9. april 2009 | OKo | 1

9. april 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 5 cena 1 eur

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

Od butaric do butar vel ikankUspešne čist i lne akcijeObčina Kozje praznuje

2 | OKo | 9. april 2009

TOČKA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA V KOZJEM

V Kozjem deluje točka vseživljenjskega učenja (TVŽU) in sicer v prostorih E-točke (v prizidku gasil-skega doma Kozje).

Uradne ure TVŽU:- ponedeljek, sreda, četrtek in petek: 12:00 – 18:00 ure,- torek: 8:00 – 14:00 ure.

Točka vseživljenjskega učenja vam omogoča:- brezplačen dostop do interneta,- brezplačen dostop do e-gradiv (excel, word, podjetni-štvo, samozaposlitev,…),- podjetniško svetovanje in informiranje.

Točka je bila vzpostavljena v okviru projekta CVŽU Savinjska – katere partner je tudi Razvojna agenci-ja Sotla.

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialne-ga sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdo-bje 2007-2013, 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vse-življenjskega učenja; prednostne usmeritve 3.1.: Izboljšanje kako-vosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

www.rajmax.si

oknaECOPASIV

oknaECOPASIV

NOVOST

9. april 2009 | OKo | 3

Uživajte v praznikihKo je že vse kazalo, da deževati sploh ne bo prenehalo, je končno izza oblakov pokukalo sonce. No, ni le pokukalo, kar dobro je začelo kazati svojo moč in pričaralo čudovite pomladne dni. Mnogi so jih izkoristili za dolge pomladanske sprehode, kolesarjenje, delo na vrtu, sončenje na terasi, ve-liko ljudi pa je sončni vikend izkoristilo za izdelovanje raznih butar in butaric. Na različne načine zvezano zelenje z razni-

mi okraski, je le še polepšalo pomlad. Prav gotovo jo bodo polepšali tudi prihajajoči velikonočni prazniki. Poleg obilice hrane in prijetnega druženja prinašajo še dela prost dan. Seveda je po-membno tudi sporočilo teh praznikov, ki ga vsak doživlja na svoj način. Pomembne so tudi priprave na ta praznik. V mislih pravza-prav nimam postnega časa, čeprav le-ta sodi med priprave na veliko noč. V mislih imam pospravljanje in čiščenje domov. Že od otroštva se namreč spominjam, da smo v dneh pred veliko nočjo skrbno pospra-vljali in na nek način naše domove pripra-vljali na toplejše in bolj vedro vreme. Zelo dobro se spominjam tudi tega, da sem lah-ko za veliko noč k maši oblekla kaj nove-ga. Ponavadi sem to novo oblačilo dobila že kakšen teden prej. Vsak dan sem si ga potem skrbno ogledovala, ga poizkušala, oblekla pa sem ga lahko šele na veliko-nočno nedeljo. Če sem zelo poštena, mi je iz otroštva velika noč najbolj ostala v spo-minu prav po novih oblačilih. Seveda se spominjam tudi petka, ko se ni smelo jesti mesa, pa izdelovanja pisank in tekmovanja, kdo izmed otrok bo k žegnu

odnesel košaro z dobrotami. In ob vseh teh spominih spo-znavam, da so bile vse priprave na veliko noč kljub delu pravi družinski praznik, saj smo zaradi obilice dela le-tega opravljali s skupnimi močmi in bili preprosto skupaj.Dragi bralci, želim vam, da v prihajajočih dneh čim več tre-nutkov preživite skupaj s tistimi, ki jih imate najraje. Pri hrani pa brez slabe vesti, saj pravijo, da se mora poizkusiti vsaj sedem žegnov.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

9 MLADI FINSKI GLASBENIKI NA OBISKU V OBČINI KOZJE10 POVEDKE IN GRADOVI NA GRADU PODSREDA16 ZDRAVKO POČIVALŠEK NA ČELU TERM OLIMIA ŽE 10 LET26 AKTIVNI MLADI V PODČETRTKU27 OSNOVNOŠOLSKO MATEMATIČNO TEKMOVANJE29 KOLESARJENJE PO RABU

Na naslovnici je: EVA BABIČFotografija: BARBARA JAVORNIK

4 | OKo | 9. april 2009

AKTUALNO OKO

Z novimi projekti do oživitve Obsotelja in KozjanskegaPrav vsakdo med nami želi, da bi Obsotelje in Kozjansko spoznalo svoje potenciale in jih, kajpak, znalo tudi izkoristiti.

In tukaj eno od pomembnejših vlog odigra pred dobrim le-tom ustanovljena Lokalna akcijska skupina (LAS) Obsotelje in Kozjansko. V avgustu prejšnje leto je LAS, katere upra-vljavka je Razvojna agencija Sotla iz Šmarja pri Jelšah, pri-dobila status »delujoče LAS Obsotelje in Kozjansko«, s čimer ji je omogočeno črpanje sredstev iz Evropskega kmetijske-ga sklada za razvoj podeželja pobude LEADER, kar naj bi pri novih priložnostih naših krajev odigralo še posebej po-membno vlogo. LAS je neprofitna oblika lokalnega partnerstva za razvoj podeželja na območju Obsotelja in Kozjanskega, ustano-vljena aprila 2008. Ker vsi dobro vemo, da eden sam težko kaj naredi, je njena osnovna ideja sestava po načelu tripar-titnosti, kar pomeni, da so člani tako predstavniki javnega, ekonomskega in zasebnega sektorja. Do konca leta 2008 je pristopno izjavo podpisalo že 33 članov. Na drugem rednem zboru članov, ki je bil 24. marca 2009 v spodnji dvorani kulturnega doma v Šmarju, se je veliko govorilo o že izvedenih aktivnostih kot tudi o načrtih, ki jih predvidevajo izpeljati v letu 2009.V letnem izvedbenem načrtu LAS Obsotelje in Kozjansko za leto 2009 najdemo dva zanimiva projekta: Kolesarimo po Obsotelju in Kozjanskem, katerega nosilec je Razvojna agencija Sotla, kot partnerja pa bosta sodelovala še Turi-zem Podčetrtek in ZKTR Rogatec, ter drugi projekt Z novim znanjem do boljše ponudbe turizma na podeželju pod okri-ljem Ljudske univerze Rogaška Slatina in partnerja Razvojne agencije Sotla. Vsekakor bosta projekta – oba bosta na-

Zahvale tistim, ki pre-poznajo človeka v stiskiObmočno združenje Rdečega križa Šmarje pri Jelšah je podelilo priznanja svojim zaslu-žnim članom. Med dobitniki sta bila KORK Lesično in Andrej Antonio Černelč. Terezija Cvetka Bevc iz Kozjega pa je prejela prizna-nje RK Slovenije.

Podelitev priznanj območnega združenja Rdečega križa za leto 2009 je potekalo v okviru redne letne skupščine zdru-ženja. Sekretarka združenja Milka Dobravc je spregovorila o delu, ki je bilo opravljeno v letu 2008, in predstavila načrt dela za letošnje leto, ki bo za organizacijo Rdečega križa še posebej zahtevno zaradi trenutnih gospodarskih razmer. V teh kriznih časih so aktivisti RK še bolj pomembni. Mnogi med njimi so se v preteklosti že večkrat zelo izkazali, zato so jim bila podeljena priznanja in nagrade. Komisija za priznanja Območnega odbora OZ RK Šmarje pri Jelšah je pri oblikovanju predloga za dobitnike priznanj

Dobitniki priznanj OZ RK Šmarje pri Jelšah in prejemnica priznanja Rdeče-ga križa Slovenije. Druga z leve predstavnica KORK Lesično, tretja z leve Cvetka Bevc iz Kozjega, poleg nje Andrej Černelč iz Bistrice ob Sotli.

mreč zajela celotno območje LAS: občine Kozje, Podčetr-tek, Rogatec, Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah – dobro vplivala na celostni razvoj subregije. Skupna vrednost ome-njenih projektov je 94.635 evrov, od tega je predvidenih 73.500 evrov nepovratnih sredstev LEADER. Marjan Čuješ, predsednik sveta LAS, je na tem mestu pou-daril, da bosta oba projekta pripomogla h kakšnemu nove-mu delovnemu mestu in k nam privabila več turistov, ki se bodo zadovoljni semkaj še vračali. Projekta sta bolj ali manj namenjena razvoju turizma, medtem ko je projekt Z novim znanjem do boljše ponudbe turizma na podeželju tudi do-bra naložba v človeške vire. Igor Prah, direktor LU Rogaška Slatina, je ob podpisu pogodbe za izvedbo projekta pou-daril, da zna prav vsak narediti kaj dobrega, vendar le redki znajo to tudi (dobro) iztržiti, in prav to želijo s tem projektom popraviti. V projektu naj bi se tako usposobilo okoli 120 ljudi, kar bi pripomoglo k turistični ponudbi na višji ravni.Proti koncu prejšnjega leta je LAS objavila tudi 1. javni poziv za izbor projektov za izvajanje Lokalne razvojne strategije 2007–2013. Presenetljivo se je na prvo takšno javno izbiro prijavilo kar 18 projektnih idej. Po mnenju odbora za oce-njevanje projektov, ki je vse med njimi podrobno preučila, jih je skozi sito prišlo 12, kar pomeni, da je večina vendar-le ustrezala razpisnim pogojem. Med prijavitelji so tako 4 iz javnega sektorja, 3 iz ekonomskega in 2 iz civilnega. Le-tni izvedbeni načrt 2009, vključujoč izbrane projekte, je bil konec februarja posredovan v potrditev na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo dokončno ocenilo njegovo primernost in s tem potrdilo izbor projektov. LAS je v letu 2008 poskrbela tudi za novo celostno podo-bo, ki naj bi pomagala pri prepoznavnosti. Uredili pa so še spletno stran www.ra-sotla.si/las, kjer je moč najti aktualne informacije in razpise, povezane z delovanjem LAS. (M. K.)Bojana Žaberl, direktorica RA Sotla, meni, da delovanje LAS za območje Obsotelja in Kozjanskega predstavlja dobro pri-ložnost za celostni razvoj podeželskega prostora. »Namen delovanja LAS je vključiti in animirati ciljno populacijo na območju LAS (zasebniki, društva, javne institucije idr.), da s pomočjo sredstev LEADER uresničijo pomembne projekte za lokalno okolje, ki jih sami brez partnerskega povezovanja ne bi mogli v celoti financirati«.

upoštevala dosedanjo aktivnost predlaganih kandidatov v Rdečem križu, število priznanj, ki so jih prostovoljci posame-znih krajevnih organizacij že prejeli, in teritorialno zastopa-nost dobitnikov priznanj. Z našega območja je denarno nagrado prejela krajevna organizacija RK Lesično, Andrej Antonio Černelč pa je pre-jel zahvalo.Prav posebno priznanje, diplomo Rdečega križa Slovenije, je prejela Terezija Cvetka Bevc iz Kozjega, ki je že več kot tri desetletja prostovoljka Rdečega križa. Priznanja so prejeli še dolgoletni krvodajalci, med njimi za petdesetkrat daro-vano kri Franc Murko iz Podčetrtka, Franc Rupret iz Kozjega, Aleš Sambolič iz Pristave pri Mestinju.Za šestdesetkrat darovano kri je priznanje prejel Anton Si-munič iz Kozjega. (Z.I.)

9. april 2009 | OKo | 5

OBČINA KOZJE PRAZNUJE

V naši občini se izplača živetiV občini Kozje so v času praznovanja občin-skega praznika. Leto med obema prazniko-ma je prineslo marsikaj novega, zato smo pripravili pogovor z županom občine Kozje Dušanom Andrejem Kocmanom.

V obdobju enega leta ste v občini veliko postorili. Katere naložbe in projekte bi izpostavili?Vsekakor moram najprej izpostaviti največji projekt v zgodovini občine Kozje, to je rekonstrukcija ceste Kozje–Veternik–Gorjane. To je bila naj-večja investicija v občini, ki smo jo uspešno zaključili in je bila sofinanci-rana s strani Evropske unije.Ko govorim o preteklem letu in če pogledam še malce nazaj, pa velja povedati, da so bili v minulem obdobju narejeni zelo veliki koraki na različnih področjih. Tu imam v mislih šolstvo, predšolsko vzgojo, zdra-vstvo, šport in gasilstvo. V lanskem letu smo preuredili še notranjosti kar nekaterih kulturnih domov, gasilska društva pa smo opremili s potrebno opremo. Včasih se malce premalo zavedamo, da smo na področju mnogih dejavnosti postorili veliko in da lahko društva lažje delujejo, saj imajo dobre pogoje dela.

Čemu ste ob sprejemanju letošnjega proračuna, ki znaša skoraj 3 milijo-ne in pol, dali posebne poudarke?Poseben poudarek je na letošnji največji investiciji, to je izgradnji čistil-ne naprave v Kozjem. Gre za okoli 700 tisoč evrov vredno investicijo, sofinancirano s strani Evropske unije. Čistilna naprava bo dokončana julija letos, septembra pa bo pričela z obratovanjem. Poseben pou-darek smo v proračunu dali tudi nakupu zemljišč za poslovno obrtno cono in pripravo dokumentacije za njeno ureditev. Zagotovili smo še sredstva za izgradnjo krožišča v Kozjem. Tu gre za sredstva, ki jih mora zagotoviti občina, drugače pa bo ta projekt izvajala Direkcija za ceste RS. Precejšen del sredstev se namenja še za pripravo dokumentacije in odkup zemljišč za večnamensko dvorano v Kozjem ter za nakup nove-ga gasilskega vozila za PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje.

Kako pa je z razvojnimi projekti? Se bo kakšen v prihodnosti že začel izvajati?Vsekakor med razvojne projekte spada obrtno poslovna cona. Teža-va je v tem, da smo ravno v obdobju gospodarske krize, zato so se gradnje v vseh poslovnih conah nekoliko ustavile in se ne polnijo, kot bi se morale. Skupaj z občinsko upravo in občinskim svetom smo se odločili, da vseeno pristopimo k temu projektu, vendar v zmanjšanem obsegu. Prostorsko bomo za izgradnjo poslovno obrtne cone zagotovili nekaj več kot 3 hektare zemljišča, pri sami izvedbi cone pa bomo šli z manjšimi koraki. V naslednjem letu bomo že zagotovili možnost gradnje potencialnim investitorjem na območju enega hektara, potem pa jo bomo postopoma, glede na potrebe, širili. Zavedamo se tudi pomena gradnje doma za starejše, ki pomeni tudi nove zaposlitve, zato zelo in-tenzivno iščemo investitorja in upam, da nam bo uspelo.

Kaj pa cestna infrastruktura, kaj vse je bilo postorjenega in kaj se na tem področju še obeta?Dejstvo je, da smo v letošnjem proračunu področje komunale nekoliko

oklestili, zato se na področju lokalne infrastrukture ne bodo izvajale ve-čje investicije. Smo pa v letu med obema praznikoma na tem področju naredili zelo veliko. Poleg ceste Kozje–Veternik–Gorjane se je na obmo-čju celotne občine uredilo kar nekaj cestnih odsekov. Letos se bomo osredotočili na tekoče vzdrževanje ter porabili sredstva, ki so nam osta-la še iz naslova neurja v letu 2005.

Kako uspešni ste pri pridobivanju evropskih sredstev in sredstev, name-njenih obmejnim občinam?V občini Kozje smo do sedaj kandidirali na vseh možnih razpisih in iz-črpali vsa možna sredstva, ki so nam bila v okviru regije na razpolago. Izkoristili nismo le denarja za izgradnjo poslovno obrtne cone, saj smo se temu projektu, v obsegu kot je bil prvotno zastavljen, odpovedali. Ven-dar moram poudariti, da nas ta sredstva v okviru regije še čakajo in jih bomo črpali, v kolikor bodo pogoji razpisa to dopuščali, ko bomo pro-jekt ponovno pripravili. Večkrat rad poudarim, da ne bomo pustili niti evra, ki je namenjen naši občini, čeprav je črpanje evropskih sredstev čedalje težje zaradi soudeležbe z lastnimi sredstvi. Tudi na tem podro-čju se obeta boljša situacija, saj bomo s strani države lahko pridobivali predujme in lažje prebrodili tisto vmesno stanje, ko smo si morali denar izposojati pri bankah. Kar pa se tiče obmejnih sredstev, smo še vedno razočarani, saj v preteklosti nismo prišli do teh sredstev zaradi različnih pogojev, ki jih je postavljala država. Lani nam je prvič uspelo pridobiti sredstva za izgradnjo vodovoda Poklek. Upam, da bomo letos s tega naslova pridobili več sredstev, saj smo v primerjavi s sosednjimi občina-mi v slabšem položaju. Na takšen način ne moremo govoriti o enako-mernem razvoju v Sloveniji.

Kako ste zadovoljni z delom občinskega sveta? Kako sodelujete s sve-tniki? Občinski svet je izvoljen na demokratičen način in župan je dolžan z občinskim svetom delati po svojih najboljših močeh. Sam sem sicer bolj izvršilni organ, občinski svet pa je tisti, ki moje predloge sprejme ali za-vrne. V našem občinskem svetu se je ustvarilo partnerstvo, ki sprejema tiste odločitve, za katere je prepričano, da so pravilne. Nekateri sve-tniki sploh ne želijo glasovati, ali so proti. Vendar to je demokratično, vsak ima svoj pogled na določene zadeve, sam pa sem vmesni člen, ki mora proračun peljati. Ne bom rekel, da je situacija idealna, ni pa niti porazna in v tem trenutku moram poudariti, da se vsi skupaj trudimo, da se sprejeti proračun izvaja.

Kaj pa občinska uprava? Le-ta se je nekoliko okrepila, se obeta še ka-kšna nova zaposlitev?Občina Kozje je teritorialno zelo velika, kar posledično pomeni več dela. Zato smo se odločili, da zaposlimo še enega človeka na področju okolja in prostora. V prihodnosti nas čakajo kategorizacije cest ter ure-ditve prostorskih aktov in z novo močjo nameravamo na tem področju hitreje reševati tekoče zadeve. Tu naj izpostavim vlaganja v telekomu-nikacijsko omrežje, kjer so naši občani dobili nazaj vsa vložena sredstva in so zelo zadovoljni. Drugih novih zaposlitev ne načrtujemo, razen tistih, ki jih narekuje zakon. Tu gre za komunalnega inšpektorja in redarja. Na tem področju bomo zato verjetno ustanovili skupen organ s sosednjimi občinami.

V občini Kozje deluje zelo veliko društev. Kako ocenjujete njihovo delo?Občina Kozje ima več kot 40 zelo uspešnih društev in moram povedati, da imamo zelo dobro urejeno tudi financiranje le-teh. Za njihovo delo-vanje namenjamo dovolj sredstev, kar je tudi odraz njihovega dobrega dela, zato so vložena sredstva še toliko bolj upravičena.

Kaj pa sodelovanje s Kozjanskim parkom. Kakšni so skupni projekti, ki jih izvajate in kako ste zadovoljni z delom parka?Občina Kozje je v celoti del zavarovanega območja Kozjanskega parka, pa tudi sama uprava parka je v naši občini. Naše skupno so-delovanje je zelo pomembno in tudi zelo dobro na prav vseh ravneh. Sodelujemo pri skupnih projektih in drug drugega nanje opozarjamo. Vesel sem, da smo trenutno v pričakovanju rezultatov v okviru projekta Evropska destinacija odličnosti, kjer smo s travniškimi sadovnjaki v ožjem izboru.Tudi drugače je naše sodelovanje zelo dobro. S tem ko je občina po-stala lastnica gradu Podsreda, pa se je sodelovanje še okrepilo. Na gradu želimo dodati nove vsebine, urediti prenočitvene kapacitete in prostore za izvajanje gostinske ponudbe.

Kaj bi ob koncu najinega pogovora želeli sporočiti občankam in obča-nom občine Kozje?Prevečkrat premalo cenimo to, kar imamo in nas morajo na vse to opo-minjati drugi. Pri nas je namreč zelo lepo in zagotovo lahko rečem, da se v naši občini izplača živeti. Našim občankam in občanom gre tudi zahvala, saj s svojim odnosom do okolice domov pomembno prispeva-jo k temu, da je pri nas vedno lepše.

Pogovor pripravila: Zdenka Ivačič

6 | OKo | 9. april 2009

AKTUALNO LOKALNO

Pogodba o sofinanci-ranju podpisana!Konec marca je bila z Ministrstvom za šolstvo in šport podpisana pogodba, ki za izgradnjo večnamenske športne dvorane v Podčetrt-ku zagotavlja dva milijona evrov.

Župan občine Podčetrtek Peter Misja je svetnikom na zadnji seji občinskega sveta ponosno pokazal pogodbo, podpisa-no s strani župana občine Podčetrtek in ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča, ki jo je podpisal 31. marca. Pogod-

Obeta se kar 15 kilometrska kolesar-ska stezaNa zadnji seji občinskega sveta je župan Peter Mis-ja svetnike seznanil z aktivnostmi, ki potekajo na področju občine Podčetrtek. Povedal je, da se pripravlja podpis sporazuma s Slovenskimi železni-cami, ki narekuje sofinanciranje varnostno signal-ne naprave na železniškem prehodu v smeri Harine Zlake. Župan je še dodal, da so bili pri reševanju te težave zelo konstruktivni in da so se Slovenske

Zdravko Počivalšek ostaja v nadzornem svet OKPPredsednik komisije za mandatna vprašanja, voli-tve in imenovanja Zdravko Počivalšek je bil s strani občinskega sveta ponovno imenovan za pred-stavnika občine Podčetrtek v nadzornem svetu

komunalnega podjetja OKP, d.o.o. To funkcijo je Počivalšek sicer sprejel, vendar je svetnike sezna-nil z dejstvom, da nadzorni svet v tem podjetju ne opravlja takšne funkcije oziroma nima pristojnosti, ki jih narekuje zakon o gospodarskih družbah. Svetniki so zato ob sklepu o imenovanju člana nadzornega sveta OKP podali še zahtevo o spremembi odloka o ustanovitvi OKP javnega podjetja in družbene pogodbe o ustanovitvi podjetja v delu, ki oprede-ljuje pristojnosti nadzornega sveta z uskladitvijo z določili zakona o gospodarskih družbah. (Z. I.)

železnice zelo hitro odzvale. V nadaljevanju je sve-tnikom predstavil še idejno zasnovo projekta, ki bo občino Podčetrtek povezal s kolesarsko stezo od Pristave pri Mestinju do Golobinjeka, dolgo kar 15 kilometrov. Določeni deli so že narejeni, ostali pa so načrtovani v idejni zasnovi, iz katere bodo pripravili projekt, s katerim bodo po mnenju župana lahko kandidirali za sredstva z naslova regijskih spodbud v letu 2010. Trenutno potekajo dela na cesti VTC 10, kjer končujejo odsek Imenska Gorca–Imeno. Novo zgrajena cesta bo velikega pomena, saj je vinski turizem na tem področju vse bolj razvit. Za-ključna dela potekajo tudi na cesti Sveta Ema–Vi-dovica. (Z. I.)

ba določa sofinanciranje izgradnje večnamenske športne dvorane v Podčetrtku v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013. De-lež, ki je zagotovljen s strani Ministrstva za šolstvo in šport ter s sredstvi Evropske unije, znaša dva milijona evrov. Župan Peter Misja je povedal, da so se kar nekaj časa trudili, da so to pogodbo podpisali, saj je vmes nastalo kar nekaj te-žav, vendar te niso bile velike, potrebno je bilo določene zadeve le pregledati in uskladiti. Župan je še dodal, da podpisana pogodba za občino Podčetrtek pomeni za-četek gradnje večnamenske športne dvorane. V minulem tednu so že odpirali ponudbe, na razpis se je prijavilo kar 17 izvajalcev in po besedah župana bo izvajalec znan čez približno štirinajst dni. Pogodba z izbranim izvajalcem bo tako podpisana še pred prvim majem, po prvem maju pa bodo z deli tudi pričeli. Dvorana naj bi bila po načrtih zgra-jena do konca letošnjega leta. (Z. I.)

Podpis ministra Lukšiča in župana Misja

Naslov pogodbe o sofinanciranju

9. april 2009 | OKo | 7

OBČINA KOZJE PRAZNUJE

Spoštovane občanke in občani, zopet je leto naokrog in že je pred nami praznik naše občine. Ko se pogovarjam z različnimi ljudmi, marsikdo preprosto ne more verjeti, da je bilo Kozje po znanih podatkih prvič omenjeno v pisni obliki davnega leta 1016. S takšno letnico se ne morejo ponašati marsikateri danes zelo pomembni kraji v Sloveniji. To pa pomeni, da je zgodovina naših krajev zelo bogata. Kar trije zelo lepi trgi – Koz-je, Pilštanj in Podsreda – s kar dvema

še ohranjenima sramotilnima stebroma potrjujejo, da so to bili zelo pomembni kraji, kjer se je marsikaj dogajalo in da je bilo tukaj prisotno tudi sodstvo. Nehote se mi vsiljuje misel, ko bi imel to moč, da bi zavrtel čas nazaj in videl vsaj delček tistega, kar se je v tem dolgem obdobju tukaj dogajalo ...Kozjansko, ki je bilo v obdobju po drugi svetovni vojni sinonim nerazvitosti in ga je v sedemdesetih letih prizadel še potres, se danes kaže v povsem drugi luči. Mar-sikdo mogoče ne vidi velikih sprememb, ki so se in se dogajajo, velikokrat nam morajo to povedati drugi. Neštetokrat sem že imel priložnost slišati: »Joj, kako je pri vas lepo!«Tudi sam se rad pohvalim, da živimo na območju Kozjanskega regijskega par-

ka in da znamo ceniti našo kulturno in naravno dediščino. Za vse to pa se mo-ramo pokloniti in zahvaliti našim pred-nikom, ki so s pridnimi rokami in težkim delom uspeli ohranjati naše lepe kraje, domačije, šege, navade, sadovnjake, vinsko trto, slovensko pesem, domače živali, cvetje, slovenstvo in še marsikaj. Nam pa zaupali, da nadaljujemo nji-hovo delo in naša dolžnost je, da vse to ohranimo in prenesemo na nove ro-dove. Nahajamo se v obdobju, ko go-spodarstvu ne gre najbolje, morda pa je ravno zdaj priložnost, da se bolj po-svetimo drug drugemu, saj nas ta kruti življenjski tempo preveč razdvaja in zato preveč hitimo drug mimo drugega. V takšnih časih se pokaže, da je človek bil in ostaja družabno bitje, ki zna biti dober

in ima rad. Letos nas je cvetna nedelja presenetila s čudovitim dnevom, lepo okrašene butare, ki oznanjajo pomlad, polne cerkve vseh generacij in stiski rok ter pogled v oči. To je vredno več kot ne vem kakšno bogastvo. Vsem želim, da bi nas ta stisk rok in prijaznost spremljala tudi, ko se bomo po stari navadi zbrali ob domači mizi, polni žegna.Bodimo in ostanimo ponosni na naš rod, naše kraje, našo občino in državo Slove-nijo.Tudi če nam je kdaj hudo, se spomnimo, da je drugje po svetu še težje in da bo za dežjem še vedno posijalo sonce, ki bo zopet ogrelo naša srca.

Dušan Andrej Kocman, župan občine Kozje

8 | OKo | 9. april 2009

AKTUALNO LOKALNO

Priprave na srečanje Šempetrov v polnem tekuV občini Bistrica ob Sotli se pospešeno pri-pravljajo na 9. srečanje Šempetrov. Minulo soboto so predstavnikom sodelujočih Šem-petrov že predstavili koncept junijske priredi-tve.

Prebivalci kar osmih Šempetov, sedmih iz Slovenije in enega iz Italije, se vsako leto srečujejo v drugem Šempetru. Organi-zator letošnjega, devetega srečanja, je občina Bistrica ob Sotli.Ker gre za veliko prireditev, so že v lanskem letu ustanovili organizacijski odbor, ki ga vodi prof. dr. Metka Hudina, pod-županja občine Bistrica ob Sotli.Skupaj so pripravili natančen program prireditve, na kate-ri pričakujejo okrog 800 ljudi. Kako so si prireditev zastavili, so minulo soboto predstavili vsem predstavnikom Šempe-trov, ki v tem srečanju sodelujejo. Za začetek so jim pred-vajali delovno verzijo filma o občini, ki ga je posnel Krešimir Špoljar. V nadaljevanju jim je organizacijski odbor predsta-vil potek prireditve, od športnih aktivnosti do predvidenih ogledov po občini Bistrica ob Sotli. S predstavitvijo kraja jih je navdušila tudi Tjaša Kunst, ki je del predstavitve poveda-la v narečju. Gostje so skupaj z organizatorji spregovorili še o zadnjih organizacijskih podobnostih ter jim zagotovili, da po prvih ocenah lahko pričakujejo zares enkratno druže-nje. Druženje pa je tudi osnovni namen tega srečanja. Vse predstavnike Šempetrov pa je Bistrica ob Sotli že v soboto tako navdušila, da so se proti domu vračali šele v večernih urah. (Z. I.)

Zapleti z zemljiščem pri izgradnji pločnikaŽe v lanskem letu so bila zagotovljena sred-stva za nadaljevanje izgradnje pločnika iz Bi-strice ob Sotli prot Zagaju, vendar se zaradi težav z lastništvom gradnja tam ni pričela.

V lanskem letu so v Bistrici ob Sotli gradili nov most čez reko Bistrico ter sočasno ob tamkajšnji regionalni cesti zgradili tudi del pločnika in kolesarske steze v smeri proti Zagaju. Čeprav so načrtovali, da bo pločnik zgrajen vse do odce-pa proti Zagaju, se to zaradi zapleta z zemljiščem ni zgodi-lo. Lastnik zemljišča Drago Kramer namreč ne želi odstopiti dela zemljišča, po katerem naj bi potekal pločnik. Prvotno je v prodajo zemljišča sicer privolil, potem pa si je premislil. Kljub temu da dogovora z njim še niso dosegli, so se na di-rekciji za ceste odločili, da z izgradnjo pločnika nadaljujejo tam, kjer je zemljišče zagotovljeno. Tako so v minulem te-dnu dokončali 200 metrov dolg odsek pločnika.Župan Jožef Pregrad je povedal, da je ta del pločnika stal 50.000 evrov in da si želijo čim prej zgraditi še preostali del, ki bo Bistrico ob Sotli povezal z Zagajem. Sredstva za izgradnjo so zagotovljena, čakajo le še na odstop zemljišča. Župan Pregrad je še dodal, da imajo v načrtu izgradnjo pločnika in kolesarske steze v smeri proti obratu Gorenja v Hrastju, vendar imajo kar nekaj težav z lastniki zemljišč, ki le-teh ne želijo odstopiti oziroma zanje zahtevajo preveliko odškodni-no. (Z. I.)

V ocenjevanje prine-sli kar 140 vzorcevČlani društva vinogradnikov in kletarjev Šempeter so minuli vikend zbirali vzorce vina in salam. Domači in okoliški vino-gradniki so prinesli kar 140 vzorcev vin in 46 salam. Med pri-nesenimi vzorci vin je tudi nova zaščitena znamka bizeljčan PTP.Ocenjevanje vzorcev vin je bilo minuli torek, salam pa dan kasneje. Rezultate bodo razglasili na vsakoletnem vinskem prazniku, ki bo 18. aprila. Tam bodo najvišje ocenjenemu

vinu podelili laskavi naziv šampion, prvih pet najboljših pre-delovalcev salam pa se bo udeležilo državnega tekmova-nja, ki bo letos v Radencih. (OKo)

Predstavniki Šempetrov so bili nad Bistrico ob Sotli navdušeni. Del novozgrajenega pločnika

9. april 2009 | OKo | 9

KRAJEVNI MOZAIK

Glasba je jezik, ki ga razumejo vsiZadnji dan v mesecu marcu so občino Kozje obiskali mladi glasbeniki, ki obiskujejo med-narodno šol v finskem mestu Vantee. Dva člana skupine imata korenine na Kozjan-skem.

Mednarodna šola iz Van-tee se je odzvala pova-bilu Petra Antunovića in prišla na gostovanje v Slo-venijo. Petar Antunović, ki je predvsem poznan kot velik ljubitelj Kozjan-skega, je mlade glasbe-nike v Slovenijo povabil zato, ker sta člana glas-bene skupine na tej šoli tudi njegova vnuka So-nia in Danijel Antunović. Kraje nastopov mladih glasbenikov je gostitelj Petar skrbno izbral. Go-stitelji v Ljubljani so bili učenci OŠ Trnovo, ki jo je 8 let obiskoval njegov pokojni sin, kraj Lesično in učenci osnovne šole Lesično pa so bili njihovi gostitelji na Kozjanskem. To je kraj z zagorsko faro in vasjo Topolovo, ki ga je rad obiskoval Antuno-vićev pokojni sin Peter in

od koder je bila doma njegova mama Jakobina.Za mlade Fince so njihovi vrstniki na OŠ Lesično pripravi-li poseben sprejem, kjer jim je zaplesala njihova folklorna skupina. Gostitelji pa so bili poleg posebnega obiska zelo veseli tudi darila Petra Antunovića. Podaril jim je namreč čisto nov pianino.Sledil je koncert mladih glasbenikov v kinodvorani Kozje. Po finski in slovenski himni so se najprej predstavili gostitelji iz Le-sičnega, potem pa so se gostje izkazali kot izjemni glasbeni-ki in več kot navdušili številno občinstvo v dvorani. Program sta v slovenskem in angleškem jeziku povezovali Tina Kolar in Jasmina Perc, mlade glasbenike pa je pozdravil tudi žu-pan Dušan Andrej Kocman. Le-ta ni skrival navdušenja nad obiskom iz Finske in se še posebej zahvalil Petru Antunoviću, ki se je v teh krajih že večkrat izkazal ne le kot organizator, ampak tudi velik dobrotnik. Z besedami zahvale ni skopa-rila niti ravnateljica Irena Krajnc, ki je Antunoviću podarila unikatno darilo, ki so ga izdelali njeni učenci. Njihovo unika-tno darilo je prejela tudi Sirkka Kuula-Niskanen, ki poučuje in vodi mlade glasbenike. Za prijeten sprejem in gostoljubje je bil hvaležen tudi Petar Antunović, ki je mlade glasbenike v spremstvu gostiteljev popeljal še na grad Podsreda.Prijetno srečanje in izvrstna predstava mladih glasbenikov bo mnogim ostala v lepem spominu. Glasba pa je tudi to-krat dokazala, da ne pozna meja in je jezik, ki ga razume vsak. (Zdenka Ivačič)

Prireditev se je pričela s finsko in slovensko himno. Mladi Finci so se izkazali kot odlični pevci in glasbeniki, ki igrajo na različne instrumente.

Iz rok Irene Krajnc je Petar Antunović prejel unikatno darilo, ki so ga izdelali učenci OŠ Lesično. Nastop pevskega zbora OŠ Lesično

10 | OKo | 9. april 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Voditeljica Odmevov v kozjanski knjižniciPriljubljena in odločna novinarka Rosvita Pe-sek, ki jo trenutno najbolj poznamo kot vodi-teljico informativne oddaje Odmevi, je bila gostja čitalniškega večera v knjižnici Kozje. Pogovor z njo pa je vodil sam župan.

Rojena Mariborčan-ka Rosvita Pesek je svojo kariero diplo-mirane novinarke začela na Televiziji Slovenija, kjer službu-je še danes. Mnogi se spominjajo njenih pri-spevkov iz obdobja osamosvajanja Slo-venije. Izdala je kar dve knjigi, povezani s temi dogodki naše zgodovine. Prva nosi naslov Osamosvoji-tev Slovenije, druga pa Skupščinski koraki k samostojni državi.Vloga voditelja či-talniškega večera z Rosvito Pesek je bila zaupana županu Du-

Povedke in gradovi s KozjanskegaGrad Podsreda je boga-tejši za razstavo Povedke in gradovi s Kozjanskega. Letošnja prva otvoritev razstave je na grad prite-gnila številne obiskoval-ce.Likovnike umetnike sekcije ilustratorjev pri Zvezi društev slovenskih likovnih ume-tnikov je letos Dušan Muc privabil in iz-zval z desetimi povedkami s Kozjanske-ga, med katerimi so lahko izbrali eno ali dve in jih ilustrirali, kot so sami želeli.Povedke so izbor iz zbranega etnograf-skega gradiva v diplomski nalogi Špele Pepevnik iz Olimja, ki je ustno izročilo pri-povedovalcev s Kozjanskega zapisala v narečnem zapisu. To gradivo je izjemen izziv tudi za ilustratorje, ki so se odzvali v velikem številu, saj jih je kar šestnajst pripravilo svoje vizualne komentarje k ponujenim besedilom.Razstavo, ki je bila prvič javno predsta-vljena lani novembra v Galeriji ZDSLU v Ljubljani, so minuli petek na ogled po-

stavili v galerijskih prostorih gradu Podsreda.K razstavi Povedke s Kozjanskega so priključili še predstavitev pro-jekta Vindolandija. Projekt izvaja Zavod EkoAlt Vindol iz Drenskega Rebra, ki pripravlja na vrtu zavoda pravljično deželo gradov s Koz-janskega, izdelanih iz gline.Razstava obsega začetek projekta. Makete gradov so iz gline, saj želijo obdržati rdečo nit povezave z naravo in značilnostmi tega ob-močja. Lončarske delavnice so namreč v Podsredi in okolici skozi stoletja dajale kruh in oblikovale kulturo bivanja.Otvoritev razstave so na prav poseben način popestrili igralci dram-ske skupine iz Bistrice ob Sotli. Tonči Babič, Adrijan Černelč in Tjaša Kunst so skozi pogovor, vsak v svojem narečju, predstavili zapisane povedke s Kozjanskega. Pogovarjali so se v virštanjskem, šempeter-skem in zibiškem narečju ter navdušili obiskovalce, ki so na grad Po-dreda prišli v zares velikem številu. Pozdravila sta jih direktor Kozjan-skega parka Ivo Trošt in župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman, ki je razstavo tudi uradno odprl.Za razstavo, ki bo na ogled do 4. maja, so ilustracije prispevali: Mar-jeta Cvetko, Milan Erič, Dušan Muc, Radko Oketič, Kiki Omerzel, Erika Omerzel Vujić, Silvan Omerzu, Živa Pahor, Mirna Pavlovec, An-dreja Peklar, Arjan Pregl, Marija Prelog, Petra Preželj, Daša Simčič, Zagorka Simić, Alenka Vidrgar.Razstavljene gradove iz gline so ustvarjali: Irena Kramer, Nevenka Mulej, Ayana Pešec, Borut Pregelj, Matej Vajdič, Vesna Zakonjšek in Ljubica Zgonec Zorko. (Z. I.)

šanu Andreju Kocmanu, ki je sogovornici najprej povedal,

da je prvič v tej vlogi in jo povprašal, če je v Kozjem že bila. Vedno nasmejana Rosvita mu je odgovorila, da je že obi-skala Praznik kozjanskega jabolka ter ga poučila, da sme voditelj vprašati vse, na sogovorniku pa je, da dostojno od-govori. Med pogovorom je razkrila svoje začetke na Televiziji Slovenija in se predvsem spomnila prvih vodenj Odmevov. Zaupala je, da je usklajevanje službe in družinskega življenja včasih zelo naporno, vendar se z veliko volje zmore vse. Od-krito je zbranim v knjižnici Kozje priznala, da si samozavest še vedno nabira. Spregovorila je še o osamosvajanju Slovenije ter pomembnih akterjih, ki so zaslužni zanjo in predstavila, kako je vse skupaj potekalo. Čeprav se s politiko po službeni dolžnosti dnevno ukvarja, je sama kot taka ni nikoli zanima-la, čeprav so ji nekoč celo predlagali, da naj kandidira za predsednico države. Ob koncu pogovora je obljubila, da v te kraje še pride, vsaj na Praznik kozjanskega jabolka, saj je njen partner navdušen nad starimi sortami jabolk. Za obisk se ji je župan Dušan Andrej Kocman zahvalil z Marinškovo knjigo, sama pa mu je čestitala za dobro izpeljano vodenje pogovora. (Z. I.)

Rosvita Pesek je razkrila marsikatero zanimi-vo podrobnost iz obdobja osamosvajanja Slovenije.

Županu je čestitala za dobro opravljeno nalogo in mu podarila vrtnico iz svojega šopka.

Tonči, Adrijan in Tjaša so navdušili vsak s svojim narečjem.

Špela Pepevnik je ustno izročilo pripovedovalcev s Kozjanskega zapisala v narečnem zapisu.

9. april 2009 | OKo | 11

KRAJEVNI MOZAIK, OGLASI

Nabrali dva kontejnerja smetiČistilna akcija v Bistrici ob Sotli, ki jo tradici-onalno organizira tamkajšnje turistično dru-štvo, je letos več kot uspela, saj se je je ude-ležilo več kot petdeset občanov.

Na čistilno akcijo so se člani turističnega društva z novim predsednikom Aleksandrom Špoljarjem na čelu dobro pri-pravili, predvsem v smislu obveščanja. Še posebej so se pri slednjem izkazali mladi, ki so se akcije tudi v velikem številu udeležili. Zadnjo soboto v marcu se je tako čiščenje občine Bistrica ob Sotli pričelo v več skupinah. Prva skupina je čistila iz smeri Dekmance proti Bistrici ob Sotli, druga iz smeri Trebč, tretja skupina je čistila Čehovec in Svete gore, zadnja skupi-na pa je čistila cesto proti mejnemu prehodu.Med smetmi se je znašlo marsikaj, med »najneobičajnejšimi« najdbami sta bila prav gotovo dva hladilnika, ki so ju našli čisto na vrhu Svetih gor, tik pod zgornjo kapelo. Vsi skupaj so nabrali za dva zvrhana kontejnerja smeti, njihovo delo pa je potekalo dobri dve uri. Zadovoljni po dobro odpravljenem delu so se vsi skupaj od-pravili do šolskega igrišča, kjer sta Primož in Gašper Rainer pri športnem objektu za vse skuhala odličen golaž. Aleksan-der Špoljar je po koncu akcije dejal, da so zadovoljni z odzi-vom in da se zahvaljuje prav vsem, ki so čistili, saj so skupaj opravili zares veliko delo. Dodal je še, da ljudje žal še vedno odlagajo smeti tam, kjer zanje ni mesto, in da si želi, da se naslednje leto na čistilni akciji ponovno zbere tako veliko število občanov. Ni pa pozabil pripomniti, da želijo, da naj-dejo manj smeti. Špoljar se je v imenu društva zahvalil tudi podjetju OKP, ki je poskrbelo za postavitev kontejnerjev in le-te tudi odpeljalo. (Z. I.)

Pa se je počasi začel polniti prvi kontejner.

Pobiranje smeti iz smeri Dekmance proti Bistrici ob Sotli.

Tudi tale »najdba« je bila zanimiva.

Na koncu so si vsi skupaj privoščili odličen golaž, ki sta ga skuhala Primož in Gašper.

Matic, najmlajši udeleženec akcije, je smeti pobiral skupaj z mamo Damjano.

12 | OKo | 9. april 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Ob prazniku vseh mamic v PodsrediV Podsredi že dolga leta deluje skupina Zvončki, ki se zaveda, kako pomembna je mama in zato vsako leto ob njihovem dnevu v gasilskem domu Podsreda pripravi prosla-vo njim v čast.

Kot vedno so tudi letos program začeli pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora Podsreda pod vodstvom To-neta Volaska, ki so zapeli dve pesmi, posvečeni mamam. Letošnje leto so Zvončki, tako majhni kot malo večji, pripra-

Minulo nedeljsko popoldne so v Imenem posvetili mami-cam. Prireditev ob prazniku žena in materinskem dnevu so pripravili otroci pod vod-stvom Anice Kajba.

Dvorana gasilskega doma v Imenem je bila skoraj premajhna za vse tiste, ki so želeli spremljati nedeljsko prosla-vo, ki so jo otroci pripravili za mami-ce, babice in žene. Le-te pa v večini na nastop niso prišle same, saj so jih spremljali njihovi možje in fantje. Da so otroci lažje premagali začetno tremo, je poskrbel župan Peter Misja, ki je imel uvodno besedo, takoj za njim pa so na odru zaplesali najmlajši iz vrtca. Malce starejši otroci, ki pa tudi še ne hodijo v šolo, so ob plesu predstavili nekaj pe-smic o mamah. Teh ni manjkalo niti s

strani osnovnošolcev, ki pa so na glas razmišljali tudi o juna-kih, ki jih imenujejo »očka« ali »ati«. Ker pa so mnogi otroci tudi odlični glasbeniki, se jih je na odru zvrstilo kar nekaj, od harmonikašev do flavtistke in tistih, ki se učijo klavir. Na proslavi niso manjkali niti mladi plesalci, ki so s plesom za-ključili proslavo. Predsednik KS Podčetrtek Leopold Alegro se je zahvalil vsem, ki so poskrbeli za prijetno proslavo in otrokom razdelil sladka presenečenja. Vsem zbranim pred-stavnicam v dvorani pa je čestital za minula praznika in jih povabil, da v dvorani ostanejo in popoldne preživijo ob druženju in klepetu. (Z. I.)

Za konec so se vsi nastopajoči posladkali z lizikami.

Mamicam, babicam in ženam za praznik

Slišati je bilo tudi nekaj pesmi o atijih in očkih.

Pozdrav župana

Malo večji Zvončki so prikazali, kako poteka pouk v šolah danes in kako je potekal včasih.

9. april 2009 | OKo | 13

KRAJEVNI MOZAIK

Otroci so se zares izkazaliV Zagorju so ob materinskem dnevu in dne-vu žena pripravili zares enkratno in izvirno odrsko predstavitev, v kateri so nastopili prav vsi otroci, ki so želeli sodelovati.

Da so proslave v Zagorju nekaj posebnega, vedo poveda-ti mnogi in tudi letos so se v Zagorju potrudili ter na oder postavili igro, ki je požela številne pohvale in navdušenje. S pripravami na igro so pričeli že v mesecu januarju, ko so čla-ni kulturnega društva Zagorje k sodelovanju povabili prav vse otroke iz KS Zagorje, ki so želeli nastopiti. Izviren scenarij je zapisala Suzana Žibret, Tjaša Romih pa je skupaj z otroki uresničevala zapisane ideje. Otroci so pridno hodili na vaje in zadnjo marčevsko soboto v prepolni dvorani kulturnega doma v Zagorju več kot presenetili. Manjkalo ni odličnih igralcev, pevcev in plesalcev vseh starosti. Vsak je lahko pokazal vse tisto, kar najbolje zna. Nastopajoči so bili dele-žni številnih aplavzov, za nastop pa jim je čestital tudi župan Dušan Andrej Kocman, ki je vesel, da je kulturno dogajanje v Zagorju tako pestro. Po končani proslavi je predsednik kul-turnega društva Zagorje Danijel Zalokar vse zbrane povabil, da se skupaj poveselijo. (Z. I.)

vili enourni program pod mentorstvom Nevenke Šmalčič. V pestrem programu je bilo slišati in videti veliko zanimivih točk, pesmic in deklamacij iz ust malčkov, ki so privabile nasmeh na usta mamic in vseh prisotnih, ki jih ni bilo malo, saj je dvorana, tako kot že zadnjih nekaj let, pokala po šivih. Nastopali pa niso le najmanjši Zvončki, predstavili so se tudi malo večji Zvončki, ki so zaigrali nekaj skečev in prikazali, kako poteka pouk v šolah danes in kako je potekal včasih. Ob koncu programa so najmanjši Zvončki še skupaj zape-li mamam in bili deležni bučnega aplavza. Kot ponavadi je tudi letos vse zbrane pozdravil predsednik KS Podsreda Marko Kunej, ki se je ob koncu programa zahvalil mentorici Nevenki Šmalčič za program in ji poklonil šopek rož. Prav tako se je proslave udeležil župan občine Kozje Dušan An-drej Kocman, ki se je zahvalil mamam za vse, kar dobrega storijo za svoje otroke, in jim seveda zaželel vse najlepše ob njihovem prazniku. Kot se spodobi, pa je vsaka mama ob svojem dnevu dobila v dar rožo od Zvončkov.

Uvodoma so zapeli pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora Podsreda.

Pogumno so nastopili tudi najmlajši otroci.

Po programu je sledila pogostitev, ki jo je pripravila KS Pod-sreda v sodelovanju s TD Podsreda, ki je poskrbelo za to, da so se prisotni posladkali s pecivom. Ob dobri glasbi je sledila tudi zabava, ki je trajala pozno v noč. Vsi zbrani pa so že pričeli odštevati dneve, ko se bodo mame spet zbrale v takšnem številu v Podsredi in ko bodo Zvončki spet eno leto starejši. (Jernej Šulc)

Najmlajši in »huba buba«

Le kaj se zgodi, če se zaljubiš v »skejterja«?Med poukom se dogaja marsikaj zanimivega.

Čistilki sta poskrbeli za veliko mero smeha.

14 | OKo | 9. april 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Pestri nastopi za mamice, žene, babice …Oba praznika, posvečena predstavnicam ženskega spola, so v Kozjem počastili s pro-slavo, v kateri so sodelovali nastopajoči več generacij.

Vse zbrane v dvorani gasilskega doma v Kozjem so najprej pozdravili najmlajši iz vrtca, ki kljub zares številni publiki niso imeli nobene treme. Prijetno druženje na odru se je nada-ljevalo z nastopi osnovnošolcev, ki so se izkazali kot odlični pevci, igralci in recitatorji. Skozi njihove nastope so mamice med drugim izvedele tudi, s kakšnimi ljubezenskimi težava-mi se srečujejo. Učenci so namreč predstavili del projekta, ki je nastal v okviru letošnjega otroškega parlamenta z na-slovom ljubezen in spolnost. Za konec je nastopil še moški pevski zbor Kozje, ki ga vodi Metoda Denžič. Vsem ženskam v dvorani je ob minulih praznikih čestital predsednik KS Koz-je Ervin Perčič, veselo druženje v dvorani v Kozjem pa se je nadaljevalo še dolgo v noč. (Z. I.)

Materinski dan v OlimjuZadnjo nedeljo v mesecu marcu je olimska župnija praznovala materinski dan. Za prije-tno presenečenje po maši je skupaj z otroki poskrbela Mimica Plevnik.

Nedeljsko dopoldne se je v Olimju pričelo kot ponavadi, s sveto mašo v olimski cerkvi. Po sveti maši so otroci, ki so pod vodstvom Mimice Plevnik pred tem pridno vadili, pripravili lep kulturni program. Z njim so se zahvalili svojim staršem, predvsem pa mamam, za življenje, skrb in dobroto. Otroci so vsaki obiskovalki v zahvalo podarili šopek rož. Šopke je naredila gospa Dragica Leber.Po maši so se lahko vsi pogostili s hlebčki kruha, ki so jih pri-spevali patri, okusnim čajem in patrovimi kapljicami. (Zden-ka Šoštarič)

Skupni nastop obeh pevskih zborov

Nastop najmlajših iz vrtca

Nastopajoči so povedali marsikaj zanimivega.

Povedanih je bilo veliko lepih misli o mamah. Tudi zapeli so ob zvokih harmonike.

9. april 2009 | OKo | 15

KRAJEVNI MOZAIK

Prekrili streho doma gasilcev in krajanovČlani PGD Polje - Sedlarjevo in krajani so s prostovoljnim delom po dvajsetih letih prekrili streho doma gasilcev in krajanov. Da je streha dotrajana in da jo bodo takoj, ko bo vreme dopu-ščalo, zamenjali, so člani PGD Polje - Sedlarjevo napovedali že na občnem zboru. Z deli na strehi so tako pričeli 22. marca.Najprej so streho odkrili in opeko, ki je še bila uporabna, domov odpeljali tisti, ki so jo potrebovali. Vso ostalo opeko so odpeljali na deponijo. Vsak dan je na strehi delalo okrog dvanajst ljudi, ki so se dnevno menjevali. Dela je vodil Vinko Hostnik, ki je skrbel, da je vse potekalo po pravilih. Dela so trajala šest dni in tako je sedaj na strehi zamenjan ves leseni del, narejen je zračni most, streha pa je prekrita z novo opečno kritino.Celotna investicija je znašala 7.000 evrov, sredstva pa so zagotovili društvo, domača krajevna skupnost in občina Podčetrtek.

Čeprav je bila prejšnja streha stara le dvajset let, je bila opeka za-radi slabe kvalitete prehitro dotrajana. V Polju ob Sotli tako sedaj, ko imajo novo streho, upajo, da bo zdržala vsaj dvakrat toliko. Da delavci niso bili lačni, so skrbele članice gasilskega društva. Delo na strehi je spremljala tudi predsednica KS Nada Vindar, ki je pri-dnim delavcem pripravila tudi kak prigrizek.Vsem, ki so delali ali na kakršen koli drug način pomagali, se bodo člani PGD Polje - Sedlarjevo zahvalili na Florjanovo nedeljo, ko bo tudi uradni zaključek del s pogostitvijo. (Z. I.)

Začetek del na strehi

Peš na »babji sejem«Prve maše na Starih Svetih gorah se že več let udeležujejo člani društva za ohranjanje starih običajev (DZP).

Slabo vreme zadnjo marčevsko nedeljo ni ustavilo najvztraj-nejših članov društva DZP, ki so se v jutranjih urah odpravili na »babji sejem«, tako so namreč romanju na Stare Svete gore dejali včasih. Zbrali so se na Juratovi domačiji v Lastni-ču, od tam pa jih je pot vodila na Križan Vrh in preko Sušice do Starih Svetih gor nad Podsredo, kjer so prisostvovali sveti maši. Na poti proti domu so se tradicionalno ustavili pod kozolcem, kjer jim je njihova članica Nada Vindar pripravila odlično zakusko. Siti so tako lažje nadaljevali pot vsak na svoj dom. Najmlajša udeleženka pohoda je bila štiriletna Eva Babič. (Z. I.)

Izlet ob materinskem dnevuOb materinskem dnevu so se članice društva kmetic Ajda odpravile na tradicionalni popoldanski izlet. S kar tremi av-tobusi so se najprej popeljale do vrtnarstva Valner v Šen-tjurju, kjer gojijo razno okrasno cvetje in zelenjavo. Od tam so se odpravile na Svetino, kjer so imele v tamkajšnji cerkvi mašo, po maši pa jim je domačinka predstavila kraj in nje-govo zgodovino. Sledilo je pozno kosilo na Celjski koči, kjer je ob prijetnem klepetu in dobri družbi čas vse prehitro minil. Članice društva kmetic Ajda so sedaj že krepko poprijele

Ogledali so si Škofje-loški pasijonFarani Podčetrtka in Olimja so se skupaj odpravili na ogled Škofjeloškega pasijona, največje dramske uprizoritve na prostem, ki jo poustvarja 800 amaterskih igralcev. Čeprav je že kazalo, da bo to mogočno prireditev preprečilo vreme, se to ni zgodilo. Naši ljudje so tako v Škofji Loki uživali ob tem enkratnem dogodku, procesiji, ki je potekala na štirih prizori-ščih in si jo je pred 300 leti zamislil pater Romuald Marušič.

Pohodniki pred križem na Križan Vrhu.

za vsakdanja kmečka opravila, ki jih v tem letnem času ne manjka, zato je bil izlet še toliko bolj dobrodošel. (Z. I.)

Ženske so bile navdušene nad okrasnim cvetjem.

Farani Podčetrtka in Olimja so uživali ob enkratnem dogodku.

16 | OKo | 9. april 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Svoje delo opravljam z veseljem

Zdravku Počivalšku, ki je na čelu Term Olimia že deset let, je nadzorni svet družbe podelil še en mandat. Glede na dejstvo, da je v mi-nulih letih podjetje doživelo velik razcvet, je takšna odločitev nadzornega sveta več kot pričakovana.

Zdravko Počivalšek je po tem, ko ga je nadzorni svet po-novno imenoval na čelo družbe Terme Olimia, dejal, da bi izjavo o razlogih za ponovno imenovanje moral podati nadzorni svet. Sam je nadzornemu svetu predstavil situa-cijo, ki jo je zatekel v Termah Olimia, ko je 1. julija leta 1999 prevzel vodenje podjetja, in situacijo, kakršna je danes. V tem obdobju so v Termah Olimia trikrat povečali pro-met. Zatečeno stanje je bilo nekaj več kot pet milijonov evrov prometa, v letu 2008 pa so presegli petnajst mili-jonov evrov prometa. Na to je potrebno dodati še šest milijonov evrov prometa, ustvarjenega v Termah Tuhelj. Terme Tuhelj so danes na nivoju Term Olimia oz. takratnih Atomskih toplic iz leta 1999. Število nočitev so v Termah Olimia povečali iz 230 tisoč leta 1999 na 350 in nekaj ti-soč v lanskem letu. Vmes so izvedli kar nekaj investicij. V letu 2001 so prenovili bazenski kompleks Aqualuna, leto kasneje uredili dodatne tobogane in leto zatem zgradili še valovalni bazen. Leta 2003 so izvedli nakup Term Tu-helj. Leto so kasneje renovirali ter razširili bazenski kom-pleks Termalija, v vmesnem obdobju pa so v dveh letih v največji možni meri obnovili Terme Tuhelj. Leta 2006 je bil odprt nov hotel Sotelia, v tem trenutku pa so v Termah Olimia pred zaključkom investicije v bazenski kompleks

Wellness Orhidelia, ki naj bi bil odprt konec tega meseca. »V januarju letos smo pričeli s prenovo in razširitvijo hotela Breza, ki je bil vseskozi od leta 1978, ko je bil zgrajen prvi del hotela, srce sistema. Srce, ki je vseskozi dajalo več kot 40 odstotkov prometa, ustvarjenega v podjetju, in ki je bilo v zadnjem obdobju precej utrujeno,« je povedal Počivalšek in dodal, da so se prav zato morali odločiti za prenovo, saj je od zadnje minilo že 14 let. Hotel je bil namreč nazadnje renoviran leta 1995. Počivalšek še po-udarja, da je za velike investicijske aktivnosti v Termah Olimia zaslužno tudi to, da je v zadnjem obdobju možno pridobiti evropska sredstva. Skoraj 2,7 milijona evrov so tako dobili za izgradnjo hotela Sotelia, ki je stala 11 milijo-nov evrov, 1,7 milijona evrov nepovratnih sredstev so pri-dobili za izgradnjo novega Wellnessa Orhidelia, ki bo stal 15 milijonov evrov in pa 1,5 milijona evrov nepovratnih sredstev za razširitev in obnovo hotela Breza, ki bo stala 6 milijonov evrov. Počivalšek je po tem, ko so se nadzorniki odločili, da mu podaljšajo tretji mandat, povedal, da je osebno izrazil ambicijo, da dela v tem okolju še vnaprej, ker smatra, da ima okrog sebe tim ljudi, ki znajo opravljati svoj posel in s katerimi je v Termah Olimia dokazal, da so uspešni. »Ko-nec koncev ne smemo pozabiti na to, da smo na relativ-no odmaknjen konec Slovenije uspeli dnevno pripeljati skoraj 1000 ljudi, ki se tukaj odločijo prespati,« poudarja Počivalšek in dodaja, da je bil sam pripravljen sprejeti tudi drugačno odločitev nadzornikov, čeprav ne skriva dejstva, da delo, ki ga opravlja, opravlja z veseljem.Zdravko Počivalšek je ob tem še dodal, da je bila v za-dnjem desetletnem obdobju pomembna tudi spremem-ba imena, ki je dvignila precej prahu. Gre za preimeno-vanje podjetja Atomske toplice v Terme Olimia, najprej z uvedbo storitvene znamke in potem po dveh letih še preimenovanje v podjetje Terme Olimia. »Terme Olimia so prepoznavne v Sloveniji in v okolici, zato še enkrat po-navljam, da smo to naredili zaradi potreb po tem, da imamo ime, ki bo konkurenčno na tujih trgih. Menim, da smo v svoji ponudbi dokazali, da smo ponudbo Term Oli-mia v največji možni meri prilagodili ali naslonili na tiste osnovne cilje, ki smo jih ob uvedbi tega imena tudi raz-glasili. Naša ponudba je povezana z naravo, z zdravil-nimi zelišči in zdravjem,« je zaključil Počivalšek. (Zdenka Ivačič)

Investicijski razvoj podjetja Terme Olimia

9. april 2009 | OKo | 17

KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS

Pospešeno se pripra-vljajo na koncert Fantje vokalne skupine Osti jarej se že po-spešeno pripravljajo na njihov tretji celove-černi koncert, ki bo 9. maja v cerkvi Marije Vnebovzete v Olimju.

V letošnji sezoni v vokalni skupini Osti jarej poje enajst mladih pevcev. Vodenje skupine je v začetku leta prevzela Me-toda Denžič. Skupaj pridno vadijo in za njihov celovečerni koncert napovedujejo zelo pester repertoar novih pesmi. Ker pa se dan njihovega koncerta že neumorno bliža, so njihove vaje pogostejše in intenzivnejše. Tudi minula sobota je bila pevsko obarvana, saj so izvedli že druge intenzivne vaje letos, ki so jih priredili kar v prostorih mladinskega cen-tra. Prve intenzivne vaje so imeli konec februarja v Divači, kjer jih je poleg Metode spremljal še zborovodja Franci Plo-hl. (Z. I.)

Obogatili znanje italijanščineV Turizmu Podčetrtek skrbijo tudi za izobra-ževanje turističnih delavcev. Minuli teden so uspešno zaključili tečaj italijanskega jezika.

Nadaljevalni tečaj italijanskega jezika v organizaciji Turizma Podčetrtek je potekal v treh delih po trideset ur. Po konča-nem tečaju so morali tečajniki opraviti zaključni izpit, ki je potekal na prav poseben način. Vsi tečajniki so se namreč odpravili na ogled turističnih zanimivostih kraja, ki pa so jih morali predstaviti v italijanskem jeziku. Fanika Šket, direkto-rica Turizma Podčetrtek, napoveduje tečaj ruskega jezika, ker se z gosti z omenjenega trga vedno pogosteje srečuje-jo. Šketova je še dodala, da bodo z veseljem prisluhnili še kakšnemu predlogu turističnih ponudnikov in pripravili teča-je po njihovih željah. (Z. I.)

Med vajami je prijalo tudi kosilo, ki so si ga pojedli kar zunaj. Vsi tečajniki so uspešno opravili malce drugačen zaključni izpit.

18 | OKo | 9. april 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Očistili krajevno skupnostKrajevno skupnost Polje ob Sotli so tamkaj-šnji krajani že tretje leto zapored očistili smeti. Čistilni akciji se je pridružilo tudi lepo število otrok.

Minuli petek popoldne se je povabilu krajevne skupnosti Polje ob Sotli na čistilno akcijo odzvalo skoraj štirideset kra-janov, med njimi kar petnajst otrok. Čiščenja so se lotili po vaseh Prelasko, Sedlarjevo, Lastnič, Brezovec in Polje ob Sotli. Otroci so pobirali smeti v centru Polja ob Sotli, odrasli pa so se razporedili in imeli predvsem veliko dela s smetmi ob cestah. Največ smeti so pobrali ob cesti, ki vodi iz Pre-laskega prosti Bučam. Temu je botrovalo tudi to, da so ob tej cesti v okviru čistilne akcije smeti pobirali prvič. Skupaj so nabrali več kot 60 vreč smeti. Po končani čistilni akciji, ki je trajala skoraj štiri ure, so si privoščili zasluženo malico. Tudi ob malici se je pogovor vrtel okoli smeti, ki se znajdejo kjerkoli in so zelo raznolike. Opazili so, da ob cestah ljudje odvržejo, karkoli jim je v avtu odveč.

Pomembno je sodelovanje z vsemi društviV kulturnem društvu Buče skozi vse leto skrbi-jo, da se v njihovem kraju kaj dogaja, še po-sebej so v društvu aktivni in pridni najmlajši.

V minulem letu so člani kulturnega društva Buče najprej pripra-vili proslavo ob kulturnem prazniku in nastopili v Termah Olimia ter v marcu tradicionalno razveselili s proslavo ob materinskem dnevu. Še posebej pa so bili pridni poleti, ko so za otroke pri-pravili aktivne počitnice. S tem so se otrokom zahvalili, ker med letom tako pridno nastopajo. Skupaj s krajevno skupnostjo in RK Buče so obiskovali starejše ob jubilejih in poskrbeli, da so bili ti obiski kulturno obarvani. V mesecu decembru so pripravili mi-klavževanje, izdelovali adventne venčke in voščilnice.V okviru kulturnega društva Buče deluje tudi cerkveni dekliški pevski zbor, ki ga vodi zborovodkinja Mojca Volavšek. Dekleta so zelo pridna in so lani zabeležila številne nastope. Med naj-odmevnejšimi je bil njihov koncert v maju, ko so obeležile 15. obletnico delovanja zbora. Konec meseca decembra pa so v

Po končani akciji so bili vsi udeleženci zadovoljni z opravljenim delom. Čiščenje ob glavni cesti v Sedlarjevem.

Predsednica KS Nada Vindar je bila po koncu akcije vesela, ker se je je letos udeležilo še več krajanov kot lani in veliko otrok. Dodala je še, da krajani tovrstne akcije podpirajo in jih pozdravljajo, predlagali so celo jesensko čistilno akcijo. (Zdenka Ivačič)

Tudi v Prelaskem je bilo veliko smeti.

domači cerkvi pripravile še tradicionalni božični koncert z go-sti.Tudi letošnji plan dela je podoben lanskemu, med letom pa bodo poskrbeli še za kakšno presenečenje. Predsednica dru-štva Dragica Valenčak se je na občnem zboru zahvalila vsem članom za sodelovanje ter poudarila, da je v tako majhnem kraju zelo pomembno, da dobro sodelujejo z vsemi društvi in da so ljudje vedno pripravljeni pomagati in sodelovati pri ak-tivnostih, ki jih izvajajo. Nad njihovim delom je navdušen tudi župan Dušan Andrej Kocman, ki je predvsem vesel najmlajših članov, kar je zagotovilo, da bo društvo aktivno še dolga leta. Dobro sodelovanje s KD Buče je izpostavil tudi predsednik tam-kajšnjih gasilcev Branko Lugarič in jih povabil, da z igro Gasilski spomenik popestrijo Florjanovo na Bučah. (Zdenka Ivačič)

V kulturnem društvu Buče je aktivnih zelo veliko otrok.

9. april 2009 | OKo | 19

KRAJEVNI MOZAIK

Različne butare v PodčetrtkuPred farno cerkvijo v Podčetrtku so farani k maši prinesli šte-vilne butarice in butare. Izstopala je butara, ki so jo naredili Golobinci. Pri izdelavi butare, ki je bila velika kar tri metre sta imeli glavno besedo Barbara Kolar in Stanka Alegro, ki sta opravili največ dela. (OKo)

Različne butare v PodčetrtkuPred farno cerkvijo v Podčetrtku so farani k maši prinesli šte-vilne butarice in butare. Izstopala je butara, ki so jo naredili Golobinci. Pri izdelavi butare, ki je bila velika kar tri metre sta imeli glavno besedo Barbara Kolar in Stanka Alegro, ki sta opravili največ dela. (OKo)

Butaro do cerkve nesli na kolihKer sodi izdelovanje butare med stare obi-čaje, le-tega ohranjajo tudi v Lastniču. Pa ne le to – butaro so naslednji dan možje peš na kolih odnesli do farne cerkve v Polju ob Sotli.

V društvu za ohranjanje starih običajev (DZP) iz Lastniča so veseli, ker se izdelovanja butare vsako leto udeleži več čla-nov. To je priložnost, ko združijo prijetno s koristnim, malce

Velikanka v PodsrediPravijo, da če hočemo neko stvar naredi-ti tradicionalno, jo moramo ponavljati tako dolgo, da ostane v zavesti ljudi. V Podsredi pa bo, kot vse kaže, tradicionalno postalo to, da vsako leto izdelajo višjo, mogočnejšo butaro.

Turistično društvo, ki je do sedaj v kraju pustilo velik pečat, je minulo soboto skupaj s krajevno skupnostjo organiziralo izdelavo butare velikanke. Priprave so se začele že nekaj dni prej, ko je bilo potrebno nabrati vse zelenje za butaro. V soboto se je na lep sončen dan v športnem parku zbralo kar nekaj ljudi in v dobri družbi je bila butara hitro končana in pripravljena, da se jo na cvetno nedeljo pokaže vsem zbranim pri maši. Ob deseti uri v nedeljo, ko se je večina ljudi že zbrala pri farni cerkvi, so butaro skozi trg ponesli do njene končne postaje.

pozabijo na vsakdanje skrbi in se po končanem delu pove-selijo. Tako je bilo tudi dan pred cvetno nedeljo, ko so bu-taro izdelovali pod Joškovim kozolcem v Lastniču. Čas jim je v prijetni družbi še kako hitro minil, po končanem delu pa se niso pozabili niti malce poveseliti. Naslednji dan so možje butaro na kolih odnesli do farne cerkve v Polju ob Sotli. Na poti so se ustavili na domačiji Gorjup, kjer so jim pripravili okrepčilo, saj je bila butara velika in nič kaj lahka.Pred cerkvijo je župnik veliko butaro najprej blagoslovil, po-tem pa so jo možje postavili. Seveda ni manjkalo niti raz-ličnih manjših butaric, ki so jih predvsem najmlajši ponosno prinesli v cerkev. Po sveti maši so se člani društva DZP še malce poveselili in že razmišljali, kaj vse bodo počeli v pri-hodnjih mesecih. (Z. I.)

Dolga butara je še bolj napolnila že tako polno cerkev in po maši so jo postavili zraven cerkve in tako ni bila več samo dolga, ampak je postala visoka, bojda okrog 10 metrov, zatrjujejo pa, da je lansko prvo velikan-ko prerasla za kar nekaj metrov. Ob velikem šte-vilu otrok so organiza-torji poskrbeli, da so se malčki lahko okrepčali s pomarančami, ki so jih razdelili mednje. Kot že lani so tudi letos obljubili, da bo drugo leto še višja, še mogoč-nejša, sedaj že tradicio-nalna butara velikanka v Podsredi. (Jernej Šulc)

Velikanka v Podsredi

Izdelovanje butare pod Joškovim kozolcem.Možje so butaro na kolih prinesli do cerkve.

20 | OKo | 9. april 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Na butari vsaj sedem vrst zelenjaDan pred cvetno nedeljo je bil več kot ide-alen za to, da se združi prijetno s koristnim, kar so storili tudi v Bistrici ob Sotli, kjer so pred cerkvijo izdelovali butaro.

Delavnica izdelovanja butarV Kozjem so že tretjič organizirali delavnico, kjer so izdelovali butarice. Delavnico je vodila Marija Zajc, upokojena cvetličarka in članica turističnega dru-štva Kozje, ki je delavnico tudi organiziralo. Udele-žile so se je predvsem mamice s svojimi otroki, ki so z zanimanjem prisluhnili gospe Mariji, sledili njenim navodilom in si izdelali prekrasne butarice ter jih v nedeljo ponosno odnesli k blagoslovu k sveti maši. S skupnimi močmi so naredili še dve večji butari, eno za v farno cerkev, drugo pa so odnesli na ob-čino Kozje. (Z. I.)

Velikonočne ustvarjalne delavniceV Kozjanskem regijskem parku so pripravili velikonočni program, v okviru katerega so izvajali ustvarjalne delav-nice, ki so namenjene tako učencem osnovnih šol, ki de-lujejo znotraj zavarovanega območja, kakor tudi osta-lim prebivalcem in obiskovalcem Kozjanskega parka. Ustvarjalne delavnice so potekale v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi v času med 31. marcem in 9. aprilom.Izdelovali so cvetnonedeljske butare in pisanice v različ-nih tehnikah, predvsem v batik in servietni tehniki. Včeraj so k sodelovanju v popoldansko delavnico povabili lo-kalno grafično umetnico Majo Strmecki, ki je obiskoval-cem prikazala umetniško krašenje pisanic. (Z. I.)

»Na butari mora biti vsaj sedem različnih vrst zelenja,« so zatrdili izdelovalci butare v Bistrici ob Sotli med tem, ko so zelenje v šopih pridno zavezovali na leseno podlago. Med zelenjem se je znašel pušpan, dren, bršljan, forzicije, mači-ce, brin, cipresa in celo rozge trt. Člani turističnega društva, društva vinogradnikov in kletarjev Šempeter in društva kme-tic Ajda so butaro, ki je bila na koncu dolga osem metrov, izdelovali tri ure. Med delom so prijetno klepetali ter se spo-minjali, kako je delo potekalo v minulih letih. Končano bu-taro so okrasili s pomarančami in trakovi iz krep papirja ter jo postavili pred farno cerkev, kjer so jo lahko naslednji dan občudovali vsi, ki so prišli k sveti maši. Župnik pa je veliko bu-taro poleg vseh ostalih butar, butaric in vejic, ki so jih ljudje prinesli k maši, tudi blagoslovil. (Z. I.)

Med delom so se vsi skupaj tudi prijetno zabavali.Da se naredi velika butara, je potrebno kar nekaj znanja pa tudi moči.

Otroci so z zanimanjem sledili navodilom gospe Marije. Otroci so občudovali čudovite pisanice.

9. april 2009 | OKo | 21

KRAJEVNI MOZAIK

Letošnja butara meri kar 23 metrovNa Virštanju butari velikanki vsako leto do-dajo kakšen meter, letošnja je segala vse do križa na zvoniku cerkve Svetega Filipa in Ja-koba v Selah.

Ob tradicionalnem izdelovanju butare velikanke na Viršta-nju so letos organizatorji, TKD Virštanj, prvič pripravili še de-lavnico izdelovanja butar in sodelujoče tudi skromno obda-rili. Delavnico sta vodili novi članici odbora TKD Virštanj Urška in Mojca, ki sta se z najmlajšimi izdelovalci butar zelo dobro ujeli. Sočasno pa so odrasli izdelovali butaro velikanko, ki je letos merila kar 23 metrov. Med delom jih je obiskal celo pa-ter Ernest, ki vedno poskrbi za otroke in tiste malo manj mla-de. Naslednji dan, na cvetno nedeljo, so člani TKD Virštanj ob pomoči konjenice Virštanj - Obsotelje butaro velikanko naložili na voz in jo skupaj pripeljali do cerkve svetega Filipa in Jakoba v Selah. Tam so se jim pridružili številni farani, ki so prinesli svoje butare in seveda občudovali velikanko. S skupnimi močmi so po blagoslovu butaro postavili ob cer-kveni zvonik. Pri delu jim je pomagal celo župan Peter Misja, butara pa je segala vse do vrha križa na zvoniku. Predsednica TKD Virštanj Olga Amon je povedala, da so v društvu veseli, ker jim vsako leto uspe narediti takšno butaro in je skupaj z odborom društva hvaležna vsem, ki so jim pri delu na kakršen koli način pomagali. (Z. I.)

Butaro izdelali tudi v TopolovemButaro velikanko so izdelali tudi v zaselku Topolovo. Pri iz-delavi sta bili glavni družini Polutnik in Oprešnik, ki sta vse skupaj tudi organizirali. Samo pletenje je trajalo šest ur, da pa so pripravili vse zelenje in vse ostalo, pa je trajalo kar dva dni. Na cvetno nedeljo so petnajstmetrsko butaro, ki ni bila lahka, sami prinesli do farne cerkve v Zagorju in jo tam tudi postavili. (OKo)

Otroci so izdelovali vsak svojo butaro, odrasli pa velikanko.

Postavljanje butare je bilo skrbno načrtovano.Blagoslov vseh butar

22 | OKo | 9. april 2009

KOZJANSKI PARK

Bela omela uničuje hišna drevesa

Visokodebelni travniški sadovnjaki so značilnost Kozjan-skegaKozjansko slovi kot pokrajina z mnogimi obrazi. Tipična in zelo značilna krajinska podoba so visokodebelni travniški sadovnjaki. V današnjem »globaliziranem« svetu zelo veliko ljudi občuduje in poudarja sodobne stvari, ki so v trendu mode. Samoumevno in nekritično sprejemamo vse mogo-če cvetlice, okrasne rastline, eksotične sadne vrste in tuje drevesne vrste. Vsi želimo na vrtu, dvorišču ali sadovnjaku imeti nekaj tako posebnega in enkratnega, da sosedovi obmolknejo! Naj stane kolikor hoče, le da je zavist pri so-sedih večja kot pri nas doma! Pogosto nevede in nehote s takšnimi drobnimi kamenčki spreminjamo podobo Kozjan-skega, da idilična pokrajina počasi, a nenehno izgublja svoj značilni mozaik. Mar se nam je res treba sramovati lastne kozjanske tradicije in pestrosti? Mnenja sem, da temu ni tako, le nekaj volje in ponosa moramo uresničiti.Zimzelene jablane niso značilnost Kozjanskega!V Kozjanskem parku se že skoraj deset let trudimo negovati in ohranjati visokodebelne travniške sadovnjake. Jablane so med vsemi drevesnimi vrstami najbolj pogoste. Veseli in zadovoljni smo, da smo ohranili več kot osemdeset različ-nih vrst jablan, ki uspevajo na Kozjanskem. Žalostni in potrti ugotavljamo, da je zelo veliko starih jablanovih dreves opu-ščenih in nenegovanih. Hkrati smo veseli, da je v teh sadov-njakih zelo veliko ptic. A kot pri vseh stvareh v življenju, je tudi tu druga plat medalje. Ptice v sadovnjakih v zimskem času belo omelo pridno obirajo in jo preko svojega prebav-

Bela omela napada kozjanska drevesa.

nega trakta razširjajo na sosednja drevesa, tako da se je zajedavska bela omela razširila preko vseh razumnih meja. Delavci v Kozjanskem parku se trudimo in si prizadevamo prisotnost bele omele zmanjšati, a vseh potrebnih del ne zmoremo opraviti, zato lahko občudujete kar nekaj »zimze-lenih« jablan celo ob glavnih cestah. Vljudno vas prosimo, da z belo omelo napadena drevesa očistite, seveda če to telesno zmorete. Tudi pomoč sosedu je lahko zelo lepa gesta!

Obrezovanje dreves v Podčetrteku.

Lipa je zelo pogosto hišno drevoLipa je kot hišno drevo zelo priljubljena tudi na Kozjanskem. Lipa v mladosti zelo hitro raste in že zgodaj oblikuje lepo in simetrično krošnjo. V preteklosti je bila še posebno za-želena na dvorišču med hlevom in stanovanjsko hišo, ker odganja nadležni mrčes in ustvarja prijetno senco. Žal je lipa med vsemi hišnimi drevesi najbolj dovzetna za okužbo z belo omelo. Na starejših zelo visokih drevesih bele omele ni možno odstraniti drugače, kot da zelo zmanjšamo dolžino vej in velikost krošnje. V uteho nam je dobra lastnost lipe, ki bujno odganja iz slepih popkov na debelejših vejah. V nekaj letih drevo ponovno oblikuje gosto simetrično krošnjo. V lanskem in letošnjem letu smo izvedli dendrološko sana-cijsko rez na nekaj deset lipah in jih rešili gotovega propa-da zaradi zajedavske bele omele. Naše prizadevanje bo ostalo dohkihotsko bojevanje z mlini na veter, če bližnjih sa-dnih dreves ne bomo očistili bele omele. Naprošam vas, da belo omelo čim prej odstranite na čim več drevesih, s čimer bomo skupno zmanjšali prisotnost bele omele in izboljšali iz-gled naše krajine.Smreke in ciprese ne sodijo na kmečko dvoriščeKer iglavcev bela omela ne napada ravno pogosto, ve-likokrat ob stanovanjske hiše na podeželju in ob kmečke domačije posadimo drevesa iglavcev, ki s svojo zunanjo ostrino ne sodijo v mehko zaobljeno podobo kozjanske kra-jine. Prepričan sem, da se z mojim mnenjem strinjate, ker po lanskoletnem neurju skoraj ni smreke, ki je vihar ne bi po-škodoval. Narava nam je s tem namignila, da sicer spošto-vana gorska gozdna drevesa ne sodijo v sadjarsko in vino-gradniško gričevje. Bralce časopisa OKo bi želel opozoriti, da nam sporočijo, če bi bilo potrebno obžagati še kakšno mogočno drevo, da bi ga tako rešili pred propadom. Prija-zno vam svetujem, da drevesa ne posekate v celoti, am-pak primerno oblikujete, da vam bo že naslednje vroče poletje nudilo pri-jetno senco in prostor za druženje. Če zahtevne-ga in nevarnega dela ne zmorete opraviti sami, smo vam pripravljeni pri-skočiti na pomoč gasilci in sodelavci Kozjanskega parka. (Ivo Trošt, Kozjanski park)

Podrto drevo v Polju ob Sotli.

9. april 2009 | OKo | 23

KOZJANSKI PARK

Divja odlaga-lišča, bodo sploh kdaj iz-ginila?Vpliv človekovih aktivnosti postaja v okolju vedno bolj opazen. Marsikdo se še spomni, da so naše babice in dedki s pomočjo pregovorov lahko dolgo-ročno napovedovali vreme. Žal danes ugotavljamo, da ti prego-vori ne veljajo več. Vsi ugotavljamo, da se okolje spreminja, vendar pa je tistih, ki so pripravljeni kaj spremeniti, zelo malo.Ljudje smo danes postali zelo potro-šniško naravnani in poleg življenjsko potrebnih izdelkov nas zaznamuje tudi velika poraba tistih, ki niso nujno potrebni za življenje. To pa ima za po-sledico veliko količino odpadkov, ki v različnih oblikah obremenjujejo okolje.Tako rastline, živali kot tudi ljudje smo naravnani k temu, da se prilagajamo okolju, v katerem živimo. Težava je v tem, da ljudje s svojim razvojem moč-no posegamo v naravo in okolje, živali in rastline pa se temu bodisi prilagodijo ali se umaknejo ali pa preprosto poča-si izumrejo. Seveda te spremembe niso vidne z danes na jutri in jih mi kot ljudje posredno niti ne zaznamo. Vsak odpa-dek, ki ga odvržemo nekje v naravi, bo tam krajši ali daljši čas propadal. Poča-si bodo snovi pronicale v zemljo, voda jih bo izpirala v podtalnico od tam pa v izvire in vodna zajetja in tako posre-dno uživamo sestavino odvržene em-balaže tudi ljudje.Spomladanski meseci so običajno čas, ko v svojih domovih opravljamo t. i. spomladansko čiščenje. Odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, odvažajo komunalna podjetja in jih odlagajo na komunalna odlagališča.

Kljub dobri organiziranosti odvoza od-padkov pa imamo v naših krajih še ve-dno divja odlagališča, ki jih srečujemo predvsem na sprehodih v naravo. Pro-blem teh divjih odlagališč pa je še ve-čji zato, ker se v njih pogosto najdejo nevarni, dostikrat tudi strupeni odpad-ki (razna embalaža fitofarmacevtskih sredstev, deli motornih vozil, izrabljeni gospodinjski aparati, neporabljena zdravila …).Za naravno okolje smo odgovorni po-samezniki in država. Zato bi moral vsak, ki na novo odkrije kakršnokoli divje od-lagališče, o tem takoj obvestiti pristoj-ne institucije, ki bi morale nemudoma poskrbeti za očiščenje. Prav tako bi morale te institucije več napora po-svetiti iskanju krivcev in jih zato tudi pri-merno denarno kaznovati.Vsako leto se trudimo v Kozjanskem parku očistiti tista divja odlagališča, ki jih opazimo pri našem terenskem delu. Verjetno pa ostaja še vedno veliko takih, ki so skrita oziroma zanje vedo samo posamezniki. Pri čiščenju teh od-lagališč opažamo, da se v njih naha-jajo novodobni odpadki. Pri zadnjem čiščenju so bili nekateri odpadki celo zapakirani v vrečke in nato odvrže-ni v gozdno vrtačo, pa čeprav jih je lastnik moral tja pripeljati mimo vsaj dveh kontejnerjev. Z letošnjim letom so le-te ukinili in komunalno podjetje je uvedlo t. i. ločeno zbiranje odpad-kov. To je zelo dobrodošlo, saj se bo s tem zmanjšala količina odpadkov, ker se bodo mnogi med njimi lahko reci-klirali. Vendar pa se mi na tem mestu pojavlja dvom, ki se bo seveda izkazal za upravičenega šele nekoliko kasne-je. Smo ljudje že dovolj osveščeni, da se bomo jasno držali navodil, ki smo jih dobili glede zbiranja odpadkov, ali pa bomo raje poiskali kakšno skrito mesto v gozdu ali opuščenem kamnolomu in tja odložili tisto, česar si ne želimo ime-ti v svoji bližini, ker je grdo in verjetno tudi nima najboljšega vonja. Želim si in močno upam, da temu ne bo tako. (Mojca Kunst)

V Kozjanskem parku se trudijo očistiti divja odlagališča, ki jih opazijo.

Evropska destinacija odličnosti Kozjanski park je med tremi destinacijami, ki so se uvr-stile v najožji izbor za laskavi naziv: Evropska destinacija odličnosti.

Slovenska turistična organizacija je v letošnjem letu že drugič zapored raz-pisala projekt evropske komisije »Eu-ropean Destinations of ExcelleNce« (EDEN). Glede na to, da je tema projekta v letu 2009 Turizem in varovana območja, so se na razpis prijavili tudi v Kozjanskem parku in sicer s temo: Visokodebelni travniški sadovnjaki. Pred dnevi so izve-deli dobro novico, ki pravi, da so ena od treh destinacij, katere bo komisija obiskala na terenu in izbrala tisto desti-nacijo, ki si bo v letošnjem letu prislužila naziv: Evropska destinacija odličnosti.V Kozjanskem parku so ne glede na končni rezultat že zelo zadovoljni in ve-seli, da njihova številna prizadevanja opazijo tudi strokovnjaki. Glede na to, da je Kozjanski park v letu 2009 vstopil v leto jabolka in bodo pra-znovali desetletnico, odkar se ponov-no zavedajo pomena jabolk in jabla-ne, bi jim naziv Evropska destinacija odličnosti še toliko več pomenil. (Z. I.)

Prikaz obrezovanja starih jablan.Podrto drevo v Polju ob Sotli.

24 | OKo | 9. april 2009

KOTICEK

NASVETI

Zasadimo vrt nekoliko drugačeRubriko pripravlja:

Helena Štravs

Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh.Lepo vreme cvetne nedelje rodovitno letino pripelje.

Ali ste se kdaj vprašali, zakaj obstaja veliko domačih in še več tujih revij o prelepih cvetličnih vrtovih, neprimerno manj pa o zelenjavnih? Zato ker smo Slovenci ob Avstrijcih eden redkih narodov, kjer zelenjavni vrt sodi k hiši in je pravzaprav ponos domače gospodinje. Vendar se tudi pri nas z generacijo, ki je zaposlena cele dni, ta tradicija zelenjavnega vrta ob mo-dernih hišah počasi izgublja. Izgovor, da je z zelenjavo veliko dela, pač ne drži. Zelenjavo lahko posadimo na gredice tudi drugače in hkrati bo okras hiše in veselje domačih, da o zdra-vem domačem pridelku niti ne govorim. V prvih dneh aprila lahko posadimo prve kapusnice. Naj spomnim, da spadajo v družino križnic ter da je dobro od lani zamenjati gredico in po-sajene sadike zgodnjega zelja, cvetače, brokolija, glavnatega ohrovta in nadzemne kolerabice pokriti z vrteksom. To nam bo omogočilo pridelek pobrati 10–14 dni prej kot sicer. Lahko pa del posajenega pokrijemo in del ne, pa dobimo razvlečeno sezono pobiranja. S pokrivanjem zelja, cvetače … se v veliki meri izognemo škodljivcem, pa tudi stres zaradi morebitnih niz-kih temperatur je manjši. V primeru občutno nizkih temperatur listje spremeni barvo (pomodri). Najbolj zgodnja kapusnica je zagotovo nadzemna kolerabica. Lahko je bela ali vijoličasta,

mlada je zelo krhka, sočna in zdrava. Hitro jo lahko uporabimo v juhi ali prilogi. Nadzemne kolerabice kvalitetnih sort ne ole-senijo in imajo dobro obstojnost na vrtu. Seveda jo lahko tudi zamrznemo, če je je preveč naenkrat. Sorte zgodnjega zelja imajo rastno dobo približno 55–60 dni in dobro obstojnost na pokanje. To pomeni, da je lahko pridelek v tehnološki zrelosti na vrtu še približno 14 dni, po tem času pa ga je dobro pobrati in shraniti v kleti do uporabe. Cvetačo je zanimivo posaditi zgo-daj. To pa zato, ker uide morebitni suši in vročini. Zgodnje sorte cvetače rastejo 75 dni, rožo zavijajo same (ostane bela) in ob padavinah imajo zadosti vlage, kar za poletno pridelavo ne morem trditi. Sorte, ki se sadijo maja, so jesenske sorte in cveta-ča je takrat najlepša zaradi nižjih temperatur in več dežja.Z vitamini nabit je brokoli. Posadimo ga zgodaj. Ko glavna roža zraste, jo odrežemo in rastlino pustimo na gredi. Začela bo de-lati stranske poganjke in rezali ga bomo vse do jeseni. Poganjki so manjši in rastejo postopoma. Ni tako občutljiv na sonce in dež kot cvetača. Res pa je, da ga pobiramo takrat, ko je roža še čisto zaprta in temno zelena, v soncu hitro požene rumene cvetove. Da ga imamo skozi celo leto dovolj, ga je potrebno saditi večkrat. Glavnati ohrovt ni samo jesenska zelenjava, ampak imamo sorte poletnega in jesenskega tipa. Zdaj se sadi poletna sorta. Zraste v 70 dnevih, je lepo nakodran, listi so tanjši, glavice težke od 1,5 do 2 kg. Uporaba je raznolika in vitaminsko bogata.Na prosto lahko sadimo tudi por in čebulo. Por je znan in med rastjo ga večkrat osujemo, da dobimo dolgo belo steblo. Če-bula iz sadik je debela. Težka je približno 30 do 50 dag, odvisno od vrste zemlje in oskrbe. Je milega okusa in zelo dobra za po-letje v kombinaciji s paradižnikom ali sama na žaru. Odlično se obnese pri kuhi, ni pa primerna za skladiščenje. In da končam, posadimo letos zelenjavo malo drugače. Lahko si privoščimo tudi zeliščni kotiček. Vrt bo pisan, raznolik in naše delo bo hkrati v veselje in ponos.

Stabilizacija vina pred stekleničenjem

Vino v steklenici mora biti stabilno. To pomeni, da ne sme spre-minjati fizikalno-kemijskih lastnosti – tvoriti usedline, refermentirati, spreminjati barve,oksidirati itd. Samo stabilno vino lahko pravilno zori v steklenici.Pred stekleničenjem vina je potrebno opraviti kemično in senzo-rično analizo ter se prepričati v stabilnost na beljakovine in stabil-nost na vinski kamen.Stabilizacija na beljakovine:Kot prvi korak k stabilizaciji vina na beljakovine opravimo beljako-vinski test: vzorec vina (1 liter) izpostavimo temperaturi 60–70 sto-pinj C, v trajanju 3–4 ure. Če je vino po zagrevanju enako bistro kot prej oziroma ni ustvarilo usedline ali motnosti, lahko sklepamo, da ni prisotnih termolabilnih beljakovin in da je vino stabilno. Če pa ugotovimo, da se je zmanjšala bistrost ali na dnu steklenice

Piše: Igor Horvatuniv. dipl. ing. agr.

opazimo bele usedline, vino ni stabilno na beljakovine, zato ga moramo stabilizirati.Stabilnost na beljakovine dosegamo z dodajanjem bentonita. Vedno uporabimo najmanjšo učinkovito dozo bentonita, ki jo do-ločimo s poizkusom v malem. Za usedanje bentonita so potrebni dva do trije tedni. Potem ponovno opravimo beljakovinski test.Stabilizacija na vinski kamen:Tudi tu opravimo test: vzorec vina (1 liter) držimo na negativni temperaturi (do -10 °C) 12–24 ur. Če se v temu času ne ustvari usedlina iz kristalov vinske kisline, je vino stabilno na vinski kamen. V nasprotnemu primeru je vino nestabilno in obstaja možnost, da ustekleničeno vino pri nizkih temperaturah ustvari usedline.V praksi sta dve možnosti za stabilizacijo: pospešitev izločanja vin-skega kamna s hlajenjem v zimskem času in preprečitev izločanja vinskega kamna z dodatkom metavinske kisline tik pred stekleni-čenjem (10 g metavinske kisline/hl vina bo, odvisno od tempera-ture, stabiliziralo vino 6–9 mesecev).Stabilizacija na vsebnost prostega SO2:Vino je stabilno na vsebnost prostega SO2, če pred stekleniče-njem ohranja količino prostega žvepla na želeni ravni vsaj tri tedne. Opravimo dve meritvi vsebnosti prostega SO2 v dvajset-dnevnemu presledku. Če ni prišlo do bistvenih razlik v meritvah SO2, pomeni, da so porabniki žvepla nasičeni oziroma nevtrali-zirani. Količina prostega SO2 naj bi se gibala med 25–35 mg/L. V primeru, da je vino porabnik žvepla, ga moramo dodati v takšni količini, da se bo poraba ustavila. To količino lahko določimo s testom »linija vezave žvepla«.Doseganje teh treh vrst stabilnosti je proces, za katerega rabimo vsaj tri tedne. Torej je sedaj pravi čas za preverjanje stabilnosti vina, če nameravate ustekleničiti vino pred poletnim dvigom temperatur v kleti.(v nadaljevanju: Mikrobiološka stabilnost vina)

Vrt lahko zasadite tudi nekoliko drugače.

9. april 2009 | OKo | 25

DUHOVNO OKO

Postni čas dosega vrhunec in že so pred nami dnevi, ko se bomo spominjali največjih skrivnosti našega krščanskega verovanja: trpljenja, smrti in vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Na te prazni-ke smo se ves postni čas pri-pravljali. V tem obdobju se narava prebuja in v naravi se pora-ja novo življenje. Rojeva se novo, ko je staro umrlo. Jezus tudi nam naroča, da mora-mo umreti staremu, grešnemu človeku. Kajti le tako preno-vljeni se bomo lahko prerodili v nove velikonočne kristjane.Sveti Gregor Veliki pripovedu-je, da je mladi in pobožni pre-stolonaslednik Tiberij Konstan-tin (†581) nekega dne šel po hodniku vladarske palače in na tleh opazil v kamnito plo-ščo vsekano znamenje križa. Služabnikom je naročil, naj to ploščo dvignejo in jo postavijo na bolj častitljivo mesto. Ko so odstranili ploščo, so pod njo našli še šest enakih plošč. Pod zadnjo pa dragocen zaklad.

Tako je s križi v našem življenju. Če križe pogumno pobiramo, brez godrnjanja, spolnjuje-mo zapovedi, delamo dobra dela, bomo odkrili že v tem življenju in nato v večnosti dragocen zaklad Božje ljube-zni! Ob grobovih ne pojemo samo žalostink, ob grobovih pojemo tudi pesmi zmago-slavja, pojemo pesmi sreče in veselja.Vstali Kristus živi med nami. On prižiga v naših srcih luč veselja. To nam omogoča Kri-stusov grob, v katerem je pre-magal smrt in iz katerega je vstal k neminljivemu življenju. Na Kristusovem grobu ne ra-ste trava, kot raste na mnogih grobovih. Kristusov grob je dal človeštvu smisel življenja in upanja. Je-zusova beseda ob praznem grobu odmeva, naj gremo tudi mi v svet in oznanjamo njegovo zmago. Da bomo uspeli, nam zagotavlja, da bo z nami vse dni do konca sveta.Kako izgledajo njegovi učen-

Piše: Jože Hribernik, župnik na Pilštanju in v Zagorju

Velika noč, 12. aprila 2009

ci ob vseh teh dogajanjih ve-likega tedna? Bojijo se Judov, žalostni so, razočarani, teži jih občutek krivde, saj so za-pustili svojega Učitelja. Petra duši bolečina zatajitve. Mari-ja Magdalena in druge žene jokajo, saj so izgubile ljubljeno osebo. Toda velikonočno jutro začne vse spreminjati. Najprej se vznemirijo, ker je prazen grob. Sledi tekanje – iskanje in nenazadnje čakanje, kaj bo tem dogodkom naposled sledilo. Nato nenadno srečanje z Vstalim. Najprej se z njim sre-čajo zveste žene, nato Pe-ter in dva učenca na poti v Emavs. Istega dne zvečer pa preseneti še ostale zbrane in prestrašene učence, ko jih obišče pri dobro zaprtih vra-tih in jih pozdravlja: »Mir vam bodi!« Veselje je tiho in resnič-no globoko. Nihče jim ga ne more več vzeti. Jezus se jim prikazuje, jih tolaži, bodri in utrjuje njihovo medlo vero z znamenji. Jezus tudi nam kliče, kot je klical apostolom: »Vstal sem! Jaz sem živ! Živ sem med vami!« Če bi apostoli in tudi mi to veselje ohranili le v sebi, bi bili podobni grobovom, ki skrivajo v sebi resnico. Zato

Vstali vzklika: »Pojdite, povejte mojim bratom, da živim!« To vzklika tudi slehernemu izmed nas, vsakemu velikonočnemu kristjanu, naj doživeto obha-jamo zmago velikonočnega jutra. Kristusov križ mora biti vsakemu kristjanu osebna iz-kaznica, znamenje upanja v resničnost tudi naše zmage ob dopolnitvi zemeljskega življenja. Vsem želim blago-slovljene in doživete praznike Vstajenja!

VELIKONOČNI RAZPORED BOGOSLUŽJA PO ŽUPNIJAHVELIKI ČETRTEK – JEZUSOVA ZADNJA VEČERJA IN ZAČETEK TRPLJE-NJA V VRTU GETSEMANISlovesna sv. maša. Po maši prenos Najsvetejšega na stranski oltar in premišljevanje o Jezusovem trpljenju v GetsemanijuZagorje ob 15. uriKozje in Polje ob Sotli ob 17. uriPilštanj ob 17.30Buče ob 18. uriOlimje, Podčetrtek, Podsreda, Sv. Peter pod Sv. gorami ob 19. uri

VELIKI PETEK - DAN JEZUSOVEGA TRPLJENJA IN SMRTIKrižev potSv. Peter pod Sv. gorami, Zagorje ob 15. uriOlimje ob 18.30 uriObredi v čast Gospodovemu trpljenju in smrti:Branje Božje besede, slovesne prošnje za vse potrebe, češčenje križa, obhajilo, odprtje božjega grobaZagorje ob 15.20Polje ob Sotli ob 16. uriKozje ob 17. uriPilštanj ob 17.30Buče, Polje ob Sotli ob 18. uriOlimje, Podsreda, Sv. Peter pod Sv. gorami ob 19. uri

VELIKA SOBOTA – JEZUS POČIVA V GROBUBlagoslov ognjaPiljštanj ob 6. uriOlimje, Podsreda, Buče, Polje ob Sotli, Zagorje ob 6.30Kozje, Podčetrtek, Sv. Peter pod Sv. gorami ob 7. uriBlagoslov jedilBuče ob 9.30, 11.30, 13.30 in 15.30Kozje ob 10., 12., 14. in 16. uriOlimje ob 12. in 15. uriSela ob 14. uriPilštanj: ob 7.30 cerkev v Dobležičah, ob 8. uri cerkev na Gub-

nem, ob 8.30 cerkev v Lesičnem, ob 9. uri pri kapeli na Klakah, ob 9.15 pri kapeli na Zečah, ob 9.30 pri kapeli na Drenskem Rebru, ob 10. uri v žup. Cerkvi na PilštanjuPodčetrtek: ob 9. uri v vasi Lipa – Terme Olimia, 14.15 v cerkvi Sv. Križ v Imenski Gorci, ob 15. uri v župnijski cerkvi PodčetrtekPodsreda ob 16. uriPolje ob Sotli ob 13.30Sv. Peter pod Sv. gorami ob 8., 10., 12., 14. in 16. uriZagorje: ob 11. uri v cerkvi v Pokorni vasi, ob 11.30 pri Novakovi kapeli na Bistrici, ob 12. uri pri kapeli v Gaberju, ob 12.30 v žup. Cerkvi v Zagorju

VELIKONOČNA VIGILIJASlavje luči, velikonočna hvalnica, besedno bogoslužje, krstno bo-goslužje, evharistično bogoslužjeZagorje ob 15. uriKozje, Polje ob Sotli ob 17. uriPilštanj ob 17.30Buče ob 18. uriOlimje, Podčetrtek, Podsreda, Sv. Peter pod Sv. gorami ob 19. uri

VELIKONOČNA NEDELJA - PRAZNIK GOSPODOVEGA VSTAJENJAVstajenjska procesija in sv. mašaOlimje, Pilštanj, Podsreda ob 6.30Buče, Kozje, Podčetrtek, Sv. Peter pod Sv. gorami ob 7. uriZagorje ob 8.30Polje ob Sotli ob 8.45Dnevna sv. mašaOlimje ob 9. uri Sela ob 10.30Buče, Kozje, Podsreda, Sv. Peter pod Sv. gorami ob 10. uriPodčetrtek ob 10.30

VELIKONOČNI PONEDELJEKPodčetrtek ob 7.30, podružnica Devica Marija na Pesku ob 10.30Olimje ob 9. in 19. uri, podružnica v Selah ob 10.30Polje ob Sotli ob 9. uriSv. gore ob 11. uri

26 | OKo | 9. april 2009

SVET MLADIH

Skrbijo, da jim ni dolgčasV Mladinsko kulturno turističnem društvu (MKTD) Lepe strune, ki združuje mlade iz ob-čine Podčetrtek, se vedno kaj dogaja. Člani pripravljajo različne prireditve in se trudijo, da mladim in malo manj mladim ni dolgčas.

Že nekaj let člani MKTD Lepe strune organizirajo tradicional-no Jurjevanje v Imenem, kjer ne manjka zabavnih športnih iger in seveda velike količine »cvrkov«. Vsako leto je tudi več pohodnikov, ki se ob dnevu mladosti udeležujejo po-hoda v Kumrovec. Prvega so na pobudo Sabine Ivačič in Gorazda Pavčnika izvedli leta 2005, povezani pa so tudi z društvom, ki ob dnevu mladosti organizira celotno priredi-tev v Kumrovcu. V društvu skrbijo tudi za športno udejstvovanje. Za člane društva organizirajo obisk fitnes studia v Termah Olimia in rekreacijo v telovadnici OŠ Podčetrtek. Tam se je lani odvi-la že druga prireditev 12 ur košarke, ki je povezala številne ljubitelje košarke različnih generacij. Ves denar, pridobljen iz donacijskih sredstev za prireditev in prodaje majic ter hrane in pijače, je šel v humanitarne namene za društvo Debra. Skupaj s Termami Olimia so organizirali turnir v odbojki na mivki v Športnem parku Gaj. Tudi na področju kulture se je v lanskem letu dogajalo, saj so pripravili literarni večer in skupaj s Turizmom Podčetrtek še tradicionalni Srednjeveški večer. Osrednja prireditev društva Lepe strune je StrunaFest, kjer so lani nastopile štiri rock skupine: domači osnovnošolski band Diagnose of Rock, brežiški Guild, velenjski garažni rokerji Res Nullius, za vrhunec prireditve pa so poskrbeli člani skupine Dan D. Na prireditvi so društvu Debra Slovenija simbolično predali ček za 1001 evro. Sredstva so zbrali na športno-hu-manitarni akciji 12 ur košarke in na humanitarni dražbi ume-tniških slik dan pred prireditvijo. V poletnem času se je odvi-

Delovno predsedstvo na občnem zboru društva.

jal še tabor Bolj živo, ki so ga že drugo leto zapored izvedli v bivši vojaški karavli nad Ratečami. Enotedenskega tabora se je udeležilo 15 članov.V jeseni so organizirali še otroške delavnice, gostili skupino Mamoo-ti, ki je predstavila improvizacijski šov, ter leto za-ključili s prireditvijo Z rockom proti aidsu. Lani je članom društva Lepe strune na razpisu JSKD Slove-nije za mladinske kulturne centre uspelo pridobiti sredstva za nakup DLP projektorja, štirih kvalitetnih mikrofonov s po-vezovalnimi kabli in stojali, dveh večbarvnih reflektorjev in visoko kakovostne Full HD digitalne videokamere z doda-tno opremo in programom za montažo. Celoten projekt je vreden 2000 evrov, od tega so polovico sredstev zagotovili sami, polovico pa JSKD. Tako je mladim v MC Podčetrtek omogočeno izvajanje videoprodukcije, v prihodnje pa si želijo pripraviti še kakšen tečaj na to temo.Vstop v letošnje leto so zabeležili s kuhanjem čilija na parki-rišču pred občino, njihovi letošnji načrti pa so podobni lan-skim. Ob predstavitvi plana dela pa je predsednik Dominik Bovha poudaril, da so veseli vseh predlogov, kako dodatno obogatiti in izboljšati pestrost dogajanja v društvu.

Zdenka Ivačič

Utrinek s tabora Bolj živo.

9. april 2009 | OKo | 27

ŠOLSKO OKO, OGLAS

Matematiki preizkusili znanjePetinsedemdeset učencev osnovnih šol upravne enote Šmarje pri Jelšah se je udele-žilo področnega tekmovanja v znanju mate-matike, ki je potekalo na OŠ Lesično.Letošnje področno tekmovanje mladih matematikov za srebrno Vegovo priznanje je bilo že petinštirideseto po vrsti. In ker se lokacija tekmovanja vedno seli s šole na šolo, je organizacijo letos prevzela OŠ Lesično. Natančneje je bila zanjo zadolžena Milena Grobelšek, učiteljica matematike in fizike, ki je bila hkrati še predsednica oce-njevalne komisije. Pred tekmovanjem so domači učenci poskrbeli za kulturni program, ki je malce pregnal matematično tremo. Po-tem pa je šlo zares. 75 učencev sedmih, osmih in devetih razredov se je pričelo ukvarjati z matematičnimi nalogami in po dveh urah so bili eni bolj, drugi manj zadovoljni z opravljenim delom. Naloge so bile razdeljene na dva dela. Prve so bile naloge izbirnega tipa, druge pa obsežnejše, ki zahtevajo daljše računske postopke.V tednu dni bodo znani rezultati, najboljši pa se bodo udeležili dr-žavnega tekmovanja v znanju matematike. (Z. I.)

Učenka Katja Strgar iz OŠ Lesično je strnila svoje občutke po kon-čanem tekmovanju:»Na področno tekmovanje sem se uvrstila prvič, drugače pa sem že prejšnja leta tekmovala na šolskem tekmovanju. Na tekmovanje sem se pripravljala tako, da sem reševala razne naloge s prejšnjih tekmovanj, ki mi jih je pripravila učiteljica. Pred tekmovanjem sem bila malo nervozna, vendar so »živčki« kmalu popustili. Nekatere naloge so bile zahtevnejše, druge pa lažje.«

Intervju s tekmovalcema

Tadej Ulčnik, učenec 9. razreda OŠ Bistrica ob Sotli, in Mojca Hun-ski, devetošolka iz OŠ Podčetrtek, sta nam zaupala nekaj več o pripravah, tekmovanju in še čem.

Tekmuješ prvič ali si se že kdaj uvrstil na področno tekmovanje? Če že, se ti je uspelo uvrstiti na državno tekmovanje?Tadej: Tekmoval sem že lansko leto. Uvrstil sem se na državno, kjer sem prejel zlato priznanje.Čestitam! In kako si se pripravljal na tekmovanje?Tadej: Hodil sem k dodatnemu pouku.Kako pa so potekale tvoje priprave?Mojca: Učiteljica mi je pripravila stare teste z nalogami, katere sem potem reševala.So vaju pred tekmovanjem kaj dajali »živčki«?Tadej: Ne.Mojca: Malo.Kakšne so se vama zdele naloge?Tadej: Nekatere so bile lahke, nekatere pa težke.Mojca: Srednje, nekatere lahke, druge težke.

Raje rešujeta naloge tipa A, pri katerih moraš samo obkrožiti odgo-vor, za katerega meniš, da je pravilen, ali raje rešujeta naloge tipa B, pri katerih moraš sam priti do rešitve?Tadej: Odvisno, kakšne so.Mojca: Odvisno, kakšne so. Nekatere naloge tipa A so lahke, dru-

Mladi matematiki

ge težke, tako je tudi pri nalogah tipa B.Pričakujeta, da se bosta uvrstila na državno tekmovanje?Tadej: Ne vem.Mojca: Ne.Kako se počutita tukaj pri nas v OŠ Lesično?Tadej: Super.Mojca: Fajn imate.

(Intervju pripravila: Katja Strgar, 9. razred, OŠ Lesično)

Med reševanjem nalog so bili učenci zelo zbrani.

Mentorji z ravnateljico OŠ Lesično Ireno Krajnc

28 | OKo | 9. april 2009

ŠOLSKO OKO, OGLASI

tel. 041 383 658info@izobrazevalna-agencija.siprijave zbiramo do 17.04.2009

Posadili dve hruški in dve češnjiV okviru akcije »10.000 sadnih dreves v vse slovenske ekošole in vrtce«, ki jo je izvajal pro-gram Ekošola kot način življenja, so na OŠ Bistrica ob Sotli posadili tri avtohtona visokorasla sadna drevesa, dve hruški in češnjo, ki jim bodo delala senco in jih kot simbol narave ter zdravja s svojimi sadovi opozarjala na odgovorno ravnanje do okolja. Saditev je vo-dil Adrijan Černelč iz Kozjanskega parka, povabilu na pomemben dogodek pa sta se odzvala tudi direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt in ravnatelj Bogomir Marčinković. Tudi otroci in strokovne delavke vrtca Pikapolonica so posadili sadno drevo, češnjo. Osnovni cilj te akcije je spodbujati otroke k spoštovanju in ljubezni do narave ter ohranjanju biotske raznolikosti Slovenije. S sajenjem sadnih dreves bodo na simboličen način vplivali na zdrav način pridobivanja hrane in prehranjevanja. Donator dreves je Mercator v sodelovanju s podjetjem Mirosan, d.d. ( Vanja Kolar, Urška Sovinc)

TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI

ZA AVTOMOBILE,

MOTORNA KOLESA IN TRAKTORJE

P O D È E T R T E K

TEL.:03 5829 344 & 041 794 109

POPUST

5 %

S TEM KUPONOM VAM PRIZNAMO NA VSE ARTIKLE 5% POPUST

Sajenje dreves na OŠ Koprivnica

Učenci so z zanimanjem opazovali Adrijana pri delu.

Otroci iz vrtca so bili veseli, ker so posadili češnjo.

V okviru projekta Eko šola kot način življe-nja, katerega namen je spodbujati in oza-veščati o zdravem načinu življenja, smo v četrtek, 19. marca 2009, na OŠ Koprivnica pričeli s sajenjem sadnih dreves. Šola si je že nekaj časa prizadevala, da bi imela lasten sadovnjak in to nam je ob pomoči Kozjan-skega parka, ki nam je podaril 18 sadik sa-dnih dreves, in Mercatorja tudi uspelo.Učenci so pripravili kratek kulturni program, nato pa je sledil pozdrav in govor ravnatelja šole, Jožeta Ivačiča. Dogodka so se ude-ležili tudi župan občine Krško in poslanec v državnem zboru, Franc Bogovič, direktor Kozjanskega parka, Ivo Trošt, predstavnica Mercatorja, Ivica Bračun, in predstavnica Društva prijateljev mladine Koprivnica, Bri-gita Roštohar. Bogovič in Trošt sta v kratkem

govoru nagovorila učence in jih vzpodbu-dila k zdravemu načinu življenja in odgo-vornosti za okolje, nato pa sta simbolično posadila prvo sadno drevo. ( Nina Tucovič, OŠ Koprivnica)

9. april 2009 | OKo | 29

KRAJEVNI MOZAIK, ŠPORT

Kolesarjenje po RabuČlani kolesarske sekcije Orans iz Bistrice ob Sotli so minuli vikend kolesarili po otoku Rabu.

V kolesarski sekciji Orans, ki deluje že tretjo sezono, se zdru-žujejo mladi rekreativni kolesarji iz Bistrice ob Sotli in njene okolice, ki se dobivajo enkrat tedensko, da kolesarijo in se preprosto družijo. In ker je kolesarjenje v dobri družbi zelo prijetno preživljanje prostega časa, je danes v sekcijo zdru-ženih že 32 članov. Vsako leto na začetku kolesarske se-zone na otvoritvenem pikniku predstavijo okvirni plan za novo sezono, potem pa se skozi celotno sezono dobivajo in skupaj odkrivajo tako lepote Slovenije kot tudi Hrvaške. Predsednik sekcije je Primož Rainer, podpredsednik in glav-ni organizator kolesarskih voženj pa Gašper Rainer. V lanski sezoni so pričeli s postavitvijo 1. bistriške kolesarske poti po obsoteljskih gričih preko Orlice do obronkov bizeljskih goric in nazaj do Bistrice ob Sotli. V vsaki sezoni pa organizirajo tudi obsežnejšo kolesarsko turo, in tako je prišel na vrsto otok Rab, kamor se je devet kolesarjev, ki sta jih z avtomobili spremljala dva člana, opravilo minuli vikend. Bistriški kolesarji zagotavljajo, da se lahko na takšno kolesar-jenje odpravi prav vsak, saj je potrebna le volja. To potrjuje tudi dejstvo, da je bila večina letos prvič na kolesih. Na poti so odkrivali lepote obmorskih krajev in imeli dva malce dalj-ša postanka, da so se okrepčali.Njihova vožnja po Rabu je trajala skoraj ves dan. Nekaj mi-nut po osmi uri so se v Jablancu vkrcali na trajekt, ki jih je odpeljal nazaj na celino ob pol šestih popoldne. In čeprav jih je na poti preganjal tudi dež, so se v Jablancu vsi z najve-čjim veseljem vrgli v vodo, ki je imela 11 stopinj. (Š. D.)

Vse več članov tudi iz Bistrice ob SotliKonjenica Virštanj - Obsotelje je že nekaj let prisotna tudi v občini Bistrica ob Sotli, saj imajo od tam vedno več članov, ki se aktivno vključujejo v skupne aktivnosti. Prav tako pa se vsi člani konjenice radi udeležijo tudi prireditev, ki jih pripra-vljajo v tej občini. Tako so popestrili tradicionalni Jožefov sejem. Svoj pohod so pričeli na Bučah in od tam jezdili proti Bistrici ob Sotli, na pohodu pa so se jim pridružili celo šmarski konjeniki. Njihov prihod v Bistrico ob Sotli, ko so se sprehodili skozi sejemsko prizorišče, je pozdravilo veliko domačinov, ki so lahko konje tudi božali in se popeljali s kočijo. Člani konjenice so svojo pot nadaljevali do strelišča v Kunšperku in še naprej do domačije njihovega člana Draga Kramerja, kjer so preživeli prijetno popoldne. (Z. I.)

KRAJEVNI MOZAIK, OGLASI

Dež jim ni prišel do živega.

Takole so konjeniki vkorakali v Bistrico ob Sotli.

30 | OKo | 9. april 2009

POLICIJA

PREIZKUŠEN Z ELEKTRONSKIM ALKOTE-STOM IN PRIDRŽAN DO STREZNITVEPolicisti PP Šmarje pri Jelšah so dne 31. 3. 2009 pri kontroli cestnega prometa v kraju Podčetrtek ustavili in kontro-lirali voznika osebnega avtomobila. Pri postopku ugo-tavljanja alkoholiziranosti je elektronski alkotest pokazal stopnjo alkoholiziranosti (1,12 mg/l), za katero je predvi-deno obvezno pridržanje do streznitve. Vozniku je bilo odrejeno pridržanje od 6 do 12 ur oz. do streznitve. Zoper voznika je bil podan obdolžilni predlog na sodišče.

VLOM V KLET IN TATVINA KOLESA Dne 5. 4. 2009 so policisti PP Šmarje pri Jelšah opravili ogled kraja kaznivega dejanja v kraju Vidovica, kjer je NN storilec med vikendom vlomil v klet oškodovanca in odtujil otroško kolo, igrače in sesalec. Z dejanjem je la-stnika oškodoval za okoli 400 evrov. Zoper NN storilca bo podana kazenska ovadba.

TATVINA LESENE MIZEDne 24. 3. 2009 so bili policisti PP Šmarje pri Jelšah ob-veščeni, da je NN storilec v kraju Trebče oškodovancu izpred stanovanjske hiše odtujil večjo leseno mizo in ga tako oškodoval za okoli 300 evrov.

BREZ POKANJA MED VELIKONOČNIMI PRAZNIKIZ velikonočnimi prazniki se kljub vsakoletnim opozorilom policistov v Sloveniji začenja tudi obdobje pokanja s karbidom, kar vselej povzroči tudi nesreče s hujšimi po-sledicami. Policisti opozarjamo, da je pri streljanju s kar-bidom potrebno upoštevati varnostna navodila, ki jih predvideva zakon o eksplozivih, prav tako je potrebno poskrbeti, da se s tem ne povzroča vznemirjenja oz. ob-čutka ogroženosti. Pri streljanju z možnarji ali karbidom morajo udeleženci oz. organizator poskrbeti, da v smeri, kamor streljajo možnarji in letijo pokrovi posod, ni ljudi ali predmetov.Pogosta je tudi uporaba pirotehničnih izdelkov. Kot je znano, se smejo pirotehnična sredstva, katerih učinek je pok, uporabljati izključno v času med 26. decembrom

in 2. januarjem. Prodaja, posest in uporaba pirotehnič-nih sredstev kategorije 2 in 3, katerih glavnih učinek je pok (petarde), pa je od letos povsem prepovedana in zakon predvideva globo za omenjeno kršitev med 400 € in 1200 €.Med velikonočnimi prazniki je največ pokanja s karbi-dom in raznimi posodami, uporabljajo pa tudi možnarje, ki jih polnijo s smodnikom. Uporaba takšnih sredstev za veliko noč spada med običaje, a je po drugi strani mo-teča za okolje in predvsem živali.Opozarjamo, da je vsaka eksplozija nevarna, omenjene običaje, ki so najbolj pogosti v severovzhodnem delu dr-žave, pa vselej spremljajo lažje in celo hujše telesne po-škodbe zaradi neprevidnosti ali lahkomiselnosti pri rav-nanju z nevarnimi sredstvi. Posledice takšnega ravnanja so največkrat opečeni prsti, razcefrani ali celo odtrgani udi, pogoste so poškodbe obraza in oči. Velikokrat se pri pokanju z možnarji in karbidom poškodujejo otroci, ki lahko utrpijo hude, včasih celo trajne posledice. Sicer pa možnarji po zakonu o orožju sodijo med tiste vrste orožja, ki ga morajo posamezniki prijaviti in imeti zanj priglasitveni list. Ta orožna listina jim ne omogoča pravice nošenja; njihova uporaba je možna le v okviru organiziranih javnih prireditev pod pogoji, ki veljajo za izvedbo takšnih javnih zbiranj (dovoljenje upravne eno-te). Ročni možnar je strelno orožje, ki se s sprednje strani polni s smodnikom. Če se smodnik nato zapre s papir-jem, pride samo do poka, kar je med prazniki tudi osnov-ni namen možnarja. Toda v vseh primerih, ko se pred smodnik vstavi kakršen koli trd predmet, lahko postane zelo nevarno strelno orožje. Nabava eksplozivne snovi za polnjenje možnarja, ka-kršen je smodnik, fizičnim osebam sploh ni dovoljena, lahko pa ga kupijo podjetja ali društva, ki morajo imeti še certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za streljanje z možnarji. Sicer pa je v Zakonu o kršitvah javnega reda in miru v 12. členu, ki omenja uporabo nevarnih predmetov, predvi-dena denarna kazen v višini 104,32 € za tistega, ki upora-blja acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti. Želimo, da bi prihajajoči prazniki minili mirno in brez po-škodb zaradi nepremišljenih ravnanj!

9. april 2009 | OKo | 31

ŠPORT, OBJAVA

Podjetnice in podjetniki,

če kdaj, posebej sedaj mala in sre-dnje velika podjetja potrebujejo sve-že vire financiranja; kriza je namreč že globoko posegla v proračune podjetij, na drugi strani pa je sedaj potrebno staviti tudi na razvojni po-tencial podjetij. Prav o tej tematiki je tekla beseda na konferenci Podjetna Slovenija 2009, ki nam je spet prine-sla nekaj novosti. Slovenski podjetni-ški sklad je prejšnji teden skupaj z ostalimi podpornimi institucijami na enem mestu organiziral predstavitve finančnih spodbud za mala in srednje velika podjetja v letu 2009. Kar nekaj razpisov je bilo predstavlje-nih na omenjeni konferenci; podje-tjem so med drugimi na voljo razpisa za sofinanciranje nakupa tehnološke opreme in za garancije za bančne kredite za investicije in obratna sred-stva.Prvič pa so se letos predstavile tudi družbe tveganega kapitala, z delom bo v letošnjem letu namreč začela državna Prva družba tveganega ka-pitala, ki sta jo ustanovila Slovenski podjetniški sklad in ministrstvo za go-spodarstvo. Družba, ki ima 35 milijo-nov evrov osnovnega kapitala, naj bi prve investicije (lastniško financira-nje) izvedla že v drugi polovici leta. Osnovno načelo novoustanovljene družbe bo lastniško in dolžniško finan-ciranje inovativnih podjetij, ki imajo potencial hitre rasti. V pripravi je še nekaj razpisov, tako s strani Slovenskega regionalnega ra-zvojnega sklada kot tudi s strani Mi-nistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bodo predvidoma obja-vljeni aprila. Že objavljene razpise si lahko ogleda-te na spletni strani www.ra-sotla.si.

Vse dodatne informacije in po-moč pri prijavi in izdelavi prijav-ne dokumentacije, lahko v času uradnih ur dobite na sedežu RA Sotla. Da bo vaša prijava pravo-časna in da bomo lahko uskladili termine svetovanja, vas prosimo, da se predhodno najavite na tel. št. 03/817 18 60.

Ribičem dež ne pride do živegaZadnjo marčevsko nede-ljo se je na Vonarju odvijala otvoritvena družinska ribiška tekma.

Slabo vreme ni vplivalo in ni pregnalo tek-movalcev, saj se jih je že zjutraj ob jezeru zbralo kar 22, večinoma članov domače ribiške družine Sotla, dva tekmovalca pa sta prišla celo s Hrvaške in sta člana ribi-ške družine Klanjec. Tekmovanje je pope-stril tudi Tone Urbas, novinar revije Ribič, ki si je ogledal pričetek tekmovanja in se potem skupaj s predsednikom ribiške družine Sotla Venčeslavom Valekom in ribogojcem Danijelom Gospičem odpra-vil na ogled kanjona Bistrice od Zagorja do Podsrede. Nad reko Bistrico je bil zelo navdušen, saj je pravi raj za muharjenje potočne postrvi. Tekmovanje je trajalo do enih popoldne, rezultati pa so bili naslednji: prvo mesto je osvojil Srečko Remih, ki je ujel 11 kilogra-mov rib, drugo mesto je zasedel Ferdo Gobec, ujel je 9 kg rib, s šestimi kilogrami ujetih rib pa se je na tretje mesto uvrstil Zvonko Antolič. Zelo dobro se je med člani odrezal tudi pionir Toni Remih, ki je ulovil dva kilograma rib in zasedel osmo mesto. Po razglasitvi in malici so neumor-ni ribiči še dolgo razpravljali o tem, komu vse je največja riba pobegnila in se to-lažili, da bo drugič vreme lepše in lov še uspešnejši. (Srečko Remih)

Mednarodna strelska tekma v KunšperkuNa strelišču v Kunšperku je minuli vikend potekal med-narodni Grand Prix turnir v streljanju na glinaste golobe. Domača ekipa Kunšperka je zasedla odlično tretje me-sto.

Tekmovalci v streljanju na glinaste go-lobe so v Kunšperk prišli iz kar petih dr-žav: Italije, Madžarke, Češke, Hrvaške in Slovenije. Med tekmovalci je bila v popolni sestavi celotna državna A in B reprezentanca, zelo dobro pa so se z mednarodno konkurenco pomerili tudi člani domače ekipe iz Kunšperka, ki so ekipno zasedli tretje mesto. Prva je bila ekipa reprezentance Slovenije, druga pa ekipa Rudar Globoko. Med posamezniki je slavil Matej Žnidaršič, drugo mesto je osvojil Boštjan Maček, tretje pa Ivo Kompan. Odlično se je odrezal tudi domačin Rajko Lupše, ki je zasedel končno šesto mesto. Vsi tek-movalci so se strinjali, da je bilo tekmo-vanje odlično pripravljeno ter pohvalili urejenost strelišča, ki sodi v sam vrh v slovenskem prostoru. (Z. I.)

Toni je ulovil dva kilograma rib.Odlično se je odrezal domačin Rajko Lupše iz Imenega.

Predstavniki najboljših ekip

32 | OKo | 9. april 2009

KOŠARKA

MEDOBČINSKA KOŠARKARSKA LIGA ŠMARJEV minulem tednu so bile odigrane tudi sklepne tekme medobčin-ske košarkarske lige Šmarje. V ligi je sodelovalo 8 ekip od tega tudi dve ekipi iz našega področja: KK Dren Lesični in ŠD Kozje. Naslov iz prejšnjega leta je branila ekipa ŠD Šmarje, ki pa je letos nastopilo v malce spremenjeni zasedbi in ni konkurirala za najvišja mesta. Ekipa ŠD Kozje je bila zelo blizu uvrstitve na zaključni turnir štirih naj-boljših ekip rednega dela lige, saj je dosegla končno peto mesto. Slednje pa je uspelo ekipi KK Dren Lesično. Igralci iz Lesičnega so bili tudi zelo blizu finala vendar jim je sreča malce obrnila hrbet v polfinalni tekmi s Šentjurjem, kjer so izgubili za točko. Kasneje so v tekmi za tretje mesto ugnali KK Vitanje in se tako na zaključnim turnirju v Ponikvi veselili pokala za 3.mesto.

Finalni turnir:

Tekma za tretje mesto:

KK VITANJE : KK DREN 76 : 84 Matevžič 16, Latnik 15; Trupaj 27Finale:

KK ŠENTJUR 00 : KK PONIKVA 78 : 90 Korošec 27, Zorko 13; Zgonec 33, Golob 21, Germek 21

KONČNI VRSTNI RED ZA SEZONO 2008/09

1. KK PONIKVA2. KK ŠENTJUR 003. KK DREN Lesično4. KK VITANJE5. ŠD KOZJE6. ŠD ŠMARJE7. KK POTOČJE BLANCA 038. ŠD ROGATEC

2. SKL ZA STAREJŠE PIONIRJE U 14KK Terme Olimia Podčetrtek S tekmami prvega in drugega kroga se je pričela košarkarska liga za starejše pionirje, torej igralce stare do 14 let. Mladi podčetrte-ški košarkarji, ki so letos po mnogih generacijah prvič zaigrali v tej starostni kategoriji, so bili polovično uspešni ter zabeležili po eno zmago in poraz. Najprej so doma premagali moštvo iz Zreč z re-zultatom 85-46. Najboljša strelca tekme sta bila Sandi Zakošek s 30 točkami in Elvis Šepetavc s 14 točkami. Na drugi tekmi pa so mla-di košarkarji iz Podčetrtka v Šmarju pri Jelšah izgubili z rezultatom 110-32. Na tej tekmi pa je bil najboljši strelec Benjamin Alegro s 10 točkami. Po dveh kolih si tako igralci KK Term Olimia delijo 2. z ekipo KŠ Sani Bečirovič Bistrica, ki prihaja naslednji krog na gostovanje v Podčetrtek.

1. krog:KK Terme Olimia : KK Konjice-Zreče B 85 - 46

2. krog:Šmarje pri Jelšah : KK Terme Olimia 110-32

ŠPORT

NOGOMET

LIGA MALEGA NOGOMETA »ŠTUS DE-SIGN« KOZJANSKOPo drugem krogu LMN Štus Design Kozjansko so imele le še štiri ekipe polni izkupiček – po dve zmagi. Enako število je tudi ekip brez zmage, polovica ekip pa ima iz dveh tekem po zmago in poraz. V prvih dveh krogih pa ni bilo nobenega neodločenega izida. V lokalnem derbiju so trikratni prvaki ŠD Rajmax Kozje ugnali branilce lanskoletnega naslova ŠD Kozje MOF Štus Design. Po dveh slabih sezonah so letos spet sestavili ekipo, ki se bo verjetno borila za vrh lestvice. Drugi derbi kroga med ekipama ŠK Virštanj in ŠD Podsreda so zanesljivo dobili Virštanjčani, do prve zmage v ligi pa so prišle kar tri nove ekipe, Siflex, Terme Olimia in ŠD Kozje Motel Ribnik.

REZULTATI 2. KROGA – 27. 3. 2009 V PRISTAVI IN KOZJEM

CVUR PRISTAVA : SIFLEX 1:6 (0:1)Strelci: Čonč/Bračko 2, Jost 2, Jakopina, Artnjak

BMW CLUB OBSOTELJE : ŠD ZAGORJE 2:5 (1:1)Strelci: Cmerešek, Majer/ Levstik A, Lupšina, Posteržin, Jazbec, Tovornik

ŠK VIRŠTANJ : ŠD PODSREDA 8:3 (2:1)Strelci: Bovha T. 5, Planko, Kamenšek, Čonč/Jagrič M. 2, Stritar

BISTRICA MLADI : PEILENSTEIN PUB LESIČNO 1:2 (0:0)Strelci: Šket/Amon 2

ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK : TRGOVINE POLJE 3:0 (1:0)Strelci: Strnad 2, Muškatevc 1

BISTRICA BAR KRANER : TERME OLIMIA 1:3 (1:2)Strelci: Moškon/Ambruš 2, Valek

INTERMAK : ŠD BUČE 5:0 (3:0)Strelci: Hostnik 2, Počivavšek E., Počivavšek D., Lončar

ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN: ŠD RAJMAX KOZJE 2:3 (0:1)Strelci:Štus, Blaževič/Iskrač 3 REZULTATI 3. KROGA – 3. 4. 2009 V BISTRICI IN KOZJEM

ŠD PODSREDA : BISTRICA MLADI 2:4 Jagrič M., Bovha/Šket J. 3, Jovanovič

SIFLEX : INTERMAK 3:5 Jakopina 2,Artnjak/Hostnik 2,Lončar,Alegro,Počivalšek N.

TERME OLIMIA : CVUR PRISTAVA 6:1 Koštrun 3, Valek 2, Šelekar D./ Ogranjšek

ŠD RAJMAX KOZJE: BISTRICA BAR KRANER 0:2 Žlender, Pečnik

ŠD ZAGORJE : ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK 2:1 Oprešnik, Tovornik/Štus

ŠD BUČE : BMW CLUB OBSOTELJE 1:4 Šket/Cmerešpek, Harinski, Brundič, Stojan

TRGOVINE POLJE : ŠK VIRŠTANJ 2:4 Bunšek, Filipančič/Bovha T. 2, Jug, Planko

PEILENSTEIN PUB LESIČNO : ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN 1:4 Rebernik/Blaževič 3, Zupanc

Po tretjem krogu letošnje LMN Kozjansko pa sta na vrhu le še dve ekipi s po tremi zmagami. To sta ekipi Intermak iz Imenega in ŠD Zagorje. Obe ekipi sta imeli v tretjem krogu kar težko delo. Imenčani so proti Siflexu zaostajali po prvem polčasu in nato preobrnili rezultat, Zagorjani pa so proti mladim Kozjanom povedli in nato težje od pričakovanj ob-držali vodstvo. Prvi poraz sta doživeli ekipi Peilenstein Pub Lesično in ŠD Rajmax Kozje, do prvih zmag pa sta prišli ekipi BMW Club Obsotelje in Bistrica mladi.

Lestvica LMN »Štus D'ESIGN« kozjansko po 3. krogu

TOČKE1. INTERMAK 92. ŠD ZAGORJE 93. ŠK VIRŠTANJ 6

9. april 2009 | OKo | 33

ŠPORT

4. ŠD KOZJE MOF ŠTUS D. 65. TERME OLIMIA 66. BISTRICA BAR KRANER 67. ŠD RAJMAX KOZJE 68. PEILENSTEIN P. LESIČNO 69. SIFLEX 310. BISTRICA MLADI 311. ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK 312. ŠD PODSREDA 313. BMW CLUB OBSOTELJE 314. CVUR PRISTAVA 315. ŠD BUČE 016. TRGOVINE POLJE 0

Iz Kozjanskega nogometnega kluba Odred Kozje : »ČRNO-BELO«

Kozjanski nogometni klub Odred Kozje nastopa v ligah MNZ Celje, člansko moštvo pa je edino iz UE Šmarje pri Jelšah, ki igra veliki no-gomet v članski ligi MNZ Celje.Rezultati iz dveh »nogometnih vikendov«:Starejši dečki-2.LSD MNZ Celje27.03.- KNK Odred : NK Dravinja 5:1(4:0) in03:04.- KNK Odred : NK Kovinar 2:3 (1:3)

STRELJANJE

REZULTATI STRELSKE LIGE »GRAVIArt« KOZJANSKOLetošnje tekmovanje se je odločalo prav v zadnjem krogu na dvoboju med najboljšima ekipama zadnjih dveh sezon, ŠD Bistrica in ŠD Buče 1. V tem dvoboju so lanski prvaki iz Bistrice ob Sotli sicer zabeležili zmago za tri kroge, kar pa je bilo premalo, da bi ubranili naslov. V prvem delu so namreč strelci z Buč zmagali z večjo razliko in zato se je naslov naj-boljše ekipe ponovno preselil v njihovo last. Preostale ekipe letos niso uspele ogroziti vodilnih dveh, ki sta tako zabeležili po devet zmag in en poraz. Na tretje mesto se je zanesljivo uvrstila ekipa Pivovarna Lipnik iz Šmarja pri Jelšah.

REZULTATI ZADNJEGA 10. KROGA

ŠD Bistrica - ŠD Buče 1 1426 : 1423(Posteržin 362 / Kunst L.362)

SD Dren 1 - Pivovarna Lipnik 1318 : 1390 (Simonič 335 / Fajs 354))

ŠD Buče 2 - SD Dren 2 1331 : 1208(Frece S. 352 /, Turk 325)

Končna lestvica po zadnjem kolu:1. ŠD BUČE 1 192. ŠD BISTRICA 193. PIVOVARNA LIPNIK 164. SD DREN 1 145. ŠD BUČE 2 126. SD DREN 2 10

Med posamezniki je bil skozi celotno sezono najbolj konstanten Miran Posteržin iz ekipe Bistrica, sledita pa mu dva člana ŠD Buče 1, Mirko Kunst in Peter Kunst.

1. Miran Posteržin 2899 2. Mirko Kunst 2867 3. Peter Kunst 2863 4. Franci Sinkovič 2848 5. Jože Domitrovič 2846

Za konec še tekmovanje posameznikov Za konec letošnje sezone v Strelski ligi Kozjansko so organizatorji iz Špor-tne zveze Kozje pripravili še tradicionalno tekmovanje posameznikov, ki se je letos odvijalo na strelišču na Bučah. Sodelovalo je dvajset strel-cev, največ uspeha pa je imel domači tekmovalec Ladi Kunst, sledila pa sta mu dva člana ekipe Bistrica, Miran Posteržin in Jože Domitrovič. Nagrade najboljšim ekipam lige in posameznikom so predali predse-dnik Športne zveze Kozje Roman Gradišek, vodja tekmovalne komisije Mirko Kunst in predstavnik sponzorja lige Franc Valenčak. Svečanemu zaključku je sledil še neformalni del s pogostitvijo, med katero so se kre-sale tudi nove ideje o tem, kako tekmovanje narediti še številčnejše in bolj zanimivo. (R. G.)

Člansko »A«moštvo- MČL-MNZ Celje 28.03.- KNK Odred :NK Žalec 4:0(1:0)05.04.- NK Radeče : KNK Odred 5:1(0:0)U-10/12 - 2.LMD MNZ Celje-izv.konk.:Ekipa »A«neodločeno (2:2) in ekipa »B« poraz (1:5). Glede na kompletnost zasedbe bi naša selekcija v redni tekmi toč-kovno zmagala 7:4.»Domači vikend« 27-28.3. so zaznamovale lepe zmage, dober no-gomet in 150 zadovoljnih gledalcev na tekmah v Športnem parku v KozjemZadnji vikend je bil manj uspešen. Kljub porazom je viden napredek pri pionirjih. Poraz članov v Radečah na izjemno slabem igrišču in možnem opravičevanju, pa je le pokazal tudi na realnost tega moštva. Priložnosti za kaj več še bo dovolj.

NOGOMETNI VIKEND-VELIKA SOBOTA :11.04.09Razpored v Športnem parku v Kozjem:- ob 13,30: predtekme - klubski pionirski turnir (v slučaju sla-bega vremena odpade),- ob 16,00 : KNK Odred : NK KIV Vransko (člani) –Derbi kro-ga Lige MNZ Celje.

Prvaka preteklih let ponovno najbolj-šaTenis klub Kozje je tudi letos, že osmo leto zapored organiziral tradici-onalni občinski prvenstvi Občine Kozje v namiznem tenisu in badmin-tonu.

Prvenstev v telovadnici Osnovne šole Kozje se je udeležilo deset igral-cev namiznega tenisa in sedem badmintona. Na prvi pogled se raz-merje moči ni veliko spremenilo od lanskega leta. Še posebej to velja za namizni tenis, kjer so vsa prva tri mesta osvojili isti igralci kot lani. Na prvem mestu je že četrtič zapored končal Ervin Perčič (TK Kozje), na drugem Dušan Ferlič in na tretjem Mirko Kunst (oba ŠD Buče), četrti pa je bil Filip Volavšek (ŠD Kozje).Tudi prvak v badmintonu je ostal isti. Roman Gradišek (TK Kozje) je zma-gal že sedmo leto zapored. Da je bilo letošnje prvenstvo bolj izenačeno so poskrbeli predvsem člani ŠD Podsreda. Na drugo mesto se je na-mreč uvrstil Jože Vuk in na četrto Bojan Dobravc, med njiju pa ne tretje mesto še en član TK Ervin Perčič. (R. G.)

Joži Preskar znova na stopničkahV nedeljo, 29. marca, je v Šenčurju pri Kranju potekala prva pokalna tekma Karate zveze Slovenije, na kateri je nastopilo 475 tekmovalcev iz 47 klubov. V tej pisani druščini sta barve Karate kluba Kozjansko zasto-pala Joži Preskar in Žiga Mlinarič. Joži se je tako kot ponavadi tudi tokrat povzpel na stopničke za zmagovalce. Osvojil je dve medalji. V borbah nad 55 kg je bil drugi, medtem ko je v katah med starejšimi dečki za-sedel tretje mesto. Med mlajšimi dečki do 35 kg je v borbah uspešno nastopil tudi Žiga. Prikazal je atraktivne tehnike, srčnost in tako pridobil izkušnje za nadaljnjo športno kariero. (OKo)

Najboljša ekipa lige.

34 | OKo | 9. april 2009

Četrtek, 9. april – sreda, 15. april: RAZSTAVA VELIKONOČ-NIH PIRHOVv avli hotelov Breza in Sotelia.

Četrtek, 9. april: USTVARJALNA DELAVNICA VELIKONOČ-NIH IZDELKOVod 15. do 17. ure v knjižnici v Podčetrtku.

Sobota, 11. april: ČISTILNA AKCIJAob 9. uri na gradu Podčetrtek. Organizator: MTKD Lepe strune.

Sobota, 11. april: VELIKONOČNI TURNIRob 10. uri na igrišču v Olimju. Organizator: A golf Olimje.

Sobota, 11. april: PIRHI IZ PERLIC – KREATIVNA DELAVNICAob 10. uri v avli hotela Breza.

Sobota, 11. april – ponedeljek, 13. april: TRADICIONALNI VELIKONOČNI KROŽNIK na Jelenovem grebenu.

Nedelja, 12. april: VELIKONOČNA POJEDINA z brezplačno degustacijo pelinovega vina v gostišču Amon.

Torek, 14. april: PRAVLJIČNA URAob 15.45 v knjižnici v Podčetrtku.

Sreda, 15. april: DEMONSTRACIJA GOLFAob 13. uri na igrišču v Olimju. Organizator: A golf Olimje, cena: 4 EUR/os., informacije: Aleš - 041 324 174.

Sreda, 22. april: DAN ZEMLJE – PREDAVANJE IN LITERARNI NATEČAJ »Vesolje je nad tabo! Odkrij ga!«ob 19. uri v Kozjanskem parku v Podsredi.

Planinsko društvo Atomske toplice Podčetrtek vabi ljubitelje planin, da se v sklopu izletov ob 80. obletnici ustanovitve Kozjanske podružni-ce pri takratnem Slovenskem planinskem društvu, udeležijo planinske-ga vzpona na VAGANSKI VRH, ki je najvišji vrh Velebita. Poleg vzpona na Vaganski vrh, bomo izvedli še treking po kanjonih Krupe, Krnjaze in Zrmanje z ogledom pravoslavnega samostana Krupa, kudinega mosta, vlaškega gradu in naravnega botaničnega vrta na Velevitu v razcvetu pomladnih cvetlic.Vkjudno vabljeni. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 041-794-104 ali na elektronskem naslovu tehnoservis@siol.net.

V Podèetrtku se gradi trgovsko poslovni – center, ki bo predvidoma

dokonèan konec maja. Nahaja se v bližini Petrolove èrpalke.

V centru bo med drugim tudi živilska trgovina TUŠ in poslovalnica banke Celje.

Na voljo so Vam poslovni prostori za opravljanje dejavnosti.

Informacije: 041 627 – 092.

- POGREBNA SLUŽBA

- CVETLIÈARNA

- DARILNI BUTIK – VRTNICA

- PAPIRNICA IN FOTOKOPIRNICA

- ŽALNI PROGRAM,

- KRAŠENJE OB PRAZNIÈNIH

PRIREDITVAH IN

POROKAH

Jožef GUZEJ s.p.Brecljevo 15, 3240 Šmarje pri Jelšah P.E. Kozje 150, KozjeGsm: 031 / 664-293, telefon: 03 / 8501 - 201

PRIREDITVE, OGLASI

VABI NA

17. praznik vina in 8. salamiado

Zaključna prireditev 17. praznika vina in 8. salamiade bo v soboto, 18. aprila, v dvorani kulturnega doma v Bistrici ob Sotli ob 20. uri.

Zabaval Vas bo ansambel LOJZETA OGOREVCA.

9. april 2009 | OKo | 35

Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 109/08) ter na podlagi sklepa žu-pana, štev: 410-0021/2009-1 z dne 26.03.2009, objavlja Občina Kozje

JAVNI RAZPISza sofinanciranje programov, ki niso predmet drugih razpisov v

Občini Kozje za leto 2009

I.Predmet razpisa je sofinanciranje programov, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Kozje za leto 2009, kot so dejavnosti ve-teranskih organizacij, upokojencev, invalidskih organizacij ipd..

II.Višina sredstev, ki je namenjena za programe iz javnega razpisa je 4.120 EUR.

III.Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2009. Vsebina prijave je določena v razpisni dokumentaciji.

IV.Rok za prijavo na javni razpis je 15.04.2009 do 12. ure.Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Javni razpis: Ostali programi 2009« na naslov: OBČINA KOZJE, KOZJE 37, 3260 KOZJE.

V.Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 15 dni od odpiranja vlog. Z uspelimi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju. Pogodba bo sklenjena v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe.

VI.Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo od dneva objave javnega razpisa na občinskem uradu občine in na sple-tni strani občine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom do-bijo zainteresirani na občinskem uradu.

OBČINA KOZJE

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

Na podlagi 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 114/06), poročila komisije, ki je preučila utemeljenost vlog, prispelih na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem z dne 02.02.2009, objavlja občinski urad PREDNOSTNO LISTO ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM

ŽUPAN OBČINE KOZJE Dušan Andrej Kocman

OGLAS, RAZPISI

KUHINJA, PROSTOR POVEZOVANJAZnotraj bivalnih prostorov postaja kuhinja vse bolj pomemben, centralni del doma. Novi življenjski trendi opozarjajo na vse večjo odprtost pro-storov, ki omogočajo članom družine kontakt, takrat ko so doma. Ta sprememba in premik sta zahtevali bistveni poseg tudi pri načrtovanju kuhinjskega pohištva. Kuhinja je, v izvedbi otočnega kuhalnega dela ali pa s kuhalnim de-lom, ki prehaja iz kuhinjskega niza v podaljšani jedilni del, postala isto-časno kuhalni in jedilni prostor.Pomembno je, da vsi člani družine sodelujejo pri pripravi hrane in se tudi v takih trenutkih družijo.Tudi v Panlesu iz Rogaške Slatine so naredili bistvene kvalitetne premi-ke. Panles je namreč proizvajalec, ki proizvede in obvladuje vse faze pro-cesa sam. Da bi zagotovil kupcu to, kar mu je predstavil in tudi obljubil, nadzira celoten prodajno-proizvodni proces. V svoj proizvod vključuje samo materiale visoko kvalitetnih partnerjev. Svojo ponudbo kuhinj je obogatil z aparati priznanih blagovnih znamk, in sicer gospodinjske aparate BOSCH in SIEMENS, nape ELICA, korita in mešalne pipe FRANKE. Panles lahko z gotovostjo in z vso odgovornostjo zatrdi, da je kuhinja Panles viso kvalitetnega nivoja. V ponudbi ima široko izbiro najrazličnej-ših modelov kuhinj, prilagojenih različnim okusom in željam.Kuhinja je namreč, glede na število vgrajenih materialov, najbolj zah-teven prostor. K temu moramo dodati številne izvedbe omaric, načine odpiranja, shranjevanja in delovanja kuhinje kot celote.In prav tu je opravil svoje poslanstvo Panles. Pri načrtovanju kuhinje za-gotavlja Panles pravi izbor elementov za najrazličnejše okuse. Študije funkcije zagotavljajo, da so izbrani elementi čim bolj smotrno izkorišče-ni, da so opravila v prostoru čim manj obremenjujoča, predvsem pa želi zagotoviti uporabniku kuhinje prijeten občutk in čim man naporov pri pripravi hrane.

Panles pa ni ostal križem rok, tudi v situaciji, ko je nastala med nami do-ločena gospodarska negotovost. Lotil se je dela na drugačen način.Zvest je ostal svojim načelom prepoznavnosti, da mora, kuhinja Panles, zagotavljati visoko kvaliteto in visoki nivo vgrajenih materialov. Kupcem nove linije kuhinj želi zagotoviti enako. Običajni sestav kuhinje Panolija v L izvedbi lahko kupec dobi že za neverjetnih 1.190 EUR.Povezal se je z vsemi dobavitelji in skupaj z njihovo podporo razvil novi program, novo linijo kuhinj Panolija. S primerno ceno kuhinje želi Panles opozoriti kupce, da ni potrebno, da bi z nakupom kuhinje odlašal. Kljub času v katerem smo, lahko vsi tisti, ki so načrtovali obnoviti kuhinjo ali na novo opremiti kuhinjo, prav gotovo najdejo zanimivo, kvalitetno in cenovno ugodno kuhinjo. Panlesov moto je: Kupcu kuhinje omogoča uresničitev načrtovanega nakupa ŽE DANES. Za odločitev in izbor bo tudi v naslednjih letih zado-voljen in ponosen.

PANLES zagotavlja najboljšo kombinacijo med KVALITETO : CENO : DI-ZAJNOM

NAJ VAM KUHANJE POMENI UŽITEK IN VESELJE! UŽIVAJTE PRI USTVARJANJU!

Naročen prispevek.

36 | OKo | 9. april 2009

Na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 73/03, 18/04) objavlja Občina Kozje

JAVNI RAZPISza sofinanciranje programov organiza-cij in društev na področju humanitarnih

dejavnosti v letu 2009

I.Naziv in sedež naročnika: Občina Koz-je, Kozje 37, 3260 Kozje.

II.Na javni razpis za sofinanciranje progra-mov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Kozje v letu 2009 se lahko prijavljajo izvajalci neprofitne in prostovoljne dejavnosti na področju humanitarnih dejavnosti (v nadaljevanju: izvajalci), ki delujejo na območju Občine Kozje oziroma za ob-čane Občine Kozje. Vsebina prijave je določena v razpisni dokumentaciji.

III.Predmet javnega razpisa je sofinanci-ranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti v letu 2009.

IV.Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci programov na področju hu-manitarne dejavnosti v letu 2009, so določeni v Pravilniku za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Kozje.

V.Višina sredstev, ki je namenjena za pro-grame iz točke II. javnega razpisa je 5.700,00 EUR.

VI.Dodeljena sredstva morajo biti pora-bljena v letu 2009.

VII.Rok za prijavo na javni razpis je 16.4.2009 do 12. ure.Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Javni razpis: Hu-manitar 2009« na naslov: OBČINA KOZ-JE, KOZJE 37, 3260 KOZJE

VIII.Vloge bo odpirala komisija dne 23.4.2009. Odpiranje vlog ne bo javno.

IX.Rok v katerem bodo potencialni preje-mniki obveščeni o izidu javnega razpisa je 15 dni od odpiranja vlog. Z izbranimi izvajalci bomo sklenili pogodbe o sofi-nanciranju izvajanja programov na po-dročju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kozje za leto 2009 v roku 30 dni po sprejemu sklepa župana.

X.Razpisno dokumentacijo lahko vsi zain-teresirani dobijo na Občinskem uradu Občine Kozje naslednji dan po objavi.

OBČINA KOZJE

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov na področju turizma v Obči-ni Kozje (Uradni list RS, št. 73/03, 122/08) objavlja Občina Kozje

JAVNI RAZPISza sofinanciranje programov na po-

dročju turizma v letu 2009

I.Naziv in sedež naročnika: Občina Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje.

II.Na razpisu lahko sodelujejo naslednji iz-vajalci programov na področju turizma, ki imajo sedež v Občini Kozje.Vsebina prijave je določena v razpisni dokumentaciji.

III.Predmet javnega razpisa je sofinancira-nje letnih programov turističnih društev s strani občine.

IV.Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci programa na področju turizma na lokalni ravni v letu 2009, so določeni v Pravilniku o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Kozje.

V.Višina sredstev, ki je namenjena za pro-grame iz javnega razpisa je 3.500,00 EUR.

VI.Dodeljena sredstva morajo biti pora-bljena v letu 2009.

VII.Rok za prijavo na javni razpis je 15.4.2009 do 12. ure.Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Javni razpis: Tu-rizem 2009« na naslov: OBČINA KOZJE, KOZJE 37, 3260 KOZJE.

VIII.Vloge bo odpirala komisija 16.4.2009. Odpiranje vlog ne bo javno.

IX.Rok v katerem bodo potencialni preje-mniki obveščeni o izidu javnega razpisa je 15 dni od odpiranja vlog. Z izbranimi izvajalci bomo sklenili pogodbe o sofi-nanciranju izvajanja programov turizma v Občini Kozje za leto 2009 v roku 30 dni po sprejemu sklepa župana.

X.Zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo na Občinskem uradu Občine Kozje naslednji dan po objavi razpisa.

OBČINA KOZJE

Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodar-stva v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 63/03, 132/04, 122/08) objavlja Občina Kozje

JAVNI RAZPISza dodelitev proračunskih sredstev za pospe-ševanje razvoja malega gospodarstva v Ob-

čini Kozje v letu 2009

I.Predmet razpisa je dodeljevanje proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega go-spodarstva v Občini Kozje v letu 2009.

II.Na razpis se lahko za razpisane ukrepe prija-vijo: • samostojni podjetniki,• mala podjetja,• občani, ki so pri pristojnem organu vložili vlogo za priglasitev statusa samostojne-ga podjetnika,• podjetja, ki so na pristojnem sodišču vložila zahtevo za vpis v sodni register.Upravičenec ne sme biti v stečajnem postop-ku, v postopku prisilne poravnave ali v likvida-cijskem postopku.

III.Skupna vrednost razpisanih sredstev za sofi-nanciranje razvoja malega gospodarstva v letu 2009 znaša 8.500 EUR.

IV.Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje namene:- pospeševanje odpiranja novih de-lovnih mest,- promocija izdelkov in storitev in sve-tovalne storitve.Vsebina prijave po posameznih ukrepih je do-ločena v razpisni dokumentaciji.

V.Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2009 v skladu s predpisi, ki določajo izvrše-vanje proračuna. Pogoji in merila za dodelitev proračunskih sredstev so določeni v Pravilniku o dodeljevanju sredstev za pospeševanje ra-zvoja malega gospodarstva v Občini Kozje.

VI.Prijava na razpis mora biti izdelana na obraz-cu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu.

VII.Javni razpis se zaključi 31.10.2009. Vloge se bodo sprejemale do porabe proračunskih sredstev po zaporedju predložitve popolnih vlog, vendar najkasneje do 31.10.2009. Vse vloge, ki bodo posredovane po tem roku, se bodo s sklepom zavrnile. Upravičenci lah-ko prijavijo ukrepe, ki so se izvedli v času od 01.10.2008 do 31.10.2009.Prijave je potrebno poslati z oznako »Javni razpis: Sofinanciranje razvoja malega gospo-darstva v letu 2009« na naslov: OBČINA KOZJE, KOZJE 37, 3260 KOZJE.

VIII.Vloge bo odpiral Odbor za gospodarstvo in razvoj. Odpiranje vlog ne bo javno.

IX.Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 15 dni od odpiranja vlog. Z uspelimi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju razvoja malega gospodarstva v Občini Kozje za leto 2009. Pogodba bo sklenje-na v roku 30 dni po sprejemu sklepa župana.

X.Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo od dneva objave javnega razpisa na občinskem uradu občine ter na spletni stra-ni občine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani na občinskem uradu. OBČINA KOZJE

9. april 2009 | OKo | 37

Na podlagi 8. člena Pravilnika o financira-nju športa v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 63/03, 41/04) objavlja Občina Kozje

JAVNI RAZPISza sofinanciranje programov športa v letu

2009

I.Naziv in sedež naročnika: Občina Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje.

II.Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajal-ci programov športa, ki imajo sedež v Obči-ni Kozje ali izvajajo dejavnost na območju Občine Kozje:- športna društva,- zveza športnih društev,- zavodi s področja vzgoje in izo-braževanja,- zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa.Vsebina prijave je določena v razpisni do-kumentaciji.

III.Predmet javnega razpisa so naslednje vse-bine v športu:1. Športna vzgoja otrok, mladine in štu-dentov,1.1. Šport predšolskih otrok,1.2. Športna vzgoja šoloobveznih otrok,1.3. Športna vzgoja mladine,1.4. Interesna športna dejavnost štu-dentov,2. Športna rekreacija,3. Kakovostni šport,4. Vrhunski šport,5. Šport invalidov,6. Razvojne in strokovne naloge v športu.

IV.Pogoji in merila, po katerih se izberejo izva-jalci letnega programa športa na lokalni ravni v letu 2009, so določeni v Pravilniku o financiranju športa v Občini Kozje.

V.Višina sredstev, ki je namenjena za pro-grame iz točke III. 1-6 javnega razpisa je 32.500,00 EUR.

VI.Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2009.

VII.Rok za prijavo na javni razpis je 15.4.2009 do 12. ure.Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Javni razpis: Šport 2009« na naslov: OBČINA KOZJE, KOZJE 37, 3260 KOZJE.

VIII.Vloge bo odpirala komisija 20.4.2009. Odpi-ranje vlog ne bo javno.

IX.Rok v katerem bodo potencialni prejemni-ki obveščeni o izidu javnega razpisa je 15 dni od odpiranja vlog. Z izbranimi izvajalci bomo sklenili pogodbe o sofinanciranju iz-vajanja programov športa v Občini Kozje za leto 2009 v roku 30 dni po sprejemu sklepa župana.

X.Zainteresirani lahko dvignejo razpisno do-kumentacijo na Občinskem uradu Občine Kozje naslednji dan po objavi razpisa.

OBČINA KOZJE

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

Na podlagi Pravilnika za sofinanciranje mla-dinskih programov in projektov v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 35/07) objavlja Občina Kozje

JAVNI RAZPISza dodelitev proračunskih sredstev za mladin-ske programe in projekte v Občini Kozje v letu

2009I.

Predmet razpisa je dodeljevanje proračunskih sredstev za sofinanciranje mladinskih progra-mov in projektov v Občini Kozje v letu 2009.

II.Na razpis se lahko prijavijo izvajalci mladinskih programov in projektov, ki so v interesu obči-ne in katerih delovanje ni financirano iz drugih proračunskih postavk in: - imajo sedež v Občini Kozje,- so registrirani po zakonu o društvih,- imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo kot jo določa zakon o društvih,– so registrirani za opravljanje dejav-nosti iz 2. člena pravilnika za sofinanciranje mladinskih programov in projektov v Občini Kozje oziroma so njihovi programi in projekti po presoji komisije v javnem interesu Občine Koz-je,– imajo izdelano finančno konstruk-cijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja mladinskih programov in projektov, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov,– vsako leto občinski upravi redno do-stavijo poročilo o realizaciji programov in projektov za preteklo leto ter redno izpolnju-jejo pogodbene obveznosti.

III.Skupna vrednost razpisanih sredstev za sofi-nanciranje mladinskih programov in projektov v letu 2009 znaša 1.500 EUR.

IV.Pri razpisu se bodo vrednotila naslednja me-rila:– število izvedenih projektov, – jasno razvidni cilji in nameni mladin-skih programov in projektov, – jasno opredeljeni potencialni upo-rabniki (ciljna skupina programi in projekti vključujejo mlade z manj priložnostmi, iz ogro-ženih družin, šolskih osipnikov ter družbeno izlo-čene invalidne mladine),– inovativnost, kreativnost in ustvar-jalnost predloženega programa (program ali projekt vsebuje drugačen pristop k reševanju problemov, pomenijo popestritev ponudbe ter nove vsebine in oblike dela), – dostopnost programa mladim iz cele občine, povezovanje z drugimi skupina-mi, organizacijami in institucijami, ki opravljajo dejavnosti s področja dela z mladino, izvaja-nje projekta ali programa daljše časovno ob-dobje, – število vključenih članov v mladin-skih programih in projektih, – izvajanje programa na občinskem, medobčinskem, regijskem, državnem oziroma mednarodnem nivoju,– preventivna narava programa ali projekta, – program ali projekt ima realno fi-nančno konstrukcijo,– delež lastnih sredstev za izvedbo mladinskih programov in projektov.

V.Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2009.

VI.Prijava na razpis mora biti izdelana na obraz-cu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu.

VII.Rok za prijavo na javni razpis je 16.4.2009 do 12. ure.Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Javni razpis: Sofinancira-nje mladinskih programov in projektov v letu 2009« na naslov: OBČINA KOZJE, KOZJE 37, 3260 KOZJE.

VIII.Vloge bo odpirala komisija dne 17.4.2009. Od-piranje vlog ne bo javno.

IX.Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 15 dni od odpiranja vlog. Z uspelimi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju v roku 30 dni od pravnomočno-sti odločbe.

X.Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo od dneva objave javnega razpisa na občinskem uradu občine. Vse dodatne infor-macije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani na občinskem uradu. OBČINA KOZJE

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov društev na področju ljubi-teljske kulturne dejavnosti v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 63/03, 41/04) objavlja Občina Kozje

JAVNI RAZPISza sofinanciranje kulturnih programov in projektov s področja ljubiteljskih kultur-

nih dejavnosti v letu 2009

I.Naziv in sedež naročnika: Občina Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje.

II.Na javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v Občini Kozje, v letu 2009, se lahko prijavljajo kulturna društva, ki imajo sedež v Občini Kozje.Vsebina prijave je določena v razpisni dokumentaciji.

III.Predmet javnega razpisa je sofinancira-nje programov in projektov društev napodročju ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2009.

IV.Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci programov na področju ljubi-teljske kulturne dejavnosti v letu 2009, so določeni v Pravilniku o sofinanciranju programov društev na področju ljubitelj-ske kulturne dejavnosti v Občini Kozje.

V.Višina sredstev, ki je namenjena za pro-grame iz točke II. javnega razpisa je 14.015,00 EUR.

VI.Dodeljena sredstva morajo biti porablje-na v letu 2009.

VII.Rok za prijavo na javni razpis je 15.4.2009 do 12. ure.Prijave je potrebno poslati do roka v za-prti kuverti z oznako »Javni razpis: Kul-tura 2009« na naslov: OBČINA KOZJE, KOZJE 37, 3260 KOZJE

VIII.Vloge bo odpirala komisija 21.4.2009. Odpiranje vlog ne bo javno.

IX.Rok v katerem bodo potencialni preje-mniki obveščeni o izidu javnega razpisa je 15 dni od odpiranja vlog. Z izbranimi izvajalci bomo sklenili pogodbe o sofi-nanciranju izvajanja programov na po-dročju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kozje za leto 2009 v roku 30 dni po sprejemu sklepa župana.

X.Razpisno dokumentacijo lahko vsi zain-teresirani dobijo na Občinskem uradu Občine Kozje naslednji dan po objavi.

OBČINA KOZJE

38 | OKo | 9. april 2009

KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

SVET MASAŽE IN DOTIKA.Izžrebani so bili: Janja Belej, Hajnsko 4a, 3253 Pristava pri Mestinju,Marjeta Kovačič, Gubno 33, 3261 Lesično,Marija Zajc, Kozje 144, 3260 Kozje.

Praktične nagrade podarja Masažni studio Metka iz v Podčetrtka. Nagrajenci prej-mejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 031 39 29 79Urednica: Zdenka Ivačič urednistvo@casopisoko.siOglasno trženje: Zdenka Ivačič, Friderik Prah oglasevanje@casopisoko.siLektoriranje: Mojca BevcarOblikovanje: Friderik Prah, Nataša PungeršekNaklada: 1500 izvodov Tisk: Grafika Gracer d.o.o., Celje

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

OKo 5

9. april 2009 | OKo | 39

40 | OKo | 9. april 2009

IZBOR LESNIH DEKORJEV IN SIJAJNIH LIÈNICKUHINJ PANOLIJA SE HARMONIÈNO PODAJO V VSAK DOM.

PROIZVODNJA KUHINJ PANOLIJA JE POD KONSTANTNO KONTROLO KVALITETE. ZAGOTAVLJAMO ROK DOBAVEV 20 DNEH OD NAROÈILA.

V RAZMERJU S KVALITETO VGRAJENIH MATERIALOVJE PROGRAM KUHINJ PANOLIJA GARANTIRANO NAJUGODNEJŠA PONUDBA NA TRŽIŠÈU.

.1

2.

3.

.4

5.VEÈ 100 RAZLIÈNIH ELEMENTOV PROGRAMAKUHINJ PANOLIJA NAM OMOGOÈA ZADOVOLJITIŠE TAKO ZAHTEVNEGA KUPCA.

SALON PANLES - Velenje

Cesta Simona Blatnika 7, 3320 Velenjetel.: 00 386 3 891 95 22 gsm:00 386 31 669 729e-mail: panles.kuhinjeve@siol.net

VELIKA PROMOCIJA NOVEGA PROGRAMA

SAMO V SALONIHPANLES KUHINJE

2860

16

70

1.190 €cena kluèuje DDV

www.pan les-kuh in je .s i

2530

2290

1.170 €cena kluèuje DDV

KUHINJA PANOLIJA

VGRAJENI MATERIALI IN KOMPONENTE ZAGOTAVLJAJOKVALITETNO IN DOLGO ŽIVLJENSKO DOBOPROGRAMA KUHINJ PANOLIJA.

PKF 645E 14E

SGV 43E 93EU

Kuhalna plošèa 529 €Pomivalni stroj 509 €Pomivalno korito 105 €Mešalna baterija 69 €

BAT 640

Vgradna peèica 619 €

Pomivalni stroj 509 €Kuhalna plošèa 529 €

HBA 43T 350

EFX 614/78 PKF 645E 14E

EFX 614/78

Kuhinjska napa 344 €Pomivalno korito 105 €

Vgradna peèica 619 €

Circus

P a n o l i j a

V E L I K A A K C I J APRI NAKUPU KUHINJE V MESECU APRILU IN MAJU!

PESTRA IZBIRA SIJAJNIH IN LESNIH DEKORJEV

Pomivalni stroj 509 €

Pogoji akcije:

- pri nakupu lesenega dela kuhinje v vrednosti od 2500 do 3500 € podarimo paket 1.

- pri nakupu lesenega dela kuhinje

- pri nakupu lesenega dela kuhinje

- pri nakupu lesenega dela kuhinje

v vrednosti od 3501 do 4500 €

v vrednosti od 4501 do 5500 €

v vrednosti od 5501 €

podarimo paket 2.

podarimo paket 3.

podarimo paket 4.

Dopušèamo možnost menjavegratis aparatov po vaši želji. 1.068 €

1.212 € 1.657 €

509 €

SALON PANLES - Murska Sobota

Obrtna ulica 26, 9000 Murska Sobotatel.: 00 386 2 534 10 38gsm:00 386 31 365 199e-mail: panles.kuhinjems@siol.net

SALON PANLES - Maribor(OBI)

Tržaška cesta 65, 2000 Maribortel.: 00 386 2 33 25 246gsm:00 386 31 365 246e-mail: panles.kuhinjemb@siol.net

SALON PANLES - Celje

Kidrièeva 6, 3000 Celjetel.: 00 386 3 491 21 30gsm:00 386 51 682 077e-mail: panles.kuhinje@siol.net

SALON PANLES - Rogaška Slatina

Tekaèevo 62b, 3250 Rogaška Slatinatel.: 00 386 3 81 20 302gsm:00 386 41 686 333e-mail: mela.panles.kuhinje@siol.net

DARILO SI IZBERETE

SAMI!

NOVI PROGRAM KUHINJ

KUHINJA PANOLIJA

HBA 43T 350

SGV 43E 93EU

SGV 43E 93EU