KRIKKRIKKRIKKRIKKRIKSrSrSrSrSreeeeebrbrbrbrbrna kna kna kna kna kolesaolesaolesaolesaolesa

Gla

silo

Osn

ovne

�ol

e Fr

ance

ta P

re�e

rna

v Kr

anju

, let

nik

XXXV

III, �

olsk

o le

to 2

002/

2003

, �te

vilk

a 2

2

UVODDRUGI SMO!

Kot �e vsi vemo, so na�i kolesarji na 17. evropskem prometnemtekmovanju dosegli odličen uspeh. Bili so drugi! Ta uspeh so dosegliučenke in učenci: Vanja Flis, Aleksandra Gavrič, Sini�a Kremenovič,Enes Be�ič in seveda njihova mentorica Milena Cvelbar Mohorčič.Toda kdo so ti fantje in dekleta? Vsi so učenci 6. a, seveda z na�e�ole. Razvrstitev dr�av je bila taka: 1. �vica, 2. Slovenija, 3. Bosna inHercegovina ter Litva. Res je velik uspeh, če si drugi izmed 24 dr�av,kajne? Lahko bi bili tudi prvi, saj smo za �vico zaostali samo za enotočko. �vicarji so bili domačini in so zato imeli veliko prednost. Todapustimo to, tudi srebrna medalja je izreden uspeh.Po mojem mnenju je bilo najbolje to, da so bili na�i tekmovalci takoprilagodljivi. Ne vem, če bi sam zmogel s kolesom, na katerega semprvič sedel, prevoziti poligon, ki ga prvič vidim in ima zelo zahtevnopostavitev. Tudi testom, ki so podobni tistim za �oferski izpit, bi bilnajbr� te�ko kos.Zato: iskrene čestitke vsem tekmovalcem in mentorici!

Miha Perhavec, 5. a

Ob�irno izobra�evanje otrok na področju cestne varnosti je velikegapomena pri določanju njihovega obna�anja kasneje v �ivljenju kotcestnih uporabnikov. Namen Evropskega prometno-izobra�evalnegatekmovanja AIT je spodbuditi izbolj�anje izobra�evanja otrok napodročju cestne varnosti in pokazati njegov pomen �ir�i javnosti kottudi vladam. S tekmovanjem �eli AIT tudi opogumiti svoje člane -klube, da bi propagirali in raz�irili svoje aktivnosti na promoviranjecestne varnosti otrok.

(2. odstavek 1. člena pravilnika Evropskega prometno-izobra�evalnega tekmovanja AIT)

Kolofon

Uredni�ki odbor: Petra Nastran, Katja Kastelic, 8. b; AlenkaGerjevič, 7. a; Monika Okorn, Kaja �u�tar, Miha Mekuč, MarkoSlavec, Petra Krumpestar, Anja Jak�e, Anamarija Marcina, TadejaTom�ič, Sandra Muzaferović, 7.b; Monika Bitenc, Vesna Borković,Tanja Kondič, �pela Kr�an, Ur�a Rihtar�ič, Anita Tukara, 7. č; EnesBe�ić, Shqipe Hasanaj, Monika Kern, Jan Klemenčič, Ga�per Okr�lar,Luka Miklavčič, Eva Krt, An�e Osterman, Tina Stajič, Tja�a Petek,Aleksandra Gavrič, 6. a; Tja�a Divjak, Katarina Fras, Anka Pogačnik,Miha Perhavec, Ana Ko�njek, Sne�ana Vranje�, Maja Jotič, IgorČater, 5.aMentorici: Bo�ena Bogataj in Nada PajntarOblikoval: Grega �oič 8.bNatisnjeno v 200 izvodihCena: (z DDV) 100 sit

Internet: http://www.o-fp.kr.edus.si/krik/krik...E-mail: krik@-fp.kr.edus.si

KAZALO

UVOD- Drugi smo!

KRIKOV INTERVJU- Gospa Milena

Cvelbar Mohorčič- Predstavitev

učencev -tekmovalcev

KRIKČEVEDOGODIV�ČINE- Krikec kolesar

�PORT- Jure Kava�

ANKETA

S KOLESOM NA POT- S kolesom na Vr�ič- S kolesom na pot- V Kočevski rog

MODA- Kolesarska moda za

dekleta in fante

RAZVEDRILO- Hrana za kolesarje- Nagradne prometne

uganke- Horoskop- Nagradne kri�anke

za bistre kolesarje

3

KRIKOV INTERVJUGospa MILENA CVELBARMOHORČIČ, učiteljicarazrednega pouka, mentoricaprometnega kro�ka, od 1.septembra upokojenka.Nekatere od nas ste učili, drugivas poznamo samo kotmentorico prometnega kro�ka.Kako ste začeli s prometnovzgojo na na�i �oli?Prometno vzgojo se poučevala�e na svojem prvem delovnemmestu na osnovni �oli vPolhovem Gradcu. Ko sem pri�lana Osnovno �olo FrancetaPre�erna, je prometni kro�ekvodila gospa Teja Marcijan inmene so dodelili za njenopomočnico. Skupaj sva potemzačeli delati na področjuprometne preventive indosegli �e na začetkuizredne uspehe, saj sobili v tistem času na�iučenci jugoslovanskiprvaki. Udele�ili so setudi mednarodnegatekmovanja v Tunisu,vendar tam ni bilovidnega uspeha.Kasneje sva prometnovzgojo prevzela gospodFrance Teran in jaz.Delala sva zavzeto in setrudila, da je bila na�a�ola vedno najbolj�a.Prepričana sem, da sibodo nekateri mentorji karoddahnili, da naju ni več, sajbodo tako lahko tudi oni dokazali,da so dobri.Na�a �ola je bila vedno medtistimi, ki je vodila. Zakaj? Kje jeključ tega uspeha? Mislim, danajprej zavzeto delo, drugič pa to,da smo vsi delali za vse, torejekipno. Spodbujali smo drugdrugega, starej�i učenci so učilimlaj�e in jim �eleli, da bi �e naprvem tekmovanju pokazali, daznajo veliko, kajti za uspe�ennastop v občinskem merilu je bilovedno treba zmagati tako narazredni kot na predmetni stopnji.Tako smo si skoraj vsako letoprislu�ili novo kolo, ki ga je kot

nagrado podelil Svet za cestnovzgojo in preventivo v cestnemprometu Kranj. S tem pa smoimeli tudi bolj�e pogoje za treningkot druge �ole, saj smo bilitehnično bolje opremljeni - imelismo dovolj koles za vadbo.

Ste tudi takrat, ko ste bili viučenka, imeli tekmovanja oprometnih predpisih inspretnostni vo�nji? Kak�ni sospomini na va�o osnovno�olo?V moji mladosti se o prometnivzgoji ni toliko govorilo. Mogočezato, ker tudi promet ni bil tak�enkot danes. Ko sem jaz �gorrasla�, so le redki imeliavtomobile. Spominjam se pa, da

sem se kot učenka ni�jegarazreda osnovne �ole udele�ilatekmovanja s skiroji nadana�njem Slovenskem trgu.Takrat je bil tam park, ves vzelenju, potke pa so bile posute speskom. Tako se mi je tik predciljem kolo zataknilo in snelo;sama ga nisem znala popraviti,zato sem zaostala in nisemzmagala. Dobila pa sem tola�ilnonagrado.

Se sami veliko vozite skolesom ali imate raj�i avto?Kolo mi je zelo v�eč, vendarmoram priznati, da sem boljplahe sorte in se v temprometnem vrve�u bojim

kolesariti. Vozim bolj po stranskihpoteh, tako za razvedrilo,drugače pa kolesa neuporabljam. Mogoče ga bomsedaj, v pokoju, več.

Kak�na voznica ste? So vas �ekdaj ustavili prometni policistizaradi prehitre vo�nje?Naj se pohvalim, da �e nisembila kaznovana. Mislim, daprometnih prekr�kov ne delam.Sem pa pred leti dobila kartico�Vzorni voznik�

Seveda nas najbolj zanima vseo tekmovanju na�ih so�olcev v�vici. Kako je pri�lo do tega,da so Slovenijo predstavljaliravno učenci na�e �ole?

Vsako leto se tegatekmovanja udele�ijo�tirje učenci iz eneobčine, kajti Slovenijanima toliko sredstev, dabi trenirali učence izcele Slovenije in potemnaredili izbor. Letos jeprevzelo organizacijoAMD Kranj, in sicer podvodstvom gospodaKo�nika. �e občinskotekmovanje je biloprilagojeno zahtevamevropskegatekmovanja. Ker je bilana�a �ola najbolj�a in je

zasedla vsa prva mesta, smo biliizbrani, da se na�i učenciudele�ijo tega tekmovanja.

Vas je bilo na tekmovanju kajstrah? Kako ste sesporazumevali, kak�no je bilosojenje?Pred tekmovanjem in tudi nazačetku tekmovanja smo imelivsi zelo veliko tremo. Medmno�ico odlično pripravljenihotrok iz cele Evrope se ni bilolahko znajti. Tekmovanje je bilorazdeljeno na osem disciplin intako smo kolobarili. Medtekmovanjem smo lahko mentorjisamo opazovali - učenci so semorali sami znajti. Pri razlagi

4

KRIKOV INTERVJUpraktičnega dela vo�nje ni biloprevoda. Učenci so sesporazumevali s te�avo. Polegtega jih je na vsakem poligonučakalo drugo kolo in potem somorali na njem do milimetranatančno voziti skozi ovire. To jebilo zelo zahtevno, seveda nesamo za na�e učence, ampak zavse. Imeli smo smolo, da smoravno mi začeli na prvempoligonu, ki je bil od vseh najte�ji.Kar dih nam je zastal, ko je peljalprvi iz na�e ekipe. To je bilSini�a. Le kako mu bo uspelo?!�la sem iz dvorane, saj nisemmogla gledati, koliko napak bonaredil. Pa je �lo vse po sreči.Učenci so se zbrali, vedeli so, dasmo dobro trenirali, da sem jihučila �e veliko več, kot je bilo vprogramu, saj sem imeli dovoljizku�enj in sem na vsakemtreningu dodajala nove ovire,postavljala nove zahteve. Velikosmo delali na spominu prire�evanju prometnih situacij,sestavljali smo ko�čke prometnihznakov in prepričana sem, da jihje prav ta pridobljena samozavestpripeljala do uspeha. Najbolj semse bala prav tega, ali bodo učencizdr�ali ves pritisk. Tu mi je pri�loprav znanje psihologije, saj semna treningih posvetila velikopozornost psihični pripravljenosti.Zanimivo pa je bilo to, da so sena tekmovanju bolje odrezali tisti,ki so bili na pripravah nekolikoslab�i.Sojenje? Bilo je dokončno. Tu nikaj dodati.

Z eno besedo povejte svojeobčutke, ko ste zvedeli, da stedrugi.To se pa ne da povedati niti s stobesedami, kaj �ele z eno. �elelismo si, da bi Slovenijo dostojnozastopali. Ne medalja, ampak dabomo čim bolj�i. To nas je vodilood prvega poligona pa dozadnjega trenutka, ko je pri�elslavnostni del razglasitve, ki smoga vsi tako nestrpno, pa tudi zbojaznijo pričakovali. Začeli so od

zadnjega konca. Napeto smoposlu�ali, kdaj bodo omenili AMDSLOVENIJA. Ko je bila mimospodnja polovica, smo sioddahnili. Potem pa so se začelena�e �elje stopnjevati. Ko sopri�li do 10. mesta, kar nismomogli verjeti, da na�e dr�ave �eniso omenili. Rekla semučencem: �Mogoče smopresli�ali, da so nas �e poklicali.�Učenci pa so zatrjevali: �Ne, ne,saj smo vedeli, da smo bolj�i! Sajso �vicarji samo nas gledali inse�tevali na�e točke! Pri�li so do6. mesta in jaz sem rekla:�Učenci, slabo sli�im, saj to nimogoče. Meni bo srce zastalo.�5. mesto - Slovenije nikjer.Četrto. Slovenije niso poklicali.

Takrat so skočili učenci k meni inzačeli vpiti: �Medaljo bomodobili!�Ko so razglasili dobitnikebronaste kolajne (BIH in Latvija),smo bili �e bolj veseli. Takrat smozasli�ali po zvočniku: �AMDSLOVENIJA!� Skočili smo si vobjem, nato pa odkorakali naoder.Prvi so bili �vicarji. Ko semdobila rezultate, sem videla, daso nas premagali samo za enotočko!

Je bilo to prvovrstnopresenečenje ali dolgopričakovan rezultat?Presenečenje, da smo takouspeli, ker vem, da so drugedr�ave naredile za svojetekmovalce mnogo več kot mi zana�e. V mislih imam skupnepriprave. Ostali so pripotovali natekmovanje prej, bili so boljspočiti kot mi, ki smo se vozili odzgodnjih jutranjih do poznihvečernih ur, preden smo prispelina cilj. Vendar če pogledamtreninge, �tevilo ur, ki smo jihvlo�ili g. �imenc, predsednikizpitnega centra, komandirpolicijske postaje Kranj in jaz -smo bili pripravljeni maksimalno.�eleli smo si dobrega rezultata,

upali na medaljo, vendar ko sienkrat tam, misli�, da tega nebo mogoče doseči. In vendar jebilo mogoče.

Kje in kako ste proslavilisrebrno medaljo?Učenci so bili seveda veseli inso rekli: �Saj smo bili �e kardobri.� Ker je �e med čakanjemna razglasitev rezultatov padlaideja, da se bodo skopali vvodnjaku, če dobijo medaljo, soto tudi storili - na čelu z vodjemodprave gospodom Mozetičem.Jaz sem v vodnjak pomočilasamo roko - do kopanja mi resni bilo, saj se me je �e lotevalaviroza.Sama pa sem se spra�evala:

�Ali nas bodo sedaj končnopoznali? Nas ne bodo večzamenjevali s Slovaki?�

Kaj se vam je v �vici najboljvtisnilo v spomin?Prav gotovo slavnostna podelitevmedalj. To je bila krona mojegadela na področju prometnevzgoje.

Kak�en je bil prihod domov?Ste pričakovali tako prisrčensprejem v �oli?No, po pravici povedano, malosmo �e razmi�ljali, da nam bo

5

KRIKOV INTERVJUkdo čestital in sem vam zelohvale�na, da se je �ola takoodzvala. Mislim, da je tudi uspehtako velik, da smo si to zaslu�ili.

Ali ste zdaj vi in učenci postalibolj znani, morda celo slavni?Učenci na �oli ste pokazali, dacenite na� uspeh in to mi je vzadovoljstvo. Vem, da kaj takegado�ivi� samo enkrat v �ivljenju.Slavni? Bolj znani? Mislim, da ne.Uspehe otrok v Sloveniji premalocenijo. In to ni dobro.

So se s tem tekmovanjemuresničile va�e �ivljenjske�elje?Prav gotovo, ker nisem nikolimislila, da bom dosegla takuspeh, niti da me bodo izbrali zatrenerko ekipe, ki bo tekmovalana evropskem prvenstvu.

Komu na �oli boste prepustilivodenje prometnega kro�ka?O tem odloča in se dogovarjagospod ravnatelj. Mislim pa, dabosta moja naslednika gospa ingospod Mohorič. Če sta �e dvaM-ja (Milena Mohorčič) prineslatako srečo, kako bo �ele s tremi(smeh): Marija in MarjanMohorič?!

V kak�nem spominu vam boostala �ola, kako se bostespominjali učencev inučiteljev?Svoj poklic sem vedno opravljala

s srcem. Delo mi nikoli ni bilote�ko. Bila sem stroga, a upam,da tudi pravična. Učence bomohranila v lepem spominu, pravtako svoje �olske kolegice inkolege.

Nekateri učenci bomo močnopogre�ali va� kro�ekoblikovanja. Kaj vse smoskupaj z vami ustvarili! Povejtenam �e kaj o tem va�empodročju.Res sem nekak�na umetni�ka

du�a in zelo radaustvarjam tudi nalikovnempodročju. Zdekleti smo v tehletih naredilemarsikaj lepega,na�i izdelki sokrasili �olo za vsepomembnej�epraznike. Učencime prosijo, da bi�e vodila kro�ekoblikovanja. Otem bom �epremislila.

Tudi �tevilne proslave zarazredno stopnjo niso minilebrez vas in va�ih učencev.Katere se najbolj spominjate?Veste, proslav je bilo res veliko.Te�ko rečem, katera mi je bilanajbolj pri srcu. Takoj prvo leto,ko sem pri�la na �olo, semre�irala igrico Alenke BoleVrabec Zadnje sanke dedkaMraza. Oder smo imeli vtelovadnici. To je bilo resnepozabno do�ivetje. Včasih jebilo na �oli več proslav kotzdaj. Noben praznik ni minilbrez nastopa, na katerem součenci dokazali svoje pevske,igralske ali deklamatorskesposobnosti. Učenci radinastopajo in dana�nji �olskiprogram temu posvečapremalo pozornosti. Vsak otrokrad kdaj poka�e sebe tudi �ir�ijavnosti!

Kaj vas �e razveseljuje v�ivljenju?Zelo rada imam glasbo. Mojihčeri sta obe pianistki, do�tudiralista na akademiji za glasbo. Radagrem na koncert ali v opero. To jezame največje do�ivetje. Tudisama rada pojem; vrsto let sempela pri učiteljskem zboru ter prikranjskem zboru FrancetaPre�erna, ki ga je vodil kranjskirojak, skladatelj Peter Lipar. Pritem zboru sem bila tudi solistka.

Ali vam bo v pokoju kajdolgčas? Do zdaj te besedenajbr� niste poznali?Ne vem. To je te�ko reči vnaprej.Mislim pa, da nisem ravno tistevrste človek, ki ne bi vedel, kajpočeti s svojim časom. Ne,prepričana sem, da mi ne bodolgčas.

Zadnje vpra�anje pa zastavitevi nam! In seveda: hvala zapogovor.(Vzdih, smeh, zadrega): Ali meboste pogre�ali?

Vpra�anja so sestavile učenke7.č: Ur�a Rihtar�ič, Tanja Kondič,�pela Kr�an, Anita Tukara

Spra�evali so učenci: LukaMiklavčič in Monika Kern, 6.a ter�pela Kr�an, Tanja Kondič inAnita Tukara, 7.č

6

PREDSTAVITEVUČENCEV -TEKMOVALCEV

Ime: VanjaPriimek: FlisRazred: 6. aRojstni datum: 4. 6. 1990Naj �olski predmet: matematikaNaj knjiga: Nič ni večno (SidneySheldon)Naj barva: rdečaNaj hrana: kalamariNaj pijača: coca cola lightNaj �ival: morski pra�ičekNaj film: KockaNaj glasbena skupina: SidhartaNaj skladba: PlatinaNaj igralec, igralka: Mel Gibson,Jessica ParkerNaj �portnik: ?Naj poklic: kirurginjaNaj prevozno sredstvo: kolo;pozimi pa avtobus

Ime: EnesPriimek: Be�ičRazred: 6. aRojstni datum: 20. 5. 1990Naj �olski predmet: telovadbaNaj knjiga: Bratov�čina SinjegagalebaNaj barva: zelenaNaj hrana: riba - postrvNaj pijača: ledeni čajNaj �ival: pesNaj film: GladiatorNaj glasbena skupina: ?Naj skladba: ?Naj igralec: Silvester StaloneNaj �portnik: Vlado DivacNaj poklic: to�ilecNaj prevozno sredstvo: motor

Ime: Sini�aPriimek: KremenovičRazred: 6. aRojstni datum: 2. 2. 1990Naj �olski predmet: matematikaNaj knjiga: Koralni otokNaj barva: modraNaj hrana: morska picaNaj pijača: red bullNaj �ival: vevericaNaj film: Sam doma

KRIKOV INTERVJUNaj glasbena skupina: ?Naj skladba: ?Naj igralec: Mel GibsonNaj �portnik: ?Naj prevozno sredstvo: motor

Ime: AleksandraPriimek: GavričRazred: 6. aRojstni datum: 26. 11. 1990Naj �olski predmet: zgodovinaNaj knjiga: PopkiNaj hrana: hrenovka, sirova�tručkaNaj pijača: spriteNaj �ival: hrčekNaj film: Varu�ke d.o.o.Naj glasbena skupina: BepopNaj skladba: Odpelji meNaj igralec: ?Naj �portnik: ?Naj poklic: knji�ničarka,učiteljicaNaj prevozno sredstvo: vlak

Trenutno ste najbolj znaniučenci na �oli. Va�i občutki?Vanja: Sprva sem mislila, da bovse kot prej, a ni bilo. Kosrečamo so�olce iz paralek, namvsi čestitajo. Roka me �e boli ...(smeh)Sini�a: V redu je.Enes: Zelo dobro se počutim.Sandra: To so res najbolj�iobčutki.

Kako se počuti� kot dobitnik-ca srebrne medalje?Vanja: Sploh �e nisem dojela.Visi mi na častnem mestu. To jepa vse. Normalno �ivim naprej.Sini�a: Počutim se zelo dobro in

sem vesel, da smo bili drugi.Enes: Zelo sem vesel in srečen,saj smo si medaljo res zaslu�ili.Sandra: Ful, kul, debest.

Kako ti je uspelo, da si seuvrstil-a v ekipo?Vanja: Na regijskem tekmovanjusem bila prva, nato pa nas jeosem treniralo �e naprej. Polsem bla pa izbrana.Sini�a: Trenirali smo na poligonuin re�evali teste, učiteljica pa jezapisovala rezultate. Ker smo bilinajbolj�i, smo postali ekipa.Enes: Dobro sem re�eval testein vozil na poligonu.Sandra: Na regijskemtekmovanju sem se uvrstila medprvih osem. Potem sem skupaj s�e sedmimi učenci vadila pred�olo. In nato sem bila izbrana vekipo.

Večina od nas �e ni bila v�vici. Kako ste potovali?Vanja: S kombijem. ČezAvstrijo, Bavarsko... Malopred ciljem smo se zgubili.Ko smo pri�li doWinterthurja, so nas tamčakale tri punce in nampokazale pot.Sini�a: Potovali smo dobro,med potjo smo se tudiustavili in si kaj ogledali.Enes: Potovanje je biloprecej dolgo, vendar �e kar

zabavno. Med potjo smofotografirali gradove, ustavili pasmo se tudi v Munchnu, kjer smo�li na 185-metrski stolp.Sandra: Potovali smo skombijem.

Ste imeli po tekmovanju kajčasa za oglede?Vanja: Dan po tekmovanju je bilizlet do renskih slapov, potem pa�e do neke kmetije, kamor smose peljali najprej z vlakom, potempa s kočijami. Ja, imeli so tudidva osla (smeh) pa kosilo sonam pripravili.Sini�a: Po tekmovanju smo si �liogledat renske slapove. Vozili

7

KRIKOV INTERVJUsmo se z barko, nato pa �e zvlakom. Na kmetiji nas je čakalokosilo.Enes: O renskih slapovih sta �edva povedala. Meni je bilo v�ečna kmetiji: jedli smo�vicarske domače jedi, igralismo se, domačini so namtrobili na ogromne rogove,peljali smo se s kočijami...Sandra: �li smo na izlet.

Kje ste stanovali, kak�na jebila hrana, ste se s komspoprijateljili?Vanja: �Utaborili� smo se nauniverzi, oziroma nekak�nem�tudentskem domu.Vsekakor to ni bil hotel spetimi zvezdicami. V sobah jebilo od 4 do 12 postelj. Jaz,Aleksandra in gospa Milena smobile v isti sobi, zraven pa �e�vicarki in Bolgarki. S�vicarkama smo se pogovarjalipo angle�ko, z Bolgarkama pa zrokami. Hrana pa... Brezkomentarja.Sini�a: Stanovali smo v�tudentskem domu. Hrana je bilav redu. Spoprijateljili smo seskoraj z vsemi.Enes: Stanovali smo vogromnem �tudentskem domu.Hrana se mi je zdela zelo dobra.Spoprijateljili smo se z Bolgari,Nemci, �vicarji, Rusi, Belorusi,Nizozemci, Bo�njaki...Sandra: Stanovali smo nauniverzi. Jedli smo makarone,solate, torte... Spoprijateljile smose s �vicarkami in Bolgarkami

Kaj se ti je zdelo natekmovanju najte�e, kajnajla�e?Vanja: Najte�ji so bilitesti, kjer smo se moralizanesti na en sam, ubogstavek, drugi pa so imelivse natančno razlo�eno.Najla�e pa je bilo gledatidruge ekipe, kako galomijo.Sini�a: Najte�e je bilo, dasem moral prvi iz ekipe voziti na

najte�jem poligonu.Enes: Najla�je mi je bilo nazunanjem poligonu, najte�ji pa sobili testi, ker smo imelinesporazume zaradi jezika.

Sandra: Najte�ji testi, najla�ji prvipoligon.

Ste imeli veliko treme; kako sona vas gledali tekmovalci izdrugih dr�av?Vanja: V začetku je bila tremahuda, potem pa sem izna�lanačin, kako ji ube�ati. Pomagalomi je petje, ampak ne glasno,temveč samo v moji glavi.Tekmovalci smo drug drugemupregledovali kartončke zzapisanimi kazenskimi točkami.Sini�a: Treme je bilo veliko. Jazsem se kar tresel.Enes: Nekaj treme je sevedabilo, največ pri vo�nji. Tekmovalciiz drugih dr�av so nam kar malozavidali, saj smo imeli precejdobre rezultate.Sandra: Na začetku sem imelatremo, potem pa ne več.

Na kak�nih kolesih stetekmovali? Kako vam je �lore�evanje pisnih nalog - testov,kje ste se najbolje odrezali?Vanja: Tekmovali smo na

povsem enostavnih kolesih:brez prestav, ne popolnomaopremljenih. S testi smoimeli kar velike te�ave, in tozaradi jezika oziromaskopega prevoda. Na srečopa smo bili pri drugihnalogah bolj�i.Sini�a: Tekmovali smo nakolesih brez prestav, nalogesmo re�evali dobro. Najboljesmo se odrezali pripostavljanju znakov vkri�i�če.

Enes: Tekmovalna kolesa so bilazelo enostavna, brez prestav,neopremljena. Re�evanje pisnihnalog je bilo zapleteno in te�kozaradi jezika. Najbolje smo seodrezali pri popravljanju kolesa.Sandra: Kolesa niso imelaprestav - pa to so �e vsi povedali.Najbolje nam je �lo na poligonu�t. 5.

Kako ste se počutili medčakanjem na rezultatetekmovanja?Vanja: Obupno. Skoraj molilismo, da bi bili pod 6. mestom.Vleklo se je po pol�je. 5. 4. 3.mesto... Začeli smo skakati odveselja. Bili smo drugi!Sini�a: Jaz nisem hotel biti vdvorani, ker me je zelo skrbelo.Enes: Bili smo vsi napeti, sajsmo si zelo �eleli stati na

stopničkah in imetimedalje okrog vratu.Sandra: �ivčno.

Kak�na je bila tvojareakcija, ko si sli�al, daste drugi?Vanja: Najprej splohnisem dojela. Potem semse spomnila: kopat segremo! Sprva je bila tamisel nekoliko stra�ljiva, anam je bilo potem kopanje

v pravi u�itek.

8

KRIKOV INTERVJUSini�a: Bil sem zelo presenečen,saj sem misli, da se bomo uvrstilinekam v sredino.Enes: Bil sem navdu�en. Vsismo skakali od veselja.Sandra: Z Vanjo sva zavriskali insrečni od�li na stopničke.

Kaj pa učiteljica, gospaCvelbarjeva, je bila zelovesela?Vanja: Seveda je bila vesela, sajje bilo to njeno zadnje leto na�oli.Sini�a: Ni mogla verjeti, da smodrugi. Bila je presrečna.Enes: Bila je ponosna na nas.Sandra: Učiteljica sploh ni moglaverjeti.

Kaj ste dobili za nagrado, kakoste proslavili?Vanja: Dobili smo srebrnemedalje, proslavili pa smo tako,da smo se namočili v bli�njemvodnjaku.Sini�a: Nič. Proslavili smo tako,da smo se vrgli v bli�nji vodnjak.Enes: Medalje in diplome, natopa smo se od�li oblečeni, zmedaljami okrog vratu, kopat vvodnjak.Sandra: Za nagrado smo dobilisrebrne medalje. Proslavljali smov vodi.

Kaj so rekli va�i star�i, ko stepri�li domov?Vanja: Ko sem poklicala domov,so vriskali od veselja, ko pa sempri�la domov, sem dobila ljubčkana lička, pa spet stresanje rok...

Če mi bodo odpadle, jih bom pazalimala z uhujem. Dr�i? Dr�i!Sini�a: Bili so zelo srečni inponosni na nas.Enes: Hvalili so nas in namčestitali.Sandra: Zelo so bili veseli.Vpra�ali so me, kako nam je touspelo.

Vpra�anja so pripravili učenci6. a: Luka Miklavčič, MonikaKern, Tina Stajič, Ga�perOkr�lar, Shqipe Hasanaj, Du�koBogdanović

Intervju z g. Mohoričem,učiteljem kemije inmentorjemprometnega kro�ka

Krik: Kdaj ste postali men-tor prometnega kro�ka?G. Mohorič: Mentorprometnega kro�ka sempostal v �olskem letu 2001/2002 zaradi odhoda ge.Cvelbar Mohorčič in zaradiodsotnosti g. Terana, ki seje upokojil. Pa tudi učiteljiceni�jih razredov sopotrebovale pomoč pri

postavljanju poligonov, kjer so seučenci pripravljali na dr�avnatekmovanja.

Krik: Ali obstajajo kak�nipredpisi, kako hitro sme� voziti skolesom?G. Mohorič: Za kolesa predpisovni, bilo bi jih potrebno sestaviti.So pa predpisi za motorna kolesain kolesa z motorjem.

Krik: Se sami velikokrat vozite skolesom ali imate raj�i avto?G. Mohorič: S kolesom se vozimzelo malo, ker �ivim na precejhribovitem terenu in bi bila vo�njas kolesom zelo naporna.Večinoma se vozim z avtom.

Krik: Kak�en voznik ste? So vas�e kdaj ustavili prometni policaji

zaradi prehitre vo�nje?G. Mohorič: Sem strpen voznik,čeprav mi kdaj popustijo �ivcizaradi neprimernega vedenjanekaterih voznikov. Predvsemme moti nepravilno prehitevanjeali prepočasna vo�nja. Gledeustavljanja, priznam, bilo jeenkrat, in sicer v Vodicah. Kosem se hotel izogniti cestninskipostaji, sem spregledal znakomejitve 40 km/h. Takrat sem za10 km prekoračil hitrost in plačalkazen na licu mesta.

Krik: Ali pri vo�nji s kolesomuporabljate čelado?G. Mohorič: Čelado uporabljamvedno, ker sem bil priča prometninesreči, kjer je kolesar z glavoudaril v rob pločnika in se pri tempo�teno po�kodoval.

Krik: Kdaj ste se naučili vozitikolo? Kdo vas je naučil?G. Mohorič: Kolo sem se naučilvoziti sam, in to s �estim letom.Naj �e omenim, da kolo ni bilomoje, ampak od prijatelja.

Krik: Kak�na je povezava medkemijo in prometnim kro�kom?G. Mohorič: Kak�ne bistvenepovezave ni, tako da je to boljljubiteljsko.

Intervjuvali Anja in Petra, 7. b

9

KRIKČEVE DOGODIV�ČINEKRIKEC KOLESAR

Oj! Spet sem tu, jaz, va� Krikec.Brez mene ni nič! Pa saj to �etako ali tako veste. Tokrat sem sespravil med kolesarje, da jim natekmovanju pomagam dobolj�ega rezultata. Pisal bomteste - mala malca - vijugal medovirami - otročje lahko - potem pame čakajo le �e rezultati. To se�e ve: �Prvo mesto in zlatamedalja: Krikec s Pre�ernove�ole!�Joj, skoraj bi pozabil! Jutri so �etesti. Verjetno bodo čisto lahki, sene bom prav nič sekiral...

Naslednji dan: Uaaa, zaspansem �e. A moram res �e v �olo?In teste pi�emo? Hmm, jaaa ...Prvo vpra�anje ... Kaj? Prvič

sli�im! To je nepravično. Takihnalog nismo nikol delal. Kaj naj?Kje je kdo, da mi da za prepisat?Lej jo , Moniko, ona pa kr nekejpi�e! Ma... Ne vem!Drugo vpra�anje. Ups, nimamjest blage veze o tej reči. Ampaksej... ne, po moje so se zmotil!...Ne vem, kje se me glava dr�i...

Končno. Pika na i. Vo�nja medovirami. Tukaj bom zablestel,boste videli!Ooooo... Pazi, Krikec, pazi! Joj,tole mi pa ne gre preveč... bum... dobro. A sem padel?! Pa ja ne!Av! Moj prst. Boliiii! Kolo, lekak�en kolo so mi dal! S takokripo se mor� zvrnt, če si �e takprofesionalc. A se moram res �eposlovit? Tole je �lo pa nekamhitr.

Razglasitev rezultatov. Krikec: 20točk. Ha, saj to je sijajno! Dvajsettočk! Takega rezultata pa �e vsanjah nisem pričakoval. Kaaaj?Da je najbolj�i rezultat nič??? Ada tu �tejejo kazenske točke?Kdo si je pa spet to izmislil?

Dobil sem tola�ilno nagrado:zaradi zvitega prsta in neznosnihbolečin sem dobil čokolado invrečko z ledom. Le kaj bo reklamoja mama? Vsej �lahti je �eraztrobila, da bom dobil zlatomedaljo ali pa vsaj srebrno,bronasta sploh ne pride v po�tev!Krikec, izmisli si kaj! �e vem!Opravičilo bo moj prst! Z zvitim,skoraj zlomljenim prstom pa resne more� ne pametno razmi�ljatine dobro voziti... Tako, ja... Sevidimo prihodnjič!

Monika Kern, 6.a

JURE KAVA�

Zakaj si se odločil zakolesarjenje?�e prej sem veliko kolesaril. Ta�port mi je v�eč.

Povej nam kaj o treningih.Trenirati sem začel konecavgusta. Treningi so precejnaporni, poleti skoraj vsak dan,pozimi pa ob torkih in petkih,včasih tudi v soboto.. V skupininas je od 17 do 20, prevozimookrog 40 km ali pa se mučimo pokak�nem hudem klancu. Tudi čenimam treninga s klubom,kolesarim vsak dan 2 do 3 ure.Doma imam pa �e sobno kolo.

Je med vami tudi kak�napunca?Ne, nobene ni, pa res ne vem,zakaj.

Tvoja najdalj�a pot do sedaj?60 km, ko smo �li naJezersko.

Ali vedno nosi� čelado?Ja, zmeraj. Saj jo moram.

Si �e kdaj tekmoval?Samo enkrat, ko sem vozil za�olarje, ki nimajo licence. Bilsem drugi.

Se v tvoji dru�ini �e kdoukvarja s kolesarjenjem?Ja, se. Moj ati je trener mlaj�ihin starej�ih mladincev.

Ali ima� vzornika?Ne, nimam.

Kateri �porti so ti �e v�eč?Vsi, razen baleta.

Spra�evale so �pela Kr�an,Ur�a Rihtar�ič in Monika Bitenc,7. č

�PORT

10

ANKETAANKETA

Najbolj v�eč mi je �specialka�.Tak�no kolo tudi imam. Z njim zlahkoto prevozi� dolgo pot.Čelade ne nosim vedno, dobil pasem jo za narejen kolesarski izpitv tretjem razredu. Kolo sem prvičdobil od brata, ki me je tudi učilvoziti. Malo so me učili tudi star�i,malo pa sam. Moje prvo kolo jeimelo kole�čke.

MihaMekuč, 7.b

Prvo kolo sem dobila, kosem bila star sedem let.Dobila sem ga za prvoobhajilo. To kolo je bilo�ensko. Takrat sem se tudinaučila voziti. Pomagala stami stric in oče. Pri vo�nji skolesom nosim čeladosamo takrat, če grem kamdaleč. Kupila sem jo v �oli.Na kratke proge pa jopozabim dati na glavo. Skolesom se vozim veliko, saj se zdru�ino velikokrat odpravimo nakak�en izlet.

Kaja, 7.b

Kolo sem se naučila voziti pri�tirih letih. Pomagala sta mistar�a. Moje prvo kolo je bilomajhno, rdeče in je imelo dvakole�čka, s katerima sem selahko vozila tudi sama. Svojeprvo kolo sem dobila pri trehletih. Mislim, da sem ga dobila zarojstni dan.

Petra, 7.b

S kolesom se malo vozim, kerimam malo prostega časa.Naučila sem se ga voziti pri petihletih, pri tem pa mi je pomagalasoseda. Prvo kolo sem dobila zatretji rojstni dan, to pa je bilotrokolo. Čelado pa nosim odvisnood tega, kak�no pot bomprevozila.

Tadeja, 7.b

Prvo kolo sem dobila za tretjirojstni dan, naučila pa sem se gavoziti pri petih letih. Naučila semse sama, oči me je le spodbujal.S kolesom se vozim skoraj vsakdan, z njim se peljem na trening.Čelade ne nosim, ker mi jepremajhna. Zdaj imam �enskokolo, rada pa bi imela scoota, kerje dober.

Nadja Obrulek, 7.a

Prvo kolo sem dobila pri petihletih. Voziti me je naučila tetatako, da me je počasi spu�čalapo klancu. Nekajkrat sem padla,potem pa mi je uspelo.

Anja, 7.b

Kolo sem se naučila voziti pripetih letih na svoj rojstni dan.Naučila sem se sama iz samejeze, saj so vse moje prijateljice�e znale voziti kolo. S kolesomse vozim bolj malo, ker ni časa.Prvo kolo sem podedovala odsestre, pri sedmih pa sem dobila

svojega. Zdaj imam scota. Privo�nji s kolesom ne nosimčelade, ker se počutim s čeladočudno.

Alenka, 7.a

ALI PRI VO�NJI S KOLESOMUPORABLJA� ČELADO? OBKATERI PRILO�NOSTI SI JODOBIL(A)?

Aljo�a, 4.b: Včasih. Dobil sem joza novo leto.Sanja, 4.b: Da. Kupila sem jo.Toni, 3.b: Da. Kupil sem jo.Tim, 3.b: Da. Kupil sem jo vHervisu.�an, 3.b: Da. Dobil sem jo zabo�ič.Alja, 3.b: Da. Kupila sem jo.Tanja, 3.b: Da. Dobila sem jo zarojstni dan.

Aurelia, 3.b: Da. Kupilasem jo.Karolina, 3.b: Da.Dobila sem jo za bo�ič.Karin, 3.b: Da. Dobilasem jo za rojstni dan.Tina, 1.a: Da. Dobilasem jo za rojstni dan.Luka, 1.a: Ne. Dobilsem jo, vendar mi jepremajhna.Anja, 1.a: Da. Dobilasem jo za rojstni dan.Matej, 1.a: Ne.Meta, 1.a: Da. Kupili

smo jo.Matja�, 1.a: Da. Dobil sem jo.Miha, 7.b: Večinoma jo imam.Kupil sem jo v �oli.Tadej, 7.b: Ne. Dobil sem jo poizpitu, vendar je ne nosim.

Spra�evala Sandra, 7.b

KDAJ SI SE NAUČIL(A) VOZITIKOLO IN KDO TI JE PRI TEMPOMAGAL?

- Kolo sem se naučil voziti pri�tirih letih. Pomagal mi je brat.Imel pa sem tudi kole�čke.

Miha, 7.b

Kak�ni kolesarji so učencina�e �ole?Ugotovili smo, da se večinomazelo radi vozijo s kolesom, danekateri celo trenirajo pri klubu,da so se skoraj vsi �e predvstopom v osnovno �olo naučilivoziti kolo, da včasih tudiuporabljajo čelado, da...

11

ANKETA- Naučila sem se pri �estih letih.Naučila me je mami, imela pasem zelo majhno kolo.

�pela, 7.č- Naučila sem se v prvemrazredu. Pomagala mi je mami.

Monika, 7.č- Pri petih letih. Naučil meje dedi.Marko, 7.b- Pri �tirih letih. Naučili some star�i, vozila pa sem ses kole�čki. Katja, 5.c- Pri sedmih letih. Naučilme je oče.Klara, 8.a- Pri petih letih. Naučila stame dedi in oči. Vozil pa semse s kole�čki. Bojan, 7.b- Pri �tirih letih. Naučil meje stric.Luka, 6.b- Pri �tirih letih. Naučil meje oči.Damjan, 6.b- Pri petih letih. Naučilasem se sama.Mersiha, 7.b- Pri �estih letih. Naučil me jesosed. Maru�a, 8.a- Pri �tirih letih. Naučil me je oče.

Albert, 6.c- Pri treh letih. Naučil me je oči.

Miha, 7.b- Pri �tirih letih, naučila pa sva sesama. Oskar in Ale�, 8.b- Pri treh letih me je naučil oče.

David, 7.a- Pri petih letih me je naučilamami. Gregor, 7.b- Naučil sem se v prvem razredu,naučil me je oči.

Ja�a, 6.b- Naučil sem se sam pri �tirihletih. Jure, 7.č- Pri petih letih me je naučil oči.

Denis, 7.a- Naučil sem se pri petih letih.Naučil me je oči in malo sam.

An�e, 5.c

Anja Jak�e in PetraKrumpestar, 7.b

ALI SE VELIKO VOZI� SKOLESOM?

- Ja. Včasih! Z njim hodim v �olo.Brigita

- Ja, vsak dan. Nimam drugega

prevoznega sredstva.Maru�a

- Ja. Ko grem ven pa malo okoli.Klara

- Ne. Imam pokvarjeno kolo.Anja

- Ja, ker u�ivam v vo�nji.Julija

- Ne, ker nimam kolesa.Mare

- Ja. Hodim z njim na trening.Ur�a

- Ne, ker imam motor.Matic

- Ne, ker sem enkrat z njimpadla, pa se ga zdaj bojim.

Ur�a- Ja, ker z njim hodim na treningpa tko kam ven.

Manca

Spra�evali Petra Nastranin Katja Kastelic, 8.b

KAK�NO KOLO BI NAJRAJEIMEL(A)? Zakaj?

- Navadno, ker se ne vozim tolikos kolesom.- �ensko, ker je varno na cesti.

- �ensko, ker nima �tange.- Mo�ko, ker sem mo�kegaspola.- Mo�ko, ker mi je v�eč.- Gorsko, ker se velikovozimo v gore.- Gorsko, ker je najbolj�e.- Gorsko, kar tako.- Specialko, kar tako.- Specialko, ker je lahka.- Scoot, ker je dobra firma.- Scoot, ker je �ta najbolj�kolo.- Rog, ker je �najhuj�i�.

Ga. Mojca �karabot si �eligorskega, ker gre� z njimlahko povsod in kadarkoli.G. Ba�a pa si �eli kolo, kiso ga imeli �e v starihčasih, a se ga ne da več

kupiti.

Tadeja & Anamarija

KDAJ SI DOBIL(A) PRVOKOLO?

- Ko sem bila stara tri leta, zarojstni dan. Ana, 7.b- Ko sem bil star �tiri leta.

Miha M., 7.b- Pri �estih letih, dobil sem ga odbrata. Gregor D., 7.b- Pri �tirih letih.

Ne�a, 7.b- Pri dveh letih, za rojstni dan.

Jan, 7.b- Za tretji rojstni dan.

Brane, 7.b- Pri petih letih.

An�e, 5.c- Ko sem bil star �tiri leta.

Gini, 7.a- Ko sem bil star sedem let, zaprvo obhajilo.

Nejc, 6.č

Moni & Kaja

12

S KOLESOM NA POTS KOLESOM NAVR�IČ

Bilo je prav dolgočasnopopoldne. Naloge sem �enaredila, učiti se mi ni dalo.Zdolgočaseno sem le�ala napostelji in brala knjigo.Pravzaprav strmela v črke, ne dabi vedela, kaj berem. Naenkratsem zasli�ala zvok avtomobila. Inglasove, ki so pripadali mojimstar�em. Nejeverno sempogledala na uro. Dve! Kdaj pasta �e pri�la iz slu�be ob dveh?!?Nikoli. Torej ni razloga, da bidanes. Očitno imam prisluhe,sem pomislila in se spet posvetila

strmenju v črke. �Ur�a, doma sva!� se je iz ve�ezadrla mami. No, torej nimamprisluhov, res sta doma. Odlo�ilasem knjigo in od�la k njima.�Kaj pa vaju je danes prijelo, dasta tako hitro doma?� semvpra�ala.�Na Vr�ič gremo. S kolesom,� jenavdu�eno razlo�il oči. �Kar hitrose pripravi.�Na Vr�ič? S kolesom? Kul. Torejhitro pripravimo vse potrebno in�e nas odnese proti KranjskiGori, kjer parkiramo. Tamzajahamo vsak svoje kolo in seodpeljemo. Vr�ič, prihajamo!!!Kmalu smo prispeli do vzno�ja inzagrizli v prve klance. Po nekajkilometrih zadihano vpra�am:�Koliko je �e do vrha? Jaz sem

�e utrujena!��Daj no, saj ni tako hudo. Sicerpa nismo �e niti na polovici! �Lepa tola�ba. In spet začnemobrez besed pritiskati na pedala...pritiskamo na pedala... pot namlije z nosu... smo vedno boljutrujeni... in končno zagledamopred sabo vrh. Jes, uspelo mi je!Na vrhu se ustavimo in si maloodpočijemo. Jaz se zazrem vnebo in presenečeno kriknem:�Poglejta, skoraj de�uje.��Ne skoraj de�uje, ampak karzelo de�uje,� me popravi mami,ravno ko se ulije.�Gremo tjale pod streho. Saj bokmalu nehalo,� predlaga oči.A njegove napovedi se �al niso

uresničile in ninam ostalodrugega, kot dase peljemo pode�ju. Lahkopovem samo �eto, da smo k avtupri�li mokri kotmi�i. Brrrr.Človek nehotepomisli, da jeavto včasih lezaneslivej�e (inbolj suho!)prometnosredstvo kot kolo!

Ur�a Rihtar�ič, 7.č

S KOLESOM NA POT

Bila je nedelja in z dru�ino inprijatelji smo se odpravili na��portni dan�. Najprej smo se zavtom odpeljali do KranjskeGore, naprej pa smo od�li skolesi.Peljali smo se po gozdni poti inopazovali konje, ki so se pasli natravniku. Kmalu smo prispeli dojezera Jasna. No, �e en vzpon,pa bo. �e malo! No, sem �e. O,kar te�ek je bil tale vzpon. Navrhu smo se malo osve�ili spijačo. Prijatelja Ga�per inMatev�, moj bratec in jaz smo si

v bli�ini reke sezuli čevlje innogavice in se sprehodili po vodi.O, kako je pasalo! Tople, vročenoge v sve�o vodo. No, malo paje bolelo, ko smo hodili pokamenčkih.Kmalu smo se morali odpravitinaprej, ker je bila ura �e 15.00.Kolesarili smo �e kakih dvajsetminut in končno pri�li do izviraSave k Zelencem. Tam smopustili kolesa in se sprehodili pourejeni gozdni potki. Ko pa smopri�li do izvira, smo zagledalivodo smaragdno zelene barve.Kako lep pogled! Od�li smo �edo koče in si tam prebrali o na�ihhribih, rekah, �ivalih, ki so tamposebnost, in �e veliko drugega.Kmalu smo se vrnili kavtomobilom. Otroci smo se vsipreobuli v rolerje, star�i pa samonekateri. Ostali so raje od�li skolesi. Peljali smo se do Planicein se povzpeli na na�o najvi�joskakalnico. Kar naporno je pritido vrha, ampak se vam splača.Potem lahko gleda� druge, kakose mučijo, ti si pa �e gor, pa �elep razgled je. Če �e nisteposkusili, kar pot pod noge!Po vsem tem smo bili res �eizmučeni. Komaj smo pri�li doavta. Poslovili smo se odprijateljev in se odpeljali domov.Zvečer sem zaspala takoj, kosem se ulegla v posteljo.

Anja Jak�e, 7.b

V KOČEVSKI ROG

Yes! Novo kolo sem dobila!Sedaj ga je treba samo �epreizkusiti. Poti za vo�njo s kolesije veliko, toda mene je najboljmikalo v Kočevski rog. Nekjesem prebrala, da so se tam medvojno dogajale grozne reči. Pa �emedvedi �ivijo v kočevskihgozdovih! In volkovi tudi.Odločitev je padla. Gremo v Rog!Jaz, moj brat Bojan ter Barbara,na�a dru�inska prijateljica, smose odpravili kolesarskim in

13

S KOLESOM NA POT

taborni�kim dogodiv�činamnaproti. Za začetek seveda zavtom, saj je pot od Kranja doKočevja za kolesarja mojegakova le malo predolga. Gumamojega kolesa me je neusmiljeno�ulila v rebra, toda to mi nipokvarilo razpolo�enja. Na vesglas sem se drla: �Siva pot, vodime...� Na obzorju pa se je �edvigal mračni Kočevski rog. Tjasmo prispeli ob devetih zvečer.Na osamljeni jasi nas je čakalabrunarica. Raztovorili smokolesa, spalne vreče, prvopomoč, sveče, hrano ter radio.Ko smo stopali po poti protibrunarici, so nas obdajali čudnizvoki. Stoletne smreke so segugale v vetru in vsakokrat, ko sose nagnile, sem se ustra�ila, dase bodo podrle točno name.Pohitela sem za svojimatovari�ema.V hi�i smo zakurili v kaminu terrazgrnili spalne vreče. Bilo jeprijetno toplo in kmalu smozaspali. Sredi noči sem sezbudila. Kaj je bilo to? V daljavise je sli�alo tuljenje volkov. Skoziokno je lila medla svetloba polnelune. Ojej! Polna luna. �e res, danisem vra�everna, toda tuljenjevolkov v kombinaciji s polnoluno... To je pa �e malo stra�ljivo.Hitro sem vstala in pogledala, če

so vrata in okna zaprta. Uleglasem se nazaj, se pokrila do nosuter utonila v nemiren spanec.Volkovi pa so mi peli svojohripavo uspavanko.Zjutraj sem se zbudila na smrtutrujena. Hitro sem vstala, sioblekla �portne hlače, velur teranorak. Nataknila sem si svojesrečne nogavice, saj me jeobhajala čudna slutnja,povezana z dana�njim izletom.Za zajtrk sem pospravila nekajvlo�enih breskev ter ananas.Zaklenili smo kočo, zajahalikolesa ter se odpeljali po gozdnipoti. Moje kolo se je izkazalo zazelo zmogljivo, čeprav ga nisemznala uporabljati tako, kot bi galahko, če bi prebrala navodila

(kot mi je svetoval oči). Pa jihnisem. �koda.Peljali smo se po uhojeni poti, kije vodila vedno bolj v osrčjegozda. Iz daljave se je sli�alozamolklo grmenje. �Treba boobrniti,� je rekla Barbara.�Pohitita, poznam bli�njico.� Zavilismo levo in pot se je močnoposlab�ala. Oblaki nekje nadvrhovi smrek so zagrnili nebo inpostalo je temno kot v rogu (no,vsaj vem, zakaj se tako reče,sem si mislila). A v tistemtrenutku sem se v nekaj zapletla,se prevrnila s kolesa in začelapadati. Padala sem in se kotalilain končno pristala na tleh, karprecej metrov pod povr�jemmatere Zemlje. Tu je bilo �etemneje kot zgoraj. Rog nakvadrat!�Na pomoč!� sem se drla, kar somi dale glasilke.Zgoraj sta se oglasila Bojan inBarbara: �Kaj je s teboj? Si vredu?��Ja, samo ven me spravita!��Počakaj, po pomoč greva.�In sta �la. Jaz pa sem ostalasama v jami in čakala. Nadmano se je razbesnela nevihta.Poleg tega me je začel strahovitoboleti gle�enj. Ali je zlomljen alisamo zvit? Nisem vedela.Postala sem lačna. V �epu sem

na�la zavitek �večilnih in majhnobaterijo. Posvetila sem po jami.Skoraj bi se zadavila z �večilnim.Okrog mene je le�alo ne�tetočlove�kih lobanj. Strmele sovame s svojimi votlimi, črnimiočmi. V strahu sem se pomaknilak steni in se stisnila obnjo. To sopa res nepozabne počitnice!Ujeta v jami, dru�bo mi delajookostnjaki, Bojana in Barbare pani �e celo večnost!Končno se je nekaj zasli�alo.Koraki. Pravzaprav lomastenje. Omami, mami!�Tanja! Midva sva!�Bojan! Barbara! Re�ita me!�Padla je vrv. Hitro sta mepotegnila gor. Zadihala sem sve�zrak. Nevihta se je unesla, sončni�arki so prodirali skozi gostodrevje. Topel veter mi je mr�illase.�Poka�i nogo,� je rekla Barbara,ki je med drugim tudi čisto pravazdravnica. �Nič hudega ni; samozvin.��Kaj pa kolo?� sem vpra�ala.�Nič mu ni,� je rekel Bojan.

Tanja Kondič, 7.č

14

MODAKOLESARSKA MODA ZA DEKLETA IN FANTE

To jesen je modno imeti puli, pulover, flis, lahko pa tudi topel, �umeč brezrokavnik. Obvezna je spodnjamajica. Hlače naj bodo tople, prav tako nogavice. Na glavo lahko damo kapo ali trak, okoli vratu �al, naroke rokavice. In seveda: kolo poganjamo z nogami, zato je obvezna primerna kolesarska obutev.

Nič pa ne bo narobe, če imamo s seboj �e denarnico, nahrbtnik, uro, pijačo, fotoaparat in seveda mobilnitelefon!

Anka Pogačnik in Maja Jotič, 5. a

RAZVEDRILOHRANA ZAKOLESARJE

Krompirjev narastek zblitvo, obogaten zgobamiSestavine:- 1 kg krompirja- 200 g me�anih gob- 500 g blitve- 1 čebula- 80 ml instant juhe- 2 �lici sesekljanega peter�ilja- 2 jajci- 250 ml mleka- 125 ml smetane- 50 g naribanega sira gauda- sol, poper- maslo

Priprava:1. Krompir umijte in kuhajtepribli�no 20 minut.2. Gobe očistite in nare�ite natrakove. Na kocke narezanočebulo na maslu prepra�ite,dodajte gobe in blitvo in pra�ite�e tri minute. Prilijte juho inkuhajte 12 minut. Dodajtepeter�ilj, solite in popoprajte.3. Pečico segrejte na 220 stopinj.Medtem ločite beljake odrumenjakov. Kuhan krompirolupite in �e toplega zmečkajte.Zme�ajte ga z mlekom, ssmetano in z rumenjaki. Trdnostepene beljake ume�ajte vkrompirjevo maso in začinite.4. Nama�čen pekač napolnite skrompirjem in z zelenjavo terposujte s sirom. Pecite pribli�no

20 minut.

Čas priprave: 50 minutNa osebo: 450 kcalBeljakovine: 19 gMa�čobe: 24 gOgljikovi hidrati: 38 g

15

Jagodni frappe

Sestavine:- 40 dag sve�ih jagod- sladkor v prahu- 2 limeti- 2,5 dl jogurta- 2,5 dl mleka- vanilin sladkor- 2 kocki ledu

Priprava:Jagode očistimo, po okusudodamo sladkor v prahu inzavremo; nato jih pretlačimoskozi gosto sito in popolnomaohladimo. Jogurt pome�amo zmlekom in vanilijinim sladkorjem.Iz limete iztisnemo sok. Jagodnomezgo, jogurtovo zmes, limetinsok in kocki ledu v me�alniku

zme�amo. Jagodni frappe takojnatočimo v ohlajene kozarce,okrasimo z limetnimi rezinami inponudimo.

DOBER TEK!

Maja Jotič inAnka Pogačnik, 5. a

NAGRADNEPROMETNE UGANKE

1.Brez mule, brez konjapa tudi brez vozate peljem po poljiprek strmih gora.

2.Hi�ice be�ne,dolge vasi.V njih mrgolibe�nih ljudi.

3.Kot prismode� se vrti,ko po svetu kam hiti.

4.Brez ojesa,brez konjičabrez voličain osličavoz po cesti driča.

5.Sredi mno�ice roke dvigujem,vodim promet in smernakazujem,v vrve� �ivljenja mirno strmim,otok v njegovem valovju stojim.

Uganke je zbrala SquipeHasanaj, 6. a

V �rebanju sodelujejo tisti učenci,ki bodo oddali re�itve vseh petihUGANK.

HOROSKOP

OVENNe boste imeli ravno sreče, sajvam bo počila guma, ko se bostepeljali na randi.

BIKKolo peljite k najbli�jemuserviserju, če nočete, da se vammed vo�njo sesede.

DVOJČKASreča pa taka. Zadeli boste kolo,

ki ste si ga �eleli, ko ste bili staritri leta (tricikel).

RAKEna sama �tanga vam znapokvariti izlet. Zato pazite.

LEVMimo vas se bo peljala lepotica vmini krilu. Splača se jo povabitina pijačo.

DEVICASo�olec, s katerim si si najbolj vlaseh, ti bo ukradel sede� odkolesa. In te potem �e izsiljeval,ko ga bo� hotel nazaj.

TEHTNICAPazi se polne lune! Pred zabavoza rojstni dan se bo� zaletela vsosedovo ograjo in si zlomilaroko.

�KORPIJONPrivo�či si novega jeklenegakonjička in se zapelji po soseski.V�galo bo!

STRELECNe vozi se na dalj�e izlete, saj telahko preseneti sneg. Ali panamontiraj verige!

KOZOROGNekdo ti bo ukradel kolo. Ne �alujpreveč, saj te star�i nameravajopresenetiti z najnovej�im topmodelom.

VODNARBr� na kolo za zdravo telo. Nebodi len, kile ne bodo samepopadale dol, malo bo treba vrtetipedala.

RIBARibe ste celo pomlad, poletje injesen pridno kolesarile. Čas je,da svoje bicikle očistite in jihpripravite za zimsko spanje.

Tja�a Divjak, 5. a

RAZVEDRILO

16

RAZVEDRILONAGRADNE KRI�ANKE ZA BISTRE KOLESARJE

1. Vesoljsko plovilo2. Organ vida3. �port na kolesu4. Televizijskizaslon5. Najvi�je drevo nasvetu6. Miličnik7. Ranjen človek8. Protipomenka zaraven9. Z njimipoganjamo kolo10. Občutek, ki gamora imeti vsakkolesar11. Brez nje ne smebiti nobeno kolo12. Kolo z motorjem13. Na�a celina14. Kolo s tremikolesi15. Strelno oro�je

Sestavila Ga�perOkr�lar in LukaMiklavčič, 6. a

17

RAZVEDRILO

1. Del obraza2. Prevoznosredstvo3. �enska, ki�iva4. Z njo �ivamo5. Delovnosredstvokolesarjev6. Oliver(ljubkovalno)7. Sopomenkaza aerodrom8. ... in potepuh9. Ime pesnikaJenka10. Tropskisade�11. Vrstapapige12. Primorskajed13. Imeslovenskeslikarke Kobilce

SestavilaMonika Kern,6. a

Na označenih poljih, brano navpično, dobi� gesli, povezani s temo dana�njega Krika.Če �eli� sodelovati v nagradnem �rebanju, mora� re�iti obe kri�anki. V zaprti kuverti jihoddaj enemu od članov uredni�kega odbora.

NAGRADNE KRI�ANKE ZA BISTRE KOLESARJE