30 let Folklorne skupine Gozdra

3

30 let Folklorne skupine Gozdar

folklorne skupine in ugotovili boste, da zajemajo vse prej naštete elemente (med »rajanjem« dostikrat zapojejo ljudsko pesem, predstavijo skozi ples šege in navade – steleraja).Vse to na prvi moment morda deluje preprosto, pa temu ni tako. Da lahko neko stvar prikažeš, postaviš na oder, moraš v prvi vrsti poiskati njen vir, zadosti avtentičen opis, recimo šege, poiskati temu primerno glasbeno izročilo, morda ljudsko pesem, ki skozi zapeto besedo opisuje dogajanje, postaviti koreografijo izvedbe in se vsega tega seveda naučiti.Torej delo v kulturnem društvu KD Gozdar Črna od članov zahteva primerno resnost in preusmerjanje velikega dela svojega prostega časa v učenje – vadenje, nastope. Njim se seveda to vrača z zadovoljevanjem njihovega interesa, možnostjo prijetnega medsebojnega in medgeneracijskega druženja. Nam gledalcem pa nudi prijeten način, možnost spoznavanja načina življenja in oblačenja naših prednikov. Med drugim, če omenim le najpomembnejše stvari, so folkloristi ponesli ime našega kraja širom po Sloveniji in tudi v druge države. Kar je še morda najpomembneje, so ravno oni zaslužni, da je prireditev v okviru Turističnega tedna prerasla v mednarodno srečanje folklornih skupin.Zatorej vam Zveza kulturnih društev Črna ob vašem jubileju iskreno čestita in vam želi še mnogo, mnogo plodnih in uspešnih let za v naprej.

Predsednik ZKD Črna na Koroškem Jožica Praprotnik

TRIDESET LET FOLKLORNE SKUPINE KD GOZDAR

Ohranjanje starih ljudskih običajev je dragocenost. Je zaklad za nas in za naše zanamce, za zgodovino našega kraja. KD Gozdar že trideset let skrbi za to, da ljudski plesi živijo, da se

člani skupine družijo in da v svoje vrste privabljajo mlade. Iz njihovega delovanja veje koroška duša, ki poskrbi, da se kulturno bogastvo, ki ga širijo, čuti doma in po svetu. Ob jubileju vsem članom KD Gozdar iskreno čestitam z željo, da še naprej skrbijo za našo preteklost in kot doslej vsepovsod vzorno predstavljajo našo Črno.

Županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak

OB JUBILEJU FOLKLORNE SKUPINE KD GOZDAR

Ob besedi folklora vsakdo avtomatsko pomisli na ples. Vendar ta beseda »skriva« v sebi dosti globlji in širši pomen. Pomeni med drugim narodno

blago, izročilo (pesmi, pravljice, šege in navade, noše, plesi …). Pa se spomnimo katerega od nastopov

4


Črna na Koroškem), holcarji, pavri in knapi. Pisana druščina pevcev se je večala, zato so pod pokroviteljstvom gozdarskega sindikata črnjanski gozdarji leta 1980 ustanovili Kulturno umetniško društvo Gozdar. V svoj statut so zapisali glavne dejavnosti društva, kot so prepevanje, ples, poezija in igra, predvsem pa kulturno osveščanje. Prvi predsednik društva je bil Tone Kajzer. V letu 1981 je bil 7. februarja ustanovni sestanek folklorne skupine. V Črni na Koroškem so dobili folklorno skupino – Folklorno skupino KUD Gozdar. Omenjeni skupini so se pridružili harmonikarji in recitacijska skupina. Društvo je postalo javno aktivno na vseh področjih, pevci, godci in recitatorji so nastopali v domačem kraju, izven koroškega plota in tudi izven državne meje. Na številnih nastopih so nastopale vse skupine. Povsod so bili toplo sprejeti, največji aplavz pa so poželi plesalci, plesalke in godci folklorne skupine ter harmonikarji. V folklorni skupini so se srečevali mladi iz vse Mežiške doline. Skozi tri desetletja so se spletala številna prijateljstva, rezultat prijetnih druženj so tudi mlade družine. Kar nekaj generacij se je izmenjalo v folklorni skupini KUD Gozdar, ki je po letu 1997 postalo samostojno kulturno društvo. Folklorne skupine ni doletela usoda pevskega zbora, kateri je prenehal z delovanjem zaradi staranja pevcev, pa tudi smrti predsednika moškega pevskega zbora Gozdar Alojza Kremzerja, ki je bil gonilna sila pevcev. Tudi harmonikarji so prenehali igrati v gozdarskem kulturnem društvu.

RAZMIŠLANJA OB 30-LETNICI FOLKLORNE SKUPINE KD DRUŠTVA GOZDAR

V Črno na Koroškem sem zakorakal kot mlad gozdar že pred več kot tridesetimi leti. Kot študent gozdarstva sem med počitniško prakso spoznaval

lepote alpskih dolin okoli Črne na Koroškem. Spoznaval sem prijetne ljudi po kmetijah pod Peco, Smrekovcem in Olševo. Bili so nekaj posebnega. Njihova posebnost je bila v kulturnem poslanstvu. Zanimiva je bila družinska kulturna povezanost, povsod so prepevali, igrali na frajtonarico, oblikovali les in vse vrednote prenašali kljub ekološkim težavam na mlajše rodove. Veliko je bilo kulturnih nadebudnežev tudi med Črnjani. Bili so gozdarji, rudarji, upokojenci in mladi. Med njimi sem se dobro počutil že v študentskih časih.Za trdne vezi, ki so nastale med mano in njimi, se lahko zahvalim gozdarstvu in kulturi, ki sta se v Črni na Koroškem tesno prepletala. Že kot gozdarski pripravnik sem po letu 1979 spoznal črnjanske gozdarje, ki so imeli poleg gozda radi tudi pesem. Med njimi je bil tudi Tone Kajzer, začetnik organiziranega kulturnega delovanja med črnjanskimi gozdarji. V letu 1979 jih je združila koroška ljudska pesem. V moškem pevskem zboru Gozdar so pričeli pod vodstvom pevovodje Simona Potočnika prepevati gozdarski strokovnjaki iz črnjanskega gozdarskega obrata (TOZD Gozdarstvo

5


prireditve poleg uspešnih smučarjev in smučark ponesla ime kraja širom po svetu. Prepričan sem, da nam bo stala ob strani tudi nova županja Romana Lesjak. Ni veliko občin v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s svojo folklorno skupino.Uspeh skupine je tudi, da je kar nekaj plesalk in plesalcev skupine opravilo izpite za vodenje folklorne skupine. Svoje znanje uspešno prenašajo na mlade tudi izven domačega kraja. Še večji uspeh pa je v osveščanju in kulturnem poslanstvu. Hvala tudi vsem, ki so prispevali kamenček v kronološkem mozaiku tega almanaha in pripomogli denarno ali kako drugače organizirati program ob okroglem jubileju. Osebno pa se moram zahvaliti folklorni skupini, da ostajam povezan s Črno in Črnjani in okoliškimi prebivalci tudi zaradi kulture, saj že trinajst let nisem več redno zaposlen kot gozdar v Črni na Koroškem. Z veseljem rad zaidem v gozdnato zaledje Črne na Koroškem tudi v prostem času.

Vsem skupaj še enkrat hvala! Predsednik KD Gozdar Gorazd Mlinšek

Obstoj društva je bil vprašljiv. Rešila ga je peščica starejših plesalcev s predsednikom folklorne skupine Rudijem Pikom na čelu. Škoda se jim je zdelo dolgoletnega truda, ki so ga vložili v delovanje folklorne skupine. In sicer so to bili Tone Kajzer, Hedvika Jamšek, dr. Marija Makarovič, Metka Jug, Hubert Stopar, Slavko Rosc, Rudi Piko in drugi člani in članice skupine. Poiskati je bilo potrebno novega vodjo skupine. Na našo povabilo se je odzval Peter Šumnik, ki je kot umetniški vodja na novo zastavil program dela folklorne skupine. Z njegovim delom sta v zadnjih petih letih uspešno nadaljevali Mateja Obojnik, danes poročena Modrej, in Mojca Kovač Piko. Matejino delo, ki je postala v decembru 2010 mlada mamica, pa ob pomoči Mojce že nekaj mesecev energično izvaja Mojca Pori.Folklorna skupina Gozdar iz Črne na Koroškem je kljub padcem in vzponom preživela trideset let obstoja. Da praznujemo v letu 2011 trideseto obletnico folklorne skupine, se kot predsednik z zelo dolgim stažem črnjanskega gozdarskega kulturnega društva moram zahvaliti vsem že omenjenim članom društva, zahvala pa velja tudi vsem ostalim, ki so nam na svoj način stali ob strani. Med njimi je kar nekaj Črnjanov. Velik posluh za ohranjanje koroških ljudskih plesov in pesmi so imeli predstavniki lokalnih skupnosti, Zveze kulturnih društev in ostalih za kulturo zainteresiranih organizacij v kraju. Bivša župana občine Črna na Koroškem Franc Stakne in Janez Švab sta bila ponosna na folklorno skupino, saj je naša folklorna skupina z organizacijo mednarodne folklorne

6


programov, s skromnim HVALA VAM!

Predsednik FS Gozdar Rudi Piko

KULTURNO DRUŠTVO GOZDAR IN FOLKLORNA SKUPINA

ZačetkiObčina Črna je poznana po številnih gozdovih. Precej prebivalstva je kmečkega in delavskega rodu. Prav gozdarji in kmetje iz Črne so začutili potrebo po druženju, plesu, petju, igranju in kulturnem ustvarjanju. Zato so leta 1980 ustanovili kulturno društvo Gozdar, ki je začelo delovati pod okriljem OO sindikata TOZD Gozdarstvo v Črni. Najprej so začeli delovati moški pevski zbor, dramsko recitacijska skupina, harmonikarska skupina, leto kasneje pa se je formirala in ustanovila še folklorna skupina. Prvi predsednik društva je bil Anton Kajzer. *Slavko Rosc je povedal: Prijatelj Maks Bivšek me je povabil in pripeljal na vaje. Seznanil me je s Tonetom Kajzarjem. Ta me je nekaj časa kritično gledal, potem pa rekel: “No, zaenkrat naj bo, potem bomo videli!” Sprejemali so namreč samo kmečke ljudi, jaz pa sem bil bolj mestni in po prvi oceni Kajzerja nisem najbolj spadal zraven.*

Delo folklorne skupine do leta 1993Sredi januarja 1981 se je na pobudo Antona Kajzerja prvič sestala Folklorna skupina. S skupino je začela delati vodja skupine Metka

PLEŠEMO ŽE TRIDESET LET

V letošnjem letu praznujemo trideset let Folklorne skupine Gozdar.V letih od 1981 do 2011 je v društvu plesalo čez dvesto plesalk in plesalcev, kateri so ustvarili preko 330 nastopov v domačem kraju, po Sloveniji in tujini.

Sedanji aktivni člani folklorne skupine Gozdar vztrajamo v dobrem in slabem, zavedajoč se, da prenašamo plese in običaje naših bic in dedijev na naše potomce. S tem vnašamo pomemben kamenček v mozaik slovenske kulture.V skupini, kjer smo člani med seboj povezani, razumevajoči in strpni drug do drugega, si odkrito povemo, kar mislimo, ter ne čutimo razlik med generacijami, je prijetno delovati in žrtvovati prosti čas za to dejavnost. Ob praznovanju 30-letnice naše folklorne skupine Gozdar bi se rad zahvalil vsem, ki so kakor koli in kadar koli nesebično pomagali pri ustvarjanju in izvedbi začrtanih

7


so se prvič predstavili leta 1982. Metki Jug je pri učenju do leta 1983 pomagala Hedvika Jamšek. Ugled plesalcev in plesalk pa je rasel. V Črni in izven nje so se dostojno predstavljali in radi zaplesali vsem, ki so jih povabili na razne prireditve. Med odmevnejše nastope v tem času štejejo nastopi v Železni Kapli v Avstriji in na Kmečki ohceti v Ljubljani.Leta 1984 se je skupina prenovila. Prišlo je veliko novih plesalcev. Širili

Jug, v veliko pomoč pa je bila gospa Hedvika Jamšek z Raven na Koroškem. Igral je Zvonko Ortan. Vaje so imeli v telovadnici zavoda v Črni. Marljivi plesalci in plesalke so se hitro naučili splet “Prvi rej”, s katerim so se prikazali na sindikalnem občnem zboru v Črni. Vse pa le ni šlo tako gladko. Manjkale so namreč noše. Lahko je znati plesati, če pa se prikažeš še v narodni noši, vse skupaj dobi veliko večjo veljavo. Za prve nastope si je skupina sposojala noše pri Kulturnem društvu Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem in v Železni Kapli. Obenem pa je že potekala raziskava za noše, kakršne so nosili v Črni. Pod vodstvom dr. Marije Makarovič so bile izdelane lepe, svečane noše, na katere je bila skupina zelo ponosna. Z njimi

8


prekinili z delom. Ponovno so se začeli dobivati leta 1989. Zamenjalo se je precejšno število plesalcev in plesalk. Imeli so sicer nekaj vaj in nastopov do leta 1993, ko je skupina prenehala delovati.Predsedniki folklorne skupine v teh letih so bili: Anton Kajzer, Hubert Stopar, Jože Zapečnik in Rudi Piko.

Folklorna skupina med letom 1997 in 2004V januarju leta 1997 je Rudi Piko zbral okoli sebe nekaj starih, plesa željnih članov folklorne skupine, ki bi hoteli ponovno plesati pri skupini. Zadolžili so dotedanjega predsednika KUD-a Gorazda Mlinška, naj poskuša najti učitelja folklore, ki bi prevzel in vodil skupino. Nekako so zvedeli zame in že 12. februarja leta 1997 smo pričeli z vajami. Pa ni bilo lahko. Dobivalo se nas je zelo malo število plesalk in plesalcev. V začetku nismo imeli muzikanta, prostor za vaje je bil enkrat v Kulturnem domu, v galeriji Kulturnega doma ali v sejni sobi Gasilskega doma. Po trije pari so

so svoj program, učili so se novih plesov, pridobivali so na kvaliteti in v letih 1884 in 1985 so dosegli vrhunec generacije. Radi se spominjajo nastopov na folklornih revijah, v Železni Kapli v Avstriji, gostovali so v Čačku v Srbiji, bili so na ohceti v Dravogradu in Ljubljani, nastopili so na proslavi ob 40-letnici zadnjih bojev na Poljani, gostovali so tudi v Probištipu v Makedoniji in še veliko manjših nastopov v bližnji in daljni okolici je, ki jim ostajajo v spominu. V letu 1985 so jih našteli kar 23. * Hubert Stopar je zapisal: Omeniti moram našo “mamico” Metko Jug, našo učiteljico, ki je neumorno krotila naše trde korake in preglasna grla, prenašala neumnosti, ki smo jih počeli, in kronična zamujanja na plesne vaje, naše majhne nesramnosti in igranje košarke v telovadnici. Bila je naša prijateljica, zaupnica, naša moč, volja. Z njo smo skupaj odraščali in se oblikovali v dobre plesalce in kulturne ljudi.*Po napornih turnejah so si privoščili nekoliko daljšo pavzo. Fantje so odhajali k vojakom in morali so se posvetiti novim plesalcem, ki so se jim pridružili. Vodja skupine je postal Slavko Rosc. Leti 1986 in 1987 sta bili povprečni. Začeli so se učiti petja. Pojavljali so se problemi z učiteljem plesa, z vodstvom društva in z glasbeno spremljavo. Naslednje leto so za nekaj časa

9


klarinetom in Slavko Vrabič s harmoniko. Ves čas se je skrbelo tudi za nove, izprašane vodje folklornih skupin pri Skladu za ljubiteljsko kulturno dejavnost v Republiki Sloveniji. Izpit sta uspešno opravili Mojca Kovač Piko in Mateja Modrej.Pomemben je tudi podatek, da od leta 2002 naprej vsako leto

v zimskem času na Andrejevem domu na Slemenu potekajo intenzivne folklorne vaje, kjer plesalke in plesalci usvajajo nov program in utrjujejo starega. Poleg predstavitev svojega programa na Koroškem, po Sloveniji, pa tudi v sosednjih državah, se lahko društvo pohvali z izvedbo tradicionalne prireditve Na gavdi se dobimo. Sprva so nastopale samo domače skupine, od leta 2004 pa je prireditev postala mednarodna. Poleg domačih skupin so povabljene tudi tuje.

Umetniški vodja FS Gozdar Peter Šumnik

prihajali na vaje, ali pa še to ne. Vseeno smo vztrajali in iskali nove plesalce tudi izven Črne. Počasi so se vključevali v skupino plesalci iz domala cele Mežiške doline. Prihajali so tudi iz do 27 kilometrov oddaljenih krajev.Registrirali smo se kot samostojno Kulturno društvo Gozdar, skupina pa se je širila. Gasilski dom je postajal premajhen za tako številčno skupino, Kulturni dom pa je bil za nas prevečkrat zaprt ali zaseden. Od leta 2000 do leta 2003 je skupina štela šestintrideset članov. Ponudila se nam je prilika imeti vaje v Kulturnem domu v Žerjavu. Krajani so nas prav lepo sprejeli in eden od vzrokov za dobro delo folkloristov je tudi uporaba tega prostora.Za pevsko kakovost skupine je skrbela Mojca Kovač Piko. S plesalkami in plesalci je vadila ubrano ljudsko petje, po katerem so znani po celi Sloveniji in tudi drugod.Stalni godci pri skupini so bili Zoran Polenik in Vili Obretan s harmoniko, Jakob Pisar z baritonom, večkrat pa so nam na pomoč priskočili še Ferdo Piko s klarinetom, Barbara Gašper s

10


smo folklorno skupino poskušali še naprej čim bolje predstavljati tako pri nas kot v tujini, prav tako pa smo praznovali tudi petindvajset let skupine. Predsednik KD je bil Gorazd Mlinšek, predsednik skupine Rudi Piko, Mojca Kovač Piko pa je skrbela za petje in pomagala pri vodenju. Vsako leto smo se udeležili Folklorne revije in organizirali srečanje folklornih skupin Na gavdi se dobimo, kamor smo povabili tudi skupine iz tujine. Poleg vsakoletnih nastopov v našem kraju ali bližnji okolici smo nastopali tudi v različnih TV-oddajah, kot so Podalpski večer, Pod lipco, Prvi na vasi, Na zdravje, sodelovali smo tudi na kulturnem dnevu v Arnoldsteinu, plesali na 8. Svetovnem festivalu praženega krompirja, skupaj z drugimi praznovali štirideset let Viharnika, bili pa smo tudi na tridnevnem obisku

NAJPREJ PLESALKA NATO VODJA …

Folklora je bila vedno dejavnost, pri kateri sem lahko združila in zadovoljila svoje želje po plesu, petju, igranju, potovanju, druženju s prijatelji in spoznavanju vedno novih ljudi in krajev. Tako pri folklorni skupini KD Gozdar plešem že deset let, zadnjih pet let pa sem bila tudi umetniški vodja skupine. Vodja skupine sem postala zato, ker je skupina po odhodu našega učitelja Petra Šumnika potrebovala nekoga, ki bi poučeval ljudske plese še naprej in nadaljeval njegovo delo. V skupini sva imeli izpit za izprašanega vodjo jaz in Mojca Kovač Piko. Ker je Mojca odšla na porodniški dopust, sem vodenje prevzela jaz in članom skupine obljubila, da jim bom pomagala. V teh petih letih

11


skupine Mojci Pori, ki skupino vodi ob pomoči Mojce Kovač Piko. Naši skupini še naprej želim čim več prijetnega druženja, sodelovanja, veliko plesanja in petja, čim večje število nastopov tako pri nas kot izven naših meja, veliko potovanj ter spoznavanja vedno novih plesnih prijateljev.

Umetniški vodja skupine Mateja Modrej

VODENJE FOLKLORNE SKUPINE – NAJBOLJ NORA STVAR, KI SEM SE JE LOTILA

Črnjanska ‘’folklora’’ je name in na moje življenje vplivala najbrž bolj kot množica drugih dejavnosti, ki sem jih imela v zadnjih desetih letih. Je krasen zaključek bolj ali manj dolgega tedna, kjer vsi skupaj malo odklopimo vsakdanje zadeve. Moje prve plesne korake je vodil Peter Šumnik, kjer sem dobila precej trdno osnovo za vsa nadaljnja leta, ko sem večkrat s plesom tudi prekinila. Zakaj? Pač ni bil čas za ples, a vedno sem se vrnila in ne morem reči, da mi je bilo kdaj žal. Ko je vaje prevzela Mateja Modrej skupaj z Mojco Kovač Piko, se mi je kot plesalki skozi njune metode marsikaj posvetilo, kot da se je pokazala večja slika. Začela sem bolj sistematično razmišljati o plesu, opazovati soplesalce, pare, in tako

v Zadru na Hrvaškem. Člani folklorne skupine se zelo radi družimo s člani drugih folklornih skupin, zato smo se spoprijateljili s FS KUD Kolo Obrež iz Srbije, s katero imamo vsako leto tudi izmenjavo. Po večletnih nastopih smo se odločili, da skupina potrebuje nove folklorne noše, ker so bile noše, ki smo jih imeli, že precej stare in ponošene. Tako je skupina leta 2007 dobila nove praznične noše, ki so se naredile po vzorcu prejšnjih noš iz leta 1982. V skupini se je v teh petih letih marsikaj spremenilo. Zamenjali so se nekateri muzikanti, tako je skupina dobila dva nova: Zorana Dlopsta in Grego Šepula, ki sta na pomoč priskočila našemu glavnemu harmonikašu Viliju Obretanu. Tudi število plesalk in plesalcev se je ves čas spreminjalo, včasih nas je bilo več včasih manj. Razlogov za to je bilo več, eden izmed njih je bil ta, da so plesalke postale mamice, zato niso mogle hoditi na vaje. Mesec dni nazaj sem tudi sama postala srečna mamica, zato vaj nisem več obiskovala in sem vodenje skupine prepustila prijazni, odgovorni in zelo dobri plesalki naše

12


Pravzaprav je vodenje črnjanske folklorne skupine najbolj ‘’nora’’ reč, kar sem se jih kdaj lotila. Upamo naj pač na primerne rezultate, kajne? Po mojem mnenju je skupina odlična tako v plesnem kot družabnem smislu in sposobna marsičesa, manjka nam le še trden in smiseln cilj. In odločnost. In redne vaje s čim večjo udeležbo. In dober,

nov program. In … in … in … Ko sem bila ‘’demokratično izvoljena’’ (upam vsaj, da je bilo v resnici tako), sem si najprej kupila majhen zvežčič, kamor si vse od tedaj natančno zapisujem načrt, kaj bomo delali, in nato, kaj smo naredili na katerih vajah dobro in kaj je treba nujno popraviti (nisem brez veze tako sitna!). Vsake toliko se tudi odpeljem v Ljubljano na seminar za vodje skupin, kar je vselej in vedno bolj poučno. Upam, da bomo

sem ugotovila, da bi moral biti naš ples preprosta geometrija, sočasnost, neka starinska eleganca in predvsem natančnost, da pride do predvidenega učinka – skozi umetnost poustvariti zgodovino. »Gledališče zgodovine«, pogosto rečemo etnologi.Da bi vodila skupino, si nisem izmislila sama, pravzaprav mi to trenutno niti ni preveč všeč, saj je bilo na vajah zame dosti bolj ‘’lušno’’, ko sem prihajala v Žerjav brez sleherne skrbi, kaj bomo delali oziroma plesali, kako motivirati plesalce in plesalke, kaj narediti z novimi v razmerju do ‘’starih’’, kdo pride in kdo ne (no, včasih je bilo tudi to pomembno), kje je meja in do kod si upam. Poleg tega se moram večkrat “usekati francoza” in biti glasna, tečna ter skakati sem in tja po odru, kar ni niti najmanj v moji naravi.

13


delovanja skupine ter o dogajanju vse tja do danes. Zato bom izpostavila le najpomembnejše dogodke preteklega leta, dogodke, ki so nam vsem ostali v lepem spominu.Leto smo že kar tradicionalno pričeli z dvodnevnimi plesnimi in pevskimi vajami ter rednim letnim občnim zborom, kjer smo si zastavili cilje in naredili plan dela. Občni zbor smo, kot se za folkloriste spodobi, zaključili s pesmijo in plesom, pridružili so se nam mladi glasbeniki iz okolice Šoštanja, ki delujejo pod imenom Veseli Zavodčani. V nedeljo smo nadaljevali z učenjem novih plesov in pesmi ter uspešno izpeljali delovni vikend do konca. Po občnem zboru smo pričeli s pripravami na gostovanje v Zadru, kamor nas je povabilo Slovensko kulturno društvo Lipa, ki vsako leto z ostalimi izseljeniškimi društvi (manjšinami) organizira v maju Kulturno srečanje manjšin v Zadru, in tokrat smo na prireditvi nastopili tudi mi. Ta vikend je bil za večino članov v tem letu nekaj nepozabnega in najboljšega, kar pa je razvidno tudi iz fotografij.

v kratkem pripravili še malo drugačen program, če bomo vsi za to, če ne … bomo pač … plesali kar naprej?

Umetniški vodja skupine Mojca Pori

FOLKLORNA SKUPINA GOZDAR DANES

Kot vsaka skupina smo tudi mi imeli vzpone in padce, vendar nikoli nismo obupali, saj se trdno oklepamo reka, da za vsakim dežjem posije sonce. Tako je bilo vmes obdobje, ko nam je začelo zmanjkovati energije, ko je v skupini nastopil pravi »baby bum« in smo na nastope hodili zgolj s štirimi ali petimi pari. Vendar smo se vedno pobrali in dobili krila za nov polet. Danes nas je v skupini preko trideset. V zadnjem letu smo se starostno zopet malo pomladili, v skupino smo namreč, preko sodobne tehnologije in vedno bolj uporabnih socialnih omrežij, pridobili devet novih članov.

V skupini nas je kar nekaj takšnih, ki smo plesali na 20., 25. in letos bomo že na jubilejni 30. obletnici. Seveda pa si nekateri pridno brusijo pete že od samega začetka delovanja skupine. Nikakor pa ne gre zanemarjati tistih, ki se z nami vrtijo šele zadnjih nekaj let oziroma mesecev. Veliko je že bilo napisanega in povedanega o nastanku in začetkih

14


Kranjec iz Velike Polane, KUD Rakek iz Rakeka, KD Gozdar iz Črne na Koroškem in folklorna skupina KUD Kolo iz Obreža (Srbija).Folklorna skupina iz Srbije je k nam v goste prispela že v petek. Sprejeli smo jih na tradicionalen koroški način, z domačimi prigrizki in zvoki harmonike, pri čimer so nam na pomoč priskočili učenci podružnične osnovne šole Javorje. Pridružil se je tudi takratni župan Občine Črna na Koroškem g. Janez Švab, ki je gostom zaželel dobrodošlico in prijetno bivanje v krajih Mežiške doline. Praksa namreč veleva, da so gostje nastanjeni od Črne do Raven na Koroškem, po domovih članov folklorne skupine KD Gozdar. Po končanem uradnem sprejemu je sledil odhod h gostiteljem, kjer so si gostje za kratek čas odpočili, popoldanski čas pa smo izkoristili za potep po Koroški. Gostje so bili še posebej navdušeni nad urejenostjo okolice, travnikov, pokošeno travo po obronkih, nad parki in cvetjem ter

Naš največji lanskoletni projekt pa je bila mednarodna folklorna prireditev Na gavdi se dobimo, ki jo vsako leto organiziramo skupaj z Občino Črna na Koroškem. Na folklorni prireditvi smo se predstavile različne folklorne skupine: folklorna skupina KD Miško

15


kmetiji Plaznik v Bistri, kjer smo imeli kosilo in piknik s športnimi igrami. Predvsem ta del dneva je od nekaterih zahteval veliko energije in napora, saj je bila udeležba pri posameznih igrah obvezna za vse, brez izjeme. Razdeljeni v šest naključno izbranih skupin, tako gostje kot gostitelji, smo se med seboj pomerili v različnih disciplinah. V hoji s smučmi, v zabijanju žebljev, v hoji s hoduljami, v skakanju med ovirami, odbojki … Čeprav je bil

moto dneva »važno je sodelovati in ne zmagati«, smo na koncu le dobili zmagovalno ekipo. Prvo mesto si je priborila ekipa Zelenih. Nedelja je bila v znamenju počitka in priprav na osrednjo prireditev Na gavdi se dobimo. Najprej je bil organiziran sprejem vseh sodelujočih skupin pri županu, nakar je sledila povorka skozi trg in nastop skupin v dvorani Kulturnega doma. Vsaka skupina se je predstavila s plesom, značilnim za njihovo pokrajino oziroma območje. Po končani prireditvi sta sledila še pogostitev ter druženje skupin s plesom in petjem.

čistočo okolja nasploh. Med drugim smo si ogledali kmetijo Štajner v Kotu nad Prevaljami, kjer so nam predstavili mlečno proizvodnjo. Srbe sta še posebej zanimala delovanje molznega stroja in sodobna kmetijska mehanizacija. Preizkusili so tudi odlične koroške dobrote izpod rok ge. Štajner in pravi koroški mošt (jabolčnik). Podali smo se še na domačijo Podgoršek, kjer imajo zelo zanimivo staro leseno mizo, ki napoveduje prihodnost. Tako je bila

vrsta pred nenavadno »vedeževalko« zelo dolga, saj je vsak želel preizkusiti, kako deluje, in seveda je vsakogar zanimalo, kaj ga čaka v prihodnosti. Za zaključek pa smo si ogledali še ognjemet v Črni.V soboto dopoldne so imeli gostje možnost izbirati med različnimi aktivnostmi, tako so se nekateri udeležili streljanja na glinaste golobe na Ježevem, kar nekaj se jih je podalo do koče na Peci, kjer so si ogledali tudi votlino Kralja Matjaža. Večina pa je prosti čas izkoristila za nakupovanje in potep po Velenju. Popoldanski čas je bil namenjen druženju na turistični

16


MOJ PRVI IZLET S FOLKLORNO SKUPINO

V soboto, 13. novembra, smo se člani FS Gozdar odpravili na strokovno ekskurzijo v Prekmurje. Z avtobusom smo se podali čez Sleme do Šoštanja, kjer nas je čakala jutranja kava. Po jutranjem obredu smo se odpravili do našega glavnega cilja, Murske Sobote, kjer smo imeli dogovorjen ogled šunkarne mesarstva Kodila. V njihovi degustacijski galeriji smo spoznali določene prekmurske gurmanske presežke, kot so meso iz tunke, različne paštete, prekmurska šunka itd. Zaradi manjše zamude smo morali kar pohiteti, saj smo imeli naročen ogled muzeja starih kmetijskih orodij in motorne tehnike Goričko, in sicer v vasi Adrijanci. Muzej se nahaja v neposredni bližini turistične kmetije Falaut, s katere je bil doma tudi naš vodič, ki nas je vodil po muzeju. Predvsem moški del skupine se je večinoma zadrževal pri traktorjih in avtomobilih, zelo zanimiva pa je bila tudi predhodnica današnje stružnice. Nekateri niso mogli iti mimo, ne da bi se dokazali v svojih ročnih spretnostih, še posebej Uroš in Vili.

Ko smo v avgustu uspešno pod streho spravili še eno mednarodno prireditev, smo bili že z eno nogo v letu 2011, saj smo aktivno pričeli s pripravami na našo 30. obletnico delovanja. Kar pa ne pomeni, da medtem nismo počeli ničesar drugega. Redno smo obiskovali vaje, odplesali na kakšni prireditvi v domačem kraju in izven njega, za konec uspešnega leta pa se odpravili tudi na strokovno ekskurzijo, ki je bila za nove člane še posebej zanimiva. Tako lahko rečem, da smo uspešno zaključili leto, ki je bilo pestro in na trenutke celo vihravo. Dobili smo tudi novega vodjo, ki nima milosti z nami, vendar smo jo izbrali sami. Kar smo želeli, to imamo. In to je Mojca s svojo trdno voljo in veliko ljubeznijo do plesa, ki se z nami trudi, na trenutke, zaradi naše neposlušnosti, morda že celo muči, iz nas pa želi potegniti največ, kar se da, in nas naučiti čimveč novih plesov, s katerimi upam, da se bomo še veliko let lahko predstavljali tako na domačih kot tujih tleh. Ter tako še naprej s ponosom »vandrali« po svetu in zastopali ne le Koroško, pač pa celotno Slovenijo.

Duša Komprej

17


že priganjal, smo se odpravili še do zadnje postaje, mimo prekmurskih gričev, do Vinotoča pri Goranu, kjer smo večerjali in se ob glasbi harmonike še dolgo v noč super zabavali. Ta izlet mi bo v spominu ostal kot moj prvi izlet pri FS Gozdar.

Luka Kropivnik

NA VSAKO VPRAŠANJE SE NAJDE ODGOVOR – resen ali manj resen, tako pač je …

1. Kaj te je premamilo oz. pritegnilo, da si se priključil/a folklorni skupini?2. Kaj ti je v skupini najbolj všeč?3. Kaj si glede FS želiš za v prihodnje?

V letu 2010 so bile želje in odgovori nekaterih članov sledeči:

Marta in Toni Fajmut:1. Veselje oz. ljubezen do plesa, kateremu pripadam z dušo in telesom.

Po ogledu muzeja je sledilo kosilo na turistični kmetiji Falaut. Glede na to, da smo bili v srcu Prekmurja, na Goričkem, so nam pripravili odličen bograč ter perece. Po obilnem kosilu smo se vsi leni odpravili nazaj na avtobus in nadaljevali pot proti Dobrovniku, mimo Moravskih Toplic in Bogojine. Ko smo prispeli do podjetja Ocean Orchids, smo vsi polni pričakovanja zakorakali v stekleno stavbo, polno lepih barv in pravega oceana orhidej. Predstavili so nam postopek dela in tehnologijo, ki pripomore k dobremu uspevanju orhidej. Po krajšem uvodu smo odšli v pravi tropski vrt, kjer smo spoznali različne rastline v njihovi naravni velikosti. Videli smo rastline popra, vanilje, banane itd. Seveda ne smemo mimo pregrešno dragih loncev za orhideje. Na poti smo se ustavili tudi v Bogojini pri Plečnikovi cerkvi, ki je izredno zanimiva zaradi svojega nenavadnega izgleda, simbolizira namreč pest z dvignjenim kazalcem proti nebu.Skoraj za konec smo se odpravili proti turistični kmetiji Puhan, v vinsko klet. Poizkusili smo pet vrst različnih vin, od suhih so polsuhih. V sami kleti nas je po vsaki kapljici, kot se za folklorno skupino spodobi, spremljala glasba. Vendar smo po zadnjem kozarčku traminca odkrili tudi Uroševo pesniško žilico, odigral nam je prvi stavek svoje simfonije z naslovom Titanik. Ker nas je čas

18


družbe, telovadbe, glasbe, plesa, včasih pa še kakih fajn začimb (planiranje nastopov + izletov = špetir, praznovanje rojstnih dni, opravljenih izpitov za avto, nakupa novih avtov ali traktorjev, rojstva folklornega podmladka ...) pa še vsakič kaj novega ali koristnega izveš. Kakor ena svetovalna služba. Petek brez vaj je kot župa brez “krojtlihov”

– saj je užitna, ni pa dobra:).3. To je vprašanje, ki se tiče skupine kot celote in sem ga že na sestankih večkrat hotela postaviti, pa sem vedno pozabila ali pa je bilo premalo časa. Osebno si želim le to, da bi plesalci in plesalke radi hodili na vaje in pridno sodelovali, da bi kot skupina nekam (kam?) napredovali. Ne vem, če si kot skupina želimo osvajati folklorne lovorike in se polprofesionalizirati ali ne, vem pa, da moj cilj ne bo nikoli slediti ciljem, ki bi razbili najboljši razlog, zaradi katerega hodimo na plesne (najbrž vsi) – ker je preprosto fajn.

Uroš Viderman:1. Zagotavljanje prevoza, partnerja, skratka veliko stvari, za katere je drugače potrebno plačati.2. Ko gremo na izlet.3. Da bomo šli še na več izletov.

Luka Kropivnik:1. Ker mi ni treba daleč na vaje in ker rad plešem.2. Druženje in učenje novih plesov

2. Prijateljstvo in med drugim tudi druženje.3. Želim si več resnosti v skupini.

Mojca Pori:1. Takrat (davno, davno) me je pač imelo, da bi plesala, dokler se muzikanti niso začeli zvračati napol mrtvi z odrov. Nihče me pravzaprav ni povabil, da bi se skupini pridružila, niti ni bilo nikogar iz moje generacije v skupini. So pa tam bili moj brat in dve znanki. Tako sem dobila ‘’vstopnico’’ za vaje in čakala skoraj eno leto na prvi nastop v Podkloštru v Ziljski dolini, kamor skoraj nisem prišla, ker so me pozabili pobrati in sem “nažicala” mamo, da je dirjala za avtobusom do meje, kjer so se na srečo ustavili zaradi fizične prepreke: rampe in brkatega carinika. To so bili še tisti časi brez mobitelov in je bila to edina možna rešitev. Vsak normalen bi kmalu nehal, jaz pač ne. Za folklorista moraš biti malo ‘’potopan’’. Kdor čaka, dočaka ali pa z avtom lovi avtobus, dokler ne pride do ‘’Šengena’’. 2. Plesne vaje so en krasen paket

19


je ne mislim zapustiti, saj je to zame posebno zadovoljstvo in sprostitev.«

Mojca Kovač Piko: »Med člane folklorne skupine sem prišla pred štirimi leti. Med njimi je lepo, še zlasti po vajah, ko se začne drug ples. Zame je folklora sprostitev in spoznavanje novih ljudi, družabnost in druženje. Vesela sem, da nam je na oder uspelo postaviti razne plesne stvaritve, kot so jajčarija, steljeraja in drugi koroški plesi.«

Irena Podgoršek (danes Mlinar): »Pred dvema letoma sem prišla v folklorno plesno skupino. Vaje in nastopi mi pomenijo neke vrste rekreacijo in druženje s prijatelji. Čeprav še študiram v Ljubljani, ob študiju vedno najdem čas, da redno hodim na vaje in nastope. Ponosna in srečna sem, da lahko preko folklore

ter izpopolnjevanje plesnega znanja.3. Vaje večkrat tedensko in obiske pobratenih društev.

Anja Omrzel:1. Druženje, zabava in da bi se naučila nekaj plesov.2. Do zdaj mi je všeč vse.3. Več izletov.

Ob praznovanju 20. obletnice, pred desetimi leti pa so člani dejali (*razmišljanja članov, povzeta iz članka v častniku Večer):

Matjaž Voler: »Pri folklori sem že tri leta. Prvo leto sem hodil na vaje bolj redko, zadnji dve leti pa redno. S folkloro spoznavam nove kraje, kjer nastopamo in se družimo z novimi prijatelji. Ljudski plesi me veselijo, zato za vaje zmeraj najdem čas. Pri folklori bom sodeloval še naprej in

20


sestavil plese zanjo.

Prvi splet “Venček koroških s hotuljsko polko” traja 7 minut, prikazani so malo novejši plesi: pastirica, valčkov korak, rakova polka, štajeriš in hotuljska polka.

Drugi splet “Venček prazničnih” traja 10 minut, prikazani plesi so: ceperle, zibenšrit, majpajeriš, lizi polka, veverca in žlajdra.

V postavitvi “Steljeraja” se steljerajevci zvečer, po napornem delu, še poveselijo in tudi zavrtijo. Ta skoraj pozabljen običaj prikažejo plesalci v 16-minutnem spletu. Plesi so: visoki valček, nizek valček, malender, cvajšrit, mazurka, šoštarska, kovo vrtat, razne igrice, opipani rej in lisičji rej.Na Koroškem je običaj, da se na predvečer sv. Florjana, to je 3. maja,

ljudem prikažemo koroške plese in razne šege.«

Milan Mlinar: »Pri folklori sem že dobri dve leti, v skupino pa rad hodim zaradi veselja do plesa. V zadnjem letu smo imeli kar okoli dvajset nastopov, gostovali smo na Madžarskem, kjer smo zastopali Slovenijo, pa tudi v Avstriji smo pokazali, kaj znamo. V prihodnje pa želimo v domačem kraju prikazati koroško ohcet, na kateri ne manjka petja in svatbenih poskočnic.«

PROGRAM FOLKLORNE SKUPINE KD GOZDAR DANES

Posamezni plesi bi bili za gledalce nezanimivi, zato so sestavljeni spleti plesov ob raznih običajih. Za jajčarijo so opravili leta 2003 raziskavo na terenu in na podlagi raziskave je priznani profesor Mirko Ramovš

21


SKUPINO DANES SESTAVLJAJO:

Gorazd Mlinšek, predsednik KD Gozdar Rudi Piko, predsednik FS GozdarMojca Pori, vodja skupine Mojca Kovač Piko, pevovodja

GODBENIKI:

Vili Obretan, harmonikaGrega Šepul, harmonikaŽiga Žlebnik, harmonikaZoran Dlopst, klarinet

PLESALCI IN PLESALKE:

Marta FajmutToni FajmutLidija JelenMilan KamnikDuša KomprejTadej KomprejMarko KosMiha KotnikMojca Kovač PikoLuka KropivnikŽan MihailovskiIrena MlinarMilan MlinarMateja ModrejAnja OmrzelFanika OsojnikMaja OvčarVeronika PeršakRudi PikoSimona PodgoršekTaja RaztočnikDamijan RepotočnikKarin RepotočnikŠtefica RepotočnikBlaž RočnikPolona StrmčnikAndrej ŠtajnerUroš Viderman

fantje zberejo, gredo od hiše do hiše, zapojejo pesem, gospodinje pa jim pripravijo razne dobrote, med katerimi so tudi jajca. Naslednji teden pripravijo jajčarijo oz. cvrčo, na kateri pojedo darove, pečejo jajca in tudi zaplešejo. V 17-minutnem spletu “Jajčarija” so prikazani: štajeriš, cvajšrit, pojštertanc, šprancirbolcer, rašpla in kovtri.

Tramplan je splet, v katerem sta prikazana dva plesa, in sicer tramplan in špegutanc.

V spletu »Ofiranje« so prikazani štajeriš, žesltanc, lizipolka in metlin ples. Sosedje, prijatelji in znanci pridejo na obisk godovniku večer pred njegovim godom. Z ropotanjem ga prikličejo iz hiše in mu zapojejo. Ko jih povabi naprej, se začnejo med seboj zbadati, muzikanti pa jih z vižami zvabijo na ples. Ofiranje se zavleče pozno v noč.

Venček ob tridesetletnici: pojštertanc, štajriš, tramplan, rašpla in žesltanc.

Izdajatelj: Folklorna skupina KD GozdarUredniški odbor: Gorazd Mlinšek, Duša Komprej, Uroš VidermanFotografija: arhiv Lektorirala: Marija MlinarOblikoval: Iziv dizajn studio, Iztok Nikolić, s. p.Izdajo so omogočili: sponzorji in Zveza kulturnih društev Črna na KoroškemNaklada: 1000 izvodovTisk: Tiskarna Golc, Metka Golc, s. p.

Poročna in drugaVabila

splet: www.iziv-vabila.com www.iziv.si email:[email protected]

dizajn studio

Finančno so nam pomagali in nas podprli:

FS Gozdar, Center 11, 2393 Črna na Koroškem [email protected]

Documents

30 let Folklorne skupine Gozdra