MAKEDONSKI NACIONALEN KONSENZUS ZA ALERGISKI RINITIS · 2014. 9. 12. · 3 MAKEDONSKI NACIONALEN KONSENZUS ZA ALERGISKI RINITIS PREDGOVOR Donesuvaweto na Makedonskiot nacionalen konsenzus

1

MAKEDONSKI NACIONALEN KONSENZUS ZA ALERGISKI RINITIS

Makedonsko lekarsko dru{tvo,Zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

MAKEDONSKI NACIONALENKONSENZUS ZA ALERGISKI RINITIS

vo redakcija na prof. d-r Vladimir Cvetanov

http://www.msbcia.org.mk/allrhinitis

Skopje, maj 1999

2

Zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

AVTORI - RABOTNA GRUPAProf d-r Vladimir Cvetanov, Institut za medicina na trudot, Zdravstvendom na Skopje- SkopjeProf d-r Vladimir ]aev, Klinika za uvo, nos i grlo, Klini~ki centar-SkopjeProf d-r An|elko \or~ev, Klinika za pulmologija i alergologija,Klini~ki centar - SkopjeVi{ nau~en sorabotnik d-r Dejan Doki}, Klinika za pulmologija ialergologija, Klini~ki centar- SkopjeProf d-r Qup~o Nikolovski, Klinika za detski bolesti, Klini~ki centar- SkopjePrim. ass. d-r Neda Eòva, Institut za medicina na trudot, Zdravstven domna Skopje- SkopjeAss. d-r Sneàna Risteska-Ku~, Institut za medicina na trudot,Zdravstven dom na Skopje- SkopjeM-r Sneàna Milkovska, dipl. biolog, Institut za medicina na trudot,Zdravstven dom na Skopje- Skopje

CIP - Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski” ,Skopje

616.21.002-056.3(497.7)

MAKEDONSKI nacionalen konsenzus za alergiski rinitis /[avtori Vladimir Cvetanov ... [i dr.] ; vo readkcija Vladimir Cvetanov. -Skopje : Zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija,1999. - 56 str. : sliki ; 21 cm.

Bibliografija: str. 36-38

ISBN 9989-878-41-21. Cvetanov, Vladimira) Rinitis, alergi~en - Makedonija

Lektor: Slavica Ni~otaIzdava~: Zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologijaTehni~ko ureduvawe: MEDIS, SkopjePe~ati: Evropa ‘92, Ko~aniTira`: 1000 primeroci

Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonijabroj 07-2785/2 od 14.05.1999 god., za publikacijata MAKEDONSKINACIONALEN KONSENZUS ZA ALERGISKI RINITIS se pla}apovlastena dano~na stapka.

3


PREDGOVOR

Donesuvaweto na Makedonskiot nacionalen konsenzus zaalergiski rinitis vo Republika Makedonija e bazirano nadolgogodi{na stru~na i nau~na rabota, ocenka i kriti~kaopservacija od pove}e aspekti i integralen pristap. Celta nakonsenzusot e postavuvawe na osnovnite nasoki pri dijagnoza,terapija i prevencija na alergiskiot rinitis, a so toa iobezbeduvawe podobra i pouspe{na kontrola na zaboluvaweto.Namenet e pred sé za lekarite od op{ta medicina, no i za sitedrugi lekarski profili koi moè da najdat soodvetniinformacii od svoj interes. Ovaa na{a ideja se temeli nainformacijata deka vo zemjite na Evropskata zaednicapacientite so alergiski rinitis gi zgriùvaat lekari od op{tapraktika od 42% vo Grcija do 80% vo [kotska. Na izvesen na~in,vakviot podatok e vo tesna vrska so namerata na Ministerstvotoza zdravstvo na R. Makedonija za afirmacija na lekarot od op{tamedicina vo reformskite zafati na sistemot na zdravstvenaza{tita. Me|utoa, ovaa opredelba ne moè da se postigne samoso utvrdeni pravila prevzemni i implementirani kaj nas.

Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinitisse temeli na Me|unarodniot konsenzus za dijagnoza i lekuvawena rinitisot od 1994 g. (International Rhinitis Management WorkingGroup.International Consensus Report on Diagnosis and Management ofRhinitis. Allergy 1994; Suppl 19:49:1-34), modificiran vo nacinalniramki, a potrebata za negovo donesuvawe proizleguva od slednivefakti i sostojbi:

Ø alergiskiot rinitis dolgo vreme e zapostavuvan vo odnosna alergiskata bronhijalna astma. No site sovremeniistraùvawa se vo prilog na faktot deka golem broj licakoi ne se pravilno prevenirani i lekuvani od alergiskirinitis, podocna razvivaat bronhijalna astma;

Ø postoi metodolo{ka neuedna~enost, razli~nidijagnosti~ki i terapevtski kriteriumi koi nalagaat

4


sovremena koncepcija vo dijagnozata i lekuvaweto naalergiskiot rinitis;

Ø alergiskiot rinitis go ote`nuva ìvotot i socijalniotkontakt na bolniot vo tek na nekolku dekadi, {torezultira so postojano odlevawe sredstva, namaluvawena kvalitetot na ìveeweto, gubewe na rabotni denovi.Vo R. Makedonija nema podatoci za ovoj vid na tro{oci.

Tokmu poradi vakvata sostojba i kaj nas e aktuelenproblemot za unificirawe na dijagnosti~kiot i terapevtskiotpristap i potrebata za dobivawe sovremeni informacii,podobra prevencija i terapija, {to e predmet na Makedonskiotnacionalen konsenzus za alergiski rinitis.

Bidej}i se raboti za isku~itelno dinami~na materija odsite aspekti, sigurno }e bide potrebno vo eden period, ne podolgod 2-3 godini Konsenzusot da bide podloèn na revizija.

Zdruènie za bazi~na, klini~kaimunologija i alergologija

Pretsedatel,

Prof. d-r Vladimir Cvetanov

5


SODR@INA

VOVED ......................................................................................................... 71. ALERGISKI RINITIS ............................................................... 92. DEFINICIJA ................................................................................. 93. KLASIFIKACIJA ....................................................................... 94. EPIDEMIOLOGIJA ..................................................................... 95. ETIOLOGIJA ................................................................................. 106. PATOGENEZA ................................................................................ 117. KLINI^KA SLIKA .................................................................... 127.1. Sezonski alergiski rinitis.......................................................... 127.2. Celogodi{en alergiski rinitis ................................................. 137.3. Profesionalen alergiski rinitis ............................................. 138. DIJAGNOZA .................................................................................... 148.1. Anamneza ............................................................................................ 148.2. ORL status ......................................................................................... 148.3. Funkcionalni testovi .................................................................... 158.3.1. Rinomanometrija ................................................................ 158.3.1.1. Testot na dekongestija .......................................................... 168.3.2. Akusti~na rinometrija ..................................................... 168.4. Op{t klini~ki pregled ................................................................. 168.5. Ko`ni testovi .................................................................................. 178.6. Odreduvawe vkupni serumski IgE i specifi~ni IgE ........ 178.7. Odreduvawe na eozinofili vo bris od nos ................................ 188.8. Odreduvawe na eozinofijata vo perifernata krv .................. 188.9. Osloboduvawe medijatori od bazofilite vo perifernata

krv - test na degranulacija na bazofilite ................................ 188.10. Odreduvawe medijatori vo serum, nazalen sekret ili

urina ................................................................................................... 188.11. Drugi ispituvawa ........................................................................... 189. DIFERENCIJALNA DIJAGNOZA ....................................... 1810. TAKSONOMSKI KARAKTERISTIKI NA

POLENSKATA MIKROFLORATA VO SKOPJE IR. MAKEDONIJA .................................................................. 20

10.1. Aeropalinolo{ki pristap vo dijagnostikata naalergiskiot rinitis ........................................................................ 22

6


11. LEKUVAWE ..................................................................................... 2211.1. Kontrola na sredinata .................................................................. 2211.1.1. Sezonski alergiski rinitis ............................................. 2211.1.2. Celogodi{en alergiski rinitis ...................................... 2311.1.3. Profesionalen rinitis ................................................... 2311.2. Medikamentozna terapija ............................................................ 2411.2.1. Antihistaminici za oralna upotreba .......................... 2411.2.2. Antihistaminici za lokalna upotreba ........................ 2411.2.3. Alfa adrenergi~ni agonisti ........................................... 2411.2.4. Kromolinski preparati ................................................... 2511.2.5. Kortikosteroidi ............................................................. 2511.3. Specifi~na imunoterapija (SIT) ............................................ 2611.4. Drugi vidovi terapija .................................................................. 2712. POSEBNI ASPEKTI ................................................................... 2712.1. Alergiski rinitis kaj decata ..................................................... 2712.2. Alergiski rinitis kaj postari ................................................... 2912.3. Alergiski rinitis kaj bremeni .................................................. 2912.4. Alergiski rinitis kaj sportisti ............................................... 3012.5. Profesionalen alergiski rinitis ........................................... 3112.6. Medikamentozen alergiski rinitis .......................................... 3213. SKALEST PRISTAP VO TERAPIJATA NA

ALERGISKIOT RINITIS ....................................................... 3213.1. Sezonski alergiski rinitis ........................................................ 3213.2. Celogodi{en alergiski rinitis kaj vozrasni ....................... 3313.3. Celogodi{en alergiski rinitis kaj deca ................................ 3314. ZBIREN PREGLED NA DOKTRINARNITE STAVOVI .. 3415. LEGENDA NA KRATENKI .......................................................... 3516. LITERATURA .................................................................................. 36PRILOG 1. NAJÊSTO UPOTREBUVANI LEKOVI

ZA ALERGISKI RINITIS...................................................... 39PRILOG 2. POLENOV KALENDAR NA GRAD SKOPJE ........ 41PRILOG 3. VIDOVI NA RASTENIJA ÎI POLENOVI

ZRNA SE NAJZASTAPENI NA TERITORIJATA NAR. MAKEDONIJA .................................................................. 42

7


VOVED

Ø Prevalencijata na alergiskite bolesti narespiratorniot sistem vo poslednive 20-30 god. vo svetoti kaj nas e so manifesten trend na porast. Pritoa eregistrirano zgolemuvawe 2-3 pati vo tek na edna dekada,{to ne se dolì samo na pogolemata svest za alergiskitezaboluvawa, a kako mo`ni faktori se nazna~uvaat:nadvore{noto i vnatre{noto zagaduvawe na vozduhot,promenite vo ìvotniot stil i op{tata higiena. Nekoivozdu{ni polutanti kako: NO

2, O

3, SO

2, moè da

favoroziraat IgE senzibilizacija i razvitok naalergiskite zaboluvawa i se favorizira~ki faktor zaalergiska hipersenzitivnost. Aerozagaduvaweto vourbanata sredina od svoja strana nametnuva promeni vostilot na ìveewe i po~esto �begstvo� vo priroda i sotoa mo`nost za polenska senzibilizacija na individuiso atopiski predispozicii.

Ø Prevalencijata na alergiskiot rinitis vo R. Makedonijaspored preliminarnite soznanija od epidemiolo{katastudija izvedena vo 1996 god od Institutot za medicinana trudot iznesuva 11,5%, so {to alergiskiot rinitisvo Republika Makedonija se nametnuva kako seriozenproblem. Nedostigot na ovie podatoci e {to tie seodnesuvaat samo na grad Skopje i deka pritoa e opfatenapopulacija samo nad 18- godi{na vozrast. Na ova mora dase dodade deka sega{nite oficijalni statisti~kipodatoci za alergiskiot rinitis se nevalidni (bolni~kii ambulantno-poliklini~ki morbiditet) poradinesoodvetnoto {ifrirawe i klasifikacija.

8


Definicija na rinitis

Rinitis e vospalenie na nosnata ligavica {to sekarakterizira so eden ili pove}e od slednive simptomi:nazalna kongestija, rinorea, kivavica i jade` vo nosot.

Klasifikacija na rinitisite

· Alergiski rinitis (J 30.4)Ø sezonski alergiski rinitis (J 30.1)Ø celogodi{en alergiski rinitis (J 30.3)

· Infektiven rinitisØ akuten infektiven rinitis (J 00)Ø hroni~en infektiven rinitis (J 31.0)Ø specifi~en infektiven rinitis (TBC,

lues, lepra, rinoskleroma) (J 31.0)

· Drugi formiØ idiopatski (vazomotoren) (J 30.0)Ø nealergiski-eozinofilen rinitis

sindrom (NERS)Ø profesionalenØ hormonalenØ medikamentozen i iritantenØ rinitis od hranaØ emocionalenØ atrofi~en rinitis (J 31.0)

9


1. ALERGISKI RINITIS

2. DEFINICIJA

Alergiskiot rinitis e vospalitelna bolest na nazalnatamukoza koja se karakterizira so prisustvo na mastociti,bazofilni, eozinofilni i drugi kletki i eden i pove}e odslednive klini~ki simptomi: hipersekrecija, priliv na krv vonosnata mukoza, ~e{awe, kivawe i zatnat nos najmalku 2 nedeli.

3. KLASIFIKACIJA

Ø Sezonski alergiski rinitis - koga postoi sezonskaekspozicija na oddelni specifi~ni polenski alergeni kajprethodno senzibilizirani lica, {to predizvikuva ~e{awe,iritacija, nazalna kongestija, kivavica i vodenikava rinorea;Ø Celogodi{en alergiski rinitis - hroni~na inflamacija

na nazalniot epitel so postojano prisutni rinitis simptomivo vid na ~e{awe, kivawe, prosledeno so vodnikava sekreciijai nazalna opturacija;Ø Profesionalen alergiski rinitis - predizvikan od

ekspozicija na alergeni od rabotnoto mesto.

4. EPIDEMIOLOGIJA

Ø Vo tekot na 1993 god. vo Institutot za medicina na trudotse registrirani 556 slu~ai na sezonski alergiski rinitis i 127slu~ai na perenijalen alergiski rinitis so proporcija 4,4 : 1,0vo korist na sezonskiot alergiski rinitis.Ø Spored rezultatite od epidemiolo{kite istraùvawa,

raboteni vo 1995 god. vo Centarot za alergija pri Institutotza medicina na trudot, zastapenosta na alergiskiot rinitis vona{ata sredina (Skopje) iznesuva 11,5 %;

10


Ø Prevalencijata na sezonskiot alergiski rinitis iznesuva7,1%, i toa 62,5 % kaj ènite i 37,5% kaj maìte;Ø Zapo~nuvaweto na sezonskiot alergiski rinitis e vo

rang od 16-57 god. za èni i od 13-59 god. za maì;Ø Prevalencijata na celogodi{niot alergiski rinitis

iznesuva 4,4 %. Toj e pove}e zastapen kaj maìte (60%) vo odnosna ènite (40%) i zapo~nuva na 14- god. vozrast kaj ènite, a kajmaìte na 17 godini;Ø Vo 73% slu~ai celogodi{niot alergiski rinitis se

javuva prvpat kaj vozrasnata grupa od 20 do 39 god.

5. ETIOLOGIJA

Naj~esti alergeni etiolo{ki povrzani so pojavata naalergiskiot rinitis se:

Ø Poleni vo na{eto podra~je (drvja- breza, lipa, dab, leska,brest, bor, trevi- livadarka, eòvka, �r`, p~enica, pleveli-pelin, {tavej, tegavec, koprivi, gluvar~e,);

Ø Gabi, osobeno muvlite i nivnite spori- Cladosporium,Alternaria, Penicillium, Mucor, Aspergillus, Fusarium;

Ø Alergeni od ìvotinsko poteklo - doma{en prav,mikrokrleìte - Dermatophagoides pteronyssinus, D. farinae, D.chelidonis, lebarki, epidermalni produkti i sekreti nadoma{ni ìvotni - ma~ka, ku~e;

Ø Profesionalni alergeni -nikel, hrom, kobalt, prav od drvo,bra{no, laboratoriski ìvotni, lateks, lepila,rastvoruva~i, enzimi na Bacillus subtilis, trimeliti~enanhidrid-TMA i dr;

Ø Favorizira~ki faktori - nazalni nespecifi~ni iritansi:(studen vozduh, napor, ~ad od cigari, razli~ni mirisi,alkohol, za~ini), emocionalni faktori.

11


6. PATOGENEZA

Ø Vo osnova na patogenezata na alergiskiot rinitis einflamacija, nastanata kako rezultat na kontakt nasenzibiliziranata nosna ligavica so pri~inskiot alergen.

Ø Patogenetski se karakterizira so u~estvo na specifi~nikletki, medijatori, nervno-refleksen mehanizam ihiperreaktivnost na nazalnata ligavica kon nespecifi~nidrazbi na okolinata.

Ø Simptomite na alergiskiot rinitis vo odnos na patogenezatase rani i docni.

Ranite reakcii: ~e{awe, kivavica, vodenikavasekrecija i nazalna kongestija. Nastanuvaat po nekolkuminuti od kontaktot so alergenot. Patogenetski se rezultatna IgE zavisna aktivacija na mast kletkite vo nazalnatamukoza pri {to se osloboduvaat medijatori: histamin,triptaza, leukotrieni-LTB

4 i LTC

4, prostoglandini-PGD

2,

faktor na aktivacija na trombocitite-PAF, bradikinin, koidoveduvaat do vazodilatacija, zgolemena vaskularnapermeabilnost, glandularna sekrecija i stimulacija naaferentnite nervi.

Docnite reakcii: Se razvivaat 6-12 ~asa podocna sozatnatost na nosot, gubewe na osetot za miris, nazalnahiperreaktivnost i se rezultat na LTB

4 i PAF (od ranata faza)

koi predizvikuvaat natrupuvawe na eozinofili vo nosnataligavica, vo koj aktivno u~estvuvaat i citokinite-interleukin-5 (IL-5) od T- helper limfocitite (Th

2) i

mastocitite, kako i interleukin-3 (Il-3) i stimulira~kiotfaktor na granulocitnomakrofagnite kolonii (GM-CSF)oslobodeni od Th

2. Eozinofilite osloboduvaat mnogubrojni

pozitivno nabieni bazi~ni proteini koi se toksi~ni zarespiratorniot epitel, kako i LTC

4 koj gi vlo{uva rinoreata

i nazalnata kongestija. Od T-limfocitite i mast kletkitese osloboduva Il-4 koj go pravi pouspe{no prekop~uvawetona B-kleto~niot izotip vo korist na IgE. Isto taka Il-4 sopottiknuvawe na zgolemenata sekrecija na athezioni

12


molekuli (VCAM -1) na vaskularniot epitelium doveduva donatrupuvawe eozinofili.

Ø Nervno-refleksniot mehanizam se odviva po slednavaveriga:

- medijatori od ranata reakcija (histamin) - receptori nasenzitivnite vlakna (n. trigeminus)- CNS- eferentniparasimpati~ni nervi- hipersekrecija, kivavica i otok.

- pri hroni~noto vospalenie eozinofilite preku glavniotalkalen protein (MBP) i eozinofilnata peroksidaza (EPO)go o{tetuvaat resestiot epitel na ligavicata i senzornitenervni zavr{etoci stanuvaat dostapni za razli~ni drazbiod okolinata, po {to se nadovrzuva fazata nanespecifi~nata hiperreaktivnost. êsto sevospostavuvaat i aksonski refleksi po nemieliniziraniteC -vlakna koi lokalno la~at nevropeptidi: supstanca P (SP),tahikinini so potencijal da predizvikuvaat ponatamo{namast kleto~na degranulacija.

7. KLINI^KA SLIKA

7.1. Sezonski alergiski rinitis

Ø Se karakterizira so jade` i iritacija vo nosot, kivavica ivodenikava rinorea, ~esto pridruèna so nazalna kongestijakako i jade` vo grloto, o~ite, u{ite, epifora i edem okoluo~ite.

Ø Simptomite se manifestiraat sezonski pri ekspozicija napolenskite aeroalergeni, muvlite i nivnite spori.

Ø Postoi direktna zavisnost me|u koncentracijata napolenite vo vozduhot i ja~inata na klini~kite simptomi.

Ø Teìnata na simptomite opa|a so vozrasta, no ne e isklu~enoprvpat da se javat i na podocne`na vozrast.

Ø Moè da se javat i �vonsezonski� simptomi na pojava nasezonskiot alergiski rinitis, poradi transport napolenovite zrna vo podale~ni podra~ja.

13


7.2. Celogodi{en alergiski rinitis

Ø Se karakterizira so isti simptopmi kako i pri sezonskiotalergiski rinitis, so taa razlika {to nazalnata opstrukcijae poizrazena (poradi hipertrofija na nosnata ligavica),sekretot e pove}e sluzav, a kivavicata i jadeòt na nosot io~ite se poretki simptomi.

Ø Simptomite se hroni~ni, perzistentni, nezavisno odsezonata, poradi prisustvo na aeroalergeni vo tekot nacelata godina, kako na primer ekskreti na mikrokrleòtDermatophagoides ili alergeni od doma{ni ìvotni.

Ø Nazalnite nespecifi~ni iritanti, kako {to se studeniotvozduh, pravot, ~adot od cigari, naporot, razli~ni mirizbi,alkoholot, za~inite, moè da bidat favorizira~ki faktoripri pojavata na simptomite.

Ø êsto e pridruùvan so hroni~en sinuzit, nazalna polipoza,hroni~en serozen otit, a kako rezultat na slevawe nasekretot vo di{nite pati{ta se javuva vla`na no}naka{lica.

7.3. Profesionalen alergiski rinitis

Ø Mnogu ~esto se javuva zaedno so profesionalna bronhijalnaastma.

Ø Rinitis simptomite moè da se javat kako rana reakcija,vedna{ po ekspozicijata na alergenot ili kako docnareakcija po 6-8 h.

Ø Simptomite is~eznuvaat von rabotnoto mesto, vo vikenditei pri godi{nite odmori, no pri prodolèna ekspozicija,simptomite se hroni~ni, osven pri prekin na ekspozicijataza podolgo od edna nedela.

14


8. DIJAGNOZA

8.1. Anamneza

Ø Vidot i karakteristikite na simptomite;Ø Pojava i zasiluvawe na simptomite vo opredelena sezona,

mesto na ìveewe, mesto na rabota, pri kontakt so ìvotniili vo tekot na celata godina;

Ø Pridru`ni alergiski manifestacii vo momentot (astma,urtikarija, alergija na insekti, alergija na hrana ili namedikamenti);

Ø Pozitivna familijarna anamneza za alergiski rinitis ilidrugi alergiski bolesti;

Ø Minati zaboluvawa od alergiski tip.

8.2. ORL status

Ø Predna rinoskopija so koja se isleduva:- proodnosta na nosot;- koli~estvoto, vidot i lokalizacijata na nosniot sekret;- bojata na ligavicata;- hipertrofija na konhite;-prisustvo na polipi;-prisustvo na septalna devijacija;-prisustvo na tumori, tu|i tela.

Ø Zadna rinoskopija so koja se opserviraat:- adenoidni vegetacii;- tumori.

Ø Faringoskopija:-hipertrofija na tonzilite;-otok na uvulata;-geografski jazik i dr.

Ø Otoskopija:-serozen otitis.

15


8.3. Funkcionalni testovi

8.3.1. Rinomanometrija

Ø Rinomanometrijata e naj~esto rutinski promenliv test,inaku e funkcionalen metod za ocenka na nazalnataproodnost so koj se meri nazalnata vozdu{na rezistencijapreku kvantitativna evaluacija na nazalniot protok ipritisok;

Ø Vo dijagnostikata na alergiskiot rinitis dava podatoci za:- funkcionalnata sostojaba na nosot,- evaluacija na specifi~nite provokacioni testovi so alergeni.

Ø Rinomanometriski parametri za kvantitativna evaluacijana nazalnata funkcija (za Rhinotest MP 500) se:

a) Proto~ni parametriStepenot na opstruktivnoto nazalno di{ewe se klasificira

vrz baza na protokot od dvete strani na nosot (vkupniot protok)pri diferencijalen pritisok od 150 Pa kako:

- visok stepen (so protok od 0-500 ccm/s-1 ±± 35 ccm/s-1),- sreden stepen (so protok od 500-700 ccm/s-1 ±± 35 ccm/s-1 ),- nizok stepen (so protok od 700-870 ccm/s-1 ±± 35 ccm/s-1 ),- ne postoi opstruktivno nazalno di{ewe ako protokot e nad 870 ccm/s-1 ±± 35 ccm/s-1.

b) Procent na zgolemuvawe na protokot pri duplirawena diferencijalniot pritisok:

- nad 35% zna~i laminaren vozdu{en tek {to odgovara na normalna di{na kriva;- me|u 35-25% ukaùva na vlo{ena aerodinamika;- pod 25% indicira izrazena turbulencija ili izrazeno lo{a aerodinamika.

v)Proto~nata proporcija (funkcionalna sporedba napodobrata sprema polo{ata strana na nosot):

16


- normalni vrednosti e od 1,5- 0,50;- vrednost nad 1,5 stepenot na definitivnata klasifikacija

na opstruktivnoto nazalno di{ewe po prethodniteparametri se vlo{uva za eden podolu.

8.3.1.1. Testot na dekongestija

Ø Pozitiven, pri vkupen protok na diferencijalen pritisokod 150 Pa povisok od 180 ccm/s-1;

Ø Negativen, pri vkupen protok ponizok od 180 ccm/s-1.

Ø Specifi~niot nazalen provokacionen test so alergeni epozitiven :· dokolku e objektiviziran pad na protokot za pove}e od

40% ili,· ako vo tek na provokacijata se manifestiraat eden ili

pove}e simptomi na alergiski rinitis.

8.3.2. Akusti~na rinometrija

Ø E tehnika so koja generiran zvu~en inpuls (150-10 000 Hz), sepropagira preku zvu~na tuba vo nosot, a reflektiraniotsignal se detektira preku mikrofon i se analizira.

Ø So ovaa metoda ne se meri vozdu{niot protok i pritisok,tuku se determinira geometrijata na nazalnite kaviteti somo`nost za kvantifikacija na nazalnite abnormalnosti.

8.4. Op{t klini~ki pregled

Se pravi so poseben akcent na belite drobovi bidej}i~esto alergiskiot rinitis e prosleden so alergiska bronhijalnaastma.

17


8.5. Ko`ni testovi

Ø Se primarno dijagnosti~ko sredstvo za da se demonstriraIgE posreduvanata alergiska reakcija na koàta (ilialergiska reakcija od ran tip);· so niv se dijagnosticira atopijata ili predispozicijata

kon alergiski zaboluvawa i se dokaz {to gi potkrepuvaanamnezata i klini~kiot naod;

· najprepora~liv e metodot na prick-test, dodekaintradermalniot test i pokraj toa {to e posenzitiven,moè da inducira la`no pozitivna reakcija ilisistemski nesakani reakcii.

Ø Kriterium za pozitiven koèn test e papula so sredendijametar ednakov ili pogolem od 3 mm;

Ø Faktori koi vlijaat vrz ko`nite testovi:ülekovi - antihistaminici od prvata generacija- 2-4

dena;- antihistaminici od vtorata generacija;- astemizol- 6-8 nedeli, drugi - 1 nedela;- ketotifen - 1 nedela;- imipramin - 4 nedeli;- fenotijazini - 48 h;- lokalni kortikosteroidi na mestoto na testirawe- 2-3 meseci;

ü vozrasta - odgovorot e namalen kaj mnogu mladi i stari;ü sezonski varijacii- odgovorot e pogolem po sezonata;ü patolo{ki sostojbi -zgolemen odgovor pri akutna urtikarija i dermografizam, a namalen pri atopi~en dermatitis i hroni~na hemodijaliza.

8.6. Odreduvawe vkupni serumski IgE i specifi~ni IgE

Ø Odreduvaweto vkupni serumski IgE se testovi so slabaspecifi~nost. Testovite za serum specifi~ni IgE (RAST iCAP) se mnogu korisni i sofisticirani, no vo momentov zana{i uslovi od ekonomski pri~ini se primenlivi samo voodredeni specifi~ni slu~ai.

18


8.7. Odreduvawe na eozinofili vo bris od nos

Ø Eozinofilite se karakteristi~ni za alergiskiot rinitis,no i za nealergiskiot-eozinofilen rinitis sindrom(NERS).

8.8. Odreduvawe na eozinofijata vo perifernata krv

8.9. Osloboduvawe medijatori od bazofilite voperifernata krv - test na degranulacija na bazofilite

8.10. Odreduvawe medijatori vo serum, nazalen sekret iliurina

Se izveduva so primena na visokospecifi~ni i senzitivniimunoesei laboratoriski metodi, za titracija na histamin, PG

2,

LTC4/D

4/E

4, triptaza, kinini i eozinofilen katjonski protein.

Vo na{i uslovi od ekonomski pri~ini se primenlivi samo voodredeni specifi~ni slu~ai.

8.11. Drugi ispituvawa

Nazalna endoskopija so nazalna biopsija, bakteriolo{kiispituvawa, rendgenografija na paranazalnite sinusi,ultrazvuk, audiometrija.

9. DIFERENCIJALNA DIJAGNOZA

Ø Idiopatski (vazomotoren) rinitis- Ima isti simptomi kako i alergiskiot rinitis,no etiolo{ki ne e rezultat na antigen-antiteloreakcija, tuku na pre~uvstvitelnost na razli~ninespecifi~ni drazbi.

Ø Nealergiski- eozinofilen rinitis sindrom (NERS)- Se karakterizira so negativni ko`ni testovi,

19


normalni IgE, izrazena eozinofilija vo nosniotsekret.

Ø Akuten infektiven rinitis- Naj~esto e predizvikan od virusi, no moè dase manifestira i sekundarna bakteriskainfekcija (Streptococcus pneumoniae, Haemophilusinfluenzae).

Ø Hroni~en infektiven rinitis- Rhinoscleroma (Clebsiela rhinoscleromatis),- TBC, lepra, lues,- gabi~ki- aktinomiceti (Aspergillus), protozoi(Leishmaniasis), paraziti i dr.

Ø Nazalna polipoza- Osnovnata simptomatologija e povrzana sonespecifi~na hiperreaktivnost, kivawe,rinorea, opturacija i anosmija.

Ø Hormonalen rinitis- Se javuva vo tek na bremenost, postmenopauzno,pubertet ili pri hipotireoidizam iakromegalija, poradi hormonalen disbalans.

Ø Rinitis predizvikan od lekovi- Go predizvikuvaat golem spektar lekovi:rezerpin, gvanetidin, fentolamin, metildopa,ACE-inhibitori, prazozin, aspirin, oralnikontraceptivi.- Se javuva i pri dolgotrajna (zlo)upotreba nanazalni dekongestivi i drogi.

Ø Rinitis predizvikan od hrana- Se javuva pri jadewe na luta i za~ineta hrana,konsumirawe alkohol- Alergiski rinitis na hrana nikoga{ ne se javuva

20


izolirano, tuku vo sklop na klini~kata slika nanutritivnata alergija.

Ø Rinitis predizvikan od emocii- Rezultat e na avtonomna stimulacija.

Ø Primarno atrofi~en rinitis- Se karakterizira so nazalna kongestija,hiposomija i konstantna lo{a mirizba vo nosot,poradi progresivna atrofija na nazalnata mukozai sekundarna infekcija so Klebsiella ozaenae

Ø Drugi zaboluvawa: ednostrana aplazija, hoanalna atrezija,devijacija na nazalniot septum, tu|i tela vo nosot, adenoidnivegetacii, tumori i dr.

10. TAKSONOMSKI KARAKTERISTIKI NA POLENSKATA MIKROFLORA VO SKOPJE I R. MAKEDONIJA*

Vrz osnova na podatocite dobieni od Ministerstvoto zazemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i kompetentnitekomunalni organizacii od pove}e gradovi vo R. Makedonija zanajdominantnite vidovi, kako i aeropalinolo{kite analizi naCentarot za alergija pri Institutot za medicina na trudot, ekonstatirano deka g. Skopje ima najbogata polenskamikroflora.

Vo prvite meseci od godinata vozdu{niot polenov spektarna R. Makedonija izobiluva so polenovi zrna (PZ) koi impripa|aat na taksonite od drvjata i grmu{kite, t.n.dendroflora. Od niv, najdominantni vo polenoviot spektar sepolenovite zrna od kiparisot, borot, brezata, dabot, jasenot,platanot, diviot kosten i lipata. Plevelite se zastapeni odapril do oktomvri so PZ od lobodite, {tirovite, koprivite,tegavecot, kiselecot i slo`nocvetnite (pred sé pelinot).Trevite (ìtni rastenija) svojot maksimum go dostignuvaat odmaj do avgust.* Vidi prilog 2 i 3

21


Polenovite zrna od brezata, inaku èstok alergen, svojotmaksimum go dostignuvaat vo vtorata polovina na mart,ponekoga{ nadminuvaj}i ja brojnosta od 2000 PZ na m3 vozduhna den. Vo ovoj period dabot dostignuva brojnost od 50-70 PZ/m3,, a negovata intenzivna polenizacija e registrirana od krajotna mart do krajot na april.

Mesec mart go karakterizira i prisustvoto na PZ odevlata, leskata, kiparisot, brestot, topolata, vrbata, brezata,jasenot, kako i mal broj PZ na krajot od mesecoot od crniotgaber, javorot i trevite. Vo mesecite april i maj, osven PZ odnavedenite taksoni se nao|aat i PZ od ~inarot, crnicata, diviotkosten, orevot, borot, dabot, koprivata i kiselecot. Vo mesecmaj, vo zavisnost od meteorolo{kite parametri, brojot na PZod bukata i rozite moè isto taka da bide zna~aen.

Periodot na intenzivno prisustvo na PZ od lipatazapo~nuva od 6 do 10 juli i trae desetina dena potoa. Najdocnavo tekot na godinata na na{ite prostori cvetaat kostenot (juni-juli) i egzoti~niot kedar (septemvri-oktomvri).

@itnite rastenija (fam. Poaceae) , ~ii vidovi sekarakteriziraat so silna alergogena mo}, se nao|aat vo vozduhotvo mo{ne visoki koncentracii. Dominantnost vo odnos nakoncentraciite od polenovite zrna vo atmosferatapostignuvaat i glavnite inhalacioni alergeni, kako {to setegavecot i kiselecot, kako i pretstavnicite na slo`nocvetniterastenija, pred sé na pelinot (Artemisia).

I pokraj faktot {to ne se avtohtoni polenovite zrna odrodot Ambrosia (amerikanski plevel- glavi~arka) i od rodotCedrus (kedar), tie se isto taka jaki alergeni.

Vo do`dlivite vla`ni esenski denovi, kako i vo zimskitedenovi, vozduhot e sosema �~ist� od polenovi zrna, so isklu~okna Dojran, kade {to e najo~igledno vlijanieto na mediteranskataklima, koja ovozmoùva prisustvo na PZ od kiparis, leska ievla vo januari i fevruari.

Konstatirana e visokosignifikantna korelacija me|ubrojot na polenovite zrna i ko`nata senzibilizacija. Vakvakorelacija ne e utvrdena zasega kaj plevelite.

22


10.1. Aeropalinolo{ki pristap vo dijagnostikata na alergiskiot rinitis

Ø Sekojdnevno i kontinuirano sledewe i identifikacija napolenskata mikroflora vo vozduhot (poradi mo`nosta zadolg transport), preku t.n. polenski monitoring, koi zaednoso sledeweto na aerosporite davaat celosna slika zasostojbata na najzna~ajnite aeroalergeni (po~etokot,maksimumot i krajot na nivnoto pojavuvawe vo tekot nagodinata).

Ø Aeropalinolo{kite istraùvawa prezentirani vo formana polenovi kalendari (konvertirana brojnost vo stolbestinivoa) davaat kompletna slika za polenovite periodi odzna~ajnite taksoni za na{eto podra~je.

Ø Sekojdnevnoto informirawe preku javnite mediumi zasostojbata i predviduvawata na prisusustvoto na glavniteaeroalergeni go olesnuva ne samo dijagnosticiraweto, no ilekuvaweto i prevencijata.

11. LEKUVAWE

11.1.Kontrola na sredinata

Se vr{i so izbegnuvawe ili namaluvawe na kontaktot soinkriminiraniot alergen

11.1.1.Sezonski alergiski rinitis:- koristewe klima ured,- nosewe o~ila nadvor,- da se ostane doma koga brojot na polenovite zrna e visok,- sekojdnevno sledewe na infomaciite za dnevnata

aeropalinolo{ka sostojba, so prognoza za naredniot den,n vo tek na kriti~niot period prozorcite da bidat zatvoreni,

23


so {to se namaluva mo`nosta za kontakt so inhalacioniotalergen.

11.1.2. Celogodi{en alergiski rinitis

nespecifi~ni merki:- primena na aparati za ~istewe na vozduhot za ~esti~ki

pomali od 0,3 mmm, posebno ~ad od cigari (erklineri),- pri ~istewe na stanot da se koristat pravosmukalki so

filter ili so voden rastvor,-koristewe plasti~ni navlaki za du{ecite i pernicite,- koristewe hemiski agensi (akaricidi) za namaluvawe i

uni{tuvawe na parazitite od doma{niot prav (mikrokrleì).Imaat ograni~ena upotreba poradi alergija sprema niv,

- ~istewe mebel kombiniran od tekstil i tkaenini pritoadecata da prestojuvaat nadvor najmalku 2 ~asa.

- decata da ne spijat so krzneni igra~ki, a igra~kite da se~istat so pravosmukalka i preku no} da se stavaat vo friìderza dlaboko zamrznuvawe (-20°° C)

- odrùvawe na vla`nosta na vozduhot vo ìveali{tatado 50 % i pomalku, so eliminacija na potencijalni iritansi.

specifi~ni merki :- otstranuvawe na doma{nite ìvotni- milenici,-otstranuvawe na pernici i jorgani od perduvi, kilimi,

tepisi, pred sî od spalnite sobi,-zadolìtelno perewe na postelninata na 1-4 nedeli,-zatvoreni prozorci za vreme na polenskata sezona, bidej}i

polenskite alergeni moàt da ja vlo{at sostojbata nacelogodi{niot alergiski rinitis.

11.1.3. Profesionalen rinitis

-adekvatna ventilacija vo rabotnata okolina;-soodvetna upotreba na maski.

24


11.2. Medikamentozna terapija*

11.2.1.Antihistaminici za oralna upotreba- Se vrzuvaat za histaminskite receptori (H

1) bez da gi

stimuliraat (kompetativen antagonizam) i na toj na~inprimarno gi inhibiraat simptomite predizvikani odotpu{tawe na endogeniot histamin.

-Tie se efikasni vo reducirawe na simptomite, kako {tose kivavicata, jadeòt i rinoreata, no imaat malo dejstvo vrzzatnatosta na nosot.

- Najdobri efekti se postignuvaat dokolku se primenatpred ekspozicijata na inkriminiraniot alergen.

- Naj~esto se upotrebuvaat preparati od tretatageneracija: terfenadinot, astemizanot, loratadin, cetirizinotkoi ne ja minuvaat hematoencefalnata bariera, nemaat izrazensedativen efekt, a nuspojavite se minimalni.

- Pri aplikacijata na astemizolskata i terfenidinskatagrupa postoi mo`nost za interreakcija so eritromicin iketokonazol i opasnost od ventrikularna aritmija. Pri nivnataupotreba, ne treba da se pre~ekoruvaat prepora~anite dozi.

11.2.2.Antihistaminici za lokalna upotreba- Levokabastin e popotenten vo odnos na prethodnite

lekovi, so mnogu brzo dejstvo, a bez nesakani efekti,- povtoruvana administracija na lekot ne doveduva do

tahifilaksa, {to ovozmoùva podolgotrajni tretmani.

11.2.3. Alfa adrenergi~ni agonisti- Tie se efikasni vazokonstriktori na krvnite sadovi

na nosnata ligavica.- Lokalnite vazokonstriktori ne treba da se

primenuvaat pove}e od 3 do 5 dena poradi mo`nosta za povratnakongestija na nosnata mukoza ili pak nejzina atrofija, t.n.medikamentozen rinitis.

- Naj~esto primenuvani lokalni aa2 - adrenergi~nistimulatori se imidazolinskite preparati (oksimetazolin,nafazolin, ksilometazolin).* Vidi proilog 1

25


- Preparatite za oralna upotreba (efedrin,pseudoefedrin i fenilpropanolamin) kaj nas ne seregistrirani. Inaku, nivnata primena e kontraindicirana kajkoronarno-srcevite zaboluvawa, tireotoksikozata, glaukomoti dijabetesot.

11.2.4. Kromolinski preparati- Dinatrium kromoglikat kako 4% rastvor vo vid na sprej,

apliciran nazalno, dejstvuva lokalno na stabilizirawe(antiinflamatorno) na mast kletkite, so {to se inhibiraosloboduvaweto na medijatorite.

- Ovoj preparat e osnoven profilakti~en lek zasezonskiot alergiski rinitis, no se koristi i kako dolgotrajnaterapija pri perenijalniot alergiski rinitis.

- Ist efekt imaat preperatite od grupata na Nedocromilnatrium.

11.2.5.Kortikosteroidi- Dejstvuvaat vrz inflamacijata, osobeno so namaluvawe

na mast-kletkite i eozinofilite vo nosnata mukoza i sospre~uvawe na otpu{taweto na medijatorite od mast - kletkite,so {to se reduciraat hiperreaktivnosta i vaskularnatapermeabilnost.

- Preparatite za nazalna primena od redot naBeclomethasone diproprionate se mo}ni, povr{inski aktivni i brzose metaboliziraat.

- Preparatite od grupata na Budesonide pobrzo seinaktiviraat vo crniot drob i se so pogolema efikasnost voodnos na prethodnite.

- Fluticasone proprionate e ponova grupa so poizrazenolokalno visokospecifi~no dejstvo i naglasenaantiinflamatorna aktivnost. Nivni nedostig e visokata cena.

- Vnimatelna aplikacija e potrebna kaj bolnite so TBCi so virusni ili gabi~ni infekcii na respiratorniot trakt.

- Lekuvaweto so lokalni kortikosteroidi ne treba dabide podolgo od 2 do 3 meseci.

- Sistemska upotreba na kortikosteroidi se primenuvasamo vo isklu~itelni slu~ai.

26


11.3. Specifi~na imunoterapija (SIT)

Ø Ovoj vid terapija e indiciran pri postoewe IgE alergiskapreosetlivost, koja e jasno potvrdena so pozitivni ko`nitestovi i serum specifi~ni IgE, ili nazalni provokacionitestovi i pritoa postoi korelacija so simptomite naalergiskiot rinitis.

Ø Se primenuva ako farmakoterapijata nedovolno gikontrolira simptomite, ako producira nesakani nusefektiili ako merkite za izbegnuvawe na alergenite ne davaatsoodveten rezultat, a pritoa postoi anamneza na sezonskialergiski rinitis najmalku 2 sezoni ili na perenijalenalergiski rinitis od najmalku 6 meseci.

Ø Efikasnosta na SIT e nazna~ena za alergenite polen treva,polen drvo (i toa breza i maslinka) pri sezonskiotalergiski rinitis i za alergenite od tipot naDermatophagoides (ako e edinstven predizvikuva~) zacelogodi{niot alergiski rinitis.

Ø Ne treba da se primenuvaat alergopreparati nanedefinirani alergeni, kako na primer od ku}en prav, koise neefikasni i rizi~ni za upotreba. Alergeni odìvotinski vlakna bi moèle da se upotrebuvaat samo voodredeni slu~ai koga e vo pra{awe profesionalen aran`man(odgleduva~i na ìvotni, laboratoriski i veterinarnitehni~ari i sl.).

Ø SIT se primenuva so postepeno zgolemuvawe na alergenskatakoncentracija, po koja sleduva fazata na odrùvawe na dozatavo odredeni vremenski intervali, no vo kontinuitet od 3godini.

Ø Treba da se ima predvid mo`nosta za pojava na nesakaniposledici bilo od lokalen karakter (edem, jade`, crveniloi sl.) ili vo vid na sistemski reakcii.

Ø SIT treba da ja sproveduvaat lekari specijalisti -alergolozi, dobro educirani vo lekuvawe na te{kaanafilaksa.

Ø Potrebna e soglasnost na pacientot komu mu se predo~uvaatsite potencijalni opasnosti i optimalnoto vremetraewe na

27


terapijata.Ø Kontraindikacii za SIT se: terapija so bb blokatori,

postoewe kontraindikacii za primena na adrenalin,nesorabotka na pacientot, avtoimuni bolesti, bremenost,nekontrolirana astma.

11.4. Drugi vidovi terapija

Ø Irigacija so fiziolo{ki rastvor, aplikacija naantibiotici pri sekundardni bakteriski infekcii,fizi~ki ve`bi (fonoforeza), klimatsko lekuvawe.Operativen tretman moè da se koristi kako dopolnitelnaterapevtska procedura.

12. POSEBNI ASPEKTI

12.1. Alergiski rinitis kaj decata

Ø I pokraj toa {to patofiziolo{kite mehanizmi, klini~kataslika, kako i dijagnosti~kite i terapevskite aspekti seprakti~no isti kako i kaj vozrasnite, sepak postojatodredeni razliki.

Ø Infektivniot rinitis e obi~no eden od prvite zaboluvawavo ivotot i kaj decata od 2 do 6 godi{na vozrast. Virusniotrinitis se javuva obi~no 6 pati godi{no, na {to moè da senadovrze bakteriski rinitis, pa infekcijata da seprolongira od nekolku denovi do nekolku nedeli.

Ø Sinusite se integrirani so nazalnite {uplini i poradi toainflamacijata producira rinosinisitis. Etmoidalnitesinusi se dobro razvieni u{te pri ra|aweto, a maksilarnitepostepeno se zgolemuvaat od ra|aweto do adolescencijata (noi na 3- godi{na vozrast se dobro razvieni). Sfenoidalnite,a osobeno frontalnite sinusi dobro se vizueliziraat od 10do 14-tata godina.

Ø Do 4-godi{na vozrast, klini~ka manifestacija na IgEposreduvana alergija na nosot e retka. Od ovaa vozrast e

28


zabeleàno progresivno zgolemuvawe na incidencijata naalergiskiot rinitis, koja kaj adolescentite iznesuva 10-15%.Pritoa tipi~nite manifestacii na alergiski rinitis seopserviraat kaj adolescenti i mladi. Kaj malite deca,alergijata moè da e maskirana od rekurentni infektivnirinosiniziti, adenoiditi, vospalenija na srednoto uvo itonziliti, pa moè da bide previdena nejzinata dijagnoza.

Ø Nealergiski-eozinofilen rinitis sindrom (NERS) skoroi da ne se javuva kaj decata, tuku samo kaj vozrasni. Istotaka, decata retko zaboluvaat od nazalna polipoza.

Ø Pri dijagnosticiraweto na alergiskiot rinitis kaj decatapomagaat nekoi facijalni karakteristiki i maniri, kako{to e �alergiskiot pozdrav� ili infraorbitalnite temnikrugovi, koi inaku ne se patognomoni~ni. Pridijagnosticiraweto, ORL pregledot ima prvenstvenozna~ewe, dodeka ko`nite testovi ne se sigurni kaj decatapod 2-godi{na vozrast. Isto taka, vkupnite serumski IgE sezgolemeni samo kaj mal broj od decata so alergiski rinitis,a nazalnite provokacii retko se primenuvaat kaj decatabidej}i se neprijatni, no i ne davaat korisni dopolnitelniinformacii. Eozinofilijata vo nazalniot sekret moè dabide prisutna i kaj alergiskite, no i kaj nealergiskiteentiteti, a eozinofilijata vo perifernata krv e mnoguretko poka~ena kaj decata so alergiski rinitis.

Ø Principite na terapija se isti kako i kaj vozrasnite.Oralnite antihistaminici se osnova vo terapijata, bidej}ilokalna terapija poradi nedostig na sorabotka kaj pomalitedeca te{ko moè da se primenuva. Dosega{noto iskustvo nalokalna primena na nazalni kortikosteroidi ne ukaùva nanesakani efekti. Tie osobeno se prepora~uvaat koganazalnata opstrukija e najnazna~en simptom. Sistemskaprimena na kortikosteroidi ne e prepora~liva prinekomplicirani slu~ai na alergiski rinitis. Isto taka,lokalni vazokonstriktori kaj decata pod ednogodi{navozrast ne se prepora~uvaat poradi tesniot rang me|uterapevtskata i toksi~nata doza, koja moè da dovede dokardiovaskularni naru{uvawa i rastrojstva na centralniot

29


nerven sistem.Ø Profilakti~kite merki za kontrola na sredinata se od

pogolemo zna~ewe za decata.

12.2. Alergiski rinitis kaj postari

Ø Alergiskite mehanizmi retko se pri~ina za alergiskirinitis kaj lu|eto postari od 65 godini. Nealergiskitemehanizmi se vo osnova na rinitis simptomite i nazalnatahiperreaktivnost.

Ø Vo slu~aj na pojava na vistinski alergiski rinitis, voterapijata ne treba da se koristi postara generacijaantihistaminici, bidej}i moè da dovede do problemi soòl~noto }ese i so vizuelnata akomodacija. Isto taka,vazokonstriktori, osobeno ako se zemaat oralno, po~estodavaat kardiovaskularni i CNS nesakani efekti.

12.3. Alergiski rinitis kaj bremeni

Ø Mo`na e pojava na rinitis simptomi vo vid na nazalnaopstrukcija i rinorea od vtoriot mesec na bremenosta pa sédo krajot na bremenosta, koi is~eznuvaat po poroduvaweto.Estrogenite i progesteronot predizvikuvaat zgolemenaaktivnost na seromukoznite `lezdi, a zgolemuvaweto nanazalniot krven volumen doveduva do nazalna kongestija.

Ø Simptomite kaj pacientkite {to ve}e stradaat od alergiskirinitis moè da se promenat vo tekot na bremenosta konpodobo ili kon polo{o.

Ø Pri lekuvaweto e potreben vnimatelen priod. Priaplikacija na prvata generacija antihistaminici,zabeleàni se teratogeni efekti kaj ìvotni. Za novitegeneracii antihistaminici nema vakvi podatoci. Tie sela~at so maj~inoto mleko.

Ø Teoretski, oralnite dekongestivi moè da dovedat dovaskularni naru{uvawa kaj placentata i fetusot, no sepak,davani vo terapevtska doza se dozvoleni za upotreba pri

30


bremenost. Moè da se primenuvaat nazalnikortikosteroidi vo prepora~ana doza, bidej}i nivnataupotreba dosega ne e povrzana so teratogeni efekti.

Ø Imunoterapija ne treba da se zapo~nuva vo bremenost, noterapijata na odrùvawe moè da prodolì, ako ve}e davaefekti.

12.4. Alergiski rinitis kaj sportisti

Ø Fizi~kiot napor e potenten vazokonstriktor. Nazalnatarezistencija pri napor se namaluva pred sé kako rezultat naosloboduvawe na noradrenalin pa se zgolemuva proodnostana nazalnite pati{ta. Vo normalni uslovi ne postoi�rebound� fenomen i efektot na vazokonstrikcijata traeokolu eden ~as po fizi~kiot napor, no kaj sportisti,maratonci ili velosipedisti e zabeleàn ovoj fenomen, pri{to po kratkiot period na podobrena proodnost na nosot,sleduva nazalna opstrukcija koja moè da ja kompromitirasportskata aktivnost.

Ø Pri prepi{uvawe medikamenti za sportist, treba da se zematpredvid dva principa:· lekot da ne se nao|a na listata na doping-sredstvata,

kakvi {to se: vazokonstriktori (derivati na bb -phenylethylamine, oralen ili nazalen efedrin, oralen ilinazalen pseudoefedrin), sistemski kortikosteroidi;

· lekot da nema nesakani efekti vrz sportskata aktivnost.Da ne se zaboravi deka prvata generacijaantihistaminici imaat sedira~ki i antiholinergi~enefekt, dodeka imunoterapijata moè da dovede dolokalna reakcija.

Ø Najprepora~livo e da se primenuvaat treta generacijaantihistaminici i lokalni kortikosteroidi. Pri sezonskialergiski rinitis se prepora~uva imunoterapija, koja trebada zapo~ne tri meseci pred sportskata sezona. Sportistottreba da se sovetuva da nema fizi~ka aktivnost na denot naaplikacijata.

31


12.5. Profesionalen alergiski rinitis

Ø Profesionalniot rinitis pretstavuva rinitis predizvikanod ekspozicija na odreden agens od rabotnoto mesto. Mnogu~esto koegzistira so profesionalnata astma i simptomitena rinitis se javuvaat paralelno so bronhijalnite simptomi,verojatno kako rezultat na ista patogeneza.

Ø Incidencijata na profesionalniot rinitis e pod realniteramki poradi nesoodvetnoto dijagnosticirawe na entitetot.

Ø Nekoi od pri~inskite agensi za alergiski ili iritantenprofesionalen rinitis se: laboratoriski ìvotni,mikrokrleì, enzimi na Bacillus subtilis, kedrovo drvo,izotoni~en kisel hidrazin, trimeliti~en anhidrid (TMA).Supstanciite so niska molekularna teìna, za koi poranopostoe{e mislewe deka nemaat dovolna golemina dapredizvikaat imunolo{ka reakcija, vo ponovite ispituvawase pokaàa kako odli~ni hapteni.

Ø Simptomite na profesionalniot rinitis stivnuvaat vonrabotnoto mesto, vo tek na vikendite i godi{nite odmori.Hroni~nata ekspozicija moè da dovede i do hroni~nisimptomi dokolku nema prekin na ekspozicijata za podolgood edna nedela. Manifestacijata na simptomite moè da sejavi i kako docna reakcija (6-8 ~asa) po ekspozicijata nainicijalniot agens.

Ø Vo dijagnosti~kata procedura, rinoskopijata otkriva samonespecifi~ni znaci na inflamacija. Specifi~nite nazalniprovokacioni testovi treba da se izveduvaat so vnimatelnozgolemuvawe na dozata na suspektniot agens.

Ø Kontrolata na rabotnata sredina e prv preventiven pristappo dijagnosticirawe na profesionalniot rinitis.Adekvatna ventilacija ili upotreba na maski mo`no e dabidat dovolni za redukcija na ekspozicijata na tolerantnidozi. Doa|a predvid i konvencionalnata farmakoterapija,so primena na antihistaminici, nazalni steroidi ilinatrium kromoglikat.

32


12.6. Medikamentozen alergiski rinitis

Ø Pri prolongirana intranazalna (zlo)upotreba nadekonestivi (aa-adrenoreceptorni agonisti) moè da se javi�rebound� kongestija kako rezultat na povraten efekt. Poraditoa, ovie lekovi ne treba da se da se zemaat podolgo od 7 do10 dena.

Ø Se prepora~uva razgovor so pacientot i objasnuvawe zapri~inite na zaboluvaweto, postapno namaluvawe nadekongestivite i primena na fiziolo{ki rastvor, kako ilokalni nazalni steroidi. Vo odredeni slu~ai, ako nemakontraindikacii, se prepora~uva kratka primena na oralnisteroidi (na primer prednisolon 30 mg na den, vo tek na 5 dena).

13. SKALEST PRISTAP VO TERAPIJATA NA ALERGISKIOT RINITIS

13.1. Sezonski alergiski rinitis

Kontrola na sredinata-osnovno

¨ Blaga bolest so povremeni simptomi

Primena na oralni nesedira~ki H1 antihistaminici pri pojava

na simptomite,iliantihistaminici ili kromoglikat, lokalno vo nosot i o~ite.

¨ Umerena bolest so nazna~eni nazalni simptomi

Lokalni nazalni steroidi, da se zapo~ne rano vo sezonata,iantihistaminik ili kromoglikat lokalno vo o~ite.

33


¨ Umerena bolest so nazna~eni o~ni simptomi

Oralen nesedira~ki H1 antihistaminik sekojdnevno,

ililokalen nazalen steroid i kromoglikat lokalno vo o~ite.

¨ Ako seto ova e neefikasno, treba:

Ø ORL pregled,Ø sistemski steroidi za krizni situacii,Ø mo`na imunoterapija.

13.2. Celogodi{en alergiski rinitis kaj vozrasni

Kontrola na sredinata- osnovno

Lokalni nazalni steroidi pri dolgotrajna ekspozicija. Priintermitentni manifestacii- povremeno oralni nesedira~kiH

1 antihistaminici i povremeno oralni dekongestivi.

Specifi~na imunoterapija pri neuspeh na medikamentoznataterapija.

13.3. Celogodi{en alergiski rinitis kaj deca

Kontrola na sredinata vo vid na odbegnuvawe alergeni iiritanti, posebno na pasivna ekspozicija na ~ad od cigari akose roditelite pu{a~i. Lokalno kromoglikat sprej. Lokalninazalni antihistaminici Oralni nesedira~ki H

1

antihistaminici. Lokalno nazalni steroidi ako seto ova eneefikasno ili ako se raboti za dolgotrajna ekspozicija.

34Zd

ru`

enie

za

bazi

~na,

kl

ini~

ka i

mun

olog

ija

i al

ergo

log

ija

14. Z

BI

RE

N P

RE

GL

ED

NA

DO

KT

RI

NA

RN

IT

E S

TA

VO

VI DEFINICIJA NA RINITIS

Ø te~eweØ zatnat nosØ kivavica/~e{awe

Ø anamnezaØ klini~ki pregledØ ko`ni testovi/RAST

Ø lokalen kortikosteroidØ lokalen antiholinergikØ soleni rastvori

Ø antibioticiØ dekongestivi ililokalni kortikosteroidi

Ø izbegnuvawe alergeniØ lokalen kortikosteroidØ antihistaminik

Ø INFEKCIJA (akutnaili hroni~na)

Ø DRUG(idiopatski, NERS,hormonalen itn.)

Ø STRUKTURNI PROMENI(polipoza, septum, nosni {kolki)à ORL specijalist

Ø ALERGIJA (sezonski,perenijalen iliprofesionalen)

SPECIJALIST ALERGOLOGØ povtorna procenkaØ po mo`nost imunoterapija

? SO LO[ ISHOD(Wegener, sarkoidtumori)

SPECIJALIST - ORL

2 ili pove}e simptomi za > od 1 ~as, vo tekna najgolemiot broj denovi

35


15. LEGENDA NA KRATENKI

NERS- nealergiski eozinofilen rinitis sindromTMA- trimeliti~en anhidridPZ- polenovi zrnaIgE- imunoglobulini od grupa ELTB 4- leukotrieni B

4

LTC4- leukotrieni C

4

PGD2-prostaglandini D

2

PAF-platelet activating factor (faktor na aktivacija natrombocitite)Il-1 - interleukin-1Il-2 - interleukin-2Il-3 - interleukin-3Ii-4 - interleukin-4Il-5 - interleukin-5Th

2- T-helper 2 (T

2 kletki {to davaat pomo{)

GM-CSF- granulocyte/macrophage colony-stimulating factor.(stimulira~ki faktor na granulocitnomakrofagnite kolonii)VCAM -1 - vascular cells adhesion molecules-1 (adhezioni molekulina vaskularnite kletki)MBP- main basophillic protein-(glaven alkalen protein)EPO- esophillic peroxidase (eozinofilna peroksidaza)SP- substance P (supstanca P)SIT- specifi~na imunoterapija

36


16. LITERATURA

de Blay F. Airborne characteristics of indoor allergens: relevance to diseaseand avoidance.Eur Respir Rev 1998;8:53, 148-152

Bousquet J, Airway inflammation the basis of rhinitis and asthma.Proceedings of a Symposium held at the XV th EAACI Congress, Paris, 1992:14-3;1-93

Bousquet J (ed). Inspiration in asthma. “The Coexistence of Rhinitis withAsthma” Quaeritur Zeneca, 1998

Van Moerbeke D (ed). European Allergy White Paper. Allergic Diseases asa Public Health Problem. Bruxelles: UCB Pharmaceutical Sector-Institute ofAllergy, 1997; 1-117.

Doki} D, Cvetanov V, Eòva N. Alergiski rinit. Vo IMakedonski imunolo{ki kongres, Mak med pregled 1996; 50: (supl 23):90.

Dokic D, Howarth P. Effect of ozone on the nasal mucosa in normals andrhinitis. Vo I Makedonski imunolo{ki kongres, Mak med pregled 1996; 50: (supl23): 96.

Dokic D, Low JL, Lou L, Dokic E, Howarth P. Ozone exaggerates the nasalallergic inflamation. Allergy and Clinical Immunology International, 1997 (supp4):959.

\or~ev A. Makedonski nacionalen plan i programa za dijagnozai lekuvawe na bronhijalnata astma-realnost ili vizija. Skopje:Biro�M&F�, 1996:1-144.

\or~ev A. Gruev N, Todevski D, Lazarevska M, Dimitrievska D,Grueva-\or~eva L. Astma i nazalna polipoza-na{i iskustva i svetskitrendovi. Vo: Makedonski imunolo{ki denovi �98. Mak med pregled1998; (supl 32): 31-32.

Eòva N, Milkovska S, Cvetanov V, Risteska-Ku~ S. Korelacijapome|u aeropalinolo{kata kontaminacija i kutanata preosetliost.Vo: II Kongres na makedonskoto respiratorno zdruènie. Mak medpregled 1997 god; 51 (supl 28) : 138-9

Eòva N. Cvetanov V, Vasevski J, Karaxinska-Bislimovska J,Risteska-Ku~ S. Rinomanometriski karakterisktiki kajsinbronhijalniot sindrom. Vo: II Kongres na makedonskotorespiratorno zdruènie. Mak med pregled 1997 god; 51 (supl 28) :50.

International Rhinitis Management Working Group. InternationalConsensus Report on Diagnosis and Management of Rhinitis. Allergy 1994;49(Suppl 19): 5-34.

Kay AB.Principles and Practice of Diagnosis and Treatment of AllergicDisease.. In: Kay AB (ed) Asthma and Allergic Rhinitis. Evolving Concepts in

37


Management.Oxford: Blackwell Science Ltd, 1997;31-50.Kjellman NIM. Prediction and prevention of allergy in infants and children.

ACI News 1993;5:131-4Lund V, Aarson D, Bousquet J et al. International Consensus Report on the

Diagnosis and Managenment of rhinitis. Allergy 1994; 50 (Suppl 19):1-34Magnussen H, Holz O, Jorres RA. Is ozone really important? Eur Respir Rev1998;8:53,141-144.

Mileva @, Georgiev G. Nacionalen konsenzus za alergi~niriniti. Sofija: Schering Plough Central East AG, 1996;3-30.

Milkovska S, Jankova R. Komparativni rezultati na polenskatamikroflora vo Skopje i Sofija. Vo Zbornik na trudovi od II Kongresna makedonsko respiratorno zdruènie. Mak med pregled 1997; 50 (sup28): 139.

Milkovska S, Cvetanov V, Jankova R. Preliminarni soznanijaza Dermatophagoides vo na{ata sredina. Vo Zbornik na trudovi od IIKongres na makedonsko respiratorno zdruènie. Mak med pregled 1997;50 (sup 28): 49-50.

Milkovska S, Risteska-Ku~ S. Pollen calendar of the city of Skopje, 1 St.Balkan Congress on Allergology. Sofia:1998:P 31

Milkovska S. Trendovi na aeropalinologijata. Vo: Makedonskiimunolo{ki denovi �98. Mak med pregled 1998; (supl 32):28-29.

Pedon DB, Setzer RW JR, Delvin RB. Ozone exposure has both aprimingeffect on allergen- induced responses and an intrinsic inflamatory actionin the nasal airways of perennially allergic asthmatics. Am J Respir Crit CareMed 1995; 151:1336-1345.

Rusznak C, Devalia JL, Davies RJ. The impact of pollution on allergicdisease. Allergy 1994; 49:21-7.

Spieksma F Th M, Nolard N, Frenguelli G, Van Moerbecke D. Pollens del’air en Europe. Bruxelles:UCB, 1993:1-83

]aev V. Cvetanov V. Alergiski rinitis, predlog konsenzus. Vo:Makedonski imunolo{ki denovi ’98. Mak med pregled 1998; (supl 32):29-30.

]aev V. Sezonski alergiski rinit. Dijagnostika i tretman.Skopje, 1998.

Howarth PH. Seasonal and Perennial Allergic Rhinitis. In: Kay AB (ed)Asthma and Allergic Rhinitis. Evolving Concepts in Management.Oxford:Blackwell Science Ltd, 1997;15-30.

Cvetanov V, Eòva N, Micajkovski I. Rinomanometriskaevaluacija na efektot na Loratadine pri alergiskiot rinit. I Makedonskiimunolo{ki kongres Ohrid: 1996.

38


Cvetanov V, Milkovska S, Eòva N. Risteska-Ku~ S.Aeropalinolo{ki opservacii vo Skopje za periodot 1993-1996 god. IMakedonski imunolo{ki kongres, Mak med pregled 1996; 50 (Supl 23):91.

Cvetanov V, Eòva N, Risteska-Ku~ S, Micajkovski I.Rinomanometriska provokacija kaj alergiskite riniti. Vo: Zbornikna trudovi od I Makedonski imunolo{ki kongres. Mak med pregled 1996;50 (sup 23): 92.

Cvetanov V, Eòva N, Risteska-Ku~ S, Manasiev E, PetrovskaJ. Todorov S, Stankova L. Alergiski rinit-epidemiolo{ki aspekti.Vo: Zbornik na trudovi od I Makedonski imunolo{ki kongres. Makmed pregled 1996;50 (sup 23): 90.

Cvetanov V. Rinomanometrija vo detekcija na alergiski riniti.Vo: Zbornik na trudovi od I Makedonski imunolo{ki kongres. Makmed pregled 1996;50 (sup 23): 92.

Cvetanov V, Eòva N, Risteska-Ku~ S, Micajkovski I.Rinomanometriska provokacija kaj alergiski riniti. Vo: Zbornik natrudovi od I Makedonski imunolo{ki kongres. Mak med pregled 1996;50 (sup 23): 92.

Cvetanov V, Milkovska S, Eòva N, Karaxinska-BislimovskaJ. Aeropalinolo{ki karakteristiki na polenskata mikroflora voSkopje. Mak med pregled 1993;47:147-51

Cvetanov V, Risteska-Ku~ S, Eòva N, Micajkov I.Rinomanometrija: zna~ewe, primena i osnovni principi. Mak medpregled, 1996, 48,181-185.

Cvetanov V. Objektivizacija na primenata na specifi~naimunoterapija. Vo: II Kongres na makedonskoto respiratornozdruènie. Mak med pregled 1997 god; 51 (supl 28) : 23.

Cvetanov V., Milkovska S, Ezova N., Risteska-Kuc S., Vasevski J.Corelaction between aeropalynological contamination and skin sensitization, 1St. Balkan Congress on Allergology. Sofia 1998:P 32

Cvetanov V., Dokic D.Effects of ozone on the allergic inflamatory reactionon the nasal mucosa. 1 St. Balkan Congress on Allergology. Sofia 1998.

Cvetanov V. Povrzanosta na aerozagaduvaweto so alergiskitezaboluvawa. Vo: Makedonski imunolo{ki denovi �98. Mak med pregled1998; (supl 32):24-25.

Cvetanov V, Trandafilovski P, Karaxinska-Bislimovska J,Balabanova-Stefanova M, Eòva N. Alergiski bolesti-lekuvawe.Skopje: MEDIS informatika, 1998. 63-76.

39

MA

KE

DO

NS

KI

NA

CI

ON

AL

EN

KO

NS

EN

ZU

S Z

A A

LE

RGI

SK

I R

IN

ITI

S

PR

IL

OG

1: NA

JÊ

ST

O U

PO

TR

EB

UV

AN

I L

EK

OV

I Z

AA

LE

RG

IS

KI

RI

NI

TI

S

generi~ko ime za{titno ime firma galenska forma dozirawe (+) cena lista (den.)

vozr. deca

ANTIHISTAMINICI

Astemisole Alsten Alkaloid tabl. od 10 mg (h20) 1h1 1h1/2 da 102

Astemizol Jaka 80 tabl. od 10 mg (h20) 1h1 1h1/2 da 112

Histazol Krka suspenzija od 30 ml 1h5ml ne

(2mg/ml) 270

tabl. od 10 mg (h20) 1h1 ne

Loratadine Loratadin- Lek tabl. od 10 mg (h10) 1h1 ne 165

Lek tabl. od 10 mg (h20) ne 335

suspenzija 120 ml 1h5 ml 235

Levocabastine* Livostin*

Terfenidine Bronal Galenika tabl. od 60 mg (h20) 2h1 ne 185

tabl. od 120 mg (h20) 1h1 ne 185

Cetirizinum* Zyrtec

*Lekot ne e registriran kaj nas.**Lekot e vo faza na registracija.

40 Zd

ru`

enie za bazi~na, klini~ka im

unologija i al

ergol

ogija

PR

IL

OG

1: (PR

OD

OL

@E

NI

E)

generi~ko ime za{titno ime firma galenska forma dozirawe (+) cena lista (den.)

vozr. decaKORTIKOSTEROIDI

Beclomethason Gnadion Pliva sprej od 200 dozi 3-4h50mg/den 370diproprionat (50mg/doza) (maks. 400) ne

Beconase Glaxo sprej od 200 dozi 2h100mg/den Welcome 0,05% (50mg/inhal.) 2h2 inh. ne 189

Budesonide Tafen nazal** Lek sprej od 200 dozi 2h100mg ili (50 mg/doza) 2h2 inh. /

Fluticasone Flixonase*proprionate*Dexamethason 0,1mg+ Otrikorten Pliva Kapki od 10 ml 3-4 h2 k. ne 83xylomethasolin 0,5 mgMomethasone furoate* Nasonex*

ALFA ADERENERGI^NI ANTAGONISTIOxymethazolin Operil Lek Kapki od 10 ml 0,05% 3h2 k. ne 56

(0,5 mg/ml) 3h2 k. 44Kapki od 10 ml 0,025%(0,25 mg/ml)

Naphasolin Benil Krka Kapki 0,10% 4-6 h 2-4 k. 56Kapki 0,02% 1-3 h neKapki 0,05% 1-2 k. 44

KROMOLINISKI PREPARATINa cromoglycate* Lomusol*Nedocromyl natrium* Rynocrom*

Intal nasal* Tilarine*

*Lekot ne e registriran kaj nas.**Lekot e vo faza na registracija.

41


PRILOG 2: POLENOV KALENDAR NA GRAD SKOPJE

Tak

soni

Jan.

Fev

r.M

art

Apr

ilM

ajJu

niJu

liA

vgus

tS

ept.

Okt

om.

Noe

m.

Dek

em.

Pin

eace

ae (

boro

vi)

Cup

ress

acea

e (~

empr

esi)

Bet

ula

(bre

za)

Aln

us (

evla

)C

arpi

nus

(gab

er)

Cor

ylus

(l

eska

)M

orus

(cr

nica

)S

alix

(vr

ba)

Pop

ulus

(t

opol

a )C

asta

nea

(kos

ten )

Que

rcus

(da

b )F

agus

(bu

ka)

Pla

tanu

s (

plat

an)

Ace

r (j

avor

)F

raxi

nus

(jas

en)

Ulm

us (

bres

t )T

ilia

(lip

a)A

escu

lus

(di

v ko

sten

)Ju

glan

s (o

rev)

Poa

ceae

(tr

evi-

ìt

aric

i)P

lant

ago

(teg

avec

)R

umex

(ki

sele

c )U

rtic

acea

e (k

opri

vi)

Che

nopo

diac

eae

(lo

bodi

)A

mar

anth

acea

e ({

tiro

vi)

Ast

erac

eae

(slo

`no

cvet

ni)

42


PRILOG 3: VIDOVI NA RASTENIJA ÎI POLENOVI ZRNASE NAJZASTAPENI NA TERITORIJATA NA R. MAKEDONIJA

fam. PINACEAEPinus nigra Arn. Abies Borrisii-regis MattheldCrn bor Ela

Cedrus deodara Loud Larix decidua Mill.Himalajski kedar Ari{

43


fam.CUPRESSACEAEPicea abies L. Juniperus communis LSmre~a Modra smreka

TAXACEAECupressus sempervirens L. Taxus baccata L.Kiparis Tisa, lina

44


fam. BETULACEAEBetula pendula Roth. Alnus glutinosa (L.) Gaertn.Breza Evla

Corylus avellana L. Carpinus betulus L.Leska Gaber

45


fam. FAGACEAEOstrya carpinifolia Scop. Fagus sylvatica L.Crn gaber Evropska buka

Castanea sativa Mill. Quercus petraea (Matt.) Libl.Kosten (ko{tan) Dab- gorun

46


fam. JUGLANDACEAEQuercus trojana Webb Juglans regia L.Makedonski dab Orev

fam. SALICACEAEPopulus nigra L Populus tremula L.Crna topola Trepetlika (topola)

47


fam. MORACEAESalix alba L. Morus alba L.Bela vrba Bela crnica

fam. CANNABACEAE fam. ULMACEAEHumulus lupulus L. Ulmus glabra Huds.Hmeq Planinski brest

48


Ulmus minor Mill. Celtis australis L.Polski brest Koprivka (breslika)

fam. PLATANACEAE fam. TILIACEAEPlatanus orientalis L. Tilia cordata Mill.Platan Sitnolisna lipa

49


fam. HIPPOCASTANACEAE fam. FABACEAEAesculus hippocastanum L. Acer pseudoplatanus L.Div kosten Gorski javor

Robinia pseudoacacia L. Vicia cracca L.Bel bagrem Pti~ja glu{ina

50


Ceratonia siliqua L. Gleditsia triacanthos L.Roga~ Gledi~

fam. CORNACEAE fam. ERICACEAECornus mas L. Vaccinium myrtillus L.Dren Borovinki

51


fam. OLEACEAE fam. CAPRIFOLIACEAEFraxinus ornus L. Sambucus nigra L.Crn jasen Bozel

fam. BIGNONIACEAE fam. SIMARUBACEAECatalpa bignonioides Walt. Ailantus glandulosa Desf.Katalpa Kiselo drvo

52


fam. ROSACEAE fam. URTICACEAECrataegus monogyna Jacq. Urtica dioica L.Crn glog Obi~na kopriva

fam.POLYGONACEAEParietaria officinalis L. Rumex acetosa L.Obi~na ru{itelka Obi~en kiselec

53


fam. CHENOPODIACEAE fam. AMARANTHACEAEChenopodium album L. Amaranthus retroflexus L.Bela diva loboda Obi~en {tir

fam. PLANTAGINACEAE fam. ASTERACEAEPlantago lanceolata L. Artemisia vulgaris L.Tesnolisten tegavec Obi~en pelin

54


Ambrosia artemisifolia L. Taraxacum officinale Web.Pelinolosna ambrozija Obi~no gluvar~e

fam. PAPAVERACEAE fam. BRASSICACEAEPapaver rhoeas L. Sinapis arvensis L.Nivska bulka Polski sinap

55


fam. APIACEAE fam. RUBIACEAEAthriscus sylvestris (L) Hoffm. Galium aparine L.Golema krasnica Obi~en enoec

fam. TYPHACEAE fam. POACEAETypha latifolia L. Dactylis glomerata L.[irokolisten {umak Obi~na eòvka

56


Poa pratensis L. Phleum pratense L.Livadska livadarka Livadska ma~kina opa{ka

fam. CYPERACEAEPhragmites communis Trin. Carex caryophyllea Latour.Obi~na trska Proletna ostrika

57


HRONOLOGIJA

28. 09. 1998 g : Sobranieto na Zdruènieto go prifa}a trudot“Alergiski rinitis-predlog za konsenzus” naV. ]aev i V. Cvetanov, prezentiran naMakedonski imunolo{ki denovi ’98.

29. 12. 1998 g.: Upravniot odbor na Zdruènieto formira rabotna grupa i ja odobruva globalnata koncepcija za izrabotka na konsenzus.21.04 1999 g.: Delot od rabotnata grupa pri Institutot za

medicina na trudot go izgotvuva i dostavuvatekstot na predlogot za konsenzus i doostanatite ~lenovi na rabotnata grupa.

26.04. 1999 g.: So mali dopolnuvawa rabotnata grupa goprifa}a predlo�eniot tekst.

BLAGODARNOST

Zdruènieto za bazi~na, klini~kaimunologija i alergologija izrazuva golemablagodarnost na Lek-Skopje, za materijalnatapoddr{ka pri pe~ateweto na Konsenzusot.

Documents

MAKEDONSKI NACIONALEN KONSENZUS ZA ALERGISKI RINITIS · 2014. 9. 12. · 3 MAKEDONSKI NACIONALEN KONSENZUS ZA ALERGISKI RINITIS PREDGOVOR Donesuvaweto na Makedonskiot nacionalen konsenzus