LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI Takoj po prejemu naziva vitez vina je povedal, da je to zanj veliko priznanje, saj so v tem združenju vidne sloven-ske osebnosti, ki lahko

2. december 2010 | OKo | 1

2. december 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 73 cena 1 evro

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK

Peter Misja postal predsednik TZSPrvih 30 let otroške l ikovne koloni je

Cerkev sv. Andreja zasi jala v novi »star i« podobi

Benka Pulko v Kozjem

2 | OKo | 2. december 2010


4 PETER MISJA JE NOV SLOVENSKI VITEZ VINA 9 »VEČER POZABLJENIH STRUN« NA OŠ PODČETRTEK10 ADVENTNI VENČKI NAZNANJAJO BLIŽAJOČE PRAZNIKE 14 MLADI HARMONIKARJI IN ANSMBLI V PRISTAVI22 POZABLJAMO NA DOBRE MEDSEBOJNE ODNOSE24 V BISTRICI OB SOTLI SLIKARSKO IN GLASBENI VEČER

Na naslovnici: Patricija in Aljaž GobecFotografija: OKo

Nam je usoda res položena v zibelko?Tok življenja nas vse od otroških let pripelje in odpelje skozi številne prelomnice. Mnogih sploh ne opazimo, mnogim pa polagamo vse preveč pozornosti. Začne se z rojstvom, ko naj bi nam bila usoda položena v

zibelko. Večkrat se vprašam, če je res usoda tista, ki mene in vse ljudi spre-mlja od rojstva, ali pa smo vendarle mi sami krojači svoje usode. Veliko bolj verjamem v slednje, kajti nemalokrat se mi je to tudi še kako potrdilo. Res pa je, da bi se včasih najraje prepustili uso-di in nič naredili ter počakali, kaj nas bo doletelo. Hvala bogu sem preveč strahopetna, da bi storila kaj takega. Žal pa mi je, ker dandanes srečujem tudi takšne ljudi, ki so ostali brez prave volje do življenja, dela in ustvarjanja. Čeprav je takšne ljudi najlažje kar kri-tizirati in metati v isti koš, je to dejanje zagotovo več kot krivično. Vsak ima nek svoj razlog. Lahko ga razumemo ali pa tudi ne, lahko ga sprejmemo ali pa se nam zdi absurden, vendar ob-staja. Obstaja za tistega, ki mu je uso-da obrnila hrbet, ker se je odločil, da se prepusti njenemu toku.Zato je pomembno, da imamo za svo-je življenje sami v svojih rokah svoje

platno in škarje. Velikokrat se nam morda bo oziro-ma se nam je naša kreacija popolnoma ponesrečila, mnogokrat pa je uspela nad pričakovanji. Mnogo-krat se sploh ni zdela nič posebnega, pa je bila še kako posebna. In to posebnost smo odkrili šele leta po tem, ko je bila ustvarjena.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

PR

EL

ET

U

VO

DN

IK


AKTUALNO OKO

Peter Misja postal slovenski vitez vinaZdruženja slovenskega reda vitezov vina je bilo ustanovljeno 9. januarja leta 2004 in danes šteje okrog 100 vitezov vina, ki so do sedaj naredili veliko na promocijo vina in vinski kulturi. V elitno družbo so povabili in v soboto sprejeli tudi župana Občine Podčetrtek Petra Misjo.

Slovenski red vitezov vina je bil ustanovljen leta 2004, a kljub svoji „mladosti“ je članstvo naredilo veliko na promociji vina in kulture pitja, saj skrbijo za dvig kulture pitja vina, ohra-

njanje običajev, povezanih s slovenskim vinogradništvom in vinarstvom, promovirajo slovenska vina doma in v tujini, raz-glašajo žlahtna in plemenita vina v Sloveniji, ob tem vsako leto v Gornji Radgoni izbirajo „viteško vino“.

Red vitezov vinaV slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez na-mreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na po-vabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati in širiti kulturo pitja vina, moraš biti domoljub. Ob tem je član lahko tisti, ki ga red povabi medse, kajti članstvo v redu je omejeno in je najvišje možno priti do številke 160. Sloven-ski red deluje v osmih viteških omizjih: Pomurje, Ptuj – Or-mož, Maribor, Ljubljana, Celje, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, Omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Brda in Vipava, celjski red vitezov vina pa je medse povabil župana Občine Podčetrtek Petra Misjo. Župan je bil pova-bila zelo vesel in minulo soboto v Postojni bil tudi neizmer-no ponosen, ko so ga vinski vitezi na srečanju sprejeli v svoj red. Poleg župana Misje je bilo v red viteza vina sprejetih še 8 članov, med njimi tudi znani kulturnik Gojmir Lešnjak in direktor ortopedske klinike Valdoltra prim. mag. Venčeslav Pišot ter njegov stanovski kolega Matjaž Han, župan Obči-ne Radeče.Takoj po prejemu naziva vitez vina je povedal, da je to zanj veliko priznanje, saj so v tem združenju vidne sloven-ske osebnosti, ki lahko v vinski red vitezov vina vstopajo le na povabilo. Zagotovo je Misja v preteklosti za promocijo slovenskega vina in predvsem vina naših vinogradnikov že veliko naredil. Še več pa bo zagotovo lahko tudi kot vin-ski vitez, ko se bo udeleževal njihovih protokolarnih priredi-tev. Na račun njegovega članstva pa se tudi obeta, da se bodo slovenski vitezi vina na svojem rednem letnem obč-nem zboru srečali v Podčetrtku, kar je ponovno velika pro-mocijska priložnost za Občino Podčetrtek. (OKo)

Vinski vitez Peter Misja v družbi novopečenih slovenskih vitezov vina. Peter Misja je bil ob sprejetju v članstvo slovenskega reda vitezov vina zelo zelo ponosen.

Peter Misja v družbi povabljenih v članstvo slovenskega reda vitezov.

Temeljna načela reda vitezov vina: Viteški red deluje na kulturno-družbenem področju, neobremenjeno z verskimi, političnimi, gospodarskimi in stanovskimi interesi zaradi: 1. Negovanja, dviganja in širjenja vinske kulture in z njo povezanih dejavnosti. 2. Posredovanja znanstvenih spoznanj o vinu. 3. Čaščenja in razglašanja plemenitih vin ter pospeševanja najboljših lastnosti teh vin. 4. Priznanja vrednot krščanske kulture ter podpiranja socialne in karitativne dejavnosti. 5. Zavzemanja za vse lepo, dobro in resnično, za ideal-ne vrednote, žlahtno duhovnost in viteško prijateljstvo. 6. Vsi zapriseženci viteškega reda so stanovsko enakopravni, vsak zapriseženec, hospes – pripravnik, svetnik, sodnik in vitez, je s svojim vstopom v viteški red dolžen v zasebnem, službenem, pa tudi v javnem delovanju stremeti k uresničevanju plemenitih ciljev reda in v redu tudi aktivno sodelovati.


AKTUALNO LOKALNO

Nova delovna telesa v Občini PodčetrtekV Občini Podčetrtek so znana že vsa imena, predsednikov in članov stalnih delovnih teles občinskega sveta, razen statutarne komisije. V slednji bi moral sedeti Srečko Gobec, ki pa je mesto v njej odklonil, strinjal pa se ni niti s sestavo nobene komisije in odbora, ki pa so jih ostali svetniki soglasno potrdili.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji predseduje Ana Koprivc, je na svoji seji med prispelimi predlo-gi za člane stalnih delovnih teles občinskega sveta, nadzorne-ga odbora in občinske volilne komisije pripravila predloge za posamična delovna telesa, ki so jih svetniki občinskega sve-ta obravnavali na svoji drugi redni seji. Po podanih predlogih je pripombe spet imel le Srečko Gobec, ki ni bil zadovoljen s sestavo delovnih teles in spet izrekel številne očitke na ra-čun Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter izrekel očitke nekaterim svetnikom, ki po njegovem mnenju sedijo v preveč odborih. Seveda se ostali svetniki niso strinjali z njegovimi očitki, Koprivčeva pa je razložila, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri sestavi de-lovnih teles upoštevala tudi teritorialno zastopanost in da je bila zelo pomembna tudi strokovnost. S strani svetnika Borisa Počivalška je bilo še poudarjeno, da je občina premajhna za politične stranke in da morajo vsi delati v skupno korist občine, svetnik Gojko Lončarič pa je še dodal, da so predlogi komisije dobri in da je vedno tako, da vsi nikoli niso zadovoljni. Gle-de na očitke Srečka Gobca pa je bilo povedano, da se bo potrebno približati duhu novega občinskega sveta. Sestave delovnih teles so:

Odbor za urejanje prostora, komunalno dejavnost in varstvo

okolja: Gojko LONČARIČ, Pristava pri Mestinju 23, predsednik, člani: Zlatko JURIČAN, Polje ob Sotli 17, Anton POČIVAVŠEK, Sodna vas 39, Srečko JUG, Pristava pri Lesičnem 9 b, Marko DROFENIK, Sv. Ema 1 a, p. Pristava pri Mestinju, Vladimir HROVATIČ, Trška cesta 80, in Marko JAKOPINA, Olimje 75. Odbor za razvoj gospodarstva in podjetništva: Zlatko JURIČAN, Polje ob Sotli 17, predsednik, člani: Darija ŠTRAUS TRUNK, Imeno 73, Marko JURAK, Sela 3, Slavko DROZG, Sv. Ema, in Zdravko POČIVALŠEK, Olimje 58.Odbor za družbene dejavnosti:Boris POČIVAVŠEK, Imeno 1 b, predsednik, člani: Darija ŠTRAUS TRUNK, Imeno 73, Jožefa UŽMAH, Pristava pri Mestinju 17, Blaž ŠELEKAR, Imeno 76, Slavica VALENČAK, Lastnič 54, Dominik BOVHA, Sela 15, in Anja DROZG, Nezbiše 44 a.Odbor za kmetijstvo: Maks JURAK, Sela 7, predsednik, člani: Jožefa UŽMAH, Pristava pri Mestinju 17, Boris POČIVAVŠEK, Imeno 1 b, Miran FILIPANČIČ, Sedlarjevo 13, in Marko ŽOLGER, Olimje 93.Odbor za turizem:Darija ŠTRAUS TRUNK, Imeno 73, predsednica, člani: Gojko LONČARIČ, Pristava pri Mestinju 23, Marko JURAK, Sela 3, Milan FELDIN, Cmereška Gorca 11 b in Slavica ŠEPEC, Slake 8.Odbor za zaščito in reševanje:Blaž ŠELEKAR, Imeno 76, predsednik, člani: Maks JURAK, Sela 7, Zlatko JURIČAN, Polje ob Sotli 17, Sandi GOBEC, Cmereška Gorca 2, in Vladimir GROBELNIK, Trška cesta 47.Nadzorni odbor:Tatjana ŠELEKAR, Trška cesta 55, Leon HOSTNIK, Lastnič 40 a, Darinka KAJBA, Virštanj 72, Marjana ČONČ, Pristava pri Mestinju 19, Majda PEPEVNIK, Pristava pri Mestinju 40 c.Občinska volilna komisija:Gabrijela OMERZU, Imeno 4, predsednica, Valerija URŠIČ, Verače 27, namestnica predsednice, in za člana Karmen ČOH, Pristava pri Mestinju 26, za namestnika člana Jernej ZAKOŠEK, Virštanj 67, za člana Marjanca NOVAK, Verače 12, za namestnika člana Vesna STAROVEŠKI, Slake 6, za člana David FLAJNIK, Škofja Gora 35, za namestnika člana Sabina BUNŠEK, Polje ob Sotli 9.

Ker se je Srečko Gobec odpovedal članstvu v Statutarno pravni komisiji, mora Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do naslednje seje občinskega sveta predlagati novega člana. (Zdenka Ivačič)

Podčetrtški proračun skozi prvo branjeObčinska uprava Občine Podčetrtek je skupaj z županom Petrom Misjo pripravila predlog odloka proračuna za leto 2011, ki je šel gladko skozi prvo branje. Pripombe nanj je namreč imel le svetnik Srečko Gobec.

Predlog odloka proračuna Občine Podčetrtek za leto 2011 je v primerjavi s proračuni preteklih nekaj let spet investicijsko narav-nan. Po besedah župana Petra Misje pa se je potrebno zavedati tudi dejstva, da so se zaradi mnogih investicij, ki so občino obo-gatile v minulih letih, posledično zvišali tudi stroški vzdrževanja do-končanih investicij. Pomembna novost proračuna v naslednjem letu pa je tudi začetek odplačevanja dolgoročnega kredita za izgradnjo prepotrebnega vrtca, ki bo zagotovo ena najpo-membnejših zaključenih investicij v naslednjem letu. Župan Misja je svetnikom še razložil, da tudi v naslednjem letu veliko vlagajo v izobraževanje in socialo. Poudaril je še, da je Občina Podčetrtek v najvišjem razvojnem obdobju. Zelo razveseljiv pa je po njego-vem mnenju tudi podatek, da je v občini najmanjša brezposel-nost v naši regiji, v letu 2010 pa je tudi že bilo 31 rojstev. Svetniki so mimogrede na drugi redni seji potrdili tudi višino denarne pomoči na novorojenčka v Občini Podčetrtek, ki znaša 200 evrov. Zaradi velikega števila cest, ki jih je potrebno še natančno odmeriti, pa je v predlogu proračuna za naslednje leto povišana tudi postavka geodetskih storitev. Na županovo predstavitev predloga odloka proračuna za leto 2011 pa je imel mnogo pripomb svetnik Srečko Gobec, ki je izrazil mnoge očitke, med drugim vezane tudi na premalo sredstev, ki jih prejemajo krajevne skupnosti. Čeprav je

čas razprave na sejah občinskega sveta omejen, je župan sicer Gobcu dopustil daljšo razpravo, ki pa jo je po več kot dvajsetih minutah prekinil in ga opozoril, da razpravlja o zadevah, ki niso povezane s proračunom za naslednje leto. Za Gobcem so imeli nekaj vprašanj tudi ostali svetniki, ki pa so pohvalili sestavo pro-računa in bili zadovoljni s pojasnili, ki jih je na njihova vprašanja podal župan Misja. Med drugim pa je bilo s strani svetnika Gojka Lončariča predlagano, da naj se v okviru predloga proračuna poiščejo še sredstva za komunalnega inšpektorja, občinski sve-tnik Boris Počivavšek pa je poudaril, da se je potrebno zavedati, da večino turistične takse ustvarijo Terme Olimia in da je prav, da se glede na to dejstvo le-ta tudi transparentno razdeli. Počivalšek je podal še predlog, da se po tem, ko se vrtec preseli iz starega zdravstvenega doma v nove prostore, tam zagotovijo prostori za delovanja društev, ki so še brez prostorov. Po razpravi pa je Bo-ris Počivalšek v imenu vseh svetnikov izrekel tudi čestitke županu Petru Misji, ki je postal predsednik Turistične zveze Slovenije. Vsi svetniki, razen Srečka Gobca, so po splošni razpravi o predlogu proračuna za leto 2011 sprejeli sklep, da gre le-ta v javno razpra-vo do 13. decembra, ko lahko vsi zainteresirani vpogledajo v pre-dlog proračuna in občinski upravi posredujejo svoje pripombe. (Zdenka Ivačič)


AKTUALNO LOKALNO

Srečanje izgnancev Bistrica ob SotliŠempetrski izgnanci 22. novembra praznuje-mo kot svoj praznik in zato smo ga 19. no-vembra počastili z občnim zborom. Še do pred nekaj leti je bil to tudi občinski praznik.

Namen občnega zbora so predvsem srečanja izgnancev in to je sproščen pogovor o dogodkih, ko bomo drugo leto praznovali 70 let. Doma pa pustimo vsakdanje skrbi, kot so zdravstvene težave, skromni prejemki, predvsem pa osa-mljenost. Bili smo pa veseli številnih gostov, ki so nam s svo-jimi spodbudnimi besedami še naprej dajali pogum, in da ne bomo odrinjeni na rob človeškega dostojanstva, kot je v govoru dejal župan Franjo Debelak. Zahvalim se tudi pred-sednici društva upokojencev Mariji Bavdek, da si je vzela čas za naš zbor. Zelo nas je počastila s svojim prihodom na naš zbor, kljub minimalnim zdravstvenim težavam, predse-dnica DIS-a Ivica Žnidaršič. Seveda smo z zanimanjem po-slušali tudi tisti del njenega govora glede gmotne škode in se mi vsiljuje misel, da bo potrebno počakati na boljše čase, kar bo za nas izgnance v večini prepozno. Enakega mne-nja sta bila s svojimi govori tudi Jožica Stezinar, predsednica K. O. Čatež ob Savi, in Rok Križan, predsednik K. O. Bizeljsko. Pogrešali smo pa prejšnjega župana, Jožefa Pregrada, ki se zaradi zdravstvenih težav ni udeležil našega zbora. Pred-sednica DIS-a je prinesla priznanje za 18-letno dobro sode-lovanje in finančno podporo pri naših projektih (brošure v spomin izgnancev, ploščo umrlim izgnancev in pri spome-niku izgnancev) v zahvalo občini in bivšemu županu Jožefu Pregrad. Na srečanju smo imeli čast pozdraviti in čestitati naši članici Jožefi Černelč, ki bo 29. novembra praznovala

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje.Projekt sofinancira Evropska Unija.

VABLJENI NA DELAVNICO PETJA V okviru projekta Bistrica kot biser

vabimo na GLASBENO DELAVNICO v

nedeljo, 5. 12. 2010 ob 8: 30. uri

v cerkev sv. Petra v Bistrici ob Sotli.

Skozi cikel delavnic petja, ki se bodo zvrstile v decembru, boste osnovnošolski otroci spoznali nekaj pesmi, ki so jih prepevali na lokalnem obmo ju ter se jih nau ili

prepevati in zaigrati njihovo melodijo.

Delavnico pripravlja Ob ina Bistrica ob Sotli v sodelovanju s krajevnim Kulturnim društvom in Društvom prijateljev mladine.

Projekt »Bistrica kot biser« je sofinanciran s pomo jo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij odgovarja LAS Posavje. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS za obdobje2007 – 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.

96 let. Glede na visoka leta se še odlično počuti in ji želimo skupno praznovanje 100. obletnice roj-

stva. (V imenu šempetrskih izgnancev Franc Omerzu)

VLJUDNO VAS VABIMO

NA DELOVNO DEGUSTACIJO VINA LETNIKA 2010,

v petek, 3. decembra 2010,ob 16. uri v dvorano

Gasilskega doma Bistrica ob Sotli.

Vzorce prinesite v dvorano Gasilskega doma med 1430 in 1530 uro.

Delovno degustacijo bo vodilaTadeja Vodovnik Plevnik,

univ. dipl. inž. kmet. iz KGZ Maribor.


AKTUALNO LOKALNO

V Občini Kozje največ snegaV petek je Slovenijo presenetil sneg, ki pa so ga vremenoslovci napovedovali. Z zimsko odejo so se uspešno spopadli tudi v Občini Kozje, kjer je po podatkih zapadlo največ snega na našem območju.

Na območju Občine Kozje izvajanje zimske službe ureja Pra-vilnik o zimskem vzdrževanju občinskih cest v Občini Kozje. Zimska služba se opravlja na občinskih cestah, ki so po od-loku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Kozje katego-rizirane kot lokalne ceste in kot javne poti, ter na pločnikih, intervencijskih poteh, avtobusnih postajališčih, parkiriščih in drugih površinah za pešce in za prevozna sredstva.Občina izvaja zimsko službo na lokalnih cestah ter na javnih poteh, na ostalih javnih poteh, javnih površinah, nekatego-riziranih cestah pa krajevne skupnosti.Na območju Občine Kozje je: 80.162 m lokalnih cest, 100.669 m javnih poti, od tega upravljajo z 92.386 m kra-jevne skupnosti, z 8.283 m občina, 85.000 m2 javnih površin, brez pokopališč, 4 km pločnikov in 20 km ostalih nekatego-riziranih cest, ki so večinoma v makadamski izvedbi. Občina Kozje ima za letošnjo zimsko sezono podpisano po-godbo s tremi izvajalci: VOC Celje, Timi Krško in Dragom Kunejem, krajevne skupnosti pogodbe z izvajalci sklepajo samostojno. Po podatkih Občinske uprave Kozje imajo izva-jalci skupno »v pripravljenosti« 15 plugov, 12 posipalcev, 32 delovnih strojev, cca 470 ton soli ter 750 m3 mešanice. Na podlagi pravilnika mora izvajalec upoštevati tudi naslednje prioritete:prioriteta 1: šolske avtobusne proge v času pouka,

prioriteta 2: lokalne ceste,prioriteta 3: dostop do javnih ustanov in javna parkirišča,prioriteta 4: javne poti.Za zimsko službo je v občinskem proračunu 2010 predvide-no 146.356 EUR, v letu 2011 pa načrtujejo znesek v podob-nem obsegu.Župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman je v ponedeljek zjutraj povedal, da jih sneg ni presenetil, saj so bili izvajalci zimske službe dobro pripravljeni. Seveda pa je v zimskih raz-merah težko biti optimalen in se vse ceste ne morejo očistiti naenkrat, vendar večina občanov to razume, tako v teh prvih snežnih dneh letošnje zimske sezone niso imeli poseb-nih pritožb. Je pa poleg izvajalcev zimske službe bilo ves vikend na delu tudi sedem zaposlenih preko javnih del. Či-stili so pločnike, okolico pokopališča, trg ter obžagovali veje posod, kjer je bilo potrebno. Župan Kocman je še poudaril, da so še posebej gledali, da so bile očiščene poti do ljudi, ki so sami in bolni, odzovejo pa se tudi na klice starejših, ki si sami ne morejo očistiti dostopa do doma. (Z. I.)

Prvi sneg letošnje zimske sezone ni preveč presenetil, saj so bili izvajalci zimske službe dobro pripravljeni.


KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS

Čitalniški večer namenjen svetovni popotniciKnjižnica Šmarje pri Jelšah, enota knjižnica Kozje je v sodelovanju z Marjanom Marinškom pripravila že 20. čitalniški večer. Gostja tokratnega večera je bila znana popotnica, pisate-ljica in fotografinja Benka Pulko.

Benka Pulko je ob pogovoru z Marjanom Marinškom iskri-vo nizala zanimive pripovedi iz svojega potovanja. Za po-tovanje se je odločila, ker jo preprosto zanima vse, kar se dogaja; kako ljudje živijo, kaj jedo, pijejo, kako se oblači-jo. Po stroki je diplomirana biologinja, medicinska sestra in maserka. Njeno življenjsko vodilo je, da se ji mora vsak dan kaj zgoditi, vedno mora kaj početi in biti v dogajanju. Nima potrpljenja, da bi se ji stvari iz dneva v dan ponavljale. Zato se je enostavno odločila, da odide na pot z motorjem okoli sveta. Priznala je, da pred svojo odločitvijo še nikoli ni poto-vala z motorjem. Pravzaprav ga ni znala niti voziti, toda to je ni ustavilo pred izvedbo zastavljenega načrta. Odpotovala je leta 1997 z namenom, da bo njeno potovanje trajalo dve leti, a vrnila se je po petih letih in pol. V tem času je pre-potovala 75 dežel in svoje potovalne izkušnje pridobivala na vseh sedmih celinah sveta. Ena izmed takšnih zanimi-vih izkušenj je bila tudi ugotovitev, kako je Slovenija prepo-znavna v svetu. Benka ugotavlja, da si s prepoznavnostjo Slovenije ni mogla kaj dosti pomagati. Je pa veliko njenih znancev iz potovanja poznalo Josipa Broza Tita, ki je, kot je hudomušno povedala, postal njen »prepoznavni sopo-tnik«. Sicer pa na potovanju ni imela večjih težav. Znala je vzpostavljati kontakte in navezovati stike po vsem svetu in s pripadniki sleherne rasne in etnične skupine. Tudi v Saudski Arabiji kot ženska ni imela posebnih težav, čeprav je bilo za njihove kulturne razmere videti žensko na motorju zares ne-kaj povsem neobičajnega. Poudarila pa je, da zaradi poto-

vanja z motorjem in oblačila marsikdo niti ni pomislil, da se pod čelado in usnjenim motorističnim dresom skriva ženska. Da na potovanju ni imela težav s sporazumevanjem, nas je odlično prepričala tudi skozi čitalniški večer. Njena ne-posrednost in iskrivost sta očarali tudi obiskovalce knjižnice. Čar njenega pripovedovanja je v ustvarjanju podob sveta, ki so lastne njenim osebnim izkušnjam, še zlasti pa so zanimi-ve njene potovalne anekdote, skozi katere na iskriv način deli življenjske nauke. S svojimi drznimi podvigi se je vpisala tudi v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov s kar štirimi do-sežki, in sicer najdaljše žensko potovanje z motorjem glede na čas in prevoženo razdaljo, prvo neprekinjeno samostoj-no potovanje z motorjem po vseh celinah, prva samostoj-na vožnja ženske po Saudski Arabiji in kot prvo potovanje z motorjem na Antarktiko. Po vrnitvi s potovanja se je začela ukvarjati tudi s pisateljevanjem. Doslej je izdala štiri knjige, ki so prejele vidne domače in mednarodne nagrade. Poleg svojega vsesplošnega ustvarjanja na različnih področjih, fotografiranja, pripravljanja razstav, različnih predavanj, obiski raznih šol, objavljanje člankov v domačih in tujih pu-blikacijah, je Benka Pulko tudi ustanoviteljica človekoljubne fundacije Verjemi vase in osvoji svet. Fundacija pomaga pri izobraževanju otrok doma in po svetu. Za svoje vsestransko, s številnimi humanitarnimi akcijami podprto delo je bila leta 2003 izbrana za Slovenko leta. Pikin festival Velenje pa jo je naslednje leto počastil s Pikino ambasadorko. Svoje poto-valne pripovedi je ob zaključku zaokrožila z znanim sloga-nom, ki pa ga je sama dodobra preizkusila: »S skromnostjo in malo denarja se da daleč priti. Tako sem na potovanju obogatela s šparanjem in dobrimi ljudmi.« Župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman se je Benki Pulko zahvalil za pristno in neposredno predstavitev njenih popotnih prigod in ji v zahvalo izročil priložnostno darilo. (Jasna Sok)

Čestitke in zahvala župana gostji za prijeten čitalniški večer.

Benka Pulko v žaru pripovedi svojih popotnih izkušenj.

NOVO V KOZJEM


KRAJEVNI MOZAIK

Srečko Remih s prvim predsednikom ŠŠD Podčetrtek Radom Jurjecem in nekdanjo športnico šole Tanjo Plevnik.Zinka in Toni kot v starih časih dvigneta poslušalce na noge.

Upokojeni ravnatelj Jože Brilej, navdušen nad poklonjeno tamburico.

»Lastovice« v opravi, skrojeni posebej za ta večer.

Predsednica društva Lastovice Breda Hohnjec se zahvaljuje ravnatelju mag. Darku Pepevniku.

Obiskovalci prireditve si z zanimanjem ogledujejo razstavljene fotogra-fije.

Večer spominov v šoli PodčetrtekV soboto, 27. novembra, se je v OŠ Podčetrtek zgodil »Ve-čer pozabljenih strun«, obarvan z nostalgijo in hkrati igriv. Skupina nekdanjih učencev te šole je na pobudo Društva za ohranjanje kulturnega izročila Lastovice in njegove pred-sednice Brede Hohnjec pripravila dogodek, v katerem so se na izvirni način spomnili svojih šolskih dni in učiteljev. Obi-skovalce prireditve, nekdanje delavce te šole, so z razstavo starih fotografij in s predstavitvami nekdanjih prostočasnih dejavnosti in »šolskih služb« posrečeno povabili v čas sku-pne preteklosti, v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja.Za čustveni naboj in presenečenje večera je poskrbela glasbena skupina Lastovice, ki jo pretežno sestavljajo nek-danje učenke šole, zdaj večinoma gospe v najlepših letih, ter nekaj pridruženih članov iz Rogaške Slatine. Njihova stro-kovna vodja je glasbenica in muzikologinja Minka Đonlić, posebnost skupine pa so stare tamburice, ki so še nedolgo

tega počivale v pozabi. Odločitev, da prenovljena glasbila ne romajo v muzej, ampak v roke tistih, ki nanje z veseljem igrajo, je najlepši zgled ohranjanja kulturne dediščine. Zbrane, bilo jih nekaj čez sto, so nagovorili sedanji ravnatelj OŠ Podčetrtek mag. Darko Pepevnik, koordinatorica prire-ditve Breda Hohnjec ter v svojem nagajivem in ganljivem stilu tudi nekdanji ravnatelj Jože Brilej, ki so mu poklonili prenovljeno tamburico. Zahvalili so se tudi upokojenemu športnemu pedagogu Srečku Remihu ter vsem prisotnim nekdanjim delavcem in sodelavcem šole. To je bil večer, v katerem so se srečale različne generacije, ne zato, da bi skupaj žalovali za preteklostjo, ampak da bi se skupaj poklonili – nekemu času in drug drugemu. Če lah-ko sodimo po odzivih prisotnih, bi se lahko Večer pozablje-nih strun imenoval tudi drugače, Večer nepozabnih strun. (Tanja Plevnik)


KRAJEVNI MOZAIK

V Kozjem izdelovali adventne venčkeŽe kar nekaj časa je, odkar smo med simbole adventnega časa začeli sprejemati in nato tudi uvrščati adventni ven-ček. Turistično društvo Kozje zato že vrsto let poskrbi, da si krajani lahko sami izdelajo adventne venčke, ki nato krasi-jo vhode hiš ali pa na mizah s svečami pričarajo predpra-znično vzdušje adventnega časa. Delavnica je pod men-torstvom Marije Zajc potekala v gasilskem domu v Kozjem. Delavnice so se udeležili krajani Kozjega in okolice in vsak je po svojih sposobnostih in okusu izdelal ta adventni sim-bol. Venčke so udeleženci izdelovali iz naravnih materialov (smrekove veje, mah, bršljan, pušpan, bor, posušeni plodo-vi) in bodo tako s svojo svežino zelenja prispevali k praznič-nemu razpoloženju. Venčke je nato v cerkvi z blagoslovom na domove pospremil župnik Niko Marovt. (J. S.)

Tudi najmlajši poskušajo sodelovati pri delu.

Blagoslov venčkov.Delavnica v prostorih gasilskega doma Kozje.

Adventni čas – čas pričakovanja in lučiNa Bučah je tudi letos zadnjo soboto v novembru potekala delavnica adventnih venčkov. Petkovo delavnico je sicer preprečilo močno sneženje, zato pa so se v soboto zjutraj združile moči starejših in peščica otrok.Ustvarili so venčke za okrasitev trgovin, cerkve, občine in gasilskega doma. Pozabili niso niti na svoje domove in zato domov odnesli nekaj zelo domiselnih izdelkov.Po končanem izdelovanju venčkov so otroci venčke odne-

Venčki, ki so jih naredili otroci, so neprecenljive vrednosti.Pri izdelovanju so združili moči starejši in otroci.

sli v cerkev, kjer jih je domači župnik, gospod Niko Marolt, blagoslovil.Čas neizmerno hiti in želja KD Buče je gotovo, da bi otroci in starejši za trenutek ustavili čas in v času pričakovanja čutili, da se z malo truda, domišljije in veselja da ustvariti zelo lepe venčke. Venček, ki ga otrok izdela za svojo družino, je v pri-merjavi s kupljenim v trgovini mogoče nekoliko manj bogat za oči, a gotovo največje bogastvo za srce. (D. V.)


KRAJEVNI MOZAIK

Podružnična cerkev sv. Andreja nad OlimjemStoji na južnem pobočju Rudnice, zahodno od župnijske cer-kve. Iz Olimja se lepo vidi, do nje je le deset minut hoda. Cer-kev je iz 15. stoletja, poznogotska, grajena iz kamna in ome-tana. Nekoč so jo imenovali "cerkev sv. Andreja na Dolini". Že prvi pogled nanjo daje vtis, da je nekaj posebnega, pred-vsem zaradi zvonika, ki je v tem okolju edini te vrste. Pročelje cerkve z gotskim portalom, rozeto in baročnim okencem se namreč zaključi z majhnim odprtim mediteranskim zvonikom in je najvzhodnejši primer tega tipa zvonika pri nas.Cerkveni prostor sestavljajo pravokotna ladja, enako visok prezbiterij ter pritlična zakristija, ki je bila kasneje dozidana in prislonjena na južno stran prezbiterija. Okna so večinoma pr-votna – gotska. V jugovzhodni steni je zazidan stranski zašilje-ni gotski portal. Ob njem so na fasadi pod beležem še vidni sledovi freske sv. Krištofa, oblečenega v rjavkasto-vijoličasto obleko in rdečkast plašč. Na zunanji strani prezbiterija so ob oknih prav tako vidni ostanki naslikane rdečkaste bordure.Bolj kakor zunanjost je razgibana notranjost cerkve. Ladja je trikrat križno obokana, prezbiterij pa dvakrat zvezdasto z za-ključno travejo. Ladjine oboke ločujeta dve rebrasti oprogi. Slavolok je polkrožen in obojestransko posnet. Rebra v ladji počivajo na okroglih služnikih, ti pa na bazah. V prezbiteriju rastejo rebra iz piramidastih profiliranih konzol. Konzola za oltarjem je spremenjena v glavo brkatega moža. Sklepniki so okrogli, preprosti, rebra obojestransko konkavno posneta. Zakristija je banjasto obokana. Vanjo vodi pokončno pravo-kotni vhod.Pevski kor je bil lesen in je počival na dveh prav tako lese-nih stebrih, vendar v tako slabem stanju, da so ga v celoti odstranili. Nekoliko naprej je v ladji ob zahodni steni gotska kamnita prižnica, s strmimi kamnitimi stopnicami. Kot zgled ohranjene izvirne kamnite gotske prižnice je velika redkost.Najdragocenejša cerkvena oprema so trije oltarji: v prezbi-teriju je glavni, posvečen sv. Andreju, v ladji ob slavoloku pa stranska, eden posvečen sv. Neži, drugi pa sv. Fabija-nu in Sebastijanu. Na glavnem oltarju je kip sv. Andreja, ob strani med stebroma pa kipa sv. Petra in Pavla, vsak v svoji pokončni polkrožno zaključeni niši. V atiki je v pokončni niši Marija Kraljica, stoječa na luninem krajcu z Jezuščkom v na-ročju. Oltar se zaključi s kalvarijskim prizorom. Ob križu stojita žalostna Mati Božja in sv. Janez apostol. Oltar ima napis v latinščini, ki se v prevodu glasi: To delo je organiziral župnijski upravitelj Ahac Močilnik s ključarjema Ahacem Planincem in Benediktom Belina na stroške patrona cerkve leta 1651. Oltar so obnovili tudi v letu 1870. Na hrbtni strani oltarja je napis, da je Juraja popravil cerkveno notranjščino.Levi oltar s kamnito oltarno menzo je posvečen mučenki sv. Neži. Svetnica drži v desni roki jagenjčka, v levi pa meč. Ob strani stojita mučenki sv. Lucija in sv. Agata. V atiki nad ki-pom sv. Neže stoji Marija Kraljica, obdana z žarki, oblaki, an-geli in angelskimi glavicami. Nad njo je podoba nebeškega Očeta, ki blagoslavlja Marijo. Oltar ima latinski napis, prevod v slovenščino se glasi: Ta oltar je dala narediti bratovščina sv. Neže v času Janeza Teraša, župnika v Podčetrtku, in klju-čarja Štefana Bevca.Desni oltar sv. Fabijana in Sebastijana ima kamnito oltarno menzo. V osrednji niši je slika škofa, ki drži v desni roki škofo-vsko palico, v desni pa knjigo. Pri njegovem vznožju sta nasli-kana cerkvica in pes. Katerega svetnika slika predstavlja, ni mogoče z gotovostjo ugotoviti. Ob straneh stojita sv. Fabijan in Sebastijan. V atiki je doprsni kip nebeškega Očeta med dvema angeloma. Oltar ima napis, ki, preveden v sloven-ščino, pomeni: Ta oltar je bil postavljen v čast sv. Fabijana in Sebastijana v času častitega gospoda Adama Navodnika, vikarja v Podčetrtku in ključarja Benedikta Beline 1673. Cerkev je omenjena v istem vizitacijskem zapisniku iz leta 1545 kot podružnica sv. Filipa in Jakoba v Selah. Sezidana je bila proti koncu 15. stoletja. Kot podružnica je prvotno pripa-dala župniji sv. Lovrenca v Podčetrtku in je bila ob ustanovi-

tvi olimske fare leta 1785 dodeljena njej. Toda s tem očitno podčetrtška fara ni soglašala, zato je to podružnico upra-vljala še nekaj desetletij. Leta 1851 jo je lavantinski škofijski ordinariat dokončno dodelil olimski fari in to je bilo leta 1852 zapisano tudi v šematizmu. Prvotno je cerkev imela lastno mežnarijo, toda ko je ta propadla in so ostanke odstranili, so pri nastavitvi novega katastra okoli leta 1820 to zemljišče pripisali k sosedovi parceli. Po starem izročilu naj bi cerkveno zemljišče okoli cerkve obsegalo 2 do 3 kvadratne klaftre. Ker pa o tem niso mogli najti nikakršnih listin, tega ni bilo mogo-če pravno dokazati. Cerkev je imela leta 1690 dva majhna vinograda, v reji (kot "železno živino") dva para volov, 4 jun-ce in 2 telička.Ker ta podružnica ni imela nikakršnega lastnega zemljišča, jo je s prostovoljnimi prispevki in darili za silo vzdrževala kra-jevna občina Sopote. Za vzdrževanje se je zavezala takrat, ko je podčetrtški grajski oskrbnik – odvetnik (Vogtherr) Jo-hann Herzog – s soglasjem tedanjega podčetrtškega župni-ka sklenil cerkev podreti in so z delom že nameravali začeti. Podiranje nekaterih podružničnih cerkva je bilo odrejeno med vladavino Jožefa II., nekako od leta 1785 do 1790. Ker pa so verniki podiranju njim ljubih cerkva nasprotovali, se je država omehčala in jih predala ustreznim občinam z obve-znostjo, da jih ustrezno vzdržujejo brez kakršnihkoli državnih dotacij. Leta 1922 je bila pri tej cerkvi na nenavaden način preno-vljena in pozlačena monštranca. V Sopotah št. 7 je namreč umrla Marija Tajniker. Ta žena je skrivala prihranjene srebrni-ke in zlatnike pred svojim možem, lahkoživim Simonom. Malo pred smrtjo jo je prišla obiskat soseda Terezija Štravs. Bolnica ji je izročila nekaj srebrnikov in zlatnikov, da naj jih razdeli, ona pa je nato ponudila ta denar za pozlatitev monštrance, kar je okusno opravil pozlatar K. Kager iz Celja za 1.000 kron. Ker pri tej cerkvici ni več procesije, niti češčenja Najsvetej-šega, se omenjena monštranca sedaj nahaja v samostanu. Leta 2004 je bila znova pozlačena in posrebrena.Obravnavana cerkev sv. Andreja v Olimju je svojevrstna lepa gotska cerkvica. S strokovnjaki Zavoda za varstvo spo-menikov je župnik Lojze Krašovec razmišljal, kako se lotiti te-meljite obnove njene notranjščine in zunanjščine. Notranjost je bila zelo vlažna, predvsem zato, ker so predniki navozili skoraj 90 cm gramoza, da so izravnali tlak, ki je bil iz zelo slabega estriha. Na ta gramoz so položili beton. Ker ni bilo izolacije proti vlagi, se je ta dvigala vse više po zidovih, skoraj do polovice stene in je začela ogrožati dragocene freske. Leta 1989 je bilo odločeno, da se tlak odstrani, zunaj pa na-redi drenaža, in tako prepreči dostop vlagi. Pri teh delih so razbili beton, odstranili gramoz in s tem vrnili cerkvi prvotno gotsko podobo. Leta 1990 so se lotili še ostrešja, ki so ga z že

Obnovljeno cerkev svetega Andreja so blagoslovili minulo nedeljo.


KRAJEVNI MOZAIK

Veličastni blagoslov obnovljene cerkve svetega Andreja v OlimjuV župniji Olimje je bilo v nedeljo veliko slavje. Blagoslovili so obnovljeno podružnično cerkev svetega Andreja. Ob slovesnosti, ki jo je vodil škof mons. Stanko Lipovšek so se še posebej zahvalili vsem tistim, ki so pri obnovi kakorkoli pomagali. Velika zahvala faranov pa je bila namenjena njihovim dušnim pastirjem, ki so v obnovo vložili neizmerno veliko svojega tru-da.

V Olimju so se minulo nedeljo verniki mimo mogočne olimske cerkve odpravljali v hrib, kjer jih je v vsej svoji lepoti pozdra-vljala obnovljena cerkvica svetega Andreja.Pater Ernest iz Minoritskega samostana Olimje in obenem tudi častni občan Občine Podčetrtek je uvodoma pozdravil vse goste, še posebej škofa mons. Stanka Lipovška, ki je slove-snost ob blagoslovu obnovljene cerkve tudi vodil. Dejal je, da je že sveti Frančišek Asiški začel svojo duhovno pot s konkretnim dejanjem, začel je obnavljati cerkvico sv. Damijana, ki je bila v slabem stanju. Če bi ta isti Frančišek pred dobrim letom obiskal cerkev svetega Andreja, bi se ver-jetno zjokal, zavihal rokave in začel z obnovo, v nedeljo pa bi zagotovo s solzami veselja prepeval kot nekoč na božično noč v Greču. Pater Ernest se je zazrl tudi v zgodovino, v davno leto 1450, ko so zgradili »cerkev sv. Andreja na Dolini«. Okrog leta 1785 je bil izdan ukaz, da se ta cerkev poruši. Takratni prebivalci vasi So-pote tega niso dovolili, prevzeli so jo v svojo oskrbo in jo dolgo časa vzdrževali, kakor so zmogli in znali. Zadnja leta je bila ta cerkev zelo zapuščena, čeprav ne pozabljena. Tako olimski patri kot tudi farani so se zavedali, da jo morajo obnoviti in ji vrniti nekdanji sijaj. To jim je s pomočjo darov in mnogih dobrih in pridnih ljudi tudi uspelo.Seveda je bil besed patra Ernsta, množice zadovoljnih fara-nov, cerkvenih pevcev in vseh ostalih, ki so se udeležili slove-sne maše ob blagoslovu cerkve svetega Andreja, vesel tudi škof mons. Stanislav Lipovšek, ki je obnovljeno cerkev tudi blagoslovil.Ob koncu slovesnosti je pater Ernest hvaležno dejal, da jim je z Božjo pomočjo, pridnimi rokami tolikih mojstrov in njihovih pomočnikov ter prostovoljnim delom številnih župljanov uspe-lo obnoviti cerkev sv. Andreja. Leto za letom so namreč ob prazniku sv. Andreja ugotavljali, da bi jo morali obnoviti, kar pa ni bilo mogoče zaradi obnov v župnijski cerkvi v Olimju. Pa-

ter Ernest se je iskreno zahval celjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine in njihovim predstavnikom, predvsem Tanji Hohnjec, Matiju Plevniku in Alešu Plevčaku, ki so jim prisluhnili, da so v okviru njihovih finančnih zmožnosti pod njihovim vod-stvom izpeljali, mislim da najboljšo mogočo obnovo, in držav-nemu sekretarju na ministrstvu za kulturo Silvestru Gaberščku za njegovo pomoč.Pater je izpostavil in se zahvalil tudi najbližjim sosedom cerkve družini Toplišek – Žolger, katere člani so jim vedno stali ob stra-ni, mladi gospodar Marko pa je sprejel tudi službo ključarja. Z vlago v cerkvi sta se uspešno spopadla in delo odlično opravila Milan in Boštjan Toplišek iz Olimja, župljani so priskočili na pomoč pri odstranjevanju dotrajanega ometa na fasadi in v notranjosti, Tonček Gubenšek in njegova ekipa je izpelja-la zahtevne posege tako na fasadi kot v notranjščini cerkve,

Številni verniki, ki so se udeležili slovesnega blagoslova obnovljene cer-kve svetega Andreja.

Akterji dramske uprizoritve Angelov in svetnikov, skozi katero so predsta-vili, kdo vse »biva« v cerkvi svetega Andreja.

Blagoslov zunanjosti cerkve svetega Andreja.

prej pripravljenim lesom popolnoma obnovili. Preložena je bila strešna opeka, ena tretjina je bila zamenjana z novo. Vse obrobe, tudi ob zvoniku, so iz bakrene pločevine. Zaradi odstranjenega pevskega kora je zdaj mogoče priti do zvo-nika skozi lino na strehi.

Zaradi obnove župnijske cerkve v Olimju in podružnice v Selah se je po prihodu patrov minoritov ustavila nadaljnja obnova cerkvice sv. Andreja. Leta 2005 je dobila le nove bakrene žlebove, v nedeljo pa je obnovljena zasijala v vsej svoji lepoti.



V imenu faranov se je zahvalil novi ključar Marko Žolgar.

pri vseh delih pa je veliko sodeloval tudi Jože Počivalšek iz Olimja s svojim sodelavcem Damirjem. Kamnoseška dela pri obnovi gotskih oken in portalov so zaupali Aleksandru Šilesu in njegovim pomočnikom. Svetega Krištofa je nazaj na fasa-do priklicala restavratorka Jasna Radšel, okna sta zasteklila Miha in Nuša Kambič iz Ljubljane, tlak v cerkvi je s svojo ekipo položil Gusti Debelak iz Podčetrtka, v Bistrici ob Sotli so napro-sili za pomoč pleskarsko ekipo – Franca Ulčnika in njegove tri hčere – ki so cerkev od zunaj in znotraj lepo pobelili. Fresko, ki prikazuje poklon sv. Treh kraljev, sta obnovila restavratorja Matjaž Vilar in Manca Juvan, obnovo oltarjev pa so zaupali dolgoletnima sodelavcema, ki sta že v župnijski cerkvi obno-vila glavni oltar in pet stranskih: Mihu Leganu iz Žužemberka in Matjažu Vilarju iz Ljubljane. Pri obnovi so seveda sodelovali še drugi mojstri. Za električno napeljavo je poskrbel Tonček Babič iz Kunšperka, ograjo in dela na zvoniku je opravil Drago Orač iz Zibika, ozvočitev je namestil g. Poler iz Lenarta v Slov. goricah, varnostne naprave pa delavci Prosignala, za kosila in večerje pa je poskrbela gospodinja Dragica Motoh. Cerkev je dobila tudi novi zvon, ki dela družbo staremu iz leta 1658. Na koncu se je pater zahvalil tudi županu Petru Misji za njegov delež pri obnovi svetišča. Župan pa je poudaril, da je vsaka takšna pridobitev pomembna za Občino Podčetrtek, njeno urejenost in še večjo privlačnost za številne turiste.Zahvalil se je še vsem duhovnikom, posebej še provincialu in naddekanu za udeležbo in somaševanje ter seveda škofu Li-povšku, katerega je povabil, da naj, kadarkoli bo hodil po Sotelskem, pride mednje, kjer ga bodo z veseljem sprejeli.Na koncu je zahvala veljala še cerkvenim pevcem, članom ŽPS, ministrantom in vsem, ki so se zbrali. V imenu faranov je najprej zahvalo škofu izrekel novopečeni ključar Marko Žol-ger, potem pa se je zahvalil patrom iz olimskega samostana, ki so naredili veliko dobrega za njihovo župnijo. Predvsem se je zahvalil za njihovo duhovno skrb zanje, za njihove molitve in dobre življenjske napotke in misli. Po končani maši pa sta vse zbrane pozdravila še angela iz cerkve svetega Andreja v družbi svetnikov, ki v njej domujejo. Skozi dramsko uprizo-ritev, ki jo je spisala Marjana Gradišek, so skupaj predstavili svetnike, njihova življenja in čigavi zavetniki so. Potem pa je sledila pogostitev, ki so jo pripravili farani in kljub mrazu veselo poklepetali ob kuhanem vinu, ki sta ga pridno točila domača sinova iz družine Toplišek – Žolgar. (Zdenka Ivačič)

Posebno noto slovesnosti so zagotovo doprinesli cerkveni pevci.


KRAJEVNI MOZAIK

Zmagovalna fotografija jabolk Andreje Ravnak Kračun.

Razstava fotografij, Kozjansko jabolko 2010V okviru prireditve Praznik kozjanskega jabolka 2010 so v Kozjanskem regijskem parku letos že četrto leto zapored organizirali fotografski extempore – Kozjansko jabolko 2010. Komisija je prvo nagrado dodelila Andreji Ravnak Kračun za fotografijo jabolk.

Fotografski extempore so v Kozjanskem pripravili skupaj s Fotografsko zvezo Slovenije, Fotografskim društvom Celje in Zavodom za gozdove Slovenije, potekal pa je v času Pra-znika kozjanskega jabolka, od 8. do 10. oktobra.Tekmovanja, ki je potekalo znotraj zavarovanega območja Kozjanskega parka, se je udeležilo 19 fotografov iz različnih koncev Slovenije. V treh dneh so fotografirali pokrajino, za-nimive stavbe, rastline, živali, detajle, dogajanje na priredi-tvi Praznik kozjanskega jabolka in ljudi. Vsak je lahko oddal 20 fotografij. Le-te je potem ocenila komisija v sestavi: Vinko Skale MF FZS, MFIAP, Jure Kravanja, MF FZS, in Ivo Trošt, v. d. direktorja Kozjanskega parka. Komisija je izbrala fotografije za projekcijo, za razstavo, po-delila tri nagrade in štiri diplome. Za projekcijo je bilo izbra-nih 97 fotografij, za razstavo pa 37 fotografij. Prvo nagrado je prejela fotografija jabolk Andreje Ravnak Kračun, drugo fotografija portreta Mojce Cvirn in tretjo nagrado fotogra-fija domače živali Mitje Korošca. Diplome so prejeli: Miran Orožim, Pavel Kumer, Franci Strmecki in Franc Bider.Razstava in projekcija fotografij bo 3. decembra 2010 ob 18. uri v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi.V Kozjanskem parku so v letošnjem letu sprejeli odločitev, da zmagovalcu fotografskega extempora Kozjansko jabol-

ko dajo priložnost, da v naslednjem letu pripravi samostojno razstavo fotografij, ki bo na ogled na gradu Podsreda. V letu 2011 bo tako samostojno razstavo pripravila zmagoval-ka fotografskega extempora Kozjansko jabolko 2009 Mojca Cvirn. (OKo)

Bučni aplavzi za mlade harmonikarje in ansambleKulturno društvo Pristava je letos že osmič poskrbelo za srečanje mladih harmonikarjev in ansamblov. Za nekatere je bil to celo prvi javni nastop, za vse nastopajoče pa seveda pri-ložnost, da se predstavijo in pokažejo, da so kljub mladosti odlični glasbeniki.

Da se lahko mladi nadobudni glasbeniki predstavljajo ob-činstvu že osem let, skrbijo člani Kulturnega društva Pristava pri Mestinju, ki so letos že osmo leto zapored medse povabili mlade harmonikarje in ansamble. Predsednica KD Pristava pri Mestinju Dragica Gobec je na prireditvi povedala, da so v društvu vsako leto najprej veseli zelo dobrega odziva mla-dih glasbenikov, potem pa številnih poslušalcev v pristavški dvorani. Le-teh je bilo v nedeljo zaradi snega nekoliko manj kot po navadi. Vzdušje pa je bilo vseeno več kot odlično. Gobčeva se je v svojih besedah zahvalila tudi vsem star-šem, ki spodbujajo svoje otroke ter jih redno vozijo na vaje in nastope. Če želiš biti glasbenik, je za uspeh namreč po-trebno veliko volje in truda. Da mladim glasbenikom le-te-ga ne manjka, so dokazali skozi svoje nastope. Za nekatere je bil nedeljski nastop celo prvi pred velikim občinstvom, spet drugi pa so bili že stari prijatelji srečanja in pristavškega odra. Kar osemkrat je namreč na srečanju nastopil David Šket, Denis Janžek je bil na sedmih srečanjih, Miha Počiva-všek in Žan Kopše pa sta se udeležila šestih srečanj. Dobri dve uri glasbe in zabave sta skoraj prehitro minili, zadovolj-ni pa so bili prav vsi nastopajoči, obiskovalci v dvorani, ki niso skoparili z bučnimi aplavzi, ter seveda organizatorji – KD Pristava pri Mestinju. Le-ti so zahvalo izrekli tudi Občini Podčetrtek, KS Pristava pri Mestinju in članom tamkajšnjega gasilskega društva ter vsem sponzorjem prireditve. Seveda pa velika čestitka in zahvala velja prav članom KD Pristava pri Mestinju, ki vseskozi s svojim požrtvovalnim delom, orga-nizacijo, petjem in igranjem prispevajo k lepšemu in bolj ve-

selemu življenju v kraju. (Z. I.)

Nastopili so: Ansambel Poet, Nejc Planinšek, Sebastjan Mur-ko, Žan Kopše, Tomaž in Barbara Kobula, Uroš Vehovar, Žan Stres, Mladi upi, Miha Počivavšek, Jakob Napotnik, Francis Pogačič, Duo DE-KA, Maks Gradič, Nejc Fajs, Duo David in Kaja, Denis Pezdevšek, Aljaž Rak, Žiga Peperko in Ansambel Šmarski odmev.

Nejc Planinšek je prvi prebil led med harmonikarji.


KRAJEVNI MOZAIK

Ansambel Šmarski odmev je prireditev zaključil z Golico.Nastop mladega harmonikarja Uroša Vehovarja.

Manjkali niso niti Mladi upi, ki na raznih tekmovanjih pobirajo številna odličja.Tudi Žiga Peperko s Kristan Vrha je očaral z igranjem na harmoniko.

David Šket je nastopil na vseh osmih srečanjih. Zadnja leta poleg njega v duetu poje še Kaja.

Maks Gradič iz Roginske Gorce je prvič nastopil pred množico poslušal-cev in odlično zaigral na harmoniko.

Francis Pogačič je navdušil z igranjem na citre in zaupal, da je igranje citer njegova velika ljubezen.

Miha Počivavšek je stari znanec pristavškega odra, na srečanju mladih harmonikarjev in ansamblov pa je nastopil že šestič.


PREDSTAVLJAMO

Monika Planinc

»Glasba mi je veselje in zabava« – 2. delNadaljujemo z zgodbo, ki jo je o sebi in svoji glasbeni poti zapisala Monika Planinc iz Podsre-de. V prvem delu zapisa je Monika predstavila svojo življenjsko pot od rojstva do zaključka svojega šolanja in vključitve v Center Sonček Krško. Nadaljevanje njene zgodbe, ki ga ob-javljamo v tej številki, pa opisuje njeno glasbeno pot in dogodke iz življenja, ki so se ji vtisnili v nepozaben spomin.

Sedaj že tretje leto obiskujem Glasbeno šolo Krško. Tako da si malo krajšam čas. Učim se igrati na klaviature. To je zame tudi delovna terapija, ker si razgibavam prste in imam že dosti bolj razgibane prste kot v začetku, kar mi je velika spodbuda.Dvakrat sem že tudi bila z Glasbeno šolo na intenzivnih pri-pravah v Libeličah na Koroškem. Imeli smo se zelo lepo.

Nastopala sem že za Društvo Sonček Krško v kulturnem domu in za novo leto 2008 v dvorani Glasbene šole Krško. Imam pa rada tudi ljudsko petje.Leta 2006 sem dobila televizor plazma. Ko sem preko Ne-

deljskega dnevnika glasovala v akciji Slovenec leta za Tino Maze, izžrebana sem bila pri glavni nagradi.To je bila zame še dodatna spodbuda in veselje, ker sem njena velika oboževalka.

V januarju 2007 leta pa me je na mojem domu obiskala popularna slovenska pevka Rebeka Dremelj. Tudi njo obo-žujem in rada poslušam njene pesmi.Tako da imam v življenju že veliko prijetnih in malo manj pri-jetnih izkušenj.

Rada pa se udeležujem tudi različnih taborov. Preko Dru-štva Sonček. Udeležila sem se že velikih taborov. In na vsa-kem taboru doživim nekaj lepega. Vsako leto hodim na obnovitveno rehabilitacijo v Elerje nad Ankaranom. Tam se že počutim kot doma. Septembra 2009 sem se udeležila jadranja po Dalmaciji, ki ga organizira projekt Mirno morje. Preživela sem enotedenske počitnice na jadrnici, kjer smo spali in jedli. Čez dan pa smo jadrali po šest ur. Imeli smo lepo vreme in mirno morje. Tako da nismo imeli težav.


PREDSTAVLJAMO

Aprila 2010 sem se udeležila petdnevnega tabora Rekrea-cija s konji. Izvajali smo ga v Rekreacijskem centru Sonček Vrtiče pri Mariboru, kjer ima Sonček kmetijo. Naučili smo se veliko koristnega; dela in nege s konjem. Učili smo se tudi jezditi, voditi in krtačiti konje. Zame je bila to zelo lepa in zanimiva življenjska izkušnja. Proti koncu tabora smo šli na lep izlet po Mariboru. Ko je prišel zadnji dan, smo vsi skupaj rekli, da je bilo tako lepo, da bi še kar ostali in da ne gremo domov.

Glasbeno šolo obiskujem od leta 2007. Moji prvi glasbeni koraki so bili zame zelo težki. Tako da sem mislila, da še eno leto ne bom zdržala. Imela sem veliko srečo, da sem imela potrpežljivo mentorico Branko Žičkar, ki me je ves čas spod-

bujala.Od začetka sem igrala samo s palcem desne roke. Tudi pri spremljavi z levo roko sem imela velike težave, ker se nisem mogla skoncentrirati na obe roki hkrati, da bi zaigrala eno pesem brez problema. Posledica tega je bila pri meni slabo razvita motorika, ker nimam ročne spretnosti. Sedaj pa že lahko igram z vsemi prsti in obema rokama hkrati.Največ truda in volje v delo sem morala vložiti sama. Saj moram vsak dan doma vaditi. Vsako pesem moram spra-viti do takega nivoja, da je mentorica s tem zadovoljna. Potem mi še ona sama pove, kaj ni v redu in kaj bi še bilo treba nadgraditi.Tovarišica Barbara Smolej je predlagala ravnatelju Glas-bene šole Krško gospodu Dragu Gradišku, da bi začeli z iz-vajanjem prilagojenega programa za učence s posebnimi potrebami.Predlog je bil sprejet brez zadržkov, sedaj se program izvaja že kar nekaj let. Zahvaljujem se svoji mentorici Branki Žičkar za njen trud in potrpežljivost, da sem dosegla ta rezultat.Obenem pa gre zahvala tudi mojim staršem za njihovo po-zitivno spodbudo.

Poučevanje,ki zapusti vtis,ni poučevanje

iz glave v glavo,ampak iz srca v srce.


KOZJANSKI PARK

Vloga in pomen travniških sadovnjakov v prihodnjeKozjanski park je v okviru programa IPA – Čezmejno sodelovanje Slovenija – Hrvaška 2007–2013 v projektu »Od vijeglavke do soka« organiziral dvodnevni sadjarski posvet »Vloga in pomen travniških sadovnjakov v prihodnje« v Termah Olimia. Na posvetu so s prispevki so-delovali slovenski in hrvaški sadjarski strokovnjaki, ki jih je spremljalo veliko število slušateljev z zavarovanega območja Kozjanskega parka. Prepričani smo, da se visokodebelnim trav-niškim sadovnjakom obetajo boljši časi!

Kozjansko je »pokrajina z mnogimi obrazi«, ki jih je ustvaril kozjanski človek s trajno razumno rabo prostora. Tipična in najbolj značilna krajinska podoba zavarovanega območja so visokodebelni travniški sadovnjaki. Nekoč so bili travniški sadovnjaki pomembni zaradi sadja, ki je bilo dragocena hrana za preživetje kmečkih ljudi. Danes visokodebelni trav-niški sadovnjaki obkrožajo kozjanske domačije in jih varuje-jo pred vetrovi in plazovi ter ustvarjajo prijetno in prijazno podobo pred stanovanjsko hišo in ugodno mikroklimo pred gospodarskimi poslopji. Mogočnim hruškam se na dvorišču pridružijo orehi, kuštravim jablanam pa slive, marelice, bre-skve in nešplje. Vse te sadne vrste ohranjajo biotsko raznoli-kost in ravnotežje v naravi, ker nudijo hrano in zavetje števil-nim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam.Na gozdnem robu se »žlahtnim sadnim sortam« pridružijo »divje sadne drevesne vrste«. To so drevesne vrste, ki samo-niklo uspevajo v naših gozdovih in imajo užitne ter uporab-ne plodove, s katerimi se prehranjujejo divje živali in goz-dne ptice. Značilnost divjih sadnih vrst je, da jih ljudje nismo žlahtnili in zato pri teh vrstah običajno ne poznamo različnih sort. Skorš, brek, mokovec, jerebika, lesnika (divja jablana), drobnica (divja hruška), črnica (divja češnja), čremsa, na-vadni glog, rumeni dren, črni trn in žlahtni kostanj so najbolj značilne divje sadne drevesne vrste, ki uspevajo v kozjan-skih gozdovih. Njihova vloga in pomen v gozdovih in še po-sebno na gozdnem robu je neprecenljiv. Uporabnih nimajo le plodov, ampak se ponašajo z najbolj žlahtnimi lesovi, ki so jih naši predniki uporabljali v sodarstvu, kolarstvu, mizarstvu, lovstvu in puškarstvu.Projekt »Od vijeglavke do soka« v okviru Programa čezmej-nega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007–2013 je zago-tovilo, da se bodo naša prizadevanja in izkušnje uspešno prenesle tudi v Belo krajino in Gorski kotar, kjer projekt ure-sničujeta Krajinski park Kolpa in Nacionalni park Risnjak.

V okviru posveta smo izdali zbornik referatov vseh sodelu-jočih predavateljev, ki ga lahko naročite na upravi Kozjan-skega parka. Izvedeli boste koristne informacije, kako rav-nati s starimi drevesi v vaši neposredni bližini. To je sožitje narave in človeka na Kozjanskem! (Ivo Trošt, fotografije: Barbara Ploštajner)

Vršilec dolžnosti direktorja Kozjanskega parka Ivo Trošt je uvodoma poz-dravil vse udeležence dvodnevnega posveta.

O pomenu ohranjanja travniških sadovnjakov v sistemu varstva narave je spregovoril dr. Bernard Goršak, direktor Krajinskega parka Goričko.

Miljenko Gašparac je predstavil območja in travniške sadovnjake v Nacionalnem parku Risnjak.

»Varuh kozjanskega jabolka« Adrijan Černelč je predstavil projekt »Od vijeglavke do soka«.


DUHOVNO OKO, KRAJVENI MOZAIK

Odvisni ali svobodni?Živimo v času, ko nihče ne želi biti od nikogar odvisen. Celo vzgoja otrok gre v to smer »naj se otrok sam odloči«. Tudi med sosedi, celo na podeželju, ni več tiste povezave, ki je bila nekoč. To je seveda razumljivo, saj imamo doma vse, kar potrebujemo, zato nimamo potrebe, da bi šli k sosedu – češ, kaj si bodo pa mislili, če pridem kar tako brez vzroka.

Pa vendar nismo tako ne-odvisni, kot si mislimo. Vodi-telji velikih trgovskih centrov so si izmislili poseben način, kako narediti sodobnega človeka čim bolj odvisnega od najrazličnejših ponudb in ga dobesedno narediti su-žnja raznim reklamam. Tako bomo letos imeli božič verje-tno že v začetku decembra, saj je sneg že pobelil nara-vo, trgovci bodo v svojih trgovinah prižgali posebne lučke in po zvočnikih se bo oglasila pesem: »Sveta noč« … Na dom nam bodo poši-ljali reklamne oglase z »izre-dno nizkimi cenami«. To nas bo privabilo. Odšli bomo v trgovino in začeli kupo-vati: adventni venček brez svečk, ki ga bomo obesili kar na vrata, Božička, ki pleza po »lojtrci« proti oknu v pr-vem nadstropju, pa še to in ono bomo pridali. Veseli se bomo vrnili domov in bomo zadovoljni, ker bo družina imela vse, kar je potrebno

za praznovanje.Ja, tudi Cerkev ima svojo ponudbo. Žene po mnogih župnijah izdelajo adventne venčke in jih na prvo ad-ventno nedeljo ponudijo pri cerkvi po sv. maši. Izkupiček gre za Karitas. Ker želimo biti dobri kristjani, si ta venček seveda kupimo, prinesemo domov in postavimo na do-ločeno mesto ali odnesemo pokojnim na grob. Potem na venček pozabimo in ko pride sv. večer, ga odstrani-mo in na isto mesto postavi-mo jaslice.Sprašujem se: »Kakšna je pravzaprav razlika med eno in drugo ponudbo?« Po mo-jem mnenju: »NOBENA.« Ra-zen, da gre denar v prvem primeru trgovcem, v dru-gem pa za uboge. To ni to, kar nam v resnici Cerkev po-nuja in k čemer nas vabi sv. adventni čas. Advent je čas iskanja resnične svobode, h kateri nas kliče Bog in nam jo ponuja po svojem Sinu,

ki je za nas postal človek, odvzel našo krivdo in nam ponuja mir srca in svobodo duha. Adventni venček je samo pripomoček, da pridem do bistva: odpreti srce za Go-spoda, mu izročiti breme svojega življenja – predvsem breme greha, dopustiti, da Jezus zaceli moje notranje rane in me napolni s svojim mirom. Zato je veliko boljše, če si adventni venček sple-temo kar sami, ker bomo že med pletenjem mislili na Go-spoda. Ne bomo ga naredili za okras v sobi, ampak kot pripomoček, ki nam bo po-magal k zbranosti pri molitvi in premišljevanju o našem duhovnem življenju.Ko bomo na začetku ad-venta prižgali prvo svečko in ob njej začeli premišlje-vati, lahko prosimo ljubega Boga, da bi se v vsakem izmed nas »izravnalo, kar je hrapavo«. To pomeni, da bi se vsak izmed nas odpove-dal hudobnim mislim, grde-mu govorjenju, hudobnosti, preklinjanju, sovraštvu, ne-čistosti, skratka vsemu, kar bremeni naše medsebojne odnose z Bogom ali z ljudmi. Naj Jezus, ki ga simbolizi-ra svetloba sveče, razsvetli našo notranjost, da bomo spoznali, kje vse smo postali odvisniki ali sužnji svojih stra-sti in razvad.Ob drugi sveči lahko v moli-tvi prosimo Jezusa naj zma-guje v vsakem izmed nas

dobrota, odpuščanje, do-bre misli, potrpežljivost, zve-stoba in vse ostalo, kar nas naredi plemenite.Ko bomo proti koncu ad-venta prižgali še tretjo in četrto svečko, bomo verje-tno že sami od sebe začutili potrebo, da molimo, ne le zase, ampak tudi za druge. Molitev enega dobrega človeka lahko izprosi, da dobri Bog prižge luč upanja v srcu tistih, ki so že zdavnaj ugasnili luč duhovnega ži-vljenja in živijo le še za ta go-ljufivi svet.

Dragi bralci! Želim vam, da vam adventni čas ne bi iz-praznil vaših že tako napol praznih denarnic, ampak napolnil vaše srce z božjim mirom in resničnim vese-ljem, ki je sad čistega srca in božjega usmiljenja.

Piše: p. Ernest Benko

Čestitamo!

V lepi zasneženi vasici Verače je danes po-seben dan, saj najin brat Aleš praznuje svoj okrogli rojstni dan. »Ne zmoreva ti voščiti toli-ko želja, kot jih more uresničiti tvoje življenje. Tako ti voščiva, naj sreča k tebi se poda in izpolni vse želje skritega srca. Bodi še naprej takšen veseljak,« ti želita brata Matjaž in Vili z Vesno ter Enejo, ki stričku pošilja trideset poljubčkov.

»Aleš, danes, drugega decembra, je lep idiličen dan, ko si ti dočakal okrogli rojstni dan. A nikar ne misli, da ga praznuješ sam. Naj ti zdravje drži, sreča blesti, ljubezen cve-ti. Zgradi si še nadaljnje življenje, pot, ki jo bo vredno živeti. Naj ti leta tvojega življenja potekajo lepo, saj to tudi zame, neizmer-na sreča bo!« To ti iz vsega srca želi mama Cvetka.

Unikatni adventni venčkiV Bistrici ob Sotli je delavnico adventnih venčkov organi-ziralo tamkajšnje mladinsko društvo, na njej pa so se zbrali otroci, njihovi starši, manjkali pa niso niti upokojenci. Pod mentorstvom Mirele Kunst in Sonje Bratuša so ustvarjali ad-ventne venčke pretežno iz naravnih materialov. Njihova domišljija ni imela meja, zato so nastale prave umetnine in pa seveda unikatni adventni venčki. Naredili so jih kar 45 in že krasijo domove, v nedeljo pa so na adventnih venčkih tudi že prižgali prvo svečko. (OKo)

Ustvarjanje adventnih venčkov.


Enološka sredstva za čiščenje vinaPiše: Igor Horvat

univ. dipl. ing. agr.

Enološka čistilna sredstva uporabljamo za izboljšanje bistro-sti vina in odstranjevanje določenih snovi, kar je v povezavi s spremembami barve, vonja, okusa in stabilnosti vina. Iz mošta in vina s čistili odstranjujemo tiste snovi, ki povzročajo motnost, grenkobo, neželene barvne odtenke ter napake v vonju in okusu. Pri uporabi čistilnih sredstev so potrebne določene predhodne izkušnje, spretnost in predvsem razu-mevanje mehanizma delovanja čistil.Osnovni mehanizmi delovanja čistilnih sredstev so: -električne interakcije, -absorpcije, -adsorpcije.Najpogosteje imajo čistilna sredstva različen električni naboj od delcev v motnem vinu. Npr. bentonit in silicijev dioksid sta negativno naelektrena, medtem ko sta želatina in jajčni beljak pozitivno naelektrena. V primeru električnih interakcij se delci z nasprotnim električnim nabojem vežejo na čistilno sredstvo, pri čemer nastanejo večji delci, ki se zaradi ve-

NASVETI, POLICIJA

čje gostote in teže izločijo iz vina. Aktivno oglje in sintetični polimer PVPP (polivinilpolipirolidon) nista naelektrena, torej je njihovo čistilno delovanje posledica adsorpcije – vezave hlapnih ali topnih delcev na površino sredstva, v primeru oglja dezodoranta pa tudi absorpcije – vezave neprijetnih vonjev in okusov v notranjost čistilnega sredstva.V praksi najpogosteje uporabimo čistilno sredstvo z ozirom na električni naboj delcev, ki jih želimo odstraniti iz vina: - Pozitivno naelektrene so beljakovine ali proteini, ki jih iz vina odstranimo z negativno naelektrenimi čistilnimi sredstvi, kot so bentonit, silicijev dioksid (kremenčevo čistilo), kvasovke in tanini. - Negativno naelektrene delce v vinu pred-stavljajo tanini, fenoli, antociani, kvasovke in bakterije, ki jih odstranimo z želatino, albuminom, kazeinom, ali kalijevim kazeinatom.

NAMEN UPORABE: ENOLOŠKO SREDSTVO:beljakovinska stabilnost bentonit, kremenčevo čistilo (SiO2)grenkoba PVPP, kazein, želatina (za bela vina)izboljšanje bistrosti bentonit, želatina, kazein, ribji me-

hurporjavitev PVPP, kazeinzmanjšanje negativnih arom aktivno oglje dezodorantzmanjšanje barvnih snovi aktivno oglje dekolorant, PVPPzmanjšanje taninov želatina, jajčni beljak (za rdeča

vina)zmanjšanje lesne note kazeinoksidativni ton PVPP

Učinkovitost čiščenja je odvisna od vrste, postopka pripra-ve, odmerka in načina dodajanja čistilnega sredstva v vino, pH vina, vsebnosti kovin, temperature, vsebnosti raztoplje-nega CO2 in vseh predhodnih obdelav vina. Nekaj več o tem pa v naslednji številki ...

Požar23. novembra so bili policisti PP Šmarje pri Jelšah obveščeni o požaru na stanovanjski hiši v kraju Polžanska Gorca, v zadevo so bili aktivirani gasilci. Z ogledom kraja požara je bilo ugotovlje-no, da je do požara prišlo zaradi pepela iz peči, ki je bil odvržen ob hiši poleg posode z bencinom, ki pa se je zaradi vročine vnel. Tako je začela goreti izolacija fasade na stanovanjski hiši. Pri gašenju se je lastnica hiše lažje poškodovala. O dogodku bo s poročilom obveščeno pristojno državno tožilstvo.

Zaseg vozila24. novembra v jutranjih urah so policisti PP Šmarje pri Jelšah med kontrolo prometa v kraju Belo ustavili voznika osebne-ga vozila, ki je prehiteval v »škarje«. Pri preverjanju predka-znovanosti je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za za-seg vozila, ki mu je bilo proti potrdilu tudi začasno zaseženo. Zaradi omenjenih kršitev se bo voznik zagovarjal pri sodniku za prekrške.

Ilegalni prestop državne meje25. novembra v popoldanskih urah so policisti PP Šmarje pri Jelšah na območju Kunšperka pri varovanju schengenske meje prijeli ilegalca, drž. Hrvaške, pri tem pa mu je s prevo-zom pomagal drž. R Srbije z začasnim bivanjem v R Avstriji. Pri preverjanju je bilo ugotovljeno, da je bil za drž. Hrvaške

razpisan ukrep prepovedi vstopa na Schengensko obmo-čje. Obema je bila izrečena globa, drž. Hrvaške pa je bil po končanem postopku na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli izročen hrvaškim varnostnim organom.

Prometna nesreča26. novembra so policisti PP Šmarje pri Jelšah v kraju Buče obravnavali prometno nesrečo, v kateri je bil udeležen vo-znik tovornega vozila, ki je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal na obcestno brežino ter se prevrnil na streho. Pri tem se je lažje telesno poškodoval. Zaradi ome-njene kršitve je bil vozniku izdan plačilni nalog.

Prometna nesreča in pridržanje27. novembra v večernih urah so policisti PP Šmarje pri Je-lšah v kraju Sodna vas obravnavali prometno nesrečo, v kateri sta bili udeleženi dve osebni vozili. Do prometne ne-sreče je prišlo, ko je voznik osebnega vozila prehiteval voz-nico osebnega vozila pred seboj, med prehitevanjem pa je voznica zavila v levo in zaradi nepravilnega premika opla-zila prehitevajoče vozilo, ki pa je nato trčilo še v drog javne razsvetljave. Pri tem sta se v voznikovem vozilu lažje telesno poškodovala dva sopotnika. Povzročiteljici prometne ne-sreče je preizkus alkoholiziranosti pokazal rezultat 0,63 mg/l zaradi česar ji je bilo odrejeno pridržanje. Povzročiteljica se bo zaradi prekrškov zagovarjala pri sodnici za prekrške.


26. Štajerski valček letos v Podčetrtku

Kot uvod v praznični december se je v petek, 26. novembra, v večnamenski dvorani v Podčetrtku na šestindvajsetem Štajerskem valčku predstavilo deset ansamblov, mesečnih zmagovalcev ponedeljkove narodno-zabavne lestvice na Štajerskem valu.Kljub sneženemu popoldnevu in seveda večeru, ki je že spominjal na praznične dni, so obiskovalci, poslušalci Šta-jerskega vala in ljubitelji narodno-zabavne glasbe, dvorano napolnili do zadnjega kotička.Na odru se je skozi celoten večer predstavilo deset ansam-blov, ki so kljub vremenu prišli iz različnih delov Slovenije. Predstavili so se: Slovenski zvoki, ki so poleg zmagovalne pesmi predstavili tudi dve show točki, s katerimi so še do-

Med izbranimi melodijami je vse skozi plesala folklorna skupina iz Šen-tjurja.

Štirje kovači so s svojo legendarno pesmijo Kam le čas beži spravili dvorano na noge.

Slovenski zvoki so Štajerski valček popestrili tudi s show programom.

Ansambel Braneta Klavžarja je s pesmijo Spomin na jaslice pričaral pra-znično vzdušje, ki se hitro bliža.

Novembrski zmagovalci so postali Mladi upi in se tako še zadnji uvrstili na letošnji Štajerski valček.

Članice društva kmetic Ajda so poskrbele za dobrote, ki sta jih z vese-ljem poizkusila tudi voditelja pritreditve.

datno popestrili celoten program, ansambel Braneta Klav-žarja, Petra Finka, Iskrice, Donačka, Akordi, Unikat, Zreška pomlad, Štirje kovači, ki so s svojo legendarno pesmijo Kam le čas beži, spravili na noge celotno dvorano, in pa seve-da zadnji zmagovalci meseca novembra Mladi upi. Poleg voditeljev Darka Bezenška in Andreje Kukovič, ki sta zbrane popeljala iz meseca v mesec, od skladbe do skladbe, je program popestrila tudi folklorna skupina iz Šentjurja, ki je ob izbranih melodijah plesala ter se predstavila tudi s sa-mostojno točko. Vsi ansambli so poleg bučnega aplavza prejeli tudi kristalne skulpture Steklarne Rogaška, ki jim jih je podelila glavna urednica Štajerskega vala Petra Debelak, ter bili veseli, da toliko ljudi spremlja Štajerski val ter pred-vsem narodno-zabavno glasbo. (Karmen Cvirn)

KRAJEVNI MOZAIK



Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 PodčetrtekT 03 829 78 36, www.terme-olimia.com, [email protected]

Silvestrovo v kopalkah! Obdarjujte, razveselite in razvajajte svoje najdražje z DARILNIMI BONI Term Olimia! In jim

podarite zdravje in sprostitev!Preprosto ne veste, kaj nekomu podariti ob posebni

priložnosti! Vam zmanjkuje idej in časa? Darilni boni Term Olimia so primerni za vsakogar in ob

vsaki priložnosti. Kaj morate narediti? Izbrati želeno storitev (bivanje, kopanje, obiska savne, masaža…)

in poslati naročilo.

Doživite silvestrski Hawaii party v bazenih Wellness centra Termalija z razkošno all inclusive večerjo in zabavo z DJ-em! Že od 85 € (odrasli) ter 47 € (otroci).

Pohitite in rezervirajte svojo zabavo še danes na telefonski številki: 03 / 829 78 36!

Medsebojni odnosi še kako pomembniV Bistrico ob Sotli je na povabilo Društva prijateljev mladine v petek prišla doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak, univ. dipl. psih., specialist logoterapije, ki je zbranim spregovorila o medse-bojnih odnosih.

Pobudo za srečanje s strokovnjakinjo Zdenko Zalokar Div-jak je dala Mirela Kunst, ki jo je skupaj z nekaterimi starši že spoznala v šoli za starše, ki so jo v Bistrici ob Sotli izvedli v po-mladnih mesecih. In ker so tudi v Društvu prijateljev mladine mnenja, da so medsebojni odnosi v vsakdanjem življenju zelo pomembni in da se tega vsi premalo zavedamo, so jo navdušeno povabili medse. Kljub snežnim razmeram se je tako minuli petek v dvorani kulturnega doma zbralo lepo število ljudi, predvsem parov, ki so z zanimanjem prisluhnili doc. dr. Zdenki Zalokar Divjak. Le-ta ima za sabo čez dvaj-set let praktičnega dela, zlasti s področja psihologije oseb-nosti, medosebnih odnosov, pomena komunikacije in to v izobraževalnem, svetovalnem in terapevtskem delu. Njeno delo zajema več kot 50 strokovnih člankov, pet samostojnih knjig in več priročnikov.Še preden je Zalokar Divjakova dobila besedo, jo je poz-

dravil župan Franjo Debelak, ki je bil zelo vesel, da se je od-ločila priti mednje in tudi sam poudaril, da je medsebojna komunikacija še kako velikega pomena in da včasih kar pozabljamo nanjo.Predavanje ali bolje rečeno okrogla miza, v kateri so sode-lovali vsi udeleženci, je trajalo dve uri. Predvsem so skupaj spoznali, da si dandanes vzamemo čas za službo in razne obveznosti, ne znamo pa si vzeti časa zase, za partnerja in za družino. Zagotovo bodo besede Zalokar Divjakove ude-ležencem predavanja pomagale razrešiti kakšno prepreko, ki se jim bo pojavila v vsakdanjem življenju. Z veseljem pa so kupili tudi njene knjige in dobili celo še kakšen individualni nasvet. Seveda se ji je na koncu za poučni večer zahvalil tudi župan Debelak z darilom, ki jo bo spominjalo na Bistrico ob Sotli. Glede na dober odziv udeležencev pa se obeta, da bodo strokovnjakinjo še kdaj gostili v Bistrici ob Sotli.

Po koncu je sledila še debata udeležencev.Predavanje je navdušilo tudi župana Franja Debelaka.


OGLAS


Podobe kraja in glasba historičnih glasbilSobotni večer v Bistrici ob Sotli je bil nekaj posebnega, najprej so odprli razstavo del doma-čina Rada Romiha, potem pa so uživali ob predstavitvi in igranju na stara historična glasbi-la, za piko na i pa je nastopila še etno skupina Nojek.

Kulturno dogajanje se je pričelo v galerijskih prostorih kul-turnega doma z otvoritvijo prodajne razstave domačina Rada Romiha, ki pa se je v domačem kraju predstavljal prvič. Razstavo je naslovil »Podobe mojega kraja«, zato so lahko obiskovalci prepoznali marsikateri znan motiv, ki ga je z olji prenesel na platno. Kar pet del je tako že kar v soboto dobilo nove lastnike, dva sta se prodala še naknadno, vsa ostala dela pa na nove lastnike še čakajo vse do 7. januar-ja 2010, ko bo razstava tudi na ogled.Dogajanje se je potem preselilo v dvorano kulturnega

Obiskali Ptujsko Goro, Ptuj in Klet BistricaČlani TD Bistrica ob Sotli in Gorski slavčki, pevci, ki prepevajo pri svetih mašah na Svetih gorah, so se minulo nedeljo kljub slabi vremenski napovedi odpravili na Ptujsko Goro, kamor so prispeli okoli pol desete ure in se seveda najprej udeležili svete maše, pri kateri je odmevalo petje Gorskih slavčkov in tudi vseh ostalih. Po sveti maši so si ogledali cerkev ter se pozanimali o primeru dobre prakse, ki bi ga lahko uporabili tudi v domačih cerkvah. In ker je potem ura že kazala čas kosila, so poskrbeli za lačne želodčke in se po kosilu odpra-vili na potep po starem mestu Ptuj, kjer so odkrivali njegove lepote ter se od tam odpeljali v Slovensko Bistrico. Ustavili so se v tamkajšnji znani Kleti Bistrica, katere direktorica je Darja Bovha, znana enologinja iz naših krajev. Poskusili so tamkajšnje vino in bili ob koncu degustacije zelo presene-čeni, ker so se v Kleti odpovedali njihovemu prispevku za degustacijo. Naložili pa so jim obvezo, da denar porabijo za dobre namene. Seveda v Turističnem društvu Bistrica ob Sotli že vedo, kaj bodo z denarjem naredili, vendar mora to še nekaj časa ostati skrivnost. (Z. I.) Izletniki v cerkvi na Ptujski Gori.

Domačini so več kot uživali ob podobah Radovega kraja.

doma, kjer je Vlado Nunčič predstavil glasbila skozi zgodo-vino. Videti je bilo različne piščali, doma narejene violine, kitare, citre, oprekelj, organistrum, kantele, psalter, seveda pa ni manjkala lajna, po kateri Nunčiča najbolj poznamo. Ker pa je pod njegovim vodstvom potekala tudi glasbena delavnica, ki so se je udeležili tudi Bistričani, so ga le-ti spre-mljali na odru in skupaj so zaigrali tako, da so navdušili vse v dvorani.Za konec je nastopila še priljubljena domača etno skupina Nojek, ki je nekaj pesmi odigrala tudi z Nunčičem. (Z. I.)

Za piko na i je na koncu nastopila etno skupina Nojek. Skupen nastop otrok in Vlada Nunčiča.

Umetniku Radu Romihu je čestital tudi župan Franjo Debelak.

KRAJEVNI MOZAIK


ŠPORT

Evgen Valek v Rimu še enkrat ponovil uspeh iz KopraPretekli teden je v Rimu potekalo še eno svetovno prvenstvo v bodybuildingu, tokrat po NBBUI verziji. Evgen Valek iz Podčetrtka je tokrat nastopil v kategoriji »bodybuilding nizka« in zopet zasedel odlično drugo mesto.

Prvenstva se je sicer udeležilo sedem slovenskih predstavni-kov (Sašo Gašparac, Nataly Dovč, Izidor Štih, Evgen Valek, Matko Verhovnik, Darej Gorjup, Gina Lazarević). Največji uspeh slovenske ekipe sta dosegla Sašo Gašparac in naš Evgen Valek, ki sta bila v svojih kategorijah tik pod vrhom. Evgen je tako v svojih prvih dveh tekmah, odkar se inten-zivno ukvarja z bodybuildingom, osvojil že dva odmevna mednarodna rezultata. Mogoče je v očeh sodnikov od-tehtalo tudi dejstvo, da je še nepoznano ime v svetu tega športa, saj ima zmagovalec v Evgenovi kategoriji pri svojih 52 letih že za sabo več kot 20 let tekmovanj in nastopanj na najvišji ravni. Evgenu so njegovi člani ekipe po tekmovanju nadeli vzdevek »The Silver«, saj mu je nekako usojena srebr-na barva odličja. Tokrat je Evgen za razliko od tekmovanja v Kopru nastopal le v kategoriji »bodybuilding nizka«, saj je pridobil v tem času kar 9 kilogramov, kar mu je onemogo-čalo nastop v kategoriji »athletic small«, je pa zato bil veliko boljši v prej omenjeni kategoriji »bodybuilding nizka«, v kate-ri je pomembnejša večja mišična masa. Pri nas je seveda ta športna panoga nekoliko manj poznana in medijsko pokri-ta, vendar če bo Evgen nadaljeval s tako odličnimi nastopi, bo tudi Kozjansko spoznalo šport, ki ga odlikuje kombinacija zahtevnega treninga, pravilnega prehranjevanja in njenih

Uspeh Zdenke PušnikNa prvem državnem prvenstvu policije v gorskem teku se je več kot odlično odrezala komandirka Postaje mejne policije Bistrica ob Sotli Zdenka Pušnik.

Tekmovanje, ki se je zgodilo v organizaciji Policijske uprave Maribor in Sri Chinmoy marathon teama v nedeljo, 7. novem-bra, je potekalo v okviru priljubljene prireditve Peš na Pohorje. Tekači in pohodniki so premagovali traso na relaci-ji od Pohorske vzpenjače (325 m) do hotela Belle-vue (1.050 m) v razdalji 3.850 m z višinsko razliko 725 m. Gorski tekači, med katerimi je bila tudi Zdenka Pušnik, ko-mandirka Postaje mejne policije Bistrica ob Sotli, so za tek uporabljali posebne copate z žebljički na podplatih, ki omogočajo boljši oprijem in večji izkoristek odriva stopala. Pušnikova je vse to odlično izkoristila in v svoji kategoriji žen-sk od 40 do 49 let osvojila prvo mesto.

Egi med tekmovanjem.

Zdenka Pušnik je s ponosom prejela pokal za osvojen najboljši rezultat v svoji kategoriji.

Egi s preostalimi tekmovalci iz Slovenije.

Člani Egijeve ekipe so mu po tekmovanju nadeli vzdevek »The Silver«, saj mu je nekako usojena srebrna barva odličja.

dodatkov ter naravnih predispozicij mišične skladnosti. (B. Š.)


ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

Zmaga tokrat ni bila vprašljivaČLANI 2. SKL – vzhod (8. kolo)KK Terme Olimia Podčetrtek : Union Olimpija mladi 97 : 65Štahl 18 (6 : 5)/1 * 3/, Teržan 16 (8 : 4), Ivačič 2, Kolar 2, Maček, Trupaj 12, Abramovič 7/1 * 3/, Gobec 13 (3 : 3), Kočevar 7/1 * 3/, Hunski 10/2 * 3/, Počivavšek 2, Ribežl 8 (4 : 2)

Košarkarji iz Podčetrtka so v osmem krogu doma gostili za-dnjeuvrščeno ekipo Union Olimpijo mladi in zabeležili visoko zmago. V domači dvorani, v kateri še v tej sezoni ne pozna-jo poraza, so naši košarkarji vodili praktično od prve minute. Prednost pa povečevali od uvodnih minut do zaključka tek-me, ko je bila le-ta najvišja, +32. Trener Ervin Dragšič in fantje so po porazu z Bistrico zatrdili, da je to njihov zadnji poraz v sezoni, tako da je bila ta tekma prva v vrsti za uresničitev njihove napovedi. Ljubljančani v tej sezoni igrajo za razliko od nekaterih prejšnjih s še mlajšo ekipo (predvsem kadeti in mladinci) in do te tekme še niso okusili slasti zmage. Ekipa po do sedaj prikazanem ni dorasla temu rangu tekmovanja. Do-mači košarkarji so bili boljši nasprotnik v vseh elementih igre, prednost pa je tudi omogočila, da so na parket vstopili prav vsi igralci. Najboljši strelec tekme je bil kapetan Štahl z 18 toč-kami in Teržan s 16. V tem krogu je košarkarjem iz Podčetrtka šlo na roko tudi dejstvo, da je ekipa Bistrice na gostovanju pri Calcitu iz Kamnika izgubila, tako da so se jim naši košarkarji približali na lestvici, kjer še vedno vodi ekipa Radenske. V tej sezoni je tudi nekoliko spremenjen sistem napredovanja v 1.B ligo, ki je glavni cilj podčetrtške ekipe. V ligo višje napreduje le prvouvrščena ekipa, tako da si spodrsljajev praktično ne smejo več privoščiti, če želijo ostati v boju za prvo mesto. V naslednjem kolu Podčetrtčani gostujejo v Nazarju.

LESTVICA: Radenska 16, Bistrica 15, KK Terme Olimia Podčetrtek 14, Dravograd 14, Ježica 13, Calcit Mavrica 11, Posavje Krško 11, Lastovka 11, Vrani Vransko 11, Fenomeni 11, Nazarje 9, Union Olimpija mladi 8.STAREJŠI PIONIRJI (U14) 2. SKL – skupina B1 vzhod 1 (5. kolo – drugi del)Ruše : KK Terme Olimia Podčetrtek 16 : 86

Švigelj 20/1 x 3 (8 : 5), Mraz A. 11 (2 : 1), Bezamovski 2, Krajnc 6, Perkovič 4 (2 : 0), Kunst 0, Antolovič 10 (6 : 0), Hohnjec 0, Kolar 15 (3 : 1), Alegro 8/ 2 x 3, Romih 10, Mraz T.

Starejši pionirji so v gosteh povsem nadigrali ekipo iz Ruš. To-krat je bil pri košarkarjih iz Podčetrtka nezaustavljiv Žiga Švi-gelj, ki je dosegel 20 točk. Pohvaliti velja tudi Kevina Kolarja, ki je bil drugi strelec ekipe s 15 točkami ob dejstvu, da je igral proti dve leti starejšim nasprotnikom in tako pokazal svoj velik potencial, ki ga je kazal že skozi letošnjo ligo mlajših pionirjev. V zadnjem krogu starejše pionirje čaka gostovanje v Šentjur-ju, že pred zadnjo tekmo pa so si zagotovili 1. mesto v 2. SKL – vzhod, kar je lep uspeh za to generacijo.

LESTVICA: KK Terme Olimia Podčetrtek 21, Ruše 17, Šentjur 16, Maribor Messer B 15

Najboljši strelec pri domačih je bil kapetan Jernej Štahl z 18 točkami.

Liga namiznega tenisa "Vezenje EP" KozjanskoS tekmami prvega in drugega kroga se je začelo tekmovanje tudi v drugi ligi namiznega tenisa »Vezenje EP« Kozjansko. Po dveh krogih je na vrhu pet ekip, ki so zabeležile po dve zmagi, dve ekipi celo dve maksimalni zmagi. To sta lani drugouvrščena ekipa Avtomaterial Kukovičič ŠD Kozje in letošnji novinci, ekipa Sevniški veterani. Slast zmage sta poleg petih nepremaganih ekip okusili še dve ekipi, medtem ko je kar šest ekip ostalo praznih rok.

REZULTATI 1. kroga – II. LIGA: 28. 11. 2010Avtomaterial Kukovičič : Trgovine Polje 5 : 0(Volavšek 2, Lesnika, Kukovičič, Lesnika - Kukovičič)Rajmax : Rogatec GMF 0 : 5(Viher 2, Gajšek 2, Vihe r- Gajšek)TKK dr. Harvey : AS Strašek Lemberg 1 : 4(Gradišek / Žogan 2, Šuc, Žogan - Šuc)Vitamin bar : ŠD Kozje 4 : 1(Sentočnik 2, Čretnik 2 / Bezamovski - Čebular) Sevniški veterani : TKK Vezenje EP mladi 5 : 0(Košar 2, Cizelj2, Košar - Cizelj)Prevozništvo Novak : LeSin ŠD Buče 3 : 2(Šurbek 2, Škrablin/Sinkovič, Onič-Sinkovič)Podčetrtek veterani prosti

REZULTATI 2. kroga – II. LIGA: 28. 11. 2010TKK Vezenje EP mladi : Prevozništvo Novak 2 : 3(Bezamovski, Perčič – Bezamovski/Šurbek 2, Brglez)

ŠD Kozje : Sevniški veterani 0 : 5(Košar 2, Cizelj2, Košar – Cizelj)AS Strašek Lemberg : Vitamin bar 1 : 4(Žogan/Čretnik 2, Sentočnik, Čretnik – Sentočnik)Rogatec GMF : TKK dr. Harvey 3 : 2(Gajšek, Viher, Gajšek – Viher/Hostnik 2) Trgovine Polje : Rajmax 0 : 5(Šarlah 2, Volavšek 2, Volavšek – Šarlah)Podčetrtek veterani : Avtomaterial Kukovičič 0 : 5(Volavšek 2, Lesnika, Kukovičič, Lesnika – Kukovičič)LeSin ŠD Buče prosti

LESTVICA PO 2. KROGU – II. LIGA:AVTOM. KUKOVIČIČ ŠD KOZJE 1. 4SEVNIŠKI VETERANI 2. 4VITAMIN BAR 3. 4ROGATEC GMF 4. 4PREVOZNIŠTVO NOVAK 5. 4RAJMAX 6. 3AVTOS. STRAŠEK LEMBERG 7. 3TKK DR. HARVEY 8. 2TKK VEZENJE EP MLADI 9. 2ŠD KOZJE 10. 2TRGOVINE POLJE 11. 2LE-SIN ŠD BUČE 12. 1PODČETRTEK VETERANI 13. 1

2. december 2010 | OKo | 27Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

ŠPORT

Zimska liga malega nogometa PodčetrtekV prvi tekmi 3. kroga sta se pomerila Trgovina Polje in ŠD Imeno veterani, v prvem polčasu je bila tekma izenačena, v drugem pa so veterani pokazali svoje izkušnje in zabe-ležili visoko zmago. Derbi kroga je bil med Pizzerijo Štravs in Intermakom, tekma je bila zelo odprta in izenačena, v kratkem obdobju drugega polčasa je Pizzeriji Štravs uspelo trikrat zadeti in povesti s 5 : 1, zaključni juriš Intermaka je prinesel zmanjšanje rezultata, za kaj več pa je zmanjkalo časa. Zanimiva tekma je bila med Bistrico in Pristavo, ekipi sta prikazali všečen nogomet in bosta v prihodnih tekmah neugoden nasprotnik za nekoliko favorizirane ekipe. Novo gladko zmago je zabeležila Loka Vulkanizerstvo Mulej, s 6 doseženimi zadetki se je Vojsk povzpel na vodilno mesto lestvice strelcev. Značilnost tega kroga so bili izenačeni prvi polčasi, tako je bilo tudi med Avtovleko Hana in Virštanjem, slednji so v drugem delu povzdignili tempo in slavili zmago. V zadnji tekmi kroga je Podsreda premagala Avtovleko Kri-žan. (D. P.)

TRGOVINA POLJE : ŠD IMENO VETERANI 2 : 7 (1 : 0)Strelci: Požeg (1), Lojen (1) – Šelekar D. (3), Ceraj (3), Kajba F. (1)PIZZERIJA ŠTRAVS : INTERMAK IMENO 5 : 4 (2 : 0)Strelci: Novak (3), Brečko (1), Belak (1) – Počivavšek D. (2), Počivavšek N. (1), Debelak (1)ŠD PRISTAVA : ŠD BISTRICA 2 : 4 (0 : 2)Strelci: Anderlič (1), Bračko (1) – Lojen (2), Šket (1), Črnelč (1)LOKA VULKANIZERSTVO MULEJ : ŠD KOZJE 11 : 5 (5 : 3)Strelci: Vojsk (6), Zendzianowsky (3), Pangerl (1), Gajšek (1) – Hvalec (2), Štus (1), Hartl (1), Volavšek (1)AVTOVLEKA HANA : ŠK VIRŠTANJ 1 : 5 (1 : 1)Strelci: Zdovc (1) – Lupše (2), Hostnik (1), Bovha T. (1), Vavričuk (1)

ŠD PODSREDA : AVTOVLEKA KRIŽAN 6:2 (3:0)Strelci: Kužner (2), Novak (2), Jagrič M. (1), Grilc (1) – Čonč (1), Guzej Dar. (1)

ŠD BUČE – prosti.

LESTVICA ZIMSKE LMN PODČETRTEK PO 3. KROGU:

TEKEM

ZMA

GE

REMI

PORA

Z

DO

S. G.

PREJ. G.

TOČ

KE

RAZLIKA

1. LOKA VULKANIZ. MULEJ 3 3 0 0 23 9 9 14

2. PIZZERIJA ŠTRAVS 3 3 0 0 19 7 9 12

3. ŠD PODSREDA 3 3 0 0 14 2 9 12

4. ŠK VIRŠTANJ 2 2 0 0 17 4 6 13

5. ŠD PRISTAVA 3 2 0 1 14 9 6 5

6. INTERMAK 3 1 1 1 10 10 4 0

7. ŠD BISTRICA 3 1 1 1 8 9 4 -1

8. ŠD IMENO VETERANI 2 1 0 1 8 6 3 2

9. TRGOVINA POLJE 3 1 0 2 7 18 3 -11

10. ŠD KOZJE 3 0 0 3 8 17 0 -9

11. AVTOVLEKA HANA 3 0 0 3 3 12 0 -9

12. AVTOVLEKA KRIŽAN 3 0 0 3 8 21 0 -13

13. ŠD BUČE 2 0 0 2 3 18 0 -15

LESTVICA STRELCEV PO 3. KROGU:

10 zadetkov: Vojsk (Loka Vulkanizerstvo Mulej) 5 zadetkov: Žafran (Loka Vulkanizerstvo Mulej) 4 zadetki: Čonč (ŠK Virštanj), Zendzianowsky (Loka Vulkanizerstvo Mulej), Račić, Brečko (Pizzerija Štravs), Bračko (ŠD Pristava), Ceraj (ŠD Imeno veterani), Kužner (ŠD Podsreda)

VABILOŠportno društvo Imeno organizira nogometne turnirje za se-lekcije:U-8 letniki 2002 in mlajši. Turnir bo potekal v nedeljo, 26. 12. 2010, od 9. do 14. ure.U-10 letniki 2000 in 2001. Turnir bo potekal v četrtek, 30. 12. 2010, od 9. do 14. ure.U-12 letniki 1998 in 1999. Turnir bo potekal v četrtek, 30. 12. 2010, od 14. ure naprej.U-14 letniki 1996 in 1997. Turnir bo potekal v soboto, 8. 1. 2011, od 9. ure naprej.

Vsi turnirji se bodo igrali v večnamenski dvorani, nasproti Term Olimia Podčetrtek.Število sodelujočih ekip na posameznem turnirju je omeje-no na 8.Nagrajene bodo prve tri ekipe na vsakem turnirju.PRIJAVNINE NI!Vsi igralci morajo imeti ustrezen dokument o starosti.

Prijave sprejemamo do 15. 12. 2010 na mobitel: 041 628 893 – Fredi Kajba in na elektronski naslov: [email protected]

OP.: Ekipe bomo razdelili v dve skupini po štiri ekipe. Igra vsak z vsakim, napredujeta prvi dve ekipi iz skupine. Zato naprošamo vse zainteresirane ekipe, da nam prijavo po-šljete tudi na elektronski naslov. Mi vam bomo potem raz-pored igranja poslali na vaš elektronski naslov.Veselimo se druženja z vami!

LEP ŠPORTNI POZDRAV! ŠD IMENO Fredi Kajba

Strelska liga GraviArt KozjanskoZačela se je tudi šesta sezona Strelske lige »GraviArt« Koz-jansko v organizaciji Športne zveze Kozje. Tudi v letošnji sezoni v ligi streljanja z zračno poško sodeluje sedem ekip, po dve ekipi z Buč, Lesičnega in Bistrice ob Sotli in ekipa iz Šmarja pri Jelšah. Derbi prvega kroga je bil ravno v Šmarju, kjer so lanski prvaki, ekipa ŠD Buče 1, zabeležili prvo zmago. Zanesljivi zmagi sta dosegli še drugi dve favorizirani ekipi, ŠD Bistrica 1 in SD Dren 1. (R. G.)

REZULTATI 1. kroga: 26. 11. 2010SD Dren 2 : SD Dren 1 1141 : 1345(Turk 300 / Amon 343)ŠD Buče 2 : ŠD Bistrica 1 1332 : 1404(Mramor 346 / Posteržin 364)Pivovarna Lipnik : ŠD Buče 1 1392 : 1428(Kolar 355 (5) / Kunst P. 360)ŠD Bistrica 2 prost

LESTVICA PO 1. KROGU: ŠD BUČE 1 2ŠD BISTRICA 2SD DREN 1 2PIVOVARNA LIPNIK 1ŠD BUČE 2 1SD DREN 2 1SD BISTRICA 2 0


MALI OGLASI, OGLASI

Mali oglasiRAZNOProdam zamrzovalno skrinjo GORENJE, 120- litrsko. Telefon:031/866-509.Prodam zajce za nadaljnjo rejo. Telefon 031/756-593.Prodam hrastov les – naravno sušen, debeline 2,5 in 5,00 cm, cca 4cm/3. Cena po dogovoru. Telefon 041/482-760.Brezplačno vam odpeljem, vse vrste železa in bele tehnike. Telefon: 051/733-130.Prodam vino, rdeče, belo, sortno, … 30 l ali več pripeljem tudi na dom. Telefon 051 621 754.Prodam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon: 041 798 740.Prodam 16. bal detelje in seno po simbolični ceni. Telefon. 031/611-945 ali 03/5805-157.Ugodno prodam seno v kockah ( cca. 150 kom ) Telefon:041/501-710Prodam parcelo za gradnjo z vinogradom in sadovnjakom, ter trosilec za umetni gnoj. Telefon: 040/742-730.Prodam pujske za nadaljnjo rejo ali zakol. Krmljenje z domačo hrano. Telefon: 041/377-889.Ugodno prodam gradbeno urejeno parcelo v stanovanjskem naselju v Kozjem. Telefon: 041/ 988-557.Prodam male pujske za zakol ali nadaljnjo rejo (18-30 kg)cena:2,1€/kg; tel:031/251-864.Prodam vinograd z sadovnjakom in kletjo v izmeri 24 arov v Veračah.Telefon: 031/ 387 -964.Prodam nasekana mešana drva z prevozom. Telefon: 040/742 – 730.Kupim staro kolo, najraje PONY ( veliki ali mali ) Telefon: 041/970-059.Prodam čistokrvne bernardince. Psički so pravilno obarvani in seveda cepljeni. Cena je zelo ugodna (80 EUR za samčka). Telefon: 031 853 362. Prodam mladega ovna mesnate pasme. Cena po dogovoru. Telefon: 041/827-764.Zaposlimo delavko za pomoč v kuhinji. Telefon: 041/411-551.Prodam stiskalnico za grozdje( 600 L ) in mlin za grozdje. Telefon: 031/650-052.Prodam dva bikca simentalca stara 11 tednov . Telefon 041 793 834Prodam televizor Gorenje z digitalnim sprejemnikom, pod garancijo cca.:2 leti. diagonala 62 cm. Telefon: 041/265-622.V Rogaški Slatini oddam v najem opremljeno 2-sobno stanovanje za dobo enega leta ali več. Informacije na telefon: 031-524-146. Prodam velno za cirkolar ali kaj podobnega. Telefon: 031/ 834-403.Prodam 4 kom zimskih pnevmatik 195/60R15 M+S Michelin rabljenih eno zimo, ki so montirane na titan platiščih 15 H2. Vse 4 komplete prodam za 230,00 €,- električni masažni stroj s pasom, proizvajalec Libela, za 55,00 € in Pokličite po 20. uri na tel.: 031/814-914, ali 03/5823-331.Prodamo tri bikce simentalce. Telefon: 041/377-889.Prodam traktorsko kosilnico, na dvojni rez. Telefon 031 739 603.Prodam pralni stroj Gorenje (dobro ohranjen – kot nov) ali zamenjam za prašiča. Cena po dogovoru.Telefon: 051/388-615Prodam 7 mesecev brejo telico simentalko. Cena po dogovoru. Telefon: 031/875- 499.Prodam bukova drva, razžagana na 33 cm, zložena na paleti. Telefon:041/893-305Zelo ugodno prodam mladiče, čistokrvne Bernske planšarje.Telefon:031/ 812-426.Prodam ATV Bashan (kopija SUZUKI),letnik 2007,rdeč,prvi lastnik,homologiran in registriran,vozen z B kategorijo,štirikolo je izpravno,garažirano in redno vzdrževano.Cena: 950 EU,menjam tudi za VW Polo.....GSM: 031 848 707.Prodam psičke pasme Bernski planšar. Skotene so bile 25.10.2010 za oddajo pa bodo po 20.12.2010 ,ravno prav za Božično darilo. Pred oddajo bodo razglistene in veterinarsko pregledane. So čistokrvne brez rodovnika in pravilno obarvane.Cena: 120 €.; Mob.: 031-669-782 (okolica Podčetrtka).Prodam dva prašiča za zakol, težka od 200 – 250 kg. Telefon: 041/592-534.Prodam čistokrvnega psička ali psičko, pasme koker španjel, zlato rjave barve (brez rodovnika).Star 12 tednov, cepljen in razgliščen.Cena 180 eur.Telefon.: 031 502 342.Prodam bikca starega 4 mesece. Telefon: 041/793-834.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lah-ko pošljete na [email protected] ali jih od pone-deljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefonu na 03/5829 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo, ki je v prostorih TIC-a na naslovu Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni.


PRIREDITVE, AFORIZMI, OGLASI

Tema: SNEG1. Sneg je menstruacija narave, najbolj je.. tiste, ki ga krvavo ne potrebujejo.

2. Več snega, ko zapade, težje se skidam v štalo.

3. Tudi pisan čas ti vedno ne omogoča valjati se s črno žensko po belem snegu.

4. Nekateri južni bratje so težji kakor južni sneg. Zato od nas tudi težje zginejo.

5. Boj me razveseli južno sadje kot pa južni sneg.

Koče (Bistrica ob Sotli), 30. novembra 2010

Tonči Babič

Četrtek, 2. december 2010TURIZEM PODČETRTEKČETRTKOV SEJEM V PODČETRTKUOd 8.00 do 16.00 v Podčetrtku vsak prvi četrtek v mesecu.Informacije: 03 810 90 13

Petek, 3. december 2010KOZJANSKI PARKTA VESELI DAN KULTUREOb 18.00 v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi.Odprtje razstave fotografij fotografskega extempora Kozjansko jabolko 2010.

Sobota, 4. december 2010IGRAJ SQUASH KLUB SEVNICA1. SQUASH TURNIR ZA VELIKO NAGRADO IgRajcaOb 10.00 v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek.Prijave do 3. 12. 2010, prijavnina 10 €/osebo.Informacije: Tomaž – 041 362 329 in www.igRaj.org.

»MUZE POJEJO« - 5 LETGALA KONCERT VOKALNE SKUPINE PEGAZOVE MUZE Z UMETNIŠKO VODJO MIHAELO PIHLER, prof. Gostje: Osti jarej, MePZ Šolskega centra Rogaška Slatina, Ermin Tkalec - klavir, Petra Mikolič - violina, Jan Čugalj - violina, Tomaž Onič - moderator)Ob 20.00 v Kristalni dvorani Grand hotela Rogaška

Nedelja, 5. december 2010MINORITSKI SAMOSTAN OLIMJE IN TURIZEM PODČETRTEKFRANČIŠKOV SEJEMOb 9.00 slovesna sveta maša, po maši prihod Miklavža in Frančiškov sejem regionalnih produktov.Informacije: 03 810 90 13 KS POLJE OB SOTLI IN ŽUPNIJA POLJE OB SOTLIFARNO ŽEGNANJE IN PRAZNOVANJE SVETEGA MIKLAVŽAOb 10.00 sveta maša v cerkvi sv. Miklavža v Polju, po maši Miklavžev sejem. Informacije: Helena Avguštinčič – 031 794 604 TKD VIRŠTANJ IN KS VIRŠTANJMIKLAVŽEVANJE ZA OTROKEOb 14.00 v kulturnem domu na Virštanju za otroke KS Virštanj in člane TKD.Informacije: Olga Amon – 041 555 470

Četrtek, 9. december 2010KOZJANSKI PARKPOPOLDANSKA ADVENTNA DELAVNICAOb 16.00 v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi.Izdelovanje pomandrov, okraskov iz slanega testa …

Društvo prijateljev mladine Bistrica ob Sotli in ŽupnijaSveti Peter pod Svetimi goramivse pridne in manj pridne otroke v spremstvu starševna.

Dobili se bomo dne predtrgovino Marjan market in se peš odpravili proti cerkviSv. Petra v Bistrici ob Sotli, kjer nas bo pričakal SvetiMiklavž z angeli in parkelji s kratko igrico.in prispevke zbirata: g. župnik Damjan Kejžar(tel: 031/178-180, 809-40-42) in Damjana Fendre(031/381-981) najkasneje do četrtka, 02.12.2010.V primeru slabega vremena (močno sneženje) sedobimo na šolskem igrišču ob isti uri.Bodite primerno oblečeni in obuti ter s sabo prinesite.

Prijazno vabljeni!vabita

MIKLAVŽEV POHODkresničke in luèke

05.12.2010 ob 17.00 uriPrijave


KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

SLADKE SANJE ZA ZIMSKE DNI.Izžrebani so bili: Milena Jagrič, Ješovec pri Kozjem 3, 3260 KozjeIvič Marta, Jerčin 4a, 3253 Pristava pri MestinjuMimica Plevnik, Virštanj 10, 3254 Podčetrtek

Praktične nagrade podarja KAVARNA TRUNK iz Podčetrtka.Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja Gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 03/58 29 016

Odgovorna urednica: Zdenka Ivačič E-mail: [email protected]: 03/58 29 016, 031 392 979

Oglasno trženje: Friderik Prah, mob.: 041 977 883Sebastjan Ivačič, mob.: 041 681 886E-mail: [email protected]

Lektoriranje: Monika Strašek, prof. slov.

Dopisniki: mag. Jasna Sok, Boštjan Šelekar, Karmen Cvirn, Nika Šarlah

Oblikovanje: Friderik Prah

Naklada: 1700 izvodov

OKo 73

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do ponedeljka, 6. 12. 2010, na naslov: Časopis OKo, Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek

-50% RAZPRODAJATržišče, Na Livadi 14 3250 Rog. Slatina Poletna oblačila in obutev

mustang pasica.indd 1 13.7.2010 10:49:40



Documents

LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI Takoj po prejemu naziva vitez vina je povedal, da je to zanj veliko priznanje, saj so v tem združenju vidne sloven-ske osebnosti, ki lahko