Embed Size (px)
Citation preview
Vsak dan nove spletne vsebine o modi, kulturi, oblikovanju in Vsak dan nove spletne vsebine o modi, kulturi, oblikovanju in navdihujočih posameznikih, ki določajo naš življenjski slog na
Z blogerji osebno in od blizu o novih in navdušujočih trendih na
w w w . i s p o t . s i
iMac in MacBook Pro lahko kupite v
O G L A S N A P R I L O G A Č A S N I K A F I N A N C E , M A J 2 0 1 2 , Š T . 7 0O G L A S N A P R I L O G A Č A S N I K A F I N A N C E ,
GURMANSKI UŽITKI: Catering 08-16
KULTURA BIVANJA: Mansarda 18-21
TURIZEM: Divji zahod 22-27
MODA: Poslovna obutev poleti 28-29
POT POD NOGE: Aškerčeva pot 32
M a š a B i l o b r k , G u r m a m a
Živim svoje sanje 4
n o v o !
Z letnim članstvom v Klubu Stotka pridobite:• šest številk revije Stotka,• 10-odstotni popust ob nakupu knjig v spletni trgovini Časnika Finance, • šest številk časopisa Medicina in ljudje,• popuste pri aktivnostih Kluba Stotka,• sodelovanje v nagradnih igrah.+ DARILO: zgoščenka z glasbeno kompilacijo najlepših slovenskih ljubezenskih pesmi iz 70. let
Letna članarina v Klubu Stotka znaša 9,5 EUR (z DDV). Včlanite se lahko na www.stotka.net/klub Stotka je tudi lepo darilo. Podarite članstvo v klubu svojim sorodnikom in prijateljem. Pišite nam na [email protected].
www.stotka.net
Včlanite se v Klub Stotka in koristite različne ugodnosti kluba ter prejemajte revijo na izbrani naslov.
Izidi revije v letu 2012: 13.7.2012 I 21.9.2012 I 23.11.20121
Za dodaten brezplačni izvod revije nam pišite na [email protected] nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 15 80.
Kartica je last Časnika Finance, d. o. o.,Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija.
Kartica ni prenosljiva. Če jo najdete, jo vrnite izdajatelju.
Ana Novak53001
Velja do:
09/2014
Ana Novak53001
Velja do:
09/2014
Klub Stotkawww.stotka.net
Klub
www.stotka.net
Živeti polno
Dodatne informacije:080 15 80, [email protected],www.stotka.net/klub
T E M A T S K A I Z D A J A R E V I J E T R E N D I
POLETNO RAZKOŠJE IZIDE 15.6.2012K O N T A K T : P o l o n a K o š t o m a j 0 1 3 0 9 1 5 3 2 p o l o n a . k o s t o m a j @ f i n a n c e . s i
petek • 25. maja 2012 • št. 70
1
Tanja Pavovec urednica [email protected]
Pred dnevi sem se pozno popoldne ob lepem sončnem vremenu vračala iz službe. Ves čas sem srečevala trume nasmejani mladih, ki so bili s polnimi vrečkami alkoholnih pijač namenjeni proti bližjemu
parku, da bi se podkrepili pred večerno majsko zabavo.
Doživela sem magdalenico – spomin na srednješolske in študentske zabave je oživel. Kako smo komaj čakali konec pouka in skupaj zbrali bankovce, da smo lahko nakupili nekaj opojne pijače ter se nato dolgo
v noč pogovarjali, razpravljali o smislu življenja, simpatijah, se smejali, peli, izpovedovali ljubezen in nekateri bolj, nekateri morda malo manj, brezskrbno živeli. Tudi vonj v zraku in temperatura sta
bila ravno taka kot takrat – lepi, dolgi, topli majski dnevi, ko so črički z nami veselo peli dolgo v noč.
Zavidala sem jim.
Na žalost je zdaj teh brezskrbnih trenutkov vedno manj, saj živimo v neprijetnih, težkih, črnogledih časih. Prav z vseh strani smo
bombardirani z negativizmom in redki so tisti, ki še z optimizmom zrejo v prihodnost. Pogosto sva se s prijateljem hecala, kako zaj… je
biti odrasel. Tega se vedno bolj zavedam.
Vsi imamo nekje v sebi še skritega otroka, seveda je od nas odvisno, kako pogosto mu dovolimo, da se skobaca na plan in ušpiči kakšno
neumnost. Verjetno so tisti ljudje, ki otroka spustijo iz stajice, srečnejši kot tisti, katerih otrok ves čas kleči v kotu.
Morda bi morali vsi sem ter tja ušpičiti kakšno neumnost, mogoče bi se na ta način laže soočali s težkimi situacijami, ki jim moramo – kot
odrasli – biti kos prav vsak dan.
Magdalenica
Fot
o: Ir
ena
Her
ak
petek • 25. maja 2012 • št. 70
2 3
04-07 KLEPET
Maša Bilobrk
08-17GURMANSKI UŽITKI
Catering
28-29MODA
Poslovna obutev poleti
32POT POD NOGE
Aškerčeva pot
22-27TURIZEM
Divji zahod
18-21KULTURA BIVANJA
Mansarda
Kazalo
Urednica priloge: TANJA PAVOVEC, tel.: 01/30 91 421, e-pošta: [email protected]
Namestnik urednice: DUŠAN MATIČIČ, tel.: 01/30 91 509, e-pošta: [email protected]
Računalniški prelom: IRENA PODOBNIK, tel.: 01/30 91 529, [email protected]
Lektoriranje : JULIJA KLANČIŠAR
Trženje: MAJA DOLENC, tel.: 01/30 91 422, e-pošta: [email protected]
Fotografija na naslovnici: IRENA HERAK
Urednik oglasnega uredništva: BRANKO ŽNIDARŠIČ
Tisk: DELO, d.d., Tiskarsko središče, Ljubljana
FINANCE CLUB so oglasna priloga časnika Finance.
Naslednja številka izide 22. junija 2012.
Novičke
�amig za sladico:koščki sira, pomočeni v jagode
in malo čokolade
www.natureta.si
Natureta 2012 Dzemi Mini Oglasi Jagoda 57x78+3.indd 1 5/21/12 1:05 PM
Ročno ustvarjena naravna kozmetika Dr. Pasha V vrtoglavo hitrem življenjskem tempu naša duša in telo zahtevata preprosta, drobna razkošja. Včasih nam lahko ravno malenkosti, kakršni sta vroče masažno olje z vonjem po jagodah ali vonj sveže mete, sredi mračnega zimskega popoldneva ali v vročem poletnem večeru dajo priložnost, da si oddahnemo in uživamo v trenutku, sami ali v družbi. Nova naravna in ročno ustvarjena kozmetična kolekcija Dr. Pasha krepi duha in omogoča uživanje v trenutkih sproščanja, hkrati pa naši koži daje mehkobo in svežino. Kozmetiko Dr. Pasha odlikujeta kakovost in učinkovitost. Izbirate lahko med ročno izdelanimi naravnimi trdimi mili, izdelki za nego obraza in telesa ter izdelki iz programa aromaterapije.
Jasmin, zgodba o iskrenostiV tistih dneh, ko potrebujete nežno ljubezen in zanesljivo nego, je vaša iskrena prijateljica Jasmin. Še boljša, naravnejša, brez barvil, parfumov in drugih aditivov, v lepši preobleki. Jasmin iz Tosame je ustvarjena zato, da razvaja telo – narejena iz najkakovostnejših koži prijaznih materialov. Različne linije zadovoljijo potrebe v različnih življenjskih obdobjih.
Ročno ustvarjena naravna
V vrtoglavo hitrem življenjskem tempu naša duša in telo zahtevata preprosta, drobna razkošja. Včasih nam lahko ravno malenkosti, kakršni sta vroče masažno olje z vonjem po jagodah ali vonj sveže mete, sredi mračnega zimskega popoldneva ali v vročem poletnem večeru dajo priložnost, da si oddahnemo in uživamo v trenutku,
Jasmin, zgodba o
Novo iz Medexa Gelee royale vital iz Medexa združuje edinstveno moč matič-nega mlečka in vodotopnega ko-encima Q10 v agavinem sirupu. Preverjeno kakovost izdelku za-gotavljata standardizirana vseb-nost ključne sestavine matičnega mlečka 10 HDA, ki je pomembno merilo njegove učinkovitosti, ter aktivna vodotopna oblika koen-cima Q10 s povečano absorpcijo in dokazano večjo učinkovitostjo kot druge oblike Q10. Gelée roya-le vital zagotavlja več energije in vitalnosti, zato ga je priporočljivo uživati redno, najbolje pred zajtr-kom. Primeren je tudi za diabe-tike v okviru njihovega dietnega programa.
2
4
Živim svoje sanje
Maša Bilobrk, presno-veganska kuharska mojstrica, se je pred dvema letoma odločila, da bo sledila svojim sanjam. Danes z zdravo hrano vsak
dan oskrbuje okoli 40 strank, pripravlja cateringe, organizira delavnice in ekopočitnice, katerih se
udeležujejo tudi obiskovalci iz tujine.
Maša Bilobrk, Gurmama
4
Klepet
5
Maša je po izobrazbi ekonomistka, kot pravi, je bila vzgojena v duhu, da je treba imeti dobro in stalno službo, preostale stvari sodijo v prosti čas. »Držala sem se te
poti, delala v trženju, prodaji, bila sem tudi učitel-jica – poučevala sem ekonomijo na srednji šoli, bilo je super, vendar v tako okostenelem sistemu nisem zdržala. Na koncu sem delala kot skrbnica blagovne znamke, bila ves čas v službi, otrok nisem videla ve-liko in takrat sem se odločila, da če že vlagam toliko energije v neko stvar, zakaj je ne bi raje v tisto, kar me res veseli in v kar zares verjamem. Ves ta čas sem že jedla vegansko in tako je padla odločitev o ekološ-kem cateringu. Pred dvema letoma sem odprla Za-vod za naravno zdravje, kjer smo organizirali razne delavnice, prirejali večerje in podobno. Na začetku sem imela v mislih le ekološki catering, kasneje sem se na pobudo znancev odločila, da ponudim tudi ko-sila.«
Premalo časa za ustrezno prehranjevanje »Pri odločitvi, da grem svojo pot, sta mi pomaga-la predvsem dva dejavnika. Prvi je bil ta, da že od nekdaj zelo rada kuham, z babico sva skupaj veli-ko ustvarjali. Drugi razlog – imela sem zelo veliko
5
petek • 25. maja 2012 • št. 70
Fot
o: Ir
ena
Her
ak
5
6 77
znanja s področja zdravega prehranjevanja. Opažala sem, seveda tudi pri sebi, da imamo ljudje v tem tempu zelo malo časa za ustrez-no prehranjevanje. Porodila se je ideja, da ljudem ponudim zdravo in kakovostno hra-no, s katero človek dobri vsa ustrezna hrani-la. Gre za hrano, ki nam da energijo, po njej nismo zaspani in utrujeni, kar se pogosto zgodi, če posegamo po manj zdravih jedeh.«
Treba je sprejeti tveganje Na vprašanje, ali jo je bilo na začetku strah neuspeha, Maša odgovarja: »Seveda je bil zraven strah, vendar sem si rekla, ali bom umrla v neki službi ali pa si bom končno upala nekaj narediti in začela živeti svoje sanje. Vprašala sem se, kaj bom obžalovala, ko se bom čez 40 let ozrla nazaj – žal mi bo vseh izzivov, ki jih nisem sprejela, leta gredo, samo po sebi nič ne pride, prvi korak moraš narediti sam in sprejeti tveganje, kasneje se ti vrata začnejo odpirati. Kot pravijo, svobo-da ima svojo ceno.«
Kosilo za 40 ljudi Eno leto je kuhala doma, vendar je kuhinja kmalu postala premajhna, zdaj ima kuhin-
jo v najemu in tam dela skupaj s pomočniki. Danes s kosili oskrbuje okoli 40 ljudi, kot pravi, so stranke večinoma ljudje na višjih položajih, morda tudi zato, ker so kosila malo dražja. Ker pa se zaveda, da stanje na trgu ni rožnato, pripravlja nekatere ugod-nosti za podjetja. Ugotavlja, da je v tujini ponudba teh storitev zelo razvita, pri nas pa ne. No, počasi se stvari spreminjajo in vedno več ljudi se zanima za veganstvo. In kakšna je razlika med veganskim in pres-nim, me je zanimalo. »Vegansko je vse, kar je rastlinskega izvora, presna hrana pa je tista, ki ni segreta nad 45 stopinj Celzija.«
Moto: Vedno mora biti dobro In od kod dobiva ideje? »Zelo veliko ekspe-rimentiram, imam seveda nekaj talenta, in ko se dolgo časa ukvarjaš s hrano, poznaš okuse. Včasih se zgodi, da pripravljene jedi sploh prej ne preizkusim, saj vem, da bo dobra. Seveda za to potrebuješ izkušnje. Moram pa, jasno, prilagajati jedilnik – ved-no iščem okuse, ki so všečni večini ljudem. Moj moto je: Vedno mora biti dobro. Veči-noma pripravljamo jedi z mediteranskimi, azijskimi okusi, dodajamo tudi slovensko
klasiko – mlince, rdeče zelje, delamo tudi veganske bureke, sarme … Vedno pripravl-jamo jedi, ki bodo omogočale ljudem, da se bodo dobro počutili – pri presni hrani to ni težava, saj gre za živo hrano, ki ima veliko encimov, zato se telo ne izčrpa, ko jo presnavlja; pri kuhani hrani je treba biti zelo pozoren, saj hrana ne sme uspavati. To dosežemo tako, da recimo namesto riža uporabljamo kvinojo, pri lazanji namesto testenin uporabimo proso in podobno. Gre za majhno spremembo, vendar ta prinese ogromno.«
Neizkoriščene možnosti Pri kuhanju Maša uporablja predvsem ze-lenjavo, svežo, seveda. Kot razlaga, so lah-ko s tem tudi težave. »V Sloveniji imamo velike možnosti za ekološko pridelavo sad-je in zelenjave, vendar kmetje niso dobro organizirani. Veliko težavo imamo recimo z zelenjavo pozimi, odvisni smo od uvoza iz Italije, zato se zgodi, da stvari niso sveže. Če je le možno, posegam po domačih izdel-kih. Razmišljala sem že, da bi sama pride-lovala zelenjavo, vendar je to potem že nov posel.«
Hrana je podcenjena Sogovornica opaža, da ljudje hrano zelo podcenjujejo. »Želim si, da bi se ljudje zače-li zavedati, kakšno moč ima hrana. Ves čas poslušam izjave, da je hrana draga – kar je res, ekološka hrana je draga, vendar hrana odloča o tem, ali se bomo počutil dobro ali slabo, ali bomo zdravi ali ne. Vsa bolezen-ska stanja namreč izhajajo iz prehrane – od sladkorne bolezni do raka in tako naprej. Na tem področju je treba še veliko narediti in ozavestiti ljudi.«
Pomlajeni za 20 let Maša ponuja tudi programe razstruplja-nja. »To je program, zaradi katerega vam ni treba na dopust, ampak ga opravljate kar v službi. Vsako jutro stranki v službo ali na dom pripeljemo paket za ves dan. Jedilnik je sestavljen tako, da lahko normalno funk-cionirate in delate, ne gre za post. Stranke poročajo o fantastičnih rezultatih. Telo se prečisti, izgubite odvečno težo, po 12 dneh,
kolikor traja razstrupljanje, se lahko pomla-dite tudi za 20 let. Poveča se koncentracija, glava se zbistri, umske sposobnosti se iz-boljšajo, nekateri poročajo, da se jim je po razstrupljanju povečala fizična moč. Ljudje tudi bolje prenašajo stres, imajo več energi-je, gre res za super stvar. V prihodnosti na-meravam tem programom posvetiti še večjo pozornost.«
V mislih ima morje Ali razmišlja tudi o tujini, jo vprašam. »V tujino me vleče, v prihodnosti bi se rada preselila nekam ob morje, to je res moj dom, saj sem otroštvo preživela v Splitu. To bi bila morda tudi odskočna deska za posel, saj je na Hrvaškem to področje še zelo nerazvito in bi lahko marsikaj ponudila.«
Kuharica, ki rada poje Za hobije trenutno nima veliko časa, pra-vi. Rada ima naravo, če le čas dopušča, se z otrokoma in kužkom odpravijo na sprehod
v gozd. Rada tudi poje, pa ne le v kopalnici, tudi med kuhanjem. »Petje me zelo sprošča, je ustvarjalno, prek njega se lahko veliko naučiš o sebi. Ko poješ, si zelo pozitiven, podobno kot kuhanje, gre za pozitiven pro-ces.«
Svoboda In kaj Maši največ pomeni? »Na prvem mes-tu je družina, zelo veliko pa mi pomeni svo-boda. Če pogledam nazaj, je bila svoboda vedno tista stvar, zaradi katere sem preživl-jala težke trenutke in plačevala ceno – tako v odnosu kot v službi, hitro sem se začela duši-ti. Življenju moraš dati smisel in delati tisto, kar te veseli, tudi če ima to neko ceno – stvari moraš dati na tehtnico in videti, kaj pretehta. Treba je slediti svojim sanjam. Zelo pomem-bna je tudi iskrenost – gre za eno izmed bistvenih stvari v življenju. Treba je biti is-kren tako do sebe kot do drugih.«
Pogovarjala se je Tanja Pavovec.
6
Klepet
7
Klepet
Foto: Irena Herak Foto: Irena Herak
petek • 25. maja 2012 • št. 70
petek • 25. maja 2012 • št. 70
8 9
Gurmanski užitki
Namig: za piko na i po omaki posuj
pečene repke škampov
Natureta 2012 Pecena zelenjava 57x78+5-FINANCE KLUB.indd 121.5.12 10:03
Najboljša rešitev za odlično pogostitev!Kreativne ideje, obËutek za podrobnosti in estetska izvedba.
Naπi veËkrat nagrajeni kuharski mojstri vam bodo priËarali:
� odliËno pogostitev za vaπe poslovne partnerje,
� jedi, ki bodo oËarale vsa vaπa Ëutila,
� πiroko paleto kulinariËnih okusov po vaπi izbiri - od domaËih do eksotiËnih,
� pozoren izbor jedi najviπje kakovosti iz vedno sveæih sestavin
Dovolite, da vam in vaπim gostom z inovativnostjo, sveæino in harmonijo okusov priËaramo popolno kulinariËno doæivetje in estetsko domiπljen, prijeten dogodek , katerega cilj je vaπe dobro poËutje.
www.tusgostinstvo.siZa več informacij pokličite na 070 881 014 ali pišite na: [email protected].
www.tusgostinstvo.si
Pokrovitelj rubrike
Kako pripraviti jedi za zdrav piknik»Manj je več« je pravilo, ki se obnese tudi pri pripravi jedi na žaru. Za peko na žaru je tako modro izbrati predvsem živila, ki vsebujejo kar se da malo vode.
Namesto krompirja solata Kadar želimo jesti zdravo, je bolje, da namesto
pečenega krompirja in bogatih rižot pri žaru ponudimo različne solate ali pireje iz zelenjave. Dobro se obnesejo
pečene bučke, ki jih pretlačimo z malo oljčnega olja.
Mladi kozji sir namesto olja
Na žaru lahko pečemo tudi skoraj vsako zelenjavo. Bolje je, da jo mariniramo po peki.
Mešanica oljčnega olja z limono in zelišči je idealna
skoraj za vse vrste zelenjave. K pečeni zelenjavi se prav
tako prileže nastrgan mladi kozji ali ovčji sir, ki lepo
nadomesti olje.
Sadje na žaru Na žaru se fantastično obnesejo ananas ali breskve.
Pečene rezine prelijemo z mešanico vročega medu in limone ter posujemo s praženimi pistacijami ali orehi. Če je le mogoče, poleg ponudimo tudi
kepico sladoleda, ki lepo osveži celotno sladico. Pa na baziliko ne pozabite – samo grobo sesekljano jo
posujte po sladici in poletje se lahko začne.
Wrep s čevapčiči Simpatična popestritev klasičnih čevapčičev so
solatni wrepi s čevapčiči. Liste solate nadevamo s kremo iz ajvarja in kajamaka – zmešamo ju v enakem
razmerju, dodamo pečen čevapčič in zvijemo v roladico, tako kot palačinko.
Predloge za zdrav piknik nam je dala Mojca Polak, predavateljica na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor.
Ribe in meso Meso in ribe pred peko dobro popivnamo, prav tako
zelenjavo in sadje. Pogosto se bolje obnesejo suhe marinade, kjer mešanico začimb vtremo v živilo
samo z dodatkom nekaj kapljic olja.
petek • 25. maja 2012 • št. 70
10 11
Maxi cate-ring je na slovenskem trgu že 40 let in sodi
med ponudnike, ki so na njem orali ledino. Dolgole-tne izkušnje jim omogoča-jo, da strankam zagotovijo tako ekonomično kot tudi vrhunsko pogostitev ter ure-sničitev tudi najvišjih pri-čakovanj, pravi mag. Alenka Urek, direktorica sektorja gostinstvo v Mercatorju.
Šteje novo in posebnoNaročniki vse bolj cenijo osebni pristop, raznolikost in strokovnost pri pripravi jedi, inovativnost, skratka »nekaj novega, nekaj posebnega«. V Maxi cateringu se zavedajo, da bodo v teh časih uspešni le prilagodljivi ponudniki z odlično in priznano strokov-no ekipo kuharskih mojstrov, z novimi pristopi k trženju storitve s poudarkom na stro-kovnosti, inovativnosti in osebni obravnavi. Pri tem sta stroškovna učinkovitost in ekonomičnost samoumevni, tako za naročnika kot za po-nudnika.
Pogostitev v lastni režiji je lahko polomija
Sogovornica ekonomske ra-zloge za najem cateringa vidi v tem, da se lahko ob poseb-nih priložnostih v zasebnem in poslovnem življenju pri pogostitvi hitro znajdemo pred kupom vprašanj, in če se tega lotimo sami, bosta ka-
kovost izvedbe in predvsem stroškovna učinkovitost lah-ko hitro vprašljivi. Ponudnik cateringa nam lahko tudi sve-tuje način pogostitve glede na namen srečanja, želje gostov, število udeležencev in raz-položljiva finančna sredstva. Maxi catering izvaja storitev pogostitve individualno ali za nekaj tisoč povabljencev, priskočijo nam na pomoč pri organizaciji individualne ve-čerje na domu ali sprejemu za tisoč oseb, konferenci, sejmu ali poroki. Skupno, predvsem pa dolgoročno sodelovanje med naročnikom in izvajal-cem omogoča razumevanje potreb in želja ter je pogoj za dolgoročno racionalno obvla-dovanje stroška.
Hrano pripravljajo tudi pred gosti
Odlika Maxi cateringa je izur-jena dinamična ekipa, ki slovi po postrežbi na najvišji ravni. Pri tem Urekova posebej ome-nja pripravo hrane pred gosti, ki je lahko izjemna popestri-tev prireditve. Kuhar pove za-nimivo zgodbo, gosti ga pov-prašajo to in ono, pri čemer pogostitev postane poučen dogodek, ne le zanimivost. Po-udarek je na namenu priredi-tve, ki se mu prilagodi celotna zgodba pogostitve. Vse več podjetij in individualnih sku-pin se odloča za kulinarične Maxijeve teambuildinge, sto-ritev cateringa tako nadgradi-jo z različnimi tematskimi vsebinami in nepozabnim druženjem.
Nekaj novega, nekaj posebnega V Maxi cateringu pri vsaki pogostitvi sledijo zgodbi, ki jo pripoveduje prireditev. Pri tem so jim v pomoč njihovi vrhunski kuharji pod taktirko mednarodnega mojstra Andreja Kuharja, ki pridejo še posebej do izraza, če hrano pripravljajo pred gosti. Svojim strankam v Maxi cateringu ponujajo celovite rešitve – od
načrtovanja do izvedbe.
Maxi catering, Trg republike 1, 1000 Ljubljana, [email protected], centrala. [email protected],
tel.: 01-560-1300
Kot pravi Jerne-ja Kamnikar iz podjetja Vivo ca-tering, je catering vedno odraz časa.
V časih, v katerih živimo, so v prednosti profesionalne ekipe, ki z inovativnostjo in strokov-nostjo naročniku ponudijo več za manj. »V Vivo cateringu smo se razmeram na trgu prilagodili tako, da smo blagovno znam-ko preoblikovali v štiri stebre: Vivo economy, Vivo elegance, Vivo congress in Vivo poroke. Segmentirali smo trg, se prila-godili tako z vsebino, obliko kot ceno. Razvijamo se tudi v smeri zelenega cateringa, kjer sledimo
izvoru živil. V ospredju so živila slovenskih proizvajalcev, tudi ekološka in zdravju prijaznejša. Ponudba se novonastalim raz-meram prilagaja zelo hitro – kar je bilo na področju kulinarike in organizacije dogodkov pravilo včeraj, ni nujno, da je še danes,« je povedala Jerneja Kamnikar.
Cenejša živila ali skromnejša postavitev
In kako z manj stroški še vedno zagotoviti kakovostno postrež-bo? »Odgovor na izzive vidimo v nenehnem iskanju rešitev za na-ročnike, hkrati pa moramo pazi-ti, da ne podcenimo stroke in blagovne znamke storitve. Pred-
vsem je pomembno, da naročnik ve, kaj želi doseči, in da mu v okviru predvidenih sredstev kot poznavalci in organizatorji kuli-naričnih dogodkov svetujemo najprimernejšo rešitev za njego-vo ciljno skupino. V času, ko je
denarja na trgu manj, je to največ ji izziv, ki pa ga lahko vsi obrnemo sebi v prid. Stroški se lahko znižajo predvsem s cenej-šimi živili ali zgolj s skromnejšo postavitvijo,« je še povedala so-govornica.
Trend je priprava pred gosti Animacija s kulinariko, enostavnejše jedi s pripravo pred gosti in tudi vključevanje gostov v pripravo so zadnji
trendi na področju cateringa. Seveda ne smejo manjkati ljudje z znanjem in nasmehom.
Gurmanski užitki
12
Kranjska klobasa je uvrščena v sheme kakovosti proizvo-dov, ki se ponašajo s poseb-no kakovostjo in slovesom. Kakovost kranjske klobase
zagotavljajo natančno predpisani postopki in merila v specifikaciji za zaščito kranjske klobase, njen sloves pa izvira iz zgodovinske dežele Kranjske kot osrednje zgodovinske dežele na slovenskem narodnostnem oze-mlju. Kranjska klobasa je tudi eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih proizvo-dov v tujini – zlasti v Avstriji, Nemčiji, Ka-nadi, Avstraliji … – povsod tam, kjer so se naseljevali Slovenci in jo kot del slovenske dediščine ponesli s seboj v svet.
Strogi pogoji in redne kontrole Trenutno lahko kranjsko klobaso proizvaja samo 11 slovenskih certificiranih proizva-jalcev, ki morajo zadostiti vsem pogojem iz potrjene specifikacije za zaščito kranjske klobase – natančno predpisani izbiri suro-vine, natančno določenemu proizvodnemu postopku in enotnemu označevanju izdelka z vsemi obveznimi elementi (enoten logotip, nacionalni znak zaščite, logotip proizvajal-ca). Najmanj trikrat na leto se opravlja no-tranja kontrola izdelkov – vzorci za kontrolo so vzeti s prodajnih polic, enkrat na leto pa kontrolo v obratih opravlja zunanji certifika-cijski organ, je povedala Ana Ahčin, koordi-natorica projektov na GIZ Kranjska klobasa.
Postopek zaščite poteka tudi na ravni EU
Postopek zaščite kranjske klobase poteka tudi na evropski ravni. »Enotni dokument
za zaščito kranjske klobase na ravni EU je bil objavljen v Uradnem listu Evropske uni-je 18. februarja 2012. Države članice imajo možnost ugovora v šestih mesecih od dneva objave. Če bodo vloženi ugovori, lahko vple-tene države same rešijo dileme in konflikte, sicer v sporu odloči evropska komisija. Če ugovori v predpisanem roku niso vloženi, je postopek končan in državi predlagateljici se prizna zaščita izdelka na ravni EU,« je ra-zložila sogovornica.
Še večja prepoznavnost In kaj prinaša zaščita na nacionalni in evropski ravni? »Na nacionalni ravni zašči-ta geografske označbe pomeni kakovost in prehransko varnost za potrošnika, zaščito certificiranih proizvajalcev pred nelojal-no konkurenco in zaščito tradicionalnega živila, ki je izvirna slovenska kulinarična posebnost. Na ravni EU zaščita kranjske klobase pomeni predvsem večjo prepo-znavnost visokokakovostnega izdelka na
velikem evropskem trgu in prepoved upo-rabe imena 'kranjska klobasa' za izdelke, ki niso proizvedeni skladno s specifikacijo za zaščito kranjske klobase,« je pomen zaščite opisala Ana Ahčin.
Vabilo turističnim kmetijam Na GIZ Kranjska klobasa si prizadevajo, da bi se v projekt vključilo čim več turi-stičnih kmetij. »Kranjska klobasa kot iz-virna slovenska jed mora imeti pomemb-no mesto v turistični ponudbi, zato vabi-mo turistične kmetije, da se pridružijo Združenju proizvajalcev kranjske klobase in obogatijo svojo kulinarično ponudbo z avtohtonim slovenskim izdelkom – še zla-sti, ker so v globaliziranem svetu narodne posebnosti (spet) visoko cenjene. Zagoto-vo si v Združenju proizvajalcev kranjske klobase zelo prizadevamo, da bi nas tuji turisti prepoznavali tudi po izvirni slo-venski kulinariki,« je še povedala sogo-vornica.
KRANJSKO KLOBASO LAHKO PROIZVAJA SAMO 11 CERTIFICIRANIH PROIZVAJALCEV:
Košaki TMI, d. d., Oreško nabrežje 1, 2000 Maribor Mesarija Arvaj, Arvaj Anton, s. p., Britof 25, 4000 Kranj Meso Kamnik, d. d., Korenova cesta 009, Podgorje, 1240 Kamnik Celjske mesnine, d. d., Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje Mesnine dežele kranjske, d. d., Agrokombinatska 63, 1000 Ljubljana Čadež, d. o. o., Visoko 7g, 4212 Visoko Kras, d. d., Šepulje 31, 6210 Sežana Panvita MIR, d. d., Ljutomerska cesta 28a, Gornja Radgona Mesarija MLINARIČ, d. o. o., Lesce, Železniška ulica 1, 4248 Lesce Mesarstvo Podobnik, d. o. o., Čeplez 12, 5282 Cerkno Mesarstvo Kodila, d. o. o., Markišavci 44, 9000 Murska Sobota
Kranjska klobasa je slovenska kulinarična posebnost, ki ima v naši dediščini pomembno mesto. Na nacionalni ravni je z geografsko oznako zaščitena od leta 2008, postopek zaščite na evropski ravni pa bo končan
predvidoma v zadnjem četrtletju tega leta.
Kranjska klobasa čaka na evropsko
zaščito
Gurmanski užitki
Kranjske klobase ne more izdelovati kdorkoliKranjska klobasa predstavlja slovensko kulinariËno posebnost, ki jo lahko proizvaja samo 11 slovenskih certificiranih proizvajalcev. Kot tradicionalni prehranski izdelek je na nacionalni ravni zaπËitena z geografsko oznaËbo in predstavlja simbol slovenske dediπËine, na katerega smo upraviËeno ponosni. Naπa vloga za zaπËito kranjske klobase je bila objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije (februarja 2012), zato upraviËeno priËakujemo, da bo kranjska klobasa πe letos zaπËitena tudi na EU nivoju.
Kranjska klobasa je na pasici ali etiketi enotno oznaËena z logotipom ≈Kranjska klobasa - zaπpiljeno dobra od 1896« in nacionalnim znakom kakovosti.
Zakaj ≈zaπpiljeno dobra od 1896«Kranjska klobasa se je razvila v Ëasu avstro-ogrske monarhije in dobila ime po deæeli Kranjski, ki je bila od 15. stoletja dalje osrednja zgodovinska deæela na slovenskem narodnostnem ozemlju in edina povsem slovenska. Ena najstarejπih pisnih omemb kranjske klobase je bila v kuharski knjigi “Süddeutche Küche”, Katharine Prato iz leta 1896. Govori o naËinu kuhanja kranjske klobase (Vir: Bogataj, 2011*). Najstarejπe navodilo za izdelavo in pripravo kranjske klobase pa je bilo objavljeno leta 1912 v πesti izdaji “Slovenske kuharice” Felicite Kalinπek. Kronisti stare Ljubljane jo omenjajo kot sestavni del menija ob sveËanih in pomembnih dogodkih.* Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije
ALI ÆE VESTE KAJ BOSTE DANES JEDLI?Predlagamo okusno kosilo s kranjsko klobaso in vam æelimo dober tek!
VeË na: www.kranjskaklobasa.si
Km�ka m�anica s kranjsko klobasoza 4 osebe
SESTAVINE • 4 kranjske klobase • 30 dag jeπprenja• 30 dag rjavega fiæola• 1 kg kisle repe ali kislega zelja• 10 dag masti
NamoËen fiæol skuhamo. Zelje ali repo operemo s hladno vodo (Ëe je prekisla) in jo skupaj z jeπprenjem skuhamo. Posebej na masti prepraæimo na listiËe narezano Ëebulo, dodamo moko in jo svetlo rumeno prepraæimo, na koncu dodamo sesekljan Ëesen, da zadiπi, stresemo na pol odcejeno zelje ali repo, premeπamo in dodamo odcejen kuhan fiæol. Gostoto urejamo s fiæolovo vodo ali vodo od zelja ali repe, solimo, πe popramo, dobro premeπamo in ponudimo s kuhanimi klobasami.
Pa dober tek.
• 6 dag bele moke• 20 dag Ëebule• 2 stroka Ëesna• sol, mleti poper
15
NOVO:Okus Egipta
O K U S E G I P T A
IZVOZ PRVOMAJSKE NA ZALOŠKO C. POLEG GIMNAZIJE MOSTEIZVOZ PRVOMAJSKE NA ZALOŠKO C. POLEG GIMNAZIJE MOSTE
Odprto:Od 10.00 – 23.00hSobota: 12.00 – 22.00hNedelja in prazniki zaprto.
IZVOZ PRVOMAJSKE NA ZALOŠKO C. POLEG GIMNAZIJE MOSTE
Rezervacije:051 615 540(izključno po telefonu)www.laziz.si
Tipična egip čanska ku li na ri ka je ra-znovrstna in obo-gatena z vrsto za-čimbami. Teh je
toliko, da jih znajo uporabljati le izkušeni kuharski mojstri, ki so recepte prevzeli še od svojih babic in prababic, prav-zaprav vseh svojih družinskih članov – recepti v Egiptu zna-čilno ostajajo v krogu družine. Tako v Egiptu kuhar postane pravi mojster le na podlagi izkušenj, pridobljenih znotraj družine, ki se prenašajo iz roda v rod, je povedal Robert Zgonc, lastnik egipčanske re-stavracije Laziz.
Egipčansko kuhinjo močno zaznamujejo
začimbe Egipčanska kultura in hrana sta močno povezani. Jedi so večinoma sestavljena iz ra-znolike zelenjave in mesa. Se-veda jih močno zaznamujejo najrazličnejše začimbe, ki se že tisočletja prenašajo iz roda
v rod in na katere so Egipča-ni še prav posebno ponosni. Z njihovo pomočjo pripravijo okusne jedi, ki jih morate po-skusiti. Te niso niti zelo pe-koče niti zelo sladke, temveč prav prijetno zaokroženega polnega okusa. Egipčanska kultura prepoveduje uživanje svinjskega mesa, zato bolj po-segajo po jagnjetini, govejem mesu, piščancu, puranu, raci in ribah, je razložil sogovor-nik.
Tipične jedi Značilna egipčanska jed so tudi raznovrstne omake, ki so narejene iz prej omenjenih skrivnostnih začimb, pa trtni listi, polnjeni z različnimi sortami riža, tipična egipčan-ska šaverma, kohfta … Egip-čanski sladici, ki ju prav vsi radi jemo in sta najbolj znani, pa sta prava egipčanska ba-klava, ki se razlikuje pri nas znanih »sorodnic«, in konafa, ki je narejena iz posebnega testa.
V Ljubljani je svoja vrata odprla prva egipčanska restavracija pri nas. Odlikujeta jo prava egipčanska
kuhinja in originalni orientalski ambient.
Egipčanske specialitete v
mestu
petek • 25. maja 2012 • št. 70
Foto: Thinkstock
Untitled-10 1 17. 04. 12 15:02
16 17
Za 2 osebi potrebujemo:
– dva lososova fileja ali kotleta – 200 g brokolija – 200 g krompirja – 1 čajno žličko masla – 1 čajno žličko jedilnega škroba – 1,5 dcl sladke smetane – sol – poper – peteršilj – žafraniko – kurkumo – strok česna
Mesaka'aKuharji iz egipčanske restavracije Laziz so nam
razkrili recept za tipično egipčansko jed. Mesaka'a
Recept
Lososov file z brokolijem in peteršiljevim krompirjem v žafranovi omaki
Priprava:Zelenjavo narežemo na rezine in jo prepražimo na vročem oljčnem olju. Ko dobi zlatorjavo barvo, jo odstavimo z ognja in postavimo na krožnik. V novi ponvi na oljč-nem olju prepražimo meso. Ko je prepraženo, mu dodamo pa-radižnikovo omako, sol, poper, dva sesekljana dela stroka česna, kumino, muškatni orešček in vse počasi premešamo, da meso vpije sok, nato ga položimo prek zelenjave. P ripravljeno jed lahko jemo hladno ali toplo s sirom ali kruhom.
Sestavine:- 2 papriki- jajčevec- 2 paradižnika- 150 g mlete mlade govedine - sol - poper - kumina - muškatni orešček- česen
PripravaKrompir razrežemo na kose in sku-hamo v slanem kropu. Lososove fi-leje posolimo in popopramo ter po-pečemo na razgreti ponvi, najbolje teflonski. Fileja na vsaki strani pe-čemo dve minuti. Losos je najboljši, če je v sredini še rahlo rožnate bar-ve, zato moramo biti pozorni, da ga ne prepečemo. Pečena fileja presta-vimo iz ponve in v njej pripravimo omako. Raztopimo maslo, dodamo jedilni škrob in česen ter prepraži-mo le toliko, da česen zadiši. Zali-jemo z omako s pečeno zelenjavo in dodamo preostale začimbe po oku-su. Brokoli lahko skuhamo skupaj s krompirjem (dovolj bo, da ga do-damo h krompirju za približno pet minut). Na krožnik najprej zložimo brokoli, nato krompir, dodamo lo-sosov file in ga prelijemo z omako.
Številne raziskave so potrdile, da redkvice delujejo proti raku, razkužujejo dihala, prebavila in sečila, čistijo ožilje, na splošno po-življajo in uravnovešajo presnovo.
Malo kalorij Redkvice so dobrodošle tudi pri dietah, saj vsebujejo malo kalorij in maščob. Njihove učinek je dvojen, namreč shujševalen in po-mirjevalen, zato jih je treba uživati zmerno. Sto gramov svežih redkvic ima 12 kalo-rij, poleg tega pa vsebujejo tudi dva grama ogljikovih hidratov, en gram vlaknin, 134 miligramov kalija in 0,35 grama proteinov.
Redkvice v kuhinji Redkvice lahko jemo samostojno, morda s ščepcem soli, v solati, naribane na zelenjav-ne jedi, liste pa lahko stisnemo v zdravilen sok. Dobro se ujemajo s skuto, drobnjakom, meliso in koromačem. Lahko jih uporabite tudi za dekoracijo.
Redkvice pomagajo hujšati
petek • 25. maja 2012 • št. 70
Med prvimi plodovi na vrtu so rdeče redkvice, ki pa niso le okusne, temveč tudi zdrave. Izjemno hranljive so korenine, uporabni pa so tudi listi, ki vsebujejo veliko vitamina C, beljakovin in kalcija.
16
petek • 25. maja 2012 • št. 70
18 19
S premišljeno zasnovo, malo dobre volje in predvsem kakovostno iz-vedbo pa lahko naše podstrešje preuredimo v prijeten prostor za igro, večerna druženja, knjižnico
ali atelje, morda celo v samostojno stano-vanjsko enoto.
Izziv in ne ovira Klasično grajene hiše imajo na podstrešju vidno strešno konstrukcijo, izdelano iz lesa. Pred snovanjem posegov je nujno preveriti njeno kakovost ter morebitne poškodovane ali dotrajane špirovce in lege nadomestiti z novimi. Če je poškodovana tudi strešna kri-tina, je treba zamenjati tudi to. Podstrešni prostor nam zaradi svojega volumna, razgi-banosti in konstrukcijskih elementov lahko ponudi zanimive ambiente, zato naj nam bo obstoječa konstrukcija v izziv in ne v oviro.
Zakaj ne bi v prenovljeni prostor umestili viseče zibke za novega družinskega člana, recimo?
Na kaj vse moramo biti pozorni Če bomo podstrešje preuredili v samostoj-no bivalno enoto, moramo bivalne prostore umestiti v tisti del, ki ima največjo višino, spalne prostore, sanitarije in kopalnice pa uredimo v tam, kjer je strop nižji. Pogleda iz kopalne kadi, ki je postavljena pod strešno okno, na nočno poletno nebo, posuto z zvez-dami, si v nižjih etažah ne moremo pričara-ti. Prav pri umeščanju sanitarnih prostorov moramo biti pozorni na njihovo lokacijo v nižjih etažah. Zaradi poteka inštalacijskih vertikal je smiselno, da so ti umeščeni drug nad drugim. Pri postavitvi predelnih sten pa imamo navadno precej proste roke, saj podstrešja niso pregrajena. Strešno kon-
strukcijo povečini podpirajo stebri. Predel-ne stene lahko izdelamo s klasičnimi zidaki ali suhomontažno. Zadnja varianta nam daje več svobode pri oblikovanju in spremi-njanju oblik. Pomembno je seveda, kakšne obtežbe zmore prenesti plošča, na katero jih bomo postavili, zato je obisk strokovnjaka za gradbene konstrukcije pred začetkom izvajanja del nujen. Vsekakor pa moramo pri zasnovi bivalne enote zagotoviti tudi smiseln dostop do nje. Če zaradi zasnove prostorov in različnega načina življenja obstoječe stopnišče ni primerno, moramo razmisliti o umestitvi novega, morda zuna-njega stopnišča.
Strešna okna namesto frčad Strešna okna so dobrodošla alternativa majhnim frčadam, ki ne dajejo dosti sve-tlobe. Z vgraditvijo strešnih oken namreč
Kako do prijetne mansarde Nekateri le redkokdaj zaidejo v najvišjo etažo hiše, kjer se nabirajo prah, pajčevine in raznovrstna šara. Drugi
podstrešje uporabljajo že dlje časa, vendar je bivanje tam zgoraj, zaradi vročine v poletnem času, mraza v zimskem, morda celo vode, ki zateka skozi strešno kritino, povezano z nejevoljo.
osvetlimo celoten prostor z najboljšo dnevno svetlobo. Ta okna so danes zelo kakovostna, saj morajo dosegati visoke standarde glede toplotne izolativnosti in vodotesnosti. Sanacija podstrešja s primerno izolacijo tako strešin kot plošče nam hkrati z ureditvijo prostora pripomore k izboljšanju energetske bilance celotne stav-be, torej k zmanjšanju porabe energije za ogrevanje in hlajenje. Če je prenova podstrešja povezana s povečanjem števila oseb v stanovanjski hiši, se bodo posledično zvišali tudi stroški uporabe stavbe. V tem primeru je smiseln razmislek o sprejemnikih sonč-ne energije za pripravo tople vode.
Najpomembnejša je natančna in kakovostna izvedba Pri prenovi podstrešja je nedvomno pomemben vrstni red pose-gov; ta naj bo tako izvedbeno kot tudi ekonomično upravičen in smiseln. Vsekakor moramo poskrbeti za natančno in kakovostno izvedbo tako strešne kritine in slojev pod njo vse do toplotne izo-lacije s parno zaporo in zaključno stropno oblogo. Če bomo pri tem posegali tudi v nosilno konstrukcijo stavbe, spreminjali njen zunanji videz z odvzemanjem ali dodajanjem fr-čad, umestili novo zunanje stopnišče in posledično enostano-vanjsko stavbo spremenili v dvostanovanjsko ter želeli imeti za vsako enoto svoja odjemna mesta za obračun električne energije in vode, potem ne smemo pozabiti tudi na zakonodajo. Za omenje-ne posege je treba pri pristojni upravni enoti pridobiti gradbeno dovoljenje.
Lučka M. Lesjak Soklič, u. d. i. a.BIRO 42, d. o. o.
Foto
: Thi
nkst
ock
Arhitekt svetuje
Pos
lovn
i sis
tem
Mer
cato
r d.
d., D
unaj
ska
c. 1
07, 1
000
Ljub
ljana
25 %prihranek ob nakupu
s kartico MercatorPika
HLADILNIK Z ZAMRZOVALNIKOM GORENJE RK 6338 Energijski razred A+, kapaciteta hladilnika 205 l, kapaciteta zamrzovalnika 98 l, dim. v/š/g: 177/60/62,5 cm, bele barveRedna cena: 519,90 EUR. Cena ob nakupu s kartico Mercator Pika: 389,90 EUR.
Dovolj prostora za vse – razen za visoko cenoPrivoščite si vrhunski hladilnik z zamrzovalnikom Gorenje. V njem bo vedno dovolj prostora za zaloge hrane in pijače za celo družino. Pri plačilu s kartico Mercator Pika vam bomo v centrih M Tehnika podarili kar 25 % popusta.
Ponudba velja od 1. 5. do 31. 5. 2012. Pikin popust se obračuna na blagajni in velja ob nakupu s kartico Mercator Pika, pri čemer so do popusta upravičeni vsi imetniki kartice Mercator Pika, ki nakup plačajo s kartico Mercator Pika in ob tem pridobijo bonitetne pike ali poravnajo nakup z gotovino in hkrati pridobijo bonitetne pike. Popust ne velja ob nakupu s poslovno kartico Mercator Pika. Akcije/popusti se med seboj izključujejo. Več informacij na www.mtehnika.si. Slike so simbolne.
Zbirajte lepe trenutke
petek • 25. maja 2012 • št. 70
20 21
Podjetje Miele je predstavilo novost, in sicer pralni in sušilni stroj, opre-mljen z novimi pro-
grami – outdoor, puh in impre-gnacija, s katerimi boste lahko ustrezno poskrbeli za oblačila Gore-tex®, Sympatex® in Wind-stopper®.
Da bodo oblačila obdržala funkcijo
Program outdoor neg uje posebna vla k na perila in zagotavlja ohranitev f unk-
cije oblačil za a ktiv nosti na prostem, kot so perilo iz mik rovla ken, oblačila, ki jih nosimo v naravi, smučarska oblačila. Pri programu se število v rtljajev zmanjša na 800 na minuto, voda se se-greje do 40 stopinj Celzija. Mehčalca pri tem programu ne smete uporabiti. V podje-tju Miele svetujejo uporabo posebnih pralnih sredstev, ki posk rbijo za nežno pranje in oblačila hk rati neg ujejo. Prav ta ko ne uporabljajte belil ali drugih snovi, ki bi
la hko poškodovala membra-ne na oblačilih.
Impregnacija S programom impregnacija boste zagotovili vodoodpor-nost in zmanjšali prijemanje umazanije pri funkcionalnih oblačilih. Pri tem programu se vrtljajev zmanjša na tisoč na minuto, voda se lahko se-greje do 40 stopinj Celzija, maksimalna polnitev je 2,5 kilograma. Pred zagonom programa mora biti perilo sveže oprano in ožeto ali po-
sušeno. Tudi pri tem progra-mu morate uporabljati poseb-na pralna sredstva, saj ta za-varujejo vlakna materiala s tem, da zaobjamejo posame-zna vlakna. Tako vlakna po-stanejo vodoodporna, se ne mažejo, površina se ne zlepi. Oblačila obdržijo svojo zrač-nost in prožnost. Za optima-len učinek impregnacije naj bo po postopku na vrsti termična obdelava perila, kar lahko sto-rite tako, da ga posušite v su-šilnem stroju ali ga zlikate, še pravijo v podjetju Miele.
Podjetje Miele vam predstavlja izjemen par pralnega in sušilnega stroja EcoActive po posebej mamljivi ceni. Posebna kampanja traja od marca do julija 2012, oziroma do odprodaje zalog.
Več o tej kampanji izveste na www.miele.si ali na tel. št. 01 563 44 82, kjer smo vam na voljo tudi za vse pobude in predloge. Vaš Miele
Za vse aktivne
v življenju.
www.miele.si
Omenjeni par si zagotovite pri Vašem najljubšem prodajalcu Miele aparatov. Dobrodošli tudi v prenovljeni
Skrb za oblačila, ki jih nosimo v naravi
Vsi, ki ste radi aktivni in veliko časa preživite v naravi, ste se verjetno že srečali s težavo, kako pravilno poskrbeti za oblačila, ki so namenjena tovrstnim dejavnostim.
Kultura bivanja
Ko pride poletje in z njim vročina, se mnogi zavejo pomena dobrega senčila. V naglici, da bi se obvarovali pred soncem, pa nekateri hitijo z nakupom in se ne pozanimajo zadosti o izdelkih, ki so na voljo.
V podjetju Roltek smo povprašali, na kaj je treba biti pozoren pri nakupu tende in drugih senčil.
Tenda na terasi Tenda je idealno senčilo za te-raso. Na njej ustvari prijetno senco, z izbiro prave barvne kombinacije pa tudi prijeten ambient in vizualen poudarek našega doma. Pri odločanju o tipu tende moramo proučiti vgradno situacijo. Pomembno je, da je blago zavarovano pred neposrednim dežjem. V situaci-ji, kjer nad mestom vgradnje ni strehe, se odločimo za kasetno tendo. Če tendo vgradimo pod balkon ali nadstrešek, lahko izberemo nekasetno izvedbo. Upravljanje tende je najbolj enostavno, če imamo motorni pogon. Ni lepšega kot uživati v prijetni senci terase in iz na-slonjača z daljincem upravljati tendo. Z različnimi možnostmi avtomatskega upravljanja, kot
so senzor za veter, sonce in dež, pa smo lahko brezskrbni tudi, če nas ni doma, saj se tenda sa-modejno pospravi.
Senčila za okna Moderna arhitektura obožuje zunanja senčila iz blaga. Za okna poznamo screen senčila, ki so klasično vertikalno senči-lo, in screen senčila z izboče-njem, ki omogočajo izpah na poljubni višini. Taka izvedba nam poleg senčenja sočasno omogoča tudi zračenje prosto-ra. Za večje površine in za ve-trovna območja je prava rešitev sistem ZipScreen. Ta ima po-sebna vodila, ki delujejo kot za-drga in ohranijo senčilo stabil-no tudi pri močnejšem vetru. Senčilo ZipScreen podjetja Roltek je tako močno, da omo-goča vgradnjo do širine šestih metrov in zdrži sunke vetra do hitrosti 120 kilometrov na uro. Za več informacij o izdelkih podjetja Roltek se pozanimajte pri njihovih svetovalcih.
S senčenjem do brezskrbnega in prijetnega vzdušja
Foto
: Rol
tek
22 23
petek • 25. maja 2012 • št. 70
Od pokanja pištol naslednje pol minute sem kar malo oglušel. Smrtno zadeti so obležali še trije ljudje. Na prašni uli-ci pred menoj se je kadilo iz
revolverjev šerifa in njegovih pomočnikov. Trije izmed njih so se držali za rane, ki so jim jih povzročile nasprotnikove krogle.Po nekaj sekundah smrtne tišine je »po-čil« še sproščen aplavz. Mrtveci so vstali, si otresli prah z oblačil, pobrali klobuke in se nam – turistom na tribuni – priklonili. Podobno, kot to počnejo skupine turistov vsak dan, smo si v mestu Tombstone v ame-riški zvezni državi Arizona ogledali prikaz slovitega revolveraškega obračuna pri O. K. Corralu. Prav na mestu, kjer smo sedeli, so se davnega 26. oktobra 1881 spoprijeli raz-vpiti šerif Wyatt Erp, njegovi brati, prijatelj Doc Holliday in nasilna druščina bratov Clanton.
Od srebra do turizmaTombstone je bilo v letih 1877–1890 cveto-če in živahno rudarsko mesto. V okoliških rudnikih so nakopali največ srebra in zlata v Arizoni. Mesto je v svojem divjem zlatem obdobju, ko je v njem bivalo, se zabavalo in umiralo približno 14 tisoč ljudi, imelo štiri cerkve, šolo, dve banki, vrsto plesnih dvoran in javnih hiš, gledališče in opero, 14 igralnic in 110 pivnic oziroma saloonov,
v katerih so se sproščali napornega dela naveličani kopači srebra in kavboji z oko-liških rančev. Malce stran od mesta je po-kopališče Boot Hill, Škornjev grič, kjer leži približno 300 mož, ki so v škornjih umrli pri dvobojih oziroma strelskih obračunih. Pod kupom kamnov z lesenim obeležjem leži tam pri O. K. Corralu ubiti Bill Clan-ton.Ko so zaloge srebra in zlata konec 19. stole-tja usahnile, je mesto še nekaj časa živelo od tihotapstva prek nekaj deset kilometrov od-daljene meje med ZDA in Mehiko, nato pa je začelo počasi umirati. Na začetku 20. stole-tja je v njem ostalo še približno 600 stalnih prebivalcev in grozilo je, da bo postalo še eno od mest duhov, ki so po Arizoni ostala za kopači dragocenih rudnin.
Ohranjeni duh Divjega zahoda A oblast se je nekoč slavno mesto odločila ohraniti. Uredili so ga v odprti muzej. Glav-no ulico z večino lokalov so pustili takšno, kot je bila v slavnih časih Divjega zahoda. Po vrsti kavbojskih filmov, ki so jih posneli tam – nekaj jih je bilo posvečenih tudi ob-računu pri O. K. Corralu in slavnemu šerifu Wyattu Erpu –, se mesto preživlja kot turi-stična zanimivost, ki jo obišče približno pol milijona obiskovalcev na leto. Okrog 1.500 prebivalcev skrbno neguje legende o Div-jem zahodu. Oblečeni kot nekoč zlatokopi
in kavboji, jezdijo po ulici, hodijo od saloona do saloona, posedajo na verandah in opazu-jejo poštno kočijo, ki se pripelje izza vogala. V pivnici, ko ob točilnem pultu ravno sr-kneš svoje pivo, med prenapetimi zlatokopi izbruhne sproščujoč pretep, na ulici pa nato dvojica resneje obračuna v tipičnem revol-veraškem dvoboju. Prav lahko se zgodi, da si med sprehodom priča bančnemu ropu, ko iz banke na ulico pritečejo roparji z vrečami denarja. Za njimi se pripodijo jezni bankirji, ki za tolpo, ki poskače na konje in divje od-jezdi iz mesta, pošljejo nekaj strelov. Prihiti šerif, zbere prostovoljce in organizira pre-gon roparjev. Vsakdanja predstava življenja na Divjem zahodu v živo. Nič nenavadnega torej ni, če se v mestu srečuješ s čisto pra-vimi kavboji s pištolami za pasom in puško v roki.
Najprej cev pištole, nato dobrodošlica
Arizona je ena od 31, ameriških zveznih držav, kjer lahko po cesti odkrito hodiš z orožjem, ne da bi te zato čudno gledali. Le v javne ustanove ne smeš vstopiti z njim. »V Arizoni je malo kriminala, saj nepridipravi vedo, da smo vsi oboroženi in smo se pripra-vljeni braniti. Če zvečer komu nenapove-dano potrkaš na vrata, boš najprej zagledal cev pištole, šele nato bo na vrsti vprašanje, kaj bi rad. Če na svoji posesti ali v hiši zalo-
Popolna nedelja ob pivu, zrezku in pištoli
Človek v črnem je bliskovito potegnil pištolo, odjeknil je strel, možaku le nekaj metrov od mene se je spačil obraz, zvil se je, opotekel in se mrtev zvrnil v pesek.
tiš nepridiprava, ga lahko ustreliš, in noben sodnik ti ne bo preveč očital. Navsezadnje smo blizu meje z Mehiko, okoli se potikajo prebegli emigranti, v bližini je tudi nekaj državnih kaznilnic z več tisoč zaporniki. Življenje je tu prav zaradi svobodnega no-šenja orožja in trgovanja z njim razmeroma varno,« mi je možakar ob svoji stojnici na bolšjem trgu v puščavskem kraju Quartzsite pojasnil dobro stran svobodnega posedova-nja orožja, česar preostali svet ne razume.
Na strelski zabavi»Poglejte, tole puško sicer cenim na okrog 200 dolarjev, a vam jo lahko prodam že zaaaa … reciva 130 dolarjev .... O. K., lah-ko se dogovoriva tudi za 125,« je poskusil omenjeni možakar. »V Arizoni sta orožje in streljanje vsakdanja zabava. V New Yor-ku gredo v nedeljo na bejzbol, mi pa dan
zabijemo tako, da gremo streljat v puščavo – zajce, pločevinke, glinaste golobe, pro-metne znake, kaktuse, tarče ... Tudi jutri gremo. Greš z nami?« so me povabili fantje z bolšjaka, s katerimi sem se ob pločevinki ali treh piva razgovoril kot s starimi bojni-mi tovariši. Razigrana druščina se je naslednjega dne z dvema terenskima poltovornjakoma res prikazala na parkirišču mojega motela. Pri-čakoval sem trdo moško družbo, a so bili zraven tudi otroci in ženske. »Ženi Tammy sem za rojstni dan kupil kratko puško in majhno pištolo, da ji bosta pri roki, če pri-de neljubi gost, ko je zvečer z otroki sama doma. Danes bo darili prvič preizkusila,« se je na moj vprašujoči pogled odzval Dave, ko smo s ceste zapeljali v grmičasto hribčkasto pustinjo. Ustavili smo se sredi sipin, prtljažni prostor poltovornjakov se je spremenil v priročno polico razstavljenih orožarskih izdelkov. Med približno desetimi puškami različnih vrst in kalibrov se je svetilo še okrog 15 ali 20 pištol in revolverjev – od legendarnega magnuma in colta do sodobnejšega avstrij-skega glocka ali italijanske berette. Tammy je odprla hladilno skrinjo s pivom, otroci so zgrabili kokakolo z levico in malokalibrski puški z desnico – obrambnih veščin se je pač treba naučiti že zgodaj. Potem je dve, tri ure pokalo in se prašilo. »Jiipi, jiipi, jip ...« je občasno ob dobrem zadetku zavriskal kate-ri od strelcev. »Dobra pištolca. Hvala, ljub-ček,« je sijočih lic zažgolela Tammy, ko je s kroglami iz svojega novega gospodinjskega pripomočka preluknjala ostanke velikega, že delno posušenega kaktusa.
Omejitve za papriko in orožjeV pesek je bilo poslanih kakih tisoč krogel, nato pa se je naša fronta umirila. V daljavi, za devetimi sipinami, je še pokalo na bojišču druge vesele družbe. Bilo je vsakdanje ne-deljsko popoldne v arizonski puščavi. Iz peska smo pobrali prazne naboje in se odpravili k hišam ob reki Colorado. Ženske so se odpravile na teraso pripravit meso za žar, moški pa smo obtičali v garaži in se lo-tili čiščenja orožja. Pivo, kos hladne strelske kovine in duh po pečenem zrezku spravi arizonskega moškega v blaženo stanje. Naj-manj tako kot moškega v Evropi nogomet. »Obnoviti boš moral zaloge streliva, Dave,« je navrgel eden od nedeljskih revolverašev. Dave ima v garaži namreč tudi pripravo za polnjenje porabljenih nabojev. »Heh, v tem grmu torej tiči ekološki zajec skrbnega pobiranja praznih tulcev po puščavskem pesku,« se mi je posvetilo. Škatla s 50 pol-nimi naboji v trgovini stane približno pet dolarjev, enako število doma recikliranih nabojev pa dva dolarja. »Hm, verjetno se prav zaradi domače izdelave marsikateri tudi zatakne v cevi,« sem takoj pomislil na zastoje v orožju, ki sem jih videl na strelišču.Ko sem čez en dan prevozil mejo s Kalifornijo, kjer imajo zaradi bližine mehiške meje in mo-gočih emigrantov ter pogostega tihotapljenja raznovrstnega blaga postavljene nadzorne policijske točke, so me na eni od njih vprašali: »Imate kaj za prijaviti? Morda zaboj sadja, pa-prik ali paradižnikov? Mogoče škatlo streliva ali kakšen kos orožja?« Na meji s Kalifornijo očitno Divji zahod pustiš za seboj.
Tekst in foto: Vlado Kadunec
Turizem
24 25
petek • 25. maja 2012 • št. 70
Največja in najodmevnejša kulturno-turistična priredi-tev, ki jo obišče že več kot 30 tisoč obiskovalcev iz domače ter sosednjih italijanskih in
avstrijskih pokrajin, je vsekakor Praznik češenj, letos že 46. po vrsti. Obiskovalcem so na voljo etnološke, kulturne, športne in zabavne prireditve.
Pester program V sklopu letošnjega praznika bo potekal že 17. kolesarski maraton češenj, na pot od Lju-bljane do Brd pa se vsako leto poda več kot tisoč kolesarskih navdušencev. Obiskovalci se bodo lahko podali na 8. pohod od češnje do češnje, briški kletarji bodo imeli dan od-prtih kleti – popeljali vas bodo v osrčje svo-jih kleti, med vinske sode in vam ponudili vino ter delili nasvete o umetnosti kletarje-nja. Kronali bodo tudi kraljico češenj 2012
– laskavi naslov bo pripadel simpatičnemu, iznajdljivemu in ustvarjalnemu dekletu, ki briško deželico nosi v srcu in jo bo v priho-dnjem letu ponosno in smelo promovirala na turističnih prireditvah doma in v tujini. V spremstvu izkušenih in izobraženih vo-dnikov nordijske hoje se boste lahko podali na nekaj več kot deset kilometrov dolgo pot in uživali v čudovitih razgledih ter se nauži-li lepot briške in sosednjih pokrajin.
Letos predstavljajo novost – tradicionalno briško poroko
V pestri praznični vsebini je, popolnoma na novo, našla svoj prostor tudi briška poroka. Po nekajmesečnem dogajanju je v finalu zmagal briški par, ki si bo 9. junija izvirno in nepozab-no obljubil večno zvestobo. »Noviča in novič«, Silvija Kumar in Tadej Kranjc iz Gornjega
Cerovega, se bosta poročila po starih briških šegah in navadah, v kostumih, po obredu z etnološkimi elementi, značilnimi za briške poroke med letoma 1920 in 1930.
Sprevod za konec Na koncu bo tradicionalen sprevod, ki je osrednji del praznika češenj in je že tra-dicionalno namenjen sprevodu kmečkih vozov. Brici in Brike poskušajo na vozovih obiskovalcem približati briško kmečko ži-vljenje, briške običaje in navade.
V Brda z muzejskim vlakom Da bo celotno dogajanje in praznovanje še pristnejše, se lahko v Brda pripeljete tudi z muzejskim vlakom. Dvourno popotovanje po bohinjski progi s parno lepotico, za njim pa krajši obisk Brd, bo vsekakor nepozabno doživetje.
V Brdih bo zelo živahnoBrda, razgibana dežela na skrajnem zahodu Slovenije, vabi vse leto na številne prireditve v razkošje gričev,
posejanih s skrbno obdelanimi vinogradi, sadovnjaki in vedno zelenimi oljčniki.
Kranjska Gora je idealno izhodi-šče za kolesarje-nje in pohodni-štvo. Obiskovalci
lahko izbirajo med številnimi pohodniškimi turami tako v Karavankah kot v Julijskih Alpah. V Zgornjesavski dolini so denimo uredili več kot 100 kilometrov sprehajalnih poti, ki zajemajo vse od najlažjih in rekreativnih pohodov do resnih planinskih tur, ki zahtevajo izkušnje, primerno opremo in gorskega vodnika. Kranjska Gora je tudi pravi raj za kolesar-je. Če si želite lahkotnejše kole-sarske ture, se lahko odpravite po kolesarski stezi, ki vodi od Mojstrane do Rateč ter naprej proti Italiji in Avstriji. Gorski kolesarji uživajo na gozdnih
poteh v Karavankah, v Julijskih Alpah pa lahko prekolesarite 1.611 metrov visok gorski prelaz Vršič. Adrenalina željne kole-sarje pa bo navdušil kolesarski park, so povedali na Lokalni turistični organizaciji Kranjska Gora.
Dejavnosti za starše … V Kranjski Gori bodo na svoj račun prišli tako starši kot naj-mlajši. Prvi lahki izbirajo med igranjem golfa, rolanjem, nor-dijsko hojo ali pa raziskovanjem skrivnostne preteklosti Zgor-njesavske doline. Vsem ljubite-ljem kulture in zgodovine pri-poročajo ogled etnoloških mu-zejskih zbirk v Kajžnikovi hiši v Ratečah, Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori in Pocarjevi domačiji v Radovni. Ljubitelje
planin pa vabijo na obisk Slo-venskega planinskega muzeja v Mojstrani, kjer se lahko sezna-nite z bogato zgodovino sloven-skega planinstva in gorništva. Poleg aktivnega preživljanja počitnic in mirnega odkrivanja naravne in kulturne dediščine se bodo starši lahko prepustili tudi skrivnostim dobrega poču-tja v bogati velneški ponudbi in preizkusili srečo v igralnici.
… in najmlajše Otroci bodo uživali na pole-tnem sankališču Besna Pehta, se spustili po Bedančevi drči, obiskali Kekčevo in Škratovo deželo ali pa se podali po po-teh Triglavskih pravljic. Kaj priporoča Anca, zeliščarica in padarica iz Triglavskih pravljic, bodo izvedeli na Poletnih dne-vih pri Ancni hišici. Kolesarski park v Kranjski Gori s svojim otroškim delom pa daje odlične možnosti za sproščanje energije tudi najmlajšim navdušencem,
so ponudbo za najmlajše opisali na Lokalni turistični organiza-ciji Kranjska Gora.
Kekčevi dnevi in Poletje pod Vitrancem
Zadnji teden junija bodo v Kranjski Gori 11. Kekčevi dnevi. Pripravili so bogat in privlačen program prireditev in animacij, namenjen vsem družinskim čla-nom. Otroci bodo obiskali pra-vljične dežele, kjer bodo spozna-li pravljične junake in se z njimi poveselili, zanje pripravljajo ani-macije, gledališke predstave, koncerte, športne dejavnosti, ustvarjalne delavnice in še mno-go drugih zanimivih presene-čenj. Za družine pa so pripravili tudi posebne pakete po ugodnih cenah. V juliju in avgustu pa bo se na trgu pred cerkvijo v Kranj-ski Gori zvrstil sklop tedenskih prireditev s skupnim imenom Poletje pod Vitrancem. Vabijo vas na ogled brezplačnih dogod-kov.
Poletje pod Vitrancem22.6. – 24.6. MTB 2012 XCO & European Championships 24.6. – 1.7. 11.Kekčevi dnevi 25.6. Andrejčkov tek 16.7. Večer na vasi, Dovje
19.7. – 21.7. 120.obletnica PGD Kranjska Gora 28.7. – 29.7. Ruski vikend 20.7. – 31.7. Oglarski dnevi 4.8. Gasilska veselica “Pod lipo”
4.8. Tradicionalni Andrejčkov pohod na Ciprnik 10.8 – 11.8. Zgornjesavski piknik 15.8. Vaški dan v Ratečah 15.8. Kranjskogorska 10ka
21.8. Pod Psnakovo lipo 24.8. – 25. 8. Škerlovi dnevi 24.8. – 26. 8. Aljaževi dnevi 1.9. 34. Juriš na Vršič
9.9. Srečanje na Tromeji 30.9. Mihelov sejem
Spomladanski in poletni čas v Kranjski Gori vabita k številnim dejavnostim. Na svoj račun bodo prišli tako najmlajši kot tudi vsi drugi, željni gibanja na
prostem in novih dogodivščin.
Dogodivščine za vsakogar
Turizem
www.praznik-cesenj.com
26
Turizem
Za vse dodatne informacije in rezervacije pokličite na
02 512 22 00 E-mail: [email protected]
www.sava-hotels-resorts.com
Za vse dodatne informacije in rezervacije pokličite na
02 512 22 0002 512 22 00
Jupi, letošnje počitnice bodo 1 dan daljše! 1 noč BREZPLAČNObivanje do 2 otroka brezplačno
oglas Finance klub.indd 1 21.5.2012 16:24:36
Vodni užitki
Vodni parki, ki spa-dajo k blagovni znamki Sava Ho-tels & Resorts, so v turističnih sre-
diščih Term 3000 – Moravskih Toplicah, Zdravilišču Radenci, Termah Ptuj, Termah Lendava, Termah Banovci in Sava Hote-lih Bled. Poleg vodnih užitkov ponujajo tudi kulinarično do-živetje, raznovrstne aktivnosti za preživljanje prostega časa in storitve centra dobrega počutja.
Tobogana Tajfun in Aqua loop za najpogumnejše
V vodnih parkih je skupaj na voljo več kot 15 tisoč kvadratnih me-trov vodnih površin ter izobilje privlačnih možnosti za zabavo in sprostitev. Ljubitelji toboganskih spustov se lahko podajo adrena-linskim dogodivščinam naproti v termalnem parku Terme Ptuj, kjer jih na največjem sistemu vo-dnih drč pri nas pričakujejo naj-večji slovenski tobogan Tajfun in 4.200 kvadratnih metrov vodnih površin, plavalni bazen in takšen
z valovi, počasna reka in še in še. Sedem sekund čistega adrenali-na lahko izkusite na prvem tobo-ganu na svetu s polnim obratom in raketnim startom. Si upate? Tobogan Aqua loop je ena od šte-vilnih vodnih atrakcij, ki vabijo v doživljajski bazenski kompleks Terme 3000 z 11 zunanjimi in notranjimi bazeni različnih ve-likosti in oblik ter obilo naravne sence pod velikimi panonskimi drevesi.
Po mladost v Lendavo, po razgled na Bled
K radoživi otroški igri ob ba-zenih in sprostitvi v objemu prleškega sonca vabijo tudi Terme Banovci, kjer je na vo-ljo dva tisoč kvadratnih me-trov vodnih površin. Prav to-liko jih je na voljo v Termah Lendava, kjer boste s kopa-njem v parafinski vodi poskr-beli tudi za mladosten videz kože. Raznovrstna kopališka
ponudba za velike in male vabi v Zdravilišče Radenci, kjer si lahko nabirate plaval-ne kilometre in se prepustite svetovno znanim zdravilnim mehurčkom. Kopanje s čudo-vitim razgledom na blejsko panoramo v Sava Hotelih Bled pa se vam bo vtisnilo v nepozaben spomin. Za poči-tnice so pripravili tudi dneve ugodnih nakupov, tako da vam eno noč podarijo.
V podjetju Sava Hotels & Resorts so za letošnjo sezono pripravili novost – enotno kopalno vstopnico aquapass, s katero boste lahko obiskali kateregakoli od šestih vodnih parkov.
28 29
petek • 25. maja 2012 • št. 70
V kakšnem poslov-nem svetu se gi-bljete? Ste vodja v banki ali za-varovalnici, ste
sodnica, odvetnica, ministrica, vodja protokola ministra, se-kretarka? V tem primeru naj-pogosteje potrebujete čevlje, ki so popolnoma zaprti. Ob pole-tni vročini lahko nosite čevlje, katerih usnje je perforirano (teh je letos v trgovinah res veliko), tako vam ne bo preveč vroče. Čevlji naj imajo peto, ki ni nižja od treh centimetrov in ne višja od osmih, izdelani
naj bodo iz usnja, podplat naj bo tanek. K tem čevljem nujno oblecite nogavice, saj ste oble-čeni v tradicionalno poslovno obleko.
Več možnosti v manj formalnem svetu
Če delate v manj formalnem poslovnem svetu, je možnosti zelo veliko. S čevlji lahko iz-razite svoj slog, z nizko peto in zaobljenim sprednjim de-lom lahko delujete prijazno, ustvarjalno z nenavadno obli-ko in barvo čevljev, romantič-no s salonarji pastelnih barv,
okrašenimi z rožicami. Če je na prvem mestu udobje, ne kupujte čevljev z visokimi petami, tudi udobni čevlji so lahko primerni za marsikatero okolje.
Nosite uniformo? Uniforma in njeni dodatki mo-rajo biti ugledni, a pogosto de-lodajalci ne poskrbijo za to, da bi zaposleni dobili dovolj parov čevljev ali pa je javni razpis onemogočil nakup kakovostnih čevljev. Poskrbite za ugledno podobo sami, dokupite par kako vostnih čevljev. Če imate ponošene in uničene čevlje, ste videti neugledno, vaša unifor-ma je razvrednotena.
Avta ne vozite v visokih petah
Če želite v različnih delovnih okoljih izražati ugled in profe-sionalnost, potrebujete ugledne čevlje, izdelane iz usnja. Obliko izbirate glede na poslovno pri-ložnost, okolje in slog oblačenja. Če želite delovati tudi avtorita-tivno, naj bodo z višjo peto, če ste lahko videti tudi bolj »ponižno«, so lahko zanimive balerinke z zaobljenim sprednjim delom. Profesionalna oseba ima obču-tek za primernost in je pozorna na izbiro čevljev za različne pri-ložnosti. Če se gibljete v različ-nih okoljih, potrebujete dnevno več parov čevljev. Zjutraj ste morda na terenu – potrebujete udobne in trpežne čevlje; kasne-je greste na sestanek v banko – obuli boste salonarje s peto, nato v pisarno, kjer se boste preobuli v balerinke ali odprte čevlje, če vam delovno okolje seveda to dovoljuje. Če se v službo vozite za avtom, imejte v njem dodatne čevlje za vožnjo. Peta čevlja in zadnji del se lahko nepopravljivo podrsata že v nekaj dneh.
Čevlji s polno petoČevlji s polno peto so dnevni čevlji, ki jih lahko nosi večina
ženska v različnih poslovnih okoljih, manj primerni so le za zelo formalno in slovesno podo-bo. Če je polna peta vrvasta, so to neprimerni čevlji za formal-na poslovna okolja, odlični pa za pohajkovanje po mestu.
Sandale in nogavice Nogavice ne sodijo k sandalam, razen če so mrežaste in se ne vidi šiva na prstih. Mrežaste no-gavice so v zadnjem času manj razširjene, lahko delujejo tudi zapeljivo, kar morda ni najbolj dobrodošlo za poslovni svet. Tudi pri čevljih z lunco nogavi-ce niso priporočljive; če je lunca manjša, imate lahko nogavice brez šiva na prstih. Res pa je, da je kombinacija nogavic brez šiva na prstih in sandal s srednjo vi-soko peto s paščki postala trend za najbolj drzne. Za tiste, ki po-skušajo zelo ustvarjalno kom-binirati oblačila in barve – t. i. azijski trend, in tiste, ki želijo doseči romantično klasično po-dobo 60. let prejšnjega stoletja. Za oboje pa potrebujemo kar nekaj poguma in znanja ter po možnosti še par dobro obliko-vanih nog.Če vam službeno okolje dovoljuje nositi sandale, potem naj bodo vaše noge brezhibno negovane, najmanj vsake tri tedne obiščite pedikerko in vsakodnevno sami urejajte podplate in nohte. Lak za nohte je obvezen. Če vam to ne uspe, nosite raje zaprte čevlje.
Puder namesto nogavicČe bi radi lepo izenačili barvo kože na nogah, imate dve mož-
nosti. Kremo za samoporjavi-tev ali pa zelo praktično in hitro rešitev – puder, ki ga uporablja-te za obraz.
Kombinacija obleka-čevlji
Običajno barvno usklajujemo oblačila, nogavice in čevlje. Če želite izdelati zanimivo podobo, se lahko odločite za zelo intenzivno barvo čevljev, ki ni usklajena z oblačili. Ne kombinirajte intenzivne barve obleke (denimo fuksija, trav-nato zelena …) z enako barvo čevljev. Raje se odločite za ko-žno barvo.
Daljša konica, pomembnejša oseba
V zgodovini oblačenja imajo če-vlji poseben pomen. Čevlji z oši-ljeno, tudi več kot 16 centime-trov dolgo konico so nakazovali ugled človeka. Daljša kot je bila konica, pomembnejša je bila oseba. Podobno se je z njenim ugledom višala peta. Čevlji so bili sprva izdelani ročno, šele z industrijsko revolucijo in mno-žično proizvodnjo so si jih lahko kupili tudi revnejši; par čevljev jih je spremljal več let, če ne kar vse življenje.
Fetiš Ženska je zaradi oblike čevljev in višine pet pogosto trpela. Le-potni ideal je marsikdaj iznaka-zil njeno stopalo, kar se dogaja še danes. Je to zahteva družbe po fizični privlačnosti ženske, sledenju modi in trendom ali zgolj individualno nagnjenje do
čevljev kot fetiša? »Čevlji so kot gledališče. Spremenijo vas v ne-koga drugega. V športnih copa-tah ne morete biti dominantni. Ko obujete čevlje z visokimi petami in ste nenadoma 15 centimetrov višji, se zgodi ča-rovnija. Kdo ne bi želel biti 15 centimetrov višji?« se sprašu-je Natacha Marro, londonska oblikovalka fetišističnih čevljev po meri.
Visoke pete in feminizem V 70. letih so pripadnice femi-nističnega gibanja za pravice žensk poudarjale, da čevlji z vi-sokimi petami opredeljujejo žensko zgolj kot spolni objekt. Z visokimi petami naj bi postala nemočna, ranljiva in podrejena moškemu. Otežujejo ji korak in tek, onemogočajo ji naravno gi-banje. »Potrošniška družba danes izvaja pritisk na ženske na mnogo bolj prefinjen in mno-go bolj prikrit način. Včasih so ženske v spolno vlogo socializi-rali z diskurzi rojevanja, doma in gospodinjstva, danes pa prek zahtev po fizični privlačnosti, sledenju modi in trendom. Žen-ske so ujete v situacijo, kjer ni formalnih ovir enakopravnosti, so pa prikrite ovire v obliki sek-sističnih stališč in ideologij spolnih vlog. Obenem pa se zdi, da zgolj osebna izbira in spo-sobnost določata usodo posa-meznice. Verjetno je ta navide-zna moč razlog, da mlade žen-ske ne prepoznajo diskrimina-cijskih mehanizmov in nimajo potrebe po organiziranem delo-vanju in aktivizmu,« je na pre-davanju z naslovom Vzposta-vljanje feminističnega gibanja in nastanek ženskih študij v Sloveniji povedala dr. Mirjana Ule, redna profesorica za po-dročje socialne psihologije in predstojnica Centra za socialno psihologijo.
Lea Pisani, Kultura oblačenja
Slovenke pogosto sprašujejo, ali so nogavice v poslovnem svetu še vedno obvezne in ali morajo biti čevlji popolnoma zapri. Na odgovor vpliva marsikaj – poslovno okolje, dogodek, položaj, cilji in čas, ki ga
imate za urejanje stopal.
Večna dilema: kakšne
čevlje nositi poleti v službi?
Moda
Če vam službeno okolje dovoljuje nositi sandale, potem naj bodo vaše noge brezhibno negovane, najmanj vsake tri tedne obiščite pedikerko in vsakodnevno sami urejajte podplate in nohte. Lak za nohte je obvezen. Če vam to ne uspe, nosite raje zaprte čevlje.
Če se v službo vozite za avtom, imejte v njem dodatne čevlje za vožnjo. Peta čevlja in zadnji del se lahko nepopravljivo podrsata že v nekaj dneh.
30 31
Vir: Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev, GZS
Bralni kotiček
Tone pavček: ANGELI Mladinska knjiga
Jorge Bucay: TI POVEM ZGODBO? Mladinska knjiga
Blaž Zgaga, Matej Šurc:
V IMENU DRŽAVE III. Založba Sanje
Louise L. Hay: ŽIVLJENJE JE TVOJE
Iskanja
Vesna Milek: CAVAZZA Študentska založba
Millan Cesar: VODJA KRDELA Tehniška založba
Valentina in Luka Novak: PREPROSTO SLOVENSKO:
LJUBEZEN SKOZI ŽELODEC 3
Totaliteta
Walter Isaacson: STEVE JOBS Učila International
Sandy Gingras: ŽELVJE MODROSTI Mladinska knjiga
Millan Cesar: ŠEPETALEC PSOM Tehniška založba Slovenije
Vir: Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev, GZS
Suzanne Collins: ARENA SMRTI Koleda
Leonie Pratt: BALETKE - OBLECI MODELE
Učila International
Sarah Delmenge: STROGO ZAUPNO - MOJA KNJIGA FANTOVSKIH REČI
Učila International
Fiona Watt: PUNČKE - OBLECI MODELE
Učila International
Claire Chrystall: VSE O MENI - DNEVNIK ZA PUNCE
Učila International
Violeta Babić: DNEVNIK ZA VSAKO PUNCO
Založba Rokus Klett
R. Dautremer, A. Le Ray: HIŠA PRAVLJIC Založba Sanje
Simon Mugford: DINOZAVRI - NAJVEČJE ZANIMIVOSTI …
Učila International
Violeta Babić: STILSKI VODNIK ZA VSAKO PUNCO
Rokus Klett
Sarah Delmege: PUNCE, TAKO GRE TO PRI NAS
Učila International
ZA OTROKE IN MLADINO
ZA ODRASLE
Naj 10 knjig v slovenskih knjigarnah, april 2012
Zanimiv roman je hkra-ti tudi najbolj razumljiv in uporaben priročnik o medsebojnih odnosih, predvsem o tem, kako
ljubezen obdržati.
Ko trženjski strokovnjak Roberto prejme elektronsko sporočilo, name-njeno nekemu Fredyju, ga brez pomi-slekov izbriše. Toda sporočila z istega naslova še naprej prihajajo v njegov poštni predal in radovedni Roberto začne pisemca prebirati. Pošilja jih psihoterapevtka Laura, ki skupaj s Fredyjem piše knjigo o čudežu lju-bezni in zaljubljenosti, o možnostih trajanja zveze, o veri v ideale, pa tudi o pomanjkanju ljubezni in spremi-njanju očaranosti v zavist.
Presenečeni Roberto z vsakim spo-ročilom vse globlje tuhta o lastnih ljubezenskih izkušnjah. Opogumljen z Laurinim strokovnim znanjem in izkušnjami ter pod krinko spletne anonimnosti Roberto prevzame Fre-dyjevo identiteto in začne pisati spo-ročila Lauri, zaupa ji svoje izkušnje in misli o ljubezni in sreči.
O avtorju:Jorge Bucay je argentinski psihote-rapevt in avtor svetovnih uspešnic, ki v svojih zgodbah opisuje življenj-ske teme – ljubezen, prijateljstvo, vrednote, medsebojne odnose.
Vir: Mladinska knjiga Založba
Jorge Bucay:
Ljubiti se z odprtimi očmi
KULTURNI DOGODKI
Poletna noč: Big band in Simfonični orkester RTV Slovenija z glasbenimi gosti
Kongresni trg, 21. junija
Festival Lent
Maribor, 22. junija do 7. julija
53. jazz festival Ljubljana
Ljubljana, 28. do 30. junija
Festival Ljubljana 2012
Ljubljana, 20. junija do 13. septembra
Uroš Perić & Big Band Orchestra
Križanke, 31. maja
6. gledališki festival PRELET
Ljubljana, do 31. maja
Megadeth
Ljubljana, 3. junija
Mednarodni jazz festival
Celje, 7. do 9. junija
La vie en rose, Sto let Bojana Adamiča
Cankarjev dom, 4. junija
31. festival idrijske čipke
Idrija, 15. do 17 . junija
n o v o !
Z letnim članstvom v Klubu Stotka pridobite:• šest številk revije Stotka,• 10-odstotni popust ob nakupu knjig v spletni trgovini Časnika Finance, • šest številk časopisa Medicina in ljudje,• popuste pri aktivnostih Kluba Stotka,• sodelovanje v nagradnih igrah.+ DARILO: zgoščenka z glasbeno kompilacijo najlepših slovenskih ljubezenskih pesmi iz 70. let
Letna članarina v Klubu Stotka znaša 9,5 EUR (z DDV). Včlanite se lahko na www.stotka.net/klub Stotka je tudi lepo darilo. Podarite članstvo v klubu svojim sorodnikom in prijateljem. Pišite nam na [email protected].
www.stotka.net
Včlanite se v Klub Stotka in koristite različne ugodnosti kluba ter prejemajte revijo na izbrani naslov.
Izidi revije v letu 2012: 13.7.2012 I 21.9.2012 I 23.11.20121
Za dodaten brezplačni izvod revije nam pišite na [email protected] nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 15 80.
Kartica je last Časnika Finance, d. o. o.,Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija.
Kartica ni prenosljiva. Če jo najdete, jo vrnite izdajatelju.
Ana Novak53001
Velja do:
09/2014
Ana Novak53001
Velja do:
09/2014
Klub Stotkawww.stotka.net
Klub
www.stotka.net
Živeti polno
Dodatne informacije:080 15 80, [email protected],www.stotka.net/klub
T E M A T S K A I Z D A J A R E V I J E T R E N D I
POLETNO RAZKOŠJE IZIDE 15.6.2012K O N T A K T : P o l o n a K o š t o m a j 0 1 3 0 9 1 5 3 2 p o l o n a . k o s t o m a j @ f i n a n c e . s i
KOLEDAR DOGODKOV
Pot pod noge
Aškerčeva tematska kulturno-turistična pohodna pot poteka skozi kraje, ki so najtesneje povezani s pesnikovim otroštvom in odraščanjem. Območje pa je po
zgodovinski strani zanimivo tudi zaradi najdišč predmetov iz rimskih časov, obdobja turških vpadov in dogodkov iz časov, ko so na grmadah sežigali čarovnice.
Outdoor show Kobarid 2012
Pohod po Barju
5. mednarodno srečanje kolesarjev po starem
22. mednarodni ekološki spust, Kolpa 2012
Pohod treh gradov
Mednarodno tekmovanje v dresurnem jahanju
Kobarid, 25. in 26. maja
Ig, 26. maja
Škofja Loka, 29. maja
Kostel, 2. junija
Solkan, 2. junija
Ljubljana, 10. junija
Nova Gorica, od 18. do 25. junija
Lipica, od 14. do 17. junija
Aškerčeva pot
31. maraton Franja BTC City
14. praznik vrtnic
Začeti jo je mogoče v vasi Globoko, kjer je bila revna kmečka bajta, v kateri se je 9. januar-ja 1856 rodil Anton
Aškerc. Ob 150. obletnici pesniko-vega rojstva so na razvalinah roj-stne hiše postavili spominsko obe-ležje. V neposredni bližini je izvir z »vodo nesmrtnosti«. Vsako leto Kulturno društvo Anton Aškerc iz Rimskih Toplic organizira tra-dicionalni pohod po Aškerčevi poti, letos 16. junija bo že 17. po vrsti.
Dve izhodišči Pot ima dve izhodišči: pohod lahko začnemo v Rimskih Toplicah in ga končamo v Zidanem Mo-stu ali obratno. Speljana je skozi naselja in zaselke Rimske Toplice, Senože-te, Lukovica, Straže, Ve-liko Širje, Brezno, Širje in Zidani Most. Celotna pot je dolga 9,3 kilome-tra, čas hoje je od dve do tri ure. Lahko jo še raz-širimo z obiskom dveh vrhov: Stražnika – do-stop mimo zdravilišča po Zasavski spominski poti in čez Rimsko sedlo (40 minut) in Kopitnika (910 metrov nadmorske viši-ne) – dostop po označeni Zasavski planin-ski poti mimo zdravilišča ali iz Šmarjete po kratki zavarovani poti do vrha. Na vrhu je prijetna planinska koča (iz Rimskih To-plic dve uri in pol).
Aškerčeva domačija Aškerčeva domačija na Senožetih – hiša, v kateri je prebival s svojo družino, je dolgo po njegovem odhodu (ko je imel 12 let) da-jala streho naslednjim generacijam Ašker-cev. V 80. letih minulega stoletja pa je za-gnanim domačim kulturnikom s pomočjo
obdobja turških vpadov in dogodkov iz časov, ko so na grmadah sežigali čarovnice.
vse Slovenije uspelo domačijo spremeniti v kulturni spomenik, tako da si vsak obisko-valec lahko ogleda hišo in njeno notranjost takšno, kakršna je bila v Aškerčevem času. V kmečki hiši obiskovalce pozdravi peč, ki je velikokrat topla. Kolovrat je še pred nedavnim »gostil« volno, čelešnik (na peči), ki je držal trsko za osvetljevanje, pa že dolgo ni imel dela. Črna kuhinja, ki je bila naspro-ti vhodnih vrat, je danes le še spomin. Le vonj ožganih sten nas za trenutek popelje v preteklost.
Vir: Stik – Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško
Foto: Dean Muhovec
Foto: Dean Muhovec
Foto: Dean Muhovec
Vir: STO
32
