Materijal za I-kol OK i K

d-r Miodrag Labovi}

d-r Marjan Nikolovski

ORGANIZIRAN KRIMINAL

I

KORUPCIJA

novi teoretski dimenzii i prakti~ni konsekvencii, metodika na otkrivawe i dokaùvawe

Skopje, 2009

2

1. Razvoj i zna~ewe na terminot organiziran kriminal

Po~etocite na teoretskiot diskurs za konceptot na organiziraniot kriminal se od relativno nov datum. Vo SAD se razviva vo tekot na {eesettite godini od minatiot vek, dodeka vo evropskite dràvi (Germanija) vo tekot na osumdesettite godini. 1 Nekoi avtori kako Majkl D. Lajman i Gari V. Poter smetaat deka {pekulaciite za vistinskata priroda na organiziraniot kriminal se razvivaat poslednite 100 godini vo SAD.2 Vo svetskata literatura moàt da se najdat stotici definicii za organiziraniot kriminal od avtori od razli~ni provinencii i razli~ni podra~ja. Me|utoa, pojavata na organiziraniot kriminal ne datira od tolku skoro. Prvite organizirani kriminalni grupi postoele u{te vo sredniot vek (vo 17-ti vek bandite gi napa|ale golemite gradovi). Kriminalni organizacii so {iroka akciona rasprostranetost, nivnoto preminuvawe od lokalni vo nacionalni, pa i me|unarodni razmeri, se vrzuvaat za monopolizam i finansiska aristrokratija. 3

Organiziraniot kriminal e eden od najkomleksnite i vo svoeto

vnatre{no bitie dlaboko protivre~en poim. Negovata dlaboka protivre~nost se ogleda vo transcedentalniot karakter na organiziraniot kriminal. Imeno, najlakonski kaàno (ovde na po~etokot, zatoa {to za ova pove}e }e zboruvame ponatamu vo tekstot), sekoe krivi~no delo moè da bide, uslovno kaàno, od oblasta na organiziraniot kriminal dokolku gi ispolnuva elementite od zakonskite definicii za organiziran kriminal vo edno nacionalno zakonodavstvo. Od druga strana, ne postoi edinstvenost vo teorijata (teoretskite definicii), me|u nacionalnite zakonodavstva na poedini zemji (slu`benite definicii)4, nitu pak me|u definiciite na

1 Poop{irno vidi Lampe Klaus ,,The Concept of Organized Crime in Historical Perspective” http://people.freenet.de/kvlampe 2 Vidi: Majkl. D. Lajman i Gari V. Poter, Organiziran kriminal, Magor, Skopje, 2009, str.3 3 Milutinovi} M. ,,Kriminologija,, Beograd, 1967 4 Kaliforniska komisija za organiziran kriminal (1948). Kaj Organiziraniot kriminal postojat elementi koi se identi~ni so drugite oblici na kriminalna aktivnost, no e sepak razli~en od niv, spored na~inot na izvr{uvaweto, zaedni~ko izvr{uvawe na pove}e izvr{iteli, prikrivawe na samite kriminalni aktivnosti i sl. Spored definicijata na specijalnata kaliforniska Komisija za organiziran kriminal od 1948 god.pod ovoj poim se podrazbira kriminalna aktivnost na dve ili pove}e lica koi se zdruùvaat za da se ostvarat finansiski pridobivki ili posebni privilegii so nezakonski sredstva kako {to

3

me|unarodnite organizacii i tela (me|unarodni definicii) za toa {to, vsu{nost, pretstavuva organiziraniot kriminal, kako edinstven, generi~ki poim vo me|unarodni razmeri. Toa e taka, zatoa {to pri~inite, faktorite i uslovite za pojavata i razvivaweto na organiziraniot kriminal ne se isti od zemja do zemja. Tie ne se isti nitu me|u sosednite, tranziciski zemji, koi{to se mnogu sli~ni po kultura, menataliet i tradicija, a da ne zboruvame za razlikite {to postojat me|u siroma{nite, tranziciskite i visoko razvienite zemji od zapadniot svet. Ako pri~inite ne se isti, duri nitu sli~ni, toga{ logi~no e deka nitu tipovite, nitu pojavnite oblici na organiziraniot kriminal nema da bidat isti me|u zemjite. Ako nitu tipovite i oblicite na organiziraniot kriminal ne se isti me|u zemjite,

se terorizam, izmama, korupcija na dràvnite slu`benici ili so kombinacija na vakvite metodi.

Kaliforniska komisija za organiziran kriminal (1953). Organiziran kriminal e "tehnika na nasilstvo, zapla{uvawe i korupcija koja, vo otsustvo na efikasno sproveduvawe na zakonot, moè da bide uspe{no primenuvana od strana na beskrupolozni lica vo kakva bila dejnost ili zanimawe koe ostvaruva golem profit. Glavniot motiv e sekoga{ da se obezbedi i drì monopol vo nekoja dejnost e legalna i se smeta za reket samo poradi nasilstvoto i korupcijata so koi istata e izvr{ena.

Според чикашката Комисија за спречување на криминалот, формулирано во 1971 год. организираниот криминал се состои во партиципација на лица и на групи (организирани формално или неформално) во трансакции што се карактеризираат со: обид или извршување на тешки дела, договор за извршување на делата, постојаност на здружувањето за определено време (најмалку една година), или намера здружението да постои подолго време, намера за стекнување на моќ или на пари и настојување за обезбедување на политичка и економска сигурност како примерен мотив, како и операционална рамка што бара посебна заштита од институциите на политиката, власта и општеството.

Vo devedesettite godini, na evropskoto tlo angliskoto ministerstvo za vnatre{ni raboti izleze so svoja definicija: "potfat na grupa lica vklu~eni vo prodolìtelni ilegalni aktivnosti so prioritetna namera za steknuvawe profit, nezavisno od dràvnite granici".

Spored germanskoto ministerstvo za policija i pravda od 1990 god. Pod organiziran kriminal se podrazbira "plansko vr{ewe kazneni dela so cel za steknuvawe na profit ili mo}, ako pove}e od dva u~esnici dejstvuvaat zaedno, delej}i ja rabotata so industriski ili delovnotehni~ki strukturi, so upotreba na nasilstvo ili so drugi sredstva za zapla{uvawe ili vr{ej}i vlijanie vrz politikata, mediumite, javnata uprava, pravosudstvoto i vrz biznisot. 4 Spored istata definicija preovladuvaat nekolkute elementi:

- planirano izvr{uvawe na kazneni dela; - namerata e steknuvawe na profit i mo}; - involviranost na pove}e od dve lica pome|u koi postoi podelba na rabotata; - sorabotuvaat podolg vremenski period - primena na sila ili drugi sredstva na zakana; - vr{ewe vlijanie vrz politikata, mediumite, javnosta, administacija, sudovi

biznis sektorot

4

toga{ nitu normativno-institucionalnite re{enija, merkite, metodite i sredtvata za spre~uvawe i suzbivawe na organiziraniot kriminal ne moàt da bidat isti me|u zemjite. Toa ja nalaga potrebata od poopse`na eksplikacija na posebnata etiologija na organiziraniot kriminal i prestavuva poseben predizvik za naukata. Oti, naukata ne bi bila nauka ako ne najde zaedni~ki imenitel me|u nepregledniot broj razedineti definicii za organiziraniot kriminal.

Vo taa smisla, podolu vo tekstot napraveni se obidi za sublimirawe i

sistematizacija na mnogubrojnite gledi{ta za poimot organiziran kriminal, so vnesuvawe na konstantni i varijabilni elementi (karakteristiki) pri opredeluvaweto na ovoj poim. Pritoa, iako se pridruùvam kon golemiot broj avtori koi smetaat deka organiziraniot kriminal moè da se definira samo vo nacionalni ramki, odnosno, deka "sekoja zemja si ima svoja definicija za organiziraniot kriminal"5, sepak veruvam deka ne se zaludni naporite za davawe pridones kon definiraweto na organiziraniot kriminal kako generi~ki poim na globalen plan, so cel za negovo poseopfatno razbirawe i demistificirawe.

Organiziraniot kriminal e istovremeno i multidimenzionalen poim.

Negovata multidimenzionalnost se ogleda pred se vo negovata sociolo{ka, politi~ka, kulturna, psiholo{ka, pravna, kriminolo{ka i kriminalisti~ka dimenzija. So site napomenati dimenzii pri deluvaweto na organiziraniot kriminal vo nacionalni i me|unarodni razmeri se pravat takvi ogromni {tetni posledici od materijalna i posebno nematerijalna priroda, pri {to, se potkopuvaat ekonomskite, politi~kite i pravnite sistemi, se do celosno raspa|awe na poedini dràvi. Za posledicite od organiziraniot kriminal i so nego neraskinlivo povrzanata korupcija vo literaturata mnogu e pi{uvano. Za toa tuka nema mnogu da se zadrùvame.

5 Borislav Petrovi}/Gorazd Me{ko, Kriminologija, Praven fakultet vo Saraevo, Saraevo, 2004, str. 189 Istoto ova i kaj Mladen Singer, Irma Kov~o Vukadin, Irena Cajner Mraovi}, Kriminologija, Globus, Zagreb, 2002, str. 659

5

2. Etiologija na organiziraniot кriminal i korupcijata

Za posebna etiologija na organiziraniot kriminal te{ko deka moè

voop{to da se zboruva. Nema posebna etiologija za organiziraniot kriminal zatoa {to toj e trancedentalen poim, pa ottuka moème da ja ispituvame etiologijata na posebnite oblici na kriminal, koi {to moàt, no ne morat da bidat organizirani (krvni delikti, imotni delikti, finansiski kriminal, komjuterski, korupcija itn.) Posebna etiologija moè da ima smisla za site vidovi i tipovi na kriminal, ~ija {to zaedni~ka karakteristika proizleguva od nivnata komercijalna priroda. Imeno, imanentni karakteristiki na organiziraniot kriminal (me|u drugite konstantni karakteristiki, }e gi vidime ponatamu vo tekstot) se steknuvaweto na finansiska ili drug vid materijalna korist, kako i steknuvawe i/ili odrùvawe na ve}e stekanata politi~ka i/ili op{testvena mo}. Steknuvaweto i/ili odrùvaweto na politi~ka i/ili op{testvena mo} ne zna~i deka organiziraniot kriminal ima ideolo{ki predznak, zatoa {to duri i toga{ seto toa se pravi so cel za sozdavawe potpora, upori{te vo politikata za u{te pogolemi finansiski i drug vid materijalni, protivpravno steknati prinosi, koi{to preku politi~kata i/ili op{testvenata mo} }e bidat za{titeni od policiski i krivi~no-praven progon. Toa e edna od osnovnite razliki me|u organiziraniot kriminal i terorizmot, za {to poop{irno }e stane zbor ponatamu vo tekstot. Ja navedovme isklu~ivata komercijalna priroda na organiziraniot kriminal, koja{to ovoj poim celosno go distinkcira od opredeleni podvidovi na klasi~niot kriminal, kako {to se krvnite delikti i seksualnite delikti, ~ii{to motivi za izvr{uvawe na krivi~ni dela naj~esto se od psihopatski nagoni, qubomora, zavidlivost, niski pobudi i drugi iracionalni pri~ini.

Spored toa, uslovno kaàno, posebnata etiologija na organiziraniot kriminal, }e ja razgleduvame od aspekt na negovata dominantna komercijalna priroda, koja{to e najsli~na so obi~nite oblici na korupcijata, finansiskiot kriminal, celokupniot imoten i komjuterski kriminal, trgovijata so droga, lu|e, oru`je i sl. No, da vidime, zo{to, voop{to postoi, od kade izviraat pri~inite za organiziraniot kriminal, kako komercijalen vid na kriminal i so nego neraskinlivo povrzanata korupcija i site drugi oblici na imoten (komercijalen) kriminal?

6

Ekskluzivniot odgovor na ova pra{awe leì vo tri nivoa na ~initeli, od koi prvoto go so~inuvaat antropolo{ko-psiholo{kite fundamenti na ~ovekovata priroda i egzistencijalno-ekonomskite pri~ini, {to moè da se svedat na dve objektivno nezavisni (od ~ovekovata volja) sostojbi. Ovie dve sostojbi, otkoga postoi ~ovekot i negovata istorija (prvite pi{ani istoriski zapisi datiraat od pred okolu 5000g.), imaat pretrpeno mnogu malku ili re~isi nikakvi promeni do denes, nasproti enormniot i nezapirliv tehni~ko-tehnolo{ki napredok. Prvata od niv se ogleda vo retkosta, koja{to pretstavuva centralen ekonomski problem izrazen kako disproporcija me|u ograni~enite prirodni resursi i neograni~enite ~ovekovi èlbi. Psiholo{kata manifestacija na ovoj problem e sodràna vo poznatata sentencija: toj {to nema saka da ima, a toj {to ima saka u{te pove}e od toa {to go ima. Izdignata na nivo na aksiom e maksimata deka ~ovekot kolku {to pove}e ima pari tolku pove}e mu nedostasuvaat. Parite nikoga{ ne bile dovolni nitu za zadoluvawe na egzistencijalnite potrebi kaj ogromnoto mnozinstvo na svetskoto naselenie, taka {to golem broj lu|e se prinudeni na korumpirano odnesuvawe. Taka, spored osnovnata ekonomska zakonitost za ponudata i pobaruva~kata, cenata sekoga{ proporcionalno se zgolemuva kolku {to dobrata pove}e se barani, a se poretko gi ima. Ottuka, proizleguvaat i se nadovrzuvaat site ostanati problemi. Osnovnata pri~ina za vakvata sostojba leì vo disproporcionalnosta me|u mo`nostite za realno zadovoluvawe na ~ovekovite potrebi i neograni~enite èlbi.

Vtorata sostojba od koja{to, vsu{nost, delumno i proizleguva prvata,

se "krie" vo nepromenlivite karakteristiki na ~ovekot, kako specifi~no su{testvo, koi{to se del od univerzalnata korumpirana ~ovekova priroda ({to ne e ednakvo kaj site izrazena, a ima i isklu~oci kaj koi i voop{to ne e izrazena). Ovie karakteristiki na ~ovekot, pokraj negovite karakteristiki za humanost, filantropija, altruizam, solidarnost i sli~no, se odnesuvaat na instinktot za srebroqubieto, vlastoqubieto (èlbata za dominacija i mo}), rasko{ot, luksuzot i sl. Seto toa ima osnova vo egoizmot i al~nosta (nenasitnosta), na ~ovekot, kako neizostaven del od negovata priroda. Samo so ovaa sostojba moàt da se objasnat nezapirlivata i beskone~na èd za mo} i dominacija na globalen plan, bukvalno so site sredstva, pome|u koi potkupot e samo najbezbolnoto i "najnevinoto" sredstvo za postignuvawe na bezo~nite egoisti~ki celi, na site onie {to nebroeno mnogu pati pove}e go imaat nadminato poseduvaweto na ekonomskite sredstva potrebni za normalna, pa duri i luksuzna egzistencija

7

i toa ne samo za niv i za nivnite deca, tuku i za desetici kolena nanapred od nivnite potomci.6

Vtoroto nivo ~initeli na organiziraniot kriminal i korupcijata

spa|aat vo socio-kulturnata sfera.7 Ovde samo }e napomenam deka ovie faktori, iako se podlo`ni na promeni, istite kaj niv se slu~uvaat bavno i ne moàt da se o~ekuvaat razultati na kratok rok. Sekako deka ~ovekot kako prirodno, no, i op{testveno su{testvo ne e samo zalo`nik na svojata psiho-genetska predispozicija, tuku toj poseduva i svesna volja da donesuva odluki za akcija vo "ovoj" ili "onoj" pravec. Negovoto povedenie e istovremeno determinirano i od kulturnata matrica na socio-ekonomskiot ambient vo koj{to ìvee, vo zavisnost od {to se steknuvaat razli~ni naviki, se prifa}aat razni obi~ai, vrednosti, eti~ki normi. Ottuka, ne malo zna~ewe imaat dominantnata kulturna matrica, tradicijata, mentalitetot i religijata, a vo sovremeniot svet i vlijanieto na mediumite. Dobar primer za ova e sovremenata civilizacija ~ii {to kulturni vrednosti deneska se op{to prifateni, univerzalni vrednosti vo svetot: materijalno bogatstvo (pari), mo}. Ovie vrednosti direktno vlijaat vrz porastot na organiziraniot kriminal kako vo razvienite taka i vo nerazvienite zemji od svetot, zatoa {to marginaliziranite socijalni grupi naj~esto ne moàt da dojdat do ostvaruvawe na ovakvite nivni legitimni celi preku legalni na~ini.

Me|utoa, vo stremeòt za rasvetluvawe na etiologijata na kriminalot, teorijata na kulturniot konflikt, teorijata na anomija, teorijata na socijalna dezorganizacija, teorijata na diferencijalna asocijacija i nim bliskite teorii ne moàt da dadat celosen odgovor na pra{aweto zo{to kriminal vr{at i bogatite sloevi so visok socijalen i ekonomski status i zo{to organiziraniot kriminalitet ne e po avtomatska korelacija sekoga{ prisuten kaj site pripadnici na poniskite, siroma{ni sloevi. Etiologijata na organiziraniot kriminal, kako premnogu komleksen, multidimenzionalen fenomen ne moè da se objasni so klasi~nite pristapi na tradicionalnata kriminologija. Ottuka, vo sovremenata kriminolo{ka misla poznat e i eden nov teoretski, interdisciplinaren pravec odnosno posebna kriminologija na organiziraniot kriminal, nare~en u{te i kako

6 Deka korenot na korupcijata leì ekskluzivno vo appetitus divitiarum infinitus, nezasitnata ~ovekova al~nost, {to e edna od negovite prirodni slabosti, vidi kaj: A. J. Heidenheimer, M. Johnston and Victor T. Le Vine, nav. delo, str. 27.

Za ova mnogu poo{irno vidi kaj Miodrag Labovi}, Vlasta korumpira, De Gama, Skopje, vo fusnotite br.151, 168 i 305.

7 Za ova vidi poop{irno kaj Miodrag Labovi}, Vlasta korumpira, De Gama, Skopje, 2006

8

teorija na socijalnata diverzifikacija. Ovaa teorija e bliska i na nekoj na~in proizleguva od teorijata na anomija i teorijata na socijalna dezorganizacija. Me|utoa, karkteristi~no za teorijata na socijalna diverzifikacija e {to taa pravi obid na specifi~no netipiziranite reakcii na organiziraniot kriminal da bara isto taka netipizirani (diverzificirani) odgovori, za razlika od tradicionalnata unificirana krivi~no-pravna reakcija na op{testvoto. Spored ovaa teorija organiziraniot kriminal se prou~uva od kriminolo{ki, sociolo{ki, politolo{ki i krivi~no-praven aspekt, kako komleksen diverzificiran fenomen.

Tretoto nivo na uslovi koi najdirektno vlijaaat vrz organiziraniot

kriminal i korupcijata se uslovite od politi~ko-pravnata i ekonomskata sfera. Ovie uslovi, vsu{nost, pretstavuvaat otvoreni mo`nosti za nepre~eno odvivawe na organiziraniot kriminal i korupcijata. Tie osobeno pogoduvaat za rapidniot porast na organiziraniot kriminal vo svetot vo poslednite decenii od XX i po~etokot na XXI vek. Nivnoto vlijanie najizostreno se ~uvstvuva vo zemjite vo razvoj i tranzicionite zemji. Vo dolgata niza na ovie uslovi posebno bi gi izdvoil: Brzite socijalni, ekonomski i politi~ki promeni vo procesot na

globalizacijata, koi {to najmnogu se izrazeni vo unificiranite procesi na deregulacija, liberalizacija i potrebata od stranski investicii, brziot razvoj na elektronskite komunikacii i elektronski transfer na pari (za nekolku minuti se vr{i transfer na pari vo bilo koja destinacija vo svetot), sovremeniot transport na lu|e, stoki i protok na kapital, migraciite itn., od edna strana, go karakteriziraat svetot kako "globalno selo" i zna~at mo`nosti za pobrz ekonomski razvoj, a od druga strana, pogoduvaat na zna~itelniot porast na organiziraniot kriminal. Vo uslovi koga tradicionalniot koncept na dràvata se pove}e gubi na zna~ewe i dràvniot suverenitet go zamenuva supranacionalniot suverenitet na me|unarodni organizacii i tela, odgovornosta za kontrola na korporaciite i drugite legalni entiteti e potpolno izmeneta i relativizirana, {to isto taka, pridonesuva za brziot porast na organiziraniot kriminal.

Tektonskite pomestuvawa vo op{testvata so rapidna promena na politi~kite i ekonomskite sistemi na zemjite vo tranzicija. Nekoi od tranziciskite zemji, so podolga demokratska tradicija, politi~ka kultura i pravna svest, polesno ja prebrodija tranzicijata i uspe{no se snajdoa pred predizvicite na sovremenata globalizacija i asocijacija

9

vo Evro-atlanskite integracii, zatoa {to ~uvstvoto za primarnosta na dràvnite interesi kaj nivnite najvisoki dràvnici, vo klu~nite momenti, ne izostana. Za razlika od niv, vo drugi zemji patot na premin na op{testvoto od eden vo drug politi~ki i ekonomski sistem, seu{te trae. Ottuka, stapkata na organiziran kriminal i korupcija kaj ovie zemji e daleku povisoka, a toa pak vlijae{e za mnogu poniskoto nivo na ekonomski razvoj i BDP po glava na ìtel.

Pravniot "vakuum" {to neminovno nastana na preminot od eden vo drug sistem, ne samo {to dolgo vreme ne be{e nadminat, tuku postojat site indicii deka namerno e ostaven za sozdavawe na sistemski "dupki" vo legislativata odnosno sostojba na "legalen kriminal"8. Nepostoeweto soodvetna pravna ramka za borba protiv organiziraniot кriminal i korupcijata be{e ve{to iskoristeno od spregata me|u polti~kite i biznis eliti. Tie ja sozdadoa novokomponiranata biznis oligarhija kako svoeviden pridones kon prvobitnata akululacija i koncentarcija na kapitalot vo tranzicionite op{testva. Ottuka proizleze golemiot grabe` na op{testveniot i dràven kapital izvedena lege artis vo procesot na privatizacijata, protivzakonski preku nepla}aweto na carini, akcizi i danoci, krium~arewe pri uvoz i izvoz na viosokoakcizni, zabraneti ili retki stoki, vo zavisnost od zemjata za koja se raboti. Toa be{e vo po~etniot period koga se formira{e biznis oligarhijata, a potoa i poluzakonski preku perfidno mestewe na tenderi ili preku u~estvo na fantomski firmi na tenderite za javni nabavki - te{ki milionski sumi vo konvertibilna valuta. Vakvoto bezakonie i moralen haos sozdadoa disfunkcija i diproporcija vo sistemot na vrednosti vo op{testvoto. Seto toa preku efektite na ugled i presti`, ve{to go iskoristija i drugi kriminalni strukturi, iako ne bea politi~ko-prtijski umreèni. No, vo “lovot vo matno“ mo{ne dobro se snajdoa i “preku no}“ pridonesoa za formiraweto na novokomponiranata kapitalisti~ka klasa sozdadena na temelite na nepravoto;

Koncentracijata na vlast vo racete na malku lu|e ili tela (avtokratski i poluavtokratski politi~ki reìmi) so ogromno {irok prostor za donesuvawe na diskrecioni odluki, postavuvawe i razre{uvawe na

8 Za ovaa sintagma koja vo realnosta e rezultanta pome|u dva, inaku, teoretski nespoivi antipoda, vidi pove}e kaj Miodrag Labovi}, Vlasta korumpira, De gama, Skopje, 2006

10

funkcioneri vo site segmenti na javniot ìvot preku koi se kontroliraat site sektori vo op{testvoto;

Nelegalno finansirawe na politi~kite partii i nemawe optimalno nezavisni institucii za sproveduvawe efektivna kontrola;

Nedovolno transparentni postapki za javni nabavki i nepostoewe na optimalno nezavisni institucionalni mehanizmi za nivna kontorla;

Nesamostojno i finansiski zavisno sudstvo;

Slabo platena i nesamostojna dràvna i javna administracija

Pre{iroki diskrecioni ovlastuvawa na prenatrupanata i neefikasna dràvna i javna administracija;

raznite ograni~uvawa i premnogu kopmlicirani proceduri za izdavawe razni dozvoli ;

trgovskite monopoli;

nekonzistentni sistemi na vladini ekonomski koncesii itn.

So presekuvaweto na ovie mo`nosti i najoptimalnoto dizajnirawe na

edna nova kvalitativno-radikalna, seopfatna i koherentna nacionalna strategija protiv organiziraniot kriminal i korupcijata, adekvatno na eden specifi~en socio-kulturen ambient, realni se o~ekuvawata za seriozno namaluvawe na organiziraniot kriminal i korupcijata.

2.1. Etiologija na organiziraniot кriminal i korupcijata vo Republika Makedonija

Pokraj pri~inite koi se odnesuvaat za site zemji vo svetot, faktorite i uslovite za organiziraniot kriminal i korupcijata vo tranzicionite zemji, , zboruvaj}i konkretno za Republika Makedonija od nejzinoto osamostojuvawe kako nezavisna dràva do denes, moè da se navedat slednive uslovi za pojavata na organiziraniot kriminal i korupcijata:

- Neetabliranata eti~ka elita, koja{to e conditio sine qua non na politi~kata elita vo demokratsko-pravnata dràva, e osnovnata pri~ina od koja{to proizleguvaat site drugi pri~ini za organiziraniot kriminal i korupcijata vo Makedonija.

11

- Nekonzistentnoto izvedenoto na~elo na podelba na vlasta vo needinstveniot sistem na dràvnata vlast vo Makedonija, pri {to otsustvuva sistem na pravni mehanizmi i proceduri za zaemna kontrola i ramnoteà me|u nadle`nite institucii za sproveduvawe na zakonot. Posledicite se nevladeeweto na pravoto manifestirano preku nesprove-duvawe ili selektivno sproveduvawe na zakonite, nefunkcionirawe na instituciite na pravnata dràva, politi~ki neodgovorna i so ni{to neograni~ena vlada i parlament. Ovie posledici se transformiraat vo svoevidni posebno krupni pri~ini za organiziraniot kriminal i korupcijata so praktikuvaweto na javnite funkcii kako partiska i li~na sopstvenost.

- Nepostoewe na optimalno nezavisni institucii (nezavisni od vladata, no ne i od {irokiot spektar mehanizmi na op{testvena kontrola) nadle`ni za otkrivawe, dokaùvawe, gonewe i sudewe na krivi~ni dela od oblasta na korupcijata i organiziraniot kriminal , osobeno za najvisokite nositeli na dràvno-politi~ki funkcii vo Republika Makedonija.

- Nekvalitetnata pravna ramka, osobeno izrazena vo nepostoeweto na eden seopfaten, koherenten i komplementaren praven system protiv organiziraniot kriminal i korupcijata.9

- Netransparentnite i nekonzistentni sistemi na: procesot na privatizacijata; javnite nabavki, vladinite koncesii; finansiskoto upravuvawe i kontrola vrz buxetot i javnite fondovi; finansiraweto na

9 Svedoci sme katadnevno kako na{ite “nau~nici“ i politi~ari gi me{aat posledicite so pri~inite za korupcijata i organiziraniot kriminal i vkupno za negativnite sostojbi vo zemjata. Iako izgleda ednostavno, voop{to ne e ednostavno da se sogledaat vistinskite pri~ini za toa {to ni se slu~uva i na taa osnova da se proektiraat vistinskite re{enija za izlez od krizata. Edno vreme, bevme svedoci na izjavite vo mediumite na oficijalnite pretstavnici na vlasta vo 2002 godina i toga{niot i seu{te aktuelen pretsedatel na delegacijata na Makedonija vo GREKO pri Sovetot na Evropa, koi mo{ne sinhronizirano izjavija deka Makedonija oti{la prili~no daleku vo normativnata regulativa protiv korupcijata, demek nie sme imale kvalitetna pravna ramka, ama druga rabota bilo {to sproveduvaweto na zakonite kaj nas e problem. Staro-noviot pretsedatel na GREKO za Makedonija, istoto go povtoruva do denes, samo sega vo sprega so novite vlastodr{ci. Iako, za izminative tri godini se promenija mo{ne golem broj zakoni i se donesoa mnogu novi, hipernormativizmot ne moè da bide vistinska zamena za malubrojnite, no kvalitetni zakoni, {to seu{te gi nema vo Makedonija. Imeno, ne samo visoki pretstavnici od vlasta, tuku i najgolem del od stru~nata i nau~na javnost vo Makedonija se zarobenici na mnogu pogre{nata i opasna teza deka navodno sme imale kvalitetni zakoni, ama nemalo volja tie da se sprovedat. Za pogre{nosta, opasnosta i naivnosta na ovaa nebuloza odgovorot }e bide iscrpno daden vo natamo{niot tekst.

12

politi~kite partii; nesinhroniziranite procesi na za{tita na doma{noto prizvodstvo so procesite na liberalizacija i deregulacija, pri {to seu{te se prisutni diskrecionite ovlastuvawa na birokratskite faktori za izdavawe razni dozvoli za uvoz na kontingenti na opredeleni stoki i sl.

- Pregolemiot broj na zakonski i podzakonski propisi (preku 600 propisi) koi{to nekonzistentno i kontradiktorno ja ureduvaat upravno-pravnata materija, ovozmoùvaat premnogu diskrecioni ovlastuvawa pri odlu~uvaweto na dràvnite slu`benici. Na toj na~in se pridonesuva za sozdavawe mo`nost - i lu|e ~esni po priroda da dojdat vo isku{enie za korupcija.

- Slabo platenite dràvni slu`benici i neza{titenite ovlasteni slu`beni lica nadle`ni za otkrivawe i dokaùvawe na visokata korupcija i organiziran kriminal, pod pritisok na neprofesionalnite standardi za neosnovanoto strmoglavo degradirawe i otpu{tawe od dràvnata uprava, nametnati od cikli~nite udari na partokratijata, dràvnata slu`ba, osobeno vo nejzinoto centralno dràvno jadro, ja pretvorija vo mesto koe{to ne e sigurno i sekoj gleda samo da grabne kolku {to moè pove}e.

Izminaa re~isi 19 godini od osamostojuvaweto na nezavisna Republika Makedonija, a objektivniot praven vakum {to nastana vo tranzicioniot period, moè{e relativno brzo da se nadimne, duri sega skromno se nadminuva i toa ne kako vnatre{no izrazena potreba, tuku pove}e pod pritisok na t.n. me|unarodna zaednica za priklu~uvawe kon Evro-atlanskite integracioni procesi. Argument vo prilog na vakvoto tvrdewe e faktot {to duri sega, vo poslednite godina-dve se donesoa nekoi od klu~nite zakoni {to treba{e da se donesat u{te na po~etokot na deveesetite godini.

13

3. Objektivni limiti za seopfatno definirawe na poimot organiziran кriminal

Objektivnite limiti za seopfatnoto definirawe na organiziraniot

kriminal se:

sloènata etiolo{ka i razli~na istoriska geneza na pojavata,

pre{irokiot dijapazon na kriminalnite i legalni aktivnosti (na se {to nosi visok profit),

cvrstinata na solidarnata integriranost na ~lenstvoto (pred se koga zboruvame za mafija{kiot tip na organiziraniot kriminal),

specifikite vo vnatre{nata organizacija,

razlikite vo metodska i teleolo{ka smisla,

povrzanosta so pretstavnici od razni nivoa na dràvnite i politi~kite strukturi,

osobenostite na negoviot lokalen, nacionalen, regionalen i transkontinentalen karakter,

suptilni povrzanosti so teroristi~kite organizacii preku nivno finansirawe i drugi oblici na podr{ki,

raznite drugi perfidni formi na vlijanie vo me|unarodnite politi~ki i ekonomski odnosi.

3.1. Opredeluvawe na poimot organiziran кriminal

Ve}e rekovme deka za definiraweto na organiziraniot kriminal vo

literaturata postojat neute{no nepregleden broj na definicii. Avtorot na ovie redovi nema ni najmala namera da go optovaruva tekstot so izloùvawe makar i na site najreferentni avtori koi pravele obidi za definirawe na organiziraniot kriminal. Ovde }e navedeme samo nekoi od definiciite, koi{to gi apsorbiraat re~isi site elementi okolu koi se vrtat vo razli~ni vraijacii obidite na mno{tvoto avtori za definirawe na ovoj fenomen.10 Inaku, site tie obidi moè da se sublimiraat generalno vo dva prioda za definirwe na fenomenot organiziran kriminal - po{irok i potesen. Bitno

10 Za mno{tvoto teoretski definicii za opraniziraniot kriminal vidi kaj Kambovski Vlado, Organiziran kriminal, [tip, 2005, str. 31-41

14

za napomenuvawe e i toa deka za generi~kiot poim na organiziran kriminal, koj{to e mnogu te{ko ili re~isi nevozmo`no da se definira vo globalni ramki, kako univerzalen svetski fenomen (poradi objektivnite pri~ini koi{to gi navedovme pogore vo tekstot), vo literturata se pravat obidi pri negovoto definirawe da se razlikuvaat konstantni i varijabilni elementi (karakteristiki)11. Konstantnite elementi bi bile zaedni~ki za generi~kiot poim, globalniot fenomen na organiziraniot kriminal, koi{to, vsu{nost prestavuvaat okosnici, zaedni~ki globalni karakteristiki nezavisno od negovite specifi~nosti na lokalno, regionalno, nacionalno nivo ili vo me|unarodni ramki. Varijabilnite elementi se onie elementi koi{to pri definiraweto na poimot organiziran kriminal gi reflektiraat specifi~nite razliki (специфица диференциа) vo odnos na pri~inite za pojavuvawe, tendenciite za ponatamo{no razvivawe ili opa|awe na organiziraniot kriminal i sledstveno na toa refleksijata vrz manifestacionite oblici vo edna zemja.

Za eden od pretstavnicite na po{irokiot priod (germanskiot avtor

Pfeiffer) "organiziraniot kriminal pretstavuva plansko vr{ewe na krivi~ni dela so cel za ostvaruvawe dobivka ili mo}, koi se poedine~no ili zaedno mnogu zna~ajni. Vo niv, vrz osnova na podelbata na trudot, na podolgo ili neodredeno vreme u~estvuvaat pove}e od dva izvr{iteli: a) koristej}i specijalizirani zanatski ve{tini ili strukturi sli~ni na rabotodava~ite, ili b) primenuvaj}i nasilstvo ili drugi sredstva za zapla{uvawe, ili c) vo sprega so politikata, mediumite, javnata uprava, pravosudstvoto ili stopanstvoto."12

Za hrvatskiot avtor @. Sa~i} "organiziraniot kriminal opfa}a

sistematski podgotvuvani, so podelba na trudot, planski i profesionalno izvr{eni krivi~ni dela, koi moàt da gi izvr{at najmalku tri povrzani soizvr{iteli, zdruèni vo kriminalno zdruènie, ~ija cel e steknuvawe i zgolemuvawe na finansiskata korist i op{testvenata mo}, so trajno, tajno i zaedni~ko deluvawe na ~lenovite, bez po~ituvawe na me|unarodnite granici, so koristewe na nasilstvo, zapla{uvawe ili korupcija za osiguruvawe na svojot ilegalen opstanok odnosno razvojot na kriminalnata dejnost."13

11 Sporedi go ova so Kambovski Vlado, Organiziran kriminal, 2-ri Avgust, [tip, 2005, str. 50-53 12 Vidi kaj: Borislav Petrovi} i Gorazd Me{ko, Kriminologija, Pravni fakultet univerziteta u Sarajevu, Srajevo, 2004, str. 190. 13Isto, str. 190

15

Spored slovenskiot teoreti~ar B. Dobov{ek "organiziraniot

kriminalitet e na pretpriema~ki na~in sprovedena dejnost na zlostorni~koto zdruènie, koe{to koristi nasilstvo ili korupcija za steknuvawe na imotna korist ili steknuvawe op{testvena mo}."14

Eden od prestavnicite na po{irokiot priod e akademik Vlado

Kambovski, koj go definira organiziraniot kriminal kako “izvr{uvawe na krivi~ni dela od strana na zlostorni~ki zdruènija zaradi ostvaruvawe na profit i/ili postignuvawe na mo}, so upotreba na nasilstvo, ili so koristewe na posebnata polo`ba vo op{testvoto, so namaluvawe na rizikot preku vklu~uvawe vo legalnite ekonomski, politi~ki i drugi aktivnosti, kako i odnapred napraven sistem za za{tita od gonewe."15 Istiot avtor, kako {to samiot veli, po desetgodi{no prou~uvawe na fenomenot na organiziraniot kriminal, ja pro{iruva ovaa definicija so dodavawe na nekolku elementi vo nejziniot vtor del: “(pokraj upotrebata na nasilstvo) upotrebata na druga sila ili pritisok, koristewe na korupcija, involvirawe na legalnite ekonomski i politi~ki aktivnosti i vlijanie vrz politikata, biznisot, mediumite i sudstvoto zaradi polesno ostvaruvawe profit i mo} i za{tita od kazneno gonewe.”16

Drug prestavnik na po{irokiot priod (D. Kuster) go definira

organiziraniot kriminal kako "planirano kr{ewe na zakonot zaradi profit, ili, za steknuvawe na mo}, so delikti od pogolema op{testvena va`nost, {to gi vr{at pove}e od dvajca u~esnici koi sorabotuvaat vo podelbata na trudot za podolg ili neopredelen vremenski period, upotrebuvaj}i legalni ili ilegalni komercijalni strukturi, nasilstvo ili drugi sredstva na zakana, vlijanie vrz politikata, mediumite, javnata administracija, pravosudstvoto i legalnata ekonomija".17

Spored, srpskiot teoreti~ar Mi}o Bo{kovi} pod organiziran

kriminal se podrazbira “aktivnost na dobro organizirana kriminalna organizacija, so stroga hierarhija, disciplina, odgovornost, lojalnost i podelba na zada~ite, ~ija{to cel e ostvaruvawe na {to pogolem profit i

14Isto, str. 190 15 Kambovski Vlado, vo "Pravna dràva i organiziran kriminal", Praven fakultet, Skopje, 1996, str. 8 i 9, 16 Kambovski Vlado, vo "Organiziran kriminal", 2-ri Avgust, [tip, 2005, str.49 17 D. Kuster kaj Petrus c. Van Dynne “Organized Crome, corruption and power” Crime Law&Social Change, Kluwer Academic Publishers, Tilburg, 1997

16

legalizacija na nezakonski steknatiot imot, blagodarenie na dostignatiot stepen na op{testven ugled, bilo vrz osnova na probiv vo strukturite na vlasta ili na vospostavenite vrski so organite na dràvata, dràvnite organi, legalnite delovni stopanski subjekti i vlijatelni politi~ki pratii i stranki.”18

Vo ramkite na ovoj pristap, edna od najreferentnite definicii vo

amerikanskata literatura ja dva Abadinski. Istiot smeta deka organiziraniot kriminalitet moè da se odredi kako neideolo{ka dejnost koj vklu~uva pove}e lica vo tesna op{testvena integracija, organizirana na heirarhiska osnova so cel steknuvawe na profit i mo} za vladeewe so nelegalni ili zakoniti aktivnosti, koi so mal rizik ovozmoùvaat visoki profiti. Polo`bata vo hiearhiskata struktura se zavzema vo sklad so sposobnostite poedinecot {to gi poseduva. So razni sretstva se nastojuva da se otstrani konkurencijata zatoa {to se teì kon monopol nad odredeni dejnosti ili teritorii. Izrazena e sklonost da se koristi nasilstvo ili korupcija so {to bi se ostvarila celta ili vospostavila disciplinosta.19

Profesorot Qup~o Arnaudovski organiziraniot kriminal go opredeluva preku slednive elementi : ,,trajna centralizirana kriminalna organizacija, hierarhiska postavenost, vnatre{na podelba na rabotite, plansko i sistematsko zanimavawe so kriminalitet, konspirativnost i zatvorenost, vnatre{na disciplina, razvien sistem na jataci, visok stepen na pokornost i vernost, infiltrirawe vo dràvnite i stopanskite institucii i politi~kite partii do sozdavawe na ,,personalna unnja“, so cel za vospostavuvawe na monopol vrz kriminalnata bran{a, internacionalizacija i koristewe na sovremenite sredstva na komunikacija i mobilnost”20. Ovaa definicija najblisku konvergira kon mojata definicija za organiziraniot kriminal kako generi~ki poim.

Karakteristi~no za po{irokiot priod e toa {to negovite

pretstavnici pravat obid za seopfatno, {iroko nabrojuvawe na specifi~nite karakteristiki (elementi) na organiziraniot kriminal. Me|utoa, sepak site tie obidi ne uspevaat da go razgrani~at organiziraniot grupen kriminal mafija{kiot tip na organiziran kriminal21 i posebno

18 Mi}o Bo{kovi}, Transnacionalni organizovani kriminalitet, Policiska akademija, Beograd, 2003 19 Howard Abadinsky, Organized Crime, 4-th ed, Chicago, 1994 20 Qup~o Arnaudovski, organiziran kriminalitet - fenomen na dene{nicata, MRKPK,2000/1-2 21 Pavi{i},B., Vei},P., Komentar na krivi~niot zakon, MVR na Republika Hrvatska, Zagreb, 1998. Spored ovie avtori"kako zlostorni~ki zdruènija moàt da se zemat kolektiviteti koi imaat soodvetna organizaciska struktura. Toa zna~i deka site ostanati vidovi pluralitet na subjektite na delata ne se zlostorni~ki zdruènija. Zlostorni~kite zdruènija se so ogled na strukturata i elementite na planskata osnova se delat spored stepenot na organiziranosta na zduènija od ponizok i povisok stepen. Uslovi za

17

organiziranite kriminalni mre` od drugite tipovi na organiziran kriminal. Ova go tvrdam poradi toa {to vo site ovie definicii ne se vnesuva povrzanosta na dràvno-politi~kite strukturi pri vr{eweto na krivi~nite dela, kako osnoven konstitutiven element, iako alternativno gi vnesuvaat vo definiciite elementite kako {to se "vo sprega pome|u kriminalnata organizacija (organiziraniot kriminal - Petrovi}, Kokoq) i dràvata" (M.A.Eliot, H.H.Schneider, G. Kaiser, G. Fiandaca, E. Savone, Pfeiffer, Lyman / Potter и др.) "ili so korupcija"(Sa~i}, Dobov{ek i dr.), “ili so iskoristuvawe na posebnata op{testvena polo`ba“ (V. Kambovski), itn.

Imeno, su{tinskata razlika pome|u prestavnicite na po{irokiot

pristap i avtorot na ovie redovi e vo slednoto: Pretstavnicite na po{irokoit pristap zboruvaat za sprega, (vrska, sorabotka) me|u kriminalnata organizacija i dràvata (ili politikata, policijata, pravosudstvoto, javnata uprava, mediumite itn.). Nekoi od avtorite ja vnesuvaat i korupcijata kako element pri definiraweto na organiziraniot kriminal, no samo alternativno, kako eden od elementite ili metodite preku koi se ostvaruva organiziraniot kriminal.

Avtorot na ovie redovi otvara nov poim za institucionalniot (politi~ki) tip na organiziran kriminal (za {to }e stane zbor pokonkretno podolu vo tekstot). Vo ovoj nov teoretski poim na, inaku, realno postoe~kiot vo praktikata, institucionalen tip na organiziran kriminal, ne se raboti samo za sprega (vrska, sorabotka) me|u organiziraniot kriminal i politi~kata vlast, tuku za faktot deka razni pretstavnici od razni nivoa na dràvno-politi~kata institucionalna hierarhija ({to e najva`no i najvisokite rakovoditeli vo edna dràva), vsu{nost, se glavnite bosovi, organizatori i naredbodavci vo ovoj teoretski nov tip na organiziran kriminal. Imeno, kaj institucionalniot organiziran kriminal korucijata izrazena kako zloupotreba na javnite ovlastuvawa, ne e samo eden od elementite odnosno metodite preku koi se ostvaruva organiziraniot kriminal, tuku e negova imanentna, neizostavna kopmonenta, koja {to pretstavuva, vsu{nost, negov najbiten konstitutiven element.

Za pretstavnicite na po{irokiot pristap, re~isi bez iskluok, korupcijata e eden od metodite na organiziraniot kriminal bez koj {to toj ne moè da funkcionira dolgoro~no i stabilno.

Za avtorot na ovie redovi, korupcijata ne e samo eden od metodite na organiziraniot kriminal bez koj {to toj ne moè da fukcionira na podolg rok, tuku korupcijata prestavuva osnoven, konstitutiven elemnt vo samoto

zlostorni~ko zdruèniespored gornite kriteriumi imaat grupite na lica i zlostorni~kata organizacija. Grupa e vo izloènata smisla tip na zlostorni~ko zdruènie od ponizok stepen, taa e i osnoven oblik na zlostorni~koto zdruènie. Zlostorni~koto zdruènie od povisok stepen se odlikuva so jasno opredelena strate{ka cel, povisok stepen na organiziranost, precizno opredelen plan,, hierarhija, disciplina, posebno vnatre{no sankcionira~ko usstrojstvo i siostem na sopstvena za{tita. "

18

bitie na poimot institucionalen oraganiziran kriminal. Ova go tvrdam od pri~ini {to dràvno-politi~kite strukturi, vo ramkite na ovoj teoretski nov tip na organiziran kriminal, ne se samo pomaga~i (sorabotnici i “alatka” - Lajmon/Poter) na organiziraniot kriminal za {to obi~no tie primaat potkup ili bivaat korumpirani preku najrazli~ni na~ini i oblici. Naprotiv, dràvno-politi~kite strukturi ja organiziraat specifi~nata organizaciona struktura na institucionalniot tip na organiziran kriminal. Tie, kako organizatori ili glavni bosovi, pri podelbata na kriminalniot profit za sebe zemaat najgolem del, a ostatokot go davaat na drugite soizvr{iteli i sou~esnici.22

Deka ne se raboti samo za prazna retorika, sevo ova }e bide podrobno

eksplicirano so validna argumentacija vo posebno poglavje od tekstot. Da gi vidime sega nekoi od referentnite definicii koi inkliniraat

kon potesniot priod za definirawe na organiziraniot kriminal. Eklatanten primer za potesniot priod e definicijata dadena vo Konvencijata na OON protiv transnacionalniot organiziran kriminal (Palermo, 2000) za “organizirana kriminalna grupa.“

Spored ovaa konvencija “organizirana kriminalna grupa“ e “sostavena od tri ili pove}e lica, koja {to egzistira odreden period i dejstvuva so cel da izvr{i edno ili pove}e seriozni kaznivi dela ustanoveni so ovaa Konvencija, zaradi ostavaruvawe na direktna ili indirektna finansiska korist ili drug vid materijalna korist“23.

Od sosednite zemji na Makedonija, ovde bi ja izloìl definicijata na

srpskiot teoreti~ar \or|e Igwatovi} Za Igwatovi} organiziraniot kriminal prestavuva “vid na imoten kriminal {to se karakterizira so

22 Vidi ja, sporedi ja i voo~i ja su{tinskata razlika me}u ova teza za noviot tip na institucionalen organiziran kriminal {to ja dava avtorot i tezite na Majkl. D.. Lajman i Gari V. Poter, Organiziran kriminal, Magor, Skopje, 2009, str.1-17 i 426 pa se do krajot na knigata, koja e pe~atena kako del od programata na Vladata na RM za preveduvawe na 500 stru~ni, nau~ni knigi i u~ebnici od koi se u~i na vrvnite, najdobrite i najrenomiranite univerziteti vo SAD i Evropa.

23 Re~isi identi~en na navedenata definicija e i pristapot na ministerskiot komitet na Sovetot na Evropa, vo nivnata preporaka od 2001 god, do dràvite ~lenki, za rakovodnite na~ela vo borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata, pri {to, poimot "organizirana kriminalana grupa" se definira kako “grupa sostavena od tri ili pove}e lica, organizirana za podolg vremenski period so cel za izvr{uvawe seriozni krivi~ni dela preku dejstvija {to podrazbiraat zapla{uvawe, nasilstvo ili drugi sredstva so cel direktno ili indirekno, ostvaruvawe na finansiska ili druga matrijalna korist;

19

postoewe na kriminalna organizacija koja vr{i kontinuirna stopanska dejnost, koristej}i pritoa nasilstvo i korupcija na nositelite na vlast.”24

Obidite na potesniot priod za distinkcirawe na organiziraniot

kriminal od klasi~nite oblici na grupniot kriminalitet, vo koi {to se vbrojuvaat raznite kriminalni grupi, bandi i zdruènija, se sveduvaat na definirawe na organiziraniot kriminal kako organiziran grupen kriminal ili mafija{ki tip na organiziran kriminal Imeno, akcentot pri definiraweto na organiziraniot kriminal vo ramkite na potesniot pristap se stava na organiziranata kriminalna grupa, koja ima za cel steknuvawe protivpravna finansiska ili druga materijalna korist, a se zanemaruvaat drugite karakteristiki kako {to se steknuvawe mo} preku involvirawe vo legalnite politi~ki, ekonomski i drugi aktivnosti.25 Vo ramkite na potesniot pristap, kako eden od metodite se naveduva i korupcijata, no sosema efemerno.

Odredeni avtori, koi {to inkliniraat kon vakviot koncept na

sfa}awe na organiziraniot kriminal, kako {to e Ginter Kajzer, vo obid da go izbegnat poistovetuvaweto na organiziraniot so grupniot kriminal, se zalagaat za kumulativniot kriterium na zastapenosta na pove}e od tri od navedenite karakteristiki:

"Trajno zdruùvawe na pove}e lica kako solidarna profitno-

orientirana interesna zaednica.

Organizirana struktura {to, od edna strana, ja karakterizira krut stil na rakovodewe, disciplina na ~lenovite, no i grià za nivnata bezbednost, ili , od druga strana, mreà od storiteli na kaznivi dela so "labav stil" na rakovodewe.

Postapuvawe spored plan i podelba na trudot.

Povrzuvawe na legalnite so ilegalnite raboti vo soobraznost so soodvetnite potrebi na naselenieto, kriminalnoto iskoristuvawe na li~nite i delovni vrski.

24 Vidi kaj: Mi}o Bo{kovi}, Transnacionalni organizovani kriminalitet, Policiska akademija, Beograd, 2003, str.21 25 Za razlikite me|u najniskite i najvisokite stepeni na organiziran kriminal, vidi i kaj Kambovski Vlado, vo "Organiziran kriminal", 2-ri Avgust, [tip, 2005, str.128

20

Fleksibilna zlostorni~ka tehnologija i bogat izbor na zlostorni~ki metodi (od eksploatacija, zakana, uceni, nasilstvo, prisilna za{tita, teror, se do aktivno potkupuvawe) pri {to nasilstvoto sprema licata otstapuva vo polza na pritisok od sekakov vid.

Svesno iskoristuvawe na infrastrukturata (radio-telefonski vrski, me|unarodnite transportni sredstva) kako i

Internacionalnost i podvi`nost" 26 Inaku, priodot na Ginter Kajzer e mo{ne prikladna definicija, so

ogled na toa {to vakviot pristap na definirawe e pregleden za identifikuvawe na raznite organizacioni oblici na mafija{kiot tip na organiziraniot kriminal i grupniot organiziran kriminal vo razni op{testva. Me|utoa, duri i da bidat opfateni site sedum elementi od definicijata na Kajzer, takvata definicija vo nikoj slu~aj nemoè da go opfati transcedentalniot poim na organiziraniot kriminal i drugite nefovi tipovi. Ova osobeno se odnesuva na najopasnata dràvno-politi~ka varijanta na t.n. (M.L.) institucionalen (politi~ki) organiziran kriminal. Ova dimenzija na organiziraniot kriminal e celosno izostavena ne samo kaj Kajzer, tuku i kaj site drugi referentni avtori vo svetot, kako i kaj obidite za definirawe na organiziraniot kriminal od strana na me|unarodnite organizacii.27 Poimot institucionalen (politi~ki) organiziran kriminal e sosema nov teoretski poim, koj{to iplicira mnogu konkretni prakti~ni konsekvencii vo borbata protiv organiziraniot kriminal, so specifi~ni karakteristiki za opredeleni zemji, kako na{ata. Metaforata za ovoj tip

26 Kajzer Ginter, Kriminologija, Aleksandrija, Skopje, 1996, str. !94 27 Za ova vidi i vo dokumentite od Ministerskata konferencija, vo ramkite na aktivnostite na OON, za borba protiv organiziraniot transnacionalen kriminal, vo Neapol, 1994 god. Neapolskata politi~ka deklaracija i Globalniot plan za akcija protiv organiziraniot transnacionalen kriminal, podocna usvoeni i od Generalnoto Sobranie na ON (A/49/748,1994), reafirmirani i vo dokumentite na IX kongres na ON za prevencija na kriminalot vo Kairo 1995 god, potrebata od organizirano prevzemawe na merki za suzbivaweto na organiziraniot kriminal i korupcijata be{e izdignat na nivo na prioriten me|unaroden problem. Pritoa, vo Globalniot plan za akcija se istaknuva deka, iako ne postoi legalna definicija za organiziraniot kriminal, sepak kako orientacioni moàt da se navedat slednite negovi karakteristiki: 1) organizacija na grupata za izvr{uvawe kaznivo delo; 2) hierarhiski odnosi vo grupata {to mu dopu{taat na nejziniot voda~ da ja kontrolira; 3) nasilstvo, zastra{uvawe i korupcija kako sredstva za ostvaruvawe na profit ili kontrolirawe na teritorii ili pazari; 4)perewe na nelegalno steknata korist i infiltrirawe vo legalnata ekonomija; 5)sposobnost za ekspanzija vo bilo koja nova aktivnost i nadvor od nacionalnite granici; 6) kooperacija so drugi organizirani transnacionalni grupi.

21

na organiziran kriminal, ako sakate, moè da bide "politi~ka mafija", "politi~ko podzemje", ili ne{to sli~no. Samiot termin "institucionalen" organiziran kriminal, ne zna~i deka celata institucija e involvirana vo toj kriminal. Naprotiv, toa zna~i deka mo}ni poedinci (poedinec) koi {to pretstvuvaat personifikacija na odredena institucija vo odredeno vreme, se direktno involvirani vo organiziraniot kriminal. Spored toa, terminot "institucionalen" ne go upotrebuvam za da se sozdade nepotrebna nau~na aporija, tuku da se naglasi silata i mo}ta na opasnosta {to doa|a tokmu od institucionalnata pozicija vo formalnata hierarhija na dràvniot sistem, personificirana vo poedinci od najvisokite instanci na taa hierarhija.

Od tie pri~ini, dlaboko sum ubeden deka nitu po{irokiot, a u{te

pomalku potesniot pristap, ne dovolno jasno go razgrni~uvaat grupniot, mre`niot i mafija{kiot tip na organiziran kriminal od institucionalniot (politi~ki) organiziran kriminal. Naprotiv, smetam deka preku vakvite definicii (ne)namerno suptilno se zadskriva tendencijata za maskirawe na organiziraniot kriminal (i toa vo negovata najopasna dràvno-politi~ka varijanta), zad organiziranite kriminalni grupi koi {to moè da nemaat nikakva ili mnogu slaba povrzanost so dràvnite vlasti (vo smisla na nestabilni, nepostojani, ад хоц sou~esnici od poniskite ili sredni e{aloni na dràvnata vlast). Takvite tendencii za maskirawe ne im odat vo prilog na nacionalnite interesi na dràvi sli~ni na Makedonija. Organiziranite kriminalni grupi se opasni, no sepak, daleku polesni za otkrivawe, dokaùvawe i ponatamo{no krivi~no-pravno efektuirawe otkolku slu~aite kade dravno-politi~kite strukturi se nose~ki element na organiziraniot kriminal.

Spored toa, imaj}i ja predvid zastapenosta barem vo minimum na nekoi

od najkarakteristi~nite elementi od razli~nite tipovi na organiziran kriminal, generi~kiot poim na organiziran kriminal bi moèl deskriptivno da go opredelam kako: organizirana kriminalna aktivnost na grupa sostavena od tri ili pove}e lica, koja {to deluva podolg vremenski period za izvr{uvawe na seriozni krivi~ni dela, so razli~en stepen na organizaciska struktura, so me{awe na legalniot i nelegalniot biznis preku investirawe na kriminalni prinosi vo legalni biznisi ili drugi legalni transakcii, so vlijanie vrz dràvnata administracija, policijata, pravosudstvoto i politikata, koi{to vo opredeleni situacii moè da se najdat pod celosna kontrola na organiziraniot kriminal, {to implicira direktna involviranost na dràvno politi~ki strukturi, se do celosno kontrolirawe ili vlijanie vrz opredeleni mediumi i nevladini

22

organizacii, pri {to, metodite na nasilstvo se koristat dokolku perfidnite metodi na pritisok i korupcija ne dadat o~ekuvan ishod. Celta na organiziraniot kriminal e steknuvawe finansiska i/ili druga imotna korist i/ili steknuvawe i/ili odrùvawe na politi~ka i/ili op{testvena mo}.

Sekako, ako sme dosledni na duhot na logikata {to provejuva niz ovie

redovi, treba da se kaè deka i ovaa definicija za generi~kiot poim na organiziraniot kriminal nu`no inklinira kon po{irokiot pristap, obiduvaj}i se da napravi balans me|u slabostite na edna premnogu generalizirana i premnogu kazuisti~ki orientirana definicija. Koga velam nu`no inklinira kon po{irokiot pristap, toga{ mislam deka, ako sakate da go definirate seopfatno generi~kiot poim na organiziraniot kriminal, nema spas od alternativnoto zafa}awe na najkarakteristi~nite elementi od raznite tipovi na organiziraniot kriminal. Sepak, pridonesot na ovaa definicija za generi~kiot poim e toa {to vo nea makar i alternativno se potencira osnovniot, konstitutiven element na institucionalniot tip na organiziran kriminal - direktnata involviranost na dràvno-politi~kite strukturi, koj {to bledo ili vo poinakva konotacija se naveduva vo drugite definicii od po{irokiot pristap. Celosniot pridones od teoretski aspekt e vo ukaùvaweto za postoewe na eden teoretski nov tip na institucionalen organiziran kriminal i institucionaliziran tip na organiziran krim inal kako posledica na generalniot koncept za sistemsi korumpirana politika, koi {to poop{irno }e bidat elaborirani vo ponatamo{nite poglavja.

3.2. Za karakteristikite na organiziraniot kriminal

Nekoi od avtorite pravat obid taksativno i premnogu op{irno da gi

nabrojat karakteristikite na generi~kiot poim za organiziraniot kriminal. Taka, B. Petrovi} i G. Me{ko vo nivniot u~ebnik "Kriminologija" analiziraj}i gi trudovite na Dobov{ek, Dvor{ek, Sa~i}, Bo{kovi}, Igwatovi}, Abadinski, Pfeifer, Moh, Koh, Lup{, Viliems i

23

drugi, do{le do zaklu~ok deka organiziraniot kriminalitet se razlikuva od klasi~niot, spored slednite karakteristiki: 28

1-porast na recidivizmot 2-porast na profesionalizmot 3-specijalizacija na delikventite 4-zloupotreba na tehni~kite dostignuvawa 5-pojava na novi krivi~ni dela (perewe pari, falsifikuvawe na

kreditni karti~ki, reket, pedofilska porno industrija, trgovija so ~ove~ki organi)

6-tajnost na organiziraweto i deluvaweto 7-internacionalizacija 8-oslabenata efikasnost na organite za krivi~no gonewe i sudot 9-porast na materijalnite tro{oci za suzbivawe na organiziraniot

kriminalitet, so {to nadle`nite dràvni organi doa|aat vo inferiorna polo`ba vo odnos na organiziraniot kriminal

10-te`nenie za steknuvawe ekonomska i politi~ka mo} 11-trajna povrzanost na pogolem broj lica 12-plansko sroveduvawe na akciite vrz osnova na podelba na trudot 13-koristewe na raznovidni oblici na zapla{uvawe, kako {to se

zakana, ucena, prisilna za{tita, terorizirawe. Koga so korupcija ne moàt da gi ostvarat sviote celi, toga{ pribegnuvaat kon zapla{uvawe.

14-podelba na ostvarenata dobivka 15-korupcija na podobnite delovni strukturi 16-vlijanie na sredstvata za javno informirawe 17-vlijanie na upravata i pravosudstvoto 9 organiziraniot kriminal ne

moè da raboti bez korumpiranite poedinci vo organite na dràvnata uprava, izvr{nata i zakonodavnata vlast).

18-golema ekspanzija (natrupaniot ne~ist profit e pogonska energija za permanentni investicii po site principi na modernata ekonomija, so {to dejnostite na organiziraniot kriminal postojano se {irat na novi podra~ja vo svetot).

19-golema "temna brojka" Vakviot na~in na op{irno nabrojuvawe na karakteristikite na

organiziraniot kriminal implicira opredelena slabost vo odnos na jasnoto razgrani~uvawe so klasi~niot i drugite oblici na obi~en kriminal. Imeno,

28 Borislav Petrovi}/Gorazd Me{ko, Kriminologija, Praven fakultet vo Saraevo, Saraevo, 2004, str.191-193

24

nesporno e deka site ovie pogore navedeni karakteristiki (duri moè da se dodade u{te po nekoja), se svojstveni za organiziraniot kriminal. Me|utoa, na ovoj na~in ne se pridonesuva za negovoto jasno razgrani~uvawe, zatoa {to karakteristikite navedeni od 1 do 7 (osven pod 6) se svojstveni pomalku ili pove}e za site drugi vidovi i podvidovi na kriminal. Taka na primer, recidivizmot e pojava prisutna kaj izvr{uvaweto na site vidovi kriminal. [to se odnesuva do profesionalizmot, to~no e deka ova karakteristika e najmnogu prisutna kaj organiziraniot kriminal. No, profesionalni kriminalci ima i me|u xep~iite, specijaliziranite kradci na odredeni stoki itn. koi deluvaat poedine~no ili vo klasi~ni grupi {to nemaat elementi na organiziran kriminal. Ili, na primer, zloupotrebata na sovremenite tehni~ki dostignuvawa, ne e ni{to pomalku imanentna i za obi~nite kriminalci od komjuterskiot kriminal, koi nemaat nikava vrska so organiziran kriminal. Istoto se odnesuva i za internacionalizacijata, za {to pove}e }e zboruvame vo ponatamo{niot del od tekstot za vidovite na organiziran kriminal. [to se odnesuva do poslednata 19-ta karakteristika za golemata "temna brojka", kako edna od karakteristikite na organiziraniot kriminal, povtorno }e naglasam deka iako ovaa karakteristika moè da mu se prepi{e na organiziraniot kriminal, taa ne e nimalku ponesvojstvena za korupcijata, koja ne e vo sklopot na vr{eweto kriminalni aktivnosti od oblasta na organiziraniot kriminal. Istoto moè da se kaè i za nekoi klasi~ni oblici na kriminal, kako {to se, na primer, seksualnite delikti, ili, nekoi drugi obi~ni (no, nekonvencionalni) oblici na kriminalot, kako {to e kriminalot na "belite jaki" i sl.

Nekoi od karakteristikite navedeni pod 8 i 9 moram da istaknam deka

voop{to ne se karakteristiki na organiziraniot kriminal. Tuka pove}e moè da se zboruva za faktori ili uslovi koi pogoduvaat za pojavata na organiziraniot kriminal otkolku za negovi karakteristiki.

Karakteristikite od 10 do 18 se imanentni karakteristiki isklu~ivo

za organiziraniot kriminal. Sepak, principielna e zabele{kata deka nekoi od ovie karakteristiki se povtoruvaat i moè da se inkorporiraat vo pomal broj su{tinski, imanentni karakteristiki na organiziraniot kriminal.

Nekoi avtori, kako Savone, koj {to go smetaat za vrven poznava~ na

organiziraniot kriminal, pri opredeluvaweto na poimot ne dava deskriptivna definicija, tuku gi naveduva bitnite elementi kako uslov za

25

postoeweto na organiziraniot kriminal. Taka, spored Savone tie elementi se:

1. Organiziranost i kooperativnost na pove}e prestapnici, 2. Koristewe na nasilstvo i korupcija poradi polesno vr{ewe na nivnite

dejnosti, 3. Prikrivawe na kriminalnite aktivnosti preku legalni dejnosti i

korporacii, 4. Glavna cel na organizacijata e steknuvawe profit, 5. Transnacionalni karakter zatoa {to takvata dejnost se vr{i na

prostorite na pove}e dràvi.29

Nekoi od navedenite elementi kaj Savone, moàt da se zemat kako konstantni, kako {to se elementite navedeni pod broj 1 i 4. Drugite elementi, iako se karakteristi~ni za organiziraniot kriminal, sepak, se varijabilni elementi.

Vo taa smisla, elementot pod broj 2 - koristeweto na nasilstvo i

korupcija, navistina prestavuvaat karakteristi~ni metodi za organiziraniot kriminal, no:

a) Tie ne se tipi~ni samo za organiziraniot kriminal, zatoa {to

nasilstvoto se koristi, isto taka i pri klasi~niot kriminal (na primer: kaj site krvni delikti, seksualnite delikti, nekoi imotni delikti, kako {to se razbojni{tva, razbojni~ki kra`bi, iznuda bez primesi na organiziran kriminal i sl.). Dodeka, korupcijata e prisutna kaj oblicite na sovremen nekonvencionalen kriminal pri vr{ewe korupciski krivi~ni dela bez primesi na organiziran kriminal (kako {to se na primer: zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe, primawe potkup, pronevera, izmama vo slu`bata, posluùvawe vo slu`bata, itn. Istoto se odnesuva i na krivi~nite dela izvr{eni vo ramkite na t.n. kriminal na “belite jaki”). b) Nasilstvoto i korupcijata ne se prisutni sekoga{ vo site slu~ai i situacii pri vr{ewe na raznite tipovi i oblici na organiziran kriminal. Taka na primer, kaj najniskiot tip na grupen organiziran kriminal, opredelena organizirana kriminalna grupa moè podolg period da vr{i seriozni krivi~ni dela od oblasta na finansiskiot kriminal bez da primenuva nasilstvo, nitu pak korupcija. Ili, primerite {to podolu vo tekstot }e gi ilustrirame za mreèn organiziran krimianal i sl.

29 Vidi za E. Savone, Organized crime across the borders: Preliminary results, Heuni, 1995, наведено кај Mi}o Bo{kovi}, Transnacionalen organiziran criminal, Policiska akademija, Belgrad, 2003, str. 20

26

Korupcijata e metod bez koj {to nemoè da opstoi organiziraniot kriminal koga se raboti za kriminalni aktivnosti {to nosat mnogu visoki profiti i traaat relativno podolg period.

Elementot pod broj 3 - prikrivawe na kriminalnite aktivnosti preku

legalni dejnosti i korporacii, ne e karakteristi~en samo za organiziraniot kriminal. Naprotiv, ovoj element e ednakvo karakteristi~en i za obi~niot finansiski kriminal, kako i za korupciskite krivi~ni dela i kriminalot na "belite jaki".

Elementot pod broj 5 - transnacionalniot karakter na organiziraniot

kriminal, nemoè da bide negova konstanta karakteristika koja {to go odreduva, od ednostavna pri~ina {to sekoj me|unaroden odnosno transnacionalen kriminal ne e istovremeno i oragniziran kriminal, kako i obratno. Za ovoj element poo{irno }e argumentiram vo delot za vidovite na organiziran kriminal, kade {to posebno }e se zadrìme na poimot transnacionalen organiziran kriminal.

Sli~na na ovie opredeluvawa na karakteristikite na organiziraniot

kriminal dava i amerikanskiot avtor Jay Livingston, koj ja istraùva ovaa proglematika. Toj gi razrabotuva razlikite pome|u organiziraniot i klasi~niot kriminal, pri {to razlikite gi gleda vo toa {to:

-Kriminalnata organizacija ne e samo organizaciski postavena tuku e i postojano institucionalizirana, poradi {to e vo sostojba da go nadìvee bilo koj poedine~en ~len,

- Vakvata organizacija na zlostorstvoto e glaven izvor na prihod,

- Upotreba na nasistvo e edna od bitnite crti na organiziraniot kriminal

Vo sovremenata era na globalizacijata, karakteristikite na organiziraniot kriminal se pomestuvaat, me|udrugoto i poradi faktot {to negovite pripadnici gi sledat novite tekovi vo sovremenite op{testva i vo kontinuitet gi menuvaat pojavnite oblici i podra~jata na dejstvuvawe. Nivnata struktrura se pove}e stanuva labava - namesto cvrsti organizirani strukturi od tradicionalniot mafija{ki tip se po~esto e dejstvuvaweto na "vmreèni strukturi", namesto imotna korist se pogolem e interesot za

27

vlijanie vrz ekonomijata, politikata, mediumite, javnata administracija, sudstvoto.

3.2.1. Konstantni i varijabilni elementi na poimot organiziran kriminal

Poradi site izneseni pri~ini, koga zboruvame za konstantnite

elementi (karakteristiki) na organiziraniot kriminal, treba da imame predvid deka toa se elementi isklu~ivo tipi~ni samo za organiziraniot kriminal {to bitno go razgrani~uvaat od ostanatite vidovi i povidovi na kriminal. Ovie karakteristiki vo razli~ni varijacii se prisutni nezavisno od toa za koi tipovi ili oblici na organiziran kriminal se raboti.

Site ostanati karakteristiki se varijabilni elementi, zatoa {to se prisutni kaj nekoi od posebnite tipovi i oblici na organiziraniot kriminal, no ne se prisutni sekoga{, vo site slu~ai kaj raznite tipovi i oblici na organiziraniot kriminal. Isto taka, ovie karakteristiki ne se tipi~ni samo za organiziraniot kriminal, tuku i za drugite vidovi i podvidovi na kriminal. Ottuka, spored avtorot na ovoj trud, za da postoi voop{to slu~aj na organiziran kriminal, vo negovata najop{ta, generi~ka smisla, bez ogled na toa za koj od posebnite tipovi na organiziran kriminal stanuva zbor (za {to podrobno }e elaboriram ponatamu vo tekstot), barem vo minimum, potrebno e da bidat ispolneti slednite najkarakteristi~ni ili konstantni elementi:

1) Organizirano kriminalno deluvawe na najmalku tri ili pove}e lica, koi postapuvaat spored odreden (ne)formalen dogovor/plan za podelba na ulogite,

2) Opredelen vremenski period (relativno podolg period),

3) Vr{ewe seriozni krivi~ni dela,

4) Steknuvawe finansiska i/ili materijalna korist, ili, steknuvawe i/ili odrùvawe politi~ka i/ili op{testvena mo}.

28

4. Tipologija na organiziraniot кriminal Vo ramkite na generi~kiot poim za organiziran kriminal, pome|u

raznite negovi tipovi, oblici i vidovi moè da ima razliki vo organizaciska, metodska, teleolo{ka i teritorijalna smisla. Vo zavisnost od politi~kata, socijalna, ekonomska i druga pozicioniranost vo institucionalnata hierarhija na edna ili pove}e dràvi, u~esnicite vo organiziraniot kriminal, kako i nivnata povrzanost so op{tetsvenite strukturi, moème da gi razgleduvame vo razli~ni situacii i konteksti na izvr{uvawe na organiziraniot kriminal:

1) organiziraniot kriminal se vr{i neposredno od organiziranite

kriminalni grupi (kriminalnoto podzemje) so delumna, nestabilna ili vo opredeleni slu~ai bez nikakva poddr{ka od dràvno-politi~kite strukturi od bilo koj rang vo nivoite na dràvno-politi~kata hierarhija na edna ili pove}e zemji;

2) organiziraniot kriminal se vr{i i vo slu~ai koga se (in)direktno involvirani strukturi od poniskite ili od povisokite nivoa na vlasta, pa duri i najvisokite instanci vo dràvno-politi~kata hierarhija na edna ili pove}e zemji;

3) organiziraniot kriminal se vr{i vo sprega pome|u kriminalnoto podzemje, politi~kite i biznis eliti;

4) organiziraniot kriminal se vr{i neposredno pome|u politi~kite i biznis eliti;

5) organiziraniot kriminal se vr{i neposredno pome|u politi~kite eliti i kriminalnoto podzemje;

6) organiziraniot kriminal se vr{i neposredno pome|u biznis elitite i kriminalnoto podzemje;

7) organiziraniot kriminal e organiziran na najvisoko dràvno nivo kako posledica na generalniot koncept na sistemski korumpirana politika30;

30 Za ovoj teoretski nov koncept, prv pat e lansiran kaj Miodrag Labovi}, Vlasta korumpira, De gama, Skopje, 2006, str.85 do 87. Ovde }e bide poop{irno obrazloèn.

29

4.1. Tipovi na organiziran кriminal Tipovite na organiziran kriminal moème da gi razlikuvame spored

kriteriumite na:

- op{testvenata povrzanost (etabliranost vo sistemot),

- organizacionata forma odnosno nivoto na organizaciska postavenost i hierarhiska struktura vnatre vo organiziranite kriminalni grupi.

- obemot na nemeterijalnite i materijalni {tetni posledici {to proizleguvaat od razli~nite tipovi na organiziran kriminal;

Za komleksniot i protivre~en poim na organiziraniot kriminal, od

nau~no-teoriski pri~ini, no i poradi prakti~no-operativnata upotrebna vrednost moè da se razmisuva za konsekventnata optimalnost na pra{aweto:

-dali vo ramkite na edinstveniot poim za organiziran kriminal treba

da se razlikuvaat razli~nite organizacioni stepeni, so ogled na primenata na samo eden od kriteriumite kako {to e organizacionata feoma i sledstveno na toa organizacionata tipologija na organiziraniot kriminal, ili

- razli~nite tipovi na organiziran kriminal treba da se razlikuvaat kako posebni poimi,

So opredeluvaweto za vtorata alternativa bi se naglasila potrebata

od soodvetna organizaciono-funkcionalna postavenost na nadle`nite organi (tela) vo normativno-institucionalnata struktura na odredeni zemji, imaj}i go predvid faktot deka tokmu od organizacisko-funkcionalnata postavenost na ovie organi vo dràvno-institucionalnata hierarhija na sistemite na fragilnite tranziciski i siroma{ni op{tetsva, najmnogu zavisi efikasnosta i {to e u{te pova`no efektivnosta vo borbata protiv organiziraniot kriminmal. Sekako deka toa bi imalo neminovna refleksija i vrz posebnite metodiki, a osobeno taktiki koi{to ne se i nemoàt da bidat isti za otkrivawe i dokaùvawe na razli~nite tipovi organiziran kriminal. Sli~no na ova bi moèle da se dizjniraat i telata vo multilateralnite policiski organizacii kako {to se INTERPOL i EVROPOL, se razbira, dokolku se raboti za razli~ni tipovi na organiziran kriminal od me|unaroden kakrakter. Kaj me|unarodnite

30

policiski organizacii ovaa potreba osobeno bi imala efekt od aspekt na dizajnirawe posebni taktiki i metodiki za otkrivawe i dokaùvawe na razli~nite tipovi organiziran kriminal.

Vo taa smisla bi gi razlikuvale slednite tipovi na organiziran

kriminal: - grupen organiziran kriminal,

- mreèn organiziran kriminal,

-mafija{ki tip na organiziran kriminal,

-institucionalen organiziran kriminal vo koj se direktno involvirani pretstavnici od sredno-visokite ili visokite e{aloni od dràvnata vlast,

-institucionalen organiziran kriminal vo koj se direktno involvireni najvisoki dràvno-politi~ki funkcioneri (od aktuelna dràvna vlast ili politi~ka opozicija) zaradi ostvaruvawe na li~ni i tesno partiski interesi,

-institucionaliziran organiziran kriminal na najvisoko dràvno nivo kako rezultat na generalniot koncept na sistemski korumpirana politika, so silen impakt vrz me|unarodnite ekonomski i politi~ki odnosi vo funkcija na ostavaruvawe na dolgoro~nite geo-strate{ki interesi na mega-kapitalot koj{to poteknuva od najmo}nite dràvi vo svetot.

Spored gorenavedenite kriteriumi, organizacionata forma ne e

edinstveniot kriterium za sozdavawe tipologija na organiziranite kriminalni grupi.31 Imeno, za sekoj oddelen tip na organiziran kriminal vo realnosta postojat adekvatni organizacioni formi, koi {to ne mora sekoga{ da bidat isti za eden tip. Toa zavisi od pove}e faktori, me|u koi, najvaàni se op{testveno-politi~kite i ekonomski uslovi vo zemjata kade

31 OON, 2002 godina gi objavi rezultatite od edno istraùvawe sprovedeno vo 16 zemji, koe {to se obiduva da gi razgrani~i organizacionite formi na organiziranite kriminalni grupi vo svetot. Rezultatite od istraùvaweto do{le do organizaciona tipologija, koja {to razgrani~uva pet idealni tipovi na kriminalni organizacii: standardna hierarhija, regionalna hierarhija, klasterirana hierarhija, jadrena grupa i kriminalni mreì. Ovaa tipologija ima opredelena nau~na relevntnost, no samo od aspekt na organizacionite formi na organiziraniot kriminal. Taa ne gi zema predvid drugite kriteriumi za tipologija na organiziraniot kriminal. Vidi ja tipologijata od avtorot i sporedi ja so tipologijata od istraùvaweto na OON, prikaàno poop{irno kaj Majkl. D. Lajman i Gari V. Poter, Organiziran kriminal, Magor, Skopje, 2009, str. 11-16

31

se odviva, na primer, institucionalniot organiziran kriminal preku opredeleni oblici na organizirani kriminalni aktivnosti itn.

Za site tipovi na organiziran kriminal podrobno }e stane zbor. Za da

ne gi povtoruvame ve}e kaànite definicii, ovde samo }e potsetime: za najniskiot tip na organiziran kriminal- grupniot organiziran kriminal, najreferentna definicija e spored Konvencijata na OON, Palermo, 2000, kade {to se dadeni minimumot na konstantnite elementi, koi mora da bidat ispolneti za da voop{to stane zbor za organiziran kriminal, bez ogled na tipot; dodeka za mafija{kiot tip na organiziran kriminal, institucionalniot tip na organiziran kriminal i institucionaliziraniot tip na organiziran kriminal kako rezultat na generalniot koncept na sistemski korumpirana politika, nivnite krucijalni karakteristiki }e gi navedeme vo slednite poglavja. Ostana u{te da go opredelime poimot na mre`niot organiziran kriminal.

Mre`niot organiziran kriminal prestavuva horizontalno

organizirana {ema za vr{ewe seriozni krivi~ni dela, od strana na pove}e subjekti, so to~no opredeleni ulogi pri sekoja konkretna kriminalna akcija, pri {to, pokraj jadroto na malata kriminalna grupa, drugite sou~esnici postojano se menuvaat vo zavisnost od vidot na konkretnata kriminalna aktivnost. Pritoa, nekoi od soizvr{itelite se najmavuaat ад хоц vo izvr{uvaweto na “valkanite” kriminalni raboti, a nekoi od sou~esnicite se angaìraat bez da znaat deka se del od kriminalniot lanec vr{ej}i sosema legalni transakcii so cel za perewe pari, steknuvawe protivpravna finansiska ili druga imotna korist.32

4.1.1. Primeri za razgrani~uvawe na klasi~na kriminalna grupa od organizirana kriminalna grupa, mreèn

organiziran kriminal i institucionalen organiziran kriminal

32 Pove}e za kriminalnite mreì, koi {to zaedno so jadrenata grupa prestavuvaat najkarakteristi~ni organizacioni formi na organiziraniot kriminal vo noviot milenium, vidi vo istraùvaweto na OON za tipologijata na organizacionite formi na organiziraniot kriminal, prikaàna kaj Majkl. D. Lajman i Gari V. Poter, Organiziran kriminal, Magor, Skopje, 2009, str. 15 i 16

32

Primer za klasi~na kriminalna grupa ili uli~na banda e koga tri lica podolgo vreme po prethoden dogovor i razraboten plan za podelenite ulogi, obivaat patni~ki motorni vozila i od niv kradat radio i CD-plejeri, so cel da gi prodadat i steknat protivpravna imotna korist. Ili, drug primer za klasi~na kriminalna grupa bi bil koga ~etiri lica podolgo vreme vr{at krivi~ni dela te{ki kra`bi so obivawe ku}i i stanovi, pri {to kradat pari, zlato i drugi skapoceni predmeti. Vo edniot i vo drugiot primer nedostasuvaat elementite na seriozen kriminal i nepostoewe na nikakva, makar i slaba ад хоц vrska (so nekoj prestavnik od poniskite e{aloni na dràvna vlast-policija, obvinitelstvo, sudstvo i sl.)

Primer za organizirana kriminalna grupa, koja{to podolgo vreme

vr{i seriozen kriminal - serija razbojni{tva izvr{eni od pet~lena banda, po prethoden dogovor i prethodno razraboten plan, pri {to nema povrzanost so poedinci od dràvnite strukturi, pretstavuva slu~aj na organizirana kriminalna grupa, no ne e slu~aj na institucionalen organiziran kriminal. Obi~no vakvite serii na seriozni krivi~ni dela policijata relativno uspe{no gi otkriva i dokaùva.

Eklatanten primer za istiot oblik na kriminal, no so elementi na

institucionalen tip na organiziran kriminal pretstavuva serijata izvr{eni te{ki razbojni{tva vrz "obezbedenite" po{tenski vozila, so smrtni i po teloto te{ki posledici za po{tenskite slu`benici, dodeka bea ukradeni pari vo vkupen iznos od okolu 1 milion Evra. Niedno delo od serijata seu{te ne e otkrieno, iako izmina relativno podolgo vreme od poslednoto takvo razbojni{tvo. Faktot deka seu{te nema nitu traga nitu glas, za serijata na razbojni{tvata {to bea izvr{eni vo to~no opredeleno vreme, mesto i samo toga{ koga po{tenskite vozila bea polni"kako brod", ne moè nikogo (pameten) da go razubedi deka vo planiraweto i organiziarweto na ovie razbojni{tva ne se involvirani visoki rakovodni strukturi od javnoto pretprijatie za po{tenski uslugi, koi {to policijata o~igledno ne moè da gi raboti kako vo slu~aite koga se involvirani obi~ni makar i profesionalni kriminalci.

Primer za mre`no organiziran finansiski kriminal e aferata za

t.n. finansiski piramidi, pri {to otkrivaweto na desetici mre`no povrzani storiteli (sopstvenici ili upraviteli na razni grade`ni, proizvodni pretprijatija i trgovski dru{tva) za storeni krivi~ni dela od finansiskiot kriminal. No, ova ne e slu~aj na institucionalno

33

organiziran mreèn kriminal, zatoa {to tuka osven slbite vrski i eventualnite potkupi na dano~ni inspektori i rakovoditeli od dano~nite slu`bi od povisok rang, nema dokazi za direktna involviranost na na dràvnite strukturi.

Primer za mre`no organiziran institucionalen finansiski

kriminal bi bil dokolku otkrivaweto i istragata se odlepat od podne`jeto na piramidite i stignat do nivnite vrvovi, kade{to se nao|aat mo}ni poedinci od dràvnite strukturi odnosno spregata mev i mo}oligarsi. Vo toj slu~aj ako se raboti za mre`no organiziran institucionalen finansiski kriminal treba da se otkrie i dokaè u~estvoto na mo}nite poedinci koi{to stojat zad ovoj kriminal. So stignuvaweto na istragata do niv }e se otkrijat vistinskite sumi na kriminalnite prinosi so koi{to e o{tetena dràvata, a }e se postignat i dalekuse`no pogolemi efekti od socio-psiholo{ka i politi~ka priroda.

Primer za ist oblik na kriminal - krivi~no delo - iznuda, ili,

popularno, àrgonski "reket" (prisilno barawe za pla}awe za{tita, koja {to `rtvata ne ja bara). So ovoj primer }e ilustrirame kako moè edno isto delo, se razbira vo razli~ni pojavni oblici, da bide vo sklop na razli~nite tipovi organiziran kriminal.

Primer za klasi~en grupen kriminal pri vr{ewe iznuda, koi po nieden

kriterium ne bi moèlo da gi podvedeme pod poimot - organiziran kriminal, a u{te pomalku pod poimot institucionalen organiziran kriminal e vo slu~aj koga tri lica mu se zakanuvaat na nekoj biznismen deka }e napadnat po negovoto telo i ìvot ako biznismenot ne ja sfati seriozno zakanata i ne gi isplati iznuduva~ite so opredelena suma pari na opredeleno mesto i vreme.

Primer za organiziran grupen kriminal pri vr{ewe iznuda postoi vo

slu~aite koga tri lica profesionalni kriminalci, koi posle podolgo vreme vr{ewe na istoto krivi~no delo, sega vr{at pritisok so perfidni metodi na ukaùvawe deka sopstvenikot na firmata bi bilo podobro da sklu~i dogovor za obezbeduvawe na objektite so nivnata ili Agencija za obezbeduvawe imot i lica na niven blizok prijatel. Koga takvite nivni usilbi ne vrodat so rezultat, tie preminuvaat so upotreba na fizi~ka sila, pri {to te{ko telesno go povreduvaat sopstvenikot na firmata i plus mu se zakanuvaat deka negovoto dete moè "slu~ajno" da padne od terasa. Vo ovoj slu~aj profesionalnite kriminalci nemaat cvrsto

34

obezbedena za{tita od nekoj prestavnik od policijata ili drug mo}en pretstavnik od dràvno-politi~kite strukturi, nitu pak agencijata kon koja go upatuvaat sopstvenikot na fermata e pod zakrila na nekoj od navedenite mo}nici.

Primer za institucionalen organiziran kriminal pri vr{ewe

iznuda e toga{ koga grupa od tri profesionalni kriminalci po zada~a od opredeleni mo}nici od policijata, pravat tepa~ki sekoja ve~er vo diskotekata na NN, koja {to, patem re~eno profitabilno raboti, a zgora na seto toa gazdata e uspe{en biznismen na visoko profitabilna kompanija. Pokraj tepa~kite vo koi {to ima te{ki telesni povredi, pred parking placot na diskotekata sekoja ve~er posledovatelno se kradat ili kr{at vozilata na gostite. Osven toa na ogromniot plac na kompanijata se organiziraat fingirani poàri na magacinite i nekoja od proizvodstvenite hali, pri {to {tetata e ogromna, a osiguruvaweto ne moè da ja pokrie nitu nastanatata materijalna {teta, a kamoli izgubenata dobivka. Vo edna takva situacija, se ispra}a ~ovek od Agencija za obezbedubawe imot i lica, koj so statisti~ki podatoci mu argumentira na sopstvenikot na firmata deka so ogled na informaciite {to tie raspolagaat za za~esteniot kriminal bi bilo dobro sopstvenikot da razmisli i da sklu~i dogovor za obezbeduvawe imot i lica so Agencijata, vo koja samo formalno figurira drugo lice kako sopstvenik, inaku, fakti~ki e vo sopstvenost na nekoj mo}nik od politi~koto "podzemje". Ako sosptvenikot ne se seti {to treba da pravi, kriminalot vrz negoviot imot prodolùva so u{te posilen intenzitet. Za da vakviot namerno predizvikan kriminal ne bide otkrien od policijata i ras~isten, se griì policiskiot mo}nik koj i pri najmala pronajdena traga za ras~istuvawe na navedeniot kriminal, vedna{ seto toa go presekuva so ogled na principot na hierarhija i subordinacija vo policijata, pod izgovor deka se raboti za “kombincija” od povisoki dràvni interesi. Na krajot, vo slu~aj i toa ako ne vrodi so plod, kriminalnite nalogodava~i gi instruiraat izvr{itelite da primenat fizi~ka sila ili seriozni zakani po ìvotot na sopstevenikot na fermata i nemu bliski lica. Toga{ ve}e "ponudata za sorabotka" e otvorena i na sosptvenikot otvoreno mu se kaùva (se razbira, od strana na profesionalnite kriminalci) deka dokolku saka negoviot ìvot i ìvotot na negovite najbliski, kako i celokupniot negov imot da bide bezbeden deka }e mora mese~no da pla}a 10% od bruto prihodot na site negovi firmi.

35

Dali ja voo~uvate razlikata za vr{ewe na istoto krivino delo, no tuka so elementi na institucionalen organiziran kriminal? Teìnata na otkrivawe i dokaùvawe dali e ista? So ogled na toa, dali treba da bide ista taktikata za otkrivawe i dokaùvawe na ovoj tip na organiziran kriminal?

Me|utoa, vo praktika imame i slu~ai koga "reketot" e vr{en od

poedinec ili grupa na poedinci, bez nikakvi elementi na organiziran kriminal, no so elementi na nekoi od trite oblici na sou~esni{tvo.

Primer moè da dademe i za neras~istenite dol`ni~ko -

doveritelski odnosi vo situacii koga za postignuvawe na celta se koristi nasilstvo, {to e eden od bitnite kvlifikatorni elementi na zakonskoto bitie na krivi~no delo - samovlastie, bez ogled dali nasilstvoto go vr{i samiot doveritel, ili, za taa cel najmil treto lice toa da go stori namesto nego. Sekako deka ne e isklu~ena mo`nosta koga za ras~istuvaweto na dol`ni~ko - doveritelskite odnosi od pogolema vrednost, moè da bidat angaìrani i profesionalci od kriminalnoto "podzemje" (primer za vr{ewe krivi~no delo samovlastie (st.3) od organizirana kriminalna grupa).

Primer za vr{ewe krivi~no delo - zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe, so elementi na "mek reket" od tipot na institucionalen organiziran kriminal : Koga dano~nite inspektori od UJP zaedno so policijski inspektori za finansiski kriminal ja zaposednuvaat odredena profitabilna privatna firma i bukvalno ne se trgnuvaat od tamu se dodeka ne najdat ne{to somnitelno. Tuka treba da se zeme predvid faktot deka vo raniot tranziciski period, a i sega, re~isi ne postoi firma koja apsolutno zakonski raboti, {to zna~i vo sekoja firma moè da se najde po ne{to nezakonsko. "Pikot" ne slu~ajno se udira na to~no opredelena visokoprofitabilna firma (ili dokolku e holding kompanija, toga{ na site firmi }erki), koi, od edna strana, vo najgolem del nelegalno go steknale profitot, a od druga strana, po raznite drugi suptilni metodi na pritisok ne se na{le na listata sponzori na vladea~kata partija. Na sopstvenikot na takvata firma mu se ispra}aat "slu~ajno" opredeleni "dobronamernici" koi mu sovetuvaat deka tie znaat koj moè da mu zavr{i rabota, za da na sopstvenikot ne mu bidat zapleneti, na primer, 20 milioni Evra (koi {to vo ponatamo{nata postapka sosema izvesno moè da se o~ekuva deka }e mu bidat odzemeni), tuku da pomine so “skromni” 5 milioni. Me|utoa, od tie pari pomal del odi za partijata, a pogolemiot za partijskite mo}nici koi istovremeno

36

moàt da bidat i visoki dràvni funkcioneri vo nekoi od nadle`nite institucii.

Sekako deka za u{te mnogu “profitabilni” krivi~ni dela moè da

dademe primer analogno na krivi~noto delo iznuda i zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe, {to be{e dadeno kako primer pogore. Isto taka, treba da se znae deka vo ramkite na isto krivi~no delo ima mno{tvo pojavni oblici na izvr{uvawe, taka {to to~no e sogleduvaweto deka sekoe naredno izvr{uvawe na edno isto krivi~no delo, makar od istiot izvr{itel i so ist модус операнди, nikoga{ nema da bide vo potpolnost isto. Od tie pri~ini za mno{tvoto pojavni oblici na razni krivi~ni dela, koi {to kako posebni модус операнди, mnogu ~esto se primenuvaat vo kriminalnata praktika, nema potreba ovde da gi iznesuvame site kako primeri.

Ona {to posebno treba da se potencira tuka e faktot deka vo borbata

protiv organiziraniot kriminal neophodno e diferencirawe na razni kriminalni grupi od oblicite na institucionalniot organiziran kriminal, koi {to moàt da bidat vpletkani nominalno (spored zakonskata nomenklatura) vo ist vid krivi~ni dela (so ogled na {irokiot dijapazon na kriminalni aktivnosti so koi se zanimava organiziraniot kriminal). Razlikata e vo toa {to {tetnite posledici, intenzitetot i metodikata na izvr{uvaweto, stepenot na organiziranosta, sloènata struktura na soizvr{itelite i sou~esnicite, nimalku ne se isti. Ottuka, nitu metodikata, a osobeno taktikata na otkrivawe i dokaùvawe na ovie isti krivi~ni dela ne bi trebalo da bide ista za nadle`nite organi na progonot, se razbira, dokolku se saka ostvaruvawe na optimalni efekti vo borbata protiv organiziraniot kriminal.

4.1.2. Mafija{ki tip na organiziran кriminal Dobar del od vistinata za etiolo{kata geneza na najpoznatata

kriminalna organizacija - mafijata i voedno za~etocite na terorizmot leàt vo difuzno nastanatite ustanovi za samopomo{ i samoodbrana, vo vremeto na docnot feudalizam vo Italija. Se smeta deka za~etocite na mafijata vodat poteklo od strogo konspirativnata sve{teni~ka organizacija “Beatris Paoli” koja nastanala i deluvala vo 13 vek. Ovaa tajna organizacija imala za cel da ja sprovede "bo`jata pravda" na zemjata i da gi kazni nepravdite {to visokiot sve{teni~ki kler i aristokratijata mu

37

ja nanesuvale na narodot. Edinstvenata kazna bila - smrt - na onie koi spored kriteriumite na organizacijata }e se ogre{ele od zakonot na "Bo`jata Pravda", no i za ~lenovite koi }e go prekr{ele dadeniot zbor. Drugo, po~esto zaspapuvano gledi{te za mafijata e deka taa po~nala da se razviva vo Italija od 1860 godina kako tajna razbojni~ka organizacija.

Tradicijata i specifi~niot mentalitet na narodot vo Ju`na Italija,

sekako deka nemoàt da se prifatat kako isklu~iva pri~ina za pojavata na mafijata, no zaedno so socijalno - ekonomskite uslovi i komercijalizacijata na specifi~niot kod na tipi~no ju`na~ko - italijanskite me|u~ove~ki odnosi vo bespo{tednata trka po profit, se dovolno seriozna pri~ina italijanskata mafija da dobie osobeni karakteristiki na atipi~na kriminalna organizacija, koja {to od lokalno nivo be{e "izvezena" i na Severno - Ameri~kiot kontinent, (poto~no vo SAD), kade {to osobeno vo prvata polovina na 20 vek, pa se do denes se nao|a me|u dominantnite kriminalni organizaciii. Deneska mnogu od kriminalnite organizacii koi {to deluvaat {irum svetot nemoàt da se sporedat so italijanskata mafija, iako se raboti za tipi~ni formi na kriminalni organizacii, ednakvo opasni, ako ne i pobrutalni vo metodite na nivnoto deluvawe. Sepak, samo nekolku od niv poradi specifi~nite karakteristiki se smetaat za mnogu sli~ni so italijanskata. Toa se odnesuva osobeno na: kineskite, vietnamskite, japonskite, albanskite i kolumbiskite kriminalni organizacii.

Vo nau~nata literatura, iako mnogu e pi{uvano za mafija{kiot tip na

organiziran kriminal, ne e razgrani~ena reskata linija me|u ovoj tip i drugite tipovi na organiziran kriminal, koi {to gi sre}avame {irum celiot svet. Vo Evropa ra{irenoto prisustvo na organiziranot kriminal, duri i vo zemji kakvi {to se Irska, Obedinetoto Kralstvo, Francija i [panija (za ostanatite evropski zemji i da ne zboruvame), kade {to terorizmot pri~inuva seriozen problem, ne se sre}ava mafija{kiot tip na organiziran kriminal od domicilno poteklo, osven prisustvo, vo re~isi site zemji na Evropa, na albanskite organizirani kriminalni grupi. Italijanskiot tip na mafija se zadrùva na teritorijata na Italijanskata dràva i SAD33 .

33 Vo Italija pokraj sicilijnskata mafija ”Cosa Nostra” deluvaat i Kalabriskata "N’drangheta", Napolitanskata “Cammorra”, apulijanskata “Puglia”, “Nuova Sacra Corona Unita” i “Campania”. Spored italijanskiot istraùva~ki centar "Census" vo 1990 god. mafijata i drugite kriminalni organizacii koi deluvaat na italijanskata teritorija, ostvarile “profit” od 27 milijardi germanski marki, od koi 22 milijardi od narkobiznisot.

38

Mafija{kiot tip na organiziran kriminal se razlikuva od ostanatite

tipovi na organiziran kriminal, spored specifikite vo vnatre{nata organizacija i cvrstina na solidarnata integriranost na ~lenstvoto, {to proizleguva tokmu od tradicijata i specifi~niot mentalitet. Za mafijata, pokraj ostanatite karakteristi~ni elementi za drugite tipovi na organiziran kriminal, najtipi~ni se slednite elementi:

1) vnatre{nata organizacija e postavena na hierarhiska subordinacija,

koja {to odi do slepa pokornost (stroga disciplina) i neizmerna vernost kon glavniot voda~ (цапо; падре) kogo {to poniskite e{aloni, naj~esto, ne go sre}avaat li~no, zatoa {to primaat naredbi od neposredniot pretpostaven. Spored odredeni izvori, organizaciskata struktura na mafijata kako paradigma za efikasnost i efektivnost vo izvr{uvaweto na celite, ja imaat prezemeno vo nekoi elementi mnogu uspe{ni i svetski poznati legalni stopanski korporacii.

2) stroga konspirativnost vo rabotata, izrazena preku zakonot za

mol~ewe - “омерта”. 3) Za odrùvawe na konspirativnosta vo rabotata na mafijata,

izneverenata doverba pome|u ~lenovite, ponekoga{ duri i za nenamernite gre{ki na nekoj od ~lenovite, vo mafijata ne postoi druga sankcija osven smrtna presuda.

4) metodite na rabota na mafijata, se karakteriziraat so izrazeno

nasilstvo, pritisoci od najrazli~en vid, iznudi, uceni, nemilosrdnost i podgotvenost za fizi~ka likvidacija na sekoj onoj {to }e zastane na patot za realizacija na kriminalnite interesi na mafijata (politi~ari, sudii, obviniteli, visoki rakovodni funkcioneri od policiskite slu`bi, biznismeni, bankari i sl.), onoj {to }e svedo~i protiv mafijata, ili onoj {to nema da saka da svedo~i za mafijata. Pokraj nasilstvoto vo mafijata se pove}e go koristi i metodot na korumpirawe na dràvno-politi~ki funkcioneri, dràvni i javni slu`benici.

5) golema solidarnost me|u ~lenstvoto i griàta za niv dokolku padnat vo racete na policijata odnosno bidat osudeni na efektivno izdrùvawe

39

kazna zatvor, pokraj stravot za sopstvenite sudbini, se dolì i na nivnata familijarna povrzanost.

6) familijarnata povrzanost vo mafijata se dolì na tradicijata i potrebata od stroga konspirativnost. Kaj nekoi od mafiite, familiite se osnovni organizacioni edinici. Retko koga vo mafijata moè da bide primen ~len {to ne e od isto etni~ko ili familijarno poteklo.

7) rituali pri priemot vo ~lenstvoto, taka {to, edna{ primeniot

vojnik naj~esto ostanuva zasekoga{ ~len na mafijata ili negovoto izleguvawe e povrzano so te{ki premre`ja i sobitija za nego i negovata familija.

Site ovie karakteristiki go razlikuvaat tradicionalniot tip na

organiziran kriminal-mafijata34 vo odnos na drugite kriminalni organizacii, grupi i mreì, karakteristi~ni za noviot milenium i osobeno za organiziraniot kriminal od evropski tip, za koi ne e karakteristi~na hierarhiskata struktura, {to zna~i pove}e innkliniraat kon horizontalna organizaciona struktura, {to implicira labav stil na rakovodewe so mnogu poslaba disciplina pome|u pripadnicite na pomalite i pofleksibilni kriminalni grupi.35

4.1.3. Institucionalen tip na organiziran кriminal Razlikata me|u grupen, mreèn i mafija{ki tip na organiziran

kriminal, od edna strana i institucionalniot tip na organiziran kriminal, od druga strana, pokraj teleolo{kata priroda, se ogleda vo razlikite vo metodikata na izvr{uvawe, kako i organizaciskata struktura, koja {to kaj institucionalniot organiziran kriminal e mnogu polabava {to implicira labav stil na rakovodewe i disciplina vo malite no dinami~no-operativni kriminalni grupi.36 Duri u{te pove}e od toa, slu~aite na

34 Podetalno za najpoznatite kriminalni organizacii vo svetot, vidi kaj: Majkl. D.. Lajman i Gari V. Poter, Organiziran kriminal, Magor, Skopje, 2009, str.333-365 - Vidi i kaj: Mi}o Bo{kovi}, Transnacionalen organiziran criminal, Policiska akademija, Belgrad, 2003, od 105 do 125 str. 35 Vidi pove}e za pri~inite za napu{tawe na tradicionalnite sfa}awa za organiziraniot kriminal od mafija{ki tip, kaj: Majkl. D.. Lajman i Gari V. Poter, Organiziran kriminal, Magor, Skopje, 2009, str.5-11 36 Organizacionata forma na institucionalniot tip na organiziran kriminal vo Republika Makedonija najmanogu odgovara na jadrenata grupa so elementi na kriminalnite

40

institucionalniot tip na organiziraniot kriminal vo koi{to se direktno involvirani najvisoki funkcioneri od dràvno-politi~kite strukturi kako organizatori, koga }e bidat otkrieni, od pove}e pri~ini ne moàt da bidat dokaàni i krivi~no-pravno procesuirani. Edna od osnovnite pri~ini (kaj nas) e poradi faktot {to site nadle`ni dràvni institucii za otkrivawe, dokaùvawe i progon na storitelite na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal i korupcijata se pod direktna kontrola i zavisnost tokmu na tie dràvno-politi~ki mo}nici, koi {to vo sekoe vreme moàt da gi razre{at ili degradiraat pot~inetite ovlasteni slu`beni lica. Imeno, kaj institucionalniot tip na organiziran kriminal ne se raboti za sprega, vrska, sorabotka i sli~no, me|u organiziraniot kriminal (kriminalnite organizacii, seedno od kakva i da se forma), od edna strana i najvisokite pretstavnici na dràvata (politikata), od druga strana, kako {to toa go konstatiraat pove}e sovremeni avtori vo svetot. Naprotiv, kaj ovoj tip na organiziran kriminal, samiot organiziran kriminal poteknuva i e organiziran od najvisoki pretstavnici na dràvata (najvisoki pretstavnici vo institucionalnata hierarhija na dràvno-politi~kata struktura na edna zemja).37 Vo toa se sostoi “baukot” na institucionalniot organiziran kriminal, posebno kaj nas, koj{to, poinaku moè da se nare~e i politi~ka mafija38. Toa e dijametralnata sprotivnost i su{tinskata razlika me|u teoretski noviot tip na institucionalen

mreì, spored istraùvawata na OON. Za ova vidi kaj Majkl. D. Lajman i Gari V. Poter, Organiziran kriminal, Magor, Skopje, 2009, str. 15 i 16 37 Empiriskite istraùvawa na avtorite (Gardiner 1970; Chambliss 1978; Gardiner /Lyman 1978; Block / Scarpitti 1985; Potter / Jenkis 1985) otkrile deka “vo nekoi slu~ai onie koi se na pozicii od javna doverba se vsu{nost vistinskite organizatori na kriminalot”. Za volja na vistinata treba da se spomene deka tie ne{to nasetile , me|utoa, sepak ne uspeale teoretski da go osmislat noviot tip na institucionalen organiziran kriminali i {to e najva`no- da gi izvle~at zaklu~ocite od prakti~nite konsekvencii na negovoto teoretsko vostanovuvawe. No, kako i da e, ako toa go otkrile barem vo nekoi poedine~ni slu~ai, takvoto nivno empirisko sozmamie odi vo prolog na tezata za potrebata od vostanovuvawe na teoretski noviot tip na institucionalen organiziran kriminal. vidi kaj Majkl. D. Lajman i Gari V. Poter, Organiziran kriminal, Magor, Skopje, 2009, str. 429, Ponatamu, vidi kaj istive avtori, na ista strana, kade {to tie zboruvaat deka istragite za korupcijata na policijata vo Filaldelfija i Wujork pokaàle kolku moè da bide institucionalizirana korupcijata pome}u javnite slu`benici. Sepak, za niv ostanuva nepoznat teoretski noviot tip na institucionalen organiziran kriminal. 38 “Sekoja dràva si ima svoja mafija (ili mafii - M.L). No, vo Makedonija (politi~kata -M.L.) mafija si ima svoja dràva”. Vo ovaa maksima iskaàna vo bro{urata “Zati{je pred bura” na amerikanskiot nau~nik Robert Hislop, so malku zborovi kaàn e golem del od vistinata za sloèniot konglomerat na pojavnite oblici, odnosi i procesi vo koi {to se pojavuva, razviva i odviva organiziraniot kriminal vo Republika Makedonija. Toa e dijametralno razli~na empirijska i fakti~ka sostojba na organiziraniot kriminal vo RM, osobeno vo odnos na sostojbite so organiziraniot kriminal vo zapadniot svet.

41

organiziran kriminal i site ostanati tipovi odnosno organizacioni formi na raznite grupi na organiziraniot kriminal na vode~kite avtori vo svetotot koi se zanimavaat so ovaa problematika. Od takvata dijametralna sprotivnost proizleguvaat mnogu prakti~ni konsekvencii, zatoa {to, veruvam }e se sloìte, deka ne e isto koga, od edna strana e dràvata, a od druga strana organiziraniot kriminal, makar {to duri i najvisoki pretstavnici na dràvnata vlast bile indirektno involvirani odnosno mu pomagale na organiziraniot kriminal. Imeno, pri indirektnata povrzanost na politi~arite so organiziraniot kriminal, kolku i da e nivnata vrska (tesna, simbiotska itn.), a sorabotkata relativno dolgotrajna ( da ne zboruvame za incidentnite ад хоц vrski, sojuzi i sli~no), sepak, takvite vrski se nestabilni zatoa {to izvorno ne poteknuvaat od politi~arite i {to e pova`no tie ne go diktiraat tempoto. Koga na seto toa }e se dodadat konjukturnite politi~ki interesi na dràvnite funkcioneri koi lesno se metamorfoziraat pod pritisok na javnosta vo demokratskite op{testva i opasnosta od gubewe na politi~ki poeni, tie lesno moàt da ja otkaàt sorabotkata, osobeno ako taa bila konspirativno izvedena bez ostavawe na kompromitira~ki materijali.

Sosema druga situacija e koga najvisoki pretstavnici na dràvnata

vlast se direktno involvirani kako organizatori, glavni bosovi okolu koi se se vrti vo samoto jadro na organiziraniot kriminal. Ottuka, vsu{nost, proizleguva korupcijata kako nezamenliv, konstanten i konstitutiven elemnt vo poimot na institucionalniot tip na organiziran kriminal. Korupcijata vo ovoj tip ne e izrazena vo raznite na~ini na potkupuvawe makar i na najvisokite dràvni funkcioneri za nivnata eventualna pomo{ pri izbori (finansirawe politi~ki kampawi), sorabotka ili drug vid indirektna povrzanost, tuku korupcijata ovde se izrazuva vo nejzinata esencija kako zloupotreba na javnite ovlastuvawa na eventualno direktno vme{anite najvisoki dràvni funkciuioneri, kako organizatori, glavni {efovi koi diktiraat koj {to }e napravi i kolku na krajot }e dobie. Se razbira deka tie toa go pravat preku svoite najbliski sorabotnici, a tamu i toga{ koga mora direktno da se komunicira, toa go pravat krajno suptilno, na perfiden na~in za da ne ostavat nikakov dokaz pozadi sebe. Me|utoa, bitno e tuka da se sfati deka kaj institucionalniot organiziran kriminal politi~arite go imaat krajniot zbor i gi dràt site konci vo svoite race, {to ne e slu~aj koga eventualno najvisokite dràvni funkcioneri imaat vrski ili sorabotuvaat na nekoj na~in so kriminalnata organizacija koja {to sama odlu~uva za prioritetite na svoite kriminalni aktivnosti. [to se odnesuva do neophodno dadenata pomo{ od strana na politi~arite, za nea

42

moè po dogovor, no moè i bez dogovor, samata kriminalna organizacija da odlu~i kolku od kriminalniot profit }e im dade. Neophodnata pomo{ od najvisokite dràvni funkcioneri za kriminalnata organizacija e poèlna zaradi stabilnosta i dolgoro~nosta na visokoprofitnite kriminalni aktivnosti. Sepak, kriminalnite organizacii so ili bez pomo{ od najvisokite dràvni funkcioneri prodolùvaat so svojata rabota izvr{uvaj}i ja pomalku ili pove}e uspe{no so pomo{ na najrali~ni drugi metodi i vospostavuvawe sorabotka so drugi kriminalni grupi, organizacii i na razni drugi nivoa od dràvno-politi~kite strukturi.

Vo zemjite sli~ni na Republika Makedonija i drugite nerazvieni zemji

vo svetot, kade {to institucionalniot tip na organiziran kriminal e najspecifi~en tip, negovoto razlikuvawe od drugite tipovi dobiva na teìna i poradi faktot {to vo ovie zemji postoi slaba i nekvalitetna normativno-institucionalna struktura na fragilnite op{testva bez demokratska tradicija, pravna i politi~ka kultura. Otsustvoto na profesionalni standardi izrazeno preku nepoznavawe i nepo~ituvawe na “merit” sistemot vo klu~nite institucii nadle`ni za borba protiv organiziraniot kriminal, kako i mnogu ~estite somnevawa vo odnos na nezavisnosta na sudstvoto i javnoto obvinitelstvo, doveduvaat do zaklu~okot deka za ovoj poseben tip na organiziran kriminal vo ovie zemji potrebni se kvalitativno-radikalni reformi so podlaboki reformski rezovi otkolku {to e toa standardno za zemjite od razvieniot svet so demokratska tradicija.

Sledstveno na toa, smetam deka imanentno obele`je, kako neizostaven,

konstitutiven element na poimot za teoretski novo lansiraniot tip na institucionalen (politi~ki) organiziran kriminal, e:

- Direktnata involviranost na dràvno-politi~kite strukturi kako

organizatori odnosno glavni {efovi na organiziraniot kriminal. Pokraj ovoj specifi~en element na institucionalniot tip na organiziran kriminal, potrebno e da bidat ispolneti, barem vo minimum i drugite naj-karakteristi~ni, konstantni elementi za organiziraniot kriminal, kako generi~ki poim:

1) Organizirano kriminalno deluvawe na najmalku tri ili pove}e lica, koi postapuvaat spored odreden (ne)formalen dogovor/plan za izvr{uvawe na zada~ite.

2) Relativno podolg period,

43

3) Vr{ewe seriozni krivi~ni dela i

4) Steknuvawe na finansiska i/ili materijalna korist, ili, steknuvawe i/ili odrùvawe na politi~ka i/ili op{testvena mo}.

Spored avtorot na ovoj del od u~ebnikot, bez postoeweto na imanentniot, konstitutiven element, bez ogled na toa {to kumulativno moè da postojat drugite najkarakteristi~ni elementi, nema institucionalen organiziran kriminal, tuku moè da se zboruva za grupen, mreèn ili mafija{ki tip na organiziran kriminal, ~ija {to organizaciska struktura moèbi e na povisoko nivo otkolku kaj institucionalniot organiziraniot kriminal, me|utoa, opasnosta po op{testvoto vo sekoj pogled daleku e nesporedliva vo odnos na drugite tipovi na organiziran kriminal. Institucionalniot organiziran kriminal, vo sporedba so drugite tipovi na organiziran kriminal e najsofisticiran i najmek spored metodite na deluvawe, no so najrazorni i nesporedlivo pogolemi materijalni i nematerijalni {tetni posledici po nerazvienite i siroma{ni dràvi. Ovoj tip na organiziran kriminal vo razli~ni oblici i varijnati, go imalo, go ima i }e go ima vo razni zemji od svetot. Sepak, najkarekteristi~en e za zemjite vo tranzicija, siroma{nite zemji od Jugo-Isto~na Azija, Jugo-Zapadna Azija, Centralna Afrika, Ju`na i Sredna Amerika, kade {to paralelno so postoeweto na institucionalen organiziran kriminal, indeksot za percepcijata na korupcijata e najvisok vo svetot.39

Politi~kite eliti vo tranzicionite zemji na zapadnoto krilo na Jugo-

isto~na Evropa, so nivniot odnos kon nacionalnoto i prirodno bogatstvo, dràvniot kapital, stranskata pomo{ vo vid na donacii, "meki" krediti i zloupoterebite na Evropskite fondovi, samo ja potvrduvaat surovata realnost za postoeweto na teoretski novo lansiraniot tip na institucionalen organiziran kriminal. Vo taa smisla, indikativni se i najsveìte slu~uvawa na direktna involviranost na eks-premierot na Republika Bugarija vo zlouptreba na sredstva od Evropskite fondovi, koi na najrazli~ni na~ini podolgo vreme bile nelegalno izvlekuvani zaradi ostvaruvawe na kriminalen profit. Isto taka, prvostepenata sudska

39 Vidi, Transparency International, CPI za poslednite 10 godini. Spored podatocite na Svetskata banka, 400 milijardi USA dolari godi{no se odlevaat

vo privatni xebovi od 60 najkorumpirani dràvi vo svetot, a 1,4 trilioni USA dolari se odlevaat vo privatni xebovi od vkupnite korupciski transakcii vo svetot.

44

presuda za eden Makedonski eks-premier, kako i negovata involviranost i involviranosta na drugi eks-premieri kako glavni bosovi vo pove}e drugi kriminalni nastani od oblasta na organiziraniot kriminal, koi vo Republika Makedonija dobija sudska zavr{nica, no samo za poniskite e{aloni vo vr{eweto na delata od organiziraniot kriminal, a za najvisokite dràvno-politi~ki funkcioneri ostanaa samo soznanija na nivo na operativni informacii, prestavuvaat dovolno silni empiriski pokazateli za postoeweto na institucionalniot organiziran krimimnal. Mediumski se poznati brojni primeri od Centralna Afrika, Jugo-Isto~na Azija, Ju`na i Sredna Amerika, kade {to se objaveni slu~ai za bukvalno izneseuvawe na ogromno nacionalno i prirodno bogatstvo od strana na doma{nite diktatori vo stranstvo.

Avtorot, sepak, smeta deka nau~noto nivo ne korespondira so nivoto na

raskaùvawe trivijalni pikanterii od tipot na prikazni {to gi raskaùvaat Majkl. D.. Lajman i Gari V. Poter,40 za vrskite i sorabotkata na re~isi site pretsedateli na SAD vo poslednite pove}e od ~etiri decenii, a za koi nema pravosilni sudski odluki, osven operativno „potvrdeni„ soznanija. Kako porane{en policiski operativec i direktor na Finansiskata policija imam mnogu pove}e podatoci za raskaùvawe na interesni pikanterii. Me|utoa, smetam, kako prvo, deka zaradi po~ituvaweto na ustavno zagarantiranoto pravo na prezumpcija na nevinosta niedno ime ne smee da bide javno izloèno pred donesuvaweto na pravosilna sudska odluka. Vtoro, naukata ne smee da se potpira na senzacionalisti~ki i spektakularni informacii kolku i da se tie operativno provereni, poradi toa {to sekoga{ ostanuva somnevaweto vo nivnata proverenost i pozadinata na namerite poradi koi se liferuvani. Vo sprotivno, ako informaciite na Majkl. D.. Lajman i Gari V. Poter, se tolku provereni i dokaàni, zo{to toga{ nema sudski epilog za ovie slu~ai vo edna demokratska zemja kako SAD, vo koja nezavisnosta i objektivnosta na sudstvoto i javnoto obvinitelstvo se glavniot stolb i garant za funkcioniraweto na sistemot. Ako toa ne e taka, toga{ u{te pove}e doa|a do izraz potrebata od prifa}awe na teoretski noviot tip na

40 Vidi ja, sporedi ja i voo~i ja su{tinskata razlika me|u pristapot na avtorot za potrebata od lansirawe na teoretski noviot tip na institucionalen organiziran kriminal i pristapot i tezite na Majkl D.. Lajman i Gari V. Poter, Organiziran kriminal, Magor, Skopje, 2009, str.1-17 i 426 pa se do krajot na knigata, koja e pe~atena kako del od programata na Vladata na RM za preveduvawe na 500 stru~ni, nau~ni knigi i u~ebnici od koi se u~i na vrvnite, najdobrite i najrenomiranite univerziteti vo SAD i Evropa.

45

institucionalen organiziran kriminal, so site prakti~ni konsekvencii {to proizleguvaat od nego vo pogled na su{tinski reformi vo politi~kite i pravni sistemi duri i na najrazvienite zemji vo svetot.41 Na ovoj na~in, preku induktivno-deduktivnoto, teoretsko vooobli~uvawe i zaklu~uvawe, a ne so senzacionalizam, doa|a do izraz realno-deskriptivnata, normativno-preskriptivnata i prakti~no-aplikativna funkcija na naukata, pokraj nejzinite ~isto teoretski funkcii, kakvi {to se: teoretsko-interpretativna i teoretsko-kriti~ka funkcija. Senzacionalisti~ko-spektakularniot pristap na Majkl. D.. Lajman i Gari V. Poter, najdobro pokaùva kako vo okeanot na mno{tvoto, inaku mnogu korisni informacii i podatoci za konkretni nastani i likovi od podzemjeto na organiziraniot kriminal, kako i nivnite vrski so ugledni korporacii, biznismeni i najvisoki dràvni funkcioneri vo SAD, vo otsustvo na epistemolo{ki i teoretski razvien sistem, moète da se “udavite” vo vodite na pozitivisti~ko-empiriskata hiper-informiranost, bez da dojdete do neophodnite nau~no-teoretski voobli~uvawa (voop{tuvawa) i zaklu~oci.

Vo site izve{tai od relevantnite me|unarodni faktori,

organiziraniot kriminal bukvalno e potenciran kako najgolem problem za Evro-atlansko integrirawe na Republika Makedonija, a so godini nanazad poradi pogre{nata precepcija i na taa osnova pogre{nata terapija, nema su{tinski znaci za podobruvawe na sostojbata.. Taka, osven po obem (zgolemen broj na otkrieni i procesuirani slu~ai), ni{to ne se menuva vo pogled na strukturata na prijavenite i osudeni lica, nitu vo odnos na kvalitetot na otkrienite i dokaàni slu~ai, {to e vo direktna korelacija so nepostoeweto na prijaveni (naj)visoki funkcioneri od edna aktuelna vlast i nivna osuda so efektivna zatvorska kazna, kako i izrekuvawe konfiskacija na ogromnite sumi kriminalno steknat imot.

Svedoci sme na pove}e apsewa i mnogu retko na pravosilna sudska

osuditelna presuda za ponekoj visok funkcioner. Me|utoa, re~isi sekoga{ toa se slu~uva od opoziciskite politi~ki partii. Po isklu~ok, imame retki primeri na apsewa i krivi~ni prijavi za ponekoj odmetnat ili izlezen od “{ema “ dràven sekretar, gradona~alnik, a samo vo eden slu~aj i minister od aktuelna vlast. Site drugi uapseni se poniski slu`beni lica, koi {to odat kako `rtva vo prilog na navodno zgolemenata borba protiv

41 Za ova pokonkretno vidi vo tretiot del od u~ebnikov i kaj Miodrag Labovi}, Vlasta korumpira, De Gama, Skopje, 2006, str. 325 do 458

46

organiziraniot kriminal i korupcijata, a vsu{nost toa zna~i “frlawe pra{ina vo o~ite na narodot “ i sozdavawe la`na slika pred me|unarodniot faktor. Nasproti toa, brojni se empiriskite primeri od neodamne{nite slu~uvawa vo Republika Makedonija za neviden grabe` na op{testveniot i dràven kapital. Na nivo na operativno-policiska obrabotka, pove}eto od ovie slu~ai se dokaàni, u{te pogolem broj od niv se mediumski eksponirani, no re~isi nitu eden ne dobi sudska zavr{nica, vo pogore navedenata smisla.42

Spored toa, za institucionalen (politi~ki) organiziran kriminal

moè da se zboruva toga{ koga pri izvr{uvaweto na seriozni krivi~ni dela postoi direktna involviranost na dràvno politi~ki strukturi kako organizatori na grupa sostavena od najmalku tri lica, koja{to deluva odreden vremenski period, spored formalno ili neformalno utvrden plan/dogovor za posebno odredenite ulogi, so cel za steknuvawe na finansiska i/ili materijalna korist, kako i zaradi steknuvawe i/ili odrùvawe na op{testvena i/ili politi~ka mo}. Vo ovaa definicija bi moèlo da se postavi pra{aweto - do koe nivo na dràvno-politi~kite strukturi bi moèlo da se smeta kako kvalifikatoren element eventualnata involviranost na mo}ni poedinci vo slu~aite na organiziran kriminal. Ovde namerno ne e dadeno konkretizirawe na ovoj element od pri~ina {to so ~estoto menuvawe na zakonskata i podzakonskata regulativa se menuvaat i poziciite na odlu~uvawe za opredeleni nadle`nosti. Sepak, generalen kruterium bi bil deka dolnoto nivo na dràvno-politi~kite strukturi sekoga{ konkretno }e se odreduva spored poziciite vo dràvno-politi~kata hirarhija, koi{to imaat odredena samostojnost vo odlu~uvaweto odnosno diskrecioni ovlastuvawa za donesuvawe akti, prezemawe dejstvija i merki relevantni za uspe{no i nekazneto odvivawe na aktivnostite na organiziraniot kriminal.

4.1.4. Prakti~nite konsekvencii od novata definicija za institucionalniot organiziran kriminal

Ovie teoretski apstrahirani elaboracii, imaat islku~itelno zna~ajni

prakti~ni konsekvencii, bidej}i na zemjite sli~ni kako Republika Makedonija, ne im odi vo prilog zamagluvaweto na definicijata za

42 Mnogu poo{irno za ova vidi kaj Midrag Labovi}, Vlasta korumpira, De Gama, Skopje, 2006, str. 249-325

47

prioritetot od vrven nacionalen interes - borbata protiv, uslovno kaàno, vistinskiot organiziran kriminal, a toa za Republika Makedonija i sli~nite na nea zemji e institucionalniot tip na organiziran kriminal. Se razbira deka definicijata od Konvencijata na OON za transnacionalniot organiziran kriminal, koja{to na{ata zemja ja ratifikuva, pretstavuva del od na{iot praven sistem i taa vo zakonska i oficijalnata korespodencija pri me|unarodnata sorabotka, kako i pri me|unarodnata operativna interagenciska sorabotka, mora da se po~ituva. Me|utoa, potrebna e nova rabotna definicija za interna, operativno-funkcionalna upotreba vo kontekst na specifi~niot nacionalen interes, zemaj}i gi predvid razlikite vo pri~inite, uslovite, celite i oblicite preku koi{to se vr{i organiziraniot kriminal ( na primer, vo Republika Makedonija), od edna strana i onoj vo razvienite zemji, od druga strana. Ova dotolku pove}e {to sega{nite zakonski definicii na JO i MVR na Republika Makedonija celosno inkliniraat kon definicijata za organizirana kriminalna grupa od Konvencijata na OON.

Prakti~nite konsekvencii od novata definicija za operativno-

funkcionalna upotreba, vo borbata protiv institucionalniot organiziran kriminal se ogledaat vo:

1) Potrebata od nova organizaciono-funkcionalna postavenost na optimalno nezavisni institucii nadle`ni za borba protiv institucionalnen organiziran kriminal i so nego neraskinlivo povrzaniot visok tip na korupcija. Optimalna nezavisnost zna~i nezavisnost od izvr{nata vlast, koja nasekade vo svetot, a osobeno vo RM, so ogled na specifi~nite determinira~ki faktori, e dominantniot generator na institucionalniot organiziran kriminal, poradi koncentracijata na ogromna mo} i diskrecioni ovlstuvawa, pritoa, bez postoewe vo sistemot na efektivni institucionalni kontrolni mehanizmi za nejzinata rabota.

2) Potrebata od optimalno nezavisni institucii proizleguva, me|udrugoto i od potrebata za dizajnirawe na posebna taktika za borba protiv institucionalniot tip na organiziran kriminal, kako i nivna profesionalno operativna specijalizacija, zemaj}i ja predvid razlikata osobeno vo taktikata na prezemawe na opredeleni operativno-takti~ki merki i dejstvija, no i na opredeleni procesni dejstvija sprema razli~nite tipovi organiziran kriminal, kako i voop{to razli~nite vidovi kriminal. Metodikata na otkrivawe i dokaùvawe e re~isi ista za razli~nite tipovi organiziran kriminal od ist oblik, kako i za drugite vidovi kriminal (klasi~en, obi~en, konvencionalen)

48

od istiot oblik na kriminal. Primerite {to bea pogore navedeni so krivi~noto delo iznuda, koe moè da se izvr{i kako obi~en imoten kriminal i kako kriminal vo ramki na raznite tipovi organiziran kriminal, anlogno se odnesuvaat za site drugi oblici na kriminal odnosno posebni krivi~ni dela.

4.1.5. Prakti~ni konsekvencii od transcedentalnosta na poimot organiziran кriminal

Potrebata od definirawe na fenomenot organiziran kriminal ima

konkretnata prakti~na imlikacija za instituciite nadle`ni za sproveduvawe na zakonot vo oblasta na organiziraniot kriminal, me|udrugoto i od aspekt na delokrugot na nivnata rabota.

So opredeluvawe na transcedentalniot karakter na poimot

organiziran kriminal vo negovoto vnatre{no, protivre~no bitie, vsu{nost, se eliminira prividnata dilema: dali moè taksativno, numeri~ki da se nabrojat krivi~nite dela od oblasta na organiziraniot kriminal i soglasno takvata lista na krivi~ni dela da se opredeluva nadle`nosta na opredeleni dràvni organi vo borbata protiv organiziraniot kriminal. Transcedentalnosta na poimot organiziraniot kriminal zna~i deka ovoj fenomen nema svoj konkreten substrat vo odredeni konkretni krivi~ni dela (kako {to toa e slu~aj so site drugi vidovi kriminal, vklu~itelno i korupcijata), tuku organiziraniot kriminal se ostvaruva preku ostvaruvaweto na zakonskite bitija na drugi krivi~ni dela. Uslovno kaàno, organiziraniot kriminal moè da go barame vo sekoe krivi~no delo dokolku se ispolneti konstantnite elementi od definiraweto na negoviot generi~ki poim. Taka, na primer, za najniskiot tip na grupen organiziran kriminal, spored definicijata za organizirana kriminalna grupa od Konvencijata za transnacionalen organiziran kriminal na OON, ili, ako se raboti za institucionalen organiziran kriminal dokolku e ispolnet negoviot osnoven konstitutiven element, pokraj kumulativnoto prisustvo na drugite konstantni elementi. Se razbira deka realno ne moè site krivi~ni dela da bidat od oblasta na organiziraniot kriminal, zatoa {to nikoga{ organiziranite kriminalni grupi i osobeno dràvno-politi~kite strukturi involvirani vo niv, nema da se nafatat so izvr{uvawe na krivi~ni dela, koi {to ne nosat visok profit ili, koi{to ne se vo funkcija na postignuvawe ili zadrùvawe na op{testvena i/ili politi~ka mo}. Sekako deka vo zavisnost od

49

konjukturnosta na pazarot, kriminalnoto pole na deluvawe moè da bide razli~no vo odredeni vremenski periodi za edna ista zemja, ili za odredeni zemji i regioni razli~no vo ist vremenski period itn., {to sekako zavisi od razli~nite pri~ini, faktori i uslovi poradi koi se pojavuva organiziraniot kriminal vo razni zemji vo svetot.

4.1.6. Institucionaliziran organiziran kriminal kako posledica na generalniot koncept na sistemski

korumpirana politika

Teoretski noviot tip na institucionaliziran organiziran kriminal kako posledica na generalniot koncept na sistemski korumpirana politika, pretstavuva kontinuitet vo vodeweto na nadvore{nata politika na golemite sili, bez ogled na toa od koja partiska proviniencija e vladata ili koja e personifikacijata na institucijata pretsedatel na dràvata. Koga se zboruva za generalniot koncept na sitemski korumpirana politika, vsu{nost, se zboruva na nivo na politi~ki sistem koj sistemski i sistematski producira takva nacionalna strategija vo nadvore{nata politika ~ija {to realizacija na prioritetnite nacionalni interesi i strate{ki celi se ostvaruva, me|u drugoto, i so konvencionalno nedozvo-leni, no i moralno-humanisti~ki nedopu{teni sredstva.43 Kaj teoretski noviot tip na institucionaliziran organiziran kriminal kako posledica na generalniot koncept na sistemski korumpirana politika, voop{to ne stanuva zbor za ostvaruvawe na direkten, li~en kriminalen profit ili bilo kakvo zadovoluvawe na li~nite interesi na najvisokite nositeli na takvata politika preku koi taa se manifestira (ili vo krajna linija barem li~nite interesi ne se na preden plan). Ovoj najvisok i najsuptilen tip na institucionaliziran organiziran kriminal gi nadminuva site konvencionalni i nekonvencionalni korupciski transakcii, duri i pome|u najvisokite dràvnici na edna zemja, zatoa {to tuka se raboti za

43 Vo taa smisla, vidi Majkl. D.. Lajman i Gari V. Poter, Organiziran kriminal, Magor, Skopje, 2009, str.432, kade {to tie tvrdat deka “Kriminalot e odli~en proizvoditel na kapitalisti~koto maslo. Onie koi sakaat da vlijaat vrz rezultatite {to gi proizveduva ma{inata sfa}aat deka parite v{to gi sozdava kriminalot se efektivno sredstvo {to im ovozmoùva da odat onamu kade {to sakaat, vo ista mera kolku i parite napraveni na drug na~in. Onie koi gi pravat parite ja kontroliraat ma{inata. Kriminalot ne e nusproizvod na inaku efektivnata politi~ka ekonomija. Toj e glaven proizvod na politi~kata ekonomija. Kriminalot e vsu{nost temelot vrz koj se izgradeni politi~kite i ekonomskite relacii vo demokratsko-kapitalisti~kite op{testva.”

50

generalniot koncept na sistemski korumpirana politika {to sistematski ja generira politi~kiot i ekonomski sistem na kapitalisti~kiot ekspanzionizam i eksteritorijalniot imperijalisti~ki neokolonijalizam, vo funkcija na ostavaruvawe na dolgoro~nite geo-strate{ki interesi na mega-kapitalot skoncentriran vo najmo}nite dràvi na svetot. Vo merata vo koja ovoj tip na organiziran kriminal se institucionalizira, no gledano od ekstra-institucionalen, sociolo{ki pristap, {to zna~i de facto, a ne de jure, vo isto tolkava mera stanuva skrie kriminal odnosno kriminal za{titen i nadvor od zakonot.

Ovoj tip na institucionaliziran organiziran kriminal ima silen

impakt vrz me|unarodnite ekonomski i politi~ki odnosi. Pritoa, ovoj najperfiden, tip na organiziran kriminal indirektno e vo po{irok nacionalen interes na golemite sili, bidej}i najgolem del od gra|anstvoto vo tie zemji gi uìva blagodetite na takvata politika, za smetka na {tetite {to gi trpat 80% od svetskoto naaselenie vo siroma{nite delovi na svetot i tranziciskite zemji.44 Ottuka, ovoj tip na organiziran kriminal vsu{nost, prestavuva sociolo{ki poim na organiziraniot kriminal, bidej}i ne se tretira adekvatno ili e nadvor od site pozitivni me|unarodno pravni regulativi i pozitivnite krivi~no-pravni zakonodavstava na bilo koja zemja vo svetot.

Ogromna e razlikata me|u ovoj najvisok tip na institucionaliziran

organiziran kriminal, kako rezultat na generalniot koncept na sistemski korumpirana politika {to ja vodat najmo}nite zemji vo globalniot ekonomski i politi~ki poredok i oblicite preku koi {to institucionalniot tip na organiziran kriminal se vr{i vo Republika

44 Za volja na vistinata, potrebno e da se istakne se pohrabriot i objektiven sud na najisturenite pretstavnici na ovie organizacii, kako {to be{e Xems Vulfenson, porane{en pretsedatel na Svetskata Banka, koj zabeleà deka: "Mora ne{to da e nenormalno vo svetot vo koj{to 20% od naselenieto raspolaga so 80% od bogatstvoto", ili eks-potpretsedatelot na Svetskata banka za Evropa, @an - Fransoa Ri{ar, koj otvoreno se posomneva vo mo`nostite na OON, MMF i SB, da gi re{at golemite problemi na globalizacijata.

Vo UNDP Report, 1999, mra~nata strana na globalizacijata vo tranzicionite zemji e potkrepena so brojki: 10 milioni zagubeni ~ove~ki ìvoti kako rezultat od skratuvaweto na ìvotniot vek; enormen porast na siroma{tijata: vo 1989 god. 4% od populacijata vo tranzicionite zemji (14 milioni lu|e) imale prose~no per capita 2$ na den, dodeka vo 1995 godina 32% od 147 milioni "tranzicioni" lu|e vlegle vo zonata na afrikanska siroma{tija (pod 2$ na den). Trendot prodolùva i spored nau~nite procenki, na krajot od vekot pove}e od polovina od tranzicionata populacija predvideno e deka }e ìvee vo krajna siroma{tija.

51

Makedonija, bidej}i takvite oblici kaj nas, odat direktno na {teta na dràvata i naj{irokoto gra|anstvo. Ovoj najvisok i najsofisticiran tip na organiziran kriminal se vr{i so najperfidni, najsuptilni metodi, na nivo na kontinuirana nadvore{na politika, ~ie{to ултима ратио se voenite intervencii vo zemji odale~eni po destici iljadi kilometri od zemjata agresor. Pritoa, od vakvite voeni dejstvija ili inscenirani teroristi~ki napadi duri i na svoja teritorija sprema svoite gra|ani, nemilosrdno se pravat neprocenlivi i nenadomestlivi {teti vo izgubeni ~ove~ki ìvoti i materijalni razornuvawa. 45 Podocna, istite tie dràvi humanitarno doniraat za obnova na razru{enoto, se razbira, preku nivnite kompanii. Site tie neprocenlivi i nenadomestlivi {teti se ozna~uvaat kako kolateralni {teti, ne{to kako nuspojava {to bilo neizbe`no da se slu~i, za da navodno se spre~i ne{to u{te polo{o. Poradi pogore navedenite pri~ini, nikoj za ubienite civili (deca, èni, stari i iznemo{teni lica) ne odgovara. Ovoj tip na organiziran kriminal ja isklu~uva subjektivnata krivi~no-pravna odgovornost i sou~esni{tvoto, od ednostavna pri~ina {to ovie dejstvija koi se predvideni kako krivi~ni dela protiv ~ove{tvoto i

45 Kevin Baret, docent na amerikanskiot univerzitet “Viskonsin medison” vo intervju za amerikanskiot vesnik “Viskonsin stejt ùrnal” izjavil deka amerikanskata vlada samata gi isplanirala teroristi~kite napadi na 11 septemvri 2001 godina za da isprovocira pohod protiv terorizmot so napad vrz suverenata dràva Avganistan. Za ovie nastani postojat snimki objaveni na Internet vo koi od nau~en aspekt so zakonite na fizikata, hemijata i matematikata se dokaùva deka zgradite “blizna~ki” vo “Svetskiot trgovski centar” vo Wujork i zgradata na “Pentagon” ne moèle da bidat na toj na~in o{teteni samo so patni~ki avion. Me|utoa, materijalnite dokazi za toa ne moàt da se priberat zatoa {to razuznava~kite slu`bi na SAD koi{to samite go organizirale ovoj napad nikoga{ nema da dozvolat nau~ni i nevladini organizacii da dojdat na lice mesto na nastanot, da gi izmerat i priberat tragite i potoa so ve{ta~ewe seto toa da go dokaàt.

- Sli~na prethodnica imaa i voenite napadi vrz Irak vo 2003 godina, koga bea iskoristeni kako povod za napadite la`nite informacii od CIA deka vo Irak se proizveduva nuklearno oru`je koe {to prestavuva zakana za nacionalnite interesi na SAD i ~ove{tvoto. Otkoga ameri~ko-britanskite oruàni sili ja okupiraa teritorijata na suveren Irak se ispostavi deka nema nikakva traga od bilo kakvo proizvodstvo na nuklearno oru`je na teritorijata na Irak. Sepak napadite bea opravdani so racionalizacija deka e sru{en nedemokratskoit i nehuman reìm na Sadam Husein, od kogo {to treba{e da bide spasen ira~kiot narod. - Postoi dokumentaren film sniman od opredelena amerikanska producentska ku}a, koj {to be{e prikaùvan na TV “A1” i “Sky Net”, vo koj {to se naveduvaat dokazi deka I-ta i II-ta Svetska vojna (za koi {to sekako ima{e podlaboki pri~ini), vsu{nost , kako povodi za pridobivawe na javnoto mislewe vo SAD i masovno dobrovolno priklu~uvawe na narodot kon vojskata na SAD, se navedeni : navodnoto namerno potopuvawe na amerikanska podmornica, pri {to ìvotite gi izgubile nekolku stotini amerikanski vojnici - neposredno pred vleguvaweto na SAD vo I-ta Svetska vojna. Povod za pridobivawe na javnoto mislewe, neposredno pred vleguvaweto na SAD vo Vtorata Svetska vojna navodno be{e namerno ispratenite la`ni informacii za sostojbata na japonskata vojska, pri {to ameri~kata vojska be{e navle~ena na neramnopraven sudir. Toga{ ìvotot go izgubija golem broj ameri~ki vojnici vo sudirot so japonskata vojska kaj Perl Harbur.

52

me|unarodnoto pravo, ne se tretiraat kako krivi~ni dela, tuku kako legitimno vodewe na politika. Takvata politika koga nema da uspee so politi~kite i diplomatski metodi i sredstva, intervenira voeno. Ne slu~ajno e kaàno deka vojnite prestvuvaat krajno sredstvo ili prodolèna raka na politikata. Duri se bara dosega neviden presedan za izzemawe od krivi~na odgovornost za naredbodava~ite, komandantite i pripadnicite na oruànite sili na SAD pred Me|unarodniot krivi~en sud, so {to tie se stavaat vo totalno neramnopravna polo`ba pred site ostanati u~esnici vo voenite konflikti {irum svetot. Vakviot tip na institucionaliziran organiziran kriminal vo oblik na agresivna vojna ili dràven teror, ostanuva “siva zona” na pravnata sankcioniranost vo me|unarodnite dokumenti i vo nacionalnite zakonodavstva na bilo koja zemja vo svetot. Zatoa, toj e neprepoznatliv, ne samo za obi~nite gra|ani, tuku i za najgolem del od stru~nata i nau~na javnost.

Institucionaliziraniot tip na organiziran kriminal, kako posledica

na generalniot koncept na sistemski korumpiranata politika ne e nova pojava, toa e samo novoosmislen teoriski koncept. Kako pojava prisutna e vo istorijata na me|unarodnite odnosi, osobeno me|u golemite sili. Denes nejzinite indikacii moè da se najdat posebno vo na~inot na odli~no koordiniranoto funkcionirawe na me|unarodnite finansiski i bebednosno-politi~ki organizacii, na t.n. me|unarodna zaednica sprema vladite na neposlu{nite lideri. Vpro~em, svedoci sme na empiriskite primeri, op{topoznati vo sovremenata me|unarodna stvarnost, na primena na metodot na dvoen ar{in za isti ili sli~ni pojavi, pri vnatre{ni ili me|unarodni konflikti; na grubo me{awe vo vnatre{nite raboti na suvereni dràvi {to e direktno kr{ewe na edno od osnovnite na~ela na me|unarodniot javen poredok, pa duri i celosna suspenzija na me|unarodnoto javno pravo so upotreba na voena sila vrz suvereni dràvi bez odluka na Sovetot za bezbednost na OON. Seto toa se pravi pod izgovor za spre~uvawe humanitarna katastrofa ili za{tita na nacionalnite interesi na zemjite predvodni~ki na NATO, koi{to se desetici iljadi kilometri odale~eni od zemjata {to e cel na napadot; kako i pod izgovor za “izvoz” na demokratija, za navodna za{tita na ~ovekovite prava i slobodi vo suvereni zemji, koi {to, vsu{nost, se od ogromno zna~ewe za intresnite sferi na vlijanie na golemite sili. Ne e isklu~eno i finansirawe i sekakov drug vid poddr{ka na teroristi~ki organizacii, kako i vr{ewe razni drugi suptilni pritisoci za promeni vo ustavnite ureduvawa na nemo}nite dràvi; potiknuvawe i davawe celosna logistika vo izbuvnuvawe na gra|anski vojni, me|uetni~ki konflikti, vr{ewe dràvni udari vo zemji ~ii{to vladi ne

53

konvergiraat kon celite na globalnata politika: donatorsko finansirawe razni potrebi za pokrivawe na finansiski dubiozi i raznite "dupki" vo buxetskite deficiti na zemjite vo razvoj; suptilni diplomatski uceni za davawe krediti po povolni uslovi (navistina neophodni na finansiski nesposobnite zemji). Seto toa se pravi so cel za ostvaruvawe na dolgoro~nite geo-strate{ki i ekonomski interesi na mega kapitalot koncentriran vo najrazvienite zemji na svetot.

4.2. Oblici na organiziran кriminal Spored kriteriumot na kriminalnoto pole na deluvawe na organiziranite kriminalni grupi moè da se zboruva za oblici na organiziraniot kriminal. Pod oblici na organiziran kriminal se podrazbira kriminalnoto pole na deluvawe na organiziranite kriminalni grupi, bandi, zdruènija (kriminalni organizacii), odnosno kon koi krivi~ni dela ili grupi krivi~ni dela e naso~ena nivnata kriminalna aktivnost. Spored ovoj kriterium naj~esti oblici na organiziran kriminal se: -Organizirani oblici na trgovija so droga,

-Organizirani oblici na trgovija so oru`je,

-Organizirani oblici na trgovija so lu|e (vo site varijanti),

-Organizirani oblici na ilegalna trgovija so ~ove~ki organi,

-Organiziran ekonomsko-finansiski kriminal. Naj~esti oblici na organiziran ekonomsko-finansiski kriminal se: dano~ni izmami (zatajuvawa) vr{eni preku davawe na fiktivni fakturi, pozajmici, hipoteki i pravewe na drugi fiktivni finansiski transakcii; perewe pari; krium~arewe; carinski izmami; nedozvoleno proizvodstvo i nedozvolena trgovija so razni akcizni stoki; falsifikuvawe i uni{tuvawe delovni knigi; izdavawe na ~ek i akcepten nalog bez pokritie; povlastuvawe i o{tetuvawe doveriteli; predizvikuvawe la`ni ste~aji; kriminal so visoki tehnologii itn.

-Organizirani oblici na korupciski krivi~ni dela, naj~esto se: zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe, primawe i davawe potkup; protivzakonito posreduvawe, pronevera vo slu`bata i drugi oblici,

54

-Organizirani oblici na ekolo{ki kriminal se: organizirano prenesuvawe i deponirawe na nuklearen odnosno radioaktiven otpad, kako i medicinski otpad preku dràvni granici; Zagaduvawe na ìvotnata sredina i prirodata (vozduh, voda, po~va) od strana na pravni lica (golemi proizvodstveni kapaciteti) so nepostavuvawe na soodvetni filtri, pri {to takviot kriminal moè da predizvika opasnost poìvotot ili zdravjeto na lu|eto ili uni{tuivawe na ìvotinskiot ili rastitelniot svet vo pogolemi razmeri. Kontinuiranoto vr{ewe na ovoj kriminal vo podolg vremenski period ne moè da se pravi bez involviranost na opredeleni dràvni tsrukturi,

-Organizirani oblici na nedozvoleno proizvodstvo na pornografski filmovi i drugi materijali, distribucija i proda`ba,

- Organizirani oblici na iznuda (reket),

-Organizirani oblici na “zelena{tvo” kombinirani so “reket” ili samovlastie (so poddr{ka od dràvni strukturi pri nasilna naplata na enormno visoki kamati, koi {to naj~esto se mnogukratno povisoki od osnovniot dolg),

-Organizirani oblici na izmami (klasi~ni, osiguritelni, bankarski, berzanski i site drugi vidovi izmami),

-Organizirani oblici na kra`bi i ilegalna trgovija so umetni~ki dela, antikviteti, artefakti itn.

-Organizirani oblici na razbojni{tva,

-Organizirani oblici na nedozvoleno kockawe

-Organizirani oblici na grabnuvawe (kidnapirawe),

-Organizirani oblici na nara~ani ubistva,

-Organizirani oblici na falsifikuvawe. Tuka, va`no e da se istakne deka pri vr{eweto na raznite oblici na organiziran kriminal kako pomo{en ili pridruèn kriminal mo{ne ~esto se javuva falsifikuvaweto. Falsifikuvaweto moè da se odnesuva na pari, javni ispravi, slu`beni ispravi, falsifikuvawe i uni{tuvawe delovni knigi i sl.

-Drugi oblici na organiziran kriminal vo zavisnost od konjukturnosta na pazarot, op{testveno-politi~kite i ekonomski sostojbi, procesi i odnosi vo razli~ni zemji, kriminalnoto pole na deluvawe (oblicite na

55

organiziran kriminal) moàt da bidat razli~ni vo odredeni vremenski periodi vo edna zemja, ili, za razli~ni zemji vo ist vremenski period, itn. Zna~ajno e da se napomene deka site ovie oblici na kriminal moàt da bidat organizirani oblici, no moàt da bidat i obi~en odnosno konvencionalen ili nekonvencionalen kriminal46 vo slu~aite koga tie se izvr{uvaat od strana na poedinci bez da postojat elementi za organiziran kriminal.

4.2.1. Oblici na organiziran кriminal vo Republika Makedonija

[to se odnesuva za Republika Makedonija, organiziraniot kriminal ne

se manifestira vo mafija{ki tip, nitu pak, kaj nas e prisuten generalniot koncept na korumpirana politika koja{to ima vlijanie vrz me|unarodnite odnosi. Kaj nas organiziraniot kriminal naj~esto e neposredno povrzan me|u politi~kite i biznis eliti, a poretko me|u politi~kite i biznis eliti, od edna strana i kriminalnoto podzemje, od druga strana. Kriminalnoto pole na deluvawe na institucionalniot organiziran kriminal vo Republika Makedonija najmnogu be{e naso~eno kon privatizacijata, a vo odredeni sferi seu{te e naso~eno kon javnite nabavki, ilegalnoto finansirawe na politi~kite partii, krium~areweto na dozvoleni stoki, nepla}aweto na ogromni sumi za carini, danoci i akcizi.

Toa zna~i deka vo Republika Makedonija najdominanten oblik e

organiziraniot finansiski kriminal, ~ie {to pole na deluvawe najmnogu go opfa}aat:

– Krivi~nite dela protiv javnite finansii, platniot promet i stopanstvoto

– Krivi~ni dela od oblasta na korupcijata (krivi~ni dela protiv slu`benata dol`nost)

– Opredeleni krivi~ni dela protiv imotot, kakvi {to se: osiguritelna izmama, komjuterska izmama, laèn ste~aj, predizvikuvawe ste~aj so nesovesno rabotewe, zloupotreba na postapka pri ste~aj, o{tetuvawe ili povlastuvawe doveriteli i sl.

46 Pove}e za vidovite, podvidovite i tipovite na kriminal i vo taa smisla, me|udrugite razliki i razlikata me|u klasi~en, obi~en, konvencionalen i nekonvencionalen kriminal, vidi vo: Avtorizirani predavawa po Kriminologija, Miodrag Labovi}, Fakultet za bezbednost, Skopje, 2010.

56

Karakteristi~no za Republika Makedonija e toa {to odredeni oblici na organiziraniot kriminal, kako {to se trgovijata so lu|e, droga i oru`je, iako se prisutni, ne se ostvaruvaat preku involviranost na najvisoki funkcioneri od dràvnite strukturi, osven incidentno, tuku so povrzanost na pretstavnici od visokite, srednite ili poniskite e{aloni na dràvnata vlast.

Vo pomala mera (barem vo odnos na zemjite od regionot) vo Republika

Makedonija se prisutni organizirani oblici na imoten kriminal. Me|utoa, treba da zagriùva trendot na porast na ovie oblici na organiziran kriminal, kako {to se:

-Organizirani oblici na iznudi; -Organizirani oblici na razbojni{tva;

-Organizirani oblici na kra`bi i preprodavawe na umetni~ki dela od kulturno-istorisko zna~ewe (crkovni ikoni), antikviteti, artefakti itn.; -Organizirani oblici na izmami (klasi~ni, osiguritelni, bankarski, berzanski i sl.).

Isto taka, vo mnogu pomala mera otkolku vo zemjite vo regionot vo

Republika Makedonija se prisutni : - Organiziranite oblici na ubistva i drugi krvni delikti

- Organizirani oblici na grabnuvawe (kidnapirawe), Pritoa, koga se zboruva za nasilnite metodi i sredstva, treba da se

pravi razlika dali tie se napraveni vo funkcija na ostvaruvawe na celite na institucionalniot organiziraniot kriminal ili delata na nasilstvo se izvr{eni od drugi organizirani kriminalni grupi, klasi~ni kriminalni grupi (bandi) ili poedine~ni kriminalci.

4.3. Podvidovi organiziran кriminal

Spored kriteriumot na teritorijalnata zastapenost odnosno teritorijata kade {to deluva organiziraniot kriminal, moè da se zboruva za podvidovi na organiziraniot kriminal. Spored ovoj kriterium, organiziraniot kriminal moè da se podeli na:

- transnacionalen organiziran kriminal

-nacionalen organiziran kriminal

57

-regionalen organiziran kriminal

-lokalen organiziran kriminal

4.4. Transnacionalen organiziran kriminal Opredeleni avtori, kako {to se Borislav Petrovi} i Gorazd Me{ko,

pravat distinkcija me|u intrenacionalen (me|unaroden) organiziran kriminal, transnacionalen organiziran kriminal, multinacionalen organiziran kriminal i globalen organiziran kriminal.

Spored ovie avtori pod “internacionalen organiziran (me|unaroden)

kriminal se podrazbira organizirani kriminalni grupi, koi deluvaat vo edna dràva a svoite aktivnosti po potreba moàt da gi ra{irat i na sosednite dràvi. Pod transnacionalen organiziran kriminal se podrazbiraat kriminalni grupi koi imaat organizator (ili organizatori) vo edna dràva, no poradi obemot na kriminalnite aktivnosti deluvaat vo drugi dràvi. Multinacionalniot organiziran kriminal podrazbira zdruèni kriminalni grupi od poedini dràvi, taka {to nivnoto deluvawe se odviva vo pogolem broj dràvi. Najposle, globalen organiziran kriminal gi podrazbira site pojavni oblici na grupite na organiziraniot kriminalite vo svetot.” 47 Iako vo site ovie poimi ima opredeleni razliki vo nijansi, sepak su{tinski se raboti za eden ist poim vo razli~ni varijacii, pri {to organiziranite kriminalni grupi deluvaat vo pove}e dràvi. Ottuka, smetam deka pojmovnata sodrìna na site ovie varijacii moè da se opfati vo eden poim, koj {to konvencionalno moè da bide opredelen kako transnacionalen organiziran kriminal.48

Ne bi bilo ni{to pogre{no ako ovoj poim go ozna~ime i kako

me|unaroden organiziran kriminal (Igwatovi}). Me|utoa, srpskiot avtor Mi}o Bo{kovi}, iako me|unarodniot karakter na transnacionalniot organiziran kriminal go smeta kako negovo konstitutivno obele`je i vo osnova to~no gi locira izrazite “me|unaroden” i “transnacionalen”, kako svoevidni sinonimi vo kontekst na organiziraniot kriminal, pri {to, konvencionalno se opredeluva za poimot transnacionalen organiziran kriminal, sepak vo negovata eksplikacija za transnacionalniot

47 Borislav Petrovi} /Gorazd Me{ko, Kriminologija, Praven fakultet vo Saraevo, Saraevo, 2004, str. 189 48 Ovoj termin e prifaten i vo Konvencijata za transnacionalen organiziran criminal na OON, Palermo, 2000

58

organiziran kriminal ima opredeleni nejasnotii {to predizvikuvaat kontradiktornosti. Imeno, Bo{kovi} na edno mesto veli deka “ kriminalitetot moè da bide me|unaroden, no ne mora da bide organiziran t. e. moè da gi ima onie elementi koi se karakteristi~ni za me|unarodniot kriminalitet, no ne mora da gi ima elementite na organiziraniot, a so samoto toa i na transnacionalen organiziran kriminal,”49 {to vo osnova moè da se prifati kako to~no. Me|utoa, istiot avtor, na drugo mesto, vo negovata istoimena kniga “Transnacionalen organiziran kriminal”, veli deka “poimot me|unaroden kriminalitet isklu~ivo go vrzuva za organiziraniot kriminal so {to ja isklu~uva mo`nosta za me|unarodniot kriminal vo odnos na ostanatata kriminalna dejnost koja{to ne spa|a pod poimot organiziran kriminal.” Isto taka, Bo{kovi} zboruvaj}i za me|unarodnite krivi~ni delikti gi nabrojuva voenite zlostorstva, genocid, ilegalnata trgovija i krium~arewe so droga i oru`je, delata na terorizam, trgovijata so belo robje, organiziraniot kriminal i drugi dela...”50 Na ovoj na~in Bo{kovi}, od edna strana, nabrojuvaj}i gi delata na organiziraniot kriminal paralelno so drugite dela na me|unaroden kriminal, indirektno ukaùva deka dopu{ta postoewe na me|unaroden kriminal bez da bidat istovremeno prisutni elementi na organiziraniot kriminal. Od druga strana, Bo{kovi}, na ovoj na~in posebno nabrojuvaj}i gi krivi~nite dela od oblasta na organiziraniot kriminal nasproti drugite vidovi krivi~ni dela se ~ini deka ne go percepira transcedentalniot karakter na poimot organiziran kriminal, koj {to nema svoe konkretno bitie, tuku se ostavaruva preku zakonskite bitija na drugi krivi~ni dela. Za ova poop{irno vidi pogore vo poglavjeto za transcedentalniot karakter na poimot organiziran kriminal.

Od dosega{nata eksplikacija moè da se ekstrahira sojali{teto deka

za transnacionalen organiziran kriminal51 se raboti toga{ koga organiziranite kriminalni grupi vr{at krivi~ni dela koi{to po priroda se transnacionalni, ako se izvr{eni vo:

-pove}e dràvi

49 Mi}o Bo{kovi}, Transnacionalen organiziran kriminal, Policiska akademija, Belgrad, 2003, str. 42 50 Sporedi ja razlikata vo argumentacija na tezite me|u avtorot i Mi}o Bo{kovi}, Transnacionalen organiziran kriminal, Policiska akademija, Belgrad, 2003, str. 43 51 Vidi za ovoj poim i kaj: Filip Rajkel, Transnacionalen kriminal i pravda, DATAPONS, 2009, str. 53-73 Isto taka i kaj: Majkl. D.. Lajman i Gari V. Poter, Organiziran kriminal, Magor, Skopje, 2009, str.302-304

59

-vo edna dràva, no pogolem del od podgotvuvaweto, planiraweto, rakovodeweto ili kontrolata e izvr{eno na teritorijata na nekoja druga dràva

-vo edna dràva, no vo nea e vklu~ena grupa za organiziran kriminal, koja{to se zanimava so kriminalni aktivnosti vo pove}e dràvi i

-vo edna dràva, no bitnite posledici nastapile vo nekoja druga dràva.52

Prakti~nite imlikacii od upotrebata na terminot transnacionalen organiziran kriminal se pove}ezna~ni. Imeno, denes vo uslovi na globalizacija i site mo`nosti {to ovoj proces gi nudi na ekonomsko-finansiski, komunikaciski, transporten, socijalen, praven i politi~ki plan, poimot organiziran kriminal osven vo negovata transnacionalna dimenzija re~isi i da ne postoi tesno ograni~en vo nacionalni ramki. Spored toa, se {to se zboruva za organiziraniot kriminal vo najgolem del se odnesuva, vsu{nost, na transnacionalniot organiziran kriminal . Toa e taka od ednostavni pri~ini zatoa {to enevozmo`no edna organizirana kriminalna grupa koja vr{i, na primer, trgovija so droga, lu|e, oru`je, finansiski kriminal, korupcija, ekolo{ki kriminal ili ne{to sl. da gi izvr{i site tie kriminalni dejstvija na teritorijata na samo edna dràva, bidej}i naj~esto stokite i uslugite se nameneti za ilegalnite pazari vo drugi zemji, transportot se vr{i preku pove}e zemji, naj~esto prikrivaweto na golemite kriminalni prinosi se krie vo ”off shore” zemji itn. Mnogu poretko samo vo odnos na opredeleni oblici na organiziran kriminal, kako {to se vr{eweto na lokalen reket, nara~ani ubistva, razbojni{tva i sl. moàt da ostanat izvr{eni na teritorijata na edna zemja.

52 Konvencija za transnacionalen organiziran kriminal, OON, Palermo, 2000

60

5. Odnosot na organiziraniot kriminal so drugite vidovi i tipovi nekonvencionalen

kriminal

Za potrebite i celite na ovoj u~ebnik vo ovoj del }e bidat izloèni samo nekoi od osnovnite tezi na avtorot za razgrani~uvawe, no i za sli~nostite me|u organiziraniot kriminal i drugite vidovi i tipovi na nekonvencionalen kriminal. Razgrani~uvaweto me|u raznite vidovi, podvidovi i tipovi na kriminal, ovde nema da go pravime, zatoa {to tiese obraboteni vo avtoriziranite predavawa po kriminologija od strana na avtorot. Ovde za potrebite na ovoj u~ebnik potrebno e zapoznavawe na ~itatelite so razlikite me|u klasi~niot, obi~niot, konvencionalniot i nekonvencionalniot kriminal.

5.1. Konvencionalen i nekonvencionalen kriminal Klasi~niot kriminal moè navidum da izgleda ne{to sli~no so

obi~niot ili konvencionalniot kriminal. Me|utoa, ovie dve kategorii ne smeat da se poistovetuvaat so klasi~niot kriminal. Ova od pri~ini {to kaj obi~niot kriminal moè da ima klasi~ni krivi~ni dela, no moè da ima i obi~en -konvencionalen criminal, kako sovremeni formi na krminal. Primeri za novi sovremeni formi na konvencionalen kriminal se soobra}ajnite delikti, kompjutreskiot kriminal, ekolo{kiot kriminal i sl.

Me|utoa, postojat i nekonvencionalni kategorii na kriminal, kako

{to se: kriminalot na “belite jaki”, korupcijata, terorizmot, organiziraniot kriminal, pereweto pari, ekonomsko-finansiskiot kriminal, kriminalot pod za{tiota na zakonot . Pod nekonvencionalen kriminal gi podrazbirame onie kategorii na kriminal, koi{to se pomalku ili pove}e nedovolno poznati za nau~nata i stru~na javnost. Poradi prisutnosta na pojavata na legalen kriminal odnosno kriminal za{titen od zakonot, me{aweto na legalnite biznisi so nelegalni aktivnosti i poradi visokiot stepen na propulzivnost na linijata me|u legalnoto i nelegalnoto, mnogu te{ko ili re~isi nevozmo`no e nivnoto otkrivawe i u{te pove}e dokaùvaweto. Potrebata za izdvojuvaweto na nekonvencionalniot kriminal osven od teoretski pri~ini se nametnuva i od mnogu prakti~ni pri~ini, kako {to e potrebata za poseben krivi~no-praven tretman (porigorozno kaznuvawe), potrebata od dizajnirawe na posebni nacionalni strategii, kako i potrebata od voveduvawe na nekoi specifi~ni merki i re{enija za prevencija i represija na ovie najsuptilni kategorii kriminal.

61

[to se odnesuva do konvencionalniot kriminal, toa e vsu{nost, obi~niot, nadvor od ona {to zna~i nekonvencionalen kriminal. Ottuka, pod konvencionalen kriminal }e go podrazbirame celiot obi~en kriminal, bez ogled na toa dali se raboti za klasi~ni ili sovremeni formi na kriminal.

Site krivi~ni dela od konvencionalniot kriminal bez ogled na toa

dali se klasi~ni krivi~ni dela ili dela od ponovata generacija inkriminacii, moàt, uslovno kaàno, da bidat i dela od organiziranot kriminal, dokolku gi ispolnuvaat elementite od prifatenite definicii za organiziraniot kriminal. Istoto se odnesuva i za nekonvencionalnite kategorii na kriminal. No, so ogled na toa {to samiot generi~ki poim na organiziraniot kriminal se smeta za nekovencionalen, site obi~ni odnosno konvencionalni kategorii na kriminal, koi{to, uslovno kaàno, moàt da stanat edni od oblicite na organiziraniot kriminal, vo takvite slu~ai }e bidat klasificirani pod poimot nekonvencionalen kriminal zaradi prisustvoto na samiot fakt na nivnata organiziranost. Potrebata za razlikuvawe me|u obi~en i konvencionalen criminal ostanuva najmnogu zaradi faktot {to opredeleni nekonvencionalni tipovi na criminal, kako {to se korupcijata, kriminalot na “belite jaki”, ekonomsko-finansiskiot criminal itn., ne egzistiraat sekoga{ kako oblici na organiziraniot kriminal. Toa zna~i deka ovie tipovi na kriminal se nekonvencionalni, no istovremeno i obi~ni tipovi na kriminal. Spored toa moè da zaklu~ime deka potrebata od klasifikacijata na obi~ni kategorii kriminal, me|udrugoto, postoi i zaradi razlikuvawe na organiziranite oblici na kriminal kako nekonvencionalni od drugite nekonvencionalni tipovi na obi~en kriminal, bidej}i ne gi ispolnuvaat konstantnite elementi za postoewe na poimot organiziran kriminal.

Taka na primer, kriminalot na "belite jaki" e obi~en tip na

kriminal vo slu~aite koga nema elementi za postoewe na organiziran kriminal, no ne e konvencionalen, tuku nekonvencionalen kriminal zaradi specifi~nite karakteristiki {to gi imaat nekonvencionalnite oblici na kriminal.

5.2. Organiziran kriminal i kriminal na “belite jaki“

Vredno e da naglasime deka ona {to vo kriminolo{kata literatura se

narekuva kriminal na “belite jaki”53 ima mnogu sli~nosti so poimot organiziran finansiski kriminal. Me|udrugite sli~nosti, koi {to podetalno se odnesuvaat na ovoj tip na kriminal so generi~kiot poim na

53 E. Sutherland, White Collar criminality, American Sociological Rewiew, 1940

62

organiziran kriminal, posebno bi istaknal deka kaj kriminalot na “belite jaki” i kaj organiziraniot finansiski kriminal, kriminalniot interes e naso~en kon krivi~nite dela od oblasta na finansiskiot kriminal i korupciskite krivi~ni dela, so taa razlika {to kaj kriminalot na “belite jaki” se prisutni i krivi~ni dela protiv zdravjeto na lu|eto i ekolo{kite krivi~ni dela. Iako, nekoi karakteristiki se sli~ni, sepak postojat i opredeleni razliki pome|u ovie poimi.

Pokraj drugite razliki za koi {to pove}e }e zboruvame podolu vo

tekstot, osobeno specifi~na razlika me|u ovie poimi e toa {to: vo vremeto koga be{e lansiran vo kriminologijata terminot kriminal na “beli jaki” od strana na ameri~kiot kriminolog Едwин Сутхерланд vo 1939 godina, pod ovoj termin se podrazbira{e prete`no involviranost na opredeleni profesionalni kategorii slu`benici od bankarskiot i nebankarski finansiski sektor (osiguritelni kompanii, menuva~nici, kazina itn.), realniot ekonomski sektor, trgovijata, javnata i dràvna administracija, politikata, pravosudstvoto itn.

Za razlika od ovoj termin, koga se zboruva za organiziran finansiski

kriminal, posebno od institucionalen tip, se misli pred se na visoki dràvno-politi~ki funkcioneri, sopstvenici ili generalni menaxeri na banki, proizvodni i trgovski pretprijatija. Knigovoditelite, finansiskite revizori, finansiskite policajci i dano~ni inspektori se prisutni i kaj organiziraniot finansiski kriminal. Me|utoa, tuka tie se samo instrumentalizirani vo funkcija na ostvaruvawe na celite na organiziraniot institucionalen finansiski kriminal, koj {to go predvodat pripadnicite na biznis i finansiskata oligarhija, politi~kite i intelektualni eliti.

Od vremeto na lansiraweto na treminot kriminal na “belite jaki”,

dosega ako ni{to drugo, barem se promeni svesta deka ovie dejstvija ne se samo korisni malverzacii, tuku deka pretstavuvaat seriozna opasnost za op{testvoto, ne samo poradi finansiskite posledici, tuku, u{te pove}e poradi pogubnoto deluvawe vrz op{testveniot moral i op{testvenata dezorganizacija. Posledovatelno na toa denes, vo golema mera e inkriminirana ovaa “siva” zona na finansiskiot kriminal, kako od strana na domicilnata, taka i od strana na me|unarodno-pravnata regulativa. No, ostanuva porazitelnoto soznanie deka i pokraj toa vo praktikata izostanuvaat pozna~itelni rezultati na planot na spre~uvaweto i suzbivaweto na ovaa pojava.

63

Pokraj odnosot me|u kriminalot na “belite jaki” so organiziraniot

finansiski kriminal, }e go razgledame i odnosot pome|u kriminalot na “belite jaki” so organiziraniot kriminal, kako generi~ki poim.

Sli~nosta na kriminalot na “belite jaki” so organiziraniot kriminal

e vo toa {to: 1) Vo dvata slu~ai izvr{itelite se mnogu ve{ti i specijalizirani

profesionalci, koi dobro go poznavvat poleto na kriminalnoto deluvawe,

2) Nastapuvaat so dobro osmislen plan za site ponatamo{ni ~ekori so cel da ne bidat otkrieni, ne ostavaj}i nikakov dokaz pozadi sebe.

3) Druga sli~nost e toa {to i vo dvata slu~ai glavna cel e steknuvaweto na protivpravna imotna ili druga finansiska korist.

4) Organiziraniot kriminal i kriminalot na “belite jaki” pripa|aat na nekonvencionalnite tipovi odnosno vidovi na kriminal, bidej}i i edniot i drugiot ja uìvaat “za{titata od zakonot”, bez ogled na toa {to takvata za{tita moè da bide vo razli~ni formi, stepeni i zaradi razli~ni pri~ini. Poradi toa kriminalot na “belite jaki” и organiziraniot kriminal mnogu e te{ko, duri ponekoga{ i nevozmo`no da se otkrijat i dokaàt.

Razlikite se sostojat vo toa {to: 1) Kaj kriminalot na “belite jaki” ne postoi takov stepen na

organiziranost i koordinacoija pome|u pove}e izvr{iteli. Izvr{itelite na kriminalot na “belite jaki” krivi~nite dela gi vr{at naj~esto sami ili so u{te eden soizvr{itel. Dokolku ima slu~ai koga se tri ili pove}e lica, toga{ se raboti za ад хоц grupi, formirani incidentno, {to zna~i deka nedostasuvaat drugite konstantni elementi za opredeluvawe na poimot organiziran kriminal.

2) Organiziraniot kriminal ~esto znae da primeni nasilstvo, nemilosrdeni ubistva, iznudi itn. Toa kaj kriminalot na "belite jaki" re~isi i da ne se slu~uva, osven vo mnogu retki i iznudeni situacii.

3) Organiziraniot kriminal e transcedentalen poim, {to zna~i nema konkreten substrat vo poleto na kriminalnoto deluvawe. Kriminalot na “belite jaki” e prete`no fokusiran kon krivi~nite dela od oblasta na finansiskiot kriminal i korupciskite krivi~ni dela, no me|u krivi~nite

64

dela na belite jaki se naveduvaat i ekolo{kite krivi~ni dela (nepo~ituvawe na propisite za postavuvawe na soodvetni filtri na fabrikite za ispu{tawe na {tetni gasovi, otrovi i razni drugi hemikalii so {to se zagaduva ìvotnata sredina) i krivi~ni dela protiv zdravjeto na lu|eto (kr{ewe na propisite za higienska ispravnost na hranata, pominati rokovi za upotreba na razni proizvodi, lekovi itn.).

Vo ramkite na kriminalot na “belite jaki” se po~esto vo sovremenata

kriminolo{ka literatura se spomnuva korporativniot kriminal. Ovoj poseben oblik na kriminal vo ramkite na kriminalot na “belite jaki” vo posledno vreme dobiva se pove}e na zna~ewe pordi zasilenata uloga vo sovremenoto op{testvo {to ja imaat korporaciite (trgovskite dru{tva, javnite ustanovi, javnite pretprijatija, javnite fondovi, privatni penziski i investiciski fondovi itn). Kriminolo{kata dimenzija na korporativniot kriminal svojata krivi~no-pravna konsekventnost ja nao|a vo voveduvaweto na krivi~no-pravna odgovornost za pravnite lica so novelata na KZM od 2004 godina.

Nekoi avtori, kako Borislav Petrovi} i Gorazd Me{ko isfrlaat nov

poim - organizaciski kriminal54. Su{tinski gledano, tuka stanuva zbor za nov termin bez realna pojmovna sodrìna, zatoa {to spored navedenite avtori vo organizaciskiot kriminal spa|aat: kriminalot na “belite jaki”, korporaciskiot kriminal i organiziraniot kriminal. Glavniot argument za postoewe na ovoj nov poim e toa deka site tri navedeni tipa odnosno vida na kriminal gi karakterizira organiziranost i povrzanost na organizacijata ili organizaciite i poedinecot. Ako se sloìme deka korporaciskiot kriminal e samo eden od posebnite oblici na kriminalot na “belite jaki”, a sli~nostite i razlikite me|u organiziraniot kriminal i kriminalot na “belite jaki” ve}e gi vidovme, nejasno e dali so lansiraweto na ovoj nov poim negovata edinstvena zaedni~ka karakteristika {to gi spojuva drugite ve}e poznati poimi) e dovolna osnova za predizvikuvawe posebni nau~no-teoretski i operativno-prakti~ni konsevencii.

54 Vidi B. Petrovi} / G. Me{ko, Kriminologija, Praven fakultet vo Saraevo, Saraevo, 2004, str. 178

65

5.3. Povrzanosta me|u organiziraniot kriminal i korupcijata i nivnite razliki

Ako korupcijata, vo nejzinata kriminalna sfera, e najpogodniot na~in

za vr{eweto na organiziraniot kriminal, kako najopasen vid na kriminalot voop{to, toga{ sigurno organiziraniot kriminal e nejzinata najpogodna ramka. Za neraskinlivata, re~isi simbioti~ka povrzanost me|u korupcijata i organiziraniot kriminal nema dilemi vo nau~nite krugovi, a naporite na me|unarodnata zaednica za spre~uvawe na ovie pojavi, re~isi sekoga{ odat vo pravec na nivno simultano zafa}awe. Ottamu, se smeta deka korupcijata ne e samo edna od formite na organiziraniot kriminal, tuku i negova najvisoka razvojna faza, posle koja {to od fazata “dràva vo dràva” se doa|a do celosna kriminalizacija na politi~kiot i ekonomskiot sistem, a dràvata se pretvara vo kriminalna organizacija. Me|utoa, i pokraj simbioti~kata vrska me|u organiziraniot kriminal i korupcijata, tie sepak, se relativno samostojni i izdifirencirani fenomeni, taka {to nesporno e deka vo praktikata tie moàt da se najdat i odvoeno.

Vo taa smisla, od aspekt na optimalnoto organizaciono - funkcionalno

postavuvawe na organite na progonot, nadle`ni za otkrivawe, spre~uvawe i gonewe na korupcijata i organiziraniot kriminal, bitno e ras~istuvaweto na razlikite vo mislewata, {to postojat za funkcionalnoto vlijanie i odnos me|u korupcijata i organiziraniot kriminal. Imeno, postoi mislewe deka sekade kade {to ima organiziran kriminal, ne mora da ima i korupcija. No, sekade kade {to ima korupcija ima i organiziran kriminal. Tezata koja {to ovde }e bide zastapuvana vo odnos na ova pra{awe e deka: Sekade kade {to ima organiziran kriminal (toa osobeno, re~isi bez isklu~ok se odnesuva na organiziraniot institucionalen finansiski kriminal) ima i korupcija, osven vo retkite isklu~oci na ostanatite tipovi na organiziraniot kriminal. No, sekade kade {to ima korupcija nema i organiziran kriminal.

Na {to se temeli gornoto tvrdewe? Nitu eden od oblicite na

organiziraniot kriminal nemoè da se odrì podolgo vreme vo ostvaruvaweto na visoko profitni (dohodovni) kriminalni dejanija, dokolku ne e povrzan so odredeni strukturi od vlasta. Povrzanosta na strukturi od vlasta vo ovie organizirani kriminalni aktivnosti e vsu{nost - korupcijata. Korupcijata kako neizostaven kumulativen, a ne kako alternativen element ja prestavuva, vsu{nost onaa specifica deferencia {to go razlikuva institucionalniot tip na organiziran кriminal od drugite tipovi na organiziran кriminal. Kolku e povisoko nivoto vo

66

dràvnata hierarhija, na pretstavnicite od vlasta vo ovie organizirani kriminalni aktivnosti, tolku pove}e e sigurna i stabilna kriminalnata aktivnost.

Od druga strana, tezata deka sekade kade {to ima korupcija mora da

ima i organiziran kriminal ne drì, zatoa {to, kako {to ve}e vidovme korupcijata e navistina pre{irok poim za da vo site nejzini vidovi i tipovi bide prisuten i organiziranot kriminal.

Samo eden primer od banalnata sekojdnevica }e bide dovolno

ilustrativen da ja ras~isti nametnata dilema koja e samo prividna. Imeno, dali pri potkupuvaweto (podmituvaweto) na ~len na Invalidskata komisija za da se dobie protivzakonski invalidska penzija, ima elementi na organiziran kriminal, i sli~no na toa? Sigurno deka vo vakvite slu~ai nema elementi na organiziran kriminal i zatoa ova krivi~no delo na potkup ne treba da go me{ame so organiziraniot kriminal.

Koga zboruvame za organiziranite kriminalni strukturi (od sekakov

tip), vo svetski ramki, voop{to,, tie za da gi ostvarat svoite kriminalni celi vo najraznovidni aktivnosti od ilegalen, no se po~esto i od legalen vid, se sluàt so korumpirawe na funkcionerite (politi~ari, sudii, obviniteli), ili visokite dràvni slu`benici, tamu kade {to tie odlu~uvaat i tamu kade {to toa e mo`no. Doklku ne im uspee aktivnoto potkupuvawe ili korumpiraweto so drug na~in na matrijalna ili nematrijalna protivusluga za koja {to `rtvata bi trebalo da bide "ìvotno" zainteresirana (se razbira, po predhodno izvr{enoto prou~uvawe na `rtvata), obi~no se pristapuva so ucenuvawe (dokolku postoi kompromitira~ki materijal za odnosniot funkcioner od kogo {to zavisi odlukata za koja e zainteresirana kriminalnata organizacija). Ako ne se uspee so ucenata odnosno ako se nema dovolno silen kompromitira~ki materijal, se odi so iznuda. Me|utoa, ona {to e posebno zna~ajno tuka da se naglasi e slednoto: Postignuvaweto na celta od strana na organiziraniot kriminal so pomo{ na ucena ili iznuda povtorno ne naveduva na korupcija. Vo ovie slu~ai moèbi ne tolku na korumpiranost na poedine~niot javen funkcioner, kolku na krumpiranost na sistemot, zatoa {to funkcionerot iako ne se soglasil dobrovolno, tuku so prinudni metodi, toj sepak se soglasil da napravi ili ne napravi ne{to {to e sprotivno so zakonot za negovite slu`beni dol`nosti.

Na vakvoto razmisluvawe ne naveduva faktot deka korumpiraniot akt

moè da se izvr{i i so prinudnite elementi na ucena i u{te pove}e na

67

iznudata. Toa e najsigurniot dokaz deka za{titnite mehanizmi na legalniot sistem na pravdata ne funkcioniraat vo op{testvoto i deka organiziraniot kriminal uspeal dlaboko da gi nagrize site odbranbeni funkcii na sistemot, taka {to, funkcionerot koj {to e celna `rtva (vo vakov slu~aj) na organiziraniot kriminal, e prinuden da popu{ti pred takvite naleti, zatoa {to opravdano se pla{i (ne e siguren) ako ostane dosleden vo uslovi na sistemska nedoslednost na site onie na koi {to treba, a nemoè da se potpre, dali navistina }e mu bide garntirana bezbednosta na nego i negovata familija. Osven toa, istraùvawata pokaùvaat, deka vo posledno vreme nasekade vo svetot, najgolem broj na zdelkite organiziraniot kriminal se obiduva da gi re{i so korupcija vo po{iroka smisla (ne samo so potkup), koristej}i gi naj{irokite mo`nosti {to gi nudi taa. Orginiziraniot kriminal, sosema logi~no gi izbegnuva ekstremno nasilnite metodi koga za toa nema potreba. Se razbira, deka sosema mal procent (toj e razli~en od zemja do zemja, no opredeleni operativno-analiti~ki procenki zboruvaat deka toj ne preminuva pove}e od 1-2% duri i vo najzagrozenite zemji, vo odnos na realiziranite zdelki na organiziraniot kriminal), otpa|a na krajno nasilnite metodi, me|u koi se ubistvata na doslednite i nepopu{tlivi funkcioneri. Me|utoa, mora da se naglasi deka pogolemiot broj na ubistvata {to se slu~uvaat, osobeno vo zemjite kade {to organiziraniot kriminal caruva, ne se naso~eni samo kon onie funkcioneri od koi {to zavisi nekoja odluka, tuku mnogu pove}e tie se slu~uvaat i vo "principielnite" presmetki me|u kriminalnite organizacii, vo egzekutiraweto na odmetnati ~lenovi, kako i onie {to }e go prekr{at zakonot na mol~eweto (OMERTA). Osobeno toa se odnesuva na jatacite na organiziraniot kriminal vo strukturite na vlasta, koi{to dobrovolno, ili, so mala ucena se soglasile za soliden nadomestok da sorabotuvaat, pa potoa po~nale da igraat "dupla igra".

5.4. Povrzanost i razliki me|u organiziraniot кriminal i terorizmot

Mnogumina avtori koi se zanimavaat nau~no ili stru~no so

terorizmot, ovoj fenomen go smetaat kako eden od oblicite na organiziraniot kriminal. So ogled na razlikite vo stojali{tata me|u site ovie avtori i avtorot na ovie redovi, potrebno e najprvo vo kratki crti za potrebite na ovoj u~ebnik da go objasnime terorizmot vo site negovi kriminolo{ki dimenzii, za da na krajot od ova poglavje gi sprotivstavime argumentite i kontra-argumentite vo odnos na tezata dali terorizmot e eden

68

od oblicite na organiziraniot kriminal ili ne. Za taa cel, vrz osnova na racionalna konfrontacija na argumentiranite premisi so upotreba na nau~no-metodolo{ki principi }e se obideme da dojdeme do edna nau~no fundirana konkluzija od nau~no i prakti~no zna~ewe so operativno-funkcionalni implikacii i konsekvencii.

5.4.1. Poimno opredeluvawe na terorizmot Koga zboruvame za fenomenot na terorizmot koj {to pretstavuva edna

od najserioznite zakani na dene{nicata po ìvotot na ~ovekot, po bezbednosta na op{testvoto i funkcioniraweto na celokupnata me|unarodna zaednica, morame da istakneme deka pri obidot da se definira se javuvaat golem broj na razli~ni mislewa i stavovi. Vo odnos na pra{aweto: od kade vodi etimolo{ko poteklo poimot terorizam, vo literaturata se sretnuva podatokot deka terorizmot e vo neposredna i tesna vrska so poimot teror. Vo izvesen period od ~ovekovata istorija ovie dva poimi se poistovetuvale. Inaku, poimot teror doa|a od "francuskiot zbor "терруре" koj vo gruba smisla zna~i seewe na strav ili pak od latinskiot zbor "террор" {to zna~i uàs, strav i trepet, primena na zastra{uvawe, politi~ko nasilstvo. Terorizmot pak kako poim se objasnuva i kako "doktrina i metod na borba za odredeni celi po pat na sistematska upotreba na sila"55. Poimite teror i terorizam, iako vo su{tina se baziraat na upotrebata na nasilstvo i {ireweto na strav, sepak me|usebno se diferenciraat vo odnos na obemot i intenzitetot po koi istite se primenuvaat. Taka na primer, terorot se karakterizira so primena na strav i nasilstvo na organiziran i institucionalen na~in od strana na dràvniot aparat nad gra|anite, dodeka terorizmot e metod ili sredstvo koi go praktikuvaat odredeni poedinci i grupi so cel ostvaruvawe na odreden vid teroristi~ki celi. Problemite {to se javuvaat pri definiraweto na terorizmot, vsu{nost se povrzani so faktot {to odredeni lica, grupi ili odredeni dejstvija, za nekoi segmenti vo podelenite op{estva pretstavuvaat teroristi, teroristi~ki organizacii i teroristi~ki akti, a pak za drugi, tie se borci za sloboda i braniteli na nacionalnata kauza, na demokratijata i ~ovekovite slobodi i prava i sl.. Drug problem {to go ote`nuva definiraweto na terorizmot e negovata karakteristika {to toj se manifestira niz golem broj na razli~ni formi, koi {to prakti~no ne bi

55 M. Vujaklija; "Leksikon na stranski zborovi i izrazi";"Prosveta"; Belgrad; 1970 god.; str.94

69

bilo mo`no vo celost da se predvidat vo edna edinstvena i univerzalna definicija. Isto taka, na listata problemi moème da go dodademe i faktot {to, na nekoj na~in, pomalku ili pove}e, se premol~uva vo svetskata javnost deka odredeni zemji i toa onie koi tvrdat deka se najgolemi ~uvari i poddrùva~i na demokratijata, go opstruiraat preciznoto i univerzalno definirawe na terorizmot, bidej}i tie prikrieno gi poddrùvaat odredeni teroristi~ki organizacii i ovozmoùvaat istite da funkcioniraat protiv drugi dràvi, koi za niv se bezbednosno interesni. Od mno{tvoto definicii koi se sretnuvaat vo stranskata i doma{na nau~na i stru~na literatura od ovaa problematika bi gi izdvoil samo onie koi ja dobliùvaat su{tinata na dene{niot terorizam.

Spored profesor Qup~o Arnaudovski "terorizmot vo sovremeniot

svet e politi~ka praksa i vo svoeto op{to i politi~ko zna~ewe pretstavuva primena na neposredno i organizirano nasilstvo na poedinci i grupi, odnosno dràvi koi se podgotveni i po fizi~ki pat, vklu~uvaj}i gi tuka i atentatite i ubistvata, kako i maltretirawata , da ja nametnat svojata volja vo dràvata i da primenuvaat psihi~ki terror kaj masite predizvikuvaj}i kolektivni kompleksi na strav, apatija i nesigurnost"56. Ovde bi ja spomenal i definicijata na kolegata M. Nikolovski so koja toj go opredeluva poimot na "terorizmot". Spored nego terorizmot e "neposredna, organizirana i dozirana primena na nasilstvo, na poedinci i grupi, pa duri i dràvi, koi se spremni i so fizi~ki napadi (atentati, kidnapirawa i ubistva) da ja nametnat svojata volja nad dràvata i op{testvoto i da upotrebat psiholo{ki teror sprema masite, predizvikuvaj}i pri toa strav, panika, nesigurnost kaj gra|anite i nedoverba vo instituciite."57 Spored moe mislewe, terorizmot prestavuva kriminalna aktivnost so upotreba na gruba sila i razni drugi metodi na nasilstvo od strana na poedinci, grupi, teroristi~ki organizacii, teroristi~ki mreì ili dràvi zaradi predizvikuvawe masoven strav, nesigurnost i nedoverba kaj gra|anite kon instituciite na sistemot, so cel za prinuduvawe na vladite da ostvarat interesi {to proizleguvaat od politi~ko-ideolo{ki i ekonomski, nacional-separatisti~ki ili verski kauzi.

56 Arnaudovski Qup~o; predavawa na postdiplomski studii na Fakultetot za bezbednost; Skopje; 1993 god. 57 M. Nikolovski; "Povrzanosta i vlijanieto na organiziraniot kriminal, terorizmot i politikata"; Skopje; 2008 god.; str.32

70

Vo stranskata stru~na literatura i praksa se sre}avaaat u{te pogolemo mno{tvo na definicii, koi gi davaat razli~ni avtori, dràvni institucii i me|unarodni organizacii. Postojat i takvi situacii koga vo odredeni dràvi, opredeleni nivni institucii, koi {to go tretiraat terorizmot imaat svoi sopstveni definicii za nego. Od definiciite od stranskata stru~na literatura bi ja izdvoil definicijata koja e dadena vo legislativata na SAD, kade {to terorizmot se opredeluva kako "odnapred predvideno politi~ko odnesuvawe sprema nedol`ni celi od strana na nacionalisti~ki grupi i nivni agenti, prete`no naso~eni da vlijaat vrz javnosta". Tuka bi ja spomenal i definicijata na FBI spored koja "terorizmot e bespravno koristewe sila i nasilstvo, protiv lica ili sopstvenost, za da se zapla{i ili prinudi edna vlada, civilno naselenie ili koj bilo drug del od op{testvoto na ostvaruvawe na politi~ki ili socijalni celi". Koga se zboruva za definicii za terorizam zna~ajno e da zeme predvid i istraùvaweto na holandskiot profesor Aleks [mid koj proanaliziral nad stotina definicii i utvrdil 22 nivni zaedni~ki elementi. Kako elementi koi naj~esto se spomenuvale vo definiciite za terorizmot bi gi navel:

Upotreba na nasilstvo i sila

Celta na aktivnostite pred se e od politi~ki karakter

Predizvikuvawe na strav i uàs

Primena na zakani

Vo su{tina bi moèlo da se kaè deka istraùvaweto na [mid gi

pokaùva karakteristikite na ovoj fenomen {to ja sledi ~ovekovata istorija. Dokolku ovie konstantni elementi se svojstveni za odredena organizacija ili dejstvie zna~i bi moèle da gi okvalifikuvame kako teroristi~ka organizacija ili teroristi~ki akt.

5.4.2. Istoriski razvoj na terorizmot Spored poznatite principi i pravila na kriminologijata, za da

moème edna pojava so kriminalen predznak detalno da ja prou~ime, predvidime i spre~ime, potrebno e najprvin da se prou~at pri~inite i uslovite (op{ti i posebni) koi pridonesuvaat za nejzino manifestirawe i egzistirawe. Sekako deka ova osobeno vaì za terorizmot. Koga se zboruva za etiologijata na terorizmot vo literaturata ~esto se objasnuva i samiot

71

negov evolutiven razvoj, pa se trgnuva od toa deka terorizmot e pojava koja e karakteristi~na za ~ovekovoto op{testvo od najstari vremiwa pa se do denes. Terorizmot zna~i bil zastapen i vo anti~ko vreme i toa pred se vo vid na ubistva i atentati vrz vladetelite. Ponatamu, terorizmot se pove}e evoluiral vo tekot na istoriskite epohi (sredniot vek, renesansata, postepeno kulminiraj}i vo XВИИИ и XИX vek, a podocna se pove}e vo XX и XXИ vek), usovr{uvaj}i gi formite preku koi se manifestiral (kidnapirawa, zemawe na zalo`nici, poàri, vooruèni napadi, kidnapirawe avioni itn.). Zna~ajno za evolutivniot razvoj na terorizmot e da istakneme deka prou~uvaj}i go negoviot istoriski razvoj vo poslednive 200 godini bi moèlo da se izdvojat nekolku zna~ajni periodi vo koi terorizmot, uslovno kaàno, osobeno naprednal i se usovr{il. Taka na primer, prv period bi bil periodot na amerikanskata i francuskata revolucija koga terorizmot stanuva edno od osnovnite sredstva za postignuvawe na posakuvanite celi, potoa periodot na amerikanskata gra|anska vojna i ruskite revolucionerni dvièwa (1825-1881), periodot od krajot na Vtorata svetska vojna do 1970 godina, koga pove}eto kolonijalni zemji se osloboduvaat i steknuvaat nezavisnost i koga vo su{tina se pojavuva sovremeniot terorizam, pa se do periodot od 1992 god. (prviot napad na Svetskiot trgovski centar) do denes koga po~nuva da se zboruva i stravuva od “mega” ili “super”-terorizmot.

5.4.3. Etiolo{ki karakteristiki na terorizmot Za da gi analizirame podlaboko pri~inite za pojavata na terorizmot,

bi trebalo da gi razgleduvame na multidimenzionalno nivo, kako: sociolo{ki, politi~ki, ideolo{ki, ekonomski, socijalni, religiozni, geo-strate{ki i geo-politi~ki. Za site ovie pri~ini bi moèlo da se polemizira i pi{uva tomovi hartija, no osnovno i najva`no e toa {to sekoj od niv ima zna~ajno vlijanie vrz pojavata, razvojot i postoeweto na terorizmot. Site ovie pri~ini se vzaemno povrzani i komplementarni me|usebno. Samo dokolku site ovie razli~ni pri~ini bidat temelno prou~eni i analizirani poedine~no i vo interakcija so site ostanati, toga{ moème da zboruvame deka e vozmo`no da se izgradat i vospostavat soodvetni strategii i sistemi za prevenirawe i represija na terorizmot. Za ovaa namena dovolno e sosema nakuso da gi locirame glavnite àri{ta na terorizmot:

72

-Dlabokiot ekonomski jaz me|u siroma{nite i bogatite zemji, sozdavan niz celata ~ovekova istorija, so razni osvojuva~ki vojni, okupacii i anektirawe na teritorii na drugi etni~ki zaednici. Denes toa e rezultat na neokolonijalniot imperijalizam preku eksteritorijalno osvojuvawe i eksploatirawe na prirodnite bogatstva, eftinata rabotna sila i pazarite na 80% od siroma{nite delovi vo svetot, koi {to, patem re~eno, se suvereni dràvi.58 Denes, samo po isklu~ok se primenuvaat voeni intervencii, tamu kade {to “{atl” diplomatijata na t.n. me|unarodna zaednica nema da uspee vo zacrtanite nameri. Na toj na~in, preku generalniot koncept na sistemski korumpiranata politika na golemite sili, neramnomernata raspredelba na dohodot pretstavuva edna od glavnite pri~ini za pojavata na terorizmot i site drugi nuspojavi koi {to odat zaedno so siroma{tijata, neobrazovanosta, izoliranosta i sl. Ovaa golema svetska nepravda u{te mnogu odamna e stavena deklarativno kako vrven prioritet na agendtata na me|unarodnata zaednica, no nikako barem vo minimum da zapo~ne da se ostvaruva.

- Civilizaciski i kulturen ras~ekor me|u narodite i verite {to

dopolnitelno ja uslo`nuva celata rabota do netrpelivost, netolerancija, omraza i nedoverba duri i toga{ koga sprotivnata strana ima najdobri nameri.

Agresivnite, no istovremeno i produktivno-konstruktivni delovi na

dominantnite teolo{ko-filozofski koncepcii, koi {to vo krajna linija otsekoga{ vo istorijata pretstavuvaa pojdovna psiholo{ko-kulturna osnova za uspe{niot razvoj na poedini op{testva i evoluiraweto ili revolucionernite promeni na pogolem del od svetskoto op{testvo od edna vo druga op{testveno-istoriska i ekonomska formacija, implicitno ео ипсо i ипсо фацто imaat vnatre{na nesovladliva organska potreba od nametnuvawe na svojata kulturna matrica kako paradigma za idninata na civilizacijata.

-Verski fanatizam i fundamentalizam {to ja apsorbira celokupnata

negativna energija po razli~ni osnovi vo op{testvoto, pri {to civilizaciskite, kulturnite i verskite razliki namesto da se primat kako bogatstvo od raznovidnosta na kulturnoto i duhovno nasledstvo, ovie grupi

58 Vidi: fusnota br. 36 na str. 82

73

gi radikaliziraat sostojbite na tradicionalna netrpelivost i omraza do nepomirlivost i potreba od celosno uni{tuvawe na sprotivstavenite grupi.

-Nacional-separatisti~ki i iredentisti~ki tendencii na raznite

etni~ki grupi vo svetot, od koi {to samo mal procent ja imale mo`nosta da formiraat svoja dràva.59 Pravoto na samoopredeluvawe do otcepuvawe i formirawe na svoja dràva e zasileno od potrebata za nacionalna emancipacija i dràvotvornost, so {to se o~ekuva maksimalno razvivawe i promovirawe na nacionalnite i kulturni vrednosti na posebnite etni~ki entiteti.

-Ideolo{ko-politi~ki antagonizam me|u klasite vo edno op{testvo odnosno antagoniziranite socijalni sloevi podeleni osven po politi~ko-ideolo{ka osnova i po etni~ka, verska i rasna osnova vo segmentiziranite heterogeni op{testva vo svetot i niz raznite delovi na svetot.

-Geo-politi~kite i geo-strate{kite dolgoro~ni nacionalni interesi

na golemite sili vo svetot. Ovie interesi se zna~ajni za zgolemuvawe, odrùvawe ili za~uvuvawe na ekonomsko-politi~kata i kulturnata dominacija vo svetot. Tie se ostvaruvaat preku instrumentaliziranite amalgami na nivo na me|unarodnite bezbednosni i finansiski institucii. Me|utoa, tie ne sekoga{ i vo site delovi od svetot uspevaat po miren diplomatski pat da gi postignat svoite celi. Koga toa nema da uspee na scena stapuvaat instrumentaliziranite amalgami od drugo nivo. Toa e nivoto na arkanskata politika na tajni razuznava~ki slu`bi, koi {to go pripremaat terenot za instruirawe, organizirawe i sekakva poddr{ka na teroristi~ki organizacii naso~eni kon razni celi na razni nivoa.

-Politi~ko-socijalnite pri~ini vo pomalite op{testveni zaednici,

vsu{nost, pretstavuvaat posledici od drugi podlaboki pri~ini, kako {to se sistemsko-endemskite razmeri na korupcijata vo toa op{testvo, pri {to, se sozdavaat golemi nepravdi. Koga na seto toa }e se pridodade heterogenata etni~ka i verska konfesionalnost, so pomalku ili pove}e tradicionalnata netrpelivost i netolerancija (koja moè, no ne mora nu`no da izbie na povr{ina), se dobiva “bure od barut” koe moè vo sekoe vreme da eksplodira dokolku golemite igra~i imaat potreba od toa.

59 Spored opredeleni podatoci vo svetot postojat preku 5000 etni~ki grupi, od koi {to samo 193 imaat svoi me|unarodno priznati dràvi odnosno se ~lenki na OON.

74

5.4.4. Fenomenolo{ki karakteristiki na terorizmot

Vo ovoj vid na karakteristiki na terorizmot spa|aat negovite pojavni oblici, strukturata, obemot i dinamikata, kako i negovata podelba odnosno tipologija. Kon fenomenolo{kite karakteristiki na terorizmot treba da se pristapi na eden nau~en i seopfaten na~in za da bi moèle istite {to podetalno da se utvrdat i prou~at dokolku se saka efektivno i efikasno terorizmot da se prevenira i otkrie. Vo nau~nata literatura se sre}avaat golem broj na avtori koi ja prou~uvale fenomenologijata na terorizmot, pa sledstveno na toa se sre}avaat i razli~ni mislewa i stavovi. Kako pojavni oblici na terorizmot naj~esto se naveduvaat: postavuvawe na golemi eksplozivni materijali so cel predizvikuvawe masovno uni{tuvawe nedol`ni civili i zna~ajni objekti, atentatite, kidnapiraweto, bomba{kite napadi, kidnapiraweto na avioni, zemawe na zalo`nici, vooruèni napadi, sakatewe, poàri, vo ponovo vreme zakani so upotreba na biolo{ki i hemisi oru`ja itn. Kaj pojavnite oblici karakteristi~no e toa {to vo celost ne moàt da se predvidat site modusi odnosno terorizmot moè da se manifestira na razli~ni na~ini (so urivawe na avioni vo zgradi; udirawe na ribarski ~amec poln so eksploziv vo voen brod. Eksplozija na dinamit vo visoko frekfentna zona od strana na terorist samoubiec i sl.). Za obemot i dinamikata na terorizmot moè da se kaè deka se pove}e dobiva na intenzitet, pa taka spored amerikanskiot teoreti~ar Kuperman, teroristi~kite akti vo svetot prose~no se zgolemuvaat za 12 do 15% godi{no. Terorizmot se primenuva za ostvaruvawe celi ne samo vo siroma{nite i nestabilni regioni i dràvi tuku i vo onie dràvi koi se bogati i razvieni. Zagriùva~ki se podatocite koi alarmiraat za negovoto se pogolemo praktikuvawe i za toa kolku `rtvi na godi{no nivo ima od teroristi~ki akti.

5.4.5. Vidovi terorizam Terorizmot moè da se klasificira na razli~ni na~ini, spored

razni kriteriumi. Spored edna podelba, terorizmot moè da bide: masoven i individualen; selektiven ili neselektiven (dali `rtvata e odnapred opredelena); itn. Spored Ri~ard [ulc, postoi tipologija na politi~ki terorizam, koja {to opfa}a:

1. Revolucioneren terorizam. Ovoj terorizam ima za cel celosna

abolicija na prethodniot politi~ki reìm i negova zamena so nova

75

politi~ka struktura ([panskata ETA, Italijanskite Crveni Brigadi).

2. Establi{ment terorizam. Se odlikuva so upotreba na nasilstvo od strana na dràvata protiv vnatre{na ili nadvore{na opozicija. Establi{ment teroristite u{te se poznati i kako dràvni teroristi. Tie se sponzorirani od dràvata ili nekoja politi~ka frakcija. Vakviot terorizam e mnogu te{ko da se identifikuva poradi toa {to e pod zakrila na dràvata. Praktikuvan e najmnogu od strana na SSSR i SAD za vreme na studenata vojna, kako i od strana na drugi zemji.

3. Sub-revolucioneren terorizam. Se karakterizira so upotreba na nsilstvo so cel za promena na vladea~kata nomenklatura (vladea~kata koalicija, partija i sl.), no bez da se pravi su{tinska promena kon odnosniot tip na politi~ki sistem.

Komitetot za terorizam pri SAD, gi defenira slednite vidovi

terorizam: -Gra|anski bezredija, kako forma mna kolektivno nasilstvo so cel za zagrozuvawe na mirot, sigurnosta i i normalnoto funkcionirawe na zaednicata. - Politi~ki treorizam, kako nasilno, kriminalno odnesuvawe naso~eno kon sozdavawe strav vo op{testvoto i poodelnite segmenti, motivirano od politi~ki celi.

-Nepoliti~ki terorizam. Ovoj vid terorizam e sprotiven na politi~kiot i e naso~en kon predizvikuvawe strav i napnatost so cel za postignuvawe na individualni celi koi ne se politi~ki motivirani.

-Kvazi terorizam. Vakviot terorizam upotrebuva nasilstvo i e mnogu sli~en so osnovniot oblik na terorizam, me|utoa, mu nedostiga eden biten element. Celta na kvazi-terrorizmot ne e zapla{uvawe i teror, tuku preku upotrebata na terroristi~ki metodi da se predizvikat sli~ni reakcii. (Ostanuvaat nejasni celite na ovoj “terorizam”- M.L.)

-Limitiran politi~ki terorizam e inspiriran od ideolo{ki i politi~ki motivi, no ne so cel da se smeni vladea~kata struktura.

-Dràven teror e treor sproveduvan od dràvata sprema svoite gra|ani.

76

Vo svoite analizi, Razuznava~kata slu`ba na SAD, razlikuva ~etiri vida terorizam:

1) nacional-separatisti~ki,

2) religiozno-fundamentalisti~ki,

3) religiozen,

4) socijalno-revolucioneren. Sepak, naj~esta e podelbata na: vnatre{en i me|unaroden terorizam.

Koga zboruvame za vnater{niot terorizam prete`no ovoj poim asocira na terorizmot {to se vr{i vo ramkite na edna dràva, zaradi {to nekoi avtori go opredeluvaat i kako dràven terorizam. Vnatre{niot terorizam e posebno tretiran od strana na FBI od SAD, pri {to, spored ovaa slu`ba toj “pretstavuva nezakonsko koristewe na sila i nasilstvo od strana na poedinec ili grupa koi dejstvuvaat na teritorijata na SAD, bez direktno me{awe od stranstvo, kade {to celite na napad se instituciite na vlast, Vladata na SAD ili pak naselenieto, so cel za ostvaruvawe na svoite krajni politi~ki i op{testveni celi.”

Vnatre{niot terorizam moè da se manifestira preku tri pojavni

oblika: 1.Vnatre{en terorizam kako oblik na vladeewe ili dràva protiv

nedràven subjekt, se koristi od strana na dràvno-politi~ki strukturi so cel da se neutraliziraat politi~kite protivnici i da se za~uva vlasta. Primenata na politi~ko i drug vid nasilstvo od strana na edna aktuelna vlast sprema politi~kite protivnici i intelektualni neistomislenici, vo literaturata, poinaku se narekuva i “stravovlada”.

2. Vnatre{en terorizam kako oblik na opozicija sprema vlasta.

Avtorite se soglasni deka ovoj oblik na terorizam postoi vo praktikata, me|utoa, raziduvawata nastanuvaat dali toj e vo ramkite na doma{niot (vnatre{en) ili me|unarodniot terorizam. Pogolem broj avtori smetaat deka ovoj oblik na terorizam bi trebalo da spa|a vo ramkite na me|unarodniot terorizam Vakvite dilemi se realni so ogled na faktot {to najgolem del od vrskite, sevkupnata poddr{ka za teroristi~ki akcii na opozicijata sprema vlasta doa|aat od stranstvo.

77

3. Individualen terorizam. Vo praktikata e malku prisuten, no sepak statisti~ki postoi60. Za ovoj podvid na terorizmot posebno e biten politi~ko-ideolo{kiot element, zatoa {to bez nego stanuva zbor za obi~en kriminal.

Za poimaweto na me|unarodniot terorizam napraven e ~ekor napred od strana na OON. Pozitivni is~ekori vo nadminuvaweto na problemot se gledaat vo tretiraweto na dràvata kako u~esnik vo teroristi~ki akt vo slu~aj na primenuvawe politika na starvovlada, so toa {to oficijalnite pretstavnici na dràvite vo ramkite na OON prifatija dokumenti so koi dejstvuvaweto na dràvata vo pogled na kr{eweto na ~ovekovite prava i slobodi i primenata na politika na starvovlada i grubo nasilstvo gi osuduvaat kako terorizam.61 Spored toa, za me|unaroden terorizam moè da se zboruva koga:

1. Vo izveduvaweto na teroristi~ki akt ili akcija direktno ili

indirektno, namerno ili nenamerno, se involvirani dve ili pove}e dràvi preku svoi dràvjani ili dobra, koi moàt da bidat subjekti ili objekti na teroristi~ki napad.

2. Vo situacija koga so teroristi~ki akt se zagrozuvaat opredeleni lica ili dobra koi {to podleàt na me|unarodna za{tita.62

Definicijata na FBI za me|unarodniot terorizam se razlikuva od

vnatre{niot terorizam edinstveno po toa {to se manifestira od nadvor ili kon nadvor od nacionalnite granici na edna dràva. Za dràven terorizam vo smisla na me|unaroden terorizam moè da se vidi i od izve{tajot na CIA (ЦИА).63

Me|unarodniot terorizam moè da se manifestira preku tri pojavni

oblika: 64

60 Poop{irno za ova vidi kaj: Bremer L. Paul, “New Terrorist Treat and How to Counter Them”, The Heritage Foundation, Heritage Lectures, july 31, 2000 61 Za ova po{iroko vidi kaj: Kapetanovi} G., Me|unarodni terorizam i Ujediwene nacije, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, vol. LXVI, br.1-2 str. 45 62 Vidi kaj: Vaciqevi} V.,Poku{aj odre|ivawa terorizma kao me|unarodni zlo~in, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, vol. XX, 1972, br. 1-3, str. 197 63 Vidi: Osvrt na terorizmot, izdadeno vo SAD ( Kancelarija za antiteroristi~ka poddr{ka) avgust-septemvri ,1996 64 Vidi kaj: Bremer L. Paul, “New Terrorist Treat and How to Counter Them”, The Heritage Foundation, Heritage Lectures, july 31, 2000

78

1. Dràven terorizam

2. Terorizam od nedràvni subjekti protiv dràvata

3. Individualen (poedine~en) terorizam

Za dràven terorizam zboruvame koga:

-edna dràva gi poddrùva teroristi~kite akcii vo druga dràva, na teroristite im dava finansiski zasolni{ta ili na drug na~in im ovozmoùva razli~ni vidovi materijalna poddr{ka, poddr{ka pri obuka na teroristi itn.;

-dràvata formira sopstveni teroristi~ki grupi, koi {to gi koristi na tu|a teritorija;

-Dràvata vr{i neposredno teroristi~ki akcii na teritorija na druga dràva preku svoi razuznava~ki slu`bi.

Terorizam od nedràvni subjekti protiv dràva se razlikuva samo

teoretski od dràvniot terorizam, zaradi faktot {to ne postoi dràven subjekt koj {to oficijalno }e potvrdi deka stoi zad teroristi~kite akti organizirani od nego a izvr{eni od strana na nedràven subjekt. Ovoj podvid na terorizam naj~esto se manifestira preku slednite pojavni oblici:

a) Terorizam od ekstremni emigrantski organizacii. Ovoj oblik na terorizam se sproveduva preku ekstremnata politi~ka emigracija (emigrantski organizacii). Teroristi~kite akti se podgotvuvaat nadvor od dràvata koja {to e objekt na napadot. Dràvata kade {to se podgotvuvaat teroristi~kite akti moè da bide dràvata kade {to ekstremnite politi~ki emigranti emigrirale so naso~uvawe na teroristi~kite akti kon dràvata od kade tie poteknuvaat ili moè da bide nekoja treta dràva koja {to preku nejzinite tajni slu`bi moè da go instrumentalizira nezadovolstvoto na ovie ekstremisti i da gi naso~i kon ostvaruvawe na nekoi svoi celi.

b) Nedràvni subjekti protiv drugi nedràvni subjekti (horizontalen terorizam). Preku ovoj oblik na terorizam politi~kite protivnici koi {to ja nemaat osvoeno vlasta vr{at teroristi~ki akti edni vrz drugi zaradi prevlast vo opoziciskiot blok i steknuvawe prednost kaj narodot za polesno osvojuvawe na vlasta.

v) Nacionalisti~kiot terorizam, kako oblik na terorizam e karakteristi~en za nacionalisti~kite organizacii. Imeno, so koristewe

79

na nasilni metodi opredeleni nacionalisti~ki nastroeni ekstremisti sakaat daj postignat celta na organizacijata. Liderstvoto na tie organizacii nesekoga{ zastanuva zad takvite teroristi~ki akti.

g) Religiozniot terorizam e karakteristi~en za opredeleni verski zaslepeni i indoktrinirani verski fanatici so cel za postignuvawe na radikalni religiozni promeni i vtemeluvawe na novi verski vrednosti, {to ima i politi~ki implikacii poradi barawata za pravoto na samooredeluvawe i prekrojuvawe na nacionalnite granici.

d) Prevratni~ki i ideolo{ki terorizam. Iako, negovoto prisustvo vo sevkupnoto teroristi~ko deluvawe vo svetot e samo simboli~no, sepak, treba da se spomene deka vo svetot postojat radikalni politi~Ki grupi koi se borat za vospostavuvawe fundamentalni politi~ki promeni vo dràvata. Teroristite od ovoj oblik se regrutiraat od mladi entuzijasti, koi vo “duhot” na revolucionernata mladost, naj~esto se iskoristuvani od strana na kriminalci so ~isto materijano-kriminalni celi.

|) Individualen terorizam kako oblik vo ramkite na me|unarodniot terorizam. Se {to be{e kaàno za ndividualen terorizam vo ramki na vnater{niot terorizam istoto se odnesuva i tuka, samo {to ovoj terorizam moè da ima me|unarodni elementi.

* * *

Sovremeniot terorizam prestavuva mutant na site pogore opi{ani

vidovi, podvidovi i oblici na terorizmot, koi {to kako karakteristiki vaèa za sredinata na minatiot vek. Osobena karakteristika na terorizmot, koj {to egzistira denes, a koja {to ne bila prepoznatliva porano, e toa {to zad terorizmot se krijat tipovi na ~ist kriminal. Ottuka, za sovremeniot terorizam moè da se kaè deka gi ima slednite najva`ni karakteristiki:

Prvo, karakteristika na borba za prava na malcinstvata, koja {to e

sponzorirana od nadvor, {to e sprotivno na Povelbata na OON kako najvisok akt vo me|unarodnoto pravo (~l. 2 stav 1). Toa e navistina seriozen problem, bidej}i dràvite sponzori se ograduvaat od takvite sponzorstva, kako {to e toa slu~aj, na primer, so zemjite od Bliskiot Istok koga SAD gi obvinuvaat za aktivno poddrùvawe na terorizmot, no i obratno!

Vtoro, karakteristika na vooruèno vostanie zad koe se krie

kriminal ili vo “najmala raka” izme{ani interesi. Taka, vo ime na borbata

80

za malcinski prava se te`nee kon omasovuvawe na dvièweto, a vo ime na kauzata se rasplamtuva nacionalizmot i separatizmot. Za da poddr{kata bide {to pomasovna se zlouotrebuva religijata, kako faktor, koj {to otsekoga{ bil izvor na konflikti. Pokraj drugite celi, nametnuvaweto na vakviot konflikt se pravi so cel da se izbegnat pravnite i moralni konsekvencii, posle {to kriminalot prevzemen vo ime na kauzata stanuva pomalku biten i te{ko prepoznatliv.

Treto, karakteristiki na klasi~en terorizam. Edinstven podvid na

terorizmot koj {to se u{te postoi vo ~ista klasi~na smisla e t.n. reìmski terorizam. Celta na ovoj podvid na terorizmot e legalizacija na kriminalot preku flagrantno kr{ewe na ~ovekovite prava i slobodi, tokmu pod prevezot na borbata protiv terorizmot.

Sega, bi trebalo da stane jasno zo{to problemot na nemo`nosta za

definirawe na terorizmot na me|unarodno nivo, stanuva seriozna pre~ka za negovo spre~uvawe. Pokraj ovoj problem se nadovrzuva i pra{aweto za pravoto na samoopredeluvawe {to e tesno povrzano so ~ovekovite prava. Teroristite poistovetuvaj}i se so borci za ~ovekovi prava i pravoto za samoopredeluvawe, koristat mo`nost da se povikaat na pravilata na me|unarodnoto voeno i humanitarno pravo, za da go zaobikolat postoe~kiot reìm za terorizam na me|unaroden plan. Za da problemot bide u{te pove}e usloèn, me|unarodnoto voeno pravo ne sodrì reìm so koj {to se regulira terorizmot, poradi {to se nametnuvaat dopolnitelni problemi kako {to se: pravoto na intervencija odnosno pravoto na samoodbrana vo slu~aj na teroristi~ki akt, kako i problemot na voena intervencija vo ime na borbata protiv terorizmot na teritorija na drugi suvereni dràvi.

5.4.6. Korelacija me|u terorizmot i organiziraniot kriminal: povrzanost i razliki

Re~isi nema nieden avtor koj se zanimava so problematikata na terorizmot, organiziraniot kriminal ili so dvete pojavi, a da pritoa nî utvrdil kakva i da bilo vrska pome|u ovie dva fenomeni, koi {to se pove}e ja zagrozuvaat bezbednosta na ~ovekot, dràvata i celokupnata me|unarodna zaednica. Ova najverojatno pred sî se dolì na faktot {to i vo samata realnost postojat opredeleni dopirni to~ki na povrzanost pome|u ovie dva "mega-opasni" vidovi na kriminal. Tezata deka pome|u terorizmot i organiziraniot kriminal postoi odredena povrzanost moè da se proveri so

81

analizirawe na dejstvuvaweto na nekoi teroristi~ki organizacii ili poznati organizirani kriminalni grupacii i zdruènija, koi so svoeto prakti~no dejstvuvawe za da gi ostvarat polesno i pobrzo svoite utvrdeni celi ~esto pribegnuvaat kon metodite i sredstvata na drugiot vid kriminal, ili pak ednostavno doa|a do nivno povrzuvawe i zaedni~ko dejstvuvawe koga interesite se sovpa|aat. Imaj}i predvid deka i za dvete pojavi ne postoi univerzalna i seopfatna definicija, koja {to vo celost bi dala objasnuvawe za nivnoto bitie, ne treba da predizvikuva iznenaduvawe postoeweto razli~ni mislewa i stavovi vo odnos na toa dali teorizmot e eden od mo`nite oblici na organiziran kriminal; dali tie se dva posebni vida na kriminal i dali organiziraniot kriminal go pottiknuva i ovozmoùva terorizmot? Sepak, nesporen e faktot deka postojat odreden vid na vzaemni vrski i korelacii pome|u terorizmot i organiziraniot kriminal odnosno pome|u teroristi~kite organizacii i kriminalnite organizacii. Me|utoa, treba sekoga{ da se ima vo predvid deka tie egzistiraat i funkcioniraat kako posebni, relativno samostojni pojavi.

Za terorizmot i organiziraniot kriminal, kako dva kriminalni fenomeni so koi se soo~uva op{testvoto, svojstveni se odredeni zaedni~ki karakteristiki, koi {to odredeni avtori gi naveduva da go sfatat terorizmot kako eden od oblicite na organiziraniot kriminal: Hierarhiska postavenost na organizacionata struktura, jasna podelba

na zada~ite i nivno posveteno izvr{uvawe;

Dejstvuvawe vo oblasti ili regioni vo koi otsustvuva celosna ili cvrsta vladina kontrola;

Koristat ista tehnologija na komunicirawe;

Sorabotka na teroristi~kite organizacii so kriminalni organizacii zaradi obezbeduvawe izvori na finansirawe na terorizmot ;

I teroristi~kite organizacii ~esto se vpu{taat vo kriminalni aktivnosti koi nosat visoki profiti kako i kriminalnite organizacii, no isklu~ivo so cel za finansirawe na teroristi~kite potrebi i celi;

Razlikite me|u terorizmot i organiziranot kriminal se gleda vo slednive bitni elementi:

82

Terorizmot i organiziraniot kriminal koristat razli~ni metodi, sredstva i tehniki na funkcionirawe i dejstvuvawe;

Terorizmot koristi isklu~ivo sila i drugi metodi na nasilstvo, so cel za predizvikuvawe {to pove}e strav i nesigurnost kaj po{irokite narodni masi zaradi ostvaruvawe na teroristi~kite celi;

Celite poradi koi {to dejstvuvaa terorizmot se pred se od politi~ko-ideolo{ka, nacionalno-separatisti~ka ili verska priroda, dodeka osnovni celi kaj organiziraniot kriminal se profitot i mo}ta;

Od navedenite sli~nosti i razliki moè da se vidi deka terorizmot i

organiziraniot kriminal se re~isi identi~ni vo organizaciska smisla. Me|utoa, vo metodska i teleolo{ka (celna) smisla, ovie dva fenomena celosno se razlikuvaat. Toa ni dava za pravo da pokraj sli~nosta, postavime jasna distinkcija me|u ovie dve kriminalni pojavi {to }e pridonese za nivniot poseben sociolo{ko-kriminolo{ki, krivi~no-praven, kriminalno-politi~ki i normativno-institucionalen tretman. Terorizmot i organiziraniot kriminal se seriozna opasnost za bezbednosta i stabilnosta na sekoe op{testvo. Spored toa, vo nikoj slu~aj ne smee da se potcenuva nivniot potencijal, koj {to moè da bide mo{ne destruktiven i razoren. Terorizmot i organiziraniot kriminal i nivnite mnogubrojni i raznovidni pojavni oblici niz koi moè da se manifestiraat, se isklu~itelno te{ki za otkrivawe, spre~uvawe i dokaùvawe pred sî poradi nivnata brza prilagodlivost, fleksibilnost i transnacionalnost. Tie gi napa|aat site sferi na op{testveniot ìvot i re~isi ne postoi dràva vo svetot koja ne e zagrozena od nivnite brojni oblici na aktivnosti. Poradi stepenot na seriznost i bezobyirnost na ovie vidovi kriminal, kako i poradi neefikasnosta i neefektivnosta na klasi~nite metodi za negovo suzbivawe, potrebno e sekoja dràva poedine~no, no i na nivo na celata me|unarodna zaednica da se utvrdat i donesat konzistentni odredbi so koi }e se spre~at i sankcioniraat nivnite pojavni oblici.

5.4.7. Terorizmot i me|unarodnata zaednica

Poradi faktot {to terorizmot se pove}e dobiva predznak na internacionalen, globalen problem koj ne poznava granici i dejstvuva na svetsko nivo; poradi toa {to se pove}e gi zagrozuva me|unarodnite odnosi;

83

kako i poradi toa {to teroristite pribegnuvaat kon sredstva i metodi koi predizvikuvaat ~ove~ki i materijalni {teti {to ja zagrozuvaat me|unarodnata bezbednost, me|unarodnata zaednica se obiduva da pravi napori za regulirawe na brojni pra{awa koi se vo neposredna i posredna vrska so terorizmot. Doneseni se golemi broj na konvencii, rezolucii, preporaki i dogovori od triesettite godini na XX vek pa se do denes vo vrska so problematikata na terorizmot i negovite propratni elementi. Iako, brojot i obemot na vakvite doneseni i usvoeni me|unarodni dokumenti koi direktno ili indirektno se odnesuvaat na terorizmot e navistina golem (potreben e pogolem prostor za da bidat site razgledani i proanalizirani), sepak preovladuva misleweto deka site tie dokumenti ne pridonele vo celost za optimalna efikasnost vo borbata protiv terorizmot. Ova pred se se dolì na postoeweto na pregolem obem na diskrecioni i opurtuni re{enija vo ovie dokumenti, potoa politi~kata oboenost na terorizmot (negovoto posredno ili neposredno podrùvawe od odredeni dràvi kako i postoeweto na dvojni standardi odnosno neednakvoto vaèwe i po~ituvawe na me|unarodnite dokumenti i pravo od site dràvi vo svetot) poradi {to se javuva nesoglasnosta za negovo realno definirawe. Mora da se nadminat vakvite pre~ki na me|unaroden plan dokolku se saka da se vospostavi efikasen sistem za borba protiv terorizmot i negovoto suzbivawe. Kako glavni nositeli na me|unarodnite dokumenti i instrumenti bi gi izdvoil OON i Sovetot na Evropa (SE) kako organizacii vo koi se doneseni najgolem broj, no i po va`nost najzna~ajni akti za ovaa problematika. Nivniot broj e navistina golem pa }e nabrojam samo nekolku: Rezolucijata za terorizam od 1985 g.(OON); Ha{ka konvencija za spre~uvawe na grabnuvawe na vozduhoplovi(OON); Me|unarodna konvencija protiv zemawe na zalo`nici(OON); Konvencija za prevencija i kaznuvawe na zlostorstva protiv lica pod me|unarodna za{tita, vklu~itelno i diplomatski agenti (OON); Konvencija na OON za suzbivawe na finansirawe na terorizmot(OON); Evropska konvecija za spre~uvawe na terorizmot (SE); Evropska konvencija za ekstradicija (SE); Konvencija za perewe na pari, otkrivawe, zaplenuvawe i konfiskacija na imotna korist pribavena so krivi~no delo (SE) i mnogu drugi. Vo kontekst na ova pra{awe moàt da se spomnat naporite na me|unarodnata zaednica za iznao|awe merki i instrumenti, koi {to }e bidat najpogodni za spre~uvawe i suzbivawe na ovaa krajno negativna pojava, no i merki koi }e bidat prifatlivi za site zemji. Pokraj me|unarodnite dokumenti, ako na borbata protiv terorizmot se dodadat i prakti~nite usilbi za negovo suzbivawe preku najrazli~ni razuznava~ki i policisko-

84

operativni merki i dejstvija, kako i formiraweto na anti-teroristi~ka koalicija predvodena od SAD so re{itelno objavena vojna koja rezultira{e so prakti~no izvr{eni voeni intervencii vo Avganistan i Irak, sepak ostanuva porazitelniot fakt deka teroristi~kite ataci ne stivnuvaat vo svojata èstokost. Tuka neizbe`no se javuva i edna dilema - dali site tie me|unarodni dokumenti, anti-terorristi~ki koalicii i objavuvawe vojna na terorizmot na globalen plan, pridonesuvaat navistina vo borbata protiv terorizmot, bidej}i porastot na terorizmot i brojot na usvoenite me|unarodni dokumenti kako da e vo pravoproporcionalen odnos. Ednostavno kaàno, ne moème da go prenebregneme faktot deka iako imame usvoeno mnogu me|unarodni dokumenti, sepak beleìme porast na terorizmot. Toa pak e rezultat na odredeni nejasnotii, nedore~enosti, kolebawa {to se u{te se javuvaat vo pogled na utvrduvawe edinstvena definicija za sloènoto i multidimenzionalno bitie na terorizmot, negovite raznovidni pojavni formi i drugi fenomenolo{ki i etiolo{ki karakteristiki. Od aspekt na analizata na postoe~kite me|unarodni pravila za terorizmot proizleguvaat mnogu nedostatoci, kako {to se: poistovetuvaweto na teroristite so borcite za ~ovekovi prava i pravoto za samoopredeluvawe. Vo situacija koga nema definicija za terorizmot vo nitu eden me|unaroden dokument, za koja {to bi imalo konsenzus, vo praktikata se sozdavaat problemi {to se reflektiraat vo dva pravca: 1. Otsustvoto na konsenzus za zaobikoluvawe na pra{aweto za ekstradicija i potrebata za odvojuvawe na terorizmot od narodno-osloboditelnite dvièwa so koja se poistovetuvaat nekoi od teroristite. Kako pozitivni vo ovaa nasoka moàt da se ocenat obidite da se isklu~at teroristi~ki akti, koi {to iako imaat politi~ki celi, nema da bidat pre~ka za ekstradicija. Sepak, toa e pratikularen pristap, zatoa {to se odnesuva na opredeleni dela odnosno ako tie dela se izvr{eni sprema opredeleni lica i institucii. Na ovoj na~in se sozdava konfuzija zatoa {to se gubi ostrinata na borbata protiv terorizmot. 2. Ne postoi jasno odvojuvawe na terorizmot od borbata za samoopredeluvawe. Pozitivno e toa {to kako terorizam se smetaat kolonijalnite reìmi i rasisti~kite reìmi. Bez soodvetno re{enie ostanuvaat pra{awata za primenlivosta na pravilata za vooruèn sudir vo slu~aj na teroristi~ki akti, pa se mobilizira pravoto na samoodbrana vo

85

slu~aj na uslovna agresija bez poznat subjekt. Me|utoa, vo klasi~nata teorija na me|unarodnoto pravo, kako subjekti na aktot na agresija moè da bidat samo dràvite. Soglasno @enevskite konvencii od 1949 godina i dvata Protokola na ovie konvencii od 1977 godina, teroristi~kata organizacija ne e strana vo vooruèn sudir, a teroristite ne moàt da se poistovetat so borci, vostanici, diverzanti i zarobenici, nitu pak moàt da se povikaat na pravilata na vojuvawe. Zamaskiranoto poistovetuvawe na teroristite so borci za ~ovekovi prava i slobodi, vo uslovi koga vo me|unarodnoto voeno i humanitarno pravo ne postojat pravila so koi {to bi moèla da se razre{i vakvata situacija, sozdava dopolnitelni problemi vo vrska so intrevencijata i t.n. anticipira~ka samoodbrana. Spored toa, neophodno e pristapuvawe kon menuvawe na opredeleni odredbi od me|unarodnoto pravo, koi {to ne soodvetstvuvaat na novata realnost i praktikata {to ja sproveduvaat dràvite na planot na borbata protiv terorizmot.

Na politi~ki plan, poradi takvite okolnosti vo koi{to terorizmot stanuva posebna forma na politi~kata i seop{tata moralna patologija, treba najseriozno da se po~ne so razmisluvawa za kauzalnoto neutralizirawe na globalniot degenerativen kontraefekt, nare~en terorizam. Raste~kata se pointenzivna i pobrutalna eskalacija na terorizmot treba i mora da se razgleduva ne samo kako pridru`na pojava {to odi zaedno so site pozitivni i negativni strani na procesot na gobalizacijata, tuku i kako opasnost {to najseriozno se zakanuva da se vkoreni kako najoptimalen nasilni~ki modus za efikasno ostvaruvawe na celite od globalno, nacionalno pa se do konkretno-poedine~no nivo na planetava. So ogled na pri~inite i okolnostite poradi koi{to terorizmot se javuva, istiot moè da se razgleduva i kako posebna ideolo{ka refleksija, kontra-odgovor na politi~kata i seop{tata moralna patologija na globalnoto op{testvo i t. n. “{atl diplomatija” na segde prisutnata me|unarodna zaednica. Patem re~eno, globalnite degenerativni kontra-efekti ne moàt da bidat neutralizirani samo so pointenzivna i pobrutalna upotreba na voenite i nasilni~ki sredstva, koi {to, vsu{nost, pridonesoa najmnogu za terorizmot, tuku so preispituvawe na osnovniot kurs na globalnata politika, dokolku svesno ne se saka svetot da se soo~i so nesoglediva destrukcija od planetarna dimenzija73. Takviot pogre{en

73 Vredna za razmisluvawe, ne samo od nau~en aspect, e istorisko-me|unarodnata komparacija pome|u propa|aweto na Rimskata imperija i dene{nata situacija vo koja se

86

pristap zna~i udirawe po posledicite namesto po pri~inite, koi {to, vsu{nost, gi predizvikuvaa tie posledici. So drugi zborovi kaàno, terorizmot, moè i treba da se razgleduva kako kontra-odgovor na generalniot koncept na globalnata korumpirana politika, koja{to permanentno sozdava krizni àri{ta i nepravdi od najrazli~en vid. Re{enijata za spravuvawe so terorizmot ne moàt da se najdat, dokolku ne se uspee da se navleze vo najdlabokite i sloèni deterministi~ki spletovi vo koi{to se ra|a i razviva ovoj fenomen. Toa najo~evidno go pokaùva politikata na sila rakovodena od talionskata maksima “Oko za oko, zab za zab”, “Silata gospod ne go moli”, ili, “Kade ima sila nema pravdina”, {to rezultira so celosen neuspeh na takvata politika na bliskiot i sreden istok. Najeklatanten primer za toa e Izraelsko-Palestinskiot konflikt, so re~isi sekojdnevni me|usebni ubivawa, prete`no na nevini civili, {to traat so decenii. Dokolku su{tinski ni{to ne se promeni, me|usebnite ubivawa }e traat do beskone~nost bez nikakov uspeh vo re{avaweto na sporot i vospostavuvaweto na normalen ìvot osloboden od sekojdnevnite {okovi i strav za spasuvawe na golite ìvoti na civilnoto naselenie.

Pra{awe {to zasluùva dol`no vnimenie i se pove}e se nametnuva po

otvoreniot diskurs, e pra{aweto: dali terorizmot, vsu{nost, prestvuva mit, ili, terorizmot e realnost?

Odgovorot na ova pra{awe ne e i ne moè da bide ednodimenzionalen.

Bez pretenzii za seopfaten odgovor, no i nepotrebni simplificirawa, sepak, bi bilo daleku od vistinata ako ne se sfati deka terorizmot e realna pojava i kako takva prestavuva seriozna zakana i predizvik za sovrementa civilizacija. Me|utoa, slu~uvawata osobeno vo prvata dekada od tretiot milennium, ne i dozvoluvaat na naukata taka lesno i povr{no da premine preku se ona {to gi obremeni me|unarodnite odnosi i me|unarodnata javna scena. Imeno, ostanaa premnogu neodgovoreni pra{awa i so velot na konspiracijata (ne)pokrieni nastanite od 11-ti septemvri 2001 godina i seto ona {to se slu~uva{e potoa.65

nao|a SAD, {to ja vr{at Arnold J. Heidenheimer, Michael Johnson i Victor T. Le Vine, Political Corruption, Transaction Publishers, 2001, str. 19 65 Vidi ja ve}e izloènata fusnota br. 21 na str.34, kade {to Kevin Baret, docent na amerikanskiot univerzitet “Viskonsin medison” vo intervju za amerikanskiot vesnik “Viskonsin stejt ùrnal” dava nau~no objasnuvawe deka kulite bliozna~ki ne se sru{eni od grabnatite avioni, tuku deka toa e delo vo organizacija na ameri~kite tajni slu`bi.

87

Namesto zaklu~ok odgovorot }e se obideme da go pronajdeme preku kontra-pra{awe: dali realno prisutniot terorizam ne e predimenzioniran, a vo opredeleni slu~ai i fingiran kako povod za poveduvawe agresivna vojna i okupacija na teritorii na suvereni dràvi, no ne so cel za osvojuvawe na tie teritorii, tuku zaradi ostvaruvawe na dolgoro~ni geo-strate{ki, geo-politi~ki i ekonomski interesi na eksteritorijalniot imperijalisti~ki neokolonijalizam?!

5.5. Organiziran kriminal i zlostorni~ko zdruùvawe

Sou~esni{tvoto spored nekoi krivi~ni zakonodavstva podrazbira

~etiri oblici: soizvr{itelstvo, pottiknuvawe, pomagawe i organizirawe na zlostorni~ko zdruènie. 66 Edvaj da e potrebno objasnuvawe zo{to prvite tri oblici na sou~esni{tvo se celosno razli~ni od poimot organiziran kriminal. Ednostavno zatoa {to pome|u ovie tri oblici na sou~esni{tvo i organiziraniot kriminal nema dopirni to~ki nitu vo eden od ~etirite konstantni (najkarakteristi~ni) elementi na generi~kiot poim na organiziran kriminal. Me|utoa, zlostorni~koto zdruènie pretstavuva svoeviden povisok oblik na sou~esni{tvo. Razli~ni se zakonodavnite modaliteti za inkriminacija na zlostorni~koto zdruùvawe. Sovremenite tendencii za inkriminacija na zlostorni~koto zdruùvawe vo evropskite zakonodavstava odat kon napu{tawe na restriktivniot stav za negovo kaznuvawe kako eden od oblicite na sou~esni{tvo. Tie go inkriminiraat zlostorni~koto zdruùvawe kako samostojno krivi~no delo vo posebniot del od KZ i go prifa}aat kako krivi~no-praven odgovor za poefikasna borba protiv organiziraniot kriminal. 67 Takviot metod go sledi i na{eto krivi~no zakonodavstvo. Me|utoa, ovde nema da se zadrùvame na raznite krivi~no-pravni modaliteti i objasnuvawata za niv, tuku }e se sosredoto~ime samo na onie krivi~no-pravni refleksii {to imaat odraz vrz kriminolo{kite dimenzii, vo pogled na utvrduvaweto sli~nosti, no i razlikite me|u zlostorni~koto zdruùvawe i organiziraniot kriminal. Utvrduvaweto pak na eventualnite razliki treba da ima impakt vrz pokvalitetna krivi~no-pravna ramka za poefikasna i poefektivna borba protiv organiziraniot kriminal.

Spored odredbite na na{eto pozitivno krivi~no zakonodavstvo za

generi~kiot poim zlostorni~ko zdruènie se upotrebuvaat razni nazivi:

66 Vidi za organiziraniot kriminal i sou~esni{tvoto spored odredbite na Osnovniot krivi~en zakon na Dràvnata zaednica na Srbija i Crna Gora, kaj Mi}o Bo{kovi}, Transnacionalen organiziran kriminal, Policiska akademija, Belgrad, 2003, str. 35-38 67 Kambovski Vlado, “Organiziran kriminal”, 2-ri Avgust, [tip, 2005, str.162-173

88

zagovor, grupa, banda, mreà, slu`ba, a ponekoga{ i op{tata formulacija “ili drugo zdruènie“. Inaku, vo Evropskite zemji, dogovorot za izvr{uvawe krivi~no delo i zlostorni~koto zdruùvawe, kako dve inkriminacii za kriminalnoto zdruùvawe na pove}e lica, se kaznuvaat samo vo slu~aite koga se izvr{eni krivi~ni dela protiv dràvata i op{tata bezbednost na gra|anite. Kaj nas, spored na{iot krivi~en zakonik predvideni se pet inkriminacii na zlostorni~ko zdruùvawe: zlostorni~ko zdruùvawe (~l. 394), kako op{to delo; teroristi~ka organizacija (394-a); zdruùvawe zaradi nepriojatelska dejnost (324); organizirawe na grupa za izvr{uvawe genocid i voeni zlostorstva (~l. 416-a); i organizirawe na grupa za izvr{uvawe na delata trgovija so lu|e i krium~arewe migranti (418-a). Vo KZM kako specijalni krivi~ni dela na organizirawe zlostorni~ko zdruùvawe, moàt da se sretnat i delata kako {to se: organizirawe mreà na preprodava~i ili na posrednici za promet so narkoti~ni drogi (~l. 215); organizirawe mreà na preprodava~i ili posrednici kaj deloto nedozovolena trgovija (~l. 277); i organizirawe banda, grupa ili drugo zdruènie za krium~arewe (278). Pritoa, kaj ovie dela, kako poteòk oblik se kaznuva samo organiziraweto, a ne i ~lenuvaweto vo zlostorni~koto zdruènie. ^lenot na zdruènieto se kaznuva samo ako izvr{il nekoe konkretno krivi~no delo. Kaj krivi~noto delo {pionaà (~l. 316 st. 2), bi moèlo da se smeta kako svoevidno zlostorni~ko zdruùvawe sozdavaweto ili rakovodeweto so razuznava~ka slu`ba vo Republika Makedonija za interesite na stranska dràva ili organizacija. Isto taka, spored (~l. 316 st. 3) za zlostorni~ko zdruùvawe }e se smeta i stapuvaweto vo stranska razuznava~ka slu`ba, pribiraweto podatoci za nea ili na drug na~in pomagawe na nejzinata rabota.

Od krivi~no-praven aspekt bitno e da se napomene deka kaj

zlostorni~koto zdruùvawe nema konsumacija na krivi~ni dela, {to e karakteristi~no kaj dogovorot za izvr{uvawe krivi~no delo (~l. 393 od KZM), isto taka i kaj prividniot stek. Kaj zlostorni~koto zdruùvawe kako posebno krivi~no delo i izvr{uvaweto na drugi krivi~ni dela od strana na organizatorot ili pripadnicite na zdruènieto postoi realen heterogen stek na krivi~ni dela: od edna strana, sozdavaweto ili ~lenuvaweto (pripa|aweto) vo zlostorni~ko zdruènie i od druga strana, izvr{uvaweto na nekoe drugo konkretno krivi~no delo vo ramkite na istoto zlostorni~ko zdruènie. Toa zna~i deka za kaznuvaweto na zlostorni~koto zdruùvawe na{eto krivi~no zkonodavstvo go prifa}a principot na subjektivna odgovornost, spored koe{to storitelot dvojno odgovara: za sozdavaweto ili pripa|aweto vo zlostorni~ko zdruènie, no i za delata izvr{eni od strana na zdruènieto vo ~ie{to izvr{uvawe imal li~en pridones. Nasproti principot na subjektivna oidgovornost, vo nekoi sovremeni krivi~ni zakonodavstva se pozasileno se tendira kon principot na pretpostavena vina, {to konvergira kon objektivna odgovornost (bliska do ovaa ideja e anglosaksonskiot institut “conspiracy“). Obrazloènijata poa|aat od toa deka organizatorot i pripadnicite na zlostorni~koto zdruènie bile

89

svesni i odnapred se soglasile so planot na zdruènieto, taka {to tie treba da odgovaarat za site storeni krivi~ni dela od strana na zlostorni~koto zdruènie, bez ogled na toa dali li~no u~estvuvale vo izvr{uvaweto na konkretnite dela. Inaku, vakviot ekstenziven priod kon sfa}aweto na odgovornosta e neprifatliv, me|udrugoto i zaradi toa {to ne moè da se zboruva za sou~esni{tvo bez da postoi kauzalen pridones vo izvr{uvaweto na deloto. Za organizatorot na zlostorni~koto zdruènie moèbi ima nekakva osnova da se tvrdi deka kaj nego postoi indirekten kauzalen pridones kon izvr{uvaweto na site dela storeni od zdruènieto, zatoa {to toj samiot go sozdal zdruènieto, gi organiziral i instruiral negovite pripadnici, pa ottuka i moè da se zboruva za negov indirekten, no objektiven pridones kon izvr{uvaweto na delata od strana na drugite ~lenovi na zdruènieto. Me|utoa, vo “najmala raka“ moè da se problematizira pra{aweto dali istoto moè da se kaè za ostanatite pripadnici na zdruènieto koga tie nemaat nikakov li~en udel vo izvr{uvaweto na delata od strana na zdruènieto.68

Od se ona {to be{e pogore kaàno moè da se izvle~e zaklu~ok deka

zlostorni~koto zdruènie kako svoeviden povisok oblik na sou~esni{tvo pretstavuva soliden krivi~no-praven odgovor na barawata za poefikasno spravuvawe so organiziraniot kriminal. Sekako deka na vakvata premnogu voop{tena ocenka i nedostasuva preispituvaweto na ovaa inkriminacija vo konkretno-istoriski prostor vo koe{to funkcionira edno nacionalno krivi~no zakonodavstvo. Samo na takviot priod moè da se ocenuva nejziniot udel vo borbata protiv organiziraniot kriminal. Imeno, na na~in kako e inkriminirano zlostorni~koto zdruùvawe vo KZM (vidi ~l. 394) kako prvi~na zabele{ka, koja{to samata po sebe se nametnuva e toa deka osven prviot konstanten element od generi~kiot poim za organiziraniot krinminal ( u~estvo na najmalku tri lica), drugite tri konstantni elementi ne se ekslicitno navedeni vo odnosnata odredba. Pretpostavenoto postoewe na ovie elementi, koi{to na ovoj na~in bi trebalo da se podrazbiraat, ne e dobar priod za opfa}awe so zlostorni~koto zdruùvawe duri ni na najniskiot i najneopasniot grupen tip na organiziran kriminal, a da ne zboruvame za drugite povisoki tipovi na organiziran kriminal. Vakvata konkluzija ja temelam na slednite argumentirani premisi:

1. So odredbata za zlostorni~ko zdruùvawe ne e predviden eden od

konstantnite elementi za generi~kiot poim za organiziraniot krinminal, a toa e vr{eweto na seriozni krivi~ni dela. Naprotiv, vo odnosnata odredba predvideno e “vr{ewe na krivi~ni dela za koi moè da se izre~e kazna zatvor od tri godini ili pote{ka kazna.“

68 Vidi za ova kaj: Kambovski Vlado, “Organiziran kriminal”, 2-ri Avgust, [tip, 2005, str.172-173

90

2. Vo istata odredba ne e predviden, uslovno kaàno, najbitniot

konstanten element- celta poradi koja{to se vr{at krivi~ni dela od strana na organiziraniot kriminal, a toa e steknuvaweto na finansiska ili druga materijalna korist ili mo}. Moè da se podrazbira takvata cel, no opredeleni zlostorni~ki zdruènija moàt da bidat naso~eni kon kriminalni aktivnosti, koi{to nemaat za cel steknuvawe na finansiska ili druga materijalna korist ili mo}. Konkretni primeri vo prilog na tezata se re~isi site specijalni krivi~ni dela od tipot na zlostorni~ko zdruùvawe, pri {to site tie se dela protiv ~ove~nosta i me|unarodnoto pravo, dela protiv javniot red i dela protiv dràvata . Celta na site ovie dela ne e steknuvaweto na finansiska ili druga materijalna korist ili mo}, tuku ostvaruvawe na opredeleni ideolo{ko-politi~ki celi. Isklu~ok od ova pretstavuvaat krivi~nite dela: organizirawe na grupa za izvr{uvawe na delata trgovija so lu|e i krium~arewe migranti (418-a); organizirawe mreà na preprodava~i ili na posrednici za promet so narkoti~ni drogi (~l. 215); organizirawe mreà na preprodava~i ili posrednici kaj deloto nedozovolena trgovija (~l. 277); i organizirawe banda, grupa ili drugo zdruènie za krium~arewe (278). Pritoa, kaj ovie dela, kako poteòk oblik se kaznuva samo organiziraweto, a ne i ~lenuvaweto vo zlostorni~koto zdruènie. ^lenot na zdruènieto se kaznuva samo ako izvr{il nekoe konkretno krivi~no delo. Pogre{nosta na osporenata odredba e vo toa {to terorizmot ovde e sfaten kako eden od oblicite na organiziran kriminal, a ne kako relativno samostoen fenomen (pokonkretno za ova e zboruvano vo edno od prethodnite poglavja). Prakti~nite konsekvencii od vakviot priod se reflektiraat vrz posebnata organizaciono-funkcionalna i hierarhiska postavenost na organite za borba na ovie dva razli~ni vidovi nekonvencionalen kriminal i osobeno posebnite taktiki, pa i metodiki vo nivnoto otkrivawe i dokaùvawe.

3. Po isklu~ok rekovme deka vo KZM se predvideni samo nekoi dela

kako oblici na organiziran kriminal. No, dali se tie edinstvenite i najdominantnite oblici na organiziran kriminal prisutni vo Republika Makedonija? (Vidi pokonkretno za ova vo edno od prethodnite poglavja). Za niv vo KZM ne postojat inkriminacii sli~ni na pogore poso~enite krivi~ni dela vo koi se inkorporira kako biten kvalifikatoren element organiziraniot oblik.

Spored seto pogore navedeno, moè da se zaklu~i deka krivi~no-

pravniot poim - zlostorni~ko zdruùvawe ima dopirni to~ki so generi~kiot poim na organiziraniot kriminal. Me|utoa, onaka kako {to e inkriminirano vo na{eto pozitivno krivi~no zakonodavstvo, zlostorni~koto zdruùvawe ne moè vo celost da gi zadovoli barawata, ne samo za poefikasno, tuku {to e i mnogu pova`no - poefektivno spravuvawe so organiziraniot kriminal. Ottuka, pogore navedenite nedostatoci istovremeno pretstavuvaat predlog-re{enija vo koja nasoka treba da se

91

dviàt idnite izmeni i dopolnuvawa na KZM vo delot na krivi~no-pravnata reakcija protiv organiziraniot kriminal. Vo taa smisla i samiot naziv zlostorni~ko zdruùvawe treba da bide preispitan. Kako mo`ni alternativi bi bile: kriminalna organizacija, kriminalno zdruùvawe, a zo{to da ne i organiziran kriminal. Imeno, nazivot (terminot) na edna kriminalna pojava odnosno inkriminacija ja odrazuva pojmovnata sodrìna. Zlostorni~koto zdruùvawe smetam deka e nesoodveten naziv za site pojavni oblici na organiziran kriminal vo Republika Makedonija, koi{to se dviàt od “potvrdi“ do mnogu po~esto “pomeki“ oblici i tipovi na kriminal, kako {to se jadrenata grupa i kriminalnite mreì za koi ne e karakteristi~no nasilstvoto kako metod na izvr{uvawe na krivi~nite dela.

Documents

Materijal za I-kol OK i K