Embed Size (px)
Citation preview
Manjšine in večine, marginalne in dominantne skupine: nemi spomini in prakse sožitja
Program in povzetkiPosvet Slovenskega etnološkega društva
v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU
Prešernova dvorana SAZU, Ljubljana
27. maj 2016
Manjšine in večine, marginalne in dominantne skupine: nemi spomini in prakse sožitja
Posvet Slovenskega etnološkega društva v sodelovanju z Inštitutom za slovensko naro-dopisje ZRC SAZU
Program in povzetki
Uredila: SašaPoljakIsteničJezikovni pregled: SašaPoljakIsteničOblikovanje in prelom: Ana Destovnik
Izdalo: Slovensko etnološko društvoZanj: AnjaSerecHodžar,predsednica
© Slovensko etnološko društvoLjubljana, maj 2016
Tisk: Megacop, LjubljanaNaklada: 70 izvodov
PROGRAMSKI IN ORGANIZACIJSKI ODBOR POSVETA:
SašaPoljakIstenič,ZRCSAZUKatja Hrobat Virloget, FHŠ UPMateja Habinc, FF ULBarbaraSosič,SEM
Prešernova dvorana SAZU, Ljubljana, 27. maj 2016
Posvet sofinancira Ministrstvo za kulturo.
CIP-Kataložnizapisopublikaciji Narodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana 39(497.4)(082) 316.347(497.4)(082) POSVET Slovenskega etnološkega društva v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodo-pisje ZRC SAZU (2016 ; Ljubljana) Manjšineinvečine,marginalneindominantneskupine:nemispominiinpraksesožitja:program in povzetki / Posvet Slovenskega etnološkega društva v sodelovanju z Inštitutom za slovenskonarodopisjeZRCSAZU,Ljubljana,27.maj2016;[uredilaSašaPoljakIstenič].-Ljubljana : Slovensko etnološko društvo, 2016 ISBN 978-961-6775-19-9 1.Gl.stv.nasl.2.PoljakIstenič,Saša 284812800
3
Manjšine in večine, marginalne in dominantne skupine: nemi spomini in prakse sožitja
SašaPoljakIstenič,KatjaHrobatVirloget,MatejaHabincinBarbaraSosič
Ob dolgoletnih prizadevanjih delovne skupine za Slovence zunaj Republike Slo-venije in po okrogli mizi o slišanosti manjšin na Vzporednicah med slovensko in hrvaško etnologijo konec leta 2014, ki je pokazala na potrebo po bolj pogloblje-niobravnaviodnosamedvečinoinmanjšinami,jeSlovenskoetnološkodruštvov sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU v letu 2016 pripravilo posvet z naslovom Manjšineinvečine,marginalneindominantnesku-pine:nemispominiinpraksesožitja.Znjimželimospodbuditirazpravoovplivumanjšininmarginalnihskupinnasožitjevetničnoinsocialnoraznolikihokoljih,identificiratiprakse,kjerimadediščinakohezivnovlogovskupnostih,obreme-njenih z zgodovinskimi konflikti, ter povezati nacionalne manjšine in druge mar-ginalneskupinevprizadevanjihzapre-inpripoznanjedediščin.
Čepravsosemanjšinezrazličnimipritiskisoočaležev2.polovici19.stoletjainjebilazastatusnekaterihodločilna1.svetovnavojna,njihovsedanjipoložaj,splohvSrednjiinVzhodniEvropi,bistvenooblikujejotudimnožični premiki pre-bivalstvainetničnačiščenjapo2.svetovnivojni,kososedržavepreoblikovaleponačeluetničnehomogenosti.Skupine,kiseznovonacionalnoidentitetoin/alipolitičnimsistemomnisoidentificirale–Slovencivsosednjihdržavah,Itali-jani,Madžari,NemcivSloveniji–somoraleoditialisopostalemarginalizirane,njihovispominiindediščinapautišani.Podobnomarginalizacijosopolstoletjapozneje,poslovenskiosamosvojitvi,doživelipriseljenciiznekdanjeJugoslavijein pa delavski razred, ko so se iz elitnega razreda (vojaški sloj) ali razreda, na katerem je SFRJ gradila ideologijo (delavski sloj), spremenili v drugorazredni slojbrezglasu.Dediščinatakihmarginalnihskupin jeprepuščenapropadu,vredkihprimerihpreinterpretacijepanjeninekdanjiuporabnikinimajovečdosto-pa do nje.
Letošnja konferenca spodbuja etnologe, kulturne antropologe, sorodne raziskovalce in strokovnjake, pa tudi člane manjšin in marginalnih skupin,sodelavce nevladnih organizacij in aktiviste, največkratopozarjajonasvojeak-tualnodelovanjeinraziskovanje.Želimosiopozoritinanemeglasove,utišanespomineinskritedediščine,razmišljati,kakomarginalnimskupinamtudivvsak-danjemživljenjudatiglasinjihenakopravnovključitivdominantnidediščinskidiskurz,terrazpravljatiopraksahsožitjamedmarginalnimiindominantnimisku-pinami.
PROGRAM
6
8.00 Registracijaudeležencev
8.15 Pozdravni nagovori
AnjaSerecHodžar,predsednica SED;
Ingrid Slavec Gradišnik, predstojnica ISN
8:30-10:00
Moderatorka:
Saša Poljak Istenič
Kmečkičlovekvprimežuzgodovinskihinpolitičnihpreobratov
NadjaValentinčičFurlan
Tujci doma. O nemih spominih italijanske narodne skupnosti invečinskemprebivalstvu“brezkorenin” v obalnih mestih Slovenije
Katja Hrobat Virloget
Romi in reprezentacije romske dediščine:utišanialislišanispomini?
Alenka Janko Spreizer
10:00-10:15 Odmor za kavo
10:15-11:45
Moderatorka:
Katja Hrobat Virloget
Krepitev (pro)aktivne participacije narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v slovenski Istri
MirnaBuić
Vsina-ičs(m)ozaničAlenkaČerneličKrošelj
Nemi glas ezana v Ljubljani MojcaKovačič
11:45-13.00 Odmor za kosilo
13.00-14:30
Moderatorka:
BarbaraSosič
KulturnadediščinakočevskihNemcev: od nemega spomina k praksisožitja
Anja Moric
Spremembe konteksta, premene vlog: Nemci in Slovenci v Mariboru od srede 19. do srede 20. stoletja
JernejaFerlež
ČehivSloveniji–podrugisvetovnivojni nevidna manjšina
MarjetaKeršičSvetel
14:30-14:45 Odmor za kavo
7
14:45-15:45
Moderatorka:
Mateja Habinc
Titoističnatabuizacija,diskriminacija, segregacija, stigmatizacija
JožeDežman
Zapuščenetovarnemedavtoritarnimi in marginalnimi diskurzi
SašaPoljakIstenič
15:45-16.00 Odmor za kavo
16.00-18:10
Moderatorka: AlenkaČerneličKrošelj
Pozabljenetržaškemanjšine DašaLičen
MuzejskezbirkenaTržaškem
BarbaraSosičinPolona Sketelj
Opomenukulturnedediščineslovenske manjšine v Videmski pokrajini
Mojca Ravnik
Slovenščinavdružini–pogovorniali tuji jezik?
Martina Piko Rustia
Alpsko-jadranskiprostorvlučijezikov in kultur
Herta Maurer - Lausegger
18:15 Sklepna razprava
POVZETKI
10
Kmečki človek v primežu zgodovinskih in političnih preobratov
NadjaValentinčičFurlan,Slovenskietnografskimuzej
Mirko Mlakar, kmet iz Porezna v Baški grapi, rojen leta 1926, je v 90. letih 20. stoletja zapisal svoje spomine. Njegove identitete in kroge bivanja bomo inter-pretirali s poudarkom na preobratih: rojen kot pripadnik slovenske manjšine v KraljeviniItalijiježekotnajstnikpostalizgnanecvToskaniinprisilnidelavecvAvstriji;pokoncudrugesvetovnevojnejedočakalsvobodo,vendarpasejekotgorskikmetkmaluzačelpočutitikotmarginalec.
Porzenkarji so bili med obema vojnama kot vsi primorski Slovenci manjšina v KraljeviniItaliji,živelisotikobmejizJugoslavijo.PredzačetkomdrugesvetovnevojnesoItalijanivaščanezaštirinajstdniprisilnoizselilivToskano.Mlakarjeviso med drugo svetovno vojno kot zavedni Slovenci podpirali partizane, zato so jihdoletelanajprejfašističnazaslišanjainzapori,poletu1943pašenacistič-na; sedemnajstletni Mirko in dva brata so bili poslani na prisilno delo v okolico Beljaka, trije sorojenci v koncentracijska taborišča.Podrugi svetovni vojni jezavladalasvoboda:izropanokmetijosostrdimdelomspetoživili,Mirkojeimelvelikoveseljezvečernošoloindramskimiigramivslovenskemjeziku.Srečosokmalu skalili povojni dogodki, ki niso bili skladni z vrednotami, za katere so se borili Mlakarjevi, in do gorskih kmetov popolnoma nespodbudna kmetijska poli-tika.Mirkosejemoralzaposlitivtovarni,dajedružinalahkopreživelanagorskikmetiji,krivičniodnosdokmetovpagajebolelše,kojebilvpokoju.
SpominiMirkaMlakarjasezačnejokotklenakmečkaživljenjskazgodba,vdrugipolovicipaseprelevijovkritikosocialističnedružbeneureditve.MirkoMlakarjihjezačelpisativsamostojniSlovenijinapobudonečakaStanislavaBeguša,vendarmujenaročil,dajihsmeizdatišeleponjegovismrti.Knjigajeravnokarizšlavsamozaložbisspremnimibesedamizgodovinarja,slavistainetnologinje.Dragocenaje,kersotovrstnapričevanjakmečkegačlovekavslovenskietnolo-giji razmeroma redka.
11
Tujci doma. O nemih spominih italijanske narodne skupnosti in večinskem prebivalstvu “brez korenin” v obalnih mestih Slovenije
dr. Katja Hrobat Virloget, Univerza na Primorskem, Fakultetazahumanističneštudije
Podrugisvetovnivojni jeJugoslavijapridobilanarodnostnomešanoobmočjeIstre.Zaradispremembedržavnihmejainuvedbesocialističnegasistemasejeizobalnihmest,kjer jebilovečinskoitalijanskogovorečeprebivalstvo, izselilookrog 90 odstotkov ljudi. Migracije gre razumeti v kontekstu evropskih povoj-nih premikov prebivalstva oziroma postimperialnih procesov po razpadu itali-janskegafašističnegaimperija.Zaradidvajsetletnefašističnepolitikeetničnegačiščenja, vzpostavljanjasuperiornosti italijanskekulture ter vojneganasiljasobiliitalijanskiprebivalcipovojnivnovidržavi(Jugoslaviji)večinomaobremenjeniskolektivnokrivdo,zatosobilinjihovispominiindediščinautišani.Tisti,kinisozapustili Istre, so se v mestih spremenili v (uradno priznano) manjšino. V zapuš-čena»mestaduhov«sosepriselililjudjeizdrugihdelovSlovenijeinJugoslavije.Predvsemti,kisoprihajaliizcelinskihobmočij,ssredozemskokulturodotedajniso imeli stika.
Večinaistrskihurbanihsrediščšedanesdelujezapuščeno.Stavbeseneobnav-ljajo,prebivalcemstasredozemskaurbanaarhitekturainživljenjetuji,nitradicijeceloletnega življenja zmorjem…Vzrok »nedediščinskih« odnosovdourbanihprostorovsezdiv tem,dasevečinsko lokalnoprebivalstvoznjimine istoveti.Prišlekissicerdominantnonacionalno identitetoživijovprostoruzobčutkombrezkoreninjenosti.Vurbanihsrediščihvečinskoprebivalstvopredstavljajoljudjez nekdaj skupno jugoslovansko identiteto, ki so z razpadom Jugoslavije postali novi tujci.Tamestadojemajokotsvojodediščino tisti, ki sodanes vmanjšini (Italijani).Vostankihbeneškeurbanedediščineiščejooporosvojiidentiteti.
Prispevek bo na podlagi etnografskega dela opozoril na neme spomine pri-padnikovitalijanskenarodneskupnosti,kisosezaradispremenjenihokoliščinznašlivvlogi tujcevdoma, terhkratinakazalspominedanašnjegavečinskegaprebivalstva,priseljencev,kijihnasedanji»dom«nevežejonemedgeneracijskispomini in ne tradicija.
12
Romi in reprezentacije romske dediščine: utišani ali slišani spomini?
dr. Alenka Janko Spreizer, Univerza na Primorskem, Fakultetazahumanističneštudije
RomikljubsvojemurelativnovelikemušteviluvEvropivečinomapredstavljajomarginaliziranoindeprivilegiranoskupinoprebivalstva,čepravsodružbenoinkulturno heterogena skupina ljudi. Od osamosvojitve in samostojnosti Republi-keSlovenijeso različnideležnikiprekmanjšinskihkulturnih, izobraževalnih insocialnihpolitikposkušalidosečiizboljšanjepoložajaromskeskupnostivSlove-niji.Prispevekseosredinjanapregledpisanjaoromskidediščiniternaanalizorazličnihpraks,kisoskušaleprispevatikreprezentacijiglasovčlanovromskihskupnosti. V predstavitvi bodo posebej izpostavljeni raznovrstni poskusi pred-stavljanjaromskedediščinevrazličnihmuzejihnaobmočjudanašnjeSlovenije,v Prekmurju in na Dolenjskem. Prinaša razmislek o vprašanju, kolikšen je dopri-nostehposkusovkreprezentacijiromskedediščineinkozvočenjumarginalizi-ranihglasovromskeetničneskupnosti.Posvetilisebomovprašanju,kakosevizbranihprimerihreprezentiraromskadediščinainkajseizpostavljaprikulturiRomovznamenomdativeljavoutišanioziromaprezrtidediščini.
13
Krepitev (pro)aktivne participacije narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v slovenski Istri
MirnaBuić,KulturnoizobraževalnodruštvoPiNA
Narodne skupnosti narodov nekdanje SFRJ so se po osamosvojitvi Slovenije kot»nove«manjšineznašlevnezavidljivemstatusnempoložajusšedodanesnarudimentarennačinurejenimipravicami,karseizražavpomanjkanjukonkret-nega modela ohranjanja njihove narodne identitete ter sistemski neurejenosti njihovega organiziranja in financiranja (Komac 2007). Ker te narodne skupnos-ti nimajo priznanega statusa uradne manjšine, ki bi jim nudil in zagotavljal po-sebnekolektivnepravice,soseprisiljenesoočatizdejavniki,kiovirajonjihovo(pro)aktivnoparticipacijovslovenskidružbi,natančnejeparticipacijovprocesihodločanja insplošnoparticipacijov javnemživljenju,kibi jimomogočila lažjointegracijo (Kralj 2010). To, da nimajo formalnega statusa, še posebej omejuje njihovo kakovostnodelonapodročjuohranjanja kulturnedediščine (Sedmak2005).Polegtegajepolitičnamarginaliziranosttehskupnostivelika.Zaradista-tusneneopredeljenosti(inneimenovanosti)ševednoostajajonevidnedružbe-ne skupine.
KulturnoizobraževalnodruštvoPiNAssvojimiprojektiinprogramiskušaprispe-vatikopolnomočenjutehskupnostivslovenskiIstri,proaktivnemuzavzemanjuzanjihovepraviceinizoblikovanjutakihdružbenihrazmer,kibodospodbujalekvišjiravnivečkulturnegarazumevanja,kmedkulturnemudialogu,priznavanjutemeljnihpravicnarodnihskupnostivvsehdružbenihsferahinposledičnotraj-nostnemudružbenemuinnavsezadnjegospodarskemurazvojuregije.Avtoricabo v svojem prispevku predstavila podporne projekte in aktivnosti za posamezni-ke in manjšinske nevladne organizacije (pravna podpora, projektno svetovanje, (samo)zagovorništvo)terparticipativnemetodezaopolnomočenjepripadnikovnarodnihskupnosti (npr.gledališčezatiranih), zagovorništvo inpreprečevanjediskriminacije.
14
Vsi na -ič s(m)o zanič: življenje vojaških – letalskih družin v Brežicah po letu 1991
AlenkaČerneličKrošelj,PosavskimuzejBrežice
Značilnosti,kidajejoPosavjuspecifičenznačaj,solegaobmejisHrvaško,velikdeležpriseljencev izdrugih republikbivšedržave terdejstvo,da je (bilo)po-membnotranzitnoobmočjeinpomembenprehodnicenterzabeguncevčasujugoslovanskevojne.Brežicesosežepreddrugosvetovnovojnozgradnjoleta-liščavCerkljahobKrkizačelespreminjatiiz»važnegaobrtniškegaintrgovskegamesta«v»vojaško–letalskomesto«.Podrugisvetovnivojnijebilotoletališčeenonajpomembnejšihvojaškihletališčinmestojesprejeloštevilneprebivalce,ki so prišli sem oziroma bili poslani na delo. Zasnovana in zgrajena so bila nova stanovanjska naselja (kolonije), mladi fantje (vojaki, letalski mehaniki, piloti in drugovojaškoosebje)pasoseporočalizlokalnimiprebivalkami.Od50.letsosevBrežicahrojevaliotrociizmešanihzakonovspriimki,kisosevečinoma»za-ključevali«na-ić.Vojaškidelprebivalstvajesvojonacionalnoistovetnostohranjalpredvsem z rabo jezika, Dom JLA pa je skrbel za kino predstave in drugo kultur-noudejstvovanjetudivsrbohrvaškemjeziku.IzpričevanjoživljenjuvBrežicahv 70. in 80. letih 20. stoletja je bilo neodobravanje rabe srbohrvaškega jezika v slovenskemmestu»pogumnoinobsojanjavrednodejanje«,vojaškedružinepadružbenoinekonomskoprivilegirane.Porokaz»vojnimlicem«jebilazaželenaindobrodošla,sajjeutrjevaladružbenistatus.AlisobiliSlovencivtistemčasubrežiškamarginalnaskupina?Kakšenjebilobratleta1991inkakojevplivalnarazličneskupine,kidotedajnisopotrebovale»svojedediščineinistovetnosti«?Alilahkopredletom1991govorimoosožitju,potemoletihnerazumevanjaozi-romamarginalizacijeinvzadnjihletihočasu»jugonostalgije«zvzpostavljanjemnovihodnosovinnovegasožitjaoziromarazumevanja?
PosavskimuzejBrežice v letu 2016 kot del obeležitve 25. obletnice osamo-svojitve in vzpostavitve samostojne države Republike Slovenije raziskuje in zzgodbamiposameznikovizrazličnihskupinpredstavljaobmočjeobnovimeji.Vprispevkubodopredstavljenipredvsemotroci–potomcimešanihzakonov,kisobilivčasuosamosvojitvenapraguodraslosti.Obživljenjskihodločitvah,kisojihtedružinemoralesprejeti,sejevdružbizačelopojavljatiinuveljavljatioprede-ljevanjegledenakončnicopriimka–priimkiskončnico-ičoziromapredvsem-ićsobilioznačenislabšalno–»kotjužnih,tajužnih«invečkrattudizizrekom»vsinaič(-ić)sozanič«.PrispevekpomeniuvodvdaljšeprizadevanjePosavskegamuzejaBrežicezaohranjanjedediščinevsehprebivalcevtegaobmočjainnjiho-vovključevanjevmuzejskedejavnosti.
15
Nemi glas ezana v Ljubljani
dr.MojcaKovačič,ZRCSAZU,Glasbenonarodopisniinštitut
Muslimanska skupnost v Ljubljani gradi Islamski verski in kulturni center. Grad-njosovečletspremljaledebateinpolemikevmnožičnihmedijihinširšijavno-sti.Tesovplivalenapotekgradnje,prikazalepasotudidružbenoinpolitičnorazmerje do muslimanske skupnosti v Sloveniji. Študije religijskih prostorov so razkrile,dajezvokedenodpomembnihkazalnikovreligijskemočivprostoruindaodsotnostzvoka,kisimboliziranavzočnostmarginaliziraneskupnostiv jav-nemprostoru,pričaoodnosuvečinedonje.
Vprvemdeluprispevkapredstavljam,nakakšnenačinesemestaposvetuso-očajozreligijskozvočnostjomuslimanskegaklicakmolitvi,vdrugempapreds-tavimopažanja,kakoseljudjeodzivajonaverjetnost,dabovzvočnemprostoruLjubljanenavzočezan, muslimanski klic k molitvi. Pri tem se sprašujem, na kak-šennačinezan»ogroža«zvočnodediščinomesta,kakšnedružbeneinpolitičnediskurzesprožanovazvočnostvprostoru,kakonovazvočnostizzivareligijskeinnacionalnoidentitetoprebivalcevterkakšenjepomenreligijskezvočnostizamuslimansko skupnost v Sloveniji.
16
Kulturna dediščina kočevskih Nemcev: od nemega spomina k praksi sožitja
Anja Moric, Zavod Putscherle
NaKočevskem,kimedslovenskimipokrajinamiizstopazaradisvojeposebne,pogosto tragične zgodovine, je600 letobstajalo svojstveno jezikovnoobmo-čje.Dveskupnosti–slovenskainkočevarska–statamsobivaliindrugadrugobogatili do pojava konflikta, ki ga je konec 19. stoletja vzbudil nacionalizem in jevrhdosegelznacifikacijo(dela)kočevarskeskupnostiv30.letih20.stoletja,znjenoodselitvijosKočevskevletih1941/42invpovojnihizgonihinpobojih(kočevskih)Nemcev.Kočevskatudidanesostajaetničnoinsocialnoraznolikoobmočje,sajpolegKočevarjevtamživijošedrugeskupnosti(romska,srbska),odslovenskeosamosvojitvepasenaobiskvračatudivsevečizseljenihKoče-varjevinnjihovihpotomcev,kiiščejosvojekorenine.Ševeč:elementi(snovnein)nesnovnekulturnedediščinestegaobmočjasoserazširilipovsemsvetu,sajsepolegSlovenijeohranjajotudivZDA,Kanadi,AvstrijiinNemčiji,kamorsoseKočevarjiizselili.
Namenprispevkajeprikazatielementekulturnedediščine(nekdanjega)koče-varskegaposelitvenegaobmočjanaKočevskem:kočevarskidialekt,šegeinna-vade,nošoitd.,kisosevSloveniji intujiniobdržalikljubpreselitvi.Prispevektemeljinaraziskavi,opravljenimedKočevarjivSloveniji,ZDA,Kanadi,AvstrijiinNemčiji, inboprikazal, katereprvinekočevarskekulturnedediščinesoseobdržale do danes in kje ter na kakšen način so se obdržale. Predstavljenebodonekateredobreprakseohranjanjakočevarskekulturnedediščine,patudipredlogi,kakovprihodnostiprispevatikprepoznavnostiinohranitvikočevarskekulturnedediščine ter (s tem) spodbujati sožitjemedskupnostmi (doma in vtujini), obremenjenimi s (preteklimi) konflikti.
17
Spremembe konteksta, premene vlog: Nemci in Slovenci v Mariboru od srede 19. do srede 20. stoletja
dr.JernejaFerlež,UniverzavMariboru,UniverzitetnaknjižnicaMaribor
Prispevekboobravnaval položaj nacionalne skupine, ki jo zaradi pripadnostinemškemu jezikovnemu,kulturnemualipolitičnemukrogusskupnim imenomimenujemoNemci.Predstavilbopoložajteskupinevspreminjajočemsepolitič-nemkontekstuMariborav20.stoletju.Pritembostoletjepolitičnihpremenlekontekst,vospredjupabodousodenekaterihanonimnihmeščanovvrazburka-nihzunanjihokoliščinahternjihoviodzivinaspreminjajočisepoložaj.
PoložajnemškeskupnostivMariborujezanimiv,kerjeodprevladujočeinvpliv-nejšeskupnostivmestupredprvosvetovnovojnoprešlavpolitičnomanjšinski,gmotnopaševednomočaninvplivenpoložajvobdobjumedobemavojnama,nato pa je po drugi svetovni vojni v mestu pustila skoraj samo še materialno sled. Materialnesledinekdanjihnemškihsomeščanovsokljub fizičniprisotnosti–stanovanjskezgradbe,javniobjekti,industrijskiobjekti,urbanističnerešitve–vobdobjupodrugisvetovnivojnidonekemerespolzeliizzavestimeščanov.
Pravnenadnipreskokizvečinskegavmanjšinskipoložajvpolitičneminjavnemživljenjuinposledičnospremenjenpoložajtudivvsakdanjemživljenjubostapri-kazana z zgodbami nekaterih posameznikov, ki so pred drugo svetovno vojno živeliindelalivMariboru.Prispevekbomeddrugimizhajalizugotovitev,kisobile predstavljene na veliki razstavi Nemci in Maribor, postavljeni leta 2012 v mariborski Veliki kavarni.
18
Čehi v Sloveniji – po drugi svetovni vojni nevidna manjšina
MarjetaKeršičSvetel
ČehivSlovenijištevilčnoniso bili posebno velika skupnost; ob zadnjem štetju, kosozanjenavoljopodatki,tojeizleta1948,sejezaČehevSlovenijideklari-ralo 1063 ljudi. To število je bilo veliko manjše kot tik pred drugo svetovno vojno, kar jeposledicazelo represivnegaodnosadopripadnikovčeškeskupnosti vpovojnih letih.Šlo jepredvsemzapripadnike t. i.meščanskegasloja, izobra-žence,visokokvalificiranedelavce, lastniketovarn,zdravnike,kulturnike...Odkonca19.stoletjapadodrugesvetovnevojnejetaskupnostmočnovplivalanaživljenjevSloveniji,predvsemnakulturo,gospodarstvointudinapolitičnomisel–odsokolstvapadomasarikovstva.Šlojezadobroorganiziranoskupnost,kijeimelasvojedopolnilnešolevčeškemjeziku,svojeprireditve,organiziranetečaječeškegajezika,prekJugoslovansko-češkoslovaškeligepasejeaktivnovključe-valatudivmednarodnosodelovanjemedkraljevinoJugoslavijoinČeškoslova-ško republiko. Po drugi svetovni vojni je bila ta skupnost s prepovedjo delovanja ČeskeobceinLige,zzaplembočeškihpodjetijterspritiskomnaposamezniketakorekočpopolnomaizbrisana.Poskusi,dabipoosamosvojitviSlovenijespetzbraliostanketeskupnostivSloveniji–oziromavsajpotomcežepreddrugosvetovno vojno tu živečihčeškihdružin– kljub nekaj prizadevanjem niso uspeli. Pavendarbibiloprav,daseteskupnostiinnjenevlogevdoločenemobdobjuslovenske zgodovine spomnimo tervlučisodobnegadružboslovja in humanisti-ke znova presodimo njen pomen in vlogo v slovenskem prostoru.
19
Titoistična tabuizacija, diskriminacija, segregacija, stigmatizacija
dr.JožeDežman,GorenjskimuzejKranj
Titoizemsejevzpostaviltako,dajenajprejrazdelilisvetmrtvih.Uradnerežimskestatistikesopriznavale46.000smrtnihžrtev,kisojihimenovalizoznako»padliborci inžrtvefašizma«.DanesjevpopisužrtevvojneinrevolucijeInštitutazanovejšo zgodovino skoraj 100.000 imen vseh žrtev.Polovica tabuiranih žrtevje v verigo aparthajdske drugorazrednosti potegnila svoje sorodnike. Podobna logikaizključevanjajeveljalatudinafrontahrazrednegaboja:plemstvo,meščan-stvopopremoženjuinizobrazbi,duhovščinainvernikiterkmetstvosobilidelež-ni trajne insistematičnerepresivno-diskriminatorneobravnave.Kvsemutemusododatneimaginacijesovražnegainkriminaliziranjepopolitičnemvoluntariz-muustvarilemnožico ljudi,kisobilipodvrženipolitičnopolicijskim insodnimobravnavam. Vseh je bilo toliko, da je nastal sistem, v katerem je privilegirana manjšinaneprestanoorganiziralahajkenadrazličnimiosovraženimidrugimi.Vprispevkubomskušalkvantificiratiinkvalificiratitovrstnotitoističnoprodukcijo.
20
Zapuščene tovarne med avtoritarnimi in marginalnimi diskurzi
dr.SašaPoljakIstenič,ZRCSAZU,Inštitutzaslovenskonarodopisje
Političnidiskurzosocialističnipreteklostijedanespretežnonegativen,podrugistranipajevjavnostizaznatitudiprecejnostalgijepočasih,kosmoživelivnek-danjiJugoslaviji.Nekolikodrugačejespercepcijoindustrijskihobmočij,skate-rimiselešeredkokdopočutipovezanegaaliseznjimiceloistoveti;večinomasotonekdanjidelavcialitisti,kisosekotpripadnikidelavskegarazredapočutilispoštovaniinsovsocializmuimelispodobnopoklicnoalizasebnoživljenje.Pospremembi ideološkega in gospodarskega sistema so ti postali marginalizirani, njihovispominisobiliizločeniizdominantnegaspomina,njihovadediščinapaprepuščenapozabi inpropadu.Prispevekseosredinjana izbrane ljubljansketovarne,kisosedodanesspremenilevdegradiranaobmočja,urbanodedišči-noaliobjektobčinskihrevitalizacijskihnačrtov.Temeljinaetnografskiraziskavirazličnihakterjevinanalizidominantnegadediščinskegadiskurza,dabipokazalnadanašnjidvoumnipomensocialističnedediščineinnavključenostoziromaodsotnost delavskih spominov v javnosti.
21
Pozabljene tržaške manjšine
DašaLičen,ZRCSAZU,Inštitutzaslovenskonarodopisje
Zgodovinarka Marina Cattaruzza je kozmopolitski Trst 19. stoletja opisala kot otok ekonomskega liberalizma, kamor so se stekali tako tujci kot notranji migran-ti,kisobilipripadnikirazličnihetničnih,socialno-kulturnihinverskihskupnostiterdružbenihplasti.VhabsburškemTrstusosobivaliSrbi,Grki,Armenci,Hrvati,Nemci, Avstrijci, Švicarji, Judje, Italijani, Slovenci in predstavniki drugih skup-nosti. ČepravjebiloprebivalstvoTrstainokolicenamočpisano,pajespominnaTrst19.stoletjapravilomaenoličen.SlovenskiraziskovalcisiceropozarjajonaslovenskogovorečeprebivalceTrsta,peščicadrugihnasplošnoheteroge-nosttegamesta,večinapaobtičivokvirihnacionalnihparadigeminzanemarjatakohistoričnokotsodobnorazličnost.
VprispevkuneiščemdokazovzaobstojrazličnihskupnostiTrstav19.stoletju,temvečodkrivam inrazkrivamnjihovoodsotnostvkolektivnemspominu,kiseopiranastališčaininterpretacijeraziskovalcevmesta.Vtemokvirusoosnovamojemu premisleku prav dela zgodovinarjev, etnologov in drugih raziskovalcev izdrugepolovice20.stoletja.Priitalijanskihraziskovalcihprevladuježestoletjestara zgostitev heterogenih mestnih identitet v eno samo, da bi odkrili in potr-jevali italijanskost »narodnoogroženega«Trsta.Delaslovenskih raziskovalcevsopodrugistraniprežetazobčutkomzgodovinskekrivice, tj. »izgubeTrsta«; med mestnimi prebivalci pa poleg Italijanov poudarjajo le še Slovence. Tovrstne demence manjšin lahko marsikaj povejo tudi o sodobnosti, o ambivalentnem odnosudomultikulturnosti,kozmopolitstvainoproblematičnemsožitjurazličnihskupnostiinnarodov,kisovzadnjemčasuizjemnoperečatema.
22
Muzejske zbirke na Tržaškem
BarbaraSosič,mag.PolonaSketelj,Slovenskietnografskimuzej
[email protected], [email protected]
Uvodoma bosta predstavljena sodelovanje in vloga Slovenskega etnografskega muzeja pri evidentiranju in urejanju muzejskih zbirk Slovencev v Italiji in Avstriji. NaTržaškemdelujejoštirimuzejskezbirke(vRicmanjah,vŠkednju,vRepnuinvKrižu),kimočnozaznamujejoslovenskoidentitetosvojihkrajevinSlovencevnaTržaškemnasploh.Največkratpozabljamo,dasoizjemnopričevalniinposebnielementi celotne slovenske nacionalne identitete. Tako ostajamo kljub odprtim mejamvsaknasvojembreguinsevečinomapremalopoznamo.
Slovenskietnografskimuzejsežedolgozavedapomenakulturnedediščineiz-venmejaRepublikeSlovenijeinjetakožepreddesetletjivzpostavilstiketerza-čelintenzivnejesodelovatisposameznikiinskupnostmi,kisozbirkeosnovaliinzanjeskrbijo.Največkratsmopomagalipriinventarizaciji,restavriranjuinvečkrattudipripostavitvizbirkzajavnost.Leta2002smoosnovaliposebenknjižninizz naslovom Zbirke s te ali one strani? To so muzejski katalogi z bogato vsebino ter izborom fotografij reprezentativnih muzealij.
Muzejskezbirkesepoureditviza javnostsrečujejosštevilnimitežavamiindi-lemami tersčasomaznova iščejosvojovlogo insmiselobstoja,pričemersevečkratpojavljajopobudezasodelovanjeinpomoč.Obspremembahgeneracijpomembendel težavpredstavljajovodenje, financiranje inzagotavljanjeodpr-tostimuzejev.Izkušnjekažejo,dasopritemnajuspešnejšitisti,kisoseuspelitrdnozasidrativlokalnemokolju,obenempaiščejomožnostizasodelovanjezustanovamivmatičnidomoviniinsotorejodprtizapobudezobehstranimeje.
23
O pomenu kulturne dediščine slovenske manjšine v Videmski pokrajini
dr. Mojca Ravnik, raziskovalna svetnica v pokoju
AvtoricabopomenkulturnedediščineslovenskemanjšinevVidemskipokrajinipredstavilanapodlagiraziskavdružine,sorodstva,sosedstva,koledarskihšeg,čezmejnihodnosov in svojegadelapri projektuKulturnadediščina v zbirkahmedAlpamiinKrasom(ZBORZBIRK),kijebilizvedenvprogramučezmejne-gasodelovanjaSlovenija-Italija2007–2013.Osvetlilabonekatereznačilnostitradicionalne kulture prebivalcev teh krajev v okviru širšega socialno-kulturnega konteksta, ki ga zaznamujeta zgodovinska prikrajšanost za izobrazbo v mater-nem jeziku in izrinjenost slovenskega jezika iz javne rabe. Najhuje je bilo v Bene-čiji,kjerdoustanovitveDvojezičneosnovnešolevŠpetruvšolskemletu1984nikolinisoimelislovenskešole.Vnovejšemčasusestanjeizboljšuje,razcvetajosepoezija,gledališke inpublicističnedejavnosti,aševednovelja,dasloven-ščinev javnostiskorajni indaprebivalci,kigovorijoslovenskanarečja,razenredkihizjemnepišejoinvečinomatudineberejoknjižnegajezikanitinarečja,tako da so neke vrste ljudstvo brez pisave v svojem jeziku. V tradicionalni kulturi intudivštevilnihzbirkahkulturnedediščinezatolahkovidimosredstvoizraža-njainsamorealizacije,kiimaposebenpomenpravzaradinezmožnostioziromaomejenihmožnostiinsposobnostijezikovnegaizražanjainkomuniciranja.Avto-ricaugotavlja,dajeprinasvzadnjemčasuizšlovelikodelokulturnidediščini,ki zamejstva niti ne omenjajo, čeprav bi ravno spoznanja o kulturni dediščinislovenskogovorečihprebivalcevvsosednjihdržavahlahkobistvenoobogatilanaše znanje o zakonitostih njenega razvoja.
24
Slovenščina v družini – pogovorni ali tuji jezik?
mag. Martina Piko-Rustia, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik
Slovenščinavdružini je temelj zaohranitev in razvojslovenskihmanjšin v za-mejstvu.ČepravsodružbeniokvirivdanašnjiskupniEvropiučenjuslovenščinenaklonjeni,kardokazujetudinaraščajočešteviloprijavkslovenskemupoukunaKoroškem,slovenščinavdružinahnazadujeinvseboljpostajaedenod»tujih«jezikov,kisegaotrocinaučijovvrtcuinšoli–tudinanekdajzelomočnihsloven-skihoziromadvojezičnihobmočjih.
Vletu2010jenapobudoKrščanskekulturnezvezevCelovcuzačeladelovatiiniciativaSlovenščinavdružini,kiopozarjanapomembnostživerabeslovenšči-nevdružinskemokolju. IniciativaSlovenščinavdružiniz različnimipobudami(informacijskivečeriininformativnebrošure,letakiinlepaki,zgoščenkeznareč-nimi pravljicami in pripovedkami, strokovni posveti, strokovne publikacije) spod-bujarazpravooživirabi(narečnegainknjižnega)slovenskegajezikavdružini.Glavniciljiniciativejeozaveščatidružine,vkaterihjeslovenščinašeživa,bodisivstarejšialisrednjigeneraciji,dadoslednouporabljajoslovenščinovdružin-skemkroguinvjavnostitertakogojijoslovenščinokotdružinskijezik,oziromaspodbujativnovičnooživitevjezikavdružinah,kjerjetavprejšnjihgeneracijahutihnil.Ohranjanjeslovenščinevdružinahjeskrbvsehzamejskihskupnostiintudi Slovencev po svetu, zato se slovenske skupnosti v teh prizadevanjih tudi povezujejo s pripravo skupnih posvetov in izdajo strokovnih publikacij.
25
Alpsko-jadranski prostor v luči jezikov in kultur
dr. Herta Maurer - Lausegger, Univerza Alpe-Adria v Celovcu, Inštitut za slavistiko / Alpen-Adria-Universität Klagenfurt, Institut für Slawistik
Alpsko-jadranski prostor na stičišču prometnih poti, jezikov in kultur ima že od nekdaj pomembno kulturnozgodovinsko vlogo v Evropi. Njegovi prebivalci, ki so jih v zgodovini združevale ali ločevale politične, (cerkveno)upravne in kulturne meje,sodoživljalirazlične usode, ki so sooblikovale jezik, kulturo in identiteto tega srednjeevropskega geografskega pasu. Tu so naseljene številne etnične manjšine in večine (slovanskega, germanskega, romanskega porekla), za katere so značilnejezikovno-, kulturno- in socialnozgodovinsko pomembne posebnosti.
Spremembe družbenopolitičnihureditevvprejsocialističnihdeželah, migraci-je, pregon ljudi iz (nekdanjih) vojnih območijinnastaneknovihmanjšin (npr. v nekdanji Jugoslaviji in Evropski uniji) so preobrazili podobo Evrope. Novo nasta-ledržavneinevropskemejesospremenilerazmerjameddržavamiinregijami,hkrati pa so se spremenila tudi razmerja med manjšinami in večinami, tako da je včasih težko razločevati ’stare’ manjšine od novo nastalih. Razpad nekdanje Jugoslavije in vojna dogajanja so povzročila, da so morali številni prebivalci juž-noslovanskega prostora zapustiti svojo domovino in se naseliti v tujini. V skupni Evropi – tako tudi v alpsko-jadranskemprostoru – so se torej že zasidranim regionalnimidentitetampridružileinsešepridružujejo nove oblike identitet in samozavesti. Evropski zaščitni zakoni, evropska integracija in združevanje evrop-skegaprostorasopripomoglikizboljšanjupoložajaetničnihmanjšin. Transna-cionalnokulturnoingospodarskosodelovanjedeželinregij,skupniprojektizaohranjanje jezikovne in kulturne dediščine ter medsebojno podpiranje iniciativ krepijo kulturno in jezikovno zavest avtohtonih in ’novih’ manjšin. V času glo-balizacije bo treba prizadevanja za ohranjanje jezikovne in kulturne dediščine kljubpozitivnemuozračjušemočno okrepiti. V prispevku bo predstavljen širši alpsko-jadranski jezikovni in kulturni prostor. Izpostavljeni bodo primeri etničnih manjšin in manjših jezikovnih skupnosti v severni Italiji ter na južnem Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem v Avstriji.
