Podmerska … (foto anja)

RIBIŒ 3GLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA

LETO 2014LETNIK LXXIII

ISSN 0350-4573

RIBIČ 3/201342

SEJMI

Na podroœju ribiøtva razstavna ponudba sega od ribiøkega pribora in ribiøkih

oblaœil do krmil, ribiøke literature in infor-macij o pravilnem ribogojstvu. Na sejmu bodo sodelovali tudi Koroøko ribiøko zdruæenje, Koroøki inøtitut za raziskavo jezer in Ribiøka druæina lipan, ki bodo obiskovalcem odgovarjali na aktualna vpraøanja s podroœja ribiøtva.

Strokovnjaki bodo v soboto, 29. marca 2014, ob 14. uri v okviru posebnega Dne-va ribiøtva predavali na temo Nevarnost vider.

Tudi sicer bodo ribiœem ponudili mar-sikaj: poleg kratkih predavanj v ribiøkem forumu bo vsak dan potekal ribiøki kviz z ærebanjem ribiøkih kart in stvarnih na-grad ter nagradno ribarjenje. Nadaljnje zanimivosti programa bodo metanje na

cilj z ribiøko palico, kotiœek za muharjenje, kulinariœni kotiœek z Markusom Toma-sinom ter akvariji Koroøkega inøtituta za raziskavo jezer z æivimi domaœimi ribami.

Kuhinja divjačinskih in ribjih jediPod motom Od strela v lonec oz. s trnka v ponev bodo na sejmu Lov in ribolov v sejemski dvorani 2 prviœ pripravili po-sebno kuhinjo divjaœinskih in ribjih jedi. Znani televizijski kuhar Marco Krainer vas ob strokovni podpori vabi na kuhanje v odprti kuhinji.

Moænosti priprave rib niso zanimive samo za øportne ribiœe. Ribje riæeve krogli-ce in tatarski biftek iz zlatovœice, pa koroøki losos v zrnati skorji … Naœinov je veliko in jih bodo tudi nazorno predstavili.

Sejem Lov in ribolov: mesto srečanj za lovce in ribiče

Prvič z veliko kuhinjo za divjačino in ribe

Strokovni sejem za lov in ribolov v Celovcu poteka v dveletnih intervalih: letos bo zopet od 28. do 30. marca. Na pri-ljubljenem mestu srečanj za lovce in lovke ter ribiče in ribičke bo tokrat sodelovalo več kot 150 razstavljavcev. Med vrhunci dogajanja bodo: posebna razstava Priseljenci avstrijske Koroške, kuhinja divjačinskih in ribjih jedi ter Informativni dan o

ekologiji divjadi in Dan ribištva avstrijske Koroške.

Termin in odpiralni œas: sejem Lov in ribolov bo potekal od petka, 28. marca,

do nedelje, 30. marca 2014, na sejmiøœu v Celovcu in bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure.

Cene vstopnic: dnevna vstopnica za odrasle stane 7 evrov, za otroke in mla-dino do 17. leta 2 evra, za mladino od 17. do 19. leta pa 3 evre. V petek, 28. marca 2014, bodo imele lovke in ribiœke prost vstop na sejem Lov in ribolov.

Informacije: vse nadaljnje podrob-nosti o sejmu Lov in ribolov boste naøli na www.kaerntnermessen.at in www.facebook.com/kaerntnermessen ali na tel. øt.: +43 463/56800.

28.-30.marec2014Strokovni

sejem za lov, ribolov in o� -road

S E J M I Š Č E C E L O V E C

www.kaerntnermessen.at

Znižana vstopninaTa kupon oddajte na eni od sejemskih blagajn. Zanj boste dobili vstopni-co za sejem Lov in ribolov od 28. – 30. marca 2014

namestoza � 7,– za samo 3,-�

V petek, 28. marca, VSTOP PROST za lovke

in ribičke

„o� -road“s področjemLov in ribolovLov in ribolov

RIBIŒGLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA

ISSN 0350-4573UDK 632

IzdajaRibiška zveza Slovenije,1001 Ljubljana, p.p. 2974.

Izhaja vsak prvi teden v mesecu, razen številk 1-2 in 7-8, ki so združene.

Uredništvo in uprava: Tržaška cesta 134,

1000 Ljubljana.

Telefon:uredništvo:

(01) 256 12 97

tajništvo:(01) 256 12 94

041 738 849

telefaks:(01) 256 12 95

www.ribiska-zveza.si

NASLOVI ELEKTRONSKE POŠTE RIBIŠKE ZVEZE SLOVENIJE:

Ribiška zveza Slovenijeinfo.rzs@ribiska-zveza.si

sekretar RZSsekretar.rzs@ribiska-zveza.si

tajništvo RZStajnistvo.rzs@ribiska-zveza.si

računovodstvo RZSracunovodstvo.rzs@ribiska-zveza.si

uredništvo glasila Ribičglasiloribic.rzs@ribiska-zveza.si

Transakcijski račun: 02010-0017838266

UREDNIŠTVO: odgovorni urednik:

Igor Holy

UREdNIŠKI OdBOR: predsednik:

Jože Kuzma

Člani: Miran Habe, Luka Hojnik, Borut Jerše,

Robert Skrbinek, Jože Vrhunc

Lektoriranje: Marjetka Šivic

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila obračunava davek na dodano

vrednost

Naklada: 11.100 izvodov

Priprava za tisk in tisk: Tiskarna SCHWARZ PRINT, d. o. o.

SEJMISejem Lov in ribolov: mesto srečanj za lovce in ribiče 42

AKTUALNONajdba primorske podusti (Protochondrostoma genei) v SlovenijiDr. Kaja Pliberøek, Lucija Ramøak in Tone Tavœar 44Novi pristopi k delu z mladimiNuøa Boæiœnik, Igor Miliœiå 45

OHRANIMO NARAVOV pripravi je nov program upravljanja NATURE 2000Barbara Bric 46

RIBIŠTVOStrah in stres pri ribahProf. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med. 48

IZ NAŠE PRETEKLOSTIRibiški dokumenti in pogoji ribolova po drugi svetovni vojniDr. Romana Erhatiœ Øirnik 50

JUBILEJIŠest desetletij RD RadovljicaRoman Zupanc 51

DOGODKIVeliko zanimanje za obisk slovenskih vodáBorut Jerøe 53

SREČANJAS skupnimi izkušnjami nad težaveJoæe Ømejc 54

ZANIMIVOSTIFosilne ribe v SlovenijiJure Uøeniœnik 56

REPORTAŽE Sulčelov na reki SaniJure Uøeniœnik 60

ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVIKrmospust*, ribičeva delavnica in še nekaj dni na vodiLenart Leviœar Bahtijari 63

ALI JIH POZNAMOŽelimeljščica – samo za najbolj vztrajneJure Uøeniœnik 67

EN DAN Z RIBIČISulca pa ni biloLenart Leviœar Bahtijari 70

MUHARSKI KOTIČEKPrvenkaNadica in Igor Stanœev 72

NASVETIPomladanske rečne pošastiRadek Filip 74

V SPOMINAlojz Gologranc 77

OBVESTILAProšnja 77Preklici 77

RIBIČI KUHAJOŽiletov ribji paprikašJure Uøeniœnik 78

KAPITALNI ULOVI 79Izberite si najuspešnejši dan za ribolov 79

433/2014 RIBIČ

Obvestilo dopisnikom RibičaProsimo vse dopisnike, ki svoje prispevke piøete na osebnih raœunalnikih, da jih, œe je le mogoœe, poøiljate po e-poøti glasiloribic.rzs@ribiska-zveza.si, originalni izpis prispevka pa z obiœajno poøto na naslov uredniøtva. Na isti naslov lahko poøljete tudi disketo s prispevkom in priloæenim izpisom.

Prispevke za glasilo Ribič je treba poslati uredništvu trideset (30) dni pred izidom, nujna obvestila pa dvajset (20) dni pred izidom.Poslanih prispevkov ne vraœamo, razen na avtorjevo æeljo. Izvirnike hranimo 15 dni od objave v glasilu. Po sklepu predsedstva RZS z dne 18. oktobra 2003 ne honoriramo:- pisem bralcev,- kapitalnih ulovov,- obvestil,- poroœil o delu strokovnih delovnih teles RZS.

Nenaročene prispevke bomo objavljali skladno z razpoložljivim prostorom in njihovo aktualnostjo. Da bi se izognili neobjavam, občasnim dopisnikom svetujemo predhodni posvet z odgovornim ured-nikom, da bi zagotovili tematsko »pokritost« vsebine Ribiča, skladno z uredniško politiko.

Uredništvo

Vsebina

V posameznih prispevkih izražena stališča ne predstavljajo nujno tudi stališč uredništva.

Lani smo v okviru terenskih vzorœenj Za-voda za ribiøtvo Slovenije v poreœju Reke,

pritok Idrije, odkrili populacijo rib, ki bi lahko pripadala vrsti primorska podust (Proto-chondrostoma genei). Laboratorijske meritve in podrobne morfoloøke analize osebkov so sum potrdile: gre za eno najveœjih najdb primorske podusti v Sloveniji. Odkrili smo razmeroma moœno populacijo: na 100 m vodotoka smo ulovili 120 osebkov, njeno naseljenost pa ocenili na 2000 osebkov na hektar vodotoka oziroma 45 kg na hektar vodotoka. Naøli smo majhne oziroma mlade (dolæina telesa 7 cm) in tudi veœje, starejøe (dolæina telesa 18 cm) osebke, kar nakazuje na stabilnost populacije skozi œas.

Primorska podust (Protochondrostoma genei) je edina predstavnica svojega rodu. Od navadne podusti (Chondrostoma nasus) jo lahko razlikujemo æe po obliki podstojnih ust in obarvanosti telesa (Kotelatt in Freyhof, 2007). Primorska podust ima usloœena usta, medtem ko ima navadna podust oglata (Slika 2). Pri primorski podusti po bokih od glave do baze repne plavuti poteka øiroka temna proga, ki je navadna podust nima. Zaradi obarvanosti telesa bi primorsko podust lahko zamenjali tudi z blistavcem (Telestes souffia) oziroma primorskim blistavcem (Telestes muticellus), od œesar nas odvrnejo za pri-morsko podust znaœilna podstojna usta s hrustanœasto ploøœico. Blistavec ima namreœ le rahlo podstojna usta brez hrustanœaste ploøœice (Kotelatt in Freyhof, 2007).

Primorska podust zraste v dolæino od 18 do 20 cm, najveœ do 30 cm (Bertok s sod., 2003). V Evropi poseljuje jadransko povodje, od poreœja reke Soœe do poreœja reke Voma-no. Naseljena je bila v vodotoke osrednje in zahodne Italije (Kotelatt in Freyhof, 2007).

V prihodnje naœrtujemo podrobnejøe ra- ziskave o razøirjenosti in naseljenosti primor-ske podusti v poreœju Idrije. Glede na to, da je bila v jadransko povodje vloæena navadna podust, je za nesporno doloœitev vrste potreb-na tudi genetska analiza osebkov.

Za sodelovanje se øe posebno zahvalju-jemo RD Soœa.

Zavod za ribiøtvo Slovenije:dr. Kaja Pliberøek, Lucija Ramøak

in Tone Tavœar

Literatura:Kottelat, M. in Freyhof, J., 2007. Handbook

of European Freshwater Fishes. Kottelat, Cornol, Switzerland and Freyhof, Berlin, Germany.

Bertok, M., Budihna, N., Povæ, M., 2003. Stro-kovne osnove za vzpostavljanje omreæja Natura 2000. Ribe (Pisces), piøkurji (Cyclostomata), raki deseteronoæci (Decapoda). Konœno poroœilo. Zavod za ribiøtvo Slovenije, Ljubljana.

AKTUALNO

44 RIBIČ 3/2014

V Sloveniji sta bili doslej edini znani nahajališči primorske podusti dva pritoka spodnjega toka reke Vipave. Leta 1996 so jo našli v potoku Vogršček, ki je zdaj akumulacija, leta 2003 pa v Vrtojbci (Bertok s sod., 2003). V nadaljnjih letih je v

Vrtojbci kljub mnogim vzorčenjem nismo več potrdili.

Najdba primorske podusti (Protochondrostoma genei) v Sloveniji

Slika 3: Primorski blistavec

Slika 1: Primorska podust

Slika 2: Usta primorske (levo) in navadne podusti (desno).

Pomembno je, da se mladim pribliæamo

skozi njim domaœe medije, kot so socialna omreæja Facebook, Youtu-be in Twitter. Pravijo, da slika pove veœ kot tisoœ besed in z zanimivim naœinom predstavitve øportnega ribolova lah-ko mlade pritegnemo v svoje vrste. Tabore, seminarje, druæenja bi bilo smiselno posneti ter objaviti na spletni strani RZS in Youtube. Dejstvo je, da veœina mladih sodeluje na Facebooku. Tudi razliœne ustano-ve, podjetja in øole æe imajo svoj profil, prek katerega komunicirajo z ljudmi: objavljajo do-godke, fotografije, filme in pritegnejo zanima-nje mladih. Razmisliti moramo tudi o pripravi meseœne broøure, na-menjene posebej otro-kom do desetega leta starosti, ki øe niso veøœi raœunalnika in pamet-nih telefonov.

Poseben pomen je treba dati izobraæeva-nju mentorjev mladih ribiœev, kajti prav oni so v oœeh otrok in (pred-vsem) starøev obraz slovenskih ribiœev. Le dobro usposobljeni mentorji bodo uspe-li najti odgovore na najrazliœnejøe izzive, ki jih prinaøa pouœevanje otrok. Vedeti morajo, kako pravilno poskrbeti za varnost otrok in poznati didaktiœne prijeme za uspeøno vkljuœevanje otrok v uœenje. Hkrati jim je treba predstaviti oz. jih nauœiti uporab- ljati medije in tehnologijo, da bi zbrali œim veœ razliœnega gradiva (posnetki, fotografije), ki lahko ka-sneje uporabimo pri promociji. Z

jasno pripravljenim didaktiœnim pristopom bomo laæje vstopali pred uœitelje øoloobveznih otrok in jih celo prepriœali, da katero od uœnih ur raje preæivijo ob reki ali jezeru kot pa v uœilnici. Razmisliti bi bilo treba o formalni obliki izobraæevanja men-torjev mladih ribiœev, podobno kot izobraæujemo druge nosilce funkcij v RD. Œas krize in veœje stopnje brez-

poselnosti lahko izko-ristimo tako, da v œim veœji meri uporabimo trenutno brezposelne œlane v RD za pomoœ pri delovanju mladin-ske sekcije.

Na ravni RD bi bilo smiselno v najveœji mogoœi meri poceni-ti œlanarine za mlade ribiœe, (ponovno) uvesti t. i. »polletne ribolovne dovolilnice« za revir-je, ki so primerni za otroke (veliko ribjega drobiæa, varen dostop do vode) in tako po-nuditi drugaœno obliko preæivljanja poœitnic. RD bi lahko za mladi-no pripravile posebne dneve odprtih vrat (v takem primeru je zelo dobrodoølo, da imajo RD veliko slikovnega in videogradiva, ki bi ga vkljuœile v pred-stavitve). Dodatno bi lahko izkoristili poseb-ne priloænosti, kot so otroøki rojstni dnevi, in organizirali »ribiøki rojstni dan«, kjer bi z razliœnimi ribiøkimi igri-cami otroke kar najbolj pritegnili k naravi. RD bi s primernimi ribniki lahko organizirale po-letno øolo ribolova.

Ob zanimivo pri-pravljenem programu pustimo mladim ribi- œem, da s svojim nav-

duøenjem prepriœajo øe svoje vrstni-ke. Nikakor pa ne smemo pozabiti na dosedanje dobre uœinke ribiøkih taborov in druge primere praks, ki so jih mentorji dobili pri delu z mla-dimi ribiœi.

Besedilo: Nuøa Boæiœnik, Igor Miliœiå,

fotografiji: arhiv RZS

453/2014 RIBIČ

Novi pristopi k delu z mladimiVse ribiške zveze v Evropi se soočajo z enako težavo: vse manj mladih članov v ribiških vrstah in nemotiviranost za delo. Predvsem delu z mladimi je treba nameniti veliko časa, saj so prav oni nosilci naše dediščine. Vse, kar jih bomo naučili, bodo prenesli v naslednje rodove. Zato mora biti znanje kakovostno, predvsem pa je pomembno, da učimo s srcem in dobro voljo. Na konferenci

EAA v Londonu smo se pogovarjali o kar nekaj dobrih predlogih za delo z mladimi, ki bi jih lahko uporabili tudi v Sloveniji.

Suhe discipline so le ena od dejavnosti, s katerimi se na taborih seznanjajo mladi ribiči.

Mladi ribiči lovijo pod budnim mentorjevim očesom.

Natura 2000 in upravljanje

Natura 2000 je evropsko omreæje po-sebnih varstvenih obmoœij, ki so jih

doloœile dræave œlanice Evropske unije. Njen namen je ohranjanje biotske razno-vrstnosti, in sicer tako, da varuje habitate ogroæenih rastlinskih in æivalskih vrst, ki so v Evropi redki ali ogroæeni. Zakonska podlaga za vzpostavljanje obmoœij Na-tura 2000 sta evropski direktivi, in sicer Direktiva o ohranjanju prostoæiveœih ptic in Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoæiveœih rastlinskih in æivalskih vrst. Vrste in habitatni tipi, za-radi katerih so bila opredeljena obmoœja Natura 2000, se imenujejo kvalifikacijski. Med kvalifikacijske vrste Natura 2000 spada tudi 29 vrst rib, med katerimi so nekatere ribolovno zanimive vrste. Med lovne vrste Natura 2000 vrst rib spadajo bolen (Aspius aspius), sulec (Hucho hucho), soøka postrv (Salmo marmoratus), œep (Zingel zingel), grba (Barbus plebejus) in pohra (Barbus balcanicus).

OHRANIMO NARAVO

46 RIBIČ 3/2014

V okviru projekta LIFE + je v pripravi Program upravljanja Nature 2000 za obdobje 2014–2020 (LIFE11 NAT/SI/880). Nosilni partner projekta je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, pri projektu pa skupaj s še štirimi partnerskimi inštitucijami (Zavod RS za varstvo narave, Inštitut za vode RS, Zavod za gozdove, Kmetijsko gozdarska zbornica) kot partner sodeluje tudi Zavod za ribištvo Slovenije, ki v projektu skrbi za naloge, ki se navezujejo na ribe in ribištvo. Temeljni namen projekta je, na podlagi analiz izvajanja varstvenih ukrepov iz Programa za minulo finančno obdobje 2007–2013 (PUN2k) ter na podlagi novih znanj oblikovati nov Program upravljanja z območji Natura 2000 v Sloveniji za obdobje 2014–2020

(PUN2000), ki ga bo sprejela Vlada Rebublike Slovenije in bo v največji mogoči meri usklajen z vsemi deležniki.

V pripravi je nov program upravljanja NATURE 2000

Med kvalifikacijske vrste Natura 2000 med drugim spadajo tudi nekatere ribolovno zanimive vrste rib, kot so na primer sulec (Hucho hucho), bolen (Aspius aspius) in soška postrv (Salmo marmorata).

Sulec (Hucho hucho) Bolen (Aspius aspius)

Leta 2007 je bil sprejet PUN2k, ki je opredelil izvajanje obveznosti varstva obmoœij Natura 2000, ki jih Sloveniji nalagata Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih, z namenom zagotavljanja ugodnega stanja ohranjenosti evropsko pomembnih rastlinskih in æivalskih vrst ter habitatnih tipov. Program podrobneje opredeljuje varstvene cilje in ukrepe na obmoœjih Natura 2000, pristojne sek-torje in odgovorne nosilce za izvajanje varstvenih ukrepov. Izvajanje le-teh je v Programu predvideno prek sektorskih naœrtov.

Podrobni varstveni cilji za ohranjanje kvalifikacijskih rastlinskih in æivalskih vrst ter habitatnih tipov na posameznih obmoœjih Natura 2000 opisujejo æeleno stanje v naravi (npr. razøirjenost vrste, velikost populacije, velikost habitata, strukturo habitata). Za doseganje varst- venih ciljev Program doloœa podrobne varstvene ukrepe, ki so opredeljeni po posameznih vrstah ali habitatnih tipih obmoœij Natura 2000.

Varstveni cilji in ukrepi PUN2kV Programu za obdobje 2007–2013

so bili za varstvo kvalifikacijskih vrst rib doloœeni ukrepi na petinøtiridesetih

obmoœjih Natura 2000. Ukrepi so za vsa-ko vrsto in vsako obmoœje Natura 2000 specifiœni, vendar se v veœini nanaøajo predvsem na ohranjanje ekoloøkih znaœilnosti habitata kvalifikacijskih vrst rib (ohranjanje struktur habitata – skrivaliøœ, drstnih habitatov, struge, raznolikost in ustreznost sedimenta itn.) ter na zagotavljanje oziroma ohranjanje prehodnosti vodotokov.

V najveœji meri na stanje habitata rib-jih vrst vplivajo razliœni posegi v vodni prostor, zato so za izvajanje teh ukrepov v skladu s Programom pristojni sektorski naœrti s podroœja upravljanja voda.

Ker pa na obmoœjih Natura 2000 pote-kajo tudi ribiøke dejavnosti, so v Progra-mu ukrepi varstva na obmoœjih Natura predpisani tudi za ribiøki sektor. Le-ti veœinoma niso namenjeni kvalifikacij-skim vrstam rib, ampak drugim vrstam æivali in habitatnim tipom, na stanje kate-rih vplivajo ribiøke dejavnosti. V PUN2k pod sektor ribiøtvo spadajo varstveni ukrepi za dve vrsti rib, eno vrsto kaœjega pastirja, eno vrsto ptic, dve rastlinski vrsti ter dva habitatna tipa. Program opre-deljuje vkljuœitev varstvenih ukrepov v sektorske naœrte ribiøtva – naœrte ribiøkih obmoœij in ribiøkogojitvene naœrte.

Program upravljanja Natura 2000

V sklopu priprave novega Programa za obdobje 2014–2020 Zavod za ribiøtvo Slovenije v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave in drugimi strokovnja-ki s podroœja ihtiologije sodeluje pri oblikovanju novih varstvenih ukre-pov za ogroæene vrste rib na obmoœjih Natura 2000. Pri doloœanju ukrepov se upoøteva ekoloøke zahteve vrst, znaœilnosti obmoœja Natura 2000, dejan-sko stanje v ekosistemu ter obstojeœe in priœakovane dejavnike, ki ogroæajo vrste na specifiœnem obmoœju. Tako oblikovani varstveni cilji in ukrepi bodo v sklopu medsektorskih delavnic predstavljeni in usklajeni s sektorjem upravljanja z vodami. Po strokovni uskladitvi osnutka Programa je v sklopu projekta predvide-no tudi usklajevanje osnutka z deleæniki posameznih sektorjev. Na koncu bo Program sprejela Vlada.

Ukrepi za varstvo habitata ribjih vrst bodo prek naravovarstvenih smernic in strokovnih mnenj Zavoda RS za var-stvo narave (ZRSVN) konkretizirani in vkljuœeni v nove sektorske naœrte. Na podroœju upravljanja voda bo to Naœrt upravljanja voda za vodni obmoœji Donave in Jadranskega morja 2015-202 ter naœrti rabe in urejanja voda. Na podroœju ribiøtva bo v naœrte ribiøkih obmoœij in ribiøkogojitvene naœrte potekalo vkljuœevanje varstvenih ciljev in ukrepov PUN2000, ki se nanaøajo na prilagojeno ribiøko upravljanje. Na tak naœin bodo v najveœji mogoœi meri sobivale dejavnosti ribiøkega upravljana z zahtevami varovanja narave.

Veœ o projektu LIFE + Program uprav-ljanja Nature 2000 za obdobje 2014–2020 si lahko preberete na spletni strani pro-jekta: http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=21

Zavod za ribiøtvo Slovenije:Barbara Bric

(Foto: arhiv Zavoda za ribiøtvo Slovenije)

Literatura:Bibiœ, A., 2007. Program upravljanja

obmoœij Natura 2000: 2007–2013: operativniProgram. Ljubljana. Ministrstvo za okolje

in prostor, 2007.

473/2014 RIBIČ

Upiravec (Zingel streber) Zlata nežica (Sabanejewia balcanica)

Območje Krke, Natura 2000, je med drugim tudi življenjski prostor dveh kvalifikacijskih vrst rib – upiravca (Zingel stre-ber) in zlate nežice (Sabanejewia balcanica).

Pri oœeh so razlike nastale zaradi pri-lagoditve gledanju v vodi, kjer je po

navadi vidljivost zelo slaba. Za razliko od drugih vretenœarjev ribje oko nima vek in solznih ælez, ima pa sluzne æleze. Razlika je tudi v tem, da je leœa stalno okrogla, ribe pa sliko izostrijo s pomoœjo posebnih miøic. Ribje leœe so zelo obœutljive za spremembo pritiska v vodi in morebitno prisotnost plinov, kar je treba upoøtevati pri vzreji rib. Ker so oœi ob straneh glave, ribe le majhen del vidnega polja vidijo z obema oœesoma (binokularno). Se pa poloæaj in velikost oœi pri posameznih vrstah rib zelo razlikujeta in sta odvisna, kje ribe æivijo in kako se prehranjuje-jo. Velike oœi imajo ribe, ki se hranijo podnevi, majhne pa tiste, ki se hranijo ponoœi ali æivijo pri dnu in imajo zato bolje razvit voh. Obœutljivost oœesnih celic za sprejemanje vidnih draæljajev je odvisna od kemijskih sprememb vidne- ga pigmenta (barvila), ki vsebuje pro-tein opsin in derivat vitamina A. Snovi, ki nastanejo pri razgradnji za svetlobo obœutljivih snovi, izzovejo æivœni impulz, ki se prenese do moæganov. Veœinoma ribe dobro vidijo do 5 m, zagotovo pa ne dlje od 10 m. Ribe razmeroma dobro zaznavajo tudi gibanje v okolici, razli-kujejo oblike predmetov ter prepoznajo barve. Dobro vidijo nekatere dele UV-svetlobe in svetlobo infrardeœega spektra (razvrstitev energije v valovanju glede na valovno dolæino ali delcev glede na kakøno lastnost).

Sluøni organ sestavlja parni labirint notranjega uøesa na zadnjem delu glave na obeh straneh malih moæganov in je iz zgornjega (pars superior) ter spodnjega (pars inferior) dela. Zgornji del je glavni del organa za ravnoteæje, spodnji pa je sluøni organ. V spodnjem delu sta dva statolita (kamenœka), ki sta iz kristalov kalcijevega karbonata in podobno kot luske skupaj z ribo rasteta vse æivljenje. Pri pregledu otolita na posebnem svet-lobnem mikroskopu vidimo, da se kot pri luskah izmenjujeta svetel in temen oziroma prosojni in neprosojni obroœ, ki predstavljata zimsko ter poletno obdobje oziroma skupaj eno leto. Po oceni teh obroœev lahko øe z veœjo natanœnostjo kot z oceno obroœev na luskah ribam

doloœimo starost. Zvoœni valovi iz oko-lice se ulovijo na kosti glave in od tod potujejo naprej v labirint. Ribe razme-roma dobro sliøijo, so pa razlike med posameznimi vrstami. Zvok se namreœ po vodi øiri 4,5-krat hitreje kot po zraku, se pa njegova jakost tudi hitreje manjøa kot po zraku. Zvonjenje se na kopnem na primer sliøi 150 m daleœ, v vodi pa le 50 m. Pribliæno 70 odstotkov sladko-vodnih rib ima prek Webrovega aparata sluøni organ povezan z ribjim mehurjem in zato zelo dobro sliøi. Ribji mehur ima namreœ vlogo resonatorja (telo, obœutljivo za resonanco), njegovi tresljaji pa se prek Webrovega aparata prenesejo v labirint. Dobro sliøijo tudi ribe, ki imajo z labirintom povezan ribji mehur. Po- strvi nimajo te povezave in zato tudi slabo sliøijo. Ribe sliøijo nizke tone zvo- ka s poboœnico. Zvoke, ki so vezani na hrano, si nekatere ribe tudi zapom-nijo.

Œutili za sprejemanje kemiœnih draæljajev iz okolja, to je vonj in okus, teæko loœimo, saj oba draæljaja izhajata iz vode. Z vonjalnimi receptorji (spre-jemniki) ribe draæljaje sprejemajo na daleœ, z okuøalnimi receptorji pa bolj na blizu. Œeprav sta vonj in okus pri ribah precej zapletena in kompleksna, so ju kar precej dobro prouœili za potrebe prehrane v intenzivni vzreji in za pri-pravo uœinkovitih vab za ribolov. Voh ribam poleg za iskanje hrane sluæi tudi za oblikovanje ribje jate, kot opozorilo za plenilke (predatorje) in iskanje rib nasprotnega spola med drstjo ter pri selitvah.

Pri ribah kostnicah je vonjalni organ iz parnih nosnih jamic zgoraj na pred-njem delu glave. Povrøina nosne votline je poveœana s koænimi gubami, ki jih prekriva vohalna povrhnjica (epitelij), v kateri so vohalne celice, ki jih oæivœuje razvejan vohalni æivec. Razliœne ribe imajo razliœno razvit vonj in so ga prila-godile naœinu prehranjevanja. Nekatere ribe zavohajo zelo nizke vsebnosti v vodi raztopljenih snovi, kar jim omogoœa, da zaznajo tudi zelo oddaljeno hrano. Slabøe vohajo ribe, ki dobro vidijo. Ribe, ki lovijo ponoœi, pa imajo zelo razvit vonj. Med temi ribami je nekaj posebnega

jegulja (Anguilla anguilla), ki na primer zazna izjemno majhno koliœino roænega olja (2,857 x 10-18). Loœi tudi ugodne vo-njave od neugodnih in se zato izogiba onesnaæenim vodam. Njen vonj se med letom spreminja.

Ribe dobro vohajo øtevilne naravne snovi, med katerimi so na prvem mestu aminokisline, ki v zelo majhnih koliœinah delujejo tudi kot kemijski posrednik na daljavo. Zaznajo tudi razliœne sintetiœne sestavine. Ribe so sposobne zaznati najmanjøe razlike v vonju. Obœutek za vonj se z vadbo lahko øe poveœa, lahko pa se ga ribe tudi spominjajo. Ribe so zelo primerne kot bioloøki pokazatelji onesnaæenja voda.

Ribe draæljaje za okus sprejemajo z brbonœicami (okuøalnimi celicami) v ustih, ustnicah, na razliœnih delih brk, po ærelu in telesu, pri ameriøkem somiœu (Ictalurus nebulosus) celo po vsem telesu. Ribe dobro loœijo slano, sladko, kislo in grenko. Posebno dobro okuøa pisanec (Phoxinus phoxinus), saj sladkor okusi pri 500-krat manjøi koncentraciji kot œlovek, sol pa pri 180-krat manjøi. Krap (Cyprinus carpio) ima sprejemnike za okus razporejene po nebu, som (Silurus glanis) pa v brkih in po ustnicah. Znano je, da krap skozi usta ali økræno odprtino zavræe neokusno hrano.

Poseben œutni organ pri ribah je boœna proga – poboœnica (linea lateralis), ki poteka po vsej dolæini telesa. V njej so øtevilne pore (odprtinice), v katerih so œutna telesca – neuromasti, s katerimi zaznajo razliœne tresljaje in tok vode. Poboœnica spominja na sluøni organ. Oba organa imata podobno vlogo in sluæita za zbiranje in zaznavanje gibanja vode ter drugih gibanj v vodi. S poboœnico zaznajo tudi predmete v daljavi, ki jih ne vidijo, predvsem øe gibanje drugih æivali, kar jih opozarja na nevarnost rib roparic in morebitnih ovir tudi v motni v vodi. Notranje uho sprejema zvoœne valove od 16 do 13000 Hz, poboœnica pa od 1 do 25 Hz, izjemoma tudi do 100.

Pomemben œutni organ rib je koæa v celoti, v kateri so sprejemniki za najrazliœnejøe fizikalne draæljaje. Ena najpomembnejøih vlog koæe je zaznava-nje temperature vode, ki ji ribe prilagajajo

RIBIŠTVO

48 RIBIČ 3/2014

Strah in stres pri ribahPreden bomo obrazložili občutek strahu in stresa pri ribah, bomo na kratko obravnavali njihova čutila – organe za sprejemanje vidnih, prostorskih, kemijskih, tipalnih, mehaničnih, električnih, zvočnih in magnetnih dražljajev, ki se zaznavajo na določenih delih možganov in so jih organizmi razvili, da bi lahko preživeli v različnih okoljskih razmerah. Glavne poti čutil, ki vodijo od različnih čutnih receptorjev (sprejemnikov) do možganov in nazaj do motoričnih celic, so v bistvu za vse vretenčarje

enake, pri ribah pa so nekatere posebnosti, ki jih bomo izpostavili v tem sestavku.

svojo telesno temperaturo. Zanimivo je, da ribe zelo slabo œutijo dotik. Nekatere vrste rib so sposobne sprejemati tudi elektriœne draæljaje, kar jim lajøa æivljenje v motnem okolju.

Ko govorimo o strahu in tesnobi, uporabljamo izraze, ki so obiœajni za vedenje ljudi, kar pa ne pomeni, da podobnih œustev niso sposobne æivali in tudi ribe. Strah je negativno œustvo, ki nastane kot odgovor na nevarnost, ki pa vkljuœuje poveœanje srœnega utri-pa ter æeljo po umiku, pri ljudeh tudi potenje. Poudariti je treba, da ima pri tem pomembno vlogo spoznanje, ki je nekakøna obdelava informacije in ob-staja tudi pri ribah.

Postrvi se znaœilno izogibajo novim oziroma neznanim predmetom, kar lahko ovrednotimo po œasu, ko se zaœnejo spet pribliæevati predmetu. To so dokazali s

izpostavljenih elektriœnemu øoku. V po-skusu so kot negativen draæljaj uporabili dva razliœno intenzivna elektriœna øoka na razliœnih mestih in opazovali, kako so ribe posamezna mesta povezovale z elektriœnim øokom in œe so imele spre-menjeno vedenje glede na jakost øokov. Obe, øarenka in zlata ribica, sta najprej za trenutek obmirovali, potem pa zbeæali, razlike pa so bile tudi v dojemanju in-tenzivnosti elektriœnih impulzov. Razlike so bile tudi med øarenko in zlato ribico. Z raziskavo so dokazali, da je mogoœe ovrednotiti odklonilno obnaøanje rib do neprijetnih draæljajev, pri tem pa je treba upoøtevati øtevilne informacije.

V sklop strahu in boleœine, ki smo ju obravnavali v prejønjem sestavku, sodi tudi stres, ki smo ga pogosto omenjali v naøih sestavkih. Stres je prilagoditveni mehanizem, ki s pomoœjo homeosta-ze (ohranjanje stabilnosti organizma) omogoœa preæivetje. Œe je vpliv dejav-nikov, ki povzroœajo stres, moœan ali/in dolgotrajen, je lahko homeostaza poruøena, poslabøa se dobro poœutje ozi-roma nastane »stiska«, v konœni posledici pa ribe poginejo. V zadnjih desetletjih se je znanje o stresu pri ribah zelo poglobilo in je pojasnjeno marsikaj, posebno øe fizioloøki in vedenjski odzivi na razliœne fizikalne, kemijske ter bioloøke stresorje, vkljuœno s tistimi, ki se pojavljajo pri intenzivni vzreji. V ribogojstvu je eden od obiœajnih stresorjev slaba kakovost vode. Prvi odziv na stresorje je sinteza proteinov (Heat Shock Protein – HSP), ki imajo glavno vlogo pri uravnavanju stresa na ravni celic, organizma in po-pulacije in so bili potrjeni pri postrvih in krapih. Vsebnost teh snovi se zato uporablja za merjenje stresa. Z mole-kularnimi metodami so ugotovili, da so geni, odgovorni za proteine stresa, podobni kot pri sesalcih. Za krajøi œas, odvisno od vrste, ribe stres lahko pre-nesejo, œe pa je stres dolgotrajnejøi in intenzivnejøi, ne morejo veœ vzdræevati homeostaze, kar vpliva na imunski sis-tem, rast in razmnoæevanje. Pri ribah je stres primerljiv s stresom pri viøjih vretenœarjih in ga delimo na primarni, sekundarni in vœasih tudi terciarni stres. Pri primarnem stresu se v krvni obtok sproøœajo kateholamini, to je adrenalin in noradrenalin. Hkrati se aktivira sistem hipotalamus – hipofiza – nadledviœna æleza, kjer nastanejo in se aktivirajo hor-moni stresa, na primer kortizol. Posledica sproøœanja kateholaminov in kortizola so razliœni fizioloøki in vedenjski me-hanizmi, ki se kaæejo kot sekundarni ali morda tudi terciarni stres. Sekundarni stres vkljuœuje øe izloœanje hormonov hipofize in øœitnice. Pri tem se poveœa poraba energije in poruøi ravnoteæje med ogljikovimi hidrati in maøœobami. Zaradi poveœane potrebe po kisiku se

poveœata tudi srœni utrip in pretok krvi v økrge. Konœna posledica tega procesa je motena in poruøena osmoregulacija, pa tudi smrt. Terciarni stres se kaæe v slabøi naravni odpornosti proti bolezni, slabøi rasti in razmnoæevanju rib. Nekatere od teh odzivov uporabljamo za ugotavlja-nje dobrega poœutja rib. Prvi obrambni mehanizem pred stresom je spremenjeno vedenje. Ko se riba sooœi s plenilsko ribo (predatorjem), se bodisi umakne oziroma zbeæi ali pa se z njo sooœi oziroma tekmu-je. Tudi pri neprimerni temperaturi vode in vsebnosti kisika ali pri neugodnem vodnem toku se riba, œe ima moænost, umakne v primernejøi predel vode. Eden glavnih dejavnikov, ki ogroæa zdravje rib, je kroniœen stres, saj kot pri sesalcih dolgotrajna pristnost kortizola v krvi zavre imunsko sposobnost.

Œeprav na sploøno bolezni niso ve-dno povezane s slabimi razmerami v okolju, je v intenzivni vzreji rib veliko situacij in priloænosti, ko ravno stres in telesne poøkodbe poveœajo obœutljivost rib in moænost za izbruh tudi kuænih bolezni. Primeri moœnega medsebojnega vpliva med okoljskim stresom, ki ga predstavljata transport in sortiranje rib, ter povzroœiteljem bolezni, sta na primer furunkuloza in kolumnaris. Izogibanje stresnim dejavnikom in posledicam stre-sa je ena najpomembnejøih skrbi v ribo-gojstvu, zato po svetu potekajo raziskave, kako bi razen nudenja optimalnih razmer za zrejo stres zmanjøali tudi drugaœe. V eni izmed raziskav poskuøajo vzrediti za stres odpornejøo øarenko, kar jim je v laboratorijskih razmerah æe uspelo, zdaj je treba le øe ugotoviti, œe je tako tudi v praksi. Odpornost proti stresu je mogoœe poveœati tudi s prehrano, kateri je dodan vitamin E, ki zmanjøuje vsebnost kortizola in poveœuje preæivetje.

K boljøemu poznavanju stresa pri ribah bi zelo pripomoglo odkritje metode merjenja stresa zunaj nadzorovanih la-boratorijskih razmer, ne da bi bilo treba zato ærtvovati ribe.

Prof. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med.Inøtitut za zdravstveno varstvo in

gojitev divjih æivali, rib in œebelVeterinarska fakulteta Univerze

v Ljubljanivlasta.jencic@vf.uni-lj.si

Literatura

Bogut. I., N ovoseliå, D., Pavliœeviå, J. (2006). Biologija riba, Poljoprivredni fakultet, Osijek.

Braithwaite VA, Boulcott P. (2007). Pain perception, aversion and fear in fish. Dis Aquat Org 75: 131–138.

Veœ avtorjev (2009). General approach to fish welfare and to the concept of sentience in fish; Scientific Opinion of the Panel on Animal Health and Welfare. The EFSA Jo-urnal 954, 13–27.

493/2014 RIBIČ

poskusi, v katerih so kombinirali prisot-nost tujega predmeta øe z omrtviœenjem rib ali pa so jim povzroœili boleœino. Ribe, ki so jim povzroœili boleœino, so zmanjøale æeljo po izogibanju, ribe, ki so skupaj z boleœino dobile tudi analgetike (sredstva za lajøanje boleœine), pa so se enako izogibale tujim predmetom. Drugi poskus na podroœju doæivljanja strahu in izogibanja so naredili z lovom rib z mreæo skupaj s svetlobnim draæljajem. Potem, ko so ribe vadili, se jih je 65 odstotkov æe ob svetlobnem draæljaju, preden so vrgli mreæo, umaknilo na drugo obmoœje. Tako nauœeno izogibanje je trajalo sedem dni, kar kaæe tudi na dolgoroœen spomin. Odzive na razliœne draæljaje so øteli tudi kot pokazatelj œustva strahu. Dejstvo, da so se ribe sposobne uœiti in svoje vedenje prilagajati glede na neprijetne draæljaje, dokazuje, da se tega ribe nauœijo in da ni zgolj samohoten (refleksen) odgovor. Pri omenjenem primeru je treba tudi upoøtevati, da je morda æe svetloba sama po sebi brez mreæe vzrok za umik. Vedeti je tudi treba, da se vse ribe na podobne draæljaje ne odzovejo enako.

V neki drugi raziskavi so prouœevali nauœeno izogibanje øarenk (Oncorhynchus mykiss) in zlatih ribic (Carassius auratus),

Ribe so smele loviti samo osebe, ki so si pridobile ribolovnico in

ribolovno dovoljenje ali dnevno ri-bolovno dovoljenje. V ribolovnem dovoljenju so morale biti natanœno navedene vode in vrste rib, za ka-tere je bilo dovoljenje izdano, pa tudi ribiøke priprave, ki jih je smel ribiœ uporabljati pri ribolovu.

Ribiœi, œlani zadruge, so mo-rali imeti veljavno ribolovnico in ribolovno dovoljenje. Neœlani so lahko lovili tudi z dnevnim ribo-lovnim dovoljenjem. Ribolovnice z veljavnostjo enega leta so izdajali pristojni okrajni izvrøilni ljudski odbori, vendar samo œlanom ri-barskih zadrug z veljavno œlansko izkaznico. Ribolovnice niso mogle dobiti osebe, ki so æe bile kaznova-ne zaradi neupoøtevanja ribiøkih predpisov. Prepoved je veljala za obdobje dveh let po izreku kazni. Ribiœu, ki je pridobil ribolovnico,

je nato zadruga vanjo vpisala øe ri-bolovno dovoljenje.

Dnevna ribolovna dovoljenja so za-druge izdajale samo za lov s trnkom, in sicer za œas od enega do 30 dni, in to tudi osebam brez ribolovnice. Lahko so jih izdajale tudi osebam, ki niso bile njihove œlanice, to je domaœim in tujim turistom, pa tudi œlanom drugih zadrug.

Za ribolov v vodah, ki jih mini-ster za kmetijstvo in gozdarstvo ni dal v zakup ribarskim zadrugam, paœ pa namenil za potrebe dræavnih ribogojnih zavodov ali pospeøevanje tujskega prometa (turizma), je izdajalo ribolovnice in ribolovna dovoljenja ministrstvo, dnevna ribolovna do-voljenja pa tudi za to pooblaøœeni ribogojni zavodi.

Ribolovnico in ribolovno dovolje-nje je moral imeti ribiœ vedno s seboj

IZ NAŠE PRETEKLOSTI

50 RIBIČ 3/2014

Ribiški dokumenti in pogoji ribolova po drugi svetovni vojni

Prvo leto po drugi svetovni vojni je bil vsak ribolov v Sloveniji prepovedan, saj je že dober mesec po končani vojni, 14. junija 1945, minister za kmetijstvo Ljudske republike Slovenije izdal odredbo o prepovedi ribolova v odprtih vodah. Leto kasneje, maja 1946, so slovenske oblasti (prezidij Slovenskega narodno osvobodilnega sveta) izdale zakon o začasni ureditvi ribarstva v Sloveniji. Po tem zakonu je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo oddalo ribolov v posameznih ribarskih enotah v zakup ribarskim zadrugam. V zadrugo je lahko vstopil vsak državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji, kateremu pa niso smele biti odvzete politične ali državljanske pravice. Sprejem v zadrugo so lahko zavrnili tudi

osebam, za katere je obstajala bojazen, da bi pri ribolovu zagrešile zlorabe.

Ribiška dovolilnica, http://www.rd-idrija.si

Zadružna izkaznica Ribarske zadruge v Ljubljani, dokumenta-cija ribiškega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije

dnevno ribolovno dovoljenje, dokumentacija ribiškega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije

JUBILEJI

ter jo na zahtevo pokazati organom Ljudske milice (policaji), ribiøkim œuvajem in œlanom ribarske zadruge. Vsem naøtetim je moral pokazati tudi ulov, tovariøko pa naj bi bilo, da je ulov pokazal sam, ne da bi od ribiœa to kdo tudi zahteval.

Ribolov v zadruænih vodah se je izvajal v skladu s Pravilnikom o izvrøevanju ribolova. Takøne pravil-nike so sprejele vse zadruge, med doloœbami v pravilnikih pa skorajda ni bilo razlik. V zadruænih vodah so lahko lovili œlani zadruge s pogoji, ki jih je vsako leto doloœil zadruæni odbor. Praviloma je bil dovoljen lov samo s trnkom, za druge ribolovne pripomoœke je ribiœ moral dobiti po-sebno dovoljenje. Posamezna zadruga je tudi doloœila, kolikokrat sme œlan zadruge loviti v nekem revirju, pa tudi, koliko rib posameznih vrst sme ujeti. Ujete ribe je ribiœ, œlan zadruge, lahko porabil v domaœem gospodinj-stvu ali jih za doloœeno plaœilo od-stopil zadrugi. Lahko jih je podaril prijateljem ali znancem, nikakor pa jih ni smel prodati.

Za ribiœe so priporoœali øe nekatere druge omejitve. Ribiœem, ki so imeli dovoljenje za lov postrvi, lipanov, øœuk in sulcev ter so imeli œas za ribolov tudi ob delavnikih, so priporoœali, naj ribe lovijo med tednom, ob sobotah in nedeljah pa prepustijo ribolov tistim, ki zaradi svojih poklicnih obveznosti niso mogli loviti ob delavnikih. Za lov sulcev je bilo praviloma potrebno po-sebno dovoljenje zadruænega odbora, izvajali pa so ga lahko samo v sprem-stvu ribiøkega œuvaja ali od odbora doloœenega zadruænega œlana. Ribiœi, ki so imeli dovoljenje za lov tako imenovanih belih rib in so sluœajno ujeli katero od tako imenovanih ple-menitih (postrvi, lipani, sulci, øœuke), so morali tako ribo takoj vrniti v vodo. Œe je bila poøkodovana, so jo morali izroœiti zadrugi. To je povsod veljalo za sulce, za poøkodovane druge ribe pa so ponekod doloœili, da jih morajo na drobno razkosati in vrniti v vodo za hrano drugim ribam.

Dr. Romana Erhatiœ Øirnik

Viri:

Odredba Ministrstva za kmetijstvo o prepovedi ribolova. Ur. l. LRS, øt. 117-12/1945.

Zakon o zaœasni ureditvi ribarstva v Sloveniji. Ur. l. LRS, øt. 143-36/1946.

Pravilnik o izvrøevanju ribolova Ribarske zadruge z.o.j. v Ljubljani, dokumentacija ribiøkega oddelka Tehniøkega muzeja Slovenije.

Od zaœetkov organiziranega delovanja in medsebojnega povezovanja se je

pravnoorganizacijska shema delovanja RD razvijala, izpopolnjevala in prila-gajala stanju, razmeram in potrebam v druæbenem okolju.

V formalnem pomenu in izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev je RD zaœela delovati leta 1957, prvi predsednik pa je bil Anton Øolar. V letu 1961 je Obœina Radovljica izdala odloœbo o dodelitvi ribiøkega okoliøa RD Radovljica za Savo s pritoki od Cajhnovega jezu do izliva Træiøke Bistrice v Savo, ki je do danes ostal nespremenjen. Nekaj œasa je bil ribiøki okoliø celo daljøi in so njegovi zaœetki se-gali do bodeøkega mosta, œisto natanœno in

œasovno pa tega vira ne moremo potrditi. Zelo verjetno je, da sta sosednji RD mejo uredili sporazumno.

Sedeæ RD je na Lancovem, v preure-jenem gospodarskem poslopju, ki ga je zaradi potreb po delovanju in vedno veœ œlanov vodstvo RD v letu 1982 odkupilo od podjetja LIP Bled. Tri leta sta trajala obnova objekta in prilagoditev potrebam, dom pa so slovesno predali svojemu namenu leta 1985. V kasnejøem razvoju sta bili zgrajeni in opremljeni øe lastna valilnica in ribogojnica, ki sluæita vzreji avtohtonih vrst rib. Valilnica in ribogoj-nica sta vzorno vzdræevani in tehniœno posodobljeni, kar omogoœa kakovostno vzrejo in ohranitev avtohtonih vrst rib.

513/2014 RIBIČ

Šest desetletij RD RadovljicaNaraščajoče število članstva je postavilo trdne temelje obstoja, delovanja in poti uspešnega razvoja

Leto 1953 je zgodovinski mejnik razvoja RD na Gorenjskem, med katerimi je postavila svoje temelje tudi RD Radovljica, ki je v tistem obdobju štela trideset članov – ribiških zanesenjakov. Nekatere spremembe na političnem in družbenem dogajanju, zlasti po povojni ureditvi in sanaciji vodotokov, so terjale preoblikovanje ribarskih zadrug v ribiška društva. Istega leta je bila ustanovljena zveza ribiških društev, predhodnica zdajšnje RZS. Značilnost delovanja takratnega obdobja je bila medsebojno povezo-vanje revirnih RD, popularizacija tekmovalnega športa in nadaljevanje urejanja ter sanacije vodotokov in ohranjanje naravnega okolja.

Eden izmed premnogih čudovitih kotičkov na delu Save, s katero upravlja Rd Radovljica.

Zadnja veœja investicija v razvoj je bila nakup ribnika v Voøœah v skupni povrøini 13.000 m2, v urejanje in izgradnjo pa smo ribiœi vloæili tudi lastno delo.

Radovljiøki ribiøki okoliø teritorialno spada v gornjesavsko ribiøko obmoœje s skupno povrøino 110,91 ha in dolæino 23 km, od Cajhnovega jeza nizvodno do izliva Træiøke Bistrice v Savo pod Pod-nartom. Odprto ribolovno vodo zajemata tudi del potoka Lipnica od zgradbe Iskra Mehanizmi nizvodno do iztoka v reko Savo in ribnik Voøœe. Ribjo populacijo, ki je naseljena v vodi, preteæno sestav-ljajo salmonidne vrste, koliœina æiveœih ciprinidov pa je manjøa. V zadnjih letih se je intenzivno poveœalo øtevilo lipa-nov, ki mnogim ljubiteljem muharjenja omogoœajo lepe in øportne uæitke pri ribo-lovu. Celotno obmoœje je zaradi øportnega ribolova v œasu ribolovne sezone dobro poribljeno s øarenkami, ki so dopolnilno vloæene prav zaradi varstva avtohto-nih vrst, zlasti potoœnih postrvi, ki jih je zaœasno prepovedano upleniti, dokler se staleæ ne poveœa. Sulec je bogato naseljen in velja za posebneæa, ki ga spoøtujejo ribiœi sulœarji. Vsako leto ribiœi ujamejo primerke, veœje od enega metra. Kljub dovoljenemu uplenu ribiœi øtevila petnajst ne doseæejo, fotografij z lepotci pa je veliko in tako je verjetno tudi prav. RD tradicio-nalno organizira dva skupna lova sulca, na katera so poleg œlanov povabljeni tudi œlani iz drugih RD in turistiœni ribiœi, øtevilo udeleæencev pa se veœa.

Ribiœi smo dejavni tudi na drugih podroœjih varstva voda in naravnega okolja, zlasti z vkljuœevanjem v vsakolet-ne œistilne akcije. Pri pobiranju smeti z obreæij in vode pa nam pomagajo œlani rafting kluba in obœani, ki se prostovoljno vkljuœijo v naøe delo. Lahko trdim, da je ozaveøœanje na ekoloøkem podroœju varstva narave æe prineslo uspehe, saj æe nekaj let opaæamo, da okolje postaja vse bolj œisto.

Kot mnoge RD se tudi mi sreœujemo s ptiœjo nadlogo, kormoranom, ki v manjøem øtevilu æe stalno prebiva v bliæini reœnega obreæja. Veœja jata prileti na naøe obmoœje zgodaj jeseni, kjer z lovom preæivi zimsko obdobje in pred poletjem odleti na daljni sever. V zadnjem obdobju smo z dobro organizacijo plaøenja in medsebojnega obveøœanja v precejøni meri ohranili vo-dotoke pred plenjenjem, seveda pa se strinjamo, da mora dræava na podroœju varstva narediti kaj veœ in pripraviti potrebno strategijo ohranjanja rib pred plenjenjem.

Vodotoke nadzoruje œuvajska sluæba z desetimi œlani. V obdobju zadnjih let se je øtevilo odkritih primerov krøitev zmanjøalo, tudi na raœun stalnega in pri-mernega nadzora.

Razvojna pot æeli vkljuœiti v delo or-ganov druæine in izvajanje øportnega ribolova œim veœ mladih ribiœev ter jih tako usmeriti v naravo in spoøtovanje njenih vrednot. To bomo dosegli z med-sebojnim spoøtovanjem in odgovornostjo, ki jo imamo ribiœi do sebe, sotovariøev in narave. Veœ ne potrebujemo.

Zanimivosti iz zgodovine in vsakdanjikaFuksova brv je znamenitost in del nara-voslovne uœne poti in je povezava med Radovljico in Kamno Gorico. Zaœetki prve izgradnje segajo v leto 1865, sluæila pa je za krajøo pot iz Radovljice v vasi na des-nem bregu. Imenuje se po pravniku Riku Fuksu iz Bele krajine, ki je dal pobudo za izgradnjo in zanjo prispeval izdatna finanœna sredstva. V zgodovini je bila zaradi visokih vodá nekajkrat poruøena. V novejøem œasu je skrb zanjo prevzela Obœina Radovljica, ki jo je obnovila in usposobila za varen prehod Save.

Pod Fuksovo brvjo je priljubljen kotiœek, v katerem poleti uæivajo muharji, pozimi pa sulœarji, je pa tudi izhodiøœe na ribo-lovne terene gor- in dolvodno.

Cajhnov jez je poleg zanimive ribiøke toœke in drstiøœa sulca zanimiv zaradi zgo-dovine. Æe v letu 1930 je takratni posestnik in lastnik Cajhnove æage s posestvom, Fran Zupanc, s pomoœjo vodne energije pridobival elektriko 186 konjskih sil, ki je sluæila osvetljevanju domaœe hiøe, hleva in lesnih obratov æage. Elektriko je ponudil tudi v omreæje mesta Radovljica, vendar cesarska oblast predloga ni sprejela zaradi premajhne zmogljivosti.

Cajhnov jez je omenjen tudi v zapisih razvoja kopaliøœ. Pod njegovo mogoœnostjo je bilo v letu 1920 kopaliøœe, kamor so se hodili »namakat« meøœani Radovljice, ki niso bili kmeœkega stanu.

Zakupnik vodotoka Save od Bohinjske Bele nizvodno do Podnarta je bil med drugo svetovno vojno in takoj po njej pl. Anton Kapus iz Kamne Gorice, kjer je æivel v graøœini. Zakupnik je bil bolj statusno in ljubiteljsko, kot da bi lovil ribe. Raje se je ustavil pri tem ali onem kmetu na øilcu æganja, ribolov pa je takrat prepustil fantinom iz vasi, ki so mu nalovili celo koøaro rib in øe nekaj zase.

Moj oœe, Joæef Zupanc – Cajhnov iz Lancovega, je »raubiøcal«, od kar pomni. Kot otrok se je podil ob Savi in najraje »øtihal« sulce. Po pripovedi sta z mojo teto, takrat deklico, Bredo Zupanc, »zamerkala« sulca, ki je meril krepko veœ kot meter v dolæino, bil pa je tudi dobre »kilaæe«. Poœakala sta ga, da je priplaval v nizko vodo, tam pa ga je oœe »øtihnil«. Zadel ga je in »øtihar« dræal na roœaju. Ob premiku sulca ni popustil; nekaj œasa sta se prerivala, pri tem pa ga je za pas dræala teta. Prvi sunkovit poteg je oœeta vrgel v akrobatskem loku v vodo, sulec pa je odplaval z ostjo v telesu. Nekaj dni kasneje ga je naøel za

JUBILEJI

52 RIBIČ 3/2014

Ribiœi, œlani RD Radovljica, vabljeni gostje in drugi ribiøki prijatelji smo 60.

obletnico delovanja poœastili slovesno, le streljaj od sotoœja Save Bohinjke in Save Dolinke, pod Boncljevim gorenjskim kozolcem, kjer je bil pripravljen prire-ditveni prostor.

Roman Horvat, predsednik RD, je v uvodnem nagovoru poudaril zgodovin-ski razvoj, uspehe in teæave, s katerimi smo se ribiœi sreœevali v preteklosti, zlasti pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj in urejanju zemljiøkoknjiænih zadev. Posebej je poudaril, da so v prav-nem pogledu teæave reøili v obdobju zadnjih desetih let, tako da RD nima nobenih bremen veœ. Cilji nadaljnjega delovanja so pregledni in jasno zaœrtani, to je izboljøanje programov delovanja vseh organov druæine, ki bodo razvojno naravnani in prilagojeni vsem sodobnim trendom in standardom. Izrazil je æeljo po prijateljskem in korektnem odnosu med œlani in ribiøkimi prijatelji, v ribo-lovnih revirjih pa je treba izvajati vzoren in etiœno naravnan øportni ribolov. Za opravljeno delo se je zahvalil vsem do-sedanjim predsednikom, gospodarjem, œlanom organov in drugim nosilcem nalog ter œlanstvu, brez katerega ne bi bilo takih uspehov, o katerih lahko govorimo.

Sledili so øe nagovori Cirila Globoœ-nika, æupana Obœine Radovljica, in dr. Miroslava Æaberla, predsednika RZS, œestitke in zahvale za uspeøno sodelo-vanje pa so izrekli tudi drugi predstav-niki ribiøkih in lovskih druæin, ZRD in druøtev.

Zasluæni œlani, ribiøki prijatelji, druøt-va in organizacije ter obœani, ki so po-magali pri obnovi in delovanju RD, so prejeli priznanja RZS in RD.

Listino œastnega œlana so prejeli:• Slavko Gaøperøiœ,• Duøan Ulœar,• Lovro Kozjek

Jubilejno listino je prejel:• Joæe Avsenik

Plaketo Ribiøke zveze je prejel:• Matej Øparovec.Vsem prejemnikom iskreno

œestitamo!V okviru programa je sodeloval øe

Meøani pevski zbor iz Krope, druæabni del pa je popestril Duo Kræiønik.

Roman Horvat, predsednik Rd Radovljica

DOGODKI

Pumpicno hiøo pod sotoœjem, se- veda poginulega; ostal mu je le »øtihar«.

Starejøa mularija iz Lancovega in okolice je bila takoj po vojni zelo drzna in je pod jezom in v reœnih tolmunih lovila ribe z metanjem roœnih bomb, ki so ostale iz voj-nih œasov. To nevarno poœetje je marsikoga hudo stalo …

Æe nekaj zaporednih ribiøkih let bo, ko v obmoœje revirja od Cajhnovega jeza do sotoœja v mar-cu prihaja na muharjenje s suho muho mlad kitajski ribiøki par, ki ima restavracijo v Budimpeøti. Sta nekaj posebnega, saj se tudi skromnega ulova razveselita kot dva otroka. Prav zanimivo ju je pri njunih muharskih mojstrstvih opazovati, saj prednost dajeta spoøtljivosti in visokim etiœnim standardom.

Øtevilo tujih turistiœnih ribiœev se veœa iz leta v leto. Marca in ok-tobra prihajajo zanimivi gostje iz Bologne, druøœino pa sestavljajo mesar, gostilniœar, hotelir in ad-vokat. Poleg strastnega ribolova so znani po »piknik« pripravi spe-cialitet na obreæju pod Lancovim mostom. Œuvaja seveda obvestijo in pogostijo; po dobri navadi.

Kar zadeva obisk tujih ribiœev, so najøtevilœnejøi Italijani, ki priha-jajo iz drugih revirjev zaradi lova lipana in avtohtonih vrst. Sreœati jih je mogoœe v revirju za mostovi, »bogu za hrbtom«. Kako izvohajo, kje so najveœje in najlepøe ribe, mi øe ni uspelo ugotoviti.

Œe bi øe naprej øtel ribiœe po dræavljanstvu, bi lahko naøtel« pol sveta«.

Za konec naj navedem, da smo ribiœi doæiveli tudi vodno kata-strofo zaradi izpusta Save iz HC Moste, ki je z muljem in deroœo vodo, ki je v sebi nosila ruøilne predmete, pomorila praktiœno ves ribji æivelj in uniœila naravne ha-bitate v Savi. Takrat je œlovek dal prednost razvoju gospodarstva in industrije, pri tem pa pozabil na varovanje in ohranjanje narave. Økoda je bila neprecenljiva in jo œutimo øe dandanes, zlasti v rasti in razvoju avtohtonih vrst rib in drugih habitatov.

Kako nas najdeteNa uradni spletni strani RD Ra-dovljica www.ribiskadruzinara dovljica.si, vkljuœeni pa smo tudi v internetni sistem prodaje ribolov-nih dovolilnic www.ribiskekarte.si. Na spletnih straneh Facebooka je odprta stran Ribiøka druæina Radovljica, za osebne informacije pa smo dosegljivi v Domu ribiœev na Lancovem 7/a v œasu uradnih ur ob sredah od 18. do 20. ure. Dobrodoøli!

Roman Zupanc

Slovenski ribiœi smo se predstavili v hali B, kjer sta bila predstavljena

øportni ribolov in ribiøka oprema. Na vsem sejmu, øe posebno pa v naøi hali, je bil velik poudarek na varstvu nara-ve. Najboljøi razstavni paviljon v tem pogledu je pripravila Øvicarska zveza sladkovodnih ribiœev. Na njem so na povrøini veœ kot 200 m2 predstavili velika prizadevanja pa tudi uspehe ribiœev na podroœju varovanja voda, njihove dosledne zahteve po gradnji funkcionalnih ribjih stez ob gradnji hidroelektrarn, uspeøne primere iz prakse in renaturacije vodotokov. Po sploøni oceni razstavljavcev, med katerimi je sejemska uprava naredila anketo, je bil sejemski nastop zanje zelo uspeøen.

Slovenija se je na sejmu predstavila prviœ, in sicer na razstavni povrøini 16 m2. Nosilec predstavitve je bil Zavod za ribiøtvo Slovenije v sodelovanju z agencijo SPIRIT. Skupni predstavitvi so se pridruæile tudi RD Bohinj, RD Bled, RD Radovljica, RD Idrija, RD Ljubno, RD Mozirje, RD Novo mesto in RD Tolmin ter turistiœne organiza-cije Regija Osrednja Slovenija in Ljubljana, Bohinj, Bled ter Radovljica. Prviœ je bil z nami tudi Kompas, d. d., ki je letos zaœel s pripravo posebnih turistiœnih paketov za tuje ribiœe, skupaj z Zavodom za ribiøtvo Slove-nije in zainteresiranimi RD. Predstavitvi sta se pridruæila tudi Hotel Zlata ribica iz Idrije pri Baœi in Penzion Raduha iz Luœ. Na sejmu smo uspeøno predstavili moænosti ribolova na rekah in jezerih in øe posebno muharjenja v Sloveniji z broøurama Ribolov na rekah in jezerih Slovenije ter Muharjenje v Sloveniji, predstavili smo tudi prospekte Zavoda za ribiøtvo Slovenije in vseh sodelujoœih RD. Ob tem smo s turistiœnimi broøurami o Sloveniji, razliœnimi vsebinami o slovenskem turizmu in turistiœnimi kartami Slovenije, ki jih je pripravila agencija SPIRIT, ter turistiœnimi broøurami sodelujoœih turistiœnih organizacij predstavili tudi dobrøen del turistiœne ponud-be Slovenije. Takøna skupna predstavitev je bila zelo pomembna, ker je bilo med obisko-

valci poleg ribiœev tudi veliko druæin, ki so se zanimale za moænosti poœitnic v Sloveniji. Veœina obiskovalcev je bila nemøko govoreœih, zato smo imeli vse materiale v nemøœini, poleg tega pa øe velik del v francoøœini, angleøœini in italijanøœini. Obiskovalcem na razstavnem prostoru smo poleg vseh informacij predsta-vili tudi delœek naøe kulinariœne ponudbe in jih pogostili s kraøkim prøutom, tolminskim sirom, namazi iz prekajenih postrvi in soma, potico ter briøkimi vini Kleti Goriøka brda.

Pred sejmom smo v sodelovanju z Marcom Petitjeanom, enim od svetovno najbolj znanih muharjev in vezalcev umetnih muh, pripravili posebno vabilo za obisk na sejmu, ki smo ga vnaprej poslali veœ kot dvajsetim pomembnim osebam s podroœja øportnega ribolova v Øvici. Veœina je obiskala naø razstavni paviljon, kjer smo jim predstavili moænosti øportnega ribolova na naøih sladkih vodah.

Sreœali smo se tudi s predsednikom Øvicarske zveze sladkovodnih ribiœev Ro-landom Seilerjem in njegovimi sodelavci ter predstavniki øvicarske ribiøke revije Petri Heil ter se pogovarjali o morebitnem sode-lovanju.

Ocenjujemo, da je bila celotna predstavitev dobro pripravljena in uspeøna.

Borut Jerøe

533/2014 RIBIČ

Slovenski razstavni prostor je obiskala tudi direktorica sejma Anne Marie Schneider s sodelavkama in izrazila zadovoljstvo nad predstavljenimi možnostmi ribolovnega turizma v Sloveniji. (Foto: d. Krapež)

SLOVENSKA UdELEžBA NA MEdNAROdNEM SEJMU RIBIŠTVA, LOVSTVA IN STRELSTVA FIScHEN JAgEN ScHIESSEN V BERNU

Veliko zanimanje za obisk slovenskih vodáZavod za ribištvo Slovenije je v prejšnjih letih skupaj z RZS, Javno agencijo R Slovenije za spodbuja-nje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT), regionalnimi turističnimi or-ganizacijami, RD in zainteresiranimi podjetji uspešno sodeloval na več ribiških sejmih doma in v tujini. Letos je Zavod za ribištvo Slovenije organiziral skupni nastop na mednarodnem sejmu Fischen Jagen Schiessen v Bernu v Švici. To je največji tovrstni sejem v Švici, ki ga organizirajo vsaki dve leti. Letošnji, že enajsti po vrsti, je bil na sejmišču v Bernu od 13. do 16. februarja. Na njem se je na povr- šini blizu 10.000 m2 notranjih razstavnih hal predstavilo 230 razstavljavcev iz več kot petnajstih držav. V štirih dneh ga je obiskalo več kot 30.000 obiskovalcev. Organiziran je bil v treh sodobnih razstavnih halah, od katerih je bila vsaka tematsko zaokrožena glede na tri vsebinske sklope sejma.

Poleg naøtetega sem imel priloænost spoznati prijazne ljudi, ki jih odliku-

jeta neverjetna solidarna povezanost in topla pozornost do soœloveka, vse do danes prisotna v ljudeh iz œasov teækega rudarskega æivljenja, ko so si vselej tesno stali ob strani.

Morda je tudi ta œloveøka lastnost po svoje pripomogla k odloœitvi predsedni-ka RD Zagorje Staneta Pozniœa, da je s svojimi ribiœi organiziral pomembno sreœanje ribiœev dveh deæel. Ob tem naj pripomnimo, da se prizadevni ribiœi Slovenije in Hrvaøke æe nekaj let tradicio-nalno sreœujejo in povezujejo s skupnim namenom izmenjave spoznanj ter po-membnih izkuøenj, s katerimi obvladu-jejo øtevilne teæave. Slednji se pojavljajo ob prizadevanjih za ohranitev ribjega æivlja v œim bolj œistih vodah, od katerih nekatere povezujejo dve sosedski dræavi. Sreœanja sta se udeleæila tudi predsednik hrvaøkih ribiœev Vladimir Sever, tajnik Tomislav Feldhofer in predsednik RZS dr. Miroslav Æaberl v druæbi œlana UO RZS, zadolæenega za pravno podroœje, Petra Solarja. K pomembnosti sreœanja sta s svojo prisotnostjo prispevala æupana Obœine Zagorje ob Savi Matjaæ Øvagan in gost iz hrvaøke æupanije Ludbreg Dubravko Biliå.

Glavni nosilki vzornih medsosed-skih odnosov sta slovenski RD Laøko in Zagorje ter øportni hrvaøki ribolovni druøtvi Ludbreg in Novi Marof. Ome-njeni ribiøki organizaciji sta v sodelo-vanju hrvaøkih in slovenskih æupanov omenjenih mest æe leta 2011 sveœano podpisali listino medsebojnega sode-lovanja, ki so jo druæno osnovali v do-govoru hrvaøkih in slovenskih ribiøkih somiøljenikov. Omenjeni meddræavni dogodek je tiste dni potekal v prostorih novozgrajenega doma ribiœev v Novem Marofu v prijetni druæbi tamkajønjih ribiøkih gostiteljev, na œelu z njihovim predsednikom Slavkom Maistrom (nek-danji dolgoletni podpredsednik svetov-

ne krovne øportnotekmovalne ribiøke organizacije FIPSed). Tokrat je Slavko s svojimi ribiøkimi sodelavci uspeøno povezal vse niti nepozabnega sreœanja, o œemer smo leta 2011 poroœali v Ribiœu. Ob tem naj pripomnimo, da medsebojna zaœetna povezovanja segajo æe v leta 1975–1982, ko so se na reki Savinji vrstile katastrofalne zastrupitve ribjega æivlja. Takrat so po zaslugi ribiøkega zanesenja-ka Tonœka Baœiœa iz RD Laøko (po rodu iz Ludbrega) in na temelju izredno dobrih odnosov z ribiœi iz Ludbrega le-ti laøkim ribiœem podarili precejønje koliœine ci-prinidnih vrst rib, ki so ponovno vrnile æivljenje v Savinjo. Tudi Laøœani so po danih zmoænostih pomagali ludbreøkim ribiœem in tako so se spletle trdne vezi med ribiœi dveh sosednjih deæel.

Na zanimivem omenjenem medna-rodnem ribiøkem sreœanju v Zagorju ob Savi je zbrane nagovoril Stane Pozniœ, predsednik zagorskih ribiœev. Poudaril je pomen druæenja z namenom reøevanja teæav, s katerimi se sreœujejo øportna ribiøka druøtva, saj se ob œezmejni iz-menjavi izkuøenj in spoznanj laæje spo-padajo z njimi. Med drugim je povedal: »Ribiøke druæine se danes v Sloveniji sreœujemo s øtevilnimi problemi, ki smo jih v prejønji skupni dræavi reøevali hit-reje, bolj uœinkovito in bolj sproøœeno, veliko veœ smo naredili v skupni æelji varovanja naøih voda in njihovega rib-jega æivlja. Z osamosvojitvijo Slovenije se je pojavil problem lastninjenja, RD so zasuli z gomilami papirjev, novi zakon o druøtvih je postavil drugaœna pravila igre. Za delovanje naøe RD mo-ramo zagotoviti minimalno 3.000 evrov, kar za naøe druøtvo predstavlja velik problem. Obdavœitve so nas ribiœe – naravovarstvenike udarile po æepu in povzroœile velik upad naøega œlanstva. Navkljub nenehnim prizadevanjem in programom za pridobitev œlanstva v naøe vrste me skrbi za obstanek naøega RD …!

Po drugi strani pa smo od dræavnih institucij kar tri leta œakali na odobritveni postopek vodnega soglasja za potrebe naøe ribogojne dejavnosti. Konœno – øele po petih letih – smo prejeli uporabno dovoljenje, ne glede na naøa vztrajna opozorila, za kako pomembno zadevo gre, da ne bomo imeli ribjega zaroda za poribljavanje.«

Na njegove besede se je prvi odzval predsednik RZS dr. Miroslav Æaberl: »Slovenska in hrvaøka ribiøka druøtva se sreœujejo s podobnimi problemi. Obo-je nas obremenjujejo kormorani, sive œaplje itd. Toda veliko naravne økode povzroœimo ravno ljudje sami s svojimi nekontroliranimi posegi v vodotoke. Dogovorjamo se z Ministrstvom za kme-tijstvo in okolje, kako stvari postaviti na pravo mesto, da bodo omenjeni posegi v vodotoke bolj normalni, sprejemljivi za obe strani. Njihov odgovor priœakujemo v dogovorjenem mesecu juniju 2014. Res je tudi, da je mladih ribiœev le nekje 7 %, povpreœna starost slovenskih ribiœev je veœ kot 50, kar je zelo zaskrbljujoœe.«

O moænostih vpliva ribiœev na sloven-sko zakonodajo, ki zadeva ribiøtvo, je spregovoril Peter Solar: »Eno so formalni postopki, drugo so dejanske izvedbe, ki niso izvedene po naøih priœakovanjih. Ribiœi preveœkrat prikimamo dræavnim institucijam, ki æelijo neka finanœna povraœila s pomoœjo vodnih virov.«

Vladimir Sever, predsednik øportnih ribiøkih druøtev Hrvaøke, je uvodnih besedah povedal: »Z veseljem bomo tudi v bodoœe sodelovali pri izmenjavi mnenj in izkuøenj, pri reøevanju problemov in iskanju skupnih reøitev za naøe nadaljno uspeøno ribiøko delovanje. Ob osamosvo-jitvi Hrvaøke smo si uspeli izposlovati 20-letno »brezdavœno« delovanje naøih druøtev. Zavedamo se, da so vode bo-gastvo dræave, a poskuøali bomo tudi v bodoœe z dogovori œim bolj uspeti s svojimi æeljami. Imamo dobro izhodiøœe, da naøo ribolovno – naravovarstveno

SREČANJA

54 RIBIČ 3/2014

SREČANJE SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH RIBIČEV

S skupnimi izkušnjami nad težave

V hladnem zimskem dnevu me je prijetno ogrelo prijazno povabilo predsednika RD Zagorje Staneta Pozniča, naj se udeležim prijateljskega srečanja »za okroglo mizo« s slovenskimi in hrvaškimi športnimi ribiči. Vabilu sem se z veseljem odzval, saj me na Zagorje ob Savi vežejo lepi spomini. Ne le da sem v zagorski dolini srečal svojo življenjsko sopotnico, tu sem pred nekaj desetletji kot ribič RD Litija s pomočjo ribiških prijateljev v manjši ribogojnici v nekaj kilometrov oddaljenem Kisovcu prvič osmukal plemenke potočne postrvi, katerih mladice so kasneje odraščale v gojitvenih potokih RD Litija. Spomini me vežejo na gradnjo zagorskega

ribiškega doma, ko smo uspeli pokriti še zadnji del ostrešja ter zmagoslavno zavriskali in zapeli.

dejavnost obdræimo pod svojim okriljem. Tudi pri nas se pripravlja zakon o vodah z vsemi dolænostmi in podobno bomo morali reøevati zakonska nesoglasja, kot jih reøujete Slovenci. Zelo nam bodo ko-ristile vaøe izkuønje. Slovenski in hrvaøki ribiœi si v podobnih zagatah med seboj veliko pomagamo z izkuønjami, naøe vezi morajo ostati trajne.«

Slavko Maister, predsednik øportno- ribolovnega druøtva Novi Marof, je bil kategoriœen: »Œe ne bi bilo nas ribiœev, bi v veœini primerov naøe vode ostale brez ribjega æivlja in ribe bi poznali le iz akvarijev. Ribe bodo ostala pri æivljenju le z naøo pomoœjo. Tudi nas na Hrvaøkem æe zasipavajo z birokracijo, ki nam jemlje dragocen œas, katerega bi ga lahko name-nili naøi osnovni dejavnosti. Vsi skupaj se moramo øe naprej boriti in sodelovati v naøem ribiøkem poslanstvu, ki je bilo osnovano æe pred stoletjem in ne le v nameri, da si speœemo ribo.«

Tomislav Feldhofer, tajnik najviøje hrvaøke krovno øportnoribiøke organi-zacije, je brez dlake na jeziku povedal: »Tudi mi na Hrvaøkem æe obœutimo pri-tiske koncesije na naøe vode, s katerimi upravljajo øportna druøtva. Mi delujemo

v okviru øportnih druøtev Hrvaøke, ki se morda razlikuje od slovenskega sistema povezovanja prek RZS. Nam ne morejo naenkrat vzeti upravljanja z vodami. Naøa ribolovna druøtva so øe vedno upravljalci v smislu gospodarjenja vod-nega æivlja in s tem upravljavci voda.«

Djuro Janœiœ, predsednik øportno-ribolovnega druøtva Ludbreg, je izrazil veselje nad skupnimi sreœanji, saj tako ribiœi obeh sosedskih deæel s skupnimi moœmi in spoznanji reøujejo teæave, ki so si zelo podobne.

Sreœanja slovenskih in hrvaøkih ribiœev se zaradi bolezni ni mogel udeleæiti predsednik RD Laøko, Marjan Œebela. Kot predstavnik laøkih ribiœev je zaradi bolezni njihovega predsednika Marjana Œebele nastopil Tonœek Baœiœ: »RZS mora vkljuœiti pravega strokovnjaka, da bo s pravilnim vodenjem zastopal ribiœe pri naœrtovanju in izvajanju posegov v naøe vode. Œe bo ølo tako naprej, nam bodo reko Savinjo uniœili. Dolga leta sem delal v Nemœiji in sem spremljal njihove posege v vode. Moram priznati, da oni vedo, kaj delajo!«

Tomo Filip, nekdanji dolgoletni pred-sednik ribolovnega druøtva Ludbreg, je

eden od pionirjev meddræavnega po-vezovanja slovensko-hrvaøkih ribiøkih druøtev: »Ni vse tako œrno, kot se tre-nutno kaæe; s skupnimi prizadevanji bomo vse laæje obvladovali, le omagati ne smemo.«

Dubravko Biliœ, æupan Obœine Lud-breg, je poudaril pomen druæenja in izmenjave izkuøenj, ki bodo v prihod-nosti pripomogle k pridobitvi evropskih finanœnih sredstev slovenski in hrvaøki strani. Æeli si, da bi tovrstno sodelovanje trajalo tudi v prihodnje.

Tudi Matjaæ Øvagan, æupan Obœine Zagorje ob Savi, je menil, da je medna- rodna izmenjava izkuøenj zelo pomemb-na in zagotovil, da bo obœina ribiœem vedno stala on strani.

Predsednika slovenskih in hrvaøkih ribiœev sta med drugim spregovorila o skupnem mejnem vodnem gospodarjenju in med prednostne naloge obeh dræav uvrstila dogovor z vodstvi HE, naj privo-lijo v izvedbo umetnih drstiøœ, kar bi bilo izjemnega pomena za ribiøko dejavnost in ohranitev naravnega razmnoæevanja ribjega æivlja v rekah obeh dræav.

Besedilo in fotografija: Joæe Ømejc

553/2014 RIBIČ

Slovenski in hrvaški ribiči za skupno mizo

Geologija je naravoslovna znanost, ki se ukvarja z raziskovanjem Zem-

lje, njeno zgradbo, snovmi, ki jo se-stavljajo, in Zemljinim zgodovinskim razvojem. Geologova naloga je pred-vsem izdelovati osnovne geoloøke karte in sodelovati s strokovnjaki s podroœja geodezije, gradbeniøtva, ke-mije, fizike, biologije in medicine. Ena izmed vej geologije je tudi paleonto-logija, ki se ukvarja z okamninami ali fosili. V zadnjih desetletjih je postala samostojna znanstvena disciplina in se dobro povezuje z drugimi, na primer z biostratigrafijo, taksonomijo, paleoekologijo in podobnimi. Paleon-tologija je v primerjavi z geologijo oæja disciplina, raziskuje namreœ nastanek æivljenja na Zemlji, pri svojem delu pa se opira na fosile.

Predvidevamo, da se je æivljenje na Zemlji zaœelo po posebnem zapored-ju kemiœne evolucije. Paleontologija raziskuje to evolucijo, kar ji uspeva s øtudijem posameznih primitivnih organskih ter viøje razvitih rastlinskih in æivalskih skupin. Dognano je, da se je razvoj Zemlje zaœel pred pribliæno 4,5 milijarde leti, prvi organizmi – modrozelene bakterije (Cyanophyta) – pa so se pojavili øele pribliæno 3,5 milijarde let nazaj; od takrat imamo tudi najstarejøe znane fosile. Prva fo-tosinteza se je zgodila pred pribliæno 2,8 milijarde leti, prve æivali pa so se

pojavile »øele« okoli 700 milijonov let nazaj.

Nastanek fosilovVsi odmrli organizmi s trdnim ogrod-jem, ki so bili po smrti zakopani v mehko usedlino in œe le-ta kasneje ni bila izpostavljena visokim pritiskom in temperaturam, so se ohranili kot fosili. Zmotno je prepriœanje, da so fosili »le økoljke ali polæi s Triglava«, ki so se prijeli na kamen in tam ob-stali. Res je, da lahko fosile nekaterih skupin morskih æivali najdemo na vrhu Triglava, vendar je to posledica tektonskih premikov, ki so nagubali plasti kamnin, jih spremenili in dvig-nili. Nekdaj mehko morsko dno je skozi milijone let okamnelo (pravimo, da je petrificiralo), posamezne plasti mehkih usedlin so postale plasti kam-nin, ki so se kasneje zaradi pritiskov nagubale in dvignile v gore. Zaradi istega naœina lahko fosile tropskih rastlin najdemo v predelih, ki so zdaj mrzli ali celo polarni.

Prav tako ne moremo govoriti o Slo-

veniji v preteklih geoloøkih obdobjih, na primer o Sloveniji v obdobju triasa, saj takrat dræave Slovenije øe ni bilo, niti ni obstajala v geografski obliki, kot jo poznamo dandanes. Kveœjemu lahko govorimo o usedlinah, ki so bile v takih in takih okoliøœinah, kasneje so okamnele in zdaj sestavljajo ozemlje Slovenije. Morda je sliøati zapleteno, a je logika povsem preprosta. Zato ne bomo govorili, da je bilo na primer na Jesenicah nekoœ morje, o œemer bi sklepali zaradi tamkajønjih najdb fosilnih rib in økoljk, temveœ bomo trdili, da je bila usedlina, ki zdaj se-stavlja kamnino s fosili rib in økoljk, nekoœ v morskem okolju. Jesenice z okolico v tistem œasu, ko sta æiveli fosilna riba in økoljka, sploh niso obstajale. Tipologija kamnine s fosili, lega fosilov v kamnini in vrste fosilov povedo, v kakønih razmerah so æivela takratna æiva bitja. Lahko ugotovi-mo tudi osonœenost, stopnjo kisika, hitrost vode in podobne zanimive in pomembne podrobnosti.

ZANIMIVOSTI

56 RIBIČ 3/2014

KRATEK PREgLEd RAZVOJA RIB V gEOLOŠKI ZgOdOVINI NA OBMOČJU ZdAJŠNJE SLOVENIJE

Fosilne ribe v SlovenijiV prispevku opisujemo geološki nastanek zdajšnjega območja Slovenije, splošen pregled razvoja rib kostnic in hru-stančnic v geološki zgodovini ter opis najdb fosiliziranih rib iz Slovenije in okolja, v katerem so živele. Nakazati posku-šamo tudi vzporednice z zdajšnjimi ribjimi vrstami. Članek začenjamo z enostavnimi pojmi iz geologije, paleontologije in drugih znanstvenih ved, ki so nujni za razumevanje nadaljnje vsebine, končujemo pa z napotitvijo k branju dodatne

izbrane poljudne in znanstvene literature.

Slika 1: Razmeroma dobro ohranjena morska riba kostnica iz oligocenskih plasti pri Mozirju (Meletta crenata). Na primerku so dobro opazni spodnja čeljust, škržni poklopec, prsna in repna plavut. V mozirskih plasteh laporovcev in lapornatih apnencev so pogosti fosilni ribji ostanki. Primerek na fotografiji meri 10 cm in je iz zasebne zbirke damjana Zupančiča.

Jure Uøeniœnik se ukvarja z razis-kovanjem morske makrofavne

terciarnih plasti. Je soustanovitelj Raziskovalnega geoloøkega druøtva in obœasni zunanji sodelavec Ka-tedre za regionalno in sedimentno geologijo Naravoslovno tehniøke fakultete Univerze v Ljubljani. Je ribiœ, ki v prostem œasu najraje mu-hari, njegova primarna izobrazba pa sta banœniøtvo in operativno gradbeniøtvo.

Uredniøtvo

Kratek pregled razvoja rib v geološki zgodovini Prve æivali, podobne ribam, so æivele æe v obdobju kambrija, pribliæno 530 milijonov let nazaj. To so bili t. i. ostrakodermi, nekakøne majhne ribe oklepnice brez œeljusti. Na sploøno so bile vse prve ribe brez œeljusti, njihov razvoj je potekal poœasi, osebki pa so bili zdajønjim podobni le, œe bi jih pogledali od daleœ. Prve ribe s œeljustmi so se pojavile øele v silurju. Nekakøni potomci prvih rib so se

organizma v okolju. Prek fosilnih ostankov, ki so jih naøli na razliœnih koncih sveta, vemo, da so kostnice hitro osvojile vse vodne sisteme na planetu. Ocenjujemo, da dandanes poznamo okoli 1300 razliœnih fosil-nih vrst rib kostnic in okoli 20.000 øe æiveœih (recentnih) vrst.

Za ribe hrustanœnice je znaœilno, da imajo notranji skelet iz hrustanca. Od kostnic jih najlaæje loœimo, ker nimajo økrænih poklopcev, tudi njihov rep ni simetriœen. Najbolj znana skupina hrustanœnic so morski psi, njihove

Malo mlajøe devonske apnence, ki jih lahko najdemo med Jezerskim in Logarsko dolino, so lahko natanœno doloœili prav s pomoœjo specifiœnih fosilov, med katerimi pa ni pravih rib. Enako velja za karbonske skrilave glinavce, peøœenjake in apnence v Karavankah nad Jesenicami. Ponekod je v njih veliko znaœilnega fosilne-ga spodnje karbonskega æivalstva, med katerim prevladujejo posebni raki (trilobiti), økoljkam podobni ramenonoæci in posebni mahovnja-ki. V teh plasteh so naøli tudi velik

573/2014 RIBIČ

Slika 2: Slabše ohranjena fosilizirana riba iz morskega okolja, najdena v okolici Trbovelj, je oligocenske starosti. Ribji ostanek je dolg 5 cm in je shranjen v zasebni zbirki damjana Zupan-čiča. Še več ribjih ostankov so v času obratovanja premogovnika našli v sosednjem Hrastniku. Tam so se ohranile množično, kar kaže na pogin ali posebne sedimentacijske razmere.

Slika 3: Slabše ohranjena, 4 cm dolga morska riba iz skupine kostnic. Najdena je bila v okolici Trbovelj in je oligocenske starosti. Na primerku so dobro vidni ostanki hrbtne pla-vuti z bodicami in anatomija očesne votline. Fosil je shranjen v zasebni zbirki damjana Zupančiča.

do danaønjih dni ohranili v skupini piøkurjev.

Za devon so znaœilne velike ribe hrustanœnice z veliko glavo in moœ-nimi œeljustmi, ki spominjajo na æelvine. Po »kratkih« 50 milijonih let razvoja so izumrle. Pojavile so se tudi æe ribe kostnice, ki so dandanes najobseænejøa skupina vretenœarjev. Za razliko od rib hrustanœnic imajo kostnice okostenel skelet, ki se je med evolucijo bolje prilagajal potrebam

korenine segajo v obdobje silurja, 400 milijonov let nazaj.

Proti koncu paleozoika sta se øtevilœna pestrost in razvitost ribjih osebkov poveœevali, zato se bomo raje osredotoœili na obmoœje Slovenije in vzporedno z geoloøkim opisom nastajanja zdajønjega ozemlja ome-nili tudi glavne skupine takratnih ribjih vrst.

Geološka zgodovina nastajanja ozemlja SlovenijeGeoloøka sestava ozemlja Slovenije je izredno pestra zaradi specifiœnega poloæaja med nekdanjo afriøko in evrazijsko tektonsko ploøœo, kar se odraæa na razgibanem terenu in pe-stri kamninski sestavi. Najstarejøe kamnine segajo v predkambrijsko obdobje (od 500 do 600 milijonov let) in so na Pohorju in Koroøkem. To so metamorfne kamnine. Zara-di pomanjkanja fosilnih ostankov (metamorfne kamnine zelo redko vsebujejo fosilne ostanke, magmatske pa nikoli) je starost plasti doloœena s superpozicijo (zaporedjem plasti) in ne biostratigrafsko (s fosili).

ribji zob, ki je hkrati najstarejøi znani vretenœarski fosil pri nas.

V Sloveniji so iz obdobja paleozoi-ka znaœilne øe usedline spodnjega per-ma, ki so se odlagale v plitvomorskem okolju. Iz tistega obdobja so znani rdeœi apnenci, ki jih lahko opazujemo v Dovæanovi soteski pri Træiœu. Med ribolovom na Træiøki Bistrici malo poglejte okoli sebe, morda najdete tudi kak fosil korale, ramenonoæca ali majhne økoljke. Drugod na obmoœju zdajønje Slovenije so tedaj vladale aridne (puøœavske) razmere, zato fosili iz teh plasti niso znani. Nekoliko kasneje, v mlajøih obdobjih zgornjega perma, se je morje zdajønje Slovenije spet poglobilo, odlagali so se œrni apnenci, ki jih najdemo ponekod na Gorenjskem.

Triasne kamnine imajo v sestavi Slovenije pomembno mesto; najdemo jih v veœini slovenskih Alp, v Dina-ridih in predalpskih hribovjih. Prav zanje je znaœilna velika tektonska prizadetost kamninskih masivov, kar lahko pripiøemo alpidskemu gubanju. Iz triasnega obdobja poznamo najd-be ene veœje in veœ manjøih fosilnih

Kako določamo starost posameznih plasti kamnin?

Starost posameznih plasti doloœamo s pomoœjo vodilnih fosilov. To so

ostanki nekdaj æiveœih organizmov, ki so bili prisotni na øirøem obmoœju le v kratkem œasovnem obdobju. Starost doloœamo tudi s superpozicijo, to je razvrøœanje plasti od najstarejøih do najmlajøih, in razliœnimi radioaktiv-nimi metodami, ki merijo koliœino produktov razpadanja radioaktiv-nih elementov v mineralih, s œimer ugotovimo v letih izraæeno geoloøko starost.

ostankov rib, ki spadajo v skupini hrustanœnic in kostnic. V obdobju jure je bilo obmoœje osrednje Slove-nije globoko pod morjem, odlagali so se globokomorski ploøœasti apnenci, glinovci in laporji. Juæneje od tega pre-dela je bila dvignjena ploøœa s plitvim morjem, kjer so se odlagali nekoliko drugaœni apnenci s pogostejøimi fosil-nimi ostanki. Za obdobje krede je bilo prav tako znaœilno usedanje globoko-morskih apnencev, razen v juænem predelu, kjer je bilo morje plitvejøe. Od tam poznamo mnogo najdb zanimivih

in sodobne reke, ki so udorine napolnile z ogromnimi koliœinami proda in peska. Geografska pestrost pokrajine, ki je zdaj znaœilna za Slovenijo, se je oblikovala v minulih 500 milijonih letih, dokonœno pa v zadnjih deset tisoœ letih, ko so se ledeniki umaknili toplejøemu podnebju. Vsako obdobje je bilo specifiœno in je za seboj pustilo fosile, ki so dokazi nekda-njega æivljenja in razmer zanj.

Najdbe fosilnih rib v SlovenijiPri nas fosilizirani ribji ostanki niso pogosti, zato so njihove najdbe toliko

V nadaljevanju lahko najdbe deli-mo øe glede na æivljenjsko okolje (pri nas poznamo le ostanke morskih ali brakiœnih rib) in glede na absolutno starost fosila. V geografskem pomenu so pomembnejøa nahajaliøœa fosilnih ostankov rib na Primorskem, Gorenj-skem in spodnjem Øtajerskem, kar sovpada z lokacijami posameznih vrst kamnin.

Od rib hrustanœnic poznamo pred-vsem veliko najdb posameznih fosil-nih zob. Iz obdobja karbona je znana pomembna najdba 5 cm velikega

ZANIMIVOSTI

58 RIBIČ 3/2014

Slika 5: Najstarejši znani fosilni ostanek ribe v Sloveniji je zob, ki je pripadal ribi hrustančnici iz karbonskega rodu Petalo-dus (Petalodus sp.). Na shemi sta jasno poudarjeni temnejša zobna krona in svetlejša korenina, ki je rasla iz mehkejšega obzobnega tkiva. Zob meri 5 cm, originalni primerek hranijo v muzeju na Jesenicah.

Slika 4: drobna, le dva centimetra dolga ribica iz okolice Solkana je starejša in skoraj gotovo pripada obdobju zgor-nje krede. Zaradi dobro opaznega in razmeroma velikega sprednjega dela in praznega prostora, kjer so bile nekoč velike oči, sklepamo, da gre za juvenilni primerek. Lepo so vidne tudi drobne koščice hrbtne in repne plavuti. Pri-merek je shranjen v zasebni zbirki damjana Zupančiča.

fosilov ribjih ostankov, ki so pripadali ribam kostnicam.

Dandanes mlajøe terciarne kamnine najdemo na razliœnih mestih Slovenije: na Obali, pri Kamniku, na Dolenjskem in v severovzhodni Sloveniji. Ponekod vsebujejo tudi fosilne ribje ostanke. Za prehod med oligocenom in miocenom je znaœilno plitvo morje na obmoœju zdajønje vzhodne Slovenije, Alpe so bile æe dvignjene. Panonsko morje, ki je zalivalo velik del Slovenije, se je najkasneje umak-nilo na Øtajerskem in v Prekmurju, za seboj pa pustilo øtevilne debele plasti kamnin. Za mio-cen so znaœilni øe laporovci in glinovci, v katerih je ponekod veliko zanimivih rastlinskih in æivalskih fosilov. Tudi ribji ostanki so pogosti, predvsem ostanki zob morskih psov. Pri vasi Govce nad Laøkim jih v gozdu leæi na tisoœe. Med njimi pogosto najdemo tudi manjøe okrogle drobilne zobe orad (Chrysophrys aurata).

Konec terciarja se je zaœelo zakraseva-nje, v kvartarju pa beleæimo ledeno dobo

bolj zanimive in dragocene. Najdbe fosilnih rib ali njihovih ostankov lahko v prvi vrsti razdelimo v dve skupini: na ostanke rib hrustanœnic in ostanke rib kostnic. O ostankih govorimo zato, ker so popolni ske-leti zelo redki tudi v svetovnem merilu.

zoba, ki so ga naøli v Karavankah nad Jesenicami (slika 5). To je hkrati najstarejøi ostanek vretenœarja v Slo-veniji. Zaradi pomanjkanja fosilnih ostankov oblika ribe ni znana, celoten rod je znan le po najdbah (durofag-nega) zobovja.

V veliko mlajøih terciarnih pla-

Doslej najveœji fosilizirani ribji ostanek so naøli strokovnjaki Geoloøkega za-

voda Slovenije leta 1983 med geoloøkim kartiranjem plasti v dolini Vrat v Triglav-skem narodnem parku na nadmorski viøini 1300 metrov. Skoraj popolnoma izluæen in dobro ohranjen fosil so naøli na povrøini zgornjetriasnega apnenca, ga na mestu izrezali iz matiœne kamnine, prepeljali v dolino in ga restavrirali v laboratoriju v Ljubljani. Skupaj z veliko ribo so paleontologi v plasteh naøli øe øtevilne druge fosilne ostanke manjøih rib in rakov.

Skelet ribe kostnice, ki zelo verjetno pripada izumrli druæini Birgeriidae, je dolg 84 centimetrov in spada med najbolj dragocene eksponate Priro-doslovnega muzeja Slovenije. Za œasa æivljenja je bila ta roparska riba hitra plavalka. Verjetno je æivela na plitvejøem obmoœju litorala ali neri-tika, prehranjevala pa se je z drugimi manjøimi plavajoœimi æivalmi. Z malo domiøljije bi lahko rekli, da je bila podobna zdajønji palamidi, le da je imela debelejøi rep in krajøo hrbtno plavut.

Največja fosilna riba v Sloveniji

steh so naøli øtevilne in razliœne zobe morskih psov, predvsem primerkov iz rodov Odontaspis sp., Carcharocles sp. in Carcharodon sp.; prvi so zrasli do okoli 6 metrov, drugi do 9 met-rov, zadnji pa kar do rekordnih 18 metrov dolæine. Vsi naøteti rodovi so bili napadalni in bi bili œloveku nevarni tudi dandanes. Nahajaliøœa njihovih zob so v okolici Moravœ, pri Izlakah, nad Laøkim, pri Øentjerneju na Dolenjskem, v okolici Øentilja pri Mariboru in drugod.

Fosilnih ostankov rib kostnic je v

Najmlajøe kamnine s fosilnimi ostanki rib kostnic so znane iz oko-lice Bele Cerkve na Dolenjskem in iz okolice Tunjic pri Kamniku. Tam so miocenske plasti drobnozrna-tih laporovcev in meljevcev, ki so vsi nastajali v plitvem morskem okolju in deloma v brakiœnem. V njih so naøli manjøe ribe iz rodu sledi (Clupea sp.) ter øtevilne druge slabøe ohranjene ribje ostanke, ki so nedoloœljivi.

Med kostnice spada tudi navadna øœuka (Esox lucius), ki severno poloblo

593/2014 RIBIČ

55 milijonov let nazaj je bil večji del celin, ki jih poznamo dandanes, že izoblikovan. Indijska tektonska plošča je trčila v azijsko in začelo se je dvigovati gorovje, ki ga poznamo kot Himalaja. Osrednja dela Evrope in Azije sta bila pod morjem. Z rdečo piko je označeno območje zdajšnje Slovenije. V tropskih razmerah so se tam kopičile usedline, ki zdaj tvorijo večji del terciarnih kamnin, ki gradijo sodobno Slovenijo. Idejna zasnova: christopher R. Scotese, Paleomap Project. Narisal: Jure Ušeničnik.

Sloveniji veœ. Izredna je najdba 84 cm dolgega skeleta triasne ribe iz druæine Birgeriidae, ki jo hrani Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Iz obdobja krede poznamo veœ nahajaliøœ zanimivih manjøih morskih rib v okolici Komna na Krasu in pri Solkanu (slika 4). Iz okolice Komna je znanih veœ izredno lepih najdb rib Armigarus sp., Echo-dus sp., Hoplopteryx sp., Coelodus sp., Belonostomus sp. in drugih. Veœina primerkov je konœala v muzejih v tujini: v Gorici, Milanu, Gradcu, Za-grebu in na Dunaju.

Iz nekoliko mlajøih oligocenskih plasti poznamo kar nekaj nahajaliøœ. Najbolj znana so v okolici Mozirja (slika 1) in Trbovelj (sliki 2 in 3), pri Olimju pa so sodelavci Geoloøkega zavoda Slovenije naøli izredno lepo ohranjen fosilni ostanek ribe Zeus robustus, ki pripada vrsti kovaœev. Ta rod je pogost plen morskih ribiœev v tropskih morjih, riba pa je dandanes znana pod imenom John Dory (Zeus faber).

poseljuje æe od spodnjega paleocena naprej. Fosilni ostanki œeljusti in zob so znani iz najmlajøih usedlin z Ljub-ljanskega barja, kjer so jih lovili æe predstavniki tamkajønje koliøœarske kulture.

Vse fosilne ribe, ki so jih naøli v Slo-veniji, so iz razliœnih morskih okolij. V prejønjih geoloøkih obdobjih so sicer bile posamezne faze, ko je æivljenje cvetelo tudi na kopnem in v sladki vodi. Verjetno so v takratnih kopen-skih vodotokih æivele tudi ribe, a zaradi pomanjkanja fosilnih ostankov ne vemo, kakøne so bile. Fosilov ko-penskih organizmov ali organizmov, ki so æiveli v sladki vodi, je mnogo manj kot fosilov morskih æivih bitij. Na morskem dnu so bile razmere za mirno odlaganje boljøe, na kopnem in v sladki vodi pa so ostanki odmr-lega organizma veœinoma propadli, øe preden bi se uspel sproæiti proces diageneze (veriga sprememb, ki na-stanejo potem, ko pride organizem v usedlino).

Slika 7: geološka časovna lestvica. Barve, ki označujejo posamezno starost, so standardizirane. Ikona ribe ozna-čuje, iz katerih geoloških obdobij so pri nas znane najdbe fosilnih rib.

Kolar - Jurkovøek. Bolj izkuøenim, ki imajo univerzitetno izobrazbo ali vsaj solidno gimnazijsko podlago, priporoœamo branje strokovne mo-nografije prof. dr. Jerneja Pavøiœa, Paleontologija. Veliko kakovostnih prispevkov je v strokovnih razpravah Folia Biologica et Geologica, ki jo izdaja Slovenska akademija znano-sti in umetnosti, øe veœ pa v splet-nih katalogih muzejev, na primer Naravoslovnega muzeja na Dunaju (Naturhistorisches Museum Wien), in v drugih spletnih bazah.

Ko boste torej prihodnjiœ lovili ribe, se ob pogledu na ulov ali kamnine, ki vas obdajajo, spomnite tudi na davno minula obdobja zemeljske zgodovine, ki so se tu in tam ohranila v obliki fosilov – v spomin zgodovine sveta in opomin naøe minljivosti.

Besedilo, sheme in fotografije: Jure Uøeniœnik

Za tiste, ki jih tema zanima podrobnejePoljudne paleontoloøke literature, v kateri avtorji piøejo tudi o vretenœarjih na sploøno ter o ribah hrustanœnicah in kostnicah, v slovenskem jeziku ni veliko. Neizkuøenemu bralcu, ki ga bo podroœje podrobneje zanima-lo, toplo priporoœamo knjigo Fosili – zanimive okamnine iz Slovenije avtorja prof. dr. Jerneja Pavøiœa in knjiæico Fosili v Sloveniji, avtorjev dr. Bogdana Jurkovøka in dr. Tee

O Bosni glede sulœelova, po pravici povedano, nisem razmiøljal. To je

bilo nenavadno, kajti v Jajce in Sarajevo gremo na œevapœiœe in pivo najmanj dva-krat na leto. Vsakega pravega ribiœa æe med potjo pozdravijo reke Una, Vrbas, Pliva in druge, odvisno iz katere smeri se pripeljete. Na nekaterih sem æe muharil in vedno je prijazen pogovor z gostoljub-nimi domaœini nanesel tudi na velike sulce oziroma mladice, kot jim reœejo oni. Ribolov na slovenskih rekah me je tako zamotil, da na Bosno, kljub piœlemu ulovu pri nas, niti pomislil nisem.

Sulœarjev, ki bi vrgli puøko v koruzo oziroma ribiøko palico med fiæol ali paœ kam drugam, ni in sulœji princi pri-pravniki, ki sem jih ujel dotlej, so me øe bolj spodbudili, da nisem odnehal. Po vrnitvi z dvodnevnega izleta na Savi Bohinjki, kjer z Bojanom tudi øe nisva rekla zadnje besede in na kateri je on na zaœetku lanskega leta ujel krepkega metrskega samca, sva se usedla in na-redila naœrt. Sprva sva se nameravala posvetiti Savi med izlivom Ljubljanice in Litijo. Sodu je nato izbil dno øe sveæ œlanek Daniela Vignjeviåa - Daliena o sulcih z bosanske Sane v enem izmed hrvaøkih ribiøkih meseœnikov. To je to, sva soglasno ugotovila in naslednjega dne smo bili z vodnikom Adom æe do-govorjeni. Po mrzliœnih pripravah sva øe isto nedeljo ob enajstih dopoldne odrinila iz Ljubljane in okoli pol øtirih popoldne prispela v Kljuœ.

Reka SanaReka Sana izvira pri Øipovem v Bosni na nadmorski viøini 920 metrov. S 146 kilometrov dolgim tokom in povpreœnim pretokom 69 m3/sek spominja na naøi reki Kolpo in Krko. Je reka œrnomorskega poreœja in se pri mestu Bosanski Novi izliva v Uno. Sana naj bi dobila ime po latinski besedni zvezi »aqua sanus«, kar pomeni zdrava voda. Oœitno je res precej zdrava, œe v njej æivijo sulci! Druge ribje vrste, ki jo naseljujejo, so øe potoœna postrv, lipan in obilje belic, predvsem klenov in podusti, ki so za sulce glavna hrana.

Sana je pri Kljuœu podobno velika kot Kolpa pri Petrini ali Ljubljanica sredi

Ljubljane. Ponekod se razlije in je plit-va, vendar so tudi veœji tolmuni, kjer voda doseæe globino petih ali øestih metrov. V jesenskih in zimskih mesecih

je vodostaj viøji in takrat ni primerna za brodenje. Poleti je hoja po reœnem dnu preprostejøa, teæav z minami pa ni. Dno reke je veœinoma peøœeno in predvsem v

REPORTAŽE

60 RIBIČ 3/2014

PRIJAZNI LJUdJE IN LEPA NARAVA ZASENČILI SKROMEN ULOV

Sulčelov na reki SaniPo desetih dneh ribiških pogonov v Sloveniji mi je na začetku letošnje sulčarske sezone uspelo ujeti nekaj sulcev, ki niso merili več kot sedemdeset centimetrov. S prijateljem Bojanom sva premišljevala in premišljevala ter kovala nadaljnje načrte za ribolov na domačih rekah, kajti tudi on ni imel vidnejših uspehov. V želji po slednjih sva pogledovala tudi proti Balkanu, predvsem proti Bosni, in naključje je naneslo, da naju je prav tja zvabil Dalien, ribič in pisec za hrvaško ribiško časopisje, gostil pa Admir Ado Jeginović, vrhunski ribič, ribiški vodnik in vezalec umetnih muh. Na hitro smo se dogovorili in že sva bila »tam doli«, v senci velikih hribov, kjer mimo mesta

Ključ teče zelena reka Sana in se pod starodavno trdnjavo kralja Tomaševića skriva legendarni sulčarski revir Zmajevac.

Pogled na reko in okoliške hribe. Po vodi lahko brodite, min ni …

Če vam Bosna ni predaleœ, poskusite sulœelov v revirju Zmajevac. Iz Slove-

nije do Kljuœa traja voænja okoli øtiri ure in pol. Na podlagi lastnih izkuøenj vam priporoœamo, da se peljete po avtocesti do Zagreba in nato pri Gradiøki zavijete na avtocesto do Banja Luke in nadaljujete œez hribe do Kljuœa. Do mesta se lahko pripeljete tudi po drugih poteh.

Z revirjem Zmajevac, ki je dolg 3,5 kilometra, upravlja SRD Kljuœ (Sportsko ribolovno druøtvo Kljuœ). Zaœetek revirja je pri betonskem mostu v mestu Kljuœ, konec pa 3,5 km niæje pri manjøem jezu.

Dnevna ribolovna dovolilnica stane 25 EUR, reæim je izkljuœno ujemi in izpusti, pri ribolovu sulcev pa je obvezno sprem-stvo ribiøkega œuvaja. Ribiøki vodnik ni obvezen, vendar je priporoœljiv. Œe ne æelite izgubljati œasa z iskanjem pravih ribolovnih mest, je prava oseba Admir Ado Jeginoviå, ribiøki vodnik, ki vam bo znal svetovati tudi pri namestitvi in dru-gih pomembnih malenkostih. Pokliœite ga na øtevilko +387 61 457 328. Za veœ informacij o ribolovu na reki Sani obiøœite spletni strani www.srdkljuc.com.ba in www.flyfishing-bosnia.com.

Revir Zmajevac na reki Sani

toplih mesecih deloma poraslo z algami in drobnim rastlinjem. Za Sano so zlasti znaœilne kadice iz sige, kjer se plitva voda naglo poglobi. To so mesta, kjer je najveœ sulcev in tam smo jih lovili tudi mi.

V Sani so sulci dokaj pogosti, ven-dar jih ni preprosto ujeti. Veœinoma so veliki od 70 do 80 centimetrov, takih ujamejo najveœ, neredko zrastejo tudi do 120 centimetrov in veœ. Taki so pra-va trofeja! Dobra populacija sulcev je verjetno kombinacija øtevilnih vplivov, med katerimi niso zanemarljivi oblika vodotoka, zadostna kakovost vode, obilo ciprinidov in pridno varovanje revirja pred nedovoljenim ribolovom.

Nizek vodostaj in izgubljanje vabV motelu Lovec, ki stoji tik ob mostu œez reko Sano, naju je priœakala ribiøka druøœina z vodnikom Adom na œelu.

Takoj po izmenjavi vljudnostnih fraz smo odøli do reke in jo ogledovali s terase. Videti je bila je zanimivo; bila je œista, a dokaj nizka, vremenska napoved pa sonœna. Nisem bil najboljøe volje, kajti z Bojanom sva priøla na sulœelov in ne na prvomajski izlet. Toda vremena si ne moremo izbirati in raje smo pripravili najboljøe vabe ter drugo opremo. Ker se je popoldan hitro nagibal k veœeru, naju je Ado vodil na prvo ribolovno mesto, dober kilometer od motela Lovec po vodi navzdol, proti soteski. To je predel pod trdnjavo kralja Tomaøeviåa, kjer postane reka ozka in globoka, nato pa sledi øirok in dolg iztek. Kraj je za ribolov odliœen, hitro smo se obuli in zaœeli. Lovila sva s palicami srednjega cenovnega razreda iz prepletenega karbona HM, trdo konico in øirokimi obroœki ter akcijo do 180 gra-mov. Uporabljala sva laks z nosilnostjo

mi je dvignila tlak in nekoliko izboljøala celotno vzduøje. V globoki vodi s kam-nitim dnom je namreœ mnogo œeri in vabe smo stalno zapenjali. Vœasih sem vabo izgubil takoj, ko sem jo zapeljal v globlji del. Preklinjal sem kot furman in se grizel v jezik, hkrati pa mi je postalo jasno, da moram spremeniti ribolovno taktiko. Premikali smo se po reki nav-zdol, obiskovali najboljøa mesta in garali, toda sulci øe kar niso hoteli sodelovati. Nizka voda in visok zraœni tlak so opra-vili svoje. Ribolovni dan smo konœali pri koncu revirja, tik pred jezom, kjer se voda spet nekoliko poglobi. Menjali smo vabe in preœesavali vodo, a niœ. Niti enega prijema nismo doæiveli!

Okoli pol sedmih zveœer smo kljub prigaranemu porazu ribolov konœali dobre volje, Ado pa naju je vodil do Haciende na najboljøe œevapœiœe v mestu

613/2014 RIBIČ

do 18 kilogramov, œeprav Ado priporoœa pleteno vrvico. V soteski sem lovil na spuævastega kapeljna, Bojan pa je preme-tal plitvejøe dele vode s 16 centimetrov velikim dvodelnim voblerjem, ki naj bi bil za Sano ravno pravønji. Preœesavala sva vodo in nekaj vab sem izgubil, nato pa kapeljna zamenjal z navadnim cofom. Na sploøno je tam œez dan najbolje loviti na kapeljne in cofe, zveœer pa z vobler-ji v œrni in srebrni barvi. Kombinacije globinskih in plitvo toneœih voblerjev so dobre tudi œez dan, a je vse odvisno od vremenskih okoliøœin.

Ko smo se med ribolovom v soteski nekoliko oddaljili drug od drugega, je na nasprotni (desni) strani Sane nekaj zaœofotalo in opazil sem velik hrbet obilnega sulca bakrenih odtenkov, ki se je samo øe leno potopil v globino ter nadaljeval pot proti toku. Imel je vsaj 110 cm! Spogledali smo se in zaœeli bes-no metati, vendar brez uspeha. Akcija

Na koncu revirja Zmajevac na reki Sani je manjši jez, pred njim pa mirnejša in globoka voda. Tam smo čez dan lovili na spužvaste kapeljne in cofe.

Temno zelena voda in bleščava dreves, ki so odeta v no-vembrske barve.

Trdnjava Ključ

Ključ in trdnjava kralja Stjepana TomaševićaMesto Kljuœ leæi na severozahodnem

delu Bosne in Hercegovine. Po veliko-sti in okoliøkih geografskih znaœilnostih je podobno naøim Trbovljam. Obmoœje mesta je bilo naseljeno æe v rimski dobi. Zdajønje ime naj bi dobilo v 15. stoletju; trdnjava, ki øe vedno kraljuje nad me-stom, je padla zadnja v vrsti utrjenih ta-borov, ki so se zoperstavljali Turkom.

Obœina Kljuœ je zdaj najboljøi ribiøki cilj v Bosni za vse tiste ribiœe, ki jih zanimata muharjenje in sulœelov. Na majhnem ozemlju so reke Ribnik, Sanica in Sana, kjer lahko ujamete œudovite potoœne postrvi, lipane in velike sulce.

in nato do hiøe, kjer sva prenoœevala. Tam ima lastnik bar z neonskimi luœmi, pikadom in raœunalnikom, kjer si lahko gosti nastavijo glasbo po lastni izbiri. Z nadvse gostoljubnimi domaœini smo v pravem balkanskem slogu okronali dan in se zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Bosansko gostoljubje je znano æe od nekdaj. Kljub vojni vihri, ki je tam div-jala øe nedavno tega, so ljudje odprti in prijateljsko razpoloæeni.

Končno – riba!Naslednji dan je bil ponedeljek in vsi pridni Bosanci so odøli »na posel«, mi pa po debele sulce. Zjutraj smo se øirokih ust dobili pri Lovcu, popili domaœo kavo in napadli takoj na zaœetku revirja. Voda je bila øe malenkost niæja kot dan poprej in prosojno zelena. Pod temelji mostu se je penila in tam sem takoj v akcijo poslal velikega temno rjavega penastega kapelj-na, ki pa je – po priœakovanjih – ostal na dnu Sane. Œudovita reka in prijetna okolica sta me polnili z dobro voljo in z lahkim srcem sem navezal novega ter iskal sulce na najboljøih mestih – v tolmunu, na njegovem robu in v kadicah –, koder se globina reke naglo poveœa. Niœ. Bojanu se je godilo enako, v akcijo se je vkljuœil tudi Ado in v tiøini smo lovili vse do konca revirja. Opoldne je sonce zaœelo sijati kot za stavo in konœali smo. Ado nama je razkazal trdnjavo nad mestom, nato pa smo odøli v nekaj kilo-metrov oddaljeno vasico Gornji Ribnik,

koder teœe œudovita reœica Ribnik. V njej smo opazovali, kako porcijski lipani in potoœne postrvi jemljejo muøice in bilo je œudovito. Zaœel sem pogreøati muharjenje in dogovorili smo se, da se øe vidimo, œe ne drugje, pa na Ribniku.

Pozno popoldne smo bili nazaj na Sani. Z Bojanom sva spremenila stra-tegijo in zaœela loviti samo z voblerji. Zdaj ali nikoli, sva si rekla in metala in metala. Garali smo vsi, tudi Ado je lovil, pridruæili pa so se nam øe ribiøki œuvaj Velid Hamedoviå in njegov prijatelj Pero, s katerim smo noœ poprej prepevali pe-smi z novega albuma Halida Beøliåa … Okrepitve so se oœitno obrestovale in nekje na sredini revirja je Bojan sredi vode zavpil, da ga ima. Res je ujel lepega san(j)skega sulœka. Sunkovito je prijel osemdelno plavajoœo umetno ribico le slabega pol metra pod gladino, na meji med plitvino in globino. Po poziranju je zaplaval nazaj in dobre volje smo nadaljevali. Ni minilo deset ali petnajst minut, ko je sulœek udaril tudi po vob-lerju najinega vodnika. Ta je izurjeno opravil svoje, jaz pa sem ga preøerne volje fotografiral. Ko je zaplaval nazaj, smo ga prosili, naj pokliœe øe svoje veœje prijatelje … Œakali smo zaman.

Æe v trdi temi sem øe zadnjiœ vrgel proti nasprotnemu bregu. Oponaøal sem domaœine in vabo z rahlimi tresljaji zelo poœasi vodil k sebi, preostalo je opravil vodni tok. Na meji veœjega curka z mirno vodo pa udarec in riba! Zavpil sem tako,

da sta mi Bojan in Ado takoj naklonila pozornost. Mislila sta, da je nekaj kon- kretnega, pa ni bilo. Z grozo sem ugoto-vil, da je prijel klen, sicer poøteno debel in lep, imel je slabih 55 centimetrov. Neæno sem ga izpustil, Bojan in Ado pa sta se mi reæala kot peœena. Klena res nisem priœakoval, sploh zato, ker sem lovil na dvodelni vobler, dolæine dobrih 16 centimetrov.

SlovoCelotno ribiøko doæivetje v Bosni oce-njujeva z dobro do prav dobro. Œeprav sva na lokacijo priøla precej nepriprav-ljena (kar sva ugotovila øele kasneje!) in turistiœnemu vremenu, sva ribo videla in jo tudi ujela. Morebiten slab vtis zaradi popolnega poloma ob vodi pa bi tako ali tako popravil profesionalni vodnik Ado, ki je skrbno pazil na najino dobro poœutje. Sploøen vtis ribiøkega izleta je zato prijeten. Izkuøeni sulœarji boste rekli, da sta visok tlak in sonœno vreme za ribolov sulcev uniœujoœa ter da bi bilo bolje, œe bi ostala doma. Seveda vam pritrdim, toda … Znova se je potrdilo prepriœanje, da øe zdaleœ ni vse v ulovu in velikih ribah. Veliko ali celo vse øtejejo v æivljenju doæivetja in nova prijateljstva. V Bosni je tega, pa tudi ulovov!, øe veliko, zato nikar ne pozabite nanjo, ko boste naœrtovali vaø naslednji ribiøki podvig.

Besedilo in fotografije: Jure Uøeniœnik

REPORTAŽE

62 RIBIČ 3/2014

Pogled s trdnjave Ključ na zelene prelive in tolmune reke Sane Vodnik Ado z manjšim sulcem

Bojanov sulček

Delovanje

Krmospust deluje na preprost in uœinkovit naœin. Vedno se odpre

in izprazni svojo vsebino le ob stiku z reœnim dnom. Zaklop, ki dræi vratca krmospusta zaprta, je pravzaprav os ali nogica, na zgornjem koncu zakrivlje-na, na spodnjem pa obteæena, zaradi œesar se obteæena stran praviloma prva dotakne dna in tako sproæi odpiranje vratc in praznjenje vsebine na reœno dno. Obenem obteæeni spodnji del sluæi tudi kot stabilizator in omogoœa lepøi in stabilnejøi potop.

S krmospustom krmimo na izbra-nem predelu tako, da ga naveæemo na laks, napolnimo z izbrano krmo, potem pa ga s pomoœjo palice meœemo ali samo spuøœamo predse. Krmimo lahko na daleœ, npr. pod nasprotni breg manjøih rek, po sredini, gor-vodno ali dolvodno. V veœini prime-rov zato ni potrebna posebna palica, zadoøœa tista, s katero lovimo, œe se le ne odpravimo na ribolov s preveœ finim priborom, kot je ribolov s palico bolonez in laksom 0,16 mm. Pa øe ta bi verjetno prenesel teæo najmanjøih krmospustov, a poskusil øe nisem. Za vsak drug ribolov pa lahko uporabi-mo palico, s katero bomo potem tudi lovili. Øe posebno pri ribolovu na dnu, ko preprosto snamemo samo predvr-vico in naveæemo krmospust.

NamembnostKrmospust uporabljamo povsod tam, kjer æelimo doseœi natanœno krmljenje rib na majhnem obmoœju, in to v glav-nem z zrnato krmo, npr. konopljo, koruzo, pøenico in podobno, na eni strani in z briketi in bojliji na drugi. Torej predvsem s tisto krmo, ki bi jo drugaœe teæko natanœno spravili na

dno globljega predela, øe posebno, œe je le-ta pod vplivom vodnih to-kov, kar je v reki prej kot ne pravilo. Táko krmo tudi teæko spravimo v kepe, razen œe jih ne meøamo s suho krmo (Sensas ali podobno), ki sluæi za vezivo. A tudi taka z mesta, kjer je padla v vodo, ne pada navpiœno proti dnu in ga lahko doseæe precej niæje, kot si mislimo.

Krmospust je primeren predvsem v zimskem œasu in v œasu rahlo poviøane vode, ko so ribe zbrane na manjøih predelih, kjer preæivijo zimo. Z njim lahko krmimo tudi v povsem bistri in nizki vodi, pa tudi pri tekmovalnem ribolovu s øtekom. Pri slednjem si je

teæko zamisliti natanœnejøe krmljenje pod konico palice kot z uporabo kr-mospusta. Seveda pri tem uporabimo najmanjøe in s tem tudi najlaæje. V bistri in nizki vodi se lahko zgodi, da bomo ribe najprej splaøili, a œe le nismo pretiravali, se bodo kmalu vr-nile. Glede na odzivnost rib doloœimo koliœino in pogostnost krmljenja.

Ribiški dnevi, ribiške izkušnjeTe niso ravno bogate, saj krmospust uporabljam øele kratek œas, pa øe to ne redno. Najveœ sem ga uporabljal takoj, ko sem ga dobil, potem pa glede na tip ribolova manj ali veœ. Kadar pa sem ga uporabljal, se je pokazal kot

633/2014 RIBIČ

ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVI

Krmospust*, ribičeva delavnica in še nekaj dni na vodi

Kupljeni krmospusti; najmanjši so veliki kot škatlica vžigalic in primerni tudi za tekmovalni ribolov. dražje oblike imajo možnost različnih obtežitev in nastavitve dolžine osi oz. noge. daljša os omogoča, da se krmospust odpre višje nad dnom.

*Da bi predstavitev te naprave lahko zanimala tudi širšo ribiško javnost pri nas, sem ugotovil takoj, ko sem pred dvema letoma iz Anglije prejel dva primerka. Anglija je njegova domovina in tam se imenuje Bait dropper. Nekoliko se mi je zataknilo pri slovenskem poimenovanju, saj sem želel – tako kot angleški izvirnik – s čim manj besedami povedati vse. Kar nekaj časa sem razmišljal, potem pa se domislil besed krmospust in vabospust. Pri nas pod pojmom vaba pojmujemo tisto, kar nataknemo na trnek in na kar potem riba prime, naprava pa je namenjena natančnemu krmljenju oz. privabljanju rib s pomočjo krme. Zato sem za lažje razumevanje raje izbral besedo krmospust. Seveda je tu še veliko prostora in ni izključeno, da – če se bo napravica pri nas »prijela« –, prevzamemo še angleško besedo, ki bi se lahko

glasila droper, delo z njo pa dropanje. A pustimo času čas.

zelo uœinkovit. Ribe hitro spodbudi, da se zaœno sproøœeno prehranjevati s ponujeno krmo, poslediœno tudi s tisto na trnku. Vse moje izkuønje so vezane na zimo in so precej tipiœne. Prva je z veœje in ne pregloboke reke, druga z globoke in poœasneje tekoœe reke, tretja pa z manjøe, plitvejøe in zelo bistre reœice.

Na reko Savo pri Tacnu sem se odpravil v mrzlem januarskem do-poldnevu na lov podusti s pomoœjo plovca. S seboj sem vzel dolgo palico bolonez in øe moœnejøo palico za talni ribolov mren. Slednjo sem vzel pred-vsem za krmljenje s krmospustom, pa tudi za lov, œe bi se naveliœal plov-ca. Takrat sem krmospust uporabil prviœ in niti nisem natanœno vedel, kaj lahko priœakujem. Zameøal sem nekaj namoœenega in izæetega belega

kruha z nekaj praøkaste krme, kar se ni izkazalo za najbolj posreœeno, saj je bil konœni izdelek precej lepljiv in ne najboljøi za v krmospust. Zadevo sem reøeval z dodajanjem praøkaste krme in na koncu je bilo vse skupaj øe kar uporabno. Po tistem sem raje uporabljal suho kruhovo kosmiœje brez dodatkov.

Za zaœetek sem na izbrano mesto vrgel pribliæno 3 m globoko pet ali øest polnih krmospustov in pri tem zelo uæival, potem pa spustil œez to kosmiœ sveæega belega kruha, stisnje-nega na hrbtiøœe trnka.

Plovœek sodœaste oblike in nosilno-sti 5 g je samo silovito potegnilo pod vodo in æe je bila riba zapeta. Kakih 35 cm dolga mrena se je æilavo upi-rala, preden sem jo spravil v podme-talko. Znova sem nakrmil in zapeljal

plovec prek krmiøœa. Tokrat je bila podust tista, ki je prijela za kosem kruha, v katerem se je skrival trnek; imela je vsaj kilogram. V premorih, v katerih sem redno krmil, je sledilo øe nekaj podobnih, ujel pa sem øe eno øarenko, ki kot po navadi nikoli ni zelo daleœ od dogajanja, øe posebno v meøanih revirjih.

Ljubljanica je pri ribiøkem domu RD Barje precej globoka in po na-vadi poœasi tekoœa voda. Nanjo sva se z Goranom odpravila sonœnega zimskega dne, oboroæena z veliko volje in seveda s krmospusti, ki so polni briketov, konoplje in koruze pridno leteli v vodo, a s koliœino krme nisva pretiravala. Lovil sem z malim plavajoœim bojlijem, premera 8 mm. S svinœeno øibro sem obteæil predvrvico tri centimetre od trnka in

ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVI

64 RIBIČ 3/2014

goran med krmljenjem z velikim kovinskim krmospustom na Ljubljanici. Za takega je potrebna posebna, močnejša palica, saj je kar težak, ko je poln. Zato pa z njim lahko v kratkem času spustimo večjo količino krme na zelo majhno območje.

Sestavni deli krmospusta: prostor za krmo (1), vratca (2), nogica – zapora vratc in obtežilnik (3), zanka za pritrdi-tev laksa (4).

Ob Ljubljanici. Ribe tistega lepega mrzlega dne niso bile preveč dejavne, a z goranom sva le ujela vsak svojo platnico.

1

2

3

3

4

tako poskrbel, da je bojli lebdel na taki oddaljenosti od dna. Ribe niso bile preveœ navduøene, a vsak svojo platnico sva vendarle ujela, kar je bilo glede na razmere in naœin ribolova øe kar uspeøno.

Zadnja izkuønja, ki jo bom opisal, je povsem sveæa, iz letoønjega ja- nuarja, ko sem se odpravil na Gra-daøœico lovit podusti in na veji viseœo umetno ribico, ki mi je tam ostala pri ribolovu na sulca. Voda je bila nizka in zelo bistra, zato sem naredil cel krog in lovnemu mestu pristopil s sprednje strani, da bi ostal za ribe neopazen. S seboj sem imel sveæe narejeno kruhovo kosmiœje, narejeno iz navadnega belega toasta. V zavetju sem pripravil krmospust (najmanjøi Fox), ga napolnil in vrgel v curek nizvodno. Voda je bila tako bistra, da sem lahko lepo opazoval, kako se je kosmiœje øirilo po dnu, potem ko so se odprla vratca krmospusta. To sem ponovil vsaj desetkrat, potem pa sem se pripravil na spuøœanje plov- ca in ribolov. Uporabil sem krajøo palico (3,4 m dolgo Greys speciman 1 lb/28 g), saj bi bil lov z daljøo ote-æen ter zaradi majhne in razmeroma plitve vode tudi nepotreben. Plovec je bil povsem preprost, vitek, z lepo

vidno kapico v kriœeœi barvi. Na trnek sem stisnil kosmiœ belega sveæega kruha in vse skupaj spustil po cur-ku. Prijem je bil kakih 20 m niæje, a velike podusti nisem uspel spraviti v podmetalko, saj se mi je prej snela. Naredil sem kratek premor, vmes pa vrgel tri polne krmospuste v vodo

in spustil plovec z vabo. Tokrat sem podust, dolgo okoli 50 cm, le dobil za fotografiranje.

Kasneje sta mi prijela øe en merski lipan in øarenka. In seveda, da ne pozabim, tudi Husky jerk ne visi veœ na veji in je spet v moji økatli z umetnimi ribicami.

653/2014 RIBIČ

Ena od podusti iz Save, ki sem jih ujel tudi po zaslugi natančnega krmljenja s krmospu-stom. Predel na Savi nad jezom v Tacnu je globok kake tri metre, v njem pa je veliko lepih rib različnih vrst.

Lepa podust v podmetalki. Plovec na fotografiji je dolg 10 cm. Po fotografiranju je riba odplavala nazaj v gradaščico.

Krmospust domače izdelave. Potrebujemo naslednji material: zidno razvodno dozo za električno napeljavo (ali kaj po-dobnega) s pokrovom, medeninasto paličico, debeline 4 mm (ali kaj podobnega; na fotografiji sta dve paličici že za-krivljeni v potrebno obliko), obtežilnike, nerjavno žico in krojaški »keper« trak za robljenje hlač (ali kaj podobnega).

Naluknjana vratca in del za krmo med seboj povežem s trakom iz blaga (le-ta verjetno s časoma preperi, a je zamenjava preprosta) s pomočjo lepilne pištole za toplo lepljenje. Skozi prostor za krmo (skozi izvrtane luknje) potisnemo zakrivljeno kovinsko paličico (njen zgornji del služi kot zapora za vratca), ki jo na spodnjem delu samo še obtežimo.

Za konecKrmospust je dobro imeti pri roki v tistih dneh, ko je voda visoka, kalna ali ko so ribe zbrane na majhnem obmoœju in je potrebno natanœno krmljenje z zrnato krmo (koruza, ko-noplja, pøenica …), briketi, kostnimi œrvi, glistami in podobnimi posla-sticami za ribe. Krmospust oz. bait dropper ali droper – kakor æelite, – je naprava, brez katere boste ravno tako dobro shajali kot ste doslej, je pa glede na dolgoletno prisotnost predvsem med ribiœi z Otoka vsekakor vredna pozornosti. Meni se je odliœno izka-

zala (na ribolov mrene ne grem veœ brez nje) in jo vsekakor priporoœam vsakomur, ki ima v svoji ribiøki torbi vsaj øe malo prostora.

Ribičeva delavnicaKupljeni krmospusti niso ravno po-ceni, øe posebno tisti kakovostnejøi in veœji. Cene se gibljejo od 2 pa vse do 15 evrov in celo veœ, povpreœno pa okoli 4 evre. S pogosto uporabo lahko tudi katerega pustimo v vodi, zapletenega v vejo ali kaj podobnega in takrat obœutimo, ali so poceni ali dra-gi … Pred nedavnim sem se zato lotil

izdelave krmospustov. Na tak naœin sem pridobil veœ poceni in øe kar ka-kovostih izdelkov, obenem pa preæivel œudovit ribiøki dan v delavnici.

Navadno razdelilno dozo za elektriœno napeljavo sem najprej prevrtal kake 3 mm od dna. Skozi luknjo sem potisnil paliœico, ki sluæi kot zaklop na zgornjem koncu in obteæilnik na spodnjem. Zatem sem izvrtal øe nekaj lukenj v telo, dno økatlice in vratca za boljøe potapljanje krmospusta in praznjenje njegove vsebine. Poleg tega sem izvrtal ne-kaj manjøih lukenj v telo økatlice in vratca, ki bodo sluæila pri lepljenju traka iz blaga nanju. Medeninasto paliœico sem ukrivil, potem pa ravni konec potisnil skozi økatlo. Na spod-nji konec sem z lepilom in epoksidno smolo priœvrstil obteæilnik. Na zgor-njem delu økatle sem vstavil zanko iz nerjavne æice, na katero bom pri uporabi privezal laks.

To je pribliæno to. Krmospust ni tako lep, kot so kupljeni, a sluæi namenu.

Za izdelavo potrebujete naslednji material in orodje: zidno razvodno dozo s pokrovom, medeninasto paliœico, premera 4 mm (ni pogoj ne debelina ne material, jaz sem paœ imel tako na voljo), obteæilnik, nerjavno æico, premera 0,8 ali 1 mm, krojaøki »keper« trak za robljenje hlaœ, grelno piøtolo in maso za toplo lepljenje ter vrtalnik. Æelim vam uspeøno delo!

Lenart Leviœar Bahtijarilenart.bahtijari@t-2.net

ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVI

66 RIBIČ 3/2014

Lahko krmimo s kruhom, briketi, bojliji, kostnimi črvi in še čim.

Prikaz delovanja: polnjenje, pot skozi »vodo« in praznjenje na »rečnem dnu«.

Vodenje plovca na gradaščici. Predhodno sem dobro nakrmil s kruhovim kosmičjem. Kljub izredno čisti vodi so ribe kar lepo prijemale, krmospust pa sem metal kakih deset metrov predse.

Želimeljøœica izvira v Æelimeljski do-lini v bliæini turjaøkega gradu na

nadmorski viøini 290 metrov in sprva kot veœji potok teœe po vzhodnem robu Æelimeljske doline. Tam je struga po-toka bolj ravna, dno prodnato, voda, ki premaguje øtevilne nizke kaskade, pa kakovostna in bistra. Proti naselju Æelimlje se potok s pomoœjo njegovih levih pritokov okrepi. Reœica tam ustvar-ja øtevilne zavoje, dno je prodnato in peøœeno. Pogosti so tolmuni, koder je voda globoka tudi veœ kot meter. Reœica teœe med travniki in gozdom, okolica je mirna in tiha. Njena pot se nadaljuje skozi Æelimlje, kraj, katerega ime izvira iz staroslovanske besede »æelim«, ki pomeni naplavino oziroma poplavljeno ravnino; tam svet res postane uravnan in barjanski. Æelimeljøœica od tam svojo pot nadaljuje po zahodnem robu Æelimeljske doline, ponekod zavije in ustvari globok tolmun, sicer pa postaja vse bolj mirna. Na barjanski ravnici teœe z zelo majhnim padcem, nato pa se izlije v reko Iøœico. Povpreœni letni pretok Æelimeljøœice je od 0,3 do 0,5 m3/s, kar je sicer malo, a reœica nikoli ne presahne. Njena na-ravna reœna struga je æal ohranjena le nekako do naselja Æelimlje, nato pa teœe po regulirani strugi, ki je izgubila svoj barjanski œar.

Okolico reœice na zahodnem delu zaznamuje razœlenjeno in raznoliko Krimsko hribovje, na vzhodnem delu pa niæji planotasti del z zanimivih kraøkim robom, od koder se ozemlje strmo spuøœa proti Æelimeljski dolini. Prav tam poteka tudi ruøilni æelimeljski prelom, izredno pomembna tektonska razmejitvena œrta v juæni Sloveniji. Ob prelomu, ki je glavni povzroœitelj kata-strofalnega potresa, ki je leta 1895 priza-del Ljubljano, je nastal plitev tektonski jarek, v obseænih okoliøkih gozdovih, ki ga obkroæajo, pa æivijo srnjad, jelenjad in rjavi medved.

V 11. stoletju so se na øirøe obmoœje

673/2014 RIBIČ

ALI JIH POZNAMO

Želimeljščica – samo za najvztrajnejše

Ribiči muharji vsako leto znova nestrpno pričakujemo odprtje ribolovne sezone, ki se na večini revirjev začne z aprilom, na nekaterih pa že z marcem. Eden izmed takih revirjev je tudi rečica Želimeljščica, ki teče jugovzhodno od Ljubljane. V simpatičnem majhnem vodotoku, na katerega slovenski muharji pogosto pozabijo, živijo čudovite in avtohtone potočne postrvi, mirno okolico pa zaznamuje pomembna dediščina plemičev Auerspergov in slovenskega ribogojca

Ivana Franketa.

želimeljščica je v zgornjem delu večji potok, ki v svoji strugi skriva številne domorodne potočne postrvi.

Æelimelj naselili Auerspergi, bavarski plemiœi, ki so kasneje postali ena iz-med najpomembnejøih rodbin visokega plemstva na obmoœju zdajønje Slovenije in v Avstrijskem cesarstvu. S krajøimi presledki so v teh krajih vladali vse do druge svetovne vojne. Ni znano, ali so lovili postrvi v Æelimeljøœici. Tudi œe so jih lovili, tega verjetno niso poœeli fevdal-ni gospodje, temveœ njihovi podloæniki, pa ne z ribiøko palico, ampak kveœjemu z roko ali razliœnimi pripravami.

Poetiœna krajina reœice Æelimeljøœice je mnogo let kasneje verjetno navdih-nila tudi slovenskega pisatelja Frana Saleøkega Finægarja, ki je v tistih krajih od leta 1902 do 1907 opravljal sluæbo duhovnika v tamkajønji cerkvi sv. Vida. Tam je napisal zgodovinski roman Pod svobodnim soncem, v katerem opisuje dobo Slovenov, ki niso bili podloæni nikomur … Bogastvo kulturne dediøœine Æelimeljske doline zaokroæuje prof. Ivan Franke, ki je v okvirih Ribogoj-nega druøtva za Kranjsko v Poljani pri Æelimljah zgradil in vodil valiøœe postrvi ob potoku Øtimica.

Glavni podatki o revirjuS potokom (reœico) Æelimeljøœico, ki izvira pod gradom Turjak in se po dob-rih desetih kilometrih na Ljubljanskem barju izliva v Iøœico, upravlja RD Barje iz Ljubljane. Dnevna ribolovna dovolilnica stane 20 EUR in dovoljuje ribolov od domaœije Æumer pod gradom Turjak do izliva Æelimeljøœice v Iøœico. Uporaba brezzalustnika je za lipana obvezna, za postrvi in druge vrste rib pa ni predpisa-na. Dovoljeni dnevni uplen so tri postrvi, od katerih je lahko le ena potoœna postrv ali dva lipana ali trije kleni.

Varstvene dobe rib so podobne kot drugod. Za potoœno postrv velja pre-poved ribolova med 1. oktobrom in 28. februarjem ter najmanjøa lovna mera 25 cm, za øarenke in potoœne zlatovœice je varstvena doba med 1. decembrom in 28. februarjem, najmanjøe lovne mere pa zanju ni. Za lipana velja prepoved ribolova med 1. decembrom in 15. ma-jem ter najmanjøa lovna mera 30 cm, za klena pa je varstvena doba med 1. majem in 30. junijem ter najmanjøa lovna mera 30 cm.

Revir je najhitreje dostopen s ceste Ljubljana–Turjak, kjer v naselju Pijava Gorica zavijete pri cerkvi v dolino in sledite cestni tabli za Æelimlje. Druga pot, ki vodi v Æelimeljsko dolino, je mimo naselij Ig in Draga, koder so znani ribniki.

Veœ informacij o revirju je na voljo na www.rdbarje.si/zelimeljscica. Dovolil-nico lahko kupite tudi prek spleta.

Ribolov na ŽelimeljščiciV spomladanskem œasu se na Æeli-meljøœici najbolje lovi s posnetki liœink in potezankami, v poletnem in jesenskem œasu pa tudi s suhimi muhami in neka-terimi manjøimi potezankami. Slednje so uporabne v globljih tolmunih, na meji med curkom in predeli pod kore-ninami dreves. Na njih rade prijemajo vloæene amerikanke, ki v Æelimeljøœici doseæejo velikost 60 cm. Pod veœer je mogoœe na manjøe graøevce ujeti tudi veœje potoœnice, ki tam zrastejo do 40 centimetrov. So divje, temne po hrb-tu, pogosto z izrazito rdeœe-oranæno toløœenko in masleno rumenim trebu-

ALI JIH POZNAMO

68 RIBIČ 3/2014

Značilna želimeljska potočna postrv; prijela je na izvedbo rdečerepke, vezane na trnek številka 14.

V želimeljščico vlagajo tudi amerikanke. Največje med njimi dosežejo do 60 centimetrov v dolžino.

Ocenjevalni listRevirje ocenjujemo tako, da vsako izmed sedmih kategorij ocenimo z oceno od 1 do 6. Kategorije so ustrezno ovrednotene, kar pomeni, da sta npr. œistoœa vode ali ribja populacija pomembnejøi kategoriji kot moænost parkiranja ali dostop do vode.

Vodotok: ÆelimeljøœicaRevir: od zaœetka ribolovnega revirja do domaœije KarœonUpravljavec: RD Barje

Kategorije in Obrazloæitev kategorije Ocena Rezultat vrednost (faktor) od 1 do 6 (zvezdice)

Kakovost vode Œistost vode in okolice 3,0 0,75 0,20 vodotoka. Sploøna senzoriœna ocena.

Pestrost ribolova Ali je na revirju primeren 2,0 0,20 0,10 ribolov za zaœetnike in izkuøene ribiœe. Pestrost vodotoka s staliøœa naœina ribolova.

Cena dovolilnice Ocena razmerja med 1,0 0,10 0,10 kakovostjo ribolova in ceno dnevne dovolilnice.

Ribja populacija Moænost ribolova veœ 3,0 0,75 0,30 ribjih vrst v razliœnih letnih œasih.

Pristop do vode Zaraøœenost vodotoka, 1,5 0,1125 0,075 udobnost pri ribolovu (metanje).

Dostop do revirja Prometna povezanost, 4,0 0,30 0,075 moænost primernega parkiranja.

Ocena upravljavca Dostopnost do pomembnih 5,0 0,75 0,15 informacij, odzivnost in prijaznost upravljavca.

19,5 2,9625 toœke zvezdice

nekoliko drugaœe in bolj pretkano. Najpomembnejøi so: neæen pribor, pravilna muha in previden pristop k lovnemu mestu. Ker metanje skoraj ni mogoœe, je treba muho ribi predloæiti s spuøœanjem po toku navzdol. Tak naœin ribolova omogoœa doseganje mnogih teæavnih mest pod vejami grmovja, ima pa øtevilne pomanjkljivosti. Med glavnimi je prav gotovo ta, da se ob takem naœinu ribolova verjetno s trnka sname najveœ zapetih rib.

Na Æelimeljøœico, kamor me je zvabil ribiøki prijatelj Jernej Øegatin, sva se z bratom prviœ podala lani spomladi. Vreme je bilo delno oblaœno, po obron-kih gozda je øe leæal sneg, voda pa je bila sneæna in napeta, toda ne kalna. Reœica se je zdela nadvse oœarljiva in primerna za ribolov. Na grmovju øe ni bilo listja, zato je bil dostop do vode preprostejøi kot v kasnejøih pomladnih in poletnih mesecih. Nase sva navlekla hlaœe, muharske œevlje in se oboroæila s stotnijami muh. Kasneje se je izkazalo,

super strong trnico, debeline 0,17 mm in nosilnosti 2,8 kilograma. Lahko bi bila skoraj za polovico tanjøa. Kljub plitvosti vodotoka sva zaradi plaønih rib dolæino celotne predvrvice nastavila na okoli 2,5 metra, dober meter od muhe pa penasti indikator prijema.

Lovila sva z barbarsko izvedbo rde-œerepke v velikosti 12 in 14, ki sem ji doma med mikami in obroœkom dodal zlato glavo iz volframa. Teæa muhe je bila za vodotok ravno pravønja, lepo je tonila proti dnu, kjer naj bi bile ribe. Zlasti spomladi, ko je tam voda nekoliko viøja in gladina v najglobljih predelih doseæe od 1 do 1,5 metra, so obteæene liœinke za muharja dragoceno orodje. Med najinim obiskom nisva uporabljala suhih muh, kar pa ne po-meni, da jih ribe ne jemljejo. Predvsem v toplejøih poletnih mesecih, ko gladina vode upade, bo previden muhar pod vejami grmovja na suho muho lahko ujel skoraj vse vrste rib, ki naseljujejo Æelimeljøœico.

Tudi s polaroidnimi oœali veœinoma sploh nisva opazila rib. Zato sva lovila na mestih, za katere sva predvidevala, da so obetavna, to je pri dnu, ob kore-ninah in drugih podvodnih ovirah, ki ribam nudijo skrivaliøœe ali zavetiøœe. Na obetavna mesta sva muhe veœinoma spustila s tokom navzdol ali kratkim metom. Lovila sva tudi z enostavno metodo prostega plavanja muhe (dead drift). Vœasih sva se do vode pribliæala skrajno previdno, ostala v senci breæine in nad tolmun poœasi pribliæala le pa-lico, nato pa muho spustila v globino. Taka taktika se je veœinoma izkazala za uspeøno, toda v posameznem tolmunu sva lahko ujela eno, najveœ dve ribi. Tudi œe jih je bilo na lovnem mestu sprva veœ, so se prestraøene razbeæale in poskrile. Z liœinkami sva ujela same potoœne postrvi, ki so prijemale sun-kovito, med kratkim utrujanjem pa so nekatere skoœile v zrak in skrbele za najino zabavo.

Poskusila sva øe z manjøimi graøevci, vezanimi na trnek øtevilka 8, a brez uspeha. Pri uporabi potezank naj muhar sledi lastnemu obœutku, kakøno debe-lino trnice uporabiti. Glede na to, da v Æelimeljøœici æivijo øarenke do dolæine 60 centimetrov, bi bilo dobro razmisliti o trnici debeline 0,18 ali 0,20 mm, saj bo tanjøe borbena postrv s svojo maso laæ- je utrgala. Glede na obete posameznega predela vode zato menjajte trnico, da ne boste ob brutalnem prijemu veœje amerikanke razoœarani.

Vtisi Æelimeljøœica je majhna reœica oziroma potok, ki ne bo zadovoljila zaœetnikov ali tistih, ki si æelijo kapitalnih rib in turistiœnega muharjenja. Rib ni veliko, v poletnem œasu je vode izredno malo, breæine pa so veœino leta tako zelo zaraøœene, da klasiœni muharski meti niso mogoœi.

V dobro øtejemo zlasti simpatiœno in tiho naravno okolico (zgornji del vodotoka), moænost ulova avtohtonih potoœnic, dobro odzivnost upravljavca (RD Barje) in njegove koristne nasvete. Pri ocenjevanju je tako revir dobil 19,5 toœke (od 42 mogoœih) in konœno oceno 2,9 zvezdice (od 6 mogoœih).

Ribolov na Æelimeljøœici ni za vsa-kega; terja vztrajnost, natanœnost, laæji pribor, skrivanje po grmovju … Tisti, ki ga naøteto ne moti, je lahko po-plaœan z ulovom avtohtone potoœnice ali velike vloæene amerikanke. Vsi, ki nestrpno priœakujete novo sezono, lahko kak dan preæivite tudi ob Æelimeljøœici. Ne priœakujte veliko, toda pustite se pre-senetiti.

Besedilo in fotografije: Jure Uøeniœnik

693/2014 RIBIČ

Pod pobočjem kraškega roba ustvarja rečica številne globlje tolmune, ki so idealno zavetišče za postrvi.

hom. Vabo primejo sunkovito in vleœejo k dnu ter nazaj med korenine, koder se skrivajo œez dan.

Predvsem v spodnjem delu reœice, od vasi Æelimlje do izliva v reœico Iøœico, je voda mirnejøa, poœasnejøa in polna velikih klenov, pa tudi kak lipan in sulec zaideta vanjo. Tam je ribolov uspeønejøi v poletnih mesecih, ko ribam vroœina razgreje telesa, œeprav ni enostaven, kajti udobno metanje prepreœujejo veje in gosto obreæno rastlinje, ki na veœjem delu struge silijo v vodo. Bolj izkuøeni muharji se bodo tam lotili ribolova

da je bilo to nepotrebno, saj so za ribo-lov na Æelimeljøœici dovolj vzdræljivi pohodni œevlji in økatlica klasiœnih po-snetkov liœink ali suhih muh. Lovila sva prav tako mimo vseh pravil (to sicer nalaøœ!) z gromozanskima, deset œevljev dolgima palicama hitre akcije #5. Za Æelimeljøœico taka oprema seveda ni najboljøa. Bolj modro bi bilo uporabiti kratko palico #0, #1, #2 ali najveœ #3, vsak ribiœ pa naj se glede tega ravna po zdravi pameti. Roko na srce, tudi trnico sva za tak vodotok zelo predi-menzionirala. Lovila sva z Orvisovo

Rana ura, zlata ura

Tako pravi stara modrost in øe posebno velja za ribolov sulca, znanega noœnega

plenilca. Œasa zato nismo izgubljali, z ribolovnimi dovolilnicami v æepu smo se hitro porazgubili po obeh ribolovnih revirjih, vsak s svojim sulcem v mislih.

Sam sem se odpravil na spodnji del Gradaøœice pod grad Bokalce. Tam je nekaj lepih predelov, bogatih z belicami, pa tudi krepke sulce sem æe videl. V lanski sezoni sem celo enega pripravil, da je sledil moji vabi vse do brega, potem pa se je obrnil in se vrnil v globino, ne da bi vsaj poskusil vabo.

Dan, ki se je medtem æe dobro razvil, je bil oblaœen, sem ter tja je æe padla kakøna kaplja deæja. Voda je bila malenkostno motna, a øe vedno daleœ preveœ bistra, da bi lahko priœakoval nepredvideni prijem. Vseeno pa sem komaj œakal, da povleœem umetno ribico skozi vodo.

Husky Jerk, umetno ribico, dolgo 14 cm (kasneje se je oprijela ene izmed visokih vej in na njej tudi ostala), sem vrgel pod nasprotni breg in jo poœasi potezal k sebi. Ob tem jo je vodni tok odnaøal dolvodno in na koncu je konœala ob mojem bregu, kakih dvajset metrov niæje. Od tam sem jo zelo poœasi in z vmesnimi premori vlekel do toœke, kjer sem stal. Potem sem to øe nekajkrat ponovil. Ribica je delovala naravnost smrtonosno in pravo veselje sem imel z njo. Meter za metrom sem prelovil ves predel, potem pa sem preœkal Gradaøœico in se po nasprotnem bregu odpravil do dobro prezraœenega tolmuna. Taki globoki tolmuni za jezovi in drœami so ugodni predeli za sulce in marsikateri se je æe prevaral ter zagrabil ribico, ki se je nenadoma pojavila pred njim – v veliko veselje sreœnega ribiœa, ki je izbral pravi trenutek ter bil dovolj spreten in ni preveœ opozarjal nase. Meni tega veselja sulec, œetudi je bil v globini tolmuna, ni privoøœil. Zaœelo pa je nekoliko moœneje deæevati, a niœ hujøega.

Kake pol ure sem premetaval svojo vabo in se pomikal po bregu, ko sem sreœal predsednika in sekretarja RZS, ki sta lovila skupaj. Rezultat pri obeh je bil enak mojemu: za enkrat niœ, vi-dela pa sta enega okoli 70 cm.´Super,´ sem si rekel, ´morda pa le kaj zbodem.´ Æal do 13. ure nisem ujel in celo ne vi-

del nobenega, œeprav sem se poøteno trudil in z umetno ribico (zdaj sem lovil æe na drugo, saj sem tisto, s katero sem zaœel, pustil na veji) preiskal vsak meter ribolovnega obmoœja, ki je zajemalo kar

nekaj obetavnih mest, pri œemer me je vseskozi moœil deæ. Nazadnje sem poskusil øe v tolmunu nad mostom œez Gradaøœico pri Stranski vasi, od koder me je moœnejøi naliv pregnal naravnost

EN DAN Z RIBIČI

70 RIBIČ 3/2014

Sulca pa ni biloV organizaciji RD Dolomiti poteka prvo soboto po novoletnih praznikih tradicionalni skupinski ribolov sulca na Gradaščici in Horjulki. Letos je bil v soboto, 4. 1. 2014, ko se nas je petindvajset zagretih sulčarjev ob 8. uri zjutraj zbralo v Aljaž baru na Dobrovi. Z nami sta srečo pri lovu na bakreno sivega lepotca poskušala tudi predsednik RZS dr. Miroslav Žaberl in sekretar RZS

Igor Miličič, česar smo bili ribiči, zbrani v glavnem iz ljubljanskih RD, še posebno veseli.

Takole je predsednik RZS dr. Miroslav žaberl na gradaščici pod gradom Bokalce poskušal pripraviti katerega od sulcev k pri-jemu.

Tajnik Rd dolomiti Andrej Novotny (spredaj) in blagajnik Aleksander Kac na bregu gradaščice

v brunarico, ki se ji po domaœe reœe na Kabudrovcu.

Da prideø do nje, se je najprej treba povzpeti po poti mimo cerkve v Dobro-vi navkreber, zaviti med dva globoka ribnika in potem øe malce navkreber. Tam ribiœi RD Dolomiti tradicionalno zakljuœujemo podobne dogodke, kot je bil omenjeni.

Naporen dopoldan je naredil svoje, a vonj po peœenem mesu je poskrbel, da sem lahkotno prehodil øe zadnjih nekaj metrov navkreber. Pred bruna-rico je bilo æe nekaj ribiœev in na hitro sem se seznanil, kakøen je ulov. Niœ konkretnega niso ujeli; eden je dobil amerikanko, drugemu se je na Horjulki

snel lep sulec okoli mere, tretjemu je na isti vodi uspelo ukaniti dva majhna. Oœitno je bila Horjulka bolj radodarna od Gradaøœice. Pogled pa mi je medtem uhajal na prej omenjeni izvor omamnih vonjav za laœne.

Okrepœilno malico – meøano meso na æaru – sta pripravila in postregla Feri Moæina in Silvester Erbeænik. Za Ferija so nekateri prisotni presodili, da je pri pripravi jedi z æara vsaj tako spreten, kot je pri vezavi umetnih muh.

Predsednik RD Dolomiti je ob tem izkoristil priloænost za pozdravni in zahvalni nagovor vsem navzoœim ter poudaril, da so tudi v prihodnje nad-vse dobrodoøli. Prva priloænost bo æe

spomladi, ko se bomo znova zbrali ob odprtju lova na salmonide. Vabljeni æe sedaj!

Sulca pa ni biloRibiœi tokrat z ulovom sulca nismo imeli sreœe; Bila je na strani sulcev in morda je tako tudi prav. Sulec je le sulec – enkrat mu je po godu eno, drugiœ spet drugo, veœinoma pa soœne podusti. A pritoæevali se nismo. Glavni namen takih sreœanj je paœ sreœanje samo in manj sam ulov. In ravno zato bi taka sreœanja v prihodnje kazalo organizirati øe pogosteje. Naøa ribiøka bratovøœina se krepi tudi na tak naœin in tega ne gre pozabiti.

Lenart Leviœar Bahtijari

713/2014 RIBIČ

Reœica Horjulka je desni pritok Gra-daøœice in izvira v okolici kraja Hor-

jul. Ribolovni revir Horjulka poteka od mostu Zaklanec–Lesno Brdo do njenega izliva v Gradaøœico pod gradom Bokalce. Kljub majhnosti pa v njenih tolmunih domuje presenetljivo veliko raznolikih rib. Je preteæno ciprinidna voda, kjer podusti, kleni in platnice zrastejo do lepih velikosti, da pa med njimi le ni prevelike gneœe, skrbijo sulci in øœuke. Omeniti velja øe postrv in lipana.

Od tehnik ribolova je mogoœe izvajati vse od finega beliœarjenja s plovcem ali na dnu (a naj le ne bo preveœ »fino«, saj je prijem veœje ribe povsem mogoœ) do vijaœenja na sulca in øœuko. Pravila so navedena v Pravilniku o øportnem ribolovu v revirjih RD Dolomiti in je dostopen na spletni strani druæine.

Reœica nudi øportnim ribiœem obilo zabave, øe posebno, œe so privræenci v zadnjem œasu vse bolj priljubljenega lova ciprinidov z muharskim priborom in umetno muho. Pri tem je dobro, da ima ribiœ, ki se odpravi na ribolov na Horjulko, dobrøno mero spretnosti v

prikrivanju svoje prisotnosti, saj so ribe zelo previdne in plaøne. Predvsem pa naj ga odlikujeta potrpljenje in vztraj-nost. Zahtevnemu ribiœu je to samo øe dodaten izziv.

Dnevna ribolovna dovolilnica stane 30 evrov in jo je mogoœe kupiti v ribiøki trgovini Moæina - Kristan v Ljubljani, v Aljaæ baru na Dobrovi in v gostilni Kramarjev hram, prav tako na Dobrovi, smer Polhov Gradec.

Horjulka. Pred leti me je pri ribolovu podusti s pomočjo plovca takole presenetil sneg. Ne mene ne rib ni preti-rano motil.

Ker sulca ni bilo, so nekateri poskusili srečo pri ščukah v ribniku pod brunarico. Med njimi je bil tudi Silvester Erbežnik, ki se je takole sprostil po naporni pripravi dobrot na žaru.

Sulec in postrvi. Leseni sulec izvira še iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, izdelal pa ga je, če me spomin ne vara, gorenjski sulčar in muhar drago Keržič iz Kranja.

Posnetek spleta piškurjev, ki mu rečemo cof, je vaba, na katero se sulec pogosto pusti prevarati. S seboj jih mora-mo imeti več, saj se zaradi specifičnega vodenja pogosto zapenjajo pod skale in potem neredko ostanejo kar tam. Še posebno v času drstnega rajanja piškurjev se njihova uporaba lahko obrestuje v obliki kapitalnega sulca. cof na fotografiji se je zataknil za debel kos lesa, a k sreči le za potrebe fotografiranja.

Horjulka (Horjulščica)

Velike olivne enodnevnice – prvenke (Baetis rhodany) so za muharje pomembne iz veœ razlogov: so øiroko zastopane,

saj se pojavljajo ob hitrih rekah in potokih, kjer so lipani in postrvi. Poleg tega so zelo øtevilœne, njihovo rojenje pa ni omejeno na doloœeno obdobje, paœ pa se pojavlja vse leto, a najbolj mnoæiœno zgodaj spomladi in na jesen.

Rojijo torej vse leto. Za to muho velja, da zaœenja in konœuje muharsko sezono. Prva generacija izhaja iz liœink, ki so zorele v zimskem obdobju. Ta generacija zaœne rojiti æe v februarju, najbolj mnoæiœno pa v marcu in aprilu. Druga, 'letna' generacija roji v septembru in oktobru, lahko pa tudi kasneje.

Liœinke æivijo na podvodnem rastlinstvu v delih, kjer je pretok vode nekoliko moœnejøi. Za ugotavljanje njihove prisot-nosti moramo uporabiti mreæico, saj takoj poskaœejo s kamna, œe ga v vodi samo obrnemo. Liœinka je hitra plavalka, dolga do 10 mm, hrani pa se z algami. V akvariju, kjer avtorja opazujeva in fotografirava liœinke æuæelk, sva s pomoœjo makrotehnike ugotovila, da ta rastlinojeda liœinka, ki se hrani z algami in odpadlimi rastlinskimi deli, rada pograbi tudi drobceno liœinko iz druæine hironomidi (Chironomidae).

Ko liœinke prvenk dozorijo in so pripravljene na rojenje, zapustijo skrivaliøœa v podvodnem rastlinju ali pod kamni. Ribe hitro prepoznajo njihovo aktivnost. Tedaj je uporaba obteæenega posnetka takih liœink zelo uœinkovita vaba.

Vzpenjaœ (emerger) te velike olivne enodnevnice izstopa na odprti vodni gladini in ne kakor nekatere druge vrste, ki se priplazijo na obreæno kamenje. Liœinke plavajo proti povrøini s skrœenimi noæicami. Na gladini razprostrejo krila, dokler se le-ta ne posuøijo in so pripravljena za polet. Vzpenjaœi prvenke so odliœen izziv za izdelavo posnetkov in njihovo uporabo na zaœetku sezone. V vetrovnih dneh pa imajo vzpenjaœi zaradi pogostega vetra teæave s suøenjem krilc. Taki invalidi ('kripli') ostanejo na gladini, saj nepravilno oz. nesimetriœno posuøena krilca onemogoœajo polet. Vodni tok jih nosi s seboj in postanejo lahek plen rib, ki je øe posebno privlaœen, œe levinka poskuøa vendarle poleteti in tako øe dodatno opozarja na svojo nemoœ. Posnetek vzpenjaœa je uœinkovit, ker je telo muhe v vodnem filmu in ga riba z lahkoto opazi, krila nad gladino pa muho odliœno dræijo na povrøini. Na tak naœin je muha poleg vsega tudi dobro vidna za ribiœa.

Rojenje prvenkinih levink je najbolj mnoæiœno okoli pol-dneva, ko je po navadi najtoplejøi del dneva. Oba, samœek in samiœka, imata svetlo sivi krili z rjavimi æilicami, telo je olivno zelene barve. Oœesi samiœk sta zelenkasti. Samci imajo velike opeœno rdeœe oœi. Telo prvenk meri od 6 do 11 mm, dolæina dveh repnih resic pa dosega 18 mm.

Odrasla æuæelka je prelka (ang.: spinner), ki roji okoli poldneva, ko je po navadi najtopleje. Slovensko muharsko ime zanjo je rdeœeprejka (angl. red spinner). Po parjenju se

MUHARSKI KOTIČEK

72 RIBIČ 3/2014

Prvenka

Samčki in samičke prvenk v fazi prelke (angl. spinner) imajo prosojna krila. Samčkovo telo je svetlo olivno zelene barve z rjavimi progami, zadnji trije členki pa so oranžno rjavi.

Samček prvenke v fazi upehanke (angl. spent). Upehanke na koncu svojega kratkega življenja plavajo na gladini z razširjenimi krili.

Ličinka iz družine Baetidae. Pogosto jih najdemo v sle-hernih hitrih vodnih tokovih. Telo je podolgovato, prila-gojeno za hitro plavanje. dolžina telesca doseže 10 mm.

Samci se od samic razlikujejo po velikih oranžnih očeh in z dodatkom v obliki turbana.

Samček prvenke v fazi levinke (angl. dun) ima svetlo siva krila in olivno zeleno telo, dolgo do 10 mm. Prvenke rojijo vse leto, množično pa na koncu zime in začetku pomladi (februar–april) in jeseni (september–oktober).

samice plazijo po kamenju, ki øtrli iz vode, zloæijo krila in zlezejo v vodo, kjer odloæijo okoli 4.500 jajœec in tako zaœnejo nov æivljenjski krog. Po odloæitvi jajœec oprijem na podlago opusti in voda samiœke odnese s seboj. Zelo redkim uspe ponovno poleteti in se dvigniti nad gladino. Samœki in samiœke prelke imajo prosojna krila. Telo samœkov je svetlo olivne barve z rjavimi progami, zadnji trije œleni pa so oranæno rjavi.

Posnetek vzpenjaœev je dokazano uspeøna vaba øe v zaœetku poletja (in

tudi kasneje) v izvedbi manjøih posnet-kov drugih enodnevnic. Ukrivljenost trnka omogoœa obliko muhe, ki je zelo podobna naravni, ko je le-ta v fazi iz-stopanja na gladino: telo je øe v vodnem filmu, krilca pa nad njo. To omogoœa spremljanje muhe in njeno plavanje na povrøini. Œapljino pero – kot dokazano tudi fazanje repno pero – ima drobne dlaœice, ki omogoœajo izredno lovnost. Oranæna barva oprsja je v bistvu po-snetek novega æivljenja. Muha, ki leze iz liœinkinega leva, je namreœ podobne

jantarne barve, zajœje dlake pa pona-zarjajo noge.

Muho je treba pustiti, da jo nosi vodni tok (ang.: dead drift). Poleg liœinke ali su-hega posnetka bo olivno zeleni vzpenjaœ nudil dobre moænosti za uspeøen zaœe- tek muharske sezone v œasu, ko rojijo prvenke.

Besedilo, fotografije in posnetki muh:Nadica in Igor Stanœevdanicamk@t-home.mk

Prevedel: Marko Koraœin

733/2014 RIBIČ

Faza 1 Faza 2 Faza 3

Faza 4 Faza 5 Faza 6

Faza 7 Faza 8 Faza 9

Izdelava:Faza 1: Za rep uporabimo sivo prsno pero jerebice, ki ga pobarvano z rumeno, da dobi-

mo olivno zeleno barvo. Nekaj fiber tega peresa uporabimo za izdelavo repka. Na zavoju priveæemo øe lameto ali medeninasto æiœko, s katero bomo kasneje porebrali telo.

Faza 2: Naveæemo izrez œapljinega peresa, ki naj bo prav tako obarvan na rumeno. Navijemo ga prek 2/3 hrbtiøœa trnka proti uøescu, na preostanku pa pustimo prostor za oprsje.

Faza 3: Zadek porebramo z lameto ali æiœko tako, da dobimo enakomerne œlenke.Faza 4: Naveæemo dve CDC-peresci tako, da sta njuna vrhova obrnjena proti uøescu

trnka, korena peres pa proti repu muhe.Faza 5: Z vezno nitjo naredimo zanko, vanjo vstavimo material za oprsje.Faza 6: Zanko zasuœemo okoli vzdolæne osi, nato pa dlake z iglo potegnemo navzven,

da øtrlijo navzven. Faza 7: Z nekaj ovoji oblikujemo oprsje, pri œemer øtrleœe dlake posnemajo noge. Faza 8: Za uøescem pritrdimo debelejøa dela CDC-peres za krila.Faza 9: Odreæemo viøek CDC-peres, naredimo zakljuœni vozel in nanj kanemo kapljico laka.

Uporabljeni materiali:– trnek: 12–14, loœnik, za suho muho

(TMC 2487, 2488);– vezna nit: svetlo olivna 8/0;– rep: nekaj rumeno pobarvanih fiber

iz peresa jerebice;– telo: izrez iz rumeno pobarvanega

peresa œaplje ali iz olivno zeleno po-barvanega repnega peresa fazana;

– krila: dve CDC-peresi, vezani v zan-ko;

– oprsje in noge: meøanica zajœje dlake olivno zelene barve z malo oranænega kosminja (ice dubbing);

– glava: vezna nit.

Zakaj loviti v mrzli vodi?

Somi se sicer prehranjujejo vse leto, vendar jim topla poletna voda tako

godi, da takrat tudi najveœ pojédo. Ravno zato je poletni ribolov zelo zahteven, saj imajo brkati velikani obilo naravne hrane. V toplih spo-mladanskih mesecih, ko se drstijo, pa jih tako ali tako v veœini revirjev ni dovoljeno loviti, œe pa æe, je oœitno ribolov zaradi razliœnih vzrokov daleœ od preprostega opravila. Naœeloma so somi v toplih mesecih izbirœni in ne pojedo kar vsega. Ker takrat lovi veœina ribiœev, ribe zelo dobro poznajo njihove taktike in na sploøno ne prijemajo rade. Somi niso neumne ribe, kot bi morda mislili nekateri. Vœasih jih zmoti æe sama vaba, vœasih pa sistem, s katerim ribiœ lovi. Videti je celo, kot da si som zapomni lastne izkuønje.

Na veœini obetavnih revirjev so me-sta, kjer zagotovo æivijo veliki somi, ki pa v toplem letnem œasu sploh noœejo prijeti. Prepriœan sem, da veœja kot je riba, veœ ima izkuøenj. Prav zato so najveœje some – ja, to so tisti najbolj prebrisani! – vedno ujeli tik po koncu zime, ko so popolnoma sestradani. Tudi mesta, kjer se zadræujejo, je takrat laæje najti. Spomladi so vsi veliki somi tam, kjer se drstijo ali zadræujejo manjøi ciprinidi in drugi plen.

Drugo odliœno obdobje za ribolov somov je po mojem mnenju øe konec jeseni, ko pojedo skoraj vse, kar jim pride pred gobce, saj se pripravljajo na prihajajoœo dolgo zimo. Toda po mojih izkuønjah je ribolov ob koncu zime ali zgodaj spomladi najboljøi. Takrat se ujamejo tudi najveœji in najbolj prebrisani primerki.

Čas za velike ribeTeæava z zimskim in zgodnjim po-mladanskim ribolovom soma je, da je takrat ribolov na mnogih revirjih v Evropi prepovedan. Na Œeøkem, kjer sem doma, lahko lovimo plenilke le od 16. junija do 31. decembra. Na sreœo je situacija v najboljøih treh revirjih za ribolov soma v Evropi – na reki Pad v Italiji, reki Ebro v Øpaniji ter Roni v Franciji – drugaœna. Øe vedno so ne-

NASVETI

74 RIBIČ 3/2014

Pomladanske rečne pošastiSom (Silurus glanis) je velika sladkovodna roparska riba. Ribičem je morda znano, da je najbolj aktiven poleti in zgodaj jeseni, ko je temperatura vode, v kateri živi, najvišja. Najbolj zagrizeni ribiči po vsej Evropi pa vedo, da jih je lažje ali bolje loviti spomladi. Tudi sam poskušam takrat preživeti nekaj dni ob najboljših revirjih za ribolov somov, kajti velikani prijemajo

kot za stavo. V nadaljevanju članka pišem, zakaj.

Velikan, ki sem ga ujel na začetku aprila, je tehtal 75 kg. Temperatura vode je bila okoli 10 °c, somi pa so prijemali kot za stavo.

16. marca 2013 se je ribiška sreča nasmehnila Janu Matějki, ki je uspel ujeti kapitalnega soma. Velikan je meril 258 cm in tehtal krepko več kot 100 kg. Pozor: takrat je voda imela le 9 °c!

katere omejitve, a ne tako zelo velike, da bi prepreœile ribolov.

Na omenjenih rekah so vse najteæje some, ki so tehtali veœ kot magiœnih sto kilogramov, vedno ujeli zgodaj spomladi. Na reki Pad, kjer so ujeli doslej verjetno najteæjega navadnega soma na svetu, je najboljøa sezona za lov brkatih velikanov v februarju, ves marec in prve dni v aprilu, ko je øe mrzlo, voda napeta, drevesa in grmovje pa golo. Takrat traja prebava somov zaradi mrzle vode dlje kot v toplih poletnih mesecih, kar pomeni, da so ulovi redkejøi, so pa ujete ribe zato vedno veliko veœje, predvsem pa

teæje. V pozni zimi ali zgodnji pomladi vedno ujamemo najteæje some. Ne ver-jamete? Erik Zbiňovský je z ribiøkimi prijatelji ujel soma, dolgega 260 cm in teækega 149 kg konec marca 2011; lovili so na delti reke Pad. Libor Hrdý je oba kapitalna soma (vsak izmed njiju je tehtal veœ kot 100 kg!) ujel v prvem tednu aprila – prvega leta 2010, drugega pa leta 2012. Libor sicer lovi some od marca do novembra, a najveœ uspeha ima prav spomladi. Attila Zse-del je z vijaœenjem ujel 135 kg teækega velikana marca 2010. Jan Matějka je v vsega meter globoki vodi, ki je imela 9 °C, 16. marca lani ujel soma, dolgega

258 cm. Konec marca 2009 se je sreœa nasmehnila øe Petru Hoøťáleku, ki je med buœkanjem na reki Ebro ujel soma, teækega 102 kg. Stefan Seuß in Benjamin Gründer sta z drugimi ribiœi marca lani na reki Pad uspela ujeti 253 cm dolgega in 122,5 kg teækega soma. V istem œasu sta ujela øe nekaj velikanov, teækih veœ kot 100 kg. Takih zgodb o kapitalnih ulovih v œasu zgod-nje pomladi je øe zelo veliko.

Pomladanske ribiške taktikeZa uspeøen ribolov somov moramo taktiko vedno prilagoditi okoliøœinam, tako kot to poœnemo pri drugih naœinih ribolova. Mnogo ribiœev zmotno priœakuje, da bodo somi vedno v naj-globljih predelih vode, zato meœejo vabe tja. Res je, da so somi najpogo-steje prav v globokih luknjah, kjer se skrivajo pa tudi prehranjujejo. Toda spomladanska odjuga, ki ji sledijo visoke in kalne vode, spremeni pra-vila igre. Takrat se somi premaknejo bliæje k obali, kjer plenijo po plitvinah. Zelo pogosto lovijo na izjemno plitvih obmoœjih, kjer povpreœni ribiœ ne bi niti pomislil, da bi lahko bili. Poplavljeni travniki ali plitvine ob obalah so ideal-na mesta, kjer se prehranjujejo somi. Zato se ne bojte poskusiti loviti blizu obale ali tik ob obreænem grmovju. Verjetneje bodo v tem letnem œasu brez prijema ostali ravno tisti ribiœi, ki bodo lovili daleœ od obale.

Pri spomladanskem ribolovu somov je izjemno pomembna temperatura vode, ki jo vseskozi pozorno spremljaj-te. Vsaka sprememba za desetinko stopinje lahko pomeni veliko razliko med uspehom in neuspehom. Zgodaj spomladi so somi raje v toplejøi vodi, tam jih tudi priœakujte. Poleg tempe-rature vode je pomembno øe, da ste pozorni na dogajanje ob vodi – na vsak nenaden pljusk ali drug zvok plenjenja.

Po mojih izkuønjah je od vseh mogoœih naœinov ribolova najuspeønejøi noœni ribolov z zasidranega œolna. Pri tem je pomembno, da ste od obale primerno oddaljeni in da lovite na mestih, kjer je dovolj podvodnega in obvodnega rastlinja. Naœeloma lovimo v vodi, ki je globoka od 1 do 5 metrov. Nikoli ne lovimo neposredno nad glo-bokimi mesti (podvodnimi luknjami). Po mojih izkuønjah je bolje poskusiti na obmoœjih, kjer se voda naglo poglobi, ali pa na plitvinah. Prav tam sem doslej ujel najveœ velikih somov. Zelo dobra, ugodna so tudi vsa tista mesta, kjer se meøajo vode glavnega reœnega toka in stranske mirnejøe vode lagun in zali-vov. Idealne razmere za ribolov somov po mojih izkuønjah nastanejo, ko se

753/2014 RIBIČ

Kapitalni som na bregu mrzle spomladanske Rone

Brat Milan pozira z velikanom, ki je v dolžino meril krepko več kot dve metra. Na naši ribiški odpravi v Franciji smo ujeli še dva soma, ki sta bila podobnih mer.

temperatura vode prviœ hitro zviøa na 10 °C ali veœ. Takrat somi postanejo aktivni in zaœne se prava podvodna pojedina. Œe velikega soma øe niste ujeli, je kratko obdobje v zgodnji po-mladi za vas ravno pravønje.

Viøja kot je voda, bolje je loviti na mestih, kjer se skrivajo manjøe ribe in drugi plen, ki ga lovi som. Najboljøi je noœni ribolov, toda bolj kot je voda kalna, verjetneje je, da boste doæiveli prijem tudi podnevi. Œe lovimo z razliœnimi æivimi (kjer je to dovoljeno, op. ur.) ali mrtvimi ribami (ploøœiœ, krap, rdeœeoka, jegulja …), potem vabo nastavimo pod obreæno zelenje brez uporabe plovca. Osebno najraje lovim kar na povrøini ali pa tik pod njo, pri tem tudi nisem edini. Za predvrvico uporabljam primerno debel laks, sicer pa lovim z vrvico, ki prenese mnogo veœje obremenitve in je standard pri ribolovu somov po vsem svetu. Pri ribolovu tudi ni dobro biti pretirano trmast; œe po pribliæno 48 urah ribolova øe vedno nimate prijema, je bolje, da se prestavite na drugo lokacijo.

Pravi izziv je izbrati primerno vabo za ribolov somov tam, kjer lov z æivimi ali mrtvimi ribami ni dovoljen. Peleti v mrzlih mesecih niso najboljøa vaba, buœkanje in navpiœno vijaœenje (verti-cal spinning) takrat prav tako ne dajo pretirano dobrih rezultatov. Zadnje je, mimogrede, uspeøno zlasti v œasu, ko se temperatura vode naglo zniæa in se somi poskrijejo v globine, kar pa se pogosto zgodi tudi øe v spomladanskih mesecih. Vijaœenje je v primerjavi z ribolovom z naravnimi vabami dobra alternativa in je uspeøno predvsem zgodaj spomladi.

Ribolov somov v FrancijiTudi v Francijo smo se na some podali na zaœetku sezone. Vreme je bilo mrzlo, vode pa visoke in motne zaradi nedav-nega deæja. Blato je bilo povsod, zato smo s teæavo naøli udoben kotiœek ob reki, kamor smo postavili zasilen tabor za tri ribiœe. Povsod okoli nas sta bili visoka voda in divja narava.

Zaœeli smo loviti in kmalu razoœarani spoznali, da ribolovna mesta na sredini reke in ob bregu, koder smo taborili, niso bila najboljøa. Prijemov ni bilo, zato smo metali na nasprotno stran reke. To se nam je hitro obrestovalo, kajti kmalu smo na srednje velikega ploøœiœa ujeli prvega soma. Na istem mestu smo v noœi, ki je sledila, ujeli øe dva velikana, ki sta bila dolga veœ kot dva metra.

Med ribolovom nam je teæavo povzroœal gost reœni promet. Ribiøko opremo smo sicer varovali s posebnim sistemom vrvi, ki je omogoœal dvig

ribiøkih vrvic øtiri metre nad vodno gladino. Tak sistem je zadoøœal, da se v naøe vrvice niso zapletli mimo vozeœi manjøi œolni in jahte, veœje ladje pa so se vanj zapele in katastrofi se nismo mogli izogniti. Velike ladje so nekaj-krat zapeljale v naø sistem, mi pa smo izgubili veliko dragocenih kilometrov vrvic. Œe jih ne bi rezali, bi izgubili øe palice, kolesca in drugo opremo … Drugaœe paœ ni ølo, premakniti se nam ni splaœalo, œoln pa je bil za tri ljudi premajhen.

Ko smo sœasoma dojeli, da velike ladje vozijo le od zore do mraka, je

naøa strategija konœno obrodila sado-ve. Odloœili smo se, da bomo podne-vi lovili manjøe ribe, ki jih bomo ob veœerih in ponoœi uporabili za vabo. Ni bilo preprosto, sploh zato, ker je kakovostna postavitev vseh devetih palic v veœernem mraku prava umet-nost. S pomoœjo luœi nam je vseeno uspelo, trud pa se je kasneje bogato obrestoval. V noœi, ki je sledila, sem ujel soma, dolgega 186 cm, noœ za tem pa je podobnega velikana ujel øe prijatelj Václav.

Zadnji dan naøe odprave je brat Mi-lan nekaj ur prebil na œolnu, od koder je

NASVETI

76 RIBIČ 3/2014

Obetavno ribolovno mesto, ki zaradi številnih potopljenih debel in vej skriva težave pri utrujanju velike ribe.

Brat Milan z velikim francoskim somom

s sonarjem iskal ribe in primerna lovna mesta. Naletel je na obetaven predel, kjer se globina reke zelo hitro poveœa na dobrih pet metrov. Tam je poskusil sreœo s 30 cm veliko rdeœeoko, ki jo je v globino spustil pod vejami obreænega grmovja. Kmalu po polnoœi je vabo moœno potegnilo in vsem nam je bilo jasno, da je riba na drugi strani vrvice res zelo velika. Srditi boj s somom, ki je veœkrat pobegnil nazaj v globino reke, je trajal okoli 20 minut. Konœno

je Milanu le uspelo … Poraæeni brkati velikan je meril 241 cm, tehtal pa veœ kot 100 kg. To je ena izmed najveœjih rib, ki jih je z ribiøko palico kadar koli uspel ujeti dræavljan Œeøke republike, kar je rekord posebne vrste.

Besedilo: Radek FilipFotografije:

R. Filip, E. Zbiňovský, D. Klement,J. Matějka, O. Sádlík, L. Hrdý

Prevedel: Jure Uøeniœnik

V novoletnem œasu ste se s prijatelji ribiœi polni veselja in æelja odpravili po nove ribiøke dovo-lilnice. »Zelo lep veœer smo imeli,« si mi dejal, »o toliko stvareh smo se pogovorili in se dogovo-rili, da si bomo v Bukov-

ju naredili vikend hiøice, takøne ribiøke, tri, pa øe malo vrta zraven, da bomo lahko kar zunaj pekli ribe, ki jih bomo ujeli.«

Na æalost je ribolovna dovolilnica s tvojim imenom ostala nerabljena v tvoji ribiøki torbi, ki si jo imel vedno skrbno pripravljeno, saj si svoje popoldneve naj-raje preæivljal ob reki Dravi, na svojem »øtantu« v Bukovju, sam s seboj in ribami, ki so vedno prve izvedele za tvoje ideje, zamisli in naœrte.

Ribiœ si bil æe od mladih let. Poznal si vse ribe in vedno si vedel, kje najbolje prijemljejo. Veliko si jih ulovil, øe veœ pa jih vrnil v njihovo naravno okolje. Ko so poplave odnesle tvoj pomol in øtevilne druge ob reki in so tudi ribiœi ponudili svojo pomoœ, si se ti odloœil ostati v gostilni in z menoj raje poskrbel, da skupine, ki so prihajale s terena, niso ostale laœne.

Ribiœi so si uredili vsak svoj prostor ob reki Dravi. Tudi ti si poskrbel za svojega. Vendar je tam zdaj pusto, æe eno leto ni veœ sliøati tvojega globokega glasu in tvojih dalmatinskih pesmi, ki si jih kdaj spontano zapel ob dobrem prijemu in ki so te v mislih vedno ponesle na tvoj ljubljeni Pag, k tvojemu œolnu, med prave prijatelje in na morje, kamor sva se vedno raje odpravljala.

Slavka

773/2014 RIBIČ

Ob sončnem zahodu mora biti vse pripravljeno za ribolov!

Alojz Gologranc(1955–2013)

ProšnjaZveœer, 30. januarja 2014, se je moj œoln (na fotografiji), dolæine 5 m in øirine 1,2 m,

»odloœil«, da sam odpluje po Ljubljanici v neznano.Zelo bi bil vesel ponovne plovbe z njim, zato vljudno prosim vse dobre ljudi,

ki bi ga videli, naj mi to sporoœijo na gsm 041/530-362 (Marjan Ahœan). Najditelj bo nagrajen.

OBVESTILA

PrekliciIvan Pongrac, Cankarjeva ulica 27,

8210 Trebnje, ålan RD Novo mesto, preklicuje œlansko izkaznico øt. 128-303941.

Savo Bratoæ, Gregoriœi 22, Sv. Anton, 6276 Pobegi, œlan RD Koper, preklicuje œuvajsko izkaznico in znak øt. 1411.

Skorajda bi lahko rekli, da je trnkarjenje postalo naøa postranska dejavnost,

kajti dobivamo se zlasti zaradi druæenja v lepi naravi, pa tudi zaradi odliœne hrane, ki si jo – in tukaj ima prste in ælico vmes predvsem Æile, – ob vodi pripravimo sami in na ribolov kar malo pozabimo. Pa ni œisto tako! Ribolov je in bo ostal neopisljiva strast, ki se je od nekod pri-tepla v naøe gene in se tja zakopala, mi pa se je ne moremo znebiti. Ne vzdihi drugih prijateljev in sodelavcev, niti jok in stok domaœih nas ne odvrnejo od mrzliœnega posedanja ali postopanja ob vodi. Kulinarika nas je tja le øe bolj privezala, za okolico smo neresni in nepoboljøljivi!

S kuharskimi podvigi sta v okvi-rih naøe tolpe v resnici zaœela moj brat Matevæ in prijatelj Ivo Dragan, øe en odliœnik, œlan uprave Ribiøke druæine Barje in ribiøki œuvaj. Med kraparjenjem sta ob revirjih, kjer je dovoljena omejena uporaba odprtega ognja, zakurila kres, si spekla meso na æaru in razliœno zele-njavo z zaœimbami. Aktivnosti so se z Æiletovim sodelovanjem in vplivom hitro pospeøile, kuhanje v naravi je preraslo meje amaterstva in doseglo nov vrhunec z uporabo saœa in kotliœkov. Zadnja leta se je v njih prepeklo in prekuhalo vse, navadna in eksotiœna zelenjava in tudi nekatero sadje (!), svinjina, ælahtna go-vedina, prepovedana divjaœina, perjad in ribe.

Œeravno me krapolov, ki ga moj druæba veœinoma izvaja, ne zanima preveœ, se ribolovu vedno rad pridruæim zaradi odliœne druæbe in prijetnih vonjav, ki se øirijo iznad ognjiøœa. Spodbudnih arom pa bo verjetno vedno veœ, kajti na uho mi je priøla vest, da Æile kupuje premiœno plinsko mizo z gorilniki in æarom, kar omogoœa kuhanje in peœenje na prostem tudi, ko zelo piha ali deæuje. Noro, a øe zdaleœ ne »øalabajzarsko«! Prepriœan sem, da bomo v kriznem letu 2014 priœa zahtevnim mojstrovinam. Toda z druæbo ne bomo pozabili niti na preprostejøe jedi, kot je na primer ribji paprikaø. Jedel sem ga konec lanskega poletja in bil je odliœen.

Nedolgo za tem, ko je Æile priletel s Øri Lanke, kjer je poœitnikoval z druæino in se – tako mimogrede – zabaval s svetovno znanim DJ-jem Carlom Coxom, smo se dobili ob mirnem in tihem Strahomer-skem ribniku pod Krimom, da bi nas

poœastil s pikantnim in krepkim ribjim paprikaøem. Œe je verjeti leksikonom, ribji paprikaø izvira z obmoœja zdajønje Madæarske, kjer ga imenujejo halászlé. Naøi balkanski bratje, ki imajo zaradi niæinskih rek in njihovih rib za paprikaø odliœne moænosti, ga imenujejo riblja œorba, riblji paprikaø, najpogosteje pa kar fiø paprikaø. To ime se je prijelo

meøanico.« Æile ima doma vse naøteto. Kupljene pekoœe paprike navadno niso tako bogatega okusa kot domaœe, zato Æile øe priporoœa, da pikantne paprike dobite od kakega prijatelja ali pa si jih posejete doma v lonœek in ga postavite na okensko polico.

»Potrebujeø øe 10 do 15 zrn œrnega po-pra, sol, veœ lovorovih listov, 4 sveæe na-

RIBIČI KUHAJO

78 RIBIČ 3/2014

Žiletov ribji paprikašŽivko Ignjačič je ribiški prijatelj, s katerim sva se pred nekaj leti spoznala ob Blejskem jezeru. Medtem ko smo mladi neuspešno premetavali za ščuko, je on mojstrsko ujel kar dve – obe sta bili veliki okoli 90 centimetrov. Mojster pa ni le v ribolovu, temveč tudi v kuhi jedi. S člani naše ribiške druščine se ob vodi pogosto srečujemo in tam nam Žile

vedno pripravi tudi kaj okusnega.

Pogled v kotliček, tik pred postrežbo.

tudi med Slovenci, ki ribji paprikaø zelo radi pripravljajo, øe raje pa jedo. Jed na prvi pogled resda ni niœ posebnega, je pa okusna in zelo preprosta. Mogoœe jo je pripraviti doma in zunaj v naravi, potrebujete le ogenj, kotliœek (posodo), œas in pravilne sestavine.

UstvarjanjeKo sem opazoval Æileta, je bilo videti preprosto. Ivo je skrbel za ogenj, Æile pa je kuhal in vmes pripovedoval.

»Oœistiø in z mirno roko nasekljaø øtiri velike bele œebule, pripraviø øtiri srednje velike stroke œesna, ki jih ne reæeø ali meljeø, temveœ samo streø. V posebni posodici posebej pripraviø sladko papriko in posebej pekoœo pa-priko v prahu. Sladka paprika v prahu je enostavno dostopna v vsaki æivilski trgovini, pekoœe paprike pa zahtevajo malo veœ pozornosti. Kupiø lahko sveæe pekoœe paprike, ki jih nato posuøiø, æe posuøene ali pa pripravljeno pekoœo

rezane paradiænike, pol litra pretlaœenega paradiænika, veliko zajemalko za zaje-manje, 500 gramov øirokih rezancev, 800 gramov soma, 500 gramov øœuke, en kilogram lepega krapa in, ´voilà´, paprikaø je tu!« Kakovost vode, v kateri je riba æivela, je seveda pomembna in vpliva na okus ribjega mesa. Soma in øœuko je Æile ujel na Bledu, krapa pa je Ivo prinesel iz ribnika na Rakitni. Sveæa riba je vedno boljøa od zamrznjene.

»V procesu ustvarjanja œebulo v kotliœku najprej prepraæiø, ji dodaø vodo ali belo suho vino ter zaœimbe. Pretlaœen paradiænik dodaø hkrati s kosi rib, ki naj bodo øirøi, debeli vsaj tri centimetre. Jed nato kuhaø eno uro nad rahlo æerjavico in niœ ne meøaø! Pred koncem dodaø øe øiroke rezance in serviraø na lepo mizo, po moænosti kje ob vodi. Pouæijeø s pri-jatelji in hvaliø glavnega kuharja.«

Ja, Æile in preostala druøœina, paprikaø je bil zares odliœen!

Jure Uøeniœnik

793/2014 RIBIČ

Priporočilo, kolikšne naj bi bile minimalne mere trofejnih rib, je bilo objavljeno v Ribiču, 4/2006, najdete pa ga tudi na spletni strani Ribiške zveze Slovenije: http://www.ribiska-zveza.si/ribolov/pogosta-vprasanja.

KAPITALNI ULOVI

Ribiøka druæina: BrežiceVoda (revir): KrkaVrsta ribe: ščukaDolæina (cm); teæa (kg): 85 cm; *Naœin lova in vaba: muharjenje, potezankaDatum ulova: november 2013Ujel: Igor JelenNaslov: Krško

Ribiøka druæina: SevnicaVoda (revir): SavaVrsta ribe: somDolæina (cm); teæa (kg): 136 cm; 15 kgNaœin lova in vaba: vijačenje, silikonska ribicaDatum ulova: november 2013Ujel: Igor JelenNaslov: Krško

Ribiøka druæina: Zavod za ribištvo SlovenijeVoda (revir): Sava BohinjkaVrsta ribe: šarenkaDolæina (cm); teæa (kg): 77 cm; *Naœin lova in vaba: muharjenje, potezankaDatum ulova: september 2013Ujel: Bojan CestarNaslov: Ljubljana

Ribiøka druæina: LjutomerVoda (revir): Blaguško jezeroVrsta ribe: amurDolæina (cm); teæa (kg): 97 cm; 10 kgNaœin lova in vaba: talni ribolov, koruzaDatum ulova: 23. junij 2012Ujel: Branko MariničNaslov: Ljutomer

Ribiøka druæina: VoglajnaVoda (revir): Slivniško jezeroVrsta ribe: somDolæina (cm); teæa (kg): 255 cm; 95 kgNaœin ribolova in vaba: talni ribolov, *Datum ulova: 19. november 2013Ujel: Jani DolinšekNaslov: *

IzberIte sI najuspešnejšI dan za rIbolovNa osNovi HerscHlovega vremeNskega kljuœa vam svetujemo NajprimerNejøe dNi za uspeøeN ribolov:

MAREC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

SALMONIDI . . , , , , , , , , , , , , : : : : : , , , , , , , , . . . .

CIPRINIDI

APRIL 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

SALMONIDI . , , , , , , , , , , : : : : : : : : , , , , , , , . . . . .

CIPRINIDI

LEGENDA: SALMONIDI : DOBER ULOV , SREDNJI ULOV . SLAB ULOV CIPRINIDI DOBER ULOV SREDNJI ULOV SLAB ULOV

2014 8 85 2

2014 85 2

Po nam znanih podatkih je som, ki ga je ujel Jani Dolinøek v Slivniøkem jezeru,

doslej najveœji som v Sloveniji, ujet po pra-vilih øportnega ribolova. Vse bralce, ki bi imeli podatke, da temu ni tako in veœji ulov lahko ustrezno dokumentirajo, vabimo, da jih posredujejo uredniøtvu Ribiœa.

Tudi sicer vabimo vse ribiœe, da posre-dujete kapitalne ulove v objavo. Nekateri se tega izogibajo, ker to razumejo kot nepotreb-no postavljanje pred ribiøko javnostjo. Spet drugi menijo, da je ulov njihova povsem osebna stvar, ki se drugih paœ ne zadeva. Za vse take velja zapisati, da je namen rubrike izkljuœno razmeroma sistematiœno evidentiranje ulovov velikih rib, saj je Ribiœ edino mesto, kjer se podatki ohranjajo za prihodnje rodove oz. vse tiste, ki jih to pod-roœje zanima ter bi æeleli na enem mestu najti uporabne in verodostojne podatke.

Uredniøtvo

želimeljščica (foto Hany Bany)