LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI · ustrezen plačilni razred na podlagi mesečnega dohodka in ob upoštevanju premoženja družine. Vlagatelju se lahko do- loči največ

5. november 2009 | OKo | 1

5. november 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 20 cena 1 eur

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

30 let vrtca v Bistr ici ob Sotl i Pr istavški planinci razvi l i prapor F i lm o devetih t rgih

2 | OKo | 5. november 2009

OBVESTILO

AKCIJA ZBIRANJA IZRABLJENIH GUM

OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., obvešča uporabnike komunalnih storitev, da bo v času od ponedeljka 9. do petka 13. novembra 2009 potekala akcija zbiranja odpadnih izrabljenih avtomobilskih in traktorskih gum iz gospodinjstev. Pobirale se bodo samo gume brez zračnic, platišč (felg) ali drugih primešanih odpadkov.

Gume se bodo zbirale po veljavnem razporedu/urniku odvoza komunalnih odpadkov v zgoraj navedenem terminu. Na vaše odjemno mesto za komunalne odpadke na dan odvoza nastavite izrabljene odpadne gume zraven rumene vreče. Naše službe jih bodo odstranile še v istem dnevu.

» ZBIRANJE GUM IZ GOSPODINJSTEV JE BREZPLAČNO«

OBVESTILO

AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV

OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., obvešča uporabnike komunalnih storitev, da bo v času od ponedeljka 2. do sobote 7. novembra potekala akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, kot so: odpadne barve in laki; neuporabljena sredstva za zaščito rastlin; neuporabljena zdravila; odpadne baterije in akumulatorji; onesna-žena embalaža nevarnih kemikalij/snovi; prazne tlačne posode (spreyi); topila, kisline in baze; fotokemikalije; fluorescen-tne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro; jedilna olja in maščobe; mazalna olja in maščobe; črnila, lepila in smole; detergenti in čistila; računalniška oprema; drugi tovrstni odpadki.

Mobilna zbiralnica bo prevzemala nevarne odpadke na zbirnih mestih po naslednjem razporedu:

Četrtek, 5. november 2009

10.00 - 13.00 ure: PODČETRTEK Pri gasilskem domu

14.00 - 17.00 ure: BISTRICA OB SOTLI V trgu

Petek, 6. november 2009

10.00 - 13.00 ure: KOZJE Parkirišče pri Ribniku

14.00 - 17.00 ure : LESIČNO Parkirišče pri Zidarju

Sobota, 7. november 2009

10.00 - 13.00 ure: ŠENTVID Pri gasilskem domu

14.00 - 17.00 ure: GROBELNO Pri železniški postaji

» ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV JE BREZPLAČNO«

VAŠ OKP ROGAŠKA SLATINA


Novembrski snegSploh ne vem, če se spominjam, da je bil tretjega novembra že sneg. Jutranje torkovo sneženje se mi je v prvem trenut-ku zdelo celo lepo, potem pa sem se zelo hitro zbrala in si priznala, da snega in zime pravzaprav ne maram. Sploh pa ne maram prvega snega. Glavni razlog tiči v snegu na ce-stah, saj me kot voznico sneg na cesti kar vrže iz tira. Vozim polžje počasi in še to vsa trda od strahu, da me ne bi kam

odneslo. Saj se potem te vožnje tudi počasi navadim, ampak ni prijetna. Tudi drugi ra-zlog je povezan z avtomobilom. Čiščenje snega z avtomobila sem vedno sovraži-la, pa čiščenje poti in podobno. Skratka, sneg, sploh tisti prvi, ponavadi ne prinese nič razveseljujočega v moje življenje. Če pa se zazrem kar nekaj let nazaj, ko še ni-sem bila voznica, pa je imel prvi sneg veliko prednosti. Ponavadi je takrat zamudil av-tobus, ki nas je peljal v šolo. To je pomenilo čas za kepanje na avtobusni postaji, v šolo pa smo prišli še vedno premraženi in smo prve ure pouka porabili, da smo se ogreli in seveda premlevali, kaj vse bomo s snegom počeli, ko pridemo domov. Ja, takrat je bil sneg prava radost. Hitro smo poiskali sani in smuči ter se po okoliških hribčkih pridno spuščali gor in dol ter se domov vrnili, ko je že krepko padel mrak. Zadovoljni, rdečih lic in ponavadi z zelo mrzlimi nogami, kar nas med uživanjem na snegu ni motilo, doma pa je bila povsem druga pesem.In če se torkovega snega nisem razveselila, me je grela misel, da so se ga vendarle raz-veselili številni otroci, ki so verjetno popol-dne izkoristili za uživanje na snegu.

Kljub vsemu pa upam, da bo kmalu izginil in nam vrnil jesen-ske barve. November namreč še res ni čas za sneg.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

10 SREČANJE ČASTNIKOV V BISTRICI OB SOTLI 13 KOMEMORACIJE12 GOLFISTI POMAGALI DRUŽINI CVERLIN16 MEDNARODNA GASILSKA VAJA 14 USPEHI GOSTINCEV IN TURISTIČNIH DELAVCEV22 PROJEKT COMENIUS V KOZJEM

Na naslovnici: Blaž KranjčecFotografija: OKo


AKTUALNO OKO

Ogled dobre prakse na KoroškemŽe drugi leto zapored sta Razvojna agencija Sotla in Lokalna akcijska skupina (LAS) Ob-sotelje in Kozjansko svoje člane in nekatere, ki se te dni podrobneje srečujejo z aktivno izvedbo projektov, popeljali na spoznavanje dobre prakse, tokrat na Koroško.

Trideset predstavnikov iz vseh treh sektorjev (javni, ekonom-ski in zasebni) se je podalo na Podeželsko avanturo, kot so v LAS Mislinjske in Dravske doline poimenovali projekt, v sklopu katerega so oblikovali zanimiv paket turistične ponudbe ko-roškega konca.Če so bili lani na ekskurziji v Srcu Slovenije, so se letos odločili obiskati LAS Mislinjske in Dravske doline, ki se podobno kot na našem območju delujoči LAS trudi doseči in spodbuditi trajno-stni razvoj z združevanjem razpoložljivih človeških in finančnih virov ter spodbujanjem lokalnih akterjev k izvajanju skupnih projektov in večsektorskih ukrepov. Lep primer, kako lahko vključevanje različnih partnerjev omo-goča prilagoditev kmetijskega sektorja, povečuje skrb za okolje, diverzifikacijo dejavnosti na podeželju in kakovost ži-vljenja, je prav primer blagovne znamke Podeželska avantu-ra, v sklopu katere je LAS MDD oblikoval turistični katalog Doži-vimo Koroško. V njem so zajeli turistično ponudbo rokodelskih izdelkov, zelišč, prehrambnih specialitet in drugih proizvodov

s Koroške. Zanimivo je, da so v ta namen ustanovili turistično agencijo LAS MDD, ki z licenco Gospodarske zbornice Slove-nije pomaga in trži domačo turistično ponudbo na svojem lokalnem področju, z rastjo in razvojem dejavnosti pa vedno bolj intenzivno nastopa tudi v širšem slovenskem prostoru. Po spoznavanju delovanja in organizacijske strukture LAS MDD, predstavitvi projekta Podeželska avantura in načrtih za prihodnost so si ogledali tudi konkretno ponudbo območja. Spoznavanje zelišč, pitje čajev in okušanje različnih vrst na-mazov je bilo prvo. Zeliščarka Frančiška Jaromel s svojimi bo-gatimi dolgoletnimi izkušnjami z zelišči pripravlja razne čaje, zelišča, mazila, izdeluje tudi mila. Ima vrt s 130 različnimi vrsta-mi rastlin, del teh so si lahko, skupaj s podrobnejšim opisom, ogledali tudi udeleženci ekskurzije.Sledil je obisk sodobne izletniške kmetije Klančnik, ki se po-naša z avtomatiziranim molznim strojem in pokušnjo domačih izdelkov, še posebej salam iz divjačine. Predstavnik sadjarjev je v pokušino prinesel koroški mošt, ki ga pripravljajo iz doma-čih jabolk in ne iz grozdja, kot je to navada pri nas. Ohranja-nje visokodebelnih sadovnjakov je tudi na Koroškem ena od želja domačinov in sadjarjev, to želijo doseči tudi s promocijo koroškega mošta.Za del udeležencev je bil najbolj zanimiv obisk ekohotela Kmetija Koroš, kmetije, ki je spremenjena v manjši ekohotel. Ob prvem ekohotelu je tukaj tudi prvi mountainbike park v Sloveniji. Ker smo na območju Obsotelja in Kozjanskega prav v teh dneh sredi izvedbe projekta Kolesarimo po Obsotelju in Kozjanskem, je bila ta dobra praksa za marsikaterega udele-ženca še dodatna vzpodbuda, da svojo turistično ponudbo prilagodi kot kolesarjem prijazno. Za konec ni manjkala prava koroška košta oziroma pozno ko-silo, ki je presenetilo z okusi Koroške. Ričet z ajdo in klóčevi nu-dlni so bili za koroško predstavitev le še pika na i. (RA Sotla)

Vloga za znižano pla-čilo vrtca v letu 2010Starši, ki imajo otroke vpisane v otroški vrtec v šolskem letu 2009/2010, oddajo do 15. no-vembra vlogo za znižano plačilo vrtca za leto 2010.

Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih določa, da lahko starši uveljavljajo znižano plačilo programa vrtca, v ka-terega je otrok vključen. Znižano plačilo starši uveljavljajo na podlagi predpisanega obrazca (Obr. 1,82), ki ga lahko ku-pijo v knjigarnah in papirnicah, lahko pa si ga presnamejo s spletnih strani Ministrstva za šolstvo in šport, tako da zapore-doma »klikajo« po naslednji poti: Delovna področja / Predšol-ska vzgoja / Dokumentacija / Vloga za znižano plačilo vrtca (nova). Vloga je na voljo tudi na državnem portalu e-uprava, ponavadi pa tudi na spletnih straneh občin ter otroških vrt-cev. Starši, ki imajo otroke vpisane v otroški vrtec v šolskem letu 2009/2010 in bodo vrtec obiskovali v letu 2010, oddajo do 15. novembra vlogo za znižano plačilo vrtca za leto 2010. V kolikor starši ne oddajo vloge, se določi polno plačilo, kar pomeni, da jim vrtec izstavlja mesečni račun za 80 % cene programa vrtca. Vlogo za znižano plačilo vrtca izpolni eden od staršev ali za-koniti zastopnik otroka. O vlogi odloča občina, v kateri imajo otrokovi starši stalno prebivališče oz. ima stalno prebivališče eden od staršev skupaj z otrokom. Če so starši tujci, ki so zave-zanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, vložijo vlogo v občini začasnega prebivališča. Znižano plačilo starši uveljavljajo pri pristojnem občinskem upravnem organu.Pristojni občinski organ določi višino plačila za otroka v odstot-ku od cene programa vrtca in o tem izda odločbo najkasneje do 31. januarja tekočega leta. Občina razvrsti vlagatelja v ustrezen plačilni razred na podlagi mesečnega dohodka in

ob upoštevanju premoženja družine. Vlagatelju se lahko do-loči največ 80 % cene programa. Vlagatelj je materialno in kazensko odgovoren za resničnost podatkov, ki jih navede v vlogi. V primeru ugotovljenih neresničnosti podatkov določi občina polno plačilo vrtca za celotno obdobje od določitve plačila.Država zagotavlja sredstva za sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kot enega otroka iz iste družine. Država zagotavljala sredstva v višini, ki je staršem z odločbo določena kot plačilo za program vrtca, v katerega je/so vključeni mlajši otroci. Starši torej v tem primeru plačajo vrtec samo za najstarejšega otroka, za ostale otroke pa so plačila oproščeni.V kolikor starši vpišejo otroka v vrtec in s tem uveljavljajo zni-žano plačilo oz. oprostitev plačila med šolskim letom, oddajo vlogo najkasneje 15 dni pred predvideno vključitvijo otroka v vrtec. Če starši zamudijo rok za oddajo vloge, se znižano pla-čilo uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca, ko so oddali vlogo.Pomembno je opozoriti še na naslednje: vloga velja vedno za koledarsko leto, zato morajo starši otrok, ki so vpisali otroke v vrtec s 1. septembrom, ravno tako oddati vlogo za naslednje koledarsko leto do 15. novembra!Starši so dolžni med letom v roku 15 dni od nastale spremem-be občini sporočiti morebitno spremembo števila družinskih članov, izgubo zaposlitve enega izmed družinskih članov ali spremembo vrste dohodkov, morebitno namestitev otroka v rejniško družino ali drugo obliko institucionalnega varstva in spremembo stalnega prebivališča oz. sporočiti nove okolišči-ne, ki bi lahko vplivale na določitev višine znižanega plačila vrtca.Starši, ki že imajo oz. nameravajo vpisati svoje otroke v otroški vrtec, si lahko preko spleta izračunajo umestitev v plačilni ra-zred, ki ga bodo plačevali, če bodo oddali vlogo za znižano plačilo vrtca. Na brezplačni javni spletni aplikaciji Ministrstva za javno upravo i-Vrtci lahko starši preizkusijo program za infor-mativni izračun plačilnega razreda oz. odstotek plačila, ki ga bodo morali plačati. Spletni naslov aplikacije: http://portal.3-port.si/public/program_files/vrtci/index.layout. (Prispevek pripravil: Damjan Boštjančič)


AKTUALNO LOKALNO

Večnamenska dvorana dobiva končno podoboGradnja večnamenske dvorane se bliža koncu in niti novembrski sneg ni zmotil dela na velikem gradbišču, ki se bo konec mese-ca zaprlo, odprla pa se bo dvorana.

Še mesec dni nas loči od odprtja večnamenske športne dvorane v Podčetrtku, ki je največja investicija v tej obči-ni do sedaj. Dela, ki jih izvaja podjetje Stavbar iz Maribora, potekajo v skladu s terminskim planom, kar pomeni, da naj

Proračun za leto 2010 potrjen v prvi obravnaviNa občini Podčetrtek so letos pohiteli s pripra-vo proračuna za leto 2010, ki naj bi bil težak nekaj več kot šest milijonov evrov. Občinski svetniki so predlog odloka proračuna že pre-gledali in ga v prvi obravnavi tudi sprejeli.Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov, ra-čun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja in se izvršuje na ravni proračunske postavke. Župan Peter Misja je svetnikom ob

Svetniki o komunali Podčetrtški občinski svet je soglasno sprejel odlok o spremembi in dopolnitvi letošnjega proračuna in odloke ter pravilnike, vezane na javno komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina.V prvi obravnavi so bili tako sprejeti: odlok o koncesiji za opravlja-nje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov prede-lave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini Podčetrtek, odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki ter odlok o dopolnitvah

Peter Misja znova spretno vrtel jezik V torek zvečer so v oddaji Piramida svoje retorične sposobnosti znova dokazovali igralka, odvetnik in župan. V polfinalni oddaji so razpravljali o aktualni politični problematiki med Slovenijo in Hrvaško, o nedavnem obisku bivšega ameriškega predsednika Billa Clintona, o praznikih v Sloveniji ter o cepljenju proti novi gripi. Župan Peter Misja se je odločno in samozavestno podal v be-sedni boj z igralko in podjetnico Zvezdano Mlakar in primorskim odvetnikom Danijelom Starmanom. Po napetem besednem spopadu so se gledalci odločili za slednjega, ki si je tako pribo-ril vstopnico za finale. Župan Peter Misja pa je vseeno zadovo-ljen s svojim rezultatom in se zahvaljuje vsem, ki so zanj navijali in glasovali. V oddaji pred štirinajstimi dnevi je pri glasovanju imela srečno roko Kristina Vrenko iz Sedlarjevega, ki je prejela denarno nagrado. (M. B.)

bi dvorana bila končana konec meseca novembra. Vsak dan se na gradbišču zbere tudi do sto delavcev, ki se trudi-jo po svojih najboljših močeh in zagotavljajo, da jim tudi ta hiter novembrski sneg ne bo prišel do živega.Župan Peter Misja je povedal, da tudi sam dnevno spremlja delo na gradbišču in se že veseli, ko bodo večnamensko dvorano predali svojemu namenu. (Z. I.)

Večnamenska dvorana že dobiva svojo dokončno podobo.

predstaviti proračuna za leto 2010 dejal, da bo kar nekaj sredstev v naslednjem letu namenjenih za investicije, kot so športna dvorana, ki se bo dokončno poplačala v letu 2010, kanalizacija v Pristavi, izgradnja cest in kolesarskih stez, zapornice čez cesto, ki pelje proti mejnemu prehodu Harina Zlaka, postavitev razglednega stolpa, obnova učilnice v osnovni šoli, poplačilo izgradnje stadiona. Žu-pan je še dodal, da bo v naslednjem letu zagotovo prišlo še do kakšne spremembe v proračunu, saj predvideva, da bodo uspe-šni še na kakšnem razpisu za razvoj obmejnih območij. V letu 2010 se bo zgradil še zavijalni pas proti Sveti Emi, nadaljevalo pa se bo tudi urejanje plazišča v Sedlarjevem. Denar za to bo zagotovljen direktno iz proračuna pristojnih ministrstev. Župan Misja je glede proračuna v prihodnjem letu še dejal, da prvič planirajo zadolžitev, približno 200 tisoč evrov, kar pa je seveda odvisno od tega, kako se bo dokončno sofinancirala večnamenska dvorana. Morda za-dolžitev sploh ne bo potrebna. Svetniki so odlok proračuna v prvi obravnavi soglasno sprejeli. Tako se bo dokončno sprejetje prora-čuna za leto 2010 v občini Podčetrtek zgodilo še letos. (Z. I.)

odloka o ustanovitvi sveta ustanoviteljev OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o.Podčetrtški svetniki so še sklenili, da bo občina Podčetrtek izdala poroštvo za najetje kredita za izgradnjo male kompostarne v okviru zbirnega centra Tuncovec, ki ga bo podjetje OKP Rogaška Slatina d.o.o. najelo pri EKO skladu, j.s., za znesek glavnice v višini največ 25.990,04 evra. Občinski svet je v ta namen pred tem sprejel še re-balans letošnjega proračuna in pooblastil župana Petra Misjo, da podpiše poroštveno izjavo v višini zneska glavnice.Sprejeti so bil še pravilnik o tarifnem sistemu ravnanja s komunal-nimi odpadki v občini, sklep o potrditvi cen čiščenja odpadnih komunalnih voda na čistilnih napravah ter sklep o uskladitvi cen odvajanja odpadnih komunalnih voda in cen oskrbe s pitno vodo. Potrjena je bila še sprememba cen za storitev zbiranja, odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov. (Z. I.)

Peter Misja je imel najglasnejše navijače


AKTUALNO LOKALNO

Prostor kjer se koristi voda je seda primerno urejen.

Boljša oskrba vode na pokopališčuNa pokopališču v Bistrici ob Sotli so še pred prvim novem-brom poskrbeli za nove odtoke na pokopališču in tako iz-boljšali prostor, kjer občani koristijo vodo. Prostor je sedaj primerno urejen, voda ne odteka kar prosto pa tudi posode za zalivanje imajo ljudje kam odložiti. Novost na pokopali-šču je svečomat. Še vedno je na pokopališču tudi kontejner za odlaganje odpadkov s pokopališča. Po besedah župa-na se je situacija glede odlaganje smeti v tem kontejnerju izboljšala, saj je odlagališče v neposredni bližini. (Z. I.)

Urejajo in sanirajo cesteV Bistrici ob Sotli urejajo cesto, ki se od gasilskega doma vije proti Šplajtu v dolžini približno 300 metrov in je v maka-damskem stanju. Za urejanje ceste so se odločili zaradi ve-likih težav z odvodnjavanjem vode, ki priteče iz Kunšperške gore in je po tej cesti drla vse do državne ceste. Nanosi so bili včasih celo tako ogromni, da je bil oviran promet na dr-žavni cesti. Pri trenutnem urejanju so že našli in izpeljali reši-tev odvodnjavanja. Cesta je trenutno v pripravi na asfaltno podlago, preplastili pa jo bodo po 10. novembru. Takrat bo asfaltno prevleko dobil tudi makadamski odsek ceste proti domačiji Mladena Geršaka v Polju pri Bistrici, ki se prav tako ureja. Sočasno bodo sanirali še dele cest v občini, ki so jih poškodovali plazovi in so bili letos sanirani. Gre za cesto proti Svetemu križu na dveh odsekih in cesto nad objektom Elektra. Župan Jožef Pregrad je glede urejanja cest pove-dal, da jim je končno uspel dogovor z lastnikom zemljišča ob cesti proti Zagaju, kjer manjka pločnik. Predvidoma se bodo dela za izgradnjo pločnika pričela že letos. Končala so se tudi že dela na cesti od kamnitega križa do Vrhovnic. Gre za drugo fazo investicije izgradnje ceste Zagaj–Svete gore–Vrhovnice. Opravljena so bila razširitvena dela, pred dnevi pa so cesto tudi že asfaltirali. V naslednjem letu bodo uredili še manjkajoči del ceste v dolžini približno petsto me-trov, do meje z občino Brežice. Že v letošnjem letu pa se

bodo nadaljevala razširitvena dela na cesti od Sokola do Svetih gor, ki jo bodo razširili predvsem za potrebe verske-ga turizma. Župan je še povedal, da imajo pripravljene tudi projekte, kako urediti parkiranje, da bo promet ob večjih konicah, ko na Svete gore pridejo številni verniki, potekal bolj tekoče. (Z. I.)

Cesta proti Šplajtu bo kmalu dobila asfaltno prevleko.

Vodovod dobil še zadnji občanŽivljenja brez vodovoda in tekoče vode si sploh ne zna-mo več predstavljati, čeprav je Stanko Koren iz Bistrice ob Sotli vse te prednosti spoznal šele pred dnevi, ko so mu do hiše pripeljali vodovod.

Stanko Koren iz Črešnjevca v Bistrici ob Sotli je bil še do nedavnega brez vodovodne napeljave do svoje hiše. Na pobudo njegove sorodnice Vlaste Dertsvenšek Krajnc in seveda na nje-govo prošnjo so na občini Bistrica skle-nili, da mu vodovod pripeljejo do hiše in omogočijo tekočo vodo. Župan Jo-žef Pregrad je povedal, da je bil Koren

Tudi do hiše Stanka Korena sedaj pelje vodovodna napeljava.

zadnji v občini, ki še ni imel vodovoda in je zadovoljen, da jim ga je uspelo urediti, saj si dandanes življenja brez tekoče vode pravzaprav ne moremo predstavljati. In čeprav se je Stanko do

nedavnega znašel tudi brez vodovo-da, je danes neizmerno vesel in hva-ležen občini, ki je prepoznala njegovo stisko in mu pomagala. (Z. I.)


AKTUALNO LOKALNO

Dograjena vežica na BučahDanes bodo na Bučah namenu predali raz-širjeno vežico, ki je klicala po razširitvi, že od kar je bila postavljena.

Pred več kot desetimi leti so na Bučah pričeli graditi vežico, ki pa se je takoj, ko je bila zgrajena, izkazala za premajhno. Po besedah župana Dušana Andreja Kocmana naj bi se takrat zapletlo pri soglasju Zavoda za kulturno dediščino, ki ni dovolil graditi večje vežice. Vsa ta leta se je vežica izka-zala za zelo nefunkcionalno, izrečene pa so bile tudi števil-ne pritožbe, predvsem zaradi prostorske stiske. Vsled tega so se po besedah župana skupaj s krajevno skupnostjo Buče odločili, da jo razširijo. Razširitev je zelo dobro izpadla, saj danes, ko vidiš vežico, sploh ne veš, da je dograjena. Prostorsko je sedaj vežica dobro urejena, pridobili so tudi avlo, ki je velikega pomena, saj se lahko v primeru slabe-ga vremena poslovilni del opravi kar v avli. Dela je izvajalo podjetje Gradlin. Vzporedno so uredili tudi prostor pred po-

Zbirni center za ločene odpadke poskusno že delujeVčeraj so v Kozjem poskusno odprli mini zbir-ni center, ki ga bodo namenu uradno pre-dali 17. novembra, sočasno z odprtjem nove čistilne naprave v Kozjem.

Vežico na Bučah so zaradi prostorske stiske dogradili.

kopališčem, ki so ga tlakovali in postavili robnike, naredili novo fontano za zalivanje vode in postavili prvi svečomat v občini ter uredili ozvočenje. Župan Kocman je povedal, da naslednje leto načrtujejo še kompletno prenovo vežice v Kozjem in ureditev vežice v Podsredi. (Z. I.)

Čistilna naprava je za Kozje zelo velika pridobitev, sočasno z izgradnjo le-te pa so v Kozjem pričeli razmišljati še o uredi-tvi mini zbirnega centra za ločene odpadke. Od besed so prešli k dejanjem in že včeraj ta mini center tudi poskusno odprli ter postali druga občina v UE Šmarje pri Jelšah, ki ima tovrsten zbirni center za ločene odpadke. V tem centru bo po besedah župana veljal določen red, nad katerim bo bdel eden izmed zaposlenih prek javnih del. Določen bo delovni čas, zaposleni pa bo strogo kontroliral prinesene odpadke in njihovo sortiranje. Kocman je še poudaril, da bo zbirni center za ločene odpadke namenjen le gospo-dinjstvom oziroma fizičnim osebam, podjetjem pa ne. (Z. I.)

ZBIRNI CENTER ZA LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV KOZJEObčina Kozje obvešča svoje občane, da v sredo, 4. novembra 2009, ob 12. uri odpira vrata Zbirni center za ločene odpadke Kozje, ki je lociran pri novozgrajeni čistilni napravi.

V zbirni center lahko občani, brezplačno oddajo tiste SOR-TIRANE ODPADKE IZ GOSPODINJSTEV, katerih količina je pre-velika za njihov redni odvoz oziroma se jih redno ne odvaža, in sicer:

- papir in lepenka vseh vrst in velikosti, - steklo,- plastične mase,- odpadne kovine,- les in lesna emabalža,- jedilna olja in maščobe,- barve, laki, lepila, črnila, smole- baterije in akumolatorji,- ostali nevarni odpadki iz gospodinjstev (odpadna olja, škropiva, topila, kisline, detergenti in čistila),

- električna in elektronska oprema (bela tehnika, računalni-ške komponente, TV in HI FI stereo oprema),- kosovni odpadki (kosi pohištva, vzmetnice, preproge, tal-ne obloge, vrtna oprema, kolesa, smuči…),- izrabljene avtomobilske gume.

Pogoji za brezplačno oddajo komunalnih odpadkov:- zbirni center je namenjen izključno in samo za gospodinj-stva, ki so vključena v odvoz komunalnih odpadkov,- ob dovozu ločeno zbranih odpadkov, je občan dolžan pokazati zadnje potrdilo o plačilu komunalnih storitev pod-jetju OKP Rogaška Slatina d.o.o.,- zbirni center za ločene odpadke ni namenjen sprejema-nju mešanih komunalnih odpadkov.

Oddlaganje odpadkov izven delovnega časa ni dovoljeno in bo kaznovano.

DELOVNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA KOZJE

SREDA 12.00 -16.00SOBOTA 9.00 – 13.00

Vse dodatne informacije je možno pridobiti pri izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina, tel.: 03 81 21 409, fax: 03 81 21 415, [email protected].


KRAJEVNI MOZAIK

Otroci so hiteli izrezovati strašne buče.

Tadej, čarovnica in zelo izvirna buča

Strašne buče in čarovnica

Bučarjada v Podčetrtku se je tudi letos zgodila za-dnjo oktobrsko nedeljo, ker se navezuje malo na noč čarovnic, malo pa na mini šolske počitnice. Zaznamo-vale so jo buče raznih oblik in barv ter čarovnica, ki je sicer nekaj dni prej kot po-navadi na dogajanje prišla z metlo naokrog.Kot že ime samo pove, so na bučarjadi v ospredju buče. Le-te je Fanika Šket iz Turiz-ma Podčetrtek s pomočjo Društva zeliščarjev Olimje letos ponovno pridno zbi-rala in poskrbela, da je bila paleta buč zares pestra in izvirna. Z njimi so člani dru-štva zeliščarjev poskrbeli za čudovit bučni aranžma, ki je pozdravljal obiskovalce, ki so zaradi lepega vremena in premaknjene ure na pri-reditev prišli še pred samim uradnim dogajanjem. Pred-vsem otroci so se hitro lotili dela in pričeli z izdelovanjem strašnih buč. Nekateri sami, drugi pa s pomočjo staršev so izdelali prave umetnine in poleg tega strašne buče

risali še na majice, za kar so poskrbele animatorke Term Oli-mia. Niso manjkale niti članice Društva kmetic Ajda, ki so iz buč spekle slastne dobrote, ki so kar kmalu pošle. Manjkala nista niti kostanj niti mošt, s pesmijo pa so prijetno popoldne obogatile ljudske pevke s Kristan Vrha. Vseskozi je dogaja-nje spremljala tudi čarovnica, ki naj bi priletela z Rudnice, vsaj tako so ji verjeli otroci, ki so se seveda želeli popeljati tudi na njeni metli. Čarovnica se je izkazala za prijazno in poskrbela, da zbranim ni bilo dolgčas. (Z. I.)Brez njih, ki so te čudovite jesenske sadove prispevali, ne bi bilo bučarjade:družine Plevnik iz Slak, ki je vzgojila največjo bučo, Ribič iz Imenske Gorce, Štraus Kramer z Virštanja, Kokot iz Golobi-njeka, Alegro iz Golobinjeka, Anderlič iz Imenega, Vogrinc iz Grlič, Javeršek s Kristan Vrha, Ivič iz Jerčina, Amon iz Do-bležič in seveda Člani društva zeliščarjev Olimje.

Miza z dobrotami, ki so jih pripravile članice Društva kmetic Ajda, je bila zelo obiskana.

Ljudske pevke s Kristan Vrha so dogajanje popestrile z ljudskim petjem.

Obisk na Sveti EmiPrejšnjo sredo so imeli na Sveti Emi pomemben obisk. Obiskal jih je namreč gospod Elden F. Curtiss iz Amerike, ki je bil nadškof v mestu Omaha v zvezni državi Nebraska. Za obisk je poskrbela nje-gova druga sestrična Marjeta Krajnc, ki je tudi sorodnica sveto-emskega župnika Franca Straška. Pokazala sta, da smo vsi otroci nebeškega kraljestva v vseh jezikih, saj sta skupaj darovala mašo, ki so jo polepšali pevci cerkvenega zbora. Da je bila maša še bolj svečana, sta poskrbela tudi mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf ter naddekan in nadžupnik iz Rogatca Andrej Grobelnik.Gospod Curtiss je bil v Sloveniji že večkrat, na Sveti Emi pa drugič. Je pa že večkrat z donacijami pomagal pri obnovah cerkva v župniji. Povedal je, da se počuti kot doma, očarali so ga prijetni in prijazni ljudje ter lepi kraji, še posebej okoliški hribi, saj je dober planinec.

Andrej Grobelnik, Elden F. Curtiss, msgr. dr. Peter Štumpf in domači župnik Franc Strašek


KRAJEVNI MOZAIK

30 let bistriškega vrtcaKorenine vrtca v Bistrici ob Sotli so vzklile pred tridesetimi leti. In če je bilo takrat preveč pro-stora za vse, ki bi želeli v vrtec, je danes zgod-ba povsem drugačna. Vrtec obiskuje veliko število zadovoljnih otrok, vsi pa si želijo, da bi bili vsi prostori vrtca pod skupno streho.

Glavni akterji praznovanja dneva vrtca v Bistrici ob Sotli so bili zagotovo najmlajši, tisti, ki vrtec obiskujejo danes, neka-teri še v pleničkah, vendar vseeno tako veliki, da znajo že nastopati. Najmlajši iz skupine Polžki so tako odprli prazno-vanje in si prislužili številne simpatije obiskovalcev prireditve, med katerimi so poleg gostov sedeli številni starši otrok, ki obiskujejo vrtec. S pesmijo in plesom so nadaljevali otroci iz skupine Žabice, ki so k sodelovanju povabili starša njihove Pike, ki sta jih spremljala na kitari in violini. Zadnji so nastopili največji otroci iz skupine Pikapolonice. Njihov nastop je bil že prava mojstrovina, seveda pa so se ob vseh nastopih za-gotovo vsi zavedali, koliko truda so v nastope vložile njihove vzgojiteljice, ki so z njimi vadile.Med nastopi najmlajših so besedo imeli tudi odrasli. Zbrane je prva nagovorila pomočnica ravnatelja za enoto Vrtec Pikapolonica Zdenka Valenčak, ki je del vrtca vse od nje-govega začetka. Sprehodila se je skozi zgodovino, se zazrla v prihodnost, z željo o vrtcu pod eno streho ter predvsem staršem položila na srce, da se bodo v vrtcu s strokovnostjo in ustvarjalnostjo trudili otrokom nuditi prijazen in varen vr-tec, v katerem bodo odraščali srečni in zdravi otroci.Tega si želi tudi župan Jožef Pregrad, ki se je vsa leta svo-jega županovanja trudil, da bi otroci v vrtcu imeli dobre pogoje. Dodal je še, da je prepričan, da je vrtec v Bistrici ob Sotli kvaliteten in da so zaposleni pri svojem delu z otroki zelo uspešni. Slednje so dokazali tudi otroci s svojimi nasto-

pi. Le-ti pa niso bili le otroško obarvani. V goste so povabili še dekleta vokalne skupine Orans, ki so za konec skupaj z vsestranskim Francijem Černelčem zapele eno izmed nje-govih pesmi, ki jo je spisal za prireditev Ciciban poje. Na vrtec je ponosen tudi ravnatelj Bogomir Marčinković ter seveda njegov predhodnik Jože Uršič, ki sta zaposlenim v vrtcu ob praznovanju izrekla čestitke. Le-te je Zdenki Va-lenčak v imenu sodelavk nekdanjega skupnega zavoda izrekla tudi Majda Vešligaj, takratna ravnateljica zavoda, pod okriljem katerega so delovali vrtci UE Šmarje pri Jelšah. Ob koncu uradnega dela pa so se najmlajši skupaj s svojimi starši zahvalili vzgojiteljicam, ki se vsak dan trudijo, da jim je v vrtcu lepo in katere so poskrbele tudi za njihov nastop ob praznovanju. Urška Sovinc, Andreja Žerak, Sonja Zobec, Jo-landa Kralj, Marjeta Kunej in Stanka Debelak so vse otroke zato pripeljale na oder. In prav ta skupna slika bo zagotovo ostala vsem v prav posebnem spominu. (Z. I.)

Ob koncu so vsi skupaj stopili na oder, najmlajši pa so se ob pomoči staršev svojim vzgojiteljicam iskreno zahvalili.

Tako majhni, pa že nastopajo.

Straši ob njihovem petju in plesu niso ostali ravnodušni.

Otroci iz skupine Pikapolonice so veselo peli in plesali.

Vokalna skupina Orans, Franci Černelč in »Kadar bosih nog otiram roso s trav«


KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS

Na strelišču na glinaste golobe

Tradicionalno sreča-nje v Bistrici ob SotliČlani Območnega združenja slovenskih ča-stnikov Šmarje pri Jelšah, ki ga sestavljamo častniki in podčastniki občin Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah, Roga-ška Slatina in Rogatec, smo se v soboto, 24. oktobra 2009, že tretjič družili pod pokrovi-teljstvom občine Bistrica ob Sotli.

Pričetek strokovnega srečanja se je po običaju pričel ob to-pli malici v gostilni Šempeter. Ob izmenjavi informacij in pri-jetnem pogovoru smo se razdelili v naključne tekmovalne skupine za streljanje z zračno puško. Pod vodstvom našega člana Mirka Kunsta in predsednika SD Bistrica ob Sotli Jože-ta Domitroviča smo ga izvedli na njihovem lepo urejenem podstrešnem strelišču. Pridružil se nam je tudi župan Jože Pregrad.Po dobrih dveh urah smo se odpeljali v Kunšperk, kjer sta nas na sodobno urejenem strelišču na glinaste golobe sprejela lastnik Ivan Kramer in uspešni najemnik celotnega kompleksa Ivan Krkač. Slednji nam je s ponosom predstavil strelišče ter potek letošnjih treningov in tekmovanj. Sledil je vrhunec našega druženja, ko smo se tudi mi pome-rili, kdo bo sestrelil več glinastih golobov. Pokalo je kot na fronti, a večina golobov je frčala svojo pot. No, nekaj naših članov pa je bilo uspešnih, saj so od desetih sestrelili tudi do 6 golobov. Ostali smo se tolažili s tistim znanim »važno je sodelovati …«.Razglasitev rezultatov našega strelskega popoldneva je bila na vrsti po izredno okusnem lovskem golažu. Gospod Krkač je pripravil, župan Jože Pregrad pa podelil bronasto, srebrno in zlato strelsko medaljo najboljšim trem v seštevku zadetkov z zračno puško in na glinaste golobe. Prvo me-sto je osvojil Ivan Arzenšek iz Šmarja pri Jelšah, drugi je bil Vinko Cvetanovič iz Bistrice ob Sotli, tretji pa Mirko Kunst iz Kozjega. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bil daleč najboljši naš župan, a se je odločil, da bo tekmoval izven konkurence.Vsem, ki so nam omogočili prijetno in koristno popoldne, smo se udeleženci s skromno pozornostjo zahvalili. Posebna zahvala pa seveda gre Jožetu Pregradu, županu občine Bistrica ob Sotli, ki nas je gostil in bil z nami že tretjič. Ob prvem mraku smo se zadovoljni razšli in sklenili, da se srečamo na isti lokaciji čez leto dni. (Jože Uršič)

www.rajmax.si

oknaECOPASIV

oknaECOPASIV

NOVOST

Trem najboljšim je župan podelil medalje.

Zaključno druženje


KRAJEVNI MOZAIK

Srečanje starejših v KORK Podsreda in Osredek 25. oktobra so v Podsredi pripravili srečanje starejših obča-nov KS Podsreda in Osredek. Zbralo se je 60 občanov, ki jih je pri maši najprej pozdravil župnik Alojz Weingerl. Druženje se je nadaljevalo v gasilskem domu, kjer so ob aperitivu in vročem čaju prisluhnili veselim melodijam, ki jih je iz frajto-narice potegnila Brigita Omerzel. Po uvodnem pozdravu predsednice Olge Simončič sta pomen starejših v družbi predstavila predsednik OZRK Šmarje pri Jelšah Vladimir Ka-menšek in župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman. Za veselo razpoloženje so s kratko igrico poskrbeli Ida, Gašper, Polona in Marjeta. Ob dobri hrani in pijači pa je druženje doseglo svoj cilj. Pogovori med ljudmi so pokazali, da so sre-čanja potrebna. Dan se je zaključil z željo, da se naslednje leto zdravi in veseli spet snidejo. (Odbor KORK Podsreda in Osredek)

Starejši so si imeli veliko za povedati.

Gostje s predsednico Olgo Simončič

Zbralo se je več kot 60 občanov.

Trubarjev pohod po KozjanskemV svežem sobotnem jutru 31. oktobra je bilo pri spome-niku Primoža Trubarja v Dobležičah živahno. Obiskali so ga učenci OŠ Lesično, predstavniki Turističnega dru-štva Pilštanj in pohodniki, da bi počastili slovenski pra-znik in obletnico prvega Trubarjevega pohoda. »Vsem Slovencom gnado, mir, milost inu pravu spo-znane božje, skuzi Jezusa Kristusa, prosim.« (Primož Trubar, Katekizem, 1550, posvetilo)Učenci OŠ Lesično so z mentorico Lidijo Kotnik pripravili kratek kulturni program v spomin na dan reformacije in na pomembnega moža Primoža Trubarja, ki naj bi pri-digal tudi v dobležiški cerkvi. V lepem jesenskem jutru se je po »duhovni hrani« prilegel tudi prigrizek, ki so ga že ob samem prihodu pripravili gostoljubni domačini. Po programu smo se odpravili na Trubarjev pohod.Iz Dobležič do VindolaPot nas je vodila do Ortnic, kjer se nam je pogled usta-vil na kozjanski posebnosti – ogromni bukvi, ki naj bi bila po mnenju domačinov stara okoli 200 let. Gostoljub-ni domačini so nam vlivali pogum pri premagovanju vzponov in nam s prijetnim razpoloženjem dajali moč in energijo za naslednje korake. Malo daljši počitek

smo si privoščili v Zdrhostu, kjer sta nas lastnika zidanice Karolina in Franci Amon pričakala z okrepčilom, da je bila pot do Vindola krajša. V Vindolu smo si ogledali Zavod Ekoalt in tako zaključili Trubarjev pohod. Kljub manjšemu številu pohodnikov je bila prva obletni-ca Trubarjevega pohoda prijetna in uspešno izpeljana. Seveda pa bi bilo lepo, če bi se naslednje leto zbralo še več pohodnikov in tako obudilo spomin na Velike-ga moža, ki je hodil po Kozjanskem. (Lidija Kotnik)

Pred Trubarjevim spomenikom



Gasilec pri delu

Oktober - mesec požarne varnostiPredzadnjo nedeljo v mesecu oktobru so gasilci PGD Podsreda pripravili požarno vajo v sklopu meseca požarne varnosti.

Požarna vaja je potekala v trgu Podsreda, natančneje na domačiji Konečnik. Nekaj minut po 14. uri je zvok sire-ne oznanil nevarnost in domače društvo PGD Podsreda je prvo prišlo na kraj požara. Po ocenitvi situacije s strani do-mačega poveljnika Staneta Konečnika so gasilci v zaščitnih oblekah vstopili v objekt, kjer je bila ujeta ena oseba. Poleg domačega društva so na kraj požara prihitela tudi ostala društva iz občine Kozje, na pomoč pa so prišli tudi gasilci iz sosednje občine Bistrica ob Sotli.Vajo si je poleg domačinov ogledal tudi župan občine Koz-je Dušan Andrej Kocman, ki je skupaj z drugimi navzočimi ugotovil, da je bila vaja uspešno opravljena. (PGD Podsre-da)

HIDRAVLIKA KunejHIDRAVLIKA KunejJešovec 25, 3260 Kozje Tel: 041 503 812Tel: 041 503 812

VULKANIZERSTVO

VARJENJE BARVNIH KOVINSTROJNA OBDELAVA KOVINKOVINSKA GALANTERIJAIZPOSOJA GRADBENIH ODROVIZPOSOJA GOSTINSKE OPREME

NOVO NOVO

Vaja je potekala v trgu Podsreda.

Zagorelo naj bi v hiši Konečnikovih.

Gasilci so v objekt vstopili v zaščitnih oblekah.

Vajo si je ogledal tudi župan Dušan Andrej Kocman.


KRAJEVNI MOZAIK

Dnevi komemoracij 2009Številne komemoracije ob spomenikih in spominskih ploščah so zaradi krompirjevih počitnic potekale nekoliko prej. Jože Poči-vavšek, predsednik ZBZVNOB, je ob njih strnil svoje vtise in zahvale vsem, ki so doprinesli svoj del k njihovi izvedbi.

Za nami so prazniki spomina na mrtve. V teh dneh smo si v spomin priklicali naše pokojne sorodnike, prijatelje in znan-ce ter mlade fante in dekleta – rodoljube, ki so padli za našo domovino. Z mislijo smo se sprehodili po njihovi poti, se v spominu nasmehnili določenim dogodkom in tako zago-tovili ohranjanje spomina.V teh dneh sem spremljal komemoracije po krajevnih or-ganizacijah, poslušal, kako so zbrane nagovorili govorniki in učenci osnovnih šol s svojim programom, spremljal, kdo je položil vence in prižigal svečke v spomin, in moram priznati, da sem bil zadovoljen.Je to prav?Zagotovo, saj smo vsem, katerih imena so vklesana na spo-menike, ljudem, ki so svoja življenja darovali za nas, za slo-venski narod in domovino, izkazali dolžno spoštovanje!Od aktualne oblasti in krajevnih organizacij Združenja bor-cev za vrednote NOB se pričakuje, da se spomnijo teh ljudi; da z besedami, cvetjem in navzočnostjo obujajo spomin na naše padle partizane. Omeniti moram, da smo dolžni izreči zahvalo vsem, ki so sodelovali, nam pomagali in nas podpirali. To so v prvi vrsti župani vseh občin na področju UE Šmarje pri Jelšah, ki so omogočili obujanje spomina; posebej g. Dušan Andrej Ko-cman, ki je kot govornik nastopil na treh komemoracijah v občini Kozje, g. Jože Pregrad na komemoraciji v Bistrici ob Sotli in g. Branko Kidrič v Rogaški Slatini. V Šmarju pri Jelšah

je spomin na padle obudila tov. Ančka Novak, upokojena pedagoginja, v Rogatcu pa tov. Vladimir Vekić, predse-dnik krajevne organizacije ZB. Na Kristan Vrhu in v Zibiki je bil govornik tov. Alojz Dolničar, predsednik glavnega odbora skupnosti XIV. Zahvaljeni! Hvala vsem predstavnikom šol Bistrica ob Sotli, Kozje, Kristan Vrh, Podčetrtek, Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jel-šah in Zibika, ki so s svojim izjemnim programom zbudili ču-stva prisotnih, ter njihovim ravnateljem, ki podpirajo spomin na NOB v mislih, besedah in dejanjih!Zahvalo moramo izreči delegacijam veteranskih organiza-cij vojne za Slovenijo, ki so s svojo navzočnostjo, zastavami in prižiganjem sveč polepšali naša slavja in se spomnili za domovino padlih v drugi svetovni vojni. Hvala njihovim vod-jem: sekretarju Vladu Amiču, predsednikom Vladu Gobcu, Jožetu Uršiču, Milanu Rožmanu ter Toniju Šmidu, da so tako dosledni zagovorniki naše narodnoosvobodilne preteklosti!Naj se ob koncu še enkrat ustavim pri prazniku spomina na mrtve. Saj smo mi živeči tisti, ki lahko za trenutek postorimo in se priklonimo ljudem, ki so ljubili slovenski narod, ljubili svo-jo domovino in zanjo darovali največ – svoje življenje! Naj jim bo večna slava in zahvala!

V Bistrici ob Sotli so bili prisotni številni osnovnošolci.Jože Počivavšek je v dneh pred dnevom mrtvih poskrbel za organizacijo komemoracij v naših krajih.

Na komemoraciji v Kozjem so za kulturni program poskrbeli kozjanski osnovnošolci.

Komemoracija ob spomeniku padlih borcev v Lesičnem V četrtek, 22. oktobra, še pred jesenskimi počitnicami, so učenci OŠ Lesično počastili spomin na padle borce s krat-kim programom pri spomeniku v središču Lesičnega. Kome-moracije se je udeležilo kar nekaj članov Združenja borcev za vrednote NOB iz Lesičnega, Kozjega in Slovenske Bistrice, župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman, predstavniki krajevne skupnosti ter domačini. Po nastopu učencev sta prisotne nagovorila župan in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB območja Obsotelja in Kozjanskega Jože Počivavšek. Sledila je slovesna položitev venca in minuta molka v čast in spomin na vse padle. (OŠ Lesično)



Vesna Cverlin v družbi najzaslužnejših za organizacijo humanitarnega turnirja.

Golfisti pomagali družini Vesne CverlinNa tradicionalnem mednarodnem humani-tarnem golf turnirju čarovnic v Olimju so le-tos zbrali rekordni humanitarni znesek, ki so ga izročili družini Vesne Cverlin iz Pristave pri Mestinju.

Humanitarno športno dogajanje na golf igrišču v Olimju se je pričelo že dopoldne, ko se je na zadnjem turnirju, ki ga prireja A golf, zbralo kar 68 golfistov. Prišli so z namenom, da se pomerijo v igri golfa, da se med sabo družijo in kar je najpomembneje, da prispevajo denar v humanitarne namene. Letošnji turnir je postregel z rekordnim zneskom. Polovico so zbrali golfisti, polovico družina Amon, svoj del do okroglega rekordnega zneska pa je dodal tudi župan Peter Misja. Le-ta je dejal, da je zelo vesel, ker so se ljubitelji golfa že peto leto zapored zbrali v Olimju na dan čarov-nic in odigrali humanitarni turnir z namenom, da pomagajo nekomu v občini Podčetrtek, ki je pomoči zelo potreben. Odločitev o tem, komu bodo podarili zbrani denar, golfisti vsako leto sprejmejo skupaj z njim. Dodal je, da so se letos po tehtnem premisleku odločili, zbrani denar podariti druži-ni Vesne Cverlin. V družini se žal srečujejo z več boleznimi. Poleg tega, da bolezen ni prizanesla Vesni, se z njo srečuje še mlajši izmed dveh sinov ter njena mati. Še preden so gol-fisti zbrani znesek Vesni tudi izročili, so po koncu turnirja vse ženske, ki so jih moški poimenovali čarovnice, s pomočjo metle skušale golf žogico približati luknji. Sledila je podelitev priznanj in nagrad najboljšim, potem pa je Andrej Baloh, organizator in idejni vodja turnirja, ki ga je pripravil z Darin-

ko Borštnik in s pomočjo družine Amon, k besedi povabil župana Petra Misjo. Ta se je zbranim golfistom še enkrat za-hvalil, jim pojasnil odločitev o tem, komu podariti znesek, in povabil Vesno Cverlin, da je sprejela simbolični ček. Vesna Cverlin je prav tako vsem skupaj izrekla veliko zahvalo ter dodala, da bo denar njeni družini prišel še kako prav. Golfi-sti so turnir zaključili s prijetnim druženjem v gostišču Amon, kjer jim je zapela tudi Tanja Žagar, Cverlinovim pa omogo-čili nekaj mesecev lepšega življenja. (Z. I.)

Župan Peter Misja se je zahvalil idejnemu vodji humanitarnega turnirja Andreju Balohu.

»Čarovnice« so s pomočjo metle skušale žogico približati čim bliže metli.


KRAJEVNI MOZAIK

Ob jubileju razvili praporOb deseti obletnici Planinskega društva Pri-stava so razvili društveni prapor. Na slovesno-sti niso manjkali gostje, člani društva pa so že zazrti v prihodnost, saj želijo postavili stolp in zavetišče na Rudnici.

Za uvod v slovesnost so s pesmijo poskrbele Vaške pevke iz Pristave, Miha Počivalšek je zaigral na harmoniko, predsta-vili pa so se tudi otroci iz vrtca Pristava pri Mestinju. Slednji s pristavškimi planinci skozi vse leto zelo dobro sodelujejo in se skupaj odpravijo na različne pohode.Prvi je zbrane nagovoril predsednik Stanko Drofenik, ki je predstavil zgodovino društva. Za njim so besedo imeli go-stje: župan Peter Misja, podpredsednik Planinske zveze Slo-venije Stanko Gašparič, predsednica SMDO PDManja Rajh, predsednik KS Pristava pri Mestinju Srečko Go-bec in Ivan Šalamon iz PD Podčetrtek. Vsi so jubilantom če-stitali ob obletnici in ob razvitju prapora ter jim zaželeli uspe-šno delo v bodoče in čim več pohodov. Župan Peter Misja pa je jubilantom obljubil, da jim bo občina tudi v bodoče stala ob strani in pomagala pri njihovih aktivnostih. Dodal je še, da so njihovo dobro delo letos nagradili tudi z denarno nagrado občine Podčetrtek.Sledilo je razvitje prapora, kar je storil župan Peter Misja, saj je občina Podčetrtek glavni sponzor prapora. Prapor je pre-dal predsedniku Stanku Drofeniku, ta pa praporščaku Jože-tu Iviču, ki je obljubil, da ga bo nosili s ponosom.Ker pa je prapor kar velik zalogaj za društvo, so na pomoč priskočili številni sponzorji in donatorji. Predsednik Drofenik se je v imenu društva vsem zahvalil s spominsko plaketo.Sledila je pogostitev, misli pristavških planincev pa so že bile uprte v prihodnost. Skupaj z občino Podčetrtek namreč vo-dijo aktivnosti za izgradnjo razglednega stolpa in zavetišča na Rudnici, kar bo popestrilo turistično ponudbo. Stolp bodo po predvidenih načrtih postavili naslednje leto, potem pa upajo, da jim bo kmalu uspelo postaviti še zavetišče. (Z. I.)

Predsednik društva Stanko Drofenik je predstavil zgodovino društva. Vaške pevke so poskrbele, da se je slišala pesem.

Župan pripenja trak na prapor.

V dvorani sta sedela tudi podpredsednik PZS Stanko Gašparič in podpred-sednica SMO PD Manja Rajh.

Vrtec s svojo točko


KRAJEVNI MOZAIK

Mednarodna gasilska vaja v SedlarjevemDeset prostovoljnih gasilskih društev z obeh strani Sotle je v Sedlarjevem izvedlo deseto skupno gasilsko vajo, ki je bila zadnja v nizu letošnjih vaj v mesecu požarne varnosti.

Vaščani Sedlarjevega in okoliških krajev so zadnji četrtek v oktobru kar malce zaskrbljeno poslušali sirene, ki so se v popoldanskem času oglasile, ter dim, ki se je vil v središču Sedlarjevega. Na srečo je šlo le za taktično gasilsko vaja z naslovom "Sotla 2009". To je bila 10. skupna vaja GZ Šmarje pri Jelšah in VZ Krapinsko-zagorske županije. Na vaji so sodelovale gasilske enote DVD Plavič, DVD Kumrovec, DVD Poljana Sutlanska, PGD Polje - Sedlarjevo, PGD Steklarna Rogaška Slatina, PGD Bistrica ob Sotli, PGD Pristava, PGD Sela - Verače - Virštanj, PGD Podčetrtek in PGD Imeno. Predpostavka vaje je bila prometna nesreča cisterne za prevoz nevarne snovi, zaradi katere je prišlo do izlitja kurilnega olja v Sotlo in požara na bližnjem objektu. Vajo so si ogledali župani občin Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Kumrovec in Zagorska Sela. Na vaji so bili prisotni član UO GZ Slovenije Alojz Tirgušek, funkcionarji GZ Šmarje pri Jelšah in VZ Krapinsko-zagorske županije. Vajo sta vodila Bojan Hrepevnik in Zdravko Šurina.S to vajo je bil tudi zaključen niz gasilskih vaj v letošnjem me-secu požarne varnosti GZ Šmarje pri Jelšah. (GZ Š/J, OKo)

Prvi so na kraj požara prispeli domači gasilci.

Vajo so spremljali tudi predstavniki lokalnih oblasti z obeh strani Sotle.

Zaradi cisterne za prevoz nevarne snovi je prišlo do izlitja kurilnega olja v Sotlo, na bližnjem objektu pa je izbruhnil požar.

Gasilcem je kmalu uspelo pogasiti dim in navidezni požar.

Tudi imenski gasilci so bili zelo hitro na prizorišču požara.

Na Sotli je bilo zaradi razlitja nevarne snovi treba postaviti jez.


KRAJEVNI MOZAIK

Devet trgov pod drob-nogledom kamereRazstava in dokumentarni film o devetih tr-gih, ki sta ga zakrivila Urška Faller in Marko Sok, sta domačine pripravila do tega, da so spoznali, v kako lepih krajih živijo, vse ostale obiskovalce pa prepričala, da je večnih de-vet trgov, povezanih v krog, pravi biser naše dežele.

Kroflov mlin v Kozjem je prizorišče številnih zanimivih razstav, za katere poskrbijo v Muzejskem društvu Kozje. Na zadnjo razstavo in predvsem na njeno avtorico Urško Faller pa so še posebej ponosni. Diplomirana etnologinja in kulturna an-tropologinja je namreč aktivna članica društva, ki je s svo-jim znanjem veliko doprinesla k delovanju društva. Svojim krajem otroštva pa je posvetila tudi diplomsko delo. Tega sta bila ob odprtju razstave še posebej vesela predsednik muzejskega društva Edvard Krofl in župan Dušan Andrej Kocman, ki je dejal, da je na Urškino odločitev zagotovo vplivalo tudi dejstvo, da je zrasla pod pilštanjskim trgom. Da pa je bila Urška pridna in delavna študentka, je s svo-jo prisotnostjo dokazal tudi njen mentor prof. dr. Vito Haz-ler. Urška je odprtje razstave izkoristila še za zahvalo vsem, ki so ji pri projektu stali ob strani, in po ogledu razstave je vse povabila v kinodvorano na ogled dokumentarnega filma, ki je bil zelo veliko presenečenje. Mnogi domačini so ob slikah iz vsakdanjega življenja in ob pripovedovanju oseb, ki kreirajo lokalno dogajanje teh krajev, pravzaprav spoznali, v kako lepih krajih živijo in o njih izvedeli marsikaj novega. Popolno presenečenje pa je bil film, kjer trgi govo-rijo iz trenutnega, sedanjega, realnega življenja, za ostale obiskovalce, ki bodo sedaj, ko so si ga ogledali, zagotovo pogostejši obiskovalci kroga devetih trgov med Bohorjem in Bočem. Obema »krivcema«, Urški Faller in Marku Soku, ki se je pod film podpisal, so vsi prisotni v kinodvorani Kozje, ki se je napolnila do zadnjega sedeža, iskreno čestitali, v želji, da tovrstno presenečenje ne bi ostalo osamljeno. Urška in Marko pa sta jim zagotovila, da to ni njun zadnji skupni pro-jekt. Konec zares zanimivega popoldneva, ki se je prevesil v večer, je zaokrožila še kulinarična zgodba devetih trgov, ki je ob hrani revnega kmečkega okolja nudila bogate užitke. (Z. I.)

Županove čestitke Urški, ki kljub študiju v prestolnici ni pozabila na doma-če kraje.

Urška v krogu družine in ljudi, ki so ji pomagali pri njenem projektu.

Marko in Urška, čestitke za skupni projekt so kar deževale.

Ogled razstave so mnogi izkoristili za kratek klepet z Urško.


KRAJEVNI MOZAIK

Uspehi naših gostinskih in turističnih delavcevŠtevilni gostinski in turistični delavci so se letos že šestinpet-desetič zbrali na Gostinsko turističnem zboru, ki je letos po-tekal pod Pohorjem v Mariboru med 20. in 22. oktobrom. V tekmovalnem delu so se izkazali tudi gostinci in turistični delavci naše gore list.V okviru tridnevnega Gostinsko turističnega zbora, ki je že zdavnaj prerasel v festival gostinstva in turizma, so se odvila številna tekmovanja v različnih kategorijah. Letos se je na tridesetih razpisanih tekmovanjih udejstvovalo doslej rekor-dno število tekmovalcev – vseh skupaj 528. Med njimi je bila tudi ekipa Term Olimia, ki se je po besedah vodje tamkaj-šnjega gostinstva Jasne Bračun ponovno dobro odrezala. V ekipnem tekmovanju v kuhanju in postrežbi menija so si prislužili zlato in srebro. Vodja ekipe je bil Boštjan Fajs, v strežbi sta se izkazala Matija Jagrič in Boštjan Konečnik, ki sta osvojila srebrno medaljo, kuharjema Elviru Odobašiču in Verici Ogrizek pa so sodniki za pripravo hrane dodelili bron. V pripravi jedi v kotličku je Terme Olimia zastopal kuhar Slav-ko Sinkovič in za svoj pohorski lonec prejel srebrno medaljo. Asmir Čolarić je tekmoval v točenju piva in prejel srebro, z zlatom pa se je okitil Dušan Konečnik v pripravi in postrež-bi kave. Poleg gostincev sta tekmovali še sobarica Milena Inkret in hotelska receptorka Michaela Agrež, obe pa sta osvojili srebrni medalji, na kar je še posebej ponosna njuna vodja Slavica Šepec.

Prvi »Štrudlmojstrci« sta postali Fanika in Stan Prisotni za omizjem so bili s hrano in postrežbo zelo zadovoljni in so se po končanem obedu veselili skupaj s tekmovalci.

Za zlato postrežbo kave poskrbi Dušan Konečnik tudi v gostišču Lipa.S svojo gostinsko tekmovalno ekipo je bila zelo zadovoljna vodja gostin-stva Term Olimia Jasna Bračun.

Priprava mize: Marija, Dušan in Boštjan

Elvir in Verica med pripravo jedi Slavko Sinkovič si je za svoj pohor-ski lonec prislužil srebro.



Jožica Ivanc prejela oceno 97,34Najvišjo oceno v pripravi jedi v kotličku, 97,34, ter seveda zlato medaljo je prejela Jožica Ivanc z Virštanja, zaposle-na v Splošni bolnišnici Celje. Jožica je uspeha še toliko bolj vesela, ker je tekmovala prvič. Povedala je, da se je na tekmovanje prej težko pripravljati, saj se pravzaprav vse dogaja na kraju samem. Tam je prejela tri vrste mesa, ki naj bi jih vseboval vsak pohorski lonec, vse ostalo pa je bila njena izvirnost. Kuhanje je trajalo dve uri, treme ni imela, saj so jo spodbujale sodelavke, da pa je bila jed odlična, so dokazali tudi mimoidoči, ki so jo hitro pojedli. Zlato priznanje ji veliko pomeni in ga je zelo vesela, saj je, kot pravi sama, že 25 let poročena s kuhalnico. (Z. I.)

Hotelska receptorka Michaela Agrež in Milena Inkret, obe sta osvojili srebrni medalji.Srebrni Asmir Čolarič v točenju piva


KOZJANSKI PARK

Mejaši mojih gmajn na gradu PodsredaGrad Podsreda bo v soboto, 7. novembra, ob 17. uri gostil predstavitev pesniške zbirke Mejaši mojih gmajn Milenka Straška.

Avtor pesniške zbirke je s Kozjanskim povezan že vse svoje življenje. Osnovnošolska leta je preživel na Pilštanju, dijaška in študijska leta pa so ga zanesla najprej v Celje (Gimnazija Celje) in kasneje v Ljubljano (študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani). V sedemdesetih letih je kot novinar služboval pri Novem tedniku in Radiu Celje, kjer je urejal različna področja, med drugim tudi kul-turno. V tem obdobju je nekaj časa urejal literarno revijo Obrazi in pisal pesmi in prozna dela. V osemdesetih je od-šel v Ljubljano k TV-15 (današnje ime revije je Svobodna misel). Na Kozjanskem in v Pilštanju ga spet srečamo kot sousta-novitelja Kozjanskega kulturnega tedna ter sooblikovalca številnih prireditev v svojem kraju. V slovenskih časopisih in revijah je objavljal črtice, humoreske, zgodbe in pripovedi za mlajše bralce ter novele. Pisal je tudi dramska besedila (Ob kamnu, Gašper) in radijske igre (Bližina človeka je kot priredba za gledališče doživela precejšen uspeh – prva nagrada na srečanju odrov na Poljskem). Opazno je tudi njegovo publicistično delo – spremna študija k Tiranovi knji-gi o Guzaju, o šolstvu na Kozjanskem, o Hemi Krški ali Emi Pil-štanjski, o pilštanjskem pečatniku, raziskava o znamenitem zapisu na oboku cerkvice sv. Martina na Svetih gorah pri Bistrici ob Sotli, o ljudskih pevcih Andreju Kančniku in Valen-tinu Orožnu, pripovedi o manj znanih spomenikih in oseb-nostih Kozjanskega). Je tudi avtor dveh razstav – Zgodovi-na šole na Pilštanju (1966) in Razbojnik Guzaj med krivico, maščevanjem in legendo (2009, Kroflnov mlin v Kozjem). Od preloma stoletja do danes je napisal več sto lirskih in epskih pesmi o deželi pod Bohorjem in o Kozjanskem. Zbir-ko Mejaši mojih gmajn je Milenko Strašek izdal v samozalož-bi, v uredništvo pa jo je prevzel Drago Medved. Morda nekaj misli za pokušino iz spremne besede Andreja Arka z naslovom Podrhtevanje minulosti:Zlasti pa prihaja do izraza njegov izredni posluh za podobe iz narave, tudi detajle v njej. Pesnik je po duši in s telesom povezan z zemljo domačo, s trpljenjem ob njej in z njenimi darovi, pogosto pa ga spodbuja tudi ljudsko izročilo. Pred nami živo vstaja kozjanska pokrajina v svojih klanči-nah in grapah, v svoji krčevitosti in zavitosti, a tudi v svoji ljubi domačnosti in trpki mehkobi njenih ljudi: iztrošenih, iz-žetih, vztrajnih … To je pristna podoba kozjanske krajine, pr-vina, ki je v Straškovi poeziji morda najmočnejša in najbolj prepričljiva (Po znanih stezah, Sadilec, Med vinogradi).Oblikovanje knjige in ilustracije v knjigi so delo Vesne Za-konjšek, ki je s pretanjeno risbo s šrafuro enake dolžine, enake debeline in enakega naklona dobro začutila pesni-kovo kozjansko atmosfero.Izdajo knjige so s svojimi prispevki omogočili tudi Kozjanski park, občina Kozje, občina Šentjur in občina Šmarje pri Je-lšah.Vabljeni torej na srečanje s poezijo prvo novembrsko sobo-to na grad Podsreda ob 17. uri. (Nada Vreže, avtorica risb je Vesna Zakonjšek)

Vrata na Pilštanju

Nešplja

Kapelica Gradišče nad Podsredo

Beka


Sožitje gob in drevesPredzadnjo soboto v oktobru so člani gobar-skega društva Kozjansko - Kozje organizirali srečanje z gobarskim društvom Štorovke iz Hočevja.

Dogajanje se je pričelo v popoldanskih urah na sedežu Kozjan-skega parka v Podsredi, kjer so jim prijazno odstopili prostor za izvedbo predavanja. Pozdravil jih direktor parka Ivo Trošt, ki jim je park tudi predstavil in goste povabil, da jih večkrat obiščejo. Sledilo je predavanje dr. Roberta Brusa iz ljubljanske biotehni-ške fakultete na temo gobe v sožitju z drevesi. Tema je bila za gobarje zelo zanimiva, saj jim je razložil, katere vrste gob rastejo pod kakšnim drevesom. V smrekovih gozdovih, s katerimi je Slo-venija najbolj poraščena, se skriva največ teh gozdnih darov narave. Smreki sledi bukev in bukvi hrast. Pod ostalimi drevesi pa gobe ne najdejo svojega prostora, saj ni primernega sožitja. Po več kot uro dolgem predavanju se je predsednica gobar-skega društva Kozjansko - Kozje Marta Kunst zahvalila preda-vatelju in pridnim poslušalcem, ki so z zanimanjem spremljali predavanje ter postavili tudi nekaj zanimivih vprašanj. V imenu društva so izročili še darila predavatelju, direktorju parka za po-moč pri organizaciji in predsedniku gobarjev, ki so prišli v goste. Podarili so jim izvirno darilo, vložene gobe, zavitek suhih gob in gobarsko kapo. Iz Podsrede so se skupaj odpravili v Zgornji Lastnič na domačijo Švajger, kjer so ob slastni večerji in dobri kapljici zapeli in zaplesali. Vmes pa je seveda padla tudi ka-kšna beseda na temo gob. Gostje so se gostiteljem zahvalili za prijeten dan in jim izročili spominsko darilo. Marta Kunst, pred-sednica društva pa je izrekla še veliko zahvalo družini Švajger, ki jim je odstopila svoj idiličen kotiček v naravi in poskrbela, da jim je bilo prijetno in lepo. (Z. I.)

KRAJEVNI MOZAIK

V Prlekiji je bilo prijetno in koristnoJesenska sobota 17. oktobra 2009 je bila sicer vremensko ne-koliko neprijazna, a kljub temu smo se na ekskurziji Čebelarske družine Podčetrtek imeli lepo. Na pot smo se podali v jutranjih urah. Integralov avtobus z vo-znikom Mirom nam je nudil udobje in varno vožnjo od Bistrice ob Sotli, mimo Podčetrtka in Maribora, kjer smo zavili na novo avtocesto, ki nas je hitro pripeljala do izhoda za Kapelski Vrh, kjer nas je pričakal predstavnik ČD Radenci, gospod Franci Čuk. Najprej nas je vodil v tamkajšnjo znano vinsko klet na de-gustacijo, nato pa v Radence v njihov čebelarski dom. Sprejeli so nas čebelarji na čelu s predsednikom, gospodom Zlatkom Severjem. Doživeli smo čudovit sprejem in pogostitev, ki jo je organiziral njihov gospodar, gospod Alojz Zver. Druženje z iz-menjavo izkušenj bi lahko trajalo ves dan, a nam naš program tega ni dopuščal. Mimo Veržeja na Murskem polju smo prispeli v Krapje, kjer se nahaja znani čebelarski muzej. Vodi ga družina Tigeli. Ob starih čebelnjakih, panjih in drugih eksponatih in ob predstavitvi ter strokovni razlagi lastnika smo čas zavrteli nekaj desetletij na-zaj. Uživali smo ob nastajajočem novem čebelnjaku, urejenih nasadih medonosnih rastlin, razstavljenih medenih dobrotah in pokušini medu. Ko smo se dodobra posladkali in izmenjali izkušnje, nas je pot odpeljala v Pristavo na ogled kmečkega muzeja.Bilo je kaj videti. Lepo urejeno in zanimivo zaradi posebnega pristopa. Gospodar muzeja in gospodinja sta nas navdušila z razlago v domačem prleškem narečju. Še bi ju poslušali, a mo-rali smo nadaljevati pot mimo Ljutomera do Jeruzalema. Bilo je že pozno popoldne, zato nam je za zaključek ekskurzije kosilo kar teknilo.Med vožnjo domov smo urejali vtise in sklenili, da si bomo še vzeli čas za podobne ekskurzije. (Jože Uršič)

Gobarji so z velikim zanimanjem prisluhnili predavanju.

Predavatelj dr. Roberta Brusa je povedal veliko zanimivosti o sožitju gob z drevesi.

Sprejeli so nas člani ČD Radenci.

Čebelarski muzej Krapje


KOTICEK

NASVETI

Kako shra-niti jesenske pridelkeRubriko

pripravlja: Helena Štravs

Pridelek, ki ga bomo uporabili svežega, na-vadno shranjujemo v kleteh in hladnih shram-bah ali jih damo v zasipnico. Že pri pobiranju pa moramo upoštevati nekaj osnovnih pra-vil.

Primerna zrelost in zdravje rastlinRadič in kitajsko zelje, ki ju pobiramo dovolj zrela, lahko v primerni kleti počakata tudi do božiča, če nista že na vrtu pričela poganjati cvetnega stebla. Skladiščimo lahko le zdrave rastline oziroma njihove dele, saj se vsaka najmanj-ša okužba v kleti ali v zasipnici zelo hitro širi in tako uniči še ostali pridelek. Pri čiščenju tudi pazimo, da rastlin ne poško-dujemo.Pred shranjevanjem rastlin ne peremo in tudi s pobiranjem raje počakajmo na suh dan. Če nas vseeno preseneti dež, rastline pred skladiščenjem posušimo tako, da jih razgrne-mo na zračnem prostoru pod streho. Tudi poletna suša ni

Težave pri alkoholni fermentacijiPiše: Igor Horvat

univ. dipl. ing. agr.

Pri alkoholni fermentaciji mošta se lahko srečamo z različni-mi problemi, od katerih so najpogostejši ustavljena oz. upo-časnjena fermentacija in tvorba neželenih žveplovih spojin, hlapnih kislin in neželenih estrov.Vzroki za upočasnjeno fermentacijo so običajno premajh-na gostota kvasnih celic, pomanjkanje hranil, neustrezen iz-bor seva kvasovk za dane razmere ter inhibitorne fermenta-cijske razmere (pH, temperatura ...). Če se srečamo s hitrim začetkom fermentacije, ki se kasneje upočasni, je to v po-vezavi s slabšo odpornostjo kvasovk na alkohol, premajh-no živostjo kvasnih celic in izgubo fermentacijske aktivnosti. Zaustavitev fermentacije je pogojena s temperaturnim šo-kom, visoko vsebnostjo inhibitorjev vrenja (ocetne kisline in drugih organskih kislin), znižanjem pH v večjem obsegu, po-manjkanjem hranil in veliko občutljivostjo določenih sevov

kvasovk na etanol.Za pospešitev ali ponovno fermentacijo je potrebno zrače-nje mošta, mešanje, ustrezna temperatura, po potrebi pa tudi dodatek hranil in novih, bolj odpornih vrst kvasovk. Pri ponovnem dodajanju kvasovk je smiselno uporabiti posto-pek aklimatizacije, s katerim omejujemo pojav alkoholnega in temperaturnega šoka pri dodanih kvasovkah.Do konca povreto oz. suho vino ima v našem podnebju pri-bližno od 25 do 28 °Oe (na refraktometru). Pri rdečih, ma-ceriranih vinih je zaradi višjega ekstrakta odčitana vrednost pri suhemu vinu za 2–3 °Oe višja kot pri belem. Omeniti mo-ram, da refraktometrična metoda ugotavljanja količine ne-povretega sladkorja daje samo približne podatke. Precizno količino nepovretega sladkorja je možno določiti samo v vinarskem laboratoriju. Med alkoholno fermentacijo se pogosto pojavljajo hlapne žveplove spojine. Najobičajnejše nastane H2S ali bekser za-radi pomanjkanja dušika, uporabljenega seva kvasovk, z razgradnjo žveplo vsebujočih aminokislin, iz anorganskega žvepla in z razgradnjo ostankov pesticidov, ki vsebujejo žve-plo. Če se H2S pojavi v začetni fazi fermentacije (2–4 dan), je vzrok v neravnotežju dušikovih spojin v moštu. Pogosto se ta H2S odstrani sam, z izhajajočim ogljikovim dioksidom v bur-nem vrenju. Pojav vodikovega sulfida proti koncu alkoholne fermentacije je rezultat avtolize oz. odmrtja kvasnih celic v vinskih drožeh in razgradnje aminokislin, ki vsebujejo žveplo. Če opazite, da se v vinu pojavlja H2S, poiščite pomoč eno-loga. Obstaja zelo širok spekter ukrepov za odpravljanje žve-plovega sulfida: od dodajanja hrane za kvasovke, rahlega zračenja delne količine mošta do močnega prezračevanja celotne količine mošta in dodajanja bakrovih in ostalih eno-loških sredstev, kar je odvisno od količine ustvarjenega H2S.

ravno ugodna za skladiščenje vrtnih pridelkov, saj ne more-mo računati na dolgo obstojnost v skladišču. Spravilo v kletOmogočeno mora biti kroženje zraka, zato naj ima klet zračnike. V večjih kleteh naj bodo pridelki enakomerno po-razdeljeni po prostoru, ne pa naloženi v enem kotu, saj bo tudi tako zagotovljeno boljše kroženje zraka. Prav tako vrtni-ne zložimo v zračne in plitke zabojčke.V istem prostoru z vrtninami ne hranimo zorečega sadja, saj to med zorenjem oddaja v zrak določene pline, zaradi katerih bo hitreje kalil tudi krompir ali pa na primer čebula. Prav tako v klet, kjer shranjujemo vrtnine za zimo, nikoli ne dajemo šopkov rož ali drugih odrezanih delov rastlin.Izdelava zasipniceV zasipnici običajno shranjujemo korenovke, ki v kleti zavza-mejo preveč prostora. Vanjo ne damo poškodovanih, oku-ženih ali razpokanih korenov, koreni morajo biti brez listja in čim bolj suhi. Z izdelavo zasipnice pričnemo konec okto-bra. Izberemo odceden kos zemlje in izkopljemo okrog 1 m globoko jamo. Dno jame obložimo s plastjo suhega listja ali slame, nato pa v jamo položimo največ 75 cm debelo plast grobo očiščenih korenov s porezanim listjem. Zelenjavo obložimo s slamo ali koruznico ter na vrhu z zemljo. Dokler so temperature podnevi višje od 0 °C, ponoči pa malo pod ničlo, je zgornja plast zemlje debela okrog 10 cm. Kasneje, ko se temperature znižajo, pa debelino plasti povečamo. To velja posebej v primeru obil-nega dežja ali suhega mraza brez snega.Vso zimo, ko zemlja ni zmrznje-na, lahko jemljemo korene iz zasipnice, zatem pa jamo skrbno zagrnemo nazaj in skr-bimo, da je plast zemlje vedno dovolj debela.


DUHOVNO OKO

Nekaj misli ob zahvalni nedelji in na splošno o zahvaliV nedeljo po prazniku vseh svetih obhajamo po vsej Sloveniji zahvalno nedeljo.Okrog naših oltarjev je nani-zanih polno vseh pridelkov, ki nam jih je dobri Bog v tem letu v svoji dobroti podaril. Za vse to se Bogu zahvalju-jemo. Nekoliko skupno pre-mislimo, za kaj vse se lahko Bogu zahvaljujemo. Žito, ze-lenjava, krompir in sadje. To so naša živila, naša hrana. Kar raste na zemlji, kar daje-jo reke in morja, kar obiramo s sadnega drevja doma in tudi v zelo oddaljenih krajih – vse to nam je vsak dan na mizi na razpolago kot vsak-danja hrana. Kdor na to mi-sli – mar ne čuti, mar ne ve,

Piše: Franci Strašekžupnik pri Sv. Emi

zakaj se mora zahvaljevati?Ko se zjutraj zbudimo in lah-ko brez bolečin gibljemo z rokami – kaj to ni vredno za-hvale?Tako kot jaz prav dobro ve-ste tudi vi, da tega vsi ne morejo! Če lahko vidimo in slišimo, kaj to ni dar? Koliko je ljudi, ki tega ne morejo in nikoli niso zmogli. Če lahko dihamo, živimo, rastemo, spoznavamo z očmi, s srcem – vse to se nam zdi samo po sebi umevno, bi pa moglo biti drugače, pa ni. Ali ni to čisti dar?Odločilna zahvala pripada tistemu, ki vsemu daje rast in blagoslov. Orati in peči, žeti in postaviti na mizo, to

lahko storimo mi ljudje. Toda dati rast in uspevanje, da so nam lahko rastline in živali za hrano, tega ne zmoremo mi, to nam daruje Bog. Ali je torej pretirano, če se v moli-tvi pri jedi vsak dan zahvalju-jemo Gospodu za darove? Ali je pretirano, če vsako nedeljo posvetimo eno uro kot veliko zahvalo Gospodu v velikem zahvalnem slavju Cerkve – v evharističnem obhajanju. Kaj je torej od-več, če se od časa do časa s posebno akcijo spomnimo tistih, ki dan za dnem trpijo lahkoto in tudi od lakote umirajo? Bi torej bilo kaj ne-mogočega in ne samo po sebi umevnega, da otroci od tega dne naprej ne bi metali proč kruha?Evharistično bogoslužje je zahvalno bogoslužje. Kako prav je, da danes svojo za-hvalo povežemo s tem ev-harističnim bogoslužjem.Prav je, da na mašnikovo

povabilo »Zahvalimo se Go-spodu, našemu Bogu« od-govorimo bolj zavzeto in z več občutka kot sicer: »Res se spodobi, sveti Oče, da se ti zahvaljujemo, res je pra-vično, da te slavimo, ker si ti edini dober in vir življenja, si vse zato ustvaril, da bi svo-je stvari napolnil z blagoslo-vom.«

Odkrita spominska plošča

Odkritje spominske ploščeNa misijonsko nedeljo popoldne so se župlja-ni Polja ob Sotli zbrali na slovesnosti ob od-kritju spominske plošče rojaku, duhovniku in pisatelju Janušu Golecu.

V letu 2008 je župljane razveselila knjiga Mihaela Macurja o kraju, dogodkih in ljudeh v Polju ob Sotli. V omenjeni knjigi je lepo opisano, da so tukaj živeli in še živijo plemeniti in dobri ljudje, ki so se trudili in skrbeli za razvoj kraja ter ime doma-čega kraja ponesli tudi v širšo domovino. Eden izmed takih je bil tudi duhovnik in pisatelj Januš Golec, ki je kljub temu, da je večino svojega življenja preživel drugje, imel zelo rad svoj kraj in se tudi rad vračal na svojo rodno domačijo. Spominsko ploščo je izdelal domačin, kamnosek Avgust Debelak, odkril pa jo je podčetrteški župan Peter Misja. Po slovesnem odkritju so otroci z Mihom Macurjem in pevci pri-pravili kulturni program. Po tem programu pa je župnik Jo-žef Rogač pri kapeli na domačiji Golec daroval sveto mašo za vse pokojne farane. Po maši je sledilo družabno srečanje z mislijo, da je bilo prisotnih veliko starejših, ki so se spominjali dogodkov iz preteklega življenja. (Jožef Rogač, župnik)

Župan, gospodar domačije Dušan Golec in župnik odkrijejo spominsko ploščo.Na odkritju spominske plošče se je zbralo veliko domačinov.


Devetdesetletna Terezija si želi predvsem zdravjaTerezija Kunej iz Koč, Bistrica ob Sotli, je praznovala devetdese-ti rojstni dan. Ob jubileju so jo, tako kot je to v navadi, obiskali župan Jožef Pregrad ter predstavnici bistriškega Rdečega kri-ža, predsednica Emilija Šterlek in Lizabeta Černelč. Zaželeli so ji predvsem zdravja, ki ga pri svojih letih najbolj potrebuje. Terezi-ja, ki živi skupaj z bratom Martinom, se je obiskovalcev z dobrimi željami in darili zelo razveselila. Še posebej so se ji oči zaiskrile, ko ji je župan izročil šopek. Povedala je, da si tudi sama najbolj želi, da bi ji zdravje čim bolj služilo, obiskovalce pa je presene-tila tudi s svojo bistrostjo. Malce so poklepetali, premleli tekoče dogajanje in ker prijeten čas hitro mine, je po besedah Terezije prehitro minil tudi njihov obisk. Poslovili so se in obljubili, da jo še obiščejo, če ne prej, ob naslednjem prazniku. (Z. I.)

KRAJEVNI MOZAIK

Na obisku pri devetdesetletni Tereziji FilipančičPredsednica KS Polje ob Sotli si je ob začetku mandata v plan svojega dela zapisala tudi obiske starejših, starih devetdeset let ali več, ob njihovih jubilejih. V lanskem letu, ko pa je v krajevni skupnosti pričela delovati še krajevna organizacija Rdečega križa, so te obiske pričeli opravljati združeno. Tako so Nada Vin-dar, predsednica KORK Polje ob Sotli Magda Dobravc in svetnik Vladko Vindar skupaj odšli voščit Tereziji Filipančič iz Brezovca. Slavljenka je bila nad obiskovalci zelo presenečena in se iskre-no zahvalila za prinesene pozornosti. V klepetu jim je Terezija zaupala, da je vesela, ker ji zdravje dobro služi in da časopis še vedno bere brez očal. Sin Jože in snaha Danica pa sta poskr-bela za pogostitev, ob kateri so slavljenki nazdravili in si zaželeli, da jo tako čilo še čim večkrat srečajo. Ob koncu se jim je za-hvalila za obisk ter jim položila na srce, da bo vedno vesela, če jo obiščejo. (Z. I.)

Vani, vse najboljše za rojstni dan, ti želijo prijatelji!

Čestitamo!

Društvo za boljši svet na OŠ LesičnoV ponedeljek, 19. oktobra, je na OŠ Lesično potekalo aktualno predavanje o podneb-nih spremembah v izvedbi Društva za boljši svet iz Maribora. Kljub temu da se je vabi-lu odzvalo majhno število povabljenih, je predavanje potekalo v prijetnem vzdušju. Zbrani so pozorno prisluhnili predavateljici Katji Bernard, ki je predavanje podkrepila z zgovornimi fotografijami o segrevanju ozra-čja, posledicah le-tega, problematiki smeti, pretirani potrošnji, taljenju ledenikov, izseka-vanju gozdov ... Skrb vzbujajoči podatki so navzoče prebudili in razvila se je debata. Fotografije skromnih, a srečnih indijskih otrok so sporočale, da človek res ne potre-buje veliko za življenje in da se sprememba začne pri vsakem posamezniku. Vsekakor se je na OŠ Lesično odvila zelo poučna ura o globalni problematiki, ki se tiče prav vsa-kega izmed nas. (G. S.)

Po bližnjicah končno do cilja!V soboto, 24. oktobra, ob pol devetih zve-čer se je v e-točki MC BoS v Bistrici ob Sotli zgodila premiera kratkega dokumentarne-ga filma »Bližnjice - Paths to Each Other«. Film je nastal v času istoimenske mednaro-dne mladinske izmenjave programa Mladi v akciji pod mentorstvom Simona Gosnika v okviru video delavnice.Namen sobotnega druženja je bila tudi po-

Terezija z bratom Martinom, županom, Emilijo in Lizabeto

Nada Vindar, slavljenka in Magda Dobravc so veselo poklepetale.

delitev zahval vsem, ki so pri realizaciji pro-jekta sodelovali in izdatno pomagali. Prilo-žnost so izkoristili tudi za to, da so kot prvi mladi zagnani prostovoljki, simpatični Sari Stadler, izročili modro knjižico – neformalni indeks Nefiks, za beleženje neformalnega učenja za mlade od 14. leta starosti naprej. V prihodnje želijo to gesto še ponavljati in tako vzpodbujati mlade k aktivni udelež-bi pri projektih in dejavnostih pod okriljem Mladinskega društva Bistrica ob Sotli, hkrati pa vabijo vse, ki imajo v mislih kakršno koli iniciativo, da se za sodelovanje ali pomoč obrnejo na društvo. (Irena Rudolf)


Presenečeni nad Kozjem in SlovenijoPrvi delovni sestanek v okviru projekta Co-menius z naslovom Ekološko kmetovanje in zdrava prehrana, ki je potekal na kozjanski šoli, je uspešno zaključen. Gostje pa so bili nad kozjansko pokrajino in Slovenijo zelo po-zitivno presenečeni.

Učitelji in ravnatelji šol iz italijanskega Orsogna, španskega Pontevedra, finskega Suonenjokija in turškega Aksaraya so skupaj s predstavniki osnovne šole Kozje, ki jih je gosti-la, uspešno zaključili prvi delovni sestanek. Sestavili so urnik poteka dela in določili kraje, kjer bodo potekala naslednja delovna srečanja. Čez leto dni se bodo tako predstavniki vseh petih sodelujočih šol v projektu Comenius z naslovom Ekološko kmetovanje in zdrava prehrana oktobra naslednje leto sestali v Španiji in maja leta 2011 še na Finskem.Dogovorili so se še, da bodo postavili skupno spletno stran projekta in si izmenjali avtohtona semena vseh petih držav. Naši Kozjani so jim med drugim podarili zelje, kolerabo in so-lato. Vse šole bodo ta semena posejale in vodile dnevnike, kako bo določeno seme uspevalo v določeni državi. Na sestanku je beseda tekla tudi o obisku učencev kozjanske šole v sodelujočih krajih, kam pa se bodo podali in koga bodo tudi sami gostili, pa še ne vedo.Ob ogledu kozjanske šole in vrtca so gostje gostiteljem tudi sami predstavili svoje šole, njihovo velikost in organiziranost. Ker pa so bili vsi prvič v Sloveniji, so povedali tudi, kako pozi-tivno so presenečeni nad Slovenijo in krajem, ki jih gosti.V času obiska, ki je bil skrbno načrtovan, jih je sprejel tudi župan Dušan Andrej Kocman, jim predstavil občino, poda-ril promocijski material ter poudaril, da se zavedajo, da je sodelovanje njihove šole v projektu Comenius velikega pro-mocijskega pomena tudi za občino Kozje.In ker projekt poteka pod naslovom Ekološko kmetovanje in zdrava prehrana, so si skupaj ogledali ekološko kmetijo Šmalčič, predstavili so jim Kozjanski park, odpravili pa so se še na izlet v Olimje, na ogled Ljubljane in na Kozjansko do-mačijo v Dobju pri Planini.Eden izmed vrhuncev obiska je bila zagotovo posebna pri-reditev kozjanskih osnovnošolcev, ki so jo pripravili gostom v čast. S pesmijo pevskega zbora, plesom folklorne skupine in dramsko uprizoritvijo Martina Krpana so predstavili sloven-ski narod. Seveda pa so skušali o državah, s katerimi sode-lujejo, izvedeti čim več zanimivega in vse to so predstavili na posebni powerpoint predstavitvi na prireditvi. Za konec so se vsem sodelujočim zahvalili v angleškem jeziku in jim v spomin podarili izdelke učencev, ki so nastali v okviru tehni-škega dne. Pletena košarica s suhim sadjem in slika suhega jesenskega listja ter prtiček bodo zagotovo trajen spomin na Kozje in Slovenijo.

KRAJEVNI MOZAIK

Utrinek dramske uprizoritve Martina KrpanaIzlet v Olimje

Obisk drevesnice

Vse predstavnike je sprejel tudi župan Dušan Andrej Kocman.

Predstavniki domače šole z izmenjanimi semeni


Med počitnicami so v Mc BoS organizirali oglede filmov.

OTROŠKO OKO

Ustvarjalni otrociČlani društva Lepe strune so že šesto leto zapored organi-zirali otroške delavnice, ki so se odvijale v prostorih mladin-skega centra. Letošnje delavnice so presegle vsa pričako-vanja, saj se jih je vsak dan udeležilo več kot 20 otrok, kar je največ do sedaj. Med udeleženci niso bili le domačini, ampak tudi turisti, česar so bili organizatorji še posebej ve-seli. Skupaj s Karmen Cvirn in Mojco Hunski, ki sta delavnice vodili vse tri dni, so otroci izdelovali strašila, okvirje za slike, mobile ..., poleg vsega pa zraven še prepevali ter vseskozi poslušali glasbo, kar jih je navdajalo še z večjo motivacijo. Otroci niso skrivali navdušenja in že jih je zanimalo tudi, kdaj bodo lahko prišli na naslednje delavnice. (Karmen Cvirn)

Med počitnicami gledali filmeV Mc BoS so med krompirjevimi počitnicami za šolarje orga-nizirali kino. Tehnični del organizacije je prevzel Franek Čer-nelč. Povedal je, da polne zasedenosti v kinu sicer ni bilo, so pa vsako dopoldne imeli nekaj obiskovalcev, ki so si z vese-ljem ogledali film. Zagotovo bodo po Franekovih besedah s to aktivnostjo v mladinskem centru nadaljevali v upanju, da bo v času kina zasedenih čim več sedežev. (OKo)

Lutkovna igra v bistriškiknjižniciKnjižnica v Bistrici ob Sotli vse bolj po-staja tudi prostor, kjer se radi zadržuje-jo najmlajši. Skupaj s starši si običajno izposojajo pravljice in risanke. So pa zanje v minulih dneh pripravili prav posebno presenečenje. Domačinka Lenka Černelč je namreč uprizorila lut-kovno igrico Piščanček Pik po zgodbi Marjana Mančka. Odziv otrok je bil ve-lik, navdušenje pa še večje. V knjižnici Bistrica ob Sotli zato želijo, da bi lahko tudi v bodoče pripravili čim več prese-nečenj za otroke. (Z. I.)

Ustvarjanje je zelo zanimivo.

Zaposleni otrociNavdušene otroke je po koncu delavnic že zanimalo, kdaj bodo nasle-dnje.

Otroci z Lenko Černelč so bili nad lutkovno igrico navdušeni.


OTROŠKO OKO, OGLAS

Osnovnošolci igrali golf v OlimjuNa golf igrišču v Olimju se je 14. oktobra odvijal Medšol-ski Texas Scramble Pokal 2009. Na njem se je pomerilo 12 parov otrok iz osnovnih šol Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah, Lesično, Bistrica ob Sotli, Rogaška II in Koprivnica. Njihovi mentorji so tokrat opravljali vlogo sodnikov ter svetoval-cev na igrišču in skrbeli, da je igra potekala tekoče. Kljub hladnemu in vetrovnem vremenu so se udeleženci odre-zali odlično in na 9 luknjah pokazali zavidljive rezultate in tekočo ter varno igro. Večina je prvič igrala na pravem golf igrišču, saj so do sedaj golf spoznavali v telovadni-cah na osnovnih šolah. Tistim otrokom, ki so golf igro že-leli spoznati bolje, pa smo omogočili, da na golf igrišču v Olimju čez poletje opravljajo treninge na vadišču. Za večino otrok so se treningi čez poletne mesece obresto-vali in temu primerni so bili tudi rezultati. Vsi tekmovalci so prikazali zavidljivo raven znanja tehnike udarcev pa tudi taktike golfske igre. Izidi med posameznimi pari so bili izredno tesni, zato so o razvrstitvi odločale malenko-sti. (A. A.)REZULTATI: 1. mesto: Simon ŽURAJ, David ŽURAJ (Bistrica ob Sotli)2. mesto: Denis KORAŽIJA, Rok ZDOVC (II OŠ Rogaška Slatina)3. mesto: Domen ORAČ, Žiga PLANINŠEK (OŠ Šmarje pri Jelšah)Najdaljši udarec: Žiga PLANINŠEK (OŠ Šmarje pri Jelšah)Najboljši prvi udarec: Simon ŽURAJ (Bistrica ob Sotli)

Turnir v mini tenisuTenis klub Kozje je kot zaključek sezone redne vadbe tenisa za mlajše kategorije pripravil turnir v mini tenisu, na katerem se je v dveh katego-rijah pomerilo trinajst mladih tenisačic in tenisačev. Redna vadba na igriščih Tenis kluba Kozje že drugo leto po-teka pod vodstvom trenerja Blaža Hartla, letos pa so mladi pod njegovim vodstvom začeli redno vaditi tudi v Bistrici ob So-tli in v Lesičnem, kjer se je prej izvajala vadba v obliki tečajev. In zaključnega turnirja mini teni-sa v Športnem parku Kozje se je udeležilo tudi nekaj tekmoval-cev iz teh dveh krajev. Igralci so bili razdeljeni v dve starostni skupini, 8–9 let in 10–11 let. V mlajši kategoriji so bili na vrhu trije mladi igralci iz Kozjega.

Zmago je osvojil Dejan Zorenč, na drugo mesto se je uvrstila Špela Klavžar in na tretje Nika Gradišek. V starejši skupini pa se je na vrhu med dve dekleti iz Kozjega uvrstil še fant iz Bistrice ob Sotli. Prvo mesto je osvojila Ines Maček, drugi je bil Kristjan Bercko in tretja Nina Belina. S turnirjem se je za letošnjo sezo-no zaključila vadba na zunanjih igriščih, mladi tenisači iz Kozje-ga pa tudi čez zimo ne bodo ostali popolnoma brez vadbe, saj bodo enkrat tedensko vadili v telovadnici OŠ Kozje. (R. G.)

Osnovnošolci so pokazali zavidljivo raven znanja tehnike udarcev pa tudi taktike golfske igre.

Suvereno na igrišču

Kristjan, Ines in Nina so bili na vrhu v starejši skupini.

Najboljši v mlajši kategoriji


KRAJEVNI MOZAIK

Najmlajši navdušeni nad delom gasilcevUčenci nižjih razredov podčetrteške šole so bili navdušeni nad dnevom odprtih vrat tam-kajšnjega gasilskega društva. Poleg ogleda vozil so bili tudi priča gašenju ognja.

V mesecu požarne varnosti imajo gasilci PGD Podčetrtek en dan rezerviran za vse tiste, ki želijo spoznati opremljenost društva ter se seznaniti z deloma prostovoljnih gasilcev. Nad dnevom odprtih vrat, ki ga pripravljajo za vse krajane in osnovnošolce, pa so najbolj navdušeni slednji. Da je temu res tako, so doka-zali, ko so zavzeto prisluhnili prvemu možu društva, predsedniku Vladu Grobelniku, ki jim je predstavil delo društva in jih povabil na ogled gasilskih vozil. Le-ta je potekal pod vodstvom povelj-nika društva Mirka Školnika, ki je učencem predstavil, za kaj in kako se kakšno gasilsko vozilo uporablja. Seveda so vključili tudi sireno, si ogledali, kako s pomočjo gasilskega vozila pridejo do vode za gašenje, kako si gasilci pomagajo v temi in še marsikaj zanimivega. Spoznali so tudi opremo gasilca in bili med dru-gim priča tudi manjšemu požaru in prikazu, kako ga pogasiti. Gasilci PGD Podčetrtek, poleg predsednika in poveljnika so pri prikazu sodelovali še trije operativni gasilci, pa niso bili sami. Po-vabilu na predstavitev se je prijazno odzval policist Marko Krč iz Policijske postaje Šmarje pri Jelšah. Učencem je predstavil policijsko vozilo, kaj vse se skriva v njem in opremo policista. Z zanimanjem so najmlajši obiskali tudi prostor, ki je v avtomobilu namenjen nepridipravom in obljubili, da bodo tako pridni, da jih v ta prostor policisti ne bodo nikoli strpali.Vladimir Grobelnik je bil ob koncu dne zadovoljen, saj se vsako leto dneva odprtih vrat udeleži več krajanov. Dodal je, da je ta dan posebno zanimiv za goste Term Olimia, ki navdušeno pogledajo, kaj vse skrivajo gasilske garaže. V naslednjem letu bodo ob dnevu odprtih vrat organizirali tudi nakup ročnih gasil-skih aparatov za gašenje ter seveda poskrbeli, da bodo krajani seznanjeni s tem, kako se uporabljajo in kakšen je njihov rok trajanja. (Z. I.)

Joži ponovno med najboljšimi v državiNajboljši kozjanski karateist Joži Preskar, ki nastopa v kate-goriji starejših dečkov, se je na drugi tekmi za pokal Slove-nije, na kateri je nastopilo 355 tekmovalcev iz 44 klubov, ponovno odlično odrezal. V soboto, 17. oktobra, je v Trbo-vljah dosegel prvo mesto v katah in tretje mesto v borbah. S tem je devetim točkam za osvojeno drugo in tretje mesto iz prve tekme dodal še deset točk. Med štiridesetimi tekmo-valci, ki se v kategoriji starejših dečkov potegujejo za naslov najboljšega, je z osvojenimi 19 točkami na drugem mestu, s tremi točkami zaostanka za prvouvrščenim tekmovalcem iz Nove Gorice. To je odlična popotnica za zadnjo, tretjo pokalno tekmo, ki bo 21. novembra v Postojni. Trener Miha Romih s svojim varovancem po podelitvi medalj

Gašenje manjšega požara

Notranjost policijskega vozila je učence zelo zanimala.

Najmlajši so poskusili, kako se gasi.

V gasilskem vozilu se skriva zares veliko zanimivega.


ŠPORT

Ponovno družinske te-niške dvojice v KozjemTenis klub Kozje je ob zaključku sezone pri-pravil tradicionalne družinske mešane dvoji-ce, ki se jih je udeležilo šest parov.

Takšen turnir so organizirali že četrto sezono zapored, ude-ležijo pa se ga lahko dvojice v sestavi žena-mož, mati-sin, oče-hči, sestra-brat in izjemoma fant-dekle z minimalno pol leta »staža«. Letošnjo sezono se je turnirja udeležilo šest ta-kšnih dvojic, ki so bile najprej razdeljene v dve skupini, nato pa so med sabo odigrale še polfinalne in finalne dvobo-je. Čeprav je turnir v prvi vrsti namenjen druženju, pa naj vseeno omenimo tudi najuspešnejše. Naslov zmagovalne dvojice sta ubranila Greta in Toni Hostnik, drugo mesto sta osvojila Mojca Volavšek in Andrej Bezamovski, tretja pa sta bila Ivica Krošelj in Bojan Dobravc. V lepem vremenu je ob

prijetnem druženju nekaj uric hitro minilo in tudi zato se bo tradicija takšnih druženj zagotovo nadaljevala tudi priho-dnje leto. (R. G.)

Notranjost policijskega vozila je učence zelo zanimala.

KOŠARKAKK Terme Olimia Podčetrtek – člani

V prvih dveh kolih polovičen uspeh

3. kolo 2. SKL – vzhod

KK Terme Olimia Podčetrtek : Podbočje 83 : 72Gobec 23, Trupaj 18, Štahl 12, Plavčak 10; Černelič 20

V tretjem kolu je v telovadnici OŠ Podčetrtek gostovala ekipa Podbočja. Ta je v minuli sezoni obakrat premagala Podčetrtča-ne, tako da je bil po dobrem uvodu domačih igralcev v sezo-no pravi čas za revanšo. Domači igralci so z dobro obrambo in učinkovito igro v napadu skozi večji del srečanja nadzirali potek tekme in na koncu povsem zasluženo zmagali. Podbočje je v prvih dveh kolih sicer doživelo dva poraza, toda kljub vsemu je bilo trenerju domačih Ervinu Dragšiču jasno, da so v primeru, da se razigrata njihova najnevarnejša igralca Božič in Rozman, zelo neugodna ekipa, kar se je pokazalo tudi v sobotnem srečanju. Uvod v tekmo je bil povsem v rokah domačih igralcev. V prvi četrtini sta za razliko desetih točk poskrbela predvsem Trupaj z dobro igro pod nasprotnikovim košem in Gobec iz hitrih proti-napadov. Nato je sledila prva polovica druge četrtine, ki je bila edino obdobje slabše igre domačih košarkarjev, saj so dovolili, da so gostje prek trojk Rozmana in Špeca ujeli priključek. Toda domači so kljub vsemu na odmor odšli s prednostjo petih točk. V drugem delu so Podčetrtčani vseskozi vodili, vendar si nikakor niso mogli nabrati prednosti, ki bi jim omogočila miren zaključek. Šele v zadnjih minutah so domačini po trojki Gobca (s 23 toč-kami najboljšega strelca tekme) zaigrali trdo v obrambi in mirno pripeljali tekmo h koncu.

4. kolo 2. SKL – vzhod

Lastovka Domžale : KK Terme Olimia Podčetrtek 85 : 108Štern 29; Gobec 25, Abramović 23, Hunski 13

V četrtek pa je sledilo gostovanje v Domžalah pri ekipi Lastov-ke. Ta je poleg Vranov iz Vranskega, po do sedaj prikazanem, glavni kandidat za izpad iz 2. lige vzhod. Že v drugem kolu je mlada ekipa iz Domžal doživela pravo malo katastrofo, ko jih je ljubljanska Ježice v gosteh premagala kar s 56:117. Že v če-trtem kolu pa so doživeli še en visok poraz, tokrat s strani Pod-četrtčanov. Končna razlika 23 točk bi lahko bila še veliko višja, toda trener Dragšič je v tej tekmi dal priložnost tudi igralcem, ki v prvih nekaj tekmah niso dobivali tolikšne minutaže. Igralci KK Term Olimia Podčetrtek so bili boljši v prav vseh elementih igre in zasluženo osvojili novi dve točki.

V naslednjem kolu v Podčetrtek prihaja ekipa Calcit Mavrica. Domači igralci so seveda favoriti, toda Kamničani so se z zma-go nad ekipo Ježice v prejšnjem kolu v gosteh izkazali za ekipo, ki lahko še kako preseneti.

1. SKL za mlajše pionirje U12

S tekmami 1., 2. in 3. kola drugega dela so mlajši pionirji zaklju-čili ligo za igralce, stare do 12 let. Košarkarska zveza Slovenije je v letošnjem letu ligo razdelila na tri dele, tako da je zadnji, tretji krog odločilen glede končne uvrstitve ekipe znotraj svoje skupine in posledično, glede na predhodno odigrane tekme, tudi na končno uvrstitev ekipe na skupni lestvici lige. Najprej so v prvem kolu mladi košarkarji iz Podčetrtka gostovali v Nazarju, kjer so tesno izgubili. Najboljši strelec je bil Žiga Švigelj z 10 točka-mi. Že v naslednjem kolu je bila povratna tekma v telovadnici OŠ Podčetrtek, kjer pa so bili uspešnejši Podčetrtčani in slavili zmago s 43:33. Poleg te tekme je bilo odigrano še eno srečanje, in sicer proti igralcem B.Besediča-Čira iz Maribora, kjer so igralci KK Terme Olimia Podčetrtek zabeležili še prepričljivejšo zmago. V obeh tekmah je bil najboljši strelec Boris Bezamovski, in sicer je na prvi tekmi dosegel 15, na drugi pa 13 točk. Zadnjo soboto pa je bil odigran 3. krog, kjer so Podčetrtčani gostovali v Mariboru. Ekipa Maribora je igrala v precej spremenjeni postavi kot na prejšnjih tekmah in v tesni končnici porazila goste. Končni rezul-tat je bil 30:27. Največ točk (11) je pri Podčetrtčanih dosegel Kevin Kolar. S tem se je tudi končala letošnja sezona za mlajše pionirje. Mladi košarkarji Podčetrtka so s skupno 8 zmagami in 6 porazi konča-li tekmovanje in povsem zadovoljili pričakovanja pred sezono. Če bi bili nekoliko uspešnejši v gosteh na nekaterih tesnih konč-nicah, pa bi se lahko borili za še višja mesta. Kljub vsemu pa je treba vedeti, da gre v prvi vrsti za nabiranje tekmovalnih izku-šenj, ki so osnova za nadaljnje delo.

1. krog U12 vzhod:Nazarje Input : KK Terme Olimia Podčetrtek 41 : 27

2. krog U12 vzhod:KK Terme Olimia Podčetrtek : B.Besedič-Čiro 41 : 27KK Terme Olimia Podčetrtek : Nazarje Input 43 : 33

3. krog U12 vzhod:B.Besedič-Čiro : KK Terme Olimia Podčetrtek 30 : 27

LestvicaMesto Ekipa točke1 B.Besedič-Čiro 222 KK Terme Olimia Podčetrtek 213 Nazarje Input 20


ŠPORT, OGLAS

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

Naslov prvaka na Kozjanskem prvič v LesičnoS tekmami tridesetega kroga se je zaključila jubilejna deseta sezona Lige malega nogo-meta »Štus Design« Kozjansko v organizaciji Športne zveze Kozje.

Jubilejna sezona je bila tudi rekordna, saj je v njej nasto-palo kar šestnajst ekip iz občin Kozje, Podčetrtek in Bistri-ca ob Sotli. Že pred zadnjim krogom je bilo jasno, da bo naslov prvaka osvojila ekipa Peilenstein Pub Lesično, ki ji je to uspelo prvič. Tudi drugo mesto je že bilo oddano ekipi ŠK Virštanj, boj za tretje mesto pa je bil še odprt, z zmago v zadnjem krogu pa ga je osvojila ekipa ŠD Rajmax Kozje. Slednja ima v svojih vrstah tudi najboljšega strelca lige. Z doseženimi 53 zadetki je naslov najboljšega zanesljivo osvo-jil Roman Iskrač. Pokal za fair play pa je pripadel ekipi, ki je v sezoni dobila najmanj kartonov. Z le petimi rumenimi kartoni v tridesetih tekmah ga je dobila ekipa BMW Club Obsotelje. Predsednik Športne zveze Kozje Roman Gradišek se je zahvalil vsem udeležencem, sponzorju in sodnikom, hkrati pa je najboljše ekipe presenetil z darilom – ob dese-tletnici lige so namreč organizatorji lige najboljšim namenili tudi vrednostne nagrade. Kristalne pokale in nagrade sta podelila predstavnica sponzorja Dragica Štus in vodja lige Jože Zajc, zmagovalna ekipa pa bo leto dni imela v vitrinah tudi prehodni pokal LMN Kozjansko. (R. G.)

REZULTATI 30. KROGA – 31. 10. 2009 V KOZJEM

ŠK VIRŠTANJ : ŠD RAJMAX KOZJE 1:2 Čonč/Debelak A., Iskrač BISTRICA MLADI : TERME OLIMIA 4:2 Šket J. 2, Bratuša K., Strnad/Valek, Počivavšek B. ŠD ZAGORJE : ŠD PODSREDA 0:7 Novak 3, Kužner 3, Kerin BISTRICA BAR KRANER : ŠD BUČE 5:1 Černelč 2, Pečnik 2, Omerzu S./Plevnik ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK : PEILENSTEIN PUB LESIČNO 0:1 Amon CVUR PRISTAVA: INTERMAK 5:4 Čonč 2, Žličar P. 2, Pasarič/Počivavšek D. 2, Omerzu S., Žličar P. (AG) TRGOVINE POLJE : BMW CLUB OBSOTELJE 1:1 Dobravc/MajerSIFLEX : ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN 0:3 b.b.

KONČNA LESTVICA LMN »ŠTUS D'ESIGN« KOZJANSKO

1. PEILENSTEIN P. LESIČNO 792. ŠK VIRŠTANJ 733. ŠD RAJMAX KOZJE 714. INTERMAK 665. BISTRICA BAR KRANER 536. BISTRICA MLADI 537. ŠD PODSREDA 478. ŠD KOZJE MOF ŠTUS D. 419. TERME OLIMIA 3710. SIFLEX 3111. ŠD ZAGORJE 3012. BMW CLUB OBSOTELJE 2913. CVUR PRISTAVA 2514. ŠD BUČE 2415. ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK 1916. TRGOVINE POLJE 14

- AKCIJA, M2 ŽE ZA 5,32 EUR (DDV ŽE VKLJUČEN)

- 30 LET GARANCIJE

- UGODNE CENE DODATKOV

- UGODNA DOSTAVA

- POKLIČITE ZA BREZPLAČNO PONUDBO

Drugouvrščena ekipa ŠK Virštanj

Prvič je naslov prvaka osvojila ekipa Peilenstein Pub Lesično.


ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

Med veterani zmaga na HrvaškoS tekmami sedmega kroga Veteranske lige malega nogometa Rajmax Kozje se je za-ključila že četrta sezona lige, ki jo organizira Športna zveza Kozje.Letošnja liga je potekala po enokrožnem sistemu, saj se je za razliko od prejšnjih treh sezon pričela šele v jesenskem času. Je pa bila letos liga rekordna po številu sodelujočih ekip in po tem, da se je prvič razširila tudi preko Sotle v sosednjo državo. Poleg štirih ekip iz občin Kozje, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli so namreč sodelovale še štiri ekipe iz Hrvaškega Zagorja. Zadnji krog je tako postregel s štirimi meddržavnimi dvoboji, ki so neposredno odločali o končnem vrstnem redu. NK Desinič je zanesljivo premagal ŠD Rajmax Kozje in jih potisnil na dno lestvice. Ekipa ŠD Kozje Moškon gradbeništvo je premagala ekipo DMS Elektronik Kumrovec in jih prehitela na petem mestu. Tekma med ŠD Tuhelj in ekipo Term Olimia je nepo-sredno odločala o prvem mestu, uspešnejši pa so bili igralci iz Tu-hlja. Na drugo mesto se je s četrtega prebila ekipa Strojna obrada Kodrnja iz Zagorskih Sel, ki je v zadnjem krogu v zadnjih trenutkih premagala ekipo ZIP Bistrica MM. Na tretjem mestu je tako prista-la ekipa Term Olimia, ekipa iz Bistrice ob Sotli pa na nehvaležnem

četrtem mestu. Naslov najboljšega strelca je osvojil Franc Majerič iz ekipe ŠD Rajmax Kozje, ki je na sedmih tekmah zadel dvanajstkrat, nagrado za fair play pa je osvojila ekipa Strojna obrada Kodrnja, ki v celi ligi ni prejela nobenega kartona. (R. G.)

REZULTATI 7. KROGA – 24. 10. 2009 V KOZJEM

RAJMAX : NK DESINIČ 2:12 Majerič 2/Zubak 6, Šurbek 2, Hajdinjkak 2, Šlogar 2 ŠD KOZJE MOŠKON GRADB. : DMS ELEKTRONIK KUMROVEC 7:3Polak 2, Zupanc 2, Zajc, Gradišek, Lesnika/Bartolović, Križmanić, PečnikŠD TUHELJ : TERME OLIMIA 2:1Iveković V., Iveković K./Kajba F. STROJNA OBRADA KODRNJA : ZIP BISTRICA MM 2:1Štorjak, Žlender/Omerzu

KONČNA LESTVICA VLMN 2009

1. ŠD TUHELJ 182. STR. OBRADA KODRNJA 153. TERME OLIMIA 144. ZIP BISTRICA MM 135. ŠD KOZJE MOŠKON GR. 66. DMS ELEK. KUMROVEC 67. NK DESINIČ 48. RAJMAX 2

Zmagovalna ekipaNajboljši strelec in vodja tekmovanja Silvo Omerzu

VELIKI NOGOMETZa zaključek zmaga

Zimski odmor za nove ambicije

Rezultat 10. kroga, 31. 10.

KADETI U-16:* Šoštanj : Odred - zaradi bolezni preloženo na 4. 11.

ČLANI:* Pivovar Laško : Odred Kozje 0:3 (0:2)- Strelci za Odred: 33' Rok Bolko, 44' Dejan Novak, 70' Miha Golob- Postava NK Odred: Ceraj (od 61' Mateuš), Kolar, Založnik (od 60' Valek), Bolko, Golob (od 71' Hodžič), Čepin, Iskrač, Kužner, Novak, Moškon, Petrič. Na klopi še: Levstik, Koritnik. Manjkali so: Volaušek (2 kartona), Bovha (poškodba), Baliban (odpovedal)

Komentar:Tekma se je začela že v slačilnici, ko je trener Ceraj »zdramil« moštvo z na-povedjo svoje zadnje tekme »na klopi«. Fantje so stvari vzeli v roke »za Bo-štjana« in za klub ter po nekaj uvodnih minutah stisnili domačine. Tako je bil rezultat odločnosti kronan v 33. minuti, ko je po lepem predložku Novaka »zabil« Rok Bolko 0:1. Nadaljevanje igre je v 44. minuti prinesel kombinacijo, iz katere je Dejan Novak z »lobom« prelisičil domačega vratarja za 0:2.Po polčasu so Kozjani uprizorili del reprize iz prvega in prvi strelec ekipe

Miha Golob se je v 70. minuti »sprehodil z žogo« v gol za zanesljivih 0:3. Ne-koliko zadovoljstva je prineslo, da se je nato imel priložnost izkazati vratar Goran Mateuš, ki je na golu zamenjal Ceraja, da bi pripeljali tekmo do konca z zasluženo zmago. Za pohvalo tudi, da brez prejetega sodniškega opomina!Kot se spodobi za uspešen nastop, se je tekma končala z druženjem po tekmi, na katerem so se sklepali novi načrti in zdelo se je, da se bo premislil tudi Boštjan, saj je lahko še enkrat spoznal, da so fantje za stvar. Veseli, da se ustvarja »prava kemija« izkušenj in mladosti ter predvsem medseboj-nega sodelovanja in tovarištva. Vse to pa daje upanje za načrt v sezoni 2010/11, ki je v naskoku za višji tekmovalni rang. Sledi torej še zbor igralcev, na katerem naj bi dorekli nekatera pravila, da bi bile ambicije tudi real-ne.

Moštvo KNK Odred, ki je v jeseni 2009 nastopalo v spremenjeni zasedbi. Stojijo: Bolko, Baliban, Levstik, Mateuš, Volaušek, Kolar, Golob, čepijo: Iskrač, Jecl, Lupše, Založnik, Bovha in Bračun, manjkajo: Ceraj, Čepin, Petrič, Valek, Hodžič, Kužner, Koritnik, Moškon, Novak.


POLICIJA, ZAHVALA, OGLASI

- POGREBNA SLUŽBA

- CVETLIÈARNA

- DARILNI BUTIK – VRTNICA

- PAPIRNICA IN FOTOKOPIRNICA

- ŽALNI PROGRAM,

- KRAŠENJE OB PRAZNIÈNIH

PRIREDITVAH IN

POROKAH

Jožef GUZEJ s.p.Brecljevo 15, 3240 Šmarje pri Jelšah P.E. Kozje 150, KozjeGsm: 031 / 664-293, telefon: 03 / 8501 - 201

Najdene prepovedane tableteV ponedeljek, 26. oktobra, se je na mejni prehod v Pod-četrtku pripeljal 37-letni voznik osebnega avtomobila, državljan Hrvaške. Policisti so pri mejni kontroli opravili tudi pregled vozila in pri tem našli 9 kom. tablet, ki vse-bujejo diazepam in se zaradi tega nahajajo na seznamu prepovedanih drog. Omenjene tablete je mogoče čez državno mejo prenašati samo z zdravniškim potrdilom, ki pa ga navedeni ni imel. Lastniku tablet je bila izrečena globa, prav tako pa smo mu bile tablete zasežene.

Nezakonito bivanjeV ponedeljek, 2. novembra, so policisti Postaje mejne policije Bistrica ob Sotli na mejnem prehodu v Bistrici ob Sotli kontrolirali voznika osebnega avtomobila, državlja-na Makedonije. V postopku so policisti ugotovili, da je omenjeni tujec v Slovenijo vstopil in bival ter se tudi za-poslil kot državljan Bolgarije. Ugotovljeno je bilo, da tujec poseduje veljavno izkaznico za tujca, izdano v Bolgariji in da je s to izkaznico preslepil delavko na upravni enoti, tako da mu je bilo izdano dovoljenje za prebivanje kot državljanu Evropske unije. Tujec je bil oglobljen zaradi kr-šitve zakona o tujcih in napoten iz države. Prav tako po-licisti še zbirajo obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po 253. čl. Kazenskega zakonika RS, izvedeni pa bodo tudi ustrezni ukrepi zoper delodajalca, ki je tujcu omogočil nezakonito prebiva-nje.

Bodi previden Za varnejšo udeležbo v prometu vam v zimskem obdo-

bju policija svetuje:Pešci kot udeleženci v cestnem prometu spadajo med najbolj ogrožene prometne udeležence. Najbolj so ogroženi jeseni in pozimi.Pešci so pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega rav-nanja voznikov motornih vozil (ki vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu desnemu robu vozišča, vozijo z neočiščenimi ali zarošenimi stekli na vo-zilu ipd.). Nesreče pa se zgodijo tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Zlasti starejši so pogosto žrtve prometnih nesreč zaradi svojih napak ali ker kršijo cestnoprometne predpise.

Pešci:• poskrbite, da boste v prometu vidni, nosite svetla obla-čila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešca (odsevne trakove, kresničke), • upoštevajte prometne predpise, prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce, hodite po pločnikih (če obstajajo) oziroma ob levem robu, • poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu.

Vozniki:• upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost, • hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve, • na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, vozite še posebej previdno (pred šolami, v naseljih), • izven naselij vozite po sredini voznega pasu, da zmanj-šate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču.

Nikoli več ne bomo peli,kakor smo peli skupaj.Nikoli več se veselili,kakor smo se veselili skupaj.

V SPOMIN

Mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša dra-ga sestra, svakinja in teta

PEPCA ŠUMAK,roj. JUG

(† 10. 11. 2008)

Ljubila si dom, domačijoin nas, ki smo bili ob tebi.Zdaj mi čutimo praznino.V mislih naših in z bolečinov srcih boš ostala –tako veliko si nam dala.

Sestra Maja z družino

PODALJŠAVA NOHTOV Z ASTRA NAILS GELIGELIRANJE NARAVNIH NOHTOV Z ASTRA NAILS GELI

UREDITEV NARAVNIH NOHTOVNAIL ART POSLIKAVA

PRODAJA IZDELKOV ZA NEGO NOHTOVPRODAJA ROČNO IZDELANEGA NAKITA

PRODAJA DARILNIH BONOV

V MESECU AVGUSTU - 15 % OTVORITVENI POPUST NA VSE STORITVEPONEDELJEK 9.00 - 16.00TOREK, ČETRTEK 11.00 - 19.00SREDA 10.00 - 18.00PETEK 12.00 - 18.00SOBOTA 9.00 - 12.00


PRIREDITVE, PISMA BRALCEVMali oglasiZAPOSLITEVIščem kakršno koli delo v okolici Podčetrtka in Bistrice ob Sotli. Imam lasten prevoz. Informacije na telefonski številki 031 685 025.RAZNOProdam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon 041 798 740.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lahko pošljete na [email protected], med 10. in 14. uro sporočite na tele-fonsko številko 03 58 29 016 ali jih od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro oddate v pisarni časopisa OKo v prostorih TIC-a na naslovu Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni.

OBVESTILOV skladišču šmarskega Rdečega križa je dovolj hrane za prebivalce občin Ob-sotelja in Kozjanskega v socialni stiski. 25 krajevnih organizacij Rdečega križa v vseh šestih občinah bo ta teden (v torek, 3. 11., in sredo, 4. 11.) prejelo 35 ton živil, in sicer 19440 litrov mleka, 5760 kg sladkorja, 4100 kg moke, 3720 kg testenin in 2700 kg riža. Vsi, ki so se jim v zadnjem obdobju materialne razmere poslabšale in hrane doslej še niso prejemali, se lahko oglasijo pri predsednikih Rdečega križa v svojem kraju ali pa na območnem združenju RK v Šmarju pri Jelšah. To je letošnja že peta pošiljka hrane, ki jo Rdeči križ namenja ljudem v socialni stiski.

Odmev na pismo Danijela Štusa v časopisu OKo«Občinski funkcionar in javna oseba je pri svojem pisanju 22.10. v časopisu OKO uporabil tako učen strankarsko politični besednjak, ki pa res ni najbolj primeren za mene kot športnega volonterja in prostovoljca.Politiko v občini sem nekaj zadnjih let spremljal bolj od daleč, da bi se tako kot večina obča-nov jezil, če nekaj ne gre naprej in se veselil vsakršne pridobitve, ki pa jih ni bilo kaj dosti. To še zlasti v časih, ko je tako kot drugod, vse šlo bolj navzdol kot navzgor. Že zdavnaj so za nami časi »cvetoče« kozjanske krajevne skupnosti, ko je nastalo tam po letu 1974 od nekih 50. zaposlitev v obdobju do l. 1990 kar 600 delovnih mest. Ko so zadnji zaselki dobili elektriko in vodo, ko je makadam iz vseh strani postal asfalt, ko se zgradi nov zdravstveni dom, otroški vrtec, črpalka, nad 50 stanovanj, nova Žaga, dogradi Dekor in na novo ESTET, Motel Ribnik, razširi MONT, zgradi cesta na Vetrnik, 1. faza Športnega parka, po-sodobi osnovna šola, zastavijo se dve novi stanovanjski soseski in še bi se kaj dalo našteli. Prisotno je bilo ogromno volje, znanja in enotnosti. Bil sem vseskozi zraven,! Nekje bolj, nekje manj. Velikokrat so se kresala mnenja na svetih KS, v SZDL, na vaških odborih in še posebej na Zborih občanov, ko so se odločale pomembne vsebine za sprejemanje programa na referendumu. Takrat je bila še ljudska demokracija. Ni bilo politikantstva, šlo se je za zado-voljevanje potreb ljudi in za razvoj kraja. Vsako mišljenje, kritika ali predlog se je zelo resno obravnaval na pristojnih mestih. Vedno pa so bili predsedniki prvi vlečni konji.To leto, na spomlad, sem se nekako vrnil v družbeno življenje Kozjega- v nogometni klub , ka-terega ustanovitev sem tudi sam vodil pred 35. leti. Trenutno je zame, kot predsednika, naj-večji uspeh in vzpodbuda, da se je ob soglasju staršev v delo t.i. »nogometne šole« vključilo 25. najmlajših, pionirjev od prvošolčkov pa naprej. Prizadevali si bomo opravičiti zaupanje staršev in pričakovanja nadobudnih otrok-pionirjev bodočih športnikov.In, ko se tako nehote na novo srečaš s »politiko« se začudiš! Kot bolj številčno društvo, aktiv-nih članov, igralcev in rekreativcev ali podpornih članov, želimo delovati koristno. Društvo v dobri veri, da je prostovoljna akcija v korist kraja, pošilja na občino svoje terminske načrte iz sprejetih planov (v l.2009 kar pet dopisov in načrtov). To so usklajeni načrti predsedstva in o vsem so predhodno opravljene konzultacije z županom, ki kaže odprto podporo in soglasje k tem aktivnostim. V delu teh akcij daje soglasje tudi svet KS Kozje.Že od samega začetka delovanja novega vodstva v NK pa so posredno prihajale pripombe na delovanje v smislu, kaj ima kdo iz NK toliko za delati v ŠP. Na dopise, predloge, pobude ali poslane načrte pa s strani občine ali njenih organov ni nobenega odziva, kaj šele morda kakšnega povabila na predstavitev morebiti motečih aktivnosti. Občasno le župan prinaša nekakšne signale o nasprotovanju od posameznega člana iz organov občine.Sprašujemo se, zakaj tako?Pismo g. Štusa v časopisu OKO pa razkriva zanimiva razmerja kaj se pravzaprav dogaja v tej občini. Posebno pozornost prinaša tudi zadnji odstavek v pismu pomembnega občinskega funkcionarja, ko ob besednih izlivih in kvalifikacijah mene kot predsednika društva in župana pravi, da ve da govori resnico, ker ga zato podpira toliko in toliko svetnikov?! Torej njegova resnica izhaja iz pravice zaradi politične hrbtenice.Pozornost prinese tudi cinizem ter kar nekaj pomanjkanja človeške kulture in spoštovanja do največje avtoritete v občini, katera nedvomno je, od ljudi neposredno izvoljena oseba (ne po ključu, kot so svetniki), ko se mu zapiše v stavku :»župan, ki tolče že drugi mandat« in ga tudi obsodi enoumja?!V Kozjanski občini deluje po zadnjih volitvah nenavaden politični »pakt«, ki so ga sklenili sve-tniki strank SDS,LDS,SD,DESUS in NSi (partnerstvo za razvoj). Zamislite, iz »pakta« so izločili samo župana, kot prvega vlečnega konja, človeka z največjim izkazanim zaupanjem pri volivcih in še enega svetnika iz vrst SLS?! No takšno konstrukcijo pa res politični besednjak prepozna za enoumje, ki ga Štus, po mojem videnju, napačno pripenja drugim.To je primer nerazumevanja vzvodov strankarske demokracije.Za potrditev in razumevanje občinske hirarhije pri odločanju, ki ne temelji na strokovni obrav-navi, le na ozurpaciji politične oblasti, nekaj banalnih primerov iz izkušenj NK Odred, ko ga ta oblast omejuje pri izvajanju sprejetega programa:1. Po trasi predhodno že obstoječe ograje se je ob sodelovanju in soglasju župana na novo načrtovala postavitev 90 m dolga varnostna ograja med cesto in igriščem zaradi potrebne varnosti delujočih športnikov in zlasti še otrok. - Nogometni klub in Osnovna šola sta naslovila na občinski organ vlogo za soglasje k tej nameri, ker je to na t.i. občinskem lastništvu,- Dan pred predvideno prostovoljno akcijo za postavitev ograje je župan po nalogu odbo-ra posredoval sklep odbora o prepovedi te akcije! Politično meritorno! * Ignorirali so izražen javni interes!2. NK v finančni stiski išče vire za preživetje in tako poda prijavo za »srečelov« na Kozjanskem sejmu. Na predvečer sejma, ko z županom uskladijo lokacijo postavitve med šotori pride prepoved s strani g. Štusa, ker bi naj srečelov škodil ugledu sejma.• Pri tem pa se izve, da člani odbora nimajo nič proti postavitvi?!- In vprašanje za arbitra, v katero ligo uvršča renomiran mednarodni sejem »Kozjansko jabolko« z dvema srečelovoma?3. NK v svojem programu želi postaviti zemeljski nasip-brežino za gledalce iz viškov zemlje, ki se dogaja pri raznih delih v kraju. To je v bistvu osnova tribune po projektu še iz l.1989- župan podpira idejo društva saj gre v bistvu še za zmanjšanje stroškov pri odvozih zemlje,- društvo pridobi sponzorja za nekaj strojnih ur dela pri obdelavi ali vgradnji breži-ne- na sklicanem sestanku 26.8. vsi prisotni razen enega(10:1) podpirajo iniciativo• Štus po sestanku zagrozi enemu članu predsedstva, da bo to onemogočil in je s pritiskom na župana to tudi dosegel v časopisu pa označil dva kupa zemlje za »deponijo odpadkov«?!Celotna nasprotovanja s strani te osebe in kot pravi s podporo vseh strank ter domnevno še najširše športne in ostale javnosti pripeljejo do tega, da po objavi pisma v časopisu OKO, župan g. Dušan Andrej Kocman osebno, sicer proti svoji izraženi volji, prepove vse aktivnosti društva NK Odred na področju športne infrastrukture.V pismu g. Štusa lahko tudi zaznate zanimive ocene, o domnevnih uspehih odbora za go-spodarstvo (izgraditev obrtno poslovne cone, priprava pogojev za odpiranje delovnih mest, dom starejših, trajnostni razvoj..) in neuspešnosti župana (ni zgrajena športna dvorana, do-grajen športni park..). Torej vse kar bi naj bilo dobro- ni župan, vse kar je slabo- je župan?!Zanimivo bi bilo slišati, kaj poreče o takšni vladavini občine, župan sosednje zelo uspešne občine! Ni odveč, da bi ta primer prišel tudi pod drobnogled institucije za družbene vede.Bralci naj presodijo komu gredo besedne zveze, ki jih pisec pripenja meni ali županu v zvezi z ignoriranjem, cinizmom in enoumjem!Kljub poskusom zavračanja obtožb pa seveda moram sprejeti kritiko pomembnega občin-skega funkcionarja v časopisu OKO zato, ker kot pravi za njim stojijo vsi občinski svetniki razen SLS-a in ima najširšo podporo športne in splošne javnosti.Meni kot predsedniku, ki sem želel s svojim angažiranjem nekaj storiti v smeri naprej pač preostane, da v korist društva predčasno odstopim s te funkcije. To bom storil takoj na seji predsedstva in formalno še na letni skupščini kluba, ki bo predvidoma februarja.

Jožef Božiček, predsednik KNK Odred


KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

ASTRA NAILS ZA NEGOVANE ROKE.Izžrebani so bili: Vida Brilej, Trška cesta 58, 3254 PodčetrtekMartina Jereb, Pristava 26 B, 3253 Pristava pri MestinjuIvan Klakočer, Podsreda 9, 3257 Podsreda

Praktične nagrade podarja STUDIO BANI iz Podčetrtka.Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 031 39 29 79Urednica: Zdenka Ivačič [email protected] trženje: Zdenka Ivačič, Friderik Prah [email protected]: Mojca BevcarOblikovanje: Friderik PrahNaklada: 1500 izvodov Tisk: Kotis Močenik Anton & Fanika, d.n.o.

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

OKo 20



Nov, še večji!Vabljeni na otvoritev17. novembra ob 16. uri.

Tokrat skupaj z nami:

-30%

KUPUJTE Z OTVORITVENIMI POPUSTI!

Ponudba velja od 17. novembra do 1. decembra 2009 oz. do prodaje zalog.Umivalnik

OLYMPIA, AmbraKeramičen, mere: 60 x 50 cm.

Redna cena: 57,13 EUR

39,99 EUR Varčna žarnica GENERAL ELECTRIC, Eco FLE 15W TBXMoč 15 ali 20 W, priklop na 220—240 V, vznožek E27, okolju prijazna, prihrani do 80 % energije in s tem zmanjšuje emisije CO2, povprečna življenjska doba 10.000 h, energijskirazred A.


3,85 EUR

-30%

-150EUR B

A

A

1.400

4,00 6/4

Pralno-sušilni stroj CANDY, GOW 464 DZa pranje do 6 kg in sušenje do 4 kg perila, hitrost ožemanja do 1.400 vrt./min, “Fuzzy Logic”, večfunkcijski zaslon, zamik vklopa do 23 h, “Kg Detector”, hitri programi pranja in sušenja, “Mix & Wash” program, avtoprogrami sušenja, poraba energije 4,00 kWh, mere (š x v x g): 60 x 85 x 54 cm.


599,90 EUR

Mer

kur -

trgo

vina

in s

torit

ve, d

. d., C

esta

na

Okr

oglo

7, 4

202

Nak

lo.

Spodnje Negonje 27e, Rogaška Slatina

Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 6.30 do 19.00 in ob sobotah od 7.00 do 13.00.MERKUR GIC Gradnje prodajni center Rogaška, Spodnje Negonje 27e, 3250 Rogaška Slatina, tel.: (03) 818 15 00

Ob nakupu nad 50 EUR prejmete praktično darilo!

oglas A4 franšiza Gic Gradnje.indd 1 27.10.2009 11:33:19

Documents

LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI · ustrezen plačilni razred na podlagi mesečnega dohodka in ob upoštevanju premoženja družine. Vlagatelju se lahko do- loči največ