MARINECLEAN – EVROPSKA SREDSTVA ZA RAZVOJ IN · PDF file · 2014-12-01plavajoče izgubljene mreže; 3. razvoj in proizvodnja plastične embalaže, ki se razgradi v morskem okolju,

dr. U. KROPF V. POGAČ

- 207 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA

25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014

dr. Urška KROPF* Vladimir POGAČ**

MARINECLEAN – EVROPSKA SREDSTVA ZA RAZVOJ IN PROMOCIJO IZDEKOV, KI PREPREČUJEJO NASTANEK IN

ZMANJŠUJEJO KOLIČINO PLASTIČNIH ODPADKOV V VODAH

POVZETEK

S projektom MarineClean (financiran iz programa CIP Eco-Innovation, ECO/10/277396/SI2.601543) smo partnerji iz Slovenije, Hrvaške in Litve pridobili sredstva za prvi vstop na trg za opremo za zbiranje površinskih plavajočih odpadkov in za embalažni material, ki je biorazgradljiv tudi v morski vodi. Tekom projekta smo končali razvoj navedenih izdelkov, demonstrirali uporabo teh izdelkov možnim uporabnikom, lobirali na nacionalni in evropski ravni za večjo uporabo razgradljive embalaže na ladjah in v priobalnih območjih ter za strožjo zakonodajo pri obveznem vračanju odpadkov z ladij, saj sta embalaža hrane in izpusti smeti iz ladij med največjimi viri plavajoče plastike v morju.

UVOD

Razumevanje naraščajočega pritiska na naravne morske vire je rezultiral v prvem zakonodajnem instrumentu, ki ga je predlagala Evropska Unija - Okvirna direktiva o morski strategiji (Marine Strategy Framework Directive - MSFD). Cilje te direktive je doseči dober okoljski status (Good Environmental Status - GES) morski voda v Evropski Uniji do leta 2020. Glavni namen je obvarovati morske vire in s tem zagotoviti ustrezno rast gospodarstva povezanega z morskem in tudi socialno varstvo prebivalstva, ki je odvisno od izkoriščanja morskih virov. Direktiva obravnava med drugim tudi onesnaženje morja (s plavajočimi smetmi in kemijskimi spojinami). Največji problem onesnaženja morja je količina smeti in tudi obstojnost materialov, ki imajo mnogokrat potencial, da se ne razgradijo niti stoletja. Problem je postal izrazitejši v prvi polovici 20. stoletja z razvojem plastičnih materialov in končno kritičen v drugi polovici 20. stoletja z množično proizvodnjo teh materialov. Prav plastični materiali in drugi sintetični materiali predstavljajo veliko večino trdnih smeti v morju. Poročilo združenja evropske plastičarske industrije Plastics Europe iz leta 2013 pravi, v da je bilo v letu 2012 proizvedenih 57 mio ton plastičnih materialov v Evropi, na svetu pa kar 288 milijonov ton, kar je posledica 50 let kontinuirne rasti letne proizvodnje plastičnih materialov. Prdvidevajo, da približno 10 % smeti iz plastike konča v morju, kar pomeni, da 5,7 mio ton plastike, ki je proizvedena v Evropi, konča v morjih ali oceanih. Odpadki v morju/oceanu so postali resen problem na globalni ravni. Ogrožajo obalno in morsko okolje, živalske vrste, zdravje in varnost ljudi ter različne človekove aktivnosti na obali in v morju; nenazadnje tudi javno zdravje. Viri plavajočih odpadkov v morju so lahko dejavnosti na morju ali na kopnem. Morski vir odpadkov so nelegalni in legalni izpusti smeti iz ladij, izguba tovora s tovornih ladij in izgube ribiških mrež. Glavni kopenski viri onesnaženja vključujejo turizem, rekreativne dejavnosti, legalna in nelegalna odlagališča odpadkov, vnos z rekami, kanalizacijskimi izpusti in tudi nevihtami. Najmanj 75 % odpadkov v morju je vanj prinesenih z obale in sicer z rekami, z vetrovi ali zaradi človekovih aktivnosti (npr. turizma, športnih in prostočasnih aktivnosti ). Med 89 do 95 % odpadkov v morskem okolju je iz plastičnih mas, ki zaradi nerazgradljivosti povzročajo okolju škodo tako na kratek kot na dolgi rok. To predstavlja resno nevarnost. Plastika, ki plava na morski površini, lebdi v vodi ali leži na morskem dnu, razpade na manjše delce, ki vežejo nase težke kovine, pesticide in ostale strupe. Velikokrat plastični delci vstopijo v prehranjevalno verigo, se kopičijo v morskih živalih in

* dr. Urška KROPF, univ. dipl. inž. živil. tehn., AOI d.o.o., Mestni trg 16, 3210 Slovenske Konjice** Vladimir POGAČ, univ. dipl. ekon., Turna d.o.o., Štrbenkova 10, 3320 Velenje




posledično tudi v ljudeh. Če želimo preprečiti nadaljnje onesnaževanje naših morij z odpadki in doseči trajnostni razvoj, moramo delovati zdaj. In temu je namenjen projekt MarineClean.

PROJEKT MARINECLEAN

Program Eco-Innovation (http://ec.europa.eu/environment/eco-innovation/), 2007-2013, je bil namenjen financiranju predvsem malih in srednje velikih podjetij, ki imajo inovativen produkt/storitev z visokim ekološkim vplivov in ga želijo prvič predstaviti na trgu ali pa tekom projekta razširiti tržišče za ta produkt/storitev.

Slika 1: Logotip projekta MarineClean Slika 2: Logotip programa Eco-Innovation Idejo za mednarodni projekt je iniciiral Tehnološki center Poli-Eko, zasebna raziskovalna organizacija z bogatimi izkušnjami razvoja plastičnih materialov in izdelkov. Za realizacijo ideje je bil osnovan konzorcij sestavljen iz industrijskih partnerjev (ključna skupina za Eco-Innovation projekt), raziskovalnih organizacij in tudi znanstveno tehnološki park. Konzorcij sestavljajo partnerji iz treh držav, kar je zahteva programa Eco-Innovation:

- iz Slovenije: o Turna d.o.o. (Turna), o VGP Drava d.d. (Drava); o Tehnološki center PoliEko (TC PoliEko); o Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran (NIB-MBS);

- iz Hrvaške: o EcoCortec d.o.o. (EcoCortec); o Univerza v Zagrebu, Fakulteta za strojništvo in ladjedelništvo (UZ FMENA);

- iz Litve: o Znanstveno tehnološki park Klaipeda (KSTP); o Univerza v Klaipedi, Laboratorij za onesnaženost zraka, ki ga povzročajo ladje (KU-

APS). Projekt MarineClean se je pričel s 1. novemberom 2011 in se končal s 31. oktobrom 2014. Iz EU virov je financiran v višini 50 % stroškov, razliko so v projekt vložili partnerji. Projekt MarineClean temelji na štirih sklopih:

1. razvoj in proizvodnja opreme za pobiranje odpadkov s površine morja in celinskih voda (jezera, reke, potoki);

2. razvoj in proizvodnja ribiške opreme, ki preprečuje nastajanje t.i. "ghost nets" - prosto plavajoče izgubljene mreže;

3. razvoj in proizvodnja plastične embalaže, ki se razgradi v morskem okolju, in jedljive embalaže, ki jo je možno pojesti skupaj s hrano oziroma je primerna kot živalska hrana;

4. lobiranje in povezovanje za dosego striktnejše zakonodaje za obvezno vračanje vseh odpadkov z ladij v pristanišča, njihovo ločevanje in predelovanje, ter tudi za uvedbo subvencioniranja uporabe razgradljive embalaže v priobalnih območjih in na ladjah.

Prvi sklop je namenjen pobiranju plavajočih odpadkov in s tem zmanjševanju količine odpadkov v morju direktno in tudi posredno s čiščenjem kopenskih voda. Drugi, tretji in četrti sklop pa so namenjeni preprečevanju nastajanja plavajočih odpadkov v morju.

RAZVOJ IN PROIZVODNJA JEDLJIVE IN V MORJU RAZGRADLJIVE PLASTIČNE EMBALAŽE

Podjetje EcoCortec se med drugim ukvarja s proizvodnjo plastičnih folih namenjenih za proizvodnjo embalaže tako za hrano kot tudi za druge proizvodnje. V projektu MarineClean so promovirali tri njihove materiale, EcoWorks®, EcoFilm® in EcoOcean®. Slednji material je bil še posebej izpostavljen,




saj je trenutno edini material na tržišču, ki je certificiran po standardu ASTM D 7081, kar pomeni, da je material razgradljiv v narvnih pogojih v morskem okolju. Material se običajno proizvaja v obliki folije, v času projekta pa je proizvajalec material toliko modificiral, da je uporaben tudi za brizganje. To tehniko so preskusili pri partnerju UZ FMENA (slika 3), čemur je sledilo testiranje mehanskih lastnosti novega materiala (slika 4) in testiranje sprejemljivosti za stik s hrano. Ker je bilo ugotovljeno, da trenutna sestava materiala EcoOcean® zaradi presežene vrednosti skupne migracije v testno raztopino ocetne kisline ne ustreza EU in nacionalnim zahtevam za materiale, ki prihajajo v stik s hrano, sedaj proizvajalec EcoCortec pospešeno razvija nove različice, ki bodo ustrezale tem zahtevam. Z možnostjo uporabe EcoOcean® materiala tudi za pakiranje hrane bo namreč podjetje EcoCortec razširilo svojo prisotnost na trgu prehrambene industrije.

Slika 3. Brizganje epruvet iz materiala EcoOcean®, vir: UZ FMENA

Slika 4. Določanje mehanskih lastnosti materiala EcoOcean®, vir: UZ FMENA

Partner NIB-MBS je izvedel testiranje biorazgradljivosti materiala EcoOcean v obliki folije (slika 5) in v obliki škatlice - brizgan izdelek (slika 6). Testiranja so izvajali v nadzorovanih pogojih v laboratorijskih akvarijih in tudi v naravnih pogojih v morju (Jadransko morje, Piranski zaliv, in Baltsko morje, zaliv pred Klaipedo). Material so izpostavili za več mesecev v morje in nato spremljali razpad materiala. Ugotovili so, da EcoOcean® material ne le razpade na manjše delce, temveč da ga različne morske živali in mikroorganizmi kemijsko razgradijo. Tanjši kot je material, hitreje se razgradi.

Slika 5: Vrečka iz EcoOcean® materiala v Jadranskem morju: levo maj 2012, desno oktober 2012, vir: NIB-MBS

Slika 6: Izdelek iz EcoOcean® materiala v naseljenem laboratorijske akvariju z morsko vodo: levo februar 2012, desno oktober 2013, vir: NIB-MBS TC PoliEko se je v projektu ukvarjal tudi z razvojem jedilne embalaže. Izdelali so filme iz zeina, proteina izoliranega iz koruze. Zeinski filmi so bili pripravljeni v laboratorijskih količinah, ki so zadostovale za fizikalno-kemijske analize in tudi za senzorično analizo sprejemljivosti med potrošniki.




Žal so v konzorciju, kot že mnogi pred njimi, ugotovili, da trg in potrošniki še ne sprejemajo ideje jedilne embalaže in da zavračajo možnost, da skupaj s hrano pojedo tudi del embalaže. Jedljiv zeinski film je namreč le primarna embalaža, ki hrano zaščiti pred prehitrim kvarom. Sekundarna embalaža je še vedno potrebna, a njena količina je lahko močno zmanjšana. Sekundarna embalaža je iz papirja ali plastičnih materialov in je namenjena predvsem higienski zaščiti. Vsekakor pa je konzorcij pokazal na novo možnost razvoja in uporabe embalaže ter uporabo različnih virov za izdelavo embalaže.

RAZVOJ IN PROIZVODNJA OPREME ZA POBIRANJE POVRŠINSKIH ODPADKOV

Pri TC PoliEko so razvili in izdelali opremo za pobiranje površinskih odpadkov s površine morja (slika 7). Razvita oprema je zelo lahka, uporalja se lahko kot stacionarna mreža za zaščito določenih predelov obale (slika 8) ali za vlečenje (slika 9). Upravlja se lahko z enim ali dvema ploviloma. Primerna je za čiščenje površine mirnih voda v pristaniščih, marinah, mandračih ... in pred območji za plavalce - povsod, kjer večja oprema zaradi omejenega prostora ne more biti uporabljena.

Slika 7. MarineClean oprema za pobiranje površinskih odpadov, vir TC PoliEko

Slika 8: MarineClean mreža uporabljena kot stacionarna mreža, vir: TC PoliEko

Slika 9: MarineClean mreža med vlečenjem z dvema ploviloma (levo) in z enim plovilom (desno), vir: VGP Drava




Predvideno je, da bo Turna začela proizvajati to opremo - zaključni postopki so ravno v teku, saj pripravljajo marketinški plan in poslovni načrt. Partner VGP Drava je testiral uporabo novih produktov in svetoval pri njihovem razvoju. Testiranja so potekala tako na celinskih vodah kot tudi na morju. Partner KU-APS, ki je specializiran za raziskave onesnaženja zraka, ki ga povzročajo morska plovila, pa je izmeril izpuste iz plovil med uporabo teh mrež v različnih pogojih. Partnerji so uporabo teh izdelkov prikazali na posebnih dogodkih v Sloveniji, na Hrvaškem in v Litvi. Pri tem in pri testiranju opreme so odpadke zbirali in jih kasneje temeljito analizirali glede na njihovo sestavo in izvor. Ugotovili so, da večino smeti predstavljajo izdelki iz plastike, vendar zaključni rezultati še niso znani v času priprave tega prispevka.

ZAKLJUČEK

V triletnem projektu MarineClean so partnerji iz treh EU držav preučili stanje plavajočih smeti v morju in vse razvite izdelke predstavili potencialnim uporabnikom v vseh treh državah. Poleg tega pa smo veliko časa namenili lobiranju na nacionalni in mednarodni ravni. Zakonodajalce smo pozvali, da bi zakonodajo spremenili tako, da bo omogočala subvencije ali popuste za večjo uporabo užitnih in biorazgradljivih embalažnih materialov. Ker se potrošnja plastične embalaže verjetno ne bo zmanjšala, je najboljša rešitev za zmanjševanje odpadkov v morju užitna in biorazgradljiva embalaža. Zakonodajalce pozvali tudi, da je zakonodajo glede onesnaževanja morij potrebno dodatno urediti na treh področjih:

‐ poostren nadzor pri vračanju odpadkov z ladij, predvsem potniških, saj predstavljajo ladijski odpadki pomemben delež odpadkov v morju;

‐ subvencije in/ali popusti za spodbujanje uporabe užitnih in biorazgradljivih embalažnih materialov, kar bi imelo za posledico manj odpadkov;

‐ enotna evropska in nacionalna pravila za ponovno uporabo/reciklažo plastičnih odpadkov (npr. reciklirana plastika za proizvodnjo opreme za pobiranje odpadkov na površini morja- in ribiških mrež).

Člani konzorcija MarineClean so prepričani, da je za učinkovito ukrepanje res skrajni čas.

Documents

MARINECLEAN – EVROPSKA SREDSTVA ZA RAZVOJ IN · PDF file · 2014-12-01plavajoče izgubljene mreže; 3. razvoj in proizvodnja plastične embalaže, ki se razgradi v morskem okolju,