorist?” plane iz mene.“Ko je bil GorbaËov ugasnil zunanji imperjalizem Sovjetske

zveze,” ne odgovori Anonymus, a me potegne v zgodbo, “in dovo-lil padec berlinskega zidu, je NemËija dobila moænost ponovnezdruæitve in ob-sovjetske deæele Latvija, Litva in Estonija so dobilesvobodo samoodloËanja. Slovenija je tedaj izkoristila priliko za raz-druæitev z Jugoslavijo in si z odloËnostjo mravljinca izborila suv-erenost - netlaËenost. In ko se je bila osvobodila v samostojno izbiroprihodnosti Slovenija, potem Hrvaπka in Bosna in Makedonija, seje po vsem svetu sproæil plaz æelja po osvoboditvi.

BrezËasna hrepenenja stoletja zaniËevanih so mutirala v realnoæeljo in datum osvoboditve se zatrtim v drugorazrednost vidi naobzorju. ‘Da se uiti iz zapora! Zdaj je Ëas!’ so zaËutili vsi zatirani ‘jezi-ki’; in vsi nacionalizmi in rasizmi, tako osvobodilni kot zatiralni, sodanes v grozljivi eskalaciji. Lakota laËnih svobode je dobila krila. Atudi represija. In lakota pomeni agresijo in moË, saj energije ne dajehrana. Site æivali spijo. A lakota te prisili, da ujameπ æival. Posejeπpπenico. Ali si izboriπ netlaËenost, samostojnost in enakovrednost.

98

Svobode laËni Palestinci, Kurdi, »eËeni, Baski, Irci, Kosovci,Tibetanci, Ërnci, vsi do sedaj podcenjeni v drugorazrednost inrazËloveËeni v stvari, so zakriËali po netlaËenosti. Suverenosti.Samostojnosti. Po svoji dræavi. A oholi gospodarji - Rusi, Srbi,Kitajci, ©panci, Angleæi, AmeriËani -, preziranim ne pustijo dvigni-ti oËi. Bush kriËi: ‘»e se mi ne podredite, vas izniËim!’ Kot tudi vsakacerkev ena drugi πe naprej kriËi: ‘Upognite glave, Ëe ne vas pribijemo na

kriæ!’. Vatikan je prvi zavrnil bratstvo. Nedavno je papeæ vse neka-tolike spet izobËil v prekletstvo. Kajti vzviπeni nadzorniki, ne posvet-ni ne duhovni, se ne dajo zlahka.

“OËitno se niso niË uËili iz napak zgodovine,” mi kapne, “kerzgodovino gledajo kot na borbo za oblast in ne kot na zgodbo opadanju tiranov oziroma kot medrazredno borbo.”

“Pozabljajo,” me spomni spet Anonymus, “da se svoboda ne vdanikoli. Vsi upori proti tiraniji in zatiranju v zgodovini so temu priËa.Padel je bil faraon. Rim. Kralj. Cesar. Hitler. Kriza v svetu se zatozateguje.”

“Srbi, Rusi, ©panci, Angleæi,” mi je nenadoma vse jasno, “in vsecerkve sveta sicer danes avtoritativno in z isto jezo branijo oblast nadzavojevanim ozemljem in nad duπami drugorazrednih, kotPalestinci, ©iptarji, Baski, »eËeni, Kurdi srËno zahtevajo netlaËenostsvoje palaËe in duπe. Toda vsi tiranski gospodarji se borijo le za mrtevdenar in nadzor nad duπami. Obupani plaËujejo morilce za ohran-itev pozicije, a zatirani se borijo za æivo svobodo. Za samostojnostduπe. In svoboda teæi k neujetosti in nepokorjenosti in nikoli ne spi.”

“Poglej energijo osvobodilnih borb zgodovine!” me povabiAnonymus

Potopim se v preteklost. Opazujem, kako deset tisoË Atencov,boreËih se za netlaËenost, premaguje stotisoËglavo suæenjsko vojskoperzijskigega tirana. In slabotni David premaguje Goljata. KrpanBrdavsa. Opazujem, kako so Vietnamci izmuËili AmeriËane. Opazu-jem zagriæenost danes bojujoËih se brezpravnih za netlaËenost.

99

»eËene. Baske. Kurde. Irce. Albance. Vse podcenjene v manjvred-nost. Vse oznaËene kot teroriste.

“Kriza se zateguje,” me spet ujame Anonymus in potegne vosnovo problema. “V zdravniπki terminologiji kriza pomeni stan-

je, ko se odloËa med æivljenjem in smrtjo. In bolnik, ki se mureËe Ëloveπka druæba, je zdaj na smrtni postelji.”

Anonymus zastane. NemoËen opazujem brezsrËni razum in uniËujoËa Ëustva, dobiË-

kolovski zahod in samomorilski islam, kako se sreËujeta v direktnemspopadu. A noben od njiju nima srca.

“Kdo je torej terorist?” me spet sune vpraπanje. “Je terorist G8,” zasliπim Anonymusa, “ali pouliËni demon-

stranti, kateri le na izzivalni naËin lahko opozarjajo svetovno javnostna resnico oziroma vpraπanje: ‘Je Bush, ki je dobiËek Amerike pred-

postavil dobrobiti celo svojih lastnih otrok, boljπi terorist od Miloπevica ali

Huseina? Je NATO res zdravnik? So ‘gospoda’ iz EGS zdravi? Je zdrav

Bush? Ali policija torej ne pretepa res napaËnih?’”Vpraπanja se usedajo vame in πirijo prostor. Opazujem, kako oæje

evropske velesile pri πirjenju Zdruæene Evrope za vsako ceno hoËejoobdræati privilegije svoje razvitosti na πkodo vkljuËujoËih. KakoBush Ameriko povzdiguje v nedotakljivo boæanskost, toda dejstva,da sekanje sosedovega gozda pomeni samomor iz zasede, do tja Bushne vidi. Zato deæevni gozd uniËujejo AmeriËani kar naprej.

A groza mi trese srce, ko opazujem, kako domet Busha in gospo-darjev EU-ja postaja domet slovenske politike, gospodarstvenikovin veËine Slovencev.

“OvËarski psi grizejo upirajoËe ovce na vseh svetovnih draæbah,kjer se, na planetarnem nivoju, prodajajo suænji. A nihËe od javnihSlovencev ne zatuli v protest,” me opomni Anonymus, “proti sve-tovni nadvladi denarnih mogotcev. A ‘korektno’ poroËanje sloven-skih medijev, razen Mladine, πe ni dalo v javnost nobene jasne grajeËez agresijo policije niti nobene kritike Ëez ameriπko protihuman-

100

istiËno in protiekoloπko dræo; in πe manj Ëez aroganco Drnovπkove-ga partnerja Busha, pa Ëeprav je v tem trenutku prav gotovo najboljneekoloπko, torej destruktivno usmerjen Ëlovek tega sveta.”

“Zaradi vseh teh ‘zakaj ne’,” zasliπim odloËnost v svojem glasu,“se v ‘zavezo Natu’ in sledenju voditeljem v Nato upiram vztopiti.Kajti tisti, ki dræi æakelj, je, vsaj po mojem dojemanju sveta, isti, kotkdor krade. In Ëe vidiπ posilstvo, si sokriv, Ëe molËiπ,” me ustaviresnica povedanega.

“Mnogi ozaveπËeni, kateri vidijo Ëez domet, ki ga stolËki v pirami-di moËi doloËajo, imajo kak argument zakaj v Nato NE,” mi pritrdiAnonymus. “kot mnogi kratkovidni, iπËoËi le kratkoroËno korist zase,v Natu vidijo prednost - vojaπko varnost ali lepo lastno prihodnost.In kaj lahko je skupino ljudi, s katerimi se ne strinjaπ, sprejeti kotnasprotnika, sovraænika. In proti ‘heretikom’ celo organizirati akcijo,kot to poËno obveπËevalne sluæbe v imenu dræave ali v imenu bogain organizirani borci proti agresiji oblasti v imenu svobode. Toda,”obmolkne Anonymusov glas za trenutek in naredi prostor nadalje-vanju, “nasprotni sovraπtvi vedno le druga drugo krepita, ali ne?”

Ne morem se nestrinjati s povedanim.“Ako se torej postaviπ proti nekomu, mu nikdar veË ne prideπ

blizu, razen ko si z njim v klinËu? In nikdar ne reπiπ problema, aline?” me v zraku pusti Anonymus.

Namiπljeni izhodi izgubljajo pomen. In v daljavi... Zdi se mi, darazpadajo svetovi.

“Torej aktivno nasprotovati nikoli ni pravi izhod,” me zadanespoznanje, “saj vodi v novo napetost, v veËjo razdvojenost, v novorevolucijo proti tiranu ali vojno za nadvlado.” Spomnim se: “Zatome je slogan ‘anti’ v razpravi pro/anti vedno nekoliko begal. Neizkazuje jasno niti tega, ali je zadaj skrito gibanje proti Natu kot orga-nizaciji ali gibanje proti vkljuËitvi Slovenije v Nato.”

“To sta dve popolnoma razliËni poziciji,” mi pritrdi Anonymus.“’Biti proti’ in ‘ne biti za’. Kajti ko si proti, se boriπ proti nasprot-

101

niku in, zvezan v sovraπtvo, izgubljaπ energijo v borbi z neko idejo.S svojim uporom sovraæniku dajeπ priznanje in mu s tem ja-

Ëaπ samozavest,” zastane Anonymus. “Ko pa nisi ‘za’ in ne izgubl-jaπ energije ‘proti’, imaπ prosto pot in nezvezana v sovraπtvo, neome-jena ustvarjalna sila vedno najde pravo, novo smer...”

Povedano v meni najde smisel in: “Sam nikoli nisem bil zakakrπnokoli akcijo proti komerkoli,” me oblije spomin. “’Kriæev se

ne sme razbiti, kriæi morajo sami segniti...’ je modro zapisal v mladihuporniπkih letih slovenski pesnik. In Ëeprav mi do sedaj ni bilo jasnozakaj, sem nekje v sebi vedno vedel, da nisem za πe eno revolucijo.In da ima pesnik Menart prav,” se mi razodene intuicija.

“Bolje se je uËiti od pesnikov in ne zaupati razumnikom,” mipritrdi Anonymus. “Torej glasuj za spremembo skupne naravnano-sti,” me spodbudi Anonymus. “Glasuj za evolucijo.”

“Kaj to pomeni?” ne vem.“Na voliπËih volilci odloËajo, ali bodo pili πnops ali vodo, a nihËe

jih ne vpraπa veË, ali so sploh æejni. Morajo piti nekaj,” mi v prispo-dobi odgovori Anonymus.

Pamet se mi ustavi. Ne razumem.“Do pojava demokracije je bil tiran vedno imel pravico ukaza

in kraje davkov, a suæenj dolænost pokornosti in pokore - dela. Zatoso demokrati priËeli govoriti o netiraniji in tiranu odsekali glavo.Najprej v antiËni GrËiji. Potem v Franciji. Kralj-in-kraljestvo sta sfrancosko revolucijo sicer umrla; a dræava oziroma birokracija jepostala pijavka naroda. Kajti sofisti so ‘svobodo’ spet zvito razcepilina ‘PRAVico’ in na ‘DOLænost’. Ljudem so opisali suverenostdræave kot pravico kralja, ki je bil imel pravico ukaza-in-kraje terkaznovanja, a dolænost oziroma pokornost dræavi so ljudem pred-stavili kot ‘pravico dræavljanov’. In na volitve, kjer si lahko izbere,kdo mu bo predpisoval davke in mu dirigiral pamet in korak, imapravico-in-dolænost - svobodo iti vsak dræavljan.

In nasedel je dræavljan na parcialno, posredno ‘svobodo’.102

Padel je volilec v pest voljenega (?ljubljenega?) biro-brata.Tudi slovenski.Po volitvah mora biti tiho in ubogati. Edino na volitvah lahko

izbira za/proti. A na volitvah ima volilec veËinoma na izbiro slabegain slabπega kandidata,” me v realnost volivËevih moænosti usmeriAnonymus. “Zato voli tistega, ki ga sovraæi manj, da bi ne zmagaltisti, ki ga sovraæi bolj?”

“Tisti, ki ne marajo Drnovπka, volijo Brezigarjevo,” me odnesena trenutne volitve predsednika. “In obratno.”

“A volilca nikoli veË ne vpraπajo, ali sploh potrebuje ukaz in nad-zor?” me preseka v opazovanju Anonymus. “Ali ti potrebujeπ neko-ga, da ti pije kri, ko ti dirigira pot in krade Ëas?”

Zadnje vpraπanje mi vzame sapo.“Prav tako je z Nato/ne-Nato referendumom,” mi pozornost v

πahu dræi Anonymus. “Referendum ne nudi opcije, ki se demokracijipostavlja sama po sebi. Kajti v demokratiËni dræavi, teæeËi k povezo-vanju in ne v zavojevanje tuje zakladnice ali zemlje, niti v podrejanjeljudi izven dræavnih meja, za mir v deæeli zadostuje policija, ali ne?”

“In generali gredo lahko v pokoj,” me razveseli razplet. “Vesizplen vojaπkega ministra pa v izobrazbo ljudstva, namesto v πolan-je morilcev. In v socialo...”

“Vse dokler pozabljate na tretjo moænost - razoroæitev,” miAnonymus ne uniËi, a ustavi sanje, “se odloËa le - vojska slovenskihnajemnikov v Natu ali samostojna slovenska vojska (proti Natu inpreostalemu svetu). Karkoli glasujete, pa naj bo ‘za’ ali ‘proti’, nemorete nepodpreti razvoj oboroæitve Slovenije in poveËanjeslovenske agresije v svetu. Rast delnic oroæarske industrije Amerike.Tako ‘za’ in ‘proti’ podpira norost generalov in veletrgovcev s smrtjooziroma oroæjem in je korak naprej v svetovno klanje,” mi moænostsamosvoje poti ponudi Anonymus.

“Ali se majhni kot smo, lahko razmnoæimo v πtevilËnejπi narodod Kitajcev?” mi pozornost usmeri vpraπanje. “Ali se lahko oboroæi-mo, da smo moËnejπi od Nata?” 103

Odgovora govorita sama zase. Zagledam izhod.“Bi nas neoboroæene, v civilizacijski sredini, sredi Evrope, v

kateri æivimo, kjer klici ozaveπËenih ekologov in nasprotnikovimperializma postajajo vse glasnejπi, upal kdo napasti? Bi ozaveπËenidel sveta ameriπkemu Goljatu umor golorokega Davida prepreËil?”me strese upanje. “Ali pa bi nas Bush ali oboroæenci kake druge tujedræave poærli?” me strese dvom.

Odnesejo me sanje. Opazujem na Kongresnem trgu goreti vseslovensko oroæje in slovenski narod objet poje ‘Æive naj vsi narodi’

in ‘Mi se ‘mamo radi’. Predstavniki civilne druæbe vseh narodov svetaËestitajo slovenskemu ljudstvu k evolucijskem koraku in k junaπtvu.

“Ali bi Slovenija ne postala najbolj prepoznavna dræavi-

ca v svetu? Svetovni heroj. Junak vseh hrepeneËih po netlaËenosti?”me nosi ponos svobodnega. In domiπljija me odnese πe naprej. Naprvo obletnico slovenske samosvojosti. V Ljubljano na svetovni æurSlovencev. ‘©tevilo dræavljanov Slovenije se æe bliæa milijardi’, sliπim gov-oriti predstavnika ljudstva. ‘Vse veË ljudi odlaga oroæje. Vsi nenasilni,

poπteni, obzirni ljudje sveta hoËejo biti svobodni. Junaπki. Slovenci. In nove

proπnje za dræavljanstvo prihajajo vsak trenutek. Oroæje so, opogumljeni s

slovenskim primerom, uniËili tudi æe v...’”

Zbudim se iz lepih sanj. Strese me upanje. “S podporo vseh ozaveπËenih ljudi sveta? S simpatijo vseh zatiranih

ljudi sveta? S podporo vsega srca sveta, kar ga πe ni bil poærl pohlep?” Zasliπim tiπino.“V Afriki bi bil to prav gotovo samomor, a sredi vsaj deklarira-

no demokratiËne Evrope?” me grabi dvom.Strmim v pitijski odgovor in ne vem, kam.... “V luËi ekologije in evolucije, upoπtevajoË hitrost informatike,”

me iz sanj in dvoma spet potegne Anonymus, “Ameriko in divjan-je ‘american dreama’ lahko vidiπ kot psihozo paniËne objestnostimaËizma, ki pa je v zadnjih smrtnih krËih. Tiranija denarja ne moreimeti dolge æivljenjske dobe. Prav tako ne Nato. Imperializem je vzadnjih trzljajih. Sfinga ære samo sebe.” 104

Povedano mi zveni prelepo. Poæig oroæja se zdi vse bolj smiseln.“Kajti svobodi ni moË posekati kril,” mi spet zagotovi Anony-

mus. “To so ugotovili æe v pohlep po nadvladi za-padli Atenci, kiso svobodo zamenjali za zmago. Boginji Ateni so posekali krila, volilivojno ter napadli svet. In padli v suæenjstvo.”

“In torej skakati na eno zadnjih piratskih ladij v zgodoviniËloveπtva, drveËo v krvav spopad in propad, v Nato kot na reπilnobilko? Poklekniti pred Bushom?” me zaskrbi za prihodnost Slovenijekot za zdravo pamet Slovencev.

“Evolucija tiranijo sesuva,” je brezdvomen Anonymusov glas.“Zato je, upoπtevajoË evolucijo, modro edinole podpreti ekologijo.In ekologija govori Natu, Bushu, EU, slovenski vladi, vsemekskluzivistom v vladah, korporacijah in bankah, vse dokler so oholiin vsem slabotnejπim kradejo Ëloveπko dostojanstvo, ‘NE, hvala.’ Insrcu DA.”

Pred seboj zaledam Gandhija. In padec Anglije pred golorokimi.“Dræavljanska nepokornost?” hoËem sliπati od Anonymusa.“Vzpodbujaj le eno akcijo,” se odgovoru izogne Anonymus.

“Akcijo vsesploπnega ekoloπkega osveπËanja. Na slovenskem in sve-tovnem nivoju. Ekoloπka zavest deluje zdravilno sama po sebi, sajobzirnost do so-narave in soËloveka in so-upoπtevanje okoljazmanjπuje agresijo. Zato predlagaj glasno debato, poglobljen glob-alni pogovor na teme: ‘Morala versus Etika’, ‘Svetovna ekonomija v luËi

ekologije’ in ‘Globalizacija in Nato v luËi Etike’. Konstruktivna, ekoloπka kritika dandanaπnjega dogajanja je v

tem trenutku æivljenjskega pomena ne le za Slovenijo, temveË zacelotno Ëloveπtvo. Predvsem za mir/vojno otrok. Kajti cel svet, nele Slovenija, trenutno drsi v brezËutno, lovsko, predatorsko, darvin-istiËno logiko ‘Ëlovek Ëloveku volk’, ki Ëloveπtvo peha v vse boljzaduπljivo vzduπje ogroæenosti, prestraπenosti in agresije. In le ob-

veπËanje, ki je kritiËno v zrcalu etike oziroma ekologije, je

ozaveπËanje javnosti; in ne poneumljanje v kak ekskluzivi-105

zem, ki vedno vodi v novo vojno ali revolucijo. Le argumen-ti etike lahko vodijo svet v miroljubno, svobodno sobivanje.”

“A Bush svobodnega sobivanja ne pozna,” me pretrese staliπËeameriπkega predsednika in zalije obup. “Bush nam daje le moænostvzduπja faraon/suæenj. Kjer je le on faraon, a vsi ostali njegovi suænji.”

“Nahajate se Slovenci torej navidezno v hamletovskem poloæa-ju,” me z otroπkim problemom ‘podrediti se ali izginiti s planeta zeml-

je’ sooËi Anonymus, “kajti Bush stresa le argumente moËi in iπËesvoj izplen. Obnaπa se kot oËe, ki vsakega otroka, ki noËe krasti inubiti, proglasi za sovraænika druæine.”

“In slovenski politiki so se uklonili sili in navijajo za Nato.Argumenti strahu in sijoËi stolËki v svetovni hierarhiji so jihprepriËali. A argumentov zdravega, dolgoroËnega razuma in srca nesliπijo veË?” me zajame panika.

“Kakπne plaËe volijo sebi? Koliko namenjajo delavcu? Jim je pritem kaj nerodno pred rajo?” me Anonymus reπi iluzij. “Oni so se æebili odloËili, loËili od slovenskega ljudstva. Kako daleË? Postali so pri-padniki Busha, navijaËi za Nato, borci za imperijalizem, zagovornikiposilstva,” poudari Anonymus. In nadaljuje: “In prepriËani so v pravil-nost svojega vodenja Slovenije v svet, kjer kot male ribe plavajo in sedobrikajo velikim ribam upojoË, da jih le te ne poærejo. KajtiizraËunali so pluse/minuse in zavrgli moænost policijske dræave insamosvoje poti Slovenije æe na samem zaËetku poti. Strah jim je racioobrnil v prilagajanje. V toleranco do zahtev EU in Nata. Prestopili sopod zastavo Nata; in srce jim ne bije veË za slovensko ljudstvo. Nasilo posiljujejo Slovence v podrejeni poloæaj evropski in svetovni eliti.

Toda za raziskavo javnega mnenja v Sloveniji, ki je v zvezi zNatom zelo deljeno, so argumenti srca kljuËnega pomena. Kajti kohoËeπ zares razkriti in razumeti vzroke globokega globalnega odpo-ra proti Bushu in Natu, kot tudi zakaj v Sloveniji navijaπtvo za Natopojenjuje, je potrebno za trenutek pozabiti na racio - na preraËuna-vanje prednosti/slabosti - politiËne in ekonomske in varnostnekoristi vstopa v Nato.”106

“O Ëemer se debate v javnosti neprestano in edinole suËejo,”zasliπem medijsko vojno med zagovorniki/protestniki. “A vsak ot-rok lahko æe vidi - ekonomsko korist bodo imeli le vojaki in lastni-ki vojaπkih tovarn in kemijskih gigantov po Sloveniji, ne pa delav-ci oziroma Slovenci, saj smo v ultra-kapitalizmu, mar ne? A poli-tiËna korist v dæungli je vedno le trenutna za trenutno elito. Kaj pavsi Slovenci? Raji bodo gospodje oroæarji πe za procent zategnili pas.In slovenske gostilne bodo polne pijanih marincev s praviconekaznovanega posilstva, odgovornih le Bushu,” me krivijo zavaja-joËe obljube politikov in ekonomistov.

A potegne me nazaj k Anonymusu.“....in si pogledati argumente srca,” πe ujamem zakljuËek zadnje

njegove misli. “Kajti pravi odgovor o ratingu Nato /ne-Nato vSloveniji se pokaæe, ko upoπtevaπ faktor srca oziroma srËne kultureSlovencev.”

Zazdi se mi, da ne razumem.“Ko v luËi etike in ekologije Nato postaviπ pod vpraπaj kot

dobrodelno organizacijo ter zablodo in paranojo ideologov ekstrem-nega darvinizma, katerega viπek je Bush in z njim Amerika in Nato,premeditiraπ v luËi evolucije, ti odstotek navijaËev pro/kontra Natupokaæe trenutno stopnjo dobrosrËnosti /brezsrËja v Sloveniji.Govori ta statistika o stopnji ozaveπËenosti /neozaveπËenosti druæbein o moËi ekoloπke zavesti. O stopnji pohlepa /skromnosti, bre-zobzirnosti/obzirnosti. Govori o razmerju med militantno in civil-no druæbo. Med posiljevalci in bojeviki proti posiljevanju.”

“Vsaka uravnoveπena, kulturna skupnost posilstvo vidi kot krim-inalno dejanje,” me zaboli posiljevalsko, imperialistiËno, nekulturnovzduπje, ki veje iz Amerike.

“Pa naj bo to posilstvo fiziËno ali duhovno,” Anonymus πezaostri kriterij. In nadaljuje: “A v dejanskem svetu ima maËo prav-ico lova in posilstva, a ærtev se ne sme niti braniti. Ubiti golorokegaotroka ni nizkotno dejanje, Ëe imaπ od tega korist.”

107

Ne morem verjeti. Ne morem sprejeti.“Darvinizem,” me iz otrplosti reπi Anonymus, “je evolucijo ize-

naËil s tehnoloπkim napredkom, a duhovni razvoj vidi kot sanjski induhovnosti ne prizna realnosti. Zato ekonomi in tehnologi, spomoËjo vojaπkih figuric danes ‘furajo’ svet v propad in v vojno. Inposilstvo je postalo celo normalno, posiljevalec spoπtovan. “

PoËasi mi postaja jasno.“Kar pomeni,” zaËnem slediti svojim mislim, “da moramo, ako

hoËemo dobro svojim otrokom, Sloveniji in svetu, pretresti obnaπa-nje trenutne svetovne in slovenske druæbe in svoj odnos s svetompopolnoma na novo - v luËi ekoloπkih vrednot oziroma etike.”

“In ko potem z oËesom zdravnika,” me usmeri Anonymus, “nepa z razumom sodnika, premeditiraπ in nanovo opredeliπ, kaj je zdra-va in kaj bolna druæba, kdo nisi/si in kam greπ, ker tja, kamor te sil-ijo, noËeπ?” mi pot svobode odpre Anonymus.

“Z oËesom zdravnika?” mi ne gre iz glave. “Zavedeni, trenutno paniËno-agresivni AmeriËani,” me prize-

mlji Anonymus, “se ozaveπËenemu Ëloveku lahko le smilijo, saj soærtve prenapihnjenih darvinistiËnih vrednot in Bushovih manipu-lacij s strahom, ki trenutno vladajo ameriπkemu mediju. In kot zasle-pljene AmeriËane, tudi Talibane, Izraelce ali Palestince, niti Drnov-πka ali papeæa ne moreπ veË videti kot sovraænika. Tako eni kot drugipotrebuje pomoË - ekoloπke osveπËenosti in razumevanja, ne potre-bujejo πe tvojega sovraπtva. Potrebni so, kratkovidni kot so, okulista,da bodo spregledali v lepoto sveta.”

“Nanovo moramo torej prevrednotiti vrednote - Ëe ljubimosvoje otroke,” me spet preπine.

“Kajti zapadna religija - sveti darvinizem -, povzdiguje lovca inlogiko zveri v nebo. In vsi japiji danes preæijo le na izplen - ‘to kill’.A slovenska modrost in slovenski kmet je danes zaradi vdora impe-rializma v Slovenijo na smrtni postelji.”

“KmeËka logika naπih starπev: ‘Kar sejeπ, to æanjeπ’ v mestuumira,” me presune spoznanje o prekletstvu mesta. “Mestni otroci108

se spreminjajo v lovce na denar, moË, slavo. Bo operacija pridruæitveSlovenije v EU in Nato zato uspeπna, a pacient - slovenska kmeËkazdrava pamet - bo mrtev? In slovenski kmet bo dokonËno postal spettlaËan na tujih tleh? Lovec v dæungli?” me zvije naËrt gospode.Opazujem, kako gradovi po Sloveniji oæivljajo in hlapec Jernej, popoËitnicah v socialistiËnem raju, spet hlapËuje v peklu fevdalizma.

A v grozo se vtihotapi poËasi upanje: “Ali pa se bodo intelektu-alci uprli Natu in kmetje posilstvu EU-ja?”

“Slovenija je na preizkuπnji,” mi potrdi Anonymus. “Na teht-nici sta svoboda ustvarjalnosti proti hlapËevstvu generalom,” zastaneAnonymus in tiπina poudari resnost povedanega.

“Kaj se boste odloËili?” me spet zbudi Anonymus z vpraπanjem.Ne upam si niti pomisliti.“»lovek ni svoboden,” mi trditev Anonymusa vdre v vakuum,

ki ga vrtajo vpraπanja, “niti ko je suæenj niti ko ima suænja. Ko jegospodar suænju, je ujet v suænjevo sovraπtvo in v strah pred poniæe-vanim. »lovek je svoboden le, ko brez kazni lahko reËe ‘ne’ vsake-mu neumnemu?neekoloπkemu ukazu. Ko ima pravico odreËi po-sluπnost norosti. »lovek je svoboden, ko nima in ne iπËe suænja inne avtoritete, da mu potolaæi strah. Ko prevzame odgovornost za

svoja dejanja nase, duhovno ni veË ujet v avtoriteto, ekskluzi-

vizem in udvorljivost. Shizofrenija - odnos gospodar/suæenjizpuhti iz njegovega odnosa. In rodi se prijateljstvo. Zaupanje.Soupoπtevanje. Ko-existenca.”

“In nadzora ni veË treba?” mi vzame sapo.“Preteæko?” zavrta vame Anonymus in me prepusti vrtincem...Poskuπam si predstavljati svet brez vojske in policije, svet brez

nadzora. Zajame me vzduπje varnosti, neprisile, lahkosti, πirine, pros-tosti, neomejenosti.

A premoti me slika soljudi tega sveta. Nenadoma padem v sceno, kjer zazrt le v sanjano prihodnost, v

skrbi za lastno rit, vsak osebek, pa naj bo to egoist, druæina, klub,dræava, religija ali multinacionalka, grabi pohlepno le zase. In vsak 109

vrh piramide si na kosteh vernikov ali suænjev gradi lastni imperij.Svoj lastni bunker. OsredotoËeno vsakdo, vsaka identifikacijskagrupa, lovi le zase. In ljudje ne vidijo veË strahu, sovraπtev, pohlepa,zavisti, ki jih, pripadnike ekskluzivistiËnih manjπin, dejansko pogo-juje po svetu. In v razvitem svetu, kjer se hitrost gibanja nenehnopoveËuje, nihËe nima veË Ëasa razmisliti o svojem poËetju. Le noripotroπnik zapadne druæbe z vse veËjo hitrostjo, mori z vse veËjospretnostjo, a ne vidi, kam se mu mudi, ne vidi, zakaj se mu splohmudi; in ne dojema, koga mori.”

Zid na koncu slepe ulice po kateri drvimo v ‘lepπo prihodnost’,se mi zazdi Ëisto blizu; a Anonymus æe nadaljuje: “ÆiveËih bitij okolisebe ne upoπteva in ne vidi nihËe, identificiran s katerikoli veliËinoin nihËe, ki mu pozornost slepi cilj. Pripadnike tradicije 'æivijo'duhovi iz preteklosti, lovci pa so duhovno æe v prihodnosti pri plenu,a zdaj, duhovno, ne eni ne drugi nimajo Ëasa biti prisotni tu. Prisotnaso le njihova brezduπna trupla.”

Zajame me paniËen strah pred soljudmi, ki se smejijo le πe zadenar in jim jutriπnja zmaga ali tisoËletni predsodek dirigira pripad-nost, doloËa horizont in izbira sovraænike/zaveznike. Groza mepostane pijavk, ki nenehno zahtevajo, in roparjev, ki kar sami jeml-jejo. Groza me postane okolja. Od vsepovsod me priËno grabiti...

“In v tem vzduπju ostati brez vsake zaπËite?” me spreleti srh.“Brez vojske...” me pretresa dvom.

“Takπno srhljivo vzduπje ogroæujoËe praznine, negotovosti inneizbeænosti,” me opozori Anonymus, “je normalno vzduπje duπe dan-danaπnjega egoistista imperialistiËne logike. Kajti kazen za egoizem

je osamljenost. In osamljenost plodi strah in strah jezo in agresijo.”“Osamljeni se bojijo ostati brez zaπËite, zato volijo varnost in ne

prostosti,” se spomnim na referendum o Natu. “Mnogi si volijo suæenjstvo in sprejmejo tujo moralo,” mi pojas-

ni Anonymus, “ker ne upajo sprejeti odgovornosti za svoja dejanja.Ne zaupajo sebi. Bojijo se prostosti. OdloËanja o sebi.

110

PodrejajoË se avtoriteti, odgovornost za svoja dejanja prenesejonanjo. In sklicujoË se na avtoriteto, skrivajoË se za avtoriteto, moËavtoritete postane moË njihove zatrtosti/agresije. Poglej vse uni-formirance v vojski ali v civilni druæbi. Klon agresivnih ugajaËev,skrit za simbolom. Za zastavo ali za kravato. Vsi so ‘ista’ zgodba. Vsiizmi so isti, le nasprotni.”

Ujetost Ëloveπtva v uniformo, v strah in nezaupanje in posle-diËno v moralo in agresijo me ohromi.

“NihËe med njimi ne prenese pogleda nase v ogledalu etike,”me presune. “Zato danes vsi karieristi minirajo vsa etiËna ogledala,zatirajo vse kritike druæbe,” se mi razkrije vzrok nasilja oblasti nadsvobodo besede, “da lahko le oni triumfirajo, da lahko vojaki posilju-jejo, a posiljeno ljudstvo jih celo voli, ker se jih bojijo nevolit.”

Grozljivo stanje v duπah oblastnikov in ljudstva mi trga srce.“©e najbolj grozljivo pri vsem tem je,” me dotolËe Anonymus,

“kar tudi kaæe na stopnjo zblojenosti celotne druæbe, da vsak egoist,vsak lakomneæ, æiveË v liberalni skupnosti, v kateri je logika bre-zobzirnega povzpetnika uzakonjena in prevara soËloveka obËudo-vana, o sebi seveda (celo) misli, da je normalen Ëlovek. In da je doberËlovek. »loveËen Ëlovek. Za to, da je dober, bi se stepel in dokazalsvojo dobroto s pestmi. Saj je bil ja pridno zmagal in si priboril stolËekin zasluæil bogastvo. Saj pridno nosi v cerkev. Saj pridno, kot vsi sosed-je, krade le naskrivaj in le zase. Saj pridno uboga vampirsko oblast.”

Pamet se mi ustavi. Ne more dalje.“In Ëe nepokvarjen otrok vso to blago-reËeno ne-normalnost

opazi in se upre ‘biti nor kot odrasli’? Kaj se zgodi, ko kdorkoli od‘ovc’ opazi bolnost druæbenega telesa in zato zajedalsko/izkoriπËeval-ski medsebojni odnos, ki ga liberalni imperijalizem zakonsko zapove-duje kot normalnost, enostavno zavrne? Ko ‘norËek’ spozna pre-varantstvo ‘poπtenih rabljev’ in sprevidi, da mavrice ni moË niti pose-dovati niti prodati, in se mu mu od boleËine ob sprevidenju norostidruæbe zblodi? Ko oproti oblastnikom zakriËi: ‘Norci, saj ne vidite, kaj

111

poËnete!’ Ko otrok noËe postati rakava celica in odkloni odnos vam-pir/krvodajalec ter od πoka zakriËi, zatuli ‘Dovolj morale! Dovolj posil-

stva! HoËem etiko!’?” se iz mene valijo vpraπanja. “Ko mu je dovoljuboganja norosti; in se odloËi zbeæati od bolanih, zblojenih starπevproË, v zdravje, in iz obupa pade na igle ali v sod æganja? Ko otrok vobrambo zavrti praËo, ko kmet vzame v roke srp, delavec kladivo inpisar strojnico v revolucijo proti oholeæu, ki v svojem napuhu misli,da je vreden veË in si prevzetno tudi veË jemlje?”

Nastane grozljiva tiπina. Vpraπanja vrtijo filme v moji glavi in vsebolj padam v obup.

“Takπnega ‘odtrganca’,” konËno odgovori Anonymus in mepotegne iz brezna Ëustev, “’zdravi’ odrasli takoj odpeljejo k psihia-tru, da mu specialist za duπe, norcu, ‘naravna glavo’ nazaj v rakavo(?pravo?) smer, mu pomaga sprejeti ËaπËenje parazitskih vrednotvele-posestniπke druæbe za normalnost in ga utiri in prilagodi nazajv ?zdravo? grebatorsko olimpijsko druæbo. Med ‘normalne’povzpetniπke ritoliznike, spoπtljivo plezajoËe proti moËi in protibogastvu. In zatrjujejo, da se ‘zblojenemu otroku’ izboljπuje, kopostane zopet ambiciozna povzpetna rakava celica. Ubogljiv morilecna ukaz generala. Poæreπen spoπtljivec in dvoliËen skrivaË.”

Ne morem verjeti resnici.“Normalen shizofrenik, ki se ‘viπjim’ klanja in ‘niæje’ brca?” se

mi zagnusi ‘mind-job’ psihiatrov, ki zdrave otroke spreminjajo vmrtvo orodje sistema.

Gnus v æelodcu mi vrta in vrta in pamet se mi upre.“Zakaj psihiatri, ki trdijo, da otroka ljubijo in mu hoËejo dobro,

otroku ne povedo resnice, da otrok vidi prav in da je druæba nora?”se mi iz obupa izvije otroπko vpraπanje. “Zakaj ne povedo odkrito,da je svet vojn, naπe dandanaπnje dogajanje, svet agresivnih norcev,svet bolnih psihotikov? Da z otrokom, ki se krutosti in nasilju instremuπtvu upira, ni niË narobe?” sliπim svoje hlipanje skozi solze.“Zakaj psihiatri laæejo otrokom, da je druæba zdrava? Neprilagojenotrok hudoben?”112

Zatakne se mi v grlu. Potem pa plane iz mene: “Zakaj nikdar πrinki /psiho-terapevti/

ne reËejo: ‘Ti, otrok, gledaπ nekoristolovsko; in zato vidiπ prav. Celostno.

Druæba je zblojena. Poærtni, egoistiËni, vzviπeni Narcisi so brezsrËni praπiËi.

Vidijo le denar in moË. »eprav o sebi celo trdijo, da so nosilci kulturne

druæbe, ekskluzivizem v njihovih egoistiËnih dejanjih kaæe na njihovo prim-

itivnost. Omejenost. Pasjost. VolËjost. Zato ostani kot si, pojdi v svet in ga

objemi. S svojim nezaplankanim srcem, skromnostjo in modrostjo razsvetli

πe druge, æe v dvoliËnost odraslega sveta padle otroke. Ni ti treba zmagati v

grebatorstvu. Nikogar ti ni treba ugrizniti za nagrado ali iz strahu pred

prezirom starπev ali pred boæjo palico.’”“Tega duπebriæniki ne morejo izustiti,” mi odgovor ponudi

Anonymus, “vse dokler so sami steber te darvinistiËne norosti, oholevzviπenosti in pohlepa visoke lovsko/pastirske druæbe, na kar kaæe-jo æe njihove ‘skromne’ cene in odnos do bolezni in bolnika.”

“Zdravijo, kot svoje poËetje imenujejo, le Ëe so za delo bogatoplaËani, drugaËe jim je vseeno, »e se svetu meπa?” me zaboli dejan-ska brezbriænost prodanih duπ.

“Zdravljenje jim pomeni ukalupiti ‘bolnika’ v ‘normalnost’odnosa gospodar/suæenj,” je krut do poËetja danaπnje psihiatrijeAnonymus. “UËijo ljudi, kako ‘brez stresa’ poniæati Ëloveka, spre-jeti suæenjstvo in kako se zadræati, da ne ubijeπ πefa, taπËo, æeno alisoseda, ki ti ‘zakonito’ pije kri.”

Povedano me zaboli v srce in moægane. ZaËutim nepredstavlji-vo stisko otroka, ko mora pohoditi cel svet, da reπi sebe.

“A psihiatri,” me opozori Anonymus, “so le eden od temeljnihstebrov za vzdræevanje ‘normalne’ shizofrene norosti odnosa vam-pir/krvodajalec, high society/raja, πrink/norec. Poleg njih stojijo‘vsevedni’ πolniki, ki zdrave, uporne, radovedne, æive, a za nad-zornike hiperaktivne otroke, ‘kulirajo’ s pomirjevali v pasivno sle-denje. Pasje uboganje. In v odnos avtoriteta/bebec. In poleg πrinkovin uËiteljev status-quo v medËloveπkih odnosih dræijo tudi naduti

113

politiki, tako cerkveni kot posvetni, brezsrËni ekonomisti in zasan-jani znanstveniki, vsi vzviπeni in nezmotljivi diktatorji miπljenja indiktatorji akcije. Nadzorniki in komandanti.”

“Vsi æe odrasli?” me strese mrzlica in popade strah.“Vsi danes ‘normalni’ povzpetniki,” me popravi Anonymus,

“odrasli v slepo uboganje ‘svetih besed’ in/ali ‘svetih πtevilk’. Verniki‘gosposkih πtempljev’ - ãâ.”

Anonymus zastane, da besede dobijo prostor, in me preseneti zvpraπanjem: “In ko advokati ãâ pridejo v vlado? Dobimo kaj?”

Dih mi zastane, pogled se mi usmeri v prazno in priËne se jasni-ti pogled na poloæaj v Sloveniji.

“Teror avtoritete ‘svete besede’ in kapitala nad ljudstvom,” meπokira spoznanje, opazujoË oπabnost novonastalih slovenskih poses-tnikov intelektualne lastnine. Znanje so uzakonili kot svoj kapital,sebi uzakonili certifikate, ki jim, brezdvomno protiustavno obdemokratiËni ustavi, zagotavljajo nadzor in pravico, da ‘neukemu’ljudstvu doloËajo razgled, usmerjajo pot in jim poπiljajo raËune zasvoj teror. Zgrozim se, ko vidim, kako zelo nekateri ‘moæganskiveleposestniki’ precenjujejo sebe in kako poniæujejo v manjvrednostvse, ki imajo v glavi podatek manj. Zjezi me, ko gledam, kako danesintelektualec za vsako svojo besedo zahteva ‘copyright’ - dosmrtnorento -, in certifikat - dosmrtno dovoljenje poπiljanja raËunov ljud-stvu; in kako bankir za vsak posojeni tolar zahteva dva.

“Izobraæenci sebe vidijo kot boga,” vskoËi Anonymus, “a kmetain delavca kot gnoj. Vzviπeni pravnik in zviti ekonomist s pomoËjopolitikov, ki z medsebojnim prerekanjem homogenost ljudstvanenehno prepreËujejo, dræita delavca, kot nekoË v predvojniJugoslaviji, na æivljenjskem minimumu in v nenehnem pufu. V ‘zlatikletki’ lizinga in fafinga. In slovenski kmet je na smrtni postelji. Apoglej si volitve in presodi sam,” me pred televizijo posadiAnonymus. “Politiki na volitvah obljubljajo socialno dræavo, ljud-stvu boljπi standard in boljπe zdravstvo ter zdravo hrano.”

114

Zazrem se v predvolilni boj med Brezigarjevo in Drnovπkom.“Kdo bo predsednik dræave?” me potegne radovednost in zagle-

dam se v volilce: “Ali Slovence na volitvah vodi srce? Pamet? Aliuæaljenost? Pohlep? Vse veËji strah?”

115

Slovenski upor proti evoluciji

Otrok dela napake, ker ne ve. Odrasel dela narobe, Ëeprav ve.

Ozrem se v vzduπje duπ druæbe, v edini dejanski pokazatelj med-Ëloveπkih odnosov, prisluhnem...

...in zaboli me pri srcu, ko se zazrem v smer zazrtosti oËi-in-srcobstojeËe mnoæice. Povsod vidim le sanjajoËe o osebnem bogastvuin moËi. Opazujem nenehno preæeËe ekonomiste, ‘poπtene klepto-mane’, nenehno upajoËe na posel æivljenja in obogatitev Ëez noË.Vidim pravnike prodajati poπtenje. Opazujem preko trupel pleza-joËe navzgor po lestvah moËi, bogatosti in pomembnosti, igralce naloto in na zakon. Opazujem le v mrtve diagrame zazrte ekonomistein vampirske brokerje na borzi; in v spoznanju, da je Slovencem vseto postalo normalno, me priËenja najedati dvom v sreËno prihod-nost in zdravo pamet slovenskih volilcev.

“Ali je sploh πe ostalo kaj srca v bogatost æelja in revπËino duhapotujoËi Sloveniji?” me preπine æalost in mi izplavi na gladino zavestidvom. “In kdo sploh ‘Slovenec’ je?” me strese preblisk. “Kdo smo?In koga naj volim?”

“Ko si bil πe Ëisto majhen,” zasliπim Anonymusa pripovedovati,“so ti bili povedali, da si Slovenec in ti priËeli pripovedovati zgodbeo vaπi lepi domovini, o sanjah vaπih dedov o svobodi, o hrepenen-ju, ki je bilo postalo uresniËljiva æelja, ki je preπla v zahtevo; in ‘zgodi-lo se je’. UresniËeno je. Zahteva je danes oæivela v dejansko in sedajste ponosni, ker lahko hodite po obstojeËem svetu pokonËno, saj sepoËutite v svoji deæeli doma. In prav je tako.

Zgodovinski spomin govori, da so si bili Slovenci, potomci slo-vanske poljedelske duπe, nekoË æe sami volili svoje knezedemokratiËno, kar pomeni, da so bili svobodnjaki volili najpamet-nejπega kmeta, razumnega Davida, kot v pravljicah, kjer pametni

116

princ zmaga nad moËnim, a brezsrËnim kraljem. Toda ta razumninarod, sam æiveË logiko setve-in-æetve, ËasteË Triglava - troedine-ga boga znanja (grπkega Pozejdona) in boginjo pomladne ustvarjal-nosti Vesno (Demetro), je bil padel pod nemπki lovski red, podvojaπki red, kjer je ukaz najokrutnejπega poraæencem zakon. Zato jeslovensko duπo stoletja dolgo nadvladal in zatiral najmoËnejπi meË,moËni Goljat. Cesar. Druæina Habsburæanov. Z Martinom Lutrompa se priËne pohod Slovencev izpod tujega ukaza.”

“Lutrom?” me preplavi zaËudenje. “Kaj pa ima Luter s Slovenci?”“KrπËanstvo, katerega so bili Slovencem prinesli prakristjani, je

bilo Slovencem pisano na koæo, kajti poljedelec logiko setve in æetvetako in tako æivi. O grozi æetve sanjajo le pastirji in lovci. Mesojedci.Le morilce in tatove preganja pekel. Le za njih, ki v svojih dejanjihizkoriπËajo in ubijajo, je boæja logika le lepa/grozljiva ideja, ali ne?Kmetu pa je karmiËno kolo in zaupanje semenom in obdajajoËi nar-avi vir in smisel æivljenja. Kmet zaupa in zaupljivost kmetov je bilanaivno sprejela tudi papeæa kot sveti vrh krπËanstva.

A Luter je bil, kot æe prej Wychliff in Jan Hus, spregledal papeæe-vo prevzetnost in objestnost, in se je sam zato odrekel tej rimskioπabnosti. S ‘papeæ ni kristjan’ je izobËil oholo cerkev, ki pridiga ‘karsejeπ...’, a sama æivi æivinorejsko logiko in izkoriπËa podanike niËmanj kot kralj. Prenehal je ubogati brezsrËnost cerkve ter se uprl tuditrgovini s smrtjo - kupovanju odpustkov za morjenje soljudi.»iπËenju slabe vesti s podkupovanjem cerkve.

A njegova najveËja herezija za cerkvene dogmatike je bil njegovprevod Svetega pisma iz latinπËine v nemπki jezik, saj je bil, kljubuporu proti papeæu in proti poæreπnosti cerkve, sam πe vedno ostalponiæen uËenec in goreË zagovornik Evangelija in je zato ‘svetobesedo’ hotel in hitel pribliæati vsakemu obiËajnemu Ëloveku. Debe-leËe duhovne, ki so si bili lastili razlago Biblije, pisane le v intelek-tualni latinπËini, je hotel izkljuËiti iz posredniπtva, kajti cerkev jezlorabljala verne, neuke in zato prestraπene ljudi v lastno korist inblagostanje ‘skromne’ Zlate cerkve. 117

Tako kot kamenËek sproæi plaz, tako so se usuli, po Lutru, pre-vodi Biblije v vse jezike Evrope. V deæeli Kranjski sta to, papeæuhudo heretiËno delo, opravila Trubar in Dalmatin.

»itanje v materinem jeziku je v od cesarja podjarmljenih ljudehspet ozavestilo pomen ‘materinega’ jezika. Mati je svoje otrokezbudila in jih povezala v ‘novo zvezo’. Zavezanost enako govoreËim.

Prebujena narodna zavest v ljudeh Evrope je bila postajala vseglasnejπa in bolj sliπna in povzroËila krizo identitete, najbolj cvetoËov dobi Preπerna. Zgodila se je ‘pomlad narodov’. Upirati so se priËelivsi podjarmljeni narodi in dvignili svojo pest proti oholim, velikimgospodarjem, ki so si bili majhne in miroljubne narode nekoË poko-rili z meËem. Poistovetenje ljudi z obstojeËim vladarjem-in-pri-grabljenim ozemljem se je sooËila in stepla s pripadniπtvom jeziku-in-jezikovnemu podroËju. Materni jezik proti oËetu veleposestniku.

In fevdalna razdelitev Evrope se je sesula. Evropa se je znaπla v razpadu in vojni.Novo istovetenje, vezanost na domaËo besedo, je bilo pripelja-

lo do padca lovsko/æivinorejskega cesarskega reda in Habsburæanov,zato so po prvi svetovni vojni kmeËki Slovenci, kot tudi bohemski»ehi ter Madæari, Hrvati, vsi prej zasuænjeni narodi, ostali brezgospodarja. Dobili so priliko, jo izkoristili in spretno uπli izpod tirani-je meËa. Zbeæali so bili ven izpod ‘ordnung.und.disciplin’ nemπkegavojaπkega reda, ven iz brezpravne pokornosti.

Najprej so Slovenci pobegnili nazaj v slovansko govoreËo skup-nost, v navezo s Srbi in Hrvati, v Jugoslavijo. In sedaj, v drugemkrogu propadanja/nastajanja dræav, ob razpadu πirπe in oæje SZ inJugoslavije, so bili, kot Litva, Latvija, Estonija, »eπka, Madæarska,Slovenci dobili priloænost popolnoma samosvoje poti. Naπli vzduπjenetlaËenosti - obljubljeno deæelo svobode...”

“Le kaj poËnemo s svojo svobodo?” me preπine vpraπanje. “Kamnas vodi pot prostosti?”

118

“Vpraπaj se najprej,” se v moj lasten dvom vmeπa πe dvomeËi glasAnonymusa, “ali ste ponosni in hodite pokonËno, ker ste bili postalinetlaËeni netlaËani, svobodni in neusmerjani v opazovanju in delo-vanju? Ali pa ste postali prevzetni, ker vas Ëutenje slovenstvanavidezno povzdiguje nad nekatere druge, πe zatrte, podjarmljene,nesvobodne narode, nad ‘tretje-razredne’ ljudi? Ali bi bil ti kotAlbanec ali Srb prizadet in kot AmeriËan polaskan?

Poglej okoli sebe in mi povej, ali biti Srb ali Albanec ali Ërn alimusliman ali »eËen ali Kurd ali Nuba, zavednemu Slovencu nepomeni isto kot biti manjvreden ‘balkanec?’ In biti AmeriËan mupomeni biti nekaj veË?”

Pred seboj zagledam pred televizijo uroËene obËudovalceBeverly Hillsa, zasvojence z Big Macom in Cocacolo, navijaËe Natain Evrope, a v hvalnico zahodu se meπajo medklici: ‘Ta-spoden!’,‘Balkanec!’, ‘Ëefur!’.

“Vsi pogledi Slovenije beæijo od vzhoda proË in so uprti nazahod,” me strese opaæenje.

“»e ponos slovenstva,” me ustavi in usmeri glas Anonymusa,“temelji na nevzviπeni nepodrejenosti oziroma enakovrednosti, bod-ite pokonËni in veselite se samostojnosti. Ako pa vaπa samozavest jezdina Ëustvu VEË/manj vrednosti, vaπ ponos ni ponos, temveË spoπtljivostoziroma napuh; in vojna v Sloveniji se πe ni konËala. Kajti vojna se nepriËne v trenutku, ko priletijo migi in na otroke priËno norci metatibombe; vojna se priæge v trenutku, ko je konec skromnosti; insamopovzdignjen egoizem zaËne vse ‘manjvredno’ okoli sebe izko-riπËati-in-zatirati. Saj konec enakovrednosti pomeni zaËetek raka,vzpon tirana, ki vedno povzroËi, v zatiranih seveda, vzduπje ujetosti inboleËino trpljenja. In ta nenehna boleËina sili razbolene duπe v uporin poniæane dviguje v borbo proti zatiralcu svobode.

Poglej le, kako ste kljub moæni smrti beæali iz vojaπke tiranije inproË od Miloπevica, Slovenci? Kako se upirajo in mnoæijo v uporproti objestnim tiranom PODcenjeni kosovski Albanci, »eËeni, Irci,

119

Baski, Kurdi, Nube, vsi narodi, vsi ‘obarvani v manjvrednost’. Inpuntajo se tudi vsi podcenjeni sloji - kmetje, delavci, danes æe, væametni revoluciji nedavno izkoriπËeni, intelektualci, katerim nad-zorniki v vladah sveta ne pustijo biti samostojni in samosvoji.”

“Vsi bodoËi prebivalci Slovenije?” se spomnim na prejπnje san-janje o Sloveniji brez oroæja.

“Slovenija se je bila torej osvobodila tujega jarma,” me presliπiAnonymus, “a kam vas, osvobojene, danes vodijo vaπi voljeni oziro-ma ljubljeni v Ljubljani, ki vse bolj in bolj potrebujejo vse veË inveË body-guardov, da se πe poËutijo dovolj varne pred ‘svojim’ nar-odom, katerega otroke so bili ponudili kot krvni davek Natu? Alinjih strah pred ljudstvom ne kaæe, da padajo v past notranjerevπËine?” me z vpraπanje vspodbudi Anonymus.

“In zunanjega bogastva...” se mi pred oËi pripelje vsem vidnodejstvo.

“»e pogledava polpreteklo zgodbo Evrope,” me Anonymuspotegne v opazovanje velikega platna, “lahko opaziva, kako je bilsrednjeveπki uveljavljeni tiranski dualizem - teizem in carizem -, zumorom Ëeπkega cerkvenega reformatorja Jana Husa izgubil vero-dostojnost najprej na »eπkem. Od ‘boæjih predstavnikov’ prevaranain izkoriπËana Ëeπka druæba se je poistovetila v skupni odprt upor.Husiti so izkljuËili prevarantski ‘boæanski’ avtoriteti kriæa in meËa izsvojega upoπtevanja, vzeli cesarju in papeæu kredibilnost, Ëemur sosledile kriæarske vojne cesarja Sigismunda in papeπke cerkve proti‘novemu veku’ - reformizmu in HUMANIZMU. ‘Daj cesarju kar je

cesarjevega in cerkvi, kar ni cesarjevega’ je bilo prviË postavljeno na teht-nico. Sledi dolga in krvava zgodba o protireformaciji in Ëarovniπkihprocesih, kronanjih kmeËkih kraljev z æareËo krono, pobojihHugenotov. Kriæ in meË sta s skrajnimi napori krotila revolucijo.Toda iracionalna - boæja avtoriteta je zaradi izdaje kralja Sigismundanedvomno izgubila moË nad rajo. In racionalistiËni antropocen-

trizem, naslonjen le na Ëloveka, niË veË na boga, je osvobojen ‘od120

boga poslanih’ avtoritet najprej dvignil v odkrit upor in v revoluci-jo proti ukazu descartijanski francoski narod.

Giljotina je odsekala tiranu glavo.S francosko revolucijo je a-teistiËni materialist (bankir+utili-

taristiËni intelektualec) s prestola vrgel samozvano ‘boæjo’ avtorite-to papeæa in cesarja. PriËel se je kapitalizem. Vladavina bankirjev.Cerkev je izgubila vpliv na rajo, kajti ateistu - kartezijanskemuracionalistu je znanost moderne dobe nadomestila bivπo varnostmeËa - kralja, idealizem in samozavest ‘osvobojenega suænja’ pa jebil zapolnil izgubljeno uteho kriæa. Ideja je tako dobila krila in pre-vzetni Ikarus je poletel v nebo. Intelektualizem se je povzpel na tron,duhovnost pa je bila z vzponom ideologij o svobodi zamrla in ust-varjalni duh je priËel iskati in raziskovati le uporabno. Ideja je nado-mestila duhovno praznino brezupa, razumni plan in denar sta posta-la varnost in tirana ljudem. Razum, zagledan v lastno moË, je prema-gal strah in boga.

Srednji vek kraljev in bogov je umrl.Mojzesova morala in Jezusova estetika sta se iz zavesti ljudi mod-

erne dobe priËela izgubljati, in - dolar - neetiËni in nemoralni ateistje zavladal svetu. Mojzesov ‘Ne laæi! Ne kradi! Ne ubijaj!’ se je izgu-bil v neobstoj, kajti darvinistiËna morala ‘Le najkrutejπi preæivijo.’ inMacchiavellijev ‘Cilj opraviËuje sredstva.’ sta zapovedala krutost.OpraviËila tako ubijanje, kot tudi krajo. PriËelo se je obdobjeameriπke (in svetovne) zgodovine, ki mu lahko reËemo ‘Money makes

the world go around.’

EgocentriËnemu racionalistu - ekonomistu je duhovnost posta-la neumnost, svoboda mu pomeni imperializem, poπtenost πala inljubezen nadzorovana kraja energije, delo tlaka, a sonaravo, celosoljudi, ekonomist, zmagovalec francoske revolucije, dojema le πekot uporabne stvari - suænje.

ImperialistiËni kapitalizem pomeni smrt srca, smrt besed in uje-tost v πtevilke. Numerologijo. Umetnost in znanost je zato postala

121

suæenj ekonomije, kajti banka je bila dobila moË proizvajativojne/dobiËek, intelektualec je postal avtoriteta, a fiziËno delo jepostalo, v oËeh umskega delavca-uradnika, manjvredno suæenjstvo,kar je bil ‘petelin’ za delavsko revolucijo proti intelektualni buræuaz-iji in carju v Rusiji.

A Budovo, Sokratovo in Jezusovo upoπtevanje vsega je bilo vmodernem izkoriπËevalcu zamrlo. Logika rakave celice se je bila

uzakonila kot logika demokracije: ‘Vsakdo si lahko zgradi faraon-

sko piramido suænjev’. Vsak ‘demokrat’ æivi po logiki delËka, ki se borile zase proti celoti.”

“In v prav takπno intelektualno slepoto in trgovsko brezsrËje hitisedaj Slovenija,” me stisne uvid in strese groza.

“Slovenski politiki,” nadaljuje Anonymus nepristransko, “pod-kupljeni od kapitala in zato navduπeno hiteË v naroËje visoke druæbeobjestnega zahoda in laæne demokracije, danes vsem πe vedno pod-jarmljenim narodom æe zanikajo enako pravico samoodloËbe, kot joje bila lahko dobila in jo ima danes Slovenija. IπËoË pomembnostoziroma priznanje nadutega zahoda, ki, samovπeËen, ‘manjvrednim’postavlja pogoje za prikljuËitev v bogati klub veËvrednih, slovenskidobro?misleËi politiki usluæno zanikajo vsem podjarmljenim pravi-co do samoodloËbe. Odrekajo jim pravico do lastne dræave, do lastneoblasti, Ëe si jo paË æe hoËejo nakopati na glavo, in upajo, da boboljπa od srbske, ruske, turπke, kitajske, nubijske...

‘Nimate pravice. Niste nam enakovredni,’ kaæe odnos slovenskihpolitikov do obstojeËih osvobodilnih bojev. Osvobodilno vojskoKosova, »eËenije, kurdske in irske upornike, vse, ki se borijo protinadvladi tujega tirana, oznaËujejo za anarhiste in teroriste, a terorsrbske, ruske, turπke, kitajske in ameriπke vojske, policije in politikepriznavajo kot upraviËen. NihËe od politikov ne reËe, naj Angleæiæe konËno iz okov spustijo Irce, ©panci Baske, Kitajci Tibetance,Rusi »eËene, vsakdo vsakega, ki ga paË tiπËi za vrat. NihËe naglasin javno ne reËe, da v demokraciji nikomur ni treba ubogati nikog-ar, ker je v demokraciji tiran mrtev.” 122

“Saj so uradne vojske ja legalizirane, mar ne?” mi izleti vpraπanje.“A od koga?” mi z vpraπanjem spremeni objekt opazovanja

Anonymus. “Od uveljavljenih preostalih tiranov, ki si, od kod le,mi povej, jemljejo in lastijo pravico, da si Kosovce, Irce, »eËene,Kurde, Nube, Tibetance, Ërnce, kogarkoli kar lastijo in z vojsko‘praviËno’ streljajo na soljudi na ‘nebeπkih trgih’, Ëe niso pokorni?”

“Brat strelja brata le zato, ker mu ta odklanja pokornost?” nemorem verjeti.

“Podjarmljeni in zato uporni ‘bratje’ paË hoËejo plaËevati davkesvojim izbranim, ne pa vzviπenemu, kateri jih zaniËuje vneupoπtevanje. A cela Evropa, cel svet upirajoËim odreka samosto-jnost, odreka kredibilnost in svobodo lastne besede in lastnegaodloËanja o svojem æivljenju.”

“Zakaj?” me butne vpraπaj.“Ker se gospoda bojijo plazu novih pobegov podcenjenih nar-

odov, kot tudi dræavljanov, izpod nadzora? Ker brez suænjev ni

davkov in gospod mora prijeti za kramp?” mi Anonymusmodro odgovori z vpraπanji.

In nadaljuje: “KlanjajoË se moËni in vplivni svetovni eliti, tudislovenska politika, namesto svobode, podpira tragedijo πpartansko-srbskega uroka, narcisoidnost Evrope in maËizem Amerike in drugihvelesil. Povzpetni ugajaËi so bili sprejeli do Kosovcev, ‘Ërnuhov’,Ircev, Kurdov, Nub, do vseh zlorabljenih isti vzviπeni brezobzirniodnos, kot so ga bili kazali in ga kaæejo do zaniËevanih vsi objestnitirani vseh Ëasov. Evropski in azijski in ameriπki gospodarji. VsikriviËni, ki si ZASE jemljejo pravico, a zaniËevanim enako pravico,kot si jo lastijo sami, zanikajo. Vsi nadzorniki, ki si lastijo ukaz, adrugim jemljejo besedo, kradejo Ëas in dirigirajo pot. Vsi skriti zaπËit kriviËnega zakona ali za pravico dræave ali za meË ali za kriæ aliza polmesec ali za razum ali za karkoli...

Govorijo ljudstvu, tako ekonomisti v vladi kot povzpetneæi v par-lamentu, da je smer zahod edina reπitev, da odreπujoËi korak Slovenci

123

morate narediti in nujno ukloniti glavo pred velecenjeno Evropo.Pravijo, da je edina pot, za Slovence, skoËiti v zlati imperialistiËnikapitalizem, bankirski red prejπnjega stoletja, kjer nekaj brezsrËnihbogatunov upravlja in izkoriπËa ves svet. Zatrjujejo, da ste Slovencina poti v mir, ako Natu plaËate otroπki krvni davek, kot so ga bilinekdaj Atenci plaËevali kralju Minosu s Krete za njegove igre zbikom. Kot so ga slovenski fantje v zgodovini æe morali plaËevati ssvojo krvjo druæini Habsburæanov, Italijanom, Hitlerju, Srbom.”

“Pobegnili smo izpod nadvlade srbske vojske,” se spomnim, “iniz dirigiranega gospodarstva v svobodo. Nevezanost.”

“A dræava sili danes ljudstvo v novo uklanjanje,” mi Anonymuspokaæe slovensko pot v svet, “v pokornost od zgoraj dirigiranemudogovornemu gospodarstvu vzviπenih imperialistov, ki bo uniËiloslovensko kmetijstvo, uniËilo ves srednji sloj podjetnikov in trgov-cev ter slovensko ljudstvo spremenilo v ‘zaposlene pri ©paru’,McDonaldsu, Sonyju..., v suænje gigantskim piramidam. Silijo vas vzavezanost NATU oziroma Pentagonu, ki æivi od prodaje zastarel-ega oroæja norcem po svetu; a istoËasno pred vso svetovno javnos-tjo igra svetovnega policaja in se dela, da dela mir.”

“In brat ubija brata. Sosed soseda,” zagledam posledice ameriπkepomoËi.

“Le poglej dogajanje Bosne, Kosova. Poglej ognje v na Srednjemvzhodu, v Afriki. Najprej CIA podkupi opozicijo in ji proda oroæ-je, da revolucija poruπi dræavo; in nato ‘dobrodelno’ pomagajo zgra-diti novo demokracijo - ameriπki pohlepni sistem. Z ugodnimi poso-jili zaveæejo ljudi v novo suæenjstvo, a vse je za kavboje le doberBIZNIS, investicija, ki Ameriki daje zaposlitve in blaginjo; in stop-nja brezposelnosti se v ZDA pribliæuje niËli. Toda vojna industrijaje bila zmanjπala brezposelnost tudi za Ëasa Hitlerja.”

“A sledilo je drugo svetovno klanje?” me trese groza.“To je zlata demokracija,” mi potrdi strah Anonymus, “ki vdira

v Slovenijo, demokracija, pod katero je skrit brezËuten imperialist.Imperator/suæenj. Rak. Vojna. 124

Kako ameriπka usmerjenost prihajajoËih povzpetnikov liberalnedruæbe æe kruto cepi slovenski narod na biriËe/beraËe, na deloda-jalce/delojemalce, lahko opazi vsakdo sam, Ëe le pogleda okoli sebe.Razslojevanje druæbe na kasto svinjsko bogatih delodajalcev, kastoprivilegiranega psa Ëuvaja (policaja, ‘body-guarda’, izterjevalca invojaka), ki to peπËico bogatunov brani, ter kasto socialno ogroæenemnoæice, katera mora, pod nenehno pretnjo kazni, objestne pijavkehraniti, jasno kaæe, kam drvite, ne le kam korakate.”

Le pogled navzven zadostuje, da opazim, kako se vzduπje iz pri-jateljskega spreminja v prestraπeno. Sovraæno. V globini se vonja jezain brezsrËna agresija.

“Obljubljajo ovni ljudstvu raj v demokraciji, toda prihajajoËi kap-italizem in demokracija sta popolnoma nasprotna pola socialne druæbe.

Kapitalizem je sistem, kjer denar diktira druæbeni red in uzakonjanadvlado kaste bogatih delodajalcev, a delojemalca spreminja vbrezpravnega reveæa ali, danes, v grebatorskega potroπnika, ki mu jezavist gonilo æivljenja. Kapitalizem uzakonja veË/manj odnos poosnovnem merilu imetja. Kasti bogatih z zakonom zagotavlja izko-riπËanje malega so-Ëloveka. V kapitalizmu je kapitalist pravno æiv, adelojemalec vedno pravno mrtev. Stvar. A ‘demokracija’, v pravempomenu besede, pomeni enakovreden odnos in prostovoljnoobzirno sodelovanje. V demokratiËni, zdravi druæbi, ni raka, torejne vzviπenih in ne poniænih ne priviligiranih in ne zatiranih in zatoni izkoriπËanja, ne tatov in ne okradenih. Ni pravno-æivih/mrtvih.

Poglejva le malo nazaj.Titov socialistiËni sistem, ki se je bil uprl tiraniji strojnika Stalina

in teoriji ‘delavec je del stroja’, je bil imel, v teoriji-in-praksi, lep namennarediti evolucijski preskok in Ëim bolj mirno in nenasilno preiti vsamo-upravljanje, v enakovredno sodelovanje vseh delavcev,umskih-in-fiziËnih.

Kaj pa danes, po ‘æametni’ revoluciji prevzetnih intelektualcev,ki so se bili uprli enakovrednosti z delavcem in kmetom; zavrniliskromnost in obzirnost socializma? 125

Bilo jim je, πtudiranim, premalo. Ker se sami sebi zdijo vseved-ni in veËvredni, v svoji samovπeËnosti intelektualci zahtevajo zasvojo Ëisto kravato viπji standard, viπjo plaËo, kot jo, po njihovem,zasluæi umazan delavec ali neumen kmet. Prevzetni Ëastilci ‘modrihcitatov’ in ‘πtevilk’ so bili, s svojo teænjo po ponovni razcepitvidruæbe na kasto bogatih intelektualcev in kasto revnih kmetov,delavcev in uËencev, spodkopali nastajajoËi socializem po meriËloveËnosti. Skupaj s po vojni denacionaliziranimi revanπisti in nastranski tir odrinjenimi papeæani, ki so bili s prihodom komunizmaizgubili ‘sveti vpliv’ na dogajanje druæbe, so narcisoidne ‘πolaneglave’ dejansko pokopale Titov poskus sodelovanja po meri srca.Socialna dræava je bila zato umrla æe davno pred ostarelim Titom, apovej mi, kako se dejansko poËuti ljudstvo v danaπnji takoimeno-vani demokraciji, ki jo bogati imperialistiËni sofisti v svojih razlagah‘znanstveno’, po Darwinu, istovetijo s svobodo?

Le poglej danaπnjega delavca v sanjani demokraciji, kako uboghlasta le πe za golo preæivetje, objestni intelektualni goljufi in tatovina poloæajih moËi pa postajajo lastniki tovarn-in-delavcev, πahirajoz delavci in bogatijo na raËun usluænega usluæbenca, ki, reven, posta-ja vse revnejπi.

In ljudstvu gospodje s trona πe naprej trdijo, da ‘gremo na boljπe’.”“Oni mogoËe, kaj pa ljudstvo?” me strese.“Na milijone nedolænih otrok je bilo pobitih,” me opomni

Anonymus, “v zadnji svetovni vojni in brezπtevila mater je objoko-valo svoje otroke v vseh uporih otrok proti tiraniji brezsrËnega‘oËeta’ - faraona - cezarja - Hitlerja. “

“In vse je bilo ‘zastonj’?” me zgrozi brezsrËje avtoritete.“Mojzes se je uprl suæenjstvu in zbeæal iz tiranije,” me na pot

proti netlaËenosti popelje Anonymus. “©partak si je pot v neujetosthotel izsekati z meËem. Pravoslavci in protestantje so pobegnili odpapeæa. V kmeËkih uporih se je ljudstvo uprlo ‘oËetu’ kralju protipoveËevanju tlake. V francoski revoluciji se je ljudstvo uprlo proti

126

nadvladi Ëloveka nad Ëlovekom. V uporu narodov proti cesarju seje ‘svobodni’ svet uprl nadvladi ‘tujca’ nad ‘tujcem’. V delavski rev-oluciji se je ljudstvo uprlo nadvladi denarja in bogatunov naddelavcem. V obeh svetovnih klanjih se je ‘svobodni svet’ boril protirasizmu in nacionalizmu. Vsa klanja so bila upor telesa proti rakavicelici. Proti tiranu. Bitke za zdravo, harmoniËno telo.”

“In vsi ti milijoni, vsi otroci so bili umrli zaman, kajti niË se nispremenilo,” me zgrozi. “Tiran ostaja, le ime tirana se menja.”

“BrezËutni, rakavi vasezaverovani zakonodajalci in delodajalci,NADljudje, danes v navezi s sindikalisti - Si se æe kdaj vpraπal, kakπne

plaËe imajo sindikalni πefi? Delavske ali delodajalske? - spet dræijo, kot vprejπnjem stoletju, proizvajalca na æivljenjskem minimumu, sajdelavca in kmeta spreminjajo v podËloveka, v ‘Ëredo’.”

“Rak zato æivi naprej in πiri svoje rakavo telo, da ‘se’ uniËi?” Vpraπanje zavrta vame, a Anonymus me ne spusti: “Pred pri-

hodom odreπujoËe demokracije in pravniπke dræave, ki je ponovnovzpostavila kaste pravno æivih/pravno mrtvih in uzakonila kastratnisistem gospodar/suæenj, se je bil banËni rop v Sloveniji zgodil leparkrat v desetletju. Si se æe kdaj vpraπal, zakaj?”

“MogoËe zato, ker ljudem na socialnem robu v prekletem social-izmu ni bilo treba krasti za preæivetje, kajti socialno ogroæenih nibilo?” me zvije sarkazem.

“’BrezsrËni sistem’, kot bogati demokrati, ki skrbijo le πe zase,socializem radi kliËejo, je bil poskrbel za vse,” mi potrdi Anonymus.“Za obdarjene in neobdarjene. Res, da na mizi sicer ni bilo vednovse kraljevsko in vsak trgovËiË ni imel mercedeza in jahte, toda nibilo niti beraËev.

Tito je bil ukinil fevdalizem in kapitalizem. In v povojnem vzdu-πju socializma, je bila dræava ljudstvu radodarna. Ni bilo prisotnegapohlepa po posedovanju lastnine, saj je bilo vse ‘naπe’. ‘Moje’ se jeza nekaj desetletij izgubilo iz zavesti ljudi, zato direktorji, zgledi ljud-stva, niso bili, tako kot to poËno danes, kradli oziroma privatizirali

127

tovarn in zviti pravniπki sofisti s pomoËjo lukenj v dvojnem zakonuniso legalno kradli skupnega ‘nikogarπnjega’ bogastva.

In ko krade oËe in ponosno bogati na raËun vedno veËje sose-dove bede? Tudi na raËun prodanih ‘mrtvih duπ’? Lakote tujih otrok?Kakπen vzgled daje otroku oËe, poveliËujoË zareze na puπkinemkopitu svoje brezsrËnosti?”

Zagledam se v oholost novih bogataπev in oholost2 v obnaπanjupovzpetnikovih otrok; in strah me postane, ker otroci odrastejo.

“OËetov pohlep po denarju postavi otroku cekin v centerpozornosti,” mi pojasni Anonymus, “za center otrokovega Ega. Inpotem? Kaj pomeni otroku pohlepnih starπev in pohlepne druæbeoropati banko? BrezËutno ubiti v imenu denarja, ki je bil oËetu pri-nesel ukaz in z njim moË? Rop otroku dandanaπnjih darvinistiËnihstarπev ni veË nekaj nemoralnega, saj je otroku oËetova kleptomanijavzgled. BrezsrËje normalnost. Kradljivo vzduπje ‘domaËe’ vzduπje.In s hitrim obogatenjem le izpolnjuje oËetove skrite sanje, mar ne?

A poglejva le primer Finske. V petdesetih letih so bili Finci uπli izpod tiranskega jarma in bede

stalinizma, a v sedemdesetih so bili æe tik pod vrhom æivljenjskegastandarda ljudi na svetovni lestvici. Zakaj? Ker si niti njihov predsed-nik Kekonen niti vlada zase nista prilastila niËesar? Vse so dali?pustililjudstvu. In vladi protestanska netiranska cerkev ni metala pod nogepolen, kot jih cerkev meËe vladi Slovenije, temveË je bila finskiusmeritvi v oporo.

Vidiπ lahko sam. Ko ne krade glava, ni treba, da roka roki ukrade.Vse dokler pa je glava shizofrena in vzviπeno skrbi le zase, morajokrasti tudi vsi lj-udje, da sploh preæivijo, saj morajo ‘futrati’ sebe inπe poæreπno glavo povrhu. Skromnost in poπtenost se zato zaËnetalahko le pri glavi. »e pa oËe poæreπno krade, sin ropa.”

“Ali gremo, po zakonu genetike odnosov, torej v mir?” se mivsili vpraπanje. “Koga torej voliti za predsednika,” se zagledam spetv predsedniπke volitve.

128

“Drnovπek? Brezigarjeva?” mi kljuje v moæganih.“Za razliko od dobrosrËne mame,” me iz buljenja v nasprotni-

ka na odru potegne Anonymus v druæinske odnose, “je v patriarhalnidruæini oËe do otrok ‘asocialen’ - strog in trd. ©partanska vzgoja, niËpreobilja, nenehno delo za dobrobit njega, oËeta. Tak ‘dober’ oËeje bil do sedaj premier Drnovπek in njegova vlada dræavljanomSlovenije. Zategovali so oblastniki ljudstvu pas in veËali privilegije‘sveti besedi’ in ‘denarju’. Zgradili so ‘slovensko elito’. A predsed-nik KuËan, ‘mama’ Slovencev, je dræavljanom neutrudno stiskalaroke in topila srca. Na vseh ‘narodovih’ prireditvah. Nikjer ni uman-jkala. Skrbel je KuËan za svojo kondicijo in dobro komunikacijo zrajo; in s tem za priljubljenost ‘novodobne usmeritve’ slovenskevlade v glavah spoπtljivega ljudstva.

A ‘prijazna mama’ KuËan se poslavlja. Z njim se poslavlja ‘nadstrankarski duh’ iz predsedniπke palaËe.

Predsednica ‘vseh’ Slovencev. In v njeni ‘socialnosti’ jo bo, ‘maternaroda’, oËitno nadomestil dosedanji LDSovski oËe Drnovπek s svo-jim ciniËnim buljenjem skozi ljudstvo; ‘oËetovsko’ mesto v dræavipa naj bi, vsaj tako planira LDS, prevzel Rop, najbolje pouËen o vsehnaËinih obdavËevanja sodræavljanov in ropanja celo vaπih potomcev,katerim se ‘puf’ ob rojstvu hitro poveËuje.”

“Bo torej dræavni vrh postal πe bolj patriarhalen, oËetovski, aso-cialen - maËistiËen? In se preπanje krvi iz raje πele prav zaËenja?” megrabi strah iz prihodnosti.

“Ali pa bodo ‘mati’ Drnovπka, tokrat ne v poziciji rubeænika ljud-stva, temveË v ‘materinski’ poziciji zaπËitnika, oblile materinske solzeusmiljenja do vseh svojih otrok; in bo svojim ‘dræavljanom’ispovedal(a) vsaj resnico: ‘Otroci moji! Dræava niste vi dræavljani. Vsaj

ne vsi dræavljani. Dræava Slovenija smo le πe tisti, ki se hranimo iz dræavne

‘joπke’, a vi, ki jo le polnite, ste le πe naπi s poloænicami zavezani suænji.

Saj je res da mi, dræavni uradniki, tudi plaËujemo davke. Toda s tem spet

le investiramo le vase. VraËamo denar sebi. In s tem jaËamo naπe vrste. Saj129

je res, da so vsi ekskluzivistiËni zakoni protiustavni in nasprotujejo ‘svo-bodnemu trgu’. Zato pa imamo sodnike, ki presodijo, da ‘velika svinjar-ija dræave πe ni kriminal’, in rubeænike in policijo, da vas zastraπijo in ne

spraπujete preveË. ©e malo, pa se bomo znebili vseh dolænosti socialne dræave,

katero smo bili uniËili in prekleli, ker je bila zatirala bogatenje na izkoriπËanju

soËloveka. Zato smo vas iz prijateljskega, enakovrednega odnosa, iz obzirne

socialne druæbe zmamili nazaj v odnos kapital/Ëlovek, v odnos bogat/sluæab-

nik. S ‘certifikati’ smo vam ‘zasukali glavo’ iz pojledelsko-æivinorejske v

lovsko-æivinorejsko logiko in vas spremenili v zmedene igralce na borzi. V

svojih rokah hoËemo, dræava Slovenija, imeti le policijo in vojsko, da brani-

ta naπe interese. Interese vladajoËe kaste. Skoraj vse dræavne obveznosti smo

æe prodali vam, ljudstvu, ali tujcem. ©e malo in ostale nam bodo, dræavi, le

πe pravice. Pravica ukaza/kaznovanja in pobiranja davkov vsem, ki karkoli

poËnete. ZaraËunavanja zraka, ki ga dihate.

Dokler sem bil πe oËe Slovenije in sem moral poskrbeti za vse-slovensko

denarnico, dræavno zakladnico in bogastva Slovenije, smo vladajoËi v desetih

letih ‘naπo lepo skupno domovino’ najprej ukradli ljudstvu in jo potem podar-

ili cerkvi, vrnili razlaπËencem ali poceni prodali le izbrancem. Razprodali

smo Slovenci na poloæaju slovensko zemljo, slovensko industrijo in sloven-

sko zakladnico tujcem, pri tem sami obogateli ter postali neo-boræuazija; a

vas, proizvajalsko rajo smo vrgli na ulice. Zakonsko smo prepovedali

dobrososedsko pomoË.

S tem smo usodo slovenskega naroda politiki, ekonomisti in pravniki

speljali iz enakovrednosti socializma v ultra-kapitalzem oziroma v suænost

multinacionalk. Dræava je, z menoj vred, le πe servisna sluæba v posesti

ekskluzivistiËnih mednarodnih ‘merkatorskih’ duπ.

NiË veË ni tako, kot je bilo. Prav je imel prijatelj Milan.

Slovenije ni veË, razen v uËbenikih in na papirju.

Slovenci ste æe postali osamljeni tujci na, do nedavnega, vaπi zemlji,

sluge tujim in domaËim gospodarjem, svetovni ‘eliti’, ki vas izkoriπËa, kupu-

je in prodaja na trgu s suænji - svetovni borzi. Zakone v Sloveniji piπejo

izplen iπËoËi imperialisti, v roke katerih vas mamimo s svojim leporeËjem. In130

mi? Poskuπamo ohranjati svoje stolËke in poskuπamo iz te razprodaje

Slovenije Ëim veË potegniti le zase. NajveËji slovenski steber Lek z ljudmi

vred smo prodali evgenskemu kartelu, ki je ravno razvil gen-teh za deimu-

niziranje rastlin. Pobiti hoËejo evgeniki vse ‘nekoristne’ rastline in nad-

zorovati koristne, pa kaj? NiË ne moremo. Premajhni smo. In velike ribe

nas, male ribe, izsiljujejo in nam diktirajo poteze in zakone. Danes vam,

ljudstvu, pada πe tudi zadnji steber socialne varnosti - zavarovalnica. Ukrasti

hoËemo gospodje globalisti slovenskim ljudem πe sklad za penzije. Slovensko

ljudstvo bo dokonËno do konca osiromaπeno. Na kolenih.

Tam vas hoËe videti Bush, torej vas hoËemo videti tudi mi - vaπa oblast.

Potem vam bomo iz palaËe Imperija, ovcam, vladali lahko z lakoto in palico.”

Teæa povedanega mi zmede kompas.“Je ‘mama’ Drnovπek sposoben resnice?” me sune Anonymus.

“Je Slovence z resniËnostjo sposobna sooËiti Brezigarjeva? Bo zma-gal kdaj kak kandidat, kateremu so naπi otroci ljubπi od Bushovihkoristi in pomembnejπi od Nata?”

Anonymusova zgodba se mi zdi kruta. Neverjetna. ©okantna.“A resniËna,” mi zagotovi Anonymus. “Strankarska in verska

sprtost se je ob osamosvojitvi Slovenije preselila iz oπtarij v parlamentin tudi v druæino; ter brate spremenila v zagrizene nasprotnike. Vsakbrat voli drugega advokata svojih interesov. In vsak zase in v svojosmer vleËejo raznobarvni prapori v skregano medstrankarsko oli-garhijo in besno trgajo zakladnico in druæinske vezi in duπo posamez-nika Slovenije. Poglej, kako iz slovenskih æepov v Vatikansko zak-ladnico vleËe gospo Rode. Kako vsakdo vleËe le ‘k sebi’?”

Opazujem kako vsakdo v vladi govori v ‘dobro vseh Slovencev’,a iπËe koristi in oblast le zase in za svoje. Kako sleherni napeljujevodo le na svoj mlin in onemogoËa gradnjo drugim.

“Kdo v parlamentu in v vladi ni lobist?” me pobara Anonymus.“Kdo ni strankarski in zato pristranski? Kdo ni spoπtljivec? Kdorazmiπjla o dobrobiti ljudstva, ko si delijo izplen?”

Zazrem se v parlament, a ga tudi z luËjo ne morem najti.131

“NihËe,” me sesuje ugotovitev. “NihËe se ne pritoæi nad previ-soko plaËo.”

“Vsi osli v πtali hoËejo le biti glavni,” mi razloæi vzrok bivanjaljudi v parlamentih sveta, “zato poslanci - od kapitala podkupljenilobisti razËetverjajo narod, kar je danaπnje dejansko stanje v Sloveniji.‘Kakrπen svet, taka Slovenija’, - je njihovo geslo. Naj bo Slovenijaglobalna vas. Zato dræava razprodaja (kdo?samo sebe?sebi?) dræavoSlovenijo. Gospodje, ki so pri koritu, kradejo bogastvo deæele zasein sonarodnjake prodajajo v suæenjstvo tujcem, toda na slovenskodeæelo, slovensko duπo in svobodo slovenskega ljudstva, (kar je ‘vse-bina’ dræave) za katero so se bili nekoË borili, so posvetni in duhovnipolitiki, pravniki in ekonomisti, povsem pozabili.”

“Svobode ne smeπ veË niti omeniti,” me sesuje resnicapovedanega. “In posilstvu se ne smeπ niti upreti. Niti se smeπ niti senimaπ komu pritoæiti.”

“Razbili so bili voditelji skodelo na Ërepinje,” mi razloæiAnonymus. “Ljudem prodajajo Ërepinje, prodajajo navidezno moËin ‘odpustke’, in na volitvah obljubljajo ‘Ërepinjsko sodbo’ -praviËno rajsko sodbo - enakopravnost in svobodo besede. Todakljub groænji giljotine, strah, pohlep in vzviπenost πe vedno gospo-dari despotskim duπam, zato ne morejo izpustiti ne æezla ne kroneniti jabolka iz svojih rok. Skrivajo se za pravico in skrivaj, vednokriviËni, pijejo nektar (duπo in energijo ljudstva) πe naprej le sami.Sami s seboj in s svetovno ‘smetano’, v katero se silijo in kateri seklanjajo in uklanjajo.”

“Zato nimajo Ëasa videti,” mi je vse jasno, “kako s tem ‘nektar’spreminjajo v Ëaπo ‘pelina’. In kako je kupa, ‘sveti gral’, ki se imenu-je ljudstvo, vedno bolj polna jeze. In sovraπtva.”

“Vso pozornost grebatorjem srka boj,” mi zagotovi Anonymus.“A ne boj za Slovence in dobrobit in samosvojo samostojnostSlovenije. Vse stranke se borijo le za nadvlado, za pravico ukazo-vanja (drugim) in za kljuËe od zakladnice, kjer se zbira ‘davko-

132

plaËevalski nektar’. In vsak minister so kot lev bori le za svoj resor.”“Zadnja skrb je Janπi sociala,” mi spomin potrdi Anonymusove

besede, “kadar je minister za obrambo. A ko ni vojak, je najveËji‘socialist’ v vladi.”

“Rakave celice,” me iz razoËaranja nad Janπo izvleËe Anonymusv prisluh, “ki bi brezobzirno zaærle in ogoljufale brata, se borite zanadvlado ene nad drugo, v deæeli ugajaπko plazeËih se dvoliËnih indi-vidualcev, razumarskih igralcev na sreËo, v deæeli, katere æivljenskisok tuji investitorji sedaj poceni kupujejo pod ‘firmo’ SvobodnaSlovenija.”

Zbije me groza.“In kje in kdaj se je zaËel zlom socializma in zdrs v neetiËno

vzduπje v Sloveniji?” hoËem videti svoj zakaj. “Kdaj in zakaj smo izbratskega vzduπja Titove Juge padli v sovraπtvo, izdvojenost, izo-lacijo, brezsrËje? “ me sune nostalgiËen spomin na Ëas, ko si lahkolahko podnevi in ponoËi, kjerkoli na slovenskih tleh, bival brezobËutka ogroæenosti.

“Preprost stavek,” mi skrivnost magije razloæi Anonymus, “zaukrotitev otrokove pozornosti: ‘»e ne boπ πtudiral, boπ delal kot

Bosanec!’ je bil desetletje pred razpadom Jugoslavije v vsemslovenskem prostoru slovenskim otrokom zasmradil delo in ‘ta-spodne’ poniæal v nekulturno delovno silo; intelektualizem inSlovence pa povzdignil v navidezno veËvrednost. Slovenski prostorse je zato razdelil na dve kasti - vzviπeno πolano ‘πtempljano’ gospo-do/izkoriπËan neπtempljan delavski gnoj.”

Zazrem se v proces rojevanja kastne druæbe, v ponoven padec vrazredni boj, v borbo za nadoblast/svobodo, v revolucijo ...

A Anonymus me ne spusti : “Preprost stavek; a od tedaj seslovenskemu otroku delo gnusi. Zato se otroci danes starπem upira-jo in nihËe veË noËe ubogati in delati. Delo je Slovencem postalomanjvredno. Kazen,” se zgrozim ob opazovanju uroka, kako delu-je, kako razcepi, kako razdvaja in sili v vojno... “Kajti vsi otroci danes

133

hoËejo/noËejo morajo postati avtoritete, ‘mali bogovi’, da bodopotem lahko podredili in ‘rolalalali’ in ‘ropapapali’ obdajajoËi svet.FiziËno delo jim smrdi. Vsakdo si misli, da mora postati ‘veliki mag’ali vsaj stock-broker in bo imel moænost bogateti na propadanjudrugih. Vsi Slovenci hoËejo le ‘demokratiËno splezati’ na vrh doukaza, nadvladati brata, poniæati brata in prodajati svobodo svojihbratov. Izkoristiti priliko za izkoristek. ‘No matter how.’”

Anonymus se ustavi, in nadaljuje : “Poglej prejπnjo, kot se sedajgovori, ‘hudiËevo’ oblast. Oglej si pot Tita.”

Potopim se v zgodovino, prisluhnem in priËnem opazovati. “Kot vsak dober kmet, ki hoËe ob æetvi bogastvo, je moral na

zaËetku Tito najprej zatreti vse πkodljivce, ki prepreËujejo dobro æetev,kar s politiËnimi Ëistkami poËenja ob vsaki menjavi tudi danaπnja oblast,mar ne?” me zbode Anonymus. “Toda loËil se je v Ëasu informbirojaod stalinizma in komunizma; in Jugoslavijo poslal na pot socializma -proti enakopravnosti in enakovrednosti, proti odnosu ‘bratstva i jedin-stva’, ki ne temelji na enakozMOÆnosti, temveË na tovariπtvu, sode-lovanju, prijateljstvu. Ustanovil je prvo skupnost narodov, ki je bilausmerjena proti ‘nikomer’ - neuvrπËene. Tretji ‘pol’.

V Titovem, zdaj od intelektualcev, cerkve in potomcevrazlaπËenih prekletem sistemu, so bili komunisti sprva res jemali moËin zatrli so besedo nasprotnikov, ki so teæili nazaj v kastno in v kap-italistiËno druæbo. Oblast je trdo dræala v rokah ‘besedo’. Vsi pre-vzetni intelektualci, ki so povzdigovali glavo nad roko, so klesalikamen na Golem otoku. Zaprli so usta vsem, ki so pridigali veË-vrednost intelektualcev nad delavcem; in s tem ne-enakopravnostljudi. Zadræala je tako partija pravico resnice oziroma ‘pravo’, todapuπËali so ljudstvu denar. Socialna varnost je bila zagotovljena vsemneupornim. Vsem delavcem.”

“Vsak fiziËni in vsak intelektualni delavec si je v dobi socializ-ma lahko zgradil hiπo, najbolj pridni celo vikend,” se spomnimsedemdesetih let, zlate dobe mojih starπev.

134

“Nepristranski pogled govori,” me potegne Anonymus, “da

danaπnja revanπistiËna oblast sedaj krade vsem ljudem in

nepraviËno daje spet le izbrancem. A komunistiËna oblast je‘robinhudovsko’ vzela vsem tistim, ki so si bili v fevdalno-kapital-istiËnem sistemu z izkoriπËanjem ‘hlapcev’ nakradli bogastvo le zase;in VSE zaplenjeno je bila ljudska oblast namenila ljudstvu. Niso sitovariπi prisvajali bogastva zase in grabili v banke za svoje otroke.Niso se πli nepotizma...”

“Kot to poËne danaπnja nova povzpetniπka slovenska aris-tokracija,” sem vse bolj æalosten.

“...zato vse do intelektualne protirevolucije proti enakopravnostiin enakovrednosti,” me opozori Anonymus, “tudi ni bilobogatunov/reveæev in ‘pedigrejev’. Ko pa so ‘komunistiËni tirani’hoteli spustiti iz rok πe moË ukaza in nadzor, ko so besedo dali ljud-stvu s tem, da so jih postavili v poloæaj samo-odloËanja oziromasamo-upravljanja in jim s tem ponudili moænost obzirne so-odgov-ornosti enakovrednih-in-sodelujoËih, se je bil Titov poskus sodelu-joËe, harmoniËne, brezrazredne druæbe razsul nazaj v kastno druæbo.Kajti ‘glava’ se je bila uprla enakovrednosti z ‘roko’.”

“Intelektualci trdijo da so vredni veË in bolj enakopravni oddelavca,” se zagledam v vzrok umiranja srca v Sloveniji in osnovnivzrok razrednega boja. ©trajkov na cestah. RevπËine v Sloveniji.Propad ‘æivalska farme’.

“Intelektualci,” mi razloæi Anonymus, “so bili s prihodom‘tikanja’ in socializma iz ‘gospodov’ v kraljevini Jugoslaviji pahnjeniv ‘tovariπe’. ‘Poniæani’ v enakopravnost z delavcem, so se najprej vπestdesetih letih in nato ob Titovem zatonu vzdignili v proti-rev-olucijo. ZaËeli so kriæarsko vojno ‘za sveto kravato’ in se nedavno,od osamosvojitvi Slovenije, spet samo-povzdignili nazaj v ‘gospode’ter spet pohodili v prah ‘umazanega’ delavca in ‘neumnega’ kmeta.Intelektualizem, oplojen s sovraænim revanπizmom cerkve inobuboæanih bivπih bogatunov, je postal jedro ‘slovenske’ upornepolitiËne zavesti. DEMOS. 135

In kako je zdaj, v sanjani demokraciji?” me z vpraπanjem iz pris-luhnenja zbudi Anonymus.

“Borba za vrh je postala neznosna,” me spreleti. “Otroci iz obupa,” me v situacijo otroka in v statistiko otroπkih

samomorov potegne Anonymus, “ker ne morejo zadovoljitipriËakovanj svojih starπev, dvigujejo roko nase.”

“A starπi njihove stiske sploh na opazijo,” me pretrese spoznan-je osnovnega problema agresije druæbe. “Ukazujejo otrokom. Intudi otroci hoËejo ukazovati. A nikogar veË ni, ki bi ubogal.Suænjev, ki bi delali v bedi, medtem ko mednarodna intelektualnagospoda, vojska in bankirji spet, kot v Æivalski farmi, skupaj naparadah jahajo na belih konjih, zmanjkuje danes æe po celem sve-

tu, a definitivno jih ni veË na zahodu.” “Problem je torej le πe eden?” zagledam Ëlovekovo tragedijo.

“NihËe veË noËe biti suæenj, a vsak bi izkoristil priliko izkoristitimanjvrednega suænja.”

Pogled na kopreno, ki jo zgradi Ëlovekov ego, me sesuje.“Vsi vidimo vse, ki ubijajo, a sebe?” mi jemlje dih. “Vsi vidimo

vse, ki nas kradejo. A sebe? Mi vedno le praviËno vzamemo?”“Za sebe vedno najdete opraviËilo v eni od πtirih logik,” mi potr-

di Anonymus. “A vsakogar boli, ko je posiljevan, zato vsakdo v sebive, kaj je kriviËnost. Kot vsakdo ve, kaj ni ljubezen.”

“Toda v trenutku, ko v to sliko praviËnosti in popolnosti vstopinaπ Ego?” me zruka spoznanje. “Mora ukazati ali ubogati, ukrasti,doseËi ‘nebesa’. Zmagati. Zato mnogi, ko bodo tole brali, poreko:‘Imaπ prav, ampak....’ In πli bodo πe naprej ropat naravo, zatirat otro-ka, ukazovat soËloveku.”

Zalije me æalost.“Vsem ljudem sveta je poljedelska logika prezentna, pa naj bo

vtkana v zavest ali potisnjena v podzavest. Zato vsi sliπijo resnico.Kar sejeπ, to æanjeπ. Zato vsi razumejo in ne morejo zanikati, kar jimgovoriva. Vidijo sliko raja na zemlji. A logika lovcev ‘Najprej zmaga,

136

potem nebesa.’ jim vlada,” mi potrdi Anonymus. “Zato pritrjujejosliki raja, a cilj jim govori: ‘Toda najprej ulovi mene’; in æe beæijo zazajcem. Nimajo Ëasa za æivljenje v raju.

To je tudi vzrok za imperializem kvazi-demokratiËne skupnosti.Vsi sanjajo mir, nenasilje, ljubezen, a njihov razum je suæenjpohlepa/strahu/sovraπtva. Zato izkoriπËajo in ropajo πe naprej in gradi-jo oroæje. Da ubijejo zadnjega terorista, ki jim prepreËuje æivljenje v‘lovskih nebesih’. Slabo vest. Ker ropajo, morijo, kradejo in laæejo.”

“A svoje slabe vesti ne moreπ ubiti niti z atomsko bombo,” mije nenadoma jasno, “kot tudi gradnja najveËje cerkve ne opere ‘slabekarme’.”

Opazujem, kako æe celo tisoËletje ‘uspeπni’ zavzemajo in‘osvobajajo’ deæele in dræave, pobijejo in si podredijo ‘ljudstvo’; inza odkup slabe vesti Cerkvi gradijo katedrale. In danes æivimo v Ëasu,ko se medijske dobrodelne akcije kar vrstijo ena za drugo in Ëlovekdobiva obËutek, da smo Slovenci postali Ëudoviti, dobri ljudje. Koopazujeπ, kako podobe o svetu, v katerem novodobni suænji garajoza dolar na dan in prestradani otroci izkoriπËeni umirajo pod bom-bami in od lakote in obupa, v srca dobrodelneæev priæigajo iskrosoËutja in kako jim roke samodejno segajo po Ëekovnih knjiæicah,je Ëlovek kar ganjen.

“Toda Ëlovek se vpraπa,” se sliπim govoriti, “kdo doloËa ceno

ljudem? Si en dolar na dan - ceno - reveæi postavljajo sami? Si delav-ci v Sloveniji ali kjerkoli plaËo izbirajo sami, ali pa jim kruh reæejodelodajalci? In koliko cenijo gospodje sebe? Koliko delavca? Kolikozapadni gospodarji cenijo delavca v Indiji?”

Obmolknem. In se zgrozim nad odgovori. Zagledam se v enor-mne odpravnine, ki si jih dajejo pobesneli menedæerji ob razproda-ji slovenskega bogastva. In v delavce, ËakajoËe na zasluæeno plaËiloæe mesece in mesece.

“Æivite v Ëasu,” mi prevzame pozornost Anonymus, “ko impe-rialist ne gradi veË doma, kjer je delovna sila draga, temveË povsod

137

tam, kjer je delovna sila najcenejπa, mar ne? Kjer je izkoristek oziro-ma dobiËek najveËji? Kjer lakota prisili ljudi, da se poniæajo na dolarna dan. In tudi Slovenija si na ceneni delovni sili tretjega sveta æegradi dobiËek, ali ne?”

Zgrozijo me padle duπe, ki iz trpljenja soËloveka Ërpajo razkoπje zase. “Slovenije se trudi mutirati v imperjalistiËni Zapad, mar ne?” me

vpraπa Anonymus. “Zato zbijate ceno ‘tretjerazrednim’ tudi vi. Inza njih, katerim ste zbili Ëloveπko dostojanstvo v ‘nulo’, potemdobrodelno zbirate drobtine s svoje obloæene mize. In ste ganjeniod svoje dobrodelnosti in dobrote.”

“Kakπna farsa,” me strese; in iz mene se ulije plaz: “Æivimo vËasu, ko dostojanstvo in ËloveËnost iz Slovenije vse bolj izpuhteva,saj slovenska gospoda vse bolj ceni le sebe. Vse veËjo razliko uza-konjajo med seboj in med za ‘dolar na dan’ delavcem. Vse veËje plaËezahtevajo zase. Æivimo v Ëasu, ko je v Sloveniji pomoË sosedu posta-la po zakonu kaznjivo dejanje. Zastonj dandanes smeπ (zaenkrat πe?)darovati svojo pomoË le oæji druæini, a sosedu? Le Ëe obdarovaniplaËa dræavi davek na dobrodelno pomoË. Le Ëe podkupi biriËa insodnika, dræavljan sme pomagati sosedu?”

“In v dræavi,” me prekine Anonymus, “kjer svoje delo smeπ leprodajati, darovati pa smeπ le tistim daleË, le organizirano prekoposrednikov, ki si, kot JeliniË v RdeËem kriæu, najprej vzamejo levjideleæ zase, govorite o humanizmu in humanitarnosti?”

Zasliπim izziv v Anonymusovem vpraπanju.“Kdo je dober Ëlovek?” me za srce potipa Anonymus. “Kdor s

poceni delovno silo zase prigrabi bogastvo in od nagrabljenegapotem vræe drobtinico reveæem? Ali kdor nebogljenosti in bedesoËloveka ne izrabi v svojo korist in povzdignjenje?”

Vpraπanji zasekata vame in svet zmede se pred menoj razjasni inse razdeli na dvoje. In med Ëustvi, ki vedno posiljujejo, in razumom,ki nenehno terja, se pojavi slutnja...

“Kaj ko bi vsi s seboj prevzeti gospodarji, ki sebi doloËajo boæan-sko ceno, cenili sebe malo manj in ubogo rajo, katera se jim pred138

televizijo tako zelo smili, malo bolj; in bi z nezbijanjem cene v tret-jerazrednost, soËloveku pustili Ëloveπko dostojanstvo?” me nosivpraπanje. “Ko bi ‘tretjemu svetu’ dali plaËo, kot jo dajemo sebi, alibi dostojanstvo s tem ne dobili nazaj tudi mi sami?” se mi razjasniobzorje in vame se naseli samozavest, dostojanstvo svobodnega. “Bihumanitarne akcije ne postale nepotrebne?”

“V ta korak silijo evolucijske sile Ëloveka æe celo zgodovinoËloveπtva,” mi pritrdi Anonymus. “Toda vse avtoritete sveta se temuupirajo. In tudi vsi nesamostojni. Preplaπeni iπËejo zaπËito razumne-ga ali zvitega ali moËnega kralja. In mu preplaπeno sledijo. In se kral-jevemu vzduπju in ‘modi dvora’ prepuπËajo.

Danes je imperijalizem in Bush postal ‘moda’ in ljudje padajo vpohlep in agresijo brez pomislekov. Zato ne vidijo laæi, ki jih slepi.”

“Laæi?” “Objestna imerialistiËna ‘svobodna Amerika’ in tudi kapital-

istiËna konzervativna Evropa, propagirajoË ‘pravica = svoboda’, s topodlo laæjo zavajata in v ‘praviËni borbi za pravico’ izkoriπËatanesamozavesten, v tradicijo, v dolænost zavrt ‘stojeËi’ tretji svet. Inrolajo in ropajo vse njim, gospodarjem manjvredne.”

ZaËutim, da mi gre na bruhanje. “Danes je zato postalo normalno in zakonito,” mi potrdi

Anonymus, “da Ëlovek povzpetniπke druæbe v bitki za nadvlado inza Ëim veËji kos torte le-zase, uniËuje soseda, sonaravo, sootroke. ‘Vimenu Naπe koristi, so vse ærtve opraviËene !’ uËi Macciavelli iz zgo-dovine; in tako grozi Bush danes. ‘Interest’ Amerike po celem svetuizpostavlja kot svetinjo, Ëeprav ga dejansko zanima le ‘njegova’ nafta,a koristi drugih in tudi korist vseh zemljanov - sebe, svojih otrok -ter neËloveπke narave ?

To ga seveda ne zanima. Ekologi so zanj teroristi.In tako kot Bush, bi vsak ‘normalen’ povzpetnik, vsak ‘normalen

rak’ rad danes (brez slabe vesti, saj mu morala liberalne druæbe inBusha to celo zapoveduje?) zrasel Ëez vse druge, zlezel tja gor, kjerse niË veË ne dela, temveË se le jemlje-in-ukazuje-in-kaznuje. 139

PlezajoË po lestvici uspeha na vrh piramide med ‘pastirje ljudstva’,vsakdo hoËe in zahteva vse veËje pravice - πefovski privilegij krajezase in ubogljivost suænjev. Vsak ‘normalen’ si æeli napeljati ‘zlatoreko’ skozi svoj æep. Toda ali so dandanaπnji normalni ljudje res πenormalni? Je sploh kdo normalen?”

Zagrne me æalost in priËne me odnaπati obup.“Srce, usmiljenje, skromnost, poπtenje, zaupljivost,” zasliπim

svojo misel, “so danes skoraj pozabljene vrednote, ki jih trenutno vsvetovnem vzduπju skoraj ni veË zaËutiti. Kajti prilesti na pozicijoukaza in nadzora, ki daje moænost dati niæjim Ëim manj in zadræatizase Ëim veË, je danes postal cilj vsakega normalneæa.”

“Imajo otroci kako izbiro, Ëe pred starπi noËejo izpasti reve inzgube?

“Ker bi otroci radi ugajali svojim starπem,” mi nujo otrok razloæiAninymus, “drugaËe se jih le-ti odreËejo, postanejo grebatorji/uporniki. In ker bi radi napredovali v pravicah ali pa zavarovaliobstojeËe privilegirane pozicije z zakoni, se, ko odrastejo, istovetijoz voljenimi advokati njihovih ciljev in v parlament volijo obljubolastne sreËe. Postanejo volilci. In ker volilec voli ‘Vsak dan vse veË

Ëokolade le zase’, postanejo pripadniki/nasprotniki. Med seboj skre-gani. Vsakdo zahteva svoje pravice.”

Strese me.“Je lahko mir in praviËnost v hiπi tisoËerih nasprotujoËih uza-

konjenih pravic?” me v opazovanje kaosa zakonov potegneAnonymus in nadaljuje: “Kajti pravica danes diktira vaπe obnaπanje.“

Zazrem se v svet, kjer se danes vsakdo bori za pravico. Vsakdozahteva pravico do pravice. Celoten kapitalistiËno-liberalistiËni‘klan’, posedujoË 9/10 celotnega bogastva planeta, danes Ëasti edi-nole Pravico.

“Bogati konzervativci, ki ‘pravico’ in z njo oblast posedujejo,hoËejo pravico ukaza in molæe obdræati, a revni liberalci, ki te prav-ice πe nimajo, jo hoËejo konzervativcem izpuliti iz rok.”

140

“In ko liberalci dobijo oblast in si zagotovijo enakost v kraji,postanejo konzervativni?” zagledam kako denar kvari srce povzpet-nikov. “PriËno braniti ‘svojo’ pravico. Postanejo tirani.”

“Vse se danes torej vrti okoli pravice. A moËno bi vas moraloskrbeti, ker nihËe danes veË ne govori o praviËnosti,” me opomniAnonymus; in zavrta vame: “Ali kdo Ëasti praviËnost?”

“Niti pravniki,” se mi pripelje odgovor. “Vsaj ne od osamosvo-jitve dalje,” me spominja spomin.

“Pravniki so danes le πe zaπËitniki koncesij - ekskluzivnih prav-ic, privilegijev, novih davkov,” mi potrdi Anonymus. “Najboljπiadvokati, najboljπi sofisti, katerim je praviËnost oziroma nepristra-nost najmanj pomembna vrednota v njihovem dojemanju sveta, nasodiπËih πËitijo pred praviËno kaznijo morilce in tatove tovarn, ahlapec Jernej brez denarja je brezpraven.”

Anonymus zastane; in me opomni: “Zato bi vas πe bolj moraloskrbeti, ker se nihËe ne bori za dolænost oziroma odgovornost.”

Opazujem, kako o ‘odgovornosti’ govori le vlada in delodajal-ci, ko jo - dolænost - z zakoni nalagajo na pleËa delavnemu ljudstvu,a sami so prodali imovino ljudstva, pobrali provizijo; in ne odgo-varjajo veË nikomur.

“Poglej v antiËne Atene,” me povabi Anonymus. “Atenci sopoleg voliπËa na Pnixu, kjer so privilegirani svobodni dræavljani voliliËloveka z dobro idejo, imeli tudi ljudsko sodiπËe, Areopag, kjer jebil, vsaj ob viπku demokracije, vsak politik pred volilci polagalraËune. Na Areopagu so bile vse neizpolnjene obljube kruto kazno-vane, ne glede na morebitne poprejπnje zasluge obljubljajoËega,najveËkrat kar s smrtjo ali z izgnanstvom iz obmoËja mestne dræav-ice. Kajti, skupaj z zaupanjem in æezlom, je bil izvoljeni voditelj dobiltudi dolænost izpolnitve obljube.

Zmagovalca znamenite maratonske bitke, genialnega vojaπkegapoveljnika Miltiada, ki je bil s spremembo ustaljenega poteka bitkezvito presenetil v zmedo ter pahnil v paniko in v poraz desetkrat

141

πtevilnejπo vojsko perzijskega osvajalca Dareja, so le nekaj mesecevkasneje kaznovali z izgonom iz mesta. Le zato, ker ni, kot je bil oblju-bil, uspel kaznovati prebivalcev otoka Parosa, ki so bili, pri nedav-nem napadu na Atene, pomagali Perzijcem. Ni dræal dane besede.Prelomil je bil Ëastno besedo. Izgubil je bil zaupanje soljudi in zatovse pravice svobodnega.

In tudi Temistokel, ki je bil, v svojih naËrtih upoπtevajoË in pred-videvajoË oπabni narcizem perzijskega kralja Kserksa, zmamil zgenialno zvijaËo v past in poraz Kserksovo ladjevje ter dokonËnodotolkel desetkrat moËnejπo perzijsko vojsko, tudi ta veliki Atenecje konËal v izgnanstvu. Azil je konËno naπel pri svojem najveËjemsovraæniku, pri premaganem Kserksu, ki mu je v fevd celo dal enood svojih zavojevanih pokrajin, Magnezijo. Vidiπ sam, kako neusmil-jeno so bili atenski demokrati nagrajevali neizpolnjene obljube.”

“A danaπnja demokracija,” me odnese v primerjavo, “pozna lePnix. Obljube in volitve. A Areopaga ne pozna. Nikomur veË nitreba na zagovor zaradi neizpolnjenih obljub, kajti gospodje so biliiznaπli ‘skupinsko odgovornost’. Politiki, ekonomisti in pravniki sosi bili vzeli pravico pisanja zakonov, pravico doloËanja davkov inkaznovanja. Vso dolænost so bili zvito preloæili na dræavljana; samipa so se bili skrili za imuniteto dræave, zato nihËe veË ne stoji za tem,kar obljublja. Le brezobziren pohlep po peËatnem prstanu, po moËi.Besede zato povsem izgubljajo smisel. So le πe leporeËje. Sofistivladajo bedakom in πtevilke ekonomom.”

Zaliva me brezup. Opazujem, kako si pod πËitom imunitete inbogatim delodajalcem na koæo napisanih zakonov, gospoda nekaz-novano deli privilegije, in za bogastvo Slovenije in iz davkov Sloven-cev kupujejo gradove, privilegije in oroæje.

“A raja?” mi pogled uide na ljudstvo. “’©uti i pati. I govno pozlati’,” se mi v zavest pripelje staro reklo.Vidim le, kako bi veËina tudi sama rada drugim pisala zakone

oziroma dolænost odgovornosti vsilila drugim ali se vsaj priklopila na142

‘varno dræavno joπko’. Vsakdo bi se na nekom z veseljem ‘πlepal’ inle redke izjeme se danes borijo za svojo svobodo, a πe manj jih jebojevnikov za osvoboditev suænja in odpravo suæenjstva nasploh.

“Opaziva lahko torej oba,” me pritegne Anonymus, “kako nihËedanes ne zahteva zase dolænosti, temveË le pravico - pooblastila -imuniteto. Privilegij nadzora in vsiljevanja svoje pravice. A opazivalahko tudi dejstvo, kako ima beseda pravica na vse zatrte ljudi, kottudi na zatiralce magiËno moË, saj je sploh ne razumejo.”

Opazim, da ne razumem niti sam.“Zahodna, vzviπena, gosposka zavest, namreË æivi v zmoti. Pravico

ukaza namreË zamenjuje - enaËi s svobodo; in si s tem kople grob,” mipojasni Anonymus. In zadoni: “Vendar pravica ni svoboda.”

V glavi se mi zavozla in svoboda in pravica in grob se priËnoopazovati med seboj.

“Marsikdo oËitno πe ni zavesten dejstva,” mi pomaga Anony-mus, “ker nikoli ni bil o tem razmislil, da sta pravica-in-dolænostneloËljiv par, dva konca istega krepela - svobode -, ki tiranom/suæn-jem greni æivljenje od zaËetka Ëasa trpljenja.

“Zakaj?” ne razumem.“Vsi, ki se borijo za pravico, se borijo se za pravico ukaza, privi-

legij kralja,” mi dejstvo postavi pred oËi Anonymus. “Dejansko se neborijo za pravico do neboleËine, za pravico neposilstva, za svobodo.Borijo se za novo - svojo lastno diktaturo oziroma za ukaz in suænje.Za suæenjstvo. Za privilegij posilstva. FiziËnega ali psiholoπkega.”

Zgrozi me: “Vsi?” “Vsi,” je neomajen Anonymus. “Vsaka pravica je dejansko priv-

ilegij posilstva, ki ga brezpravni sicer nima, a ga mora vseeno onprenaπati in tudi plaËati. Pravico - uæitek ukaza imaπ namreË lahkole, dokler ima dolænost trpljenja nekdo drug.”

Nenadoma mi je vse jasno.“Pravica torej vedno naloæi dolg drugemu, torej je pravica osno-

va neenakovrednosti, vedno kriviËna, nikoli praviËna,” me spreleti.143

“Zato so vsi zakoni, ki uzakonjajo ekskluzivnost, v vsaki demokra-tiËni ustavi, protiustavni.”

In pred oËi mi stopi neizpodbitno dejstvo.“Vse ljudi sveta, katere je prevara ‘svoboda = pravica’ pognala v

divjo tekmo za pravico, za ukaz, je tiran s tem obrnil proti sebi. Dræiin brani danes ukaz; in vsi mu ga hoËejo vzeti,” zaËutim strah avtoritete.“In le tisti, ki sanjajo svobodo,” zasliπim svoj glas, “se borijo proti posil-jevanju. Proti ukazu. Proti pravici. Za netlaËenost. Za prostost.”

“Pravica svobodo zatira,” mi potrdi Anonymus. “Pravica je

vedno izvor boleËine. Ko pa sprejmeπ oboje, pravico-in-dolænostskupaj, potem sprejmeπ svobodo, da narediπ sam. Svoboda nikdar neukaæe drugemu. »e pa ima nekdo pravico in drugi dolænost, je svo-boda razdvojena; in zato nastane ukaz/pokornost, nasprotje, trenje,boleËina, strah, sovraπtvo, vojna med pravico/dolænostjo, gospo-dom/suænjem. Revolucija.”

“Ali se ombutsman, ki naj bi se boril za pravico slovenskega ljud-stva do praviËnosti, dejansko ne bi moral boriti za praviËnost vladeoziroma za svobodno, neposiljevano ljudstvo?” me v vpraπanje silinelogiËnost.

“Danes ombutsman predpostavlja pravico dræave pred pravico ljud-stva,” mi potrdi Anonymus, “in s tem Slovence deli na dræavo/ ljudst-vo. Pravno æive/pravno mrtve. Prav kot dræava sama vidi ljustvo.”

“In le bogati so torej pravno in politiËno æivi tudi za varuha ljud-stva?” me πokira spoznanje.

“Ombutsman podpira kriviËne, protiustavne zakone,” jeneusmiljen Anonymus, “zato praviËnosti niti ustave nikoli ne pod-pira. Oblastniπke ‘svete pravice’ nenehno in neovirano rastejo, a rajaje vse bolj brezpravna.”

“Odkod ta paradoks? In nihËe ga ne vidi?” me strese. “Zakaj?”“Skupaj lahko opazujeva, “ me opozori Anonymus, “kako je

beseda pravica postala past, in borba za pravico opraviËilo, za vsegospodarje, za vse zasuænjene, a tudi za vse le zavistne, ki se hoËejo

144

prebiti navzgor med imunizirane nepraviËne pijavke. PoËutijo seprezrte od imunih na tuje solze, ogoljufane od kriviËnih, ki jim zpodcenjevanjem jemljejo ËloveËko dostojanstvo in z ukazi kradejoæivljenjsko pot in Ëas.”

“In bolj ko se poËutijo ogoljufane, bolj jezno zahtevajo isti priv-ilegij, kot ga imajo ‘gornji?’” me strese izvor zavisti, tekmovalnosti,agresije.

“A bolj ko se πpeglajo z elito,” mi pojasni Anonymus, “bolj biradi zrasli v brezsrËno druæbeno smetano, bolj se borijo in tekmuje-jo za pravico ‘biti kralj’. PriËno plezati navzgor. Spodkopavati zgorn-je. In vse bolj egoistiËno zahtevajo enakopravnost pri delitvi nek-tarja, toda kidanje gnoja jih ne zanima veË.”

“Ali torej otroci ne padamo drug za drugim v ‘psihozo kraljev’in tja, kako grozljivo, silimo tudi svoje otroke? In ker suænjev ni veË,le πe brat brata tiπËi globlje v blato?” zasliπim parlamentarne debate,kjer, ker nimajo vizije, le drug drugega tiπËijo v drek, da bi sami ostalina vrhu.

“Borba za pravico, borba za ukaz/uboganje ‘spidira’ Slovenijoin svet. Parlament Slovenije je æiv dokaz za opisano darvinistiËnoparanojo maËistiËne druæbe,” mi potrdi Anonymus. “Vsi povzpet-niki bi radi prigrebli do pravice kraljev, pravice kraje-in-ukaza-in-kaznovanja, pa Ëeprav je æe vsem oËitno, kako nihËe noËe veË spre-jeti dolænosti suænja in plaËe suænja. In v takπnem vzduπju brez-duπnega olimpijskega ‘plezalnega’ vzduπja se Ëas novih volitevneizbeæno bliæa.”

Opazujem, kako smo tudi ljudje Slovenije na æalost v zadnjihdesetih letih sprejeli pohlep za zakon in komolËenje za bistvo svoje-ga bivanja, razmiπljanja, delovanja. In za viπek demokratiËnostimoænost, da si izbereπ, kdo te bo kradel in ti ukazoval oziroma ‘Kdo

si bo z zakoni, ki so ekskluzivistiËni in torej v nasprotju z demokratiËno usta-

vo, zagotovil dosmrtni privilegij za svoj klan?’, ko bo ‘trenutno’ na oblasti.“Se torej z vsakimi volitvami ne bliæa spet le nova diktatura?” ne

145

morem verjeti. “Diktatura opozicije. In spet πe ena ‘velika kraja’ innova revolucija? Nove volitve?”

A Anonymus preseka moj brezup.“Ali pa je dandanaπnji razumni Slovenec,” ga zasliπim, “konËno

sposoben spregledati zablodo svoje boæanskosti in tudi vse posledicete norosti; ter sestopiti iz kriviËnosti privilegijev v skromnost? Je vsajrazumna glava danes æe sposobna umetniπki roki priznati enakovred-nost in sestopiti iz nadzorovanja in ukazovanja ter konËati ‘nov’razredni boj, katerega je bila sama sproæila, Ëe æe ‘statistik’ v bankivztraja v svoji boæanskosti?” navija Anonymus z vpraπanji moj dvom.“Kajti pred desetimi leti tisti, ki so sebe klicali inteligenca, to niso bili.”

Anonymusova trditev me vræe desetletje preteklost. Opazujemkako je DEMOS ravno poniæal delavca in kmeta spet v blato oziromapovzdignil ‘sebe’ - denar, cerkev, univerzo - v veËvrednost. Opazu-jem, kako so intelektualci ponovno uvedli vikanje in s prepovedjotikanja prepovedali enakovrednost. Ustvarili spet kastno razdvojeno,razËloveËeno, anti-socialno druæbo uËitelj/uËenec, intelektualec/delavec, bogataπ/beraË, vojak/civil - ærtev, ki danes tone v darvinistiËnikanibalizem, v odnos ‘brat bratu volk’ in vzduπje plenilec/ærtev.Opazujem, kako sta kapital in cerkev leporeËje intelektualcev le izko-ristila v informacijski vojni proti bratstvu, proti so-upoπtevanju sose-da, proti humanizmu, proti socializmu in ekologiji...

“In kako jih je, vse intelektualne delavce,” me dopolniAnonymus, “takoj po ‘slovenski pomladi’, ko so zavladale ‘πtevilke’ekonomistov in je beseda - politika, pravo in mediji - postala suæn-ja kapitala, kapital spet poniæal nazaj v delavno silo med orodje.Razen seveda podkupljivih pravnikov in poviπanih cerkvenikov.”

Opazujem, kako sedaj stavka neprestano æe, ne le delavska inkmeËka, temveË skoraj vsa intelektualna srenja. Celo zdravniki.Opazujem, kako se vsak ceh le za sebe bori za veË pravic, poπtenjein obzirnost pa v Sloveniji izumirata.

“Intelektualci,” mi πine vpraπanje razumnikom kot upanje skozimoægane, “imate danes, ko ste strokovnjaki le πe tajnica beæeËemu146

kapitalu, kaj veË posluha za resen pogovor o tem, kaj jerealnost/nerealnost? Saj ste, razen ozke elite pravnikov in redkih zvi-tih ekonomistov, veËinoma izkljuËeni iz ‘dobrobiti padca socializ-ma’. Ste zdaj, ko ste pristali na spodnji lestvi razrednega boja, boljpripravljeni na pogovor o tem, kaj praviËno ni? In o tem kaj je zdra-va/bolna druæba? Je vsaj razum danes pripravljen dopustiti umetniπkiroki in svobodnemu srcu svobodo ustvarjanja?”

Prisluhnem v odgovor.“Danes, kot posledica Demosove protirevolucije proti social-

istiËnemu, enakovrednemu medsebojnemu odnosu, zato æivimo vekonomistiËno-pravniπki tiraniji,” mi opazovanje vzduπja druæbeizvræe spoznanje, “ki na πkodo ekologije, poπkodb narave in ljudi,protiustavno uzakonja le izplen za elito, a z demokracijo, zapisanov ustavi, ta red in tak zakon nima nobene veze veË.”

A Anonymus moje kritike presliπi.“Kot je krvoloËno komunistiπno pravo vsakomur,” me potegne

v primerjavo, “ki je bil hotel πtrleti nad ljudstvom, skrajπalo ‘grbo’in vzviπene na Golem otoku odvajalo veËvrednosti ter skrbelo za‘enakovrednost, bratstvo in enotnost’, tako danaπnje pravo ‘skrbi’, da seuzakonja poniænost raje/imuniteta meπetarjev in ‘svetost’ kapitala.Pravice so si ekskluzivisti uzakonili in slovenska raja je le πe plenmednarodnih koncesionarjev.”

Anonymus zastane, da se mi povedano usede v center zavesti;nato pa spet udari: “Ali ni torej Ëas, da se intelektualna inteligencain ‘kmeËka’ inteligenca Slovenije zatorej spet zbereta skupaj, terpravico postavita na pravo mesto - kot ruπitelja svobode oziromaekologije; in se spet zaËne nanovo pogovarjati o svobodi oziroma oekologiji duha. O ETIKI. In o neetiËnosti vsake morale oziromauzakonjenega privilegija. Pravzaprav bi se morali pomeniti o tem,kaj svoboda ni in kdo je tisti ‘frajer’, ki drugim energijo in Ëloveπkodostojanstvo nasilno jemlje.”

Opazujem pot Slovenije in nenadoma me strese: “Slovenci smobili pred desetimi leti na zdravi poti, ko smo se uprli podrejenosti 147

generalom JLA in zahtevali svobodo. Osamosvojitev. Nepodre-janje!?”

“Le scenarij ‘Æivalske farme’ bi se ne bil smel ponoviti,” mipropad evolucije v Sloveniji pokaæe Anonymus. “PraπiËki bi ne smeliprodati svojih bratov konjedercem.”

“A Æivalska farma se je bila, na æalost, zgodila,” me strese æalost.“Zato smo iz materinskega - socialistiËnega (op. socializem in komu-

nizem in stalinizem in Marksov Kapital - to ni eno-in-isto, kot bi kapital-

isti, ki jih sociala in souprava seveda ne zanima, rad to predstavili; kot tudi

Jezus-papeæ-katoliπka cerkev-Rode niso eno-in-isto, kot bi vatikanski

bankir to rad prikazal) brezskrbnega, zaupajoËega vzduπja soupoπte-vanja, iz bratstva in enotnosti, padli spet nazaj v klasiËno, kastno,sovraæno-skregano vzduπje izpred NOB - gospod/sluga,” me tresemrzlica. “Slovenija je na poti evolucije torej skoËila korak nazaj,”me zruka spoznanje.

“Seveda je danaπnje obdobje kapitalizma, lahko reËemo, neo-klasicistiËno,” me popravi Anonymus, “saj je moËno obarvano zdarvinistiËno liberalno logiko Amerike. Nazaj na prejπnjospoπtljivost avtoritet, kot bi uËitelji, dohtarji in fajmoπtri radi, se paËne da vrteti sveta.

A zavrteli so Ëas nazaj, v kontro evoluciji. V medsebojnihodnosih ste dejansko padli iz ‘Titovega’ vzduπja neprestraπenosti,enakosti in soupoπtevanja tovariπa nazaj v prestraπeno-izkoriπËeval-sko vzduπje. SkoËili ste nazaj proti brezsrËju. Druæba je postala spet‘oËetovska’ - maËistiËna.”

Zajame me groza.“In vse dokler se oholi nanovorojeni lakomneæi iz srËne slepote,

ki jo zabloda boæanskosti in uspeπnosti povzroËa, spet ne zbudijo,vse dokler ne sestopijo dol z ‘nebeπkega’ trona in ne prizemljijo vskromne zemljane?” ne vidim konca razrednega boja, revolucije,vojne. Pred oËi se mi pripeljeta giljotina in rajsko sodiπËe. In glavepadajo pod jezo zatiranih.

148

“Vzviπenost odrasle druæbe,” me ustavi v prisluhnenje Anony-mus, “o kateri bi psihologi in psihiatri in sociologi, prav gotovo pavsi zatirani otroci in æene sveta morali kakπno ‘mastno’ reËi, jepotrebno prepoznati kot duπevno bolezen. In priËeti ‘Lajov kom-pleks’ konzervativcev in ‘Napoleonski kompleks’ liberalcev zdravi-ti, saj je brezsrËni egoizem in nepotizem postal æe ‘zaπËitni znak’ tudislovenske ‘elite’ in bi ga lahko dali v grb Slovenije.”

“Dokler se evolucijski preskok ne zgodi,” me utrdi v prepriËanjeAnonymus, “revolucija proti tiraniji ne more umreti. Medrazredniboj ne more umreti, vse dokler se kaste ne stopijo v enakovrednodruæbo. Evolucija je temu prav gotovo priËa. Odnosu gospodar/suæenj se Ëas izteka. ‘Ubogaj me!’ in ‘Ubogajme?’, ukaz in miloπËina,ne zdræita pritiska evolucije zavesti...”

“»as, ko bosta Romul in Rem prenehala tekmovati in se pobi-jati ; ko bo Abel odpustil Kajnu ; ko bo Adam spet prepoznal lepo-to gole Eve in boæanskost matere Zemlje, je pred vrati,” me spreletispoznanje. “In ko z otrokom in okoljem postanemo ena in ista samo-ta,” zaËutim kako me Anonymus poËasi zapuπËa, “telo ni veË prek-leto in loËeno od duha. In ko Zemlja niË veË ni ‘hudiËeva’, temveËæiv rodoviten nebeπki vrt boginje Eve, tedaj se maËistiËnim bogov-om utrgajo solze, deæ pade v izsuπena nedra puπËave; in semenaljubezni lahko vzklijejo in zacvetijo...”

“Bomo vrata odprli ?” me spreleti upanje. “Ali pa bo oholiËlovek pred ljubeznijo spet zaloputnil vrata ?”

149

SpeËa inteligenca oziroma Zakaj sexoloπki problemi, mojster Freud?

“Æiviπ v zdruæbi narcisoidnih celic,” me v opazovanje egoizmain pohlepa v druæbi napelje Anonymus, “ki ima v povpreËju enegaotroka na druæino. Narcizem, vase obrnjena in vase zagledana po-zornost, je laænost, ki zaslepljenemu sicer jemlje strah in mu dajelaæno samozavest, a hkrati slabi pozornost, obËutljivost in potenco.Odrasli v potroπniπki druæbi vse veË pozornosti namenjajo samemusebi; in otroci so jim postali luksus.”

“Narcis pozornosti ne ‘pokloni’ niti æeni niti lastnemu otroku,kaj πele komu drugemu,” me presune krutost egoizma.

“A maËo poveliËuje le,” mi potrdi Anonymus, “kar je moπko,neæne duπe æenske pa sploh ne zaznava. Zazna le oblino riti in veli-Ëino joπk dobre ‘piËke’ in je tako egocentriËen, da se skoraj ne razm-noæuje.”

Anonymus obmolkne in mi pusti dolg pogled v narcisoidno,objestno, pohlepno, seksistiËno, rasistiËno zapadno druæbo, katerovodi æelja po vsak dan vse veË udobja in nadzora.

“Poglej zdaj vse zatirane narode,” mi Anonymus preusmeripozornost v nasprotni pol, v civilizacije strahu. “Opaziπ lahko, dapohlepna, roparska, agresivna druæba seje strah; in prestraπenovzduπje vedno plodi mnoæiËne druæine. Poglej le tradicionalno,kastno Indijo. Opazuj populacijski bum v Indoneziji, vræeni v izgubotradicije in krizo identitete. Zatrto Kitajsko ali Kosovo in moral-istiËen Islam. Vse eksplozije prebivalstva plodi strah, kajti strah starπevpospeπuje rojstvo upornikov proti tiranu, ki vliva strah v duπe starπevin povzroËa vzduπje ogroæenosti.”

“Vzduπje ogroæenosti plodi πtevilen zarod,” se zagledam v neiz-podbitni zakon narave, a Anonymus me ne spusti: “Strah za preæivet-

150

je plodi masovno varnost. In ogroæeni, razmnoæeni v kvantiteto,konËno sesujejo vzviπene strah sadeËe bogove, ki se imajo v svojislepoti za kvaliteto, za veË.”

Pred menoj se zavrti karmiËni krog. “Strah torej plodi otroke?” me preπine gotovost, a radovednost

æe spraπuje naprej: “A ko ni vzduπja ogroæenosti? Ko ni strahu in po-slediËno ne æelje? Ali se rojevanje konËa? In bitje izumre?”

Vpraπanja obvisijo v zraku. Vrtajo v opazovano. “Sloni,” me Anonymus prestavi v dæunglo, “æivijo dolgo, a roje-

vajo se redko. In v ravno pravem πtevilu, kajti v naravi ni niËesarpreveË. Levov in slonov in nosorogov in orlov ni nikoli preveË, zakajnikomur, razen mrhovinarjem in Ërvom, niso hrana. Niso ogroæeni;in ker jih v preæivetju ni strah, jih je ravno pravπnje πtevilo.”

“A najbolj ogroæene æivali imajo, jasno, najveË potomstva,” mije æe jasno. “Da rasa preæivi.”

“Poglej le πtevilo planktona, ki je hrana praktiËno vsem morskimbitjem,” mi s primerom postreæe Anonymus. “In trava? Bolj ko jokosiπ, gostejπa zraste. Ali πe nisi opazil, kako raste ogroæen plevel?Kako se razmnoæuje zatiran mrËes? Vsi πkodljivci? Bolj ga zatiraπ,veËjo ima, ‘sovraænik’, voljo do æivljenja. Bolj raste, zvitejπi postaja.”

Anonymus obmolkne. Odmev njegovih besed le utrjuje povedano. “Vidiπ,” me fiksira Anonymus, “kako mati narava poskrbi za

ravnoteæje?”“VeËji je tiran, veËja je revolucija,” me πokira preprostost karme. “Vsak udarec povzroËi rast nasprotja,” mi potrdi Anonymus.

“Protiudarca. Vsaka sovraænost in nezaupanje se vrne k izvoru. Vsaktiran mora nekoË pasti. Kajti Ëe sadiπ boleËino, se boleËina vrne nasvoj izvir nazaj kot losos.”

“Vedno?” me spreleti upanje.“Le holokaust vseh teroristov in njihovih korenin,” zasliπim

imperialista Busha in zagovornike evgenike, “prepreËi maπËevanjepreæivelih otrok.”

151

Strese me groza.Gledam Busha prehajati od besed k dejanjem.“In bolj ko posiljuje okolico, bolj ga je, nekje na dnu srca, strah

svojega poËetja,” se mi razkrije njegova paranoiËna duπa in mi razloæivzrok vesoljskega πËita in milijonske armade, ki jo ameriπki predsed-nik potrebuje, da zaπËiti svoj prestraπeni EGO.

“Bush je najbolj prestraπen, osamljen, ugajaπki otrok tega

sveta,” me strese spoznanje in oblije me meπanica usmiljenja in ob-æalovanja, “a to je usoda vseh tiranov. Ker sejejo boleËino in strah,æanjejo grozo osamljenosti.”

“A Bush nima moænosti,” me objema gotovost Anonymusovegaglasu. “Kajti ljubezni ne more ubiti in smrti ne more uiti. Smrti nemoreπ premagati,” me Anonymus spomni na umrljivost Ëloveka.Prizemlji me. In mi razkrije skrivnost: “Smrt je gotovost, ki jo lahkosprejmeπ le kot prijatelja, kot svetovalca na poti v æivljenje; inmogoËe ti celo izda skrivnost svoje prisotnosti na planetu zemlja...”

Obda me obËutek skrivnostnosti in zaËutim, kako se mi pozor-nost bistri in me vleËe v raziskovanje nejasnega.

“O groænji slabe karme,” me nazaj v opazovanje slabe vestipotegne Anonymus, “o dolgoroËni πkodljivosti puljenja plevela zboæjega vrta je bil sanjal æe mitoloπki kralj David, razumni poljed-elec, ki je bil prvi razdelil boæje kraljestvo. PoveliËal je vse sebi korist-no in preklel vse bogastvu πkodljivo.”

Strese me. Zagledam ‘luknjo v zakonu’.“Koristno/πkodljivo za dobiËek,” potrdim Anonymosu. “A na

nekoristen in dobiËku neπkodljiv del boga je bil pozabil?” “Svoje sanje je poviπal nad boæje kraljestvo, a boæji vrt poniæal v

lastno njivo in orodje. ©kodljivca je poimenoval SATAN in prezrlvse njemu nekoristno v ‘nevidno’. Pomembni so mu ostali le πe zida-ki za graditev svoje hiπe,” mi Davidove grehe naπteva Anonymus.

“Ni Ëudno, da so ga tlaËile noËne more,” se mi nenadomaprikaæe v podzavest zatrto srce, ki le skozi sanje najde pot vbrezËutnost osredotoËenega na pot v lepπi jutri. “Del Celote je prezrl152

v nepomembnost, del boga preklel v Satana, a svoj vrt, delËek vCeloti je priËel Ëastiti kot najsvetejπe - nebesa.”

“In oËitno se je bil neizbeænega konca Ëasa tiranov ozavedel tudiæe kruti egiptovski faraon,” me preseli Anonymus v Ëas velikih vra-Ëev, velikih Ëustev, neznanske boleËine, “ko je iz strahu pred lastni-mi brezËutnimi grehi in v paniki pred prihajajoËo novo dobo, dalpobiti vse ogroæujoËe moπke otroke davidovcev. Ali ni le Joæefov inMarijin beg v Egipt reπil Jezusa pred smrtjo, saj je kralj Herodot vpaniki pred padcem s trona dal pobiti vse moπke dojenËke, rojene vËasu Jezusovega rojstva? Pa tudi Aleksander Veliki, ko je poruπilTebe, da ni ostal kamen na kamnu, je vedel za evgensko metodo.Njegove kazni za upornost naj bi ne bil preæivel nihËe, niti otrok,kajti bal se je Aleksander krvnega maπËevanja potomcev. Strah predodraπËajoËim otrokom, kateremu si ubil starπe, je trpel tudi impo-tentni maËist Hitler, ko je hotel iztrebiti neuklonljive cigane in æide,”se zaustavi v naπtevanju bolnikov - krvnikov zgodovine. “Strah predotrokom trpijo vsi tirani, kajti vsak otrok je pametnejπi od uËiteljskegazbora in zvitejπi od oËeta. In neizbeæno sklati maËota s trona.”

“Jasno,” se sliπim pritrjevati, “saj smo iz kamene dobe priπli doatomske.”

Toda Anonymus mi ne da predaha.“Strah pred padcem iz nadzorniπkega stolËka, Lajev kompleks,”

me preseka resnost v Anonymusovem glasu, “je izvor Ojdipove‘greπne navezanosti’ na zaπËitniπko ‘greπno’ mater.”

“OËe v strahu za nadoblast zatre svojega otroka?” me preπine.“In Ojdip mora v svet. Ali se, kot Hamlet, upreti in ubiti oËeta alise podrediti kroËenju v avtoriteto oËeta.”

Pred mano leæi dilema prisotnega sveta. Vzrok stagnacije, vzrokrazrednega boja, vzrok pubertete, vzrok vseh vojn. Konflikt medoËetom in sinom. Med avtoriteto/umetnostjo.

“A v druæbi, kjer je umetnik terorist in posilstvo πibkejπegazakon,” mi Anonymus pokaæe na neplodna tla naπe dobe, “Lajevegakompleksa resno ne obravnava kot problem nobena uveljavljena psi- 153

holoπka πola. Govorijo πe vedno vsi psihologi in psihiatri le o ‘nenar-avnem’ Ojdipovem sindromu in s tem poskuπajo pozornost odvrni-ti na otroka in na mater. ProË od sebe. Avtoritete. Prestraπenega razu-ma. Kralja Laja.”

“Dræijo se avtoritete Freuda, ker je uklanjanje avtoriteti za njihπe vedno merilo normalnosti?” me strese dila v glavah avtoritetznanosti, tudi psihologov. “Le da za vse zlo tega sveta, kateregamaËisti sami povzroËajo, πe vedno lahko obtoæijo ‘hudiËevo’ æenskoin ‘greπnega’ otroka - deæurna krivca maËistiËnega sveta?”

Zgrozim se.“In le holokaust spoznanja ohrani nadzornikom sveta njihov

'sveti' red?” ne morem verjeti svojim vpraπanjem. Zasliπim zvonËkla-nje inkvizicije. Veliki Brat Bush me opazuje. Sesuje me v poden.ZaËutim bitje prestraπenega srca. Pogledam okoli sebe. Zagledamprijatelje. ZaËutim zaupanje. In upanje.

“Zgodovino Ëloveka,” me nazaj v opazovanje potegne Anony-mus, “je od nekdaj krojila borba med razumom in srcem. Med po-zorno, obËutljivo materino duπo, ki sliπi vse nevarnosti in zaznava ot-rokov bol, ter med osredotoËeno, razumarsko, lovsko/pastirsko/pol-jedelsko logiko oËeta. Ta si, poln lastne pomembnosti, domiπlja, da vi-di vse in ve vso resnico, a zabuljen v plen/dobiËek/ æetev pred seboj,dejansko ‘voha’ le hrano - denar. Zrno na kroæniku æivljenja.”

“Zato ne opazi preostalega,” me pretrese lovËeva/pastirjeva/kmetova slepota. “Ne vidi ‘nepomembnega’, ki pa da æivljenju bist-vo. Ne vidi Ëudovite lepote narave. Duhovnosti neæne æenske.Skrivnostne ustvarjalnosti otroka.”

“Srce,” prekine moj sprehod skozi Ëudovitost nebes na zemljiAnonymus, “sliπi in soËuti otrokovo boleËino izdvojitve, sliπiotrokov jok in je do nebogljenega neæno. æelodec pa iπËe le hrano,korist, zato je do plena in æivine krut. A ker se je druæba v veËinisveta prevesila v lovsko/æivinorejsko/poljedelski patriarhalen red inne v materinski ljubezniv odnos, prevladuje nasilje/strah in ne

154

neænost, obËutljivost, pozornost. PredvidevajoËi oËe je postal glava,‘padre di famiglia’. OdloËen, razumen gospodar. Avtoriteta. Osre-dotoËeno, pazljivo vodi svoj biznis in nadzoruje svojo πtalo. A zoËmi, uprtimi v toËko, ki pred njim beæi v prihodnost, lovi le πesvojo ‘lakoto’. In niti za trenutek ‘zajca’ ne sme izpustiti izpred oËi,da mu ne uide. S ciljem ‘ljubezni’ pred oËmi, okolja sploh ne opazi.”

“Kajti Ëe zajec pobegne iz ?realnosti? nazaj v ?sanje?” se zazremv strah vseh lovcev.

“NeobËutljiv do obstojeËega, graditeljsko/lovski um imperial-ista neprestano fokusira ‘dead line’ in vse preostalo hladnokrvno zati-ra, podreja, ubija in ærtvuje ‘v imenu peËenke’. Predstave o sreËinekoË nekje. Po zajËevi smrti,” me Anonymus popelje v naËinrazmiπljanja Busha, generalov, ekonomistov.

“Zato,” me opozori Anonymus, “ekonomija ne opazi cvetja, ka-terega tepta, ko teka za ‘zrezkom’. Ne opazi kapitalist trpljenja last-nih otrok, saj ‘gnila jabolka’ enostavno zavræe in πkodljivca izobËi iz‘zdrave druæbe’, izolira v ‘kuænost’ in izniËi. Zato æivite v svetu vojnin revolucij.”

“In kako grozljivo,” me vse bolj pritiska nerealnost Ëloveπkega‘normalnega’ dojemanja sveta, “brezobzirna darvinistiËna miselnosttekmovalno-povzpetniπke logike je zajela πe mater.”

Opazujem smrt materinskega srca v dandanaπnji druæbi. Raz-blinjanje toplega, odpuπËajoËega, nenevarnega, zaupljivega ozraËja.Opazujem, kako kulturnost ljudi sveta ugaπa. Kako olimpijske igreprehajajo v gladiatorske igre. Feministk je vse veË. Svet postaja spetbolj in bolj ‘moπki’. RacionalistiËen. MaËistiËen. Uniformiran.Grob. In grobov je vse veË.

“To ne more biti edina pot,” se uprem celemu svetu. “Sam tjane grem.”

Zruπim se. Znajdem se gol, popolnoma nemoËen pred cevmimilijonske vojske generala Busha.

155

“In hvaleæni moramo biti Slovenci,” zasliπim govoriti zunanje-ga ministra Rupla, ministra za obrambo Grizolda, predsednikaDrnovπka in KuËana, vse slovenske politike, “da nas gospoda EU inNata sploh hoËejo sprejeti v svojo kulturno druæbo.”

Zagrinja me tema. “Kulturno druæbo?!” se sliπam kriËati v nejeveri.“Zreπ v normalnost oziroma v realnost sveta,” me prizemlji

Anonymus. “MaËistiËna logika vlada Ëloveπtvu danes in dirigira lju-dem odnos s svetom, zato æelodec trenutno mesari srce. PaniËni oËelastne otroke poπilja uniËevat izmiπljene sovraænike v imenu samo-izbranega boga ali kake poveliËevane cunje imenovane zastava alienostavno ropat v imenu dobiËka.”

“Druæba ærtvuje lastne otroke za izmiπljene domiπljijske strate-gije ali za borbo proti njim,” me zgrozi danaπnje dogajanje, kjer sebesede bijejo med seboj, ljudje so le ubogljive lutke. ©tevilke sevojskujejo med seboj, ljudje so le ubogljivi vojaki. Besede in πtevilkev borbi med seboj povzroËajo zmedo v Ëlovekovi glavi, v sovraπtvopogojeni otroci pa umirajo na bojiπËih. Vojaki ropajo in teptajo srce.Srce na planetu zemlja zamira.

“Druæba plaËuje krvni davek generalom,” mi potrdi Anonymus,“in generali se igrajo vojno. Rop. Otroci so ekonomom le podaljπanaroka, πtevilke, ‘kanonfuter’, ustrojeni morilci, ki iz strahu ali iz po-hlepa ubijejo na ukaz viπjih. UkroËeni so v nerazmiπljajoËe lutke, vubogljive kaplarje, ki ‘viπjim’ kimajo, a ‘niæje’ zatirajo. In vse siste-mu πkodljive brezËutno - ‘profesionalno’ pobijajo na ukaz. Brezsamostojnega razmisleka. Brez dvoma. Celo s ponosom.”

Opazujem, kako otrok nima izbire. OËe poseduje vse. In golotrok se rodi v svet, posedovan od oËetov. V svet, kjer ga oËe gledakot tatu. Kot groænjo.

“In oËe do smrti ne spusti nadzora. OËe ubija sina v pokornostin sin, v borbi za netlaËenost, oËeta,” me Anonymus pelje v dejan-ski vzrok vsega strahu, sovraπtva, pohlepa in boleËine Ëloveπtva. Za-

156

gledam se v Hamletovo dilemo - ‘poklekniti’ ali ‘ubiti’. Zagledamse v Tebansko zgodbo. Opazujem pohlepnega/prestraπenega Laja,mrtvega leæati pred prevaranim sinom Ojdipom. Dvakrat prevara-no Jokasto jokati. Prevaranega in slepega Ojdipa tavati...

“Problem Ëloveπtva je v druæini,” mi stisne grlo.“Dogaja se ‘somrak bogov’,” mi potrdi Anonymus in me poteg-

ne v staro GrËijo. “Gigantomanija. Bitka med generacijami. Dogajase bitka med oËetom intelektualcem in inteligentnim sinom. A tudimed obËutljivo materjo in maËistiËnim oËetom.”

Gledam v norost prisotnega sveta, v zgodovino, v mitologijo, vbiblijo. Zagledam se v pot druæine....

“Poglejva malo nazaj,” me v neobstojeËo minulost povabiAnonymus. “NekoË davno, v kameni dobi je æivljenje ËloveËnjakavodilo trenutno prisluhnenje zvoku narave, instinkti ter intuicija. Vtem Goljatovem æivalskem kaljestvu je bil najmoËnejπi lovec, ne panajpametnejπi, najveËji frajer. SamËek je hodil po poznanih lovskihpoteh in neznanega se je plaπil. Imel je osnovno uporabno znanje danaredi kopje, slabe sanje so ga svarile pred sovraænikom, a nos muje iskal hrano. Eno oko je pazilo na samiËko, eno oko na mladiËe;in uπesi sta lovili NE-varnost.

Ko je v Davidovem razumskem poljedelskem kraljestvu znanjein predvidevanje prineslo veËji pridelek ter zagotavljalo veËjo varnostod gole grobe miπiËne moËi, sta znanje in koristnost bitjem postalipomembni vrednoti. Rodil se je nov druæbeni red. Red znanosti.‘VeË znaπ, veË veljaπ’. In neumni silak Goljat je postal Davidov poko-rjeni suæenj. Pozornost intelektualnega samËka se je preusmerila.SamËek davidovega kraljestva je eno oko osredotoËil v nadzorovan-je vrtnarja Goljata na svojem vrtu, z drugim oËesom je pazil na æeno,toda iz vida je bil izgubil otroke in iz sluha nevarnost. Z uπesi je osre-dotoËeno priËel loviti koristno informacijo. Varnost koristnega znan-ja, modrih glav, bogastva. Otroke, ker nimajo izkuπenj-in-znanja, jeodrasel svet, poln koristnih nasvetov, priËel podcenjevati in

157

zaniËevati; in jih s kroËenjem po svoji podobi oblikovati v podrejenouboganje, spoπtovanje uËitelja. Izkuπnje. OËeta. Spomina. Avtoritetaomejenega spomina oziroma znanja je priËela zatirati vsako novospoznavanje. OËe je rekel: ‘Vem vse! Ubogaj!’ in otroke vzgojil vpokornost ‘vsevednemu bogu’ - sebi. Neuboganju in radovednostiter iskrenosti otroka je sledila stroga kazen. Vsevedna starost je priËelaprezirati in zanikati prihajajoËe, πeneznano.

A ‘ukrotitev’ ognja spremeni svet. VraËi postanejo ‘bogovi’ inurok - strah pred smrtjo - zavlada svetu. PriËne se kraljstvo prevare.VraËi si z uroki podvræejo in zasuænijo Davidov razumni rod inpoviπajo grobega Goljata v biriËa. Æivljenje/smrt postane zagonet-ka bivanja in ‘izgubljeni’ Celostni Bog obsesija vrtnarjev davidovcev- razumske civilizacije, sanjajoËe happy ending...”

Anonymus naredi premor, da zadiham, nato pa nadaljuje: “Væivalskem svetu, samiËka obvlada samËke z neustavljivo spolnoprivlaËnostjo in si lahko privoπËi biti, Ëe primerjaπ le pavji ali levji par,fiziËno manj privlaËna, na pogled ‘grπa’ od samËka. A ga, samËka,vseeno neustavljivo privlaËi. S spoznanjem skrivnosti ognja pa jepotomec Davidovega kraljestva, tako ali tako brezobziren do otrok, aπe vedno spoπtujoË æeno, padel pod vpliv vraËev in ognja; in izgubil jeπe drugo oko. Postal je slep πe za samiËko. VraËi so bili namreËpozornost spoπtljivih razumarjev preusmerili in jo speljali mimosamiËke, ter jo osredotoËili v smrt in uroËili v iskanje veËnosti in boga.

Moπka duπa je bila s spoπtovanjem razumnih moπkih in s slepimsledenjem uËiteljem v Davidovem kraljestvu postala narcisoidna inje izgubila radoæivost in duhovno potenco - inteligenco - ustvarjal-nost, a pod urokom vraËev je izgubila πe fiziËno potenco -obËutljivost do æenske. Postala je toga in kruta, kajti oËi in uπesauroËenega vernika so po prisotnem svetu iskale le πe vraËevo pred-stavo o bogu.”

“Spoπtljivi uËenec je bil mutiral v paniËnega, ËaπËeËega verni-ka,” se zagledam v preobrazbo druæbe v dobi vraËev, “in postal slep

158

in gluh za vse neposredno obdajajoËe, popolnoma brezËuten do pris-otnega, a hkrati preobËutljiv do ‘svojega boga’ in ‘svete resnice’.”

“»astil je le πe izmiπljenega, domiπlijskega boga,” mi pritrdiAnonymus. “ObËudoval moπkega. Sebe. Borba za namiπljeni idealje verniku postala pomembnejπa od borbe za samiËko. Spolna slasamca v dobi vraËev je bila mutirala v zaverovano slo po bogu in bo-gastvu; in priËel se je moπki maËizem. Sodoma in Gomora. Pede-rastija in sodomija. A samiËka je bila za vernega samca izgubila vsosvojo spolno privlaËnost; zato je bila neæna æenska duπa in æenskaprezrta, poteptana v blato, pahnjena v suæenjstvo duha. ZaËela se jetiranska slepota moπke duπe.”

“In zgodba o ubogem prevaranem Adamu in greπni, hudobniEvi,” me zadane spoznanje. “Kot opraviËilo za suæenjstvo æensk.”

“Z dvigom moπkega v VE»,” me ne pusti s svoje poti Ano-nymus, “v prevzetno domiπljavost in s padcem v blodno sanjo o sebi-bogu sta nedolæna otroπka duπa in obËutljiva æenska duπa ostalipopolnoma brezpravni; in mati je postala edina zaπËitnica otroku inse zato sprevrgla v nasprotnico oËetu.

Podobno kot se je bil v Egiptu ‘æenski’ Mojzes uprl oholostifaraona, se æenska duπa upre moπkemu tudi v grπkih Delfih, kjerSibila, prerokinja matere Gee, s pogojeno prerokbo: ‘»e boπ tepel

otroke, ti bom zastrupila veËerjo’, zagrozi ukazujoËim moπkim, oËetu,da pred tiranom obvaruje otroka. Toda zadnji æenski misterij je biltisoËletje pred Kristusom s prihodom dorske æelezne kulture vElevzinah poteptan. Tezejev ukroËeni ‘sveti konj’ je bil ‘sveti kaËi’zdrobil glavo in ugasnil materin kult. Vojak je bil zasuænjil poljedelca.Mati Gea, pozorna prisotnost, je izgubila bitko; kajti z Dorci je bilgrπki svet stopil nazaj?naprej v obdobje osredotoËenja. ObdobjeZeusa. Obdobje junaπkega, zvitega ega. Obdobje doseganja prihod-nosti. In zmagovanja. Obdobje materializacije cilja. Obdobje vojne.

Zgodovina zadnjih dveh in pol tisoËletij nam priËa, da niti modrabeseda Sokrata niti dobrota Jezusa niti trebuπni ples niti proπnja niti

159

jok niso bili ganili brezsrËnega vernika v zlate besede, v zrcalo sre-peËega Narcisa, sanjajoËega o zlatem runu. In ker πe danes prav kotgrπki bogovi Uran, Kronos, Zeus, kralja Laj in Agamemnon, oËetjeærtvujejo in zatirajo svoje otroke, se je samiËka spustila z brezob-zirnim samcem v boj za otroka.

Odkrito je, v zadnjem obdobju zgodovine, od bogomilskih Kata-rov ËaπËena in s praπko Loreto poviπana sveta Marija, v deæelahLibuπine bohemske Ëeπke in v protipapeπkih deæelah severne Evropein Amerike, povsod, kjer je dobila volilno pravico, stopila naprej predotroka. Da bi zaπËitila otroka, je sprejela borbo z oËetom. Toda borbaz brezsrËnim moπkim ji je, materi, zaposlila vso pozornost, zato mod-erna Mary iz Amerike, ki so jo bili vzviπeni junaπki moπki zmagoval-ci prepriËali, da je enakovREDnost isto kot enakoPRAVnost isto kotenakozMOÆnost, je v æaru borbe pozabila na svoje otroke. ©e samaje bila postala zagledana v cilj, v zmago nad moπkim. Oslepela je zaokolje in danes se, feministka, osredotoËena v borbi za NADvladanjemoπkega, πe ona vedno bolj in bolj oddaljuje od svojih otrok in izgubl-ja sliπnost: pozornost, obËutljivost, neænost do otroka in okolja. Postajabojevnica. VojπËak. Biznismenka. Amazonka. Feministka. Modernaenakozmoæna emancipiranka, obleËena v moπko uniformo, postajavse bolj brezobËuten dedec, izgublja srce, kajti prenehala je bila bitimati! Danes hoËe maËota premagati celo v boksu.”

Straπljivost povedane resnice dvigne pritisk. “Grozljivo!” ne morem verjeti, pa Ëeprav vidim. “Grozljivo,” pritrdi za mano kot odmev Anonymus. “Deklice

vse bolj postajajo fanti. Materina duπa umira. Druæba postaja vednobolj moπka. SeksistiËna. RasistiËna. Razdvojena.”

Ostanem brez besed. Zgroæen nad slepoto starπev in prihodnostjo.“In sedaj poglej v obstojeËe skupaj z zgodovino in razmisli,” me

v rekapitulacijo povabi Anonymus. “©partanski materi je bila zmagaljubπa od otroka. Pripadnost dræavi moËnejπa od materinske ljubezni.Mrtev otrok ljubπi od poraæenega otroka. Otroku, ki je bil odhajalna boj, je zabiËala: ‘Vrni se s πËitom ali na πËitu. Zmagaj ali umri!’.160

Poraæeni otrok ni smel nikoli veË pred obliËje matere. Tudi mati gaje zavrgla, Ëe ni bil zmagal.”

“V Ëem se vrednote moderne druæbe razlikujejo od πpartanskih?”mi uide vpraπanje, opazujoË, kako je modernim starπem otrok ‘dober’le, kadar ubogljivo zmaguje-in-uboga oËeta. UkroËeni junak.

“In Ëe pomisliπ,” me spet zagrabi Anonymus za uho, “zaËetni-ka rimske civilizacije, brezsrËne civilizacije uæitka, meËa in krvi, stabila Romul in Rem, dvojËka, ki ju je bila dojila in vzgojila volkul-ja. Otroka brez starπev.”

Opazujem, kako je siroti brez starπev, Romulu, nekoË æivalpostala veË kot Ëlovek, oblast pomembnejπa od brata. Ubil je brataRema v borbi za ukaz; in v krvi laËnem Romulovem Rimu je kru-tost postala najveËja vrlina. Kriæati brata in ga podlo zabosti v hrbetv dobro dræave, je bilo Ëastivredno dejanje moralnega Rimljana.Izkoristiti vse v imenu Rima, je bila pravilna logika rimskegarazmiπljanja, temelj Rimskega Prava (in danaπnje ‘demokratiËneAmerike’) in stil æivljenja Rimljanov. In ubiti/umreti za ËastImperija, brezkompromisna podreditev cezarju Rimu, je Rimljanupomenilo: svoboda.

“Zato se lahko vpraπava,” me v opazovanju navad Rimljanovprekine Anonymus, “kaj se nabere v duπi zavræenega otroka, kinikoli ni bil spoznal pozornosti in neænosti matere? Zaupljive bliæineoËeta? Kaj se dogaja v duπi otroka, katerega starπem je zmagapomembnejπa od njegovega æivljenja? Kaj se dogaja v duπi πpar-tanskega ali srbskega ali ameriπkega ali japonskega ali naπega otroka,ki mora zmagati-in-ubogati hkrati, ubiti na ukaz, da je od starπevljubljen? In vsaka nepokornost otroka starπem pomeni æe izdajo?Vsaka neposluπnost se kaznuje s prezirom. In s: ‘Pojdi Ojdip!’

Ali starπi resniËno ljubijo te otroke?” me pred dejstvo postaviAnonymus.

“Kam gremo?” ne morem verjeti. “Zaupljivost, obËutljivost inneæna pozornost æenske duπe je edina protiuteæ moπkemu narcizmu,

161

saj je vedno mehËala racionalistiËno in pohlepno druæbo, jo delalaneænejπo, lepπo. »utno. ObËutljivo. Æivo. Ustvarjalno.

Kaj pa danes?” me strese obdajajoËi kaos nasprotujoËih hotenj.“Ukleti ste z le eno izmed zgodb celotne zgodbe,” mi pojasni

Anonymus, “s pripovedko, ki rahloËutnost æenske duπe poniæuje,solze soËutja zaniËuje in razneæenost ob lepoti - romantiko doæivljakot ‘gay’.”

Spomnim se.“Posluπati smo morali vedno le oËetov spomin,” priËnem pre-

poznavati vzroke, opraviËila za danaπnje obsedeno stanje Ëloveka.“Zaradi pravljice o Evinem grehu odnosi med ljudmi odsevajo leeno, vsem dedcem priroËno zgodbo, kjer moπki bog pravi: ‘Moπki

je gospodov dar, a iz Adamovega rebra ustvarjena in zato manj-vredna Eva

mora Adamu biti pokorna.’”Opazujem, kje æivinorejsko/lovski odnos doloËa mesto æenski v

druæbi. V postelji in za πtedilnikom, od koder lahko lovi edinoleæelodec moπkega. Kajti predator nima srca, s srci se hrani.

“In samica se mu je bila uprla; in mu postala podobna,” me πeenkrat opomni resnica, kako upor jaËa nasprotnika. In kvari

karakter upornika. In na koncu....“Danes okoli sebe,” mi potrdi Anonymus, “ako dobro pogle-

daπ, lahko opaziπ ‘moπke duπe v æenskih telesih’. Na tisoËe biznis-menk v moπkih uniformah - brezsrËnih intelektualk s kravatami.Feministk. ‘Ready to fight. And to nock the shit out of a man.’”

BrezsrËje maËistiËno-feministiËne druæbe me zgrozi, v menivzbudi odpor, obup in padem v æalost.

“Samec je bil znorel prvi, æe pred tisoËletji,” mi v moægane kapl-ja spoznanje, “samica za njim, ravnokar.”

Æalost me odnaπa. Ne vidim veË smisla...“Kaj pa mladiËi?” me iz brezupa zbudi Anonymus.Pogledam v svet.“Ostali so πe brez zaπËitnice mame,” me zbije spoznanje.

162

“Druæbeno vzduπje,” me Anonymus popelje v ‘napetostozraËja’, “deËkom πepeta πpartansko skrivnost: ‘Moπki ne joka.’ in odnjih zahteva: ‘Zmagaj, ali te ne maram!’. A pogled v zgodovino namgovori, da se je bil za junaπko ©parto dvignil kruti in perverzni Rim.Sodoma in Gomora.”

“Se torej pred nami ne dviguje spet Rim?”“Otrok ameriπke ‘junaπke druæbe’,” mi pojasni Anonymus, “je

z olimpijsko vzgojo pahnjen v brezËutnost mrtvaka/zmagovalca inv krvoloËnost leva. A tudi v zaniËevanje ‘rEve’, v pomembnost cilja,v sovraπtvo do konkurence. Pogojen v oholost do od maËistiËnecerkve preklete Eve, podcenjuje in posiljuje ter terorizira vse, kar jeslabotno in kar diπi na æensko. NemoËno. Skriva se za zakone, dol-ænost, moralo, zastave, meË, kajti bolj kot hudiËa ga je strah æen-skosti, ki ga obdaja. Strah ga je spontanosti. NepreraËunljivosti.”

“Strah ga je podvomiti v pravilnost lastnih kalkulacij,” mi kapnev zavest. Zagledam se v praizvor strahu poljedelca, ki ‘mora vedeti’,saj je prisiljen saditi. Zato verjame, da ve prav. In ne upa niti pod-vomiti.

“Boji se razumar izgubiti nadzor nad prihodnostjo,” mi jenenadoma vse jasno. “Boji se sprejeti dejstvo, da ne ve Ëisto dobro,kaj poËne; in da prihodnosti ne obvlada. In ne more se ropar in æivi-norejec, navajen zaniËevati vse razen sebe in svojega plena ali imet-ja, sooËiti z anarhiËno, neavtoritativno, miroljubno, neizkoriπËeval-sko horizontalno druæbo.”

“Zato zahteva nadzor,” mi je jasno, “pa Ëeprav slab. ““IπËe maËo sicer svobodo in ljubezen,” me na pot s Parsifalom

poπlje Anonymus, “a svoboda mu ne pomeni biti neposiljen in

ne posiljevati, kar prostost izbire pomeni ekologu. Pomeni mu nad-zorovanje dogajanja in nekaznovano poËetje vsega, kar mu domiπljijasanja in narekuje. Pobiti nepokorne ‘indijance’ in vse mevæe; in sipodrediti ves svet.”

“To so sanje vseh zavojevalcev,” me preπine æalost. “Sanje, kijih starπi vsiljujemo svojim otrokom.” 163

A Anonymus presliπi mojo æalost.“Najlepπe na æenski je maËotu on sam,” me vræe v center sek-

sizma. “Kajti maËo poveliËuje koncentracijo in moË, a poniæujeneænost in pozornost. Vse ‘cmeravo’.

ObdajajoËa narava, torej tudi æenska, mu pomeni plen, predmetizkoriπËanja, igriπËe, posest ali bojno polje. Miza s katere lahko vzameVSE. Poklekne le pred ‘veËjimi jajci’. Ljubi svoj razumarski red. Beæiv navidezno varnost racionalnega preraËunavanje sveta in v alkoholin v sterilnost, kajti æenski princip, duhovni del narave doæivlja kotgrozeËega zmaja.”

Strese me asociacija. Zagledam pred seboj spet Busha v podobisvetega Jurija, kako z atomsko bombo posiljuje samosvojost, zatiraustvarjalnost, ubija zaupanje otroka.

“Naravo æe poljedelec vidi kot nasprotnico,” me opomniAnonymus, “s katero bije donkihotski boj, saj mu voluhar nenehnopodira jabolka. A maËota je narave smrtno strah. Vse otroke, nepri-lagojene v normalnost maËizma je bil zato uroËil v greh, v smrtni strah,v smrt, v AIDS. Tudi æensk se, kot vse, kar je æenskega in naravnega,boji. Æensko maËo doæivlja kot umazano Ëistilko, kuharico in kurbo.‘Umazane, greπne blondinke’ se dotakne le πe s kondomom, matereZemlje z rokavicami. In ker sam zna biti neæen in ‘friendly’ lepreraËunljivo, ne pa iz srca, neænosti nikoli ne zaupa in se mehkobeæenske duπe, ljubezni in ustvarjalnosti boji kot hudiË kriæa.”

“Vsaka zaupljivost je v darvinistiËni druæbi, kjer je normalno, davelike ribe poærejo male in slabotne ribe, samomor,” mi je jasno,opazujoË maËistiËni um, ‘po bankirsko’, iz slabosti soËloveka kovatile dobiËek.

“Kje smo torej?” me trese panika. “Kam rinemo? Ali se ne bozgodovina spet ponovila, ker sta danes oËe in mati spet, kot nekoËv ©parti in Rimu, oba slepa in gluha, brezËutna do otrok? Ker san-jata o slavi, o miru po zmagi in jima srce utripa le za prihodnost, aju zato danes, ‘now’, nikoli ni doma?”

164

Zagledam ulice polne otrok brez starπev.“Poglej samo vaπo druæinsko vzgojo,” me opomni Anonymus.

“Danaπnji normalni starπi, preobËutljivi nase, na svoj status, zagledaniv svoje cilje, za otroke nikoli nimajo Ëasa, zato so jim otroci postalitujci. A brez pozornosti, brez neæne obzirnosti in ljubeËegarazumevanja starπev, so πe od mame zapuπËeni otroci obsojeni nacesto, na bife, na ‘rave’, na droge, na odtujenost in osamljeni se izo-laciji upirajo, vedno bolj jokajo, kriËijo, norijo, kliËejo pozornostnase. In manj ko jih starπi sliπijo, bolj otroci kriËijo.

A le komu kriËijo?Ali ne kriËijo v puπËavo brezduπja?”Osamljenost, nezaupljivost, egoizem, agresija otrok ulice

pljuskne vame in spreleti me zastraπujoË pogled na starπe.“Zaman iπËeπ srce,” me razoËara Anonymus. “Toplina je iz

domov izginila. Kajti nikogar veË ni v brezËutnih lupinah v bogast-vo hiteËih starπev. Nikogar ni doma v srcu maËistiËnih oËetov inmater-feministk, ki bi prisluhnil in otroπke klice na pomoË sliπal.Feministke postajajo ‘dedci’ in otroci so jim postali breme. NiË veËjim niso v veselje. Otroci gredo danes v πolo koncentriranja in v hladegoizma æe v jasli.”

“Neujete, razprπene pozornosti ni veË,” me zruka mraz, “inobËutljivost, svoboda, modrost je spet postala sanja bohemov;ponovno iskanje dotika in stika manija druæbe.”

Ne morem verjeti. In ne morem verjeti, da je lahko πe slabπe.“Z vrtcem je otrok izvræen iz neænosti,” me v opazovanje

odraπËanja otroka potegne Anonymus, “in, kot ©partanËek, pade vdruæbeno-zapovedano grebatorstvo, v egoizem in zavist vzbujajoËoolimpijsko darvinistiËno vzgojo. Mora si izboriti prostor in zasluæi-ti pozornost. In ker ne trdnosti oËeta ne neæne materinske duπe nikolini doma, fantje brez starπev, prepuπËeni televizijskim ©varce-negerjem in nedosegljivim Pamelam, izgubljeni tavajo osamljeni poulici, kjer jih ljubezni uËijo seksistiËni kriminalni gangi in kupljen

165

sex. Ali pa se uprejo maËizmu z begom v ‘gay’. In obËutljiva, neænadekleta se pred impotentnimi intelektualci in sadistiËnimi, pijanimimaËisti zatekajo v lezbiπtvo. Heteroseksualnost izumira; in naplesiπËu, vedno do danes centru dvorjenja in iskanja partnerja, danesvsakdo pleπe le πe sam s seboj.”

“A partner?” me strese vpraπanje.“Seksualna privlaËnost je sprevræena, kajti klasiËna druæinska cel-

ica je bila razpadla. Druæinska banka, ki jo je bil nekoË vodil gospo-dar, je razpadla; razen v trenutno vladajoËih mafijskih druæinah,katere zavezuje in slepi druæinsko premoæenje ali oblast.”

“Kapitalisti, konzervativni del vsake oblasti,” me strese previd.A Anonymus ne zagrabi vabe.“Feministka,” me zvleËe s seboj, “ima v sodobni ‘demokratiËni’

druæini banËni raËun loËen od banËnega raËuna moæa; in æe vsakotrok ima svojega ‘praπiËka’ in drobiæ, da gre. In druæine v najrazvi-tejπih ‘demokracijah’ - v Ameriki in Avstraliji, a tudi v Sloveniji,niËesar veË ne dræi skupaj. Dunajska πola je v zadnjih vzdihljajih inna ‘randiju’ vsakdo plaËa zase. Denarnica je bila postala otrokom‘svobodne’ ceste svetiπËe in dolar bog, h kateremu molijo roke; inπtevilke v banki najpomembnejπe na svetu. Toplino doma je v duπibrezdomca zamenjal obËutek osamljenosti, nezaupanja, prekletosti;in iz vzduπja druæbe se je izgubila zaupljivost in obËutek brezskrb-nosti. Varnost in ‘toplino’ je otrok brez starπev naπel v banki.”

“In tako kot v Ameriki, tudi slovenskim otrokom Big Mac terCocaCola vse bolj nadomeπËata ljubeËo mamo, a vojska ter borzaoËeta,” mi pritrdijo vse πtevilnejπi ‘fast-foodi’, πtevilo æensk v vojs-ki, brezËutnost mladih japijev.

“Iz ‘fighta’ med oËetom maËistom in materjo feministko,” mi jenenadoma slika Ëisto jasna, “so otroci ‘svobodnega’ sveta, tudislovenski, pobegnili v ‘kilerski’ svet denarja, v brezsrËni svet poli-tiËnega ali verskega spletkarstva ali klubskega navijaπtva. Ali v svetmamil in sprevræene seksualnosti. Ali v morilski svet ‘opraviËljive’

166

brutalnosti - v policijo in vojsko. In druæina se, Ëe se, sestane le πe,da skupaj ubije najveËjega purana ob boæiËu in na pogrebih?”

Zagledam otroka brez starπev, osamljenega, izgubljenega v nez-nanem svetu. Sam proti celemu svetu.

“Zakaj?” mi πe vedno ne gre v glavo.“Borba za jutriπnja nebesa in borba med moπkim in æensko,” mi

pojasni Anonymus, “je bila otrokom zapadne ‘emancipirane’ druæbevzela oba starπa in ubila druæino. Vso pozornost za(denar)padlegaËloveka je bil ujel pohlep. Okoli osamljenih in nebogljenih otrokzato obstaja le kruto maËistiËno vzduπje razæirajoËega pohlepa povse-veË. In neπteto je lestev v uspeh, nevidnih lestev do, poPetrovem naËelu, mesta nesposobnosti, lestev, po katerih se pehajospoπtljivci in ki srkajo otroka za otrokom v vrtinec brezËutnostidvoliËnega pekla, v dosego in v dvoliËni ‘odrasli odnos’, med klan-jajoËe se zatiralce in ugledne æeparje, ki æeparijo in s policijo lovijosvojo pokvarjenost, a vedno ujamejo za krivce svoje osamljeneotroke. Sirote brez starπev.”

“Moderni ljudje, odtujeni od tuje in celo od lastne boleËine, neprisluhnejo niti joku lastnih otrok”, me razjeda gnev nad samimseboj, nad sosedom, nad Bushom.

“Nimajo Ëasa,” mi posledico srËne slepote predoËi Anonymus.“V teku za denarjem, slavo, zmago, nadzor, plezajoË po lestvicipomembnosti, gradeË si varen grad in poloæaj zase, prezaposleneæivËneæe otroπki ‘moteËi hrup’ le πe æivcira. S ‘Tu imaπ denar, pojdi v

kino.’, ‘Daj mir!’, ‘Bodi tiho, ali boπ tepen!’ si zagotavljajo ali kupuje-jo mir. Tiπino. Prenehanje hrupa.

Opazujem danaπnje otroke, kako nenehno vreπËijo. Nenehnoteæijo. Izsiljujejo pozornost. Ne znajo veË prisluhniti. In ne znajobiti tiho.

“A hudo se pripravlja,” me opozori Anonymus, “zatiπje predburjo je, ko otroci res utihnejo. Takrat, ko je mir, takrat v ‘svojem’svetu æiveËim starπem otroci pripravljajo preseneËenje. Kajti osaml-

167

jeni duπi smisel poËetja vedno doloËa nenehna borba za pozornost.Nov krik: ‘Tu sem! Opazi me!’”

Opazujem kako otroci poËasi utihnejo, se potegnejo vase. Kakopostanejo nezaupljivi, skrivaπki, dvoliËni, ugajaπki...

“MaËizmu,” me pritegne spet Anonymus, “tej norosti oËeta semnogi otroci upro. Kajti maËo je ‘trd’ le od strahu, od alkohola, aliko ‘voha’ strah. Zato maËo pije in tepe æensko, ko prazni svoja ‘veli-ka jajca’ v ‘prasico Evo’, da mu alkohol in njen strah dvigneta tiËa;a neænost in skrivnost, ki se skriva na oni strani dotika, mu je πpan-ska vas.

In otroci, opazujoË norost starπev, noËejo postati brezsrËni innasilni, kot je maËistiËni oËe. MaËizmu se odpovedo in zbeæijo naobrobje druæbe in oËetove moralne avtoritete. V drugaËno agresijoali v svoje lastne sanje in na igle.

V druæbi, v kateri je mama πe neæna in ljubeËa materinska mama,‘drugaËni otroci’ mogoËe celo preæivijo dril v maËizem in s pomoËjomaterine inteligence postanejo pozorni umetniki, ki æenstvenostæenske obËudujejo in toploto ter neæni dotik nekateri celo æivijo.

A v druæbah, kjer se je bila emancipirana mati spremenila v‘moπkega v æenski podobi’ in je πe ona izgubila neænost in soËutjedo lastnih otrok, je bil otrok preklel, poleg oËeta, tudi dominantno,racionalistiËno, hladno, brezËutno mater. Z njo vso lepoto æenskeduπe. Zaupljivost, soËutje in toplino.

Postane ‘gay’ - uæaljena, zbegana, otroπka, ‘neodrasla’ duπa. Inker otrok obËutka zaupanja in topline ne pozna, obupano iπËe leneæen odnos. DeËek pade v iznakaæenost pederastije in obupanogolo zadovoljevanje strasti in bliæine, kajti tolaæbe, neænosti, zau-pljivosti, obËutek zaπËitenosti iπËe le pri drugih neænih ubeænikih izdeviiranih maËistiËno-feministiËnih druæin. In neæna dekleta, ki seizognejo feministiËnemu ognju in lastne podobe ne prilagajajo oËemmaËotov, temveË si æelijo pristnosti, topline in upoπtevanja, najdejonadomestilo za moπko neænost in toplino pri drugih neænih punc-

168

ah, saj jih gay fantje, poleg njih edini neæni spol v maËistilno-femi-nistiËni druæbi, ne vidijo kot seksualno privlaËne.

“In tisti, katerim je nasilje druæbe ubilo neænost, jezni na materin oËeta, a besno upirajoË se izgubiti sebe, postanejo skinhedi?” mezanima genetika odnosov.

“Æivopisani hipiji so se uprli oËetu nenasilno, zavrnili vojno inzahtevali ekologijo - ‘peace, flowers, freedom, happyness’,” me pouËiAnonymus. “A nasilni oËe jih je poimenoval v ‘izdajalce’ in ‘brez-jajËne reve’ in jih razgnal s policijo. Uæaljeni miroljubni hipiji so seuprli v pankerstvo, zaprli in zakrknili vase in se oblekli v æalno Ërnino.Skinhedi pa so iz pankerske zagrenjenosti in mazohizma (nasilja nadsabo) preπli v reakcijo (nasilje navzven), v odkrito sovraπtvo do oblast-nih starπev. A danes veËinoma πe ne tepejo pravega. ZaËasno πe treni-rajo sadizem na tujcih in po oËetovsko delijo ljubezen ‘tretjerazred-nim’. Zaenkrat lastno poniæanje kompenzirajo z vzviπenostjo navi-jaËev. Poglej le agresijo na stadionih, nacistiËnih zborovanjih.”

“Sedaj se pretepajo πe s kontra-navijaËi,” me zadene prihod-nost,” a ko bodo udarili na gobec krivca?”

“OËeta konzervativca?” me provocira Anonymus. “Bankirja?Direktorja svetovne zavarovalnice? Busha?”

Zagledam se v svet, kjer ne oËe ne dræava ne πËitita otrok, saj jihmeËeta na cesto, na raËun πe nerojenih najemata kredite in jih πe predrojstvom zapisujeta tlaki. In opazujem uporne otroke - hipije, pan-kerje, skinhede -, ki skupaj z razjarjenimi delavci, kmeti in ekologidanes protestirajo proti ukazovanju/kaznovanju oËeta in protiprezirljivemu odnosu ekonomije do okolja. A oËetovi psi ‘teroriste’,oËetu upirajoËe ‘ljubljene otroke’, grizejo in pretepajo.

Prestavi me v grπko mitologijo. Zagledam oËeta Laja in sinaOjdipa v smrtnem sovraπtvu v boju na kriæiπËu poti...

“Otrok se ne rodi v netlaËenost,” mi potrdi Anonymus, “temveËv posiljevanje, v tlako, v ‘sluæenje’ oËetu, narodu, papeæu. V usluænostsmetani ‘boæanskih’. To je glavni vzrok za Ojdipov oËetomor kot za

169

Lajevo nasilno smrt. Otrokova dilema je ubiti oËeta/poklekniti vsuænjost, vse dokler ga oËe ne vzame v obzir in mu ne prisluhne.”

“A oËetje danes ne sliπijo v svoji vzviπenosti nikogar razen svo-jih naËrtov, dobiËkov. In to je tudi vzrok, da se ‘pridni’, v ubogljivostzatrti otroci na maturantskih in absolventskih izletih odbijejo v‘nasprotje’, v ekstrovertizem. In da alkohol na vseh otroπkih izletihigra glavno vlogo,” me opomni Anonymus.

V spominu se prestavim na Kreto, v Herssonissos, na vsesloven-ski absolventski æur. Opazujem ekstazo alkoholizma. VeliËastnopredstavo huronskega sproπËanja zatajevane boleËine in strahu izzatrtih πtudentskih grl in zamorjenih teles. Sredi vseh opitih glav inobkroæen s tuleËimi, razbolenimi zatrtimi duπami, katerim je absol-ventski izlet zadnja prilika za zadnji pobeg in odklop, za zadnji uporproti ukazu in prepovedim starπev, lahko opaziπ, kako se veËina resna vse pretege, nekateri tudi do nezavesti, trudi utopiti razum v alko-holu in preskoËiti z moralo vsajene plotove. Sprostiti se razumskihblokad ter se vreËi vsaj enkrat v æivljenju ‘ven’, ven iz kalupov vekstazo svobode je smisel vseh zakluËnih izlrtov mladine. Storiti vse,kar doma in/ali brez alkohola ni moæno.

Obdan z neustraπnimi ‘junaki’, æalostnimi klovni in bruhajoËimisamomorilci, obkroæen z en-Ëez-drugega vedno bolj kriËeËimi ‘nad-ljudmi’, me vse bolj gloda vpraπanje ‘ZAKAJ?!’.

“Zakaj toliko alkohola?” se sliπim spraπevati. “Zakaj morajo vsineprestano kriËati? Zakaj tako agresivno beæijo v odklop? Zakaj sele redkim ni potrebno poæivaliti, da se imajo dobro?”

“Vsaka dobra vinska klet,” me s seboj potegne Anonymus,“obiskovalcem razkrije skrivnost alkohola: ‘Alkohol je zdravilo za

strah’. Alkohol zapolni energetsko ‘luknjo’ prestraπencu, kajti πnopszamegli dolgoroËno presojo in s tem strah pred posledicami. S tempijaËku trenutno da ‘notranjo’ moË. Zato se po prvem kozarcu pre-straπena miπka spremeni v neustraπnega leva. Zatajevani strah sesprosti v udarec in roka eksplodira da ‘razbije’ strah, ki trezno miπko

170

blokira v nemoË. Drugi kozarec tega rjoveËega leva spremeni vopico; in ‘afna’ poËne vse, kar strah pred javnostjo treznemu nedovoljuje. Moralna kletka izpuhti in morala pade med razbitekozarce na tla. Zadræanost popusti. MaËoti se tepejo in poljubljajoin ‘poboæne’ æenske se slaËijo. In tretji kozarec? Iz opice napravi svin-jo, nemoËno leæeËo v lastnem kozlanju in dreku.”

“Se sreËa res skriva v kozarcu?” ne morem verjeti. “Je kazanjegolih riti s πanka res viπek veselja? Pokozlati svet okoli sebe najveËjezadovoljstvo?”

“Razumeti jih je treba,” se v njihov bran postavi Anonymus,“Ëeprav se z njihovo agresijo ne moreπ strinjati ali jo podpirati. Priπliso, da bi bili πe enkrat otroci. Æelijo si vsaj πe enkrat ‘totalnega’odklopa od odraslosti. Æelijo si vsaj za trenutek nazaj otroπke spon-tanosti, ‘norega koraka’, svobodnega dotika, nesprogramirane poti.Toda dotika jih je strah, spontanosti veË ne poznajo. Zatajili so jobili æe zdavnaj, zdavnaj, ko so bili stopili na pot ugajaπtva in kimaπtva,zato æelijo vse, kar niso bili upali spontano storiti, vse kar so bilipotlaËili v ‘ne zdaj’, storiti ‘zdaj’ - na Kreti. Vse naenkrat.

Vendar ukalupljeni v ‘pravilne’ vzorce obnaπanja in religioznezablode, pohabljeni v nenehno zadræanost in sumniËavost, priuËeniskrivaπtva in ugajaπtva, igrajo svojo izbrano æivljenjsko igro πe naprej.Priπli so z namenom podret vse ‘rekorde’, vse strahove, a vse preveËimajo vsajenih blokad in prepadov, ki zadræujejo radovednega inljubeËega otroka v kletki. Ne znajo kar ‘sneti maske’ in se spontanodotakniti drug grugega. Zato napijajo razum z alkoholom in si ‘ubi-jajo program’. Zameglijo si svoj prekriæani predatorski pogled innato kar skaËejo v ‘prazno’. Vsaj enkrat v æivljenju.”

“VËasih res zadnjiË,” me spomin spomni na domov potujoËekrste in objokane starπe.

“Opijajo se mnogi tudi iz olajπanja,” me vleËe naprej po KretiAnonymus. “Vnaprej veseljaËijo in praznujejo, ker se jim bliæa konecpapagajske πole in teæko-Ëakana neujetost diplomiranega, priznanje,

171

zaupanje, blagoslov oËeta, s tem nedirigiran korak in konËno, prav-ica lastnega mnenja in ukaza. Konec diktata oËeta in pisanja ‘ponareku’ je, kar od diplome priËakujejo prav vsi.

A alko teËe v potokih tudi iz strahu pred jutri, saj je mnoge æegroza podiplomske prihodnosti. Pridejo na absolventa po slovo odmladosti, na zadnji skok Ëez ojnice, preden se bodo dokonËno zres-nili in poniæno vpregli v naslednji jarem druæbe - sluæbo in usluænostdenarju. Upira se jim dokonËno izgubiti sebe samega in se zaplestiv mreæo obiËajnosti - v program vrtec, πola, sluæba, πtalca, kravca,druæina, sluæba, penzija, dom za ostarele, britof. Teæko jim je ubitiradovednega in nagajivega otroka v sebi za denar in oholemu πefucelo æivljenje kimati iz koristoljubja. Teæko jim je postati uniformi-ran dvoliËneæ - odrasel. Groza jih je rakavo vzduπje odrasle druæbe,katerega vsaka otroπka duπa doæivlja kot kriviËno, sprejeti kotobiËajnost in edino pravilno obnaπanje. Upirajo se sprejeti brezsrËniracionalizem za normalnost in denar za vodilo svoje misli.”

“NoËejo rakave logike za svoj æivljenjski smisel,” zagledamvzrok njihovega upora, “za ‘boæji’ zakon. A ne vidijo izhoda. Zatosi meglijo oËi. Meglijo ‘vzviπene’ cilje z alkom in potem ‘πlatajo’meglo,” me zalije æalost.

“»e pogledaπ otroke,” me iz Ëustev reπi Anonymusov glas.“Nedolænemu otroku je vse na svetu oËarujoËe, zanimivo, æivo.ZaËudujoËe lepo in skrivnostno. Naravo otrok doæivlja kot tekoËe,spreminjajoËe se Ëudo. Krava Liska je otroku magiËna, ne vidi je πekot dobiËek/izguba. Zato se z njo in teliËkom igra in se z njima ‘crkl-ja’. Toda ekonomistiËni pogled starπev otroka sili v brezobzirenekskluzivizem. V izloËenost iz narave in odmaknjenost od soljudi.V brezsrËje. V vzduπje ubijanja vsega æivega za denar. Zato se kru-tosti ekonomije in statiËnosti statistike vsak otrok podzavestno upira.NoËe izgubiti srca in æiveti po taktu ævenketanja denarja. NoËepostati kimavec. NoËe postati rak. A razum mu govori: ‘Starπi imajo

gotovo prav. UËitelji vedo. Moram, Ëe hoËem. Moram, Ëe noËem.’”172

“Zato vzame noæ in prijateljico Lisko spremeni v klobase? InteliËka zamenja za televizijo?” me zgrozi smrt otrokovega soËutja.

“Pred seboj otrok vidi dve moæni poti. Negotovo, a ustvarjalno‘boemsko pot’ svobodnega, netekmovalnega opazovanja in razisko-vanja, katero koristolovski starπi ‘normalno’ zaniËujejo, ker v otro-ka nimajo zaupanja. In na drugi strani vidi navidez varno pot znanos-ti, grebatorstva in kimaπtva, kamor jih utirjajo priËakovanja starπev.Razpeti so otroci med priËakovanji starπev in samosvojo potjo, a le-ta se jim ob vztopu v ‘odgovorno æivljenje’ vse bolj in bolj izgubljav megli ‘normalnosti’. Ujete v primeæ med znanost in umetnost,med brezsrËnostjo ekonomije in med lepoto ekologije, stisnjene medæelodec in srce, med smrt in æivljenje, jih druæba lomi...”

“A ne vidijo izhoda,” me trese groza. “Da preæivijo telesno,ærtvujejo srce.”

“...zato na ulice Herssonissosa plane ves zatajevan odpor doodraslosti, nakopiËen v duπah slovenskih absolventov.

Vendar veËina diplomantov je æe vdanih v usodo in v suænjostkapitalistiËnega odnosa bankir/sluæabik, intelektualec/delavec innovi druæbeni lestvici imperializma zmagovalec/luzer, vojak/civil.Ubil je bil denar æe njihovo otroπko, radovedno srce. Brez zasluækane brcnejo veË æoge. Sprejeli so bili æe ‘pravilne’ cilje in sprejeli trno-vo pot, katero jim je bilo doloËilo sado-mazohistiËno okolje. Sprejeliso bili sistem gospod/hlapec kot normalnost in dvoliËnost kot svetizakon. Shizofrenija je za njih obiËajno stanje duha, a ljubezen,praviËnost, etika je za njih le πe filozofija. Nerealna moænost.‘Neumnosti’ jih sploh ne zanimajo veË. Pametni kot so, jim neko-ristno ne krade veË pozornosti. Zato lepote ne opazijo veË in roman-tika zvezdnih noËi je za njih ‘gay’. Postali so æe brezduπni. Mrtvi.BrezsrËni do obdajajoËega. SrËni le za svojo rit in jutriπnji cilj. VesËas le s samim sabo in z mislimi v jutriπnjem dnevu, bulijo zato le vkoktail in sence lastnega imidæa.”

“Toda v mrtvih ni æivljenjske energije,” me strese, “zatobrezsrËni niso sreËni.” 173

“Razdvojeni, razpeti med glavo in srcem,” se ne da zmotitiAnonymus, “absolventi svoj racio, umerjen in usmerjen v napad na‘varni’ jutriπnji dan, zato utapljajo v alkoholni omami in svojekoristolovsko uho, katero normalno ne lovi niË veË ptiËjega petja,temveË le πe ‘know how’ in ‘who’s who’, utapljajo v hrupu.Brezbesedju. Od odraslosti in od resnosti in od dolænosti zbeæijo vmuziko, v zavetje neznosnega hrupa, kjer noben ukaz in nobenatrditev lovsko/predatorske druæbe ne predre zavese decibelov. ZaËasa absolventa se preselijo v tempelj brezciljne, ‘nekoristne’ glasbe,izven obmoËja ‘svete besede’ in ‘vsemogoËne πtevilke’ - kar kaæe lena njih obupno potrebo po samoti in tihoti, po brezËasju, po izd-vojitvi iz normalnosti bolanega grebatorskega vzduπja odraslegasveta, iz ‘koristnega sveta’ - doseganja in ciljanja.

Potem evforiËno kriËijo drug preko drugega kot Italijani, a nihËenikogar razen sebe dejansko ne sliπi. Iz razumarske resnosti beæijo votroËjost in v alkoholiziranih kretnjah zaniËevanih, razoËaranih,upornih, zagrenjenih otrok se Ëuti zatajevana agrrresija - energijarazoËaranja nad sabo in/ali druæbo.

UgajajoËi sanjam svojih starπev, katere so bili sprejeli kot svojesanje, ukalupljeni v skrivaπtvo in ugajaπko pretvarjanje, pri tem skri-vanju sebe istoËasno trpijo. Ko nenehno teptajo svoje lastne talentein vsakodnevno zatirajo svoje lastne sanje v korist sanj starπev terkimajo druæbi kljub nestrinjanju, pri tem molËe kriËijo od boleËine.Vedo, ko goljufajo sebe, kdaj prodajo svojo svobodo, vedo zakaj sozatajili svojo duπo. In vsakiË ko prodajo koπËek svojega srca in koπËeksvobode za Ëokolado ali zatajijo otroka v sebi iz strahu, pri temizgubljajo energijo svobodnega in trpijo; in bolj ko jih boli, vse boljsovraæijo sebe, ker se prodajajo in uklanjajo. KriËijo, ker starπi nesoËutijo njihove æelje po begu iz norosti shizofrenega okolja, kerdruæba ne vidi njihovega hrepenenja po neukalupljenosti. Po svo-bodi. Po neænosti. Po spontanosti.”

174

“A tudi sami veË ne znajo prisluhniti soËloveku,” opazim njihovproblem. “Posluπajo le lasten preraËunljiv razum in svojo zagren-jenost.”

“Jezni so nase, ker prodajajo srce in jezni na druæbo, ki jih v tosili. A sebe ne tepejo, tepejo le ‘priroËne’. V jezi in obupu kom-penzirajo svoj strah in obËutek negotovosti s tem, da prezirajo ‘man-jvredne’ in brcajo ‘sluæabnike’ in da razbijajo obdajajoËe. Besede kotso obzirnost, upoπtevanje soËloveka, spoπtovanje tuje lastnine - izmalih moægan veËine absolventov izpuhtijo.”

“Vidijo in doæivljajo oziroma sproπËajo le sebe. Svoje prob-leme,” zasliπim æalost v svojih ugotovitvah. “Posilijo Herssonissos ssvojo nekulturnostjo, a grπke kulture in GrËije, skozi katero potuje-jo, veËina sploh ne opazi. Le petina jih obiπËe Knosos.”

“Zanimivo in zaskrbljujoËe je,” me opozori Anonymus, “da‘cvet’ slovenske mladine ‘tolËe Ëez’ le zunaj domovine. Tulijo inrazbijajo, tako absolventi in maturanti, le v GrËiji, ©paniji. A razbi-jajo tudi ‘odraslejπi’ ob novem letu na »eπkem. Naskrivaj. DaleË odoËi starπev in sosedov. Tam si upajo.”

“Ali to ne kaæe, kako so slovenski otroci pogojeni v skrivaπtvo inugajaπtvo? V dvoliËnost?” mi porojeno vpraπanje da tihi odgovor.

“Skrivaπtvo jih tudi pripelje na æur v GrËijo,” mi potrdi πeAnonymus, “daleË od starπevskega ‘Moraπ, Ëe ne te ne maram!’ in ‘Ne

smeπ!, daleË od priËakovanj druæbe. Doma namreË kriËijo te zatiranein zatrte duπe le molËe. Kajti doma so tako maturanti kot absolven-ti kot tudi odraslejπi, razen peπËice πe æivih, æe s svojim izgledomizstopajoËih upornikov, pridne ovËke. Doma so ‘normalni’. UËeni.Resni. Ugajaπki suænji normalnosti. »istuni. Doma vzviπeno nosijokravatke in poniæno natikajo copatke. NihËe jih ne sliπi. Hodijo poprstih in slepo sledijo sanjem starπev. In ti sanjajo maËista Busha.”

Zasliπim tiktakati duh Ëasa.“TisoËletja so minila,” me v Ëasovni trak potegne Anonymus,

“odkar so bili vzvod, kolo in suænji zgradili faraonu zlato piramido175

zla - dræavo. ©e veË tisoËletij je æe minilo, odkar je bilo prvo spoz-nanje posvetilo v zavest praËloveka in je palica postala bergla in/aligorjaËa. Toda odkar se je bila moπka duπa povzpela nad æensko duπoin je Kajn (moπki princip - strah) ubil Abla (æenski princip - zau-panje), je bila neæna Eva, nebogljena in zatrta inteligenca, sanjalareπitev iz jeËe iz blodnjaka spomina. Hada. NemoËna je bila æalost-na sanjala reπitelja, moËnega duha, da jo odreπi trpljenja, upala naprebujenje iz blodnjaka Smrti.

Ves Ëas je æenska duπa TrnuljËice sanjala le reπitev iz ujetosti, san-jala le svobodo, a pozabila je bila sanjati prinËevo srce. In ker se vsedobesedno udejanja, si je bila nasanjala reπitelja. MoËnega duha.Zmagovalca. MaËota. Grobjana Goljata.

Goljatov grobi dotik jo je sicer zbudil, toda agresivni lovec Goljatje bil brez srca. Vzel ji je svobodo. Imel jo je za svojo posest. VDavidovem poljedelskem kraljestvu je bila prebujena v sluækinjo inv Odisejevem kraljestvu prevare je postala podkupnina. Vsi trijebratje (moË, znanje, ideja) Ëastijo le kraljiËino telo, a ne zaznavajolepote njenega duha in zato ne obËutijo neænosti Evine duπe, ki spi,da bi ne Ëutila posilstva maËota. Kajti dokler je moπki maËo, je zanjnajlepπe na najlepπi samici ON sam, toda o neænosti, o obzirnosti, odobroti æenske duπe se mu niti ne sanja.

Kadarkoli se speËa kraljiËna zbudi, ji, prebujeni inteligenci,priteËe solza æalosti; in zaspi nazaj v Ëakanje na neæen prinËev poljub.Zato obËutljiva, inteligentna TrnuljËica πe vedno spi v Hadu, vGoljatovem ali Davidovem ali v Odisejevem objemu; toda odMojzesa dalje æe sanja tudi srce in Ëaka na neæen poljub inteligent-nega, srËnega princa. Sanja srËnega Herakleja in ljubeËega Jezusa.”

Anonymus zastane in opazim se, kako tih kot miπka otrplo ædimv prisluhnenju. In Anonymusova zgodba se pretaka v meni inpreureja mojo zavest.

“Ko oËetov prestraπeni znanstveni razum,” me potegne tok misliv razplet zgodbe, “zaziban v domiπljijo in domiπljavost, preneha gra-

176

diti oroæja proti domiπljijskim sovraænikom Darwinove dæungle, kopreneha graditi zidove med staro in prihajajoËo generacijo, temveËenakovrednemu so-bitju, otroku poda roko, se zaupanje in otroπkaradovednost in ustvarjalnost ohranijo. Ko vse lokalne morale zam-rejo v brezmoralno Etiko in ko materinsko obËutljivo srce in neænaroka modro vodita razumnega oËeta skozi rajski vrt, se rodi dobro-ta - in nedolæni otrok sme spregovoriti. Tedaj niti razum oËeta, nitidomiπljija otroka ne moreta πkodovati nikomur. In Goljat se spre-meni v Kriπtofa, velikana, kateremu πepeta v uπesa otroπkanedolænost, in priËne se lahko zdravljenje telesa, ki mu reËemoËloveπka druæba.”

“Ko udarec preide v zaupljiv dotik, je boleËine konec,” me pre-seka spoznanje.

“In ko Ëlovek prisluhne prstom,” me na ono stran dotika popeljeAnonymus, “zazna in obËuti nebesa. In ko dotik preide v boæanje...”

“Toda,” me zbudi iz sanj Anonymus in prestavi v danaπnjodruæbo, “dotik je v vseh maËistiËnih religijah oznaËen kot greh.Lepota kaËa.”

Strese me æalost.“MaËizmu vsak dotik razen udarca pomeni sentimentalnost,

vsaka neænost ‘gay’; in za grobijane je ‘dober gay le mrtev gay’, aline?” zastane Anonymus; in poudari: “V Ameriki dotik pomeni vdorv intimni prostor sobitja, ali ne? Podlaga za toæbo.”

Zagledam se v strahove v glavi maËota. Boji se dotakniti æenske,narave, umetnosti, duhovnosti. Vse to mu izgleda kuæno in v njemvzbuja gnus.

“Dotik je postal ljudem zapada kuæen. Vse na oni strani dotika jemaËotu straπljivo. Zaupa ne oËem in ne dotiku. To je tudi vzrok,” mizagotovi Anonymus “da se otroci na maturantskih in absolventskihizletih odbijejo v ekstrovertizem in krik boleËine doæivijo absolventikot ‘trenutek svobode’. Na ‘Salome party’ se maËoti po imidæu, a nepo srcu, naπemijo v dekleta. Tam se vsi potem med seboj dotikajo in

177

boæajo. ‘Transvestiti’ se dotikajo punc kot dekleta. In dekleta lahkobrez sramu neæno πlatajo preobleËene fante kot znak æenske zau-pljivosti in bliæine. Dotik postane pustna zabava, sredstvo razelektrenjain nenadoma ni veË vzrok napetosti in agresije. Dotik postane ‘fajn’.

Mnogim ‘maËotom po srcu’ se to zdi izkrivljeno ‘ven metanje’,a kaæe le na dejstvo, kako veËina fantov dejansko noËe zatreti neænos-ti, usmiljenja, srca. NoËejo zatreti æenskosti v sebi in poklekniti vbrezduπje kraljevo-suæenjske ugajaπke maËistiËne druæbe, a vedo, daje njihova pijanost na absolventu slovo od srca, slovo od upanja, slovood mladosti. Je zadnji krik umirujoËega, radovednega otroka. Ritual‘umiranja norosti’.

Na æuru zato teptajo vse starπevske norme in ruπijo vse plotove.Vso ‘normalnost’. TolËejo ‘samega sebe’. A tolËejo le, ker so bilipozabili zaupljivo se dotakniti, se zaupljivo stisniti drug k drugemuin si prisluhniti.”

“In se zjokati,” zaslutim njihovo stisko, “zaËutiti v stiski.”“Junak ne joËe,” me ustavi Anonymus. “Krutost lovske druæbe

so bili Darwinovi uËenci sprejeli za svojo stalnico. VeËno trpljenjeduπe opraviËujejo kot neizbeæno, veËno borbo z zmajem. Zatojunaπki otroci le skrivaj goljufajo trpljenje in skrivaj jokajo. Anavzven se delajo frajerje. Brez slabosti.”

“Delajo se dedce, a pravila igre svojih starπev krπijo na skrivaj,”zasliπim obsodbo v svojem glasu.

“TolËejo ‘pod mizo’, kot vsi zatrti. Zalijejo strahove in boleËinoz alkoholnim ognjem in pijani iπËejo ‘oËeta’ - kogarkoli - hladilnikali straniπËno πkoljko za pretep. A v vsakem razbitem kozarcu je solza,v vsaki buπki æelja po upoπtevanju. Po pozornosti. Zato doma spre-gledani in premalo opaæeni otroci iπËejo pozornost in aplavz naπanku. SkaËejo najviπje - so ‘najveËji Slovenci’.”

“A prevzetni?” me zanima drugi pol. “Medtem ko ranjeni in razboleni otroci pijejo in udarijo iz

boleËine in ranijo ‘nehote’, pa v usodo vdani, æe ‘mrtvi’ brezobËutno178

tolËejo, svinjajo in izzivajo iz objestnosti. Saj je ja, ker so diploman-ti æe ‘skoraj gospodje’, torej tako in tako æe vse njihovo?

Najhujπi, najbolj vzviπeni in objestni so medicinci, ekonomistiin pravniki. Cehovska logika ekonomistov nenehno iπËe korist/ iz-gubo na potovanju, zato v vsaki ceni iπËejo ‘nateg’, kot jih uËijo na-tegniti druge. In vsak pravnik bi vsakogar kar za vsako besedo toæil,toda tako pravniki in ekonomisti so Ëisti egoisti. Niso prijatelji,temveË konkurenti. Skupaj jih dræi le cehovska ‘veËpomembnost’,toda vsak zase se grebe z vsemi soπolci. Vsak hoËe prehiteti aliprelisiËiti vse ostale. A najbolj se kot oblak dræijo skup medicinci. Ane ker bi se imeli radi ali ker bi imeli kaj med sabo. Cehovska oholostjih zavezuje v neprobojen obzid. Oni so ja ‘gospodarji nad æivljen-jem in smrtjo’. Najbliæe bogovom. Elita ne spusti medse nobenegaizmeËka. Medicinci πËitijo svoje ‘gospe zdravnice’ pred insekti.Absolventko medicine, ki bi si upala ‘skurbati’ s ‘kmetom’ iz kmeti-jske fakultete, bi izobËila celotna zdravniπka zbornica Hersonisosa,kajti poniæala bi s tem celoten ceh. Nikogar drugega razen svojevisokosti sploh ne vidijo in nikogar razen sebe ne upoπtevajo in neso-Ëutijo, zato je hotel, avtobus, vodiË - vse njihova lastnina. Lahkojo tudi uniËijo. Saj je za njih tako in tako vse ‘poden’. NiË ni za njihdovolj dobro. Najboljπi hotel je za njih ‘πtala’. In vsi skupaj si upajovse, celo razbiti grπki lokal na ‘Greek night’.”

“Vsakdo v alkoholni omami meËe ven,” me zgrozi, “kar je vnjem naloæeno. Gnojnico, boleËino ali ljubezen. Darila starπev indoto druæbe.”

179

Meditacija o zasvojenosti

“NaraπËajoËa zasvojenost z drogami oziroma zdravili,” mipozornost pritegne Anonymus, “o kateri zadnji Ëas nenehno gov-orijo mediji, je le gnojni tur slepote in gluhosti druæbe, zastraπujoËodraz naraπËujoËe skupne boleËine/agresije Ëloveπtva - simptom bol-nosti medsebojnih odnosov. Delnice bolezni/zdravil danes rastejo.Droge/bolezen so postali moda in reklamni objekt; in najboljπi biz-nis. Novartisi in Monsanti rastejo. In odvisnost ljudi od zdrav-ja/mamil se poveËuje.

V prepovedane droge iz vzduπja brezsrËja druæbe begajo pred-vsem mladi uporniki, ki se agresivnosti normalne druæbe upirajo. Vlekarne in oπtarije pa zahajajo prestraπeni odrasli odvisniki, ki iz agre-sije, katero sami s svojim delovanjem podpirajo, veË ne morejo. Neupajo.”

“Zato nenehno obstaja boj med dovoljenimi oziroma uveljavl-jenimi in nedovoljenimi oziroma prepovedanimi drogami,” se mirazjasni vzrok zakona o drogah.

“Dejansko je to borba med ‘oËetom’, ki piπe zakon in ‘sinom’,ki se zakonu upira,” me vræe Anonymus v opazovanje druæbenihmedodnosov; in me potegne za seboj v meditacijo: “»e se resniËnopoglobiπ v problem zdravil oziroma drog, se neizogibno sreËaπ sproblemom svobode, saj je problem ‘tiranije navade’ oziroma beæan-ja iz nezadovoljstva v lepe sanje precej globlji in πirπi, kot ga pred-stavlja katerakoli zakljuËena druæba. Vsaka omejena druæba imanamreË doloËene zasvojenosti oziroma navade za normalne (celozaæeljene?) in kot ‘droge’ obravnava le tiste, ki motijo æe ustaljene,obiËajne, tradicionalne, v navado vkljuËene odvisnosti.

A povej mi,” od mene zahteva Anonymus, “kdo se dandanesresno spraπuje o zasvojenosti s sladkorjem, ki je na primer avstralskimaboriginom, katerih telo, izolirano tisoËletja od preostalega sveta, ni

180

pripravljeno za presnovo sladkorja, prinesel epidemijo sladkornebolezni? Kdo se resno spraπuje o zasvojenosti s takoimenovano ‘svetobesedo’, pa je v verskih vojnah na besedo za besedo umrlo æe neπtetoljudi? Kdo kot bolnike glasno imenuje zasvojence z oblastjo alipogoltne multimilijonarje, ki bi lahko nahranili vse laËne otrokesveta, a jim namesto hrane vsiljujejo oroæje in vojno? Kdo govori obolezni, ki se imenuje zasvojenost s samim seboj, ko morajo vsiotroci zahoda Ëastiti zmagovalce in premagati vse druge?”

Vpraπanja letijo name in mi podirajo meje.“A poglejva si, katere droge vaπa druæba imenuje droge,” me

povabi Anonymus in zavrta vame: “Kaj je v vaπi druæbi tabu? Kaj jedovoljeno, kaj prepovedano/zapovedano in kaj skrivnost?”

Vpraπanja mi ustvarijo v glavi vakuum. A spreletava me obËutekzazidanosti.

“Reciva, da te na cesti ustavi praviËni moæ v modrem,” mi‘okno’ odpre Anonymus. “»e imaπ pri sebi kup denarja, si za poli-caja gospod. Pa Ëeprav je denar poleg ‘svete besede’ najveËja drogatega sveta, saj se zaradi zasvojenosti z zlatnikom (?udobjem?) pobi-jajo vojske in umirajo milijoni bitij.

»e ti kriminalist najde v avtu zaboj alkohola, ki je, po vsehstrokovnih merilih in statistikah, torej znanstveno dokazano, velikotrπa droga kakor npr. haπiπ, si po slovenskem Zakonu o drogahvzoren dræavljan, saj se normalno drogiraπ z normalno drogo, s katerose drogirajo tudi vsi politiki, policaji, toæilci, sodniki in fajmoπtri. Vsitakoimenovani normalni. NihËe ti s pivom v roki niËesar ne oËita.NihËe te ne obtoæuje, da si nevaren druæbi, Ëe si naroËiπ whisky, paËeprav ‘bog alkohol’ vsako leto ubije nekaj tisoË Slovencev, razbijenekaj sto lokalov in nekaj tisoË zakonov in Ëeprav iz nedolænih otrokneprestano proizvaja ‘sirote’ z agresivnimi brezËutnimi starπi, katereje bil alkohol spremenil v brezËutne svinje. Vse to je v redu.

»e pa ti policaj najde en sam joint, si æe oæigosan za narkomanain za kriminalca in prekupËevalca. Moæje v modrem so seveda dolænipo zakonu poægati in uniËiti vsak grmiËek konoplje.” 181

“»e pa sluËajno toËa osuje grozdje ali Ëe je kisla letina,” mipogled v dogajanje potrdi Anonymusove besede, “pa joka celaSlovenija in kmetje terjajo od dræave nadomestilo za katastrofo.”

“Kajti vi ste alkoholizirana civilizacija,” mi dejansko stanje kaæeAnonymus. “Alkohol je uzakonjena droga agresivne, pohlepne,‘junaπke’ zahodne civilizacije, kot je, na drugi strani, npr. indijska ko-noplja civilizacijska droga vzhodne, poniæne, duhovne kulture, ki neiπËe zunanjega (materijalnega), temveË notranje (duhovno) bogastvo.

No, in zdaj te vpraπam.Sodstvo naj bi bilo svobodno. Pomeni to tudi praviËno?”“Vsekakor,” mi svoboda in praviËnost zazvenita v soglasju.

“PraviËen pomeni biti nepristranski in nepristranskost pomeni, danihËe nima prednosti, da so vsi podatki enakovredni. Da so vsi ljud-je enakovredni. Da so tudi vse droge enakovredno obravnavane. Dana razsodbo sodnika ne vpliva noben stranski (lobistiËni) interesoziroma nikogarπnja korist. Ne plaËilo oziroma podkupnina. Nobenpredsodek. Nobena zasvojenost.”

“Povej mi sedaj,” me v prisluh ustavi Anonymus, “koliko tistih‘praviËnikov’, ki v Sloveniji piπejo vseh sort zakone, tudi Zakon odrogah, in po njih sodijo ljudstvu, ne pije alkohola?” je neusmiljenAnonymus. “Ali vam zakon torej piπe modra praviËnost ali izdelo-valci in prodajalci alkohola, alkoholni lobij, ki ima od pijanËkovkorist in s pijanËki sluæi? In navkljub smrtni statistiki zakon ostajakriviËen. Ali torej zakona o narkomanih ne sestavljajo pristranskinarkomani, ki besno πËitijo svojo legalizirano trgovino z zasvo-jenostjo, zagovarjajo svojo normalnost in prepovedujejo vsakodrugaËnost? Ali nimate zato dovoljene in nedovoljene droge?”

“Torej niti droge pred naπim zakonom niso enakovredne, kakonaj bodo potem ljudje? Kajti dokler so sodniki zasvojeni z eno drogoin le-ta vsem preostalim sodi,” mi zaustavi dih, “ali je razsodbasodiπËa sploh kdaj lahko praviËna?”

182

“Vsak zakon zapoveduje in prepoveduje istoËasno. ©Ëiti nekogain izkljuËuje nekoga,” me Anonymus sune v vzrok zakona. “Vaπzakon o drogah πËiti alkohol in usmerja otroke v alkoholizem. Adræavi je OK, saj dræava æivi, med drugim, tudi od davka na alkohol.

A kako deluje alkohol?Ko stopiπ v gostilno, lahko vidiπ enega peti, ker ga veselje kar

razganja, drugega gloda jeza nad kriviËnim svetom, nad πefom aliæeno ali sosedom, tretji joka v samopomilovanju pestujoË le svojolastno boleËino, a Ëetrti prenaglas teæi vsem in bi se rad tudi stepel,le da, drugaËe vedno neopaæen, pokaæe, da ‘je’. Da privabi pozornostzazibanih v lastno vzduπje in zazrtih v osebno zgodbo in celemu svetuizkriËi svojo boleËino in dokaæe svojo prisotnost.

Vsakdo je v svojem vzduπju. In vsak je pri svojem kozarËku. Inz vsakim nadaljnjim kozarËkom? DobrovoljËki so πe boljπe volje,jezni priËnejo razbijati okolje in æalostni se zjokajo.”

“A razoËarani gredo in se obesijo,” nagonsko dopolnim zadnjostopnjo na poti alkoholnega brezupa.

“Vsakdo,” se ne da prekiniti Anonymus, “je vse bolj omamljenin vse bolj osamljen le v svoji lastni omejeni blodnji. Vsakdo je zvsakim poæirkom vse glasnejπi v le-svojem vzduπju, a vsakdo vsemanj in manj sliπi drugega. Vsakdo je vse bolj sam. Svet se mu zapi-ra v vse gostejπo meglo.

In poglej z druge plati. »e imaπ npr. probleme z æeno in se ga iz jeze ali æalosti napijeπ,

pijan vidiπ dve æeni. Vidiπ ‘dvojno’ in imaπ torej dvojni problem,kajti alkohol vedno le potencira problem, podvaja prvotno stanje,poglablja æalost in æalost spreminja v jezo ali v obup, in jezo v bes.©e nikoli ni skuπal reπiti nobenega problema drugaËe kot z agresijo.”

Spomin mi pritrjuje Anonymusovi razpravi. “»e ga opazujeπ nepristransko lahko opaziπ,” nadaljuje Anony-

mus, “da je alkohol droga prestraπenih. Droga nebogljenih. Zatrtih.Alkohol je ‘medicina za negotovost’. Enega spijeπ, pa gre. Kajti alko-

183

hol je ogenj, ki gasi strah, saj zalije razum; in zato daje moË. V pija-nem stanju miπka postane lev, ki nasilno ruπi zapovedane plotove,predsodke. Prepovedi. Zapovedi. MORALO. Zato niË veË pre-straπeni, ‘junaki’ storijo, Ëesar si ne upajo storiti trezni. Alkohol slaËisrameæljive, zato zavrti v pijanem stanju pleπejo streaptease, slaËijomaske in ‘remelni’ se lomijo na glavah sovraænikov. »lovek postaneopica. In svinja.

Alkohol je nadomestilo za samozavest. Navidezno zdravilo zastrah, æalost in obup. Opazuj, kako svojo nemoË zaliva z vodko vstalinistiËno prestraπeno pokornost ubiti Rus, ki brez vodke brezu-pa stalinizma in ujetosti v usodo sploh ne bi bil mogel preæiveti. Lepoglej, kako je bilo, skozi zgodovino, v vseh kriznih obdobjih,πtevilo gostiln naraslo, da so nemoËni trpini lahko krepili svojonemoË, topili svoj strah, brusili svojo jezo in zalili obup.

Kult alkohola se je bil rodil v mali Aziji in se v stari GrËiji z ‘dvo-liËnim’ bogom Dionizom uveljavil. Z alkoholom je v indoevropskodorsko raso vstopila razdvojenost. Treznost-in-pijanost. DvoliËnost.Grπki junaki so, pijani in zato korajæni, πli pogledat in raziskat svojestrahove. Alkohol je premagal nemoË strahu, planil v boj in raziskalin razblinil strahove. Spoprijeli so se z ne-varnostjo, naπli zaupanje‘vase’ in neustraπnost jim je postala mera za veliËino Ëloveka.

Aleksander Veliki je, dvanajstletnik, kot prvi zemljan, opoguml-jen z moËnim vinom, splezal na Olimp preverit Zevsovo palaËo; inko na vrhu ni naπel ne Zevsovega steklenega gradu in ne bogov, jeza boga proglasil sebe, ‘sebe’, ki je premagal smrtni strah, strah predsooËenjem z najviπjim bogom. In nadaljevanje GrËije, zgodovinovina in krvi æejnega, agresivnega, pijanega, junaπkega Rima, poznaπ.

In Ëeprav vsi ljudje danes lahko opazite in vidite, kako agresivnaje ta droga, Ëeprav veste, kako so pijani dobronamerni papeæani z‘ognjeno vodo’ v preteklosti izniËili celotne civilizacije Indijancev indanes uniËujejo Aboridæine v Avstraliji, kulture v Indoneziji, naTajskem, povsod, kamor alkohol pride, je ta agresivna droga, ker je

184

paË v zahodno kulturo vtkana æe tisoËletja, dostopna vsakemu odrasle-mu in je, razen za volanom, dovoljeno mamilo. Celo uzakonjeno,kajti od ‘svete cerkve’ je bilo vino postalo, kot ‘Kristusova kri’,zapovedana droga v celotnem takoimenovanem krπËanskem svetu.Do kamor danes sega roka krπËanske cerkve, sega tudi moË Dioniza:alkoholizem, dvoliËnost in vladavina prevare. In πtirje letni Ëasi.

V nasprotju z agresivnim alkoholom, marihuana ‘pribije’ in umir-ja. »loveka ‘sesede vase’. »loveka umiri, kajti canabiol deluje kotsedativ, saj, podobno kot vsem dostopen apavrin, pomirja, ‘zmanjπujehitrost’ in zato zniæuje stres ter ‘poveËuje ne-aktivnost’. Neodloæljivezadeve zadetemu postanejo odloæljive, pomembne stvari postanejomanj pomembne. Lahko poËakajo. Torej Mary-Juana spreminja os-novne vrednote, saj umirja hitrost, spreminja obËutek za Ëas, razta-plja obstojeËo nujnost in spreminja æeljam in stvarem pomembnost.Plen izgublja smisel in cilji potroπniπke druæbe bledijo.

Zato urejeni redoljubneæi, ki mislijo, da vedo, kako svet stoji inkaj je plen, trave ne marajo, saj najeda njihov ustaljeni razumarskired in ruπi urejenost njihovega sterilnega, osredotoËenega sveta.‘Zadeti’ nenadoma pozabljajo kljuËe, ne vedo veË, kje kaj stoji, neobvladajo veË obdajajoËega. Zunanji red se jim sesuva in majejo sejim vrednote pijane lovsko-æivinorejske druæbe, zato se jim zamajesvet pod nogami. Ker imajo razumniki svoje stvari radi ‘poπlihtane’,jih vsako neobvladanje pahne v vzduπje prestraπenosti. In ker trenut-ni strah vedno iπËe oporo materialnega, za razliko od dolgotrajnegatrpljenja, ki iπËe oporo v duhovnem, prestraπeni zato navadno obrne-jo pozornost navznoter, v telo in v telesu najdejo najbolj materialenorgan, æelodec; mu prisluhnejo; in si izsugerirajo slabost.

Materialisti imajo zato veliko raje ‘stabilen’ alkohol kot travo, sajjim alko vedno velikoduπno podvaja gotovost-in-obvladljivost sveta;saj ubija regulator razumnega miπljenja, strah pred posledico. Pijanivedno vse obvladajo in niËesar jih ni strah. Tudi tisto si upajo, karsi ne upajo vzeti trezni. Kadar si pijan, misliπ, da si moËan, da vse

185

zmoreπ, da vse obvladaπ, ali ne? Koliko pijanih prizna, da so nes-posobni za volan? In pijana glava vedno vse ve. Vsaj zdi se ji tako,ali ne? Ali je pijanca æe kdo v kaj prepriËal? Razen v pretep?

A zadetim se ne da pretepati.Joint kot pipa miru povezuje kadilce v krog skupne komu-

nikacije in kot Tezejevo potujoËe æezlo sili v prisluhnjenje in opa-zovanje drugih-in-sebe. Zadeti niso agresivni - to je bistvena razli-ka med umirjujoËo travo in agresivnim alkoholom, ki ti da laænosamozavest. Celotna ‘flower power’ oziroma ‘cvetliËna revolucija’ vAmeriki je temeljila na travi in budizmu, edini svetovni religiji, kise nikoli ni bila πirila z meËem. In hipiji so se bili uprli vojni in seobjeli v radostnem sprejemanju drugaËnih. Zato jih je uradnaameriπka politika, propagirajoË darvinistiËno agresijo kot idealdruæbe, obsodila za anarhiste in travo pribila na kriæ greha.”

“Pa Ëeprav od trave ne umre nihËe, alkohol pa ubije milijoneljudi?” me preseka nelogiËnost.

“V lovski, vojaπki druæbi, kjer je agresija kvaliteta in cilj ideal, somiroljubni ljudje videti kot izdajalci,” me πokira Anonymus.

“Ali je zato vsaki avtoritativni druæbi, ki svobodomiselnostdoæivlja kot terorizem, trava tako nevarna?” me preπine vpraπanje.“In trava je prepovedana le zato, ker se hipiji usedejo dol, se priËnopogovarjati in si, upoËasnjeni in prosti vsiljevanih materialistiËnihvrednot, celo prisluhnejo, se priËno sliπati in obËutiti ter so-Ëutitidrugega. In jih je, zbistrene in obzirne, teæko spraviti v Vietnam, vvojno, za razliko od pijanËkov, ki tako radi kakega ‘krivca za svojoboleËino’ brcnejo in dokaæejo svojo korajæo?”

“Opaziπ lahko sam,” me iz dvomov potegne nazaj Anonymus,“kako si je, tudi v Sloveniji, veliko otrok dandanaπnje vse bolj agre-sivne, predatorske druæbe izbralo drugaËno, veliko bolj miroljubnomamilo kot je uzakonjen agresivni πnops. Tak greπni otrok, zakon-sko gledano, res stori prekrπek in je kriv. Naredil je toËno takprekrπek kot ga stori pravoslaven musliman, ki spije kozarec piva,

186

kar mu religija, verniku, prepoveduje. Greπi, kot greπi pravoslavenkristjan, ki Ëita Krishnamurtija. Kot rimo-katolik, ki prijateljuje zprotestantom. Naredil je paË prekrπek proti morali pravovernih.

Toda, ali imajo pravoverni alkoholiki resniËno prav, ko si lasti-jo pravico soditi ne-pijanim?” zastane Anonymus v poudarek vpra-πanju. “Kdo jim daje pravico, obsoditi svoje otroke za narkomanein potem oditi na pir ali whisky v bife?

‘Kadija pravi zakon, kadija tuæi i kadija sudi’, pravi srednjeveπkipregovor. Ta opis kriviËnega zakona-sodnika-rablja velja πe danes.In vi, dræavljani, æivite πe po tiranskem pravu. V temnem srednjemveku. NiË se ni bilo spremenilo. Pred besedo zakona ljudje niste ena-ki, dokler zasvojenci in drogirani meËejo kamenje v ‘narkomane’;in trdijo, da so Ëisti.”

“Naπ svet je svet drog in le nedrogirani naj meËejo kamne,” mepreπine asociacija.

“Misliπ resno?” me ustavi v trditvi Anonymus. “»e ne veπ o Ëemgovoriπ, ali je tvoje mnenje sploh kdaj lahko pravilno?” me vræe v nel-ogos. “Poglej, kdo v medijih ustvarja sploπno mnenje o drogah? Alisatanizacijo drog ustvarja poznavanje drog ali strah pred drogami?

ObstojeËi Zakon o drogah najbolj podpirajo zasvojenci s sladkimokusom ‘Kristusove krvi’, ki jim alkohol sploh ne pomeni droge,temveË ‘hrano’ in ‘zdravilo’? Toda preostalih drog, razen svoje opo-jne dvojnosti, sami niso bili, ‘bog ne daj’, nikoli poizkusili, zatorejpiπejo o preostalih drogah iz nepoznavanja. Ne pa iz poznavanja.

In ali je na drugih podroËjih æivljenja drugaËe? Povej mi, ali najveË ‘strokovnih’ knjig o druæini in spolnosti ni

bil napisal duhovnik Celibat? ‘Modro’, neporoËeni, spolno zavrti samci pridigajo teorijo patri-

arhata in preklinjajo ter poniæujejo vse æensko. S tem uzakonjajomaËistiËni odnos v danaπnji druæini in druæbi kot ‘boæji red’, todapovej mi, ali o ljubezni ne pridiga brezËutna moπka duπa, jasni logi-ki cerkvene koristi zapriseæen ekonomist, jasni poti v ‘nebesa’

187

posveËen samo-le-sebe-zavesten Narcis, ki se, nikoli poroËen zneæno æensko duπo, sam nikoli ni bil dotaknil, prisluhnil in obËutil‘preklete Eve’, razen mogoËe skrivaj, na hitro, ko je bil, ‘ko bog nigledal’, greπnik greπil? NeporoËeni moπki, ki je bil preklel æensko inrojstvo otroka na ‘neËisto’ zemljo?”

Tihota zazveni iz povedanega in resnica paradoksa mi zbistrimoægane.

“NihËe ni torej dovolj Ëist,” mi zagotovi Anonymus, “da bilahko vrgel kamen. Kajti tudi nedrogirani oËitno nimajo prav, saj nevedo o Ëem govorijo. Nikoli se niso bili dotaknili boga.”

“Zato se ga tudi bojijo. In v strah straπijo πe svoje otroke,” mepreπine.

“Ves rompompom o drogah in boj proti drogam je le krinka,”me Anonymus povleËe za uπesa. “Le simptom, ne pa tudi vzrokotrokovih problemov z zasvojenostjo. Vsa sociala se ubada le s simp-tomom in preklinja droge. A prekletstvo drog niso droge same, kajtidroge le so, obstajajo, kot kladivo, katero lako uporabimo za grad-njo ali ruπenje ali pa ga pustimo leæati na polici z orodjem.

Si se æe kdaj vpraπal, zakaj se dandanes vse veË in veË otrok dro-gira in kaj je tisto prekletstvo, ki otroke sili v ‘preklete’ droge? Toje pomembnejπe vpraπanje kot vpraπanje, kako prepreËiti πirjenje indostop do drog.”

“Kaj otroke tera v droge? Prepovedane in zapovedane?”ponovim vpraπanje.

“Ali ni vzduπje egoistiËne, grebatorske, brezduπne, brezsrËne,izkoriπËevalske druæbe tisto prekletstvo, ki odraπËajoËe otroke sili vugajaπke, ‘pridne’, ambiciozne, brezËutno-agresivne povzpetne po-litike, pravnike in ekonomiste, v moderne roparje, ki vidijo le izplenzase, a nikoli noËejo pogledati, kdo dejansko plaËuje njihoveraËune?” mi z vpraπanjem odpre vpogled Anonymus. “Ali nibrezsrËje druæbe tista praznina, ki tiste πe-neukroËene, upirajoËe sein zato razbolene otroke spreminja v odpadnike, v takoimenovane‘barabe’, v ‘izmeËke’ druæbe? Ali kruta razumskost brezobzirnega188

odraslega sveta ne krivi otroke v sanjsko osamo beæeËe dankije?Kajti poglej, poleg alkohola in trave, se na træiπËu pojavljajo πe

druge, vse bolj mnoæiËno prisotne droge, ki postajajo prestraπenimin razbolenim otrokom beg...

Poglej le npr. opij. Opij je bil nekoË na pot proti ‘nebesom’ poslalcelotno civilizacijo, kajti sladkobni dim opija odpuπËa ‘grd spomin’,a ‘lep spomin’ tke v rajske sanje; in πËasoma v dejansko resniËnost.Enako kot opij tudi morfij, le da v mnogo moËnejπi obliki, ubijaboleËino telesa in duha. In prav tak ‘pain-killer’, kot morfin, je tudiheroin. Heroin trpeËemu vzame fiziËno boleËino telesa in razboleliduπi zamoti boleËino duha. Zjasni meglo boleËine in strahu. Zazibanv sladki bluz, mora zafiksan otrok, ko se vrne s potovanja v sanjskodeæelo in prizemlji spet nazaj iz domiπljije v prezirljivo, zahtevajoËevzduπje druæbe, najprej sprejeti nazaj boleËino-lakoto duπe in natoπe boleËino-prezir telesa. Prizemljenje v osamljeno mrtvilo bre-zobzirnega norenja starπevskega sveta otroku prav gotovo ni lahko.

Heroinu so ‘podloæni’ razboleni, nad dvoliËnim odraslim sve-tom razoËarani, sami sebe pomilujoËi otroci, ki ne vedo, kaj bi sseboj, ker, za razliko od ‘normalnih’, æe normiranih, æe odraslihotrok, pred seboj πe nimajo jasnega cilja in πe ne vedo za smisel æivl-jenja. Niso πe bili sprejeli bogastva, pomembnosti in moËi za sveticilj æivljenja, niti πola> diploma> sluæba> poloæaj> druæina> penz-ija> smrt kot edino moæno pot æivljenja. Zato se temu uroku upi-rajo. BeæeË od krotitvenih metod starπevske veËno-odsotnebrezsrËne maËistiËne druæbe v lasten domiπljijski svet, noËejo spre-jeti butastih materialistiËnih vrednot odraslih za svoje vrednote, zatose zatekajo, prav kot so se bili nekoË zatekli starπi, v lastno zablodo,v izolacijo in lasten neresniËni svet.”

“Niso si izbrali plena,” me strese spoznanje. “Cilj jim πe ne motipogleda in srca. Zato noËejo postati lovci. Upirajo se izgubiti duπoin srce..”

“BeæeË pred boleËino osamljenosti,” mi razkazuje trpljenje otrokAnonymus, “preobËutljivi na boleËino izdvojitve, veËinoma zavr- 189

æeni in prekleti od svojih ‘dobromisleËih’ starπev, padajo vse globljein globlje v brezno boleËine nezadovoljstva in samoprekletstva. Inbolj ko izgubljajo samopodobo, globlje so, veË sanj potrebujejo, dajih samopomilovanje in samozaniËevanje ne ubijeta.

A starπi ne vidijo grozljivosti te odtujnosti med starπi in otroci.Ne vidijo zato niti vzroka odtujitve in trpljenja svojih otrok, ker nesoËutijo svojih otrok in ne opazijo niti lastne zmede in lastnih zasvo-jenosti, na katerih otrokov beg in bluz temelji. PreseneËeni opazijole posledico.”

“Nenadoma svojega otroka,” me otrpne grozljiva slepota kriviËneodrasle, pijane druæbe, “katerega so bili nenehno videli æe kot ‘dohtar-ja’, zagledajo kot ‘dankija’ in ‘kriminalca’, ki njih sramoti in πkodujenjihovemu ugledu. In namesto da bi vsaj tedaj prisluhnili.”

Trga me nemoË in jeza.“Ali bi ne bilo potrebno zdraviti norosti starπev? Celotne

druæbe?” me zajame panika in jeza.“Heroin,” ne meneË se za mojo jezo, razlaga naprej Anonymus,

“je droga od starπev prezrtih, neupoπtevanih, zapuπËenih, osamljenihin razbolenih, brezciljnih, obËutljivih, ‘umetniπkih’ otrok in je vnasprotju s kokainom.

Liste koke so æveËili æe inkovski poπtarji, raznaπajoË kraljevi ukaz,kajti koka poveËuje vztrajnost, saj jemlje lakoto æelodca. PozornosttekaËa zato ni bila ujetnica æelodca in je ni motilo obdajajoËe invabeËe sadje. S pogledom jasno uprtim v cilj je bil, popolnomabrezbriæen do okolja, tekaË lahko potoval neverjetno hitro.

Kokain je zato droga tistih, ki toËno vedo, kam so namenjeni inkaj hoËejo. Je droga brezËutnih biznismenov, profesionalcev, ki jimkokain nabrusi razum, zbistri pot in zjasni cilj. A ubije srce. Kokainnapravi ljudi brezobzirne. NeobËutljive. Pohojeno cvetje in poho-jene ljudi kokainski jasnovidec ne vidi in ne soËuti boleËine, ki joprizadeva, ko brezobzirno hiti svojemu cilju naproti.”

“Vidiπ lahko,” nadaljuje Anonymus, “da so droge oziromazdravila tista all?kemija, ki ima v celotni zgodbi zgodovine ogromen190

pomen, saj so bile razne droge bitju na njegovi razvojni poti usmer-ile pozornost in vËasih fascinirale in zvezale pozornost celotne civi-lizacije. Na njih temeljijo kulture in Ëloveku spreminjajo pozornostin vrednote πe danes. Zato vsaka kultura svoje civilizacijske drogezapoveduje, a nasprotne prepoveduje.

A poglej si, kako prepovedano mami. Kako majhnemu otroku vse, kar pred njim umikaπ, postane nez-

nansko zanimivo, saj otroku ‘beæeËa skrivnost’ vztrajno privlaËipozornost in vse ostale, dovoljene igraËe, mu postanejo nezanimive?VleËe ga raziskati ‘skrivnost, ki ni zanj’. Prepovedano.

Ali si bil æe kdaj opazil, kako se z grehom neprestano pretepavernik? Kako s tehtnico bije boj poæeruh? Kako se s prepovedanimalkoholom zaliva turist iz prohibirane Finske ali Danske, ki v alko-holizirani Evropi vidi rajski poligon za sproπËeno pijanËevanje? Kakose je v Ameriki v kriznih tridesetih letih gospodarske recesije in AlCaponeja, ko se je ameriπka oblast zbala delovanja alkohola na Ëlove-ka v krizi in alkohol prepovedala, alkohol razmnoæil? Pred prohibi-cijo je pilo Ëetrtino AmeriËanov, po njej tri Ëetrtine ...”

Spomnim se mame, kako jo je bilo strah viπine in nam je zatovedno prepovedovala plezanje po drevesih, ko smo bili majhni. “Alismo zato morali preplezati vsa drevesa?” me preseka utrinek. Sliπim,kako so nas, malËke, straπili, da v temni noËi grozi ‘bau-bau’, da bise zveËer ne potepali zunaj in nas ni bilo treba iskati naokrog. Odraslismo, a nekateri verniki ‘bau-baua’ πe vedno pobirajo le piπkavo sadjein πe danes jih je ponoËi strah stopiti izven soja luËi, zato, vse dok-ler jim tema grozi in jih iz teme grabi strah, nikoli ne bodo moglizaznati Ëudovitosti zvezdnega neba.

“Le ukroËenega otroka,” mi potrdi moje opaæanje Anonymus,“prepoved zadræi v ogradi. Strah ga bo æe πelestenja kaËe in pred-sodka sam ne bo nikoli raziskal; vedno bo zbeæal; in πe na svoje otrokebo prenesel svoj strah oziroma predsodek, saj vsak urok vztraja, dok-ler radovednost ne zmaga in si zmaja ali kaËe od blizu ne ogledaπ.Le v strah ubit otrok torej ne skoËi Ëez plot, kajti prepovedano je 191

radovednemu otroku vedno zapoved. In radovednost je vztrajnost,ki ne odneha, dokler ne razkrije skrivnosti: ‘Kaj se skriva tam zadaj?

Zakaj jaz ne smem?’

»e je v slovenskem sodstvu ali parlamentu kdo vsaj razumen, Ëeæe ni praviËnih, bo dekriminaliziral vse droge,” mi spelje pozornostAnonymus iz dejstev v dogajanje. “S tem bo vzpostavljen praviËenodnos, Ërni trg bo zamrl, kajti zasluæek bo postal pohlepnim trgov-cem z grehom nezanimiv. In kriminal otrok bo s tem ukinjen, kajtis prepovedmi odrasli vzbujajo v otrocih zanimanje, potem pa jim‘greh’ prodajajo po najviπji moæni ceni in jih s tem æenejo v potre-bo po ‘ogromno’ denarja, v kraje in prostitucijo in rop.

Ali se kdo danes ‘kurba’ za jabolka? Ali kdo ‘rabuta’ jabolka?Poglej le Nizozemsko. Nizozemski otroci, katerim so bili modri

starπi dekriminalizirali travo, v celi Evropi najmanj kadijo, kajtiskuπnjava, ki jo vsaka prepovedana droga buri, je bila otrokomzmanjπana in ni jim treba krasti za ceneno.”

“Bog ve,” me zasrbi radovednost, “ali ‘normalni’ alkoholiki inoπabni verniki tradicije res ne opazijo svojega poËetja, svojihkriviËnih obsodb in brezsrËnih dejanj? Ali so vsevedni alkoholiki vvladah tako vasezazrti, da πe nikoli niso bili opazili, kako prohibici-ja oziroma prepoved na otroka dejansko deluje? Ali res ne razume-jo, ali pa so tako pokvarjeni, da s prohibicijo zavestno lovijo πe æive,radovedne otroke in jih mamijo v droge in kriminal?”

Pamet se mi ustavi.“Dejanja ljudi,” me reπi, æe niËkolikiË iz odnaπajoËe reke obupa,

Anonymusov glas, “veËinoma ne vodi ne srce in ne razum. Njihovaakcija izhaja iz rezervoarja strahu, æelje, boleËine, sovraπtva, zavisti,jeze, pohlepa. Ali domiπljavosti. Ali pripadnosti. In tisti, ki si æelijo,so kupljivi. Prestraπeni so vodljivi, saj jih vsaka moËna osebnost lahkozapelje v namiπljeno varnost sanjskega raja. Tisti, ki jih boli, iπËejosorodno duπo, katera bi jih razumela in jim dala obËutek, da vboleËini niso osamljeni. In tisti, ki si domiπljajo, da obvladajo, so

192

domiπljavi in zato slepi jezno razbijejo vse okoljno. A pohlepni uniËi,kar mu na poti do cilja stoji na-poti.”

“Torej je tudi Bush le lutka Ëustev, lutka lovsko/æivinorejskelogike. Lutka na vrvici. Pion Ëloveπke norosti. Kot vsi prilagodljivi,pridni, oËetu ugajaπki fantki, le izpolnjuje in zadovoljuje sanjeoËeta,” me strese spoznanje.

“Kaj misliπ,” se zasanjam, “kaj bi se zgodilo, ko bi ‘Ëas priËako-vanja’ in ‘Ëas bojazni’, ki ljudem usmerjata pogled in usmerjata korak,le za trenutek prenehala tiktakati? »e prihodnost-oziroma-pretek-lost za trenutek obmolkneta in vzduπje pohlepa in vzduπje sovraπtva,ki vse hitreje rolata dogajanje in Zemljo, iz prisotnega vzduπjaËloveπke druæbe za trenutek izgineta?

Kaj reËeπ, koliko ljudi bi obstalo vkopanih sredi giba brez smis-la æivljenja, ko bi v njih umrl strah, ki jih podi po svetu, in æelja, kijih vleËe za nos? Kaj bi se zgodilo, ko bi bili ljudje odpustili sovraπtvo,to πe-neodpuπËeno boleËino, ki iz brezna minulega neprestano terjaponovitev boleËine in oæivitev krutosti? Ali bi jim ne bila umrla‘volja, ki jih po svetu goni’, saj bi nenadoma ne-vedeli, kaj naj poËnoin kdo sploh so? Ker bi izgubili svojo identiteto?

A vsaj za trenutek bi, zaslepljeni z doseganjem daljnega cilja, inzato vedno ‘brez Ëasa’ in nepozorni tudi do najbliæjih, ‘dobili Ëas’vpogledati v prisotno lepoto narave in si ogledati dogajanje sedanjosti,ki je po vsem svetu vojna za ukaz in pomembnost, vojna za suænja, inborba za netlaËenost - revolucija. Vedno zaposleni s prihodnostjo bi,vsaj za trenutek, dobili priliko videti sebe-in-druge otroke sveta vzrcalu medsebojnih odnosov. Imeli bi Ëas spregledati svojo zmedo invse opore?bergle, ki jih delajo invalide. Telesne in duhovne.

Ali bi potem ne odvrgli zablod, ki jim jemljejo svobodo, vid inmoænost ljubeznive obzirnosti?” Preπine me: “Ali bi se ne zaustavi-la tudi Zemlja, danes prehajajoËa v spin in tik pred tem, da jo odneseiz kroænice?

Le poglej, kako jo æe trese. 193

Povsod po svetu je vse-veË potresov in toËe in poæarov in poplav,vseh sort naravnih katastrof. Neprestano in vse moËneje mati Geaopominja objestnega odraslega k skromnosti. Obzirnosti. Neænosti.Kajti veËji so strah, æelja, pohlep in sovraπtvo, hitreje se vrti zemlja,hitreje ljudem teËe Ëas in vse manj imajo ambiciozneæi Ëasa za otrokein resniËnost. In za spoznanje svoje slepote. Svojega narcizma insvoje agresije.

Vsak v svojem ‘balonu’, v vse veËjem priËakovanju, pospeπujemoËas in s tem poveËujemo hitrost vrtenja... in v strahu Ëakamo konecËasa. Bo? Ne bo? A Ëe bi odpustili svoje zablode...”

“Ne bluzi!” mi sanje ugasne Anonymus in mi ne pusti zbeæati vpogojni svet, v domiπljijo in domiπljavost predvidevanja. “ZodpuπËanjem sovraæeËi Ëlovek izgublja identiteto, saj je sovraπtvotisti ego, ki mu izbira pot in mu zapolnjuje Ëas, ko hiti proti trenutkuizpolnitve maπËevanja. Zato je tako teæko odpustiti sovraπtva, saj jebrez te pripadnosti Ëlovek ogroæen. Prenehanje sovraπtva mu vzamepomembnost in s tem samozavest. Ko odpusti, izgubi smisel bivan-ja. Ne ve veË, kdo je. Ne vidi poti. In se Ëuti izgubljenega. Zato nemara odpuπËati,” me Anonymus pretrese v odkritje, zakaj sovraπtvov Ëlovekovi zavesti vztraja in vztraja in tako poËasi izumira.

“A tudi uresniËenje maπËevanja,” me potegne Anonymus valternativo, “maπËevalca ravno tako pusti praznega. Brez poti. Brezidentitete. NesreËnega. Osamljenega. ‘Mrtvega’.

Vidiπ lahko torej sam, da ste ljudje le orodje razliËnih energij,Ëustev, ki æe tisoËletja pletejo zavest Ëloveπtva, gradijo vzduπjedruæbe, vztrajajo kot ‘morala skupnosti’ in se dedujejo skozistarπevski odnos do otroka, sebe in sveta.

Vsaka teh energij ima svojo ‘voljo’, ki usmerja pozornost Ëlove-ka in zaslepljenemu narekuje dejanja. In vsakdo razdaja okolju svojevzduπje, vsakdo daje okolju lahko le, kar je v njem. NihËe ne moredati niËesar, kar nima. SovraæeËi ne more razdajati ljubezni, plodi vokolici lahko le grozo, paniko, jezo in æalost, a svobodno bitje raz-

194

daja okolju vzduπje nenemira in zaupanja. RazoËarani sanjaËi πirijoæalost ali jezo.

Ali πe nisi bil opazil, kako jezni zjezijo πe druge? Jezo lahko vsakopazuje, kako skaËe s Ëloveka na Ëloveka. Si æe opazil kako humorrazelektri ozraËje? Kako veseljak razplamti iskrico veselja v okoljnihljudeh? Ali πe nisi bil opazil, kako zavistna povzpetnost, ki izhaja izpaniËne lakote osamljenosti in iz prezira okolja, povzroËa vgrabeæljivcu popolno neusmiljenost, botruje umiranju otrok in jepogonska sila za neprestano ustvarjanje ‘boljπega’ oroæja, ustvarjan-je veËjih zalog, veËjega ego-izma, -izmov, vojn.

Poglej le v dogajanje Slovenije in opazuj, kako zmedeneavtoritete zmedejo vso druæbo, kako lakomni povzpetniki plodijorevπËino, boleËino, strah in jezo in zavist, ki ukrade.

A vsakdo lahko ‘zaustavi svet’,” me prebudi Anonymus v upan-je, “ko le-tistega, kar iz okolice leti nanj, ne-prenaπa naprej, ko torejjez in sovraπtev in pohlepa in predsodkov ne-vraËa ‘nazaj’ v okolje.Ko ne vrne udarca in ne postane tat, Ëe so ga zavistni ukradli, in ne-ubije, Ëeprav si brezsrËni maËoti lastijo pravico, da ubijejo; temveËπe kar naprej razdaja sebe nesebiËno. Po svojih moËeh pridonaπadruæbi, a se ne gre veË suænja, pa Ëeprav æivi med narcisi, ki se pre-vzetni nosijo kot kralji in ne igra veË vloge vzviπenega odraslega.Prenaπalca ‘svetih resnic’. Ukazov. Prepovedi. Zapovedi.

Ko odRaasel opazi in razkrije svojo slepoto in spregleda v lep-oto obdrveËega okolja, iz prej zatrte zadrtosti ugajaπke, povzpetniπkeduπe, spet zacveti radoæiv, iskriv otrok, obziren, pozoren, radove-den in iskren do okolja. Pogojen, preraËunljiv razum izgubi moËnad usodo Ëloveka in srce lahko zaæivi. ‘»e nisi moj suæenj, si prek-

let’, takoimenovana pogojena ljubezen, ki ni ljubezen temveË pos-estniπtvo, ljubosumje, agresija, izgubi svoj smisel.

Takrat ‘adult-and-adultery’, odraslost-in-pokvarjenost izmre; inotrok se lahko rodi v vzduπje, v katerem slehernik nudi slehernemusvoje najboljπe in æivi æive v raju. Ko so vse celice v telesu v sosklad-ju in telo v soskladju s preostalimi telesi, ko si Ego ena...” 195

Kaj je ‘niË’?

“Na svetu æivijo znanstveniki, verne duπe in umetniπke duπe,”me iz zasanjanosti v zastraπujoËe katastrofe, vojno, sovraπtvo,poniæanja, razmesarjena trupla, ki se valijo iz televizije, nenadomaprebudi Anonymus. “PoroËila ti kaæejo nore znanstvenike, suænjekapitala, ki Ëloveπtvo, æivali in rastline uporabljajo za poskusnezajËke. Vernike, ki umirajo za besedo. Vojake, ki umirajo na bese-do. In umetnike æivljenja.”

Padem v opazovanje Ëloveπkega obnaπanja.“Kam spadaπ ti?” me iz opazovalca v opazovanega vræe

Anonymus.Zazdi se mi, kot bi zunanji svet nekdo izklopil. In padem v oseb-

ni, intimni svet.“Kam spadam jaz?” me preseka vpraπanje. “Sam noËem spadati

nikamor! In sam vedno praviπ, da pripadnost dela slepce...” se uprem.A Anonymus moj upor presliπi.“Mistik se spraπuje s srcem. Meditacija srca je: ‘Zakaj boleËina?’,”

me Anonymus uroËi v prisluh. “Mistiki so umetniki. Poπtarji iz‘onostranstva’. Duhovni raziskovalci stvarjenja, v katerem æivimo.©arijo po robu med znanim in ©E-neznanim, med æivljenjem insmrtjo; in z novimi spoznanji πirijo pozornost Ëloveπtva in s tem πirijoobzorje vse-Ëloveπke zavesti. Umetnost prevaja doslej πe neznanodnos, a od umetnika æe obËuteno in æe doæiveto obËutje, v mreæoznanega, v spomin oziroma v znanje skozi simbole - glasbo, ples,besede, slike, film... S tem umetnik posredno spreminja notranji svetpublike ter odnos ‘opazovalca’ do obdajajoËega in do sebe.

Znanstveni raziskovalci so neustraπni bojevniki boga, ki se imenu-je radovednost. ‘Kako?’ spraπuje njihova logika razumnika. Sprehajajose po kroznici, ki znano omejuje; in pridonasajo polju znanega, pre-poznavnega, uporabnega sveta.Iz paradoksa med novim ‘mistiËnem’

196

opaæenjem in starim znanjem poveæejo novo formulo - pravilo -zakon; in πirijo ‘know-how’. S formulami logiËno spreminjajo zunan-ji svet. DoloËajo realnost. Zmoænost Ëloveka. Znanost je postala geo-center Ëlovekovega delovanja, logos prepoznavnega sveta. Ujeta vlastno logiko, v katero ne dvomi, znanstvena zavest udejanja le, karje izraËunljivo. Gradi raj na zemlji. A ne vidi Ëez svoj plot utilitarnosti.Kar ne gre v njihovo logiko, je za verujoËe v vsevedno znanost neres-niËno, ker je nefunkcionalno. Umetnost je znanosti vedno herezija.Ljubezen iluzija. Kajti ne priznajo razumniki kredibilnosti πe nepre-poznavnega, nerazumljenega. In duhovnost, katere ne morejo izmer-iti in dokazati, tudi zanikajo. Ukvarjajo se le z materjalnim delomsveta. Z metrom in vago.”

“A ne moreπ stisniti vse v en koπ,” se uprem posploπevanju.“Raziskovalce, ki odpirajo nova obzorja materijalnega sveta, ne mo-reπ enaËiti s tistimi uËitelji znanosti, kateri so se znanj kot tudi ome-jitev raziskovalcev le priuËili; in sedaj ta omejen spomin prodajajosvojim uËencem za dokonËno sveto resnico. Ti so postali blokator-ji raziskovanja, ki s trditvami zapirajo in blokirajo, namesto da bi zvpraπanji odpirali otrokovo zavest.”

“Radoveden, neprestraπen, nejeveren otrok,” ostaja pri otrocihAnonymus, “kar vsak mistik in raziskovalec dejansko tudi je, je seve-da nasprotje nekoga, ki ‘ve æe vse’ in zna ponoviti vsa ‘videnja’raziskovalcev v zgodovini iz glave, a sam nikoli ni bil upal pogledatiËez plotove, ki so mu jih postavili taisti,” mi potrdi Anonymus.“Takπni ubogljivi uËenci so na æalost skoraj vsi uËitelji. NaËitani,toda z naËitanostjo omejeni. Polni intelektualnih zablod preteklostiin citatov. A ne spraπujejo se veË ne ‘Zakaj?’ in ne ‘Kako?’ To jimdiktirajo ËaπËeni uËitelji. Le spoπtljivo πe spraπujejo ‘Kdo’? in svojeime prodajajo. Za koliko?”

Anonymus zastane in mi pusti opazovati povedano, nato pa mizatrdi: “A takπni spadajo pod vernike znanosti in ne med mistike aliraziskovalce, ki vedno raziskujejo in so odprti do novega, zdaj pris-

197

otnega. Brez ‘vizionarskega pogleda’ mistikov in raziskovalcev, jimvernikom znanosti, pa Ëe znajo enciklopedijo na pamet, nepopolniopis uËiteljev predstavlja limit, plot, katerega niti ne vidijo.Domiπljajo si, da so bogovi in da vedo vse,” me Anonymus pripel-je do zablode boæanskosti vseh avtoritet.

“Zato jih ni strah niti lastnega brezËutja?” me spreleti posledicaslepote.

“Vse vernike je strah,” mi zatrdi Anonymus. “Strah je pogoj zavero. Zato verniki vedno iπËejo varnost avtoritete. Tisti, katerega jestrah æivljenja, iπËe varnost v materjalnem, minljivem svetu.”

“A ker se v podzavesti zaveda, da je vse materialno minljivo, gastrah pred prihodnostjo sili v pretirano zbiranje rezerv. V pohlep poznanju, denarju, varnosti,” se mi razkrije vzrok pohlepa materialistov.

“Vsi verniki so pohlepni zbiratelji, saj strah vedno vleËe k sebiin zbira varnost,” mi opaæanje spet potrdi Anonymus. “A vernikiznanosti ne verjamejo besedam, zaupajo le πtevilkam in njihov bogje denar. Banka oltar. Tisti pa, katere je strah smrti, iπËejo neminlji-vo. Zato bolj kot πtevilkam zaupajo besedam, ki se dotikajo tudiduhovnega sveta. Verjamejo opisu, verujejo na besedo v ‘ne?kaj’,Ëesar sami niso bili ne videli ne kako drugaËe zaznali. Nenehno pre-straπeni in zato nesamostojni nenehno iπËejo modrost in svetost - ale pri ËaπËenih, ki ‘vedo za pot v nebesa’.”

“Le da poznajo nekoga, ‘ki je bil videl boga’, pa so æe pomir-jeni,” se zagledam v verniπko slepoto. “Govorijo ljubezen, a beraËse jim gnusi. Nikoli ga ne vpraπajo za nasvet...”

“Zato slepo sprejemajo opise preteklosti kot sedanji zakon,” mev vzrok statiËnosti danaπnje verne druæbe vræe Anonymus. “Izkuπnjetuje preteklosti vzamejo za svojo izkuπnjo in za sedanji odnos z‘zunanjim’ svetom. In zato se nikoli ne vpraπajo o verodostojnostinauËenega, πe manj o verodostojnosti avtoritet.”

“Mistika. Znanost. Religija. Kaj pa magija?” me prehitevaradovednost.

198

“Poglej!” mi Anonymus ukrade in fiksira pozornost. “Væigaliceso naredili raziskovalci z opazovanjem obdajajoËega dogajanja in spovezovanjem razliËnih ugotovitev na razliËnih podroËjih znanosti.In ko prideπ med ljudi, ki væigalic ne poznajo, je skrivnost væigalicezate znanost, a za njih Ëista magija - skrivnost.”

“Magija uporablja torej skrivnosti znanosti in je zato le neuke-mu, uroËencu nerazumljiva?” me preπine.

“Magija je ‘Ëetrti kralj’ poleg Umetnosti, Znanosti in Religije,Ëe izvzamemo denar, ki ‘rola’ Ëlovekovo dogajanje; in ker je magi-ja do razkritja nevidna, je najmoËnejπi vzvod, ki premetava ljudi.”

“A ko razkrinkaπ skrivnost,” se mi pokaæe upanje, “magijapostane znanje? Prepoznavna? Vsem vidna? Neefektivna?”

“Magija deluje le na slepe oziroma zaslepljene z nepopolno, enos-transko, izkrivljeno informacijo. »e veπ ‘finto’, skrivnost preneha bitimagiËna,” me potolaæi Anonymus. “»eprav πe vedno deluje na slepe.”

Za trenutek zasliπim v tiπini odzvanjati zadnje besede, aAnonymus mi ne da prediha.

“Zato je celostna obveπËenost za razgledanost otroka osnovne-ga pomena,” zasliπim smrtno resnost v njegovem glasu. “Odpreti

otrokom kot tudi od matere narave odtujenim odraslim oËi

v skrivnost magije, v kratkovidnost znanosti, v slepoto

verniπtva, v skrivnostnost lepote bivanja na planetu Zemlja -

je naloga vseh pravih uËiteljev.”

“Ozavestiti vse ljudi sveta o bolnosti, kradljivosti in morilskostiprimitivne, egocentriËne druæbe, katera zase trdi, da je zdrava inkrπËanska?” me zgrozi teæavnost predstojeËe naloge. “Odpretiotrokom pogled v ekoloπki, harmoniËno sodelujoË, zdrav svet invsakomur dati moænost zavestnega in samosvojega sodelovanja vzdravljenju telesa, ki je bolno in ki mu reËemo Ëloveπka druæba?”

Dih mi zastane: “Kako?”“Ena od skrivnosti magije, ki ‘rola’ svet, je niË. 0,” me preseneti

Anonymus.199

“NiË?” mi zmanjka sape.Glava se mi v trenutku izprazni. “NiË? Kaj pa je narobe z niËlo?” me trga vpraπanje.“NiËlo,” me ne pusti ‘modrovati’ Anonymus, “veselo uporabl-

jajo tako matematiki kot trgovci in mizarji, vsi tehniki, vsi fiziki inveËina teologij, skratka skoraj vsi ljudje tega sveta, toda ali dejanskoobstaja ‘niË’ in kako se manifestira? Mi znaπ ti razloæiti, kaj je in kakoizgleda ‘NI»’?” se znajdem pred praznino.

Praznina zazveni v meni, a kako jo opisati? “Polno praznega? Ni niË kot strah, za katerega pravijo, da je zno-

traj prazen, zunaj ga pa niË ni?” mi hodijo po glavi definicije niËle.“Ne teoretiziraj. Kaj niË dejansko pomeni?” brska po meni

Anonymusov glas.Praznina postaja neznosna. Negotovost me razganja. “Ali pa ima niË pomen le kot orientacijska - niËelna toËka na

diagramu fizika in ekonomista?” me spet zbode Anonymus.Zmeden buljim v niË in niË ne morem reËi ali storiti. “Nepristranskemu oËesu,” me v pojasnjevanje spelje Anonymus,

“se izza zmeπnjave, ki jo v preraËunavanju in preprodajanju svetadela niËla, kaæeta dve popolnoma razliËni, paradoksalni ‘matemati-ki’. Celostna in egoistiËna logika.”

Pred seboj vidim le zmedo. A Anonymus se ne da.“Celostno gledanje na svet pozna le Eno,” me potegne iz zmede,

“in ta Celota je sestavljena iz nepreπtetega (neskonËnega) πtevilaenako-pomembnih celic, kot je eno Ëloveπtvo skupek posameznikovali telo skupek celic. Celostna matematika (CM) je logika zdravja;in niËle ne pozna.”

“NiË ne obstaja!” zasliπim svoj vzklik navduπenja. “Vedno me jebila, kot otroka, motila,” se spomnim. “A nikoli nisem vedel zakaj...”

“NiË ljubezni ni nepomembno,” prekine Anonymus vdor moje-ga spomina. “Ljubezen zajema vse, vidi vse in vse upoπteva. Tudi πeneznano; in zato modrec, kot skromni Sokrat, ve, da πe ne ve vsega!

200

Edini aksiom CM matematike je 1 = neskonËno. Razteza se torej v logiki celosti ‘πtetje’ od ¥ do 1. NeskonËno

drobcev ‘polni’ celoto. Eno. Ako uporabim religiozni jezik, bi lahkodejal: ‘Bog je harmonija nepreπtevljivega πtevila Ëloveku poznanih in πe nepoz-

nanih drobnih Ëudes. In eno izmed njih sem tudi sam. Sem znotraj te enos-

ti’. CM ne pozna egoizma, a prizna samosvoj talent posameznika.”Zalije me obËutek enosti, brezmejnosti, zaupanja, zaËutim obda-

jajoËe stvarstvo, neogroæenost, dobroto...“EgoistiËna matematika (EM),” me na poti v raj ustavi

Anonymus in mi usmeri pozornost v logiko egoizma, “pa pozna 0,1 in ¥; in neskonËnost se po tej logiki od srediπËa - niËelne toËke -πiri navzven v nepredstavljivo daljavo. To je logika danaπnje uradneznanosti. Vseh razumnikov. Vesolje naj bi po tej logiki raslo in se‘ærlo’ in raslo v nedogled.”

“Veliki pok,” zasliπim Stephena Hawkinsa.“In vsak Ëlovek naj bi πiril svojo ‘roko’ Ëez vse ostale?” me strese

logika pohlepa.“Poglej preprost primer,” mi pozornost ugrabi Anonymus.

“Obstaja deset jabolk. Po CM imava oba skupaj (kot celota - dvasva Ena) na razpolago deset jabolk. A po EM sva midva dva loËenca,ki sva zunanji svet razdelila na moje/tvoje. Zato lahko posedujevapraviËno vsak pet jabolk, lahko vsak nekaj, lahko pa si jaz prisvojimvsa jabolka; in nenadoma se, le tebi, pojavi (od kod?) niËla. Ti imaπkar naenkrat niË jabolk, pa Ëeprav je jabolk πe vedno deset. Jaz paimam vsa jabolka, torej zame tvoja ‘niË’ ne obstaja. In ker nimaπjabolka, imaπ niË - spomin na nekdanje jabolko? NekoË si ga imelin sedaj ga veË nimaπ; a spomin ga πe vedno ‘πteje’ in ti vzbuja lako-to po izgubljenem jabolku? In ker ne poznam ‘dvojine’ oziromabratstva in ne ‘delim’ z nikomer, imaπ lahko tudi jabolko dolga? Insi moj dolænik. Suæenj.”

“A Ëe sploh ne veπ za jabolka?” me strese vpraπanje. “©e obstaja‘niË jabolk’?”

201

“Si lahko æeliπ nekaj, kar nimaπ v glavi?” mi odgovori Anonymuss primerom.

“NiË je torej le spomin?” mi vzame dih. “Æalost za izgubljenopreteklostjo? Pomanjkanje? Dolg?” mi πok za πokom zaustavlja dih.

“NiË obstaja le,” me razsvetli Anonymus, “ko bi nekaj radobdræal in ko nekaj πe nimaπ. A ko imaπ ‘vse’ in ne potrebujeπ ‘veË’?Ko reËeπ ‘dovolj’? In pustiπ æiveti tudi drugim? Ali skromen Ëlovekpozna ‘niË’?”

Zazrem se v sliko, ki jo odpirajo vpraπanja in...“NiËla,” ustavi Anonymus mojo radovednost, “je nerealnost, ki

slepi ljudi æe od ‘izgona iz raja’. To je od trenutka, ko je bil ËloveknekoË ukradel, si prisvojil in priËel posedovati obdajajoËe stvarjen-je. Tedaj je zablodel v egoizem posestnika, postal delËek, boreË seza ‘moje’; a pozabil je bil na naπe, na Celost, na logiko ljubezni. Ingeneracijo za generacijo, civilizacijo za civilizacijo niËla zavaja v ego-istiËno miπljenje in izdvojenost iz obdajajoËe lepote.”

Pozornost mi v trenutku iz domiπljije preskoËi v obdajajoËopodobo in tako lepota kot boleËina sveta me zasujeta in objameta zzastraπujoËo jasnostjo. “NiË je spomin na bilo, minulo, æe neobsto-jeËe,” mi kljuva v zavesti, “katero pa smo s sprejetjem logike EMsprejeli v svoje razmiπljanje in niË upoπtevamo v razmiπljanju kotsedanjo realnost, kot æivo dejstvo. In Ëlovek se, ker niËlo upoπtevakot realnost, ne more znebiti ‘lakot’ preteklosti, saj si skozi ‘niË’, skozispomin, æe neobstojeËe utira pot v prisotno. In zato zgodovina æiviin je prisotna, pa Ëeprav je mrtva. In je kapital zato lahko pravno æivin Ëlovek pravno mrtev. In Dæingiskan oæivi?” se zgrozim.

“’NiË’,” me umiri v odmaknjenost filozofa spet Anonymusovumirjeni glas, “egoistiËno matematiko (EM) uporablja logikaekskluzivizma. EgoistiËna matematika je osnova kastnega, izko-riπËevalskega, tiranskega reda. Logika Gospodarja. Bankirska logika.Logika dolga. Logika suæenjstva.”

“Logika, ki plodi razredni boj, revolucijo, vojno...” se zagledam202

v miselnost lovsko/æivinorejskega dela ljudi. Zgrozi me njihovoπtevilo.

“Po egoistiËni logiki,” se v center postavi Anonymus, “stojim jazizven sveta; in ‘zunanji’ svet vidim kot ‘posest’, zato obdajajoËe delimna moje/tuje,” me odnese v kapitalistiËni pogled. “In ker sem bil svetrazdelil na moje/tvoje, ‘tebe’ vidim (lahko) kot nasprotnega innasprotnika, kot podrejenega ali nadrejenega? Kot niË ali kot boga?”

Objame me omotica. “Poglejva najprej v spomin,” mi pozornost spet ujame

Anonymus in jo poπlje v preteklost. “V starem Egiptu je druæba delo-vala po formuli ¥/000. Faraon je bil prepoznan kot edini bog nazemlji. Imel je ‘vsemogoËno’ moË - ‘besedo’ nad æivljenjem ‘niËel’- suænjev. Od treh simbolov EM je bila torej prisotna 0 (poniænisuænji) in ¥ (vzviπeni faraon).”

“Kaj pa 1?” zasliπim mojo radovednost spet prehitevati zvpraπanjem. “Kdaj se v pisani zgodovini pojavi prvi nevzviπen-in-neponiæen Ëlovek?”

“Prva ‘enka’ zgodovine je Mojzes,” mi na moje preseneËenjeodgovori Anonymus. “Neponiæen egiptovskemu faraonu innevzviπen nad suænji se je bil odrekel vampirskemu faraonsko/suæen-jskemu odnosu in zasnoval ‘vodoravni, bratski svet’ enakovrednih.S tem je nanovo zakoliËil svet in nebo ter spremenil ‘usodo’ sveta.Faraonu in z njim vsem ljudem na Zemlji je odrekel boæanskost inzavesten celote (a sam nesamozavesten, prestraπen in nebogljen predboæjo logiko) je, poniæen Celoti-Bogu, odpeljal ljudstvo vobljubljeno deæelo mleka in medu. Izraelci, in s tem celo Ëloveπtvo,so priËeli potovati iz oholosti in poniænosti proti Ego 1. Protineponiænosti-in-nevzviπenosti. Proti skromnosti in dobroti. ProtiljubeËemu in enakovrednemu vzduπju prijateljstva, ki ga porajasoupoπtevanje in obzirnost.

Odnos faraon/suæenj je v æidovski zavesti zamrl, a logika ¥/000πe ni izgubila svoje moËi, kajti Boga je bil Mojzes ‘pregnal’ v

203

nezemeljska ‘nebesa’, sreËanje z njim v posmrtno dobo. Zaradi tenamiπljene odsotnosti Boga na Zemlji, sta v æidovski zavesti takoZemlja kot Ëlovek postali 0 - zapuπËena od boæanske moËi -, a‘odsotna’ nebesa in ‘odsotni’ Bog vsepomembna. Æidje so zato dveboæji stvarjenji (Ëloveka in zemljo) dojeli kot ‘od Boga prekleti’ innjihova logika ¥/0/00 jim πe danes govori: ‘»lovek je bil izgubil duπo.

Je 0. Preklet. In zemlja ni sveta.’ In zapuπËeni od Boga in s prekletosamozavestjo, neprestano obkroæeni s sovraænikom, ki ga s svojimnacizmom sami ustvarjajo, so prenehali sanjati ‘enko’ v smisluhumanizma, kot jo je bil sanjal Mojzes, temveË so padli v skupinskohipnozo, v religiozno-nacionalno vzviπenost in ekskluzivizem - MI:“Mi smo skupaj EN boljπi narod, kot so drugi narodi, ker smo Mojzesovi

otroci in torej bliæje Bogu, kot drugi narodi. Bog nas Izraelce ljubi bolj kot

druge, saj smo izbrano ljudstvo, ki je prvo v zgodovini dobilo svobodno

moænost samoodloËbe.”

“PoËutijo se πe danes veË kot 1, nad drugimi narodi,” zagledamoholo obnaπanje Sharona in izraelske dræave do Palestincev oziromado vseh drugih narodov in religij...

“In ta napuh njihovega ‘skupinskega ega’ jih zato osamlja in tepeod ‘vedno’,” pristavi Anonymus. “Njihov neuklonljiv ‘sveti eksklu-zivizem’ so trebili s povrπja Zemlje vsi preostali moËni ekskluzivisti.Rimljani so jim razbili dræavo in jih razkropili po svetu, Papeæ sku-paj s kralji jih je oznaËil za ‘izdajalce’ in jim prepovedal obdelovatizamljo, zaradi Ëesar so bili prisiljeni ostati v trgovini in banki. Bili soprisiljeni postati ‘bankirji sveta’ in s tem direktorji ‘lutkovnega gleda-liπËa’, kateremu pravimo danes naπe æivljenje. Zato jih je hotel iz-trebiti Hitler.”

“A niË jih πe ni izuËilo,” me strese samo-prekletstvo æidov. “Nji-hovo ekskluzivistiËno zaniËevanje vseh ostalih narodov, Ëemur prav-ijo tradicija, jih je pripeljalo - kam? Stojijo πe danes v puπËavi s puπkov roki, si domiπljajo svojo veËvrednost; in sanjajo ljubezen in rajskevrtove v nebesih.”

204

“A sami so bili poniæali vse ne-æide. Prekleli so bili zemljo. Inæensko,” æidovske grehe proti Bogu naπteva Anonymus. “Ne poz-najo soupoπtevanja. Ne poznajo ljubezni. Nikdar nimajo nepris-transkega pogleda, zato ne poznajo blagoslova miru oziroma zau-panja. Namesto da bi sejali semena æivljenja in æeli ljubezen, kot jimgovori Bog, sejejo zlatnike in bogatijo na znoju ‘manjvrednih’.IzkoriπËajo vse ‘ne-naπe’ in ‘praviËno’, ‘v boæjem imenu’ ubijajo‘manjvredne’ sosede - ko iπËejo ‘miren dom’ le zase.

In ko je bil Jezus kot prvi æid poskuπal javnosti predoËiti zablo-do oËetov, poruπiti æidovsko vase-zazrtost in vase-zaprtost s ‘sve-tovnim pogledom’ ter z ‘Vsi smo bratje in sestre’ (1 = 1 = ¥) njihovnarcizem odpreti v Mojzesov humanizem, so ga oËetje in bratjeprekleli. Bratstva s ‘heretiki’ vase-zagledani Æidje niso mogli spre-jeti. Enakovrednosti niso poznali. HierarhiËni red tedanje druæbebratstva-prijateljstva ni mogel razumeti in sprejeti.”

“Upamo prijateljsko sprejeti vse Ëloveπtvo v svoj obzir danes; invstopiti vsaj v humanizem, Ëe æe ne v ekoloπki svet?” me vpraπanjespelje v sedanjost.

A Anonymus ostaja v zgodovini: “Vodoravni Jezusov redskromnosti, kjer je vsakdo ‘zadnji med enakimi’ in kjer nihËe niko-mur ni tiran, so cerkveni in posvetni oblastniki razglasili za ‘satano-vo kraljestvo’, Jezusa pribili na kriæ herezije in ubranili 0. Rimska inæidovska posvetna oblast je ohranila navpiËni red, lastno avtoriteto,lastno pomembnost. In judovski teologi so ubranili smrt kot edinavrata, ki lahko peljejo v ljubeË odnos, v naroËje Boga. S tem soodrekli materi Zemlji æivost in nebesa izkljuËili iz sedanjosti. Veseljeje postalo greπno.

Niso æidje mogli razumeti Jezusa, ki je z ‘Vse je æivo’ in z ‘Raj je

na zemlji. Bog je v vsakem Ëloveku’ (1 = ¥) poskusil materi Zemlji inæenstveni Evi in Ëloveπkemu telesu vrniti duhovnost in boæanskost.

Jezusovega ekoloπkega pogleda na svet niso ‘prepoznali’ nitiapostoli, ki ‘so videli, a niso razumeli’, zato so æe oni pozabili na

205

Jezusovo ‘æivo Zemljo’ in njegov nauk ‘naj nedolæno srce vodiglavo!’ A krπËanski pismouki, ki sami Jezusa niso videli, le sliπali sonekaj o njem, so pozabili tudi na Jezusovo bratstvo. Ustanovili so nakosteh apostola Petra novo hierarhiËno, navpiËno ekskluzivistiËnotiransko piramido - katoliπko cerkev; in trdijo πe dandanes, da je leod njih poæegnana zemlja okoli cerkve sveta.”

“Zemlja je tako ostala prekleta (O - suæenj) in brezduπna celodobo krπËanstva do dandanes,” me strese moË prekletstva, ki traja invztraja...

“Vse do dandanaπnje dobe,” prekine moj obup Anonymus, “kojo ekoloπka zavest z vsemi razpoloæljivimi silami spet hoËe obuditiv æivljenje. Edini preblisk ekoloπke zavesti je po Jezusu le πe ‘krik’FranËiπeka Asiπkega, ki je bil pticam (æivalim) vrnil duπo.”

V uπesih zasliπim ptiËje petje in domiπljija mi splete podoboFranËiπka, kako s pridigo pticam naravo povzdiguje v upoπtevanje...

“A æidovska zgodba je le del zgodbe vaπe pogojenosti,” me izsrednjega veka potegne Anonymus. “Na drugi strani so bili æe davnonekoË prastari, pred-dorski, Demetrini Grki, nasprotno od Izraelcev,planet Zemljo proglasili za svetost in æiva boginja Gea, duπa celot-nega planeta je po njihovem prepriËanju gostila na vrhu Olimpa vsepreostale (najmoËnejπe) bogove. Hierarhija je obstajala na Olimpuin tudi Ëloveπka duæba je delovala hierarhiËno, kraljevsko, kot so sipredstavljali hierarhijo v boæji druæini vse do Homerja.

Toda pohomerski Ëas prinese grπko renesanso. Demokracijo.Filozofijo. Znanost.

V sedmem stoletju pred Kristusom je faraonsko/suæenjski odnosrazpadel in med tiranom-vraËem in med suænji-verniki se je rodilsrednji razred - takoimenovano ‘svobodno ljudstvo’. Apolonov rod.PriËela se je rojevati ‘demokracija’ - demos - glas ‘modrega’ ljudst-va. Tiranski sistem je (opazujoË celo zgodovino) za trenutek zamrlin faraonski dvojni red ¥/000 je razpadel v danaπnjega, ustoliËenegas francosko revolucijo v vseh demokracijah - ¥<111>0. Atenec ni

206

veË gledal le v tla, kot egiptovski suæenj, ki ni smel dvigniti pogle-da do oËi faraona, niti ni preklinjajoË zemljo venomer buljil le vnebo in sanjal nebesa kot izraelski vernik. Pogledal je naravnost na-prej in se zagledal v oËi soËloveka. Rodi se Ego1. Samozavest ob za-vestnosti celote. Sokrat. Prav kot indijski Buda neponiæen-in-ne-vzviπen opazovalec paradoksa resnice, ki mu pravimo æivljenje. Stehtanjem ‘Sem/nisem?’ je Sokrat, po Mojzesovem ‘Ne ubijaj!, Ne

kradi!, Ne laæi!’, postal utemeljitelj Etike in krπËanske ljubezni.Gor/dol, levo/desno je zanj izgubilo magiËno privlaËnost in priËelse je ukvarjati s problemom spredaj/zadaj in zunaj/znotraj.

Toda Atenci, slaveË zmago nad perzijskim Goljatom, so hotelizmagovati πe naprej, kajti grπki Ëlovek je na poti iz poniænosti suæn-ja v svobodo netlaËenega stopil preko ‘magiËne toËke Ego=1’, preko‘sokratnosti’, preko skromnosti v vzviπenost (Ego>1) in postal (spet- po faraonu) merilo vsega. Pozabil je na bogove in na mati Geo. Inna smrt. Postal je vernik lastnega razuma in se naslonil ‘nase’ - nasvojo pamet in moË. Zmaga - dosega cilja mu je postala merilo zatehtanje Ëloveka. In zemlja mu je postala mrtev plen. Spremenil seje tudi njegov odnos do smrti. Smrt je prenehala Grku biti regula-tor morale, kot je vernemu æidu. Smrt je prenehala biti svetovalecna poti v æivljenje, kot je bila Sokratu. Pred trenutek smrti (0) si jeGrk predpostavil osebni cilj in za-postavil veËnost. NiË je postalanenadoma predmet filozofije.

Iz ubogljive prestraπene ‘vraËeve’ ovce se je v Atenah rodilsamozavesten razumnik. Borec za lastno sreËo. Grπki junak.

Zgodovina je zapis - zgodba o tiranih in o borbi proti tiraniji. Vtej zgodovinski borbi zatiranih proti ukazu/kazni tiranov se je na potiv svobodo ‘rodilo’ v Izraelu muËeniπtvo (uporniki, katere tiran sicerfiziËno zmelje, a duhovno ostanejo etiËno Ëisti), v GrËiji junaπtvo(uporniki, ki tirana premagajo in se oËistijo v notranji borbi), todasuper-junak starega veka Aleksander se je prelevil v roparja in pro-glasil za boga (kot kasneje Rim, Hitler, Stalin, Bush...). In postal je

207

nov ohol tiran, ki povzroËa novo muËeniπtvo/junaπtvo. In Aleksan-drovi nasledniki Rimljani so stare, tozemske grπke bogove prepodilis povrπja matere zemlje na planete in Zemlji zavladali sami. Cezar jepredstavljal ljudstvu (po faraonu in Aleksandru spet) boæansko,nevpraπljivo oblast na zemlji. Rimsko ljudstvo se je med seboj vide-lo kot 1=1, a Zemlja in Nerimljani so jim pomenili posest, ki so joposedovali in πteli. In ker so si vzeli pravico posedovati vse, so vsemerili. In ker le niË ni 0, Rimljani, upoπtevajoË le materjalni svet (kotdanes Amerika?), niËle zato sploh niso poznali; in v rimskih πtevilkahmanjka. Smrt je postala Rimljanom nepomembna, celo zabavna, Ëepogledaπ v gladiatorsko areno. Edino zgodovinsko dejanje, ki bo od-mevalo v prihodnosti, je Rimljanu pomenila le zmaga. Podreditevnasprotnika. Zato so gledali le v prihodnost, v veËanje Rima in si, dajih bodo obËudovali potomci, gradili enormna spominska obeleæjaza vsako ‘junaπtvo’, ki je poveËalo πtevilo podrejenih Rimu.”

“Prav kot smo v lepo prihodnost in v zmago in slavo zagledaniljudje danes,” me pretrese sunek iz sveta, kjer fiziËno obstajam.“Naπa ‘junaπka civilizacija’ je le slaba kopija Rima.....”

“Trije simboli,” me prekine Anonymus, “0, 1 in ¥ so bilidoloËili potek zgodovine, saj so doloËili faraonsko dojemanje svetamnoæicam (Suæenjstvo je boæji red?) in ‘zaplodili’ Mojzesov uporproti faraonstvu in proti suæenjstvu. Na drugi strani pa logika celosti(1=¥) temelji na duhovnem spoznanju - ‘Vsakdo, ne le jaz, je le kaplji-

ca v celotnem morju æivljenja’; in to spoznanje ‘enosti v bogu’ je odpiralopogled v nebesa, v lepoto stvarstva in stvarjenja ter doloËalo razgle-diπËe vsem skromnim, modrim duhovnim uËiteljem iz preteklosti,ki niso preko Ego=1 padli v brezno oholosti in egoizma. Logikacelosti ne pozna ‘niËle’, zato ne pozna pristranskosti, saj ne poznapodcenjevanja. Upoπteva vse podatke kot enakovredne, zato kast-nega reda niti izkoriπËanja/dobiËka ne pozna. Napuh kast, odnosuËitelj/uËenec, znanost/umetnost je izniËil Buda, ki je iz obilja kral-jeviËa stopil v skromnost beraËa. Napuh besede je izniËil Sokrat, ki

208

je ‘slabosti sprevraËal v vrline in prednosti v slabosti’. In napuh razuma jeizniËil Jezus, ki je srcu prepustil vodstvo razuma in postal simbolljubezni. V ljubezni ni poniænih in ni bolj pomebnih celic, ker jevsakdo zavesten dejstva, kako vsak povzpetnik, vsak tiran (duhovniali fiziËni) pomeni rakavo celico v zdravem telesu in rak smrt tele-sa. Prevzetnost voditeljev je peljala v propad celotne civilizacije.”

“Vse bitke za nadvlado v zgodovini in vse revolucije proti nad-vladi so se dogajale le kot posledica navpiËne matematike,” me πokiraspoznanje. “Zgodovina je zgodovina solz in trpljenja le zaradiekskluzivizma, zaradi srËne slepote, ki uzakonja kaste in s temkriviËnost/trpljenje. In z razdvojitvijo druæbe plodi revolucijo vpodcenjenih in zaniËevanih.”

“Ego=1 je torej srednja pot, katero iπËe celotno Ëloveπtvo?” mepretrese spoznanje. “In ‘smrt’ niËle pomeni konec prekletstva?”

“Smrt niËle pomeni konec oholosti/poniænosti; in rojstvo skrom-nosti. Rojstvo Ego=1,” mi pritrdi Anonymus. “Ko kroπnja drevesapreraste sposobnost Ërpanja korenine, drevo priËne usihati. Umirati.Skromnost je izhod iz zablode vzviπenosti in iz prekletstva smrti.Dokler je Ëlovek Ego>1 obstaja 0 in strah in smrt. Oholost in pris-transkost. In revolucija proti oholim in kriviËnim. Upor proti izko-riπËanju. Proti piramidi. Proti imperiju. In zgodovina se ponavlja, rev-olucije se ponavljajo, vse dokler se faraonska piramida ne sesuje.”

“Sama od sebe?” me stresejo Anonymusove besede.“Piramide se ne da poruπiti vse dokler na izpraznjena mesta kot

hijene preæijo novi karieristi. Le ko stopnice v piramidi ostanejoprazne...” zastane Anonymus. NedokonËani stavek mi zveni v glavi.

“Torej nikoli,” me zalije obup. Zagledam se v svet poln suæn-jev, ki se poËutijo kot drek in bi radi postali smetana. Poln karieris-tov, za avto, stanovanje, sluæbo pripravljenih prodati duπo.

“¥¥ v zavesti vernih ljudi,” meglo v moji zavesti s simboliko pre-seka Anonymus, “simbolizira upanje, moË, skratka nebesa, Bogaprestraπenih, varnost. 1 simbolira Enost, skromnost in celost,

209

enakovrednost in samostojnost ter harmonijo - z eno besedoJezusovo ‘zdravo telo’. 0 simbolizira smrt, neobstoj, prekletstvo,zapuπËenost, osamljenost, strah.

»e hoËeva povezati matematiËne simbole 0, 1 in ¥ z dogajan-jem in vzduπjem Ëloveπke druæbe in njenim ‘razvojem’, najprej skozitrojico matematiËnih simbolov opazujmo πtiri psiholoπke profileljudi, æiveËih danes na tem svetu. OznaËimo jih lahko kot tirane,suænje, povzpetnike in svobodne ljudi.

A - tiran (¥) si neËimrno domiπlja, da je le on bog, a vsi ostaliobdajajoËi so zanj niË, zato vse suænje (0) vidi kot manjvredne in jihbrezsrËno oæame v svojo korist. Nikoli ne prisluhne ljudstvu, kateroga streæe. Vzviπeno, oholeæ, sliπi le svoj naËrt (boæji naËrt?) in si jem-lje vso pravico nad suænji. Domiπlja si, da le on ve pot, zato ukazu-je/kaznuje nepokornost. Njegov cilj doloËa suænjem misli, pot inukrade ves Ëas. Posrka suænjem æivljenjsko energijo kot vampir.

B - suæenj (0) je vedno poniæen in spoπtljiv do gospode. Vzgojenali ukroËen v Ëutenje manjvrednosti je prestraπen in nesamostojen.Nesamozavesten. Poniæanje je bil æe sprejel za neizbeæno, saj je bilsprejel hierarhiËni, kastni red za dokonËno nespremenljivost. Ingospodarje za boæanske. StoiËno trpi kriviËnost in ne upa si raz-miπljati samostojno. Dræi se vsiljenih mu plotov in v njegovi zavestini veË upanja po svobodni pozornosti, zato nebogljeno potrebujepastirja ali voditelja. Njegove misli in dejanja in doæivljanje sveta za-poveduje zato nakljuËni tiran, duhovni ali posvetni nadzornik.

Tako tiran kot suæenj ne dvomita v usojenost kaste, zato usodole izpolnjujeta. Najboljπi æiv primer je klasiËna Indija. Kaste stojijo.NavpiËni red je zabetoniran - doloËen z rojstvom. Povzpetniπtva dosedaj ni bilo.

AB - karierist ne verjame v kastno usojenost, a πe vedno je ver-nik kastne druæbe. Mojzesov, Budin, Sokratov, Jezusov vodoravnired je zanj le pravljica. Ne pozna zaupanja, zato je skromnost Ego=1zanj naivnost. Ne verjame v prijateljstvo in soæitje. Verjame v uspeh

210

- povzpetje. Na koncu poti, jutri vidi sebe spoπtovanega na nekemvrhu moËi in bogastva. Zato tekmuje in gladiatorsko pleza po lestvi-ci spoπtljivosti in moËi. MoËnim (bogatim, vplivnim) in koristnimza prihodnost se klanja in do njih je ugajaπki, konkurentom skuπaπkodovati, a πibkejπe in karieri nekoristne prezira in zatira. Njegovoobnaπanje je v eni situaciji suæenjsko, a v drugi tiransko. Torej je ‘de-mokrat’ del dneva vzviπen (¥), a del dneva poniæen (0) shizofrenik,razcepljena osebnost. Ni ne ‘tiË’ ne ‘miπ’. V borbi za stolËke nimastalne osebnosti. Edina stalnica njegove osebnosti so le pohlep, strahin zavist. Obnaπanje v vsakem trenutku prilagaja situaciji in s kon-kurenti tekmuje v zapolnjevanju nastalih ‘lukenj’ v navpiËnem sis-temu. Je le prefrigan igralec, ki se je bil nauËil nekaj razliËnih ‘vlog’in mimikrijo sprejel za neizbeænost uspeha; a neprestano igrajoË lenauËene vloge, je bil pozabil na radovednega otroka v sebi, na srcein na svoj talent. Njegova samozavest in razgled sta odvisna le odviπine stolËka.

NeAneB - svobodno bitje je samosvoje in samostojno. Je ena(1). Ego1. Ni vzviπeno (Ego>1) in ne poniæno (Ego<1), temveËsebe-zavestno in celote-zavestno bitje. OsveπËeno bitje. Ne sledislepo tujim besedam in izraËunom, zato deluje le iz lastne osebnos-ti, iz lastnih spoznanj. Ker ne verjame v hierarhijo in avtoriteto, netekmuje z nikomur za ‘niË’, zato ni podkupljiv in ugajaπki, se niko-mur ne uklanja, nikogar ne prezira, nikomur ne πkodi in nikogar neizkoristi za povzpetje, a se tudi ne pusti izkoriπËati ali ukazovati. Tanevzviπna-in-neponiæna dræa, ki omogoËa samosvojo glavo,inteligentno oko in ljubeËe srce, je ‘samosvoja’ dræa vseh svobodnihbitij zgodovine. Logika CM (¥=1) je logika vseh enakovrednih,skromnih, ljubeËih... Mojzesa, Bude, Sokrata, Jezusa, Krishnamur-tija in drugih uËeËih bituj...

Ko skozi te πtiri odnose (‘sem bog’ se poËuti ohol tiran, ‘sem niËvre-

den’ se poËuti poniæen suæenj, ‘sem niË, a bom bog’ - se poËuti pohlepenpovzpetnik, ‘sem le samosvoj delËek nedojemljive celote’ Ëuti svoboden

211

Ëlovek), pogledamo v zgodovino, lahko opazimo da tiranija oholihNarcisov doloËa suænjem naËin æivljenja veËino Ëloveπke zgodovine.”

“In odnos ‘sem bog/si niË’ zastruplja vzduπje druæbe πe danes,”me sune realnost medËloveπkih odnosov. “’Sveta trojica’ πe vednovodi svetovna dogajanja.”

“Tudi v dandanaπnjem svetu je Ego=1 redkost, a prevzetnetirane (Ego>1), usluæne suænje (Ego<1) in ugajaπke, zahrbtnepovzpetnike (Ego=0 - ¥, a nikoli 1) sreËujeπ na vsakem koraku.”

“Zakaj?” me takoj potegne v vzrok. “Kje na svoji blodni poti jeËlovek izgubil srce? Kje se pojavlja napaka?”

“Poglejva v dandanaπnjo vzgojo,” umiri mojo zagnanost Anony-mus. “Opaziva lahko, da ni teæko otroka z olimpijsko vzgojo nav-duπiti v ËaπËenje zmagovalcev in ga sprogramirati v (pasivnega) agre-sivnega navijaËa ali (aktivno) ambiciozno, egoistiËno, povzpetno‘rakavo celico’, v neprestano tekmujoËega ‘zmagovalca’, karierista,ki nenehno teæi k ‘rasti’ in objestno ‘ære’ sotekmovalce. Toda, ali gas tem ne pahnemo v zavistnost - pohlep povzpetnika, saj smo vanjvsadili nenehno brezobzirno ‘lakoto’, nujo po dokazovanju in rival-stvu? Ali ga ne pahnemo v sovraπtvo in vojno z vsem sosestvom?

Niti s permisivno vzgojo, kjer je ‘princu’ dovoljeno vse in vsiigrajo otroku suænje, otroka ni teæko vzgojiti v objestnega tirana, kile ukazuje in zahteva streæbo. Toda, ali ne bo potem celo æivljenjele zahteval nenehno pozornost, uboganje (understanding) od klan-jajoËih okoli sebe in zato vedno iskal suænje ali oboæevalce, ter vsakonepokornost svojemu ‘boæanstvu’ kruto kaznoval?

A prav gotovo je πe najlaæe otroka z avtoritativno vzgojo enos-tavno ‘ubiti’ - prestraπiti in uroËiti v ne-samozavestno, s strahomnapolnjeno ubogljivo ovco, v zastraπenega poniænega sluæabnikagospodom ?bogovom?, avtoritativnim pijavkam, ki πe danes, v 21stoletju, prevzetno in objestno ceremonizirajo po cerkvah ingradovih in univerzah in sodiπËih in bankah.

Napaka je torej v vzgoji, kajti vse tri metode ubijajo srce in svo-bodo.212

Ni teæko otroka vzgojiti v tirana, v suænja ali zbegati v shizofrenobrezobrazno bitje, toda ko otroku res hoËeπ dobro, ko ga imaπ resrad, mu ne æeliπ brezsrËnosti, niti osamljenosti krutega grebatorja nitislepote oholih gospodarjev niti prestraπenosti suænja, ali ne? In akose oba strinjava in odgovorno zanikava vzgojo v tirane/ovce oziro-ma pijavke/krvodajalce kot namen izobraæevanja otrok, lahko skritiËno distanco vpogledava v dosedanji tradicionalni, na izdajstvutemeljeË vojaπki in na palici-peklu temeljeË cerkveni sistem πolanja,kot tudi v dandanaπnjo povzpetniπko, olimpijsko πolo, ki temelji nakorenËku. Nagradi.”

“A kako vzgojiti svobodnega Ëloveka? Ego=1?” me zani-ma izhod iz zablode. “Brez korenËka in brez palice?”

“Svobode ne moreπ vzgojiti, dokler sam nisi svoboden. Niti seje ne da nauËiti. ©e manj ukazati,” me iz ‘kako’, iz ‘metode’, iz‘know-how’ potegne Anonymus. “Svoboda je samosvoj uËitelj evo-lucije. Ne more je zavesti ne korenËek in ne ukloni se palici. Energijosvobode simbolizirajo vse revolucije v zgodovini, ki so silile Ëlove-ka v evolucijo, proË od tiranije. ProË od ukaza. ProË od podrejan-ja. Svoboda ni razumski koncept. Svoboda je energija podjarmljenih.Ko ni tlaËenosti, svoboda izgubi pomen. Tedaj prosto srce in ust-varjalna energija prevzame vodstvo roke in koraka..”

“A kaj evolucija priËakuje od nas?” me πpikne radovednost. “V materijalnem svetu je Ëlovek napravil ogromen korak,” mi

razloæi Anonymus. “Od kamnite sekire v dobo superprevodnikov.Stopil je na Luno in s pritiskom na gumb zna povzroËiti holokavst.”

“In norci po svetu, duhovno sodeË v kameno dobo, pomorerastlin, æivali, ljudi tudi poËno,” me strese ‘realni’ svet v evgeniko inizplen usmerjenih multinacionalk, imperialistiËnih voditeljev.“PoveËevano oboroæevanje sveta je æiv dokaz norosti, brezsrËnosti,pohlepa...”

“Evolucija,” me spet ulovi in ustavi Anonymus, “zato zahtevaduhovni korak. Spremembo dojemanja in miπljenja,” obmolkneAnonymus. 213

“Kako?” se zavrta vame. “Kako zaustaviti ladjo norcev, ki piha-jo v jadra, da bi prej priπli v pogubo?”

Tiπina po obmolknitvi Anonymusovega glasu postaja vse boljgluha. Nobenega odziva ni v moji lobanji. Stojim v slepi ulici. Ne vem.

“Kako je, Ëe se poËutim niË? »e imam niË? Me ni?” me stresepraznina osamljenega, nebogljenega...

“Kot zanimivost in v pomoË pri meditaciji o niËli nama je lahkoena od Ëudovitih skrivnosti slovenskega jezika,” mi ponudi rokoAnonymus. “SlovenπËina, za razliko od mnogih jezikov, uporabljadvojino in dvojno zanikanje in vsak otrok ve, kako dva minusa dastaplus. Vpraπajva zato slovenskega ali angleπkega kloπarja: ‘Kaj imaπ?

Kdo si?’” mi svetuje Anonymus.“Slovenec bi odgovoril ‘Nimam niË.’ In ‘Nisem niË.’,” mi avto-

matsko odreagira spomin. “A angleæ ‘I have nothing.’ oziroma ‘I amnothing.’”

“In sedaj se vpraπaj,” me v raziskovanje potisne Anonymus,“kakπna je razlika v pomenu med odgovori ‘Nimam niË!’ oziroma‘Nisem niË.’ in med angleπko ËuteËim, ki v enakem poloæajurazmiπlja: ‘Imam niË!’ oziroma ‘Sem niË!?’”

Poskuπam se væiveti v pomene izjav.“Ko reËeπ, da nimaπ niË - zanikaπ, da imaπ niË, torej imaπ πe vedno

nekaj - sebe,” se mi zazdi. “In ko reËeπ, da nisi niË - priznaπ da si, ada ne veπ, kdo si,” me zbega logika.

“Kar imaπ, te ima; in ti dirigira æivljenje,” me v zakon nasprot-ja vræe Anonymus. “In ko nimaπ niË, vse doker imaπ sebe, imaπ dos-tojanstvo svobodnega kljub popolni (0) uboænosti,” me presenetiAnonymus. “In Ëe ne veπ, kdo si, izjavljaπ le, da se za niË nimaπ. Toje izjava skromnosti, ki Ëloveku dopuπËa osebno dostojanstvo.”

“A Ëe se poËutiπ niË? Kot da sploh nisi? Da ne obstajaπ?” zavrtavame Anonymus. “In Ëe imaπ niË?”

ZaËutim usmiljenje do angleπko govoreËega kloπarja. Do vsehangleπko razmiπljujoËih. Do vseh kapitalistov. PoËutijo se kot niË,ker jim le kapital govori o njihovi vrednosti. 214

“AngleπËina je razumarski, kapitalistiËni, poslovni jezik, brez-Ëutni jezik kraljev, neusmiljeno izkoriπËajoË podanike. AngleπËinaje jezik brezËutnosti. Niti obËutkom niti Ëustvom ne dovoli priti dosrca. Angleæi vedno reËejo ‘I love you always, but not now!’ and ‘I hate

you every day, but not now!’. Nikoli ne reËejo: ‘I’m loving you now!’

ObËutljivost, srce je vræeno iz prisotnega trenutka. In ko reËejo ‘I’mhating you?’

Glava kapitalista mora biti vedno trezna, prosta Ëustev inobËutkov, hladna za raËunanje dobiËka. Zato so Angleæi pregovornohladni. Zaprti v brezËuten izraËun v glavi.

Æivljenje je prisotno v veËnem in edinem ‘zdaj’, v katerem æiviËlovek celo æivljenje. A v glavah angleπko dojemajoËih ‘now’ nikoline zaæivi, ker ga ‘always’ in ‘every day’ vedno ubijeta, ker je ‘tomor-row’ bog; in ‘now’ in ‘everyday’ suænja cilja.”

“In Ëe celo æivlenje æiviπ izven stika z Bogom? V brezËutnemsvetu stvari?” me strese æalost.

“Shakespeare je bil naredil angleπËino iz kraljevega jezika, TrubarslovenπËino iz jezika kmetov. AngleπËina meri Ëloveka po meridenarja, slovenπËina po meri srca. A vi Slovenci slovenski kmeËkijezik in samozavest upornega, svobodnega, skromnega bitja, kodi-rano v slovnico in besednjak slovenskega jezika, sedaj meËete v koπza smeti. Prodajate svojo duπo za ugodje in sprejemate coca-colo inkodo kapitalizma, zapisano v slovnici angleπËine. ZapuπËate dvoji-no, prijateljstvo, enakovreden odnos; in skaËete v odnos Jaz/oni,bankir/upnik, kjer samozavest temelji edinole na bogatosti. In beæitev odnos pripadnik/sovraænik, kjer samozavest temelji na sovraπtvu.”

215

Gordijski vozel

Da opaziπ bistvo æivljenja,

moraπ odstreti vse nebistveno.

“Ponudil sem ti moænost modro razreπiti gordijski vozel medse-bojnih odnosov,” me preseneti Anonymus. “»loveku ni treba bitine tiran, ne suæenj in ne povzpetnik. Lahko ostane svobodno bitjein se odloËa nepogojeno od preteklosti. Ob praviËni, modri odloËit-vi je volk vedno sit in koza ostane vedno cela, ali ne?

A mnogi πe vedno noËejo cele koze in s tem dokazujejo svojo pro-tidemokratiËno, protiekoloπko, neetiËno dræo. Trdi marsikdo, daedino on ve; toda, ali je bog? Trdi marsikdo, da je ‘edina pot’, toda alije Kristus? Proglaπajo se mnogi za edina vrata, toda, ali so sveti Peter?”

“In vsi, ki nismo πtemplani, smo prekleti v nesliπnost in za vzapor, Ëe le odpremo usta?” me strese grozovitost moËi, ki so si joπtemplarji ukradli zase.

“Ne zveni to nekam znano?” me v asociacije vræe Anonymus.“Jezuitsko? StalinistiËno? Bushovsko?”

Opazujem, kako so si s svojim povzpetjem med ‘imunizirane’,‘sveti’ demokrati vzeli ekskluzivno pravico do besede; in poËno danespovsem isto, kar istoËasno oËitajo komunistom, in kar poËne Vatikanod ‘vedno’. RazlaπËajo izkuπnje soljudi. IzniËiti hoËejo na silo vse,kar ni po njihovi izbiri in ne paπe v njihov zelnik, pa Ëetudi je v dobroËoveπtvu. A proglaπajo se za boljπe od ‘prekletih stalinistov’.

“Kaj sledi tej zablodi?” me vræe v opazovanje posledic te norosti.“Napovedali so s tem vojno realnosti,” mi pojasni Anonymus,

“in kot Aleksander presekali, namesto razvezali vozel, ki se imenu-je - medËloveπki odnos. Proglasili so se, kot Alex, za ‘bogove’, za‘edino sonce’, in s tem podpisali svoj padec, kajti vsak tiran, vsakoholeæ do sedaj je bil zaradi svoje ekskluzivistiËne vzviπenosti izgu-bil æivljenje v raju, stolËek ob bogu in svoje otroke.

216

Zgodba zgodovine to eksplicitno dokazuje.Zato le kratek pogled v prihajajoËe...Danaπnja tiranija koncesioniranih intelektualcev v Sloveniji in po

svetu, pritisk ‘desnice’ oziroma ‘zgodovine’ je le zadnji obupanposkus absolutistiËne zaplankane znanosti oziroma vrha intelektual-cev, da bi ‘zabetonirali’ oblast in obdræali nadzor nad miπljenjem indelovanjem vseh, ki jih imajo za sebi manjvredne in za katere trdijo,da ne znamo misliti sami, da smo neumni in zato ‘nekompetentni’.

Toda tiranska doba in ‘boæanskost’ slovenskih ‘vsevednih’ inte-lektualcev bo zelo kratka, kajti v prihajajoËem ekoloπkem svetu, ka-mor smo namenjeni, ne ‘zmagujejo’ tisti, ki imajo diplome oziromapotrdila, da so dobre papige starih preæivetih ‘svetih resnic’, temveËtisti, ki ‘πtekajo’, pa Ëeprav niso πtemplani. V ospredje prihajajo‘anπtajnËki’, ki so uradno - tradicionalno izobraæovanje, kjer je uËiteljgenij in otrok butast, in znanost kot vsevedno modrost, odpisali. Insvet redifinirali sami. Zato so v prihodnosti πtudentje tisti, ki izbira-jo prfokse po merilu razgledanosti uËiteljev, ne postavlja diktatorjevmiπljenja koncesionar, ki razen sebe ne prizna nikogar, ali ne?

Tiranije in nadzorniki imajo v dobi vse hitrejπe informatike insvetovnega medmreæja vse krajπe æivljenje, to vsi, katerim pogled nalastno veliËino ne slepi pogleda, lahko opazijo. Otroci se uËijo mul-tidisciplinarno in so mnogokrat celo bolje obveπËeni in vedo veË oduËiteljev, ki so z diplomo postali ‘vsevedi’, postali diktatorji miπljen-ja; in se prenehali uËiti. Zato se ‘svetost’ resnic znanosti in cerkvevse hitreje izkazuje kot nedoreËenost in sveti Petri kot lokalnizaplankanci. V luËi povedanega ima dandanaπnja narcisoidna norostslovenskih povzpetnih nadzornikov ‘edine’ resnice v svoji oholostiæivljensko dobo - koliko Ëasa?

Hitrost informacije krajπa laæi noge in prevarantom Ëas ‘æivljen-ja’. Poniæani in zatirani v ‘nesliπnost’ so se bili do sedaj vedno naπliskupaj, uprli celo v Ëasu, ko se je svet vrtel πe ‘peπ’; in da bi se ‘v niËdani’ ne naπli in ne sesuli vasezagledane tirane danes, ko obstaja inter-net in je svet moæno obiti v uri in pol? 217

Slovensko ljudstvo, kakorkoli danes zbegano, se je bilo odloËiloza demokracijo in s tem za netlaËenost; in se uprlo diktaturi ideologij.Toda novonastala gospoda s svojo izkljuËnostjo ustvarja novonedemokratiËno vzduπje, novo monopolizacijo miπljenja in uni-formiranega obnaπanja. Toda Ëeprav se trudijo vzpostaviti novoduhovno tiranijo in soljudem zanikajo svobodo izraæanja s svojimnadzorovanjem ljudi in besede, pa ne otroci, prav kot vsi nadzorovaninarodi, danes ne prenesejo veË nadzora brezobzirnih despotov in nad-zornikom se æivljenje zakljuËuje. Dobe nadzorovane zavesti in potr-peæljivega kimaπtva oholim in objestnim je neizbeæno konec.

Se tega ne opazi? Ali se osvobodilni boji ne sliπijo do gospodarske zbornice? Do

parlamenta? Do ministra za pravosodje?”Opazujem, kako gospoda na poloæajih moËi noËe videti in

razumeti upora vseh zaniËevanih v manjvrednost. Proglaπajo vseugovarjajoËe za teroriste, Ëeprav se le upirajo kontroli kontrolorjevin diktatorjem miπljenja. Opazujem, kako neizbeæno bodo vsi‘boæanski’ po vsem svetu, ki despotsko zatirajo ‘ljudsko pamet’ vnesliπnost in hoËejo otroπko zavest vkalupiti ter nadzorovati otroπkoduπo, navkljub trmastem vztrajanju v oholosti, leteli s svojegavzviπenega stolËka, kot se dogodki vse hitreje vrtijo in obraËajo, vnajkrajπem moænem Ëasu.

“V nekaj letih,” mi potrdi Anonymus, “bo tudi v Sloveniji, kotpo svetu, govoril le πe tisti, ki ima kaj povedat; ne bodo ustvarjal-nosti otrok in ljudstva zatirale od zgoraj nastavljene ‘πtemplane’ uni-formirane lutke, ki za drage denarje prodajajo svoje srce, podpise instare pol-resnice ‘neumnim’. In zraven ‘pridno’ po ‘dolænosti’ ome-jujejo in kaznujejo vse neπtemplane - prezrte v ne-æivo in nepomem-bno - neuke otroke in æaljeno ljudstvo.”

Opazujem koliko ustvarjalne moËi s svojo oholo ekskluzivnos-tjo ubijajo v neobstoj in preklinjajo v pankrtstvo vsi ‘edinstveni’ kon-cesionarji, ki so se proglasili za svete Petre.

218

“Zato πe enkrat prijateljsko svetujem,” me potegne za uhoAnonymus. “Ni vse, kar se ni ‘rodilo’ iz tebe, prekleto in za izniËit.Upoπtevaj realnost, zato ne poniæuj in ne æali soljudi. Ne delaj si‘bad’ karme, kajti kriviËnost ima svojo lastno karmiËno pot. Oholoststarπev kot bumerang pade na otroke. Æeliπ svojim res tako slabo?”

“Reπitev?” me raznese vpraπanje.“‘Edina pot’, za kar se proglaπajo koncesionirani, pomeni za ljud-

stvo konec moænosti izbire, smrt demokratiËnega vzduπja in zaËeteknove duhovne in poslediËno tudi fiziËne tiranije - neo-srednji vek.Toda zahtevanje priklona od ‘tlaËana’ je, vse dokler v slovenski ustavipiπe ‘demokratiËna’, obsojeno na giljotino. Pot, ki vam jo slovens-ki ovni kaæejo kot pravo, je torej protiustavna. Vse koncesije vSloveniji, ki se ponaπa z demokratiËno ustavo, ki suæenjstvo in lju-doæerstvo prepoveduje, so protiustavne, saj vsaka koncesija(ekonomska kot duhovna), uniËuje prosti trg, nepriviligiran pretokdobrin, saj postavlja le nove in nove monopole. In ustoliËuje novein nove vampirËke, priklopljene na varen ‘everlasting tax’ - kri ljud-stva, katere naj bi nikoli ne zmanjkalo?”

Opazujem, kako je ‘novoslovenska’ usmeritev v Sloveniji na smrtobsodila demokracijo, saj so ‘gospodje’ pohodili njen prvi pogoj - svo-bodo besede in izbire moænosti. Kajti zahtevajo ekskluzivnost njihovebesede in plaËe, vsi ‘nekompetentni’ pa moramo æe dræati ‘gobec’.

“Toda vse dokler je v ustavi zapisana demokracija,” me pouËiAnonymus, “se lahko v demokratiËni deæeli vsakdo, tako πtempljankot neπtempljan, Ëe æe misli, da kaj ve, kolikor hoËe proglaπa za‘moæno pot’, nikakor pa ne za ‘edino pot’, ako noËe delovati pro-tiustavno (39. Ëlen ustave - svoboda izraæanja - Zagotovljena je svoboda

izraæanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javne-

ga obveπËanja in izraæanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in πiri

vesti in mnenja.). In πe vedno bodo πtempljani, Ëe bodo dober uËiteljmladini, imeli dovolj tako dela kot denarja, brez da bi prodali svojoduπo Mefistu, brez da postanejo diktator in nadzornik za le kratekËas. S tem ne bodo veË krπili osnovo demokracije - svobodno izbiro 219

in ponudbo moænosti, ki jo njihova ‘edinstvenost’ in vzviπenost do‘neπtempljanih’ danes krπi v osnovi.

Zato priËakuj in zahtevaj od vseh avtoritet demokratiËno priz-nanje tudi izkuπnje drugih, ne le lastnih; da tudi ‘nepreverjene’ oziro-ma neπtempljane sprejmejo kot sposobne zdrave presoje in izbire; datorej vsi pametnjakoviËi dostojanstveno prenehajo teæiti oziromagroziti s policaji in licencami vsem od njih samih neblagoslovljenih.S tem bodo ustvarili prosti trg, ki ga obljubljajo, a ga oËitno noËejooziroma ga celo s koncesijami celo zahrbtno prepreËujejo.”

“Prav gotovo bi svojo pot zaËeli demokratiËno in z dobro karmoter se izognili protirevoluciji, ki jo sproæi vsaka kriviËnost in ki kotkarma prileti ‘na gobec’ iz prihodnosti; in dolgo ostali na ‘stolËku’dostojni svojega poloæaja,” me presune odreπilni korak, ki se bomoral zgoditi.

“Sklicujejo se vsi priviligirani sicer na zakon, ki so ga bili postavilisami in ki jih je ‘kronal’ in jim omogoËa (a ne zapoveduje!) bitikriviËen. Oholo izkoriπËajo moænost preziranja konkurence, ki jovzviπenost pozicije, ?normalno?, ekskluzivno dovoljuje.”

“In imate pri molæi ljudstva ‘Ëisto vest’?” se zagledam v duπo inoËi Busha, Drnovπka, Brezigarjeve, Janπe, πolskih ministrov in ostal-ih janiËarjev, ki so otrokom uniËili vzduπje solidarnosti, tovariπtva,prijateljstva, in jih spelali v center super-darvinizma. “Si kot Pilatperete roke? Niste niË krivi? In se poËutite demokratiËni?”

“To je seveda druga moænost,” mi pritrdi Anomymus. “Amoænost, ki jo, kot opaæam, izberejo prevzetni bedaki in to, upam,ti nisi. Lahko tudi ti seveda prenehaπ biti ozaveπËeno, svetovno-nazorsko, razgledano bitje in postaneπ butast, narcisoiden birokrat,ki brani le svoj stolËek in si, skrit za ‘varen stolËek’, domiπlja, da jeboæanski in da odgovornost za lastno kriviËnost in oholo poniæe-vanje soËloveka lahko preloæi na ‘Ërko zakona’ in v nedeljo nafajmoπtra; ter si s to laæno tolaæbo maæe oËi pred poniæujoËimi krivi-cami, ki jih povzroËa soljudem. A potem se, ko bodo umirali tvojiotroci v ‘nesreËah’ ali v krvavi revoluciji, ki jo vsako despotstvo v220

poniæevanih neizbeæno plodi in nenehno jaËa, potem, ko se boπ ‘cvrlv karmiËnem peklu’ zaradi svoje oholosti nad soljudmi, ne spraπuj:‘Zakaj se dogaja ‘πit’ ravno meni in mojim?’, kajti noben zakon, ki uvel-javlja privilegij in prezira ter ubija, izkoriπËa, uniËuje sonaravo, na‘rajskem’ sodiπËu nima advokata.

Tega si nisem izmislil jaz.Pred bogom in ljudstvom je kriv tisti, ki krade, a tudi, kdor ‘le’

dræi æakelj..., in kdor se na soljudi brezËutno ‘poserje’, bo nekoË pos-ran in πe kaj zraven tudi sam, kajti vsako poniæevanje, vsakakriviËnost, vsaka brezobzirnost do soËloveka in tudi do neËloveπkenarave, pa Ëeprav znanstveno podprta z milijoni koristnih laæi oziro-ma opraviËil ‘v imenu...’, se povzroËitelju vrne dvojno, kajti bogovijeze ne delujejo po nobeni Ëloveπki ustavi in πe manj po protiustavnizakonodaji Gospodarske zbornice in Dræave, ki monopoliziramiπljenje in zavezuje v ‘obvezno krvodajalstvo’. Bogovi jeze, kot vsibogovi, delujejo po boæjem zakonu: ‘Kar malo sejeπ, obilo æanjeπ.’ Innoben fajmoπter ne zakon in ne dacar in ne policaj tega ne moreprepreËiti. ©e najmanj vojak z atomsko bombo v roki.

Vsaj tako svetujeta neizbirËna ‘bela gospa s koso’ in praviËni za-kon karme. In slaba vest. In noËne more.”

“Realnost noËnih mor,” me preseka spoznanje, “je naπa dan-danaπnja resniËnost. Dogajanje, katerega udeleæenci smo vsi skupaj.A kako iz noËne more v Ëudovitost dnevne luËi?”

“V revni Indiji gnojnica - Ganga ljudi zdravi,” mi odgovoriAnonymus, “a v zahodnem svetu je Ëistunu dotik narave ‘smrten’.V revni Indiji beraËa spoπtujejo kot svetega Ëloveka in ga nahrani-jo, a na bogatem krËanskem zapadu ga, ‘cigana’, srËni kristjani zbr-cajo proË od vrat in ga, groænjo morali druæbe, prestraπeni zbaπejo vjeËo. Indijec iπËe svobodo in sanja srce, a zapadnjak sanja korist inmisli, da je svoboden, kadar ukazuje in ubija; in ko podjarmlja inubija, misli, da osvobaja in ljubi.”

“In Indijce zapadnak gleda kot tretjerazredni ljudje. Tretji svetpoligon za kovanje dobiËka. Trg s suænji,” me zgrozi spoznanje 221

prepada, ki loËi svetost in prekletstvo zemlje. Izrael od Boga. “Zatosvet pred naπimi oËmi drsi v vzduπje vse veËje prestraπenosti, v vseveËo uniformacijo sovraπtva/ pripadniπtva in v militarizacijo.Agresija in sovraπtvo na planetu Zemlja naraπËata, a civilna druæbaje na vse krajπi vrvici.”

Zagledam svet v smrtnem krËu. »loveËnost je postala tarËalovcev. Zagledam se v slepoto oËi in srca obdajajoËe mnoæice.Opazujem, kako otroke tiπËijo v strah, agresijo, v egoizem. A gov-orijo ‘mir’, ‘ljubezen’, ‘lepπi jutri’...

“Besede so odraz razuma,” mi razloæi Anonymus, “a dejanja izvi-rajo iz duπe. In prestraπen razum iπËe oroæje in prestraπena duπa sanjamir - neprestraπenost - zaupanje - varnost.”

Zazrem se v dogajanje. V paradoks med besedo in akcijo. “Vsakdo med nami se po najboljπi volji trudi za raj in za mir na

zemlji,” nenadoma zagledam dejstvo. “Vsaj vsi to trdimo.”“Se res?” me v dvom cepi Anonymus. “»lovek ima moË uniËiti

Ëloveπtvo. Toda ali ima tudi srce, da tega ne bo storil? Ima vsaj razum,da svoj samomor iz zasede vidi?”

Opazujem kako vse veË ljudi vidi norost, ki se dogaja, kriËi napomoË in zahteva drugaËen program...

“Ko pred seboj vidiπ prepad, v katerega pomagaπ tiπËati svojeotroke, ali potrebujeπ Program?" me iz opazovanja v razreπevanjeproblema potegne Anonymus; in postavi pred dejstvo: "Ali pa cizoenostavno ustaviπ?”

“Kako?” izleti iz mene kot iz topa.“Vse dokler spraπujeπ ‘Kako?’, nisi dojel bistva,” me ustavi

Anonymus. “Niti nisi zavesten resnosti situacije. Vpraπanje ‘kako’spraπuje po metodi in ima domet le v meterijalnem, logiËnem svetu.Za vsako metodo je potreben Ëas. A Ëasa ni. Prepad je pred vami.In odloËitev ni veË le razumska.”

Obnemim. In prisluhnem srcu.

222

knjige istega avtorja:

Ali sem æiv mrtvec, ali sem æivo Ëloveπko bitje (1991)Zakaj vojna? (1992)Ugovor vojni (1993)MoË besed (1995)Anonimus, kdo joka? (1996)Komu ærtvujemo otroke? (1997)Na oni strani dotika (1999)Kdo se boji Sokrata? (1999)

http://www.geocities.com/no_copyright

zavil * jaka modictiskal * cicero

opazil in samozaloæil * miha jensterle

2003 * no Ÿ

223