METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO … · 2012-05-10 · 23 raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija metodoloŠka navodila za popis raziskovalno-razvojne dejavnosti

METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V DRŽAVNEM SEKTORJU

ISSN 1408-1482

ISBN 978-961-239-248-2 (pdf)

3 Ljubljana, 2012

23 RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA

METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V DRŽAVNEM SEKTORJU

ISSN 1408-1482

ISBN 978-961-239-248-2 (pdf)

3 Ljubljana, 2012

2 Metodološko gradivo, št. 3/2012

Avtor: Tatjana Škrbec Publikacija je na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta [email protected]

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.891:35(0.034.2) ŠKRBEC, Tatjana Metodološka navodila za popis raziskovalno-razvojne dejavnosti v državnem sektorju [Elektronski vir] / avtor Tatjana Škrbec. - El. knjiga. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2012. - (Metodološko gradivo / Statistični urad Republike Slovenije, ISSN 1408-1482 ; 2012, št. 3. 23, Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija) Način dostopa (URL): http://www.stat.si/doc/pub/MG-3-12_R_RD_JRZ.pdf ISBN 978-961-239-248-2 (pdf) 261683712

Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira – ISSN zbirke Metodološko gradivo 1408-1482 – ISBN 978-961-239-248-2 (pdf9

Metodološko gradivo, št. 3/2012 3

UVOD

Statistično raziskovanje o znanstvenoraziskovalni in raziskovalno razvojni dejavnosti se izvaja že od 1965. leta kot redno letno raziskovanje, pomembno za vso državo. Po spremembah v gospodarskem in političnem sistemu ter povečanih zahtevah po mednarodni primerljivosti in obveznostih, ki jih ima Slovenija kot samostojna država do mednarodnih organizacij, smo v letu 1994 opravili prvo uskladitev obstoječe metodologije statistike raziskovalne in raziskovalno razvojne dejavnosti z mednarodno veljavno fraskatsko metodologijo (OECD – Frascati). Prve metodološke spremembe in dopolnitve, ki smo jih opravili v letu 1994, so za slovenski statistični vprašalnik o znanstvenoraziskovalni in raziskovalno razvojni dejavnosti pomenile usklajen pristop pri merjenju delovne sile, bilance finančnih prilivov in odlivov za znanstvenoraziskovalne in raziskovalno razvojne namene ter pridobitev vseh tistih podatkov, ki omogočajo izračun osnovnih makroekonomskih kazalnikov (vloge znanosti in tehnologije), ki jih predstavlja Evropska unija v svojih publikacijah. Metodološke spremembe (uskladitve), opravljene v dosedanji obliki, so izpolnjevale osnovne pogoje za mednarodne primerjave. V desetih letih, odkar je bila izdana peta različica fraskatske metodologije (priročnika), je prišlo do velikih sprememb v mednarodnem razširjanju RR-a, v organizacijah, na področjih interesne politike in v sistemu splošnih mednarodnih statističnih standardov, na katere se nanaša. Ta nova izdaja priporoča uporabo natančnejših kategorij, kar bi omogočilo spremljanje "globalizacije" RR-a; prav tako daje natančna navodila za ugotavljanje vladne podpore RR-u. Zajema smernice za merjenje dela RR-a pri razvijanju programske opreme. Poleg tega vsebuje ta izdaja najnovejše izdaje ustreznih statističnih klasifikacij. Čeprav je Frascatski priročnik v bistvu tehnični dokument, predstavlja enega od temeljev prizadevanj OECD-ja, da bi s pomočjo analize nacionalnih sistemov inovacij izboljšal razumevanje problemov raziskovanja in razvoja. Poleg tega ta priročnik z mednarodno prevzetimi definicijami RR-a in klasifikacijo njegovih dejavnosti prispeva k medvladnim dogovorom o mednarodnem sodelovanju in k "pravilom igre" za politiko razvoja in tehnologije. V letu 1996 je bila mednarodna fraskatska metodologija ponovno revidirana oz. dopolnjena, povečale pa so se zahteve po novih, dodatnih informacijah na področju človeških virov, finančnih virih in tokovih ter bolj poglobljenih klasifikacijah za razvrščanje in prikazovanje statističnih podatkov. Iz teh razlogov smo v letu 2004 pripravili obsežnejše metodološke spremembe in dopolnitve na področju statistike raziskovalno-razvojne dejavnosti. Predvsem pa nas k temu zavezuje nova Uredba Komisije (ES) št. 753/2004 z dne 22. aprila 2004 o izvajanju Odločbe št. 1608/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede statistike o znanosti in tehnologiji. Statistični program Skupnosti opredeljuje okvir za pripravo vseh statističnih podatkov Skupnosti in odlok št. 1578/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o statističnem programu Skupnosti za obdobje 2008–2012 izrecno določa program dela za pripravo in izpopolnitev statističnih podatkov s področja znanosti in tehnologije za obdobje 2008–2012. Uredba Komisije (ES) št. 753/2004 zajema naslednja področja: (a) statistiko raziskovalno-razvojne dejavnosti, (b) statistiko o državnih proračunskih sredstvih ali izdatkih za raziskave in razvoj, (c) statistiko o človeških virih v znanosti in tehnologiji, vključno s spolno statistiko in mobilnostjo (HRST)1, statistiko o

patentih, statistiko o visokotehnoloških in storitvenih na znanju temelječih dejavnostih ter drugo statistiko na področju znanosti in tehnologije.

Področja, navedena v točkah (a) in (b) vsebujejo sezname statističnih spremenljivk, dejavnosti in sektorjev, členitve rezultatov, pogostnost statističnega spremljanja, roke za posredovanje podatkov, pilotne študije za razvoj, med drugim novih spremenljivk in drugih posebnih aktivnosti, ki naj se izvajajo, ter prehodno obdobje. Navedena statistična področja morajo temeljiti na usklajenih konceptih in definicijah iz najnovejših različic Fraskatskega priročnika, Kanberskega priročnika ali drugih harmoniziranih standardov. Pri prenovi metodologije smo upoštevali vse zahteve, ki jih določa prej navedena zakonodaja. Prva velika sprememba so bili 4 ločeni vprašalniki (ti so bili prvič uporabljeni v letu 2003); vsak vprašalnik upošteva posebnosti posameznega sektorja, v katerega se razvrščajo poročevalske enote; dodana so bila nova vprašanja o raziskovalcih po državljanstvu in spolu ter nekoliko je bila spremenjena členitev po starostnih razredih in spolu osebja v RR. Pri posameznih vprašanjih v finančnih tabelah so bile dodane nove členitve, vendar te niso vplivale na kontinuiteto statističnih podatkov. Klasifikacija področij znanosti se je glede na referenčno leto 2007 nekoliko spremenila. Poročevalske enote morajo podatke od leta 2008 sporočati po raziskovalnih področjih (druga raven klasifikacije), in ne več po raziskovalnih disciplinah (tretja raven stare klasifikacije), kot je bilo to potrebno za referenčno leto 2007.


Družbeno-ekonomske cilje spremljamo na podlagi zadnje revizije družbeno-ekonomskih ciljev NABS (Nomenclature for analysis and comparison of scientific programmes and budgets) 2007, ki je začela veljati v letu 2008. Zadnja različica vsebuje izboljšane in dopolnjene kategorije ciljev z vidika potreb uporabnikov, usklajene z dosegljivostjo podatkov na državni ravni. Klasifikacijo po novem sestavlja štirinajst kategorij ciljev. Z letom 2009 smo za opredeljevanje izobraževalnih izidov (javno veljavne izobrazbe, nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ipd.) ter izobraževalnih aktivnosti (izobraževalnih oziroma študijskih programov, programov za usposabljanje in izpopolnjevanje, ipd.) začeli uporabljati nov Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja – KLASIUS, ki bo vplival na razvrščanje zaposlenih po stopnji strokovne izobrazbi. Informacije o KLASIUS-u so na voljo na spletni strani Statističnega urada na naslovu: http://www.stat.si/klasje/klasje.asp Poleg zgoraj navedenih klasifikacij pa se rezultati RR-a v poslovnem sektorju še dodatno členijo po mednarodni standardni klasifikaciji gospodarskih dejavnosti, prirejeni za potrebe statistike RR. Ta klasifikacija omogoča ugotavljanje vložene količine finančnih sredstev, ki so bila porabljena za aplikativne ali razvojne raziskave v določeni gospodarski panogi. Metodološka dokumentacija za to raziskovanje je objavljena v metodoloških navodilih za popis raziskovalno-razvojne dejavnosti v državnem sektorju v Republiki Sloveniji.


VSEBINA

UVOD ........................................................................................................................................................................ 3 1. PRAVNA PODLAGA ...................................................................................................................................... 7 2. CILJ RAZISKOVANJA ................................................................................................................................... 7 3. METODOLOŠKE OSNOVE ........................................................................................................................... 8 3.1 Zajem .............................................................................................................................................................. 8 3.2. Statistična oz. poročevalska enota .................................................................................................................. 8 3.3. Enote opazovanja ............................................................................................................................................ 8 3.4 Način zbiranja podatkov .................................................................................................................................. 8 4. DRUGA POJASNILA PO FRASKATSKEM PRIROČNIKU ........................................................................... 9 4.1 Državni sektor – jedro in obseg ....................................................................................................................... 9 4.1.1 Klasifikacijski seznam ...................................................................................................................................... 9 4.1.2 Dejavnosti, ki jih RR ne zajema ....................................................................................................................... 9 4.1.3 Osnovno merilo za raziskovanje RR-a od sorodnih dejavnosti ....................................................................... 11 4.1.4 Pravila za ločevanje RR-a od drugih znanstvenih in tehničnih dejavnosti ....................................................... 12 4.1.5 Navodila za pravilno poročanje podatkov o RR-u ........................................................................................... 12 4.1.6 Razmejitve med RR-om in drugimi gospodarskimi dejavnostmi ..................................................................... 12 4.2 Zaposleno osebje v raziskovalno-razvojni dejavnosti ..................................................................................... 14 4.2.1 Prikazovanje podatkov o zaposlenih osebah v RR-u ..................................................................................... 15 4.2.2 Merjenje v človek/leto ..................................................................................................................................... 15 4.3 Finančni odhodki za raziskovalno-razvojno dejavnost ..................................................................................... 15 5. DEFINICIJE IN POJASNILA OSNOVNIH POJMOV ...................................................................................... 16 6. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA ....................................................................................... 22 6.1 Vprašalnik R-RD-JRZ ..................................................................................................................................... 23 6.2 Vprašanja in tabele (navodila) ......................................................................................................................... 37 6.3 Klasifikacija področij znanosti in tehnologije (FOS 2007) ................................................................................ 43 6.4 Klasifikacija družbeno-ekonomskih ciljev (NABS 2007) .................................................................................. 47 6.5 Seznam tabel iz vprašalnika R-RD-JRZ .......................................................................................................... 51



1. PRAVNA PODLAGA

Popis raziskovalnih organizacij določata Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) in Letni program statističnih raziskovanj 2011 (Uradni list RS, št. 92/11). 2. CILJ RAZISKOVANJA Letno poročilo zavodov in ustanov o raziskovalno razvojni dejavnosti v letu 2011 (statistični vprašalnik R-RD-JRZ) omogoča zbiranje podatkov o: a) raziskovalno razvojnem potencialu v državnem in deloma v zasebnem nepridobitnem sektorju;

– številu raziskovalno razvojnih organizacij (zavodih, javnih zavodih, zavodih s pravico javnosti, in javnih raziskovalnih zavodih) in drugih raziskovalnih organizacijah, ki so povezane z državnim in zasebnim nepridobitnim sektorjem. To so po evropskem sistemu nacionalnih računov (ESR) domače zasebne nefinančne družbe, nefinančne družbe pod javnim nadzorom, druge enote centralne ravni države, druge enote lokalne ravni države in neposredni uporabniki državnega proračuna (organizacijski obliki 354 in 355).

– zaposlenem osebju (človeških virih) v RR-u; – finančnih sredstvih (prihodkih in odhodkih) za RR;

b) rezultatih raziskovalno-razvojnega dela:

– raziskovalno-razvojnih delih (dokončanih, nedokončanih in objavljenih delih), – podatkih o objavljenih strokovnih člankih doma in v tujini ter podatkih o izdanih znanstvenih monografijah.

Izsledki rednega letnega spremljanja o raziskovalno-razvojni dejavnosti v državnem sektorju in deloma v zasebnem nepridobitnem sektorju, zbrani z obrazcem R-RD-JRZ, predstavljajo del dokumentarne podlage za načrtovanje nacionalne politike v raziskovalno razvojni dejavnosti. Mednarodno usklajene metodološke rešitve (po metodologiji OECD-ja, Fraskatskem priročniku) in ustrezno usklajeni vprašalnik predpisujeta Statistični urad Republike Slovenije in Statistični urad Evropskih skupnosti – Eurostat.


3. METODOLOŠKE OSNOVE Osnova za pripravo nove metodologije je Fraskatski priročnik, ki zajema mednarodna priporočila za merjenje dveh temeljnih kazalnikov na raziskovalno-razvojnem področju: – človeških virov, – finančnih sredstev. Statistično raziskovanje o raziskovalno-razvojni dejavnosti v državnem in deloma v zasebnem nepridobitnem sektorju je zasnovano na institucionalnem pristopu, ki je usmerjen na značilne lastnosti teh institucij, ki izvajajo RR v okviru svoje redne ali po zakonu vzporedne (predpisane) dejavnosti. Ta pristop omogoča lažje zbiranje podatkov, opis institucionalnih tokov sredstev za RR in analizo ter interpretacijo podatkov RR. Druga pomembna prednost pa je tudi v tem, da pripadajoče poročevalske enote temeljijo na okviru obstoječe standardne klasifikacije, zato je mogoče RR povezati z drugimi statističnimi serijami podatkov, kar omogoča širšo interpretacijo vloge RR-a v gospodarskem in družbenem razvoju. 3.1 Zajem S tem letnim poročilom zajemamo zavode in ustanove vseh oblik (zavode, javne zavode, zavode s pravico javnosti in javne raziskovalne zavode), v nadaljevanju raziskovalne organizacije, ki so registrirane oz. delujejo na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti. 3.2 Statistična oz. poročevalska enota

Statistična enota oz. poročevalska enota je zavod, javni zavod, zavod s pravico javnosti in javni raziskovalni zavod, ki je registriran oz. deluje na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti. Glede na velikost ustanove je statistična enota lahko raziskovalni inštitut, center, oddelek, skupina znotraj ustanove.

3.3 Enote opazovanja Enote opazovanja pri tem raziskovanju so: raziskovalno-razvojne skupine in posamezniki, ki jih tvorijo raziskovalci (znanstveni svetniki, višji znanstveni sodelavci, znanstveni sodelavci asistenti z doktoratom, asistenti z magisterijem, asistenti in mladi raziskovalci), ter ostalo podporno osebje v RR-u, ki se v pretežni meri ukvarjajo z raziskovalno-razvojno dejavnostjo. 3.4 Način zbiranja podatkov Podatke o raziskovalno razvojni dejavnosti pridobimo z Letnim poročilom zavodov in ustanov o raziskovalno-razvojni dejavnosti (R-RD-JRZ). Poročevalske enote (raziskovalne organizacije) prikažejo podatke o raziskovalno razvojni dejavnosti za koledarsko leto 2011. Podatke o zaposlenih (raziskovalcih, strokovnem, tehničnem, in drugem osebju) prikažejo v času od 1. 1. - 31. 12. 2011. Podatke v zvezi s finančnimi sredstvi za raziskovalno razvojno dejavnost prikažejo po stroškovnih nosilcih, ki jih za te namene vodijo za leto 2011 ali pa jih ocenijo na podlagi drugih računovodskih evidenc. Raziskovalne organizacije izpolnijo letno poročilo R-RD-JRZ za leto 2011 do datuma, navedenega na vprašalniku, in vrnejo izpolnjeni vprašalnik na naslov Statistični urad Republike Slovenije, p. p. 3570, 1001 Ljubljana, kopijo poročila obdržijo za svojo evidenco. Vodstva raziskovalnih organizacij so odgovorna za pravilno sestavljanje letnih poročil in za njihovo pravočasno pošiljanje Statističnemu uradu Republike Slovenije.


4. DRUGA METODOLOŠKA POJASNILA PO FRASKATSKEM PRIROČNIKU 4.1 Državni sektor - jedro in obseg Jedro sektorja sestavljajo nefinančne družbe pod javnim nadzorom, druge enote centralne ravni države, druge enote lokalne ravni države in neposredni uporabniki državnega proračuna (SAZU). To so: inštituti, centri, bolnice, muzeji, osrednje knjižnice in drugi, ki poleg osnovne dejavnosti, ki ni raziskovalno-razvojna, opravljajo tudi znanstvenoraziskovalno in raziskovalno-razvojno delo. 4.1.1 Klasifikacijski seznam Statistične enote v državnem sektorju se, enako kot tiste v zasebnem nepridobitnem sektorju, klasificirajo v naslednjih šest glavnih raziskovalnih ved, ki se še naprej členijo v področja znanosti in tehnologije: – naravoslovne vede, – tehnične in tehnološke vede, – medicinske vede, – kmetijske vede, – družbene vede, – humanistične vede. Za razvrščanje podatkov po področjih znanosti se uporablja prenovljena klasifikacija področij znanosti FOS (field of science and technology) 2007, ki se je glede na referenčno leto 2007 nekoliko spremenila. Poročevalske enote morajo podatke od leta 2008 sporočati po raziskovalnih področjih (druga raven klasifikacije), in ne več po raziskovalnih disciplinah (tretja raven stare klasifikacije), kot je bilo to potrebno za referenčno leto 2007. Klasifikacija področij znanosti se nahaja v metodoloških navodilih na strani 44. Klasfikacijsko merilo Statistična enota mora biti klasificirana v področju znanosti ali tehnike, ki najnatančneje opisuje njeno glavno dejavnost, kot se na primer kaže v poklicih večine strokovnega osebja enote. Kjer so podatki RR-a za ta sektor ocene, ki jih je pripravil nadzorni organ, se lahko uporabljajo še dodatna merila, kot je institucionalna lokacija enote. Odvisno od velikosti in značilnosti enote bi bilo treba enoto razčleniti po znanstvenih področjih z ustreznimi odstotki. Primer: enota poročanja v nekem inštitutu za družbene vede ima lahko dve statistični enoti: družboslovne vede (70 %) in humanistične vede (30 %). 4.1.2 Dejavnosti, ki jih RR ne zajema Da bi dobili čim bolj točno sliko o stanju in obsegu raziskovalno-razvojne dejavnosti v državnem sektorju, je treba iz RR-a izključiti vse tiste vrste sorodnih dejavnosti z znanstveno in tehnično podlago, ki so z RR-om tesno povezane tako prek informacijskih tokov kot prek operacij, institucij in osebja. Take dejavnosti so: – izobraževanje in usposabljanje (samo osebno izobraževanje, ki se izvaja izključno za potrebe raziskovalnega

projekta, se šteje za dejavnost RR-a), – druge sorodne znanstvene in tehnične dejavnosti, – druge gospodarske dejavnosti, – administracija in druge podporne dejavnosti. Izobraževanje in usposabljanje Izvzeti je treba vsako izobraževanje in usposabljanje osebja v naravoslovnih, tehničnih, medicinskih, kmetijskih, družbenih in humanističnih vedah, razen če to izobraževanje ni tesno povezano z RR-om. Raziskave podiplomskih študentov na univerzah pa je treba šteti za del RR-a, kjer je to mogoče. Naslednje dejavnosti morajo biti izvzete iz RR-a, razen če se opravljajo edino ali predvsem za namene nekega projekta RR-a. Znanstvene in tehnične informacijske službe Specializirane dejavnosti: opravljajo: – zbiranje – znanstveno in tehnično osebje – kodiranje – zapisovanje – bibliografske službe – klasificiranje – patentne službe – širjenje – znanstvene in tehnične službe za informacije in svetovanje – prevajanje – analiziranje – vrednotenje – znanstvene konference razen, kjer se vodijo edino in predvsem zaradi podpore RR-u (npr. v RR mora biti vključena priprava izhodiščnega poročila o ugotovitvah RR-a).


Zbiranje podatkov, ki imajo splošen namen Evidentiranje naravnih, bioloških ali družbenih pojavov, ki so splošnega javnega pomena, ali tistih, za katere ima vire za evidentiranje samo vlada, ponavadi opravljajo vladne agencije. Primeri takega evidentiranja so rutinsko topografsko kartografiranje, rutinske geološke, hidrološke, oceanografske in meteorološke analize in astronomska opazovanja. Zbiranje podatkov, ki se opravlja edino in predvsem kot del procesa RR-a, je vključeno v RR (npr. podatki o tirnicah in lastnostih delcev v jedrskem reaktorju). Isto velja za obdelavo in interpretacijo podatkov. Še posebej družbene vede so zelo odvisne od točnega evidentiranja dejstev o družbi v obliki popisa prebivalstva, vzorčnih analiz itd. Če se ti podatki zbirajo posebej ali obdelajo zaradi znanstvenih raziskav, je treba stroške prenesti na raziskave in morajo zajemati načrtovanje, sistemiziranje ipd. podatkov. Podatke, ki so zbrani za druge ali splošne namene, kot npr. četrtletno vzorčenje nezaposlenosti, je treba izvzeti, četudi se uporabljajo za raziskave. Prav tako so izvzete tržne analize. Preizkušanje in standardizacija Dejavnost se nanaša na ohranjanje nacionalnih standardov, na umerjanje sekundarnih standardov, rutinskih preizkusov in analiz materialov, sestavnih delov, proizvodov, postopkov, tal, ozračja itd. Študije izvedljivosti Študije izvedljivosti so namenjene preverjanju predlaganih tehničnih projektov s pomočjo obstoječih metod za zagotavljanje dodatnih informacij, preden se odločimo za izvedbo. V družbenih vedah so študije izvedljivosti raziskave socialnoekonomske narave in nakazujejo posebne situacije (npr. študija o možnosti postavitve naftnega kompleksa v neki regiji). Študije izvedljivosti raziskovalnih projektov pa so del RR-a. Specializirana zdravstvena nega Specializirana zdravstvena nega se nanaša na rutinske raziskave in navadno uporabo specializiranega medicinskega znanja. Seveda pa lahko neki element RR-a obstaja pri t. i. "izboljšani zdravstveni negi", ki se opravlja npr. v univerzitetnih bolnišnicah. Patenti in licence Patenti in licence zajemajo vse administrativno in pravno delo v zvezi s patenti in licencami. Vendar pa je delo s patenti, ki je neposredno povezano s projekti RR-a, tudi RR. Študije, povezane s politiko V tej povezavi se “politika” ne nanaša samo na nacionalno politiko, ampak tudi na politiko na regionalni in lokalni ravni kakor tudi na podjetja, ki opravljajo gospodarske dejavnosti. Študije, ki so povezane s politiko, vključujejo vrsto dejavnosti, npr. analizo in ocenjevanje obstoječih programov, politiko in delo vladnih oddelkov in drugih institucij; delo enot, ki se ukvarjajo s stalno analizo in nadzorovanjem zunanjih pojavov (npr. analiza obrambe in varnosti), in delo zakonodajnih preiskovalnih komisij, ki se ukvarjajo s splošno vladno ali področno politiko ali delom. Rutinsko razvijanje programske opreme Rutinske dejavnosti, ki so povezane s programsko opremo, ne veljajo za RR. Takšne dejavnosti vključujejo sistemske ali programske izboljšave, ki so bile javno dostopne še pred začetkom dela. Izvzeti pa so tudi tehnični problemi, ki so bili rešeni pri prejšnjih projektih na istih operacijskih sistemih in računalniški arhitekturi. Dejavnosti, povezane s programsko opremo, kot npr.: – podpora obstoječih sistemov, – spreminjanje oziroma prevajanje računalniških jezikov, – dodajanje funkcionalnosti uporabniškim programom, – odpravljanje napak v sistemih, – prilagajanje obstoječe opreme, – priprava dokumentacije za uporabnika, ki ne vključujejo znanstvenega oziroma tehnološkega napredka, niso klasificirane kot RR. Rutinsko računalniško vzdrževanje ni vključeno. Izključeni so tudi zagotavljanje kakovosti, rutinsko zbiranje podatkov in tržno raziskovanje. Administracija in druge podporne dejavnosti imajo dve sestavini: Dejavnosti, ki se financirajo izključno iz RR-a:

Zbiranje, upravljanje in razdelitev sredstev RR-a izvajalcem, ki jih opravijo ministrstva, raziskovalne agencije, fundacije ali dobrodelne ustanove, ni RR.


Posredne podporne dejavnosti Te zajemajo vrsto dejavnosti, ki same niso RR, pač pa ga podpirajo. V skladu s konvencijo zajemajo podatke o osebju RR-a in čisti RR, izključujejo pa neposredne podporne dejavnosti, pri čemer je nadomestilo zanje vključeno v izdatke RR-a pod postavko režijskih stroškov. Tipičen primer so dejavnosti transporta, skladiščenja, čiščenja, popravljanja, vzdrževanja in varnosti. Administracija in uradniške dejavnosti, ki se opravljajo izključno za RR, npr. dejavnosti oddelkov za osrednje financiranje in osebje, prav tako spadajo pod ta naslov. 4.1.3 Osnovno merilo za razlikovanje RR-a od sorodnih dejavnosti

Osnovno merilo za razlikovanje RR-a od sorodnih dejavnosti je pomemben obseg novosti v RR-u in reševanje znanstvene oziroma tehnične negotovosti, to je, če rešitev nekega problema ni takoj jasna nekomu, ki pozna osnovno splošno uporabno znanje in metode na nekem področju.

Eden od vidikov tega merila je, da lahko neki projekt štejemo za RR, če se opravlja iz določenega razloga; če pa bi bil razlog drug, pa ne velja za RR. To prikazujejo naslednji primeri: a) Na področju medicine je rutinska obdukcija, ki ugotavlja vzroke smrti, običajna praksa zdravstvene oskrbe in ne RR;

posebno raziskovanje določene smrtnosti, ki se opravi, da se ugotovijo stranski učinki določenega načina zdravljenja raka, pa je RR. Podobno tudi rutinski testi, kot so krvni in bakteriološki testi, ki jih opravijo po naročilu zdravnikov, niso RR, poseben program krvnih testov, ki je povezan s predstavitvijo novega zdravila, pa je RR.

b) Beleženje temperature ali zračnega tlaka vsak dan ni RR, pač pa delo meteorološke službe ali zbiranje splošnih podatkov. Raziskovanje novih metod merjenja temperature ter študij in razvoj novih sistemov in metod interpretiranja podatkov pa je RR.

c) Dejavnosti RR-a v strojni industriji so pogosto tesno povezane s projektirnim in risarskim delom. V majhnih ali srednje velikih podjetjih v tej industrijski panogi navadno ni posebnih oddelkov RR-a in s problemi RR-a se večinoma ukvarjajo pod splošnim naslovom "projektiranje in risanje". Če se tu izdelujejo izračuni, načrti, delovne risbe in navodila za uporabo, izdelavo in obratovanje pilotnih naprav in prototipov, bi jih morali vključiti v RR. Če pa so ti izdelani za pripravo, izvedbo in vzdrževanje proizvodne standardizacije (npr. šablone, orodni stroji) ali za promocijo prodaje izdelkov (npr. ponudbe, prospekti, katalogi za rezervne dele), jih je treba izključiti iz RR-a.

d) Bolj kot druga področja znanosti potrebujejo družbene in humanistične vede panoge in metode zunaj svojih lastnih področij, ko iščejo podporo za svoje raziskovalne dejavnosti. Predvsem matematika in statistika se uporabljata skoraj v vseh družbenih in gospodarskih vedah. Stroke, kot so psihologija, geografija in antropologija, so prav tako odvisne od metod v sorodnih znanstvenih disciplinah, kot so klinična psihologija, geologija, anatomija itn. Posebej v tehniških in družbenih vedah so raziskave interdisciplinarne, včasih s precej nejasnimi mejami med posameznimi strokami.

Koncept novosti mora biti vedno osnovno merilo za določanje meje med RR-om in sorodnimi (rutinskimi) znanstvenimi dejavnostmi. Sorodne dejavnosti se lahko vključijo v RR samo, če se opravljajo kot sestavni del posebnega raziskovalnega projekta ali za poseben raziskovalni projekt.

Nekaj primerov del (aktivnosti), ki se ne uvrščajo v RR: a) komentar z interpretacijo o možnih gospodarskih vplivih na spremembo v davčni strukturi s pomočjo obstoječih podatkov

iz gospodarstva; b) napovedovanje sprememb, ki jih povzroči spremenjena demografska struktura v vzorcih povpraševanja po socialnih

storitvah na danem področju; c) operacijske raziskave kot prispevek k odločanju, npr. načrtovanje optimalnega distribucijskega sistema za tovarno; d) uporaba standardnih metod v uporabni psihologiji za izbiro in razvrstitev osebja v gospodarstvu in vojski, študentov itn. in

za testiranje otrok z motnjami v branju in drugimi motnjami; e) Na področju sistemske programske opreme se posamezni projekti ne morejo šteti za RR, njihovo združevanje v večji

projekt pa lahko zahteva vključitev v RR. Npr. spremembe v strukturi datotek in uporabniških vmesnikov v jezikovnem procesorju četrte generacije lahko postanejo potrebne z uvedbo relacijske tehnologije. Individualnih sprememb samih ne moremo šteti za RR, cel projekt modifikacije pa lahko prinese rešitev znanstvene oziroma tehnološke negotovosti in se zato lahko označi kot RR. Za raziskovalno delo ne štejemo prijave in pridobitve patenta, kontrole vpeljave proizvoda ali postopka.


4.1.4 Pravila za ločevanje RR-a od drugih znanstvenih in tehničnih dejavnosti Ločevanje RR-a od drugih znanstvenih in tehničnih dejavnosti je težavno pri tistih institucijah, kjer se izvaja več dejavnosti hkrati znotraj institucije. Za prepoznavanje deleža RR-a veljata dve pravili razlikovanja: a) institucije ali oddelki institucij in firm, katerih glavna dejavnost je RR, imajo pogosto tudi sekundarne, nerazvojne

dejavnosti (npr. znanstvene in tehnične informacije, preskušanje, nadzor kakovosti, analize). Če se sekundarna dejavnost opravlja predvsem v interesu RR-a, jo je treba vključiti med njegove dejavnosti; če pa je sekundarna dejavnost namenjena za druge namene in ne za RR, jo je treba izključiti iz njega;

b) institucije, katerih glavni namen je znanstvena dejavnost, ki je povezana z RR-om, pogosto prevzamejo kako raziskavo v zvezi s to dejavnostjo. Taka raziskava mora biti ločena in vključena pri merjenju RR-a.

Primeri uporabe teh pravil a) Dejavnost znanstvene in tehnične informacijske službe ali knjižnice raziskovalnega laboratorija, ki so namenjene

predvsem raziskovalnim delavcem v laboratoriju, je treba vključiti v RR. Dejavnosti informacijsko-dokumentacijskega centra podjetja, ki so dostopne vsem zaposlenim, pa je treba izključiti iz RR-a, čeprav ima skupne prostore z raziskovalnim oddelkom gospodarske družbe.

b) Če se v laboratorijih za preizkušanje in standardizacijo izvajajo aktivnosti odkrivanja novih ali pomembno izboljšanih metod preizkušanja, je treba te dejavnosti vključiti v RR.

c) Za raziskovanja na področju družbenih ved je posebej pomembno zbiranje podatkov za splošne namene, kajti brez tega bi bili mnogi vidiki teh raziskav nemogoči. Če se taki podatki ne zbirajo v prvi vrsti za raziskovalne namene, se ne smejo razvrstiti v raziskovalno dejavnost. Po drugi strani pa lahko večje statistične institucije opravljajo RR (npr. o metodah za analiziranje, metodologijah vzorčenja in ocenjevanja). Taka vrsta RR-a se vključuje med glavne sektorske podatke RR-a.

d) Posebni primeri, pri katerih so teoretična merila za razlikovanje med RR-om in sorodnimi znanstvenimi in tehničnimi dejavnostmi še posebej težko uporabna, so: raziskovanje vesolja, rudarstvo in rudosledstvo, razvoj družbenih sistemov in razvoj programske opreme. V teh štirih področjih so zajeti veliki finančni zneski in vsaka sprememba v načinu njihovega upoštevanja bo imela velike posledice na mednarodno primerljivost podatkov o RR-u.

e) Številne vesoljske dejavnosti se danes štejejo kot rutinske; največji del stroškov je namenjen nabavi materiala in storitev, ki niso RR. Vendar pa je cilj vseh raziskav vesolja še vedno širjenje znanja, zato bi moralo biti vse vključeno v RR. Treba je ločiti te dejavnosti, ki so povezane z raziskovanjem vesolja, vključno z razvojem plovil, opreme in metod, od tistih, ki so vključene v rutinsko nameščanje satelitov v tirnice ali ustanavljanje sledilnih in komunikacijskih postaj.

f) Na področju rudarstva in rudosledstva pogosto prihaja do zmede zaradi zamegljenih ločnic med raziskovanjem novih ali precej izboljšanih virov (hrana, energija itn.) in iskanjem obstoječih rezerv naravnih virov. Tako se dogaja, da se pravi RR ne loči od nadzorovanja in iskanja rud. Za pridobitev natančnih podatkov je treba teoretično prepoznati, izmeriti in povzeti naslednje aktivnosti: – razvoj novih metod in tehnik nadzorovanja; – nadzor, ki se opravlja kot sestavni del nekega raziskovalnega projekta o geoloških pojavih; – raziskovanje geoloških pojavov kot takih, ki se opravlja kot pomožni del programov nadzorovanja; – raziskovanje geoloških pojavov kot takih, ki se opravlja kot pomožni del programov nadzorovanja in rudosledstva; – razvoj novih ali bistveno izboljšanih metod in opreme za pridobivanje in obdelavo podatkov in študij zbranih podatkov

ter interpretacijo teh podatkov.

4.1.5 Navodila za pravilno poročanje podatkov o RR-u g) Nadzor, ki se opravlja kot sestavni del nekega projekta RR-a o geoloških pojavih kot takih, vključno s pridobivanjem in

obdelavo podatkov in njihovo interpretacijo predvsem v znanstvene namene, kar pomeni, da bodo dejavnosti nadzora in rudosledstvo komercialnih družb skoraj v celoti izključene iz RR-a. Vrtanje raziskovalnih vrtin za ocenitev virov nekega nahajališča se npr. šteje za znanstveno in tehnološko storitev.

h) Na področju družbenih ved je namen različnih študij pripraviti pot za odločitve na vladni, regionalni ali lokalni ravni ali v gospodarskih in trgovinskih podjetjih, pri čemer se ponavadi uporabljajo uveljavljene metodologije. Če je treba pri pripravi operativnih modelov spremeniti obstoječo ali razviti novo, ki zahteva precej raziskav, se morajo take spremembe ali razvoj upoštevati pri merjenju RR-a.

Študije ali poročila, ki zajemajo precejšnji del dodatnih raziskav, se pripišejo RR-u ne glede na to, kako se imenuje. i) Da se projekt razvoja programske opreme klasificira kot RR, mora biti zaključek projekta odvisen od razvoja

znanstvenega oz. tehnološkega napredka, cilj projekta pa mora biti rešitev znanstvene oz. tehnološke negotovosti na sistematični osnovi.

4.1.6 Razmejitve med RR-om in drugimi gospodarskimi dejavnostmi Za pridobitev čim natančnejših podatkov o raziskovalno-razvojni dejavnosti je treba izključiti vse tiste dejavnosti, ki redko vključujejo elemente RR-a, čeprav so del inovacijskega procesa, npr. prijava patenta in podelitev licence, raziskava trga, začetek proizvodnje, opremljanje z orodji in spremembe proizvodnega procesa. Nekatere dejavnosti, kot so opremljanje z


orodji, razvoj procesov, konstruiranje, izdelava prototipa itn., lahko vsebujejo precejšnji del RR-a, zato otežujejo natančno določitev, kaj je treba in kaj se ne sme upoštevati kot RR. Glavno pravilo, ki ga je določil Nacionalni znanstveni sklad (NSF) Združenih držav, določa praktično osnovo za presojo v težjih primerih. Nekoliko razširjeno se glasi:

»Če je glavni cilj nadaljnja tehnična izboljšava proizvoda ali procesa, potem delo sodi v RR. Če pa po drugi strani proizvod, proces ali pristop v bistvu že obstaja in so glavni cilji razvoj trga, predproizvodno načrtovanje ali brezhibna tekoča proizvodnja ali sistem nadzora, potem to ni več RR.«

Posebni primeri

Prototipi Prototip je izviren model, ki je skonstruiran tako, da zajema vse tehnične značilnosti in zmogljivosti novega izdelka. Če se na primer razvija črpalka za korozivne tekočine, je potrebnih več prototipov za izvedbo pospešenih korozijskih preskusov z različnimi kemikalijami. Seveda obstaja zanka povratnih informacij, tako se ob neuspešnih preskusih lahko rezultati uporabijo za nadaljnji razvoj črpalke. V skladu z merilom Nacionalnega znanstvenega sklada (NSF) spadajo razvoj, izdelava in preizkušanje prototipov v RR-u. To velja, če je narejen samo eden ali več prototipov in če so narejeni zaporedno ali sočasno. Ko pa se opravljajo kakršnekoli potrebne modifikacije prototipa(-ov) in je bilo preizkušanje zadovoljivo, je bila dosežena meja RR-a. Izdelava več kopij prototipa za trenutni komercialni, vojaški ali medicinski namen po uspešnem preizkušanju izvirnika, čeprav ga opravlja osebje RR-a, ne spada v RR. Pilotski obrat Postavitev in delovanje pilotskega obrata je del RR-a tako dolgo, dokler sta glavni namen pridobivanje izkušenj in zbiranje tehničnih in drugih podatkov, potrebnih za: j) ocenjevanje hipotez, k) pisanje novih formul za izdelek, l) določanje novih specifikacij končnega izdelka, m) izdelavo posebne opreme in struktur, ki jih potrebuje nov proces, n) pripravo navodil za uporabo ali priročnikov za proces. Če začne pilotski obrat delovati po zaključeni eksperimentalni fazi kot navadna komercialna enota, ta dejavnost ne more biti več RR, čeprav je še vedno opisana kot »pilotski obrat«. Dokler je glavni namen obratovanja pilotskega obrata nekomercialen, načeloma ni razlike, ali je prodan del ali celoten rezultat. Prihodki iz teh virov se ne smejo odbiti od stroškov RR-a. Kakor hitro pa začne pilotski obrat delovati kot navadna proizvodna enota, je učinek več ali manj isti kot prodaja pilotskega obrata. Poskusna proizvodnja Ko je prototip z vsemi potrebnimi spremembami zadovoljivo preizkušen, se začne začetna faza izdelovanja. To je proces, ki je podoben pravi proizvodnji. Sestavlja ga lahko spreminjanje proizvoda ali procesa in prekvalifikacija osebja za nove metode ali uporabo novih strojev. Če začetna faza proizvodnje ne zahteva nadaljnjega projektiranja, se ne sme šteti k RR-u, ker glavni cilj ni več nadaljnje izboljševanje izdelkov, temveč zagon proizvodnega procesa. Prve enote poskusne proizvodnje, namenjene proizvodnji množičnih serij, se ne smejo šteti za prototipe RR-a, čeprav so na tak način opisane. Če je treba na primer nov izdelek sestaviti s samodejnim varjenjem, se proces optimalne nastavitve varilne opreme, da bi dosegli največjo možno hitrost proizvodnje in učinkovitost, ne šteje za RR (čeprav so bile dosežene vse zahteve trdnosti spojev). Odpravljanje napak Odpravljanje napak občasno zahteva nadaljnji RR, toda pogosteje predstavlja odkrivanje napak na opremi ali pri procesih in prispeva k manjšim spremembam opreme in procesov, zato ga ne moremo vključiti v RR. »Povratni« RR Potem ko je bil nov izdelek ali proces dan proizvodnim enotam, bo treba še vedno reševati tehnične probleme in nekateri bodo morda zahtevali nadaljnji RR. Takšen »povratni« RR je treba vključiti. Industrijsko oblikovanje Velika količina konstrukcijskega dela na nekem gospodarskem področju je povezana s proizvodnimi procesi in kot taka ni opredeljena kot RR. Nekatere sestavne dele konstrukcijskega dela pa je treba vključiti v RR. To so načrti in risbe, ki so namenjeni določanju postopkov, tehničnih specifikacij in operativnih značilnosti, ki so potrebni za zasnovo, razvoj in izdelavo novih izdelkov in procesov.


Primer: Pri razvoju tehničnega proizvoda, ki vključuje strojno in toplotno obdelane oz. galvanizirane sestavne dele, se načrti in dokumentiranje zahtev za površinsko obdelavo in postopke toplotne obdelave ali zahteve galvanizacijskega postopka, ki so bodisi vključeni v risbah ali kot ločene specifikacije, štejejo za RR. Opremljanje z orodji in industrijski inženiring V večini primerov se faza opremljanja z orodji in industrijski inženiring vsakega projekta štejeta za del proizvodnega procesa. Prepoznavne so tri faze opremljanja z orodji: a) prva uporaba sestavin delov (vključno z uporabo tistih, ki so rezultat raziskovalno-razvojnega dela); a) začetno opremljanje za množično proizvodnjo; b) nameščanje opreme, povezane z rastjo množične proizvodnje.

Če se proces opremljanja z orodji kljub temu konča z nadaljnjim raziskovalno-razvojnim delom, kot so npr. razvoj proizvodnih strojev in orodij, spremembe v proizvodnji in postopkih kontrole kakovosti ali razvoj novih metod in standardov, potem se te dejavnosti klasificirajo kot RR.

Prvi primer: Vozilo ali podsestav je sestavljeno iz določenega števila različnih delov, katerih tehnologije so dobro znane. Vključevanje vseh delov, sestavnih delov in podsklopov v razvoj novega modela vozila se ponavadi razume kot samoumevno. Če pa se v tem procesu sestavljanja pojavijo težave in je za želeni rezultat in proizvodnjo sprejemljivega izdelka potreben RR, so te dejavnosti, povezane s procesom opremljanja z orodji, klasificirane kot RR. Drugi primer: Če so prototipi izdelani z vijačenjem ali varjenjem, bo končna proizvodnja celovit proces ulivanja ali kovanja. Delo, ki je potrebno za konstruiranje in optimiranje matric ali dodatnih sistemov za ulivanje ali za opravljanje radiografskega nadzora in ravni sprejemljivosti napak, je RR. »Povratni« RR, ki izhaja iz faze opremljanja z orodji, je treba opredeliti kot RR. Administracija v RR-u in posredne podporne dejavnosti Vse opisane dejavnosti RR-a spremljajo in podpirajo številne druge dejavnosti.

V statistiki o raziskovalno-razvojni dejavnosti velja pravilo, da se zajemajo podatki samo o tistem osebju, ki je neposredno vključeno v raziskovalno-razvojno delo (samo pravi RR), medtem ko morajo podatki o izdatkih zajemati vse stroške RR-a, vključno s posrednimi podpornimi dejavnostmi, ki se obravnavajo kot režijski stroški.

Pojasnilo Nekatere dejavnosti, kot so zagotavljaje knjižničarskih ali računalniških storitev, so pravi RR, če so namenjene izključno raziskovalno-razvojnemu delu. Če pa jih opravljajo osrednji oddelki tako za RR kot za neRR, so to posredne podporne dejavnosti. Isto velja za vodstvo, administracijo in referentske dejavnosti. Če prispevajo neposredno k projektom RR-a in se opravljajo izključno za RR, potem so del pravega RR in so vključeni med osebje RR-a. Tipična primera sta vodja raziskovalno-razvojnega projekta, ki načrtuje in nadzoruje znanstvene in tehnične vidike projekta, in obdelovalec besedila, ki pripravlja vmesno in končno poročilo projekta.

4.2 Zaposleno osebje v raziskovalno-razvojni dejavnosti Članice OECD ja razvrščajo zaposlene po dveh merilih:

– po poklicih, pri čemer upoštevajo mednarodno standardno klasifikacijo poklicev (ISCO 88); ta razvršča zaposlene v posamezne glavne skupine, podskupine, področne skupine in enote področnih skupin;

– po stopnji formalne izobrazbe, pri čemer upoštevajo mednarodno standardno klasifikacijo izobraževanja v povezavi s študijskimi programi (ISCED).

Zajeti so: raziskovalci so strokovnjaki, ki se ukvarjajo s snovanjem ali ustvarjanjem novega znanja, proizvodnih postopkov, metod in sistemov ter z vodenjem raziskovalnih projektov;


podiplomski študenti, ki delajo pri raziskovalno-razvojnem delu, so prav tako raziskovalci in jih zato še posebej prikazujemo; strokovno osebje so prav tako strokovnjaki z visoko izobrazbo, ki sodelujejo v znanstvenoraziskovalnem in raziskovalno-razvojnem delu, vendar niso nosilci raziskovalno-razvojnih projektov; tehnično osebje so osebe, katerih glavne naloge zahtevajo tehnično znanje in izkušnje na enem področju ali več področjih tehnike, fizikalnih, bioloških in družboslovnih ter humanističnih znanstvenih disciplin. Pri RR-u sodelujejo z opravljanjem znanstvenih in tehničnih nalog, ki vključujejo uporabo zamisli in operacijskih metod, navadno pod nadzorom raziskovalcev; Njihove naloge vključujejo:

– bibliografska iskanja in izbiranje ustreznega gradiva iz arhivov in knjižnic, – pripravljanje računalniških programov, – opravljanje eksperimentov, preskusov in analiz, – pripravljanje gradiva in opreme za eksperimente, preskuse in analize, – zapisovanje meritev, opravljanje izračunov in pripravljanje tabel in grafov, – opravljanje statističnih analiz in intervjujev.

drugo (pomožno) osebje vključuje kvalificirane in nekvalificirane delavce, tajniško in referentsko osebje, ki sodelujejo v projektu RR-a ali so neposredno povezani s takimi projekti. V to skupino so vključeni vsi vodje in uslužbenci uprave, ki se ukvarjajo predvsem s finančnimi in kadrovskimi zadevami ter splošno administracijo, če so njihove dejavnosti neposredna storitev za RR. Zaposleni v obratnih restavracijah in varnostniki so izvzeti, čeprav so njihove plače vključene v splošne izdatke pri merjenju izdatkov za znanstvenoraziskovalno in raziskovalno razvojno dejavnost. 4.2.1 Prikazovanje podatkov o zaposlenih osebah v RR-u Podatki o zaposlenih se prikazujejo na dva načina: prvi način je štetje po glavi (skupno število oseb, ki so delale pri RR-u na določen dan, npr. konec nekega obdobja – v našem primeru je to 31. 12.), drugi način pa predstavlja prikazovanje števila zaposlenih oseb z ekvivalentom polnega delovnega časa (EPDČ; FTE). Razlog za ta način je preprečevanje precenjevanja ali podcenjevanja podatkov o kadrovskih vlaganjih: za nekatere je lahko RR primarna funkcija (npr. delavci v laboratoriju RR), za druge pa sekundarna funkcija (npr. člani ustanove za konstrukcije in preizkušanje). Lahko je tudi pomembna dejavnost, ki je ne opravljajo poln delovni čas (npr. univerzitetni profesorji ali podiplomski študenti). Če bi šteli samo osebe, ki so zaposlene v ustanovah RR-a, bi dobili podcenjen podatek o prizadevanjih, vloženih v RR; štetje vseh, ki porabijo nekaj časa za RR, pa bi pomenilo precenitev. Zato mora biti število oseb, ki delajo v RR-u, izraženo v ekvivalent polnega delovnega časa – EPDČ (FTE – full time equivalent). 4.2.2 Merjenje v človek/leto En EPDČ (ekvivalent polnega delovnega časa) se lahko razume kot en človek/leto. Tako se oseba, ki ponavadi porabi 30 % svojega časa za RR, preostanek pa za druge dejavnosti (kot so učenje, univerzitetna administracija in mentorstvo), šteje za 0,3 EPDČ. In podobno: če je bil raziskovalec s polnim delovnim časom zaposlen na enoti RR samo šest mesecev, pomeni to 0,5 EPDČ. Ker se lahko običajni delovni dan (obdobje) od sektorja do sektorja in celo od institucije do institucije razlikuje, EPDČ-ja dejansko ni mogoče izraziti v človek/urah. 4.3 Finančni odhodki za raziskovalno-razvojno dejavnost Notranji odhodki se nanašajo na vse stroške za raziskovalno-razvojno dejavnost raziskovalne organizacije ali sektorja, ne glede na vir financiranja. Zunanji izdatki pa zajemajo finančne odhodke (izdatke) raziskovalne organizacije (ali sektorja) za opravljene storitve ali usluge s področja raziskovalno razvojne dejavnosti neki drugi raziskovalni organizaciji ali sektorju. Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost, ki je financirana iz nekega zunanjega finančnega vira, pomenijo vsoto, ki jo je raziskovalna organizacija prejela od neke druge raziskovalne organizacije ali sektorja za opravljeno raziskovalno razvojno dejavnost. Take transakcije so lahko v obliki pogodb, dotacij ali denarja (v denarju ali dobrinah npr. oprema, ki se odstopi za uporabo izvajalcu).


5. DEFINICIJE IN POJASNILA OSNOVNIH POJMOV

Pojem Definicija

1. Raziskovalna organizacija Raziskovalne organizacije so tiste organizacije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: ▪ za opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti imajo ustrezno usposobljene raziskovalce organizirane v raziskovalne skupine, ▪ vodje projektov, ▪ raziskovalno opremo in prostore ter infrastrukturo za podporo tej dejavnosti. Raziskovalne organizacije, ki izvajajo javno službo, morajo za izvajanje raziskovalnih programov, poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, zagotoviti tudi vodjo programske skupine. Raziskovalne organizacije, ki opravljajo infrastrukturno dejavnost, morajo za opravljanje te dejavnosti zagotoviti vodjo infrastrukturne skupine, ustrezno usposobljene sodelavce, opremo in prostore.

2. Neregistrirane raziskovalne organizacije in enote

Neregistrirane raziskovalne organizacije in enote so tiste, ki ne izpolnjujejo vseh z Zakonom predpisanih pogojev o znanstvenoraziskovalni in raziskovalno- razvojni dejavnosti in so samo evidentirane pri ARRS.

3. Sektor dejavnosti Sektor dejavnosti pomeni razvrščanje znanstvenoraziskovalnih in raziskovalno-razvojnih organizacij in raziskovalno-razvojnih enot glede na osnovno dejavnost, cilj, ekonomski in pravni status ter vir financiranja. Po fraskatski metodologiji razvrščamo znanstvenoraziskovalne in raziskovalno-razvojne organizacije in raziskovalno-razvojne enote glede na osnovno dejavnost, ekonomski in pravni status ter vir financiranja v pet sektorjev: ▪ poslovni sektor, ▪ državni sektor, ▪ visokošolski sektor, ▪ zasebni nepridobitni sektor, ▪ sektor tujina.

4. Raziskovalci/raziskovalke

Raziskovalci so strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zasnovo in ustvarjanjem novega znanja, proizvodov, postopkov, metod in sistemov ter vodenjem znanstvenoraziskovalnih in raziskovalno-razvojnih projektov. Po Zakonu o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/2006, čl. 28) je raziskovalec oseba, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo in izpolnjuje druge predpisane pogoje. Raziskovalci so razvrščeni v raziskovalne nazive. Raziskovalni nazivi in minimalni pogoji za izvolite v nazive se določajo s podzakonskim predpisom in so primerljivi z nazivi na področju visokega šolstva.


Pojem Definicija

5. Vodja raziskovalnega projekta Vodja raziskovalnega projekta je raziskovalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: ▪ ima doktorat znanosti, ▪ izkazuje mednarodno primerljive raziskovalne ali tehnološke-razvojne rezultate v zadnjih petih letih, in ▪ izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje. Vodja razvojnega projekta je raziskovalec, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka ali raziskovalec, ki izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje uporabnih raziskovalnih in razvojnih projektov. Odgovorni nosilec razvojnega projekta je lahko tudi strokovnjak, ki ne izpolnjuje zgoraj naštetih pogojev, če ima opravljena raziskovalna ali razvojna dela, registrirane patente oziroma inovacije.

6. Znanstveno raziskovalni nazivi Znanstveno raziskovalni nazivi so: redni profesorji, znanstveni svetniki, izredni profesorji, višji znanstveni sodelavci, docenti, znanstveni sodelavci, asistenti z doktoratom, asistenti z magisterijem, asistenti, strokovni sodelavci-raziskovalci, mladi raziskovalci. Podrobna pojasnila so v Pravilniku o uporabi kvantitativnih kriterijev za uvrščanje v znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive (Uradni list RS, št. 75/94 in RS, št. 35/98) in Pravilniku o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 126/2008 in RS, 41/2009).

7. Strokovno osebje

K strokovnemu osebju spadajo zaposlene osebe z visoko izobrazbo, ki sodelujejo v znanstvenoraziskovalnem in raziskovalno-razvojnem delu, vendar niso nosilci raziskovalno-razvojnih projektov.

8. Tehnično osebje

K tehničnemu osebju spadajo tiste zaposlene osebe, ki pri raziskovalno-razvojnih projektih izvajajo tehnični del nalog pod nadzorom raziskovalcev/raziskovalk in inženirjev/inženirk. Stopnja strokovne izobrazbe tehničnega osebja se giblje od srednje do visoke izobrazbe (odvisno od standardiziranosti tehničnih nalog).

9. Vodilno osebje (menedžerji/menedžerke)

K vodilnemu osebju (menedžerjem) spadajo zaposlene osebe, ki vodijo, oblikujejo, načrtujejo in organizirajo izvedbo znanstvenoraziskovalnega in raziskovalno-razvojnega dela v raziskovalnih organizacijah.

10. Drugo osebje

Drugo osebje vključuje kvalificirane in nekvalificirane delavce, tajniško in drugo osebje v pisarnah, ki sodelujejo v projektih RR-a ali so neposredno povezani z njimi. V to kategorijo spada administrativno osebje, ki se večinoma ukvarja s finančnimi in kadrovskimi zadevami in splošno administracijo, če njihove dejavnosti pomenijo neposredne storitve za potrebe RR-a.

11. Strokovnjaki/strokovnjakinje za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

Strokovnjaki/strokovnjakinje za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo so tisti, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme.

12. Znanstveno raziskovanje in eksperimentalni razvoj

Znanstveno raziskovanje in eksperimentalni razvoj (RR) obsegata ustvarjalno delo, ki ga opravljamo na sistematični podlagi z namenom, da bi povečali znanje, vključno z znanjem o človeku, kulturi in družbi, ter uporabo tega znanja za razvoj novih aplikacij. Znanstveno raziskovanje in eksperimentalni razvoj (RR) je izraz, ki zajema tri vrste dejavnosti: ▪ temeljna raziskovanja, ▪ uporabna (aplikativna) raziskovanja, ▪ eksperimentalni razvoj.


Pojem Definicija

12a. Temeljno raziskovanje Temeljno raziskovanje je eksperimentalno ali teoretično delo, katerega osnovni cilj je pridobivanje novega znanja na podlagi temeljnih pojavov in opazovanih dejstev, ne da bi predvidevali kako posebno uporabo. Usmerjeno je k iskanju novih občih spoznanj in zakonitosti. S temeljnimi raziskavami analiziramo lastnosti, strukture in odnose z namenom, da bi oblikovali in preverili hipoteze, teorije ali zakone. Rezultati temeljnih raziskav se navadno ne prodajajo, temveč se objavljajo v znanstvenem tisku ali posredujejo drugim zainteresiranim strokovnjakom. Iz varnostnih razlogov so lahko temeljne raziskave včasih »tajne«. Temeljne raziskave ponavadi opravljajo znanstveniki, ki si lahko sami postavijo cilje in si v veliki meri sami organizirajo delo. V nekaterih primerih pa se te temeljne raziskave usmerjajo h kateremu od širših področij splošnega pomena. Take raziskave ponekod imenujejo »usmerjane temeljne raziskave«. Slednje je mogoče razločiti od čistih temeljnih raziskav: ▪ Namen čistih temeljnih raziskav je napredek znanja, ne pa dolgoročne

gospodarske ali družbene koristi, niti uporaba raziskovalnih rezultatov pri reševanju praktičnih problemov oz. prenos raziskovalnih rezultatov v sektorje, ki so odgovorni za njihovo aplikacijo.

▪ Namen usmerjenih temeljnih raziskav je ustvarjanje novega znanja, ki bo

lahko najširša podlaga za reševanje prepoznanih ali pričakovanih sedanjih ali prihodnjih problemov in možnosti.

12b. Uporabno (aplikativno) raziskovanje

Uporabno (aplikativno) raziskovanje je prav tako izvirno raziskovanje, namenjeno pridobivanju novega znanja. Usmerjeno pa je predvsem k določenim praktičnim ciljem ali namenom, v pridobivanje znanja ali razumevanja za določanje načinov, s katerimi lahko zadovoljimo spoznane ali opredeljene potrebe. Z uporabnimi (aplikativnimi) raziskavami želimo ugotoviti, kako bi lahko uporabili rezultate temeljnih raziskav, ali pa je namen določiti nove metode oz. načine za doseganje vnaprej opredeljenih ciljev. Te raziskave pri reševanju problemov uporabljajo razpoložljivo znanje ali pa to znanje po potrebi širijo z novimi spoznanji. V poslovnem sektorju razliko med temeljno in uporabno raziskavo pogosto zaznamuje oblikovanje novega projekta, s katerim naj bi raziskali obetajoče rezultate nega temeljnega raziskovalnega programa. Rezultati uporabnih (aplikativnih) raziskav veljajo za en sam primer ali pa za omejeno število proizvodov, opravil, metod in sistemov. Uporabna raziskava razvija ideje v uporabno obliko. Znanje in informacije, ki iz nje izhajajo, se pogosto patentirajo, lahko pa se tudi obdržijo v tajnosti.

12c. Eksperimentalni razvoj Eksperimentalni razvoj je sistematično delo, pri katerem črpamo iz obstoječega znanja, pridobljenega z raziskavami oziroma s praktičnimi izkušnjami, in je usmerjeno v ustvarjanje novih materialov, izdelkov in naprav, v uvajanje novih postopkov, sistemov in storitev, ali v pomembne izboljšave že izdelanih ali vpeljanih materialov, izdelkov, naprav, postopkov, sistemov ali storitev.

12d. Primeri, ki ponazarjajo splošne razlike med vrstami raziskav

Ponazoritev splošnih razlik med temeljnimi in uporabnimi (aplikativnimi) raziskavami ter eksperimentalnim razvojem a) Primer iz naravoslovnih in tehničnih ved

Študij nekega tipa polimerizacijskih reakcij v različnih eksperimentalnih pogojih ter analiza kemičnih in fizikalnih lastnosti nastalih produktov je


Pojem Definicija

temeljna raziskava. Poskus, da bi optimirali eno od teh reakcij glede na sintezo polimerov z želenimi fiskalnimi ali mehanskimi lastnostmi (za neko posebno uporabo), je uporabna raziskava. Eksperimentalni razvoj pa potem predstavlja »dograjevanje« postopka, ki je bil optimiran na laboratorijski ravni, ter raziskovanje in ovrednotenje potencialnih metod za proizvodnjo danega polimera in možnih končnih izdelkov tega polimera.

b) Primer iz družboslovja in humanističnih ved

Teoretično raziskovanje dejavnikov, ki povzročajo regionalne razlike v gospodarski rasti, je temeljno raziskovanje. Če pa je takšna raziskava narejena za potrebe vladne razvojne politike, je to uporabna raziskava. Oblikovanje operativnih modelov za zmanjševanje regionalnih neenakosti, ki se opira na zakonitosti, ugotovljene z raziskovanjem, bi bil eksperimentalni razvoj.

c) Primer iz razvoja programske opreme ▪ Temeljne raziskave vključujejo razvoj programske opreme za algebrajske

operacije in numerično analizo. ▪ Uporabne raziskave vključujejo raziskovanje aplikacij za obdelavo podatkov

na novih področjih ali na nove načine in raziskovanje aplikacij na področju obdelave podatkov, da bi razvili orodja, kot so npr. geografski informacijski sistemi in ekspertni sistemi.

▪ Eksperimentalni razvoj vključuje razvoj programske opreme za nove aplikacije, pomembne izboljšave operacijskih sistemov in aplikacijskih programov ipd.

13. Raziskovalna dela Raziskovalna dela so projekti, ki se realizirajo v okviru programa znanstvenoraziskovalnih in raziskovalno-razvojnih organizacij in raziskovalnih enot in so rezultat odkrivanja novih in razvijanja obstoječih znanj in izkušenj ter njihove ustvarjalne uporabe.

14. Dokončano raziskovalno delo Dokončano raziskovalno delo je projekt, ki je bil končan do konca obdobja poročanja, ne glede na to, v katerem letu se je začel izvajati. Letno poročilo ali poročilo o posamezni fazi dolgoročnega projekta se ne šteje za končano delo.

15. Notranji dohodki Notranji odhodki Notranji odhodki so vsi stroški, ki se nanašajo na raziskovalno-razvojno dejavnost v okviru raziskovalne organizacije ali nekega sektorja, ne glede na vir financiranja. Tu so všteti vsi tekoči in vsi investicijski stroški (izdatki).

16. Tekoči odhodki Tekoči odhodki (izdatki) obsegajo: a) osebne dohodke, plače in vse elemente v povezavi s stroški delovne sile

(socialne bonitete), kot so nagrade, plačani dopust, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dohodnina in zdravstveno zavarovanje, ipd.; vsa finančna sredstva, namenjena za raziskovalno-razvojno delo podiplomskim študentom, so prav tako vključena v tekoče izdatke;

b) nakup potrebnega materiala in drobne (neinventarizirane) raziskovalne opreme (razen večjih izdatkov za opremo), npr. vsi izdatki za knjige, revije, časopise, priročnike, naročnine za knjižnico, članarine za znanstvena združenja (društva) itd., ne glede na to, ali gre za izdatke posameznih raziskovalcev ali celotne raziskovalne organizacije; sem so vključeni izdatki za prenovo pisarniške opreme in tudi dejanski ali prisojeni izdatki za prototipe in modele (cenejše), ki so izdelani zunaj raziskovalne organizacije;

c) voda in energija (tudi plin in elektrika);


Pojem Definicija

d) stroški (manjši) vzdrževanja objektov in opreme, najemnine, takse, čiščenja; e) administrativni stroški in sorazmerni del splošnih stroškov, če raziskovalna

enota ali inštitut uporablja prostore ali opremo z drugimi službami v kakšni večji instituciji; vključeni so tudi pisarniški stroški, stroški za telefone in telegrame, prevozni stroški, stroški reprezentance, stroški za tiskarne in razmnoževanje dokumentov, obrata družbene prehrane, skladišča, knjigovodstva in stroški zavarovanja;

f) nakup storitev (npr. stroški za uporabo računalniške opreme). Amortizacija (stvarna ali prisojena) je izključena iz tekočih stroškov za raziskovalno-razvojno dejavnost.

17. Investicijski izdatki Investicijski izdatki v raziskovalno-razvojni dejavnosti zajemajo: a) nakup zgradb in zemljišč; b) izdatke za gradnjo, adaptacijo, instalacije, vključno z večjimi izboljšavami,

zamenjavami in popravili zgradb, kakor tudi stroške prenosa ob nakupu objektov;

c) nakup večje raziskovalne opreme in instrumentov. Finančna sredstva, ki izhajajo od prodaje ali odstopa osnovnih sredstev, morajo biti prikazana posebej.

Vsi odpisi za amortizacijo objektov in opreme morajo biti izključeni.

18. Stroški dela in stroški povračil zaposlenih

Celotni stroški dela vsebujejo sredstva za zaposlene (prejemke zaposlenih oseb in delodajalčeve socialne prispevke), stroške izobraževanja, druge stroške dela. Obsegajo:

a) prejemke zaposlenih oseb sestavljajo: bruto plača (osnovna plača in izdatki, izplačila na podlagi osebne delovne uspešnosti in dodatna denarna izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja), nadomestila plač za čas letnega dopusta, regres za letni dopust, jubilejne nagrade in plačila v naravi (v obliki izdelkov), stroški nastanitve zaposlenih oseb, stroški za avtomobile in druga plačila v naravi.

b) delodajalčeve socialne prispevke. Te sestavljajo posredni prispevki za socialno varnost (zakonsko določeni delodajalčevi prispevki za socialno varnost in dodatna plačila v breme delodajalca, namenjena socialni varnosti zaposlenih oseb) in neposredni prispevki za socialno varnost (nadomestila plač za čas bolezni, nadomestila plač za čas čakanja na delo doma in nadomestila plač trajno presežnih zaposlenih oseb v odpovednem roku, odpravnine ob upokojitvi, odpravnine trajno presežnim delavcem in solidarnostna pomoč).

c) stroške izobraževanja (šolnine, tečaji, ipd.)

d) druge stroške (dokup delovne dobe, stroški obleke, ipd.)

19. Zunanji izdatki Zunanji izdatki zajemajo finančne odhodke (izdatke) raziskovalne organizacije (ali sektorja) za opravljene storitve ali usluge s področja raziskovalno-razvojne dejavnosti neki drugi raziskovalni organizaciji ali sektorju.

Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost, ki je financirana iz nekega zunanjega finančnega vira, pomenijo vsoto, ki jo je raziskovalna organizacija prejela od neke druge raziskovalne organizacije ali sektorja za opravljeno raziskovalno-razvojno dejavnost. Take transakcije so lahko v obliki pogodb, dotacij ali denarja (v denarju ali dobrinah, npr. oprema, ki se odstopi za uporabo izvajalcu).

20. Družbeno-ekonomski cilji Družbeno-ekonomske cilje spremljamo na podlagi zadnje revizije klasifikacije družbeno-ekonomskih ciljev NABS (Nomenclature for the analysis and comparison of scientific programmes and budgets) 2007, ki je začela veljati v


Pojem Definicija

letu 2008. Ta klasifikacija odraža splošni in končni cilj, ki ga želimo doseči z vlaganjem v RR projekte, ne odraža pa toliko vsebine projekta in področij, ki so bila vključena v raziskovanje.

21. Velikost podjetja Za mednarodne primerjave so podjetja razvrščena v mala podjetja, srednje velika in velika podjetja; opredeljena so glede na število zaposlenih.

▪ Mala podjetja so vsa tista, ki imajo od 1 do 49 zaposlenih. ▪ Srednje velika podjetja so vsa tista, ki imajo od 50 do 249 zaposlenih. ▪ Velika podjetja so vsa tista, ki imajo 250 in več zaposlenih.

22. Lastnik rezultata posameznega RR projekta

Finančni viri za RRD vsebujejo dve vrsti sredstev: ▪ sredstva, ki so namenjena za nakup RR, to pomeni, da rezultati RR pripadajo

prejemniku izdelkov in/ali storitev RR, vendar pa ni nujno, da je prejemnik tudi financer RR;

▪ sredstva, ki se zagotavljajo za izvajalce RR v obliki nepovratnih sredstev ali drugih finančnih spodbud, rezultati RR pa postanejo last izvajalcev RR.

Lastnik rezultata posameznega RR projekta je tisti, ki del svojih sredstev vloži v RR projekt z namenom nakupa rezultata RR projekta oz. da pridobil lastništvo. Npr., če država z denarno pomočjo delno sofinancira RR projekt z namenom spodbujanja vlaganja v RR, rezultat RR projekta postanejo last izvajalcev RR, lahko pa država financira RR projekt z namenom, da rezultat RR projekta pripada na koncu njej.


6. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA Zavodi in ustanove (javni zavodi, javni raziskovalni zavodi in drugi zavodi), ki se razvrščajo v državni oz. zasebni nepridobitni sektor, prikažejo podatke le za tisti del, ki se nanaša na raziskovalno-razvojno dejavnost (zaposlene osebe, finančne podatke). Tiste ustanove ali druge raziskovalne organizacije, ki izvajajo raziskovalno-razvojno dejavnost v posebni enoti, sektorju, oddelku ali skupini, prikažejo samo tiste podatke, ki se nanašajo na delo teh enot, oddelkov, sektorjev ali raziskovalno-razvojnih skupin in ne podatkov za celotno ustanovo (raziskovalno organizacijo). Če naslovni podatki raziskovalne organizacije na nalepki niso pravilni, jih z razločno pisavo dopolnite v začrtanem okviru na prvi strani vprašalnika. Prav tako čitljivo navedite ime in priimek ter telefonsko številko osebe, ki je pooblaščena za izpolnjevanje tega poročila.


6.1 Vprašalnik R-RD-JRZ















6.2 Vprašanja in tabele (navodila) Splošna navodila:

Vprašalnik naj izpolni oseba, ki je seznanjena z raziskovalno-razvojno dejavnostjo v vašem podjetju ali organizaciji. Pozorno preberite metodološka navodila za izpolnjevanje vprašalnika! Prosimo, odgovorite na VSA vprašanja,

razen če navodila zahtevajo drugače. Če se z raziskovalno-razvojno dejavnostjo v letu 2011 niste ukvarjali, nam to sporočite v pojasnilu na zadnji strani

vprašalnika in nam vprašalnik prav tako vrnite v predpisanem roku. Na vprašanja odgovorite tako, da vpišete zahtevane podatke v belo polje. V osenčene prostore ne vpisujte podatkov. V poljih poleg vprašanj so zapisana dodatna pojasnila. Vprašanja se nanašajo na koledarsko leto 2011.

Vprašanje 1: Vrsta raziskovalne organizacije: Obkrožite eno izmed sedmih možnih šifer od 1 do 6. Pri odgovoru pod točko f) “Drugo” navedite kratko pojasnilo. Vprašanje 2: Raziskovalno področje Navedite ime in šifro raziskovalnega področja po klasifikaciji, ki je priložena metodološkemu gradivu na strani 44. Vpišite samo eno področje, in sicer po pretežnosti. Prevladujoče raziskovalno področje je tisto, v katerem dela pri raziskovalno-razvojnih nalogah največ zaposlenih oseb. TABELA 1: Zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. – 31. 12. 2011, za nedoločen in določen čas Zaposleni so tisti, ki so z raziskovalno organizacijo sklenili delovno razmerje za nedoločen ali določen čas, po Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, RS, št. 103/2007). V vrsticah 02, 10, 11, 12 in 13 razvrstite zaposleno osebje glede na poklic. Raziskovalce pa še posebej prikažite po njihovih strokovno-raziskovalnih nazivih, če imate podatke, drugače pustite vrstice od 03 do 08 prazne. V vrstici 09 posebej prikažite mlade raziskovalce, čeprav so že upoštevani v vrstici 02. V stolpcih 5 in 6 prikažite zaposlene v RR-u (posebej moške in posebej ženske) s polnim delovnim časom (to so tisti zaposleni, ki v RR-u delajo najmanj 90 % od polnega delovnega časa). V stolpcih 7 in 8 prikažite zaposlene v RR-u (posebej moške in posebej ženske), ki na tem področju delajo del delovnega časa (več kot 10 % in manj od 90 % polnega delovnega časa). V stolpcih 9 in 10 prikažite število teh zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ; FTE). Primeri za izračun teh EPDČ-jev je prikazan v nadaljevanju. Podatki o števili zaposlenih, izraženih v EPDČ oz FTE, so decimalna števila; prikažite jih z eno decimalko. Stolpec 1 je seštevek podatkov iz stolpcev 5 in 7 (moški), stolpec 2 je seštevek podatkov iz stolpcev 6 in 8 (ženske). Stolpec 3 je seštevek podatkov iz stolpcev 5 in 9 (moški), stolpec 4 je seštevek podatkov iz stolpcev 6 in 10 (ženske). V skupini “drugo osebje” ne prikazujte zaposlenih, ki delajo v obratnih restavracijah, varnostnikov, osebja za vzdrževanje čistoče itd., čeprav boste v nadaljevanju v tabeli 12 (vsi odhodki za RR ) prišteli njihove plače k “drugim tekočim” stroškom. Osebja, ki dela v raziskovalno razvojni dejavnosti manj kot 10 % delovnega časa, ne upoštevajte. V vrstici 14 od vseh zaposlenih v raziskovalno-razvojni dejavnosti prikažite strokovnjake/strokovnjakinje za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo; to so tisti, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme.

Vsaka posamezna oseba zaposlena v raziskovalno-razvojni dejavnosti se šteje samo enkrat, ne glede na število sodelovanj v raziskovalno-razvojnih projektih. Npr., če je zaposlena oseba delala na več raziskovalno-razvojnih projektih v različnem času znotraj obdobja 1. 1. – 31. 12. 2011, se šteje kot ena zaposlena oseba oz. se jo šteje samo enkrat.


Primer izračuna ekvivalenta raziskovalcev, ki delajo v raziskovalno razvojni dejavnosti manj od polnega delovnega časa:

Zaposleni v RR-u med 10 % in 90 % od polnega delovnega časa Število zaposlenih Iste osebe, prikazane z ekvivalentom

polnega delovnega časa (EPDČ; FTE)

3 raziskovalci delajo v RR-u le polovico delovnega časa (50 %)

3 x 0,5 = 1,5

2 raziskovalca delata v RR-u celo leto le 20 % delovnega časa

2 x 0,2 = 0,4

1 raziskovalec je zaposlen v RR-u pol leta poln delovni čas

1 x 0,5 = 0,5

2 raziskovalca sta zaposlena v RR-u 8 mes. le za 25 % del. časa

2 x 0,25 x 0,66 = 0,33

TABELA 2: Zunanji sodelavci v raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. – 31. 12. 2011, po podjemni pogodbi (pogodbi o delu) oz. pogodbi o avtorskem honorarju in zaposleni v dopolnilnem delovnem razmerju Zunanji sodelavci so tisti, ki v raziskovalni organizaciji opravljajo delo le določeno časovno obdobje, in sicer po podjemni pogodbi (pogodbi o delu) ali avtorskem honorarju (v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih; Uradni list RS, št. 42/2002, čl. 146). V tabeli 2 prikažite zunanje sodelavce, ki so od 1. 1. do 31. 12. 2011 delali pri vas le določeno časovno obdobje po podjemni pogodbi (pogodbi o delu) ali pogodbi o avtorskem honorarju (stolpci 3, 4, 5 in 6), in zaposlene v dopolnilnem delovnem razmerju v skladu s 146. členom Zakona o delovnih razmerjih (do 1/5 delovnega časa), v stolpcih 7, 8, 9 in 10. Zaposlene v dopolnilnem delovnem razmerju smo umestili v to tabelo, da bi pridobili podatke o njihovem številu, čeprav sodijo med redno zaposlene. V stolpcih 3 in 4 prikažite dejansko število zunanjih sodelavcev, ločeno po spolu (po podjemni pogodbi/pogodbi o delu ali pogodbi o avtorskem honorarju), v stolpcih 5 in 6 pa prikažite število teh zaposlenih izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ; FTE). V teh stolpcih ne prikazujte zaposlenih iz rednega delovnega razmerja, ki so za delo v RR bili plačani po avtorskih pogodbah. V stolpcih 7 in 8 prikažite dejansko število zaposlenih v dopolnilnem delovnem razmerju, ločeno po spolu, v stolpcih 9 in 10 pa prikažite število teh zaposlenih, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ; FTE). Stolpec 1 je seštevek podatkov iz stolpcev 5 in 9 (moški), stolpec 2 je seštevek podatkov iz stolpcev 6 in 10 (ženske). Podatki v stolpcih 1, 2, 5, 6, 9 in 10 so decimalna števila, zato jih prikažite z eno decimalko. TABELA 3: Zaposleni (dejansko število) v raziskovalno razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. – 31. 12. 2011, za nedoločen in določen čas, po stopnji izobrazbe Tabela 3 je sestavljena iz dveh delov. Zgornji del tabele, vrstice od 01 do 13, je namenjen podatkom o redno zaposlenih v RR-u za določen in nedoločen čas, ki ste jih že prikazali v tabeli 1, v stolpcih 1 in 2, tu pa jih razvrstite po stopnjah dosežene izobrazbe, kot je to navedeno v tabeli. Spodnji del tabele, vrstice od 14 do 25, je namenjen prikazu podatkov o zunanjih sodelavcih po podjemni pogodbi (pogodbi o delu) oz. pogodbi o avtorskem honorarju in zaposlenim v dopolnilnem delovnem razmerju, ki ste jih že prikazali v tabeli 2, v stolpcih 3, 4, 7 in 8 (»celotno število teh o zaposlenih v RiR dejavnosti v fizičnih osebah«), stanje 1. 1– 31. 12. 2011. V tej tabeli jih razvrstite po stopnji dosežene izobrazbe. V stolpcu 3 (moški) in 4 (ženske) v vrsticah od 1 do 25 prikažite vse zaposlene (dejansko število), z doktoratom znanosti, kamor sodita doktorat znanosti, pridobljen po stari zakonodaji, pred letom 2004 (prejšnji) in doktorat znanosti (3. bolonjska stopnja) pridobljen po novi zakonodaji – bolonjski program. V stolpcu 5 (moški) in 6 (ženske) v vrsticah od 1 do 25 prikažite vse zaposlene, ki so naredili magisterij znanosti po stari zakonodaji. V stolpcu 7 (moški) in 8 (ženske) v vrsticah od 1 do 25 prikažite vse zaposlene, ki imajo narejeno specializacijo po univerzitetni izobrazbi (prejšnja).


V stolpcu 9 (moški) in 10 (ženske) v vrsticah od 1 do 25 prikažite vse zaposlene, ki imajo opravljeno Visokošolsko izobrazbo 2. stopnje ali visokošolsko univerzitetno (prejšnja) izobrazbo. Sem sodijo: specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi, visokošolska univerzitetna (prejšnja) in magistrska (2. bolonjska stopnja) stopnja izobrazbe. V stolpcu 11 (moški) in 12 (ženske) v vrsticah od 1 do 25 prikažite vse zaposlene, ki imajo opravljeno visokošolsko strokovno (1. bolonjska stopnja) ali visokošolsko univerzitetno (1. bolonjska stopnja) stopnjo izobrazbe. V stolpcu 13 (moški) in 14 (ženske) v vrsticah od 1 do 25 prikažite vse zaposlene, ki imajo opravljeno specializacijo po višješolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko strokovno (prejšnja) izobrazbo. V stolpcu 15 (moški) in 16 (ženske) v vrsticah od 1 do 25 prikažite zaposlene z višješolsko ali višjo strokovno izobrazbo, sem sodita višja strokovna in višješolska (prejšnja) izobrazba. V stolpcu 17 (moški) in 18 (ženske) v vrsticah od 1 do 25 prikažite zaposlene s srednješolsko izobrazbo ali manj. TABELA 4: Zaposleni (EPDČ) v raziskovalno razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. – 31. 12. 2011, za nedoločen ali določen čas, po stopnji izobrazbe Tabela 4 je sestavljena enako kot predhodna. V tej tabeli prikažite podatke o zaposlenem osebju (redno zaposlene za nedoločen in določen čas) v ekvivalentih polnega delovnega časa, vrstice 01 do 13, kot ste to že storili v tabeli 1, v stolpcih 3 in 4. V spodnjem delu tabele, v vrsticah od 14 do 25, pa prikažite podatke o zunanjih sodelavcih po stopnji dosežene izobrazbe, v ekvivalentih polnega delovnega časa, kot ste jih prikazali v tabeli 2, v stolpcih 1 in 2. Zaposlene po stopnji strokovne izobrazbe prikažite na enak način, kot v tabeli 3. V tej tabeli so vsi podatki decimalna števila z eno decimalko. TABELA 5: Število redno zaposlenih raziskovalcev, ki so delali v času od 1. 1. – 31. 12. 2011, za nedoločen in določen čas, po starosti in spolu V tabeli razvrstite po starostnih razredih ločeno po spolu raziskovalce, ki so pri vas v rednem delovnem razmerju in so polno ali pa delno zaposleni na raziskovalno-razvojnem področju. V stolpca 1 in 2 razvrstite po ustreznih starostnih razredih (vrstice od 02 do 12) raziskovalce, ki ste jih prikazali v tabeli 1, v stolpcih 5 in 6 v vrstici 02. V stolpca 3 in 4 razvrstite po ustreznih starostnih razredih (vrstice od 02 do 12) raziskovalce, ki ste jih prikazali v tabeli 1, v stolpcih 7 in 8 v vrstici 02. TABELA 6: Raziskovalci, zaposleni za nedoločen in določen čas, po spolu in državljanstvu V stolpcih 1, 2 in 3 prikažite raziskovalce, zaposlene za nedoločen in določen čas po spolu in državljanstvu, glede na navedene skupine v vrsticah od 02 od 10, kamor sodi država, po kateri imajo državljanstvo. Število raziskovalcev v vrstici 1 v stolpcih 2 in 3 se mora ujemati s številom raziskovalcev, ki ste jih navedli v tabeli 1 v vrstici 2 v stolpcih 1 in 2. TABELA 7: Gibanje raziskovalcev v raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. – 31. 12. 2011 zaposlenih za nedoločen in določen čas Prikažite raziskovalce, ki so v letu 2011 prišli v vašo organizacijo (vrstica 01), in raziskovalce, ki so v letu 2011 odšli iz vaše organizacije (vrstica 02). Prikažite iz katerega sektorja so prišli v vašo organizacijo oz. v kateri sektor so odšli iz vaše organizacije. S to tabelo boste prikazali fluktuacijo (prehajanje) raziskovalcev, zaposlenih za nedoločen ali določen čas, v vaši organizaciji. TABELA 8: Objavljeni znanstveni in strokovni članki in znanstvene monografije v letu 2011 Prikažite število znanstvenih in strokovnih člankov, objavljenih v periodičnih publikacijah posebej v Sloveniji in posebej v tujini.


Prikažite vse znanstvene monografije, objavljene in izdane v letu 2011, posebej v Sloveniji in posebej v tujini. Šifrant raziskovalnih področij je v metodoloških navodilih na str. 40. TABELA 9: Vsa (pridobljena in lastna) finančna sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost v letu 2011, po virih V vrstici 01 prikažite v EUR vsa finančna sredstva, ki ste jih v letu 2011 pridobili za raziskovalno-razvojno delo od naročnikov ali iz kakšnih drugih virov, iz državnih pomoči, kot tudi lastna sredstva. Podatki naj bodo prikazani kot celo število. Če so vsi odhodki za RR v letu 2011 iz kakršnih koli vzrokov presegli višino finančnih sredstev, ki ste jih prikazali v tej tabeli, prikažite to razliko v vrstici 20 – Druga lastna sredstva. Sem štejte tudi razna posojila, ki so bila najeta za pokrivanje stroškov v zvezi z RR delom. V vrsticah 15, 16 in 17 navedite tudi tista finančna sredstva, ki jih je raziskovalna organizacija, ki izpolnjuje poročilo, prejela za izvajanje samo določenega dela raziskovalno-razvojne naloge od neke druge raziskovalne organizacije (podjetja), ki je sklenila z naročnikom pogodbo za raziskovalno-razvojno delo (projekt) v celoti. Med mala podjetja se uvrščajo vsa tista, v katerih je zaposlenih največ 49 (1–49) oseb, med srednje velika podjetja spadajo tista, ki imajo od 50 do 249 zaposlenih, med velika podjetja pa tista, v katerih je zaposlenih vsaj 250 oseb (250 ali več). V vrstico 18 vpišite pridobljena finančna sredstva raziskovalne organizacije, ki izpolnjuje poročilo, prejeta za izvajanje določenega dela raziskovalno-razvojne naloge od netržnih nepridobitnih institucij (institucij, ki se ukvarjajo s splošno koristnimi ali dobrodelnimi dejavnostmi; to so poklicna ali ljubiteljska združenja in ustanove za pomoč in dobrodelne ter podporne dejavnosti, namenjene gospodinjstvom), kot so sindikati, potrošniška združenja, Rdeči križ, Karitas itd. V vrstico 20 vpišite druga lastna sredstva za RR, ki ste jih vložili v raziskovalno-razvojno dejavnost za pokritje presežkov med vsemi pridobljenimi finančnimi sredstvi in odhodki pri izvedbi raziskovalno-razvojnih nalog. V vrstico 20 vpišite tudi razna posojila, ki so bila najeta za pokrivanje stroškov RR-a. V vrsticah od 22 do 30 navedite vsa finančna sredstva, ki jih je raziskovalna organizacija prejela iz tujine.

Podatek v vrstici 1 (Vsa pridobljena finančna sredstva za RR) mora biti enak podatku v tabeli 9 v vrstici 1 (Vsi odhodki raziskovalne organizacije za RR). Razlog za to je, da se izdatke o raziskovalno-razvojni dejavnosti spremlja po denarnem toku v posameznem koledarskem letu. Če ste prejeli več finančnih sredstev, kot ste jih porabili, poročajte le o tistih, ki ste jih porabili v letu 2011, saj boste o preostanku sredstev poročali v tistem letu, v katerem jih boste tudi porabili.

V tabeli ne prikazujte dobička iz naslova raziskovalno-razvojnega dela, ker se raziskovalno-razvojna dejavnost zaključi s predproizvodno fazo.

V stolpcu 2 posebej prikažite od vseh pridobljenih in lastnih sredstev tista pridobljena sredstva, ki so namenjena nakupu RR, to pomeni, da rezultati RR pripadajo financerju RR. TABELA 10: Vsi odhodki za raziskovalno razvojno dejavnost, 2011 Prikažite odhodke sredstev le za raziskovalno-razvojno delo; ne prikazujte vseh odhodkov gospodarske družbe oz. raziskovalne organizacije, če se ne nanašajo na raziskovalno delo. Vrstica 02 je seštevek vrstic 03 + 05 + 06 + 07. V vrstico 03 vpišite prejemke zaposlenih oseb za vse zaposlene, ki so se ukvarjali z raziskovalno-razvojno dejavnostjo, navedenih v tabeli 1, vrstici 01, stolpcih 1 in 2. V vrstico 04 vpišite prejemke zaposlenih raziskovalcev, tj. zaposlenih, navedenih v tabeli 1, vrstici 02 stolpcih 1 in 2. V vrstico 05 vpišite delodajalčeve socialne prispevke za vse zaposlene, ki so se ukvarjali z raziskovalno razvojno dejavnostjo, navedenih v tabeli 1, vrstici 01, stolpcih 1 in 2.


V vrstici 06 upoštevajte stroške izobraževanja, tj. šolnina, str. tečajev. V vrstici 07 upoštevajte druge stroške, tj. dokup delovne dobe, str. obleke, ipd. V vrsticah od 09 do 14 (drugi tekoči stroški) upoštevajte: nekapitalsko nabavo materiala, zalog in opreme za podporo RR-u. Taki primeri so: voda in gorivo (vključno s plinom in elektriko), knjige, revije, priročniki, včlanitve v knjižnice, znanstvena društva itd.; ocenjeni ali dejanski stroški malih prototipov ali modelov, ki so bili izdelani zunaj raziskovalne organizacije; material za laboratorije (kemikalije, živali itn.). Administrativne in druge režijske stroške (kot so stroški obresti za najeta posojila in pisarniški, poštni in telekomunikacijski stroški ter stroški zavarovanja) je treba prav tako vključiti, če je treba tudi razporejene, da omogočajo neraziskovalno-razvojne dejavnosti znotraj iste statistične enote. Vključiti je treba vse izdatke za posredne storitve, bodisi da se opravljajo znotraj zadevne organizacije ali da so najete ali kupljene pri zunanjih dobaviteljih. Primeri takih storitev so varovanje, skladiščenje, uporaba, popravilo in vzdrževanje stavb in opreme, računalniške storitve in tiskanje poročil RR-a. V vrstici 09 prikažite (odhodke za materialne stroške: surovine, material, energija), nekapitalne nakupe materiala, zalog in opreme za podporo raziskovalno- razvojni dejavnosti, vodo, gorivo (vključno z elektriko in plinom), knjige, revije, referenčno gradivo, vpisnine v knjižnice, članarine v znanstvenih društvih itd., – prisojene in dejanske stroške za majhne prototipe ali modele, narejene zunaj raziskovalne organizacije, – material za laboratorije (kemične snovi, laboratorijske živali itd.), – administrativne in druge splošne stroške (pisarniški material in drobni inventar itd.), – stroške dela za vse zaposlene, za določen ali nedoločen čas, ki niso bili prikazani v kategoriji “drugo osebje”. V vrstici 10 (za proizvodne storitve drugih) upoštevajte prevozne storitve in komunikacije (PTT) ter investicijska vzdrževanja in popravila. V vrstici 11 upoštevajte stroške za izplačila po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah ter stroški zaposlenih v dopolnilnem delovnem razmerju. V vrstici 12 upoštevajte stroške za dnevnice, kilometrine, reprezentanco in podobno. V vrstici 13 upoštevajte stroške za neproizvodne storitve drugih ki izhajajo iz sklenjenih pogodb z drugimi podjetji in ustanovami v zvezi z raziskovalno-razvojnim delom. V vrstici 14 (drugi odhodki) upoštevajte: – plačila za članarine in bančne storitve, – plačane zavarovalne premije, – zakupnine za delovna sredstva občanov in druge materialne stroške, – vračunane rezervacije materialnih stroškov, – nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in druge davke in prispevke, neodvisne od dohodka. Amortizacija: vsa določila amortizacije za zgradbe, prostore in opremo, realna ali prisojena, morajo biti izvzeta iz izdatkov v okviru raziskovalne organizacije. V vrsticah od 15–20 (investicijski stroški) prikažite letne bruto investicijske stroške le za raziskovalno- razvojno delo, ne pa vseh stroškov raziskovalne organizacije, če se ti ne nanašajo na raziskovalno delo. Prikažite investicijske izdatke, ki se nanašajo na zemljišča in zgradbe (preizkuševališča, zemljišča za laboratorije in pilotne postroje), poslopja, ki so bila zgrajena ali kupljena, vključno z večjimi izboljšavami, spremembami in popravili: – nakup in namestitev osnovne raziskovalne opreme, – inventarizirana osnovna sredstva, – nakup in oprema laboratorija, – nakup knjižnice, – nakup patentov, licenc, študij, projektov za potrebe raziskovalno razvojne dejavnosti. TABELA 11: Plačila (izdatki) za opravljene neproizvodne storitve, povezane z raziskovalnim delom drugim poslovnim subjektom v letu 2011 V tabeli prikažite finančne odhodke (izdatke) vaše raziskovalne organizacije za opravljene storitve ali opravljene usluge s področja raziskovalno razvojne dejavnosti, ki jih je za vašo raziskovalno organizacijo opravila druga raziskovalna organizacija ali podjetje. V tabeli prikažite ločeno vsa plačila v zvezi z RR-om, izplačana drugim organizacijam za opravljene storitve v državi, in posebej plačila, izplačana v tujino. Podatke o plačilih drugim gospodarskim družbam v državi za opravljene storitve na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti prikažite v ustrezni vrstici glede na velikostno skupino, kateri pripada to podjetje. V skupino malih podjetij so


razvrščajo tista, ki imajo 1 do 49 zaposlenih, srednje velika podjetja imajo od 50 do 249 zaposlenih in velika podjetja imajo 250 zaposlenih in več. Tako razvrščene podatke potrebujemo za poročanje mednarodnim organizacijam, OECD-ju in Eurostatu. Podatek v vrstici 01 se mora ujemati s podatkom iz vrstice 13 (za neproizvodne storitve drugih v zvezi z RR-om), ki ste ga prikazali v tabeli 11 (vsi odhodki raziskovalne organizacije za RR). V stolpcu 2 (planirano za leto 2011) prikažite ali pa ocenite planirana sredstva za RR v letu 2011. TABELA 12: Razvrstitev vseh porabljenih finančnih sredstev, v času od 1. 1. – 31. 12. 2011, za dokončana in nedokončana raziskovalno-razvojna dela po vrstah raziskovanj, po raziskovalnih področjih in družbeno-ekonomskih ciljih V tabeli 12 prikažite vsa sredstva, zajeta v tabeli 10 v vrstici 01 (vsa pridobljena finančna sredstva za RR), in jih razvrstite glede na obseg stroškov po vrstah raziskav (temeljna raziskovanja, aplikativna raziskovanja in eksperimentalni razvoj). V nadaljevanju jih razvrstite še po raziskovalnih področjih ter po družbeno-ekonomskih ciljih, ki opredeljujejo končni cilj raziskovalno-razvojnih del v širšem pomenu. V primeru dvanajstega in trinajstega cilja obvezno vpišite šifro podcilja. Šifrant področij znanosti se nahaja v metodoloških navodilih na strani 44, šifrant družbeno-ekonomskih ciljev pa na strani 48. Porabljena finančna sredstva za RR prikazana v tej tabeli se morajo ujemati s pridobljenimi finančnimi sredstvi za RR, ki ste jih prikazali v tabeli 10 v vrstici 1.


6.3 Klasifikacija področij znanosti in tehnologije (FOS 2007)

Šifra raz. področja VEDA / Področje

NARAVOSLOVNE VEDE

101 Matematika (čista matematika, uporabna matematika, statistika in verjetnostni račun)

102 Računalništvo in informatika (računalništvo, informatika, bioinformatika)

103

Fizika (atomska in molekulska fizika, fizika snovi, optika, jedrska fizika, fizika plazme in tekočin, akustika, astronomija)

104

Kemija (organska kemija, anorganska in nuklearna kemija, fizikalna kemija, kemija polimerov, analizna kemija, elektrokemija, koloidna kemija)

105

Zemlja in okolje (mineralogija, palentologija, geokemija, geofizika, geologija, vulkanologija, okoljska znanost, meteorologija, klimatologija, oceanografija, hidrologija, vodni viri)

106

Biologija (celična biologija, mikrobiologija, virologija, biokemična in molekularna biokemija, mikologija, biofizika, genetika, biologija reprodukcija, razvojna biologija, rastlinska fiziologija, botanika, zoologija, ornitologija, entomologija, biologija obnašanja, morska biologija, limnologija, ekologija, biotska raznolikost, biologija, evolucija)

107 Druge naravoslovne vede

TEHNIŠKE IN TEHNOLOŠKE VEDE

201 Gradbeništvo (Splošno (civilno) inženirstvo) (gradbeništvo, arhitektura, konstrukcijski inženiring, urbanizem, promet)

202

Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring (elektronika, elektortehnika, robotika, avtomatika in kontrolni sistemi, komunikacijski inženiring in sistemi, telekomunikacija, računalniška tehnika – samo strojna oprema)

203 Mehanika (mehanika, uporabna mehanika, termodinamika, vesoljski inženiring, nuklearni inženiring, audioinženiring)

204 Kemijsko inženirstvo (kemijsko inženirstvo, kemijsko inženirstvo procesov)

205 Materiali (materiali, keramika, premazi, kompoziti, papir in les, tekstil, sintetika, barva in vlakna)



206 Zdravstveni inženiring (zdravstveni inženiring, zdravstvena laboratorijska tehnologija)

207 Okoljsko inženirstvo (rudarstvo, oceanografija, geotehnologija, vodarstvo, minerologija)

208

Okoljska biotehnologija (okoljska biotehnologija, bioremediacija, diagnostična biotehnologija, okoljski menedžment, etika v okoljski biotehnologiji)

209 Industrijska biotehnologija (industrijska biotehnologija, bioprocesiranje, biokatalize, fermentacija, biomateriali)

210 Nanotehnologija (nano-materiali, nano-procesi)

211 Druge tehniške in tehnološke vede

(hrana in pijača)

MEDICINSKE IN ZDRAVSTVENE VEDE

301

Temeljna medicina (anatomija, morfologija, genetika, imunologija, nevrobiologija, farmalogija in farmacija, klinična kemija, toksikologija, fiziologija, patalogija, citologija)

302

Klinična medicina (andrologija, porodništvo in genekologija, pediatrija, srce in kardiovaskularni sistemi, bolezni perifernega ožilja, hematologija, respiratorni sistemi, intenzivna nega in urgentna medicina, anesteziologija, ortopedija, kirurgija, radiologija, nuklearna medicina in slikanje, transplatacije, zobozdravstvena medicina in zobna ter ustna kirurgija, dermatologija in venske bolezni, alergijske bolezni, revmatologija, endokrinologija, gastroenterelogija in hepatologija, urologija in nefrologija, onkologija, oftamologija, otorinolaringolija, generalna in interna medicina, integrativna in komplementarna medicina)

303

Zdravstvene vede (javne zdravstvene storitve, zdravstvena politika in storitve, zdravstvena nega, dietetika, tropska medicina, parazitologija, epidemiologija, poklicno zdravstvo, medicinska etika, zloraba substanc, šport in fitnes)

304

Medicinska biotehnologija (biotehnologija v povezavi z zdravstvom, tehnologija v povezavi z manipulacijo celic, tkiv in organov, biomateriali, etika povezana z biotehnološkim zdravstvom)

305 Druge medicinske vede

(forenzika, druge medicinske vede)



KMETIJSKE VEDE

401 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, znanost prsti, hortikultura, agronomija, gojenje in zaščita rastlin)

402 Znanosti o živalih in mlekarstvu (živinoreja, mlekarstvo, reja živali, domači ljubljenčki)

403 Veterina

404

Kmetijska biotehnologija (kmetijska in prehrambena biotehnologija, genetska tehnologija, kloniranje, diagnostika, biomasa živinske produkcijske tehnologije, biokmetijstvo, etika v povezavi z biotehnološkim kmetijstvom)

405 Druge kmetijske vede

DRUŽBENE VEDE

501 Psihologija (psihologija)

502 Ekonomija in poslovne vede (ekonomija, ekonometrija, industrijski odnosi, poslovanje in manedžment)

503 Izobraževanje (pedagogika, andragogika, didaktika, defektologija, druge sorodne discipline)

504 Sociologija (sociologija, demografija, antropologija, etnologija, socialno delo, druge sorodne discipline)

505 Pravo (pravo, kriminalogija, penalogija)

506 Politične vede (politična znanost, javna uprava, organizacijske vede)

507 Ekonomska in družbena geografija (okoljska znanost, kulturna in ekonomska geografija, urbane študije, transport)

508 Mediji in komunikacije (novinarstvo, informacijska znanost, bibliografija, mediji, socialno-kulturne komunikacije)

509 Druge družbene vede



HUMANISTIČNE VEDE

601 Zgodovina in arheologija (zgodovina, prazgodovina, arheologija, numizmatika, paleografija)

602 Jeziki in književnost (jezik in književnost, literarna teorija, lingvistika)

603 Filozofija, religija in etika (filozofija, religija, teologija, etika)

604

Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) (umetnost, zgodovina umetnosti, muzikologija, dramske umetnosti, radio, televizija, slikarstvo, kiparstvo, arhitekturno oblikovaje)

605 Druge humanistične vede


6.4 Klasifikacija družbeno-ekonomskih ciljev (NABS 2007) Šifra cilja Družbeno-ekonomski cilji 001 Raziskovanje in izkoriščanje zemlje RR, usmerjen v: - preiskovanje in izkoriščanje zemeljske skorje, zemeljskega plašča, morja, oceanov in atmosfere

- raziskave podnebja in vremena, polarne raziskave (pod različnimi postavkami, glede na primernost) in

hidrologijo - preiskovanje rudnin, nafte in zemeljskega plina - preiskovanje in izkoriščanje morskega dna - preiskovanje zemeljske skorje in zemeljskega plašča razen morskega dna - hidrologijo - morja in oceane - atmosfero

002 Okolje RR, usmerjen v:

- nadzor onesnaževanja, usmerjen v prepoznavanje in analizo virov onesnaževanja, nadzor nad vsemi onesnaževalci, vključno z njihovo razširjenostjo v okolju ter njihovim vplivom na ljudi, druge vrste živihorganizmov (živali, rastline, mikroorganizmi) in biosfero

- razvijanje naprav in objektov za merjenje vseh vrst onesnaževanja - preprečevanje in odpravljanje vseh vrst onesnaženja v vseh vrstah okolja - varovanje atmosfere (zraka) in podnebja - varovanje ozračja - ravnanje z odpadki - varovanje vode - varovanje tal in površinskih voda - zmanjševanje hrupa in vibracij - varovanje živalskih vrst in njihovega naravnega okolja - varstvo pred naravnimi nesrečami - zaščito proti radioaktivnemu sevanju

003 Raziskovanje in izkoriščanje vesolja RR, usmerjen v: - civilne vesoljske raziskave - znanstveno raziskovanje vesolja - uporabne raziskovalne programe - lansirne sisteme - vesoljske laboratorije in vesoljsko potovanje

004 Prevoz, telekomunikacije in druga infrastruktura RR, usmerjen v: - infrastrukturo in prostorski razvoj, vključno z gradnjo stavb - splošno načrtovanje uporabe zemljišč - zaščito pred škodljivimi učinki v prostorskem načrtovanju - transportne sisteme - telekomunikacijske sisteme - splošno prostorsko načrtovanje - gradbeništvo in načrtovanje stavb - splošno (civilno) inženirstvo (mostovi, ceste, stroji,…) - oskrbo z vodo


6.4 Klasifikacija družbeno-ekonomskih ciljev (NABS 2007) (nadaljevanje) Šifra cilja Družbeno-ekonomski cilji 005 Energija RR, usmerjen v: - proizvodnjo, shranjevanje, prevoz, oskrbo in racionalno rabo energije (v vseh oblikah) - postopke za povečanje učinkovitosti proizvodnje in oskrbe z energijo - študije o varčevanju z energijo - učinkovito rabo energije - zajetje in shranjevanje CO2 - obnovljive vire energije - jedrsko cepitev delcev in jedrsko zlitje delcev - vodik in kurilni plin - druge tehnologije za pridobivanje in shranjevanje električne energije 006 Industrijska proizvodnja in tehnologija RR, usmerjen v: - izboljšanje industrijske proizvodnje in tehnologije - industrijske proizvode in postopke njihove izdelave - povečevanje ekonomske učinkovitosti in konkurenčnosti - proizvodnjo - recikliranje odpadkov (kovinskih in nekovinskih) 007 Zdravje RR, usmerjen v: - preprečevanje, spremljanje in obvladovanje nalezljivih in nenalezljivih bolezni - spremljanje (monitoring - širši pojem) zdravstvenega stanja - promocijo zdravja - zdravje na delovnem mestu - zakonodajo in uredbe o javnem zdravstvu - upravljanje javnega zdravstva - posebne usluge javnega zdravstva - osebno zdravstveno varstvo za ranljivo in ogroženo prebivalstvo 008 Kmetijstvo RR, usmerjen v: - spodbujanje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in proizvodnjo živil - umetna gnojila, biocide, biološko zatiranje škodljivcev in mehanizacijo kmetijstva - vpliv gozdarstva na okolje - razvijanje prehrambene tehnologije in produktivnosti - kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo - znanost o živalih in mlekarstvu - veterino in druge kmetijske znanosti 009 Izobraževanje RR, usmerjen v: - splošno izobraževanje, vključno z usposabljanjem, pedagogiko in didaktiko - posebno izobraževanje (za nadarjene osebe, za osebe z učnimi težavami) - predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje - srednješolsko izobraževanje - višješolsko izobraževanje - visokošolsko izobraževanje - podporne storitve pri izobraževanju


6.4 Klasifikacija družbeno-ekonomskih ciljev (NABS 2007) (nadaljevanje) Šifra cilja Družbeno-ekonomski cilji 010 Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega obveščanja RR, usmerjen v: - vpliv kulturnih dejavnosti, religije in prostega časa na življenje v družbi

- rasno in kulturno integracijo in družbeno-kulturne spremembe na teh področjih. Kultura zajema sociologijo znanosti, religije, umetnosti, športa in prostega časa. Med drugim zajema tudi RR medijev, obvladovanje jezika, socialno integracijo, knjižnice, arhive in zunanjo kulturno politiko

- storitve na področju rekreacije in športa - kulturne storitve - storitve radia in televizije ter založništva - verske in druge javne storitve 011 Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi RR, usmerjen v: - družbenopolitični sistem - javnoupravna vprašanja in ekonomsko politiko - verske študije in večnivojsko upravljanje - družbene spremembe, procese in konflikte - razvoj sistema socialnega varstva in sistema socialne pomoči - družbeni vidik organizacije dela - s spolom povezane študije (diskriminacija in podobna problematika) - razvoj metod boja proti revščini na lokalni, državni in mednarodni ravni

- zaščito specifičnih kategorij prebivalstva na socialni ravni (pribežniki, prestopniki, osipniki...), na družbeni ravniz upoštevanjem njihovega načina življenja (mladi, odrasli, upokojenci, invalidi...) in na ekonomski ravni(potrošniki, kmetje, ribiči, rudarji, brezposelni...)

- postopke zagotavljanja socialne pomoči ob pojavu nenadnih sprememb (naravnih, tehnoloških, družbenih) v

družbi Splošni napredek znanja: RR, financiran iz splošnih univerzitetnih fondov (SUF) 121 RR, usmerjen v naravoslovne vede - financiran iz splošnih univerzitetnih fondov RR, usmerjen v: - znanosti s področja matematike, računalništva in informatike - fizikalne vede - kemijske vede - znanosti o zemlji in podobne okoljske znanosti - biološke vede - druge naravoslovne vede 122 RR, usmerjen v tehnološke vede - financiran iz splošnih univerzitetnih fondov

- RR, financiran iz SUF-a, usmerjen v splošno (civilno) inženirstvo (mostovi, ceste, stroji,…), elektroinženiring,elektronski inženiring, informacijski inženiring, strojništvo, kemijsko inženirstvo, inženiring materialov,zdravstveni inženiring, okoljsko inženirstvo, okoljsko biotehnologijo, nanotehnologijo, ostale tehnološke znanosti in tehnologije

12-3 RR, usmerjen v medicinske vede - financiran iz splošnih univerzitetnih fondov

- RR, financiran iz SUF-a, usmerjen v temeljno medicino, klinično medicino, zdravstvene vede, medicinsko

biotehnologijo in druge medicinske vede 124 RR, usmerjen v kmetijske vede - financiran iz splošnih univerzitetnih fondov

- RR, financiran iz SUF-a, usmerjen v kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, znanost o živalih in mlekarstvu, veterino,

kmetijsko biotehnologijo, ostale kmetijske vede 125 RR, usmerjen v družbene vede - financiran iz splošnih univerzitetnih fondov

- RR, financiran iz SUF-a, usmerjen v psihologijo, ekonomijo in poslovne vede, izobraževanje, sociologijo,

pravo, politične vede, ekonomsko in socialno geografijo, medije in komunikacije, ostale družbene vede


6.4 Klasifikacija družbeno-ekonomskih ciljev (NABS 2007) (nadaljevanje) Šifra cilja Družbeno-ekonomski cilji 126 RR, usmerjen v humanistične vede - financiran iz splošnih univerzitetnih fondov

- RR, financiran iz SUF-a, usmerjen v zgodovino in arheologijo, jezikoslovje in književnost, filozofijo, religijo in

etiko, umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba), ostale humanistične vede Splošni napredek znanja: RR, financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 131 RR, usmerjen v naravoslovne vede - financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov) - znanosti s področja matematike, računalništva in informatike - fizikalne vede - kemijske vede - znanosti o zemlji in podobne okoljske znanosti - biološke vede - druge naravoslovne vede 132 RR, usmerjen v tehnološke vede - RR, financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov)

- RR, financiran iz drugih virov (ne iz SUF-a), usmerjen v splošno (civilno) inženirstvo (mostovi, ceste, stroji,…),elektroinženiring, elektronski inženiring, informacijski inženiring, strojništvo, kemijsko inženirstvo, inženiringmaterialov, zdravstveni inženiring, okoljsko inženirstvo, okoljsko biotehnologijo, industrijsko biotehnologijo,nanotehnologijo, ostale tehnološke znanosti in tehnologije

133 RR, usmerjen v medicinske vede - financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov)

- RR, financiran iz drugih virov (ne iz SUF-a), usmerjen v temeljno medicino, klinično medicino, zdravstvene

vede, medicinsko biotehnologijo in druge medicinske vede 134 RR, usmerjen v kmetijske vede - financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov)

- RR, financiran iz drugih virov (ne iz SUF-a), usmerjen v kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, znanost o živalih in

mlekarstvu, veterino, kmetijsko biotehnologijo, ostale kmetijske vede 135 RR, usmerjen v družbene vede - financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov)

- RR, financiran iz drugih virov (ne iz SUF-a), usmerjen v psihologijo, ekonomijo in poslovne vede,izobraževanje, sociologijo, pravo, politične vede, ekonomsko in socialno geografijo, medije in komunikacije, ostale družbene vede

136 RR, usmerjen v humanistične vede - financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov)

- RR, financiran iz drugih virov (ne iz SUF-a), usmerjen v zgodovino in arheologijo, jezikoslovje in književnost, filozofijo, religijo in etiko, umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba), ostalehumanistične vede

014 Obramba

*NABS - Nomenclature for the analysis and comparation of scientific programmes and budget.


6.5 Seznam tabel iz vprašalnika R-RD-JRZ Oznaka tabele Naslov tabele

1. Zaposleni v raziskovalno razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. – 31. 12. 2011, za nedoločen in določen čas

2. Zunanji sodelavci v raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. – 31. 12. 2011, po podjemni pogodbi (pogodbi o delu) oz. pogodbi o avtorskem honorarju in zaposleni v dopolnilnem delovnem razmerju

3. Zaposleni (dejansko število) v raziskovalno razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. -. 31. 12. 2011, po stopnji izobrazbe

4. Zaposleni (EPDČ) v raziskovalno razvojni dejavnosti, ki so delali v času od 1. 1. – 31.12. 2011, po stopnji izobrazbe

5. Število redno zaposlenih raziskovalcev, ki so delali v času od 1. 1. – 31. 12. 2011, za nedoločen in določen čas, po starosti in spolu

6. Raziskovalci, zaposleni za nedoločen in določen čas po spolu in državljanstvu, stanje 31. 12. 2011

7. Gibanje števila raziskovalcev, ki so delali v času od 1. 1. – 31. 12. 2011, zaposlenih za nedoločen in določen čas

8. Objavljeni znanstveni in strokovni članki in znanstvene monografije v letu 2011

9. Vsa (pridobljena in lastna) finančna sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost v letu 2011, po virih

11. Vsi odhodki za raziskovalno razvojno dejavnost raziskovalne organizacije, 2011

12. Plačila (izdatki) za neproizvodne storitve, povezane z raziskovalno-razvojno dejavnostjo drugim poslovnim subjektom v letu 2011

13. Razvrstitev vseh porabljenih finančnih sredstev, v času od 1. 1.– 31. 12. 2011, za dokončana in nedokončana raziskovalno-razvojna dela po vrstah raziskovanj, raziskovalnih področjih in po družbeno-ekonomskih ciljih

Documents

METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO … · 2012-05-10 · 23 raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija metodoloŠka navodila za popis raziskovalno-razvojne dejavnosti