LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI...Prvih 30 let otroške likovne kolonije Pod cvetočo drnulo Osti jarej praznoval 5 let 2 | OKo | 16. december 2010 16. december 2010 | OKo

16. december 2010 | OKo | 1

16. december 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 75 cena 1 evro

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK

Peter Misja postal predsednik TZSPrvih 30 let otroške l ikovne koloni je

Pod cvetočo drnulo

Osti jarej praznoval 5 let

2 | OKo | 16. december 2010


4 NA ŠTUDIJSKEM OBISKU NA ŠVEDSKEM 7 NAGRAJENA VODNA UČNA POT LESIČNO 9 LITERARNI VEČER Z ROBIJEM SIMONIŠKOM14 PET LET DOBREGA DELA MALE HIŠE22 KAJA HUMSKI, PETJE – MOJ SMISEL ŽIVLJENJA

Na naslovnici: Osti jarejFotografija: Blaž Lah

Trud vedno obrodi sadoveTa stavek zagotovo velja za fante vokalne skupine Osti jarej, ki so s koncertom ob petletnici delova-nja dokazali, da so tako veliki, da zmorejo napol-

niti večnamensko športno dvorano v Podčetrtku. Roko na srce, redko kdo je pričakoval tako številno občinstvo, ki pa je neizmerno uživalo in po kon-cu izrekalo številne pohvale. Zares lep uspeh, ki je še veliko pomemb-nejši, če ti uspe v domačem kraju in če ti uspe združiti pevske talente, ki na koncu kar začarajo občinstvo. V takšen uspeh pa je zagotovo vlože-nega zelo zelo veliko truda. Za pevci so številne vaje, odrekanja, nasto-pi. Morda vedno ni šlo vse gladko, morda je bil kdaj kdo na vajah slabe volje, utrujen, nerazpoložen ali pa ga sploh ni bilo. Morda so se zgodila kakšna trenja, slaba volja …, vendar tega v soboto ni bilo čutiti nikjer. Tudi to je umetnost ustvarjanja, da znaš ubrati pot in po njej hoditi tudi takrat, ko je polna preprek, cilj pa vedno dosežeš z zmagoslavjem na obrazu. To zmagoslavje so si pevci skupaj s svojo Metodo v soboto več kot pri-

služili in so lahko upravičeno ponosni nase. Njihovo petje še danes odmeva v srcih poslušalcev, ki za-gotavljajo, da je takšen večer težko ponoviti. Pa naj bo ta slednja misel zanje še večji izziv, da zmo-rejo in znajo iti še korak dlje, ponosno stopiti naprej, novim pevskim uspehom nasproti in preprosto raz-veseljevati s pesmijo.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

PR

EL

ET

U

VO

DN

IK


AKTUALNO OKO, OGLAS

Referendumi, eni potrebni, drugi neVolivci so zakon o RTV zavrniliV soboto smo imeli zopet en nepomemben referendum, lju-dje pa so z nizko udeležbo sporočili, kaj si mislijo o takšnem metanju denarja skozi okno v ne preveč rožnatih časih. Po vseh preštetih glasovih, oddanih na voliščih po Sloveniji, se je referenduma o zakonu o RTV udeležilo 14,62 odstotka vo-lilnih upravičencev. 72,60 odstotka teh jih je na glasovnici obkrožilo "proti". To pomeni, da je zakon zavrnjen.

Pokojninska reforma sprejetaV torek so poslanke in poslanci z 49 glasovi za in 35 glasovi proti sprejeli pokojninsko reformo, s katero naj bi podaljšali

dejansko upokojitveno starost in hkrati postopno tudi de-lovno aktivnost. Za predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča je bilo sprejetje pokojnin-ske reforme pričakovano. Opozoril je, da slovenski politiki sledijo trendom v državah EU, ki želijo z varčevalnimi ukrepi na račun zmanjševanja delavskih in socialnih pravic ter s strukturnimi reformami hitro znižati proračunske primanj-kljaje. Napovedal je vložitev veta v državnem svetu in tudi referendum. Torej nas po vsej verjetnosti čaka še en refe-rendum, ki pa bo, če bo do njega prišlo, prav gotovo bolj obiskan kot sobotni, saj si starejši ne želijo delati dlje, mladi pa še dlje čakati na prosta delovna mesta. Koliko pa konec koncev šteje glas ljudstva pa tako vsi vemo. (M. S.)

LU Rogaška Slatina na študijskem obisku na Švedskem V času od 24. do 28. novembra 2010 se je 18 direk-torjev in strokovnih delavcev enajstih ljudskih univerz Slovenije udeležilo študijskega obiska v Haparandi na Švedskem, ki je bil sofinanciran s strani Ministrstva za šolstvo in šport RS ter Evropskega socialnega sklada. Nosilec projekta je bila Zveza ljudskih univerz Sloveni-je. Študijskega obiska se je udeležila tudi vodja sektor-ja za izobraževanje odraslih na MŠŠ ga. Ema Perme.Namen obiska je bil dosežen, saj so udeleženci dobili vpogled v mednarodno dimenzijo na področju nefor-malnega izobraževanja odraslih in spoznali pristope dobre prakse za zagotavljanje kakovosti neformalne-ga izobraževanja. Istočasno so pridobili mednarodne izkušnje, navezali osebne in poslovne stike, ki pred-stavljajo temelj za nadaljnje projektno in partnersko sodelovanje.

Utrinek iz ene od delavnic, ki jo je vodila ga. Sari Angeria, članica upra-ve in koordinatorka e-učenja v lokalni organizaciji za izobraževanje od-raslih Svefi. V prvi vrsti mag. Igor Prah, direktor LURS-a (levo), Ema Perme, vodja sektorja za izobraževanje odraslih na MŠŠ (desno).

Na neformalnem srečanju ob zaključku študijskega obiska je mag. Igor Prah v imenu slovenskih delegatov ter Zveze ljudskih univerz Slovenije izročil priložnostno darilo direktorici organizacije Svefi ge. Eivor Olofsson.


Peter Misja se je v Državnem zboru udeležil slovesnosti ob mednarodnem dnevu prostovoljstva.

AKTUALNO LOKALNO

PojasniloV Minuli številki časopisa OKo smo z naslovom »Znatno višja točka za izračun NUSZ« z napačno izbiro besede »znatno« naredili nekaj zmede. Še enkrat zato pojasnjujemo, da gre v Občini Podčetrtek za zares minimalno povečanje vredno-stne točke za izračun NUSZ. Le ta se je dvignila iz 0,0590 na 0,0600 centa mesečno, kar v praksi pomeni, da se bo celoten znesek obračuna NUSZ za občane Podčetrtka v povprečju dvignil le za 1,5 evra. (Z. I.)

Peter Misja v Državnem zboru3. decembra je v Državnem zboru po-tekala slovesnost ob mednarodnem dnevu prostovoljstva in začetku evrop-skega leta prostovoljstva 2011, ki ga je pod geslom Bodi prostovoljec, spre-minjaj svet! v imenu Vlade Republike Slovenije odprla ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kavčič je na slovesnosti sku-paj s predsednikom Zveze društvenih organizacij Slovenije Janezom Mato-hom podelil tradicionalne plakete Dr-žavnega sveta najzaslužnejšim prosto-voljkam in prostovoljcem za leto 2010.Na dogodku so bili predstavljeni tudi ambasadorji evropskega leta prosto-voljstva 2011 in program aktivnosti, ki ga bo začela Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva. Prireditve se je kot predsednik Turistič-

ne zveze Slovenije udeležil tudi pod-četrtški župan Peter Misja, ki se tudi v novi funkciji odlično znajde. Zagotovo pa je udeležba na tovrstnih prireditvah

za župana Misjo ena izmed prijetnejših nalog, ki mu jih nalaga njegova nova funkcija. (Z. I.)


Župan Debelak je svojemu predhodniku Pregradu podaril sliko njegove »gorce«. (foto: Suzana Vahtarić)

AKTUALNO LOKALNO

Sprejeli proračun v prvem branjuV Bistrici ob Sotli so občinski svetniki že raz-pravljali o osnutku proračuna za leto 2011, ki naj bi bil težak dobra dva milijona evrov. Na seji so obravnavali tudi odlok o kategorizaciji občinskih cest in sprejeli sklep o višini NUSZ.

Druga seja Občinskega sveta Občine Bistrica ob Sotli je minila v znamenju obravnave osnutka proračuna za naslednje leto, ki naj bi na prihodkovni strani znašal 2.172.758 evrov. Nekoliko višja je postavka na odhod-kovni strani, za katero pa je župan Franjo Debelak pove-dal, da za razliko, približno 70.000 evrov, predvidevajo zadolževanje. Do tega pa naj bi prišlo, ker bodo morali v primeru, da bodo uspešni na prijavljenih evropskih raz-pisih, poravnati 20 % DDV. Debelak je še pojasnil, da so v proračunu zajeti že zastavljeni projekti, sredstva v njem pa so namenjena tudi za projekte, ki bodo pomembno vplivali na razvoj občine, to pa je v prvi vrsti zagotovo izgradnja novega vrtca. Svetniki so po konstruktivni raz-pravi osnutek proračuna sprejeli, le-ta pa bo sedaj dan v javno obravnavo. Ker pa bo proračun sprejet v začet-ku naslednjega leta, so morali svetniki sprejeti še sklep o začasnem financiranju občine v obdobju od januarja do marca 2011.Svetniki so razpravljali še o odloku o kategorizaciji lokal-nih cest in javnih poti v Občini Bistrica ob Sotli. Direk-torica občinske uprave Anica Bercko je pojasnila, da morajo ceste za kategorizacijo doseči zakonska meri-

Potrjeni člani delovnih telesV Bistrici ob Sotli so svetniki potrdili predloge, ki jih je Komisija za mandatna vprašanja, voli-tve in imenovanja predlagala Občinskemu svetu.

Tudi v Občini Bistrica ob Sotli so imenovali nove člane de-lovnih teles, ki so naslednji:

Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, podjetništvo in malo gospodarstvo:Metka Hudina, Zagaj 5, predsednica, člani: Bojan Pregrad, Trebče 78, Jože Kralj, Črešnjevec ob Bistrici 4, Danilo Reher, Srebrnik 22, Jani Moškon, Zagaj 16, in Marinka Zorenč, Treb-če 17.Odbor za urejanje prostora, komunalno dejavnost, varstvo okolja in turizem:Jožef Pregrad, Trebče 87, predsednik, člani: Simon Rogina, Bistrica ob Sotli 31, Bojan Pregrad, Trebče 78, Nika Šarlah, Bistrica ob Sotli 31, Marinka Kunej, Zagaj 37a, in Franci Boži-ček, Bistrica ob Sotli 61.Odbor za družbene dejavnosti in finance:Simon Narat, Bistrica ob Sotli 36, predsednik, člani: Jože Kralj, Črešnjevec ob Bistrici 4, Marjan Fendre, Polje pri Bistrici 10, Iva Zorenč, Dekmanca 25, Jože Vuk ml., Trebče 89, in Nina Klavdija Lojen, Hrastje ob Bistrici 25.Nadzorni odbor:Bernarda Babič, Bistrica ob Sotli 46, Tanja Ulčnik, Trebče 8, in Valerija Slemenšek, Bistrica ob Sotli 9b.Nadzorni odbor za komunalna dela: Jožef Pregrad, Trebče 87, predsednik, člani: Adrijan Čer-nelč, Polje pri Bistrici 19, in Rihard Kunst, Zagaj 3.

Statutarna komisija:Bojan Pregrad, Trebče 78, predsednik, člana: Andreja Re-her, Srebrnik 22, in Simon Narat, Zagaj 36.Inventurna komisija:Jožica Denžič, Bistrica ob Sotli 29, predsednica, člana: Ivan Hriberšek, Bistrica ob Sotli 58, in Dušan Vahtarič, Kunšperk 16.Komisija za vloge in pritožbe:Metka Hudina, Zagaj 5, predsednica, člana: Marjan Fen-dre, Polje pri Bistrici 10, in Andreja Reher, Srebrnik 22.Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu:Bogdan Narat, Hrastje ob Bistrici 21, predsednik, člana: Jože Vračun, Dekmanca 3a, in Stane Dragovan, Srebrnik 34a.Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada:Marko Stadler, Zagaj 40, predsednik, člana: Vinko Cvetano-vič, Dekmanca 2, in Rok Čakš, Šmarje pri Jelšah.Štab civilne zaščite:Marko Stadler, Zagaj 40, predsednik, člani: Anton Kravarič, Kunšperk 14, Vinko Cvetanovič, Dekmanca 2, in Bogomir Marčinković, Bistrica ob Sotli 17b.Svet za stanovanjska vprašanja:Jožica Denžič, Bistrica ob Sotli 29, predsednica, člana: Si-mon Narat, Zagaj 36, in Martin Pratengrazer, Kunšperk 32.Uredniški odbor za občinsko glasilo:Lidija Umek, Zagaj 36, predsednica, člani: Franjo Debelak, Črešnjevec 13a, Mirela Kunst, Bistrica ob Sotli 7a.

la za kategorizacijo javnih cest in da je kategorizirana javna cesta pravzaprav prednost, ki je najbolj občutna prav pri zimskem čiščenju cest. Sprejeli so še uskladitev vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo znašala 0,0006 EUR mesečno. Kot pred-stavnika Občine Bistrica ob Sotli so potrdili za člana JP OKP Rogaška Slatina Jožefa Pregrada, član skupščine KIP VIZIJA d.o.o. pa je postal Marjan Fendre. Na seji se je župan Franjo Debelak zahvalil bivšemu županu Jožetu Pregradu in mu v zahvalo za njegovo delo in trud podaril sliko njegove »gorce«, ki jo je naslikal Rado Romih, ki trenutno razstavlja v galeriji bistriškega kulturnega doma. Pregrad je bil darila vesel in si zaželel, da bi sedaj lahko večkrat našel čas za svojo »gorco«.


AKTUALNO LOKALNO

Nagrajena Vodna učna pot LesičnoKonec novembra je komisija Heliosovega sklada, sestavljena iz predstavnikov Heliosa, Mi-nistrstva za okolje in prostor RS ter hidrogeologa, pregledala 11 prijavljenih zasnov vodnih učnih poti za leti 2009 in 2010. Izbranih je bilo osem šol, med njimi tudi OŠ Lesično v Občini Kozje, ki bodo za svoje naloge prejele vsaka po 1.050 evrov denarne nagrade.

V 12 letih delovanja Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda je bilo ob 68 obnovljenih vodnja-kih v 59 občinah skupaj izdelanih še 28 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Šte-vilne od teh so zaživele tudi v naravi. Vodne učne poti so dodana vrednost obnovljenih vodnjakov, saj jih lokalna skupnost z umestitvijo v prostor oživi, učencem in prebivalcem pa širi okolj-sko zavest in odgovorno ravnanje do lastnega okolja. Helios in okoljsko mini-strstvo bosta v januarju 2011 v Lipici pri-pravila srečanje nagrajenih osmih šol, kjer bodo projektne skupine predstavi-le svoje naloge ter si bodo ob druženju ogledali še Kobilarno Lipica.Vsebinsko pestro bero prijavljenih raz-iskovalnih nalog zasnov vodnih učnih poti so osnovnošolci in letos prvič tudi srednješolci pripravljali skupaj s svojimi mentorji na terenu, kjer so raziskovali in povezovali v smiselno celoto razne oblike vodnih virov, potoke, mokrišča, drevesa in gozdne poti, cerkve in ka-pelice, zgodovinska obeležja in druge lokalne znamenitosti. Priprava vsebin-skih podlag je osnova za kasnejšo iz-vedbo in dodelavo teh učnih poti. Vo-dne učne poti z namenom oživljanja vodnega vira so namenjene učencem kot učilnica v naravi za spoznavanje delovanja naravnih ekosistemov ali pa zadnje čase obiskovalcem kot zanimi-ve izletniške točke v turističnem razvoju manjših krajev. Šele z dejansko uredi-tvijo vodnih in/ali gozdnih učnih poti, opremljenih z informacijskimi tablami in kažipoti, prebivalci dejansko spoznajo in ozavestijo svoje lokalno bogastvo, vredno ogleda in širše pozornosti. Do-ber primer oživitve je Haloški vodnjak na Gorci v Občini Podlehnik, saj pove-zuje etnološki muzej na prostem, goz-dno učno pot in po 30 letih obnovljen vodni vir v globeli, ki si ga ogledujejo številni obiskovalci Haloz.Dogodki in prireditve v zvezi z učnimi potmi pripomorejo k bolj odgovor-nemu odnosu do narave in bližnjega okolja, kar je še posebej opazno v manjših krajih, kjer želijo ljudje imeti svoj kraj urejen. Projektne naloge priprav zasnov vodnih učnih poti so nastale kot razširitev projekta Oživljanje sloven-skih krajevnih vodnjakov, v katerem občine s pomočjo krajevnih skupnosti ali raznih društev obnovijo izbran vodni vir. Sodelovanje šol v projektu je tudi eno izmed prednosti pri izboru prijavlje-ne občine. Znotraj Heliosovega sklada poteka izbor vodnih učnih poti od leta

2004. Vsako leto izberejo in nagradijo 4 šole. Do zdaj je bilo nagrajenih že 20 šol v skupni vrednosti 21.000 evrov. Za leto 2009 so bile izbrane šole z nalo-gami: OŠ Sveti Jurij v Občini Rogašovci z nalogo Vodna učna pot Ledava, OŠ Pod goro v Občini Slovenske Konjice z Vodna učna pot v Subregiji Dravinjsko, OŠ Martin Kores v Občini Podlehnik z Vodna učna pot – Napeljimo vodo na turistični mlin, in OŠ Žužemberk, podru-žnica Ajdovec z nalogo Vodna učna pot: Oskrba z vodo na Ajdovški plano-ti. Za leto 2010 so izbrane šole: OŠ Le-sično v Občini Kozje z nalogo Vodna učna pot Lesično, OŠ Krmelj v Občini Sevnica z Vodna učna pot Krmelj, Sre-dnja šola za gostinstvo in turizem Ra-denci z Vodna učna pot k Stüdenici in OŠ Gornja Radgona z nalogo Vodna učna pot med vrelci življenja v Ščav-niški dolini.Projekti Heliosovega sklada se bodo nadaljevali spomladi 2011, saj na od-prtje čakajo še štirje vodnjaki iz leto-šnjega razpisa v občinah Zreče, Can-kova, Tišina in Borovnica.Seveda pa so se dejstva, da je bila tudi njihova Vodna učna pot Lesično izbrana in nagrajena s strani Helioso-vega sklada, razveselili na OŠ Lesično. Mentorica in idejna vodja Lidija Kotnik Klaužer, prof. geo. in zgo., je poveda-la, da se je OŠ Lesično udeležila otvori-tve vodnjaka, ki ga je obnovila Občina

Obnovljen vodnjak na Pilštanju.

Potok Bistrica.

Od leta 1998 so v okviru Heliosovega sklada obnovili 68 vodnjakov in pri-pravili skupaj 28 zasnov vodnih učnih poti. Sredstva, ki omogočajo delo-vanje Heliosovega sklada, se stekajo od prodaje okolju prijaznih premazov znamk Bori, Tessarol in Ideal. Od vsa-kega prodanega litra premaza, ozna-čenega z »ribico v soncu«, gre v sklad 25 centov.

Kozje s pomočjo Heliosovega sklada. Ker je to že tretji obnovljen vodnjak v njihovem šolskem okolišu, so videli ide-alno priložnost, da postavijo učno pot in jo vključijo v učni program na šoli. Za to jo je spodbudilo vodstvo šole in predstavnica Heliosovega sklada. Go-nilni sili projekta sta bili mentorica Lidija in ravnateljica Irena Krajnc, seveda pa so se aktivno vključevali tudi učen-ci, ki že nadaljujejo z dejavnostmi na različnih postajah na poti.Nagrada za njihovo šolo pomeni veli-ko, saj bodo skušali s sredstvi dokupiti terenske kovčke za proučevanje vode, izdelati reklamni oziroma izobraževalni material in označiti izobraževalne toč-ke.V nadaljevanju projekta se bodo po-vezali s Kozjanskim parkom in strokov-njaki, ki bi pristopili k sodelovanju ter nadgradili izobraževalne vsebine ob točkah tudi za zunanje obiskovalce. (OKo)


KRAJEVNI MOZAIK

Konferenca Evropa za državljane v OpatijiV Opatiji je 7. in 8. decembra v organizaciji hrvaške vlade potekala mednarodna konferenca "Evropa za državljane: prva tri leta izvajanja programa na Hrvaškem". Na konfe-renci se je zbralo 150 udeleženk in udeležencev iz Hrvaške, Italije in Slovenije in razpravljalo o dosežkih in primerih dobre prakse izvajanja Evropske unije Evropa za državljane. Evro-pa za državljane je program EU, namenjen sofinanciranju mednarodnih projektov, katerih cilj je spodbuditi aktivno evropsko državljanstvo. S povezovanjem prebivalcev lokal-nih skupnosti po Evropi ter mreženjem nevladnih in drugih organizacij, ki delujejo v okviru civilne družbe, želi Evropska unija izboljšati sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju Evrope. Preko Skupnosti občin Slovenije se je konference udeležilo tudi devet predstavnic in predstavnikov sloven-skih občin, katerih stroške udeležbe so krili organizatorji.

Konferenco sta uradno odprla dr. Igor Vidačak iz hrvaške-ga Urada za sodelovanje z nevladnimi organizacijami in Ivo Dujmić, župan Opatije. Prisotne so pozdravili tudi Nataša Mikuš Žigman, namestnica državnega tajnika v osrednjem državnem uradu za razvojno strategijo in koordinacijo EU skladov, Andrej Plenković, državni sekretar za evropske in-tegracije hrvaškega zunanjega ministrstva, in Dejan Jović, odposlanec predsednika Republike Hrvaške.Prvi dan konference sta potekali dve tematski okrogli mizi, na katerih so udeleženci iz Italije, Slovenije in Hrvaške iz-menjali izkušnje. Na prvi okrogli mizi so sodelovali tisti, ki se ukvarjajo s projekti za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za lokalne skupnosti. Andreja Megušar iz Ob-čine Škofja Loka je med drugimi predstavila njihove bogate izkušnje in številne izvedene projekte, sofinancirane v okviru programa Evropa za državljane.

Na drugi okrogli mizi je tekla beseda o projektih na pobu-do civilne družbe, med drugimi je nastopil tudi Andrej Jus iz slovenskega društva Hevreka, ki je predstavil 10. festival za tretje življenjsko obdobje, sofinanciran v okviru programa Evropa za državljane. Festival je največja prireditev za sta-rejše in medgeneracijsko sodelovanje v Sloveniji in širši regiji, katerega letošnja rdeča nit je bila evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti.Drugi dan konference je bil zasnovan v duhu iskanja par-tnerstev. Predstavniki slovenskih, hrvaških in italijanskih ob-čin so predstavljali svoje kraje, običaje in želje po novih par-tnerstvih ali izkušnje iz obstoječih. S slovenske strani so imeli predstavitve Peter Misja, župan Podčetrtka, Mojmir Pusto-slemšek, župan Kostanjevice na Krki, Alan Bukovnik, župan Radelj ob Dravi, in Metka Resnik, ki je predstavila Občino Krško.

Konferenca, ki je bila dobro organizirana, je ponujala tudi številne priložnosti za neformalna druženja, navezavo stikov in izmenjavo praks. Tako so se udeleženke ter udeleženci z novimi idejami in poznanstvi ter dobro energijo poslovili od konference in se vrnili domov. (Saša Kek)


KRAJEVNI MOZAIK

Literarni večer z Robijem SimoniškomV Kozjanskem parku so se v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi svojim obiskovalcem zahvalili ob iztekajočem letu z literarnim večerom, katerega gost je bil pesnik in pisatelj Robi Simo-nišek.

Nataša Ferlinc Kraševic je ob uvodu predstavila življenjsko pot Robija Simoniška. Povedala je, da je pisatelj in pesnik domačin, doma iz Drenskega Rebra. Študiral je filozofijo in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kasneje je vpisal magistrski študij in zaključil disertacijo na temo likovnih in literarnih motivov v slovenski umetnosti na začetku 20. stoletja. Objavil je dve pesniški zbirki, Potopljeni katalog in Avtoportret brez zemljevida. Osrednja tema lite-rarnega večera pa je bila predstavitev njegove najnovejše knjige Melanholična zrenja, ki je izšla v založbi Litera. Z Ro-bijem Simoniškom se je o njegovih literarnih razmišljanjih in o njegovi najnovejši knjigi pogovarjal urednik Robert Titan Felix.Za uvod je bilo Robiju Simonišku zastavljeno klasično vpra-šanje, kako se je odločil in postal pesnik in pisatelj. Simonišek je povedal, da to ni zavestna odločitev. Najprej moraš imeti veliko spoštovanje do pisane besede. Pesnik pa seveda ne postaneš kar tako, saj moraš imeti smisel in če te pisanje iz-polnjuje in vidiš v tem neki razumski pomen, je to tisto vodilo, ki te vodi kot pesnika in pisatelja. Sam se ne obremenjuje s tem, da je pesnik. Običajno pesnika opredelijo šele drugi. Sicer kot pisatelj in pesnik še nima neke tradicije, vendar se spominja, da je v osnovni šoli rad pisal spise, da so ga na fakulteti močno pritegnila predavanja za književnost in literaturo in potem so se zadeve odvijale spontano. Do svo-je prehojene pisateljske poti vzpostavlja avtokritični odnos in meni, da so začetna dela literarna iskanja, skozi katera je moral prehoditi pot do kvalitetnega pisanja. V zadnjem delu je k ustvarjanju pristopil že mnogo bolj zavestno kot v začetku. K pisanju ga najprej vodi ideja, nato impulz in se-veda čustvo, ki ga prisili k temu, da napiše pesem ali zgod-bo.Na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje glede skliceva-nja na ameriško poezijo, Simonišek odgovarja, da je prav-zaprav ameriška literarna tradicija prinesla vse tisto, kar so najprej potegnili iz evropske dediščine. Meni, da ni najbolj prav, da se sklicujemo na ameriško literaturo in da ni vse dobro, kar prinaša ameriško pisanje. Sam prisega na Dane-ta Zajca, ki se mu zdi najbolj kultni slovenski pesnik. Veliko spoštovanje goji tudi do Uroša Zupana, manj pa je naklo-njen Tomažu Šalamonu, ki ga osebno ne dojema kot pe-sniško kultno figuro. Poudaril je, da gre seveda za osebni odnos in za različen okus. Njegovo vodilo pri pisanju je, da ne posnemaš in vzorčiš, oblikovati si moraš svojo lastno pot, po kateri moraš hoditi.Na vprašanje, kako se mu zdi slovenski prostor odprt za po-ezijo, je odgovoril, da je pri poeziji tako kot pri vseh drugih rečeh. Tudi pri poeziji se ustvari kult, podobno kot blagovna znamka, ki se kupuje. Ljudje nimajo časa, da bi brali poezijo, še manj pa, da bi vzpostavili kritičen odnos. Tako da pogo-sto žal tudi v poeziji prevlada blagovna znamka, za katero pa ni nujno, da se skriva res prava kvaliteta. Simonišek meni, da mora sodobna knjiga poleg vsega ostalega odgovoriti tudi na aktualna vprašanja sodobnega časa. Glede večne slovenske dileme odnosa med ruralnim in urbanim je Simo-nišek priznal, da je bila to zanj konfliktna situacija, ki je na začetku pisanja še bila prisotna. Ta nasprotja je držal v sebi, hkrati pa se je zavedal, da je treba vso resničnost vnašati v poezijo. Povedal je, da je bilo v prvi knjigi še veliko motivi-ke iz relacije rojstnega kraja in Ljubljane. Vsekakor je mesto otroštva zelo pomembno za pisanje poezije, zato se v njej pojavljajo metafore, ki jih je doživljal doma v osrčju Kozjan-skega. V sodobnih časih je že smešno, če črpaš iz narave.

Starejši pesniki še veliko motivike črpajo iz narave. Sicer pa, če imaš naravo rad, je skorajda nesmiselno, da ne bi meta-for črpal prav iz nje. Po njegovem mnenju pa je predvsem nujno, da se sodobna literatura odziva na trende sodobne-ga časa. Pri tem pa je zelo pomembno, da si kritičen in da pokažeš na nastale probleme. V svoji zadnji knjigi Melanholična zrenja je ob spreminjajoči formi pripovedni jezik blizu poezije. S tem je Simonišek na-ravno presegel lok med poezijo in prozo. Zgodbe pa so na-pisane tako, da so odprte za interpretacijo. Bralec si lahko po svoje interpretira dogajanje. Pri delu je izhajal iz oseb-nih doživetij, ki pa niso fotografsko realne, ampak so do-mišljijsko kombinirane. V ospredju je notranje dogajanje v prepletu misli med protagonisti. Le motivi so vzeti iz osebnih doživetij. Fiktivne zgodbe izpred let je pisatelj oplemenitil s svojo domišljijo in jih postavil v širši družbeni kontekst.Za prijeten literarni večer se je gostoma zahvalil v. d. direk-torja Kozjanskega parka Ivo Trošt. (Jasna Sok, fotografija: Egon Horvat)

Z Robijem Simoniškom se je o njegovih literarnih razmišljanjih in o njegovi najnovejši knjigi pogovarjal urednik Robert Titan Felix.

Zahvalo gostoma je izrekel v. d. direktorja Kozjanskega parka Ivo Trošt.

10 | OKo | 16. december 2010

KRAJEVNI MOZAIK

V Knjižnici Kozje tokrat pesmi in pripovedi iz zbirke ljudskega izročila Ljobe JenčeObiskovalci čitalniških večerov, ki jih pripravlja Knjižnica Šmarje pri Jelšah, enota Knjižnica Kozje, so lahko minuli četrtek uživali ob poslušanju pesmi in pripovedovanju ljudskih pripove-di, ki jih je z veliko mero predanosti svojemu delu in poslanstvu prepevala in pripovedovala Ljoba Jenče. Gostjo je v Kozje povabil Marjan Marinšek in z njo pripravil zanimiv pogovor.

Pravljičarka, pevka in zbirateljica ljudskih pesmi in drugega pripovednega gradiva je svoj pozdrav obiskovalcem knji-žnice namenila s slikovitim opisom pokrajine kozjanskih gri-čev, ki so jo očarali in v njej vzbudili globoko prepričanje, da v tem končku Slovenije ljudje zaradi lepote narave, ki jih ob-kroža, tudi sami živijo v medsebojni povezanosti in slogi. Ljo-ba Jenče je posvetila svoje delo spoznavanju, ohranjanju in širjenju slovenske ljudske duhovne kulture. Njena poklicna usmeritev jo je najprej vodila v ekonomijo in nekaj let je de-lala v turizmu. Pri delu pa je opažala neljube posledice, ki jih turizem povzroča v narodnih parkih. Istočasno je odkrila, da na Notranjskem živi še veliko duhovnega bogastva, ki ga je nujno potrebno zapisati in ohraniti. Srečanje z ljudsko du-hovno kulturo jo je povsem prevzelo. Tako je zapustila svet ekonomije in odločila se je slediti svojemu notranjemu vodi-lu in danes kot svobodna umetnica živi in dela ob presiha-jočem Cerkniškem jezeru. Med leti 1990 in 1996 je pripravila osem oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi. V letu 1993 je odšla na izpopolnjevanje v Anglijo in že naslednje leto vodila prvi slovenski simpozij pravljičarjev na Kozjaku. Od tedaj ima redne pravljičarske delavnice. Izdala je tudi več kaset in CD-jev z ljudskimi pesmimi iz okolice Cerkniškega polja in od drugod. V okviru festivalu Idriart je na prireditvi Srečanje vzhoda in zahoda v Tibetu uspela naše arhaične pesmi predstaviti na tako ponotranjen način, da so se ji z molitvijo odzvali celo tibetanski menihi. Sicer pa je nasto-pala tudi po Evropi, v Kanadi, Argentini in tudi v Afriki. Po-seben pomen v izročilnem smislu daje ljudskemu petju. Ker so ljudsko pesem peli v vsaki vasi, v vsaki hiši drugače, s po-sebno spoštljivim odnosom govori o tovrstni pesmi. Sleherna pesem nosi v sebi neizčrpen vir spoznanja in razumevanja načina življenja, dela, razmišljanja, čustvovanja in hrepene-nja. S prepevanjem nekaterih ljudskih pesmi pa je s svojim glasom in vso svojo izraznostjo potrdila svoja razmišljanja in o tem tudi prepričala obiskovalce knjižnice. Vsebina pesmi o sv. Barbari, ki ob prepevanju ohranja tudi široko epsko pri-povedno moč, je pritegnila obiskovalce knjižnice in med poslušalci vzbudila občutenje starosvetnega izročila. Poleg petja je velik tudi njen pripovedni dar. Sama meni, da je pripovedovanje znanost interpretirati pravljico tako, kot so jo pripovedovali strici, tete, stari očetje in mame. Pri tem, kot pravi sama, moraš znati besede plesti in nizati ter jim z intonacijskimi presledki ustvarjati pripovedno napetost. Pri pripovedovanju je pomembno, da pripovedujejo tudi ostali deli telesa, predvsem pa so tu pomembne roke. Roke so bile nekoč v davni preteklosti ob pripovedovanju vedno zapo-slene; predle so prejo, luščile fižol, pletle, tkale ipd. Pravi, da tako kot z rokami predeš volno, tako z besedami predeš in tkeš misli z vsemi podobami iz preteklosti. Pri pripovedova-nju je zelo pomembno, da pripovedovalec izhaja iz sebe, da otrok začuti in ponotranji to pripovedovanje do te mere, da lahko znotraj svojih miselnih tokov ustvarja sebi lasten svet imaginacije, svet, ki buri in razvija otroško domišljijo, ga bogati in širi njegovo spoznavno polje. S svojim petjem, zbi-ranjem in interpretiranjem slovenskega ljudskega izročila je Ljoba Jenče slovensko ljudsko duhovno kulturo postavila na javni oder kot enakovrednega, dostojanstvenega sogovor-nika ostalim umetniškim zvrstem. (Jasna Sok)

Ljoba Jenče v pogovoru z Marjanom Marinškom.

Zahvala za poklon županu Dušanu Andreju Kocmanu.

Ob prepevanju pesmi o sv. Barbari.

16. december 2010 | OKo | 11

KRAJEVNI MOZAIK

Prednovoletna prireditev OOZ-jaV soboto je Območna obrtno-podjetniška zbornica Šmarje pri Jelšah organizirala tradici-onalno prednovoletno prireditev, kjer so si segli v roke, nazdravili novemu letu in podelili jubilejna priznanja.

Prednovoletno srečanje članov in upokojenih članov Ob-močne obrtno-podjetniške zbornice Šmarje pri Jelšah ter gostov je letos potekalo v šmarskem kulturnem domu, iz-koristili pa so ga tudi za podelitev jubilejnih priznanj, ki jih je podelil predsednik zbornice Darko Stojnšek. V nadaljevanju so zapisani vsi jubilanti, na fotografijah pa so tisti, ki so se prireditve udeležili, drugim bodo jubilejna pri-znanja poslana naknadno.

Jubilanti – 10 let:Matej Ferme, Darko Fidler, Aleksander Globovnik, Andreja Horvat, Boris Kocijan, Zvonko Kunej, Vida Lorgar, Janko Mo-škon, Aleksander Plavčak, Daniel Pobežin, Predrag Račić, Damjan Regoršek, Jurij Strašek, Aleksander Šramel, Vladimir Tajnšek, Milanka Virant Levstik, Zdravilišče Rogaška – Zdra-vstvo d.o.o., Jožef Zorenč, Jagros d.o.o., Panles d.o.o., Jo-žef Gotlin in Ervin Užmah.

Jubilanti – 15 letAndrej Bek, Franc Brantuša, Branko Čakš, Stanislav Dolar, Stanko Fajs, Marjetka Gajšek, Janez Guzej, Aleksander Ko-kot, Marjan Kovačič, Hermina Krivec, Jože Kunst, Jože Lu-žar, Anton Majerič, Marjana Medved, Marija Mrkša, Non-stop Rogaška Slatina d.o.o., Olgica Prevolšek, Servis Semič Šmarje pri Jelšah d.o.o., Darinka Stojnšek, Andrej Štraus, Dragomir Zalokar, Marko Zalokar, Stanislav Žgajner, Žgajner – Žis d.o.o., Avto Servis Strašek d.o.o., Droteka d.o.o., Skove-la d.o.o., Gekott d.o.o., Grapo d.o.o., Hekos d.o.o., Vulma Trade d.o.o, Žgajner Servis d.o.o., in Branko Ivanc.

Jubilanti – 20 letDarja Andrlon, Sejfula Asani, Albert But, Igor Čakš, Srečko Černoša, Vojko Dolšak, Ivan Cajzek, Franc Gobec, Stanko Gobec, Hilda Jurak, Alojz Kotnik, Bogomir Krhlanko, Srečko Krivec, Peter Kužner, Karmen Lepan, Peter Mlakar, Božidar

Jubilanti – 25 letBreda Anderlič, Robert Bataljaku, Stanislav Gorjup, Bogdan Kampuš, Ivan Kodrič, Srečko Kunst, Marjana Podhraški, An-ton Romih, Edvard Sovinc, Marjan - Matija Strajn, Anton Še-ligo in Barbara Šibanc.

Jubilanti – 30 letJanez Lipnik, Albert Kampuš, Maks Polajžer in Emilija Vola-všek.

Plavčak, Karl Posilović, Vlado Pušaver, Dušan Šeligo, Andrej Šket, Anton Škrabl, Miran Turk, Marjan Ulčnik, Miroslav Uršič, Jurko Vrečko, Zvonko Zidar in Jože Kunej.

12 | OKo | 16. december 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Sveti Miklavž v ZagorjuV hladnem nedeljskem jutru, 5. 12. 2010, je sveti Miklavž obi-skal naše najmlajše v Zagorju. Ob tej priložnosti so se zopet izkazali mladi igralci Kulturnega društva Zagorje s kratko igro, v kateri so uživali otroci in tudi starši ter ostali obisko-valci. Miklavž pa je s skromnimi darili razveselil 27 najmlajših ter jim naročil, da morajo biti v letu 2011 še bolj pridni kot letos. (D. Z.)

»Hvala za darilo Miklavž.«

Miklavž je obiskal pridne otroke v Zagorju.

»Tudi zate sem prinesel darilo.«

V Lesičnem že 16. srečanje ljudskih pevcev in godcevKulturno društvo Lesično - Pilštanj in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izposta-va Šmarje pri Jelšah sta v letošnjem decembru organizirala tradicionalno, že 16. srečanje ljudskih pevcev in godcev.

Predsednik Kulturnega društva Lesično - Pilštanj Miha Za-košek se je v uvodnem govoru zahvalil za sodelovanje pri organizaciji prireditve, ki je v teh letih postala že tradicional-

Ansambel Prijatelji. Šolski ansambel OŠ Lesično.

na. Povedal je, da je tovrstna prireditev idealna priložnost, da se na odru predstavijo mladi talenti in da starejši pred-stavijo pesmi, ki so prehajale iz roda v rod in jih danes kot

16. december 2010 | OKo | 13

KRAJEVNI MOZAIK

Očetje in sinovi iz Obsotelja.Ansambel Žiga Kvintet.

Iz Bistrice ob Sotli so prišle Sosede.Ansambel Pohorsko srce.

ljudski pevci ohranjajo in gojijo. Vsem prisotnim v dvorani pa je zaželel dober zaključek leta in uživanje ob poslušanju nastopajočih. Župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman je najprej za-pel zanimivo pesem »Lesička dolinca«, nakar je pozdravil organizatorje prireditve in jim čestital k njihovi vztrajnosti pri delu. Vesel je, da se ta prireditev odvija ravno v decembru, ko je čas novega upanja, pričakovanj in veselja. Prisotnim in nastopajočim pa je zaželel veliko dobrega v decembru in vse lepo v prihajajočem letu. Rdeča nit prireditve je bila »Slovenske ljudske pesmi pojo radi stari in mladi!« in že na-slov govori o tem, da je pesem ta večer pri mnogih nasto-pajočih prav zares združila vsaj dve generaciji. Pri večge-neracijski vokalni ali instrumentalni sestavi je šlo bodisi za spodbudo mlajšim bodisi za podporo starejšim. Na odru so

Harmonikarka Anja Romih.Oče in hči, Franci in Tadeja Mlakar.

se tako zvrstile različne vokalne in instrumentalne skupine, posamezniki in dueti, ki pesem gojijo ljubiteljsko in se tako priložnostno predstavijo, kot to počnejo: ansambel Žiga kvintet, Franci in Tadeja Mlakar (oče in hči), Venesa in Ta-mara, Ana in Ambrož, Luka in Lucija Tacer ter Anja Romih. Nekateri nastopajoči pa ljudsko pesem gojijo že dlje časa, tako že vrsto let družno prepevajo Ljudski pevci Bizeljsko, Ljudski pevci s Prevorja, Sosede ter Očetje in sinovi iz Obso-telja. Popestritev prireditve so bile tudi instrumentalne za-sedbe: ansambel Prijatelji, Ansambel Marjana Kočevarja, šolski ansambel OŠ Lesično in ansambel Pohorsko srce. Vse nastopajoče je povezovala Polonca Jazbinšek, za dobro ozvočenje pa je poskrbel Matej Jagrič. (Manica Sok, foto-grafija: Aleš Jazbec)

14 | OKo | 16. december 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Pet let dobrega dela Male hišeMala hiša za otroke na Pilštanju je svoja vrata odprla 12. 12. 2005 in že tisti božič sprejela otroke na brezplačne Palčkove tabore. Minulo nedeljo pa so v osnovni šoli počastili že pet let delovanja Male hiše v družbi ljudi, ki so vseskozi verjeli vanje in jih pri delu podpirali.

Začetek dela Male hiše na Pilštanju sega v leto 2001, ko sta Ada Požek in Simona Simon organizirali 6 brezplačnih Palčkovih taborov na Starem mlinu v Lesičnem. Sprva so ta-bori potekali samo med poletnimi počitnicami, saj so otroci bivali in spali v treh šotorih. Ker pa je bilo veliko prijav otrok, sta uvideli, da bi bilo potrebno ustanoviti društvo, saj bi na ta način lažje sprejemali več otrok in tudi lažje pridobivali donacije. V letu 2003 sta skupaj s psihologom gospodom Matejem Žnuderlom, ki tudi pomaga družinam v stiski, sedli skupaj, se pogovorili in ustanovili so društvo Materina dušica za pomoč otrokom in nemočnim. Povpraševanje za brezplačne Palčkove tabore je bilo veli-ko, saj je žal veliko tudi socialno ogroženih otrok, problem pa je nastal, ker društvo ni imelo prostora, v katerem bi lah-ko otroke sprejemali skozi vse leto. Zato so s pomočjo Lions kluba Ilirija Ljubljana, ki je večinski donator in jim zvesto stoji ob strani še danes, Sile, Občine Kozje, Zavoda za zapo-slovanje, Ericsona, Mercatorja in mnogih drugih donator-jev odprli Malo hišo za otroke na Pilštanju. Hiša je bila stara in potrebna obnove, delali so dan in noč, Nena Črešnar Pergar iz Lions kluba Ilirija pa je redno prihajala na ogled, kako poteka obnova Male hiše, jih ob tem bodrila in vedno prinesla tudi marsikaj za posladkati, da so lažje delali. Vsi, ki so jih vsa leta podpirali, so bili z njimi tudi v nedeljo, ko so obeležili peto obletnico delovanja, še posebej pa so se razveselili, ker je prireditev obiskala tudi Nena Črešnar Per-gar, ki se je vse od prvih začetkov osebno zelo zavzemala

za dobrobit otrok, ki zaidejo v hišo. Črešnar Pergarjeva pa je tudi vzgled, saj dokazuje, da tudi oseba, ki nima vsega in kjer so odnosi porušeni, lahko uspe, če ima delovne na-vade. Tudi kozjanski župan Dušan Andrej Kocman je vesel, ker je za njimi prehojena že petletna pot in v tem času se je razvilo dobro sodelovanje, vesel pa je tudi dejstva, da so se občani rešili predsodkov in Malo hišo za otroke sprejeli.Janez Pergar, predsednik Lions kluba Ilirija Ljubljana, je vesel, da pomagajo prav Mali hiši na Pilštanju, ker točno vedo, za kaj je denar namenjen, in se celo večkrat srečajo z otroki, ki jim pomagajo. To pa je zanje resnično dober občutek, hvaležnost otrok pa je zanje neprecenljive vrednosti.Prireditev je spremljal tudi kulturni program, v katerem so nastopili varovanci Male hiše, Ljudski pevci s Prevorja, šolski ansambel OŠ Lesično, šestošolci OŠ Lesično z igro Princeska in Otvoritveni ples, varovanci pa so z malce pomoči posneli osemminutni skeč o dogajanju v hiši, ki je vse prijetno na-smejal. Med nastopajočimi pa je bila tudi Nataša Tič Rali-jan, ki je poudarila, da ima vsak človek težave in ko začneš svoje težave reševati, takrat si šele pripravljen podati roko drugemu človeku in mu prisluhniti ter pomagati.Na prireditvi je bil tudi Andreas Švajger, ki so mu izročili za-hvalo, saj je njihova družina imela vseskozi posluh za Malo hišo. Le-ta je ob tem dejal, da ga je njegova mama nauči-la, da bolj kot dobre stvari delaš, bolj se tudi tebi vračajo, ob tem je še poudaril, da bodo še naprej nadaljevali njeno humano tradicijo. On sam pa uživa v tem, da ko se njegovi otroci družijo z otroki iz Male hiše, ki ne živijo v takem okolju in izobilju, vidijo ter spoznajo, kako živijo drugi otroci in znajo ceniti to, kar imajo, ter se učijo humanega odnosa do so-človeka. Cilji Društva Materina dušica pa še naprej ostajajo, da de-lujejo na preventivi otrok in družine, da jim nudijo psihosoci-alno pomoč in da njihove starše usmerjajo na ustrezne in-stitucije za dobrobit otrok. Upravičeno so lahko ponosni na dosedanje delo in na rešene stiske otrok in njihovih družin.Seveda pa so hvaležni vsem, ki jim stojijo ob strani, za sred-stva, čas in željo pomagati otrokom. Obljubljajo, da bodo še naprej delali za dobrobit vseh otrok, da bodo preživljali lepe in varne trenutke v življenju in da jih bodo učili novih pozitivnih vzorcev za njihovo bodoče življenje.Na prireditvi so podelili zahvale, ki so jih prejeli: Lions klub Ili-rija Ljubljana, Lek, d. d., Občina Kozje – župan Dušan Andrej Kocman, Mercator, d. d., Nataša Tič Ralijan in OŠ Lesično za pomoč in sodelovanje ter Stanka Kocman za pomoč pri organizaciji programa. (Z. I.)

Župan Kocman z gospo Neno Pergar, botro Male hiše za otroke na Pilšta-nju s člani Lions kluba Ilirija Ljubljana.

Diana Dimnik in Nataša Tič Ralijan z enim izmed varovancev v Mali hiši.Ada in Simona z Natašo in Katarino Klemenc iz podjetja Lek, d. d.

16. december 2010 | OKo | 15

KRAJEVNI MOZAIK

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje.Projekt sofinancira Evropska Unija.

VABLJENI NA DELAVNICO PETJA V okviru projekta Bistrica kot biser

vabimo na GLASBENO DELAVNICO v

nedeljo, 5. 12. 2010 ob 8: 30. uri

v cerkev sv. Petra v Bistrici ob Sotli.

Skozi cikel delavnic petja, ki se bodo zvrstile v decembru, boste osnovnošolski otroci spoznali nekaj pesmi, ki so jih prepevali na lokalnem obmo ju ter se jih nau ili

prepevati in zaigrati njihovo melodijo.

Delavnico pripravlja Ob ina Bistrica ob Sotli v sodelovanju s krajevnim Kulturnim društvom in Društvom prijateljev mladine.

Projekt »Bistrica kot biser« je sofinanciran s pomo jo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij odgovarja LAS Posavje. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS za obdobje2007 – 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.

Projekt »Bistrica kot biser« je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij odgovarja LAS Posavje. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.

»Bistrica kot biser« zaključuje delavnice s področja dediščine V preteklih mesecih je v okviru projekta Bistrica kot biser potekal cikel delavnic s področja dediščine, kjer so otroci spoznavali preživete dele življenja predvsem lokalnega območja, kakor tudi delo društev, vključenih v projekt. Prihajajoči vikend se delavnice z vseh štirih področij zaključujejo, otroci pa bodo v nedeljo popoldne svoja spoznanja predstavili na zaključni prireditvi v Kulturnem domu Bistrica ob Sotli.

Projekt Bistrica kot biser je tekom izvajanja animiral pre-cejšen del krajanov, ki so bili vključeni v mnoge aktivno-sti, predvsem pa so bili v prvem delu izvajanja projekta v ospredju otroci, ki so na delavnicah s področja dediščine plesa, kulinarike, petja in otroške igre dobili priložnost spo-znati navade svojih prednikov. Posebej zanimivo delavnico na temo otroške igre je prete-klo soboto v sodelovanju z Občino Bistrica ob Sotli pripravilo krajevno športno društvo, ki je v prostorih Mladinskega cen-tra BoS gostilo starejšega občana Jožefa Pratengrazerja. Ta je udeležencem ponudil neposredno predstavitev igranja in iger iz njegovega otroštva, nato pa prikazal, kako so kot otroci izdelovali mlinčke iz koruznih in sirkovih stebel. Ker to-vrstna igrača ni vsakdanja, je pri otrocih spodbudila precej zanimanja in tako so si udeleženci ob pomoči gosta nare-dili svoje mlinčke. Zaradi otroške neučakanosti in mrzlega vremena so otroci delovanje mlinčkov preizkusili kar pod vodno pipo, vendar pa so s svojim navdušenjem organiza-torje prepričali, da bodo ob lepšem vremenu mlinčki našli

Jožef Pratengrazer je pokazal, kako so otroci včasih izdelovali mlinčke.

Otroci so najprej opazovali, potem pa mlinčke izdelovali tudi sami.Vaja dramske igre.

svoj prostor na bližnjih potokih, kakor je bilo to tudi v otroštvu gospoda Pratengrazerja.Ta teden bo v okviru projekta potekalo še nekaj delavnic, ki bodo namenjene predvsem pripravi na nedeljsko prire-ditev, na kateri bodo otroci svoje aktivno sodelovanje pri projektu predstavili z odrsko predstavitvijo ter tako vsem obiskovalcem ponudili za sodobni čas prav nevsakdanjo priložnost spoznavanja tega dragocenega etnološkega in zgodovinskega izročila. (Emilija Šterlek)

16 | OKo | 16. december 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Osti jarej ob petletnici napolnili dvoranoZgodil se je slavnostni koncert ob petletnici delovanja vokalne skupine Osti jarej, ki so mu fantje dali zelo pomenljiv naslov Nocoj pa, oh, nocoj … Čudovit večer petja je navdušil ti-sočglavo množico obiskovalcev, ki je zatrjevala, da je koncert presegel vsa pričakovanja in da tako imenitnega pevskega dogodka v Podčetrtku še ni bilo.

Pevska zgodba vokalne skupine Osti jarej se je pričela v decembru leta 2005, ko so fantje prisluhnili želji, da bi pra-znični božični čas polepšali s pesmijo. Uspelo jim je in rodila se je vokalna skupina Osti jarej, ki je združila mlade pevce z ljubeznijo do petja. Polni energije, volje do dela in želje po ustvarjanju so pridno hodili na vaje ter prepevali in prav kmalu pričeli nizati svoje prve nastope in želi prve uspehe, pohvale, čestitke in pridobivati svojo zvesto publiko, ki se je od takrat, ko so prvič zapeli, pa do danes že zelo zelo povečala. Da je to res, so dokazali številni obiskovalci nji-hovega koncerta z naslovom Nocoj pa, oh, nocoj …, ki so ga skupaj z gosti pripravili ob peti obletnici delovanja. Pod-četrtška večnamenska športna dvorana je bila namreč na-bito polna, Osti jarej pa je poskrbel za edinstven program, ki je prepletal njihovo petletno delo, v katerem so se rodila mnoga sodelovanja in pevska druženja. Tako so poleg izbranih pesmi z repertoarja petletnega ustvarjanja prepevali še skupaj s Pegazovimi muzami, s ka-terimi so se njihove pevske poti prepletle ob letošnji kresni noči, kjer so prvič nastopili skupaj. S pevko Lauro Barbaro Masnec pa so se spomnili uspeha na festivalu »Pesma i tambura« v Krapini, kjer jim je občinstvo dodelilo kar tretjo nagrado, in nastopa v zagrebški dvorani Vatroslav Lisinski. Uspeh so ponovili še leto kasneje, ko so jih spremljali še tam-buraši tamburaške skupine Zelenjak in plesalci Plesnega kluba Podčetrtek. In tako je bilo tudi na sobotnem koncer-tu, ko se je aplavz občinstva lahko kosal s tistim iz dvorane Vatroslav Lisinski. Seveda pa večer ni minil niti brez dalma-tinskih pesmi, kjer so se fantje izkazali tudi kot solisti. Z Velo luko je očaral Gorazd Pavčnik, Friderik Prah in Benjamin Lipnik pa kot solista v pesmi Da te mogu pismom zvati. Za-dnja gostja večera je bila Tanja Žagar, ki je zaupala, da so za njeno gostovanje krive tudi sorodstvene vezi. Najprej so skupaj zapeli dve njeni pesmi, Tanja pa si je vmes omislila celo plesalca, pevca Friderika. Tudi sama je nadaljevala s svojo neizmerno energijo in očarala občinstvo. Seveda pa so tistega večera najbolj očarali fantje vokalne skupine Osti jarej, ki so na koncertu poleg že omenjenih skladb prepe-vali še Avsenikove, slovenske ljudske in umetne ter razve-seljevali številno občinstvo. Še preden pa je njihov pevski

Dejan in Marija sta ves večer skrbela za darila in cvetje, ki sta jih podar-jala gostom, ter celo plesala.

Pevci vokalne skupine Osti jarej so preprosto navdušili.

program izzvenel do konca, so se zahvalili vsem, ki so jim pomagali pričarati tako čaroben večer. Za levji delež pri organizaciji ob petletnici Osti jareja in za organizacijsko vlo-go skozi vseh pet let pa se je v imenu fantov in v svojem imenu umetniška vodja Metoda Denžič zahvalila Frideriku Prahu. Fantom je čestital tudi prvi mož Občine Podčetrtek, župan Peter Misja, ki je poudaril, da se je vlaganje v mladi-no, ki mu v občini dajejo velik poudarek, pri skupini Osti jarej še kako izkazalo. Vesel je, ker fantje pojejo pesem Moj kraj Podčetrtek, za katero je napisal besedilo, in vesel je uspeha fantov, saj njihovo uspešno zgodbo spremlja že od samega začetka. Fantje so potem prejeli še čestitke Pegazovih muz in Kulturnega društva Bistrica ob Sotli, največja čestitka ob petletnici njihovega delovanja pa je zagotovo bila polna večnamenska dvorana v Podčetrtku. Dokazali so, da lah-ko tudi domačini napolnijo dvorano in navdušijo občinstvo, celo bolj kot še tako zveneča glasbena imena. Delček čarobnosti sobotnega večera, ki so ga pričarali pevci vokalne skupine Osti jarej, bo vse obiskovalce zago-tovo spremljal skozi ves decembrski čas, seveda v želji, da nas Osti jarej s pesmijo in neprecenljivo energijo razveselju-jejo še mnogo mnogo let. (Z. I., foto: K. Cvirn. in E. Horvat)

16. december 2010 | OKo | 17

KRAJEVNI MOZAIK

Ko so pevci Osti jareja zapeli s Pegazovimi muzami, jim je dirigirala Metoda Denžič.

Župan Peter Misja je pohvalil pevce in organizacijo.

Pevka Laura je navdušila ob spremljavi tamburašev.

Tanja je izzvala Friderika in zaplesala sta.

Pegazove muze so Osti jareju prinesle žabice.

Sorodstvene vezi so zakrivile nastop Tanje Žagar.

Zahvala umetniški vodji Metodi Denžič.

Vokalna skupina Osti jarej: 1. tenor: Gorazd Pavčnik, Benjamin Lipnik, 2. tenor: Niko Lipnik in Rok Jurak,1. bas: Mitja Lojen in Miha Toplišek ter 2. bas: Matjaž Vrešak, Filip Lotrič in Friderik Prah. Umetniška vodja Metoda Denžič.

Vokalna skupina Osti jarej se zahvaljuje vsem, ki so jim pomagali pri izvedbi koncerta ob peti obletnici delovanja. To so bili: Trgovine Jager, Občina Podčetrtek, Cvetlično darilni butik Klavdija, Cvetličarna Iris, Frizerstvo Simona, Amon d.o.o., Masažni in lepotni studio Metka, Vinum – Tatjana Horvat s.p., Terme Olimia, KS Podčetrtek, KS Virštanj, KS Polje ob Sotli, Okrepčevalnica HI-TI, Hilda Jurak s.p., Vrtnarstvo Štravs, Vitli Krpan, GAAL – Albin Leskovšek s.p., Mizarski servis Vincenc Štravs s.p., Kamnoseštvo Debelak Avgust, Kavarna Trunk – Intermak d.o.o., Agrovip d.o.o., Supermarket Kea, Ivan Repec s.p., Konfekcija Marja, Marjanca d.o.o., Vinarstvo Prah, MKTD Lepe Strune, KŠŠO, Turizem Podčetrtek, Štajerski val, Časopis OKo.

18 | OKo | 16. december 2010

pridelava, predvsem koruze, pomeni močen pritisk na travniške površine, ki relativno hitro izginjajo. Skupaj z njimi izginjajo tudi vrste, ki so vezane na te habitate: prepelica, kosec, poljski škrjanec, drevesna cipa in veliki strnad. Vla-žni travniki v okolici Podsrede so bili tako spremenjeni v koruzne njive, posledično pa je izginil tudi kosec, opažen je bil le na severnem delu Jovsov, v bližini Župelevca, na levem bregu Sotle pri Dekmanci in pri Rogaški Slatini.Upad je bil zabeležen pri najznačilnejši vrsti ekstenzivnih sadovnjakov – vijeglavki, v nekoliko manjši meri tudi za pogorelčka, ki je prav tako značilna vrsta visokodebelnih sadovnjakov. Število zelenih žoln se v parku ni bistveno spremenilo. Upad vrst ekstenzivnih sadovnjakov, predvsem vijeglavke in pogorelčka, ni mogoče razložiti enoznačno. Vijeglavka je v Evropi sicer doživela močan upad v obdobju 1980–1992, nato pa se je upad stabiliziral – indeks 1980–2008 je 43. Pogorelček pa je v obdobju 1990–2008 v Evropi doži-vel celo porast populacije, z indeksom 34 (EBCC 2010). Očitno problem upada teh vrst ni v gospodarjenju z eks-tenzivnimi sadovnjaki, saj je to v parku najverjetneje ugo-dno za ti dve vrsti. Dejstvo pa je, da sta obe vrsti vezani vsaj z delom svoje populacije tudi na ekstenzivne površi-ne zunaj sadovnjakov, ki jih uporabljata tudi za gnezdi-šča. Za razliko od pogorelčka, ki se sicer večinoma hrani z žuželkami, a ni posebej specializiran, vijeglavka za svojo prehrano potrebuje izključno travniške mravlje. Hrano ve-likokrat išče tudi zunaj sadovnjakov, kjer pa znova pride do izraza kvaliteta in obseg travnikov.Za ohranjanje vijeglavke v kmetijski krajini so glede na do-sedanje izkušnje in literaturo priporočljivi naslednji ukrepi: zagotavljati heterogene kmetijske površine z zadostno gostoto mravljišč in zadostnimi površinami golih tal; po potrebi zagotavljati umetna dupla/gnezdilnice, kar po-večuje zasedenost teritorijev, če dupla izginjajo kot po-sledica gospodarjenja.V predstavitvi študije je bilo predstavljenih veliko zanimi-vih podatkov, ki nam bodo v pomoč pri nadaljnji skrbi za ohranjanje aviofavne v Kozjanskem parku, ki predstavlja pomemben člen v mozaiku biodiverzitete omenjenega območja. (Nada Vreže)

Na predstavitvi študije je vse prisotne pozdravil tudi v. d. direktorja Koz-janskega parka Ivo Trošt.

KOZJANSKI PARK

Popis ptic v Kozjanskem parku

V okviru projekta IPA Od vijeglavke do soka, ki ga sofinan-cira EU, je bil v letošnjem letu na območju Kozjanskega parka izveden popis ptic. Opravilo ga je Društvo za opa-zovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in je enkra-ten v Sloveniji, predvsem zaradi dejstva, da je bil na istem območju izveden že drugič (prvi popis je bil leta 1999). Ker je bila tudi letos pri popisu uporabljena ista metodo-logija, je DOPPS na ta način pridobil dragocene podatke na terenu, ki so jim služili kot osnova za primerjalno analizo stanja. Študijo sta 13. decembra na upravi Kozjanskega parka v Podsredi predstavila avtorja Primož Kmecl in Tomaž Mihe-lič (tretji avtor je Tomaž Jančar). V popisu je sodelovalo 20 popisovalcev, ki so večji del svojega dela opravili v dveh terminih (prvič 24. in 25. aprila in drugič 22. in 23. maja). Popisovalci so ptice popisovali od zore do 10. ure dopol-dan (izjema so bile nočne ptice). Pri delu so uporabili tran-sektno metodo. Iz slike so razvidni položaji transektov, ki so bili enaki kot pri prvem popisu leta 1999. Popisovali so v dveh pasovih, meja zunanjega pasu pa je bila pri 50 me-trih. Za popisno enoto so vzeli par, kar je pomenilo posa-mezen osebek v gnezditvenem obdobju, par ali družino. Pri popisu velikega skovika je bila uporabljena metoda provokacije s posnetkom, in sicer 2 minuti predvajanja, 2 minuti poslušanja, 2 minuti predvajanja. Območje Koz-janskega parka je bilo razdeljeno na pet krajinskih tipov: kozjanska krajina (K), bizeljska krajina (B), krajina strnjenih gozdov (G), hribovska krajina (H), in ravninska krajina (R).Na prvi sliki so vrisani vsi transekti, na katerih so popisovalci opravljali svoje delo (63 km). Na drugi sliki je prikaz razde-litve Kozjanskega parka na pet krajinskih tipov.Registriranih je bilo 7.618 parov in 86 vrst ptic, kar je 459 parov in 4 vrste več kot pri popisu leta 1999. Rezultati tako kažejo večje število ptic, ki so bile zastopane tudi z več vrstami. Hkrati je bil ugotovljen delen upad ptic, vezanih na gozdne in kmetijske habitate in krajino, kjer prevladuje travniški habitat. Upad tako gozdnih vrst kot vrst kmetijske krajine je najverjetneje posledica trendov v gozdarstvu in kmetijstvu na nivoju celotne Slovenije. Subvencionirana

Tomaž Mihelič. Primož Kmecl.

16. december 2010 | OKo | 19

DUHOVNO OKO, KRAJVENI MOZAIK

Adventni časAdventni čas je čas, ko je okrog nas največ teme. V tem času se po družinah zbiramo v molitvi ob adventnem vencu. Večja je tema, bolj razsvetljen je adventni venec.

Bog nam želi dati tisto, kar najbolj potrebujemo. Luč! Adventni čas je čas priča-kovanja Njega, ki želi razsve-tliti srca vseh ljudi in pregnati temo greha. Da bi prepo-znali drug drugega, pravo pot. Jezus prihaja med nas v skrivnosti svete družine. Ob materi Mariji, ki se je dala

Bogu na razpolago, da je po njej uresničil Božji načrt odrešenja. Ob svetem Jože-fu, ki je zaščitil Mater in Dete. Ob jaslicah začutimo, da je družina nekaj svetega. Ta zdravi čut za vrednote, ki jih je Bog položil v našo naravo, je potrebno gojiti in nego-vati, saj je v naši bolni družbi

vse več poskusov, da bi vre-dnote lahkotno spreminjali po osebnem okusu vplivnih posameznikov in skupin. Na-mesto, da bi tisti, ki jim je bila podeljena odgovornost za našo družbo, kakor sv. Jožef zaščitili ranljive in nemoč-ne, jih prepuščajo na milost in nemilost plenilcem in so z njimi povezani. Namesto, da bi se zaščitile vrednote, ki so našemu narodu poma-gale preživeti v viharjih zgo-dovine, se le-te načrtno ruši in se jih skuša nadomestiti (celo v družinskem zakoni-ku) s perverznimi psevdovre-dnotami, ki so pokopale že marsikatero civilizacijo. Kdo more to razumeti? Megla in tema sta nevarni in lahko povzročita kup tragičnih do-godkov in posledic. »Vi pa ste otroci luči, ne teme,« nas hrabri Božja beseda. Činč je ob koncu Big Brotherja dejal, da ga je bilo sram, kakšne nesmiselne stvari je počel, sram, da bi ga vi-dela hčerka, in je želel to končati. Adventna svetloba nam skuša pomagati, da si

tudi mi pridemo na jasno, na kaj, na koga smo pono-sni v svojem življenju in smo za to Bogu hvaležni, in da znamo biti tudi iskreni ter v dobri adventni spovedi od-krijemo, kaj je v našem življe-nju nesmiselnega, česa nas je sram, kaj vnaša med nas temo in meglo ter se temu zavestno odpovemo. To nam bo prineslo novo upa-nje, veselje in mir. Več luči. Božji ljubljenci ste!

Piše: Damjan Kejžar, župnik v župniji Sveti Peter pod Svetimi gorami.

Častitljiva leta proslavili z obiskomPretekli vikend je Antonija Štefur praznovala 90. rojstni dan, ob tem jubileju pa so jo obiskali župan Občine Bistrica ob Sotli s predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa, Društva upokojencev in Društva izgnancev Bistrica ob Sotli.

V Bistrici ob Sotli že vrsto let v prazničnem mesecu decem-bru v želji po veselih praznikih svojih občanov obiskujejo sta-rejše ljudi, ob tem pa so obiskali tudi Antonijo Štefur, ki je v soboto praznovala 90. rojstni dan. Antonija se je rodila na Trebčah v številčni družini, kjer je bilo kar deset otrok. Samostojna pot jo je naprej odpeljala na služenje k teti v Brežice, med vojno pa je bila preseljena v nemško taborišče. Po vrnitvi v domovino si je vsakdanji kruh služila kot pomočnica pri družini Ulčnik, čez čas se je poroči-la ter se preselila v Hrastje k možu. V zakonu se jima je rodil sin, vendar je zaradi bolezni umrl že v mladih letih. Bolezen

Antonija z obiskovalci in domačimi.

Antoniji so prišli vošči župan Franjo Debelak ter predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa, Društva upokojencev in Društva izgnancev Bistrica ob Sotli.

je vzela tudi Antonijinega moža ter Antoniji onemogočila samostojno življenje, saj je priklenjena na invalidski voziček. Sedaj že sedem let živi pri sosedih Lupšinetovih, čas pa ji poleg vseh družinskih članov krajšata predvsem majhna otroka Lupšinetovih, na katera rada tudi popazi.Obiskovalci z županom Franjom Debelakom na čelu so ji ob jubileju zaželeli vse najboljše ter, kakor se za takšna leta spo-dobi, še veliko zdravja na njeni življenjski poti, njihov obisk pa so naključno popestrili še sosedje Kunejevi, ki so ji ob če-stitki zapeli ter tako pripomogli k še veselejšemu razpolože-nju slavljenke. (E. Š.)

Na adventnem venčku bo to nedeljo zagorela četrta svečka.

20 | OKo | 16. december 2010

Enološka sredstva za čiščenje vina - 2. delPiše: Igor Horvat

univ. dipl. ing. agr.

Različna čistilna sredstva bodo različno delovala na po-samezno vino. Za določitev optimalne količine dodatka čistilnih sredstev je potrebno predhodno opraviti čistilne predposkuse, ki običajno potekajo tako, da dodamo raz-lične količine določenega čistilnega sredstva v več vzorcev istega vina. Po čiščenju se vzorce senzorično oceni, potem pa se izbere najustreznejša količina. Pri pripravi čistilnega sredstva je potrebno uporabiti enak postopek, kot je bil uporabljen v predposkusu.Zelo je pomembno mešanje, saj zagotavlja enakomerno porazdelitev čistilnega sredstva v vinu. To lahko dosežemo s stalnim mešanjem in počasnim dodajanjem sredstva. Sred-stva, ki so v obliki prahu, je potrebno raztopiti v vodi pred dodajanjem. Čistilnega sredstva ni dobro rehidrirati v vinu, ker je v tem primeru manj učinkovito, ampak v vodi po na-vodilih proizvajalca. Količina izbranega čistilnega sredstva in čas kontakta med sredstvom in vinom morata biti mini-malna. Samo na podlagi rezultatov čistilnega predposku-sa lahko določimo optimalno količino čistilnega sredstva, ki zagotavlja stabilnost vina in zadovoljiv čistilni učinek.

NASVETI, KRAJEVNI MOZAIK

Osnovni napotki in priporočila za čiščenje vina:- uporabimo samo najmanjšo potrebno količino čistilnega sredstva (predposkus),- uporabimo samo čistila z največjo čistostjo, brez neželenih vonjev in okusov, - čas kontakta omejimo na toliko, da je reakcija zaključena s tvorbo usedline,- trajanje kontakta med sredstvom in vinom lahko zmanjša-mo s filtracijo (ne čakamo klasične tvorbe usedline),- vina čistimo s čim manjšo vsebnostjo ogljikovega dioksida, ki preprečuje usedanje delcev, - vina z nižjo pH vrednostjo potrebujejo manj čistilnih sred-stev,- za rehidracijo čistilnih sredstev je boljša deionizirana, demi-neralizirana ali destilirana voda,- beljakovinska čistilna sredstva (npr. bentonit) so bistve-no bolj učinkovita pri odstranjevanju fenolnih spojin pri nižji temperaturi (10 ºC),- na učinkovitost čistilnega sredstva vplivajo: količina, pH, vsebnost kovin, temperatura, prisotnost CO2 in predhodna obdelava vina.

O »prečiščenju« vina govorimo, kadar v vinu preostane pre-sežek čistilnega sredstva, kar praktično povzroča motnost ali nestabilnost v bistrosti vina. Enostaven test za ugotavlja-nje »prečiščenja« vina je dodatek 0,5 g tanina na 1 liter vina. Če je vzorec vina po 24 urah ponovno bister, smo verjetno uporabili preveliko količino čistilnega sredstva. Postopek bistrenja ali filtracije in dodatek čistilnih sredstev naj ne bi imeli bistvenega vpliva na osnovne komponente vina (alkohol, barvo, nepovreti sladkor, kislost in pH), razlika se pokaže predvsem v vsebnosti dušikovih spojin, fenolnih spojin ter aromatičnih snovi. Zmanjšanje posameznih kom-ponent vina z različnimi čistili je odvisno od vrste čistila in predhodnih obdelav vina.

V mesecu novembru je praznovala svoj 22. rojstni dan draga hčerka, sestra, življenjska sopotnica in zlata mamica Estera Trupej. Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva, nevoščlji-va, se ne ponaša, ne napihuje, je brezobzirna. Ne veseli se krivice, veseli se resnice. Vse opraviči, vse varuje, upa in prestane. »Bodi še naprej tako pozorna, vesela in pravična, zdrava in čim manj obiska z belimi haljami,« ti želi-jo vsi tvoji domači! Najbolj pa tvoji dve mali solzici in življenjski sopotnik.

Čestitamo!

Trdo delala in nikoli stradala kruhaŠtefanija Rešek iz Zagorja je bila rojena v Pokorni vasi v dru-žini Zimšek, kjer so imeli veliko kmetijo. Zelo kmalu, že pri sed-mih letih, je ostala brez mame, zato je morala kaj kmalu po-prijeti za vsa kmečka dela in tudi hišna opravila. Najraje je delala na polju, čeprav se ni nikoli branila nobenega dela. Z grenkobo se spominja vojnih dni, ko je bila domačija po-žgana, in z radostjo dni, ko je v vas pričel zahajati Rešekov Anton. Kmalu sta se vzela in Štefanija je odšla na njegov dom v Zagorje. Rodili so se jima štirje otroci: Majda, Jerica, Zvonko in Darko. Štefanija pravi, da so se vedno imeli zelo radi in da so se dobro razumeli, še posebno veselje pa je bilo pri hiši, ko so prišli vnuki in nekaj let nazaj še pravnuki.

Štefanija je s svojimi obiskovalci veselo nazdravila.

Eden izmed vnukov ji je nadel ime Tami in po tem imenu jo še danes poznajo vsi v vasi. Štefanija je svoj devetdeseti rojstni dan praznovala v družbi sorodnikov, prijateljev in so-sedov. Na praznovanju ni manjkalo presenečenj, se je pa seveda tudi ob glasbi veselo zavrtela. Čez nekaj dni pa se je razveselila še obiska župana Dušana Andreja Kocmana, predstavnikov Krajevne skupnosti Zagorje, Rdečega križa in Zveze borcev. Vsi so ji seveda zaželeli veliko zdravja, zani-malo pa jih je tudi, kakšen je recept za tako dolgo življenje. Štefanija, ki svoja devetdeseta leta zelo zelo dobro skriva, je povedala, da je že od mladih nog trdo delala in ni nikoli stradala kruha. Ta njen recept si je zagotovo dobro zapo-mniti, saj bi ji vsak, ki jo vidi, pripisal vsaj deset let manj. Z obiskovalci je veselo nazdravila in tudi zapela ter jih seveda povabila, da jo večkrat obiščejo, če ne prej ob letu osorej. (Z. I.)

16. december 2010 | OKo | 21

KRAJEVNI MOZAIK

Anica in Dominik slavila zlato poroko

Dominik se je rodil v letu 1938 v Hrušeji, tako se je vedno reklo po domače temu kraju, Anica pa leta 1942 na Drenskem Re-bru. Osnovno šolo sta obiskovala na Pilštanju, od koder je izvirala njuna simpatija. Že takrat, ko je Dominiku šele začel poganjati »puhek« pod nosom, je dal fantom, ki so se družili z njim, vedeti, da bo Anica enkrat njegova žena. Le kdo mu je takrat verjel? Se je pa ta njegova želja res uresničila. V šoli je bilo zabavno, veliko vragolij je ta Dominik ušpičil, a nikoli s tem nobenega užalil. Bil je pravi športnik, in sicer zelo dober smučar oz. smučar-ski skakalec. Ko je na Pilštanju obiskoval gimnazijo, so v Kozjem organizirali tekmovanje v skokih. Bil je velik dogodek, prijavili so ga, saj so v njem videli pravega talenta in pravega borca na snežnih strminah. Osvojil je medaljo, to je bilo takrat nekaj ne-pozabnega, lepega, ponos vseh domačih in Pilštanjčanov. Leta v šoli so tekla, za ene je bilo kmalu konec lepih dni v šolskih klopeh.Anica je ostala po šoli doma, Dominik pa je odšel na Ptuj. Tam je obiskoval poklicno šolo za mizarja, kar mu je bilo že od nek-daj na kožo pisano. Po uspešno opravljeni maturi je moral v Kozje, kjer je bil vajenec pri mizarskem mojstru.A nič ne de, če je bil on v Kozjem, Anica pa daleč stran na Drenskem Rebru. Aničina družina je bila velika, imela je šest sester in enega bra-ta, pa seveda svoje starše. Glej ga zlomka, ta vzdržljiv in priden bodoči ženin je iz Kozjega pešačil k Ančki domov, ne glede na to, ali je bilo vroče, deževno ali snežno. Močno si jo je želel vi-deti, saj je bila ljubezen do nje tako močna, da je na vse poza-bil. Tudi ona, sicer bolj plašna punca, ga je hrepeneče čakala, a do njega ni mogla priti.Čeprav so bili Aničini starši bolj strogi, so Dominika kot poštene-ga in preprostega fanta hitro sprejeli medse. Vedno, ko se je pojavil na vratih, je prinesel polno energije v hišo, veliko smeha, norčij in zabave je bilo. To njegovo spoštljivo vasovanje je tudi Anici leglo do srca, punca je bila noro zaljubljena. Leta so minevala in Dominik je moral na služenje vojaškega roka. No, pa saj ni bilo tako slabo. Vedno so rekli, da vojska spametuje »razgrete glave«. To pri njiju ni veljalo, vojska ni no-benega od njiju spremenila, njuna ljubezen je bila premočna, da bi lahko kdorkoli posegel vmes. Anica in Dominik sta si ve-stno pisala pisma, se v njih spodbujala in bodrila ter si krajšala dolge dneve.Vrnil se je pravi mož, samo poročiti ga je še bilo treba. Anica je iz lepe mlade deklice postala odrasla, razvita punca, kateri so fantje med Dominikovim služenjem vojske radi dvorili, a ona se je tem samo nasmihala, svoje srce je že oddala v varne roke, da jo čuvajo. Dominik jo je prosil za roko, v kar je z veseljem privolila, saj tako možatega fanta, kot je bil on, posebej, ko se je postavil pred njo, daleč naokoli ni poznala. Vedela sta in čutila (oba pozitiv-na in ljubeča), da ju čaka močna vez življenja.Da, poroka je bila kar naenkrat pred vrati. 26. novembra 1960 sta se civilno poročila v Kozjem, dan za tem, 27. novembra 1960, pa v cerkvi sv. Mihaela na Pilštanju. Pred vsemi sta prsta-

na nataknila in si zvestobo obljubila, bilo je lepo, nepozabno za vse, ki so ju spremljali. Potem sta nekaj časa živela pri Anici doma, kjer se jima je v letu 1961 rodila hči Verica. Dominik je takrat delal v Ljubljani in vedno komaj čakal, da vidi svojo ženo in hčerkico. Čez nekaj časa so se preselili na Ljubečno k Aničini botri, nato pa v Celje. Želja po domačem kraju in iti stran iz mesta je bila tako velika, da sta s trudom uspela kupiti doma-čijo v Štangrebcah, kjer sta si ustvarila stalni dom. Hiška je bila majhna, a zemlje dovolj, da sta si vse pridelala. Dominik je bil zaposlen v Remontu Celje, Anica pa je gospodinjila in obdelo-vala zemljo, čuvala otroka in se z ljubeznijo, ki jo je nosila v sebi, lotila vsega in ničesar se ni nikoli bala. V letu 1967 se jima je rodil sin Marko, veliko veselje sestre Verice, ki si je bratca močno želela. Čeprav je bila hišica majhna, je bilo vsem lepo, polna je bila ljubezni in topline.Spet se je zgodilo nekaj lepega, nekaj nepozabnega, to je bilo leta 1972. Njihovo življenje je bilo kar naenkrat splet čustev in polno presenečanj, v hiško se jim je pridružilo tri tedne staro majhno bitjece, to je bila Brigita, na to pa še njena sestrica Romana. Polakova Franci in Marica sta morala na trdo delo v tujino, svoji ljubeči hčerkici pa sta seveda lahko zaupala Domi-niku in Anici. Vsi štirje so ju z odprtim srcem sprejeli in obljubili, da ju bodo skrbno čuvali. Bilo je za vse nekaj novega, hiša je bila polna topline in ljubezni. Dominik in Anica sta se odločila, da zgradita lep nov dom svo-jima otrokoma, in to v Štangrebcah in nikjer drugje. Od njiju je terjal veliko moči in odrekanja, a vse jima je uspelo s skupno harmonijo. Hči Verica je po končani osnovni šoli in končani srednji šoli od-šla na delo v Ljubljano, bila je stara šele 17 let. Pri 19 letih se je srečno omožila z Zdravkom iz Ljubljane na Pilštanju leta 1980. Anici in Dominiku sta podarila dva vnuka, Robija in Roka. Veliko počitnic sta preživela pri mami in atu v Štangrebcah, kjer jima je bilo zelo zanimivo in lepo, najraje sta bila zraven pri spravilu krme, na traktorju, rada sta jedla dobrote, ki jih je pripravljala mama Anica.Sin Marko se je po brezskrbnih letih otroštva in odsluženem vo-jaškem roku odločil, da ostane doma, da nikoli ne bo pustil staršev samih. Pri 23 letih se je s svojo izbranko Greto iz Lesične-ga srečno poročil, to je bilo leta 1990. V mesecu maju se jima je rodil sin Boštjan, malo pozneje pa hči Tjaša.Romana se je leta 1989 srečno omožila s Petrom iz starega trga. Rodili so se jima trije otroci, Klemen, Glorija in David. Velika dru-žinica ima topel dom v starem trgu.Brigita se je leta 1993 srečno omožila z Ivijem iz Lesičnega. Ro-dila sta se jima dva sinova, Dejan in Jernej. Srečno in toplo je v njihovem domu v Lesičnem. Vsa leta, odkar sta se rodila vnuk Boštjan in vnukinja Tjaša, Ani-ca in Dominik nista bila brez skrbi. Kot prizadevna in vse zahvale vredna stari ata in stara mama sta vse dneve čuvala Boštjana in Tjašo, saj le-ta nista nikoli obiskovala vrtca. Najlepše in najto-pleje je bilo brezskrbne otroške dni preživljati doma. Za vse, kar sta v življenju storila zanje, so jima otroci in vnuki iz srca hvaležni in jima želijo, da bi bila zdrava in še naprej tako dobra.

Zlatoporočenca s svojimi najbližjimi.

Še enkrat sta Anica in Dominik ponovila poročne zaobljube in »zlati« podpis.

22 | OKo | 16. december 2010

Bistvo je očem nevidnoBistvo je očem nevidno – Z znanjem do pravih odločitev je bil naslov letošnjega projektnega tedna na Šolskem centru Rogaška Slatina, ki so ga izvedli minuli teden.

PREDSTAVLJAMO

Letošnji projekt je že četrti po vrsti; pred tremi leti so ustvar-jali na temo Schengenske meje (prednosti, pomanjkljivosti), nato so dve leti ustvarjali na temo Kako lahko prispevam k boljšemu svetu, tema letošnjega pa je bila Bistvo je očem nevidno, s podnaslovom Z znanjem do ustreznih odločitev.Namen projektnega tedna je problemski pristop k pouku, povezati dijake med programi in med letniki ter poveza-ti med seboj različne predmete; npr. v eni izmed letošnjih delavnic se je združila slovenščina z računalništvom in psi-hologijo. Dejansko pri delavnicah padejo meje klasičnega pouka. Prednost projekta je tudi ta, da se dijaki sami uvrstijo v delavnice, ki so jim blizu in tako ustvarjajo tisto, kar jim je bližje in v večje veselje. Pobudo za takšno organizacijsko strukturo delavnic je dala profesorica slovenščine Dubrav-ka Berc Prah, njeno idejo pa je seveda z veseljem podprla ravnateljica Šolskega centra RS Anita Pihler. Učitelji se vsa-ko leto skupaj odločijo za naslov, ki je skupen vsem pred-metom, in vsak izmed njih organizira delovanje svoje delav-

nice, ki jo tudi poimenuje.Dijaki so bili letos povezani v 18-ih delavnicah, katerih men-torji so bili učitelji ŠC Rogaška Slatina. Ena izmed delavnic je bila Kdo so oni?, v tej delavnici so zbrali znane ŠCRS-jevce – dijake, ki se ukvarjajo z glasbo, športom ipd. in so pri tem zelo uspešni – in z njimi so drugi dijaki delavnice opravili inter-vjuje. Tako so nastali intervjuji z različnimi dijaki, med drugim tudi z dijaki naših krajev. V tej številki vam predstavljamo intervju s pevko in odlično jodlarko Kajo Humski, spraševala pa jo je dijakinja drugega letnika gimnazije Polona Žučko iz Bistrice ob Sotli. Na Šolskem centru RS ni prireditve, ki je ne bi Kaja popestrila s svojim čudovitim glasom in prav tako po-pestri veliko drugih prireditev, tisti, ki ste jo pa že kdaj slišali peti, pa prav gotovo veste, o čem govorim.V eni izmed naslednjih številk časopisa OKo pa bomo ob-javili intervju z Borutom Domitrovičem, odličnim beatboxer-jem. (Monika Strašek)

Kaja Humski

Petje – moj smisel življenjaKaja Humski je 16-letna punca, ki nadvse rada prepeva. Poleg svojega prenatrpanega urnika še vedno najde čas za zabavo, šport, prijatelje ter seveda šolo, saj obiskuje 2. letnik Šolskega centra Rogaška Slatina. S prepevanjem je začela že kot majhno dekle. Sedaj pa obiskuje glasbeno šolo ter se množično udeležuje raznih nastopov.

Spraševala: Polona Žučko, 2. a

Za začetek me zanima, kako bi se ti v 3 besedah opisala?Hmmm … sem karizmatična, optimistična ter precej živah-na.

Kot sem že omenila, se ukvarjaš s petjem. Zakaj ravno s tem? Ja, moj smisel življenja je petje. Zakaj? Ker me to grozno veseli, se na tem področju najboljše znajdem, me glasba pomiri in napolni z neko posebno energijo, ki jo z veseljem oddajam tudi na druge.

Kdaj pa si sploh začela s prepevanjem in kdo te je navdu-šil?Navdušila sem se sama, pojem pa od takrat, ko sem se za-čela zavedati svojih sposobnosti, recimo kakšnih 10 let.

Ob tvojem prečudovitem glasu se sprašujem, kje uriš svoje glasilke?Najprej hvala za kompliment. Svoje glasilke urim že dobri 2 leti pri Andreji Obrul v Glasbeni šoli Rogaška Slatina, vmes pa me še s svojimi izkušnjami zasipuje Sergej Rupreht; oba sta profesorja solo petja, ampak imata različne izkušnje, tako da mi dajeta vsak svoje nasvete, kar je super, saj mi potem to še bolj pomaga pri moji glasbeni karieri.

S katero zvrstjo glasbe se ukvarjaš?V bistvu so mi všeč vse zvrsti glasbe, razen metala. Ukvar-jam pa se največ s slovensko pop glasbo in slovensko na-rodno glasbo. S slednjo dosegam tudi največ uspehov. Po-jem tako sama kot tudi v duetu z Davidom Šketom, ki me

ob petju spremlja na harmoniki.

No, ko si že ravno omenila nastopanje, ali že imaš kakšne uspehe, s katerimi se lahko pohvališ? Zaenkrat še čisto sama nisem tekmovala, sva pa v duetu z Davidom Šketom na Pokaži, kaj znaš prejela nagrado za najboljša izvajalca prireditve. Kar nama res zelo veliko po-meni, saj nas je bilo tam 25. Sicer se nameravam udeleži-ti kakšnih tekmovanj tudi sama, vendar je s tem ogromno

Kaja je nastopila tudi na Virštanju, kjer so se predstavljali talenti in oča-rala.

16. december 2010 | OKo | 23

PREDSTAVLJAMO

dela, tako da bom morala začeti jemati vse še bolj resno kot sedaj. Drugače pa zelo veliko nastopam povsod, kjer je »fešta« in kjer so me ljudje pripravljeni poslušati. Najve-čja čast mi je bila, da sem pri 11-letih pela na Bledu poleg hrvaške pevke Danijele ter da sem letos pela v Šmarju na Rokovem teku, kjer je bilo kakšnih 1.500 ljudi.

Vem, da ti petje vzame veliko časa, ali najdeš čas še za kaj drugega?Ukvarjam se še s športi, kot so recimo odbojka, tek, rolanje, všeč mi je tudi tenis, rada pa tudi plešem. Ko se hočem še maksimalno sprostiti, pa zajodlam.

Jodlaš? Kako pa si prišla do tega? Kdo te je naučil?(Smeh) Jodlam. Hmm … težko je to razložiti. Slišala sem raz-lične jodlarke, med drugimi tudi mojo mrzlo sestrično in sem jo vprašala, kako to gre. Najprej mi je enkrat pokazala, po-tem pa mi je rekla, da če mi ne bo šlo, naj delam »bleble-ble« (smeh) … pa sem poskusila in mi je kar takoj šlo. Prav navdušena sem bila sama nad sabo. Čeprav je jodlanje po mojem mnenju še bolj zakomplicirano kot petje. Že pri petju se mi zdi, da ko sama pojem je v redu, ko me pa po-sluša učitelj, noben ton ni prav zapet … res, vsaka pikica je pomembna tako pri petju kot pri jodlanju. Pri jodlanju se moraš še bolj nadzorovati in menda si lahko, če nimaš iz-učenega glasu, hitro »pokvariš« glasilke … torej je to tudi zelo nevarno in ne delam tega ves čas. Samo, ko me ljudje hočejo slišati.

Imaš kakšno vzornico, po kateri se zgleduješ?Nekako me najbolj navdušuje Maja Slatinšek, ker je tako

Kaja od nekdaj rada nastopa pred domačo publiko.

Iz nastopa pod Donačko Goro.

Letošnji Kajin nastop z Davidom Šketom na srečanju harmonikarjev mla-dih ansamblov v Pristavi pri Mestinju

pogumna, močna, vztrajna, ne vem kaj sploh naj še rečem za njo … odšla je študirat v London, brez da bi kogarkoli poznala, in ko je pripovedovala, kakšno življenje ima, sem si rekla: »Vau, ta punca pa res zmore.« Glas ima tudi neverje-ten, tako da recimo, da je ona moja vzornica.

Kje se vidiš čez 10 let? Še vedno v glasbenih vodah?Moram reči, da nisem tak tip človeka, ki razmišlja daleč v prihodnost. Petje mi je trenutno res vse in upam, da bo tako, da bom še pela, s petjem izžarevala energijo na ljudi, da ne bom pozabila na nekaj, kar mi je v mladosti največ pome-nilo. Trudim se, tako da hočem, da mi uspe. Morda pa bom še kdaj učiteljica solo petja, saj je to tudi moja skrita želja.

24 | OKo | 16. december 2010

OGLASI

Naročnino bom poravnal/a 2x letno.Naročnino bom poravnal/a 4x letno.

18. marec 2010 | OKo | 1

18. marec 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 36 cena 1 evro

LOKALNI ČASOPIS

OBČIN

BISTRICA OB SOTLI

KOZJE

PODČETRTEK

Shujšal 62 ki logramov

Lovci ogorčeni nad nizkimi cenami

divjačinskega mesa16. julij 2009 | OKo | 1

16. julij 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 12 cena 1 eur

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

Olimje navduši lo evropske sodnikePrangerjada v PodsrediPoletje v znamenju športnih akt ivnost

24. junij 2010 | OKo | 1

24. junij 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 50 cena 1 evro

LOKALNI ČASOPIS OBČIN

BISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK

Poletna muzejska noč na gradu Podsreda

Vaški nogometni turnir osvoj i l i Golobinci

Od črke do besede v kozjanskem vrtcu

16. december 2010 | OKo | 25

Shyam navdušili obiskovalce Kluba MetuljMinulo soboto je v Klubu Metulj nastopila skupina Shyam, ena izmed najboljših slovenskih rokerskih skupin. V zadnjih tednih skupina predstavlja po slovenskih odrih novo ploščo Skriti sij ljudi. Na koncertu pa niso izostale niti skladbe iz prejšnjih albumov.

Priznavam svojo subjektivnost in naklo-njenost do te skupine še iz časov Vide-ospotnic, a mene še vedno pritegnejo kot pred 10 leti. Toliko in še malo več pa se je zvrstilo do sedaj tudi humani-tarnih koncertov KORK-a Bistrica ob So-tli. V zadnjih 3 letih se je pri organizaciji, izvedbi in tudi finančni podpori pridru-žilo Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli. Izkupiček 11. dobrodelnega koncer-ta bo namenjen socialno ogroženim otrokom OŠ Bistrica ob Sotli. Zbranih je bilo za 80 evrov sredstev, ki jih bomo namenili OŠ Bistrica ob Sotli. Res da je letošnji izkupiček nekoliko manjši, a ob obilici ostalih dogodkov smo organiza-torji zadovoljni s takim odzivom. Za ti-ste, ki smo bili na koncertu, ni potrebno napisati niti besedice. Za tiste, ki jih ni bilo, pa je besede, ki opišejo pozitivno energijo, ki se je pretakala po Klubu Metulj, težko najti. Če želite posrkati del te energije, si vzemite čas in nas obiščite na kakem izmed prihodnjih

dogodkov, ki jih bo v prednovoletnem času še kar nekaj. Naj omenim samo koncert šempetrske skupine Malik, ki

Izdelovanje prazničnih čestitk v MC BoSShyam so navdušili obiskovalce v Bistrici ob Sotli.

Skupinska slika nekaterih otrok.

Prazniki se v naš spomin in naša srca zapišejo predvsem z običaji, ki so povezani z njimi. Pa naj bodo to taki, ki jih poznajo vsi, ali pa taki, ki so v navadi v posamezni družini. December je namenjen kopici teh običajev in majhnih tra-dicij, ki nas počasi odpeljejo v praznično vzdušje. In v duhu tega je Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli minulo soboto organiziralo delavnico izdelovanja božično-novoletnih če-stitk pod vodstvom Mirele Kunst in Sonje Bratuša v prostorih e-točke. Prijetno druženje se je začelo ob treh popoldne, mlajši in starejši otroci so s pomočjo mentoric in staršev izde-lovali čestitke z različnimi tehnikami in iz različnih materialov. Uporabili so servetno tehniko, razne šablone in bleščice, ki so seveda obvezne za to priložnost. Tudi naslednjo soboto bo v Mladinskem društvu delavnica, in sicer ob 16. uri, izde-lovali pa se bodo novoletni okraski. (A. V.)

Nekaj čestitk, ki so nastale pod pridnimi rokami udeležencev.

bo predstavila sveže izdani prvenec Praznoverje 25. 12. v Klubu Metulj. Se vidimo. (Ekipa MC BoS)

KRAJEVNI MOZAIK, OBJAVA

26 | OKo | 16. december 2010

ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

Strelska liga »GraviArt« Kozjansko

Veteranska košarkarska liga KozjanskoS tekmami prvega kroga se je začela četrta sezona Veteranske lige v košarki VeLiKo Kozjansko v organizaciji Športne zveze Kozje. V ligi letos sodeluje pet ekip, ki se bodo pomerile po dvokrožnem ligaškem sistemu. V prvem krogu so prvaki prvih dveh sezon iz Šentjurja zanesljivo premagali domačine prvega kroga, v drugi tekmi pa so letošnji novinci v ligi iz Šmarja premagali lanskoletne prvake, ekipo ŠD Kozje. (R. G.)

REZULTATI 1. KROGA – VeLiKo KOZJANSKO – 10. 12. 2010 V LESIČNEM

DREN LESIČNO : KK ŠENTJUR 2000 41 : 68 (Rebernik 15 / Grajžl 30)

ŠD KOZJE : ŠD ŠMARJE 49 : 58 (Stiplošek 27 / Napast 19)KK PODČETRTEK prosti

LESTVICA PO 1. KROGU – VeLiKo KOZJANSKO

TOČKE RAZLIKAKK ŠENTJUR 20001. 2 27ŠD ŠMARJE2. 2 9ŠD KOZJE 3. 1 -9DREN LESIČNO4. 1 -27KK PODČETRTEK 5. 0 0

V tretjem krogu Strelske lige »GraviArt« Kozjansko ni bilo nobenih presenečenj. V tekmi dveh ekip, ki sta v prvih dveh krogih dvakrat zmagali, je bila prva ekipa iz Bistrice ob Sotli zanesljivo boljša od ekipe iz Lesičnega. Kot zanimivost mogoče omenimo, da sta bila najboljša posameznika v obeh ekipah v prvi sezoni lige 2006 sotekmovalca v ekipi ŠD Kozje, ki je takrat osvojila naslov prvaka, zadnje štiri sezone pa več ne nastopa v ligi, saj v Kozjem ni strelišča. Na preostalih dveh tekmah sta ekipi Pivovarna Lipnik in ŠD Buče 1 zanesljivo premagali drugi ekipi iz Lesičnega in Bistrice ob Sotli. (R. G.)

REZULTATI 3. kroga: 10. 12. 2010Pivovarna Lipnik : SD Dren 2 1376 : 1217(Fajs 357 / Turk 331)

ŠD Buče 1 : ŠD Bistrica 2 1414 : 1313(Kunst M. 362 / Ivačič 341)ŠD Bistrica 1: SD Dren 1 1406 : 1332(Posteržin 357 / Mesec 353)ŠD Buče 2 prost

LESTVICA PO 3. KROGU:ŠD BUČE 1 1. 6ŠD BISTRICA 2. 6SD DREN 1 3. 5SD DREN 2 4. 3PIVOVARNA LIPNIK 5. 3ŠD BUČE 2 6. 2SD BISTRICA 2 7. 2

Liga namiznega tenisa "Vezenje EP" KozjanskoPo odigranem tretjem in četrtem krogu Druge lige nami-znega tenisa »Vezenje EP« Kozjansko je že jasno, da so letošnji novinci v ligi, ekipa Sevniški veterani, najbolj resni kandidati za napredovanje v prvo ligo, saj so zabeležili dve novi maksimalni zmagi in to proti ekipama iz zgornje-ga dela lestvice. Po dve zmagi so tokrat zabeležile še tri ekipe iz Kozjega, Rajmax, ŠD Kozje in TK Kozje dr. Harvey, do prve zmage je prišla tudi ekipa TK Kozje Vezenje EP mladi, brez zmage pa ostajajo še tri ekipe. (E. P.)

REZULTATI 3. kroga – II. LIGA: 12. 12. 2010Rajmax : Podčetrtek veterani 3 : 2(Šarlah 2, Volavšek G. / Turk P., Jurjec R. - Cvetko)TKK dr. Harvey : Trgovine Polje 4 : 1(Gradišek 2, Hartl M. 2 / Turk S. - Filipančič B.)Vitamin bar : Rogatec GMF 2 : 3(Petrič, Zagruševcem / Viher, Gajšek, Viher - Gajšek)Sevniški veterani : AS Strašek Lemberg 5 : 0(Košar 2, Cizelj 2, Košar - Cizelj) Prevozništvo Novak : ŠD Kozje 2 : 3(Šurbek 2 / Bezamovski A., Čebular, Bezamovski A. - Čebular)LeSin ŠD Buče : TKK Vezenje EP mladi 2 : 3(Sinkovič, Onič - Sinkovič / Bezamovski B. 2, Perčič R.)Avtomaterial Kukovičič ŠD Kozje prosti

REZULTATI 4. kroga – II. LIGA: 12. 12. 2010ŠD Kozje : LeSin ŠD Buče 3 : 2(Čebular 2, Bezamovski A. / Sinkovič, Onič - Sinkovič)AS Strašek Lemberg : Prevozništvo Novak 3 : 2

(Andrinek, Žogan, Andrinek - Žogan / Šurbek 2)Rogatec GMF : Sevniški veterani 0 : 5(Košar 2, Cizelj 2, Košar - Cizelj) Trgovine Polje : Vitamin bar 0 : 5(Zagruševecm 2, Čretnik, Sentočnik, Čretnik - Zagruševcem)Podčetrtek veterani : TKK dr. Harvey 1 : 4(Jurjec R. / Gradišek 2, Hartl M., Gradišek - Hartl M.)Avtom. Kukovičič ŠD Kozje : Rajmax 2 : 3(Volavšek F. 2 / Šarlah, Volavšek G., Šarlah - Volavšek G.)TKK Vezenje EP mladi prosti

LESTVICA PO 4. KROGU – II. LIGA:

SEVNIŠKI VETERANI 1. 8VITAMIN BAR 2. 7ROGATEC GMF 3. 7RAJMAX 4. 7TKK DR. HARVEY 5. 6PREVOZNIŠTVO NOVAK 6. 6AVTOS. STRAŠEK LEMBERG 7. 6ŠD KOZJE 8. 6AVTOM. KUKOVIČIČ ŠD KOZJE 9. 5TKK VEZENJE EP MLADI 10. 4TRGOVINE POLJE 11. 4LE-SIN ŠD BUČE 12. 3PODČETRTEK VETERANI 13. 3

16. december 2010 | OKo | 27Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

ŠPORT

Zimska liga malega nogometa PodčetrtekV 5. krogu je bilo odigranih le pet tekem, saj se je tekma med ŠK Virštanjem in ŠD Bistrico na željo slednjih prestavila. Peti krog so zaznamovale visoke zmage favoriziranih ekip. Prvo izmed njih je zabeležila Pizzerija Štravs. S sedmimi goli razlike se je končala tudi tekma med ŠD Kozje in ŠD Podsre-da. Najvišjo zmago kroga je vnovič zabeležila Loka, njiho-vo učinkovitost v napadu potrjuje tudi pogled na lestvico strelcev. Najbolj izenačena in razburljiva tekma je bila med Avtovleko Hana in ŠD Buče. Avtovleka je hitro povedla s tri proti nič, vendar se igralci Buč niso vdali in so z nepopustljivo igro preobrnili rezultat in zabeležili prvo zmago v ligi. V sreča-nju ekip ŠD Imeno je ekipa Intermaka suvereno premagala starejše kolege. (D. P.)

5. KROG, 12. 12. 2010PIZZERIJA ŠTRAVS : ŠD PRISTAVA 8 : 1Strelci: Brečko (3), Novak (2), Belak (2), Jazbec (1) – Majer (1)ŠD KOZJE : ŠD PODSREDA 0 : 7 Strelci: Božičnik (2), Grilc (2), Jagrič M. (1), Novak (1), Bračun (1) LOKA VULKANIZERSTVO MULEJ : TRGOVINA POLJE 13 : 1Strelci: Zendzianowsky (6), Žafran (5), Užmah (1), Pangerl (1) – Gorjup (1)AVTOVLEKA HANA : ŠD BUČE 3 : 4Strelci: Matjaž (1), Zdovc (1), Zatler (1) – Ivanc (1), Plevnik (1), Šket P. (1), Strle (1)INTERMAK IMENO : ŠD IMENO VETERANI 8 : 1Strelci: Počivavšek D. (2), Lončar (2), Omerzu (1), Drofenik (1), Počivavšek N. (1), Kunstič (1) – Ceraj (1)

ŠD BISTRICA : ŠK VIRŠTANJ prestavljenoAVTOVLEKA KRIŽAN – prosti

LESTVICA ZIMSKE LMN PODČETRTEK PO 5. KROGU:

TEKEM

ZMA

G

REMI

PORA

Z

DO

S. G.

PREJ. G.

TOČ

KE

1. LOKA VULKANIZER. MULEJ 5 5 0 0 40 11 15

2. PIZZERIJA ŠTRAVS 5 4 0 1 28 12 123. ŠD PODSREDA 5 4 0 1 21 5 124. INTERMAK 5 3 1 1 26 13 105. ŠK VIRŠTANJ 3 3 0 0 25 5 96. ŠD PRISTAVA 5 3 0 2 19 18 97. ŠD BISTRICA 4 2 1 1 11 9 78. ŠD IMENO VETERANI 4 2 0 2 13 16 69. ŠD BUČE 4 1 0 3 9 25 310. TRGOVINA POLJE 5 1 0 4 10 39 311. AVTOVLEKA HANA 4 0 0 4 6 16 012. ŠD KOZJE 5 0 0 5 9 28 013. AVTOVLEKA KRIŽAN 4 0 0 4 9 29 0

LESTVICA STRELCEV PO 5. KROGU:

12 zadetkov: Vojsk (Loka Vulkanizerstvo Mulej)11 zadetkov: Zendzianowsky (Loka Vulkanizerstvo Mulej) 10 zadetkov: Žafran (Loka Vulkanizerstvo Mulej)7 zadetkov: Ceraj (ŠD Imeno veterani), Brečko (Pizzerija Štravs)6 zadetkov: Počivavšek D. (Intermak)

Nov rezultatsko uspešen vikendČLANI 2. SKL – vzhod (10. kolo)KK Terme Olimia Podčetrtek : Posavje Krško 76 : 64 Maček 7 (4 : 4)/1 x 3/, Trupaj 23 (6 : 5), Abramovič 2, Gobec 21 (1 : 1), Kočevar 3 (2 : 1), Hunski 8 (2 : 1) /1 x 3/, Počivavšek, Ribežl 10 (1 : 1) /1 x 3/, Štahl, Teržan 2, Kolar, Kovačič

Člani so v zadnji domači tekmi letošnjega leta doma prema-gali ekipo iz Krškega, vendar si bomo tekmo bolj zapomnili kot osmo zmago v sezoni, medtem ko bo igra naših košarkar-jev odšla hitro v pozabo. Gostje so v Podčetrtek pripotovali s samo 6 igralci, domači trener Ervin Dragšič pa je zopet lahko računal na vse fante. Naši košarkarji so v tekmo vstopili tako kot so se dogovorili – agresivno in brez podcenjevanja. V osmi minuti tekme je semafor kazal +16 točk za Podčetrtča-ne in vse je kazalo na to, da bo ekipa iz Krškega odšla domov z visokim porazom. Vendar pa kakor da so se naši košarkarji zadovoljili s tem vodstvom. Posavci so nato vzpostavili ravno-težje moči na igrišču in povsem parirali našim košarkarjem, ki so sicer držali vse niti v svojih rokah, a agresivnost in kombina-torika iz začetka je splahnela. Kakšnih 100 gledalcev je nato v drugem polčasu videlo izenačeno srečanje, v katerem se gostom ni uspelo približati pod mejo desetih točk, prednost pa tudi ni več naraščala. Najboljši strelec srečanja je bil Bo-štjan Trupaj, ki je dobro izkoriščal slabo centrsko linijo gostov. V tem kolu je za naše košarkarje prišla tudi dobra vest iz Lju-bljane, saj je ekipa Ježice presenetljivo visoko ugnala Bistrico. Podčetrtčani so se tako povzpeli na drugo mesto prvenstve-ne lestvice. Prva še vedno ostaja ekipa Radenske, ki je v de-setih tekmah zabeležila deset zmag in bo očitno najresnejši kandidat v boju za prvo mesto, ki v letošnji sezoni pomeni direktno napredovanje v 1. B ligo brez dodatnih kvalifikacij. V naslednjem kolu ekipa iz Podčetrtka gostuje pri Lastovki iz Domžal, kjer novi dve točki ne bi smeli biti vprašljivi, saj si eki-pa nikakor ne sme privoščiti spodrsljaja, če želi ostati v koraku z Radensko. (B. Š.)

LESTVICA: Radenska 20, KK Terme Olimia Podčetrtek 18, Bistrica 18, Dravograd 15 (-1), Ježica 15 (-1), Calcit Mavrica 15, Posavje Krško 14, Vrani Vransko 14, Lastovka 14, Fenomeni 13, Nazarje 11, Union Olimpija mladi 10

KADETI (U16) 2. SKL – skupina B1 vzhod 1 (9. kolo)KK Terme Olimia Podčetrtek : Bistrica 59 : 52Kolar Rok 20 (4 : 8), Habot Aljaž 10, Mraz Aljaž, Kregar Ambrož 7 (1 : 7), Švigelj Žiga 5 (3 : 6), Perkovič Jan, Zakošek Sandi 5 (0 : 2, 1 x 3), Hohnjec Aleš 5 (1 x 3), Antolovič Žan, Alegro Benjamin, Romih Lucijan 7 (1 : 2)

Kadeti so v zaostali tekmi 9. kola ugnali ekipo Bistrice in tako zaključili koledarsko sezono na tretjem mestu v svoji skupini. V tekmo so fantje vstopili zelo agresivno in si že v prvih nekaj minutah priigrali 10 točk prednosti. Prednost je nato do dru-ge četrtine naraščala, nakar so gostje iz Bistrice vzpostavili ravnotežje na igrišču. V drugi in tretji četrtini so naši košar-karji nekoliko popustili, kar je prineslo posledično kopnenje prednosti iz prve četrtine. Pred zadnjo odločilno četrtino je bil rezultat +5 za domače fante, ki so to prednost do konca tekme še nekoliko povečali in vpisali novi dve točki. Najboljši strelec za naše je bil znova Rok Kolar, ki je dosegel 20 točk. S to tekmo se je končal tudi prvi del sezone za kadete, ki se bo nadaljeval v drugi polovici januarja. To je nasploh prva ka-detska ekipa Košarkarskega kluba Podčetrtek, ki je zaigrala v okviru KZS-ja. Premierna sezona ekipe, ki jo vodi Benjamin Lipnik, pa je prinesla 6 zmag in 4 poraze, kar je zavidljiv uspeh glede na dejstvo, da bo večina fantov lahko igrala kadetsko ligo še dva ciklusa. (B. Š.)

LESTVICA: Rogaška 19, Haloze 19, KK Terme Olimia Podčetrtek 16, Ptuj 13, Bistrica 12, Konjice - Zreče B 11

28 | OKo | 16. december 2010

POLICIJA, MALI OGLASI

Mali oglasiRAZNOProdam vino, rdeče, belo, sortno, … 30 l ali več pripeljem tudi na dom. Telefon 051 621 754.Prodam otroško sobo, lepo ohranjeno. Informacije na telefon: 070 826 324.Prodam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon: 041 798 740.Prodam 16. bal detelje in seno po simbolični ceni. Telefon. 031/611-945 ali 03/5805-157.Ugodno prodam seno v kockah ( cca. 150 kom ) Telefon:041/501-710Prodam parcelo za gradnjo z vinogradom in sadovnjakom, ter trosilec za umetni gnoj. Telefon: 040/742-730.Prodam zamrzovalno skrinjo GORENJE, 120- litrsko. Telefon:031/866-509.Prodam zajce za nadaljnjo rejo. Telefon 031/756-593.Prodam hrastov les – naravno sušen, debeline 2,5 in 5,00 cm, cca 4cm/3. Cena po dogovoru. Telefon 041/482-760.Brezplačno vam odpeljem, vse vrste železa in bele tehnike. Telefon: 051/733-130.Prodam pujske za nadaljnjo rejo ali zakol. Krmljenje z domačo hrano. Telefon: 041/377-889.Ugodno prodam gradbeno urejeno parcelo v stanovanjskem naselju v Kozjem. Telefon: 041/ 988-557.

Vlom v stanovanjsko hišo6. decembra 2010 so bili policisti PP Šmarje pri Jelšah obve-ščeni o vlomu v stanovanjsko hišo v kraju Polžanska vas. Z ogledom kraja kaznivega dejanja in z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec iz prostorov odtujil plazma televizor in tako lastnico oškodoval za okoli 800 EUR. Policisti storilca še iščejo, zoper njega pa bo na sodišče po-dana kazenska ovadba.

Prepoved približevanja7. decembra 2010 so policisti PP Šmarje pri Jelšah obrav-navali nasilje v družini, ker je mož že dlje časa nad oškodo-vanko vršil fizično in psihično nasilje. Za svoje ravnanje se bo moral zagovarjati na sodišču, prav tako pa je bil zoper njega izrečen ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oz. osebam.

Pridržani vozniki V preteklem tednu so imeli policisti PP Šmarje pri Jelšah v postopku dva voznika, ki sta v cestnem prometu vozila pod vplivom alkohola in sta imela v organizmu stopnjo alkohola, za katero Zakon o varnosti cestnega prometa določa ob-vezno pridržanje do 12 ur, in enega voznika, ki je odrejen preizkus z alkotestom odklonil. Vsi kršitelji so bili do streznitve pridržani v prostorih za pridržanje na PP Šmarje pri Jelšah, zoper vse pa je bil podan obdolžilni predlog na sodišče, kjer se bodo zagovarjali za svoja dejanja.

Prodam vinograd z sadovnjakom in kletjo v izmeri 24 arov v Veračah.Telefon: 031/ 387 -964.Prodam nasekana mešana drva z prevozom. Telefon: 040 742 – 730.Kupim staro kolo, najraje PONY ( veliki ali mali ) Telefon: 041/970-059.Prodam mladega ovna mesnate pasme. Cena po dogovoru. Telefon: 041/827-764.Zaposlimo delavko za pomoč v kuhinji. Telefon: 041 411-551.Prodam stiskalnico za grozdje( 600 L ) in mlin za grozdje. Telefon: 031/650-052.Prodam dva bikca simentalca stara 11 tednov . Telefon 041 793 834Prodam televizor Gorenje z digitalnim sprejemnikom, pod garancijo cca.:2 leti. diagonala 62 cm. Telefon: 041/265-622.V Rogaški Slatini oddam v najem opremljeno 2-sobno stanovanje za dobo enega leta ali več. Informacije na telefon: 031-524-146. Prodam velno za cirkolar ali kaj podobnega. Telefon: 031 834-403.Prodam 4 kom zimskih pnevmatik 195/60R15 M+S Michelin rabljenih eno zimo, ki so montirane na titan platiščih 15 H2. Vse 4 komplete prodam za 230,00 €,- električni masažni stroj s pasom, proizvajalec Libela, za 55,00 € in Pokličite po 20. uri na tel.: 031 814-914, ali 03 5823-331.Prodamo tri bikce simentalce. Telefon: 041 377-889.Prodam traktorsko kosilnico, na dvojni rez. Telefon 031/739-603.Prodam pralni stroj Gorenje (dobro ohranjen – kot nov) ali zamenjam za prašiča. Cena po dogovoru.Telefon: 051 388-615.Prodam bukova drva, razžagana na 33 cm, zložena na paleti. Telefon:041/893-305Prodam ATV Bashan (kopija SUZUKI),letnik 2007,rdeč,prvi lastnik,homologiran in registriran,vozen z B kategorijo, štirikolo je ispravno, garažirano in redno vzdrževano.Cena: 950 EU,menjam tudi za VW Polo.....GSM: 031 848 707.Prodam psičke pasme Bernski planšar. Skotene so bile 25.10.2010 za oddajo pa bodo po 20.12.2010 ,ravno prav za Božično darilo. Pred oddajo bodo razglistene in veterinarsko pregledane. So čistokrvne brez rodovnika in pravilno obarvane.Cena: 120 €.; Mob.: 031-669-782 (okolica Podčetrtka).Prodam čistokrvnega psička ali psičko, pasme koker španjel, zlato rjave barve (brez rodovnika).Star 12 tednov, cepljen in razgliščen. Cena 180 Eur.Telefon.: 031 502 342.Prodam bikca starega 4 mesece. Telefon: 041/793-834.Prodam prašiča 120 kg, kuhana hrana in 3 pujske ( 25 kg ) . Telefon 041 793 834.Prodam prašiča za zakol in mlade pujske 25 -40 kg. Telefon: 03/5823-379.Poceni prodam traktorsko škropilnico, 200 L - testirano. Telefon: 041/794-004.Prodam komplet gorenjsko narodno nošo. Telefon: 041/265-667.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lahko pošljete na [email protected] ali jih od po-nedeljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefo-nu na 03/5829 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo, ki je v prostorih TIC-a na naslovu Škofja Gora 1, 3254 Podčetr-tek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopi-sa OKo so mali oglasi brezplačni.

16. december 2010 | OKo | 29

PRIREDITVE, AFORIZMI, OGLASI

Tema: SKRIVNOSTI1. So stvari, ki so tajne le, dokler so sladke.

2. Ko zbranost diplomata (zaradi utrujenosti) opeša, piše slabe depeše.

3. Mediji nam gradijo tisti svet, ki ga še nismo prepotovali (in raziskali).

4. Razkrite depeše so lahko le navržene kosti za taktično hranjenje masovnega mozga.

5. Veliko nepomembnih skrivnosti je potrebno za kritje največjih.

Koče (Bistrica ob Sotli), 13. decembra 2010

Tonči Babič

Petek, 17. december 2010OBČINA PODČETRTEKSREČANJE ŽUPANA S STAREJŠIMI OBČANIOb 11.00 v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek s kulturnim programom in pogostitvijo. SREČANJE ŽUPANA Z GOSPODARSTVENIKIOb 16.00 v Zeleni dvorani Aparthotela Rosa.Druženje in pogovor ob kozarčku.Informacije: 03 818 27 80 Sobota, 18. december 2010MKTD LEPE STRUNE, Mi2, TURIZEM PODČETRTEK IN KŠŠOMi2 TURA PODČETRTEKTočno ob 20.00 v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek.Koncert ob 15-letnici delovanja skupine Mi2.Vstopnice v predprodaji: 10 €, na koncertu 15 €. Informacije: Blaž Šelekar – 031 776 741

PODALJŠAVA NOHTOV Z ASTRA NAILS GELIGELIRANJE NARAVNIH NOHTOV Z ASTRA NAILS GELI

UREDITEV NARAVNIH NOHTOVNAIL ART POSLIKAVA OD 15.12.2010 NUDIMO 10% POPUST

NA VSE STORITVE IN ŠE MNOGO DRUGIH UGODNOSTI.

Plesni klub Pod etrtek

VABI

na 8. BOŽI NO-NOVOLETNO PRIREDITEV

19.12.2010 ob 18:00 uri V ve namenski športni dvorani Pod etrtek

Po prireditvi vabljeni na druženje ob kozar ku in doma ih piškotih. Vstopnine ni.

30 | OKo | 16. december 2010

KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

ŽENSKA FEN FRIZURA.Izžrebani so bili: Irena Valenčak, Vrenska gorca 46, 3255 BučeManuela Denžič, Ples 21, 3256 Bistrica ob SotliRomana Ulčnik, Imeno 41, 3254 Podčetrtek.Praktične nagrade podarja FRIZERSKI STUDIO PRESTIGE v hotelu Sotelia (Terme Oli-mia).Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja Gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 03/58 29 016

Odgovorna urednica: Zdenka Ivačič E-mail: [email protected]: 03/58 29 016, 031 392 979

Oglasno trženje: Friderik Prah, mob.: 041 977 883Sebastjan Ivačič, mob.: 041 681 886E-mail: [email protected]

Lektoriranje: Monika Strašek, prof. slov.

Dopisniki: mag. Jasna Sok, Boštjan Šelekar, Karmen Cvirn, Nika Šarlah

Oblikovanje: Friderik Prah

Naklada: 1700 izvodov

OKo 75

SILVESTROVANJE na PROSTEM predVEČNAMENSKO ŠPORTNO DVORANO

PODČETRTEK ŽUPANOVO VOŠČILO, PENINA in VELIČASTEN

OGNJEMET

Od 22.URE PA DO JUTRA

Gostinska ponudba:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do ponedeljka, 20. 12. 2010, na naslov: Časopis OKo, Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek.

-50% RAZPRODAJATržišče, Na Livadi 14 3250 Rog. Slatina Poletna oblačila in obutev

mustang pasica.indd 1 13.7.2010 10:49:40

16. december 2010 | OKo | 31

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 PodčetrtekT 03 829 78 36, www.terme-olimia.com, [email protected]

Silvestrovo v kopalkah! PREDSTAVA Matjaža Javšnika “Od Boga poslan” v

Termah Olimia, 27.12.2010 ob 21.00!

Cena vstopnice: 12,00 EUR, v predprodaji samo 9,90 EUR.

Prodajna mesta: recepcije Term Olimia ter Knjižnica Šmarje pri Jelšah.

Doživite silvestrski Hawaii party v bazenih Wellness centra Termalija z razkošno all inclusive večerjo in zabavo z DJ-em! Že od 85 € (odrasli) ter 47 € (otroci).

Pohitite in rezervirajte svojo zabavo še danes na telefonski številki: 03 / 829 78 36!

32 | OKo | 16. december 2010

Sobota, 1. 1. 2011 ob 20.00 uri

v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek

NUŠA DERENDA s spremljevalnim bandom

Veliki novoletni ples v PodcetrtkuVeliki novoletni ples v PodcetrtkuVeliki novoletni ples v PodcetrtkuVeliki novoletni ples v Podcetrtku

Prodaja vstopnic: TIC Podčetrtek, agencija Bon Ami Rogaška Slatina in Eventim.

Prodajna mesta: TIC Podčetrtek, TIC Kozje, Gostišče Šempeter(BoS), MM BAR(Podčetrtek)

POSEBEN POPUST ZA ŠTUDENTE IN DIJAKEInformacije in prodaja za študente: Blaž Šelekar(031-776-741) Na dan prireditve predprodajne cene smo v Večnamenska

športna dvorana Podčetrtek od 19. do 20. ure!

Documents

LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI...Prvih 30 let otroške likovne kolonije Pod cvetočo drnulo Osti jarej praznoval 5 let 2 | OKo | 16. december 2010 16. december 2010 | OKo